UVOD V CIVILNO PRAVO VAJE

vaje, 25.3.2014
PRIDOBITEV IN PRENOS PRAVIC
Pravica pomeni pravno zavarovano upravienje, da pravni subjekt ravna
na doloen nain.
Ena izmed delitev pravic je tudi na prenosljive pravice (npr. lastninska
pravica) in na neprenosljive pravice (npr. osebnostne pravice).
Poznamo dva naina prenosa pravic:
- izvirni oz. originarni nain prenosa pravic: pravica se pridobi na
novo in neodvisno od morebitne pravice prednika. (npr. spojitev,
okupacija, priposestvovanje, loitev plodov,)
- izvedeni oz. derivativni nain prenosa pravic: pravica preide od
osvojitelja na pridobitelja. (npr. pravni posel)
Poleg tega govorimo e o posaminem in vesoljnem nasledstvu.
Posamino nasledstvo oz. singularna sukcesija je prehod posamezne
pravice.
Vesoljno nasledstvo oz. univerzalna sukcesija pa je prehod celote
pravic, ki pa je mogo le izjemoma, samo ko to doloa zakon.
PRENOS PRAVICE
Pogoji za uinkovit prenos lastninske pravice:
1. Veljaven pravni posel, iz katerega izhaja obveznost prenesti lastninsko
pravico (zavezovalni pravni posel (pravni naslov za prenos pravice)).
2. Odsvojitelj mora imeti sposobnost, da lahko veljavno in uinkovito
razpolaga z lastninsko pravico (razpolagalna sposobnost).
3. Razpolagalni pravni posel
4. Drugi pogoji, ki jih doloa zakon.
Pogoji morajo biti izpolnjeni komulativno vsi!
e kateri izmed pogojev ni izpolnjen, prenos nima pravno poslovne
podlage, vendar bo oseba lahko prav tako pridobila pravice.
ZAVEZOVALNI PRAVNI POSEL
Shema
PRODAJALEC
upnik: zahtevek po
plailu kupnine

dolnik: dolnost
dobave stvari in
izroitve stvari

KUPEC
dolnik: dolnost plaila
kupnine

upnik: dobava in
izroitev stvari

PRIMER 1
Marko se je po uspeno opravljeni diplomski nalogi na PF odloil, da bo
prodal vse svoje premoenje in odel ivet k domorodcem v tropski
deevni gozd. Z Juretom sta sklenila prodajno pogodbo, s katero mu je
Marko prodal vse svoje premoenje za 8000 EUR. Ali lahko Marko na
podlagi sklenjene prodajne pogodbe prenese na Jureta lastninsko pravico
na celotnem premoenju? Obrazloite!
-

med ivimi lahko poteka le singularna sukcesija

prenesel bi lahko le vsako pravico posebej

PRIMER 2
Jure in Ale podpieta pogodbo, s katero Ale proda Juretu knjigo Uvod v
civilno pravo za 98 EUR. Jure ob podpisu pogodbe plaa celotno kupnino,
Ale pa mu obljubi, da mu bo knjigo izroil naslednji teden. Kdo je po
podpisu pogodbe lastnik knjige?
-

v romanskem sistemu je podpis pogodbe dovolj za prenos pravice

v germanskem sistemu pa loijo na eni strani obligacijsko
zavezovalni pravni posel in stvarnopravni razpolagalni posel.
Slovenci pripadamo temu sistemu.

Pridobitev lastninske pravice s pravnim poslom

40. len SPZ: Za pridobitev lastninske pravice se zahteva veljaven pravni
posel, iz katerega izhaja obveznost prenesti lastninsko pravico, ter
izpolnitev drugih pogojev, ki jih doloa zakon.

lastnik knjige je e vedno Ale

samo s sklenitvijo pogodbe pravica e ni prela, sklenjen je bil zgolj
zavezovalni pravni posel

PRIMER 3
Peter si je v knjinici izposodil knjigo Uvod v civilno pravo. Naslednji dan je
z Ivo sklenil pogodbo, s katero ji je prodal knjigo. Po podpisu pogodbe je
Iva Petru izroila kupnino, Peter pa njej knjigo. Ali je prodajna pogodba
veljavno sklenjena?

Nemo plus iuris ad alium transferre potest, quam ipse habet. Nihe ne
more prenesti na drugega ve pravic kot jih ima sam? z zavezovalnim
pravnim poslom nima nobene zveze.
1. odst. 435. l. OZ: S prodajno pogodbo se prodajalec zavezuje, da bo
stvar, ki jo prodaja, izroil kupcu tako, da bo ta pridobil lastninsko pravico,
kupec pa se zavezuje, da bo prodajalcu plaal kupnino.

pogodba je veljavna
prodajalec se namre le zavezuje, da bo na kupca prenesel
lastninsko pravico
e se nekdo zgolj zavee, ne rabi biti lastnik

PRIMER 4
Marko je z Juretom sklenil pogodbo o prodaji tablinega raunalnika iPada,
ki ga je dobil kot darilo za uspeno zakljuen tudij. Naslednji dan je Marko
sklenil pogodbo tudi z Dominikom in naslednji dan e z Janom.
1. varianta: Preden je Marko sklenil prodajno pogodbo z Dominikom in
Juretom, je Jure iPad z darilno pogodbo podaril Tini. Katera oz. katere
pogodbe so veljavne? Kdo je lastnik raunalnika?
-

veljavne so vse pogodbe

lastnik je Marko

Razpolagalna sposobnost je sposobnost imetnika pravice, da s to pravico

razpolaga. Ni lastnost subjekta, nanaa se na tono doloeno pravico.
Oseba lahko sklene neomejeno tevilo zavezovalnih pravnih poslov,
pravico pa lahko prenese le enkrat.
2. varianta: Marko je raunalnik izroil Dominiku. Katera oz. katere
pogodbe so veljavne?
Kdo je lastnik raunalnika?
-

veljavne so vse pogodbe

lastnik je Dominik

vaje 4.3.2014
PRIMER 5
Jure in Ane sta sklenila pogodbo o prodaji smui. Jure izroi smui Anetu,
Ane pa da kupnino Juretu. Ane na sodiu razveljavi pogodbo. Jure vrne
denar, Ane pa noe vrniti smui. Jure na sodiu zahteva vrnitev
lastninske pravice.
Ali bo Jure uspel s tobo?
-

pogodba je razveljavljena za nazaj in tudi s tem je razpolagalni posel

razveljavljen
Jure ne bo uspel, ker ima napaen tobeni zahtevek, saj on e ima
lastninsko pravico na smueh
stvar nazaj sme zahtevati z lastninsko tobo

Razpolagalni pravni posel uinkuje neposredno na pravico.

Pri nekaterih razpolagalni pravnih poslih je potrebna notarska overitev.
PRIMER 6
Milena in Ura sta se dogovorili, da bo Milena dala Uri rabljeno kolo, Ura
pa njej letno vinjeto. ez nekaj dni sta si Milena in Ura kolo in vinjeto
izmenjali.
Navedite vse zavezovalne in razpolagalne pravne posle, ki so bili izvedeni
med Mileno in Uro.
1. Zavezovalni pravni posel: menjalna pogodba (med Mileno in Uro)
2. Razpolagalni pravni posel: izroitev kolesa Uri
3. Razpolagalni pravni posel: izroitev vinjete Mileni
Pri prenosu lastninske pravice gre za 2 izroitvi in 2 pravici in posledino za
2 pravna posla.
PRIMER 7
Peter si v knjinici sposodi knjigo Uvod v civilno pravo. Z Ivo nato sklene
pogodbo o prodaji knjige. Po podpisu pogodbe da Iva Petru kupnino, Peter
Ivi pa knjigo. ez mesec dni Peter odkupi knjigo od knjinice.
-

Ali je prodajna pogodba veljavno sklenjena?

Da, je veljavna.

Kako je z lastninsko pravico na knjigi?

Peter je opravil razpolagalni pravni posel e preden je imel
razpolagalno sposobnost.
Pogoji prenosa pravice niso nujni v vrstnem redu.

Naknadni prenos lastninske pravice (1. odstavek 61. lena SPZ)

e je bila preminina izroena, ko prenosnik ni imel pravice z njo
razpolagati, to pravico pa je pridobil kasneje, je takrat pridobljena tudi
lastninska pravica.
-

Iva pridobi lastninsko pravico od Petra v trenutku, ko so izpolnjeni vsi

pogoji
Peter je bil lastnik za juridino sekundo

PRIMER 8
Ale je dne 1.1.2011 posodil Miru 1000, ki mu jih ta mora vrniti do dne
1.9.2011.
Ale eli v mesecu juniju odpotovati na poitnice in nujno potrebuje denar
za letalsko karto, zato dne 1.5.2011 terjatev za 800 proda Marjanu.
Marjan dne 1.6.2011 izroi kupnino Aleu, ta pa mu istega dne odstopi
terjatev.
Navedite vse zavezovalne in razpolagalne pravne posle, ki so bili
opravljeni. Navedite tudi datume, ko so bili opravljeni.
1. 1.1.2011 posojilna pogodba (Ale in Miro) zavezovalni pravni posel
2. 1.1.2011 Ale izroi denar Miru razpolagalni pravni posel
3. 1.5.2011 prodajna pogodba med Aleem in Marjanom zavezovalna
pravni posel
4. 1.6.2011 Marjan izroi kupnino Aleu razpolagalni pravni posel
5. 1.6.2011 CESIJA razpolagalni pravni posel
Cesija odstop terjatve s pogodbo
RAZMERJE MED ZAVEZOVALNIM IN RAZPOLAGALNIM PRAVNIM
POSLOM
1.) Abstrakten odnos (oba pravna posla sta samostojna in neodvisna
drug od drugega)
e je zavezovalni p.p. neveljaven, to ne vpliva na razpolagalnega.
e je pogodba razveljavljena, lastninska pravica ostane tako kot je bila po
zavezovalnem.
2.) Kavzalen odnos

Zavezovalni pravni posel je vzrok in razpolagalni posledica.

e je zavezovalni neveljaven je tudi razpolagalni neveljaven (postane
avtomatino neveljaven). Tudi prenos lastninske pravice je neveljaven, se
nikoli ne prenese.
Pri nas (v SLO) je ta odnos kavzalen.

PRIMER 9
Simon kupi avto znamke BMW. ez dva meseca mu policisti povedo, da je
avto ukraden in da mu ga bodo odvzeli.
Kaj lahko stori Simon?
Pridobitev lastninske pravice na nepreminini od razpolagalno nesposobne
osebe.
- izjema e nima razpolagalne sposobnosti, pa se vseeno prenese
lastninska pravica
64. len SPZ: (1) Lastninska pravica na preminini se pridobi, tudi e
prenosnik ni imel pravice razpolagati s stvarjo, e je pridobitelj v trenutku
izroitve v dobri veri (*Dobra vera misli, da je prodajalec lastnik. V
prometnem dovoljenju pie kdo je lastnik e pogleda nisi v dobri veri.)
in e je pridobil stvar na podlagi odplanega pravnega posla in so
izpolnjeni drugi pogoji iz 40. lena tega zakona.
(2) Lastninska pravica se pridobi na nain iz prejnjega odstavka samo, e
je bila preminina prodana na javni drabi, e prenosnik daje v okviru
svoje dejavnosti takne preminine v promet ali e je prenosnik pridobil
preminino v posest po volji njenega lastnika.
(3) e je bila izroitev opravljena s posestnim konstitutom, pridobitelj
pridobi lastninsko pravico takrat, ko mu prenosnik izroi stvar v
neposredno posest, razen e takrat ni ve v dobri veri.
(4) S pridobitvijo lastninske pravice po doloilih prejnjih odstavkov
ugasnejo vse druge pravice na stvari, e je pridobitelj v dobri veri mislil,
da te pravice ne obstajajo.
(5) Prejnji lastnik lahko v enem letu od prenehanja lastninske pravice
zahteva od pridobitelja, naj mu preminino proda po prometni ceni, e ima
ta zanj poseben pomen.
-

e je pridobljeno na te naine, pridobi kupec lastninsko pravico

PRIMER 10
Ane odsvoji raunalnik pridobitelju Igorju, ki pa ga kot prenosnik odsvoji
najprej Meti. Naknadno pride do razveljavitve prodajne pogodbe med
Anetom in Igorjem zaradi bistvene zmote Igorja.
Kdo je lastnik raunalnika?
Meta ne more pridobiti lastninske pravice, e se pogodba razveljavi.
64. len SPZ po volji lastnika
Igor pridobi lastninsko pravico po volji lastnika, zato lahko prenese na
Meto. Meta mora biti v dobri veri, da sta veljavna tako zavezovalni kot
razpolagalni pravni posel.
vaje, 18.3.2014
TEMELJNA NAELA CIVILNEGA PRAVA
UVOD
Imamo v Sloveniji civilni zakonik?
Katera podroja civilnega prava bi vseboval civilni zakonik?
Sploni del, druinsko pravo, dedno pravo, stvarno pravo, obligacijsko
pravo.
Zakaj potem Obligacijski zakonik, Stvarnopravni zakonik,
(Druinski zakonik)?
Kje najdemo temeljna naela civilnega prava?
ZASEBNA AVTONOMIJA
pojem
obligacijsko pravo
druinsko pravo
dedno pravo
stvarno pravo
OMEJITVE ZASEBNE AVTONOMIJE
Dedno pravo
- 7.l.ZD: Deduje se lahko na podlagi zakona in na podlagi oporoke.
- 8.l.ZD: Oporoitelj lahko z oporoko razpolaga s svojim
premoenjem na nain in v mejah, kot to doloa zakon.
- 26.l.ZD:
1.odst.: Nujni dedii imajo pravico do dela zapuine, s katerim
zapustnik ne more razpolagati; ta del zapuine je nujni dele.

2.odst.: Nujni dele potomcev, posvojencev in njihovih potomcev

ter zakonca znaa polovico, nujni dele drugih dediev pa tretjino
tistega delea, ki bi el vsakemu posameznemu izmed njih po
zakonitem dednem redu.
3.odst.: Z ostankom zapuine lahko oporoitelj razpolaga po svoji
volji; ta del zapuine je razpololjivi del.
1.odst.42.l.ZD: razdedinjenje nujnega dedia: Oporoitelj lahko
razdedini dedia, ki ima pravico do nujnega delea:
1. e se je ta s kritvijo kakne zakonite ali moralne dolnosti huje
pregreil nad zapustnikom;
2. e je naklepoma storil kakno huje kaznivo dejanje zoper njega
ali zoper njegovega zakonca, otroka, posvojenca, ali stare;
3. e se je vdal brezdelju in nepotenemu ivljenju.

Druinsko pravo
16.l. ZZZDR: Za sklenitev zakonske zveze je potrebno, da dve osebi
razlinega spola izjavita pred pristojnim dravnim organom na nain,
doloen z zakonom, svoje soglasje, da skleneta zakonsko zvezo.
21.l. ZZZDR: Zakonske zveze ne morejo skleniti med seboj
sorodniki v ravni rti, ne brat s sestro, polbrat s polsestro, stric z
neakinjo, teta z neakom in tudi ne otroci bratov in sester,
polbratov in polsester med seboj. To ne velja za razmerja, ki
nastanejo pri posvojitvi, razen za posvojitelja in posvojenca.

Stvarno pravo
2.l.SPZ: Stvarne pravice so:
lastninska pravica,
zastavna pravica,
slunosti,
pravica stvarnega bremena,
stavbna pravica.

Obligacijsko pravo
1. odst. 119. l. OZ: e kdo izkoristi stisko ali teko premoenjsko
stanje drugega, njegovo nezadostno izkuenost, lahkomiselnost ali
odvisnost in si izgovori zase ali za koga tretjega korist, ki je v
oitnem nesorazmerju s tistim, kar je sam dal ali storil ali se zavezal
dati ali storiti drugemu, je takna pogodba nina.

PRIMER 1
Mojca, tudentka 1. letnika PF LJ si je kupila nov avto znamke BMW.
Zavarovalne pogodbe ni sklenila, saj ji je bilo koda denarja za zavarovalno

premijo. Na upravni enoti ji zato niso hoteli izdati registrskih tablic in

prometnega dovoljenja. Mojca je zatrjevala, da je nihe ne more prisiliti v
sklenitev zavarovalne pogodbe in se pri tem sklicevala na naelo
pogodbene svobode. Kdo ima prav?
Prav ima gospa na upravni enoti, ker v tem primeru je sklenitev
zavarovalne pogodbe obvezna.
kontrahirna dolnost dolnost sklenitve pogodbe.
Zakon o obveznih zavarovanjih v prometu
1.odst.1.l.: Ta zakon ureja naslednja obvezna zavarovanja v prometu:
1. zavarovanje potnikov v javnem prometu proti posledicam nesree,
razen potnikov v zranem prometu;
2. zavarovanje lastnika vozila proti odgovornosti za kodo, povzroeno
tretjim osebam (zavarovanje avtomobilske odgovornosti);
3. zavarovanje lastnika olna proti odgovornosti za kodo, povzroeno
tretjim osebam;
4. zavarovanje lastnika zrakoplova proti odgovornosti za kodo,
povzroeno tretjim osebam, potnikom, prtljagi in tovoru.
1.odst. 2.l.: Lastnik prometnega sredstva mora zavarovanje, ki je po tem
zakonu obvezno, skleniti, predno zane prometno sredstvo uporabljati v
prometu in zavarovanje obnavljati, dokler je prometno sredstvo v
uporabi.
2.odst. 2.l.: e je za prometno sredstvo predpisana registracija, sme
organ, pristojen za registracijo, izdati prometno dovoljenje ali drugo
ustrezno listino ele potem, ko lastnik prometnega sredstva, na ime
katerega se bo prometno sredstvo registriralo, predloi dokaz, da je sklenil
zavarovanje, ki je obvezno po tem zakonu.
1.odst. 5.l.: Zavarovalnica mora skleniti pogodbo o zavarovanju v skladu
z zakonom in zavarovalnimi pogoji, za zavarovanja v letalstvu pa tudi
skladno z Uredbo 785/2004/ES.
Zakon o gospodarskih javnih slubah
2.odst.1.l.: Z gospodarskimi javnimi slubami se zagotavljajo materialne
javne dobrine (v nadaljnjem besedilu: javne dobrine) kot proizvodi in
storitve, katerih trajno in nemoteno proizvajanje v javnem interesu
zagotavlja Republika Slovenija (v nadaljnjem besedilu: republika) oziroma
obina ali druga lokalna skupnost (v nadaljnjem besedilu: lokalna
skupnost) zaradi zadovoljevanja javnih potreb, kadar in kolikor jih ni
mogoe zagotavljati na trgu.

1.odst.2.l.: Gospodarske javne slube se doloijo z zakoni s podroja

energetike, prometa in zvez, komunalnega in vodnega gospodarstva in
gospodarjenja z drugimi vrstami naravnega bogastva, varstva okolja ter z
zakoni, ki urejajo druga podroja gospodarske infrastrukture.
16.l.(dolnost sklenitve pogodbe): V primeru kritve dolnosti sklenitve
pogodbe s strani izvajalca gospodarske javne slube, lahko uporabnik od
pristojnega organa republike ali lokalne skupnosti zahteva izdajo odlobe,
s katero naj ta odloi o njegovi pravici, za katero meni, da je krena, in
naloi izvajalcu ustrezno ravnanje.
Zakon o kmetijskih zemljiih
2.odst.17.l: Promet s kmetijskimi zemljii, gozdovi ali kmetijami tee po
postopku in na nain doloen s tem zakonom, e ni glede predkupne
pravice kmetijskih zemlji, gozdov in kmetij z drugim zakonom doloeno
drugae.
1.odst.23.l: Pri nakupu kmetijskega zemljia, gozda ali kmetije, e ni
glede kmetijskega zemljia, gozda ali kmetije z drugimi zakoni doloeno
drugae, lahko uveljavljajo predkupno pravico predkupni upravienci po
naslednjem vrstnem redu:
1. solastnik;
2. kmet, katerega zemljie, ki ga ima v lasti, meji na zemljie, ki je
naprodaj;
3. zakupnik zemljia, ki je naprodaj;
4. drug kmet;
5. kmetijska organizacija ali samostojni podjetnik posameznik, ki jima je
zemljie ali kmetija potrebna za opravljanje kmetijske oziroma gozdarske
dejavnosti;
6. Sklad kmetijskih zemlji in gozdov Republike Slovenije za Republiko
Slovenijo.
Obligacijski zakonik
1.odst. 512. l.: e je prodajalec prodal stvar in prenesel lastnino na
tretjega, ne da bi o tem obvestil predkupnega upravienca, in e je bila
tretjemu znana ali mu ni mogla ostati neznana predkupna pravica
upravienca, lahko ta v estih mesecih, teto od dne, ko je zvedel za
prodajno pogodbo, zahteva, da se pogodba razveljavi in stvar pod enakimi
pogoji proda njemu.

3.l. OZ (Prosto urejanje obligacijskih razmerij): Udeleenci prosto urejajo

obligacijska razmerja, ne smejo pa jih urejati v nasprotju z ustavo, s
prisilnimi predpisi ali z moralnimi naeli.
990. l. OZ: Z drubeno pogodbo se dve ali ve oseb zavee, da si bodo s
svojimi prispevki prizadevale dosei z zakonom dopustno skupni namen,
tako kot je doloeno s pogodbo.
741. l. OZ: (1) Gostinci se tejejo glede stvari, ki so jih gosti prinesli s
seboj, za shranjevalce in odgovarjajo, e stvari izginejo ali se pokodujejo,
za kodo v viini vrednosti stvari, vendar ne ve kot 50.000 tolarjev.
(2) Gostinci, ki gostom nudijo nastanitev, se tejejo glede stvari, ki so jih
gosti prinesli s seboj, za shranjevalce in odgovarjajo, e stvari izginejo ali
se pokodujejo, za kodo v viini vrednosti stvari, vendar ne ve kot
150.000 tolarjev.
(3) Ta odgovornost je izkljuena, e so bile stvari uniene ali pokodovane
zaradi okoliin, ki se jim ni bilo mogoe izogniti ali jih odvrniti, ali zaradi
kaknega vzroka v sami stvari, ali e so izginile ali bile pokodovane po
krivdi samega gosta ali pa po krivdi tistih, ki jih je gost pripeljal s seboj ali
so ga prili obiskat.
744.l. OZ: Nobenega pravnega uinka nimajo v gostinevih prostorih
izobeene izjave, s katerimi se v nasprotju z dolobami tega zakonika
izkljuuje, omejuje ali pogojuje njegova odgovornost za stvari, ki so jih
gosti prinesli s seboj.
746.l.OZ: Dolobe o gostinski hrambi se smiselno uporabljajo tudi za
bolninice, garae, eleznike spalnike, organizirana taborjenja ipd.
Zakon o zdravljenju neplodnosti in postopkih oploditve z
biomedicinsko pomojo (ZZNPOB)
7.l.: Do OBMP ni upraviena enska, ki namerava otroka po rojstvu
odplano ali neodplano prepustiti tretji osebi (nadomestno materinstvo).
1.odst. 10.l.: Ni dovoljeno dajati in sprejemati plailo ali kakrnekoli
druge koristi za darovane spolne celice. Pogodbe o tem so nine.
Predpostavke za veljavnost pravnih poslov
Oderuka pogodba -119.l. OZ
118.l. OZ (Oitno nesorazmerje vzajemnih dajatev)

Marko in Toma skleneta pogodbo, s katero se Marko zavee sezidati hio

na Marsu za Tomaa, slednji pa se zavee za opravljeno delo plaati
kupnino.
- pogodba ni veljavna
Obina Krneki je sklenila s Tomaem pogodbo o prodaji kulturnega
spomenika poleg njegove hie.
- pogodba ni veljavna
Marko ima doma zbirko koles. Odloi se, da bo eno prodal. S Tomaem
skleneta prodajno pogodbo, v kateri kot predmet prodaje doloita kolo, ne
navedeta pa katero.
- pogodba ni veljavna

35.l.OZ: Pogodba je nina, e je predmet obveznosti nemogo,

nedopusten, nedoloen ali nedololjiv.
37.l.OZ: Predmet obveznosti je nedopusten, e je v nasprotju z ustavo, s
prisilnimi predpisi ali z moralnimi naeli.
38.l.OZ: (1) Predmet obveznosti je dololjiv, e vsebuje pogodba
podatke, s katerimi ga je mogoe doloiti, ali e sta stranki prepustili
nekomu tretjemu, naj ga doloi.
(2) e ta tretji noe ali ne more doloiti predmeta obveznosti, je pogodba
nina.
Stanovanjski zakon (SZ 1)
1.odst.91.l.: (1) Najemna pogodba mora vsebovati vsaj:
opis stanovanja, lego, povrino, strukturo, komunalno opremljenost, leto
zgraditve ter nain uporabe stanovanja;
identifikacijsko oznako iz katastra stavb;
ime in priimek lastnika, davno tevilko lastnika, ime in priimek
najemnika in oseb, ki bodo skupaj z najemnikom uporabljale stanovanje;
odpovedne razloge, ki jih doloa 103. len tega zakona;
vrsto najema po kategorijah najemnih stanovanj;
dolobe o medsebojnih obveznostih pogodbenih strank pri uporabi in
vzdrevanju stanovanja ter skupnih delov stanovanjske stavbe ali
vestanovanjske stavbe;
viino najemnine ter nain in roke plaevanja;
nain plaevanja in obseg strokov, ki niso zajeti v najemnini in se
nanaajo na stroke za dobavljeno elektriko, vodo, daljinsko ogrevanje
stanovanj in podobno (individualni obratovalni stroki) ter stroki za
obratovanje skupnih delov stanovanjske ali vestanovanjske stavbe
(skupni obratovalni stroki);
dolobe o nainu uporabe stanovanja ter na kaken nain in v kaknih
asovnih razdobjih bo lastnik preverjal pravilno uporabo stanovanja;

 as trajanja najemnega razmerja, e se stanovanje oddaja za doloen

as;
nain predaje stanovanja.
4. odst. 84.l. SZ-1: Najemna in podnajemna pogodba se sklepata v pisni
obliki.
523.l.OZ: Pogodba o prodaji na obroke mora biti sestavljena v pisni
obliki.
2.odst.649. l. OZ.: Gradbena pogodba mora biti sklenjena v pisni obliki.
1.odst. 925. l. OZ: Zavarovalna pogodba je sklenjena, ko pogodbenika
podpieta zavarovalno polico ali potrdilo o kritju.
1.odst.19. l. ZKZ: Pravni posel odobri upravna enota.
1.odst.60. l. OZ: Nina je pogodba, v kateri je postavljen odloen ali
razvezen pogoj, ki je v nasprotju z ustavo, s prisilnimi predpisi ali z
moralnimi naeli.

vaje, 27.3.2014

Soupolos in Maus skleneta pogodbo, po kateri se Soupolos zavee da

bo plaal 2500 dolarjev, Maus pa se zavee da bo poskrbel da bo
Soupolosova ena zanosila z njim
Maus se je ve kot oitno trudil izpolniti pogodbo
naknadno zdravnik ugotovi, da je Maus sterilen
ne glede na trud, pogodba ne bi mogla biti izpolnjena Maus tega ni
vedel, prav tako tudi Soupolos ne
oba sta mislila, da je Maus sposoben spoeti otroka, ker je Maus imel
dva otroka, za katera pa se izkae, da nista Mausova
Soupolos tri Mausa zaradi kritve pogodbe in eli denar nazaj
Maus se brani s tem, da se s pogodbo ni zavezal k spoetju otroka,
temve k prizadevanju da bo do tega prilo
pogodba rezultata / obligacija rezultata (tipien primer prodajna
pogodba)
obligacija prizadevanja (tipien primer - mandatna pogodba)
ali je pogodba sploh veljavna?
pogodba ni v skladu z moralnimi naeli
jemlje dostojanstvo enski
pogodba je NINA
nina pogodba ne ustvarja nikakrnih pravnih posledic
nobena od strank nima obveznosti izpolniti pogodbe
e pa je katera izmed strank na podlagi nine pogodbe obveznosti
izpolnila, zato je nasprotna stranka dolna vrniti

1.odst. 86.l. OZ (Ninost): Pogodba, ki nasprotuje ustavi, prisilnim

predpisom ali moralnim naelom, je nina, e namen krenega pravila ne
odkazuje na kakno drugo sankcijo ali e zakon v posameznem primeru ne
predpisuje kaj drugega.
1.odst. 87.l. OZ: e je pogodba nina, mora vsaka pogodbena stranka
vrniti drugi vse, kar je prejela na podlagi take pogodbe; e to ni mogoe
ali e narava tistega, kar je bilo izpolnjeno, nasprotuje vrnitvi, pa mora
dati ustrezno denarno nadomestilo po cenah v asu, ko je izdana sodna
odloba, razen e zakon ne doloa kaj drugega.
- Maus tako mora vrniti denar Soupolosu
- nepoteni sta obe pogodbeni stranki glede narave pogodbe
2.odst. 87.l. OZ: e pa je pogodba nina zato, ker po svoji vsebini ali
namenu nasprotuje temeljnim moralnim naelom, lahko sodie v celoti ali
deloma zavrne zahtevek nepotene stranke za vrnitev tistega, kar je dala
drugi stranki; pri odloanju upoteva sodie potenost ene oziroma obeh
strank, ter pomen ogroenih interesov.
- sodie v takem primeru tobeni zahtevek ZAVRNE
NAELO VESTNOSTI IN POTENJA
1 odst. 5.l. OZ: Pri sklepanju obligacijskih razmerij in pri izvrevanju
pravic in izpolnjevanju obveznosti iz teh razmerij morajo udeleenci
spotovati naelo vestnosti in potenja.
245.l. OZ: Pri sklepanju obligacijskih razmerij in pri izvrevanju pravic in
izpolnjevanju obveznosti iz teh razmerij morajo udeleenci spotovati
naelo vestnosti in potenja.
505. l. OZ: e je predmet prodaje neka koliina po vrsti doloenih stvari,
pa ena stranka ne izpolni pravoasno svoje obveznosti, jih sme druga
stranka prodati oziroma kupiti zaradi kritja ter zahtevati razliko med
kupnino, ki je bila doloena v pogodbi, in kupnino pri kritni prodaji oziroma
kritnem kupu.
Prodaja oziroma kup zaradi kritja morata biti opravljena v primernem roku
in na primeren nain.
O nameravani prodaji oziroma nameravanem kupu mora upnik obvestiti
dolnika.
-

Upnik pridri dolnikov delovni stroj (vreden ve kot 1 milijon ) le

nekaj dni po zapadlosti denarne terjatve v viini 500
1.odst.261.l. OZ (Izvrevanje pridrne pravice): Upnik zapadle
terjatve, v igar rokah je kakna dolnikova stvar, jo ima pravico
pridrati, dokler mu ni plaana terjatev.
262.l. OZ (Izjeme): (1) Upnik nima pridrne pravice, e dolnik
zahteva vrnitev stvari, ki proti njegovi volji ni ve v njegovi posesti,

ali e dolnik zahteva vrnitev stvari, ki je bila izroena upniku v

hrambo ali na posodo.
(2) Upnik tudi ne more pridrati pooblastila, dobljenega od dolnika,
ne drugih dolnikovih listin, izkaznic, dopisov in drugih podobnih
stvari, kot tudi ne drugih stvari, ki jih ni mogoe dati na prodaj.
82.l. OZ: (1) Doloila pogodbe se uporabljajo tako, kot se glasijo.
(2) Pri razlagi spornih doloil se ni treba drati dobesednega pomena
uporabljenih izrazov, temve je treba iskati skupen namen pogodbenikov
in doloilo razumeti tako, kot ustreza naelom obligacijskega prava, ki so
doloena v tem zakoniku.
NAELO PREPOVEDI ZLORABE PRAVIC
7.l. OZ (Prepoved zlorabe pravic): (1)Pravice iz obligacijskih razmerij so
omejene z enakimi pravicami drugih. Izvrevati jih je treba v skladu s
temeljnimi naeli tega zakonika in z njihovim namenom.
(2)Udeleenci v obligacijskem razmerju se morajo pri izvrevanju svojih
pravic vzdrati ravnanja, s katerim bi bila oteena izpolnitev obveznosti
drugih udeleencev.
(3)Za navidezno izvrevanje pravice gre, e njen nosilec ravna z izkljunim
ali oitnim namenom, da drugemu koduje.
557. l. OZ: (1)S pogodbo o dosmrtnem preivljanju se pogodbenik
(preivljalec) zavee, da bo preivljal drugega pogodbenika ali koga
drugega (preivljanca), drugi pogodbenik pa izjavi, da mu zapua vse
premoenje ali del premoenja, ki obsega nepreminine in preminine, ki
so namenjene za rabo in uivanje nepreminin, s tem da je njihova
izroitev odloena do izroiteljeve smrti.
(3)Za pogodbe o dosmrtnem preivljanju se tejejo tudi pogodbe, s
katerimi se proti obljubi dediine dogovori skupnost ivljenja ali skupnost
premoenja, ali da bo en pogodbenik skrbel za drugega in ga varoval, mu
obdeloval posestvo in po njegovi smrti oskrbel pogreb, ali kaj drugega v
istem namenu.
561. l. OZ: (2) e ivita po pogodbi o dosmrtnem preivljanju
pogodbenika skupaj, pa se njuno razmerje tako omaje, da postane skupno
ivljenje neznosno, lahko vsaka stranka zahteva od sodia, da se
pogodba razvee.
(3) Vsaka stranka lahko zahteva, da se pogodba razvee, e druga stranka
ne izpolnjuje svojih obveznosti.

Sodba Vrhovnega sodia RS t. II Ips 698/2007 z dne 28.10.2010:

http://www.sodisce.si/znanje/sodna_praksa/vrhovno_sodisce_rs/201004081
5250128/
1.odst. 12. l. SPZ: Lastnik stvari oziroma imetnik druge stvarne pravice
je omejen z enakimi pravicami drugih. Lastninsko in druge stvarne pravice
je treba izvrevati v skladu s temeljnimi naeli tega zakona, z njihovim
namenom in z naravo stvari.
Primeri iz francoske sodne prakse
Lastnik zemljia je namenoma povzroal tak hrup, da je plail divjad
na sosedovem zemljiu. e bi hrup povzroala npr. motorna aga
pri senji drevesa, bi bila to zgolj obiajna in dovoljena imisija.
Lastnik stavbe je na svoji strehi postavil lani dimnik, da bi sosedu
zakril razgled.
Lastnik zemljia postavi na zemljiu naostrene konice zato, da bi
prepreil prelet zrakoplovov.
Zdravnik je v svojem stanovanju postavil rentgensko napravo za
zdravljenje bolnikov, ki je motila radijski sprejem soseda.
Sodba Okronega sodia iz Leskovca 1182/78 z dne 21.2.1979:
http://www.sodisce.si/znanje/sodna_praksa/search.php?q=sklep%20G
%2035/2010&database%5BSOVS%5D=SOVS&_submit=i%EF%BF%BD
%C3%A8i&showType=table&order=changeDate&direction=asc&page=0&
moreLikeThis=1&id=24420

vaje, 1.4.2014
SPOSOBNOSTI FIZINE OSEBE
PRIMER 1
Medtem, ko je bila ena nosea z njunim prvim otrokom, je mo umrl v
prometni nesrei. V zapuinski obravnavi, ki je bila izvedena, ko se je
otrok e rodil, je ena zatrjevala, da bi moral po oetu dedovati tudi otrok,
eprav ob oetovi smrti e ni bil rojen.
a) Ali naj dedujeta ena in otrok ali ena in stari pokojnega?
-

Nasciturus pro iam nato habetur, quotiens de commodis eius agitur

> kolikor gre za njegove pravice, se zarodek teje za e rojenega
2. odst. 125. l. ZD: Otrok, ki je e spoet ob uvedbi dedovanja,
velja za rojenega, e se rodi iv.
dedujeta ena in otrok

b) Ali lahko mati toi povzroitelja prometne nesree, v kateri je umrl oe,
v imenu nasciturusa na denarno odkodnino zaradi utrpljene
nepremoenjske kode?
Sklep, biva zvena skupna seja 15. in 16.10.1986, Poroilo VSS 2/86:
Pravina denarna odkodnina za duevne boleine otroka zaradi smrti
roditelja pomeni odkodnino tako za boleino ob sami vednosti za smrt,
kakor tudi za vse kasneje boleine, ki jih otrok trpi zaradi izgube roditelja
ljubezni, nego in pozornost, ki bi mu jo roditelj nudil, zato gre tudi otroku,
ki zaradi svoje starosti ni mogel obutiti boleine zaradi same smrti
roditelja, ker gre za odkodnino za enotno obliko nepremoenjske kode.
-

Denarno odkodnino za nepremoenjsko kodo se lahko zahteva, e

subjekt trpi. Zarodek oeta ni nikoli poznal, vendar bo trpel zaradi
izgube roditelja.

PRIMER 2
Janez je nekega dne sam odel v gore in se ni ve vrnil. Iskanje je bilo
neuspeno. Po estih letih je njegova ena, ki je elela pravno urediti

poloaj cele druine, sproila postopek za razglasitev moa za mrtvega.

Sodie je predlogu na podlagi vseh dostopnih indicev ugodilo. Izvedena je
bila zapuinska obravnava in uvedeno dedovanje. Janezova ena se je
nato znova poroila. Nekaj let kasneje pa se je Janez vrnil, reko, da je
izginil, ker je potreboval nekaj asa zase. Ko je videl, da je njegovo
premoenje razdeljeno, njegova ena pa poroena z drugim, je zgroen
zahteval, da se vzpostavi prejnje stanje, saj je on vendar iv. Kaj naj stori
sodie?
-

oseba izgubi pravno sposobnost s smrtjo

teav ni, kadar imamo truplo
e trupla ni, poznamo poseben postopek razglasitve pogreane
osebe za mrtvo sodie s posebnim postopkom, ki je urejen v
Zakonu o nepravdnem postopku razglasi pogreano osebo za mrtvo
82. len Zakona o nepravdnem postopku (ZNP):
Sodie razglasi za mrtvega:
1. pogreanca, e o njem v zadnjih petih letih ni nobenega poroila,
od njegovega rojstva pa je preteklo 70 let;
2. pogreanca, e o njem v zadnjih petih letih ni nobenega poroila,
pa je verjetno, da ni ve iv;
3. pogreanca, ki je izginil pri potopu ladje, prometni oziroma letalski
nesrei, poaru, povodnji, potresu ali v kakni drugi smrtni
nevarnosti, pa o njem v estih mesecih po prenehanju nevarnosti ni
nobenega poroila;
4. pogreanca, ki je izginil med vojno zaradi vojnih dogodkov, pa o
njem ni nobenega poroila eno leto po prenehanju bojevanja.
Roka iz 1. in 2. toke prvega odstavka tega lena se tejeta od
dneva, ko je bil po zadnjih poroilih pogreanec brez dvoma e iv;
e pa se ta dan ne da natanno dognati, se tejeta roka od konca
tistega meseca oziroma leta, v katerem je bil pogreanec po zadnjih
poroilih e iv.
izpodbojna domneva, da oseba ni preivela
sodie ko izda odlobo, e se le da, poskua im bolj doloiti dan,
po monosti uro, ki je ta oseba ni ve preivela (pomembno zaradi
dedovanja kdo koga preivi, e vmes preivi e kdo drug)
89. len ZNP: e se tisti, ki je razglaen za mrtvega, zglasi pri
sodiu, sodie preizkusi, ali je on tisti, ki je pogrean, nato pa brez
nadaljnjega postopka razveljavi svojo odlobo.
1. odst. 91. l. ZNP: e sodie ugotovi, da je pogreanec e iv ali
da je umrl kaken drug dan, kot velja po sklepu za dan njegove
smrti, razveljavi oziroma spremeni svoj sklep.
1. odst. 92. l. ZNP: Pravnomono odlobo o razveljavitvi ali
spremembi odlobe o razglasitvi za mrtvega polje sodie matiarju

in zapuinskemu sodiu, odlobo o razveljavitvi pa tudi

pristojnemu organu obinske skupnosti socialnega skrbstva.
-

premoenje Janez dobi nazaj, zakonska zveza pa z razglasitvijo

pogreanega za mrtvega dokonno preneha!

PRIMER 3
Jure dobi od babice 150 za 11. rojstni dan. Jure se darila zelo razveseli, saj
si eli kupiti novo kolo. Naslednji dan po pouku obie trgovino s kolesi in
za 150 kupi kolo. Prodajalec Juretu izroi kolo, ta pa mu izroi kupnino.
a) Ko pride Jure domov in kupljeno kolo ponosno pokae oetu, se ta
razjezi, saj se z nakupom ne strinja. Oe se s kolesom vrne v trgovino in
zahteva od prodajalca, da mu vrne Juretov denar. Ali je Juretov oe
upravien do vrnitve denarja?
-

Jure kot 11letnik ni poslovno sposoben, zato je posel, ki ga je sklenil

s prodajalcem, nien
Juretov oe je upravien do vrnitve denarja

b) Jure se z novim kolesom pripelje domov in ga pokae oetu. Oetu se

cena 150 glede na model in znamko kolesa zdi ugodna, zato njegov
nakup naknadno odobri. Ali je pravni posel zaradi naknadne odobritve
veljaven?
-

pravni posel zaradi ninosti ne more naknadno konvalidirati

Tudi darilna pogodba, ki jo sklene z babico ni veljavna, saj je obojestranska

in Jure ni poslovno sposoben. Babica je sklenila nien pravni posel, zato bi
lahko denar zahtevala nazaj.
PRIMER 5
17- letni Jure se je en mesec pred nastopom polnoletnosti intenzivno
pripravljal na vozniki izpit, saj je elel opraviti izpitno vonjo takoj po
nastopu polnoletnosti. V tem zadnjem mescu pred nastopom polnoletnosti
je pri prodajalcu avtomobilov videl ponudbo za drag avtomobil, ki mu je bil
zelo ve. Menil je, da je nakup ugoden, prav tako se mu je nakup zdel
smiseln, saj bo imel takoj po opravljenem voznikem izpitu na voljo svoj
avtomobil. S prodajalcem je zato sklenil lizing pogodbo, s katero se je
zavezal plaevati meseni obrok 600 za nadaljnjih 7 let. Starem o

sklenitvi pogodbe ne pove, saj meni, da bo zmogel sam kriti mesene

obroke lizing pogodbe.
a) Ali je Jure sklenil veljaven pravni posel?
-

gre za pomembneji pravni posel za katerega bi otrok med 15-18

letom potreboval soglasje starev
posel je izpodbojen veljaven, dokler ga ne kdo izpodbija

b) Jure porabi vse svoje prihranke e pri plailu prvih treh mesenih
obrokov, zato mora dva meseca po dopolnitvi polnoletnosti starem
povedati za nakup avtomobila in jih prositi za plailo obroka. Stari se zelo
razjezijo in takoj vloijo tobo, s katero izpodbijajo pravni posel med
Juretom in prodajalcem avtomobilov.
Ali bodo uspeli s tobo?
-

izpodbojni upravienec je Jure

do polnoletnosti tobo vloijo stari kot zakoniti zastopniki, ko pa Jure
enkrat postane polnoleten, pa funkcija zastopnika preneha, zato
stari tega ne morejo ve izpodbijati
Jure lahko sam izpodbija posel, saj tee 3 meseni rok izpodbijanja
po polnoletnosti
s tobo ne bi uspeli

c) Juretovi stari izvedo za nakup avtomobila naslednji dan po nakupu

(torej e preden je Jure postal polnoleten). Starem se nakup zdi ugoden,
zato pravni posel odobrijo. Kako je z veljavnostjo pravnega posla?
-

naknadna odobritev je mogoa

) Juretov sopogodbenik naslednji dan po sklenitvi pravnega posla ugotovi,

da je Jure mladoleten. Kaj lahko stori?
-

zakonitega zastopnika lahko pozove k odobritvi pravnega posla

od pogodbe lahko odstopi

42. l. OZ. : (1) Sopogodbenik poslovno nesposobne osebe, ki ni vedel za

njeno poslovno nesposobnost, lahko odstopi od pogodbe, ki jo je sklenil z
njo brez dovoljenja njenega zakonitega zastopnika.
(2) Enako pravico ima tudi sopogodbenik poslovno nesposobne osebe, ki
je vedel za njeno poslovno nesposobnost, pa ga je ta prevarala, e da
ima dovoljenje svojega zakonitega zastopnika.
(3) Ta pravica ugasne v tridesetih dneh potem, ko sopogodbenik zve za
poslovno nesposobnost druge stranke oziroma za to, da ta nima dovoljenja

zakonitega zastopnika, pa tudi prej, e zakoniti zastopnik odobri pogodbo,

preden iztee ta rok.
-

43 l. OZ. : (1) Sopogodbenik poslovno nesposobne osebe, ki je

sklenil z njo pogodbo brez dovoljenja njenega zakonitega
zastopnika, lahko zahteva od zakonitega zastopnika, naj se izree,
ali pogodbo odobrava ali ne.
(2) e se zakoniti zastopnik v tridesetih dneh od tega poziva ne
izree, da odobrava pogodbo, se teje, da je odobritev zavrnil.

PRIMER 6
16-letna A je elela zase in za otroka kupiti garsonjero, da bi tako zaela
samostojno ivljenje. Ko je njen sopogodbenik v potnem listu videl, da je
stara ele 16 let, posla z njo ni hotel skleniti, e da za tak posel ni
poslovno sposobna. A mu je povedala, da je mati in da mora na podlagi
roditeljske pravice skrbeti za otroka, kar ji daje tudi pravico sklepati pravne
posle, ki so za to potrebni, med drugim nakup primernega stanovanja.
Sopogodbenik je nato pristal na sklenitev pogodbe. ez en mesec so A-jini
stari izvedeli za pogodbo in jo na sodiu izpodbijali.
Ali bodo uspeni? Obrazloite!
-

pri sklenitvi zakonske zveze pridobi oseba polno poslovno

sposobnost v trenutku, ko je zveza sklenjena
zakonska zveza je sklenjena, ko pride do soglasja
poslovno sposobnost v primeru razveze pred polnoletnostjo oseba
obdri

z rojstvom oseba e ne pridobi polne poslovne sposobnosti,

potrebuje poseben postopek, CSD poda svoje mnenje in nato sodie
s sklepom podeli ali ne podeli polne poslovne sposobnosti

stari lahko izpodbijajo pogodbo, saj pogodba ni bila veljavno

sklenjena, ker sodie A ni podelilo polne poslovne sposobnosti

PRIMER 7
A je e nekaj let duevno bolan, kar pa ni vidno navzven. V mesecu maju
odnese na popravilo svojo rono uro ter v mesecu juniju v t.i. svetlem
trenutku podpie pogodbo za nakup avtomobila. Urar in prodajalec
avtomobilov ne opazita, da je A duevno bolan.

Ali je A sklenil veljavni pogodbi? Obrazloite!

-

ko oseba dopolni 18 let, se sklepa, da je oseba razsodna

razsodnost se lahko izpodbija, nerazsodnost mora dokazati oseba, ki
to izpodbija
pravni posel, e oseba v trenutku sklenitve pogodbe ni bila razsodna,
je nien
prva pogodba je nina, druga pa je veljavna

PRIMER 8
Oseba A, kateri je bila v celoti odvzeta poslovna sposobnost, sklene
prodajno pogodbo z B. Ob dnevu zapadlosti oseba A ne izpolni obveznosti
(izroitev kolesa), zato jo B toi. Skrbnik osebe A v sodnem postopku
zatrjuje, da pogodba ni veljavna saj je bila osebi A odvzeta poslovna
sposobnost in zato ne more sama sklepati pravnih poslov. Oseba B v
sodnem postopku s priami dokae, da je oseba A bila ob sklenitvi
pogodbe razsodna (imela svetel trenutek). Ali naj sodie ugodi
tobenemu zahtevku osebe B?
Obrazloite!
-

domneva nerazsodnosti postane neizpodbojna, ko enkrat sodie

izda odlobo o odvzemu poslovne sposobnosti
v tem primeru se torej ne da dokazovati svetlih trenutkov

PRIMER 9
Svojci osebe A podajo na sodie predlog za odvzem poslovne sposobnosti
osebi A. Na narok za glavno obravnavo pride tudi A, ki se eli sam
zagovarjati in opravljati procesna dejanja v postopku. Svojci temu
nasprotujejo z argumentom, da A zaradi duevne bolezni ni razsoden in
zato ne more sam opravljati procesnih dejanj. Ali naj sodie osebi A
omogoi samostojno opravljanje procesnih dejanj?
Obrazloite!
-

procesna sposobnost: sposobnost biti stranka, da samostojno in

veljavno opravlja procesna dejanja

PRIMER 10
C je star 40 let in mu je bila zaradi duevne bolezni z odlobo sodia
odvzeta poslovna sposobnost. Vse posle zanj opravlja stric, ki je njegov
zakoniti zastopnik. C nekega dne, ko ima svetli trenutek, napie
lastnorono oporoko in vse svoje premoenje zapusti najboljemu prijatelju
iz mladosti. Po smrti osebe C se njeni zakoniti dedii sklicujejo na
neveljavnost oporoke in pri tem navajajo, da C v trenutku pisanja oporoke
ni bil oporono sposoben, saj pri odvzemu poslovne sposobnosti velja
neizpodbojna domneva, da oseba ni razsodna.
Ali naj sodie v zapuinskem postopku premoenje osebe C razdeli v
skladu z oporoko ali pa naj dedujejo njeni zakoniti dedii?
-

mono je, da oseba ne bo imela poslovne sposobnosti, vendar bo

imela oporono sposobnost
- oporoka bo veljavna
- postopka za odvzem oporone in enitne sposobnosti ni
PRIMER 11
A (20 let) na tudentski spoznavni zabavi zauije velike koliine razlinih
alkoholnih pija. Na poti domov povzroi kodo na sosedovi hii. V sodnem
postopku A trdi, da za kodo ne odgovarja, ker je bil v asu pokodovanja
popolnoma pijan in se niesar ne spominja. Izvedenec medicinske stroke
ugotovi, da je imel A v asu pokodovanja v krvi toliko alkohola, da je
komaj preivel. V trenutku povzroitve kode se torej svojih dejanj ni
zavedal.
Ali A odkodninsko odgovarja za povzroeno kodo? Obrazloite!
136. len OZ: (1) Kdor zaradi motnje v duevnem razvoju, teave v
duevnem zdravju ali zaradi kaknega drugega vzroka ni zmoen razsojati,
ne odgovarja za kodo, ki jo povzroi drugemu.
(2) Kdor povzroi drugemu kodo v stanju prehodne nerazsodnosti, je
zanjo odgovoren, razen e dokae, da ni po svoji krivdi priel v takno
stanje.
(3) e je nekdo priel v takno stanje po tuji krivdi, odgovarja za kodo
tisti, ki ga je v tako stanje spravil.
-

A odkodninsko odgovarja, razen e dokae, da ga ja v to stanje

spravil nekdo drug (podtaknjena droga v pijai)

PRIMER 12

Osebi A je bila zaradi slabega duevnega zdravja s sodno odlobo v celoti

odvzeta poslovna sposobnost. Po odvzemu poslovne sposobnosti oseba A
ponoi pokoduje sosedov avtomobil. V sodnem postopku za povrnitev
kode izvedenec medicinske stroke ugotovi, da je A kljub slabemu
duevnemu zdravju sposoben razumeti prepoved povzroanja kode
drugim. V sodnem postopku skrbnik osebo A brani z argumentom, da je pri
osebah, ki jim je odvzeta poslovna sposobnost, domneva razsodnosti
neizpodbojna.
Ali bo sodie ugodilo zahtevku za povrnitev kode?
-

kljub temu, da so osebi A odvzeli poslovno sposobnost, e vedno

lahko ima razsodnost, ki se zahteva za deliktno sposobnost

vaje, 15.4.2014
PRAVNA OSEBA
PRIMER 1
Tone je v statusni obliki podjetnika (s.p.) opravljal vodointalaterska dela.
Posel je sprva dobro tekel, potem pa so se zaradi gospodarske krize
obutno zmanjala naroila. Tone zaradi zmanjanega tevila naroil in
plailne nediscipline dobaviteljem ni mogel plaati za dobavljeni material.
V izvrilnem postopku so upniki eleli posei tudi na Tonetovo zasebno
premoenje, torej na premoenje, ki ga ni uporabljal za namene
opravljanja pridobitne dejavnosti. Ali bodo upniki uspeli?
-

upniki bodo uspeli, Tone kot samostojni podjetnik nima statusa

pravne osebe, zato odgovarja z vsem svojim premoenjem
tudi premoenje, ki ga on pridobi v okviru opravljanja dejavnosti,
spada v njegovo zasebno premoenje
samostojni podjetnik in obrtnik NI ENAKO:
podjetnik se lahko, lahko pa tudi ne, ukvarja z obrtno dejavnostjo

obrtnik pa je oseba, ki se ukvarja z obrtno dejavnostjo in ima zato

dovoljenje obrtne zbornice
s.p. je le ena izmed oblik, preko katere bo nekdo opravljal obrtno
dejavnost
lastnost podjetnika je priznana z vpisom v poslovni register
Slovenije, ki ga vodi AJPES
vse kar on zaslui v okviru dejavnosti, se mu obdavi v obliki
dohodnine
ko opravi vpis v poslovni register, si mora ustvariti loen
transakcijski raun, z zaslukom, ki ga dobite na poslovni raun, pa
lahko prosto razpolagate (v d.o.o.-ju NE smete)
kot samostojni podjetnik ne potrebujete ustanovitvenega kapitala

ZGD-1
2. odst. 4. l.: Drube kot pravne osebe so lahko lastniki preminin in
nepreminin, lahko pridobivajo pravice in prevzemajo obveznosti ter lahko
toijo ali so toene.

SAMOSTOJNI PODJETNIK:
pravno-organizacijska oblika
fizina oseba, ki opravlja dejavnost
ni ustanovnega kapitala
samostojni podjetnik za posle
odgovarja s svojim premoenjem
progresivna obdavitev, ki velja za
s.p. ni primerna za velike dobike
enostavno/dvostavno knjigovodstvo
ali normirani odhodki
dobiek je plaa, podjetnik lahko s
sredstvi na raunu prosto razpolaga
ker je dobiek plaa, se ne teje kot
stroek, v stroke gredo prispevki
s.p. velja za nekoliko manj
kredibilno obliko podjetja

DRUBA Z OMEJENO
ODGOVORNOSTJO: pravna oseba
ustanovni kapital znaa 7500
loenost premoenja, drubeniki
odgovarjajo samo s svojim deleem
v drubi
primerna oblika za veje dobike
(enotna davna stopnja za pravne
osebe)
dvostavno knjigovodstvo ali
normirani odhodki
denarna sredstva na raunu so
last podjetja, dobiek se obdavi
po ZDDPO-2
plaa oziroma plae so stroek
veja kredibilnost podjetja pri
poslovanju, veja podjetja navadno

niso s.p.

PRIMER 2
Prijatelji A, B in C (vsi poslovno sposobni) so se odloili, da bodo izdelovali
manje olne in jih prodajali. Na ustanovnem zboru so sprejeli sklep o
ustanovitvi drutva, temeljni akt drutva ter izvolili zastopnika drutva.
Temeljni akt drutva je vseboval vse sestavine, ki jih zahteva Zakon o
drutvih. Drutvu so dali ime Klub izdelovalcev olnov. A, B in C so vloili
zahtevo za registracijo na upravno enoto, na obmoju katere je predviden
sede drutva.
Ali so A, B in C ravnali pravilno? Obrazloite!
Zakon o drutvih:
1.odst. 8. l.: Drutvo lahko ustanovijo najmanj tri poslovno sposobne
fizine osebe oziroma pravne osebe.
3.odst. 8. l.: Ustanovitelji na ustanovnem zboru sprejmejo sklep o
ustanovitvi in temeljni akt drutva ter izvolijo zastopnika drutva.
2.odst. 10.l.: e zakon ne doloa drugae, mora ime drutva vsebovati
besedo drutvo, zdruenje ali klub. Iz imena drutva mora biti razvidna
dejavnost drutva. Ime drutva ima lahko tudi dodatek, ki drutvo
podrobneje oznauje.
1.odst. 17.l.: Za registracijo drutev in podrunic, pisarn ali drugih
teritorialnih enot (v nadaljnjem besedilu: podrunica) tujih drutev je
pristojna upravna enota, na obmoju katere je sede drutva oziroma
sede podrunice tujega drutva v Republiki Sloveniji (v nadaljevanju:
pristojni organ).
3.odst. 1.l.: Namen ustanovitve in delovanja drutva ni pridobivanje
dobika. Preseke prihodkov nad odhodki iz vseh dejavnosti in drugih virov
drutvo trajno namenja za uresnievanje svojega namena in ciljev in jih ne
deli med lane.
Zakon o gospodarskih drubah:
1. odst. 3.l.: Po tem zakonu je gospodarska druba pravna oseba, ki na
trgu samostojno opravlja pridobitno dejavnost kot svojo izkljuno
dejavnost.
2. odst. 3.l. : Pridobitna dejavnost po tem zakonu je vsaka dejavnost, ki
se opravlja na trgu zaradi pridobivanja dobika.

naelo tipske prisile ( numerus clausus pravnih oseb):

lahko izberete zgolj tiste oblike pravnih oseb, ki jih zakonodaja

predvideva
obliko pravne osebe lahko uporabite le za tiste namene, za katere je
z zakonom predvidena
niso ravnali pravilno

PRIMER 3
Prijatelji A, B in C so se odloili, da bodo izdelovali elektrine skuterje.
Sklenili so, da bodo ustanovili drubo z omejeno odgovornostjo. Pri notarju
so podpisali drubeno pogodbo, ki je bila sklenjena v obliki notarskega
zapisa. Skrajana firma drube se je glasila Elektrina vozila d.o.o..
Drubena pogodba je vsebovala vse sestavine, ki jih zahteva Zakon o
gospodarskih drubah. Osnovni kapital drube je 12000; vsak drubenik
je prispeval 4000. Drubeniki so za direktorja drube soglasno izbrali C.
a) Ali lahko druba Elektrina vozila d.o.o. e naslednji dan po sklenitvi
drubene pogodbe nastopa v pravnem prometu?
-

pravna oseba nastane ele z vpisom v ustrezni register

ele od vpisa naprej ima pravna oseba pravno sposobnost
v pravnem prometu ne more nastopati

b) Ali lahko C kot direktor drube naslednji dan po podpisu pogodbe v

imenu drube Elektrina vozila d.o.o. sklene pogodbo z dobaviteljem
akumulatorjev? Obrazloite!
Zakon o gospodarskih drubah:
3. odst. 5. l.: e kdo pred vpisom drube v register nastopa v njenem
imenu, je odgovoren osebno z vsem svojim premoenjem; e je teh oseb
ve, so odgovorne solidarno.
4. odst. 5. l: e pri takem nastopanju drubeniki pridobijo kakne
pravice, jih morajo po vpisu drube v register prenesti na drubo, razen e
druba nasprotuje prevzemu.

PRIMER 4
Prijateljici A in B sta med sprehodom mimo fakultete ugotovili, da bi lahko
veliko zasluili z odprtjem fotokopirnice poleg fakultete, saj v bliini ni bilo
e nobene. V ta namen sta ustanovili drubo z omejeno odgovornostjo. V

drubeni pogodbi sta zapisali, da je dejavnost drube fotokopiranje, tisk,

vezava in oblikovanje dokumentov. Skrajana firma drube se je glasila
Kopija d.o.o. Prvih nekaj mesecev sta imeli veliko prometa, kasneje pa je
promet drastino upadel, saj sta prenehali s kopiranjem knjig. Izpad
dohodka sta eleli nadomestiti s prodajo usnjene galanterije (evlji,
torbice). Drubene pogodbe nista spremenili.
Ali je veljavna prodajna pogodba med drubo Kopija d.o.o. in kupcem?
Obrazloite!
-

primer se nanaa na pravno sposobnost pravne osebe

pravna sposobnost pri fizinih osebah ni omejena in je enaka za vse,
pri pravnih osebah pa je pravna sposobnost omejena
ultra vires teorija: se ukvarja z veljavnostjo pravnih poslov, s
katerimi pravna oseba prekorai svojo dejavnost

Zakon o gospodarskih drubah:

3. odst. 6. l.: Drube smejo opravljati gospodarske posle le v okviru
dejavnosti, doloene v statutu ali drubeni pogodbi.
5.odst.6.l. : Pravni posli, ki jih sklene druba s tretjimi osebami in s
katerimi prekorai dejavnost doloeno v statutu ali drubeni pogodbi ali
sicer dovoljene posle, so veljavni, razen e je tretja oseba vedela ali
morala vedeti za prekoraitev. Navedba dejavnosti v statutu ali drubeni
pogodbi e ne pomeni, da je tretja oseba vedela ali bi morala vedeti za
prekoraitev.
PRIMER 5
Delnika druba D je smela po statutu drube opravljati vse dejavnosti, ki
se nanaajo na izdelavo pralnih prakov (torej nabava surovin, predelava,
pakiranje itd.). Zaradi preselitve v novo proizvodno halo je druba D
prejnjo halo oddala v najem osebi A. Oseba A je vedela, da druba D
dejavnosti oddajanja nepreminin nima zapisane v statutu.
Ali je najemna pogodba veljavna? Obrazloite!
-

najemna pogodba je veljavna

Zakon o gospodarskih drubah:

3.odst.6.l.: Drube smejo opravljati gospodarske posle le v okviru
dejavnosti, doloene v statutu ali drubeni pogodbi.
4.odst.6.l.: Ne glede na prejnji odstavek sme druba opravljati tudi vse
druge posle, potrebne za njen obstoj in opravljanje dejavnosti, ne
pomenijo pa neposrednega opravljanja dejavnosti.

5.odst.6.l: Pravni posli, ki jih sklene druba s tretjimi osebami in s

katerimi prekorai dejavnost, doloeno v statutu ali drubeni pogodbi ali
sicer dovoljene posle, so veljavni, razen e je tretja oseba vedela ali bi
morala vedeti za prekoraitev. Navedba dejavnosti v statutu ali drubeni
pogodbi e ne pomeni, da je tretja oseba vedela ali bi morala vedeti za
prekoraitev.
PRIMER 6
A in B sta se odloila, da bosta pridelovala bioloko zelenjavo. V ta namen
sta ustanovila drubo z neomejeno odgovornostjo. V drubo sta skupaj
vloila 5000, s katerimi sta na raun drube kupila osnovne pripomoke
za pridelavo zelenjave. Za nabavo manjega traktorja nista imela denarja,
zato sta se z dobaviteljem dogovorila, da bo druba kupnino poravnala v
roku enega leta, ko bi njuna proizvodnja in prodaja obrodili sadove. Ob
koncu poslovnega leta dobavitelj ni prejel dogovorjene kupnine.
a) Dobavitelj je zahteval plailo kupnine od B-ja, saj je zaradi dobrega
premoenjskega stanja B-ja raunal na uspeno izterjavo dolgovanega
denarja. Ali je dobavitelj ravnal pravilno? Obrazloite!
-

velja t.i. naelo popolne odgovornosti

poleg drube odgovarjajo za obveznosti tudi njeni lani
osebne in kapitalske
dobavitelj ni ravnal pravilno, najprej bi moral zahtevati izpolnitev
obveznosti od drube, ele potem se obrne na drubenike, ki potem
odgovarjajo solidarno

b) Dobavitelj od drube s pisnim pozivom zahteva plailo dogovorjene

kupnine. Druba kupnine kljub pisnemu pozivu ne plaa, zato dobavitelj
zahteva plailo od B. B plailo zavrne z argumentom, da dobavitelj e ni
toil drube in poskual dobiti plailo v izvrilnem postopku.
Ali ima B prav?
Zakon o gospodarskih drubah:
1.odst. 100.l. ZGD-1: Za obveznosti drube so upnikom subsidiarno
odgovorni vsi drubeniki z vsem svojim premoenjem. e druba upniku
na njegovo pisno zahtevo ne izpolni obveznosti, so odgovorni vsi
drubeniki solidarno.

vaje, 22.4.2014

PRIMER 7
A je sam ustanovil drubo z omejeno odgovornostjo. Osnovni kapital
20000 je zagotovil s pomojo lastnih prihrankov na banki in osebnim
avtomobilom. Drugega avtomobila ni imel, zato je drubinega uporabljal
tudi za zasebne namene. Zaradi te rabe se je vrednost avtomobila hitreje
zniala. Ali edini drubenik drube z omejeno odgovornostjo lahko tako
ravna? Ali Vas prepria argument, da je druba v njegovi izkljuni lasti,
zato je s takim ravnanjem okodoval le svoje premoenje? Obrazloite!
-

pri D.n.o kot K.d. imate vedno najmanj 2 drubenika

kapitalske drube pa so lahko enoosebne
v delniki drubi je najmanji kapital 25000
ve kot je osnovnega kapitala, vejo boniteto ima d.o.o.

likvidacija - pravna oseba se likvidira takrat kadar ima dovolj premoenja

za poplailo vseh upnikov.
-

s takim ravnanjem ne okoduje le sebe, temve tudi upnike

s premoenjem drube, eprav je on edini imetnik delea v tej
drubi, NE SME razpolagati kot s svojim
ne moremo rei, da je nekdo lastnik ali solastnik drube, ker oseba je
zgolj imetnik delea drube; druba je samostojna oseba

SKLENITEV IN OBLIKA POGODBE

PRIMER 1 1. varianta
Ana na kolesarskem maratonu vpraa Jerco, e kupi njeno kolo. Jerca takoj
odgovori: kupim. Ali je prodajna pogodba sklenjena? Obrazloite!
-

ne, ker manjka ena od bistvenih sestavin prodajne pogodbe

pri prodajni pogodbi sta bistveni sestavini predmet in kupnina

15. l. OZ (Kdaj je pogodba sklenjena): Pogodba je sklenjena, ko se

pogodbeni stranki sporazumeta o njenih bistvenih sestavinah.
1. odst. 435. l. OZ

PRIMER 1 2. varianta
Ana na kolesarskem maratonu vpraa Jerco, e kupi njeno kolo. Dogovorita
se za ceno 400, nakar Jerca ree kupim. Po maratonu Ana vpraa Jerco,

kdaj ji bo izroila kupnino. Jerca pa ji odgovori, da nista podpisali

nobenega papirja in zato pogodba ni bila sklenjena. Ima Jerca prav?
Obrazloite!
-

velja t.i. naelo konsenzualnosti (neformalnosti), kar pomeni, da se

za sklenitev pravnega posla ne zahteva posebna oblika, razen kadar
zakon tako doloa

1.odst.51. l. OZ (Neoblinost pogodbe): Za sklenitev pogodbe se ne

zahteva nikakrna oblika, razen e zakon drugae doloa.
496. l. OZ (as in kraj plaila): (1) Kupec mora plaati kupnino ob asu in
v kraju, ki sta doloena v pogodbi.
(2) e ni dogovorjeno ali obiajno drugae, je treba kupnino plaati ob
izroitvi v kraju, kjer se izroa stvar.
-

forma ad valorem: veljavnost posla

forma ad probationem

pisno obliko lahko doloa zakon ali se stranki sami dogovorita, da bo

pogodba med njima veljavna le, e bo sklenjena v pisni obliki
primer: e je darilo izroeno obdarjencu takoj, darilna pogodba ni
nujna v pisni obliki.
e pa je izroeno naknadno, pa je.
naturalna obveznost

kadar je kot oblika predviden notarski zapis, teorija o realizaciji ne

velja

PRIMER 2
Janez se je prvi udeleil drabe vin v eni od vinskih kleti. Tekom drabe je
ugotovil, da ga tovrstno kupovanje vin ne zanima, zato si je iz dolgasa
zael ogledovati udeleence drabe. Ko je pogledal proti vhodnim vratom,
je zagledal starega znanca, ki ga e dolgo ni videl. V pozdrav je dvignil
roko, pri emer se pa je preslial, da je ravno v tistem trenutku draitelj
vpraal, e kdo ponudi ve. Draitelj je Janezov dvig roke razumel kot vijo
ponudbo. Ker nihe ni ponudil ve, je draitelj z lesenim kladivom udaril po
mizi in Janeza razglasil za kupca 500l rdeega vina za 1500. Po koncu
drabe je Janez obrazloil draitelju, da je zgolj pozdravil starega znanca.
Je Janez dolan plaati 1500?
-

do soglasja volj pride na podlagi ponudbe in sprejetja ponudbe:

ponudba je doloeni osebi dan predlog za sklenitev pogodbe, ki

vsebuje vse bistvene sestavine te pogodbe in z njenim sprejemom

pride do sklenitve pogodbe
ponudba je trdna: ponudnik je ne more umaknit
pravna narava pogodbe: enostranski pravni posel pravni uinki
nastanejo e z izjavo volje
izjava volje ima dva elementa: notranjega (notranja volja) in
zunanjega (zunanji izraz volje; ali vi navzven dajete vtis, da elite
skleniti pogodbo)
v tem primeru bomo voljo presojali objektivno: Janez se je dolan
ravnati po pravilih, ki potekajo na drabi je dolan plaati
draitelj da zgolj vabilo k ponudbi, udeleenci pa nato ponudbo on
pa najvijo ponudbo sprejme

18.l.OZ.: Volja za sklenitev pogodbe se lahko izjavi z besedami, z

obiajnimi znaki ali z druganim ravnanjem, iz katerega se da zanesljivo
sklepati, da obstoji.
Izjava volje mora biti svobodna in resna.
22.l.OZ.: Ponudba je doloeni osebi dan predlog za sklenitev pogodbe, ki
vsebuje vse bistvene sestavine pogodbe, tako da bi se z njegovim
sprejemom pogodba lahko sklenila.
e sta pogodbeni stranki po doseenem soglasju o bistvenih sestavinah
pogodbe pustili kakne stranske toke za kasneje, se teje pogodba za
sklenjeno, stranske toke pa uredi, e sama pogodbenika ne doseeta
soglasja o njih, sodie, ki pri tem upoteva prejnja pogajanja, prakso
vzpostavljeno med strankama in obiaje.
Predlog naslovljen nedoloenemu tevilu oseb, ki vsebuje vse bistvene
sestavine, se teje kot vabilo k dajanju ponudb, e iz okoliin ne izhaja
drugae.
28.l.OZ: Ponudba je sprejeta, ko ponudnik prejme izjavo naslovnika, da
sprejema ponudbo.
Ponudba je sprejeta tudi, e naslovnik polje stvar ali plaa ceno ali e
stori kaj drugega, kar na podlagi ponudbe, prakse, vzpostavljene med
strankama ali obiaja lahko teje za izjavo o sprejemu. Sprejem uinkuje v
trenutku, ko je bilo dejanje storjeno, e je bilo storjeno v rokih, ko ponudba
e vee.
Sprejem ponudbe se lahko umakne, e ponudnik prejme izjavo o umiku
pred izjavo o sprejemu ali soasno z njo.

PRIMER 3
Maja in Petra sta se odloili, da se bosta udeleili amaterskega turnirja v
tenisu. Maja je Petri obljubila, da jo bo tisti dan z avtom prila iskat. Na dan
turnirja se je Maji pokvarila budilka, zato je zaspala. Zaradi asovne stiske
je oddrvela na turnir in pozabila, da bi morala spotoma pobrati e Petro
Petra je Majo pol ure akala pred blokom, nato pa poklicala taksi.
Lahko Petra od Maje zahteva povrnitev strokov za prevoz s taksijem?
-

pogodba ni bila sklenjena, ker ni bilo volje k sklenitvi pogodbe ,

gre za obljubo iz ustreljivosti
nasprotna stranka ve, da obstaja monost, da ta obljuba ne bo
izpolnjena
Petra ne more zahtevati povrnitve strokov

PRIMER 4
Trgovina Tehnika je s poiljanjem katalogov na dom oglaevala razprodajo
prenosnih raunalnikov Dell XPS Studio. Do razprodaje zalog iz leta 2010 je
bila cena zniana za 40%. Veino raunalnikov so kupci pokupili v
dopoldanskem asu prvega dne razprodaje. Damjan je priel v trgovino
popoldan in vzel s police zadnji prenosnik po akcijski ceni. Ves navduen je
odhitel na blagajno, kjer je od veselja blagajniarki rekel sem pa imel
sreo, a ne. Takrat se je blagajniarka spomnila, da jo je dopoldan
poklicala prijateljica in jo prosila, da enega od prenosnikov v akciji da za
njo na stran. Blagajniarka tega ni storila, saj je na telefonski klic
popolnoma pozabila. Prenosnika Damjanu zato ni hotela zaraunati. Kljub
temu je Damjan vztrajal pri nakupu prenosnika po akcijski ceni. Ali mora
blagajniarka zaraunati in izroiti raunalnik Damjanu?
Obrazloite!
1. odst. 24. l. OZ (Katalogi in oglasi): Poslani katalogi, ceniki, tarife in
druga obvestila ter oglasi v tisku, z letaki, po radiu, televiziji ali kako
drugae niso ponudbe za sklenitev pogodbe, temve samo vabila k
ponudbi pod objavljenimi pogoji.
23. l. OZ
-

sprejem ponudbe izrazite s tem, da predmet predloite blagajniarki

blagajniarka mora izroiti raunalnik Damjanu

vaje, 29.4.2014
PRIMER 5
Borisa je ena poslala v trgovino po svee meso. Boris se je takoj odpravil
v najblijo samopostreno trgovino. Mesar je odrezal tri svinjske
zarebrnice, jih stehtal, zapakiral in izroil Borisu. Boris je nato odel na
blagajno, kjer je meso poloil na tekoi trak. Blagajniarka mu je izstavila
raun, ki ga je Boris poravnal z gotovino. Po plailu je meso dal v plastino
vreko in odnesel domov.
Kdaj je bila sklenjena prodajna pogodba? Obrazloite!
-

razlika med prejnjim in tem primerom je, da je tukaj blago

individualizirano za tono doloenega kupca in zato je pogodba
sklenjena e prej in sicer, ko mesar odmeri in odree meso Borisu

PRIMER 6
Bojan se v prostem asu zelo rad ukvarja s kmetovanjem. Pridelane izdelke
nato v manjem obsegu proda sovaanom. Klemen nekega dne pozvoni
pri Bojanu in mu ree: Rad bi kupil 5kg krompirja za 1 po kg. Bojan mu
odgovori:
a) Sprejemam tvojo ponudbo, vendar za ceno 1,2e po kg.
b) Sprejemam tvojo ponudbo, vendar za ceno 0,8 po kg.
c) Sprejemam tvojo ponudbo, vendar ti krompirja ne bom mogel izroiti v
vrei za krompir, ker jih nimam ve na zalogi.
Za vsakega od primerov napiite, ali je prilo do sklenitve pogodbe in svoj
odgovor obrazloite!
- do volje da nasprotna stranka zgolj izrazi sprejem
- vse kar je bistvenega je e v pogodbi
a), b) 29.l. OZ (Sprejem ponudbe s predlogom naj se spremeni)
1. odst.: e odgovor na ponudbo izraa sprejem, hkrati pa predlaga, naj
se v neem spremeni ali dopolni, se teje, da je naslovnik ponudbo zavrnil
in sam dal drugo ponudbo svojemu prejnjemu ponudniku.
a) B je zavrnil ponudbo, vendar je ponudil novo
b) je bila sklenjena e je pripravljen kupiti po neki ceni, je verjetno
pripravljen kupiti tudi po niji ceni.
c) 29. l. OZ

2. odst.:
3. odst.:
c) Vree se nanaajo na nebistveno sestavino pogodbe. Bistveni sta le
cena in predmet. Pogodba je sklenjena.
PRIMER 8
Zaloba Knjini molj podjetju Pravno svetovanje d.o.o. po poti polje izvod
svoje najnoveje revije Pravni nasveti. Reviji je bil priloen dopis zalobe s
klavzulo, da bo molk podjetja oz. dejstvo, da ponudbe niso takoj zavrnili ali
poslane revije v doloenem roku poslali nazaj, veljaj za sprejem ponudbe
za enoletno naronino na revijo.
a) Pravno svetovanje d.o.o. na ponudbo ni odgovorilo.
Ali je pogodba sklenjena? Obrazloite!
1. odst. 30. l. OZ: e naslovnik moli, to ne pomeni, da sprejema
ponudbo.
2. odst. 30. l. OZ: Brez uinka je doloilo v ponudbi, da bosta molk
naslovnika ali kakna druga njegova opustitev (npr., e ne zavrne ponudbe
v doloenem roku ali e poslane stvari, za katero mu je dana ponudba, ne
vrne v doloenem asu) veljala za sprejem ponudbe.
b) Ali je odgovor pod a) drugaen, e direktor podjetja Pravno svetovanje
d.o.o. poslano revijo prebere in si v reviji podrta pomembne ugotovitve
avtorjev prispevkov? Obrazloite!
2. odst. 28. l. OZ: Ponudba je sprejeta tudi, e naslovnik polje stvar ali
plaa ceno ali e stori kaj drugega, kar na podlagi ponudbe, prakse,
vzpostavljene med strankama ali obiaja lahko teje za izjavo o sprejemu.
Sprejem uinkuje v trenutku, ko je bilo dejanje storjeno, e je bilo storjeno
v rokih, ko ponudba e vee.
-

ponudbo je na konkludenten nain sprejel

zakon ne pravi ni v zvezi s tem, kaj naredi s predmetom ( ni
dolnosti, da vrne, ni pa tudi, da je tvoja)

c) Ali je odgovor pod a) drugaen, e sta zaloba in podjetje v stalni

poslovni zvezi, npr. e ima podjetje pri zalobi e naroeno katero drugo
revijo? Obrazloite!
3. odst. 30. l. OZ: Vendar se v primeru, ko je naslovnik glede doloenega
blaga v stalni poslovni zvezi s ponudnikom, teje da je sprejel ponudbo, ki
se nanaa na takno blago, e je ni takoj ali v danem roku zavrnil.

d) Ali je odgovor na vpraanje pod a) in b) drugaen, e zaloba revijo

polje potroniku namesto podjetju?
45. l. ZVPot (ZVPot-C, 2007): Nenaroene ponudbe blaga ali storitve, ki
pozivajo potronika k takojnjemu ali odloenemu plailu, niso dovoljene.
Potronik nima nikakrnih obveznosti v primeru nenaroene ponudbe
blaga ali storitve. e potronik na ponudbo ne odgovori, se ne teje, da
ponudbo sprejema.
45. l. ZVPot (UPB, 2004): e podjetje z namenom skleniti prodajno
pogodbo polje potroniku blago, ki ga ta ni naroil, se takna poiljka
blaga teje za reklamno darilo.
PRIMER 9
an se je odloil, da bo stvari, ki jih ve ne uporablja, prodal na garani
prodaji. Na garana vrata je obesil velik napis prodaja starih stvari. Pred
garao je postavil mizo in nanjo naloil stvari. Na vsako stvar je nalepil
listek z ceno, med drugim tudi na stensko uro za 30. Ni priakoval, da se
bodo kupci takoj pojavili, zato se je odloil, da bo poklical urarja, ki mu je
povedal, da je stenska ura veliko ve. Ko je prekinil telefonski klic z
urarjem, ga je e akal kupec, ki eli uro za 30 kupiti.Kupcev ni takoj
priakoval, zato je odel v hio in poklical prijatelja urarja. Tekom
telefonskega pogovora je ugotovil, da bi uro lahko prodal za 20 draje.
Odhitel je iz hie, z namenom, da popravi ceno, vendar ga je tam nekdo e
akal z uro v naroju, ki mu je takoj rekel vzamem.
A mu je an dolan uro prodati po tej ceni?
23. l. OZ (Razstavljanje blaga): Razstavljanje blaga z oznaitvijo cene se
teje za ponudbo, e ne izhaja iz okoliin primera ali iz obiajev kaj
drugega.
PRIMER 10
Matej ima v centru Ljubljane najeto garsonjero. Z lastnico Metko sta
podpisala najemno pogodbo, ki vsebuje vse s SZ-1 zahtevane sestavine.
Metka nekega dne dobi razglednico z morja, na kateri je s flomastrom
napisano: Spotovana gospa Metka, sporoam Vam, da se bom z
31.7.2010 odselil. S spotovanjem. Ali je najemna pogodba pravilno
odpovedana? Obrazloite!
(Predpostavka: Matej je pri doloitvi datuma izselitve spotoval zakonsko
predvideni odpovedni rok.)

84. l. SZ-1 (oddaja stanovanja v najem)

1. odst.
4. odst.
102. l. SZ-1 (odpoved najemne pogodbe s strani najemnika)
-

s pisno obliko imamo v mislih kakrenkoli nosilec besedila, na

katerega je mogoe nekaj s rkami zapisati in potem to besedilo tudi
ohraniti (tudi kot v naem primeru razglednica)
ko pa zakon doloa pisno obliko, ta poleg nosilca nujno vkljuuje
podpis
v tem primeru zato pogodba ni pravilno odpovedana, saj ni podpisa

PRIMER 11
Enako dejansko stanje kot v 10. primeru. Matej se je podpisal na
razglednico, vendar neitljivo. Ali je najemna pogodba pravilno
odpovedana? Obrazloite!
Vrhovno sodie RS, opr. t. II Ips 657/96
Pisna oblika pomeni, da je pogodba zapisana in podpisana. Sodna
praksa tolerira tudi neitljiv podpis, e je le mogoe ugotoviti, kdo
ga je naredil oz. igav je, kakor tudi psevdonim oz. drug, zgolj za
doloeno osebo znan nain podpisovanja. Namen podpisa je
namre le identifikacija podpisnika.

NAPAKE VOLJE
PRIMER 1
Tadej eli prodati avto, zato vpraa Andreja, e ga bo kupil. Andrej takoj
pritrdi, eprav ga dejansko ne eli kupiti (Tadeju tega ne pove). Ali lahko
Tadej zahteva kupnino za avto?
-

ja, ker gre za miselni pridrek

napake volje: nesoglasje med voljo in izjavo. Lahko je zavestno ali
nezavedno.

PRIMER 2

Sabina in Darja se dogovorita, da bo Sabina prodala Darji doloeno

nepreminino za 100.000. V pisno prodajno pogodbo zapieta nijo ceno
(50. 000). Katera izmed spodnjih trditev je pravilna? Obrazloite!
a) Sklenjena je prodajna pogodba, po kateri je Darja dolna plaati
100.000 kupnine;
b) Sklenjena je prodajna pogodba, po kateri je Darja dolna plaati
50.000 kupnine;
c) Ni prilo do sklenitve pogodbe.
-

pogodba za nepreminine mora biti v pisni obliki

to je primer simuliranega pravnega posla oz. navidezna pravna
pogodba
simuliran pravni posel med pravnima strankama nima pravnih
uinkov, e pa ta pogodba prikriva kakno drugo pogodbo, e
izpolnjuje pogoje, ki se zahtevajo za njeno pravno veljavo
njun prikriti posel ni v pisni obliki, zato tudi ta ne velja

50. l. OZ (Navidezna pogodba)

52. l. OZ (Oblika pogodbe o prenosu nepreminin)
vaje, 9.5.2014
PRIMER 3
Mira v ali ree Gloriji, da lahko za 300 na mesec uporablja njen BMW M5.
Glorija ponudbo vzame resno in seveda takoj privoli. Takoj poklie podjetje,
ki se ukvarja z dajanjem vozil v najem in odpove najem njihovega
avtomobila. Mira slii Glorijo, kako odpove najem avtomobila, vendar
moli.
Ali je nastalo pravno razmerje med Miro in Glorijo? e je, kakno?
-

stranka izjavi nekaj kar ne misli resno in verjame, da bo nasprotna

stranka to izjavo tudi sprejela kot tako
Mira opazi, da Glorija o izjavi ne razmilja kot o ali, vendar ne ree
ni mentalna rezervacija
pogodba je nastala
razmerje ne bi nastalo, e bi bilo iz okoliin razvidno, da je bilo
miljeno v ali (npr. primeri pri predavanju, gledalika igra..)

PRIMER 4
Botjan eli kupiti svenik po najniji moni ceni. Meni, da je ponudba
Matjaa za 20 najugodneja, zato z njim sklene prodajno pogodbo.

Kasneje opazi v trgovini enak svenik za 15. Lahko Botjan izpodbija

pogodbo?
Obrazloite!
46. len OZ (Bistvena zmota): Zmota je bistvena, e se nanaa na
bistvene lastnosti predmeta, na osebo, s katero se sklepa pogodba, kadar
se sklepa glede na to osebo, ali na okoliine, ki se po obiajih v prometu
ali po namenu strank tejejo za odloilne, ker sicer stranka, ki je v zmoti,
pogodbe s tako vsebino ne bi sklenila.
Stranka, ki je v zmoti, lahko zahteva razveljavitev pogodbe zaradi bistvene
zmote, razen e pri njeni sklenitvi ni ravnala s skrbnostjo, ki se zahteva v
prometu.
e je pogodba zaradi zmote razveljavljena, ima druga potena stranka
pravico zahtevati povrnitev kode, ki ji je zaradi tega nastala, ne glede na
to, da stranka, ki je bila v zmoti, za svojo zmoto ni kriva.
Stranka, ki je v zmoti, se ne more nanjo sklicevati, e je druga stranka
pripravljena izpolniti pogodbo tako, kot da zmote ni bilo.
-

na podlagi zmote pravni posel ne bo izpodobjen

PRIMER 5
an se je odloil, da bo stvari, ki jih ve ne uporablja, prodal na garani
prodaji. Na garana vrata je obesil velik napis prodaja starih stvari. Pred
garao je postavil mizo in nanjo naloil stvari. Na vsako stvar je nalepil
listek z ceno, med drugim tudi na stensko uro za 30. Ni priakoval, da se
bodo kupci takoj pojavili, zato se je odloil, da bo poklical urarja, ki mu je
povedal, da je stenska ura veliko ve. Ko je prekinil telefonski klic z
urarjem, ga je e akal kupec, ki eli uro za 30 kupiti.Kupcev ni takoj
priakoval, zato je odel v hio in poklical prijatelja urarja. Tekom
telefonskega pogovora je ugotovil, da bi uro lahko prodal za 20 draje.
Odhitel je iz hie, z namenom, da popravi ceno, vendar ga je tam nekdo e
akal z uro v naroju, ki mu je takoj rekel vzamem.
Lahko an izpodbija pogodbo zaradi zmote?
-

pogodbe ne bo mogel izpodbijati

PRIMER 6
Filip je Nei prodal zemljie za ceno 300 po kvadratnem metru.

a) Tekom pogajanj se je Nea glede nakupa priela obotavljati, saj se ji je

zdela cena zemljia previsoka. Filip ji je zatrjeval, da so se nedavno nazaj
primerljiva zemljia prodala celo za ceno 300 po kvadratnem metru.
Prav tako ji je pokazal nepremininske oglase na svoji spletni strani, kjer je
cene v ta namen priredil. V resnici so se primerljiva zemljia prodajala za
ceno najve 110 po kvadratnem metru. Kakne pravne monosti ima
Nea na voljo?
-

institut prevare: ena stranka drugo stranko spravi v zmoto ali jo dri
v zmoti, z namenom, da bi sklenile pogodbe

1. odst. 49. l. OZ: e ena stranka povzroi zmoto pri drugi stranki ali jo
dri v zmoti z namenom, da bi jo tako napeljala k sklenitvi pogodbe, lahko
druga stranka zahteva razveljavitev pogodbe tudi takrat, kadar zmota ni
bistvena.
Sodba II Ips 922/2007: O prevari po dolobi 49. lena OZ je mogoe
govoriti tedaj, ko sopogodbenik aktivno zavaja drugega sopogodbenika, da
bi ga napeljal k sklenitvi pogodbe.
b) Kaj pa v primeru, e je Filip vedel, da so se primerljiva zemljia
prodajala za ceno najve 110 na kvadratni meter, vendar tega Nei ni
omenil pri pogajanjih?
Sodba III Ips 57/2013
http://www.sodisce.si/znanje/sodna_praksa/search.php?q=III%20Ips
%201/2008&database%5BSOVS%5D=SOVS&_submit=i%EF%BF%BD
%C3%A8i&showType=table&order=changeDate&direction=desc&page=5
&id=2012032113061549
OBJEKTI CIVILNOPRAVNEGA RAZMERJA
PRIMER 1
15. l. SPZ (Stvar): 1. odst.: Stvar je samostojen telesni predmet, ki ga
lovek lahko obvladuje.
2.odst.: Za stvar se tejejo tudi razline oblike energije in valovanja, ki jih
lovek lahko obvladuje.
3. l. SPZ (Predmet stvarne pravice) 1. odst.: Predmet stvarne pravice je
stvar.
2. odst.: Predmet zastavna pravice in uitka je lahko tudi premoenjska
pravica.

3. odst.: e je premoenjska pravica predmet stvarne pravice, se

smiselno uporabljajo doloila, ki veljajo za stvar.
PRIMER 2
Maja in Ale sta bila par e nekaj asa, vendar sta se za skupno ivljenje
odloila ele po zakljuenem tudiju na fakulteti. Dogovorila sta se, da
bosta za ureditev skupnega bivalia prispevala v enakih deleih, in sicer
Maja parcelo, ki jo je podedovala od dedka, Ale pa denar za nakup
montane hie, ki so mu ga za ta namen podarili stari. Po postavitvi hie
in krajega obdobja skupnega ivljenja se Maja in Ale skregata. Maja od
Alea zahteva izselitev iz hie, Ale pa se temu upira in navaja, da je hia
njegova oz. da je vsaj polovica hie njegova.
Ali ima Ale prav? Obrazloite!
18. l. SPZ (Nepreminina): Nepreminina je prostorsko odmerjen del
zemeljske povrine, skupaj z vsemi sestavinami.
Vse druge stvari so preminine.
16. l. Zakona o evidentiranju nepreminin (Osnovna enota zemljikega
katastra): Osnovna enota zemljikega katastra je zemljika parcela (v
nadaljnjem besedilu: parcela).
Parcela je strnjeno zemljie, ki lei znotraj ene katastrske obine, ter je v
zemljikem katastru evidentirano z mejo in oznaeno z identifikacijsko
oznako.
Minister doloi obmoja in imena katastrskih obin, spremembe imen in
obmoij ter nain spreminjanja imen in obmoij katastrskih obin.
-

e izrecnega dogovora ni, Ale kljub vloenemu denarju ne postane

solastnik
izjemi sta dve: etana lastnina in stavbna pravica

1. odst. 105. l. SPZ: Etana lastnina je lastnina posameznega dela

zgradbe in solastnina skupnih delov.
1. odst. 256. l. SPZ: Stavbna pravica je pravica imeti v lasti zgrajeno
zgradbo nad ali pod tujo nepreminino.
vaje, 16.5.2014
PRIMER 3
Ale je obupal nad svojo pravniko kariero, zato se je odloil, da bo
zamenjal svoje delovno mesto. Priel je na idejo, da bo odprl picerijo. V ta
namen je kupil zapueno restavracijo. Sredstva za nakup mu je posodila

banka, ki je kredit zavarovala s hipoteko na kupljeno restavracijo. Ale je

kuhinjo restavracije predelal tako, da je sam sezidal kruno pe. Material
za izdelavo krune pei je kupil pri blinjem prodajalcu, kateri si je zaradi
prodaje na obroke pridral lastninsko pravico na prodanem materialu.
Aleu je poslovni podvig al spodletel, zato ni poravnal obveznosti niti do
banke niti do prodajalca gradbenega materiala.
Ali se bo v primeru, e bo banka unovila hipoteko, na javni drabi prodala
celotna restavracija glede na to, da si je prodajalec gradbenega materiala
pridral lastninsko pravico na materialu za kruno pe? Obrazloite!
-

lastnik lahko z lastninsko tobo zahteva stvar nazaj

ko se stvar spoji z nepreminino, postane del nepreminine in ni ve
samostojna stvar in ni ve v pravnem prometu
lastninska pravica prejnjega imetnika ugasne
predmet prodaje bo celotna nepreminina
prodajalec s tobo lahko zahteva izpolnitev pogodbe plailo
kupnine

PRIMER 4
Tone se je odloil, da bo sam zgradil garao za avtomobil. Pri blinjem
prodajalcu je kupil opeko, na kateri si je prodajalec zaradi zavarovanja
svoje terjatve do Toneta pridral lastninsko pravico do polnega plaila
kupnine. Tone kupnine za opeko ne poravna, opeke pa tudi ne eli vrniti in
se pri tem sklicuje na naelo povezanosti zemljia in objekta. Naknadno
se izkae, da Tone nima talenta za gradnjo, saj se garaa zaradi slabe
gradnje porui. Prodajalec od Toneta zato zahteva vrnitev opeke in se pri
tem sklicuje na svoj pridrek lastninske pravice.
Ali lahko prodajalec zahteva vrnitev opeke? Obrazloite!
-

ko lastninska pravica enkrat ugasne, ugasne za vedno

prodajalec ne more zahtevati vrnitev opeke

PRIMER 5
Jure in Peter sta se dogovorila, da bo Jure prodal Petru poslovne prostore.
Zaradi intenzivnega pogajanja glede cene sta pozabila na dogovor glede
opreme, zato sta v pisni pogodbi navedla kot predmet prodaje samo
poslovni prostor z vsemi zahtevanimi identifikacijskimi oznakami. Po vpisu
Petra v zemljiko knjigo se na vratih poslovnih prostorov oglasi Jure reko,
da je priel po pohitvo v poslovnih prostorih. Peter mu opreme ne eli
izroiti in Juretu odvrne, da je kupil poslovne prostore z vso opremo. Jure

mu odgovori, da v prodajni pogodbi jasno pie, da je predmet prodaje zgolj

poslovni prostor in ne tudi oprema.
Kdo ima prav? Obrazloite!
-

oprema je pritiklina
pritiklina je preminina, ki v skladu s splonim preprianjem slui
gospodarski rabi ali olepanju glavne stvari
stvar je lahko sestavina, eprav ni povezana z glavno stvarjo do te
mere, da ju ni mogoe loiti brez da bi nastala koda. olski primer
tega je avtomobilsko kolo. Da se jo loiti od avtomobila brez kode,
je pa bistveno za delovanje avtomobila samega.
pritiklina je e vedno stvar, e vedno samostojna stvar, e vedno je v
pravnem prometu
posledica tega je, da sta lastnik glavne stvari in lastnik pritikline dve
razlini osebi

17. l. SPZ (Pritiklina): Pritiklina je preminina, ki je v skladu s splonim

preprianjem namenjena gospodarski rabi ali olepanju glavne stvari.
V dvomu pritiklina deli usodo glavne stvari.
140. l. SPZ (Obseg hipoteke): Hipoteka obsega nepreminino v celoti,
kot tudi vse njene sestavine in plodove, dokler ti niso loeni od glavne
stvari.
Hipoteka obsega tudi pritikline, ki so v lasti zastavitelja.
448. l. OZ: e ni dogovorjeno ali e ne izvira iz narave posla kaj
drugega, je prodajalec dolan izroiti stvar kupcu v brezhibnem stanju,
skupaj z njenimi pritiklinami.
Plodovi in druge koristi od stvari pripadajo kupcu od dneva, ko bi mu jih bil
moral prodajalec izroiti.
-

prodana je tako bila tudi oprema, prav ima Peter

NEVELJAVNOST PRAVNIH POSLOV

PRIMER 1
sodba Vrhovnega sodia RS, t. II Ips 284/95
http://www.sodisce.si/znanje/sodna_praksa/vrhovno_sodisce_rs/4069/

e ninost ne pripomore k reitvi nedovoljenega stanja, je treba v

okviru zakonskih monosti poiskati drugo reitev.
Zato je treba presoditi, ali ima takno ravnanje toenih strank
posledice le na upravnopravnem podroju, ali pa gre za tako hud
poseg v javni interes, da ga mora sankcionirati tudi civilno pravo z
ninostjo pravnega posla.
Edina nedovoljena posledica ravnanja toencev je neplaani davek.
Sankcija ninosti tej darilni pogodbi ne zagotavlja odprave
kodljivega ravnanja toencev.

PRIMER 2
A je s prevaro preprial B-ja, da mu je ta po zelo ugodni ceni prodal svoj
raunalnik. B je prevaro naknadno uvidel, zato A-ju ob dogovorjenem roku
ni hotel izroiti raunalnika. A zato vloi tobo, s katero zahteva izroitev
raunalnika na podlagi sklenjene prodajne pogodbe. B tobenemu
zahtevku v postopku ugovarja in se pri tem sklicuje na 49. l. OZ, ki doloa
neveljavnost pogodbe, sklenjene na podlagi prevare.
Ali bo B uspel z ugovorom? Obrazloite!
1. odst. 92. l. OZ: Pogodbenik, v igar interesu je doloena izpodbojnost,
lahko zahteva, da se pogodba razveljavi.
-

pravni posli se izpodbijajo sodno; gre za tobeno oblikovalno pravico

samo z ugovorom neveljavnosti pogodbe iz opisanega razloga B ne
more uspeti
izpodbojna pogodba pravno uinkuje in obvezuje oba pogodbenika
vse dotlej, dokler je sodie z oblikovalno sodbo ne razveljavi

PRIMER 3
A je s prevaro preprial B-ja, da mu je ta po zelo ugodni ceni prodal svoj
Ipad 2. B je prevaro naknadno uvidel, zato se A ustrai, da bo B pogodbo
izpodbijal. Pozove ga, naj se izjasni glede veljavnosti pogodbe, sicer bo
pogodbo tel za razveljavljeno. B se na poziv A-ja ne odzove. A ob
dogovorjenem dnevu ne plaa kupnine, zato B sproi sodni postopek za

plailo kupnine. V postopku se A brani z argumentom, da je bila pogodba

razveljavljena. B se z njim ne strinja in trdi, da lahko pogodbo razveljavi le
sodie z oblikovalno sodbo.
Kdo ima prav? Obrazloite!
2. odst. 95. l. OZ: Njegov sopogodbenik lahko zahteva, naj se v
doloenem roku, ki ne sme biti kraji kot 30 dni, izree, ali ostaja pri
pogodbi ali ne, ker bo sicer tel, da je pogodba razveljavljena.
3. odst. 95. l. OZ: e se pogodbenik iz prvega odstavka tega lena v
danem roku ne izree ali e izjavi, da ne ostaja pri pogodbi, se teje, da je
pogodba razveljavljena.
-

to velja le v primeru, ko je pogodba izpodobjna