Professional Documents
Culture Documents
Embalaža Okolje Logsitika ŠT 40
Embalaža Okolje Logsitika ŠT 40
40
Med darilno in prodajno embalažo
Specializirana revija za embalažo, okolje in logistiko / Specialist magazine for packaging, environment and logistics
Jože Volfand,
Editor-in-chief
4 Vsebina EOL-40-oktober-October-08
Embalaža - okolje - Logistika / Specializirana revija za embalažo, okolje in logistiko, VIII/40, oktober 2008
40 Packaging - Environment - Logistics / Specialist magazine for packaging, environment and logistics,
Issue VIII/40 October 2008
Vsebina / Contents
Kreativne meje vendarle niso zabrisane
10 Creative boundaries are nevertheless not blurred
Direktive o škodljivih snoveh v embalaži so – in?
14 Directives on Harmful Substances in Packaging Are in Place – So?
Eni za nalepko, drugi za opozorilni »semafor«
20 Some for a label, others for “warning lights”
Impresum Embalaža - okolje - logistika, specializirana revija za embalažo, okolje in logistiko / Specialist magazine for packaging, environment and logistics - Izdala
in založila / published and issued by: fit media d.o.o., Celje – glavni urednik / Editor-in-Chief: JožeVolfand – odgovorna urednica / Editor: mag. Vanesa Čanji – pre-
lom in grafična priprava / Layout and graphic design: MAcomp d.o.o. – tisk / Printed by: Eurograf, Velenje – oglasno trženje / Marketing: fit media d.o.o. (Kidričeva
ulica 25, 3000 Celje, tel.: 03/42 66 700, e-mail: info@fitmedia.si)
Uredniški odbor / Editorial Board: Marko Cedilnik (Mercator d.d.), Vesna Fabjan (Dinos d.d.), Rudi Horvat (Saubermacher Slovenija d.o.o.), dr. Lucija Jukić Soršak
(Ministrstvo za okolje in prostor), Marjan Lasič (Ultrapac d.d.), Rade Mijatović (Valkarton d.d.), dr. Marko Notar (Gorenje d.d.), Marko Omahen (Omaplast),
dr. Andrej Plestenjak (Biotehniška fakulteta), dr. Bojan Rosi (Fakulteta za logistiko), Andrej Sotelšek (Slopak d.o.o.), Saša Stropnik (Koding d.o.o.), Emil Šehič (Zeos).
Stalni sodelavci revije EOL: Helena Kojnik, Tina Huremovič, Jak Koprivc, Mateja Krajnc in Bojan Stojanović.
Celje, oktober 2008
Revija je brezplačna.
ISSN 1855-4849
EOL-40-oktober-October-08 Novosti 5
KRATKO,
ZANIMIVO
Bruno Komac prevzel Javor
Novi predsednik uprave podjetja Javor, ki
je v Sloveniji med drugim največji proi-
zvajalec lesenih palet, je z oktobrom postal
Bruno Komac. Peter Tomšič, prejšnji pred-
Prestižni videz nove linije
čokoladnih izdelkov Gorenjke
V skupini Žito d.d. so za letošnje zimsko
obdarovanje zasnovali posebno linijo čokola-
dnih izdelkov Gorenjka pod skupnim imenom Zim-
ska pravljica. Skrbno izbrane čokolade in čokoladni izdelki
bodo s svojim prestižnim videzom zadovoljili še tako iz-
birčne ljubitelje čokoladnih daril. Embalaža, ki vključuje
zlatenje in posebne tehnike lakiranja, nadgrajuje čokolado
v edinstven izdelek, ki je lahko samostojno darilo. Serija
izdelkov Zimska pravljica v sebi nosi močno emocionalno
komponento. Zasnovana je namreč kot serija prazničnih,
čustev polnih motivov, ki obdarovalcu in obdarovancu pri-
čara tudi praznično razpoloženje. Izdelki Zimska pravljica sednik uprave, se je po osemnajstih letih
bodo na voljo v trgovinah vseh trgovskih sistemov od srede vodenja največje slovenske lesarske družbe
novembra. umaknil iz osebnih razlogov. Bruno Ko-
mac se je po uspešno zaključenem študiju,
v katerem je pridobil naziv univ. dipl. in-
ženir lesarstva, leta 1996 zaposlil v Javoru.
Najprej se je preizkusil kot komercialist.
Slovenski med zdaj v tipiziranem
Leta 1999 postal direktor odvisne druž-
kozarcu
be Lesograd na Kozini, leta 2000 direktor
Obsežne raziskave o tem, ali Sloven-
odvisne družbe Furnir na Prestranku, leta
ci kupujemo slovenske proizvode,
2002 pa direktor odvisne družbe Opažne
v zadnjem času ni bilo. Zato lahko
plošče. V istem letu je bil imenovan tudi za
samo iz izkušenj in iz pogovorov z
člana Javorove uprave. V letu 2003 je odšel
znanci sklepamo, koliko Slovencem
novim izzivom naproti – najprej v koprski
pomenijo proizvodi slovenskega
Tomos, nato še v vrhniški Liko. Zdaj se je
izvora, še posebej živilski. Zato ne
38-letni Komac vrnil v Javor kot prvi mož,
gre prezreti akcij, kot je »kupujem
drugi član uprave je Aleksander Jakovina.
slovensko«, ki se ji je pridružila tudi
Čebelarska zveza Slovenije. Čebelar-
ji želijo ozavestiti kupca o koristih, ki jih
Celjski GRAF&PACK 2009
prinaša nakup čebeljih pridelkov slovenskega izvora. Tipiziran kozarec bo bo v aprilu
slovenski med že na prvi pogled ločil od konkurence, saj bo uvedel skupno blagovno znamko, ki Na Celjskem sejmu bodo med 21. in 24.
bo v prihodnosti nadgrajena tudi z geografsko označbo. Skupna blagovna znamka in geografska aprilom leta 2009 priredili 4. mednarodni
označba porabniku zagotavljata večjo kakovost in sledljivost porekla produkta. sejem Grafike in pakiranja. Bienalna pri-
V kozarec bodo smeli polniti izključno med slovenskega izvora. Koza- reditev se je, kot je prepričan organizator,
rec za med bodo uporabljali vsi slovenski čebelarji, tako tisti z enim med razstavljavci prijela. Lani se je na sej-
panjem kot tudi tisti z več kot tisoč panji. Kupec bo tako že na prvi mu predstavilo 140 razstavljavcev, specia-
pogled vedel, da je v kozarcu med slovenskega izvora, zato mu po- lizirani sejem pa si je ogledalo 14.500 obi-
datka o tem ni treba iskati na nalepki. Ob uporabi tipiziranega skovalcev. Hkrati namreč potekajo še trije
kozarca za med, enotnega slogana in znaka, ki bi predstavljal slo- sejmi, in sicer Forma Tool, sejem orodja,
vensko čebelarstvo, bo promocija preprostejša in učinkovitejša, orodjarstva in orodnih strojev, Plagkem,
in kar je najpomembneje: slovenski med se bo na prvi pogled sejem plastike, gume in kemije, ter sejem
ločil od uvoženega! Skupni kozarec bo slovenskim čebelarjem Livarstvo. Poleg predstavitve novih tren-
omogočil konkurenčnejši nastop na trgu, posredno pa tudi dov in tehnologij v pakiranju in grafiki, s
ohranitev slovenskega čebelarstva in našega okolja. Kozarec poudarkom na informatizaciji, bodo sejmu
za med je oblikovala Andreja Rogelj, dobavitelj kozarcev pa je dajala pečat strokovna srečanja in spremni
podjetje Stenko d.o.o. dogodki.
KRATKO,
ZANIMIVO
povzročajo ali lahko povzročijo smrt ali
resne poškodbe človeka oziroma bistveno
poškodujejo kvaliteto okolja ter biotsko
raznovrstnost. Prekrški nadalje vključu-
jejo izvoz odpadkov, ubijanje ali trgovino
z divjimi živalmi, uničevanje habitatov
in proizvodnjo oziroma prodajo snovi, ki
uničujejo ozon.
Načini kaznovanja tovrstnega kriminala
se, po razsodbi Evropskega sodišča, prepu-
Manj embalaže za zadovoljne kupce
ščajo posameznim državam v odločanje.
V HP-ju veliko prizadevanj posvečajo zmanjševanju svo-
jega vpliva na okolje. Tako so bili navdušeni, ko so imeli v
Čez tri leta diplomirani ZDA priložnost sodelovati z Wal-Mart, največjo trgovsko
ekotehnologi v Velenju verigo na svetu. Wal-Mart je namreč vse svoje dobavitelje
Visoka šola za varstvo okolja v Velenju, ki elektronike pozval, naj pripravijo izdelek, ki bo imel manj-
je letos vpisala prve študente, želi posta- ši vpliv na okolje. Naloge so se lotili resno in pripravili
ti prepoznavna in najkakovostnejša izo- zmagovito rešitev, s katero so količino embalaže zmanjšali
braževalna ustanova s področja varstva za kar 97 odstotkov! To so dosegli z inovativno embala-
okolja na območju jugovzhodne Evrope. žo, kjer so klasično kartonsko škatlo nadomestili s torbo,
Mag. Milena Pečovnik, direktorica šole, je v kateri se nahaja HP-jev prenosnik. Torba je zasnovana
prepričana, da so na dobri poti. Zanimanje posebej za prenosnik in ga ščiti že med transportom in
za študij je veliko, razpisanih 60 mest za prihodom v trgovino. V torbo so poleg prenosnika doda-
redne in 60 za izredne študente so zapol- li še baterije, napajalnik ter spremljajočo dokumentacijo.
nili. Študentje prihajajo največ iz vzhodne Na ta način so zmanjšali količino materiala, ki ga uporab-
Slovenije, vendar tudi iz Ljubljane in dru- nik odvrže. Prenosnik je skladen s standardom ENERGY
gih krajev Slovenije. Predavateljski kader je STAR in ima možnosti za zmanjšanje porabe električne
iz domačega okolja in iz Ljubljane, posebej energije. Torbe služijo tako za embalažo kot tudi za pre-
pa je za direktorico pomembno, da bodo našanje računalnika, poleg tega pa je izdelana samo iz
znali profesorji povezovati okoljsko teori- recikliranih materialov. Opisani izdelek je trenutno v tej
jo in problematiko okoljskih tehnologij s obliki na voljo samo v ZDA v trgovinah Wal-Mart.
prakso v gospodarstvu in negospodarstvu.
Študent naj bi ob teoriji spoznal praktič-
no delo v podjetjih in ustanovah, sicer pa
bodo na šoli organizirali tudi več delavnic Po meri oblikovan pokrov za Hainzovo mleko v prahu
za študente. Šola želi bogatiti učne vsebine Podjetje Hainz je na trgovskih policah ponudilo novo
ne le z vprašanji, ki jih odpirajo različne mleko v prahu za dojenčke od 6 meseca starosti naprej.
ekotehnologije, pač pa tudi takšna, kot je Za promocijo novega produkta je želelo podjetje po meri
na primer okoljska etika. Visoka šola za izdelan dizajn embalaže, ki podpira kontrolo doziranja,
varstvo okolja v Velenju izvaja visokošolski enostavnost uporabe in zaščito produkta. Telo embalaže
strokovni študijski program 1. stopnje Var- je izdelalo podjetje Sonoco iz dvoplastnega hermetično
stvo okolja in ekotehnologija. Program je zaprtega kartona, ki ohranja kvaliteto produkta. Poseben
zasnovan po bolonjski deklaraciji in traja 3 inovativen pokrov z žličko, ki se lahko nanj po upora-
leta. Strokovni naziv diplomantov bo diplo- bi znova pritrdi, pa je izdelalo podjetje RPC Containers
miran ekotehnolog oziroma ekotehnologi- Market Rasen.
nja. Med kratkoročnimi cilji šole je, da bi
diplomantom omogočili magistrski študij.
Za odpadne baterije in
akumulatorje odgovorni
proizvajalci
Konec septembra je v veljavo stopila preno-
vljena Evropska direktiva o odpadnih ba-
terijah in akumulatorjih, ki sta jo Evropski
parlament in Svet EU sprejela že leta 2006.
Z njo bo odslej natančno določeno zbiranje
8 Novosti EOL-40-oktober-October-08
KRATKO,
ZANIMIVO
in recikliranje odpadnih baterij, s čimer naj
bi zagotovili ustreznejše varovanje okolja
in zdravja ljudi, hkrati pa bodo odgovor-
nost za upravljanje z odpadnimi baterijami
(in financiranje sistema) morali prevzeti
proizvajalci baterij. Revidirana Direkti-
va stremi k izogibanju odlaganja baterij
v okolje, vsebuje pa nekaj omejitev glede Najprestižnejša skandinavska nagrada za embalažo Scanstar
uporabe določenih težkih kovin. Prav tako Superfosov Superseal je prejel najprestižnejšo skandinavsko nagrado
predvideva specifično določene cilje, to je, za embalažo. Z novim in izboljšanim zapiralnim sistemom izkazuje
da mora biti v vsaki državi članici zbranih priročnost za končnega uporabnika, varnost produkta in okoljskih
vsaj 25 % letno uporabljenih prenosnih ba- prednosti, ki jih prinaša neuporaba aluminija v pokrovu. Superseal
terij do leta 2012, do leta 2016 pa mora ta omogoča, da se posoda lahko odpira in zapira vsakič znova in enako
delež znašati že 45 %. Direktiva zahteva, da tesno, kar zmanjša transmisijo kisika skorajda na 0. Z neuporabo
morajo biti vse zbrane baterije reciklirane aluminijeve folije v pokrovu so zmanjšali emisije CO2 za 4 %, hkrati
ter postavlja omejitve glede uporabe živega pa omogočili lažje recikliranje, saj je v produktu uporabljen le en
srebra v vseh baterijah in kadmija v preno- material in to PP, ki se lahko učinkovito reciklira. Hkrati je to tudi
snih baterijah. Prepoveduje odlaganje ali pocenilo in olajšalo proizvodnjo. Posode s sistemom Superseal so
sežiganje avtomobilskih in industrijskih primerne tudi za uporabo v mikrovalovnih pečicah, pralnem stroju
akumulatorjev. Države članice Evropske in zamrzovalniku.
unije pa bi morale direktivo v nacionalne
zakonodaje že prenesti. Septembra je to Rexam izbran za nov parfum Lise Watier
storilo sedem članic, med katerimi je tudi Lise Watier Cosmétiques je uveljavljena vodil-
Slovenija. na znamka kanadske lepotne industrije. Znano
je po svežih, drznih in inovativnih produktih.
Odprtje Toplarne Celje Za embalažo svoje najnovejše dišave Désira-
V Celju so septembra odprli Toplarno Ce- ble so izbrali podjetje Rexam, ki je znano po
lje, ki predstavlja zaključni objekt sodob- črpalkah za parfume. Uporabili so najnovejše
nega regionalnega centra za ravnanje z tehnološke rešitve in za novo dišavo izbrali čr-
odpadki RCERO Celje. Kot je na odprtju palke s super nizkim profilom (SLPP). Odliku-
povedala mag. Bernarda Podlipnik, di- jejo se po zanesljivosti in natančnosti nanosa
rektorica Direktorata za evropske zadeve dišave. Rexam je razvil tudi za prosto oko ne-
in investicije na Ministrstvu za okolje in vidne prozorne cevke, po katerih se črpa diša-
prostor, je v projekt združeno vseslovensko va. Kombinacija SLPP črpalk in nevidnih cevk
znanje na področju projektiranja, opreme predstavljajo visoko funkcionalnost združeno
in gradnje. Toplarna Celje predstavlja prvi z estetiko in lepoto izdelka, ki veliko bolje na-
objekt termične obdelave v Sloveniji, pred- govarja kupca in preusmerja njegovo pozor-
videni pa so vsaj še trije. Za izvajanje ter- nost na samo dišavo.
mične obdelave v toplarni bo skrbelo javno
podjetje Energetika Celje, d.o.o.
Zadnja faza Regionalnega centra za ravna-
nje z odpadki R-CERO Celje bo termična
obdelava predhodno mehansko in biolo-
ško obdelanih odpadkov v Toplarni Celje,
kjer se bo proizvajala toplotna in električ-
na energija za vzhodni del mesta. Objekti
v okviru I. faze R-CERO Celje poskusno
že obratujejo. Toplarna Celje pa bo priče-
la z enoletnim poskusnim obratovanjem,
ko bo končan še drugi sklop R-CERO II
– MBO (mehanska in biološka obdelava), Papir, ki se izbriše po 24 urah
ki je v zaključni fazi izgradnje. Izgradnjo Z razvojem elektronskih dokumentov bi pričakovali, da se bo tiskanje v pisarnah zmanjšalo, ven-
Toplarne Celje, ki je vredna 16,6 milijonov dar temu ni tako in nekatere študije kažejo, da se kar 40 % natisnjenih strani odvrže še isti dan.
evrov, je financirala Mestna občina Celje, Znanstveniki v ameriškem podjetju Xerox so se poglobili v problem in razvili način tiskanja, ki
sofinancirata pa jo Evropska unija iz Kohe- traja le en dan, tako da lahko papir uporabimo znova in znova. Kot pojasnjuje Xerox, tehnologija
zijskega sklada in Republika Slovenija. temelji na posebnem premazu papirja, ki že vsebuje nevidno barvo. Ko tiskalnik osvetli ta pre-
maz z določeno valovno dolžino svetlobe, postane barva na tistem mestu vidna. Po 16-24 urah se
kemikalije v premazu znova obnovijo in postanejo nevidne, s toploto pa proces še pospešimo. S
tem je papir znova pripravljen na tisk. Revolucionarna tehnologija bi lahko pomembno vplivala
tako na poslovanje podjetij kot na varovanje okolja. Tehnologija, ki je še na začetni stopnji razvo-
ja, briše mejo med papirnatimi dokumenti in digitalnimi zasloni, omogočila pa naj bi občutno
zmanjšanje porabe papirja. Pri razvoju sodelujeta raziskovalni središči Xerox Research Centre
of Canada in Palo Alto Research Center (razvili laserski tiskalnik). Nova tehnologija je sicer še v
preizkusni fazi, vendar je že jasno, da bi lahko pomembno vplivala tako na stroške tiska kot tudi
na varovanje okolja. Dokler je še ni na trgu, pa vseeno premislite, preden tiskate, saj je po ocenah
Xeroxa na svetu letno natisnjenih za okoli sedem bilijonov strani, od katerih jih kasneje kar 70
odstotkov konča v navadnih smeteh in ne v zabojnikih, namenjenih za reciklažo.
promocija
DARILNA
10 Darilna embalaža EOL-40-oktober-October-08
Med darilno in
EMBALAŽA
Tina Huremovič
promocija
mo v tujini, denimo Italiji, Švici, Franciji. Za-
vedamo se, da embalaža predstavlja prvi stik s
kupcem in je eden odločilnih dejavnikov, po-
leg cene, namena in kakovosti samega izdelka.
V našem podjetju imamo sicer tudi primerke ga predamo in predstavlja del vizualne komu- vzorcev je pomembno slediti trendom v obli-
unikatne embalaže. Eden takšnih je embalaža nikacije podjetja s prejemniki daril. Za raz- kovanju, ugotovljenim preferencam potrošni-
za praline, ki ima svileno prevleko.« lične priložnosti imamo pripravljene različne kov in namenu izdelka. Takšna embalaža mora
vrste darilnih embalaž, pri čemer pazimo, da hkrati tudi ohranjati ključne grafične konstan-
Maja Ilec, Simobil d.d.: je embalaža usklajena s podobo naše blagov- te blagovne znamke ter se skladati z njenim
»V preteklosti smo imeli prakso, da je bila vsa- ne znamke ter da ustreza izbrani priložnosti. imidžem. Zato oblikovanje darilne embalaže
kemu darilu dodana tudi unikatna embalaža. Tako se embalaža novoletnih daril razlikuje največkrat zaupamo zunanjim strokovnjakom
Ker pa je del naše vizije in dolgoročne strate- od embalaže daril, ki jih podarjamo ob poseb- na področju oblikovanja, ki pri snovanju obli-
gije skrb za okolje, vedno več pozornosti na- nih marketinških akcijah, kot so predstavitve kovnih rešitev zmorejo in znajo upoštevati vse
menjamo recikliranju, čim manjšim embalira- novih dizajnerskih linij. Velik pomen pripi- prej navedene ključne parametre oblikovanja.
njem materialov in njihovi morebitni ponovni sujemo tudi izbiri kakovostnih materialov za V Skupini Žito smo prepričani, da ima darilna
uporabi. Embalažo sicer načeloma menjamo darilno embalažo. Oblikovanje samo zaupamo embalaža odločilen vpliv na vtis kupca o izdel-
samo ob spremembi logotipa in celostne gra- zunanjim oblikovalcem, s katerimi redno so- ku in je v primeru izdelkov, ki so prvenstveno
fične podobe (CGP) oziroma v primeru, da na delujemo že vrsto let in ki Gorenje ter njegove namenjeni obdarovanju, eden ključnih, če ne
trgu odkrijemo nove materiale, ki so še bolj značilnosti dobro poznajo. Prakse, da bi za do- kar glavnih dejavnikov nakupa. Kupec, ki izde-
ekonomični in ekološki. Pri izboru materialov ločeno poslovno darilo izdelali unikatno em- lek kupuje za namen obdarovanja, še posebno
smo torej pozorni predvsem na to, da so oko- balažo, doslej nismo izvajali.« veliko pozornosti namenja vizualni podobi iz-
lju prijazni, razgradljivi, da se jih da ponovno delka. Ta mora imeti dovolj velik emocionalni
uporabiti in so v skladu z našim CGP-jem. Kot Anamarija Stančič, direktorica marketinga, naboj in mora ustrezati priložnosti, za katero
je bilo že omenjeno pa upoštevamo tudi samo Skupina Žito: je izdelek namenjen kot darilo. V prehrambeni
uporabnost. Darilna embalaža tako nima samo »Darilni embalaži v Skupini Žito posvečamo industriji je embalaža eden najpomembnejših
dekorativne in komunikacijske vrednosti, am- veliko pozornosti. Zlasti v novoletnem pra- dejavnikov izbire. Vedno bolj namreč kupuje-
pak je narejena tako, da jo prejemnik lahko zničnem obdobju pripravljamo in na trgu po- mo »z očmi«.
uporabi tudi v druge namene. Embalaža torej nujamo izdelke, ki imajo posebne zakonitosti z
izdelek ščiti, določa njegov karakter, uporab- oblikovnega in estetskega stališča. Pazljivo za- Livija Fabjan, stiki z javnostjo, MIP d.d.:
niki razkriva vsebino in vzbuja pozornost. Je snovana darilna embalaža daje takšnemu izdel- »V primeru podjetja MIP transportna embala-
pa pomembnost embalaže odvisna predvsem ku prav poseben pomen in vrednost. Sezonske ža ne more biti hkrati darilna. Zavedamo se, da
od tipa izdelka, ki ga podjetje prodaja. V vseh in darilne izdelke za trženje končnemu potro- je embalaža, predvsem darilna, tisti element,
primerih pa je zagotovo pomemben element šniku ali podjetjem prvenstveno pripravljamo ki lahko pozicionira izdelek, poveča njegovo
trženjskega spleta, saj na specifičen način in na programu potic in programu konditorstva. opaženost na prodajni polici, spodbuja k na-
na ključnem mestu lahko odloča o nakupu. V Izmed potic kupcem ponujamo poseben, edin- kupu in pripomore k nakupni odločitvi v pri-
Si.mobilu oblikovanje darilne embalaže zau- stven izdelek, Grajsko potico. Grajska potica je meru. Seveda pa mora darilna embalaža služiti
pamo našim stalnim poslovnim partnerjem in ročno izdelana in bogato nadevana z orehovim svojemu osnovnemu namenu ter biti praktično
agencijam. Med unikatnimi primerki darilne nadevom, pakirana v prestižno darilno škatlo, oblikovana. Pri nas že dalj časa sodelujemo z
embalaže našega podjetja lahko izpostavimo ki izdelku daje dodano vrednost samostojnega oblikovalskima agencijama Arsenal ter Grey
darilo za zaposlene kot povabilo v t.i. Eko tim, darila. Ekskluzivnost je bilo vodilo pri snova- ter različnimi proizvajalci kartonske in lese-
ki združuje zaposlene v Si.mobilu, ki želijo nju tako sestave potice kot tudi njene embalaže. ne embalaže. Trendom sledimo, vendar ob
aktivno sodelovati pri okoljskih aktivnostih. Kupcu je ponujena v kakovostni darilni škatli, tem upoštevamo, da je za mesne izdelke nujna
Omenjeno povabilo je bilo v obliki glinenega ki ne potrebuje dodatnega aranžiranja. Grajska specifična embalaža: biti mora dovolj velika,
lončka s travnimi semeni, zapakirano v škatlo, potica je tudi simbol slovenske kulinarične tra- robustna in močna, da denimo zdrži težo ce-
izdelano iz starih Si.mobilovih letnih poročil.« dicije in je lahko lepo praznično ali protokolar- lega pršuta. Pomembni so tudi materiali, saj
no darilo. Za letošnje praznično obdarovanje temperaturni režim za pakirane mesne izdel-
Elizabeta Biluš, Gorenje, d.d.: pa smo zasnovali tudi posebno linijo čokola- ke ne sme vplivati na izgled in funkcionalnost
»Darilni embalaži namenjamo posebno pozor- dnih izdelkov Gorenjka pod skupnim imenom darilne embalaže. Slednje ne menjamo vsako
nost, saj ta zaokroži celostno podobo darila, ki Zimska pravljica. Pri izbiri materiala, barv in leto, posebno oblikovanje ji namenimo deni-
EOL-40-oktober-October-08 Darilna embalaža 13
Bojan Stefanović
sveži obliki), meso in žitarice, gazirane pijače nacije vseh težkih kovin, kamor se uvrščajo vse
in pijače v plastenkah, sektor zmrznjene pre- kovine z relativno visoko gostoto (nad 5 g/cm3), Sonja Kožuh, Tetra Pak:
hrane, mlečni proizvodi, slaščice (večja vseb- v embalažnem materialu ne presega 0,01 % ali
Tetra Pak embalaža je skladna z osnovni-
nost maščob vpliva na migracijske procese), 100 delcev na milijon (ppm) glede na težo. V
mi/najpomembnejšimi zahtevami člena 9,
hitra prehrana. majhnih količinah so nekatere težke kovine
vključujoč aneks II, odstavek 1,3 (a) in 3 (b)
(selen, cink, baker) celo esencialne za vzdr-
Evropske Direktive 94/62/EC. To pomeni,
Največji problem so težke kovine ževanje metabolizma v telesu, vendar pa so v
da vsebnost težkih kovin ne presega do-
večjih količinah zdravju škodljive. Druge težke
voljenih nivojev, ki so navedeni v členu 11
Zaščita evropskih potrošnikov pred zaužitjem kovine (svinec, živo srebro, kadmij, arzen) pa
Direktive 94/62/EC. Skladnost je bila pre-
neželenih kemikalij je eden od temeljnih ciljev v telesu nimajo nobene znane pozitivne funk-
verjena in dokazana v skladu z Evropskimi
strategije evropskega javnega zdravstva, zato cije, ampak izključno škodijo zdravju ljudi, ki
standardi in poročili CEN.
je jasna in učinkovita evropska zakonodaja na jih zaužijejo. Višje koncentracije težkih kovin
Tetra Pak izdelki so zasnovani tako, da
tem področju ključnega pomena. Krovna Di- v telesu dokazano ovirajo normalno delovanje
zagotavljajo najvišji nivo varnosti. To velja
rektiva na področju materialov v stiku z živili organizma in posledično vodijo v obolenja.
tako za embalažo kot za njeno vsebino. Na
je Direktiva 1935/2004, Direktiva 2002/72 se Zaradi specifičnega metabolizma predstavlja-
primer, Tetra Brik Aseptic pakiranje je se-
nanaša na polimerne plastične materiale, ki pri- jo otroci eno od skupin z največjim tveganjem
stavljeno iz več plasti, vsaka izmed njih ima
hajajo v stik z živili in določa količine celotne in za pojav negativnih zdravstvenih posledic ob
določeno vlogo pri zagotavljanju varnosti
specifične migracije kontaminantov. Uredba o izpostavljenosti težkim kovinam. Vsekakor
in higiene; plast polietilena ščiti pred vlago,
ravnanju z embalažo in odpadno embalažo iz veliko razlogov, zakaj morajo biti proizvajalci
folija aluminija preprečuje dostop kisika,
leta 2006 (Uradni list RS, št. 84/06), ki določa embalaže še posebej pozorni na vsebnost teh
arom in svetlobe. Plast aluminija ni v di-
pravila tudi v proizvodnji embalaže, pa povze- snovi v svojih produktih.
rektnem stiku s hrano: med plastjo alumi-
ma vsebino naslednjih evropskih direktiv:
nija in hrano se nahaja še plast polietilena.
– 94/62/EC (o ravnanju z embalažo in odpa- Evropska Direktiva 2002/72 o polimernih ma-
Varnost je zagotovljena tudi v fazi polnjenja;
dno embalažo), terialih v stiku z živili določa tudi migracijske
naši polnilni stroji so enostavno zasnovani,
– 97/129/ES (o določitvi sistema prepoznava- tokove in količino snovi, ki lahko prehajajo iz
kar omogoča doseganje visokega nivoja hi-
nja embalažnih materialov), pakirnega materiala v živila. Plastični materiali
giene. Poleg tega se pri aseptičnih polnilnih
– 1999/177/ES (pogoji za odstopanje za pla- in artikli ne smejo sproščati njihovih sestavin
sistemih pred polnjenjem celotno površino
stične zaboje in plastične palete v zvezi s v živila v količini, ki presega 10 miligramov na
embalaže sterilizira.
koncentracijami težkih kovin), kvadratni decimeter površine materiala (mg/
– 2001/171/ES (pogoji za odstopanje pri ste- dm2), kar predstavlja tudi osnovni splošni mi-
kleni embalaži glede mejnih koncentracij gracijski limit za vse materiale. Toda ta limit se
težkih kovin) in lahko poveča na 60 miligramov sestavin spro- ali, epoksi derivati, nitrozamini, regenerirana
– 2005/270/ES (o določitvi preglednic za sis- ščenih na kilogram živila (mg/kg) v naslednjih celuloza in vinilklorid. V teh predpisih se na-
tem zbirke podatkov). primerih: hajajo tudi seznami dovoljenih substanc kot so
– artikli, ki so posode ali so z njimi primerlji- monomeri za izdelavo plastičnih materialov,
Težke kovine imajo tendenco bioakumulacije, vi, z volumnom ne manj kot 500 mililitrov aditivi in druge substance, ki imajo predpisa-
kar pomeni, da se sčasoma nakopičijo v telesu. (ml) in ne več kot 10 litrov, ne najvišje migracijske vrednosti, ter seznami
Njihov vnos v telo poteka hitreje kot razgra- – artikli, ki se jih lahko polni, in za katere je prepovedanih substanc. EU je prepovedala
dnja in izločanje iz telesa, zato se v primerjavi nepraktično ocenjevati površino, ki je v sti- uporabo določenih epoksi (plastičnih) mate-
s koncentracijami v okolju s časom višajo, kar ku z živilom, rialov, ki vsebujejo BFDGE in NOGE (novolac
je najbolje vidno pri akumulaciji težkih kovin – pokrovi, zamaški, tesnila in podobne napra- glicidil eter), ki sta dokazano toksična za ljudi,
v ribah iz severnih območij. V zakonodaji je ve za zapiranje. še posebej če sta uporabljena kot aditiva. Edini
navedeno, da proizvajalec embalaže lahko artikli, ki ju še lahko uporabljajo kot premaz
proizvaja produkte in materiale za pakiranje Kakšen je nadzor neoporečnosti za površine, so posode z volumnom, večjim
prehrambnih produktov, ki prihajajo v stik s embalaže? od 10.000 litrov, saj je nivo migracije za takšne
hrano, le če zagotovi, da koncentracija kombi- tipe posod zanemarljiv.
Proizvajalec embalaže mora za embalažo, ki
jo da v promet za embaliranje blaga, zagoto- Ostale vrste materialov, ki niso urejene na rav-
Stane Habinc, Duropack-Tespack: viti, da je način ugotavljanja koncentracije ni EU, so regulirane z nacionalno zakonodajo.
V podjetju Duropack- Tespack proizva- težkih kovin v embalažnem materialu izveden Gre predvsem za kovinsko, stekleno in papirno
jamo okolju prijazne izdelke iz valovitega s preskusnimi metodami, katerih rezultati so embalažo. V Sloveniji so strokovno regulirane
kartona. enakovredni rezultatom preskusnih metod, naslednje skupine materialov: steklo, kerami-
Pri svojem delu dosledno upoštevamo ve- določenih v CEN standardu za ugotavljanje in ka, papir in kovine. Ti materiali so navedeni
ljavno zakonodajo, kar zahtevamo tudi od dokazovanje skladnosti EN 13427, v katerem v Pravilniku o pogojih glede zdravstvene ne-
naših dobaviteljev. Ti ustreznost dokazujejo je naveden tudi način uporabe za paket ostalih oporečnosti predmetov splošne rabe, ki smejo
z različnimi izjavami, specifikacijami, certi- petih harmoniziranih evropskih standardov v promet. Zanimivo je poudariti, da so ti pra-
fikati, prav tako pa redno izvajamo analize za embalažo (navedeni v okvirčku). Proizva- vilniki še iz časa skupne SFRJ, torej so stari
tako vhodnih kot izhodnih materialov pri jalec embalaže mora tudi zagotoviti, da je do- več kot 20 let. V Sloveniji inšpekcijski nadzor
pooblaščenih izvajalcih, s čimer kontrolira- kumentacija o uporabljenih preskusnih meto- na tem področju ureja Zakon o zdravstveni
mo in zagotavljamo neoporečnost izdelkov. dah in rezultatih meritev na voljo resornemu inšpekciji, telo, ki ga izvaja, pa je Zdravstveni
Naš končni izdelek (embalaža) omogoča ministrstvu na njegovo zahtevo. Proizvajalec inšpektorat RS (ZIRS) v sklopu Ministrstva za
varno in dolgotrajno skladiščenje raznovr- embalaže in pridobitelj embalaže za embalažo, zdravje. Tako je na primer pri stekleni emba-
stnega blaga, kakor tudi njegovo distribu- uvoženo iz tretjih držav, pa dokazujeta izpol- laži dovoljena izjema glede vsebnosti težkih
cijo na lahek, čist in logistično prilagodljiv njevanje zahtev glede kakovosti embalaže z Iz- kovin, ki je lahko večja od 0,01 %, če v stekleno
način. Še posebno se zavedamo pomena javo o skladnosti embalaže. Izjava o skladno- embalažo med proizvodnim procesom težke
varovanja okolja in v ta namen vgrajujemo sti mora vsebovati podatke, ki so enakovredni kovine niso dodane namerno oz. je preseganje
v svoje proizvode okolju prijazne reciklirne podatkom iz obrazca za izjavo o skladnosti mejne vrednosti koncentracije težkih kovin
papirje, v procesih izdelave pa upoštevamo embalaže iz standarda SIST EN 13427. nastalo izključno zaradi dodajanja reciklira-
načela dobre proizvodne prakse. Tako v nega materiala.
največji meri skrbimo za varovanje zdravja Specifični predpisi nadzora na ravni EU se na-
potrošnikov ter ohranjanje okolja. našajo na posamezne vrste embalažnih mate- Dr. Katja Povhe Jemec iz Ministrstva za
rialov: polimerni materiali, keramični materi- zdravje je sporočila, da v imenu ministrstva
16 Dosje EOL-40-oktober-October-08
Zdravstveni inšpektorat RS (ZIRS) izvaja nad- članov na evropskem nivoju, odgovarjajo, »da
zor v obliki inšpekcijskih pregledov v podje- Jurij Krivec, Petruzalek, koncentracije težkih kovin ureja omenjena
tjih, ki proizvajajo, predelujejo ali prva dajejo v uvoznik embalaže: Direktiva 94/62/EC in njen 11. člen, ter da na
promet materiale in izdelke, namenjene stiku splošno v embalaži, namenjeni stiku s hrano in
z živili. Do leta 2007 so te preglede opravljali V podjetju Petruzalek prodajamo emba- pijačo ni nevarnih snovi, saj je plastična em-
glede na opozorila potrošnikov ali evropskega lažo znanih in priznanih proizvajalcev, balaža redno uporabljana za te namene. Tudi
sistema hitrega obveščanja RASFF. V letu 2007 velika večina jih je iz EU. Od vseh imamo nismo obveščeni o mogočih amandmajih in
pa je začel ZIRS izvajati tudi redne inšpekcij- izjave o skladnosti z uredbami, ki veljajo v dopolnitvah te Direktive glede novih snovi na
ske preglede vseh proizvajalcev embalaže in EU, te izjave pa so podkrepljene s kopijami seznamu in njihovih koncentracij.« Opazili pa
grosističnih prodajalcev različnih produktov. analiz. Če pa tega od proizvajalca nimamo so, da v nekaterih članicah prihaja do odsto-
Prvotna ocena je bila, da je na slovenskem trgu oz. proizvodi niso iz EU, pa damo narediti panj pri zagotavljanju CEN standardov, zato so
okoli 180 takšnih podjetij, kmalu pa so ugo- analize na ZZV Maribor. tudi že večkrat pozvali države članice, da za-
tovili, da jih je precej več, zato so v letu 2007 gotovijo, da vsa embalaža zadostuje evropskim
opravili enkrat več pregledov kot so načrtova- zahtevam.
li. Letos septembra pa je začel ZIRS izdelovati tih. Inšpekcijski pregledi so se izvajali pri pro-
tudi uradni register vseh podjetij, ki proizvaja- izvajalcih, uvoznikih in distributerjih materia- Iz evropskega združenja proizvajalcev hra-
jo, predelujejo ali prva dajejo v promet mate- lov in izdelkov, namenjenih stiku z živili, prav ne in pijače CIAA (Confederation of the Food
riale in izdelke, namenjene stiku z živili, ki bo tako pa tudi v maloprodaji.« Tukaj so zajeti vsi and Drink Industries of the EU) pa dodajajo,
predvidoma končan do konca leta. pregledi, torej tako redni kot izredni, ki so po- da »evropska zakonodaja o prehrani in njen
sledica bodisi neustreznih rezultatov odvzetih
Dr. Marko Luci iz ZIRS-a je povedal, da so vzorcev v okviru rednega programa vzorčenja,
imeli v skladu s Poslovnim načrtom ZIRS za vlog za pregled pošiljke pred sprostitvijo uvože- Petra Prebil Bašin, Valkarton:
leto 2008 na področju materialov in izdelkov, nih artiklov v prosti promet, obvestil iz evrop- V Valkartonu se preko 30 % embalaže izdela
namenjenih stiku z živili, planiranih 110 in- skega sistema hitrega obveščanja (RASFF), za prehrambeno industrijo. Že v osnovi so
špekcijskih pregledov. »Do 9. oktobra pa smo pritožb oz. prijav potrošnikov, informacij iz proizvodnja in naši proizvodi okolju prija-
izvedli 280 inšpekcijskih pregledov v 218 objek- medijev in obvestil nosilcev dejavnosti. »V letu zni. Osnovna surovina – embalažni papirji,
2007 so bile podane tri prijave potrošnikov, ki so večinoma izdelani iz recikliranih suro-
so se nanašale na spremenjene organoleptične vin, tako je tudi končne izdelke po uporabi
Jana Potokar, Medex: lastnosti izdelkov (luščenje površine, nepri- možno ponovno reciklirati. Ostali materi-
jeten vonj). Dva inšpekcijska pregleda sta bila ali in energenti, porabljeni v naši proizvo-
Z vstopom v EU se je odgovornost za ka-
izvedena na podlagi obvestil, ki smo jih prejeli dnji, so uporabljeni v smeri čim manjšega
kovost oziroma neoporečnost embalaže
preko sistema RASFF, večina izrednih inšpek- obremenjevanja okolja, saj smo tudi nosilec
prenesla na proizvajalce. Z uvedbo HACCP
cijskih pregledov pa se nanaša na neustrezne standarda ISO 14001, ki potrjuje naše sis-
sistema imamo postavljene zahteve za para-
rezultate vzorcev, odvzetih ob uvozu. V letu temsko ravnanje z okoljem.
metre varnosti pri posameznih materialih
2008 smo do danes prejeli tri obvestila iz siste- Naši proizvodi so usklajeni z dvema po-
za stik z živili. Z embalažo postopamo ena-
ma RASFF, pritožb potrošnikov pa v tem letu še membnima zakonodajnima zahtevama. S
ko kot z vhodnimi surovinami.
nismo prejeli,« je povedal dr. Marko Luci. področja varstva okolja je pomembna Di-
V Medex-u imamo največ stične (tista, ki
prihaja v stik z živili) steklene embalaže, rektiva evropskega parlamenta in sveta št.
Analizo izvajajo na področju sestave materiala, 94/62, na področju direktnega stika z živili
kamor spadajo različne stekleničke za siru-
njegove kontaminacije s prepovedanimi sub- pa Uredba evropskega parlamenta in sveta
pe in raztopine, kozarci za med in fiole za
stancami in njihovih migracijskih lastnosti. št. 1935/2004. Na osnovi Direktive 94/62
raztopine. Prednost steklene embalaže pred
Pri tem sodelujeta Inštitut za varovanje zdrav- imamo v Sloveniji veljavno Uredbo o em-
plastično je v tem, da je kemično odporna in
ja RS ter Zavod za zdravstveno varstvo Mari- balaži in odpadni embalaži, objavljeno v Ur.
zato ne prehaja do migracij na živilo. Steklo
bor (ZZVM), ki pripravita vzorce in izvedeta L. RS št. 84/06. Za obe zahtevani področji
je okolju prijazno, saj se lahko večno reci-
njihovo analizo, na podlagi katere (ne)ukrepa- so bili predvsem na Gospodarski zbornici
klira, pri tem pa ne izgublja na kakovosti.
jo inšpektorji. Alenka Labovič iz ZZVM je Slovenije organizirani posveti in razlage teh
Poleg stekla uporabljamo še sestavljene fo-
razložila, da na področju plastičnih materia- zahtev, kjer smo aktivno sodelovali in, lah-
lije, vrečke, plastične zaporke in kovinske
lov največ analizirajo vzorce PET, PP in PE v ko trdimo, tudi sooblikovali te uredbe.
pokrovčke.
katerih merijo celotno in specifično migracijo. Glede na zakonodajne zahteve od naših
Izvajamo kontrolne ukrepe v sistemu ob-
Najpogostejše meritve migracij se opravljajo za dobaviteljev materialov redno pridobiva-
vladovanja zdravstvene ustreznosti stične
Bisfenol A, formaldehid, primarne aromatske mo ustrezne izjave, da materiali ustrezajo
embalaže, tako da:
amine in težke kovine. Stopnje migracije se me- zahtevam Direktive 94/62. Za materiale,
– embalažo kupujemo od preverjenih doba-
rijo na modelnih raztopinah in pod različnimi ki so namenjeni za stik z živili, pa je po-
viteljev, zanjo izdelamo kakovostni krite-
temperaturnimi pogoji. V primeru izdelka, ki trebno pridobiti izjave opisane po Uredbi
rij, ki obsega tudi parametre varnosti, le
je pri kuhanju čaja oddajal čuden vonj, so pri 1935/2004. V Valkartonu ne glede na izjave
te potrdi dobavitelj in Medex. Dobavitelji
analizi ugotovili, da migracijske količine pre- naših dobaviteljev periodično preverjamo
nam tudi z izjavo predpisane vsebine in
segajo določene standarde, zato je bil uveden vse materiale naših dobaviteljev in tudi iz-
rezultati analiz na težke kovine in mi-
uradni postopek umika izdelka iz prodaje po delke, s čimer potrdimo ustreznost naših
gracijske teste na kontrolnih raztopinah
celotni Sloveniji, obvestili so javnost in trgovce tehnoloških procesov. Vsem kupcem posre-
zagotavljajo zdravstveno neoporečnost
o nevarnem izdelku. Odgovorna pravna oseba dujemo potrebne izjave o ustreznosti.
stične embalaže;
je bila tudi kaznovana z globo, ki je lahko zna- Ravno zadnji mesec smo vse naše kupce iz
– preden gre embalaža v proizvodnjo, jo
šala med 2.000 in 30.000 EUR, vendar višine živilske industrije z dopisom informirali o
mora vhodna kontrola sprostiti. Sprosti
kazni v tem primeru nismo izvedeli. Tudi sicer naših postopkih dela in o upoštevanju vseh
jo na podlagi dokumentacije, ki spremlja
se bo treba vprašati, zakaj inšpekcijske službe zahtev, ki se nanašajo na tovrstno embalažo
vsako pošiljko, jo vizualno pregleda in
niso zavezane k informiranju javnosti o ugo- (označevanje, sledljivost, načrt umika s trga
embalaža dobi črtno kodo, s katero je
tovitvah, ki so pomembne za zdravje ljudi in itd.). Pred časom smo interno pripravili
omogočena sledljivost z izdelkom.
okolje. tudi posebno navodilo o izdelavi embalaže
Prijavili smo se na ZIRS (Zdravstveni in-
špektorat RS) skladno z Uredbo o obvezni za stik z živili, kjer so opisani vsi zahtevani
V evropskem združenju za embalažo in oko- postopki vseh oddelkov v Valkartonu – od
registraciji in ravnanju podjetij, ki proizva-
lje EUROPEN (The European Organization prodaje, tehnologije, proizvodnje, kontrole
jajo, predelujejo in dajejo v promet izdelke,
for Packaging and the Environment) na naša in odpreme za zagotavljanje ustreznosti to-
namenjene za stik z živili (Uradni list, št.
vprašanja, kako zagotavljajo neoporečnost in vrstne embalaže.
57/08).
neškodljivost pakirnih materialov njihovih
EOL-40-oktober-October-08 Dosje 17
generalni zakon Regulativa 178/2002 zahteva- večini primerov ostanemo potrošniki tisti, ki prehitro puberteto in razvoj raka na dojki. Do-
ta, da mora biti vsa hrana, ki je dana na trg, nosimo največje breme in tveganje. datne študije so pokazale, da vpliva tudi na
varna za uživanje in ne sme ogrožati človeške- starejšo populacijo moških, pri katerih zmanj-
ga zdravja. Materiali za pakiranje živil pa mo- Najboljši primer takšne znanstvene neodloč- šuje število spermijev in povzroča rast prsi.
rajo biti skladni z Regulativo 1935/2004 o ma- nosti in politične kontradiktornosti je trenutna Študija britanskih in ameriških znanstvenikov,
terialih in predmetih, ki pridejo v stik z živili. žolčna razprava o učinkih Bisfenola A (BPA), ki ki je bila objavljena v Journal of the American
Poleg splošne zakonodaje pa je EU sprejela tudi poteka tako v EU kot ZDA. BPA je kemikalija,
specifično zakonodajo, ki določa standarde za ki se že vrsto let uporablja za produkcijo poli-
različne embalažne materiale (CEN standardi, karbonatne rigidne plastike, ki se nato upora- Barbara Bratuša, Proconi:
op.p.). V EU obstaja tudi veliko primerov do- blja za izdelavo posod za hrano, PET plastenk,
bre proizvodne prakse celotne embalažne veri- stekleničk za dojenčke, pribora in krožnikov V podjetju Proconi d.o.o. že peto leto pro-
ge, ki zagotavljajo da se proizvajalci embalaže ter za izdelavo zaščitnih premazov in veziv za izvajamo pripravljene pasterizirane jedi,
pravil in zahtev tudi držijo.« Poudarjajo pa, da robove pločevink s hrano in pijačo. Raziskave ki so slovenskemu trgu bolj znane pod
je EU sprejela nova pravila ravnanja pri proi- so pokazale, da BPA prehaja iz embalaže v ži- nazivom Pogrej in pojej. Gre za jedi, ki jih
zvodnji embalaže in embaliranju blaga v smi- vilo, ki ga obdaja, in da z njegovim zaužitjem skuhamo na klasičen način, potem pa jih
slu sledenja tehničnemu napredku na način, da le-ta deluje kot ženski spolni hormon estrogen. hermetično zapremo v plastično embalažo
morajo biti pri izdelavi uporabljene najbolj- BPA je kemikalija, ki je bila znana že veliko in pasteriziramo. Na ta način zagotovimo
še metode, v praksi uspešno preizkušene in na pred letom 2002, ko je European Food Safe- podaljšanje njihove obstojnosti. V tem pro-
trgu dostopne zasnove, tehnologije ali proi- ty Authority (EFSA) prvič izdala mnenje o cesu je pomen embalaže med ključnimi za
zvodni postopki, ki prispevajo k zmanjševanju potencialni nevarnosti BPA in zgornjih ome- zagotovitev brezhibne kakovosti, h kateri
količine odpadne embalaže, preprečevanju in jitvah priporočene dnevno zaužite količine, ki stremimo. Embalaža, to so plastične poso-
zmanjševanju škodljivih vplivov in prepreče- naj ne bi presegala 0,05 mg/kg telesne teže ali dice in plastična folija, s katero posodice
vanju ter zmanjševanju škodljivih vplivov na 5 mg/kg telesne teže na dan. Iz EFSA so nam hermetično zapremo, mora biti vrhunske
okolje pri proizvodnji, uporabi ter pri predela- sporočili, da so pred kratkim posodobili svoje kakovosti, saj je le takšna zagotovilo, da
vi ali odstranjevanju odpadne embalaže. stališče do BPA, ki upošteva najnovejše podat- bodo jedi ohranile senzorične lastnosti,
ke in novice ter debate v ZDA in Kanadi. »V predvsem pa svojo zdravstveno neoporeč-
Bisfenol A (BPA) povzroča glavobole EFSI potrjujemo stališče, da v tem trenutku ne nost tako med procesom pasterizacije kot
obstaja noben znanstveni dokaz, da sedanji ni- tudi med dokaj dolgim rokom trajanja.
Znanstveniki in nekateri zaskrbljeni potro- voji izpostavljenosti BPA predstavljajo grožnjo Zaradi tega že od začetka sodelujemo s pri-
šniki in njihove organizacije odkrivajo vedno in potrjujemo naše dosedanje stališče, da se znanimi proizvajalci embalaže v Evropski
nove, potencialno nevarne komponente em- lahko BPA varno uporablja v pakiranju pre- uniji, ki, preden sploh pristopimo k testira-
balažnih materialov, ki se uporabljajo za paki- hrambnih produktov.« nju embalaže v naši tovarni, morajo z ve-
ranje živil. Z migracijo v živila in posledičnim rodostojnimi analiznimi dokumenti doka-
zaužitjem se tako potrošnika izpostavlja tvega- V zadnjih letošnjih raziskavah, ki jih je opravil zati, da njihova embalaža ne vsebuje snovi,
nju, katerega posledice niso dovolj raziskane, National Toxicology Program iz ZDA, pa so ki bi lahko prehajale na naše jedi in s tem
saj se nadzorne institucije s tem problemom po odkrili, da je BPA prisoten v telesih kar 93 % ogrožale kakovost izdelka. Embalaža mora
navadi soočijo, ko jih na to opozori znanstvena testiranih Američanov in da obstaja »določena biti stabilna do te mere, da sestavine jedi ne
ali potrošniška skupnost. Nato pa pride do več zaskrbljenost« glede učinka BPA na razvoj mo- morejo s svojimi specifičnimi značilnostmi
raziskav, ki si nasprotujejo, odvisno pač, kdo žganov in prostate pri otrocih in dojenčkih pred (vsebnost kislin, soli in dr.) spremeniti ozi-
raziskuje in s kakšnimi predpostavkami. A v in po rojstvu, pri punčkah pa naj bi povzročal roma poslabšati lastnosti embalaže.
18 Dosje EOL-40-oktober-October-08
Medical Association pred mesecem dni pa je Izpostavljenost toploti pa še poveča migracijo saj naj bi bile količine BPA veliko pod nivojem,
pokazala, da so imeli ljudje z višjo koncentra- BPA v živilo, kar predstavlja resno nevarnost za postavljenim s strani vlade in njenih agencij.
cijo BPA v urinu trikrat večji potencial razvo- dojenčke, ki pijejo pogreto mleko.
ja kardiovaskularnih bolezni, 2,4-krat večjo Medtem pa je Kanada predlagala prepoved
možnost, da bi zboleli za diabetesom ter ne- Vendar pa tako EFSA kot Food and Drug Ad- uporabe BPA, ki jo je že uveljavila pri proi-
normalne koncentracije treh jetrnih encimov. ministration (FDA) iz ZDA, kot tudi institucije zvodnji in uvozu polikarbonskih stekleničk za
iz drugih držav, zagovarjata stališče, da je tre- otroke, ki vsebujejo BPA. Takšen ukrep so izve-
nutna izpostavljenost otrok in odraslih BPA- dli na podlagi raziskave Univerze Guelph, ki je
Alenka Krajnc, Mlekarna Celeia: ju še vedno varna in ne povzroča posledic, če pokazala da BPA vpliva na sposobnosti učenja
dnevno zaužita količina ne presega 5 mg/kg in spomina. K odločitvi pa je pripomogla tudi
Kot eno večjih živilskih podjetij v Sloveni- telesne teže. raziskava Univerze Yale, ki je s poskusom na
ji stremimo k zagotavljanju varnosti naših primatih dokazala, da dnevna količina BPA, ki
proizvodov, ki jih uživa širši krog potrošni- Tudi embalažna in kemična industrija se ne jo priporoča EPA (United States Environmen-
kov. Naša strategija je širokemu in še tako strinjata z rezultati zadnjih raziskav na prima- tal Protection Agency), pri primatih zmanjšuje
zahtevnemu krogu potrošnikov ponuditi tih, za katere pravijo, da ponujajo »omejene in tvorbo in gostoto sinaps v možganih, ki omogo-
zdrav in v prvi vrsti varen izdelek. K varno- neprepričljive dokaze,« (American Chemistry čajo nevronom, da komunicirajo in nam s tem
sti oziroma nevarnosti izdelkov pa v sodob- Council). Prav tako je raziskave zavrnil North omogočajo interpretacijo izkušenj in spomin.
nem času, ko tehnika in razvoj napredujeta American Metal Packaging Alliance, ki pravi Prizadevanjem vlade Kanade, so se pridruži-
z neverjetno hitrostjo, prispeva tudi emba- da so trditve v člankih »nedokazljiv znanstve- li tudi vsi večji kanadski trgovci, ki so s polic
laža. Ta mora biti iz preverjenih in zdravju ni preskok« in pozval k dodatnim raziskavam, umaknili produkte, ki vsebujejo BPA.
neškodljivih materialov, ki ne smejo kvarno
vplivati na živilo. Zaradi tega se v Mlekarni
Evropska komisija je leta 2005 prosila Evropski odbor za standardizacijo (CEN), naj pripravi
Celeia d.o.o. še kako dobro zavedamo, da
standarde, ki bi poenostavili pregled nad stotinami vrst embalaže, materiali in ravnanjem z em-
je izbira in vzajemno sodelovanje s ponu-
balažo. Tako so nastali CEN standardi EN 13428:2004, EN 13429:2004, EN 13430:2004, EN
dnikom embalažnega materiala izjemno
13431:2004 in EN 13432:2000. CEN je pripravil tudi »generalni standard« EN 13427:2004, ki
pomembno. Nove embalažne materiale iz-
razlaga, kako so vsi prejšnji standardi povezani in uporabljani. Če embalaža izpolnjuje vse te
biramo na podlagi predhodno določenih
osnovne pogoje oz. CEN standarde, ji je potrebno zagotoviti neomejen dostop do celotnega in-
specifikacij, ki zagotavljajo skladnost mate- ternega trga EU.
rialov ali izdelkov z zakonodajnimi pravili, SIST EN 13428:2001 - Embalaža - Posebne zahteve za proizvodnjo in sestavo - Preventiva za
ki se zanje uporabljajo. Pri materialih, ki zmanjšanje pri izvoru
prihajajo v stik z živili, opravljamo redne SIST EN 13429:2004 - Embalaža - Večkratna uporaba
kontrole. Mesečno ali ob rednih dobavah SIST EN 13430:2004 - Embalaža - Zahteve za embalažo, primerno za predelavo s snovnim re-
se izvajajo mikrobiološke analize z odvze- cikliranjem
manjem brisov ter vizualna kontrola. Na SIST EN 14431:2004 - Embalaža - Zahteve za embalažo, primerno za energetsko predelavo,
letnem nivoju pa se od dobaviteljev embala- vključno z določitvijo najmanjše kurilne vrednosti
žnega materiala zahtevajo kemijske analize SIST EN 13432:2001 - Embalaža - Zahteve za embalažo, primerno za kompostiranje in bioraz-
embalaže (migracije). gradnjo - Preskusna shema in ovrednotenje meril za sprejemljivost embalaže
EOL-40-oktober-October-08 Dosje 19
What are the controls over the compliance of former common country of SFRY, therefore being Dr Marko Luci of ZIRS tells us that, in accord-
packaging? 20 years old. In Slovenia, control in this area is ance with the 2008 ZIRS Business Plan, 110 in-
governed by the Health Inspection Act and the spection checks were planned in the area of mate-
In Slovenia the following groups of materials body which carries it out is the Health Inspec- rials and products intended to come into contact
are professionally regulated: glass, ceramics, torate of the Republic of Slovenia (ZIRS) within with foodstuffs. “By 9 October though, we have
paper and metals. These materials are listed in the Ministry of Health. In glass packaging, for made as many as 280 inspection checks in 218
the Rules on the Requirements for the Hygiene instance, there is an exception regarding the facilities. The inspection checks were performed
Suitability of Products for General Use which levels of heavy metals which may exceed 0.01 % in the facilities of manufacturers, importers and
May Be Placed on the Market. It is interesting to provided the heavy metals are not added inten- distributors of materials and products intended
note that these Rules date back to the time of the tionally to glass packaging during production or to come into contact with foodstuffs, as well as
if the limit values are exceeded solely because of in retail establishments.” This includes all checks,
the addition of recycled material. regular and extraordinary, which were performed
Nuša Blagotinšek, Amba: as a result of inadequate results found in samples
Dr Katja Povhe Jemec of the Ministry of Health taken within the framework of the regular sam-
Tudi v podjetju Amba CO. d.o.o. se zaveda- reports that the Health Inspectorate of the RS pling programme, applications for consignment
mo škodlijivih snovi, ki bi se lahko pojavile (ZIRS) exercises control on behalf of the Ministry inspections prior to releasing imported articles
v naši embalaži. Prav zato vse kombinacije of Health with inspection checks in companies into free circulation, notifications from the Eu-
naših potiskanih ali nepotiskanih lamini- producing, processing or launching materials ropean rapid alert system (RASSF), consumers’
ranih folij dajemo na analizo pooblaščeni and products on the market that are intended complaints or reports, information submitted
instituciji. Preverjajo vsebnosti težkih ko- to come into contact with foodstuffs. Until 2007 by the media and reports by operators. “In 2007,
vin ter migracije snovi iz embalaže v živila. these checks were made in response to reports three reports were made by consumers which
Prav tako si od vseh dobaviteljev reproma- made by consumers or the European rapid alert related to modified organoleptic properties of
teriala pridobimo certifikat oziroma izjavo system, the RASFF. However as of 2007, ZIRS products (surface flaking, unpleasant smell). Two
o ustreznosti materiala za stik z živili ozi- also started performing regular inspection checks inspection checks were carried out on the basis of
roma ustreznosti barv in lepil za uporabo of all manufacturers of packaging and wholesal- notifications received through the RASFF system,
v živilski industriji. Na podlagi omenjene ers of various products. The initially estimated whereas the majority of extraordinary inspection
dokumentacije ter upoštevanja internih number of such companies on the market was checks were due to inadequate results in samples
standardov dobre proizvodne in higienske around 180, but was soon found to be much taken upon import procedures. As regards 2008,
prakse tudi sami izdamo kupcem naše fo- higher, which meant that in 2007 twice as many we have to date received three notifications from
lije certifikat oz. izjavo o primernosti, skla- checks were carried out than planned. Since Sep- the RASFF system and no consumer complaints
dnosti embalaže za stik z živili. tember, ZIRS has also been putting into place an so far,” said Dr Marko Luci.
official register of all companies which manufac-
promocija
OZNAČEVANJE
20 Označevanje hranilnih vrednosti živil v EU EOL-40-oktober-October-08
Označevanje hranilnih
vrednosti živil v EU
ŽIVIL
Mateja Krajnc
In 2006, the European Commission organized of prepared food and drinks, but the regulation
several public conferences, and in this January, it does not apply for meat, vegetables and simi-
published a proposal for a directive on new label- lar unpacked food as well as for non-alcoholic
ling of prepared food and non-alcoholic drinks drinks. The latter could be included in the plan in
which combined two regulations currently in five years and producers would in this case have
force into one. On the front of a label, calories to indicate calories on the bottle labels. Ink jet, laserski
which a consumer will take in together with a
product would have to be indicated from now on,
There were quite a number dilemmas, and opin-
ions on the proposal are divided. Will putting a
in termotransfer
as well as the total amounts of fat, saturated fats,
sugar and salt. Member states could add visual
colour warning next to daily recommended val-
ues (calories, percentage of daily needs) on a la-
industrijski
elements to this information, such as “colours of bel, confuse a consumer? Where will all the infor- tiskalniki,
traffic lights” (green for “good choice”, yellow for mation be able to be written on small packaging
“still okay”, and red for “bad choice”) or any oth- if the letters are at least 3 mm high? Should the etiketirke, servis
er symbols (“lock” which has been successfully
used for several years in Sweden). Labels should
new directive educate consumers to eat health-
ily or discourage them (with a red colour) from
in repromateriali
be legible; therefore, the proposal regulates the buying? Will the consumers take “the red” as a za vse ink jete.
letter size to at least 3 mm. The reverse side of warning not to eat too many of such products,
the label is obligatory as well, with an indication or will they stop buying them at all? What does
Adheziv d.o.o., Primož 24c
www.adheziv.si
of the recommended daily intake of nutritional that mean for the production of sweets for exam-
values (GDA). They were determined by a board ple? And there is still the question of which target 3230 Šentjur, Slovenija
tel.: 03/ 749 0 740
of nutritionists (Eurodiet) founded in 1988 by the is the most important. If it is the battle against
fax: 03/ 749 0 741
European Commission. It is an estimation of the obesity, calories are the most important, and if
GSM: 041/ 612 610
average needs for energy for moderately active it is also educating people about healthy dietary e-mail: vojko.arzensek@siol.net
men and women and of normal weight, between habits and the fight against the other diseases Adheziv Srbija, tel.: +381 (0)21 300 990
promocija
19 and 50 years old. The European Commission of civilization, the indications of sugar and salt Adheziv Croatia, tel.: +385 (0)49 300 432
is suggesting an obligatory labelling of all kinds quantities on the label are important as well.
22 Označevanje hranilnih vrednosti živil v EU EOL-40-oktober-October-08
www.merkur.eu
značilne za posamezno skupino. Izbirate lahko med različnimi
širinami, dolžinami navitja in pakiranjem.
Dodatna pojasnila:
KRIVEC UROŠ SELAN META
Telefon: (03) 543 25 06 Telefon: (01) 280 14 44
Faks: (03) 543 23 54 Faks: (01) 280 15 18
E-pošta: uros.krivec@merkur.si E-pošta: marjeta.selan@merkur.si
promocija
ZELENO
EOL-40-oktober-October-08 Zeleno označevanje 23
OZNAČEVANJE
Pričenja se tudi označevanje CO2 odtisa
www.viro.si
www.eps-systems.com
VIRO ima že več kot petinštiridesetletno tradicijo v proizvodnji različnih pakirnih strojev, strojev za varjenje PE, PP in laminatnih folij. Naš proizvodnji program
obsega: različni varilniki za varjenje PE, PP in laminatnih vrečk, stroji za pakiranje v termoskrčljivo folijo, stroji - dozatorji za pakiranje sipkih in zrnastih materialov,
stroji za vakuumsko pakiranje, kartonirke, avtomatski stroji za pakiranje - vertikalni in horizontalni, oprema za izdelavo stiroporja - EPS-a (rezalne linije, stroji za
pakiranje, stroji za paletiziranje, mlini ...), linije po želji kupca, sistemi za avtomatizacijo VIBRO.
promocija
so izvažati. Proizvodni program so širili – iz- Expandable Poly Styrene) so že nekaj let njihov ji in drugod po svetu. Sedaj tržita izključno le
delovali so stroje za pakiranje v termoskrčljivo paradni proizvod. Od skupne letne realizaci- zanj. Poteza se mu obrestuje. Na Dunaju trije
folijo, dozatorje za pakiranje sipkih in zrnastih je 7 milijonov € jih stroji za izdelavo stiropora zaposleni ekskluzivno prodajajo stroje za izde-
materialov, stroje za vakuumsko pakiranje, ustvarijo 6 milijonov. So namreč edini v Evro- lavo stiropora in prodaja raste. Zdaj so zase-
različne varilnike za varjenje PE, PP in lami- pi, ki ponujajo kompletno linijo – od razreza deni 125 %, pove Damjan Rotter. Prodaja po
niranih vrečk, pakirne linije po želji kupca. do palete. Vključno z reciklažo. Naročil je toli- vseh evropskih državah, tudi čez lužo, celo v
Danes ni njihov proizvodni program nič dru- ko, da skoraj ne morejo ustreči povpraševanju. Venezuelo in Avstralijo.
gačen. Vedno se lahko pohvalijo z avtomatski- Ne vedo pa, koliko časa bo to trajalo. Zlasti
mi vertikalnimi pakirnimi stroji in podobni- zdaj, ko se recesija začenja. »Mi je ne čutimo,« Še nekaj mora biti. Ne samo dobro organizira-
mi zahtevnimi stroji za pakiranje. V vsakem pravi Damjan Rotter, prepričan, da je njihova na prodaja. »Veste, kaj je tisto?« vpraša Damjan
stroju je njihovo znanje. Znanje projektantov, tržna niša zelo specializirana in se ne more kar Rotter. »Zaposleni. Ljudje.« Oče ga je pogosto
inženirjev, kako iščejo strojne inženirje!, de- tako ohladiti. Odpirajo se novi trgi. »Kajti vse, poučil. Ljudje so tvoje bogastvo. Vanje vlagaj.
lavcev. A pri strojih je na trgu konkurenca kar smo doslej naredili, je naredil trg. Seveda Ta nauk je upošteval, tako da je danes njegovo,
»za umret«, poudari Damjan Rotter. Italijani je jasno, da kakovost ne sme biti vprašanje. razmeroma majhno družinsko podjetje z nekaj
diktirajo trgu. Morali so poiskati specializira- V vseh pogledih smo konkurenčni, tudi po več kot 60 zaposlenimi in s podjetjema v Za-
no tržno nišo. Sogovornik pravi drugače: »Mi cenah, ki ne morejo biti drugačne, kot da so grebu in Sarajevu, v resnici globalno podjetje.
nismo ničesar poiskali. Trg jo je zahteval. Mi evropske. Z znanjem pa se ve, kako je. Največ
smo priložnost samo izkoristili.« ga dobiš od kupcev. On pove, kaj hoče, pri pro- Pot pa se je najprej začela viti v majhni naje-
jektiranju in v proizvodnji pa moramo narediti mniški delavnici v Polju pri Ljubljani, nato v
Kaj se je zgodilo, da je danes podjetje Viro pa- to, kar hoče, in še kaj več. Gre za naročniško prvi lastni delavnici v Kosezah, katero so nato
kirni stroji prvo v proizvodnji posebne vrste proizvodnjo, ne za serijsko. Za pakirno linijo, leta 1993 razširili in kjer so bile težave s sosedi,
strojev v Evropi? ki lahko stane 700.000 € in jo delamo od šti- nato na Vrhniki, na 1200 m2, pred dvema leto-
Zgodilo se je pred poldrugim desetletjem. Go- rih do sedmih mesecev, ali pa za stroj, ki stane ma pa so postavili novo proizvodno in poslov-
spodarski vestnik je objavil razpis Izolirke, ki 40.000 do 50.000 €.« no stavbo na 3.500 m2 v Zapolju v Logatcu. Je
je potrebovala pakirni stroj za izdelavo stiro- že premajhna. So že dokupili zemljo.
pora. »Ko sem ugotovil, kaj želijo, sem hkra- Viro je globalno podjetje
ti razmišljal, ali bi stroj lahko izdelali v naši »Posel nosim v srcu, rad ga imam. In ni mi žal
proizvodnji,« pripoveduje Damjan Rotter, ki Ampak na evropski trg niso mogli vstopiti nobenih preizkušenj. In delam, žena pravi, da
mimogrede omeni, da so prav v teh dneh do- skozi velika vrata. Kako torej? preveč,« se nasmeji Damjan Rotter, ki veliko
bavili pakirno linijo – za razrez embalaže na Tudi ta del zgodbe podjetja Viro pakirni stroji potuje. Žena ima v podjetju v rokah finance,
Švedsko. je nenavaden. Več let so dobro poslovno sode- on pa se rad razgovori o treh hčerah, dve ho-
lovali z avstrijsko firmo Wieser, katera je bila dita še v osnovno šolo. »So drugačne, niso teh-
In smo stroj izdelali, prodali pa za 17.000 DEM. pionir na razvoju stiropora, kot njihov poddo- niški tipi kot jaz. A to, kar sem nadaljeval po
Pozneje sem izvedel, da je bila evropska cena bavitelj opreme. A se ji posel ni izšel. Zato je očetu, tega ne morem pustiti. »Ta posel je moje
100.000 DEM. Stroji za izdelavo stiropora – EPS, Damjan Rotter oba lastnika iz podjetja Wieser življenje,« z umirjenim žarom zaokroži svojo
pravijo jim Sistemi EPS, biser plastike (E.P.S. povabil, da jim odpreta trge v Avstriji, Nemči- zgodbo Damjan Rotter.
Logistika
26 Logistika in okolje EOL-40-oktober-October-08
IN OKOLJE
DHL s programom GoGreen
Na portoroški strokovni
Bojan Brank
konferenci o poslovni logistiki
je Bojan Brank, direktor
podjetja DHL Slovenija,
predstavil, kako se DHL kot
globalna družba vključuje v
programe varovanja okolja.
DHL je prvo logistično podjetje, ki je pod okri-
ljem matičnega podjetja Deutsche Post World
Net postavilo tarče za znižanje emisij. DHL
Express, mednarodno podjetje na področju
ekspresnih storitev, bo do leta 2012 zmanjša-
lo emisije za 10 % ter 30 % do leta 2020. Spre-
membe za zmanjšanje emisij bodo uvedli na
področju ekspresnega (zračnega) transporta,
cestnega transporta ter na področju nepremič-
nin, ki jih ima podjetje v uporabi.
samo podjetja in zaposlene v njem. Na področju prevozu te pošiljke. Te pa se kasenje izravnajo s
Za dosego tega cilja je DHL Express sprejel ini- ohranjanja okolja bodo vključili tudi možnost pomočjo DHL-ovega programa za zmanjšanje
ciative, ki jih je združil v program GoGreen. V GoGreen storitev za uporabnike. Storitev omo- emisij na vseh področjih. Storitev GoGreen je
tem programu so zajeli rešitve, ki bodo pripo- goča uporabnikom, da pošiljko pošljejo pod v Evropi prisotna že od leta 2006. Trenutno jo
mogle k zmanjšanju emisij v ozračje. GoGreen oznako GoGreen. Na podlagi teže pošiljke ter ponuja že 14 držav, do konca leta 2008 pa jo bo
program bo prav tako podpiral merjenje na- njene poti se izračuna emisije, ki nastanejo pri ponudilo tudi 17 držav v Aziji.
predka in razvoja uresničitve programa.
V Celju bodo na Fakulteti za čim prej in čim bolje izšolati ustrezni kadri, ki ka in transport prihodnosti, obravnavane pa
bodo opremljeni s širokim in hkrati aplikativ- bodo naslednje teme: Zelena logistika, Mega-
logistiko mariborske Univerze nim znanjem. Na drugi strani pa se povečuje trendi v logistiki, Logistične tehnologije 21.
organizirali 5. mednarodno potreba za preučevanja, kako logistika deluje stoletja, Sodobni koncepti celovite organizacije
po svojih lastnih in notranjih zakonitostih in logistike, razbremenilna logistika in varovanje
konferenco za logistiko in kako izboljšati njene učinke v povezanosti z okolja, Združevanje novih tehnologij za po-
trajnostni transport 2008. drugimi dejavnostmi in dejavniki gospodar- trebe logistike in transporta, Virtualni svet in
stva. Poleg tega je treba izsledke raziskovanj, logistika, Medkulturna komunikacija in glo-
Mednarodna konferenca za logistiko in traj- znanje in izkušnje ter potrebe povezovati balno mreženje.
nostni transport je osrednja nacionalna konfe- in izmenjevati s predstavniki gospodarstva,
renca s področja logistike. Namenjena je znan- predstavniki vlade in raziskovalci znotraj in Podrobnejše informacije o konferenci bodo
stvenikom, strokovnjakom iz gospodarstva, zunaj meja Slovenije, ki prihajajo iz različnih objavljene na domači strani Fakultete za logi-
raziskovalcem in študentom iz področja logi- geografskih in razvojnih okolij. S slednjim si stiko (http://fl.uni-mb.si/), oziroma jih lahko
stike, menedžmenta, prometa in transporta. namreč lahko zagotovimo prepotrebno global- zainteresirani dobijo pri Andreji Čurin, tel.:
Logistika je z izrazito interdisciplinarnostjo za no konkurenčnost Slovenije. +386 3 4285 306, GSM: +386 51 668 168, e-po-
današnji čas in za Slovenijo izjemno pomemb- šta: andreja.curin@uni-mb.si.
no področje, ki ga je nujno treba znati razvi- Programski okvir 5. mednarodne konference
jati. To pomeni, na eni strani, da se morajo za logistiko in trajnostni transport bo logisti- B.R.
NOVE DIREKTIVE
28 Okolje EOL-40-oktober-October-08
postopki ravnanja z odpadki, povezani z me- Skladno s 15. členom država članica lahko od- Skladno z 28. in 29. in 30. členom morajo drža-
šanjem in sortiranjem odpadkov. Opredelitve loči, ali je za odpadek odgovoren povzročitelj ve članice za doseganje okoljskih ciljev pripra-
„povzročitelj“, „imetnik“ in „ravnanje“ niso odpadkov ali pa proizvajalec izdelka. Člen 16 viti in sprejeti program ravnanja z odpadki, ki
bistveno spremenjene. Člen 4 vzpostavlja hire- govori o principu samozadostnosti držav čla- mora vsebovati tudi programe zmanjševanja
arhijo ravnanja z odpadki kot prioritetno na- nic in skupnosti kot celote in se ni bistveno nastajanja odpadkov. Programe in plane mo-
čelo. Člen 5 ohranja pravno podlago za seznam spremenil že od uveljavljenih načel. Členi od rajo države članice redno novelirati. V členu 31
odpadkov, ki ga vzpostavlja odločba Komisije. 17 do 21 povzemajo določila direktive o nevar- in 32 je določeno, da mora pri pripravi planov
nih odpadkih in odpadnih oljih in ne predsta- in programov sodelovati javnost in da se mo-
Odgovornost do življenjskega cikla vljajo bistvenih novosti. Novost je opredelitev rajo države članice povezovati z drugimi drža-
izdelka nevarnih odpadkov, ki je spremenjena zaradi vami članicami. Programe in plane pa morajo
pojasnitve pojma odpadki iz gospodinjstev in države članice, skladno s 33. členom, posredo-
Člen 8 uveljavlja odgovornost proizvajalca v njegove izključitve iz opredelitve. Člen 22 go- vati Evropski komisiji.
celotnem življenjskem ciklu izdelka kot ga že vori o biološko razgradljivih odpadkih, in sicer
poznamo pri nekaterih direktivah o ravna- države članice naj spodbujajo ločeno zbiranje Direktiva v členih 34, 35, 36 postavlja mini-
nju z odpadki, ki so bile sprejete v zadnjem z namenom predelave, ki mora biti okoljsko malne zahteve glede vodenja evidenc in poro-
obdobju. V 9. členu so določene obveznosti sprejemljiva. Države članice morajo spodbujati čanja. Preostali členi od 37-42 dajejo napotke
Evropske komisije, ki mora poročati Svetu in uporabo produktov predelave biorazgradljivih predvsem državam članicam in Evropski ko-
Evropskemu parlamentu o doseženih učinkih odpadkov. misiji glede različnih formalnih postopkov.
preprečevanja nastajanja odpadkov. Člen 10
nalaga državam članicam, da v največji možni Kaj se šteje za sežig komunalnih Okvirna direktiva še ni objavljena v Evropskem
meri spodbudijo predelavo odpadkov, pred- odpadkov? uradnem listu. Tekst sedaj prevajajo pravniki
vsem pa spodbujajo ločeno zbiranje odpadkov. lingvisti in pričakujemo, da bo direktiva obja-
Člen 11 pa določa okoljske cilje, ki jih morajo Člen 23 določa obveznost pridobitve dovolje- vljena do konca leta. Določila direktive bo mo-
doseči države članice. Do leta 2015 morajo dr- nja za obdelavo odpadkov. Obdelava odpadkov rala Slovenija harmonizirati v dveh letih, potem
žave članice vzpostaviti ločen sistem zbiranja pomeni predelavo ali odstranjevanje, vključno ko bo stopila v veljavo, kar pomeni, da se bo
vsaj za papir, kovine, plastiko in steklo. Do s pripravo pred predelavo ali odstranjevanjem. morala spremeniti obstoječa Uredba o ravnanju
leta 2020 morajo države članice doseči 50 % Postopki predelave in odstranjevanja so v pri- z odpadki. Na ravni Evropske komisije se načr-
ponovno uporabo ali recikliranje vsaj za pa- logi okvirne direktive. Bistvena sprememba je tuje tudi sprememba klasifikacijskega seznama
pir, kovine, plastiko in steklo iz komunalnih pri kodi R1 – uporaba odpadkov kot gorivo ali odpadkov. Kratkoročno bo prišlo samo do spre-
odpadkov ali njim podobnim odpadkom. Do za pridobivanje energije. Za sežig komunalnih memb v obstoječem seznamu, dolgoročno pa se
leta 2020 morajo države članice doseči 70 % odpadkov po postopku R1 se šteje, če je ener- načrtuje povsem nov seznam odpadkov. Le-ta
ponovne uporabe, recikliranja ali druge oblike getska učinkovitost nove naprave za sežig večja bo sledil posodobitvi okvirne direktive, za ne-
predelave gradbenih odpadkov. Člen 12 govori kot 0,65 oziroma za obstoječe 0,6, sicer gre za varne odpadke pa se bo bolj povezal z obstoječi-
o varnem odstranjevanju odpadkov kot zadnji postopek odstranjevanja. V členih 23 in 24 so mi določili zakonodaje na področju kemikalij.
možnosti ravnanja z odpadki. Člena 13 določa- dopuščene izjeme pri izdaji dovoljenj. V členu Za doseganje okoljskih ciljev iz nove direktive
ta splošne obveznosti držav članic za zagotovi- 26 pa je določeno, da morajo biti zbiralci, po- bo morala Slovenija najkasneje v petih letih pri-
tev ravnanja z odpadki na način, ki ne ogroža sredniki in trgovci registrirani pri pristojnem praviti programe in plane na področju ravnanja
okolja ali človeškega zdravja. Člen 14 določa organu. Člen 27 uvaja minimalne standarde za z odpadki. Predvsem pa bodo morali vsi, ki se
stroške ravnanja z odpadki. Stroške ravnanja tiste obdelave odpadkov, ki niso navedene v di- ukvarjajo z odpadki, sprejeti nove usmeritve na
nosi povzročitelj odpadka, ali se ti delijo med rektivi 96/61/EC (IPPC direktiva). Ti standardi področju ravnanja z odpadki, ki nakazujejo na-
povzročitelja in proizvajalca izdelka, iz katere- pa bodo nastali šele skladno s proceduro, ki jo daljnji razvoj zakonodaje na tem področju.
ga izhaja odpadek. predvideva direktiva.
ODPADNA
30 Okolje EOL-40-oktober-October-08
ZDRAVILA
Helena Kojnik
GUME
Bojan Stojanović
S požarom v Lovrencu
na Dravskem polju pri
Kidričevem, kjer je podjetje
Albin Productions d.o.o.
predelovalo izrabljene
avtomobilske gume, se je v
Sloveniji znova začelo veliko
govoriti o načinu njihovega
zbiranja in predelovanja, a
tudi o vplivih na okolje in na
zdravje prebivalcev. Civilna
iniciativa iz Kidričevega je
ostro napadla podjetje Albin
Productions z zahtevami za
odvzem okoljevarstvenega
dovoljenja, ki mu omogoča
predelavo gum za zasipanje
gramozne jame, čeprav
še poteka kriminalistična
preiskava sumov, da je bil
požar podtaknjen. Močne
Sorazmerno z naraščanjem števila registrira- kar nekaj sprememb. Najpomembnejša je ta,
reakcije javnosti kažejo, da nih motornih vozil v Sloveniji, narašča tudi da se zbiranje gum financira iz posebne okolj-
avtomobilsko gumo še vedno število nastalih izrabljenih avtomobilskih gum ske dajatve od prodanih gum. Tako končni
(IAG). Na slovenski trg je letno danih okoli imetnik odpadnih gum nima z njimi nobene-
obravnavajo kot umazan in 10.000 ton novih gum, letne količine nastalih ga stroška in zato tudi ne interesa, da bi gume
neuporaben material. Tako IAG v Sloveniji pa so ocenjene na 14.000 ton. odvrgel v naravo. Na osnovi lastnih izkušenj
Prva leta po sprejemu Uredbe o ravnanju z od- pa lahko navedem, da smo zbiralci odpadnih
so otežena prizadevanja za padnimi gumami smo v Sloveniji zbrali med gum (koncesionarji) obdobno pod nadzorom
povečanje stopnje recikliranja 4000 in 5000 ton IAG, medtem ko je povprečje inšpekcijskih služb/.../čeprav menimo, da je v
vseh uporabnih materialov, količin zbranih v EU znašalo trikrat več. Za Sloveniji veliko bistveno bolj perečih proble-
doseganje večje učinkovitosti sistema ravnanja mov na področju varovanja okolja, kot je samo
med katerimi ima guma visoko z IAG je bila v drugi polovici leta 2006 z uved- ravnanje z odpadnimi gumami.«
mesto tako po uporabnosti kot bo okoljske dajatve uvedena proizvajalčeva
odgovornost, kar se je z vidika zbranih količin Predpisi določajo, da se morajo IAG reciklirati,
tudi dobičkonosnosti. izkazalo za izjemno uspešno, saj se je količina dovoljena pa je tudi uporaba IAG kot goriva.
zbranih in v predelavo oddanih IAG bistveno Končnih odlagališč odpadnih gum v Slove-
povečala in to s 4.700 ton v letu 2002 na 16.000 niji nimamo, ker odlaganje gum, kot bogate-
ton v letu 2007. Koncesionarji ministrstva so ga energenta ali vira sekundarnih surovin, ni
z uvedenim sistemom zadovoljni. Kot je po- smiselno. Toda, čeprav je v zakonodaji dana
vedal Emil Nanut, direktor podjetja Kemis, je prednost recikliranju IAG, se večina zbranih
»sedanji sistem zbiranja in financiranja dobro gum še vedno odda v energetsko predelavo
zastavljen, saj je v preteklem obdobju doživel (SALONIT Anhovo) ali izvozi v druge države,
EOL-40-oktober-October-08 Okolje 33
predvsem Avstrijo. Svetel primer recikliranja predelavo odpadkov in sanacijo opuščene gra-
AIG v Sloveniji je bilo prav podjetje Albin Pro- moznice. Albin Brencl pa je še vedno prepri-
motions d.o.o., ki je dobilo dovoljenje za sa- čan, da so burni odzivi krajanov pokazali, da
nacijo opuščene gramoznice z granulatom iz jih sploh ne skrbi za njihovo okolje. »Če bi to
IAG, ki mu ga je podelilo Ministrstvo za okolje bil njihov namen, bi jih moralo zanimati, kdo
in prostor (MOP). To je tudi ena redkih družb je požigalec, ubadati bi se morali tudi s sanaci-
v Sloveniji, ki se ukvarja z recikliranjem AIG jo drugih jam na Dravskem polju, v katere so
in nadaljnjo uporabo pridobljenega materia- v preteklosti odlagali odpadke. S posmehom,
la. Toda vse to se je spremenilo julija letos, ko agresijo in zavistjo skušajo uničiti naš projekt,
je v Lovrencu pri Kidričevem, kjer ima Albin ki je tukaj ta čas edini primer sanacije jame s
Productions svoj predelovalni obrat za AIG, pomočjo okolju nenevarnih odpadkov.« Sicer
zagorelo. pa dr. Anton Habjanič še poudarja, da »za sa-
nacijo jame ni bilo storjeno prav nič. Vladni
Gume se ne vžgejo same odlok o sanaciji je bil sprejet že pred tremi
tedni, in čeprav bi morala takoj po sprejemu
Na vprašanje, koliko nesreč se je že zgodilo v odloka steči sanacijska dela, ni bilo storjenega
Sloveniji v zvezi z AIG, je Emil Nanut iz Kemi- še ničesar. Vse, kar Vlada počne, je, da na svoje
sa povedal, da sta bila v zadnjih letih dva večja stroške varuje mesto nesreče, ki trenutno zna-
požara in to oba na Dravskem polju. »Sam ne šajo 1000 EUR/dan.«
bi sodil, da je prišlo do požara zaradi nepravil-
nega ravnanja. Gume se ne vžgejo same - niso Kakšne pa so zdravstvene in ekološke posle-
samovžigne. Dovesti je potrebno kar nekaj dice požara v Lovrencu? V septembru so bili
energije, da zagorijo. Vendar je požar gum za- znani rezultati laboratorijskih preiskav vzor-
radi specifične oblike gum in visoke energet- knjen. »Na osnovi izjav kompetentnih strokov- cev podtalnice in tal. Rezultati analiz niso po-
ske vrednosti zelo težko pogasiti. Osebno sem njakov, gasilcev in na osnovi lastnih izkušenj kazali negativnega vpliva požara na podzemno
mnenja, da se je požar v Lovrencu na gume lahko zagotovimo, da se odpadne pnevmatike vodo. Zavod za zdravstveno varstvo Maribor
razširil iz drugega vira - primarnega požara ne morejo vžgati same! Za takšno dejanje je načrtuje še dva odvzema vzorcev podzemne
ali pa je bil požar podtaknjen. Navedena po- potrebno zagotoviti temperaturo vsaj 500°C in vode do konca letošnjega leta. Rezultati odvze-
žara odpadnih gum sta povzročila revolt jav- to kontinuirano več kot 6 minut. Naše mnenje tih vzorcev snovi po požaru pa kažejo na to,
nosti predvsem zaradi posledic gorenja gume je, da je bil požar načrtovan s strani »zelo zain- da bo potrebno vse pogorele in ostale odpadke
– sproščenih emisij v zrak. Kot sem omenil, se teresiranih« posameznikov, ki so po vsej verje- (gume, komunalni odpadki, azbestni odpadki)
gume same od sebe ne vžgejo – nujno je potre- tnosti najeli profesionalce!« odstraniti iz gramozne jame in jih deponirati
ben močan zunanji vir vžiga. Torej je bistveno, na ustrezno deponijo, saj v tistem okolju pred-
da se s preventivnimi ukrepi pri skladiščenju Nevarnosti za zastrupitve ni stavljajo preveliko grožnjo in nevarnost.
in predelavi AIG prepreči oz. onemogoči šir-
jenje požara iz drugih virov na gume ter da se Tisti večer je zgorelo okoli 1850 ton neprede- Brez denarja bo tudi občina
onemogoči dostop tretjim osebam, ki bi lahko lane gume, 850 ton pa se je po zaslugi obširne
povzročile požar.« gasilske akcije, v kateri je sodelovalo blizu 500 In ekonomske posledice požara?
Glavni očitek, ki ga je deležno podjetje Albin gasilcev, izognilo ognjenim zubljem. Njiho- Albin Brencl: »Ekonomske posledice pa so tako
Promotions je, da je požar v gramozni jami vo delo je bilo tvegano, ker se med gorenjem za naše podjetje, kakor za Občino Kidričevo
omogočilo začasno skladišče velike količine gume sproščajo strupene in rakotvorne spoji- izredno boleče, saj bomo vsi izgubili veliko na-
odloženih nepredelanih IAG. Za začasno skla- ne, kot so toluen, pentadien in butadien. »Če bi črtovanega prihodka, medtem pa se bodo stro-
dišče sedem metrov pod zemljo, dolžine pribli- vdihavali te pline, bi se zanesljivo zastrupili, a ški sanacije enormno povečali. Naš projekt re-
žno 150 metrov, širine 40 metrov in višine šest so bili vsi najbolj izpostavljeni gasilci vseskozi ciklaže odpadne gume v gradbeno surovino, ki
metrov, pa bi po pravilu moral imeti posebno zaščiteni z dihalnimi aparati in so se med gaše- jo je certificiral ZRMK in za katero imamo vsa
dovoljenje za odlaganje IAG in seveda zagoto- njem postavljali s hrbtom proti vetru,« nam je potrebna soglasja, je po mnenju mnogih eden
viti za te postopke primerno površino. Iz Mi- razložil Martin Vrbančič, vodja intervencijske izmed najboljših na območju EU (tudi po mne-
nistrstva za okolje in prostor so sporočili, da ekipe. nju MOP!), saj zagotavlja predelavo brez emi-
družba Albin Promotion ni koncesionar MOP sij in že sedaj zadovoljuje prihodnjo Direktivo
in da nikoli ni imela dovoljenja za odlaganje Zaradi požara v jami, ki je bil že drugi tovrstni EU, ki predvideva prepoved sežiga odpadnih
IAG, temveč da je imela dovoljenje le za sanaci- požar v manj kot letu dni, so krajani Kidričeve- gum. Uporabnost tako recikliranega materiala
jo opuščene gramoznice z granulatom iz IAG. ga ustanovili Civilno iniciativo za sanacijo in je velika: od gradbenega elementa do surovine
Podjetje pa je res pridobilo okoljevarstveno zaprtje gramoznice. Hočejo, da podjetje Albin za izdelke iz gume in izdelke iz kombinacije
dovoljenje za predelavo odpadkov na premični Productions preneha z delom. Po besedah pred- guma-plastika (strešniki, pohodne plošče, izo-
napravi. Poudarjajo, da so se v javnosti pojavile stavnika Civilne iniciative dr. Antona Habja- lacijski material, dodatek asfaltu) do postopka
napačne informacije, da gre za deponijo, kar po niča je Albin Brencl po lanskem požaru uspel depolimerizacije (pridobivanje energije).«
navedbah ministrstva ne drži. Kot so pojasnili pridobiti vsa potrebna soglasja države, zatem
v službi za odnose z javnostmi pri ministrstvu, pa je dobil še soglasje občine »v najboljši veri,
V Sloveniji se s predelavo IAG ukvarja še
so koncesionarji za zbiranje odpadnih gum le da do požara ne more več priti. A se je izkaza-
podjetje iz Logatca, ki pa še ni pričelo s pre-
štirje, mednje pa podjetje Albin Promotion ne lo, da je potem gramoznico napolnil z gumami
delavo in ne vemo, če bo sploh pričelo, in
spada (Kemis, Letnik Saubermacher, Get inže- in sploh ni izvajal ukrepov, ki mu jih je zapo-
pa SALONIT Anhovo, ki gume uporablja
niring in Wolf, op.p.). vedovalo gradbeno dovoljenje. Že po lanskem
kot alternativno gorivo v peči. Ostale IAG
požaru se je izkazalo, da se na tem odlagališču
se izvozijo v Avstrijo, s čimer država izgu-
Albin Brencl, direktor podjetja Albin Promo- dogajajo čudne, zelo sumljive stvari. MOP je
blja ogromne vsote denarja,« še poudarja
tions, vztraja, da ima vsa potrebna dovoljenja podjetniku izdalo okoljevarstveno soglasje in
Albin Brencl.
in soglasja. Zatrjuje, da ni deponiral odpa- gradbeno dovoljenje za sanacijo jame, koncesi-
Toda zgodba o požaru v Lovrencu na Dra-
dnih gum ter da se je 2700 ton nepredelanih je za zbiranje odpadnih gum pa nikoli ni imel.
vskem polju pri Kidričevem vendarle odpi-
avtomobilskih gum v jami nakopičilo le zato, Kako je bilo to mogoče? Opozarjali smo na to
ra vsaj še eno vprašanje – ali kdo v državi
ker so potekala generalna vzdrževalna dela na pristojne inšpekcije službe. Kako so se odzva-
vsaj občasno nadzira ekološko občutljivo
stroju za mletje gum (menjavali so nože). »Pod le, mi ni znano.« Podatek, da gre za nelegalno
ravnanje z odpadki? Reciklaža gum najbrž
normalnimi pogoji bi te gume zmleli v dveh deponijo, je potrdil tudi MOP, in pojasnil, da
to zahteva. Še posebej, če gre za nelegalno
mesecih in pol,« je sporočil podjetnik. Hkrati je Agencija RS za okolje podjetju Albin Pro-
deponijo.
vztraja na predpostavki, da je bil požar podta- motion izdala okoljevarstveno dovoljenje le za
Inovativni sistemi
34 Okolje EOL-40-oktober-October-08
za ravnanje z
odpadki Kolikor odpadkov povzročiš, toliko plačaš
V Ljubljani sistematično
gradijo sistem za popolno
obvladovanje tokov komunalnih
odpadkov (POTKO). Osnovni
namen uvedbe sistema POTKO
je spodbujanje prebivalcev
mesta Ljubljana k ločevanju
odpadkov na izvoru. Evropska
zakonodaja na področju
zbiranja ter ravnanja z
odpadki predpisuje cilje, ki jih
moramo članice EU doseči v
določenem časovnem obdobju.
Kako jih doseči? Ljubljana
se je odločila za nov sistem
zbiranja odpadkov, in sicer
v sodelovanju s celjskim
podjetjem EKO Plus, ki ga vodi
direktor Aleš Gabršček.
V ospredju ljubljanski župan Zoran Jankovič (levo) in direktor podjetja Ekoplus Aleš Gabršček (desno)
Kako vidite prihodnost upravljanja s tokovi je uvedba sistema POTKO proces, se nedvo-
in različnimi frakcijami odpadkov v Slove- mno izplača, saj prinese ugodne učinke vsem
niji in Evropi? Kaj vse nas še čaka v 21. sto- interesnim udeležencem. Investicija v sistem
letju na področju odpadkov? se pokrije že v prvem letu uporabe, in sicer z
Razvoj gre nedvomno v smeri merjenja količin vključitvijo tako imenovanih črnih uporabni-
oddanih odpadkov po povzročitelju, s tem da kov (črni uporabniki so tisti, ki sistem upora-
se merijo količine frakcij, ki bi se naj v priho- bljajo, vendar ga ne plačujejo) v sistem zbiranja
dnosti zaračunavale (preostanek komunalnih odpadkov. V Sloveniji trenutno gradimo regij-
odpadkov in biološki odpadki). Merjenje koli- ske centre za ravnanje z odpadki, kjer se bodo
čin je pogoj za zaračunavanje po dejanski ko- ločeno zbrane frakcije pripravljale za snovno
ličini odloženih odpadkov. Zaračunavanje po predelavo, medtem ko se bo iz preostanka ko-
dejanski količini odloženih odpadkov je poleg munalnih odpadkov izločala lahka frakcija,
osveščanja najučinkovitejši motiv za ločevanje primerna za energetsko recikliranje. V Evropi
komunalnih odpadkov na izvoru. Na ta način je usmeritev enaka, s tem da je njihova pre-
so v razvitih delih EU dosegli 60 % izločanje hojena pot daljša, so pa na njej naredili nekaj
sekundarnih surovin iz toka komunalnih od- napak, za katere smo v družbi EKO Plus d.o.o.
padkov. Posledično njihova gospodinjstva prepričani, da se jim da izogniti, zato so vsa
povprečno plačujejo enako kot naša še pred naša prizadevanja usmerjena v to smer.
odobreno podražitvijo. Ne glede na dejstvo, da
V podjetju Regeneracija, d.o.o. novi objekti v Črni gori in mnoge ekološke sa-
Peter Tomšič
nacije infrastrukture v drugih državah, kjer so
z velikimi koraki vstopajo na prisotni.
evropski trg in trge bivših
V skupini devet podjetij
držav Jugoslavije. V teh »Ko govorimo o podjetju Regeneracija, lahko
dneh s ponosom spremljajo govorimo o skupini,« pravi Peter Tomšič. Pod
okriljem podjetja Regeneracija je kar devet
navdušenje, ki so ga s podjetij, razpršenih po vseh omenjenih dr-
postavitvijo desalinizacijske žavah, a se njihovo število iz leta v leto veča.
naprave v poletnih dneh »Ljudem po vsej Evropi in izven nje želimo
svetovati, pomagati pri soočanju z ekološko
vzbudili na Jazu, na eni izmed problematiko,« pravi in opozarja, da se marsi-
najatraktivnejših črnogorskih kje šele zdaj odločajo za resne varovalne pose-
ge na tem področju.
plaž, ko je iz pip prvič pritekla V tem vidijo v Regeneraciji tudi priložnost zase.
razsoljena pitna morska voda. Zavedajo se, da se lahko na teh trgih pojavlja-
jo kot kreatorji. Zato še posebej veliko vlagajo
To je zagotovo velik dosežek v razvoj lastnega znanja in v iskanje izvirnih
tudi za Regeneracijo, ki je rešitev. Imajo lasten razvojni oddelek z osmimi
jetno je treba prav Bergantovemu instinktu inženirji in razvejeno partnerstvo z zunanjimi
v pičlem mesecu postavila za izbiranje sposobnih kadrov in njegovemu strokovnjaki. Pridobili so standarda ISO 9001
napravo za razsoljevanje ustvarjanju medsebojnega zaupanja in spo- in ISO 14001, kar jih v njihovi stroki doma in
štovanja, a tudi tekmovalnosti in nenehnega na tujem uvršča med peščico podjetij, ki se
morske vode in čistilno napravo iskanja novih idej in razvoja, pripisati izjemno lahko pohvalijo s tem.
za potrebe 1000 do 1200 oseb. rast in številne izvirne rešitve na področju
komunalne infrastrukture in z njo povezane- Velik del dobička v razvoj
Za Regeneracijo je to pravzaprav začetek novih ga varstva okolja. Tako je Regeneracija prva v Poudarjajo, da velik del dobička zavestno vla-
poslovnih prodorov v Črno goro. Na eni izmed Sloveniji zgradila kanalizacijski jašek, ki ni bil gajo v razvoj. Vzpostavili so sistematično so-
lokacij v Budvi bodo namreč že v bližnji pri- iz betona, ampak iz poliestra. Zdaj letno izde- delovanje z investitorji, projektanti in izvajalci,
hodnosti zgradili novo čistilno napravo za 3 lajo 4 tisoč takšnih jaškov. S tem so pravzaprav sestavni del njihove ponudbe pa je tudi zagota-
tisoč oseb ter še dve čistilni napravi in napravi odprli novo poglavje v razvoju podjetja in, kot vljanje dobre servisne službe in nudenje rešitev
za razsoljevanje morske vode, kakršni delujeta pravi Peter Tomšič, »utrdili vizijo, da bodo trg za specifične potrebe. Posebej opozarjajo na
zdaj na Jazu. Med drugim se že oglašajo šte- osvajali predvsem z izdelki, ki bodo čim bolje lastne izvirne rešitve pri posameznih izdelkih.
vilni zasebni investitorji, ki želijo sodelovati s varovali okolje.« Tako komunalno infrastruk- Tako so v marsičem »samo njihovi« lovilci olja,
podjetjem Regeneracija. turo opremljajo tudi s cevmi iz poliestra za ki jih vgrajujejo po vsej Sloveniji - na avtoce-
»Črnogorska zgodba« je pravzaprav le delček vodo, plin, kanalizacijo, meteorne in odpadne stah, na velikih parkiriščih, trgovskih centrih
mozaika o podjetju Regeneracija, ki je leta 1989 vode, ki so nasploh kvalitetnejše in bolj varne in bencinskih servisih. »Čistilci so plod doma-
tako rekoč iz nič nastala v vasici Spodnje Ga- od cevi iz drugačnih materialov. Predvsem čega razvoja in domačih testiranj, opremljeni
meljne pri Ljubljani. Še leta 2000 je to podjetje pa kar naprej poudarjajo, da so podjetje, ki se so s slovenskim in nemškim certifikatom, ki
štelo le 18 zaposlenih, sedaj pa v njem sodeluje ukvarja z ekologijo in komunalno infrastruk- nam omogočata prodajo na vseh trgih,« še
150 ljudi. Peter Tomšič, direktor marketinga turo. Teh dveh zadev preprosto ne izključujejo, doda Peter Tomšič. V Regeneraciji so izjemno
v podjetju, namenoma uporablja ta termin. ampak jih medsebojno povezujejo. S takšnim izpopolnili in prilagodili specifičnim potre-
»Razvoj podjetja od leta 1989 pa vse do danes pristopom igrajo še posebej pomembno vlogo bam tudi čistilne naprave za čiščenje odpadnih
je plod izjemne volje, predanosti, predvsem v državah, ki se pravzaprav z zamudo in raz- voda z različnimi zmogljivostmi (za individu-
pa sodelovanja vseh, ki so se nam v tem času ličnimi zadržki šele lotevajo teh vprašanj. Zato alne hiše in tudi za več tisoč uporabnikov).
pridružili,« pravi Peter Tomšič. »Podjetje je opozarjajo, da se še zlasti na Hrvaškem, Črni »Trudimo se, da so problemi zgolj izzivi, s či-
imelo od prvega dne jasno začrtano vizijo,« še gori in na Poljskem, kjer imajo svoja predstav- mer pridobivamo zaupanje kupcev,« pravi Peter
poudari, in sicer vizijo, takrat še ne 20-letnega ništva in v Srbiji ter Bosni in Hercegovini, kjer Tomšič. »Samo tako je naša prihodnost zagoto-
lastnika Jožeta Berganta, ki je že zgodaj menil, imajo svoja podjetja, ne pojavljajo zgolj kot vljena. Ves čas sistematično spremljamo trg in
da je lahko poslovna usmeritev na okoljsko trgovci in proizvajalci, ampak predvsem tudi z njegovimi potrebami načrtujemo svoje aktiv-
področje poseben izziv in zadovoljstvo. Ver- kot svetovalci. Plod takšnega delovanja so tudi nosti in usmeritve. In tako rastemo,« zaključi.
EOL-40-oktober-October-08 Novosti 37
Nina Martinc
nagrobne
Jak Koprivc
sveče
Slovenija, evropski rekorder pri uporabi sveč
lijon evrov. S predelavo odpadnih nagrobnih in uvozniki nagrobnih sveč« določijo enega ali V Sloveniji povpraševanje po večjih
sveč bi pridobili najmanj od 1,2 milijona do več zbiralcev odpadnih nagrobnih sveč. Ti so svečah
1,8 milijonov evrov uporabnih sekundarnih dolžni zagotoviti predelavo, se pravi reciklira-
surovin ali 20 do 35 odstotkov vhodnih materi- nje ali energetsko predelavo, če nagrobne sveče Direktor pokopališke dejavnosti na Žalah Ro-
alov, potrebnih za izdelavo nagrobnih sveč, kar niso iz plastike in polimerov, polivinil klorida bert Martinčič pravi, da so Žale v svojevrstnem
znaša okoli 30 odstotkov proizvodne vrednosti ali drugih halogeniranih organskih spojin. precepu kot komunalna in kulturna dejavnost.
nagrobnih sveč. Hkrati pa bi s predelavo odpa- Niso samo pokopališče, ampak tudi svojevrsten
dnih nagrobnih sveč pridobili za najmanj 1,9 Uredba ne govori o ekoloških svečah kulturni prostor z množico umetnin in naravni
milijona do 2,5 milijona evrov uporabne toplo- park. Vse to je treba imeti pred očmi tudi te-
te. Seveda bi lahko v ustrezno kovino predelali Sicer pa uredba ne opredeljuje posebej, katere daj, ko se postavljajo novi zbiralniki odpadkov,
tudi kovinske pokrove na odpadnih svečah. nagrobne sveče so okolju bolj naklonjene. V gradijo nova odlagališča za smeti, ko se nasploh
ljubljanskem svečarstvu Prezelj poudarjajo, da posega v njihov prostor. Hkrati pa je treba upo-
Sicer pa na Ministrstvu za okolje in prostor izdelujejo »ekološke sveče« in pri tem mislijo števati, da je na Žalah vsako leto 1 milijon obi-
sodijo, da bodo stroški ravnanja z odpadnimi na sveče, ki so v steklenih, ne plastičnih lonč- skovalcev, da ljudje množično in večkrat letno
nagrobnimi svečami, ki bodo na ramah »pro- kih, v kakršnih je večina sveč, ki jih zdaj pro- prihajajo na pokopališče, kar sicer ni navada
izvajalcev, pridobiteljev in uvoznikov«, znaša- dajajo v Sloveniji, gorijo pa nekaj dni. Zaradi drugod po Evropi, kjer pokopališča obiščejo
li okoli 1,5 milijona evrov letno in stroški za tega jih tudi čudi, da je taksa na sveče enaka za kvečjemu enkrat ali dvakrat na leto, predvsem
vzdrževanje evidence tistih, ki dajejo nagrob- vse sveče, celo višja za steklene, ker se določa pa na grobove v glavnem ne prinašajo sveč in
ne sveče v promet, okoli 35 tisoč evrov. Tako po teži sveč, steklo pa je seveda težje od plasti- cvetja, kar se pri nas počenja množično in tako
naj bi bil 1 kg sveč obremenjen z okoli 0,2 evra, ke. Nad »steklenimi svečami« se navdušujejo rekoč permanentno. Tako je na Žalah in na
kar je okoli 5 do 10 odstotkov proizvodne vre- tudi na ljubljanskih Žalah, kjer so že namestili vseh drugih slovenskih pokopališčih več raz-
dnosti sveč, ali za okoli 0,05 evra, kar je okoli 3 nekaj avtomatov za izključno prodajo »stekle- ličnih odpadkov, zlasti odpadnih sveč, kar je
odstotke njene proizvodne vrednosti, če bodo nih sveč«. »Steklene« sveče naj bi bile po mne- razvidno po velikem številu velikih kontejner-
odpadne nagrobne sveče predelane v sekun- nju direktorja pokopališke dejavnosti Roberta jev za smeti, kakršnih na drugih pokopališčih
darne surovine. Pri tem je treba upoštevati, da Martinčiča trajnejše (v eno stekleno posodo po Evropi preprosto ni. Na Žalah in še devetih
se pojavljajo na slovenskem trgu sveče različ- je mogoče vložiti več vložkov in jo je mogoče drugih pokopališčih, ki jih upravlja pogrebni
nih kakovosti ter iz različnih sestavin. Sveče iz uporabljati dalj časa kot plastične), bolj stabil- zavod Žale, je 40 tisoč grobov, letno pospravijo
polietilena je moč predelati v novo gorivo, pro- ne in naj bi potemtakem manj onesnaževale 1200 ton različnih odpadkov, od tega skoraj 40
blematične pa so tiste sveče, ki vsebujejo poli- prostor (saj se zmanjša možnost razlitja para- odstotkov odpade na odpadne sveče ...
vinil klorid. Te je treba odložiti na deponijo, saj fina, še zlasti po kamenju in marmorju, kjer V ljubljanski Iliriji, ki s svečami pokriva ka-
jih zaradi klora, ki je okolju škodljiv, ni mogoče pusti trajne sledi). Za nekatere naj bi bile tudi kšnih 40 odstotkov slovenskega trga, prav tako
uporabiti kot novo gorivo. Glede tega je uredba bolj estetske. Seveda pa je slišati tudi ugovore. ugotavljajo, da še naprej raste povpraševanje po
povsem nedvoumna: »Proizvajalci, pridobitelji Njihova uporaba na pokopališčih naj bi bila velikih svečah, kakršnih drugod po Evropi (z
preveč zapletena in predraga. Predelava odpa- izjemo še dveh ali treh držav) ne poznajo. Ljudje
dnih steklenih sveč naj bi bila težja, zahtevala ostajajo pri tradicionalnih oblikah sveč in ne
Proizvajalci naj bi več toplotne energije in to naj bi nasploh spreminjajo navad. Ilirija ponuja preko 20 raz-
zainteresirani za shemo povečalo stroške ... Na Žalah govorijo zlasti ličnih oblik sveč, vsako leto dodajo kakšne dve,
kritično o svečah iz PVC (polivinil klorida), ki tri nove. Letno prodajo okoli milijon sveč. Pou-
Po objavi Uredbe o ravnanju z odpadnimi jih tako rekoč ni mogoče predelati. Menijo, da darjajo, da so njihove PVC sveče temperaturno
nagrobnimi svečami (Ur.l. RS 78/08) so bi bilo treba te sveče posebej obdavčiti. obstojne in za razliko od motnega polietilena in
potekali aktivni in konstruktivni pogovori polipropilena bolj prozorne. Direktorica razvo-
med slovenskimi proizvajalci nagrobnih Na ljubljanskih Žalah, ki so s svojo urejeno- ja v Iliriji, Zdenka Koren, pravi, da se zavedajo,
sveč, med tistimi, ki proizvedejo večino stjo in organizacijo med najbolj prepoznavni- da je potrebno urediti ravnanje z odpadnimi
nagrobnih sveč, danih na slovenski trg. mi evropskimi pokopališči, že nekaj let vedo, svečami in zaradi tega uredbo Ministrstva za
Proizvajalci nagrobnih sveč, vključeni v kako bi bilo treba ravnati z odpadnimi sveča- okolje in prostor sprejemajo kot »svojo«.
te pogovore, so pokazali interes za sodelo- mi, vendar pa konkretnih sprememb niso iz-
vanje pri ustanovitvi družbe za ravnanje z vajali, ker ni bil urejen način zbiranja in prede- Vsekakor se zdaj zaradi Uredbe o ravnanju z
odpadnimi nagrobnimi svečami. Trenutno lave teh odpadkov. Zaradi tega so zadovoljni z odpadnimi svečami »konkurenti« intenzivneje
se tehtajo možnosti za ustanovitev družbe, uredbo Ministrstva za okolje in prostor, čeprav družijo in pogovarjajo. Je pa tudi res, da glavnih
v okviru katere bi naj bili upoštevani vsi jim tudi ta prinaša nekaj dodatnih težav, saj je odločitev še niso sprejeli. Bodo odvažali odpa-
zahtevani roki uredbe za začetek delovanja v določenih delih v nasprotju z drugo uredbo dne sveče na predelavo v Avstrijo ali kam dru-
sheme za ravnanje z odpadnimi nagrobni- tega ministrstva, ki Žale proglaša za vodovar- gam, ali pa bodo razmišljali o (dragi) predelavi
mi svečami.« stveno območje, na skoraj polovici površin doma? Kdo bo glavni zbiratelj? Je eden izmed
Zdenka Koren, Ilirija d.d. celo kot območje s posebnim varovanjem. glavnih favoritov (Slopak) že resda izpadel?
promocija
Ekošole in
EOL-40-oktober-October-08 Okolje 41
V Sloveniji
še ni predelave nagrobnih sveč
ekovrtci
Po več kot dveh letih priprave zakonodaje in raz-
prav s potencialnimi zavezanci, proizvajalci na-
grobnih sveč, upravljavci pokopališč in izvajalci
javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki, o
zbiranju in predelavi nagrobnih sveč, je Vlada RS Mateja Krajnc
julija letos sprejela Uredbo o ravnanju z odpadnimi
nagrobnimi svečami (Ur. list RS, št. 78/08). Določila
je, da morajo proizvajalci, pridobitelji in uvozniki
za nagrobne sveče, ki jih dajejo v promet, na svoje
Vse več zelenih zastav
stroške zagotoviti zbiranje in predelavo odpadnih
nagrobnih sveč. Vpisani morajo biti tudi v evidenco
proizvajalcev, pridobiteljev in uvoznikov nagrobnih
sveč, ki jo vodi ministrstvo oziroma ARSO, in si-
cer do 31. julija 2009. Eden izmed pogojev za vpis v
evidenco je skladnost njihovega načrta ravnanja z
odpadnimi nagrobnimi svečami z zahtevami ured-
be in s smernicami iz operativnega programa var-
stva okolja na področju ravnanja z ločeno zbranimi okoljska vzgoja pretežno stvar biologov, v
frakcijami komunalnih odpadkov. V okviru načrta mnogih učbenikih in delovnih zvezkih še
morajo predvideti način in obseg prevzemanja od- vedno zaman iščemo okoljske vsebine, v
padnih nagrobnih sveč od izvajalcev javne službe in vsebinsko preobremenjenih učnih načr-
upravljavcev pokopališč, vrsto in zmogljivost sred- tih pa je potrebno več pozornosti name-
stev in opreme za skladiščenje in zbiranje, zbiral- niti »znanju za preživetje«.
ce in izvajalce predelave, letno količino prevzetih Vrtci pa se vključujejo v projekt Ekošola že
odpadnih nagrobnih sveč, itd. Več proizvajalcev, od leta 2001. Prvi vrtec, ki se je pridružil
pridobiteljev ali uvoznikov lahko zaradi izpolnjeva- omenjenemu programu in postal ekovrtec
nja obveznosti, določenih v uredbi, pripravi skupni je Vrtec Pobrežje iz Maribora. V lanskem
načrt ravnanja z odpadnimi nagrobnimi svečami in šolskem letu 2007/2008 je v projektu so-
pristopi k njegovemu izvajanju. V evidenco ARSO delovalo že 64 vrtcev. Kot je povedal član
morajo biti vpisani tudi načrti ravnanja z odpa- programskega sveta slovenske ekošole
dnimi nagrobnimi svečami oziroma skupni načrt; in koordinator za vrtce, Dane Katalinič
podobna zahteva, vpis v evidenco ARSO, velja tudi se v projekt vsako leto priključi po 20 no-
za zbiralce odpadnih nagrobnih sveč, medtem ko vih vrtcev.
morajo predelovalci pridobiti okoljevarstveno do- V šolskem letu 2008/2009 se EKO vrtci
voljenje. Uveljavljajo se podobna pravila oziroma lahko odločijo za Zeleni nahrbtnik ali
pristop, kot smo ga spoznali že pri električni in ele- Zgodnje naravoslovje temelj za trajno-
ktronski opremi, ki pa je nekoliko drugačen kot pri Koordinatorji slovenskih ekošol ne miru- stni razvoj oziroma izbirajo med ostali-
embalaži, čeprav sestavni deli nagrobne sveče, ki so jejo. Na ljubljanskem srečanju so v sep- mi vsebinami, opredeljenimi z načrtom
izdelani iz kovin in plastike ali stekla, štejejo za em- tembru številni strokovnjaki s področja EKOŠOLA-EKOVRTEC 2008/09. Vrtci
balažo, nagrobna sveča pa je embalirano blago. varovanja okolja predstavili aktualne lahko oblikujejo tudi lastne izvirne pro-
okoljske vsebine. Člani programskega jektne vsebine, v katerih vidimo poseb-
Ob tem se vprašamo, ali so vsi ti pogoji, vpisi v sveta pa so razgrnili projekte, ki uresni- no vrednost in vzgojni pomen. Skratka,
evidence ARSO, res nujno potrebni? Ali ne bi mo- čujejo cilje programa Ekošola kot način spodbujamo izvirne problemske pristope,
gli postopkov nekoliko poenostaviti? Zavezance življenja, nacionalne kriterije za pridobi- metode in aktivnosti otrok ter pedago-
za ravnanje z odpadnimi nagrobnimi svečami - tev zelene zastave ter letni načrt vzgojno- ških delavcev in zunanjih sodelavcev ter
proizvajalce, pridobitelje in uvoznike nagrobnih izobraževalnih zavodov. povezavo z okoljem.«
sveč - čaka v naslednjih mesecih organizacijsko in Slovenija se je za vključitev v mednaro- Zavedanje, da bodo današnji malčki in
strokovno tehnično zahtevno delo. Po eni strani je dno mrežo ekošol odločila že leta 1996. učenci lahko vplivali in sprejemali po-
treba pripraviti celotni koncept zbiranja odpadnih Projekt Ekošola kot način življenja je pro- membne odločitve že v bližnji prihodno-
nagrobnih sveč in njihove predelave ter financiranja jekt evropskega združenja in je sestavni sti, je eno od temeljnih načel Ekošole kot
celotnega sistema, se vpisati v evidence ARSO, po del prizadevanj Evropske unije za oko- načina življenja. Otroci in mladi že danes
drugi strani pa je treba poiskati ustrezne postop- ljevarstveno izobraževanje. V Sloveniji preko dejavnosti v ekošoli postajajo am-
ke predelave odpadnih nagrobnih sveč. Predelave poteka projekt, ki se imenuje »Ekošola basadorji Slovenije za uresničevanje traj-
v Sloveniji še ni, torej bo treba iskati rešitve v tuji- kot način življenja«, v okviru društva nostnega razvoja.
ni, vsaj kratkoročno. Ali naj bi bila to dolgoročna DOVES - Društvo za okoljevarstveno iz- V šolskem letu 2007/08 je ekozastavo pre-
usmeritev, je vprašanje, verjetno je smiselno razmi- obraževanje Slovenije. jelo 284 ekošol, od tega 40 ekovrtcev (15
šljati o predelavi tudi v Sloveniji. Poiskati bo treba Na srečanju koordinatorjev slovenskih prvič, 25 potrditev), 215 osnovnih eko-
primerne tehnologije, lokacije, pridobiti ustrezna ekošol je v svoji predstavitvi prof. dr. Ba-šol (34 prvič, 181 potrditev), 23 srednjih
dovoljenja, izvesti določene investicije. Da bi spod- rica Marentič Požarnik predstavila izzive ekošol (3 prvič, 20 potrditev) ter 6 ekodo-
budili predelavo odpadkov, tako odpadnih nagrob- ekošol, med katerimi so: okoljska vzgoja mov CŠOD (6 potrditev). V šolskem letu
nih sveč kot tudi drugih odpadkov in preusmerili mora postati še pomembnejša, potrebno 2008/2009 se bodo, tako pričakujejo, šte-
tokove odpadkov iz odlagališč v predelavo, pa bi je večje medpredmetno povezovanje, več vilke sodelujočih šol in vrtcev zagotovo
pričakovali, ne samo pravila ravnanja in obveznosti timskega, problemskega in projektnega spet povečale.
za podjetja, ampak tudi spodbude s strani države, v pouka, zaželene so sprotne samoevalvaci-
smislu pomoči za ravnanje z odpadki, kot jih opre- je, povezovanje s sorodnimi inici-
deljujejo nove smernice Skupnosti o državni pomo- ativami, več obveščanja strokovne 2007/08 VRTCI OŠ SŠ CŠOD skupaj
či za varstvo okolja. javnosti o dejavnostih, dosežkih in Registrirane 64 284 25 10 383
Janja Leban, Gospodarska zbornica Slovenije problemih. Po njenem mnenju je Nagrajene 40 215 23 6 284
potrebno preseči miselnost, da je
Okoljska
42 Okolje EOL-40-oktober-October-08
vzgoja v
Sloveniji
Eko deli odpustke vsepovsod
Redni prof.dr. Mihael J. Toman, univ. dipl. biol.
Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta
Oddelek za biologijo
mihael.toman@bf.uni-lj.si
Mihael J. Toman
goča številnim strokovnim in nestrokovnim (v
uporabljenimi in obenem mnogih primerih civilnim) skupinam in po-
zlorabljenimi besedami današ- sameznikom, da delujejo in odločajo tako na
lokalnem kakor tudi na širšem, celo državnem
nje potrošniške družbe. Večina nivoju. Takšna »ekologija« pa praviloma ne
se praviloma ne zaveda, o čem razlaga in še manj rešuje probleme s področja
okolja, njegovega varstva in še vzgoje ter pri-
govori, češ da je to osnovna stnega odnosa do narave in okolja.
biološka veda, ki obravnava
odnose med organizmi in Okolje je dobrina sedanjosti in
prihodnosti
organizmi ter njihovim okoljem.
Organizmi pa smo tudi ljudje Druga pogosto uporabljana beseda pa je oko-
lje in z njim povezan naš osebni in družbeni
in odnosi med nami se zrcalijo odnos. Sporočila in opozorila posameznikov,
v odnosih do okolja. Beseda strokovnih in nestrokovnih vladnih in ne-
ekologija je preprosto modna, vladnih organizacij tja do politikov postajajo
vsakdanja, tako zelo, da ostanejo le še kot bolj
pritikamo jo k številnim ali manj zanimive novice. Vsakdanje postane
ustaljenim besedam, ki nam dnevno informiranje o številnih nesrečah, ka-
tastrofah doma in v svetu, kar prinaša veliko
vsem nekaj pomenijo in jo na ta medijsko odzivnost in polni blagajne medij- Po mojem globokem prepričanju je bistvo
način še dodatno zlorabljamo. skih informatorjev. In prav to je eden od razlo- pomanjkanje zavesti, občutka in znanja, da
gov, da resnih sporočil in opozoril pravih stro- je okolje dobrina sedanjosti in še bolj priho-
Pomislimo na novodobne kovnjakov ob inflaciji okoljskih dogodkov ne dnosti. Dobrino kot vrednoto razumemo šele
skovanke, kot so eko-šole, jemljemo več resno. Tudi ne v informativnem takrat, ko jo začne primanjkovati ali kot je to v
ali vzgojnem smislu! Priletijo kot zanimivost našem primeru okolja, ko se kvaliteta dobrine
eko-zastava, eko-bralna in odletijo v pozabo. Zavemo se le v primeru, prične slabšati. Naraste cena, prizadene posa-
značka, eko-kviz, eko-sadje, ko smo prizadeti kot posamezniki, ko nas po- meznika in prav to se z našim okoljem že doga-
eko-hrana, eko-turizem in celo plavi, odnese streho nad glavo ali nam pogi- ja, tudi med nami in v naši neposredni bližini.
nejo čebele v panju. Vse drugo pa so hvaležne Ali se bo slehernik vsaj za hip ustavil in samo-
eko-feminizem in se obenem zgodbe katastrofičnih poročil, nesreče malih spraševal o svojem odnosu do okolja in narave,
vprašajmo povsem odkrito, če ljudi ter zgodbe lokalne in visoke politike pri pa je odvisno najprej od vsakega posebej. In
prikazovanju eko-uspehov. pri tem je okoljska vzgoja absolutno potrebna,
vemo, kakšna vsebina stoji za Klimatske spremembe in globalni okoljski pro- doma, v šoli in širši družbi!
temi besednimi zvezami. blemi so le še prilili olje na ogenj medijskim za-
pisom katastrof in bolj kot to postaja naš vsak- In kako je z okoljskim šolanjem (in ne eko-šo-
danji pogovor, tako kot vreme, manj teže ima, lanjem) in ozaveščanjem na različnih nivojih
manj nas zanima, preprosto gre mimo nas. izobraževanja? Ugotavljam, da nezadostno. S
Taljenje ledu, dvig morske gladine, posledič- čim to utemeljujem? Osnovno izobraževanje
no poplavljanje Bangladeša, zemeljski plazovi še vedno poudarja ločeno razumevanje različ-
v Indoneziji, pomanjkanje zdrave pitne vode nih predmetov, kar pomeni tudi vsebin. Lastne
so teme, ki jih premlevajo že vsi. In v tem je izkušnje in poznavanje vsebin predmetov ter
problem, vsi smo postali okoljski strokovnjaki, izobrazbe kadra na šolah me v tem prepričanju
preprosto »ekologi«. S pravnimi problemi se potrjujejo. Pri razumevanju narave in okolja so
obrnemo na pravne strokovnjake, z zdravstve- to v prvi vrsti biologija, kemija, fizika in delno
nimi na zdravnike, s sodnimi na sodnike, le o geografija. Nikjer pa ni zaslediti integralnega
Revija EOL je tokrat okolju in zgodbah, povezanih z njim, vemo vsi učenja, povezovalnega predmeta o okolju kot
tiskana na papirju biomat vse. Okoljskih strokovnjakov pogosto sploh ne celoti, interdisciplinarnega pristopa torej, ki
115g Papirnice Vevče potrebujemo ali pa jim ne verjamemo. vključuje poleg naravoslovne tudi družbeno,
EOL-40-oktober-October-08 Okolje 43
ekonomsko, filozofsko plat okolja. Delno je to najprej ustvarja odnos, šola pa vzgaja in uči, akcije v širšem smislu nimajo vzgojnega rezul-
zajeto šele na univerzitetni stopnji in še naj- zakaj sploh razvoj zahteva naš jasen odnos do tata. Zavedati se moramo, da imamo vsi ljudje
bolj na podiplomski, npr. s študijema Varstvo okolja. Torej v ospredju učenja in informiranja prikrit in potlačen strah pred neznanim, in
okolja in Varstvo naravne dediščine. To pa je so zgledi in je trajnostni razvoj in ne stalne prav prihodnost Zemlje, okolja, našega zdravja
absolutno prepozno, saj velik del šolajoče se prepovedi in opozorila. Toda kaj, ko za veči- so neznanke, ki jih novodobni okoljski prero-
populacije, ki dejansko odloča in pogosto vodi no ljudi trajnostni razvoj pomeni vse oziroma ki in prosvetlitelji s pridom izkoriščajo. Vse to
»okoljsko« politiko (gospodarstveniki, ekono- nič. Kako žalostno je bilo poslušati poslanske zaradi šibke vzgoje in okoljskih (ne)znanj. Do-
misti, lokalni politiki) v primarnem izobraže- kandidat(k)e, ko so pred volitvami pleteniči- kler ne bomo imeli v osnovnem in srednješol-
vanju pridobi napačne informacije ali pa jih li o teh temah. Mnogi mladi politiki so prav skem izobraževanju primernih programov, ki
sploh ne in zdrave okoljske vzgoje nima. Zato gotovo prihajali tudi iz učnih programov eko- združujejo interdisciplinarna znanja o okolju
niso redka vprašanja študentov na fakulteti, šol. In prav s problemi trajnostnega razvoja se in naravi, dokler na univerzah ne bomo vzgo-
katero šolo bi morali obiskovati, da bi si pri- bodo spopadale predvsem mlajše generacije jili za ta znanja usposobljenih kadrov, tako
dobili osnovna okoljska znanja pred vstopom in ta razvoj bo imel svojo, visoko ceno. Ta bo dolgo bo to izvajanje prepuščeno tudi nestro-
na univerzo in jih na dodiplomskem in podi- odvisna od našega razumevanja okolja, odnosa kovnjakom. V šoli pogosto, ne po njihovi kriv-
plomskem študiju lahko le nadgrajevali. Moj do narave in okolja, odnosa do potrošništva in di, učitelji različnih bazičnih znanj preprosto
odgovor je, da takih šol pri nas ne poznam. do soljudi. Tudi to je okoljska vzgoja. Hoditi po morajo udejanjiti eko-programe. Vsem nam je
gozdu in videti drevesa! jasno, da kemijo poučuje kemik, slovenščino
Res je, da smo med prvimi postavili koncept slovenist in matematiko matematik, le o okolj-
eko-vrtcev in eko-šol. Kaj pa to dejansko po- Sklep: Ohranjanje naravnega in bivalnega ski vzgoji, da ne rečem »ekologiji« lahko govori
meni? Samo še en primer napačno uporablja- okolja v dobri kondiciji ne bo mogoče trajno vsak, vzgojiteljica v vrtcu in učiteljica v šoli. Ni
nje predpone eko in degradiranje osnovne dosegati brez dobre osebne in družbene okolj- pomembno, kakšne so njene kompetence, va-
znanstvene discipline ekologije. Ko se srečate ske vzgoje, brez usklajenih okoljskih akcij, te- žno je le, da dela v eko-vrtcu ali eko-šoli in da
s programi tovrstnih ustanov, ugotovite, da melječih na znanju in ne na zavajanju in plaše- ji je blizu zelena paradigma. To pa seveda ni
»večjo skrb kot druge šole posvečajo tekmo- nju ljudi. Vse preveč govorimo o katastrofah, dovolj! Dokler bo tako in dokler bo mačeho-
vanjem iz bioloških znanj, da so pomembne že manjše onesnaženje ali poplava postaneta vski odnos do okolja tudi v družinah in sodob-
čistilne akcije v šoli in okoli nje, da govorijo medijska katastrofa in zato pravih ne prepo- ni potrošniški družbi nasploh, se ne čudimo,
o globalnem segrevanju tako kot mediji, da znamo več. Zbiranje smeti v gozdovih, aktiv- da bodo gospodarstveniki in politiki govorili o
pridobivajo eko-zastave in da so zanimive ve- nosti potapljačev v slovenskih rekah, ki so si- razvoju, ki sloni na izkoriščanju naravnih do-
like zgodbe, kot npr. taljenje ledu na zemelj- cer hvale vredne aktivnosti in marsikje edina brin. Mi sami pa si bomo s predpono eko delili
skih polih«. Šolajočo se mladino pa redko pot zmanjšanja bremen v okolju, so na žalost odpustke vsepovsod.
opozarjajo na pomen majhnih korakov pri enkratni dogodki in hitro pozabljeni. Stihijske
zmanjševanju oziroma preprečevanju obre-
menjevanja in onesnaževanja lokalno ter
spoznavanja resničnih nevarnosti vsakovr-
stnih pritiskov na naravo. To, da otroci spo- Environmental education in Slovenia
znajo, da je človek največji onesnaževalec,
ni dovolj. Ves čas, odkar spremljam akcije Eco gives pardons everywhere
eko-aktivnosti v različnih šolah po Sloveni-
ji. imam občutek, da je to zato, ker je bilo v How well is environmental training (not eco-training) and raising awareness at different levels of
določenem trenutku to ime modno, danes pa education doing? I have found out it is inadequate. How do we substantiate that? Basic education
je za marsikoga tudi prijetno, ko sam sebe ob is still stressing a separate understanding of various subjects and thereby also its contents. My own
dvigu zelene eko- zastave prepričuje, da dela experience and knowledge of subject matters and of the staff qualifications at schools only confirm
dobro za naravo in družbo. Ko berem poroči- my conviction. To understand nature and the environment we need first of all Biology, Chemistry,
la eko-šol so si ta podobna kot jajce jajcu v sti- Physics and partly Geography. But it is not possible to find an integrated way of learning, a linking
lu: »Najmlajši so počistili atrije, starejši otroci subject about the environment as a whole, an interdisciplinary approach which includes besides
pa igrišče in bližnjo okolico. Rastlinam smo the scientific but also the social, economic, and philosophical side of the environment. It is partly
dodali novo zemljo in posadili nove grmičke. included at the level of university studies and especially at the post-graduate level, i.e. in the studies
Uživali smo in potem šli na slavnostno kosi- of Environmental and Natural heritage protection. But this is far too late as a large part of the edu-
lo.« Ali pa še bolj nenavadno: »Ustvarjali smo cating population, who will be making decisions and often leading environmental politics (econo-
z ekologijo (pogovarjali smo se o plastiki, vodi mists, local politicians), acquires the wrong information during the primary education period, or
in energiji).« even none at all, and is therefore badly environmentally educated. So students at the faculty often
ask questions about which school they should have gone to in order to gain basic environmental
V ospredju učenja naj bodo vzgledi knowledge before entering university, and that they could only be upgraded at the graduate and
post-graduate stage of their studies. My answer is, that I do not know any such schools.
Da ne bo pomote, povsem podpiram okoljsko
vzgojo na vseh nivojih, absolutno pa ne takšne, It is true that we were among the first to introduce the concept of eco-kindergartens and eco-schools.
kakršni smo večinoma priča, ki predvsem What does this really mean? It is merely one more case of the misused prefix eco and the degradation
otroke odvrača od poznavanja in otroškega of the fundamental scientific discipline of ecology. When you are introduced to the programmes of
razumevanja resničnih problemov. Čiščenje such institutions you find out that “they devote more time to competitions in biological knowledge
okolice in pobiranje smeti ni okoljska vzgoja, than other schools, that cleaning campaigns at school and its surroundings are important, that stu-
to je delo za to pooblaščenih in plačanih služb! dents talk about global warming like the media do, that they win eco-flags and that great stories like
Izvirni greh je namreč v tem, da do smete- ice melting at the Earth’s poles are interesting”. Young people in schools are rarely warned about the
nja v okolici šol in vrtcev sploh prihaja. Torej importance of the small steps that can reduce or prevent the burdening and pollution locally, and
ustvarjati moramo predvsem pozitivno okolj- the discovery of the real dangers of exerting all kinds of pressure on nature. It is not enough that
sko klimo v svoji okolici in predvsem doma, v children find out that man is the biggest polluter. Ever since I have been following the campaign
družini in med otroki, preprosto odnos do na- of eco-activities in different schools around Slovenia, I have had the feeling that they are doing it
rave. Kako naj otrok deluje drugače kot starš, because this title was modern at one time, and now it also nice for many to imagine, while hoisting
ki brez pomisleka zavrže prazno cigaretno ška- an eco-flag, that they are doing something good for nature and society. When I read the reports of
tlico ali papirnati robček na družinskem izletu eco-schools, they are as like as two peas, something in the following style: “the youngest children
v zdravi, neokrnjeni naravi. In ta starš v službi cleaned up the atriums, while the oldest cleaned up the yard and the nearby surroundings. We added
počne enako z veliko bolj nevarnimi snov- new soil to the plants and planted new bushes. We really enjoyed doing that and then we went for
mi, kot so papirnati robčki. In otroci to vedo a festive lunch”. Or even more unusual: “We created with ecology (we were talking about plastics,
in dvojno moralo hitro prepoznajo. Družina water and energy)«.
Operativni
44 Okolje EOL-40-oktober-October-08
program
Ravnanje z odpadki ne more biti neracionalno
V iš in a s re d s te v (v e v rih )
odlagališča (38, od tega 24 komunalnih). Naj-
kasneje do 15. 7. 2009 bodo zaprli še 23 komu- 150.000.000
nalnih odlagališč, ki jim bo potekla veljavnost.
To pa pomeni, da bo v naslednjem obdobju 100.000.000
obratovalo predvidoma le 10 regijskih centrov
prvega reda in 5 centrov drugega reda. 50.000.000
Regijski koncept ravnanja z odpadki po 16. 5. POMURJE: CROP 1. reda 11. SPODNJE PODRAVJE: CEROSP 2. reda
07. 2009: – odlagališče Puconci (Murska Sobota) – odlagališče Gajke (Ptuj)
Vključeno število prebivalcev: 122.068 Vključeno število prebivalcev: 75.557
1. OSREDNJA SLOVENIJA: Občine: Apače, Beltinci, Cankova, Črenšovci, Občine: Cirkulane, Destrnik, Dornava, Du-
odlagališče Barje (Ljubljana) Dobrovnik, Gornja Radgona, Gornji Petrovci, plek, Gorišnica, Hajdina, Juršinci, Kidričevo,
Vključeno število prebivalcev: 414.039 Grad, Hodoš, Kobilje, Križevci, Kuzma, Lenda- Majšperk, Markovci, Podlehnik, Ptuj, Sveti
Občine: Brezovica, Dobrova – Polhov Gradec, va, Ljutomer, Moravske Toplice, Murska Sobota, Andraž v Slov. Goricah, Trnovska vas, Videm,
Dol pri Ljubljani, Domžale, Horjul, Ig, Ka- Odranci, Puconci, Radenci, Razkrižje, Rogašev- Zavrč in Žetale. Prispevno območje obstoječih
mnik, Komenda, Ljubljana, Lukovica, Medvo- ci, Sveti Jurij, Šalovci, Tišina, Turnišče, Velika odlagališč: Gajke.
de, Mengeš, Moravče, Škofljica, Trzin, Velike Polana in Veržej. Prispevno območje obstoječih
Lašče in Vodice. Prispevno območje obstoje- odlagališč: Puconci, Ljutomer, Dolga vas. 12. KOROŠKA: ZMES 2. reda
čih odlagališč: Barje in Dob – odlagališče ZMES (Prevalje)
6. PRIMORSKA: GOJUP 1. reda Vključeno število prebivalcev: 73.619
2. SAVINJSKO: CERO 1. reda – odlagališče (Koper) Občine: Črna na Koroškem, Dravograd, Meži-
– odlagališče Bukovžlak (Celje) Vključeno število prebivalcev: 120.323 ca, Mislinja, Muta, Podvelka, Prevalje, Radlje
Vključeno število prebivalcev: 230.977 Občine: Divača, Hrpelje – Kozina, Ilirska Bi- od Dravi, Ravne na Koroškem, Ribnica na Po-
Občine: Bistrica ob Sotli, Braslovče, Celje, Do- strica, Izola, Komen, Koper, Piran in Sežana. horju, Slovenj Gradec in Vuzenica. Prispevno
bje, Dobrna, Gornji Grad, Kozje, Laško, Ljub- Prispevno območje obstoječih odlagališč: območje obstoječih odlagališč: Črneče, Gorti-
no, Luče, Mozirje, Nazarje, Podčetrtek, Polze- Dvori, Dragonja, Izola, Jelšane, Sežana. na-Muta, Lokovica in Mislinjska Dobrava.
la, Prebold, Rečica ob Savinji, Rogaška Slatina,
Rogatec, Solčava, Šentjur pri Celju, Šmarje pri 7. GORIŠKA: CERO Nova Gorica 1. reda 13. ZASAVJE: CEROZ 2. reda
Jelšah, Šmartno ob Paki, Šoštanj, Štore, Tabor, – odlagališče Stara Gora (Nova Gorica) – odlagališče Unično (Hrastnik)
Velenje, Vojnik, Vransko in Žalec. Vključeno število prebivalcev: 119.477 Vključeno število prebivalcev: 69.684
Prispevno območje obstoječih odlagališč: Sta- Občine: Hrastnik, Litija, Radeče, Šmartno pri
– regionalna ra Gora, Dolga Poljana, Raskovec, Volče. Litiji, Trbovlje in Zagorje ob Savi. Prispevno
TERMIČNA OBDELAVA območje obstoječih odlagališč: Unično in Šir-
Prispevno območje obstoječih odlagališč: Bu- 8. GORENJSKA 2: CEGOR 1. reda – odlaga- java + občina Šmartno pri Litiji.
kovžlak, Božna – Podhom, Strensko, Tuncovec lišče Mala Mežakla (MBO: Polica, Kranj)
in Velenje. Vključeno število prebivalcev: 107.703 14. ŠPAJA DOLINA: 2. reda
Občine: Bled, Bohinj, Gorenja vas – Poljane, – odlagališče Špaja Dolina
3. PODRAVJE: CERO 1. reda Gorje, Jesenice, Kranjska Gora, Radovljica, Vključeno število prebivalcev: 66.614
– odlagališče Dobrava (Ormož) Škofja Loka, Železniki, Žiri in Žirovnica. Pri- Občine: Dobrepolje, Grosuplje, Ivančna Go-
Vključeno število prebivalcev: 209.618 spevno območje obstoječih odlagališč: Mala rica, Kočevje, Kostel, Loški Potok, Ribnica in
Občine: Benedikt, Cerkvenjak, Hoče – Sliv- Mežakla, Draga, del Ostri vrh. Sodražica. Prispevno območje obstoječih od-
nica, Kungota, Lenart, Lovrenc na Pohorju, lagališč: Špaja Dolina, Mala Gora in Mozelj.
Maribor, Miklavž na Dravskem polju, Ormož, 9. GORENJSKA 1: CEGOR 1. reda
Pesnica, Rače – Fram, Ruše, Selnica ob Dravi, – odlagališče Kovor (MBO: Polica, Kranj) 15. PODRAVSKO: CEROP 2. reda
Središče ob Dravi, Starše, Sv. Trojica v Slov. Vključeno število prebivalcev: 92.199 – odlagališče Pragersko
Goricah, Sveta Ana, Sveti Jurij v Slov. Goricah, Občine: Cerklje na Gorenjskem, Jezersko, Vključeno število prebivalcev: 57.420
Sveti Tomaž in Šentilj. Prispevno območje ob- Kranj, Naklo, Preddvor, Šenčur in Tržič. Pri- Občine: Slovenska Bistrica, Oplotnica, Mako-
stoječih odlagališč: Dobrava, Dogoše. spevno območje obstoječih odlagališč: Kovor le, Poljčane, Slovenske Konjice, Vitanje in Zre-
in Tenetiše. Občine: Ajdovščina, Bovec, Brda, če. Prispevno območje obstoječih odlagališč:
4. DOLENJSKA: CEROD 1. reda Cerkno, idrija, Kanal, Kobarid, Miren – Kosta- Pragersko in Slovenske Konjice.
– odlagališče Leskovec (Novo mesto) njevica, Nova Gorica, Renče – Vogrsko, Šem-
Vključeno število prebivalcev: 160.212 peter – Vrtojba, Tolmin in Vipava. Za vse lokacije predvidenih regijskih centrov
Občine: Brežice, Črnomelj, Dolenjske Toplice, bo v postopku potrditve tega OP BIOO, za
Kostanjevica na Krki, Krško, Metlika, Mirna 10. GLOBOKO: 1. reda – odlagališče Globoko obratovanje po 16. 07. 2009, opravljena tudi
Peč, Novo mesto, Osilnica, Semič, Sevnica, Vključeno število prebivalcev: 90.867 celovita presoja vplivov na okolje s stališča iz-
Straža, Šentjernej, Škocjan, Šmarješke toplice Občine: Bloke, Borovnica, Cerknica, Logatec, polnjevanja okoljevarstvenih pogojev in usme-
in Žužemberk. Prispevno območje obstoječih Log – Dragomer, Loška dolina, Mokronog – ritev Operativnega programa.
odlagališč: Leskovec, Bočka, Dobova, Spodnji Trebelno, Pivka, Postojna, Šentrupert, Trebnje
Stari Grad, Vranoviči + občina Osilnica. in Vrhnika. Prispevno območje obstoječih od- Vir: Ministrstvo za okolje in prostor
lagališč: Globoko, Rakek – Pretržje, Stara vas
in Ostri vrh.
40. številka
46 Jubilej EOL-40-oktober-October-08
eol Ob jubileju
sejmov, novic s tujih trgov in drugih novih vsebin na Izvoznem oknu, glede na tuje trge in
brezplačno vam svetujemo. panoge, ki vas zanimajo, na www.izvoznookno.si, v rubriki E-info.
ZBIRNI CENTER
Sestavljen iz različnih KONTEJNERJEV
- ROLL KONTEJNERJI 15 - 40 m3
- SAMONAKLADALNI KONTEJNERJI 7 - 14 m3
- PRESS KONTEJNERJI
- KONTEJNERJI ZA ODPADNE TEKOČINE
- ZBIRNI CENTER Z NADSTREŠKOM ALI BREZ