Dravni izpitni center

*P111A10113*

SPOMLADANSKI IZPITNI ROK

SLOVENINA
NAVODILA ZA OCENJEVANJE

Torek, 31. maj 2011

POKLICNA MATURA

RIC 2011

P111-A101-1-3

IZPITNA POLA 1
Splona navodila
Kadar kandidat dopolnjuje poved, mora biti odgovor vsebinsko, slovnino in pravopisno pravilen.
Pri nalogah, pri katerih mora kandidat podrtati, prertati ali obkroiti odgovor, upotevamo
pravilnost odgovora, tudi e je oznaka drugana.
Kadar priakujemo odgovor ali reitev v povedi, lahko kandidat dobi toko za jezikovno pravilnost
le, e je poved pomensko ustrezna.
Pri nalogah izbirnega tipa lahko kandidat obkroi samo eno rko, e v navodilih ni doloeno
drugae. e obkroi ve rk, se naloga tokuje z 0 tokami.
Nal. Reitve

Tokovanje

Toke

1. Tadej Battelino/T. Battelino

ivljenju in delu Draigosta Pokorna/(prof. dr.)
Draigostu Pokornu
Delu/asopisu Delo/dnevniku Delo
7. septembra 2009/7. 9. 2009

4 pravilne reitve = 2
3, 2 pravilni reitvi = 1

2. Po smislu, npr.:
Draigosta Pokorna/D. Pokorna
Upotevamo tudi: Draigost Pokorn/D. Pokorn.

4, 3 pravilne reitve = 2
2, 1 pravilna reitev = 1

3. 5, 3, 2, 1, 4

2 za vse pravilne reitve

4. DA, DA, NE, NE, NE

5, 4 pravilne reitve = 3
3 pravilne reitve = 2
2, 1 pravilna reitev = 1

6 pravilnih reitev = 3
5, 4 pravilne reitve = 2
3, 2 pravilni reitvi = 1

6. Po smislu, npr.: z venim lovekovim hrepenenjem

po dolgem ivljenju/s lovekovim hrepenenjem po
dolgem ivljenju / Nazadnje jo je povezoval z
venim lovekovim hrepenenjem po dolgem
ivljenju.
Upotevamo vsebinsko pravilnost odgovora.

7.

3 pravilni odgovori = 2
2 pravilna odgovora = 1

velikost pisave/vrsta pisave/vrsta tiska (krepki tisk)/

verzalke (velike rke) v naslovu/obojestranska
poravnava/lenitev besedila (odstavki)
Upotevamo tudi: loila/tevke/poudarjeno ime
sporoevalca/pregleden tipkopis/odebeljeni
tisk/debelina rk/siva in rna barva pisave.

5.
O Draigostu
Pokornu izvemo,

katerega leta se je rodil.

v katerem kraju je ivel.
kaj je bil po poklicu.
ali je bil poroen.
koliko otrok je imel.
katerega leta je umrl.

DA
X

NE
X

X
X
X
X

Po smislu, npr.:
z doslednim upotevanjem strokovnih spoznanj
medicinske in nutricionistine stroke
s predanim raziskovanjem slovenskih
prehranjevalnih in pivskih navad v vseh regijah
drave
s stalnim spremljanjem svetovnih kulinarinih
tokov
Upotevamo vsebinsko pravilnost odgovora. e je
poleg vseh treh pravilnih odgovorov naveden e
kaken napaen (npr.: vsakodnevna zmeda netetih
prehranskih nasvetov za hujanje), lahko kandidat
dobi najve eno toko.

P111-A101-1-3

8.

7 pravilnih reitev = 3
6, 5 pravilnih reitev = 2
4, 3 pravilne reitve = 1

10. desetletij, univerz, ljudi, predsodkov

4 pravilne reitve = 2
3, 2 pravilni reitvi = 1

11. zapisano, enogovorno, javno, neumetnostno

4 pravilne reitve = 2
3, 2 pravilni reitvi = 1

12. c

13. ivljenjepis, nekrolog

1 za obe podrtavi

14. zajtrk, obroke

1 za obe podrtavi

15. 4, 3, 1, 6, 7

5, 4 pravilne reitve = 2
3, 2 pravilni reitvi = 1

16. A domaa
B
C DA
Po smislu, npr.: Besede imajo skupni koren
(-hran-/hran)/podoben pomen/so si pomensko
sorodne.
Upotevamo tudi: Besede so natete v istem
sestavku etimolokega slovarja.

1
1
1
1 za pomensko ustreznost povedi
1 za jezikovno pravilnost povedi

17. 2
2

1
1

18. da bi znali loiti zdravo od kodljivega in da bi imeli 1

Nasv.
Pestra in okusna sestava
obrokov
Pokuanje zdravih jedi
Postreba obrokov v prijetnem
okolju
Priprava obrokov z ljubeznijo
Redni zajtrki
Uivanje obrokov v druinskem
ali prijateljskem krogu
Uivanje zmerne koliine
maob, soli in sladkorja

Prip.

Spodb.

X
X
X
X
X
X
X

9. Po smislu, npr.: pisanje in predavanja/lanke in

govore/delo in misli/knjige/ugotovitve in nasvete/
(pisne in ustne) nasvete/spodbude/priporoila
Upotevamo tudi zapise v imenovalniku.

/////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////

///////////////////////////////

pogum zavrei predsodke

/////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////

Upotevamo tudi podrtavo z ravno rto in skupno

podrtavo obeh odvisnikov (podrtan je veznik in).
namerni (namerna)/prislovnodoloilni
e je poleg pravilne reitve navedena e kakna
druga vrsta odvisnika, kandidat ne dobi toke.

1 za ustrezno pretvorbo
19. Po smislu, npr.: Neustrezna prehrana ostaja
1 za jezikovno pravilnost povedi
najveja teava razvite drube, ker povzroa
kronine bolezni. / Ker povzroa kronine bolezni,
ostaja neustrezna prehrana najveja teava razvite
drube.
Upotevamo tudi: Neustrezna prehrana ostaja
najveja teava razvite drube, zato ker povzroa
kronine bolezni.

20. b

P111-A101-1-3

1 za ustrezno pretvorbo
21. Priporoal nam je: Oblikujte/Oblikujmo si svoj
1 za pravopisno pravilnost povedi
kulinarini svet. / Oblikujte/Oblikujmo si svoj
kulinarini svet, nam je priporoal. / Priporoal nam
je: Oblikujte/Oblikujmo si svoj kulinarini svet!
e je kandidat izpual ali dodajal besede, dobi
samo toko za ustrezno pretvorbo. Npr.: Priporoal
nam je: Oblikujmo si kulinarini svet. / Sami si
oblikujte kulinarini svet, nam je priporoal. /
Draigost Pokorn je priporoal: Oblikujmo svoj
kulinarini svet.

22. A 1941, 2009, 300, 30, 130

Napano: 300 lankov/30 let/desetina
B glavni, pridevnike besede
C tiso devetsto enaintirideset
e je kandidat poleg letnice rojstva s rkami
zapisal e letnico smrti, mora biti tudi ta pravilno
zapisana, sicer ne dobi toke.

23. Prof.dr., 29.1.2006, 160g, 64%

4 prertani napani zapisi = 2

3, 2 prertana napana zapisa = 1

1+1
1

24. PREDSTAVITEV KNJIGE

Zgradba (2)
naslov besedila (npr. Draigost Pokorn:
Gastronomija)
Neustrezno: Predstavitev knjige/Objektivna
predstavitev Gastronomije (V naslovu naj bo
poimenovana tema, ne ubeseditveno stalie ali
samo besedilna vrsta.)

12
1

ustrezen obseg besedila (najmanj 80 besed) in 1

smiselna lenitev na odstavke
Besedilo je neustrezno lenjeno, e je sestavljeno iz
niza enopovednih odstavkov ali e kandidat v enem
odstavku razvija razline podteme.
Vsebina (6)
podatki o avtorju, naslovu, zalobi in letu izdaje
drugi podatki: cena in tevilo strani/vezava/
format
poglavja
dodatek (slovarek tujk)
komu je knjiga namenjena

1 za vse tiri podatke

1 za navedbo cene in e najmanj
enega podatka
2 (vsa poglavja = 2, samo
posamezna poglavja = 1)
1
1

Jezikovna pravilnost in slogovna ustreznost (4)

jezikovna pravilnost
2 (2 napaki = 1 toka, do 0 tok)
slogovna ustreznost
2 (Za vsako vrsto slogovne
neustreznosti odtejemo 1
prevladujoa objektivnost besedila (primeri
toko, do 0 tok.)
neustreznosti: e torej elite zdravo jesti,
kuhati in kar se da zdravo iveti, vam
Jezikovno pravilnost in
priporoam knjigo, saj se boste z njeno
slogovno ustreznost vrednotimo
pomojo nauili veliko novega. / Za
samo, e je kandidat za vsebino
pokuino je na koncu slovarek tujk. / Zanj
dobil vsaj tri toke. e je v
boste odteli samo 8,35 . / Veselo kuhanje)
besedilu manj kot 70 besed,
brez prvin propagandnega besedila
lahko kandidat za jezikovno
(primera neustreznosti:Veselo branje in
pravilnost in slogovno
pripravo jedi vam eli zaloba Debora. /
ustreznost dobi najve 2 toki.
Prironik lahko dobite v vseh bolje
zaloenih knjigarnah.)

P111-A101-1-3

brez prvin uradnega pisma (npr.: nagovor,

pozdrav, kraj in as sporoanja,
nagovarjanje naslovnika v prvi ali drugi
osebi mnoine)
resninost in smiselnost podatkov (primeri
napak: Draigost Pokorn nam predstavlja
knjigo Gastronomija. / Knjiga je napisana v
mehki vezavi. / Kot avtor predstavitve
knjige je podpisan Draigost Pokorn.)
brez ponavljanja besed/besednih zvez (kot
je npr. ponavljanje besede 'knjiga')
brez zastranitev

e kandidat ni pisal v obliki

strnjenega besedila, ampak je
veinoma samo v stolpcih ali
alinejah prepisal podatke iz
okvirka, se jezikovna
pravilnost in slogovna
ustreznost vrednotita z 0
tokami.

1. primer besedila:
Draigost Pokorn: Gastronomija
Pri zalobi Debora je leta 1997 izla knjiga Gastronomija, prironik za bodoe kuharje in vse, ki radi
dobro kuhajo in jedo.
Avtor Draigost Pokorn, znani slovenski strokovnjak za prehrano, kulinariko in gastronomijo, je v njej
predstavil osnove gastronomije in kratko zgodovino kulinarike. Opisal je klasini jedilnik in jedilnik
varovalne prehrane ter obravnaval okus hrane in uivanje hrane. V zadnjih dveh poglavjih se je
posvetil gastronomskim vidikom prebave in opozoril na posledice pretiranega uivanja hrane, ki
povzroa debelost. Za laje razumevanje strokovnih pojmov je na koncu dodal slovarek tujk.
Knjiga ima 157 strani, izla je v mehki vezavi in meri 15 x 20 centimetrov. Cena enega izvoda je 8,35 .

2. primer besedila:
Predstavitev knjige
Gastronomija (Draigost Pokorn)
Prironik GASTRONOMIJA prof. dr. Draigosta Pokorna je izel leta 1997 pri zalobi Debora. Knjiga
formata 15 x 20 cm je bila izdana v mehki vezavi. Cena enega izvoda je 8,35 evra; vanjo je e vtet
DDV.
Vsebina je predstavljena na 157 straneh, in sicer je razdeljena na 8 poglavij: Uvod v gastronomijo,
Kratek opis zgodovine kulinarike, Klasini jedilnik, Jedilnik varovalne prehrane, Okus hrane, Uivanje
hrane, Gastronomski vidiki prebave, Posledice pretiranega uivanja hrane, debelost. Na koncu
prironika je tudi slovarek tujk.
Knjiga je namenjena (bodoim) kuharjem ter vsem, ki radi dobro kuhajo in jedo.
P. N.

P111-A101-1-3

IZPITNA POLA 2
VODENA INTERPRETACIJA
Leopold Suhodolan, Trenutki in leta (odlomek)
RAZDVOJENOST IN SREDNJA POT
Primeri v moderiranem tokovniku so ilustrativni v kandidatovi interpretaciji ocenimo kot ustrezne
vse zapise, ki navedenim primerom ustrezajo po taksonomski stopnji zahtevnosti.
Opredelitev odlomka glede na knjievno zvrst (Znanje in razumevanje)

2T

0 T Ni opredelitve. / Opredelitev je napana.

Primer: Trenutki in leta je drama nekega para. / Besedilo je sodobno.
1 T Zvrst je poimenovana.
Primer: Odlomek je iz pripovednega besedila. / Odlomek je epski. / Odlomek je epsko-lirski.
2 T Zvrst je poimenovana, navedena je tudi znailnost zvrsti v odlomku.
Primer: Odlomek je iz epskega besedila. V njem knjievna oseba pripoveduje o svoji partnerski
zvezi, vkljuenega pa je precej njenega razmiljanja in obutkov, zato je ta del besedila tudi
lirski.
Povzetek odlomka (Znanje in razumevanje)

4T

0 T Ni povzetka, ni obnove.
1 T Obnova odlomka z vsebinskimi napakami.
2 T Obnova odlomka brez vsebinskih napak. / Povzetek odlomka z vsebinskimi napakami/z
vsebinsko napako.
Primer: Dekle se zaveda, da je njen Matej dober fant in da bi zanjo storil vse, vendar ga bo
zaradi ljubosumja zapustila in ne bo postala njegova ena.
3 T Namesto povzetka odlomka je naveden samo posamezen motiv odlomka. / V povzetek niso
vkljueni vsi glavni motivi odlomka.
Primer: Dekle si predstavlja skupno ivljenje po poroki s svojim fantom. Ve, da bo s tem izgubila
svobodo, in se sprauje, ali jo bo urejeno vsakdanje ivljenje osreilo.
4 T Povzetek odlomka. Brez vsebinskih napak.
Primer: V odlomku pripovedovalka razmilja o pomembni odloitvi, ali naj ostanek ivljenja
preivi s svojim fantom ali naj se iz njune zveze umakne in ohrani svobodo, ki bi jo s poroko
izgubila. uti se razdvojeno, ne zdi pa se ji ve potrebno, da bi si morala vse razloiti.
(Povzetek odlomka ocenimo s tirimi tokami tudi v interpretaciji, ki vsebuje e obnovo odlomka
brez vsebinskih napak.)
Razlaga razdvojenosti zamiljanja prihodnosti (Razlemba in razlaga)

2T

0 T Razlage ni. / Razlaga je napana, ne ustreza odlomku.

Primer: Svojega ivljenja z Matejem si ne predstavlja.
1 T Razlaga je skopa/povrna/nejasna. / Parafraziran je ustrezen del odlomka.
Primer: Misli, da bo v novi hii pospravljala in kuhala in da ji bo pri tem nekaj manjkalo. / V
sanjah je e stopala ez prag, nato pa ivela v hii, kjer je pospravljala in akala na Mateja, da
se vrne z dela v tovarni.

P111-A101-1-3

2 T Razlaga je jasna, natanna.

Primer: Pripovedovalka najprej pomisli na poroko in na prihod v nov dom. Potem si zamilja
svoje prihodnje ivljenje z Matejem kot nekaj vsakdanjega. Vidi se kot gospodinjo, ki bo dan za
dnem pospravljala in kuhala ter akala, da se mo vrne iz slube. To jo vodi v nadaljnje
razmiljanje o izgubi svobode.
Razlaga razdvojenosti elje po skupnem bivanju (Razlemba in razlaga)

2T

0 T Razlage ni. / Razlaga je napana, ne ustreza odlomku.

Primer: Z njim si eli biti, da ji kasneje ne bi bilo al.
1 T Razlaga je skopa/povrna/nejasna. / Parafraziran je ustrezen del odlomka.
Primer: Z njim eli biti, ker jo ljubi in ker ga dobro pozna. Matej ima isto duo in se rtvuje,
uredil bo tudi lep dom. / Imel je obraz kot ogledalo, pred njo ni mogel niesar za dolgo skriti, ob
vsaki stvari je najprej pomislil nanjo. V njegovem ivljenju ne bi smela ve manjkati.
2 T Razlaga je jasna, natanna.
Primer: Pripovedovalka eli ostati s svojim fantom zaradi njegovih dobrih lastnosti in ker ga ima
e vedno rada. Boji se tudi, da bi jo preve bolelo, e bi ostala brez njega. Njegova dobra
lastnost je, da ni sebien, kot je bila veina mokih iz njenih izkuenj. Mateju je dekle zelo
pomembno, ne predstavlja si prihodnosti brez nje, ona pa ve, da bi lahko bilo ivljenje s takim
lovekom mirno in urejeno.
Razlaga razdvojenosti razmiljanja o umiku (Razlemba in razlaga)

2T

0 T Razlage ni. / Razlaga je napana, ne ustreza odlomku.

Primer: Njegova velika pozornost jo e moti. Vedno vekrat se tudi prepirata, ker je ona
prijazna, on pa ljubosumen.
1 T Razlaga je skopa/povrna/nejasna. / Parafraziran je ustrezen del odlomka.
Primer: Z Matejem se ne bi poroila, ker noe opravljati navadnih del, ampak hoe uresniiti e
kakno svojo skrito eljo. / Misli, da ne bo srena v urejenem vsakdanjem ivljenju, ko se ne bo
mogla odloiti isto po svoje in ne bo neodvisna v delu. Ne ve, ali bo e lahko izpolnila svoje
nenavadne elje.
2 T Razlaga je jasna, natanna.
Primer: O umiku razmilja zato, ker ni prepriana, da jo bo urejeno ivljenje osreevalo.
Zavedati se zane, da ima lovek, ki se poroi, manj svobode kot samski ljudje, da se mora
prilagajati in upotevati tudi potrebe osebe, s katero ivi. Ne more se ve odloati samo po
svoje, ne more poeti vsega, kar bi rad, in odpovedati se mora tudi nekaterim eljam. eprav
pripovedovalka ve, da so za skupno ivljenje potrebni kompromisi in srednje poti, tega v sebi ne
more sprejeti. K njenemu razmiljanju o umiku jo verjetno spodbudi tudi Matejevo ljubosumje.
Citat (del ustrezne povedi) (Predstavitev dejstev in stali)

2T

0 T Citata ni. / Citat ne ustreza navodilu.

Primer: Do sreanja z Matejem sem v mokih videla veliko ve sebinosti.
1 T Citat ni natanno v skladu z razlago, a je e smiselno povezan z njo. / Namesto citata je opisan
primer.
Primer: edalje manj se mi je zdelo potrebno, da si moram vsako stvar razloiti do kraja.
2 T Citat ustreza navodilu/razlagi.
Primer: // hkrati pa sem se s uti e spraevala, ali bom srena, ko se bom znala v
urejenem vsakdanjem ivljenju / in se nikoli ve ne bom mogla odloiti isto po svoje, / e ne
bom povsem neodvisna v svojem delu / in e si ne bom mogla izpolniti tudi svoje najbolj
nenavadne elje.
(Z dvema tokama ovrednotimo tudi katerikoli del citata med poevnicami ali v celoti citirano
poved.)

P111-A101-1-3

Povzetek ugotovitev (Sinteza in vrednotenje)

2T

0 T Povzetka ni. / Povzetek se ne nanaa na prejnje razlage, ampak npr. na zunanje dogajanje v
odlomku (ponovljen je zaetni povzetek).
2 T Povzetek se nanaa na prejnje razlage.
Primer: Razdvojenost, prikazana v tem odlomku, je posledica razlinih pripovedovalkinih
obutkov; fanta ima rada, hkrati pa uti, da bi jo zakon z njim utesnjeval. Njen notranji boj je
torej povezan predvsem z eljo po svobodi in neodvisnosti.
(0 tok ali 2 toki, vmesnih tok ni.)
Mnenje o pripovedovalkinih pogledih na skupno ivljenje (Sinteza in vrednotenje)

2T

0 T Mnenje ni izraeno. / Izraeno je kot skopa trditev. / Mnenje ni v skladu z odlomkom.

Primer: Njeni pogledi so eno, obutki pa drugo.
1 T Mnenje je nejasno, izraeno z ohlapno, ibko razlago.
Primer: Mislim, da ima dekle raje sebe kot svojega fanta. Dvomi o srei s partnerjem, ker ne bi
bila ve svobodna, moje mnenje pa je, da tudi e se odloi za ivljenje brez njega, ne bo
srena.
2 T Mnenje je jasno, vsebuje ustrezno razlago.
Primer: enska v tem odlomku misli, da bi bila cena za skupno ivljenje previsoka, in do tega
ima seveda pravico, hkrati pa se zaveda, da jo morda aka boleina, ki jo prinaa samota. Po
mojem mnenju je ona mnogo manj navezana na fanta kot on nanjo. Zdi se mi tudi, da ji ni isto
jasno, kaj bi rada, eprav ve, da je v vsaki zvezi treba sprejemati kompromise.
Presoja dejavnikov, pomembnih za ivljenje v dvoje (Sinteza in vrednotenje)

2T

0 T Presoja ni izraena. / Izraena je kot skopa trditev. / Presoja ne ustreza navodilu.

Primer: Skupno ivljenje je lahko raj ali pekel.
1 T Presoja je nejasna, izraena z ohlapno, ibko razlago/nakazana v primeru iz ivljenja.
Primer: Zelo je pomembno, da se mo in ena spotujeta. Morata si tudi zaupati in si stati ob
strani, ko je hudo.
2 T Presoja je jasna, vsebuje ustrezno razlago.
Primer: Kompromisi so res potrebni, pa ne samo med zakonci, ampak tudi v vsaki drugi
skupnosti. Mislim pa, da sta za ivljenje v dvoje najpomembneji obojestranska pozornost in
ljubezen. e se partnerja res ljubita, se nobeden od njiju ne sprauje, kaj v zvezi dobiva in kaj
izgublja. Ljubezen ni nekaj idealnega. Je obutek globoke medsebojne povezanosti, ki se
odraa tudi v na videz majhnih vsakdanjih pozornostih in dejanjih, predvsem pa v iskrenih
pogovorih. Vasih jo moramo izgubiti, da jo lahko spet prepoznamo in cenimo.
Utemeljitev presoje s primerom iz ivljenja (Predstavitev dejstev in stali)

2T

0 T Naveden ni noben primer. / Naveden je primer, ki ne utemeljuje presoje.

Primer: Danes so partnerske zveze svobodneje kot neko.
1 T Primer je samo imenovan/nakazan.
Primer: Poznam moa in eno, ki se zelo spotujeta. Imata razline hobije. On je portnik, ona
pa rada hodi v gledalie, vendar ga ona vekrat spremlja na nogometne tekme, on pa si z njo
ogleda kakno predstavo.
2 T Primer je na kratko opisan.
Primer: Moja prijateljica je imela fanta, ki jo je zelo ljubil. Do nje je bil pozoren in izpolnil ji je
skoraj vse elje. A ker je hotel biti v nasprotju z njo v oli im bolji, se je uil ve kot ona in
vasih ni imel asa zanjo ter veerne zabave ob koncu tedna. Zato je la na taka sreanja s

P111-A101-1-3

svojo drubo kdaj tudi sama. On ji je zaupal in ni imel ni proti temu, zanj je bil kompromis, da
sta bila vasih na zabavi, drugi pa doma ob knjigah. Neko je ta prijateljica na eni izmed zabav
spoznala drugega fanta in se zaela dobivati z njim. Ve ji je bilo, da ima vedno as in da jo
vodi v dobre lokale. Uivala je, dokler ni ugotovila, da je samo njegov privesek. Nikoli se nista
pogovarjala o njenih eljah in obutkih, vedno se je zgodilo to, kar je elel on. Opazila je, da mu
ni ve zanimiva, in izvedela, da hodi na zmenke tudi z drugimi dekleti. Ko mu je to omenila, ni
niesar zanikal, ampak je dejal, da hoe biti svoboden. Zveza, ki je nastala iz njene elje po bolj
zanimivem ivljenju, je bila kar hitro konana. Zdaj je tej prijateljici al za prvim fantom, pogrea
njegovo nenost in pozornost, ne upa pa se mu ve pribliati.
lenitev besedila (Predstavitev dejstev in stali)

2T

0 T Besedilo ni logino lenjeno, ni koherentno.

1 T Besedilo je logino lenjeno, ni koherentno. Besedilo je koherentno, ni logino lenjeno.
2 T Besedilo je logino lenjeno in koherentno.

Jezikovna pravilnost, slogovna ustreznost

Slovnina pravilnost

2T

Pravopisna pravilnost

2T

Slogovna ustreznost

2T

Za vse velja:
0 T Veliko raznovrstnih napak, ki se ponavljajo.
1 T Ve raznovrstnih napak, ki se v glavnem ne ponavljajo.
2 T Le nekatere vrste napak, ki se praviloma ne ponavljajo.

DODATNA NAVODILA:

e kandidat pie obe interpretaciji, ocenimo prvo.

e pie interpretacijo na konceptni list, pri vrednotenju ne odbijemo tok.
e napie manj kot 400 besed, mu od skupnega setevka odtejemo eno toko; e napie
manj kot 200 besed, mu odtejemo dve toki.

10

P111-A101-1-3

SAMOSTOJNA INTERPRETACIJA
Zofka Kveder, Moja mala (odlomek)
Primeri v moderiranem tokovniku so ilustrativni v kandidatovi interpretaciji ocenimo kot ustrezne
vse zapise, ki navedenim primerom ustrezajo po taksonomski stopnji zahtevnosti.
Opredelitev odlomka glede na knjievno zvrst (Znanje in razumevanje)

2T

0 T Ni opredelitve. / Opredelitev je napana.

Primer: Odlomek je izpoved.
1 T Zvrst je poimenovana.
Primer: Odlomek je iz pripovednega besedila. / Besedilo je pripovedno/pripoveduje.
2 T Zvrst je poimenovana, navedena je tudi znailnost zvrsti v odlomku.
Primer: Odlomek je epski, saj pripoveduje o nekem dogodku v druini. Dialog v njem je
dramatska, izpoved obutkov pa lirska prvina.
Povzetek odlomka (Znanje in razumevanje)

4T

0 T Ni povzetka, ni obnove.
1 T Obnova odlomka z vsebinskimi napakami.
2 T Obnova odlomka brez vsebinskih napak. / Povzetek odlomka z vsebinskimi napakami/z
vsebinsko napako.
Primer: V odlomku beremo, da mati svojo slabo voljo prenaa na otroka in da nima asa zanj.
3 T Namesto povzetka odlomka je naveden samo posamezen motiv odlomka. / V povzetek niso
vkljueni vsi glavni motivi odlomka.
Primer: Pripovedovalka v tem odlomku pove, da ji je bilo al, ker je otroka odgnala od sebe.
4 T Povzetek odlomka. Brez vsebinskih napak.
Primer: Odlomek pripoveduje o tem, kaj se zgodilo, ko je pripovedovalka zaradi dela odgnala od
sebe her, ki ji je hotela pokazati, da jo ima rada.
(Povzetek odlomka ocenimo s tirimi tokami tudi v interpretaciji, ki vsebuje e obnovo odlomka
brez vsebinskih napak.)
Prepoznava izbira problema/prvine (Razlemba in razlaga)

3T

0 T Problem ni izbran. / Literarna prvina ni izbrana. / Samo splono razmiljanje o pojavu ali
problemu brez povezave z odlomkom.
Primer: pretepanje otrok
1 T Izbran je problem, ki je v odlomku samo nakazan. / Izbrana je prvina, ki ni bistveno povezana z
osrednjo prvino.
Primer: vzgoja otroka
2 T Izbran je problem, ki je smiselno povezan z osrednjim problemom. / Izbrana je prvina, ki je
smiselno povezana z osrednjo prvino.
Primer: prezaposlenost starev/matere/oeta
3 T Izbran je osrednji problem odlomka/in problem, ki je bistveno povezan z njim. / Izbrana je
osrednja prvina odlomka/in prvina, ki je bistveno povezana z njo.
(Upotevamo tudi poimenovanje v naslovu. Problem, izbran za ta vzorec samostojne
interpretacije, je natisnjen krepko.)
Primer: otroka ljubezen/(ne)posveanje otroku/obutek krivde/obalovanje

P111-A101-1-3

Razlaga izbranega problema/izbrane prvine (Razlemba in razlaga)

11

3T

0 T Ni razlage. / Razlaga je napana, ne ustreza odlomku.

Primer: Mati, o kateri govori odlomek, heri ne vraa ljubezni.
1 T Razlaga je skopa/povrna/nejasna.
Primer: Deklica morda ne razume mame, a uti, da ji je al in da jo ima rada.
2 T Parafraziran je ustrezen del odlomka.
Primer: Kako rada ima deklica mamo, se vidi v njenem preprianju, da je mama dobra, eprav
jo je udarila. Kljub temu se je prisrno oklene okrog vratu in iz njenih oi izgine vsa alost. V njih
ni oitkov, ampak samo ljubezen.
3 T Razlaga je jasna, natanna.
Primer: Ob dogodku iz pripovedovalkinega ivljenja je prikazano, kakna je otroka ljubezen.
Hi ima mamo rada, eprav ji je ta naredila krivico. Otrok seveda ne ve, kako pomembno je
materi pisanje in da je ne sme motiti niti poboati ne. Ko mati vidi, kako je deklico prizadela z
udarcem po roki, ji je zelo al in jo prosi, naj ji odpusti. Deklica ji takoj spet pokae otroko
ljubezen ljubezen, ki ne goji zamere in sprejme tudi tisto, esar ne razume.
Utemeljitev razlage z opisanim ali s citiranim primerom iz odlomka (Predstavitev dejstev in
stali)
2T
0 T Primera ni. / Poved ni citirana. / Citirana poved ne ustreza navodilu.
Primer: Mama mora pisati.
1 T Primer iz odlomka ni natanno v skladu z razlago, a je e smiselno povezan z njo.
Primer: Mama, rada! / Vlekla me je k sebi in me skuala poboati po obrazu.
2 T Primer iz odlomka je natanno v skladu z razlago.
Primer: ena od zadnjih treh povedi odlomka (ali dve ali vse tri).
(Z dvema tokama ovrednotimo vsak primer, ki natanno utemeljuje razlago.)
Povzetek ugotovitev (Sinteza in vrednotenje)

2T

0 T Povzetka ni. / Povzetek se ne nanaa na prejnje razlage, ampak npr. na zunanje dogajanje v
odlomku (ponovljen je zaetni povzetek).
2 T Povzetek se nanaa na prejnje razlage.
Primer: Otrok e ne razmilja kot odrasli, ne razume vsega, kar mati dela in govori, dojame pa,
kaj uti.
(0 tok ali 2 toki, vmesnih tok ni.)
Lastno mnenje o problemu/prvini v odlomku (Sinteza in vrednotenje)

2T

0 T Mnenje ni izraeno. / Izraeno je kot skopa trditev. / Mnenje ni v skladu z odlomkom.

Primer: Hi se mi zdi bolj zrela kot njena mati, vse slabo pozabi.
1 T Mnenje je nejasno, izraeno z ohlapno, s ibko razlago.
Primer: Deklica je z ljubeznijo, ki ji je sijala iz oi, pomagala materi prebroditi krizo. Po mojem
mnenju je bil dogodek za mamo zelo pouen.
2 T Mnenje je jasno, vsebuje ustrezno razlago.
Primer: Mislim, da je lahko mati, ki jo prikazuje odlomek, kljub obutkom slabe vesti srena, saj
uti, da jo ima njena hi ne glede na napako, ki jo je naredila, rada. esa takega od odrasle
osebe gotovo ne bi doivela. Deklice v odlomku ne zanimajo materine izbrane besede, ker uti,
kaj mati doivlja, in ker je gotovo vekrat obutila materino ljubezen in nenost kot pa zavrnitev.
Odrasli ljudje pa vsako stvar bolj zamerimo. Ko prizadenemo tiste, ki jih imamo radi, bi morali
ravnati kot mati v tem odlomku, ko smo sami ualjeni, pa tako kot njena hi.

12

P111-A101-1-3

Lastno mnenje o problemu/prvini na splono (Sinteza in vrednotenje)

2T

0 T Ni mnenja. / Mnenje je izraeno kot skopa trditev. / Ni povezano z odlomkom.

Primer: Otroci danes starem velikokrat ne morejo pokazati, da jih imajo radi, ker so premalo z njimi.
1 T Mnenje je nejasno, izraeno z ohlapno, s ibko razlago/nakazano v primeru iz ivljenja.
Primer: Otroci razlino sprejmejo udarec matere ali oeta. Vasih je to nujno. Nekateri stari se
pretirano opraviujejo, namesto da bi imeli otroka preprosto radi.
2 T Mnenje je jasno, vsebuje ustrezno razlago.
Primer: Tudi odrasli bi se morali tako kot otroci prepuati svojim obutkom. Potem bi bilo med
nami ve ljubezni. Bolj kot skuamo vse razumeti in razloiti, bolj delimo ljudi in stvari na dobre in
slabe ... Samo otroci, ki se e ne zapletajo v zanke vpraanj in razmiljanj in ne zahtevajo razlage
z izbranimi izrazi, kakrne v tem odlomku ie pripovedovalka, e znajo res ljubiti. Ljubezen
odraslih vse prevekrat ne prestane preizkunje, ki jo postavlja prednjo prizadeti jaz.
Utemeljitev mnenja s primerom iz lastnih izkuenj ali iz kakega drugega knjievnega besedila
(Predstavitev dejstev in stali)
2T
0 T Naveden ni noben primer. / Naveden je primer, ki ne utemeljuje presoje.
Primer: Otroci se drug do drugega vedejo tako kot stari do njih ali kot vidijo v raznih
televizijskih oddajah ali na raunalniku.
1 T Primer je samo imenovan/nakazan.
Primer: V dananjem asu kaejo stari otrokom ljubezen na uden nain preve popuajo,
vse jim dovolijo. Veinoma jim sploh ne dajo prilonosti za bliino.
2 T Primer je na kratko opisan.
Primer: Pogosto berem in posluam grozljive zgodbe o nasilju nad otroki v druinah. Otroka
ljubezen je v takih druinah e na zaetku zatrta. Ko otrok odraste, obiajno pone s svojimi
potomci, kar so poeli stari z njim, eprav je bil neko tudi on sposoben ljubiti kot deklica, o
kateri beremo v odlomku. V svoji okolici pa vidim, da stari dneve in dneve delajo in ne najdejo
asa otroke. Namesto njih vzgaja njihove here in sinove raunalnik, pogosto s kaknimi
nasilnimi igricami. Ti otroci seveda ne motijo starev, od njih ne dobivajo ljubezni, pa tudi sami
jim je ne morejo dati.
lenitev besedila (Predstavitev dejstev in stali)

2T

0 T Besedilo ni logino lenjeno, ni koherentno.

1 T Besedilo je logino lenjeno, ni koherentno. Besedilo je koherentno, ni logino lenjeno.
2 T Besedilo je logino lenjeno in koherentno.
Jezikovna pravilnost in slogovna ustreznost
Slovnina pravilnost
Pravopisna pravilnost
Slogovna ustreznost

2T
2T
2T

Za vse velja:
0 T Veliko raznovrstnih napak, ki se ponavljajo.
1 T Ve raznovrstnih napak, ki se v glavnem ne ponavljajo.
2 T Le nekatere vrste napak, ki se praviloma ne ponavljajo.
DODATNA NAVODILA:

e kandidat pie obe interpretaciji, ocenimo prvo.

e pie interpretacijo na konceptni list, pri vrednotenju ne odbijemo tok.
e napie manj kot 400 besed, mu od skupnega setevka odtejemo eno toko; e napie
manj kot 200 besed, mu odtejemo dve toki.
Za izviren naslov samostojne interpretacije pritejemo skupnemu setevku tok eno toko do
najvejega monega tevila (30).