3 Dokument - Glavi 1-7 Kniga Na Prorok Daniel

Proro{tvoto
na
Daniil
i
negovite simboli
Daniil go vide izdigaweto i padot na ~etirite svetski carstva/imperii prikaàni vo

~etiri fantasti~ni yverki koi {to izlegoa od moriwata; mu be{e isto taka kaàno
vremeto koga }e zapo~ni sudot na nebesata; va`ni nastani {to }e se slu~uvaat pri
krajot na vremeto; i doa|aweto na carstvoto nebesno (najdolgoto proro{tvo vo
Biblijata - 2300 godini).
_____________________________________________________________________________________________
Proro{tvoto na Daniil
2
Predgovor
P
RED da po~nime so prou~uvawe na Daniilovoto proro{tvo, najprvo treba da

svatime dve raboti:
a) [to treba da pravime za da ja razberime Biblijata, i
b) Zo{to nekoi lu|e ne moàt da ja razberat Biblijata.
No pred da go vidime seto ova, treba da odgovorime na pra{awe od drug vid. [to
re~e Samiot Hristos za knigata na Daniil?
koj ~ita, neka razbere, Matej 24:15.
Da se razbere knigata na Daniil e od mnogu golema va`nost za nas. Zborovite
razbere, razbirawe, razberat se iskoristeni pove}e pati vo ovaa kniga vo
odnos na proro{tvata. Vo poslednoto poglavie od Daniil, angelot veli:
Ne~estivite }e po~nat pak ne~esno, i nikoj od niv nema toa da go razbere,
samo mudrite }e razberat, Daniil 12:10.
KOLKU MU BE[E VA@NO NA HRISTOS:
PRORO[TVATA [TO PI[UVAAT ZA NEGO
DA BIDAT PRAVILNO RAZBRANI I POVERUVANI?
O, bezumni i tvrdi po srce, da veruvate vo se {to rekle prorocite!, Luka 24:25.

Sprema Hristos, kolku proroci od Biblijata zboruvaat za Nego?
Pa, kako po~na od Mojseja i od site proroci, im zboruva{e {to e kaàno za
Nego vo celoto Pismo, Luka 24:27.
I navistina taka e! Knigata na prorokot Isaija e polna so proro{tva za Hristos kako }e dojdi, zo{to }e dojdi, {to }e pravi, kako }e le~i, kako }e go zboruva
Pismoto, i skoro celiot ìvot na Hristos e opi{an vo ovaa kniga (prorokot
Isaija ìvee{e okolu 850-ta godina pred Hristos).
David vo Psalmite, zboruva kako i Isaija, za celiot ìvot na Hristos, Negovoto
doa|awe, patewe, itn.
Prorokot Zaharija duri gi spomnuva 30-te srebrenici so koi Juda go predade
Hristos (vidi vo Zaharija 11:12), kako {to i se slu~i (vidi vo Matej 26:15). No i
pokraj ovie proroci, isto taka i Jeremija, Ezekiil, Daniil i mnogu drugi proroci
zboruvaat za Hristos vo podrobnosti. Zatoa apostolot Luka zapi{a deka Hristos
go u~e{e narodot za Sebe po~nuvaj}i od Mojseja i od site proroci, Luka 24:27.
Sega da se vratime nazad na na{iot predmet so koj go zapo~navme ova pismo.
A) [TO TREBA DA PRAVIME ZA DA JA

RAZBERIME BIBLIJATA?
go primija slovoto so golema usrdnost i sekoj den go ispituvaa Pismoto,

dali e toa taka, Dela 17:11.
Eve kako lu|eto pravea za vremeto na apostolite.
Apostolot Luka ni kaùva deka, kako prvo, treba da go prifatime slovoto na
Gospod, da ja ~itame Biblijata postojano, so razbirawe, so voqa i so radost, za da
moìme da vidime dali toa {to lu|eto, ili bilo koj drug ni kaùva ne{to vo vrska
so Gospod, e to~no ili ne. Samo na ovaj na~in moìme da znaeme dali sme na
praviot pat ili na pogre{niot.
Na èdniot }e mu dadam Jas od izvorot na ìva voda darum, Otkrovenie
21:6.
Ova Hristos go re~e, a Jovan go zapi{a vo Otkrovenieto. Zna~i treba da sakame da
znaeme, da bidime èdni za znaewe na slovoto Bo`jo, da bidime èdni za qubov
sprema Gospod, da bidime èdni da Mu sluìme na Gospod, itn. Hristos re~e deka
na èdnite }e im dade od izvorot na ìvata voda bez pari.
Blaèn e onoj, koj ~ita, i onie, {to gi slu{aat zborovite na proro{tvoto i
pazat na napi{anoto vo nego; za{to vremeto e blisku, Otkrovenie 1:3.
Zna~i treba da ~itame, i ne samo da ~itame tuku i da slu{ame {to ni kaùva
Biblijata, i da go izvr{uvame toa {to go bara Gospod od nas. So drugi zborovi, ako
Gospod bara od nas da go sledime Nego i Negoviot Svet Zakon, toga{ treba Nego da
go sledime, a ne da sledime tradicija, koja ni e predadena od dedovci i pradedovci.
No zatoa se veli deka blaèn e onoj, koj ~ita, i onie, {to gi slu{aat zborovite na
proro{tvoto i pazat na napi{anoto vo nego. Ako ~ovek ~ita, slu{a, i go pazi (go
izvr{uva) toa {to e napi{ano vo Pismata, toga{ kako moì toj ~ovek da odi po
pogre{en pat? Nevozmo`no!
Osveti gi so Svojata vistina, Tvoeto slovo e vistina, Jovan 17:17.
Gospod nas n# pravi sveti so Svojata vistina, a vistinata e slovoto Bo`jo i
zakonot na Gospod. David pi{uva:
Tvojot zakon e vistina, Psalm 118:142 (vo nekoi Biblii Psalm 119:142).
Eve u{te eden dokaz deka e mnogu va`no nie da ja poznavame Biblijata dobro, oti
na ovaj na~in Gospod n# Osvetuva. So ~itawe na slovoto Negovo, so vera, so
poslu{nost, pazewe na svetite zakoni, Gospod n# blagoslovuva i osvetuva. Hristos
re~e:
Jas za toa se rodiv i za toa dojdov na svetot, za da svedo~am za vistinata;
sekoj, koj e od vistinata, go slu{a glasot Moj, Jovan 18:37.
Hristos re~e deka e mnogu va`no da se znae vistinata. Zatoa Hristos dojde na
svetot, za da svedo~i za vistinata. A vistinata e slovoto Bo`jo, kako {to vidovme
pogore.
Zna~i mora da ja poznavame Biblijata dobro i da ja znaeme vistinata dobro.

Pra{awe e: zo{to treba da ja znaeme vistinata (slovoto Bo`jo-Biblijata)?
Odgovorot glasi:
I }e ja poznaete vistinata, i vistinata }e ve oslobodi, Jovan 8:32.
Tuka Hristos zboruva za sloboda koja vodi vo ve~en ìvot. Vistinata osloboduva
od lancite na grevot. No i Otecot bara od nas da mu sluìme vo vistina, a za toa da
se slu~i morame da go poznavame slovoto Bo`jo mnogu dobro, za{to slovoto e
vistinata. Eve {to u{te re~e Hristos:
No ide vreme i do{lo ve}e, koga vistinskite poklonici }e Mu se
poklonuvaat na Otecot so duh i vistina, za{to Otecot saka takvi da bidat
onie, koi Mu se klawaat. Bog e Duh i onie, {to Mu se klawaat, treba da se
poklonuvaat so duh i so vistina, Jovan 4:23, 24.
A kako moì ~ovek da Mu se klawa na Gospod so vistina, ako ne ja ni poznava
vistinata (slovoto Bo`jo)! Razmisli za ova dobro.
B) ZO[TO NEKOI LU\E NE MO@AT DA JA RAZBERAT BIBLIJATA?
Za{to Gospod isprati vrz vas duh na uspivawe i gi zatvori va{ite o~i, o
proroci, i gi sokri va{ite glavi, o jasnovidci! I sekoe proro{tvo za vas e
ona isto, {to se zborovite vo zape~atenata kniga, {to mu ja davaat na onoj, koj
znae da ~ita kniga, i velat: Pro~itaj ja, a toj odgovori: ne moàm, za{to e
zape~atena. I mu ja davaat knigata na onoj, koj ne znae da ~ita, i velat:
Pro~itaj ja; i toj odgovara: Ne znam da ~itam.
I re~e Gospod: Bidej}i ovoj narod se pribliùva kon Mene so ustata svoja, i
so jazikot svoj Me po~ituva, a srceto negovo mu ostanuva daleku od Mene, i
po~ituvaweto nivno pred Mene e samo nau~eno ~ove~ko pravilo [tradicija];
zatoa, ete, Jas }e postapam pak neobi~no so ovoj narod, ~udno i ~udesno, taka
{to mudrosta na mudrecite negovi }e zagine, i razum vo razumnite nema da
ima, Isaija 29:10-14.
Eve, povtorno moì da se vidi od tuka deka Gospod ne gi prima tie lu|e koi Go
sakaat samo so zbor, a ne so celoto nivno srce. Takvite lu|e nema nikoga{ da go
razberat slovoto Bo`jo. I zatoa denes ima mnogu lu|e koi ne moàt da ja razberat
Biblijata kako {to treba. îtaat, no ne moàt da razberat. Kade e problemot?
Isaija ni dava odgovor. Gospod tuka zboruva za tie {to sledat tradicija, od dedopradedo, zatoa veli nau~eno ~ove~ko pravilo, vidi vo Stih 13. Lu|eto go sledat
nau~enoto ~ove~ko pravilo, a ne go sledat slovoto Bo`jo i Gospod. Za da moìme
da ~itame i da razberime, mora da prifatime {to ni kaùvaat Pismata.
Jas go ~uv toa no ne go razbrav, pa zatoa pra{av: gospodare moj, {to }e bide
potoa? Toj odgovori: Odi si Daniile, oti tie zborovi se sokrieni i
zape~ateni do poslednoto vreme. Mnogumina }e se o~istat, }e se izbelat i }e
bidat isku{ani; ne~estivite }e po~nat pak ne~esno, i nikoj od niv nema toa da
go razbere, samo mudrite }e razberat, Daniil 12:10.
Daniil pra{uva{e {to }e se slu~i koga }e dojdi krajot na svetot. Gospod ne mu

kaà, mu re~e deka zborovite {to se odnesuvaat za samiot kraj, }e bidat zape~ateni
s# do poslednoto vreme. A nie ìveeme vo toa vreme. Zatoa ima sega lu|e (no za àl
ne mnogu) koi ja ~itaat Biblijata kako {to bara Gospod da se ~ita (kako {to
napi{avme vo pogornite sekcii). Tie {to ~itaat taka, moàt da razberat s# {to
}e bidi do krajot na svetot.
No Gospod mu re~e na Daniil deka tie {to }e si prodolàt po starata pesna, nema
da ja razberat Biblijata, samo mudrite }e razberat. A za da bidi ~ovek mudar, treba
da go po{tuva toa {to go bara Gospod od nas, a ne nau~enoto ~ove~ko pravilo.
Kako {to zboruva za toa i vo site svoi poslanija, vo koi ima nekoi raboti
te{ki za razbirawe, {to neu~enite i neutvrdenite gi izopa~uvaat, kako i
drugite Pisma, za svoja pogibel, 2 Petrovo 3:16.
Zna~i koi se tie {to ne razbiraat? Tie {to se neu~eni i neutvrdeni. Ne moì
nikoj da bidi u~en, ako ne po~ni da ja poznava Biblijata dobro. Ne moì nikoj da
bidi utvrden za Gospod, ako ne go poznava slovoto Bo`jo dobro.
I {to pravat tie {to mislat deka ima vo Pismata raboti koi se te{ki za
sva}awe? Po~nuvaat da si igraat igra~ki so Biblijata i Pismata. Apostolot
Petar ni kaùva deka po~nuvaat da gi promenuvaat Pismata. A kolku ima
promeneto! Kolku narod ima {to sledi tradicija denes, i si nemaat pojma za {to
zboruva Biblijata. No Petar veli deka site tie {to pravat taka, si pravat za svoja
pogibel.
Du{evniot ~ovek ne go prima ona, {to e od Bo`jiot Duh; za nego toa e
bezumstvo; i ne moè da go razbere, oti treba duhovno da se ispita,
1 Korintjanite 2:14.
Pavle apostolot veli deka ~ovekot {to ìvee za svetot e du{even ~ovek, a ne
duhoven. Toj ~ovek {to ne ìvee za Gospod (ne ~ita, ne slu{a, ne pazi {to e
napi{ano vo Pismata, ne veruva, ne go saka Gospod) toj ~ovek ne moì da ja znae
vistinata. Vistinata za nego e bezumstvo.
Zna~i koi se tie {to ne moàt da gi razberat Pismata? Samo tie {to ne sakaat da
razberat.
Otkako doznavme {to o~ekuva Gospod od nas - za da moìme da razberime {to ni

kaùva preku Pismata i prorocite, sega }e navlezime vo preveduvawe na
Daniilovoto proro{tvo, koe navistina e mnogu va`no da se razberi. Ova
proro{tvo n# priprema za krajot na svetot. Gospod ni kaùva {to treba da
o~ekuvame pred da dojdi krajot, i {to }e se slu~i pri krajot.
Daniilovoto proro{tvo e najdolgoto proro{tvo vo Biblijata. Se protega preku
2300 godini, po~nuvaj}i vo 457-ta godina pred na{ata era, pa s# do 1844-ta godina
na{a era, koga sudot na nebesata otpo~na so rabota, i Hristos se priprema za skoro
doa|awe. Seto ova }e go uvidime vo podrobnosti, prou~uvaj}i go ova navistina
prekrasno proro{tvo od Daniil.
GLAVA
Koga Gospod }e gi Soedini Naciite
E[E otprilika 6 vekovi pred Hristos, pove}e od 2500 godini. Poznatiot car
i vladetel na Vavilonskoto carstvo Navuhodonosor, legna da se odmori. Toj se
pra{uva{e, dali negovoto ogromno carstvo koe {to go izgradi }e se dodrì, ili
}e se raspadni na mali del~iwa kako {to se raspadnaa Egipet i Asirija? Vakvi
misli mu doa|aa na pametot koga legna da se odmori.
CAROT SONUVA
Toga{ carot soni son. Tolku

mnogu stra{en i vaèn be{e
sonot {to duhot mu se smati
i sonot pobegna od nego,
Daniil 2:1.
ûdno, no carot ne moè{e
nikako da go zapamti sonot.
Zaboravi {to sonuva{e.
Dlaboko rastroen, gi povika site gata~i, gleda~i i ma|epsnici od carstvoto

negovo:
Kaète mi {to sonuvav, i objasnete mi go sonot. Ako ne mi kaìte, site }e
izginite; }e ve ise~am na par~iwa, (pro~itaj vo Daniil 2:3-12).
Toa go pobara carot od lu|e, koi {to se ra~unaa deka imaat darba da objasnuvaat
sonovi.
Fateni vo slepa ulica, gleda~ite, gata~ite i ma|epsnicite mu rekoa na carot: Na

zemjava nema ~ovek {to moè da mu go otkrie na carot sonot, sonot, {to go bara
carot, e tolku teòk, {to nikoj drug ne moè da mu go otkrie na carot, osven
bogovite, koi ne ìveat so smrtnicite, Daniil 2:10, 11.
Ose}aj}i deka gata~ite, gleda~ite i ma|epsnicite se samo {arlatani,
Navuhodonosor, carot na Vavilon, izdade naredba da se pogubat site gata~i,
gleda~i i ma|epsnici.
GOSPOD SE VME[UVA
Izme|u mudrecite na Vavilon ima{e i novodojdeni - Daniil, i tri drugi mladi
Evrej~iwa. Nekolku godini pred da go soni sonot, Navuhodonosor go ima{e
osvoeno Izrael. Mnogu od zarobenite Izraelci bea odvedeni vo Vavilon, pome|u
koi Daniil i negovite tri drugari. Do ova vreme tie go imaa ve}e zavr{eno
nivnoto {koluvawe vo Vavilon, i bea isto taka ra~unati kako mudreci.
Zatoa {to i ìvotot na Daniil be{e vo pra{awe, toj pobara dozvola za da moì da
zboruva so carot. Carot re{i da se sretni so nego i da vidi dali Daniil so
negovite drugari }e moàt da mu go kaàt sonot.
Taa ve~er Daniil i drugarite se molea. Toga{ tajnata mu be{e otkriena na
Daniila vo no}no vreme, Daniil 2:19.
Povtorno Daniil be{e donesen pred carot, i u{te pred da progovori, carot
pra{a: Moè{ li da mi go kaè{ sonot {to go vidov i {to ozna~uva toj?,
Daniil 2:26.
Slednite dva stiha velat:
Daniil mu odgovori na carot i re~e: Tajnata za koja carot pra{uva ne moàt
da mu ja otkrijat na carot ni mudrecite, ni ma|epsnicite, ni jasnovidcite ni
gleda~ite. No na nebesata ima Bog, Koj otkriva tajni.
Pred da mu go kaè sonot na carot, Daniil mu dade na znaewe deka, A mene taa
tajna mi se otkri, ne za da bidam pomudar od site ìvi, Stih 30. Daniil ne se
pokaà kako deka toj samiot ima{e sila da go kaì sonot. Srceto ne mu se
voobrazi. Ne se vozdigna voop{to. No sepak, toj dodade deka sonot mu be{e kaàn
so pri~ina, Za da mu bide otkriena na carot smislata, Stih 30.
I taka Daniil mu dade na carot na znaewe deka Gospod mu go dade sonot. Gospod mu
go prevede sonot na slugite svoi. Tie pokasno mu go kaàa zna~eweto na carot.
Nivnite ìvoti bea spaseni. Okoto na Gospod e sekoga{ vrz negoviot narod.
GOSPOD POSTAVUVA I SOBORUVA CAREVI
Vo negovata molitva Daniil re~e, Neka e blagosloveno imeto na Gospoda: On
gi menuva vremiwata i godinite, soboruva carevi i postavuva carevi, Daniil 2:20,
21.
Silata dadena na sekoj car, vojskovodec, monarh, imperator, pretsedatel itn. e
dadena od Nebesata. Kako }e se iskoristi taa sila, od toa }e zavisi uspehot na
carot, imperatorot, pretsedatelot itn.
Na sekoj eden ~ovek zborot od Gospod mu veli, Jas te prepa{av, iako ne me

poznava{e, Isaija 45:5. Otkupi gi grevovite svoi so pravda, i bezzakonijata tvoi
- so milosrdie sprema bednite; ete so toa moè da se prodolì tvojot mir, Daniil
4:24.
Mu re~e Gospod Bog na Navuhodonosor: Za da znaat ìvite deka Sevi{niot vladee
nad ~ove~koto carstvo i go dava komu saka i postavuva nad nego ponièni me|u
lu|eto, Daniil 4:14.
Daniil istakna deka sonot na Navuhodonosor se odnesuva za idninata, idnoto
vreme.
Daniil re~e: Na nebesata ima Bog, Koj
otkriva tajni; i On }e mu otkrie na carot
Navuhodonosor s# {to }e se zbidne vo
poslednite denovi Ti care, na legloto
svoe si misle{e {to }e se slu~i posle, i
Onoj Koj otkriva tajni, ti pokaà {to }e se
slu~i za da gi uznae{ mislite na srceto
svoe, Daniil 2:28-30.
GOSPOD JA POKA@UVA
IDNINATA (AMOS 3:7)
Daniil po~nuva da go objasnuva sonot na carot. Tvoeto videnie, care, e vakvo; ete
nekakov si golem, ogromen be{e toj lik, stoe{e pred tebe vo golema svetlina, i
pogledot mu be{e stra{en. Glavata na toj lik be{e od ~isto zlato, gradite i
racete od srebro, dodeka stomakot i bedrata negovi bea bakarni. Potkolenicite
èlezni, a nozete del èlezni, del glineni. Ti go gleda{e, dodeka eden kamen ne se
otka~i od planinata sam, udri vo idolot, vo negovite èlezno-glineni noze i go
skr{i. Toga{ zaedno s# se razdrobi: èlezoto, glinata, bakarot, srebroto i
zlatoto stanaa kako prav na letno gumno; vetrot gi odnese, i traga od niv ne ostana,
a kamenot {to go razbi idolot stana golema planina i ja ispolni celata zemja,
Daniil 2:31-35.
Daniel, Bo`jiot
prorok, mu go kaùva
na Navuhodonosor,
kralot na Vavilon,
zna~eweto na golemiot
metalen kip {to go
vide kralot vo sonot i
go zaboravi.
Carot slu{a{e. Samiot si re~e Toa e navistina {to vidov vo sonot. I so golem
interes prodolì da slu{a za da go doznae sega zna~eweto na sonot.
Ovie bea prvite zborovi {to gi slu{na od Daniil:
Ete, toa e sonot, a sega da kaàm pred carot i {to ozna~uva toj. Ti care,
car nad carevite, komu nebesniot Bog mu podaril carstva, vlast sila i
slava, Ti si taa zlatna glava, Daniil 2:36-38.
Zna~i Vavilon ja simbolizira zlatnata glava od kipot.
Zapazi kako mu re~e Daniil na Navuhodonosor,
Ti si taa zlatna glava.
Eve kako znaeme deka zlatnata glava na kipot go simbolizira Vavilonskoto
carstvo. Kolku dobro mu zvu~ele zborovite na carot. Zar ne be{e toj priznaen od
Gospod kako car na Vavilon? Zar toa ne go potvrdi i Daniil? No {to }e se slu~i
sega vo idnina?
VAVILON ]E PADNI
(605-538 pred n.e.)
Daniil prodolì so objasnuvaweto na sonot i re~e: Po tebe }e se krene drugo

carstvo, pomalo od tvoeto, Daniil 2:39.
Kako? Zar negovata mo}na zlatna imperija }e podpadni pod vlast na srebrena
imperija, kako {to e srebroto ponevredno od zlatoto?
Vavilon be{e
prvoto carstvo
od golemite
~etiri carstva
{to postoeja,
koi {to
istorijata gi
priznava.
Eve karta od
Vavilonskoto
carstvo:
Glavniot grad na Vavilon navistina be{e prekrasen. Dokazi najdeni od

nau~nicite pokaùvaat deka vo gradot imalo gradini, nare~eni vise~ki gradini
(koi spa|aat vo 7-te svetski ~udesa).
10
Vo ovie vise~ki gradini

se odgleduvaa cve}iwa i
zelen~uk.
Golemo prostranstvo od
gradot be{e pokrieno so
zlato.
Rekata Eufrat te~e{e
niz centarot na gradot.
Ru{evinite na Vavilon sega se

nao|aat vo dene{en Irak, okolu
250 km jugo-zapadno od Bagdad,
kade {to e pronajden glavniot
vlez vo gradot Vavilon, nare~en
I{tar.
No, Vavilon, glavata od zlato, mora{e da propadni. Gospod ova go ima{e

predvideno preku prorokot Isaija, u{te 250-300 godini pred da propadni Vavilon.
Vavilon, ukrasot na carstvata, gordost na Haldejcite, }e bide soboren od
Boga, kako Sodom i Gomor, Isaija 13:19.
Vavilon }e treba{e da bidi pretvoren vo totalni ru{evini:
Nema da se naseli nikoga{, vo nego nema da ima ìteli od rod vo rod; nema
Arabiec da go raspne {atorot svoj, ov~ari tamu so stadata svoi nema da
pladnuvaat. No vo nego }e ìveat yverovi; buvovi }e se naselat vo nivnite
domovi, i besovi }e potskoknuvaat i }e igraat. [akali }e vijat vo dvorcite
nivni i hieni vo domovite za veselba, Isaija 13:20-22. Vavilonskoto vreme
blizu e, denovite negovi nema da zadocnat, Stih 22. (Pro~itaj isto taka i
vo Jeremija 51:6, 7).
Toga{, Darij Midijaninot go prevzede carstvoto, Daniil 5:31.
11
Kir Persijanecot povede uspe{en napad na Vavilon 538-ta godina pred Hristos.
Medo-Persija zavladea.
Zna~i Medo-Persija gi simbolizira gradite i racete od srebro na kipot.
Gospod mu ima{e kaàno

na Navuhodonosor,
Po tebe }e se krene drugo
carstvo, Daniil 2:39.
Medo-Persija be{e toa
drugo carstvo (vidi vo
Isaija 13:17).
MEDO-PERSIJA (538-331 pred n.e.) I

CARSTVOTO NA ALEKSANDAR MAKEDONSKI (331-168 pred n.e.)
]E SE IZDIGNAT I PROPADNAT
Ova srebreno carstvo gradite i racete od srebro na kipot, Medo-Persija,
vladee{e otprilika 200 godini. No treba{e da propadni i da bidi prevzemeno od
drugo carstvo.
I treto carstvo,
bakarno, }e vladee nad
celata zemja, Daniil 2:39.
Ova treto svetsko carstvo
be{e carstvoto od
Aleksandar Makedonski.
Zna~i carstvoto na Aleksandar Makedonski gi simbolizira stomakot i bedrata

na kipot.
Vo Daniil 8-to poglavje ova carstvo e nare~eno Gr~ko Carstvo. No toa e gre{ka vo
preveduvawe. Nie znaeme deka toa e Carstvoto na Aleksandar Makedonski. Ako go
pro~ita{ celosno 8-to poglavje od Daniil }e uvidi{ deka carstvoto na
Aleksandar Makedonski (po gre{ka prevedeno kako Gr~koto carstvo) }e go
nasledi Medo-Persijanskoto carstvo.
12
Aleksandar Makedonski gi otfrli Medo-Persijancite vo Bitkata na Arvila, 331

godina pred na{a era, ili 207 godini otkatko Vavilon padna.
Vo 5 godini, Aleksandar, so svoeto superiorno napa|awe (Flangite) kako {to
znaeme od istorija, postana golem vojskovodec na vozrast od 25 godini. Sedum
godini pokasno umre, na vozrast od 32 godini.
Odlu~uva~kata Bitka od Pidna, 168-ta pred n.e. ja otpo~na propasta na carstvoto
na Aleksandar Makedonski.
I bakarnoto carstvo pomina, stomakot i bedrata na kipot.
RIMSKOTO CARSTVO E SLEDNO

(168 pred n.e. 476 n.e.)
Daniil go prodolùva svoeto objasnuvawe za idninata, dodeka Navuhodonosor

slu{a so golem interes, {to }e se slu~i vo idnina so svetot.
A ~etvrtoto carstvo }e bide cvrsto kako èlezo; oti kako {to èlezoto
tro{i i drobi s#, taka i toa èlezo {to kr{i s#, }e drobi i }e uni{tuva,
Daniil 2:40.
Rim treba{e da vladee so svetot.
@eleznata monarhija na Rim
poni{tuva{e, drobe{e, uni{tuva{e za
skoro 600 godini.
Hristos be{e roden za vremeto na
Rimskata imperija, i be{e raspnat pod
vlasta na Rimskata imperija.
Seti se deka Pilat vo toa vreme be{e
guverner vo Judeja, ispraten od Cezar.
Zna~i Rimskoto carstvo gi simbolizira potkolenicite èlezni od kipot.
RIMSKOTO CARSTVO ]E BIDI PODELENO
Na ednostaven na~in Daniil mu kaà na carot za izdigaweto i propa|aweto na

carstva i imperii koi {to u{te ne ni postoeja vo negovoto vreme. Carot slu{a{e
so za~uduvawe.
13
A toa {to si gi videl

nozete i prstite na
nozete napraveni del
od grn~arska glina i
del od èlezo, toa
carstvo }e bide
razdeleno i vo nego }e
ostane samo ne{to od
cvrstinata na
èlezoto, bidej}i si
videl èlezo,
izme{ano so grn~arska
glina.
I kako {to prstite na
nozete bea del od
èlezo, a del od glina,
taka i carstvoto }e
bide delum silno, a
delum slabo, Daniil
2:41, 42.
êtiri od pette delovi na

kipot ve}e se slu~ija i
pominaa sprema
Daniilovoto proro{tvo, a
koe moìme da go uvidime od
istorijata.
Nie sega ìveeme vo
vremeto od stapalata na
nozete od kipot pome{ani
so èlezo i glina.
Rimskoto carstvo treba{e da bidi podeleno. No zabeleì go ova vnimatelno, deka,

posle Rimskoto carstvo, nema drugo carstvo. Tuka proro{tvoto zavr{uva so
carstvata. Toga{, {to }e se slu~i potoa?
14
Rimskata imperija po~na da propa|a. Germanskite plemiwa po~naa da go napa|aat

carstvoto, i Rimskata imperija se podeli, to~no kako {to predvide proro{tvoto
na Daniil deka }e se slu~i.
Carstvoto se podeli na deset glavni delovi.
Desette glavni delovi, ili desette prsti na nozete od kipot, gi pretstavuvaat:
1. Alemanni
2. Franks
3. Burgundians
4. Suevi
5. Anglo-Saxons
6. Visigoths
7. Lombards
8. Heruli
9. Vandals
10. Ostrogoths
- Alemani
- Franks
- Burgundijci
- Suevi
- Anglo-Saksonci
- Visigoti
- Lombardi
- Heruli
- Vandali
- Ostrogoti
(Germanci)
(Francuzi)
([vajcarci)
(Portugalci)
(Englezi)
([panci)
(Italijanci)
(nema ostatok od niv, ovie bea poni{teni)
Eve go ova prikaàno na karta:
Istorijata
ni kaùva
deka Rim
po~na da
propa|a vo
476-ta godina
n.e., koga
Imperatorot
Augustulus
(Avgustin)
be{e pobeden
od
Germanskite
plemiwa.
Modernite, ili dene{nite nacii na Evropa proizlegoa od ovie plemiwa, koi {to
proizlegoa od raspadot na Rimskata Imperija. Nekoi bea pojaki, nekoi bea
poslabi. Taka be{e toga{, taka e i denes. Nekoi Evropski zemji se pojaki i
ponapredni, nekoi se poslabi i ponenapredni. Zo{to? Prodolì ~itaj.
I kako {to prstite na nozete bea del od èlezo, a del od glina, taka i
carstvoto }e bide delum silno, a delum slabo, Daniil 2:42.
Zna~i, naciite na Evropa gi simboliziraat nozete del èlezni, del glineni od
kipot.
MO@AT LI NACIITE DA BIDAT SOEDINETI OD ÔVEK?
Daniil sega po~na da mu kaùva na Navuhodonosor za dolgoto, naporno i tragi~no
probuvawe na razni carevi, i imperatori da gi soedinat naciite na Evropa, i da se
obezbedi stabilizacija i mir vo svetot.
15
Niz vekovite - od
propasta na Rim,
ambiciozni voda~i
probuvale, na
smetka na mnogu
milioni `rtvi, da
go osvojat svetot.
Prodolùvaj}i so objasnuvaweto na prstite od nozete na kipot, Daniil re~e:

A ona, pak, {to si videl èlezo, izme{ano so grn~arska glina, toa zna~i deka
tie preku ~ove~koto seme }e se izme{aat, no nema da se sleat edno so drugo,
kako {to èlezoto ne e sleano so glinata, Daniil 2:43.
I taka Biblijata kaùva deka ovie nacii ne }e moàt da se soedinat zasekoga{.
Mnogu carevi imaat probano da gi soedinat ovie nacii, no bez uspeh.
Prviot {to proba be{e Charles The Great Charlemagne, (ârls Golemiot, ili
[arlemaw). Toj postana vladetel na vozrast od 29 godini. Ova be{e okolu 800-ta
godina n.e. Dve pri~ini postoeja koi go nateraa [arlemaw da proba da gi soedini
naciite od Evropa. Prvo: crkvata vo toa vreme saka{e soedinuvawe na Evropa i
zatoa go postavija [arlemaw za Imperator. Vtoro: grupa na Mohamedanci gi
voznemiruvaa naciite na Evropa, napa|aj}i gi od stranata na Pirineite vo
[panija. Se veruva{e deka, ako nekoj }e moì da gi spoi naciite od Evropa, toa
be{e samo [arlemaw. No Gospod re~e:
A ona pak, {to si videl, èlezo izme{ano so grn~arska glina, nema da se
sleat edno so drugo, kako {to èlezoto ne e sleano so glinata, Daniil 2:43.
[arlemaw umre, premoren od borbi i krvoprolevawe niz cela Evropa, koi gi
vode{e skoro polovina vek.
[arlemaw ne uspea da gi spoi èlezoto i glinata.
Charles V, (ârls 5ti) imperator na Svetata Rimska Imperija, i Louis XIV (Luj
14ti) od Francija, isto taka probaa da gi soedinat naciite na Evropa, no bez uspeh.
Zo{to? Zatoa {to Gospod re~e:
ârls 5ti, i Luj 14ti ne uspeaa da gi spojat èlezoto i glinata.
Toga{ dojde na scena ~ovekot na idninata Italijanec po krv, Korsikanec roden,

Francuzin po nacionalnost Napoleon Bonaparta!
Roden vo 1769, toj porasna do visina od 1.50 m. No negoviot karakter be{e mnogu
jak. Na vozrast od 26 godini, vo 1796, dva dena pred negovata svadba so @ozefina,
be{e unapreden vo general, i tretina od vojskata vo Francija be{e pod negova
vlast. Dva dena posle svadbata, otpatuva vo vojna.
16
Tri godini pokasno, Napoleon ja otfrli vladata vo Francija i prevzede vlast

samiot. Toga{ po~na da kroi planovi da ja soedini Evropa - da vospostavi
Eden voda~, eden zakon, eden sud, edna valuta.
Ova be{e plan na ~ovek koj {to izvojuva{e pobedi na site bitki za poslednite 16
godini, ~ovek {to ne znae{e za poraz. Plan na ~ovek koj ja saka{e vlasta i silata
kako {to ja saka muzi~arot svojata violina, i ~ij {to kapacitet za rabota i
postignuvawe pobedi be{e beskraen.
Za da ostvari politi~ko edinstvo, Napoleon se razvede od @ozefina i se oèni so
Mari-Luiz od Avstrija. Toga{ Napoleon po~na da ureduva maèwe i ènewe
pome|u vladeteli i kralevi, za da uspee da gi soedini naciite. Ovaj metod be{e
predviden od Gospod u{te pred 2500 godini deka }e bidi iskoristen, za da se
soedinat naciite. Biblijata veli:
Tie preku ~ove~koto seme }e se izme{aat, no nema da se sleat edno so drugo,
Daniil 2:43.
Otkako Napoleon izgubi vo Rusija vo 1812, negovata Evropska federacija se
raspadna kako kula od karti. Kaj Waterloo - (Vaterlu), na 18 Juni, 1815, kako {to
zajduva sonceto, taka i idninata na Napoleon zajde. Napoleon be{e poni{ten.
Gospod Bog Sevi{niot be{e premnogu za mene, - pokasno izjavi Napoleon.
Zo{to ispadna seto toa taka? Zatoa {to Gospod re~e:
I Napoleon ne uspea da gi spoi èlezoto i glinata.
Kajzer od Germanija, isto taka proba da gi spoi naciite od Evropa. Toj ima{e
najdobra {ansa i uslovi da gi spoi naciite vo Evropa. Vo negovo vreme skoro site
carevi i carici vo Evropa bea familijarno povrzani. Kralot na Engleska,
Imperatorot od Germanija, Kralicata na Grcija, Caricata od Rusija, Kralicata od
[panija, Kralicata od Norve{ka, site ovie bea vnuci i vnuki na Kralicata
Viktorija od Engleska. No Gospod re~e:
I Kajzer ne uspea da gi spoi èlezeto i glinata.
Adolf Hitler, skoro go poni{ti cel svet za da uspee da ja soedini Evropa i da

vospostavi Germansko vladeewe i superiorna rasa na narod, koi }e vladeat barem
za 1000 godini.
No i Hitler ne uspea da gi spoi èlezoto i glinata.
Posle I-ta svetska vojna se sozdade Legijata na Naciite (League of Nations). Ovaa
organizacija treba{e da iznajdi na~in na koj }e vovedi mir i edinstvo vo Evropa i
vo svetot. Se veruva{e deka Legijata na Naciite }e vodi smetka da nema pove}e
vojni, tuku da se vospostavi mir, edinstvo i politi~ki dijalog pome|u site zemji i
nacii.
17
No znaeme deka i tie planovi kratko traea, i na kraj propadnaa. Vo nedolgo vreme,
II-ta Svetska Vojna izbi, i svetot pak se najde vo nemir. Legijata na Naciite ni{to
ne postigna. Zo{to? Gospod ni dava odgovor:
I Legijata na Naciite ne uspea da gi spoi èlezoto i glinata.
Posle II-ta svetska vojna, Soedinetite Nacii (United Nations) bea stvoreni za da
moàt da osiguraat deka nema povtorno da izbie vojna kako {to be{e I-ta ili II-ta
svetska vojna, i da osiguraat mir, i stabilnost. I novi pregovori po~naa za
soedinuvawe na naciite vo Evropa. Vo toa vreme komunizmot se razvi, i ne dozvoli
da se soedini ni{to. Evropa be{e podelena. I posle sozdavaweto na Obedinetite
Nacii do denes, povtorno vojni se slu~uvaat vo svetot. Zna~i mir seu{te ne e
postignat.
[to moìme da zaklu~ime od seto ova?
Vodej}i se sprema istorijata, nitu vladetel, nitu vladeteli, nitu legija na
naciite od bilo kakov sostav, nitu federacija na razni religii, }e moàt bilo
koga da ja spojat Evropa ili svetot zasekoga{. Gospod re~e, Nema da se sleat edno
so drugo, Daniil 2:43.
Zar ova ve~no vaka }e trae? Zar nikoga{ nema da vidime mir i edinstvo? Do koga
}e odi ova vaka? Prodolì ~itaj ponatamu!
GOSPOD ]E GI SPOI NACIITE
Vo ovaj moment Kralot Navuhodonosor sigurno be{e mnogu zbunet. Daniilovoto
proro{tvo go predvide raspadot na Vavilon, Medo-Persija, Aleksandar
Makedonski, i Rimskoto carstvo. Toga{ ja predvide i novata situacija - podelbata
na Rimskata Imperija i bezuspe{noto probuvawe na vladeteli da gi spojat naciite
na Evropa, koi proizlegoa od raspa|aweto na Rimskata Imperija. Zar idninata na
moderniot ~ovek }e bide ve~no podelena, nikoga{ da ne uspeat da se soedinat?
Daniil go kaà odgovorot na ova pra{awe:
I vo denovite na tie carstva [carstvata, ili naciite na Evropa] nebesniot
Bog }e podigne carstvo, koe nema da se razru{i nikoga{, i toa carstvo nema da
bide predadeno na drug narod; toa }e gi pobedi i razru{i site carstva, a samo
toa }e ostane ve~no. Bidej}i ti vide deka kamenot {to padna od planinata sam,
go razdrobi èlezoto, bakarot, glinata, srebroto i zlatoto. Velikiot Bog mu
dade na carot da razbere {to }e se slu~i potoa. I veren e toj son i to~no e
negovoto tolkuvawe, Daniil 2:44, 45.
Vidi{ kako veli Daniil deka, sonot e
veren i tolkuvaweto e to~no. Kako
{to re~e Gospod, taka be{e, taka i }e
bidi. I nemame pri~ina zo{to da ne
go veruvame Gospod. Ti kaùva deka vo
denovite na modernite nacii na
Evropa, Gospod toga{ }e postavi
Negovo Carstvo na zemjata koe }e trae
ve~no. Toa e krajot na svetot. A nie
sega ìveeme vo tie denovi.
18
Dobro e da se pro~itaat znacite koi {to Hristos im gi dade na Negovite apostoli

za krajot na vremeto. Tie se nao|aat vo Matej 24-to poglavie i Luka 21-to poglavie.
No isto taka za Znacite na Hristovoto Vtoro Doa|awe, za Sedumte Posledni
Zla, za Mileniumot - 1000ta godini i kakvi }e bidat znacite pred da dojdi
krajot na svetot, imame napi{ano vo golemi podrobnosti vo pismoto Prema Kade
Odime. Vidi za site ovie poglavija vo toa pismo.
Zna~i, vo pismoto Prema Kade Odime }e gi razgledame site tie znaci od koi se
gleda deka navistina ìveeme vo poslednoto vreme od istorijata na ovaj svet.
Zatoa treba vnimatelno i so razbirawe da ja prou~uvame Biblijata. Gospod s# ni
ima pokaàno {to }e se slu~i do samiot kraj. Slava mu na Gospod {to ne n# ima
ostaveno vo temnica, tuku ni dade svetlina i razbirawe, i spasenie!
A za sega, eve samo

kratok pregled od
znacite {to gi
kaà Hristos, koi
se odnesuvaat za
krajot na vremeto:
[EST GLAVNI PRIMEDBI

[est glavni vistini/primedbi se izdignuvaat na povr{ina od ova proro{tvo:
Ima Bog na nebesata.
Gospod ima slugi na zemjava (proroci, apostoli).
Negovata raka se vme{uva vo nastanite na zemjava.
Gospod ja predvide istorijata na svetot od Vavilon, s# do Medo-Persija,
Aleksandar Makedonski, Rimskata Imperija i nejzinata podelba na deset
glavni dela.
5. Gospod go predvide neuspehot na lu|eto da gi soedinat naciite na svetot
povtorno. Kralstvoto na Gospod nema da dojdi preku vodewe politika, ili
religija i politika.
6. Bo`joto carstvo }e dojdi otkako ~ove~kite planovi bezuspe{no }e propadnat.
1.
2.
3.
4.
I veren e toj son i to~no e negovoto tolkuvawe, re~e Daniil 2:45.

Denes ìveeme vo vremeto od nozete i prstite na kipot. Hristos }e dojdi skoro
da go poni{ti |avolot, da go poni{ti grevot, da ja poni{ti ovaa gre{na zemja i da
ja stvori povtorno sveta, i da go vospostavi Svoeto ve~no carstvo.
19
GLAVA
Ve~noto Bo`jo carstvo

DVE GOLEMI PRA[AWA
RVOTO, i najglavno pra{awe za nas e: Kako moìme da vlezime vo toa

carstvo od Gospod?
Apostolot Pavle napi{a, Zar ne znaete deka nepravednicite nema da go nasledat

carstvoto Bo`jo?, 1 Korintjanite 6:9. I nie site sme nepravedni site zgre{ija i
se li{eni od slavata Bo`ja. Nema nieden praveden, Rimjanite 3:23, 10.
Na Nikodim, moralen, uviden, cenet voda~ na sinagogata vo Izrael, Hristos mu
re~e: Vistina, vistina ti velam: ako nekoj ne se rodi odozgora, ne moè da go vidi
carstvoto Bo`jo, Jovan 3:3.
Zatoa samo preku novoto ra|awe (duhovnoto promenuvawe) nie moìme da vlezime
vo carstvoto nebesno.
Carstvoto na Gospod mora prvo da dojdi vo nas, pred nie da bidime pripremeni da
vlezime vo nego. Gospod ima dve carstva: duhovno carstvo, i bukvalno/vistinsko
carstvo.
DUHOVNO CARSTVO
Duhovnoto carstvo e vo ~ovekot:

Zapra{an od fariseite, koga }e dojde carstvoto Bo`jo, On im odgovori:
Carstvoto Bo`jo nema da dojde zabele`livo, nitu }e kaàt: Eve, ovde e, ili:
Ene, onde e. Za{to carstvoto Bo`jo e vo vas vnatre, Luka 17:20, 21.
Carstvoto Bo`jo donesuva mir i radost:

Oti carstvoto Bo`jo ne e jadewe ili piewe, tuku pravda i mir i radost vo
Svetiot Duh, Rimjanite 14:17.
Carstvoto Bo`jo e svetlinata - znaeweto na zborot na Gospod:

Blagodarej}i Mu na Boga i Otecot, Koj n# napravi sposobni da u~estvuvame
vo nasledstvoto na svetiite vo svetlinata [znaeweto na zborot na Gospod]; n#
izbavi od vlasta na temninata [neznaeweto vodi vo propast] i n# vovede vo
carstvoto na Svojot vozquben Sin, Kolosjanite 1:12, 13.
A ovoj sud e za toa {to Svetlinata dojde na svetot, no na lu|eto im omile
pove}e mrakot otkolku svetlinata, Jovan 3:19.
20
BUKVALNO/VISTINSKO CARSTVO
Bukvalnoto/vistinskoto carstvo e seu{te idnina.

A koga }e dojde Sinot ôve~ki vo Svojata slava i site sveti angeli so Nego,
toga{ }e sedne na prestolot na slavata Svoja, i }e se soberat pred Nego site
narodi; pa }e gi oddeli edni od drugi, kako {to ov~arot gi oddeluva ovcite od
kozite; i }e gi postavi ovcite od Svojata desna strana, a kozite od levata.
Toga{ Carot (Hristos) }e im kaè na onie {to Mu se od desnata strana:
Elate, blagosloveni od Mojot Otec; nasledete go carstvoto, prigotveno za vas
od po~etokot na svetot Toga{ }e im kaè i na onie {to se od levata strana:
Odete od Mene, prokleti, vo ve~en ogan, prigotven za |avolot i negovite
angeli, Matej 25:31-34, 41.
Ovie raboti, podelbata na narodot

u{te ne se ima
slu~eno.
Zatoa Bo`joto
bukvalno carstvo e
u{te idnina.
No skoro }e dojdi,
kako {to vidovme
pogore, sega ìveeme
pri samiot kraj na
svetot.
Koga Bo`joto carstvo }e dojdi, toga{ carstvata/naciite/dràvite od svetov }e

postanat carstvo na Otecot Bog i na Negoviot Hristos, na{iot Gospod:
Zatrubi i sedmiot angel, i po neboto odeknaa silni glasovi, koi vikaa:
Carstvoto na svetot stana carstvo na na{iot Gospod i na Negoviot Hristos, i
On ]e caruva vo site vekovi!, Otkrovenie 11:15.
21
TOROTO glavno pra{awe za nas e: [to treba da napravime da bideme

povtorno rodeni, da bideme rodeni za toa carstvo?
Odgovorot e, Nie mora da go uvidime Krstot i Golgota vo na{eto srce. Mora da ja

uvidime qubovta na Otecot {to go dade Svojot Edinoroden Sin da dojdi na ovaa
zemja polna so grev, za da umri za na{ite grevovi, za na{ite nepravdi {to nie gi
imame napraveno sprema Svetiot Zakon koj {to e nepromenliv i ve~en.
Za{to Bog tolku go vozqubi svetot, {to Go dade Svojot Edinoroden Sin, ta
sekoj {to veruva vo Nego, da ne pogine, no da ima ìvot ve~en, Jovan 3:16.
Ako na{eto srce ne ja odbie ovaa qubov {to Gospod ni ja ima pokaàno prema nas,
toga{ }e n# napravi da se pokaeme od s# srce i da po~nime da go sledime Gospod.
Toga{ qubovta sprema Gospod i Negoviot Zakon }e izlezi na povr{ina.
No tuka se zboruva za Bo`jiot Zakon kako {to e originalno daden od Gospod, a ne
kako {to be{e promenet od narodot vo vremeto posle Hristos i apostolite. Nema
nikakvo drugo mesto kade {to moìme da odime, ili da izbegame - samo pri Krstot
i Golgota i qubovta na na{iot Bog Stvoritel Isus Hristos.
PASO[OT ZA VLEGUVAWE VO CARSTVOTO

Paso{ot potreben da se vlezi vo carstvoto Bo`jo e krstot na Hristos. Nikodim go
pronajde koga vide kako Hristos umre za negovite grevovi. Neka i nie, kako i
Nikodim, go iznajdime vlezot vo carstvoto Bo`jo.
Izguben vo beskrajnite
pe{teri na grevot, ~ovekot
se bori da najdi pat {to
vodi nadvor. No postoi samo
eden pat - vratata od krstot.
Edinstveno preku ovaa
otvorena vrata moì da se
najdi patot na slobodata.
Krstot se dviì na dva pati{ta. Otvora pat prema na{ite srca, i Duhovnoto
carstvo vleguva vo nas (ova go vidovme vo pogorna sekcija). No eden den, }e go
otvori bukvalniot/vistinskiot pat, i nie }e vlezime vo ve~noto, blagosloveno
carstvo Bo`jo.
22
Ponekoga{ moì si velime vo sebe:

Jas ne sum mnogu dobar Hristijanin, no gledaj}i gi lu|eto okolu mene koi se
narekuvaat Hristijani, a odat vo crkva i se bavat so sekakvi gnasotii, i
ogovarawe i omraza, toga{ jas imam dobra {ansa da bidam spasen.
Ako ~ovek vaka razmisluva, nema nikoga{ da bidi spasen.
Eve eden primer za da moìme polesno da svatime. Vo Rim, Italija, pred mnogu
godini, vleze vo Amerikanskata ambasada ~ovek koj izgleda{e mnogu rastroen.
Koga ambasodorot se nafati da go vidi ~ovekot, toj mu gi kaà problemite
negovi na ambasadorot, koi bea mnogu seriozni problemi, i pobara pomo{ od
ambasadorot.
Ambasadorot vedna{ go zapra{a ~ovekot: Dali si ti dràvjanin na SAD Soedinetite Amerikanski Dràvi? ôvekot mu odgovori: Jas ìveev vo SAD
25 godini. Ja odgledav mojata familija tamu. Najdobrite godini gi pominav vo
SAD. Sekoga{ gi pla}av na vreme dràvnite danoci, i pridonesuvav mnogu - i
pari~no i fizi~ki.
No, go prekina ambasadorot, Dali si dràvjanin na SAD?
ôvekot odgovori poleka: Ne, nikoga{ nemav zemeno Amerikansko
dràvjanstvo, no veruvam deka jas si ja otsluìv dol`nosta sprema dràvata na
isti na~in kako i tie {to postanaa dràvjani na SAD.
Ambasadorot mu re~e: Mi e àl za tebe, no jas ne moàm da ti pomognam zatoa
{to ne si dràvjanin na mojata zemja.
Nekolku godini podocna istiot ~ovek pak vleze vo Amerikanskata ambasada,
zboruva{e so istiot ambasador, povtorno mu gi prikaà negovite problemi i
pobara pomo{.
Ambasadorot go zapra{a istoto pra{awe kako i porano: Dali si dràvjanin na
SAD?
Toga{ so miren glas mu re~e na ambasadorot: Pred da dojdam vo Italija i da ja
napu{tam Amerika, podnesov molba za dokumenti da postanam dràvjanin na
SAD. Na denot na patuvaweto dokumentite pristignaa. Pi{uva{e deka SAD me
napravija nivni dràvjanin.
Ambasadorot toga{ mu re~e: Toga{ ti si dràvjanin na mojata zemja - vlasta i
pravata i za{titata na SAD sega celosno }e te pokrijat.
Kakva pouka moìme da izvle~ime od ova?
Nitu eden stranec ne moì da postani dràvjanin bez da se re{i da podnesi molba
za da dobie dràvjanstvo. Sekoj e stranec po priroda {to se odnesuva do nebesnoto
carstvo.
23
No nie moìme da postanime soìteli (dràvjani) so svetiite na nebesata.

Pavle apostolot napi{a: I taka, vie ve}e ne ste tu|i i pridojdeni, tuku ste im
soìteli na svetiite i svoi na Boga, Efesjanite 2:19.
I Pavle prodolùva i ni kaùva zo{to e toa taka:
Oti se utvrdivte na temelite, postaveni od apostolite i prorocite, imaj}i
Go kako agolen kamen na temelot Samiot Isus Hristos .. vrz kogo i vie }e se
sozidate vo ìveali{te Bo`jo preku Duhot, Stih 20, 22.
Ete u{te eden dokaz deka ne treba da se sledi i po{tuva predanie, tuku Pavle
veli da se sledi i po{tuva samo toa {to apostolite i prorocite go rekoa.
Tie {to se utvrdeni na temelite, postaveni od apostolite i prorocite, imaj}i Go
kako agolen kamen na temelot Samiot Isus Hristos tie se tie {to }e go
nasledat carstvoto Bo`jo.
Da se drìme za BIBLIJATA! Ne za ~ove~kite predanija!
Zna~i, treba da proverime dali imame podneseno molba za dràvjanstvo vo
nebesnoto carstvo. Ne e pra{awe dali eden ~ovek e podobar Hristijanin od drug
~ovek, tuku dali go ima obezbedeno paso{ot koj }e mu dozvoli da vlezi vo ve~noto
carstvo. Dali Hristos e Carot na na{eto srce?
Ti moì }e re~i{, Ne znam kako da podnesam molba za dràvjanstvo vo nebesnoto
carstvo. Ako ~ovek e spremen da go priznae Hristos kako negov li~en Spasitel i
nikoj drug, da Go sledi celiot svoj ìvot - se do krajot na vremeto, toga{ Toj }e go
prifati kako dràvjanin na Negovoto carstvo.
Nikoj ne moì da ja po{tuva voljata na Gospod bez Negova pomo{. Prema toa,
nepolezno e da mislime dali }e bidime spaseni ili ne, ako ne Mu dozvolime da
vlezi vo na{eto srce i go kontrolira na{iot ìvot, taka, da moìme da ja
po{tuvame voljata Negova i da bidime primeni vo Negovoto carstvo.
Na{a obvrska e da ja po{tuvame voljata na Gospod.
Hristova obvrska e da ni ja dade taa sila za da moìme da Go po{tuvame.
Na bolniot ~ovek, koj be{e faten, opi{an vo Luka 5:18, mu be{e re~eno od
Hristos da stani i da odi. Kako moì da odi? Zar nema{e probano mnogu pati da
proodi? No koga Hristos mu naredi da odi, toj posaka da odi, i proodi.
Hristos mu dade sila, no toj treba{e da go posaka toa. Toj ja ispolni svojata
obvrska (da pokaì vera), i Hristos ja ispolni svojata obvrska (Go napravi toa
{to be{e nevozmo`no za ~ovekot sam da go napravi).
24
Hristos dojde da
go oslobodi
~ovekot, ne samo
od grevot tuku i
od bolest.
Koga Toj be{e na
zemjava dopirot
od Negovata
milostiva raka
donese lek i
zdravje na mnogu,
i mladi i stari.
Ne treba nitu eden ~ovek na zemjava da go oddolùva vremeto. S# {to e vo svetot }e

bidi poni{teno. Ne treba da se koncentrirame na raboti na svetov. Jovan veli:
Ne sakajte go svetot i s# {to e vo nego. Ako nekoj go saka svetot, vo nego nema
qubov od Otecot. Za{to, s# {to e vo svetot - pohotta na teloto, èlbata na
o~ite i gordosta na ìvotot, ne e od Otecot, tuku od ovaj svet. A svetot
pominuva i pohotite negovi, a onoj, {to ja izvr{uva voljata Bo`ja, ostanuva
doveka, 1 Jovanovo 2:15-17.
Sekoj ~ovek treba da re{i za Hristos sega, dodeka u{te milosta na Gospod ne se
ima zavr{eno, da go prifati Krstot od Golgota, i da Go sledi Spasitelot i Gospod
svoj, Isus Hristos.
Ako nekoj saka da vrvi po Mene, neka se odre~e od sebe, da go zeme svojot krst
i da odi po Mene, Matej 16:24.
Koj saka da vrvi po Mene, neka se odre~e od sebe, i neka go zeme krstot svoj i
neka odi po Mene, Marko 8:34.
Ako nekoj saka da vrvi po Mene, neka se odre~e od sebe, neka go zeme krstot
svoj i neka odi po Mene!, Luka 9:23.
25
GLAVA
êtiri Yverki ili êtiri Carstva
OSPOD ja znae idninata: Jas go navestuvam vo po~etokot ona {to }e bide na

krajot, Isaija 46:10. I, Gospod Bog ne pravi ni{to dodeka ne im ja otkrie
tajnata Svoja na Svoite slugi - prorocite, Amos 3:7.
Nekolku dena pred Hristos da bidi raspnat, Toj kaà deka e mnogu va`no da se ~ita
i razberi proro{tvoto na Daniil. Hristos re~e: Pa taka, {tom ja vidite
merzosta na zapustenieto da stoi na sveto mesto, za koja e zboruvano preku
prorokot Daniil - koj ~ita neka razbere, Matej 24:15, 16.
Proro{tvata od
Daniilo 2-ta glava i
Daniilo 7-ta glava
se vo nivnite
posledni fazi.
Zatoa, so golema
zabrzanost
Nebesniot angel n#
potsetuva deka
vremeto za ovaj svet
e skoro iste~eno.
Daniil be{e mladi~ koga Gospod mu dade vizija za idninata simbolizirana preku
kipot {to Navuhodonosor go vide vo son vo Daniil 2-ta glava.
Vo 7-ta glava, na Daniil mu be{e dadena u{te edna mnogu va`na vizija. Toj be{e
sega starec. Vavilon isto taka be{e mnogu oslabnat vo sila, i vo skoro vreme }e
be{e prevzemen od Medo-Persijancite.
ÊTIRITE VETROVI OD GOLEMOTO MORE
I po~na da zboruva Daniil, pa re~e: Vidov vo no}noto svoe videnie, a tamu,
~etiri nebesni vetra se borea nad golemoto more, Daniil 7:2. Vo simboli~en
Biblijski jazik ~etirite vetrovi simboliziraat nevolji. Eve eden primer:
26
I }e ispratam protiv Elama ~etiri vetra I }e gi porazam Elamcite so

strav pred nivnite neprijateli, Jeremija 49:36, 37.
Moreto, ili voda, vo Biblijata e simbol za lu|e, nacii, ili narod. Eve primer za
toa:
Vodite {to gi vide ti, toa se lu|eto i narodite, plemiwata i jazicite,
Otkrovenie 17:15.
Kako {to moì da se vidi od seto ova, Gospod nikoga{ svojot narod ne go ostava vo
temnina za da ne znae, da bidi poni{ten. Sekoga{ Gospod ni dava odgovor na se.
Samo nie treba da Go po{tuvame i slu{ame, da barame-molime, i veruvame vo toa
{to ni go kaùva. Zatoa Hristos na mnogu mesta koga kaùva{e proro{tva vele{e
toj {to ima u{i neka slu{a. Samo tie {to sakaat da slu{aat i da razberat, }e
znaat, i }e razberat.
Petar napi{a: Nie imame ne{to u{te poverno, a toa e proro~koto slovo;
Znajte go prvo toa deka niedno proro{tvo od Pismoto ne e sopstveno kaùvawe na
prorokot. Oti nikoga{ spored ~ove~kata volja ne e izre~eno proro{tvo, tuku
svetite Bo`ji lu|e zboruvale prosvetuvani od Svetiot Duh, 2 Petrovo 1:19, 20, 21.
Pavle napi{a: Bra}a, ve izvestuvam deka Evangelieto, koe jas go blagovestiv, ne e
~ove~ko, za{to ni jas go primiv, nitu go nau~iv od ~ovek, a preku otkrovenieto na
Isusa Hrista, Galatjanite 1:11, 12.
Pavle, pi{uvaj}i mu na Timotej re~e:
A lo{ite lu|e i la`livcite }e napreduvaat vo zloto, zabluduvaj}i drugi
kako i sebesi. No ti ostani vo toa, {to si go nau~il, i {to ti e povereno,
znaej}i od kogo si go nau~il, bidej}i u{te kako mal gi znae{ Svetite
Pisanija, {to moàt da te napravat mudar za spasenie preku verata vo Hrista
Isusa. Celoto Pismo e od Boga vdahnoveno i polezno za pouka, za
izobli~uvawe, popravawe i pou~uvawe vo pravdata, za da bide Bo`jiot ~ovek
sovr{en i goden za sekoe dobro delo, 2 Timotej 3:13-17.
Ete kako Pavle mu veli na Timotej da se drì za Pismata, oti samo preku niv
moìme da bidime spaseni. Pro~itaj u{te edna{ na po~etokot od ova pismo kako
zboruvavme: [to treba da pravime za da ja razberime Biblijata, i Zo{to nekoi
lu|e ne moàt da ja razberat Biblijata. Potseti se na toa u{te edna{.
ÊTIRI YVERKI - ili ÊTIRI CARSTVA
Daniil gleda{e kako golemoto more be{e razbranuvano so stra{ni vetrovi:
I ~etiri golemi yvera izlegoa od moreto, sekoj poinakov od drugiot, Daniil
7:3.
Zna~eweto na ova e objasneto vo stihot 17:
Ovie golemi yverovi, ~etiri na broj, ozna~uvaat deka ~etiri cara }e se
izdignat od zemjata, Daniil 7:17.
27
Deka ovie carevi pretstavuvaat simbol za carstva (a ne carevi kako lu|e individualci) se gleda od Daniil 7:23:
êtvrtiot yver go ozna~uva ~etvrtoto carstvo {to }e postoi na zemjata.
Zatoa moìme da uvidime deka istorijata na svetot, od vremeto na Vavilon pa se do
krajot - doa|aweto na Hristos po vtor pat, e povtorno zapi{ana vo Daniil 7-ta
glava, kako {to e zapi{ana vo Daniil 2-ta glava.
Sprema proro{tvoto, treba da postojat samo ~etiri golemi carstva vo svetot koi
}e bidat univerzalni, politi~ki (toa zna~i sekoe carstvo da ima vlast vrz celata
zemja - zemjata kako {to be{e vo tie denovi). I vo dvete poglavija od Daniil 7 i 2,
ovie ~etiri carstva sledat edno po drugo - edno }e propadni, drugo }e se pojavi.
Posle ovie carstva doa|a Carstvoto na Gospod. Istoto ova e napi{ano i vo 7-ta
glava, no objasneto podrobno.
LAVOT SO ORLOVI KRILJA
êtirite yvera se pojavija vo redosled.
Prviot be{e kako lav, no so krilja orlovi: gledav dodeka ne mu gi iskubaa
kriljata i potoa be{e krenat od zemjata, se ispravi na nozete kako ~ovek i mu
se dade ~ove~ko srce, Daniil 7:4.
Lavot so orlovi krilja

go pretstavuva, ili
simbolizira, carstvoto
na Vavilon koe e
povrzano so glavata od
zlato na kipot opi{an
vo Daniil 2-ta glava.
Kako znaeme za ova?
Prodolì ~itaj.
Segde vo istoriskite knigi, istori~arite otsekoga{ pi{uvaa i imaa iznajdeno preku iskopini vo Vavilon (koj se nao|a{e vo dene{en Irak) deka lavot so orlovi
krilja be{e najgolem simbol na Vavilon. Skoro napraveni iskopini vo Irak go
potvrdija u{te edna{ ovaj fakt.
Lavot obi~no e poznat kako kral na yverkite, i orelot kako kral na pticite. Taka
i Vavilon be{e poznat kako ukras na carstva i gordost na Haldejcite (vidi vo
Isaija 13:19). Vavilon be{e glavata od zlato, najskapiot metal sostoen vo kipot od
Daniil 2-ta glava.
Vo knigata na Avakum 1:8, Haldejcite, ili Vaviloncite, se pretstaveni na ovaj
na~in: Naletuvaat kako orli, {to se spu{taat vrz plenot. Ova ja ozna~uva
nivnata brzina so koja zavzemaa dràvi, na na~inot na koj {to se borea - bea mnogu
brzi.
28
No kriljata treba{e da bidat iskubeni, i lavot treba{e da se ispravi na nozete

kako ~ovek i da mu bidi dadeno ~ove~ko srce (vidi vo Daniil 7:4). Kolku e to~en
Zborot na Gospod! Eve {to pi{uva prorokot Jeremija:
Vavilonskite borci prestanaa da se borat, sedat vo svoite tvrdini; se iscrpi
silata nivna, stanaa kako èni, ìveali{tata nivni se izgoreni, reziwata
nivni se skr{eni, Jeremija 51:30.
I to~no taka se slu~i. Vavilon propadna taa ve~er koga site bea opijaneti i
zavzemeni so èni (pro~itaj vo Daniil 5 glava cela, seto ova e objasneto tamu).
Vavilon go pretstavuva zlatoto, ili glavata od kipot: Ti care, car nad
carevite. ti si taa glava, Daniil 2:37, 38. Eve kako znaeme deka Vavilon ja
simbolizira glavata od zlato na kipot. Daniil toa samiot go re~e.
Ova carstvo trae{e od 605-538 godina pred na{a era.
ME^KA KOJA STOE[E NA EDNA STRANA
I ete, u{te eden yver, vtor, sli~en na me~ka, stoe{e od ednata strana i ima{e
tri rebra vo ustata negova, me|u zabite; nemu mu be{e re~eno ova: stani i jadi
mnogu meso, Daniil 7:5.
Me~kata go simbolizira
carstvoto na Medo-Persija.
Stoe{e na ednata strana (toa
zna~i ednata sila be{e pojaka
od drugata).
Ova carstvo be{e dvojna
monarhija na Medija i Persija.
Medija be{e prva kako nacija,
(vidi vo Daniil 5:30, 31 i vo
Jeremija 51:11). Persija se
pojavi otposle.
Trite rebra vo ustata na me~kata moàt da go simboliziraat trojstvoto na

Vavilon, Libija, i Egipet koi se soedinija za da se branat od naezdata na MedoPersijancite. No toa trojstvo izgubi, zatoa e pokaàno kako tri rebra vo ustata
na me~kata, pobednikot.
Medo-Persija go pretstavuva srebroto, ili gradite i racete na kipot vo Daniil 2
glava.
LEOPARDOT SO ÊTIRI GLAVI
Potoa vidov, pak, u{te eden yver, kako leopard: na grbot ima{e ~etiri krilja
od ptica, i ~etiri glavi ima{e toj yver, i mu be{e dadena vlast, Daniil 7:6.
29
Leopardot so ~etiri glavi i

~etiri krilja e carstvoto na
Aleksandar Makedonski.
Kriljata od ptica ja
simboliziraat brzinata so
koja {to Aleksandar
Makedonski go zavzede skoro
celiot toga{en svet.
Toj ja pobedi Medo-Persija za
vreme od 5 godini, i za 8
godini pomina prostor od
okolu 6500 kilometri, s# do
Indija.
êtirite glavi na leopardot ja simboliziraat podelbata na carstvoto negovo na

~etiri dela, podeleno posle smrtta na Aleksandar Makedonski. Negovoto carstvo
be{e podeleno pome|u negovite ~etiri generali. Kasander (Cassander) go zede
zapadniot del od carstvoto; Lisimakus (Lysimachus), severniot del; Seleukus
(Seleucus), isto~niot del; i Ptolemi (Ptolemy), ju`niot del. (Pro~itaj go Daniil
8:8, 21, 22).
Slednava karta go pokaùva carstvoto na Aleksandar Makedonski podeleno
pome|u negovite generali Seleukus i Ptolemi.
Carstvoto na Aleksandar Makedonski go simbolizira bakarot, ili stomakot i

bedrata od kipot vo Daniil 2-ta glava.
STRA[NIOT, U@ASEN I MNOGU SILEN YVER
Potoa vidov od no}nite videnija i ete, ~etvrti yver, stra{en i uàsen i
mnogu silen; ima{e golemi èlezni zabi; toj jade{e i zdrobuva{e, a
ostatocite gi gaze{e so nozete; toj se razlikuva{e od site porane{ni yverovi,
i ima{e deset rogovi, Daniil 7:7.
30
Stra{niot, uàsen yver go

simbolizira Rimskoto carstvo.
@eleznoto carstvo od Daniil
2-ta glava, tuka e prikaàno so
golemi èlezni zabi.
Sporedi gi Daniil 2:40 i
Daniil 7:7, 19, 23.
Desette rogovi se objasneti so ovie zborovi:

A desette rogovi zna~at deka od toa carstvo }e se krenat deset carevi, Daniil
7:24.
Desette rogovi simboliziraat deset carevi. Car e simbol za carstvo (vidi vo
Daniil 7:17, 23). Zna~i deset carstva }e treba{e da proizlezat od Rimskoto
carstvo. Ovie bea objasneti vo prethodniot del od pismovo. Kako {to vidovme,
modernite, ili dene{nite nacii na Evropa proizlegoa od raspadot na Rimskoto
carstvo. No Gospod veli deka, iako tie }e probaat da se soedinat, nema da uspeat da
bidat soedineti (vidi vo Daniil 2:43).
SIMBOLITE OD DANIIL 2-ta I DANIIL 7-ta glava
SE EDNAKVI
Prou~i go sega dobro sledniov dijagram. Ottuka moì da se vidi kako simbolite od
Daniil 7-ta glava (~etiri yverki i deset rogovi) se isti kako i simbolite od
Daniil 2-ta glava (~etiri metali, i nozete od èlezo i glina) koi gi spomnavme vo
prethodniot del od pismovo.
DANIIL 2 - glava
êtiri Metali
Simbol
Carstvo
zlato . Vavilon
(stihovi 37, 38)
srebro . Medo-Persija
(stih 39)
bakar Aleksandar Makedonski
(stih 39)
èlezo .. Rimskoto carstvo
(stih 40)
èlezo i glina .. Rimskoto carstvo
podeleno
(stihovi 41-43)
DANIIL 7 - glava
êtiri Yverovi
Simbol
Carstvo
lav .
Vavilon
(stih 4)
me~ka . Medo-Persija
(stih 5)
leopard ... Aleksandar Makedonski
(stih 6)
~etvrti yver .. Rimskoto carstvo
(stihovi 7, 19, 23)
deset rogovi .. Rimskoto carstvo
podeleno
(stihovi 7, 8, 20, 24)
31
GLAVA
Borbata Pome|u Yverkite
OGA ~ovekot gradi ku}a, najprvo go stava temelot. Potoa go gradi ostatokot
od ku}ata po~nuvaj}i od temelot.
Temelot za da se razberi edno istorisko proro{tvo e vtorata glava na Daniil,

opi{uvaj}i go kipot od zlato, srebro, bakar, i glina. Ovaj kip gi pretstavuva
carstvata na Vavilon, Medo-Persija, carstvoto na Aleksandar Makedonski,
Rimskoto carstvo, i desette nacii koi otposle proizlegoa od raspa|aweto na
Rimskoto carstvo, i postanaa dene{nite nacii na zapadna Evropa. Bo`joto
carstvo, koe sega doa|a, e simbolizirano so kamenot koj be{e odvalen od gorata bez
race i gi sotri glinata, bakarot, srebroto, i zlatoto.
Sedmata glava od Daniil e prodolènie na vtorata glava. êtirite golemi yverki
gi simboliziraat ~etirite carstva: Vavilon, Medo-Persija, carstvoto na
Aleksandar Makedonski, i Rimskoto carstvo. Desette rogovi gi pretstavuvaat
desette nacii koi proizlegoa od raspa|aweto na Rimskoto carstvo, a istoto go
pretstavuvaat i desette prsti od nozete na kipot opi{an vo Daniil 2-ta glava.
Maliot rog ja pretstavuva silata (politi~ka i religiozna sila, papstvotoinkvizicijata) so koja se gonea lu|eto na Gospod, bea ma~eni, paleni na loma~a,
tepani, zatvorani, progonuvani itn. Papstvoto vladee{e 1260 godini (od 538 - 1798
na{a era). Posle periodot na 1798, Bo`jiot sud treba{e da otpo~ni i doa|aweto na
Negovoto carstvo da se pribliì.
Navuhodonosor go vide sonot od kipot otprilika vo 602-ta godina pred na{a era.
Daniilovata vizija od ~etirite yverki se slu~i otprilika {eeset godini posle
sonot na Navuhodonosor, ili otprilika 540-ta godina pred n.e. Daniilovite vizii
od glavite 8 i 9 bea dadeni vo vremeto na Vavilonskoto pa|awe pod vlasta na MedoPersija, ednata vizija vo vremeto na Valtazar, i drugata vo vremeto na Darius.
Sega }e gi spoime ovie glavi za da go razgledame proro{tvoto podetalno.
DANIILOVATA VIZIJA OD 8-TA GLAVA
Posle dve godini od vizijata na ~etirite yverki, Daniilo ima{e i druga vizija.
Vavilon treba{e da propadni vo taa godina, i zatoa ovaa vizija po~nuva so MedoPersija, koja go otfrli Vavilon. Duri i malo dete koe {to moì da ~ita, moì da
ja razberi ovaa vizija. Sega da ja pro~itame.
I vidov vo videnieto, i koga gledav, jas bev vo Suza, prestolninata na
Elamskata oblast, i vidov vo videnieto kako da bev pri rekata Ulaj. Gi krenav
o~ite i vidov; a tamu pri rekata stoi eden oven; toj ima{e dva roga i rogovi
visoki, no edniot be{e povisok od drugiot i povisokiot se izvi{i podocna.
Vidov kako toj oven bode{e kon zapad, kon sever i kon jug i nieden zver ne
moè{e da ustoi protiv nego, i nikoj ne moè{e da se izbavi od nego; toj
vr{e{e {to saka{e i se osili, Daniil 8:2-4.
32
Koja nacija e pretstavena so ovaj

oven? Eve go odgovorot vo stihot
20:
Ovenot so dvata roga {to gi
vide toa se midijskiot car i
persijskiot, Daniil 8:20.
Kako {to me~kata (Medo-Persija) od Daniil 7:5 be{e potkrenata na edna strana,
taka i eden od rogovite na ovenot e poizdignat od drugiot, ozna~uvaj}i deka edna od
silite na ovaa monarhija }e bidi pojaka od drugata. Daniil 8-ta glava dodava deka
poizdignatiot rog se pojavi posleden. Medija be{e prva kako nacija, (vidi vo
Daniil 5:30, 31, i vo Jeremija 51:11). Persija se pojavi otposle.
Na gornata scena e pokaàna bitka pome|u ovenot i jarecot. Daniil zapi{a:
So vnimanie go gledav toa i ete, od zapad ide{e eden kozel, koj ja izodi
celata zemja, ne dopiraj}i se do nea; i toj kozel ima{e znamenit rog me|u
o~ite svoi. Se vpu{ti vrz onoj oven {to ima{e rog i koga go vidov kako stoi
kraj rekata, toj se frli vrz nego so silna jarost. I vidov koga toj se pribliì
do ovenot, svirepo se frli na nego i mu gi skr{i dvata roga; i na ovenot ne mu
stigaa silite da ustoi protiv nego, pa zatoa go kutna na zemja i go zgazi, i
nema{e nikoj ovenot da go izbavi od nego, Daniil 8:5-7.
Tuka ne bi ni bilo potrebno da se objasnuva kogo go pretstavuva jarecot. Nie
znaeme od istorija deka Medo-Persijanskoto carstvo potpadna pod vlasta na
Aleksandar Makedonski, a ova seto be{e predvideno od Daniil vo glavite 2 i 7. No
i pokraj seto ova, da vidime {to ni kaùva Biblijata za ova vo stihot 21:
A kosestiot kozel e carot na Grcija, dodeka golemiot rog {to se nao|a me|u
negovite o~i, toj e nejziniot prv car. Toa {to tuka pi{uva Grcija, nie znaeme od
istorija deka toa e carstvoto na Aleksandar Makedonski, i tuka e pogre{no
prevedeno.
Aleksandar Makedonski, posle otprilika 200 godini otkako Vavilon propadna,
znaeme od istorija deka go pobedi Darius III vo Bitkata za Arbila vo 331-ta godina
pred na{a era. Jarecot (Aleksandar Makedonski) mu zadade mnogu nezgodi na
ovenot (Medo-Persija, vidi vo Daniil 8:20).
33
Leopardot so ~etiri krila od ptica vo 7-ta glava na Daniil, be{e mnogu brz.
Jarecot, ozna~uvaj}i ja istata sila, be{e tolku brz {to ne ja ni dopira{e
zemjata (vidi vo Daniil 8:5). Eve od ova gledame deka dvata simboli se sli~ni i go
pretstavuvaat Aleksandar Makedonski.
[to se odnesuva do golemiot rog na jarecot - Aleksandar Makedonski, ~itame:
Toga{ kozelot mnogu se vozgordea; no koga se zasili, golemiot rog mu se skr{i i
na toa mesto mu izniknaa ~etiri, svrteni sprema ~etirite vetra nebesni, Daniil
8:8.
Nie znaeme od 7-ta glava kogo gi pretstavuvaat ~etirite rogovi. Tie se isti kako i
~etirite glavi na leopardot vo Daniil 7:6. No sega da pro~itame za skr{eniot rog
vo stihot 22: Toj e zdroben i mesto nego izlegoa drugi ~etiri: toa se ~etirite
carstva {to }e se izdignat od toj narod, no ne so negova sila.
êtirite rogovi gi pretstavuvaat ~etirite podelbi na carstvoto na Aleksandar
Makedonski. Ova se slu~i 22 godini posle negovata smrt, otkako po Bitkata za
Ipsus (301-ta godina pred n.e.) negovite generali go podelija carstvoto na ~etiri
dela - istok, zapad, sever, i jug - sprema ~etirite vetra nebesni, Daniil 8:8.
Generalite na Aleksandar Makedonski bea:
Kasanders (Cassanders),
Lisimakus (Lysymacus),
Seleukus (Seleucus),
Ptolemi (Ptolemy).
Sega }e vidime {to se slu~i so eden od tie ~etiri rogovi (~etirite generali na
Aleksandar Makedonski).
I od edniot od niv izleze sreden rog, koj narasna mnogu sprema jug i sprema istok
i sprema ubavata strana, Daniil 8:9. Ovaj mal rog e paganskiot (mnoguboè~ki)
Rim. Seleukus (eden od generalite na Aleksandar Makedonski - vidi pogore) be{e
pozadi stvoraweto na Rimskoto carstvo.
34
Za da ne odzemame mnogu prostor so pi{uvawe i objasnuvawe za ovaj rog, sega na

kratko }e ja razgledame negovata kariera:
Maliot rog go pretstavuva Rim, slednoto carstvo po redosled - Rimskoto. Znaeme
od istorija deka posle carstvoto na Aleksandar Makedonski dojde Rimskoto
carstvo. Ova se slu~i vo 168-ta godina pred na{a era.
1. Maliot rog od Daniil 7 e religiozniot (papskiot) Rim, ili papata od Rim, koj
be{e postaven na vlast od Justinijan imperatorot.
2. Maliot rog od Daniil 8 e paganskiot (mnoguboè~ki) Rim.
3. Ovaj rog proizleze od eden od ~etirite rogovi vo Daniil 8:9, vo 168-ta godina
pred na{a era.
4. Be{e mnogu jaka, golema, poni{tuva~ka sila (stihovi 23, 24).
5. Izrasna mnogu golem (stih 9).
6. Otide prema jug (stih 9). Rim go zavladea Egipet vo 30-ta godina pred na{a era.
7. Otide na istok (stih 9). Rim ja zavladea Sirija 65-ta godina pred na{a era.
8. Otide prema ubavata zemja (stih 9). Rim ja zavladea Judea (Izrael) 63-ta godina
pred na{a era.
9. Se izdigna protiv Hristos (stih 25). Ovaj rog proizleze od eden od ~etirite
rogovi. Rimjanite gi pobedija Makedonskite vojski vo 168-ta godina pred n.e.
Ova be{e zapadniot del od carstvoto na Aleksandar Makedonski, rogot
Seleukus (eden od generalite na Aleksandar Makedonski) koj otide na zapad od
carstvoto. Od toga{ natamu, Rimskoto carstvo prodolì da zavzema zemji.
Paganskiot (mnoguboè~ki Rim) postana mnogu silen i stra{en (Daniil 8:24,
25). Se slu~i deka pod vlasta na Rim i Hristos Knezot nad knezovite, Stih 25,
be{e osuden i raspnat (seti se deka Pilat be{e Rimski guverner vo Judea).
VIZIJATA SE PROTEGA SE DO POSLEDNITE DENOVI
Deka silata na maliot rog od 8-ta glava na Daniil }e se protega s# do poslednite
denovi e faktot deka vizijata gi vklu~uva poslednite denovi. Angelot Gavriil,
kako {to po~na da mu ja objasnuva vizijata na Daniil, re~e: znaj sine ~ove~ki
deka videnieto se odnesuva na krajot od vremeto, Daniil 8:17. Pri krajot na 8-ta
glava toj veli: oti toa se odnesuva na dale~ni vremiwa, Daniil 8:26. Bidej}i
nie sega se nao|ame i ìveeme vo poslednite denovi (krajnoto vreme), tuka mora da
ima ne{to za nas {to treba mnogu dobro da go znaeme i da go razberime.
Jas, Daniil, isto{ten i bolen bev nekolku dni, Stih 27.
Pod golemata sila na angelot Gavriil, Daniil se onesvesti. Proro{tvoto mu be{e
objasneto mnogu vnimatelno, za da moì Daniil da go razberi, so isklu~ok na stih
14, koj glasi: Dve iljadi i trista ve~eri i utrini; toga{ svetili{teto }e se
o~isti. Kakvo zna~enie moì ova da ima?
Daniil be{e mnogu nasekiran i ispla{en. Toj re~e: se ~udev na toa videnie i
ne go razbirav, Stih 27. Dali angelot povtorno }e se vrati da mu go objasni i ova
zna~enie na Daniil?
35
GLAVA
Glavniot Klu~ za razbirawe na

Bibliskoto Proro{tvo
A@NOSTA na vizijata vo 9-ta glava od Daniilo, koja {to sega }e ja

razgledame, be{e dadena vo prvata godina od vladeeweto na Darius od Midija,
samo posle nekolku meseci od vizijata vo 8-ta glava na Daniilo. Vavilon ve}e
padna pod Medo-Persijancite i Valtazar be{e poni{ten. No Daniilo prodolì
da funkcionira vo vladata na novoto carstvo.
DANIILO BARA OBJASNUVAWE
Otkako angelot Gavriil ne dade objasnenie za 2300-te denovi i pra{aweto za

svetili{teto vo Daniilo 8:13, 14, Daniilo sega po~na da gi studira dobro zapisite
na stariot zavet, da se moli iskreno, i da gi priznava grevovite, velej}i: A sega
~uj ja, Boè na{, molitvata na Tvojot sluga i negovoto molewe, pa zaradi Tebe,
Gospodi, pogledaj so svetloto Tvoe lice na opusto{enoto Tvoe svetili{te,
Daniilo 9:17.
ANGELOT GAVRIIL DOJDE POVTORNO
Koj e Gavriil?
Osven Mihail Arhangel, Gavriil e edinstveniot drug angel koj {to e spomnat po
ime vo Biblijata. Toj e spomnat dva pati vo Daniil 8:16, i pokasno vo 9:21.
500 godini posle sredbata so Daniil, Gavriil se pojavi iznenadno pred kadilniot
`rtvenik vo hramot Gospodov. Toj mu kaà na sve{tenikot Zaharija, za ro|aweto
na negoviot sin - Jovan Krstitelot, Jas sum Gavriil koj stoi pred Boga, toj mu
re~e (vidi vo Luka 1:19).
Pokasno toj be{e ispraten od Boga (Luka 1:26) vo Nazaret, kade {to % re~e na
Marija deka }e ima Sin, ~ie {to ime, Gavriil re~e, }e bide Isus (vidi vo Luka
1:31), i deka na carstvoto Negovo nema da ima kraj (vo Luka 1:33).
I kako {to ~itame ponatamu vo Daniil 9:21-23, prorokot Daniil ni veli deka:
Dodeka ja prodolùvav molitvata, ~ovekot Gavriil kogo go bev videl vo
porane{noto videnie, doleta brzo, se dopre do mene vo vremeto na ve~ernata
`rtva, me vrazumi, govore{e so mene i re~e: Daniile, sega izlegov za da te
nau~am da razberi{. Vo po~etokot na tvoeto molewe se pojavi tvojot zbor i
jas dojdov da ti go soop{tam, za{to ti si ~ovek sakan; pa taka, vnesi se vo
zborot i razberi go videnieto.
36
Razberi kakvo videnie?

Najverovatno izgleda deka ova se odnesuva na vizijata od pred nekolku nedeli, del
koj {to ne be{e objasnet, i go ima{e Daniil ostaveno vo za~uduvawe.
Koj be{e predmetot na neobjasnetiot del od vizijata? Toa be{e vreme - 2300
denovi, i svetili{teto. Kako {to }e probame sega da go studirame vremeto dadeno
od Gavriil, najprvo treba da se potsetime deka vo proro{tvo: den - zna~i godina.
Prema toa 2300 denovi se vsu{nost 2300 godini.
KAKO ZNAEME DEKA DENOVI (VO PRORO[TVO),
ZNAÂT GODINI?
Na Daniil ova proro{tvo mu e dadeno vo denovi, ama tie se vsu{nost godini; oti
za Gospod eden den, za nas e edna godina. Eve kako znaeme deka denovi (samo vo
proro{tvo - koga preveduva{ proro{tva, a ne vo drugi raboti) zna~at godini:
... i koga }e gi ispolni{, povtorno legni, no sega na svojata desna strana i
~etirieset denovi nosi go bezzakonieto na domot Judin, den za godina, den za
godina ti opredeliv, Jezekiil 4:6;
Ova be{e prviot primer kade {to Gospod mu re~e na Jezekiil deka treba da ra~una
den za godina. Eve u{te eden primer:
... spored brojot na ~etirieset dena, vo koi ja razgleduvavte zemjata, vie }e
stradate za grevovite va{i ~etirieset godini, godina za den, pa da ja
razberete jarosta na mojot gnev, 4 Mojseeva 14:34.
Vo ovaj primer isto taka Gospod mu re~e na Mojsije da ra~una den za godina.
GAVRIIL OTPO^NUVA SO OBJASNUVAWETO
NA
PRORO^KIOT PERIOD OD 2300 GODINI
Ovaj golem proro~ki period, Gospod go ima podeleno na nekolku zna~ajni periodi.
Prvite zborovi na Gavriil ukaùvaat bez pogre{ka deka toj navistina saka da ja
objasni ovaa vizija. îtame vo Daniil 9:24:
1-ot period na golemoto proro{tvo od 2300 godini glasi:

Sedumdeset sedmici se opredeleni za tvojot narod i za svetiot tvoj grad za da
bide pokrien prestapot, za da bidat zape~ateni grevovite i izbri{ani
bezzakonijata, za da bide dovedena ve~nata pravda, za da bide zape~ateno sekoe
videnie i prorok i da bide pomazan Svetiot na svetiite.
Kolku denovi pretstavuvaat sedumdeset sedmici? Ovie 70 sedmici koga }e gi
pomnoì{ so 7 dena (1 sedmica = 7 dena), zna~i, 70 x 7 = 490 dena. Toa zna~i 490
proro~ki denovi, ili 490 bukvalni godini, kako {to vidovme pogore vo pismoto.
37
Ovie godini bea posledna {ansa - naro~ita milost, dadena od Gospod na Evreite,
kako na izbran narod (zabeleì deka go podvlekov toa kade {to angelot zboruva i
mu veli na Daniil deka 70 sedmici mu se opredeleni za tvojot narod i za svetiot tvoj
grad). Kade {to veli za tvojot narod toa zna~i deka e narodot na Daniil, a negoviot
narod bea Izraelcite. Ova e dadeno za Izraelcite da se pokajat i vratat pri
Gospod, koi tie, toa ne go iskoristija.
Sledniot del od vizijata e deka tie 490 godini }e bidat oddeleni, ili
opredeleni. Od {to }e bidat tie oddeleni? Najnormalno e tie da bidat oddeleni
od 2300-te godini od vizijata, zar ne re~e Gavriil, Razberi go videnieto? Zatoa
ova moìme da go stavime na ednostaven dijagram:
Do 2300 dena (godini); toga{ svetili{teto }e bidi is~isteno, Daniilo 8:14

70 sedmici, ili 490 godini, oddeleni od
Vo ovie 490 godini (oddeleni od 2300-te godini) i koi bea odredeni za Evrejskiot
narod, ne{to treba{e da se slu~i. [to be{e pri~inata za davawe 490 godini na
Izraelskiot narod? [to treba{e Izrael da pravi za ova vreme? Treba{e da bide:
pokrien prestapot, toa zna~i grevot - (Daniil 9:24)

zape~ateni grevovite, toa zna~i da prestanat so gre{ewe - (Daniil 9:24)
izbri{ani bezzakonijata, - (Daniil 9:24)
dovedena ve~nata pravda, - (Daniil 9:24)
zape~ateno sekoe videnie i prorok, - (Daniil 9:24)
pomazan Svetiot, - (Daniil 9:24)
obnovuvaweto na Erusalim, - (Daniil 9:25)
Kakva specijalna osoba }e dojdi za vreme na ovie 490 godini?

Hrista Vladikata, (vidi vo Daniil 9:25).
POÊTOKOT NA SEDUMDESETTE SEDMICI
(70 sedmici)
Ako moìme da ja iznajdime datata na zapo~nuvaweto na sedumdesette sedmici, ili

490 godini, toga{ isto taka }e ja imame i datata na zapo~nuvaweto na 2300-ta
godini, od koi {to 490-te godini se prviot period od tie 2300 godini.
îtaj}i ponatamu, gi nao|ame ovie zborovi vo Daniil 9:25, koj {to ni ja dava
datata {to ni treba, a isto taka ni dava i podrobno objasnuvawe na sedumdesette
sedmici:
I taka, znaj i razberi: od vremeto koga izleze zakonot za obnovuvaweto na
Erusalim, do Hrista Vladikata se sedum sedmici i {eeset i dve sedmici; i }e
se vrati narodot i odnovo }e se izgradat ulici i yidovi, no vo te{ki
vremiwa, Daniil 9:25.
38
Koga treba{e da otpo~nat ovie 490 godini (70 sedmici)?

Od vremeto koga izleze zakonot za obnovuvaweto na Erusalim, Stih 25.
Ovie 490 godini se protegaat od 457-ta godina stara era, do 34-ta godina, na{a era.
[to se slu~i vo 457-ta pred na{a era?
Se slu~i to~no toa {to Biblijata re~e deka }e se slu~i - zapovest be{e izdadena
od carot Artakserks da se izgradi Erusalim. Vaviloncite go poni{tija Erusalim
za nivnoto vreme. Medo-Persijancite izdadoa naredba da se izgradi. Eve go toa vo
Prvata kniga na Ezdra 6:14:
I Judejskite stare{ini gradea i uspevaa spored proro{tvoto na prorokot
Agej i Zaharija, sinot na Ada. Izgradija i zavr{ija spored voljata na Boga
Izrailev i spored voljata na Kira, Darija, i Artakserksa, carevi persiski.
So ovaj dijagram e
prikaàno
najdolgoto
vremensko
proro{tvo vo
Biblijata na
mnogu ednostaven
na~in.
Ova proro{tvo se
protega 2300
godini po~nuvaj}i
od 457-ta godina
pred na{a era, pa
se do slu~ki {to
}e se slu~uvaat na
zemjava pred da
dojdi samiot kraj
na vremeto Vtoroto Doa|awe
na Hristos.
I taka se slu~i vo godinata 457 pred na{a era, deka zapovest od Artakserks be{e
izdadena da se izgradi Erusalim (kako {to se gleda na slikata). Ova se slu~i vo
sedmata godina od vladeeweto na kralot Artakserks.
39
Na{iot dijagram sega izgleda malku poinaku.

DO 2300 DENA (GODINI); TOGA[ SVETILI[TETO ]E BIDI ISÎSTENO, DANIILO 8:14
70 SEDMICI, ili 490 GODINI, (ODDELENI OD)
490 GODINI
457 P.N.ERA
7 SEDMICI
49 GODINI
408 P.N.ERA
ZA TVOJOT NAROD
27 N.ERA
7 SEDMICI i 62 SEDMICI
434 GODINI
34 N.ERA
1 SEDMICA
7 GODINI
69 SEDMICI
483 GODINI
Tie 70 nedeli (ili 490 godini) podeleni se na tri dela koi }e gi razrabotime
posebno.
Prv del (7 sedmici)

Sedum sedmici (7 x 7 = 49 dena, odnosno 49 godini) opredeleni mu bea za gradewe na
hramot, koe {to vreme dostigna do 408-ta godina stara era (od 457 pred n.e. 49
godini = do 408 godina pred n.e.).
Vtor del (62 sedmici)
62 sedmici (62 x 7 = 434 godini) da se izgradi Erusalim i ulicite, koe vreme
dostignuva do 27-ta godina na{ata era (od 408 godina pred n.e. 434 godini = do 26
godina na{a era).
40
Rezime na Prviot i Vtoriot del od proro~kiot period od 490 godini

(7 sedmici i 62 sedmici).
Seti se {to mu re~e angelot Gavriil na Daniil. Eve go toa u{te edna{:
I taka, znaj i razberi: od vremeto koga izleze zakonot za obnovuvaweto na
Erusalim, do Hrista Vladikata se sedum sedmici i {eeset i dve sedmici; i }e
se vrati narodot i odnovo }e se izgradat ulici i yidovi, no vo te{ki
vremiwa, Daniil 9:25.
Prati go seto ova sega mnogu vnimatelno:
(7 sedmici x 7 dena vo sedmica) = 49 dena/godini
+ (62 sedmici x 7 dena vo sedmica) = 434 dena/godini
69 sedmici x 7 dena vo sedmica = 483 dena/godini
Koga treba{e da se zavr{at ovie 483 godini? Do Hrista Vladikata. Hristos
Vladikata be{e pomazan kako Mesija. Ova se slu~i za vremeto na Negovoto
kr{tevawe od Jovan Krstitelot (vidi vo Matej 3:13-17; i Dela 10:38). Toa be{e vo
27-ta godina na{a era, toga{ Hristos be{e krsten od Jovan i postana Mesija.
Luka vaka go zapi{al:
A koga se krsti siot narod, i koga Isus, po kr{tavaweto, se pomoli na Boga,
se otvori neboto, i Svetiot Duh sleze na Nego vo telesen vid, kako gulab, i se
~u glas od neboto, koj vele{e: Ti si Mojot vozquben Sin, vo Tebe e Mojata
volja, Luka 3:21, 22.
... kako Go pomaza Bog so Duh Sveti
i sila Isusa od Nazaret, i kako On
ode{e vr{ej}i dobri dela i
isceluvaj}i gi site {to be{e gi
napadnal |avolot, za{to Bog be{e
so Nego, Dela 10:38.
Godinata 457 pred na{a era e po~etnata data od 490-te godini, 483-te godini, i
2300-ta godini. Sega u{te edno ima ostanato nere{eno od sedumdesette sedmici, a
toa e ednata sedmica, ili sedum godini, koi {to }e zavr{at vo godinata 34-ta na{a
era.
Angelot, vo Daniil 9:24 re~e deka 70 sedmici se dadeni za narodot. Eve go toa u{te
edna{:
Sedumdesette sedmici opredeleni za tvojot narod i za svetiot tvoj grad za da
bide pokrien prestapot, za da bidat zape~ateni grevovite i izbri{ani
bezzakonijata, za da bide dovedena ve~nata pravda, za da bide zape~ateno sekoe
videnie i prorok i da bide pomazan Svetiot na svetiite, Daniil 9:24.
41
Tret del (1 sedmica)

[to se slu~i so ovaa 1 sedmica koja ni nedostiga (od 69 do 70 sedmici)?
SEDUMDESETTATA SEDMICA NA EVREITE
- OD 27-TA GODINA N.E. DO 34-TA GODINA N.E.
Sega }e gi studirame poslednite sedum godini od 490-te godini (sedumdesettata
sedmica). Kako prvo, 69-te sedmici, ili 483 godini, treba{e da n# donesat do
vremeto na Hristos koga }e postani na{ Mesija vo 27-ta godina na{a era.
Koga dojde denot, Hristos zastana na obalata od Rekata Jordan i pobara kr{tevawe
od Jovan Krstitelot. Otkako izleze od vodata, Hristos go dobi Svetiot Duh vo
forma na gulab, i Gospod re~e:
I ete, glas od nebesata govere{e: Ovoj e Mojot vozquben Sin, Koj e po
Mojata volja!, Matej 3:17.
no, koga se ispolni vremeto, Bog Go isprati Svojot Sin, Koj se rodi od
èna i se pot~ini na Zakonot, Galatjanite 4:4.
So ova se zavr{uva {eeset i devettata sedmica, i sedumdesettata sedmica po~nuva.
[to se slu~i vo ovaa posledna sedmica od sedum godini?
îtame, I po {eeset i dvete sedmici [toa zna~i, posle 7-te sedmici i 62-te
sedmici, ili s# na s# 69-te sedmici] Hristos }e bide predaden na smrt, Daniil
9:26.
Vo posiroma{en del od gradot vo edna zgrada izbi poàr. Na najvisokiot sprat
tatko so svoite tri mali sinovi bea zaobikoleni od poàrot. Tatkoto se str~a
sprema prozorot i vide prozor otvoren vo sprotivnata zgrada {to be{e odma do
nivnata. Ete kone~no {ansa za malite deca da pobegnat. Tatkoto se spruì od
eden prozor do drug drèj}i se so racete za eden prozor i so nozete za drugiot.
Edno po edno malite deca preminaa preku negovoto telo vo sosednata zgrada na
sigurnost. Samo {to uspea poslednoto dete da pomini preku tatkoto na drugata
strana, silata na tatkoto mu otide i toj padna na ulicata i umre. Tatkoto umre
za negovite sinovi. Mesijata be{e predaden na smrt za nas da ne pomiri so
Gospod povtorno, stih 26.
Zastani pred Krstot, i vidi go Sinot Bo`ji kako umira od prekr{eno srce zaradi
na{ite grevovi, i }e oseti{ dlaboka potreba za pokajuvawe. Ako ne go odbie{
povikot, }e dobie{ spasenie od Gospod.
Eve {to re~e angelot Gavriil za ovaa 1 sedmica, {to }e napravi Mesijata
(Hristos):
I vo edna sedmica }e go potvrdi zavetot za mnozina, a vo polovinata na
sedmicata }e prestane `rtvata i prinosot, a na kriloto od svetili{teto }e
nastapi merzost na zapu{tuvaweto i krajot na predopredelenata pogibel }e go
postigne opusto{itelot, Daniil 9:27.
42
Od 27-ta godina - koga Isus be{e krsten i pomazan, se do 31-ta godina, Isus
obavuva{e slu`ba na zemjata koja trae{e tri i pol godini: propoveda{e za
carstvoto nebesko, le~e{e, i sovetuva{e.
No, vo 31-ta godina be{e raspnat. (To~no kako {to angelot Gavriil re~e, a
vo polovinata na sedmicata }e prestane
`rtvata i prinosot, )
Koga Hristos umre na krstot kako Jagne Gospodovo, Evrejskite `rtvi i prinosi
treba{e da zavr{at vo Hramot vo Erusalim. Gospod dade znak za ova so
rascepuvaweto na te{kata zavesa od gore do dolu na dva dela koja se nao|a{e vo
Hramot. Matej ni kaùva za ova: Isus, otkako povtorno izvika so visok glas, go
ispu{ti duhot. I naedna{ se rascepi crkovnata zavesa na dva dela, od gorniot kraj
do dolniot, Matej 27:50, 51. ôve~ka raka bi ja rascepil zavesata od dolu do gore.
Jagneto Hristos, na{iot Mesija, se dade za nas edna{ za sekoga{, kako {to pi{uva
Pavle. Zatoa zavesata se rascepi. Za{to @rtveniot sistem prestana. Site ovie
raboti Daniil gi vide to~no vo svoeto videnie, u{te 650 g. pred da dojdi Hristos
kako Mesija na ovaa zemja. Angelot Gavriil mu re~e deka:
I vo edna sedmica }e go potvrdi zavetot za mnozina, a vo polovinata na
sedmicata }e prestane `rtvata i prinosot,, Daniil 9:27.
Gleda{ kako kaùva angelot vo polovinata na sedmicata, a toa se 3 godini.
Zatoa {to:
1 sedmica = 7 dena (ili 7 godini), toga{
sedmica = 3 dena (ili 3 godini)
{to zna~i, na 27-ta godina (koga Hristos postana Mesija) dodavame 3 godini, toa
n# nosi do 31-ta godina (vo koja Hristos be{e raspnat), to~no taka kako {to mu
kaà angelot Gavriil na Daniil.
43
Eve go toa prikaàno na dijagram:

490 GODINI
457 P.N.ERA
7 SEDMICI
49 GODINI
408 P.N.ERA
ZA TVOJOT NAROD
27 N.ERA
434 GODINI
31 N.ERA
3
1/2
31/2
34 N.ERA
1 SEDMICA
7 GODINI
69 SEDMICI, ili 483 GODINI.
Sega moì{ da ja vidi{ silata na Otecot. Vsu{nost, knigata na Daniil im e

zabraneta na Evreite da ja ~itaat, zatoa {to tolku to~no opi{uva deka Hristos
navistina e Mesijata, a Evreite koga Hristos dojde ne go prifatija, tuku go
raspnaa oti tie o~ekuvaa deka }e bidi nekoj bogat, rasko{en car, {to }e stvori od
Izrael golemo carstvo. No, zatoa {to ne go prifatija Zborot na Gospod, go
proma{ija Hristos, ne go ni poznaa.
Ete moì da se vidi kolku e va`no da se poznava dobro Stariot Zavet, a ne kako
nekoi {to ne go ni priznavaat Stariot Zavet. Tuku se osuduvaat da go delat Zborot
na Gospod, vo {to e va`no, i {to ne e va`no. Gospod }e se obra~una so site takvi
koi {to go u~at narodot pogre{no. A seto ova mu odgovara na |avolot, za{to
lu|eto {to ne znaat - }e bidat poni{teni. No, da prodolìme so proro{tvoto.
[to se slu~i so drugite 3 godini (seti se deka 7 godini bea vo pra{awe)?
Ostanatite tri i pol godini od sedumdesettata sedmica (ili 490 godini), dosegaat
do godinata 34-ta n.e. Toga{ Sv. Stefan be{e kamenuvan do smrt od Evreite, i
golemoto gonewe na crkvata vo Erusalim otpo~na (vidi vo Dela 7:59; 8:1).
Evrejskata nacija Izrael, ne go
prifati Mesijata, i sega Toj gi
napu{ti. Kako {to vidovme, 490-te
godini predvideni za Evreite se
zavr{ija.
Od toga{ isto taka Savle, postana Pavle Apostol - ne za Evreite, tuku za
neznabo{cite. Hristos im zapoveda Biblijata da ja nosat niz celiot svet:
A Isus, koga se pribliì, progovori i re~e: Mi se dade sekakva vlast na
neboto i na zemjata. Odete i nau~ete gi site narodi, kr{tavaj}i gi vo imeto na
Otecot, i Sinot, i Svetiot Duh, i u~ej}i gi da pazat s# {to sum vi zapovedal; i
ete, Jas sum so vas preku site dni do svr{etokot na svetot. Amin!, Matej 28:1820.
no }e primite sila, koga vrz vas }e sleze Svetiot Duh; i }e Mi bidete
svedoci vo Erusalim i vo cela Judeja i Samarija, i duri do krajot na zemjata,
Dela 1:8.
44
Pro~itaj ja glavata 7 od Delata na sv. Apostol od Luka, za da vidi{ kako deluval

prvosve{tenikot vo ime na narodot, osuduvaj}i go Stefana, zatoa {to go objavuval
Isusa kako vistinski Mesija.
2-ot period na golemoto proro{tvo od 2300 godini

So golema to~nost se ispolni prviot period na proro{tvoto od 490 godini (70
nedeli), {to go diskutiravme dosega (od 457 godina pred n.e. do 34 godina na{a era).
Ovie 490 godini koga }e se odzemat od 2300 godini, ostanuvaat u{te 1810 godini.
Ovie preostanati 1810 godini koga }e mu gi dodade{ na 34-ta godina na{a era,
dostignuvaat do 1844 godina na{a era, koga treba da se is~isti nebesnata Svetiwa.
Eve {to mu re~e angelot na Daniil:
I mi re~e: dve iljadi i trista ve~eri i utrini; i toga{ svetili{teto }e se
o~isti, Daniil 8:14.
Eve go toa na dijagram:

490 GODINI
457 P.N.ERA
408 P.N.ERA
7 SEDMICI
49 GODINI
ZA TVOJOT NAROD
31 N.ERA
27 N.ERA
434 GODINI
34 N.ERA
1810 GODINI
1844 N.ERA
1 SEDMICA
7 GODINI
69 SEDMICI ili 483 GODINI.
ili, za seto ova polesno da se razberi, eve go sega prikaàno istoto poslikovito
na sledniov dijagram:
Mnogu preveduva~i na Daniilovoto proro{tvo ra~unaa deka vo toa vreme svetot }e

se poni{ti. No kako {to pi{uva, ~isteweto na svetili{teto, ima sosem podrugo
zna~ewe.
45
Toga{ Isus vleze vo nebesnata Svetiwa nad svetiwite kako na{

Golemosve{tenik. I po~na istra`niot sud. Ako ima{ zaboraveno kako vo Stariot
Zavet prvosve{tenikot go ~iste{e svetili{teto, i {to prave{e vo Svetiwata
nad svetiwite vidi vo toj del od pismovo kade {to ti kaùvame za SLU@BATA VO
ZEMNOTO SVETILI[TE za îsteweto na Svetiwata nad svetiwite, na stranite
147-157.
Zna~i nie pove}e od 150 godini ìveeme vo vremeto na istra`niot sud. Ovaa vest
Gospod ja smeta za tolku va`na, {to za nea ni dava slika na angel koj leta nad
neboto i koj objavuva so silen glas:
Bojte se od Boga i podajte Mu

slava, za{to nastapi ~asot na
Negoviot sud, i poklonete Mu se
na onoj, Koj go sozdal neboto i
zemjata, moreto i vodnite
izvori!, Otkrovenie 14:7.
Eve Pavle toa kako go sva}a:

Pa, znaej}i go ova vreme deka do{ol ve}e ~asot, toa da se razbudime od sonot,
oti spasenieto e sega poblisku do nas, otkolku koga poveruvavme, Rimjanite
13:11.
@iveeme vo vremeto na sudot,

kade {to }e se pojavi i moeto
i tvoeto ime, i na{ite ìvoti
temelno }e se razgleduvaat.
Koga }e zavr{i seto toa ne
znaeme, ama Spasitelot ni
ostavil znaci, oti posle toa
sleduva Negovoto Vtoro
Doa|awe na zemjata.
46
GLAVA
Silata Koja [to Vladee{e So Svetot

MALIOT ROG I
PRORO^KIOT PERIOD OD 1260 GODINI
Gi gledav tie rogovi, i ete, me|u niv se pojavi u{te eden mal rog, a tri od
prvite rogovi bea so koren, istrgnati pred nego; na toj rog ima{e o~i, kako
~ove~ki o~i, i usta {to zboruva{e nadueno, Daniil 7:8.
O proro~kite knigi na Daniil i Otkrovenieto, niz simboli~kite vizii i

soni{ta, Bog upotrebuval vizuelni metodi za da im ja otkrie uspe{no
vistinata na lu|eto.
Vo knigata na prorokot Daniil vo 2-ta glava, Bog ja otkriva proro~kata istorija
dolga 2300 godini preku simbolot pretstaven so figura na metalen kip. Vo Daniil
7-ta glava, istiot period podrobno e prikaàn vo slika na koja se pojavuvaat
~etiri yverovi.
Vo istata kniga glavite 2, 7 i 11 pretstavuvaat ~etiri linii/pravci na golemoto
proro{tvo. Sekoja od ovie glavi zboruva za ist vremenski period, no so razli~ni i
so slikoviti podrobnosti ukaùvaat na posebnoto zna~ewe i na odlikite na
poslednata generacija. Istorijata otkriva deka od vremeto na Daniil do denot na
sovremenata istorija navistina bilo taka, kako {to obrabotivme pogore.
Neobrabotena ima ostanato u{te temata koja se odnesuva na Maliot rog i
proro~kiot period od 1260 godini, koi se del od dolgiot proro~ki period od 2300
godini. Za nas e mnogu va`no da go poznavame dobro ova proro{tvo, bidej}i silata
koja e prikaàna preku Maliot rog }e igra dominantna uloga se do krajot na
istorijata na zemjata, a pogotovo vo zavr{nite nastani pred da dojdi Hristos.
Maliot Rog
Vidovme deka stra{niot nepoznat yver ja pretstavuva svirepata sila na Rimskoto
carstvo. @eleznata monarhija od Rim so svetot vladeela 600 godini, po~nuvaj}i od
168-ta godina pred Hristos pa se do 476-ta godina posle Hristos.
A desette rogovi zna~at deka od toa carstvo }e se krenat deset carevi, Daniil
7:24.
Ovie deset rogovi bile postaveni na glavata na stra{niot uàsen yver (koj {to
go obrabotivme vo stranite 30, 31 i 35) 1000 godini pred da se raspadni Rimskata
imperija na deset delovi. Ovie deset delovi pokasno postanaa deset evropski
nacii.
47
Daniil ja prikaàl va`nosta na istorijata na Evropa po vospostavuvaweto na

desette carstva, po~nuvaj}i od 476-ta godina.
Gi gledav tie rogovi, i ete, me|u niv se pojavi u{te eden mal rog, a tri od
prvite rogovi bea so koren, istrgnati pred nego; na toj rog ima{e o~i, kako
~ove~ki o~i, i usta {to zboruva{e nadueno. A desette rogovi zna~at deka od
toa carstvo }e se krenat deset carevi i potoa }e se pojavi drug, poinakov od
porane{nite i }e gi pokori trite cara, Daniil 7:8, 24.
KAKO DA JA PREPOZNAEME SILATA
KOJA SE VIKA MALEÔK ROG?
Biblijata ima dadeno odredeni karakteristiki koi ja ocrtuvaat ovaa sila:
1) Se pojavi od êtvrtiot Yver - (Daniil 7:7, 8).
2) Se pojavi izme|u desette rogovi - (Daniil 7:8).
3) Se pojavi posle desette rogovi - (Daniil 7:24).
4) Treba{e da bide poinakov od drugite rogovi - (Daniil 7:24).
5) Male~kiot rog rastel - (Daniil 7:20).
6) Tri rogovi }e iskoreni t.e.
tri od desette carevi }e is~eznat vo negoviot podem - (Daniil 7:8).
7) Na koj ima{e o~i i usta {to zboruvaa gordo - (Daniil 7:8, 20).
I protiv Sevi{niot }e zboruva - (Daniil 7:25).
8) I }e gi ugnetuva svetiite na Sevi{niot - (Daniil 7:25).
9) Duri }e si pomisli da gi izmeni vremiwata nivni i zakoni - (Daniil 7:25).
10) ]e vladee za 1260 godini.
10a) I }e ja odzemat od nego vlasta da pogubuva i da istrebuva do kraj (Daniil 7:26).
48
REZIME
Sega da napravime edno rezime niz istorijata na Evropa od 476-ta godina na{a era
navamu za da vidime koja e taa sila ili sistem {to se podignala vo Zapadna Evropa
koja gi sodrè{e site ovie 10 karakteristiki, ne edna ili dve, tuku site 10
karakteristiki.
Prva karakteristika
1) Se pojavi od êtvrtiot Yver - (Daniil 7:7, 8).
Potoa vidov i ete, ~etvrti yver, stra{en i uàsen i mnogu silen; ima{e
golemi èlezni zabi; toj jade{e i zdrobuva{e, a ostatocite gi gaze{e so nozete;
i ima{e deset rogovi. Gi gledav tie rogovi, i ete, me|u niv se pojavi u{te
eden mal rog, , Daniil 7:7, 8.
Papstvoto e vsu{nost Rimska sila, i po svojstvo i po karakter. Be{e stvoreno vo
Italija. Negovoto glavno sedi{te otsekoga{ bilo vo Rim. Gi nasledi
mnogubrojnite kvaliteti/svojstva i materijalni dobra od Imerijalniot Rim. Go
nosi imeto, Rimo Katoli~ka Crkva, do dene{en den.
Vtora karakteristika
2) Se pojavi izme|u desette rogovi - (Daniil 7:8).
Gi gledav tie rogovi, i ete, ME\U NIV se pojavi u{te eden mal rog, Daniil
7:8.
Toa zna~i deka ovaa sila, Daniil ni kaùva, }e nastani na glavata na ~etvrtiot
yver - od uni{tenata Rimska imperija (vo Evropskiot region), a ne deka }e nastani
negde vo Japonija, Kina, Afrika, vo Amerika, ili na drugo mesto vo svetot.
Treta karakteristika
3) Se pojavi posle desette rogovi - (Daniil 7:24).
I potoa }e se pojavi drug, Daniil 7:24.
Najgolemata kriza pri raspa|aweto na starata Rimska Imperija se slu~i vo 476-ta
godina na{a era koga, posle serii na napadi od evropskite plemiwa, Imperatorot
Romulus Augustulus se predade.
Politi~kata sila na papstvoto, vsu{nost, zapo~na koga, vo 533-ta godina na{a era,
Justinijan - Imperatorot na Isto~noto Rimsko Carstvo, izdade dekret/naredba
deka Biskupot na Rim treba da se proglasi kako Poglavar na site Sveti Crkvi.
Ovaj dekret be{e staven vo sila vo 538-ta godina na{a era. I taka papstvoto
porasna vo sila i vo mo} otposle, otkako varvarskite plemiwa gi podelija
Rimskite teritorii.
49
êtvrta karakteristika
4) Treba{e da bide poinakov od drugite rogovi - (Daniil 7:24).
I potoa }e se pojavi drug, POINAKOV OD PORANE[NITE, Daniil 7:24.
Zna~i }e se razlikuva od desette carevi. Razli~en - zna~i poinakov vo karakterot.
Desette rogovi bea sozdadeni vrz politi~ka i dràvna baza, no male~kiot rog
svojot avtoritet }e go primi od drug izvor - religijska baza.
Posle 476 godina na{a era Rimskoto carstvo po~na da propa|a. Rimskiot
imperator Justinijan probuva{e da go so~uva carstvoto, no bezuspe{no. Toga{ toj
re{i - ako ne moì da go kontrolira carstvoto na politi~ka baza, }e proba da go
kontrolira na religiozna baza. Toga{ Justinijan, zaradi politi~ki i religiozni
pridobivki, go postavi kako glaven religiozen poglavar na site crkvi vo Rimskata
imperija biskupot od Rim, po ime Vigilius.
Vigilius be{e dobar prijatel na Jistinijan. Celta na Vigilius da vladee so
crkvata be{e da pomogni da se organizira i soedini narodot vo Rimskoto carstvo
na politi~ka i religiozna baza edna{-za-sekoga{.
Od toa vreme pa navamu biskupot od Rim be{e se pove}e i pove}e vme{an ne samo
vo religiozni nastani, tuku i vo politi~ki nastani na zemjava. Taa sila potpolno
se razlikuva od koja i da e sila {to vladeela porano.
Taa vsu{nost e religiozno/politi~ka sila, za{to taka i bilo pretskaàno
razli~en od drugite carstva. Svetot nikoga{ porano ne se soo~il so tolku
neobi~na kombinacija na duhovno-politi~ka sila kakva {to bila ovaa, silata {to
vladeela od Rim. Daniil tokmu taka istaknal, deka zna~ajnite promeni vo
Hristovoto evangelie }e bidat napraveni vo vremeto i pod vodstvoto na ovaa sila.
[TO NI KA@UVA ISTORIJATA?
Istorijata kaùva deka Rim se sostoe{e od dve fazi: pagan (mnoguboè~ki) za
vremeto na Cezar, Dioklecijan, Nero i drugi imperatori, i religiozen Rim.
Koga paganskiot Rim padna pod invazija na varvarskite plemiwa, religiozniot
Rim ja prevzede celata vlast. Hristijanstvoto be{e skoro prifateno od site
varvarski plemiwa i religiozniot Rim postana najjaka politi~ka i religiska sila
vo Evropa. Neznabo{tvoto mu go otstapi mestoto na papstvoto. I zmevot mu ja
dade silata svoja, i prestolot svoj, i golema vlast, Otkrovenie 13:2.
Preku poluobratenite neznabo{ci i ~estoqubivite episkopi i sve{tenici
knezot na temninata na ovoj svet uspea da vlezi vo hristijanskata crkva i malkupo-malku da se probie me|u prvite redovi. Zabludite i sueverieto preovladuvaa, a
pravata vera nestanuva{e.
Evangelieto bilo izgubeno od vid, dodeka verskite obredi i obi~ai se namnoìle
tolku mnogu {to lu|eto po~nale da gi prifa}aat kako tie da doa|aat od Gospod.
50
Ova taka ode{e odprilika za 1260 godini, koe e pretskaàno vo proro{tvoto na

Daniil 7:25 i Otkrovenieto 12:6, 14 i 13:5.
HRISTOVATA CRKVA PRED
VREMETO NA MALIOT ROG
Da go sogledame sega nakratko iskustvoto na Hristovata crkva niz vekovite pred
da po~ni deluvaweto na maliot rog za da napravime sporedba so proro{tvoto na
Daniil.
Apostolot Pavle bil zagrièn za idninata na crkvata i zatoa na stare{inite vo
Efes im go sovetuval slednoto:
Oti se utvrdivte na temelite, postaveni od apostolite i prorocite, imaj}i
Go kako agolen kamen na temelot Samiot Isus Hristos... vrz kogo i vie }e se
soyidate vo ìveali{te Bo`jo preku Duhot, Efesjanite 2:20, 22.
Malku podocna im napi{al i gi opomenal Solunjanite:
Tajnata na bezzakonieto ve}e dejstvuva, 2 Solunjanite 2:7.
Tri opasnosti i se zakanuvale na crkvata i go zagriùvale apostolot Pavle.
Prvo: ]e nastani gonewe na crkvata od nadvor, {to Pavle go sporeduva so te{ki
volci koi nema da go {tedat stadoto. Na ovoj na~in sotonata imal namera da ja
uni{ti crkvata. No crkvata pokaàla izvonredno trpenie i sila vo borbata za
samoodrùvawe.
Vtoro: Vtorata opasnost }e bidi mnogu pogolema. Taa e Otpadot od verata {to
}e se slu~i vnatre vo crkvata. Lu|eto pod vlijanie na sotonata }e iznesuvaat
iskrivokol~ena nauka. Pavle opomenuval:
Bra}a, pazete nekoj da ne ve zavede so filozofija i so prazna izmama spored
~ove~koto predanie (tradicija), spored stihiite na svetot, a ne po Hrista,
Kolosjanite 2:8.
Treto: Po~etokot na otpadot }e se pojavi naskoro. Pavle se molel za za~uvuvawe
na ~istotata na verata, no znael deka }e dojdi do otpad, i toj do{ol - taka bilo.
Vrz osnova na Bibliskite proro{tva i na duhovnoto otkrovenie {to go dobil,
li~no Pavle prorekol, opomenuval i pi{uval za golemiot otpad {to }e se pojavi
vo Crkvata.
Na Solunjanite vaka im pi{uval:
Nikoj da ne ve izmami ni po kakov na~in; oti onoj den nema da nastapi dodeka
najnapred ne dojde otpa|aweto i ne se otkrie ~ovekot na grevot, sinot na
pogibelta, koj {to se protivi i se prevoznesuva nad s#, {to se nare~uva Bog
ili svetost, za da sedne kako bog vo Bo`jiot hram, pokaùvaj}i se deka e Bog,
2 Solunjanite 2:3, 4.
51
Toa zna~i deka otpa|awe od vistinskata vera }e se slu~i vnatre vo samata crkva
me|u vernicite, i namesto da se odrùvaat ednostavnite vistini na vistinskata
vera, }e ja odràt vernosta kon obi~aite i tradiciite.
Zatoa Hristos re~e:
Koj ne e so Mene, protiv Mene e; i koj ne sobira so Mene, toj rastura,
Matej 12:30.
Isus duri i fariseite mnogu strogo gi opomenuval zaradi toa {to ~uvaa tradicii:
Zo{to i vie ja prestapuvate Bo`jata zapoved zaradi va{eto predanie?,
Matej 15:3.
Zo{to, vie, ostavaj}i ja Bo`jata zapoved, go drìte predanieto ~ove~ko. I
taka ja otfrlate Bo`jata zapoved, za da go zapazite va{eto predanie, Marko
7:8, 9.
KAKO DOJDE DO OTPADOT?
Vo 8-ta glava vo Knigata na prorokot Daniil prikaàni se mnogu podrobnosti {to
gi videl Daniil i {to potvrduvaat deka Crkvata po~nala da odi po pat na otpad.
Pavle veli deka toj proces }e go vodi ~ovekot na bezzakonieto, proglasuvaj}i se
sebe-si za Bo`ji ~ovek.
Kako do{lo do toj otpad? Malku po malku. Prosto neosetno - neznaboè~kite
obi~ai si probija pat vo Hristijanskata crkva.
Dodeka trae{e progonstvoto na Crkvata od strana na politi~kata vlast na
neznaboè~kata Rimska imperija, Crkvata be{e ~ista.
52
Za da nema verska netrpelivost pome|u narodite vo Rimskata imperija, dojde do

kompromis pome|u neznaboè~kiot imperator i Crkvata. Toga{ biskupot od Rim
be{e proglasen za duhoven voda~ tatko na site crkvi vo Rimskata imperija.
Pome|u neznaboè~kiot Rim i Crkvata bea postignati kompromisi i
prilagoduvawa.
Kako rezultat na toa, progonstvoto na hristijanite prestana, a hristijanstvoto
pristapi vo carskite dvorovi i palati. Toga{ poniznosta i ednostavnosta na Isus
i Negovite apostoli ja zameni sjajot i gordelivosta na neznaboè~kite
sve{tenici i vladeteli; i namesto Bo`jite barawa i zakoni, hristijanstvoto
vovede ~ove~ki teorii i predanija.
Posledicata od ovoj kompromis/spogodba postignat pome|u neznabo{cite i
hristijanstvoto, be{e razvojot na ~ovekot na bezzakonieto. Mnogu od paganskite
u~ewa, obi~ai i praznoverija se vovlekle vo verata i bogoslu`bite na
takanare~enite hristovi sledbenici. Ovoj sistem na la`na vera e remek-delo na
sotonskata sila, za da upravuva so zemjata po svoja volja.
Za da si osigura svetovno bogatstvo i po~esti, Crkvata po~na da bara naklonost i
podr`ka od golemite i mo}ni lu|e na ovoj svet i otfrluvaj}i go na toj na~in Isusa,
svojata vernost mu ja obe}a na biskupot od Rim.
Petta karakteristika
5) Vo ednostavniot opis na male~kiot rog se zboruva deka toj rastel i be{e
pogolem od drugite - Daniil 7:20.
i kako da stana pogolem od drugite, Daniil 7:20.
Zna~i treba{e da postani va`na i vode~ka sila vo Evropa. Toa i postana. Posle
nekolku vekovi mo}ta na biskupot porasna do re{ava~ka sila vo Zapadna Evropa,
tokmu taka kako {to go predvidelo toa proro{tvoto - na prostorot {to bil
pretskaàn i na na~inot {to bil odnapred odreden.
Biskupot be{e proglasen za nepogre{iv, i glava na Hristovata Crkva, so najvisok
avtoritet nad episkopite i sve{tenstvoto vo site delovi na svetot, baraj}i od
lu|eto po{tovawe kakvo {to Mu pripa|a samo na Gospod.
Verata od Isusa, Koj pretstavuva nejzin prav temel, bila prenesena na biskupot od
Rim. Za oprostuvawe na grevovite i za ve~noto spasenie, namesto na Bo`jiot Sin,
narodot bil upaten da gleda na papata kako nivni zemjen posrednik i deka samo
preku nego moàt da se pribliàt na Gospod, deka toj stoi pred nimi namesto
Gospod, i pokraj toa {to apostolot Pavle n# predupreduva deka: Za{to eden e Bog,
i eden e Posrednikot pome|u Boga i lu|eto - ôvekot Hristos Isus, 1 Timotej 2:5.
Na toj na~in mislite na narodot bile odvra}ani od Gospod Isus Hristos, a
upatuvani na pogre{livi lu|e, poto~no na samiot Knez na temninata, koj preku
toga{nite crkovni velikodostojnici ja izvr{uval svojata vlast. Eve nekolku
primeri:
53
Papata Leo 13-ti (Leo XIII) ima napi{ano:

Papata e od tolku golema va`nost i tolku izdignat, {to toj ne e obi~en
~ovek, tuku isto kako da e Bog, i zamenik na Bog. Nie go drìme na ovaa zemja
mestoto na Semo`niot Bog,
The Great Encyclical letter of Leo XIII.
Alfonso Dei Lagore (Alfonso Dei Lagore) katoli~ki sve{tenik, misioner i u~itel,
ima napi{ano:
Koga sveti Mihail Arhangel doa|a prema hristijanin koj e na umirawe,
svetiot Arhangel moì da gi istera |avolite, no ne moì da go oslobodi
hristijaninot od svoite grevovi s# dodeka papata toa ne go dozvoli.
Kako {to be{e pri sozdavaweto na svetot dovolno za Gospod da re~i: neka
bide stvoreno i be{e stvoreno, na isti na~in dovolno e papata da re~i Hoe
Est Korpusmeum (Hoe Est Korpusmeum) i ete lebot ne e pove}e leb, tuku teloto
na Isus Hristos,
Dignity and Duties of the Priest or Selva, pg.31-33 st. Alfonso Dei Lagore.
Ovie se samo nekolku od mnogubrojnite dokumenti napi{ani od katoloci koi im
pokaùvaat na narodot kolku e golema mo}ta na biskupot od Rim.
Ovie bea denovi za opasnost na Hristovata zaednica. Ponekoga{ izgledalo deka
zabludata i sueverieto }e preovladaat a pravata vera }e is~ezni od zemjata.
Evangelieto bilo izgubeno od vid, a verskite obredi namnoèni. Narodot bil
preoptovaren so strogi i preterani pobaruvawa: razni vidovi pokori, oboàvawe
na relikvii, podigawe crkvi, davawe golemi sumi pari na crkvite za da se
umilostivi Gospod i drugo. Mnogu vernici za da go so~uvaat svojot imot i ìvot go
napu{tija praviot temel.
No imalo i takvi koi velele:
Ne pla{ete se od niv; pomnete Go Gospoda velik i stra{en i bijte se za
bra}ata svoi, za sinovite svoi, za }erkite svoi, za ènite svoi i za ku}ite
svoi, Neemija 4:14.
I ne go otpa{aa nitu za minut - duhovniot me~, koj e slovoto Bo`jo, Efesjanite
6:17.
I sekoja bogohulna drskost ja odbivaa so istite zborovi so koi Isus go odbiva{e
|avolot:
Begaj od Mene, satano, oti e napi{ano: Na Gospoda, tvojot Bog, klawaj Mu se
i samo Nemu sluì Mu!, Luka 4:8.
Imperatori, princevi, kralevi, i voda~i bea krunisani od biskupot. Kralot
Henri 4-ti (Henri IV) od Germanija vo 11-ot vek odbi da mu se pokloni i da mu sluì
na papata Gregori 7-mi (Gregori VII). Gregori toga{ naredi Henri da se simni od
negoviot prestol i da se proglasi za heretik.
54
Toga{ Henri re{i da odi vo Rim i da se poniì pred papata. Ova se slu~i srede
zima. Vo zamokot od Kanosa, kade {to toga{ Gregori prestojuval, Henri vo edno
predvorje, gologlav, bosonog, vo bedna obleka ~ekal tri dena vo postewe i
ispovedawe, za da go primi papata Gregori.
Gospod nikade vo Svojata Re~ nema nagovesteno deka ima postaveno bilo koj ~ovek
na zemjava, nitu na nebesata, kako glava na Hristovata crkva.
[esta karakteristika
6) Tri rogovi }e iskoreni t.e.
tri od desette carevi }e is~eznat vo negoviot podem - (Daniil 7:8).
A tri od prvite rogovi bea so koren istrgnati pred nego, Daniil 7:8.
I }e gi pokori trite cara, Daniil 7:24.
Istorijata ni kaùva deka plemiwata na Herulite, Ostrogotite i Vandalite bile
uni{teni taka, kako {to predvidelo proro{tvoto. Sedum od desette plemiwa
moàt i deneska da se prepoznaat vo Evropa. Na primer: Alimani (Germanci),
Franks (Francuzi), Burgundijci ([vajcarci), Suevi (Portugalci), Saksonci
(Englezi), Visigoti ([panci), Lombardi (Italijanci), Heruli (nema ostatok od
niv, ovie bea poni{teni), Vandali (nema ostatok od niv, ovie bea poni{teni), i
Ostrogoti (nema ostatok od niv, ovie bea poni{teni). Vidi ja kartata na 15-ta
strana od ova pismo.
Od vremeto na Konstantin (306-337 n.e.), do vremeto na Justinijan (527-565 n.e.),
dolgi i èstoki sudiri prodolìja da se slu~uvaat pome|u dvete najgolemi
frakcii na Crkvata:
a) Tie {to go poddrùvaa Biskupot od Rim protiv
b) Tie {to go prifatija u~eweto/veruvaweto na Arius, sve{tenik od
Aleksandrija.
Imperatorite na Isto~noto Rimsko Carstvo, ~ie glavno sedi{te be{e vo
Konstantinopol, bea na stranata na Rimokatoli~kiot Biskup od Rim. Pove}eto od
varvarskite nacii se pokorija na Rimokatoli~kiot Biskup. No, Herulite,
Vandalcite, i Ostrogotite se sprotivstavija. Prviot rog be{e otkornat vo 493ta n.e. koga Teodorik (Theodoric), voda~ot na Ostrogotite ja poni{ti silata na
Herulite vo Italija. Generacija pokasno, vojskata na Justinijan, koj {to se
bore{e od stranata na Biskupot, gi poni{ti drugite dve plemiwa vo ovaj redosled:
Vandalite vo 534-ta n.e.
Ostrogotite vo 538-ta n.e.
Posle ova, imiwata na ovie tri plemiwa/nacii is~eznaa celosno od Evropskata
Istorija. Ovie plemiwa/nacii nemaat ostatoci denes.
55
Sedma karakteristika
7) Na koj ima{e o~i i usta {to zboruvaa gordo - (Daniil 7:8, 20).
I protiv Sevi{niot }e zboruva - (Daniil 7:25).
O~ite vo Biblijata se simbol na boèstvenata inteligencija. Toj rog ima{e o~i,
no ne Bo`ji, tuku ~ove~ki. Toa zna~i deka taa sila vodena so ~ove~ka
inteligencija, so ~ove~ki mo`nosti i so ~ove~ki avtoritet, }e po~ni da go
potisnuva Bo`jiot avtoritet.
Kako {to vidovme pogore, ovaa sila (maliot rog) se postavi samata sebe-si nad
Gospod Sevi{niot. Biskupot be{e proglasen za nepogre{iv i glava na Hristovata
Crkva so najvisok avtoritet nad episkopite i sve{tenstvoto vo site delovi na
svetot, baraj}i od lu|eto po{tovawe kakvo {to Mu pripa|a samo na Gospod.
Eve gi tie prerogativi {to ovaa sila gi koristi za da vladee na zemjava:
Papata Leo 13-ti (Leo XIII) ima napi{ano:
Papata e od tolku golema va`nost i tolku izdignat, {to toj ne e obi~en
~ovek, tuku isto kako da e Bog, i zamenik na Bog. Nie go drìme na ovaa zemja
mestoto na Semo`niot Bog,
The Great Encyclical letter of Leo XIII.
Alfonso Dei Lagore (Alfonso Dei Lagore) katoli~ki sve{tenik, misioner i u~itel,
ima napi{ano:
Koga sveti Mihail Arhangel doa|a prema hristijanin koj e na umirawe,
svetiot Arhangel moì da gi istera |avolite, no ne moì da go oslobodi
hristijaninot od svoite grevovi s# dodeka papata toa ne go dozvoli.
Kako {to be{e pri sozdavaweto na svetot dovolno za Gospod da re~i: neka
bide stvoreno i be{e stvoreno, na isti na~in dovolno e papata da re~i Hoe
Est Korpusmeum (Hoe Est Korpusmeum) i ete lebot ne e pove}e leb, tuku teloto
na Isus Hristos,
Dignity and Duties of the Priest or Selva, pg.31-33 st. Alfonso Dei Lagore.
Ovie se samo nekolku od mnogubrojnite dokumenti napi{ani od katoloci koi im
pokaùvaat na narodot kolku e golema mo}ta na biskupot od Rim.
Tolku dlaboko Papskata Crkva ima{e otideno vo zabluda {to, eden smrten ~ovek,
go izdigna i mu se klawa{e kako na Bog: Papata e od tolku golema va`nost i
tolku izdignat, {to toj ne e obi~en ~ovek, tuku isto kako da e Bog .. Nie go
drìme na ovaa zemja mestoto na Semo`niot Bog.
56
Pomisli si! . . . Slab ~ovek, koj {to zaborava, i pravi gre{ki kako i sekoj drug
~ovek; koj ima potreba od hrana i pijalok i son kako i sekoj drug ~ovek; koj {to se
zamoruva i razboluva, i staree, i na kraj umira kako i sekoj drug ~ovek; koj {to e
gre{en, i ima potreba od oprostuvawe kako i sekoj drug ~ovek; na takov ~ovek
(Biskupot od Rim) mu be{e dadena titula i mo} povisoka od taa na Gospod i na
krajot be{e nare~en deka e bezgre{en! . . . Takva e zabludata na nivnata sila!
Verata od Isus Hristos, Koj pretstavuva nejzin prav temel, bila prenesena na
Biskupot od Rim. Za oprostuvawe na grevovite i za ve~noto spasenie, namesto na
Bo`jiot Sin, narodot bil upaten da gleda na papata kako nivni zemjen posrednik i
deka samo preku nego moàt da se pribliàt na Gospod, deka toj stoi pred nimi
namesto Gospod.
Pavle apostolot znae{e deka }e dojdi do vakva promena na zemjava i zatoa vo
poslanicata na Evreite mu kaùva na narodot na zemjava deka:
A ova {to go zboruvame, go zboruvame, glavno, deka imame takov
Prvosve{tenik (Hristos), Koj sedna od desnata strana na prestolot na
veli~ieto na nebesata, i e sluìtel na Svetili{teto i na vistinskata
Skinija, koja {to ja vozdigna Gospod, a ne ~ovek, Evreite 8:1, 2;
Imaj}i Go golemiot Prvosve{tenik, Koj preminal preku nebesata, Isusa,
Sinot Bo`ji, nie treba da se drìme za ispoveduvaweto na verata. Oti, nie
nemame takov Prvosve{tenik, {to nemoè da ne sou~estvuva vo na{ite
slabosti, tuku takov, Koj iskusil s# kako i nie, osven grev, Evreite 4:14, 15;
No Hristos, koga stana Prvosve{tenik na idnite blaga, so pogolema i so
posovr{ena skinija, nerakotvorena, odnosno ne onakva, kakva {to se pravi na
zemjata, nitu so krv kozja i tele{ka, tuku so svojata krv vleze vo svetili{teto
edna{ za sekoga{ i izvr{i ve~en otkup. Za{to, ako krvta na jun~e i jarec, i
pepelta od junica preku poprskuvawe gi osvetuvaat oskvernetite, za
o~istuvawe na teloto, toga{, kolku li pove}e krvta na Hrista, Koj preku
Svetiot Duh se prinese Sebe na Boga neporo~en, }e ja o~isti sovesta na{a od
mrtvi dela, za da Mu sluìme na ìviot i vistinski Bog, Evreite 9:11-14.
Eve Pavle apostolot kako ~isto ni kaùva deka Hristos e na{iot edinstven
posrednik, na{iot Prvosve{tenik koj posreduva me|u nas i ìviot Bog - Otecot
Stvoritel.
Zatoa e va`no da ne se zanesuvame premnogu i da mu se klawame na lu|e i ~ove~ki
tvorbi, tuku sekoga{ koga imame maka da mu se obratime direktno na Hristos.
Hristos e edinstven {to moì da oprosti grevovi, a ne ~ovek.
Koga Adam pogre{i, toj pogre{i sprema Gospod i Negoviot Svet zakon. Zatoa nie
treba da se obratime prema Gospod so poniznost i so skru{eno srce za da Go
zamolime da ni gi oprosti na{ite grevovi.
Toga{ nie, kako moìme da se obratime sprema ~ove~ko bitie (koe e isto taka
gre{no kako i nie samite) da moì da ni gi opravda i oprosti na{ite grevovi?
Nevozmo`no!
Site lu|e se gre{ni i nema nitu eden praveden. Pavle napi{a:
57
I taka, kakvo predimstvo imame? Nikakvo, oti ve}e gi obvinivme, kako

Judejcite taka i Elinite, deka se site pod grev, kako {to e napi{ano: Nema ni
eden praveden, nema ni eden razumen, nema koj da Go bara Boga; site se
otstranija, zaedno stanaa negodni; nema koj da pravi dobro, nema nieden,
Rimjanite 3:9-12.
Osma karakteristika
8) I }e gi ugnetuva svetiite na Sevi{niot - (Daniil 7:25).
Ovaa sila (maliot rog) }e go goni narodot na Gospod.
Istoriskite zapisi od srednite vekovi izobiluvaat so te{ki progonstva i
bezbrojni kaznuvawa kako nikoga{ porano, vo koi krvta na svetiite te~ela kako
voda.
Leku (Lecky), istori~ar, ima napi{ano:
Deka Rimskata Crkva ima proleano nevina krv pove}e od bilo koja druga
institucija otkako postoi ~ovek na zemjava, dobriot poznava~ na istorijata
nema da se posomneva vo toa,
Rise and Influence of the Spirit of Rationalism in Europe, pg. 32.
Otprilika e izra~unato deka okolu 50,000,000 ma~enici imaat poginato. So vekovi
zemjata vo Evropa be{e navodnuvana so krvta na ma~enite. Golemi vojski i armii
bea stvoreni so edna cel - da gi istrebat takanare~enite (od strana na toga{nata
crkva) heretici.
Sekoj kaj kogo }e se najdela Biblija, ili ako nekoj se osudel da misli poinaku od
toa {to go propi{uvala crkvata, bil progonuvan i ma~en do smrt. Pro~uen e
dekretot so kogo e voveden inkvizicioniot sud protiv onie koi poseduvale
Biblija i ja ~itale na svoj jazik. Svetot seu{te treperi pri pomislata na
periodot vo koj Inkvizicijata deluva{e, no kolku moàt da se setat deka ova
ne~ove~ko sredstvo be{e sozdadeno od Papstvoto i be{e koristeno kako nivno
oru`je?
Milioni lu|e bile proglaseni za heretici, ve{terki, neznabo{ci, bez razlika
dali bea bogati ili siromasi, dali bea nau~nici kako (Nikola Kopernik, Galileo
Galilej) ili obi~en narod. Imotite im bea razgrabuvani, ku}ite poni{tuvani.
Naredeno bilo lu|eto da se progonuvaat i po {umite i po zemnite pe{teri kade
{to nao|ale zasolni{te.
Hristovata crkva pove}e stotici godini be{e vo izolacija i povlekuvawe, ìveeja
vo katakumbi. Vo toa vreme Kolombo ja otkri Amerika i mnogu lu|e pobegnaa od
Evropa za da se spasat od progonstovoto na papata.
Prorokot toa vaka go prikaùva:
A ènata pobegna vo pustiwa, kade {to ima{e prigotveno mesto od Boga za
da ja hranat tamu iljada dvesta i {eeset dena, Otkrovenie 12:6.
58
Bea do smrt ma~eni po zatvorite na najrazli~ni spravi za ma~ewe, i na telata i na

du{ite, spaluvani na loma~i i ubivani na najgrozen na~in.
Mnogu inteligentni lu|e gi snajde istata sudbina zatoa {to ne se sloùvaa so
veruvawata na crkvata, kako: Nikola Kopernik, Galileo Galilej, Isak Wutn i dr.
Toga{ se ispolnija Hristovite zborovi:
]e bidete predadeni isto taka i od roditeli, i od bra}a i od rodnini, i od
prijateli, a nekoi od vas }e bidat i ubieni; i }e bidete namrazeni od site,
zaradi Moeto ime, Luka 21:16, 17;
No }e nastapi i vreme, koga sekoj, {to }e ve ubie, }e misli deka na Boga Mu
prinesuva slu`ba. I toa }e go pravat, oti ne Go poznaa Otecot, nitu Mene. No
vi go kaàv toa, ta koga }e dojde vremeto, da se setite deka Jas sum vi rekol,
Jovan 16:2-4.
Na Hristos prorocite od sekoga{ patele, Toj propati, i do krajot na vremeto
Negoviot narod isto taka }e pati. Hristos re~e:
Pomnete gi zborovite {to vi gi rekov Jas: ni eden sluga ne e pogolem od
svojot gospodar. Ako mene Me gonea, i vas }e ve gonat; ako Moite zborovi gi
zapazea, i va{ite }e gi zapazat. No seto ova }e vi go pravat zaradi Moeto ime,
oti ne Go poznaa onoj, Koj {to Me pratil, Jovan 15:20, 21.
Devetta karakteristika
9) Duri }e si pomisli da gi izmeni vremiwata nivni i zakoni - (Daniil 7:25).

Daniil pokaàl deka male~kiot rog }e porasne do visina i do mesto od koe:
}e ja obori vistinata na zemjata i s# {to prave{e mu napreduva{e,
Daniil 8:12.
Duri }e si pomisli da gi izmeni vremiwata nivni i zakonite, Daniil 7:25.
Sekoja sila ili sistem {to go promenuva ve~niot Zakon na Gospod, se izdiga iznad
Gospod. Oti sekoj {to saka da promeni ne{to vo Bo`jiot Zakon, toga{ toj nekoj
mora da e na povisoka pozicija od samiot Gospod, zatoa {to vo Biblijata pi{uva
deka Gospod nikoga{ ne se menuva, nitu nekoga{ }e dozvoli da se promeni
Negoviot ve~en svet Zakon.
Eve nekolku primeri:
Trevata se su{i, cve}eto svenuva, a slovoto na na{iot Bog ostanuva ve~no,
Isaija 40:8.
Neboto i zemjata }e preminat, no zborovite Moi nema da preminat, Marko
13:31.
59
Pavle ni kaùva deka Hristos nikoga{ ne se menuva:

Isus Hristos e ist v~era, i denes, i vo veki, Evreite 13:8.
David ni kaùva:
Tvoeto slovo, Gospodi, e zasekoga{ utvrdeno na neboto, Psalmi 118:89 (vo
nekoi Biblii Psalmi 119:89).
Vreme e, Gospodi, da se dejstvuva: Tvojot Zakon go razurnaa. Zatoa gi zasakav
zapovedite Tvoi i od topaz i od zlato pove}e, Psalmi 118:126, 127 (vo nekoi
Biblii Psalmi 119:126, 127).
Tvojata pravda e ve~na pravda, i Tvojot Zakon e vistina, Stih 142. Odamna
znam za Tvoite svedo{tva, koi si gi utvrdil zasekoga{, Stih 152.
Taka i Moeto slovo, {to izleguva od ustata Moja, ne se vra}a kon Mene
prazno, tuku go ispolnuva ona, {to Mu e ugodno, i go pravi ona za {to sum go
ispratil Jas, Isaija 55:11.
Oti sum Gospod, Jas ne se izmenuvam..., Malahija 3:6.
Otporot protiv Bo`jata Crkva {to doa|a{e odnadvor, doprinesuva{e crkvata da
stanuva po~ista i posilna. Zatoa neprijatelot mo{ne uspe{no }e deluva odvnatre,
oboruvaj}i ja vistinata i koristej}i ja Bo`jata crkva za seewe na zabludi.
Od ovoj mig slikata stanuva se pojasna. Vekovnata golema borba nema da bidi borba
me|u religijata i nereligijata, tuku borba me|u vistinata i zabludata.
Sotonata mnogu dobro znae{e deka Svetoto pismo im ovozmoùva na lu|eto da gi
prepoznaat negovite ve{ti izmami i gi pou~uva kako da se sprotivstavat na
negovata sila.
I Hristos napadite na |avolot gi do~ekuva{e so {titot [Bo`jata Re~] na ve~nata
vistina, velej}i sekojpat: Pi{ano e, (Matej 4:4). Biblijata sekoga{ go izdignuva
Gospod, a ne smrtniot ~ovek.
Mnogu narod veruva deka go sledi Gospod kako {to treba. No toa ne e taka. Mnogu
se laàt. Za takvite Hristos re~e:
Ne sekoj {to mi veli: Gospodi, Gospodi, }e vleze vo carstvoto nebesno, a onoj
{to ja ispolnuva voljata na Mojot Otec nebesen. Mnozina }e Mi re~at vo onoj
den (krajot na svetot) Gospodi, Gospodi, ne vo Tvoe li ime prorokuvavme? I
zar vo Tvoe ime besovi ne izgonuvavme? I ne vo Tvoe li ime mnogu ~uda
pravevme? I toga{ Jas }e im kaàm: Nikoga{ ne sum ve poznaval; begajte od
mene vie {to pravite nezakonski dela (toa e ~ove~koto predanie, za{to
predanieto se kosi so Biblijata na mnogu mesta), Matej 7:21-23.
Zna~i mnogu e va`no da go poznavame dobro Zborot na Gospod, da Go sledime, i da
Go po{tuvame kako {to treba - kako {to bara Otecot od nas da go po{tuvame, a ne
kako {to mislime nie deka treba da Go po{tuvame.
60
Tuka ima golema razlika pome|u dvete. I toa kobna razlika, se raboti za ve~en
ìvot ili ve~no poni{tuvawe. Zatoa treba da apelirame do site bra}a i sestri da
imaat dobro poznavawe od Zborot na Gospod, zatoa {to tuka e spasenieto. Jovan
re~e:
Osveti gi so Svojata vistina. Tvoeto slovo e vistina, Jovan 17:17.
Pavle re~e:
Oble~ete se vo seto oru`je Bo`jo, za da se odrìte protiv |avolskoto
lukavstvo; oti na{ata borba ne e protiv krvta i plotta, tuku protiv
na~alstvata, protiv vlastite, protiv svetskite upraviteli na temninata od
ovoj vek, protiv podnebesnite duhovi na zlobata. Poradi toa primete go seto
oru`je Bo`jo, za da moìte da se branite vo lo{ den, ta, otkako }e pobedite,
da se odrìte, Efesjanite 6:11-13.
Zna~i koe e ova oru`je Bo`jo? Prodolì ~itaj ponatamu:... }e se opa{ete so
vistina i }e se oble~ete vo oklopot na pravdata... {titot na verata... {lemot na
spasenieto i duhovniot me~, koj e slovoto Bo`jo!... so molitva i prosba, Stihovi
14-18. Ete, u{te edna{ moì da se uvidi deka slovoto Bo`jo e mnogu va`no da se
znae. Bez dobro poznavawe na Biblijata, mnogu e lesno narodot da bidi izlaàn od
|avolot. Zatoa Pavle re~e da se za{titime, i gi nabrojuva site raboti {to ni se
potrebni.
Zaradi toa sotonata napravi Bibliskite sveti vistini da ostanat skrieni i
zabraneti. So vekovi Biblijata bila zabraneta da se poseduva i da se ~ita, a
sve{tenicite i crkovnite velikodostojnici ja tuma~ele taka kako {to im
odgovaralo za da gi opravdaat svoite zahtevi i u~ewa. Taka se do{lo do veruvaweto
deka Biskupot od Rim na zemjata e Bo`ji namesnik.
SVETIOT ZAKON SE PROMENI
Vo spomenatiot period, otpadot vo Hristijanskata Crkva na poseben na~in go
potkopa Bo`jiot avtoritet, go urna Negoviot Zakon, i go promeni Negovoto vreme
(denot za odmor).
So izvr{enite
promeni na
ve~nite zakoni na
Sevi{niot,
Crkvata
fakti~ki posegna
vo Boèstveniot
avtoritet i se
oddale~i od
ve~nata vistina.
Vo celoto Sveto Pismo ne postoi zapis deka Bog nekoga{ go povlekol Svojot
blagoslov ili Svoeto posvetuvawe od sabotniot den. A nie znaeme deka Gospod
nikoga{ ne se menuva.
Bog rekol: Oti sum Gospod, Jas ne se izmenuvam, Malahija 3:6.
61
Bo`joto vetuvawe i zavetot so ni{to ne moàt da se uni{tat. Bog rekol:

Nema da go naru{am Mojot zavet i nema da go izmenam ona, {to izleglo od
ustata moja, Psalmi 88:34 (vo nekoi Biblii Psalmi 89:34).
Bog ne e ~ovek, ta da se koleba, nitu e sin ~ove~ki, pa da se izmenuva. [to }e
kaè, pa da ne go izvr{i, ili {to }e re~e, pa da ne bide taka, 4 Mojseeva
23:19.
... Koj ve~no ja pazi vistinata, Psalmi 145:6 (vo nekoi Biblii Psalmi 146:6).
Sekoj dobar dar i sekoj sovr{en podarok ide odozgora, doa|a od Otecot na
svetlinata, vo Kogo nema promeni, ni senka od izmena. Oti On n# rodi po
Svoja volja preku Slovoto na vistinata, Jakov 1:17, 18.
Isus opomenuval:
Nemojte da mislite deka

sum do{ol da go poni{tam
Zakonot ili Prorocite; ne
sum do{ol da gi poni{tam,
tuku da gi ispolnam.
Za{to, vistina, vi velam
duri postojat neboto i
zemjata nitu edna jota ili
crta od Zakonot nema da se
izmeni, dodeka ne se ispolni
se.
I taka, onoj {to }e naru{i
edna od tie najmali zapovedi
i taka gi nau~i lu|eto,
najmal }e se nare~e vo
carstvoto nebesno; a onoj
{to }e gi ispolni i pou~i,
toj golem }e se nare~e vo
carstvoto nebesno, Matej
5:17-19.
Neboto i zemjata }e preminat, no zborovite Moi nema da preminat, Marko
13:31.
No polesno im e na neboto i na zemjata da preminat, otkolku edna crta od
Zakonot da propadne, Luka 16:17.
Pavle re~e za Hristos:
Isus Hristos e ist v~era, i denes, i vo veki, Evreite 13:8.
62
I proro{tvoto odnapred kaùva deka Hristos }e go napravi Zakonot da bidi

golem i slaven (vidi vo Isaija 42:21), i deka }e go nosi na srce (Psalmi 39:8, vo
nekoi Biblii Psalmi 40:8). Na toj na~in jasno ni e pokaàn Isusoviot odnos kon
propisite na Bo`jiot zakon.
Na Gospoda mu bilo ugodno zaradi pravdata Svoja da go vozveli~i i proslavi
zakonot, Isaija 42:21.
Odlu~iv da ja ispolnam voljata Tvoja, Boè moj; Tvojot zakon e vo srceto
moe, Psalmi 39:8 (vo nekoi Biblii Psalmi 40:8).
Zna~i Hristos nikoga{ ne se menuva, nitu ima ovlasteno bilo koj da go promeni
ve~niot Bo`ji zakon.
Na Golgota Zakonot be{e izdignat, pravdata zadovolena, grevot poni{ten, Gospod
proslaven, gre{nikot opravdan, i Sotonata pobeden!
Psalmistot David veli:
verni se site zapovedi Negovi, utvrdeni zasekoga{, zasnovani vrz vistina i
pravda, Tvoeto slovo, Gospodi, e zasekoga{ utvrdeno na neboto, Psalmi
110:7, 8; 118:89, (vo nekoi Biblii Psalmi 111:7, 8; 119:89).
I nikoj ne moè da promeni nitu eden propis od Bo`jiot zakon:
Zo{to re~e: milosta e za ve~nost ustanovena, a na neboto Ti ja utvrdi Tvojata
vistina. Gospodi, Boè na silite, koj e ednakov so Tebe. Silen si Ti,
Gospodi, i vistinata Tvoja e okolu Tebe, Psalmi 88:2, 8 (vo nekoi Biblii
Psalmi 89:2, 8).
Petar re~e:
Za{to teloto e kako treva, i sekoja ~ove~ka slava - kako cvet od treva; se
isu{uva trevata, i cvetot nejzin pa|a; no slovoto Gospodovo ostanuva za
sekoga{, 1 Petrovo 1:24, 25.
Isaija napi{a:
Trevata se su{i, cve}eto svenuva, a slovoto na na{iot Bog ostanuva ve~no,
Isaija 40:8.
Gospod re~e preku Isaija prorokot:
Moite misli ne se va{i misli, nitu va{ite pati{ta se Moi pati{ta, veli
Gospod. No, kako {to e neboto povisoko od zemjata, taka se i Moite pati{ta
povisoki od va{ite pati{ta, i mislite Moi - povisoko od va{ite misli. Kako
{to do`dot i snegot pa|aat od neboto i tamu ne se vra}aat, tuku ja napojuvaat
zemjata i ja pravat sposobna da ra|a i da se zelenee, za da mu dava seme na onoj,
{to see i leb na onoj, koj jade, taka i Moeto slovo, {to izleguva od ustata
Moja, ne se vra}a kon Mene prazno, tuku go ispolnuva ona, {to Mu e ugodno, i
go pravi ona za {to sum go ispratil Jas, Isaija 55:8-11.
Bog seto ova jasno go pretskaàl i ja otkril istoriskata vistina deka Crkvata }e
doìvee vreme na svoj otpad. Taka i se slu~ilo.
63
Istorijata ni zboruva deka praznuvaweto na nedelata namesto sabota e nametnata

po smrtta na apostolite - vernite ~uvari na ~istata Hristova nauka - so zakoni na
crkovnite i civilnite vlasti, i taka toj obi~aj do{ol i do na{ite denovi.
Vo noviot zavet, so nieden zbor ne se spomenuva deka sabotata e ukinata ili
promeneta. Zna~i nedelata ne e nikakvo delo na Bo`jeto otkrovenie, tuku
proizvod na ~ove~kata tradicija, za{to pismoto zboruva samo za sabotata.
Isus seriozno gi prekoril fariseite kako licemeri koi Bo`jiot zakon go
podvlastuvale na svoite obi~ai i tradicii:
Licemeri, dobro prorokuval za vas Isaija velej}i: Ovoj narod se
pribliùva do Mene so ustata svoja i so usnite Me po~ituva, a so srceto svoe
stoi daleku od Mene; no naprazno Me po~ituva, oti propoveda ~ove~ki
povelbi, Matej 15:7, 8, 9.
I re~e Gospod: bidej}i ovoj narod se pribliùva kon Mene so ustata svoja, i
so jazikot svoj Me po~ituva, a srceto negovo mu ostanuva daleku od Mene, i
po~ituvaweto nivno pred Mene e samo nau~eno ~ove~ko pravilo, Isaija 29:13.
A On im odgovori i re~e: Dobro prorokuval Isaija za vas licemerite, kako
{to e napi{ano: Ovoj narod so usta Me po~ituva, a so srceto stoi daleku od
Mene; no naprazno Me po~ituva, oti propoveda ~ove~ki povelbi. Za{to, vie,
ostavaj}i ja Bo`jata zapoved, go drìte predanieto ~ove~ko I im re~e: i
taka ja otfrlate Bo`jata zapoved za da go zapazite va{eto predanie
prestapuvaj}i go slovoto Bo`jo so va{eto predanie, {to ste go predavale
vie, Marko 7:6-9, 13.
KAKO DO[LO DO VOVEDUVAWE NA SKULPTURI,

SLIKI I RELIKVII VO CRKVATA?
Zaradi novoobratenite i neznabo{cite, kako edna vrsta zamena za nivnite idoli
koi gi oboàvale i na koi im se klawale, postepeno vo hristijanskoto
bogosluènie e voveduvan kultot na statui, sliki i relikvii (svetite mo{ti). Toa
se prave{e so cel da im se olesni nivnoto prifa}awe na hristijanstvoto. No
pokasno vo Nikeja 787-ta godina n.e. na eden op{t crkoven sobor so svoj dekret
be{e ozakonet ovaj nov stvoren sistem na idolopoklonstvo.
Vo po~etokot ikonite i slikite bea vovedeni, ne za da im se klawaat lu|eto na niv,
tuku kako pomo{ - da posluàt namesto kniga, da im se dade upatstvo na onie koi ne
znaele da ~itaat, a na tie {to znaele da ~itaat, vizuelno da gi pottiknuvaat na
pobo`no razmisluvawe.
Vremeto pokaà deka statuite, slikite i ikonite na neupatenite, namesto da im go
osvetli pametot i da im ja izdignat vistinskata pobo`nost vo srcata na
poklonicite, im gi poniùva. Namesto da gi usmerat mislite na vernicite prema
Gospod, fakti~ki gi odvra}aat od Nego, i gi naveduvaat da se klawaat na ~ove~kite
rakotvorbi, koe Gospod so zapoved go zabrani:
64
Nemoj da ima{ drugi bogovi osven Mene! Ne pravi za sebe idol, nitu kakva
slika na ona, {to e gore na neboto, {to e dolu na zemjata i {to e vo vodata pod
zemjata; nemoj da im se klawa{, nitu da im sluì{, oti Jas sum Gospod, Bog
tvoj; Bog revnitel, Koj za grevovite na tatkovcite gi kaznuva decata do
tretoto i ~etvrtoto koleno, 2 Mojseeva 20:3-5.
A onie pak, {to }e se sprotistavat na takvite u~ewa, Daniil re~e deka maliot
rog }e gi sotira svetcite na Sevi{niot, Daniil 7:25, {to istorijata mnogu
pati gi zabeleìla.
KAKO E IZVR[ENA PROMENA VO ZAKONOT?
Otpadnikot koj go vovle~e otpadot vo Crkvata ne se zadrà samo na toa. Za da
bidi grevot potpoln, od Bo`jiot Zakon otfrlena e vtorata zapoved - koja
zabranuva oboàvawe na sliki/ikoni. No, za da ostani nepromenet brojot na
zapovedite (10 zapovedi), desettata zapoved e podelena na dve. Ovaa promena na
Zakonot moì da se vidi vo Katoli~kiot katehizis.
Biblija/katehizis
Za da bidi popregledna napravenata izmena vo Zakonot }e napravime edna sporedba
pome|u tekstot na Zakonot vo Biblijata, i tekstot vo Katoli~kiot katehizis:
BIBLIJA
KATEHIZIS
I
Jas sum Gospod, Bog tvoj, Koj te izvede od
zemjata Egipetska, od domot na
ropstvoto. Nemoj da ima{ drugi bogovi
osven Mene!
II
Ne pravi za sebe idol, nitu kakva slika
na ona, {to e gore na neboto, {to e dolu
na zemjata i {to e vo vodata pod zemjata;
nemoj da im se klawa{, nitu da im
sluì{, oti Jas sum Gospod, Bog tvoj;
Bog revnitel, Koj za grevovite na
tatkovcite gi kaznuva decata do tretoto
i ~etvrtoto koleno, onie, koi Me
mrazat; Koj pokaùva milost na
iljadnici, koi Me sakaat i gi pazat
zapovedite Moi.
III
Ne izgovaraj go naprazno imeto na
Gospoda, tvojot Bog, bidej}i Gospod nema
da go ostavi nekaznet onoj, koj naprazno
}e go izgovori imeto Negovo.
I
Ja sam Gospodin Bog tvoj; nemaj
drugih bogova uz mene.
II
Ne izusti imena
Boga svojega uzalud.
Gospodina
III
Spomeni se da svetkuje{ dan
Gospodwi.
65
IV
Pomni go denot saboten, za da go
praznuva{. [est dena raboti, i svr{i gi
vo niv site raboti svoi; a sedmiot den e
sabota Gospodova, na tvojot Bog; toga{
nemoj da vr{i{ nikakva rabota, ni ti,
ni sinot tvoj, ni }erkata tvoja, ni
slugata tvoj, ni sluginkata tvoja, ni
volot tvoj, ni osleto tvoe, nitu
pridojdeniot, koj se nao|a kaj tebe, oti
za {est dena gi sozdade Gospod neboto i
zemjata, moreto i s# {to e vo niv; a vo
sedmiot den si otpo~ina: zaradi toa
Gospod go blagoslovi sedmiot den i go
osveti.
V
Po~ituvaj gi tatkoto svoj i majkata
svoja, za da ti bide dobro i da poìvee{
podolgo na zemjata, {to ti ja dava
Gospod, tvojot Bog.
VI
Ne ubivaj!
VII
Ne vr{i prequba!
VIII
Ne kradi!
IV
Po{tuj oca i majku da dugo
ìvi{ i dobro ti bude na
zemqi.
V
Ne ubij.
VI
Ne sagrije{i bludno.
VII
Ne ukradi.
VIII
Ne re~i la`na svjedo~anstva na
bli`wega svoga.
IX
IX
Ne svedo~i la`no protiv svojot blièn! Ne poèli tuxega ènidbenoga
druga.
X
X
Ne poèluvaj ja ènata na bli`niot Ne poèli nikakve stvari
svoj, ne poèluvaj go domot na bli`niot bli`wega svoga.
svoj, nitu nivata negova, ni slugata
negov, ni sluginkata negova, ni volot
negov, ni osleto negovo, ni sekakov
dobitok, nitu ne{to drugo, koe e na
bli`niot tvoj!
Kako {to se gleda od gornata tabela - vtorata zapoved koja im zabranuva na lu|eto
da im se klawaat na kipovi i sliki (ikoni) otfrlena e od Zakonot, a ~etvrtata
zapoved e izmeneta taka da, namesto sabotata kako sedmi den, za praznik e
proglasen prviot den od sedmicata (sprema Katolicite, Grcite, Pravoslavnite,
Protestantite i pove}eto drugi crkvi vo svetot - dan Gospodwi - e nare~ena
nedelata). So ovaa promena na ~etvrtata zapoved se ispolni proro{tvoto na
Daniil 7:25 za maliot rog: I }e pomisluva da gi promeni vremiwata i
zakonite.
Vtorata Bo`ja zapoved od Zakonot kako {to e napi{ana vo Biblijata glasi:
66
Ne pravi za sebe idol, nitu kakva slika na ona, {to e gore na neboto, {to e
dolu na zemjata i {to e vo vodata pod zemjata; nemoj da im se klawa{, nitu da
im sluì{, oti Jas sum Gospod, Bog tvoj; Bog revnitel, Koj za grevovite na
tatkovcite gi kaznuva decata do tretoto i ~etvrtoto koleno, onie, koi Me
mrazat; Koj pokaùva milost na iljadnici, koi Me sakaat i gi pazat
zapovedite Moi, 2 Mojseeva 20:4-6 .
KAKO E IZVR[ENA PROMENA NA VREMETO?
Tatkoto na lagata preku duhot na popu{taweto pred neznabo{tvoto, otvori pat
za u{te pogolemo nepo{tuvawe na avtoritetot na Neboto i kako {to veli Daniil
}e pomisluva da gi promeni vremiwata i zakonite, Daniil 7:25.
Vo Bo`jiot Zakon postoi samo edno vreme. I pove}e od toa - postoi samo edno
vreme za odmor i za bogosluènie, a toa e sedmiot den vo sedmicata - sabotata. Den
koj Samiot Gospod go blagoslovi i go posveti.
êtvrtata Bo`ja zapovest se odnesuva na sedmi~niot den za odmor, nare~en na
Izraelski Shabbat (ili [abat). Ovoj zbor [abat zna~i Sabota. Do den denes
Evreite ja po{tuvaat Sabotata. Sprema toa, ako male~kiot rog pomislil da
izmeni vremiwa vo Zakonot na Gospod, toga{ bi trebalo da o~ekuvame da ima
nekakva promena vo sedmi~nata Sabota, za{to denot zna~i vreme.
Bog rekol:
Pomni go denot saboten, za da go praznuva{. [est dena raboti, i svr{i gi vo
niv site raboti svoi; a sedmiot den e sabota Gospodova, na tvojot Bog; toga{
nemoj da vr{i{ nikakva rabota, ni ti, ni sinot tvoj, ni }erkata tvoja, ni
slugata tvoj, ni sluginkata tvoja, ni volot tvoj, ni osleto tvoe, nitu
pridojdeniot, koj se nao|a kaj tebe, oti za {est dena gi sozdade Gospod neboto i
zemjata, moreto i s# {to e vo niv; a vo sedmiot den si otpo~ina: zaradi toa
Gospod go blagoslovi sedmiot den i go osveti, 2 Mojseeva 20:8-11.
Ovie vrednosti na sabotata se vospostaveni u{te vo Edem. Od Rajot do Sinaj
pominale 2500 godini, no zapovedta za praznuvawe na sedmiot den ne e izmeneta.
Ovaa prastara sabota }e bidi po~ituvana i vo obnoveniot raj. Prorokot Isaija taa
vistina ja potvrduva vaka:
Za{to, kako {to novoto nebo i novata zemja, koi Jas }e gi sozdadam, }e bidat
sekoga{ pred liceto Moe, veli Gospod, i taka Toga{ od mesec na mesec, i od
sabota vo sabota }e doa|a sekoja plot pred liceto Moe na poklonenie, veli
Gospod, Isaija 66:23.
To~no kako {to prore~e Daniil vo vremeto na golemiot otpad, namesto sabotata,
izdignat bil praznikot koj neznabo{cite go svetkuvale kako ~esen den na
sonceto, a toj bil prviot den na sedmicata nedelata (na Angliski nare~en
Sun Day).
67
KAKO I KOGA DO[LO DO PROMENA NA

POÎTUVAWETO NA SABOTATA VO
POÎTUVAWE NA NEDELATA?
Vo po~etokot, ovaa promena ne e nametnata otvoreno. Prou~uvaj}i gi delata na

apostolite doznavame deka vo prvite vekovi site hristijani ja praznuvale pravata
sabota.
Vo vtoriot vek, nekoi hristijanski voda~i se obidele da ustanovat se}avawe na
denot na raspnuvaweto i voskresenieto. Tie praznuvaweto na denot za odmor sabotata go naso~ile kon raspnuvaweto, koj se poistovetuval so evrejskiot praznik
Pasha.
Sikst (Sikst - imeto na biskupot na Rimskata crkva) gi povel hristijanite da ne go
slavat denot na raspnuvaweto, koj sekoja godina pa|al vo drugo vreme, tuku da go
slavat denot na voskresenieto - da ja po~ituvaat nedelata. Vo po~etokot toj ne bil
sedmi~en, tuku godi{en praznik.
So toa {to praznuvaweto go prenele na nedelata i {to go povrzale so
voskresenieto, rimskite hristijani se nadevale deka }e go izbegnat
poistovetuvaweto so evreite, od edna strana; od druga strana, prviot den na
sedmicata nedelata, vo Rimskata imperija se praznuval kako den posveten na
sonceto. Taka po~ituva~ite na sonceto sega polesno moèle da gi prifatat
hristijanite kako nivni prijateli, a praznuvaj}i ja nedelata, hristijanite
postanale po~ituva~i na sonceto.
Vo nedela obi~no se odrùvale va`ni bogosluènija, no taa sepak bila prifatena
samo kako den za razonoda, dodeka Sabotata i ponatamu se praznuvala kako svet den.
Okolu 280-ta godina n.e. papata Viktor re{il praznuvaweto na nedelata - denot na
se}avaweto na voskresenieto, da go nametni kako obvrska. Na site biskupi {to ne
bi go sledele ovoj plan im se zakanil so isklu~uvawe od Crkvata.
Na 7 mart 321-ta godina n.e. carot Konstantin izdal dekret (zakon) so kogo
nedelata ja proglasil kako javen praznik vo celoto Rimsko carstvo. Dekretot
glasel:
Site stanovnici na gradovite, sudiite, trgovcite i zanaet~iite neka se
odmaraat vo slavniot den na sonceto. Ama onie koi se bavat so zemjodelie
moàt sosema slobodno da gi obrabotuvaat svoite poliwa, oti ~esto pati se
slu~uva da ne e nitu eden drug den taka pogoden za seewe semiwa ili sadewe na
vinovi lozi; zatoa ne treba da se dozvoli zaradi neiskoristuvawe na
pogodnoto vreme, da se izgubat blagodetite dadeni od neboto.
A.H. Lewis, History of the Sabbath and the Sunday (Istorija
na sabotata i nedelata) 2nd, ref. 1903, p.p. 123, 124.
Ovaj poteg na Konstantin be{e ~isto politi~ki poteg, so cel, na toj na~in da gi
obedini sprotivnite interesi na neznabo{tvoto i hristijanstvoto i da vovedi mir
vo Rimskoto carstvo. So toa dojde i do soedinuvawe na paganskite i hristijanskite
obi~ai. Me|utoa, mnogu bogobojazni hristijani ja pazele svetosta na Gospodovata
Sabota i ostanale poslu{ni prema ~etvrtata zapoved na Bo`jiot Zakon.
68
îtaj}i ja Biblijata od Prvata Mojseeva kniga pa se do krajot - do Otkrovenieto,

ne nao|ame ni{to {to bi ukaùvalo na po~ituvawe na nedelata. Svetite spisi
baraat religiozno po~ituvawe na Sabotata, denot {to nie ne go po~ituvame.
Od vreme na vreme se odrùvale golemi crkovni sobori na koi se sobirale
crkovni golemodostojnici od celiot svet.
Skoro na sekoj sobor Sabotata koja ja postavil Samiot Gospod, bila se pove}e
potisnuvana, a nedelata izdignuvana. Taka ~ekor po ~ekor neznaboè~kiot praznik
(denot na sonceto) po~na da se po{tuva kako boèstvena ustanova.
Vo 386-ta godina n.e. Teodosij Prvi gi zabranil sudskite raspravi vo nedela i so
toa ja naso~il praksata na celiot zapaden svet:
Nikoj neka ne pla}a ili {to i da e drugo da izvr{uva vo nedela.
Na sobirot vo Laodikeja, posle 343-ta godina za prv pat jasno i odredeno be{e
izre~eno prokletstvo nad site tie {to }e prodolàt da ja praznuvaat sabotata. Vo
29-ot kanon na toj sobor stoi:
Hristijanite ne smeat da judaiziraat i vo sabota da bezdelni~at, tuku vo toj
den moraat da rabotaat. Me|utoa, denot Gospodov nedelata (sprema nimi
Nedela e Bo`ji den), moraat posebno da go po~ituvaat i, ako e mo`no, vo toj
den, kako hristijani da po~ivaat. Ako nekoj se pronajde kako judaist, }e bide
isklu~en od Hrista.
Vo 425-ta godina n.e. Teodosij Vtori gi zabranil site zabavi, cirkuzi i teatarski
pretstavi vo nedela.
Tretiot Sinod vo Orlean 538-ta godina n.e. im zabranil na selanite vo nedela da
gi izvr{uvaat svoite raboti.
Vesnikot Catholic Mirror, pi{uva:
Katoli~kata crkva pove}e od iljada godini, u{te pred da postojat drugi
crkvi (Anglikanska, Protestantska, Baptisti~ka, Adventisti~ka, Crkva na
Hristos, Metodisti~ka i dr.) prema silata {to ja ima od Gospod, go promeni
denot od Sabota vo nedela.
Catholic Mirror, September 23, 1893.
Vo katehizmata nare~ena Converts Catechism of Catholic Doctrine sostavena od Petar
Gierman (Peter Geiermann) pi{uva:
Pra{awe:
Odgovor:
Pra{awe:
Odgovor:
Koj e denot [abat?

Sabota e denot [abat.
Zo{to nie ja po{tuvame Nedelata namesto Sabotata?
Nie po{tuvame Nedela namesto Sabota zatoa {to katoli~kata
crkva ja prefrli svetosta od Sabota vo Nedela - strana, 50.
Converts Catechism of Catholic Doctrine, Peter Geiermann, pg. 50.
Prorokot Daniil pretskaàl promeni velej}i:

(maliot rog) }e si pomisli da gi izmeni vremiwata nivni i zakoni, Daniil
7:25.
69
I crkvata toa go storila. Vsu{nost, crkvata jasno ja iskaùva taa promena kako
znak na svojata sila. Katoli~kata crkva otvoreno priznava deka Svetoto Pismo Biblijata ne ja poznava ustanovata na nedelata. Vo Rimskiot katehizis jasno
pi{uva deka tie sami si ja promenija sabotata vo nedela, kako {to vidovme pogore:
Bo`jata crkva na{la za dobro praznikot za odmor da go premesti na Denot
Gospodov.
Catechismus Romanus, Izdanie na F. Rouch, Innsbruck, 1929.
Pod ovie zborovi se krie jasno priznavawe deka nedelata ne e propi{ana nitu so
Zakonot nitu so Hristovata nauka, tuku deka e samo ~ove~ka ustanova.
Ova go priznava i istori~arot Neander (J. Neander). Toj veli:
Praznuvaweto na nedelata otsekoga{ bila ~ove~ka uredba kako {to se i site
drugi praznici.
Allgemeine Geschichte der christlichen religion und kirche,
J. Neander, Hamburg 1828.
Site koi tvrdat deka zapovedta za sabotata e ukinata i deka propisot za nedelata
(odredba na crkvata) stapila na nejzino mesto, gi stava vo neprilika, zatoa {to
nikako ne moàt da objasnat kako moì da se ukini edna zapoved od Bo`jiot
Moralen Zakon i na nejzino mesto da se postavi eden ~ove~ki propis.
Istori~arot Artur Stenli (Arthur P. Stenli) kaùva:
Zadrùvaweto na staroto pagansko ime Dies Solis (Dies Solis) odnosno
nedela, vo golema mera e rezultat na soedinuvaweto na paganskite i
hristijanskite ~uvstva so koi prviot den na sedmicata Konstantin im go
prepora~al na svoite paganski i hristijanski sledbenici kako êsen Den na
Sonceto,
History of the Eastern Church, Arthur P. Stenli, pg. 184.
Istori~arot Stenli (Stenli) kaùva deka vo prvite vekovi e napraven kompromis vo
soedinuvaweto na paganstvoto i hristijanstvoto, pa taka nedelata stignala vo
hristijanskata Crkva. Crkvata i dràvata, ènata i yverot, stanale edinstveni.
Stenli (Stenli) natamu prodolùva:
Parite na Konstantina na ednata strana ja imale bukvata na Hristovoto ime,
a na drugata strana likot na bogot na Sonceto,... kako da ne moèl da se
otkaè od pokrovitelstvoto na svetle~koto telo.
Od toga{ Crkvata ostana preplavena so razni obi~ai koi {to nemaat nikakva
potvrda vo Biblijata.
Mnogu hristijani vo minatoto ja svetkuvale nedelata mislej}i deka ja svetkuvaat
Biblijskata Sabota. I denes ima ~isti hristijani vo razni hristijanski crkvi koi
iskreno veruvaat deka nedelata e den za odmor opredelen od Gospod.
Iskreno, no pogre{no!
70
Site Katolici, Protestanti, Ortodoksi, Anglikanci, istori~ari i lu|e koi {to

ja prou~uvaat istorijata znaat deka, posle podelbata na paganskiot Rim, Papata od
Rim postana golema politi~ka i religiozna sila pome|u desette carstva vo
Evropa.
Ne postoi nitu edna druga sila ili sistem (politi~ki-religiozen) {to gi
odgovara site 10 to~ki objasneti vo Daniil koi se odnesuvaat na male~kiot rog, a
koi gi razgledavme na kratko.
Desetta karakteristika
10) ]e vladee 1260 godini.
I }e gi ugnetuva svetiite na Sevi{niot;... i tie da bidat predadeni vo rakata
negova za vreme i za vremiwa i za polovina vreme, Daniil 7:25.
Za istiot proro~ki period zboruva i Jovan vo Otkrovenieto:
A ènata pobegna vo pustiwa, kade {to ima{e prigotveno mesto od Boga za
da ja hranat tamu iljada dveste i {eeset dena... I % se dadoa na ènata dve
krilja kako na golem orel, za da odleta vo pustiwata na svoeto mesto, kade {to
}e se hrani vreme, dve vremiwa i polovina vreme, daleku od liceto na
zmijata, Otkrovenie 12:6, 14.
Eve go objasnenieto na vremeto:
Vreme
(edna godina)
12 meseci
Dve vremiwa
(dve godini)
24 meseci
Polovina vreme (polovina god.) 6 meseci
Vkupno
42 meseci x 30 dena eden mesec = 1260 dena
Vo pogornite izlagawa vidovme deka vo proro{tvo eden den pretstavuva edna

godina
... godina za den, 4 Mojseeva 14:34;
... den za godina, den za godina ti opredeliv, Jezekiil 4:6.
Ovoj metod e Biblijski metod na ra~unawe, i sekoga{ e to~en koga se preveduva
proro{tvo na ovaj na~in.
Za istiot proro~ki period Jovan zboruva i vo 13-ta glava: Nemu mu se dade usta,
{to zboruva{e golemi zborovi i bogohulstva; i mu se dade vlast taka da pravi
~etirieset i dva meseca..., Otkrovenie 13:5.
42 meseca x 30 dena = 1260 dena, odnosno godini.
Legalno priznaena vlasta na Biskupot od Rim be{e vo 538-ta godina n.e. Vo taa
godina se proglasi zakon od imperatorot Justinijan postavuvaj}i go biskupot od
Rim kako poglavar na site crkvi.
71
Sprema zakonot na Justinijan samo biskupot bil toj koj {to edinstveno }e moì da
ja objasni Biblijata i site tie koi {to nema da se soglasat so nego da bidat
pogubuvani - site {to biskupot }e gi proglasel za heretici. Ova treba{e da trae
1260 godini. I taka to~no i se slu~i. Biskupot ima{e celosna vlast vo Evropa od
538 - 1798 godina n.e., to~no 1260 godini kako {to predvide Biblijata.
10a) I }e ja odzemat od nego vlasta da pogubuva i da istrebuva do kraj,

(Daniil 7:26).
Navistina silata i mo}ta na maliot rog }e bide odzemena. Vlasta na papata
ostana to~no na sila 1260 godini, od 538-ta do 1798-ta godina.
Biskupot od Rim (Papata) be{e simnat od vlast, kako rezultat na Francuskata
Revolucija, vo 1798-ta godina.
Vo 1797, koga se razboli Papata Paius 6-ti (Pius VI), Napoleon izdade naredba ako
se slu~i da umri Papata, da ne go zameni nikoj drug Papa. So drugi zborovi,
Papstvoto da prestani da postoi.
No Paius 6-ti ozdravi, i na 10 Fevruari, 1798, pod izgovor deka Francuskiot
ambasador vo Italija bil navreden od papstvoto, Bertier (Berthier), generalot na
Francuskata Revolucionerna vojska i poznat {ef na vladata pod vlasta na
Napoleon, vleze vo Rim. Ve~erta na 20 Fevruari Papata be{e pritvoren; prstenot
{to ja karakterizira{e negovata vlast mu be{e odzemen od prstot; negoviot imot
be{e konfiskuvan i prodaden; Papskite dràvi bea rastureni i Rimskata dràva
be{e proglasena za republika.
Papata be{e odnesen vo Francija, kade {to umre vo ropstvo, premoren i taèn, vo
Valence na 29 Avgust, 1799. I za dolgo vreme nema{e nikoj na prestolot na Papata.
72
Ova donese kraj na dolgoto politi~ko vladeewe na Biskupot od Rim, i mu zadade

neizle~liva rana do den denes.
Napoleon mu ja poni{ti silata, i im gi odzede bogatstvata so koi raspolagaa.
Napoleon znae{e deka, ako ne ja poni{ti vlasta na papstvoto, ne }e moì da
vladee so Evropa. Toa i go napravi, isto kako {to veli proro{tvoto deka taa
sila {to }e gi goni lu|eto na Gospod }e vladee 1260 godini (538 1798).
Imaj}i gi pred o~i site ovie nepobitni dokazi, ne moì da postoi nikakvo
somnenie vo vrska so vistinskiot identitet na Maliot Rog. Iljada dvesta i
{eeset godini istorija, poso~uva bezgre{no na Papskata sila.
Vo 1927 godina, Musolini dozvoli da se sozdade dene{niot Vatikan.
NEBESNIOT SUD ZAPO^NA
Daniilovoto proro{tvo od 2300 godini zavr{i vo 1844-ta godina. Sprema toa {to
go re~e angelot Gavriil vo proro{tvoto za ~isteweto na svetili{teto,
o~istuvaweto na svetili{teto treba{e da otpo~ni na krajot od 2300-te godini
(vidi gi slikite na 39, 43 i 45-ta stranica od ova pismo). Zna~i, vo 1844,
o~istuvaweto na svetili{teto otpo~na. O~istuvaweto na svetili{teto zna~i
po~etok na Nebesniot Sud. Gospod treba{e da otpo~ni so sudot na nebesata.
Vidov najposle deka se postavija prestoli i sednat Starec; oblekloto mu
be{e belo kako sneg, a kosata na glavata Negova kako ~ista volna; prestolot
Negov li~e{e na ognen plamen, a trkalata mu bea kako ogan {to plamti. Reka
ognena izletuva{e i minuva{e pred Nego; iljada iljadi mu sluèa, i desetina
iljadi po deset iljadi stoeja pred Nego; sednaa sudiite i knigite se otvorija,
Daniil 7:9, 10.
Nekade pome|u 1844 i vtoroto doa|awe na Hristos, Gospod }e otpo~ni da sudi.
[tom Hristos }e nosi nagrada so sebe sega koga }e dojdi za da mu dadi na sekoj eden
sprema negovite/nejzinite zaslugi (vidi vo Otkrovenieto 22:12), toa zna~i deka
site predmeti za site lu|e }e mora da se re{eni na nebesata pred Hristos da dojdi.
CARSTVOTO NA HRISTOS ]E DOJDI
Vo prodolènie na nebesniot sud i doa|aweto na Hristos, ovie zborovi se
napi{ani vo proro{tvoto:
Vidov vo no}nite videnija, a toa na nebesnite oblaci kako da ide{e Sinot
ôve~ki, dojde do Starecot i zastana pred nego. I Nemu Mu se dade vlast,
slava i carstvo, za da Mu sluàt site narodi, plemiwa i jazici; vladenieto
Negovo e vladenie ve~no, koe nema da izmine, i carstvoto Negovo nema da se
razru{i, Daniil 7:13, 14.
73
Zna~i i vo 7-to poglavie od Daniil gi nao|ame istite carstva od Vavilon, MedoPersija, carstvoto na Aleksandar Makedonski, Rimskoto carstvo, i desette
podelbi od Rimskata Imperija koi postanaa dene{nite nacii na zapadna Evropa, i
doa|aweto na Bo`joto ve~no carstvo - site ovie se zapi{ani tuka vo poglavieto 7,
kako {to bea zapi{ani i vo 2-to poglavie na Daniil.
HRISTOS I SVETIITE
Tuka ne samo {to e prikaàn Hristos kako go nasleduva carstvoto, tuku i
Negovite sledbenici go nasleduvaat zaedno so Nego. Za ova ~itame:
Svetiite na Sevi{niot }e go zemat carstvoto i }e vladeat so Nego i vo veki
vekov, Daniil 7:18.
I povtorno ~itame vo 27-ot stih:
Carstvoto i vlasta i carskoto veli~ie po celiot podnebesen svod }e mu se
dade na narodot od svetiite na Sevi{niot, ~ie carstvo e carstvo ve~no i site
golemodostojnici }e mu sluàt i }e mu se pokoruvaat Nemu.
KOI SE SVETIITE?
Koi se svetiite? [to treba da se poseduva za da se vlezi vo ova prekrasno i ve~no
carstvo? Zar moì li ~ovek da ne ja zemi Biblijata i da gi pro~ita site ovie
tekstovi vnimatelno?
1.
Tie {to se vo Hrista Isusa - (Filipjanite 1:1).
2.
Tie {to go sakaat Gospod - (Psalmi 30:23, vo nekoi Biblii Psalmi 31:23).
3.
Tie {to se molat - (Otkrovenie 5:8).
4.
Tie {to se `rtvuvaat za Gospod - (Psalmi 49:5, vo nekoi Biblii Psalmi 50:5).
5.
Tie {to }e bidat ugnetuvani - (Daniil 7:25).
6.
Tie {to ja pazat i dràt verata na Hristos - (Otkrovenie 14:12).
7.
Tie {to gi pazat i dràt zapovedite Bo`ji, a ne predanijata ~ove~ki (Otkrovenie 14:12).
VNATRE ILI NADVOR OD CARSTVOTO NEBESNO
Koga Admiralot Piet Hein (Piet Hein) se vrati doma so zarobeni [panski
brodovi polni so zlato, koi se vra}aa od Amerika, ènata negova mu povika: Ne
vleguvaj doma, Piet, dodeka ne gi is~isti{ ~evlite pred vratata.
[to se odnesuva do ve~noto carstvo na Hristos i tie {to }e vlezat vo nego,
~itame:
I nema vo nego da vleze ni{to ne~isto, ni onoj koj vr{i gnasni raboti i
laè, a samo onie, koi {to se zapi{ani vo knigata na ìvotot na Agnecot,
Otkrovenie 21:27.
74
Nie mora da odberime pome|u grevot na zemjava i pravednosta od nebesata.

Pome|u zborot na lu|eto, i Zborot na Gospod. Pome|u zakonite (tradiciite) na
lu|eto, i Zakonite na Gospod.
A Petar i apostolite odgovorija i rekoa: Pove}e treba da mu se pokoruvame
na Boga, otkolku na lu|eto, Dela 5:29.
Navistina, {to pove}e sakame raboti od zemjava, pomalku }e dobieme od nebesata.
Hristos re~e:
Za{to, kade {to e bogatstvoto va{e, tamu }e bide i srceto va{e, Matej 6:21.
75
GLAVA
Bibliskata Vistina za Bo`jiot Zakon

NAKRATKO ZA ZBOROT NA GOSPOD BIBLIJATA
AKO {to ni e poznato, nie ìveeme vo edno ozbilno i ~udno vreme, koga
celiot svet se razbuntuva i lu|eto posegnuvaat za ne{to {to go smetaat kako
izlez od krizata, a fakti~ki s# podlaboko i podlaboko pa|aat vo tie napori. Toa
{to se slu~uva pred na{ite o~i e ispolnuvawe na ona {to go ima vo Biblijata
opi{ano 2,000 godini porano.
Bo`jata re~ - Biblijata e neiscrpen izvor na poraki isprateni od Gospod za na{e
dobro preku Negovite slugi - Prorocite i Apostolite - koi poraki znaeme gi
napi{aa ne od sebe, tuku nadahnati od Svetiot Duh:
Znajte go prvo toa deka niedno proro{tvo od Pismoto ne e sopstveno
kaùvawe na prorokot. Oti nikoga{ spored ~ove~kata volja ne e izre~eno
proro{tvo, tuku svetite Bo`ji lu|e zboruvale prosvetuvani od Svetiot Duh,
2 Petrovo 1:20, 21.
Bra}a, ve izvestuvam deka Evangelieto, koe jas Go blagovestiv, ne e ~ove~ko,
za{to ni jas go primiv, nitu go nau~iv od ~ovek, a preku otkrovenieto na
Isusa Hrista, Galatjanite 1:11, 12.
Celoto Pismo e od Boga vdahnoveno i polezno za pouka, za izobli~uvawe,
popravawe i pou~uvawe vo pravdata, za da bide Bo`jiot ~ovek sovr{en i goden
za sekoe dobro delo, 2 Timotej 3:16, 17.
îtaj}i ja Biblijata so molitva, èlba i qubov, Gospod sekoga{ ni otkriva novi
soznanija preku negoviot Duh (koi se odnesuvaat na dadenoto vreme prema Bo`jiot
plan i program) za na{eto spasenie i zatoa treba sekoga{ da bideme budni i da ne
ja propu{tame taa svetlina - bila mala ili golema.
Nie znaeme deka porakite na Bo`jata re~ se odnesuvaat s# do krajot na vremeto, pa
i posle toa, i Bog ni gi otkriva postepeno Negovite poraki kako {to mu doa|a
vremeto prema Negoviot plan. Na{iot Spasitel pove}e pati ima napomnato u{te
ne e dojdeno vremeto. I zatoa koga }e se pokaì svetlina, treba da ne ja skrivame
i dobro da ja ispitame so molitva, i ako poteknuva od Izvorot na ìvotot, da ja
prifatime.
76
Isku{uva~ot - |avolot znaej}i deka e na pragot da izgubi s#, so seta sila se

obiduva da gi zavede ako e mo`no i izbranite:
Oti }e se pojavat la`ni hristosi i la`ni proroci, i }e pokaàt golemi
znaci i ~uda, za da gi prelaàt, ako e mo`no, izbranite, Matej 24:24.
Za{to }e se pojavat la`ni hristosi i la`ni proroci, i }e pokaàt znaci i
~uda, za da gi prelaàt, ako e mo`no, i izbranite, Marko 13:22.
Apostolot Pavle re~e: }e se vturnat pome|u vas luti volci, koi nema da go
{tedat stadoto, Dela 20:29.
Ponatamu vo Efesjanite 6:11, 14, 16, 17, Pavle n# pou~uva:
Oble~ete se vo seto oru`je Bo`jo, za da se odrìte protiv |avolskoto
lukavstvo... i taka stojte, otkako }e se opa{ete so vistina i }e se oble~ete vo
oklopot na pravdata... a nad s# zemete go {titot na verata, so koj }e moète da
gi ugasnete site vè{teni streli na Lukaviot, zemete go i {lemot na
spasenieto i duhovniot me~, koj e Slovoto Bo`jo.
Zatoa treba edni so drugi da se hrabrime i pou~uvame vo hristijanskiot ìvot.
Mislite i ~uvstvata, voljata i srceto na ~ovekot se zatrueni od bolesta na grevot,
a edinstveniot lek i protivotrov za grevot e silata na Bo`jata Re~ - Zborot na
Gospod - Pismata. Isus tri pati bil isku{uvan vo pustinata za da zgre{i, no ni
edna{ ne storil grev zo{to se branel so zborovite od Biblijata odgovaraj}i na
sekoj predizvik so: Pi{ano e, Matej 4:1, 7, 10.
Bo`jata poraka preku apostolot Pavle glasi:
Ama ova znajte go, vo poslednite denovi }e nastanat te{ki vremiwa, oti
lu|eto }e postanat: samoìvi, srebroqupci, falbaxii, gordelivi, besni,
nedobroqubivi, nepokorni na roditelite, neblagodarni, nepravedni,
nequbezni, neprimirlivi, opada~i, nevozdràni, izdajnici, nagli, nadueni
i.t.n., koi pove}e }e se griàt za slastite otkolku za Gospod, 2 Timotej 3:1-5.
Gledame deka Apostolot opi{uva cela lista od poroci i zla koi }e se javat vo
~ove~kite srca vo poslednoto vreme. Svetot po~na naglo da se menuva i toa na
àlost ne na dobro, tuku na lo{o. Lu|eto se pra{uvaat kakov }e bidi krajot i koga
}e se slu~i toa? Gospod preku Biblijata dava odgovor za site ~ove~ki pra{awa i
Negoviot odgovor e veren i to~en.
Bo`jata Re~ e vistina {to ne se menuva. Hristos re~e:
]e ja zapoznaete vistinata, i vistinata }e ve oslobodi, Jovan 8:32.
Edinstvenata nade` za ~ove~kiot rod e vo Gospod, Kogo za àl lu|eto mnogu malku
go baraat i po~ituvaat.
Osveti gi so Svojata vistina. Tvoeto slovo (Zborot na Gospod) e vistina,
Jovan 17:17.
Isus rekol: A Pismoto ne moè da se uni{ti, Jovan 10:35.
77
Ova vi go rekov za da imate mir vo Mene. Vo svetot }e imate maki, samo ne

bojte se, zo{to Jas go pobediv svetot. Mir vi ostavam, mirot Svoj vi go
davam. Jas vi go davam ne kako {to go dava svetot. Da ne se pla{i srceto va{e,
nitu da se boi, Jovan 16:33; 14:27.
Tie {to go izbrale Isus za svoj li~en Spasitel i koi re{ile verno i so celoto
srce da Mu sluàt, }e najdat mir i sre}a vo Gospod, i u{te pove}e od mirot koj {to
e tolku skapocen i vaèn, Isus im dava garancija za ve~en ìvot na onie koi Go
sledat:
I toa e vetuvaweto, {to ni go vetil On ve~en ìvot, 1 Jovanovo 2:25.
Isus vo Svojata molitva na Otecot Mu re~e:
O~e, sakam i onie {to si Mi gi dal da bidat so Mene, kade {to sum Jas, za da
ja gledaat Mojata slava {to si Mi ja dal, Jovan 17:24.
Jas ne se molam za siot svet, tuku za onie {to si Mi gi dal, zo{to se
Tvoi..., Jovan 17:9, 15, 20.
Ve~niot ìvot e Bo`jo obe}avawe koe ni stoi na dohvat samo ako sme cvrsto
re{eni da Go sledime svojot Spasitel, druèj}i se so Isusa preku molitva,
prou~uvaj}i gi Negovite sveti zborovi, i vo pravedno i sveto ìveewe, ~ekaj}i go
ispolnuvaweto na Bo`jite prekrasni obe}avawa.
Za nas hristijanite merodavni se samo svedo{tvata na Stariot i Noviot zavet.
Samo ona hristijanstvo, koe e poslu{no na Bo`jata Re~ (Zborot na Gospod), ima
pravo da go nosi toa ~esno ime.
Samo poslu{nite u~enici }e moàt da zastanat pred liceto na svojot U~itel.
Zakon i svedo~anstvo barajte. Ako nekoj ne govori taka, za nego nema zora,
Isaija 8:20.
Ako strplivo ja istraùva{ vistinata za praviot den za odmor niz Biblijata, }e
se uveri{ deka Gospod deneska dava pove}e svetlina otkolku v~era. êsto pati
novopronajdenata vistina ne e samo nova tuku i potresna.
Biblijata e pravilo na verata samo toga{, ako se postapuva taka kako {to pi{uva
vo nea. Taa n# predupreduva da ne tolkuvame proizvolno nitu eden zbor, nitu edno
nejzino proro{tvo:
Nitu edno proro{tvo {to se sodrì vo pismoto, ne e produkt na samovolno
tolkuvawe, 2 Petrovo 1:20.
Toa pra{awe mu go postavil i eden sudija na svojot {kolski drugar koj
praznuval sabota: Kaì mi Jovane, zo{to ti praznuva{ sabota, a ne nedela?
Jovan ja otvoril Biblijata i po~nal da ja ~ita ~etvrtata Bo`ja zapoved:
78
Pomni go denot saboten, za da go praznuva{. [est dena raboti, i svr{i gi vo

niv site raboti svoi; a sedmiot den e sabota Gospodova, na tvojot Bog; toga{
nemoj da vr{i{ nikakva rabota, ni ti, ni sinot tvoj oti za {est dena gi
sozdade Gospod neboto i zemjata, moreto i s# {to e vo niv; a vo sedmiot den si
otpo~ina: zaradi toa Gospod go blagoslovi sedmiot den i go osveti, 2 Mojseeva
20:8-11.
Koga go pro~ital toa, Jovan po~nal da ja prelistuva Biblijata za da mu pro~ita
u{te nekoj zna~aen tekst, no sudijata go prekinal: Zastani Jovane! [to mi
pro~ita sega? Edna od desette zapovedi, ~etvrtata, odgovoril Jovan.
Sudijata povtorno pra{al: îj e toj zakon?. Bo`ji zakon, odgovoril Jovan.
Vo red- rekol sudijata, ne treba ponatamu da mi ~ita{. Jas sum pravnik. Ako e
vo pra{awe zakon, toga{ s# e jasno.
Zakonot ostanuva vo sila s# dodeka zakonodavecot ne go ukine na isti na~in na
koj go dal.
Koga stanuva zbor za zakonot, mene mi e dovolno. Sega mi e jasno zo{to ti
praznuva{ sabota, a ne nedela!- mu odgovoril sudijata na Jovan. Ovde e vo
pra{awe najvisokiot zakon Bo`jiot Zakon.
Kolku pove}e razmisluvame za Boga kako tvorec, se pove}e uviduvame deka ne{to
ne e vo red so na{ata vernost kon Nego. Bo`jiot glas od Sinaj odeknuva od
po~etokot na Biblijata se do Nejzinite posledni stranici:
Podajte Mu slava... i poklonete Mu se na Onoj, Koj go sozdal neboto i zemjata,
moreto i vodnite izvori!, Otkrovenie 14:7. Koga likuvaa utrinskite yvezdi,
i koga site Bo`ji sinovi izvikuvaa od radost, Knigata za Jov 38:7.
BIBLISKITE VISTINI ZA BO@JIOT ZAKON
Ima mnogu mesta vo Biblijata koi seu{te ne se dovolno osvetleni - koi se
odnesuvaat za krajot na vremeto. No ima i temi kon koi se prijduva na razli~ni
na~ini. A vo praksa ima obi~ai, voop{to biblijski nepotkrepeni.
Koga e vo pra{awe verata, tie {to se rakovodat od politikata na svetot namesto
od na~elata na Gospod, vo srcata se samo slugi na ovoj svet, bez ogled na nivnoto
ispovedawe.
Golema prepreka za prifa}awe i objavuvawe na vistinata e faktot deka toa e
povrzano so nezgodi i ismejuvawe. Isus vo Svojata ispoved kon Otecot re~e: Jas
im go predadov Tvoeto slovo, i svetot gi zamrazi, zo{to tie ne se od svetot, kako i
Jas {to ne sum od nego, Jovan 17:14.
No pravite Hristovi sledbenici toa nema nitu da gi ispla{i nitu da gi odvrati.
Svesni za svojata dol`nost tie dobrovolno go zemaat na sebe krstot zaklu~uvaj}i
zaedno so apostolot Pavle: Za{to na{ite sega{ni lesni stradawa ni donesuvaat
vo golema izobilnost ve~na i polna slava, 2 Korintjanite 4:17.
79
Isto taka be{e i so Mojsije: Huleweto na Hrista go smeta{e za pogolemo

bogatstvo, otkolku sokrovi{tata na Egipet; oti predvid ja ima{e nagradata
(ve~niot ìvot), Evreite 11:26.
Nie treba sekoga{ da bideme na stranata na pravdata (Zborot na Gospod) duri i po
cena na ìvotot, zatoa {to e toa edinstveniot ispraven stav, a posledicite da mu
gi prepu{time na Gospod Koj veli:
Poslu{ajte Me vie, koi ja poznavate pravdata, narode, koj vo srceto svoe go
ima{ Mojot zakon! Ne pla{ete se od prekoruvawe na lu|eto nitu stravuvajte
od zloslovieto nivno, zo{to molec }e gi izede kako obleka i crv }e gi izede
kako volna; a Mojata pravda ostanuva do veka i spasenieto Moe od koleno na
koleno, Isaija 51:7, 8.
KOJ GO IZDAL ZAKONOT?
Bog li~no so Negov glas i zborovi go objavil Svojot zakon i go napi{al na dve
kameni plo~i:
I Gospod vi govore{e na planinata od sredinata na ognot; glasot na
zborovite Negovi gi ~uvte, no obraz ne vidovte, tuku ~uvte samo glas. I On vi
go objavi zavetot Svoj, i vi zapoveda da gi ispolnuvate desette zapovedi i gi
napi{a na dve kameni plo~i, 5 Mojseeva 4:12, 13.
I koga prestana da zboruva so

Mojseja na planinata Sinajska, mu
dade dve plo~i na svedo{tvoto,
plo~i kameni, napi{ani so prst
Bo`ji, 2 Mojseeva 31:18.
Sred blesokot na molwite i
tatneòt na gromovite (2 Mojseeva
20:8), Bog na najvozbudliv na~in ja
pokaàl vladea~kata sila i mo}ta na
Svojata vlast izrazena vo Zakonot.
Davaj}i go Svojot zakon na Mojseja, Bog na site im rekol:

Zatoa drète gi Moite zakoni i Moite naredbi: onoj {to gi izvr{uva vo niv
}e najde ìvot. Jas sum Gospod, 3 Mojseeva 18:5.
za koi Gospod mu naredi na Mojseja da gi stavi vnatre vo Negoviot kov~eg na
zavetot, i nikoga{ ne rekol nitu eden zbor za nivnoto ukinuvawe.
80
Mojsej bil ~ovek {to gi primil napi{anite zborovi na ìvotot za da ni gi

predade nam (vidi vo Dela apostolski 7:38).
Avram, Mojseeviot predok, nemal prepis na Bo`jiot zakon, no sepak toj vo Nego
na{ol ìvot i se sretnal so Boga kako so prijatel. Bog posvedo~il za Avrama:
Avram go slu{a{e Mojot glas i ja ~uva{e Mojata naredba, zapovedite Moi,
pravilata Moi i zakonite Moi, 1 Mojseeva 26:5.
Na Gospod ne Mu e milo nikakvo bogosluènie koe ne e proprateno od Negovite
zapovedi:
Koj go otstranuva uvoto svoe da ne go slu{a zakonot, na takviot i molitvata
mu e odvratna, Kniga Mudri Solomonovi Izreki 28:9 (vo nekoi Biblii
Poslovici 28:9 ili Pri~e 28:9).
MORALEN I CEREMONIJALEN ZAKON
Isus seriozno gi prekoril fariseite kako licemeri koi Bo`jiot zakon go
podvlastuvale na svoite obi~ai i tradicii:
A On im odgovori i re~e: Dobro prorokuval Isaija za vas licemerite, kako
{to e napi{ano: Ovoj narod so usta Me po~ituva, a so srceto stoi daleku od
Mene; no naprazno Me po~ituva, oti propoveda ~ove~ki povelbi. Za{to, vie,
ostavaj}i ja Bo`jata zapoved, go drìte predanieto ~ove~ko I im re~e: i
taka ja otfrlate Bo`jata zapoved za da go zapazite va{eto predanie
prestapuvaj}i go slovoto Bo`jo so va{eto predanie, {to ste go predavale
vie, Marko 7:6-9, 13.
Vo zabluda ste, zo{to ne gi poznavate nitu Pismata, nitu mo}ta Bo`ja, re~e
Hristos, (vidi vo Matej 22:29).
Tie vernici mnogu povr{no ja poznavaat Bo`jata Re~ (Zborot na Gospod) i ne
pravat razlika pome|u: Moralniot zakon - Dekalogot, koj se ~uva{e sekoga{ vo
kov~egot na zavetot Gospodov, i Ceremonijalniot zakon - Obredniot koj go
napi{al Mojsije:
I gi napi{a Mojsej ovie zapovedi od zakonot i im go predade na
sve{tenicite, sinovi Levievi, koi go nosea kov~egot na zavetot Gospodov, i
na site stare{ini na Izrailevite sinovi, a koga Mojsej gi napi{a vo
kniga site zborovi od ovoj zakon, 5 Mojseeva 31:9, 24,
koj {to se ~uva{e do Kov~egot od nadvore{nata strana:
Zemete ja ovaa kniga na zakonot i stavete ja pokraj kov~egot na zavetot
Gospodov, va{iot Bog, i taa }e bide tamu kako svedo{tvo, 5 Mojseeva 31:26.
Ceremonijalniot zakon ni ukaùva na potrebata od Spasitel, i so doa|aweto na
Isus, Ceremonijalniot zakon se ispolna. Od druga strana, Biblijata go izdignuva
Moralniot zakon kako Carski Zakon, (vidi vo Jakov 2:8) i Zakon na slobodata
(Jakov 1:25). Isus Go napravil ovaj zakon golem i slaven.
81
Moralniot zakon e ve~en vo sporedba so ceremonijalniot zakon, koj se ispolna

koga Isus dojde na zemjava. Otkrovenieto 11:19 veli:
na neboto se otvori hramot na Boga, i se javi kov~egot na zavetot vo
Negoviot hram .
Toa zna~i deka vo nebesnata svetiwa nad svetiwite, sveto se ~uva Bo`jiot Zakon
koj niz tatne` od gromovi na Sinaj Go izgovori samiot Gospod i so Svojot prst Go
napi{a na kameni plo~i.
[TO REKLE PROROCITE I APOSTOLITE

Isusoviot nekoga{en najmil u~enik, vo svojata dlaboka starost zboruval:
Po toa poznavame deka gi sakame ~edada Bo`ji, koga Go sakame Boga i gi
pazime Negovite zapovedi. Zo{to qubovta kon Boga se sostoi vo toa, da gi
drìme Negovite zapovedi. A zapovedite Negovi ne se te{ki, 1 Jovan 5:2, 3.
I Jovan go drè{e Zakonot.
Blaèn e onoj ~ovek... pa mu omilel zakonot na Gospoda i vo zakonot Negov
dewe i no}e se pou~uva; toj e kako drvo posadeno kraj voden izvor, koe svojot
rod go dava na vreme i ~ij list ne vene; i vo s# {to pravi, napreduva, Psalmi
1:1, 2, 3.
Gospod, pak, nema da izbri{i nitu edno obe}avawe dadeno na onie koi ja vr{at
voljata Negova:
82
Bidete izvr{iteli na slovoto, a ne samo slu{ateli, mamej}i se sami sebe.

Oti koj go slu{a slovoto a ne go izvr{uva, toj prilega na ~ovek, koj go gleda
sopstvenoto si lice vo ogledalo; }e se pogledne, pa }e si zamine, i vedna{
zaborava kakov bil. No koj }e se zadlabo~i vo sovr{eniot zakon na slobodata
i ostane vo nego, toj, bidej}i e nezaboravliv slu{atel, tuku izvr{itel na
deloto, }e bide blaèn (blagosloven) vo svoeto deluvawe, Jakov 1:22, 23, 24,
25.
Od site poslanija na apostolot Pavle, izvira dlaboko uveruvawe deka sekoj vernik
mora vo svojot ìvot da pokaè po~it kon Bo`jiot moralen zakon:
Podnesuvaj}i gi te{kotiite eden na drug, i ispolnuvajte go taka zakonot
Hristov, Galatjanite 6:2.
I Pavle go drè{e zakonot.
ZNAÊWETO NA MORALNIOT ZAKON

Na~elno, vernicite od site hristijanski zaednici se soglasuvame deka Bo`jiot
zakon e osnov na Negovoto vladeewe na neboto i na zemjata:
Pravdata i sudot se osnova na Tvojot prestol; milosta i vistinata odat pred
Tvoeto lice, Psalmi 88:14 (vo nekoi Biblii Psalmi 89:14).
Zakonot ne e od verata, tuku zboruva: koj }e gi ispolni ovie raboti, toj }e
bide ìv preku niv, Galatjanite 3:12.
Obrezanieto e ni{to, i neobrezanieto e ni{to, a pazeweto na Bo`jite
zapovedi e s#, Za onie {to se bez zakon, stanav kako da sum bez zakon, iako
pred Boga ne sum bez zakon, tuku sum pod Zakonot na Hrista, za da gi
pridobijam i onie {to se bez zakon, 1 Korintjanite 7:19; 9:21.
I taka, go naru{uvame li Zakonot preku verata? Nikako, tuku u{te go
utvrduvame, za da se opravda Zakonot vo nas, koi ìveeme ne po teloto,
tuku po Duhot, Rimjanite 3:31; 8:4.
Eden den Moralniot zakon - Dekalogot }e bide merilo spored koe Bog }e im sudi
na site:
A su{tinata na s# e: boj se od Boga i pazi gi Negovite zapovedi, za{to seto
toa e za ~ovekot; oti Bog }e izvede na sud sekoja rabota i {to e tajno, bilo da
e dobro ili lo{o, Kniga Propovednik 12:13, 14 (Eklizijast).
Za sekoj vernik Zakonot e najubav predmet za pou~uvawe i razmisluvawe:
Pa mu omilel Zakonot na Gospoda i vo Zakonot Negov dewe i no}e se
pou~uva, Psalmi 1:2.
83
OPOMENI VO VRSKA SO NEPO[TUVAWE NA ZAKONOT

Pa sepak, mnogu vernici veruvaat deka Bo`jiot zakon zaedno so Isus e prikovan na
krstot. Zna~i li toa deka sme slobodni da go prekr{uvame Moralniot zakon Desette Bo`ji zapovedi!?
Jovan vo Otkrovenieto 14:12 e kategori~en i veli:
Tuka se onie, {to gi pazat zapovedite Bo`ji i verata vo Isusa;
i Otkrovenie 22:14,
Blaèni se onie, {to gi ispolnuvaat zapovedite Negovi, za da bidat dostojni
za drvoto na ìvotot i da vlezat vo gradot (Noviot Erusalim koj e na
nebesata) niz portite.
Vidovme deka kr{eweto na Bo`jite zapovedi pretstavuva posebna karakteristika
na prviot yver, a prema toa i na negovata ikona. Za nego Daniil veli:
I }e pomisluva da gi promeni vremiwata i zakonite, Daniil 7:25.
A Pavle istata sila ja narekuva:
~ovek na bezzakonijata, 2 Solunjanite 2:3.
Ednoto proro{tvo go dopolnuva drugoto. So smelosta nekoj da go promeni Bo`jiot
zakon, samiot sebesi se izdignuva nad Gospod. I sekoj ~ovek, od koga }e ja doznae
vistinata, ako prodolì da go prifa}a vakapromenetiot zakon, so toa mu oddava
golema po~est na silata koja izvr{ila promena, namesto da mu oddava po~est na
Gospod.
Bo`jata Re~ postojano go naglasuva faktot deka Bog bara bezuslovna poslu{nost.
Najstra{nata opomena, koja bilo koga e upatena na smrtnicite, se nao|a vo
porakata na tretiot angel:
I tret angel po nego naide, zboruvaj}i so visok glas: Koj }e mu se pokloni na
yverot i na likot negov, i primi beleg na ~eloto svoe ili na rakata svoja, toj
}e pie od vinoto na jarosta Bo`ja, vino nerazvodneto, izlieno vo ~a{ata na
Negoviot gnev, i }e bide ma~en so ogan i sulfur pred svetite angeli i pred
Agnecot. Dimot od ma~eweto nivno }e se izdiga vo site vekovi; nema da imaat
mir ni dewe, ni no}e onie, {to }e mu se poklonat na yverot i na negoviot
obraz, i {to }e go primat belegot na negovoto ime!, Otkrovenie 14:9-11.
Posle opomenata da ne se klawame na yverot i na negovata ikona, proro{tvoto
naglasuva:
Tuka e trpenieto na svetiite; tuka se onie, {to gi pazat zapovedite Bo`ji i
verata vo Isusa, Otkrovenie 14:12.
Grevot za kogo stanuva zbor, i koj go predizvikuva izlivaweto na Bo`jiot gnev
nepome{an so milost mora da e navistina stra{en. Lu|eto ne smeat da ostanat vo
temnica vo pogled na ovoj tolku vaèn predmet.
84
Opomenata protiv ovoj grev treba da se objavi pred da po~ni Gospod da gi izliva
Svoite kazni na zemjata pri krajot na vremeto, za da znaat site lu|e zo{to tie
kazni naiduvaat i da im se pruì prilika da gi izbegnat.
Proro~anstvoto veli deka prviot angel svojata poraka ja objavuva na sekoe pleme
i jazik i koleno i narod, Otkrovenie 14:6. Kako rezultat na ovaa borba,
celokupnoto hristijanstvo }e bidi podeleno na dva golemi dela - na onie koi gi
dràt Bo`jite zapovedi i verata Isusova (Otkrovenie 14:12), i na onie koi se
klawaat na yverot i na negovata ikona i go primaat negoviot pe~at (Otkrovenie
14:9).
I pokraj toa {to crkvata i dràvata povtorno }e gi soedinat svoite sili pri
krajot na vremeto za da gi prinudat site lu|e na zemjava da go primat pe~atot na
yverot: I }e napravi na site - mali i golemi, bogati i siromasi, slobodni i
robovi - da im se stavi beleg na desnata raka ili na ~elata nivni, Otkrovenie
13:16, Bo`jiot narod nema da go primi pe~atot na yverot.
No duri otkako ishodot od seto ova }e im bide izloèn na stanovnicite na zemjata,
i koga tie }e bidat dovedeni - da odlu~at ~ii zapovedi }e slu{aat: Bo`jite ili
~ove~kite, - toga{ onie, {to }e prodolàt da gi prestapuvaat zapovedite Bo`ji,
so samoto toa }e go primat pe~atot na yverot.
Porakite istaknati vo 14-ta glava na Otkrovenieto sodràt trojna opomena koja
stanovnicite na Zemjata treba da gi pripremi za Vtoroto Hristovo Doa|awe.
Javuvaweto: Zo{to nastapi ~asot na Negoviot Sud ukaùva na zavr{niot del na
Hristovata slu`ba za spasenie na lu|eto.
Za da se pripremat lu|eto da opstanat na Sudot, angelot vo porakata im nalaga:
Bojte se od Boga i podajte Mu slava, za{to nastapi ~asot na Negoviot Sud, a
potoa ja istaknuva i najgolemata pri~ina za po{tuvawe na Gospod: I poklonete
Mu se na Onoj, Koj go sozdal neboto i zemjata, moreto i vodnite izvori!,
Otkrovenie 14:7.
Ishodot od prifa}aweto na ovie poraki daden e vo slednite zborovi: Tuka e
trpenieto na svetiite; tuka se onie, {to gi pazat zapovedite Bo`ji i verata vo
Isusa, Otkrovenie 14:12.
Lu|eto {to }e gi ispolnuvaat vistinite izneseni vo 14-to poglavie na
Otkrovenieto vo vrska so Ve~noto Evangelie, objaveni od trite angeli, se tie
{to }e ja pretstavuvaat Hristovata zaednica vo vremeto na Negovoto Vtoro
Doa|awe.
ZAKLUÔK
Blaze si mu na onoj koj, vo golemata borba, me|u dobroto i zloto, me|u svetlinata i
temninata, me|u Boèstvenite propisi i ~ove~kite zabludi, }e pristapi kon onie
koi gi:
Pazat zapovedite Bo`ji i verata vo Isusa, Otkrovenie 14:12.
Iskrenosta ne e za{tita od zabludata. Nekoj moì da bidi iskren, pa sepak da ne e
vo pravo. Moì da bidi ~esen, a da ìvee vo neznaewe.
85

3 Dokument - Glavi 1-7 Kniga Na Prorok Daniel

Uploaded by

Document Information

Original Title

Copyright

Available Formats

Share this document

Share or Embed Document

Sharing Options

Did you find this document useful?

Is this content inappropriate?

Copyright:

Available Formats

3 Dokument - Glavi 1-7 Kniga Na Prorok Daniel

Uploaded by

Copyright:

Available Formats

Proro{tvoto

Daniil go vide izdigaweto i padot na ~etirite svetski carstva/imperii prika`ani vo

RED da po~nime so prou~uvawe na Daniilovoto proro{tvo, najprvo treba da

O, bezumni i tvrdi po srce, da veruvate vo se {to rekle prorocite!, Luka 24:25.

A) [TO TREBA DA PRAVIME ZA DA JA

go primija slovoto so golema usrdnost i sekoj den go ispituvaa Pismoto,

Zna~i mora da ja poznavame Biblijata dobro i da ja znaeme vistinata dobro.

Daniil pra{uva{e {to }e se slu~i koga }e dojdi krajot na svetot. Gospod ne mu

Otkako doznavme {to o~ekuva Gospod od nas - za da mo`ime da razberime {to ni

Koga Gospod }e gi Soedini Naciite

Toga{ carot soni son. Tolku

Dlaboko rastroen, gi povika site gata~i, gleda~i i ma|epsnici od carstvoto

Fateni vo slepa ulica, gleda~ite, gata~ite i ma|epsnicite mu rekoa na carot: Na

Na sekoj eden ~ovek zborot od Gospod mu veli, Jas te prepa{av, iako ne me

Daniil prodol`i so objasnuvaweto na sonot i re~e: Po tebe }e se krene drugo

Glavniot grad na Vavilon navistina be{e prekrasen. Dokazi najdeni od

Vo ovie vise~ki gradini

Ru{evinite na Vavilon sega se

No, Vavilon, glavata od zlato, mora{e da propadni. Gospod ova go ima{e

Gospod mu ima{e ka`ano

MEDO-PERSIJA (538-331 pred n.e.) I

Zna~i carstvoto na Aleksandar Makedonski gi simbolizira stomakot i bedrata

Aleksandar Makedonski gi otfrli Medo-Persijancite vo Bitkata na Arvila, 331

RIMSKOTO CARSTVO E SLEDNO

Daniil go prodol`uva svoeto objasnuvawe za idninata, dodeka Navuhodonosor

Zna~i Rimskoto carstvo gi simbolizira potkolenicite `elezni od kipot.

RIMSKOTO CARSTVO ]E BIDI PODELENO

Na ednostaven na~in Daniil mu ka`a na carot za izdigaweto i propa|aweto na

A toa {to si gi videl

^etiri od pette delovi na

Rimskoto carstvo treba{e da bidi podeleno. No zabele`i go ova vnimatelno, deka,

Rimskata imperija po~na da propa|a. Germanskite plemiwa po~naa da go napa|aat

Eve go ova prika`ano na karta:

Prodol`uvaj}i so objasnuvaweto na prstite od nozete na kipot, Daniil re~e:

[arlemaw ne uspea da gi spoi `elezoto i glinata.

^arls 5ti, i Luj 14ti ne uspeaa da gi spojat `elezoto i glinata.

Toga{ dojde na scena ~ovekot na idninata Italijanec po krv, Korsikanec roden,

Tri godini pokasno, Napoleon ja otfrli vladata vo Francija i prevzede vlast

I Napoleon ne uspea da gi spoi `elezoto i glinata.

I Kajzer ne uspea da gi spoi `elezeto i glinata.

Adolf Hitler, skoro go poni{ti cel svet za da uspee da ja soedini Evropa i da

No i Hitler ne uspea da gi spoi `elezoto i glinata.

I Legijata na Naciite ne uspea da gi spoi `elezoto i glinata.

Dobro e da se pro~itaat znacite koi {to Hristos im gi dade na Negovite apostoli

A za sega, eve samo

[EST GLAVNI PRIMEDBI

I veren e toj son i to~no e negovoto tolkuvawe, re~e Daniil 2:45.

Ve~noto Bo`jo carstvo

RVOTO, i najglavno pra{awe za nas e: Kako mo`ime da vlezime vo toa

Apostolot Pavle napi{a, Zar ne znaete deka nepravednicite nema da go nasledat

Duhovnoto carstvo e vo ~ovekot:

Carstvoto Bo`jo donesuva mir i radost:

Carstvoto Bo`jo e svetlinata - znaeweto na zborot na Gospod:

Bukvalnoto/vistinskoto carstvo e seu{te idnina.

Ovie raboti, podelbata na narodot

Koga Bo`joto carstvo }e dojdi, toga{ carstvata/naciite/dr`avite od svetov }e

TOROTO glavno pra{awe za nas e: [to treba da napravime da bideme

Odgovorot e, Nie mora da go uvidime Krstot i Golgota vo na{eto srce. Mora da ja

PASO[OT ZA VLEGUVAWE VO CARSTVOTO

Ponekoga{ mo`i si velime vo sebe:

No nie moìme da postanime soìteli (dràvjani) so svetiite na nebesata.

Na{a obvrska e da ja po{tuvame voljata na Gospod.

Hristova obvrska e da ni ja dade taa sila za da mo`ime da Go po{tuvame.