KIRURGIJA

skripta

ANESTEZIJA
Anestezija je umetno povrzoena neobutljivost telesa ali posameznih delov telesa.

SPLONA ANESTEZIJA neobutljivost celotnega dela telesa

PODRONA (REGIONALNA) ANESTEZIJA omrtvelost posameznih delov telesa

Anesteziologija je veda ki se ukvarja z anslednjimi podroji:

Anestezijo

Intezivno zdravljenje kirurkih bolnikov

Priprava bolnika na operacijo

Zdravljenje akutne in kronine boleine

Zgornji nadzor po operaciji

Reanimacijo

Respiravijsko zdravljenje

Sodelovanje pri presaditvi organov

SPLONA ANESTEZIJA

Splona anestezija pri bolniku zajema tri komponente:

SPANJE
ANALGEZIJO

OMRTVELSOT TELESNIH MII

INHALACIJSKA ANESTEZIJA
Inhalacijski anestetiki so ogljikovodiki, ki imajo v svoji formuli e Cl, F, Br (halotan) ali Cl, F (izofloran) ali samo kloir
(sebofluran).
Oksidul (diduikov oksid) je neorganski hlapni anestetik.
MAC je minimalna alveolarna koncentracija anestetika v alveolih, pri katerih 50% pacientov ne reagira na kirurko
incizijo.
INTRAVENSKA ANESTEZIJA
Vse tri komponente anestezije so zagotovljene z zdravili, vbrizganih v ilo
Pogosto uporabljamo zmes anestezijskih plinov, ki vsebuje kisik in N20
Kadar ne uporabljamo nobenega inhalacijskega anestetika govorimo o TOTALNI INTRAVENSKI ANESTEZIJI
TIOPENTAL

kratko delujoe uspavalo, po vbrizgavanju v ilo hitro prehaja v hematoencefalno bariero

Bolnik zaspi hitro (30sek), zaradi preporazdelitve zdravila v moganih koncentracija hitro opade (10-15min)

Ker povzroa periferno vazodilatacijo in zmanja krljivost srne miice in poslednino zmanjanje
arterijiskega tlaka ni primeren za paciente z oslabljeno srno funkcijo.
ETOMIDAT

Hitro delujoe uspavalo z manj strnskimi uinki

PROPOFOL

V telesu se zelo hitro razgrajuje, v ilo ga dovajamo prek kontinuirane infuzije

Glavni stranski uinek je zmanjevanje asrterijskega krvnega tlaka

MIDAZOLAM

Je z dolgim delovanjem

Primeren za dolgotrajnejo sedacijo bolnikah v enoti intezivne terapije.

ANALGETIKI
So nekajkrat moneji od morfija
Vezujejo se na opiatne receptorje v osrednjem ivevlju ini majo moan analgetian uinek
Najpomembneji stranski uinek je depresija dihanja
Pri uinku opiatov bollnik diha z majhnimi dihalnimi volumni in zlasti majhno frekvenco dihanja.
FENTANIL

Sintetini opioidni anelgetik, dobro topen v lipidih, kardiostabilen, as delovanja 30- 60 minl

Dozo je potrebno zmanjati pri starejih, lahko pride do zapoznele respiratorne depresije in srbenja pri spin.
anesteziji.

Povzroa cirkulatorno depresijo, visoke doze, miino rigidnost.

SUFENTANIL

5-krat bolj moan, kot fentanil, as delovanja 20-45 min, vse ostalo isto, kot pri fentanilu
ALFENTANI

Kratko delujoi opioidni analgetik, as delovanja 15 min

Povzroa respiratorno depresijo, bradikardijo in hipotenzijo

REMIFENTANILI

Utrakratko delujoi opioidni analgetik, metabolizira ga ne specifina esteraza, as delovanja 5-10 min, zato
ga dajemo v infuziji

Povzroa miino rigidnost, respiratorno depresijo, hipotenzijo in bradikardijo

KETAMIN
Povzroa disociativno anestezijo, uporabljamo ga za uvod v anestezijo pri rizinih ali hipoboleminih pacientih
Povzroa bronho dilatacijo, dviga ICP, krvni pritisk ter tonus uterusa, povzroa salivacijo in tudi respiratorno
depresijo, e ga damo pre hitro
Delirium ublaimo z benzodiazepini, prekomirno salivacijo pa z antimuskarinskimi snovmi, pazite na hipertenzijo

MIINI RELAKSANTI
NEDEPOLAZIRAJUI
PANKURONIJUM

Sproa histamin

as delovanja 45-65 mi

Povea srno frekvanco in krvni pritisk

ROKURONIJUM

Hitrodelujoi miini relaksans

as delovanja 10-60 min

ATRAKURIJUM

Razgrajuje se s hidrolizo v plazmi zato ga

uporabljamo pri obolenjih jeter in ledvic

Uinek
izniimo
prostigminom

Ostalo isto, kot pri vekuroniju

as delovanja 20-35 min

Sproa manje koliine histamina
Ostalo isto, kot pri vekuroniju

antagonistom

VEKURONIJUM

Histamina ne sproa

Uinek
izniimo
antagonistom

as delovanja 30-45 min

prostigminom

Poslaba miastenijo gravis

DEPOLARIZIRAJOI
SUXSAMETOIUM

Je kratkodelujoi in hitro uinkuje

Razgreajuje ga holinesteraza

Uinek se podalja pri hipokameliji, hipokalcemiji, malgni hipertermiji in miopatiji

Povea intraokularni pritisk in sproanje kalija pri opeklinah, travmi in pokodbi motorinega neurona

Povzroa bradikardijo pri ponavljajoem dajajanju

PODRONA (REGIONALNA) ANESTEZIJA

Omrtvelost dela telesa, uporabljamo lokalne anestetike

Lokalni anestetiki zdravila ki jih vbrizgamo v bliino ivnih strukturi n tako prekinemo prevajanje po ivcu
Najbolj uporabni so LIDOKAIN in BUPIVAKIN, se razlikujeta po trajanju delovanja
Oza oskrbo kirurkih ran in majhne kirurke posege uporabljamo INFILTRACIJSKO ANESTEZIJO
Lokalni anestetik vbrizgamo v neposredno blizino kirurke rane

SPINALNA (SUBARAHNOIDALNA) ANESTEZIJA

Lokalni anestetik vbrizgamo v subarahnoidalni prostor
Zezhnamo ga po iztekanju likvorja skozi puncijisko iglo
Lokalni anestetik oblije hrbtenjao in izhajajoe ivce in povzroi omrtvelost spodnjega dela telesa
Zelo primerna za operacije spodnjih okoninah in uroloke operacije
Najpogosteji zapleti so padec krvnega tlaka in bradikardija

EPIDURALNA ANESTEZIJA
Lokalni anestetik vbrizgamo v epiduralni prostor
S punkcijisko iglo ne smemo predreti duralne vree
Ker ne predremo dure lahko punktiramo epiduralni prostor v katerkoli viini (od vratu do ledvenega predela)
Vbrizgavanjem lokalnega anestetika in opiatnega anelgetika lahko izjemno uinkovito lajamo boleine

OK

ok je akutni sindrom, ki je povezan z nezadostno prekrvavitvijo ivljensko pomembnih organov, kar vodi v
patoloko presnovo v tkivih.

HIPOVOLEMINI OK

Temeljni vzrok za hipovolemini ok je zmanjan volumen v oilju, kar vodi v zmanjanje polnitvenega tlaka srca in
zato zmanjanje minutnega volumena srca ter zmanjanje arterijskega krvnega tlaka.

ETIOLOGIJA IN PATOFIZIOLOGIJA
Krvavitev pri pokodbah in gastrointestinalne

Opekline

Bruhanje
krvavitve
Izguba volumna plazme skozi intersticij pri

Driska

Poliurija
pankreatitisu, revesni zapori
ZDRAVLJENJE
Poskrbeti za zadovoljivo oksigenacijo
Najpomembneji ukrep je hitra infuzijska tekoina
e kje izguba krvi veja potrebna je tudi in transfuzija

KARDIOGENI OK

Znailno je levostransko popuanje rpalne funkcije srca.

ETIOLOGIJA IN PATOFIZIOLOGIJA
Ishemija miokarda

Miokardna
okvara
po

Difunkcija srnih zaklopk

operaciji
Dilatativna kardiomiopatija

Udarnina srca

Hude motnje ritma srca

Akutna aortna regurgitacija

ZDRAVLJENJE
Marimo arterijski tlak s pomojo kanile
Merjenje CVP, zagozditveni tlak pljune arterije, ter minutni volumen srca
Poprava morebitn ih elektrolitskih motenj in dobra oksigenacija bolnika
Zdravljenje z vazoaktivnimi amini
e ukrepi ne zadoajo, se uvede mehanna podpora z intraaortno balonsko rpalko

Akutna
regurgitacija
Aritmija
Miokarditis

mitralna

SEPTINI (DISTRIBUTIVNI) OK

Pri distribucijskem oku pa se zaradi delovanja bakterijskih toksinov raziri oilje na periferiji PERIFERNA
VAZODILATACIJA.
ETIOLOGIJA IN PATOFIZIOLOGIJA
Posledica septikemije zaradi okube z gramnegativnimi mikroorganizmi
Endotoksini in eksotoksini v organizmu povzroaju sproanje medijatorje vnetja
Glavni mehanizam zmanjevanje arterijskega tlaka je zmanjevanje perifernega upora zaradi raziritve oilja
Vzorki so:

Sepsa

Pokodba hrbtenjae

Alergija

Zmanjano delovanje hormonov

Zastrupitve

ZDRAVLJENJE
Vzrono zdravljenje infekta z antibiotikom
Zadovoljna oksigenacija bolnika
Dajanje tekoin pogosto vodilo je zagozditveni tlak v pljuni arteriji
Vzdrevanje arterijskega tlaka uporabljamo vazoaktivne amine

OBSTRUKTIVNI OK

Za obstruktivni ok je znailno neprimerno polnjenje ali praznjenje srnih prekatov zaradi kompresije srca oz. zapore
v oilju.

ETIOLOGIJA IN PATOFIZIOLOGIJA
Srna tamponada

Pljuna hipertenzija
Pljuna embolija

Miksom v srnih predvorih

Tenzijski pnevmotoraks
ZDRAVLJENJE
Liza embolusa

Medijastinotomija u predjelu juguluma vrata

Torakalna drenaa ili punkcija

Endotrahealna intubacija
Punkcija sadraja perikarda

Zdravljenje z vazoaktivnimi amini

PREISKAVE

Hemogram
asi koagulacije

Urea
Kreatinin

Elektroliti
KS

Laktat
PAAK
Troponin
EKG

Jetrni testi, amilaza, lipaza

Encimi miinega razpada
Analiza sea
RTGpc
UZ srca

CRP in prokalcitonin
Hemokultura

Spiralni
CT,
angiografija

pluna

 LAJANJE BOLEINE PO OPERACIJI

Akutna boleina ima pozitivno fizioloko funkcijo, takna boleina je pogosto prvi opozorilni znak za ugotavljanje in
prepreevanje dogodkov, ki lahko organizmu prizadenejo okvaro in fizino pokodbo.
Ko fizina pokodba nastane, kar se zgodi pri operaciji, boleina ni ve fizioloko koristna in je lahko vzrok za
razline zaplete.

TERAPIJA AKUTNE BOLEINE

Zdravila
Negovalni ukrpei

Fizikalna terapija
Relaksacijiska terapija

Skrajana hospitalizacija
Skrajana rehabilitacija

Anestezijska tehnika za operacijo

Invazivnost operacijske tehnike

USPENA TERAPINA VPLIVA NA:

Kakovostna oskrba bolnika

Izid operacije bolji

VPLIV NA BOLEINU PO OPERACIJI

Predoperacijska boleina in stanje bolnika

Informiranost bolnika in prejnje izkunje

ANALGETIKI

OPOIDNI ANELGETIKI
Zavirajo prijenos boleinskega draljaja tak oda stimulirajo opoidne receptorje, kis o na ivcih za prenaanje
boleine v moganih, hrbtenjai, perifernih ivcih, imunskih celicah in perifernih tkivih.
Osnovna so sredstva za lajanje srednjemone in hude pooperacijske boleine
e z njimi ne ublaimo boleine kljub zvianju odmerka moramo raziskati ali je nastal kirurki ali drugi zaplet
Navada in toleranca na ta zdravila v pooperacijskem obdobju se v glavnem ne pojavljata
Opoidna zdravila se delijo na:

AGONISTE morfij, metadon, fentanil, tramadon, piritramid

AGONISTE ANTAGONISTE pentazocin

ANTAGONISTE nalokson
NAIN UPORABE OPOIDNIH ANALGETIKOV ZA LAJANJE POOPERATIVNE BOLEINE
PERORALNA ANALGEZIJA indicirana za ambulantne bolnike po ambulantnih kirurkih posegih
REKTALNA ANALGEZIJA rektalna aplikacija analgetinih svek, zelo je primerna za otroke
INTRAMUSKULARNE INJEKCIJE za bolnike ki ne morejo ali ne smejo uivati zdravila peroralno. Slabosti so boleina
zaradi vboda in monost okube ter nepredvidljiva absorcija zdravil.
INTRAVENSKE IJEKCIJE analgetiki uinek zdravila je hitreji, slabosti sta veja invazivnost in neenakomerna
koncentracija zdravila v organizmu kar lahko povzroi stranske uinke in nezadostno analgezijo.
INTRAVENSKE INFUZIJE s trajno infuzijo doseemo enakomerno anelgezijo. Slabost je potreba v stalnem nadzoru
bolnika, e se analgezija slaba, moramo dodati odmetek, e pa mo boleine upada in ni potrebe po predpisanemu
odmerku se lahko pojavijo stranski uinki.
TRAJNA PODKONA INFUZIJA lahko uporabljamo vodotopne opoidne analgetike, tveganje stranskih uinkov in
resnih infekcijskih zapletov je majhna.
SPINALNA ANLGEZIJA dovajanje analgetika ob ivce v epiduralni prostor ali v likvor ob hrbtenjai po kateteru.
Metoda je zelo uinkovita, in potrebuje stalni nadzor bolnika, veinoma uporabljamo epiduralno dovajanje opoida v
kombinaciji z niskoodstotnim lokalnim anestetikom.Pozorni moramo biti na znienje krvnega tlaka in ohormelost
miic.
TREANSDERMALNE TEHNIKE primerna za uporabo opoidov topnih v maobah, fentslinski obli deluje 3 dni,
slabost je da moramo ukrepatina druge naine, e anelgezija ni zadostna.
TEHNIKE LOKALNE ANALGEZIJE obsegajo uporabo enkratnih lokalnih blokad, ali vstavljanje kateterov za dovajanje
analgetinih uinkovin lokalno ob ivce, kis o odgovorni za povzroovale boleino.
ANELGETINE METODE Z BOLNIKOVO SAMOKONTROLO tablete, intravensko, podkono in spinalno dajanje
zdravila
NEOPOIDNI ANELGETIKI
Nesteroidni anelgetiki so splono zelo poghosto uporabljana zdravila. Delujejo tako da zavirajo delovanje
prostaglandinov, ki nastajajo po pokodbi in vnetju
Zaviranje prostaglandinov ima i negativne posledice ker prostaglandin ima vlogo pri zaiti sluznice prebavol,
sterjevanju krvi, delovanju ledvic in jeter.
Nesteroidni analgetiki so primerni za lajanje boleine pri bolnikih, ki lahko po operaciji uivajo hrano.
NSAR

Zavirajo sintezo prostaglandinov na perifieriji, anelgetik, antipretik, antiflogistik

PARACETAMOL

Zavirajo sintezo prostaglandinovv CS, anelgetik, antipretik

METAMIZOL

Zavira sintezo PG v CZ in periferno, anelgetik, antipertik, spazmolitik

FLUPIRTIN

Ne zavira sinteze PG, anelgetik, sproa miice

STOPENJSKO ZDRAVLJENE BOLEINE (WHO)

Vas 1-3

Neopiodi,+- dodatna zdravila

Vas 4-7

Srednje moni opoidi, +- neopiodi

Vas 8-10

Moni opoidi,+- neopoidi, Dodatna zdravila

PRISTOP H KIRURKEM BOLNIKU

ANAMNEZA

Beseda anamneza pomeni pogovor

Izpraevalec mora vedeti kako naj ga vodi, in se zavedati esa med tem pogovorom ne sme poet
Izpraevalec se mora predstaviti bolniku, mora mu prepustiti besedu

POMEMBNEJI SPLONI SIMPTOMI V KIRURGIJI

BOLEINA
Tipi:
KOLIKE

Zapora votlega organa ki imajo v steni obilo gladkega miija

Jakost boleine naraa in pada kot valovanje, bolnik se premika ker ne najde pravi poloaj ki zmanja boleinu
SOMATSKA BOLEINA

Huda boleina, zaradi vnetja peritoneja,

naraste z premikanjem, bolniki so pri miru in hitro dihaju

PEKOA BOLEINA

Oznauje vnetje ali pokodbo

INTERMITENTNA KLAVDIKACIJA

Boleoma podobna krem, pojavi se pri hoji v spodnjih udih

Povzroa je periferna okluzivna arterijska bolezen

BOLEINA V MIROVANJU

Nastane v prizadetem udu je nenadna, stalna in prekine spanec, potreban je takojni ilnokirurki poseg
BOLEINA KORENIN

Nastane zaradi draenja ivnih korenin ki izhajajo iz hrbtenjae

Boleina se iri od zadaj naprej, okoli telesa, obiajno na obe strani

DISPEPSIJA
Izraz za nelagodje v predelu zgornjih prebavil
elodni rak lahko izzove znake dispepsije
DISFAGIJA
Gre za nezmonost poiranja, posledica motnje gibljivosti poiralnika, organske zoitve, tumorja
Pri zoitvi svetline poiralnika v zaetku je oteano poiranje kasneje se pojavi in bruhanje

KLININI PREGLED

INSPEKCIJA
Ogled bolnika in posameznih delov telesa je spretnost v ocenjevanju nenormalnosti v telesnih krivinahali vidnih
sprememb na koi
Pri ocenjevanju prekrvljenosti koe je pomembna dobra osvetljenost opazovanega dela telesa za oveno bledice,
zlatenice ali cianoze.
PALPACIJA
Namen otipavanja bolnikov je otkriti nepravilnosti ali napetostne spremembe na delu telesa ki ga opazujemo, ali
otrkiti nepravilnosti v velikosti in obliki notranjih organov
Z otipom otkrivamo tudi n ovonastale dele telesa ki jih prej ni bilo
PERKUSIJA
Poklop je pomemben za ocenjevanje vrstosti organa ali spremembe, ki jo ocenjujemo
Nad vrstim organomsliimo zamolklino
Pri spremembah ki vsebujejo tekoino, sliimo kraju in tijo zamolklino
AVSKULACIJA
Posluanje z uporabom fonedoskopa, je preiskava ki zahtevva od preiskavca izkunju da z zagotovostjo loi
normalen in bolezenski zvoki
Posluamo lahko zvone dihanja nad ljui, tone in mogoe ume nad iklami ali srcem, zvoke peristaltike v trebuhu.

 PREISKOVALNI POSTOPKI V KIRURGIJI

PREISKAVE KRVI

NAJPOGOSTEJA PREISKAVA JE KOMPLETNA KRVNA SLIKA rdea krvna slika, bela krva slika, tevilo trombocitov
RDEA KRVNA SLIKA tevilo eritrocitov, koncentracija hemoglobina, hematokrit, MCV, MCH, MCHC
BELA KRVNA SLIKA tevilo levkocitev
DIFERENCIRANA BELA KRVNA SLIKA odstotek posameznih vrst levkocitov v razmazu periferne krvi, e sumimo na
alergijske, infekcijske ali notranje bolezni
OSNOVNI TESTI HEMOSTAZE IN KOAGULACIJE doloanje tevila trombocitov, protrombinski as, INR, sluijo za
ugotavljanje moetnj hemostazein koagulacije
BIOKEMINI TESTI koncentracija elektrolitov (Na, K, Cl, Ca, Mg, fosfat, bikarbonat), koncentracijo glukoze, ureo,
kreatinin, seno kislino, proteine, albumin, bilirubin, osmolarnost in encime (AST, ALT, GGT, LDH, alkalna fosfataza,
kreatin fosfokinaza, lipaza, amilaza) ti testi kaejo delovanje organskih sistemov.
IMUNOLOKI TESTI doloanje koncentracije proteinov akutne faze (CRP, fibrinogen), doloanje koncentracije
protiteles in avtoprotiteles uporabljamo za potrditev infekcijske ali imunsko povzroene bolezni.

MIKROBIOLOKE PREISKAVE

Uporavljamo pri sumu za lokalno ali sistemsko okubo

Nain bris rane, odvzem krvi za hemokulturo, odvzem sputuma, urina, blata, likvorja, sinovialne tekoine pri
punkciji sklepa
Rezultat mikrobioloke preiskave kae identificirane izolirane mikroorganizme in njihovo obutljivost oz.
neobutljivost na doloene antibiotike

RADIOLOKE PREISKAVE

PREGLEDNA RENTGENSKA SLIKA

Zeznamo le anatomske strukture in bolezenske procese, ki imajo bistveno razlino gostoto od okolice
Z njo ugotavljamo bolezenske procese v prsnemu kou, v trebuhu, pokodba in bolezenske spremembe skeleta
Kontrastna sredstva - za prikaz posameznih srnih votlin in ilja (kardiografija, koronografija, arteriografija,
venografija, limfografija), in za prikaz morfologije ledvice (intravenska urografija, anterogradna in retrogradna
urografija), prikaz likvorski prostor hrbtenanega kanala (mielografija), bronhialni sistem (bronhografija), votli
sistem rodil (histerosalpingografija), olne vode in olnik (holegrafija)
INTERVENCIJSKA RADIOLOGIJA
PERKUTANA ASPIRACIJSKA BIOPSIJA (PAB)
V bolni organ ali tkivo uvedemo tanko aspiracijsko iglo pod kontrolom ultrazvoka, retgenskega aparata ali CTnaprave
Tako dobimo vzorce tkiva za citoloko in histoloko preiskavo.
TRANSKATETERSKA ZAPORA ILJA
V eleno mesto ilja skozi kateter vnesemo embolizacijski snovi s kateriimi zapremo svetlino ile
Uporabna je za zaustavitev krvavitve, zdravljenje arterio-venskih fistul, zdravljenje anevrizem in tumorjev
PREKUTANA TRANSLUMINALNA ANGIOPLASTIKA
Uporabljamo za regionalno poveanje pretoka skozi obolelo ilo, uspeh se povea e na mesto zoitve vstavimo
stent
PERKUTANA TRANSHEPATINA HOLANGIOGRAFIJA
Pri diagnostiki in zdravljenju zapore olnih vod
Retgensko kontrastno sredstvo z dolgo iglo vbrizgamo neposredno skozi jetra v olni vod in retgensko slikamo
PERKUTANA NEFROSTOMIJA
Pod kontrolo ultrazvoka punktiramo ledvico in v njen votli sistem vstavimo kateter
Skozi kateter lahko vbrizgamo kontrastno sredstvo in rentensko slikamo votli sistem ledvic, odvzemo material za
citologikjo, dovajamo razlina zdravila, dreniramo se

ULTRAZVONE PREISKAVE

Za pregled telesa uporabljamo ultrazvone valove

Bistveni del je sonda ki oddaja ultrazvone valove
Glavna prednost preiskave je nekodljivost
Metoda je hitra in zanesljiva
Dopplerjeva metoda ultrazvuna naprava pri ilnih in srnih bolezni in omogua ugotavljanje smeri in merjenje
hitrosti pretoka

SCINTIGRAFIJA

Slikovna metoda za ugotavljanje funkcije nekaterega organa

Z radioaktivnimi izotopi oznaimo nosilce kis o lahko razline molekule
Po vnosu v telo se nabiraju v doloenemu organu ali tkivu in sevajo
Scintigrafiji se izogibamo v nosenosti in dojeih materah

Uporabljamo za ugotavljanje bolezenskih sprememb na skeletu in itnici, pri oboljenju srca za ocenu prekrvavitve
srne miice, za ugotavljanje miokardnega infarkta, ugotavljanje morfologije in funkcije ledvic, ugotavljanje bolezni
plju

MAGNETNA RESONANCA

Uporabna za ugotavljanje bolezni osrednjega ivevja, srca, mediastinuma, skeleta, sklepov

Najve se uporablja MR vodikovih jeder ker je vodik v telesu najpogosteji atom
MR omogua pridobiti natanno anatomsko sliko, podatke o kemijski sestavi in patofiziolokih dogajanjih
Anatomijo lahko pokae v vseh treh smereh

ENDOSKOPSKE PREISKAVE

Brobhoskopija

Omogua pregled in posege v traheobronhialnem vejevju

Uporabna za diagnosticiranje pljunih tumorjev, difuznih pljunih boleznih, krvavitvah, odstranjevanje tujkov
Ezofagogastroduodenoskopija

Endoskopski pregled poiralnika

Uporabna za ugotavljanje motenj v poiralniku, izvora krvavitve iz zgornjih prebavil, odkrivanje sprememb
na sluznici
Endoskopska retrogradna holangiopankreatikografijo ERCP

Preiskava izvodil trebune slinavke in olnega sistema

V njihovo skupno izvodilo v dvanajstniku vbrizgamo kontrastno sredstvo in rentgensko slikamo, omogua
tudi odstranitev kamnov ali raziritev zoitve olevodov
Kolonoskopija

Preiskava danke, irokega revesja in konnega dela oskega revesja

Uporabljamo je e sumimo da gre za vnetje in tumorje revesja ali krvavitve revesja

Rektoskopija

Preiskava danke z rigidnim rektoskopom

Ocenimo spremembe sluznice, naredimo biopsijo ali odstranimo polipe

Laparoskopija

Preiskava trebune votline z endoskopom

Poleg inspekcije omogua tudi biopsijo in kirurke posege

Uretrocistoskopija

Pregled senice in mehurja s cistoskopom

Uporabljamo j oe sumimo da gre za maligne procese na senici ali mehurju, motnjah odvajanja vode,
ponavljajoih okubah in krvavitvah
Ureterorenoskopija

Pregled seevoda in votleg dela ledvice z ureterorenoskopom

Uporabljamo je za diagnostine in terapevtske namene

Artroskopija

Pregled sklepa z artroskopom

Omogoa ugotavljanje bolezenskih sprememb v sklepu in njihovo zdravljenje

 KILA

Kila je izboklina potrebunice skozi prirojeno ali pridobljeno odprtino, ki trajno ali zaasno vsebuje dele trebupnih
organov.
Najpogosteja prirojena kila je INDIREKTNA DIMELJSKA KILA, ki nastane po nezaraanju procesusa vaginalisa in
POPKOVNO KILO
Pridobljene kile so posledica zvianja tlaka v trebuhu in slabosti trebune stene
Kila je lahko reponibilna vsebinu lahko vtisnemo ali se reponira spontano
Kila je lahko nereponbilna ni mogoe reponirati, zgodi se pri zaraanju kilne vsebine s klino vreo in pri nabiranju
fekalne vsebine v revesju
Vkleanje (inkarceracija) vrat kline vree stisne hernijsko vsebino in se razvijajo mehanini znaki ileusa
Strangulacija pri vkleeni kili nastanejo motnje prekrvavljenosti vkleenega revesa, zaradi venske zapore kilna
vsebina oteka, sledi arterijska zapora, gangrena in na koncu perforacija revesja.

DIMELJSKA KILA (HERNIA INGUINALIS)

Je lahko direktna in indirektna

Indirektna je veinoma prirojena
Nastane zaradi neobliteriranega procesusa vaginalisa
Lahko je pridobljena in nastane v vsakem ivljenskem obdobju
Direktna kila se boi nad dimeljsko vezjo in je vedno pridobljena kila in je veinoma pri mokih v srednjem in
starejem obdobju
Posledica je popuanja trebune stene in pogosto je obojestranska
Poznamo e kombinirano in portnikovo kilo

FEMORALNA KILA (HERNIA FEMORALIS)

Skozi femoralni obro boi pod dimeljsko vezjo

Pogosteja je pri enskah

POPKOVNA KILA (HERNIA UMBULICALIS)

Prirojena kila nastane zato, ker se linea alba ni popolno zaprla

Takna kila se pri veini otrok spontano zapre
Pridobljena kila nastane ob popku in zato se imenuje paraumbilikalna kila
Pojavlja se pri debelih osebah in enskahj, kis o vekrat rodile

EPIGASTRINA KILA

Nastane zaradi manjeg defekta v linei albi med popkom in ksifoidom

Veinoma se pojavlja v starejem ivljenskem obdobju

POOPERACIJSKE KILE

Nastanejo v delu brazgotine po operaciji trebuha

Pogoste so po ranah, kis o bile okuene, pri slabosti trebune stene in debelih bolnikih

ZDRAVLJENJE KIL

Je operacijsko
Repozicija kile je zaasen manever s katerim elimo pridobiti as za nartovano operacijo
Repozicijo opravimo zelo neno v leeem poloaju, ker je takrat trebuna stena sproena
Operacija kile (hernioplastika) reponiramo kilno vsebino in kilno vreo amputiramo
Pri direktni dimeljski kili kilno vreo reponiramo
Obstajajo tevilne tehnike zapiranja kilne odprtine in plastike oslabljene trebune stene

OBLIKE ANESTEZIJE PRI HERNIOPLASTIKI

SPINALNA ANESTEZIJA- najpogosteje uporabljena, pacient je buden, sodeluje

SPLONA ANESTEZIJA - otroci, velike postoperativne kile, kontraindikacije za spinalno anestezijo
LOKALNA ANESTEZIJA

POSTOPERATIVNI POTEK

Hospitalizacija traja najve 2 dni

Lajanje bolein, preveze rane
Posebnih omejitev ni, opravlja lahko vse aktivnosti, meja je pojav boleine
iva ni potrebno odstranjevati

 AKUTNI ABDOMEN

V akutni abdomen spadajo vse tiste nenadne bolezni trebunih organov, ki tako zelo prizadenejo bolnika, da nujnost
takojnjega terapevtskega ukrepanja prevlada pred natannejo diagnostiko. Oznaka akutni abdomen je torej
predvsem ukaz zdravniku za takojnje ukrepanje.

VZORKI ZA AKUTNI ABDOMEN

VNETJA (primarni in sekundarni peritonitis)

PERFORACIJE (tudi po pokodbi votlih organov)
MEHANINE OVIRE (ko gre za ozko in iroko revo, se pojavi ileus)
KRVAVITVE (tudi zaradi vaskularnih motenj prekrvljenosti trebunih organov)
KOMBINACIJE PRECEJ NATETIH ORGANOV

MEHANIZMI BOLEINE PRI AKUTNEM ABDOMENU

KEMINI: vnetje, sprememba pH, ishemija, nekroza

MEHANINI: distenzija kapsule parenhimskih organov, spazem gladkega miija, trakcija ligamentov in mezov,
infiltracija ali kompresija senzitivnih ivcev

ZNAILNOST

Mone boleine v trebuhu

Bruhanje

Znaki peritonealnega draenja

Huda splona prizadetost bolnika

ANAMNEZA

as nastanka in mesto boleine ter njena znailnost

Boleina znak akutnog dogajanja
Visceralna boleina - posledica draenja avtonomnega ivevja v steni prebavil zaradi VNETJA, RAZTEZANJA
PREBAVIL, BOLEE PERISTALTIKE. Je topa, tioa, kolina. Je ne spremlja defans.
Pri vnetju se boleina po navadi stopnjuje
Bruhanje nastane zaradi vnetnega draenja peritoneja in zaradi zapore cevastih organov trebuha, in e je
zdrueno z drisko in difuznimi boleinami , gre za akutni gastroenteritis

KLININI PREGLED BOLNIKA

INSPEKCIJA - velikost, oblika, gibanje.

PERKUSIJA - najlaja in najobzirneja palpacija. Velikost parenhimatoznih organov, prosta tekoina, patoloke
rezistence.
PALPACIJA - sede na desni strani bolnika. Povrhjna in globoka. Pregled kilnih iztopi!
AVSKULTACIJA - pomembna zlasti pri sumu na ileus.
REKTALNI PREGLED pri vsakem bolniku z akutnim abdomnom.

LABORATORIJSKE PREISKAVE

Hemogram

Urin
Kreatinin, Urea, Elektroliti

-HCG?!
CRP, PCT

Troponin?!
Amilaze, Lipaza

D-dimer?!
Jetrni testi,

PAAK?!
Hemogram zviano tevilo levkocitov
Zviane amilaze v serumu pogoste pri akutnem abdomenu in imaju majhno diagnostino vrednost
Acidobazno ravnovesje, serumski elektroliti, retenti potrebno za ugotavljanje splonega bolnikova stanj
OSTALA DIAGNOSTIKA
EKG, retgenski pregled plju in abdomena
Rentgenska slika v primeru perforacije votlega organa lahko pokae zrak pod prepono ali razirjene revesne
vijuge, tekuinske nivoje v revesu, kar govori o revesni zapori
CT in UZ-abdomena so korisni

ZDRAVLJENJE

Absolutna karenca
Bolnik dobi infuzijo elektrolitov, antibiotike in po potrebi gastrino sondo
Potrebno je ugotoviti ali bolezen narekuje kirurko zdravljenje
V primeru slednjega potrebno je urgentno opraviti laparotomijo

ILEUS

Ileus pomeni zapora prehodnosti revesja.

Zapora je lahko kompletna ali delna (subileus)
Nastane lahko nenadanoma, lahko postopoma in se stopnjuje ve tednov, kot je to obiajno pri zaporah irokega
revesa (kronini nizki ileus)
Loimo mehanini in paralitini ileus

VZROK ZA ILEUS

Motnja v prehajanju revesne vsebine povzroa zastoj v vijugaj pred oviro!

Razirjenje revesa
Ishemija revesa
Motenj elektrolitskega in kislinsko baznega ravnoteja
Hipovolemije
Izgube beljakovin in ostalih hranil

MEHANINI ILEUS

Zunajrevesni

Od zunaj pritiskajo na revo,

to so inkarcerirane hernije, tumorji in najpogosteje adhezije po prebolelom peritonitisu ali prejnih kirurkih
posegih
Stenske (intramuralne)

Zapora nastane zaradi razraanja patolokega procesa v revesni steni

To so vnetna obolenja, brazgotine in najpogosteje karcinomi irokega revesa

Znotrajrevesna (intraluminalna)

Zapora lahko nastane zaradi trdega blata

Posebna oblika biliarni ileus, nastane ko olni kamen pride skozi biliodigestivno fistulo v dvanajstnik in
obtii v ozkem revesu

PARALITINI ILEUS

Nastane zaradi odsotnosti normalne peristaltike

Najpogosteji je pri intrabdominalnih kirurkih posegih in traja le nekaj dni
Traja ve dni e se na operacijo navee peritonitis z nastankom fibrinoznih adhezij

STRANGULACIJSKI ILEUS

Vitalnost revesa ogroena zaradi prekinitve revesnega krvnega obtoka

Volvulus rotacijo mezenterija oskega revesa ali sigme, povzroi prekinitev mezenterialnega obtoka in vodi v
gangrenu
Invaginacija del revesne vijuge se potegne vase
Pojavi se zatekanje in krvavitve iz invaginarnega segmenta revesa, kae se z izloanjem krvavo-sluzastega blata
Najbolj pogosto prizadene otroke med 3. in 18. mescom starosti

KLININI ZNAKI

Koline boleine
Slabost in bruhanje

Povean obseg trebuha

Obstipacija

Laboratorijske preiskave
SLIKOVNA DIAGNOSTIKA (UZ abdomena)

Perforacija s peritonitisom

Klistir
NGS
UK
Karenca

KLININA SLIKA

Dobra anamneza
Pozoren klinini pregled
Loca minoris resitentiae in rektalni pregled!

ZAPLETI

Hipovolemija z odpovedjo ve organov

ZDRAVLJENJE ILEUSA

Dekompresija revesja, v ta namen izvajamo

gastrino sukcijo
Nadomeanje izgub tekoin in elektrolitov
Operacija

OPERATIVNA TERAPIJA

Operativni poseg je potreban

Le na ta nain odpravimo mehanin oviro, ki je povzroila ileus
Pri paralitinem ileusu moramo odstraniti vzrok, ki je povzroio paralizo revesa.

AKUTNO VNETJE SLEPIA

Akutno vnetje slepia je najpogosteji vzrok akutnega abdominalnega obolenja, ki zahteva kirurko oskrbo.
7% zaivljenska verjetnost za zbolevnost.
Vrh incidence je med drugim in tretjim desetletjem.
Obiajno poteka v 3 fazah: edematozna, flegmonozna in gangrenozna.

MEHANIZAM VNETJA

Zaradi zastoja pri izpraznjevanju tekoine vsebine nastane okuba

Sledi vnetna infiltracija stene slepia in nabiranje gnoja v revesni svetlini
Zaradi otekanja i motenj prekrvavitve nastane nekroza in v nadaljnjem poteku perforacija slepia
e omentum in ozko revo vnetje omejita nastane peritiflitini abces
V nasprotnem primeru nastane difuzni peritonitis

KLININA SLIKA

Zane se s krevitimi boleinami v zgornjem delu trebuha

Bolnik nema apetita, obuti slabost in bruha
Po neka jurah se boleina lokalizira v desnem hipogastriju
Telesna temperatura je zmerno zviana
V krvi je prisotna lekvocitoza
V diferencirani diagnostiki treba izkljuiti ginekoloke in uroloke bolezni, divertikulitis in regionalni enteritis
Od preiskav se najpogosteje delaju UZ in CT

RAZVOJ AKUTNEGA VNETJA SLEPIA

Vnetje regredira brez kirurkega posega

Nastane gangrenozno vnetje s perforacijov trebuno votlino. Pogosto je pri starejih in majhnih otrocih. Bruhanje,
difuzna abdominalna boleina, rigidna trebuna stena, odsotna peristaltika, hiter pulz, huda splona prizadedost
kliejo po takojnem operativnem posegu
Vnetje se lokalizira s peico in sosednjimi strukturami brez lokalnega nabiranja gnoja. V desnem spodnjem delu
trebuha tipamo boleo rezistenco. Operativni poseg je indiciran.
Razvije se peritiflitini abces, zahteva kirurko zdravljenje, apendektomijo in drenao.

ZDRAVLJENJE

Infuzije tekoin, analgetik, antibiotik

Operacija: klasina in endoskopska

ZAPLETI

Gnojene v rani, abcesi

Pozni zapleti so ileus ter pooperacijska kila
Difuzni peritonitis in abcese sprejemlja visoka, 5% umrljivost

 AKUTNO VNETJE OLNIKA - AKUTNI HOLECISTITIS

Lahko se zane z biliarno koliko, bolnik je prizadet

Boleina je stalna in se lahko izraa v desno ramo, posljedica draenja diafragme
Temperatura in pulz se zviata, bolnik se slabo pouti in sili ga na bruhanje
Trebuh je obutljiv nad olnikom, trebuna stena je na temu mestu rigidna
olnik se v posameznih primerah tudi tipa
Na otip se v desnem zgornjem kvadrantu med vdihom pojavi boleina in dihanje zastane

DELITEV

KALKULOZNI HOLECISTITIS: prisotni so olni kamni, ki zaprejo odtok ola in povzroijo vnetje
AKALKULOZNI HOLECISTITIS: kamnov ni. Pogost pri starejih in kritino bolnih (bolniki v intenzivi, SB, opekline)

PREISKAVE

tevilo levkocitov v krvi je zviano

Jetrni testis o lahko v mejah normale
UZ razkrije olne kamne
V veini primerov gre za kalkulozni holecistitis, v doleenih primirih lahko nastane akutni holecistitis, brez olnih
kamnov

ZDRAVLJENJE

Blaje oblike vnetja umirijo po konzervativnom zdravljenju (dieta, spazmolitiki, analgetiki, antibiotiki)
Teje oblike akutnega holecistitisa operacija, odstranitev olnika

PREISKAVE OLNIH VODOV

Jetrni testi

V zaetku bolezni so normalni, treba jih ponavljati

Pri bolnikih z mehanikim ikterusom sta poveana bilirubin in alkalna fosfataza

Ultrazvok

Najmanj invazivna metoda v prikazivanju biliarnega sistema

Primerna je za ugotovitev olnih kamnov, razirjenih vodov. Poveanega olnika in debeline stene olnika
ERCP

Prva preiskava za otkrivanje patologije olnega vejevja in pankreasa

Omogua odvzem vzorca za citoloko in histoloko analizo in omogoa terapevtske ukrepe (odstranitev
kamnov, vstavitev stenta, papilotomija)
Perkutana holangiografija

Invazivna metoda, s punkcijo skozi koo in jeter pod kontrolo UZ nabodmeo olni vod, vbrizgamo
kontrasno sredstvo in naredimo rentgenski posnetek

Omogoa vstavitev biliarne proteze in drenae ola

Rentgenske preiskave abdomena

Pokae 15% olnih kamnov kot poapnele sence

V olnem vejevju je lahko viden zrak kot negativna senca

Kot je kamen potoval prek skupnega olnega voda v dvanajstnik, ali e je med olnim sistemom in
prebavnim traktom fistula
Oralni holecistogram

Z zauitjem kapsule ki vsebuje jodove preparate, jetra izloa ol te se koncentrirajo v olniku

Preiskovanec zauije obrok masne hrane, ki povzroi krenje olnika

Nato opravimo rentegnsko slikanje

Normalni olnik se pokae kot gladka senica brez polnitvenih defektov

Kamni v olniku se kaejo kot polnitveni defekti

Holangiogram NMR

Zapletena neinvazivna metoda

Brez obsevalne obremenitve bolnika ob ustrezni izvedbi prikazati anatomijo olnih vodovi n eventualno
patoloko dogajanje

Preiskava e ni v rutinski rabi

Scintigrafija HIDA

Redko uporabljena, zaradi preiskav ki omogoajo pridobitev ve podatkov

Uporabljamo je da dokaemo odsotnost polnjenja olnika in prikaemo odsotnost odtekanja ola v

dvanajstnik

OLNI KAMNI

Pigmentni kamni (10%)

Pri bolnikih z povieno sekrecijo konjigiranega bilirubina ali kot posledica hidrolize bilirubin-glukoronida

Pri bolnikih s hemolitino anemijo (sferocitoza, hemoliza zaradi umetnih srnih zaklopk, malarija, kronina vnetja
v olnem vejevju

Kamni so mehki, rni, velikosti 0,1-1cm ini majo obliko murve in niso radiopani
Holesterolni kamni (10%)

So lahko veliki do 4cm, posamezni (solitarni) ali jih je ve (multipli)

So rumeni in mastni i njih lahko drobhimo s prsti

Meani kamni (80%)

Najpogosteji tip olnih kamnov

Vsebujejo holesterol. Kalcijeve soli, pigment

Razlinega so videza in redko veji kot 2cm

Lahko so radiopani, kar je odvisno od vsebnosti kalcija

Okrog 15% olnih kamnov so radiopanih, torej so vidni na rentgenskih posnetkih trebuha

VZROKI ZA NASTANEK KAMNOV

Visoka koncentracija doloenih snovi v sestavi ola (bilirubin, holesterol)

Zastoj iztekanja ola, ki ga povzroi dehidracija ola v olniku, lahko dovede do percitipacija kristalov
Infekcija pri bolnikih z olni kamni se v olu pogostokrat pojavljajo bakterije, ali sol le-te vzrok za percitipacijo ali
pa se pojavijo po tvorbi olnih kamnov, ni znano.

KLININA SLIKA

Veina bolnikov je brez simptomov, odkritje tih kamnov je nakljuno

Indikacijo za operacijo v tem primiru postavljamo izjemoma
Zagozdenje kamna ob ustju olnika povzroa BILIARNO KOLIKO
Gladke miice se kljub zagozditvi e dalje kri, kar povzroa boleino
Bolnik uti boleinu v epigastriju ali v desnem zgornjem kvadrantu trebuha
Boleina se stopnjuje, dosee plato, kit raja ve minut ali celo nekaj ur, in nato izgine
Boleina pogosto izareva v hrbet ali v desno stran prsnega koa, lahko je prisotna slabost ali bruhanje
Temperatura telesa je v mejah normale
Trebuh je lahko obutljiv na otip v desnem zgornjem kvadrantu
Kolike se po konzervativnem zdravljenju obiajno umirijo, tako da je mogoa elektivna operacija

 ULKUSNA BOLEZEN

Je defekt stene prebavne cevi, zaradi delovanja solne kisline in pepsina

Najbolj pogosto nastanejo na dvanajstniku in elodcu, redkeje v Mecklovem divertiklu
Akutna razjeda zajema samo debelino sluznice, kronina sega pod sluznico v miino plast stene

ELODNA RAZJEDA

Tip 1

Na meji med antralno sluznico in sluznico korpusa elodca, nastane zaradi zmanjane obranbene sposobnosti
sluznice

Javlja se pri bolnikih starejih od 50 let, zlasti pri trofinem gastritisu in manjpi sekretorni aktivnosti elodca
Tip II

Razvije se v antralnem delu elodca in pilorinem kanalu

Ima podoben etioloki in patofizioloki mehanizem kot duodenalni ulkus

KLININA SLIKA

Bolniki imajo boleinu v epigastrijum huje so po jedi, boijo se jesti in izgubljajo teo

Pepilorino elodno razjedo pogosto spremlja bruhanje, kronina izguba krvi iz razjede in anemija zaradi
pomanjkanja eleza

PREISKAVE

Gastroskopija, pri kateri se odvzame vzorec tkiva za histolokjo preiskavo, za izkljuitev raka elodca

ZDRAVLJENJE

Ko je iskljuen rak elodca, bolnika zdravimo konzervativno z dieto, antacidi, antagonisti receptorjev H2 in inhibitorji
protonske rpalke

e se razjedo 6-8 tednih po konzervativnem zdravljenju ne pozdravi, je indicirana operacija

Operacija delna gastrektomija skupaj z ulkusom

RAZJEDA DVANAJSTNIKA

Pogosteja je od elodne razjede

Prizadene moke kadilce, malje od 35 let in ljudi ki ivijo v stalni psihini napetosti

Pogoswteje prizadene enske

Gre za spremembo naina ivljenja (uivanje alkohola, kajenje, stres)

Razjede povzroi hipersekrecija elodnega soka na prazen elodec

Pogost povzroitelj je infekcij z Helicobacter pylori

KLININA SLIKA

Dominanten simptom je boleina v liki na prazen elodec, reneha z zauitjem hrane ali antacidih

Sprejema obutek tope boleine v predelu srca

Znailno je sezonsko pojavljanje bolezni spomladi in jeseni

Napadi trajajo 3-4 tednov, potem sledi vemesna remisija

Edini klinini znak je palpatorna obutljivost na desni strani epigastrija

PREISKAVE

Najbolj natanna preiskava je gastroduodenoskopija

Retgenska kontrastna preiskava je v pomo pri ocentivi cstopnje zoitve dvanajstnika

ZDRAVLJENJE

Na zaetku je konzervativno

Remisija oboljenja se dosee z dieto, antagonistov receptorjev H2, in ihibitorji protonske rpalke

Antibiotiki z bakteriocidnim delovanjem na Helicobacter pylori ima dober uinek na celjenje razjede dvanajstnika

Kirurko zdravljenje je indicirano pri neuspenom konzervativnom zdravljenju in pri zaqpletih

S kirurkim zdravljenjem se skua zmanjati sekrecija kislega elodnega soka, z visoko selektivno vagotomijo

Z vagotomijo naredimo denervacijo parietalnih celic elodca, in povzroi zmanjano izloanje solne kisline

Uinkovita je delna gastrektomija (Billroth I ali Billroth II)

Najboluinkovita kirurka metoda je kombinacija vagotomije in antrektomije

PREISKAVE

KKS

Pregled blata zaradi morebitne okultne krvavitve

Ezofagogastroduodenoskopija

Retgenska kontrastna preiskava elodca in dvanajstnika

ZAPLETI PRI ULKUSNI BOLEZNI

PERFORACIJA

Prednje stene elodca ali dvanajstnika z istekanjem elodne vsebine v trebuno votlino

Nenadana in zelo huda boleina v epigastriju z znaki peritonitisa

Bolnik je miruje in je bled, prizadet in v oku

Zaradi draenja prepone se boleina lahko iri v ramo

Pri pregledu je trebuh trd in na otip difuzno obutljiv

Preistaltika ni slina in retgenski posnetek kae prisotnost zraka pod prepono

Zdravljenje je kirurko preitje perforacije

PENETRACIJA

Ponekad se peptina razjeda iri v sosednje organe: jetra, trebuna slinavko, debelo revo

Pri penetraciji v galvo trebune slinavke bolnik ima mone boleine, z zdravili ne popustijo

Pri sekundarnem pankreatitsu so zviani pankreatina amilaza in lipaza

e intezivno konzervativno zdravljenje ni uspeno, sledi kirurki poseg

STENOZA

Kronine razjede dvanajstnika in pilorusa lahko povzroi hud ozoitev svetline zaradi fibroznega celjenja razjede

Vnetje sluznice, spaze min edem dodatno prispevajo k zapori svetline

Bolnik zane bruhati velike koliine tekoine z delno probavljeno hrano

Pobruhanju boleina v epigastriju popusti

Stanje sprejemljata huda dehidracija in izguba telesne tee

Z endoskopskim pregledom in rentgensko kontrastno preiskavo se lahko prikae mono razirjen elodec

V preiskavo treba ukljuiti pregled elektrolitov in acido-baznega ravnoteja

Bolniku uvedemo gastrino sondo in popravimo hipoklorno metabolino alkalozo

e stenoza ostane potreban je kirurki poseg, in sicer resekcija elodca

KRVAVITEV

Peptini ulkus lahko nare steno leve gastrine ali gastroduodenalne arterije in povzroa hudo bruhanje krvi in
meleno

V ve kot 50% je peptina razjeda vzrok krvavitve iz zgornjeg dela prebavil

Drugi vzoki so: erozivni gastritis, ezofagealne varice, rak elodca in dr.

e se razviej klinina slika hemoraginega oka, je nujno kirurko zdravljenje

Treba nastaviti intravensko infuzijo ekspanderja plazme, doloiti krvno skupino, vstaviti nazogastrino sondo in
urinski kateter

Pri nestabilni cirkulaciji centralni venski kateter za meritev centralnega venskega tlaka

Ko je bolnikov krvni obtok stavbilen opravimo endoskopsko preiskavo

Kirurko zdravljenje je indicirano pri bolnikih ki krvavijo kljub intezivnemu konzervativnemu zdravljenju, in ko se
krvavitve ponavljajo

KRVAVITVE V PREBAVNI TRAKT

Skritne (okultne) krvavitve) izguba 50-100ml krvi dnevno

Huje (vidne) krvavitve pomembno natanna diagnostika, ker kirurko ukrepanje lahko privede do izkrvavitve
Izvor krvavitve:
Zgornji in spodnji prebavni trakt, meja je Treitzeva vez

KRVAVITVE IZ ZGORNJIH PREBAVIL

Krvavitve iz rela, poiralnika, elodca in dvanajstnika

90% sta vzrok erozivni gastritis in peptina razjeda
Ostali vzroki so: varice poiralnika, elodca, pokodbe, benigni in maligni tumorji, refluxni ezofagitis pri hiatusni kili
in angiodisplazije

ANAMNEZA

Zanimajo nas prejnje bolezni, disfagine teave, izguba tee, pitje alkoholn ih pija, jemljanje antirevmatikov

Pomembno ugotoviti taetek krvavitve in njen obseg

Gre za bruhanje krvi (hematemeza) in odvajanje rnega blata (melena)

Odvajanje svee kri (hemohezija) nastane le pri hitrem prehodu (pasai) krvi

Pri pregledu pozorni smo na znake hemoraginega oka, anemijo, zlatenico, znake portalne hipertenzije, poveanje
jeter in vranice, ter bolezenske zatrdline v trebuhu

PREISKAVE

Laboratorijiski testi krvna slika, biokemine preiskave , koristijo pri ugotavljanju razvoja in obsenosti krvavitve

EGDS kljuno mesto v diagnostiki prebavil

Selektivna angiografija v nejasnih primerah zelo pomaga

ZDRAVLJENJE

Nastavimo infuzijo, doloimo krvno skupino in rezerviramo kri

V stanju oka nastavitev CVK, po potrebi intubiramo in kontrola vitalnih funkcij

Opravimo orientacijske diagnostine preiskave

Pred nujno endoskopijo stabiliziramo bolnikov krvni obtok in isperemo elodec s hladno fizioloko raztopino

Pri krvavitvu iz varic nastavitev Sengstaken Blakemorove sonde, e je endoskopska hemostaza z

elektrokoagulacijo neuspena

Operativni poseg e je krvavitev mona ali se ponavlja

Konzervativno zdravljenje pri starejih bolnikov manj uspeno, in zato se odloamo na operacijo prej

Vrsta kirurkega posega- je odvisna od krvavitve

erozivni gastritis resekcija elodc ali totalno gastrektomijo,
kronini ulkus na dvanajstniku hemostatski iv na mestu krvavitve,
kronini elodni ulkus parcialna gastrektomija,
varice ezofagusa e sklerozacija ni uspena, transsekcija spodnjega dela ezofagusa z mehanskim spajalnikom

KRVAVITVE IZ SPODNJIH PREBAVIL

Veinoma so iz irokega revesja, danke

Vzroki so rak, Chronova bolezen, ulcerozni kolitis, divertikuloza, analna fisura in hemoroidi
Krvavitev se kae praviloma z oblogami svee krvi na blatu, najbolj pogosto pri hemoroidih
Okultno krvavitev povzroa najbolj pogosto rak irokega revesja in danke
Manj kot 10% bolnikov krvavi iz ozkega revesja tumorji, chronova bolezen, enteritis, teleangiektazije,
invaginacija, infarkt mezenterinega ilja, ileus

ANAMNEZA

Podatki o prvi krvavitvi, ponavljajoih krvavitvah, reimu odvajanja, hujanju,

PREISKAVE

Usmjerene preiskave izvajamo po nasljednjemu zaporedju:

Rektalna digitalna preiskava, rektoskopija, koloskopija, irigografija, arteriografija

Pri hujih krvavitvah potrebno je opraviti EGDS, da bi izkljuili krvavitve iz zgornjih prebavil

ZDRAVLJENJE

Bolnik z znaki hemoraginega oka infuzija, doloitev krvne skupine, transfuzija koncetriranih eritrocitov, infuzijo
plazme
Pogosto treba staviti elodno sondo in predpisati antagoniste receptorjev H2
Krvavitve ob konzervativnih ukrepih pogosto prenehaju
Nartovan kirurki poseg opravimo v presledku, ko je bolnik za to pripravljen
Izjemoma je potrebna nujna operacija segmentalna resekcija, subtotalna ali totalna kolektomija

DIVERTIKULITIS

Monjiaste izbokline sluznice v oslabeli miini plasti na antimezeterialni streni revesa

Najpogosteje so v sigmi i njih zasledimo pri 5% populacije, mlajih od 40 let
30% starejih od 65 let

SIMPTOMI

So veinoma asimptomatski
Bolniki toijo na boleino v levem delu abdomena, ki izginejo po odvajanju blata

ZAPLETI

Zapleti pri divertikulozi irokega reva so vnetje, perforacija, krvavitev in fistula

Zaprtje vratu divertikla lahko povzroi akutno vnetje s slabostjo, bruhanjem in boleinami v levem hipogastriju

ZDRAVLJENJE

Akutni divertikulitis zdravimo z mirovanjem, tekoo hrano in antibiotiki

Po regresiji akutnega dogajanja diagnozo potrdimo z endoskopijo ali irigografijo
Perikolini abcesi ter proste perforacije zahtevajo kirurko zdravljenje proksimalno kolostomijo, drenao, resekcijo
prizadfetega dela irokega revesa
Ponavljajoi se divertikulitis in krvavitev zdravimo tudi z resekcijo prizadetega odseka irokega revesa

POLITRAVMA

politravma je stanje, kjer so pokodovani organi v dveh telesnih votlinah

politravma je stanje, kjer so pokodbe na dveh organskih sistemih, ena pokodba pa ogroa ivljenje
politravma je stanje, ki aktualno ali potencialno ogroa pokodovanevo ivljenje
kadar je ISS > 17

DOMINANTNA POKODBA

tista pokodba, ki ogroa pokodovanevo ivljenje neposredno ali v nekaj dneh

nedominantna pokodba ne ogroa pokodovanevega ivljenja
1) POKODBE NEZDRULJIVE Z IVLJENJEM
2) POKODBE, KI JIH Z USTREZNIM UKREPANJEM LAHKO REIMO
3) KASNE POSLEDICE POKODB (SEPSA, ARDS, MULTIORGANSKA ODPOVED)

PNEVMOTORAKS

Je pristnost zraka v plevralni votlini

Loimo:

Po nainu nastanka: SPONTANI, POKODBENI, IATROGENI PNEVMOTORAKS

Po koliini zraka: DELNI IN POPOLNI PNEVMOTORAKS

Po vplivu na dihanje: ODPRTI, ZAPRTI IN TENZIJSKI PNEVMOTORAKS

Pri tenzijskem pnevmotoraksu ventilni mehanizem na pljuih ali steni prsnega koa prepreuje povezavuo med
atmosferskim zrakom in zrakom v plevralni votlini, pri vdihju zrak pod pritiskokm vdira v plevralni prostor, iz njega
pa nemore, in to povzroi fihalno stisko
Pri odprtem pnevmotoraksu sta atmosferski zrak in zrak v plevralnem prostoru povezana , kar povzroa kolaps plju
Povezavo je treba pri zdravljenju zapreti, pri tenzijskem pnevmotoraksu pa jo narediti
Spontani pnevmotoraks bolezen visceralne plevre in pljunega parenhima pod njo
Primarni nastane pri mlajih mokih kadilcihm ki nimajo pljunih bolezni, sekundarni prizadene najvekrat stareje
ljudi z oboljeni plju

KLININA SLIKA

Huda nenadna boleina na prizadeti strani prsnega koa in oteano dihanje

ZDRAVLJENJE

Torakalna drenaa, v redkih primerih je potrebna operacija, b zadnjem asu je to veinoma torakoskopska operacija

 HEMATOTORAKS

PRISOTNOST KRVI V PLEVRALNEM PROSTORU.

LAHKO SE NABERE DO 4L KRVI KAR VODI V HEMORAGINI OK IN POSLEDINO SMRT

TRANSUDAT

Je filtrat plazme
nastane zaradi poveanega hidrostatskega tlaka ali znianega onkotskega tlaka plazme (srna odpoved, konstriktivni
perikarditis, pljuni infarkt, hipoalbuminemija, jetrna ciroza)

EKSUDAT

Plevralni izliv z vejo vsebnostjo beljakovin, celic in levkocitov

Je moten i krvavkast, nastane zaradi poveane propustnosti kapilari n lokalnega vnetja (tumorji, vnetja plevre,
pljunice, pljuni abcesi, pankreatitis)

HEMATOTORAKS

Kri v plevralnem prostoru, majpogosteje posljedica pokod prstnega koa

Pooperacijski hematotoraks je posledica intratorakalnih operacij
Kada ni prisutno anamnestinih podatkov o pokodbi treba pomisliti na rak plju ali tumor plevre
Klinini znaki so odvisni od izgube krvi znaki hipovolemije in oteanega dihanja
Zdravimo z torkalno drenao in/ali torakotomija ter trensfuzijo krvi.
Pri cirkulatorno nestabilnemu bolniku sta potrebni torakotomija in operacijska hemostaza

HILOTORAKS

Nabiranje hilozne tekoine limfe v plevralni votlini in je posledica rupture torakalnega voda zaradi pokodbe ali
tumorja
Zdravi se z torakalno drenao ali parenteralno hiperalimentacijo
e po tri dni konzervativnega zdravljenja ni uspeha sledi operacija podvezanje torakalnega voda

EMPIEM PLEVRE

Piogena infekcija plevralne votline z gnojnim izlivom

Nastane zaradi neposrednega irenja pljune okube, pri perforaciji poiralnika, hematogeno iz drugih okubenih
ari, pri subfreninem abcesu in peritonitisu, z unosom bakterij pri punkciji, drenai, operaciji in pokodbah
Znaki so plevralna boleina, kaelj, teko dihanje in sploni znaki vnetja
Zdravi se z torakalno drenao in antibiotiki

POKODBA VRANICE

Ruptura vranice topa pokodba v predelu levega rebrnega loka ali penetratne pokodbe abdomena
Najpogosteja pokodba je raztrgnina kapsule, povzroi krvavitev v peritonealno votlino
Deceleracijska pokodba lahko povzroi zatrganje vraninega oilja
Ruptura nastane po 7-10 dni RUPTURA VRANICE PO LASOVNEMU PRESLEDKU
SPONTANE RUPTURE v sklopu nekaterih oboljenj (homelitine anemije, levkoze, policitemije, rubre vere)

KLININA SLIKA

Odvisna od obsega pokodbe vrenice in v zvezi z tem stopnje krvavitve

Pokodovanec toi na boleinu v levem zgornjemu kvadrantu abdomena
Boleina na vrhu levega ramena je znak za draenje prepone
e je izguba krvi velika, bolnik je bled, povian pulz, ki mu sledita padec krvnega tlaka, poviena frekvenca dihanja
Trebuh je obutljiv na otip predvsem v desnem hipohondriju

PREISKAVE

Retgenske preiskave prsnega koa pogosto kaejo na zlom spodnjih reber na levi strani
Rentgensko slikanje trebuha prekae pomik votlih organov zaradi vejega hematoma
Diagnozo rupture vranice postavimo z UZ in CT-om pregleda trbuha
V dvomljivih situacijah je koristna peritonealna lavaa
Krvavitev iz vranice lahko sponatno preneha
e gre za vejo krvavitev je potrebna urgentna operacija, v skrajnem primeru odstranitev vranice SPLENEKTOMIJA

SPLENEKTOMIJA

Indikacije: pokodbe, stanja ki povzroajo hipersplenizem, mono poveana vranica (spenomegalija)

Indicirana tudi v diagnostine namene pri limfooperativnih oboljenjih
Pri operaciji malignoma elodcapogosto izvedemo splenektomijo, zaradi zagotovitve radikalnosti posega

Resen zaplet jesubfrenini abces s sepso in je zato po splenektomiji nujna antibiotina profilaksa
Smrtno so nevarni respiratorni zapleti, ki nastanejo zaradi okube zgornjih dihal
Zaradi iatrogene okube lahko nastaneta pankreatina fistula in fistula irokega revesa

POKODBA LEDVIC

So lahko odprte in zaprte

Topa pokodba ledvenega predela z zlomom reber pogosto privede do udarnine (contusio) ali raztrgnine (laceratio)
ledvinega tkiva
Najteja pokodba ledvice je odtrgana ledvica
Nastane pri padcu z velike viine, ko se zaradi zaustavive telesa ledvica odtrga od il
Odprta pokodba nastane pri strelni rani ali rani s hladnim orojem

ANAMNEZA

Anamnezi sledi topa naraajoa boleina v ledvenom predelu in krvav urin

Boleina v ramenu je znak draenja trebune prepone zaradi urohematoma
Otip ali poklep ledvena predela je bole, lahko so prisotni znaki draenja trebune stene
Pri odtrgniniledvici se pojavijo znaki hemoraginega oka
Laboratorij pokae anemijo, UZ pokae renalni ali perirenalni hematom, IVU pa nabiranje kontrastnega urina okoli
ledvic ali afunkcijo ledvice,razreenost pokodbe najbolj pokae CT.

ZDRAVLJENJE

Pokodovanca moramo skrbno opazovati (tlak, pulz, krvna slika)

Parenteralna aplikacija tekoin in analgezija
V veini primirov je zdravljenje konzervativno
e opazimo znake oka ali so prisotni znaki pridruene pokodbe drugih organov, je potrebna operacija
Odloamo se za odstranjevanje ledvice (NEFREKTOMIJA) ali ohranitvi (ivanje, delna odstranitev parcialna
resekcija)

POKODBA MEHURJA

Poln mehur lahko poi pri vdarcu v spodnji del trebuha

Raztrgnina je pogosto intraperitonealna
Mehur poi pri vrhu, se pomean z krvjo, se izlije v trebuno votlino
Drugana pokodba nastane pri pokodbi medenice, ko kostni odlomek prebode mehur
Tu je raztrgnina ekstraperitonealna, urin se izlije v prostor ob mehurju

KLININI ZNAKI

Znaki intraperitonealne raztrgnine so:

Boleina v spodnjem delu trebuha

Peritonealno draenje

Napetost
Znaki ekstraperitonealne raztrgnine so:

Pritisk na mehur od zunaj

Odsotnost peristaltike
Znaki proste tekoine
Urina ni

Urohematom
pritiska
pokodovanca sili na vodo

na

mehur,

PREISKAVE

Prva preiskava je UZ pokae zbiranje tekoine v okolici stisnjenega mehurja

IVU pokae iztekanje sea iz mehurja
Cistogram pa velikost raztrgnine

ZDRAVLJENJE

Pri intraperitonealni raztrgnini je treba odpreti trebuno votlino (LAPARATOMIJA), zaiti raztrgnino in vstaviti kateter
Pri ekstraperitonelani raztrgnini je obiajno dovolj drenirati prostor ob mehurju in vstaviti kateter

 PLJUNI RAK

Je malignom, ki se zane razvijati v pljuih.

V pljuih poznamo tudi zasevke malignomov, ki pridejo v pljua iz drugih organov.
Pljune tumorje razvrstimo po merilih svetovne zdravstvene organizacije:

PLOATOCELINI (EPIDERMOIDNI) kadilski rak, 35% vseh pljunih lkarcinomov

DROBNOCELINI (MIKROCELULARNI) 25% pljunih karcinomov, hitro raste in zgodaj zaseva, obutljiv na
kemo in radioterapiju

LEZNI RAK (ADENOKARCINOM) 35% pljunih rakov, lei periferno v starih brazgotinah, zaseva zgodaj v
mogane

VELIKOCELINI (MAKROCELULARNI) 8% pljunih karcinomov, lei na periferiji in raste relativno hitro

ADENOSKVAMOZNI manj kot 1% pljunih rakov, in se vede podobno kot adenokarcinom

DEJAVNIKI TVEGANJA

KAJENJE: tveganje povea za 8 - 30X.

Odvisno je od TEVILA pokajenih cigaret in od LET kajenja.
16% mokih in 9% ensk, ki kadi bo zbolelo za raka na pljuih.
8 od 10ih tumorjev pri mokih in 7 od 10ih pri enskah je posledica kajenja!
Loimo GLAVNI in STRANSKI dim.
AZBEST : kombinacija izpostavljenosti azbestu in kajenju povea tveganje ja 60-krat!
RADON

NIKELJ
KATRAN

PETROLEJ
KROMATI

KLININA SLIKA

So odvisni od lege in malignega potenciala raka

Veina karcinomov je v zaetni fazi brez simptomov i njih odkrijemo le nakljuno
e tumor odkrijemo pri endoskopiji ali s citoloko preiskavo izpljunka, bolnik ima normalno rentgensko sliko,
govorimo o prikritem (okultnem) karcinomu
Znake pljunega karcinoma delimo na INTRATORAKALNE in EKSTRATORAKALNE
Intratorakalni so bronhopulmonalni ali ekstrapulmonalni
Ekstratorakalni znaki so posledica zasevkov, ki najpogosteje prizadenejo jetra, nadledvine leze, mogane, ledvice
in kosti
Lahko pa so posledica izloanja hormonov ali hormonom podobnih snovi, ki jih izdeluje tumor
Ta pojav imenujemo PARANEOPLASTINI sindrom
Kaelj, hemoptoa in dispnea

ZDRAVLJENJE

Zdravimo z operacijo, radioterapijo in kemoterpaijo

Cilj kirurkega zdravljenja je radikalna odstranitev tumorja in vseh dostopnih hilusnih in mediastinalnih bezgavk
Odtraniti moramo pljuni reenj ali cela pljua na strani tumorja, pri tem moramo upotevati velikost tumorja in
bolnikovo sposobnost na operacijo
Radioterapiju uporabljamo za lajanje bolnikove bolein in teav pri kirurko neodstranljivih tumorjih ali kot
pomono zdravljenje po pljuni resekciji
PRISTOP = TORAKOTOMIJA
OPERACIJA = SEGMENTEKTOMIJA, LOBEKTOMIJA, PULMEKTOMIJA

POKODBA PARENHIMSKIH ORGANOV

V OSPREDJU JE KRVAVITEV, KI IMA ZA POSLEDICO HEMORAGINI OK.

DIAGNOZA JE ZAHTEVNA.
DANDANES JE V OSPREDJU UZ TREBUHA IN CT TREBUHA.
MEHANIZEM JE NAJPOGOSTEJE TOP UDAREC.
NAJPOGOSTEJE SO POKODOVANA JETRA, SLEDI VRANICA!

 POKODBA OILJA

Delimo jih na:

odprte in zaprte

kombinirane ali osamljene pokodbe arterij ali ven

pri katerih ila ni prekinjena in je prekinjena delno ali v celoti

pri ostrih pokodbah, je arterijska stena prekinjena deloma ali v celoti
pri topih pokodbah (pri udarcih), stisninah, ezmernome nategu se lahko pojavijo pokodbe intime, pa tudi
raztrgnine celotne ilne stene

KLININA SLIKA IN DIAGNOZA

Splona znamenja arterijske pokodbe so odvisna od narave pokdobe ter anatomske lege prizadetega ilja
Zunanji znaki arterijske pokodbe na udih so znaki akutne ishemije: odsotnost utripa, bledica, boleina ter
parestezije
Pri pokodbah ilja nujno stanje pogosto narekuje takojnje ukrepe, brez zamujanja asa z razpoznavanjem obsega
in narave pokodbe
e as dopua opravimo nujno potrebne preiskave (UZ, CT ali angiografija)

ZDRAVLJENJE

Prednost pri oskrbi pokodb imata vedno ustavljanje krvavitve in nato obnovitev pretoka
Zdravljenje je osredinjeno v zaustavitev krvavitve, obnovitev krvnega pretoka, prepreevanje okube in
utesnitvenega sindroma
Glede na naravo in obseg pokodbe se lahko kirurg odloi za neposredan iv ile, anastomozo konec z konce,
popravo ile s krpico (plastika), popravo z vsadki ali premostitev

KLININA SLIKA - VENE

Klinina slika pri pokodbah ven ni tako dramatina (ne velja za pokodbe velikih ven kot sta vena kava ali v. portae)
Venska krvavitev ni pulzirajoa
Zaasna zaustavitev krvavitve je enaka kot pri arterijskih krvavitvah
Kirurka poprava je podobna kot pri pokodbah arterij
Vedno si prizadevamo za popolno popravo globokih ven
Osamljeno povrhnjo veno lahko brez kode podveemo

ZAPLETI

Najpogosteji so tromboza, krvavitev, okuba, utesnitveni sindrom te revaskularizacijski sindrom

Med poznimi so pogoste atriovenske fistule in psevdoanevrizme

POKODBA VOTLEGA ORGANA

NAJPOGOSTEJE POSLEDICA VBODNIH RAN, REDKEJE TOPE POKODBE.

KLININA SLIKA JE BOLJ DRAMATINA. VSEBINA ELODCA ALI REVESA PRINE TAKOJ DRAIT PERITONEJ =
AKUTNI ABDOMEN.
DIAGNOZA: KLININA SLIKA, RTG SLIKA TREBUHA, CT ABDOMNA.

ZDRAVLJENJE POKODB TREBUHA

KONZERVATIVNO

Analgetiki

Infuzije tekoin

Krvni pripravki

Strogo opazovanje

+/- antibiotiki
OPERATIVNO

Eksplorativna laparotomija oz. terapevtska laparotomija

Endoskopske operacije

 ZLOM MEDENICE

Zlom medenice (Fractura pelvis) povzroi neposredno sila, ki presega elastinost medeninega obroa
To so visokoenergetske pokodbe, pri prometnih nesreah, padci z viine, padci tejih predmetov na spodnji del
telesa
Pri starejih zlom lahko nastane pri najmanji pokodbi vzrok je oslabelost skeleta zaradi osteoporoze
Visoka verjetnost je nastanka pridruenih pokodb trebunih organov ali seil, medeninih ivcev in velikih il

KLININA SLIKA

Najdemo kontuzijske znake po koi, nestabilnost medenice in znake akutnega abdomena, e je pridruena
pokodba trebunih organov
Pogosti so znaki hipovoleminog oka zaradi krvavitve
Krvavo obarvan se ali nezmonost odvajanja vode sta znaka pokodbe seil
Zaradi monosti pokodbe ilnih in ivnih struktur potrebno je oceniti ilno-ivni status
Mogoa je izguba krvi do 3L

DIAGNOZA

Postavimo z rentegnskim slikanjem medenice

Pri sumu na poskodbu trebunih orgnaov UZ trebuha
e so rezultati nejasni, obseg pokodbe ocenimo z CT-preiskavo

ZDRAVLJENJE

Stabilnih zlomov brez pridruenih pokodb je konzervativno

Potrebni so mirovanje, anelgetina terpija, antikoagulantna terapija zaradi monoog nastanka venske tromboze
Nestabilne zlome je potrebno im prej operacijsko stabilizirati in hkrati zdraviti pridruene pokodbe

ZLOM ACETABULUMA (FRACTURA ACETABULI)

Obravnamo v skupini zlomov medeninih kosti posebej

Gre za zlom kolne skledice, zaradi delovanja neposredne sile, ki je prenaa ez glavo stegnenice.
Pogosto je vzrok padec z viine ali prometna pokodba
Klinino najdemo boleino, zavrto gibljivost in pogosto tudi deformacijo, e je hkrati prisoten izpah

 ZLOM STEGNENICE

Zlome stegnenice (fractura femoris) delimo v tri skupine:

Zlomi zgornjega dela stegnenice

Zlomi diafize stegnenice

Zlomi spodnjega dela stegnenice

Zlom zgornjega dela stegnenice nastane zaradi delovanja neposredne sile ali pri padcih na kolk
Zlome zgornjega dela stegnenice delimo na: ZLOMI GLAVICE, ZLOMI VRATU in ZLOMI TROHANTERNE REGIJE

KLININA SLIKA

Za klinino sliko so znailni prikrajava spodnje okonine, zasuk navzven ter zavrta gibljivosti

DIAGNOSTIKA

Za postavljanje diagnoze potrebujemo ob klinini sliki in retgensko slikanje koklka

ZDRAVLJENJE

Zdravljenje je praviloma operacijsko, natanno naravnamo in s primernim osteosintetinim materialom fragmente

tako uvrstimo, da je mogoa zgodnja mobilizacija pokodovanca
Pri starejih, zlome vratu in glavice stegnenice oskrbimo z vstavljanjem kolne proteze

ZLOM DIAFIZE STEGNENICE (FRACTURA DIAPHISIS FEMORIS)

Nastane kot rezultat delovanja monih neposrednih sil ali posrednih silu pogiba in zasuka
Samo pokodbo spremlja pomembna izguba krvi v frakturnem hematomu (0,5l-1l), pripelje do klinine slike
hemoraginega oka

KLININA SLIKA

Najdemo deformacijo stegna, patoloko gibljivost, prikrajavo ter mono boleino

Pri rentegnskem slikanju vidimo natanno obliko in mesto zloma

ZDRAVLJENJE

Razen pri majhnih otrocih, izkljuno operativno

Zlome uvrstimo z endomedularnim ebljem, ploicami ali zunanjim fiksatorjem

ZLOMI SPODNJEGA DELA STEGNENICE

Nastanejo zaradi neposredne sile pri padcu na koleno ali ob ezmernem upogibanju
Razlikujemo zlome v:

METAFIZNEMU DELU

ZLOME MED KONDILI STEGNENICE

NJIHOVE KOMBINACIJE
Pri zlomu se lahko pokoduje femoralna arterija in pri vsaki pokodbi moramo oceniti ilno-ivni status

KLININA SLIKA

Spodnji del stegnenice in koleno sta oteena

Prisotna je patoloka gibljivost na mestu zloma in mogho je izliv v kolenskem sklepu
Gibljivost kolena je vedno zavrta

PREISKAVE

Diagnozo potrdimo z rentgenskim slikanjem spodnjega dela stegenenice oz. kolena

ZDRAVLJENJE

Je veino operacijskonepopoln e in nepremaknjene zlome zdravimo konzervativno

Zaeleno je dosei stabilno osteosintezo ki dopua zgodnje razgibavanje kolena

 ZLOM GOLENICE

Razlikujemo zlome GOLENICE, MENICE, ter obeh kosti hkrati

Zlom golenice je pogosta pokodba
Delimo je zlome zgornjega dela, zlome diafize golenice, zlome spodnjega dela golenice

ZLOMI ZGORNJEGA DELA GOLENICE

Nastanejo ob padcu na koleno ali posredno pri zvinu kolena ter doskoku z viine
Zlom lahko poteka v metafiznem delu kosti ali sega tudi v sam sklep

KLININA SLIKA

V klinini sliki najdemo znake pokodbe kolena z oteklino, izlivom in zavrto gibljivostjo

PREISKAVE

Za postavljanje diagnoze je potrebno rentgensko slikanje

ZDRAVLJENJE

Nepremaknjene zlome zdravimo konzervativno

Veje izlive treba odstraniti z punkcijo kolenskega sklepa
Na pokodovano okonino namestimo nadkolenski mavec in pokodovanec lahko hodi z berglami
Dislocirani zlomi zahtevaju operacijsko zdravljenje z katerim anatomsko rekonstruiramo sklep in omogoa hitro
rehabilitacijo

ZLOMI DIAFIZE GOLENICE

Vzrok je anatomsko izpostavljena regija pokodbam pri portnih aktivnosti ali prometnih pokodbah
Zlome je posledica delovanja neposredne sile, ezmernih silu pogibanja in zasuka

KLININA SLIKA

So prisotne otekline goleni, patoloka gibljivost in deformacija

Nevarnost nastanka utesnitvenega sindroma je dokaj visoka
Potrebno je redno spremljanje ilno-ivnega statusa

ZDRAVLJENJE

Nedislocirane zlome zdravimo konzervativno

Odprti dislocirani zlomi ter zlomi z znaki nastanka utesnitvenega sindroma zahtevaju operacijsko zdravljenje
Zlome pri otrocih predvsem zdravimo konzervativno

ZLOMI SPODNJEGA DELA GOLENICE

Nastanejo po doskokih z viine

Prizadenejo metafizni del kosti in pogosto segajo v skoni sklep
Pogosto sreamo velfragmentne zlome, za pokodbo je znailno dolgotrajno celjenje

KLININI ZNAKI

So prisotni znaki pokodbe skonega sklepa z oteklino, boleino in zavrto gibljivostjo

PREISKAVE

Za natanno diagnozo je nujno rentgensko slikanje

ZDRAVLJENJE

Konzervativno zdravimo samo nepremiknjene zlome, dislocirane pa kirurko

ZLOMI MENICE

Nastanejo najpogosteje v zgornjem delu kosti kot posledica zvina kolena ali v predelu diafize po direktni pokodbi
Zlomi so ponavadi nepremiknjeni in zdravljenje ni zahtevno
Kirurpko zdravljenje je izjema
Potrebna sta mirovanje in hlajenje pokodovanega mesta do konca akutne boleinske faze in nato nadaljujemo z
funkcionalnim zdravljenjem do zacelitve zloma

POKODBA GLAVE

INTRAKRANIALNI PRITISK

Pri pokodbah se pojavi povian IKP.

IKP povzroi herniacijo mogan skozi tentorij in posledino zastoj srca in dihanja zaradi pritiska na vitalbne centre.
Vzroki so: hiperemija, intrakranialne mase, edem, hidrocefalus, hipoksiaj, sistemska arterijska hipertenzija,
tromboza venskih sinusov

MEHANIZMI POKODBE

ZUNANJI FIZIKALNI DEJAVNIK

AKCELERACIJA / DECELERACIJA
KRVAVITEV V MOGANE ALI V OKOLICO MOGAN
TOKSINE SNOVI (etanol, prepovedane substance)

GLASGOW COMA SCALE LESTVICA ZA OCENO ZAVESTI

OI ODPIRANJE 4 tok

Spontano 4

Na naogovor 3
VERBALNI ODGOVOR 5 tok

Orientiran 5

Zmeden 4
MOTORINI ODGOVOR 6 tok

Sledi poveljem 6

Lokalizira boleino 5

Umika na boleino 4
Neprizadeti imajo 15

Na boleino 2
Bi odziva 1

Nepravilen 3
Nerazumljiv 2

Pokri na boleino 3

Iztegne na boleino 2

Ni odziva 1
Meritev 3 -> oivljavanje
Meritev 8 -> intubirati

RESNOST POKODBE

BLAGA POKODBA GLAVE -> GCS 13 - 15

ZMERNA POKODBA GLAVE -> GCS 9 - 12
HUDA POKODBA GLAVE -> GCS 3 9

POKODBE GLAVE

PRIMARNA OKVARA okvara moganov, ki nastane pri pokodbi glave

SEKUNDARNA OKVARA lahko povzroajo nadaljno okvaro celic, kis o e bile pokodovane, najbolj pogost razlog je
ishemija

PRIMARNE POKODBE GLAVE

AKCELERACIJSKA premikajoi predmet udari u glavo in sproi njeno nenadno gibanje
DECELERACIJSKA glava medc premikanjem udari v trd predmet, ob udarcu sile na lobanju, udarijo mogani ob
lobanju v nasprotni smeri, pozroi udarnine (kontuzije), raztrgnine (laceracije) in strine pokodbe moganov
ROTACIJSKE POKODBE sile ki nagnejo vrat ali glavo v eno stran, nazaj ali naprej, sile povzroijo rotacijo
moganov, najhuje spremembe so v moganskem deblu
STRELNE IN PREDIRNE napravijo rano v moganovini vzdol kanala, ki ga naredi predmet, ki je vdrl
Pokodba glave je lahko ODPRTA in ZAPRTA
ODPRTE POKODBE nastanejo pri zlomu lobanje ali pri predirni rani, in je posledica manje ali velike hitrosti
Manja hitrost padec, udarec s predmetom, povzroi okvaro na mestu vdarca
Velika hitrost prometna nesrea, strelna pokodba, povzroi veje sproanje sil znotraj lobanje in s tem huje
sekundarne pokodbe
Zlom lobanje je lahko:
LINEAREN
VDRT (impresijski)
KOMINUTIVEN (ceje tevilo delcev)
ZAPLTEN (skupek zgoraj natetih zlomov)
ZAPRTE POKODBE POVZROIJO:
PRETRES MOGANOV (COMMOTIO CEREBRI) prehodno prizadene moganske aktivnosti, ugotovimo motnje
zavesti, prehodno izgubo spomina, prehodne motnje ravnoteje, vida
OBTOLINE MOGANOV (CONTUSIO CEREBRI) pomenijo povrinske obtoline iz krvavitve iz manjih ilic na
moganski skorji ali pod njp
RAZTRGNINE MOGANOV (LACERATIO CEREBRI) pomenijo trganje moganovine
Obtolenino ali raztrganino, ki lei pod mestom udarca, imenujemo COUP pokodba..
Kadar je zaradi delovanja silo kvara prisotna tudi na nasprotni stran, se imenuje CONTRECOUP pokodba.

SEKUNDARNE POKODBE GLAVE

respiratorni zapleti
motne perfuzije
intrakranialne krvavitve- hematomi
moganski edem

premik moganskih mas

epilepsija
okuba
hidrocefalus

ZLOMI
Zlomi lobanjskega svoda so:

LINEARNI bolnika, ki ni prizadet, le opazujemo; e je zlom odprt, ga oskrbimo kirurko

KOMINUTIVNI vidimo tevilne zlome poke, pogosto se posamezni kostni odlomki upognejo v globino

PRESIJSKI kostni odlomki so vdrti v lobanjsko votlno, bolnika opazujemo, odprte impresijske zlome
lobanjskega svoda pa zdravimo kirurko
Znaki so: izotk likvorja iz uesa ali nosu, kri v srednjem uesu, pokodba moganskih ivcev, periobitalni
hematom
PRETRES MOGANOV
Commotio cerebri najblaja pokodba moganov, kraja izguba zavesti, amnezija za dogodek (retrogradna,
anterogradna), hospitalizacija 2 dni najve
EPIDURALNI HEMATOM
krvavitev iz meningealne arterije v temporalnem predelu, hitro se razvija, znaki poveanega intrakranialnega tlaka
(nezavest, iroka zenica na strani hematoma, hemipareza na kontralateralni strani )
Najpogosteje je v sennem predelu
Hematom v zadnji kotanji se kae z glavobolom, bruhanjem, meningealni znaki, nistagmusom, razvoja
abnormalnega respiratornega vzorca, ataksijo in prizadetostjo moganskih ivcev
Epiduralni hematom im prej moramo kirurko odstraniti
SUBDURALNI HEMATOM
nastane zaradi pokodb kortikalnih mostnih ven je lahko akutni (v nekaj urah) in kronini (nastaja poasi nekaj
dni)
DIAGNOSTINE PREISKAVE V NEVROKIRURGIJI
SPLONE PREISKAVE:

Med LABORATORIJSKIMI preiskavami je pomembna kompletna KS(krvna slika), sedimentacija, vnetni parametri
in testi, s katerimi ugotavljamo strjevanje krvi.

Med BIOKEMINIMI preiskavami so pomembne preiskave krvnega sladkorja, senine, elektrolitov ter plinska
analiza krvi. Nenormalne vrednosti lahko povzroijo spremembo zavesti ali jo poslabajo. V nujnih primerih
zahtevamo razline toksikoloke preiskave.
POSEBNE PREISKAVE

LUMBALNA PUNKCIJA; omogoa merjenje RR, likvorja, kar je koristno v diagnostiki. npr: subarahnoidne
krvavitve, meningitisa, encefalitisa, multiple skleroze. Kontraidicirano: kadar obstaja sum, da gre za
intrakranialno maso pri zoeni zavesti, pri arinih nevrolokih izpadih, zastojni papili na oesnem ozadju.

RTG LOBANJE: danes ta metoda izgublja pomen. Na prvem mestu je CT slikanje mogan. Po raziskavah sode,
RTG slikanje glave vpliva na potek obdelave pokodovanca le v 0,5-2%. Najvekrat iemo zlom lobanje
(linearni, impresijski).

RTG HRBTENICE: uporablja se pri pokodbah hrbtenice, pritisku na hrbtni mozeg zaradi maligne bolezni ter za
oceno nestabilnosti hrbtenice (posnetki v fleksiji in ekstenziji).

MIELOGRAFIJA: je invazivna metoda za oceno bolezni hrbtenice in hrbtnega mozga. Z lumbalno punkcijo
vbrizgamo vodotopni kontrast subarahnoidni prostor. Preiskava je pomembna pri odkrivanju zdrsa
medvretenne ploice in pri odkrivanju hrbteninih tumorjev. Dodatne podatke dobimo, e po mielografiji
naredimo e CT.

CT: Pomeni pomemben preobrat na podroju RTG diagnostike. Aparat deluje na osnovi merjenja absorpcije rgt
arkov. Na CT posnetku so gosteja tkiva bela (kri, kost), likvor in voda sta rna, moganovina pa siva.
Uporabimo lahko tudi i.v. kontrast, ki ga prevzemajo ilna tkiva , tumorji ter mesta, kjer je prekinjena
hematoencefalna zapora. Ct uporabljamo za prikaz glave in hrbtenice .

MR (magnetna resonanca): bolnika izpostavimo magnetnemu polju razline jakosti,pri tem se molekule
prerazporedijo. Energijo, ki se pri tem sproa, lahko registriramo in prikaemo preko raunalnike grafike.
Preiskava je natanneja od CT-ja . MR dopolnjuje CT diagnostiko predvsem na podroju hipofize, moganskega
debla in lezij hrbtnega mozga.

ANGIOGRAFIJA: je invazivna metoda, ki se uporablja za prikaz oilja mogan in hrbtnega mozga. V ilo
vbrizgamo kontrast in napravimo zaporedne rtg posnetke. Angiografija je pomembna za prikaz anevrizem, ilnih
malformacij in obtoka v tumorjih.
NEVROFIZIOLOKE PREISKAVE

EEG elektroencefalografija(oceni bioloko aktivnost moganske skorje, pomaga pri siagnosticiranju

epilepsije,arinih lezij v moganih, pri doloanju tipa encefalopatij in ugotavljanju moganske smrti)

SSEP somatosenzorni evocirani potenciali ( za oceno senzornih poti v strukturah CS-prevodnost v perifernem
ivcu mora biti ohranjena)
MEP motorini evocirani potenciali(za oceno motorinih poti)
VEP vidni evocirani potenciali(za oceno vidne poti)
EMG elektromiografija(pri oceni denervacije v miicah in doloanje hitrosti prevajanja v perifernih ivcih)
PET pozitronska emisijska tomografija
SPECT single photon emission computed tomograpfhy (merjenje lokalnega pretoka v moganih)

UROLOGIJA

LEDVINI KAMNI - NEFROLITIAZA

Tretje najpogosteje obolenje seil (za uroinfekti in boleznimi prostate)

Gre za presnovno bolezen ali pa motnjo, ki vpliva na sestavo sea

Ve teorij nastanka senih kamnov: kristalizacija, nukleacija, pomanjkanje inhibitorjev

DELITEV
S Kalcijem

Kalcijev oksalat (65-70% vseh kamnov)

80 85% vseh kamnov seil vsebuje kalcij

Kalcijev fosfat

Brez kalcija

Struvitni vnetni kamni (5-10%)

Cistinski kamni

Uratni kamni - iz sene kisline (<5%)

Ksantinski kamni

KLININA SLIKA
BOLEINA:

Akutna, kot posledica obstrukcije seil

Odvisna od lokacije kamna, stopnje obstrukcije, lege ledvinega meha

Bolnik ne najde poloaja, se raje giblje

HEMATURIJA:

Veinoma mikrohematurija, lahko makroskopska, redko normalen urin

SISTEMSKI ZNAKI:

Nauzea ali bruhanje

Vroina in mrzlica ob prisotnosti vnetja

DIAGNOSTIKA

Laboratorij: hemogram, elektroliti v krvi, senina in kreatinin, analiza urina

Pregledna slika urotrakta

UZ

CT-urografija ali IVU

Pri recidivnih kamnih Ca, oksalat, sena kislina, citrati, Na v 24-urnem seu

ZDRAVLJENJE
Odvisno:

Velikosti kamna
Zdravljenje

Lokacije in sestave kamna

Opazovanje in spremljanje spontane izloitve

Stopnje in trajanja zapore seil

Sprostitev zapore seil

Prisotnosti vnetja seil

ESWL zunajtelesno drobljenje kamnov

Bolnikovih teav

Ureteroskopija in perkutana nefrolitotomija

Ledvine funkcije

Klasine kirurke metode

Anatomskih anomalij

LITOTRIPSIJA
drobljenje kamna v ledvinem mehu, seevodu ali senem mehurju mehanino ali z ultrazvokom

perkutana - tehnika, pri kateri se pod rentgenskim ali ultrazvonim nadzorom drobijo kamni skozi posebne
dilatacijske cevke v seevodu z litotriptorjem;

zunajtelesna - tehnika drobljenja kamnov z elektrohidravlinimi impulzi ali z ultrazvokom

RAK PROSTATE

Najpogosteje diagnosticiran rak, incidenca po svetu mono naraa

Kot vzrok smrti zaradi raka je na drugem mestu

Velika bioloka raznolikost in slabo predvidljiv naravni potek

Hormonska odvisnost

Rizini dejavniki: starost, dednost, rasa, ivljenjsko okolje in prehrana

STADIJI

Zgodnji rak ne daje nobenih znakovi n ga najdemo nakljuno, poveana je prostata zaradi raka
Napredovani rak boleine v kosteh, hujanje, oslabelost, anemija
DIAGNOSTIKA
Rektalni pregled - DRE
Laboratorij: PSA, AF
UZ, TRUZ, biopsija prostate

Rtg, CT, MR
Scintigrafija skeleta

ZDRAVLJENJE
Odvisna:

Starost in splono stanje pacienta

Spremljajoe bolezni

Priakovana ivljenjska doba

Stadij in stopnja anaplazije (gradus)

Zdravljenje

Opazovanje watchful waiting

Radikalna prostatektomija

Androgenska blokada (antiandrogeni, agonisti LH-RH in orhiektomija)

Radio in brahiterapija

Kombinirano zdravljenje