Poštnina plačana pri pošti 3102 Celje

23

Strokovna specializirana revija za embalažo

Številka V./23
September 2005

Prvi vtis pri darilu daje embalaža

Intervju z Aleksandrom Troho
Okrogla miza: Manjka ambicioznosti
Nevarna odpadna embalaža
Foto Aljoša Videtič

Za in proti: Dileme pri termični obdelavi

odpadkov in odpadne embalaže
Anketa o poslovnem (ne)optimizmu
Promocija
Promocija
 Uvodnik
Uvodnik 3

Vihanje rokavov
Jesen zmeraj simbolizira vihanje rokavov. Ne sedajo le šolarji v klopi, tudi
poslovneži bolj napnejo možgane. Če so tržne razmere neprijazne, še
toliko bolj.
Trg, ta nemirna voda, je včasih mačeha, včasih ljubica. Vse več poslovne-
žev modro spoznava, da na obraz trga lahko tudi sami vplivajo. Odvisno
je, s čim in kako tekmujejo. Tam, kjer se rinejo množice, te hitro in zlahka
pomendrajo. Na promenadi izbranih sonce sije veliko lepše.
O tem razmišljajo plastičarji na okrogli mizi, ki smo jo organizirali, saj so
nas spodbudile vrtoglave cene nafte, posledično plastike.
Jesensko vihanje rokavov bo tudi na področju elektronske in električne
odpadne opreme, teme, ki smo jo obdelovali v prejšnji številki. V tej šte-
vilki lahko preberete, da ravnanje s tovrstno opremo tržijo že tri podjetja.
Premika se tudi na področju t.i. nevarne odpadne embalaže, a tu prava
zgodba še sledi. Prav tako na področju t.i. sežigalnic.
Daljnovidni bodo že sedaj pomislili na obdobje obdarovanja in poslov-
nih daril. Za te bo zanimivo branje o poslovnem obdarovanju in o tem,
kako o poslovnih darilih in embalaži razmišljajo v nekaterih slovenskih
23

podjetjih.
Pa zavihajmo rokave.

Jože Volfand,
glavni urednik

Iz vsebine
Prvi vtis pri darilu daje embalaža 6
Podjetja o poslovnih darilih in embalaži 8
Intervju z Aleksandrom Troho 12
Okrogla miza: Manjka ambicioznosti 14
Nevarna odpadna embalaža 18
Za in proti: Dileme pri termični obdelavi odpadkov in
odpadne embalaže 26
Anketa o poslovnem (ne)optimizmu 31
4
Novosti
Novosti

Kratko, zanimivo Večja učinkovitost za 30 %

Slovensko-italijanski tiskarski
forum bo v Postojni
Slovensko-italijanski tiskarski forum, največ-
ji tiskarski dogodek v jadranski regiji, je del
mednarodnega projekta, ki ga sofinancira EU.
Organizatorja sta GZS, združenje za tisk in
medije oziroma njegova sekcija sito, tampo in
digitalnih tiskarjev ter sežanski zavod SDT. Fo-
rum je namenjen vsem, ki jih zanimajo novo-
sti pri praktični uporabi sodobnih tehnologij
s področja tiska na trgu EU. V ospredju pro-
grama bodo strokovne in izobraževalne teme,
ki presegajo klasično področje tiska. Poseben
poudarek slovensko-italijanskega foruma pa
bo dan mednarodnim povezavam, saj bodo
predavatelji strokovnjaki iz Slovenije in tujine.
Mednarodni tiskarski forum bo 30. septembra
in 1. oktobra v postojnskem hotelu Jama.
Dan slovenskega papirništva
in simpozij
Letošnji 9. dan slovenskega papirništva, ki vsa-
ko leto združi celotno panogo ob aktualnih
strokovnih temah, bo na Bledu 9. novembra.
Branko Rožič, predsednik Združenja za celuloz-
no, papirno in papirno predelovalno industri-
jo pri GZS, bo predstavil poslovanje panoge v
letu 2004, dva zanimiva tuja predavatelja pa
bosta spregovorila o perspektivah evropskega
trga papirništva do leta 2020 in o energetski
optimizaciji papirne industrije. Kot je že v nava-
di se na dnevih slovenskega papirništva vedno
predstavi eno izmed podjetij. Letos bo to novo
podjetje, saj sta se poslovno povezali podjetji
Lepenka iz Tržiča in Lepenka iz Prevalj. Isti dan
se bo začel tudi že tradicionalni, 32. medna-
rodni strokovni simpozij Društva inženirjev in
tehnikov papirništva Slovenije. Letošnja osred-
nja tema je Sodobna tehnologija in razvoj
na področju papirništva. Nekatere zanimive
napovedane teme: Analize papirnega stroja
in procesov za učinkovitejše načrtovanje inve-
sticij, Mini nipcoflex stiskalnica – ekonomična
in učinkovita stiskalnica, Boost sušilnik – sušilni
proces z visoko stopnjo izparilnosti in izboljša-
njem mehanskih lastnosti, Korak za korakom
proti Kyotu, Ravnanje z odpadnimi goščami pa-
pirne industrije, Obdelava odpadne vode tovar-
ne celuloze in papirja glede na IPPC direktivo,
Analitske tehnike za pisano kulturno dediščino,
RCF linije za proizvodnjo zelo kakovostne pa-
pirne snovi za industrijo, Nova enoletna rastlina
(industrijska trava) kot surovina za celulozno in
papirno industrijo in druge.
Superfos je z novo zasnovo, obliko
in materiali optimiziral embalažo in
predstavil na oko privlačno, zelo funk-
cionalno vedro, ki je hkrati še zelo pri-
ročno v logistiki in prijazno do uporab-
nika. Po besedah Martina Malmrosa,
direktorja prodaje in marketinga Su-
perfosa, so s tem zagotovili kvaliteto
vseh pomembnih lastnosti embalaže.
Nova vedra so za razliko od doseda-
njih, ki so bila ponavadi zaokrožena,
oglate oblike, kar je že samo po sebi
posebnost. Velika ploščata površina
ponuja dobro vidnost in omogoča
utrjevanje prepoznavnosti blagovne
znamke. Zanemarljivi pa niso niti nižji
stroški novih veder.
Pri zlaganju na palete dosežemo 30
% višjo učinkovitost, kar se pozna pri
hranjenju in pri transportu. Standard-
na paleta, na katero lahko naložimo
90 cca 5 litrskih zaokroženih veder, lahko po drugi strani nosi 120 SuperCube
veder. Če podjetje upravlja s količino 1 milijon 5 litrskih veder na leto, to pomeni
2.800 manj palet na leto ali veder za približno 40 polno naloženih prikolic to-
vornjakov, ki jih ni potrebno prepeljati, hraniti oziroma z njimi rokovati.
Da pa bi dodatno optimizirali logistiko in zagotovili kvaliteto izdelkov, ima em-
balaža še zaščitni ovratnik, ki zagotavlja stabilnost in ščiti tekočino oz. drugo
vsebino med transportom. Mislili so tudi na prijaznost do uporabnika, saj so
ustvarili ročaj, ki se veže diagonalno na vedru in omogoča enostavno pretakanje
tekočin in s tem manj škode zaradi razlitij in nesnage. Vedro ima tudi pokrov, ki
se enostavno odpira in ima sistem za ponovno zapiranje z dvojno zaponko, ki
omogoča enostavno hranjenje neporabljene vsebine, ščiti tekočino in zagotavlja
snažnost. Embalaža je še posebej uporabna v mlečni industriji.
Posebej prilagojeno otrokom
Podjetje Alcan Inec. je dalo na trg novo embalažo Guardlid. Gre za medicinsko
embalažo iz aluminija, ki ima značilnosti, zaradi katerih je otrokom še posebej
prijazna. Embalaža Guardlid, napoveduje proizvajalec, bo med farmacevtskimi
podjetji posebej dobrodošla, saj izpolnjuje vse zahteve, ki jih predpisuje zako-
nodaja, ko gre za varstvo otrok. Embalažni material izpolnjuje vse značilnosti po
evropskem standardu EN 14275, ki predpisuje zaščito otrok.

Nastal je ZEOS
Družbe Avtotehna, BSH Hišni aparati, Go-
renje, LTH, Mercator, Merkur in Mikropis so
ustanovile družbo ZEOS in se tako kot prve
v Sloveniji organizirale za izvajanje evropske
direktive o odpadni električni in elektronski
opremi (2002/96/EC). Tako so začeli vzpostav-
ljati sistem ravnanja z odpadno električno in
elektronsko opremo, kot ga določa nacionalni
okoljski predpis za to področje. Družba ZEOS,
ravnanje z električno in elektronsko opremo, je
tako nastala še pred 1. januarjem 2006, ko bo
v Sloveniji nastopila finančna in operativna od-
govornost zavezancev za ravnanje z odpadno
električno in elektronsko opremo.

23
 5

Etikete izjemnih oblik Kratko, zanimivo

Zlato nagrado Starpack Pravilnik o ravnanju z odpadno električno in
za etikete sleeve je pre- elektronsko opremo zavezuje zavezance, ki
jelo podjetje Sleever In- proizvajajo, pridobivajo ali uvažajo tovrstno
opremo, da do 30. junija 2005 prijavijo Minis-
ternational za inovativ- trstvu za okolje in prostor proizvodnjo, namero
ne rešitve na področju uvoza ali pridobivanja električne in elektronske
etiket sleeve, in sicer opreme na območje Slovenije. Trenutno se je
za paleto izdelkov pod v Sloveniji registriralo preko 200 zavezancev,
glede na statistiko delujočih sistemov v ostalih
blagovno znamko Hell- državah EU ter razpoložljivih virov v Sloveniji pa
man. Ključni element je neprijavljenih zavezancev preko 1000. Zave-
inovativnosti je kom- zanci lahko svoje obveznosti izpolnjujejo indivi-
pleksnost oblike etiket. dualno ali s pristopom h kolektivnemu sistemu
za ravnanje z odpadno električno in elektron-
sko opremo. Ministrstvo za okolje in prostor se

Zlahka do mesnih izdelkov je odločilo, da v tem trenutku ne bo podelilo

koncesije za izvajanje javne gospodarske služ-
Crown Food Europe, hčerinska družba korporacije Crown Holding, je avgusta be, temveč je zavezancem dalo pobudo, da se
povezujejo in ustanovijo kolektivni sistem. Na
prejela nagrado DuPont Diamond, ki jo je mednarodna ocenjevalna komisija osnovi te pobude je bila ustanovljena družba
strokovnjakov s področja predelave hrane in embalaže podeljuje za najbolj ino- ZEOS. Njeni ustanovitelji in pristopniki s količi-
vativno embalažo. Družba je nagrado prejela za pločevinasto posodo s pokro- nami električne in elektronske opreme že sedaj
vom za lažje odpiranje, ki so jo razvili za podjetje William Saurin, vodilnega fran- predstavljajo mnogo več kot polovico prodaje
te opreme v Sloveniji. Njihovi proizvodi pred-
coskega proizvajalca gotovih jedi. Patentirani sistem za odpiranje Peel Seam™ je stavljajo vse skupine električne in elektronske
sestavljen iz odstranljivega aluminijastega pokrovčka, ki ima s plastiko prevleče- opreme. ZEOS bo zagotavljal zbiranje in pre-
ne robove, ta pa je nato privarjen na s plastiko oblečeno pločevinasto skledico. vzemanje odpadne električne in elektronske
Pokrovček ima držalo, s katerim ga ob uporabi lažje odstranimo. Embalažo so opreme, obdelavo in predelavo ter odstranje-
vanje ostankov predelave. Pri tem želi uresni-
v William Saurinu prvič uporabili za sedem novih mesnih solat »Salades Gour- čevati več ciljev, kot so izpolnjevanje zakonskih
mandes«, prednost nagrajene embalaže pa je predvsem, da ohranja okusnost obveznosti, transparentnost delovanja sistema,
jedi, ker ni nevarnosti puščanja vsebine, jo je mogoče hraniti v aktovki ali torbici, zastopanje interesov zavezancev, optimiziranje
hkrati pa porabnikom omogoča, da jedi užijejo neposredno iz embalaže. stroškov upravljanja, dialog z zavezanci in jav-
nostmi ter uporabo evropske prakse ravnanja
z odpadno električno in elektronsko opremo.
Posebno pomembno
je zagotoviti cilje ev-
ropske direktive tako
pri zbranih količinah
kot pri stopnjah re-
cikliranja in predela-
ve. Tako je do konca
leta 2007 potrebno
zbrati 4 kg odpadne
električne in elek-
tronske opreme na
prebivalca letno ter
dosegati stopnje pre-
delave za nekatere
skupine odpadne EE
opreme preko 80%
od zbranih količin.
Za izpolnjevanje teh
zahtev bo v Sloveniji
potrebno v prihodnje
nadgraditi tehnolo-
ške možnosti obdelave in predelave odpadne
Vse z eno roko električne opreme, kot tudi aktivno delovati za
ozaveščanje širše javnosti o pomenu ustrezne-
Nova steklenica Nalgene OTJ (On the ga vračanja neuporabne električne in elektron-
Go) je oblikovana tako, da jo lahko ske opreme.
Čeprav operativna odgovornost zavezancev na-
potrošnik uporablja z eno roko. Er- stopi s 1. januarjem 2006, pa so le ti dolžni pri-
gonomska oblika in zapiralo flip-top dobiti okoljevarstveno dovoljenje za ravnanje
odlikujeta embalažo, ki jo potroš- z odpadno električno in elektronsko opremo.
nik zlahka prenaša, odpira, zapira in Rok za oddajo vloge je 26. september 2005.
Osrednji del vloge je načrt ravnanja z odpadno
shrani. Vse z eno roko. Po vrhu se ste- električno in elektronsko opremo, ki ga poleg
klenica prilega v vse standardizirane drugih storitev za vse družbenike in pristopnike
odprtine, kot so držalniki v avtu, od- zagotavlja družba ZEOS. Direktor družbe ZEOS
prtine na orodjih za telovadbo idr. je Emil Šehič (www.zeos.si).
6
Darilna embalaža
Darilna embalaža

Prvi vtis pri darilu

daje embalaža
Ksenija Benedetti, šefinja Protokola Republike Slovenije
Od srca dano darilo ni nikakršna obveza, temveč znamenje olike
in pozornosti. Pravijo, da majhna darila utrjujejo prijateljstva,
velika pa jih razdirajo. Pri izbiri darila sta pomembni izvirnost in
domišljija ter dober namen, nikakor ne vrednost.
Pri obdarovanju je embalaža izredno po-
membna, skoraj enako pomembna kot
darilo samo. Zgodilo se mi je, da sem
pred časom prejela darilo, ki je bilo za-
vito v prozoren plastičen zaščitni papir
z zračnimi mehurčki in rjavim lepilnim
trakom za lepljenje kartonastih škatel,
tako kot se navadno varnostno zavijajo
stekleni izdelki za transport... Na tak su-
rov način izročeno darilo ne bo doseglo
želenega učinka, ravno nasprotno, ob-
darovanec si bo o vas ustvaril mnenje, ki
gotovo ne bo pozitivno.
Za različna darila so primerne različne
embalaže. V Protokolu Republike Slo-
venije smo se odločili za temno modre
trde škatle z zlato odtisnjenim sloven-
skim grbom. Notranjost škatle pa je ali
v žametu ali v svili – odvisno od darila.
Grafike podarjamo v trdih temno mo-
drih mapah z zlato odtisnjenim grbom.
Pri obdarovanju torej posvetite pozor-
nost embalaži. Kot sicer v življenju je
tudi pri obdarovanju izredno pomem-
ben prvi vtis. In pri darilih je to gotovo
njihova embalaža.

Protokolarna darila so izraz stikov med

državami in različnimi kulturami. Poda-
rjajo se predvsem ob srečanju naših viso-
kih predstavnikov v tujini in ob uradnih
obiskih tujih visokih predstavnikov pri
nas – lahko kot dobrodošlica ali kot del
slovesa. Takšno darilo je znamenje kul-
turne podobe darovalca. Izbira se glede
na rang in zanimanje prejemnika.
Slovenska protokolarna darila vedno iz-
virajo iz slovenske kulture in promovira-
jo našo državo. Največkrat se podarjajo
izdelki umetne obrti, knjige o Sloveniji,
kristalni izdelki, čipke, replike priznanih
slovenskih umetnikov, faksimile red-
kejših tiskov, priznana vina slovenskih
vinorodnih okolišev, izdelki sodobne-
ga slovenskega oblikovanja, slovenski
modni dodatki …
Kadar se darilo izroča preko predstav-
nika oziroma se dostavi v rezidenco
gosta, mora biti zavito in opremljeno
z vizitko gostitelja, zapisano mora biti
nekaj vljudnih besed s podpisom. V pri-
meru osebne predaje je darilo odvito in
odprto oziroma v embalaži – škatli, ki jo
lahko takoj odpremo.

23
 7

Darilni inženiring in
celostna podoba
Zoran Grom, direktor DARILA ROKUS

Dogodek obdarovanja v vsej svoji veličastnosti in poslanstvu,

ki ga darilo opravlja, je prav gotovo nekaj, na kar moramo že
iz spoštovanja do kulture in vsekakor do obdarovanca biti še
posebej pozorni. Sestavlja ga mnogo drobnih trenutkov. Včasih
je to stisk roke, priklon, beseda, včasih vsebina darila in morda
cvetlična dekoracija s pentljo. Vedno pa je tu tudi embalaža.
Dobro pa si lahko predstavljate zadrego
v trenutku, ko se vam čudovita kristal-
Ta sicer ne izhaja iz tradicije. Na pode- oglaševalski dejavnik. Vendar pa lahko na vaza zaradi neustrezne embalaže ob
želju boste še danes doživeli, da vam tudi všečno poslikana in k nakupu z naj- trenutku nepozornosti razleti na drob-
bodo okusno salamo zavili v zamaščen različnejšimi ugodnostmi vabeča emba- ne koščke, tik preden ste jo nameravali
papir ter jo dali v prvo plastično vrečko, laža povprečnega uporabnika pogosto podariti.
ki jim bo prišla pod roke. Embalaža obi- odvrne od nakupa, saj bi kot taka ob- Na koncu se dotaknimo še darilnega
čajno zato ne pritegne naše pozornosti. darovancu prenesla sporočilo cenenosti inženiringa. Poslovno običajno je, da
V hitrem tempu življenja pa želimo tudi in manjvrednosti ne le vsebine, pač pa podjetje svojo celostno podobo gradi
svoje dolžnosti čim hitreje opravljati. Žal dogodka v celoti. predvsem na tržni prepoznavnosti kot
to velja tudi za obdarovanje. Embalaža Poleg oblikovnega dejavnika pa sta po- podpori boljšega poslovanja. Na ža-
tako nemalokrat prevzame nase poleg membna še odgovorjajoča dimenzija in lost se v praksi v to shemo le poredko
svoje osnovne transportno in manipu- seveda izbira ustreznega materiala. vključuje še darilna podoba podjetja.
lativno varovalne funkcije tudi estetsko, Do daril imamo poseben odnos. Ne gle- Najmočnejša vez med obema pa je lah-
sporočilno in druge lastnosti darila. de na vsebino nas vežejo na tistega, ki ko ravno embalaža. Prav z embalažo,
Naročniki ter potrošniki daril že nekaj nam jih je podaril, pa naj bo to osebni predvsem če tega nismo uspeli z vse-
časa ne iščejo več le cenovno ugod- prijatelj, naključni pozornež ali pa malo bino darila, lahko obe podobi najuspeš-
nih rešitev, pač pa večji poudarek na- manj osebni poslovni partner, morda neje združimo.
menjajo tudi skladnosti funkcij darila z tudi delodajalec. Ta vez ni omejena le Kot pomemben razvijalec in uporabnik
njegovo embalažo. Pri tem ne gre samo na izvrševalca, pač pa tudi na sporočilo, darilne embalaže se tako poleg proiz-
za majhne ali velike končne potrošnike ki nam ga je z darilom hotel prenesti. vajalca in potrošnika pojavljajo še pod-
oziroma darovalce, saj le-ti napačno iz- Predmet – darilo tako nemalokrat še ne- jetja, ki s svojim svetovanjem skrbijo za
brano darilno embalažo lahko zakrijejo kaj časa ne opravlja svoje funkcije, pač najprestižnejši ugled svojih strank: kaj,
z domiselnim aranžiranjem. Dejstva po- pa ga ljudje čustveno hranijo – običajno kako, komu, kdaj in seveda v čem bodo
membnosti embalaže so se pričeli za- še vedno tudi v prvotni embalaži. Trdna poklanjale svoja darila.
vedati tudi proizvajalci izdelkov, ki jih v in kvalitetno izdelana embalaža iz kako- V Sloveniji jih še ni veliko. Njihove stran-
vsakdanjem obnašanju pogosteje izbi- vostnih materialov tako ni namenjena ke pa so predvsem podjetja, ki v večji
ramo za darila. Vsekakor je v ospredju le poudarjanju vrednosti darila, temveč meri poslujejo s tujino. Od tam v naš
izbora ustrezne embalaže za posame- tudi njegovi varnosti za daljše časovno prostor prinašajo sveže ideje, tudi na
zen izdelek še vedno najmočnejši tržno- obdobje. področju darilne embalaže.
8
Darilna embalaža
Darilna embalaža

Podjetja o poslovnih darilih in embalaži

Darila praviloma z
domačega dvorišča
Podjetja že razmišljajo o poslovnih darilih ob koncu leta. In ker jih vključujemo v manjši meri, saj, kot
embalaža pozlati darilo, smo podjetja povprašali, katere stan- sem že rekla, so med našimi darili več-
darde upoštevajo pri politiki poslovnih daril in pri izboru emba- inoma knjige. Kot že leta doslej, bomo
laže. Postavili smo štiri vprašanja: Kakšna je v podjetjih politika letos poslovne partnerje obdarovali s
knjigami. Tudi osebno sem zelo vesela
pri poslovnih darilih in komu je zaupana naloga nabave daril?
knjižnega darila, ki prav tako pomeni
Kako pomembna je pri izbiri poslovnega darila embalaža in na prijazen odnos do okolja – do sloven-
katere njene funkcije so posebej pozorni? Kako (dobro) je po- skega kulturnega okolja.
znan izraz »zelena darila« in v kolikšni meri je pri izboru po-
slovnih daril pomembna prijaznost materialov do okolja? Kako Mojca Lavrič, odnosi z javnostmi,
bodo v podjetjih obdarovali poslovne partnerje ob koncu tega Steklarna Hrastnik – skupina d.d.
leta in kakšna poslovna darila so všeč našim sogovornikom? Našim poslovnim partnerjem kot
drobno pozornost običajno nameni-
mo darila lastne proizvodnje, ob kakš-
Laura Štraus, vodja službe za od- lavce itd. obdarujemo ob koncu leta, nih posebnih priložnostih (dolgoletno
nose z javnostmi, Založba Mla- pa tudi ob drugih priložnostih. Kadar sodelovanje ipd.) pa dela slovenskih
dinska knjiga gre za obdarovanje tujega poslovne- umetnikov. Novoletna darila so uni-
V Mladinski knjigi je za poslovna darila ga partnerja, knjigi v tujem jeziku pri- katna, izdelana posebej za novo leto,
pristojna služba za odnose z javnost- ložimo še izdelke domače obrti. Em- seveda so to naši izdelki. Ob tem času
mi, ki oblikuje politiko obdarovanja. balaža darila je pomembna, prav tako so obdarovanja ter obiski poslovnih
Pri nas načrtujemo, kakšna darila, ob kot je pomembno, kako darilo izroči- partnerjev najbolj pogosti. Za izbiro
kateri priložnosti in komu bodo pred- mo, kaj vemo o njem povedati, kako novoletnih daril se dogovorimo na
stavniki podjetja, služb itd. poklanjali ga samo cenimo! Vsekakor pa mora nivoju celotnega poslovnega sistema,
darila. V Založbi Mladinska knjiga je embalaža odsevati vsebino darila. Pri za izbiro priložnostnih daril pa so obi-
že tradicija, da so med poslovnimi da- knjižnem darilu smo pozorni, da je čajno odgovorni zaposleni, ki so od-
rili največkrat knjige, ki jih je založila knjiga čim bolj vidna, torej embalaža govorni za stik s poslovnim partner-
naša založba. Gre za knjižne novitete, v tem smislu ne izstopa. Za izraz ze- jem, saj ga tudi najbolje poznajo. Se-
s katerimi poslovne partnerje, sode- lena darila sem že slišala; v naš izbor veda igra embalaža pomembno vlogo

Laura Štraus Mojca Lavrič mag. Simona Šarotar Žižek

23

– poleg osnovnega namena hrambe
izdelka izžareva tudi njegovo identi-
teto, če je le pravilno izbrana. Steklo
je že samo po sebi naravi prijazno, pa
naj bo to steklo embalaža ali poseben
produkt (kozarec, skleda, krožnik…),
saj ga je mogoče skoraj v celoti reci-
klirati. Prijaznost materialov do okolja
pa je danes vsekakor pomembna – ne
samo pri embalaži. Zato smo na to
vsekakor pozorni tudi pri izboru da-
ril. Novoletna darila so še v pripravi
(kot že omenjeno, bodo, kot vsako
Urša Dorn
leto, to naši izdelki), prav tako poseb-
na embalaža zanje. Osebno pa imam
najraje darila, ki dajejo občutek, da so
namenjena samo prejemniku – s kan-
čkom osebnosti torej. Cena pri tem
ne igra prav nobene vloge.
Mag. Simona Šarotar Žižek, se-
kretarka uprave, Mura d.d.
Poslovna darila v Skupini Mura na-
bavlja v skladu s poslovno politiko
skupine sekretar uprave. Pri pripravi
politike poslovnih daril upoštevamo
mag. Natalija Postružnik
9
Promocija
percepcije različnih ciljnih skupin, ki
jih obdarujemo. Mura že 80 let pro-
izvaja in trži vrhunska ženska in mo-
ška oblačila za najzahtevnejše kupce.
Tako v Muri na eni strani izvajamo
storitve kompleksnega proizvodnega
in modnega inženiringa za lastne in
globalne modne blagovne znamke,
na drugi pa upravljamo in tržimo last-
ne blagovne znamke. Ker je Mura po-
vezana z modo in torej z designom,
posebno pozornost namenjamo tudi
embalaži poslovnih daril. Embalaža
Božena Steiner
10
Darilna embalaža
Darilna embalaža
mora biti estetska, funkcionalna in
cenovno sprejemljiva. Posamezniki
kakor tudi družbe postajamo vedno
bolj okoljsko ozaveščeni in poseben
poudarek namenjamo prijaznosti ma-
terialov okolju. Ta vidik poskušamo
vgraditi v embalaže naših izdelkov in
tudi poslovnih daril. V Skupini Mura
bomo naše poslovne partnerje obda-
rili z darili, s pridihom mode in raz-
ličnih umetnostnih zvrsti. Jaz osebno
preferiram ustvarjalna darila, ki črpa-
jo navdih v posameznih družbenih
in naravnih okoljih, različnih zvrsteh
umetnosti ...

Urša Dorn, vodja ekonomike in

razvoja, Dvorec Trebnik
Vlogi poslovnih daril dajemo v našem
podjetju seveda prioriteto - glede na
to, da je proizvodnja in prodaja po-
slovnih daril eden izmed naših osnov-
nih prodajnih programov. Svoje po-
slovne partnerje razveseljujemo ob
koncu leta z manjšimi in unikatnimi
idejami, izdelanimi posebej zanje in
za določeno priložnost. Vse izdelamo
sami. Embalaža je velikokrat prvi krite-
rij na podlagi katerega se kupec odlo-
či, ali mu je darilo všeč ali ne. Vsekakor
se mora embalaža tako vizualno kot
tudi po materialu ujemati z izdelkom,
ki ga podarjamo. Izraz »zelena darila«
vedno bolj prihaja v ospredju oz. po-
časi postaja že kar trend. Vsekakor je
dobro in zaželeno, da se uporabljajo
okolju prijazni materiali. Hkrati z em-
balažo te vrste podjetja dvigujejo svoj
imidž med podjetji in pokažejo, da
sledijo razvoju in trendom v okolju.
Poslovna darila za poslovne partner-
je? Ostajajo poslovna skrivnost. Dej-
stvo je, da se je v »industrijo« poslov-
Promocija

nih daril vtihotapila predvsem umet-

niško kulturna komponenta. Navaden
kemični svinčnik z logotipom ne daje
več učinka. Trendi so se pomaknili k
višjim kvalitetam in darila postajajo
vedno bolj personalizirana.
Mag. Natalija Postružnik, direkto-
rica službe za odnose z javnost-
mi, Zavarovalnica Maribor
Zavarovalnica Maribor vse leto pri-
pravlja projekte, v katere so vključe-
na različna društva, humanitarne in
druge organizacije (npr. varujmo olj-
ke z Zavarovalnico Maribor, otvoritev
kolesarskih poti, projekt Gazela, itd.).
Odnos, ki smo ga s temi organizaci-
jami in društvi zgradili, nadaljujemo
tudi pri izboru poslovnih daril. Po eni
strani je namreč zelo pomembno,
da so darila prilagojena osebi, ki so
ji namenjena. Po drugi strani pa si v
Zavarovalnici Maribor prizadevamo
vključiti v izbor daril tako poslovno
kot tudi humanitarno noto. V Zava-
rovalnici Maribor ob vsakem projektu
pripravimo za naše poslovne partnerje
majhno pozornost. Tako se jim zahva-
limo za dosedanje sodelovanje in jih,
seveda, povabimo tudi k nadaljnjemu
sodelovanju. Nakup poslovnih daril
je v Zavarovalnici Maribor zaupana
oddelku promocije v sektorju marke-
tinga in službi za odnose z javnostmi.
Uporabnost darila je pri nas na prvem
mestu. Vsekakor so nam pomembne
tudi druge značilnosti in lastnosti da-
rila (cena – predvsem z vidika davčne
zakonodaje), vendar nam je najpo-
membnejše, da lahko prejemnik da-
rila našo pozornost s pridom upora-
bi. Vsako leto ob različnih projektih

23

Mira Močnik
pripravimo inovativne in uporabne
pozornosti, ki so vsakič doživele po-
zitiven učinek. Skrb za okolje in zdra-
vo življenje je eden izmed posrednih
ciljev Zavarovalnice Maribor. Zato ob
nabavi daril preverimo sestavo darila.
Eden izmed kriterijev izbora dobavi-
teljev poslovnih daril je tako njihov
odnos do okolja. Zavarovalnica Ma-
ribor svoje poslovne partnerje obdari
na novoletnem srečanju, ki ga prire-
dimo meseca decembra v Mariboru.
Vsako leto naročamo del svojih daril,
namenjenim poslovnim partnerjem,
pri naših zavarovancih, s čimer se jim
želimo zahvaliti za njihov odnos do
nas, del daril pa naročamo pri do-
brodelnih organizacijah (na primer
pri Sončku, Ozari, ...). Vsako leto pa
ob poslovnih darilih del sredstev na-
menimo v humanitarne namene. Na
srečanjih s poslovnimi partnerji (no-
voletna srečanja, športna srečanja,...)
v Zavarovalnici Maribor priložnostno
darilo ponudimo 'v odkup' poslovnim
partnerjem, sredstva, ki se zberejo pa
nato podarimo humanitarnim usta-
novam, društvom ali bolnišnicam.
Božena Steiner, vodja razvoja ka-
drov, Premogovnik Velenje
Poslovna darila izbira direktor družbe
na predlog vodje odnosov z javnost-
mi. Najprej opredelimo ciljne skupine,
pri tem upoštevamo pomen poslov-
nega partnerja za podjetje. Pazimo na
to, da darilo ne presega neobdavčene
vrednosti. Vsekakor je embalaža po-
membna. Imamo tudi svoje darilne
vrečke. Skrb za okolje je eden izmed
strateških ciljev družbe, zato pazimo,
da to sporočamo tudi z našimi po-
slovnimi darili, kadar je to mogoče,
seveda. Predloga poslovnih daril še
nismo izdelali. Osebno pa se razvese-
lim vsakega darila, ki je poklonjeno z
dobrim namenom.
Mira Močnik, vodja trženja, Vital
Mestinje
V podjetju Vital Mestinje že nekaj let
poklanjamo skromna, vendar skrbno
izbrana darila, ki vsebujejo vsaj delček
prepoznavnosti našega podjetja oz.
11
okolja. Tako, da je v vsakem darilu ved-
no na nek način vtkano KOZJANSKO
JABOLKO. Embalaža se mi zdi ključna,
saj že sam izdelek, ki je podarjen v lepi
embalaži iz naravnih materialov, pri-
dobi vrednost. S ceno in znamko ni-
sem obremenjena, si pa želim, da je
darilo, ki ga poklanjamo, estetsko in
uporabno. Izraz »zelena darila« mi je
poznan, ker je le-to tudi vseskozi vodi-
lo v našem podjetju pri izbiri poslov-
nih daril. Tako bo tudi letos.
Droga Kolinska, kabinet predsed-
nika uprave
Poslovna darila so zagotovo zrcalo
podjetja, zato jih izbiramo s poslu-
hom za tistega, ki naj bi darilo do-
bil. Ker pa smo proizvodno podjetje,
velikokrat obdarovancu izberemo
kombinacijo naših izdelkov, ki jih po-
darimo v lični embalaži, narejeno po-
sebej za naše podjetje (npr. čaje 1001
Cvet podarimo s skodelico v kartona-
sti embalaži, ki je narejena posebej za
naše podjetje). Embalaža je zagoto-
vo pomemben dejavnik, saj še tako
lepo darilo izgubi pravi »sijaj«, če ga
podarimo v nelični embalaži. Seveda
pa pri izbiri daril gledamo na ceno,
nenazadnje zaradi zakonodaje. Ob-
darovancu namreč ne želimo naloži-
ti nepotrebnih stroškov ob prejemu
darila. Letos razmišljamo o donaciji
sredstev v humanitarne namene, saj
se zavedamo družbene odgovornosti
ter potreb ogroženih skupin.
Promocija
12
Intervju
Intervju

Vsak naj nekaj prispeva

k nižjim cenam
Aleksander Troha, direktor EGP Škofja Loka, je prišel v emba-
lažno panogo iz zavarovalništva. Dobri dve leti je direktor druž-
be EGP in zdaj se je že dodobra razgledal po embalažnem trgu
doma in v tujini. Pravi, da je znanje diplomiranega pravnika
združil s specializacijo znanj iz managementa v ekonomiji, kar
je dalo dobro sinergijo. Sicer pa je njegova poslovna filozofija
zelo preprosta – v menežeriranju ni velikih umetnosti, vedno
je treba iskati nekaj novega in pač upoštevati zakonitosti trga.
Kako direktor podjetja, ki je eno izmed redkih na slovenskem
embalažnem trgu ohranilo samostojno pot, ocenjuje položaj na
trgu in vplive s trga EU? Ali dosedanji partnerji in naročniki iš-
čejo konkurenčne ponudbe tudi na trgih EU?
EGP še vedno večino izdelkov proda v Saj se nam je odprl 450 milijonski trg
Sloveniji. Kupci so slovenska podjetja. in nam omogoča, da prodajamo naše
Zelo različna, močni partnerji so nam izdelke in storitve na mnogo večjem
tudi v farmacevtski industriji. Z našo trgu. To je vendar naša priložnost.
embalažo, to so predvsem različne
škatle in škatlice, nastopajo na tujih Ali to pomeni, da vaši kupci sploh
trgih in, kot kaže, so zadovoljni. Na- ne iščejo konkurenčnih ponudb? cem, ki imajo zelo visoke zahteve.
šega direktnega izvoza je od 12 do 13 Seveda jih iščejo. Vsaka pametna fir- Če pa naročniki želijo čim nižjo kva-
%. Intenzivno iščemo kupce v tujini, ma išče konkurenčne ponudbe. Toda liteto, slabše standarde in materiale,
Avstriji, Italiji, Švici, z določenimi izdel- mi moramo biti boljši, konkurenčnej- raje ne tekmujemo, ne pristajamo na
ki v Nemčiji, na Nizozemskem, zlasti ši. Noben od naših dosedanjih part- vrtoglavo znižanje cen. Firma, ki da
postajajo popularni ogledni kartoni in nerjev ni zamenjal dobavitelja, vsaj nekaj nase, ne more brez kakovost-
show displayi. Kaj bomo jamrali, ker tega nismo občutili. EGP je znan po ne embalaže. Dobra embalaža je del
smo člani EU? To se mi zdi nesmotrno. kakovostni embalaži. Prodajamo kup- prodajnega spleta. Tudi kupci v super-

23
 13

marketih in drugod so na embalažo

čedalje bolj pozorni.

Kaj pa povezovanja v živilski in-

dustriji in podobni procesi v dru-
gih panogah, kjer se odločajo za
optimizacijo nabave embalaže?
Vam tudi to ne gre do živega?
Vse družbe optimirajo nabavne poti.
A kljub temu računamo, da bomo
ostali eden izmed dobaviteljev. Zaradi
zanesljivosti naših dobav, strokovne-
ga servisa in korektnega partnerske-
ga sodelovanja. Cenovni pritiski so
in bodo še večji. A s pametnimi do-
govori se da doseči, da se bremena
porazdelijo. Vsak naj da svoj prispe-
vek k znižanju cen. Tudi mi moramo
iskati notranje rezerve, povečujemo
produktivnost, zahteven naročnik pa
nas prav gotovo tudi šola. Bistvenih

cenovnih premikov v zadnjih dveh le-
tih ni bilo, nekaj censkih pritiskov pa
smo amortizirali.
In kje iščete notranje rezerve, zni-
žujete stroške?
Obstoječi strojni park več izkoriščamo.
Delamo v dveh izmenah in pol, zmanj-
šujemo delež fiksnih stroškov, veliko
investiramo in se tehnološko poso-
dabljamo. Kupili smo petbarvni stroj z
možnostjo lakiranja, ki ga potrebuje-
mo v proizvodnji komercialne embala-
že. V dveh letih smo povečali število
zaposlenih za 20 %, tudi dobiček ra-
ste, po dodani vrednosti pa smo nad-
povprečni v panogi. Dosegamo nekaj
manj kot 7 milijonov na zaposlenega.
Nekateri ocenjujejo, da je emba-
lažna panoga zaprta in se ne po-
vezujejo dovolj.
Embalažna panoga je zelo široko po-
dročje. Če mislite na kartonsko podro-
čje, smo edina večja družba, ki smo
zgolj embalažno podjetje in smo sa-
mostojni. To je včasih prednost, včasih
slabost. Ne strinjam se, da se podjetja
ne povezujemo. Med seboj si zelo po-
magamo. Četudi smo konkurenti, smo
hkrati tudi partnerji. Konkurence je na
trgu zelo veliko. Kupci, naročniki želi-
jo nove izdelke, konkurenčne ponud-
be, farmacevtska industrija hoče tudi
škatlice z braillovo pisavo, standardi
kvalitete so čedalje višji. Proizvajalec
mora zagotoviti kreativno partnersko
Promocija
Boste ohranili samostojno pot? elementih najboljši. Pravilo je znano.
Samostojna pot firme je mogoča, Pričakovanje naročnika je treba izpol-
kako pa bo, bodo odločali lastniki. niti v celoti. Dobavni roki čim krajši,
prodajni servis najboljši. Brezhibnost
Večje zahteve naročnikov pri iz- storitve, to je to.
delavi embalaže zahtevajo vaš
kreativni odziv. Kako poslujete? Kakšne rezultate pričakujete do
V primeri z lani smo povečali obseg konca leta?
poslovanja. Je več naročil. Odpira se Pričakujemo, da bodo celo boljši, kot
tujina. Naročniki želijo določene do- smo načrtovali. To pomeni najmanj
datke, od zlatotiska, plastifikacij, več 10% rast, realizacija bo okrog 2 mi-
barv, nujno moramo vlagati v tehno- lijardi. Kako bo z naročili naprej, pa
logijo. Zelo stroge so ekološke zahte- bomo videli.
ve. Materiale kupujemo nekaj od do-
mačih dobaviteljev, nekaj iz tujine.
Katerim izdelkom dajete pred-
nost?
Visoko kakovostnim. Izpolnjevanju
visokih standardov, ki jih pred nas
postavljajo naročniki. Zanimivo je, da
je v tujini čedalje več zanimanja za
ogledne kartone. Po vzorcu naročnika
zagotovimo v podjetju tehnološki su-
port in kakovostno izdelavo.
Kaj je vaša konkurenčna prednost?
Kaj je naša konkurenčna prednost, ne
bom povedal.
Kako bi označili profil kakovost-
nega proizvajalca embalaže, ki je
tudi ekološko osveščen?
Želimo osveščenega delavca in to v
vsakem delu delovnega procesa. Iz-
Promocija

sodelovanje z naročnikom. delek, ki gre iz hiše, mora biti v vseh

14
Plastična embalaža
Plastična embalaža

Okrogla miza: Rast cene nafte in konkurenčnost plastične embalaže

Manjka ambicioznosti
Kaj se dogaja na trgu plastične embalaže, saj cene plastike neza- Gospod Navodnik, ravno prihajate s
držno silijo v nebo? Dobavitelji plastičnih materialov višje cene sestanka o tehnoloških platformah.
Je bilo dogovorjeno kaj takega, kar
bolj ali manj prevalijo na predelovalce. Ti pa imajo hude težave je pomembno za embalažerje?
na trgu, saj kupci višje cene res stežka priznajo. Marsikateri iz- Janez Navodnik: Tudi. Kot je znano, so
delovalec plastične embalaže je pritisnjen v kot. Tudi dodatnega bili v prejšnjem mandatu Evropske komi-
prostora za racionalizacijo ni. Je sploh izhod v racionalizaciji? sije in naše vlade moderni grozdi. Zadeva
se je razširila, in sicer grozdi naj bi pove-
Udeleženci okrogle mize o konkurenčnosti plastične embalaže v
zovali propulzivnejši del gospodarstva v
času divjanja cene nafte so zvečine prepričani, da je edini pravi okviru neke skupine izdelkov z znanostjo.
odgovor v vedno višji dodani vrednosti izdelkov. Le tako lahko Bistveni del nove strategije EU, ki so jo
slovenska podjetja konkurirajo cenenim izdelkom z Vzhoda. podpisali predsedniki vlad, so tehnološke

Na okrogli mizi, ki je bila 23. avgusta 2005 na GZS, so sodelovali: Anton Piskar, lastnik in direktor podjetja Piskar d .o. o. (podjetje z
20 zaposlenimi izdeluje plastične vrečke in uvaža nekatere izdelke za gospodinjstvo); Igor Winkler, vodja tehnologije v podjetju Plastik
d.d. (Plastik, ki zaposluje približno 110 ljudi, je s tehnologijo pihanja in brizganja med vodilnimi slovenskimi predelovalci termoplastičnih
mas. Njihove kapacitete omogočajo letno predelavo 5000 ton raznih materialov, njihova strojna oprema pa omogoča izdelavo pihanih
artiklov do volumna 120 l in brizganih delov do teže 3500 g); Anton Omejec, vodja razvoja v podjetju Motvoz in platno d.d. (Motvoz
izdeluje polipropilenske in polietilenske proizvode za industrijo in kmetijstvo; kapaciteta proizvodnje je skoraj 8000 ton letno, 80 % iz-
vozijo); Tigran Alabanda, direktor podjetja Ultra Polymers (to je trgovsko podjetje, ki trži plastične granulate priznanih proizvajalcev:
Basell, BASF, Aquafil); Janez Navodnik, direktor podjetja Navodnik d.o.o., glavni in odgovorni urednik revije Plast forma, vodja grozda
Plasttehnika in tehnološke platforme napredni materiali; dr. Andrej Kržan iz Kemijskega inštituta, dela v laboratoriju za polimerno ke-
mijo in tehnologijo. Njegova raziskovalna tematika je usmerjena v okoljska vprašanja, ki so povezana s plastiko, vse od reciklaže naprej.

23

platforme. Te so orodje za to, da bi izbra-
li prednosti v razvoju na tistih področjih,
kjer je dovolj energije in kritične mase za
razvojne preboje. Ta proces, ki bi se začel
v gospodarstvu, pritegnili bi znanost in
politiko, zdaj pri nas teče zelo intenzivno.
Pet platform je že pripravljenih, zadeve
še niso povsem izkristalizirane.
Vodim tehnološko platformo naprednih
materialov, kjer ne gre vedno za nove,
ampak včasih za renesanso zelo starih
materialov, ki postajajo ultramoderni. Iz-
hajam sicer bolj iz polimerov, plastike po
domače, vendar je grozd Plasttehnika, ki
ga vodim, povzel pobudo povezovanja
te platforme, ker se večina novih materi-
alov dogaja na področju plastike. Hkrati
smo pritegnili tudi skupine, ki čutijo, da
se morajo odločiti za nekaj novega. Tako
imamo tudi sekcijo tekstilnih materialov,
materiale za lesno industrijo, razen lesa,
dalje za elektroelektroniko, sodobne ko-
vine itn. Ne bi bilo narobe, če bi imeli
tudi nekaj članov z embalažerskega po-
Janez Navodnik
dročja. Če hočete, da sem provokativen,
lahko rečem, da bomo embalažo zelo
kmalu jedli.
Zanimiva teza. Poglejmo za izhodišče
razprave nekaj podatkov o trgu pla-
stike. Znano je, da proizvodnja in trg
plastike kontinuirano rasteta, več kot
10 odstotkov letno. Znano je tudi, da
si Evropa in Amerika z dobrimi 30 od-
stotki globalne proizvodnje podajata
roki. Vzhodna Azija trdno drži prvo
mesto. Jasno je, da se odvija global-
na tekma v prid Aziji in da cene zelo
tresejo evropski trg. Kako to čutite,
če začnemo pri materialih?
Tigran Alabanda: Gledano v daljšem
intervalu cene plastike precej nihajo. V
preteklem letu bistvenega znižanja suro-
vin nismo opazili. Trenutno se cene dvi-
gujejo od 700 na 950 do 1000 evrov. Po
naših ocenah je dvig cen nujen, tudi za-
radi cen nafte, pa tudi novih zmogljivosti
v Evropi, konkretno na polipropilenu in
polietilenu, ni.
Ali višje cene trgovci neposredno
prevalite na kupce ali jih vsaj nekoli-
ko amortizirate?
Tigran Alabanda: Kot podjetje za za-
stopanje in trgovino si ne moremo pri-
voščiti, da bi amortizirali cene. Žal jih
prenašamo na kupce in predelovalce, ki
imajo s cenami ogromno težav, saj jih ne
morejo uveljaviti v svojih izdelkih.
In kaj počnete predelovalci?
Anton Omejec: Od dobave do dobave
cene usklajujemo, malo gor, dol, ampak
gledano v celoti se dvigajo. Če računam
na količino 6.500 ton po 300 evrov na
Anton Omejec
tono, je to 1,500.000, 1,600.000 evrov,
kar je več kot naš mesečni promet.
Ste se preusmerili od obstoječih do-
baviteljev na dobavitelje z Daljnega
Vzhoda?
Anton Omejec: Poskušali smo. Leta na-
zaj smo se bolj trudili. Zdaj glede na raz-
merje dolar-evro te dobave niti niso več
tako zanimive. Menimo, da tu ni ključna
rešitev. V prihodnje pričakujemo, da bo
plastičnih materialov še bolj primanjko-
valo, saj se bo večala poraba na Kitaj-
skem in v Indiji, kar bo vplivalo na sveto-
vno rast cen.
Igor Winkler: Tudi pri nas je zelo po-
15
dobno. Delamo iz leta v leto več, obseg
proizvodnje je večji, ostankov pa zaradi vi-
sokih cen materialov ni. Cene polietilenov,
polipropilenov so se povišale do polovice.
Iščemo notranje rezerve, skušamo zmanj-
ševati stroške z organizacijo, avtomatiza-
cijo in drugim, daljnoročno pa bo verjetno
treba iskati izdelke z večjo dodano vred-
nostjo. Embalaža, vsaj ta, ki jo mi proizva-
jamo, spada med zahtevnejše izdelke.
Anton Piskar: Lotili smo se racionalizaci-
je, nekaj izdelkov smo ukinili, ker niso bili
rentabilni. Ponekod smo zmanjšali težo
izdelka. Na ta način se nekako lovimo. Za
nekaj časa, ne bo pa šlo v nedogled.
Kakšen val prihaja k nam? Ali to po-
meni zamenjavo materialov s slabši-
mi, cenejšimi?
Janez Navodnik: Gledam popolnoma
drugače. Povedal bom kratek dogodek,
ki se je nekajkrat ponovil na različne nači-
ne. Dvakrat zaporedoma smo bili v Philip-
su in Siemensu. Šlo je za plastične izdelke
Anton Piskar
kot komponente, vendar je z embalažo
enako. Ford je od njiju kot dobaviteljev
za določene komponente zahteval, da
15 odstotkov blaga proizvajata v vzhod-
nih državah. Z veseljem so sprejeli zahte-
vo, da izločijo določene izdelke iz svoje-
ga proizvodnega programa. Začeli so se
pogovarjati z nami, ker smo jim najbližji.
Izdelke, ki so nam jih ponujali v izdelavo,
so nastavili na mizo. Na zadnjem nedav-
nem sestanku nas je bilo osem različnih
podjetij, ocenjujem, da sposobnejših. Vsi
smo si izbrali najbolj enostavne izdelke.
Pa so rekli: »Gospodje, morali boste biti
malo bolj pogumni. Mi smo že obliko-
vali štiri skupine konstruktorjev pri raz-
16
Plastična
Plastična embalaža
voju komponente. Ena je Kitajska, ker
je desetkrat cenejša, pri Siemensu dva-
najstkrat. Druga skupina je Vzhod, tretja
je Zahod, četrta Philips sam.« Slovenska
podjetja smo ta hip usposobljena za ki-
tajske izdelke. Lahko še tako hudičevo
šparamo, iščemo notranje rezerve, za
faktor jih ne moremo spremeniti. Torej
moramo spremeniti asortiman izdelkov
in se intenzivno prestrukturirati. Med
našimi večjimi firmami je LIV Postojna
skoraj za sto odstotkov spremenil proiz-
vodni program, sesalci so že skoraj poza-
bljeni. Trdim, da je embalaža lahko zelo
enostavna. Tisto nam bodo požrli Kitajci,
Indijci in še kdo, dolgoročno. Če se ne bo
ta industrija preusmerila na zahtevnejše
izdelke, se bo ponovila zgodba tekstilcev,
ki so še pred letom dni govorili, da lah-
ko izpeljejo prestrukturiranje, na primer
Mura, če jim dajo denar. Pa ga niso izpe-
ljali, ker ni mogoče, pa če pride sto novih
Igor Winkler
direktorjev, ker delovne sile v Sloveniji ni
mogoče desetkrat poceniti. Kitajci ima-
jo iste dobavitelje opreme kot mi, samo
da odkupijo večje količine. Česar pa ne
znajo tako hitro, je medbranžno sode-
lovanje, sodelovanje med inštitucijami
znanja. Tudi pri embalaži je zelo banalen
primer žilet za klasični brivnik. Skoraj vsi
so zelo podobne kakovosti. Razlika v ceni
pa je med blagovnimi znamkama velika.
Zakaj? Razlika je samo v embalaži. Ta ima
lahko trikomponentni brizg, lahko je po-
zlačena. Lahko pa je običajna. Embalaža
prodaja izdelek.
Kako v Motvozu razmišljate o pre-
strukturiranju, dodani vrednosti,
naložbah in sodelovanju z inštituci-
jami znanja?
embalaža
Anton Omejec: Z gospodom Navodni-
kom se zelo strinjam. Tudi pri nas ima-
mo izdelke, kjer je še vedno v strukturi
cene kar 70 odstotkov surovina, imamo
pa izdelke, kjer surovina predstavlja le do
20 ali celo pod 20 odstotkov. Ko se tako
drastično viša cena surovine, ki v ceni
končnega izdelka pomeni 70 odstotkov,
je jasno, kaj to pomeni v končni ceni in
tega ni mogoče pokriti. Kjer je delež su-
rovine manjši, svoje delo že nekako po-
kriješ. Je pa res, da so trend pri porabni-
kih vse lažji, boljši proizvodi. To pomeni,
da moramo narediti čim lažjo embalažo
s praktično istimi kakovostnimi lastnost-
mi. To vidimo tudi na porabi posameznih
materialov. Struktura se spreminja iz na-
vadnih na bolj zahtevne materiale, draž-
je. Če prihraniš na debelini, na kakovosti,
s tem privarčuješ. Posredno pa pomeni
boljše ravnanje z odpadno embalažo. V
verigi izdelovalec-porabnik cenovno vsak
Tigran Alabanda
nekaj profitira, s tem da ne trpi kakovost
oziroma se celo izboljša.
Igor Wikler: Naša dodana vrednost je
vedno manjša. Podobno razmišljamo tudi
mi, že sedaj razvijamo in morali bomo še
bolj razvijati izdelke z višjo dodano vred-
nostjo. Mogoče z drugim dizajnom, da
se razlikujemo od konkurence. Na ta na-
čin poskušamo prodreti v nekatere tržne
niše. S tistimi, ki v Evropi proizvajajo kon-
kurenčno embalažo, se je težko boriti, z
drugačnimi izdelki se še da.
Prej smo govorili o različnih tipih tr-
gov. So vaši trgi zahtevni?
Igor Winkler: Naši kupci zahtevajo nekaj
več od embalaže, drugim je pomembna
samo cena. Imamo tudi atestirane, piha-
ne embalaže, ki morajo zdržati teste in
23
tam se ne da varčevati z materialom, po-
nekod pa se to da. Tudi zahteve z odpad-
no embalažo so take, da se že pri izvoru
ustvari čim manjša teža. Več je variant,
katera bo prava, je težko napovedovati.
Koliko pa vlagate letno v razvoj, v
raziskave?
Igor Winkler: Premalo. Žal vam ne
morem postreči z odstotkom, toda pre-
malo. Morali bi več, vendar ne zara-
di lastnikov in delitve dobička, ampak
zaradi omejenih možnosti investiranja.
Trenutno več investiramo v moderniza-
cijo in racionalizacijo proizvodnje, zato
nam premalo ostane za razvoj novih
alternativnih in perspektivnih proizvo-
dov in tehnologij. Taka embalaža, kot
jo je omenil gospod Navodnik, zahteva
vsestranska vlaganja v dizajn, opremo,
tehnologijo, sodelovanje z zunanjimi
raziskovalnimi ustanovami. To pa so ve-
dr. Andrej Kržan
lika vlaganja, ki zahtevajo velike količine
izdelkov, da se povrnejo.
Kaj se bo zgodilo, če bi se ti trendi na-
daljevali, gospod Piskar? Bodo proiz-
vajalci plastične embalaže ogroženi?
Anton Piskar: Po mojem ne, gotovo ne.
Še vedno so lokalni interesi, ki jih ne mo-
remo zapolniti s kitajskimi proizvodi, če-
prav so zelo poceni. Butična proizvodnja
bo pri nas gotovo še uspevala, ker kratke
razdalje nekaj štejejo. Mi smo se povezali
s tujim podjetjem. S tem smo dobili širši
krog artiklov, da lahko malo zapolnimo
izgubo na enem segmentu, ker smo tudi
Jugoslavijo izgubili. Nismo pa šli toliko v
razvoj, ker je Slovenija premajhna, da ga
plača, za tujino pa niti nismo zelo zain-
teresirani.

Rekli ste, da so podjetja sama pre-
majhna za razvoj, inštituti bi ga lah-
ko integrirali, kajne dr. Kržan? Kako
se tega lotevate?
Dr. Andrej Kržan: Hm, začel bi drugje.
Začeli smo pri ceni materiala in ugotovili
smo, da je plastika za vse dražja, za tiste
tukaj ali v Nemčiji ali na Kitajskem. Zelo bi
se strinjal, da je embalaža, ki je danes tudi
globalizirana, prav v tem zelo nasičenem
trgu zelo pomembna. Zelo pomembno
je, kako predstavimo izdelek, kako funk-
cionalna je embalaža. Embalaža ni samo
vrečka ali steklenica. Izvedenk in variant,
ki začenjajo žlahtniti embalažo, je ogrom-
no. V to smer gre vsa zadeva. Gillette si
privošči blazno potratno embalažo, ki pa
je še vedno funkcionalna in se sklada z
njihovim izdelkom visoke kakovosti. Pri
nas pa je ena od omejitev tudi to, kaj
kupci želijo. Ali imamo kakšnega »gillet-
ta«, ki išče tako embalažo, jo kdo želi? Že
nekaj let se občasno pogovarjam z raz-
ličnimi potencialnimi uporabniki o vplivu
razgradljive plastike. Prvo vprašanje je,
kakšna je cena. Ko ugotovimo, da je cena
višja, rečejo ne. Vsi. Pa ni cena nič nena-
vadno visoka, ampak tam se ustavi. Pri
nas je zelo malo porabnikov, ki želijo imeti
embalažo, po kateri se bodo razlikovali in
bodo že s svojo embalažo pokazali, da so
boljši. To vpliva na vse dobavitelje. Je pa
tako, da embalažna proizvodnja nikakor
ne bo propadla. Še vedno vse, kar danes
uporabljamo, pride v embalaži. Časov, ko
si brez embalaže nekaj prinesel domov, ni
več, vse je embalirano.
Embalaža že. Bodo drugi materiali
pridobivali delež na račun plastike?
Igor Winkler: Trend uporabe stekla
pada, prav tako kovine, lesa.
Dr. Andrej Kržan: Plastika je tako dober
material, da ga težko smiselno, racional-
no in tudi cenovno upravičeno nadome-
stimo z drugim materialom.
Kako pa zaznavate povpraševanje
po materialih? Je res ključen dejav-
nik samo cena ali se kupci ozirajo
tudi na kakovost?
Tigran Alabanda: Slovenski trg je cenov-
no dosti občutljiv. Vedno se radi primer-
jamo z Nemčijo, Italijo, vendar mislim, da
je občutljivost na ceno pri nas večja. So
tudi izjeme, ki žele kakovost. Če ponuja-
te proizvajalcu, ki piha embalažo, da bo
mogoče z malo dražjim materialom do-
segel tanjšo steno izdelka in bo pri tem v
končni uporabi prihranil nekaj denarja, je
zanimiva stvar za pogovor. Marsikdaj pa
že v prvem hipu naletimo na poenostav-
ljanje. Vsi pogovori se začno in končajo
pri tem. Proizvajalci so stisnjeni v kot.
Pred časom smo slišali, da se je za-
čel dialog o skupnih nabavah. Ste v
okviru grozda že kaj naredili?
Janez Navodnik: V to več ne verjamem.
Imamo veliko stikov z drugimi grozdi,
nikjer se ni to obneslo, da bi znatno pri-
tisnili na ceno. Osnovne surovine, ki jih
uporablja embalaža, so tako zelo zmo-
nopolizirane, da je gibanje cen kar pre-
cej neodvisno od nafte, ampak bolj od
monopolističnih dogovorov, za kar sicer
ne vemo. Arabci so kupili že polovico ev-
ropske proizvodnje, mogoče čez pet let
ne bo v Evropi nobene velike firme več,
ki bi proizvajala osnovne materiale. Zato
ne verjamem, da lahko pri cenah kaj bi-
stvenega naredimo v Sloveniji, ker smo
tako majhni kupci. Vedno me razžalosti
in vedno ljudi razjezim, ko jim rečem, da
gre plastičarjem predobro. Kdo je pa že
šel v stečaj v Sloveniji? Gre jim relativno
tako dobro, da se še ne bojijo, jezi pa
me, ko odgovarjajo, da jih zunanji trg ne
zanima. Slovenija je za katerikoli plastični
proizvod nikakršno tržišče.
Anton Piskar: Prej sem želel reči, da se
vlagati v to proizvodnjo za Slovenijo ne
splača. Stroji so tako dragi, ceneje je,
če se gremo trgovce. Grem na Kitajsko,
kupim vrečko ceneje, kot tu dobim ma-
terial. Lahko prodajam, trikrat obrnem
denar, ki bi ga dal za proizvodnjo. Kaj bo
pa dolgoročno v Sloveniji, mi povejte, ko
ste sami rekli, kako je majhna? Ne vemo.
Trgovci pritiskajo na nas za vedno nižjo
ceno. Ne rečejo samo, naj naredimo ce-
neje, naredi slabše, zanič, samo da bo
nižja cena. Naredimo za nižjo ceno in se
17
Promocija
pokoljemo med sabo, kupcem porinemo
malo manj kot odpadek namesto vrečke
za skrinjo. Jaz sicer ne, kakšni pa tudi.
Do kje bo to šlo? Stroj za vrečke je od
500.000 evrov naprej. Če ga kupiš za Slo-
venijo, moraš imeti 3000 kvadratnih me-
trov veliko halo, da začneš proizvodnjo.
Celotno prodajo za Slovenijo lahko nare-
diš v dveh, treh dneh, proizvodnjo drugih
dni pa moraš prodati po svetu, ki je za-
basan s kitajsko in vso drugo kramo. Za
sebe lahko govorim: vrečk je dosti, vrečka
je najbolj enostaven proizvod v plastiki in
tu res ne moreš kaj dosti drugega delati.
Ali dvigaš kakovost, dizajn, način prodaje
ali vlagaš v oskrbo tržišča. S tem je dosti
dela. Slovenski trg je mogoče zahtevnejši
kot kakšen drug. Ne vem, če tudi zunaj
tako strežejo trgovce kot jih pri nas. Na-
ročijo nam, takrat boš pripeljal v Ljub-
ljano in v Celje nekaj tisoč kosov. Naroči
kartonček in zahteva »do devetih zjutraj
sprejemamo v Kopru in v Murski Soboti«,
mi pa imamo dva avtomobila.
Janez Navodnik: Me niste prepričali.
Gre za to, da je v našem grozdu v plasti-
ki 80 podjetij. Vsi, ki delajo polovico za
izvoz, polovico za domači trg, dosegajo
zunaj laže in boljšo ceno kot doma. Slo-
venije kot trga ne priznavam. Perspekti-
va je taka, da bodo tisti, ki bodo gledali
samo domač trg, štacune zapirali.
Dr. Andrej Kržan: Mislim, da to ni po-
polnoma res. Se strinjam na nek način z
vami, ampak to je čista podjetniška od-
ločitev in strategija, kaj boš počel.
nadaljevanje na strani 35
 18
Embalaža in okolje
Embalaža in okolje
Kdo je kdo Nevarna odpadna embalaža
Odgovornost
zavezancev in
obeh družb
Pred dvema letoma, ko je Agencija za
okolje pri takratnem Ministrstvu za
okolje, prostor in energijo podjetju
Slopak izdala dovoljenje za ravnanje z
odpadno embalažo, je bilo glede t.i.
nevarne embalaže precej nedoreče-
nega. Sedaj, ko je sistem že utečen in
uveljavljen, je jasnega precej več tudi
glede te vrste odpadne embalaže.
Podjetja pa načeloma skrbi za odpad-
no embalažo, ki vsebuje nevarne sno-
vi oziroma embalažo, v kateri so bile
takšne snovi hranjene, ne ločujejo od
ravnanja z ostalo odpadno embala-
žo. Odpadna embalaža namreč lahko
predstavlja nevarnost za okolje, tudi
če je izdelana iz neoporečnega ma-
teriala, kadar je v njej nevarna snov.
Tako je potrebno med nevarne od-
padke šteti vso embalažo, v kateri so
bila olja, maščobe, barve, laki, sred-
stva za zaščito rastlin, čistila, lepila,
razredčila, zdravila in vse eksplozivne,
lahko vnetljive ter strupene snovi.
Posebne evidence glede nevarne od-
padne embalaže na Ministrstvu za
Promocija
23
okolje in prostor ne vodimo, je pove-
dal mag. Dušan Marc, ki je na minis-
trstvu pristojen za področje odpadne
embalaže. Dodal je, da se je v zadnjih
dveh letih »stvar sicer spremenila«. Iz
sistema za ravnanje z odpadno em-
balažo so dobivali tudi informativna
obvestila o embalaži te vrste, vendar
tega ne vidijo kot problem niti kot pri-
oriteto.
»Lansko leto smo prvič informativno
oddali poročilo o količini embalaže, ki
je bila dana na trg, v letošnjem poro-
čilu, ki je za Slovenijo prvo obvezno,
pa ga želimo dopolniti s konkretnimi
podatki o deležu reciklirane odpadne
embalaže. »Kljub temu, da je v od-
ločbi Evropske komisije o določitvi
preglednic za sistem zbirke podatkov
na podlagi direktive o embalaži in od-
padni embalaži zapisano, da lahko
države članice poleg izpolnjenih pre-
glednic navajajo tudi druge podatke
o embalaži in odpadni embalaži, med
drugim stopnje koncentracije težkih
kovin, prisotnih v embalaži ter od-

padni embalaži, ki se šteje kot nevar-
na zaradi kontaminacije z vsebnostjo
proizvodov, ministrstvo tega zaenkrat
ne bo počelo. Glede na direktivo in
omenjeno odločbo je v prihodnosti
takšne korake sicer moč pričakovati,
vendar pa bo doseganje predpisanih
deležev reciklirane embalaže za Slove-
nijo že tako ambiciozen cilj, da zaen-
krat računanje razmerij med vrstami
embalaže ni prioritetno.
Ministrstvo za okolje in prostor je si-
cer imelo v preteklih dveh letih nekaj
delovnih sestankov o ravnanju z ne-
varno odpadno embalažo, na katerih
so sodelovali predstavniki Gospodar-
ske zbornice Slovenije, gospodarsko
interesno združenje proizvajalcev
fitofarmacevtskih izdelkov ter pod-
jetja Slopak. Po Marčevih besedah so
se strinjali, da z nevarno embalažo
ravnajo na dva načina. V eno skupi-
no sodi odpadna embalaža, ki jo je
moč z izpiranjem očistiti, v drugo pa
embalaža, s katero tega ni moč storiti
in jo je treba obravnavati kot siceršnji
nevaren odpadek. »Pravilnika, ki sta v
veljavi, jasno določata ravnanje tako
z odpadno embalažo kot tudi z ne-
varnimi odpadki, tako da na tem me-
stu ne vidim razloga za zaskrbljenost.
Predvsem sistemi so tisti, ki morajo
skrbeti za ravnanje z odpadno emba-
lažo, prav tako pa ni smiselno, da bi
se država kakorkoli vmešavala v dolo-
čanje cen za ravnanje s temi odpadki,
saj je to stvar dogovora med zavezan-
cem in sistemom, ki mora svojo ceno
pogodbenim partnerjem ekonomsko
upravičiti.«
V sistemu ravnanja z odpadno em-
balažo podjetja Slopak lahko končni
uporabniki oddajo odpadno embala-
žo zavezancev, ki so prenesli obvezno-
sti ravnanja z embalažo in odpadno
embalažo in je zbrana na odjemnem
mestu končnega uporabnika oziroma
jo končni uporabnik lahko sam do-
stavi na prevzemno mesto. Ob tem
znaša strošek zavezanca za ravnanje
z nevarno odpadno embalažo 400
evrov na tono, kar je sicer precej več,
kot znaša povprečna odkupna cena
za ostale vrste embalaže, ki znaša po
besedah Marjana Roglja iz Slopaka
35 evrov na tono. Odpadna embala-
ža, ki jo končni uporabnik oddaja ali
vrača, ob tem ne sme biti onesnaže-
na z nevarnimi ali drugimi snovmi, ki
niso snovi embaliranega blaga, pa bi
te snovi povzročile, da bi bila njena
ponovna uporaba ali predelava one-
mogočena ali izvedljiva le ob nesoraz-
merno visokih stroških. Hkrati mora
biti sortirana po posameznih emba-
lažnih materialih.
Kot je povedala vodja sektorja za va-
rovaje okolja pri GZS Janja Leban,
so bile glede ravnanja z odpadno
embalažo, ki je vsebovala nevarne
snovi, v okviru GZS podane usmeritve
na podlagi opravljenih študij. Večina
podjetij je po njenih besedah celotno
upravljanje z odpadno embalažo pre-
dala pooblaščeni družbi – podjetjema
Slopak ali Interseroh, sama pa ne vidi
pravega razloga za ločene analize
glede upravljanja z nevarno odpad-
no embalažo. Embalaža je po njenih
besedah namreč nevarna večinoma
le zaradi snovi, ki jih je vsebovala, in
ob pravilnem ravnanju po uporabi to-
vrstnih izdelkov postane popolnoma
običajna odpadna embalaža. Zato na
GZS nimajo nikakršne ocene, kakšen
je delež nevarne embalaže glede na
vso odpadno embalažo, niti za koliko
so višji stroški ravnanja z njo. Podo-
bno je tudi v treh slovenskih podjet-
jih, ki se ukvarjajo s proizvodnjo barv
in lakov, katerih embalaža predstavlja
pomemben delež nevarne embalaže.
V podjetjih Helios, Jub in Belinka so
tako ravnanje z odpadno embalažo
v celoti zaupali podjetju Slopak, sami
pa se s tem posebej ne ukvarjajo. naročilo kurilnega olja 080 21 50
19
Kdo je kdo
Več kot le skrb za nevarne
odpadke
Kranjska družba Ekol je na trgu že
petnajst let, njena osnovna dejavnost
pa je zbiranje in predelava sekundar-
nih surovin. Njihovi naročniki, part-
nerji so imetniki nevarnih odpadkov
v industriji, v avtomehaničnih delav-
nicah, tiskarnah, naftnih družbah in v
gospodinjstvih. V Sloveniji so prevzeli
odgovornost za kakovostno storitev
na 1100 prevzemnih mestih.
Izvajajo več dejavnosti. Zbiranje, sor­
tiranje in odstranjevanje onesnažene
embalaže in drugih trdnih ter teko-
čih nevarnih odpadkov je glavna, ne
edina. Čistijo, nadzirajo in sanirajo
naprave za ločevanje olja in vode, či-
stijo rezervoarje v industriji in gospo-
dinjstvih, svetujejo pri gospodarjenju
z odpadki in za naročnike strokovno
izdelajo načrte gospodarjenja z od-
padki. Avtomehanične delavnice oskr-
bujejo z motornimi olji s sistemom 2
EKO, dostavijo novo motorno olje in
odpeljejo odpadnega. Transport ne-
varnih snovi zagotovijo s cisternami
in sanirajo razlitja nevarnih snovi.
Direktor Samo Krč omenja tudi sto-
ritev, ki je za marsikatero podjetje
zelo pomembna: Poslovnim partner-
jem zagotavljamo vse vrste evidenc
o oddanih odpadkih in sodelujemo
pri izdelavi poročil o gospodarjenju
z odpadki. Ponujamo torej celovito
strokovno ekološko sodelovanje part-
nerjem.
Ekol, zbiranje in predelava
sekundarnih surovin, d.o.o.
Laze 18 A, 4000 Kranj
Telefon: +386 (0)4 251 99 22
Faks: + 386 (0)4 251 99 25
E-pošta: komerciala@ekol.si
Internet: www.ekol.si
Brezplačni telefon:
Promocija
 20
Embalaža in okolje
Embalaža in okolje

Kdo je kdo Potrošniki o nevarnih odpadkih

Ne vedo,
kje so zabojniki
Potrošniki najpogosteje ne vedo,
kako ravnati z nevarnimi odpadki,
čeprav jih je v gospodinjstvih čeda-
lje več. Še večja težava pa je, ker so,
tako kaže naša anketa, premalo sez-
nanjeni, kam jih lahko odlagajo, kje
so posebni zabojniki. V velenjskem
Intersparu smo potrošnike povpra-
šali, kateri odpadki v gospodinj-
stvih so nevarni, kaj storijo z njimi
in kako bi morali v Sloveniji urediti
ravnanje z nevarnimi odpadki.

v Sloveniji naredili velik napredek, če

bi ljudi preko medijev obveščali in oza-
veščali v zvezi s takšnim zbiranjem. No,
menim tudi, da bi moralo biti takšnih
zbirališč mnogo več po vsej državi.

Tamara Gregorn, ekonomski tehnik,

Velenje
Poznam v glavnem barve, lake in ba-
terije. Pomembni nevarni odpadki se
mi zdijo razne pločevinke, ki ostanejo

Marjan Muršič, študent, Dobrna:

Meni se zdijo najpogostejši nevarni od-
padek baterije. Vem, da bi se naj ba-
terije in podobni predmeti zbirali v po-
sebnih kontejnerjih, a iskreno ne vem,
kje bi kakšnega našel. Tako žal te reči
romajo kar med običajne smeti. Mislim
pa, da bi morali zbiralnike za takšne od-
padke urediti v vsakem večjem nakupo-
valnem centru, nekako tako, kot imajo
to urejeno v Avstriji.

Jasna Kuzman, študentka, Šentjungert:

Med nevarnimi odpadki se mi zdijo naj-
pogostejša čistila, laki in podobno, naj-
nevarnejši pa akumulatorji. Pri ravnanju
s to embalažo, tako se mi zdi, je pri- za parfumi, ali pa avtolaki. Razni spre-
poročljivo nositi rokavice, včasih pa celo ji pač. No, sama bi jih spravljala v po-
zaščitno masko za usta. Spravljati jih je sebne kontejnerje, vendar jih je težko
Promocija

seveda potrebno v posebne kontejner- najti, če so. Mislim, da smo Slovenci

je, če so na voljo. Sama menim, da bi kar osveščeni, težava je le v tem, da bi

23
 21

moralo biti nekaj takšnih kontejnerjev v

vsakem mestu, a ni tako.

Avgust Gorjup, upokojenec, Zreče:

Vem za baterije, barve, zdravila… Em-
balažo za zdravila, ali pa če imamo
kakšne stare viške, vračamo v lekarno.
Sicer pa močno podpiram ločeno zbi-
ranje odpadkov, tako nevarnih, kot tudi
navadnih. Pri nas v Zrečah je za to do-
bro poskrbljeno z zabojniki, a problem
je v ljudeh. Mislim, da bi morala država
veliko vložiti v to, da ljudi ozavešča.

Franc Pukšič, inženir strojništva, Stra-

nice:
No, takšnih odpadkov se v gospodinj-
stvih najde cel kup. Torej baterije, bar-
ve, laki, čistila in te reči. Kolikor vem,
naj bi se ta embalaža zbirala v kontej-
nerjih, ki pa pridejo na točno določena
mesta le včasih. Mislim, da bi morali
uvesti stalne lokacije za te zbiralnike,
pa tudi uvesti kavcijo za takšno emba-
lažo – ljudje bi jo potem gotovo kar
pridno vračali.

Promocija
Promocija

22
 23

V trgovino nič več brez nakupovalne vrečke

V povprečju vsak človek porabi preko 290
plastičnih nakupovalnih vrečk letno, kar
predstavlja precejšnjo obremenitev za
okolje, ugotavljajo evropski okoljevarstve-
ni organi. Hkrati pa uporaba vrečk, ki jih
je možno reciklirati, ne predstavlja prave
rešitve, saj se s tem zmanjšuje zavest po-
rabnikov o potrebi po varčevanju z njihovo
uporabo. Irska in Danska sta uvedli davek
na plastične vrečke, kar je sicer njihovo
porabo zmanjšalo za 80 odstotkov, ven-
dar pa so hkrati zabeležili podoben porast
prodaje vrečk za smeti, tako da se strate-
gija ni ravno obnesla. Belgijska trgovska
veriga Delhaize je zato svoje kupce začela
z dodatnimi ugodnostmi spodbujati, naj
ob nakupu prinesejo lastno nakupovalno
vrečko za večkratno uporabo ali pa upo-
rabljajo kartonske škatle. Podobno kot je
to že navada v Veliki Britaniji, kjer je v več-
ini trgovin možno kupiti močnejšo vrečko,
ki jo potrošnik večkrat uporabi, izrabljeno
pa mu zamenjajo brezplačno, je namen
te akcije predvsem zmanjšanje uporabe
tanjših brezplačnih plastičnih vrečk za en-
kratno uporabo.

sistem
Zeos, d.o.o., Brnčičeva 39, Ljubljana
Vzpostavljamo
odpadno ravnanja z
električno in
MARINŠEK & MARINŠEK

elektronsko opremo v Sloveniji.

Proizvajalci in uvozniki električne in
elektronske opreme!
> Poznate svoje odgovornosti po Pravilniku o
ravnanju z odpadno električno in elektronsko V a b i m o v s e , ki jih pravilnik zavezuje, da se
opremo (ULRS št. 118/2004, 56/2005)? nam pridružite. Skupaj bomo vzpostavili strokoven
in stroškovno učinkovit sistem.
> Ste prijavili svoje obveznosti Ministrstvu za
okolje in prostor? Bliža se 26. 9. 2005. K sodelovanju vabimo tudi vse, ki se že danes ukvar-
jate s storitvami na tem področju.
> Imate pripravljen načrt za ravnanje z odpadno
električno in elektronsko opremo? Vse potrebne informacije na w w w. ze o s. s i .

Ustanovitelji družbe za ravnanje z odpadno električno in elektronsko opremo ZEOS, d.o.o., so:
Promocija

Avtotehna | BSH Hišni aparati | Gorenje | LTH | Mercator | Merkur | Mikropis

 24
Embalaža in okolje
Embalaža in okolje
Promocija

23
 25

Promocija
26
Embalaža inin okolje
Embalaža okolje

Za in proti

Dileme pri termični

obdelavi odpadkov in
odpadne embalaže
V prejšnji številki revije Embalaža smo mnenje Wernerja Kruschiztama, ki se Majhnost je zagotovo argument pro-
v prispevku mag. Dušana Marca, Mi- mu pridružujem. Obrat za predelavo ti, za so lahko naslednji argumenti: s
nistrstvo za okolje in prostor, lahko plastične embalaže mora imeti ka- predelavo odpadkov doma je poveza-
prebrali, katere so pomembnejše no- paciteto cca. 10.000 ton/leto za po- nih tudi nekaj delovnih mest in odprta
vosti pri ravnanju z odpadno embala- samezne vrste polimerov PET, HD-PE, je možnost pridobiti znanja za visoko
žo. Slovenija mora med drugim do 31. PE. Reciklaža je zelo razvita v naših kakovostno recikliranje.
12. 2012 doseči masni delež predela- sosednjih državah, Italiji in Avstriji. V Samo za primer poglejmo reciklažne
ve ali sežiganja odpadne embalaže v Avstriji so imeli leta 1993 9 reciklaž- centre za avtomobile. Koncesijo ima
sežigalnicah odpadkov z energetsko nih obratov, sedaj samo 4. Enak trend kar nekaj zbirnih centrov, gospodar-
izrabo v višini najmanj 60 %. Zanima- ima tudi Nemčija, a so tam zaprli že nost pa je zelo majhna. Slovenija si
lo nas je mnenje strokovne javnosti in tudi nekaj velikih reciklažnih obratov. ne sme privoščiti, tako kot v tem pri-
Ministrstva za okolje in prostor o tej Zavedati se moramo, da predelava ne meru, veliko obratov z nizko učinko-
konkretni dilemi, zato smo želeli od- služi razkazovanju, kaj je tehnološko vitostjo oz. neučinkovitostjo, ampak
govore na nekaj vprašanj: Ali so za mogoče, ampak je potrebno videti raje imejmo nekaj manj obratov – se-
predelavo ali sežig odpadne embala- tudi ekonomske učinke. Ali se iz tega žigalnic, ki so učinkovitejše.
že ali so proti in kakšni so njihovi ar- sploh da kovati dobiček – kar je v res- Cilji sežiga odpadkov so: zmanjšanje
gumenti? Kakšna je primernost količin nici na ljubo na meji fantazije, zakaj bi količine odpadkov, nadomeščanje
v Sloveniji za eno ali drugo varianto? potem obrate za predelavo odpadkov fosilnih goriv, zvišanje gospodarnosti
Bi naj država v primeru postavitve se- zapirali? Slovenija je premajhna za en ravnanja z odpadki, zmanjšanje CO2
žigalnic načrtovala manj večjih ali več reciklažni center, razen če bi uvažala emisij – kyotski protokol.
manjših sežigalnic (okoljski minister je embalažo za recikliranje is sosednjih Po moje za Slovenijo sploh ni dilema
na simpoziju v Celju javno izrazil, da držav EU ali iz bivših republik Jugos- sežigalnice da ali ne. Mi bi se že da-
podpira več manjših sežigalnic)? Ka- lavije. nes morali pogovarjati, kakšno seži-
teri so morebitni zgledi oz. izkušnje v
tujini, po katerih bi se v Sloveniji lahko
zgledovali? …
Nekateri o tej temi niso želeli govo-
riti. Ob tem skrbi dejstvo, da smo se
obrnili na nekaj znanih nevladnih in
sorodnih okoljskih organizacij, ki so
nam odgovorile, da teme ne poznajo
dovolj, da nimajo dovolj strokovne-
ga kadra in je zato ne želijo oz. ne
morejo komentirati. Sicer pa kaže, da
Slovenija brez sežigalnic ne bo mogla
doseči nekaterih ciljev okoljske poli-
tike.

Mag. Damjan Končnik, ERICO

S predelavo embalaže je bilo letos na
»Posvetu o sodobnem gospodarjenju
z odpadki – skupaj oblikujmo za oko-
lje varno prihodnost« predstavljeno mag. Damjan Končnik mag. Janez Ekart

23

galnico bi sploh imeli, kajti tudi teh-
nologij termične obdelave je danes že
več vrst. Glede primernosti količin pa
se v Sloveniji ni bati, da bi zmanjkalo
odpadkov. Poglejmo samo čez mejo
v sosednjo Avstrijo, kjer imajo seži-
galnico v Podkloštru. Tam termično
obdelajo 80.000 ton komunalnih od-
padkov.
Pa še izračun: 80.000 ton odpadkov/
leto ob kurilni vrednosti odpadkov
cca. 15 MJ/kg pomeni cca. 330.000
MWh na leto, ob učinkovitosti 65%
pomeni 216.000 MWh. Ob podmeni,
da prebivalec porabi 10 MWh na leto
električne in toplotne energije, pome-
ni, da je možno teoretično oskrbeti
21.000 ljudi z energijo.
Po moje bi bili sežigalnici v bližini
Ljubljane in Maribora najbolj optimal-
na rešitev, kajti tam je naseljenost naj-
višja in posledično tam nastaja največ
odpadkov.
Za zgled niti ne bi omenjal posamez-
ne države, ker jih je preveč. Sežig od-
padkov je danes stvarnost kljub temu,
da ni idealna rešitev. Je pa seveda še
vedno veliko bolje, da ta potencial
– tako snovni kot energetski ostane
doma in da ne roma v jugovzhodno
Azijo ali kam drugam, kjer opravijo
predelavo, nato pa nam ta del sveta
zopet konkurira z nizko cenovnimi
izdelki. Dajmo raje priložnost doma-
čemu znanju in ustvarimo še doma
kakšno delovno mesto.
Vesna Fabjan, Dinos holding d.d.
Podjetje Dinos nastopa na trgu se-
Vesna Fabjan
27
kundarnih surovin, ki po okoljski za-
konodaji posega na področje ravna-
nja z odpadki. V celotni verigi odpad-
kov podjetje izvaja dejavnost zbiranja,
prevoza in priprave odpadnih mate-
rialov za nadaljnjo obdelavo - bodisi
kot snovno predelavo ali uničenje oz.
sežig. V procese ravnanja je vključena
tudi odpadna embalaža.
Ravnanje z odpadki zahteva celo-
stno upoštevanje življenjskega ciklusa
predmeta, izdelka oz. snovi. Status
odpadka je en del tega zaključenega
kroga. Odpadek pogosto dobi ne-
gativen predznak, čeprav to ni nujno
potrebno, saj, kar je za nekoga od-
padno, je na drugi strani lahko upo-
rabno. Dober primer je odpadna em-
balaža. Življenjska doba embalaže se
lahko zelo podaljša: vračljiva odpadna
embalaža, ki se predhodno obdela s
postopki čiščenja, pranja, se popravi
oz. obnovi (steklenice, sodi, plastični
zabojniki …), odpadna embalaža, ki
se pri primarni uporabi spremeni ali
uniči, da je primerna za snovno pre-
delavo - recikliranje (karton …). Ko se
izčrpata možnosti vračanja in prede-
lave, se upravičeno lahko smatra kot
odpadek za odpadno embalažo, pri-
merno za odlaganje, odpadno emba-
lažo, primerno za uničenje oz. sežig
(v primeru, ko predelava ni ekonom-
sko ali okoljsko opravičljiva, ni primer-
na za odlaganje). V celotnem proce-
su ravnanja z odpadno embalažo je
pomembno ločeno zbiranje na izvoru
nastanka. Kasneje sortirane posamez-
ne čiste frakcije, ki so primerne za
snovno predelavo, so težje dosegljive
in cenovno manj ugodne, predvsem
zaradi daljšanja verige ravnanja z od-
padki.
Primarni viri nastanka odpadne em-
balaže so gospodinjstva in industrija.
Velik del odpadne embalaže, ki na-
stane v gospodinjstvih, se še vedno
odlaga na deponije predvsem zaradi
nediscipline pri uporabi razpoložljive
kapacitete in infrastrukture zabojni-
kov za ločeno zbiranje odpadkov gle-
de na vrsto ali material odpadkov. Ta
sistem v državi ni poenoten v smislu
prepoznavnosti zbirnih zabojnikov,
številu in vrsti zbranih frakciji. Ločeno
zbrane frakcije tudi še vedno niso do-
volj čiste, da bi omogočale direkten
transport do predelovalca. Odpad-
Promocija
ke je potrebno predhodno obdelati
 28
Embalaža inin okolje
Embalaža okolje
s postopki ročnega in mehanskega
sortiranja na zbirnih in predelovalnih
centrih, kot ga izvaja podjetje Dinos.
Skoraj neizkoriščen je potencial vrač-
ljive embalaže. Medtem ko se pri na-
ših sosedih praksa pranja, čiščenja in
popravila embalaže za ponovno upo-
rabo vse bolj uveljavlja, takšnega na-
čina ravnanja, ki bi znatno podaljšalo
življenjsko dobo embalaže, v Sloveniji
ni ali pa je zelo redko.
Pri sežiganju odpadkov se pogosto
izpostavlja vpliv emisij potencialnih
škodljivih snovi v ozračje, kar je glavni
vzrok za nasprotovanje izgradnje in
postavitve sežigalnice oz. sežigalnic v
Sloveniji. Vpliv emisij in nastalih od-
padkov je pomemben in zahteva vso
pozornost strokovne in laične javno-
sti, vendar pa na drugi strani poza-
bljamo na vplive na okolje pri ravna-
nju z odpadki v primeru predelave in
odlaganja. Pri vseh teh procesih prav
tako nastajajo odpadki in emisije v
okolje, kot so izpusti v zrak in vode,
hrup, smrad.
Groba ocena vplivov: vračljiva emba-
laža – pranje - odpadna voda – od-
padki; predelava – odpadki iz procesa
predelave, emisije v zrak, hrup, smrad;
odlaganja – izcedne vode, smrad, pli-
ni; sežiganje – emisije v zrak, odpadki,
smrad. Vplivi so odvisni od načina, vr-
ste in tehnologije ravnanja z odpadki,
lahko so zelo škodljivi ali pa kontroli-
rani in obvladljivi brez večjih škodljivih
vplivov na okolje.
Upravičenost postavitve sežigalnice
ali več sežigalnic je odvisna predvsem
od razvoja in doslednosti zajemanja
odpadkov na izvoru in težnje po pre-
delavi (recikliranje). Določen delež
odpadkov se bo še vedno odlagal na
deponije ali ga bo potrebno podvreči
sežigu, za kar pa se lahko uporabijo
kapacitete sežigalnic v sosednjih dr-
žavah.
Z zagotavljanjem doslednega loče-
nega zbiranja na izvoru, ločevanje
po večjem številu frakcij, poenotenje
sistema ločenega zbiranja v državi,
financiranje in osveščanje ljudi o po-
membnosti izvajanje sistema ločene-
ga zbiranja, težnja proizvajalcev ma-
terialov za embalažo in embalerjev
za oblike embalaže, ki so vračljive oz.
reciklabilne (kar naj bi veljalo tudi za
vse ostale materiale), bi se delež od-
Promocija
padkov bistveno zmanjšal. Popolno-
23
ma pa se procesu sežiga prav gotovo
ne moremo izogniti predvsem zaradi
starih bremen odpadkov, ki so nedefi-
nirane sestave, cenovno nesprejemlji-
ve za predelavo in okoljsko sporne.
Mag. Janez Ekart, Surovina Mari-
bor d.d.
Slovenija je povzela strategijo ravna-
nja z odpadki EU in sprejela priorite-
te ravnanja z odpadki, ki določa: 1.
prioriteta zmanjševanje odpadkov na
izvoru, 2. prioriteta snovna izraba od-
padkov, 3. prioriteta energijska izra-
ba odpadkov, 4. prioriteta odlaganje
odpadkov. Uresničevanje 1. prioritete
je odvisno predvsem od osveščeno-
sti prebivalstva, 2. prioriteta pa ima
svoj okoljski, tehnološki in ekonomski
prag.
Uresničevanje 2. prioritete, to je
snovne izrabe odpadkov, je odvisno
predvsem od čistosti odpadkov. Dej-
stvo je, da se cene drastično znižajo
pri plasmaju nečistih sekundarnih
surovin oziroma prevzemniki določa-
jo pogoje glede čistosti, ki jih je pri
plasmaju potrebno izpolniti. Uvajanje
tehnologij za čiščenje sekundarnih
surovin je odvisno predvsem od eko-
nomičnosti odločitev, po drugi strani
pa čiščenje sekundarnih surovin (iz-
ločenih odpadkov) lahko povzroča
nove okoljske probleme. Zato je ne-
mogoče zagovarjati tezo, kot jo pla-
sirajo nekatere nevladne organizacije,
da je možno vse odpadke reciklirati in
jih ponovno uporabiti. To je možno
samo teoretično, vendar je v praksi
nesmiselno. Iz izkušenj bi lahko po-
trdili, da struktura komunalnih od-
padkov omogoča maksimalno 40%
delež njihove ponovne snovne izrabe,
ostali del pa sodi bodisi v sežig in/ali
na odlagališče. Osebno menim, da
brez energijske izrabe odpadkov v
obliki sežiga ali sosežiga ni celovitega
ravnanja z odpadki. Podatki kažejo,
da je zagotovo računati s cca 40%
deležem odpadkov, ki so primerni za
sežig oziroma sosežig. Masne bilance
odpadkov kažejo, da bi lahko v Slove-
niji računali s sledečimi deleži: snovna
izraba 40-45%, energijska izraba 40-
45%, odlaganje ostankov odpadkov
10-20%.
Ko govorimo o prednostih in slabo-
stih velikih in malih sežigalnic, je po-
trebno povedati, da ne obstaja reši-

tev, ki bi upravičevala samo male ali
samo velike sežigalnice. Ali se odlo-
čati v Sloveniji samo za velike (dve) ali
več manjših sežigalnic, je predvsem
odvisno od logističnih stroškov, koli-
čine odpadkov, možnosti izkoriščanja
proizvedene toplotne in/ali električne
energije na mestu sežiganja. Osebno
menim, da so fleksibilnejše male se-
žigalnice in da dosegamo zadovoljivi
ekonomski prag ob možnem izko-
riščanju proizvedene energije na licu
mesta pri sežigalnicah od 40.000 ton/
leto odpadkov navzgor.
Glede na vedno večji problem izkoriš-
čanja primarnih energetskih virov za
potrebe proizvodnje toplotne energi-
je in v cementni industriji je v zadnjem
času vedno bolj zanimiva uporaba al-
ternativnih goriv iz ostankov odpad-
kov. Alternativna goriva iz ostankov
odpadkov so v zadnjem obdobju v
Evropi dosegla izjemen napredek in
danes že večina držav, starih članic
EU, proizvaja alternativno gorivo iz
odpadkov ali ga poskuša proizvaja-
ti. Alternativno gorivo iz odpadkov
omogoča bistveno bolj fleksibilno
energijsko izrabo v primerjavi s klasič-
nimi sežigalnicami odpadkov, saj ga
je lažje: skladiščiti, uporabiti glede na
potrebe uporabnikov (cementarne,
termoelektrarne), pripraviti s karak-
teristikami, ki ustrezajo: a) okoljskim
standardom s kontrolirano vrednost-
jo polutantov v gorivu (težke kovine,
ostale organske in anorganske snovi),
pri čemer se izognemo napravam za
čiščenje odpadnih dimnih plinov, ki so
pri klasičnih sežigalnicah brezpogojno
potrebne; b) energijskim vrednostim;
c) ostalim zahtevam uporabnikov.
Mnenje Ministrstva za okolje in pros-
tor je znano. Zanj je bistveno, da je
celovit sistem ravnanja z embalažo
in odpadno embalažo v Sloveniji pri-
čel delovati v začetku leta 2004. Iz-
hodišča za doseganje zahtev izvirne
direktive EU 94/62/EC pomeni sloven-
ski predpis o ravnanju z embalažo in
odpadno embalažo. Ta določa zahte-
vane deleže recikliranja in predelave
odpadne embalaže, časovni rok, t.j.
31.12.2007, ter operativni program
vlade, ki določa dinamiko dosega-
29
Promocija
nja zahtevanih deležev po posamez-
nih letih. Večino predelave odpadne
embalaže naj bi Slovenija dosegala s
snovnim recikliranjem.
Pregled stanja ravnanja z odpadno
embalažo do konca leta 2004 kaže,
da se vsa, predelana odpadna emba-
laža v Sloveniji predela izključno snov-
no – reciklira. Izjemo predstavljajo le
zelo majhne količine odpadne emba-
laže, ki se sežigajo skupaj s preostanki
proizvodov (npr. preostankov fitofar-
macevtskih proizvodov) kot nevaren
odpadek v industrijski sežigalnicah
(Pinus Rače).
Vlada RS bo v letu 2006 za izvajanje
zahtev predelave odpadne embalaže
do konca leta 2012 spremenila ozi-
roma dopolnila obstoječi operativni
program. Upoštevala bo dosežene
rezultate sistema Slopak in Interseroh
ter prilagojeno dinamiko doseganja
deležev recikliranja oziroma predela-
ve odpadne embalaže. Ponovna pro-
učitev vloge in možnosti izrabe ener-
getske predelave bo pri tem posebej
analizirana.
30
Aktualno
Aktualno

Anketa o poslovnem (ne)optimizmu

Pritiski na cene,
tenderji za naročila,
specializacija
Kaj je s poslovnim (ne)optimizmom v embalažni panogi in kaj se v polnilnice. Zaradi izrednega pritiska
dogaja na trgu? Ocene so različne. Plastičarji so v primežu podivja- trgovcev na znižanje cen pijač so, ra-
nih naftnih cen. Nekatera podjetja čutijo konkurenco iz EU, drugi zumljivo, pritiski na znižanje cen na-
pa pravijo, da jih to ne moti, ker iščejo nove prodajne poti. Naj- ših izdelkov.
hujši so pritiski na znižanje cen, tudi zaradi združevanj v nekaterih Slovenski proizvajalci PET embalaže,
panogah. Direktorji so odgovarjali na tale vprašanja: Kako vpliva to je plastenk in predform, smo pri-
na proizvodnjo oziroma prodajo združevanje nekaterih slovenskih merljivi s proizvajalci iz EU tako po
podjetij in njihove težnje po optimizaciji nabave embalaže (živilci, opremi kot po kvaliteti in ceni. Pri pla-
stenkah opažamo celo nekoliko višje
proizvodnja pijač itd.)? Kako se na slovenskem trgu embalaže po-
cene v EU, vendar je problem strošek
zna konkurenca embalažnih proizvajalcev iz EU in kako reagirajo
prevoza. Pri proizvodnji PET predform
slovenski naročniki embalaže? Ali so konkurenčni ponudbi iz EU in
so konkurenčni veliki proizvajalci iz
kje vidijo tržne in razvojne priložnosti. Posebej pa nas je zanimalo, EU z velikoserijsko proizvodnjo. Pro-
kakšne poslovne rezultate oziroma indekse v primeri z lani priča- blem slovenskih proizvajalcev PET em-
kujejo do konca leta. Čeprav ni lahko in končne bilance ne bodo balaže je, da industrija pijač uporablja
blesteče, pa realnega optimizma ne manjka. sorazmerno veliko maloserijskih pro-
izvodov, zahteva pa nesprejemljivo
nizke cene za velikoserijsko proizvod-
Zvonko Strašek, STRAMEX PET: gativni učinek. Ukinjajo nekatere pro- njo. Zaradi velike krize v prodaji pijač
Združevanje živilske industrije in in- izvodnje, združujejo nabavo embala- v zadnjih dveh letih zaradi vremenskih
dustrije proizvodnje pijač v Sloveni- že, izločajo nekatere dobavitelje in se razmer oz. zmanjšanja povpraševanja
ji je normalen proces v razvoju teh preusmerjajo na zunanje dobavitelje. po PET embalaži v Evropi je pritisk tu-
panog. Na dobavitelje embalaže pa Pri proizvodnji PET embalaže se še po- jih dobaviteljev embalaže velik. To iz-
ima zaradi prevelike rigoroznosti ne- spešuje prestavljanje pihanja plastenk koriščajo večji kupci v Sloveniji, ki nas

Franc Jerina Srečko Kapun Milan Gruden

23
 31

občasno izločajo pri dobavah in vsa-

kodnevno znižujejo cene. Poznamo
že primere, ko se jim je to slabo ob-
restovalo. Pričakujemo, da se bodo v
naslednjem obdobju razmere uredile.
Tudi v bodoče bomo vztrajali v pro-
izvodnji PET plastenk, saj smo opre-
mljeni za letno proizvodnjo 40,0 mio
plastenk. Želimo zadovoljiti čim več
kupcev v Sloveniji, se pa že usmerja-
mo na Hrvaško in v Avstrijo. Usposab-
ljamo se za proizvodnjo PET embala-
že za kozmetiko in čistila. Pri proiz-
vodnji PET predform bomo iskali našo
priložnost na trgih bivše Jugoslavije z
dodatnimi kapacitetami in pri manjših
kupcih. Naš zanimiv artikel za to po-
dročje je PET predforma za plastenke

za pivo.
Količinska prodaja PET plastenk bo v
letu 2005 podobna lanski. Zmanjša-
nje prodaje nekaterim našim rednim
kupcem zaradi slabše prodaje pijač
smo nadomestili z novimi kupci. Pro-
daja PET predform pa bo za cca 20
% večja zaradi pričetka prodaje zunaj
Slovenije. Finančni rezultat bo slabši
zaradi porušenega razmerja med ce-
nami granulata, energije in dela in
prodajnimi cenami embalaže.
Marjan Lasič, Ultrapac:
Združevanje živilcev in drugih pro-
cesov v industriji, kjer se odločajo za
optimizacijo nabave embalaže, zelo
občutimo. Predvsem se to kaže v pri-
tiskih na zniževanje cen, pa tudi koli-
čine (serije) bodo zaradi ukinitve ne-
katerih programov večje. Najbrž se s
tem odpirajo vrata za cenejše blago iz
vzhoda. V izdelkih z veliko vloženega
dela jim ne moremo konkurirati zaradi
nizke cene delovne sile. Poleg tega se
čedalje več podjetij odloča za tenderje
in se spreminja dosedanji sistem po-
slovanja na partnerskih odnosih. Sicer
pa veste, na tem svetu je že vsega
preveč. Trg EU nam je prinesel novo
konkurenco in nove možnosti. Italija,
kot nam najbližja, nam ni konkurent,
ker so tam cene embalaže podobne,
kot so naše. Drugo vprašanje je Nem-
čija, nemški proizvajalci embalaže, ki
se že pojavljajo na našem trgu in so
konkurenca za določene artikle. Mi
smo se morali bolj usmeriti na hrvaški
trg. Naš glavni proizvod so nakupo-
valne vrečke, naši osnovni partnerji pa
trgovina, živilska industrija, elektro,
Promocija
tekstilna, čevljarska, teh pa, kakor ve-
ste, v Sloveniji skoraj ni več, zato smo
morali iskati nove trge. V kolikor slo-
venski delavec ne bo proizvajal, ne bo
dobil plače in sčasoma ne bo imel s
čim nakupovati v naših trgovinah! Vsi
pa ne moramo delati v Hitu, Krki ali v
državnih službah.
Ultrapac je zelo občutil evropsko go-
spodarsko recesijo. Letos se je naš iz-
voz v EU zmanjšal za 20 %, ker je pač
manj povpraševanja. Na trgu EU smo
dosegli za 40 % višjo ceno kot na do-
mačem trgu. Evropa, govorim zlasti za
Belgijo in Francijo, reagira čedalje bolj
ekološko. Velika evropska trgovska
veriga ukinja nakupovalne papirnate
in plastične vrečke oziroma zmanjšu-
je uporabo nakupovalnih vrečk za 30

Matija Filipič Andrej Kolar Franc Krajc

32
Aktualno
Aktualno
%. Kupci se bodo morali torej druga-
če znajti. Najbrž se to ne bo zgodilo
čez noč, toda Evropa razmišlja druga-
če. Tudi Ultrapac išče nove možnosti,
selitev dela proizvodnje iz EU, preob-
likovanje programov. Naša usmeritev
je v specializaciji, pri čemer je še ved-
no v ospredju živilska industrija. Kon-
kurenčni smo, kakovostni tudi. Naša
poslovna pričakovanja do konca leta
so zelo realna, realizacija bo na lanski
ravni, rezultat pa pozitivna ničla. Rea-
lizacija bo okrog 1,4 mrd.
Srečko Kapun, MSK:
Naša proizvodnja je naročniška in
maloserijska, zato nismo toliko odvis-
ni od združevanja živilcev ali drugih
panožnih povezovanj. Tudi evropska
konkurenca se nas zato manj dotika.
Zagotovo pa bodo sistemi, ki sedaj
nastajajo z združevanjem, naročevali
večje količine in iskali cenejše dobavi-
telje. To je trend, ki je bil pričakovan.
Naša firma je specializirana za trans-
portno embalažo, zadnje mesece v
letu pa je vedno v ospredju darilna
embalaža. Predstavlja 7 % v letni re-
alizaciji. Za letošnji embalažni trg so
značilni hudi pritiski na cene, manj
je tudi povpraševanja, več pa je prav
tako nihanj pri nekaterih podjetjih v
kovinsko-predelovalni industriji, ki so
naši partnerji. To so izvozniki, ki pač
doživljajo usodo evropskega trga.
Vemo, da so naše možnosti v izvozu,
ki ga želimo povečati. Zdaj imamo iz-
voza samo 9 %, predvsem je naš part-
ner Avstrija. Možnosti se kažejo tudi
na Hrvaškem. Fizična realizacija bo v
tem letu okrog 5 % večja, finančno pa
bo rezultat na enaki ravni kot lani.
Naše razvojne možnosti so v še več-
ji specializaciji, zato se bomo še bolj
specializirali za posamezne branže.
Kovinsko-predelovalna industrija je že
takšna panoga. Z novimi produkti se
bomo prilagajali naročnikom, še bolj
unikatni proizvodnji kot doslej. Zelo
smo prepoznavni v darilni embalaži in
jo bomo še razvijali. Ali sem optimist?
Sem. Mora biti boljše in naročila za
jesenske mesece že prihajajo.
Sašo Makoter, Makoter:
Čutimo velike pritiske na cene. Kon-
kurente iz Evropske unije srečujemo
pri večjih odjemalcih, vendar nam
slednji zaenkrat zaradi konkurenčnih
ponudb in ustrezne kvalitete osta-
jajo zvesti. Tržna priložnost so nove
tehnologije bariernih filmov. Največ
zanimanja je za vrečke in izdelke za
papirno industrijo. Pričakujemo za 10
% višjo prodajo kot lani, glede na ne-
stabilne cene in napovedano dvigova-
nje cen materiala bo enak dobiček kot
lani, čeprav smo načrtovali višjega.
Matija Filipič, Matic Embalaža:
Mi smo majhno podjetje s samo tremi
zaposlenimi. Smo v drugačnem polo-
žaju kot velika podjetja, vendar to ne
pomeni, da nam evropski trg ne more
23
zaradi recesije zadati hudega udarca.
Mi smo nekaj let odlično sodelovali z
nizozemskim partnerjem. Razvili smo
tudi 36 različnih blister embalaž za
tehnične izdelke široke potrošnje, a
smo posel izgubili, ker ni bilo več pov-
praševanja oziroma so na trg vstopili
kitajski proizvajalci. Znajti smo se mo-
rali na hitro in ni nam preostalo dru-
gega, kot da smo začeli razvijati nov
izdelek. Naše glavne tri usmeritve so:
proizvodnja blister embalaže, pakira-
nje v termoskrčljive folije, lahko tudi
pri strankah, in izdelava embalaže na
preklop za prehrano. Zdaj se odloča-
mo za nov proizvod in razvijamo stroj
za medicinsko embalažo za trans-
port plazme. Naš problem je, ker smo
majhni. Vložek v razvoj izdelka pa je
velik. Odločili smo se za zahtevnejšo
embalažo, ki potrebuje tudi zahtevno
tehnologijo. Možnosti na trgu vidi-
mo. Ko smo sodelovali z nizozemskim
partnerjem, smo bili v 80 % odvisni
od njega. Zato je bila preusmeritev
nujna in hitra. To, kar se dogaja na
embalažnem trgu, pomeni, da bodo
nastali monopoli in da se z majhni-
mi nihče več ne bo pogajal, pogoje
bo postavljal sam. Naša konkurenčna
prednost so natančnost, zanesljivost,
kvaliteta in možnost lastnega razvoja
izdelkov.
Franc Krajc, Eurobox:
Iz tujine je veliko več povpraševanja
kot prej, čeprav v trženje nismo veliko
vlagali. Očitno seže dober glas v de-
veto vas. Sicer pa je skupna značilnost
vseh kupcev, da predvsem stiskajo pri
cenah. Pri pogajanjih obljubljajo višje
naklade, zahtevajo boljše pogoje, naj-
boljšo kakovost, ko gre za izpolnitev
naročila, pa se stvari spremenijo. Zato
se nam je že zgodilo, da nam je osta-
lo nekaj zalog zaradi spremembe na-
ročil. Kupec ima pač vselej prav, tudi
takrat, ko je brez obveznosti do proiz-
vajalca. Vendar je za nas pomembno,
da naši kupci uspešno delajo, saj se
zelo dobro zavedamo, da le skupen
trud prinese pričakovane rezultate
Naši glavni partnerji so lesna, živilska,
kemična in avtomobilska industrija.
Tisti, ki potrebujejo transportno kar-
tonsko embalažo.
Ponudba tujih proizvajalcev embalaže
na našem trgu se nam ne zdi proble-
matična. Pri nas ni velikih serij. Naša

podjetja želijo manjše serije, včasih
celo butične dobave, zanesljivost pri
dobavi, kvaliteten servis, to pa mi lah-
ko nudimo. Večjo težavo predstavljajo
hitre menjave kadrov v nabavnih služ-
bah. Dogaja se, da moramo ponovno
razpravljati o že dogovorjenih pogod-
bah, ker so se pač zamenjala vodstva
podjetji. Največja konkurenčna pred-
nost našega družinskega podjetja je
predvsem odlična fleksibilnost, dober
servis in izjemna volja do dela. Ta lah-
ko zelo vpliva na rezultate. Zelo skrbi-
mo za našo tehnološko opremljenost,
prav zdaj kupujemo nov štiribarvni ti-
skarski stroj. Z letošnjim poslovanjem
smo kar zadovoljni. Fizično realizacijo
povečujemo za okrog 7 %. Večni pro-
blem je finančna nedisciplina. Sem
pa optimist glede tega, kakšna bodo
gospodarska gibanja na embalažnem
trgu v prihodnjih mesecih.
Andrej Kolar, Estet:
Združevanje podjetij zagotovo spre-
minja tržni delež, ki ga ima posamez-
ni proizvajalec embalaže v Sloveniji.
Na ta način se zmanjšuje fizični obseg
poslovanja manjših proizvajalcev em-
balaže. To pripelje do večjih težav pri
poslovanju. Trg je barometer povpra-
ševanja in ponudbe. Z združevanjem
podjetij se zmanjšuje število kupcev
embalaže in povečujejo naročila. Ku-
pec pa lažje znižuje cene. Slovenski trg
je majhen, zato ne pričakujemo preti-
ranega kupovanja embalaže v tujini.
Marsikdo se je že opekel glede kva-
litete, predvsem pa dobavnih rokov.
Menim, da smo lahko konkurenčni
tujim dobaviteljem embalaže ob ena-
kih pogojih naročanja. Naša prednost
je maloserijska proizvodnja, fleksibil-
nost, prilagajanje kupcu in kratek čas
izdelave ob zmernih cenah.
Tržno in razvojno možnost vidimo v
večjem sodelovanju – združevanju s
proizvajalci embalaže. Predvsem pri
zelo zahtevnem tisku. V kolikor nasta-
ne embalaža od ideje do izdelka na
enem mestu, je to velika priložnost za
dobavitelja in tudi kupca.
Osemmesečno poslovanje je zado-
voljivo v primerjavi z letom 2004 in
pričakujemo do konca leta 5 % rast v
primerjavi z lani.
33
Promocija
Franc Jerina, Valkarton:
Vstop na skupni trg Evropske unije
je mnoga slovenska podjetja prisilil
k združevanju, selitvi programov ali
celo k opustitvi nekaterih poslovnih
aktivnosti. Še zlasti je v krizi tekstilna
industrija, pa tudi druge predeloval-
ne dejavnosti, ki si obstoj zagotavljajo
bodisi z drastičnim zmanjševanjem
stroškov ali pa s selitvijo v vzhod. Po-
sledica tega je, da se delež industrije
v strukturi BDP (bruto domači proiz-
vod) stalno zmanjšuje, svoj delež pa
povečujejo storitve. To za embalažerje
seveda ne pomeni nič dobrega, saj se
trg potencialnih porabnikov embala-
že manjša.
Poslovanje na slovenskem trgu se
na splošno hitro prilagaja evropskim
trendom. Tako smo zaznali veliko po-
večanje števila razpisanih nabavnih
tenderjev pri obstoječih in novih kup-
cih. Precej večjih slovenskih podjetij
se je že polotilo takšnih tenderjev, ki
so namenjeni predvsem zniževanju
njihovih stroškov. To nam, ponudni-
kom embalaže, vsekakor prinaša do-
datne izgube, če ne v fizičnem obse-
 34
Kdo je kdo
Nov program elektrostatične
valovite lepenke
V mariborskem podjetju Grafem d.o.o., ki je
na trgu od leta 1989, sta po očetu Jožefu
Cvetku prevzela vodenje podjetja hči Bar-
bara Cvetko kot direktorica in sin Mihael
Cvetko kot prokurist, ki je odgovoren za
proizvodnjo. Grafem se je uspešno odzval
novim tržnim razmeram po vstopu Slovenije
v EU in širi poslovanje na sosednje trge na
tujem. Proizvodnja in naročila rastejo, 12 za-
poslenih pa letno predela okrog 1.400.000
m2 valovite lepenke. V njihovem proizvod-
nem programu je transportna embalaža, vse
vrste izsekane embalaže, zloženke za pe-
karsko in slaščičarsko industrijo, obrt in go-
stinstvo, embalaža za vinarstvo, sadjarstvo,
zelenjadarstvo, vrtnarstvo in cvetličarstvo,
izdelujejo pa tudi reklamne panoje.
Zaradi svoje tehnološke opremljenosti, zna-
nja in izkušenj, ki se prenašajo že na drugo
generacijo, razvijajo lastne proizvode in pro-
grame ter se tako uvrščajo med tista emba-
lažna podjetja v Sloveniji, ki se s svojim raz-
vojem kosajo z najboljšimi doma in na tujem.
Med najnovejše razvojne dosežke sodi pro-
gram elektrostatične (antistatične) valovite
lepenke ter embalaže, izdelane iz nje. Gre za
proizvod, ki je namenjen pakiranju in zaščiti
elektronskih komponent in ki so ga sposobni
proizvesti le redki v Evropi. Pomembnost in
zahtevnost izdelka kaže tudi to, da so med
skrbniki enega izmed standardov, ki ureja to
področje, vsi trije rodovi ameriške vojske.
Njihov razvoj, cenovna konkurenčnost in pri-
lagodljivost jim omogočajo, da se domače in
tuje konkurence ne bojijo. Zavedajo se, da se
je potrebam in razmeram na trgu potrebno
hitro prilagajati. Zanašajo se le na lastno ino-
vativnost in državne pomoči za razvoj ne pri-
čakujejo. Od države pričakujejo le ustvarjanje
normalnih pogojev za poslovanje, od Gospo-
darske zbornice pa sodelovanje pri tem.
Grafem d.o.o.
Tržaška cesta 23, 2000 Maribor
Telefon: 02/332 72 96
Promocija
Faks: 02/ 332 72 97
E-mail: grafem@s5.net
Aktualno
Aktualno
gu, pa vsaj v vrednostnem, saj je rizik
izgube naročil velik in je mnogokrat
kupcu kljub slabi prodajni ceni po-
trebno ceno še znižati, če želiš ohra-
niti obstoječi obseg prodaje. Na ta
način se lahko zgodi tudi to, da čez
noč izpadeš kot dobavitelj določene-
mu kupcu. Skupni rezultat je, da se
povprečne prodajne cene embalaže
v Sloveniji stalno znižujejo. Ob takš-
nem znižanju prodajnih cen je nujno
prilagoditi stroške poslovanja, sicer je
rezultat poslovanja negativen.
Vstop tuje konkurence je bil pričako-
van, saj so se vstopne ovire na trg vse-
kakor zmanjšale, transportni stroški
so se nekoliko znižali, predvsem pa je
prevoz postal racionalnejši in časovno
manj potraten. Odprtost trga je torej
povzročila lažji vstop tuje konkurence.
V Valkartonu še posebej čutimo priso-
tnost italijanskih konkurentov na za-
hodnem delu Slovenije. Vendar v večji
meri kot negativno čutimo spremem-
bo strukture slovenske predelovalne
industrije in že omenjeno nabavno
kulturo tenderjev, ki so jo prevzela
slovenska podjetja po vzoru iz tujine.
Tehnološko in cenovno smo povsem
na nivoju tuje konkurence, zato ne
čutimo grožnje, da ne bi sledili ali
celo vodili na nekaterih segmentih
ponudbe.
V zadnjih letih je Valkarton pospešeno
investiral in je zato danes moderno,
povsem evropsko primerljivo podjet-
je. Naši konkurenti so večinoma manj
in slabše tehnološko opremljeni. Po-
leg tega smo organizirani kot koncern
in imamo poleg velikoserijskih na raz-
polago tudi kapacitete za manjše seri-
je, bolj specifična naročila in prodajno
ofset potiskano embalažo, kar je vse-
kakor naša prednost v ponudbi.
Z rezultati poslovanja v prvem tro-
mesečju nikakor ne moremo biti za-
dovoljni. Do polletja se je stanje sicer
nekoliko izboljšalo, a premalo, da bi
ob podobni dinamiki lahko dosegli
postavljene plane, ki so bili očitno
preoptimistični. Leto bomo zaključili z
rezultati na nivoju tistih iz leta 2004.
Mag. Milan Gruden, Lajovic Tuba:
Združevanje podjetij po mojih izkuš-
njah še ni prineslo dodatnih povpra-
ševanj, kot jih nekateri managerji na-
povedujejo in sanjajo o »sinergijah«,
da je ena in ena tri. Posebno to velja
23
za združevanje slovenskih podjetij, ki
ponavadi tržijo na istih trgih kot pred
združitvijo. To pa ne pomeni večanja
tržnega deleža, ampak daje naspro-
ten učinek. Sicer pa ne poznam dobro
strategij teh združevanj, ki imajo lah-
ko različne cilje, na primer zniževanje
stroškov, kar je tudi pozitivno. Največ-
krat pa je to znak pomanjkanja idej,
razvojnih razmišljanj ter premajhne-
ga poznavanja tržišč. Nasprotno pa
prakse kažejo uspešna združevanja
in rasti, ko se povezujejo slovenske
in tuje firme, ko se dejansko odpirajo
nova tržišča in pridobivajo nekatera
nova spoznanja.
Slovenski trg je bil vedno odprt pri
uvozu embalaže, tudi pred našim
vstopom v EU. Po našem vstopu se je
ta trg še bolj liberaliziral. Zato menim,
da so slovenski proizvajalci embalaže
pripravljeni na tujo konkurenco tudi
iz Poljske, Slovaške in ostalih novih
članicah EU. Kako reagirajo slovenski
naročniki embalaže, morate vprašati
njih, menim pa, da racionalno glede
na veliko ponudbo. V glavnem jih vodi
pri odločanju cena in kakovost, manj
pa so pomembni fleksibilnost, servis
in ostali suport. Lajovic tuba emba-
laža preko tri četrtine svojih izdelkov
plasira na zapadnoevropsko tržišče,
kjer so pritiski na cene veliki. Po drugi
strani so naše surovine borzno bla-
go, katerega vrednost v zadnjem letu
stalno narašča in bo tudi v prihodno-
sti. To pomeni večjo negotovost za
prihodnja obdobja. Rast na Kitajskem
in še nekaterih drugih trgih kreira do-
gajanja na vseh segmentih in pomeni
določeno prerazdeljevanje vrednosti
od predelovalcev k surovinarjem in
energetikom.
Naše tržne priložnosti so v novih pro-
izvodih z večjo dodano vrednostjo,
hitrim odzivanjem, kratkimi dobavni-
mi roki, fleksibilnostjo ter konkurenč-
nimi cenami in kakovostjo na vseh
trgih, ki smo jih izbrali, da jih lahko
obvladujemo.
V tem letu pričakujemo približno ena-
ke poslovne rezultate kot v preteklem
letu, ki je bilo za nas rekordno. Na
določenih tržnih segmentih in proiz-
vodih imamo indekse rasti pozitivne,
saj smo tja usmerili več aktivnosti (pri
programih z večjo dodano vednost-
jo), na nekaterih pa so indeksi enaki
ali negativni v primerjavi z lani.

nadaljevanje s strani 17
Manjka ambicioznosti
Dr. Andrej Kržan: To je tako, kot da ima
nekdo za vogalom slaščičarno in ga ne
briga evropski trg. Dela kremne rezine
za ljudi okoli njega. S tako odločitvijo se
omeji in se nečemu odpove. Posledice
sledijo; lahko bo nekoč zaradi te odločit-
ve propadel, bo nekonkurenčen, premaj-
hen. Smo v Evropi, v Evropski uniji.
Pa tudi na vas kupci pritiskajo, da
znižujete kakovost?
Anton Omejec: Kakovosti nikakor ne,
ceno pa absolutno. Tudi amortizirati pra-
viloma ne smemo.
Anton Piskar: No, ne gre za očitno
slabšanje kakovosti. Včeraj sem imel, na
primer, slabši material in sem delal malo
debelejše izdelke, danes dodam doda-
tek, da je folija bolj raztegljiva. Tako na-
redim tanjšo vrečko, ki je še vedno enako
dobra, ampak ker je lahko pol tanjša, si
nekaj prihranil.
Anton Omejec: Nekateri kupci se stri-
njajo, da varčujemo z materialom - z de-
belino pri folijah, hočejo pa pristaviti tudi
svoj piskrček. Kar profitiraš, ne moreš
imeti vsega sam. Če greš pa sam v te rizi-
ke, je lahko že na vhodni kontroli težava.
Kupci se lahko tudi premislijo: ne bi več
kupovali na metre, ampak na kilograme.
Igor Winkler: Nenehno se je treba pri-
lagajati. Imamo kupce, ki so bili do včeraj
zadovoljni z nečim, danes pa niso več.
Vzrok so tudi njihove nove tehnološke
zahteve, avtomatizacija zahteva bolj pre-
cizno embalažo, bolj konstantno kako-
vost, manj odstopanj. Včeraj to ni bilo
potrebno, danes je. Imajo avtomatske
linije in moramo servisirati kupce. Dvo-
mim, da bo iz Kitajske servisiran izdelek
enakovreden, in dvomim, da se bodo Ki-
tajci ukvarjali s tako količino kot se mi.
Verjetno nam bodo te prednosti ostale.
Vsak si mora poiskati svoje variante.
Dr. Andrej Kržan: Lahko imaš dva pri-
stopa: da nekdo reče, ali mi lahko na-
rediš tako in tako embalažo, kot jo že
imam. Lahko pa pristop obrnemo: imaš
embalažo, ki je drugačna, upajmo boljša
in lahko vprašaš, ali vas taka embalaža
zanima? Mislim, da tega ne počnemo.
Igor Winkler: To zahteva toliko več vla-
ganj v raziskave in razvoj brez zagotovila,
da boš to notri prinesel.
Dr. Andrej Kržan: Sledimo tehnologiji,
ki se nekje drugje razvija in jo mislimo
sem pripeljati. To stalno delamo. Tu pride
rezultat za našo sfero, da je zelo malo
interesa, da bi kdo sploh kaj novega raz-
vil. V glavnem prihajajo ljudje, ki rečejo,
tole imamo, ponavadi še ni niti cel kos,
ampak samo košček, in zahtevajo, da
povemo, kakšen material je, kaj so notri
namešali. Taka vprašanja so najbolj po-
gosta. Želi se, da kopiramo. Saj je odlič-
no kopirati, toda s kopiranjem izvirnika
nikoli ne bomo prehiteli. Še posebej, če
si omejen z majhnim trgom. Če uspeš
dobro skopirati najboljšega na svetu,
juhuhu! Potem imaš ogromen trg in si
korak za najboljšim, trg imaš pa največji.
Kaj hočeš lepšega?
Imamo tehnološko platformo, kaj
pa zdaj lahko naredimo?
Janez Navodnik: Predvsem lahko ali
bomo morali v vseh teh panogah, ki lahko
postanejo ogrožene, če bodo zaspale in
če ne bomo prehitevali vsak dan Aziatov,
naprej. O tem sem strahovito prepričan.
S količinami in nizko ceno jih ne moremo
dotolči. In najnovejše tehnologije. Nekaj
novega si moramo izmisliti. Rekli boste,
da je pri embalaži to zelo težko. V Črno-
mlju dela podjetje vakuumsko embalažo
za hladilne skrinje, ki ima ogromno rea-
lizacijo. Iz vrečk posesa zrak, ker škoduje
hrani, ko jo damo v skrinjo. To dela za
cel svet. Prišel je na dobro zamisel in jo
je znal prodati.
Kaj si lahko podjetja v embalažni
branži s področja plastike obetajo
od vključitve v tehnološko platfor-
mo oziroma, kakšna je povezava z
grozdom, platformo, raziskovalno
sfero?
Janez Navodnik: Pot je v tem, da se
poveže - in to kar uspešno povezujemo,
vse evropsko znanje. Obveščamo se,
vemo, kaj Italijani razvijajo, oni vedo, kaj
mi približno potrebujemo. Včasih se po
telefonu skregamo.Tudi Kemijski inštitut
je vključen v evropske projekte, mi tudi.
Prej sem rekel, da bomo jedli embalažo.
Smo v projektu z inštitutom, ki dela na
tem. Meso lahko zaviješ v folijo, skuhaš
in poješ. Za te raziskave dajejo skupaj šti-
ri ameriške firme 12 milijard dolarjev, to
so vzorci iz biopolimera, polisaharidi, ki
so jedljivi in razgradljivi in najcenejši bio.
Najbrž bodo nekoč les in poljščine posta-
le nadomestilo nafte. Zakaj ne bi proiz-
vajali polimerov iz tistih, ki so že v naravi,
zakaj iz nafte? Platforma pomeni tesno
sodelovanje znanosti z gospodarstvom.
Tu vidi svojo priložnost vsa Evropa. Mo-
dre glave v Evropski komisiji ugotavljajo,
da je to edina pot Evrope. Nič drugega
ne moremo narediti kot samo biti pa-
metnejši.
Koliko embalažnih podjetij pa je zdaj
vključenih v vašo platformo?
35
Janez Navodnik: Zadeva se šele obli-
kuje. Ustanovili smo iniciativno skupino.
Posredno sodeluje nekaj podjetij, ki so
bili prej v grozdu.
Je s tem grozd ugasnil ali je del plat-
forme?
Janez Navodnik: Je del platforme, ki je
širša. Tu se tudi drugi materiali navežejo
in napredni materiali pridružujejo.
Gospod Winkler, vidite v teh platfor-
mah priložnost?
Igor Winkler: Vsekakor. Ne vem sicer,
koliko smo v Sloveniji sposobni razvija-
ti nove stvari. V določeni meri smo. Mi
smo razvijali prevodno embalažo. Kupci
zahtevajo, da ne sme biti statične elek-
trike na določenih izdelkih. Na trgu se
namreč dobi material za pihanje, ki je
zelo drag. Imeli smo slovenskega razis-
kovalca, ki je poskušal, a ni uspel. Toda
če bi bila podpora tudi s strani države,
bi. Razvoja ne moremo sami plačati, tudi
inštitut verjetno ne. Koliko je državnih,
evropskih sredstev za take stvari, ne vem.
Razvoj ogromno stane brez zagotovlje-
nih rezultatov.
Ne gre samo za lastno znanje, am-
pak tudi za povezovanje. Je možno
lansirati naše raziskovalne zamisli?
Anton Omejec: Če imaš pravo zamisel
in si vztrajen, tudi denar izvrtaš ali ga vsaj
vidiš.
Gospod Piskar, vidite vaše podjetje v
takih združbah?
Anton Piskar: Združba je že dobrodoš-
la, vsaj pri razvijanju odnosov, pri naba-
vi materiala in mogoče tehnologiji. Ne
grem pa v raziskave, ker nas je premalo.
Prvi stroj sem si naredil sam in zaključil
zgodbo, ker nima smisla. Za to sem po-
trošil toliko denarja, kot če bi stroj kupil
v Nemčiji in bi delal boljše kot moj. Moj
stroj je imel še nekaj dodatkov, ki jih drug-
je nisem mogel kupiti. Raziskovanja se ne
grem in ne dam nič kaj na to. Če je treba
kje pomagati, sem pripravljen sodelovati.
Embalažno podjetje mora živeti od tega
dela. V Sloveniji ni nihče tako velik, da bi
lahko sam plačal razvoj novega materia-
la ali česa drugega. Vsi skupaj smo malo
preveč zadaj in premajhni. Gotovo pa si
lahko domislimo kak nov izdelek. Take so
bile tudi naše vrečke za led, leta 1985
smo bili edini proizvajalci v Jugoslaviji.
Janez Navodnik: Zakaj si niste izmislili
naslednjega izdelka?
Anton Piskar: Takrat sem začel. Naročil
je bilo ogromno, da nisem upal dvigati
telefona. Toda star sem bil dvajset let,
nisem imel denarja. Delal sem od jutra
36
Plastična
Plastična embalaža
do večera in še malo ponoči. V banki so
me na vratih odslovili, dokler nisem prišel
v Avstrijo in dobil denar, da sem se lahko
malo razširil. Slovenske in jugoslovanske
banke niso imele posluha. Okolje mora
delovati, da se lahko razvijaš. Če nimaš
podpore, prideš do tega, da se podrediš
tržišču, delaš tisto, kar tržišče hoče, da
boš zaslužil. Vseeno mi je, ali bom pro-
dajal vrečko, žogo, hokejsko palico ali
avtomobile. Prodajal bom zato, da bom
zaslužil. Mene zanima samo zaslužek, kaj
bom prodal, me skoraj ne zanima. Tudi
vam gre za to, da boste dobili svoj dobi-
ček, ne glede na to, kaj prodajate. V sferi,
v kateri ste, morate poiskati svoj dobiček.
Raziskovalci ste plačani neposredno od
države, ne gre vam za dobiček, vsi drugi
pa smo tu zato, da ustvarjamo dobiček s
tistim, kar imamo v roki.
Janez Navodnik: Z delom vašega mne-
nja se, žal, ne strinjam. Sami ste omenili
primer, ko ste bili tudi vi raziskovalec, ko
ste bili stari dvajset let. Kasneje ste imeli
mogoče že preveč denarja in vam ni bilo
treba. To govorim za slovenske plastičarje:
ni vam treba, ker se še vedno lahko pro-
daja roba, ki je sorazmerno enostavna.
Kupiš stroj, delaš, ustvarjaš dobiček, do-
kler se da. Če pa razmišljamo, ali bo to šlo
še dvajset ali deset let, pa trdim, da ne, če
ne boste imeli vedno novih izdelkov. Tako
trdi naš komisar v Evropi dr. Janez Potoč-
nik, tako misli vsa Evropska komisija. Ne
gre za bazne raziskave, ampak za praktič-
ne. To je tudi razvoj. Če se izkaže, da ima-
te prav, gospod Piskar, vas bom častil štiri-
najst dni, če boste brez razvoja naslednjih
deset let še vedno dobro delali.
Anton Piskar: V tem se popolnoma stri-
njam z vami, toda poglejte, kam država
pelje. Po eni strani bi radi imeli zelo veli-
ko dodano vrednost, nimamo pa denar-
ja, da do nje pridemo. Danes nimam več
časa, da bom še razvijal, takrat sem ga še
imel. Razvijam nekaj drugega, kjer se mi
zdi, da lahko več zaslužim, jutri bom pa
spet našel nekaj drugega...
Janez Navodnik: Imate razvoj.
Anton Piskar: Imam, samo ne tehno-
logije. Začeli smo z vrečkami za led, če
temu rečeš razvoj. V Sloveniji pa se ne
splača razvijati proizvodnje.
Dr. Andrej Kržan: Strinjam se z vami in
sem prepričan, da boste čez ne vem ko-
liko let lahko šli za štirinajst dni na lepše,
za kar sta dogovorjena. Strinjam se torej
z vami, ko ste rekli, ali boste delali vreč-
ke, žoge ali pajace, delali boste tisto, kar
nosi denar. To vsi delate. Tudi mi moramo
skrbeti, da imamo denar, da stvari tečejo.
Ne strinjam se z vami, gospod Navodnik,
da se imamo predobro, da se gospodu
Piskarju ne ljubi razvijati, ker se ima tako
embalaža
dobro. Pred štirinajstimi dnevi sem prišel
iz Amerike in sem videl na vsakem koraku
inventivnost, zanimanje za rast. Še take-
mu milijonarju, ki že vse ima, ni nič tež-
ko. Ta je rast, da nimaš nobene omejitve,
kako velik lahko postaneš. Tega pristopa
nimamo, v Ameriki jim je vgrajen in vsak
lahko raste brez meja, samo da še več za-
služi. Ob tem pa še preobremenjeni niso.
Več denarja imajo, več časa, več konjič-
kov. Gre za miselni preskok, ki ga potre-
bujemo. Takih firm, ki jim gre dobro, je
ogromno in se z njimi dostikrat srečujem
v Sloveniji. Nokia, za katero so naši politi-
ki razlagali, da je Slovenija ne more imeti,
v to ne verjamem, je naredila preskok od
gume, škornjev na telefone in telekomu-
nikacijske postaje. V naših podjetjih, ki
jim gre zelo dobro, pa pogrešam prav to,
da se nihče ne spomni, da bi takrat, ko
ima denar, čas in možnost, zaposlil ljudi,
ki ga lahko potegnejo naprej. Ne mislim,
da bi jih redil, ampak jih zaposlil in naro-
čil, kaj naj naredijo za njegovo podjetje,
da bodo delali nekaj bolj pametnega. To
ne bo prišlo iz vesolja, tudi nam ne bo
na glavo padlo, če bomo čakali. Tega ne
bo prinesel grozd, če bo druščina ljudi, ki
bo čakala, da bo od nekod nekaj prišlo.
Tudi tehnološke mreže ne. Tudi besede dr.
Potočnika ne bodo nič pomagale. Najprej
potrebujemo podjetniško, organizacijsko
ali kakšno drugo odločitev, da želimo na-
prej. Ko bo ta odločitev prišla, upam, da
bo sposobnost tukaj, da bomo lahko to
naredili. Ko si do vratu v vodi, odločitev
malo pomaga. Ne moreš čakati do takrat,
ko se že skoraj utopiš, in misliti na nekaj
drugega. Odločitev je potrebna v naših
glavah. Tu računam predvsem na mened-
žerje in lastnike, ki imajo možnost odlo-
čitve. Gre za to, da se odločijo, da bodo
sprejeli izobražene ljudi in jih iskali. Danes
podjetja v glavnem ne iščejo izobraženih
ljudi. Druga stvar pa je, na kar smo na-
leteli v tem pogovoru, da mora tudi naša
država imeti aktivne mehanizme ter pod-
pirati progresiven in ekspanziven pristop
k podjetništvu. Zgolj besede o tem, kako
želimo biti družba, ki temelji na znanju,
pa nas znanje ne zanima, ne bodo poma-
gale. Če bomo lizbonsko strategijo pono-
vili še tisočkrat, ne bomo nič spremenili.
Potrebni so ukrepi. Mnogo ljudi pa te
stvari govori, pa ne vedo, kaj govorijo. To
moramo preseči na drugi ravni.
Anton Piskar: Vi ste prej rekli, da je
Amerika za vsakim vogalom. Dvajset let
in nekaj več nazaj ljudje niso upali kupiti
mercedesa, čeprav so imeli denar za pet
avtomobilov. Pravite, da nam gre dobro,
mene take besede malo zabolijo. Prav bi
bilo, da nam gre vsem dobro. Tudi plasti-
čarjem ne gre tako dobro. S čim boš pa
23
Uredniški popravek
V številki 21 smo pomoto-
ma zapisali, da je Boža Lo-
verčič Špacapan direktorica
podjetja Plastik. Direktor
podjetja je Darko Tomšič,
Boža Loverčič Špacapan pa
je vodja komerciale. Za na-
pako se opravičujemo.
rasel, če nenehno nižamo, nižamo cene.
Za rast, moraš zaslužiti več.
Janez Navodnik: Sem proti temu, da
nižate, nižate, nižate, sem pa za to, da
pridete z novim predlogom do kupca.
Kaj prodaja tale sok na mizi? Steklenička.
Actimel ima najdražje mleko v Evropi, pa
najboljšo prodajo.
Anton Piskar: Vrečke delam v Ljubljani,
pa nekdo na Kitajskem, spet drug v Ame-
riki. Če dobim izdelke ceneje iz Kitajske,
kot če bi jih delal v Sloveniji, jih bom pač
uvozil. Zagotovo ne bom ceneje kupil na
Kitajskem, če kupujem le deset kosov. Ti-
stih deset kosov bom naredil pri nas. Če
pa lahko prodam milijon kosov cenejše-
ga izdelka, ga bom pripeljal iz Kitajske. Bi
vi ravnali kaj drugače?
Dr. Andrej Kržan: Proti trgu delovati je
najbolj nesmiselno.
Janez Navodnik: Truditi se je treba, da
delamo nekaj drugačnega. Iz Kitajske
zna pripeljati tudi kdo drug.
Igor Winkler: Se strinjam, inovacija je
potrebna. Ste predvideli vključitev inova-
cije v te platforme?
Janez Navodnik: Tudi, tudi. V analizi,
ki jo je delal Svetovni ekonomski forum,
kaj je rešitev najbolj razvitih držav, so
izračunali, da se do bruto družbenega
proizvoda 6000 dolarjev še splača po-
večevati produktivnost fizičnih delavcev.
To je bitka med Kitajsko, Indijo in Južno
Ameriko. Naslednji prag je 17.000 do-
larjev. To zdaj počnejo že Kitajci. Nad ta
prag, in Slovenci smo zdaj na tem pragu,
je možno samo z novejšimi izdelki. Zato
vam pravim, v Sloveniji čez dvajset ali pa
že čez deset let brez razvoja, inovativno-
sti, novih izdelkov ne bo nič.
Ali mislite, da je naša tržna niša, da
začnemo z novimi, sodobnimi mate-
riali?
Janez Navodnik: Ne samo z materiali,
potrebni sta tudi tehnologija in inova-
 37

tivnost. Kombinacije materialov so lahko

celo patentable. Takoj čez mejo Krušič
steklenico reciklira in naredi novo za
Coca Colo. V Evropi sta mogoče taki dve
ali tri firme. To je zame popolnoma nov
material.
Dr. Andrej Kržan: Novi materiali bodo
predvsem tehnološko obnovljeni stari
materiali. Današnji novi polietileni, novi
polipropileni, sicer zelo klasični materia-
li, so nekaj povsem drugega, kot so bili
pred petimi, bognedaj desetimi leti. To
so novi materiali. Plastika se danes toliko
uporablja, to je taka proizvodnja, da si
težko zamisliš hitre spremembe. Tovarna,
ki daje na trg tale izdelek, mora imeti tudi
jutri zanesljiv material, ne nekaj novega,
nepredvidljivega.
Opažate med vašimi dobavitelji
kakšne nove materiale?
Tigran Alabanda: So materiali, v glav-
nem polietileni, poliprotileni, ki se razli-
kujejo od tistih, ki so bili na trgu nekaj
let nazaj. Ne gre toliko za nove sestavine,
ampak za dodelavo obstoječih.
Dr. Andrej Kržan: Če lahko drag poli-
amid nadomestiš s cenejšim polipropile-
nom, si zadel terno.

Kje mislite, da bo slovenska plastič-

na industrija na področju embalaže
čez deset let?
Dr. Andrej Kržan: Proizvodnja plastične
embalaže v Sloveniji bo verjetno še bolj
specializirana, tehnološko bo dobra, na-
šla si bo niše. Verjetno bodo nekatere fir-
me propadle, druge pa bodo zelo dobro
uspele, ker se bodo zavedle svojega pol-
ožaja in potreb. Upam, da kmalu in da
jih bo veliko.
Anton Omejec: Tudi jaz nisem preveč
črnogled in upam, da bomo poslovno
živeli. Vsekakor pa je pomembno sledi-
ti trendom, kolikor bo možno z lastnim
razvojem. Žal smo še vedno v fazi, da ko-
piramo. Če pa že kopiramo, je pomemb-
no, da capljamo vsaj za najboljšimi. Isto
Promocija

velja za materiale. Izboljševanje je vsako-

dnevno: tanjšanje materialov, uporaba
boljših materialov. Pri pakiranju izdelkov
so zahteve vse večje, od sadja, da ne go-
vorim o sirih, mesu, pakiranju brez glo-
bokega zamrzovanja; tudi pri globokem
zamrzovanju gre za vse tanjše materiale,
mehke in fleksibilne pri nizkih tempera-
turah pa do novih materialov. Pri bioraz-
gradljivih pa sem malo skeptik. Mogoče
tudi zato, ker smo že pred desetimi leti
imeli lep projekt, ki bi se ga dalo izpeljati
za hmeljarske vrvice za Savinjsko dolino,
ki jih je sto ton na leto. Pri ceni pa se je
vse nehalo.
Janez Navodnik: S 25 odstotki tega,
kar ste povedali, se strinjam, le da bi be-
sedo »upam« spremenil v trdno sem pre-
pričan, da v Sloveniji skoraj noben plasti-
čar ne bo propadel. Tudi taki, kot gospod
Piskar, ki tako govori proti razvoju, zadaj
intenzivno razvija. Mislim, da bomo ime-
li fantastično lepe vrečke, ker imamo
ogromno sposobnih grafikov, dizajnerjev
in plastičarjev. Če se na tako majhnem
prostoru združijo, se da marsikaj naredi-
ti, na primer pri mehki embalaži, pri trdi
imamo že zdaj vse mogoče, večkompo-
nentno brizganje, obvladujemo orodja.
Sploh nismo tako slabi, kot nekateri mis-
lijo, manjka pa nam ambicioznosti.
Igor Winkler: Mislim, da bodo uspevali
specializirani proizvajalci.
Tigran Alabanda: Seveda bo obstala
plastična industrija, sploh pa taki, ki se
bodo razvijali, želeli rasti. Res je, da do-
ločen izdelek lahko vsak naredi. Še vedno
pa je prostor za diferenciacijo. Nekate-
rim je na primer všeč, da imajo vrečke za
smeti vrvico. Industrija bo v Sloveniji še
obstajala, tudi zaradi tega, ker bo pri nas
vedno tako mali obseg, ki se ne bo izpla-
čal uvažati iz Kitajske.
Anton Piskar: Vsak bo moral nekaj de-
lati in gotovo bo vmes tudi plastika.
 38
Promocija

Prihodnjič:
• Inteligentno pakiranje • Logistika in embalaža •
• Predelava odpadne embalaže in EE opreme•
Izide oktobra 2005
Ministrstvo za okolje in prostor finančno podpira revijo Embalaža & Co.
Impresum
Embalaža & Co., strokovno specializirana revija za embalažo - izdala in založila: fit media d.o.o., Celje – glavni urednik: Jože Volfand – odgovorna
urednica: Vanesa Čanji – prelom in grafična priprava: Andrej Mohorič – tisk: Eurograf, Velenje – naklada: 4.000 izvodov –Izvod revije je 1000 SIT -
oglasno trženje: fit media d.o.o. (Kidričeva ulica 25, 3000 Celje, tel.: 03/ 42 66 700, e-mail: info@fitmedia.si)
Uredniški odbor: Franc Jerina (Valkarton d.d.), Barbara Avčin Tržan (Slopak d.o.o.), mag. Dušan Marc (Ministrstvo za okolje in prostor), dr. Andrej
Plestenjak (Biotehniška fakulteta), mag. Aleš Habič (Špica d.o.o.), mag. Anton Lakner (Motvoz d.d.), Marko Cedilnik (Mercator d.d.), mag. Jakob Kokalj
(Etiketa d.d.), Martin Lilija (Pakman d.o.o.), Marko Omahen (Omaplast), Stojan Jakin (Komunalno podjetje Vrhnika), Franc Žle (Gospodarska zbornica
Slovenije)
Celje, september 2005

23
 39
LAJOVIC TUBA EMBALAŽA d.d.
Verovškova ulica 66
1000 Ljubljana
Tel.: + 386 (0) 1 563 67 10
Fax: + 386 (0) 1 568 51 50
E-mail: tuba@siol.net

Proizvodni program:
• aluminijaste tube
• plastiène tube eno ali veè slojne (coex)
• laminatne tube
• aluminijaste aerosolske ploèevinke
• plastenke za farmacijo
• tiskanje folij in filmov

Lajovic Tuba je v skupini Impact International skupaj s šestimi tovarnami, ki so na razliènih koncih sveta, njihov lastnik pa je Slovenec
Dušan S. Lajovic. Družina Lajovic je pionir v proizvodnji tub v svetu, saj so zaèeli s proizvodnjo že v letu 1925.

Lajovic Tuba embalaža izvaža v veè kot 20 držav zahodne Evrope, v severno Afriko, na Bližnji vzhod in v ZDA. Letno izdela veè
kot 150 milijonov proizvodov, trgu pa nudi okrog 4000 razliènih proizvodov.

Promocija
 Predelava, pakiranje,
ravnanje z materiali

Iščete tehnologijo?

CALEIDOS-NEXXUS.IT
Našli jo
boste na sejmu
IPACK-IMA.
V Milanu od 14. do 18. 2. 2006. bevertech master ita 19-05-2005 10:30 Pagina 1

IPACK-IMA ne potrebuje predstavitve; je eden od glavnih Na velikem

industrijskih sejmov na svetu in v letu 2006 najpomembnejši sejmu IPACK-IMA
v Evropi. Obiskovalci si bodo lahko ogledali razvojne je mogoče najti
smernice tehnologij predelave in pakiranja. Prisotni bodo vsi vse tehnologije
akterji na živilskem in neživilskem trgu – tako izdelovalci kot predelave in
uporabniki –, da bi tako osnovali trge prihodnosti. Izbira za pakiranja ter pet
obisk sejma IPACK-IMA je torej preprosta; če pa vam našteti glavnih tematskih
razlogi ne zadoščajo, naj dodamo še enega: sejem bo potekal področij.
pod »veličastnim jadrom« v novem, nedavno odprtem Tehnologije predelave,
stekleničenja in pakiranja
razstavnem kompleksu Rho-ju, v bližini Milana. v industriji pijač
Če iščete tehnologijo, materiale in embalažo, sprejmite
IpackIma grano ita 19-05-2005 10:25 Pagina 1

IpackIma bottiglie 19-05-2005 10:20 Pagina 1

pravo odločitev in obiščite sejem IPACK-IMA.

Tehnologije za teste- Materiali, izdelki in

nine, kruh, pico in rešitve za pakiranje
sladice
bevertech master ita 19-05-2005 10:37 Pagina 1

IpackIma logistica 19-05-2005 10:23 Pagina 1

PROCESSING, PACKAGING
AND MATERIAL HANDLING
FIERA MILANO, NOVA ČETRT
RHO (MI), 14.–18. FEBRUAR 2006
URNIK: 10.00–18.00
VSTOP: VZHODNA, ZAHODNA VRATA
Prihranite čas in se prijavite prej, in sicer na spletni strani
www.ipack-ima.com Tehnologije za etiketiranje
in inteligentno pakiranje
Tehnologija in izdelki
za logistiko, kodiranje
in ravnanje z materiali
Organizacija: – corso Sempione 4 – 20154 Milan – Italija; znotraj organizacije
Skupaj s:
tel. +39 023191091; e-pošta: ipackima@ipackima.it; spletna stran: www.ipack-ima.com INTERNATIONAL PLASTICS
Promocija: ANIMA-ASSOFOODTEC, UCIMA AND RUBBER INDUSTRIES’
EXHIBITION
Promocija