Univerza v Mariboru Fakulteta za strojnitvo

Diplomsko delo

UPORABA TEHNIKE ANIMACIJE ZA

MODULARNO VPENJALNO PRIPRAVO
Diplomsko delo

tudent:

David KOROA

tudijski program:

Visokoolski strokovni tudijski program Strojnitvo

Smer:

Proizvodno strojnitvo proizvodne tehnologije

Mentor:

red. prof. dr. Franc U

Somentor:

doc. dr. Uro UPERL

Maribor, MAJ 2010

Univerza v Mariboru Fakulteta za strojnitvo

Diplomsko delo

Vloen original sklepa o

potrjeni temi diplomskega dela

II

Univerza v Mariboru Fakulteta za strojnitvo

Diplomsko delo

IZJAVA

Podpisani David KOROA izjavljam, da:

je bilo predloeno diplomsko delo opravljeno samostojno pod mentorstvom red. prof.
dr. Francija UA in somentorstvom doc. dr. Uroa UPERLA ;

predloeno diplomsko delo v celoti ali v delih ni bilo predloeno za pridobitev

kakrnekoli izobrazbe na drugi fakulteti ali univerzi;

soglaam z javno dostopnostjo diplomskega dela v Knjinici tehnikih fakultet

Univerze v Mariboru.

Maribor, 27.05.2010

Podpis: ___________________________

III

Univerza v Mariboru Fakulteta za strojnitvo

Diplomsko delo

ZAHVALA
Zahvaljujem se mentorju red. prof. dr. Franciju UU
in somentorju doc. dr. Urou UPERLU za pomo in
vodenje pri opravljanju diplomskega dela.
Posebna zahvala velja starem, ki so mi omogoili
tudij, ter bratu Aleksandru in punci Lei, ki sta mi bila
velika podpora skozi celotni tudij.

IV

Univerza v Mariboru Fakulteta za strojnitvo

Diplomsko delo

UPORABA TEHNIKE ANIMACIJE ZA MODULARNO VPENJALNO

PRIPRAVO

Kljune besede:

vpenjalna priprava, odrezavanje, modeliranje, animacija montae

UDK: 621.9-229.323(043.2)

POVZETEK

Diplomska naloga prikazuje sestavo modela modularne vpenjalne priprave po idejnem

nartu. Izdelana je bila tudi animacija montae oz. demontae in simulacija kritine obdelave
na izdelani modularni vpenjalni pripravi.

Univerza v Mariboru Fakulteta za strojnitvo

Diplomsko delo

USING ANIMATION TECHNIQUES

MODULARY INTRODUCED DEVICE

OF

PROCESSING

FOR

Key words: fixture, modeling, animation of assembly

UDK: 621.9-229.323(043.2)

ABSTRACT
Degree presents construction of model of modulary fixture, according to ideal plan.
Animation of assembly and disassembly and simulation of critical procedure of working on
onwrought material on finished modulary fixture was made.

VI

Univerza v Mariboru Fakulteta za strojnitvo

Diplomsko delo

KAZALO VSEBINE:
1 UVOD ..................................................................................................................................... 1
1.1 Opis splonega podroja dela ........................................................................................... 1
1.2 Opredelitev problema in predvidena reitev ..................................................................... 1
1.3 Struktura diplomskega dela .............................................................................................. 1
2 VPENJALNE PRIPRAVE ...................................................................................................... 3
2.1 Namen vpenjalne priprave ................................................................................................ 3
2.2 Delitev vpenjalnih priprav ................................................................................................ 3
2.2.1

Namenske vpenjalne priprave .............................................................................. 5

2.2.2

Skupinske standardne ali univerzalne vpenjalne priprave ................................... 5

2.2.3

Sestavljive vpenjalne priprave ............................................................................. 6

2.2.4

Sestavljive vpenjalne priprave z utornim sistemom ............................................. 6

2.2.5

Sestavljive vpenjalne priprave s sistemom izvrtin ............................................... 6

2.2.6

Vpenjalne priprave s kombiniranim sistemom..................................................... 7

2.2.7

Modularne vpenjalne priprave ............................................................................. 7

2.2.8

Pomone vpenjalne priprave ali vpenjalna orodja ............................................... 8

2.3 Osnovne naloge vpenjalnih priprav ................................................................................ 10

2.3.1

Pozicioniranje obdelovanca................................................................................ 10

2.3.2

Pozicioniranje orodja.......................................................................................... 12

3 OSNOVE MODELIRANJA ................................................................................................. 13

3.1 Opis 3D CAD programov ............................................................................................... 14
3.2 Povezava CAD/CAM sistemov ...................................................................................... 15
3.2.1

CAM raunalniko podprta proizvodnja ......................................................... 15

4 GLAVNI SESTAVNI DELI VPENJALNIH PRIPRAV ...................................................... 17

4.1 Predstavitev obdelovanca ............................................................................................... 17
4.1.1

Analiza zahtev obdelovanca ............................................................................... 18

4.1.2

Pozicioniranje obdelovancev.............................................................................. 19

4.1.3

Vpenjanje obdelovancev .................................................................................... 21

4.1.4

Pozicioniranje in doloanje obdelovancev ......................................................... 21

4.2 Posamezni sklopi vpenjalne priprave ............................................................................. 22

4.2.1

Podporni skop 1 .................................................................................................. 22

4.2.2

Podporni sklop 2................................................................................................. 22

4.2.3

Pozicionirni sklop............................................................................................... 23
VII

Univerza v Mariboru Fakulteta za strojnitvo

Diplomsko delo

4.2.4

Vpenjalni sklop 1 ............................................................................................... 24

4.2.5

Vpenjalni sklop 2 ............................................................................................... 25

4.2.1

Osnovni sklop ..................................................................................................... 26

5 UPORABA REZALNEGA ORODJA .................................................................................. 28

5.1 Operacija 05 .................................................................................................................... 29
5.2 Operacija 10 .................................................................................................................... 30
5.3 Operacija 15 .................................................................................................................... 31
5.4 Operacija 20 .................................................................................................................... 32
5.5 Operacija 25 .................................................................................................................... 33
5.6 Operacija 30 .................................................................................................................... 34
6 SESTAVA MODULARNE VPENJALNE PRIPRAVE V 3D MODELIRNEM
PROGRAMU ........................................................................................................................... 35
7 ANIMACIJA MONTAE ELEMENTOV MODULARNE VPENJALNE PRIPRAVE Z 3D
MODELIRNIM PROGRAMOM ............................................................................................. 43
7.1 Izdelava animacije montae modularne vpenjalne priprave ........................................... 43
7.2 Navodila za montao modularne vpenjalne priprave ..................................................... 46
8 REZULTATI ......................................................................................................................... 52
9 ZAKLJUKI IN DISKUSIJA REZULTATOV ................................................................... 54
10 LITERATURA .................................................................................................................... 55
11 PRILOGE ............................................................................................................................ 56
12 IVLJENJEPIS ................................................................................................................... 57

VIII

Univerza v Mariboru Fakulteta za strojnitvo

Diplomsko delo

Kazalo slik
Slika 2.1: Delitev vpenjalne priprave ........................................................................................ 4
Slika 2.2: Namenska vpenjalna priprava ................................................................................... 5
Slika 2.3: Sestavljiva vpenjalna priprava s sistemom izvrtin .................................................... 7
Slika 2.4: Modularni vpenjalni sistem rezalnih orodij .............................................................. 9
Slika 2.5: Shematini prikaz uskladitve nielnih tok in opis tok ......................................... 11
Slika 4.1: 3D model obdelovanca ............................................................................................ 17
Slika 4.2: Prikaz ploskve za obdelavo ..................................................................................... 18
Slika 4.3: Postavitev obdelovanca in posameznih nielnih tok v narisu ............................... 19
Slika 4.4: Postavitev obdelovanca in posameznih nielnih tok stranskem risu ..................... 20
Slika 4.5: Shematini prikaz vpetja ......................................................................................... 21
Slika 4.6: Podporni sklop......................................................................................................... 22
Slika 4.7: Podporni sklop 2...................................................................................................... 23
Slika 4.8: Pozicionirni sklop .................................................................................................... 23
Slika 4.9: Vpenjalni sklop 1 .................................................................................................... 24
Slika 4.10: Vpenjalni skop 2.................................................................................................... 25
Slika 4.11: Osnovni sklop ........................................................................................................ 26
Slika 5.1: Vpet sredini sveder 3mm .................................................................................. 29
Slika 5.2: Vpet vijani sveder 13mm.................................................................................... 30
Slika 5.3: Vpeto stebelno frezalo 20mm ............................................................................... 31
Slika 5.4: Vpeti sveder 21.5mm ............................................................................................ 32
Slika 5.5: Vpetje povrtala 25H7 ............................................................................................ 33
Slika 5.6: Vpeto kotno grezilo 25/90 ................................................................................... 34
Slika 6.1: Izbira delovnega okolja Assembly .......................................................................... 35
Slika 6.2: Prikaz sestavljanja osnovnih elementov po korakih ............................................... 37
Slika 6.3: Orodje za sestavljanje Standard Mates.................................................................... 38
Slika 6.4: Orodje za sestavljanje Advanced Mates .................................................................. 38
Slika 6.5: Sestavljena modularna vpenjalna priprava z napako .............................................. 39
Slika 6.6: Prikaz prekrivanja vpenjalnega elementa in obdelovanca; z rdeim krogcem je
prikazana napaka ...................................................................................................................... 40
Slika 6.7: Modularna vpenjalna priprave brez napake ............................................................ 41
Slika 6.8: Prikaz odprave napake, s rdeim krogcem je oznaeno mesto odprave napake ..... 42
Slika 7.1: Odpiranje modularne vpenjalne priprave ................................................................ 43
Slika 7.2: Prikaz razstavljanja po korakih za animacijo .......................................................... 44
Slika 7.3: Razstavljena vpenjalna priprava.............................................................................. 45
Slika 7.4: Pogovorno okno Animation Controller ................................................................... 45
Slika 7.5: Pogovorno okno Video Compression ...................................................................... 46

IX

Univerza v Mariboru Fakulteta za strojnitvo

Diplomsko delo

Kazalo preglednic
Preglednica 4.1: Sestavni sklop elementov za podporni sklop 1 ............................................ 22
Preglednica 4.2: Sestavni sklop elementov za podporni sklop 2 ............................................ 23
Preglednica 4.3: Sestavni sklop elementov za pozicionirni sklop .......................................... 24
Preglednica 4.4: Sestavni sklop elementov za vpenjalni sklop 1 ........................................... 25
Preglednica 4.5: Sestavni sklop elementov za vpenjalni sklop 2 ........................................... 26
Preglednica 4.6: Sestavni sklop elementov za osnovni sklop................................................. 27
Preglednica 5.1: Parametri sredinega svedra 3mm ........................................................... 29
Preglednica 5.2: Parametri za vijani sveder 13mm ............................................................. 30
Preglednica 5.3: Parametri stebelnega frezala 20mm ........................................................... 31
Preglednica 5.4: Parametri vijanega svedra 21.5mm .......................................................... 32
Preglednica 5.5: Parametri povrtala 25H7 ............................................................................ 33
Preglednica 5.6: Parametri kotnega grezila 25/90............................................................... 34

Univerza v Mariboru Fakulteta za strojnitvo

Diplomsko delo

UPORABLJENE KRATICE
CAD Computer Aided Desing
DIN Deutsches Institut fr Normung
CAM Computer Aided Manufacturing
NC

Numerino krmilje

CAQ Computer Aided Quality

HRC trdota po Rockwellu
2D

dve dimenziji

3D

tri dimenzije

XI

Univerza v Mariboru Fakulteta za strojnitvo

Diplomsko delo

1 UVOD
1.1 Opis splonega podroja dela
Tematika diplomske naloge se nanaa na sestavo in animacije montae vpenjalne priprave in
simulacijo obdelave na konstrukciji modularne vpenjalne priprave ter na obdelavo surovca.

1.2 Opredelitev problema in predvidena reitev

V dananjem asu prihaja do vse hitrejih sprememb, ki zahtevajo od loveka pravilne
strateke odloitve v zelo kratkem asu, storitve ter morebitne hitre izboljave.
V praksi veliko krat prihaja do dvomov, kako so doloeni vpenjalni elementi
sestavljeni. Pri tem prihaja najvekrat do izgube asa in napanega sestavljanja elementov,
kar lahko pripelje do loma orodja ali loma strojnih delov. Da bi se temu izognili, bom v
diplomski nalogi predstavil:

animacijo montae/demontae vpenjalne priprave,

animacijo postopka obdelave

simulacijo obdelave na modelu vpenjalne priprave

Na podlagi idejnega narta DPR-2000-SK1 in tehnologije smo sestavili vpenjalno

pripravo s pomojo 3D modeliranja.

1.3 Struktura diplomskega dela

V prvem poglavju smo opisali osnovo diplomske naloge. V drugem poglavju se opisujejo
vpenjalne priprave. Tretje poglavje opisuje osnove CAD/CAM-a. etrto poglavje opisuje
sestavne elemente izdelave vpenjalnih priprav. Peto poglavje vsebuje izbrana orodja za
izvedbo obdelave obdelovanca. esto poglavje opisuje sestavljanje modularne vpenjalne
priprave. Sedmo poglavje opisuje animacijo postopka montae oziroma demontae. V osmem
poglavju so opisani rezultati. Devetem poglavju je diskusija diplomskega dela. Deseto
1

Univerza v Mariboru Fakulteta za strojnitvo

Diplomsko delo

poglavje vsebuje vire in literaturo. Enajsto poglavje vsebuje priloge. Dvanajsto poglavje
vsebuje kratek ivljenjepis avtorja diplomskega dela.

Univerza v Mariboru Fakulteta za strojnitvo

Diplomsko delo

2 VPENJALNE PRIPRAVE

2.1 Namen vpenjalne priprave

Definicija vpenjanja je doloena s standardom DIN 6300, ki pravi:
namen vpenjalne priprave je, da enega ali ve obdelovancev pozicionira in zadri v doloeni
legi v obdelovalnem prostoru obdelovalnega stroja kljub delovanju odrezovalnih sil. Pozicija
obdelovanca se med procesom obdelave ne sme spreminjati. Vpenjalna priprava mora
zagotavljati natannost mer in ponovljivost vpenjanja. Poleg teh osnovnih zahtev pa se od
vpenjalne priprave zahteva e vodenje in pravilno pozicioniranje orodja do obdelovanca in
natanno linearno ali krono delitev.
Uporaba vpenjalnih naprav je uporabljena glede na cilje in namene proizvodnje. Koristnost
uporabe se kae v razlinih ciljih, kot so:
- ceneja proizvodnja,
- bolji delovni pogoji,
- zadovoljitev kakovost obdelovanca.
- kvaliteta obdelave za celo serijo

2.2 Delitev vpenjalnih priprav

Vpenjalne priprave nimajo samo funkcije vpenjanja obdelovancev, ampak tudi vpenjanje
orodij, pripomoek pri kontroli in merjenju obdelovanca in tudi kot pomone vpenjalne
priprave.
Vpenjalne priprave delimo v odvisnosti od razlinih kriterijev. Glede na namen uporabe
vpenjalne priprave delimo na:

konstrukcijo vpenjalne priprave,

nain izdelave,

uporabnost,

Univerza v Mariboru Fakulteta za strojnitvo

Diplomsko delo

koliino istoasno vpetih obdelovancev.

Osnovna delitev vpenjalnih priprav pa je prikazana na sliki 2.1.

Slika 0.1: Delitev vpenjalne priprave

Vpenjalne naprave delimo tudi glede na vrsto obdelave, saj vpenjalne priprave
uporabljamo tudi pri obdelovanih strojih za vpenjanje orodij, ne samo obdelovancev.
Tako jih delimo na:

vrtalne vpenjalne priprave,

frezalne vpenjalne priprave,

struilne vpenjalne priprave,

brusilne vpenjalne priprave,

4

Univerza v Mariboru Fakulteta za strojnitvo

Diplomsko delo

vpenjalne priprave za zarisovanje,

vpenjalne priprave za termino obdelavo.

2.2.1 Namenske vpenjalne priprave

Kot e samo ime pove so namenske vpenjalne priprave namenjene samo enemu obdelovancu,
kompaktna izvedba brez monosti prilagajanja. Natannost te vpenjalne priprave je v mejah
izdelovalne natannosti stroja, je dokaj zanesljiva in ima majhno monost za nastanek napak.

Slika 0.2: Namenska vpenjalna priprava

Slabost namenskih vpenjalnih priprav je visoka cena izdelave.

2.2.2 Skupinske standardne ali univerzalne vpenjalne priprave

Znailnost skupinskih vpenjalnih priprav je monost rekonstrukcije in korienje
fleksibilnosti za sorodne izdelke, ki imajo sorodne geometrijske izmere, iste obdelovalne
zahteve in podobno.
5

Univerza v Mariboru Fakulteta za strojnitvo

Diplomsko delo

Prednosti teh vpenjalnih priprav se kaejo v ceneji izdelavi in krajem asu preurejanja
vpenjalnih priprav. Slabosti pa sta premajhna natannost in togost vpenjalne priprave.

2.2.3 Sestavljive vpenjalne priprave

Vpenjalne priprave sestavljivega tipa so primerne za razline obdelovance z monostjo
sestavljanja poljubne kombinacije iz osnovnih elementov. Vsi elementi so prilagodljivi in
omogoajo zelo veliko fleksibilnost vpenjalne priprave.
Prednosti so v veliki uporabnosti, razlinih obdelovancih in hitri pripravljenosti za
uporabo. Slabost pa je v tem, da so za doseganje velike natannosti posledino veliki stroki
za vpenjalno pripravo. Stabilnost in togost sta slabi kot pri namenskih vpenjalnih pripravah.

2.2.4 Sestavljive vpenjalne priprave z utornim sistemom

Izdelane so z vzporednimi ali s krinimi utori razlinih delitev in predvsem s T-obliko utora.
Pri utornem sistemu lahko elemente pozicioniramo po dolini utorov. Takne vpenjalne
priprave prenaajo veliko vpenjalno silo in prenaajo dokaj velike rezalne sile. Togost sistema
je visoka, visoka pa je tudi cena tovrstne vpenjalne priprave.

2.2.5 Sestavljive vpenjalne priprave s sistemom izvrtin

Pri tem sistemu uporabljamo namesto utorov izvrtine, razmeene v doloenih konstantnih
razdaljah. Izvrtine so izdelane kot obiajne ali navojne izvrtine in se uporabljajo za privijanje
elementov vpenjalne priprave.
Prednosti sestavljivih vpenjalnih priprav: kratek as montae, velika natannost, dobra
togost, monost avtomatizirane montae.

Univerza v Mariboru Fakulteta za strojnitvo

Diplomsko delo

Slika 0.3: Sestavljiva vpenjalna priprava s sistemom izvrtin

2.2.6 Vpenjalne priprave s kombiniranim sistemom

Pri tem sistemu moramo imeti na razpolago vmesne adapterje, tako da lahko posamezne
elemente razlinih sistemov med seboj kombiniramo. To nam omogoa boljo izkorienost
razlinih sistemov hkrati. e so posamezni elementi sistemov med seboj prilagodljivi, lahko
pri osnovnem paletnem sistemu zgradimo poljubno vpenjalno pripravo in pri tem ravnamo
gospodarno pri zadovoljivi trdnosti in natannosti vpenjalne priprave.

2.2.7 Modularne vpenjalne priprave

e samo ime pove, da so pri tem sistemu uporabljeni razlini moduli (vpenjalni modul, ki je
sestavljen iz podstavka, stremena, vpenjalnega vijaka ). S takimi moduli doseemo zelo
veliko fleksibilnost vpenjalne priprave in vsestransko uporabnost.
Prednost pred drugimi sistemi se je pokazala v kratkem asu montae, e posebej pri
velikih obdelovancih, kjer se kae gospodarnost ravno v uporabi ve enakih ali podobnih
modulov.

Univerza v Mariboru Fakulteta za strojnitvo

Diplomsko delo

Pomanjkljivost teh sistemov je visoka cena posameznega modula, ki so izdelani zelo

natanno. Modularne vpenjalne priprave uporabljamo neodvisno od tevila obdelovancev v
seriji.

2.2.8 Pomone vpenjalne priprave ali vpenjalna orodja

Pomone vpenjalne priprave so pravzaprav vpenjalna orodja, ki so namenjena za vpenjanje

raznih rezalnih orodij, merilnih instrumentov ali kontrolnih naprav. Njihova konstrukcija je
izdelana po pravilih konstruiranja obiajnih vpenjalnih priprav.
Dananji stroji so e v veliki meri avtomatizirani, zato so sodobne pomone vpenjalne
priprave-vpenjala

orodja,

prilagojena

sodobnim

zahtevam

tonosti

in

omogoajo

avtomatizacijo celotnega postopka.

2.2.8.1 Klasino vpenjanje frezalnih orodij

Pomone priprave za vpenjanje frezal predstavljajo iroko podroje in se uporabljajo
predvsem na frezalnih strojih. Dolgi trn za frezalne stroje je standardiziran po standardu
DIN 6354, proizvajalci pa ponujajo veliko izbiro.
Vpenjanje stebelnih frezal in orodij se opravlja v posebnem nosilcu. Velikost nosilca je
odvisna od premera orodja, v kompletu pa so tudi zamenljive stronice, katerih notranji
premer ustreza standardiziranim premerom nosilca rezalnega orodja. Obiajno se izdelujejo
nosilci za orodja premerov od 1,5 do 20 mm. Izdelani so iz kvalitetnega jekla, ki je termino
obdelano in brueno.
Frezala z luknjo kot tudi glave za frezanje predstavljajo najveji del rezalnega orodja, ki
se uporablja na frezalnih strojih, horizontalnih brusilnih strojih, povrtanih frezalnih strojih
Zato obstaja zelo veliko tevilo razlinih reitev.

Univerza v Mariboru Fakulteta za strojnitvo

Diplomsko delo

2.2.8.2 Modularni vpenjalni sistemi rezalnih orodij

Na modernih strojih se vedno bolj uporabljajo modularna orodja, ki pa se vpenjajo v stroj s

pomojo modularnih vpenjalih sistemov.
Rezilo na strojnem orodju je normalno pritrjeno v dralo orodja ali v revolver. Konina
drala in rezila so pritrjena na razline naine in morajo biti postavljena tako, da pripeljejo
rezilni rob do tono doloene pozicije. Za pritrjevanje uporabljamo vijake ali menjamo
celotno orodje. S temi metodami prihranimo veliko asa. Na sliki 2.4 je prikazan princip
modularne delitve v shematini oblik.
V modularnem orodju je rezalna enota manji zamenljivi del orodja. Uporabljamo
standardno zdruevanje orodij. To pomeni, da lahko uporabimo katero koli rezalno enoto na
katerem koli stroju, ki je prilagojena modularnemu orodju. Modularno sestavljanje orodij
mora biti natanno, togo in odvisno od aplikacij ter mora biti zamenljivo. Obdelovalni centri
imajo avtomatsko menjavo orodij s posebnimi mehanizmi, menjava orodja pa traja kratek as.
Modularna orodja imajo prednost v prilagodljivosti in raznolikosti.

Slika 0.4: Modularni vpenjalni sistem rezalnih orodij

Univerza v Mariboru Fakulteta za strojnitvo

Diplomsko delo

2.2.8.1 Uporaba modularnega sistema vpenjanja na frezalnih strojih in

obdelovalnih centrih
Pri obdelovalnih centrih obdelovanec miruje, orodje pa rotira. Veinoma imajo vsi centri
palete za premik obdelovanca iz mesta vpenjanja v rezalno obmoje ter za prenos orodja iz
skladia v vpenjalno orodje. Pri strojih z rotirajoimi orodji lahko veina orodij izvaja samo
eno funkcijo, zato potrebujemo veliko orodja, kar pa stane. e pa uporabljamo Varilock
modularni orodni sistem ali kaknega drugega, ki ima osnovni nosilec enak, zamenjamo pa
samo zgornji del orodja, lahko sestavimo poljubno dolgo orodje.
Modularna orodja so tako uinkovita zato, ker jih lahko uporabljamo na vejem tevilu
strojev, tudi na klasinih frezalnih strojih.
Znailnosti modularnega sistema:

fleksibilna uporaba orodja ne glede na razline premere glavnega vretena,

zmanjevanje tevila orodij,

uinkoviteja nastavitev, skladienje,

poenostavljena uporaba specialnih orodij.

2.3 Osnovne naloge vpenjalnih priprav

Najpomembneja naloga vpenjalnih priprav je pozicioniranje in doloanje lege obdelovancev
ali orodij v enolien poloaj, ki je potreben za izvedbo ene ali ve delovnih operacij. Pravilno
in natanno postavljeni in pozicionirani obdelovanci zagotavljajo mersko in oblikovno
natannost izdelka.

2.3.1 Pozicioniranje obdelovanca

Pozicioniranje obdelovanca ima zelo vano funkcijo pri postavljanju obdelovanca v vpenjalno
pripravo na tono doloeno mesto.
10

Univerza v Mariboru Fakulteta za strojnitvo

Diplomsko delo

Pojem pozicioniranje je uveden v avtomatizirani proizvodnji, uporabljamo pa ga tudi v

vpenjalni tehniki, eprav je tukaj uporabljen v povezavi s pojmom doloanje lege.
Doloanje lege in pozicioniranje obdelovanca v pravilen poloaj mora biti hitro,
zanesljivo, z doloeno mero natannosti in v vsakem primeru ponovljivo. Postopek
postavljanja obdelovanca v vpenjalno pripravo se imenuje doloanje lege obdelovanca.
Doloanje obdelovanca je definirano:
doloanje je natanna lega obdelovanca ali ve obdelovancev v vpenjalni pripravi ali delovni
mizi obdelovalnega stroja, s katero lahko doseemo pri obdelavi zadovoljivo natannost
izdelka.
Pozicioniranje pa definiramo:
pozicioniranje je definirano in za obdelavo doloen poloaj obdelovanca v vpenjalni pripravi
ali na delovni mizi obdelovalnega stroja.
Na sliki 2.5 je prikazano pozicioniranje in postavljanje obdelovanca v vpenjalno
pripravo ali delovno paleto in postavljanje palete na delovno mizo.

Xo

nielna toka obdelovanca v X osi

Yo

nielna toka obdelovanca v Y osi

Zo

nielna toka obdelovanca v Z osi

Xvp

nielna toka vpenjalne priprave v X osi

Yvp

nielna toka vpenjalne priprave v Y osi

Zvp

nielna toka vpenjalne priprave v Z osi

Xs

nielna toka delovne mize v X osi

Ys

nielna toka delovne mize v Y osi

Zs

nielna toka delovne mize v Z osi

Slika 0.5: Shematini prikaz uskladitve nielnih tok in opis tok

11

Univerza v Mariboru Fakulteta za strojnitvo

Diplomsko delo

Pozicioniranje je na sliki izvedeno v treh korakih, in sicer:

1. Doloanje in pozicioniranje vpenjalne priprave na delovno paleto, ki ima svojo
nielno toko.
2. Doloanje in pozicioniranje vpenjalne priprave na delovno paleto, ki ima svojo
nielno toko.
3. Doloanje delovne palete na delovno mizo obdelovalnega stroja, ki ima tudi svojo
nielno pozicijo.

2.3.2 Pozicioniranje orodja

Pozicioniranje orodja v relativni poloaj glede na obdelovanec pomeni pozicioniranje tudi

glede na vpenjalno pripravo. Pozicioniranje orodja je odvisno od razlinih vplivov.
Pomembno je, ali sta pri tem upotevana tudi strojni koordinatni sistem in prednastavitev
orodja (pri NC strojih).
Obstajata dve monosti:

e je pozicija obdelovanca in vpenjalne priprave natanno doloena, orodje pa

prednastavljeno, pozicioniramo orodje s pomojo krmilja v obdelovalno lego;

v primeru, da obdelovanec ni pozicioniran, pa uporabljamo merilno tipalo, s katerim

doloimo lego obdelovanca, prav tako pa je mono izmeriti tudi pozicijo orodja.

Taken nain pozicioniranja orodja in obdelovanca je natanen ter uinkovit.

12

Univerza v Mariboru Fakulteta za strojnitvo

Diplomsko delo

3 OSNOVE MODELIRANJA
Ko razpravljamo o problematiki raunalniko podprtega konstruiranja in raunalniko podprte
proizvodnje, je smotrno, da si pogledamo zgodovine vzroke za ta pomemben razvoj
proizvodne tehnologije.
Takoj po drugi svetovni vojni, v poznih tiridesetih letih, je vedski inenir Parsons,
majhen proizvajalec helikopterjev v Traverse City Michigan, za izdelavo ablon za rotirajoa
helikopterska krila izumil prvo neke vrste NC napravo za pozicioniranje svedra po doloenem
programu, ki ga je zapisal na nosilec informacij.
Z razvojem NC-obdelovalnih strojev so bili ustvarjeni pogoji za razvoj fleksibilne
avtomatizacije proizvodnje posebno individualne, maloserijske in serijske proizvodnje. V
NC-konceptih se ni veliko spreminjalo od zgodnjih petdesetih let. Raunalnik je v krmilniku
prevzel vrsto funkciji in nadomestil logiko s programsko.
Obdelovalni stroji, delovne naprave, merilni sistem, transporti in posluevalni sistemi
ter drugi moduli, ki se danes krmilijo z raunalnikom, predstavljajo osnovne enote za gradnjo
fleksibilnih obdelovalnih in drugih delovnih sistemov. V vseh teh sistemih predstavlja
mikroprocesorski krmilnik tisto enoto za izdelavo, ki je vezana na monostni del krmilnika in
opravlja doloene funkcije po predhodnem programu. Naeloma so danes zgrajeni
CNC-krmilniki na multimikroprocesorski osnovi in omogoajo ne samo konturo in
pozicionirno krmiljenje obdelovalnega stroja ali druge naprave, temve tudi adaptivno
krmiljenje (AC) samega procesa (struenje, bruenje, vrtanje ). Vedno pomembnejo vlogo
pri procesorskih krmilih igra tako imenovan vmesnik. Njegova naloga je, da dekodira signale,
jih interpretira, kombinira in usklajuje.
Vedno sodobneji raunalniki so omogoali uporabo ne samo v proizvodnji, temve
tudi na drugih podrojih industrijskega delovanja, kot na primer projektiranja in konstruiranja
(CAD), tehnolokega planiranja (CAPP). Problematika pri konstruiranju se deli v prvi
aproksimaciji na dva dela:

snovanje geometrinih oblik z odgovarjajoim preraunom (trdnostni, dinamini in

drugi prerauni).

izdelava delavnike dokumentacije z vsemi potrebnimi informacijami.

13

Univerza v Mariboru Fakulteta za strojnitvo

Diplomsko delo

3.1 Opis 3D CAD programov

V zadnjih letih je bila razvita cela vrsta programske opreme za geometrino modeliranje in
drugo uporabo raunalnika. Navedeni programi se uporabljajo najpogosteje in imajo najveji
trni dele. Obstaja e kopica mnogih drugih programov za CAD, vendar se uporabljajo
predvsem za namenske zahteve in nimajo iroke izbire palete funkcij.
3D CAD programi so:

Dassault Systemes CATIA

Catia je bila prvotno razvita na koncu 70-ih let za potrebe razvoja vojakega letala
Mirage, vendar se je z leti razvila do te mere, da je uporabna skorajda v vseh
segmentih industrije. Catia je razirjena predvsem v avtomobilski industriji, kjer je
tudi standard za modeliranje. Trenutna aktualna verzija je V6, ki je bila izdana sredi
leta 2008.

PRO/Engineer
Velja za prvi parametrini modelirni program na svetu. Podjetje PTC je program
izdalo leta 1988 in je kmalu postal tevilka ena v industriji, vendar ga je konkurenca
kmalu dohitela. Trenutna verzija programa je PRO/Engineer Wildfire 5.0.

SolidWorks
Program je bil predstavljen leta 1995 z namenom konkurirati Catiii, Unigraphis-u,
PRO/engineerj-u, skratka eden najmlaji 3D CAD program. Leta 1997 je podjetje
prevzel Dassault Systems, ki je tudi proizvajalec programa Catia. Njegova poglavitna
prednost pred drugimi je relativna enostavnost za uenje in delo, prijazen uporabniki
vmesnik ter mona razirjenost, saj je prodanih e skoraj ve kot milijon licenc. Pred
nekaj meseci je izla nova verzija SolidWorks 2010

NX
Program se je prvotno imenoval Unigraphics, ki je bil razvit leta 1977 za potrebe
proizvajalca letal McDonnell Douglas. Pozneje se je program razvijal skorajda za vsa
podroja uporabe v industriji. Leta 2007 je podjetje UGS kupil Siemens.

14

Univerza v Mariboru Fakulteta za strojnitvo

Diplomsko delo

V praksi so se ti sistemi teko uvajali, predvsem zato, ker jih je bila veina razvita s
pomojo informatikov in ne s strani konstruktorjev, zato jim je primanjkovalo nekaterih
bistvenih funkcij, ki so za konstrukcijo zelo pomembne. Posebej e s stalia raunalniko
podprte obdelave (CAM). Najvaneja naloga je bila izobraevanje delavcev za NCprogramiranje s pomojo raunalnika, uvajanje sistema orodij ter skupne baze tehnolokih
podatkov.
V zadnjem obdobju razvoja teh programov pa je e sodelovalo precej inenirjev
razline stroke, tako da so programi dodatno dobili iroko paleto razlinih funkcij.

3.2 Povezava CAD/CAM sistemov

Povezava CAD in CAM sistemov je izpeljana z njunim povezovanjem z exapt sistemi, ki jih
uporabljamo pri CNC postrojenih. Pri tem gre za uporabo podatkov o geometriji izdelka in
njihovo dopolnjevanje s tehnolokimi podatki. Oboje je osnova za izdelavo tehnolokega
redosleda izdelave oz. delovnega narta.

3.2.1 CAM raunalniko podprta proizvodnja

Predstavlja stekalie informacijskih in materialnih tokov v proizvodnem sistemu. Ti
predstavljajo proces v delavnici na proizvodnem traku, na obdelovalnem stroju, delavce na
stroju, ki po nartih in tehnoloki dokumentaciji fizino uresniujejo nartovane ideje po
zagotovljeni tehnologiji.
Ko je izdelek oz. obdelovanec v proizvodnem procesu, je potrebno poskrbeti za vse
vidike izdelave.
Tako moramo poskrbeti za naslednje vidike:

potek izdelave na obdelovalnih ali drugih strojih,

pravilnost redosleda izdelave in upotevanja tehnolokih zahtev,

sistem montae, pravilno sestavo elementov in podsklop pri montai,

15

Univerza v Mariboru Fakulteta za strojnitvo

Diplomsko delo

vzdrevanje strojev in naprav,

zagotavljanje pravoasne in kvalitetne preskrbe z orodjem,

sprotno doloanje strokov glede na as izdelave ter koliino porabljenega materiala in

zajemanje proizvodnih podatkov.

Raunalniko podprta proizvodnja (CAM) in sodobni obdelovalni stroji so visoko

avtomatizirani, zato zahtevajo tudi vpenjala, ki morajo biti prilagojena zahtevam tonosti in
avtomatizacije. Brez teh priprav si seveda ne moremo predstavljati procesa proizvodnje,
vendar pa se je treba zavedati njihove visoke cene v primerjavi s ceno obdelovalnega stroja.

16

Univerza v Mariboru Fakulteta za strojnitvo

Diplomsko delo

4 GLAVNI SESTAVNI DELI VPENJALNIH PRIPRAV

V naslednjih podpoglavjih bomo opisali nao modularno vpenjalno pripravo. Opisali bomo
obdelovanec in sestavo vpenjalne priprave, ki je sestavljena iz standardnih elementov
HALDER, ki so veinoma izdelani po standardu DIN. Pogledali bomo vse nielne toke.

4.1 Predstavitev obdelovanca

Material naega obdelovanca je St70, vsi ostali podatki in dimenzije pa so zapisani na
delavniki risbi obdelovanca oz. v spodnji razpredelnici:

Naziv izdelka:

Konzola za zavorno vzmet

Material:

St70

Masa:

1,5 kg

Dimenzije:

124mm x 58mm x 142mm

Dodatek za obdelavo:

2mm

Tolerance in povrinska obdelava:

prikazano na delavniki risbi

Koliina

200 kos

Slika 4.1: 3D model obdelovanca

17

Univerza v Mariboru Fakulteta za strojnitvo

Diplomsko delo

4.1.1 Analiza zahtev obdelovanca

Na osnovi tehnolokih nartov, ki so priloeni v prilogi, sledijo naslednje operacije:
- vrtanje
- rezkanje

Delovne operacije so priloene v prilogi 2. Orodja za vrtanje in rezkanje je opisano v 5.

poglavju.

Na spodnji sliki 4.2 so oznaena obmoja katera moramo obdelati.

Slika 4.2: Prikaz ploskve za obdelavo

18

Univerza v Mariboru Fakulteta za strojnitvo

Diplomsko delo

4.1.2 Pozicioniranje obdelovancev

Postavili smo medsebojno uskladitev posameznih nielnih tok (nielno toko delovne palete,
vpenjalne priprave in obdelovanca). Zahtevane pozicije posameznih nielnih tok smo
natanno doloili kar prikazujeta slika 4.3 in slika 4.4.

-x
0

Slika 4.3: Postavitev obdelovanca in posameznih nielnih tok v narisu

19

Univerza v Mariboru Fakulteta za strojnitvo

Diplomsko delo

-z
0

Slika 4.4: Postavitev obdelovanca in posameznih nielnih tok stranskem risu

20

Univerza v Mariboru Fakulteta za strojnitvo

Diplomsko delo

4.1.3 Vpenjanje obdelovancev

Vpenjanje smo zagotovili z dvakratnim glavnim vpetjem, ter s dvema pozicoinirnima
elementoma, slika 4.5.

Slika 4.5: Shematini prikaz vpetja

4.1.4 Pozicioniranje in doloanje obdelovancev

Obdelovance pozicioniramo na vpenjalno pripravo in v delovni prostor obdelovalnega stroja
na osnovi

nielnih tok. Vpenjalno pripravo smo centrirali na delovno paleto preko

centriranih izvrtin =20mm H6 in =50mm H6.

Pri pozicioniranju posameznih komponent smo medsebojno uskladili tudi nielne toke
posameznih komponent.

21

Univerza v Mariboru Fakulteta za strojnitvo

Diplomsko delo

4.2 Posamezni sklopi vpenjalne priprave

V tem podpoglavju bomo predstavili posamezne sklope sestave modularne vpenjalne
priprave. Vse komponente smo vzeli iz spletnega kataloga www.halder.de, razen nekaterih
elementov, ki smo jih bili prisiljeni samo konstruirati.

4.2.1 Podporni skop 1

Podporni ep z ravno brueno glavo podpira obdelovanec in prenaa vpenjalne sile.

Slika 4.6: Podporni sklop

Preglednica 4.1: Sestavni sklop elementov za podporni sklop 1
Ime
Utorni kamen
Podporni epi z ravno glavo

Standard komponente
EH 2301.145
EH 2269.021

Barva
Zelena
Vijolina

Koliina
1 kos
1 kos

4.2.2 Podporni sklop 2

S pomojo podpornega sklopa 2 natanno pozicioniramo obdelovanec v modularno vpenjalno
pripravo. Na sliki 4.7 je prikazana vzporednost med utornim kamnom in prislonskim
elementom. Ta podporni sklop ima velik vpliv na izdelavo obdelovancev, zato ga moramo
precizno in natanno fiksirati.

22

Univerza v Mariboru Fakulteta za strojnitvo

Diplomsko delo

Slika 4.7: Podporni sklop 2

Preglednica 4.2: Sestavni sklop elementov za podporni sklop 2
Ime
Utorni kamen
Imbus vijak
Prislonski element

Standard komponente
EH 2301.145
EH 2271.892
/

Barva
Zelena
Siva
Ronata

Koliina
1
1
1

4.2.3 Pozicionirni sklop

Za pozicioniranje okrogle ploskve oz. cilindrine ploskve uporabljamo posebne vpenjalne
elemente oz. prizme (modra prizma) kot je prikazano na sliki 4.8.
Slika prikazuje kako prizma pozicionira cilindrino ploskev na dveh ravninah, drugae
bi lahko prihajalo do vibracij, kar bi pa vodilo do odstopanja od tolerance, e v slabem
primeru pa do razpoka obdelovanca oz. loma. Prenaa pa tudi nekaj sile v horizontalni osi.

Slika 4.8: Pozicionirni sklop

23

Univerza v Mariboru Fakulteta za strojnitvo

Diplomsko delo

Preglednica 4.3: Sestavni sklop elementov za pozicionirni sklop

Ime
Utorni kamen
Podporna prizma
Imbus vijak
Prizma za cilindrino ploskev
Pritrdilni vijak

Standard komponente
EH 2301.145
/
EH 2271.892
/
EH 2483.045

Barva
Zelena
Rdea
Siva
Modra
Turkizna

Koliina
4
1
4
1
1

4.2.4 Vpenjalni sklop 1

Na sliki 4.9 je prikazan princip delovanja ekscentra s podporno letvijo. Pri vpenjalnem
ekscentru je strmina ovita okrog valja, tako da je vpenjalni gib spremenjen iz premortnega v
kronega. Pomanjkljivost kronega ekscentra je majhen uporabni kot zasuka, posledica je
manja vpenjalna pot. V odvisnosti od spreminjanja kota se enakomerno spreminja vpenjalna
sila. S vpenjalno silo delujemo na podporno letev. Podporna letev porazdeli vpenjalno silo na
vejo poloajno povrino in tako smo prepreili deformacije obdelovanca.

Slika 4.9: Vpenjalni sklop 1

24

Univerza v Mariboru Fakulteta za strojnitvo

Diplomsko delo

Preglednica 4.4: Sestavni sklop elementov za vpenjalni sklop 1

Ime
Utorni kamen
Tlani element
Palica z navojema
Matica
Sponkasti element
Vpenjalni vijak
Prilagodljivi obdelani ep
Kratka palica z navojema
Podaljana matica
Podloka
Podporna letev
Matica s podloko
Matica s podloko
Vpenjalni ekscenter

Standard komponente
EH 2301.145
EH 2259.112
/
EH 2259.552
EH 2320.020
EH 2257.324
EH 2273.379
EH 2304.101
/
EH 2306.010
EH 2315.015
EH 2308.012
EH 2308.010
EH 2339.510

Barva
Zelena
Svetlo turkizna
Rdea
Ronata
Vijolina
Svetlo siva
Temno zelena
Svetlo siva
Svetlo rumena
Modra
Turkizna
Siva
rna
Rumena

Koliina
1
1
1
2
1
1
1
1
1
2
1
1
1
1

4.2.5 Vpenjalni sklop 2

S vpenjalnim sklopom 2 vpnemo v hkrati dva obdelovana v horizontalni osi. Obdelovanec je
vpet v vertikalni in horizontalni os tako, da je vse pripravljeno za njegovo obdelavo.

Slika 4.10: Vpenjalni skop 2

25

Univerza v Mariboru Fakulteta za strojnitvo

Diplomsko delo

Preglednica 4.5: Sestavni sklop elementov za vpenjalni sklop 2

Ime
Utorni kamen
Palica z navojema
Sponkasti element
Prilagodljivi obdelani ep
Prizma
Konusni roaj

Standard komponente
EH 2301.145
EH 2304.125
EH 2320.020
EH 2273.379
/
EH 2447.110

Barva
Zelena
Turkizna
Vijolina
Temno zelena
Siva
Vijolina

Koliina
1
1
1
1
1
1

4.2.1 Osnovni sklop

Na sliki 4.11 je vpenjalna priprava, ki smo jo sestavili iz horizontalne palete EH 11008 in
vertikalne palete EH 11004. Ploi smo med seboj pritrdili s kotnikoma EH 11052 in vijaki.
Na paleto EH 11004 pritrdimo vse prej navedene sklope.

Slika 4.11: Osnovni sklop

26

Univerza v Mariboru Fakulteta za strojnitvo

Diplomsko delo

Preglednica 4.6: Sestavni sklop elementov za osnovni sklop

Ime
Utorni kamen
Osnovna paleta
Vijak
Paleta
Kotnik
Podloke

Standard komponente
EH 2301.145
EH 11008
EH 15555
EH 11004
EH 11 052
EH 2306.014

27

Barva
Zelena
rna
Bela
Svetlo siva
Siva
Modra

Koliina
8
1
16
1
2
16

Univerza v Mariboru Fakulteta za strojnitvo

Diplomsko delo

5 UPORABA REZALNEGA ORODJA

V tem poglavju je podan spisek vseh uporabljenih orodij ter vpenjalnih orodij. Tehnoloki
postopki obdelave naega obdelovanca so prikazani v prilogi 2.
Veina rezalnega orodja smo izbrali iz spletnega kataloga SANDVIK coromant,
povezava do kataloga pa je http://www.coromant.sandvik.com/
Orodje za operacijo 25 smo izbrali iz spletnega kataloga ISCAR, povezava do spletnega
kataloga http://www.iscar.com/

28

Univerza v Mariboru Fakulteta za strojnitvo

Diplomsko delo

5.1 Operacija 05
Za prvo operacijo, operacijo 05 potrebujemo sredini sveder. Vse izvrtine, ki smo jih
obdelali je bilo potrebno predhodno zasrediiti zaradi toneje izvedbe dokonne izvrtine.

Slika 5.1: Vpet sredini sveder 3mm

(1-pritrdilni vijak, 2-vrtalna glava, 3-sredini sveder 3mm z oznako: R842-0300-30-A0A
1210)

V preglednici 5.1 so navedene osnovne lastnosti sredinega svedra 3mm.

Preglednica 5.1: Parametri sredinega svedra 3mm
Parametri

Vrednosti

Rezalni premer Dc [mm]

Premer drala dm m [mm]

Dolina orodja l2 [mm]

62

Maksimalna globina vrtanja l4 [mm]

13

Dolina rezalnega dela orodja l6 [mm]

20

Nastavni kot []

70

29

Univerza v Mariboru Fakulteta za strojnitvo

Diplomsko delo

5.2 Operacija 10
Za operacijo 10 potrebujemo vijani sveder. Izvrtali smo vse potrebne izvrtine, kot je
prikazano v prilogi 2.

Slika 5.2: Vpet vijani sveder 13mm

(1-pritrdilni vijak , 2-vrtalna glava, 3-vijani sveder 13mm z oznako: R840-1300-30-A1A
N20D)

V spodnji preglednici 5.2 so prikazane pripadajoe mere svedra 13mm:

Preglednica 5.2: Parametri za vijani sveder 13mm
Parametri

Vrednosti

Rezalni premer Dc [mm]

13

Premer drala dm m [mm]

14

Dolina orodja l 2 [mm]

160

Maksimalna globina vrtanja l4 [mm]

89

Dolina rezalnega dela orodja l6 [mm]

107

Nastavni kot []

70

30

Univerza v Mariboru Fakulteta za strojnitvo

Diplomsko delo

5.3 Operacija 15
Operacijo 15 izdelamo s stebelnim frezalom. Rezkamo premer 27mm globine 1mm.

Slika 5.3: Vpeto stebelno frezalo 20mm

(1-pritrdilni vijak, 2-vrtalni trn, 3-vpenjalne klee, 4-raztezna pua, 5-stebelno frezalo
20mm z oznako: R216.34-20050-AK38H 1620
V preglednici 5.3 so lastnosti stebelnega frezala 20mm.
Preglednica 5.3: Parametri stebelnega frezala 20mm
Parametri

Vrednosti

Rezalni premer d c [mm]

13

Premer drala d mm [mm]

14

Dolina orodja l 2 [mm]

107

Maksimalna globina vrtanja l 4 [mm]

39 (56)

Dolina rezalnega dela orodja l 6 [mm]

60

Nastavni kot []

70

31

Univerza v Mariboru Fakulteta za strojnitvo

Diplomsko delo

5.4 Operacija 20
Pri operaciji 20 izvrtamo izvrtino s svedrom 21.5mm, karakteristike svedra 21.5mm pa so
podane v preglednici 5.4.

Slika 5.4: Vpeti sveder 21.5mm

(1-pritrdilni vijak, 2-vpenjalni trn, 3-vpenjalne klee, 4-raztezna pua, 5-sveder 21.5mm z
oznako: R411.5-21534D21.5 K20)

Preglednica 5.4: Parametri vijanega svedra 21.5mm

Parametri

Vrednosti

Rezalni premer d c [mm]

21.5

Premer drala d mm [mm]

25

Dolina orodja l 2 [mm]

164

Maksimalna globina vrtanja l 4 [mm]

56

Dolina rezalnega dela orodja l 3s [mm]

96

Nastavni kot []

70

32

Univerza v Mariboru Fakulteta za strojnitvo

Diplomsko delo

5.5 Operacija 25
Operacija 25 pa zahteva povrtanj izvrtine 21.5mm na 22mm s toleranco H8. V preglednici
5.5 so navedene lastnosti povrtala 22mm H7. Povrtalo 22H7mm je od proizvajalca Iscar.

Slika 5.5: Vpetje povrtala 25H7

(1-pritrdilni vijak, 2-vpenjalni trn, 3-vpenjalne klee, 4-povrtalo 22 H7 z oznako: RM-SHR2200-H7N-CB07

Spodaj v preglednici 5.5 so navedene lastnosti povrtala 25H7.

Preglednica 5.5: Parametri povrtala 25H7

Parametri

Vrednosti

Rezalni premer d c [mm]

22H7

Dralo

MT2

Dolina orodja l 2 [mm]

237

Maksimalna globina vrtanja l 4 [mm]

157

Dolina rezalnega dela orodja l 3s [mm]

64

Nastavni kot []

90

33

Univerza v Mariboru Fakulteta za strojnitvo

Diplomsko delo

5.6 Operacija 30
V zadnji operaciji, operacija 30 pa smo posneli robova kot je zahteva v prilogi 2.

Slika 5.6: Vpeto kotno grezilo 25/90

(1-pritrdilni vijak, 2-vpenjalni trn, 3-raztezna pua, 4-vpenjalne klee, 5-kotno grezilo
25/90 z oznako: M 12 27 M06X

V preglednic 5.6 so e lastnosti kotnega grezila 25/90.

Preglednica 5.6: Parametri kotnega grezila 25/90

Parametri

Vrednosti

Rezalni premer d c [mm]

25

Premer drala d mm [mm]

Dolina orodja l 2 [mm]

67

Maksimalna globina vrtanja l 4 [mm]

25

Dolina rezalnega dela orodja l 2 [mm]

67

Nastavni kot []

90

34

Univerza v Mariboru Fakulteta za strojnitvo

Diplomsko delo

6 SESTAVA MODULARNE VPENJALNE PRIPRAVE V 3D

MODELIRNEM PROGRAMU
Po idejnem nartu, priloga 4, sestavimo modularno vpenjalno pripravo. Zaradi preobsenosti
modularne vpenjalne priprave bomo predstavili le nekaj osnovnih korakov sestavljanja. Ostali
koraki so ve ali manj identini, vendar imajo druge pozicije v vpenjalni pripravi.
Zaenemo 3D modelirni program in se nam odpre osnovno okno. Izberemo ukaz File iz
menijske vrstice kliknemo New. Odpre se nam pogovorno okno, ki je prikazano na sliki 6.1.

Slika 6.1: Izbira delovnega okolja Assembly

Prikaejo se nam razline monosti delovnega okolja. Snovaje 3D prizme Part,

sestavljanje prizem Assembly ter risanje v 2D Drawing. Izmed danih modulov izberemo
Assembly, saj bomo sestavljali vpenjalno pripravo.
Assembly je delovno okolje, kjer sestavljamo elemente v produkte oziroma elemente
sestavljamo v neko celoto. V naem primeru vpenjalne elemente sestavljamo v modularno
vpenjalno pripravo.
Prikazali smo samo osnovne ukaze za modeliranje v delovnem okolju Assembly:

Insert Components: uvoz elementa

35

Univerza v Mariboru Fakulteta za strojnitvo

Diplomsko delo

Mate: doloevanje pozicije elementov

Move Component: izbira komponente, ki jo hoemo premikati

Explodede View: razstrelitev oz. raztegnitev komponent iz sklopa v

..razline smeri, tako da je vsaka komponenta vidna posamino in ne v
..sklopu
Obstojee komponente, torej vpenjalne elemente, ki smo jih pridobili z uradne strani

Halder in nekatere vpenjalne elemente, ki smo jih predhodno modelirali, uvozimo tako, da
izberemo ukaz Insert Components. Z izbiro ukaza se odpre pogovorno okno Property
Manager in v tem oknu izberemo Browsee, kjer izberemo osnovno paleto EH 11008. Ta
postopek moramo ponoviti vsaki, ko uvaamo nov vpenjalni element, saj lahko naenkrat
izberemo le enega.
Pri uvozu vpenjalnih elementov v delovno okolje Assembly so le-ti razporejeni
popolnoma neurejeno. Priporoeno je, da uvaamo elemente enega za drugim ter jih hkrati
pozicioniramo na pozicionirno mesto.
Najprej izberemo vpenjalni element, ki bo fiksen. Izberemo osnovno paleto EH 11008,
ker je to prvi element v sestavljanju sklopa, ga program fiksira. Nato uvozimo e povrsti
ostale elemente po predvidevanju sestavljanje sklopa. Delo nadaljujemo z zlaganjem
komponent v sklop.

36

Univerza v Mariboru Fakulteta za strojnitvo

Diplomsko delo

Slika 6.2: Prikaz sestavljanja osnovnih elementov po korakih

Slika 6.3 prikazuje potek sestavljanja elementov po korakih, prav tako pa jih bomo
opisali.
Pri tem postopku 3D modeliranja uporabljamo ukaz Mate.

korak 1: - zaetno stanje, elementa nista v nikakrni povezavi

- rumeno polje zgornje palete definiramo glede na rumeni polje spodnje
palete z ukazom Coincident
- modri polji ob straneh zgornje palete definiramo glede na modro polje ob
straneh spodnje palete z ukazom Width
- ter rdeo polje zgornje palete definiramo glede na rdeo polje spodnje palete
z ukazom Parallel ter Distance 110mm

korak 2: - izvritev vseh prej navedenih ukazov

korak 3: - vsa polja istih barv poveemo med seboj z ukazom Coincident
Sestavljali smo s ukazom Mate, ki pa ima podsklopne ukaze. Te ukaze smo razloili na

slikah 6.4 in 6.5.

37

Univerza v Mariboru Fakulteta za strojnitvo

Diplomsko delo

Legenda:
Coincident: dotik komponent v doloeni toki, stranici
Parallel: paralelnost komponent
Perpendicular: pravokotnost komponent
Tagent: tangenta kronega dela na ravnino
Concerntic: koncentrinost krogov, kronic
Lock: zaklepanje komponent
Distance: oddaljenost med komponentami
Angle: kot med komponetami
Slika 6.3: Orodje za sestavljanje Standard Mates
Legenda:
Symmetric: simetrinost med komponentami
Width: irina med komponentami
Path Mate: povezava toke in daljice
Linear/Linear Coupler: linearno spenjanje
Ostala dva parametra: oddaljenost in kot med komponentami

Slika 6.4: Orodje za sestavljanje Advanced Mates

Ko izvrimo vse definirane sestave, dobimo konano 3D modularno vpenjalno pripravo,

slika 6.6.
Hitro opazimo veliko napako, saj bi se ob morebitni obdelavi, orodje zaletelo v
vpenjalno pripravo. Na sliki 6.7 je natanno prikazana napaka.

38

Univerza v Mariboru Fakulteta za strojnitvo

Diplomsko delo

Slika 6.5: Sestavljena modularna vpenjalna priprava z napako

39

Univerza v Mariboru Fakulteta za strojnitvo

Diplomsko delo

Slika 6.6: Prikaz prekrivanja vpenjalnega elementa in obdelovanca; z rdeim krogcem je

prikazana napaka

40

Univerza v Mariboru Fakulteta za strojnitvo

Diplomsko delo

Slika 6.8 prikazuje popravljeno napako. Na sliki 6.9 pa je podrobneje prikazano

popravek. S popravkom smo se izognili morebitnemu trku orodja in modularne vpenjalne
priprave.

Slika 6.7: Modularna vpenjalna priprave brez napake

41

Univerza v Mariboru Fakulteta za strojnitvo

Diplomsko delo

Slika 6.8: Prikaz odprave napake, s rdeim krogcem je oznaeno mesto odprave napake

42

Univerza v Mariboru Fakulteta za strojnitvo

Diplomsko delo

7 ANIMACIJA MONTAE ELEMENTOV

VPENJALNE
PRIPRAVE
Z
3D
PROGRAMOM

MODULARNE
MODELIRNIM

Prikazali bomo kako izdelati enostavno in kvalitetno animacijo montae modularne vpenjalne
priprave s pomojo 3D modelirnega programa. Predstavili bomo le nekaj osnovnih korakov
za izdelavo animacije, zaradi preobsenosti modularne vpenjalne priprave.
Na priloenem CD-ju so dodane animacije modularne vpenjalne priprave:

animacija montae

animacija demontae

simulacija kritine obdelave

7.1 Izdelava animacije montae modularne vpenjalne priprave

Zaenemo 3D modelirni program in odpre se nam osnovno okno. Izberemo ukaz File iz
menijske vrstice in kliknemo Open. Odpre se nam pogovorno okno, ki je prikazano na sliki
7.1 in odpremo modularne vpenjalne priprave.

Slika 7.1: Odpiranje modularne vpenjalne priprave

43

Univerza v Mariboru Fakulteta za strojnitvo

Diplomsko delo

Slika 7.2: Prikaz razstavljanja po korakih za animacijo

Na sliki 7.2 prikazuje osnovni postopek izdelave animacije po korakih. Pri animaciji
uporabljamo ukaz Exploded View.

korak 1: prikazana je sestavljena modularna vpenjalna priprava

korak 2: poveamo sliko okrog ekscenetera

korak 3: izberemo ukaz Exploded View ter izberemo ekscenter, na izbranem ekscentru
se nam pokae koordinatni sistem ( z smer modra puica, x smer zelena puica
in y smer rdea puica)

korak 4: kliknemo zeleno puico, da premaknemo ekscenter v x smeri in v okno

Explode distance vtipkamo 100 in se nam premakne ekscenter v smeri x za 100mm
44

Univerza v Mariboru Fakulteta za strojnitvo

Diplomsko delo

Ta postopek naredimo za vse sestavne elemente modularne vpenjalne priprave in tako

razstavimo celotno modularno vpenjalno pripravo kot je na sliki 7.3.

Slika 7.3: Razstavljena vpenjalna priprava

Nato izberemo Animation collapse v orodni vrstici Top Assembly. 3D modelirni

program odpre pogovorno okno Animation Controler ter shranimo. Naknadno se nam e
odpre pogovorno okno, kjer lahko nastavimo razline nastavitve, slika 7.6.

Slika 7.4: Pogovorno okno Animation Controller

45

Univerza v Mariboru Fakulteta za strojnitvo

Diplomsko delo

Nastavimo najprimernejo resolucijo 3:2 in izberemo hitrost animacije pod Frame

Information. Nato pa e izberemo kvaliteto posnetka animacije v pogovornem oknu Video
Compression pod Compressor in izberemo Full Frames.

Slika 7.5: Pogovorno okno Video Compression

Tako smo shranili animacijo in jo lahko predvajamo s programi kot so BsPlayer in

Media Player ali pa s DVD predvajalnikom.

7.2 Navodila za montao modularne vpenjalne priprave

Animacija montae modularne vpenjalne priprave prikazuje sestavo elementov natanno a
brez vrednosti pozicije posameznih elementov. Zato bomo izdelali navodila postopka
montaa oziroma postopka demontae s vpetjem obdelovanca modularne vpenjalne priprave.
Navodilo za montao modularne vpenjalne priprave:
Modularna vpenjalna priprava ima nilo kot je prikazano na sliki 4.4. Vse koordinate
izhajajo od nile modularne vpenjalne priprave.
Navodila za montao modularne vpenjalne priprave, vse naslednje korake montiramo na
palato EH 11004.
Korak 1
Vstavimo utorni kamen EH 2301.145, dodamo podporni element in privijemo vijak
EH 2271.892 (-150, 125, -45). Paziti moramo na vzporednost osnovne palete EH 11008 in
podpornega elementa. Ta sklop je prikazan na sliki 4.7.
Korak 2
Vstavimo v utor utorna kamna EH 2301.145 koordinate (-17.5, 165, -10) in (-62.5, 235, -10)
dodamo podporno prizmo in ter jo privijemo s vijakoma EH 2271.892. Nato dodamo prizmo
za cilindrino ploskev in utorna kamna EH 2301.145 koordinate (-27.5, 180, 20) in
46

Univerza v Mariboru Fakulteta za strojnitvo

Diplomsko delo

(-62.5, 220, 20) ter utorna kamna rahlo privijemo s vijakom EH 2271.892. Na koncu pa e
rahlo privijemo pritrdilni vijak EH 2483.045 koordinate (0, 200, 2.5). Ta sklop prikazuje slika
4.8.
Korak 3
Vstavimo utorni kamen EH 2301.145 v utor koordinate (-105, 250, -10). Privijemo palico z
navojem, na palico privijemo matico EH 2259.552 in e sponkasti element EH 2320.020. Na
tlani element EH 2259.112 privijemo vpenjalni vijak EH 2257.324. Tlani element in
vpenjalni vijak pozicioniramo na (-80,300,-10). Matico EH 2259.552 privijemo na vpenjalni
vijak (-80,300, 50).
Na prilagodljivi obdelani ep EH 2273.379 privijemo podaljano matico in na drugi
strani podaljane matice privijemo kratko palico s navoje in e dodamo podloko. Ta sklop
postavimo na konec podporne letev EH 2315.015 in e dodamo podloko ter privijemo
matico s podloko EH 2308.010.
Podporno letev s sklopom vstavimo na prej e pozicionirana elementa in privijemo
matico EH 2308.012. Nato pritrdimo e vpenjalni ekscenter EH 2339.510.
Ta celoten sklop prikazuje slika 4.8.

Korak 4
Vstavimo utorne kamne v utore EH 2301.145 in privijemo podporne epe EH 2269.021, slika
4.6. S privitjem podpornih epov fiksiramo utorne kamne.
Sklopi utornih kamnov in podpornih epov imajo naslednje koordinatne toke:
- 1. sklop (-150, 165, -45)
- 2. sklop (-140, 150, 0)
- 3. sklop (-105, 200,0)
- 4. Sklop (-150, 235, 0)
- 5. Sklop (-140, 235, -10)

Korak 5
Vstavimo utorni kamen EH 2301.145, dodamo podporni element in privijemo vijak
EH 2271.892 (-150, 337.5, -45). Paziti moramo na vzporednost osnovne palete EH 11008 in
podpornega elementa. Ta sklop je prikazan na sliki 4.7.

47

Univerza v Mariboru Fakulteta za strojnitvo

Diplomsko delo

Korak 6
Vstavimo v utor utorna kamna EH 2301.145 koordinate (-17.5, 375, -10) in (-62.5, 445, -10)
dodamo podporno prizmo in ter jo privijemo s vijakoma EH 2271.892. Nato dodamo prizmo
za cilindrino ploskev in utorna kamna EH 2301.145 koordinate (-27.5, 387.5, 20) in
(-62.5, 430, 20) ter utorna kamna rahlo privijemo s vijakom EH 2271.892. Na koncu pa e
rahlo privijemo pritrdilni vijak EH 2483.045 koordinate (0, 410, 2.5). Ta sklop prikazuje slika
4.8.
Korak 7
Vstavimo utorni kamen EH 2301.145 v utor koordinate (-105, 460, -10). Privijemo palico z
navojem, na palico privijemo matico EH 2259.552 in e sponkasti element EH 2320.020. Na
tlani element EH 2259.112 privijemo vpenjalni vijak EH 2257.324. Tlani element in
vpenjalni vijak pozicioniramo na (-80,510,-10). Matico EH 2259.552 privijemo na vpenjalni
vijak (-80, 510, 50).
Na prilagodljivi obdelani ep EH 2273.379 privijemo podaljano matico in na drugi
strani podaljane matice privijemo kratko palico s navoje in e dodamo podloko. Ta sklop
postavimo na konec podporne letev EH 2315.015 in e dodamo podloko ter privijemo
matico s podloko EH 2308.010.
Podporno letev s sklopom vstavimo na prej e pozicionirana elementa in privijemo
matico EH 2308.012. Nato pritrdimo e vpenjalni ekscenter EH 2339.510.
Ta celoten sklop prikazuje slika 4.8.

Korak 8
Vstavimo utorne kamne v utore EH 2301.145 in privijemo podporne epe EH 2269.021, slika
4.6. S privitjem podpornih epov fiksiramo utorne kamne.
Sklopi utornih kamnov in podpornih epov imajo naslednje koordinatne toke:
- 1. sklop (-150, 375, -45)
- 2. sklop (-140, 375, 0)
- 3. sklop (-105, 410,0)
- 4. Sklop (-150, 445, 0)
- 5. Sklop (-140, 445, -10)

48

Univerza v Mariboru Fakulteta za strojnitvo

Diplomsko delo

Korak 9
Vstavimo utorni kamen EH 2301.145, dodamo podporni element in privijemo vijak
EH 2271.892 (150, 195, -45). Paziti moramo na vzporednost osnovne palete EH 11008 in
podpornega elementa. Ta sklop je prikazan na sliki 4.7.
Korak 10
Vstavimo v utor utorna kamna EH 2301.145 koordinate (62.5, 235, -10) in (17.5, 305, -10)
dodamo podporno prizmo in ter jo privijemo s vijakoma EH 2271.892. Nato dodamo prizmo
za cilindrino ploskev in utorna kamna EH 2301.145 koordinate (62.5, 387.5, 20) in
(27.5, 430, 20) ter utorna kamna rahlo privijemo s vijakom EH 2271.892. Na koncu pa e
rahlo privijemo pritrdilni vijak EH 2483.045 koordinate (0, 270, 2.5). Ta sklop prikazuje slika
4.8.
Korak 11
Vstavimo utorni kamen EH 2301.145 v utor koordinate (105, 220, -10). Privijemo palico z
navojem, na palico privijemo matico EH 2259.552 in e sponkasti element EH 2320.020. Na
tlani element EH 2259.112 privijemo vpenjalni vijak EH 2257.324. Tlani element in
vpenjalni vijak pozicioniramo na (80,170,-10). Matico EH 2259.552 privijemo na vpenjalni
vijak (80, 170, 50).
Na prilagodljivi obdelani ep EH 2273.379 privijemo podaljano matico in na drugi
strani podaljane matice privijemo kratko palico s navoje in e dodamo podloko. Ta sklop
postavimo na konec podporne letev EH 2315.015 in e dodamo podloko ter privijemo
matico s podloko EH 2308.010.
Podporno letev s sklopom vstavimo na prej e pozicionirana elementa in privijemo
matico EH 2308.012. Nato pritrdimo e vpenjalni ekscenter EH 2339.510.
Ta celoten sklop prikazuje slika 4.8.

Korak 12
Vstavimo utorne kamne v utore EH 2301.145 in privijemo podporne epe EH 2269.021, slika
4.6. S privitjem podpornih epov fiksiramo utorne kamne.
Sklopi utornih kamnov in podpornih epov imajo naslednje koordinatne toke:
- 1. sklop (142.5, 235, -45)
- 2. sklop (105, 235, 0)
- 3. sklop (105, 270,0)
49

Univerza v Mariboru Fakulteta za strojnitvo

Diplomsko delo

- 4. Sklop (140, 305, 0)

- 5. Sklop (152.5, 305, -10)

Korak 13
Vstavimo utorni kamen EH 2301.145, dodamo podporni element in privijemo vijak
EH 2271.892 (150, 405, -45). Paziti moramo na vzporednost osnovne palete EH 11008 in
podpornega elementa. Ta sklop je prikazan na sliki 4.7.
Korak 14
Vstavimo v utor utorna kamna EH 2301.145 koordinate (62.5, 445, -10) in (17.5, 515, -10)
dodamo podporno prizmo in ter jo privijemo s vijakoma EH 2271.892. Nato dodamo prizmo
za cilindrino ploskev in utorna kamna EH 2301.145 koordinate (62.5, 460, 20) in
(27.5, 502.5, 20) ter utorna kamna rahlo privijemo s vijakom EH 2271.892. Na koncu pa e
rahlo privijemo pritrdilni vijak EH 2483.045 koordinate (0, 480, 2.5). Ta sklop prikazuje slika
4.8.
Korak 11
Vstavimo utorni kamen EH 2301.145 v utor koordinate (105, 430, -10). Privijemo palico z
navojem, na palico privijemo matico EH 2259.552 in e sponkasti element EH 2320.020. Na
tlani element EH 2259.112 privijemo vpenjalni vijak EH 2257.324. Tlani element in
vpenjalni vijak pozicioniramo na (80,380,-10). Matico EH 2259.552 privijemo na vpenjalni
vijak (80, 380, 50).
Na prilagodljivi obdelani ep EH 2273.379 privijemo podaljano matico in na drugi
strani podaljane matice privijemo kratko palico s navoje in e dodamo podloko. Ta sklop
postavimo na konec podporne letev EH 2315.015 in e dodamo podloko ter privijemo
matico s podloko EH 2308.010.
Podporno letev s sklopom vstavimo na prej e pozicionirana elementa in privijemo
matico EH 2308.012. Nato pritrdimo e vpenjalni ekscenter EH 2339.510.
Ta celoten sklop prikazuje slika 4.8.

Korak 12
Vstavimo utorne kamne v utore EH 2301.145 in privijemo podporne epe EH 2269.021, slika
4.6. S privitjem podpornih epov fiksiramo utorne kamne.
Sklopi utornih kamnov in podpornih epov imajo naslednje koordinatne toke:
- 1. sklop (140, 445, -45)
50

Univerza v Mariboru Fakulteta za strojnitvo

Diplomsko delo

- 2. sklop (152.5, 445, 0)

- 3. sklop (105, 480,0)
- 4. Sklop (140, 515, 0)
- 5. Sklop (152.5, 515, -10)

Korak 13
Vstavimo vsak obdelovanec posamezno v pripravljeno modularno vpenjalno pripravo.
Obdelovanec nastavimo na podporne elemente in na pozicionirni sklop. Stisnemo vpenjalni
ekscenter, ki nam slui za glavno vpetje.

51

Univerza v Mariboru Fakulteta za strojnitvo

Diplomsko delo

8 REZULTATI
3D raunalniki model je zelo pomemben pri razvoju sklopov, saj s tem doseemo
kvalitetneje in natanneje izdelke v krajem asu. Pri 3D pogledu na modelirno vpenjalno
pripravo hitreje opazimo monost boljih reitev. Napake hitro opazimo in z majhnimi posegi
enostavno odpravimo, saj ni potrebno spreminjati vseh pogledov, kot je potrebno v primeru
2D risanja. Vpenjalni sistem ni dopual, da bi obdelovanec obdelali v celoti. Tako smo
morali popraviti napako, saj bi drugae orodje trilo v vpenjalni element. Napaka je prikazana
na sliki 7.8. Prikaz modularne vpenjalne priprave brez napake sem prikazal na sliki 7.9.
V 3D modelirnem programu smo naredili animacijo, ki olaja sestavljanje modularne
vpenjalne priprave.
Za praktino izvedbo sestave modularne vpenjalne priprave bi e morali izdelati narte
standardnih in nestandardnih elementov.
Nae ugotovitve o modularni vpenjalni pripravi:
Vpenjalni elementi v doloenih predelih vpenjalne priprave ovirajo pot do obdelovanca,
zato smo bili prisiljeni izbrati dalja rezalna orodja.
Ob obdelavi z rezalnimi orodji odrezki lepo odtekajo, prav tako obdelava poteka
nemoteno in natanno. S komprimiranim zrakom pa preventivno oistimo podporne elemente
modularne vpenjalne priprave.
Sama modularna vpenjalna priprava je ergonomska. Ergonomsko oblikovano pa mora
biti tudi delovno mesto ter okolica za doseganje im manjih pretonih asov.
S simulacijami smo ugotovili da ni prisotne kolizije.

Prednosti modularna vpenjalne priprave:

Zelo enostavno vpnemo obdelovanec natanno v pozicionirno mesto, kar nam omogoa
doseganje potrebnih toleranc in malo izpadov obdelovancev iz serije. Predpogoj pa je seveda,
da je modularna vpenjalna priprava pravilno sestavljena. Montaa vpenjalne priprave je
enostavna in tako ne prihaja do napane sestave.

52

Univerza v Mariboru Fakulteta za strojnitvo

Diplomsko delo

Slabosti modularne vpenjalne priprave:

Zamudno in nerodno bi bilo vpenjanje dva ali ve obdelovancev hkrati, zato moramo
vsak obdelovanec vpeti posamezno.
Modularna vpenjalna priprava ima veliko elementov, kar je pa slabost za izdelavo
animacije. Pri animaciji montae naletimo na poasno odzivanje ukazov, zaradi obirnih
podatkov.
Odrezki se nabirajo na podpornem sklopu 2, kar lahko privede nenatanne obdelave in
hitreje obrabe orodja.

53

Univerza v Mariboru Fakulteta za strojnitvo

Diplomsko delo

9 ZAKLJUKI IN DISKUSIJA REZULTATOV

Sestava in animacija modularne vpenjalne priprave ter obdelava obdelovanca je bila uspeno
opravljena. Glavna zahteva je bila, preveriti na osnovi idejnega narta modularne vpenjalne
priprave ali je izvedljiva obdelava obdelovanca.
Napako, smo odpravili z dodatnimi vpenjalnimi elementi, tako da je sedaj izdelava vseh
operacij izvedljiva in ne prihaja do kolizije.
Pri sestavi in animaciji modularne vpenjalne priprave smo si pomagali s programskim
paketom SolidWorks, kjer smo najprej sestavili modularno vpenjalno pripravo na idejnem
nartu in nato opravil animacijo. S SolidWorks-om smo izdelal tudi animacijo AVI datoteke.

54

Univerza v Mariboru Fakulteta za strojnitvo

Diplomsko delo

10 LITERATURA
[1] Bali Joe, Pahole Ivo. Proizvodne tehnologije. Maribor : Fakulteta za strojnitvo, 2006.
[2] us Franci, Vpenjalne priprave za procese odrezavanja. Maribor : Fakulteta za
strojnitvo, 2004.
[3] us Franci. Visokohitrostno rezanje in posebni postopki obdelav. Maribor : Fakulteta za
strojnitvo, 2004
[4] Kopa Janez. Obdelovalni stroji : 1. Zvezek : Osnovna izhodia in znailnosti. Ljubljana :
Fakulteta za strojnitvo, 2000

[5] Navinek Boris. Trde zaitne prevleke : Uporaba trdnih prevlek v industrijski
proizvodnji. Ljubljana : Institut Joef Stefan, 1993
[6] Svetovni splet, http://www.iscar.com [1.4.2010]

[7] Svetovni splet, http://www.coromant.sandvik.com [1.4.2010]

[8] Svetovni splet, www.halder.de [1.4.2010]

55

Univerza v Mariboru Fakulteta za strojnitvo

Diplomsko delo

11 PRILOGE
KAZALO:
Priloga 1: Delovni potek
Priloga 2: Seznam orodja
Priloga 3: Tehnoloki postopki izdelave
Priloga 4: Delavnika risba: DRP-2000-SK2
Priloga 5: Delavnika risba: DRP-2000-SK1
Priloga6: Sredini sveder
Priloga 7: Vijani sveder 13mm
Priloga 8: Stebelno frezalo 20mm
Priloga 9: Vijani sveder 21.5mm
Priloga 10: Povrtalo 22mm H7
Priloga 11: Kotno grezilo 25mm

56

Univerza v Mariboru Fakulteta za strojnitvo

Diplomsko delo

12 IVLJENJEPIS
OSEBNI PODATKI:
Ime in priimek:

David Koroa

Datum rojstva:

21.02.1985

Naslov:

tefana Kovaa 18, 9224 Turnie

E-mail:

david.korosa@gmail.com

AKADEMSKI PODATKI:
2000 konal Osnovno olo Turnie
2004 maturiral na Srednji poklicni in tehniki oli Murska Sobota, strojni tehnik

PRAKSA:
2004/05 enomesena praksa pri AVTOmehanik Koroa, Turnie
2006/07 enomesena praksa pri AVTOmehanik Koroa, Turnie
2008/09 estmesena praksa pri VELING-DEOL d.o.o., Murska Sobota
20052008 poitniko tudentsko delo v TKO-SCT, Murska Sobota

DODATNO ZNANJE
MS Windows, MS Office, AutoCAD, SolidWorks, Edgecam in osnove Matlab-a

ZNANJE TUJIH JEZIKOV:

Nemki aktivno znanje, govorno in pisno

57

DELOVNI
POTEK
FS
Maribor
Material

Naziv izdelka

Tehnolog

David K.

Zavora sprednje vzmeti

Izdelano dne

06.04.2010

tevilka delavnike risbe

Pregledal

DRP-2000-SK2

Popravil

Kodna tevilka izdelka

tevilo kosov v seriji

St70
Trdnost

Dimenzije surovca

Toplotna obdelava

Predhodna obdelava

t.
oper.

Opis operacije

List

Listov

200

Rok izdelave
od
do

Tea surovca [kg]

Tea izdelka [kg]

1,8

1,5

Strokovno
mesto

Skupina
stroja

Pomona sredstva
izdelave

Plailna
skupina

Pripravlj.
zaklj. as

Norma

[tevilka]

[tevilka]

[naziv, tevilka]

[tevilka]

[min]

[min]

tpz

t1

05

Sredienje za izvrtino

H1

10

Vrtanje izvrtine 13

H1

15

Kroni utor

H1

20

Vrtanje izvrtine 21,5

H1

25

Povravanje izvrtine na 22H7

H1

30

Posnemanje roba 1/45

H1

35

Posnemanje roba 1/45

H1

40

Sredienje za izvrtino

H1

45

Vrtanje izvrtine 13

H1

50

Kroni utor

H1

tevilka delavnike risbe

Kodna tevilka izdelka

List

Listov

Naziv izdelka

tevilo kosov v seriji

Tehnolog

David K.

Izdelano dne

06.04.2010

SEZNAM ORODJA
FS Maribor

Konzola prednje vzmeti

Pregledal

tevilka
orodja

Naziv orodja

tevilka orodja

Material
orodja

Koliina za
serijo........

Sveder za sredienje luknje

R842-0300-A0A 1210

HSS

Sveder za vrtanje 13

R850-1300-70-A1A N20D

HSS

Stebelno frezalo 20

R216.33-20040-AJ20OU H10F

HSS

Sveder za vrtanje 21,5

R411.5-21534D21.50

HSS

Povrtalo 22H8

RM-SHR-2200-H7N-CB07

HSS

Grezilo 25/90 po posnemanje roba

M 12 27 M06X

HSS

Sprememba

Orodna sluba

Orodno skladie

Datum

Datum

Datum

Podpis

Podpis

Podpis

Legenda
O-obstojee
P-ponaroilo
S-sprememba
N-novo

Termin
naroila

L=vzdolna pot orodja [mm]

B=pot orodja v irino [mm]
i=tevilo zapovrstnih rezov
a =globina rezanja [mm]

Faza
10
20
30

Postopek dela
Sredienje za izvrtino

vc=rezalna hitrost [m/min]

n=vrtilna hitrost obdelov./orodja [min-1]
f=podajanje [mm/vrt]
vf=podajalna hitrost [mm/min]

Rezilno orodje
Naziv
tevilka
Sredini sveder
R842-0300-A0A 1210

fz=podajanje na rezilo [mm/zob]

tt=tehnoloki as za fazo [min]
tpz=pripravljalno-zakljuni as stroj[min]
tp=pomoni as [min]

Pomono orodje
Naziv
tevilka
Vpenjalni trn
5.72050-R50315
Pritrdilni vijak
536.054
Vrtalna glava
5.36050-155413

Rezalni
material
HSS

vc
14

Obdelovalni asi

Priprave

tt=tehnoloki as za operacijo [min]

t1=norma za obdelovanec [min]
tN=as za naroilo (serije) [min,h]
ZN=tevilo obdelovancev v naroilu
(seriji)[kos]

n
1800

f
0,4

vf

fz

tpz=
tp=
tt =
Naziv
Vpenjalna priprava

a
5

L
5

i
1

t`t

t1=
tN =
ZN=
tevilka

Pomino merilo Msp 0-160

531310

St 70

Trdnost
815 N/mm2
Masa
Strokovno
mesto

Merila
Material
Dim.surovca
Tehnolog
Pregledal
Izdelano dne
Naziv

Koroa D.
06.04.2010

Stroj

Pogonska mo kW
24
Veoperacijsko stroj HELLER
Tip in tevilka
Operacija List
Listov
BEA 1
05
tevilka del. Risbe
Kod. t.izdelka DELOVNA RISBA
Pomen
smer vpenjanja

5
6

cent. Vpen. Zunaj

centriranje od znotraj

nal.-prile.ploskev

centriranje od zunaj

3
4

nal.-prile.prizma

8
9

aretiranje

t.
1

Znaki

cent.vpen.znotraj

opora, lineta

Opombe

k delovnemu poteku
Merilo

Naziv izdelka

FS Maribor
LANPS

1:2

Konzola prednje vzmeti

L=vzdolna pot orodja [mm]

B=pot orodja v irino [mm]
i=tevilo zapovrstnih rezov
a =globina rezanja [mm]

Faza
10
20

Postopek dela
Vrtanje izvrtine 13

vc=rezalna hitrost [m/min]

n=vrtilna hitrost obdelov./orodja [min-1]
f=podajanje [mm/vrt]
vf=podajalna hitrost [mm/min]

fz=podajanje na rezilo [mm/zob]

tt=tehnoloki as za fazo [min]
tpz=pripravljalno-zakljuni as stroj[min]
tp=pomoni as [min]

Rezilno orodje
Pomono orodje
tevilka
Naziv
tevilka
5.72050-153014
Vijani sveder 13 R850-1300-70A1A N20D Vpenjalni trn
Pritrdilni vijak
536.054
Naziv

Rezalni
material
HSS

vc
45

Obdelovalni asi

tt=tehnoloki as za operacijo [min]

t1=norma za obdelovanec [min]
tN=as za naroilo (serije) [min,h]
ZN=tevilo obdelovancev v naroilu
(seriji)[kos]

n
1102

f
0.25

vf
275

fz

tpz=
tp=
tt =

i
1

t`t

t1=
tN =
ZN=
Naziv

tevilka

Priprave

Merila
Material
Dim.surovca
Tehnolog
Pregledal
Izdelano dne
Naziv

St 70
Koroa D.

Trdnost
815 N/mm2
Masa
Strokovno
mesto

06.04.2010

Stroj

Pogonska mo kW
24
Veoperacijsko stroj HELLER
Tip in tevilka
Operacija List
Listov
BEA 1
10
tevilka del. Risbe
Kod. t.izdelka DELOVNA RISBA
Pomen
smer vpenjanja

5
6

cent. Vpen. Zunaj

centriranje od znotraj

nal.-prile.ploskev

centriranje od zunaj

3
4

nal.-prile.prizma

8
9

aretiranje

t.
1

Znaki

cent.vpen.znotraj

opora, lineta

Opombe

k delovnemu poteku
Merilo

Naziv izdelka

FS Maribor
LANPS

1:2

Konzola prednje vzmeti

L=vzdolna pot orodja [mm]

B=pot orodja v irino [mm]
i=tevilo zapovrstnih rezov
a =globina rezanja [mm]

vc=rezalna hitrost [m/min]

n=vrtilna hitrost obdelov./orodja [min-1]
f=podajanje [mm/vrt]
vf=podajalna hitrost [mm/min]
Rezilno orodje

Faza
10
20
30
40

Postopek dela
Kroni utor

Naziv

tevilka
Stebelno frezalo 20 R216.34-20040-AJ20U H10F

fz=podajanje na rezilo [mm/zob]

tt=tehnoloki as za fazo [min]
tpz=pripravljalno-zakljuni as stroj[min]
tp=pomoni as [min]

Pomono orodje
Naziv
tevilka
Vpenjalni trn
5.72050-R50315
Vpenjalne kle. 5.74462-R50043
Raztezna pua
5.370410E020
Pritrdilni vijak
536.054

Rezalni
material
HSS

vc
45

Obdelovalni
asi

tt=tehnoloki as za operacijo [min]

t1=norma za obdelovanec [min]
tN=as za naroilo (serije) [min,h]
ZN=tevilo obdelovancev v naroilu
(seriji)[kos]

n
666

f
0.40

vf
366

fz

tpz=
tp=
tt =

i
1

t`t

t1=
tN =
ZN=
Naziv

tevilka

Priprave

Merila
Material
Dim.surovca
Tehnolog
Pregledal
Izdelano dne
Naziv

St 70
Koroa D.

Trdnost
815 N/mm2
Masa
Strokovno
mesto

06.04.2010

Stroj

Pogonska mo kW
24
Veoperacijsko stroj HELLER
Tip in tevilka
Operacija List
Listov
BEA 1
15
tevilka del. Risbe
Kod. t.izdelka DELOVNA RISBA
Pomen
smer vpenjanja

5
6

cent. Vpen. Zunaj

centriranje od znotraj

nal.-prile.ploskev

centriranje od zunaj

Orodja, drala in ploice

3
4

nal.-prile.prizma
cent.vpen.znotraj

8
9

aretiranje
opora, lineta

so od proizvajalca SECO

t.
1

Znaki

Opombe

k delovnemu poteku
Merilo

Naziv izdelka

FS Maribor
LANPS

1:2

Konzola prednje vzmeti

L=vzdolna pot orodja [mm]

B=pot orodja v irino [mm]
i=tevilo zapovrstnih rezov
a =globina rezanja [mm]

Faza
10
20
30
40

Postopek dela
Vrtanje izvrtine 21.5

vc=rezalna hitrost [m/min]

n=vrtilna hitrost obdelov./orodja [min-1]
f=podajanje [mm/vrt]
vf=podajalna hitrost [mm/min]

Rezilno orodje
tevilka
Sveder 21.5 R411.5-21534D21.50
Naziv

fz=podajanje na rezilo [mm/zob]

tt=tehnoloki as za fazo [min]
tpz=pripravljalno-zakljuni as stroj[min]
tp=pomoni as [min]

Pomono orodje
Naziv
tevilka
Vpenjalni trn
5.36050-140202
Pritrdilni vijak
536.054
Raztezna pua 5.370410E020
Vpenjalne kle. 5.74462-R0043

Rezalni
material
HSS

tt=tehnoloki as za operacijo [min]

t1=norma za obdelovanec [min]
tN=as za naroilo (serije) [min,h]
ZN=tevilo obdelovancev v naroilu
(seriji)[kos]

vc
45

n
666

Obdelovalni asi

tpz=
tp=
tt =

f
0.40

vf
366

fz

t`t

t1=
tN =
ZN=
Naziv

tevilka

Priprave

Merila
Material
Dim.surovca
Tehnolog
Pregledal
Izdelano dne
Naziv

St 70
Koroa D.

Trdnost
815 N/mm2
Masa
Strokovno
mesto

06.04.2010

Stroj

Pogonska mo kW
24
Veoperacijsko stroj HELLER
Tip in tevilka
Operacija List
Listov
BEA 1
20
tevilka del. Risbe
Kod. t.izdelka DELOVNA RISBA
Pomen
smer vpenjanja

5
6

cent. Vpen. Zunaj

centriranje od znotraj

nal.-prile.ploskev

centriranje od zunaj

Orodja, drala in ploice

3
4

nal.-prile.prizma

8
9

aretiranje

so od proizvajalca SECO

t.
1

Znaki

cent.vpen.znotraj

opora, lineta

Opombe

k delovnemu poteku
Merilo

Naziv izdelka

FS Maribor
LANPS

1:2

Konzola prednje vzmeti

L=vzdolna pot orodja [mm]

B=pot orodja v irino [mm]
i=tevilo zapovrstnih rezov
a =globina rezanja [mm]

vc=rezalna hitrost [m/min]

n=vrtilna hitrost obdelov./orodja [min-1]
f=podajanje [mm/vrt]
vf=podajalna hitrost [mm/min]
Rezilno orodje
tevilka

Faza

Postopek dela

Naziv

10
20
30

Povrtavanje na 22H7

Povrtalo 22H7

RM-SHR-2200-H7N CB07

fz=podajanje na rezilo [mm/zob]

tt=tehnoloki as za fazo [min]
tpz=pripravljalno-zakljuni as stroj[min]
tp=pomoni as [min]

Pomono orodje
Naziv
tevilka
Vpenjalne klee
Vpenjalni trn
Pritrdilni vijak

5.74462-R0043
5.72050-R50315
536.054

Rezalni
materia
l
HSS

tt=tehnoloki as za operacijo [min]

t1=norma za obdelovanec [min]
tN=as za naroilo (serije) [min,h]
ZN=tevilo obdelovancev v naroilu
(seriji)[kos]

vc

100

1600

0,2

Obdelovalni
asi

vf

fz

tpz=
tp=
tt =

t`t

t1=
tN =
ZN=
Naziv

tevilka

Priprave

Merila
Material
Dim.surovca
Tehnolog
Pregledal
Izdelano dne
Naziv

St 70
Koroa D.

Trdnost
815 N/mm2
Masa
Strokovno
mesto

06.04.2010
Pogonska mo kW

Stroj

24
Veoperacijsko stroj HELLER
Tip in tevilka
Operacija List
Listov
BEA 1
25
tevilka del. Risbe
Kod. t.izdelka DELOVNA RISBA
Pomen
smer vpenjanja

5
6

cent. Vpen. Zunaj

centriranje od znotraj

nal.-prile.ploskev

centriranje od zunaj

Orodja, drala in ploice

3
4

nal.-prile.prizma

8
9

aretiranje

so od proizvajalca SECO

t.
1

Znaki

cent.vpen.znotraj

opora, lineta

Opombe

k delovnemu poteku
Merilo

Naziv izdelka

FS Maribor
LANPS

1:2

Konzola prednje vzmeti

L=vzdolna pot orodja [mm]

B=pot orodja v irino [mm]
i=tevilo zapovrstnih rezov
a =globina rezanja [mm]

Faza
10
20
30
40

Postopek dela
Posnemanje roba 1/45

vc=rezalna hitrost [m/min]

n=vrtilna hitrost obdelov./orodja [min-1]
f=podajanje [mm/vrt]
vf=podajalna hitrost [mm/min]
Rezilno orodje
tevilka
M 12 27 M06X
Grezilo 25/90
Naziv

fz=podajanje na rezilo [mm/zob]

tt=tehnoloki as za fazo [min]
tpz=pripravljalno-zakljuni as stroj[min]
tp=pomoni as [min]

Pomono orodje
Naziv
tevilka
Raztezna pua
5.370410E010
Vpenjalne klee 5.74462-R500
Vpenjalni trn
5.72050-R503
Pritrdilni vijak
536.054

Rezalni
material
HSS

vc

Obdelovalni asi

tt=tehnoloki as za operacijo [min]

t1=norma za obdelovanec [min]
tN=as za naroilo (serije) [min,h]
ZN=tevilo obdelovancev v naroilu
(seriji)[kos]
n

vf

fz

tpz=
tp=
tt =

t`t

t1=
tN =
ZN=
Naziv

tevilka

Priprave

Merila
Material
Dim.surovca
Tehnolog
Pregledal
Izdelano dne
Naziv

St 70
Koroa D.

Trdnost
815 N/mm2
Masa
Strokovno
mesto

06.08.2009

Stroj

Pogonska mo kW
24
Veoperacijsko stroj HELLER
Tip in tevilka
Operacija List
Listov
BEA 1
30
tevilka del. Risbe
Kod. t.izdelka DELOVNA RISBA
Pomen
smer vpenjanja

5
6

cent. Vpen. Zunaj

centriranje od znotraj

nal.-prile.ploskev

centriranje od zunaj

Orodja, drala in ploice

3
4

nal.-prile.prizma

8
9

aretiranje

so od proizvajalca SECO

t.
1

Znaki

cent.vpen.znotraj

opora, lineta

Opombe

k delovnemu poteku
Merilo

Naziv izdelka

FS Maribor
LANPS

1:2

Konzola prednje vzmeti

L=vzdolna pot orodja [mm]

B=pot orodja v irino [mm]
i=tevilo zapovrstnih rezov
a =globina rezanja [mm]

Faza
10
20
30
40

Postopek dela
Posnemanje roba 1/45

vc=rezalna hitrost [m/min]

n=vrtilna hitrost obdelov./orodja [min-1]
f=podajanje [mm/vrt]
vf=podajalna hitrost [mm/min]

Rezilno orodje
Naziv
tevilka
M 12 27 M06X
Kotno grezilo 25/90

fz=podajanje na rezilo [mm/zob]

tt=tehnoloki as za fazo [min]
tpz=pripravljalno-zakljuni as stroj[min]
tp=pomoni as [min]

Pomono orodje
Naziv
tevilka
Raztezna pua
5.370410E010
Vpenjalne kle 5.74462-R50043
Vpenjalni trn
5.72050-R50315
Pritrdilni vijak 536.054

Rezalni
material
HSS

vc

Obdelovalni
asi

tt=tehnoloki as za operacijo [min]

t1=norma za obdelovanec [min]
tN=as za naroilo (serije) [min,h]
ZN=tevilo obdelovancev v naroilu
(seriji)[kos]
n

vf

fz

tpz=
tp=
tt =

t`t

t1=
tN =
ZN=
Naziv

tevilka

Priprave

Merila
Material
Dim.surovca
Tehnolog
Pregledal
Izdelano dne
Naziv

St 70
Koroa D.

Trdnost
815mm2
Masa
Strokovno
mesto

06.04.2010

Stroj

Pogonska mo kW
24
Veoperacijsko stroj HELLER
Tip in tevilka
Operacija List
Listov
BEA 1
35
tevilka del. Risbe
Kod. t.izdelka DELOVNA RISBA
Pomen
smer vpenjanja

5
6

cent. Vpen. Zunaj

centriranje od znotraj

nal.-prile.ploskev

centriranje od zunaj

Orodja, drala in ploice

3
4

nal.-prile.prizma

8
9

aretiranje

so od proizvajalca SECO

t.
1

Znaki

cent.vpen.znotraj

opora, lineta

Opombe

k delovnemu poteku
Merilo

Naziv izdelka

FS Maribor
LANPS

1:2

Konzola prednje vzmeti

L=vzdolna pot orodja [mm]

B=pot orodja v irino [mm]
i=tevilo zapovrstnih rezov
a =globina rezanja [mm]

Faza
10
20
30

Postopek dela
Sredienje za izvrtino

vc=rezalna hitrost [m/min]

n=vrtilna hitrost obdelov./orodja [min-1]
f=podajanje [mm/vrt]
vf=podajalna hitrost [mm/min]

Rezilno orodje
Naziv
tevilka
R842-0300-30-A0A 1210
Sredini sveder

fz=podajanje na rezilo [mm/zob]

tt=tehnoloki as za fazo [min]
tpz=pripravljalno-zakljuni as stroj[min]
tp=pomoni as [min]

Pomono orodje
Naziv
tevilka
Vpenjalni trn
5.72050-R50315
Pritrdilni vijak
536.054
Vrtalna glava 5.36050-155413

Rezalni
material
HSS

vc
14

Obdelovalni asi

tt=tehnoloki as za operacijo [min]

t1=norma za obdelovanec [min]
tN=as za naroilo (serije) [min,h]
ZN=tevilo obdelovancev v naroilu
(seriji)[kos]

n
1800

f
0,4

vf

fz

tpz=
tp=
tt =

a
5

L
5

i
1

t`t

t1=
tN =
ZN=
Naziv

tevilka

Priprave

Merila
Material
Dim.surovca
Tehnolog
Pregledal
Izdelano dne
Naziv

St 70
Koroa D.

Trdnost
815 N/mm2
Masa
Strokovno
mesto

06.04.2010

Stroj

Pogonska mo kW
24
Veoperacijsko stroj HELLER
Tip in tevilka
Operacija List
Listov
BEA 1
40
tevilka del. Risbe
Kod. t.izdelka DELOVNA RISBA
Pomen
smer vpenjanja

5
6

cent. Vpen. Zunaj

centriranje od znotraj

nal.-prile.ploskev

centriranje od zunaj

Orodja, drala in ploice

3
4

nal.-prile.prizma

8
9

aretiranje

so od proizvajalca SECO

t.
1

Znaki

cent.vpen.znotraj

opora, lineta

Opombe

k delovnemu poteku
Merilo

Naziv izdelka

FS Maribor
LANPS

1:2

Konzola prednje vzmeti

L=vzdolna pot orodja [mm]

B=pot orodja v irino [mm]
i=tevilo zapovrstnih rezov
a =globina rezanja [mm]

vc=rezalna hitrost [m/min]

n=vrtilna hitrost obdelov./orodja [min-1]
f=podajanje [mm/vrt]
vf=podajalna hitrost [mm/min]
Rezilno orodje

Faz
Postopek dela
a
1 Vrtanje izvrtine 13

Naziv

tevilka

Vijani sveder 13

R850-1300-70-A1A N20D

fz=podajanje na rezilo [mm/zob]

tt=tehnoloki as za fazo [min]
tpz=pripravljalno-zakljuni as stroj[min]
tp=pomoni as [min]

Pomono orodje
Naziv
tevilka
Vpenjalni trn

5.72050-153014

Rezalni
materia
vc
l
HSS
45

Obdelovalni
asi

tt=tehnoloki as za operacijo [min]

t1=norma za obdelovanec [min]
tN=as za naroilo (serije) [min,h]
ZN=tevilo obdelovancev v naroilu
(seriji)[kos]

vf

1102

0.25

275

fz

tpz=
tp=
tt =

t`t

t1=
tN =
ZN=
Naziv

tevilka

Priprave

Merila
Material
Dim.surovca
Tehnolog
Pregledal
Izdelano dne
Naziv

St 70
Koroa D.

Trdnost
815 N/mm2
Masa
Strokovno
mesto

06.04.2010
Pogonska mo kW

Stroj

24
Veoperacijsko stroj HELLER
Tip in tevilka
Operacija List
Listov
BEA 1
45
tevilka del. Risbe
Kod. t.izdelka DELOVNA RISBA
Pomen
smer vpenjanja

5
6

cent. Vpen. Zunaj

centriranje od znotraj

nal.-prile.ploskev

centriranje od zunaj

Orodja, drala in ploice

3
4

nal.-prile.prizma

8
9

aretiranje

so od proizvajalca SECO

t.
1

Znaki

cent.vpen.znotraj

opora, lineta

Opombe

k delovnemu poteku
Merilo

Naziv izdelka

FS Maribor
LANPS

1:2

Konzola prednje vzmeti

L=vzdolna pot orodja [mm]

B=pot orodja v irino [mm]
i=tevilo zapovrstnih rezov
a =globina rezanja [mm]

vc=rezalna hitrost [m/min]

n=vrtilna hitrost obdelov./orodja [min-1]
f=podajanje [mm/vrt]
vf=podajalna hitrost [mm/min]
Rezilno orodje

Faza
10
20
30
40

Postopek dela
Kroni utor

Naziv

tevilka

Stebelno frezalo 20

R216.33-20040-AJ20U H10F

fz=podajanje na rezilo [mm/zob]

tt=tehnoloki as za fazo [min]
tpz=pripravljalno-zakljuni as stroj[min]
tp=pomoni as [min]

Pomono orodje
Naziv
tevilka
Vpenjalni trn
5.72050-R50315
Vpenjalne kle.
5.74462-R50043
Raztezna pua
5.370410E020
Pritrdilni vijak
536.054

Rezalni
material
HSS

tt=tehnoloki as za operacijo [min]

t1=norma za obdelovanec [min]
tN=as za naroilo (serije) [min,h]
ZN=tevilo obdelovancev v naroilu
(seriji)[kos]

vc
45

n
666

Obdelovalni asi

tpz=
tp=
tt =

f
0.40

vf
366

fz

t`t

t1=
tN =
ZN=
Naziv

tevilka

Priprave

Merila
Material
Dim.surovca
Tehnolog
Pregledal
Izdelano dne
Naziv

St 70
Koroa D.

Trdnost
815 N/mm2
Masa
Strokovno
mesto

06.08.2009
Pogonska mo kW

Stroj

24
Veoperacijsko stroj HELLER
Tip in tevilka
Operacija List
Listov
BEA 1
50
tevilka del. Risbe
Kod. t.izdelka DELOVNA RISBA

t.
1
2
3
4

Znaki

Pomen
smer vpenjanja

5
6

cent. Vpen. Zunaj

centriranje od znotraj

nal.prile.ploskev
nal.prile.prizma
cent.vpen.znotr
aj

centriranje od zunaj

Orodja, drala in ploice

aretiranje

so od proizvajalca SECO

opora, lineta

Opombe

k delovnemu poteku
Merilo

Naziv izdelka

FS Maribor
LANPS

1:2

Konzola prednje vzmeti

210
=

55

415

550

210

210

135

190

245

315

210

11

65

110
100

34

-x
0

-z

20

60

0
50
250

10

190
=

9
1
4
3

500

2
8
z

7
x

-x

11
10
9
8

110

180

POMONI PODPORNI EP
POZICIONIRNI EP 50
POZICIONIRNI EP 20
KOSOVNICA POMONEGA
VPENJALNEGA SKLOPA
KOSOVNICA GLAVNEGA
VPENJALNEGA SKLOPA
KOSOVNICA CENTRIRNEGA
SKLOPA

32x45

16MnCr5

50x45

16MnCr5

20x31

16MnCr5

2311.910

225x124x20

ORP-2000-SK1-03

243x155x38

ORP-2000-SK1-02

90X90X65

ORP-200-SK1-01

20x37

16MnCr5

20

PODPORNI ELEMENT
VIJAK M12x40 DIN912

M12x40

34Cr4

PODPORNI KOTNIK

200x129x66

16MnCr5

V-70

1105

VERTIKALNA PLOA

490x300x70

16MnCr5

V-70

11004

500x500x50

16MnCr5

V-70

11008

OSNOVNA PLOCA

Konne mere

Naziv
Priimek

Podpis

Konstruiral 24.5.2000
Risal

233

2331.940

Datum

2328.114

Poz.

24.5.2000

Pregledal

Fakulteta za strojnitvo
MARIBOR

Material
Naziv:

Kos

2269.021
2273.300

tev.standarda

Oznaka

MODULARNA
VPENJALNA PRIPRAVA

Stev.nacrta:

ORP-2000-SK1
Spada k:

Merilo:

1:2
List
Listov

A
r

Rez

A-A

6
R1

720.2

25 0.2

8.5-0.5

R5

R1

1/45

27

23

1/45

22H8

20

r
R

26 0.2

2
R
5

58d10

R2
25

A
124

58

Datum
20

Priimek

Podpis

Konstruiral 24.5.2000
Risal

24.5.2000

Naziv:

Zavora sprednje vzmeti

Pregledal
13

300.2

50

940.2

Fakulteta za strojnitvo
MARIBOR

Stev.nacrta:

ORP-2000-SK2
Spada k:

Merilo:

1:2
List
Listov

Sredini sveder

Vpenjalna glava

HSS

Konne mere

Naziv
Datum

Priimek

Konstruiral

15.4.2010

Koroa D.

Risal

15.4.2010

Koroa D.

11 1000-2,5

Pritdilni vijak

Poz.

Podpis

Material

Kos

DIN 69872 Form A

tev.standarda

536.054

Oznaka

Naziv:

Sredini sveder 2,5

Pregledal

Fakulteta za strojnitvo
MARIBOR

Stev.nacrta:

Merilo:

R01-001
Spada k:

1:1
List
Listov

Sveder 13

Vpenjalna glava

1
Poz.

HSS

Datum

B201F13000

Pritdilni vijak

Konne mere

Naziv

Priimek

Konstruiral

15.4.2010 Koroa D.

Risal

15.4.2010 Koroa D.

Podpis

Material

DIN 69872 Form A

536.054

Kos

tev.standarda

Oznaka

Naziv:

Sveder 13

Pregledal

Fakulteta za strojnitvo
MARIBOR

Stev.nacrta:

Merilo:

R01-002
Spada k:

1:1
List
Listov

Sveder 21.5

Vpenjalne klee

HSS

R411.5-21534D21.50
5.74462-R50043

Raztezna pua

DIN 6388 Forma A

5.370410E020

Vpenjalni trn

DIN 69871 Form B

5.72050-R50315

Pritdilni vijak

DIN 69872 Form A

536.054

Kos

tev.standarda

Oznaka

Poz.

Konne mere

Naziv
Datum

Priimek

Konstruiral

15.4.2010 Koroa D.

Risal

15.4.2010 Koroa D.

Podpis

Material
Naziv:

Sveder 21.5

Pregledal

Fakulteta za strojnitvo
MARIBOR

Stev.nacrta:

Merilo:

R01-003
Spada k:

1:1
List
Listov

SK 50

Povrtalo 22H8

Vpenjalne klee

Vpenjalni trn

DIN 69871 Form B

DIN 69872 Form A

536.054

Kos

tev.standarda

Oznaka

1
Poz.

HSS

Pritdilni vijak

Konne mere

Naziv
Datum

Priimek

Konstruiral

10.8.2009 Koroa D.

Risal

10.8.2009 Koroa D.

Podpis

Material

RM-SHR-2200-H7N-CB07
5.74462-R50043
5.72050-R50315

Naziv:

Povtralo 22H8

Pregledal

Fakulteta za strojnitvo
MARIBOR

Stev.nacrta:

Merilo:

R01-004
Spada k:

1:1
List
Listov

Sveder 21.5

Vpenjalne klee

HSS

R411.5-21534D21.50
5.74462-R50043

Raztezna pua

DIN 6388 Forma A

5.370410E020

Vpenjalni trn

DIN 69871 Form B

5.72050-R50315

Pritdilni vijak

DIN 69872 Form A

536.054

Kos

tev.standarda

Oznaka

Poz.

Konne mere

Naziv
Datum

Priimek

Konstruiral

15.4.2010 Koroa D.

Risal

15.4.2010 Koroa D.

Podpis

Material
Naziv:

Kotno grezilo 25/ 90

Pregledal

Fakulteta za strojnitvo
MARIBOR

Stev.nacrta:

Merilo:

R01-005
Spada k:

1:1
List
Listov

SK 50

Stebelno frezalo 20

DIN 1835 Form A

F202A20000

Raztezna pua

DIN 6388 Forma A

5.370410E020

Vpenjalne klee

Vpenjalni trn

DIN 69871 Form B

5.72050-R50315

DIN 69872 Form A

HSS

Pritdilni vijak

Poz.

Konne mere

Naziv
Datum

Priimek

Konstruiral

15.4.2010

Koroa D.

Risal

15.4.2010

Koroa D.

Podpis

Material

Kos

5.74462-R50043

tev.standarda

536.054

Oznaka

Naziv:

Stebelno frezalo 20

Pregledal

Fakulteta za strojnitvo
MARIBOR

Stev.nacrta:

Merilo:

R01-006
Spada k:

1:1
List
Listov