Mul'c 2014/2015

GLASILO O TRI (JUNIJ 2015)

Prelom:
Sergeja Osredkar
Mentorica glasila, urejanje in lektoriranje:
Martina Ver

NASLOVNICA, likovni prispevki in fotografije so delo uencev O Tri pod

vodstvom likovnega pedagoga Braneta Povaleja in uiteljic razrednega pouka.

Pozdravljeni!
Letonji MULC je pred nami v popolnoma drugani obliki. Prvi smo ga sklenili izdati v vse
bolj moderni e-obliki. Je e tako, da je ta oblika vse bolj popularna, saj omogoa laje
oblikovanje, je poceni in je, kar smo pogreali do sedaj, v barvah. Mogoe boste zato glasilo
e raje in vekrat pregledovali, saj so raunalniki vae priljubljeno orodje. Skratka poskusili
smo nekoliko drugae. Vanj smo vkljuili vse, kar ste nam pridno poiljali ez celo leto, in
videli boste, da je tega veliko. V oli se kar naprej kaj zanimivega dogaja in poroila o tem vas
bodo spomnila, kaj vse smo letos poeli. Najbolj veseli pa smo vaega literarnega ustvarjanja.
Nastalo je kar nekaj pesmic in nekatere so prave male mojstrovine, isto velja tudi za besedila,
v katerih ste nam predstavili svoje ivljenje, domiljijo, kreativnost. Prav gotovo boste nali
tudi kakno napako, za kar se vam e vnaprej opraviujemo.

Projekt, ki je letos poel veliko pohval in je res nekaj izvirnega, je akvarij, ki so ga pod
mentorstvom Braneta Povaleja ustvarjali uenci ez celo leto. Gre za poslikavo stopnia, ki
vodi v 1. nadstropje nae ole. Tokratni MUL'C je likovno v znamenju tega projekta,
fotografije pa so delo Braneta Povaleja.
Upam, da Vam bo MUL'C v novi obliki ve, za konec pa Vam elim neponovljive, vroe in
dogodivin polne poitnice.
Martina Ver

Mul'c 2014/2015

20 let FESTIVALA ZNANOSTI IN SEJMA EKSPERIMENTOV

Slovenska znanstvena fundacija je letos
organizirala 20. jubilejni Festival znanosti in
sejem eksperimentov.
Vsako leto na to prireditev povabijo tudi
aktivne udeleence iz vzgojno-izobraevalnih
in raziskovalnih ustanov, industrije ter drugih
podjetij, ki predstavljajo svoje doseke s
podroja znanosti in raziskovanja.
Prireditev je namenjena irokemu krogu
obiskovalcev, posebej pa mladim, ki jih
zanima znanost.
Na Sejmu eksperimentov se vsako leto predstavi tudi aktiv uiteljev naravoslovnih
predmetov O Tri.
Letos smo predstavili eksperimentalni del raziskovalne naloge Modrotisk, uenki osmega
razreda pa sta praktino pokazali izdelovanje velikih in malih milnih mehurkov. Ta delavnica
je pritegnila mnogo obiskovalcev, ki so se tudi preizkusili v omenjeni tehniki. Uenje je bilo
zelo zabavno.
Tekst in fotografije: Romana Turk

OBISKUJEMO GLASBENO OLO

Zjutraj sem se zbudila zelo zgodaj. Za prevoz smo bili zmenjeni ob 10.45 pred O
Tri. Komorna skupina flavt iz Tria, ki gre na tekmovanje. Mami je ob odmoru v slubi
prila domov in me pospremila. Z nama je el tudi ati. Ob cerkvi sv. Andreja sem se poslovila
od mami, z atijem pa sva la v stransko ulico. Bila sva zgodnja. akala sva e Klaro. Tudi ona
bi morala priti, a je ni bilo od nikoder. Tudi uiteljica je prila z zamudo. Spraevali smo se,
kje je Klara, na koncu jo je uiteljica kar poklicala. Za Klarino zamudo je bil kriv SMS, ki je
sporoal, da se dobimo ob 11.45. Klara se je ekspresno oblekla in v 10 minutah sta z mamo
pridrveli iz Loma. Ko sta prili, smo se skupaj in z veliko zamudo odpeljali e po Evo in
Elizabeto.
Proti Radovljici je lo z veliko hitrostjo. Nismo smele zamuditi akustine vaje, ki je bila
e ob 11.30. Akustina vaja je vaja, ki je kratka in ni generalka, saj ne ponovimo vsega. Lahko
le sliimo, kaken je zvok v dvorani. Na informacijah smo izvedele, da nam pripada uilnica
11. Bila je topla, kar je dobro za flavte. Kmalu je bila na vrsti akustina vaja. Prekmalu. as
nas je zelo priganjal. Tekmovanje se je zaelo ob 12.30. Do takrat smo malo vadile zaetke in
hitrost, pogrele flavte ter si spletle kite. Vse smo imele kite.
2

Mul'c 2014/2015

Blial se je
zaetek tekmovanja
in le smo v sobo, ki
je bila pred odrom
Prav ob naem
prihodu
se
je
tekmovanje zaelo.
Me smo bile na
vrsti druge. Pred
nami so bile prene
flavte. Igrale so zelo
dobro, priblino 15
minut, tak as je bil pogoj za nastop. Blial se je na nastop. Bile smo ivne. Napovedali so
nas in prile smo na oder. Kako se priklonimo, smo vadile dan prej v domai - triki dvorani.
Na hitro sem ovrknila komisijo, odloila note na stojalo, sopran pa na tla. Igrala sem z
dvema flavtama. Ko sem igrala, sem se poskusila sprostiti. Tresla se nisem. To je bil dober
znak. Delala sem drobne napakice, a sliala sem jih tudi pri drugih. Komaj sem akala, da bo
skladbe konec. Priklonile smo se in odle z odra.
V zaoderju smo dobile pohvale. Odloile smo se posluati Kranjane, nao
konkurenco. Vsak od njih je imel dve flavti in imeli so tudi pevko. Zdelo se mi je, da so bili
slabi od nas. Ko so nehali igrati, so prili iz odra in odli. Tudi me smo odle. Uiteljica je
ostala in posluala, nam pa je dala denar, da smo le v slaiarno. Pospravile smo flavte in
odle. V slaiarni smo naroile vsaka svoj kos torte in vroo okolado.
Ko se je tekmovanje konalo, smo le z uiteljico na pico v picerijo Matiek. S Klaro
sva pojedli, potem pa sva se li ven ohladit. Nekaj asa sva bili e zunaj, ko sta prili Eva in
Elizabeta. Elizabeta je veselo poroala: Naprej gremo, 92 tok imamo!!! S temi tokami bi
dobile zlato priznanje in si zagotovile nastop na dravnem tekmovanju. Rezultat sicer e ni bil
uraden, a bile smo nepopisno srene. Odle smo na podelitev, ki se je zaela z veliko
zamudo. Rezultati so bili e prej izobeeni. Dobile smo 91,67 tok. Prehitele smo Kranjane,
ki so Imeli 90,00 tok. Za las so ujeli zlato priznanje. To nas je razveselilo, saj so bili Kranjani
vedno bolji od nas, a tokrat smo jih premagale. Na tekmovanju so podelili 44 zlatih, nekaj
srebrnih in 3 bronasta priznanja. Midve s Klaro sva bili najmlaji v svoji kategoriji. Zelo
nasmejane smo odle na oder po priznanja.
Domov smo se vrnile srene in nasmejane. Moje priznanje bomo uokvirili.
Nea Koevar, 5. a

Mul'c 2014/2015

SPOZNAVAMO NAE KRAJE

Osmoolci in mentorji O Tri vsako leto obiemo ntanski rudnik. Ogled in vodenje nam
omogoita upan Borut Sajovic in Obina Tri.
Na podroju rudnika spoznavamo kamninsko osnovo, zelia in, seveda, sam rudnik ivega
srebra. Gospa Durica Megli e vrsto let prijazno z nami deli znanje o rastlinah in zeliih.
Vrhunec dneva je vsekakor sprehod po Antonovem rovu. Vsako leto nas navdui, letos pa so
nao pozornost posebej pritegnili netopirji, ki so ogroena ivalska vrsta. V rovih rudnika smo
jih nali kar nekaj.
Tudi z bralci tega lanka elimo deliti fotografiji netopirjev zvezdnikov, ki smo ju zmotili pri
dnevnem poitku.
Romana Turk

Foto: Domen Mali

LITERARNA AJANKA
V olski knjinici se je poasi e mrailo, ko smo se v njej zaeli zbirati uenci, ki radi beremo.
Literarna ajanka je vedno zanimiva in nekaj posebnega. Knjinica dii po pikotih in aju,
sveke pa naredijo prostor nekoliko skrivnosten. Pogovarjali smo se o knjigi Krive so zvezde,
ki jo je napisal John Green. Voditeljici Tina Bartolac in Zala Duh sta se odlino pripravili na
veer v knjinici.

Mul'c 2014/2015

Knjiga govori o najstnici z rakom, ki se

sprijazni s tem, da bo umrla, dokler v
podporni skupini ne spozna Augustusa
Watersa, ki ji da novo upanje ...
Skupaj z uiteljicami slovenine smo se
pogovarjali o tem, kako si razlagamo in
razumemo razline dogodke iz knjige,
izmenjavali smo si mnenja, iskali najlepi
odlomek. Tina in Zala sta nas popeljali skozi
dogodke v knjigi, pripravili razne igre, na
primer igro vlog, v kateri smo morali im bolje predstaviti literarno osebno iz knjige. Ogledali
smo si tudi nekaj odlomkov iz filma. Ugotovili smo, da se film v marsiem razlikuje od knjige.
Na ajanki smo zelo uivali in tudi uiteljice niso bile tako stroge.
Ema Sokli in Matej Rozman, 8. a

PROSLAVA OB SLOVENSKEM KULTURNEM PRAZNIKU

V sredo, 11. februarja 2015, smo z zamudo (vreme) izvedli proslavo ob slovenskem
kulturnem prazniku. Pester program sta odlino povezovali uenki Maja Valjavec in Maja
Gros, nastopali pa so uenci od 1. do 9. razreda. Najprej so nam zaplesale prvoolske
sneinke, nato pa so uenci razredne stopnje s kratkimi dramskimi prizori na izviren nain
prehodili Preernovo ivljenjsko pot. Med prizori so se izkazali olski glasbeniki Veno,
Tamara, Eva, Rok, Oriana in deklamatorka Amadeja.
Vse zbrane je nato pozdravil ravnatelj Stane
Grum, ki je svoje razmiljanje o kulturi
zakljuil s preseneenjem. Po dolgem asu je
namre spet nastopil olski uiteljski pevski
zbor z doiveto zapeto Preernovo pesmijo
Strunam, ki jo je uglasbil na ravnatelj.
Najstareji uenci so se letos ukvarjali z lepo
Vido, in sicer so najprej prebrali Preernovo
pesnitev Od lepe Vide, nato pa zaigrali njeno posodobljeno razliico. Slednja je bila publiki
zelo ve, saj so uenci z igro in tekstom poskrbeli, da smo se zelo zabavali. Recitacije sta
zakljuila Klara in Marcel s Preernovo elezno cesto. Z obleko in humorno obarvanim
besedilom sta nas vrnila v ase, ko v naih krajih e ni bilo eleznic bila pa je ljubezen.
Proslavo je zaokroil olski mladinski zbor s udovito zapeto skladbo Kamaya.
Martina Ver
5

Mul'c 2014/2015

EINSTEINOV DAN 2015

Na mednarodni Dan sree oz. na dan
delnega sonevega mrka (20. marec) smo
na
O
Tri
ponovno
izvedli
eksperimentalno zasnovan naravoslovni
dan, ki ga e vrsto let imenujemo
Einsteinov dan.
Uitelji smo za vse uence ole, vkljuno s
podrunicama, pripravili delavnice, v
katerih so spoznavali osnovne naravoslovne pojave. Organizirano smo opazovali delni sonev
mrk, ki nas je vse povsem navduil.
Za uence predmetne stopnje smo
organizirali tudi ogled neba v Planetariju.
Tudi zvezde, vesolje in tema so nas prevzeli.
Stroke za obisk Planetarija je pokril olski
sklad.
Delavnice so potekale tako, da so bile v
slogu gesla hie eksperimentov:
Kar preberem, pozabim,
kar opazujem, razumem,
kar naredim, znam.
Vse dejavnosti so v uencih vzbujale radovednost, kreativnost in spotovanje do narave in
naravnih pojavov.

Tekst: Romana Turk

Fotografije: Ares Osredkar
6

Mul'c 2014/2015

V OLSKI KNJINICI
V sredo, 17. 12. 2014, smo se z razredom odpravili
v olsko knjinico. Tam nam je knjiniarka Martina
povedala, katere knjige so za nas najbolj primerne.
Pogovorili smo se tudi o tem, zakaj so rke, ki so
razvrene po priimku avtorja razlinih barv. Rdea barva
rk je za cicibane - 1. 2. in 3. razred, modra barva rk je za
pionirje - 4. 5. in 6. razred (tudi za nas), zelena pa je za
mladostnike -7. 8. in 9. razred. Ve mi je bilo, ko nam je
knjiniarka pokazala desko, na kateri je bilo oznaeno
podroje,s katerega so bile knjige na tisti polici (npr. siva barva-medicina).
Na tem obisku sem se veliko nauila o olski knjinici.
Lara libar, 5. a
V sredo smo li po pouku na
obisk v olsko knjinico. Tam
nas je lepo priakala
knjiniarka Martina Ver.
Najprej nas je povpraala,
kako pogosto obiskujemo
olsko knjinico in nas kar
malo pokarala, ker premalo
beremo. Nato nam je
povedala, kako je knjinica
urejena. Na eni strani je
leposlovje, v drugem delu
pa so razne enciklopedije,
leksikoni in knjige znanosti z vseh podroij. Knjinica ni namenjena le izposoji knjig. V njej se
lahko tudi uimo in delamo domae naloge. Knjinica ima tudi svojo spletno stran. Na tej
strani lahko pogledamo, katere knjige niso izposojene, in e smo lani tudi, katere knjige
imamo doma.
Ko smo odli, sem imela idej na pretek, katero knjigo bi vzela. Doslej nihe od nas ni toliko
vedel o knjinici in knjigah. Najbolj ve mi je bila spletna stran. Na splono zelo rada hodim v
knjinico in berem.
Nea Koevar, 5. a
Obiskali smo knjinico v oli. Usedli smo se na klopce in stole. Knjiniarka nam je razkazala
knjinico. Povedala nam je, kje se nahajajo doloene knjige in za katere uence so primerne.
Nato smo odli v drug prostor knjinice, kjer nam je predstavila e spletno stran knjinice.
7

Mul'c 2014/2015

Prijazno nam je pokazala, kako kaj pogledamo in katere knjige so na razpolago v knjinici. Na
koncu nam je razdelila e une liste, na katere smo morali vpisati razline podatke, ki smo jih
dobili na spletni strani knjinice. Nato smo se poslovili in se vrnili v razred.
Nik Avsenek, 5. a
Ko smo prili v knjinico, smo se usedli, kamor smo hoteli. Knjiniarka nam je povedala, da
nam bo branje koristilo, zato naj ve hodimo v knjinico. Pokazala nam je, kje so knjige, ki so
najbolj primerne za nas. Tiste rke, ki so napisane z rdeo, so od 1. do 4. razreda, z modro od
5. do 6. razreda, z zeleno pa od 7. do 9. razreda. Ni pa ni narobe, e tudi v petem razredu
prebere kakno knjigo, ki je oznaena z rdeo.
Nato smo se presedli v drugi del knjinice in knjiniarka nam je razkazala spletno stran
knjinice. Pokazala nam je katalog knjinice, nam dala gesla, da sedaj lahko pogledamo,
katere knjige imamo doma in jih moramo vrniti. Najbolj mi je bilo ve, ko smo gledali
katalog knjinice.
Andra Lipold, 5. a

Ko nam je uiteljica rekla, da gremo v knjinico sem bil zelo vesel, saj sem vedel, da se bom
nauil nekaj novega. Ko smo po odmoru prili v knjinico, smo se najprej pozdravili in se
usedli na stole. Nato smo posluali knjiniarko in se nauili, kje so najbolj primerne knjige za
nas. Ko smo to obdelali, smo se preselili na drug konec knjinice, kjer smo se nauili, kako
pogledati, katere knjige imamo doma in katere so v knjinici. Ko je zazvonil zvonec, smo se
pozdravili in odli domov.
Gaper Megli 5. a

Mul'c 2014/2015

MLADI RAZISKOVALCI NA O TRI

2. aprila je bilo v Biotehnikem centu v
Naklem e drugo sreanje gorenjskih mladih
raziskovalcev.
Med
triinestdesetimi
prijavljenimi nalogami z osnovnih in srednjih
ol smo predstavili tudi dve, ki sta nastali na
nai oli.

Sedmoolki Meta Kriaj in Maja Valjavec sta pod

mentorskim vodstvom Asje tucin in Romane Turk pred
ocenjevalno komisijo zagovarjali nalogo Poten poskus iz
domae kuhinje. Devetoolca Ares Osredkar in Tilen vab
pa sta pod mentorstvom uiteljic Irene nidari in
Sergeje Osredkar pripravila nalogo Elektromagnetna
sevanja na nai oli. S to nalogo sta s podroja fizike
dosegla prvo mesto na regijskem sreanju.
Raziskovalno delo je izziv in motivacija za uence in
mentorje. Zato ima na nai oli posebno vrednost.

Romana Turk
Fotografije: Drago Zalar

S'm Trian, dale poznan

Na O Tri z dnevi dejavnosti popestrimo delo v oli in uence obogatimo z dodatnim
znanjem in izkunjami. Tako je bilo tudi v soboto, 11. 4. 2015, ko smo organizirali prireditev
Dan Zemlje.
Letos smo si v okviru olskega projekta Okolju prijazna ola izbrali temo S'm Trian, dale
poznan (sedanjost s pogledom v prihodnost). V lanskem olskem letu smo raziskovali
preteklost, letos pa smo ugotavljali, kaj se v Triu dogaja danes in kaj se nam obeta v
prihodnosti. Ugotovili smo, da imamo nekaj zelo dobro delujoih podjetij, imamo znane
portnike in glasbenike. Pohvalimo se lahko tudi s tevilnimi drutvi, ki svoje naloge odlino
opravljajo.
Med olskim letom smo zbirali podatke, iskali rne toke in jih vnaali v zemljevid Tria, na
prireditvi pa smo vse, kar smo ugotovili, eleli predstaviti Trianom. V oli smo uredili lepo
9

Mul'c 2014/2015

razstavo, pred olo pa postavili stojnice, kjer smo s pomojo gostov Alojza Hvastnika iz
ebelarskega drutva Tri, delavnice Kosma, evljarstva Brodi in Drutva diabetikov Tri
predstavili njihove dejavnosti. Na eni izmed stojnic smo kuhali pianji ajmoht in ga tudi
poskusili.
Uenci so se vkljuili v zanimive in raznolike delavnice, kjer so likovno in besedno ustvarjali,
izdelovali gregorke malo drugae, risali igria, oblikovali trike zmajke iz gline, izdelovali
visee vrtove z zelii, narisali asovni trak Tria, se s pomojo Folklorne skupine Karavanke
in Plesnega studia pela nauili osnovnih plesnih korakov, posluali zanimivo predavanje
veterinarja Marka Malija z naslovom Moj pes moja in naa odgovornost ter predavanje dr.
Kazimirja Dralarja O dihanju malo drugae. Stareji uenci so merili elektromagnetno
sevanje v oli in ugotavljali, zakaj si Tri zaslui pohvale. Zvedeli so tudi, kdo vse je imel rad
Tri. Na terenu so uenci odkrivali Tri, se podali na orientacijski pohod in si pod vodstvom
gospoda Jelka Grosa ogledali male hidroelektrarne na Moeniku. Skratka bilo je zanimivo,
nadvse pouno in malo drugae kot navadno.
Letonja novost so bile okrogle mize z naslovom Znani Triani. V olo smo povabili znane
Triane, in sicer glasbenici Romano Kranjan in Sonjo Primoi, portnika Andreja Jermana,
novinarki Marjeto Klemenc in Polono
Bertoncelj ter ljubitelja Tria dr. Kazimirja
Dralarja. Uenci so z njimi poklepetali o
njihovem ivljenju v asu olanja, o poklicni
poti in drugih zanimivih reeh. Druenje z gosti
je bilo izjemno zanimivo in as je res prehitro
minil.
Dan smo zaokroili s Pomladnim festivalom,
kjer so se z glasbo in s plesom odlino
predstavili nai uenci, ki v sebi skrivajo
raznolike talente. Na festivalu smo podelili tudi nagrade najbolj pridnim zbiralcem starega
papirja. V pomladanski akciji smo ga zbrali skoraj 15 ton. Sredstva od zbranega papirja bomo
namenili olskemu skladu, ki vsem naim otrokom pomaga pri plailu mnogih olskih in
obolskih dejavnosti.
Na koncu se za pomo pri izpeljavi celotne prireditve v poastitev Dneva Zemlje iskreno
zahvaljujemo vsem zgoraj omenjenim gostom. Prijazno so se odzvali naemu vabilu in nam
pomagali sooblikovati drugaen olski dan.
Vse o naem dvoletnem projektu najdete na spletni strani O Tri (Projekti Okolju prijazna
ola S'm Trian, dale poznan).
Asja tucin in Vida Orani
koordinatorici projekta Okolju prijazna ola
10

Mul'c 2014/2015

ZLATKO V KNJINICI DR. TONETA PRETNARJA

V torek, 19. 5. 2015 smo se uenci, ki
smo opravili bralno znako, odpravili
v Knjinico dr. Toneta Pretnarja, kjer
smo se druili z Zlatkom ordiem.
Zelo zanimivo nam je pripovedoval o
svojem ivljenju na Fuinah,
predvsem o otrotvu, z veseljem pa
je tudi odgovarjal na naa vpraanja
Najbolj nam je bila ve zgodba o
Shakespearovi knjigi, ki jo je ukradel
v knjinici. Ta knjiga je bila njegov
navdih za rep. Na nao eljo je tudi zarepal nekaj svojih komadov. Nasmejal nas je tudi na
uenec Jasmin Sulji s svojim repom. Na koncu smo se z Zlatkom lahko tudi slikali.
Gabrijela Gala Blai Gregori, Katja Klemeni in Hana Forek

DRAMSKI KROEK NA OSNOVNI OLI TRI

Kaj bomo pa letos igrali?
To je vpraanje, ki nama ga kot mentoricama vsako leto znova zastavljajo mladi
nadebudnei, ko pridejo k prvi uri dramskega kroka.
Z razlinimi zabavnimi igrami in vajami spodbujava spretnost komunikacije, improvizacije,
gibanja in prilagajanja prostoru, drug drugemu. Otroci z razlinimi aktivnostmi razvijajo
11

Mul'c 2014/2015

ustvarjalnost, izraznost, se potrjujejo kot lani skupine, razvijajo strpnost in pozitivne

medloveke odnose. Delo poteka v sproenem vzduju. Mladi igralci sodelujejo in
pomagajo pri izbiri vsebine za predstavo, glasbenih vlokov, kostumografije in scenografije.
Ustvarjalnost ne pozna meja. Pripravljenost za delo je izjemna, vloen trud in napori
neprecenljivi. Vsak posameznik s svojim delom
in svojo vlogo doprinese koek v mozaik
konnega izdelka, predstave. Najveji izziv in
pozitivna izkunja so prav gotovo nastopi pred
obinstvom na pravem odru. Igralci se
predstavijo na Sreanju otrokih gledalikih
skupin,
Kekevem
sreanju,
obiemo
podrunini oli, nastopajo pa tudi ob razlinih
prilonostih in kulturnih prireditvah. Tudi v
aprilu smo se s tremi dramskimi deli predstavili na e tradicionalni prireditvi Igrajmo se
gledalie v trikem Kulturnem centru. Moni aplavzi gledalcev nam vsem skupaj dajo
potrditev in veselje za nadaljevanje dela.
V glavah pa se e pletejo nove ideje
Mentorici dramskega kroka:
Darka Mikulandra in Blanka Rejc

12

Mul'c 2014/2015

PROSTOVOLJSTVO
Biti prostovoljec - pomeni biti. Pomeni biti aktiven, prodoren, velikoduen, zainteresiran,
sren. Biti del tistega sveta, ki mu ni vseeno.
Ta misel je bila nae vodilo, ko smo se odloile, da na nai oli zanemo s prostovoljstvom. e
v septembru smo organizirale prvi sestanek in na nae veliko veselje se ga je udeleilo okoli
30 uencev od 5. do 9. razreda. Predstavile smo jim nart naega dela in jih hkrati prosile, da
tudi sami povedo, na katerih podrojih si elijo delovati kot prostovoljci.
e tesneje smo zaeli sodelovati z Rdeim kriem (dobrodelne akcije, zbiranje hrane in igra
za socialno ogroene, sodelovanje na prireditvah RK), povezali smo se z Domom Petra Uzarja
(aktivne stojnice), prostovoljci so postali nepogreljiv del olskega vsakdana (pomo pri
zbiralnih akcijah papirja, uvajanje aktivnih odmorov, sodelovanje na raznih prireditvah ).
Manja skupina prostovoljcev pa se je zaela aktivneje ukvarjati s tutorstvom. Uenci so
pomagali mlajim pri domaih nalogah, uenju ali pa so se z njimi samo druili. Zadovoljstvo
je bilo obojestransko, spletla se je tudi marsikatera prijateljska vez.
Dejavnost smo zakljuili s pohvalami, ki jih je podelil ravnatelj nae ole in se uencem tudi v
imenu vseh zahvalil. Prostovoljci so bili aktivni celo olsko leto in sigurno bo prostovoljstvo
postalo in ostalo pomembna dejavnost na nai oli tudi v naslednjem olskem letu.
Koordinatorice prostovoljcev:
Majda Zupan
Blanka Rejc
Lea Torkar

13

Mul'c 2014/2015

DOMILJIJA BREZ MEJA

Koruza z njive izgine,
zaradi bliajoe se zime.
Otroci v listju se igrajo,
veselo po njem skakljajo.

TAKE JESENSKE
Veter e ulja,
da med nas bo teta Jesen prila.
Teta Jesen velika in mona s klobukom na
glavi zdaj jeka roti:
Naberi si sadja, saj dolga zima nate
prei.

Z vreko gremo v gozdove,

nabirat naravne plodove.
Hitro jih naberemo,
slasten kostanj speemo.
To dii tako,
da radi imamo jesen zelo.

Teta Jesen zamahne z roko,

listje na drevju obarva se lepo.
Zdaj rdee in rumeno ni ve zeleno.

Teta Jesen spet zamahne z roko,

jabolka z dreves kar sama v ko leto.
Nekaj manjka, si je rekla.
Pogleda na tla, pa jurka nobenega.
Hitro visoooko poskoi,
zdaj se jurek med gobami loi.

Ko je poletja konec,
se e kuha jesenski lonec.
Malo sonca, malo vetra
pa nastane barva pestra.
Obarvajo se rjavi listi,
le da nikoli niso vsi isti.
Narava gleda pusta drevesa,
listi si pa elijo vetrnega plesa.
Ko pa ljudje vidijo,
da drevesa niso ve kot hlod lesen,
pa zavpijejo:
Konno je prila JESEN.
Ula Dolhar, 6. a

Utrujena od vsega dela,

zraven pa zelo vesela,
ez as si napolni moi,
ko drugo leto zopet k nam prihiti.
Valerija Joki, 6. a
Jeseni listje odpada,
vsaka deklica ima to rada.

14

Mul'c 2014/2015

O JOJ, NO AROVNIC
Nekega veera sem se zbudila in la na sprehod
po ulici. Sreala sem arovnico, ki je bila na
metli. Straila je majhno deklico. Ta deklica je
bila tako zelo prestraena, da je zaela jokati na
ves glas. Ko sem to videla, sem poklicala
arovnico in priletela je k meni. Vpraala sem jo,
kako ji je ime. Rekla je, da ji je ime Joi. Nato sva
se skupaj igrali skrivalnice. Ona je tela prva in
hitro sem se skrila za znak. Ko sem tela do
tiriintirideset, sem jo nala za deblom drevesa.
Usedli sva se v peskovnik in ko je Joi po zraku narisala mucko in kuka, me je spomnila, da
greva lahko risat. Liste in barvice je Joi privlekla iz metilnega predala, zraven pa sva si
prepevali. Nauila me je novo pesmico z naslovom Tace race. Ura je bila 10.49. Spomnila sem
se, da se takrat odpre pekarna. Hitro sva poleteli v pekarno in si kupili dva rogljika. Eden je
bil z marmelado, drugi pa s okolado. Obe sva hoteli dobiti rogljiek s okolado. Da bi bilo vse
poteno, sva iz vreke potegnili vsaka enega. Jaz sem imela sreo, saj sem dobila
okoladnega. Pojedli sva in se poslovili. la sem k prijateljici na rojstni dan, Joi pa je odletela
domov.
Vesela sem bila, da sem zamotila arovnico Joi, ki je prestraila malo deklico. Deklica je le
tako lahko ula arovnici.
Rebeka Pljaki, 5. a

15

Mul'c 2014/2015

HUDOBNA AROVNICA

Skuham te, zrukam te,

v vodo te potopim,
mijo okolado
v usta ti zdrobim.
e uide, te ulovim
in nad tabo se zjezim.
e enkrat poskusi mi uiti,
pa te dala bom zaiti.
Publiko bom povabila
in tudi njih v mii spremenila.
e publika bo pobegnila,
glava jezna se mi bo kadila.
Le kdo upa na moja vrata,
to gostija bi bila bogata.
V mi bom vsakogar spremenila
ali pa celo ubila.
A
Andra Lipold, 5. a

AROVNICE STRAIJO
Ko se je Zofka zbudila, sonce e ni vstalo. Za to je bilo Zofki popolnoma vseeno. Kar
razganjalo jo je, kajti danes se bo njena prijateljica Narobe omoila z Leskurjem abojedcem.
Odneslo jo je v kuhinjo in br si je pripravila omleto iz piva s pomarannimi olupki. Hrano je
kar zmetala vase.
Zofka si je e prejnjega dne pripravila obleke, kajti e si jih ne bi, bi oblaenje trajalo celo
venost. Bila je namre zelo fina arovnica. Obula je zelene evlje z visoko peto in oblekla
dolgo belo krilo ter modro bluzo. Nato se je zaelo lienje in urejanje prieske. Okoli oi se je
naliila rno, trepalnice pa si je podaljala za 3 cm. Pordeila se je s krvavo rdeim pudrom,
ustnice pa si je naminkala zeleno. Rdee lase si je spela v op in si naredila e zelenooranne pramene. Spomnila se je, da bi bilo dobro tudi metli razkrtaiti etine. Poklicala je
metlo in jo umila z deevnico. Nato ji je z ostro krtao razesala etine.
Med tem je sonce e vstalo in Zofka je elegantno zletela skozi zaprta vrata. ez kratek hip sta
e bili pred jamo, kjer naj bi se Narobe in Leskur poroila. Tam je bilo e nekaj povabljenih in
16

Mul'c 2014/2015

Zofka je med njimi spoznala svojo staro uiteljico pripravljanja napojev. Veliko sta si imeli
povedati. ez nekaj asa sta prila Leskur in Narobe. Narobe je imela s seboj svoje letee
omelo. Zofkina metla se je takoj spoprijateljila z njim in e sta poela vragolije, kot se za
arovnike metle in omela spodobi. No, malo sta celo pretiravala. Nista se kaj preve menila
za klice in grde poglede. Ko sta se konno naveliala, sta la iskat svojega prijatelja sneaka,
ki sta mu vasih e pomagala pometati sneinke izpred igluja.
Priel je upnik in zasliala se je porona koranica. Gostje so se umirili in posedli. Kazalo je,
da bo obred potekal mirno kot po navadi. A ni bilo tako. Porona koranica je postajala vse
bolj divja in metle in omela so zaela svoj divji ples. enin, nevesta in svatje so se zaeli divje
vrteti. Vse je spominjalo na straen vrtinec. Klobi arovnikov in arovnic se je vrtel v svojo,
metle in omela pa v svojo smer. arovniko norenje se je konalo tono ob 26.69. Kaj je bilo
potem, pa se nihe ne spominja ve.

.
Nea Koevar, 5. a

ko pa ponori
se ves as zlobno za glavo dri.

AROVNICE SO PRAVE ZLOBE

Dol s arovnicami,
dol s arovnicami,
vse tako hreijo,
da nas kar uesa bolijo.

V svojem gradu sama vlada,

s svojo mako se ubada,
e pa kdo ji zapreti,
takoj z gradu odleti.

Vsi se jih bojimo,

ko zaradi zlobe vsi se spremenimo,
njena ljuba je zabava,
da postane aba prava.

S svojo grdo staro metlo

po nebu se zabava,
ob polnoi pa le domov odtava.
Lara libar, 5. a

Vse priara, vse zaara

17

Mul'c 2014/2015

RECEPT ZA ZRAKOTVOREC
Sestavine: voda, kapljica utekoinjenega kisika, pest mehurkov, dodatek za zrakotvorec, ki
ga dobite v vseh lekarnah ali specializiranih trgovinah.

Navodila: V lonec vlijte vodo in jo zavrite. Vreli vodi

dodajte kapljico utekoinjenega kisika. Dobro
premeajte, da dobite zmes, ki bo podobna zmesi na
sliki:
Nepretrgoma meajte 5min, nato pa zmesi dodajte pest
mehurkov. Sledi desetminutno grobo in hitro meanje.
Zelo je treba biti previden, da z zvarkom koga ne
pokropite.
Posledice niso prijetne! Ko ostanejo samo trije mehurki, vlijte v zmes dodatek za
zrakotvorec. Dobiti morate prozorno tekoino. e boste z njo polili arovnico, bo postala ZRAK!
P.S: To je zelo uporabna re za unievanje arovnic. Vsi, ki so zrakotvorec e preizkusili, so
nad njim navdueni.
Nea Koevar, 5. a

ZOFKA IMA SLAB DAN

Bilo je jutro in ko se je coprnica Zofka zbudila, si je la umit obraz, a tla so bila tako spolzka,
da je Zofki spodrsnilo in padla je po tleh. Ko si je hotela skuhati kavo, se je polila s kropom in
ko je odprla predal s cunjami, ji je predal padel tono na nogo. Bila je zelo jezna. Teav e ni
bilo konec. Ko je la v nabiralnik iskat pismo, ji je z drevesa padel stor na glavo. Razjezila se
je na prav vse veverice tega sveta.
Vsega je imela e dovolj, zato se je zleknila v svoj
gugalnik in zaprla oi. Kar naenkrat se je stol podrl in
pristala je na svojem dolgem nosu. Zdaj je imela e
bolj ukrivljenega. Take zimske dneve je imela vedno
slabe. Prav sovraila jih je, saj je vedela, da ji nekdo
nala nagaja. Vpila je, da so jo sliali v sosednjo vas.
Nenadoma je zasliala cviljenje. Preiskala je vse
predale in vse police, a ni nala niesar, kar je cvililo. Ko se je stegnila v koaro po jabolko, ji
je mimo roke zelo hitro zbealo nekaj rnega in kosmatega. Zavreala je e trikrat bolj. Za
trenutek je sedla na svojo udeno preprogo in pomislila, kaj je bila ta mala rna kosmata
kepa. Spet je zasliala cviljenje. Tedaj je la iskat mako, da bi ona ugotovila, kaj je to. Maka
je zaela praskati in pihati ter noreti po kuhinji. Naenkrat se je od nikjer pojavila rna mi,
Zofka pa jo je jezna udarila z brezovo metlo. Uboga mi se je sesedla sama vase in obleala,
18

Mul'c 2014/2015

kot da je mrtva. Zofka jo je z dvema prstoma prijela in skozi okno vrgla v mrzel sneg. Konno
se je znebila vsiljivca, mi pa je bila vesela, ker je bila zopet na svobodi. Zofka je mirno in
zadovoljno sedla v svoj gugalnik in zadremala.
Tako je konno imela spet svoj mir. Sanjala je, kako je
letela na svoji metli, videla marsikoga in marsikaj, spotoma
pa je e kaj zaarala.
A ker je v ivljenju tako, da mora iti vedno kaj narobe, je
Zofki spet ponagajala metla. Ko sta prileteli na tla, ji je
namre prezgodaj ula in Zofka je padla po tleh. Takrat je
besno odprla oi in ugotovila, da je v svoji hiici, a vseeno
ni ni bilo v redu. Spet kup teav
Lara libar, 5. a

Dol s arovnicami, zgage!

Zdaj e svet bi imele rade.
Vse so rne, razcapane
in e preve razigrane.

Res so zlobne te grdobe,

vse prinaajo nam le tegobe.
Brez milosti te ubije,
spee, poje in kronik pomije.

Uniujejo in kujejo zlobne narte,

kako pobile bi hrte.
Svoje gnezdo imajo v kleti,
bloka v Griji na Kreti.

Njihovi so zobje modrikasti,

lasje pa rahlo svetlikasti.
Vsaka arovnica ostre ima zobe,
metlo, paliico, kotel - pa je.

Vasih jim prislukujem pri zlobnih

nartih,
a vedno mi je slabo ob njihovih
podganah mrtvih.
Sicer niso vse arovnice slabe,
a nekatere so res barabe.

Napoje delajo res dobro,

z ramo ob rami s svojo kobro.
Dol s arovnicami, grdobe,
vse to so naredile one.
P.S: Tole je naredila Nea,
tale pesem pa je prava tea!

Zadnji na primer so skovale,

zloben nart za koale.
le bi po svetu in vse pobile,
njihove kremplje pa v napoj zvarile.

Nea Koevar, 5.a.

19

Mul'c 2014/2015

ZIMSKE RADOSTI
Bil je lep sonen dan.
Jakob in njegov oka sta
se odpravila na hrib.
Vsa pokrajina je bila
prekrita s snegom in
odloila sta se, da se
bosta
smuala
in
sankala. Za njima so v
snegu ostale sledi.
Ko sta se Anej in Eva
odpravljala od doma, ju
je pred vrati presenetil
Jaka. Bili so dobri
prijatelji, zato so se odpravili igrat. Jaka in Eva sta postavljala sneaka. Dala sta mu nos, oi,
usta in klobuk.
Otroci in stari so se drsali, sankali, tekli , veliko pa jih je smualo. Ko se je Anej spustil po
hribu, je padel in takoj poklical pomo. Prila sta mamica in oka, ga povlekla iz snega in ga
vpraala, e je z njim vse v redu. Povedal jima je, da se ne pouti dobro, zato sta ga odpeljala
v zdravstveni dom. Slikali so mu nogo in ugotovili, da je zlomljena. V bolninici je dobil
mavec.
Ko so prili domov, se je Anej ulegel v posteljo in poival. Mamica mu je skuhala aj, oka pa
mu je bral pravljico. Ob njem je sedela Eva. Oka mu je rekel, da je zanj zime gotovo konec.
Maj Sokli, 3. a

URKA KLIE NA POMO

Ko sta povodni mo in Urka padla med valove morja, ju je nekaj asa nosil velik val in kmalu
sta prispela do udovitega kraja. To je bilo podvodno kraljestvo, kjer je kraljeval povodni
mo. Ker pa ni imel kraljice, ki bi bila dovolj lepa,
jo je iskal na kopnem. Naletel je na Urko in jo
odpeljal v kraljestvo.
Urka si je ob prihodu radovedno ogledovala
kraljestvo. Kmalu so ji prebivalci podvodnega
sveta povedali, da bo ez teden dni postala
kraljica. Tega si je Urka tudi malo elela,
zagotovo pa ni marala postati ena povodnega
moa, saj pod vodo ni bil ve tako lep in
20

Mul'c 2014/2015

postaven, kot je bil na kopnem. Podvodne prebivalce je povpraala, kako naj preprei
poroko. Ker ji niso znali niesar povedati, je Urka poiskala govorilnico in klicala domov.
Poklicala je svoje stare in jim povedala, kaj se ji je zgodilo.
Stari so bili zelo preseneeni in
prestraeni, a so ji obljubili, da jo bodo
nali in ji pomagali. Poklicali so
potapljae, reevalce iz vode in mnogo
drugih, da bi jo nali, ampak nali so le
al oz. rutko, ki jo je nosila tisti dan. Iskali
so jo tri dni, potem pa so prekinili z
iskanjem, saj so al nali dale stran od
obale in nihe ni vedel, kje je.
Urko so ponovno poklicali in ji povedali,
da so nali samo njen al in ni drugega, zato je ne bodo ve iskali. Urka je bila alostna, saj
se je morala poroiti s povodnim moem, za vedno je dobila tudi morski rep. Postala je ena
povodnega moa in kraljica podvodnega kraljestva in kaj kmalu je ugotovila, da ji ne bo
hudega.
Gabrijela Gala Blai Gregori, 8. a
Urka in Povodni mo sta prispela v grad, ki je bil ves bel, bel kakor kristal in velik za tri
stolpnice. Okoli njega so plavali morski psi in ostale ribe. Ko jih je Povodni mo poklical, so
takoj priplavali k njemu in se eleli boati. Tedaj so se odprla velikanska vrata in skoznje je
priteklo pet otrok vseh starosti. Zlezli so Povodnemu mou v naroje, on pa je rekel Urki, da
bo skrbela za te otroke, dokler se ne bo spremenila.
Za otroke je skrbela sedem let, a se ni ni
postarala, le bolj prijazna in nesebina je
postala. Nekega dne ji je Povodni mo
naroil, naj poklie domov, da jo bo peljal
na povrje. Urka je poklicala in zasliala
glas z odzivnika: Dobili ste druina
Dolenc, po pisku pustite sporoilo. Urka
je takoj odloila telefon. ez dve uri je spet
poklicala in oglasila se ji je mama Urka ji
je povedala, da kmalu pride domov. Mama
je bila presrena, ko je to sliala. Takoj je
la to veselo novico povedat mou. Oba sta vzklikala od veselja. Nazadnje je e vpraala
Urko, kje sploh je. Povedala ji je, da je pri Povodnem mou in da ji je pri njem zelo ve.
Dodala je, da se bosta s Povodnim moem poroila. Stara sta se samo spogledala.

21

Mul'c 2014/2015

Urka je bila zaljubljena do ues. Kmalu sta se tudi stara pomirila in ji povedala, da jo elita
im prej videti. ez kak teden so imeli v podvodnem kraljestvu poroko, ki sta se je udeleila
tudi Urkina stara. Bila sta preseneena, kje ivi njuna hi. Po poroki sta la domov z
nasmekom na obrazu. Povodni mo in Urka e danes ivita v podvodnem kraljestvu, saj se
ne starata in e vedno sta zaljubljena do ues.
Katja Klemeni 8. b

Globoko pod vodo, kjer je sedaj Urkino domovanje, se marsikaj dogaja. Urka je seveda vsa
zdolgoasena, saj nima nikogar, ki bi ga zavraala, pa tudi domotoje jo daje.
Odloila se je, da bo poklicala domov. Ker pa ni kraljica podvodnega kraljestva, mora vpraati
povodnega moa. Ta ima njen najnoveji podvodni telefon apple mega tristo, kar jo zelo
moti, saj se sprauje, kaj vendar pone z njenim telefonom. Jezi jo, da gleda njena sporoila
in da ve, s kom si dopisuje. Besno odvihra do povodnega moa in mu oita, da je tukaj spodaj
kot mi v kletki, on pa je maek, ki jo igrivo vlee za rep. Nato zahteva svoj mega telefon
nazaj, njemu pa priporoa, naj si kupi svojega, sicer bo odla in ne bo ve njegova
gospodinja.
Povodni mo jo rno pogleda in se nato zadere: No, prav! Urka nagajivo odskaklja iz
ogromne sobane in takoj, ko pride v svojo sobo, zane tipkati in klicati. Poklie svoje domae,
svoje prijateljice in zakljui dan z zadovoljnim nasmekom na obrazu.
Manca Rozman 8. b

22

Mul'c 2014/2015

PUSTOVALI SMO
Odli smo na pustni sprevod. Naredili smo krog po Triu. Ves
as sem hodila s Sumejo in Katjo, ker smo bile vse tri mucke. Z
Majo sva zamenjali maski, jaz sem imela
Majina oala, ona pa mojo masko. Uiteljica
nas je slikala.
Tinkara Koir, 5. a
Vsako leto imamo pustni sprevod. Ko smo
hodili po Triu, so nas ljudje gledali skozi
okna. Bilo mi je ve.
Vito Bajazet, 5. a
Preden smo odli v olo smo se naemili v makare. Najprej smo
imeli pouk, potem pa smo se odpravili na pustni sprevod. Naredili
smo krog okoli Mercatorja, potem smo li e okrog zdravstvenega
doma in potem po Triu.
Sara Aldi, 5. a

V olo smo prili obleeni

v makare. Vsi uenci od
1. do 5. razreda smo li na pustni sprevod. Prehodili
smo skoraj cel Tri. Bile smo zelo razline makare.
V naem razredu mi je bila najbolj ve Ema, ki je
bila volk. Jaz sem imela na sebi samo oala brez
stekelc, zato so me klicali
piflarka. S tem so me spravljali
ob ivce.
Lara libar, 5. a
Tudi uiteljice so se oblekle v
arovnice. Pust je bil aroben
in zanimiv.
Asija ufurovi, 5. a

23

Mul'c 2014/2015

KAJ BOMO POSTALI

Uenci so brali pesem Nika Grafenauerja Peki in nato napisali nekaj svojih razmiljanj o
poklicih. Tudi ilustracije so njihove.

KOVA

ki iri se tod.

Tok, tok, tok

kaj je ta zvok,
tok, tok, tok,
ki iri se tod.

Kladivo vihti,
elezo ari,
po nakovalu udarja,
vse se iskri.

Tok, tok, tok

to je kova,
triki brada.

Mu deek pomaga,
ki meni je ve,
ga vekrat obiem
in sedem ob pe.

Mi koso izdela,
mi konja podkuje,
se z eblji igra,
povsod je doma.

Tok, tok, tok

kaj je ta zvok,
tok, tok, tok,
ki iri se tod.

Tok, tok, tok

kaj je ta zvok,
tok, tok, tok,

Brina Lana Blai Gregori, 5.

a

24

Mul'c 2014/2015

UITELJ
Jutri gremo spet v olo,
da nauimo se veliko,
uitelj na nas priakuje
in pravi,
da brez muje se e evelj ne obuje.
Uitelji so na vzor
in hkrati na motor.
Nad nami bedijo
in nas vsak dan uijo.

Mama se je razjezila,
saj oceno slabo sem dobila.
Nisem se dovolj uila.
Zopet bom se potrudila,
mamo bom razveselila,
uitelj jezen ve ne bo,
saj ocena petka bo.

Dajejo nam znanje,

vasih tudi nerganje,
tudi dobre in slabe ocene,
o tem ni dileme.

Ema Jugovic, 5. a

Od njih rpamo znanje vse,

elimo si ga e in e.
Spotujmo uitelje vse,
beseda hvala premalo je.
Rebeka Pljaki, 5. a

a le zato, da se je z denarjem dobro

uredilo.

UTARJI
V starem Triu so vasih utarji bili
in so delali, delali in delali
za dobre ljudi.

V starem Triu je bil ponedeljek za

utarje prost dan,
takrat niso delali oziroma manj.
as so si krajali s kanarki,
najraje s kanarjimi parki.
Nea Koevar, 5. a

V Starem Triu je utarjev mrgolelo,

na vsakem vogalu se je kaj poelo.
Ni vano kaj,
Tri je bil utarski kraj.
V starem Triu se o utarjih ni dobro
govorilo,
vasih so goljufali,
25

Mul'c 2014/2015

UTARJI
Ko pa utar svoje delo naredi,
se rad tudi poveseli.
Takrat svoje hlae in predpasnik slee
in se v pranjo noo oblee.
Julija Vogelnik, 5. a

Pravijo, da to ni ni,
ampak to mesto je Tri.
Tam je evljar doma,
ki nove evlje narediti zna.
Dreto, usnje potrebuje,
da te v nove evlje obuje.
To pa niso evlji za tri dni,
nosil jih bo vse zimske dni.

KUHAR
V starem Triu so iveli kuharji,
ki so jim rekli muharji.
Bili so alergini na muhe,
zato so vedno imeli polne trebuhe.
V starem Triu so vabili na kosila,
meniji bili so kot berila.
Pridite, da vas pogostim,
s slastno peenko razveselim.

26

Mul'c 2014/2015

27

Mul'c 2014/2015

PAZI NA TRI, POSTANI EKOFRAJER

SMETI
EKO NASVET

Greh je, da po trikih poteh,

hodim po samih smeteh,
vreke umee, ploevinke rjavee,
narava z njimi res nima sree.

Razdalje kratke naj pe premaguje vsak,

saj hrani sebi in planetu sve zrak.
e potuje na kolesu,
ne koduje svojemu telesu.

Kadar veter skozi Tri pometa,

se nam ni dobrega ne obeta,
po zraku nosi vse smeti,
ki jih v Bistrico odloi.

Louj smeti vsak dan

in e pobere kakno smet,
je kmalu ist ves svet.

e tako se bo nadaljevalo,
kaj nam od gozdov bo ostalo.
Kakor zdaj se zdi,
pod nogami bo le kup smeti.

Bodi vesel za isto naravo,

poskrbi za ist planet,
to moj je EKO nasvet.
Benjamin Bapi, 8. b

Hana Forek, 8. b

28

Mul'c 2014/15

SMETNJAKI
Ves svet postaja smetnjak.
Nekateri mislijo, da ni ni narobe, e odlagajo smeti kamorkoli tudi v naravo. Ne mislijo na
posledice, ki jih prinaa zavrena plastenka v gozdu. K srei je na svetu nekaj ljudi, ki jim je
mar, vendar je obutno ve tistih, ki brezskrbno onesnaujejo okolje. Zaradi teh imamo tako
imenovane rne toke odlagalia smeti na raznih krajih, saj se jim enostavno ne da
narediti e par korakov do smetnjakov. Te smeti kodujejo tudi ivalim. Najbr ste e vsi
videli sliko elve z vreko na glavi. Zakaj je do tega prilo? Ker je nekdo brezskrbno odvrgel
vreko v naravi, ne da bi pomislil na posledice. Sasoma bo na planet tako onesnaen, da
bomo iveli v smeteh. Ker tega nihe noe, vas prosim, da pazimo na okolje!!!
Ema Sokli, 8. a

Mediji nas neprestano opozarjajo na okolje, za katerega bi morali bolj in bolje skrbeti, vendar
naravo e vedno onesnaujemo na vsakem koraku. Mi jo onesnaujemo, ona pa nam to
vraa z grozovitimi naravnimi spremembami.
Konno smo tudi v Triu zaeli z loevanjem smeti, saj s tem vsaj malo pomagamo naravi.
Zelo je pomembno, da jih loujemo pravilno. To nam ne vzame veliko asa, uinek pa je zelo
velik. Vsak dan jemo hrano, ki je obiajno zavita v folijo, papir, je v plastini vreki. Vso to
embalao zavremo in prav je, da gre v prave smetnjake. Moder zabojnik je namenjen
papirju, rumen plastiki, zelen meanim in rjav biolokim odpadkom.
Mislim, da kljub opozorilom in osveanju ljudje e vedno premalo pazimo na okolje. e
elimo iveti v lepi in isteji okolici, se moramo vsi bolj potruditi.
Ane Megli, 8. a
29

Mul'c 2014/15

Vsak smetnjak ima svojo barvo pokrova, ki nas e od dale opozarja, kaj v doloen smetnjak
sodi. Veliko ljudi pa tega ne upoteva in zato so smetnjaki nezadovoljni. Enako nezadovoljni
so tudi smetarji, saj morajo razvrati smeti.
Upotevajmo napise, hvalena nam bo tudi narava.
Alja Sokli, 8. a
Na Tri je majhen, vendar lep. Bilo bi grozno, e bi naravno lepoto, ki jo nae mesto ima,
uniili s smetmi. Svoje mesto moramo uvati, saj nihe drug ne bo skrbel zanj in za naravo, e
ne mi Triani. Organizirajmo im ve istilnih akcij, dosledno loujmo odpadke in nehajmo
onesnaevati svoje mesto.
David Juri, 8. b
Tri lei sredi preudovite
Gorenjske. Obdajajo ga lepe
gore, a kaj to pomaga, ko pa je
tako onesnaen. Seveda to ne
velja povsod. Glavne ulice so
zelo snane, a tega za stranske
ne moremo rei. Smetnjakov je
dovolj, a ljudje niso ozaveeni,
vseeno jim je, e papirke
meejo po tleh. Tudi jaz sem
bil
onesnaevalec,
dokler
nisem sreal nenavadnega
smetnjaka.
Ravno sem se vraal od zobozdravnika, zavil sem na stransko ulico, da bi prej priel do ole.
Jedel sem sirov burek. Vsak burek ima vreko, ki sem jo vrgel na tla. Poberi jo! se je
oglasilo za mano, a nikogar ni bilo tam, le star smetnjak. A takoj, ko sem hotel dalje, se je
spet oglasilo. Na smetnjaku so se pojavile oi. Ali sanjam? sem se vpraal. Pred mano je
stal iv smetnjak. Naroil mi je, naj poberem vreko. Pobral sem jo in jo vrgel vanj, vendar je
ni pojedel, bil je namre smetnjak za steklo. Nauil me je, kam moram odloiti kakno smet.
Razloil mi je, da imajo smetnjaki zelo obutljiv elodec in mora zelo paziti, kaj kam odloi.
Povedal mi je, kako naj varujem okolje, porabim manj vode in varujem pri elektriki. Bilo je
e pozno, zato sem se moral od smetnjaka posloviti.
Od takrat naprej skrbim, da vsako smet poloim v pravi ko, pa tudi z vodo sem pazljiv, da je
ne porabim preve. Saj veste, e ima nekdo neesa preve, ima drugi premalo. Drim se
vsega, kar mi je naroil smetnjak, in tudi druge ozaveam o tem.
Matej Rozman, 8. a
30

IST ZRAK
Naa narava je polna smeti,
eprav povsod veliko smetnjakov stoji.
Smeti najraje v smetnjaku leijo,
naravo zato pri miru pustijo.
Nekateri smeti loujejo,
ostali pa svet onesnaujejo.
Severa in juga ve ni,
ist zrak potrebujemo vsi.
Laura Peji, 8. b

Pot v olo je nevarna,

saj plonikov in oznab ni povsod,
kjer vodi moja olska pot.
Kjer Kulturni dom stoji,
pozimi ti sneg na glavo prileti.
Prostora za varen umik pa ni,
ko avto z ovinka pridrvi.
Leei policaji v kriiu pred olo
nadzorovali bi promet,
da ne bi nastal ognjemet.
To so te majhne, pomembne rei,
ki jih v Triu ni.
Gabrijela Gala Blai Gregori, 8. a

POAST
Tri na lep je kraj,
ljudi tam ni kdo ve kaj,
nikoli slabega tam ni,
zmeraj vsi smo brez skrbi.
A globlje v nai dolini
ni ve vse tako isto,
ni ve tako lepo,
tam globlje vse je bolj grdo.
Smeti tam mrgoli,
vendar ljudje zakrivamo si oi.
Poast ni brez moi,
ves as se nam smeji.
Spraujemo se, kdo je, kaj eli,
odgovor nas lahko skrbi,
saj to poast je iz smeti.
Manca Rozman, 8. b
Mesto Tri res lep kraj,
a kaj e to ni pravi raj.

OISTIMO TRI
En papirek lahko spremeni travnik,
en travnik lahko spremeni dravo,
ena drava lahko spremeni celino,
ena celina lahko spremeni zemljo,
zemlja lahko spremeni vesolje.
En otrok lahko spremeni stare,
stari lahko spremenijo druino,
druina lahko spremeni skupnost,
skupnost lahko spremeni narod,
narod lahko spremeni vse ljudi.
Spremenimo se,
bodimo povezani
in ohranimo svet IST!
Katja Klemeni, 8. b

V TRIU JE LEPO
Prvi sonni arki so pokukali skozi okno moje sobe. Bilo je res lepo sobotno jutro in zael sem
razmiljati o kraju, kjer ivim o Triu. In kaj bi vam lahko povedal?
eprav je Tri majhno mesto, ima kar nekaj lepih naravnih in kulturnih znamenitosti, zato ga
moramo uvati in skrbeti, da bo taken e naprej.
Ena od zanimivih izletnikih tok je zagotovo 873 m visok vrh Kamnek, kamor radi hodimo
mnogi Triani, saj je od tam lep razgled na Tri. Vsak obiskovalec Tria bi moral videti tudi
prekrasno Dovanovo sotesko z deroo Triko Bistrico. e vas pot popelje v staro mestno
jedro, vas bodo gotovo navduile stare hie in firbec okno. Zanimivo si je ogledati tudi
Kurnikovo hio s rno kuhinjo, Triki muzej, grad Neuhaus in Tekeve jaslice. V Podljubelju
pa so najbolj znani entanski rudnik ivega srebra, spominski park taborie Mauthausen in
Tominev slap. e vas med obiskom zagrabita lakota in eja, bodo za vas poskrbeli prijazni
gostilniarji in natakarji.
Za portnike in planince pa je Tri
odlien kraj, kjer lahko zanete s
pohodi v prelepe planine ali gore v
okolici. Najbolj so mi ve Krika gora,
Prevala, Koroica, Bistrika planina,
Dobra, Stori in e mnoge druge.
V Triu in okolici je kar nekaj lepega,
a al se dogaja, da marsikdo mesto
onesnauje z odmetavanjem smeti po
tleh in v reke, s kajenjem, z izpunimi
plini, pasjimi iztrebki e elimo lepo in zanimivo mesto, moramo skrbeti zanj, loevati
odpadke ali jih voziti na smetia.
O Triu bi lahko e kaj povedal, a je ura e deset in grem na Kamnek. Vi pa ne pozabite:
uvajmo Tri!
Domen Mali, 8. a

TRIKE RNE TOKE

Vasih je Tri bil lep,
poglej ga sedaj tak je kot ostali svet.
e smeti bomo loevali,
bomo zmagovali.
Svet bo bolj ist

brez smeti,
zato se skupaj vzemimo
in ga oistimo.
e vre papirek v napaen smetnjak,
se le-ta poteno razjezi
in ga to zelo boli.
Maks Laibacher, 8. b

UVAJMO TRI
Tri sploh ni tako onesnaeno
mesto, e ga primerjamo z drugimi
kraji. e vedno pa se najdejo smeti, ki
leijo naokrog in jih nosi veter.
Nekateri so oitno preleni, da bi
odvrgli smeti v blinji smetnjak.
Enako je s cigaretami in z iztrebki
ljubljenkov. To bi lahko prepreili z
ve smetnjaki, organizirati bi morali
ve istilnih akcij, po televiziji in v
revijah pa bi morali pokazati ljudem,
kaj se zgodi z njihovimi odpadki in kakno kodo delajo svetu. Tudi v olah bi morali opozoriti
otroke, kako ravnati z odpadki, da bi pravilno loevali smeti, ne pa da najdemo plastiko v
biolokih odpadkih. K srei v triki okolici nisem videl rnih tok oz. odlagali neuporabne
tehnologije, te so najslabe za okolje. Naravi je z nao pomojo lahko veliko laje.
an Knific, 8. a

ZMAJI, ZMAJI, ZMAJKI

Nekega dne je Jaka vzel svojega zmaja. Poklical je Martina in skupaj sta odla na blinji
travnik.
Zmaj je letel visoko, ampak v bliini drevesa. Ko se je vrvica zataknila za vejo, je zmaj obstal v
kronji. Fanta sta bila razoarana. Priel je Jakov oka, ki je hitro reil zmaja.
K njim so prili tudi prijatelji in imeli so piknik, kjer so se zabavali. Spuali so zmaja, dokler ni
Tomov pes pregriznil vrvice. Jaka je naredil novega zmaja.
Maj Sokli, 3. a
Jure je e teden dni akal na vetrovno vreme, ker je imel novega papirnatega zmaja. Mamica
mu je povedala, da ga zunaj aka prijatelj Nejc. Domenila sta se, da bosta spuala zmaja.
Tekla sta z zmajem, vendar se je kmalu ujel v drevo. Skakala sta visoko, vendar zmaja nista
dosegla. Poklicala sta Juretovega oka, ki ga je z lahkoto snel z drevesa.
Opazila sta, da zmaj ne more ve vzleteti. Bila sta alostna, nato pa je Jure predlagal, da
naredita novega. la sta domov, vzela papir, svinnik, karje, lepilo in vrvico.
Naredila sta novega zmaja in poklicala e druge prijatelje. Skupaj so spuali zmaja celo
popoldne.
Veno Bajazet, 3. a

Mul'c 2014/15

Nekega dne sta se Tobi in njegov oe odpravila na sprehod. Na travi sta nala papirnatega
zmaja. Tobi se je spomnil, da bi ga lahko popravila.
Popoldne je povabil prijatelja, odla sta na travnik in spuala zmaja. Na travniku je bilo
veliko drevo in zmaj se je zavozlal v vejah tega drevesa.
Poklicala sta oka, ki je zmaja vzel z drevesa. Povedal jima je, da ni pokodovan. Vadila sta in
vadila, dokler nista postala prava mojstra.
Naslednji dan je bila velika tekma. Zmagal sta Tobi in njegov prijatelj Jernej. Tobi je zmaja
spravil na prostor za spominke. Imel je lep dan.
Zala Knafli, 3. a

Jakobu je bilo zelo dolgas. Ni vedel, kaj bi poel. Spomnil se je na zmaja, ki ga je naredil v
oli.
Odel je ven in poklical prijatelja Miha. Skupaj sta la spuat zmaja. Bila sta razigrana, a
zapihal je veter in zmaj je pristal na drevesu. Jakob je poklical svojega oeta Savija, naj jima
pomaga dati zmaja z drevesa. Oe jima je pomagal, nato pa ju je povabil na malico, da ne
bosta lana spuala zmaja. Fanta sta se strinjala, pojedla vse in za posladek dobila e
sladoled.
Ko sta prila ven, je zmaj raztrgan leal na tleh. Bila sta alostna, nato pa sta sklenila, da
naredita novega. Preizkusila sta ga in pripravila sta tekmovanje, na katerega sta povabila vse
prijatelje. Mama je za vse spekla palainke.
Tamara Baluki, 3. a

34

Mul'c 2014/15

ORHIDEJA
Na okenski polici v moji sobi v malem lonku cveti orhideja. Ni velika, vendar ima zelo lepe
zelene liste in udovite vijoline cvetove. Velikokrat opazujem, kako iz malih popkov nastaja
in se odpira cvet. To mi je e posebej ve.
Nekega jutra sem jo najprej zalila, potem
pa postavila predse na mizo in jo priela
opazovati. Kako si lepa, sem ji govorila kar
naprej, in kako mi polepa sobo. in potem
sem naenkrat zautila, kot bi vstopila v nek isto
drugi svet. Vse je bilo tako majhno, vse je
migetalo, ni nisem sliala, nisem bila ve v
lovekem telesu, spremenila sem se v
orhideeejoooo.
Ojoj, kaj se je zgodilo! Najprej sem se prestraila,
potem pa sem se umirila in se zaela opazovati.
Namesto rok, sem videla zelene liste, na katerih
so sedeli mali kratki. Pogledala sem malo bolj
natanno in videla, da so boali moje preudovite
zelene liste, jih istili, zalivali in obudovali. Malo
so jih tudi postrigli oz. oblikovali. Vodo so
prinaali iz lonka, ki sem ga jaz, e kot Lara, malo
prej napolnila.
Pogledala sem tudi korenine. Tudi tam je bilo vse
polno kratkov, ki so skrbeli, da je bila zemlja
zanje ravno prav zrahljana, da so bile tudi korenine ravno prav vlane in pile vodo z dna
lonka. Steblo so z vseh strani podpirali res veliki in suhi kratki, ki so bili zelo moni.
Najlepi pa so bili moji cvetovi. Tam ni bilo kratkov, ampak mala drobna bitjeca, podobna
vilam. Letala so okoli cvetov, skrbela zanje, dodajala barve, risala oblike, v katerih so potem
rasli cvetovi. Ojoj, kako lepoooo! Vsa ta bitjeca so res lepo skrbela zame.
Kako lepo je biti rastlina, sem premiljevala. Spomnila sem se, zakaj roe ovenijo. Ne
namenjamo jim pozornosti in premalokrat jim povemo, kako lepe so. Vsaka roa je lepa,
samo e znamo najti lepe stvari na njej. Zato tudi dobro uspevajo, ko jih opazimo.
Naenkrat sem bila spet v svojem lovekem telesu. Kako mi je bilo al, da nisem bila ve v
ronatem svetu. Koliko lepega sem doivela!
Lara, Lara! sem zasliala. Klicala me je mami. Povedala sem ji, kaj se mi je zgodilo. Samo
zasmejala se je, me mono objela in spet je bilo vse lepo.
Lara libar, 5. a
35

Mul'c 2014/15

STRANI KUTRON NADALJEVANJE ZGODBE

Potem je bil mali trol res isto tiho. Odpravil se je v gozd. Tam je slial, kako nekaj godrnja in
se mu pribliuje. Bil je prestraen, a radoveden, kaj bi to lahko bilo. Godrnjanje se mu je vse
bolj blialo. Med drevesi se je prikazala poast - orjaka, skutrana, srhljiva zverina. T, t, t , ti
si Kutron ali ne? je jecljajoe vpraal mali trol. Ja, je zagrmel Kutron. Mali se je pognal v
tek. Zdaj je ele vedel, kaj je Kutron. Jaz ga e ne bi mogel odpihniti, si je mislil. Ko je
pogledal nazaj, ga k srei ni ve videl. Ko pa je pogledal naprej, je pred seboj zagledal
Kutrona!
Kutron ga je vpraal, e bi bil njegov prijatelj, ker nikogar nima. Trolu se je zasmilil, ampak
vseeno se ga je bal. V redu, je poasi rekel. In potem sta bila najbolja prijatelja.
Lana Kovaevi, 3. a

Ko je mali trol odrasel, je odel v gozd,

ker je elel sreati Kutrona. Najprej je
sreal veverico. Vpraal jo je, e pozna
pot do Kutrona. Pokazala mu je, moral
je le naravnost in nato levo. Nato je
sreal zajca, ki mu je povedal isto kot
veverica.
Kmalu je priel do hiice in potrkal je na
vrata. Odprl mu je Kutron in po veselem
pomenku ga je tudi trol povabil k sebi
domov.
Doma so se Kutrona vsi bali, kmalu pa
so spoznali, da eli samo prijatelje in to
so tudi postali.
Tjaa Kumlanc, 3. a
Mali trol je odel na sprehod v gozd. Oe
in mama pa sta ga doma akal s kosilom.
Med potjo je sreal Kutrona. Seveda ni
ubogal mame in oeta in je pihnil
Kutrona. Ta ga je jezen zael loviti, a na
sreo je malemu trolu uspelo pobegniti. Mamo in oeta je e zelo skrbelo, kje je. Sreno se je
vrnil na kosilo.
Eva Valjavec, 3. a
36

Mul'c 2014/15

Ko se je mali trol zjutraj zbudil, se je odpravil v goavo, kjer je ivel Kutron. Sreal ga je in se
ga zelo ustrail. Hotel ga je odpihniti, a je spoznal, da je zelo prijazen. Rekel mu je: Saj si
isto prijazen. Rad bi te odpeljal domov. Ker se je Kutron s tem strinjal, sta se odpravila
proti domu. Med potjo sta sreala trola Gregorja. Tudi on se je ustrail Kutrona, a je kmalu
spoznal, da je prijazen.
Ko sta prila domov, sta mama in oe debelo pogledala. Trol je starema povedal, da nihe ni
poslual Kutrona, saj ni elel nikogar prestraiti. Hotel je le, da ima prijatelje.
Mama je pripravila bogato veerjo.
Zala Knafli, 3. a

37

Mul'c 2014/15

UDOVITA POTOVANJA NA WAITAPU

I.

VODNIK PO GORI WAITAPU

Pozdravljen, pustolovec!
V tej knjigi se bo seznanil s posebnostmi, nevarnostmi in zanimivostmi gore Waitapu.
Gora Waitapu je nastala 1000 l. P. N. t. Wai in Tapu sta bila takrat e majhna otroka.
Tapu je bil zvezda, Wai pa nebesna herka. Bila sta zaljubljena, Waina mati Akahau pa
tega ni dovolila. Ko je Akahau neko od meseca izvedela, kje sta, ju je odnesla nad
morje. Tam ju je spustila in padla sta vsak na svojo stran. Ko sta padla v vodo, sta se
spremenila v dva otoka. Oba sta bila silno alostna. Pingvini, ki so takrat e letali po
zraku, so ju zasliali. Zaeli so ju potiskati skupaj. Kmalu so se jim pridruili e kiti. Wai in
Tapu sta bila zdaj spet skupaj. To je opazila zlobna Akahau in pingvinom odarala krila.
Od takrat pingvini ne letijo ve po zraku kakor ptii. Akahau to e ni bilo dovolj in je
sklenila, da ne bosta vedno skupaj. Ponoi bo otoka loila visoka plima. In tako je bilo.
To je tudi najbolj znailna posebnost gore. Waitapu se na zemljevidu ne da najti, iz zraka
se je ne vidi. To je zaradi nadnaravnih sil. Na Waitapu ivijo feniksi in okoli gore plavajo
tudi zlate ribice. e kdo ne ve, kdo so feniksi, naj pogleda v knjigo nadnaravne ivali in
njihove lastnosti. Tam je tudi jezero zlata. Karkoli pade noter, se spremeni v zlato. Ta
kraj je zaiten. Veliko nevednih popotnikov se je e spremenilo v zlate kipe. Razen
feniksov ivijo na Waitapu tudi sibirski tigri. Sicer se bojijo ljudi, vendar gozd vseeno ni
varen. Domaini so zelo prijazni, njihova kuhinja pa zelo zanimiva. Kuhajo na prostem in
v kotlih. Imajo veliko razlinih jedi, a najbolj tipina sta kruh iz kokosove moke in
bananin gosti sok. Mesa na jedilniku skoraj nimajo. Wai je bolj poseljen in razvit. Drugi
del otoka, Tapu, pa je poraen z gozdom. Tu poskrbijo tudi za vodene oglede gozda in
starih hi prvih naseljencev. Vsem toplo priporoam obisk Waitapu. Na sliki je gora
Waitapu.
Za ve informacij pokliite na tel.
t. 051 595 218
Nea Koevar, 5. a

38

Mul'c 2014/15

II.
Ozka pot. Na njej je bilo polno kamenja, ostrih skal. Komaj sem hodila. Na vsaki strani so
rasla ogromna drevesa, z velikimi listi. Gledala sem naokoli, kje sploh sem. Nisem vedela, kaj
se dogaja, zakaj sem na tem mestu. Radovednost me je gnala naprej in kmalu sem prila do
zelo lepega, malega jezera, turkizne barve. Vse naokoli so rasle udovite roe in grmovje. Ker
je bila voda tako lepe barve, sem se la kopat. Jezero je bilo polno rib, majhnih in velikih, jaz
pa sem plavala kar med njimi. Ni me bilo strah. Prav zabavno je bilo. Ko sem prila iz vode, se
mi je obleka takoj posuila. la sem naprej po poti in zagledala drevo z nenavadnimi sadei.
Spomnila sem se, da e dolgo nisem jedla. Odtrgala sem nenavaden sade mavrinih barv in
ugriznila. Kako je bil okusen in soen! Najedla sem se, kot bi imela celo kosilo.
la sem naprej, a naenkrat se je pot konala. Res je bilo
udno, nato pa sem ugotovila, da stojim na robu
kraterja. isto na dnu je tlela erjavica. Zanimivo, lahko
bi se pogrela, e bi me zeblo. Pohitela sem naprej in se
skoraj zaletela v ogromno skalo, ki je bila sredi poti. Za
njo je bila odprtina, skozi katero se je nekam prilo. la
sem naprej in v isti temi vse dobro videla. Zelo ozko in
mrzlo je bilo, same skale. Dolg rov, a poasi se je zaelo
lesketati. Ah seveda, prila sem na drug konec rova.
Pred mano se je odprl isto drugaen svet - pesek in
mivka in malo stran veliko slano jezero. Notri so se igrali
delfini. Zmeraj sem si elela plavati z delfini, zato sem
hitro skoila v vodo in priplavala do njih. e preden sem
se zavedala, sem zautila, da me nekaj nosi. Ojoj, sedela
sem na hrbtu delfina, ki je dirkal med valovi. Kako je
bilo dobro! Skakali so eden ez drugega, vendar me ni
bilo strah. Ko sem imela dovolj, me je delfin izpustil s svojega hrbta. eprav sem zelo uivala,
se mi je zdelo udno, da na tem kraju ni nikogar drugega. V tistem trenutku pa se je pojavila
stareja gospa in me vpraala, kaj delam na tej gori. Kje pa sem? sem vpraala. Povedala
mi je, da sem na gori, ki se ji ree Waitapu. Ni mi ni bilo jasno. Povabila me je, da se z
njenim avionom popeljem naokoli, da bom imela bolji razgled. Seveda sem bila takoj za.
Sedli sva v mini avionek in se dvignili nad visoka drevesa. ele zdaj sem videla, da sem res
nad goro, ki ji ni bilo konca. A to je bila isto posebna gora. Ne koniasta in visoka, kot jih
poznamo mi, ampak polna skal, lepih jezer in rastlin. Ko sem ravno hotela vpraati, kako je to
mono, sem zasliala glas: Lara, Lara, vstani, v olo mora. Ojoj, kaj, kako, jaz sem na
gori! sem rekla mami, ki me je zbudila za v olo. Mami mi je rekla, da sem samo sanjala,
sama pa sem e dolgo razmiljala, kako lepe in doivete sanje sem imela.
Lara libar, 5. a

39

Mul'c 2014/15

III.
S olnom sem priveslal na otok Waitapu. Tam me je priakal Mesec. Rekel mi je, naj grem po
poti skozi gozd do slapu, kjer bom nael majhno hiico, v kateri lahko prespim. Na poti sem
sreal Tikururu, ki mi je pokazal blinjico, ki se je vila po belih skalah.
Prav zaradi blinjice sem padel ter se zvrnil v naroje medvedu. Ni me raztrgal, saj sem mu
dal hrano. Ko sem ga zajahal, je pobesnel. Metalo me je sem ter tja, ko sem dirjal na
njegovem hrbtu skozi gozd. Pomiril se je, ko sva prila do modre rte. Rekel mi je, da bova
prestopila mejo in bova na drugi strani gore Waitapu.
Tam sem videl dinozavre. Ko je ogromen dinozaver odprl svoja velika usta, sem se ustrail in
zbudil.
Andra Lipold, 5. a

SRAJCA AROBNICA
Z mami sva li po nakupih v blinje mesto. Nameravali sva kupiti nove obleke, kajti veliko
sem jih e prerasla. Ko sva prili v trgovino, tam ni bilo niti enega kupca. Trgovina je imela
dve veliki nadstropji. Previdno sva vstopili, saj sva se bali, da za vrati lei velik zmaj, ki hoe
pojesti kupce. Pa ga ni bilo. Vseeno nama je bilo zelo neprijetno. udilo naju je tudi, ker so
bile obleke, e posebej lepe, zelo poceni. Bova pa sami, sva se skuali potolaiti in zaeli
izbirati. Ker je bila trgovina velika, je bilo teko hitro izbrati.
40

Mul'c 2014/15

Vsaka je la v svoje nadstropje. Zavila sem v del trgovine, kjer so imeli lepe sveane obleke.
Nato sem la pogledat e hlae. Niso mi bile ve (imeli so samo oprijete). V oddaljenem kotu
sem zagledala na tleh zelo veliko in lepo srajco. Hotela sem jo pobrati, a se mi je kar
izmuznila iz rok. Njeno blago je bilo tanko in gladko. e nekajkrat sem jo poizkuala pobrati, a
ni lo. To se mi je zdelo udno. Zazdela se mi je iva. Ogovorila sem jo sem jo, kar se mi je
sicer zdelo precej udno. Ampak srajca mi je odgovorila. Nekaj je zamrmrala oziroma
zaumela. Od strahu sem se skoraj zvrnila po tleh.
Srajca je to videla in se mi je smejala. Poskusila sem hitro oditi, ampak nisem mogla. Srajca je
bila nenadoma na meni. Bila je preiroka, predolga, prevelika in je visela z mene. Segala mi je
do pet. Pogledala sem se v ogledalo. Nisem videla ne sebe, ne srajce. Bila sem nevidna.
Srajco sem e zmeraj utila na sebi. Okoli mene je nastala megla. Ko se je megla razkadila,
sem bila s srajco spet v trgovini.
Pogledala sem na etiketo, kjer je pisalo, od kje je bila izdelana, kako
jo moramo prati. Ugotovila sem tudi, zakaj se je imenovala srajca
dopetajca. Ime je bilo res udno, a ji je pristajalo, kajti dolga je bila
do pet.
Hitro sem poiskala mami. Vpraala me je, e sem nala kakno lepo
obleko. Povedala sem ji, sreala srajco dopetajco. Potolaila me je in
mi rekla, da sem gotovo malo zadremala in si vse to izmislila.
Jaz pa vem, da je bila srajca res tam, saj sem jo slikala in prilagam
dokaz.
Nea Koevar, 5. a
Jaz sem srajca dopetajca
in od tam sem k vam prila,
kjer vsak pol ujame zajca,
jaz sem srajca dopetajca,
lala la lala la

uiteljice pred tablo spraujejo,

lalalalalala
Vasih tudi se prepirajo,
in pokale za to dobivajo.
S srajco dopetajco se igrajo,
najraje skaejo ez ograjo,
lalalalalala
Gaper Megli, 5. a

Tam se udei godijo,

otroci sami se zbudijo.
Z ocenami se zabavajo,

Nekega dne sem se zjutraj oblaila za olo. Vstala sem, odla v kopalnico, si umila zobke in se
oblekla. Na poti v olo sem utila, da je z mojo srajco nekaj narobe. Neprestano mi je uhajala
iz hla. Vekrat sem jo popravila, potem pa se nisem ve ozirala nanjo, saj sem si mislila, da
je to pa taka srajca.

41

Mul'c 2014/15

Ko sem stopila v razred, je moja srajca zaela prepevati. Najprej sem se spraevala, kdo poje,
vendar ni bilo nikogar v bliini. Nisem se zmenila za to, saj sem mislila, da se mi vse samo
dozdeva. V razredu pa se je stanje e poslabalo. Kar naenkrat je bilo petje vse glasneje,
zasliala se je olska himna. Takrat mi ni bilo ni jasno. Zvok, ki se je razlegal, je prihajal od
mene, a jaz nisem pela. Vsi so me gledali in se mi smejali, bili so navdueni. Ko je vstopila
uiteljica, je srajca prenehala, toda med poukom je spet zaela s prepevanjem. Uiteljica me
je pogledala, saj je zvok prihajal od mene. Nasmejala se je in me vpraala, zakaj sem tako
vesela. Odgovorila sem ji, da imam na sebi srajco dopetajco, ki ima udeno mo in sama
poje. Uiteljica mi ni verjela. Rekla je, naj jo dam soolki, da bomo videli, e bo tudi na njej
pela. Res sem jo dala soolki in pri njej se je zasliala melodija skladatelja Beethovna.
Vsi so se e bolj smejali, saj so bili navdueni nad mojo srajco im me spraevali, e jo lahko
preizkusijo tudi oni. Seveda sem jim dovolila in pri vsakem je zaigrala drugo melodijo.
S udeno srajco sem zaslovela tudi jaz. e vedno jo z veseljem nosim, a sva se dogovorili, da
je med poukom tiho.
Asija ufurovi, 5. a

42

Mul'c 2014/15

Po napornem plesu z ministri je srajci uspelo pobegniti nazaj k Matjaku.

Matjaek moj, Matjaek moj,
ostal bo vedno ti z menoj.
Cele dneve in noi
vlekli so ministri me vsi.
Vse ivali so se bale
in so vsepovsod beale.
Matjaek moj, Matjaek moj,
ostal bo vedno ti z menoj.
Skupaj nama bo lepo,
ko hudobcev ve ne bo.
Ministre ujela bova vse,
da ivali v gozdu se ne boje.
Skupaj bomo plesali,
vse do jutra se smejali.
Oh ti srajica dopetajica,
res si prava prijateljica.
Kupil ti bom gumbe zlate,
vsak se bo zaljubil vate.
Nik Avsenek, 5. a

PRAVLJINA SRAJCA
Povedala vam bom nenavadno zgodbo. Priela se je prav na Miklavev veer, ko vsi otroci
priakujemo, kaj nam bo ponoi prinesel Miklav. Takole je bilo.
Vsako leto napiem pismo Miklavu. Tisto leto sem si zelo elela imeti pisano toplo srajco,
ravno tako kot sem jo videla v izlobi trgovine. Neverjetno, Mikav mi je prinesel tono tisto
srajco. Bila je e lepa, kot se mi je zdela v izlobi. Hitro sem jo oblekla in v njej sem se res
dobro poutila. Kar zavijala sem se vanjo. A takoj mi je bilo jasno, da je ta srajca nekaj
posebnega. Srajce nisem hotela ve slei. Nosila sem jo podnevi in ponoi. Odkar sem nosila
to srajco, so se mi dogajale same lepe stvari.
Vse to je opazila tudi moja navihana soolka Nina. Ker je zelo radovedna, je hotela vedeti,
zakaj se ne loim od srajce. Rekla sem ji, naj me pusti pri miru. Seveda je bila e bolj
radovedna.
V oli smo imeli uro telovadbe. Morala sem se preoblei. Srajco sem skrila v torbo in odla v
telovadnico. Naslednji trenutek sem od jeze skoraj zacvilila. Soolka Nina je po telovadnici
43

Mul'c 2014/15

tekala obleena v mojo srajco in kriala: Imam jo, imam jo!!!! Res sem bila jezna nanjo, a
takrat sem opazila, da se dogaja nekaj udnega.
Nina je tekala naokoli, kolikor hitro je mogla, delala je kroge po telovadnici in se ni ustavila.
Ni se mogla. Vsi smo jo zaudeno gledali in videli, da je strano utrujena, a se ni mogla
ustaviti. Potem je nenadoma skoila na elezni drog in plezala po njem kot nora isto do
vrha. Nato se je spustila navzdol kot v prostem padu. Vpila je, da ima dovolj. Ni se mogla
ustaviti. Komaj je priletela na tla, e jo je gnalo na drug konec telovadnice, kjer je vzela zalet
in delala salte ez celo telovadnico in potem e po drugi diagonali. Nekaj asa smo se ji
smejali, potem pa zaskrbljeno gledali, kdaj se bo ustavila. Njenih akrobacij pa e ni bilo
konec. Sunkovito se je obrnila, se pognala proti odskoni deski, skoila nanjo in odneslo jo je
naravnost v obro koa za koarko. Kar obvisela je v njem in se drla, da je bilo groza.
Konno je dojela, da je storila napako in jokajoa povedala, da bo vrnila srajco. Poasi se je
umirila, e vedno pa je sedela v koarkarskem obrou.
Ne morem vam povedati, kako smeno je bilo to videti. Uitelj telovadbe je v paniki poklical
hinika, ki je prinesel lestev in reil jokajoo Nino iz obroa. Ko jo je postavil na tla, je skoraj
strgala srajco s sebe in mi rekla: Na, tu ima to svojo srajco. Kar imej jo!! Vzela sem srajco
in jo stisnila k sebi. Po tihem sem se zabavala, saj sem vedela, da je namenjena samo meni.
Soolci pa so se spotljivo odmaknili in nadaljevali z uro telovadbe.
Tako se je konala dogodivina z mojo udeno srajco. Moram priznati, da jo e zdaj rada
obleem, vendar nosim e kaj drugega. Ko pa mi je dolgas, jo obleem in spet je zabavno.
Zgodbic in dogodivin v zvezi z njo je za celo knjigo.
Lara libar, 5. a

44

Mul'c 2014/15

POGOVORI V JOKALNI IN SMEJALNI PALAI

Osnovnoolski otroci so se odpravili na ogled palae. Pot jih je vodila po strmem hribu. Pred
gradom jih je akal vodi Tone. Palaa je bila zelo, zelo velika. Otroci so bili navdueni nad
lepim pohitvom, okraski in slikami. Povzpeli so se v zgornje nadstropje, le mali Mihec si je
ogledoval neko morsko sliko. Gledal jo je in gledal. Ko je opazil, da je ostal isto sam, je zael
tekati po sobah sem ter tja, a nael ni nikogar. Zelo se je bal in zael je jokati.
TONE: Hej, Miha, zakaj pa tako joka?
MIHA: Poglejte tiste grozne slike, ki visijo po stenah, pa e izgubil sem se.
TONE: Ni se ne boj, saj so samo slike. Pridi, pokaem ti, da so nekatere preudovite.
MIHA: Ne, tu je tako strano.
TONE: Pridi, poiskala bova Jakoba, ki se je prav tako izgubil nekje v kuhinji, ko si je ogledoval
zlat jedilni pribor.
Ko sta prispela do kuhinje, sta nala cmeravega Jakoba pod mizo. Jokal je in jokal.
TONE: No, pa sem vaju nael, najbolje bo, da se odpravimo na dvorie, kjer vaju akajo
otroci in uiteljica.
Otroci so odli iz jokalne palae in obljubili vodiu Tonetu, da se bodo e vrnili, ko
bodo veji.
Nik Avsenek, 5. a
NOVINAR: Slial in videl sem, da ste bili
v smejalni palai. Bi mi lahko kaj
povedali o njej?
OBISKOVALEC: Ja, bil sem v smejalni
palai. Zaradi lepih vtisov bi to zelo rad
delil s svetom.
NOVINAR: Opiite mi smejalno palao.
OBISKOVALEC: Smejalna palaa zgleda
priblino takole. Zunaj je be barve,
vrata, okna in streha pa so rdei. V
palai je vsak prostor druge barve. Tam
je tudi veliko slik. Na vseh je nekaj smenega, tako da smo se poteno nasmejali.
NOVINAR: Ko ste vstopili v prvi prostor, kako ste se poutili?
OBISKOVALEC: Hmm zanimivo vpraanje. Poutil sem se prijetno, kot bi nekdo prigal
manji radiator v mojem srcu.
NOVINAR: Ali vam je bil ogled palae ve?
OBISKOVALEC: Ogled mi je bil zelo ve, saj prikazuje nekaj zelo posebnega. Nekako bi lahko
rekel, da mi je ta palaa obrnila ivljenje v boljo smer.
NOVINAR: Ali se boste v smejalno palao e vrnili?
45

Mul'c 2014/15

OBISKOVALEC: Seveda se bom e vrnil, saj jo imam v lepem spominu. Povabil bom tudi
prijatelje.
NOVINAR: Najlepa hvala za vae odgovore.
Julija Vogelnik, 5. a
Nahajam se v smejalni palai. Pred mano je Smehko.
Novinar: Dober dan, gospod Smehko. Zanima me, kako ste prili na idejo, da ste zgradili to
palao?
Smehko: Dober dan. Tega smo se domislili s prijatelji, ker se vsi radi smejimo. Do izgradnje
te palae , ni bilo hie, kjer bi se zbirali taki, ki se radi smejimo, si pripovedujemo smene
zgodbe, govorimo ale Sem pa sedaj lahko pride kdorkoli in kadarkoli, e se le eli
smejati.
Novinar: Koliko asa pa bo ta palaa odprta?
Smehko: Toliko asa, dokler bo obstajal smeh.
Novinar: Ali ste, odkar je odprta ta palaa, sliali kakno dobro alo?
Smehko: Teh je veliko, naj vam povem, kaj se mi je zgodilo veraj. Za kosilo je bila peenka.
Vpraal sem natakarja, e je moja peenka res svinjska. Odgovoril mi je, da je v to preprian,
saj je kuharju trikrat padla na tla. Ha ha ha.
Novinar: Ha, ha, ha. Ta je res dobra. Hvala.
Andra Lipold, 5. a

46