OSNOVE BONTONA

pela Progar, univ. dipl. psih.

Vsebina
1. Bonton
2. Zamujanje in tonost
3. Pozdravljanje, predstavljanje, tikanje in vikanje
3.1. Osnovna pravila
3.2. Prednostno pravilo kdo ima prednost
3.3. Pozdravljanje
Rokovanje
Poslavljanje

3.4. Predstavljanje
PREDSTAVIMO SE ...
PREDSTAVIMO NEKOGA ...
UPORABA IMEN IN NAZIVOV

3.5. Tikanje in vikanje

4.Osebna urejenost
4.1. Osebna higiena
4.2. Oblaila
POSLOVNA OBLAILA
DELOVNA OBLAILA (uniforme)

1. Bonton
bontn -a m [fr. bon ton iz dober + ton]
1. lepo, olikano vedenje
2. pravila ali knjiga o lepem vedenju
zbirka konkretnih napotkov
o tem kako se obnaati v razlinih situacijah v vsakdanjem ivljenju,
o tem kaj je lepo in olikano vedenje,
ki je v doloeni drubi trenutno sprejemljivo.

Doloajo ga moralne norme asa in prostora v katerem ivimo.

Vaja 1: Preverite svoje znanje bontona s pomojo

kratkega testa
1. Kako odloimo pribor, ko smo nehali jesti?
a) Pribor prekriamo na kroniku, tako da je vilica spodaj, no zgoraj.
b) Pribor odloimo ob kronik, tako da je vilica na desni in no na levi.
c) Pribor odloimo vzporedno na kronik, tako da je vilica spodaj, no
zgoraj in kaeta na dvajset minut ez peto.

2. Kam se usedemo, e zamudimo na sestanek?

a) Poiemo najblijega kolega in se usedemo poleg njega.
b) Poiemo najblije prosto mesto.
c) Stojimo do konca sestanka.

Vaja 1: Preverite svoje znanje bontona s pomojo

kratkega testa
3. Kaj storimo, ko dobimo vizitko?
a) Spravimo jo v ep.
b) Naglas preberemo njeno vsebino.
c) Pogledamo jo in o njej spregovorimo besedo ali dve.

4. Kaj naredimo v drubi, e smo kadilci?

a) Prigemo cigareto brez vpraanj.
b) Vpraamo, e lahko prigemo cigareto.
c) V drubi sploh ne kadimo.

Vaja 1: Preverite svoje znanje bontona s pomojo

kratkega testa
5. Koga predstavimo prvega, e seznanjamo mokega in ensko?
a) Oba hkrati.
b) Mokega predstavimo enski.
c) ensko predstavimo mokemu.

6. Kaj naredimo, e med vonjo naredimo napako?

a) Vozimo naprej, kot da ni bilo ni.
b) Opraviimo se z gesto z roko.
c) Odpremo okno in zatulimo hvala.

Vaja 1: Preverite svoje znanje bontona s pomojo

kratkega testa
7. Kolikokrat naj bi zazvonil telefon, preden prekinemo?
a) Enkrat do dvakrat.
b) Trikrat do tirikrat.
c) Zvoni naj, dokler se ne ugasne.

2. Zamujanje in tonost
Kaj sporoamo z zamujanjem?
Da je na as ve vreden kot as osebe, ki nas aka.
Da smo neprofesionalni in neodgovorni ter
da podcenjujemo in ne spotujemo osebe, ki nas mora akati.
S tonostjo torej sporoamo:
kaken je na odnos do tistega, ki nas priakuje,
da smo zanesljivi in odgovorni,
spotovanje do osebe, ki nas aka, do njegovega/njenega asa,
da smo organizirani (as je namre merilo nae organiziranosti).

Kako nehati zamujati?

Prestavimo uro za nekaj minut naprej
Pripravimo se e zveer
Pomislimo na osebo, ki nas aka
Opomniki na mobitelu
Na dogovorjeno mesto pridimo predasno
Vedno raunajmo na zaplete

Kaj storiti, ko e zamujamo?

e zamujamo, bomo vnaprej zamujene minute omilili e s
telefonskim klicem, v katerem sporoimo, da bomo zamudili.
Opraviilo naj bo kratko, jedrnato in iskreno ne pretiravajmo!
Pri zamujanju na sestanek, na katerem je manje tevilo ljudi, se ob
prihodu kratko opraviimo in se skuamo im prej vkljuiti v
pogovor.
e zamujamo ve kot 20 minut, na sestanek ne vstopamo, razen e
je od naega prispevka odvisen rezultat sestanka.
e zamudimo na sestanek, konferenco, kongres oz. na prireditev,
na kateri je veje tevilo ljudi, smo neopazni in ne motimo drugih
udeleencev. Za udeleence je zelo motee, e trkamo,
pozdravljamo ali se opraviujemo zaradi zamude.

Kaj pa e pridemo prej?

Se raje e enkrat sprehodimo okoli stavbe, kot pa da gostitelja
presenetimo s predasnim prihodom!

Izjemni primeri
Praviloma se individualna poslovna sreanja zaenjajo tono,
prav tako kot se tono zaenjajo kulturne prireditve.
Na seminarjih, konferencah, je e vedno dovoljena akademska
etrt, organizatorji pa obiajno e v osnovi odloijo zaetek.
Na sprejemih in prireditvah z vejim tevilom udeleencev je
dovoljenih nekaj minut zamude, in sicer na takne prireditve hodimo
z majhno zamudo od 5 do 10 minut, tudi 20-minutna zamuda je e
dovoljena. Do takrat nas je gostitelj e dolan akati, dlje pa ni
potrebno.

Vaja 2: Izberite pravilne odgovore.

1.

e zamudimo na pomemben sestanek, na katerem bi se morali s

poslovnim partnerjem dogovoriti o novem poslu,
a) se na kratko opraviimo in skuamo sestanek zakljuiti v dogovorjenem roku.
b) ne opraviujemo.
c) si izmislimo im bolj verjeten izgovor, ki ga na dolgo in iroko razloimo.

1.

Akademska etrt je
a) mestni predel, kjer se nahajajo univerze.
b) najveja e dopustna (15-minutna) zamuda profesorja/tudenta na predavanje.

1.

e 10 min zamudimo na opero v Cankarjevem domu,

a)
b)

poakamo do prvega odmora, potem pa sedemo na svoj sede v dvorani.

zahtevamo od hostese, da nas takoj pospremi do naega sedea, saj smo kupili
karte.

3. POZDRAVLJANJE,
PREDSTAVLJANJE,
TIKANJE IN VIKANJE

Osnovna pravila
Sogovornika gledamo v oi,
samozavestna, pokonna dra,
nasmeh na ustih,
iv pogled,
vrsto rokovanje,
razlona in jasna izgovorjava imena in priimka,
pogledamo ali s telesom nakaemo loveka, ki ga
predstavljamo,
upotevajmo prednostno pravilo,
ne merimo loveka s pogledom od nog do glave.

Prednostno pravilo kdo ima prednost

Prednostno pravilo pove, kdo ima prednost pri posamezni
obliki vedenja pozdravljanje, predstavljanje, tikanje/vikanje.
Prednost ima:
nadrejeni pred podrejenim,
viji po funkciji pred nijim,
stranka pred zaposlenim,
znanci pred neznanci,
prisotni pred prileki,
stareji pred mlajim,
enska pred mokim.

Pozdravljanje
Vsako sreanje se zane s pozdravom.
S tem, kako in kdaj pozdravimo in s katerimi besedami, doloamo, v
kaknem razpoloenju se bo odvijalo sreanje.
upotevamo prednostno pravilo: prvi pozdravi, kdor nima prednosti,
torej:
moki ensko,
mlaji starejega,
podrejeni nadrejenega (ne glede na spol),
kdor vstopi v nek prostor (prilek), stranka. e gre za trgovine, pote ipd. prvi
pozdravijo zaposleni.
V kolikor gost nemo obstoji pri vratih v podjetje ali ob mizi, ga pozdravimo prvi!

Pri pozdravljanju ne bo ni narobe, e bomo s pozdravom koga prehiteli,

eprav bi po pravilih morali poakati!

Vsebina pozdrava
prilagodimo situaciji in sogovorniku (poznan nepoznan, znanec neznanec, stranka - sodelavec, prijatelj, poslovni partner).
Tujce, poslovne partnerje, stranke
pozdravljamo s klasinimi izrazi: dobro jutro, dober dan, dober
veer,
znance in prijatelje
pa tudi z bolj sproenimi izrazi (ivjo ).

Kako pozdravimo v razlinih obdobjih dneva?

Dobro jutro
od 1. ure ponoi do 8. ure zjutraj.
Dober dan
od 8. ure zjutraj do 18. ure v zimskem asu (oz. do 20. ure v poletnem
asu).
Dober veer
od 18. (20.) ure do 1. ure ponoi.

e o pozdravljanju
e nas nekdo prvi pozdravi,

mu odzdravimo s podobnim pozdravom in pri tem

ne pozabimo na nasmeh in oesni stik.
Vljudnostnim izrazom lahko dodamo e ime: Dober dan, gospod
Hren.
Ali pozdravljamo neznane ljudi?
Da!
in sicer v situacijah, ko se z njimi znajdemo v istem trenutku v istem
prostoru.
Npr. ko vstopimo v manjo restavracijo, lokal, v akalnico, v uradni prostor, v
trgovino ali delavnico, v polno dvigalo, ko sreamo loveka na hodniku,

Rokovanje
pomeni
potrditev dobrih namenov,
izrek dobrodolice in veselja ob snidenju in tudi
izraz spotovanja.

Rokujemo se ob:
predstavljanju,
spoznavanju,
sreanjih,
slovesu,
estitanju,
izrekanju soalja, ...

Kdo naj prvi ponudi roko?

veljajo prednostna pravila,
npr. enska prva ponudi roko mokemu.
Na poslovnih sreanjih se gostitelj najprej rokuje z glavnim gostom, nato z
ostalimi gosti.

Kako se pravilno rokujemo?

Obiajno se rokujemo z desno roko, v viini komolcev,

na kratko, za tri do tiri sekunde.
Roko je treba stegniti predse, ne ez telo ali stran od telesa.
Roki se trdno prepletata, dlan stisnemo enkrat ali dvakrat.
Sogovornika pogledamo v oi.
Stisk roke mora biti vrst, moan, vendar ne preve.
Prijazen stisk rok spremljata tudi nasmeh in vljuden pozdrav.
V primeru, da imamo vlane ali mrzle prste, se raje opraviimo.
Ponujeno roko vedno sprejmemo, saj zavraanje rokovanja pomeni osebno
alitev.
e se zaradi pokodbe ne moremo rokovati z desnico, se lahko izjemoma
rokujemo z levico.
Pri rokovanju vedno vstanemo.
Ne rokujemo se ez mizo ali pult.
Ne nagibamo se preko drugih oseb ali kriamo ve rokovanj.

Tri vrste rokovanja

Nain rokovanja izraa na odnos do sogovornika.
Oblastno rokovanje:
drobimo lenke, hoemo izraziti mo in nadrejeni poloaj.
Vdano rokovanje:
poginjena riba, tako se rokujejo ljudje s ibkim znaajem.
Enakovredno rokovanje:
sogovornika sprejemamo.

Osnovne napake pri rokovanju

premoan stisk roke (oblastno rokovanje),
preibak stisk roke (vdano rokovanje),
samo stisk prstov (nesamozavest),
prevelika ali premajhna medosebna razdalja (nezainteresiranost, poseganje v
osebni prostor),
mrzle roke,
potne roke,

tresoe roke,
hrapave dlani,
nenegovani nohti in umazane dlani.

Poslavljanje

Kako in na kaken nain se poslovimo, je odvisno od okoliin.

e odhajamo vsi naenkrat,
se ponavadi enostavno pozdravljamo vse prek.
ne odidemo, dokler se ne poslovimo od vodje sestanka, sklicatelja sreanja,
gostitelja.

e odhajamo prvi iz manje skupine,

To vnaprej napovemo,
ob trenutku slovesa vstanemo in se poslovimo od vseh skupaj oz. kot narekujejo
okoliine.
e odhajamo iz zelo velikih skupin,
Lahko oddidemo brez slovesa, po tihem,
kljub temu pa poiemo gostitelja, se zahvalimo za povabilo, poslovimo in
neopazno odidemo

Vaja 3: Izberite pravilne odgovore.

1. Oseba, ki vstopi v prostor, pozdravi
a) prva.
b) zadnja.

2. Vedno / nikoli ne pozdravimo ljudi, ki jih poznamo.

3. Z isto osebo se pozdravimo
a) dvakrat na dan, in sicer pri sreanju in ob slovesu.
b) samo enkrat na dan.

4. Zaposleni vedno
a) prvi pozdravijo stranke, poslovne partnerje ali kupce, ki prihajajo v podjetje.
b) drugi pozdravijo stranke, poslovne partnerje ali kupce, ki prihajajo v
podjetje.

Vaja 3: Izberite pravilne odgovore.

5. Pozdravi tisti, ki pristopi ali prisede k drugi osebi,
a) pa naj bo to znanec ali neznanec.
b) vendar samo, e je znanec.

6. Ob vstopu v dvigalo, akalnico, kupe na vlaku in podobno vedno

pozdravimo,
a) tudi e oseb ne poznamo
b) vendar samo, e osebe dobro poznamo.

7. V kulturnih ustanovah pozdravimo / ne pozdravimo tiste, ob

katerih sedimo.

8. Kadar sreamo znanca, ki je v drubi nam neznane osebe,

a) pozdrav namenimo obema.
b) pozdravimo samo svojega znanca.

Vaja 3: Izberite pravilne odgovore.

9. Na prijazen pozdrav smo vedno dolni odgovoriti s pozdravom, tudi v primeru, e osebe ne
poznamo.
a)

Da

b) Ne

10. e se zgodi, da na svoj pozdrav ne dobimo odgovora, to osebo e dvakrat ali trikrat
pozdravimo, da se prepriamo, ali pozdravljeni resnino noe odgovoriti ali pa obstaja
drugana razlaga za ne-odziv. e na pozdrav e vedno ne odgovori, lahko s pozdravljanjem
prekinemo.
a)

Da

b) Ne

11. Pri pozdravljanju velja,

a)

da mlaja oseba prva pozdravi starejo, ne glede na spol (da / ne),

b)

moki pozdravi ensko (da / ne),

c)

nadrejeni pa podrejenega (da / ne).

12. Ko nam gostitelj na sestanku ponudi roko,

a)

jo vedno sprejmemo.

b)

se z njim rokujemo samo e nam je ve.

Predstavimo se
tistim, ki imajo prednost:
mlaji starejemu, podrejeni nadrejenemu in moki enski.
Pri predstavitvi razlono in primerno glasno povemo
1.
2.
3.

ime in priimek (Sem Franc Kuhar in ne Sem Kuhar),

funkcijo oz. poloaj (Sem Alenka Novak, direktorica podjetja),
akademski naziv.

e je na priimek teko izgovorljiv, ga povemo dvakrat (Sem

Bondificus, Jani Bondificus).

Predstavimo nekoga
tistim, ki imajo prednost:
prileka navzoim,
neznance znancem,
nijega vijemu (po funkciji),
mlajega starejemu,
mokega enski.

Uporaba imen
Pri imenih in nazivih smo pozorni
e nismo razumeli vpraamo!
Osnovna pravila:
najprej ime, nato priimek
vljudnostni naziv (gospod, gospa, gospodina) sodi pred ime in ne
pred priimek
gospe so vse enske, stare nad 18 let (oz. ekonomsko neodvisne)
Pravilno sklanjamo: gospa Kekec in ne gospa Kekeva

Sklanjanje imen in priimkov

Pri mokih sklanjamo ime in priimek,
npr.: Rada bi vam predstavila Jako Lakovia.
Pri enskah sklanjamo ime, priimka pa neeloma ne,
npr.: Rada bi vam predstavila Katarino Lakovi.
Kadar se enski priimek kona na a, ga lahko tudi sklanjamo,
npr.: Rada bi vam predstavila Nuo Derendo.
e predstavljamo osebo, tako, da reemo samo To je ime( in
priimek osebe) pa niesar ne sklanjamo,
npr.: To je moja prijateljica Lana Novak. To je moj prijatelj Lan Novak.

Uporaba nazivov
V pisni rabi praviloma uporabljamo vse nazive, ne glede na stopnjo izobrazbe
(na primer: ing., univ. dipl. ing., mag., dr.),
v govorni rabi pa obiajno ne,
npr.: gospod Miha Gospodari namesto univerzitetni diplomirani ekonomist gospod
Miha Gospodari

Uporaba vijih akademskih nazivov je obvezna,

Pri magistrih in doktorjih uporabljamo le naziv in ne navajamo podroja, iz katerega je
oseba magistrirala ali doktorirala.
Vrstni red nazivanja: gospod magister Franc Kovako, gospa magistrica Jelka Kek.

Pri enskah uporabimo vljudnostni naziv in akadamski naziv,

npr.: gospa magistrica Kek in ne magistra Kek (t.j. univerzitetna diplomirana
farmacevtka ali gospa doktor Snoj in ne doktorica Snoj (t.j. zdravnica).

Poloajni naziv
obvezno uporabljamo, e oseba vodi ve ljudi (vodja slube, vodja oddelka, direktor,
svetovalec ipd.)
najvekrat uporabljamo smiselno okrajano obliko:
npr.: namesto gospa direktorica doktor Petek uporabimo gospa direktorica ali gospa
doktor, vendar ne gospa doktorica ali gospa Petkova.

Vaja 4: Izberite pravilne odgovore.

1. Na sestanku direktor predstavi novo sodelavko:
a)
b)
c)
d)

Naj vam predstavim nao novo sodelavko, Tanjo Klobuarjevo.

Naj vam predstavim nao novo sodelavko, gospo Tanjo Klobuar.
Naj vam predstavim nao novo sodelavko, gospo Klobuar Tanjo.
Naj vam predstavim nao novo sodelavko, gospodino Klobuarjevo.

2. Na konferenci predstavljamo svoj prispevek. e pred svojim

nastopom, nismo bili predstavljeni poslualcem,
a)
b)
c)
d)

se predstavimo sami: Pozdravljeni, sem Janez.

se predstavimo sami: Pozdravljeni, sem Janez Novak.
se predstavimo sami: Pozdravljeni, sem Novak Janez.
se predstavimo sami: Pozdravljeni, sem Janez Novak, direktor podjetja
Uspeh d.o.o..
e) se ne predstavimo.

Vaja 4: Izberite pravilne odgovore.

3. V slubi vas obie prijatelj Peter. Na hodniku sreata vaega efa,
gospoda Kralja. Petra in efa predstavite, ker se e ne poznata:
a)

Gospod Kralj, naj vam predstavim svojega prijatelja Petra.

b)

Peter, to je moj ef.

c)

Peter, to je moj ef, gospod Kralj.

d)

Ju ne predstavljamo.

4. Obkroite pravilen odgovor!

a)

Gospod / gospa predlaga tikanje gospodu / gospe.

b)

Stareja / mlaja oseba predlaga tikanje stareji / mlaji osebi.

c)

Na delovnem mestu podrejeni / nadrejeni predlaga tikanje podrejenemu /

nadrejenemu.

d)

Zaposleni ste v lekarni. Stareji gospe, ki je ne poznate, razloite kako naj jemlje
zdravilo. Na koncu jo vpraate: Ali si razumela /ste razumeli /ste razumela moja
navodila?

Tikanje in vikanje
V poslovnem svetu vikamo
Kdo predlaga tikanje?
tisti, ki ima v razvrstitvi prednost: torej nadrejeni podrejenemu, stareji
mlajemu in enska mokemu.
Ali lahko tikanje zavrnemo?
Tikanje je vedno rezultat dogovora, tudi med blinjimi sodelavci.
e nam tikanje ni prijetno, ga torej lahko zavrnemo vendar to storimo
diplomatsko in z vljudnim pojasnilom, da sogovornika ne ualimo.
Nepravilno vikanje (polvikanje)
je oblika vikanja, pri kateri je naslovljena oseba izraena z mnoinsko
obliko, povedkovo doloilo pa ostane v ednini (npr. Zakaj pa niste
prila?).
razkriva spol ogovorjenega
manj formalni govor
ni pravilno!

Vaja 5: Izberite pravilne odgovore.

1. e vam direktor predlaga, da bi se tikala,
a)

je primerno, da njegovo ponudbo zavrnete.

b)

morate njegov predlog vedno sprejeti.

c)

se sami odloite ter mu pojasnite ali vam to ustreza ali ne.

2. Obkroite pravilen odgovor!

a) Gospod / gospa predlaga tikanje gospodu / gospe.
b) Stareja / mlaja oseba predlaga tikanje stareji / mlaji osebi.
c) Na delovnem mestu podrejeni / nadrejeni predlaga tikanje podrejenemu /
nadrejenemu.
d) Zaposleni ste v lekarni. Stareji gospe, ki je ne poznate, razloite kako naj jemlje
zdravilo. Na koncu jo vpraate: Ali si razumela /ste razumeli /ste razumela moja
navodila?

3. Postavite naslednji povedi v pravilno obliko!

Gospa, zakaj pa niste povedala, da ste imela teave s srcem?
Dober dan gospa, boste naroila novo zdravstveno revijo?

Gre za:
- osebno higieno,
- urejenost in
- istoo.

4. OSEBNA
UREJENOST

1. Osebna higiena
Higiena celotnega telesa,
higiena rok in nohtov,
ustna higiena,
higiena las in lasia,
higiena nog in nohtov,
intimna nega.

2. Oblaila poslovna oblaila

Nekaj priporoil:
stil oblaenja, vzorce in barve prilagodimo svoji osebnosti
in postavi,
nismo preve ekstravagantni,
upotevamo komplementarnost barv,
obnaamo se in tudi izgledamo kot enska ali moki,
izogibamo se pretiravanju v modi, zapeljivosti, bliu,
kiu,
ne oblaimo se v oprijeta krila, hlae in nimamo prevelikih
razporkov, dekoltejev,
ne hodimo v slubo v kratkih hlaah in portnih copatih,
in ne pozabimo na urejeno priesko, nohte in parfum.

Poslovna oblaila za moke

V moko garderobo sodijo:

suknji,
hlae in
srajca z dolgimi rokavi ter
kravata.

Barve morajo biti umirjene;

najbolj so primerne barve od svetlo sive do temno, vijoline
modre.
Po 17. uri se ne nosi oblek svetlih barv.
Tudi barva kravate ne sme biti kriea.
Nogavice morajo biti iste barve kot evlji (v izjemnem primeru
barve hla).

Poslovna oblaila za enske

Kostim s krilom ali hlaami.
Barve morajo biti umirjene, kroji klasini.
Obleka ne sme biti preozka ali prekratka,
globok dekolte, prosojne tkanine in ipka niso zaeleni.
Ramena morajo biti pokrita.
Dobrodoli so nekateri modni dodatki, predvsem rutice in
zmerna koliina nakita.
Pod krilom so obvezne hlane nogavice, tudi poleti.
Za vse, ki se sreujejo s poslovnimi partnerji, strankami ni
primerna obleka s globokim izrezom, jeans hlae, nizke hlae s
tangicami ipd.

Obutev
kakovostna in udobna,
ista in vzdrevana.
Neprimerni so sandali, natikai in mokasini,
pri enskah so nezaelene previsoke pete.
Barva evljev naj ne bo bojna in naj se ujema z oblaili.

Delovna oblaila
Sluijo:
zaiti (telesa ali lastnih oblail) pomembno je, da se lahko
perejo, da ne ovirajo gibanja, imajo epe za orodje, nimajo
dodatkov, s katerimi bi se zatikali v stroje ali druge delovne
pripomoke.
npr.: gasilci, avtomehaniki, kemiki, farmacevti, ...
prepoznavnosti (identifikaciji) pomembno je, da so dobro
prepoznavna, npr. znailne barve, logotipi ipd.
npr.: prodajalci, medicinske sestre, zdravniki, cariniki, ....