Punto

FIAT PUNTO
Po~ituvan kupuva~u,
Vi blagodarime {to se odlu~ivte za Fiat, i Vi ~estitame {to odbravte Fiat Punto.
Ovoj prira~nik e izraboten za da Vi ovozmoì da go zapoznaete sekoe del~e od Va{eto Punto za da go koristite na
najdobar moèn na~in.
Vi prepora~uvame, pred Va{eto prvo vozewe, vnimatelno da go pro~itate prira~nikov.
Vo nego se sodràni informacii, soveti i va`ni predupreduvawa za upotrebata na Va{eto vozilo koi }e Vi pomognat do
kraj da gi iskoristite tehni~kite vrednosti na Va{eto Punto. Me|u drugoto, }e najdete i upatstva za Va{ata sigurnost i
na Va{ite sopatnici, za da se za~uva voziloto i za za{tita okolinata.
Vo prilog }e dobiete:
Garantna kni{ka so terminite i uslovite za prose~no odrùvawe
spektar na dopolnitelni uslugi samo za korisnicite na Fiat vozila
Prijatno ~itawe, i sre}en pat!
Ova Upatstvo gi opi{uva site verzii na Fiat Punto. Zatoa, treba da posvetite vnimanie samo
na informaciite koi se odnesuvaat na motorot i izvedbata na voziloto koe go poseduvate.
DOBREDOJDOVTE VO FIAT PUNTO

Fiat Punto e kompaktna limuzina so originalna linija, dizajnirana da obezbedi golemo zadovolstvo pri vozeweto, golema
sigurnost i maksimalno za~uvuvawe na okolinata.
Se, od novite motori do bezbednosnite uredi, do podobreniot komfor za voza~ot i patnicite, pridonesuva da ja cenite
personalnosta na Fiat Punto.
I duri podocna }e go sfatite toa koga }e otkriete deka stilot na vozewe i performansite odat raka pod raka so noviot
proces na proizvodstvo {to pomaga za namaluvawe na tro{ocite za odrùvawe.
Fiat Punto, na primer na prv servis treba da se odnese duri po 20.000 km.
Sekoja poedina komponenta od Fiat Punto moè da se reciklira. Na krajot od vekot na Va{eto vozilo, sekoj Fiat diler so
zadovolstvo }e Vi pomogne vo recikliraweto.
OZNAKI ZA PRAVILNO VOZEWE

Oznakite koi gi gledate na ovaa stranica se mnogu va`ni. Sluàt za obeleùvawe na stranicite vo prira~nikov na koi
treba da im se obrne najgolemo vnimanie.
Kako {to gledate, sekoja oznaka e sostavena od razli~ni grafi~ki simboli za da se voo~i lesno mestoto na informaciite
od raznite oblasti.
Sigurnost.
Za{tita na ~ovekovata okolina.
Sevkupnost na voziloto.
Vnimanie. Dokolku ne gi pro~itate

ovie informacii moè seriozno da
go zagrozite ìvotot na Va{ite
sopatnici ili ostanatite u~esnici
vo soobra}ajot
Pod ovoj znak se navedeni pravilnite

postapki za koristewe na voziloto
taka da ne dojde do zagaduvawe na
~ovekovata okolina.
Vnimanie. Delumno ili celosno nepo~ituvawe na ovie zabele{ki moè

da dovede do seriozni o{tetuvawa
na voziloto kako i do nepriznavawe
na o{tetuvawa vo garanten rok.
OZNAKI
Na nekoi delovi od Va{eto Punto ili
vo blizina na istite se naneseni
znacite koi gi objasnuvame vo prodolènie. Navedeno e zna~eweto na
oznakite i nivna podelba odnosno:
oznaki za opasnost, zabrana, predupreduvawe, zadolìtelnost.
Plo~kata na sl.1 koja se nao|a pod
haubata gi sodrì objasnuvawata na
site oznaki.
SISTEM FIAT CODE

Za da se zgolemi za{titata od kra`bi, voziloto e opremeno so elektronski sistem za blokirawe na motorot
(Fiat CODE) koj se aktivira avtomatski so samoto izvlekuvawe na klu~ot
za palewe. Sekoj od klu~evite, vsu{nost, zatvora eden elektronski ured
koj ima zada~a da go promeni radiosignalot na odredena frekvencija
koj se emituva pri paleweto na
motorot od edna specijalna antena
vgradena vo bravata za palewe.
KLUÊVI (sl.2)
Slednite klu~evi se dobivaat so
voziloto:
- dva klu~a A, ako voziloto ne e opremeno so dale~inska komanda
- eden klu~ A i eden klu~ V, ako
voziloto e opremeno so dale~inska
komanda
- dva klu~a V, ako voziloto e opremeno so alarm so dale~inska komanda.
Promenetiot signal go so~inuva

"Lozungot" so koj centralata go prepoznava klu~ot i samo pod ovoj uslov
ovozmoùva palewe na motorot.
sl.1
sl.2
Klu~ot A sluì za:

- palewe
- zaklu~uvawe i otklu~uvawe na vratite
- zaklu~uvawe i otklu~uvawe na baga`nikot
- kapa~eto na rezervoarot za gorivo
- deaktivirawe na vozdu{noto perni~e za sovoza~ot
Klu~ot V so vgradena dale~inska komanda gi ima istite funkcii kako i
klu~ot A.
Zaedno so klu~evite }e dobiete i

KOD karti~ka (sl.3) na koja se otpe~ateni:
FUNKCIONIRAWE
V - mehani~kiot kod na klu~evite
Sekoj pat koga klu~ot za palewe }e

se postavi na pozicija STOP ili
PARK, sistemot za za{tita avtomatski go aktivira blokiraweto na
motorot.
KOD karti~kata treba da se ~uva na

sigurno mesto.
So postavuvawe na klu~ot na pozicija MAR:
Se prepora~uva korisnikot postojano

vo sebe da go ima elektronskiot kod
od KOD karti~kata vo slu~aj da se
javi potreba od palewe na motorot
vo nezgoda.
1) dokolku se prepoznae kodot se

na instrument
pali sijali~kata
tablata i emitira edno kratko svetkawe; sistemot za za{tita go prepoznal kodot na klu~ot i go deaktivira blokiraweto na motorot so
vrtewe na klu~ot na pozicija AVV
motorot se pali.
A - elektronskiot kod za startuvawe

na motorot vo slu~aj na nezgoda
2) dokolku sijali~kata
ostanuva
zapalena zaedno so sijali~kata
kodot ne e prepoznat. Vo vakov slu~aj
se prepora~uva da se povtori postapkata; dokolku ne se izmeni situacijata obidete se povtorno so ostanatite klu~evi koi gi imate.
Dokolku i po seto toa ne uspeete da
go startuvate motorot postapete
spored postapkata objasneta vo
poglavjeto "Vo nezgoda", odnosno
obratete se do Servisnata mreà na
Fiat.
sl.3
1) Dokolku sijali~kata
se vklu~i
dodeka voziloto se dviì zna~i deka
sistemot izvr{uva avtodijagnoza (na
pr. pri promena na naponot).
2) Dokolku sijali~kata , koga klu~ot e na pozicija MAR sveti, zna~i
deka voziloto ne e za{titeno so
uredot za blokirawe na motorot.
Vedna{ obratete se do Servisnata
mreà na Fiat za da se izvr{i memorirawe na site klu~evi.
VA@NO Silnite udari moè da gi
o{tetat elektronskite delovi vo
klu~ot.
VA@NO Sekoj klu~ sodrì svoj sopstven kod, koj se razlikuva od ostanatite i zatoa treba da se memorira
od centralata na sistemot.
DUPLIKAT KLUÊVI
Koga se baraat duplikat klu~evi
potrebno e da se izvr{i memorirawe
(na maksimum 8 klu~evi) na site
klu~evi vklu~uvaj}i gi i onie koi se
nao|aat kaj sopstvenikot na voziloto.
Potrebno e da se obratite direktno
vo Servisnata mreà na Fiat nosej}i
gi so sebe i site klu~evi koi gi imate
i sekako Kod karti~kata.
Kodovite na klu~evite koi nema da
se donesat se bri{at od memorijata
i so toa se garantira deka klu~evite
koi }e se izgubat nema da moè da se
upotrebat.
DALEÎNSKA KOMANDA
ZA ZAKLUÛVAWE I OTKLUÛVAWE NA VRATITE
Dale~inska komanda so radio frekvencija e vgradena vo klu~ot. Pritisnete go kop~eto A (sl.4) za otklu~uvawe i zaklu~uvawe na vratite.
Pritisnete go kop~eto A za da go aktivirate sistemot (bez zvu~en ili
svetlosen signal). Sijali~kata V sveti dodeka kop~eto e pritisnato.
Dokolku se promeni sopstvenikot na voziloto,

neophodno e na noviot
sopstvenik da mu se dadat site
klu~evi zaedno so Kod - karti~kata.
sl.4
Plafowerkata moè da se zapali na

odredeno vreme koga se raboti so
dale~inskata komanda.
ELEKTRONSKI ALARM
MINISTERSKA HOMOLOGACIJA
Videte vo poglavjeto "Alarm" za

upatstva kako da nara~ate dopolnitelni dale~inski komandi, zamena
na bateriite i homologacijata.
Elektronskiot alarm gi izvr{uva

slednive funkcii:
Vo pogled na vaè~kite zakonski

normi vo sekoja zemja, a koi se odnesuvaat na radio-frekvencijata, naglasuvame deka:
- dale~insko centralno otvorawe/

zatvorawe na vratite
- perimetralna za{tita osobeno pri
otvorawe na vratite, haubata na
motorot i baga`nikot
- broevite izdvoeni za homologacija

na pazarot se navedeni na poslednite
stranici od ovoj prira~nik;
- za pazarite kade {to e potrebno
ozna~uvawe na predavatelot.
- volumetri~ka za{tita so posebna

za{tita na vnatre{nite delovi na
voziloto
DALEÎNSKA KOMANDA
Dale~inskata komanda e vgradena vo
klu~ot koj e opremen so kop~e A
(sl.5) i so sijali~ka V; kop~eto ja
aktivira komandata, sijali~kata sveti dodeka predavatelot ispra}a kod
do priemnikot.
Dale~inskata komanda funkcionira
na odredena radiofrekvencija, a toa
zna~i deka treba da se aktivira na
blisko rastojanie od voziloto.
sl.5
FUNKCIONIRAWE
Elektronskiot alarm e komanduvan od
priemnikot koj se nao|a vo kutijata
so osiguruva~i i se vklu~uva/isklu~uva preku dale~inskata komanda na
odredena radiofrekvencija.
Sistemot funkcionira samo koga
klu~ot e izvaden od kontakt-bravata
od pozicija STOP ili PARK.
Centralata za kontrola na elektronskiot alarm ja kontrolira i sirenata
koja sama se napojuva; sirenata moè
da bide isklu~ena.
Kako da se vklu~i: kratko se pritiska kop~eto A (sl.5) od dale~inskata komanda. Sistemot emituva zvu~en signal ("BIP") trepka~ite se
vklu~uvaat za otprilika 3 sekundi
(samo vo zemjite kade {to e toa
odobreno so Zakon). Sijali~kata vo
voziloto A (sl.6) svetka se dodeka
sistemot e vklu~en.
Kako da se isklu~i elektronskiot alarm: Za da se isklu~i sistemot
za alarm treba da se pritisne i
otpu{ti kop~eto od dale~inskata
komanda. Sistemot emituva dva
"BIP"-a (vo zemjite kade {to e toa
dozvoleno so zakon).
Za da se isklu~i volumetri~kata
za{tita: pred da se vklu~i elektronskiot alarm postoi mo`nost da
se isklu~i volumetri~kata za{tita.
Potrebno e da se postapi na sledniot
na~in: od pozicija STOP klu~ot
nabrzina da se dovede vo pozicija
MAR i potoa povtorno na pozicija
STOP. Potoa treba da se izvadi
klu~ot.
Za da se isklu~i sirenata: so
vklu~uvaweto na elektronskiot
alarm treba da se drì pritisnato
kop~eto od dale~inskata komanda za
vreme od 4 sekundi i potoa da se
otpu{ti.
Sijali~kata A (sl.6) se pali na 2 sekundi za da go potvrdi isklu~uvaweto.
AVTODIJAGNOZA NA SISTEMOT
Povtornoto vospostavuvawe na ovaa

za{tita (pred da se vklu~i elektronskiot alarm) se slu~uva koga klu~ot
se nao|a vo pozicija MAR za vreme
od najmalku 30 sekundi.
Dokolku, koga e isklu~ena volumetri~kata za{tita, treba da se aktivira elektri~niot ured pod klu~ (na
pr. elektri~no podignuvawe na
staklata od prozorcite), potrebno e
da se zavrti klu~ot na pozicija MAR
da se vklu~i komandata i da se vrati
klu~ot na pozicija STOP do maksimum vreme od 30 sekundi. Vo vakov
slu~aj ne se vospostavuva funkcijata
za volumetri~ka za{tita.
Se emituvaat pet "BIP"-a za da se

potvrdi deka sirenata e isklu~ena.
Dokolku so vklu~uvaweto na alarmot

pokraj prviot se ~ue u{te eden "bip"
se prepora~uva da se proverat vratite, haubata na motorot i vratata
od baga`nikot. Potoa povtorno treba
da se vklu~i alarmot. Dokolku ovaa
situacija se povtori obratete se do
Servisnata mreà na Fiat.
sl.6
PROGRAMIRAWE NA SISTEMOT
ZAMENA NA BATERIITE
Pri predavaweto na novoto vozilo

elektronskiot alarm e ve}e programiran od strana na Servisnata mreà
na Fiat. Za eventualni naredni programirawa treba da se obratite do
Servisnata mreà na Fiat.
Dokolku so pritiskawe na kop~eto na

dale~inskata komanda sijali~kata
svetnuva samo edna{ ili sijali~kata
na instrument tablata A (sl.6) ostanuva zapalena 60 sekundi koga klu~ot }e se zavrti na MAR, potrebno e
da se zamenat bateriite so novi od
istiot tip. Otvorete ja plastikata
so odvrtka vo otvorot A (sl.7). Stavete novi baterii V vnimavaj}i na
polaritetot i zatvorete ja plastikata.
NARA^KA NA DOPOLNITELNI
DALEÎNSKI KOMANDI
Dokolku vo tekot na upotrebata na
voziloto se javi potreba od nova
dale~inska komanda treba da se
obratite direktno do Servisnata
mreà na Fiat , nosej}i gi pritoa so
sebe site ostanati klu~evi kako i Kod
karti~kata.
Potro{enite baterii se
{tetni i treba da se frlaat samo na mestata opredeleni za toa, ili pak da se
ostavat vo Servisnata mreà na
Fiat.
VKLUÛVAWE NA ALARMOT
Koga funkcionira sistemot, alarmot
se vklu~uva dokolku:
1) se otvori edna od vratite, poklopecot na baga`nikot i na motorot
2) se otka~uva akumulatorot ili se
presekuvaat kablite za napojuvawe
na alarmot
3) Ne{to se dviì vo vnatre{nosta
(volumetriska za{tita)
4) koga se vrti klu~ koj ne e prepoznaen na MAR.
sl.7
Koga se vklu~uva alarmot sirenata

sviri za vreme od okolu 26 sekundi
(maksimum 3 ciklusi so pauzi od po
5 sekundi, dokolku pri~inata za
alarm opstojuva) i trepka~ite svetat
vo vreme od 5 minuti.
[tom is~ezne pri~inata za vklu~uvawe na alarmot sistemot ja prezema
normalnata funkcija.
KAKO \E ZNAETE DEKA ALARMOT
E VKLUÊN
Otkako vo Va{e otsustvo, a otkako e
deaktiviran sistemot, sijali~kata na
instrument tablata trepka, taa go
javuva istoto i toa na sledniot
na~in:
Signali za alarm
SIGURNOSNI POJASI
1 svetkawe: edna ili pove}e vrati
UPOTREBA NA PREDNITE I ZADNITE SIGURNOSNI POJASI
2 svetkawa: baga`nik
3 svetkawa: hauba
4 svetkawa: volumetri~ki senzori
6 svetkawa: proba za startuvawe na
voziloto
7 svetkawa: prekin na kablite za
napojuvawe na sirenata
8 svetkawa: prekin na kablite za
napojuvawe na sirenata
9 svetkawa: postojat barem tri pri~ini za alarm
Za zakop~uvawe na pojasot stavete go

jazi~eto A (sl.8) vo otvorot V.
Povlekuvajte go pojasot ne`no. Ako
se zaglavi, otpu{tete go malku i
povtorno povle~ete go.
Za otkop~uvawe pritisnete na delot
S. Vodete go pojasot so rakata dodeka
se namotuva za da ne se prevrti.
Mehanizmot na pojasite }e go prilagodi pojasot na teloto od patnikot,
dozvoluvaj}i sloboda na dvièwe.
postojano svetewe: bateriite od

dale~inskata komanda se prazni
Svetkawata na sijali~kata se vo
intervali od 1,5 sekundi.
Bidej|i alarmot apsorbira energija, a se planira da ne se koristi voziloto podolgo od eden mesec, za
da se izbegne prazneweto na akumulatorot, se prepora~uva da se
isklu~i so dale~inskata komanda.
sl.8
10
Za maksimalna bezbednost, ispravete go sedi{teto, potprete se na

nego i zategnete go pojasot dobro
preku gradite i strukot.
Rasporedot na zadnite pojasi e prikaàn na sl.9.

Za da bidete sigurni deka se upotrebuva to~niot priklu~ok, jazi~iwata
od krajnite pojasi nemoàt da se
zaka~at vo priklu~okot za sredniot
pojas.
Pritisnete go kop~eto za osloboduvawe na pojasite.
Pred upotreba na zadnite strani~ni
pojasi treba da se otka~at pojasite
od drà~ite na zadnoto sedi{te.
Pojasot treba da go stavite koga sedite ispraveno i potpreni na sedi{teto.
REGULIRAWE NA PREDNITE
SIGURNOSNI POJASI VO
VISINA
Reguliraweto na viso~inata na pojasite se
vr{i koga voziloto ne se
dviì.
Sekoga{ podesuvajte ja visinata na

pojasite spored liceto koe sedi. Ova
moè vo zna~itelna merka da go
namali rizikot od povredi vo slu~aj
na udar.
Pojasot e pravilno podesen koga toj
pominuva na sredinata me|u ramoto
i vratot. Mo`ni se ~etiri polo`bi.
Za podignuvawe: podignete go prstenot A (sl.10).
Za spu{tawe: pritisnete go kop~eto V (sl.10) i istovremeno dviète go prstenot A do sakanata polo`ba.
sl.9
sl.10
11
Proverete dali pojasot e zabraven

so povlekuvawe na prstenot A
nadolu.
Po podesuvaweto, sekoga{ proverete dali pojasot e dobro zabraven i

ne moè da se pomestuva.
Za podesuvawe na pojasot povle~ete

go prstenot za podesuvawe zgolemuvaj}i ja dolìnata E za zategnuvawe
i F za otpu{tawe.
Mehanizmot na pojasite }e go
prilagodi pojasot na teloto od
patnikot, dozvoluvaj}i sloboda na
dvièwe.
VA@NO Pojasot e pravilno podesen

koga pominuva preku strukot.
Pojas so mehanizam za
namotuvawe
Pojasot ima dve jazi~iwa.
UPOTREBA NA CENTRALNIOT
ZADEN POJAS
Pojas bez mehanizam za
namotuvawe
Za zakop~uvawe: ne`no povle~ete go

pojasot i vmetnete go jazi~eto A
(sl.12) vo otvorot V (siv so crno
kop~e) taka {to dvete òlti to~ki
se poklopuvaat. Povle~ete go u{te
pojasot i vmetnete go jazi~eto S vo
otvorot D (siv so crveno kop~e).
za zakop~uvawe: vmetnete go jazi~eto

A (sl.11) vo otvorot V dodeka ne
slu{nete klik.
za otkop~uvawe: pritisnete go kop~eto S.
sl.11
12
sl.12
Za maksimalna bezbednost, ispravete go sedi{teto, potprete se na

nego i zategnete go pojasot dobro
preku gradite i strukot.
Za otkop~uvawe pritisnete go kop~eto E i vodete go pojasot do V. Potoa

pritisnete go kop~eto F (crno).
Zapomnete deka vo slu~aj

na udar, patnicite na
zadnite sedi{ta koi ne
se vrzani pretstavuvaat opasnost i za patnicite na prednite
sedi{ta.
OP[TI PREDUPREDUVAWA ZA
UPOTREBA NA SIGURNOSNITE
POJASI
Upotrebuvajte gi sigurnosnite pojasi sekoga{.

Patuvaweto bez pojasi go
zgolemuva rizikot za te{ki povredi vo slu~aj na udar.
Nikoga{ ne drète go
deteto vo skut i pojasot
da go prefrlate preku
nego.
Voza~ot e dolèn da gi po~ituva (i

da gi predupredi site koi se vo voziloto da gi po~ituvaat) vaè~kite
zakonski odredbi vo zemjata kade {to
go koristat voziloto.
sl.13
sl.14
13
Lentata na pojasot ne
smee da bide isprevrtena, tuku da leì na teloto. Gorniot del od pojasot treba da bide postaven preku sredinata na ramoto i da pa}a dijagonalno preku gradite. Dolniot
del treba da bide prilepen do
dolniot del od stomakot, za da
se izbegne eventualno lizgawe
nanapred. Ne upotrebuvajte predmeti koi moè da go popre~uvaat
normalnoto funkcionirawe na
pojasite.
Upotrebata na sigurnosni pojasi e

neophodna i za bremeni èni. Tie
dolniot del od pojasot go postavuvaat ponisko, taka da minuva pod
stomakot (sl.15).
1) Pojasite sekoga{ treba da se upotrebuvaat so ispravena lenta, a koga

}e se otka~at lentata treba da se namotka na namotuva~ot.
2) Dokolku do{lo do udar na voziloto, potrebno e da se smenat pojasite iako na izgled ne se o{teteni
3) Pojasite se ~istat so voda i neutralen sapun se plaknat so voda i se
su{at pod senka. Ne se dozvoleni jaki
detergenti koi sodràt hemiski supstanci koi moè da gi o{tetat vlaknata na lentata od pojasot.
GOLEMA OPASNOST
Ako voziloto ima
vozdu{no perni~e
za sovoza~ot, ne postavuvajte
sedi{te za deca na prednoto
sedi{te.
4) namotuva~ite ne smeat da se vodenat: nivnata pravilna funkcija e

garantirana samo vo slu~aj vo nego
da ne navleze voda.
sl.15
14
KAKO DA SE ODR@UVA EFIKASNOSTA NA SIGURNOSNITE

POJASI
SIGURNO PREVEZUVAWE DECA

Zaradi najgolema bezbednost vo slu~aj na udar, site patnici vo voziloto
treba da patuvaat sednati i pricvrsteni so sistemite za za{tita.
Ova sekako vaì i za decata.
Kaj niv, za razlika od vozrasnite,
glavata e proporcionalno pogolema
i pote{ka vo odnos na ostatokot od
teloto i muskulite na vratot ne se
potpolno razvieni. Zaradi ovie pri~ini tie razli~no se za{tituvaat za
slu~aj na udar.
Rezultatite na istraùvawata za
maksimalna za{tita na decata se
sintetizirani vo normite ECE-R44,
spored koj sistemite za pricvrstuvawe se podeleni vo ~etiri grupi
(sl.16):
Grupa 0
0-10 kg teìna
Grupa 1
9-18 kg teìna
Grupa 2
15-25 kg teìna
Grupa 3
22-36 kg teìna
Preku 36 kg ili 1,50 m, od gledna

to~ka na sistemite za za{tita, decata se ednakvi so vozrasnite.
Kako {to moè da se zabeleì, podelbata e napravena taka da grupite

se preklopuvaat taka da postojat
pove}e sistemi na za{tita.
Site sistemi treba da se homologirani so oznaka na kontrola.
sl.16
15
VNIMANIE Nastojuvajte da gi prevezuvate decata na zadnite sedi{ta,

bidej}i ovaa polo`ba e najbezbedna
vo slu~aj na udar. Na prednoto sedi{te za sovoza~, dokolku ima vozdu{no perni~e, vo nikoj slu~aj ne
treba da se postavuva sedi{te za
dete. Dokolku e toa sepak neophodno,
prethodno isklu~ete go vozdu{noto
perni~e.
GRUPA 0
GRUPA 1
Bebiwa do 10 kg treba da se prevezuvaat sednati vo obratna nasoka od

dvièweto na voziloto (sl.23) vo
sedi{te koe ne predizvikuva dvièwe vo slu~aj na nagli zabavuvawa.
Od teìna od 9 kg decata moè da se

prevezuvaat zavrteni vo nasoka na
dvièwe vo sedi{ta opremeni so
predno dodatno perni~e (sl.18) preku koe pojasot od voziloto gi pricvrstuva zaedno sedi{teto i deteto.
sl.17
sl.18
16
Sedi{teto e pricvrsteno so pojasite

od voziloto.
VNIMANIE Slikata pretstavuva samo primer za postavuvawe. Postavete
go sedi{teto vo soglasnost so upatstvata dobieni so nego.
VNIMANIE Slikata pretstavuva

samo primer za postavuvawe. Postavete go sedi{teto vo soglasnost so
upatstvata dobieni so nego.
GRUPA 2
GRUPA 3
Od teìna od 15 kg decata moè da

se pricvrstuvaat direktno so pojasite od voziloto. Sedi{teto ima
edinstvena uloga da go pozicionira
teloto na deteto vo ispravna polo`ba vo odnos na pojasite (sl.19).
Od 22 kg teìna dovolno e samo

perni~e za potkrevawe (sl.20).
VNIMANIE Slikata pretstavuva samo primer za postavuvawe. Postavete

go sedi{teto vo soglasnost so upatstvata dobieni so nego.
Preku 1,50 m visina decata moàt

da gi upotrebuvaat pojasite kako i
vozrasnite.
Da rekapitulirame koi se normite za bezbednost pri transport na deca:
1) Ispravnata polo`ba za postavuvawe na detsko sedi{te e na zadnoto
sedi{te, vo koja e za{titeno vo
slu~aj na udar.
2) Vo slu~aj na prisustvo na vozdu{no perni~e za sovoza~ot, decata ne
smeat da patuvaat na prednoto sedi{te.
3) Vo slu~aj na deaktivirawe na
vozdu{noto perni~e za sovoza~ot, kaj
modelite i verziite za koi e predvideno, sekoga{ kontrolirajte ja

soodvetnata sijali~ka na instrument
tablata za isklu~eno vozdu{no perni~e.
4) Sekoga{ vo potpolnost po~ituvajte gi instrukciite dadeni od proizvoditelot na sedi{teto za deca. ûvajte gi dokumentite za nego i upatstvoto vo voziloto. Ne upotrebuvajte
koristeni sedi{ta za deca bez
upatstvo.
5) Sekoga{ proverete ja so potegnuvawe sostojbata na mestata na povrzuvawe na sigurnosnite pojasi.
6) Sistemot za osiguruvawe e rigorozen: nikoga{ ne prevezuvajte dve
deca istovremeno.
7) Sekoga{ osigurete se deka pojasot
ne e na vratot od deteto.
8) Za vreme na vozeweto nikoga{ ne
dozvoluvajte deteto da zazeme nepravilna polo`ba ili da go olabavi
pojasot.
9) Nikoga{ ne prevezuvajte deca vo
skut, duri i bebiwa. Vo slu~aj na udar
moè da se zdobijat so te{ki povredi.
10) Vo slu~aj na udar zamenete go sedi{teto za deca so novo.
sl.19
sl.20
17
ZATEGNUVAÎ
Za zgolemuvawe na efikasnosta na
prednite sigurnosni pojasi, voziloto e opremeno so zategnuva~i. Ovie
aparati "go pret~uvstvuvaat" udarot
preku postaveni senzori i ja povlekuvaat lentata za nekolku santimetri. Taka, lentata sovr{eno se prilepuva do teloto, pred da zapo~ne
samata akcija za zadrùvawe na teloto. Blokiraweto na pojasot pokaùva deka zategnuva~ot e aktiviran.
18
Zategnuva~ot nema potreba od odrùvawe i podma~kuvawe. Bilo kakva

promena na negovata originalna sostojba ja namaluva negovata funkcija
i efikasnost . Ako slu~ajno dojde do
kontakt so voda ili kal istiot treba
da se zameni.
Zategnuva~ot se koristi
samo edna{. Otkako |e se
aktivira i |e ja zavr{i
svojata funkcija potrebno e da
se obratite do Servisnata mreà na Fiat. Uredot trae 10 godini
od datata na proizvodstvo. Po
ovaa data zamenete go.
Intervencii koi podrazbiraat potres, vibracii ili lokalni zagrevawa vo prostorot na zategnuva~ot (nad 100S vo podolgo traewe od 6 ~asa) moè da predizvikaat aktivirawe na istiot;
ovde ne se vklu~eni potresite
predizvikani od dupkite na patot ili preskoknuvawa preku
trotoar. Za bilo kakva potreba
obratete se do Servisnata mreà na Fiat.
BRAVA ZA PALEWE
Klu~ot moè da se postavi na ~etiri
razli~ni pozicii (sl.21):
- STOP: motorot e zgasnat, klu~ot
moè da se vadi, upravuva~ot e blokiran. Nekoi od elektri~nite uredi
funkcioniraat.
- MAR: pozicija za dvièwe; site
elektri~ni uredi funkcioniraat.
- AVV: palewe na motorot
- PARK: motorot e zgasnat, svetlata

za parkirawe se vklu~eni, klu~ot
moè da se izvle~e, upravuva~ot e
blokiran. Za da se zavrti klu~ot na
pozicija PARK, treba da se pritisne
kop~eto A.
Vo slu~aj na o{tetuvawe
na kontakt bravata (na
primer, pri obid za
kra`ba), proverete go funkcioniraweto vo Servisnata mre`na
na FIAT.
Koga izleguvate od voziloto potrebno e da gi izvadite klu~evite, za da

se izbegnat eventualni nepredvideni aktivirawa na nekoi komandi. Nikoga{ ne ostavajte gi
decata sami vo avtomobilot.
Potsetete se sekoga{ da ja povle~ete ra~nata sopira~ka i, dokolku voziloto e na nagornina,
vklu~ete ja prvata brzina, a ako
e postaveno na nadolnina - vo
brzina nanazad.
BLOKIRAWE NA UPRAVUVAÔT
Vklu~uvawe: klu~ot treba da se
postavi vo pozicija STOP ili PARK,
potoa da se izvadi i blago da se svrti
upravuva~ot za da se proveri vklu~uvaweto na blokadata.
Isklu~uvawe: klu~ot treba da se
postavi na pozicija MAR i da se zavrti upravuva~ot vo dvete nasoki.
Nikoga{ ne vadete go
klu~ot koga voziloto e
vo dvièwe. Upravuva~ot |e se blokira avtomatski na
prvata krivina. Ova vaì sekoga{, duri i koga voziloto se
vle~e.
sl.21
19
INSTRUMENT TABLA
Prisustvoto i polo`bata na instrumentite i oznakite moè da varira vo zavisnost od verzijata.
sl.22
1. Difuzori za vozduh - 2. Difuzori za odmagluvawe/odmrznuvawe na strani~nite stakla - 3. Prostor za predmeti 4. Sirena - 5. Instrumenti - 6. Centralni difuzori za vozduh - 7. Centralni difuzori za vozduh - 8. Centralni kontroli
9. Kaseta za predmeti - 10. Prekinuva~ za site trepka~i - 11. Komandi za greewe i ventilacija - 12. Kop~e za recirkulacija
13. Zapalka - 14. Drà~ za ~a{i - 15. Pepelnik - 16. Kontakt brava - 17. Ra~ka za podesuvawe na upravuva~ot 18. Vozdu{no perni~e - 19. Ra~ka za otvorawe na haubata.
20
INSTRUMENTI
Verzija Y
A - Brzinomer
V - Pokaùva~ na nivo na gorivo so
sijali~ka za rezerva
S - Digitalen displej
sijali~ka samo za dizel verzii
sl.23
21
Verzija SX - ELX - HLX

A - Broja~ na vrteì
V - Temperatura na razladna te~nost
vo motorot
S - Pokaùva~ na nivo na gorivo so
D - Brzinomer
E - Digitalen displej
sijali~ka samo za dizel verzii
sl.25
22
Verzija Sporting
vo motorot
D - Brzinomer
sl.27
23
Verzija HGT
vo motorot
D - Brzinomer
sl.29
24
INSTRUMENTI
TERMOMETAR ZA TEMPERATURA
NA RAZLADNATA TE^NOST VO
MOTOROT (sl.32)
POKA@UVA^ NA NIVOTO NA
GORIVO (sl.31)
Sijali~kata A }e se zapali za da
pokaè pregrevawe na motorot.
Iglata go pokaùva nivoto na gorivo

vo rezervoarot. [tom }e svetne sijali~kata za rezerva A, zna~i deka vo
rezervoarot za gorivo se ostanati 5
do 7 litri gorivo. Ne treba da se patuva so re~isi ispraznet rezervoar:
eventualen nedostig na gorivo pri
napojuvaweto moè da go o{teti katalizatorot.
Normalno iglata treba da se nao|a

vo sredinata na skalata. Ako se pribliì do crveniot del zna~i deka
motorot se zagreva i treba da se
namalat pobaruvawata od motorot.
Isto taka, i vozewe so mala brzina

pri visoki nadvore{ni temperaturi,
predizvikuva zagrevawe na motorot.
Vo vakov slu~aj najdobro e vedna{ da
zastanete i go izgasnete motorot.
Ako ovaa sostojba i ponatamu opstojuva, izgasnete go motorot i obratete

se vo servisnata slu`ba na FIAT.
VA@NO Ako strelkata pokaùva na

prazno i sijali~kata trepka, toa
ukaùva na gre{ka vo sistemot.
Proverete go vo Ovlasten servis.
sl.31
VA@NO Ako strelkata pokaùva na

ladno i sijali~kata A trepka, toa
ukaùva na gre{ka vo sistemot. Proverete go vo Ovlasten servis.
sl.32
25
BROJA^ NA VRTE@I (sl.33-34)

Koga strelkata se nao|a vo crveniot
del, zna~i deka reìmot na vrteì
e premnogu visok i so takov reìm
smee da raboti samo nekolku miga.
PREDUPREDUVAWE Sistemot za
elektronsko napojuvawe progresivno
go blokira prilivot na gorivo koga
motorot e na previsok broj na vrteì
so posledica namaluvawe na mo}nosta na samiot motor.
PATEN KOMPJUTER
Patniot komputer e ured za prikaùvawe na slednite informacii so
pritiskawe na kop~eto A (sl.41):
sl.35 - izminati kilometri
sl.36 - dnevna kilometraà
i dopolnitelno vo nekoi verzii:
sl.37 - prose~na potro{uva~ka
sl.33
26
sl.34
sl.38 - doseg
Poni{tuvawe pred patuvawe
sl.39 - prose~na brzina
Pritisnete go kop~eto A (sl.41) i

drète go pritisnato pove}e od tri
sekundi koga e prikaàna dnevnata
kilometraà za da go poni{tite
patniot kompjuter i da po~nete novo
patuvawe.
bidej}i vo ovoj slu~aj informacijata

e obezbedena od sijali~kata na instrumentite.
VA@NO Po isklu~uvaweto i povtornoto vklu~uvawe na akumulatorot,
mora da vozite nekolku kilometri
pred sistemot da gi prikaè baranite podatoci.
sl.40 - vreme na pat
Prose~na potro{uva~ka
Prose~na brzina
Izbranata informacija }e bide

prikaàna se dodeka ne se pobara
nova.
Prose~nata potro{uva~ka od po~etokot na patuvaweto e izrazena vo izminati kilometri so eden litar gorivo. Porakata " " }e se pojavi
na ekranot vo prvite deset sekundi
od patuvaweto (po poni{tuvaweto).
Doseg
Vreme na patuvawe
Ova e predvideno rastojanie (vo kilometri) koe moè da se pomine so

ostatokot na gorivoto vo rezervoarot
pri ista potro{uva~ka. Toa e prosto
mnoèwe na litrite vo rezervoarot
so prose~nata potro{uva~ka. Presmetuvaweto na dosegot zapo~nuva so
po~etokot na patuvaweto. Informacijata za dosegot nema da se prikaùva koga gorivoto e pod rezervata,
Vremeto zapo~nuva od po~etokot na

patuvaweto. Presmetuvaweto }e
prestane, no vkupnoto vreme nema da
se poni{ti koga voziloto }e zapre i
}e prodolì povtorno pri startuvaweto na voziloto.
Prose~nata brzina od po~etokot na

patuvaweto e izrazena vo km/h.
Porakata " " }e se pojavi na
ekranot vo prvite deset sekundi od
patuvaweto (po poni{tuvaweto).
sl.41
27
Testirawe na kontrolnite
sijali~ki
Proverka na nivo na maslo

(verzii 1.9 JTD)
Instrumentot gi testira slednite

kontrolni sijali~ki: ABS i EBD
sistem, servo upravuva~, TCS sistem.
Testot se vr{i avtomatski koga klu~ot }e se zavrti na MAR i za vreme
na normalna rabota koga }e se pojavi
gre{ka.
Instrumentot go proveruva nivoto na

maslo.
Na kraj na testot, ako e pronajdena

gre{ka, na ekranot }e trepka poraka
LEd Error 10 sekundi (sl.42).
Porakata prikaàna na sl.43 prikaùva maksimalno nivo na maslo.
Koga klu~ot }e se zavrti na MAR, na

ekranot }e se pojavat vremeto i izminatite kilometri na nekolku sekundi, a potoa }e se prikaè nivoto
na maslo na 10 sekundi.
Vo verziite 1.9 JTD po zavrtuvawe

na klu~ot na MAR, na ekranot }e se
pojavi nivoto na maslo i kontrolnite
sijali~ki.
28
Dopolnuvajte maslo, kako {to e objasneto vo Proverka na nivoata vo

Odrùvawe na voziloto.
sl.44
sl.43
sl.42
Kvadrat~iwata vo gorniot del }e

is~eznuvaat so opa|aweto na nivoto
na maslo (sl.44) dodeka crti~kite
i porakata OIL s#u{te }e se prikaùvaat. Site kvadrat~iwa }e se izgasnat koga nivoto na maslo }e bide
na minimum.
Nivoto na maslo e nad maksimum ako

se pojavi porakata OIL HIGH sl.45.
Videte Proverka na nivoata vo Odrùvawe na voziloto.
sl.45
VA@NO Dokolku ima gre{ka vo sistemot za merewe na nivoto na maslo

na ekranot }e se pojavi porakata OIL
koja trepka i nema crti~ki. Proverete go sistemot vo Ovlasten servis.
DIGITALEN ÂSOVNIK sl.46

Regulirawe na vreme: pritisnete go
kop~eto A.
So edno pritiskawe na kop~eto se
odreduva napreduvawe za edna merna
edinica. Dokolku kop~eto se drì
podolgo vreme, neprekinato se napreduva mnogu pobrzo. Koga se pribliùvate do sakanoto vreme otpu{tete
go kop~eto i dovr{ete ja regulacijata
so poedine~ni pritiskawa.
SIJALI^KI
Se vklu~uvaat vo slednive slu~ai:
NEDOVOLEN PRITISOK
NA MOTORNOTO MASLO
(crvena boja)
Koga pritisokot na motornoto maslo pa|a pod nivoto na normalata.
So postavuvawe na klu~ot na pozicija MAR, sijali~kata se pali, no
treba da zgasne vedna{ {tom }e se
zapali motorot.
Dozvoleno e zadocnuvawe vo zgasnuvaweto na sijali~kata, no samo koga
motorot raboti na minimum.
Dokolku motorot raboti so visok reìm, pri namaluvaweto na reìmot
sijali~kata moè da zasveti, no so
postepeno dodavawe na gas treba da
zgasne.
Dokolku sijali~kata sveti za vreme na dvièwe,
potrebno e da se izgasne
motorot i da se obratite do Servisnata mreà na Fiat.
sl.46
29
SIJALI^KA ZA
PRAZEN AKUMULATOR
(crvena boja)
Koga se raboti za defekt
na generatorot za struja.
So zavrtuvawe na klu~ot na pozicija
MAR sijali~kata se pali, no treba
da zgasne vedna{ {tom se zapali
motorot.
SIGURNOSNI POJASI
(crvena boja) (za
specifi~ni pazari)
Koga sigurnosniot pojas na
voza~ot ne pravilno e postaven.
DEFEKT NA AVTOMATSKIOT MENUVA^

(crvena boja)
So postavuvawe na klu~ot
na pozicija MAR sijali~kata se pali
i treba da zgasne po nekolku sekundi.
PREVISOKA TEMPERATURA NA RAZLADNA

TE^NOST (crvena boja)
Koga motorot e pregrean.
So postavuvawe na klu~ot na pozicija MAR sijali~kata se pali i treba
da zgasne po nekolku sekundi.
Dokolku sijali~kata se zapali za
vreme na dvièwe na voziloto, zaprete go voziloto i ostavete go da raboti blago dodavaj}i gas za da predizvikate pointenzivno dvièwe na
razladnata te~nost.
Ako sijali~kata ne se izgasne vo rok
od dve do tri minuti, potrebno e da
se izgasne motorot i da se obratite
do Servisnata mreà na Fiat.
ELEKTRONSKI ALARM
(crvena boja)
Vidi "Elektronski alarm"
vo ova poglavje.
30
LO[O ZATVORAWE NA
VRATITE (crvena boja)
Koga edna ili pove}e vrati
ne se dobro zatvoreni.
Koga se slu~uva havarija

na sistemot za vbrizguvawe.
da zgasne po nekolku sekundi.
HAVARIJA NA ELEKTRI^NIOT SERVO

URED (crvena boja)
Koga ima havarija na elektri~niot servo ured.
da zgasne po ~etiri sekundi. Ako ostane zapalena, nema da imate servo
zasiluvawe na upravuva~ot. Potrebnata sila za upravuvawe e zgolemena
no podvi`nosta ne e zasegnata. Obratete se vo Ovlasten servis.
HAVARIJA NA VOZDU[NOTO PERNIÊ

(crvena boja)
HAVARIJA NA SISTEMOT ZA VBRIZGUVAWE

(crvena boja)
Dokolku prodolì da sveti ili se

pali vo tekot na vozeweto, ozna~uva
nepravilno rabotewe na uredot za
vbrizguvawe so mo`nost za gubewe
na performansite, lo{o upravuvawe
i zgolemena potro{uva~ka.
Vo vakvi uslovi moè da se prodolì
so dvièweto, no se rizikuva golem
napor na motorot pri raboteweto
ili zgolemuvaweto na brzinata. Obratete se vedna{ do Servisnata
mreà na Fiat.
Koga sistemot e neefikasen.
Koga klu~ot se postavuva

na pozicija MAR, sijali~kata se pali, no treba da zgasne po okolu 4 sekundi.
Dokolku prodolì da sveti ili
svetne za vreme na vozeweto,
vedna{ treba da se zastane i da
se obratite vo Servisnata mreà na Fiat.
Podolgo vozewe so vklu~ena sijali~ka moè da predizvika o{tetuvawa,

pred s#, vo slu~aj na nepravilno
funkcionirawe ili skokovi vo tekot
na raboteweto na motorot. Voziloto
treba da se koristi samo za kratko
vreme i na nizok reìm.
Palewe na sijali~kata pri otskoknuvawe ili kratki vklu~uvawa na
sijali~kata nemaat posebno zna~ewe.
31
PODIGNATA RA^NA KO^NICA/NISKO NIVO NA

TE^NOSTA ZA KO^NICI
(crvena boja)
Vo tri slu~ai:
1. koga e podignata ra~nata sopira~ka
2. koga te~nosta za sopira~ki e pod
minimalnoto nivo.
sijali~kata zna~i
3. zaedno so
gre{ka vo EBD uredot.
Ako sijali~kata
se zapali pri vozewe, proverete dali e podignata
ra~nata sopira~ka. Ako ne e, a
sijali~kata i ponatamu sveti,
vedna{ zastanete i obratete se
vo Ovlasten servis.
32
NEEFIKASEN SISTEM
PROTIV BLOKIRAWE
NA TRKALATA (AVY)
(òlta boja)
Koga AVY - ot e neefikasen. Uredot
za sopirawe funkcionira normalno,
no sepak treba da se obratite do Servisnata mreà na Fiat. So postavuvawe na klu~ot na pozicija MAR sijali~kata se pali i treba da zgasne po
nekolku sekundi.
Voziloto e opremeno so
elektronski ured za sopirawe (EBD). Sijali~i
|e se zapalat istokite
vremeno za vreme na vozeweto za
da pokaàt deka ima gre{ka vo
EBD sistemot. Vo ovoj slu~aj nagloto ko~ewe moè da bide prosledeno so rano blokirawe na
trkalata i prolizguvawe. Vozete
go voziloto ekstremno pretpazlivo do najbliskiot Ovlasten
servis za proverka na sistemot.
Samo sijali~kata , pri

zapalen motor ozna~uva
gre{ka samo vo AVY sistemot. Vo ovoj slu~aj sistemot za
ko~ewe e s#u{te efikasen, bez
asistencija do ABS sistemot.
Pod ovie uslovi, EBD sistemot
moè da raboti so namaleni performansi. Isto i vo ovoj slu~aj,
ve sovetuvame vedna{ da odite
do najbliskiot Ovlasten servis
izbegnuvaj|i naglo ko~ewe.
PROVERKA NA SVETLATA (òlta boja)

Koga ima gre{ka vo sistemot za osvetluvawe (kratok spoj,
pregorena sijali~ka, sijali~ka so
pogre{na mo}nost). Proverkata gi
vklu~uva strani~nite i zadnite svetla, stop svetlata (osven tretoto) i
zadnoto svetlo za magla.
TCS (òlta boja)

So postavuvawe na klu~ot
na pozicija MAR, sijali~kata se pali i treba da
zgasne po nekolku sekundi.
GREA^ NA ZADNO
STAKLO (òlta boja)
Koga e vklu~en grea~ot na
zadnoto staklo.
So klu~ot na MAR sijali~kata }e se

zapali vo dva slu~ai:
1. so postojano svetewe - da da
pokaè deka TCS sistemot e vo
defekt ili e manuelno isklu~en
preku kop~e
VA@NO Ako sijali~kata se zapali
za da pokaè gre{ka vo sistemot,
treba da se proveri vo Ovlasten
servis.
2. so trepkawe - za da pokaè deka
sistemot intervenira za da spre~i
prolizguvawe na pogonskite trkala.
ZADNO SVETLO ZA
MAGLA (òlta boja)
SIJALI^KA ZA FIAT
KOD (portokalova
boja)
GREAÎ (òlta boja dizel verzija)

Koga }e go zavrtite klu~ot
na MAR. Se gasi koga grea~ite se zagreani na potrebnata temperatura.
Koga pri paleweto sijali~kata trepka 60 sekundi, moè da go startuvate
motorot, no najbrzo obratete se vo
Servisnata mreà na Fiat za eliminirawe na anomalijata.
Vo tri slu~ai (koga klu~ot

za palewe e na pozicija MAR):
1. Edno svetkawe - zna~i deka e
prepoznat kodot na klu~ot. Moè da
se startuva motorot.
2. Postojano sveti - zna~i deka ne go
prepoznava kodot na klu~ot. Za da se
startuva motorot treba da se izvede
postapkata opi{ana vo poglavjeto
"Vo nezgoda"
3. Svetka - zna~i deka avtomobilot
ne e za{titen od sistemot Fiat kod.
Sepak, motorot moè da se startuva.
Koga e vklu~eno zadnoto

svetlo za magla.
33
ISKLUÊNO VOZDU[NO PERNIÊ ZA SOVOZA^ (òlta boja)

Koga vozdu{noto perni~e
za sovoza~ot e isklu~eno so pomo{
na klu~.
Sijali~kata treba da se
zapali na 4 sekundi i
trepka u{te 4 sekundi
pri vrtewe na klu~ot na MAR koga vozdu{noto perni~e e vklu~eno. Ako sijali~kata ne se zapali ili se zapali pri vozewe,
vedna{ zaprete i obratete se vo
Ovlasten servis.
TREPKAÎ
(zelena boja)
(sveti isprekinato)
Koga se aktivira ra~kata
za komanda na trepka~ite.
Koga funkcijata e vklu~ena.
NADVORE[NI SVETLA
(zelena boja)
DOLGI SVETLA (sina

boja)
Koga se vklu~uvaat pozicionite svetla.
Koga se vklu~uvaat dolgite

svetla.
PREDNI SVETLA ZA
MAGLA (zelena boja)
Koga se vklu~eni prednite
svetla za magla.
34
GRADSKA FUNKCIJA
NA ELEKTRI^NIOT
SERVO UPRAVUVA^
(zelena boja)
INDIVIDUALNI
PODESUVAWA
PREDNI SEDI[TA
Site regulirawa na sedi{teto treba da se izvr{at koga voziloto ne
e vo dvièwe.
sl.47
Regulacija vo nadol`na nasoka

Da se podigne ra~kata A (sl.47) i
da se potturne sedi{teto nanapred
ili nanazad. Vo polo`ba za vozewe
laktite treba da se blago svitkani i
dlankite potpreni na upravuva~ot.
Podesuvawe na visinata na
sedi{teto
Podignete ili spu{tete ja ra~kata
A (sl.48), za da ja postignete sakanata visina.
VA@NO Sednete na voza~koto sedi{te za da go izvr{ite podesuvaweto.
Otkako ra~kata |e se otpu{ti, sedi{teto se

blokira na leì{teto
taka {to se pomestuva naprednazad za da se blokiraat vodilkite vo {inite, dokolku istoto
ne se slu~i mo`no e da se dovede
vo opasnost onoj koj sedi na sedi{teto.
Regulacija na grbniot naslon
sl.48
sl.49
Zavrtete go regulatorot A (sl.49) do

sakanata polo`ba.
Regulacija na lumbalniot del
Ovozmoùva potpolno potpirawe na
ki~mata. Za regulirawe, vrtete go
regulatorot V.
35
Elektri~no greewe na sedi{ta

(sl.50)
POTPIRAÎ ZA GLAVA
Pritisnete gi kop~iwata A i/ili V

za vklu~uvawe i isklu~uvawe na
greeweto na sedi{tata.
Predni sedi{ta
A - greewe na levoto sedi{te

V - greewe na desnoto sedi{te
Sijali~kata na kop~eto }e se zapali
koga funkcijata e vklu~ena.
Zavisno od verzijata, potpira~ite za

glava moè da bidat:
- fiksni (sl.51)
Zapomnete deka potpira~ite za glava treba da se

postavat taka da tilot, a
ne vratot bide potpren na nego.
Samo vo vakva polo`ba tie ja vr{at svojata funkcija, vo slu~aj
na udar.
- podeslivi po visina (sl.52)

Za podesuvawe, pritisnete go kop~eto A i pomestete go potpira~ot na
sakanata visina.
Proverete dali e blokiran.
Potpira~ite za glava nemoè da se
izvadat.
sl.50
36
sl.51
sl.52
Zadni sedi{ta
Potpira~i za glava za zadnite sedi{ta se predvideni samo kaj nekoi
verzii.
Za vadewe na potpira~ite za glava,
izvadete ja zadnata polica, pritisnete gi kop~iwata A i izvle~ete gi
nagore.
VLEGUVAWE NA ZADNITE
SEDI[TA (verzii so 3 vrati)
Na zadnite sedi{ta moè lesno da
se vleze od dvete strani.
Povle~ete ja ra~kata A (sl.54) nagore za preklopuvawe na potpira~ot
na sedi{teto i pomestuvawe nanapred.
Uredot so memorija na sedi{teto

ovozmoùva negovo vra}awe vo ista
polo`ba. Sekoga{ proverete dali
sedi{teto e blokirawe so obid za
pomestuvawe napred - nazad.
UPRAVUVA^
Vo nekoi verzii upravuva~ot moè da
se podesuva po visina.
1. Povle~ete ja ra~kata A (sl.55) vo
polo`ba 1.
2. Podesete go upravuva~ot
3. Vratete ja ra~kata vo polo`ba 2.
Ne regulirajte ja visinata na upravuva~ot koga

voziloto e vo dvièwe.
sl.53
sl.54
sl.55
37
VNATRE[EN RETROVIZOR
NADVORE[NI RETROVIZORI
Vnatre{niot retrovizor se regulira

so ra~kata A (sl.56).
So elektri~no podesuvawe
(sl.58)
So ra~na regulacija (sl.57)
Reguliraweto e mo`no samo so klu~ot

vo polo`ba MAR.
1 - polo`ba protiv zaslepuvawe

2 - normalna polo`ba
I vo dvete pozicii ogledaloto moè
da se naso~i vo site pravci. Postoi
i ured koj go previtkuva ogledaloto
vo slu~aj na udar
sl.56
38
Reguliraweto se vr{i od vnatre{nosta na voziloto, so pomo{ na

ra~kata A.
Za regulirawe na retrovizorite
deluvajte na prekinuva~ot A.
Prekinuva~ot V sluì za izbor na
retrovizor (lev ili desen)
Dokolku polo`bata na
retrovizorot e problemati~na pri minuvawe
vo tesna uli~ka, toga{ teloto na
retrovizorot moète da go stavite od pozicija 1 vo pozicija 2.
sl.57
Reguliraweto se vr{i samo koga

voziloto stoi i ra~nata ko~nica e
podignata.
Uredot za odmagluvawe na retrovizorite }e se vklu~i avtomatski so
grea~ot na zadnoto staklo.
sl.58
GREEWE I VENTILACIJA
sl.59 Verzija so centralna konzola
sl.60 Verzija so centralen tunel
A. Difuzori za odmagluvawe na strani~nite stakla

V. Strani~ni difuzori so naso~uvawe
S. Difuzor za odmagluvawe i odmrznuvawe na prednoto
staklo
D. Centralen difuzor
E. Centralni difuzori so naso~uvawe
F. Dolni difuzori
A. Difuzori za odmagluvawe na strani~nite stakla

V. Strani~ni difuzori so naso~uvawe
S. Difuzor za odmagluvawe i odmrznuvawe na prednoto
staklo
D. Centralen difuzor
E. Centralni difuzori so naso~uvawe
F. Dolni difuzori
G. Dolni difuzori za zadnite sedi{ta
39
CENTRALNI DIFUZORI (sl.61)
STRANI^NI DIFUZORI (sl.62)
DOLNI DIFUZORI (sl.63-64)
A - Fiksni difuzori
V - Difuzori so naso~uvawe
A - Difuzor so podesuvawe: pritisnete vo nasoka na strelkata
S-D - Fiksen difuzor za distribucija na vozduh kon nozete.
S - Kontrola na protok na vozduh
V - Fiksen strani~en difuzor
- otvoren difuzor
KOMANDI (sl.65)
- zatvoren difuzor
A - Regulator za temperaturata na
vozduhot (me{awe na topol i laden
vozduh)
D - Kontrola za nasoka na vozduhot
V - Kop~e za postavuvawe na funkcijata za recirkulacija na vozduhot, i

pritoa go isklu~uva vlezot na nadvore{en vozduh vo vnatre{nosta na
voziloto.
S - Regulator za aktivirawe na ventilatorot
D - Regulator za distribucija na vozduhot
sl.61
sl.63
sl.62
sl.64
40
sl.65
REGULIRAWE NA KLIMATA
Distribucija na vozduh
Kop~eto D go naso~uva vozduhot vo
kabinata na pet nivoa:
celiot vozduh e naso~en kon voza~koto staklo i prednite strani~ni stakla za odmrznuvawe i
odmagluvawe
Nivoata na distribucija grafi~ki se
ilustrirani na slikite.
go naso~uva vozduhot kon centralnite i strani~nite difuzori direktno kon naj~uvstvitelnite delovi od teloto
go naso~uva topliot vozduh kon
dolnite difuzori i sveìot vozduh kon difuzorite na tablata
("bilevel" funkcija)
sl.67
gi koristi karakteristikite na
topliot vozduh da se dviì nagore, za pobrzo zagrevawe na
kabinata
osiguruva dobro zagrevawe na
kabinata i spre~uva zamagluvawe
sl.66
sl.68
41
Greewe
1) Regulator za temperaturata na
vozduhot: pokazatelot na crveniot
del.
2) Regulator na ventilatorot S:
pokazatelot na sakanata brzina
3) Regulatorot za distribucija na
vozduhot: pokazatelot D na:
za greewe na nozete i istovremeno
odmagluvawe na prednoto staklo;
sl.69
za zagrevawe na nozete i odrùvawe na sve` vozduh (funkcija

"bilevel")
za brzo zagrevawe
Brzo zagrevawe
1) Zatvorete gi difuzorite na
tablata
vo
vozduhot A: pokazatelot na
crveniot del.
3) Regulator na ventilatorot S na
~etvrta brzina: pokazatelot na 4
vozduhot: pokazatelot D na
sl.70
42
Brzo odmagluvawe i odmrznuvawe na prednoto i strani~nite stakla

Ovaa funkcija nare~ena MAX-DEF se
vklu~uva so zavrtuvawe na pokazatelite na portokalovite simboli, t.e.:
vo
vozduhot A: pokazatelot na
crveniot del.
~etvrta brzina: pokazatelot na 4
vozduhot: pokazatelot D na
4) Kop~eto za recirkulacija na
[tom }e se odmrzne/odmagli stakloto, komandite treba da se vratat na
normalnite funkcii za da se dobie
sakaniot komfor.
Za da izbegnete eventualni povtorni

zamagluvawa, potrebno e da go napravite slednovo:
VA@NO Ako nadvore{nata temperatura e mnogu niska, ili ako vrne i/
ili postoi zna~itelna razlika me|u
vnatre{nata i nadvore{nata temperatura, za{titete gi staklata od zamagluvawe kako {to e opi{ano:
- kop~eto V na
- regulator za temperaturata na
vozduhot A: pokazatelot vo crveniot
del na
.
- regulator na ventilatorot S na vtora ili povisoka brzina: pokazatelot
na 2
- regulatorot za distribucija na vozduhot: pokazatelot D na . Toj moè
ako staklata ne se
da se zavrti na
zamagluvaat.
Ako voziloto poseduva klima ured,
se prepora~uva da gi podesite kontrolite kako {to e pogore opi{ano
i da go vklu~ite kop~eto S (sl.71)
za da go zabrzate procesot na odmagluvawe.
Zadno staklo
Recirkulacija
. Toa gi
Da se pritisne kop~eto
aktivira i grea~ite vo retrovizorite.
Koga kop~eto V se nao|a na pozicija

se aktivira samo cirkulacijata
na vnatre{niot vozduh
[tom }e se odmrzne zadnoto staklo

se prepora~uva kop~eto da se isklu~i.
VA@NO Ovaa funkcija e posebno

korisna koga nadvore{niot vozduh e
mnogu zagaden (vo redica, vo tunel i
sl.). Ne se prepora~uva prodolèna
upotreba koga vo voziloto ima mnogu
patnici. Dokolku nadvore{nata temperatura na vozduhot e niska ili pak
vozduhot mnogu vlaèn, mo`na e pojava na zamagluvawe na staklata.
Uredot avtomatski }e se isklu~i po

30 minuti.
Ventilacija
1) Centralni i strani~ni difuzori:
kompletno otvoreni
2) Regulator za temperatura na vozduhot A: pokazatelot na siniot del
3) Kop~eto V na
4) Regulatorot na ventilatorot S na
sakanata brzina
vozduh D: pokazatelot na
43
MANUELEN KLIMA
URED
KOMANDI (sl.71)
A - Regulator za temperatura na vozduhot (me{avina na studen/topol
vozduh)
V - Kop~e za vklu~uvawe na recirkulacija na vozduhot.
VA@NO Ovaa funkcija e posebno korisna koga nadvore{niot vozduh e

mnogu zagaden (vo redica, vo tunel i
sl.). Ne se prepora~uva prodolèna
upotreba koga vo voziloto ima mnogu
patnici. Dokolku nadvore{nata temperatura na vozduhot e niska ili pak
vozduhot mnogu vlaèn, mo`na e pojava na zamagluvawe na staklata.
S - Kop~e za aktivirawe na ventilatorot i vklu~uvawe i isklu~uvawe na uredot.
Klima uredot moè da se vklu~i samo
koga pokazatelot na ova kop~e e na
brzina 1, 2, 3 ili 4 . Sijali~kata
na kop~eto sveti koga sistemot e
vklu~en.
Klima uredot nemoè da se vklu~i
koga pokazatelot e na 0 .
D - Regulator za distribucija na
vozduhot
sl.71
44
Uredot koristi te~nost

R134a koja vo slu~aj na
istekuvawe ne ja zagaduva ~ovekovata okolina. Apsolutno treba da se izbegnuva upotreba na te~nost R12 koja ne e vo
soglasnost so delovite na samiot ured.
REGULIRAWE NA KLIMATA
Videte vo prethodniot oddel za distribucija na vozduh, greewe i ventilacija.
VA@NO Klima uredot e mnogu korisen za zabrzuvawe na odmagluvaweto
bidej}i go su{i vozduhot. Podesete
gi kontrolite za funkcija odmagluvawe i vklu~ete go klima uredot so
kop~eto S.
Maksimalno razladuvawe
vozduhot A: pokazatelot na siniot
del.
~etvrta brzina, pokazatelot na 4
ODR@UVAWE NA SISTEMOT
RA^KI NA VOLANOT
Vo zimno vreme, klima uredot mora

da se vklu~i barem edna{ mese~no
na okolu 10 minuti.
LEVA RA^KA
Pred letoto, proverete go klima

uredot vo Ovlasten servis.
Levata ra~ka go komanduva pogolemiot del od nadvore{nite svetla.

Nadvore{noto osvetluvawe se vklu~uva samo so klu~ot za palewe vo
pozicija MAR.
3) Kop~eto V na
4) Regulator za distribucija na
vozduhot D: pokazatelot na
5) Klima ured: da se pritisne prekinuva~ot S (sl.71).
Za da se vospostavi sakanoto razladuvawe: postavete go kop~eto V na
, zgolemete ja temperaturata i
namalete ja brzinata na ventilatorot.
Uredot koristi te~nost

R134a koja, vo slu~aj na
istekuvawe ne ja zagaduva ~ovekovata okolina. Apsolutno treba da se izbegnuva upotreba na te~nost R12 koja ne e vo
soglasnost so delovite na samiot ured.
So palewe na nadvore{nite svetla

na instrument tablata i razli~nite
komandi na tablata.
Pozicioni svetla (sl.72)
Se palat so vrtewe na prstenot od
pozicija
na pozicija . Na instrument tablata se pali sijali~kata
.
sl.72
45
Sredni svetla (sl.73)

Se palat so vrtewe na prstenot od
na pozicija
pozicija
VA@NO Srednite svetla avtomatski
}e se isklu~at koga }e se vklu~at
dolgite svetla pri vklu~eni predni
svetla za magla.
VA@NO Dolgite svetla avtomatski

prednite svetla za magla.
Ablendirawe (sl.75)
Se postignuva so povlekuvawe na
ra~kata kon upravuva~ot (nestabilna
pozicija).
Dolgi svetla (sl.74)

Koga ra~kata se nao|a vo pozicija ,
se potturnuva nanapred kon tablata.
Trepka~i (sl.76)
So povlekuvawe na ra~kata
Nagore = desen trepka~
nadolu = lev trepka~
Na instrument tablata se pali
.
sijali~kata
Trepka~ite se deaktiviraat avtomatski koga voziloto odnosno upravuva~ot se vra}a vo pravoliniska polo`ba.
Dokolku se saka da se dobie kratko
svetkawe na trepka~ite ra~kata se
pomestuva nagore ili nadolu i potoa
se vra}a vo prvobitna pozicija.
Na instrument tablata se pali

.
sijali~kata
So povlekuvawe na ra~kata kon
upravuva~ot svetlata se gasnat.
sl.74
sl.73
46
sl.75
sl.76
DESNA RA^KA
Bri{a~/prskalka (sl.77)
Funkcionira samo koga klu~ot za
palewe e na pozicija MAR.
KOMANDI:
0 - isklu~en bri{a~
1 - isprekinato rabotewe na bri{a~ot: vo nekoi verzii mo`ni se 4 polo`bi (od bavno do brzo - sl.78)
2 - bri{a~ot raboti postojano bavno
3 - bri{a~ot raboti postojano brzo
4 - povremeno funkcionirawe na
bri{a~ot; Pri otpu{tawe na ra~kata, istata se vra}a na pozicija 0,
i avtomatski go isklu~uva bri{a~ot
sl.77
PRSKALKI (sl.79)
Prskalki na farovi
So povlekuvawe na ra~kata kon upravuva~ot se vklu~uva prskalkata na

prednoto staklo. Ako ra~kata se zadrì vo ovaa polo`ba pove}e od polovina sekunda, }e se vklu~at i bri{a~ite.
Povlekuvaweto na ra~kata kon volanot predizvikuva prskawe na prskalkite na farovi ako se zapaleni
sredni ili dolgi svetla.
Bri{a~ite }e prebri{at tri pati po

otpu{taweto na ra~kata. Kaj nekoi
verzii, bri{a~ot }e prebri{e i
~etvrti pat po nekolku sekundi za da
go dovr{i bri{eweto.
Povle~ete ja ra~kata nekolku pati
brzo i kratko za da isprskate te~nost
bez vklu~uvawe na bri{a~ot.
sl.78
sl.79
47
Bri{a~ i prskalka na zadnoto

staklo (sl.80-81)
Funkcionira samo koga klu~ot za
palewe e na pozicija MAR.
Za vklu~uvawe na zadniot bri{a~
ra~kata se vrti od pozicija
na
pozicija .
So potturnuvawe na ra~kata nanapred vleguva vo funkcija frlaweto
na mlaz na prskalkata na zadnoto
staklo i pominuvawe na istoto so
bri{a~ot; so otpu{tawe na ra~kata
se isklu~uva funkcijata.
PRSKALKI (sl.81)
So poturnuvawe na ra~kata kon upravuva~ot se vklu~uva prskalkata na
zadnoto staklo. Ako ra~kata se zadrì vo ovaa polo`ba pove}e od polovina sekunda, }e se vklu~i i bri{a~ot.
Bri{a~ot }e prebri{e tri pati po
otpu{taweto na ra~kata. Kaj nekoi
verzii bri{a~ot }e prebri{e i
~etvrti pat po nekolku sekundi za da
go dovr{i bri{eweto.
FOLLOW ME HOME
Ovaa funkcija moè da se koristi za
osvetluvawe na delot pred voziloto
koga klu~ot e na STOP ili izvaden
so povlekuvawe na ra~kata kon upravuva~ot (sl.82).
Poturnete ja ra~kata nekolku pati

brzo i kratko za da isprskate te~nost
bez vklu~uvawe na bri{a~ot.
Vo nekoi verzii frekvencijata na
zadniot bri{a~ e povrzana so onaa
na predniot.
sl.80
48
sl.81
sl.82
Deluvajte na ra~kata vo rok od dve

minuti po zapiraweto na motorot.
Svetlata }e se vklu~at na 30 sekundi
za sekoe povlekuvawe na ra~kata ili
maksimalno 5 minuti i avtomatski }e
se isklu~at. Drète ja ra~kata povle~ena kon upravuva~ot na podolgo
od 2 sekundi za da ja isklu~ite ovaa
funkcija.
VNATRE[NO
OSVETLUVAWE
Slednite sostojbi moè da se postignat, zavisno od polo`bata na prekinuva~ite:
PLAFONSKA SIJALICA
- prekinuva~ot A pritisnat kon desno, svetlata S i D }e se zapalat bez

ogled na polo`bata na vratite
Sijalicata se pali avtomatski so

otvorawe na edna od vratite.
Koga vratite se zatvoreni sijali~kata se pali so pritiskawe na kusiot
kraj na istata (sl.83).
- prekinuva~ot A vo centralna polo`ba, svetlata S i D }e se palat

ako e otvorena edna vrata
SVETLA ZA ÎTAWE
- prekinuva~ot A pritisnat kon levo,

svetlata S i D se isklu~eni. Tie
nema da se vklu~at koga }e se otvori
vrata.
Pritisnete go prekinuva~ot A (sl.84)

za vklu~uvawe i isklu~uvawe na svetlata.
Koga svetlata se izgaseni, prekinuva~ot V gi isklu~uva slednite

svetla:
Prekinuva~ot V go kontrolira svetloto za ~itawe.
- svetloto za ~itawe S, ako se pritisne na levo

- svetloto za ~itawe D, ako se pritisne na desno
sl.83
sl.84
49
VA@NO Proverete dali i dvata prekinuva~i se vo centralna polo`ba

pred izleguvawe od voziloto. Taka
ste sigurni deka svetlata }e se
isklu~at po zatvorawe na vratite i
nema da go praznat akumulatorot.
Vremensko palewe na plafonskata sijalica
Dve strategii se dostapni vo nekoi
verzii, so cel olesnuvawe na vleguvaweto i izleguvaweto od voziloto,
osobeno no}e i vo temni predeli.
VREMENSKO PALEWE ZA IZLEGUVAWE

Plafonskata sijalica }e se zapali
koga klu~ot e izvaden od kontakt
bravata:
- na 3 minuti po gasneweto na motorot
- na 3 minuti koga edna od prednite
vrati e otvorena
- na 7 sekundi od zatvorawe na vratite (vo ramkite na tri minuti).
Sijalicata }e se izgasi koga vratite
se zaklu~eni.
KONTROLI
SVETLA ZA VO NEZGODA
(sl.85-86)
Se vklu~uvaat so pritiskawe na prekinuva~ot A, koja i da e polo`bata
na klu~ot za palewe.
So vklu~uvawe na prekinuva~ot,
istiot se osvetluva i se palat site
~etiri trepka~i i na instrumentite
.
trepka
Za da se izgasnat - se isklu~uva istiot prekinuva~.
VREMENSKO PALEWE ZA VLEGUVAWE

Plafonskata sijalica }e se zapali
kako {to sleduva:
- na 15 sekundi od otklu~uvawe na
prednite vrati
- na 3 minuti koga edna od prednite
vrati e otvorena
- na 7 sekundi od zatvorawe na vratite (vo ramkite na tri minuti)
Sijalicata }e se izgasi koga klu~ot
}e se zavrti na MAR.
sl.85
50
Upotrebata na svetlata
za vo nezgoda treba da se
prilagodi na Zakonot za
pati{ta vo zemjata kade se vozi.
Voza~ot e dolèn da gi po~ituva
ovie propisi.
PREKINUVAÎ I KOPÎWA ZA
KOMANDA (sl.87)
Smesteni se pod centralnite difuzori za vozduh.
Funkcioniraat samo koga klu~ot za
palewe e vo pozicija MAR.
A - Podesuvawe na servo upravuva~ot.
V - Grea~ na zadno staklo
Uredot avtomatski se isklu~uva po
30 minuti.
D - Prekinuva~ za sovoza~koto staklo

E - Prekinuva~ za zadno svetlo za
magla
F - Prekinuva~ za prednite svetla
za magla
VA@NO Srednite svetla avtomatski
dolgite svetla pri vklu~eni predni
svetla za magla.
S - Prekinuva~ za voza~koto staklo
sl.86
sl.87
51
PREKINUVA^ NA BLOKADA ZA
NAPOJUVAWE SO GORIVO
Vo slu~aj na udar, voziloto e opremeno i so blokada na napojuvaweto
so gorivo i kako posledica na toa
motorot prestanuva so rabota.
Dokolku ne se vostanovi gubewe na

gorivo, a voziloto e vo sostojba
povtorno da se dviì, treba da se
pritisne kop~eto A (sl.88), postaveno vo motorniot prostor, za povtorno da se aktivira napojuvaweto
so gorivo.
VNATRE[NA OPREMA
KASETA ZA PREDMETI (sl.89)
Za otvorawe povle~ete ja ra~kata A
vo nasoka na strelkata.
Zapomnete deka treba da se zavrti

klu~ot na pozicija STOP za da se
izbegne praznewe na akumulatorot.
Po udarot, dokolku se po~uvstvuva miris na gorivo ili se vostanovi gubewe na istoto, ne go vklu~uvajte povtorno prekinuva~ot bidej|i postoi opasnost od poàr.
sl.88
52
sl.89
FIOKA POD SOVOZA^KOTO

SEDI[TE (sl.90)
Samo kaj nekoi verzii. Povle~ete ja
ra~kata A nagore i izvle~ete ja
fiokata.
DEL ZA SITNI PARI (sl.91-92)
ZAPALKA (sl.93)
Na centralniot tunel postoi del za

~uvawe na sitni pari.
Pritisnete go kop~eto A. Po okolu

15 sekundi istoto se vra}a vo
prvobitna pozicija {to zna~i deka
zapalkata moè da se upotrebi.
OTVORI ZA MAGNETNI KARTI^KI I BILETI (sl.92)

Na centralniot tunel postojat otvori za ~uvawe na magnetni karti~ki i
bileti (telefonski karti~ki, bileti
od patarina i sl.)
Vnimanie. Zapalkata postignuva visoka temperatura. Vnimatelno rakuvajte so nea i vnimavajte da ne

dojde na dofat na deca: postoi
opasnost od izgorenici i poàr.
sl.90
sl.91
sl.92
sl.93
53
PEPELNIK (sl.94)
Za da se otvori pepelnikot potrebno
e da se potrgne poklopecot A. Pepelnikot V se vadi za da se isprazni so
povlekuvawe vo nasoka na strelkata.
Nepu{a~ite moè da go izvadat
pepelnikot i da go koristat otvorot
za sitni predmeti.
sl.94
54
Na zadniot del od centralniot tunel

se nao|a preklopiv pepelnik. Za
upotreba i praznewe povle~ete vo
nasoka na strelkite na sl.95.
[TITNICI OD SONCE (sl.96)
Nepu{a~ite moè da go izvadat

pepelnikot i da go koristat otvorot
za sitni predmeti.
Na zadniot del od {titnikot na sovoza~koto sedi{te se nao|a pomo{no

ogledalce.
Postaveni se na stranite od centralniot retrovizor. Moè da se postavat

frontalno i strani~no.
Na zadniot del od {titnikot za sonce

na voza~koto sedi{te kaj nekoi verzii se nao|a ogledalce pokrieno so
kapa~e A za da za{titi od zaslepuvawe od vozilata pozadi.
sl.95
sl.96
ZADNI STRANI^NI STAKLA

(verzii so tri vrati)
SONÊV POKRIV
Prozorite se otvaraat nanadvor.
Pokrivot otvorajte/zatvorajte go samo koga voziloto ne e vo dvièwe.
1) Povle~ete ja ra~kata kako {to e

prikaàno na sl.97.
2) Poturnete ja ra~kata nanadvor za
da go otvorite prozorot.
3) Poturnete ja ra~kata nanazad se
dodeka na klikne.
Za da go zatvorite prozorot, povle~ete ja ra~kata vo sprotivna nasoka
dodeka ne klikne.
Kontroliran e elektri~no.
Raboti samo koga klu~ot e na polo`ba
MAR.
Za otvorawe: pritisnete go prekinuva~ot na A (simbol).

Podignata polo`ba: pritisnete go
prekinuva~ot na V, ova e mo`no samo
koga e pokrivot zatvoren.
Za zatvorawe: pritisnete go prekinuva~ot na V, pritisnete na A (simbol) koga pokrivot e vo podignata
polo`ba.
Montirana e i roletna za da se namali dejstvoto na son~evite zraci vo
kabinata. Povle~ete ja za ra~kata.
Prekinuva~ot (sl.98) gi kontrolira

site funkcii (otvorawe, zatvorawe,
podignuvawe i spu{tawe).
Koga }e go otpu{tite prekinuva~ot,
pokrivot ostanuva vo taa polo`ba.
sl.97
sl.98
55
Vo slu~aj da se rasipe elektri~niot

ured treba da se izvadi delot A
(sl.99) so dejstvuvawe vo to~kata V
na slikata. Vmetnete ja dobienata
odvrtka vo leì{teto A (sl.100) i
manuelno izvr{ete ja operacijata.
Koga e potpolno otvoren, zavrtete ja
odvrtkata pola krug nanazad dodeka
klikne.
Potoa izvadete ja odvrtkata.
sl.99
56
Pokrivot ne smee da se
otvora koga e zamrznat
ili koga na nego ima
sneg: moè da se o{teti.
Nepravilnata upotreba
na pokrivot predizvikuva o{tetuvawe na istiot. Pred i po aktiviraweto potrebno e da se proveri dali patnicite go popre~uvaat odot na
pokrivot i istite da se predupredat.
sl.100
[tom |e izlezete od avtomobilot potrebno e da

go izvadite klu~ot od
bravata za palewe za da se izbegnat nesakani pridviùvawa
na pokrivot so slu~ajno pritiskawe na nekoe od kop~iwata.
VRATI
Otvorawe i zatvorawe na
prednite vrati odvnatre
CENTRALNO ZAKLUÛVAWE
STRANI^NI VRATI
Za otvorawe: povle~ete ja ra~kata

(sl.102).
Odnadvor
Otklu~uvawe od nadvor
Za zatvorawe: zatvorete ja vratata i

pritisnete go kop~eto.
Koga se vratite zatvoreni, stavete go

i zavrtete go klu~ot vo edna od
prednite vrati.
Otvorawe i zatvorawe na
zadnite vrati odvnatre
Odvnatre
Predni vrati: zavrtete go klu~ot na

1 (sl.101) i podignete ja kvakata.
Zadni vrati: Podignete go kop~eto i
podignete ja kvakata.
Zaklu~uvawe od nadvor
Predni vrati: zavrtete go klu~ot na
2 (sl.101).
Zadni vrati: pritisnete go kop~eto
i zatvorete ja vratata.
sl.101
Za otvorawe: proverete da ne e
vklu~ena bravata za deca (sl.104)
(polo`ba 1). Podignete go kop~eto i
povle~ete ja ra~kata (sl.103).
Za zatvorawe: pritisnete go kop~eto
(moè i pred zatvorawe na vratata).
Koga se vratite zatvoreni, pritisnete (za zaklu~uvawe) ili podignete

go (za otklu~uvawe) kop~eto na edna
od prednite vrati.
Kop~iwata na zadnite vrati }e ja otklu~at ili zaklu~at samo soodvetnata vrata.
Vo nekoi verzii, moè da se zapali

sijali~kata na instrument tablata
ako edna od vratite ne e dobro zatvorena.
sl.102
sl.103
57
VA@NO Ako edna od vratite ne e

dobro zatvorena ili ako ima gre{ka
vo sistemot, centralnata brava }e se
isklu~i i po nekolku obidi uredot
}e prestane da raboti na dve minuti.
Vo ovie dve minuti vratite moè da
se otklu~uvaat i zaklu~uvaat manuelno. Po dve minuti, kontrolnata
edinica e povtorno podgotvena za
primawe komandi.
Ako pri~inata za defekt e otstraneta
uredot }e po~ne da raboti ispravno,
inaku povtorno }e se isklu~i.
DETSKA BRAVA
Za spre~uvawe na otvorawe na zadnite vrati odvnatre.
Vklu~ete ja so vmetnuvawe na vrvot
od klu~ot kako na sl.104 i so negovo
zavrtuvawe.
Polo`ba 1 - otklu~eno
Polo`ba 2 - zaklu~eno
Uredot }e ostane vklu~en duri i ako
vratite se otklu~eni elektri~no.
ELEKTRI^NI PODIGNUVAÎ NA
STAKLATA
Elektri~nite podignuva~i na stakla
se kontrolirani od dva prekinuva~i
koi se nao|aat centralno na instrument tablata (sl.105) koga klu~ot e
na MAR:
A - prekinuva~ za levoto staklo
V - prekinuva~ za desnoto staklo.
Ovie operacii se dozvoleni i dve
minuti po zavrtuvawe na klu~ot od
MAR na STOP ako se vratite zatvoreni.
Sekoga{ upotrebuvajte
go uredot koga prevezuvate deca.
sl.104
58
sl.105
Kaj nekoi verzii na voza~kata strana

ima kop~e za avtomatska operacija.
Pritisnete go kop~eto na pove}e od
edna sekunda: prozorot }e zastane na
krajot (ili koga }e se pritisne kop~eto povtorno).
BAGA@NIK
Otvorawe/zatvorawe na
baga`nikot
Od nadvor: baga`nikot se otvora so
otklu~uvawe na bravata so klu~ot za
palewe (sl.106).
Nepravilna upotreba na
elektri~nite podignuva~i moè da bide opasna. Sekoga{ proveruvajte dali
nekoj ili ne{to go popre~uva
dvièweto na stakloto. [tom |e
izlezete od voziloto, izvadete
go klu~ot za palewe kako bi se
spre~ilo nesakano pridviùvawe na staklata.
Od vnatre: so povlekuvawe na ra~kata nagore (sl.107).

Otvoraweto na baga`nikot e olesneto so gasnite amortizeri.
Za zatvorawe, spu{tete go baga`nikot dodeka ne klikne.
Ne povlekuvajte ja ra~kata za otvorawe koga e

voziloto vo dvièwe.
sl.106
sl.107
59
Postavuvawe na dopolnitelni predmeti vo

blizina na pridrùva~ite na zadnata vrata moè da
predizvika o{tetuvawe na podignuva~ite koi rabotat na gas.
PRO[IRUVAWE NA
BAGA@NIKOT
Edine~no zadno sedi{te bez
potpira~i za glava
1) pricvrstete gi kop~ite za pojasite
na drà~ite A (sl.108).
Nikoga{ ne smee da se
nadminuva dozvolenoto
optovaruvawe na voziloto (vidi vo poglavjeto "Tehni~ki karakteristiki"). Sekoga{ proveruvajte dali se dobro
postaveni predmetite vo baga`nikot, kako bi se izbegnalo nivno pa}awe vo slu~aj na nenadejno
sopirawe.
2) povle~ete ja ra~kata V na sredinata od sedi{teto i navalete go nanapred vo pravec na strelkata.

3) proverete dali se pojasite A
(sl.109) postaveni vo drà~ite V.
4) oslobodete go naslonot so pritiskawe na kop~iwata S vo nasoka na
strelkite. Navalete go nanapred za
da dobiete edinstven prostor za
baga`.
sl.108
60
Zadno sedi{te so potpira~i za

glava
1) pricvrstete gi kop~ite za pojasite
na drà~ite
2) povle~ete ja ra~kata na sredinata
od sedi{teto i navalete go nanapred
3) izvadete ja policata (vidi podolu)
4) pritisnete gi kop~iwata A
(sl.110) i izvadete gi potpira~ite
so izvlekuvawe nagore.
5) oslobodete go naslonot so pritiskawe na kop~iwata. Navalete go nanapred za da dobiete edinstven
prostor za baga`.
6) postavete gi potpira~ite za glava
vo specijalnoto ku}i{te V na zadnata
strana od sedi{teto.
sl.109
Centralniot pojas vo tri to~ki moè

da se otstrani na sledniot na~in:
1) pritisnete go crnoto kop~e A
(sl.111) ako pojasot e zakop~an.
Za povtorna upotreba:
Izvr{ete gi operaciite po obraten
redosled.
2) zemete go centralniot pojas do

vodilkata V na gorniot del od
sedi{teto i izvadete go vtoroto
jazi~e S od otvorot.
3) izvadete go prvoto jazi~e D od otvorot i zaka~ete go na specijalniot
drà~ E.
sl.110
sl.111
sl.112
61
Podeliva zadna klupa
Vadewe na zadnata polica
Baga`nikot moè da se pro{iri

delumno ili celosno.
1) oslobodete gi gornite kraevi A

(sl.113) na jaèncata.
Za delumno pro{iruvawe preklopete

ja samo desnata strana od zadnata
klupa:
2) oslobodete gi drà~ite
(sl.114) od otvorite V.
3) pomestete ja policata kon vnatre

i zavrtete ja kako na sl.115 za da ja
izvadite.
Koga e izvadena, policata moè da
se postavi pome|u sedi{teto i potpira~ot kako na sl.116.
VA@NO Ako ima teòk tovar vo baga`nikot i ako patuvate no}e, dobro
e da ja podesite visinata na svetlata
(vidi Svetla vo ovoj oddel).
1) podignete go desnoto sedi{te so

ra~kata A (sl.112).
2) oslobodete go sedi{teto so kop~eto V i preklopete go nanapred.
Za potpolno pro{iruvawe, podignete
gi dvete sedi{ta so ra~kite, potoa
preklopete go celoto sedi{te kako
{to e opi{ano za edine~no sedi{te.
Pri vra|awe na policata nad zadnoto sedi{te

potrebno e da se vnimava kraevite prikaàni na
sl.113 da pominat zad amortizerite.
sl.114
sl.113
62
sl.115
sl.116
Vra|awe na sedi{teto vo
normalna polo`ba
1) Proverete dali pojasite se vo nivnite drà~i.
2) Vratete go potpira~ot vo vertikalna polo`ba i previlno pricvrstete go.
3) Vratete go sedi{teto vo horizontalna polo`ba, drèj}i go centralniot pojas podignat.
HAUBA NA MOTOROT
Postapkata da se vr{i
samo koga voziloto ne se
dviì. Pred da se podigne, potrebno e da se proveri da
ne e podignat bri{a~ot na prednoto staklo.
1) da se povle~e crvenata ra~ka A

(sl. 117) vo prikaàniot pravec.
2) pritisnete ja ra~kata A (sl.118),
kako {to e prikaàno so strelkata
3) da se podigne kapakot i da se oslobodi {ipkata za prid`ruvawe A
(sl.119) od leì{teto za blokirawe. Vnesete go krajot od {ipkata vo
leì{teto V od kapakot na motorot.
sl.117
sl.118
Vnimanie. Pogre{no postavuvawe na {ipkata moè da predizvika pa}awe

na kapakot.
Koga motorot e èòk,

treba mnogu vnimatelno
da se rakuva so kapakot
odnosno da se izbegnuva dopir
so delovite vo motorot. Ne dobliùvajte gi racete do elektroventilatorot: moè da se pridviì, iako klu~ot za palewe e
izvaden od bravata za palewe.
Po~ekajte motorot da se izladi.
sl.119
63
Vnimavajte na marami,
vratovrski ili {apki,
koi {to i slu~ajno moè
da dojdat vo dopir so delovite
na motorot koi se vo dvièwe;
moè da bidat povle~eni {to
moè da pretstavuva golema
opasnost za onoj koj gi nosi.
DR@AÎ ZA BAGA@ NA
POKRIVOT
VA@NO Sledete gi upatstvata od

kompletot. Montiraweto doverete go
na iskusni lica.
DR@AÎ
Verzii so pet vrati: potrgnete go
kederot vo to~kite prikaàni na
sl.120 za pristap do drà~ite.
Po nekolku kilometri,
proverete dali vrskite
se cvrsti.
Pricvrstete gi krovnite nosa~i na

drà~ite.
Za zatvorawe
1) se izvadi {ipkata {to go pridrùva A od sedi{teto V i da se vrati
na mesto
2) Da se spu{ti kapakot do visina
od okolu 20 cm
Verzii so tri vrati: Prednite drà~i se na istite mesta so onie za

pet vrati.
Zadnite drà~i se vo delot ozna~en
so otpe~atenite znaci T na zadnite
stakla (sl.121).
Nikoga{ ne nadminuvajte ja dozvolenata nosivost (vidi Tehni~ki karakteristiki).
sl.120
sl.121
3) Da se otpu{ti da padne pri {to

avtomatski }e se zatvori
Da se proveri dali pravilno e zatvoren kapakot na motorot, za da se

izbegne negovo slu~ajno otvorawe za vreme na vozeweto.
64
FAROVI
NASOÛVAWE NA SVETLOSNIOT SNOP
Pravilnoto naso~uvawe na svetlosniot snop na farovite e biten
element za bezbednosta na pati{tata.
Koga voziloto e natovareno se

navednuva nanazad. Ova zna~i deka
svetlosniot snop se podignuva. Zatoa
e neophodno da se izvr{i korekcija
na naso~enosta na svetlosniot snop
na farovite.
0 voza~ot i patnik na prednoto

sedi{te
1 5 patnici vo voziloto
2 5 patnici + tovar vo baga`nikot
Postapete na sledniot na~in:
Istoto ovozmoùva po~ituvawe na

propisite od zakonot.
- drète go kop~eto V (sl.122) pritisnato, za da zgolemuvate za edna

polo`ba (na pr. 01, 12, 23)
Za kontrola i eventualna korekcija

Fiat
- drète go kop~eto A pritisnato za

da namaluvate za edna polo`ba (na
pr. 32, 21, 10)
NADOMEST NA INKLINACIJATA
Ekranot S ja pokaùva polo`bata za

vreme na podesuvaweto.
Voziloto e opremeno so ured za

nadomest na inklinacijata. Uredot
raboti koga klu~ot e na MAR i
svetlata se vklu~eni.
Korektno podesuvawe vo
zavisnost od optovaruvaweto
3 voza~ot + tovar do maksimalna

teìna
Naso~enosta na svetlosniot snop treba da se

proveruva sekoga{ koga
se menuva optovarenosta na voziloto.
sl.122
65
AVY
Funkcijata na sistemot protiv blokirawe na trkalata se sostoi vo popre~uvawe na blokirawe na trkalata
vo sekakvi uslovi na pat i pri bilo
kolkav intenzitet na sopirawe kako
i izbegnuvawe na lizgaweto na
trkalata i pritoa garantira kontrola vrz voziloto, mo`nost za zavrtuvawe kako i najmal moèn pat na
sopirawe.
Dokolku uslovite na pat se pri~ina

za namalen koeficient na triewe na
trkalata (na pr. voda, mraz, sneg i
sl.) moè da se javi lizgawe na edno
od trkalata; ili pak, edno od trkalata moè da bide preoptovareno,
poradi navednuvaweto na voziloto
pri sopirawe so {to voziloto gubi
od kapacitetot na zavrtuvawe.
Elektronskata centrala prima i obrabotuva signali koi doa|aat od pedalata za sopira~ka i od ~etirite
senzori postaveni vo blizina na trkalata i ja komanduva hidrauli~nata
grupa, taka {to go namaluva, zgolemuva ili odrùva pritisokot na sopira~koto kolo i na toj na~in go
izbegnuva blokiraweto na trkalata.
AVY sistemot go koristi

maksimalnoto prilepuvawe na patot, no ne go
zgolemuva, zatoa treba da vnimavate pri vozeweto na lizgavi
povr{ini, i da ne prevzemate
nepotrebni rizici.
Ako AVY sistemot se

vklu~i, zna~i deka prilepuvaweto me}u pnevmaticite i patot ja dostignalo
grani~nata vrednost, mora da
usporite za da ja prilagodite
brzinata kon uslovite na patot.
Ako ima gre{ka vo sistemot, |e se zapali sijali~kata

na instrument tablata. Vo ovoj slu~aj,
namalete ja brzinata i obratete
se vo Ovlasten servis.
66
Ko~eweto pri vrtewe sekoga{ bara

vnimatelnost pri koristewe na AVY
sistem.
Koga AVY sistemot intervenira, se javuva pulsirawe na pedalata na

sopira~kata, ne namaluvajte go
pritisokot vrz pedalata za da
ostvarite najkus pat na sopirawe, bez ogled na sostojbata na
patot.
PREDUPREDUVAWE Vozilata koi

se opremeni so AVY treba da koristat
isklu~ivo trkala i pnevmatici kako
i oprema za ko~ewe odobreni od
Konstruktorot.
Sistemot e kompletiran so elektronski distributor na ko~nata sila EBD

koj gi zgolemuva performansite na
sistemot i gi koristi centralata i
senzorite od AVY sistemot.
Voziloto e opremeno so
elektronski distributor na ko~nata sila
(EBD). Sijali~kite
i
|e se
zapalat istovremeno ako ima
gre{ka vo EBD sistemot. Vo ovoj
slu~aj nagloto sopirawe moè
da predizvika rano blokirawe
na trkalata so mo`nost za prolizguvawe. Vozete go voziloto
ekstremno vnimatelno do Ovlasten servis.
Samo sijali~kata
zna~i defekt na AVY sistemot. Vo ovoj slu~aj, sistemot za ko~ewe raboti normalno, no bez sistemot protiv blokirawe. Pod ovie uslovi, performansite na EBD sistemot moàt da bidat namaleni. I vo ovoj
slu~aj ve sovetuvame da se obratite do najbliskiot Ovlasten
servis.
Ako sijali~kata
za
ko~na te~nost se zapali,
zaprete go vedna{ voziloto i obratete se vo najbliskiot Ovlasten servis. Te~eweto
na ko~nata te~nost od instalacijata vlijae i vrz konvencionalnite i vrz AVY sistemite za
ko~ewe.
67
TCS
TCS (Sistem protiv prolizguvawe) go
spre~uva prolizguvaweto na pogonskite trkala. Toj e osobeno efektiven pri brzini poniski od 40 km/h i
na lo{i uslovi na patot, kako:
- zabrzuvawe na sne`ni ili zaledeni
pati{ta
- neasfaltirani pati{ta
- neednakvo prilepuvawe na patot
TSY intervenira avtomatski so priko~uvawe na pogonskite trkala bez

pritiskawe na pedalot za ko~ewe.
Ova e bidej}i senzorite na AVY-ot
detektiraat vrtewe na trkalata vrz
osnova na koi centralata za TSY go
presmetuva prolizguvaweto na trkalata.
PREDNI I STRANI^NI
VOZDU[NI PERNIÎWA
Sistemot avtomatski se vklu~uva so

startuvawe na motorot i moè da se
vklu~i i isklu~i ra~no so pomo{ na
kop~e na tunelot A (sl.123).
Vozdu{noto perni~e e sigurnosen

ured koj se aktivira momentalno vo
slu~aj na frontalen sudar.
Na instrument tablata se pali sijakoga sistemot e isklu~en.

li~kata
VA@NO Na instrument tablata se
pali sijali~kata
koga TSY sistemot e vo defekt. Proverete go vo
Ovlasten servis.
sl.123
68
PREDNI PERNIÎWA (sl.124)

Opis i funkcija
Sostaven e od perni~e {to se duva i

koe e smesteno vo prostorot koj se
nao|a vo centarot na upravuva~ot (na
stranata kaj voza~ot) ili pak vo
instrument tablata pred sovoza~ot.
sl.124
Vo slu~aj na sudar so sreden, ili

pak, pogolem intenzitet postoi senzor koj go registrira nenadejnoto
sopirawe, pri {to go aktivira mehanizmot: perni~eto se naduvuva momentalno, taka da pretstavuva eden
vid za{titen sloj pome|u voza~ot/
sovoza~ot i komandnata tabla i na
toj na~in za{tituva od udar i
pote{ki povredi.
Vedna{ potoa perni~eto se izduvuva.
Aktiviraweto na vozdu{noto perni~e osloboduva izvesno koli~estvo na
pra{ina. Ovaa pra{ina ne e {tetna
i ne preduzvikuva poàr, no moè da
gi nadrazni o~ite i koàta. Dokolku
perni~eto pukne, izmijte se so voda
i sapun.
Vozdu{noto perni~e ne gi zamenuva
sigurnosnite pojasi, tuku samo ja
zgolemuva nivnata efikasnost. Vo
slu~aj na direktni sudari pri niska
brzina, strani~ni udari, prevrtuvawa i nabivawa, patnicite se za{titeni samo so sigurnosnite pojasi, koi
postojano treba da se postavuvaat.
Vo slu~aj na frontalen udar pri

niski brzini, dejstvoto na pojasite
e dovolno i perni~eto ne se aktivira.
Pri udari vo mnogu deformabilni
ili podvi`ni objekti (soobra}ajni
znaci, kupovi na zemja ili sneg,
parkirani vozila), strani~ni udari,
vleguvawe pod drugi vozila ili prepreki (na pr. kamion ili bankina),
vozdu{noto perni~e ne e potrebno i
e duri nepoèlno. Na primer, pri
udar na kriloto vo bankina vozdu{nite perni~iwa ne se aktiviraat
bidej}i ne bi pruìle dopolnitelna
za{tita vo odnos na pojasite i moè
da se nepoèlni.
Faktot deka vozdu{nite perni~iwa
ne se aktiviraat vo vakvi slu~ai ne
zna~i nivna neispravnost.
VOZDU[NO PERNIÊ ZA
SOVOZAÔT
Vozdu{noto perni~e za sovoza~ot e
dizajnirano i kalibrirano za za{tita na patnik so sigurnosen pojas.
Koga e potpolno naduvano, go ispolnuva skoro celiot prostor pome|u
instrument tablata i patnikot.
GOLEMA OPASNOST:
Na prednoto sedi{te za sovoza~, dokolku ima vozdu{no perni~e, vo nikoj
slu~aj ne treba da se postavuva
sedi{te za dete.
69
Manuelno deaktivirawe
Prekinuva~ot ima dve polo`bi:
Vozdu{noto perni~e za sovoza~ot

moè da se isklu~i ako e neophodno
postavuvawe na sedi{te za dete.
1) Vklu~eno perni~e za sovoza~

(polo`ba ON ) isklu~ena sijali~ka
na instrument tablata. Ne prevezuvajte deca na prednoto sedi{te.
Zavrtete go prekinuva~ot A (sl.125),

do koj se doa|a so otvorawe na desnata
vrata, so kontakt klu~ot.
2) Isklu~eno perni~e za sovoza~

(polo`ba OFF
) vklu~ena sijali~ka na instrument tablata. Moè da
se prevezuvaat deca na prednoto sedi{te vo soodvetno sedi{te.
Sijali~kata na instrument tablata
}e ostane vklu~ena s# dodeka e
isklu~eno vozdu{noto perni~e.
sl.125
70
STRANI^NI PERNIÎWA
(sl.126)
Namenata na strani~nite perni~iwa
e za{tita na ramewata na patnicite
na prednite sedi{ta vo slu~aj na
silen strani~en udar.
Uredot se sostoi od perni~e vgradeno
vo potpira~ite na prednite sedi{ta
koi momentalno se duvaat. Ova
osiguruva da perni~eto bide vo
optimalna polo`ba bez ogled na
polo`bata pri sedeweto.
Vo slu~aj na strani~en udar, kontrolnata edinica gi obrabotuva signalite od senzorot za zabavuvawe i gi
aktivira strani~nite perni~iwa.
sl.126
Perni~eto se naduvuva momentalno,

taka {to pretstavuva eden vid za{titen sloj pome|u ramewata na voza~ot/sovoza~ot i vratata. Vedna{
potoa perni~eto se izduvuva.
Vo slu~aj na pomali udari (za koi
dejstvoto na pojasite e dovolno)
perni~iwata ne se aktiviraat. I vo
ovie slu~ai e va`no pojasite stalno
da se upotrebuvaat. Ova }e ovozmoì
pravilna polo`ba na teloto na
patnicite i spre~uva isfrluvawe na
patnicite od voziloto vo slu~aj na
mnogu te{ki udari.
Vozdu{noto perni~e ne gi zamenuva
sigurnosnite pojasi, tuku samo ja zgolemuva nivnata efikasnost. Sovetuvame postojana upotreba na sigurnosnite pojasi, kako {to e propi{ano i
so zakon.
OP[TI PREDUPREDUVAWA
Prednite i/ili strani~nite
perni~iwa moè da se aktiviraat ako voziloto pretrpi zna~itelen udar vo dolniot del,
kako silni udari vo skali, trotoari ili predmeti pricvrsteni na podlogata, ili udirawe
vo golemi dupki na kolovozot.
Aktiviraweto na vozdu{noto
perni~e osloboduva izvesno koli~estvo na pra{ina. Ovaa pra{ina ne e {tetna i ne predizvikuva poàr, no moè da gi
nadrazni o~ite i koàta. Dokolku perni~eto pukne, izmijte se
so voda i sapun.
So stavawe na klu~ot vo kontakt
bravata vo pozicija MAR, treba
da se vklu~i sijali~kata za vozdu{no perni~e. Dokolku istata
ne se vklu~i ili pak se vklu~uva
za vreme na vozeweto, potrebno
e da se obratite do Servisnata
mreà Fiat.
terminot na istekuvawe na rokot na traewe. Po ovoj datum,

potrebno e da se obratite do
Servisnata mreà Fiat.
Po nesre|a pri koja se vklu~ile
perni~iwata, obratete se vo Ovlasten servis za zamena na istite i proverka na celiot sistem.
Site proverki, popravki i zameni mora da se izvr{uvaat vo Ovlasten servis.
Dokolku se smeni sopstvenikot
na voziloto, potrebno e da mu se
dostavat site informacii na
noviot sopstvenik, kako i da mu
se otstapi "Upatstvoto za upotreba i odrùvawe".
Zategnuva~ite na pojasi, prednite i strani~nite vozdu{ni
perni~iwa se vklu~uvaat od
kontrolnata edinica vo zavisnost od vidot na udarot. Spored
toa, dokolku ne dojde do nivno
vklu~uvawe toa ne zna~i i defekt na sistemot.
Sistemot za aktivirawe na vozdu{noto perni~e ne bara posebno odrùvawe i istiot e efikasen za vreme od 10 godini, na nego stoi tabli~ka na koja se nao}a
71
So stavawe na pozicija
MAR na klu~ot vo kontakt-bravata treba da se
vklu~i sijali~kata . Dokolku
istata ne se vklu~i ili pak se
vklu~uva za vreme na vozeweto,
potrebno e da se obratite do
Servisnata mreà Fiat.
Koga vozdu{noto perni~e za sovoza~ot e aktivno (prekinuva~ot e na

ON), sijali~kata
|e se zapali
na okolu ~etiri sekundi i |e
svetka u{te ~etiri za da go potseti voza~ot deka se vklu~eni
dvete perni~iwa. Potoa, sijali~kata treba da se izgasi.
72
Ne postavuvajte navlaki
na sedi{tata opremeni
so strani~ni perni~iwa.
Po obid za kra`ba na voziloto, proverete go sistemot vo Ovlasten servis.
Ne postavuvajte etiketi
i drugi predmeti na delot na vozdu{noto perni~e. Ne patuvajte so predmeti
vo skutot ili pak so lule vo ustata - moè da dojde do te{ki
povredi pri aktivirawe na vozdu{noto perni~e.
Va`no e da zapomnite
deka vozdu{nite perni~iwa moè da se aktiviraat i koga voziloto stoi, ako e
udreno od drugo vozilo so golema brzina. Zatoa, prepora~uvame
decata da sedat vo specijalni
sedi{ta na zadnoto sedi{te,
koja e najbezbedna polo`ba.
Naprotiv, perni~iwata nema da
se aktiviraat ako klu~ot ne e vo
bravata i ne e daden kontakt.
Taka, ovoj slu~aj ne pretstavuva
defekt na sistemot.
Racete postavete gi na
krugot od upravuva~ot
kako bi moèlo efikasno da dejstvuva vozdu{noto perni~e. Ne patuvajte so navednata
telo nanapred, drète go grbot
potpren na zadniot del od sedi{teto.
Ispravnata rabota na
perni~iwata se garantira samo koga voziloto
ne e pretovareno.
AVTORADIO
Kaj vozila so strani~ni

perni~iwa, nemojte da
gi miete sedi{tata so
voda pod pritisok.
Vo katalogot za dopolnitelna oprema

moè da se najdat kompleti za
ozvu~uvawe na voziloto.
Kaj vozilata koi ne se opremeni so

avtoradio, moè da se najdat u{te
pogolemi prostori vo instrument
tablata i vratite za ostavawe na
predmeti.
Instalirawe na ozvu~uvaweto
Zamenete go delot prikaàn na
sl.127 so dopolnitelniot koj se
nao|a vo baga`nikot. Delot se pritisnuva. za da go izvadite, stavete
ja rakata vo otvorot, podignete i
izvle~ete go.
Na toa mesto stavete go noviot del.
Potoa pronajdete gi kablite za napojuvawe.
PODGOTOVKA ZA RADIO
(opcional)
Vozdu{noto perni~e ne
gi zamenuva sigurnosnite pojasi, tuku samo ja
zgolemuva nivnata efikasnost.
Sovetuvame postojana upotreba
na sigurnosnite pojasi, kako {to
e propi{ano i so zakon.
Sistemot se sostoi od kabli za predni i zadni zvu~nici, kabli za napojuvawe, antena i kabel za nea, ~etiri
zvu~nici vo prednite vrati (dva
visokotonski i dva niskotonski), dva
zadni zvu~nici.
Zvu~nici
- dva visokotonski zvu~nici, sekoj so
maksimalna mo}nost 40 W.
- dva niskotonski zvu~nici, pre~nik
165 mm, sekoj so maksimalna mo}nost
od 40 W.
- dva zadni zvu~nici, pre~nik 100
mm, sekoj so maksimalna mo}nost od
30 W.
sl.127
73
Dijagram na povrzuvawe (sl.128)

A. Kutija so osiguruva~i - V. Visokotonski zvu~nik na prednata leva vrata S. Visokotonski zvu~nik na prednata desna vrata - D. Niskotonski zvu~nik vo
prednata leva vrata - E. Niskotonski zvu~nik vo prednata desna vrata F. Radio - G. Zaden desen zvu~nik - H. Zaden lev zvu~nik - I. Antena L. Konektor na prednata leva vrata - M. Konektor na prednata desna vrata.
Kodirawe na boite na kablite:

B - bela
N - crna
R - crvena
AG - svetlosina/òlta
AR - svetlosina/crvena
BN - bela/crna
CN - portokalova/crna
CV - portokalova/zelena
NZ - crna/violetova
RN - crvena/crna
SN - roze/crna
sl.128
74
PODGOTOVKA ZA POSTAVUVAWE NA MOBILEN

TELEFON (OPCIONAL)
Maksimalna mo|nost na
antenata e 20 W.
Podgotovkata, kombinirana so
BLAUPUNKT HIFI sistemot, se sostoi
od:
Podgotovkata, kombinirana so
BLAUPUNKT radio, BLAUPUNKT navigacija ili podgotovkata za radio
sistemot, se sostoi od:
- dvojna antena ( za radio + mobilen

telefon) na pokrivot;
- antena so dvojna namena ( za radio

+ mobilen telefon) na pokrivot;
1) MUTE funkcija na radioto
- dvojni kabli i deset-polen konektor (sl.129).
- zvu~nik so dvojna namena (za radio

+ mobilen telefon) na desnata vrata
3) Zazemjuvawe na vlezniot signal

od telefonot (S)
Konektorot se nao|a pome|u upravuva~ot i centralnata konzola.
- dvojni kabli i deset-polen konektor (sl.129).
4) Vlezen signal od telefonot (S)
Konektorot se nao|a pome|u upravuva~ot i centralnata konzola..
Dijagramot za povrzuvawe e:
2) Prazen
5) Zvu~nik so dvojna namena na

prednata desna strana (+) ( )
6) Zvu~nik so dvojna namena na
prednata desna strana (-) ( )
7) Napojuvawe na kontakt (+15)
8) Svetla (+)
9) Napojuvawe od akumulator (+)
10) Zazemjuvawe
(S) BLAUPUNKT sistem so subwoofer
( ) BLAUPUNKT radio ili sistem so
navigacija
sl.129
75
Prepora~uvame instalirawe na mikrofon blizu do prednata plafowerka, taka da ne pre~i na vidikot i da

osigura dobar priem.
Prepora~anoto mesto za postavuvawe
na drà~ za mobilen telefon e prikaàno na sl.130.
Povrzuvaweto na mobilniot telefon izvr{ete

go samo vo Ovlasten servis na Fiat.
RADIOPREDAVATELI I
MOBILNI TELEFONI
Mobilni telefoni i drugi radiopredavateli ne smeat da se koristat
vo voziloto ako ne e montirana nadvore{na antena.
VNIMANIE Upotrebata na mobilni
telefoni i drugi radio predavateli
vo voziloto sozdava elektromagnetni
poliwa na radiofrekvencija koi,
zasileni so efektite na rezonanca
vo voziloto, osven potencijalni o{tetuvawa na patnicite, predizvikuvaat nepravilna rabota na elektronskite uredi i vlijaat vrz celokupnata bezbednost na voziloto.
ELEKTRIÊN URED ZA
UPRAVUVA^ - DUALDRIVE
Elektri~niot servo upravuva~ raboti samo koga klu~ot e na MAR i motorot e zapalen.
Vo Fiat Punto e vgraden nov sistem na
elektri~en servo upravuva~ nare~en
Dualdrive.
Dualdrive moè da se podesuva od
strana na voza~ot vo zavisnost od uslovite na vozewe.
So funkcijata CITY, upravuva~ot }e
bide polesen i }e treba pomala sila
za parkirawe. Ovaa strategija se
upotrebuva vo grad.
Pritisnete go kop~eto A (sl.131) na
sredina na instrument tablata za
isklu~uvawe i vklu~uvawe na funkcijata. Koga funkcijata e vklu~ena
na instrumentite se pali sijali~kata
CITY.
Rabotata na servo upravuva~ot na
me{ani pati{ta i avtopat e poprikladna so isklu~ena funkcija CITY.
Ova }e obezbedi pogolemo ~uvstvo za
upravlivost.
sl.130
76
Dopolnitelno, vo verzijata Sporting,

funkcijata (zapalena sijali~ka CITY)
obezbeduva pokomforno vozewe so
dozirawe na pedalot za gas, soodvetno kalibriran za zabrzuvawe i zabavuvawe. Soodvetno, ovaa verzija nudi
sportski i komforni uslovi na vozewe.
Vo uslovi na defekt na sistemot za
servo upravuvawe, voziloto moè da
se vozi so osnovniot mehani~ki sistem. Sijali~kata na instrument tab}e se zapali vo ovoj slu~aj.
lata
Za informacii okolu sijali~kata,
vidi Svetla za predupreduvawe vo
ovoj oddel.
sl.131
Kontrolnata edinica gi obrabotuva

podatocite od raznite senzori vo
voziloto i go upravuva motorot na
DUALDRIVE za da obezbedi optimalno
zasiluvawe vo site uslovi na
vozewe.
VA@NO Upravuva~ot moè da stane
potvrd po manevri na parkirawe koi
vklu~uvaat golemi optovaruvawa.
Ova e normalno i predizvikano e od
sistemot za da spre~i pregrevawe na
motorot. Ne e potrebno servisirawe.
Elektri~niot servo upravuva~ }e
raboti normalno pri slednoto vozewe.
NA BENZINSKA
STANICA
BENZINSKI MOTORI
Uredite za za{tita na okolinata od
zagaduvawe koi se vgradeni vo voziloto dozvoluvaat upotreba samo na
bezoloven benzin.
Za da ne dojde do gre{ka pri polnewe
na rezervoarot, otvorot na rezervoarot za gorivo e potesen od obi~nite.
Brojot na oktani (R.O.N.) ne treba da
bide ponizok od 95.
sl.132
77
Nikoga{ ne treba da se
koristi benzin koj sodrì olovo, za da ne dojde
do trajno o{tetuvawe na kataliti~kiot lonec.
Neefikasniot kataliti~ki lonec predizvikuva ispu{tawe na {tetni materii i ja zagaduva okolinata.
DIZEL MOTORI
Polnete samo dizel gorivo za vozila koe odgovara na Evropskata specifikacija EN590.
Upotrebata na drugi proizvodi
ili me{avini moè da go o{teti motorot i da povle~e gubewe
na garancijata za popravkata.
Ako slu~ajno stavite drugo gorivo, ne palete go motorot i ispraznete go rezervoarot. Ako motorot ve|e bil zapalen, |e mora
da go ispraznite i rezervoarot
i celata instalacija za gorivo.
Te~nosta na dizel gorivoto se namaluva na niski temperaturi poradi
parafinot {to go sodrì i moè da
go zatne filterot za gorivo. Za da
se izbegnat eventualni problemi,
benzinskite pumpi obi~no prodavaat
zimsko ili letno gorivo vo zavisnost
od periodot na godinata.
78
Vo esen i prolet, koga temperaturnite razliki se golemi (od 0 do

+15S), kvalitetot na gorivoto {to
se prodava na benzinskite pumpi
moè da bide nesoodveten.
Vo ovoj slu~aj, osobeno pri ~esto
zapirawe na motorot i startuvawe
na niski temperaturi (na pr. vo
planina), polnete so zimsko gorivo.
Kako alternativa dodadete DIESEL
MIX Arexons vo gorivoto, vo proporcii ozna~eni na ambalaàta. Aditivot stavete go vo rezervoarot pred
stavawe na gorivo.
DIESEL MIX Arexons e efikasen
samo ako e staven pred da zapo~ne
studot. Podocne`no dodavawe na
proizvodot nema da ima nikakov
efekt.
KAPAÊ NA REZERVOAROT ZA
GORIVO (sl.133)
Kapa~eto na rezervoarot za gorivo
ima brava.
Za da se otvori:
1) Drète go kapa~eto i zavrtete go
klu~ot vo nasoka obratno od dvièweto na strelkite na ~asovnikot.
2) Zavrtete go kapa~eto za polovina
krug i izvadete go.
PREDUPREDUVAWE Hermeti~ko
zatvorenoto kapa~e moè pri otvorawe da se podigne naglo; ispu{taweto na vozduh pri negovoto otvorawe e normalna pojava.
3) Za vreme na polneweto postavete
go kapa~eto na vrati~kata kako na
slikata.
Za da se zatvori:
1) Da se postavi kapa~eto na svoeto
mesto i da se svrti vo nasoka na
strelkite od ~asovnikot dodeka ne
klikne.
2) Da se zadrì kapa~eto zatvoreno
i da se zavrti klu~ot vo nasoka na
strelkite od ~asovnikot i da se izvadi klu~ot. Zatvorete ja vrati~kata.
Kon kapa~eto na rezervoarot ne treba da se

pribliùva plamen, iskri ili zapalena cigara, zatoa
{to moè da dojde do poàr.
Treba da se se izbegnuva sekakvo
pribliùvawe so liceto kon kapa~eto za da ne dojde do vdi{uvawe na {tetni materii.
ZAÛVUVAWE NA
OKOLINATA
Proektiraweto i realizacijata na
voziloto se izvedeni vodej}i smetka
za za~uvuvaweto na ~ovekovata okolina. Izborot na materijalite, tehnikite i posebnite uredi se rezultat
na trudot koj ovozmoìl drasti~no
ograni~uvawe na {tetnite vlijanija
vrz okolinata, pritoa garantiraj}i
po~ituvawe na najstrogite me|unarodni normativi.
Uredi za namaluvawe na izduvnite
gasovi kaj benzinski motori se:
- trovalenten kataliti~ki konvertor
- lambda senzor
- sistem za benzinski isparuvawa
Uredi za namaluvawe na izduvnite
gasovi kaj dizel motori se:
- oksidira~ki kataliti~ki konvertor
VA@NO Dokolku se javi potreba od

zamena na kapa~eto od rezervoarot,
istata treba da se izvr{i so originalno kapa~e, za da ne dojde do ispu{tawe ili isparuvawe na gorivoto.
- sistem za recirkulirawe na izduvnite gasovi (EGR)

Soodvetno, Fiat Punto e daleku pred
najstrogite me|unarodni standardi
za kontrola na zagaduvaweto.
sl.133
79
PALEWE NA MOTOROT
Krajna opasnost pretstavuva rabotata na motorot vo zatvoren prostor.
Motorot go sogoruva kislorodot,
ispu{ta jaglerod monoksid i
mnogu otrovni gasovi.
Koga raboti motorot ne

dopirajte gi kablite so
visok napon (kablite za
sve|i~ki).
PROCEDURA ZA BENZINSKI
MOTORI
So manuelen menuva~
1) Proverete dali e podignata ra~nata ko~nica
2) Stavete ja ra~kata na menuva~ot
vo ler
80
3) Pritisnete ja do kraj pedalata na

spojkata, bez pritiskawe na gasta
So avtomatski menuva~
4) Zavrtete go klu~ot vo polo`ba

AVV i otpu{tete go koga motorot e
zapalen.
1) Proverete dali e podignata ra~nata ko~nica i dali ra~kata e na pozicija P ili N. Motorot nemoè da
se startuva vo drugite pozicii.
Ako motorot ne se zapali pri prviot

obid, vratete go klu~ot vo pozicija
STOP pred povtorno da se obidete.
2) Zavrtete go klu~ot vo polo`ba

AVV bez pritiskawe na pedalot za
gas.
Ako so klu~ot vo polo`ba MAR

ostane zapalena zasijali~kata
edno so sijali~kata
, vratete go
klu~ot na STOP i povtorno na MAR.
Ako sijali~kata povtorno ostane zapalena, obidete se so drugite klu~evi.

Ako i taka ne uspeete da go zapalite

motorot, pristapete kon procedurata
za palewe so pedala (vidi "Vo slu~aj
na itnost") i obratete se vo Servisnata mreà na Fiat.
VNIMANIE So izgasnat motor ne ostavajte go klu~ot vo pozicija MAR.
Ako so klu~ot vo polo`ba MAR sijaostane zapalena zaedno

li~kata
so sijali~kata
, vratete go klu~ot
na STOP i povtorno na MAR, ako
sijali~kata povtorno ostane zapalena obidete se so drugite klu~evi.
motorot, pristapete kon procedurata
za palewe so pedala (vidi "Vo slu~aj
na itnost") i obratete se vo Servisnata mreà na Fiat.
VNIMANIE So izgasnat motor ne
ostavajte go klu~ot vo pozicija MAR.
PROCEDURA ZA DIZEL MOTORI

1) Proverete dali e podignata ra~nata ko~nica
2) Stavete ja ra~kata na menuva~ot
vo ler
3) Zavrtete go klu~ot na pozicija
MAR. Na instrument tablata se palat
,
.
i
sijali~kite
4) Pri~ekajte da se izgasat sijali~kite
.
i
5) Pri~ekajte da se izgasi sijali~kata
, koja se gasi pobrgu koga motorot e zagrean.
6) Pritisnete ja do kraj pedalata na
spojkata bez pritiskawe na pedalot
za gas.
7) Zavrtete go klu~ot vo polo`ba AVV
vedna{ po gasneweto na sijali~kata
. Dolgoto ~ekawe go namaluva
efektot od rabotata na grea~ite.
Palewe na sijali~kata
so trepkawe vo period od 60 sekundi po paleweto na motorot signalizira
defekt na sistemot za greewe na
gorivoto. Ako motorot zapali,
moè normalno da vozite, no vo
prva prilika obratete se vo Servisnata mreà.
Ako so klu~ot vo polo`ba MAR sijaostane zapalena, vratete
li~kata
go klu~ot na STOP i povtorno na
MAR, ako sijali~kata povtorno
ostane zapalena obidete se so
drugite klu~evi.
motorot obratete se vo Servisnata
mreà na Fiat.
KAKO DA SE ZAGREE MOTOROT

KOJ [TOTUKU E ZAPALEN
(benzinski i dizel verzii)
- poleka trgnete, taka da motorot raboti na sredni reìmi, bez nagli dodavawa na gas
- izbegnuvajte na po~etokot od dvièweto da pobaruvate maksimalni
performansi. Pri~ekajte dodeka
strelkata za temperatura ne se pomesti.
PALEWE NA MOTOROT VO
NEZGODA
Ako sistemot Fiat CODE ne go prepoznae kodot emituvan od klu~ot (sijana instrument tablata
li~kata
ostane zapalena) treba da izvr{ite
palewe so pomo{ na kodot od kod
karti~kata.
Vidi vo oddelot "Vo nezgoda".
VNIMANIE So izgasnat motor ne ostavajte go klu~ot vo pozicija MAR.
81
Nikoga{ ne startuvajte
go motorot so pomo{ na
turkawe, vle~ewe ili na
nadolnina, bidej|i so vakviot
na~in se predizvikuvaat trajni
o{tetuvawa na katalizatorot.
Zapomnete deka sekoga{

koga motorot ne raboti
servosopira~kata i servoupravuva~ot ne se vo funkcija, {to zna~i potrebno e posilno
pritiskawe na pedalata za sopirawe i za zavrtuvawe na upravuva~ot.
ZA DA SE IZGASI MOTOROT
Koga motorot raboti na minimum potrebno e klu~ot da se zavrti na pozicija STOP.
Dodavawe na gas pred

zgasnuvawe na motorot
nema nikakva uloga i
tro{i gorivo.
PARKIRAWE
Izgasnete go motorot, podignete ja
ra~nata ko~nica i ufrlete vo brzina
(prva brzina ako e voziloto parkirano na nagornina ili vo od nanazad,
ako e parkirano na nadolnina, vo pozicija R ako imate avtomatski menuva~). Ostavete gi trkalata zavrteni.
Blokirajte gi trkalata so klin ili
kamen ako voziloto e parkirano na
strmnina.
Ne ostavajte go klu~ot na MAR za da
ne se isprazni akumulatorot.
VNIMANIE Po osobeno brzo vozewe, dobro e da se ostavi motorot da

poraboti malku na ler gas pred da se
izgasne.
Sekoga{ izvadete go klu~ot koga go

napu{tate voziloto.
Nikoga{ ne ostavajte deca bez nadzor vo voziloto.
82
RA^NA KO^NICA
Ra~kata na ra~nata ko~nica se nao|a
pome|u prednite sedi{ta.
So podignata ra~na ko~nica i klu~

na MAR na instrument tablata sveti
.
sijali~kata
UPOTREBA NA
MANUELNIOT MENUVA^
Za aktivirawe na ra~nata ko~nica,

povle~ete ja ra~kata nagore, s# do
blokirawe na voziloto. Normalno se
potrebni ~etiri do pet zapci na
ramen teren, do devet do deset zapci
na strm teren i natovareno vozilo.
Za isklu~uvawe na ra~nata ko~nica:
VA@NO Ako ne e vakov slu~ajot, obratete se do Servisnata mreà na Fiat

za podesuvawe.
3) Za da izbegnete nenadejni dvièwa na voziloto za vreme na manevarot, drète ja pritisnata pedalata

na ko~nicata.
Za ufrlawe vo brzina, pritisnete ja

do kraj pedalata na spojkata i ufrlete ja ra~kata ana menuva~ot vo edna
polo`ba spored {emata na sl.2. [emata e nacrtana i na ra~kata. Za ufrlawe vo {esta brzina, pritisnete ja
ra~kata sosema desno za da ne se
ufrli vo ~etvrta brzina. Sli~no
dejstvo e potrebno i za ufrlawe od
{esta vo petta brzina.
sl.1
sl.2
1) Podignete ja malku ra~kata i

pritisnete go kop~eto A (sl.1).
2) Drète go kop~eto pritisnato i
spu{tete ja ra~kata. Sijali~kata
se gasi.
83
VA@NO Ufrlajte vo od nanazad samo

koga voziloto e sosema zastanato.
Koga e motorot zapalen, ~ekajte najmalku dve sekundi so pritisnata pedala na spojkata za da spre~ite o{tetuvawe na zap~anicite i kr~ewe.
Za ufrlawe na od nanazad (R) od ler:
- verzii 1.2 8V i 1.2 16V, podignete
go prstenot A (sl.2) i pomestete ja
ra~kata do kraj desno i nazad
- verzii 1.8 16V - 1.9D - 1.9JTD, samo
pomestete ja ra~kata do kraj desno i
nazad
UPOTREBA NA AVTOMATSKI MENUVA^ SPEEDGEAR

Pro~itajte go celiot oddel za da bidete sigurni kako ispravno da go koristite avtomatskiot menuva~. Ova
}e vi pomogne da gi izvr{uvate operaciite korektno od samiot po~etok.
Polo`bi na ra~kata (sl.3)
P - parkirawe
TRGNUVAWE
- Pritisnete ja sopira~kata i ostavete go motorot na ler gas
- Izberete ja sakanata polo`ba
- Zabrzuvajte postepeno. Voziloto }e
trgne i brzinite }e se menuvaat zavisno od izbranata polo`ba.
R - od nanazad
N - ler
D - vozewe, avtomatski brzini nanapred
Za pravilno menuvawe
na brzinite pritisnete
ja pedalata na spojkata
do kraj, zatoa vnimavajte pod pedalata da nema prepreki. Osigurete se da eventualnite patosnici se dobro namesteni i ne
pre~at na odot na pedalite.
Motorot moè da se zapali samo vo polo`ba P

ili N.
L - niski stepeni na prenos so avtomatsko menuvawe

+ - menuvawe nagore (sekvencijalno)
- menuvawe nadolu (sekvencijalno)
sl.3
84
So klu~ot na MAR, izbranata polo`ba }e bide prikaàna na digitalniot

displej na instrumentite (sl.4).
Slednite menuvawa se mehani~ki

za{titeni od slu~ajno vklu~uvawe:
PR, RP, ND, DN, NR, RN.
Zatoa pritisnete go kop~eto A (sl.5)
i istovremeno pomestete ja ra~kata
za vklu~uvawe.
Ra~kata moè da se pomesti od R samo vo slednite uslovi:

1) klu~ot na MAR
2) pritisnata pedala za sopira~ka
sl.4
Pritisnete go kop~eto A (sl.5) za

da ja pomestite ra~kata.
SEKVENCIJALNA RABOTA
Od D pomestete ja ra~kata nalevo:
- pomestete ja ra~kata kon + za zgolemuvawe na stepenot
- pomestete ja ra~kata kon za namaluvawe na stepenot
Sekoe menuvawe na brzinata se prikaùva na displejot. Kontrolnata
edinica postojano go kontrolira sistemot i dozvoluva menuvawe vo poniska brzina samo ako e mo`no spored vrteìte na motorot.
Sekvencijalnoto menuvawe na brzini
e sli~no kako kaj menuva~i so fiksni
prenosni odnosi vo sekvenci.
Ima:
- {est prenosni odnosi za verziite
1.2 16V ELX
- sedum prenosni odnosi za verziite
Sporting
Elektronskiot kontrolen sistem intervenira so menuvawe na prenosnite odnosi ako motorot gi nadminuva
ili pa|a pod odreden broj na vrteì.
sl.5
85
AVTOMATSKA RABOTA
Vozewe (D)
Niski (L)
Od polo`ba L vo polo`ba D (LD) i

od sekvencijalna rabota moè da se
prefrli vo site sostojbi bez pritiskawe na kop~eto A (sl.5).
Upotrebuvajte D pri normalni uslovi

na pat, vo i von grad.
Vo polo`ba L menuva~ot gi vklu~uva

glavno niskite stepeni na prenos za
da go optimizira motornoto ko~ewe
i da ovozmoì sportsko vozewe na
ugornina ili nadolnina.
Optimalniot prenosen odnos se bira

od elektronskiot kontrolen sistem
na menuva~ot spored brzinata i optovaruvaweto na motorot (polo`ba na
pedalata za gas).
Menuva~ot }e izbere povisoki stepeni na prenos koga baraweto za mo}nost na motorot e malo, obezbeduvaj}i pomala potro{uva~ka. Menuva~ot
}e se zadrì vo poniski stepeni na
prenos koga baraweto za mo}nost se
zgolemuva za da obezbedi dobro
vle~ewe i zabrzuvawe.
Za brzo primawe, pritisnete ja pedalata za gas do kraj. Ova }e ja vklu~i
opcijata kick-down za najdobri performansi (vle~ewe i zabrzuvawe).
86
Ra~kata od P
D, od N
D
D pomestuvajte ja
i od R
samo koga voziloto stoi
i pri ler gas, bez pritiskawe na
pedalata za gas.
Alternativna strategija za vozewe

koja go zgolemuva komforot pri vozewe i gi namaluva {tetnite izduvni
gasovi moè da se postigne so pritiskawe na kop~eto V (sl.5).
Sijali~kata na kop~eto }e se zapali
i na displejot (sl.4) }e se pojavi E
koga e vklu~ena ovaa opcija.
Pozicijata L moè lesno da se izbere

i koga voziloto se dviì. Moè da
se iskoristi i za usporuvawe od bilo
koja brzina. Najgolema efikasnost na
motornoto ko~ewe se postignuva na
brzini poniski od 90 km/h. Upotrebata na L i koristewe na sportskoto
vozewe koe go nudi }e ja zgolemi potro{uva~kata.
Ler (N)
Ovaa polo`ba korespondira so ler
polo`bata kaj mehani~kite menuva~i.
Za da ja pomestite ra~kata od N, trgnete ja nogata od pedalata za gas i

po~ekajte motorot da se stabilizira na ler gas.
Motorot moè da se startuva so

ra~kata vo N.
Za da vklu~ite R od P,
pritisnete go kop~eto A
(sl.5), so zapalen motor
i pritisnata pedala na ko~nica.
Ne moète da go startuvate motorot

vo ovaa polo`ba.
Zvu~en signal }e ve predupredi deka
e vklu~en od nanazad i svetlata za
od nanazad }e se zapalat koga klu~ot
e na MAR.
ZAPIRAWE NA VOZILOTO
Koga stoite vo mesto so

zapalen motor i ra~kata
vo D, L ili R ili vo polo`ba za sekvencijalna rabota,
drète ja pritisnata ko~nicata
za da go spre~ite voziloto da se
pridviì.
Parkirawe (R)
Vo polo`ba R pogonskite trkala se
mehani~ki blokirani.
Vklu~ete ja ovaa polo`ba samo koga
voziloto stoi. Povle~ete ja ra~nata
ko~nica. Pritisnete go kop~eto A
(sl.5) za da ja vklu~ite.
- Oslobodete ja pedalata za gas

Od nanazad (R)
Ovoj stepen vklu~uvajte
go samo koga voziloto
stoi i pri ler gas, bez
pritiskawe na pedalata za gas.
- Pritisnete ja pedalata za ko~nica.

Koga stoite na nagornina drète go
voziloto vo mesto samo so ko~nicata.
Ne pritiskajte na pedalata za gas.
Za podolgo zapirawe pomestete ja
ra~kata na R.
Ra~kata moè da se pomesti od R samo so klu~ot na MAR i so pritisnata pedala na ko~nica.
Pritisnete go kop~eto A (sl.5) za da

vklu~ite od N vo R.
87
Klu~ot moè da se izvadi samo vo polo`ba STOP

i so ra~kata na R.
Vo slu~aj na defekt (nefunkcionirawe, ispraznet akumulator i sl.)

moète da ja pomestite ra~kata od R
so manuelno isklu~uvawe na uredot
za blokirawe.
So odvrtka oslobodete ja blokadata
(sl.6) koja se nao|a blizu do kontakt
bravata pod plastikata na stolbot na
upravuva~ot i istovremeno izvadete
go klu~ot.
PARKIRAWE
Povle~ete ja ra~nata ko~nica, stavete vo polo`ba R i ostavete gi trkalata zavrteni. Blokirajte gi trkalata so klin ili kamen ako voziloto
se parkira na strmen pat.
Ne ostavajte go klu~ot na MAR za da
ne se isprazni akumulatorot.
Sekoga{ koga go napu{tate voziloto
izvadete go klu~ot.
Nikoga{ ne ostavajte deca bez nadzor vo voziloto.
SIGURNO VOZEWE
Fabrikata FIAT go proektira{e FIAT
Punto so cel da sozdade vozilo so
maksimalna sigurnost za patnicite.
No, postapkite na voza~ot }e bidat
sekoga{ re{ava~ki faktor za sigurnosta na patot.
Podolu }e najdete nekoi ednostavni
propisi za sigurno vozewe vo razni
uslovi. Sigurno e deka mnogu od niv
Vi se ve}e poznati, no vo sekoj slu~aj,
}e Vi bide od polza povtorno vnimatelno da gi pro~itate.
PRED DA GO ZAPALITE
VOZILOTO
- Proverete gi svetlata.
Zvu~en signal
Zvu~niot signal se vklu~uva koga:
1) ra~kata se pomestuva vo R
2) klu~ot se zavrtuva na STOP, a ra~kata ne e vo R
3) koga voza~kata vrata e otvorena
so klu~ot na MAR, a ra~kata ne e na
R.
sl.6
88
- Namestete go dobro sedi{teto, upravuva~ot i strani~nite ogledala vo

najdobra polo`ba.
- Regulirajte go gri`livo potpira~ot
za glavata taka da se potpira zadniot
del od glavata, a ne vratot.
- Proverete deka nema nikakvi pre~ki na pedalite.

- Proverete go pravilnoto postavuvawe na detskite sedi{ta.
- Gri`livo namestete gi predmetite
vo baga`nikot.
- Izbegnuvajte te{ki jadewa pred trgnuvawe na pat, osobeno piewe alkohol.
Redovno kontrolirajte gi:
- Pritisokot vo pnevmaticite i
nivnata sostojba.
- Motornoto maslo.
- Te~nosta za razladuvawe na motorot i sostojbata na uredot.
PRI PATUVAWE
- Prvoto pravilo za sigurno upravuvawe e pretpazlivosta.
- Pretpazlivosta zna~i u{te da se
bide vo sostojba da se izbegne pogre{en poteg ili nepretpazlivost na
drugite.
- Obrnete osobeno vnimanie na pe{acite i, pred s#, po~ituvajte gi ograni~uvawata na brzinata.
- Sekoga{ proveruvajte dali site vo
voziloto gi stavaat sigurnosnite
pojasi.
- Pri dolgi patuvawa treba da ste
fizi~ki i mentalno podgotveni.
Sekoga{ vrzuvajte gi
prednite i zadnite pojasi. Vozewe bez pojasi moè da predizvika te{ki povredi i smrt.
Obratete vnimanie pri

montirawe na dopolnitelni spojleri, aluminiumski felni i neoriginalni
ratkapni: moè da go namalat
ladeweto na sopira~kite pri
posledovatelni jaki ko~ewa.
- Te~nosta za miewe na stakloto.
Vozete samo trezni.

Opasno e za sebe i za
drugite da se vozi pod
dejstvo na opojni sredstva ili
medikamenti.
Ne patuvajte so predmeti ostaveni na podot pod

voza~koto sedi{te: pri
naglo ko~ewe moè da dojdat vo
delot na pedalite i da onevozmoàt zabrzuvawe ili sopirawe.
89
Vnimavajte na polo`bata na eventualni patosnici: ako se nepravilno

namesteni moè da go namalat
odot na pedalata za sopira~ka.
NO\NO UPRAVUVAWE
VOZEWE PO DO@D
Ova se glavni upatstva za no}no vozewe:
Do`dot i vla`nite pati{ta se opasni.
- Upravuvajte so golema pretpazlivost.
Pri vozewe po vla`ni pati{ta site

manevri stanuvaat poopasni, osobeno
lizgaweto na trkalata po asfaltot.
- Namalete ja brzinata, osobeno na

pati{ta bez osvetluvawe.
Voda, sneg ili sol na patot moè da se nataloàt na diskovite od sopira~kite i so toa da ja namalat
nivnata efikasnost.
- Pri prvite simptomi na pospanost,

zaprete.
- Namalete ja brzinata i drète pogolemo rastojanie pred Vas.
- Drète se na rastojanie, po~ituvajte gi vozilata pred Vas pove}e otkolku pri dnevno vozewe.
- Ako vrne silno, se namaluva i vidlivosta, zatoa zapalete gi srednite

(kratki) svetla.
- Proveruvajte go pravilniot pravec

na farovite.
- Ne pominuvajte so golema brzina

preku bari i drète go silno upravuva~ot.
- Pri razminuvawe so drugo vozilo,

promenete od dolgo na kratko svetlo.
- Ne vozete neprekinato mnogu ~asovi. Sopirajte periodi~no za da se odmorite i da gi ispruìte nozete.
- Ovozmoùvajte postojano osveùvawe na vozduhot
- Ne vozete so izgasnat motor: ne moète da koristite motorno ko~ewe,
servosopira~ka i eventualno servo
upravuvawe i ko~eweto se ostvaruva
so mnogu pogolem pritisok na pedalata, a upravuvaweto so mnogu pogolema sila na upravuva~ot.
90
Soveti za vozewe po do`d:
- Po napu{tawe na gradot vnimavajte

na preminuvawe na ìvotni.
Bara preminata so golema brzina moè da napravi voziloto da izgubi

kontrola.
- Vklu~ete gi komandite za ventilacija protiv zamagluvawe, za da nemate problemi so vidlivosta.
- Periodi~no proveruvajte ja sostojbata na bri{a~ite.
VOZEWE VO MAGLA
- Ako maglata e gusta, odbegnuvajte
kolku {to e mo`no pove}e da patuvate.
- Vo slu~aj na magla, drète se na
umereno rastojanie od drugite vozila.
- Palete gi srednite svetla duri i
preku den, zadnite svetla za magla i
eventualno prednite svetla za magla.
- Zapomnete deka maglata predizvikuva navla`nuvawe na asfaltot i
zgolemuvawe na rastojanieto pri zastanuvawe, kako i te{kotii pri manevrirawe.
- Drète se na pogolemo rastojanie

od voziloto pred Vas.
- Izbegnuvajte kolku {to moète da
menuvate brzini.
- Izbegnuvajte go preminuvaweto na
drugi vozila.
- Vo slu~aj na prisilno sopirawe na
voziloto (rasipuvawe) gledajte da
zastanete daleku od lentite na ulicata, so zapaleni svetla za predupreduvawe.
- Svirnete ritmi~ki so svirkata
{tom zabeleìte deka doa|a drugo
vozilo.
UPRAVUVAWE NA PLANINA
- Na pati{ta so nakloni upotrebuvajte motorno sopirawe so mala brzina, za da ne gi pregreete sopira~kite.
- Nikoga{ ne vozete po nadolnina so
menuva~ot vo neutralna pozicija, a
u{te pomalku so izvaden klu~ za palewe na motorot.
- Vozete so normalna brzina, izbegnuvaj}i da gi "se~ete" krivinite.
- Zapomnete deka preminuvaweto na
nagornina e pobavno. Ako se slu~i da
Ve preminuvaat na nagornina, olesnete go preminuvaweto na drugoto
vozilo.
91
UPRAVUVAWE NA SNEG I MRAZ
VOZEWE SO AVY SISTEM
Za podobro koristewe na AVY:
Sledete gi ovie soveti:
AVY e oprema na sistemot za sopirawe {to ima dve prednosti:
- Pri sopirawe vo nepredvidlivi

slu~ai, ili pri mala lizgavost po~nuva edno slabo pulsirawe na pedalata na sopira~kata: signal deka AVY
e aktiviran. Ne pu{tajte ja pedalata,
tuku prodolète da pritiskate za da
prodolì sopiraweto.
- Drète brzina koja odgovara na uslovite na patot.

- Stavete gi lancite za vozewe po
sneg.
- Upotrebuvajte ja sopira~kata so
pretpazlivost i izbegnuvajte nenadejni sopirawa.
- Pri ko~ewe so vozilo bez AVY, obidete se da ne gi blokirate trkalata
moduliraj}i go udiraweto po pedalata na sopira~kata.
- Izbegnuvajte nevnimatelno zabrzuvawe i nenadejni menuvawa na pravecot. Za vreme na zimskiot period,
koga ulicite se zamrznati, vnimavajte da ne gi preminuvate lentite na
ulicata.
- Drète se na pogolemo rastojanie
od vozilata pred Vas.
92
1. Go spre~uva blokiraweto i lizgaweto na trkalata pri sopirawe so

sopira~kite za nepredvideni slu~ai.
2. Sopirajte i vrtete gi trkalata istovremeno, za da gi izbegnete eventualnite pre~ki ili naso~ete go
voziloto za vreme na sopirawe tamu
kade {to imate namera, a toa e vo
soglasnost so ograni~enata sposobnost za triewe na pnevmaticite.
- AVY go namaluva blokiraweto na trkalata, no ne go zgolemuva trieweto

me|u gumite i podlogata. Zatoa, duri
i so vozilo vo koe ima AVY po~ituvajte go rastojanieto me|u vozilata
{to se pred Vas i namalete ja brzinata pri svrtuvawe vo krivina.
- AVY sluì za zgolemuvawe na kontrolata na voziloto, a ne na brzinata.
UÊSTVO NA TRO[OCITE NA KORISTEWE I ZA[TITA NA OKOLINATA

Tuka }e vi dademe nekolku korisni
soveti koi zna~itelno vlijaat vrz namaluvawe na tro{ocite na koristewe na voziloto namaluvawe na emisijata na {tetni materii.
OP[TI SOGLEDUVAWA
Pnevmatici
Baga`nik na pokrivot
Redovno kontrolirajte go pritisokot

vo pnevmaticite vo intervali ne podolgi od 4 sedmici: ako e pritisokot
premnogu nizok se zgolemuva potro{uva~kata na gorivo i otporot na
trkalawe. Ova vlijae i vrz abeweto
na pnevmaticite kako i na stabilnosta i sigurnosta pri vozewe.
Izvadete go baga`nikot od pokrivot

vedna{ po upotrebata. Ovie dodatoci ja vlo{uvaat aerodinamikata na
voziloto {to vlijae negativno vrz
potro{uva~kata. Za slu~aj da prevezuvate gabaritni predmeti podobro
upotrebete prikolka.
Odrùvawe na voziloto
Sostojbata na voziloto pretstavuva
vaèn faktor koj vlijae na potro{uva~kata na gorivo, na udobnosta na
patuvaweto i na celokupniot vek na
voziloto. Od ovie pri~ini mnogu e
bitno da toa redovno se odrùva i
da se izvr{uvaat site kontroli i podesuvawa predvideni vo programata
za odrùvawe.
Elektri~ni uredi
Nepotrebni tovari
Ne patuvajte so prekumeren tovar vo
baga`nikot. Teìnata na voziloto
(osobeno vo gradski soobra}aj) mnogu
vlijae na potro{uva~kata i na stabilnosta.
Upotrebuvajte gi elektri~nite uredi

samo koga treba. Greeweto na zadnoto
staklo, dodatnite farovi, bri{a~ite, ventilatorot gi zgolemuvaat potrebite od elektri~na energija, a so
toa i potro{uva~kata na gorivo (do
25% vo grad).
93
Klima ured
Klima uredot pretstavuva dopolnitelno optovaruvawe na motorot i
predizvikuva zgolemena potro{uva~ka (do 20%). Koga nadvore{nata temperatura dozvoluva, podobro e da koristite provetruvawe.
Aerodinami~ni dodatoci
Upotrebata na neodobreni dodatoci
vlijae na aerodinamikata i potro{uva~kata.
Elektri~en servoupravuva~
"DUALDRIVE"
Uredot ovozmoùva za{teda vo potro{uva~kata vo odnos na tradicionalniot hidrauli~en ured, bidej}i
e eliminiran otporot na pumpata.
Ovaa prednost e osobeno evidentna
na dolgi, pravi pati{ta (na pr.
avtopat).
94
STIL NA VOZEWE
Startuvawe
Ne zagrevajte go motorot na minimum
pred da trgnete: na ovoj na~in se zgolemuva potro{uva~kata i zagaduvaweto. Trgnete poleka izbegnuvaj}i gi
visokite broevi na vrteì i motorot
}e se zagree pobrgu.
Nepotrebni dejstva
Izbegnuvajte pritiskawe na pedalata
za gas pri stoewe vo mesto na semafor ili pred gasnewe na motorot.
Ovie dejstvija se sosema nepotrebni
kaj sovremenite motori i ja zgolemuvaat potro{uva~kata.
Izbor na stepeni na prenos

Zavisno od uslovite na soobra}ajot
i tipot na patot, koristete povisok
stepen na prenos. Upotrebata na poniski stepeni na prenos za dobivawe
na podobri zabrzuvawa ja zgolemuva
potro{uva~kata. Isto taka, nesoodvetno koristewe na povisok stepen
na prenos ja zgolemuva potro{uva~kata, izduvnite gasovi i abeweto na
motorot.
Ako va{eto vozilo ima avtomatski
menuva~, moè da za{tedite gorivo
so upotreba na strategijata E, vidi
vo "Upotreba na avtomatski menuva~".
Maksimalna brzina
Zabrzuvawe
Potro{uva~kata zna~itelno se zgolemuva so zgolemuvawe na brzinata:

treba da se zabeleì deka so zgolemuvawe na brzinata od 90 na 120 km/h
potro{uva~kata se zgolemuva za 30%.
Odrùvajte konstantna brzina, bez
mnogu ko~ewa i zabrzuvawa koi predizvikuvaat zgolemuvawe na potro{uva~kata i emisijata na izduvni
gasovi. Se prepora~uva "neèn" stil
na vozewe.
Nagloto zabrzuvawe i doveduvawe na

motorot na visok broj na vrteì ja
zgolemuva potro{uva~kata i emisijata na izduvni gasovi. Zabrzuvajte
ramnomerno.
USLOVI NA KORISTEWE
Soobra|ajni uslovi i uslovi na

patot
Golema potro{uva~ka e predizvikana
od gust soobra}aj, kako na primer,
vozewe vo kolona so ~esta upotreba
na niski stepeni na prenos ili vo
golemi gradovi kade ima mnogu semafori.
Isto taka, i planinski pati{ta i
neramni povr{ini na patot vlijaat
negativno na potro{uva~kata.
Ladno startuvawe
Kusite relacii i ~estoto ladno startuvawe ne mu dozvoluvaat na motorot
da postigne optimalna rabotna
temperatura. Ova predizvikuva drasti~no zgolemuvawe na potro{uva~kata (15 do 30%) i emitirawe na
{tetni sostojki.
Zastoi na patot
Za vreme na dolgi zastoi na patot,
kako, na primer, krstosnica so èlezni~ka pruga na isto nivo, prepora~livo e gasnewe na motorot.
95
EKONOMI^NO UPRAVUVAWE I POÎTUVAWE NA

OKOLINATA
Griàta za okolinata e eden od principite {to go predvodea realiziraweto na FIAT Punto.
Sepak, ne vredi ako sekoj od nas ne
pridava najgolemo vnimanie za za~uvuvawe na okolinata.
Voza~ot, sledej}i nekolku lesni pravila, moè da go izbegne zagaduvaweto na okolinata i ~esto da ja namali potro{uva~kata na gorivo.
96
So ovaa namera iznesovme mnogu korisni podatoci koi gi obeleàvme

so znakot
na mnogu mesta vo knigava.
Ve kanime da gi pro~itate vnimatelno.
Za benzinskite motori, upotrebuvajte

samo bezoloven benzin.
Ako paleweto e te{ko, ne insistirajte so dolgi obidi. Osobeno izbegnuvajte turkawe, vle~ewe, kako i zloupotrebuvawe na voziloto na nadolnina. Site ovie manevri moàt da go
o{tetat katalizatorot. Upotrebuvajte samo pomo{en akumulator.
ZA[TITA NA UREDITE ZA NAMALUVAWE NA ZAGADUVAWETO
Ako za vreme na vozeweto motorot

"vle~e te{ko", namalete go normalnoto rabotewe na motorot i obratete
se {to pobrzo vo servisnata slu`ba
na FIAT.
Pravilnoto funkcionirawe na uredite ne samo {to garantira za{tita

na okolinata, tuku vlijae i vrz plodnosta na prirodata. ûvajte gi dobro
ovie uredi - toa e prvoto pravilo
pri vozewe vo sovremeniot ekolo{ki
i ekonomski svet.
Koga }e se zapali sijali~kata na rezervata, niskoto nivo na gorivo moè

da predizvika nepravilno palewe na
motorot so neizbe`no poka~uvawe na
temperaturata na izduvnite gasovi.
Toa }e mu na{teti i na katalizatorot.
Prvata pretpazlivost e da gi sledite

sovesno planovite na programata za
odrùvawe na voziloto.
Ne go startuvajte motorot, duri i za

proba, so edna ili pove}e rasipani
sve}i~ki.
Ne zagrevajte go motorot na minimum

pred da trgnete, osven ako nadvore{nata temperatura e mnogu niska, vo
sekoj slu~aj ne pove}e od 30 sekundi.
VLEÊWE PRIKOLKA
Ne postavuvajte {titnici za zagrevawe i ne vadete gi ve}e postavenite

za katalizatorot i izduvnata cevka.
Voziloto treba da bide opremeno so

soodvetna kuka i soodveten elektri~en ured za prikolka ili vle~ewe
na vozilo.
Ne dozvoluvajte ni{to
da navleze vo katalizatorot, lambda senzorot i
izduvnata cevka.
VA@NO
Stavete specijalni ogledala, spored

soobra}ajnite propisi.
Zapomnete deka vle~eweto tovar so
verigi ja namaluva mo`nosta za preminuvawe na maksimalnata teìna.
Teìnata na tovarot vlijae vrz kukata za vle~ewe, go namaluva kapacitetot na tovarewe na samoto vozilo.
Za da bidete sigurni da ne ja pre~ekorite maksimalnata teìna na vle~niot tovar, treba da se vodi smetka
za teìnata na celiot tovar i li~niot baga`.
Po~ituvajte gi granicite na brzinata
za vozewe so prikolka, vo sekoj slu~aj
ne nadminuvajte 100 km/h.
Pri vozewe niz nadolnina koristete

mala brzina i izbegnuvajte go ~estoto
upotrebuvawe na sopira~kata.
Pri normalno funkcionirawe, katalizatorot
postignuva visoki temperaturi, zatoa ne go parkirajte
voziloto blizu zapalivi materii (drvo, suvi lisja), zatoa {to
postoi opasnost od poàr.
Nepridrùvaweto kon
ovie merki moè da sozdade opasnost od poàr.
97
AVY sistemot so koj e opremeno voziloto ne go

kontrolira sistemot za
ko~ewe na prikolkata. Zatoa
treba pove|e da vnimavate pri
vozewe na lizgavi kolovozi.
Nikako ne go modificirajte uredot za sopirawe za upravuvawe so

prikolka. Uredot za sopirawe
mora da bide potpolno nezavisen od hidrauli~niot ured na
voziloto.
98
POSTAVUVAWE NA KUKA ZA
VLEÊWE
Upotrebete specijalen prekinuva~ za

kontrola na svetlata na prikolkata.
Kukata za vle~ewe mora da se montira na voziloto od strana na ekspert

vo soglasnost so slednite upatstva
i upatstvata dadeni od proizvoditelot.
Elektri~nata sopira~ka (kade ima)

ili drug ured (elektri~no vitlo i
sl.) mora da se napojuvaat direktno
od akumulatorot so kabel so presek
ne pomal od 2,5 mm2.
Kukata za vle~ewe mora da gi zadovoluva zakonskite odredbi, vo soglasnost so Direktivata 94/20/EEC i

modifikaciite.
Kako dopolnuvawe na elektri~noto

povrzuvawe, samo kabelot za napojuvawe za dopolnitelnata elektri~na
sopira~ka i vnatre{noto osvetluvawe na prikolkata moè da se
priklu~at na elektri~niot sistem na
voziloto so mo}nost ne pogolema od
15W.
Upotrebuvajte kuka soodvetna na maksimalnoto dozvoleno optovaruvawe

na voziloto.
Upotrebuvajte standarden konektor
za elektri~no povrzuvawe. Konektorot standardno se pricvrstuva na
drà~ na samata kuka.
Za elektri~noto povrzuvawe mora de
upotrebi konektor so 7 ili 13 pola
od 12VDC (CUNA/UNI i ISO/DIN standardi). Sledete gi upatstvata dadeni
od proizvoditelot na voziloto i
kukata.
Upotrebuvajte specijalna kontrolna

edinica so kabel od akumulatorot so
presek ne pomal od 2,5 mm2.
[EMA NA POSTAVUVAWE (sl.7)

Teloto na kukata mora da se pricvrsti vo to~kite ozna~eni so
so
vkupno ~etiri M8 zavrtki, dve M10 i
dve M12 zavrtki.
Pricvrstete ja kukata na karoserijata bez dup~ewe na zadniot branik
{to bi bilo vidlivo koga kukata }e
se izvadi.
VA@NO Na vidlivo mesto pricvrstete oznaka na ista visina so kukata.
Ovaa oznaka e zadolìtelna. Mora da
bide so soodvetni dimenzii, napravena od soodveten materijal i da ja
nosi slednata informacija:
MAH OPTOVARUVAWE NA KUKATA 60 kg
sl.7
99
ZIMSKI PNEVMATICI
Ova se pnevmatici specijalno dizajnirani za upotreba na sneg i led i
treba da se montiraat na mesto na
postoe~kite pnevmatici.
Upotrebuvajte zimski pnevmatici so
isti dimenzii kako i standardnite.
Ovlastenite servisi so zadovolstvo
}e vi dadat soveti za soodvetniot tip
pnevmatici za va{eto vozilo.
Za informacii okolu pnevmaticite,
pritisokot i zimskite pnevmatici,
sledete gi upatstvata dadeni vo
Tehni~kite karakteristiki.
100
Performansite na zimskite pnevmatici se zna~itelno namaleni ako

dlabo~inata na {arite e pomala od
4 mm. Vo ovoj slu~aj pobezbedno e da
se zamenat.
Specifi~nite karakteristiki na
zimskite pnevmatici zna~i deka pri
dolgo vozewe na avtopat pri normalni uslovi, nivnite performansi se
zna~itelno namaleni vo sporedba so
normalnite pnevmatici.
Zatoa, upotrebata na ovie pnevmatici treba da se ograni~i na uslovite
za koi se nameneti.
VA@NO Pri upotreba na zimski
pnevmatici so brzinska oznaka pomala od maksimalnata dozvolena za
voziloto (+5%), postavete oznaka so
informacija za maksimalnata dozvolena brzina so tie pnevmatici.
Site ~etiri pnevmatici treba da se

isti (marka i tip) za da se obezbedi
pogolema sigurnost pri vozewe,
ko~ewe i vrtewe.
Zapomnete da ne go menuvate pravecot na rotacija na pnevmaticite.
Maksimalnata brzina za
zimski pnevmatici so
oznaka "Q" e 160 km/h.
Po~ituvajte gi ograni~uvawata
na brzinata.
SINXIRI ZA SNEG
Upotrebata na sinxirite podleì na
vaè~kite propisi vo zemjata.
Sinxirite se postavuvaat samo na gumite na prednite trkala na voziloto.
Konsultirajte ja tabelata za informacii za trkalata na koi moè da se

montiraat sinxiri za sneg. Sledete gi preporakite.
Kontrolirajte go napregaweto na
sinxirite posle pominuvaweto na
desetina metri.
VA@NO Ne postavuvajte sinxiri za

sneg na rezervnoto trkalo so pomala
dimenzija. Ako e dupnata predna guma
i treba da montirate sinxiri za sneg,
stavete go rezervnoto trkalo na
zadnata oska. So montirawe na dvete
trkala so ista dimenzija na prednata
oska e ovozmoèno montirawe na
sinxiri za sneg.
Verzija
Vozete so umerena
brzina ako imate
postaveno sinxiri. Ne nadminuvajte 50 km/h.
Izbegnuvajte gi dupkite, ne iska~uvajte se na trotoar i ne pominuvajte podolgi rastojanija
na nerenovirani pati{ta, za da
ne gi o{tetite gumite, sopira~kite i upravuva~ot.
Pnevmatici na koi se
montiraat sinxiri
1.2 8V so meh. upravuva~
155/80 R13
1.2 8V so elek.upravuva~
165/70 R14
1.2 16V
165/70 R14
1.9D
165/70 R14
Sporting
185/60 R14
1.8 16V
185/55 R15
1.9JTD
185/65 R14
Tip na sinxiri za sneg
Sinxiri za sneg so
maksimalno ispap~uvawe
nad trkaloto 12 mm
Sinxiri za sneg so
maksimalno ispap~uvawe
nad trkaloto 9 mm
101
DOLGA NEAKTIVNOST
NA VOZILOTO
Ako voziloto treba da ostane nekoristeno nekolku meseci, prezemete
gi slednite merki:
- Stavete go voziloto na pokrieno
mesto, suvo i, po mo`nost, provetreno.
- Stavete go vo brzina, ili vo R za
verziite so avtomatski menuva~.
- Proverete deka ra~nata sopira~ka
ne e podignata.
- Izvadete gi polovite na akumulatorot (prvo izvadete go negativniot
pol), i proverete ja napolnetosta.
Ako voziloto se ostava na podolg
period, napolnetosta na akumulatorot mora da se proveruva na sekoi
tri meseci i da se dopolni ako naponot padne pod 12,5V.
VNIMANIE Ako voziloto e opremeno so alarm, isklu~ete go so dale~inskiot upravuva~.

- Is~istete gi i za{titete gi oboenite delovi. Za za{tita koristete
FOMCAR AREXONS.
- Is~istete gi i za{titete gi poliranite metalni delovi so specijalni
produkti zastapeni na pazarot.
- Isprskajte gi so talk gumi~kite na
bri{a~ite i podignete gi od stakloto.
- Otvorete gi malku prozorite.
SOVETI ZA KORISNI
DODATOCI
Nezavisno od zakonskite propisi, vi
sovetuvame vo voziloto sekoga{ da
imate (sl.8):
- kutija za prva pomo{ so sredstvo
za dezinfekcija, sterilni gazi,
zavoi itn.
- protivpoàren aparat
- noì~ki
- rakavici
- Pokrijte go voziloto so platnen

pokriva~ ili produp~ena plastika.
Ne postavuvajte plasti~ni pokrivki
{to ne dozvoluvaat isparuvawe na
vlagata od povr{inata na voziloto.
- Napumpajte gi gumite na pritisok
od +0,5 bar spored propisite i kontrolirajte gi povremeno.
- Ne praznete go sistemot za ladewe
na motorot.
sl.8
102
STARTUVAWE VO SLUÂJ NA URGENTNOST

Dokolku ne uspeete da go deaktivirate blokiraweto na motorot so
klu~ot za startuvawe, sijali~kite
i
ostanuvaat da svetat so konstantno svetlo. Sledete ja procedurata
za startuvawe vo slu~aj na urgentnost.
Se prepora~uva da se pro~ita celata procedura pred zapo~nuvawe so nea. Dokolku se pogre{i za
vreme na procedurata za urgentnost
klu~ot za startuvawe treba da se
dovede na STOP i da se povtorat operaciite od po~etok (to~ka 1).
1) Da se pro~ita elektronskiot kod
od 5 broevi od kodnata karti~ka.
2) Svrtete go klu~ot za startuvawe
na MAR.
3) Pritisnete ja do kraj i drète ja

pritisnata pedalata za gas. Sijali~kata za vbrizguvawe
se pali, za
okolu 8 sekundi, potoa se gasi; toga{
otpu{tete ja pedalata za gas i brojte
gi svetnuvawata na sijali~kata
.
4) Sijali~kata
po~nuva da svetka:
brojot na svetnuvawa e ist kako i prviot broj od kodot na kodnata karti~ka. Pritisnete i drète ja pritisnata pedalata za gas s# dodeka sijali~kata
se pali (za 4 sekundi),
a potoa se gasi; toga{ da se otpu{ti
pedalata za gas.
po~nuva da svetka:
5) Sijali~kata
brojot na svetnuvawa e ist kako i
vtoriot broj od kodot na kodnata
karti~ka, pritisnete i drète ja
pritisnata pedalata za gas.
6) Da se prodolì na istiot na~in
za ostanatite broevi od kodovite na
kodnata karti~ka.
7) Otkako }e zavr{i postapkata za

site pet broevi, sijali~kata
se
pali okolu 4 sekundi i se gasi, sega
otpu{tete ja pedalata za gas.
8) Brzo trepkawe na sijali~kata
od okolu 4 sekundi potvrduva deka
operacijata e to~no izvr{ena.
9) Da se prodolì startuvaweto na
motorot vrtej}i go klu~ot od pozicijata MAR na pozicija AVV.
Dokolku sijali~kata
ostane zapalena, svrtete go klu~ot vo pozicija
STOP i povtorete ja postapkata (po~nuvaj}i od to~ka 1).
VA@NO Po startuvaweto so urgentnost prepora~livo e da se obratite
vo servisnata slu`ba na FIAT, bidej}i procedurata na urgentnost }e se
povtoruva na sekoe startuvawe na
motorot.
103
STARTUVAWE SO POMO[EN AKUMULATOR
3) Da se startuva motorot.
Dokolku akumulatorot se isprazni,

motorot moè da se startuva upotrebuvaj}i drug akumulator, koj ima ist
ili malku pogolem kapacitet od potro{eniot.
Dokolku po nekolku obidi motorot ne

startuva, ne insistirajte, tuku
obratete se vo servisnata slu`ba na
FIAT.
4) Koga motorot }e startuva, se isklu~uvaat kablite po obraten redosled.
Eve {to treba da se napravi (sl.1):
Ne koristete ja ovaa procedura dokolku ste bez

iskustvo: nepravilnite
manevri moàt da dovedat do
elektri~no praznewe i do pukawe na akumulatorot. Se prepora~uva da ne se pribliùvate do
akumulatorot so ogan, zapalena
cigara i da ne predizvikuvate
iskrewe: opasnost od pukawe i
poàr.
1) Da se povrzat pozitivnite polovi

od dvata akumulatori so soodveten
kabel.
2) So drug kabel da se povrzat negativniot pol od pomo{niot akumulator i na masa na voziloto so istro{en akumulator.
Zabraneto e koristewe
na polna~ na akumulatori pri urgentno startuvawe: mo`nost od o{tetuvawe
na elektronskiot sistem, a osobeno centralite koi gi snabduvaat funkciite na napojuvawe i
startuvawe.
VA@NO Ne povrzuvajte gi direktno

dvata negativni pola: iskrite moè
da go zapalat gasot od akumulatorot.
Ako vtoriot akumulator e postaven
na drugo voziloto vnimavajte da ne
dojde do kontakt pome|u metalnite
delovi na vozilata.
sl.1
104
STARTUVAWE SO MANEVRI PO INERCIJA
DOKOLKU SE DUPNE
GUMA
Rezervnoto trkalo e specifi~no za sekoe vozilo. Nikoga{ ne upotrebuvajte go na drugo trkalo.
Za vozila so katalizator
apsolutno da se odbegnuva startuvawe so turkawe, vle~ewe ili koristewe na
nadolnina. Ova moè da dovede
do navleguvawe na gorivo vo katalizatorot i moè nepopravlivo da go o{teti.
Op{ti upatstva
Ako go menuvate tipot na trkaloto (aluminiumski namesto

~eli~ni) |e treba da gi zamenite i zavrtkite so soodvetni.
Zapomnete, s# dodeka motorot ne e startuvan, servo uredite na sopira~kite i upravuva~ot ne se aktivni,

zna~i, potreben e napor, kako na
sopira~kata, taka i na upravuva~ot.
Operacijata na zamena na trkalo i

korektno postavuvawe na digalkata
baraat pridrùvawe do odredeni sigurnosni pravila koi se opi{ani vo
prodolènie.
Izvestete gi drugite voza~i deka voziloto stoi

vo soglasnost so pravilata: trepka~i, triagolnik itn.
Site patnici treba da go napu{tat voziloto, osobeno ako e natovareno. Patnicite treba da
stojat na bezbedno rastojanie
dodeka trkaloto se menuva.
Ako trkaloto se menuva na strm
ili lo{ pat, podmetnete pod trkalata soodvetni potpira~i za
da go blokirate voziloto.
Rezervnoto trkalo koristete go

samo kratko. Ne nadminuvajte
brzina od 80 km/h so nego. Koga
vozite so rezervno trkalo performansite na va{eto vozilo
moè da se izmenat. Izbegnuvajte nenadejno ko~ewe i zabrzuvawe, naglo i brzo zavrtuvawe.
Vekot na traewe na rezervnoto
trkalo e okolu 3000 km, po koi
treba da se zameni so isto takvo.
Nikoga{ ne montirajte standarden pnevmatik na rezervnoto trkalo. Zamenete go trkaloto {to
pobrgu.
Nikoga{ ne upotrebuvajte dve
ili pove|e rezervni trkala
odedna{.
105
Ne podma~kuvajte gi zavrtkite pred montiraweto: moè da se odvrtat.

Digalkata sluì samo za menuvawe na trkalo na voziloto vo
koe se nao}a. Ne smee da se podigaat drugi vozila so nea. Vo
nikoj slu~aj ne smee da se koristi za popravki pod voziloto.
Nesoodvetnoto postavuvawe na
digalkata moè da predizvika
pa|awe na podignatoto vozilo.
Ne upotrebuvajte ja digalkata za
podigawe na teìni pogolemi
od tie napi{ani na nea.
106
Ne postavuvajte sinxiri
za sneg na rezervnoto trkalo so pomala dimenzija. Ako e dupnata predna guma
i treba da montirate sinxiri za
sneg, stavete go rezervnoto trkalo na zadnata oska. So montirawe na dvete trkala so ista
dimenzija na prednata oska e
ovozmoèno montirawe na sinxiri za sneg.
Pricvrstete ja dobro ratkapnata
za da ne ispadne.
Nikoga{ ne stavajte alati me}u
pnevmatikot i naplatkata.
Redovno proveruvajte go pritisokot vo pnevmaticite i rezervnoto trkalo. To~niot pritisok e
daden vo oddelot "Tehni~ki karakteristiki".
MENUVAWE NA TRKALO
Zapomnete:
- Digalkata e te{ka 1,85 kg
- Digalkata ne bara nikakvi podesuvawa
- Digalkata ne se poprava. Ako se
rasipe treba da se zameni so nova
- Nikakov alat osven ra~kata nesmee
da se postavuva vo nea
Postapete na sledniot na~in:
1) Zaprete go voziloto po mo`nost
na pocvrst i ramen teren, taka da ne
pretstavuva opasnost za soobra}ajot.
2) Izgasnete go motorot i krenete ja
ra~nata sopira~ka.
3) Stavete prva brzina ili od nanazad ili R vo verziite so avtomatski
menuva~.
4) Podignete go tepisonot vo baga`nikot

5) Odvrtete ja zavrtkata A (sl.2)
6) Zemete go alatot i odete do
trkaloto {to treba da se zameni
7) Zemete go rezervnoto trkalo
8) Kaj vozila so trkala od lesna legura, zani{ajte go voziloto za polesno odvojuvawe na trkala od glav~inata.
9) Olabavete gi za eden krug zavrtkite na trkaloto za menuvawe.
11) Proverete dali `lebot A (sl.5)

na digalkata e dobro vlezen vo
izdadeniot del od pragot V.
12) Proverete da nema prisutni
eventualno lica vo blizina na
voziloto {to se podiga.
10) Zavrtete ja ra~kata A (sl.3) na

digalkata na na~in da se otvori
delumno. Namestete ja digalkata vo
soglasnost so simbolot A (sl.4),
blisku do trkaloto za menuvawe.
sl.2
sl.3
sl.4
sl.5
107
13) Zavrtete ja ra~kata na digalkata

i krevajte go voziloto, s# dodeka trkaloto ne se najde nekolku santimetri nad zemjata. Pri vrtewe na ra~kata vnimavajte taa da se vrti slobodno i da ne dojde do povreda na
rakata od podlogata. Delovite na
digalkata treba da se ~isti. Vo slu~aj
da se izvalkaat is~istete gi i podma~kajte go vretenoto so mast za podma~kuvawe.
16) Montirajte go trkaloto na

voziloto vnimavaj}i da otvorite A
(sl.6) se poklopuvaat so klinovite
V.
14) Odvrtete gi ~etirite zavrtki i

izvle~ete go trkaloto.
VA@NO Ne montirajte ja ratkapnata

na rezervnoto trkalo.
17) Zavrtete gi zavrtkite.
Vo slu~aj dopolnitelno
da go opremite voziloto
so trkala od lesna legura, |e treba da gi zamenite i zavrtkite so soodvetni.
18) Spu{tete go voziloto i izvadete

ja digalkata.
19) Povtorno zategnete gi zavrtkite,
zategnuvaj}i gi po redosled kako na
sl.7.
Prepora~uvame da so~uvate 4 originalni zavrtki koi }e gi koristite

samo za rezervnoto trkalo.
15) Osigurajte se deka rezervnoto

trkalo ima ~isti povr{ini na dopir
so glav~inata.
sl.6
108
sl.7
POSTAVUVAWE NA STANDARDNO
TRKALO
6) Spu{tete go voziloto i izvadete

ja digalkata.
VA@NO Kaj tubeless pnevmatici ne

upotrebuvajte vnatre{ni gumi.
1) Sledej}i ja gornata procedura,

podignete go voziloto i izvadete go
rezervnoto trkalo.
7) Povtorno zategnete gi zavrtkite,

zategnuvaj}i gi po redosled kako na
sl.7.
Povremeno kontrolirajte go pritisokot vo trkalata i rezervnoto

trkalo.
2) Osigurajte se deka rezervnoto

trkalo ima ~isti povr{ini na dopir
so glav~inata.
Koga zavr{ivte
Za zategnuvawe ili odvrtuvawe na

kapa~eto na ventilot koristete go
alatot prikaàn na sl.10.
3) Postavete go standardnoto trkalo

so postavuvawe na edna zavrtka V
(sl.8) vo otvorot koj e najblizu do
ventilot
8) Postavete go rezervnoto trkalo vo

negoviot prostor vo baga`nikot
9) Postavete ja digalkata kako {to e
pokaàno na nejziniot drà~
4) Postavete ja ratkapnata, vnimada se sovpa|a so

vaj}i simbolot
ventilot i postavete gi drugite tri
zavrtki
10) Postavete gi upotrebenite alati

na nivnite mesta
5) Zategnete gi zavrtkite so klu~ot.
12) Zategnete ja zavrtkata za drà~ot na alat (vidi sl.2)
sl.8
sl.9
11) Postavete go drà~ot na alati

vo rezervnoto trkalo
sl.10
109
DOKOLKU PREGORI SIJALI^KA

Prepravki ili popravki
na elektri~niot sistem
koi ne se izvr{eni korektno i bez obrnuvawe na vnimanie na tehni~kite karakteristiki na uredot, moè da predizvikaat anomalii vo funkcioniraweto so rizik od poàr.
Ako e mo`no, zamenata na

sijali~kite vr{ete ja vo
Servisnata mreà na
Fiat. Korektnoto funkcionirawe
i orientacija na nadvore{nite
svetla se osnovni za bezbednosta na vozeweto i za da ne dojde
do kr{ewe na zakonskite propisi.
110
Halogenite sijali~ki
treba da se dopiraat
mnogu vnimatelno samo
na metalniot del. Dokolku se
dopre stakloto, vidlivosta moè da se namali i moè da se namali vekot na traewe na sijali~kata. Pri slu~aen dopir so
stakloto na sijali~kata, izbri{ete go stakloto so meka krpa
natopena vo alkohol i ostavete
go da se isu{i.
Halogenite sijali~ki sodràt gas pod pritisok,

vo slu~aj na nivno kr{ewe mo`no e da dojde do rasprsnuvawe na staklo.
OP[TI UPATSTVA
Dokolku edno svetlo ne raboti, pred
da se zameni sijali~kata, potrebno
e da se proveri dali e vo red soodvetniot osiguruva~.
Za promena na osiguruva~ot potrebno
e da se vidi paragrafot "Dokolku
pregori osiguruva~" od istovo poglavje.
- Pred da se zameni sijali~ka, potrebno e da se proveri da ne do{lo
do oksidirawe na kontaktite.
- Pregorenite sijali~ki treba da se
zamenat so drugi od ist tip i so ista
ja~ina.
- Otkako e izvr{ena zamenata na
sijali~kata da se proveri visinata
na svetlosniot snop.
TIPOVI SIJALI^KI
Na voziloto se instalirani nekolku
tipovi na sijali~ki (sl.11):
A
Stakleni sijali~ki
Pritisnati vo leì{teto.
Povle~ete ja za da ja
izvadite.
Sijali~ki so bajonet
Se vadat od leì{teto so
pritiskawe i zavrtuvawe
Cilindri~ni sijali~ki
Se vadat so izvlekuvawe od
kontaktite
Halogeni sijali~ki
Se vadat so oslobuduvawe na
pruìnata koja gi drì.
Sijali~ka
Sl.11
Tip
Mo|nost
Dolgi predni svetla
H7
55W
Sredni predni svetla
H7
55W
Pozicioni svetla
W5
5W
Predni trepka~i
P21W
21W
Strani~ni trepka~i
W5W
5W
Predni svetla za magla
H3
55W
Zadni pozicioni svetla
R10W
10W
Stop svetla
P21W
21W
Treto stop svetlo
W5W
5W
Zadni trepka~i
P21W
21W
Svetlo za od nanazad
P21W
21W
Zadno svetlo za magla
W5W
5W
Svetlo za registerska
tabli~ka
W5W
5W
Vnatre{no osvetluvawe
- so le}a
- so naso~eno svetlo
C
C
10W
10W
Svetlo vo baga`nik
W5W
5W
sl.11
111
DOKOLKU PREGORI NADVORE[NA SIJALI^KA
PREDNI SREDNI SVETLA

Za zamena na halogenata sijalica:

koi ne se izvr{eni korektno i bez obrnuvawe vnimanie na tehni~kite karakteristiki na uredot, moè da predizvikaat anomalii vo funkcioniraweto so rizik od poàr.
PREDNI DOLGI SVETLA

1) Oslobodete ja pruìnata S
(sl.12) i izvadete go poklopecot D.
1) Oslobodete ja pruìnata A
(sl.12) i izvadete go poklopecot V.
(sl.14), izvadete go konektorot V i
izvadete ja sijali~kata S.
(sl.13), izvadete go konektorot V i
izvadete ja sijali~kata S.
Koga menuvate sijali~ka videte vo

prethodniot oddel za tipovite na
sijali~ki.
sl.12
112
sl.13
sl.14
PREDNI POZICIONI SVETLA
PREDNI TREPKAÎ
STRANI^NI TREPKAÎ
Za zamena na sijalicata:
2) Pritisnete na delot A (sl.15),

izvadete go drà~ot od ku}i{teto V
i izvadete ja sijali~kata S.
2) Zavrtete go drà~ot A (sl.16) i

izvadete go.
1) Pritisnete go proyirniot poklopec A (sl.17) so raka vo nasoka

na strelkata (sprotivno na dvièwe
na voziloto) taka da ja pritisnete
pruìnata V i izvadete go sklopot.
3) Izvadete ja sijalicata V,
pritisnete ja poleka i svrtete ja vo
nasoka sprotivna na dvièwe na
strelkite na ~asovnikot.
2) Izvadete ja le}ata A so lesno

vrtewe i zamenete ja sijalicata S
koja se postavuva so pritiskawe.
PREDNI SVETLA ZA MAGLA
Za zamena na halogenata sijalica
obratete se vo Ovlasten servis.
sl.15
sl.16
sl.17
113
GRUPA NA ZADNI SVETLA

Za zamena na sijalica:
1) Od baga`nikot, izvadete go
plasti~niot poklopec A (sl.18) so
odvrtkata i podignete go tapacirot
vo nasoka na strelkata za da dobiete
pristap do drà~ite na grupata na
svetla.
2) Postavete go prodolètokot na
navrtkite A (sl.19).
A - Zadno poziciono svetlo
3) Postavete ja odvrtkata vo otvorot

na prodolètokot i odvrtete gi navrtkite A.
S - Trepka~
4) Izvadete go konektorot i odvrtete

gi zavrtkite prikaàni so strelki
(sl.20).
V - Stop svetlo
D - Sijali~ka za:
leva grupa: zadno svetlo za magla
desna grupa: svetlo za od nanazad
5) Izvadete gi sijali~kite so lesno

pritiskawe i zavrtuvawe.
sl.18
114
sl.19
sl.20
TRETO STOP SVETLO

Za zamena na sijali~ka, otvorete go
baga`nikot i odvrtete gi zavrtkite
A (sl.21).
Oslobodete ja pruìnata A (sl.22)
i otvorete go drà~ot na sijali~kite. Potoa izvadete ja pregorenata
sijali~ka V.
SVETLO NA REGISTARSKATA
TABLI^KA
Za zamena na sijalicata, oslobodete
go jazi~eto A (sl.23) i izvadete go
sklopot. Zavrtete go drà~ot na sijali~kata A (sl.24) vo nasoka sprotivno od strelkite na ~asovnikot i
izvadete ja sijali~kata V.
AKO PREGORI VNATRE[NA SIJALI^KA

koi ne se izvr{eni korektno i bez obrnuvawe vnimanie na tehni~kite karakteristiki na uredot, moè da predizvikaat anomalii vo funkcioniraweto so rizik od poàr.
Koga menuvate sijali~ka videte vo

prethodniot oddel za tipovite na
sijali~ki.
sl.21
sl.23
sl.22
sl.24
115
PREDNA PLAFOWERKA
So svetla za ~itawe
SVETLO VO BAGA@NIKOT
Za zamena na sijali~kata:
So le|a
1) plafowerkata (sl.27) koja e montirana so pritiskawe, izvadete ja so

pritiskawe so odvrtka na mestoto
obeleàno so strelka.
2) otvorete ja kutijata A (sl.28).
2) Otvorete go drà~ot na sijali~kata V i zamenete ja sijali~kata S.
Za zamena na sijalicata:
1) plafowerkata (sl.25) koja e montirana so pritiskawe, izvadete ja so
pritiskawe so odvrtka na mestoto
obeleàno so strelka.
3) Zamenete ja sijali~kata.
1) Izvadete go proyirniot poklopec

A (sl.29) na mestoto obeleàno so
strelka.
2) otvorete ja kutijata A (sl.26) i

zamenete ja sijali~kata.
sl.25
sl.26
116
sl.28
sl.27
sl.29
DOKOLKU PREGORI
OSIGURUVA^
Osiguruva~ot e element za za{tita
na elektri~niot sistem. Osiguruva~ot }e pregori vo slu~aj na defekt
ili pogre{na rabota na elektri~niot sistem.
Koga nekoj ured ne funkcionira, potrebno e da se proveri efikasnosta
na soodvetniot osiguruva~ (sl.30).
Ako e potrebno, zamenete go pregoreniot osiguruva~ so soodveten so
ista ja~ina (ista boja).
V - Cel osiguruva~
S - Osiguruva~ so prekinat provoden
del
Osiguruva~ot {to treba da bide
zamenet se otstranuva so pinceta D
koja se nao|a vo centralata so osiguruva~i.
Vo nikoj slu~aj ne treba

da se zamenuva pregoreniot osiguruva~ so metalni ì~ki ili drugi materijali. Sekoga{ koristete osiguruva~ so ista boja.
Vo nikoj slu~aj ne treba

da se zamenuva pregoreniot osiguruva~ so nov so
povisoka amperaà - POSTOI
OPASNOST OD PO@AR.
Ako treba da se zameni

eden od glavnite osiguruva~i (MAXI-FUSE), ne
prevzemajte ni{to, obratete se
vo Servisnata mreà na Fiat.
Pred da se zameni eden

osiguruva~ potrebno e da
se proveri dali e izvaden klu~ot od uredot za palewe
i dali se izgasnati i/ili isklu~eni site potro{uva~i na struja.
Fiat.
Ako osiguruva~ot povtorno pregori, obratete se

vo Servisnata mreà na
sl.30
117
Osiguruva~ite vo Fiat Punto se grupirani vo dve centrali, edna vo instrument tablata i edna vo motorniot
prostor.
Za da se dojde do osiguruva~ite,
odvrtete gi navrtkite A (sl.31) i
izvadete go poklopecot V.
Za identifikacija na osiguruva~ite
gledajte gi tabelite na slednite
stranici.
sl.31
118
Oslobodete gi jazi~iwata A (sl.32)

i izvadete go poklopecot V za da
dojdete do osiguruva~ite vo motorniot prostor.
Za identifikacija na osiguruva~ite
gledajte gi tabelite na slednite
stranici.
sl.32
119
MESTO NA OSIGURUVAÎ
Svetla
Slika
Osiguruva~
Amperi
Desno predno dolgo svetlo
32
F14
10
Levo predno dolgo svetlo
32
F15
10
Desno predno sredno svetlo
31
F12
10
Levo predno sredno svetlo
31
F13
10
Svetlo vo baga`nik
31
F39
10
Trepka~i (site)
31
F53
10
Svetla za magla
32
F30
15
Trepka~i
31
F53
10
Svetlo na instrumenti
31
F51
7,5
Sistem na osvetluvawe
31
F32
15
Vnatre{no osvetluvawe
31
F39
10
Svetla za predupreduvawe (kontakt)
31
F37
10
Svetla za predupreduvawe (postojano)
31
F53
10
Svetlo za od nanazad
31
F31
7,5
Stop svetla
31
F37
10
Svetlo na registerska tablica
31
F51
7,5
Treto stop svetlo
31
F37
10
120
Ured
Slika
Osiguruva~
Amperi
Zapalka
31
F44
20
Vozdu{no perni~e
31
F50
7,5
Napojuvawe na instrument tabla: opcionali
32
F02 - MAXI
40
Napojuvawe na instrument tabla: standard
32
F01 - MAXI
70
AVY
32
F04 - MAXI
50
Desno predno elektri~no staklo
31
F48
20
Levo predno elektri~no staklo
31
F47
20
Centralna brava
31
F38
20
Bobina
32
F22
20
AVY centralna edinica
31
F42
7,5
Avtomatski menuva~
32
F23
10
Centralna edinica ( + akumulator)
32
F18
7,5
Centralna edinica (napojuvawe)
32
F17
7,5
Centralna edinica (kontakt)
32
F16
7,5
Kontrolna edinica za grea~i
32
F11
10
Sirena
32
F10
15
Klima ured
31
F31
7,5
Kontakt brava
32
F03 - MAXI
20
Kompresor za klima ured
32
F19
7,5
121
Uredi
Slika
Osiguruva~
Amp
Korektor na visina na farovi
31
F13
10
Solenoid za gasnewe na motor (dizel)
32
F21
15
Ventil za promenliva geometrija
31
F31
7,5
Ventil za recirkulacija na isparuvawa
32
F11
10
Greewe na filter za dizel gorivo
32
F20
20
Generator na tahografot
32
F11
10
Ventil na pumpata za gorivo (dizel)
32
F17
7,5
Sistem na avtomatski menuva~ (kontakt)
31
F35
10
Sistem na avtom. menuva~ (akumulator)
32
F55
7,5
Grea~i (dizel)
32
F54 - MAXI
60
Subwoofer
31
F36
15
Brizgalki
32
F22
20
Miewe na farovi
32
F09
20
Greewe na zadno staklo
31
F40
30
Ventilator so edna brzin a(1.2 8V i 1.2 16V so grea~)
32
F06 - MAXI
30
Pumpa za gorivo (1.2 8V)
32
F22
20
Pumpa za gorivo
32
F21
15
Pumpa za miewe na stakla
31
F43
30
Ventilator prva brzina (1.2 8V i 1.2 16V so klima ured)
32
F06 - MAXI
30
Ventilator prva brzina (1.9D,1.9JTD i 1.8 16V)
32
F06 - MAXI
30
Ventilator vtora brzina (1.2 8V i 1.2 16V so klima ured)
32
F07 - MAXI
50
122
Uredi
Slika
Osiguruva~
Amperi
Ventilator vtora brzina (1.9D, 1.9JTD i 1.8 16V)
32
F07 - MAXI
40
Greewe na sedi{ta
31
F45
15
uredi + 30 (radio, mobilen telefon, volumetriski senzori,

sirena, dijagnostika)
31
F39
10
uredi + 15 (radio, mobilen telefon, elek. retrovizori,

prikolka, instrumenti)
31
F49
7,5
Elektri~en servo upravuva~
31
F35
10
Elektri~en servo upravuva~
32
F05 - MAXI
60
Lambda senzor
32
F11
10
Elektri~ni retrovizori
31
F41
7,5
Rele za ladewe na motorot
32
F16
7,5
Rele za ladewe na motorot
32
F16
7,5
Rele za pumpa za gorivo
31
F31
7,5
Rele za ventilator na parno
31
F31
7,5
Bri{a~i
31
F43
30
Zaden bri{a~
31
F52
15
Son~ev krov
31
F46
15
Varijator na faza (1.8 16V)
32
F20
15
Ventilator na parno
32
F08
30
123
AKO SE ISPRAZNI AKUMULATOROT

Pred s#, se sovetuva da poglednete
vo poglavjeto "Odrùvawe na voziloto", za da go izbegnete prazneweto
na akumulatorot i za da mu obezbedite dolgotrajno koristewe .
POLNEWE NA AKUMULATOROT
Se sovetuva bavno polnewe na akumulatorot so niska amperaà vo
traewe od 24 ~asa. Predolgoto polnewe moè da go o{teti akumulatorot.
Se izveduva na sledniot na~in:
1) Razdelete gi priklu~ocite na
elektri~niot ured na voziloto od
polovite na akumulatorot.
VA@NO Dokolku voziloto e opremeno so alarmen ured isklu~ete go
so dale~inskata komanda.
2) Povrzete gi polovite na akumulatorot so kablite na aparatot za polnewe.
124
3) Vklu~ete go aparatot za polnewe.
STARTUVAWE SO POMO[EN
AKUMULATOR
Videte vo "Startuvawe so pomo{en
akumulator" vo ova poglavje .
4) Koga operacijata na polnewe }e

zavr{i, isklu~ete go aparatot za polnewe, pred da go razdelite od akumulatorot.
5) Povrzete gi priklu~ocite na polovite na elektri~niot ured so onie
na akumulatorot pazej}i na polaritetot.
Te~nosta vo akumulatorot e otrovna i korozivna, izbegnuvajte kontakt

so o~ite ili koàta. Operacijata na polnewe na akumulatorot
treba da se vr{i vo ambient kade {to ima ventilacija i nema
plamen ili iskri vo blizina.
Ne obiduvajte se da napolnite zamrznat akumulator. Prvo stopete go

inaku moè da eksplodira. Ako
akumulatorot zamrzne, proverete dali vnatre{nite elementi
se o{teteni (rizik od kratok
spoj) ili ku|i{teto e puknato
(rizik od istekuvawe na kiselina).
Vo nikoj slu~aj ne koristete polna~ za akumulatori za startuvawe na

motorot: bi moèle na toj na~in
da gi o{tetite elektronskite
sistemi, osobeno centralite koi
rakovodat so funkciite na startuvawe i dovod na gorivo.
DOKOLKU TREBA DA SE
PODIGNE VOZILOTO
SO DIGALKA
Da se vidi paragrafot "Dokolku se
dupne guma" od istovo poglavje.
Digalkata sluì samo za

da se zameni trkalo na
voziloto i se nao}a vo
opremata na samoto vozilo. Ne
treba da se primenuvaat na drugi vozila. Vo nikoj slu~aj ne
smee da se primenuva za popravki pod voziloto.
Zapomnete go slednovo:
Strani~no
- na digalkata ne i e potrebna nikakva regulacija;
Voziloto smee da bide podignato

samo so postavuvawe na digalkata na
mestata ozna~eni na sl.34. Postavete par~e guma so soodvetna debelina.
- digalkata ne se poprava, vo slu~aj

na rasipuvawe istata treba da se
zameni so nova originalna;
- nikakva druga alatka, osven nejzinata ra~ka za upravuvawe, ne treba
da se primenuva.
SO HIDRAULI^NA DIGALKA VO
SERVIS
Predna strana
Voziloto smee da bide podignato
samo so postavuvawe na digalkata vo
pravec koj se sovpa|a so menuva~ot/
diferencijal, postavuvaj}i par~e
guma kako {to e prikaàno na sl.33.
sl.33
Nepravilno postavena
digalka moè da predizvika pa}awe na voziloto.
Digalkata ne treba da se koristi
za podignuvawe na pogolema teìna od navedenata na digalkata.
sl.34
125
SO DIGALKA SO KRACI
Voziloto se podiga so postavuvawe
na kraevite na kracite vo delovite
kako {to e prikaàno na sl.35.
AKO TREBA DA SE
VLEÊ VOZILOTO
Alkata za vle~ewe se dobiva kako
dodatok za voziloto. Se nao|a vo
torbata so alat.
Pri vle~eweto na voziloto, zadolìtelno e da

gi po~ituvate specificiranite pravila za dvièwe
na pati{tata, kako vo odnos na
vle~eweto taka i vo odnos na odnesuvaweto na patot.
Kako da ja zaka~ite alkata za vle~ewe:

1) Izvadete ja alkata za vle~ewe od
drà~ot pod tapacirot vo baga`nikot.
2) Izvadete go kapa~eto na branikot,
potkrevaj}i go so odvrtka na mestoto
ozna~eno so strelka.
3) Pricvrstete ja alkata A (sl.36 i
sl.37) na ispaknatiot èlezen del.
sl.35
126
sl.36
sl.37
Pred da po~nete so vle~ewe, stavete go klu~ot

za startuvawe prvo pozicija MAR, a potoa vo pozicija
STOP. Ne vadete go klu~ot za
startuvawe na voziloto od kontakt bravata, za da ne dojde do
blokirawe na upravuva~ot.
Slednite dopolnitelni
predupreduvawa se neophodni za vozila so avtomatski menuva~:
1) stavete ja ra~kata vo N
2) vle~ete go voziloto so brzina
pomala od 30 km/h
3) maksimalno rastojanie za vle~ewe: 20 kilometri
Za vreme na vle~eweto,
bidej|i motorot e izgasnat, ne zaboravajte posilno da pritiskate na servosopira~kata i servoupravuva~ot.
Ne upotrebuvajte jaìwa za vle~ewe.
Za pogolemi rastojanija, podignete go predniot del na voziloto za da izbegnete o{tetuvawe

na menuva~ot poradi lo{o podma~kuvawe.
VO SLUÂJ NA SUDIR
- Ne dozvoluvajte da ve fati panika.
- Dokolku ne ste direkten u~esnik vo
sudarot, zastanete najmalku desetina
metri podaleku.
- Na avtopat ne zastanuvajte naglo.
- Izgasnete go motorot i zapalete gi
svetlata za predupreduvawe.
- No}e, osvetlete go mestoto na
sudarot so farovite.
- Vnimatelno postapuvajte za da ne
bidete vovle~eni vo soobra}ajnata
nezgoda.
- Ozna~ete go mestoto na sudarot so
triagolnikot za predupreduvawe koj
treba da bide na vidlivo mesto i na
propisno rastojanie.
- Povikajte brza pomo{, izvestuvaj}i
gi poprecizno za nezgodata. Na avtopat koristete gi telefonite predvideni za toa.
127
- Vo slu~aj na verièn sudir, osobeno

pri mala vidlivost golem e rizikot
da dojde do naletu-vawe na drugo
vozilo. Poradi ova treba {to pobrzo
da se napu{ti voziloto i da se zastane od drugata strana na bankinata.
AKO IMA POVREDENI
KUTIJA ZA PRVA POMO[ (sl.38)
- Nikoga{ ne napu{tajte gi povredenite. Dol`ni ste kako u~esnik vo

soobra}ajot da pomognete vo slu~aj
na nezgoda.
- Pomognete mu na povredeniot i bidete do nego vo slu~aj da go fati

panika.
Treba da sodrì najmalku: sterilna

gaza za pokrivawe i ~istewe na ranite, zavoi so razli~na dolìna,
hanzaplast so razli~ni dimenzii,
flaster, paket~e so sterilna vata,
te~nost za dezinfekcija, paket~e
kni`ni maram~iwa, noì~ki so
zaobleni vrvovi, mali pinceti, dve
mreì~ki za pridrùvawe na zavoite.
- Izvadete gi klu~evite od kontaktbravata na vozilata koi u~estvuvale

vo sudirot.
- Otka~ete ili prese~ete gi sigurnosnite pojasi {to go pridrùvaat

povredeniot.
Kutijata za prva pomo{ treba da ja

drìte na dofat, zaedno so aparat
za gasnewe poàr i }ebe.
- Dokolku po~uvstvuvate miris na

gorivo ili na drug hemiski proizvod
nemojte da pu{ite.
- Ne davajte povredenite da pijat

te~nosti.
- Ako vratite se blokirani, ne probuvajte da izlezete od voziloto niz

prednoto voza~ko staklo, koe e zasileno. Strani~nite stakla i zadnoto
staklo }e se iskr{at polesno.
-Za da go izgasnete poàr, koristete

aparat za gasnewe, }ebe, pesok ili
zemja. Nikoga{ ne koristete voda.
- Ne pravete gu`va okolu povredenite.
- Povredeniot ne smee da se pomestuva, osven vo slu~ai nabroeni vo

narednata to~ka.
- Izvle~ete go povredeniot od voziloto samo ako postoi opasnost od
poàr, davewe vo voda, ili pad vo
provalija. Pri izvlekuvawe na povredeniot ne povlekuvajte go samo za
racete ili nozete, ne navednuvajte
mu ja glavata, drète mu go teloto
{to e mo`no pove}e vo horizontalna
polo`ba.
sl.38
128
ODR@UVAWE NA VOZILOTO
PROGRAMIRANO ODR@UVAWE
Pravilnoto odrùvawe na voziloto
e najdobriot na~in za prodolùvawe
na negoviot vek na traewe, a so toa i
na sigurnosta pri vozeweto.
Poradi toa Fiat predvidel serija na
kontroli i intervencii na sekoi
20.000 km.
Va`no e da se zapomni deka programiranoto odrùvawe ne e se {to mu
e potrebno na va{eto vozilo.
Redovnite kontroli - i vo po~etniot
period pred 20.000 km i podocna
me|u redovnite servisi - redovnata
grià e potrebna, kako proverka na
nivoa i dopolnuvawe, proverka na
pritisok vo pnevmatici, itn.
PREDUPREDUVAWE : Kuponite od
programirano odrùvawe se propi{ani od proizveduva~ot. Nepridrùvawe kon Planot za odrùvawe moè
da predizvika poni{tuvawe na garancijata.
PREDUPREDUVAWE : Se sovetuva
vedna{ da se obratite vo Servisnata
mreà na Fiat dokolku zabeleìte
anomalii vo rabotata, bez da ~ekate
na sledniot redoven pregled.
Servisite od programiranoto odrùvawe moè da se izvr{at vo Servisnata mreà na Fiat.

Dokolku za vreme na odredena intervencija, razli~na od predvidenite
so planot za odrùvawe, se primeti
deka odreden del treba da se popravi/zameni, za izveduvawe na popravkata/zamenata soglasnost treba da
dade sopstvenikot na voziloto.
129
PROGRAMA ZA ODR@UVAWE
iljadi km
20
40
60
80
100
120
140
160
180
Kontrola na sostojbata i istro{enosta na pnevmaticite
Kontrola na istro{enost na plo~kite na prednite disk ko~nici
Kontrola na istro{enost na zadni plo~ki (1.8 16V)
Kontrola na istro{enost na zadnite gurtni

Vizuelna kontrola na karoserijata, (auspuh-napojuvawe so gorivo,
ko~nici) gumeni elementi (manètni - ~auri - creva) i t.n.
Kontrola na zategnatost i eventualno regulirawe na remenite
+
+
+
+
Kontrola i regulirawe na zazorot na ventilite (1.2 8V)
Kontola/regulacija na ra~nata ko~nica
Kontrola na dimnosta na izduvnite gasovi (dizel verzii)
Vizuelna kontrola na sostojbata na remenite

Kontrola i regulirawe na zazorot na ventilite (dizel verzii)
Kontrola na instalacijata protiv isparuvawe

Zamena na filterot za gorivo (1.9D)
Zamena na filterot za gorivo (1.9JTD)
+
+
Zamena na vozdu{niot filter (dizel verzii)
130
+
+
+
+
Zamena na vozdu{niot filter (benzinski verzii)

+
+
+
+
+
+
+
iljadi km
Dopolnuvawe na te~nosti (ladewe na motorot, sopira~ki,
servoupravuva~, miewe na stakla, akumulator, itn.)
20
40
60
80
100
120
140
160
180
Proverka na sostojbata na rebrastiot kai{
Zamena na rebrastiot kai{

Zamena na sve}i~ki i kontrola na kablite
Kontrola na sistemot za kontrola na motorot
Kontrola na nivoto na masloto vo menuva~ot/diferencijalot

+
Kontrola na masloto vo avtomatski menuva~
Zamena na masloto vo motorot ()

(na sekoi 10.000 km za verzija 1.9D)
Zamena na filterot za maslo

(na sekoi 10.000 km za verzija 1.9D)
Zamena na te~nosta vo sopira~kite (ili na sekoi 2 godini)

Zamena na filterot za polen (ili sekoja godina)
+
+
+
+
() ili sekoi 18 meseci
DODATNI PROVERKI
Na sekoi 1000 km ili pred podolgi
vozewa da se prekontrolira: nivoto
na te~nosta za ladewe na motorot,
nivoto na te~nosta vo sopira~kite,
nivoto na te~nosta za miewe na
staklata, pritisokot i sostojbata na
gumite.
Na sekoi 3000 km proverete i po

potreba dopolnete motorno maslo.
Na sekoi 5000 km (samo za dizel motori): ispu{tete ja kondenziranata
voda od filterot za nafta.
Se prepora~uva da se koristat
proizvodite na Fiat Lubrificanti koi
{to se specijalno pripremeni za
vozilata na FIAT (poglednete ja
tabelata "Polnewa" od poglavjeto
"Tehni~ki karakteristiki").
131
VA@NO - Maslo vo motorot
VA@NO - Filter za polen
Masloto treba da se menuva po~esto

otkolku {to e propi{ano so programiranoto odrùvawe, vo slu~aj koga
voziloto se koristi pri eden od
slednive uslovi:
Vo slu~aj koga voziloto se koristi

na pravlivi pati{ta filterot treba
da se menuva po~esto otkolku {to e
propi{ano vo programiranoto odrùvawe., osobeno koga }e se zabeleì
namaluvawe na vlez na vozduh vo kabinata.
- koristewe na kuka za vle~ewe

- pravlivi pati{ta
- ~esto koristewe na kratki rastojanija (pomali od 7-8 km)
- pove}eto od vremeto motorot raboti
na minimum ili voziloto pominuva
dolgi rastojanija so mala brzina
(taksi itn).
VA@NO - Filter za vozduh
Vo slu~aj koga voziloto se koristi
na pravlivi pati{ta filterot treba
da se menuva po~esto otkolku {to e
propi{ano vo programiranoto odrùvawe. Za sovet pri zamena na masloto i filterot za vozduh obratete
se do Servisnata mreà na FIAT.
132
VA@NO - Akumulator
Se prepora~uva da se proveruva
sostojbata na akumulatorot osobeno
pred i vo zimskiot period za da se
izbegne zamrznuvaweto na elektrolitot. Proverkite treba isto taka po~esto da se praktikuvaat koga voziloto se upotrebuva na kratki relacii
i koga e opremeno so dodatni uredi
koi koristat energija i koga motorot
e izgasnat.
Odrùvaweto na voziloto treba da se doveri na

Servisnata mreà na
FIAT. Za ovie intervencii i popravki treba sekoga{ da imate
soodveten alat, originalni delovi i te~nosti; vo sekoj slu~aj,
dokolku nemate iskustvo vo izveduvawe na ovie operacii, nemojte da gi primenuvate.
PROVERKA NA NIVOTO
NA TE^NOSTITE
Ne pu{ete dodeka rabotite vo motorniot prostor: prisustvoto na zapalivi gasovi i isparuvawa moè
da predizvikaat poàr.
Vnimavajte da ne gi pome{ate razli~nite te~nosti koga dopolnuvate:

tie ne se kompatibilni i moè
da go o{tetat motorot.
sl.1 - verzija 1.2 8V
1) Maslo vo motorot
2) Akumulator
3) Te~nost vo sopira~kite
4) Te~nost za miewe na staklata
5) Te~nost vo sistemot za razladuvawe
133
1) Maslo vo motorot
2) Akumulator
sl.3 - verzija so avtomatski menuva~ SPEEDGEAR
6) Maslo za avtomatski menuva~

1) Maslo vo motorot
2) Akumulator
134
1) Maslo vo motorot
2) Akumulator
sl.5 - verzija 1.9 D
1) Maslo vo motorot
2) Akumulator
sl.6 - verzija 1.9 JTD
135
MOTORNO MASLO
Kontrolata treba da se vr{i koga
voziloto e zastanato na ramna povr{ina i ugasnat i se u{te topol motor
(po 5 min. od gasneweto na motorot).
Nivoto na masloto treba sekoga{ da
bide pome|u granicata MIN i MAX,
obeleàni na kontrolnata pra~ka.
Intervalot pome|u MIN i MAX odgovara na okolu 1 litar maslo.
Bidete mnogu vnimatelni koga rabotite pod haubata: rizikuvate da se
izgorite. Zapomnete deka koga
motorot e topol, ventilatorot
moè vo sekoj moment da se vklu~i i da ve povredi.
136
Ne dodavajte maslo so
karakteristiki razli~ni od onie koi gi poseduva masloto koe se nao}a vo motorot.
Ako nivoto e padnato pod MIN treba
da se dolie maslo niz otvorot za
dolevawe, taka {to da se dostigne,
re~isi, do grani~nata linija za MAH.
Nivoto MAX nikoga{ ne smee da se
nadminuva .
POTRO[UVA^KA NA MOTORNO
MASLO
Pri po~etnata eksploatacija na voziloto potro{uva~kata na maslo moè da se smeta za stabilizirana duri
po pominati 5-6 iljadi kilometri.
VA@NO Ako nivoto na maslo e nad

oznakata MAX, obratete se vo Ovlasten servis za da se dobie korektnoto
nivo.
VA@NO Otkako ste go nadopolnile
ili pak zamenile masloto, pred da
se proveri nivoto na masloto, treba
motorot da se pu{ti vo rabota nekolku sekundi, a nekolku minuti po
negovoto gasnewe da se izvr{i proverka.
sl. 10 - verzija 1.9 D
VA@NO Potro{uva~kata na motorno

maslo zavisi od stilot na vozewe i
od uslovite na koristewe na voziloto.
Iskoristenoto maslo i
filterot za maslo imaat
sostojki koi se {tetni
za okolinata. Poradi toa, zamenata na masloto i filterot za
maslo prepora~uvame da ja vr{ite vo Servisnata mreà na
FIAT, koja e opremena za deponirawe na ovie materii koi se
{tetni po okolinata.
MASLO ZA AVTOMATSKI
MENUVA^ SPEEDGEAR
Masloto vo avtomatskiot menuva~
SPEEDGEAR gi podma~kuva i ladi
podvi`nite mehani~ki delovi, no,
pred s#, rakovodi so hidrauli~nata
rabota na samiot menuva~. Poradi
toa, masloto e osnoven del od menuva~ot i od tie pri~ini masloto sekoga{ mora da bide me|u dvete referentni oznaki na {ipkata N i S.
Prepora~ano maslo: TUTELA CVT
N.G., sinteti~ko maslo, so aditivi
protiv abewe.
Proverete go nivoto na maslo vo

menuva~ot so specijalnata {ipka
(sl.12) vo motorniot prostor. Otvorot za {ipkata se koristi i za eventualno dopolnuvawe.
Proverete dali nivoto na masloto
sekoga{ e pome|u MIN i MAX na
{ipkata.
Koga go proveruvate nivoto, izbri{ete ja {ipkata so krp~e. Proverete
da ne ostanale ne~istotii na
{ipkata. Ovie moè da gi zatnat
ventilite vo menuva~ot.
Zamenete go masloto i filterot na

sekoi 40.000 km.
êsto dopolnuvawe upatuva na eventualno te~ewe. Proverete go voziloto vo Ovlasten servis.
sl.12
137
PROVERKA NA TOPLO
Proverete go nivoto na masloto po
vozewe na najmalku 10 km so motorot
na ler gas i voziloto na ramna
podloga. Nivoto treba da bide do
oznakata N.
TE^NOST ZA RAZLADUVAWE NA
MOTOROT (sl.13-sl.14)
Na mnogu topol motor ne
treba da se vadi kapa~eto od rezervoarot za te~nost za razladuvawe; opasnost
od izgorenici.
Me{avinata od 50% Paraflu 11 i

destilirana voda dava za{tita do
35S.
PROVERKA NA LADNO
sl.13
sl.14
138
Dokolku nivoto e nedovolno, sipete

poleka vo rezervoarot niz otvorot
50% me{avina na destilirana voda
i te~nosta Paraflu 11 od Fiat
Lubrificanti.
VA@NO Sistemot za razladuvawe e
pod pritisok. Dokolku e potrebno da
se zameni kapa~eto od rezervoarot
za te~nost za razladuvawe sekoga{
koristete originalen del inaku
mo`no e da se naru{i efikasnosta
na sistemot.
Pred proverka na nivoto

na maslo vo menuva~ot,
postavete ja ra~kata na R.
Pred poa|awe, so motorot na ler gas

i voziloto na ramna podloga, nivoto
na maslo treba da bide do oznakata
S.
Kontrola na nivoto na te~nosta treba

da se izvr{i koga motorot e laden i
ne treba da bide pod oznakata MIN
koja se gleda na rezervoar~eto.
TE^NOST ZA MIEWE NA
STAKLATA (sl.15)
Za dodavawe na te~nost, odvrtete go
kapa~eto i podignete go teleskopskoto grlo A dodeka ne klikne.
Dodadete smesa od voda i AREXONS
DPI vo slednive soodnosi: 30%
AREXONS DPI i 70% voda vo leto,
50% AREXONS DPI i 50% voda vo
zima.
Vo slu~aj na nadvore{ni temperaturi
poniski od 20S, koristete go samo
AREXONS DPI bez me{awe so voda.
TE^NOST VO SOPIRA^KITE/
HIDRAULI^NA SPOJKA
(sl.16-sl.17)
Proverete dali nivoto na te~nosta
vo rezervoarot e na maksimum. Periodi~no treba da se kontrolira ispravnosta na indikatorot na komandnata tabla so pritiskawe na poklopecot na rezervoarot (so kontaktklu~ot vo pozicija MAR), indikatotreba da sveti.
rot
Dokolku treba da se dosipe te~nost,
koristete gi samo onie od tipot
DOT4. Se sovetuva upotreba na te~nost TUTELA TOP 4 so koja e izvr{eno i prvoto polnewe.
Te~nosta za ko~nici e otrovna i ekstremno korozivna. Vo slu~aj na kontakt so te~nosta vedna{ izmijte
se so voda i neutralen sapun. Vo
slu~aj na progoltuvawe vedna{
obratete se kaj lekar.
sl.16
sl.17
Ne patuvajte bez te~nost

vo rezervoarot za miewe
stakla. Funkcioniraweto na ovoj sistem e osnova za podobra vidlivost.
sl.15
Izbegnuvajte kontakt na
te~nosta za ko~nici, koja e ekstremno korozivna, so oboenite delovi na voziloto. Vo slu~aj na kontakt, vedna{ izmijte go voziloto so voda.
139
koja {to
So oznakata
se nao}a na sadot ozna~en
e fluid od sinteti~ki
tip {to se razlikuva od fluid
od mineralen tip. Upotrebata na
te~nost od mineralen tip nepovratno ja {tetuva instalacijata
za sopirawe posebno delovite
izraboteni od guma.
FILTER ZA POLEN
Filterot za polen se nao|a pod
instrument tablata na stranata od
sovoza~ot.
Pri ~esto koristewe na voziloto vo
pravliva okolina se sovetuva menuvawe na filterot za polen po~esto
od ona predvideno vo Planot za odrùvawe na voziloto, osobeno ako zabeleìte namaleno navleguvawe na
vozduh vo patni~kiot prostor.
VA@NO Te~nosta za ko~nici e higroskopna (apsorbira vlaga). Vo slu~aj da voziloto se koristi vo zoni
so visok procent na vla`nost na vozduhot, potrebno e po~esto menuvawe
na te~nosta vo sopira~kite od predvidenoto vo "Planot za odrùvawe".
sl.18
140
ZAMENA (sl.18)
Olabavete gi zavrtkite A, i izvadete
go filterot V {to treba da se zameni.
FILTER ZA VOZDUH
sl.21-22: verzija 1.2 16V
sl.23-24: verzija 1.8 16V - 1.9JTD
ZAMENA NA FILTEROT
Olabavete gi zavrtkite A, izvadete

go poklopecot V i izvadete go
filterot S {to treba da se zameni.

go poklopecot V i izvadete go filterot S {to treba da se zameni.
sl.19-20: verzija 1.2 8V

Olabavete gi zavrtkite na stranata
i na poklopecot, izvadete go poklopecot A i izvadete go filterot V {to
treba da se zameni.
VA@NO Zatvorete go poklopecot V

dobro proveruvaj}i dali dolnite drà~i se dobro postaveni na osnovata
i zategnete gi zavrtkite A.
sl.19
sl.21
sl.23
sl.20
sl.22
sl.24
141
sl.25-26: verzija 1.9D

go poklopecot V i izvadete go filterot S {to treba da se zameni.
FILTER ZA NAFTA
ISPU[TAWE NA KONDENZIRANATA VODA
Ispu{tete ja kondenziranata voda od
filterot A (sl.27) na sekoi 5000
km.
Odvrtete ja za nekolku kruga navrtkata V i povtorno zavrtete ja koga }e
zabeleìte deka istekuva nafta namesto voda.
Za ovaa operacija sovetuvame da se
obratite do Servisnata mreà na
Fiat.
sl.25
sl.26
142
sl.27
Ne ispu{tajte ja vodata
od filterot za nafta vo
okolinata. Ve sovetuvame ovaa operacija da ja izvr{ite vo Servisnata mreà na
Fiat, koja e opremena za po~ituvawe na zakonite i prirodata.
AKUMULATOR
PROVERKA NA NIVO NA TE^NOST

(elektrolit)
Akumulatorot na Fiat Punto e od t.n.

tip "Povremeno Odr`-uvawe". Pri
normalna upotreba na voziloto ne e
potrebno dodavawe na desti-lirana
voda.
Nivoto na te~nosta vo akumulatorot

(elektrolit), koga voziloto e na ramna povr{ina treba da bide pome|u
oznakite ispi{ani na akumulatorot.
Dokolku e potrebno dopolnuvawe,
FIAT .
ZAMENA NA AKUMULATOROT
Ako e potrebno, zamenete go akumulatorot so ist takov. Ako se vgradi
akumulator so drugi karakteristiki,
intervalite prikaàni vo Programirano odrùvawe ve}e nema da bidat
validni. Sledete gi upatstvata na
proizvoditelot.
Akumulatorot ima sostojki koi se mnogu {tetni za okolinata. Za zamena na akumulatorot prepora~uvame da se obratite do Servisnata mreà na FIAT, koja e opremena za deponirawe na ovie materii koi se {tetni po okolinata.
Te~nosta vo akumulatorot e otrovna i korozivna. Odbegnuvajte kontakt

so o~ite i koàta. Se prepora~uva da ne se pribliùvate do
akumulatorot so plamen ili izvor na iskri: opasnost od poàr
i eksplozija.
KORISNI SOVETI ZA PRODOL@UVAWE NA VEKOT NA TRAEWE

NA AKUMULATOROT
Koga }e se parkira voziloto, proverete dali vratite i kapacite se
dobro zatvoreni. Svetlata na plafonot treba da se izgasnati.
Izbegnuvajte kolku {to e mo`no pove}e potro{uva~ite na energija
(avtoradio, predupreduva~ki svetla
i t.n.) da rabotat pri ugasnat motor.
VA@NO Dokolku akumulatorot podolgo vreme e vo sostojba na ispraznetost pogolema od 50% se o{tetuva,
mu se namaluva kapacitetot, mo`nosta za palewe na voziloto i postoi
mo`nost od zamrznuvawe na te~nosta
pri temperaturi poniski od 100S.
Ako podolgo vreme ne se upotrebuva
voziloto se pro~itajte go delot
"Dolga neaktivnost na voziloto" od
poglavjeto "Upotreba na voziloto".
Pogre{no instalirawe
na elektri~ni ili elektronski uredi moè da
predizvika te{ki o{tetuvawa
na voziloto.
143
Dokolku sakate da montirate dodatoci (alarm, avtoradio i t.n.) Vi prepora~uvame da se obratite vo Servisnata mreà na FIAT, koja moè da
vi predloì koi uredi se najdobri
za da se namali potro{uva~kata na
akumulatorot.
Ovie uredi go praznat akumulatorot
duri i koga klu~ot za startuvawe ne
se nao|a vo kontakt bravata.
Uredite koi se direktno prika~eni
na akumulatorot ne treba da zemaat
pove}e od 0.6 mAAh od akumulatorot, kako {to e prikaàno vo tabelata:
Akumulator
Maksimalno
dozvoleno
optovaruvawe
40 Ah
24 mA
50 Ah
30 mA
Zapomnete deka elektri~nite uredi

so golema potro{uva~ka (Termosi,
pravosmukalki, mobilni telefoni,
mini-friìderi, radio-stanici i
sl.) koi rabotat na izgasnat motor
moè da go o{tetat akumulatorot.
VA@NO Dokolku vo voziloto instalirate dodatna elektri~na oprema,
vnimavajte da ne ja o{tetite postojnata elektri~na instalacija.
ELEKTRONSKI
CENTRALI
Pri normalna upotreba na kolata ne
se potrebni nikakvi dopolnitelni
merki na pretpazlivost.
Vo slu~aj na intervencija vrz elektri~nata instalacija ili problemi
pri palewe pridrùvajte se do ovie
soveti:
- Nikoga{ ne vadete go akumulatorot
od elektri~nata instalacija vo tek
na rabota na motorot.
- Vo slu~aj na polnewe, otka~ete go
akumulatorot od instalacijata. Sovremenite polna~i na akumulatori
moè da razvijat napon i do 20V.
- Nikoga{ ne go startuvajte motorot
so polna~ za akumulator, koristete
drug akumulator.
- Vnimavajte na polaritetot pri povrzuvawe na kablite od elektri~nata
instalacijata so kontaktite na akumulatorot. Dobro proverete dali povrzuvaweto e pravilno napraveno.
144
- Ne gi povrzuvajte ili isklu~uvajte

elektronskite uredi dokolku klu~ot
e vo pozicija MAR.
TRKALA I
PNEVMATICI
- Ne kontrolirajte go elektri~niot
pola-ritet so pomo{ na iskrewe.
PRITISOK VO PNEVMATICITE
- Vo slu~aj na elektri~no zavaruvawe

na {kolkata, otka~ete gi elektronskite uredi. Otka~ete gi, isto taka,
i pri temperaturi povisoki od
800S.
VA@NO Nepravilno instaliran radio-priemnik ili alarmen ured moè
da predizvika interferencija i neispravna rabota na uredot za elektronsko vbrizguvawe.
Pritisokot vo pnevmaticite treba da

se kontrolira periodi~no na sekoi
dve nedeli i pred dolgi patuvawa,
vklu~uvaj}i go i rezervnoto trkalo.
Kontrolata na pritisokot vo pnevmaticite treba da se izvr{uva pri
ladni pnevmatici.
Za vreme na koristewe na voziloto
pritisokot vo pnevmaticite se zgolemuva. Dokolku sakate da go kontrolirate pritisokot vo pnevmaticite
koga se topli toj treba da e povisok
za 0.3 bar od onoj koj e predviden.
Zapomnete deka dobroto

nalegnuvawe na voziloto na patot zavisi od
pravilno napumpanite pnevmatici.
Pogre{en pritisok na pnevmaticite

predizvikuva nivni nepravilno
abewe (sl.28):
A - normalen pritisok: pravilno
abewe
V - nedovolen pritisok: abewe na
kraevite
S - visok pritisok: abewe na
centralniot del
Modificirawe ili popravka na instalacijata

za napojuvawe na nepravilen na~in i bez pridrùvawe
kon tehni~kite karakteristiki
na instalacijata, moè da predizvika nepravilnost vo funkcioniraweto, so rizik od zapaluvawe.
sl.28
145
Mnogu nizok pritisok

moè da predizvika pregrevawe na pnevmaticite, so mo`nost na te{ki o{tetuvawa.
Zamenata na pnevmaticite se vr{i
koga dlabo~inata na {arata e pomala
od 1.6 mm. Vo sekoj slu~aj, pridrùvajte se kon propisite na zemjata vo
koja se koristi voziloto.
VA@NO
Dokolku e mo`no izbegnuvajte nagli
sopirawa, patuvawa so o{teteni
gumi i t.n.
Silnite udari vo trotoari, uli~ni
dupki ili razni prepreki, dvièwe
po o{teteni ulici moàt da gi
o{tetat pnevmaticite.
Periodi~no proveruvajte dali bo~nite strani na pnevmatikot se o{teteni ili ima pojavi na neramnini na
samiot pnevmatik. Dokolku bilo {to
od ova se pojavi obratete se do Servisnata mreà na FIAT.
146
Izbegnuvajte patuvawa so prekumeren

tovar: moàt da nastanat seriozni
o{tetuvawa na trkalata i pnevmaticite.
Ako vi se dupne pnevmatikot neophodno e da ja zaprete kolata i da go
zamenite, bidej}i vozeweto so dupnat pnevmatik moè da predizvika
seriozni defekti kako na samite
pnevmatici, taka i na trkalata,
amortizerite i upravuva~ot.
Ne upotrebuvajte stari pnevmatici.
Vo sekoj slu~aj, dokolku pnevmaticite se montirani pred pove}e od 6
godini neophodno e da gi proveri
specijalist. Zapomnete da go proverite i rezervnoto trkalo.
Vo slu~aj na zamena sekoga{ koristete novi pnevmatici, izbegnuvajte
gi onie koi se so somnitelno poteklo.
Fiat Punto koristi Tubeless pnevmatici. So pnevmatici Tubeless nikoga{ ne koristete vnatre{ni gumi.
Vo slu~aj na zamena na pnevmatik,
poèlno e da se zameni i ventilot
za pumpawe.
Za da se tro{at pnevmaticite podednakvo se prepora~uva na sekoi 10
do 15 iljadi km da se promenat me|u
dvete osovini, no da ne se izmeni
pravecot na vrtewe.
Nikoga{ ne menuvajte gi
pnevmaticite nakrsno,
tuku samo od ista strana
na voziloto.
GUMENI CREVA
Potrebno e posebno vnimanie da se
posveti na delovite izraboteni od
guma (instalacijata na sopira~kite,
servoupravuva~ot i napojuvaweto so
elektri~na energija) i toa spored
programiranoto odrùvawe. Ozonot,
visokite temperaturi i nedostatok
na te~nost vo instalaciite predizvikuvaat o{tetuvawe na gumenite
creva so mo`nost za istekuvawe na
te~nosta od niv. Poradi seto gore
navedeno potrebna e vnimatelna kontrola na ovie delovi.
BRI[AÎ NA VETROBRANSKOTO I ZADNO

STAKLO
Patuvaweto so neispravni bri{a~i pretstavuva

golem rizik, zatoa {to ja
namaluva vidlivosta vo slu~aj
na lo{i vremenski uslovi.
BRI[AÎ
Periodi~no treba da se ~istat delovite od guma koritej}i soodvetni
proizvodi: se prepora~uva koristewe na te~nosta Arexons DPI.
Treba da se proveruvaat po~esto poradi toa {to gumata od koja se sostaveni od upotreba nepovratno se deformira i izliùva. Se prepora~uva
da se smenat edna{ godi{no.
Nekolku korisni soveti za namaluvawe na mo`nosta za o{tetuvawe na
bri{a~ite:
Zamena na bri{a~ite na vetrobranskoto staklo

1) Podignete ja ra~kata na bri{a~ot
A (sl.29) i namestete ja metli~kata
taka da so ra~kata formira vistinski agol.
2) Pritisnete go jazi~eto V za da se
oslobodi bri{a~ot.
3) Stavete ja novata metli~ka so obratna postapka od gorenavedenata.
Proverete dali e pravilno postavena.
- Koga nadvore{nata temperatura e

pod nulata, pred da vlezete vo voziloto proverete dali bri{a~ite se
zamrznati. Dokolku se, koristete te~nost za odmrznuvawe: se prepora~uva
DE-GEL Arexons.
- Ako na stakloto ima nasobrano sneg
is~istete go, nemojte da go optovaruvate elekti~noto motor~e na bri{a~ite.
- Ne dozvoluvajte bri{a~ite da
rabotat na suvo staklo.
sl.29
147
Zamena na bri{a~ot na zadnoto

staklo
1) Podignete go kapa~eto A (sl.30)
i odvrtete ja navrtkata V.
2) Stavete go noviot bri{a~ i
zategnete ja navrtkata.
PRSKALKI
Dokolku od niv ne izlaguva te~nost,
najprvo proverete dali ima te~nost
vo rezervoarot: poglednete go delot
"Proverka na nivoto na te~nostite"
vo ova poglavje.
3) Stavete go kapa~eto.
Potoa proverete dali se zatnati

otvori na prskalkite i dokolku se,
probajte da go ostranite defektot so
koristewe na igla.
sl.30
sl.31
148
Prskalkite na prednite bri{a~i

(sl.31) se orientabilni. Za pravilna orientacija na prednite prskalki,
naso~ete gi kon najvosokata to~ka do
koja dopiraat bri{a~ite.
Prskalkite na zadnoto staklo
(sl.32) moè da se naso~at so podesuvawe na nasokata na prskalkite.
sl.32
PRSKALKI NA FAROVI
KAROSERIJA
Redovno kontrolirajte ja celosnosta

i ~istotata na prskalkite (sl.33).
ZA[TITA OD ATMOSFERSKI
USLOVI
Prskalkite na farovi se aktiviraat

avtomatski koga, so zapaleni svetla,
se aktivira prskaweto na staklata.
Osnovnite pri~ini za korozija se:

- zagadena okolina
- golema vla`nost i solenost na vozduhot (primorski gradovi i zoni so
ladna i vla`na klima)
- za{tita na dolniot del, ku}i{teto

na motorot, potkrilata i drugi delovi so sredstva za maksimalna
za{tita
- sredstva za za{tita na plasti~nite
delovi
- sredstva za izbegnuvawe na kondenzirawe na voda vo vnatre{nosta
na voziloto.
- sostojba na okolinata vo zavisnost

od godi{noto vreme
GARANCIJA ZA KAROSERIJATA I
[ASIJATA
Fiat go opremi Va{iot Punto so

najdobri tehnolo{ki dostignuvawa
za za{tita na nejzinata karoserija
od korozija.
Fiat Punto e obezbeden so garancija

protiv korozija. Poglednete ja garantnata kni{ka za osnovnite na~ela
na garancijata.
Ovie se osnovnite:
- sredstva za za{tita na lakot, koi
osiguruvaat osobena otpornost na
korozija i abrazija
- primena na pocinkuvani delovi za
za{tita od korozija
sl.33
149
SOVETI ZA NAJDOBRO ZAÛVUVAWE NA KAROSERIJATA

Lak
Lakot nema samo estetska funkcija
tuku i za{titna funkcija na limot.
Dokolku nastane o{tetuvawe na lakot, treba vedna{ da se za{titi
limot na voziloto so istiot lak.
Za odrùvawe na bojata (lakot) koristete samo originalni proizvodi
(poglednete go poglavjeto "Tehni~ki
karakteristiki").
Normalnoto odrùvawe na bojata
(lakot) se sostoi od periodi~no miewe na voziloto. êstotata na miewe
zavisi od uslovite i ambientot vo
koj se koristi. Na primer vo zoni so
visoka atmosferska zagadenost,
pati{ta posipuvani so sol zaradi
spre~uvawe na zamrznuvawe ili parkirawe pod drva koi ispu{taat
smoli, potrebno e po~esto miewe na
voziloto.
150
Detergentite koi se koristat gi zagaduvaat vodite. Zatoa, mieweto na

voziloto vr{ete go vo zoni koi
se opremeni so alati za otstranuvawe na ovie materii.
Za pravilno miewe na kolata potrebno e:

1) Isprskajte go voziloto so mlaz
voda pod nizok pritisok
2) Is~istete ja karoserijata so sun|er natopen so blag rastvor na voda
i deter-gent, so ~esto miewe na sun|erot. Se prepora~uva koristewe na
{ampon SUPER SHAMPOO Arexons.
3) Na kraj izmijte go voziloto so voda
i izbri{ete ja karoserijata so suva
krpa (po mo`nost da bide od koà).
Delovite {to pomalku se gledaat i
se ponedostapni, vnatre{nosta na
vratite, kapakot na motorot, rabot
na farovi, i vo koi vodata mnogu
lesno se zadrùva, treba potemelno
da se ~istat. Ostavete go voziloto

na otvoreno za da se zabrza isparuvaweto na vodata.
Nemojte da go miete voziloto dokolku
bilo izloèno na sonce ili pak koga
motorot e zagrean; moè da se o{teti
sjajot na lakot.
Nadvore{nite delovi koi se od plastika treba da se odrùvaat spored
istata procedura. Samo vo slu~aj koga
odredena ne~istotija nemoè da se
otstrani se prepora~uva da koristewe na RINNOVA SPOILER Arexons.
Izbegnuvajte kolku {to e mo`no pove}e da go parkirate voziloto pod
drvo; smolata koja mnogu ~esto ja
ispu{taat drvata i davaat na bojata
temen izgled i ja zgolemuvaat mo`nosta od zapo~nuvawe na korozivnite
procesi.
VA@NO Izmetot na pticite treba da
se trgne vedna{ poradi mo`ni o{tetuvawa na lakot zatoa {to sodrì
kiselina koja e mnogu agresivna.
Za najdobra za{tita na lakot se prepora~uva da se ispolira voziloto so

MIRAGE Arexons pri {to na karoserijata se formira tenok za{titen
sloj.
Za posebno efikasna i dolgotrajna
za{tita protiv atmosferskite uslovi, se prepora~uva koristewe na
proizvodot FOMCAR Arexons.
Dokolku se zabeleì zgolemeno taloèwe na smog vrz lakot koristete
go proizvodot RINNOVA VERNICI
OPACHE Arexons koj, osven {to
za{tituva deluva i abrazivno.
Ku|i{te na motorot
Na krajot od zimskiot period izmijte
go ku}i{teto na motorot. Za izvr{uvawe na ovaa operacija, obratete se
do specijalizirani servisi.
Detergentite koi se koristat gi zagaduvaat vodite. Poradi ova, mieweto na motorot vr{ete go vo
zoni koi se opremeni so alati za
otstranuvawe na ovie materii.
Stakla
Za ~istewe na staklata, koristete soodvetni detergenti: se prepora~uva
DETERGIVETRO Arexons. Koristete
krp~iwa dobro o~isteni za da ne gi
o{tetite staklata ili da ja namalite
providnosta.
VA@NO Mieweto treba da se izvr{i

pri izladen motor i klu~ot od kontakt bravata da e vo pozicija STOP.
Po mieweto proverete dali za{titnicite (kapa~iwa od guma, itn) se na
svoite mesta i deka ne se o{teteni.
VNATRE[NOST
Povremeno proveruvajte da ne ostanala voda pod patosnicite (poradi:
sneg nafaten na ~evlite, voda od ~adorite) poradi mo`nost da predizvika korozija na lamarijata.
Nikoga{ ne koristete zapallivi proizvodi za

~istewe na vnatre{nosta na voziloto. Elektricitetot
koj se sozdava pri bri{eweto
moè da predizvika poàr.
VA@NO Za da ne gi o{tetite elektri~nite otpornici koi se nao|aat

na vnatre{nata povr{ina na stakloto od vratata na baga`nikot, bri{ete vo pravec na elektri~nite otpornci.
151
ÎSTEWE NA SEDI[TATA I
DELOVITE OD TEKSTIL
ÎSTEWE NA SEDI[TATA OD
KO@A
ÎSTEWE NA PLASTI^NITE
DELOVI
- Pra{inata otstranete ja so ne`na

krpa ili pravosmukalka
- îstete gi so suva ili pak malku

vla`na krpa pri toa nemojte mnogu
da pritiskate na povr{inata na
sedi{tata.
Delovite od plastika izloèni na

atmosferski uslovi treba da se
odrùvaat na ist na~in kako i
ostanatite delovi na voziloto.
- Flekite od te~nosti ~istete gi so

krpa koja dobro absorbira so blago
pritiskawe na mestoto kade se
nao|aat, nemojte da trlate. Potoa
pominete so ne`na krpa ile koà
natopena so voda i neutralen sapun.
Se prepora~uva koristewe na sredstvoto SMASH Arexons.
- Sedi{tata i delovite od tekstil

se ~istat so mek sun|er natopen vo
me{avina na voda i detergent (se
prepora~uva sredstvoto RINNOVA
SEDILI Arexons).
- Za otstranuvawe na eventualni
fleki koristete go SMACCHIA
TESSUTI Arexons.
Dokolku flekata ostane koristete

specijalni proizvodi no pri toa
pridrùvajte se do upatstvata za
koristewe.
VA@NO Ne koristete te~nosti koi
sodràt alkohol.
152
VA@NO Stakloto na komandnata tabla nemojte da go miete so te~nosti

koi sodràt alkohol ili benzin.
Ne ostavajte {i{iwa
pod pritisok vo voziloto. Postoi opasnost od
eksplozija. Ovie {i{iwa ne
treba da se izloùvaat na temperaturi povisoki od 500S. Vo
voziloto koe bilo ostaveno na
sonce vrednosta na temperaturata moè da bide pogolema od
gorenavedenata.
TEHNI^KI KARAKTERISTIKI
PODATOCI ZA
IDENTIFIKACIJA
BROJ NA [ASIJA (sl.1)
BROJ NA MOTOROT (sl.2-3-4-5-6)

Brojot e vtisnat na blokot so cilindrite na motorot na strana na menuva~ot i od nego se doznava tipot i
fabri~kiot broj.
Vtisnat e na {asijata pod prednoto

desno sedi{te.
Se podiga kapa~eto i zapi{ano e:
- tip na voziloto ZFA 188000
- fabri~ki broj na karoserijata
sl.1
sl.5 - verzija 1.9 D
153
PLO^KA SO PODATOCI ZA
IDENTIFIKACIJA (sl.5)
F. Maksimalno dozvolena masa na

voziloto so poln tovar + prikolka
PLO^KA ZA IDENTIFIKACIJA
NA BOJATA NA KAROSERIJATA
Plo~kata (sl.7), gi sodrì slednite

podatoci za identifikacija:
G. Maksimalno dozvolena masa na

prva osovina (predna)
Plo~kata (sl.8) se nao|a na vnatre{nata strana na haubata.
A. Ime na proizvoditelot
Gi sodrì slednite podatoci :
V. Broj na homologacijata
N. Maksimalno dozvolena masa na

vtora osovina (zadna)
S. [ifra za identifikacija na tipot na voziloto
L. [ifra na verzija na karoserijata
I. Tip na motorot
D. Fabri~ki broj na {asijata
M. Broj za rezervni delovi
E. Maksimalno dozvolena masa na

voziloto so poln tovar
N. To~na vrednost na koeficientot

na dimnost (za dizel verzii)
A. Proizvoditel na bojata
V. Ime na bojata
S. Fiatova {ifra na bojata
D. [ifra na bojata za povtorno lakirawe
Plo~kata e pricvrstena na predniot

~elen lim vo motorniot prostor V
(sl.2-3-4-5-6).
154
sl.7
sl.8
OZNAKI NA MOTORITE I VERZIITE NA KAROSERIJA

Verzii
Tip na motor
Kodovi na verzii na
karoserii
Maksimalno dozvoleno
optovaruvawe
3 vrati
5 vrati
1.2 8V so mehani~ki upravuva~
188A4.000
188AXA1A 00
188BXA1A 01
1.2 8V so elektri~en servo

upravuva~
188A4.000
188AXA1A 00B
188BXA1A 01B
1.2 16V
188A5.000
188AXB1A 02
188BXB1A 03
1.2 16V so menuva~ so 6 brzini
188A5.000
188AXB1B 06
1.2 16V so avtomatski menuva~
188A5.000
188AXB11 04
188BXB11 05
Sporting so avtomatski menuva~
188A5.000
188AXB11 04B
1.8 16V
188A1.000
188AXC1A 07
1.9D
188A3.000
188AXD1A 08
188BXD1A 09
1.9JTD
188A2.000
188AXE1A 10
188BXE1A 11
155
MOTOR
OP[TO
[ifra - tip
Ciklus
Broj i pozicija na cilindri
1.2 8V
1.2 16V
1.8 16V
1.9D
1.9JTD
188A4.000
188A5.000
188A1.000
188A3.000
188A2.000
OTTO
OTTO
OTTO
Diesel
Diesel
4 vo linija
4 vo linija
4 vo linija
4 vo linija
4 vo linija
Pre~nik i od na klipot
mm
70,8x78,86
70,8x78,86
82x82,7
82x90,4
82x90,4
Vkupna zafatnina
cm
1242
1242
1747
1910
1910
9,5:1
10,6:1
10,3:1
22,6:1
18,45:1
Stepen na kompresija
Maksimalna mo}nost
(SEE)
Reìm
kW
KS
vrteì/min
44
60
5000
59
80
5000
96
130
6300
44
60
4500
59
80
3000
Maksimalen reìm
(SEE)
Reìm
Nm
kgm
vrteì/min
102
10,4
2500
114
11,6
4000
164
16,7
4300
118
12
2250
196
20
1500
Fiat BKR5EZ
NGK BKR5EZ
Fiat RA4HCX
NGK DCPR8E
Fiat BKR6EKC
NGK BKR6EKC
Bezoloven
95 RON
Bezoloven
95 RON
Bezoloven
95 RON
Dizel
Dizel
Sve}i~ki
Gorivo
156
NAPOJUVAWE / PALEWE
NAPOJUVAWE
SVE\I^KI
Verzija 1.2 8V
Verzija 1.9D
Elektronsko Multipoint sekvencijalno

vbrizguvawe i integriran sistem na
palewe, nepovraten sistem.
Sistem na indirektno vbrizguvawe

so turbo polna~ i elektronski kontrolirana pumpa.
îstotata i ispravnosta na sve}i~kite se odlu~uva~ki za efikasna

rabota na motorot i za nezagadenost
na izduvnite gasovi.
Broj na vrteì na ler gas: 75050

vrt/min.
Verzija 1.2 16V
Verzija 1.9JTD
Direktno vbrizguvawe pod visok
pritisok so elektronski kontroliran unijet "Common rail", turbo polna~ i intercooler.
Sostojbata na sve}i~kite, ako e pregledana od ekspert }e ukaè na eventualna anomalija isto taka i ako taa
ne e vo direktna vrska so sistemot
za palewe. Vo slu~aj koga postoi nekoj problem vo motorot, va`no e sve}i~kite da bidat provereni od Servisnata mreà na FIAT.

vrt/min.
Verzija 1.8 16V
vrt/min.
Modificirawe ili popravka na instalacijata

za snabduvawe so gorivo
na nepravilen na~in i bez pridrùvawe kon tehni~kite karakteristiki na instalacijata,
moè da predizvika anomalija
vo funkcioniraweto so rizik od
zapaluvawe.
Sve|i~kite treba da se
menuvaat kako {to predvideno vo programiranoto odrùvawe. Upotrebuvajte
isklu~ivo sve|i~ki koi se navedeni vo upatstvoto: upotreba na
sve|i~ki so druga termi~ka karakteristika ili vek na traewe
|e predizvika problemi.
157
PRENOS
Avtomatski menuva~ SPEEDGEAR
SOPIRA^KI
SPOJKA
Kontiuiran avtomatski menuva~,

elektronski kontroliran so mo`nost
za sekvencijalna rabota ({est ili sedum brzini vo zavisnost od verzijata).
RABOTNA I POMO[NA
SOPIRA^KA
Pogonuvan od metalen remen i dve

remenici so varijabilen dijametar
i pretvoruva~ na vrte`niot moment.
- disk, java~, samoventilira~ki na

nekoi verzii
Hidrauli~no upravuvana bez prazen

od na pedalata.
MENUVA^
Mehani~ki
Pet brzini za napred ({est vo nekoi
verzii) i brzina nanazad (rikverc)
so sinhronizatori za vklu~uvawe na
brzinite.
Cilindri~en reduktor i diferencijal smesteni vo kutijata od menuva~ot.
Pogon na prednite trkala so pomo{
na poluosovini povrzani vo diferencijalot i vo trkalata so homokineti~ki zglobovi.
Hidrauli~niot sistem na menuva~ot

go kontrolira i ovozmoùva prinudno podma~kuvawe na raznite spoevi.
Masloto se ispra}a vo razmenuva~ na
toplina smesten nadvor od menuva~ot.
Predni:
Zadni:
- baraban so samocentrira~ki gurtni
ili disk so java~, zavisno od verzijata
Vkrsteni hidrauli~ni upravuva~ki
kola.
Vakuumski servo ured.
Instalacija AVY so 4 senzori i EBD.
Avtomatska kompenzacija na istro{enosta.
Regulator na ko~ewe koj deluva na
hidrauli~noto kolo na zadnite sopira~ki.
RA^NA SOPIRA^KA
Se upravuva so ra~ka ra~no i dejstvuva mehani~ki na zadnite sopira~ki.
158
POTPIRAWE
UPRAVUVAWE
STRUKTURA
NAPRED
Upravuva~ so apsorber na energija.
Nezavisni trkala,tip McPherson so

oscilira~ki ramena povrzani na
traverza.
Oska so apsorber na energija.
Samonose~ka karoserija, tri ili pet

vrati, visoka otpornost, strukturni
elementi so pove}ekratna debelina
za progresivno apsorbirawe na energija pri sudar.
Helikoidni pruìni i teleskopski

hidrauli~ki amortizeri so dvoen
efekt.
Stabilizaciona pra~ka.
NAZAD
Oska formirana od dva nadol`ni
cevni elementi i torzionen popre~en trap so gumeni delovi so kontrolirana torzija.
Zap~anik i letva trajno podma~kani.

Zglobovi trajno podma~kani.
Minimalen pre~nik na vrtewe 10,5
metri (prosek pome|u verziite).
Mehani~ko upravuvawe so promenliv
prenosen odnos ili "DUALDRIVE"
elektri~en servo upravuva~ so fiksen prenosen odnos i dve strategii
na zasiluvawe.
Strani~ni {ipki vo vratite za za{tita od strani~ni udari i vkrutuvawe na patni~kiot prostor pri
frontalni udari.
Gme~ewe na predniot i zadniot del
na voziloto za da se namalat tro{ocite na popravka pri sudari so mali
brzini.
Helikoidni pruìni i teleskopski

hidrauli~ki amortizeri so dvoen
efekt.
159
TRKALA I
PNEVMATICI
ZIMSKI PNEVMATICI
Upotrebuvajte zimski pnevmatici
prikaàni vo oddelot Zimski pnevmatici.
ÎTAWE NA OZNAKITE NA
PNEVMATICITE
Primer
Trkala od ~elik ili lesna legura.

Specijalni zavrtki (so razli~na golemina i nekompatibilni so drugi
trkala) za dvata vida na trkala.
REZERVNO TRKALO
Pnevmatici tubeless, radijalni.
Tubeless pnevmatik.
185 nominalna {iro~ina (rastojanie pome|u bo~nite zidovi vo

mm)
SINXIRI ZA SNEG
60
Upotrebuvajte samo sinxiri so nizok

profil, videte vo oddelot Sinxiri
za sneg.
odnos visina/{irina (kako

procent)
radijalen tip
14
dijametar na naplatkata (vo

in~i)
AGLI NA TRKALATA
82
koeficient na nosewe
Konvergencijata na prednite trkala

merena od naplatka do naplatka:
01mm.
koeficient na maksimalna
brzina
Vrednostite se odnesuvaat za vozilo

spremno za pat.
Koeficient na maksimalna
brzina
Q - do 160 km/h
R - do 170 km/h
Y - do 180 km/h
T - do 190 km/h
U - do 200 km/h
N - do 210 km/h
V - preku 210 km/h
Pridrùvajte se do propi{anite
dimenzii, za sigurnost pri vozeweto
e va`no da voziloto ima pnevmatici
so ista dimenzija i ista marka na
site trkala.
VA@NO So tubeless pnevmatici ne
koristete vnatre{ni gumi.
Trkalata od lesna legura se montiraat so zavrtki razli~ni od onie za
~eli~ni trkala. Za detali okolu kompatibilnosta na zavrtkite i trkalata
videte vo oddelot Ako se dupne guma.
160
185/60 R 14 82 H
Trkalo od ~elik.
Verzii
Naplatki
Pnevmatici
Rezervno trkalo
Standard
Zimski
Naplatka
Pnevmatik
1.2 8V so mehani~ki
upravuva~
5.00Bx13"-35
155/80 R13 79T
155/80 R13 79Q M+S
4,5B x 13"
135/80 R13 82P
1.2 8V so elektri~en
servo upravuva~
5.5Jx14"-35
165/70 R14 81T
165/70 R14 81Q M+S
4B x 14"
135/80 R14 80P
1.2 16V
5.5Jx14"-35
6.00Jx14"-35(alu)
165/70 R14 81T

185/60 R14 82H
165/70 R14 81Q M+S

185/60 R14 82Q M+S
4B x 14"
135/80 R14 80P
Sporting
6.00Jx14"-33(alu)
6.00Jx15"-37(alu)
185/60 R14 82H

185/55 R15 81V
185/60 R14 82Q M+S

185/55 R15 81Q M+S
4B x 14"
135/80 R14 80P
1.8 16V
6.00Jx15"-37(alu)
185/55 R15 81V
185/55 R15 81Q M+S
4B x 14"
135/80 R14 80P
5.5Jx14"-35
165/70 R14 81T
165/70 R14 81Q M+S
4B x 14"
135/80 R14 80P
5.5Jx14"-35
6.00Jx14"-35(alu)
185/60 R14 82H
185/60 R14 82Q M+S
4B x 14"
135/80 R14 80P
1.9D
1.9JTD
161
PRITISOK NA PNEVMATICI NA LADNO (bar)

VERZIJA
Dimenzija
STANDARDEN PNEVMATIK
Sredno optovaruvawe
Polno optovaruvawe
Predni
Zadni
Predni
Zadni
Rezervno
trkalo
155/80 R13 79T
2.0
1.9
2.2
2.2
4.2
1.2 8V so elektri~en servo upravuva~
165/70 R14 81T
2.0
1.9
2.2
2.1
4.2
1.2 16V
165/70 R14 81T

185/60 R14 82H
2.0
1.9
2.2
2.1
4.2
Sporting
185/60 R14 82H

185/55 R15 81V
2.2
2.1
2.4
2.3
4.2
1.8 16V
185/55 R15 81V
2.4
2.1
2.4
2.3
4.2
1.9D
165/70 R14 81T
2.2
2.1
2.4
2.3
4.2
1.9JTD
185/60 R14 82H
2.2
2.1
2.4
2.3
4.2
Dodadete +0.3 bar na propi{aniot pritisok koga pnevmaticite se topli

Dodadete +0.2 bar na propi{aniot pritisok za zimski pnevmatici
162
NAPLATKI I PNEVMATICI vo Lineaccessori gamata

Verzija
Naplatki
Pnevmatici
5.5Jx14"-35
165/70 R14 81T

185/60 R14 82H
6.00Jx14"-33
185/60 R14 82H
5.5Jx14"-35
165/70 R14 81T

185/60 R14 82H
6.00Jx14"-33
185/60 R14 82H
6.00Jx15"-37
195/45 R15 78V
5.5Jx14"-35
165/70 R14 81T

185/60 R14 82H
6.00Jx14"-33
185/60 R14 82H
6.00Jx15"-37
195/45 R15 78V
Sporting
6.00Jx15"-37
195/45 R15 78V
1.8 16V
6.00Jx15"-37
185/55 R15 81V

195/45 R15 78V
5.5Jx14"-35
165/70 R14 81T

185/60 R14 82H
6.00Jx14"-33
185/60 R14 82H
6.00Jx15"-37
195/45 R15 78V
5.5Jx14"-35
185/60 R14 82H
6.00Jx14"-33
185/60 R14 82H
6.00Jx15"-37
195/45 R15 78V
1.2 8V so elektri~en servo upravuva~
1.2 16V
1.9D
1.9JTD
Sinxiri za sneg nemoè da se montiraat na pnevmaticite 195/45 R15 82V.
163
DIMENZII
PERFORMANSI
3 vrati
5 vrati
Dolìna
mm
3800
3835
[iro~ina
mm
1660
1660
[iro~ina na retrovizori
mm
1954
1954
Visina neoptovareno
mm
1480
1480
napred
mm
775
775
nazad
mm
565
600
mm
2460
2460
napred
mm
1398
nazad
mm
dm
Izdadenost
Me|uosovinsko rastojanie
Trag na trkala
Volumen na baga`nik
164
Maksimalna brzina po prviot

period na koristewe na voziloto vo
km/h.
1.2 8V
155
1.2 16V
172
1398
1.2 16V so avtomatski

menuva~
165
1392
1392
1.8 16V
205
264
297
1.9D
155
1.9JTD
170
MASI
1.2 8V
1.2 16V
1.2 16V
6-brzinski
menuva~
1.2 16V
avtomatski
menuva~
3 vrati
860
920
930
960
Masa (kg)
Masa na voziloto pri dvièwe (so polnewata,

rezervnoto trkalo, alati i dodatoci):
5 vrati
875
935
975
Korisna nosivost (*) so voza~:
3/5 vrati
510
510
510
510
Maksimalna nosivost (**)

- predna oska:
3/5 vrati
850
850
850
850
- zadna oska:
3/5 vrati
750
750
750
750
3 vrati
1370
1430
1440
1470
5 vrati
1385
1445
1485
Masa na prikolka:
- prikolka so ko~nici
3/5 vrati
1000
1000
1000
1000
- prikolka bez ko~nici
3/5 vrati
400
400
400
400
Maksimalen tovar na pokrivot:
3/5 vrati
75
75
75
75
Maksimalen tovar na kukata:
3/5 vrati
60
60
60
60
- vkupno:
(*) Pri postoewe na opcional (pokriv na otvorawe, kuka za vle~ewe itn) masata na voziloto se zgolemuva , a se namaluva korisnata
nosivost.
(**) Masi koi ne treba da gi nadminuvate. Voza~ot e odgovoren za rasporeduvawe na tovarot taka da ne se nadminat ovie masi.
165
1.8 16V
1.9D
1.9JTD
3 vrati
1040
1020
1040
5 vrati
1035
1055
Korisna nosivost (*) so voza~:
3/5 vrati
510
510
510
Maksimalna nosivost (**)

- predna oska:
3/5 vrati
850
900
900
- zadna oska:
3/5 vrati
750
750
750
3 vrati
1550
1550
1550
5 vrati
1545
1565
1000
1000
1000
Masa (kg)
Masa na voziloto pri dvièwe (so polnewata,
rezervnoto trkalo, alati i dodatoci):
- vkupno:
Masa na prikolka:
- prikolka so ko~nici
3/5 vrati
- prikolka bez ko~nici
3/5 vrati
400
400
400
Maksimalen tovar na pokrivot:
3/5 vrati
75
75
75
Maksimalen tovar na kukata:
3/5 vrati
60
60
60
(*) Pri postoewe na opcional (pokriv na otvorawe, kuka za vle~ewe itn) masata na voziloto se zgolemuva , a se namaluva korisnata
nosivost .
(**) Masi koi ne treba da gi nadminuvate. Voza~ot e odgovoren za rasporeduvawe na tovarot taka da ne se nadminat ovie masi.
166
POLNEWA
1.2 8V
1.2 16V
avt. menuva~
1.2 16V
Prepora~ani
proizvodi
1.8 16V
litri
kg
litri
kg
litri
kg
litri
kg
Rezervoar za gorivo:
Rezerva na gorivo:
47
5-7
47
5-7
47
5-7
47
5-7
Bezoloven benzin so ne
pomalku od 95 oktani
Instalacija za ladewe na
motorot:
4,2
4,2
4,2
5,8
50% me{avina na voda i

te~nosta Paraflu11
Karter na motorot:
Karter na motorot i filter:
Karter, filter i cevki:
2,5
2,8
3,1
2,2
2,5
2,75
2,5
2,8
3,1
2,2
2,5
2,75
2,5
2,8
3,1
2,2
2,5
2,75
3,7
4,1
4,7
3,3
3,65
4,2
SELENIA 20K
Kutija na
menuva~/diferencijal:
1,65
1,5
1,65
1,5
1,98
1,8
Tutela ZC 75 Synth
1,98
1,8
Tutela CVT N.G.
Hidrauli~ki predni i zadni

sopira~ki:
0,40
0,40
0,40
Tutela TOP 4

sopira~ki so AVY:
0,45
0,45
0,45
0,55
Tutela TOP 4
Rezervoar za te~nost za
bri{a~i:
so prskalki na farovi:
1,5
4,5
1,5
4,5
1,5
4,5
1,5
4,5
Me{avina na voda i
te~nosta Arexons DPI
Avtomatski menuva~:
167
1.9 D
Prepora~ani
proizvodi
1.9 JTD
litri
kg
litri
kg
Rezervoar za gorivo:
Rezerva na gorivo:
49
5-7
49
5-7
Dizel gorivo
Instalacija za ladewe na motorot:

- so greewe:
- so klima ured:
6,2
6,1
6,2
6,1
50% me{avina na voda i te~nosta

Paraflu11
Karter na motorot:
Karter na motorot i filter:
Karter, filter i cevki:
4,0
4,3
5,0
3,5
3,7
4,3
4,0
4,3
5,0
3,5
3,7
4,3
SELENIA Turbo Diesel
Kutija na menuva~/diferencijal:
1,98
1,8
1,98
1,8
Tutela ZC 75 Synth

sopira~ki:
0,40
0,40
Tutela TOP 4

sopira~ki so AVY:
0,45
0,45
Tutela TOP 4
Rezervoar za te~nost za bri{a~i:

so prskalki na farovi:
1,5
4,5
1,5
4,5
Me{avina na voda i te~nosta

Arexons DPI
168
KARAKTERISTIKI NA PROIZVODITE I TE^NOSTITE

PREPORAÂNI PROIZVODI I NIVNI KARAKTERISTIKI
UPOTREBA
KVALITATIVNI
KARAKTERISTIKI
PREPORAÂNI
PROIZVODI
Multigradni polusinteti~ki
masla so gradacija SAE 10W40 so
specifikacija ACEA A3 ili API SJ
SELENIA 20K
Multigradni masla so sinteti~ka

baza i gradacija SAE 5W30 so
specifikacija ACEA A1 ili API SJ
SELENIA PERFORMER
Multigradni masla so sinteti~ka

baza so gradacija SAE 10W40
so specifikacija ACEA B3 ili
API CD
SELENIA Turbo Diesel
PRIMENA
Masla za benzinski motori
Masla za dizel motori
169
UPOTREBA
KVALITATIVNI
KARAKTERISTIKI
PREPORAÂNI PROIZVODI
PRIMENA
Maslo SAE 80W EP so specifikacija

TUTELA ZC 75 Synth
API GL5 ili MIL-L-2105 D
Mehani~ki menuva~i i
diferencijali
Maslo za kontinuirani avtomatski

menuva~i na sinteti~ka baza
TUTELA CVT N.G.
Avtomatski menuva~
Mast so molibden bisulfat

litiumska, otpornost N.L.G.I.=2
TUTELA MRM2
Homokineti~ki zglobovi
Te~nost za hidrauli~ni
ko~nici
Sinteti~ka te~nost DOT 4 ISO 4925

CUNA NC 956-01
TUTELA TOP 4
Hidrauli~ni ko~nici i spojka
Antifriz
Te~nost na baza na glikol CUNA NC

956-16
Paraflu 11
Me{avina: 50% do -35S
Aditiv za nafta
Aditiv za nafta za za{tita na dizel

motori (za nadvore{ni temperaturi DIESEL MIX AREXONS
pod 0S)
Me{avina so nafta (25 cm 3 za

10 litri)
Te~nost za bri{a~i
Me{avina na alkohol i voda CUNA

NC 956-11
Se upotrebuva ~ist ili

razreden
Masla i masti za
transmisija
170
Arexons DPI
POTRO[UVA^KA NA GORIVO
POTRO[UVA^KA SPORED
DIREKTIVA 93/116/SE
(litri na 100 km)
- grad: se trgnuva so laden motor i

se simulira normalno gradsko vozewe
Vo tabelata e dadena potro{uva~kata

na gorivo izmerena po novata direktiva 93/116/SE, koja vaì od januari
1996 godina. Ovie podatoci ja davaat
vistinskata slika za potro{uva~kata
na gorivo.
- nadvor od grad: se vozi so ~esto

zabrzuvawe i toa vo site stepeni od
menuva~ot so brzini od 0-120 km/h
VA@NO Sostojbata na soobra}ajot,

na~inot na vozewe, atmosferskite
uslovi, prisustvoto na dodatna oprema i sostojbata na voziloto moàt
da predizvikaat razlika vo potro{uva~kata na gorivo vo odnos na iznesenite podatoci vo tabelite.
- kombinirano: se presmetuva pribli`no kako odnos na 37 % gradsko i

63% von gradsko vozewe
Za da se presmetaat ovie podatoci

koristeni se slednive proceduri:
171
Grad
Nadvor od grad
Kombinirano
1.2 8V
7,3
4,8
5,7
1.2 16V
7,6
5,0
6,0
1.2 16V so 6-brzinski

menuva~
7,6
5,0
6,0
1.2 16V so avtomatski

menuva~
8,4
5,5
6,5
Sporting so avtomatski
menuva~
8,7
5,6
6,7
1.8 16V
11,5
6,4
8,3
1.9D
7,2
4,8
5,7
1.9JTD
6,6
4,0
4,9
172
EMISIJA SO2
Emisijata na SO2 e imerena vrz osnova na kombinirano vozewe. Maksimalnite vrednosti se dadeni vo
slednata tabela:
g/km
(kombinirano)
1.2 8V
136
1.2 16V
142
1.2 16V so
6-brzinski menuva~
142
1.2 16V so avtomat.

menuva~
155
Sporting so avtomat.
menuva~
159
1.8 16V
197
1.9D
150
1.9JTD
130
DALEÎNSKI UPRAVUVA^:
MINISTERSKA HOMOLOGACIJA
Me}unarodna oznaka
Dràva
Belgija
CH
[vajcarija
Germanija
[panija
Francija
IRL
Irska
Portugalija
Broj na homologacija
A100 282L - CEPT LPD - D
[vedska
CEPT LPD - D
173

Punto

Uploaded by

Copyright:

Available Formats

You might also like

Punto

Uploaded by

Document Information

Copyright

Available Formats

Share this document

Share or Embed Document

Sharing Options

Did you find this document useful?

Is this content inappropriate?

Copyright:

Available Formats

Punto

Uploaded by

Copyright:

Available Formats

FIAT PUNTO

DOBREDOJDOVTE VO FIAT PUNTO

OZNAKI ZA PRAVILNO VOZEWE

Za{tita na ~ovekovata okolina.

Vnimanie. Dokolku ne gi pro~itate

Pod ovoj znak se navedeni pravilnite

Vnimanie. Delumno ili celosno nepo~ituvawe na ovie zabele{ki mo`e

SISTEM FIAT CODE

Promenetiot signal go so~inuva

Klu~ot A slu`i za:

Zaedno so klu~evite }e dobiete i

V - mehani~kiot kod na klu~evite

Sekoj pat koga klu~ot za palewe }e

KOD karti~kata treba da se ~uva na

So postavuvawe na klu~ot na pozicija MAR:

Se prepora~uva korisnikot postojano

1) dokolku se prepoznae kodot se

A - elektronskiot kod za startuvawe

Dokolku se promeni sopstvenikot na voziloto,

Plafowerkata mo`e da se zapali na

Videte vo poglavjeto "Alarm" za

Elektronskiot alarm gi izvr{uva

Vo pogled na va`e~kite zakonski

- dale~insko centralno otvorawe/

- broevite izdvoeni za homologacija

- volumetri~ka za{tita so posebna

Sijali~kata A (sl.6) se pali na 2 sekundi za da go potvrdi isklu~uvaweto.

Povtornoto vospostavuvawe na ovaa

Se emituvaat pet "BIP"-a za da se

Dokolku so vklu~uvaweto na alarmot

Pri predavaweto na novoto vozilo

Dokolku so pritiskawe na kop~eto na

Koga se vklu~uva alarmot sirenata

1 svetkawe: edna ili pove}e vrati

UPOTREBA NA PREDNITE I ZADNITE SIGURNOSNI POJASI

Za zakop~uvawe na pojasot stavete go

postojano svetewe: bateriite od

Za maksimalna bezbednost, ispravete go sedi{teto, potprete se na

Rasporedot na zadnite pojasi e prika`an na sl.9.

Sekoga{ podesuvajte ja visinata na

Proverete dali pojasot e zabraven

Po podesuvaweto, sekoga{ proverete dali pojasot e dobro zabraven i

Za podesuvawe na pojasot povle~ete

VA@NO Pojasot e pravilno podesen

Za zakop~uvawe: ne`no povle~ete go

za zakop~uvawe: vmetnete go jazi~eto

Za maksimalna bezbednost, ispravete go sedi{teto, potprete se na

Za otkop~uvawe pritisnete go kop~eto E i vodete go pojasot do V. Potoa

Zapomnete deka vo slu~aj

Upotrebuvajte gi sigurnosnite pojasi sekoga{.

Voza~ot e dol`en da gi po~ituva (i

Upotrebata na sigurnosni pojasi e

1) Pojasite sekoga{ treba da se upotrebuvaat so ispravena lenta, a koga

4) namotuva~ite ne smeat da se vodenat: nivnata pravilna funkcija e

KAKO DA SE ODR@UVA EFIKASNOSTA NA SIGURNOSNITE

SIGURNO PREVEZUVAWE DECA

Preku 36 kg ili 1,50 m, od gledna

Kako {to mo`e da se zabele`i, podelbata e napravena taka da grupite

VNIMANIE Nastojuvajte da gi prevezuvate decata na zadnite sedi{ta,