UNIVERZA V LJUBLJANI

FAKULTETA ZA DRUBENE VEDE

Nataa Kebe

ORGANIZACIJE IN DRUTVA V SISTEMU

ZAITE IN REEVANJA
REPUBLIKE SLOVENIJE
Diplomsko delo

Ljubljana 2002

UNIVERZA V LJUBLJANI
FAKULTETA ZA DRUBENE VEDE

Nataa Kebe
Izr. prof. dr. Marjan Malei

ORGANIZACIJE IN DRUTVA V SISTEMU

ZAITE IN REEVANJA
REPUBLIKE SLOVENIJE
Diplomsko delo

Ljubljana 2002

Za napotke pri izdelavi diplomske naloge se zahvaljujem mentorju gospodu dr.

Marjanu Maleiu. Zahvaljujem se vsem, ki so mi kakorkoli pomagali.

KAZALO

X. SEZNAM KRATIC ................................................................................................

6
1. UVOD .......................................................................................................................
7
1.1. Uvodne misli ...................................................................................................
7
1.2. Predmet prouevanja .....................................................................................
8
1.3. Cilji prouevanja ...........................................................................................
9
1.4. Hipotezi ...........................................................................................................
9
1.5. Metodoloki pristop .......................................................................................
9
1.6. Opredelitev temeljnih pojmov
.....11
2. SISTEM ZAITE IN REEVANJA V REPUBLIKI SLOVENIJI
...........12
3. ORGANIZACIJE IN DRUTVA V SISTEMU ZAITE IN
REEVANJA V REPUBLIKI SLOVENIJI
15
3.1. Rdei kri Slovenije (RKS)
15
3.2. Slovenska Karitas
16
3.3. Gorska reevalna sluba Slovenije (GRSS)
17

10

3.4. Jamarska reevalna sluba Slovenije (JRSS)

19
3.5. Kinoloka zveza Slovenije (KZS) in Zveza drutev vodnikov
reevalnih psov Slovenije
20
3.6. Slovenska potapljaka zveza (SPZ)
21
3.7. Zveza tabornikov Slovenije (ZTS) in Zdruenje slovenskih
katolikih skavtinj in skavtov (ZSKSS)
23
3.8. Zveza radioamaterjev Slovenije (ZRS)
24
3.9. Civilna zaita
25
3.10. Nadomestna civilna sluba
26
3.11. Slovenska policija in Slovenska vojska
27
3.12. Gasilska zveza Slovenije
28
3.13. Sklep
28
4. ZGODOVINSKI PREGLED RAZVOJA GASILSTVA
31
4.1. Razvoj poarne obrambe v obdobju Avstro-Ogrske
do 1. svetovne vojne
31
4.2. Znailnosti razvoja gasilstva na Slovenskem v obdobju
kraljevine SHS Jugoslavije (19181941)
33
4.3. Delovanje gasilcev med NOB in po njem
35
4.3.1. Zakon o gasilskih drutvih in ustanovitev Gasilske
11

zveze Slovenije
36
4.4. Gasilstvo od leta 1954 do leta 1963
37
4.5. Gasilska organizacija od leta 1963 do leta 1998
37
5. ORGANIZIRANOST GASILSTVA
39
5.1. Gasilstvo v Republiki Sloveniji
39
5.1.1. Gasilske enote
41
5.1.1.1. Razvrstitev gasilskih enot
42
5.1.1.2. Osebna in zaitna oprema gasilca
42
5.1.2. Operativno vodenje v gasilstvu
43
5.2. Varstvo pred poari in gasilske intervencije
44
5.2.1. Obveanje in alarmiranje
46
5.2.1.1. Sistem javnega alarmiranja
47
5.3. Izvajanje javne gasilske slube in problematika
gasilskih intervencij
47
5.3.1. Javna gasilska sluba
47
5.3.2. Gasilske intervencije
48

12

6. POAR NA OBJEKTU (TUDIJA PRIMERA)

50
7. RAZVOJ IN PERSPEKTIVE GASILSTVA V SLOVENIJI
55
7.1. Organiziranost gasilstva
55
7.2. Usposabljanje
56
7.3. Gasilska zaitna in reevalna oprema
56
7.4. Operativna organiziranost

57

7.5 Operativno vodenje gasilskih organizacij

57
7.6. Zakonska ureditev gasilstva v Sloveniji
57
7.7. Financiranje slovenskega gasilstva
57
7.8. Alarmiranje gasilskih enot
58
7.9. Gasilske intervencije
58
7.10. Mednarodno sodelovanje
59
8. SKLEPNE UGOTOVITVE
60
9. SEZNAM SHEM IN GRAFOV
63
10. LITERATURA
64

13

11. PRILOGE
70
SEZNAM KRATIC

GRSS

Gorska reevalna sluba Slovenije

GZS

Gasilska zveza Slovenije

ICZR

Izobraevalni center za zaito in reevanje

JRSS

Jamarska reevalna sluba Slovenije

KZS

Kinoloka zveza Slovenije

MORS

Ministrstvo za obrambo Republike Slovenije

PGD

Prostovoljno gasilsko drutvo

ReCo

Regijski center za obveanje

RKS

Rdei kri Slovenije

SPZ

Slovenska potapljaka zveza

SV

Slovenska vojska

URSZR

Uprava Republike Slovenije za zaito in reevanje

ZRS

Zveza radioamaterjev Slovenije

ZSKSS

Zdruenje slovenskih katolikih skavtinj in skavtov

ZTS

Zveza tabornikov Slovenije

14

1. UVOD
1.1. Uvodne misli
Znanost in tehnoloki napredek sta v 20. stoletju prinesla osupljiva odkritja in nova
spoznanja na razlinih podrojih lovekovega delovanja na eni strani, ter mnoga
varnostna tveganja, ki so e poveala ogroenost na Zemlji, na drugi. Varnostni
problemi, ki se pojavljajo v sodobnem svetu, se irijo, vse bolj poudarjamo nevojake
vire ogroanja, varnost pa edalje bolj temelji na soodvisnosti sodobnega sveta.
Med nevojakimi viri ogroanja varnosti vse bolj izstopa onesnaevanje okolja.
Posledice onesnaevanja in posegov v okolje so vidne v podnebnih spremembah, ki
vplivajo na pojavljanje in posledice naravnih nesre, zlasti vremenskih ujm. Vsaka
drava je odgovorna, da vzpostavi in vzdruje pripravljenost za obvladovanje naravnih
in drugih nesre in da zagotovi uinkovito ukrepanje, kadar je to potrebno.
V Sloveniji sta zaita in reevanje eden od treh podsistemov v sistemu nacionalne
varnosti, izloen iz civilne obrambe in obravnavan kot samostojen podsistem.
Organizacije in drutva v tem sistemu prispevajo k obvladovanju izrednih razmer ob
naravnih in drugih mnoinih nesreah in skupaj tvorijo organizacijsko in
funkcionalno enoten sistem. Sistem zaite in reevanja je namenjen varstvu pred
naravnimi in drugimi nesreami. Ta del varnostne dimenzije postaja edalje bolj
pomemben, saj v zadnjem asu stopajo v ospredje (poleg vojakih) viri ogroanja
drav, ki obsegajo ekonomsko-socialno podroje, varstvo okolja, mnoine migracije,
zdravstveno-epidemioloke razmere, terorizem, trgovanje z orojem in drogami in tudi
antropogene, naravne in tehnine nesree; ravno pri teh, nevojakih virih ogroanja,
sistem zaite in reevanja dobiva nove razsenosti. Postaja vse bolj pomemben del
nacionalnovarnostnega sistema in dobiva nove naloge. Na podroju zagotavljanja
varnosti je odloilno tudi sodelovanje z drugimi dravami, kajti viri ogroanja
uinkujejo prek dravnih meja.
Narava ogroenosti sodobnih drub in varnostno-politine razmere silijo drave, da
vse bolj aktivno sodelujejo v primeru naravnih in drugih nesre, na katere ne moremo
gledati kot na izolirane dogodke. Na podroju varstva pred nesreami Slovenija
sodeluje na bilateralni in multilateralni ravni.
Prizadevanja drav pa ne morejo biti usmerjena le v zagotavljanje medsebojne pomoi
ob nesreah, eprav je, zlasti za revneje drave, pomembno tudi to, temve morajo
15

biti usmerjene predvsem v prepreevanje, odpravljanje in omejevanje virov ogroanja.

Drave bi morale sprejeti uinkovito okoljsko in drugo zakonodajo, ki bi prepreevala
in omejevala ezmerno onesnaevanje, posege v okolje ter dejavnosti, ki poveujejo
nevarnosti naravnih in drugih nesre.
Evropska unija je bila prva svetovna makroregija, ki je sprejela celovit okoljski
program, temelje na naelih trajnostnega razvoja, katerega cilj je tudi prepreevanje
oz. zmanjevanje varnostnih tveganj. Varstvo pred industrijskimi in drugimi nesreami
postaja njena pomembna strateka usmeritev.
Slovenija mora zaradi ekoloke obutljivosti in ranljivosti svojega ozemlja spremljati
varnostna tveganja ter se hitro in uinkovito odzvati na nevarnosti. Kot kandidatka za
vkljuitev v Evropsko unijo in Severnoatlantsko zavezniko organizacijo pa bo morala
svojo nacionalno varnostno politiko prilagoditi njihovim smernicam in programom.
1.2. Predmet prouevanja
V diplomski nalogi bom osrednje mesto namenila gasilstvu, eprav bom v njej
opredelila tudi ostale organizacije in drutva, ki se uvrajo v sistem zaite in
reevanja v Republiki Sloveniji.
V nalogi podajam zgodovinski pregled gasilstva in tendence v njegovem
zgodovinskem razvoju

od Avstro-Ogrske do danes ter analiziram gasilsko

organizacijo v Sloveniji s pomojo njenih nalog, dejavnosti in organiziranosti. Nadalje

skuam ugotoviti pomen gasilstva kot organizacije, ki deluje v sistemu zaite in
reevanja. Gasilstvo predstavlja pomemben len v verigi organizacij in drutev, ki
delujejo na podroju zaite in reevanja, saj gasilci vsako leto opravijo tevilne
intervencije: od gaenja poarov, posredovanja ob nesreah v jamah, na in v vodi,
intervencij v cestnem in eleznikem prometu, do razlinih drugih intervencij.
Zaradi razvoja tehnologije in tehnike so se tudi v gasilstvu pojavile nove in bolj
zapletene naloge ter naini delovanja in posledino zahtevneje oblike usposabljanja
za opravljanje osnovnih nalog. Zato so strateke usmeritve na posameznih podrojih
gasilske organizacije nujne, da bo organizacija sposobna izvajati svoje naloge in da se
bo sposobna odzvati na nesree hitro in uinkovito.

16

1.3. Cilji prouevanja

Kot glavne cilje sem si zastavila naslednje:
1. prouiti vlogo organizacij in drutev v sistemu zaite in reevanja v Republiki
Sloveniji, s posebnim poudarkom na gasilski organizaciji,
2. raziskati zgodovinske okoliine nastanka in razvoja gasilstva,
3. nakazati mone smeri razvoja gasilske organizacije v sistemu zaite in reevanja.
Vsekakor nameravam bolj podrobno predstaviti del sistema zaite in reevanja v
Republiki Sloveniji, ki se nanaa na organizacije in drutva v tem sistemu. Temo sem
si izbrala zato, ker mi je gasilstvo blizu, saj v gasilski organizaciji, v okviru
prostovoljnega gasilskega drutva Dolenje Jezero, tudi sama delujem e od svojega
petega leta starosti.
1.4. Hipotezi
1. Organizacije in drutva, ki delujejo v sistemu zaite in reevanja v Sloveniji,
zaradi svoje organizacijske razvejanosti delovanja, usposobljenega lanstva in drugih
znailnosti bistveno prispevajo k obvladovanju izrednih razmer ob naravnih in drugih
mnoinih nesreah. V sistemu zaite in reevanja imajo velik pomen, z njihovim
sodelovanjem je varstvo pred nesreami uinkoviteje.
2. Slovensko gasilstvo predstavlja glede na svojo mnoinost, organiziranost in
usposobljenost lanov ter uinkovitost delovanja enega izmed temeljev sistema
zaite, reevanja in pomoi ob naravnih in drugih nesreah.
1.5. Metodoloki pristop
Pri izdelavi diplomske naloge uporabljam razline teoretine raziskovalne metode.
Temeljna metoda teoretinega prouevanja je analiza vsebine relevantnih pisnih virov,
in sicer primarnih in sekundarnih, ki zajemajo predmet prouevanja. S to metodo
prouujem razline vire, kot so samostojne publikacije, zborniki, lanki iz strokovnih
revij in viri dosegljivi na medmreju. Prouujem tudi doloene dokumente in
nepublicirano gradivo.
Za opisovanje in ugotavljanje dejstev v zvezi z obravnavano problematiko uporabljam
deskriptivno metodo.
17

Tendence v zgodovinskem razvoju gasilstva na Slovenskem analiziram z metodo

zgodovinske analize. Kot primarni vir uporabljam Postavo o poarni policiji in
gasilskih straah za vojvodino Kranjsko iz leta 1759, najstareji dokument, ki ga hrani
Slovenski gasilski muzej.
Med empirinimi raziskovalnimi metodami uporabljam metodo intervjuja, in sicer
usmerjenega intervjuja, ki omogoa neposreden dostop do primarnih informacij. V
vzorec vkljuenim predstavnikom strokovne javnosti je bila vnaprej znana samo tema
intervjuja. Na temo civilne zaite in razlinih organizacij, ki se vkljuujejo v sistem
zaite in reevanja na lokalni ravni, mi je kot poveljnik Civilne zaite v obini
Cerknica odgovarjal gospod Bogdan Urbar, na splona vpraanja o gasilski
organizaciji in usmerjenosti te v prihodnosti pa gospa Marinka Cempre Turk kot
podpredsednica Gasilske zveze Slovenije. Delovanje radioamaterjev in njihovo vlogo
v sistemu zaite in reevanja mi je predstavil gospod Marko Nared, ki opravlja delo
mentorja v dveh radioklubih. Poveljnik PGD Dolenje Jezero gospod Slavko Kebe pa
je odgovarjal na temo konkretnega primera, in sicer intervencije na poar, ki je v
nalogi predstavljena v sklopu Poar na objektu (tudija primera).
Za tudijo primera v nalogi uporabljam intenzivni raziskovalni pristop, saj se
osredotoam na posamezno enoto analize, prouujem intervencijo na poar, in skuam
zbrati in analizirati im ve podatkov.
V funkciji analize sem obiskala in pregledala relevantno gradivo gasilskega muzeja v
Metliki, Izobraevalnega centra za zaito in reevanje (ICZR) na Igu ter Regijskega
centra za obveanje (ReCO) v Postojni.
1.7. Opredelitev temeljnih pojmov
(1) Gasilstvo je obvezna lokalna javna sluba, katere trajno in nemoteno opravljanje
zagotavljajo lokalne skupnosti in drava.
(2) Gasilstvo je dejavnost humanitarne narave (Zakon o gasilstvu, Ur. l. RS, t.
71,1993: 3695).
Gasilstvo je dejavnost, namenjena prepreevanju (preventiva) in gaenju poarov
(Leksikon Cankarjeve zalobe, 1998: 298).

18

Gasilec je oseba, ki poklicno ali prostovoljno opravlja operativne naloge gasilstva in

je psihofizino in zdravstveno sposobna ter strokovno usposobljena za opravljanje teh
nalog (Zakon o gasilstvu, Ur. l. RS, t. 71,1993: 3695).
Gasilec je, kdor se poklicno ukvarja z gaenjem ali je lan gasilskega drutva
(Veliki sploni leksikon (2), 1997: 1213).
Gasilska enota je poklicna ali prostovoljna enota, ki opravlja operativne naloge
gasilstva in izpolnjuje druge pogoje doloene z zakonom (Zakon o gasilstvu, Ur. l.
RS, t. 71,1993: 3696).
Gasilske enote: poklicne, v vejih mestih in tovarnah; obratne, v podjetjih in
zavodih; prostovoljne, v manjih krajih. Osebje posebej izueno za gaenje razlinih
snovi, ruenje goreih objektov, gaenje v gozdu, za reevanje iz stavb in dajanje prve
pomoi, za reevanje potapljajoih in uporabo razne gasilske opreme (Leksikon
Cankarjeve zalobe, 1998: 298).
Gasilske organizacije so gasilska drutva in njihove gasilske enote, gasilske zveze,
zavodi za gaenje in reevanje ter reijski obrati (Zakon o gasilstvu, Ur.l. RS, t.
71,1993: 3696).
Gasilsko drutvo je humanitarna organizacija, v kateri obani prostovoljno
sodelujejo in opravljajo naloge na podroju gasilstva, varstva pred poarom ter druge
aktivnosti, ki so pomembne za razvoj in delo gasilstva (Zakon o gasilstvu, Ur.l. RS,
t. 71,1993: 3696).

19

2. SISTEM ZAITE IN REEVANJA V REPUBLIKI SLOVENIJI

Z zakonodajo, ki je bila sprejeta po letu 1992, je bil sistem zaite in reevanja v
Sloveniji izloen iz obrambnega sistema z namenom, da se organizira kot celovita
interdisciplinarna dejavnost ter da se vse reevalne slube in druge namensko
organizirane sile za zaito, reevanje in pomo poveejo v organizacijsko in
funkcionalno enoten sistem. Tako so se na tem podroju odprle monosti najirega
sodelovanja nevladnih organizacij ter monosti postavitve in uporabe skupne
telekomunikacijske, informacijske, izobraevalne in druge infrastrukture. Temeljna
usmeritev in naloga sistema je formalnopravno postala preventiva, teie delovanja
pa je v lokalnih skupnostih.1 Torej nacionalnovarnostni sistem Republike Slovenije
zajema obrambni sistem, iz obrambnega sistema izloen sistem zaite in reevanja ter
varnostni sistem.
Shema 2.1: Glavne naloge sistema zaite in reevanja
VODENJE
VZPOSTAVLJANJE IN
VZDREVANJE PRIPRAVLJENOSTI

OBVEANJE

ZAITA

POMO IN REEVANJE

ODPRAVLJANJE POSLEDIC

Vir: (1993) Organizacijska zasnova sistema zaite in reevanja v Republiki Sloveniji. Ministrstvo za
obrambo, Republika uprava za zaito in reevanje, Ljubljana.

Glavne naloge sistema so: vodenje, vzpostavljanje in vzdrevanje pripravljenosti,

obveanje, zaita, pomo in reevanje ter odpravljanje posledic (glej shemo 2.1).
1

Povzeto po Zakonodaja, http://www.mo-rs.si/urszr/slo_iso/szakonodaja.htm (7.12.2001).

20

Temeljne naloge sistema zaite in reevanja so humanitarne in nevojake narave; vse

oblike zaite, reevanja in pomoi se izvajajo v skladu z naeli mednarodnega
humanitarnega prava in mednarodnega prava o varstvu ljudi, ivali, kulturne dediine
in okolja pred kodljivimi vplivi naravnih in civilizacijskih nesre ter v skladu s
sprejetimi mednarodnimi obveznostmi. Zmogljivosti za zaito, reevanje in pomo, ki
so na voljo, se lahko uporabijo tudi v mednarodnih humanitarnih akcijah. Glavni cilj
sistema je zmanjanje tevila naravnih in drugih nesre in njihovih posledic ter rtev
in drugih posledic vojakih spopadov. Sam sistem vsekakor predstavlja pomemben
element zagotavljanja varstva pred naravnimi in drugimi nesreami.
Sistem zaite in reevanja zajema predvsem:
-

organe upravljanja in vodenja,

slubo za opazovanje in obveanje,

enote in slube za zaito, pomo in reevanje,

zaitne ukrepe,

samozaito in vzajemno pomo prebivalcev,

objekte, naprave in druga materialna sredstva za zaito in reevanje.2

Sistem upravljajo organi civilne oblasti, v skladu s pristojnostmi, na ravni drave ga

upravljata Dravni zbor in Vlada RS, v obinah pa obinski sveti in upani. Za
operativno-strokovno vodenje zaite in reevanja se ustanovijo tabi Civilne zaite.
Sluba za opazovanje in obveanje opravlja informacijsko dejavnost za potrebe
upravljanja in vodenja zaite in reevanja. Sem sodijo republiki in regijski centri za
obveanje. Enote in slube za zaito, pomo in reevanje so lahko glede na nain
vkljuevanja prostovoljne, poklicne in dolnostne; vse skupaj vkljuujejo okoli 5
odstotkov vseh prebivalcev Slovenije. Prostovoljne formacije v okviru prostovoljnih
drutev in drugih prostovoljnih organizacij predstavljajo okoli 45 odstotkov vseh sil za
zaito in reevanje, medtem ko predstavljajo poklicne formacije okoli 5 odstotkov in
dolnostne 50 odstotkov vseh sil za zaito in reevanje. Zaitni ukrepi so gradbeni in
drugi tehnini, ukrepi evakuacije, oskrba ter nastanitev brezdomcev in drugih
ogroenih, radioloka, kemina in bioloka zaita, gradnja in uporaba zakloni,
zaita kulturne dediine ter zaita pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi.
Samozaita in vzajemna pomo obsegata ukrepe prebivalstva za prepreevanje in
ublaitev posledic naravnih in drugih nesre ter oblik mnoinega nasilja. Za objekte,

Organizacijska zasnova sistema zaite in reevanja v Republiki Sloveniji,1993: 14.

21

naprave in druga sredstva zaite in reevanja se tejejo zaklonia in drugi zaitni

objekti.
Sistem zaite in reevanja je normativno, organizacijsko in funkcionalno avtonomen,
loen od obrambne in varnostne vloge drave. Izvedene so bile obsene organizacijske
spremembe, katerih bistvo je, da so v celoto povezani operativni sestavi nevladnih
organizacij, ki se ukvarjajo z reevanjem, in poklicne reevalne slube. Vse to
omogoa racionalno in uinkovito organizacijo sil za zaito in reevanje. Uveljavljajo
se tehnine reitve, ki omogoajo pravoasno odkrivanje nevarnosti in obveanje o
njih ter hitro ukrepanje ob nesreah. To velja zlasti za nov sistem zvez, informacijski
sistem, uporabo razlinih opazovalnih omreij ter tudi za uvajanje enotnega
evropskega klica v sili. eprav je uveljavljanje sistema omejeno z realnimi
materialnimi monostmi, so temeljni deli sistema zaiveli v praksi in sistem deluje.
Potrebno in smotrno pa je vlaganje v preventivo, v zmanjanje monosti za nastanek
nesree oziroma ublaitev njenih posledic, saj na tem podroju zaostajamo (povzeto
po Bogataj, 1997: 5-6).
V nadaljevanju diplomske naloge podajam pregled enot in slub drutev in drugih
nevladnih organizacij v sistemu zaite in reevanja ter se znotraj teh poglabljam v
delovanje gasilske organizacije.

22

3. ORGANIZACIJE IN DRUTVA V SISTEMU ZAITE IN REEVANJA V

REPUBLIKI SLOVENIJI
3.1. Rdei kri Slovenije (RKS)
Zaetki dejavnosti Rdeega kria na Slovenskem segajo v estdeseta leta devetnajstega
stoletja, sodobna organizacija Rdeega kria pa je bila ustanovljena 18.6.1944 v
Gradcu v Beli krajini. Od leta 1993 je RKS vkljuen v svetovno Gibanje Rdeega
kria in deluje v okviru Mednarodnega odbora RK, Mednarodne federacije drutev
Rdeega kria in Rdeega polmeseca. Rdei kri Slovenije kot nevladna,
nestrankarska in nepridobitna humanitarna organizacija deluje predvsem na
zdravstvenem in socialnem podroju.

S svojimi prostovoljci skrbi za izvajanje

programov socialne pomoi, zdravstvene vzgoje, prve pomoi, krvodajalstva,

poizvedovalne slube in pomoi posebno ogroenim skupinam prebivalstva. RKS je z
zakonom pooblaen za izvajanje celotnega usposabljanja pripadnikov Civilne zaite
za prvo medicinsko pomo, ob naravnih in drugih nesreah pa za zbiranje krvi,
poizvedovalno slubo ter za nastanitev in oskrbo brezdomcev in drugih ogroenih
ljudi. Za opravljanje nalog zaite, reevanja in pomoi dravnega pomena RKS
organizira stacionarij v Mariboru, nastanitvene enote pa v Ljubljani, Novi Gorici in
Novem Mestu. Naloge stacionarija in nastanitvenih enot so:
-

oskrbovanje in negovanje pokodovanih in obolelih,

oskrbovanje in negovanje posebno ogroenih prebivalcev (nosenic, mater z

otroki, invalidov, starejih oseb idr.).3

RKS je kot neodvisna, humanitarna organizacija, nacionalnega pomena organizirana
kot enotno drutvo, ki deluje v dvanajstih regijah, 56-ih obmonih zdruenjih in 1.200
krajevnih organizacijah Rdeega kria v dravi. Zdruuje okoli 800.000 prostovoljcev
in podpornih lanov.
Organi RKS, ki jih voli najviji organ RKS, generalna skupina so: glavni odbor,
izvrni odbor, nadzorni odbor ter astno razsodie. Glavnemu odboru predseduje
predsednik z dvema podpredsednikoma, strokovno slubo RKS pa vodi generalni
sekretar, ki je odgovoren za uresnievanje smernic in programov, sprejetih od organov
RKS ter zakonitost in javnost dela.
3

Uredba o organiziranju, opremljanju in usposabljanju sil za zaito, reevanje in pomo, Ur. l. RS, t.
22, 1999: 2417.
23

Shema 3.1: Nacionalna organiziranost Rdeega kria

NADZORNI
ODBOR

GENERALNA
SKUPINA

DELOVNA
TELESA

GLAVNI
ODBOR

PODPREDSEDNIK

IZVRNI
ODBOR

GENERALNI
SEKRETAR

OBMONA
ZDRUENJA

PREDSEDNIK

STROKOVNE
SLUBE

KRAJEVNA
ZDRUENJA

Vir: Rdei kri Slovenije: osnovni podatki, http//www2arnes.si/~ljrksl/html_slo/osnovni podatki.html

(14.3.2002).

3.2. Slovenska karitas

Slovenska karitas je dobrodelna ustanova rimskokatolike cerkve na Slovenskem, ki jo
je prvega maja 1990 ustanovila Slovenska pokrajinska kofovska konferenca. Njen
namen je uresnievati dobrodelno in socialno dejavnost v slovenski cerkvi in drubi,
zlasti e na podroju odpravljanja posledic naravnih nesre in drugih katastrof doma in
po svetu. To je cerkveno in civilnopravno priznana organizacija, e vedno pa se
sreuje z nazorsko zadranostjo mnogih in pravno nejasno urejenim statusom; Karitas
namre e dandanes nima priznanega pravnega statusa, ki bi jo enakopravno umestil
med dobrodelne organizacije.
Slovenska karitas se glede na naravo svojega delovanja vkljuuje v sistem zaite in
reevanja; Slovenija ima namre za ukrepanje ob naravnih in drugih nesreah
pripravljene sile za zaito, reevanje in pomo. Aktiviste Slovenske karitas lahko

24

poleg aktivistov RKS, radioamaterjev in lanov drugih humanitarnih organizacij

uvrstimo v skupino javnih delavcev in posameznih strokovnjakov na podroju zaite,
reevanja in pomoi.
Slovenska karitas ravna v skladu s smernicami Slovenske kofovske konference in
sodeluje z njenimi ustanovami. Predsednik Karitas predstavlja organizacijo v cerkvi in
javnosti, imenuje ga Slovenska kofovska konferenca.
Shema 3.2: Organizacija Slovenske karitas
SLOVENSKA
KARITAS

KOFIJSKA
KARITAS
LJUBLJANA

KOFIJSKA
KARITAS
MARIBOR

UPNIJSKE KARITAS

UPNIJSKE KARITAS

KOFIJSKA
KARITAS
KOPER

UPNIJSKE KARITAS

Slovenska karitas povezuje in usklajuje delo kofijskih karitas (Ljubljana, Maribor,

Koper) ter sodeluje z ustreznimi slubami, dobrodelnimi ustanovami in gibanji doma
in na tujem. Njena dejavnost je razvejana po kofijskih in upnijskih Karitas.
Slovenska Karitas je lanica mednarodne in evropske Karitas, sprejema njena naela
delovanja ter povezuje Slovenijo z mednarodnimi in meddravnimi nevladnimi
organizacijami na dobrodelnem in humanitarnem podroju.
3.3. Gorska reevalna sluba Slovenije (GRSS)
Gorska reevalna sluba Slovenije je z zakonom utemeljena kot javna sluba
dravnega pomena. V skladu z zakonom jo organizira Planinska zveza Slovenije, v
okviru sedemnajstih postaj gorske reevalne slube, ki pokrivajo celoten alpski in
predalpski prostor Slovenije. V postajah deluje ve kot 660 prostovoljnih gorskih
reevalcev. GRSS je bila sprejeta v Mednarodno komisijo za reevanje v gorah
(IKAR) leta 1992, eprav je slovenska GRS v tej komisiji aktivno sodelovala in
zastopala vse jugoslovanske gorske reevalce od leta 1953 naprej. Prva slovenska
gorska reevalna postaja pa je bila ustanovljena e leta 1912. Zaradi nalog, ki jih ima
25

GRS, sodeluje z obmejnimi gorskimi reevalnimi postajami in deelnimi reevalnimi

slubami sosednjih drav. GRS deluje kot javna sluba v okviru Republike uprave za
zaito in reevanje, ki GRS sofinancira, pri emer se kot izhodie za sofinanciranje
upoteva 430 gorskih reevalcev razlinih specialnosti. Deluje kot prostovoljna,
nepridobitna, lovekoljubna, nestrankarska organizacija javnega pomena.
Naloge gorske reevalne slube so zlasti:
-

dajanje prve pomoi in reevanje ponesreenih v gorskem svetu;

reevanje ponesreenih iz snenih plazov;

iskanje in poizvedovanje za pogreanimi v gorskem svetu;

opazovanje nevarnosti snenih plazov ter drugih nevarnosti v gorskem svetu

ter

obveanje pristojnih organov in javnosti o njih;

-

sodelovanje pri zaiti in reevanju ob naravnih in drugih nesreah v skladu z

organizacijo in sposobnostmi slube.4

Shema 3.3: Vodstvo GRSS
SEKRETARIAT KOMISIJE ZA GRS
- NAELNIK KOMISIJE ZA GRS
- NAMESTNIK NAELNIKA
- BLAGAJNIK
- PODKOMISIJA ZA VZGOJO IN REEVALNO TEHNIKO
- PODKOMISIJA ZA LETALSKO REEVANJE
- ZDRAVNIKA PODKOMISIJA
- PODKOMISIJA ZA REEVANJE IZPOD PLAZOV
- PODKOMISIJA ZA OPREMO
- PODKOMISIJA ZA ZVEZE
- PODKOMISIJA ZA INFORMIRANJE IN ANALIZO
- GOSPODAR

DISCIPLINSKO RAZSODIE IN NADZORNI ODBOR

- PREDSEDNIK NADZORNEGA ODBORA
- LAN NADZORNEGA ODBORA
- LAN NADZORNEGA ODBORA
- NAMESTNIK PREDSEDNIKA DISCIPLINSKEGA RAZSODIA

Vir: prirejeno po Gorska reevalna sluba Slovenije, http://www.pzs.si/grs/ (18.3.2002).

Uredba o organiziranju, opremljanju in usposabljanju sil za zaito, reevanje in pomo, Ur. l. RS, t.
22,1999: 2416.
26

Vodstvo GRS Slovenije sestavljajo sekretariat komisije za GRS ter disciplinsko

razsodie in nadzorni odbor (glej shemo 3.3).
3.4. Jamarska reevalna sluba Slovenije (JRSS)
Jamarska reevalna sluba je organizirana kot stalna sluba pri Jamarski zvezi
Slovenije in povezuje 43 amaterskih klubov in drutev. Z zakonom o varstvu pred
naravnimi in drugimi nesreami je utemeljena kot javna reevalna sluba dravnega
pomena. V stalni operativni pripravljenosti je priblino 60 operativnih jamarskih
reevalcev, ki so razporejeni po regijah, vseh lanov JRS pa je preko 100. Osnovni
naziv je jamarski reevalec, lahko pa napreduje v operativnega jamarskega reevalca,
vodjo reevalne skupine ali intruktorja reevanja. Lahko se specializira za eno od
posebnih nalog, kot so: zdravnik, potaplja ali miner.
Dejavnost JRS sofinancira Uprava republike Slovenije za zaito in reevanje, pri
emer se kot izhodie upoteva 45 jamarskih reevalcev razlinih specialnosti in do 8
jamarjev-potapljaev.
JRS ima 7 reevalnih centrov (Ljubljana, Kranj, Tolmin, Seana, Postojna, Velenje,
Novo mesto), ki skupaj pokrivajo vsa kraka obmoja Slovenije. Vsak reevalni center
ima svoje skladie opreme, poleg tega pa je v Ljubljani e skupno Republiko
skladie opreme. Center vodi vodja centra, ki s svojimi reevalci posreduje v manjih
jamskih nesreah in sodeluje pri republikih aktivnostih ter vejih reevanjih. Naloge
jamarske reevalne slube so:
-

reevanje ponesreenih v krakih jamah;

iskanje pogreanih v krakih jamah;

sodelovanje pri odpravljanju posledic ekolokih nesre v krakem podzemlju;

opazovanje nevarnosti v krakih jamah ter obveanje pristojnih organov in

javnosti o njih;
-

reevanje ljudi iz ogroenih objektov;

sodelovanje pri zaiti in reevanju ob naravnih in drugih nesreah v skladu z

organizacijo in sposobnostmi slube.5

Uredba o organiziranju, opremljanju in usposabljanju sil za zaito, reevanje in pomo, Ur. l. RS, t.
22, 1999: 2416.

27

Shema 3.4: Struktura jamarske reevalne slube

OBNI ZBOR JZS
PREDSEDSTVO JZS
VODJA

OPERATIVA
VODSTVO
JRS

IZOBRAEVANJE

FINANCE IN
TAJNITVO

OPREMA

LANI
JRS

REEVALCI DOLOENIH SPECIALNOSTI (zdravnik,

potaplja, miner, vezist, logist, letalec)
REEVALCI
PRIPRAVNIKI

Vir: Jamarska reevalna sluba organiziranost, http:/www.jamarska-zveza.si/jrs/organiziranost.html

(16.3.2002).

3.5. Kinoloka zveza Slovenije (KZS) in Zveza drutev vodnikov reevalnih

psov Slovenije
V Sloveniji deluje 62 portnih kinolokih in 18 lovskih kinolokih drutev, ki imajo
skupno 7.500 lanov. Drutva so povezana v Kinoloko zvezo Slovenije in v Zvezo
drutev vodnikov reevalnih psov Slovenije. Z reevanjem iz ruevin in plazov se
ukvarja ve kot 150 lanov kinolokih drutev vodnikov reevalnih psov. Kinoloka
zveza Slovenije je bila sprejeta v Mednarodno kinoloko federacijo (FCI) leta 1992.
Kinoloka zveza Slovenije je imela svoje prve zaetke organiziranega kinolokega
delovanja z ustanovitvijo prve slovenske kinoloke organizacije, Drutva ljubiteljev
ptiarjev, ustanovljenega leta 1921. Leta 1925 so ustanovili Jugoslovansko kinoloko

28

zvezo s sedeem v Ljubljani, naa nacionalna kinoloka zveza pa je bila posebej

ustanovljena ele leta 1946. Osnovna dejavnost KZS je nartna vzreja, ki jo vodijo
vzrejne komisije pri pasemskih klubih ali neposredno pri zvezi, olanje psov, ki ga
izvajajo posamezna kinoloka drutva, poleg tega zveza izobrauje svoje strokovne
kadre.
Enote reevalcev z reevalnimi psi organizirata Kinoloka zveza Slovenije in Zveza
drutev vodnikov reevalnih psov Slovenije, in sicer v:
-

Ljubljanski ter Gorenjski regiji po dve ekipi;

Po eno ekipo v Severnoprimorski, Obalni, Zahodnotajerski, Podravski,

Notranjski, Zasavski ter Dolenjski regiji.

Naloge reevalcev z reevalnimi psi so iskanje, reevanje in nudenje pomoi
preivelim v ruevinah.6
3.6. Slovenska potapljaka zveza (SPZ)
V Sloveniji deluje 21 potapljakih drutev, ki se povezujejo v Slovensko potapljako
zvezo. V teh drutvih deluje 1.200 prostovoljnih potapljaev, od tega 62 intruktorjev
in 27 zdravnikov specialistov. Potapljaka drutva in njihova zveza skupaj organizirajo
podvodno reevalno slubo, ki je namenjena reevanju iz vode in na njej. S podvodno
reevalno dejavnostjo se ukvarja ve kot 90 prostovoljnih potapljaev. Slovenska
potapljaka zveza je bila sprejeta v Svetovno podvodno zdruenje (CMAS) leta 1993.
Enote za reevanje iz vode in na vodi organizira Slovenska potapljaka zveza v:
-

Vzhodnotajerski regiji za poreje Mure in Drave;

Zahodnotajerski regiji za poreje Savinje;

Ljubljanski regiji za poreje Save;

Severnoprimorski regiji za poreje Soe;

Obalni regiji za morje.

Naloge enot za reevanje iz vode in na vodi so zlasti:

-

iskanje in reevanje ponesreenih iz vode in na vodi;

sodelovanje pri reevanju ljudi, ivali, premoenja in kulturne dediine ob

poplavah ter nesreah na vodi;

Povzeto po Uredba o organiziranju, opremljanju in usposabljanju sil za zaito, reevanje in pomo,

Ur. l. RS, t. 22, 1999: 2417.
29

sodelovanje pri opravljanju nujnih zaitnih in drugih del zaradi prepreitve in

ublaitve posledic nesre na vodah.7

Shema 3.5: Struktura Slovenske potapljake zveze

PREDSEDNIK SPZ
PODPREDSEDNIK SPZ

Predsednik komiteja
za izobraevanje

LAN PREDSEDSTVA SPZ

Predsednik komiteja
za port in rekreacijo

Poslovni sekretar

Predsednik komiteja
za zaito in reevanje

Nadzorni odbor

Raunovodstvo

astno
razsodie
KOMITE ZA
IZOBRAEVANJE
(tehnini komite)

KOMITE ZA
PORT IN
REKREACIJO

NAELNIK
PODVODNE
REEVALNE
SLUBE

REEVALNE
POSTAJE

KOMITE ZA
ZAITO IN
REEVANJE
KOMISIJA ZA
OPREMLJANJE
REEVALCEV PRS

KOMISIJA ZA
USPOSABLJANJE
REEVALCEV PRS

Vir: prirejeno po Struktura SPZ, http:www.spz.si/Spz/struktura.htm (27.3.2002).

Uredba o organiziranju, opremljanju in usposabljanju sil za zaito, reevanje in pomo, Ur.l. RS, t.
22,1999: 2416.

30

3.7. Zveza tabornikov Slovenije (ZTS) in Zdruenje slovenskih katolikih

skavtinj in skavtov (ZSKSS)
Taborniki in skavti so organizirani v rodove in druge organizacijske oblike tabornike
oziroma skavtske organizacije in se povezujejo v Zvezo tabornikov Slovenije oziroma
v Zdruenje slovenskih katolikih skavtinj in skavtov. Organizaciji nadaljujeta
tradicijo predvojne skavtske in gozdovnike organizacije. V njih deluje okoli 12.000
tabornikov oziroma skavtov. Tabornike in skavtske organizacije v okviru svoje
dejavnosti nartno razvijajo pripravljenost za pomo prizadetim ob naravnih in drugih
nesreah. Njihova naloga je predvsem postavljanje otori in urejanje drugih zaasnih
prebivali za ljudi, ki so ob nesreah ostali brez varnih domov. Slovenski taborniki in
skavti so bili sprejeti v Svetovno organizacijo skavtskega gibanja (WOSM), ugledno
organizacijo s 25 milijoni lanov in lanic v ve kot 200 dravah, leta 1994.
Zveza tabornikov Slovenije je prostovoljna, mladinska, vzgojna in nepolitina
organizacija, odprta vsem, ne glede na poreklo, narodnost, vero ali preprianje. Sloni
na naelih svetovnega skavtskega gibanja in poudarja pomen pluralizma, svobode
posameznika, miru in moralno etinih vrednot. ZTS je bila v letu 2001 stara natanko
50 let, korenine te organizacije pa segajo e dlje; e leta 1913 je kranjski deelni
predsednik poslal na Dunaj Pavla Kunavra, da se seznani s skavtskim gibanjem in ga
prenese na Kranjsko. Danes teje ZTS ve kot 10.000 aktivnih lanov, organiziranih v
vode, klube, druine in rodove. Organizacijo sestavljajo:
-

komisija za vzgojo in izobraevanje,

komisija za program,

komisija za finanno-materialne zadeve,

komisija za odnose z javnostmi,

komisija za mednarodno dejavnost,

skupina za delo z druganimi.

Zdruenje slovenskih katolikih skavtinj in skavtov organizira svoje lane v tri

razline skupine: prva skupina, namenjena najmlajim, se imenuje krdelo, druga vod
oziroma eta in tretja klan. Vsi skupaj so nadalje zdrueni najprej v svojem kraju v
skupino, imenovano steg, vsi slovenski stegi pa v ZSKSS, ki zdruuje ve kot 3.000
skavtinj in skavtov v 50 stegih in skavtskih skupinah iz cele Slovenije.
Vodstvo ZSKSS:
-

naelnik in naelnica,
31

generalni duhovni asistent,

poverjenik in poverjenica za mednarodne odnose,

poverjenik za trajne in zaasne naloge.

Enote za postavitev zaasnih prebivali organizirata Zveza tabornikov Slovenije in

Zdruenje Slovenskih katolikih skavtinj in skavtov v:
-

Ljubljanski regiji en oddelek in eno ekipo;

Vzhodnotajerski ter Obalni regiji dve ekipi;

Gorenjski, Notranjski, Severnoprimorski, Koroki, Zahodnotajerski, Podravski,

Pomurski in Dolenjski regiji po eno ekipo.

Naloge enot za postavitev zasilnih prebivali so:

-

postavljanje zaasnih prebivali za ogroene prebivalce

- sodelovanje pri zagotavljanju potrebnih ivljenjskih pogojev v zaasnih

prebivaliih.8
3.8. Zveza radioamaterjev Slovenije (ZRS)
V Sloveniji deluje 90 klubov radioamaterjev, v katere je vlanjenih ve kot 7.000
prostovoljnih radioamaterjev. Radioamaterji zagotavljajo v obinah dopolnilni sistem
radijskih zvez za potrebe zaitnih in reevalnih aktivnosti ob mnoinih nesreah,
sodelujejo pa tudi pri obveanju svetovne javnosti o posledicah nesre in potrebni
pomoi. Zveza radioamaterjev Slovenije je bila sprejeta v Mednarodno radioamatersko
zvezo IARU leta 1992.
ZRS je prostovoljna, samostojna, nepridobitna zveza radioamaterjev drutev
radioklubov, ustanovljena zaradi uresnievanja skupnih interesov povezovanja in
izpopolnjevanja radioamaterskih dejavnosti.
Organi ZRS so:
-

konferenca ZRS,

upravni odbor ZRS,

nadzorni odbor ZRS,

disciplinska komisija ZRS.

lani organov ZRS so za svoje delo odgovorni konferenci ZRS.

8

Povzeto po Uredba o organiziranju, opremljanju in usposabljanju sil za zaito, reevanje in pomo,

Ur. l. RS, t. 22, 1999: 2417.

32

ZRS je bila ustanovljena 1946 in je takrat delovala v okviru Jugoslovanske zveze

radioamaterjev kot prostovoljna in aktivna lanica do decembra 1991, ko je iz
zveze izstopila. V letu 1992 je zaela s postopki pridruitve v Mednarodno zvezo
radioamaterjev in bila tudi sprejeta.
Eden od glavnih ciljev oziroma nalog ZRS je med drugim sodelovanje v humanitarnih
in patriotskih akcijah ter nalogah ob naravnih ali drugih nesreah in nevarnostih.
Radioamaterji so leta 1992 sprejeli ARON kodeks, to je kodeks aktivnosti
radioamaterjev ob nesreah in nevarnostih. S tem kodeksom se doloajo pravila
vedenja in delovanja radioamaterjev ob nesreah, kot so: elementarne nesree, veje
ekoloke nesree ali nevarnosti. Radioamater, ki opazi ali sprejme obvestilo o
znamenjih, pojavih ali dogodkih, ki ogroajo imetje, zdravje ali ivljenje ljudi, je
dolan obvestiti pristojne slube.
3.9. Civilna zaita
Civilna zaita obsega namensko organizirane organe, enote in slube za zaito,
reevanje in pomo. Organizirajo jih gospodarske drube, zavodi in druge organizacije
ter obine in drava za opravljanje tistih nalog zaite, reevanja in pomoi, ki jih ne
opravljajo oziroma jih glede na tevilnost ne morejo v celoti opravljati druge
reevalne slube. Pripadniki organov, enot in slub Civilne zaite opravljajo svoje
naloge nepoklicno, na podlagi z zakonom doloene dravljanske dolnosti, predvsem
ob mnoinih naravnih in civilizacijskih nesreah.
Zaradi izredno obsene tematike v povezavi s Civilno zaito podajam na tem mestu
samo osnovni pregled enot, slub in organov Civilne zaite; v nalogi namre vejo
pozornost namenjam gasilski organizaciji.
Za opravljanje nalog zaite, reevanja in pomoi se organizirajo enote, slube in
organi Civilne zaite. Njihove naloge so doloene v Uredbi o organiziranju,
opremljanju in usposabljanju sil za zaito, reevanje in pomo, Uradni list RS,
t.22/99.
Enote, slube in organi Civilne zaite:
a) enote za prvo pomo,
b) enote za prvo veterinarsko pomo,
33

c) tehnine reevalne enote,

d) enote za radioloko, kemijsko in bioloko zaito,
e) enote za varstvo pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi,
f) sluba za proenje snenih plazov,
g) slube za vzdrevanje in uporabo zakloni,
h) slube za podporo,
i) poverjeniki za Civilno zaito in njihove namestniki,
j) poveljniki Civilne zaite in njihovi namestniki ter tabi Civilne zaite.
3.10. Nadomestna civilna sluba
Nadomestna civilna sluba se izvaja v sistemu za zaito, reevanje in pomo oziroma
v vladnih in nevladnih organizacijah, ki opravljajo reevanje, humanitarno ali drugo
dejavnost, ki je javnega pomena. Na ta nain lahko dravljani opravljajo nadomestno
civilno sluenje v okviru Slovenske karitas in Rdeega kria ter nekaterih drugih
organizacij. V Sloveniji lahko dravljani, ki zaradi ugovora vesti ne elijo opravljati
vojake slube, opravljajo nadomestno civilno slubo na podroju zaite in reevanja
ter v drugih humanitarnih dejavnostih. Ta traja sedem mesecev. Dravljani so po
opravljeni civilni slubi praviloma razporejeni v Civilni zaiti.
Usposabljanje za civilno slubo na podroju zaite in reevanja, ki traja tri mesece, se
izvaja v Zavodu za gasilsko in reevalno dejavnost v Seani in v nekaterih drugih
poklicnih gasilskih organizacijah ter v Izobraevalnem centru za zaito in reevanje
Republike Slovenije na Igu.
Izobraevalni center za zaito in reevanje (ICZR) je bil ustanovljen in deluje na
podlagi 113. lena Zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesreami, ki doloa,
da se za izobraevanje in usposabljanje s podroja varstva pred naravnimi in drugimi
nesreami pri Upravi Republike Slovenije za zaito in reevanje ustanovi
Izobraevalni center za zaito in reevanje Republike Slovenije. Center je bil
zgrajen

leta

1993.

ICZR

sodeluje

tudi

drugimi

strokovnimi

in

znanstvenoraziskovalnimi organizacijami in ustanovami v dravi ter s podobnimi

centri v tujini. V njem potekajo nekateri programi usposabljanja pripadnikov Civilne
zaite, lanov enot, slub in drugih operativnih sestavov drutev ter drugih nevladnih
organizacij, gospodarskih zdrub, zavodov in drugih organizacij.

34

Zavod za gasilno in reevalno slubo Seana poleg osnovnih dejavnosti reevanja in

drugih gasilskih storitev opravlja e izvajanje nadomestne civilne slube in predstavlja
eno najpomembnejih javnih institucij na krakem obmoju. Delo v zavodu je
organizirano po podrojih dela, in sicer delujejo: operativna gasilsko reevalna,
preventivna, vzdrevalna, servisna in raunovodsko-splona sluba, sluba za
organizacijo prehrane ter sluba civilnega sluenja vojakega roka. Zavod je priel z
delovati 1.1. 1992, leta 1993 se je zavod preselil, soasno s preselitvijo pa se je zaelo
tudi izvajanje nadomestne civilne slube, ki omogoa stalno pripravljenost in izvajanje
vseh vrst gasilskih intervencij e posebno pa varovanje Krasa pred poari v naravnem
okolju. Zavod ima sklenjene pogodbe s svojimi podizvajalci, pri katerih opravljajo
nadomestno civilno slubo po konanem temeljnem usposabljanju. Ti so: Gasilsko
reevalna sluba PO Kranj, Gasilski zavod Trbovlje, MORS - URSZR, Gasilska zveza
Postojna, Gasilska zveza kofja Loka, Gasilska zveza Slovenije.
Smisel in cilj celotnega usposabljanja med opravljanjem nadomestne civilne slube je
v tem, da se obveznike pripravi za opravljanje razlinih nalog v sistemu zaite in
reevanja, v katerega bodo vkljueni po rtanju iz vojake evidence.
3.11. Policija in Slovenska vojska (SV)
Policija ob naravnih in drugih nesreah zagotavlja javni red in mir ter varnost na
prizadetih in ogroenih obmojih, sodeluje pri zaiti in reevanju ljudi in imetja. S
svojo specialno, letalsko enoto ter nekaterimi drugimi operativnimi sestavi sodeluje
tudi neposredno v zaitnih in reevalnih akcijah. V akcije zaite in reevanja se
vkljuuje na podlagi pooblastil, doloenih v Zakonu o notranjih zadevah, in drugih
predpisov ter na podlagi usmeritev pristojnih tabov za civilno zaito.
Pri opravljanju nalog zaite, reevanja in pomoi sodeluje tudi Slovenska vojska.
Enote Slovenske vojske se za opravljanje nalog zaite in reevanja uporabijo glede na
njihovo usposobljenost in opremljenost. O njihovem sodelovanju pri zaiti in
reevanju odloa vlada, v nujnih primerih pa minister na predlog poveljnika Civilne
zaite Republike Slovenije. Enote Slovenske vojske, ki sodelujejo ob naravnih in
drugih nesreah:
-

letalska enota SV,

enota ABK (atomsko-bioloko-kemina) obramba,

inenirska enota SV.

35

3.12. Gasilska zveza Slovenije (GZS)

V Sloveniji deluje 1.405 prostovoljnih gasilskih drutev, njihova posebnost pa je
vsekakor mnoinost, saj vkljuujejo skupaj okoli 115.000 lanov, po podatkih
Gasilske zveze Slovenije 119.000 lanov. Vsako drutvo ima gasilsko enoto; ta je
usposobljena in opremljena za gaenje in reevanje ob poarih ter drugih nesreah.
Gasilske enote imajo v svojih vrstah 44.078 operativnih gasilcev, kar pomeni, da je v
Sloveniji v povpreju ve kot 22 prostovoljnih gasilcev na tiso prebivalcev, oziroma
dva gasilca na km. Gasilska drutva se povezujejo v obinske ali obmone gasilske
zveze, vse skupaj pa v Gasilsko zvezo Slovenije. Gasilska zveza Slovenije je postala
lanica mednarodne gasilske organizacije CTIF (Mednarodni tehnini komite za
prepreevanje in gaenje ognja) leta 1992.
Ve o gasilstvu, gasilski organizaciji in temeljnih usmeritvah gasilstva podajam v
nadaljevanju diplomske naloge.
3.13. Sklep
Status organizacij in drutev ter njihova opredelitev sta doloena z zakoni, ki se
nanaajo na organizacije in drutva, elementarno pa pravico do zbiranja in zdruevanja
zagotavlja e 42. len Ustave Republike Slovenije.
Drutvo je prostovoljno, samostojno, nepridobitno zdruenje fizinih oseb, ki se
zdruujejo zaradi skupno doloenih interesov. Drutvu pa se lahko v skladu s
posebnimi predpisi podeli status drutva, ki deluje v javnem interesu, e njegovo
delovanje presega interese njegovih lanov. Status drutva, ki deluje v javnem
interesu, podeli drutvu minister, ki vodi upravni organ, pristojen za podroje, na
katerem drutvo deluje, v skladu s pogoji, kriteriji in nainom pridobitve, ki se
doloijo s posebnimi zakoni. Drutva in druge nevladne organizacije, razen gasilskih
drutev, ki se uvrajo v sistem zaite in reevanja, doloijo merila za organiziranje in
opremljanje svojih enot, slub in drugih operativnih sestavov v soglasju z Upravo
Republike Slovenije za zaito in reevanje. Pri zaiti in reevanju morajo v skladu z
zakonom sodelovati javna podjetja, zavodi in druge organizacije, ki jih doloi pristojni
dravni ali obinski organ. Sodelujejo tudi drutva in druge organizacije, ki opravljajo

36

dejavnost, pomembno za zaito in reevanje, oziroma so za to primerne in izrazijo

pripravljenost za sodelovanje.
V povezavi z drutvenim delom pa je prisotnih tudi ve negativnih stereotipov.
Najprej lahko omenim nain razmiljanja med lani drutev, ki nikakor ne sovpada z
jasno opredeljenim sistemom, nainom dela in odloanjem. Med lani je vekrat
prisoten obutek pretirane liberalnosti, kar lahko vodi v anarhinost, skratka
neupotevanje doloene hierarhije. Negativni odnosi iz drutev se posledino
prenaajo na operativne enote. Poveljnik civilne zaite eli na primer iz razlinih
drutev sestaviti enoto, ta pa zaradi slabih odnosov med samimi drutvi ne deluje po
svojih najboljih zmonostih. Govorimo lahko tudi o lokalno obarvanih interesih
lanov. Negativnosti se kaejo tudi pri organiziranju usposabljanj za lane drutev in
pri dodeljevanju opreme, saj drutva elijo usposabljanje in opremo glede na svoj
interes in ne glede na standardiziranost opreme. Pojavlja pa se tudi odpor do noenja
uniforme. Problemi, ki se pojavljajo pri drutvih, so: definiranje odgovornosti drutev,
problem strokovnosti in kvalitete, zagotavljanje finannih virov idr. Glede
nepravilnosti finannega poslovanja omenjam le odmevno afero Rdeega kria
Slovenije, ki je s svojim nepravilnim in nezakonitim financiranjem povzroil veliko
ogorenje in nezaupanje ire javnosti v humanitarne organizacije nasploh. Postavlja
se vpraanje razmejitve med amaterstvom in profesionalnostjo. Ta lonica bi morala
biti povezana z odgovornostjo amaterskih in profesionalnih delavcev in posledicami,
e se delo ne izvaja kakovostno. Akti, pravilniki so neuporabni, e ne opredelijo
dolnosti, odgovornosti in posledic. Na vseh podrojih drubenega ivljenja, sploh pa
na podroju varstva pred nesreami, tehnika in tehnologija izredno hitro napredujeta. S
tem postajajo naloge v organizacijah in drutvih vse bolj zahtevne, odgovorne in e
obseneje, kar vsekakor predstavlja dodatni napor pri prostovoljnem delu
posameznikov. Pojavlja pa se trend, da del nalog, ki jih sicer opravljajo prostovoljci,
opravijo zaposleni v strokovnih slubah. Na tem mestu omenjam e strankarsko
vmeavanje v ivljenje in delo drutev ter e prej omenjene lokalno obarvane interese,
ki se lahko pojavljajo v delovanju razlinih organizacij in drutev, kar pa povzroa
pomisleke o izpolnjevanju temeljnih ciljev in poslanstva same organizacije ali drutva.
Doloene nepravilnosti ali pomanjkljivosti so vekrat samo odsev posameznikovega
delovanja ali delovanja doloene skupine, in ne same narave organizacije ali drutva.
Zaradi teh bi bilo krivino zmanjevati vlogo in pomen organizacijam, ki igrajo
pomembno vlogo na razlinih podrojih. Humanitarne organizacije so pomemben del
37

socialnih mre, v katerih ljudje iejo oporo in pomo pri obvladovanju razmer ob
naravnih in drugih nesreah. Na Slovenskem je veina lovekoljubnih organizacij
dejansko nastala kot odgovor na nenehne gronje potresov, poplav, poarov, vojn in
drugih nevarnosti (povzeto po Ueninik, 1997:210).
Gorska reevalna sluba, Jamarska reevalna sluba, Podvodne reevalne slube,
kinologi, Rdei kri, Slovenska karitas, Civilna zaita, radioamaterji in drugi so v
Sloveniji potrebni, so zelo razvite in uinkovite slube. O tem smo se lahko prepriali
ob mnogih nesreah. Predstavljajo sistem modernih, med seboj povezanih reevalnih
slub. Posamezne slube in reevalci so pripravljeni tvegati svoj prosti as, svoje
zdravje in ivljenje, da bi pomagali drugim, bodisi ob poaru, v jami, v steni, ali na
vodi. Vse te slube skupaj z gasilsko organizacijo sestavljajo celovit in uinkovit
sistem varstva pred naravnimi in civilizacijskimi nesreami.

38

4. ZGODOVINSKI PREGLED RAZVOJA GASILSTVA

V zaetku estdesetih let devetnajstega stoletja zasledimo na Slovenskem prve resneje
poskuse, da bi ustanovili organizacijo za gasilsko slubo, ki bi bila stalno in strokovno
pripravljena za gaenje poarov. Potrebo po taki organizaciji so najbolj utila mesta,
med njimi zlasti Ljubljana, kateri je bila poarna katastrofa v Cukrarni leta 1858, ko
je gorelo ves teden, e dobro v spominu.
4.1. Razvoj poarne obrambe v obdobju Avstro-Ogrske do 1. svetovne vojne
Neteti poari, ki so divjali v prejnjih stoletjih v naih krajih, so zaradi lesenih stavb
vasih do tal upepelili cele vasi, dele trgov in mest ter tako prizadejali prebivalcem
ogromno kodo. Ob tevilnih poarih so ljudje zautili potrebo, da zano z boljo
obrambo pred poari. Pokazalo se je, da samo skupen, organiziran nastop, skupna
akcija omogoa uspeh v borbi proti poarom, tako je nastala organizacija poarna
bramba, ki je bila predhodnica prostovoljnih gasilskih drutev.
e leta 1863 je v Ljubljani upan Miha Ambro prevzel vodstvo gaenja; za pomo je
doloil dva magistratna uradnika, osem slug in devet mestnih delavcev. Kljub temu pa
so se pri vsakem poaru pokazale pomanjkljivosti. Sluge, delavci, pomoniki in
uradniki so prepozno prihajali k ognju, orodje se je polomilo in porazgubilo. Tako se
je obrnil na telovadni drutvi Juni sokol in Turnverein s pronjo, da bi prevzela
gasilskega opravila v Ljubljani (povzeto po Boi, 1988: 24).
V Mariboru je junija 1879 prilo do pobude za ustanovitev redne poarne obrambe,
vendar je bila na obini zavrnjena. Julija istega leta je bila dana pobuda za ustanovitev
poarne obrambe v Celju. Februarja 1869 se je sestal pripravljalni odbor v Lakem in
na Ptuju, v Metliki pa so 19. septembra ustanovili gasilsko drutvo, ki je postalo prvo
prostovoljno gasilsko drutvo na Slovenskem. Po ustanovitvi prvih gasilskih drutev
se je ideja prostovoljnega gasilstva irila po vseh slovenskih deelah. Veina drutev
je nastala najvekrat po vejih in manjih poarih, pri katerih so bili ljudje brez moi
in nesree niso mogli prepreiti niti omejiti. Uspene akcije prvih gasilskih drutev
poarnih obramb, so spodbudile tudi druge, da so resno prijeli za delo, zbirali lane in
sredstva za nakup orodja in opreme. K nastajanju gasilskih drutev pa je pripomogla
tudi ira organiziranost ljudi, ki so se od estdesetih let 19. stoletja zdruevali zlasti v
italnicah.
39

Do leta 1881 je bilo na Slovenskem (brez Koroke) ustanovljenih 39 gasilskih drutev.

Dne 15. septembra 1881 sta cesar Franc Joef in ministrski predsednik Taaffe objavila
Postavo o poarni policiji in gasilskih straah za vojvodino Kranjsko, kateri so
kasneje dodali e nart pravil za prostovoljne poarne obrambe, slubeni red o odnosih
med posameznimi oddelki poarne obrambe in osnovna pravila za podporno matico
prostovoljne poarne obrambe. Vse to je na Kranjskem, podobno je bilo tudi v drugih
naih deelah, precej prispevalo k nadaljnjemu razvoju prostovoljnih gasilskih drutev,
ki so do 1. svetovne vojne proniknile v slovenska mesta, trge in vasi.
Pravno urejanje poarnega varstva, praktine izkunje prvih gasilskih drutev,
pripravljenost, da pomagajo ljudem v nesrei, organizacijska krepitev gasilstva, vse to
je prispevalo k hitri rasti in ustanavljanju novih in novih poarnih obramb. Do 1.
svetovne vojne, ki se je zaela leta 1914, je bilo na Slovenskem ustanovljenih e nad
380 drutev. Kljub zahtevi, da mora obina skrbeti za potrebno orodje in opremo, pa
so bila drutva slabo opremljena zlasti z brizgalnami in cevmi. Drutvene kronike so
polne podatkov, kako so lani zbirali denar za nakup orodja z raznimi zbiralnimi
akcijami, veselicami, prireditvami in podporami ljudi, ki so tudi na zunaj kazali svojo
naklonjenost gasilcem.
Gasilska drutva so se e kmalu po ustanovitvi povezovala v deelne zveze. V naih
deelah je v asu do 1. svetovne vojne delovalo 8 gasilskih zvez.
Organizacijsko so drutva izgledala skoraj popolnoma enako, najbolj opazne razlike so
bile le v tevilu lanstva, s tem pa tudi v orodju in opremi, ki jo je imelo posamezno
drutvo. Orodje in opremo so drutva kupovala na Nemkem, ekem in pri Albertu
Samassi v Ljubljani. Zaradi enotnosti dela, vadbe in nastopanja je razvoj sam nujno
zahteval zdruevanje v veje enote, ki naj bi vodile, usmerjale in irile gasilska
drutva. Vedno bolj je bilo potrebno tudi zastopati novo organizacijo pred oblastjo in
javnostjo, kar je bilo pomembno za vzdrevanje in materialno podpiranje mladih in
ibkih drutev. Tu pa so se pojavila vpraanja politine in narodnostne pripadnosti
gasilskih drutev oziroma njihovih lanov. Strankarsko in politino borbo je prekinila
ele 1. svetovna vojna, ki je s svojim unievanjem posegla tudi v gasilska drutva.
Avstrijska vlada je leta 1916 pozvala drutva, naj prodajo vsa orodja iz bakra in
medenine. Leta 1917 je bila podpisana pogodba o sodelovanju med Gasilsko zvezo in
Rdeim kriem pri reevanju. V letih od 1914 do 1918 so v dogovoru z organizacijo
Rdeega kria gasilci na Slovenskem prepeljali na tisoe ranjencev.

40

Kljub temu da so bili lani gasilskih drutev veinoma Slovenci, so imeli skoraj vse
pomembne poloaje v svojih rokah Nemci ali nemkutarji in Italijani na Primorskem.
Gospodarsko ibka slovenska veina je bila popolnoma odvisna od nemkih in
italijanskih fevdalcev, ki so znali spretno izkoristiti svoje poloaje za odloilen vpliv
in nemki duh v drutvih. Borba Slovencev proti nemkemu uradovanju, poveljevanju
in vplivu je bila naporna in se je dejansko konala ele po drugi svetovni vojni.
Plemenito geslo drugemu na pomo! je bilo vedno pred vsemi drugimi idejami in
stalii ob poarih in drugih nesreah. Gasilci so hiteli na poaria in druge kraje
nesre ne glede na svoje nacionalne in druge politine poglede, kajti pripadnost
gasilski organizaciji in s tem zavzetost za resnino pomo blinjemu v nesrei sta bili
pogosto najpomembneji. V gasilskih drutvih je veina lanov delovala v duhu gesla:
Bogu na ast, blinjemu na pomo!.
4.2. Znailnosti razvoja gasilstva na Slovenskem v obdobju Kraljevine SHS
Jugoslavije (1918-1941)
Po propadu Avstro-Ogrske in ustanovitvi Kraljevine SHS so nastale nove monosti za
uresniitev enotnega slovenskega gasilstva. Ta ideja je bila zlasti mona v krogih
bive Slovenske deelne zveze prostovoljnih gasilskih drutev na Kranjskem. Dne 1.
junija 1919 je bil v Ljubljani prvi obni zbor Jugoslovanske gasilske zveze Ljubljana,
na katerem so ukinili stare deelne zveze, sprejeli nova pravila in izvolili odbor, v
katerem so bili sami Slovenci. Predstavnikov nemko usmerjenih zvez (Koroke,
tajerske, Koevske) na zboru ni bilo. Leta 1920 je imela novoustanovljena JGZ
Ljubljana 22 gasilskih up s 306-imi drutvi in nekaj manj kot 10.000 lani, manj kot
jih je bilo pred zaetkom 1. svetovne vojne. V dvajsetih letih je bil doseen pomemben
napredek. Leta 1927 je imela 36 up, nad 580 gasilskih drutev in nad 20.000 lanov.
Hitra rast gasilstva in tevilna nova drutva pa so povzroala vedno veje
organizacijske teave. Gasilstvo je bilo neenotno, gasilci so nosili vsemogoe
uniforme in oznake; poveljevanja, vaje in nastopi so bili razlini, sami lani pa
pogosto nedisciplinirani in neenotni (povzeto po Boi, 1988: 97).
Leta 1920 se je zael dolgotrajen spor v ljubljanskem gasilskem drutvu. Bolezen
ljubljanskega gasilstva se je razirila kot epidemija po celi Sloveniji in razdvojila
gasilske vrste v dva tabora. Ljubljanski politini in gasilski krogi oitajo v tem asu
drug drugemu politino nezrelost, nesposobnost in valjanje v politini mlakui.
41

Vzviena gasilska gesla so bila pozabljena in zlorabljena, vsaka politina skupina pa je

visoko dvignila svoj politini prapor (Boi, 1988: 107).
Dne 15. julija 1933 je kralj Aleksander podpisal Zakon o organizaciji gasilstva, s
katerim se je prvi urejala organizacija gasilske slube v kraljevini Jugoslaviji. Le-ta
vse od svoje ustanovitve 1. decembra 1918 ni imela urejenega podroja javne slube,
tako da je gasilska organizacija delala v skladu s tradicijo, svojimi pravili in
razirjenostjo med ljudmi. Zakonska neurejenost dokazuje, kako malo so takrat reimi
in vlada skrbeli za varnost ljudi, ki v mnogih predelih Jugoslavije za sluaj poara,
niso bili zavarovani in so po nesrei najvekrat obuboali (povzeto po Boi, 1968:
242). Zakon je ukinil gasilska drutva in namesto njih dovoljeval le gasilske ete,
ukinjena je bila tudi samostojnost gasilskih organizacij. Upravo Gasilske zveze
Jugoslavije je imenoval minister za telesno vzgojo naroda. Izvolitev osrednjega in
nadzornega odbora gasilskih zajednic je potrjevala Gasilska zveza kraljevine
Jugoslavije v Beogradu. Izvolitev upnih uprav je potrjevala novoizvoljena in potrjena
uprava zajednice, izvoljeni upravni in nadzorni odbor gasilskih et pa uprava gasilske
upe. Ves ta sistem je moral izzvati in je izzval tevilne spore. Leta 1937 je bilo na
Slovenskem 942 et z nad 30.000 lani.
Vzdrevanje gasilskih drutev in Jugoslovanske gasilske zveze je bilo po prvi svetovni
vojni v Kraljevini SHS urejeno na osnovi starih avstrijskih predpisov in poarnih
redov. Podpore obin in pokrajinskih uprav v Ljubljani in Mariboru so bile zelo
majhne ali pa jih sploh ni bilo. JGZ je krila stroke poslovanja s podporami in
lanarino lanov. Veselice in razne druge prireditve so bile visoko obdavene in niso
prinesle vejih dohodkov.
Leta 1940 je bilo delo gasilskih et vse bolj usmerjeno k obrambi pred letalskimi
napadi. S propadom Kraljevine Jugoslavije je razpadla tudi gasilska organizacija v
Jugoslaviji in v Dravski banovini na Slovenskem.
4.3. Delovanje gasilcev med NOB in po njem
Vihar 2. svetovne vojne se je aprila 1941 zgrnil tudi nad Jugoslavijo. Ob napadu na
Jugoslavijo je odpovedala vojaka obramba, pa tudi gasilska organizacija ni bila
pripravljena za teke naloge obrambe civilnega prebivalstva pred napadi. Po aprilski
katastrofi leta 1941 so slovensko ozemlje zasedli okupatorji Italija, Nemija in
Madarska, ki so prevzeli vso oblast v deeli in vsak po svoje uvedli tudi gasilsko
42

slubo. V Ljubljani so Italijani razpustili prostovoljne gasilske ete, slubo je

opravljala poklicna gasilska eta v Mestnem domu v Ljubljani. V njej je bilo vedno
ve italijanskih gasilcev, ki so prili v glavnem iz Trsta, tako da je imela eta okrog
100 gasilcev. V Koevju, Novem mestu, Grosupljem, Metliki in Logatcu so bile
pomone ete pod vodstvom italijanskih gasilcev. Nemci so organizacijo podredili
policiji oziroma protiletalski zaiti. V etah so bili predvsem stareji lani, doloila pa
jih je obina, ki je skrbela tudi za njihovo strokovno vzgojo.
Narodnoosvobodilni boj je mono odjeknil med gasilci, kajti osvobodilna fronta je
imela med njimi tevilne lane in organizatorje boja proti okupatorju.
Po kapitulaciji Italije septembra 1943 so Nemci obnovili gasilske ete v Ljubljani in
njeni okolici ter jih vkljuili v protiletalsko zaito. Med okupacijo naega ozemlja je
bilo unienega okrog 75% gasilskega orodja in 90% gasilskih cevi. Ob umiku nemke
vojske z naega ozemlja maja 1945 so gasilci sodelovali pri razoroevanju vojske,
zbiranju in skladienju oroja in streliva. Po osvoboditvi maja leta 1945 se je nova
ljudska oblast znala pred tekimi vpraanji in problemi, med katerimi je bila tudi
zaita pred poari, eksplozijami in elementarnimi nesreami. V Ljubljani je kot jedro
organizacije ostala poklicna gasilska eta, v katero so se vrnili med vojno preganjani
in internirani gasilci. Delo je zaivelo tudi v vseh prostovoljnih gasilskih etah, ki so
e v zaetku junija 1945 reevale pri ogromnem poaru, nastalem na glavnem
kolodvoru zaradi eksplozije letalskih bomb in topovskih granat. e prve mesece po
osvoboditvi so imenovali referente za gasilstvo pri ljudskih odborih in ustanovili
gasilsko poveljstvo. To poveljstvo je imelo doloena finanna sredstva, s katerimi so
kupili gasilcem zlasti obleke, orodje in opremo, ki so jo lahko dobili leta 1945. Gasilci
so dobivali predvsem stare avtomobile vsehmogoih znamk, ki so jih preurejali s
prostovoljnim delom. Na Dolenjskem, Notranjskem in Koevskem je bil poloaj
izredno teak, kajti ni bilo ne domov, ne orodja, ne oblek, pa pa veliko trdne volje pri
preivelih gasilcih, ki so iskali skrito in zakopano opremo. Na Gorenjskem in
tajerskem so e maja in junija 1945 obnovili gasilsko organizacijo.
Leta 1945 so na ministrstvu za notranje zadeve pripravili osnutek za organizacijo
gasilstva v Sloveniji. Gasilska milica v Sloveniji naj bi se delila na:
1. prostovoljno gasilsko milico,
2. poklicno gasilsko milico.
Da bi gasilstvo doseglo napredek in podprlo portvovalno delo lanov gasilskih et, je
Ministrstvo za notranje zadeve e v oktobru 1945 razpisalo dvomeseno nagradno
43

tekmovanje; odzvale so se skoraj vse ete v Sloveniji. Okrajna gasilska poveljstva, ki

so zbirala podatke o uspehih tekmovanja gasilskih et, so ugotovila, da so gasilci
opravili skupaj nekaj milijonov prostovoljnih delovnih ur. Iz poganih domov so zrasli
novi domovi, iz avtomobilskih razbitin gasilski avtomobili, popravljene so bile strehe,
okna in vrata, z najvejo skrbjo so vzdrevali gasilsko opremo in orodje.
4.3.1. Zakon o gasilskih drutvih in ustanovitev Gasilske zveze Slovenije
V prvih petih mesecih leta 1948 so bile konane priprave za izdelavo osnutka zakona o
gasilskih drutvih FLRJ, ki je omogoil pripravo republikega predloga zakona. Zakon
o gasilskih drutvih je skupina LRS sprejela maja 1948; z njim so se okrajna in
mestna gasilska poveljstva spremenila v pripravljalne odbore. Gasilske ete so hitro
dobile dovoljenja za svoje delovanje, tako da je bilo poleti in jeseni leta 1948 nad 850
obnih zborov prostovoljnih gasilskih drutev. Do zaetka leta 1949 so bili
ustanovljeni tudi zbori 30 okrajnih in mestnih gasilskih zvez. tevilo novih gasilskih
enot je po vojni zelo hitro naraalo, s tem pa tudi tevilo lanov. Leta 1940 je bilo v
gasilski organizaciji 32.202 lanov, konec leta 1949 pa 54.697, med njimi tudi nad
3.500 ena in deklet ter nad 6.000 mladincev. Zakon o prostovoljnih gasilskih drutvih
je pravno reguliral delovanje in organizacijo prostovoljnega gasilstva v LR Sloveniji.
V organizacijskem okviru stoji na elu prostovoljnega gasilstva Gasilska zveza LR
Slovenije s sedeem v Ljubljani (povzeto po Boi, 1998:134).
Po ustanovitvi Gasilske zveze LR Slovenije 2.10.1949 je novo vodstvo krepko prijelo
za delo. Ugotovilo je, da se je gasilska organizacija znatno krepila in uredila, da pa
obstaja e vrsta pomanjkljivosti in nalog.
4.4. Gasilstvo od leta 1954 do leta 1963
Leta 1954 je Gasilska zveza LR Slovenije zdruevala 20 okrajnih gasilskih zvez, 1.266
gasilskih drutev s 64.490 lani. S svojim delom, zlasti z delom upravnega odbora in
komisij je krepila in razvijala delo drutev in zvez, organizirala tevilne aktivnosti na
podroju operativnega in preventivnega delovanja, strokovnega izobraevanja,
organizacijskega utrjevanja, delovanja z enskami in mladino itd. Rezultate svojega
delovanja so gasilske organizacije pokazale na gasilskem festivalu v Mariboru leta
1956.
44

Gasilska organizacija se je v naslednjih letih krepila na vseh podrojih svojega

delovanja. Okrepila je preventivno dejavnost, organizirala drutva Mladi gasilec v
osnovnih olah, razvijala kulturno-preventivno in propagandno dejavnost, krepila
strokovno usposobljenost svojih lanov, predvsem pa postala uspena organizacija za
gaenje in reevanje ob elementarnih nesreah.
4.5. Gasilska organizacija od 1963 do 1998
5. kongres Gasilske zveze Slovenije leta 1963 je novoizvoljeno predsedstvo
pripravljalo z velikimi eljami in s preprianjem, da bo imel v delovanju gasilstva na
Slovenskem izjemen pomen. Po letu 1971 se je razvoj prostovoljnega gasilstva krepil
iz leta v leto. Gasilska organizacija je postala organizacija posebnega drubenega
pomena s pomembno vlogo tudi v sploni ljudski obrambi in drubeni samozaiti
(Boi, 1999: 133).
Po sprejetju nove zvezne in republike ustave 1974. leta je bil leta 1976 sprejet tudi
nov zakon o varstvu pred poarom in gasilstvu. Z novim zakonom je bila uzakonjena
obveznost ustanovitve samoupravnih interesnih skupnosti za to podroje in njihova
dvodomnost. Z zakonom je bilo doloeno tudi financiranje, ki temelji na
samoupravnem sporazumevanju in dogovarjanju med tako imenovanimi uporabniki in
izvajalci (povzeto po Boi, 1999: 132).
V letih od 1975 do 1997 se je tevilo prostovoljnih gasilskih drutev neprestano
vealo, tevilo prostovoljnih industrijskih gasilskih drutev je v tem asovnem
intervalu najprej naraalo in na koncu upadlo, tevilo poklicnih enot pa je ves as
naraalo, tako tudi samo tevilo vseh lanov.
Veliko prizadevnost so v letih 1984-1987 pokazali gasilci pri graditvi novih gasilskih
domov, vzdrevanju orodja in opreme, graditvi vodnih rezervoarjev, vodovodov,
telefonov, posodabljanju cest itd.
Leta 1990 so bile v Sloveniji izvedene prve demokratine, vestrankarske volitve.
Samostojnost in neodvisnost Republike Slovenije sta bili podlaga za zakonsko
ureditev gasilstva, podroja poarnega varstva, zaite in reevanja. Status gasilstva,
njegove naloge in organizacijo je opredelil Zakon o gasilstvu. Objavljen je bil tudi
Zakon o varstvu pred poarom, ki je uredil podroje varstva pred poarom s ciljem
varovanja ljudi, ivali, premoenja in okolja pred poarom in eksplozijo. Leta 1994 je
bil objavljen e Zakon o varstvu pred naravnimi in drugimi nesreami.
45

Prostovoljna gasilska organizacija na Slovenskem ima v 133-letnem delovanju za

seboj pot, posuto s plemenitostjo, portvovalnostjo in predanostjo lanov, ki so tudi za
ceno svojih ivljenj pomagali blinjemu v nesrei. Na svoji poti je uspeno
premagovala tevilne ovire, ki pa so le e krepile preprianje sto tiso njenih lanov,
da je vredno biti lan gasilske brambe, lan gasilskega drutva (povzeto po Boi,
1999:184).

46

5. ORGANIZIRANOST GASILSTVA
5.1. Gasilstvo v Republiki Sloveniji
Gasilstvo v Sloveniji je organizirano kot prostovoljno in poklicno in predstavlja
pomemben len v sistemu zaite in reevanja. Zelo mnoino je organizirano
prostovoljno gasilstvo, ki ima dolgoletno tradicijo. Njegovi zaetki segajo v leto 1869,
ko je bilo v Metliki ustanovljeno prvo gasilsko drutvo, imenovano poarna bramba.
Posebnost slovenskega prostovoljnega gasilstva je vsekakor njegova mnoinost, saj
vkljuuje 119.000 lanov, od tega 54.000 operativnih, povezanih v 1.405 prostovoljnih
gasilskih in industrijskih drutev. Ta se povezujejo v 108 gasilskih zvez, najvija
oblika povezovanja drutev in zvez pa je Gasilska zveza Slovenije. Poklicno gasilstvo
deluje v obliki javnih zavodov, katerih je v Sloveniji trenutno 14.
Dejavnosti gasilske organizacije obsegajo podroje strokovno operativne dejavnosti,
veliko pozornosti namenjajo izobraevanju ter usposabljanju in organizacijski
dejavnosti, pomembno vlogo zaseda poarna preventiva. Dejavnosti gasilske
organizacije:
a) strokovno operativna dejavnost:
-

gaenje poarov,

reevanje ob prometnih nesreah,

reevanje ob razlitju nevarnih snovi,

reevanje na vodi in iz vode,

reevanje ob naravnih in drugih nesreah;

b) izobraevanje in usposabljanje;
c) organizacijska dejavnost:
-

organiziranje prostovoljnega gasilstva,

zagotavljanje usklajenega razvoja,

strokovno svetovanje zvezam in drutvom,

sodelovanje z dravnimi organi,

mednarodno sodelovanje,

delo lanic,

delo mladine,

delo veteranov,

kulturne dejavnosti,
47

ohranjanje gasilske dediine;

d) strokovni tisk in zalonika dejavnost;

e) poarna preventiva;
f) gasilska tekmovanja.9
Shema 5.1: Organi Gasilske zveze Slovenije

KONGRES - PLENUM

Nadzorni odbor

astno razsodie
Predsedstvo
Predsednik

Poveljstvo
Poveljnik

Obasne
komisije

Mladinski svet
Svet lanic
Svet gasilskih
veteranov
asopisno
zaloniki svet
Komisija za
zgodovino
poarnega varstva
in gasilstva ter
kulturne dejavnosti
Komisija za
priznanja in
odlikovanja

Vir: Gasilstvo v Republiki Sloveniji, http://www.gasilska-zveza.si/pred/predstavitev.htm (23.11.2001).

Gasilske organizacije opravljajo naloge gaenja in reevanja ob poarih, druge, zlasti

preventivne naloge varstva pred poarom, doloene naloge zaite in reevanja ljudi

Gasilstvo v Republiki Sloveniji, http://www.gasilska-zveza.si/pred/predstavitev.htm (23.11.2001).

48

ter premoenja ob naravnih in drugih nesreah ter doloene storitve. Gasilska zveza
Slovenije tako opravlja naloge na podrojih:
-

poarov v naravnem okolju,

nevarnih snovi,

reevanja na vodi,

tehninega reevanja,

informatike,

vodenja vejih intervencij.

V dananji informacijsko in kulturno razviti drubi gasilska drutva kot prostovoljne,

samostojne in nestrankarske organizacije svoje poslanstvo uresniujejo predvsem na
podroju poarnega varstva in irem podroju varstva pred naravnimi in
civilizacijskimi nesreami. Pri tem imajo izjemno pomembno vlogo. Slovensko
gasilstvo se razvija v moderno reevalno slubo, ki ne zaostaja za podobnimi slubami
v razvitih dravah. Gasilstvo je glede na mnoinost in skoraj univerzalno
usposobljenost gasilcev resnino pomemben del sistema zaite in reevanja.
Slovensko gasilstvo je glede na tevilo pripadnikov, njihovo usposobljenost in
opremljenost sposobno opravljati najzahtevneje naloge za zaito in reevanje
lovekih ivljenj in imetja. Gasilci namre e dolgo ne gasijo le poarov, pa pa
opravljajo vse bolj zahtevna posredovanja. Brez te slube, ki je danes utemeljena z
zakonom kot obvezna javna lokalna sluba, si ni mogoe zamisliti uinkovitega
varstva pred poarom ter druge zaite in reevanja ob raznih mnoinih nesreah.
Skupaj z drugimi reevalnimi slubami sestavlja celovit in uinkovit sistem varstva
pred naravnimi in civilizacijskimi nesreami.
5.1.1. Gasilske enote
Gasilske enote so poklicne ali prostovoljne. Organizirane so kot:
a) poklicne gasilske enote,
b) prostovoljne gasilske enote v gasilskih drutvih,
c ) gasilske enote v podjetjih, zavodih in drugih organizacijah.
Poklicna gasilska enota opravlja preventivna in operativna dela v zvezi z varstvom
pred poarom ter zaito in reevanje ob naravnih in drugih nesreah na obmoju, za
katero je ustanovljena (Zakon o gasilstvu, Ur. l. RS, t. 71,1993: 3696). Strokovno se
povezuje v Gasilsko zvezo Slovenije.
49

Prostovoljne gasilske enote v gasilskih drutvih opravljajo javno slubo, e

izpolnjujejo s tem zakonom doloene pogoje in e jih za opravljanje javne slube
doloi pristojni organ lokalne skupnosti. Na podlagi ocene poarnih in drugih
nevarnosti ustanovijo obani prostovoljno gasilsko drutvo, ki opravlja predvsem:
a) naloge poarne preventive,
b) strokovno tehnino slubo,
c) vzgojo gasilske mladine,
d) pomo obanom na podroju varstva pred poarom,
e) druge naloge v zvezi z organizacijo in razvojem gasilstva.
Gasilske enote v podjetjih ustanovijo podjetja, zavodi in druge organizacije pod
pogoji, ki jih doloa Zakon o gasilstvu.
5.1.1.1. Razvrstitev gasilskih enot
Gasilske enote so razvrene v sedem kategorij, katerim je prilagojena kadrovska
sestava enot in njihova tehnina opremljenost.
Teritorialne gasilske enote posameznih kategorij morajo glede tevila gasilcev,
gasilskih vozil in opreme izpolnjevati doloene pogoje.
Gasilske enote I., II. in III. kategorije se organizirajo kot prostovoljne gasilske enote,
IV. in V. kategorije kot prostovoljne gasilske enote ali kot prostovoljne enote s
poklicnim jedrom, gasilske enote VI. kategorije kot prostovoljne enote s poklicnim
jedrom ali kot poklicne enote in VII. kategorije kot poklicne enote. Vsaka gasilska
enota mora imeti skupno zaitno opremo glede na kategorijo enote.
Industrijske gasilske enote posameznih kategorij morajo izpolnjevati pogoje glede
tevila gasilcev, gasilskih vozil in opreme. Industrijske gasilske enote III. in IV.
kategorije se organizirajo kot prostovoljne enote s poklicnim jedrom.
5.1.1.2. Osebna in zaitna oprema gasilca
Prostovoljni gasilec za opravljanje nalog, ki so opredeljene z zakonom o gasilstvu, v
statutih gasilske organizacije in s pravili gasilske slube uporablja osebno in zaitno
opremo. Osebno opremo sestavljata gasilska uniforma in delovna obleka, ki sta za
prostovoljne gasilce in gasilce poklicnih jeder v prostovoljnih gasilskih drutvih in v
50

gasilskih organizacijah predpisani. Zaitna oprema iti gasilca ali pa jo na gasilski

intervenciji ob poaru uporablja za osebno varovanje. To opremo uporabljajo
prostovoljni in poklicni gasilci. Na podroju opremljanja bo v prihodnosti potrebno
izdelati celovit program aktivnosti, ki bodo lokalne skupnosti in enote stimulirale za
nakup ustrezne opreme, saj osnovne intervencijske zaite nima skoraj tri etrtine
slovenskih gasilcev.
5.1.2. Operativno vodenje v gasilstvu
Izvajanje gasilske slube v prostovoljnih gasilskih drutvih in gasilskih zvezah
doloajo Pravila gasilske slube.
Shema 5.2: Vodenje na operativnem podroju

VODENJE GASILSKE
SLUBE

OPERATIVNO
VODENJE
GASILSKE
GASILSKA
ENOTE

VODENJE GASILSKE
INTERVENCIJE

GASILSKA
POVELJSTVA

Operativno vodenje se organizira in izvaja kot enoten sistem (glej shemo 5.2).
Vodenje izvajajo poveljniki in vodje enot. Operativni vodje svoje delo opravljajo v
skladu z zakonom o gasilstvu, s pravili gasilske slube, s statutom zveze ali drutva, z
drugimi predpisi, s sklepi organov gasilske organizacije in smernicami strategije
gasilske taktike. Imeti morajo primerno splono izobrazbo.
Gasilska poveljstva se organizirajo v prostovoljnih gasilskih drutvih II. ali vije
kategorije, v obini za gasilske organizacije, ki delujejo na obmoju obine, v gasilski
zvezi in v Gasilski zvezi Slovenije.

51

5.2. Varstvo pred poari in gasilske intervencije

Uprava RS za zaito in reevanje na podlagi Uredbe o varstvu pred poarom v
naravnem okolju spremlja poarno ogroenost naravnega okolja in po potrebi razglaa
posamezne stopnje ogroenosti. Poar je v celotnem osnutku nacionalnega programa
obravnavan kot ena od monih nevarnosti in nesre, ki nas ogroa.
Poari v naravnem okolju ogroajo bogastvo narave, naselja in tudi gospodarske
dejavnosti. V desetih letih od 1991 do 2000 je bilo v Sloveniji ve kot 37.000
poarov. Okoli 30% poarov se raziri iz odprtih kuri, tevilne pa razpiha veter.
Najve poarov je bilo v poarno izredno intenzivnem letu 1998, ko je bilo kar 5.192
poarov. Prav tako je bilo veliko poarov v letu 2000 in sicer 5.171. Podatki kaejo na
porast tevila poarov v zadnjih letih, kar lahko ocenjujemo z dveh strani: po eni strani
gre za dejansko rast tevila poarov, po drugi pa gre za rast teh na raun natannejega
vodenja statistike. Vsekakor je tevilo poarov odvisno tudi od sunih obdobij, ki nas
prizadenejo v posameznem letu. V letih s sunimi obdobji beleimo bistveno rast
poarov, ki vasih znaa tudi krepko nad 1.000 poarov letno. Posebej pri poarih v
naravi se kot najpogosteji vzrok nastanka poara vedno znova kae malomarnost
obanov. Sorazmerno s tevilom poarov naraa tudi tevilo udeleenih gasilcev.
Graf 5.1: Poarna statistika

Poarna statistika
6000
t. poarov

5000
4000
3000
2000
1000
0

1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000
leto

Skupno tevilo vseh poarov

Poari na zgradbah

Poari na prometnih sredstvih

Poari na odprtem

52

Vir: - (2001) Naravne in druge nesree v Republiki Sloveniji v letu 2000. Ministrstvo za obrambo
URSZR, Ljubljana,
- Poarna statistika, http://www.gasilska-zveza.si/son/pozar_statistika.htm (14.2.2002).

Uprava Republike Slovenije za zaito in reevanje, ki je v pristojnosti Ministrstva za

obrambo, uspeno sodeluje tako s Hidrometeorolokim zavodom Republike Slovenije
kakor tudi z ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter z obinami.
Uvedeno je razglaanje ogroenosti naravnega okolja, s katerim se zano izvajati
preventivni ukrepi pripravljenosti na vseh ravneh. Bolje je usposobljena tudi gasilska
sluba; v Sloveniji deluje 14 poklicnih in 1.405 prostovoljnih gasilskih enot z ve kot
44 tiso gasilci. Toda relativno manj gasilcev je prav v primorskih pokrajinah, ki so
bolj ogroene od drugih. Pomembna opora varstva so novi centri za obveanje, ki so
povezani z avtonomnim sistemom radijskih zvez zaite in reevanja. Ti centri skrbijo
za preventivo na okoli 95% ozemlja drave.
Graf 5.2: Gasilske intervencije v letu 2000

poari

eksplozije

nesree z nevarnimi snovmi

nesree v jamah

nesree v in na vodi

tehnina in druga pomo

nesree v prometu

V letu 2000 so imeli gasilci 5.171 intervencij zaradi poarov in 20 zaradi eksplozij
(glej graf 5.2). Veliko je bilo poarov v naravi. Poleg poarov so gasilci obravnavali
395 manjih in vejih nesre z nevarnimi snovmi. V letu 2000 so opravili tudi 2.201.
intervencijo zaradi tehnine in druge pomoi. Prebivalcem, ki so bili predvsem zaradi
sue slabe oskrbovani s pitno vodo iz javnih, lokalnih ali zasebnih vodovodnih
omreij, so s cisternami prepeljali 104.244 kubinih metrov pitne vode. Gasilci so v
letu 2000 posredovali pri 852-ih nesreah v cestnem in 6-ih v eleznikem prometu.
Zgodilo se je tudi pet nesre v jamah, vekrat so gasilci posredovali tudi v nesreah na

53

vodi in v vodi, taknih intervencij je bilo 45. Leta 2000 je v intervencijah zaite,
reevanja in pomoi ob naravnih in drugih nesreah sodelovalo 13.203 ljudi. Najve je
bilo prostovoljnih (4.804) in poklicnih gasilcev (3.008). Na intervencijah ob poarih je
sodelovalo 47.744 ljudi, pri eksplozijah 384, pri nesreah z nevarnimi snovmi 2.738
ljudi ter pri tehnini in drugi pomoi 5.873 gasilcev.
Stroki intervencij ob naravnih in drugih nesreah so v letu 2000 znaali
239.600.722,00 tolarjev, od tega ve kot 172 milijonov tolarjev strokov samo v
intervencijah po zemeljskih plazovih v Logu pod Mangartom.
Glede na veliko tevilo intervencij, ki jih opravijo gasilci vsako leto, jih lahko
ocenimo kot nepogreljive v sistemu zaite in reevanja, opravljajo pomembno delo
in so vekrat izpostavljeni nevarnostim, e ve, reujejo in pomagajo ljudem ob
nesreah celo za ceno lastnega ivljenja. Leta 2000 jih je sodelovalo v intervencijah
7.812.
5.2.1. Obveanje in alarmiranje
Za alarmiranje, ki je nujno potrebna aktivnost za izvajanje reevanja v primeru nesre,
poznamo ve nainov:
-

prek sistema javnega alarmiranja,

prek sistema tihega alarmiranja,

prek telefona,

prek sredstev javnega obveanja,

prek kurirskega sistema,

prek sistema samopozivanja,

prek kombiniranih variant (povzeto po Prihodnost slovenskega gasilstva, 2000:

12).
Pozive razdelimo za razline stopnje alarmiranja (I., II., III. stopnja) glede na obseg
poara v naravnem okolju.
I. stopnja
Obiajno o poaru v naravnem okolju obvestimo najprej gasilsko enoto, ki pokriva
doloeno obmoje, na katerem je nastal poar. Poklicno enoto se alarmira v I. alarmu
le, e je poar v njenem osnovnem poarnem obmoju.
II. stopnja

54

V primeru, da je zaradi zakasnitve prijave poar zajel veji obseg, se takoj uporabi
druga stopnja alarmiranja, kar pomeni alarmiranje okolikih gasilskih enot, poklicne
enote, e jo obina ima, in sektorskega oziroma obinskega poveljnika.
III. stopnja
Na tej stopnji se zane alarmirati dodatne enote, na zahtevo obinskega poveljnika pa
tudi enote iz drugih obin oziroma po dogovoru s poveljnikom zveze tudi PGD izven
obmoja zveze.
Idealno je alarmiranje gasilskih enot prek pozivnikov, ker pa to vedno ni mogoe, se
veinoma uporablja sistem javnega alarmiranja prek javnih siren, ki se lahko proijo:
-

prek radijske postaje,

prek telefonskega voda,

rono.

5.2.1.1. Sistem javnega alarmiranja

Alarmiranje se organizira kot enoten sistem; za njegovo delovanje skrbijo obine,
Uprava RS za zaito in reevanje pa skrbi za njegovo organizacijo ter delovanje na
dravni in regionalni ravni. Gospodarske drube, zavodi in druge organizacije morajo
na svoje stroke organizirati in vzdrevati sistem glede na nevarnost, ki jo povzroajo.
Vlada je z uredbo o organizaciji in delovanju sistema opazovanja , obveanja in
alarmiranja uvedla nove enotne znake za alarmiranje ob nevarnostih na obmoju
drave in doloila enotno tevilko za klic v sili 112.
5.3. Izvajanje javne gasilske slube in problematika gasilskih intervencij
5.3.1. Javna gasilska sluba
Na podroju opravljanja javne gasilske slube obstajajo doloeni problemi, po
nastanku novih obin pa se je stanje e poslabalo. Problemi, ki se pojavljajo so:
1. Ve kot 30% lokalnih skupnosti nima izdelanih nartov varstva pred poarom.
2. Tripartitno podpisovanje pogodb o opravljanju javne gasilske slube je praksa v
manj kot 50% lokalnih skupnosti.
3. V priblino 30% lokalnih skupnosti nimajo izdelanega operativnega narta, e
slabe pa je stanje pri operativnih nartih v gasilskih drutvih.

55

4. V ve kot 60% obin je financiranje gasilstva potekalo direktno na gasilska

drutva.
Znotraj problematike javne gasilske slube, vezane na izvajanje gasilskih intervencij,
pa se pojavljajo med drugim problemi, da je v obinah, kjer pri zagotavljanju javne
gasilske slube sodelujejo poklicne in prostovoljne gasilske enote, sodelovanje med
njimi zelo razlino in pogosto odvisno od vodstvenih struktur poklicnih in
prostovoljnih gasilcev. Pri opravljanju intervencij je prisotna nevarnost nastanka kode
zaradi opravljanja intervencije. e vedno je aktualna problematika odsotnosti gasilcev
z dela zaradi opravljanja nalog javne gasilske slube; tako obstaja tudi problem odziva
prostovoljnih gasilcev na intervencijo, saj je ta povezan z obveznostjo do slube. V
praksi se kaejo problemi tudi pri sodelovanju gasilskih enot izven domae lokalne
skupnosti v sosednji in drugih lokalnih skupnostih ter premajhna seznanjenost z
meddravnimi sporazumi o meddravnem sodelovanju na podroju zaite in
reevanja gasilskih enot, ki delujejo ob dravni meji.
5.3.2. Gasilske intervencije
Pri izvajanju gasilskih intervencij so se pokazali problemi na podrojih:
a) alarmiranja.
Poseben problem pri alarmiranju enot se kae v mestih, kjer delujejo poklicne enote. V
teh primerih se ne spotuje alarmnega plana, ki v 1. alarmu doloa, da se aktivira
domaa gasilska enota. Podoben problem se kae tudi pri prometnih nesreah in
nesreah z nevarnimi snovmi, ko so aktivirane enote, ki jih za opravljanje teh
intervencij imenuje vlada. Pri prometnih nesreah je pogosto prva obveena policija,
nujno je potrebno dosei direktno povezavo OKC in ReCO, ki bo omogoala istoasno
alarmiranje gasilskih enot.
b) vodenja intervencij.
V nekaterih primerih vodje intervencije svojih nalog niso opravljali v skladu z naeli
gasilske taktike. V nekaterih primerih se ne postavi komandnega mesta, pojavljajo pa
se tudi teave pri predaji vodenja intervencije, pri oznaevanju komandnega mesta in
vodje intervencije. Ob velikih intervencijah se e vedno ne obvea vijih gasilskih
poveljnikov, eprav je to opredeljeno v nartih alarmiranja in dogovorjeno s centri za
obveanje.
56

c) izvajanja intervencije.
Gasilci se pri intervencijah sreujejo s pomanjkanjem gasilne vode, pogosto se
pojavljajo napake pri stikih z mediji, pripraviti pa bo potrebno tudi kadrovsko sestavo
gasilskih enot in navodila za im bolj usklajeno delovanje razlinih slub, ki
sodelujejo v intervenciji.

57

6. POAR NA OBJEKTU (TUDIJA PRIMERA)

eprav opravljajo gasilci intervencije na razlinih podrojih, gasilstvo e vedno
povezujemo v prvi vrsti z gaenjem poarov. V tudiji primera podajam konkretni
primer poara, ki se je zgodil v poarno izredno intenzivnem letu 1998, ko je bilo v
Sloveniji zabeleenih kar 5.192 poarov. Obravnavani primer sem izbrala iz
notranjske regije, oje iz svojega kraja, in sicer je to poar na objektu, natanneje
poar kmetijskega objekta kozolca.
Informacija o poaru
1.10.1998 je okrog 21.15 prilo do poara na gospodarskem poslopju, kozolcu
dvojniku, povrine 300 m, ki je last Joeta Martinia, Dolenje Jezero 42. Do poara
je prilo na elektrini napeljavi; ogenj se je hitro iril, zaradi monega vetra pa je
obstajala tudi nevarnost viga sosednjih objektov.
Opis objekta makrolokacija
Gospodarsko poslopje se nahaja v naselju Dolenje Jezero, obina Cerknica, oddaljeno
od Cerknice 2 km. Objekt je oddaljen okrog 250 m od Cerknikega jezera. Dovoz do
objekta je moen po lokalni cesti iz smeri Cerknica.
Opis objekta mikrolokacija
Objekt je postavljen po dolini v smeri sever jug. Na vzhodni in zahodni strani se
nahajata poslopji, ki sta oddaljeni na zahodni strani 8 m in na vzhodni 20 m, na severni
strani je objekt oddaljen 10 m.
Severno od objekta poteka asfaltirana pot, ki se nadaljuje do kriia ceste, ki vodi v
Cerknico. Na juni strani je travnik.
Vrsta objekta
Objekt predstavlja kozolec dvojnik in lopo v izmeri 10 30 m, viina je 4,80 m.
Nosilna konstrukcija kozolca je sestavljena iz osmih lesenih stebrov, ostreje je lesena
dvokapnica, kritina je opena.
Intalacije
V objektu je nameena elektrina napeljava.
Vodni viri

58

V vasi je zgrajeno hidrantno omreje. Najbliji hidrant je oddaljen 110 m v

severovzhodni smeri. Na vzhodni strani objekta, na oddaljenosti priblino 250 m je
jezero.
Vrsta nevarnosti
Ogenj je zaradi neugodnega vetra ogroal tudi sosednje objekte. Za gasilce je bila v
zaetku, zaradi zelo razvitega poara, nevarna visoka temperatura, ogroalo pa jih je
tudi padanje strene opeke ali drugih materialov na objektu.
Vzrok nastanka poara
Vzrok poara e ni znan. Na kraju dogodka so bili prisotni kriminalisti in policija.
Alarmiranje in aktiviranje gasilskih enot
Po podatkih Regijskega centra za obveanje Postojna (ReCo), je bil prvi klic o poaru
posredovan telefonsko ob 21.19 OKC Postojna, ta pa je obvestil ReCo Postojna.
Zatem je potekalo aktiviranje enot.
Tabela 6.1: Alarmiranje in aktiviranje gasilskih enot
Gasilska enota

as, ko je bila obveena

Nain obveanja

PGD Cerknica

21.21

s tihim alarmiranjem

PGD Dolenja vas

21.21

z javnim alarmiranjem

PGD Dolenje Jezero

21.21

z javnim alarmiranjem

PGD Unec

21.25

s tihim alarmiranjem

IGD Brest

21.30

ni bila obveena (javno alarmiranje)

Vir. prirejeno po Poroilu o intervenciji ob poaru ali eksploziji (1998:3).

ReCo je nadaljeval z obveanjem pristojnih organov po ustaljenem protokolu. Na kraj

dogodka so prispeli deurni inpektor z Inpektorata RS za varstvo pred naravnimi in
drugimi nesreami gospod Klepac, poveljnik GZ Cerknica gospod Milavec ter
svetovalec za zaito in reevanje pri izpostavi za obrambo Cerknica gospod Arko.
Nastop enot
V intervenciji je sodelovalo 43 prostovoljnih gasilcev ter pet gasilcev industrijskega
gasilskega drutva in 20 vaanov, skupaj torej 68 ljudi. Uporabljenih je bilo est
gasilskih vozil.

59

Tabela 6.2: Nastop enot

Gasilska enota

as prihoda

Vrsta vozil

t. mo

PGD Cerknica

21.27

GVC, GV-1

10

PGD Dolenja vas

21.27

GV-1

10

PGD Dolenje Jezero

21.23

GV-1

20

PGD Unec

21.55

GVV-2

IGD Brest

21.35

GVV-2

Vir: prirejeno po Poroilo o intervenciji ob poaru ali eksploziji (1998:3,4).

Taktina razvrstitev
PGD Dolenje Jezero: Po prihodu vozila GV-1 PGD Dolenje Jezero, ki je prvo prispelo
na kraj, je bil poar e zelo razvit. Enota se je postavila s severne ter vzhodne in
zahodne strani. Izvedli so trodelni napad. Ker je bil poar silovit in je pihal moan
veter, so zaeli gasiti z vodo gorei objekt in sosednje objekte, saj je obstajala velika
nevarnost raziritve poara. Poar je zajel celoten objekt, iz katerega so na zaetku
uspeli reiti le nakladalko in obraalnik za seno. PGD Dolenje Jezero je poskrbelo za
napajanje s hidranta.
PGD Cerknica: PGD Cerknica je postavila svoji vozili GV-1 in GVC na vzhodni
strani in se vkljuilo v gaenje na tej strani. Enota je poskrbela za dodatno napajanje iz
jezera.
PGD Dolenja vas: Po prihodu z vozilom GV-1 so se njegovi gasilci razvrstili in
vkljuili, skupaj s PGD Cerknica, v gaenje na vzhodni strani.
IGD Brest: Po prihodu z GVV-2 se je enota postavila na zahodno stran in se tam
vkljuila v gaenje.
PGD Unec: Ta enota je na kraj dogodka prila zadnja, ker je od kraja dogodka tudi
najbolj oddaljena. S svojim vozilom GVV-2 so se njeni pripadniki postavili na severno
stran, kjer so bili v pripravljenosti.
Ko je bil poar v celoti pogaen, je bila organizirana poarna straa, v kateri so
sodelovali gasilci iz PGD Dolenje Jezero, in sicer do osme ure zjutraj.
60

Uporabljena oprema in gasilna sredstva

V intervenciji je sodelovalo 6 vozil s potrebnim orodjem in opremo. Ob poaru so bile
uporabljene rpalke na vozilih, delovali sta motorni brizgalni.
Za gaenje je bila uporabljena voda, ki je bila glede na gorljivo snov najbolj
uinkovito gasilno sredstvo. Odvzem vode je potekal iz vozil, iz hidrantnega omreja
preko motorne brizgalne, iz poarnega bazena, kasneje pa e iz naravnega vodnega
vira. Skupaj je bilo porabljene 60.000 l vode.
Vodenje gasilske intervencije
V zaetni fazi je intervencijo vodil poveljnik PGD Dolenje Jezero gospod Botjan
Braniselj, saj je bila ta enota prva na mestu poara. Zatem je vodenje intervencije
prevzel poveljnik GZ Cerknica gospod Milavec, katerega je gospod Braniselj seznanil
s stanjem na poariu. Vseskozi je bilo poskrbljeno, da so se gasilci na izpostavljenih
mestih izmenjavali.
Ocena kode
Po nestrokovni oceni je znaala materialna koda na objektu 10 milijonov tolarjev.
Kozolec, kakor tudi seno in kmetijski stroji (trosilec, suilna naprava za suenje sena,
prikolica za traktor, mlatilnica za seno, traktorska kosilnica, traktorski plug, gozdna
prikolica z dvigalom) ter osebni avtomobil golf so zgoreli. Reiti jim je uspelo le
nakladalko in obraalnik za seno.
Zakljuek
Regijski center za obveanje v Postojni je sprejel od OKC obvestilo o poaru na
gospodarskem poslopju. Obstajala je nevarnost raziritve poara na sosednje objekte,
saj se je poar iril hitro. Zato so bili poleg gasilske enote, ki deluje na obmoju
poara, alarmirani tudi okolike gasilske enote in obinski poveljnik. ReCo Postojna je
obveal enote in pristojne organe po protokolu. Alarmiranje enot je potekalo v skladu
z alarmnimi narti; enoti PGD Cerknica in PGD Unec sta bili obveeni s tihim
alarmiranjem, PGD Dolenje Jezero in PGD Dolenja vas pa z javnim, torej zvonim
alarmiranjem gasilskih enot s sireno, kar je bilo primerno, saj v teh enotah primanjkuje
pozivnikov. Enota IGD Brest se je prikljuila intervenciji, ko je zaznala alarmiranje s
sireno.
Vodenje intervencije ni predstavljalo posebnih teav, saj je bilo na mestu poara v
ustreznem asu dovolj motva in gasilske tehnike. Doloen problem je predstavljala le
nezadostna opremljenost gasilcev z zaitno opremo, kar pa ni posebnost te
intervencije, saj lahko ugotavljamo, da je to problem tudi pri ostalih intervencijah po
61

Sloveniji. Ugotavlja se, da nima osnovne intervencijske zaite skoraj tri etrtine
slovenskih gasilcev, zato bo potrebno v prihodnosti izdelati celovit program aktivnosti,
ki bodo stimulirale nakup ustrezne opreme po koliini in kakovosti.
V zaetku so imeli gasilci tudi teave z vodo, kar so reili, intervencijo pa so
spremljale tudi neugodne vremenske razmere.
Ob poaru je nastala velika gmotna koda, eprav so gasilci glede na stanje poara,
storili vse potrebno. Uspeli so reiti sosednje objekte, ki so bili v veliki nevarnosti. Ob
zakasnelem ali neustreznem posredovanju gasilcev bi se poar zagotovo raziril nanje
in v nadaljevanju na stanovanjske objekte v neposredni bliini. Poar je bil lokaliziran
ob 21.52 uri in v celoti pogaen ob 22.40 uri. Intervencija je bila vodena dobro,
operativno pripravljenost gasilcev pa je mogoe v prihodnosti e izboljati.

62

7. RAZVOJ IN PERSPEKTIVE GASILSTVA V SLOVENIJI

Slovensko gasilstvo je sicer dobro razvito in primerljivo z razvitimi evropskimi
dravami, vendar potrebuje natanno izdelan program razvoja, ki bo zagotavljal
operativno in organizacijsko dobro razvito, opremljeno in strokovno podkovano
organizacijo ne glede na to, ali so enote organizirane teritorialno ali industrijsko.
V nadaljevanju podajam strateke usmeritve na posameznih podrojih gasilske
organizacije.
7.1. Organiziranost gasilstva
Trenutna postavka v zakonu o gasilstvu, ki opredeljuje, da je gasilstvo dejavnost
humanitarne narave, je nejasna in organizaciji ne daje ustreznega statusa in olajav,
zato je potrebno gasilsko organizacijo kot humanitarno organizacijo v zakonodaji
jasno opredeliti. Natanneje je treba opredeliti status drutva v javnem interesu, saj
zakonodaja na podroju drutev nima ustrezno urejenih vseh vpraanj do statusa
drutva, ki deluje v javnem interesu. Ta status bi moral drutvu zagotavljati ustrezne
olajave (DDV, davki,)
Za preverjanje psihofizinih lastnosti in zdravnikih pregledov je treba dokonati
enotno metodologijo, ki bo poenotila kriterije zdravnikih pregledov.
Pripraviti je potrebno skupna pravila gasilske slube, ki bodo zagotavljala enotno
opravljanje gasilske slube tako prostovoljnih kot poklicnih gasilskih enot. Pri
organiziranosti je posebej pomembno oblikovanje pokrajinskih gasilskih zvez kot
pravnih oseb zasebnega prava. Predstavnike poklicnih gasilskih enot se mora vkljuiti
v organe gasilskih zvez, na nivoju Gasilske zveze Slovenije pa se mora organizirati
posebno telo za poklicne gasilce.
Delovanje gasilskih enot, ki jih je za opravljanje nalog ob nesreah z nevarnimi
snovmi in nesreah na cestah imenovala drava, mora potekati preko Gasilske Zveze
Slovenije in gasilskih zvez. Zgodilo se je, da so se nekatere enote zaradi direktnega
financiranja loile od javne lokalne gasilske slube kot celote. Operativno

63

organiziranost gasilskih enot je treba uskladiti z merili o opremljanju in razvranju

gasilskih enot (povzeto po Prihodnost slovenskega gasilstva, 2000: 3 ).

7.2. Usposabljanje
Z izgradnjo ICZR Republike Slovenije so bili zagotovljeni materialni pogoji za
usposabljanje prostovoljnih in poklicnih gasilcev. Ob tem je potrebno poudariti, da
poligon za izvajanje praktinih vaj gasilcev e vedno ne zadovoljuje vseh potreb za
ponazarjanje dejanskih aktivnosti gasilcev pri izvajanju nalog gaenja in reevanja v
primeru poara in drugih nesre. Kadrovsko je potrebno dopolniti oddelek, ki se
ukvarja z organizacijo usposabljanj za poklicne gasilce in nudi pomo pri organizaciji
usposabljanj prostovoljnih gasilcev ter prevzema skrb za razvoj in izdelavo
strokovnega gradiva, ki je namenjeno usposabljanju prostovoljnih in poklicnih
gasilcev. Na podroju usposabljanja se je zaradi vedno novih nalog in specifinosti
gasilske slube pojavila potreba po mnoinem usposabljanju gasilcev.
Tako mora izobraevanje in usposabljanje gasilcev ostati e naprej prioritetna naloga
gasilstva. Za izvajanje usposabljanja in izobraevanja prostovoljnega gasilstva je
odgovorna GZS, za izvajanje poklicnega gasilstva pa URSZR in ICZR Ig (povzeto po
Prihodnost slovenskega gasilstva, 2000: 5).
7.3. Gasilska zaitna in reevalna oprema
Na podroju opremljanja bo potrebno izdelati celovit program aktivnosti, ki bodo tako
lokalne skupnosti kot same enote stimulirale za nakup ustrezne opreme po koliini in
kakovosti, saj se ugotavlja, da osnovne intervencijske zaite nima skoraj tri etrtine
slovenskih gasilcev. Problem so tudi gasilska vozila, saj je pri starosti vozil v vseh
skupinah mogoe ugotoviti, da je treba ve kot polovico gasilskih vozil v Republiki
Sloveniji zamenjati v naslednjih desetih letih. Pripraviti je potrebno standarde ostale
opreme po posameznih segmentih in podrobno analizirati opremljenost po posameznih
sklopih. Pri nabavi zahtevneje in veje opreme mora sodelovati tudi ustrezno vije
poveljstvo. Poseben poudarek je potrebno dati opremljanju z osebnimi zaitnimi
sredstvi, ki so osnova za ustrezno operativno pripravljenost (povzeto po Prihodnost
slovenskega gasilstva, 2000: 7). Ves as je potrebno natanno spremljati doseke na
64

podroju gasilske zaitne in reevalne opreme ter jih upotevati v razvoju gasilske
organizacije, saj se tehnika in tehnologija nenehno spreminjata in izboljujeta.

7.4. Operativna organiziranost

Ker je posamezno PDG za izvajanje doloenih operativnih nalog, zlasti na podroju
izobraevanja in urjenja obiajno premajhno, je tudi za prihodnost pomembna
povezava PGD v gasilske zveze. Operativno organiziranost gasilskih enot je treba
uskladiti z merili o opremljanju in razvranju gasilskih enot. Gasilske enote, ki ne
zagotavljajo minimalnih pogojev meril, ne morejo opravljati javne gasilske slube. V
primerih, ko poklicne gasilske enote niso sposobne opravljati samostojnih gasilskih
intervencij, jih je potrebno v skladu z merili organizirati kot poklicna jedra.
7.5. Operativno vodenje gasilskih organizacij
Problematika vodenja intervencij in analize, ki sta jih opravila poveljstvo in
predsedstvo Gasilske zveze Slovenije, kaejo na nujnost izdelave programa za
usposabljanje vodij intervencije. Program se uskladi s programom, ki ga izvajajo v
Izobraevalnem centru na Igu, poudarek pa mora biti na vodenju intervencij, ki jih
izvajajo gasilci (povzeto po Prihodnost slovenskega gasilstva, 2000: 9).
7.6. Zakonska ureditev gasilstva v Sloveniji
Omenjeno je bilo e, da je potrebno gasilsko organizacijo jasno opredeliti kot
humanitarno in opredeliti status drutva v javnem interesu, potrebno pa je tudi
analizirati poloaj industrijskega gasilstva in sprejeti ukrepe za izboljanje stanja.
Doloanje pogojev za opravljanje javne slube in zagotavljanje sredstev obin za delo
enot mora potekati preko gasilske zveze; le tako je lahko zagotovljena aktivna vloga
gasilskih zvez pri nartovanju in izvajanju javne gasilske slube. V predpisih, ki bodo
urejali vpraanje pokrajin, je potrebno urediti delovanje pokrajinskih gasilskih zvez in
financ, ki bodo omogoale strokovno izvajanje gasilskih nalog (povzeto po Prihodnost
slovenskega gasilstva, 2000: 10).

65

7.7. Financiranje slovenskega gasilstva

Tako kot v veini evropskih drav je tudi pri nas za financiranje osnovne dejavnosti
gasilskih enot zadolena obina oziroma lokalna skupnost. Del sredstev za
financiranje zagotavlja drava prek pogodb z Upravo RS za zaito in reevanje,
doloena sredstva se zbirajo iz sredstev zavarovalnic10, pomemben del sredstev pa
predstavlja denar prostovoljnih prispevkov obanov, donatorjev in sponzorjev,
oziroma sredstva, zbrana prek gasilskih prireditev. Strateke usmeritve zahtevajo, da
proraun Republike Slovenije zagotavlja doloena sredstva za delovanje Gasilske
zveze Slovenije, vkljuno z izobraevanjem in usposabljanjem ter delom pokrajinskih
zvez.
Zagotoviti je potrebno sistemske vire financiranja za gasilske organizacije od ravni
lokalne skupnosti do drave, kar bi pomenilo velik zagon za posodobitev gasilske
tehnike v Sloveniji.
7.8. Alarmiranje gasilskih enot
Zaradi pomena, ki ga ima pravoasno ukrepanje gasilske enote, mora alarmiranje
gasilskih enot potekati v skladu z alarmnimi narti in uredbo o organiziranju in
delovanju sistema opazovanja, obveanja in alarmiranja; v nekaterih primerih namre
to ne deluje. Nadaljevati je treba uvedbo tihega alarmiranja za vse vije kategorizirane
enote, za enote 1. kategorije pa je ponovno potrebno uvesti znak za zvono alarmiranje
gasilskih enot s sireno, ki se po potrebi uporablja v skladu z alarmnim nartom; v nije
kategoriziranih enotah namre e vedno primanjkuje pozivnikov. Pojavlja pa se tudi
problem noenja pozivnikov na terenu.
Iz regijskih centrov za obveanje je treba zagotoviti daljinsko proenje siren, s
imer bi zagotovili hitreje reagiranje ob nesrei. Delavcem v regijskih centrih za
obveanje je treba zaradi enotnega in optimalnega zbiranja podatkov pri sprejemanju
obvestila o nesrei pripraviti metodologijo(povzeto po Prihodnost slovenskega
gasilstva, 2000: 12).
7.9. Gasilske intervencije

10

Po stopnji 5% od poarne premije, med prednostne naloge sodi poveanje na 7%.

66

Podatki o poarih kaejo na porast tevila poarov v zadnjih letih. Potrebno je tekoe
spremljati statistiko in ugotovitve uporabljati v vseh vejah za doloanje dobrih in
slabih strani sistema. Na osnovi vseh spoznanj in ugotovitev je potrebno, ob
upotevanju tujih izkuenj, zgraditi sistem zajemanja podatkov, ki bo zadovoljeval vse
uporabnike v sistemu (povzeto po Prihodnost slovenskega gasilstva, 2000: 13).
7.10. Mednarodno sodelovanje
Stiki slovenskih gasilcev so se e v asu, ko je bila Slovenija del Jugoslavije, razirili
na sosednje kraje v Avstriji, Italiji in na Madarskem. Veliko stikov imajo gasilske
organizacije tudi na raznih prireditvah in skupnih vajah, kar izhaja iz sporazumov o
sodelovanju na podroju varstva pred naravnimi in civilizacijskimi nesreami, ki so e
sklenjeni z Madarsko, Avstrijo in Hrvako, pa tudi iz nartov, sprejetih na podlagi
listin o sodelovanju. Mednarodno sodelovanje slovenskih gasilcev je pomembno za
izmenjavo izkuenj, spoznavanje orodja in opreme, nastopanje pri gaenju in
reevanju, usposabljanju in nartovanju preventivnih ukrepov, kakor tudi za
zagotavljanje medsebojne pomoi. Zato ga je potrebno v prihodnosti podpirati in iriti,
zlasti na znanstveno raziskovalno podroje. e naprej je potrebno s pomojo razlinih
gasilskih tekmovanj, predvsem pa s sodelovanjem, dvigati raven usposobljenosti.
Pomembna strateka usmeritev je tudi nadaljnje spremljanje razvoja gasilstva,
predvsem pa prilagajanje oblike organiziranosti in delovanja zahtevam in smernicam,
ki jih bo pred gasilsko organizacijo postavil vstop v Evropsko unijo. Tudi v prihodnje
je potrebno spremljati evropske norme in smernice ter jih v skladu z dosedanjo prakso
vgrajevati v nacionalne predpise (povzeto po Prihodnost slovenskega gasilstva, 2000:
14).
Kljub doloenim pomanjkljivostim, ki pa so reljive, belei Slovenija na podroju
gasilstva nagel razvoj. Toda treba je poudariti, da tudi finanno-materialni pogoji
razvoj prej zavirajo kot pospeujejo. Nedvomno je gasilska organizacija postala
najmnoineja v sistemu zaite in reevanja. GZS se je organizacijsko in operativno
okrepila in razvila. Vzpostavila je kakovosten sistem izobraevanja, uspehe pa dosega
tudi pri vkljuevanju mladine in lanic.

67

Gasilci izvajajo vse zahtevneje intervencije, za katere sta potrebna predvsem dobra
opremljenost in ustrezno strokovno znanje. Pomembno je dejstvo, da se kakovost
usposabljanj postopno zviuje.

8. SKLEPNE UGOTOVITVE
Nevarnosti in nepredvidljivi dogodki so e od nekdaj del lovekovega vsakdanjika,
zato naravne nesree niso nobena redkost. Prepreevanje naravnih nesre in varstvo
pred njimi sta pomembno povezana z razvojem in naimi monostmi v prihodnosti, saj
se za obvladovanje teh nesre, e ni kakega izjemnega dogodka, vsako leto porabi 2
3 odstotke bruto domaega proizvoda.
Ker je Slovenija pokrajinsko pestra, so zanjo znailni zelo razlini naravni pojavi in s
tem najrazlineje naravne nesree, kot so potresi, plazovi, poplave, poari in druge.
Za varstvo pred naravnimi in drugimi nesreami je Slovenija vzpostavila sistem
zaite in reevanja, ki daje velik poudarek preventivi. V sistem so vpete razline
organizacije in drutva, ki delujejo vsaka na svojem podroju in prispevajo s svojim
delovanjem k preventivi in pomoi ob naravnih in drugih nesreah ter nudijo
prizadetim obmojem in ljudem tudi dolgorono pomo. V Sloveniji je v organizirane
dele sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesreami vkljuenih okoli 110.000 ali
5,5% vseh prebivalcev Slovenije, od tega 55.000 v razline reevalne skupine drutev
in drugih nevladnih organizacij, 46.000 v enote in slube Civilne zaite, 6.000 pa se
jih z zaito in reevanjem ukvarja poklicno v razlinih javnih reevalnih slubah.
lovekoljubne organizacije so pomemben del socialnih mre, v katerih ljudje iejo
oporo in pomo pri obvladovanju razmer ob naravnih in drugih nesreah. Gorska
reevalna sluba, Jamarska reevalna sluba, Podvodne reevalne slube, kinologi,
Rdei kri, Slovenska karitas, Civilna zaita, radioamaterji in drugi, so slube, ki so v
Sloveniji potrebne, so zelo razvite in uinkovite. Predstavljajo sistem modernih, med
seboj povezanih reevalnih slub. Glede na svojo organizacijsko razvejanost,
delovanje, usposobljeno lanstvo in druge pogoje bistveno prispevajo k obvladovanju
izrednih razmer ob naravnih in drugih mnoinih nesreah. Organizacije in drutva v
sistemu zaite in reevanja se povezujejo z drugimi podobnimi organizacijami in
drutvi v drugih dravah, sodelujejo z njimi in si izmenjujejo izkunje, ki so na
podroju zaite in reevanja e posebej dragocene. To sodelovanje ima velik pomen,
68

saj bi bila v primeru veje naravne ali druge nesree pomo sosednjih in drugih drav
zelo pomembna, upotevati pa moramo tudi dejstvo, da nesree ne poznajo meja in
prizadenejo lahko tudi ve drav hkrati.
Gasilska organizacija ima na Slovenskem 133-letno tradicijo. Do prve svetovne vojne
so se gasilci ukvarjali predvsem z gaenjem poarov in reevanjem ob poplavah, med
prvo svetovno vojno pa se je njihovo delovanje razirilo tudi na podroje sanitete.
Ljudje se v gasilska drutva niso zdruevali zgolj z namenom, da bi skupaj
uinkoviteje prepreevali in gasili poare. Ta drutva so jim pomenila veliko ve. V
njih so ob poaru, in tudi ob vseh drugih nesreah, iskali in nali socialno oporo in
pomo pri obnovi domov, skratka vse najnujneje, kar so potrebovali za preivetje.
Povezanost ljudi v teh drutvih in pomen njihovega delovanja sta se na svojevrsten
nain izraala tudi na kulturnem podroju.
Slovensko gasilstvo se je v dosedanjem obdobju razvilo v najiro, dobro organizirano
strokovno in visoko motivirano reevalno slubo, ki ni namenjena le izvajanju
poarnih intervencij, temve tudi opravljanju splonih reevalnih nalog ob naravnih in
drugih nesreah. Slovensko gasilstvo predstavlja glede na svojo mnoinost,
organiziranost in usposobljenost ter uinkovitost enega izmed temeljev sistema
zaite, reevanja in pomoi ob naravnih in drugih nesreah, brez katerega si sistema
zaite in reevanja ni mogoe predstavljati.
Gasilci danes opravljajo vse ve nalog, od gaenja poarov, do posredovanja pri
eksplozijah, tehninih nesreah, nesreah v cestnem in eleznikem prometu, nesreah
v jamah, na vodi in v vodi, nesreah z nevarnimi snovmi in pri drugih nesreah.
Ugotovimo lahko, da so imeli gasilci v letu 2000 samo zaradi poarov 5.171
intervencij, vseh drugih e 3.524, s cisternami pa so prepeljali 104.244 kubinih
metrov pitne vode.
Vse te tevilne intervencije, ki jih opravijo gasilci, nam kaejo resnino uinkovitost in
nujnost obstoja gasilske organizacije. Tudi tudija praktinega primera v nalogi
potrjuje, da bi v primeru, e gasilci ne bi posredovali, lahko prilo do tekih posledic.
Ob zakasnelem ali neustreznem posredovanju gasilcev bi se poar zagotovo raziril na
sosednje objekte in v nadaljevanju na stanovanjske objekte v neposredni bliini. Iz
primera pa je razvidno tudi to, da predstavlja doloen problem nezadostna
opremljenost gasilcev z zaitno opremo, kar lahko ugotavljamo tudi pri ostalih
intervencijah po Sloveniji. Analize kaejo, da nima osnovne zaite skoraj tri etrtine

69

slovenskih gasilcev, zato bo potrebno v prihodnosti izdelati program aktivnosti, ki

bodo stimulirale nakup ustrezne opreme po koliini in kakovosti.
Slovensko gasilstvo je sicer dobro razvito in primerljivo z razvitimi evropskimi
dravami, vendar potrebuje natanno izdelan program razvoja, ki bo zagotavljal
operativno in organizacijsko bolje razvito, opremljeno in strokovno bolje podkovano
organizacijo. Zaradi razvoja tehnologije in tehnike postajajo naloge zahtevne in
zapletene, e posebej v smislu usposabljanja gasilcev za uporabo doloenih naprav in
sredstev. Razvoj in vsebina nalog narekujeta zahtevneje in vse bolj strokovno
usposabljanje gasilcev. Nenehno je potrebno natanno spremljati doseke na podroju
gasilske opreme in tehnike ter se prilagajati novostim, kajti le na ta nain lahko
zagotovimo strokovno, kvalitetno in pravoasno reevanje.
Pomembna strateka usmeritev je tudi nadaljnje spremljanje razvoja gasilstva,
predvsem pa prilagajanje oblike organiziranosti in delovanja zahtevam in smernicam,
ki jih bo pred gasilsko organizacijo postavil vstop Slovenije v Evropsko unijo. Tudi v
prihodnje je potrebno spremljati evropske norme in smernice ter jih v skladu

dosedanjo prakso vgrajevati v nacionalne predpise.

70

9. SEZNAM SHEM GRAFOV IN TABEL

1. Shema 2.1: Glavne naloge sistema zaite in reevanja ...................................12

2. Shema 3.1: Nacionalna organiziranost Rdeega kria .....................................16
3. Shema 3.2: Organizacija Slovenske karitas ......................................................17
4. Shema 3.3: Vodstvo GRSS ..............................................................................18
5. Shema 3.4: Struktura jamarske reevalne slube ..............................................20
6. Shema 3.5: Struktura Slovenske potapljake zveze .........................................22
7. Shema 5.1: Organi Gasilske zveze Slovenije ...................................................40
8. Shema 5.2: Vodenje na operativnem podroju .................................................43
9. Graf 5.1: Poarna statistika ...............................................................................44
10. Graf 5.2: Gasilske intervencije v letu 2000 .....................................................45
11. Tabela 6.1: Alarmiranje in aktiviranje gasilskih enot .....................................51
12. Tabela 6.2: Nastop enot ..................................................................................52

71

10. LITERATURA
1. Bogataj, Miran (1997): Tudi odpravljanje posledic nesre naj bo usmerjeno v
preventivo. Ujma, revija za vpraanja varstva pred naravnimi in drugimi nesreami,
11, str. 5-6.
2. Boi, Branko (1968): Razvoj gasilstva na Slovenskem. Gasilska zveza Slovenije,
Ljubljana.
3. Boi, Branko (1988): Gasilstvo na Slovenskem do leta 1941. Gasilska zveza
Slovenije, Ljubljana.
4. Boi, Branko (1998): Gasilstvo na Slovenskem do leta 1963. Gasilska zveza
Slovenije, Ljubljana.
5. Boi, Branko (1999): Po poti 130-letnega razvoja gasilstva na Slovenskem. (1869
1999). Gasilska zveza Slovenije, Ljubljana.
6. (1998) Geografski atlas Slovenije, DZS, Ljubljana.
7. Grizold, Anton (1998): Javnost o organiziranju in upravljanju nacionalne varnosti
Slovenije. V: Grizold Anton (ur.): Perspektive sodobne varnosti: Iz obramboslovnih
raziskav II. Fakulteta za drubene vede, Ljubljana, 100-133.
8. Habjan, Vladimir (2001): Dosei prepoznavnost planinske organizacije. Planinski
vestnik, 101, 9, str. 37174.
9. Kotnik-Dvojmo, Igor (2000/2001): Varnostna tveganja in gronje v sodobnem
svetu. Ujma, revija za vpraanja varstva pred naravnimi in drugimi nesreami, 12, str.
215-223.
10. Kuni, Mirko (1999): GRS brez meja. Planinski vestnik, 99,6, str. 261-62.
11. (1998) Leksikon Cankarjeve zalobe. Dopolnjena 3. Izdaja. Cankarjeva zaloba,
Ljubljana.
12. Malei, Marjan (1999): Slovenska javnost o varstvu pred nesreami. Ujma, revija
za vpraanja varstva pred naravnimi in drugimi nesreami, 9, str. 343-349.

72

13. (2001) Naravne in druge nesree v Republiki Sloveniji v letu 2000. Ministrstvo za
obrambo, URSZR, Ljubljana.
14. (1999) Novi predpisi o poarnem varstvu in gasilstvu, GZS, Ljubljana.
15. (2000) Obni zbor kofijske karitas Ljubljana, 4. marec 2000: Poroilo o delu
kofijske karitas Ljubljana v letu 1999. kofijska karitas Ljubljana.
16. (2001) Obni zbor kofijske karitas Ljubljana, 24. februar 2001: Poroilo o delu
kofijske karitas Ljubljana v letu 2000. kofijska karitas Ljubljana.
17. (2002) Obni zbor kofijske karitas Ljubljana, 2. marec 2002: Poroilo o delu
kofijske karitas v letu 2001. kofijska karitas Ljubljana.
18. (1993) Organizacijska zasnova sistema zaite in reevanja v Republiki Sloveniji.
Ministrstvo za obrambo, Republika uprava za zaito in reevanje, Ljubljana.
19. Petrovi, Janez (1997): Program izobraevanja in usposabljanja s podroja varstva
pred naravnimi in drugimi nesreami za leto 1998. RS, Ministrstvo za obrambo,
Uprava Republike Slovenije za zaito in reevanje, Izobraevalni center za zaito in
reevanje.
20. Pograjc, Marko (1998): Prironik za gasilca. GZS, Ljubljana.
21. Pograjc, Marko (1999): Na slovensko gasilstvo smo upravieno ponosni. Gasilec,
glasilo gasilskih organizacij, 7-8, str. 225-226.
22. Pograjc, Marko (2001): Deset let samostojne Republike Slovenije. Gasilec, glasilo
gasilskih organizacij, 6, str. 189.
23. (1998) Poroilo o intervenciji ob poaru ali eksploziji. PGD Dolenje Jezero.
24. (2000) Prihodnost slovenskega gasilstva, raziskovalna naloga. Gasilska zveza
Slovenije, Ljubljana.
25. (1998) Prvo poroilo o izrednem dogodku. Uprava za obrambo Postojna, ReCo
Postojna.
26. kerbinek, Danilo (2001): 80-letnica astnega naelnika GRS. Planinski vestnik,
101, 2, str. 58-61.
27. tefe, Janko (1972): Kronika ob 90-letnici prostovoljnega gasilskega drutva
Kranj. V: Boi Branko (ur.): Letopis Slovenskega gasilskega muzeja. Gasilska zveza
Slovenije, Ljubljana.
28. Ueninik, Bojan (2000/2001): Globalizacija tveganj in globalna varnost. Ujma,
revija za vpraanja varstva pred naravnimi in drugimi nesreami, 12, str. 7-8.
29. Ueninik, Bojan (1998): Slovensko gasilstvo ob prehodu v novo tisoletje. Ujma,
revija za vpraanja varstva pred naravnimi in drugimi nesreami, 12, str. 163-174.
73

30. Ueninik, Bojan (1995). Varstvo pred naravnimi in drugimi nesreami do leta
2000. Ujma, revija za vpraanja varstva pred naravnimi in drugimi nesreami, 9, str.
172-176.
31. Ueninik, Bojan (1997): Vloga in pomen lovekoljubnih organizacij pri
odpravljanju posledic naravnih in drugih nesre. Ujma, revija za vpraanja varstva
pred naravnimi in drugimi nesreami, 11, str. 209-212.
32. (1997) Veliki sploni leksikon: v osmih knjigah, 2. Knjiga. Dravna zaloba
Slovenije, Ljubljana.
Primarna vira:
1. Postava od 15. septembra 1881, s katero se izdaje za vojvodino Kranjsko brez
Ljubljane red o poarnej policiji in o gasilnih straah.
2. Zakon o organizaciji gasilstva v Kraljevini Jugoslaviji, 15. julij 1933.
Pravni viri:
1. Navodilo za obveanje o naravnih in drugih nesreah, Uradni list RS, t. 54/97.
2. Pravilnik o kriterijih za podelitev statusa drutva, ki deluje v javnem interesu na
podroju obrambe ter varstva pred naravnimi in drugimi nesreami, Uradni list RS, t.
11/97.
3. Uredba o organizaciji in delovanju sistema opazovanja, obveanja in alarmiranja,
Uradni list RS, t. 45/97.
4. Uredba o organiziranju, opremljanju in usposabljanju sil za zaito, reevanje in
pomo, Uradni list RS, t. 22/99.
5. Uredba o varstvu pred poarom v naravnem okolju, Uradni list RS, t. 71/93.
6. (1992) Ustava Republike Slovenije, Uradni list RS. Cankarjeva zaloba, Ljubljana.
7. Zakon o drutvih, Uradni list RS, t. 60/95.
8. Zakon o gasilstvu, Uradni list RS, t. 71/93.
9. Zakon o varstvu pred naravnimi in drugimi nesreami, Uradni list RS, t. 64/94.
10. Zakon o varstvu pred poarom, Uradni list RS, t. 71/93.
11. Zakon o vojaki dolnosti, Uradni list RS, t. 18/91.
Medmreje:
1. Association of Radio Amateurs of Slovenia, http://www.hamradio.si/zrs.html
(8.4.2002).
74

2. Civilno sluenje v zavodu, http://kalliope.fe.uni-lj.si/zgrs-sezana/cs/zavod-cs.html

(25.4.2002).
3. Demar, Franci (2000): Informacija o delu Gorske reevalne slube v letu 1999,
http://www.planid.org/GRS/grs`00.htm (15.4.2002).
4. Drutvo vodnikov reevalnih psov Slovenije, http://members.tripod.com/dvrps/
(20.3.2002).
5. Gasilstvo v Republiki Sloveniji, http://www.gasilskazveza.si/pred/predstavitev.htm (23.11.2001).
6. Gorska reevalna sluba Slovenje, htpp://www.pzs.si/grs/ (18.3.2002).
7. Jamarska reevalna sluba, http://www.jamarska-zveza.si/jrs/index.html
(16.3.2002).
8. Jamarska reevalna sluba aktiviranje ob nesreah, http://www.jamarskazveza.si/jrs/aktiviranje.html (16.3.2002).
9. Jamarska reevalna sluba organiziranost, http://www.jamarskazveza.si/jrs/organiziranost.html (16.3.2002).
10. Jamarska zveza Slovenije: Pravilnik jamarske reevalne slube pri jamarski zvezi
Slovenije, http://www.jamarska-zveza.si/pravilnik-jrs.html (16.3.2002).
11. JRS reevalci, http://www.jamarska-zveza.si/jrs_reevalci.htm (16.3.2002).
12. Karitas Slovenska karitas: nadomestno civilno sluenje vojakegaroka v
Slovenski karitas, http.//www.karitas.si/civilno_sluenje.htm (15.3.2002).
13. Karitas Slovenska karitas: predstavitev, http://www.karitas.si/predstavitev.htm
(15.3.2002).
14. Malei, Marjan (1999): Varstvo pred nesreami na pragu novega tisoletja,
http://www.mo-rs.si/urszr/slo_iso/ujma/1999/article-31.html (21.10.2000).
15. Mikoli, Vera, Pelc, Rok (2002): Reevalni psi, http://www.kin-drutvokrim.si/Reevalni psi/body_reevalni_psi.html (20.4.2002).
16. Nesree, http://www.pzs.si/grs/Nesree.htm (15.4.2002).
17. Organiziranost Gorske reevalne slube, http://www.pzs.si/grs/organiziranost.htm
(15.4.2002).
18. Osnovni podatki o SPZ, http://www.spz.si/Spz/kontaktne_informacije.htm
(27.3.2002).
19. Polajnar, Duan (2000): Gorska reevalna sluba Slovenije v letu 1999,
http://www.planid.org/GRS/grs`00.htm (15.4.2002).

75

20. Poarna statistika, http://www.gasilskazveza.si/son/pozar_statistika.htm

(14.3.2002).
21. Predstavitev KZS, http://www.kinoloka-zveza.si/osnovni.htm (20.3.2002).
22. Pripravljenost, http://www.mo-rs.si/urszr/slo_iso/spripravljnost_sile.htm
(7.12.2001).
23. Program dela GZS na strokovno operativnem podroju za leto 2002,
http://www.gasilska-zveza.si/Son/Program%20dela/son_2002.htm (14.3.2002).
24. Prostovoljci na dveh in tirih nogah,
http://wwwmojpes.com/lanki/temameseca4.html (22.4.2002).
25. Rdei kri Slovenije: mednarodna dejavnost,
http://www2arnes.si/~ljrksl/html_slo/mednardejavnost.html (14.3.2002).
26. Rdei kri Slovenije: nae delo,
http://www2arnes.si/~ljrksl/html_slo/poslanstvo.html (14.3.2002).
27. Rdei kri Slovenije: osnovni podatki,
http://www2arnes.si/~ljrksl/html_slo/osnovnipodatki.html (14.3.2002).
28. Rdei kri Slovenije: zgodovina,
http://www2arnes.si/~ljrksl/html_slo/zgodovina.html (4.3.2002).
29. Rutka NET Odnosi z javnostmi, http://pr.rutka.net/ (28.3.2002).
30. Rutka NET Odnosi z javnostmi Kaj je ZTS, http://pr.rutka.net/zgodovina.php
(8.4.2002).
31. SkavtNET Kaipot in novice, http://zskss.skavt.net/ (8.4.2002).
32. Smernice za obne zbore PGD, PIGD in GZ, http://www.gasilskazveza.si/Akt/smernice.htm (14.3.2002).
33. Struktura SPZ, http://www.spz.si/Spz/struktura.htm (27.3.2002).
34. URSZR Izobraevalni center Ig,
http://www.mors.si/urszr/slo_win/spredstavitev_ig.htm (25.4.2002).
35. Varstvo pred poari v naravnem okolju, http://www.gov.si/svo/usklajenosonaravno/narava-okolje/vsebina/181.htm (23.4.2002).
36. Zakonodaja, http://www.mo-rs.si/urszr/slo_iso/szakonodaja.htm (7.12.2001).
37. Zavod, http://kalliope.feuni-lj.si/zgrs-sezana/zavod/index.html (25.4.2002).
38. Zdruenje slovenskih katolikih skavtinj in skavtov uvodne besede,
http://zskss.skavt.net/slo/predstavitev/uvod.htm (28.3.2002).
39. Zgodovina gasilstva na Slovenskem, http://www.gasilska-zveza.si/Zgo/zg.htm
(30.11.2001).
76

40. Zgodovina gasilstva na Slovenskem: Gasilstvo med in po NOB,

http://www.gasilska-zveza.si/Zgo/zgb.htm (3.5.2002).
41. Zgodovina gasilstva na Slovenskem: Gasilstvo v Kraljevini SHS Jugoslaviji,
http://www.gasilska-zveza.si/Zgo/zgb.htm (3.5.2002).
42. Zgodovina gasilstva na Slovenskem: Razvoj poarne obrambe v obdobju AvstroOgrske in do 1. svetovne vojne, http://www.gasilska-zveza.si/Zgo/zga.htm (3.5.2002).
43. Zgodovina radioamaterstva, IARU, ZRS,
http://lea.hamradio.si/izpiti/vp/node1.html-12 (8.4.2002).
44. Zgodovina SPZ, http://www.spz.si/Spz/zgodovina.htm (27.3.2002).
45. ZGRS Seana, http.//kalliope.fe.uni-lj.si/zgrs-sezana/ (25.4.2002).
46. ZRS Zveza Radioamaterjev Slovenije, http://www.hamradio.si/statut.html
(8.4.2002).
47. ZRS Zveza Radioamaterjev Slovenije, Kodeks ARON,
http://www.hamradio.si/aron.html (20.5.2002).
48. Zveza tabornikov Slovenije, http://www.zts.org/ (28.3.2002).
Razgovori:
-

gospod Bogdan Urbar, poveljnik Civilne zaite obine Cerknica, podupan

obine Cerknica,

gospa Marinka Cempre Turk, podpredsednica Gasilske zveze Slovenije,

gospod Marko Nared, S57GON, mentor radiokluba S51BEG in S59DMB,

gospod Slavko Kebe, poveljnik PGD Dolenje Jezero.

77

Priloga A: Navodilo o obveanju organov in organizacij v primeru poara ali

drugega dogodka

CENTER ZA OBVEANJE

PRVI POZIV

PROMET

POKLICNA ENOTA

DRUGI POZIV

PROMET

TERENSKO GD
OB. POVELJNIK

PROMET

OKOLIKA GD

NAR
POVELJNIK ZVEZE

TERENSKO GD
NAR. OKOLJE

POKLICNA ENOTA

OBJEKTI

NAR
OB. POVELJNIK
GD OBINE

TERENSKO GD
OKOLIKA GD

POVELJNIK ZVEZE

POKLICNA ENOTA
TAB CZ
OB. POVELJNIK

OBJEKTI
GD DRUGIH OB.

OKOLIKA GD

GD OBINE
REG. POVELJNIK
POVELJNIK ZVEZE

OBJEKTI
GD. DRUGIH OB.
TAB CZ
REG. POVELJNIK

78

Priloga B: Zasnova predloga organiziranosti gasilstva in

operativnega vodenja v RS

Predsednik GZS
Predsedstvo GZS
Poveljnik GZS
Poveljstvo GZS
Odbor za poklicne gasilce

Regijska gasilska zveza

Predsednik RGZ
Predsedstvo RGZ
Reg. poveljnik
Reg. poveljstvo
Gasilska zveza

Predsednik GZ

Predsedstvo GZ
Poveljnik GZ
Poveljstvo GZ
Poveljniki PGD in PGE ali
obinski poveljniki

Obinski poveljnik
Obinsko poveljstvo
Poveljniki PGD in PGE (v GZ z
ve obinami)

predsednik

poveljnik

poveljnik

Teritorialna
enota PGE

Teritorialno
PGD gasilska
enota

predsednik

poveljnik

poveljnik

Teritorialna PGE

Teritorialno PGD
gasilska enota

79