P R I R O N I K O Z D R AV I L I H

Jaro Lajovic

CIP - Kataloni zapis o publikaciji

Narodna in univerzitetna knjinica, Ljubljana
615(035)
Avtor: Jaro Lajovic, dr. med
Oblikovanje: Futura DDB d.o.o.
Tisk: Gorenjski tisk
Ilustracije: Gregor Lo, agencija Umer
Zalonik: Mednarodni forum znanstvenoraziskovalnih drub,
GIZ, Bravniarjeva 13, SI-1000 Ljubljana
239808256

Jaro Lajovic

P R I R O N I K O Z D R AV I L I H

www.ozdravilih.com

Kazalo
KAZALO

UVOD

KAJ SO ZDRAVILA?

Opredelitev zdravila

Drugi pripravki

DELOVANJE ZDRAVIL

11

Vpliv na delovanje celic

11

Nadomeanje manjkajoih snovi

14

Unievanje kodljivih klic in celic

15

Placebo zdravilo brez zdravila

16

ELENI IN NEELENI UINKI ZDRAVIL

19

Neeleni uinki, povezani z odmerkom

20

Neeleni uinki zaradi delovanja na drugih mestih

21

Alergije na zdravila

21

Nepredvidljivi neeleni uinki

22

Neprenaanje zdravil

23

UPORABA ZDRAVIL

25

Poti uporabe

25

Sestava in farmacevtske oblike zdravil

26

Zdravilna uinkovina

27

Pomone snovi

27

Oblike zdravil

28

USODA ZDRAVIL V TELESU

31

Zauitje

31

Absorpcija

31

Porazdelitev

32

PRIRONIK O ZDRAVILIH

Presnova

33

Odstranjevanje oz. izloanje

35

Medsebojno delovanje zdravil

35

RAZVOJ ZDRAVIL

39

Poti do novih zdravil

39

Preskuanje zdravil

41

Predklinine raziskave

41

Klinine raziskave

41

Patentna zaita; originalna in generina zdravila

43

RAZVRANJE ZDRAVIL

45

Poimenovanje zdravil

45

Naini razvranja zdravil

45

Anatomsko-terapevtsko-kemina klasifikacija

46

Zdravila na recept in zdravila brez recepta

47

Konvencionalna in bioloka zdravila

49

Tarna zdravila

49

STROKI ZA ZDRAVILA

51

Zdravstveno zavarovanje

51

Liste zdravil

52

Najvija priznana vrednost in medsebojno zamenljiva zdravila

53

NAVODILO ZA UPORABO

55

SLOVAR

63

STVARNO KAZALO

71

Mednarodni forum znanstvenoraziskovalnih farmacevtskih drub

Uvod

PRIRONIK O ZDRAVILIH

UVOD

e ste pred sto leti iskali pomo pri

zdravniku, je bilo pravzaprav precej
vseeno, kaj vas mui. Potem ko je
zdravnik ugotovil, za kaj gre, pogosto ni
bilo posebne izbire. Marsikdaj je ostalo
le akanje, kako se bo izteklo: bo bolnik premagal bolezen ali bo bolezen
premagala njega? Tako je bilo tudi zato,
ker je bila na voljo le peica uinkovitih
zdravil.

Na kaj moram paziti? In kako so to

zdravilo sploh razvili?
Knjiica odgovarja na taka in podobna
vpraanja, da bi bila zdravila bolj razumljiva in njihova uporaba pregledneja.
Ne predstavlja posameznih zdravil ali
skupin zdravil, temve govori o tistem,
kar je vsem zdravilom skupnega. Razlaga, kaj so zdravila in kako delujejo,
predstavlja mone neelene uinke,
pripoveduje o nainih uporabe in usodi zdravil v telesu in pojasnjuje razvoj in
razvranje zdravil. Omeni tudi stroke
in plaevanje zdravil, kona pa se s
predstavitvijo navodila za uporabo, ki
je priloeno vsakemu zdravilu. Dodani
slovar obsega kratke razlage manj znanih izrazov.

Od tistih asov to so bila leta, ko je Picasso zarisal meje sodobne umetnosti

in Einstein meje sodobne znanosti so
se stvari neverjetno spremenile. To velja tudi za zdravila. tevilo uinkovitih in
varnih zdravil danes tejemo v tisoih.
Z njimi uspeno obvladujemo in zdravimo tevilne bolezni, tudi najresneje,
obenem pa lajamo in odpravljamo tudi
mnogo manjih zdravstvenih teav, kar
ni nepomembno.

Namen besedila je olajati razmislek

o zdravilih in njihovi uporabi; avtorjeva
elja je, da bi bilo branje tudi zanimivo.
Seveda pa ne more in ne eli nadomestiti pogovora s tistimi, ki skrbijo za vae
zdravljenje: o vseh vpraanjih, ki jih imate, se zato vedno posvetujte z zdravnikom ali s farmacevtom.

Zdravil je tako danes ve in so uinkoviteja. Hkrati je podroje zdravljenja z

njimi postalo bolj raznoliko, bolj zapleteno in teje pregledno, e posebej za
(morebitnega) uporabnika. Kako moje
zdravilo deluje? Kam spada? Kako varno je? Ima neelene uinke? Kakne?

Kaj so
Mednarodni forum znanstvenoraziskovalnih farmacevtskih drub

zdravila
PRIRONIK O ZDRAVILIH

K A J S O Z D R AV I L A ?

Zdravila spremljajo loveka od nekdaj.

Preprosteje pa lahko reemo, da je

Arheologi so ostanke zdravilnih rastlin

zdravilo tisto, kar uporabljamo za:

odkrili e v grobovih Neandertalcev.

Tudi stari Asirci in Egipani so za laj-

zdravljenje,

anje in zdravljenje bolezni uporabljali

zdravilne rastline in njihovo poznavanje

lajanje,

je e tedaj postalo veda. Stari Grki in

Rimljani so med drugim uporabljali iz

prepreevanje ali

maka pridobljeni opij, poleg rastlinskih

odkrivanje bolezni.

snovi pa so med zdravila vkljuili tudi

snovi mineralnega in ivalskega izvora.

Podobno je bilo skozi tisoletja in vse

Neko so farmacevti bolnikom zdravi-

do danes tudi drugod po svetu.

la sami pripravili v lekarni; tako pripravljena zdravila imenujemo magistralna

eprav je zgodovina zdravil dolga in so

zdravila. eprav so magistralna zdravila

takna ali drugana v uporabi vsepo-

e vedno v uporabi, so zdaj veliko bolj

vsod, na vpraanje Kaj je zdravilo? ni

razirjena gotova zdravila, izdelana v

povsem preprostega odgovora.

farmacevtskih tovarnah.

Opredelitev zdravila

Napredek kemije in farmacije je v zadnjih

Zakonodaja pravi, da je zdravilo vsa-

stotih do stopetdesetih letih omogoil

ka snov ali kombinacija snovi, name-

prepoznavo in osamitev tevilnih zdra-

njena zdravljenju ali prepreevanju

vilnih uinkovin v rastlinah. To je odprlo

bolezni, ponovni vzpostavitvi, izbolj-

vrata za pridobivanje taknih snovi v ve-

anju ali spremembi fiziolokih funkcij

likem, industrijskem obsegu in po novih

s farmakolokim, imunolokim ali pre-

postopkih. Medicina e vedno uporablja

snovnim delovanjem, ali diagnostici-

nekatera zdravila rastlinskega izvora,

ranju bolezni.

npr. atropin (njegov naravni vir je volja

Mednarodni forum znanstvenoraziskovalnih farmacevtskih drub

Drugi pripravki
Poleg obiajnih zdravil poznamo e izdelke in pripravke, ki jih med zdravila
uvramo v irem smislu:
Zelina zdravila (zdravila rastlinskega izvora): ti izdelki kot uinkovine
VOLJA ENJA

vsebujejo izkljuno rastlinske snovi.

NAPRSTEC

Po navadi gre za pripravke iz rastlin,

ki po izroilu delujejo zdravilno. Pra-

enja) ali digitalis (iz naprstca). Veino

viloma niso preverjena po merilih, ki

sodobnih zdravil so razvili v laboratorijih

veljajo za obiajna zdravila. Na voljo

in jih izdelujejo z dodelanimi keminimi

so brez recepta in so primerna pri

postopki, najsodobneja pa tudi z meto-

razlinih blagih teavah. Njihova na-

dami genskega inenirstva. Seveda tudi

ravnost ne zagotavlja varnosti ali

med sodobnimi zdravili ostajajo uinko-

uinkovitosti, zato se je treba v pri-

vine, ki so bodisi sintezno pridobljene

meru hujih ali dolgotrajnejih teav,

naravne snovi bodisi njihove izpeljanke.

pa tudi morebitnih neelenih uinkov

posvetovati z zdravnikom.

Precej razirjeno je mnenje, da naj bi

bile naravne razliice zdravil bolje,

Homeopatska zdravila: homeopa-

varneje, bolj pristne in podobno. To ne

tija je veja alternativne medicine, ki

dri: sintezno pridobljena zdravila so v

je nastala v 18. stoletju. Obravnavo

resnici varneja in uinkoviteja, med

bolnikov utemeljuje na svojstvenih

drugim zaradi veje istosti, natanno-

izhodiih; temeljno med njimi je, da

sti odmerkov in drugih vzrokov. Seveda

se enako zdravi z enakim. Na teh

ob tem ne smemo pozabiti, da je upo-

izhodiih temelji tudi priprava home-

raba vsakega zdravila lahko poveza-

opatskih zdravil. Homeopatsko zdra-

na s tveganjem, eprav je to pri veini

vilo je pripravek, narejen iz posebnih

zdravil zelo majhno. Zdravilne uinkovi-

izdelkov, snovi ali sestavin (homeo-

ne so pa dejavne snovi, ki imajo lahko

patskih surovin) po homeopatskem

tudi neelene uinke, o katerih bomo e

postopku. Zamisel teh zdravil se

govorili. Zato je treba vsa zdravila upo-

odmika od zamisli obiajnih zdravil.

rabljati preudarno.

Evropska zakonodaja pravi, da je tre-

PRIRONIK O ZDRAVILIH

ba uporabnike homeopatskih zdravil

Preden nadaljujemo, se povsem na

najprej seznaniti z zelo jasno naved-

kratko ustavimo ob pogostem vpra-

bo njihovih homeopatskih lastnosti in

anju: Zdravila: da ali ne? Nekateri

ustreznim jamstvom o njihovi kako-

zdravila zavraajo in se jih najraje ne

vosti in varnosti.

bi nikdar dotaknili, drugi po njih segajo

brez pomisleka. Na sreo sta ti skrajni

Prehranski dodatki: ti izdelki mejijo na

stalii redki. A saj je tudi dilema, ki jo

zdravila, saj lahko vsebujejo tevilna

postavlja to vpraanje, lana. Telesna

hranila in druge sestavine, vkljuno

dejavnost, ustrezna prehrana, sprosti-

z vitamini, minerali, aminokislinami,

tev, ohranjanje normalne telesne tee in

nujnimi (esencialnimi) maobnimi

drugi ukrepi, ki zadevajo slog ivljenja,

kislinami in vlakninami. Nekatere od

lahko npr. pri boleinah v hrbtu, neure-

teh lahko vplivajo na dogajanja v

jeni prebavi, nespenosti in celo pri ne-

telesu ali imajo celo resne neelene

katerih resnejih zaetnih zdravstvenih

uinke (npr. preveliki odmerki v ma-

teavah povsem zadoajo; v taknih

obah topnih vitaminov, kakrna sta

okoliinah imajo takni ukrepi prednost

vitamina A in D). eprav ustrezna in

pred zdravili proti boleinam, odvajali ali

raznolika prehrana praviloma vse-

uspavali. Po drugi strani pa je odlaanje

buje vsa potrebna hranila, je na tr-

z zdravili pri nekaterih boleznih in mo-

iu vse ve proizvodov, ki vsebujejo

tnjah kodljivo in celo nevarno. Taknih

dodatke hranil. Umestnost njihove

ni malo. e posebej zahrbtne so tiste,

iroke uporabe je mono vpraljiva.

ki bolniku sprva ne povzroajo nobenih

Zakonodaja zahteva, da morajo biti

teav, eprav mu e kodujejo: zvian

takni proizvodi varni in zadostno ter

krvni tlak, zviane maobe v krvi, slad-

ustrezno oznaeni, da uporabniku

korna bolezen tipa 2 in tako naprej.

zagotavljajo visoko raven varstva in

olajajo izbiro.

V taknih okoliinah je oklevanje nespametno. In e zdravila potrebujemo,

V nadaljevanju se bomo osredotoili

je zelo pomembno, da smo z njimi se-

le na obiajna zdravila. Precej tistega,

znanjeni: tako bo zdravljenje uspenej-

kar bomo o njih povedali, velja tudi za

e, poutili se bomo bolje in manj bo

druge snovi, npr. za tiste zelinega

nepotrebnih zapletov in teav. Za vse

izvora in nekatere sestavine prehran-

to pa moramo zdravila bolje spoznati.

skih dodatkov, ne pa za homeopatska

Prvi korak je, da izvemo, kako zdravila

zdravila.

delujejo.

Delovanje
Mednarodni forum znanstvenoraziskovalnih farmacevtskih drub

10

e zdravil
PRIRONIK O ZDRAVILIH

D E L O VA N J E Z D R AV I L

Da zdravila pomagajo, morajo tako ali

Vpliv na delovanje celic

drugae vplivati na telo oziroma doga-

Celice so temeljni gradniki tkiv, ki sesta-

janja v njem. Znanje o nainih delovanja

vljajo telo. V njih potekajo kljuna bio-

zdravil se je zaelo razvijati ele pred

loka dogajanja: nastajanje, spreminja-

nekaj desetletji. Dotlej so jih veinoma

nje in razgradnja tevilnih snovi. Veliko

uporabljali, ne da bi poznali njihove me-

zdravil vpliva na ta dogajanja; lahko jih

hanizme; zgled je npr. opij, ki smo ga

npr. spodbujajo ali zavirajo. Na celinih

e omenili. V sodobnem asu se je to

ovojnicah so tevilna razlina vezavna

mono spremenilo: poleg tega, da se

mesta, receptorji. Na posamezno vrsto

je tevilo zdravil izjemno povealo, se

receptorjev se lahko vee ena ali ve

je poglobilo in razirilo tudi poznavanje

snovi, ki tako sproijo doloeno doga-

poti njihovega delovanja. To je hkrati

janje v celici. Receptor si lahko pred-

pripomoglo tudi k razvoju novih zdravil

stavljamo kot kljuavnico, v katero se

in obogatitvi izbire tistih, ki so na voljo.

takna snov prilega kot klju. Zdravila lahko delujejo na celine receptorje
in tako doseejo zdravilne uinke. e

Podrobnosti delovanja nekaterih zdra-

je zdravilo tako podobno kljuu, da

vil e vedno raziskujejo, za zelo veliko

na celico vpliva podobno kot naravna

uinkovin pa vemo, kako vplivajo in

snov, ga imenujemo agonist. e majh-

kakni so mehanizmi njihovega zdra-

na sprememba molekulske zgradbe

vilnega delovanja. Te mehanizme lahko

pa lahko povzroi, da se zdravilo e

razvrstimo v tri velike skupine:

vedno prilega kljuavnici, a ne sproi

vpliv na delovanje celic,

celinega dogajanja, temve le preprei

nadomeanje manjkajoih snovi in

vilo imenujemo antagonist. Antagonist

delovanje pravega kljua. Tako zdrazadevno dogajanje v celici zmanja,

upoasni oziroma zavre.

unievanje kodljivih klic in celic.

11

Mednarodni forum znanstvenoraziskovalnih farmacevtskih drub

DELOVANJE ZDRAVIL NA CELINE RECEPTORJE

AGONIST
Naravna snov

ANTAGONIST
Naravna snov

Zdravilo (agonist)
Vezava na
receptor

Uinek

Vezava na
receptor

Vezava na
receptor

Uinek

Zdravilo
(antagonist)

Uinek

Onemogoena
vezava

Ni
uinka

Nekatera zdravila se veejo na receptorje v celini ovojnici in tako sproijo uinek v celici
(agonisti) ali ga prepreijo (antagonisti ali blokatorji).

e se na receptorje beta 1 v srni miici veeta naravni snovi adrenalin ali noradrenalin, zane srce biti hitreje in se kri moneje. Ta normalni odziv (povezan npr.
s telesno obremenitvijo in z duevnimi dejavniki) je pri nekaterih boleznih neelen.
Velika skupina zdravil, ki jih imenujemo zaviralci (blokatorji) beta, se kot antagonisti
veejo na receptorje beta. Tako prepreijo hitreje bitje in moneje krenje srca.
Medicina to med drugim izkoria za pomo pri prekrvitvenih motnjah v srcu (angina pektoris), motnjah srnega ritma ali zvianem krvnem tlaku.
Receptorjem beta 1, ki jih najdemo predvsem v srcu, so zelo podobni receptorji
beta 2, ki prevladujejo v dihalih in ilah. Adrenalin prek njih raziri dihalne poti.
Zdravila, imenovana simpatikomimetiki, delujejo na receptorje beta 2 kot agonisti
in imajo torej taken vpliv kot adrenalin. Zato jih uporabljamo za raziritev dihal in s
tem za olajanje dihanja, npr. pri astmi.
Med vplivi na celice je tudi delovanje na

Encimi so beljakovine, ki vplivajo na hi-

mehanizme prenosa. Celice za delova-

trost keminih reakcij v telesu in tako na

nje potrebujejo najrazlineje snovi. Za

dogajanja v celicah in zunaj njih. V telesu

vstopanje oz. izstopanje nekaterih od

je zelo veliko razlinih encimov, vsi pa

teh imajo celice v ovojnicah posebna

delujejo po enakem naelu. Vsak encim

vrata ali kar zapletene rpalke. Med

se specifino vee na eno ali nekaj izho-

taknimi snovmi so npr. natrij, kalcij,

dinih snovi in povzroi njihovo pretvor-

glukoza in druge. Molekule, ki vplivajo

bo. Z delovanjem na encim je mogoe

na poti prenosa, vplivajo tudi na z njimi

vplivati na dogajanja, ki jih encim urav-

povezana celina dogajanja. To lahko

nava. Mimogrede naj omenimo, da se

izkoristimo za zdravljenje.

imena encimov najpogosteje konajo na

12

PRIRONIK O ZDRAVILIH

Oskrba srnih in ilnih miinih celic s kalcijem je nujna za nemoteno in uinkovito

krenje miinih vlaken. Kalcij prihaja v celice skozi posebna vrata, kalcijeve kanalke. Zaviralci kalcijevih kanalkov so zdravila, ki zmanjajo njegovo prehajanje v
takne celice. Uporabljamo jih, kadar je treba sprostiti miina vlakna v ilni steni,
npr. za obvladovanje krvnega tlaka ali angine pektoris.
Gama-aminomaslena kislina (GABA) je naravna snov, ki deluje v ivevju. Vpliva na
prenos kalija in klorida iz celice oz. vanjo in tako zmanja odzivnost ivnih celic na
draljaje. Podobno delujejo agonisti GABA, ki jih zato uporabljamo npr. za zdravljenje epilepsije ali premagovanje nespenosti.

Vnetje in spremljajoa boleina sta odziv telesa na doloene draljaje. Pojavita se

zaradi tvorbe posrednikov (mediatorjev) vnetja snovi, ki nastajajo pod vplivom encima ciklooksigenaze (COX). Acetilsalicilna kislina, eno najbolj znanih zdravil sploh
(zaslovela je pod lastnikim imenom Aspirin), spada med zaviralce ciklooksigenaze. Podobno delujejo tudi tevilna druga nesteroidna protivnetna zdravila, namenjena zdravljenju oz. lajanju razlinih bolezni, ki jih spremljata vnetje in boleina.
Preve holesterola v krvi je pomemben dejavnik tveganja za bolezni srca in oilja,
od srnega infarkta prek moganske kapi do bolezni perifernih arterij. Za nastajanje holesterola v jetrih je kljuen encim z zapletenim imenom 3-hidroksi-3-metilglutaril-CoA reduktaza (na kratko: HMG-CoA reduktaza). Statini so skupina zdravil,
ki zavirajo ta encim. Tako zelo uinkovito zmanjajo nastajanje holesterola v jetrih
in s tem srno-ilno ogroenost.

13

Mednarodni forum znanstvenoraziskovalnih farmacevtskih drub

aza, zato jih ni teko prepoznati: lakta-

razgibano je dogajanje na podroju

za, konvertaza, lipaza, amilaza ...

raziskav in razvoja zdravil. Insulin so

najprej osamili iz ivalskih trebunih sli-

Nadomeanje
manjkajoih snovi

navk. Pozneje so ga zaeli pridobivati v

Za normalno delovanje potrebuje telo

njegova pridelava vkljuuje biotehnolo-

zadostno oskrbo s hranilnimi snovmi in

gijo in gensko inenirstvo. Ti doseki so

zadostno nastajanje raznih snovi, npr.

omogoili tako reko neomejeno prido-

hormonov, v telesu. Nezadostna oskr-

bivanje insulina, ki je popolnoma enak

ba s hranili lahko povzroi bolezen. To

lovekemu in brez neelenih primesi.

e posebej velja za pomanjkanje nujnih

Poglabljanje znanja o zgradbi in delova-

(esencialnih) hranil, ki jih telo ne more

nju insulina je omogoilo oblikovanje in

izdelovati samo. Prav tako se bolezni

pridobivanje rahlo spremenjenih mole-

ali motnje pojavijo, e je moteno ali od-

kul, ki uspeneje posnemajo fizioloko

sotno nastajanje kakne snovi v telesu.

izloanje tega hormona v telesu.

vse bolj preienih oblikah, danes pa

Zelo pogosto je tako prizadeto nastajanje hormonov, npr. insulina ali, fiziolo-

Tudi razvoj hormonskega nadome-

ko, spolnih hormonov v menopavzi.

stnega zdravljenja (HNZ) je zanimiv

e z drugega vidika. Dolgo je veljalo,

Zgodba o zdravljenju z insulinom je za-

da HNZ uspeno prepreuje nekatere

nimiva tudi zato, ker lepo kae, kako

zdravstvene teave (npr. osteoporo-

Bolezen skorbut kuga plovb in poguba mornarjev, kot so zapisali pred stoletji
je posledica pomanjkanja vitamina C. Vitamin C je za loveka nujno hranilo, vpleteno v razline biokemine reakcije. Proti koncu 18. stoletja so izkustveno ugotovili,
da je bolezen mogoe zdraviti (in prepreevati) s sokom limon, ki je bogat vir vitamina C. To ukrepanje imamo lahko za zgoden primer uspenega nadomestnega
zdravljenja.
Vitamin B12 je nujen zlasti za normalno delovanje ivevja in nastajanje rdeih krvnih celic. Njegovo pomanjkanje lahko povzroi nevroloke in psihiatrine simptome
in slabokrvnost (anemijo), ki je brez zdravljenja sasoma usodna. Reitev je nadomestno zdravljenje s tem vitaminom. Odkritje monosti za nadomestno zdravljenje
je odkriteljem Whipplu, Minotu in Murphyju prineslo Nobelovo nagrado za fiziologijo
in medicino za leto 1934.
14

PRIRONIK O ZDRAVILIH

zo). Zato se je zelo uveljavilo. A spre-

jemo infekcijske bolezni. Bolezni pa so

mljanje in raziskave so razkrile, da ni

lahko tudi posledica razmnoevanja

povsem brez tveganj. Danes e vedno

nenormalnih telesnih celic; takne so

koristi tevilnim enskam, toda merila

rakave bolezni. Zdravila uporabljamo

za njegovo predpisovanje so stroja.

proti enim in drugim.

Zgodba je pomembna, ker opozarja

na dve pomembni dejstvi. Prvi: od-

eprav so na voljo zdravila proti vsem

loitev za uporabo zdravil mora biti

omenjenim mikrobom, so med temi

vselej utemeljena in oprta na doloena

zdravili najbolj znani antibiotiki. Ti spa-

merila. Drugi: spremljanje zdravila se

dajo med najve predpisovana zdra-

v resnici nikoli ne kona. Zato sta zelo

vila na svetu. Delujejo le proti bakte-

pomembna nadaljnje zajemanje po-

rijam. Antibiotike glede na mehanizem

datkov, vkljuno z neelenimi uinki, in

delovanja delimo na baktericidne in

raziskovanje, tudi ko je zdravilo e pre-

bakteriostatine. Baktericidni uniijo

stalo zahtevana osnovna preskuanja

bakterije neposredno, npr. z delova-

in je e v iroki rabi.

njem na njihovo celino ovojnico, bakteriostatini pa ustavijo razvoj bakterij,

Unievanje kodljivih klic in celic

ki nato odmrejo.

Vdor in razmnoevanje bolezenskih klic

(bakterij, virusov, gliv ali praivali) lahko
povzroi razline bolezni, ki jih imenuEna velikih zgodb o uspehu nadomestnega zdravljenja je uporaba insulina pri
sladkorni bolezni tipa 1. Hormon insulin je nujen za presnovo glavnega telesnega
goriva, glukoze. Pri sladkorni bolezni tipa 1 insulin v telesu ne nastaja ve, zato
je bila ta oblika v preteklosti hitro usodna. Odkritje in osamitev insulina je neko
smrtonosno bolezen spremenilo v motnjo, ki jo je mogoe uspeno obvladovati.
Odkritelja insulina Banting in Macleod sta za svoje delo prejela Nobelovo nagrado
za leto 1923.
V menopavzi se v telesu mono zmanja nastajanje enskih hormonov estrogena
in progesterona. Posledica so lahko neprijetne teave, npr. valovi vroine, znojenje
in nihanje razpoloenja. Hormonsko nadomestno zdravljenje (uporaba ustreznih
hormonskih zdravil) nadomesti primanjkljaj in ublai ali obvlada teave. Tako lahko
obutno izbolja kakovost ivljenja.
15

Mednarodni forum znanstvenoraziskovalnih farmacevtskih drub

Prvi in verjetno najbolj znani antibi-

zdravil in antimetabolitov. Alkilirajoa

otik penicilin so zaeli uporabljati pred

zdravila onemogoijo rast in delitev

desetletji. Odtlej se je antibiotina oro-

celic, antimetaboliti zavrejo njihovo pre-

arna silno razirila in poveala, kar je

snovo. V obeh primerih je posledica

tudi nujno, saj so bakterije zelo prilago-

propad celic.

dljive in lahko postanejo odporne proti

antibiotikom. Razvoj teh zdravil je zato

Placebo zdravilo brez zdravila

nenehna tekma med ustvarjalnostjo

Poglavje

raziskovalcev in prilagoditvenimi spo-

zdravil zaokroamo z nekoliko prese-

sobnostmi bakterij.

netljivim, sicer dobro znanim, a raz-

mehanizmih

delovanja

meroma slabo pojasnjenim uinkom:

uinkom placebo.

Pri rakavih bolezni so zdravila le en moni nain zdravljenja (druga pomembna

sta obsevanje in operacija). Konvencio-

S to latinsko besedo oznaujemo zdra-

nalna zdravila proti raku obsegajo ve

vilno delovanje pripravka, ki ne vsebuje

skupin. Najveji sta skupini alkilirajoih

nobene uinkovine. Taknemu pripravku

Monoklonska protitelesa
Monoklonska protitelesa so gradniki najsodobnejih zdravil, zlasti tistih proti raku.
Protitelesa nastajajo v imunskem sistemu, ki je obrambni sistem naega telesa.
Oblikovana so tako, da zelo natanno prepoznajo svoj cilj (npr. bolezenske klice).
Veejo se nanj in tako sproijo dogajanje, ki povzroi njegovo unienje. Izredno
pomembna so za odpornost proti nekaterim boleznim in uspeno obrambo proti
tevilnim drugim.
Monoklonska protitelesa so laboratorijsko pridobljeni sorodniki taknih protiteles.
Pripravljena so tako, da so usmerjena proti specifinim rakavim celicam. S seboj
lahko nosijo radioaktivne delce ali mone uinkovine. Z njimi po vezavi delujejo na
rakave celice tako, da jim onemogoijo rast ali povzroijo njihovo unienje. Nelastnika imena zdravil z monoklonskimi protitelesi se po navadi konujejo na mab.
Prvo takno zdravilo je bil rituksimab, namenjen zdravljenju vrste krvnega raka. V
onkologiji zdravila z monoklonskimi protitelesi uporabljamo npr. proti nekaterim
krvnim rakom, raku dojke in raku debelega revesa.

16

PRIRONIK O ZDRAVILIH

pravimo navidezno zdravilo, prazno

Zrcalno podobo uinka placebo ime-

zdravilo ali preprosto prav tako place-

nujemo nocebo. O tem govorimo, kadar

bo. Placebo je lahko uinkovit le, e je

navidezno, prazno zdravilo izzove neu-

oseba prepriana, da je dobila dejansko

godne, neelene uinke. Tudi nocebo je

zdravilo. Z drugimi besedami: vse koristi

povezan z uporabnikovimi priakovanji.

placeba so povezane z uporabnikovim

Pri zdravljenju je pomemben tudi zato,

preprianjem o njegovi uinkovitosti.

ker lahko poslaba sodelovalnost, torej

Uinek placebo je zato vedno, v veji ali

bolnikovo upotevanje navodil za jema-

manji meri, vpleten tudi v zdravljenje s

nje zdravila.

pravimi zdravili. Zapletene mehanizme

v ozadju tega uinka razmeroma slabo
poznamo. O njih obstaja ve teorij; govorijo npr. o vplivu sugestije, sproanju
posebnih moganskih snovi (endorfinov), vplivih pogojevanja in drugih.

Uinek placebo je treba vedno upotevati pri ocenjevanju uinkovitosti zdravil (in vseh drugih nainov zdravljenja).
tevilna udena in modna zdravila,
ki se vedno znova pojavljajo, so v resnici placebo. To velja tudi za najrazlineje alternativne terapije.

Zaradi toliknega vpliva tega uinka

tudi nova zdravila v klininih raziskavah
(glejte poglavje Razvoj zdravil) po navadi preizkusijo v primerjavi s placebom.
Navidezno zdravilo je v tem primeru na
videz popolnoma enako zdravilu, ki
vsebuje zdravilno uinkovino. Praviloma v asu raziskave ne preiskovanec
ne zdravnik ne vesta, ali preiskovanec
dobiva aktivno zdravilo ali placebo.
17

eleni in
Mednarodni forum znanstvenoraziskovalnih farmacevtskih drub

18

n neeleni
PRIRONIK O ZDRAVILIH

ELENI IN NEELENI UINKI

Z D R AV I L

Zdravila uporabljamo, da bi dosegli do-

e ve: prvotni stranski uinek tu in tam

loen cilj: da bi ozdravili okubo, zniali

postane celo razlog, da zdravilo sploh

krvni tlak, prepreili zanositev, ublaili

uporabljamo. Znan zgled je minoksidil.

boleino, obvladali duevno motnjo,

Razvili so ga kot zdravilo proti visokemu

zatrli rakave celice ... eleni uinki v teh

krvnemu tlaku, a ez as se je izkazalo,

primerih so unienje bakterij, priblianje

da spodbuja rast las. Tako se je uvelja-

krvnega tlaka normalnim vrednostim,

vil kot sredstvo za zdravljenje nekaterih

zavrtje sprostitve jajec iz jajnika,

vrst pleavosti.

obrzdanje mehanizmov boleine, spre-

memba doloenih moganskih doga-

Poleg elenega uinka in morebitnih

janj, onemogoenje rasti bolezensko

koristnih stranskih uinkov imajo lahko

spremenjenih celic ...

prav vsa zdravila tudi neelene uinke.

Ti segajo od blagih (npr. rahlega po-

al delovanja zdravil skoraj ni mogoe

slabanja apetita) do resnih (npr. hude

usmeriti samo na eno mesto. Ne glede

alergijske reakcije) in od zelo pogostih

na to, ali bolnik zdravilo zauije, dobi

do zelo redkih. Neelenih uinkov je ve

v injekciji, nanese na koo ali uporabi

vrst. Pojavijo se lahko zaradi zdravilne

kako drugae, del uinkovine vedno

uinkovine ali katere od pomonih sno-

dosee tudi druge organe in tkiva. Po-

vi v zdravilu. Doloeno zdravilo lahko

gosto na te organe in tkiva tudi deluje.

zdravi eno bolezen, a poslaba drugo.

Tako poleg prvotnega elenega uinka

Vasih se neelen uinek pojavi zaradi

izzove e druge, stranske uinke. Izraz

odmerka, ki je prevelik za tistega do-

stranski uinek je sicer dobil slab-

loenega bolnika. Po drugi strani pa

alen prizvok, toda stranski uinki so

lahko nekatere snovi izzovejo neelene

vasih dobrodoli ali zaeleni. Stareji

uinke e v zelo majhni koliini.

antihistaminiki (zdravila proti alergiji) so

povzroali zaspanost in to je bilo v nekaterih primerih mogoe izkoristiti pri

Neelene uinke lahko razvrstimo v dve

zdravljenju.

skupini: v prvi so predvidljivi, v drugi pa

19

Mednarodni forum znanstvenoraziskovalnih farmacevtskih drub

teko predvidljivi ali nepredvidljivi. Pred-

preveliki za bolnike, ki imajo zmanjano

vidljivi so zlasti tisti neeleni uinki, ki so

presnovo ali zmanjano izloanje zdra-

povezani z odmerkom zdravila, in tisti,

vila. Pri nekaterih ljudeh je presnova

ki nastanejo zaradi delovanja zdravila

doloenih zdravil poasneja zaradi ge-

na mestih (v tkivih ali organih), ki niso

netskih dejavnikov. Zelo pogosto pa je

njegova ciljna. Med teko predvidljive

vzrok spremenjene presnove oz. izloa-

ali nepredvidljive uvramo alergije na

nja zdravil prizadeto delovanje jeter ali

zdravila in druge nepredvidljive uinke.

ledvic. Ta organa sta namre kljuna za

Razlina neprenaanja (intolerance) za

presnovo in odstranjevanje oz. izloa-

zdravila spadajo deloma med prve in

nje veine zdravil. V taknih okoliinah

deloma med druge.

je odmerek lahko hitro relativno prevelik

in pojavijo se lahko neeleni uinki. Pri

Odloitev za zdravilo vedno zahteva

odmerjanju je treba upotevati tudi bol-

pretehtanje koristi njegove uporabe

nikovo starost. Otroci tako po navadi

na eni strani in monih neprijetnosti

potrebujejo manji odmerek; odmerek

ali tveganj na drugi. e se med

jim zdravnik prilagodi glede na telesno

zdravljenjem pojavijo neeleni uinki,

teo ali telesno povrino. Posebno

je treba to oceno narediti znova. V

pozornost je treba nameniti tudi izbiri

primeru preve moteih neelenih

ustreznega odmerka pri starejih bolni-

uinkov je pogosto mogoe izbrati

kih, praviloma po 65. letu.

drugo zdravilo, ki zagotovi eleni

uinek

brez

spremljajoih

teav.

Odmerek lahko postane relativno pre-

V primeru zelo resnih ali nevarnih

velik tudi zaradi hkratne uporabe drugih

neelenih uinkov pa sta prenehanje

zdravil, zdravilnih pripravkov ali nekate-

uporabe in morebitna uvedba drugega

rih ivil. Vzrok je medsebojno delovanje,

zdravila seveda nujna.

o katerem bomo e govorili.

Neeleni uinki,
povezani z odmerkom

Absolutno prevelik odmerek je po nava-

Ti uinki se pojavijo, e dobi bolnik ab-

di posledica tega, da oseba pomotoma

solutno ali relativno prevelik odmerek.

ali namenoma vzame preve zdravila.

Relativno preveliki odmerki so precej

To imenujemo preveliko odmerjanje.

pogosteji od absolutno prevelikih.

Preveliko odmerjanje pogosto spre-

e obiajno rabljeni odmerki so lahko

mljajo neeleni uinki.

20

PRIRONIK O ZDRAVILIH

Da bi se izognili predvidljivim neele-

Alergije na zdravila

nim uinkom, je treba zdravnika vedno

Alergije na zdravila so upravieno

opozoriti na znane motnje v delovanju

delene velike pozornosti, saj imajo lah-

jeter ali ledvic ter na druge bolezni in

ko nekatere alergijske reakcije izredno

neelene pojave med prejnjo upora-

hude, celo smrtno nevarne posledice.

bo zdravil, med uporabo zdravila pa je

Previdnost je zato potrebna tako v pri-

treba upotevati predpisani odmerek in

meru znane alergije kot utemeljenega

razpored uporabe zdravila.

suma nanjo. Vendar pa podatki kaejo, da je alergijskega izvora le od 5 do

Neeleni uinki zaradi delovanja

na drugih mestih

10% vseh neelenih uinkov zdravil.

Ker imajo razline celice podobne se-

V nastanek alergije je vpleten imunski

stavne elemente receptorje, transpor-

sistem, ki ustvari protitelesa proti zdra-

tne mehanizme, encime lahko zdravi-

vilu. Protitelesa so normalno namenje-

la nanje vplivajo tudi drugje v telesu, ne

na obrambi, npr. pred bolezenskimi

le na elenem mestu. olski primer je

klicami, pri alergiji pa se imunski sistem

driska, ki se vasih pojavi med zdravlje-

nepredvidljivo odzove na nekaj druge-

njem z antibiotikom. Bolnik dobi antibi-

ga, v naem primeru na zdravilo. Prvi

otik, npr. zaradi okube dihal, ez nekaj

stik z zdravilom praviloma ne povzroi

dni pa se pojavi driska. Vzrok: zdravilo

teav, sproi pa t. i. senzibilizacijo, se

je poleg bolezenskih klic prizadelo tudi

pravi nastajanje protiteles. ele ob na-

bakterije, ki ivijo v revesu in so nuj-

slednjem sreanju z zdravilom imunsko

ne za normalno prebavo. Drug taken

dogajanje sproi kodljive uinke. Ti

zgled so suha usta med jemanjem

lahko segajo od zgolj nadlenega izpu-

antiholinerginih zdravil proti krem ali

aja do smrtno nevarnega oka.

uhajanju sea.

Med pogostimi simptomi alergije na

Mimogrede naj omenimo, da so ti uin-

zdravila so:

ki zrcalna slika omenjenih ugodnih

stranskih uinkov. Uspavalno delovanje

izpuaj (pogosto so to rahlo dvignje-

starejih antihistaminikov je znailen

ni, srbei, pordeli predeli koe: govo-

uinek zaradi delovanja zdravila drugje

rimo o koprivnici ali urtikariji),

v telesu.

21

Mednarodni forum znanstvenoraziskovalnih farmacevtskih drub

srbenje (koa, oi),

te ve uporabljati. Poleg tega morate

zdravniku oziroma farmacevtu vedno

oteklost ustnic, lahko tudi jezika in

povedati, ali ste kdaj imeli alergijo. To je

zelo pomembno, da bi se im bolj izo-

oteeno dihanje.

gnili monosti za podobne teave.

Nastanek alergije je odvisen od ve de-

Nepredvidljivi neeleni uinki

javnikov. Med njimi je na eni strani po-

Nekateri neeleni uinki se pojavijo brez

sameznikova nagnjenost, na drugi pa

oitnega razloga, le pri nekaterih bol-

so znailnosti zdravila in nain njegove

nikih, so nepredvidljivi in niso povezani

uporabe. Znano je na primer, da alergije

z mehanizmom delovanja zdravila ali

pogosto povzroijo penicilinski in drugi

njegovim odmerkom. Takne reakcije

antibiotiki. Verjetnost alergije je veja,

(z zapleteno tujko jih imenujemo idio-

e je zdravilo uporabljeno v injekciji ali

sinkrazije) so zelo redke, a lahko tudi

lokalno na koi, kot e je zauito.

zelo nevarne. Zgled je t. i. maligna hipertermija pojav zelo visoke vroine,

Pomemben pojav pri alergijah na zdra-

hitrega bitja srca in dihalnih motenj ki

vila je navzkrina obutljivost. V prime-

jo zelo redko sproijo nekateri sploni

ru navzkrine obutljivosti alergija ni

anestetiki, npr. halotan.

omejena le na eno uinkovino, temve

lahko zajema iro skupino kemino
podobnih zdravil. Takna obutljivost

Za take reakcije so verjetno krive ge-

se pojavlja v razlinih skupinah zdravil,

netske ali presnovne posebnosti posa-

a prvi zgled se spet ponuja med antibi-

meznikov. Omenjena maligna hiperter-

otiki: alergijo na en penicilinski antibio-

mija je po novejih izsledkih posledica

tik pogosto spremlja alergija na druge

genetsko pogojene druganosti dolo-

peniciline, lahko pa tudi na cefalospo-

enih celinih receptorjev. Poznavanje

rinske antibiotike. Pri osebi, alergini na

taknih ozadij bo sasoma omogoilo

peniciline, se tako lahko razvije alergij-

odkrivanje ogroenih bolnikov.

ska reakcija e po prvi uporabi nekega

e se med uporabo zdravila pojavi ka-

cefalosporina.

ken resen neelen uinek ali kaken

e se izkae, da ste zares alergini na

nov simptom, se o tem vedno posve-

neko zdravilo, ga v prihodnje ne sme-

tujte z zdravnikom!
22

PRIRONIK O ZDRAVILIH

Neprenaanje zdravil

druge bolezni, ki jih morda imate,

Neprenaanje (intoleranca) je pravzaprav

druga zdravila, ki jih uporabljate, in

izraz za neelene uinke, ki se pojavijo

iz razlinih znanih ali manj razjasnjenih

morebitne alergije ali druge neelene

vzrokov. Nekatere je zato teko jasno lo-

uinke zdravil kdaj v preteklosti.

iti od nepredvidljivih neelenih uinkov.

Vendar neprenaanje ni posledica alergijskih dogajanj zato se lahko pojavi

Zdravnika ali farmacevta poleg tega

e pri prvi uporabi zdravila in tudi ne

vpraajte:

spada v druge opisane skupine.

na katere neelene uinke morate
biti pri dobljenem zdravilu posebej

Znan neelen uinek obutno preve-

pozorni,

likega odmerka acetilsalicilne kisline

(npr. Aspirina) je zvonjenje v uesih (tini-

kaj so najpogosteji in najresneji ne-

tus). Pri posameznikih, ki te uinkovine

eleni uinki tega zdravila, in

ne prenaajo, se tinitus lahko pojavi e

po zauitju ene same tablete.

kaj naj ukrenete, e se pojavi eden ali

ve neelenih uinkov.

Za neprenaanje zdravila marsikdaj ni

kriva zdravilna uinkovina, temve do-

Pomembno je tudi, da si vedno vzame-

datne, pomone snovi, o katerih govori

te as in preberete navodilo za upora-

naslednje poglavje. Pogosta pomona

bo, priloeno zdravilu (ve o tem v po-

snov v tabletah je npr. laktoza. Tablet,

glavju Navodilo za uporabo).

ki vsebujejo laktozo, ne smejo jemati

osebe s pomanjkanjem nekaterih prebavnih encimov, ker jim povzroijo prebavne motnje. Vzrok neprenaanja so
lahko tudi druge sestavine zdravil.
Da bi monost za pojav neelenih uinkov im bolj zmanjali, morate zdravniku, ki vam predpie zdravilo (e gre za
zdravilo brez recepta, pa farmacevtu, ki
vam zdravilo izda), vedno povedati za:

23

Uporaba
Mednarodni forum znanstvenoraziskovalnih farmacevtskih drub

24

zdravil

PRIRONIK O ZDRAVILIH

U P O R A B A Z D R AV I L

Zdravila so namenjena zdravljenju raz-

Vbrizganje (parenteralna uporaba).

linih bolezni v razlinih delih telesa.

Nekaterih zdravil v telo ni mogoe

Zato so pripravljena v razlinih oblikah,

vnesti z zauitjem, ker bi se v preba-

ki jim olajajo doseganje elenega cilja.

vilih razgradila, drugih zato, ker se ne

Zaradi njihovih razlinih znailnosti jih

bi absorbirala. Takne snovi je treba

tudi uporabljamo razlino.

injicirati. Najpogosteje zdravila injiciramo v veno (intravensko, iv.), v mii-

Poti uporabe

co (intramuskularno, im.) ali pod koo

Zdravila so lahko namenjena za sis-

(subkutano, sc.). Obstajajo seveda

temsko ali lokalno uporabo. Sistemsko

e druge poti, npr. injiciranje v prostor

uporabljeno zdravilo se razporedi po

okrog hrbtnega mozga (intratekalno),

vsem telesu, lokalno uporabljeno pa

v oesno zrklo (intravitrealno), v sklep

deluje le na omejenem predelu. Sistem-

(intraartikularno) itn.

sko uporabljena zdravila morajo praviloma najprej priti v kri. To omogoi eden

Vasih parenteralno uporabimo tudi

od naslednjih nainov uporabe:

zdravila, ki bi jih sicer lahko zauili. Z

injiciranjem je namre uinek dose-

Zauitje (peroralna uporaba). Je naj-

en veliko hitreje, kar je npr. zelo po-

pogosteji nain jemanja zdravil. Za-

membno pri lajanju hudih bolein.

uito zdravilo preide skozi revesno

sluznico v kri (se absorbira). Kako

Vdihanje (inhalacija). Vdihavanju so

hitro to poteka, je odvisno zlasti od

namenjena zdravila v plinasti obliki,

farmacevtske oblike (gl. str. 28) in zna-

v obliki drobnih kapljic (aerosola) ali

ilnosti uinkovine. Ne absorbirajo pa

prakov. Nekatera inhalirana zdra-

se vsa zauita zdravila. Tako npr. vei-

vila delujejo sistemsko; najbolj znani

na odvajal ostane v prebavilih in tam

so plinski anestetiki za anestezijo pri

tudi deluje; podobno velja za nekatera

operacijah. Druga vdihana zdravila,

zdravila za nevtralizacijo elodne ki-

npr. v prilih za bolezni dihal, delujejo

sline in nekatere druge uinkovine.

preteno omejeno, se pravi lokalno.

25

Mednarodni forum znanstvenoraziskovalnih farmacevtskih drub

Transdermalna uporaba. Pri tej upo-

sko ali lokalno, lahko tudi lokalno upo-

rabi zdravilo skozi koo prehaja v kri.

rabljena zdravila delujejo sistemsko.

Takna zdravila so po navadi pripra-

Sistemski uinki lokalno uporabljenih

vljena v obliki obliev, ki vsebujejo

zdravil so po navadi neeleni. Primer je

uinkovino. Ta pronica iz nalepljene-

uporaba glukokortikoidov (hormonskih

ga oblia skozi koo. To je zelo pri-

protivnetnih uinkovin) na koi. e je

merno, kadar je zaeleno dolgotraj-

takna uporaba dolgotrajna ali zajema

no, poasno prehajanje uinkovine v

obsene predele koe, lahko uinkovi-

telo.

na prehaja v kri in povzroi sistemske

uinke.

Rektalna uporaba. Rektalna uporako, tj. zadnji del revesa. V ta namen

Sestava
in farmacevtske oblike zdravil

najpogosteje uporabljamo sveke.

O posameznem zdravilu po navadi go-

Rektalna uporaba je primerna, e

vorimo kot o neem enovitem. Toda

bi se zauito zdravilo razgradilo, e

izdelki, namenjeni zdravljenju (zdravi-

elimo hiter uinek ali e neeleni

la v irem pomenu), vsebujejo poleg

uinki (slabost, bruhanje) bolniku

ene ali ve zdravilnih uinkovin (zdravil

onemogoajo zauitje zdravila. Ne-

v ojem pomenu) tudi pomone snovi.

katera rektalno uporabljena zdravila

Tako zdravilna uinkovine kot pomone

so namenjena le za lokalno zdravlje-

snovi pa so pripravljene v razlinih far-

nje (npr. hemoroidov).

macevtskih oblikah.

ba pomeni vnos zdravila skozi dan-

Lokalno zdravila najpogosteje upora-

SESTAVA ZDRAVILA

bljamo na koi in dostopnih sluznicah (v

Barvila,
konzervansi

ustih ali nosu). Prav tako so lokalni upo-

Veziva

rabi namenjena zdravila za nekatere

Zdravilna
uinkovina

oesne bolezni in za uporabo v nonici

(intravaginalna uporaba). Kot reeno,
lahko lokalno delujejo tudi nekatera vdihana ali rektalno uporabljena zdravila.
Razgrajevala

Podobno kot lahko vdihana ali rektalno

uporabljena zdravila delujejo sistem26

Polnila
Drsljivci,
maziva

PRIRONIK O ZDRAVILIH

Zdravilna uinkovina

kor). Poznamo pa e precej drugih sku-

Zdravilna uinkovina je tista sestavina

pin pomonih snovi. Vezala zagotavljajo,

zdravila, ki prinaa eleni zdravilni ui-

da tableta ne razpade; pogosta vezala

nek. Vsaka zdravilna uinkovina ima

so razline vrste krobov in celuloze.

svoje (generino ali nelastniko) ime,

Obloge varujejo jedro tablete pred vlago

zdravila, ki jo vsebujejo, pa svoje, pra-

ali prikrijejo neprijeten okus njenih sesta-

viloma drugano (lastniko) ime. Enako

vin, da jo je lae zauiti. Konzervansi, npr.

uinkovino lahko vsebuje ve razli-

vitamin C ali citronska kislina, prepreu-

nih zdravil; takna zdravila imenujemo

jejo kvarjenje zaradi keminih dogajanj.

vzporednice (paralele).

Sredstva za razgrajevanje omogoijo

ustrezno razgradnjo tablete in sprostitev
zdravilne uinkovine v prebavilih. Barvila

Poimenovanje zdravil je podrobneje

so pogosto dodana za laje razlikovanje

predstavljeno v poglavju Razvranje

tablet.

zdravil. Ker pa je razlikovanje med

generinim in lastnikim imenom zelo
pomembno, poglejmo primer. Ace-

Pomonih snovi seveda ne vsebujejo le

tilsalicilna kislina je generino ime

tablete, temve tudi druge farmacevt-

uinkovine, ki je najbolj znana pod la-

ske oblike. Uinkovine za injiciranje so

stnikim imenom Aspirin, na voljo pa je

npr. raztopljene v ustreznem topilu, lah-

tudi pod drugimi blagovnimi znamkami.

ko so jim dodana tudi sredstva za urav-

Bolniki, ki te uinkovine ne smejo jema-

navanje kislosti (pH). Podobno velja za

ti, se morajo izogniti vsem izdelkom z

vse druge farmacevtske oblike.

acetilsalicilno kislino, ne le Aspirinu.

Pomone snovi so temeljito preizkuPomone snovi

ene in varne. Zdravilom so dodane le

Pomone snovi so nedejavne, a kljub

tiste, ki so res potrebne, in le v ustre-

temu zelo pomembne sestavine zdra-

zni koliini. Veini uporabnikov zato ni

vil. Vzemimo za primer tablete. Koliina

treba posveati pozornosti pomonim

zdravilne uinkovine v posamezni tableti

snovem. Izjeme so samo osebe z zna-

je izredno majhna po navadi jo merimo

nim neprenaanjem ali alergijo na dolo-

v miligramih. Da bi bila tableta dovolj veli-

ene snovi. Seznam pomonih snovi je

ka in tako sploh uporabna, je treba uin-

vedno naveden v navodilu za uporabo

kovini dodati pomono snov, t. i. polnilo.

zdravila. Kdor npr. ve, da ne prenese

Pogosto polnilo je laktoza (mleni slad-

laktoze, se mora izogniti zdravilom, ki

27

Mednarodni forum znanstvenoraziskovalnih farmacevtskih drub

jo vsebujejo. Zato mora vedno prebrati

NEKATERE OBLIKE ZDRAVIL

seznam pomonih snovi v novopredpisanem zdravilu. Enako velja za osebe

z alergijo.
Tablete

Kapsule

Farmacevtske oblike zdravil

Glede na znailnosti zdravilne uinkovine in nain uporabe so zdravila izdelana v razlinih farmacevtskih oblikah.
Najbolj splona je delitev na trdne, pol-

Raztopina
za
infundiranje

trdne in tekoe oblike. Vse oblike so

pripravljene tako, da omogoajo varno,
natanno in im preprostejo uporabo.
Ker obstaja zelo veliko razlinih oblik,
poglejmo le nekatere najpogosteje.
Trdne oblike:

Injekcijski
peresnik

Tablete so najbolj razirjena oblika

zdravil. Praviloma so namenjene zauitju. Vsaka tableta vsebuje odmerek ene ali ve uinkovin, stisnjenih
s pomonimi snovmi v trdno obliko.
Tablete so po navadi okrogle, ovalne
ali podolgovate. Za razloevanje so

Transdermalni
obli

lahko oznaene s simboli (rkami,

tevilkami). Nekatere imajo prelomne
zareze, ki omogoajo prepolavljanje; tistih, ki takne zareze nimajo,
ne smemo lomiti. Nekatere je treba

Inhalator

zauiti cele, nekatere je treba zgristi,

nekatere pa pred uporabo raztopiti.
Tablete, ki jih je treba vzeti cele, po

28

PRIRONIK O ZDRAVILIH

navadi niso veje od 1 cm, saj je ve-

elodcu in neuinkovitost zdravila ali

je tee ali neprijetno zauiti.

mono povea nevarnost neelenih

uinkov.

Poznamo tudi nekatere posebne vrste tablet. Tablete s prirejenim spro-

Zrnca so trdni skupki uinkovine in

anjem so izdelane tako, da uin-

pomonih snovi. Namenjena so za-

kovino sproajo dolgo asa (takne

uitju, nekatera kar sama, druga po-

imenujemo tablete s podaljanim

tem, ko jih raztopimo ali zmeamo z

sproanjem) ali jo sprostijo ele po-

vodo ali drugo ustrezno pijao. Na

zneje v prebavilih. Gastrorezistentne

voljo so lahko v vrekah s posame-

tablete so odporne proti elodnemu

znim odmerkom ali v vejih vsebnikih

soku, sublingvalne tablete pa je treba

s priloeno merilno liko za odmer-

raztopiti pod jezikom (ne pogoltni-

janje predpisane koliine.

ti), da se uinkovina absorbira skozi

ustno sluznico.

Poltrdne oblike so zelo pogoste pri

zdravilih za uporabo na koi:

Kapsule vsebujejo sestavine v posebni ovojnici, izdelani iz elatine ali

Mazila in kreme so po navadi name-

drugih snovi. Lahko so razlinih oblik

njena za lokalno delovanje uinkovi-

in velikosti. Na zunanji strani so lahko

ne na mestu uporabe, vendar jih je

oznaene. Njihova vsebina je lahko

mogoe uporabiti tudi za sistemsko

trdna, tekoa ali gosta. Praviloma so

zdravljenje (da se uinkovina skozi

namenjene peroralni uporabi. Tudi

koo absorbira v kri). Sestavljena so

kapsul je ve vrst: poznamo npr. trde

iz nevtralnega sredstva, podlage, ki

in mehke, gastrorezistentne in tiste

vsebuje eno ali ve uinkovin. Sesta-

s prirejenim sproanjem. Veine

va podlage lahko vpliva na delovanje

kapsul ne smemo odpirati! To je zelo

uinkovine; z vlaenjem ali pomir-

pomembno, saj ovojnica omogo-

janjem koe lahko npr. izbolja njen

a sprostitev uinkovine ob pravem

uinek. Pripravki so lahko mastni

asu oz. na ustreznem mestu. Samo

(mazilo) ali nemastni (krema), razliku-

vsebino kapsule smemo zauiti le, e

jejo se tudi po gostoti.

to izrecno dovoljuje navodilo za uporabo. V nasprotnem primeru lahko

Sveke so poltrdna oblika, namenje-

to povzroi razgradnjo uinkovine v

na za vnos zdravil v nonico (nonine

29

Mednarodni forum znanstvenoraziskovalnih farmacevtskih drub

sveke) ali danko (rektalne sveke). Za

napolnjene injekcijske brizge) ali v ve-

lajo vstavitev so podolgovate oblike,

odmernih vsebnikih (npr. v vialah).

njihove pomone snovi pa omogoajo, da se sveka na telesni temperaturi

Tekoi pripravki za peroralno upora-

raztopi in sprosti zdravilo. Prekrite so

bo so po navadi raztopine, emulzije

lahko z mazivno prevleko.

ali suspenzije, podobno kot tisti za

parenteralno. Pogosta oblika raztopin so sirupi, ki vsebujejo uinkovino

Tekoe oblike so v glavnem namenjene

v raztopini sladkorja in drugih pomo-

parenteralni, peroralni ali lokalni uporabi

nih snovi, npr. arom za prijeten okus.

oziroma preprosteje povedano injicira-

Suspenzije in emulzije je treba za

nju, zauitju skozi usta ali nanosu na

natanno odmerjanje pred uporabo

doloeno mesto.

pretresti. Po navadi je tekoim zdravilom za uivanje dodan pripomoek

Tekoe oblike za injiciranje so zdra-

za odmerjanje, npr. merilna lika,

vila, v katerih je uinkovina razto-

merilna aa ali merilna brizga.

pljena (raztopine), porazdeljena v

zelo drobnih delcih (suspenzije) ali je

Za lokalno uporabo so namenjeni te-

zmes snovi, ki se kemino ne meajo

koi pripravki v obliki kapljic za oko,

(emulzije). Suspenzije in emulzije je

uho, nos ali tekoe oblike za upo-

treba pred uporabo premeati (pre-

rabo na koi. Splone znailnosti teh

tresti), sicer je odmerjanje povsem

oblik so podobne kot tiste, omenjene

nenatanno.

zgoraj.

Vse oblike za injiciranje so sterilne, tj.

Dotaknili smo se le nekaterih oblik, se-

brez klic. Nekatere vsebujejo sestavi-

veda pa obstajajo e druge. Zdravila

ne, ki delujejo proti klicam, druge ne.

so na voljo tudi v inhalatorjih, veilnih

Takne, ki jih ne vsebujejo, je treba

gumijih in obliih. Namen vseh oblik je,

uporabiti takoj po odprtju oz. pripra-

da zdravilna uinkovina dosee mesto

vi. Tekoine za parenteralno uporabo

delovanja, saj ele to omogoi eleni

pogosto vsebujejo pomone snovi

zdravilni uinek. Ko zdravilo uporabi-

za uravnavanje kislosti (pH). Na vo-

mo, se potovanje uinkovine ele

ljo so lahko v vsebnikih za enkratno

zane. Sledimo ji in spoznajmo njeno

uporabo z enim ali ve odmerki (npr.

nadaljnjo usodo.

30

Usoda

PRIRONIK O ZDRAVILIH

U S O D A Z D R AV I L V T E L E S U

Seznanili smo se z razlinimi oblikami in

in kisli elodni sok. Nekatere farma-

naini uporabe zdravil, kot so raztopine,

cevtske oblike (npr. tablete s posebno

tablete, kapljice, sveke, prila, mazila

prevleko) lahko razgradnjo upoasnijo.

..., ki jih zauijemo, vbrizgamo, vkaplja-

Sledi prehod zdravila v dvanajstnik, za-

mo, vdihamo, vstavimo, nanesemo ...

etni del tankega revesa. Kako hitro

Da uinkovina, ki jo vsebujejo, koristi, pa

zdravilo dosee dvanajstnik, je odvisno

mora dosei svoj cilj. Pri zdravilih za lo-

tudi od tega, ali je bilo zauito s hrano

kalno uporabo, npr. kapljicah za oko ali

ali na prazen elodec. Hrana praviloma

mazilih za koo, je pot do mesta delova-

upoasni praznjenje elodca. Kadar e-

nja preprosta. e pa zdravilo zauijemo,

limo, da bi peroralno zdravilo delovalo

je nadaljnje dogajanje precej bolj zaple-

hitro, ga je zato priporoljivo vzeti na

teno. Ker je ta pot uporabe najpogostej-

prazen elodec.

a, se bomo za spremljanje usode zdravil v telesu podali prav po njej. Razdelili jo

Ko zdravilo dosee tanko revo, je e

bomo na pet korakov: zauitje, absorp-

izgubilo prvotno obliko in uinkovina je

cijo (prehod v kri), porazdelitev, presnovo

v molekulskih delcih. Prvi korak za vei-

in odstranjevanje oz. izloanje.

no zdravil se kona tukaj.

Zauitje

Absorpcija

Ta del poti zdravila si je najlaje predsta-

Sluznico tankega revesa prekrivajo

drobne resice, zaradi katerih je njena

vljati, e se spomnimo zgradbe preba-

povrina izredno velika. Poleg tega je

vil. Ko zdravilo pogoltnemo, gre iz ust

ta sluznica tudi zelo dobro prekrvljena.

skozi relo v poiralnik in po njem nav-

Molekule zdravilne uinkovine prehajajo

zdol, do elodca. Tablete in kapsule je

vanjo malce podobno kot voda v piv-

treba po navadi vzeti s kozarcem vode

prav zato, da lae opravijo ta del poti.

nik, potem pa vstopajo v kri, ki jih od-

V elodcu se zane razgradnja priprav-

V resnici je zgodba nekoliko bolj zaple-

ka, saj nanj vplivata gibanje elodca

tena, saj je odvisna od ve dejavnikov:

nese po telesu.

31

Mednarodni forum znanstvenoraziskovalnih farmacevtskih drub

keminih znailnosti uinkovine, vklju-

vali posebnih ovir, saj kri dosee skoraj

no z velikostjo molekule, stanja prebavil,

vse kotike telesa. A del teave je e to:

prisotnosti hrane in drugih. Za uporabo

eprav bi najvekrat eleli, da uinko-

je e najpomembneje, da smo pozor-

vina dosee le en organ, se po navadi

ni na vpliv hrane, ki ni pri vseh zdravi-

porazdeli po vsem telesu, se pravi tudi

lih enak: hrana absorpcijo enih zdravil

v druge organe. e na te druge orga-

olaja, drugih poslaba, na absorpcijo

ne ne vpliva, se s takno porazdelitvijo

tretjih pa ne vpliva.

le razredi; edina posledica je, da je

treba za ustrezno koncentracijo na me-

Porazdelitev

stu delovanja uporabiti ustrezno velik

Ko je zdravilo v krvi, na njegovi plovbi

odmerek. A neredko uinkovina deluje

do mesta delovanja ne bi ve priako-

tudi drugje, na primer zato, ker imajo

PORAZDELITEV ZDRAVILA
Koa

Mogani

Srce
Miice

Ledvice

Velik pretok krvi

Manji pretok krvi

Hitra porazdelitev

Poasna porazdelitev

Zdravilo
Maobno tkivo

Zdravilo se s krvjo porazdeli po telesu: hitreje v organe z velikim pretokom krvi, poasneje v
druge. Na porazdelitev pa vplivajo e drugi dejavniki, npr. velikost molekule zdravila, njegova
topnost v maobah in vezava na beljakovine v krvi.

32

PRIRONIK O ZDRAVILIH

drugi organi podobne receptorje kot

zelo previdno, le e so res potrebna in

ciljni organ. To seveda odpira vrata za

po monosti po posvetu z zdravnikom.

pojav neelenih uinkov.

Zdravila kljub preprekam po porazdeliDruga ovira na poti zdravila, ki se

tvi doseejo svoj cilj, kjer opravijo svo-

absorbira iz revesa, so jetra. Kri ga

jo nalogo na primer ublaijo vnetje,

namre najprej odnese prav v ta pre-

uniijo bakterije, razirijo ile, pospeijo

snovno zelo dejaven organ. Preden

odvajanje vode, zavrejo ali pospeijo iz-

zdravilo skozi jetra pride v telesni ob-

loanje telesnih snovi ... Ta naloga je na

tok, se ga lahko e precej presnovi.

potovanju zdravila skozi telo osrednjega

Beseda ovira je napisana z narekovaji,

pomena. Naslednja koraka sta kemino

ker je vasih ta uinek elen oziroma

preoblikovanje (presnova) zdravila, med

nujen: nekatera zdravila ne vsebujejo

katerim najvekrat nastanejo nedejavni

dejanske uinkovine, temve pred-

razgradni presnovki, in odstranitev oz.

zdravilo. Predzdravilo je kemina pred-

izloanje.

stopnja, ki se ele presnovi v zdravilno

uinkovino. Ta sprememba pa ni ome-

Presnova

jena samo na jetra; zgodi se lahko tudi

Veina zdravil je podvrena presnovi.

drugje, bodisi e zunaj celic bodisi po

Zdravilna uinkovina se lahko naelo-

prihodu vanje.

ma razgradi kjerkoli v telesu, kjer so za

to pogoji praviloma to pomeni: kjer so

Tretja ovira so bioloke pregrade med

ustrezni encimi. A presnovno sredie

krvjo in organi. Te pregrade pripirajo

telesa so jetra in tudi veina zdravil se

vrata prestopanju zdravila v organ. Naj-

presnovi v njih. Omenili smo e presno-

bolj znailen primer je krvno-mogan-

vo med prvim prehodom zdravila skozi

ska pregrada, ki ovira prehajanje zdra-

jetra. Dogajanje se ponavlja tudi med

vil iz krvi v mogane in hrbtni mozeg.

nadaljnjim kroenjem zdravila, zato ko-

Druga znana pregrada je med obtokom

liina dejavnega zdravila upada. Najpo-

nosenice in njenega otroka: imenuje-

membneji, eprav ne edini dejavnik pri

mo jo posteljina (placentna) pregrada.

presnovi zdravil v jetrih je poseben sis-

Nekatera zdravila ne prehajajo skoznjo,

tem encimov, citokrom P450. Ta zdravilo

precej pa jih (in se tako lahko porazdeli-

razgradi v nedejavne spojine. Sledi lahko

jo v otrokovem telesu). Zato je treba vsa

e preoblikovanje v obliko, ki se zlahka

zdravila med nosenostjo uporabljati

izloi iz telesa. Najpogosteje to pomeni

33

Mednarodni forum znanstvenoraziskovalnih farmacevtskih drub

USODA ZDRAVILA V TELESU

Poti uporabe

Porazdelitev

Zauitje

Izloanje

Jetra

revo

Blato
Vbrizganje

Ledvice

Urin

Intravensko
Koa

Subkutano

Kri

Koa

Miica

Intramuskularno

Znoj

Transdermalna uporaba

Inhaliranje
Pljua

Izdihani zrak

Sistemsko uporabljena zdravila morajo priti v kri. Z njo se porazdelijo po telesu, doseejo
mesto delovanja in se nato izloijo po razlinih poteh, predvsem v urinu in blatu.

vodotopno obliko, ki omogoa izloanje

mi motnjami lahko potrebujejo prilago-

skozi ledvice v urin. Nekatere zdravilne

jene (manje) odmerke zdravil, nekatera

uinkovine pa se ne presnovijo, ampak

pa zanje sploh niso primerna.

se nespremenjene izloijo iz telesa.

e imate ali ste kdaj imeli teave z jetri,
Ker imajo jetra pri presnovi zdravil tako

morate to vedno povedati zdravniku,

pomembno vlogo, lahko njihova okva-

ki vam predpie zdravilo (ali, e gre za

ra ali slabe delovanje mono vpliva na

zdravilo brez recepta, farmacevtu, ki

usodo zdravil v telesu. Bolniki s takni-

vam zdravilo izda).

34

PRIRONIK O ZDRAVILIH

Odstranjevanje oz. izloanje

majhna (zato je to izloanje za mater

To je dogajanje, med katerim se zdravi-

nepomembna pot odstranjevanja), a

lo in/ali njegovi presnovki odstranijo oz.

kljub temu tolikna, da lahko vpliva na

izloijo iz telesa. Odstranjevanje se za-

dojenega otroka. Tako kot noseni-

ne e s presnovo zdravila. Tako kot so

ce morajo tudi dojee matere zdravila

jetra glavni organ za presnovo veine

uporabljati zelo previdno in se morajo

zdravil, so ledvice glavni organ za njiho-

pred njihovo uporabo posvetovati z

vo izloanje. Dogajanje je po eni strani

zdravnikom.

odvisno od znailnosti zdravila oz. presnovkov, po drugi pa npr. od starosti,

Kaj se z zdravilom dogaja v telesu, smo

spola in zdravstvenega stanja bolnika.

razlenili po posameznih korakih. Ven-

Zlasti okvarjeno delovanje ledvic lahko

dar ob tem ne smemo pozabiti, da je

zelo dramatino spremeni izloanje. V

dogajanje zelo dinamino: razmerje

taknem primeru je lahko potrebna pri-

med hitrostjo vstopanja zdravila v ob-

lagoditev odmerka, nekatera zdravila

tok, prostornino njegove porazdelitve,

pa za bolnike z okvaro ledvic sploh niso

hitrostjo presnove in izloanja navseza-

primerna.

dnje doloa raven zdravilnih uinkovin

v telesu (in na ciljnih mestih) in trajanje

e imate ali ste kdaj imeli teave z

njihovega delovanja. Na dogajanje med

ledvicami, to vedno povejte zdravniku,

vsakim od teh korakov lahko vplivajo

ki predpie zdravilo, v primeru zdravil

in ga spreminjajo razlini dejavniki, npr.

brez recepta pa farmacevtu, ki vam

posameznikovo zdravstveno stanje,

zdravilo izda).

hrana ali uporaba drugih zdravil. Zlasti

uporaba drugih zdravil ima lahko zelo

Odstranjevanje zdravil in presnovkov

velik vpliv; govorimo o medsebojnem

lahko poteka e po drugih poteh. Po-

delovanju zdravil.

leg ledvic je na drugem mestu odstranjevanje z olem: tako pridejo snovi v

Medsebojno delovanje zdravil

revo in se izloijo z blatom. Nekatere

Zlasti stareje pogosto pesti ve zdra-

snovi (npr. plinasti anestetiki) se izloa-

vstvenih teav: zvianemu krvnemu

jo skozi pljua v izdihanem zraku. Manj

tlaku se morebiti pridruijo zviane ma-

pomembna pot je izloanje v znoju.

obe v krvi, pa morda obraba skle-

Nekatere snovi se izloajo v materinem

pov, nemara tudi teave s spanjem ...

mleku. Njihova koliina v mleku je sicer

Taknih prepletov si je mogoe zamisliti

35

Mednarodni forum znanstvenoraziskovalnih farmacevtskih drub

MEDSEBOJNO DELOVANJE ZDRAVIL

ENO ZDRAVILO

DVE ZDRAVILI

Beljakovina
v krvi

Beljakovina
v krvi
Moneje
vezano
zdravilo

Vezano
zdravilo

Izpodrinjeno
zdravilo

Nevezano
zdravilo

Uinek

Uinek

Dve zdravili lahko medsebojno delujeta, e se npr. eno moneje vee na beljakovine v krvi kot
drugo. Prvo zdravilo tako izpodrine drugo, uinki drugega se poveajo in pojavijo se lahko
neeleni uinki.

kopico pa ne le zamisliti: tudi v resnici

skozi prebavila ali se medsebojno ve-

se pogosto pojavljajo in zahtevajo, da

ejo, zaradi esar pride v obtok manj

posameznik soasno jemlje ve zdravil,

zdravila oz. zdravil, kot bi bilo treba.

predvsem ko gre za kronine motnje.

Da je poloaj e bolj zapleten, lahko na

Vpliv na porazdelitev. Precej zdravil

usodo in delovanje zdravil v organizmu

potuje po telesu vezanih na belja-

vplivajo tudi nekatere vrste hrane ali ui-

kovine v krvi. Na beljakovine vezana

vanje alkohola.

uinkovina zane delovati ele, ko

se z njih sprosti. Hkrati uporabljena

Poglejmo torej, zakaj in kako lahko

zdravila se lahko izpodrivajo z belja-

uinkovine, ki se v telesu znajdejo

kovin, tako poveajo koliino proste

hkrati, vplivajo ena na drugo. Med-

(dejavne) uinkovine in s tem mo-

sebojna delovanja se lahko pojavijo

nost ezmernega uinka ali neele-

v vseh opisanih korakih potovanja in

nih uinkov.

uinkovanja zdravil, njihova posledica pa so lahko manji ali veji uinek

Vpliv na presnovo. Nekatera zdravila

doloenega zdravila, pojav neelenih

(in nekatere sestavine hrane) spod-

uinkov, ali celo poslabanje stanja

budijo delovanje encimov v jetrih. S

namesto izboljanja.

tem v telesu zmanjajo razpololjivo

koliino uinkovin, ki jih presnavljajo ti

Vpliv na absorpcijo. Hrana in zdravila

encimi. Med znanimi snovmi s takim

lahko spremenijo hitrost potovanja

uinkom so nekatera zdravila proti

36

PRIRONIK O ZDRAVILIH

epilepsiji, (zauita) zdravila proti gli-

pomembno tako pri zdravilih, ki jih

vinim okubam, pa tudi alkohol.

dobite na recept, kot pri tistih, ki jih

kupite brez recepta s prehranskimi

Vpliv na izloanje. Nekatera zdravi-

dodatki, vitamini ipd. vred.

la lahko ovirajo npr. izloanje drugih

zdravil skozi ledvice. Uinek je po-

O zdravilih, ki jih kupite brez recepta,

doben uinku okvarjenega delovanja

se posvetujte s farmacevtom. Po-

ledvic: raven teh drugih zdravil v tele-

vejte mu za vsa druga zdravila, ki jih

su se povea, z vsemi posledicami,

uporabljate.

ki so s tem povezane.
e ste nosei, nameravate zanositi
Pravkar povedano moramo umestiti v

ali dojite, se posvetujte z zdravnikom,

pravi okvir. Ta pravi okvir pa je, da je veli-

preden uporabite katerokoli zdravilo.

ko zdravil, ki jih lahko uporabljamo soa-

eprav je veliko zdravil varno upora-

sno, ne da bi to moralo zbujati skrbi ali

bljati tudi takrat, ni splonega pravila,

celo strah. Posledice medsebojnega de-

po katerem bi se o tem lahko odloili

lovanja so lahko neprijetne, lahko so tudi

sami tudi zato, ker je treba pri pre-

kodljive, niso pa nujne. Izogniti se jim je

soji upotevati poleg zdravila e druge

mogoe z upotevanjem priporoil:

okoliine, npr. naravo bolezni in vae

zdravstveno stanje.

Bodite seznanjeni z zdravili, ki jih

uporabljate.
Zdravniku, ki vam predpie novo
zdravilo, povejte za vsa, ki jih e uporabljate. Pozanimajte se, ali je priakovati medsebojne uinke glede na
zdravila, ki jih e uporabljate; to je e
posebej pomembno, e zdravljenje
razlinih teav poteka pri razlinih
zdravnikih.
Vedno natanno preberite navodilo
za uporabo, priloeno zdravilu. To je

37

Razvoj

Mednarodni forum znanstvenoraziskovalnih farmacevtskih drub

38

zdravil

PRIRONIK O ZDRAVILIH

R A Z V O J Z D R AV I L

Poti do novih zdravil

nenehno iskanje in razvoj novih antibi-

Enemu najvejih odkritij na podroju

otikov.

zdravil odkritju, ki je reilo milijone ivljenj in je bilo okronano z Nobelovo na-

Podroje zdravil tako zahteva nenehna

grado je botrovalo popolno nakljuje.

znanstvena prizadevanja, kar pomeni

Daljnega poletja leta 1928 je Alexander

velik vloek znanja, truda in sredstev.

Fleming pred odhodom na poitnice v

Tudi ob nemajhnem pritisku javnosti,

laboratoriju pripravil posodice z bakte-

saj so priakovanja zaradi dosedanjih

rijskimi kulturami. A v naglici je posodi-

uspehov velika. Znanstveniki poskuajo

ce pozabil pokriti. Po vrnitvi je nejevo-

odkriti nove uinkovine na najrazlinej-

ljen ugotovil, da se je na gojiih naselila

e naine. Iejo jih v svetovni zakladni-

plesen in jih je hotel zavrei. Zadnji hip

ci rastlin, jih snujejo z usmerjenim nar-

pa je okoli lis plesni opazil prazen ko-

tovanjem in oblikujejo z biotehnolokimi

lobar brez bakterij. Preostanek zgodbe

postopki. Monosti, ki se odpirajo, so

je danes zgodovina: Fleming je uvidel,

iroke neredko kar preiroke, tako da

da plesni izloajo nekaj, kar prepreuje

je veliko e vedno odvisno od sree in

rast bakterij. Osamil je to snov in jo ime-

nakljuja, ni drugae kot pri Flemingu.

noval penicilin.
Razvoj zdravil je od takrat neverjetno

Ker so bile rastline neko glavni vir

napredoval. Nova zdravila so podaljala

zdravil, iskanje e vedno posega k njim.

ivljenjsko dobo in izboljala kakovost

Tako raziskovalci odkrivajo nove snovi,

ivljenja. Kljub temu ostajajo tevilni iz-

ki bi lahko postale zdravila, in tudi nova

zivi: degenerativna dogajanja in rakave

zdravila. Primer je zdravilo paklitaksel.

bolezni, presnovne motnje in avtoimun-

Raziskovalci so ga v estdesetih letih

ske bolezni ... Pa e vedno tudi okube

prejnjega stoletja odkrili v lubju pacifi-

oz. nalezljive bolezni, pri katerih biolo-

ke tise in postal je pomembno zdravilo

ka odpornost povzroiteljev ustvarja

proti nekaterim vrstam raka. Hkrati pa-

odporne klice, zaradi esar sta nujna

klitakselova zgodba kae, da je iskanje

39

Mednarodni forum znanstvenoraziskovalnih farmacevtskih drub

obetavnih snovi lahko zelo podobno

zaviralce sprejema serotonina), skupino

iskanju ivanke v senu. Odkritje pa-

zdravil proti vnetju (zaviralce ciklooksi-

klitaksela je bilo namre plod izredno

genaze 2) in druga. A eprav se zdi, da

obirnega raziskovalnega programa, v

takno racionalno iskanje zagotavlja hi-

katerem so pregledali ve kot 30.000

tre in zanesljive uspehe, izplen ni v skla-

spojin. Kljub temu se prizadevanja za

du s tem priakovanjem. Tudi v asu,

identifikacijo novih zdravil rastlinskega

ko se je monost opisanega presejanja

izvora nadaljujejo. Da bi izboljali mo-

podeseterila, se tevilo novih zdravil ni

nosti, se strokovnjaki opirajo tudi na

obutno povealo.

izroilo (etnofarmakologija), saj preudarna uporaba taknih informacij pove-

Tretja smer, uporaba genske tehnologije,

uje verjetnost uspeha.

je

mono

nekaterih

spremenila
zdravilnih

pridobivanje

uinkovin.

Ta

tehnologija temelji na prenosu genov

Druga, bolj usmerjena pot je narto-

za nastajanje doloene beljakovine v

vanje uinkovin. Znanje o delovanju

preproste organizme. Najpogosteje so

zdravil na molekulski ravni se je v za-

to bakterije ali glivice, ki potem izdelujejo

dnjih desetletjih zelo poglobilo. Tako se

in

je odprla monost za prepoznavanje

izloajo

sprogramirano

snov.

Velika prednost je, da je tako mogoe

spojin primerne kemijske zgradbe. e

pridobivati

na primer poznamo zgradbo doloe-

velike

koliine

zdravila.

ne vrste receptorja, lahko izberemo

ali ustvarimo molekulo, ki bo glede na
svojo strukturo delovala nanj. Poleg
receptorjev je e precej drugih monih
ciljnih mest. Ena od smeri raziskovanja
si jih prizadeva prepoznati in na podlagi tega izbrati molekule, ki bi delovale
nanje. Osrednjo vlogo pri tem imata raunalniko modeliranje in laboratorijsko
testiranje monih uinkovin. Z usmerjenim nartovanjem so razvili npr. doloena zdravila proti izloanju elodne

Insulin, hormon trebune slinavke, je bil prvo

genskotehnoloko pridobljeno zdravilo. Slika
prikazuje skupek estih molekul insulina.

kisline (cimetidin in sorodna zdravila),

skupino zdravil proti depresiji (selektivne

40

PRIRONIK O ZDRAVILIH

Druga pomembna prednost je, da so

Predklinine raziskave

pridobljene

popolnoma

Predklinine raziskave obsegajo la-

enake

beljakovine

zmanjuje

boratorijsko prouevanje na celicah,

monost zapletov, zlasti alergij. Prvo

lovekim,

tkivih in ivalih. Njihov namen je poka-

genskotehnoloko pridobljeno zdravilo

zati uinkovitost in preveriti varnost, se

je bil insulin. Danes se mu pridruujejo

pravi odkriti morebitne kodljive vplive

krvni faktorji proti motnjam strjevanja

preskuane snovi. Ali ima snov kakne

krvi (hemofiliji), interferoni proti multipli

strupene (toksine) uinke, ali koduje

sklerozi

in

razlina

kar

ki

genom, lahko povzroa raka, priroje-

ponujajo povsem nove monosti za

protitelesa,

ne hibe ali prizadene sposobnost raz-

zdravljenje razlinih bolezni, vkljuno z

mnoevanja? e ti poskusi pokaejo

rakom.

nesprejemljive uinke, se pot nesojenega zdravila kona. Hkrati med poskusi

Preskuanje zdravil

na ivalih ugotavljajo e druge mone

Opisano iskanje in razvijanje je ele

neelene vplive. ele e snov uspeno

povsem prvi korak na poti do snovi, ki

prestane predklinino preverjanje, se

bo tudi zares postala zdravilo. Razvoj

lahko zane njeno raziskovanje pri lo-

zdravil je namre izredno zahteven,

veku.

dolgotrajen in zato tudi drag. Zakaj,

kaeta e naslednja podatka: pri pre-

Klinine raziskave

sejalnem iskanju se kot potencialno

Klinine raziskave prouujejo novo

obetavna izkae komaj ena od milijona

zdravilo pri loveku. Potekajo v ve fa-

obravnavanih molekul, kot zdravilo pa

zah. Vsaka ima poseben, doloen na-

pride v prakso zgolj ena od 5.000 do

men, rdea nit vseh pa sta uinkovitost

10.000 taknih potencialno obetavnih

in varnost. Da bi zdravilo sploh prilo v

molekul!

potev za odobritev (izdajo dovoljenja

za promet), mora prestati raziskave I.,

Da namre neka snov pride na trie

II. in III. faze.

kot odobreno zdravilo, mora skozi strogo in dolgotrajno preverjanje, ki obsega

Raziskava I. faze je prva stopnja kli-

predklinine raziskave (laboratorijska te-

ninega

stiranja in raziskave na ivalih) in klinine

je predvsem analizi varnosti, odziva

raziskave (preskuanje pri loveku).

in ustreznega odmerka pri loveku.

41

preskuanja.

Namenjena

Mednarodni forum znanstvenoraziskovalnih farmacevtskih drub

Po navadi je vanjo vkljuenih nekaj

protokol. Bolniki se za sodelovanje

deset zdravih prostovoljcev, redkeje

odloijo popolnoma prostovoljno,

bolnikov.

pred vkljuitvijo pa dobijo podrobne

informacije o monih koristih in tve-

Raziskava II. faze je korak, med ka-

ganjih sodelovanja ter morajo podpi-

terim raziskovano uinkovino pravilo-

sati obrazec o soglasju.

ma prvi dobijo bolniki. Skupina po

navadi obsega od 100 do 300 prei-

e se raziskovana uinkovina v vseh

skovancev, ki se za vkljuitev odloijo

treh fazah klininih raziskav izkae za

prostovoljno. Poudarek v tej fazi je

uinkovito in varno, je mogoe zaeti

namenjen uinkovitosti, seveda pa e

postopek za njeno odobritev kot zdra-

naprej poteka spremljanje varnosti.

vila v iroki rabi. Farmacevtska druba,

ki je uinkovino razvila (takno drubo

Raziskava III. faze je tretji in po svoje

imenujemo originator) mora pri pri-

najbolj kljuen korak klininega pre-

stojni agenciji vloiti pronjo za odobri-

skuanja, ki se e vedno osredotoa

tev dovoljenja za promet z zdravilom. V

na uinkovitost in varnost. Spremlja-

Sloveniji je za to pristojna Javna agen-

nje obsega izredno natanno bele-

cija za zdravila in medicinske pripo-

enje tevilnih parametrov, z vsemi

moke (JAZMP), na evropski ravni pa

morebitnimi neelenimi uinki vred.

Evropska agencija za zdravila (EMEA).

Raziskave III. faze zajamejo od nekaj

Vlogi mora originator priloiti obseno

sto do ve tiso bolnikov in so kon-

dokumentacijo, ki povzema izsledke

trolirane. Kontrolirane pomeni, da

raziskav in druge podatke. Dokumen-

del (po navadi polovica) bolnikov do-

tacija je neodvisno strokovno ocenje-

biva novo zdravilo, del t. i. kontrolna

na. e je ocena ugodna, novo zdravilo

skupina pa placebo ali stareje uve-

dobi dovoljenje za promet, se pravi

ljavljeno zdravilo. Da bi se izognili pri-

dovoljenje za uporabo v vsakodnevni

stranosti pri ocenjevanju rezultatov,

zdravstveni praksi.

so raziskave III. faze praviloma dvojno slepe. To pomeni, da ne bolnik ne

zdravnik ne vesta, ali bolnik dobiva

Povpreni as od zaetka raziskav I.

raziskovano zdravilo ali placebo (oz.

faze do odobritve za uporabo je okoli

primerjalno zdravilo). Takne raziska-

10 let. Nenehno in kritino spremljanje

ve imajo pripravljen zelo obseen in

pa se s tem ne kona: zdravilo je pod

podroben nart, ki ga imenujemo

nenehnim nadzorom, tudi ko je e na

42

PRIRONIK O ZDRAVILIH

triu. Govorimo o pomarketinkem

devanja hitro konala, e bi lahko zael

spremljanju. Izdelovalec mora prijaviti

novorazvito zdravilo proizvajati in triti

vse nepriakovane neelene uinke,

kar vsak izdelovalec. Za zaito inovacij

za katere izve. Pomembno vlogo pri

je, tako kot na tevilnih drugih podro-

odkrivanju neelenih uinkov imajo v

jih, tudi na podroju zdravil uveljavljen

tem obdobju tudi bolniki in zdravniki.

sistem patentne zaite. Mimogrede

Na podlagi informacij, zbranih med po-

naj omenimo, da ima patentni sistem e

marketinkim spremljanjem, izdelovalci

zelo dolgo zgodovino. Po tem sistemu

posodabljajo tudi navodila za upora-

mora oseba ali druba, ki razvije novo

bo zdravil. Prav zato je navodilo treba

zdravilo, v javnem dokumentu razgr-

prebrati, tudi e ste doloeno zdravilo

niti podrobnosti o njem. V zameno za

e uporabljali. e informacije, zbrane

to pridobi patent: pravico za asovno

v tem obdobju, odkrijejo nevarne, prej

omejeno izkljuno izkorianje patenti-

neznane uinke zdravila, lahko sledi

rane snovi. Patentna zaita traja 20 let

tudi prenehanje dovoljenja za promet in

od prijave. Vendar celotno obdobje pre-

umik zdravila.

skuanja torej do uspeno konanih

raziskav III. faze praviloma traja vsaj

Raziskave IV. faze so sistematine

10 let. Tako je novo zdravilo dejansko

raziskave (tj. ne le spremljanje) v po-

zaiteno le e preostanek tega asa,

marketinkem obdobju. Sluijo zbira-

tj. 10 let ali manj.

nju pomembnih dodatnih informacij,

poleg tistih o uinkovitosti in varnosti

Ko patentna zaita potee, imajo pra-

tudi tistih o medsebojnih delovanjih,

vico do izdelovanja in trnega izkoria-

sodelovalnosti ali dejavnikih tveganja

nja tudi drugi. V nasprotju s pogostim

v posebnih skupinah bolnikov.

preprianjem torej patentiranje ni skrivanje novosti, temve zahteva razkritje

Patentna zaita; originalna in

generina zdravila

znanja. Tisti del farmacevtske industri-

Razvoj zdravil je torej zelo dolgotrajen in

govorimo o inovativnih farmacevtskih

zahteva veliko znanja, dela in sredstev.

drubah je zelo odvisen od patentne

Razvoj novega zdravila stane okoli 500

zaite. O tem pria tudi podatek, da je

milijonov evrov, cena pa lahko sega od

od zdravil, ki so danes na triu, vsaj

350 do 1250 milijonov evrov. Zaradi

90 % taknih, ki jih brez patentne zai-

toliknih vlokov bi se inovativna priza-

te sploh ne bi bilo.

je, ki intenzivno temelji na raziskovanju

43

Mednarodni forum znanstvenoraziskovalnih farmacevtskih drub

Tako

imenujemo

Izdelovalec, ki eli ponuditi generino

originalna ali inovativna. Ko patentna

razvita

zdravila

zdravilo, mora le dokazati, da je njegov

zaita inovativne snovi potee, jo

izdelek bistveno podoben originalnemu

lahko zanejo kot zdravilo ponujati tudi

zdravilu. V ta namen mora opraviti le

drugi farmacevtski izdelovalci. Njihove

raziskavo bioloke enakovrednosti z

izdelke imenujemo generina zdravila.

razmeroma majhnim tevilom (nekaj

Generino

enako

deset) preiskovancev, ne potrebuje pa

uinkovino kot inovativno, a pogosto

zdravilo

vsebuje

obsenega klininega preskuanja, ki

z drugimi pomonimi snovmi, izdelano

smo ga opisali in ki ga mora opraviti

pa je lahko po druganem postopku

originator zdravila.

ali ima drugano farmacevtsko obliko.

44

Razvrscanje
PRIRONIK O ZDRAVILIH

R A Z V R A N J E Z D R AV I L

Poimenovanje zdravil

lastno blagovno znamko. Zaradi tega je

Vsako zdravilo ima vsaj tri imena. Prve-

doloena uinkovina lahko na triu

ga dobi, ko je e v laboratorijih in v ra-

pod razlinimi zaitenimi imeni; takna

zvoju: to je kemino ime. Kemino ime

zdravila imenujemo vzporednice (para-

pojasnjuje zgradbo in pripadnosti spo-

lele). eprav zdravila poznamo pred-

jine, a je praviloma zapleteno, dolgo in

vsem po njihovih zaitenih imenih, je

neprimerno za vsakdanjo uporabo. Za

zelo priporoljivo, da poznamo tudi nji-

strokovno medicinsko rabo je potrebno

hovo generino ime.

kraje, a sistematino in nedvoumno

ime. Dodeljevanje taknih imen pote-

Poglejmo za primer klonidin, eno prvih

ka pod okriljem Svetovne zdravstvene

zdravil za znievanje krvnega tlaka:

organizacije. Gre za mednarodno nelastniko ime, ki mu pravimo tudi gene-

Kemino ime:

rino ali nezaiteno ime, oznaujemo

N-(2,6-diklorofenil)-4,5-dihidro-1H-

pa s kratico INN (International Nonpro-

imidazol-2-amin

prietary Name). INN je kratko, strokovnjaku pa pove doloene informacije o

Generino ime (INN):

zdravilu. Tretje ime, ki ga dobi zdravilo,

klonidin

je lastniko ime (zaiteno ime, blagovna znamka). Vodila pri oblikovanju tega

Nekaj zaitenih imen:

imena niso strokovna, temve izdelo-

Catapresan, Duraclon, Nu-Clonidine

valci izbirajo imena, ki so prepoznavna

in si jih ni teko zapomniti.

Naini razvranja zdravil

Prvo zaiteno ime izbere originator

Zdravila lahko glede na njihove lastno-

druba, ki je zdravilo razvila. Po poteku

sti in znailnosti razvramo na tevilne

patentne zaite lahko zdravila z enako

razline naine. Ena najbolj razirjenih

zdravilno uinkovino ponudijo tudi dru-

strokovnih razvrstitev, t. i. razvrstitev

gi izdelovalci. Ti za svoj izdelek izberejo

ATC, je predstavljena v okvirju. Poblie

45

Mednarodni forum znanstvenoraziskovalnih farmacevtskih drub

pa poglejmo dve drugi, splono po-

tomskega (mesto delovanja), tera-

membni razvrstitvi: zdravila na recept

pevtskega (uporaba pri zdravljenju) in

in brez recepta ter konvencionalna in

keminega (zgradba uinkovine). Je i-

bioloka zdravila.

roko uveljavljeno in v EU jo uporabljamo

za razvrstitev vseh registriranih zdravil.

Anatomsko-terapevtsko-kemina

Ima pet ravni:

(ATC) klasifikacija zdravil

Ta razvrstitev upoteva tri vidike: ana-

N Zdravila z delovanjem

Prva raven, oznaena

z veliko tiskano rko,

na ivevje

pomeni anatomsko skupino:

P Antiparazitiki, insekticidi

in repelenti

R Zdravila za bolezni dihal

S Zdravila za bolezni util

V Razna zdravila

Druga raven, oznaena

z dvomestnim tevilom, pomeni

glavno terapevtsko skupino, tretja

G Zdravila za bolezni seil

(velika tiskana rka) terapevtsko-

in spolovil ter spolni hormoni

farmakoloko podskupino,

A Zdravila za bolezni prebavil

in presnove

B Zdravila za bolezni krvi

in krvotvornih organov

C Zdravila za bolezni srca

in oilja

D Zdravila za bolezni koe

in podkonega tkiva

H Hormonska zdravila

etrta (naslednja velika tiskana

za sistemsko zdravljenje

rka) terapevtsko-farmakoloko-

razen spolnih hormonov

kemino podskupino in peta

(dvotevilno tevilo) podsku-

pino zdravilne uinkovine po INN.

e e enkrat pogledamo

na novotvorbe in

klonidin, je njegova oznaka ATC

imunomodulatorji

sestavljena takole:

J Zdravila za sistemsko

zdravljenje infekcij

L Zdravila z delovanjem

M Zdravila za bolezni

miino-skeletnega sistema

46

PRIRONIK O ZDRAVILIH

Zdravila za bolezni

srca in oilja

imidazolinskih
receptorjev

C02AC

C02

Antihipertenzivi

C02A

Antiadrenergiki

z osrednjim

delovanjem

Zdravila na recept

Agonisti

C02AC01 klonidin

so v oblikah za parenteralno upora-

in zdravila brez recepta

bo.

Delitev na zdravila na recept in zdravila

brez recepta ni tako ostra, kot se zdi na

Zdravnik lahko na recept zapie nela-

prvi pogled, in se sasoma tudi spre-

stniko ali lastniko ime zdravila. e je

minja. Po eni strani zdravniki tudi na

na receptu lastniko ime, kar je obiaj-

recept predpiejo zdravilo, ki ga je sicer

neje, je to naeloma tudi zdravilo, ki ga

mogoe dobiti brez njega, po drugi pa

mora bolnik dobiti v lekarni. Vsaka za-

je bilo nekatera zdravila, ki so danes

menjava z vzporednim zdravilom naj bi

v prosti prodaji, sprva mogoe dobiti

bila izjema.

samo na recept.
Brez zdravnikega recepta so na voljo
Zdravniki recept je potreben za zdra-

zdravila, za katera ne veljajo zgornje

vila, ki:

toke. Primerna morajo biti za samozdravljenje prepreevanje, lajanje ali

bi brez zdravnikega nadzora tudi ob

odpravljanje teav, ki jih lahko bolnik

pravilni uporabi pomenila tveganje za

sam ustrezno oceni. Imeti morajo majh-

bolnika,

no tveganje za resne neelene uinke

in so namenjena predvsem za krat-

so povezana z veliko verjetnostjo ne-

kotrajno (nekajdnevno) zdravljenje. Pri

pravilne uporabe (ali zlorabe) in torej s

nakupu zdravila se je zelo priporoljivo

tveganjem za bolnika,

posvetovati s farmacevtom, ki zdravilo

izda. Poleg tega je izredno pomembno,

vsebujejo uinkovine, katerih uin-

da vselej skrbno preberemo priloeno

ki oz. neeleni uinki e niso dovolj

navodilo. Upotevati je treba vse smer-

znani, ali

nice, e zlasti glede odmerjanja, traja-

47

Mednarodni forum znanstvenoraziskovalnih farmacevtskih drub

nja uporabe in morebitnega posveta z

zdravnikom, e teave ne minejo ali se
spremenijo.
Za zdravila na recept uporabljamo
okrajavo Rp, za tista brez recepta pa
okrajavo BRp.

Recept
Recept je dokument, na podlagi katerega lahko bolnik v lekarni dobi zdravilo. Vsebuje podatke o bolniku (ime, naslov, rojstni datum, spol, zavarovanje)
in o zdravilu. e gre za magistralno zdravilo, torej tako, ki ga morajo izdelati
v lekarni, podatki o zdravilu vkljuujejo potrebne sestavine, njihove koliine in
osnovno navodilo za pripravo. e je na recept predpisano e pripravljeno zdravilo, morajo biti zapisani njegovo ime (nelastniko ali lastniko, vendar je drugo
pogosteje), farmacevtska oblika, po potrebi jakost, koliina, odmerjanje in nain
uporabe. Na receptu morajo biti tudi datum, ko je bilo zdravilo predpisano, ig
zdravstvene ustanove in zdravnikov podpis.
Za zdravljenje akutnih stanj sme koliina zdravila, predpisana na recept, zadostovati za najve 10 dni, za zdravljenje kroninih bolezni pa za najve 3 mesece.
Magistralno zdravilo sme zdravnik na enem receptu predpisati za 1 mesec.
Veino zdravil je mogoe dvigniti v lekarni v 30 dneh od izdaje recepta. Pomembna izjema so antibiotiki, ki jih je treba dvigniti najpozneje v 3 dneh po
izdaji recepta.

48

PRIRONIK O ZDRAVILIH

Konvencionalna

druge generacije. To so beljakovinske

in bioloka zdravila

uinkovine, ki imajo v primerjavi z izvir-

Tretja in zelo aktualna je delitev zdravil

no, naravno snovjo nekoliko spreme-

na konvencionalna in bioloka (bioteh-

njeno zgradbo in zaradi tega ugodneje

noloka).

delovanje.
Dele biolokih zdravil se poveuje.

Veina konvencionalnih zdravil so manj

Razvoj prinaa vse bolj specifina in

zapletene molekule, ki jih je mogoe

usmerjena zdravila, ki zelo spreminjajo

pridobivati sintezno. Bioloka zdravila

monosti zdravljenja na tevilnih podro-

so, nasprotno, kompleksne snovi. V

jih, od revmatoidnega artritisa do sr-

irem smislu bi mednje lahko uvrstili

no-ilnih bolezni in od razlinih onkolo-

razline uinkovine, tako ali drugae

kih bolezni do multiple skleroze. Ker

pridobljene iz ivih organizmov (krvni iz-

pa so stroki tega razvoja izredno veliki,

delki, cepiva, antibiotiki). A v novejem

so bioloka zdravila zelo draga.

asu z izrazom bioloka zdravila veinoma oznaujemo snovi, pridobljene s

V nasprotju s konvencionalnimi zdravili

tehnologijo rekombinantne DNK oziro-

med biolokimi zdravili ni generinih iz-

ma genetskim poseganjem v celice.

delkov, temve le bioloko primerljivi. Z

drugimi besedami: pri konvencionalnih

Veina tako pridobljenih zdravil so be-

zdravilih je mogoe uinkovine povsem

ljakovine, zato obstajajo le v parente-

natanno poustvariti, medtem ko pri bi-

ralnih oblikah. Njihova velika prednost

olokih to ni mogoe. Izdelati je mogo-

je, da so po molekulski zgradbi lahko

e le zelo podobne, bioloko primerljive

popolnoma enake lovekim, kar med

snovi. Takne pa za odobritev potrebu-

drugim odpravlja tveganje alergijskih re-

jejo obseno klinino preskuanje, ne

akcij in drugih neelenih uinkov. Gre za

le raziskave bioloke enakovrednosti.

razline hormone, encime, monoklon-

Zato tudi po izteku patentov ni priako-

ska protitelesa in druge. Sodobna bio-

vati, da bi se cene bioloko primerljivih

tehnologija je tako olajala pridobivanje

izdelkov zniale tako, kot je obiajno pri

insulina, rastnega hormona, faktorjev

konvencionalnih generikih.

strjevanja krvi, interferonov in eritropoetina, e omenimo le nekatere. Poleg

Tarna zdravila

biolokih zdravil prve generacije priha-

Pomembna lastnost biolokih zdravil,

jajo v uporabo tudi e bioloka zdravila

kakrna so npr. monoklonska protite49

Mednarodni forum znanstvenoraziskovalnih farmacevtskih drub

lesa, je njihova specifina usmerjenost

izbrana tarna mesta na celicah namre

na doloene celine tare. V novejem

delujejo tudi tevilne konvencionalne

asu so prila v uporabo zdravila, ki

uinkovine, npr. znailni antagonisti, ki

prav tako delujejo zelo usmerjeno, a

smo jih spoznali v poglavju Delovanje

tu gre za kemino majhne, sintezno

zdravil.

pridobljene molekule, in ne bioloke

uinkovine. Uveljavila so se za zdravlje-

e govorimo o tarnih zdravilih, torej

nje razlinih rakavih bolezni, saj njiho-

govorimo o vseh zelo specifino delu-

va specifinost izboljuje uinkovitost

joih zdravilnih uinkovinah (biolokih

zdravljenja in zmanjuje pogostnost

zdravilih in sintezno pridobljenih manjih

neelenih uinkov.

molekulah). Zavedati pa se moramo,

da v tem pogledu ni zares ostre meje

Da bi poudarili specifinost delovanja,

med tarnimi in konvencionalnimi zdra-

so za bioloka zdravila in te majhne

vili. Zato je bolje dati prednost izrazom,

molekule zaeli uporabljati skupno ime

ki kaejo na izvor uinkovine (sintezna

tarna zdravila. Izraz se je precej raz-

zdravila, bioloka zdravila itn.).

iril, vendar je nekoliko nenatanen. Na

50

St
roski

PRIRONIK O ZDRAVILIH

S T R O K I Z A Z D R AV I L A

Videli smo, kako zahteven in dolgo-

Zdravstveno zavarovanje

trajen je razvoj posameznega zdravila,

Tudi vse druge vrste zdravljenja so lahko

koliko znanja in raziskovalnih prizade-

povezane z znatnimi stroki. Reevanju

vanj zahteva in kolikna vlaganja. Ob

tega je namenjen sistem zdravstvenega

tem ne smemo pozabiti, da mora tudi

zavarovanja, ki ga v takni ali druga-

izdelava zdravila v irokem obsegu za-

ni obliki poznajo vse razvite drave. V

dostiti najvijim standardom kakovosti,

Sloveniji imamo obvezno in prostovolj-

spremljanje zdravila pa se z njegovim

no zdravstveno zavarovanje. Obvezno

prihodom na trie e zdale ne kon-

zdravstveno zavarovanje temelji na

a. Zato ni presenetljivo, da so nova

solidarnosti: zavarovanci vplaujejo pri-

in vrhunska zdravila draga. Stroki za

spevek glede na viino dohodka in so

zdravila pa so v celoti veliki. V Sloveniji

tako upravieni do kritja doloenega

zdravniki na leto napiejo povpreno

delea zdravstvenih strokov. Obvezno

7 receptov na prebivalca, zdravstvena

zdravstveno zavarovanje v Sloveniji za-

zavarovanja pa za zdravila plaajo prek

gotavlja le Zavod za zdravstveno zava-

400 milijonov evrov, se pravi povpreno

rovanje Slovenije (ZZZS), prostovoljno

okoli 200 evrov na prebivalca. V dra-

zavarovanje pa druge zdravstvene za-

vah Evropske unije na leto porabimo za

varovalnice. Prostovoljno zavarovanje je

okrog 200 milijard evrov zdravil, kar po-

lahko dopolnilno ali dodatno (nadstan-

meni povpreno priblino 400 evrov na

dardno). Dopolnilno omogoa kritje

prebivalca. Vse to kae, da so stroki

strokov od delea, ki ga krije obvezno

za zdravila obutno breme za celotno

zavarovanje, do polne cene. Dodatno je

drubo in lahko tudi za posameznika. V

namenjeno kritju strokov za storitve, ki

primeru hudih bolezni ali dolgotrajnega

jih obvezno zavarovanje ne zajema.

zdravljenja bi lahko izdatek za posameznika postal ne samo obuten, temve

Podroje zdravstvenega zavarovanja

preprosto nedosegljiv.

je obseno, zato se bomo omejili le na

51

Mednarodni forum znanstvenoraziskovalnih farmacevtskih drub

del, povezan z zdravili. V Sloveniji je na

zavarovalnica razliko do polne cene

triu okrog 3.500 zdravil in nekaj manj

predpisanega zdravila s pozitivne in z

kot 1.900 jih zdravniki lahko predpiejo

vmesne liste. Z drugimi besedami: za-

v breme obveznega zdravstvenega

varovancem z dopolnilnim zavarova-

zavarovanja. Okvirno reeno, obvezno

njem za ta zdravila ni treba doplaati

zdravstveno zavarovanje krije odraslim

niesar. V primeru dodatnega, nad-

osebam 75% cene zdravil s pozitivne

standardnega prostovoljnega zavaro-

liste in 25% cene zdravil z vmesne

vanja zdravstvene zavarovalnice krijejo

liste.

tudi stroke nekaterih zdravil z negativne liste.

Liste zdravil
Ko zdravilo dobi dovoljenje za promet,

Pozitivna, vmesna in negativna lista

e ni doloeno, kako bodo kriti stroki

zdravil so torej skupine, v katere razvr-

zanj. V kolikni meri bodo stroki kriti

a zdravila posebna komisija pri ZZZS.

iz obveznega zavarovanja, je odvisno

Ta razvrstitev doloa dele oz. strukturo

od razvrstitve zdravila na eno od list.

zavarovalnikega kritja cene zdravila.

Pri ZZZS deluje strokovna komisija, ki

Dele oz. struktura pa sta odvisni od

opravlja to razvranje po strokovnih in

posameznikovega zavarovanja. Osebe,

finannih merilih. e ga uvrsti na pozi-

ki imajo samo obvezno zavarovanje,

tivno listo, zanj obvezno zdravstveno

morajo plaati 25 % cene zdravil s po-

zavarovanje krije 75% cene. e zdravi-

zitivne liste, 75 % cene tistih z vmesne

lo uvrsti na vmesno listo, bo kritih 25%

in 100 % cene tistih z negativne liste.

cene. Za nerazvrena zdravila se

Dopolnilno prostovoljno zavarovanim

pravi za tista, ki niso uvrena ne na

za zdravila s pozitivne in z vmesne liste

pozitivno ne na vmesno listo po nava-

naeloma ni treba doplaati niesar,

di pravimo, da so na negativni listi, ceno

nosijo pa polno ceno zdravil z negativ-

zanje pa naeloma v celoti plaa bolnik

ne liste. Najveji obseg pravic prinaa

sam. Razlika je opazna e pri receptu:

dodatno prostovoljno zavarovanje, saj

zdravila s pozitivne in z vmesne liste

krije tudi stroek nekaterih nerazvre-

zdravniki predpiejo na zelen recept,

nih zdravil, se pravi tistih, ki so na ne-

preostala na belega.

gativni listi.

Osebam, ki so dopolnilno prostovoljno

V zgornjih odstavkih se pojavlja bese-

zavarovane, krije njihova zdravstvena

da naeloma. Na kratko predstavljeni

52

PRIRONIK O ZDRAVILIH

sistem razvranja na liste ni nezaple-

Mnenja o tem, ali so zdravila zares za-

ten, sliati je tudi opozorila, da bi mo-

menljiva, so precej deljena. Zagovorniki

ral biti pregledneji. V prizadevanju za

zamenljivosti trdijo, da vsebujejo izdelki,

varevanje na podroju zdravil stroki

ki so opredeljeni kot zamenljivi, enak

zanje so veliki in sredstva omejena pa

odmerek enake zdravilne uinkovine in

je bil v Sloveniji vpeljan e sistem med-

so potrjeno primerljivi glede uinkovito-

sebojno zamenljivih zdravil z najvijo

sti in varnosti, pa tudi kakovosti. Tisti,

priznano vrednostjo.

ki so do tega pristopa zadrani, opozarjajo, da posameznega zdravila ne

Najvija priznana vrednost in

medsebojno zamenljiva zdravila

doloa zgolj uinkovina, temve celo-

Po veljavni zakonodaji ZZZS nekate-

vi in postopek izdelave. Po tej razlagi

rim skupinam zdravil doloi t. i. najvijo

ta zdravila niso enaka, temve so si le

priznano vrednost (NPV), ki je podla-

bistveno podobna. Domneva o razlikah

ga za kritje strokov nekaterih zdravil.

med njimi tako ni neutemeljena.

tna sestava torej tudi pomone sno-

NPV je znesek, do katerega (obvezno

in dopolnilno) zavarovanje pokrije ceno

Za uporabnika je pri tem pomembno,

medsebojno zamenljivih zdravil. e ima

da se o teh vpraanjih, kolikor zadevajo

bolnik predpisano drugo takno zdravi-

njegovo zdravljenje, izrpno posvetuje

lo, katerega cena je vija od NPV, mora

z zdravnikom. Zdravnik pri delu upo-

razliko doplaati. Odloi se sicer lahko

teva veljavna strokovna pravila in jav-

tudi za ceneje zamenljivo zdravilo, ka-

nozdravstvene smernice, hkrati pa tudi

terega cena je v okviru NPV, vendar je s

vsakega posameznega bolnika. Zato

tem povezanih nekaj pomislekov.

lahko najbolje presodi, kaj je za bolnika

najbolje in najprimerneje, njegova od-

Med medsebojno zamenljiva zdravila se

loitev doseena tudi v pogovoru z

lahko uvrstijo zdravila enake farmacevt-

bolnikom pa naj bi bila praviloma tudi

ske oblike, ki vsebujejo enak odmerek

uresniena.

enake uinkovine. Seznam teh zdravil

se spreminja; v asu priprave tega pri-

Bolninina zdravila

ronika je na njem nekaj ve kot 800

Del zdravil je v uporabi samo v bolni-

zdravil, predvsem za zdravljenje bolezni

nicah. Med njimi je veliko novejih

srca in oilja, prebavil, ivevja, sladkor-

(biolokih oz. tarnih) zdravil, za kate-

ne bolezni in nekaterih drugih.

ra elimo, da bi bila bolnikom na voljo

53

Mednarodni forum znanstvenoraziskovalnih farmacevtskih drub

im prej, hkrati pa so praviloma draga.

kovnjakov presoja Zdravstveni svet, ki

Postopek za njihovo razvranje je bolj

deluje pri Ministrstvu za zdravje. Tudi

zapleten kot pri zdravilih na recept. O

dokonna odobritev poteka pod njego-

teh zdravilih na predlog vodilnih stro-

vim okriljem.

54

Navodila
PRIRONIK O ZDRAVILIH

N AV O D I L O Z A U P O R A B O

Navodilo za uporabo vsebuje informa-

za laje branje uporabljeno izmiljeno

cije o zdravilu, namenjene uporabniku.

ime Velfen. V resnici zdravila s tem la-

Praviloma je priloeno zdravilu kot listi.

stnikim imenom ni.]

Namenjeno je kot pomo za pravil-

no uporabo zdravila, da bi zagotovilo

Navodilo za uporabo se zane s podat-

njegovo uinkovito in varno delovanje.

ki o lastnikem imenu zdravila, njegovi

Standardno navodilo za uporabo, kakr-

jakosti (tj. odmerku uinkovin(e) na eno-

nega uporabljamo v EU, predstavlja-

to) in farmacevtski obliki. V naslednji vr-

mo v tem zakljunem poglavju. [Opom-

stici je navedeno nelastniko ime uin-

ba: na mestih, kjer navodilo predvideva

kovine. V naem izmiljenem primeru bi

omembo lastnikega imena, je samo

bil zaetek lahko taken:

Navodilo za uporabo
VELFEN 150 mikrogramov filmsko obloene tablete
klonidin
Sledi nekaj splonih navodil, ki se pri zdravilih na recept nekoliko razlikujejo od
tistih pri zdravilih brez recepta:

Rp
Pred uporabo natanno preberite navodilo!
- Navodilo shranite. Morda ga boste eleli ponovno prebrati.
- e imate dodatna vpraanja, se posvetujte z zdravnikom
ali s farmacevtom.
- Zdravilo je bilo predpisano vam osebno in ga ne smete dajati drugim.
Njim bi lahko celo kodovalo, eprav imajo znake bolezni, podobne vaim.
- e katerikoli neeleni uinek postane resen ali e opazite katerikoli neeleni
uinek, ki ni omenjen v tem navodilu, obvestite svojega zdravnika ali farmacevta.

55

Mednarodni forum znanstvenoraziskovalnih farmacevtskih drub

BRp
Pred uporabo natanno preberite navodilo,
ker vsebuje za vas pomembne podatke!
Zdravilo je na voljo brez recepta. Kljub temu ga morate uporabljati pazljivo
in skrbno, da vam bo kar najbolje koristilo.
- Navodilo shranite. Morda ga boste eleli ponovno prebrati.
- Posvetujte se s farmacevtom, e potrebujete dodatne informacije ali nasvet.
- e se znaki vae bolezni poslabajo ali ne izboljajo v 3 dneh, se posvetujte
z zdravnikom.
- e katerikoli neeleni uinek postane resen ali e opazite katerikoli neeleni
uinek, ki ni omenjen v tem navodilu, obvestite svojega zdravnika ali farmacevta.

Osrednji del navodila za uporabo pa obsega naslednjih est poglavij:

1.

Kaj je zdravilo Velfen in za kaj ga uporabljamo

2.

Kaj morate vedeti, preden boste uporabili zdravilo Velfen

3.

Kako uporabljati zdravilo Velfen

4.

Moni neeleni uinki

5.

Shranjevanje zdravila Velfen

6.

Dodatne informacije

56

PRIRONIK O ZDRAVILIH

1. Kaj je zdravilo Velfen in za kaj ga uporabljamo

Prvo poglavje predstavi, v katero skupino spada zdravilo (poimenovanje skupine se praviloma ujema z eno ravnjo razvrstitve ATC) in za zdravljenje katerih teav ali bolezni ga uporabljamo. Bolezni, pri katerih uporabljamo zdravilo,
imenujemo indikacije za to zdravilo.
2. Kaj morate vedeti, preden boste uporabili zdravilo Velfen
Drugo poglavje obsega po navadi precej tevilne informacije, ki jih mora uporabnik poznati in upotevati, preden zane uporabljati zdravilo. Na prvem mestu so bolezni ali stanja, pri katerih zdravila ne sme uporabiti: takne bolezni ali
stanja imenujemo kontraindikacije za zdravilo. Potem so tu previdnostni ukrepi
za uporabo in mona medsebojna delovanja, tako z drugimi zdravili kot s hrano ali alkoholom. e je pomembno, ali zdravilo uporabimo na poln ali prazen
elodec (s hrano ali brez nje), je to zabeleeno. Poglavje zakljuujejo navodila
o uporabi med nosenostjo in dojenjem, opombe o vplivu na sposobnost ofiranja oz. dela s stroji in, e je treba, o nekaterih posebnih sestavinah zdravila
(npr. o vsebnosti laktoze). Informacije so strnjene pod naslovi:
Ne uporabljajte zdravila Velfen
- e ste alergini na (preobutljivi za) zdravilno uinkovino
ali katerokoli sestavino zdravila Velfen.
- e ...
Bodite posebno pozorni pri uporabi zdravila Velfen, e ...
Uporaba drugih zdravil
Obvestite svojega zdravnika ali farmacevta, e jemljete ali ste pred kratkim
jemali katerokoli zdravilo, tudi e ste ga dobili brez recepta.
Uporaba zdravila Velfen skupaj s hrano in pijao
Nosenost in dojenje
Posvetujte se z zdravnikom ali s farmacevtom, preden vzamete katerokoli
zdravilo.

57

Mednarodni forum znanstvenoraziskovalnih farmacevtskih drub

Vpliv na sposobnost upravljanja vozil in strojev

Pomembne informacije o nekaterih sestavinah zdravila Velfen
3. Kako uporabljati zdravilo Velfen
To poglavje informira o pravilni uporabi zdravila, vkljuno z obiajnim odmerjanjem in nainom uporabe. Obsega lahko pojasnila o pogostnosti, razporedu
in trajanju uporabe. Izrecno so navedene smernice ukrepanja, e bolnik uporabi preve zdravila (preveliko odmerjanje), kar po navadi zahteva vsaj takojen posvet z zdravnikom. Razloeno je ravnanje v primeru, da bolnik pozabi
vzeti zdravilo, ali e razmilja o prenehanju njegove uporabe. Navodila o vsem
tem so podana takole:
Pri uporabi zdravila Velfen natanno upotevajte zdravnikova navodila. e ste
negotovi, se posvetujte z zdravnikom ali s farmacevtom. Obiajen odmerek
zdravila je ...
e ste uporabili veji odmerek zdravila Velfen, kot bi smeli
e ste pozabili uporabiti zdravilo Velfen
Ne vzemite dvojnega odmerka,
e ste pozabili vzeti prejnji odmerek.
e ste prenehali uporabljati zdravilo Velfen
4. Moni neeleni uinki
V tem delu so navedeni neeleni uinki, ki se lahko pojavijo med normalno
uporabo zdravila. To poglavje marsikaterega uporabnika prestrai nekatere
tako zelo, da si zdravila sploh ne upajo uporabiti. Vendar se je treba zavedati,
da ima neelene uinke lahko prav vsako zdravilo, po drugi strani pa se ti
nikakor ne pojavijo vsakemu bolniku. Poleg tega so neeleni uinki v navodilu
razvreni po pogostnosti. Tako si je mogoe ustvariti vtis o verjetnosti za pojav posameznega neelenega uinka. Pogostnosti so opredeljene takole:

58

PRIRONIK O ZDRAVILIH

zelo pogosti se pojavijo pri ve kot 1 od 10 uporabnikov

pogosti

se pojavijo pri 1 od 100 do 1 od 10 uporabnikov

obasni

se pojavijo pri 1 od 1.000 do 1 od 100 uporabnikov

redki

se pojavijo pri 1 od 10.000 do 1 od 1.000 uporabnikov

zelo redki

se pojavijo pri manj kot 1 od 10.000 uporabnikov

e katerikoli neeleni uinek postane resen ali e se pojavi katerikoli neeleni

uinek, ki ni omenjen v navodilu, je treba o tem obvestiti zdravnika ali farmacevta.
5. Shranjevanje zdravila Velfen
Pravilno shranjevanje zdravil je za uinkovito in varno uporabo zelo pomembno. Smernice zanj daje to poglavje navodila za uporabo. Nekatera zdravila
moramo shranjevati v hladilniku (pri temperaturi od 2 do 8 C), druge lahko
hranimo pri sobni temperaturi (po navadi do 25 C). Na splono morajo biti
zdravila shranjena na suhem mestu in zaitena pred svetlobo. Shranjevanje v kopalnikih ali kuhinjskih omaricah je zato povsem neprimerno. Nadvse
pomembno je, da so vsa zdravila shranjena nedosegljiva otrokom. Vselej je
treba upotevati tudi rok uporabnosti. Temeljne smernice so v tem poglavju
navodila zapisane takole:
Zdravilo shranjujte nedosegljivo otrokom!
Zdravila ne smete uporabljati po datumu izteka roka uporabnosti, ki je naveden na ovojnini. Datum izteka roka uporabnosti se nanaa na zadnji dan
navedenega meseca.
Ne uporabljajte zdravila Velfen, e opazite vidne znake kvarjenja.
Zdravila ne smete odvrei v odpadne vode ali med gospodinjske odpadke.
O nainu odstranjevanja zdravila, ki ga ne potrebujete ve, se posvetujte s
farmacevtom. Takni ukrepi pomagajo varovati okolje.
6. Dodatne informacije
To, zadnje poglavje obsega podatke o zdravilni uinkovini in pomonih snoveh,
videzu in pakiranju zdravila, o imetniku dovoljenja za promet in izdelovalcu

59

Mednarodni forum znanstvenoraziskovalnih farmacevtskih drub

ter o imetnikovem lokalnem predstavnitvu v dravi, na katerem lahko uporabniki poiejo e druge informacije:
Kaj vsebuje zdravilo Velfen
Zdravilna uinkovina je ...
Pomone snovi so ...
Izgled zdravila Velfen in vsebina pakiranja
Imetnik dovoljenja za promet z zdravilom in izdelovalec
Ime in naslov
Za vse morebitne nadaljnje informacije o tem zdravilu se lahko obrnete na predstavnitvo imetnika dovoljenja za promet z zdravilom:
Ime in naslov

60

PRIRONIK O ZDRAVILIH

61

Mednarodni forum znanstvenoraziskovalnih farmacevtskih drub

62

Slovar

PRIRONIK O ZDRAVILIH

S L O VA R

Naslednji seznam na kratko pojasnjuje nekatere manj znane izraze, povezane s

podrojem zdravil. S puico () so oznaeni izrazi, pojasnjeni kot samostojna
gesla.

Absorpcija
Prehod zdravila v kri. Zauita zdravila se
npr. absorbirajo skozi revesno steno,
transdermalno uporabljena pa skozi
koo.

snovjo in jo spremljajo npr. srbe izpuaj na koi, padec krvnega tlaka in/ali
teko dihanje.
Antagonist
Snov, ki se vee na receptorje, vendar pri tem ne povzroi nobenega uinka v celici, ampak le preprei vezavo
agonista. Antagonist tako preprei ali
zavira doloena dogajanja

Agonist
Snov, ki z delovanjem na receptorje
povzroi doloene uinke. Kot agonisti
lahko delujejo v telesu nastale snovi ali
zdravila.

Antibiotiki
Skupina zdravil proti bakterijam. Bakterije premagujejo tako, da jih neposredno uniijo (baktericidni antibiotiki), ali
prepreijo njihovo rast ali razmnoevanje (bakteriostatini antibiotiki).

Akuten
Stanje (bolezen ali motnja), ki se pojavi
nenadoma in je po navadi kratkotrajno.
Alergija
Preobutljivost, ki se razvije po stiku z
doloeno snovjo (npr. zdravilom) in ob
ponovnem stiku s to snovjo povzroi
reakcijo. Takna alergijska reakcija je
lahko huda in celo smrtno nevarna (
anafilaktina reakcija).

Baktericid
Snov, ki neposredno unii bakterije.
Baktericidno delujejo npr. nekateri
antibiotiki.
Bakterije
Drobni enocelini organizmi, ki jih najdemo vsepovsod v okolju. Obstaja
zelo veliko razlinih vrst bakterij. Veina
jih za loveka ni kodljiva, nekatere pa

Anafilaktina reakcija
Huda preobutljivostna reakcija zaradi
alergije na doloeno snov (npr. zdravilo). Pojavi se v nekaj minutah po stiku s

63

Mednarodni forum znanstvenoraziskovalnih farmacevtskih drub

Celina ovojnica
Celina ovojnica louje celico od okolja.
Zgrajena je iz dvojne plasti molekul, v
njej pa so tevilne razline beljakovine,
ki delujejo kot receptorji, kanali in rpalke. tevilna zdravila delujejo tako, da
vplivajo na te beljakovine.

lahko povzroajo bolezni. Primeri bakterijskih okub so nekatere vrste pljunic, tevilne okube koe, tuberkuloza,
gnojna angina in borelioza. Bakterije
se po zgradbi in lastnostih povsem
razlikujejo od drugih pomembnih bolezenskih povzroiteljev, virusov. Za
zdravljenje bolezni, ki jih povzroajo
bakterije, uporabljamo antibiotike.

Distribucija
Gl. Porazdelitev.

Bakteriostatik
Snov, ki preprei rast ali razmnoevanje
bakterij. Bakteriostatino delujejo nekateri antibiotiki.

Doza
Gl. Odmerek.
Dvojno slepo preskuanje
Vrsta klininega preskuanja, v katerem novo zdravilo preizkuajo v primerjavi z e uveljavljenim zdravilom ali
s placebom, pri, emer ne bolnik ne
zdravnik ne vesta, kaj od tega dobiva
bolnik, temve se to razkrije ele pri
analizi rezultatov preskuanja

Bioloka uporabnost
Dele zdravila (po navadi izraen v
odstotkih), ki je na voljo na mestu
delovanja zdravila. Kljuen dejavnik
bioloke uporabnosti je absorpcija,
ki vpliva na to, koliko zdravila pride v
kri. Bioloka uporabnost intravensko injiciranega zdravila je praviloma
100 %.

EMEA - European Medicines Agency

Evropska agencija za zdravila. Strokovno telo, na ravni Evropske unije (EU)
vkljueno v odobritve zdravil ter svetovanje dravam-lanicam o kakovosti,
varnosti in uinkovitosti zdravil. V EU
je mdr. edina pristojna za odobritve
biolokih zdravil.

Bioloka zdravila
Sodobna zdravila (praviloma gre za velike molekule), pridobljena s postopki
genskega inenirstva.
Celica
Osnovna gradbena in funkcijska enota
ivih bitij. Veina celic ima celino jedro,
ki nadzira celina dogajanja (npr. nastajanje doloenih snovi), in citoplazmo, v
kateri ta dogajanja potekajo. Celico obdaja celina ovojnica. loveko telo
je sestavljeno iz bilijonov celic. Zdravila
vplivajo na delovanje celic prek razlinih
mehanizmov.

Eliminacija
Gl. Odstranjevanje.
Encim
Beljakovina, ki vpliva na hitrost keminih
reakcij v telesu. V lovekem telesu deluje ve tiso encimov.

64

PRIRONIK O ZDRAVILIH

Generino zdravilo
Zdravilo, ki vsebuje enako zdravilno
uinkovino kot inovativno zdravilo, a
praviloma drugane pomone snovi.
Farmacevtski proizvajalci lahko generino razliico zdravila ponudijo na trgu,
ko pretee patentna zaita to je po
navadi okrog 10 let po odobritvi inovativnega zdravila.

Farmacevtska oblika
Oblika, v kateri je pripravljeno zdravilo.
Na splono loimo trdne (npr. tablete,
kapsule, zrnca), poltrdne (npr. mazila,
kreme, sveke) in tekoe (npr. raztopina, kapljice, sirup) oblike. Od farmacevtske oblike je odvisna pot uporabe zdravila.
Farmacija
Veda o razvoju, izdelavi, delovanju in
kakovosti zdravil, njihovem izdajanju in
svetovanju o njih.

Gensko inenirstvo
Uporaba zapletenih biolokih metod za
genetsko spreminjanje ivih (npr. bakterijskih ali sesalskih) celic, ki med drugim
omogoa pridobivanje velikih koliin
spojin zapletene zgradbe (npr. hormonov), namenjenih zdravljenju. Gensko
inenirstvo mdr. omogoa pridobivanje
biolokih zdravil.

Farmakodinamika
Veda o uinkih in mehanizmih delovanja
zdravil v telesu in na telo.
Farmakoekonomika
Znanstveno razlenjevanje in primerjava koristi in strokov zdravil, upotevaje
mdr. ceno in kakovost ivljenja.

Glive
Preprosti celini organizmi, od katerih nekateri povzroajo bolezni. Najpogosteje
so to okube (npr. koe, nohtov, nonice),
redko bolezni zaradi zauitja strupenih
snovi, ki jih izloajo glive. Po zgradbi in
znailnostih se razlikujejo od bakterij in
virusov. Nekatere glive izloajo snovi, ki
delujejo kot antibiotiki.

Farmakokinetika
Veda o usodi (absorpciji, porazdelitvi,
presnovi in izloanju) zdravil v telesu.
FDA - Food and Drug Administration
Urad za ivila in zdravila v ZDA. Velika dravna agencija, ki med drugim
ocenjuje uinkovitost in varnost novih
zdravil in na podlagi tega odobri njihovo uporabo. Zadolena je e za tevilne
druge dejavnosti, npr. za spremljanje in
preverjanje varnosti ivil, zdravil, prehranskih dodatkov ter kozmetinih in
drugih izdelkov. Podoben organ na podroju zdravil v Evropski uniji je Evropska agencija za zdravila ( EMEA).

Hormon
Hormoni so snovi, ki nastajajo v telesu
(npr. v lezah, kakrne so itnica ali
spolne leze), se izloajo v kri in sproijo
razlina telesna dogajanja.
Imunski sistem
Obrambni sistem telesa, ki varuje pred
boleznimi z unievanjem bolezenskih

65

Mednarodni forum znanstvenoraziskovalnih farmacevtskih drub

Intravenska uporaba
Dajanje zdravila v veno.

klic in rakavih celic. Vpleten je tudi v

pojav alergij. Mdr. izdeluje protitelesa.

Intravitrealna uporaba
Dajanje zdravila v steklovino oesa.

Indikacija
Bolezen ali teavo, pri kateri je mogoe
in umestno uporabiti doloeno zdravilo,
imenujemo indikacija za to zdravilo.

Jakost zdravila
Koliina zdravilne uinkovine na odmerno enoto (npr. tableto) ali koliino
zdravila.

Inhibitor
Gl. Zaviralec.

JAZMP
Javna agencija RS za zdravila in medicinske pripomoke. Organ, v Sloveniji pristojen za zdravila in medicinske
pripomoke, vkljuno z odobritvami
zdravil. Opravlja tudi naloge uradnega
kontrolnega laboratorija.

INN - International Nonproprietary Name

Mednarodno nelastniko ime. Mednarodna nelastnika imena uinkovin
doloa Svetovna zdravstvena organizacija.
Inovativno zdravilo
Zdravilo, ki vsebuje novorazvito zdravilno uinkovino. Zaradi zahtevnosti in
dolgotrajnosti razvoja so takna zdravila praviloma zaitena s patentom.
Po preteku te zaite lahko uinkovino
ponudijo tudi drugi izdelovalci kot generino zdravilo.

Klinino preskuanje
Znanstvena, sistematina in nadzorovana raziskava zdravila za ugotovitev
njegove uinkovitosti, varnosti in neelenih uinkov.
Kontraindikacija
Vse okoliine, zaradi katerih se doloenega zdravila pri posamezniku ne
sme uporabiti. Zdravilo je v taknih okoliinah kontraindicirano. Zgled kontraindikacije je npr. znana alergija na
uinkovino ali katero od pomonih
snovi v zdravilu.

Interakcija zdravil
Gl. Medsebojno delovanje.
Intraartikularna uporaba
Dajanje zdravila v sklep.
Intramuskularna uporaba
Dajanje zdravila v miico.

Kronien
Stanje (bolezen ali motnja), ki traja dolgo asa. Zgleda kronine bolezni oz.
motnje sta npr. sladkorna bolezen in
visok krvni tlak.

Intratekalna uporaba
Dajanje zdravila v med ovojnice osrednjega ivevja.

66

PRIRONIK O ZDRAVILIH

Lastniko ime
Lastniko ime zdravila je trgovsko ime,
ki ga izbere izdelovalec za svoj izdelek z
doloeno uinkovino. Vsaka uinkovina ima samo eno nelastniko ime,
lahko pa je na triu pod ve razlinimi
lastnikimi imeni. Zgled je npr. lastniko
ime Aspirin: to zdravilo vsebuje uinkovino z nelastnikim imenom acetilsalicilna
kislina; slednjo vsebujejo e druga zdravila z druganimi lastnikimi imeni.

stnikega imena uinkovine je acetilsalicilna kislina; zelo znano lastniko ime

zdravila s to uinkovino je Aspirin.
Nezaiteno ime
Gl. Nelastniko ime.
Neelen uinek
Neprijeten ali kodljiv in nenameravan
uinek zdravila, uporabljenega v obiajnih odmerkih. Neelen uinek ni isto kot
stranski uinek.

Lokalna uporaba
Uporaba zdravila na omejenem mestu
(npr. na doloenem predelu koe, na
oesni veznici ipd.)

Oblika zdravila
Gl. Farmacevtska oblika.
Odmerek
Odmerek pomeni koliino zdravila, ki
se obiajno uporabi naenkrat. Potrebni
odmerek se lahko od bolnika do bolnika
razlikuje, zato so zdravila pogosto pripravljena v razlinih jakostih.

Medsebojno delovanje zdravil

Spremenjeni uinki (npr. delovanje, neeleni uinki, bioloka uporabnost itn.)
enega zdravila zaradi hkratne uporabe
drugega zdravila. Medsebojno delovanje
imenujemo tudi interakcije med zdravili.

Odstranjevanje
Konni del dogajanja, ki mu je v telesu
podvreno zdravilo. Med odstranjevanjem se koliina oz. koncentracija zdravila v telesu zmanjuje. Odstranjevanje
gre na raun presnove in izloanja.

Metabolizem
Gl. Presnova.
Navodilo za uporabo zdravila
Listi, priloen vsakemu zdravilu. Navodila je pripravljeno po enotni predlogi in
povzema za bolnika pomembne informacije (mdr. indikacije, kontraindikacije in mone neelene uinke).

OTC - Over The Counter

Ta pogosto rabljena angleka kratica
oznauje zdravila, ki jih je mogoe dobiti brez recepta, tj. so v lekarnah v prosti
prodaji.

Nelastniko ime
Strokovno doloeno uradno (nezaiteno, generino) ime zdravilne uinkovine. Najve so v uporabi mednarodna
nelastnika imena ( INN). Zgled nela-

Peroralno
Uporaba zdravila z zauitjem (latinsko:
per os skozi usta).

67

Mednarodni forum znanstvenoraziskovalnih farmacevtskih drub

Placebo
Izdelek (npr. tablete), ki je po videzu
povsem enak pravemu zdravilu, vendar
ne vsebuje nobene uinkovine (zato
ga vasih imenujejo prazno zdravilo).
Placebo pogosto uporabljajo v klininih preskuanjih kot primerjavo za
novo, preizkuano zdravilo.

se zdravilna uinkovina v telesu spremeni oz. razgradi v snovi, ki se lahko

izloijo iz telesa.
Protitelo
Protitelesa so beljakovine, ki nastajajo v imunskem sistemu in igrajo
pomembno vlogo pri obrambi telesa,
npr. proti razlinim okubam. Postopki
genskega inenirstva so omogoili
izdelavo posebnih (monoklonskih) protiteles, ki pomenijo najsodobnejo monost zdravljenja nekaterih, predvsem
rakavih bolezni.

Pomona snov
Nedejavna sestavina zdravila, ki farmacevtski obliki zagotavlja ustrezno
obliko, trdnost, obstojnost in druge
lastnosti.

Razpolovni as zdravila
as, potreben za prepolovitev koncentracije zdravila v krvi. Od razpolovnega
asa je mdr. odvisna pogostnost uporabe zdravila: zdravila s krajim razpolovnim asom je treba uporabljati v krajih presledkih kot tista z daljim.

Porazdelitev
Razporeditev zdravilne uinkovine v
telesu po absorpciji.
Pot uporabe
Pot, po kateri zdravilo pride v telo. Najsploneje loimo vnos skozi prebavila
(enteralno uporabo: npr. zauitje, uporaba po sondi), vbrizganje (parenteralno
uporabo: npr. injiciranje, infundiranje) in
omejeno (lokalno: npr. na koi, oesu)
uporabo.

Recept
Dokument, na podlagi katerega lahko
bolnik v lekarni dobi zdravilo. Recept
obsega podatke o bolniku in o zdravilu.

Povzetek glavnih znailnosti zdravila

Temeljni dokument o zdravilu, ki obsega potrebne informacije o zdravilu za
zdravnike. V njem so mdr. navedene
indikacije, kontraindikacije, neeleni uinki, farmakodinamine in
farmakokinetine lastnosti itn.

Receptor
Molekula (najpogosteje beljakovina, po
navadi v celini ovojnici), na katero
delujejo telesne snovi ali zdravilne
uinkovine in tako povzroijo doloen
uinek.
Rektalna uporaba
Uporaba zdravila z vnosom v zadnji del
revesa (danko).

Presnova zdravila
Skupek keminih dogajanj, s katerimi

68

PRIRONIK O ZDRAVILIH

Sistemska uporaba
Uporaba, pri kateri se zdravilo porazdeli
po vsem telesu. Za takno porazdelitev
mora zdravilna uinkovina priti v kri.

ujejo le v ivalskih ali rastlinskih celicah, nekateri pa pri loveku. Primeri

virusnih bolezni so npr. prehlad, gripa,
norice, herpes in aids. Virusi se po
zgradbi in lastnostih povsem razlikujejo od drugih pomembnih bolezenskih
povzroiteljev, bakterij.

Stranski uinek
Uinek zdravila, ki se pojavi poleg glavnega, zdravilnega uinka ali zaradi stopnjevanja le-tega. Stranski uinki so po
navadi predvidljivi in niso vedno nezaeleni, zato stranski uinek ni isto kot
neeleni uinek.

Vsebnik
Splono ime za embalao, v kateri je
farmacevtska oblika zdravila. Vsebnik
varuje zdravilo, bolniku pa mora omogoati, da iz njega brez teav vzame
potrebni odmerek zdravila.

Subkutana uporaba
Uporaba zdravila z vbrizganjem v podkoje.

Zaiteno ime
Gl. Lastniko ime.

Sublingvalna uporaba
Uporaba zdravila z vnosom zdravila
pod jezik (npr. raztopitvijo tablete pod
jezikom).

Zaviralec
Snov, ki zavira doloeno dogajanje (npr.
delovanje encima, celine rpalke ipd.).
Zaviralno delujejo npr. antagonisti.

Transdermalna uporaba
Uporaba zdravila z vnosom skozi koo
(npr. z oblii, prepojenimi z zdravilom).

Zdravilna uinkovina
Gl. Uinkovina.

Uinkovina
Zdravilo v ojem smislu besede: tista
sestavina doloene farmacevtske
oblike, ki povzroi zdravilni uinek.

Zdravilo sirota
Zdravilo, namenjeno zdravljenju kakne
redke bolezni, zaradi esar je potencialno trie majhno in izdelava taknega zdravila za industrijo ni komercialno
zanimiva. Drave poskuajo z razlinimi
ukrepi in ugodnostmi spodbujati izdelavo taknih zdravil.

Virusi
Najmanji bolezenski povzroitelji,
zgrajeni zgolj iz dedne snovi, obdane
z beljakovinsko ovojnico. Zaradi takne
zgradbe se ne morejo razmnoevati
sami, temve nujno potrebujejo gostiteljsko celico. Obstaja veliko razlinih
virusov, od katerih se nekateri razmno-

69

St
varno

Mednarodni forum znanstvenoraziskovalnih farmacevtskih drub

70

kazalo

PRIRONIK O ZDRAVILIH

S T VA R N O K A Z A L O

Stvarno kazalo obsega abecedno razvrene najpomembneje pojme iz knjige,

skupaj s tevilko ali tevilkami strani, na katerih se pojavljajo. Tako omogoa hitro
in preprosto iskanje izrazov in informacij.
Absorpcija, 25, 31, 36
Agonist, 11
Alergije na zdravila, 21, 27
Antagonist, 11
Antibiotiki, 15
ATC, 46
Bioloka zdravila, 49
Biotehnologija, 14
Bolninina zdravila, 53
Celina ovojnica, 11
Citokrom P450, 33
Delovanje zdravil, 11
Dodatno zdravstveno zavarovanje, 51
Dopolnilno zdravstveno zavarovanje,
51
Dovoljenje za promet z zdravilom, 42
EMEA glejte Evropska agencija za zdravila
Emulzija, 30
Encim, 12
Evropska agencija za zdravila, 42
Farmacevtska oblika, 26, 28
tekoa, 30
trdna, 28
Generina zdravila, 43, 44
Generino ime, 27, 45
Genska tehnologija, 40
Gensko inenirstvo, 8, 14
Homeopatija, 8
Homeopatska zdravila, 8

Hormonsko nadomestno zdravljenje,

14
HNZ glejte Hormonsko nadomestno
zdravljenje
Ime zdravila
generino, 27, 45
lastniko, 27, 45
nelastniko, 27, 45
zaiteno, 45
Imunski sistem, 16, 21
Inhalacija, 25
INN, 45
Inovativna zdravila, 43, 44
Interakcije zdravil glejte Medsebojno
delovanje zdravil
Intoleranca, 23
Intraartikularna uporaba, 25
Intramuskularna uporaba, 25
Intratekalna uporaba, 25
Intravaginalna uporaba, 26
Intravenska uporaba, 25
Intravitrealna uporaba, 25
Izloanje zdravila, 35
Javna agencija za zdravila in medicinske pripomoke, 42
JAZMP, 42
Jetra, 33
Kapljice, 30
Kapsule, 29
gastrorezistentne, 29

71

Mednarodni forum znanstvenoraziskovalnih farmacevtskih drub

Patentna zaita, 43
Peroralna uporaba, 25
Placebo, 16, 42
Polnilo, 27
Pomarketinko spremljanje, 43
Pomona snov, 27
Porazdelitev, 32, 36
Pozitivna lista, 52
Prehranski dodatki, 9
Preskuanje zdravil, 41
Presnova, 33, 36
Prevelik odmerek, 20
Preveliko odmerjanje, 20
Prostovoljno zdravstveno zavarovanje,
51
Protitelesa, 21
monoklonska, 16
Raziskave zdravil, 41
Raztopina, 30
Razvoj zdravil, 39
Razvrstitev ATC, 46
Recept, 48
Receptor, 11
beta, 12
Rektalna uporaba, 26
Shranjevanje zdravil, 59
Sirup, 30
Sistemska uporaba, 25
Stranski uinek, 19
Stroki za zdravila, 51
Subkutana uporaba, 25
Suspenzija, 30
Sveke, 29
Tablete, 28
gastrorezistentne, 29
s prirejenim sproanjem, 29
Tarna zdravila, 49
Toksini uinki, 41
Transdermalna uporaba, 26
Uinki, toksini, 41

mehke, 29
s prirejenim sproanjem, 29
trde, 29
Kemino ime, 45
Konvencionalna zdravila, 49
Konzervans, 27
Kreme, 29
Laktoza, 27
Lastniko ime, 27, 45
Ledvice, 35
Lista
negativna, 52
pozitivna, 52
Lista zdravil, 52
Lokalna uporaba, 25
Magistralna zdravila, 7
Mazila, 29
Medsebojno delovanje zdravil, 35
Medsebojno zamenljiva zdravila, 53
Metabolizem glejte Presnova
Monoklonska protitelesa, 16
Nartovanje zdravil, 39, 40
Najvija priznana vrednost, 53
Navodilo za uporabo zdravila, 55
Navzkrina obutljivost, 22
Negativna lista, 52
Nelastniko ime, 27, 45
Neprenaanje zdravil, 23, 27
Nezaiteno ime, 45
Neeleni uinki, 43, 58
Neeleni uinki zdravil, 19
Nocebo, 17
Obloga, 27
Obvezno zdravstveno zavarovanje, 51
Odmerek
prevelik, 20
Odstranjevanje zdravila, 35
Originalna zdravila, 43, 44
Originator, 42
Parenteralna uporaba, 25

72

PRIRONIK O ZDRAVILIH

odstranjevanje, 35
originalna, 43, 44
preskuanje, 41
raziskave, 41
razvoj, 39
shranjevanje, 59
stroki za, 51
tarna, 49
vbrizganje, 25
vdihanje, 25
zauitje, 25, 31
zelina, 8
eleni uinki, 19
Zdravila brez recepta, 47
Zdravila na recept, 47
Zdravila rastlinskega izvora, 8
Zdravilna uinkovina, 27
Zdravilne rastline, 7
Zdravilo, 7
navidezno, 17
prazno, 17
Zdravstveno zavarovanje, 51
dodatno, 51
dopolnilno, 51
obvezno, 51
prostovoljno, 51
Zelina zdravila, 8
Zrnca, 29
eleni uinki zdravil, 19

Uinkovina, zdravilna, 27
Uporaba zdravil
intraartikularna, 25
intramuskularna, 25
intratekalna, 25
intravaginalna, 26
intravenska, 25
intravitrealna, 25
lokalna, 25
parenteralna, 25
peroralna, 25
rektalna, 26
sistemska, 25
subkutana, 25
Vbrizganje zdravila, 25
Vdihanje zdravila, 25
Vezalo, 27
Vmesna lista, 52
Zaiteno ime, 45
Zauitje zdravila, 25, 31
Zdravila
absorpcija, 25
alergije na, 21, 27
bioloka, 49
bolninina, 53
brez recepta, 47
delovanje, 11
generina, 43, 44
homeopatska, 8
inovativna, 43, 44
izloanje, 35
konvencionalna, 49
magistralna, 7
medsebojno delovanje, 35
medsebojno zamenljiva, 53
na recept, 47
nartovanje, 39, 40
neprenaanje, 23, 27
neeleni uinki, 19
oblika, 26

73

O MEDNARODNEM FORUMU
ZNANSTVENORAZISKOVALNIH
FARMACEVTSKIH DRUB
Mednarodni forum znanstvenoraziskovalnih farmacevtskih drub je gospodarsko interesno
zdruenje, v katerega so vkljuene farmacevtske drube, ki ponujajo najsodobneja nova,
uinkovita, originalna in varna zdravila ter storitve. Cilj v Forumu zdruenih farmacevtskih
drub je izboljati kakovost zdravstvenega varstva in splone zdravstvene ravni. Njegova
kljuna naloga pa je zagotavljanje najnovejih izdelkov, storitev in informacij na podroju
varovanja zdravja. Pri tem se zavzemajo za spotovanje poklicne etike in oblikovanje enakopravnih konkurennih pravil na trgu.

www.ozdravilih.com

O AVTORJU
Jaro Lajovic, dr. med., je zdravnik, pisec, urednik in prevajalec. Je eden od soavtorjev slovenskega strokovnega ubenika Interna medicina, sodeloval pa je tudi pri pripravi tevilnih
strokovnih zbornikov, leksikonov in poljudnih medicinskih knjig. Njegove medicinske izkunje
izvirajo s podroja splone in interne medicine. Je lan Zdravnike zbornice Slovenije. e leta
je v tesnem stiku s podrojem zdravil, saj najve asa namenja pripravi slovenske dokumentacije o zdravilih in svetovanju pri neklininih preskuanjih zdravil. Je tudi lan urednikega
odbora za podroje medicine pri slovenski izdaji ugledne revije National Geographic.