Professional Documents
Culture Documents
Možnosti Zdravljenja Maligne Bolezni S Kanabinoidi
Možnosti Zdravljenja Maligne Bolezni S Kanabinoidi
Možnosti Zdravljenja Maligne Bolezni S Kanabinoidi
Povzetek
Kanabinoidi so uinkovine razlinega izvora s irokim terapevtskim potencialom. Po
njihovem izvoru loimo endogene kanabinoide (lastne naemu telesu), fitokanabinoide
(rastlinskega izvora) in sintetine analoge. Najpomembneja sta tetrahidrokanabinol (THC) in
kanabidiol (CBD). Kanabinoidi uinkujejo z aktivacijo kanabinoidnih receptorjev CB1 in
CB2 v naem telesu. Glavni ciljni organi delovanja kanabinoidov so periferni in osrednji
ivni sistem ter imunski sistem.
Kanabinoidni receptorji in endokanabinoidi so sestavni del naega endokanabinoidnega
sistema, ki je ivljenjskega pomena za vzdrevanje homeostaze.
Zdravila na osnovi kanabinoidov uporabljamo pri bolnikih z razirjeno maligno boleznijo, s
teje obvladljivimi simptomi in z ve simptomi hkrati, bolj za blaenje simptomov kot za
obvladovanje osnovne bolezni. Obvladovanje simptomov je uspeneje s pripravki, ki
vsebujejo centralni in periferno delujo kanabinoid zaradi sinergistinega delovanja in
zmanjanja neelenih uinkov. Kanabinoidi so najbolj uinkoviti kot dopolnilo k standardnim
zdravilom zaradi sinergizma z opioidi, antiemetiki in protivnetnimi zdravili.
Protivnetni uinek kanabinoidov na imunski sistem pa se uporablja za obvladovanje klininih
simptomov, ki so posledica kroninega sistemskega vnetja.
Analize nekaterih rakavih tkiv kaejo vejo izraenost kanabinoidnih receptorjev kot v
normalnih tkivih. Ti receptorji so mone nove tare za zdravljenje raka, saj lahko povzroijo
propad tumorske celice oziroma omejijo njen potencial za irjenje. Te klinine raziskave e
niso opravljene v zadostni meri za uvedbo v klinino prakso.
S spremembo Uredbe o razvrstitvi prepovedanih drog je v Sloveniji izdano dovoljenje za
uporabo zdravil na osnovi psihostimulativnih kanabinoidov (THC). Nepsihostimulativni
kanabinoidi (CBD) ne spadajo med prepovedane uinkovine. Trenutno sta na naem trgu
sintetina analoga Dronabinol (THC) in Cannabidiol (CBD). Medicinska konoplja, v
nekaterih dravah razvrena med zdravila, je v Sloveniji prepovedana.
Popolnoma spregledana oziroma neznana je bila medsebojna pozitivna povezava med THC in
CBD v poveanem uinku delovanja in manjih neelenih uinkih. THC je psihoaktiven
(povzroi spremembo razpoloenja, lahko tudi obutek tesnobe), medtem ko ima CBD
antipsihotini in anksiolitini uinek ter izravnava oziroma ublai veliko nezaelenih uinkov
THC.
Sintetini analogi kanabinoidov
Sintetini analogi kanabinoidov delujejo na isto prijemalie kot endogeni in fitokanabinoidi,
razlika pa je v uinkovitosti in neelenih uinkih.
Doslej je bilo razvitih in opisanih e veliko razlinih postopkov za laboratorijsko sintezo
kanabinoidov. Veina sinteznih postopkov proizvede meanico razlinih izomer
kanabinoidov. Postopek za pridobivanje sintetinega THC na primer proizvede tako izomero,
ki je prisotna v konoplji (trans-9-THC), ter tudi druge izomere (cis-9-THC, 8-THC).
Teava se pojavi, ker so te druge izomere veliko manj bioloko aktivne od naravne, loevanje
in ienje produkta pa je oteeno, ker so THC-ji po naravi olja. Posledino imajo sintetini
kanabinoidi velikokrat manjo terapevtsko uinkovitost, dajati jih je treba v vejih odmerkih,
kar lahko privede do monejih neelenih uinkov.[1]
Uporaba kanabinoidov v medicini
Zgodovina
Najstareji dokazi uporabe konoplje za lajanje zdravstvenih teav segajo skoraj 5000 let
nazaj, med drugimi so jo uporabljale civilizacije v Aziji, na Blinjem vzhodu pa tudi stari
Rimljani in Grki. Je eno najire uporabljanih zdravil tradicionalne medicine. V 20. stoletju so
se pripravki s kanbinoidi uvrstili na seznam prepovedanih drog (v prvo skupino, torej med
snovi, ki imajo velik potencial za odvisnost in nimajo potencialnih medicinskih aplikacij).
Prepoved se je najprej uveljavila v Zdruenih dravah Amerike, v nekaj desetletjih pa razirila
po vsem svetu, vzroki zanjo pa so bili v prvi vrsti ekonomski in znanstveno nepodprti. To je
skupaj z raziritvijo uradne medicine mono zmanjalo uporabo konoplje v zdravstvene
namene, ta se je prevesila v preteno rekreativno. ele s prelomom tisoletja so zaradi vedno
ve raziskav, ki kaejo na mone terapevtske uinke in zavraajo visoko monost odvisnosti,
zaeli spreminjati zakonodajo in klasifikacijo konoplje, a je proces e vedno neupravieno
poasen.
Danes
Kanabinoidi kaejo potencial za zdravljenje veliko razlinih zdravstvenih teav. tudije
kaejo terapevtski uinek pri nevrodegenerativnih obolenjih (multipla skleroza, ALS,
diskinezija), nevropsihiatrinih motnjah (Alzheimerjeva bolezen, motnje spanja, depresija,
anksioznost), pri kroninih boleinah, motnjah apetita, slabosti, srbenju
Zaradi klasifikacije kanabinoidov kot prepovedanih spojin je raziskovanje uinkov zelo
omejeno in se intenzivneje izvaja ele v zadnjih desetletjih. Posledino so terapevtske
monosti konoplje nepopolno raziskane, potrebnih je e veliko predklininih in klininih
tudij za izdelavo optimalnih smernic.[2]
Uporaba kanabinoidov v onkologiji
V onkologiji imajo kanabinoidi dva potencialna naina za uporabo.
1. Simptomatsko lajanje simptomov maligne bolezni in neelenih uinkov
antiproliferativne terapije.
2. Zdravljenje osnovne bolezni kanabinoidi kaejo potencial za antiprolifrativno
delovanje pri nekaterih vrstah neoplazem.
1. Simptomatsko
Kanabinoidi lajajo naslednje simptome maligne bolezni:
- kronina, predvsem nevropatska boleina: kot dodatek k opioidom zaradi poveanja
analgetinega uinka (sinergistini uinek, zmanjanje odmerka opioida) in
prepreevanja poveanja tolerance za opioide,
- nevropsiholoke simptome: tesnobnost (anksioznost), motnje spanja,
- izguba apetita in/ali telesne tee (sindrom anoreksija, kaheksija), slabost, bruhanje,
- srbenje koe
- njihov protivnetni uinek na imunski sistem upoasnjuje proces kahektinega
sindroma [3]
Sistemski vnetni odgovor
Sistemsko kronino vnetje je ena glavnih znailnosti razirjenega rakavega obolenja. Povzroi
ga vpliv tumorskih celic na imunski sistem in ima pomembno vlogo pri tumorski rasti.
Raziskave so pokazale, da je vnetje vzrok za veliko veino simptomov rakavega obolenja.
Kanabinoidi zmanjujejo stopnjo vnetja in tako lahko pomembno vplivajo na simptome
rakave bolezni, poleg tega pa zmanjanje vnetnega odgovora lahko omejuje tumorsko rast.[4]
BOLNIK
VPLIV NA TUMOR:
POSPEEVANJE
RASTI
(rast novih il,
delitev celic)
TUMOR
PROVNETNI
CITOKINI
KRONINO VNETJE
PROKAHEKTINI
DEJAVNIKI:
PIF: dejavnik, ki sproi razgradnjo
beljakovin
LMF: dejavnik, ki sproa
razgradnjo maob
SISTEMSKI VPLIV:
ANABOLIZEM
KATABOLIZEM
DISFUNKCIJA
AVTONOMNEGA IVEVJA,
ENDOKRINIH LEZ
Medicinska konoplja
Medicinska konoplja je integralni produkt iz rastline konoplje. Gre za pripravek iz cvetov
rastline. Vsebuje ve kot 60 razlinih kanabinoidov. Razlika med medicinsko konopljo in
rastlinskimi pripravki za rekreativno uporabo je, da prva ustreza doloenim farmacevtskim
standardom. Vsebnost glavnih kanabinoidov (THC, CBD in CNB) je tono znana in
konstantna. Gojena je v strokovno nadzorovanih nasadih, prav tako so strogo nadzorovani
proizvodnja, priprava in uporaba. Bolnikom je na voljo le na zdravniki recept.
tevilo drav, ki dovoljujejo zdravniko predpisovanje medicinske konoplje, se poveuje. Pri
nas je njena uporaba za zdravljenje prepovedana in je e vedno v prvi skupini prepovedanih
drog.
Neeleni uinki
Neeleni uinki zdravil z vsebnostjo kanabinoidov so odvisni od odmerka in razmerja v
koliini THC/CBD. Zdravljenje se mora zaeti z majhnimi odmerki in ustrezno titrirati do
elenega uinka.
Akutni zapleti so odvisni od odmerka in naeloma izzvenijo v 13 dneh:
- pretirana sedacija alievforija, strah, spremenjene zaznave, depresija, halucinacije,
izguba kontrole,
- suha usta, neeleni gibi, ibkost, nejasen govor, povian utrip, znian krvni tlak,
slabost, glavobol.
Monost za razvoj odvisnosti je pri rednih uporabnikih ocenjena na 9 odstotkov (pri tobaku
32 odstotkov, alkoholu 15 odstotkov, heroinu 23 odstotkov, kokainu 17 odstotkov).
Interakcije z drugimi zdravili, ki jih bolniki v vsakdanji klinini praksi pogosto jemljejo, so
redke.
Letalni odmerek za dronabinol (THC) je ocenjen na 30 mg/kg telesne tee, kar za nekaj
stokrat presega terapevtske odmerke.
Sklep
Zdravilni uinki konoplje so v tradicionalni medicini znani e tisoletja. Prepoved uporabe v
20. stoletju je povzroila velik zaostanek v medicinskem znanju o kanabinoidih in
stigmatizacijo uporabe kot zdravila. Raziskave, opravljene v zadnjih desetletjih, kaejo na
irok neraziskan potencial uporabe v medicini, tudi v onkologiji. Izpeljati je treba e tevilne
klinine raziskave, na podlagi katerih se bodo lahko izdelale z dokazi podprte smernice za
uporabo kanbinoidov. e sedaj pa dokazi kaejo, da pri doloeni skupini bolnikov pozitiven
vpliv na kakovost ivljenja presega nevarnosti. Odgovornost zdravstvene javnosti je, da
obravnava medicinske potenciale kanabinoidov na strokoven in znanstven nain in se pri tem
ne ozira na stigmatizacijo teh uinkovin.
Literatura:
1. Howard P., Cannabinoids, Therapeutic Reviews, Journal of Pain and Symptom
Management, 2014.
2. Chakravarti B., Cannabinoids as therapeutic agents in cancer: current status and future
implications, Oncotarget 2014.
3. Strouse t., Pot in Palliative Care: What We Need to Know, Journal of Palliative
Medicine. January 2015.
4. Laird BJ., The systemic inflammatory response and its relationship to pain and other
symptoms in advanced cancer, The Oncologist 2013.
5. Preekt A., Cannabinoid Receptors, CB1 and CB2, as Novel Targets for Inhibition of
NonSmall Cell Lung Cancer Growth and Metastasis, Cancer Prev Res January 2011.
6. Rocha f., Systematic review of the literature on clinical and experimental trials on the
antitumor effects of cannabinoids in gliomas, J Neurononcol (2014) 116: 1124.
7. Ramer R., Hinz B., New insights into antimetastatic and antiangiogenic effects of
cannabinoids, 2014.
8. Russo E., Guy G., A tale of two cannabinoids: The therapeutic rationale for combining
tetrahydrocannabinol and cannabidiol, Medical Hypotheses 2005.
9. Twycross R, Wilcock A, Howard P, Palliative Care Formulary fifth edition, 2014.
10. De Jong FA, Medicinal cannabis in oncology practice: still a bridge too far?, J Clin
Oncol 2005.