83UradnilistRS,t.

83/2012
zdne6.11.2012
3293.Resolucijaonacionalnemprogramuprepreevanjainzatiranjakriminalitetezaobdobje20122016
(ReNPPZK1216),Stran8564.
Napodlagi135.lenaZakonaopoliciji(UradnilistRS,t.66/09uradnopreienobesedilo,22/10in26/11
odlobaUS),in109.lenaPoslovnikadravnegazbora(UradnilistRS,t.92/07uradnopreienobesedilo
in105/10)jeDravnizbornasejidne25.oktobra2012sprejel

RESOLUCIJO
onacionalnemprogramuprepreevanjainzatiranjakriminalitetezaobdobje
20122016(ReNPPZK1216)
UVOD
RepublikaSlovenija(vnadaljevanju:RS)jedemokratina,pravnainsocialnadrava,ki,izhajajoizTemeljne
ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti RS (Uradni list RS, t. 1I/91), skladno z Ustavo RS (Uradni list
RS, t. 33/91 in 42/97, 66/20, 24/03, 69/04, 68/06 Ustavni zakoni) in veljavnimi mednarodnimi pogodbami,
zagotavlja varstvo lovekovih pravic in temeljnih svoboin vsem osebam na ozemlju RS, ne glede na njihove
osebne okoliine. Izhodie takega varstva je lovek kot svoboden posameznik, igar dostojanstvo, varnost in
zasebnostsoposebejvarovanevrednote(UI158/94odl.USIV,20,UradnilistRS,t.18/95,14.in20.toka
Obrazloitve), ki jih je RS dolna v skladu z mednarodnimi pogodbami in domaim pravnim redom spotovati
tako,davanjeneupravienoneposega(pravicenegativnegastatusa),invarovatitako,daustvarjamonostiza
njihovodejanskouivanje(pravicepozitivnegastatusa).
Uresnievanjeinspotovanjetakihzavezjezatotemeljnipogojkrepitvepravneinsocialnedrave,stabilnega
gospodarskegarazvoja,spotovanjalovekovihpravicinsvobointerzagotavljanjatakegadrubenegaokolja,
ki bo vplivalo na zmanjanje kriminalitete in s tem uresnievanje temeljnih ciljev ti predvidevajo uinkovito
usmeritevnaporovdravnihinstitucijincivilnedrubevustvarjanjeokoliin,kibodoomogoilevisokokakovostno
raven individualnega in drubenega ivljenja ter zagotavljale ivljenje v varnem okolju, usklajeno delovanje
zakonodajne,izvrilneinsodnevejeoblastiterdrugihinstitucij,njihovosodelovanjeznevladnimiorganizacijami
in organizacijami civilne drube pri oblikovanju in izvajanju politike prepreevanja in zatiranja kriminalitete ter
doloanje kljunih podroij nacionalne varnosti in podajanje usmeritev na podroju prepreevanja in zatiranja
kriminalitete. S tem bodo ustvarjeni pogoji za integracijo kriminalitetne politike v vse politike, predvsem na
podroju prepreevanja kriminalitete, doloeni v Resoluciji o prepreevanju in zatiranju kriminalitete (v
nadaljevanjuRePZK,UradnilistRS,t.43/06),nakateritaresolucijatemelji.
tevilni varnostno koljivi in pomembni dogodki, ki smo jim bili pria v preteklosti, e posebej pa tisti, ki jih
spremljamovdananjemasuobprebujenjuinmnoinemzavedanjutevilnihnarodovposvetu,dastasvoboda
instempovezanavarnostbivanja,ustvarjanjainivljenjadobrinisamiposebi,vendarnistadanisamiposebiin
brez prizadevanja vsakega posameznika posebej in celotne drubene skupnosti skupaj, nas opozarjajo, da je
treba delovati proaktivno, pa tudi globalno preventivno, e elimo, da bodo tudi represivni ukrepi, kot skrajni in
naknadni, imeli pozitiven uinek. Za vzpostavitev in obstoj teh dveh dobrin, kot temeljnih pogojev za razvoj in
napredek ljudi in drubene skupnosti kot celote, torej ne zadostuje zgolj prizadevanje in obveznost drave in
njenihinstitucij,katerihdelovanjeurejajopravnenorme,zajetevsprejetihpredpisihindrugihpravnihaktih,date
uveljavljainudejanja,temvepredvseminvprvivrstiprizadevanjezavzpostavitevtakihmehanizmov,kibodopri
vseh posameznikih na vseh ravneh ponotranjili zavedanje o spotovanju obelovekih vrednot, na katerih
temeljijo pravinost, enakopravnost in enakost, ki so temeljne predpostavke za vzpostavitev in ohranjanje
svobodeinvarnosti,nezgoljvposameznihdrubenihskupnostihinskupinah,temvevglobalnistrukturiljudske
integriranosti, povezovanja in sobivanja. Demokratina druba namre brez dejanske uresniitve takega
zavedanja,kijetemeljupotevanja,spotovanjainuresnievanjatemeljnihlovekovihpravicinsvoboin,sploh
nemorezagotavljatisvobodeinvarnostivokvirupravinosti.
Dejanske varnosti in subjektivnega doivljanja obutka varnosti, ki sta temeljni sestavini posameznikove in
drubenesvobode,panimogoeogrozitizgoljzneposrednimitrenutnimidejanjilovekovegaravnanjaoziroma
opustitvami njegovih (pre)potrebnih dejavnosti zaskrbljujoo komponento v globalni varnosti povzroa tudi
lovekovo dolgotrajno malomarno in nartno brezbrino poseganje v okolje in naravne vire, brez premiljenih
alternativintehtnihrazmislekovodolgoronihposledicahinvplivihtakonalovekovobstojkakortudinanaravni
obstoj zdravih in neonesnaenih ekosistemov, kar rui tisoletja dolgo vzpostavljeno naravno ravnovesje ter
povzroa nepredvidljive okoljske nesree in dogodke. Okoliine in stanja, ki nastajajo zaradi takih posegov,
ponujajo prilonosti za izvrevanje razlinih kaznivih dejanj in ravnanj razlinih storilcev, ki so ali pripomogli k
razvoju in nastanku takih okoliin ali pa te okoliine izkoristijo za svoja protipravna, nemoralna in neetina
ravnanja,kipravzaraditraginostisamihizvornihdogodkovpriljudehvzbujajoeposebnozgraanjeinodporter

s tem doivljanje nemoi in ogroanja njihove lastne varnosti in drubene varnosti nasploh. Premiljeni in
uravnoteeni posegi v naravno okolje so tudi iz navedenih razlogov prednostna naloga globalne drube, njenih
politinih, gospodarskih in ekonomskih zavez za tako delovanje, za vzpostavljanje medinstitucionalnega,
internacionalnega in ezmejnega povezovanja vseh dejavnikov na vseh ravneh, ozaveanje prebivalstva o
ezmernihinkodljivihvplivihnaokoljeinnjihovihposledicahterspodbujanjenadzornihinstitucijinmehanizmov,
davokvirusvojihpristojnostidoslednoukrepajozoperkriteljeinseznjimiukvarjajotuditako,dajihizobraujejo
in usposabljajo. Kako dolgorono zagotoviti varno ter okolju in ljudem nekodljivo uporabo jedrske energije in
shranjevanjejedrskihodpadkov,pridobivanje,uporaboinpredelavofosilnihgoriv,kemikalij,keminih,biolokihin
drugihkodljivihinstrupenihsnovi,kakodookoljainljudiprijazno,varnoinbrezkodljivihposledicizkoriatiin
uporabljati naravne vire ter kako navkljub tenjam in realnim priakovanjem po razvoju tehnologije in znanosti
ohraniti stabilno, varno in svobodno okolje tudi za prihajajoe generacije in rodove, so primarna vpraanja in
obligatorna zaveza na eni strani dananjih voditeljev svetovnih velesil, ki imajo vpliv in mo odloati o teh
vpraanjih, na drugi strani pa vsakega posameznika, ki lahko s svojim ravnanjem iri zgled in vzor navkljub
navidezni percepciji neuinkovitosti takega ravnanja. Med prednostna varnostna vpraanja posameznih drub,
povezanih v globalni skupnosti, je zato treba uvrstiti tudi probleme, ki nastajajo zaradi podnebnih sprememb,
unievanjaokoljaterpomanjkanjahraneinvode,vpraanja,povezanazzagotavljanjemenergetskihvirov,tervsa
tistavpraanja,kinatehpodrojihpomenijopotencialnedejavniketveganjazavarnostvtrenutnihrazmerahinv
prihodnosti.
Zaradi globalne gospodarske krize, ki je ob izbruhu v letu 2008 tudi glavni generator socialne krize, se je
Slovenija znala v poloaju, ko je po kazalniku registrirane brezposelnosti v januarju 2011 od skupnega tevila
aktivnegaprebivalstva12,3odstotkaoziroma115.132ljudibrezposelnih(vir:StatistiniuradRepublikeSlovenije,
v nadaljevanju SURS). Brezposelnost pa je po raziskavah javnega mnenja v Sloveniji eden izmed primarnih in
najbolj prepoznavnih dejavnikov ogroanja varnosti (Andrej SOTLAR: Od globalne varnosti do individualne
[ne]varnostiVIII.MednarodnakonferencaGlobalnavarnost,BrdopriKranju,2008),torejenaizmedkomponent,
ki pri ljudeh vzbujajo doivljanje gronje njihovi individualni varnosti in skrbi za njihove blinje, v povezavi z
drugimidejavniki(predvsemdrogamiinkriminalom)panadejanskiravnidolgorononajboljdestruktivnovplivana
podstatintemeljedemokratinedrube,sajnaenistranimedljudivnaavtisinpreprianje,dadravneindruge
institucije ne delujejo, na drugi strani pa vzbuja njihovo subjektivno doivljanje nemoi, da bi lahko kar koli
spremenili.
Doivljanjeinobutekvarnostistamednajpomembnejimikomponentamiposameznikovegadojemanjarealne
stvarnosti, njegovega fizinega in psihinega razvoja in napredka ter poutja v sredini, v kateri ivi, dela in
ustvarja. Zaradi tolikne pomembnosti je bil v okviru EU (v sodelovanju z relevantnimi agencijami Zdruenih
narodov) v letu 2008 pripravljen in na ravni EU poenoten testni vpraalnik za pilotno izvedbo raziskovanja v
statistinihuradihnekaterihdravEU,znaslovomPilotnaanketaortvahkriminala,kijezaRepublikoSlovenijo
vseboval tudi oceno subjektivnega doivljanja posameznikove varnosti v dveh najvejih mestnih srediih v
Sloveniji. Anketirani prebivalci Ljubljane in Maribora (od marca do maja 2009, na vzorcu 2000 oseb) so podali
skorajidentineodgovore,sajsejihskoraj70odstotkovpoutizelovarnovsvojemdomuinskoraj90odstotkovv
okoliu,vkateremivijo(vir:SURS,2009).
Posebej pa varnost in svobodo ljudi v drubi ogroa vsakovrstna kriminaliteta kot vsakodnevna stalnica in
spremljevalka drubenih interakcij na vseh podrojih lovekovega udejstvovanja. Kriminaliteta kot drubeni
fenomen in neposredno delovanje/nedelovanje posameznikov ali nakljunih oziroma organiziranih skupin je
pojav,kijeprisotenvvsehdrubenihskupnostih,navsehravneh,ineposebejposegavdoivljanjeindejanski
obutek varnosti in svobode ljudi in celotne drube ter s tem v same temelje demokratine drube. Zaradi
demokratinih mednarodnih in ustavnih zavez je Slovenija kot demokratina, pravna in socialna drava dolna
varovatiivljenjaljudi,njihovozdravje,premoenje,njihovetemeljnepraviceinsvoboineterstemzagotavljati
svobodo in varnost vsem in vsakomur na njenem ozemlju tudi v primerih, ko so navedene dobrine ogroene z
dejanji,kijihciviliziraniindemokratinistandardiopredeljujejokotkriminaliteto,insoposameznadejanjakottaka
drubeno,moralnoinetinonesprejemljivaterzzakonomopredeljenakotkazniva.
StatistinipodatkislovenskepolicijeogibanjuinstanjukriminalitetevSlovenijivobdobjuodleta2005doleta
2010kaejo,dajebilovtemasustorjeno521.801kaznivodejanje,vpovprejutorej87.000kaznivihdejanjna
leto.Preiskanostsevpovprejuvnavedenihletihgibljeokoli45odstotkov,karpomeni,dajeslovenskapolicijas
stopnjoutemeljenegasumaugotovila,kdojestorilecposameznihkaznivihdejanj,terpovprenopoposameznih
letih na pristojna toilstva podala 38.901 kazensko ovadbo zoper znane storilce oziroma skupno 233.409
kazenskihovadb.Napodlagivsehprejetihovadbsotoilstvapovsehizvedenihpostopkihnasodiavobdobju
od leta 2005 do leta 2010 vloila skupaj 85.681 obtonih aktov zoper fizine in pravne osebe (vir: Vrhovno
dravnotoilstvoRS),slovenskasodiapasovnavedenihletihpravnomonoobsodila43.671fizinih(odtega
2375mladoletnih)in11pravnihoseb(vir:SURS,Demografskosocialnopodroje,Kriminaliteta).
Navkljub statistino izkazanim podatkom o subjektivnem doivljanju varnosti prebivalcev dveh najvejih
mestnihsredivSlovenijipajeprecejzaskrbljujoedejstvo,kiizviraizstatistinihpodatkovslovenskepolicije,
dasevdeleuvsehizvrenihkaznivihdejanj,kijihletnoobravnava,poveujedeletistihkaznivihdejanj,kipri
faktorjukriminalitetanajboljvplivajonaposameznikovoindividualnodoivljanjeinzaznavovarnosti,insicertako
glede osebne integritete kakor tudi glede njegovega premoenja. Gre za kazniva dejanja z elementi nasilja ter

huje oblike premoenjskih kaznivih dejanj, med katerimi najbolj izstopajo predvsem tatvine, vlomi in ropi. V
zadnjemasujezaznati,dasostorilcipremoenjskihkaznivihdejanj,predvsemtatvin,vlomovinropov,vsebolj
predrzni, agresivni in medsebojno povezani, in sicer tako s posamezniki kot tudi z mednarodnimi zdrubami
specialnih povratnikov premoenjskih kaznivih dejanj, predvsem z drubami iz drav, nastalih na obmoju
nekdanjeJugoslavije.Kervskladuzmodernimivarnostnimidoktrinamivarnostinnjenozagotavljanjenistazgolj
obveza in dolnost drave in njenih institucij, je ugotovitev, da storilci tovrstnih kaznivih dejanj izkoriajo
pomanjkljivo samozaitno obnaanje okodovancev in zastarelost sistemov varovanja (vir: Policija Republike
Slovenije,2011),signal,kitezaminmetodamorazpreniodgovornostivokviruvseobseneintegralnestrategije
zagotavljanja varnosti e posebej pritrjuje. Tako kot je na eni strani zaznati povezovanje pri izvrevanju
kriminalitetnihpojavovzaradiskupnegainteresa,takomorajo,nadrugistrani,povezovalnodelovativsidejavniki,
kilahkonakakrenkolipravnoindrubenolegitimeninlegalennaintakodelovanjepreventivnoinrepresivno
prepreujejo.
e pred asom je veljajo, da je Slovenija zgolj tranzitna drava, na katere obmoju delujejo organizirane
kriminalnezdrube,kiseukvarjajozorganizacijo,logistinopodporoinizvajanjemkriminalnedejavnostiprioskrbi
evropskegatriasprepovedanimidrogami.Vzadnjihletihpajojezaradisorazmernovelikegapovpraevanja
po teh prepovedanih in za stabilno in varno okolje izredno nevarnih substancah mogoe oznaiti tudi kot
uporabnico, saj se tevilo kaznivih dejanj zlorab prepovedanih drog iz leta v leto poveuje, v povpreju za
priblino 2030 odstotkov na leto, zaradi esar se dodatno generira tudi tako imenovana sekundarna
kriminaliteta to povzroajo odvisniki (vlomi, tatvine, ropi, goljufije ipd.) zaradi zagotavljanja virov, potrebnih za
nakupprepovedanihsubstanc.
Zaskrbljujoa je tudi zaznava porasta tevila kaznivih dejanj zoper zakonsko zvezo, druino in otroke,
predvsemkaznivihdejanjnasiljavdruini,vkljunozzanemarjanjemotrokinsurovimravnanjemznjimi,kaznivih
dejanj, katerih storilci so mladoletne osebe, predvsem spolnega napada na osebo, mlajo od 15 let, kaznivih
dejanjspodrojaprepovedanihdroginizsiljevanjmedvrstnikiprimladoletnihstorilcihpajespodbudnazaznava
upadatevilakaznivihdejanj,storjenihzoperivljenjeintelo,ropov,goljufijinvelikihtatvin(vir:PolicijaRepublike
Slovenije,2011).
Gospodarska kriminaliteta je posebno poglavje kriminalnih dejavnosti storilcev, ki posega v same temelje
demokratine drube, rui in destabilizira njene osnovne gospodarske, finanne in socialne komponente ter na
ravenposameznikoveapercepcijevnaapreprianjeonedelovanjudrubenihindravnihnadzornihinstitucij,kar
slabi njegovo splono doivljanje varnosti ter dejansko ogroa varnost in neodvisnost celotne drube. Po
informacijah slovenske Policije se je obseg obravnavane in s kazensko ovadbo zakljuene gospodarske
kriminalitetevletu2010povealza41,10odstotka,z9259obravnavanihkaznivihdejanjvletu2009na13.064
kaznivih dejanj v letu 2010. Kot posledica storjenih gospodarskih kaznivih dejanj je v letu 2010 nastala
premoenjskakoda,kiznaa505,4milijonaevrov,karjeza162odstotkovvekotvletu2009(193,2milijona
evrov).
Po periodinih raziskavah, objavljenih v Eurobarometru, je zagotavljanje varnosti pred razlinimi oblikami
kriminalitetezadravljaneinprebivalceRepublikeSlovenijeindrugihdravEvropskeunijeenonajpomembnejih
podroij delovanja drave in politike. Od pristojnih institucij zahteva kontinuirano in vzajemno ukrepanje za
zatiranje vseh vrst kriminalitete, e posebej pa organizirane kriminalitete in terorizma, ter ukrepanje za
zagotavljanjemiruindemokracije.
Prostpretokoseb,blagainstoritevvEvropskiuniji,nadaljnjiprocesodpravemejnihkontrolnanotranjihmejah
v Evropski uniji oziroma dravah schengenskega prostora ter razvoj in razirjenost informacijskih tehnologij so
izzivi, ki se jim morajo prilagajati tudi pristojni organi drav, tako da zagotavljajo varnost za dravljane in
prebivalce tako v Republiki Sloveniji kot tudi v drugih lanicah Evropske unije. Vse veja povezanost drub v
globalnemsvetuzahtevaskupnoinusklajenodelovanjedravinvsehresorjevvposameznidravinapodroju
prepreevanjainzatiranjakriminalitete.
Predhodni veletni programi Evropske unije za razvoj obmoja svobode, varnosti in pravice, kot sta bila
programizTamperejainHaakiprogram,soomogoiliznatennapredeknatempodroju.Noviveletniprogram
na podroju pravosodja in notranjih zadev Odprta in varna Evropa, ki slui dravljanom in jih varuje, t. i.
Stockholmski program za obdobje 20102014 ima namen nadalje krepiti zmonosti drav in institucij za
prepreevanje in zatiranje kriminalitete. Kot strateko izpostavljena in kljuna podroja kriminalitete, ki najbolj
ogroajovarnostdravljanovEvropskeunije,sovprogramuprepoznaneinopredeljenevseoblikeorganizirane
kriminalitete, terorizma, trgovine s prepovedanimi drogami, korupcije, trgovine z ljudmi ter tihotapljenja ljudi,
prekupevanjezorojeminkibernetskekriminalitete.UresniitevstratekihciljevStrategijenotranjevarnostiza
Evropskounijopatemeljinadejavnostih,zapisanihvSporoiluKomisijeoStrategijinotranjevarnostizaEvropsko
unijoiznovembra2010.
Dosedanji nain priprave Europolovega poroila o Oceni ogroenosti na podroju organizirane kriminalitete
(Organised Crime Threat Assessment) se je izkazal kot kakovostno orodje. V letu 2010 je Evropska unija to
orodjenadgradilatako,daomogoaboljespremljanjenenehnospreminjajoihsepojavnihoblikkriminalitetein
regionalnih posebnosti. Europol na podlagi pridobljenih informacij drav lanic, Eurojusta ter drugih organov in

institucijEUopravljaanalizotakozbranihinformacij,Svetzapravosodjeinnotranjezadevepatoanalizouporabi
kotpodlagopridoloanjuprioritetnapodrojuprepreevanjainzatiranjakriminalitete.
1.RAZLOGIZANASTANEKRESOLUCIJE
Demokratina druba je utemeljena na konceptu posameznikove svobode, iz katere mora izhajati tudi
institucionalna dolnost zagotavljanja njegove varnosti, zato mora demokratina drava kot garant varovanja in
izvajanja tega koncepta dilemo, ali varnost ali svoboda, v najveji mogoi meri prepoznati kot nesprejemljivo
komponento zagotavljanja temeljnih lovekovih pravic in svoboin, ki se lahko v polni meri uresniujejo le z
vzajemnostjo svobode in varnosti. Namen te ter predhodne in tevilnih drugih resolucij je prav v tem, da
spodbujajo tevilne dravne, zasebne in vse druge oblike institucionalnega delovanja drube ter vsakega
posameznikakpovezovanju,sodelovanju,razmiljanjuinuresnievanjuzagotavljanjavarnostinavsehravnehz
ukrepi, ki v najveji mogoi meri izhajajo iz realno zaznanih in ovrednotenih virov ogroanja. Slovenija je e v
preteklih letih sprejela tevilne strateke dokumente, s katerimi se je odzvala ne samo na dejanske dogodke,
temve tudi na posameznikovo dojemanje varnosti ti dokumenti so tako tudi razlog za to resolucijo in njen
pomembni vir. Posebej izpostavljeni so tisti, ki se nanaajo na najhuje dejavnike ogroanja med njimi so na
primer:
ResolucijaostrategijinacionalnevarnostiRepublikeSlovenije(ReSNV1,UradnilistRS,t.27/10),
Resolucija o nacionalnem programu varstva pred naravnimi in drugimi nesreami v letih 2009 do 2015
(ReNPVNDN,UradnilistRS,t.57/09),
Resolucija o nacionalnem programu varnosti cestnega prometa za obdobje 20072011 (Skupaj za vejo
varnost)(ReNPVCP,UradnilistRS,t.2/07),
Resolucijaoprepreevanjuinzatiranjukriminalitete(RePZK,UradnilistRS,t.43/06),
Resolucijaonacionalnemprogramuprepreevanjanasiljavdruini(UradnilistRS,t.41/09),
Dravni nart zaite in reevanja ob uporabi oroij ali sredstev za mnoino unievanje v teroristine
namene oziroma teroristinem napadu s klasinimi sredstvi (EVA 200419110014, ifra: 21400167/200330 z
dne14.februarja2005),
Deklaracijaoskupnembojuprotiterorizmu(DeSBT,UradnilistRS,t.81/01)
ter tevilni drugi, katerih primarna namena sprejetja sta skrb za ohranjanje varnosti in varnostne kulture v
drubiterspodbujanjezavedanja,kakopomembensegmentjevarnostpriohranjanjusvobode,kimoratemeljiti
na demokratinih principih in uravnoteenem delovanju vseh, ki morejo in morajo kakor koli vplivati na te
dejavnike. To sta tudi razlog in namen te resolucije, ki kontinuirano nadaljuje prizadevanje za ohranjanje e
sprejetihzavezinstandardovnapodrojuvarnostnepolitikeRepublikeSlovenijetervvsehsegmentihvsebinsko
nadgrajuje do sedaj veljavno Resolucijo o nacionalnem programu prepreevanja in zatiranja kriminalitete za
obdobje20072011(ReNPPZK0711)(UradnilistRS,t.40/07),takodaopredeljujekljunapodrojaogroanjas
kriminaliteto, identificira glavne probleme pri omejevanju kriminalitete in nakazuje reitve za njeno uinkoviteje
prepreevanje,obravnavanjeinomejevanje.
2.CILJIRESOLUCIJE
Temeljni skupni cilj Resolucije o nacionalnem programu prepreevanja in zatiranja kriminalitete za obdobje
20122016(vnadaljevanju:resolucija)jekonstantnoindolgotrajnodejanskozagotavljativarnostljudivRepubliki
Sloveniji ter na podlagi predlaganih ukrepov in dejanj posledino dosei tako drubeno stanje, da bi se ljudje
poutilivarne.
Pritemjezavzpostavitevindosegozartanegastanjatrebaizpolnitinaslednjesploneinposebnecilje.
Splonicilji
Trebaje:
stalno spremljati stanje in gibanje kriminalitete in drugih drubenih problemov ter prioritetno opraviti
znanstvenoutemeljeneposnetkestanjavsehnajhujihoblikkriminalitetevRS
izboljati sodelovanje med organi odkrivanja in pregona kaznivih dejanj ter sodelovanje med dravnimi
organi,samoupravnimilokalnimiskupnostmi,raziskovalnimiinnevladnimiorganizacijami
ustvaritiokoliinezaosebno,socialno,ekonomsko,okoljskovarnostinboljkvalitetnobivanjeprebivalcev

 ustvariti okoliine, v katerih se bodo prebivalci lahko poutili bolj varne pred kriminaliteto in bodo bolj
zadovoljnizdelompolicije,toilstev,sodiindrugihnadzornihdravnihorganov
sistemskoustvarjativejodrubenoenakost,kinajboljvplivanazmanjevanjekriminalitetevdrubi
celostno pristopati k prepreevanju in odzivanju na kriminaliteto in druge drubene probleme, z znanjem,
pridobljenimvraziskavah,inssodelovanjemimvejegatevilaudeleencevinzainteresiranihstrank
zmanjatimedijskoporoanjeokriminaliteti,kispodbujareakcionistinepogledenakriminalitetoinodzivanje
nanjo
dekriminaliziratinekateradrubenonekodljivakaznivadejanja,ustvaritijaseninpregledennaborkaznivih
ravnanj in zmanjati tevilo prekrkov, ker prenormiranost drube onemogoa uinkovito opravljanje temeljnih
nalogdraveprizagotavljanjuvarnostiinsvobode
poveatiobsegpreventivnihdejavnostinapodrojudelazotroki,mladostnikiindruinami
pozornostjavnostipreusmeritivdoslejsprejemljiveoblikenasiljapridelunarnoinsiviekonomiji,nasiljapri
formalnihoblikahdela,vzvezistakimdelom,nasiljanadelovnemmestuinizkorianjazaposlenih
ustvariti razmere, da bodo ljudje lahko bolj zaupali v delovanje pravne drave in posebej v delo organov
odkrivanjainpregonakaznivihdejanj,vdelokazenskihsodiinorganovzaizvrevanjekazenskihsankcij
z usklajenim in doslednim delovanjem dravnih organov omogoiti uinkovito odkrivanje, zavarovanje in
odvzemprotipravnepremoenjskekoristi
uvajatialternativnenainereevanjasporovvdrubiinstemprispevatikzmanjevanjupretiranejuridizacije
vsakodnevnegaivljenja
skrajati as odkrivanja storilcev in dosei sprejemanje pravosodnih odloitev v realnem oziroma razumen
roku
okrepitivarnostinpomortvamznekaznovalnimimehanizmi,kotsoskladizagmotnoinpsiholokopomo
oblikovati in okrepiti reintegracijske programe obsojencev, ki naj preoblikujejo problematino okolje in
pripravijoobsojencanaivljenjepoprestanikazni
financirati raziskave s podroja najhujih oblik kriminalitete (na primer gospodarske kriminalitete) in doslej
sistemskoneprepoznavnihoblikinasilja(naprimerokoljskekriminaliteteinnasiljamladih,kiseizvrujespomojo
novihtehnologij)
vplivatinauravnoteenekonomskiinsocialnidrubenirazvojinupotevatieobstojeeparcialnestrategije
nasocialneminekonomskempodroju
okrepitiezmejnosodelovanjeorganovodkrivanjainpregonakaznivihdejanj
okrepiti sodelovanje na ravni Evropske unije v okviru mednarodnih organizacij (OZN, OVSE, Svet Evrope,
Interpol, SECI/SELEC) in drugih partnerstev, katerih lanica je Republika Slovenija tako na vladni kot tudi
strokovniravni,ternadaljekrepitisodelovanjezraziskovalnimiinstitucijamiinnevladnimiorganizacijami.
Posebnicilji
Trebaje:
zadratitrendenenaraanjatevilapremoenjskihkaznivihdejanj(eposebnovurbanihokoljih),ustvariti
razmere,dasebodoljudjepoutilivarneje,terzmanjevatiprilonostizaizvrevanjepremoenjskekriminalitete
napodrojuobravnavegospodarskekriminaliteteinkorupcijskihkaznivihdejanjvzpostavititakemehanizme
medinstitucionalnega sodelovanja, ki bodo sposobni prepreevati, prepoznavati in v najkrajem mogoem asu
obravnavatiinsankcioniratitudinovepojavneoblike,zuinkovitiminstitutomodvzemaprotipravnopridobljenega
premoenja, nielno toleranco in uinkovitim izrekom varnostnih ukrepov ter kazenskih sankcij pa krepiti
preprianjeinzavedanjedelovanjapravnedrave
zagotoviti enotno vodeni in centralni pristop v boju zoper organizirano kriminaliteto v organih pregona in
odkrivanjatersprejetidravnostrategijo,kibiopredeljevalanalogeinnainsodelovanjamedrazlinimisubjektiv
dravizopredelitvijokonkretnihciljev

ustanovitinacionalnicenterzaobveanjeovarnostnihincidentihvpomembnihslovenskihomrejihzaradi
hitregaodzivainukrepanjatermedsebojnegaobveanjainprepreevanjakaznivihdejanjspodrojakibernetske
kriminalitetevslovenskihomrejih
uinkovito odkrivati kazniva dejanja in prekrke, povezane s prepovedanimi drogami, zmanjati tevilo
njihovih uporabnikov ter poveati univerzalne, selektivne in indicirane preventivne dejavnosti za prepreevanje
tovrstnekriminalitete
razvijati preventivne ukrepe, ki bodo v najveji mogoi meri pravoasno prepoznavali, odvraali in
prepreevali nasilno vedenje mladih, v drubi pa oblikovati take vrednote za ivljenje, ki mlade ozaveajo in
ustvarjajonielnotolerancodonasilja
dosei vejo ozaveenost pri prepoznavanju oblik nasilja v druini in ukrepanju zoper njega, odpraviti
predsodkeindrugeprakse,kitemeljijonaidejinadrejenosti/podrejenostispolovternastereotipnihvlogahspolov,
skrajati as odkrivanja in prijavljanja povzroiteljev nasilnih dejanj ter zagotoviti uinkovito medinstitucionalno
sodelovanjepristojnihorganovinorganizacijterpoveatiteviloraznovrstnihukrepovindejavnostizauinkovito
pomortvaminpovzroiteljemnasiljavdruini
priobravnavanjukritevspodrojavarstvaokoljaustreznouskladitiinizboljatidelovanjeinprotokolevseh
pristojnihinstitucijzaoptimizacijopreiskanostidejanj,katerihposledicajekakrnokoliogroanjeokolja
zusklajenimdelompolicije,organovpregonainpravosodjazagotavljatiustreznovarnostljudi,izvajatiukrepe
zazmanjevanjeobutkovogroenostiterizvajatikakovostneprogramezartveinokodovancekaznivihdejanj
spremljatiinpopotrebidopolnitiZakonoodvzemupremoenjanezakonitegaizvora(ZOPNIUradnilistRS,
t.91/11,30/12Odl.US:UI23/1214)sciljemuinkovitegaodvzemapremoenjanezakonitegaizvora
uvestidodatnedejavnostipripomoiobsojencempoprestanikazni,zmorebitnouvedboprobacijskeslube,
karbiobsojencempoprestanikazniolajalovkljuevanjevnormalnoivljenjenaprostosti
z bolj nartnim zbiranjem, vrednotenjem, vnaanjem v informacijski sistem in analiziranjeminformacij
zagotoviti kriminalistine obveevalne informacije, ki bodo podlaga za strokovno utemeljeno doloanje prioritet
gledeuporaberazpololjivihsredstevinprimernihukrepovzaprepreevanjeinzatiranjekriminalitete.
3.POMENPREVENTIVNIHDEJAVNOSTI
Prepreevanjekriminalitetejeskupekvsehzasebnihpobudindejavnostidraveznamenomzmanjatikodo,
ki bi jo povzroila dejanja, doloena kot kazniva (Van Dijk in De Waard, 1991). Prepreevanje kriminalitete je
predmetzanimanjastrokovnjakov,aktivistovinvsehdrugihzainteresiranihposameznikovinskupin.Priodloanju
za prepreevalno dejavnost in pri njenem nartovanju je zmeraj dobro preuiti izkunje razlinih prepreevalnih
programov iz domae in tuje prakse. Pri prepreevanju, nartovanju in pripravi prepreevalnih ukrepov je treba
upotevati drubene, kulturne, ekonomske, pravne in politine dejavnike v doloeni drubi, saj ukrepi niso
neposrednoprenosljiviizenekulturevdrugo.Mehaninoprenaanjemodelovlahkopovzroitevilnenezaelene
innehoteneuinke.
Prepreevanje kriminalitete delimo na ve vrst, odvisno od oblike kriminalitete oziroma podroja varnostne
problematike:napravnoinnepravno,nanamenjenortvaminnamenjenostorilcem,naposrednoinneposredno,
na poboljevalno in kaznovalno, na situacijsko, razvojno in skupnostno. Najbolj osnovna pa je delitev na
primarno, sekundarno in terciarno prevencijo. Vsak model prevencije je podprt z razlinimi teorijami, pogledi in
stalii, pogosto hkrati uporabnimi za marsikatero od njih, kot je modele prevencije mogoe implementirati pri
odzivanju na razline oblike kriminalitete. Tri primarne modele prevencije je mogoe razdeliti glede na tri
kategorije ukrepov, in sicer na ukrepe, ki se nanaajo na storilce, okodovance in kraj oziroma okoliine, v
katerihseporajakriminaliteta,kotprikazujetabelaspodaj.
+++++
||Primarna|Sekundarna|Terciarna|
||prevencija|prevencija|prevencija|
+++++
|Storilec|Odkrivanje|Ukrepiza|Ukrepizoper|
||dejavnikovv|zgodnje|tisteosebe,ki|
||fizinemin|odkrivanje|soestorile|
||drubenem|mogoih|kaznivadejanja|
||okolju,ki|storilcev||
||nudijo|kaznivihdejanj|rehabilitacija.|
||prilonostiali|inpravoasno||
||spodbujajo|ukrepanjepred||
||kriminalno|storitvijo||

||dejavnost.|kaznivega||
|||dejanja.||
|||Napovedovanje||
|||problematinega||
|||vedenjain||
|||situacij.||
+++++
|Okodovanec|Ozaveanje|Odzivanjena|Programiza|
||potencialnih|potencialne|prepreevanje|
||okodovancevin|rtveterrtve|ponovne|
||rtevter|inokodovance|viktimizacije.|
||zmanjevanje|znamenom||
||monosti|nudenjapomoi||
||njihovega|psihosocialna||
||izpostavljanja.|opora.||
+++++
|Kraj/okoliine|Ugotavljanje|Intenzivno|Situacijska|
||kriminalnih|nadzorovanje|prevencija|
||ariin|okolja.|oblikovanjein|
||odpravljanje||spreminjanje|
||kriminogenih||okoljaz|
||dejavnikov.||namenom|
||||prepreevanja|
||||kriminalitete.|
+++++
Kriminalna prevencija mora biti sestavni del socialne politike, kar obsega zagotavljanje kakovosti ivljenja,
zagotavljanjesocialneinzdravstvenevarnosti,zagotavljanjeizobraevalnegasistema,zaitoinpomorizinim
skupinamterprogramevkljuevanjamarginalnihdrubenihskupinvdrubo.
Pristojni organi si morajo prizadevati za vejo povezanost med razlinimi politikami, kot so izobraevalna
politika,politikatrgadelainsocialnapolitika,sposebnimpoudarkomnarizinihdrubenihskupinahprebivalstva.
Poiskati je treba odgovore na vpraanja, ki so kljunega pomena za oblikovanje kriminalitetne politike, med
drugim, kdo je odgovoren za prepreevanje kriminalitete, na kakni stopnji je drava glede razvoja preventivne
dejavnosti,katerisoglavnikriminalitetniproblemiinkateresoglavneznailnostikriminalitetevurbanihokoljihin
katerevruralnih.
Preventiva na podroju socialnega varstva pomembno vpliva na odpravljanje kljunih vzrokov za nastanek
kriminalitete.
Situacijska prevencija je za dravljane najenostavneja in tudi relativno uinkovita oblika prepreevanja
premoenjskeinnasilnikekriminalitete.Situacijskeprevencijenimogoepojmovatizgoljkotvideonadzorovanje
javnihpovrin,temvevsituacijskoprevencijospadajoukrepizapoveanjetrudazastoritevkaznivegadejanja,
ukrepizapoveanjetveganjazaprijetje,ukrepizazmanjevanjedobikainukrepi,kiprepreujejoopraviila,da
nekdonivedel,dajenekodejanjeprepovedano.
Kombinacija socialne in situacijske prevencije predstavlja uinkovito monost odzivanja na vzroke za
nastanek/pojav kriminalitete. Gre za odzivanje na konkretne, specifine oblike kriminalitete, ki jih je mogoe
prepreiti,omilitioziromastorilceodvrnitiodstoritvekaznivegadejanja.
Kriminalitetnapolitikamoratemeljitinaznanju,informacijahinraziskavahterbitipojmovanakotdelsocialne
politike.
4.METODOLOGIJAINPODLAGEZAIZDELAVORESOLUCIJE
Pri pripravi resolucije je bila uporabljena metodologija, ki zagotavlja inkorporacijo resolucije v strateke in
razvojne cilje Republike Slovenije, ob soasnem upotevanju in proaktivni vkljuenosti v strateke iniciative in
programe na mednarodni ravni, na izvedbeni ravni pa zagotavlja sledljivost realizacije zastavljenih ciljev in
trajnostdejavnostipriprepreevanjuinzatiranjukriminalitete.
Temeljnametodolokanaela,kismojihupotevalipripripraviresolucije,sonaelacelovitosti,sistematinosti
inkonsistentnosti.Visokastopnjaobsenostiindivergentnostipodrojaprepreevanjainzatiranjakriminaliteteter
velikotevilovkljuenihakterjevstaodsamegazaetkapripravegradivaresolucijeterjalaustreznometodoloko
obvladljivost,takozvidikaprocesakotzvidikavsebine.
Zvidikaprocesajebilazapripravoresolucijeoblikovanamedresorskadelovnaskupina(Medresorskadelovna
skupina, ustanovljena s sklepom Vlade Republike Slovenije t. 0120119/2010/3 z dne 18. novembra 2010), v

katerisobililaniizdvanajstihinstitucijdravneupraveindvehakademskihinstitucij.Zaobvladovanjeprocesa
pripravevsebineresolucijejebilodelomedresorskedelovneskupineorganiziranotako,dajepotekalovmanjih
delovnih ekipah, ki so obravnavale posamezno vsebinsko podroje resolucije in prispevale vsebinske reitve in
besedilo, ter na skupnih sejah delovne skupine, kjer se je delo osredotoalo zlasti na zagotavljanje enotnih
metodolokih in vsebinskih okvirov, nartovanje dela in spremljanje napredka ter zagotavljanje konsistentnosti
resolucije.
Posebnapozornostpripripraviresolucijejebilaposveenadoseenemurazvojuinaktualnimusmeritvamna
podrojukriminalitete,vkombinacijizrazvojnimiusmeritvamiRepublikeSlovenije.Obtemjeeksplicitnoizkazana
integrativnavlogaresolucijekotpovezovalnegaelementarelevantnihakterjev,dejavnostiinfinannihvirovintudi
kotgibalanadaljnjegarazvoja.
Za vsako vsebinsko podroje resolucije identificirano podroje prepreevanja in zatiranja kriminalitete so
bili izdelani opisi problemov in vzrokov, reitev in ciljev, opredeljene so bili strategije oziroma programi za
doseganje ciljev, kljune dejavnosti oziroma ukrepi, nosilci in sodelujoi pri izvajanju nalog, roki izvedbe in
pokazateljizamerjenjeuspenosti.
Pri izdelavi besedila in vsebinskih reitev resolucije je bila uporabljena naslednja metodologija: primerjalna
analiza, ocena stanja in trendov, metode statistine analize, primerjalno uenje idr. Kot podlaga za izdelavo
resolucijesobiliupotevanirazlinipodroni/resornistratekidokumenti,programidelaoziromaakcijskinarti,ki
vkljuujejociljeindejavnosti(projekte,naloge,ukrepe),povezanespodrojemprepreevanjakriminalitete,alipa
izkazujejodoloeneimplikacijeoziromadruganooblikorelevantnosti,namednarodniravnipaakti,dokumentiin
iniciativeEvropskeunije,Zdruenihnarodov,OrganizacijezavarnostinsodelovanjevEvropiinSvetaEvrope.
Z vidika aplikacije naela konsistentnosti je bila posebna pozornost namenjena povezanosti in prepletenosti
posameznihvsebinskihpodroijresolucijeidentificiranihpodroijprepreevanjainzatiranjakriminaliteteinv
tem okviru tudi monostim, prilonostim in oviram glede financiranja posameznih dejavnosti. Ob tem je bila
posebna pozornost namenjena analizi izvajanja Resolucije o nacionalnem programu prepreevanja in zatiranja
kriminalitetezaobdobje20072011znamenom,daseteaveinslabostipriizvajanjuleteustreznoupotevajo
pripripravinoveresolucije,pozitivneizkunjepasevnjenopripravovkljuijokotdobrapraksa.
5.MEDNARODNOODZIVANJENAKRIMINALITETO
5.1Evropskaunija
5.1.1Lizbonskapogodba
Z veljavnostjo nove Pogodbe o Evropski uniji in Pogodbe o delovanju Evropske unije, imenovane tudi
Lizbonskapogodba,jekonecleta2009nastalnovpomembenprimarnipravniokvirsodelovanjadravlanicna
podrojuprepreevanjainzatiranjakriminalitete.DravelaniceEvropskeunije(vnadaljevanju:EU)sosizacilj
zadale vzpostavitev ukrepov za notranjo varnost, s katerimi bodo bolje usposobljene za ukrepanje na podroju
svobode, varnosti in pravice, kar bo neposredno povealo uinkovitost boja proti kriminaliteti in terorizmu. V
pravnosistemskem pogledu je najveja pridobitev Lizbonske pogodbe pravni temelj, ki zakonodajnim aktom s
podroja policijskega in pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah omogoa sprejetje v obliki uredb in
direktiv in s tem neposredne veljave oziroma prenosa v zakonodajo drav lanic, kar bo pripomoglo k
skladnejemurazvojuskupnihokvirjevzaprepreevanjeinzatiranjekriminalitete.Ravnonatempodrojupaje
bilatudidanavejavlogazanadzornadustreznimizvajanjemsprejetihzakonodajnihaktovvdravah,Evropski
komisijiinSodiuEU.
Evropskipolicijskiurad(vnadaljevanju:Europol),kijepostalvletu2010agencijaEU,jedobilkljunovlogopri
podporipristojnimdravnimorganom,zadolenimzazatiranjekriminalitete.PogodbaodelovanjuEvropskeunije
pajeopredelilanalogeEuropola.Njegovavlogajepodpiratiinkrepitidejavnostipolicijskihorganovindrugihslub
kazenskegapregonadravlanicternjihovomedsebojnosodelovanjepriprepreevanjuhudihoblikkriminala,ki
vplivajonadvealivedravlanic,terorizmainoblikkriminala,kivplivajonaskupniinterespolitikeEU,terboju
protinjim.
Lizbonska pogodba je kot kljuno novost uvedla tudi nov mehanizem za usklajevanje ukrepov za
prepreevanjeinzatiranjekriminalitetevEU.Ustanovljenjebilstalniodbor,dabiznotrajEvropskeunijezagotovil
pospeevanje in krepitev operativnega sodelovanja na podroju notranje varnosti v njem sodelujejo drave
laniceterinstitucijeinagencijeEU.
5.1.2Stockholmskiprogram
VeletniprogramEvropskeunijenapodrojupravosodjainnotranjihzadevOdprtainvarnaEvropa,kislui
dravljanominjihvarujezaobdobje20102014,takoimenovaniStockholmskiprogram(ULCt.115zdne4.5.
2010, str. 1) poziva drave lanice, agencije, organe in institucije EU, da pripravijo usklajene dejavnosti za
zagotavljanje varnosti evropskih dravljanov s tem, da se uspeno zatirajo oblike organizirane kriminalitete,

terorizem, trgovina s prepovedanimi drogami, korupcija, trgovina z ljudmi, tihotapljenje ljudi, spolno izkorianje
otrok, nelegalna preprodaja oroja, raunalnika kriminaliteta in ezmejna kriminalitete ter druge gronje za
varnostdravljanov,kisonadnacionalne.Zatiranjeinprepreevanjekriminalitetepamoratemeljitinanaslednjih
naelih:
jasnirazdelitvinalogmedEUindravamilanicami,kiodraaskupnovizijoodananjihizzivih,
spotovanjutemeljnihpravic,mednarodnizaitiinpravnidravi,
solidarnostimeddravamilanicami,
proaktivnempristopunapodlagiobveevalnihpodatkov,
potrebipohorizontalneminmedresorskempristopu,daseomogoiobravnavanjezapletenihkriz,naravnih
nesrealinesre,kijihpovzroilovek,
tesnemsodelovanjumedagencijamiEUineboljiizmenjaviinformacij,
poudarkunaizvajanjuinpoenostavitviterizboljanjupreventivnihukrepov,
uporabiregionalnihpobudinregionalnegasodelovanjain
ozaveanja dravljanov glede pomena dejavnosti Unije na podroju notranje varnosti in zaite
prebivalstva.
Kot kljune gronje varnosti dravljanov, ki zahtevajo uinkovito ukrepanje pristojnih organov drav lanic,
institucijteragencijEUpadoloa:
organiziranokriminalitetoinhudakaznivadejanja,
trgovinozljudmi,
spolnoizkorianjeotrokinotrokopornografijo,
kibernetskokriminaliteto,
gospodarskikriminalinkorupcijo,
prometsprepovedanimidrogamiin
teroristinakaznivadejanja.
Stockholmski program pa e posebej poziva drave lanice, da krepijo in izboljajo preventivne ukrepe za
zatiranje kriminalitete. Kljuno je multidisciplinarno sodelovanje, tako vladnih kot nevladnih slub in tudi
sodelovanje z zasebnim sektorjem. Pomembni pa so tudi ukrepi za spodbujanje socialnega vkljuevanja v
drubo. Na podroju prepreevanja kriminalitete drave lanice sodelujejo v Evropski mrei strokovnjakov za
prepreevanjekriminalitete(EUCPN).Mreaprispevakrazvijanjurazlinihvidikovprepreevanjakriminalitetena
ravni EU in podpira dejavnosti za prepreevanje kriminalitete na dravni in lokalni ravni. Ker je preventiva
prepoznana kot eno izmed kljunih orodij za odziv na kriminaliteto, drave lanice krepijo vlogo te mree,
Evropskakomisijapabodo2013preuilamonostizaustanovitevobservatorijazaprepreevanjekriminala,kibo
zbiral, analiziral in razirjal strokovno znanje o kriminalu, vkljuno z organiziranim kriminalom in njegovim
prepreevanjem,terstempodpiralinspodbujaldravelaniceininstitucijeEUprisprejemanjuzaitnihukrepov
inizmenjavinajboljihpraks.
5.1.3StrategijanotranjevarnostizaEvropskounijo
Najviji predstavniki drav EU so v marcu 2010 sprejeli Strategijo notranje varnosti za Evropsko unijo.
Strategija navaja glavne izzive in gronje na podroju notranje varnosti, hkrati pa prvi vzpostavlja koncept
notranje varnosti, ki ga je treba razumeti kot celovit koncept, ki vkljuuje tevilne resorje v dravah lanicah in
institucijah,katerihpodrojadelavzpostavljajoizvedljivostit.i.Evropskegavarnostnegamodela.Strategijakot
glavne izzive in gronje notranji varnosti, svobodi in pravicam v EU identificira terorizem, resne in organizirane
oblike kriminalitete, kibernetsko kriminaliteto, ezmejno kriminaliteto, varnost v prometu in naravne nesree ter
nesree,kijihpovzroilovek.Obenempoudarjatemeljnanaelainsmernicezanadaljnjeukrepanje,nakaterih
temelji uspeno zagotavljanje notranje varnosti EU v naslednjih letih, predvsem zaito temeljnih pravic in
svoboin,izboljanjesodelovanjainsolidarnostimeddravamilanicamiEU,prednostnoobravnavopreventive
in predvidevanja, pomen vkljuenosti vseh pristojnih sektorjev pri zagotavljanju javne varnosti, komuniciranje z

javnostjoovarnostnihukrepihterupotevanjesoodvisnostinotranjeinzunanjedimenzijevarnostizvzpostavitvijo
globalnevarnostneosredotoenostivpovezaviintesnejemsodelovanjustretjimidravami.
Varnostne politike, zlasti politike zatiranja in prepreevanja kriminalitete, morajo biti iroko zastavljene in
morajovkljuevatinesamoorganeprepreevanja,odkrivanjainpregona,ampaktudiinstitucijeinstrokovnjakena
vsehravneh.Spodbujajopasemonostivzpostavljanjajavno/zasebnegapartnerstvanavsehpodrojih.
5.1.4OcenaogroenostioorganiziranikriminalitetiEU
Skladno s Stockholmskim programom so drave lanice sprejele Sklepe Sveta o oblikovanju in izvajanju
politinega cikla EU za organizirane kriminalitete in hude oblike mednarodne kriminalitete na osnovah
Evropskegakriminalistinoobveevalnegamodela,kotsistemnadgradnjezazaznavogroenjposameznihvrst
kriminalitete,napodlagikateregasedoloajoprednostnedejavnosti.Vprehodnemobdobjuodleta2011do2013
pa se prioritete doloijo na podlagi aktualne Ocene ogroenosti zaradi organizirane kriminalitete (OCTA), nov
tiriletnicikelpasevpopolnostiprineuporabljatizaobdobjeod2014do2017naosnoviposodobljeneOcene
ogroenostizaradihudihoblikinorganiziranekriminalitete(SOCTA).Dravelanice,institucijeinagencijeEUso
stemzavezanekupotevanjuugotovitevinopredeljenihprioritet,ternjihovemuvkljuevanjuvsvojedejavnosti
zaprepreevanjeinzatiranjekriminalitete.
5.1.5StratekiukrepiEUkotodzivnaposameznevrstekriminalitete
Drave lanice EU so sprejele tudi nekatere strateke dokumente, ki so usmerjeni k skupnemu pristopu za
doloenovrstokriminalitete.Takojetrebaizpostaviti:
strategijoEUnapodrojudrogzaobdobje20052012(UradnilistEU,Ct.326zdne20.december2008,
str. 7), v kateri je bil opredeljen evropski model politike drog na podlagi uravnoteenega pristopa k zmanjanju
povpraevanjainponudbedrog,terzadnjiakcijskinartEUzabojprotidrogamzaobdobje20092012(Uradni
listEU,Ct.326zdne20.december2008,str.7)inEvropskipaktzaprepreevanjemednarodnegatrgovanjas
prepovedanimidrogamiizleta2010,t.8821/10,kigajesprejelSvetzapravosodjeinnotranjezadeve,
protiteroristino strategijo za Evropsko unijo iz leta 2005 in iz nje izhajajoe akcijske narte (Strategija
Evropskeunijezabojprotiterorizmu,t.14469/4/05REV4zdne30.november2005,Bruselj),
strategijo o zunanji razsenosti pravosodnih in notranjih zadev (Strategija o zunanji razsenosti obmoja
svobode,varnostiinpravice,t.14366/3/05REV3JAI417RELEX628(2005),Bruselj:SvetEvropskeunije)ter
na podlagi tega sprejete ukrepe za krepitev zunanje razsenosti EU pri prepreevanju trgovine z ljudmi iz leta
2010 (Ukrepi za krepitev zunanje razsenosti EU pri prepreevanju trgovine z ljudmi iz leta 2009, 11450/5/09
REV5,zdne19.november2009,Bruselj:SvetEvropskeunije),
strategijodelaopraktinihukrepihprotikibernetskikriminalitetiizleta2008(UradnilistEU,Ct.062zdne
17.marec2009,str.00160018),
sklepe Sveta o strategiji za zagotavljanje pravic in bolje podpore rtvam kaznivih dejanj iz leta 2009, t.
12944/09,kijihjesprejelSvetzapravosodjeinnotranjezadeve.
Te strategije in druge dokumente je treba teti kot operativne, akcijsko orientirane instrumente posameznih
politik, ki jih morajo pristojni organi drav lanic izvajati skladno s svojo zakonodajo in jih upotevati pri
nartovanjusvojihdejavnosti.
Kljuno sporoilo vseh stratekih dokumentov je, da pristojni resorji aktivno sodelujejo z drugimi dravami,
hkrati pa k sodelovanju pritegnejo vse druge dravne organe, da se zagotavlja multiagencijski pristop pri
prepreevanju in zatiranju kriminalitete. Prav tako pa se poudarja, da je zelo uspeen instrument za
prepreevanje in zatiranje kriminalitete odvzem premoenjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem, ali
drugegapremoenja,povezanegaskaznivimidejanji.
ZaizvajanjeukrepovizprednostnihnaloginpolitikEUsciljemrazvijanjaobmojasvobode,varnostiinpravice
vEvropijebilavletu2007sprejetafinannaperspektivazaobdobje20072013.Vokvirutefinanneperspektive
so v splonem programu, imenovanem Varnost in varstvo svoboin, za drave lanice na voljo finanna
sredstva,zlastizakazenskopravosodjeinpregon,krepitevsodelovanjavkazenskihzadevahmedsodstviinmed
organi pregona, zaito pravic rtev, vzpostavljanje partnerstev in sodelovanja med javnimi organi in zasebnim
sektorjem ter prepreevanje in zatiranje organizirane kriminalitete in drugih podroij, ki spodbujajo ukrepe za
razvojobmojasvobode,varnostiinpravice.
5.2Organizacijazdruenihnarodov
Organizacija zdruenih narodov (v nadaljevanju OZN) kot globalna mednarodna organizacija skladno z
naelom vzpostavljanja in zagotavljanja pravne drave izvaja dejavnosti za razvoj, promocijo in implementacijo

mednarodnih norm in standardov mednarodnega prava. Dejavnosti OZN za prepreevanje kriminala in

obravnavanje storilcev kaznivih dejanj so usmerjene v iskanje skupnih reitev za zatiranje in prepreevanje
razlinihoblikkriminalitetenaglobalniravni.VokviruteorganizacijedelujetudiUradZdruenihnarodovzadroge
inkriminal(UNODC)kotglobalniakterzabojprotiprepovedanimdrogam,terorizmu,mednarodnikriminalitetiin
korupciji. Deklaracija Zdruenih narodov za novo tisoletje (A/RES/55/2, 8. plenarno zasedanje Generalne
skupineZdruenihnarodov,t.VIII/30)jezavezaladravelanicezrazvojnimicilji,napodlagikaterihmorajote
vloiti dodatne napore za zatiranje vseh oblik transnacionalne kriminalitete, razvijati je potrebno ukrepe za boj
proti drogam in uskladiti dejavnosti proti mednarodnemu terorizmu ter drugim transnacionalnim gronjam.
RepublikaSlovenijajeratificiralavsekljunemednarodnepravneakteOZN,pravtakopakotlanicaorganizacije
upotevavsestratekedokumenteindejavnosti,kiizhajajoiznjih,terjihvkljuujevrazvojnenarteindejavnosti
pristojnihorganov.
5.3OrganizacijazavarnostinsodelovanjevEvropi
OrganizacijazavarnostinsodelovanjevEvropi(OVSE)imakotmednarodnaorganizacijavokvirusvojihciljev
opredeljene tudi naloge usposabljanja policij, boj proti terorizmu, organiziranemu kriminalu in trgovini z ljudmi.
OVSE tako kot evropska regionalna organizacija spodbuja izvajanje mednarodnih pravnih aktov med dravami
lanicamiteorganizacijeinnapodlagidrugihstratekihdokumentovspodbujarazvojdejavnostizaprepreevanje
inzatiranjeoblikkriminalitete,kizahtevajoskupenpristopviriregiji.RepublikaSlovenijajeaktivnalanicate
organizacijeintakonjenipristojniorganivkljuujejosprejeterazvojnedokumentevsvojedejavnostiinnaloge.
5.4SvetEvrope
Temeljni cilj drav lanic Sveta Evrope je ustvariti skupen demokratien in pravni prostor na vsej evropski
celini ob spotovanju kljunih vrednot: lovekovih pravic, demokracije in vladavine prava. Z namenom
prepreevanja in zatiranja razlinih transnacionalnih oblik kriminalitete so drave lanice Sveta Evrope sprejele
ve mednarodnih pogodb, ki vzpostavljajo skupne standarde in pravne okvirje za prepreevanje, odkrivanje,
preiskovanje in pregon doloenih oblik kriminalitete. e Resolucija o nacionalnem programu prepreevanja in
zatiranjakriminalitetezaobdobje20072011jevsebovalanekaterekljuneinstrumente,kisoveljavniinsebodo
uporabljali tudi v prihodnje, kot specifien in referenni globalni okvir za zatiranje kibernetske kriminalitete na
svetovni ravni pa je treba izpostaviti Konvencijo o kibernetski kriminaliteti, ki jo je sprejel Svet Evrope, 23.
novembra 2001 in pripadajoe protokole (Zakon o ratifikaciji Konvencije o kibernetski kriminaliteti in Dodatnega
protokola h Konvenciji o kibernetski kriminaliteti, ki obravnava inkriminacijo rasistinih in ksenofobinih dejanj,
storjenihvinformacijskihsistemihMKKKDPUradnilistRSMednarodnepogodbe,t.17/04)terKonvencijo
Sveta Evrope o ukrepanju proti trgovini z ljudmi, ki so jo drave lanice Sveta Evrope in druge podpisnice
konvencije sklenile v Varavi, 16. maja 2005 (Zakon o ratifikaciji Konvencije Sveta Evrope o ukrepanju proti
trgovinizljudmiMKUTLUradnilistRSMednarodnepogodbe,t.14/09).
5.5Regionalneindvostranskepobudesodelovanja
V skladu z Resolucijo o strategiji nacionalne varnosti Republike Slovenije in drugimi stratekimi dokumenti
Republike Slovenije, Evropske unije in Organizacije zdruenih narodov in drugih mednarodnih organizacij ter
pobudosodelovanjudravzanamenezatiranjakriminalitete,jezauspenostpristojnihorganovnujnoezmejno
sodelovanje. Tako se spodbuja aktivno sodelovanje v mednarodnih organizacijah ali drugih pobudah drav, ki
podpirajodejavnostizazatiranjekriminaliteteinzagotavljanjejavnevarnostivojihgeografskihregijah.
6.PODROJAPREPREEVANJAINZATIRANJAKRIMINALITETE
6.1Premoenjskakriminaliteta
6.1.1Opisproblema
RepublikaSlovenijaleinaobmoju,kjersekriajopomembnemednarodnetranzitnepotimedjugovzhodno
inzahodnoEvropo.PritempotekajoskoziSlovenijotudimednarodnekriminalnepoti,karnedvomnovplivatudi
naobremenjenostslovenskegaprostoraspremoenjskokriminaliteto.Grezanajtevilnejisegmentkriminalitete,
kar jih policija letno evidentira in obravnava (okoli 60 odstotkov), preiskanost tega segmenta, ki je eden izmed
temeljnihpokazateljevuspenostidelapolicije,pajerelativnonizkainposrednovplivatudinaocenouspenosti
dravnihtoilstevinsodi.
Kriminaliteta, posebno premoenjska, je izraziteja v urbanih oziroma v gosteje naseljenih obmojih, kjer je
bilo v zadnjih petih letih obravnavanih 75,6 odstotka vseh kaznivih dejanj. Znotraj navedenega obsega
kriminalitetepaznaadelepremoenjskihkaznivihdejanjkar78,9odstotka.
Med vzroke za tako stanje lahko tejemo predvsem odprtost meja in prost pretok ljudi, preoblikovanje
gospodarstev v veini vzhodnoevropskih drav v tranziciji ter oblikovanje novih socialnih kategorij, predvsem
nastanektakoimenovanenoveelite,inhkratislabanjesocialnegastanjapomembnegateviladravljanov.

Zaskrbljujoe je dejstvo, da so storilci kaznivih dejanj ropov in roparskih tatvin pogosteje nasilni (uporaba
orojaindrugihnevarnihpredmetovpriizvritvikaznivihdejanj)indagledesredstevzadosegosvojihciljevniso
izbirni. Storilci ropov, ki si za objekt oziroma cilj pogosto izberejo pote, trgovine in bencinske servise, so
obiajno mlaje osebe in pogosto odvisniki od prepovedanih drog. Zaznana je tudi prepoznavnost izvrevanja
ropov v skupinah, kjer glede na kraj izvritve beleimo rope v finanne ustanove in trgovske centre. Poleg
uslubencev v bankah, potah in prodajalnah so potencialne rtve lahko tudi stranke, mimoidoi, uslubenci
podjetijzazasebnovarovanjeinnenazadnjetudipolicisti.
Opazna je medsebojna povezanost storilcev, in sicer tako med posamezniki kot tudi med mednarodnimi
zdrubamispecialnihpovratnikovpremoenjskihkaznivihdejanj,predvsemmedzdrubamizobmojaBalkanain
izvzhodnoevropskihdrav,predvsemRomunije,MadarskeinPoljsketerdrav,nastalihnaobmojunekdanje
Jugoslavije. Storilce zaznamuje tudi velika mobilnost, kar ob odprtosti meja s sosednjimi dravami in relativno
kratkih razdaljah do dravne meje dodatno oteuje obvladovanje te kriminalitete, posebno pri tatvinah motornih
vozil,sajtatoviukradenavozilalahkovkratkemasuodpeljejoizdraveintakoonemogoijonjihovouinkovito
iskanje.
Zadnjih pet let se dele premoenjskih kaznivih dejanj, v primerjavi z desetletnim povprejem, sicer zniuje,
vendar ne zaradi zmanjevanja hujih oblik. Ne glede na to bo, upotevajo geografski poloaj Republike
Slovenije ter socialnoekonomsko stanje v nai dravi in razmah migracijskih tokov, ogroenost s tovrstno
kriminalitetovpomembnemvarnostnemobseguevednoprisotnainzaskupnostvarnostnoobremenjujoa.
6.1.2Vzroki
Vzrokisonaslednji:
pomanjkljivosamozaitnoobnaanjeokodovancev,karizkoriajostorilcitovrstnihkaznivihdejanj
visokastopnjabrezposelnosti
pomembendeleodvisnikovodprepovedanihdrogkotstorilcevpremoenjskihkaznivihdejanj
relativnolahkadostopnostdoprepovedanihdrog
odprtostmejavokviruEUinmonost,dastorilcipremoenjskekriminalitetezaradimajhnostinaedravev
najkrajemasuzapustijodravnoozemlje.
6.1.3Reitve
Pripraviti je treba analizo premoenjske kriminalitete za ugotovitev njene asovne in krajevne pojavnosti,
najpogostejihvzrokovindejavnikov,kinajboljvplivajonarelativnovisokostopnjotekriminalitete,inukrepovza
njenoomejevanje
opraviti je treba analizo dosedanjega sodelovanja med policijo, zasebnimi varnostnimi slubami in
organiziranim redarstvom obin zaradi iskanja novih monosti uinkovitega sodelovanja pri zatiranju dejavnikov
premoenjskekriminalitetevurbanihokoljih
sistematinojetrebaokrepitiopazovalnodelopolicistovvurbanihokoljih
vvzgojnihinstitucijah(osnovneinsrednjeole)jetrebauence,dijakeinnjihovestarenaprimerennain
vsakoolskoletovztrajnoseznanjatistem,dajevarnostdobrina,kijosicerzagotavljadravassvojimiorgani,
vendarlahkovsakposameznikpomembnosamozaitnopripomorektemu,danebopostalrtevpremoenjske
kriminalitete
vokvirudelovanjaorganiziranihupokojenskihdrutevjetrebaljudiseznanjatispreventivnimisamozaitnimi
ukrepipredpremoenjskokriminaliteto
vztrajati je treba pri samozaitnem delovanju gospodarskih drub, da varnosti premoenja in zaposlenih
namenjajoprimerenobsegpozornostiinpotrebnihsredstev
zmanjevatijetrebaponudboprepovedanihdrogzaradizmanjanjatevilanovihodvisnikovpotencialnih
izvrevalcevpremoenjskekriminalitete
pomembendeleosumljenihstorilcevpredstavljajomladoletnikiinotrociizspecifinihrizinihdruin,kiza
svoja dejanja niso kazenskopravno odgovorni s pravoasnim vkljuevanjem centrov za socialno delo, olskih
svetovalnihslubinobveanjemstarevbizmanjalideleotrokinmladoletnikovkotstorilcevkaznivihdejanjter
stemtudiskupnotevilokaznivihdejanj

doslednojetrebaukrepatizoperstare,kizanemarjajovzgojootrokaoziromamladoletnika.
6.1.4Cilji
Zadrati je treba trende nenaraanja tevila premoenjskih kaznivih dejanj (posebno e v urbanih okoljih),
ustvariti razmere, v katerih se bodo ljudje poutili varneje, ter zmanjevati prilonosti za izvrevanje
premoenjskekriminalitete.
6.1.4.1Strategija/programomejevanjepremoenjskekriminalitete
Izdelati je treba analizo premoenjske kriminalitete in na njeni podlagi program za poveanje prisotnosti
policistovnaterenuvasupogostejepremoenjskekriminalitete.
Kljunedejavnosti/ukrepi
Pripravitijetrebaanalizopremoenjskekriminaliteteindosedanjegaobseganartneganadzorovanjaterenaz
opazovalno slubo ter izdelati program za omejevanje premoenjske kriminalitete in intenzivnejo
transparentnoprisotnostpolicistovnaterenuvurbanihokoljih.
Nosilecinsodelujoi
Nosilec
MinistrstvozanotranjezadevePolicija.
Sodelujoi
raziskovalneinstitucije,
SkupnostobinSlovenije,
ZdruenjeobinSlovenije,
ZdruenjemestnihobinSlovenije.
Rokzaizvedbo
leto2013.
Pokazateljizamerjenjeuspenosti
izdelanaanaliza,
izdelanprogram,
trendzmanjevanjatevilakaznivihdejanjpremoenjskekriminalitete.
6.1.4.2Strategija/programizdelavaprogramausklajenegasodelovanja
Izdelati je treba analizo premoenjske krimimalitete in na njeni podlagi program sodelovanja med policijo,
redarsko slubo, Slovenskim zavarovalnim zdruenjem in zasebnimi varnostnimi slubami pri omejevanju
premoenjskekriminalitete.
Kljunedejavnosti
Pripravitijetrebaanalizosodelovanjamedpolicijo,varnostnimislubamiinorganiziranimredarstvomobinter
predvidetiusklajeneprogramesodelovanjazaomejevanjepremoenjskekriminalitete.
Nosilecinsodelujoi
Nosilec
MinistrstvozanotranjezadevePolicija.
Sodelujoi
raziskovalneinstitucije,

Zbornicazarazvojslovenskegazasebnegavarovanja,
Slovenskozavarovalnozdruenje,
SkupnostobinSlovenije,
ZdruenjeobinSlovenije,
ZdruenjemestnihobinSlovenije.
Rokzaizvedbo
leto2013.
Pokazateljizamerjenjeuspenosti
izdelanaanaliza,
izdelanprogram,
trendzmanjevanjatevilakaznivihdejanjpremoenjskekriminalitetevurbanihokoljih.
6.1.4.3Strategija/programizdelavaprogramaintenzivnejegaseznanjanja
Izdelati je treba analizo samozaitnih ukrepov pred premoenjsko kriminaliteto in na njeni podlagi program
intenzivnejegaseznanjanjapotencialnihokodovancevstemiukrepi.
Kljunedejavnosti
Pripraviti je treba analizo dosedanjega pristopa seznanjanja potencialnih okodovancev s samozaitnimi
ukrepiinvprogramupredvidetiintenziviranjetehdejavnosti.
Nosilecinsodelujoi
Nosilec
MinistrstvozanotranjezadevePolicija.
Sodelujoi
raziskovalneinstitucije,
ZdruenjemestnihobinSlovenije,
Zbornicazarazvojslovenskegazasebnegavarovanja.
Rokzaizvedbo
leto2013.
Pokazateljizamerjenjeuspenosti
izdelanaanaliza,
izdelanprogram,
trendzmanjevanjatevilakaznivihdejanjpremoenjskekriminalitetevurbanihokoljih.
6.1.4.4Strategija/programzmanjevanjeponudbeprepovedanihdrog
Izdelatijetrebaanalizoponudbeprepovedanihdroginnanjenipodlagiprogramdejavnostizazmanjevanjete
ponudbe.
Kljunedejavnosti
Pripraviti je treba analizo dosedanjega pristopa dejavnosti za zmanjevanje ponudbe prepovedanih drog in
izdelatiprogramreitev.

Nosilecinsodelujoi
Nosilec
MinistrstvozanotranjezadevePolicija.
Sodelujoi
Ministrstvozazdravje,
raziskovalneinstitucije,
ZdruenjemestnihobinSlovenije.
Rokzaizvedbo
leto2013.
Pokazateljizamerjenjeuspenosti
izdelanaanaliza,
izdelanprogram,
trendzmanjevanjatevilakaznivihdejanjpremoenjskekriminalitetevurbanihokoljih.
6.2Gospodarskakriminaliteta
6.2.1Opisproblema
Gospodarskakriminalitetajepojav,kisestalnokvantitativnoinkvalitativnospreminja.Njenepojavneoblikeso
odvisne od drubenega in gospodarskega sistema, v katerem se pojavljajo, veljavne zakonodaje, razvoja novih
tehnologijinoddrugihdejavnikov,kivplivajonaposlovanje.Znailnostgospodarskekriminalitetejenegledena
okolje, v katerem se pojavlja, precejnje tako imenovano temno polje, saj posledice tovrstnih kaznivih dejanj
najvekrat niso neposredno vidne, e zlasti pri kaznivih dejanjih, pri katerih okodovanec ni fizina ali pravna
oseba, ampak drava. Gospodarsko kriminaliteto je zaradi njene specifinosti teko odkriti, preiskovati in
sankcionirati. Obseg odkrite gospodarske kriminalitete je tako odvisen od sposobnosti in zmonosti organov
odkrivanja,zakonodaje,pripravljenostiokodovancevindrugihzaprijavljanjekaznivihdejanj,interesovnosilcev
oblastiitd.Delekode,povzroenezgospodarskokriminaliteto,dosegavpovpreju5060odstotkovvsekode,
povzroeneskaznivimidejanji.
Korupcijajevednoboljrazirjena,pravtakojevporastutevilotovrstnihkaznivihdejanj,karkaejoempirine
preiskave in statistini podatki MNZ. Preiskana kazniva dejanja kaejo na razmah korupcije tudi v dravnih
institucijah, kjer do zdaj niso bila zaznana. Ukrepi so potrebni tako pri odpravljanju vzrokov za korupcijo, kakor
tudi na podroju odkrivanja, preiskovanja in sankcioniranja korupcijskih dejanj. Uspenost odkrivanja in
preiskovanjakorupcijejevvelikimeriodvisnatudiodsodelovanjavsehdravnihorganovininstitucij.
Vse ve je tudi organiziranih oblik izvrevanja kaznivih dejanj s podroja davnih zatajitev, kjer storilci s
pomojo hudodelskih zdrub, z zapletenimi transakcijami in s pomojo slamnatih drub nezakonito pridobljeni
denarverinoprenakazujejonarazlinetransakcijskeraunedomaihintujihbankternataknainprikrijejoizvor
denarja.Vsevejeprimerovobogatitveposameznikov,kisosipreksumljivopridobljenegapremoenjazzlorabo
poloaja,divjoprivatizacijo,neupotevanjemzakonodajeinpranjemdenarjapridobilivelikopremoenjeterstem
politiniingospodarskivpliv.Posledinopolicijaobravnavavsevekompleksnejihgospodarskihkaznivihdejanj
z elementi organizirane kriminalitete in korupcije. Z namenom izboljanja stanja pri obravnavi tovrstne
problematikejebilvletu2010ustanovljenNacionalnipreiskovalniurad,karjeedenodbistvenihukrepovpolicije
pripreiskovanjutejihoblikgospodarskekriminalitete.
NapodrojugospodarskekriminalitetejeVladaRepublikeSlovenijeleta2003sprejelaStrategijoobvladovanja
gospodarske kriminalitete v Republiki Sloveniji, v kateri so doloeni strateki cilji in programi za uspeno in
uinkovitoobvladovanjegospodarskekriminalitete.StrategijaobvladovanjagospodarskekriminalitetevRepubliki
Slovenijiizleta2003seniizvedlavceloti.Delnivzrokzatojebilaukinitevmedresorskedelovneskupine,kije
skrbela za njeno izvajanje. Zaradi navedenega so nekatere institucije samostojno nadaljevale uresnievanje
stratekih ciljev, veina pa je z uresnievanjem omenjenih ciljev in nalog prenehala. Dosedanje izvajanje
strategijejekratkorononjenosprejetjejesicerdelnopripomoglokizboljanjustanjanapodrojupreiskovanja
gospodarskekriminalitete,nipadoseglopriakovanihrezultatov.Zagotovitevzadostnegatevilapreiskovalcev,ki
obravnavajo teje oblike gospodarske kriminalitete, ustrezneja odzivnost dravnega toilstva, intenzivneje
medsebojno sodelovanje vseh pristojnih dravnih organov so ukrepi, ki lahko v prihodnje na regionalni ravni

pripomorejo k uinkovitejemu in hitrejemu obravnavanju gospodarskega kriminala in korupcije v Republiki

Sloveniji.Vletu2010jebilaizvedenaevalvacijaStrategijeobvladovanjagospodarskekriminaliteteizleta2003.
NjeneugotovitvesobileposredovaneVladiRepublikeSlovenije,spredlogom,davsmislupripraveukrepovza
izboljanje stanja imenuje novo medresorsko delovno skupino za pripravo nove Strategije obvladovanja
gospodarskekriminalitetevRepublikiSloveniji.
6.2.2Vzroki
VSlovenijidelujeveinstitucijinorganovzanadzorgospodarskegaposlovanja,kipasvojenalogeopravljajo
razpreno,vsaknasvojemdelovnempodrojuinznizkostopnjomedsebojnekoordinacije.Zaradipomanjkljivega
nadzora pri porabi javnih sredstev kot tudi zaradi delovanja storilcev na podroju davnih zatajitev s pomojo
davnihvrtiljakovjepogostookodovanproraundrave.
Zelo pomemben dejavnik uspenosti odkrivanja, preiskovanja in pregona gospodarske kriminalitete je
strokovnausposobljenostpreiskovalcevinorganovpregona,zatojimjetrebavsistemuzagotovitiustreznoraven
usposabljanjainizpopolnjevanja.
Gospodarska kriminaliteta iz leto v leto naraa, kar je razvidno iz statistinih poroil. V letu 2000 je policija
obravnavala 6358 kaznivih dejanj, v letu 2010 pa e 13.064. Pri tem se je bistveno poveala koda, ki je bila
povzroenaskaznivimidejanjigospodarskekriminaliteteleta2000jeznala54,4milijonaevrov,leta2010pae
505,4milijonaevrov.
tevilo sodnih odlob odvzete premoenjske koristi v kazenskih postopkih, ki je neposredno ali posredno
pridobljena s storitvijo kaznivih dejanj, je zanemarljivo. Zanemarljivo majhno pa je tudi tevilo pravnomonih
obsodbzakaznivodejanjepranjadenarja,zaradiesarjebilaSlovenijaedelenakritikepristojnemednarodne
institucije.
Napodrojupreiskovanjakorupcijskihkaznivihdejanjstanjenizadovoljivo.Integritetanivcelotizaivela,prav
tako je e vedno nizka stopnja protikorupcijske ozaveenosti, kar se kae v neaktivnosti in nezainteresiranosti
dravnih organov in javnih uslubencev za naznanila korupcijskih kaznivih dejanj, ki so povezana z njihovimi
pristojnostmi (inpekcijske slube, uradniki upravnih enot, carina, DURS, nadzorni organi na ministrstvih,
raunskosodie,nadzorniorganisamoupravnihlokalnihskupnosti,nadzorneinstitucijevokvirubankindrugih
finannih ustanov, nadzorne institucije v zdravstvu in farmaciji, diplomatska predstavnitva RS v tujini ), k
emur so sicer zakonsko zavezani. e vedno pa se ugotavlja, da ni uveljavljena nielna toleranca do tovrstne
problematike.
Zaradivsevejegatevilaobravnavnihkaznivihdejanjterporastakompleksnejihinzahtevnejihprimerovje
obremenjenost preiskovalcev bistveno veja kot v preteklih letih, kar vpliva tudi na uinkovitost in hitrost
preiskovanja gospodarske kriminalitete. Sistemizacija preiskovalcev gospodarske kriminalitete, ki na regionalni
ravni teje 166 delovnih mest, se v zadnjih letih ni bistveno spremenila, eprav je problematika v tem asu
bistveno narasla. Policija je namre v letu 2004, ko je bilo izvedeno zadnje poveanje sistematizacije,
obravnavala5825kaznivihdejanj,vletu2010pazistimiresursi13.064gospodarskihkaznivihdejanj.
6.2.3Reitve
Izboljati je treba medsebojno koordinacijo med institucijami, katerih delovno podroje je gospodarska
kriminaliteta, in z raunalniko infrastrukturo povezati baze podatkov med policijo, toilstvom in sodiem. V
predkazenskih in kazenskih postopkih je treba zagotoviti prioritetno obravnavo tejih, kompleksnejih in
organiziranih oblik gospodarske kriminalitete ter korupcije, s poudarkom na obravnavi zadev, ki posledino
generirajovelikopremoenjskokodo.
Vpredkazenskempostopkujetrebavzpostavitisistemuinkovitegasledenjaprotipravnepremoenjskekoristi
inintenziviratipostopkeodvzemaskaznivimidejanjipridobljenepremoenjskekoristi.
Zapotrebekonstantnegausposabljanjainizpopolnjevanjavsehdravnihorganov,kisekakorkoliukvarjajos
problematikogospodarskekriminalitete,jetrebazagotovitiskupenizobraevalniprogam,napodlagikateregase
bodolahkousposabljalikriminalisti,toilci,sodnikiinstrokovnjakidrugihdravnihorganovtersepopotrebitudi
specializiralizaposameznadelovnapodroja.Nataknainbilahkolaeinuspenejesodelovalipripreiskovanju
gospodarskekriminaliteteinintenziviralipreiskovanjevoblikiskupnihpreiskovalnihskupin.
6.2.4Cilji
Ciljisopoveatimedsebojnosodelovanjepriodkrivanju,preiskovanjuinpregonugospodarskihkaznivihdejanj,
zagotoviti konstantno izobraevanje vseh dravnih organov, ki se ukvarjajo s problematiko gospodarske
kriminalitete v obliki skupnih izobraevalnih programov, ter izboljati uinkovitost odkrivanja, preiskovanja in
pregonagospodarskekriminaliteteterpospeitikazenskepostopke.

6.2.4.1Strategija/programsledenjepremoenjskekoristiizkaznivihdejanjinzavarovanjeodvzematekoristi
Opravljanjefinannihpreiskav,zavarovanjeinkonniodvzemprotipravnopridobljenepremoenjskekoristiter
pregon kaznivih dejanj pranja denarja zahteva v prvi fazi visoko strokovno usposobljenost in spretnost
kriminalistinih preiskovalcev pri odkrivanju in preiskovanju tovrstne problematike ter v drugi fazi prioritetno in
kvalitetnoobravnavosstraniorganovodkrivanjainpregona.Lessistemskiminstrokovnimpristopomterpripravo
indoslednimizvajanjemukrepovzaizboljanjestanjajedolgoronomogoepriakovati,dabovvsehprimerih,
kojepremoenjskakorist,pridobljenaskaznivimdejanjem,pridobljenakoristizsledena,procesuiranainssodno
odlobo ob zakljuku kazenskega postopka tudi odvzeta. Pri tem morajo finanne preiskave predstavljati eno
izmed temeljnih preiskovalnih orodij za odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj, ki generirajo premoenjsko
korist.
Kljunedejavnosti/ukrepi
Zagotoviti je treba obliko kriminalistinega preiskovanja kaznivih dejanj, ki generirajo premoenjsko korist, z
integriranimizvajanjemfinannihpreiskavvsmeriizsleditveinzavarovanjatakekoristi.VZakonuokazenskem
postopku je treba natanno implementirati proces in termin finanna preiskava. Obenem je treba zagotoviti
permanentni sistem izobraevanja in usposabljanja na podroju odkrivanja in pregona premoenja, ki izvira iz
kaznivihdejanj,teruvedbosistemskihizboljavnaobravnavanempodroju.Zauinkovitejipregonpremoenja
sumljivegaizvorasemoratavzpostavitiboljesodelovanjeterizmenjavapodatkovindokazovmedtoilstvom,
sodii, policijo, davno upravo in uradom za prepreevanje pranja denarja. V povezavi s premoenjem kot
morebitnimpredmetomodvzemavkazenskempostopku,pranjadenarjainmorebitnimpredmetompostopkapo
68.lenuZakonaodavnempostopku(UradnilistRS,t.13/11uradnopreienobesediloin32/12)vokviru
odmere davka od nepojasnjenega prirasta premoenja se vzpostavi usklajeno delovanje policije, DURSa in
toilstva.
Nosilecinsodelujoi
Nosilec:
Vrhovnodravnotoilstvo.
Sodelujoi:
MinistrstvozanotranjezadevePolicija,
MinistrstvozafinanceDavnaupravaRS,
MinistrstvozafinanceCarinskaupravaRS,
MinistrstvozafinanceUradRSzaprepreevanjepranjadenarja,
MinistrstvozafinanceUradzanadzorproraunaindrugeinstitucije,
Agencijazatrgvrednostnihpapirjev.
Rokzaizvedbo
leto2013.
Pokazateljizamerjenjeuspenosti
spremenjenazakonodaja,
teviloizvedenihfinannihpreiskav,
vrednostzavarovanepremoenjskekoristi,
znesekodvzetepremoenjskekoristi,
tevilopodanihkazenskihovadb,obtonicinsodbzakaznivadejanjepranjadenarja.
6.2.4.2Strategija/programnielnatolerancapojavnihoblikkorupcije
Uvestijetrebastandardenielnetolerancepojavnihobliknapodrojukorupcije.
Kljunedejavnosti/ukrepi

Izvajati je treba Kodeks etike javnih uslubencev v dravnih organih in upravah lokalnih skupnosti in drugih
podronih kodeksov, Zakon o integriteti in prepreevanju korupcije, upotevati doloila Zakona o kazenskem
postopkuindoslednomorajoukrepatinadzorneinstitucijevprimeruugotovitevkritevomenjenihpredpisov.
Nosilecinsodelujoi
Nosilec
Komisijazaprepreevanjekorupcije.
Sodelujoi
vsidravniorganiininstitucijeterorganisamoupravnihlokalnihskupnosti.
Rokzaizvedbo
leto2013.
Pokazateljizamerjenjeuspenosti
pripravapravilinusmeritevzaravnanjejavnihuslubencevnapodrojuprepreevanjakorupcije,
teviloizvedenihusposabljanjjavnihuslubencev.
6.2.4.3 Strategija/program iritve pooblastil za preiskovanje gospodarske kriminalitete na druge nadzorne
institucije
Predlaga se sprememba zakonodaje z vidika iritve pooblastil za preiskovanje gospodarske kriminalitete na
drugenadzorneinstitucije.
Kljunedejavnosti/ukrepi
enaprejnajsepripravljanovZakonokazenskempostopku,skaterimisezagotovijoustreznapooblastilaza
preiskovanje doloenih kaznivih dejanj drugim nadzornim organom DURS in CURS. Slednje bi pripomoglo k
razbremenitviPolicije,predvsempakuinkovitejemuinracionalnejemupostopku.
Nosilecinsodelujoi
Nosilec
Ministrstvozapravosodjeinjavnoupravo.
Sodelujoi
MinistrstvozafinanceDavnaupravaRS,
MinistrstvozafinanceCarinskaupravaRS,
MinistrstvozafinanceUradRSzaprepreevanjepranjadenarja,
Agencijazatrgvrednostnihpapirjev,
MinistrstvozanotranjezadevePolicija,
Vrhovnodravnotoilstvo.
Rokzaizvedbo
leto2013.
Pokazateljizamerjenjeuspenosti
Spremenjenazakonodaja.
6.2.4.4Strategija/programspecializiranepreiskovalneskupine
Intenziviratijetrebapreiskovanjevoblikispecializiranihpreiskovalnihskupin.

Kljunedejavnosti/ukrepi
Prizadevati si je treba, da bi kompleksneje oblike gospodarske kriminalitete preiskovale specializirane
preiskovalne skupine, sestavljene iz strokovnjakov z razlinih delovnih podroij, pri emer je treba pri vodstvih
pristojnihdravnihtoilstevterdrugihdravnihorganovininstitucijdoseizainteresiranostvsehdravnihorganov
ininstitucijpotakioblikiskupnegadela.
Nosilecinsodelujoi
Nosilec
Vrhovnodravnotoilstvo.
Sodelujoi
MinistrstvozanotranjezadevePolicija,
MinistrstvozafinanceCarinskaupravaRS,
MinistrstvozafinanceDavnaupravaRS,
MinistrstvozafinanceUradRSzaprepreevanjepranjadenarja,
MinistrstvozafinanceUradRSzanadzorprorauna,
Agencijazatrgvrednostnihpapirjev,
Komisijazaprepreevanjekorupcije.
Rokzaizvedbo
leto2013.
Pokazateljizamerjenjeuspenosti
pripravljenistandardi,
tevilopobudzaustanovitevspecializiranepreiskovalneskupine,
teviloustanovljenihspecializiranihpreiskovalnihskupin.
6.2.4.5Strategija/programelektronskaizmenjavapodatkovmedpolicijo,toilstviinsodii
Omogoiti je potrebno elektronsko izmenjavo podatkov med policijo, toilstvi in kazenskimi oddelki sodi,
zaradiuinkovitejegadelovanjanavedenihorganov.
Kljunedejavnosti/ukrepi
Omogoitijepotrebnoelektronskoizmenjavopodatkovmedpolicijo,toilstviinkazenskimioddelkisodi.
Nosilecinsodelujoi
Nosilec
Ministrstvozapravosodjeinjavnoupravo.
Sodelujoi
Ministrstvozanotranjezadeve,
Vrhovnosodie,
Vrhovnodravnotoilstvo,
Statistiniurad,
Informacijskipooblaenec.

Rokzaizvedbo
leto2014.
Pokazateljizamerjenjeuspenosti
vzpostavitevsistemaizmenjavepodatkovmedpolicijo,toilstviinkazenskimioddelkisodi.
6.2.4.6Strategija/programizvajanjeskupnihusposabljanjinizpopolnjevanj
Zapotrebeskupnegausposabljanjainizpopolnjevanjavsehdravnihorganov,kiseukvarjajosproblematiko
gospodarskekriminalitete,sevokviruMinistrstvazapravosodjeinjavnoupravoinMinistrstvazanotranjezadeve
Policijeorganizirajoskupniprogramiusposabljanjainizpopolnjevanja.
Kljunedejavnosti/ukrepi
VokvirutakorazirjenedejavnostiMinistrstvazapravosodjeinjavnoupravoinMinistrstvazanotranjezadeve
Policijebisenapodrojugospodarskekriminalitetelahkoizvajalaskupnausposabljanjainizpopolnjevanjaza
vse dravne organe, s imer bi jim lahko zagotovili konstantne oblike usposabljanja in izpopolnjevanja tudi s
pomojodomaihintujihstrokovnjakov.
Nosilecinsodelujoi
Nosilec:
MinistrstvozanotranjezadevePolicija.
Sodelujoi:
Ministrstvozapravosodjeinjavnoupravo,
Vrhovnodravnotoilstvo,
MinistrstvozafinanceCarinskaupravaRS,
MinistrstvozafinanceDavnaupravaRS,
Agencijazatrgvrednostnihpapirjev,
Komisijazaprepreevanjekorupcije,
MinistrstvozafinanceUradzaprepreevanjepranjadenarja.
Rokzaizvedbo
leto2014.
Pokazateljizamerjenjeuspenosti
ProgramrazirjenedejavnostiCIPinPA,
tevilospecializiranihpreiskovalcev,
tevilousposabljanjzapreiskovalce.
6.3Podrojeorganiziranekriminaliteteinbojaprotiterorizmu
Resolucija o strategiji nacionalne varnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, t. 27/10) opredeljuje
organizirano kriminaliteto kot enega od virov ogroanja in tveganja nacionalne varnosti ter obenem pomeni
kompleksnoindolgoronogronjovarnostiRepublikeSlovenije.
Organizirana kriminaliteta dobiva na obmoju Slovenije in Zahodnega Balkana vedno veji pomen. Enako
ugotavlja v svojih analitinih poroilih tudi agencija EUROPOL, ki v analitinem poroilu OCTA 20112013
(European Organized Crime Threat Assesment) pripisuje izjemen pomen tako imenovani Balkanski osi, kot
teritorialnonajpomembnejemusegmentu,kivplivanapodrojeorganiziranekriminalitetevvsehdravahEU.

Enako kot EUROPOL stanje poveanja problematike organiziranega kriminala ugotavlja tudi slovenska
policija. Kriminalistina policija izvaja vedno bolj zapletene in kompleksneje preiskave kaznivih dejanj, ki jih
izvajajokriminalnezdrubevmednarodnemprostoruinvednomanjvlokalnemokoljualizgoljvsamidravi.
Podroje organizirane kriminalitete ter njeno enotno definiranje in merjenje v dravah EU je konkretno
opredeljenovdefinicijiEuropola,kiseveenaKonvencijoOZNzoperorganiziranikriminal,sprejetoleta2000v
Palermu,povzetopajetudivdokumentuEuropolaOCTA2007.
Dejavnost drave glede zmanjanja in odkrivanja organizirane kriminalitete zahteva enoten in usklajen
multidiciplinaren pristop vseh dravnih organov, k proaktivnemu pristopu pa lahko prispevajo tudi samoupravne
lokalneskupnosti,zasebnivarnostnisektortercivilnagibanjainnevladneorganizacije,kotjetudiopredeljenov
ResolucijiostrategijinacionalnevarnostiRepublikeSlovenije(poglavjeSistemnotranjevarnosti)tapredvideva
odzivenvarnostnisistemvdraviteromogoasodelovanjedrugihsubjektovpriopravljanjuzadevinnalogjavne
varnosti.
6.3.1Opisproblema
Statistinikazalnikiizkazujejokonstantenporasttevilaobravnavanihkaznivihdejanjspodrojaorganizirane
kriminalitete. e po naravi je delovanje organiziranih kriminalnih zdrub mednarodno. Posledino odkrivanje in
prepreevanje organizirane kriminalitete zahtevata neprestano koordinirano sodelovanje organov odkrivanja in
pregonanamednarodniravni.
Poleg organizirane kriminalitete, nezakonitih migracij in kibernetskega kriminala Resolucija o strategiji
nacionalne varnosti Republike Slovenije kot bistveno varnostno gronjo oziroma tveganje prepoznava gronjo
terorizma z vsemi njenimi pripadajoimi oblikami ekstremnega nasilja, katerih vir so medverska in medetnina
nasprotovanja, verski ekstremizmi, regionalni konflikti ter spremembe v drubenopolitinem in gospodarskem
smislu,kisoinspiracijateroristinegadejanjalevoindesnousmerjenihekstremistinihgibanjternacionalistinih,
separatistinihinverskihskrajneev.Znailnostnovodobnegaterorizmajepredvsemnjegovatransnacionalnost,
zato tudi Slovenija kot del svetovnega, zlasti pa evropskega globalnega okolja glede teroristine ogroenosti ni
izvzeta.
Varovanje lovekovih pravic in dravljanskih svoboin se v pravni praksi kazenskih sodi in ustavnega
sodia,negledenasicerdokajstabilnoprocesnoinmaterialnokazenskopravovdravi,izboljuje,stempase
zaostrujejopogojizanjihovouvedboinoijomonostiizvajanjaprikritihpreiskovalnihukrepov,predvsemtrajanje
izvajanjatehukrepov,kiniprimerljivozmonostjoizvajanjatakihprikritihpreiskovalnihukrepovvdrugihdravah
EU in v regiji. Slednje predstavlja za slovensko kriminalistino policijo teavo predvsem takrat, ko izvaja
mednarodneusklajeneoperacije,vkaterihsodelujejovarnostniorganivedrav.
Krepitev terorizma in nekaterih oblik ekstremizma v EU potrjuje situacijsko poroilo agencije Europol o
teroristinidejavnostivEU(SITCEN).eposebejstazaskrbljujoaregionalnozaznamovanahitrorastoanasilna
radikalizacijainrekrutiranje,kistatudienoodpetihprioritetnihpodroijomejevanjaterorizmavEU.
Razlina poroila, predvsem pa situacijsko poroilo agencije Europol potrjujejo hitro razraajoo se gronjo
razlinih vrst terorizma. Vloga Slovenije pri tem ni izvzeta, saj teroristi, ekstremisti in osebe, odgovorne za
krepitev oziroma razvoj procesa nasilne radikalizacije, Slovenijo prekajo v vedno vejem obsegu. Pri tem so
vedno pogosteje ugotovitve razlinih povezav z osebami oziroma skupinami, ki delujejo oziroma se zadrujejo
naobmojuSlovenije.BistvenotveganjeizhajaizrelacijemedEUinregijoZahodnegaBalkana.
Podogodkih11.septembra2001jeSlovenijasicervzpostavilatemeljesistematinegaobravnavanjagroenj
mednarodnegaterorizma.Pritemjepolicijadobilaenoodkljunihvlog,vendarpasenjenezmogljivostizaradi
navidezneodsotnostigronjeterorizmanisokrepile.Dodatenrazlogzastanjejepovsejverjetnostitudivtistem
asu odsotnost ustreznega sistemskega pristopa na vsenacionalni ravni, saj gronja terorizma ni bila celovito
obravnavana,ampakjebilavesasprepuenaoceniinzmogljivostiposameznihvarnostnihsubjektov.
Kljub relativno uspeni implementaciji mednarodnih pravnih virov so nujno potrebne posodobitve policijskih
pooblastilternotranjeorganizacijeinizrabeobstojeihresursov,kibodoomogoaleuinkovitejedelovarnostnih
inpravosodnihorganovobneposredniteroristininevarnostialistorjenemtovrstnemkaznivemdejanju.
6.3.2Vzroki
Organizirana kriminaliteta je v zadnjih petih letih v konstantnem porastu. Med bistvenimi znailnostmi
organiziranekriminalitetesonjenaprikritostinneprepoznavnosttermednarodnapovezanostkriminalnihzdrub.
Iztegasledi,daobstajavelikosivopolje,kisigaorganiodkrivanjainpregonassvojimdelovanjemprizadevajo
zmanjati. Poveanje tevila odkritih kaznivih dejanj, povezanih z organizirano kriminaliteto, je predvsem v
boljem proaktivnem delovanju organov odkrivanja in pregona, ki je tudi temelj odkrivanja kaznivih dejanj
organizirane kriminalitete. Poveanje tevila kaznivih dejanj organizirane kriminalitete sta generirala tudi
liberalizacija viznega sistema EU do drav Zahodnega Balkana in tranzitni poloaj Slovenije, kjer kriminalne

zdrube iz drav jugovzhodne Evrope delujejo tudi preko ozemlja Slovenije v sosednjo Italijo in Avstrijo ter
Nemijo. Opazna je neposredna povezanost slovenskih kriminalnih zdrub s kriminalnimi zdrubami na
Zahodnem Balkanu, v jugovzhodni Evropi ter s kokainskimi karteli v Juni Ameriki. Prav tako je porast
organizirane kriminalitete generirala tudi socialnoekonomska situacija v dravi, nastala v asu globalne
ekonomske krize (gospodarska kriza, nezaposlenost). Organi odkrivanja in pregona se od leta 2007 sooajo s
preiskovanjem bolj kompleksnih, zapletenih primerov delovanja mednarodnih kriminalnih zdrub, katerih
organizatorjisobodisidravljaniRepublikeSlovenijealipatujci,kiivijovRepublikiSloveniji.Pripreiskovanjuteh
kaznivihdejanjinpadaljasatrajajoemizvajanjuskupnihpreiskovalnihoperacijzdrugimivarnostnimiorganiv
EU in v regiji pa pogoji za pridobitev in samo izvajanje prikritih preiskovalnih ukrepov v Republiki Sloveniji niso
primerljivi s tovrstnimi ukrepi v dravah EU in regije, e zlasti ne glede asovne monosti izvajanja ukrepov.
Vzroki za to so delno v zakonski opredelitvi omejitve asovne monosti trajanja prikritih preiskovalnih ukrepov,
delnopavpravnipraksipravosodnihorganov,kijepritolmaenjuprocesnegakazenskegapravavzvezispogoji
za pridobitev in izvajanje prikritih preiskovalnih ukrepov v pravni praksi ne glede na dolobe ZKP vedno bolj
omejevalnaterpripogojihodobritveukrepovinnjihovemizvajanju(teritorialno)neenotna.
Opazen je premik pri skupnem nastopanju organov pregona, odkrivanja in administrativnega nadzora
(inpekcijskihslubah),priizvajanjuadministrativnihukrepovzoperviretveganja,pravtakotudiprisodelovanju
vsehvarnostnihslubvdravivtemsegmentu.Vletih2010in2011sovarnostneslubegledetegapodpisale
sporazume ali dogovore o sodelovanju. Sodelovanje in enotno nastopanje se morata nadaljevati in e utrditi z
doslejuveljavljenimiinuspenimioblikamisodelovanjazorganisamoupravnihlokalnihskupnostiterznevladnimi
organizacijami,civilnimizdruenjiinznanstvenimiorganizacijami,priemermorajobitinartovaniukrepizakoniti
inmorajodoslednospotovatidravljanskesvoboineinlovekovepravice.
Opazen je tudi premik pri definiranju kriminalnih zdrub ter podporni analitini dejavnosti zaradi nove
organizacijedelnocentraliziranegapristopapriorganizacijianalitinedejavnosti.
6.3.3Reitve
AnaliziratijetrebaprimernostdolobZakonaokazenskempostopkuinnovobesedilotegazakonaprilagoditi
trenutnimtrendominmonostimpreiskovanjaterdokazovanjakaznivihdejanjorganiziranekriminalitete,pritem
pa upotevati primerjalno pravo EU in sosednjih drav. im prej je treba sprejeti ustrezen zakonski vir, ki bo
omogoal zaseg in odvzem protipravno pridobljene premoenjske koristi, kot velja v primerjalnem pravu drugih
drav EU in je opredeljeno v Konvenciji o prepreevanju pranja, iskanja, zasegu in odvzemu protipravno
pridobljene premoenjske koristi (Evropski svet, Bonn, 16. april 1998 Zakon o ratifikaciji Konvencije o pranju,
odkrivanju,zaseguinzaplembipremoenjskekoristi,pridobljeneskaznivimdejanjem(MKPKKDUradnilistRS
MP, t. 11/97) in Zakon o spremembi zakona o ratifikaciji Konvencije o pranju, odkrivanju, zasegu in zaplembi
premoenjskekoristi,pridobljeneskaznivimdejanjem(MKPKKDAUradnilistRSMP,t.31/98)).
Da bi uresniili svoje obveznosti, ki izhajajo iz kolektivne odgovornosti pri zagotavljanju varnosti, izpolnili
priakovanja mednarodne skupnosti ter zagotovili uinkovito omejevanje terorizma na nacionalni ravni, je nujno
treba zagotoviti uinkovit preventiven in proaktiven pristop. V tem kontekstu sta med prioritetami zgodnje
prepoznavanjeinomejevanjevsehpojavnihoblikterorizma.
Trebaje:
izdelatidravnostrategijobojazoperorganiziranokriminalitetoinbojazoperterorizem,kiboopredeljevala
multidisciplinarne ukrepe vseh subjektov v dravi ter opredelila ravni sodelovanja in izvedbe konkretnih
preventivnih in omejevalnih ukrepov ter obenem omogoila pravosodnim in varnostnim organom pravoasno
odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj organizirane kriminalitete ter pravoasno ukrepanje drave v primeru
zaznavepojavnihoblikterorizma
moderniziratizakonokazenskempostopkuzaradiponovnegadefiniranjaprikritihpreiskovalnihukrepov,ko
gre za najhuja kazniva dejanja in kazniva dejanja, povezana z organizirano kriminaliteto in terorizmom.
Modernizacija je miljena predvsem v ponovni preuitvi in mednarodni analitini primerjavi glede zakonskih
pogojev, potrebnih za odobritev prikritih preiskovalnih ukrepov, ko gre za najhuja kazniva dejanja, in za
podaljanjemonostitrajanjatehukrepov,primerljivozdrugimidravamiEU,ternekaterihreitev,kinepomenijo
posegaveobstojeepravice,temvezgoljboljeregulirajoeobstojeapooblastila
vzpostavitimonostizadelokazenskihsodnikovindravnihtoilcevzabojprotiorganiziranemukriminaluin
stemzaprevzempristojnostitehzaodobritevinnadzornadizvajanjemprikritihpreiskovalnihukrepov
sprejeti in izvajati Konvencijo o policijskem sodelovanju v jugovzhodni Evropi, ki omogoa lajo izmenjavo
informacijinustanavljanjeskupnihpreiskovalnihskupinmedvedravamivregiji
zagotovitienovitincentraliziranpristopvbojuprotiorganiziranemukriminaluingronjamterorizmapridelu
organovpregonainodkrivanja.

6.3.4Cilji
Ciljisopoveatiuinkovitostodkrivanjainpregonaorganiziranekriminaliteteterzmanjativplivnadrubenoin
gospodarskodejavnostdrave.
Zagotovitijetrebaenotnovodeniincentralnipristopvbojuzoperorganiziranokriminalitetovorganihpregona
inodkrivanjatersprejetidravnostrategijozapodrojebojazoperorganiziranokriminaliteto,kibiopredeljevala
nalogeinnainsodelovanjamedrazlinimisubjektivdravizopredelitvijokonkretnihciljev.
Najprej je treba narediti analizo pravosodnega sistema in procesnega kazenskega prava, potem pa ju
modernizirati in prilagoditi ter vzpostaviti enotno obravnavanje kaznivih dejanj organizirane kriminalitete z
zagotovitvijomonostidelakazenskimsodnikom,dravnimtoilceminorganomodkrivanja.
Sprejetijetrebapotrebnemednarodnepravneakte,kiomogoajolajeinuinkovitejesodelovanjezdrugimi
varnostnimiinpravosodnimiorgani,inustanovitiskupnepreiskovalneskupinealiopravljatiskupnepreiskave.Pri
tem je treba predvsem im prej ratificirati Konvencijo o policijskem sodelovanju v jugovzhodni Evropi in
KonvencijoopolicijskemsodelovanjuzvarnostnimiorganiZDA.
6.3.4.1Strategija/programstrategijabojazoperorganiziranokriminalitetoinbojazoperterorizem
Kljunedejavnosti/ukrepi
izdelavadravneStrategijebojazoperorganiziranokriminalitetoinbojazoperterorizem,
doloitevmedresorskedelovneskupinezapripravopredlogastrategijeinakcijskeganarta.
Nosilecinsodelujoi
Nosilec:
MinistrstvozanotranjezadevePolicija,
Sodelujoi:
Slovenskaobveevalnovarnostnaagencija,
Ministrstvozaobrambo,
Ministrstvozapravosodjeinjavnoupravo,
Ministrstvozazdravje,
Ministrstvozaizobraevanje,znanost,kulturoinport,
Ministrstvozadelo,druinoinsocialnezadeve,
Ministrstvozagospodarskirazvojintehnologijo,
UniverzaMaribor,
UniverzaLjubljana,
nevladneorganizacije,kiseukvarjajosproblematiko,povezanozorganiziranokriminaliteto.
Rokzaizvedbo
leto2013,
obdobje20132014.
Pokazateljizamerjenjeuspenosti
polletnaporoilaVladiRSopotekudeladelovneskupine,
izdelavazakljunegaporoilaVladiRSinizdelavausklajenegapredlogastrategije,
sprejetjestrategijeinnjenaobjavavUradnemlistuRS.

6.3.4.2 Strategija/program modernizacija kazenske procesne zakonodaje in organizacija enotnega

pravosodnegavarnostnegakrogaobravnavekaznivihdejanj,povezanihzorganiziranokriminalitetointerorizmom
Kljunedejavnosti/ukrepi
sprejetje nove kazenske procesne zakonodaje, ki bo omogoala enotneje, laje in uinkoviteje izvajanje
prikritih preiskovalnih ukrepov, enostavneji in laji zaseg, odvzem protipravno pridobljene premoenjske koristi
ter nemoteno delo kazenskim sodnikom, dravnim toilcem in organom odkrivanja pri obravnavanju kaznivih
dejanjorganiziranekriminaliteteinterorizma,
sprejetjemednarodnihpravnihsporazumov,kibodoomogoalihitrejoinuinkovitejoizmenjavodokazovin
informacijterustanavljanjeskupnihmednarodnihpreiskovalnihskupin.
Nosilecinsodelujoi
Nosilec:
Ministrstvozapravosodjeinjavnoupravo.
Sodelujoi:
MinistrstvozanotranjezadevePolicija,
Vrhovnodravnotoilstvo,
Ministrstvozaobrambo,
MinistrstvozafinanceDavnauprava,
Slovenskaobveevalnovarnostnaagencija,
Informacijskipooblaenec.
Rokzaizvedbo
konecleta2013,
izvajanjekonecleta2014.
Pokazateljizamerjenjeuspenosti
podanipredlogizaspremembokazenskeprocesnezakonodaje,
podanipredlogizaspremembosistemizacijedravnegatoilstvasodstvainorganovodkrivanja,
izvedenespremembe,
izdelanprogramizobraevanja,
teviloizvedenihusposabljanj,
teviloindeleudeleenihdelavcevorganovpregonavprogramuusposabljanja,
izvajanjeprogramaizobraevanja.
6.3.4.3 Strategija/program prilagoditev organizacije in dela policije za zagotovitev enovitosti odkrivanja,
preiskovanjainprepreevanjakaznivihdejanjorganiziranekriminaliteteinbojaprotiterorizmu
Kljunedejavnosti/ukrepi
reorganizacija,
sistemizacija,
zagotovitevmaterialnotehnineininformacijskeopreme.
Nosilecinsodelujoi

MinistrstvozanotranjezadevePolicija.
Rokzaizvedbo
leto2014,
obdobje20132014.
Pokazateljizamerjenjeuspenosti
izdelanasistemizacija,
izvedenareorganizacija,
zagotovljenaoprema.
6.3.4.4 Strategija/program vzpostavitev sistema prepreevanja, pravoasnega odkrivanja in preiskovanja
kaznivih dejanj in groenj, ki so povezani z ogroanjem z nevarnimi snovmi ali uporabo oroij za mnoino
unievanje
Kljunedejavnosti/ukrepi
Nosilecinsodelujoi
Nosilec:
MinistrstvozanotranjezadevePolicija,
Sodelujoi:
MinistrstvozakmetijstvoinokoljeUpravaRSzajedrskovarnost,
Ministrstvozagospodarskirazvojintehnologijo,
Ministrstvozaobrambo,
MinistrstvozafinanceCarinskauprava.
Rokzaizvedbo
leto2014.
Pokazateljizamerjenjeuspenosti
vzpostavitev sistema zgodnje detekcije prisotnosti nevarnih snovi ali oroij za mnoino unievanje ali
ogroanjaznjimi
vzpostavitevodzivneintervencijskeskupineorganovpregonainodkrivanja(papoziv)zaizvajanjepooblastil
vprimeruogroanjaznevarnimisnovmialiorojizamnoinounievanje
definiranjesodelovanjadrugihdravnihorganovinSlovenskevojskepriprepreevanjuogroanjazorojiza
mnoinounievanjealiogroanjaznevarnimisnovmi
izvedbadodatnihusposabljanjlanovinterventneskupine
nabavainvzdrevanjeopremezaizvedbointervencij.
6.4Kibernetskakriminaliteta
6.4.1Opisproblema
Glede na hiter razvoj informacijskega tehnolokega podroja in glede na naraajoe trende je mogoe z
veliko gotovostjo napovedati, da bo v prihodnosti beleen nenehen porast kaznivih dejanj, pri katerih bo na
razlinenainevpletenarazlinainformacijskatehnologija(tj.raunalnikaopremainsredstva,pametnitelefoni,
tablini raunalniki in druge elektronske naprave). S tem hitrim razvojem bodo prihajale nove tehnologije in
naprave,stempanovimodusistoritvekaznivihdejanj.Hitremunapredkuinnovimkaznivimdejanjemsebodo
moraliprilagajativsiorganipregona,karbodolahkodoseglizuinkovitimintesnimsodelovanjem,kimoravprvi

vrstipomenitivarnoinhitroizmenjavoinformacij,znanja,izkuenjterpreiskovalnihtaktikinmetod.Vsetolahko
pripomorekuspenemuodkrivanjuinpregonukaznivihdejanjspodrojakibernetskekriminalitete.
Znailnost kibernetske kriminalitete je precejnje tako imenovano temno polje, kjer storjena kazniva dejanja
nisozaznanaoziromaodkritaalipaostanejoneprijavljenapristojnimorganompregona.Drugaglavnaznailnost
kibernetske kriminalitete je zahtevnost preiskovanja, saj vedno znova nastajajo nove oblike storitve kaznivih
dejanj,prejnjeoblikepasenenehnospreminjajooziromadopolnjujejo.Pritemsopogostozastoritevkaznivih
dejanj uporabljene novosti s podroja strojne ali/in programske opreme. Zaradi natetih specifinosti je
kibernetsko kriminaliteto tee odkrivati in preiskovati. Na veji dele odkritih, preiskanih in pravnomono
zakljuenih primerov kibernetske kriminalitete bi vsekakor vplivalo bolje sodelovanje med organi pregona in
drugimi vladnimi in nevladnimi organizacijami ter tudi njihovo izobraevanje in usposabljanje na podroju
kibernetskekriminalitete.
6.4.2Vzroki
VRepublikiSlovenijijevevladnih,nevladnihinizobraevalnihinstitucijterpomembnihinfrastruktur,zakatere
sta zelo pomembna tudi varnost in nemoteno delovanje njihovih informacijskih sistemov. Vsaka od teh institucij
lahkovnekemtrenutkuoziromaobnekemdogodku,kisenanaanaincidentspodrojavarnostiinformacijskega
sistema,razpolagazdoloenimipodatkiotemincidentu,kibilahkozauspenoobrambopredincidentomkoristili
tudidrugimustanovamoziromainstitucijam.TrenutnovRepublikiSlovenijinimamovzpostavljenegauinkovitega,
varnega in aurnega obveanja ter izmenjave informacij o incidentih ali napadih na informacijske sisteme
vladnih/nevladnihinstitucijinpomembnihinfrastruktur.
Dodatno teavo predstavlja tudi pomanjkanje raunalnikih strokovnjakov pri organih pregona, prav tako pa
veliko institucij nima izdelanih ukrepov in metod delovanja, ki bi jih bilo treba izvajati ob pojavu incidenta v
njihoveminformacijskemsistemu.
6.4.3Reitve
Med institucijami bi bilo treba vzpostaviti sistem medsebojnega sodelovanja, obveanja, koordinacije in
izmenjave znanj ter izkuenj. Preuiti bi bilo treba ustanovitev in vzpostavitev vladnega centra za obveanje,
spremljanje in ukrepanje v primerih incidentov v informacijskih sistemih, tj. po modelu SICERT (Slovenian
Computer Emergency Response Team), ki od leta 1995 deluje v okviru javnega zavoda Arnes (Akademska in
raziskovalnamreaSlovenije)inopravljavlogonacionalnegacentraCERT.SICERTsprejemaprijaveincidentov
za vsa omreja v Sloveniji in pri razreevanju sodeluje tako z operaterji, ponudniki informacijskih storitev in
policijo. Omreje za sisteme v javni upravi je na drugi strani posebej pomemben del informacijske strukture
drave,kizahtevaposebnonartovanjeinupravljanje,zatojesmiselnoustanovitiloenoslubo,kisebolahko
uinkovitospopadlazobravnavovarnostnihincidentovnatejinfrastrukturi.TakaslubajevladnicenterCERT,ki
lahko prevzame tudi nekatere naloge, povezane s kritino informacijsko infrastrukturo v dravi in strokovno
sodeluje pri oblikovanju stratekih odloitev. Trenutno je del nalog vladnega centra CERT zaasno prevzel SI
CERT (po sklepu Vlade RS 386003/2009/21 z dne 8. aprila 2010 ter sporazumu med Ministrstvom za javno
upravoinArnesomzdne31.maja2010).
Prav tako bi bilo treba na dravnih toilstvih in sodiih preuiti monost uvedbe sistema specializacije in
izobraevanjzadravnetoilceinsodnikezapodrojekibernetskekriminalitete.Zizobraevanjiinozaveanjibi
bilotrebatudipoveatiznanjeinizboljatizavestjavnostiomogoihnevarnostihkibernetskekriminalitete.Tudito
bilahkobilaenaodnalogzgorajomenjenegavladnegacentra.
VarnostITomreij,posebejtudivarnostomreijpomembnihinfrastrukturvdravi(naprimervodovod,slube
nujne pomoi, finanni sistem, elektrika ipd.), postaja vse pomembneja za splono varnost in nemoteno
delovanje drave. Varnost ITomreij je e med glavnimi prioritetami organov EU. Tako na primer veletni
programEvropskeunijeznaslovomOdprtainvarnaEvropa,kisluidravljanominjihvaruje(takoimenovani
Stockholmskiprogram,ULCt.115zdne4.maja2010,str.1)vpoglavju4.4.4nastr.47pozivadravelanice,
naj v celoti podpirajo nacionalne portale za obveanje, ki delujejo na podroju boja proti kibernetski
kriminaliteti, ter poudarja, da je treba sodelovati z dravami zunaj Evropske unije. Hkrati opredeljuje, da bi
moralaUnijaspodbujatipolitikeinzakonodajo,kizagotavljajozelovisokoravenvarnostiomrejainomogoajo
hitrejiodzivvprimerukibernetskihmotenjalikibernetskeganapada.PravtakojeEvropskisvetnazasedanju
25.in26.marca2010sprejelStrategijoonotranjivarnostiEUvnjejjenastrani14kotgronjanotranjivarnosti
opredeljen tudi kibernetski kriminal. Na podlagi tega je Evropska komisija pripravila akcijski nart za izvajanje
strategije notranje varnosti EU (stran 9 priloenega dokumenta), v katerem so doloeni nosilci v EU in roki za
izvedbo.Kljunidelitegaakcijskeganartaso:
daboEUdoleta2013ustanovilacenterzakibernetskokriminaliteto,dravepabodomoraledoleta2013
vzpostaviti svoje centre na nacionalni ravni ali v partnerstvu z drugimi dravami lanicami. Ti centri naj bi med
drugimtesnosodelovalitudizakademskimikrogiinindustrijo

 drave lanice bi morale zagotoviti, da dravljani enostavno dostopajo do navodil v zvezi s kibernetskimi
gronjami in osnovnimi varnostnimi ukrepi, ki jih je treba izvesti. Ta navodila bi morala vsebovati informacije o
tem,kakozavarovatisvojozasebnostnaspletu,kakoodkrivatiinsporoatiprimerenavezovanjastikov,kakona
raunalnike namestiti osnovno protivirusno programsko opremo in poarne zidove, kako upravljati gesla ter
odkrivatilanopredstavljanje(phishing),zvabljanje(pharming)indrugenapade
sodelovanje med javnim in zasebnim sektorjem je na evropski ravni treba okrepiti in razvijati inovativne
ukrepe in instrumente za izboljanje varnosti, tudi v zvezi s kritino infrastrukturo, ter odpornost omrene in
informacijske infrastrukture. Evropsko javnozasebno partnerstvo za odpornost bi moralo sodelovati tudi z
mednarodnimipartnerji,daseizboljasvetovnoobvladovanjetveganjvomrejihIT
proti nezakonitim internetnim vsebinam vkljuno s spodbujanjem k terorizmu bi bilo treba ukrepati s
smernicami za sodelovanje na podlagi postopkov za prijavo in odstranjevanje, skupaj s ponudniki internetnih
storitev,organikazenskegapregonainneprofitnimiorganizacijami
za krepitev stikov in interakcij med navedenimi zainteresiranimi stranmi bo Evropska komisija spodbujala
uporabospletneplatformeprotikibernetskikriminalitetizaindustrijoinkazenskipregon
zaizboljanjeprepreevanjainodkrivanjakibernetskihnapadovalimotenjterhitroreagiranjenanjebivsaka
drava lanica morala vzpostaviti dobro delujoo skupino za odzivanje na raunalnike gronje. Ta skupina bi
sodelovalazorganikazenskegapregonapriprepreevanjuinodzivanju.Dravelanicebimoralepovezatisvoje
nacionalne/vladneskupinezaodzivanjenaraunalnikegronje.Tobokljunegapomenaprirazvojuevropskega
sistema za izmenjavo informacij in opozarjanje (EISAS) ire javnosti do leta 2013 ob podpori Komisije in
Evropske agencije za varnost omreij in informacij (ENISA) ter pri vzpostavitvi mree kontaktnih tok med
zadevnimi organi in dravami lanicami. Drave lanice bi morale pripraviti nacionalne narte ukrepov ter na
nacionalniinevropskiravnirednoizvajativajezaodzivanjenaincidenteinzaodpravoposledic.
Prav tako bodo na Svetu Evrope sprejete prednostne naloge EU v boju proti organiziranemu kriminalu
20112013(SklepiSvetaodoloitviprednostnihnalogEUvbojuprotiorganiziranemukriminaluzaobdobjemed
letoma 2011 in 2013), na podlagi katerih bodo drave lanice okrepile svoje dejavnosti v boju proti kibernetski
kriminalitetiinkriminalnizlorabiintranetasstraniorganiziranihkriminalnihskupin.VtanamennameravaEuropol
leta2013vzpostavilCenterzakibernetskokriminaliteto.
TakojeizdokumentovEUrazvidenvelikpoudareknavarnostiITomreijinstemposledinonaustanovitvi
vladnegacentrakotosrednjegaorganavdravahlanicah.Tabipolegvsehnatetihnalog,kibijihlahkoizvajal,
skrbeltudizamednarodnosodelovanjespodobnimiinstitucijamitakovEUkottudivdrugihdravsveta.
6.4.4Cilji
Doloitev vladnega centra za obveanje o incidentih v informacijskih sistemih. Center bo skrbel za
preiskovanje incidentov v informacijskih sistemih organov dravne uprave in javnem sektorju ter za pravoasno
obveanjeoopaenihgronjah.Delovnopodrojecentrabibilokoristnorazirititudinapristojnostizaizvedbo
prvih ukrepov v primeru incidenta (na primer zaseg elektronske naprave, ki je bila napadena, zavarovanje
elektronskihdokazov,analizaincidentaipd.)ternasvetovalnoinizobraevalnofunkcijo.
6.4.4.1Strategija/programdoloitevvladnegacentra
Poiskati je treba primerne sistemske in organizacijske reitve za umestitev centra (kot neodvisen in
samostojenalipavokviruorganadravneupravealivladneslube).
Kljunedejavnostioziromaukrepi
Poiskatijetrebaprimernekadrovske,sistemskeinorganizacijskereitvezadoloitevinumestitevcentra(kot
neodvisen/samostojenalivokviruobstojeevladneinstitucije).
Nosilecinsodelujoi
Nosilec:
Ministrstvozapravosodjeinjavnoupravo.
Sodelujoi:
MinistrstvozanotranjezadevePolicija,
ARNES/SICERT,

Ministrstvozagospodarskirazvojintehnologijo,
Ministrstvozaizobraevanje,znanost,kulturoinport,
Rokzaizvedbo
leto2013.
Pokazateljizamerjenjeuspenosti
doloitevcentra.
6.4.4.2Strategija/programsistemdelovanja
Vzpostavitijetrebasistemdelovanjacentra,medsebojnegaobveanjainizmenjavepodatkov.
Kljunedejavnostioziromaukrepi
Preuitijetrebanainedelovanjacentra,kisenanaajonasprejemanjeinpoiljanjepodatkovoincidentih.
Nosilecinsodelujoi
Nosilec:
Ministrstvozapravosodjeinjavnoupravo.
Sodelujoi:
MinistrstvozanotranjezadevePolicija,
ARNES/SICERT,
Ministrstvozagospodarskirazvojintehnologijo,
Ministrstvozaizobraevanje,znanost,kulturoinport,
Ministrstvozaobrambo,
AgencijazapotoinelektronskekomunikacijeRS,
Informacijskipooblaenec.
Rokzaizvedbo
leto2013.
Pokazateljizamerjenjeuspenosti
vzpostavljenindelujosistemobveanjainizmenjaveinformacij/podatkov.
6.4.4.3Strategija/programPreventiva,usposabljanje/izobraevanje
Preuitijetrebamonostizadelovanjecentranapodrojupreventiveinusposabljanja.
Kljunedejavnostioziromaukrepi
Sodelovanje lanov centra pri pripravi in izvajanju preventivne in svetovalne dejavnosti ter pri sistemu
usposabljanjainizobraevanjaorganovpregona,vladnih/nevladnihinstitucijinprivatnegasektorja.
Nosilecinsodelujoi
Nosilec:
Ministrstvozapravosodjeinjavnoupravo.
Sodelujoi:

MinistrstvozanotranjezadevePolicija,
ARNES/SICERT,
Ministrstvozagospodarskirazvojintehnologijo,
Ministrstvozaizobraevanje,znanost,kulturoinport,
IntitutJoefStefan.
Rokzaizvedbo
leto2013.
Pokazateljizamerjenjeuspenosti
vzpostavljenindelujosistempreventivne,svetovalneinizobraevalnedejavnosti,
teviloizvedenihusposabljanj,izobraevanjinteviloudeleencev,
teviloizdelanihnavodil,priporoil,brournapodrojuinformacijskevarnosti.
6.5Prepovedanedroge
6.5.1Opisproblema
Prepovedane droge so kompleksen drubeni problem, ki zahteva celovito, uravnoteeno in medsektorsko
obravnavo. Droge lahko pomembno vplivajo na posameznika in na iro drubo, saj jih ljudje zaznavajo kot
gronjozazdravjeinzaobutekvarnosti.Viremglobalnemprostorudrogepredstavljajovelikizziv,skaterim
seukvarjajorazlinemednarodneorganizacije.
Na podlagi podatkov za obdobje med letoma 2004 in 2010 lahko ugotovimo, da se je problematika uporabe
heroinaprinasstabilizirala,vletu2009pajedeleuporabnikovheroinavskupiniiskalcevpomoiznatnoupadel.
Hkratinaraatudipovprenastarostpacientov,karnakazuje,dasepopulacijaheroinskihodvisnikovoddrogv
Slovenijipoasistara.Polegslabanjasplonegazdravstvenegastanjapasesstaranjemodvisnikovpoveujejo
tudinjihovesocialnestisketerhkratituditveganjezabrezdomstvo.
Po drugi strani ugotavljamo, da imamo v nai dravi premalo informacij o uporabi kokaina in drugih
stimulantnih drog v sploni populaciji. V zadnjem obdobju je bilo zaznano poveanje iskalcev pomoi zaradi
uporabekokaina.Pravtakoprimanjkujeustreznihprogramovpomoizateuporabnike.
Nekateri podatki nakazujejo, da je dele uporabnikov konoplje v razlinih skupinah prebivalstva e vedno
visok.Zlastizaskrbljujoejedejstvo,dajedelemladihvSloveniji,kineodobravajoeksperimentiranjaskonopljo,
mednajnijimivEvropi.
Posebej velja opozoriti na tevilo obravnavanih kaznivih dejanj, ki so bila po presoji preiskovalcev posledica
organizirane kriminalitete z vsemi znailnostmi Europolove opredelitve oziroma definicije organiziranega
kriminala,kisejeodleta2004doleta2009povealoza83,6odstotka,insicerod225kaznivihdejanjna413.V
temobdobjusejepovealotuditeviloprekrkov(21odstotkov)inkaznivihdejanjzaradiprepovedanihdrog(81
odstotkov).
V novem Nacionalnem programu na podroju drog za obdobje 20112020 je glavni poudarek namenjen
celovitemu in uravnoteenemu nadaljnjemu razvoju vseh ukrepov, programov in dejavnosti, ki prispevajo k
reevanju problematike prepovedanih drog v nai dravi. Ker je problematika prepovedanih drog izrazito
medresorno in multidisciplinarno obravnavana, reitve, ki jih ta program navaja, segajo tako na podroje
prepreevanja ponudbe prepovedanih drog kot tudi na podroje preventive, zdravljenja in socialne obravnave
odvisnikov.
6.5.2Vzroki
Slovenijo lahko oznaimo kot dravo uporabnico prepovedanih drog zaradi relativno razirjene dostopnosti
prepovedanih drog, ki je povezana s povpraevanjem po njih med razlinimi populacijami, pa tudi kot tranzitno
dravo, kjer delujejo organizirane kriminalne zdrube, ki se ukvarjajo z izvajanjem kriminalne dejavnosti z
namenomoskrbedomaegatrgaintrgaEUsprepovedanimidrogami.Vzrokovzauporaboprepovedanihdrogje
ve in so odvisni tudi od starosti uporabnika ter trajanja uporabe drog. Otroci in mladostniki zanejo uporabljati
prepovedane droge iz razlinih razlogov: zaradi uitka uivajo v kratkotrajnih uinkih drog, razburjenja, ki je
povezano s tveganjem, nizke samopodobe in nezadovoljstva s samim seboj, obutka manjvrednosti in

pomanjkanjazaupanjavase,vplivavrstnikov,radovednosti,premajhneozaveenostioposledicahkottudizaradi
relativno lahke dostopnosti drog. Nekateri ljudje se zatekajo k rabi prepovedanih drog v okoliinah, ki jih
doivljajo kot stresne. Z uinkom razlinih drog si skuajo olajati preteke obremenitve ali se izognejo
preizkunjam,zakateremenijo,dajihnemorejoobvladati.
6.5.3Reitve
Izboljatijetrebamedsebojnopovezovanjeinkomunikacijotakomedresorjikottudivvertikalnismerimed
ministrstvinaenistraniterizvajalciprogramovinnjihovimiuporabnikinadrugi
krepiti je treba medresorsko sodelovanje tudi na ravni lokalne skupnosti in pri raziskovanju podroja
zasvojenosti
izboljati je treba sodelovanje pri nartovanju in usmerjanju posebnih skupin programov, na primer
preventivnihprogramov,usmerjenihnaljudi,kieksperimentirajozdrogo
izboljati je treba aurnost podatkov o prepovedanih drogah ter splono informiranje in obveanje na
nacionalniravniovsehrazsenostihuporabedrog
razvitijetrebavsealternativneoblikekaznovanja,kosekrilcizakonodajeusmerijovprogramezdravljenja
insocialneobravnave,vkljunoznadomestnimkaznovanjem
iritijetrebaozaveenostdrubeovsehvidikihproblematikeprepovedanihdrogvdrubiinstemvzvezi
primernoopredelitipomembnostinpotrebnostukrepovodkrivanjainprepreevanjauporabeprepovedanihdrog,
vkljunozzagotovitvijokonkretnihprioritetdelaorganovodkrivanjainpregona
organiodkrivanjainpregona,kizajemaukrepeodkrivanja,prepreevanjauporabeinponudbeprepovedanih
drog,morajopodrojedrogobravnavaticelovitejeinciljnonaravnano.
6.5.4Cilji
Zagotoviti je treba monosti za uspeno odkrivanje kaznivih dejanj in prekrkov s podroja prepovedanih
drog
zmanjatijetrebatevilouporabnikovvsehprepovedanihdrog
zagotoviti in krepiti je treba univerzalne, selektivne in indicirane preventivne dejavnosti za prepreevanje
uporabedroginzmanjevanjeznjopovezanekriminalitete.
6.5.4.1Strategija/programzagotovitimonostizauspenoodkrivanjekaznivihdejanjinprekrkovspodroja
prepovedanihdrog
Kljunedejavnosti/ukrepi
Permanentno je treba spremljati in opredeljevati vlogo posameznih skupin organizirane kriminalitete, tako
tistih, ki delujejo na ozemlju Republike Slovenije, kot tistih, ki delujejo ire. To pa zahteva okrepitev
kriminalistine obveevalne dejavnosti, vzpostavitev analitike za podroje prepovedanih drog, usmerjanje in
nartovanje dejavnosti, uinkovit boj zoper organizirano kriminaliteto na podroju prepovedanih drog, centralno
voden pristop pri delu, boj proti ezmejnemu prometu s prepovedanimi drogami in predhodnimi sestavinami ter
kompleksnejoobravnavostorilcevkaznivihdejanj.
Nosilecinsodelujoi
Nosilec
MinistrstvozanotranjezadevePolicija.
Sodelujoi
Ministrstvozapravosodjeinjavnoupravo,
Vrhovnodravnotoilstvo,
MinistrstvozafinanceCarinskauprava,
MinistrstvozafinanceUradRSzaprepreevanjepranjadenarja.

Rokzaizvedbo
stalnadejavnost.
Pokazateljizamerjenjeuspenosti
teviloodkritihkaznivihdejanjinprekrkovspodrojaprepovedanihdrog,
tevilopravnomonihsodb,
teviloodkritihinpreiskanihkriminalnihzdrub,
tevilo vzporednih finannih preiskav in elementov pranja denarja ter izvedenih zasegov protipravne
premoenjskekoristi,
teviloodkritihkaznivihdejanjinprekrkovnazunanjimejiEU,
tevilo mednarodnih kriminalistinih preiskav in carinskih operacij s podroja prepovedanih drog, v katerih
stasodelovalislovenskakriminalistinapolicijaalicarinskasluba.
6.5.4.2Strategija/programzmanjatitevilouporabnikovvsehprepovedanihdrog
Kljunedejavnosti/ukrepi
Zmanjevanjepovpraevanjapoprepovedanihdrogahvkljuujeoblikovanjeivljenjskihokolij,kiomogoajoin
podpirajo odloitve za neuporabo drog in dejavnosti na razlinih ravneh preventive vse do zmanjevanja
negativnihzdravstvenihinsocialnihposledicuporabedrog,zdravljenja,socialneobravnaveinponovnesocialne
vkljuitve oseb, nekdaj odvisnih od drog, in oseb po prestani kazni zapora v drubo. Posebno pozornost velja
namenitipromocijiduevnegazdravja,skrbizamladostnikeinenskepredvsemnoseniceuporabnicedrog
terpreventiviokubezvirusomHIVindrugiminalezljivimiobolenji.Naravnidravesezagotavljatacelovitostin
uravnoteenostrazlinihprogramovindejavnosti.
Nosilecinsodelujoi
Nosilec
Ministrstvozazdravje.
Sodelujoi
Ministrstvozadelo,druinoinsocialnezadeve,
Ministrstvozaizobraevanje,znanost,kulturoinport,
Ministrstvozapravosodjeinjavnoupravo,
MinistrstvozanotranjezadevePolicija,
nevladneorganizacije.
Rokzaizvedbo
stalnadejavnost.
Pokazateljizamerjenjeuspenosti
teviloprogramovzdravljenjainsocialnerehabilitacijeinreintegracijevdrubo,
tevilo uporabnikov prepovedanih drog, vkljuenih v programe zdravstvenih ustanov, programe
psihosocialneobravnave,terapevtskeskupnostiinreintegracijskeprograme.
6.5.4.3Strategija/programzagotovitiinkrepitiuniverzalne,selektivneinindiciranepreventivnedejavnostiza
prepreevanjeuporabedroginzmanjevanjeznjopovezanekriminalitete.
Kljunedejavnosti/ukrepi

Univerzalnapreventivajeirokousmerjenainnamenjenasplonipopulacijialivelikipopulacijskiskupiniljudi.
S sporoili in programi eli prepreiti ali odloiti uporabo drog. Njena prednost je, da zajame veliko ljudi.
Selektivna preventiva je usmerjena na specifino populacijo na ranljive skupine ali skupnosti, katerih lani bi
lahko zaradi razlinih dejavnikov tveganja zaeli zlorabljati droge. Z osredotoanjem intervencij na doloene
skupine se povea monost zadovoljevanja potreb teh skupin kot tudi verjetnost, da bo intervencija uspena.
Indicirana preventiva je usmerjena na posameznike, pri katerih je zaznano poveano tveganje za razvoj
zasvojenosti v kasnejem ivljenju. Namen indicirane preventive sta prepoznava in ciljna obravnava
posameznikovzzgorajomenjenimiteavami.Preventivniprogramipotekajonalokalniindravniravni.
Nosilecinsodelujoi
Nosilec
Ministrstvozazdravje.
Sodelujoi
Ministrstvozadelo,druinoinsocialnezadeve,
Ministrstvozaizobraevanje,znanost,kulturoinport,
Ministrstvozapravosodjeinjavnoupravo,
MinistrstvozanotranjezadevePolicija,
MinistrstvozafinanceCarinskaupravaRS,
nevladneorganizacije,
samoupravnelokalneskupnosti.
Rokzaizvedbo
stalnadejavnost.
Pokazateljizamerjenjeuspenosti
tevilo preventivnih programov za prepreevanje zasvojenosti s prepovedanimi drogami za razline ciljne
skupine,posebejvolahindrugihdelovnihokoljih
razviti in vpeljati metodologijo evalvacije preventivnih programov za prepreevanje zasvojenosti s
prepovedanimidrogamizaradiizboljanjadelovanjatehprogramov
zagotavljanjesprotnegaindoslednegaobveanjaopojavunovihpsihoaktivnihsnovi
podpora nadaljnjemu razvoju programov, ki pomagajo ohranjati ali zniati tevilo okuenih s HIV in
hepatitisomaBinCtersmrtnihprimerovzaradiprevelikihodmerkovprepovedanihdrog
spremembeindopolnitvezakonodajenapodrojudrog.
6.6Mladoletnikonasilje
6.6.1Opisproblema
Mladoletniko nasilje je kompleksen pojav, saj se v njem odraajo tevilna drubena vpraanja.
Mladoletnikega nasilja namre ni mogoe obravnavati loeno od vpraanj, povezanih s socialnoekonomskim
poloajemdruin,spoloajemmladihvdrubiindrugimidrubenimiokoliinami,kivplivajonamlade.
Vzgojnoizobraevalnisistemjeleedenodprostorov,kjersemladoletnikisreujejoznasiljem,vendarjetoliko
pomembneji zaradi specifine vloge vzgojnoizobraevalnih zavodov (v nadaljevanju: VIZ) v drubi. VIZ je
namreinstitucija,vkaterosootrociinmladivkljuenivsedaljasa,jevdoloenemstarostnemobdobjuzavso
populacijoobveznainjepomembensocializacijskidejavnik.olskauspenostpapomembnovplivananadaljnje
ivljenje posameznika. Mladi v VIZ preivijo vse ve asa, zato je ola tudi prostor, kjer se izrazijo tevilna
nereenaosebna,druinskainiradrubenavpraanja,kipresegajosamoolskoproblematiko.
VVIZsetakovkljuujejouenci,kisodeleninasiljavdrugihokoljih,naprimervdruini,karvplivananjihova
ravnanjatudivVIZ.Nasiljevdruinijetakodrubeniproblem,kivplivanadogajanjevVIZ.Vplivnasiljavdruini

na VIZ je veplasten. Uenci in drugi subjekti v VIZ prinaajo v medsebojne interakcije razline izkunje in
vedenjske vzorce iz primarnega okolja. e v druini pogosto prihaja do nasilne komunikacije in nasilnega
reevanjakonfliktov,odnosovnadzorovanjaindominacije,nespotovanjalovekovegadostojanstva,nasilnitva,
tiraniziranja,krutegakaznovanjaipd.,lahkopriakujemo,dasebodootrociprilagodilitejnasilnidruinskidinamiki
inpostopomainternaliziralivsajnekatereodponujenihnasilnihvzorcevvedenjainkomunikacije.Otroci,zaposleni
in stari v olski prostor in medsebojne odnose prinaajo tudi svoje vrednote, stalia, stereotipe in predsodke,
moralnenorme,kisojihpridobilivprimarniinsekundarnisocializaciji,medijihintevilnihdrugihvplivihizokolja.
Nasilje v druini, posebno e traja dolgo asa in e pride do normalizacije nasilja, pua na vpletenih tevilne
posledice. Te se, med drugim, lahko pokaejo tudi v slabem funkcioniranju rtve (uenca, zaposlenega ali
roditelja) v VIZ, in sicer v vedenju, interakcijah, psihofizinem zdravju, samospotovanju, uspenosti, motivaciji,
socialnihveinah,spotovanjudrugih,upotevanjupravil.
VIZ ima pomembno vlogo pri odkrivanju nasilja nad otroki v druini in pri njegovi obravnavi. Zakon o
prepreevanjunasiljavdruiniizleta2008jetovlogoVIZ(vrtca)prvivsebinskoinsistemskocelovitoopredelil
kotobvezoinzunanjopravnoodgovornost,Kazenskizakonik(2008)pajeopustitevprijavenasiljanadotrokomv
druini(naprimersstraniVIZ)opredelilkotkaznivodejanje.
V VIZ se sreujemo z ve vrstami in oblikami nasilja. Najpogosteje se med vrstami nasilja omenja ravno
vrstnikonasiljealipanasiljeuiteljevnaduenci,epravsevsevepozornostinamenjatudiraziskovanjunasilja
uencevnaduiteljiinnasiljavodnosumedstariinuitelji.NekaterevrsteinoblikenasiljavVIZodkrivamolaje
inhitreje,drugesooemzaposlenihboljskrite.NamonostzaznavenasiljavVIZvprvivrstivplivajodinamikain
zakonitosti posameznih vrst in oblik nasilja. Pri nekaterih vrstah nasilja gre za izrazito zlorabo moi in izvajanje
nadzora(ustrahovanjevrstnikov,spolnonadlegovanjenadelovnemmestu,trpinenjenadelovnemmestu),in
epravsenasiljedogajavprostoruVIZ,gapravilomazelotekoodkrijemo,kerjertevustrahovana,sramjoje,
uti krivdo, ker se ne zmore upreti nasilju, pouti se nemono, ne verjame v pomo drugih itd. Nekatere vrste
nasiljapasedogajajozunajprostoraVIZ(spolneindrugezlorabeotrokvdruini)insozaraditegapovsemskrite
oemzaposlenihvVIZ.
Nobenavrstainoblikanasiljaninepomembna,vsakatejeinvsakasoustvarjaozrajeinodnosevVIZ.Ravno
zatojetrebadoslednouveljavljatikonceptnielnetolerancedonasilja.
6.6.2Vzroki
Mnoinoizobraevanjejetakovposebnempoloaju,sajmoraVIZzagotavljativarnounookoljezavse,ob
tem da vstopajo v VIZ uenci, katerih socialnoekonomski poloaj in okoliine, v katerih ivijo, so vse bolj
razlini. Drugae kot v preteklosti je razumljen tudi poloaj posameznika v drubi, kar vpliva na oblikovanje
pedagokih strategij. V kompleksni drubi se spreminjajo tudi razumevanje, poloaj in vloga nekaterih trdnih
kategorij.Posamezniknajbibilvseboljsooensposledicamitakoimenovanedrubetveganjainzatojetoliko
boljranljiv.
DrubaodVIZvelikopriakuje,intapriakovanjasovsajnavideznasprotujoasi.Vsakiznovajetrebaiskati
naine,kakohkratiuresnievatizahtevepouniverzalnostiinpartikularnosti,pokolektivnostiinindividualnosti,po
im veji vkljuenosti in hkrati odlinosti ipd. Uresnievanje navedenih priakovanj od VIZ in uiteljev zahteva
iskanjevednonovihnainovinoblikdela.
Med dejavniki tveganja za nasilje med mladostniki je mogoe navesti tevilne, med drugim odnose, vzgojo,
komunikacijo, vrednote v druini otroka, osebnostno strukturo, samospotovanje, emocionalno pismenost otrok,
sposobnost empatije, vedenjske vzorce, sposobnost za reevanje konfliktov, skupinsko dinamiko v razredu,
odnosedominacijeinpodrejanja,vloge,kijihimajootrocivrazredu,tolerancodonasiljavVIZinvdrubi,ozraje
vVIZ.
Ob vseh e navedenih dejavnikih je pomembno poudariti vpliv socialnoekonomskih dejavnikov na uno
uspenost.Pravunauspenostjepomembendejavniktveganjazamladoletnikonasilje.
6.6.3Reitve
SkladnosProgramomzaotrokeinmladino20062016(VladaRSgajesprejela5.oktobra2006)inskladnoz
Resolucijo o nacionalnem programu prepreevanja nasilja v druini (Uradni list RS, t. 41/09), Pravilnikom o
obravnavi nasilja v druini za vzgojnoizobraevalne zavode (Uradni list RS, t. 104/09), Pravilnikom o
sodelovanju organov ter o delovanju centrov za socialno delo, multidisciplinarnih timov in regijskih slub pri
obravnavi nasilja v druini (Uradni list RS, t. 31/09) in Akcijskim nartom za prepreevanje nasilja v druini
20102011 (Vlada RS ga je sprejela 20. maja 2010) predlagamo cilje in ukrepe, ki smiselno povzemajo
prepreevanjeinzatiranjekriminalitetezapodrojemladoletnikeganasilja.
Nasilje je sploen drubeni problem, ki je presegel tako meje zasebnosti druine kot tudi drugih starostnih
skupin.RepublikaSlovenijajezZakonomoprepreevanjunasiljavdruini(UradnilistRS,t.16/08)iridrubi

posredovala jasno sporoilo, da nobena oblika nasilja ni sprejemljiva in da je nasilje, kadar do njega vendarle
pride,ustreznosankcioniranozukrepi,kisopredvidenivpodronizakonodaji.
Zagotavljanjevarnegaokoljazaodraanjejeenaodnajpomembnejihnalogkaterekolidrube.Samotako
okoljezagotavljamonostizakakovostnotrajnostnobivanje.Pritemnegrezaprevezaitnikovlogostareje
generacije,temvepreprostozamonost,damladilahkorazvijajosvojepotenciale.Ustvarjanjerazmer,vkaterih
bivnajvejimogoimerilahkozmanjalidelovanjedejavnikovtveganjazanastanekmladoletnikeganasilja,je
zato izjemno pomembno. VIZ ima pri zmanjevanju uinkov dejavnikov tveganja za nastanek mladoletnikega
nasiljaomejenvpliv,karpanepomeni,daselahkoodreesvojivlogiprirazreevanjutegaproblema.VIZima
pomembno vlogo predvsem pri izvajanju ukrepov, ki pripomorejo k veji olski uspenosti, k dvigu socialnih
kompetencmladih.ZauresnievanjetevlogemoraVIZrazvijatiprimernepedagokestrategije,razlineoblikein
naine pedagokega dela, izvajati mora razline programe za dvig socialnih kompetenc, omogoati ustrezno
ozraje v oli, zagotavljati posameznikom monosti za uspeno uenje, kakovostno pridobivanje znanja in
razvijanjesocialnihkompetenc.
Posameznikom, ki pa e imajo izkunjo z delinkventnim vedenjem, je treba nuditi ustrezne rehabilitacijske
programepomoizareintegracijoviroskupnost.
6.6.4Cilji
1.Preventivneukrepeprednasilnimvedenjemmedmladimi,pravoasnoprepoznavanjenasiljainoblikovanje
vrednotzaivljenjevdrubiznielnotolerancodonasiljajetrebavkljuitivprogrameosnovnihinsrednjihol.
2.Zagotovitijetrebauspenoprepreevanjevsehobliknasiljanadmladostnikiinmednjimiterustreznotakoj
zaititirtevterrehabilitacijopovzroiteljevnasilja.
3. Izboljati je treba zakonsko varstvo in zaito otrok ter mladih rtev spolnih zlorab s primernejimi,
predvsempaimhitrejimireitvamivkazenskiincivilnizakonodaji.
4. Zagotoviti je treba strokovno (specialistino) usposobljenost vseh strokovnjakov, ki se vkljuujejo v
obravnavo tako otrok kot tudi mladih z izkunjo nasilja (socialno delo, policija, pravosodje, zdravstvo, olstvo,
nevladnisektor).
5.Narazlinihvsebinskihpodrojihjetrebavzpostavljatimonostizaustvarjanjezagotovljenevarnostiviri
skupnostiznamenomizboljanjakakovostiivljenjavsehstarostnihskupinprebivalstva,
6. V okviru javnega razpisa je treba zagotoviti sofinanciranje usposabljanja kljunih strokovnih delavcev v
vzgojiinizobraevanjupriobravnavinasiljavdruini.Napodrojuprimarnepreventivejetrebaobenempodpirati
usposabljanje strokovnih delavcev za krepitev njihovih kompetenc za uspeno prepoznavanje in prepreevanje
nasilja.
6.6.4.1Strategija/Programvprogramihvrtcevinoljetrebaizvajativsebine,povezanesprepoznavanjemin
prepreevanjemnasilja
Kljunedejavnosti
Ssvetovanjemjavnihzavodovspodrojavzgojeinizobraevanja(ZavodRSzaolstvo,Andragokicenter,
Center za poklicno izobraevanje ...) in izmenjavo dobrih praks med vrtci in olami je treba izkoristiti razline
monosti, ki jih vzgojnoizobraevalni programi dajejo za izvajanje vsebin/programov, ki prispevajo k
prepoznavanjuinprepreevanjunasiljavolah.
Nosilecinsodelujoi
Nosilec
Ministrstvozaizobraevanje,znanost,kulturoinport.
Sodelujoi
ZavodRSzaolstvo,
CenterRSzapoklicnoizobraevanje,
AndragokicenterSlovenije,
vzgojnoizobraevalnizavodi.

Rokzaizvedbo
stalnanaloga.
Pokazateljizamerjenjeuspenosti
tevilo realiziranih letnih delovnih nartov v vzgojnoizobraevalnih zavodih in vzgojnih nartov v O s
podrojaprepreevanjanasilja.
6.6.4.2 Strategija/Program pri izvajanju vzgojnoizobraevalnih programov vrtcev in ol je treba posebno
pozornostnamenititistimdejavnikom,kiprispevajokdvigusocialnihkompetencotrokinuencev
Kljunedejavnosti
VletnedelovnenarteVIZinvvzgojneprogramejetrebavkljuitiizvajanjedejavnosti,kiprispevajokveanju
socialnih kompetenc. Pri tem je treba upotevati monosti, ki jih e zdaj daje predpisani kurikul, in monost
vkljuevanja razlinih drugih organizacij pri izvajanju posameznih programov, povezanih z veanjem socialnih
kompetenc.
Nosilecinsodelujoi
Nosilec
Ministrstvozaizobraevanje,znanost,kulturoinport.
Sodelujoi
ZavodRSzaolstvo,
CenterRSzapoklicnoizobraevanje,
AndragokicenterSlovenije,
Vzgojnoizobraevalnizavodi,
nevladneorganizacije.
Rokzaizvedbo
stalnanaloga.
Pokazateljizamerjenjeuspenosti
tevilo realiziranih letnih delovnih nartov v vzgojnoizobraevalnih zavodih in vzgojnih nartov v O s
podrojaprepreevanjanasilja.
6.6.4.3 Strategija/Program dosledno je treba izvajati pravilnik o obravnavanju nasilja v druini za vzgojno
izobraevalnezavode
Kljunedejavnosti
Izvajatijetrebapostopke,predvidenevnavedenempravilniku.
Nosilecinsodelujoi
Nosilec
Ministrstvozaizobraevanje,znanost,kulturoinport.
Sodelujoi
ZavodRSzaolstvo,
CenterRSzapoklicnoizobraevanje,
AndragokicenterSlovenije,

InpektoratRSzaolstvo,
Centrizasocialnodelo,
MinistrstvozanotranjezadevePolicija,
vzgojnoizobraevalnizavodi.
Rokzaizvedbo
stalnanaloga.
Pokazateljizamerjenjeuspenosti
doslednoizvajanjepravilnika,
tevilokritevizvajanjaPravilnikaoobravnavanjunasiljavdruinizavzgojnoizobraevalnezavode.
6.6.4.4Strategija/Programkrepitevkompetencstrokovnihdelavcev
Kljunedejavnosti
Izvajati je treba programe za nadaljnje strokovno usposabljanje strokovnih delavcev in vseh zaposlenih za
razpoznavanjeinobvladovanjenasiljavvrtcuinoli.
Nosilecinsodelujoi
Nosilec
Ministrstvozaizobraevanje,znanost,kulturoinport.
Sodelujoi
ZavodRSzaolstvo,
CenterRSzapoklicnoizobraevanje,
AndragokicenterSlovenije,
Vzgojnoizobraevalnizavodi.
Rokzaizvedbo
stalnanaloga.
Pokazateljizamerjenjeuspenosti
tevilovkljuenihstrokovnihdelavcev,
teviloprogramov.
6.6.4.5Strategija/Programoblikovanjemreeinstitucijzapodporoolam
Kljunedejavnosti
Izdelatijetrebamreorazlinihspecializiranihinstitucij,katerihstrokovnoznanjejenujnozauspenodelov
olah (svetovalni centri za mladostnike ...), opredeliti naine in oblike sodelovanja (protokol) ter zagotoviti
ustrezna sredstva za izvajanje dogovorjenih nalog. V izdelavo individualiziranih programov je treba vkljuiti
specializiraneustanove.
Nosilecinsodelujoi
Nosilec
Ministrstvozaizobraevanje,znanost,kulturoinport.
Sodelujoi

Svetovalnicenter,centerzasocialnodelo,
ZavodRSzaolstvo,
CenterRSzapoklicnoizobraevanje,
AndragokicenterSlovenije,
vzgojnoizobraevalnizavodi.
Rokzaizvedbo
leto2016.
Pokazateljizamerjenjeuspenosti
teviloizvedenihstoritev.
6.6.4.6Strategija/Programpodpornagradivazadvigsocialnihkompetenc
Kljunedejavnosti
Zagotoviti je treba strokovno gradivo za uitelje in otroke za izvajanje vsebin/programov, ki prispevajo k
veanjusocialnihkompetencterprepoznavanjuinobvladovanjumladoletnikeganasilja.
Nosilecinsodelujoi
Nosilec
Ministrstvozaizobraevanje,znanost,kulturoinport.
Sodelujoi
Ministrstvozadelo,druinoinsocialnezadeve,
Ministrstvozanotranjezadeve,
ZavodRSzaolstvo,
CenterRSzapoklicnoizobraevanje,
AndragokicenterSlovenije,
nevladneorganizacije,
vzgojnoizobraevalnizavodi.
Rokzaizvedbo
stalnanaloga.
Pokazateljizamerjenjeuspenosti
teviloenotgradivaindrugegapodpornegamateriala.
6.6.4.7Strategija/Programsodelovanjerazlinihinstitucijpriobravnaviuencevzvedenjskimimotnjami
Kljunedejavnosti
Izdelati je treba protokol, v katerem so predvideni naini in oblike sodelovanja za uence z vedenjskimi
motnjami.
Nosilecinsodelujoi
Nosilec
Ministrstvozaizobraevanje,znanost,kulturoinport.

Sodelujoi
Ministrstvozadelo,druinoinsocialnezadeve,
Ministrstvozanotranjezadeve,
Ministrstvozapravosodjeinjavnoupravo,
Ministrstvozazdravje,
Vrhovnodravnotoilstvo,
ZavodRSzaolstvo,
zavodistegapodroja.
Rokzaizvedbo
stalnanaloga.
Pokazateljizamerjenjeuspenosti
izdelavaprotokola.
6.6.4.8Strategija/Programoblikovanjenovihprogramovzauencezvedenjskimimotnjami
Kljunedejavnosti
Izdelatijetrebanoveprogrameinoblikepomoizauencezvedenjskimimotnjami.
Nosilecinsodelujoi
Nosilec
Ministrstvozaizobraevanje,znanost,kulturoinport.
Sodelujoi
Ministrstvozadelo,druinoinsocialnezadeve,
Ministrstvozapravosodjeinjavnoupravo,
Ministrstvozazdravje,
Vrhovnodravnotoilstvo,
ZavodRSzaolstvo,
zavodistegapodroja.
Rokzaizvedbo
stalnanaloga.
Pokazateljizamerjenjeuspenosti
izdelavanovihprogramov.
6.6.4.9 Strategija/Program oblikovanje programov za zmanjevanje javnega spodbujanja sovratva in
nestrpnostidodruganih
Kljunedejavnosti
Izdelatijetrebaprogramezazmanjevanjejavnegaspodbujanjasovratvainnestrpnostidodruganih,zlasti
preko svetovnega spleta. Pregledati in oceniti je potrebno tudi predpise s tega podroja, ter pregledati prakso
dravnihorganovsciljemomejevanjatehpojavov.

Nosilecinsodelujoi
Nosilec
Ministrstvozaizobraevanje,znanost,kulturoinport.
Sodelujoi
MinistrstvozanotranjezadevePolicija
Ministrstvozadelo,druinoinsocialnezadeve,
Ministrstvozapravosodjeinjavnoupravo,
Ministrstvozazdravje,
Vrhovnodravnotoilstvo,
Varuhlovekovihpravic.
Rokzaizvedbo
stalnanaloga.
Pokazateljizamerjenjeuspenosti
izdelavanovihprogramov.
6.7Nasiljevdruini
6.7.1Opisproblema
Nasilje je sploen drubeni problem, ki je presegel meje zasebnosti druine kot ustavne kategorije, ki
simbolizirazasebnostinsvobodnoizbiro.SlovenijasejezuveljavitvijoZakonaoprepreevanjunasiljavdruini
(UradnilistRS,t.16/08),Resolucijeonacionalnemprogramuprepreevanjanasiljavdruini20092014(Uradni
list RS, t. 16/08) in Akcijskega narta za prepreevanje nasilja v druini 20102011 zavezala k ustvarjanju
drube,vkaterinobenaoblikanasiljanisprejemljiva,indase,kadarvendarlepridedonje,ustreznosankcioniraz
ukrepi, ki so predvideni v podroni zakonodaji. Prepreevanje in odkrivanje nasilja v druini je obsena naloga
drave, ki za uspenost nujno potrebuje usklajeno delovanje vseh pristojnih organov. Ciljno usmerjene
preventivneinvzgojnekomponenteprispevajokoblikovanjutemeljihvrednot,kijihimaposameznikvseivljenje.
Temeljnonaelo,kigajetrebaupotevatipriiskanjuuravnoteene,raznolike,predvsempazdravedrube,je,
damorajoukrepidraveizhajatiiznajvejemogoekoristitakozaotrokekotzamladino,priemermorajobiti
usmerjenivzdravrazvoj,tistim,kisozaradirazlinihivljenjskihokoliinzabredlivdelinkvencoinnesprejemljivo
vedenje, pa nuditi ustrezne rehabilitacijske programe pomoi za reintegracijo v iro skupnost. Kot posebej
ranljivoskupinovdruinijepotrebnoobravnavatitudistarejelanedruine.
6.7.2Vzroki
NasiljevdruinijeoduvedbeZakonaoprepreevanjunasiljavdruiniobravnavanobistvenodrugaekotpred
letom2008.Prejsetevilnertvedolgoasanisoodloilezaprijavonasilnea,kernisoverjele,dabotakonjim
samim kot tudi njihovim otrokom zagotovljena ustrezna pomo. Splona toleranca do nasilja v druini se je v
Slovenijipredolgoskrivalazalanimizgovorom,dasevposameznodruinonimanihepravicevtikatioziromav
njejposredovati,simersejepodeljevalatihalegitimitetanasilneemprinjihovemravnanju.
Kriminolokeraziskavekaejo,danaobsegnasiljavdruininimogoebistvenovplivatiskazenskopravnimi
ukrepi,temvepredvsemzzagotavljanjemsodelovanjarazlinihorganovinorganizacijinsstrokovnimdelom,ki
jevednousmerjenokdolgoroniureditviivljenjskihrazmerrtve.IntaciljZakonoprepreevanjunasiljavdruini
dosegazrazlinimiinstituti,karjepokazalatudianalizanjegovegadelovanjavtriletnemobdobju.
6.7.3Reitve
Zagotoviti je treba vejo ozaveenost javnosti o lovekovih pravicah, prepoznavanju oblik nasilja in
ukrepanjuzopernjega(krepitevizobraevalnevlogemedijevprizmanjevanjunasiljavdruini).

 Izpeljati je treba proces spreminjanja drubenih in kulturnih vzorcev vedenja obeh spolov za odstranitev
predsodkov, obiajev in druge prakse, ki temelji na ideji nadrejenosti/podrejenosti spolov ter na stereotipnih
vlogahobehspolov.
Zmanjatijetrebatveganoinkodljivoraboalkoholainprepovedanihdrog.
Skrajati je treba as prijavljanja in odkrivanja povzroiteljev nasilnih dejanj ter zagotoviti uinkovito
medinstitucionalnosodelovanje.
Izboljatijetrebazakonskovarstvoinzaitootroktermladihrtevspolnihzlorabsprimernejimi,predvsem
paimhitrejimireitvamivkazenskiincivilnizakonodaji.
Zagotoviti je treba specialistino usposobljenost vseh strokovnjakov, ki se vkljuujejo v obravnavo oseb z
izkunjonasilja(socialnodelo,policija,pravosodje,zdravstvo,olstvo,nevladnisektor).
Zagotovitijetrebazadostnasredstvazjavnimirazpisi,dabodoimelenevladneorganizacijemonostizvajati
euteeneprogramepomoiinrazvijatinoveoblike.
6.7.4Cilji
Vpredvidenemobdobjuveljavnostiresolucijejetemeljniciljdoseivejoozaveenostjavnostiolovekovih
pravicah, prepoznavanju oblik nasilja in ukrepanju zoper njega (krepitev izobraevalne vloge medijev pri
zmanjevanju nasilja v druini). Proces spreminjanja drubenih in kulturnih vzorcev vedenja in sprejemljivost
posameznih ravnanj obeh spolov je dolgotrajen z njim elimo v im veji mogoi meri odstraniti predsodke in
druge prakse, ki temeljijo na ideji nadrejenosti/podrejenosti spolov ter na stereotipnih vlogah obeh spolov.
Pomemben skupen cilj organov, ki delujemo na podroju nasilja v druini, pa je tudi skrajati as prijavljanja in
odkrivanja povzroiteljev nasilnih dejanj ter zagotoviti uinkovito medinstitucionalno sodelovanje, obenem pa
poveatiteviloraznovrstnihukrepovindejavnostizauinkovitopomotakortvamkottudipovzroiteljemnasilja
vdruini.
6.7.4.1Strategija/programpripravitiizobraevalnoinformativnogradivo
Kljunedejavnosti/ukrepi
Vsebine, povezane z ozaveanjem otrok in mladih o problematiki nasilja v druini bodo za poveanje
senzibilnostidovpraanjatemeljnihlovekovihpravicposameznika(nedotakljivosttelesneinduevnecelovitosti,
zasebnostiinosebnostnihpravic,pravicadoosebnegadostojanstvainvarnosti)sistematinovkljuenevsistem
izobraevanjanaprimarniinsekundarniravni.
Nosilec
Ministrstvozaizobraevanje,znanost,kulturoinport.
Sodelujoi
Ministrstvozadelo,druinoinsocialnezadeve,
MinistrstvozanotranjezadevePolicija.
Rokzaizvedbo
obdobje20132016.
Pokazateljzamerjenjeuspenosti
tevilo kurikularnih dokumentov, ki prispevajo k preseganju stereotipov, vsebin, povezanih s problematiko
nasilja,indokumentovzapridobivanjeprosocialnihveininznanjaonenasiljuteromirnemreevanjusporov.
6.7.4.2Strategija/programinformiratijavnost
Kljunedejavnosti/ukrepi
Spromocijskimgradivom,dostopnimnastratekihinformacijskihtokah(centrizasocialnodelo,zdravstveni
domovi, drutva upokojencev, nevladne organizacije ipd.) in spletnih straneh Ministrstva za delo, druino in
socialnezadevejetrebazagotovitizadostnoozaveenostprebivalstvaodeluvzatoiih,varnihhiahinkriznih
centrih, starevski odgovornosti in slubah, vkljuno z nevladnim sektorjem, na katere se lahko obrnemo po
nasvetalipomo.

Nosilec
Ministrstvozadelo,druinoinsocialnezadeve.
Sodelujoi
Ministrstvozaizobraevanje,znanost,kulturoinport,
Ministrstvozazdravje,
MinistrstvozanotranjezadevePolicija.
Rokzaizvedbo
obdobje20132014.
Pokazateljzamerjenjeuspenosti
izdelanopromocijskogradivoinposodobitevspletnihstrani.
6.7.4.3Strategija/programspecializiratikriznenamestitveinmreo
Kljunedejavnosti/ukrepi
Pristojnoministrstvomorazagotovitikapacitetezartvenasiljavdruinivokvirukriznihnamestitevtermreo
prilagoditi za uporabnike iz ranljivih drubenih skupin, kot so gibalno ovirani, stareji, osebe s posebnimi
potrebamiidr.
Nosilec
Ministrstvozadelo,druinoinsocialnezadeve.
Sodelujoi
Ministrstvozazdravje,
Ministrstvozaizobraevanje,znanost,kulturoinport,
MinistrstvozanotranjezadevePolicija.
Rokzaizvedbo
obdobje20132014.
Pokazateljzamerjenjeuspenosti
tevilonovihspecializiranihnamestitevzartvenasiljavdruini.
6.7.4.4Strategija/programpripraviticelovitoinformacijoopotekupostopkov
Kljunedejavnosti/ukrepi
Izdelava dokumenta, ki bo omogoil hiter vpogled v delovanje in pristojnosti posameznih organov in
organizacij, ki se sreujejo z rtvami nasilja in povzroitelji ter z drugimi udeleenci (druinski lani, prie ).
Dokument bo sluil tudi kot usmeritev za vse, ki imajo izkunjo z nasiljem v druini, pa ne vedo, na katero
institucijonajseobrnejopopomo(centrizasocialnodelo,policija,svetovalnaslubavoli,patronanasluba
idr.).
Nosilec
Ministrstvozadelo,druinoinsocialnezadeve.
Sodelujoi
Ministrstvozazdravje,
MinistrstvozanotranjezadevePolicija,

Ministrstvozapravosodjeinjavnoupravo.
Rokzaizvedbo
obdobje20132015.
Pokazateljzamerjenjeuspenosti
izdelavaskupnegadokumenta.
6.7.4.5Strategija/programanalizazakonskegavarstvartevdruinskeganasilja
Kljunedejavnosti/ukrepi
Izdelava analize ustreznosti in predlog reitev za izboljanje varstva in zaite ranljivih skupin rtev
druinskeganasiljavokvirukazenskeincivilnezakonodaje.
Nosilec
Ministrstvozapravosodjeinjavnoupravo.
Sodelujoi
MinistrstvozanotranjezadevePolicija,
Ministrstvodelo,druinoinsocialnezadeve.
Rokzaizvedbo
obdobje20132015.
Pokazateljzamerjenjeuspenosti
izdelavaanalizezakonskegavarstvartevdruinskeganasiljavokvirukazenskeincivilnezakonodaje.
6.8Varstvookolja
6.8.1Opisproblema
Ena od temeljnih nalog EU in Republike Slovenije je, da spodbujata visoko raven varstva in izboljanje
kakovosti okolja in ju zagotavljata v skladu z naelom trajnostnega razvoja. Iz Pogodbe o Evropski uniji (PEU)
izhajajo naslednja temeljna okoljevarstvena naela: (1) previdnostno naelo, (2) naelo preventivnega
ukrepanja/delovanja, (3) naelo prednostnega obravnavanja okoljske kode pri viru in (4) naelo
onesnaevalec/povzroiteljplaaobremenitve.
Zdravo ivljenjsko okolje je temeljni pogoj za preivetje ekosistemov, loveka in drube nasploh. Pojem
varstva okolja v najirem pomenu zajema varovanje ljudi, ivali, rastlin, naravnih in drugih virov. ezmerno
obremenjevanjeokoljajetesnopovezanosstrukturiranostjoinfunkcioniranjemmodernihdrub,njihovoprofitno
ekonomsko usmerjenostjo ter velikim potronitvom. Varstvo okolja ima svojo ceno, ki pa se ji hoe vse ve
gospodarskih subjektov pa tudi posameznikov zavestno izogniti, s tem pa obremenjujejo in uniujejo okolje ter
posledino krijo zakonodajo. Drubene spremembe so terjale spremembe in prilagoditve zakonodaje na
podroju varstva okolja. Teko pa bi trdili, da so nam te spremembe prile v zavest. Kazenski zakonik (KZ1
UPB2UradnilistRS,t.50/12)vpoglavjuKaznivadejanjazoperokolje,prostorinnaravnedobrineobsega15
lenov, kar nekaj dolob, povezanih z okoljskimi kritvami pa lahko najdemo tudi v poglavju s kaznivimi dejanji
zoper splono varnost ljudi in premoenja. Spremembam pa se je hitro prilagodila ekoloka kriminaliteta, v
zadnjem asu je vedno bolj razirjena organizirana ekoloka kriminaliteta. O organizirani ekoloki kriminaliteti
govorimo,kopridedoinfiltracijeorganiziranihkriminalnihzdrubvgospodarskosferooziromakosetazdruis
korporacijskoekolokokriminalitetozenimsamimnamenomustvarjanjemzasluka.Predstavnikikorporacijin
podjetij lastno tveganje prenaajo na organizirane kriminalne skupine, ki namesto njih poskrbijo za izginotje
problematinihodpadkov,edinavezmednjimipajedenarnatransakcijazaopravljenodelo,inetajevelikokrat
prikritainrazdrobljena.epravjevzadnjitrehletihizpregledabazepolicijskestatistikerazvidenporastekoloke
kriminalitete,analizadesetletnegaobdobjarazkrijenenehnonihanjetevilakaznivihdejanjzoperokolje,prostor
in naravne dobrine. Pozitiven premik pa predstavlja pobuda nevladnih organizacij za vseslovensko akcijo
OistimoSlovenijovenemdnevuinpredvsemnjenaizvedba,kiniimelapozitivnegauinkalenaienjeokolja,
sajebeleimotudiopazenporastprijavljanjakaznivihdejanjspodrojavarstvaokolja.

KljuniprobleminapodrojuvarstvaokoljavRepublikiSlovenijisoobsenotemnopoljeodkrivanjakriteljev,
realna(ne)mokaznizakritelje,kadrovsketeaveinstitucij,splonaraven(ne)ozaveenostiovarovanjuokolja
ter nezadostna usklajenost oziroma ustreznost delovanja pristojnih institucij ob obravnavanju zadev s tega
podroja.
6.8.2Vzroki
Odsotnost sistematinega odkrivanja in proaktivnega prepreevanja kaznivih dejanj in drugih ravnanj, ki
predstavljajonevarnostzaokolje,
premajhenkrogpravnihsubjektov,kipozakonusmejoodkrivatiinpredlagativpostopekoprekrkukritelje
okoljskezakonodaje,
prenizkastopnjatveganjazakriteljepredpisovspodrojavarstvaokolja.
6.8.3Reitve
Poveanje operativnega sodelovanja med policijo, inpektoratom za okolje in prostor, pristojnimi
samoupravnimilokalnimiskupnostmiterdrugimiinstitucijami,
poveanje sodelovanja z nevladnimi okoljevarstvenimi organizacijami ter uporaba ukrepov situacijske
prevencijekriminalitetezoperokolje,
raziritev kroga predlagateljev v postopek o prekrku in zagotovitev ustreznega mehanizma za njihovo
motiviranjezadelo.
6.8.4Cilji
Priobravnavanjukritevspodrojavarstvaokoljajetrebaustreznouskladitiinizboljatidelovanjeinprotokole
vsehpristojnihinstitucijzaoptimizacijopreiskanostidejanj,katerihposledicajeogroanjeokolja.
6.8.4.1Strategija/programizdelavaoperativneganartasodelovanja
Za implementacijo predvidenih reitev bomo izdelali program operativnega narta sodelovanja med vsemi
subjektizazagotovitevintenzivnejegainuinkovitejegaukrepanjazoperkriteljeokoljskezakonodaje.
Kljunedejavnosti/ukrepi
Izdelava operativnega narta sodelovanja med organi pri pregonu kaznivih dejanj in prekrkov s podroja
varstvaokoljanapodlagianalizeResolucijeonacionalnemprogramuprepreevanjainzatiranjakriminaliteteza
obdobje20072011.
Nosilecinsodelujoi
Nosilec
MinistrstvozanotranjezadevePolicija.
Sodelujoi
Ministrstvozakmetijstvoinokolje,
Ministrstvozaobrambo,
nevladneokoljevarstveneorganizacije,
ribikedruine,lovskeingozdarskeorganizacije.
Rokzaizvedbo
leto2013
20132016.
Pokazateljzamerjenjeuspenosti
izdelanoperativninart,

spremljanjesodelovanja.
6.8.4.2Strategija/programizdelavaprogramavkljuevanjazainteresiranihnevladnihorganizacij
Kljunedejavnosti/ukrepi
Izdelavaprogramavkljuevanjazainteresiranihnevladnihorganizacijvizvajanjenadzoranadkriteljiokoljske
zakonodaje s pripravo ustreznih zakonskih sprememb v smeri iritve tevila predlagateljev in njihovega
participiranjapripobranihkaznih.
Nosilecinsodelujoi
Nosilec
Ministrstvozapravosodjeinjavnoupravo.
Sodelujo
MinistrstvozanotranjezadevePolicija,
Ministrstvozakmetijstvoinokolje,
Ministrstvozaobrambo,
nevladneokoljevarstveneorganizacije,
ribikedruine,lovskeingozdarskeorganizacije.
Rokzaizvedbo
leto2013.
Pokazateljzamerjenjeuspenosti
izdelanprogram,
spremenjenazakonodaja,
tevilosproenihpostopkovoprekrkuinpodanihkazenskihovadbsstraninevladnihorganizacij.
6.9Pomortvamkaznivihdejanj
6.9.1Opisproblema
Uinkovita pomo rtvam kaznivih dejanj ni pomembna le z vidika zagotavljanja varnosti in celovite pomoi
posameznikomvstiski,temvejetotudipotdoprepoznavanja,odkrivanjainprijavljanjanasilnihoziromakaznivih
dejanj. Dravni organi in nevladne organizacije morajo ob usklajenem in enotnem delovanju zagotavljati
uinkovito obravnavo rtev kaznivih dejanj, ki je prilagojena individualnim potrebam in okoliinam rtev ter
zajema psihosocialne, terapevtske, svetovalne, nastanitvene, materialne in druge oblike pomoi. Vzpostavljen
mora biti uinkovit in dober sistem pomoi, ki rtvam kaznivih dejanj zagotavlja obutek varnosti, sprejetosti in
spotovanja.Prinartovanjupomoirtvamkaznivihdejanjjeeposebnopozornostinvarstvotrebanamenjati
najboljranljivimskupinamljudi,predvsemotrokominmladostnikom,starejimosebaminenskam.Upotevatije
treba,dasenasiljepojavljavrazlinihoblikah(telesno,psihino,spolno,ekonomsko,zanemarjanje),zatomorajo
tako pristopi in mehanizmi prepreevanja in zatiranja nasilja oziroma kriminalitete kot oblike pomoi biti
raznovrstniinrazvitinarazlinihstrokovnihpodrojih.
6.9.2Vzroki
Vkazenskempravujeedolgojasno,daprioziromartevvkazenskempostopkunimogoeobravnavatikot
enooddokaznihsredstev,sajgrezaljudizzajamenimitemeljnimilovekovimipravicamiinsvoboinami.
Prvarazmiljanjaozaitipri(invtemokvirutudirtev)vprimerljivihevropskihzakonodajahinvtemokviru
tudivslovenskemZakonuokazenskempostopkupomenijodolobeooprostitvahdolnostiprievanja(naprimer
236. in 238. len Zakona o kazenskem postopku). Nadaljnji korak pomenijo dolobe Zakona o kazenskem
postopkuvzvezistakoimenovanimiposebejobutljivimipriamioziromartvami(naprimeretrtiodstavek178.
lena in peti odstavek 331. lena Zakona o kazenskem postopku). V ta sklop sodijo tudi dolobe tretjega in
etrtega odstavka 65. lena ter etrtega odstavka 240. lena Zakona o kazenskem postopku, ki doloenim

skupinamtakoimenovanihranljivihrtevomogoajo,daimajooduvedbekazenskegapostopkapooblaenca,ki
skrbizanjihovepravicevkazenskempostopku.Mladoletnimrtvamkaznivihdejanjintudidrugimosebam,kiso
rtvenasilja,paomogoajo,dajeobnjihtakovpredkazenskemkottudikazenskempostopkunavzoaoseba,ki
jitakartevzaupa.Pravzadnjejenamenjenousklajenemu,multidisciplinarnemudelovanjuinpovezovanju,sajje
oseba, ki ji taka rtev zaupa lahko tudi predstavnik nevladne organizacije, ki se ukvarja s pomojo rtvam
kaznivihdejanj.
Vzvezizzaito,meddrugimtudiranljivih,rtevkaznivihdejanjsopomembnedolobe141.alenain240.a
lena Zakona o kazenskem postopku ter Zakona o zaiti pri, ki v okviru predkazenskega in kazenskega
postopkaomogoajozaitoogroenihpriinvtemokvirutudiogroenihrtev.
Navedenopomeni,dadolobeZakonaokazenskempostopkuomogoajoustreznoobravnavoterzaitotudi
priam(okodovancemoziromartvam),kisoobravnavanekotposebejobutljivezaradisvojemladostializaradi
dejstva,dasortvedoloenevrstekaznivihdejanj,alipazaradiokoliinkonkretnegaprimeraalirazmerjamed
prio in obdolencem. Prav tako dolobe Zakona o kazenskem postopku omogoajo tudi multidisciplinarno
obravnavortevvobsegu,kijevpredkazenskeminkazenskempostopkumogoinsmiseln.
Seveda pa je vpraanje ustrezne obravnave in pomoi rtvam kaznivih dejanj in prekrkov ire od njihove
obravnavevkazenskempostopku,zatojezasistematinoincelostnoobravnavoternudenjestrokovnepomoi
rtvam predvsem pomemben tudi Zakon o prepreevanju nasilja v druini, ki je pozornost obravnave s storilca
kaznivegadejanjapreusmerilnartevinnarazvojustreznihoblikpomoiindela.
Zuveljavitvijozakonasejepodrojezaiteinpomoirtvamrazvilovsmerivejeobutljivostiinpozornosti
do rtev kaznivih dejanj, veje strokovne kompetentnosti posameznih organov in organizacij, boljega
medresorskega povezovanja, hitrejega odzivanja, zagotavljanja timske obravnave, irjenja mree kriznih
namestitevinustreznegastrokovnegaizobraevanjanarazlinihpodrojih.Napodrojusocialnestrokestabila
izdanadvapomembnadokumenta,insicerStrokovnesmernicezadelocentrovzasocialnodeloprizaitiotrok
prednasiljemvdruiniinStrokovnaizhodiazadelozodraslimirtvamiinpovzroiteljinasiljavdruini.
Pomembno je, da se posamezni organi in nevladne organizacije, ki pomagajo rtvam kaznivih dejanj, ne
zadovoljijozdoseenimstrokovnimznanjeminravnanjem,ampaknenehnoteijokrazvojustrokeinuinkovitih
oblikpomoitersodelovanju.Usklajenodelovanjerazlinihorganovinnevladnihorganizacijjenajboljuinkovita
oblika pomoi rtvam kaznivih dejanj. Ne gre spregledati, da pomo rtvam pomeni tudi delo s povzroitelji
nasilja.
Glede obravnavanja rtev kaznivih dejanj in zagotavljanja pomoi je pomemben tudi Zakon o odkodnini
rtvamkaznivihdejanj(ZOZKDUradnilistRS,t.101/05),kirtvamkaznivihdejanjzelementinasiljaomogoa
pridobitevodkodnineoddrave,kadarnimogoepriakovatipoplailaodstorilcatakegakaznivegadejanja.Na
tem podroju je bil s spremembami in dopolnitvami navedenega zakona iz leta 2010 (Uradni list RS, t. 86/10)
ranljivim drubenim skupinam (otrokom, invalidom in rtvam nasilja v druini) omogoen tudi laji odstop do
odkodnine,kijozaradiosebnihlastnostitejeuveljavljajo.
6.9.3Reitve
Zauinkovitopomortvamkaznivihdejanjjevprvivrstipotrebnoozaveanjejavnostiolovekovihpravicah,
prepoznavanjuobliknasiljainoblikahpomoi.rtvekaznivihdejanjjetrebaustreznoinformirati,jimdajatimoter
razvijativeinezafunkcionalno,kvalitetnoindostojnovsakdanjeivljenje.Prizadevanjastrokovnihslubmorajo
biti v smeri prepreevanja socialnega izkljuevanja in sekundarne viktimizacije rtev kaznivih dejanj. V okviru
kazenskeincivilnezakonodajejetrebaprouitipotrebopoizboljanjuzakonskegavarstvartevinzagotavljanju
prednostne obravnave. Na tem podroju je treba zagotavljati uinkoviteje odkrivanje in hitreje prijavljanje
kaznivihdejanj.Uinkoviteoblikepomoirtvamkaznivihdejanjzagotavljajomedinstitucionalnopovezovanjein
sodelovanje, skupna nartovanja dejavnosti in ukrepov ter skupna strokovna izobraevanja razlinih organizacij
(sociala, policija, pravosodje, olstvo, zdravstvo, nevladni sektor). rtvam kaznivih dejanj je treba omogoiti
razlineoblikesvetovanjainpomoi,pravtakopajetrebapsihosocialnopomozagotavljatitudipovzroiteljem
nasiljaterjihvkljuevativtreningesocialnihvein.
6.9.4Cilji
Zagotovitijetrebaustreznoobveanjeinozaveanjejavnostiinrtevkaznivihdejanjolovekovihpravicah,
o oblikah nasilja in o mogoih oblikah pomoi ter organizacijah, ki jo izvajajo. Spreminjati in prilagoditi je treba
pravosodni sistem na nain, da bo omogoal boljo zakonsko varstvo in prednostno obravnavo rtev kaznivih
dejanj. Razvijati je treba ustrezne psihosocialne programe tako za rtve kot povzroitelje nasilja in prilagoditi
mreo institucij, ki nudijo pomo ljudem v stiski. Spodbujati in zagotavljati je treba medresorska strokovna
izobraevanjaterrazvijatiskupnanartovanjadejavnostiinanalizedela.
6.9.4.1Strategija/programinformiranjeinozaveanjejavnostiterrtevkaznivihdejanj

Kljunedejavnosti/ukrepi
Vokviruizvajanjaprimarnesocialnepreventivnedejavnostiozaveatijavnostineposebejnajboljranljive
skupineljudionjihovihosnovnihpravicahdovarnosti,spotovanja,dostojanstva,nedotakljivosti,zasebnostiitd.
Gledenaporastnasiljanadstarejimijetrebaposebnopozornostnamenitiozaveanjustarejihljudionjihovih
pravicah,ooblikahnasiljainmogoihoblikahpomoi.
Opolnomoiti je treba rtve kaznivih dejanj, jim pomagati s posredovanjem informacij, znanj in vein za
samostojnoinkvalitetnoivljenje.Omogoitijimjetreba,daostanejovsvojemokolju,daseneumikajoinbeijo
predpovzroiteljinasilja.
Javnost je treba informirati o oblikah socialnovarstvenih storitev in o izvajanju javnih pooblastil centrov za
socialno delo pri nudenju zaite in pomoi ljudem v stiski (prijava kaznivega dejanja po uradni dolnosti, prva
socialnapomo,osebnapomo,pomodruinizadom,kriznenamestitve).
Javnostijetrebapredstavitidelovanjerazlinihprogramovnevladnihorganizacijnapodrojuobravnavertev
kaznivihdejanjoziromanasilja.
Nosilecinsodelujoi
Nosilec
Ministrstvozadelo,druinoinsocialnezadeve.
Sodelujoi
Ministrstvozanotranjezadeve.
Rokzaizvedbo
stalnanaloga.
Pokazateljazamerjenjeuspenosti
izdelano promocijsko gradivo, ki prispeva k ozaveanju o osnovnih lovekovih pravicah, o pravici do
varnosti,nedotakljivostiinspotovanja,omogoihoblikahpomoi,programihinorganizacijah,kijihizvajajo.
objavevmedijih(izjave,prispevki,novinarskekonference).
6.9.4.2Strategija/programusklajenomedresorskodelovanjenapodrojuobravnavertevkaznivihdejanjin
skupnastrokovnaizobraevanja
Kljunedejavnosti/ukrepi
Izvajati je treba usklajene dejavnosti in ukrepe na podroju obravnave rtev kaznivih dejanj, k emur
prispevajopredvsemskupnastrokovnaizobraevanjainskupnanartovanjastrokovnihnalogindejavnosti.
Vsak na svojem podroju (sociala, pravosodje, policija, zdravstvo, olstvo, nevladni sektor) mora izvajati
redneevalvacijestrokovnegadela,odpravljatipomanjkljivostiinnepravilnostiterrazvijatidoktrinosvojegadelaob
sodelovanjudrugihresorskihslub.
Nosilecinsodelujoi
Nosilec
Ministrstvozadelo,druinoinsocialnezadeve.
Sodelujoi
MinistrstvozanotranjezadevePolicija,
Ministrstvozapravosodjeinjavnoupravo,
Ministrstvozazdravje,
Ministrstvozaizobraevanje,znanost,kulturoinport.

Rokzaizvedbo
stalnanaloga.
Pokazateljazamerjenjeuspenosti
tevilomedresorskihizobraevanjinposvetov,
teviloizobraevanjnatemopomoirtvamin/alipovzroiteljemkaznivihdejanj,izvedenihnaposameznih
strokovnihpodrojih(sociala,policija,pravosodje,nevladnisektor).
6.9.4.3Strategija/programrazvijanjeprogramovpsihosocialnepomoiinkriznihnamestitevzaljudivstiski
Kljunedejavnosti/ukrepi
Specializiratijetrebakriznenamestitvezaspecifineskupineljudivstiski(starejeosebe,invalidi,osebes
teavami v duevnem zdravju, mladoletniki, ki zaradi neurejenih druinskih razmer oziroma ustvenih in
vedenjskihteavpovzroajonasilje).
Razvijatijetrebaspecializiraneprogramepomoizapovzroiteljenasilja,predvsempsihosocialnopomoin
svetovanjetertreningesocialnihvein.
Na podroju vzgojnoizobraevalnih zavodov je treba razvijati dodatne programe vzgoje, izobraevanja in
strokovne pomoi za otroke in mladostnike s ustvenimi in vedenjskimi teavami, ki bodo prilagojeni njihovim
specifinimpotrebamoziromateavam.
Nosilecinsodelujoi
Nosilec
Ministrstvozadelo,druinoinsocialnezadeve.
Sodelujoi
Ministrstvozazdravje,
Ministrstvozaizobraevanje,znanost,kulturoinport.
Rokzaizvedbo
stalnanaloga.
Pokazateljizamerjenjeuspenosti
tevilo mogoih kriznih namestitev za specifine skupine ljudi v stiskah (mladoletniki z izreenim ukrepom
prepoved priblievanja, otroci s tejimi in kombiniranimi motnjami, stareje osebe, invalidi, osebe s teavami v
duevnemzdravju),
tevilosofinanciranihprogramovizvajanjapsihosocialnepomoirtvamkaznivihdejanj,
tevilosofinanciranihprogramov,namenjenihpovzroiteljemnasilja,
tevilo novih programov za rtve kaznivih dejanj v obstojei mrei institucionalne obravnave, predvsem za
ogroeneotrokeinmladostnike,kiizhajajoizdisfunkcionalnihdruin(napodroju(olstva,sociale,zdravstva).
6.10Strahpredkriminaliteto
6.10.1Opisproblema
Prirazvijanjupreventivnihprogramovjetrebaupotevatitudistrahpredkriminaliteto.Negledenato,alijeta
strahutemeljenaline,jevnaidrubieprisoten.Obutkiogroenostiinstrahpredviktimizacijoobremenjujejo
dravljane, predvsem stareje in tiste iz bolj ogroenih skupin. Ni namre nujno, da samo najbolj hude oblike
kriminalitete vzbujajo strah, nelagodje in obutke ogroenosti. Tudi druge oblike vedenja, ki po definiciji niso
kazniva dejanja, motijo dravljane v njihovem vsakdanjiku in pomenijo gronjo njihovemu dobremu poutju in
varnosti. Strah pred kriminaliteto zmanjuje zaupanje dravljanov v skupnost, omejuje ekonomski razvoj in
zmanjujekakovostivljenja.Medijiimajopomembnovlogopriustvarjanjuobutkaogroenosti,kajtiljudjesina
podlagi informacij ustvarijo sliko o drubeni realnosti. Pogosto poroanje o kriminaliteti in senzacionalizem

vplivatanazaznavonevarnostivdrubi.Medijiimajokljunovlogopriinformiranjuljudiokriminalitetiinmonostih
zanjenoprepreevanje,vendarobstajanevarnostpretiranegadramatiziranjanekaterihoblikkriminalitete.Zaradi
tega je treba sprejeti take ukrepe, da bodo v sodelovanju z mediji okrepili promocijo samozaitnih ukrepov in
varnostikotskupnedobrine.Pravtakojetrebazagotoviti,dabodopreventivniprogramipredstavljenivmedijihin
dostopnivsemljudem.
Kriminalitetajedelvsehsodobnihdrub.Vzadnjihpetnajstihletihnaraateviloprijavljenihkaznivihdejanjv
Sloveniji.Strahpredkriminalitetooziromaobutkiogroenostivodijovoitke,dadravaniuinkovitanapodroju
odzivanja na kriminaliteto. Raziskave o strahu pred kriminaliteto kaejo, da na strah pred kriminaliteto vplivajo
naslednji dejavniki: socialne mree, socialni kapital, neurejenost soseske, zaupanje v javne institucije,
vznemirjenostzaradikriminalitete,sposobnostsamoobrambe,viktimizacija(neposrednaindeljena),starost,spol
drubenoekonomskipoloajinvrstaviktimiziranostioziromaposlediceviktimizacijevpreteklosti,ocenamonosti
zaviktimizacijovprihodnostiinizvajanjepreventivnihukrepovinprogramov.
Kriminalna prevencija mora biti sestavni del socialne politike, kar obsega zagotavljanje kakovosti ivljenja,
zagotavljanje socialne varnosti, zagotavljanje zdravstvene varnosti, zagotavljanje izobraevalnega sistema,
zaito in pomo rizinim skupinam ter programe vkljuevanja marginalnih drubenih skupin. Prav tako je
potrebnausklajenostzzaposlovalnoinekonomskopolitiko.
Strahpredkriminalitetovplivanakakovostivljenja.Ljudjesenagibajoktemu,daprilagodijosvojeobnaanje
strahu pred kriminaliteto (na primer izogibajo se doloenim krajem in dejavnostim, varujejo sami sebe in svojo
lastnino). Strah pred kriminaliteto vpliva tudi na osebno uinkovitost oziroma uspenost in produktivnost ljudi v
vsakdanjemivljenju,najsibodorazlogizanjobjektivnialisubjektivni.
6.10.2Vzroki
Vzroki strahu pred kriminaliteto so tevilni. Najpogosteji dejavniki, ki vplivajo na strah pred kriminaliteto, so
povezani z izkunjo s kriminaliteto (viktimiziranost), pri emer je pomembna subjektivna ocena okodovanca o
posledicahinvplivuviktimizacijenanjegovoivljenjeindelo.Nastrahpredkriminalitetoimajovelikvplivmediji,ki
predstavljajo senzacionalistine primere kriminalitete in s tem ustvarjajo sliko, da so najhuja kazniva dejanja
prisotna v velikem obsegu in da obstaja velika verjetnost, da bodo ljudje postali rtve takih kaznivih dejanj.
Pomembno vlogo pri ustvarjanju obutkov ogroenosti oziroma strahu pred kriminaliteto imajo tudi policija,
dravno toilstvo in sodie, saj okodovanci elijo, da bi ti odkrili storilce, jih obvladali in ustrezno kaznovali.
Poleg tega je pri zmanjevanju strahu pred kriminaliteto pomembno poudariti tudi ustrezno obravnavo
okodovancev kaznivih dejanj na policiji in kasneje v kazenskem postopku z namenom prepreevanja
sekundarneviktimizacijeinzagotavljanjavarnostiokodovancevinprivkazenskihpostopkih.
Ugotovitveraziskavgledestrahupredkriminaliteto
Vtudijahostrahupredkriminalitetosepriblinoenatretjinaudeleencevbojikriminalitete.Topotrjujetudi
zadnjatudijaizleta2010.
Pomembnojespremljanjeodzivovokodovancevinrtevoziromaravnistrahupredkriminalitetopriljudeh,
sajugotovitvetudijkaejo,daseljudjenarazlineoblikekriminaliteterazlinoodzivajo.Okodovanciinrtvev
povezavi s strahom pred kriminaliteto najpogosteje izpostavljajo premoenjske delikte (tatvine, vlomi in ropi) in
spolnedelikte.
Strahu pred kriminaliteto ne povzroa le stopnja kriminalitete, ampak tudi socialni problemi na lokalni in
nacionalniravni.TisosevzadnjihdvehletihzaradiekonomskekrizepovealitudivRepublikiSloveniji.
Raziskave kaejo, da je v Sloveniji strah pred kriminaliteto povezan s tekmovalnostjo, egoizmom,
pojmovanjemtujcevkotviranevarnostiipd.
Ugotovitve tudij kaejo, da je zakonito in legitimno delovanje institucij povezano s strahom pred
kriminaliteto. V primeru, ko institucije formalnega drubenega nadzorstva (policija, toilstvo, sodstvo) niso
uinkovite,ljudjedobijoobutek,dajimvprimeruviktimizacijenebodopomagale.
Pristrahupredkriminalitetojezelopomembnotudiustreznoodzivanjenaboljzapleteneoblikekriminalitete
(naprimernagospodarskokriminaliteto,organiziranokriminaliteto,korupcijoitd.)inustvarjanjeboljvarnedrube
nasploh.
Strah pred kriminaliteto je treba obvladovati, da ne pride do pojava tako imenovanega ''pretiranega
samovarovanja''inburnihodzivovnaposameznevarnostneprobleme.
tudije kaejo, da sta pomembni legitimnost vseh drubenih institucij in kakovost storitev institucij
formalnegadrubeneganadzorstvavodnosudookodovancev,rtve,storilcev,priindrugih.

6.10.3Reitve
tudije kaejo, da socialne mree, socialni kapital, neurejenost soseske, zaupanje v javne institucije,
vznemirjenostzaradikriminalitete,sposobnostsamoobrambe,viktimizacija(neposrednaindeljena),starost,spol,
drubenoekonomskipoloajinvrstaviktimiziranostioziromaposlediceviktimizacijevpreteklosti,ocenamonosti
zaviktimizacijovprihodnostiinizvajanjepreventivnihukrepovinprogramovvplivajonazmanjanjestrahupred
kriminaliteto.
Vsodelovanjuzmedijijetrebapredstavitiuinkovitepreventivneprogrameinukrepezasamovarovanje.
rtvam kaznivih dejanj je treba omogoiti im bolj kakovostno pomo dravnih organov in nevladnih
organizacij,gledenaokoliineokodovanjainposledice.
Policijsko delo v skupnosti je trenutno eden izmed osrednjih konceptov pri (policijskem) prepreevanju
kriminaliteteinzmanjevanjustrahuprednjo.
Novipristopispopadanjasstrahompredkriminalitetozahtevajoveodgovornostijavnostiterpartnerstvomed
policijo,javnostjoindrugimistrokovnjaki.
6.10.4Cilji
Zagotavljati je treba varnost ljudem in izvajati ukrepe za zmanjevanje obutkov ogroenosti z ustreznim
delom policije in kazenskega pravosodja ter s kakovostnim izvajanjem programov za rtve in okodovance
kaznivihdejanj.
6.10.4.1Strategija/programizvajanjeviktimizacijsketudije
Voditijetrebadejavnostizaspremljanjestrahupredkriminaliteto,zatoboStatistiniuradRepublikeSlovenije
izvajalmednarodnoviktimizacijskotudijo.
Kljunedejavnosti/ukrepi
StatistiniuradRSizvajamednarodnoviktimizacijskotudijo.Raziskovalneinstitucijeanalizirajotrendestrahu
predkriminalitetovSloveniji.
Nosilecinsodelujoi
Nosilec
StatistiniuradRepublikeSlovenije.
Sodelujoi
raziskovalneintitucije.
Rokzaizvedbo
stalnanaloga.
Pokazateljizamerjenjeuspenosti
opravljenaraziskavainpredstavitevrezultatov.
6.10.4.2Strategija/programzmanjatistrahpredkriminaliteto
Voditi je treba dejavnosti za zmanjevanje strahu pred kriminaliteto, razvijati pa tudi programe za pomo
rtvamkaznivihdejanj,priemerjepomembnoaktivnosodelovanjevladnihinnevladnihorganizacij.
Kljunedejavnosti/ukrepi
pripraviti je treba programe, ki bodo glede na ugotovljene vzroke za strah pred kriminaliteto zmanjevali
obutek strahu in/ali obutek ogroenosti tako pri osebah, ki so bile rtve kaznivega dejanja oziroma so bile
okodovaneznjim,kottudizaosebe,kienisobileokodovane,utijopastrahpredkriminaliteto
izvedbapreventivnihprogramovinprogramovozaveanjadravljanov.
Nosilecinsodelujoi

Nosilec
MinistrstvozanotranjezadevePolicija.
Sodelujoi
Ministrstvozadelo,druinoinsocialnezadeve,
samoupravnelokalneskupnosti,
zdruenjaobin,
raziskovalneinstitucije.
Rokzaizvedbo
leto2013,
obdobje20142016.
Pokazateljazamerjenjeuspenosti
pripravljeniinsprejetiprogrami,
manjiodstotekprebivalcev,kiutijostrahpredkriminaliteto.
6.10.4.3Strategija/programobveanjevmedijih
Vmedijihjetrebaobjavljatiprispevkeomogoihnainihzmanjanjatveganja,daposameznikpostanertev
kaznivega dejanja. Pri tem naj aktivno sodelujejo tako pristojni organi kot tudi predstavniki raziskovalnih in
izobraevalnih institucij, ki podroje strahu prouujejo in se zavedajo negativnega uinka napanega
interpretiranjainprikazovanjapodatkovokriminalitetiprimedijih.
Kljunedejavnosti/ukrepi
Izvajatiobjavepreventivnihvsebinskonkretnimiciljipoposameznihskupinahkaznivihdejanjinokodovancev
ingledenatopredvidetikonkretnemedijskedejavnosti.
Nosilecinsodelujoi
Nosilec
MinistrstvozanotranjezadevePolicija.
Sodelujoi
Ministrstvozadelo,druinoinsocialnezadeve,
Ministrstvozaizobraevanje,znanost,kulturoinport,
raziskovalneinstitucije.
Rokzaizvedbo
obdobje20132016.
Pokazateljazamerjenjeuspenosti
teviloprispevkovvmedijih,pripravljenihvsodelovanjuspristojnimivladnimiinnevladnimiinstitucijamiter
drugimistrokovnjaki,
rezultatinovihtudijostrahupredkriminaliteto(vplivmedijev).
6.11Odvzempremoenjskekoristi
6.11.1Opisproblema

Glavni motiv podjetniko organizirane kriminalne dejavnosti je finanni dobiek oziroma pridobivanje
premoenjske koristi. Ta spodbuja storilce k nadaljnjim kaznivim dejanjem, da bi dosegli e veji dobiek,
katerega izvor prikrivajo s pranjem denarja. Odkrivanje in odvzem premoenjske koristi, pridobljene s kaznivim
dejanjemalizaradinjega,oziromapremoenja,kiustrezatakikoristi,jenajuinkovitejesredstvozaomejevanje
najhujih in organiziranih oblik kriminalitete. V mednarodnih dokumentih in primerjalnih ureditvah pa vse bolj
izstopatudispoznanje,dajepotrebnatudiuvedbaustreznihpravnihpodlagzatakoimenovanirazirjeniodvzem
premoenjanezakonitegaizvora.
6.11.2Vzroki
Neusklajeno delovanje pristojnih dravnih organov v zvezi z odkrivanjem, zaasnim zavarovanjem in
odvzemompremoenjskekoristi,pridobljeneskaznivimdejanjemalizaradinjega
nepoznavanjeinnerazumevanjepomenazakonskopredvidenihukrepovzaodkrivanje,zaasnozavarovanje
inodvzempremoenjskekoristivpredkazenskeminkazenskempostopku
Neobstoj pravnih podlag za tako imenovani razirjeni odvzem premoenja nezakonitega izvora v civilnem
postopku.
6.11.3Reitve
Z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o kazenskem postopku (Uradni list RS, t. 77/09 v
nadaljevanju ZKPJ) je bil tudi z namenom poveanja uinkovitosti tako imenovanih finannih preiskav v
predkazenskeminkazenskempostopkuterposledinozaasnegazasegainodvzemapremoenja,pridobljenega
skaznivimdejanjemalizaradinjega,dopolnjen160.alenZKP.Tako160.alenZKPpospremembiizleta2009
izrecnodoloa,dadravnitoileclahkozobvezniminavodili,strokovnimimnenjiterpredlogizazbiranjeobvestil
in izvedbo preostalih ukrepov poleg policije usmerja tudi druge pristojne dravne organe in institucije s podroij
davkov, carin, finannega poslovanja, vrednostnih papirjev, varstva konkurence, prepreevanja pranja denarja,
prepreevanja korupcije, prepovedanih drog in inpekcijskega nadzora. Navedene organe in institucije lahko
dravnitoilecpotemodstavkuusmerjabrezpisneodredbeoustanovitvispecializiranepreiskovalneskupine,saj
gre za manj zapletene zadeve, kjer zaetni dogovor o dalj asa trajajoem usmerjenem delovanju navedenih
organov in institucij ni potreben, dravni toilec pa oceni, da potrebuje tudi usmerjeno sodelovanje katerega od
navedenih organov oziroma institucij. e meni, da gre za zapletenejo zadevo, ki terja dalj asa trajajoe
usmerjeno delovanje ve navedenih organov, pa lahko vodji dravnega toilstva predlaga ustanovitev
specializiranepreiskovalneskupine.Grepredvsemzaprimerezahtevnihkaznivihdejanjspodroijgospodarstva,
organiziranega kriminala in korupcije. Navedena podroja so doloena s primeri, torej bo specializirano
preiskovalno skupino po presoji vodje dravnega toilstva mogoe oblikovati tudi v zvezi z drugimi zahtevnimi
kaznivimidejanji.
Na podlagi navedenega lena je bila sprejeta in uveljavljena tudi Uredba o sodelovanju dravnega toilstva,
policije in drugih pristojnih dravnih organov in institucij pri odkrivanju in pregonu storilcev kaznivih dejanj ter
delovanju specializiranih in skupnih preiskovalnih skupin (Uradni list RS, t. 83/10), ki operativno podrobneje
doloa usmerjanje navedenih organov s strani dravnega toilca, sodelovanje v specializiranih preiskovalnih
skupinahterposebejtudisodelovanjevzvezizzavarovanjemodvzemapremoenjskekoristi.
Navedeni dosedanji ukrepi iz pristojnosti Ministrstva za pravosodje in javno upravo omogoajo uinkoviteje
izvajanje ukrepov pristojnih organov v predkazenskem in kazenskem postopku na obravnavanem podroju, saj
dravnemutoilcuinpolicijipritakoimenovanihfinannihpreiskavahomogoajoiresodelovanjetudizdrugimi
organispodroijdavkov,carin,finannegaposlovanja,vrednostnihpapirjev,varstvakonkurence,prepreevanja
pranjadenarja,prepreevanjakorupcije,prepovedanihdrogininpekcijskeganadzora.
6.11.4Cilji
Spremljanjeuporabeinuinkovitostidolob160.alenaZakonaokazenskempostopku
v nadaljevanju bo treba sprejeti odloitev, ali in na kaken nain v slovenski pravni red vpeljati pravne
podlage za tako imenovani razirjeni odvzem premoenja nezakonitega izvora, ki lahko presega premoenjsko
korist,pridobljenoskonkretnimkaznivimdejanjem.Zazdajjebilavstrokovnemusklajevanjuzavrnjenaenaod
mogoih reitev to je tako imenovani sistem odvzema po pravnomoni obsodbi , torej e vedno v okviru
kazenskegapostopka.Trenutnoseprouujejomonostizadoloitevtakoimenovanegarazirjenegaodvzemav
civilnempostopku.
6.11.4.1Strategija/programevidentiranjeusmerjanjapoprvemodstavku160.alenaZakonaokazenskem
postopku ter ustanovljenih specializiranih preiskovalnih skupinah po drugem, tretjem in etrtem odstavku 160.a
lenaZakonaokazenskempostopkuternazaprosiloporoanjeMinistrstvuzanotranjezadeve.
Kljunedejavnosti/ukrepi

Nosilec
Vrhovnodravnotoilstvo.
Sodelujoi
Ministrstvozanotranjezadeve.
Rokzaizvedbo
stalnanaloga.
Pokazateljzamerjenjeuspenosti
vzpostavitevevidence.
6.11.4.2Strategija/programodvzempremoenjanezakonitegaizvora
Pripraviti analizo izvajanja Zakona o odvzemu premoenja nezakonitega izvora (ZOPNI Uradni list RS, t.
91/11),spoudarkomnaugotavljanjuslabostivzakonskiureditvi.Obupotevanjuugotovitevizopravljeneanalize
in ob upotevanju potreb iz prakse, pripraviti potrebne zakonske spremembe Zakona o odvzemu premoenja
nezakonitegaizvora,sciljempoveanjauinkovitosti.
Kljunedejavnosti/ukrepi
izdelavaanalizeizvajanjazakona,
pripravapotrebnihspremembzakona.
Nosilec
Vrhovnodravnotoilstvo,
Ministrstvozapravosodjeinjavnoupravo
Ministrstvozanotranjezadeve.
Sodelujoi
MinistrstvozanotranjezadevePolicija,
Ministrstvozafinance,
MinistrstvozafinanceDavnauprava,
MinistrstvozafinanceCarinskauprava,
Komisijazaprepreevanjekorupcije.
Rokzaizvedbo
januar2013.
Pokazateljzamerjenjeuspenosti
opravljenaanaliza,
pripravljenpredlogspremembindopolnitevzakona.
6.12Obveevalnovodenapolicijskadejavnost
Koncept obveevalno vodene policijske dejavnosti (Intelligenceled policing ILP) predstavlja glavno smer
razvoja kriminalistine policijske dejavnosti v EU. Organi odkrivanja in kazenskega pregona tako v EU kot tudi
drugje po svetu vedno bolj prepoznavajo obveevalno vodeno policijsko dejavnost kot nov nain policijskega
dela,kiomogoarazumevanjekompleksnegaindinaminegakriminalnegaokolja,karpomagadoloatiprioritete
pri uporabi razpololjivih sredstev in prispeva k prizadevanjem glede predvidevanja razvoja kriminalitete in
upravljanjazgronjamivprihodnosti.

Naela obveevalno vodene policijske dejavnosti so bila leta 2004 s Haakim programom za krepitev
svobode, varnosti in pravice v Evropski uniji vnesena v varnostno arhitekturo Evropske unije. Leta 2005
vzpostavljen Evropski kriminalistini obveevalni model (ECIM European criminal intelligence model) pa
predstavljaudejanjanjekonceptaobveevalnovodenepolicijskedejavnostivEU.
Nacionalni kriminalistini obveevalni modeli drav lanic predstavljajo podsisteme ECIMa, kar je treba
upotevati pri vzpostavljanju kriminalistinih obveevalnih modelov na nacionalni ravni. ele z uinkovitim
delovanjem podsistemov se zagotavlja uinkovito delovanje Evropskega kriminalistinega obveevalnega
modelakotsistemainnatanainlahkoECIMopravljasvojeposlanstvo.
Proaktivnipristop,kitemeljinaobveevalnovodenipolicijskidejavnosti,jeizpostavljentudivStockholmskem
programu kot pomembno naelo, na katerem mora temeljiti bodoa notranja varnostna strategija na podroju
zaitepredorganiziranimkriminalom,terorizmominhujimioblikamikriminala.
6.12.1Opisproblema
Hitrespremembenapodrojukriminalitetezahtevajoodpolicijskihorganizacijsprejetjedoloenihukrepov,ki
omogoajozagotavljanjevarnostidravljanomvrazmerahedaljevejegarazkorakamedstopnjokriminalitetein
razpololjivimisredstvipolicijskihorganov.Pravilomasepolicijskeorganizacijenazahtevejavnostipozmanjanju
kriminaliteteodzovejospoveanjemtevilapolicistov,krajanjemodzivnihasov,vejovidljivostjopolicije,vejim
tevilomodvzemovprostostiinposkusomizboljavestopnjepreiskanostikaznivihdejanj,pritempapozabljajona
pomembnostnatannihinformacijokaznivihdejanjihinostorilcihkaznivihdejanj,kinapodlagianalizomogoajo
doloanje prioritet, razumevanja kriminalitete in predvidevanje njenega gibanja ter objektivno sprejetje odloitev
gledeprimernihukrepovzanjenoprepreevanjeinomejevanje.
Ker nima nobena policijska organizacija na razpolago neomejenih sredstev za boj zoper celoten spekter
kriminalnih groenj, je za uinkovito prepreevanje in omejevanje kriminalitete treba promovirati objektivno
kriminalistino obveevalno dejavnost, katerega konni produkt predstavlja kriminalistina obveevalna
informacija, ki po Europolovi definiciji temelji na neobdelani informaciji o kaznivem dejanju, dogodku, storilcu
kaznivega dejanja, osumljencu itd. Kriminalistina obveevalna informacija zagotavlja dodatno znanje o
dejavnosti storilcev kaznivih dejanj in predstavlja nadgradnjo osnovne informacije, namenjena pa je izboljanju
dejavnostipolicije.Pogostoseoznaujekotinformacijaizdelanazadelovanje.
Kriminalistina obveevalna dejavnost policije je proces zbiranja informacij iz vseh zakonitih razpololjivih
virov, njihovo vrednotenje, vnaanje v informacijski sistem ter analiziranje z namenom zagotavljanja
kriminalistinih obveevalnih informacij za potrebe podpore nartovanja policijskih dejavnosti in odloanja o
policijskih ukrepih za prepreevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj in ugotavljanje premoenjske
koristi,kiizviraizkaznivihdejanj.
Razvoj koncepta obveevalno vodene policijske dejavnosti, ki predstavlja nadgradnjo kriminalistine
obveevalne dejavnosti, se je zael s spoznanjem, da predstavljajo kvalitetne kriminalistine obveevalne
informacije krvni obtok moderne policijske organizacije, ki omogoa jasno razumevanje kaznivih dejanj in
kriminalitete, identifikacijo aktivnih storilcev kaznivih dejanj, ugotavljanje povezanih kaznivih dejanj in
predvidevanje nastanka problemov. Pri konceptu obveevalno vodene policijske dejavnosti se, v nasprotju s
tradicionalistinim razumevanjem in uporabo kriminalistine obveevalne dejavnosti kot izkljune podpore
posameznihpreiskav,predvidevauporabakriminalistinihobveevalnihinformacijpristratekemnartovanjuin
razporejanjurazpololjivihsredstev,stempajenarejenpreobrat,koobveevalnadejavnostvodipreiskovalno
dejavnostinneobratno.
Pri razvoju kriminalistine obveevalne dejavnosti na nacionalni ravni si pomagamo z nacionalnim
kriminalistinim obveevalnim modelom, na katerega gledamo kot na policijsko upravljavski okvir, ki nam
pomagaartikuliratiorganizacijskestrukture,proceseinidejevpovezaviskriminalistinoobveevalnofunkcijoter
njihovemedsebojneodnose.Kriminalistiniobveevalnimodelnamtudipomagaformaliziratiinprofesionalizirati
vsekriminalistineobveevalneproceseinzagotavljatiusklajenostdelovanjaposameznihsegmentovvmodelu,
kateregaciljjeprepreevanjeinomejevanjekriminalitete.TakmodelvSlovenijienivzpostavljen.
6.12.2Vzroki
Ministrstvo za notranje zadeve je e leta 2002 v Memorandumu temeljnih usmeritev za delo policije od leta
2003 do leta 2007 prilo do spoznanja, da je zaradi edalje vejega razkoraka med stopnjo kriminalitete in
razpololjivimi sredstvi treba spremeniti nain delovanja slovenske policije. Vendar memorandum ni dal jasnih
usmeritevgledenainadelovanjapolicije,kibiobomejenihsredstvihprineselnajverezultatov.eleResolucijao
nacionalnem programu prepreevanja in zatiranja kriminalitete za obdobje 20072011 je postavila objektivno
kriminalistinoobveevalnodejavnostkotsmerrazvojapolicijskedejavnostivSloveniji.
LetneusmeritveinobveznanavodilaMinistrstvazanotranjezadevezapripravoletnihnartovdelavobdobju
odleta2007doleta2010sovsebovalizahtevepodviguravniizvajanjakriminalistineobveevalnedejavnostiin

upotevanje koncepta obveevalno vodene policijske dejavnosti tako na institucionalni organizacijski kot
upravljavski ravni v povezavi s podrojem prepreevanja in zatiranja hujih in organiziranih oblik kriminalitete.
DejanskopavpolicijirazenustanovitveCentrazakriminalistinoobveevalnodejavnostnanacionalniravniter
razvoja posameznih komponent kriminalistine obveevalne dejavnosti niso bile v popolnosti vzpostavljene in
razvite vse nujno potrebne komponente kriminalistine obveevalne dejavnosti, ki bi bile povezane v enoten
nacionalni kriminalistini obveevalni model, s katerim bi se poveala uinkovitost policije na podroju
prepreevanjainomejevanjakriminalitete.
Glavnidejavniki,kioteujejonadaljnjirazvojkriminalistineobveevalnedejavnosti,so:
pomanjkljivo poznavanje kriminalistine obveevalne dejavnosti in obveevalno vodenega policijskega
delovanjanavsehorganizacijskihravnehslovenskepolicije
tradicionalnaorganizacijskakulturavpoliciji
odsotnostformaliziranjafazobveevalnegaciklusainnjihovevgradnjevdelovanjepolicije
pomanjkljivo upotevanje potreb kriminalistine obveevalne dejavnosti pri modernizaciji policijskega
informacijskegasistema
pomanjkljivosodelovanjeSlovenijevokvirumehanizmovECIMa.
6.12.3Reitve
Oblikovanje nacionalnega kriminalistinega obveevalnega modela, ki bo z nartnim zbiranjem,
vrednotenjem, vnaanjem v informacijski sistem in analiziranjem informacij, zagotavljal kriminalistine
obveevalneinformacijezapodporoprisprejetjuodloitevgledeprioritetdela,uporaberazpololjivihsredstevin
primernihukrepovzaprepreevanjeinzatiranjekriminalitete.
6.12.4Cilji
Formaliziranje in profesionalizacija vseh faz kriminalistinega obveevalnega procesa. Na ta nain se
vzpostavijomonostizauinkovitodelovanjenacionalnegakriminalistinegaobveevalnegamodelanapodroju
prepreevanja in zatiranja kriminalitete ter njegovo usklajeno delovanje znotraj evropskega kriminalistinega
obveevalnegamodela.Stemsevzpostavijomonostizaprehodnaobveevalnovodenopolicijskodejavnost.
6.12.4.1Strategija/programusposabljanjevodstvenegakadrapolicije
Priprava in izvajanje programov usposabljanja na podroju obveevalno vodene policijske dejavnosti in
kriminalistine obveevalne dejavnosti za vodstvene delavce policije, da bodo lahko uinkovito sodelovali pri
vzpostavljanjukriminalistineobveevalnedejavnostiterznalivkljuitikriminalistineobveevalneinformacijev
svojeorganizacijskorazmiljanje.
Kljunedejavnosti/ukrepi
izdelavaprogramausposabljanja,
izvedbausposabljanja.
Nosilecinsodelujoi
Nosilec
MinistrstvozanotranjezadevePolicija,
Sodelujoi
Fakultetazavarnostnevede,
Rokzaizvedbo
leto2013,
izvajanjevobdobju20142017.
Pokazateljizamerjenjeuspenosti

izdelanprogramusposabljanja,
teviloizvedenihusposabljanj,
teviloindeleudelebevodstvenegakadranaprogramihusposabljanja.
6.12.4.2Strategija/programizobraevanjeinusposabljanjedelavcevpolicije
Priprava in izvajanje programov izobraevanja in usposabljanja na podroju kriminalistine obveevalne
dejavnostinajbidvignilaravenpoznavanjainuporabekriminalistineobveevalnedejavnostiterpripomoglak
spremembiobstojeeorganizacijskekulturevpoliciji.
Kljunedejavnosti/ukrepi
izdelavaprogramausposabljanja,
izdelavaprogramaizobraevanja,
izvedbausposabljanja,
izvedbaizobraevanja.
Nosilecinsodelujoi
Nosilec
MinistrstvozanotranjezadevePolicija.
Sodelujoi
Fakultetazavarnostnevede.
Rokzaizvedbo
konecleta2013,
leto2013,
izvajanjevobdobju20142016,
izvajanjevobdobju20142016.
Pokazateljizamerjenjeuspenosti
Izdelanprogramusposabljanja,
izdelanprogramizobraevanja,
teviloizvedenihusposabljanj,
teviloindeleudeleenihdelavcevpolicijenaprogramuusposabljanja,
izvajanjeprogramaizobraevanja.
6.12.4.3Strategija/programprilagoditevorganizacijskestruktureinzagotavljanjeustrezneopreme
Vzpostavitevregionalnihenotzakriminalistinoobveevalnodejavnost.
Kljunedejavnosti/ukrepi
reorganizacija,
sistemizacija,
zagotovitevmaterialnotehnineininformacijskeopreme.
Nosilecinsodelujoi

Nosilec
MinistrstvozanotranjezadevePolicija.
Rokzaizvedbo
leto2013,
leto2013,
obdobje20132016.
Pokazateljizamerjenjeuspenosti
izdelanasistemizacijazakriminalistineobveevalneenote,
izvedenareorganizacija,
zagotovljenaoprema.
6.12.4.4Strategija/programprocesnaureditev
Opredelitasepostopekupravljanjazinformacijamiternainnjegoveimplementacije,skaterimzagotavljamo
uinkovitodelovanjevsehposameznihfazobveevalnegaciklusa,uinkovitpretokinformacijterurejamodostop
doinformacijinkriminalistinihobveevalnihinformacij.
Kljunedejavnosti/ukrepi
Izdelavanartaupravljanjazinformacijami,
pripravaprogramazaimplementacijonartavPoliciji.
Nosilecinsodelujoi
Nosilec
MinistrstvozanotranjezadevePolicija,
Rokzaizvedbo
leto2013,
leto2014.
Pokazateljizamerjenjeuspenosti
izdelannartupravljanjainformacij.
pripravljenprogramimplementacijenarta.
6.12.4.5Strategija/programprilagoditevinformacijskegasistemapolicije
Informacijski sistem se prilagodi spremenjenemu nainu dela, ki se uvaja s kriminalistino obveevalno
dejavnostjo.
Kljunedejavnosti/ukrepi
pripravaprojektaprilagoditveinformacijskegasistemapolicije,
prenovainformacijskegasistemapolicije.
Nosilecinsodelujoi
Nosilec
MinistrstvozanotranjezadevePolicija.

Rokzaizvedbo
leto2013,
obdobje20142016.
Pokazateljzamerjenjeuspenosti:
Prilagojeninformacijskisistempolicije.
6.12.4.6Strategija/programizboljanjeneposrednegadelovanjaSlovenijevECIMu
Izboljati je treba sodelovanje Slovenije v okviru mehanizmov ECIMa ter s tem prispevati k poveanju
uinkovitostinapodrojuprepreevanjainzatiranjakriminalitetenanacionalniravniinravniEU.
Kljunedejavnosti/ukrepi
uskladitevspolitinimciklusomEUzaorganiziranikriminalinhudeoblikekriminalitete,
uresnievanjedelaEuropolovestrategije,kisenanaananacionalnoraven.
Nosilecinsodelujoi
Nosilec
MinistrstvozanotranjezadevePolicija.
Sodelujoi
Informacijskipooblaenec.
Rokzaizvedbo:
leto2013,
obdobje20132015.
Pokazateljizamerjenjeuspenosti
a)
asovnauskladitevnacionalnegapolitinegaciklusazevropskim
vgraditevstratekihciljevEUvnartedelapolicije.
b)
PoveanjeposredovanihinformacijvAWFe(analitinedelovnedatoteke)
poveanjeiniciranihnovihzadevpoSIENI(Europolovsistemzaizmenjavoinformacij)
poveanjepreverjanjvEIS(Europolovinformacijskisistem).
6.13Izvrevanjekazenskihsankcij
6.13.1Opisproblema
Vzadnjihletihjeopaznatendencaizrekanjadaljihzapornihkazni.Kerjemedstorilcinekaterihvrstkaznivih
dejanj zelo visok odstotek povratnikov, je mogoe trditi, da sistem resocializacije storilcev ni v celoti uspeen.
Postavlja se vpraanje, ali izrekanje kratkih zapornih kazni ali pogojnih obsodb za storilce kaznivih dejanj nima
elenegauinkainalibibilomogoenapodrojupomoipoprestanikaznistoritikajve.
Pridobivanje premoenjske koristi je motiv veine kaznivih dejanj. Pri premoenjsko motiviranih kaznivih
dejanjih je ustrezno visoka denarna kazen lahko uinkoviteja kazenska sankcija kot zgolj zaporna kazen.
Kazenski zakonik v 45. lenu doloa, da se sme za kazniva dejanja, storjena iz koristoljubnosti, izrei denarna
kazentudi,kadarnipredpisanazzakonom.

6.13.2Vzroki
V Sloveniji so za pomo ljudem po prestani kazni pristojni centri za socialno delo, ki tudi sicer v Sloveniji
opravljajo veino nalog, ki jih v drugih dravah opravljajo probacijske slube, ni pa samostojne slube, ki bi
povezovalavseslube,kiopravljajonalogenatempodroju.
Veinarazvitihdravsejevpreteklihdvehdesetletjihposvetilapremoenjskiplatikaznivihdejanjinposkuajo
im natanneje doloiti kodo, ki jo drubi povzroajo kazniva dejanja, vkljuno s stroki dravnih organov in
pravosodnega sistema. Organizirani finanni in gospodarski kriminal je dosegel vse pore in ravni drube ter
kodljivo vpliva na javne finance, dohodke podjetij in premoenje posameznikov. Zatajitve DDV in troarin,
velikokrat v povezavi s tihotapljenjem visoko obdavenih dobrin, kot so gorivo, alkohol in tobak, povzroajo
milijardno kodo (vir: Europol, Financial & property crimes, 2006). Po podatkih policije za leto 2010 je znaala
koda zaradi gospodarskih kaznivih dejanj v Sloveniji ve kot 500 milijonov evrov. Spoznanje, da denarno
sankcioniranjestorilcevpogostozaleevekotlezapor,jevednoboljprisotnotudivSloveniji.
6.13.3Reitve
Treba je poudariti, da prestajanje kazni zapora nikakor ne pomeni le golega izvrevanja ukrepa, pa pa je
zaprtim osebam omogoeno vkljuevanje v izobraevalne in druge dejavnosti, kar vse je razvidno tudi v letnih
poroilihtakratnegaMinistrstvazapravosodjeUpravezaizvrevanjekazenskihsankcij.
Dejavnosti je veliko in od vsake zaprte osebe je odvisno, katerih se bo udeleevala. V letu 2010 je bilo v
izobraevanjevkljuenihpriblinopetinaobsojencevinobsojenkterskorajvsimladoletniki.Najvezaprtihosebje
obiskovaloprogramsrednjepoklicneole.Polegverificiranegaizobraevanjajevzavodihmogoepridobivatitudi
funkcionalna znanja. V prihodnje je treba poskrbeti za e ve delovnih aktivnosti zaprtih oseb in njihovo
vkljuenostvizobraevalneindrugedejavnosti.Zatenamenejetrebadobititudivijafinannasredstva.
Nadaljejetreba:
preuitimonostizaustanovitevprobacijskeslube.
6.13.4Cilji
Uvesti je treba dodatne dejavnosti v zvezi s pomojo za obsojence po prestani kazni z morebitno uvedbo
probacijskeslube,karbiolajalovkljuitevobsojencevvivljenjenaprostostipoprestanikazni.
6.13.4.1Strategija/programprobacijskasluba
Ena od monosti je ustanovitev probacijske slube. Ministrstvo za pravosodje in javno upravo prouuje
monostuvedbeteslube,zatosejevletu2009tudivlanilovEvropskoorganizacijozaprobacijoCEP(The
European Organisation for Probation). Dejstvo je, da v Sloveniji del dejavnosti, ki jih v drugih dravah izvajajo
probacijske slube, izvajajo centri za socialno delo, pomo med prestajanjem kazni pa tudi strokovne slube v
zavodihzaprestajanjekaznizapora.Gledenanavedenojepotrebnanadaljnjaprouitevnanaslednjihpodrojih:
uvedbaprobacijekotinstrumentaresocializacijestorilcevkaznivihdejanj,
spodbujanja dela med prestajanjem zaporne kazni, ki bi bila stimulirana z ugodnostmi med prestajanjem
kazni,zadosegosamovzdrevanjaobsojencev,
sistemskeureditveiskanjazaposlitvepoprestanikazni,
morebitnefinanne,davneindrugespodbudepravnimsubjektom,kibodozaposlovaliobsojence.
Nosilecinsodelujoi
Nosilec
Ministrstvozapravosodjeinjavnoupravo.
Sodelujoi
Ministrstvozadelo,druinoinsocialnezadeve.
Rokzaizvedbo
vskladusfinannimi,prostorskimiinkadrovskimimonostmi.

Pokazateljzamerjenjeuspenosti
uspenovkljuevanjeobsojencevvivljenjenaprostosti.
7.SPREMLJANJEIZVAJANJARESOLUCIJE
ZakoordinacijoinnadzornadizvajanjemresolucijeVladaRepublikeSlovenijeustanovimedresorskodelovno
skupino,insicerizskupinestrokovnjakov,takodasodelujejovnjejpredstavnikiministrstevindrugihorganov,ki
med svojimi pristojnostmi in nalogami delujejo na podroju prepreevanja in zatiranja kriminalitete. V delovno
skupino se lahko imenuje tudi strokovnjake iz znanstveno raziskovalnih institucij, organizacij civilne drube in
predstavnike samoupravnih lokalnih skupnosti. Delovno skupino vodi predstavnik ministrstva, pristojnega za
notranjezadeve.
Delovnaskupinaopravljazlastinaslednjenaloge:
usklajuje,usmerjainkoordiniradelonosilcevinsodelujoihpripripraviinizvajanjustrategijinprogramov
spremljauinkovitostizvajanjenalogizresolucije
skrbizapromocijoresolucijeinssvojimidejavnostmizagotavljairodrubenopodporo
analizirastanjenapodrojuprepreevanjainzatiranjakriminaliteteinzbirapredlogezanartovanjedodatnih
programov,kisoutemeljeninapodlagiizsledkovraziskavinstrokovnoutemeljenihpredlogov.
Vlada Republike Slovenije najmanj enkrat letno obravnava poroilo delovne skupine o izvajanju resolucije z
vidikaizvajanjastrategijinprogramov.
VladaRepublikeSlovenijepredloiletnoporoilooizvajanjuresolucijeDravnemuzboruRepublikeSlovenije
najkasnejedo1.julijavtekoemletuzapretekloleto.
8.FINANCIRANJERESOLUCIJE
Za izvedbo resolucije kot stratekega dokumenta in doseganje opredeljenih ciljev so potrebna finanna
sredstva,kibodonatannoopredeljenavpodronihstrategijah,programihinakcijskihnartihnosilcevterostalih
sodelujoih.
Poleg sredstev iz prorauna Republike Slovenije, so in bodo na podroju pravosodja in notranjih zadev na
voljo tudi evropska sredstva. V aktualni Finanni perspektivi EU 20072013 so tako v okviru podnaslova 3a
Svoboda, varnost in pravice na voljo razlini instrumenti za pridobivanje evropskih sredstev. Med finannimi
programi, ki so na voljo na podroju notranjih zadev sta Posebni program Prepreevanje kriminala in boj proti
njemuISECterSploniprogramSolidarnostinupravljanjemigracijskihtokov.Napodrojupravosodjapasona
voljo Posebni program Prepreevanja nasilja nad otroki, mladimi in enskami ter za zaito rtev in ogroenih
skupinDAPHNEIIIterPosebniprogramPrepreevanjauporabedroginobveanje.
Veji del sredstev s podroja notranjih zadev je dravam lanicam podeljen v obliki nacionalnih ovojnic za
katereveljadeljenoupravljanjemeddravolanicoinEvropskokomisijo.ZmanjimdelomsredstevpaEvropska
komisijaupravljaspomojoposebnihprogramovzakaterenaletnipripraviustreznedelovneprogrameinrazpise
zasofinanciranjeukrepovoziromaprojektovdravlanic.
Sedanjafinannaperspektivainstemtudifinanniintrumentibodovtaknioblikiternainomaupravljanjav
veljavi do leta 2013. Nov Veletni finanni okvir EU za obdobje od 2014 do 2020 pa prinaa nekaj sprememb
glede programov kot tudi njihovega upravljanja. Na podroju notranjih zadev bosta vzpostavljena t.i. Sklad za
notranjo varnost ter Sklad za azil in migracije. Sklad za notranjo varnost bo v novi veletni finanni perspektivi
oblikovan kot nacionalna ovojnica za katero bo veljalo deljeno upravljanje ter bo razdeljen na dva zaokroena
vsebinskapodprograma,insicer:
policijskosodelovanje,prepreevanjeinbojprotikriminalitetiterkriznoupravljanje
mejeinvizumi.
KljubnavedenimspremembamboEvropskakomisijadelesredstevevednoupravljalanacentralniravni,in
sicerzaposebnetransnacionalneprojektezazagotavljanjenotranjevarnostinaravniEU.
Nov veletni finanni okvir prinaa podobne spremembe tudi na podroju pravosodja. Obstoje programe
bosta nadomestila Program pravosodje in Program Pravice in dravljanstvo, kjer upravljanje sredstev ostaja na
centralniravni.

Gledenato,dasovresolucijinavedenapodroja,naprimerraunalnikaingospodarskakriminaliteta,zaseg
protipravno pridobljene premoenjske koristi, pomo rtvam kaznivih dejanj, prepovedane droge idr., tudi
prioritetna podroja EU, so na ravni EU so in bodo v okviru posameznih programov na voljo tudi ustrezna
finannasredstva.
Vaktualnifinanniperspektiviznaaviinasubvencijoziromadonacij,zakaterelahkodravelanicezaprosijo
tudi do 90 odstotkov upravienih strokov projekta. Slednje ob uspeni kandidaturi lahko znatno razbremeni
nacionalniproraun.
Za implementacijo resolucije bi bilo tako treba pripraviti nart implementacije, ki bi upotevaje aktualno
Finannoperspektivo(20072013)kottudinoviVeletnifinanniokvir(20142020)predvidevaloziromadoloal
ustreznemoneoblikepridobivanjaevropskihsredstev.
Temeljnivirfinanciranjaresolucijeonacionalnemprogramujedoloendelerednihproraunskihsredstevza
delovanje posameznih ministrstev in vladnih slub. Doloen je v deleih po vsebini in viini za posamezna
podrojapriproraunskihuporabnikih,kisonosilcialipasodelujoipriizvedbiposameznihstrategij,programov
aliakcijskihnartov.Upotevatimorajoprioritete,kisoopredeljenevtejresoluciji.Polegjavnihsredstevjetreba
teti tudi sredstva nevladnih organizacij in zasebna sredstva zainteresiranih pravnih oseb ter posameznikov
(ekonomskiinteres,kotnaprimerzavarovalniceipd.).
Napredlognosilcevinsodelujoihorganovsepotrebnafinannasredstvanapodlagikonkretnoovrednotene
strategije,programaaliakcijskeganartakotprioritetepredvidijoevfazisprejemanjadravnegaprorauna.
t.21402/1218/7
Ljubljana,dne25.oktobra2012
EPA532VI
Dravnizbor
RepublikeSlovenije
dr.GregorVirantl.r.
Predsednik