Ekonomija Izpiti

IZPIT T.
1 OKTOBER 2009
1. Opii gospodarski kroni tok in njegove lastnosti.
Je proces, ki je sestavljen iz tirih faz in ima
kroni znaaj gospodarski kroni tok, ter
je nenehen.
Delovna sila
Proizvodnja
Potronja
Poraba delovne sile pomeni proizvodnjo

dobrin, poraba dobrin pa pomeni proizvodnjo
Dobrine
(obnavljanje) delovne sile (delovnih
sposobnosti ljudi). Poraba delovne sile
pomeni porabo samega delavca kakor tudi njegove druine (pri smrti delavca, ga mora
nadomestiti drugi). V proizvodnji nastajajo s porabo delovne sile dobrine, prehajajo v
osebno porabo, tam se z njihovim unienjem reproducira delovna sila, obnovljena delovna
sila pa ponovno sodeluje v proizvodnih procesih.
Medtem ko je za proizvodnjo neke dobrine stroga asovna zaporednost prikazanih faz
neizbena, predvideva nenehno obnavljanje reprodukcijskega procesa kakrnemkoli
delcu asa. V vsakem gospodarstvu se vsak trenutek nekatere dobrine proizvajajo, druge
menjavajo in tretje porabljajo.
2. A) Definiraj uinek, sredstvo in ekonomsko naelo.

B) Definiraj investicijski uinek in natej vrste.
C) Katero merilo uinkovitosti kapitala se e uporablja v praksi poleg
produktivnosti kapitala in investicijskega uinka? Natej tudi vrste.
A) Ekonomsko naelo je pravilo, na katerem temelji vsako smiselno (racionalno)
lovekovo odloanje. In sicer:
z doloenimi sredstvi elimo dosei im veji uinek
ali doloen uinek s im manj sredstvi. Ekonomsko naelo lahko definiramo tudi kot
princip doseganja uinkovitosti sredstev, kar je velikost uinka v primerjavi z velikostjo
sredstev, oziroma velikost uinka na enoto sredstev.
Uinek je vsaka pridobitev koristi (materialna ali nematerialna), katere nastanek je
odvisen od uporabe sredstev, sredstva pa so vsaka izguba koristi (materialne ali
nematerialne), vsaka rtev, da se dosee uinek. Uinek je samo tista korist, katere
nastanek je alternativen (mogo z razlinimi sredstvi), sredstva pa so samo tiste
koristi, katerih uporaba je alternativna (mogoa na razline naine). Brez
alternativnosti ni niti uinka, niti sredstev za njegovo doseganje. e ni alternativnosti, ni
monosti izbere in uporaba sredstev ne prinaa nobene koristi (neomejenost sredstev),
prav tako pa e ni alternativnosti uinka (cilja), se mu ni mogoe izogniti, saj je
determiniran in zato ni kaj odloati.
Uinek, katerega nastanek je alternativen, je vsaj deloma proizvod loveke aktivnosti. To
pomeni, da je bistveni element uinka lovekova aktivnost (delo, podjetnitvo,
izumiteljstvo) s pomojo katere nastajajo uinki. Zato lahko v tem smislu ekonomsko
naelo definiramo tudi kot princip doseganja doloenega uinka s im manj lovekove
aktivnosti oz. alternativno doseganje im vejega uinka ob doloeni aktivnosti. Vendar
pa, eprav ni uinka brez lovekove aktivnosti, slednja vseeno ni edino sredstvo za
doseganje uinka. Sredstva so poleg lovekove aktivnosti tudi vse ekonomske dobrine,
bodisi da so izkljuno proizvod narave bodisi da so skupni proizvod narave in lovekove
N.S.
Stran 1
aktivnosti. Ekonomsko naelo se torej lahko izrazi tudi z odnosom uinka proti
potroenim(porabljenim) dobrinam:
1. Primerjava proizvoda s kapitalom, vloenim v sredstva za proizvodnjo in

proizvodnje faktorje nasploh imenujemo proizvodnost sredstev
2. Primerjava proizvoda s stroki (posameznimi ali skupnimi), ki nastanejo pri njegovi
izdelavi, pa imenujemo ekonominost proizvodnje
B) Produktivnost dodatnega kapitala ali produktivnost investicij imenujemo
investicijski uinek.
e je produktivnost dodatnega kapitala visoka, bo podjetnik investiral in zaposlil
dodatno delo kljub nizki produktivnosti obstojeega procesa. e pa produktivnost
dodatnega dela in kapitala nizka, se ne bo odloil za investiranje dodatnega dela oz.
kapitala.
Mejna produktivnost kapitala je enaka investicijskemu uinku P/K = P/I
P/Z = P/K K/Z = P/I I/Z
Z dodatno delo
K/Z = I/Z opremljenost dodatnega dela
Cilj podjetnika nikoli ni poveanje produktivnosti dela neposredno, ampak poveanje

produktivnosti njegovega kapitala, e kapital investira tudi v najemanje delovne sile.
Investicijski uinek je zato eden najpomembnejih kriterijev pri investicijskih odloitvah.
im veji investicijski uinek je, tem verjetneje bo izvedena doloena investicija.
Investicijski uinek se uporablja tudi v smislu rentabilnosti dodatnega kapitala.
C) Poznamo e reciprono (obrnjena) vrednost produktivnosti kapitala, ki jo

imenujemo kapitalni kolinik (koeficient), ki se v praksi uporablja namesto
investicijskega uinka in produktivnosti kapitala. Razlikujemo med:
Povpreni kapitalni kolinik K/P ustreza produktivnosti kapitala, ki e deluje

(P/K)
Mejni kapitalni koeficent K/P koliko dodatnega kapitala je potrebno za
dodatno enoto produkta; ustreza investicijskemu uinku (dP/I)
Kadar govorimo o kapitalnem koliniku brez posebne opredelitve, tee beseda o

povprenem Investicijski in kapitalni uinek sta lahko dejanska ali priakovana
(planska). Gospodarsko odloanje se orientira glede na priakovane uinke.
3. A) Navedi in narii razliko med spremembo ponudbe in spremembo

ponujene koliine.
B) Ob kakni istoasni spremembi ponudbe in povpraevanja bo prilo do
najvijega dviga cene?
C) Kakno mora biti povpraevanje, da bi se poveana ponudba v celoti
odrazila v poveanju cen, kakna, da bi ostala nespremenjena?
A) Sprememba ponudbe in sprememba ponujene koliine sta tesno povezani. e si
pogledamo to povezanost sprememb na grafu:
N.S.
Stran 2
Pri dani ponudbi S in danem povpraevanju D, ponudnik na trgu ponuja doloeno koliino
proizvoda. e povpraevanje ostane enako, ponudba pa se povea na S1, bo ponujena
koliina proizvoda pri nespremenjenem povpraevanju veja, vendar bo cena produkta
nija. e pa ponudnik zmanja svojo ponudbo produkta na S 2, bo pri nespremenjenem
povpraevanju koliina ponujenega proizvoda manja, vendar bo zaradi manje ponujene
koliine veja cena proizvoda.
SPREMEMBA PONUDBE
PONUJENE KOLIINE
SPREMEMBA
B) Do najvijega dviga cene bi prilo ob soasnem poveanju povpraevanja in

zmanjanju ponudbe. Cena bi se tako dvignila iz c na c1.
C) Cena bi ostala nespremenjena, e bi se ponudba in povpraevanje soasno poveala
za enak odstotek. Da pa bi se poveana ponudba v celoti odrazila v poveanju cen, bi se
moralno tudi povpraevanje poveati, in sicer za veji odstotek od poveanja ponudbe.
4. A) Zapii in definiraj z enabo in grafino vse vrste strokov.

B) Prikai z grafom in pojasni z enabo: elastinost celotnih strokov je
veja od 1.
A) Stroek je cena faktorja koliina faktorja (npr. t. delovnih ur krat cena ure
dela je stroek dela)
Stroke delimo na:
Fiksne ne glede na obseg proizvodnje imamo isti stroek (prisotnosti nedeljivih

faktorjev!) (amortizacija, obresti, reijski stroki); na enoto proizvoda so tem
manji, im veji je obseg proizvodnje (do optimalne izkorienosti faktorjev)
FS = CS - VS
Variabilne (gibljive) so tisti, ki se v skupnem znesku poveujejo s

poveevanjem proizvodnje. Loimo:
o Proporcionalni stroki (skrajni primer variabilnih strokov), ki se
spreminjajo tono s spremembami obsega proizvodnje. Na enoto proizvoda
so ti stroki enaki ne glede na obseg proizvodnje. So stroki deljivih
faktorjev. (predmeti dela, energija, nekvalificirana delovna sila)
N.S.
Stran 3
Skupni stroki
180
250
TS
Stroki
VS
100
FS
10
Progresivno oziroma degresivno variabilni stroki - lahko variirajo

(nekateri se s poveanjem proizvodnje poveujejo hitreje, drugi poasneje
Za variabilne stroke je na splono znailno podproporcionalno poveanje na

zaetnih in nadproporcionalno poveanje na konnih sektorjih proizvodnje. Se
pravi, da na enoto proizvoda najprej padajo, nato pa se zanejo poveevati.
Na neki toki se padanje fiksnih strokov na enoto kompenzira s
poveanjem variabilnih strokov na enoto. Od te toke naprej se stroki
proizvodnje, na enoto proizvoda poveujejo.
Na dolgi rok so vsi stroki variabilni.
Pri obsegu proizvodnje, pri katerem so celotni stroki proizvodnje na enoto
najmanji, so faktorji kot celota optimalno izkorieni. Ta obseg proizvodnje je torej
optimalni obseg proizvodnje dane proizvodnje enote.
Stroki
Povpreni stroki neke koliine proizvodov so odnos
med skupni stroki in to koliino proizvodov (so stroki na
proizvedeno enoto). Poznamo povprene fiksne, povprene
variabilne in povprene celotne stroke.
MS
Stroki proizvodnje na enoto
100
s
TS/q
A
20
N.S.
Stran 4
VS/q
FS/q
8
10 Koliina
Mejni stroki stroki potrebni za proizvodnjo dodatne enote proizvoda (totalne

odtevamo med sabo); odvisni so samo od variabilnih strokov in niso v nikakrni vezi s
fiksnimi stroki.
Razmerje med mejnimi in povprenimi stroki imenujemo tudi elastino strokov.
SP = (dSxP)/(dPxP)
B)
(dS/dP) (P/S) 1
(dS/dP) (P/S) 1
tg()/tg() 1
tg()/tg() 1
(dS/dP) (P/S) = 1
tg()/tg() = 1
=
Razmerje med mejnimi in povprenimi stroki: (S/P) / (S/P) = (S/P) (P/S)

imenujemo elastinost strokov. Ker je to razmerje identino razmerju med tangensoma
kota tangente in kota sekante (v srediu sistema) na doloeni toki krivulje skupnih
strokov, se takoj vidi, da je elastinost strokov (tg()/tg()) vse do minimuma
povprenih strokov (toka S1) manja od 1, da je v minimumu enaka 1 in da je za
minimumom veja od 1. Do minimuma povprenih strokov (S1) se skupni stroki
poveujejo podproporcionalno koliini proizvoda, od minimuma povprenih celotnih
strokov pa nadproporcionalno koliini proizvoda.
5. Opii in narii delitev med glavnimi skupinami produkcijskih faktorjev (K,

L in Zemljo) s strani podjetnika ter jasno oznai dohodke posameznih
produkcijskih faktorjev, ceno produkta in njegovo koliino.
S'kap
N.S.
Cene, dohodki faktorjev

D'
Stran 5
Skap
S'iz
podjetniki dobiek
Siz
S'z
obresti
C4
cena izuma
renta
plaa
Sz
C3
S'sd
C2
Ssd
C1
Sed
C0
mezda
K0
K 4 K3 K2 K1
Koliina proizvodnje
Gre za delitev med lastniki uporabljenih primarnih proizvodnih faktorjev, kakor jih najema
podjetnik. Vsak nadaljnji najeti faktor zmanja obseg proizvodnje produktov (abscisa), si
odtrga del dohodka (spodnja Cournotova toka) in zvia ceno proizvoda (zgornja
Cournotova toka). Podjetniku ostane del dohodka na koncu. Ali ga bo v resnici dobil, je
odvisno od tega, ali lahko realizira prodajno ceno, po kateri ponuja produkt (ob e
obstojei trni ravnoteni ceni).
Grafino je proces uvajanja posameznih proizvodnih faktorjev prikazan zaporedno, eprav
gre v resnici za soasnost. Najprej podjetnik najame enostavno delo in mu plaa mezdo,
zatem najame sestavljeno (kvalificirano) delo za plao, zatem kupi zemljo (naravne vire)
za rento, sledi pridobitev uporabe izuma (cena v obliki patenta), in konno si izposoja
kapital (plailo v obliki obresti). Za svojo aktivnost podjetnitva je nagrajen v viini
normalnega podjetnikega dobika. Tako so stroki najemanja posameznih proizvodnih
faktorjev osnova za oblikovanje cene proizvoda individualnega podjetnika. Poloaj na trgu
proizvoda pa bo pokazal, ali je trna cena vija od njegove individualne (in bo delal z
dodatnim dobikom, torej je uspeno izvajal podjetniko funkcijo), ali pa je nija (in bo
proizvajal z izgubo, kar pomeni, da bo na dalji rok moral nehati proizvajati ta produkt).
6. Definiraj Sayev zakon in opii njegovo kritiko.
Sayev zakon v celoti zanika neskladje med rastjo produkta in rastjo dohodka. Pravi, da je
avtomatino vedno P=D(=T). Proizvodnja v svoji aktivnosti poveuje tudi dohodke
proizvajalcev, ki so namenjeni v nakup ustvarjenih produktov. Tako istoasno prideta na
trg ponudbe produktov in povpraevanja v obliki dohodkov, ki so jih produkti omogoili.
Neenakosti ne more biti. Ideja tega zakona je vedno alternativa idejam proti neenakosti.
Say pravi, da so nezaposleni delavci oitno zato, ker niso pripravljeni delati za dohodek,
ki je enak mejnemu vrednostnemu produktu (Ci=P*Cp).
Po Sayevem zakonu trga proizvodnja ustvarja sama s svojimi produkti sredstva za njihovo
realizacijo, torej svojo uporabo. Ponudba sama ustvarja za svojo prodajo potrebno
povpraevanje. Tisto, s emer se kupujejo proizvodi, so proizvodi. Eni produkti kupujejo
druge produkte. e prodaja ni mogoa, je razlog v primanjkovanju drugih proizvodov, za
katere bi se prodal. Razlog je premajhna, nikakor pa ne prevelika proizvodnja. Say torej
trdi, da je za ex ante izenaitev rasti troenja z rastjo produkta potrebno poveati
proizvodnjo, ne pa zmanjati, kot trdijo Marx, Keynes in pristop New Deal.
N.S.
Stran 6
Kritika tega zakona pa je v tem, da ni nujno, da se vse takoj kupi. Zanemarja, da ljudje
hranijo in lahko kupijo stvari kasneje. Ne upoteva, da se del dohodka prelije v prihranke.
V tem primeru je T<P. Zaloge se poveajo (produkt, prihranki). Vse to pa pelje v
neenakost. Sayev zakon zanemarja obstoj likvidnostne funkcije denarja. Trdi torej, da
moramo tisto, kar zasluimo, nujno tudi takoj porabiti. Likvidnostni denar pa je tisti denar,
ki ga elijo imeti gospodarske enote v gotovini pri sebi, da lahko z njim kadarkoli pokrijejo
tekoe obveznosti. Na nek nain ga imajo pri sebi v obliki prihrankov. Ker pa Sayev zakon
ne predvideva prihrankov, torej tudi zanemarja likvidnostno funkcijo denarja. Druga stvar
pa je neustrezna struktura proizvodnje.
7. Natej in opii znailnosti sodobnega in blagovnega (zamenljivega)
denarja.
Razvoj denarja:
koljke, biseri kovanci to je vse pravi denar. To velja do konca 19. stol. (zadnja veljava
zlatega denarja ukinjena 1931). Blagovni denar zamenjujejo bankovci. V osnovi je bila
ideja v tem, da je bilo prevaanje kovancev tehnino teko in nevarno. Pojavilo se je, da je
trgovec iz enega mesta, ki je porodajal drugemu, zlato deponiral pri zlatatju (goldsmith)
na ime, drugemu trgovcu pa je poslal potrdilo, da lahko tam dvigne denar. Tak vrednostni
papir se imenuje menica (note), zlatar je kasneje banka bank note (bankovec). Drugi
je to menico dal naprej drugemu za plailo. V trenutku, ko se je za plailo namesto zlata
uporabilo takno povpraevanje, se je le-to monetiziralo, pretvorilo v denar. Ti bankovci,
ki so se dali v vsakem trenutku zamenjati za zlato so bili zamenljivi bankovci (notranja
vrednost jevrednost zlata; zadnji je bil dolar). V vseh teh primerih je veljalo, da je koliina
zlata doloala koliino denarja. Ker pa je koliina blaga naraala hitreje kot koliina zlata,
so se cene niale. To znievanje cen delujejo depresivno, zato se v nekem trenutku
zamenljivost odpravi prekine se zveza med notranjo in zunanjo vrednostjo denarja.
Namesto zamenljivih bankovcev imamo nezamenljive bankovce. V tem trenutku je
proglaeno tudi uradno plailno sredstvo in pristojnost drave. Zadnja faza v razvoju je
breztelesni, knjini denar (notranja vrednost je 0) pojavi se v obliki razlinih raunov
na bankah (transkacijski denar) ta denar pa lahko v vsakem trenutku zamenjuje za
nezamenljivi denar. Knjini denar kroi v obliki ekov (virmanov) ali s pomojo plailnih
kartic. Svojo menjalno funkcijo tako opravlja s preknjievanjem z rauna dolnika na
raun upnika.
Sodobni denar izdajajo banke: papirnatega centralne (primarna emisija), knjinega
poslovne banke (sekundarna emisija), denarne nadomestke (kvazi denar) pa gospodarske
enote v obliki menic (terciarna emisija denarja).
Osnovna znailnost sodobnega denarja je, da nima notranje vrednosti. V nasprotju s
papirnatim denarjem knjini denar fizino niti ne obstaja. Notranja vrednost (stroki
njegove proizvodnje) ne more omejevati njegove proizvodnje. Izdajatelj denarja brez
notranje vrednosti profitira kupno mo denarja, zanjo pa ne daje nikakrne protivrednosti
(=seignorage). Zato emisijo monopolizira drava in izdaja denar sama ali s
posredovanjem bannega sistema in ga razglasi tudi za edino zakonito plailno sredstvo.
Sodobni denar, glede na to, da nima notranje vrednosti, in ni zamenljiv, ne more izvajati
svoje zunanje vrednosti (kupne moi) iz notranje vrednosti (nominalne pri zamenljivem
papirnatem denarju). Njegova kupna mo z ob predpostavki danega P in dane V, ni
funkcija koliine denarja v obtoku samo v kratkih, ampak tudi v dolgih obdobjih.
z=1/C=P/(V*M).
N.S.
Stran 7
Razvoj je pokazal, da je poleg bolj ekonominega poslovanja glavna prednost tako

bankovcev kot tudi knjinega denarja monost njihove emisije nad stvarnimi depoziti.
Fiduciarni (zaupni, kreditni) denar banke so kmalu ugotovile, da za poslovanje ne
potrebujejo popolne pokritosti z deponiranim zlatom, bankovci. Imajo pa predpisano
obvezno rezervo. Fiduciarni denar poveuje koliino denarja v obtoku. S tega stalia se
imenuje novi denar. Bankovci, ki se izdajajo na podlagi stvarnih depozitov, so torej stari
denar - njihova emisija ne spremeni koliine denarja v obtoku, temve samo spremeni
njegovo obliko. Bankovci fiduciarne emisije so povsem enaki tistim, ki so izdani na podlagi
stvarnih depozitov, formalno pomenijo povpraevanje imetnika bankovca pri banki, z
njimi banka v bistvu kreditira gospodarstvo, pri emer za kreditni denar dobiva obresti.
Kreditiranje se v najveji meri opravlja s formalnim nakupom vrednostnih papirjev (menic,
konvertibilnih deviz), ki v njeni bilanci nastopajo skupaj z zlatom kot aktiva. Izdani denar
kot povpraevanje imetnika nastopa v pasivi.
Dale najveji del obstojeih koliin denarja pride v obtok preko kreditiranja gospodarstva
(in drave) oziroma odkupa deviz v sistemu konvertibilnosti, uradne zamenljivosti tuje za
domao valuto, ki jo zagotavlja centralna banka.
Sistem zamenljivih bankovcev lahko deluje zadovoljivo, etudi zlato pokritje znaa samo
del denarnega obtoka. Vse dokler se obtok denarja zadruje v okvirih koliine, ki jo
definira menjalna enaba, se njegova zunanja vrednost zadruje na ravni notranje
vrednosti, zato imetniki bankovcev nimajo razloga, da bi jih zamenjali za zlato v banki.
Enako lahko na zadovoljiv nain deluje tudi sistem nezamenljivih bankovcev brez
kakrnegakoli zlatega pokritja. Vse dokler resnini obtok ostane v okvirih potrebnega,
zunanja vrednost denarja ne bo padla, to je cene ne bodo zrasle.
Prilagajanje denarja potrebam gospodarstva:
1. Stvarni blagovni denar: Prilagaja se potrebam gospodarstva avtomatino.
Poveanje transakcijskega ali likvidnostnega povpraevanja povea njegovo
zunanjo vrednost, kar spodbudi gospodarske enote, da uporabijo doloene koliine
blaga kot denar, povea se obtok blaga (zlato v zlat denar)
2. Zamenljiv papirnat denar: Poveane potrebe po denarju poveajo zunanjo
vrednost denarja nad nominalno, zato se gospodarske enote odzovejo z
deponiranjem zlata v bankah, na podlagi esar dobivajo bankovce, s imer se
povea obtok.
3. Papirnati nezamenljivi denar: Dale najveji del blagovne menjave se opravlja
s pomojo knjinega denarja; gotovina se uporabla preteno v odnostih s
prebivalstvom in v ilegalnih poslih. Drobi se izdeluje iz kovine samo zaradi hitrosti
njegovega obtoka in pokodb, ki so s tem povezane. eprav izvaja svojo kupno
mo izkljuno iz moi papirnatega denarja, ima kljub temu znailnost blagovnega
denarja, da v primeru ko njegova zunanja vrednost pade pod notranjo, kovisnki
denar izgine iz obtoka, ker se gospodarstvu bolj izplaa, da koristi zlitino
pridobljeno iz kovine.
Osnovna znailnost sodobnega knjinega denarja je, da nima notranje
vrednosti. V nasprotju s papirnatim denarjem knjii denar fizino niti ne obstaja.
Notranja vrednost torej ne more omejevati njegove proizvodnje (emisije). e bi
deloval enak princip kot pri blagovnem denarju, bi se na trgu naenkrat pojavile
blazne koliine denarja. Zato emisijo monopolizira drava sama (dravni
denar ali s pomojo bannega sistema (bankovci, knjii denar). Z monopolizacijo
emisije denarja brez notranje vrednosti lahko drava zelo fleksibilno prilagaja
obtok denarja potrebam gospodarstva. Proglasi ga za zakonito plailno sredstvo.
N.S.
Stran 8
8. Mejna nagnjenost k troenju znaa 0,6, avtonomno troenje pa 40.

A) Zapii funkcijo troenja, izraunaj ravnoteni produkt ter multiplikator
troenja.
B) Koliko znaa inflacija, e potencialni produkt znaa 80% ravnotenega
produkta? S kakno spremembo troenja bi odpravili inflacijo?
C) Izraunaj mejno nagnjenost k troenju, pri kateri ne bi bilo inflacije.
Prikai situacijo z grafom.
A) FUNKCIJA TROENJA: T=40+0.6P
MULTIPLIKATOR TROENJA: 1 / (1 )=1/0.4=2.5
Avtonomno troenje=TR=40, alfa=0.6
Pr=TR/1-alfa=40/1-0.6=40/0.4=100=RAVNOTENI PRODUKT
B) inf: Pr Pp / Pp
Pp=0.8Pr=80
100-80/80=20/80=0.25=25%-INFLACIJA
Sprememba troenja(delta T)=(1-alfa)xdeltaP(sprememba produkta)
deltaP=Pp-Pr=80-100=-20
deltaT=0.4x(-20)=-8
C) inflacija=0
Inflacija=Pr-Pp/Pp-Pr-Pp=0Pr=Pp=80
Pr=TR/1-alfaalfa=?
80=40/1-alfa-80-80alfa=4080alfa=40alfa=0.5
IZPIT T. 2 SEPTEMBER 2009

1. Navedi razline definicije drubenega produkta in navedi metode
izrauna njegove vrednosti ter navedi priblino vrednost slovenskega
BDP.
Drubeni produkt je produkt makro enote (narodnega gospodarstva).
Brutissimo domai produkt (celoten obseg transakcij) ustreza vseobsenemu produktu.
BDP (bruto domai proizvod) je vsota vseh dobrin in storitev, ustvarjenih na ozemlju
domae drave in ustreza kosmatemu proizvodu.
Bruto narodni proizvod je vsota vseh dobrin in storitev, ki jih doma ali v tujini ustvarijo
dravljani in pravne osebe domae drave. BNP(GNP)=BDP +- NETO FAKTORSKA
IZPLAILA IZ TUJINE
Neto nacionalni produkt: od ustvarjenega produkta (BDP ali BNP) odtejemo obrabo
fiksnega kapitala (amortizacijo); ustreza istemu proizvodu. NNP=BNP-AMORTIZACIJA
Narodni dohodek pove, kolikni so zasluki (primarnih faktorjev) prebivalcev v
dravi.ND=NNP-POSREDNI POSLOVNI DAVKI
Osebni dohodki kaejo znesek dohodka, ki ga prejme prebivalstvo. OD=ND-DOBIKI
PODJETIJ-SOCIALNI PRISPEVKI-NETO OBRESTI+DIVIDENDE+DRAVNI
TRANSFERJI POSAMEZNIKOM+OSEBNI OBRESTNI DOHODKI
Razpololjivi osebni dohodek pa dobimo tako, da od celotnega dohodka, ki ga zaslui
prebivalstvo, odtejemo neposredne davke, ki jih plauje na dohodek (npr. dohodnina).
ROD=OD-OSEBNI DAVKI
N.S.
Stran 9
Metode ugotavljanja velikosti drubenega produkta so: osebna metoda, realna metoda in
metoda drubenih izdatkov.
Osebna ali personalna metoda income method (meri velikost iz porabnikih v
proizvodne prenesenih proizvodnih storitev) se nikoli ne uporablja, ker lahko zaradi
raznorodnosti merimo te velikosti le z ustreznimi dohodki faktorjev, torej po nasprotnem
toku.
BDP po osebni metodi: dohodki zaposlenim + davki dravi subvencije od drave +
poslovni preseek.
Realna ali stvarna (proizvodna) metoda meri velikost drubenega proizvoda po toku
dobrin iz proizvodnih v porabnike enote, torej tako, da ugotavlja konni proizvod.
BDP po proizvodni metodi je setevek ustvarjene dodane vrednosti po sektorjih plus
pripisane banne storitve minus korekcijske postavke.
Metoda drubenih izdatkov pogosto merijo velikost drubenega proizvoda po
izdatkih porabnikih enot za kupljene dobrine.
BDP po metodi izdatkov: C+I+G+E-U
Ocene za Slovenijo 2010: rast bdp-1.2%, bdp na preb.-17602, bdp-36.1 miljard ,
inflacija-1.9%, povp bruto plaa-1500, povp neto plaa-1000, stopnja
brezposelnosti(registrirana-11.3%, anketna.-7.8%)
2. Podjetje je v obdobju z nespremenjeno zaposlenostjo in poveanjem

kapitala za 20% (investicijami) povealo dohodek za 50%. e so se cene v
obdobju poveale za 25%, izraunaj:
A) Relativno spremembo rentabilnosti dela in kapitala.
B) Relativno spremembo produktivnosti dela in kapitala.
C) Za koliko % se je spremenil kapitalni kolinik in koliken je
A)
B)
C)
3. S pomojo dohodkovne premice in krivulje ravnodunosti pokai

ravnoteje pri potronji ter definiraj 2. Gossenov zakon.
N.S.
Stran 10
Posamezna krivulja ravnodunosti prikazuje s svojimi

tokami tiste koliinske kombinacije dobrin x in y, ki
imajo kot celota za potronika enako skupno
koristnost. e se koliina dobrine x zmanja, se
koliina dobrine y povea in s tem povea skupno
korist za potronika za tono toliko, za kolikor se je
zmanjala zaradi zmanjanja dobrine x.
Premice dohodka (izdatkov) pa so premice v koordinatnem sistemu koliin dobrin x in y, ki

s svojim nagibom izraajo odnos medsebojne
menjave dobrin x in y (relativne cene=cena y,
izraena s koliino x in nasprotno), s svojo
oddaljenostjo od sredia pa velikost dohodka
potronika.
Izbor je optimalen v toki, v kateri je mejna

stopnja substitucije y z x enaka razmerju med
cenama x in y: y/x= cx/cy
Krivulja ravnodunosti predvideva, da je
zmanjanje skupne koristnosti zaradi zmanjanja
koliine ene dobrine enako poveanju skupne
koristnosti zaradi poveanja koliine druge
dobrine (neke vrste premo sorazmernost): x/y=
uy/ux
To pa pomeni, da je na krivulje ravnodunosti
razmerje spremembe koliin dobrin x in y v
obratnem sorazmerju z odnosom njune mejne
koristnosti. Z vnosom te enakosti v enabo pogoja optimalnosti dobimo: uy/cy=
ux/cx, to pa je poznana formulacija II. Gossenovega zakona.
N.S.
Stran 11
Drugi Gossenov zakon mejna koristnost

vsake zadnje enote e nabavljene dobrine je
enaka za vse dobrine, pri emer merimo
korist na enoto cene (oz. zakonitost enakih
mejnih koristnosti na enoto cene vsake
dobrine). Enaka je tudi koristnosti denarja.
(Vsak evro, ki ga vloimo, mi prinese enako
korist.)
Drugi Gossenov zakon v potronji govori o
tem, da posameznik pri razporejanju
dohodka za nabavo dobrin sledi naelu, po
katerem vsako dobrino nabavi do tiste
koliine, pri kateri je zadnja e nabavljena enota dobrine na enoto cene enaka za vse
dobrine glede koristnosti. Ta koristnost je enaka koristnosti denarne oziroma dohodkovne
enote.
II. Gossenov zakon je zakonitost enakih mejnih koristnosti na enoto cene vsake dobrine, ki
jo porabnik nabavlja.
Ui=UD Ci
Drugae povedano: potronik kupuje tiste dobrine, katerih koristnost je enaka koristnosti
denarja, ki ga za njih mora odteti.
V proizvodnji pa se drugi Gossenov zakon glasi malce drugae, a vendar vseeno podobno.
Proizvajalec pri razporejanju kapitala za nabavo produkcijskih faktorjev in produkcijskih
sredstev sledi naelu, po katerem vsa sredstva in produkcijske faktorje nabavi do tiste
koliine, pri kateri je zadnja e nabavljena enota sredstev in produkcijskih faktorjev enaka
za vse produkcijske faktorje glede koristnosti. Proizvajalec bo nabavil produkcijske
faktorje do koliine, ko jih bo lahko maksimalno izkoristil in rako maksimiral svoj dobiek.
Koristnost zadnje enote produkcijskih faktorjev pa je enaka koristnosti denarne enote.
4. Napii pogoje za diskriminacijo cen ter skiciraj grafino.
N.S.
Stran 12
Osnovni pogoji za diskriminacijo cen so:

1. diskriminator mora biti monopolist,
2. sposoben mora biti razdeliti trg na podtrge z razlino elastinostjo povpraevanja po
njegovih produktih,
3. med podtrgi ne sme biti mogoa komunikacija.
5. A) Zapii in definiraj z enabo in grafino vse vrste strokov.

B) Prikai z grafom in pojasni z enabo: elastinost celotnih strokov
je manja od 1.
A) Stroek je cena faktorja koliina faktorja (npr. t. delovnih ur krat cena ure
dela je stroek dela)
Stroke delimo na:
Fiksne ne glede na obseg proizvodnje imamo isti stroek (prisotnosti nedeljivih

faktorjev!) (amortizacija, obresti, reijski stroki); na enoto proizvoda so tem
manji, im veji je obseg proizvodnje (do optimalne izkorienosti faktorjev)
FS = CS - VS

faktorjev. (predmeti dela, energija, nekvalificirana delovna sila)
N.S.
Stran 13
Skupni stroki
180
250
TS
Stroki
VS
100
FS
10
Progresivno oziroma degresivno variabilni stroki - lahko variirajo


Na neki toki se padanje fiksnih strokov na enoto kompenzira s
poveanjem variabilnih strokov na enoto. Od te toke naprej se stroki
proizvodnje, na enoto proizvoda poveujejo.
Stroki
Povpreni stroki neke koliine proizvodov so odnos
med skupni stroki in to koliino proizvodov (so stroki na
proizvedeno enoto). Poznamo povprene fiksne, povprene
variabilne in povprene celotne stroke.
MS
100
s
TS/q
A
20
N.S.
Stran 14
VS/q
FS/q
8
10 Koliina
Mejni stroki stroki potrebni za proizvodnjo dodatne enote proizvoda (totalne

odtevamo med sabo); odvisni so samo od variabilnih strokov in niso v nikakrni vezi s
fiksnimi stroki.
Razmerje med mejnimi in povprenimi stroki imenujemo tudi elastino strokov.
SP = (dSxP)/(dPxP)
B)
(dS/dP) (P/S) 1
(dS/dP) (P/S) 1
tg()/tg() 1
tg()/tg() 1
(dS/dP) (P/S) = 1
tg()/tg() = 1
=
Razmerje med mejnimi in povprenimi stroki: (S/P) / (S/P) = (S/P) (P/S)

imenujemo elastinost strokov. Ker je to razmerje identino razmerju med tangensoma
kota tangente in kota sekante (v srediu sistema) na doloeni toki krivulje skupnih
strokov, se takoj vidi, da je elastinost strokov (tg()/tg()) vse do minimuma
povprenih strokov (toka S1) manja od 1, da je v minimumu enaka 1 in da je za
minimumom veja od 1. Do minimuma povprenih strokov (S1) se skupni stroki
poveujejo podproporcionalno koliini proizvoda, od minimuma povprenih celotnih
strokov pa nadproporcionalno koliini proizvoda.
6. Definiraj Pareto ravnoteje in pogoje zanj.
Pareto optimum definiran je tako, da je najboli poloaj v proizvodnji ali menjavi
doseen takrat, ko se nobenemu posamezniku ne more ve poboljati njegov poloaj, ne
da bi se kateremu drugemu poslabal. V igri je zero sum game, ki pravi, da je skupni
rezultat vedno nila (e gre nekomu bolje, bo lo drugemu slabe).
PO = optimumov vseh lanov drube
PO je ideal!
Pareto optimum ne dovoljuje, da vzamemo bogatejemu in damo revnejemu. Enak

znesek izboljave s prerazporeditvijo daje vejo skupno blaginjo, e ga dobi reve, kot e
ga dobi bogata (od vejega bogataa). V osnovi dohodki niso enakomerno porazdeljeni.
Prerazdelitev po vojni je tako prenesla ve koristi reveem, kot je naredila kode
bogataem. Skupno blagostanje se povea.
N.S.
Stran 15
Slovenija je edina med tranzicijskimi dravami ohranila srednji razred; nadmono smo
zaitili kmetovalce in upokojence. To je imelo doloene posledice na gospodarsko rast, je
Delo
pa ohranjalo stabilnost.
MaxP(F)
y
Realizacija pareto
optimuma teorija
splonega ravnoteja
(mona je v proizvodnji in
menjavi).
Max U
MSTS
MSS
Izenaenje bi bil Pareto optimum
Kapital
Popolna konkurenca simultano uveljavlja vse tri pogoje Pareto optimuma:
Mejne stopnje substitiucije dobrin so enake za vse potronike

Mejne stopnje tehnine nadomestljivosti za proizvodne faktorje so enake v vseh
proizvodnjah
Mejna stopnja tehnine nadomestljivosti produkcijskih faktorjev v proizvodnji je
enaka mejni stopnji substitucije dobrin v porabi.
7. Pod kaknimi pogoji je gospodarska rast optimalna?

Iz enabe P = p I izhaja, da je rast funkcija dveh faktorjev, velikosti investiciji (I) in
investicijskega uinka (p). Pri danem investicijskem uinku je rast hitreja, e so veje
investicije in nasprotno, pri danih investicijah je rast hitreja, e je investicijski uinek
veji.
- Potencialni tehnini napredek: z uvedbo potencialnega tehninega napredka v
proizvodnjo se poveuje investicijski uinek, ki zahteva investicije, to pa obiajno pomeni
rast tehnine opremljenosti dela (na zaposlenega ali na prebivalca). Ko je potencialni
tehnini napredek v celoti uveden v proizvodnjo, je doseena zgornja meja proizvoda na
zaposlenega. Volumen proizvodnje je v takne primeru mogoe poveati le s poveano
stopnjo zaposlenosti prebivalstva ali z njihovim daljim in bolj intenzivnim delom.
- Potencialna zaposlenost prebivalstva: je najveja mona zaposlenost prebivalstva.
Za dosego potencialne zaposlenosti so potrebne investicije, to pa poveuje tehnino
opremljenost dela, vendar samo na prebivalca, ne na zaposlenega. e je stopnja
potencialne zaposlenosti e izkoriena, je poveanje proizvoda mogoe le e z rastjo
prebivalstva. tevilo prebivalcev doloa zgornjo mejo drubenega proizvoda.
- Potencialna gospodarska rast: je definirana s potencialnim tehninim napredkom in
s tevilom prebivalcev. tevilo determinant potencialne rasti drubenega proizvoda je
mogoe raziriti na maksimalno izkorienost vseh primarnih faktorjev proizvodnje: torej
poleg dela in izumiteljstva tudi na potencialno izkorienost zemlje, kapitala in
podjetnitva. Vsi navedeni faktorji imajo svojo zgornjo mejo. Delo in tehnika, lahko
zgornjo mejo v najveji meri poveujeta. Matematino: P=f(Z,De,K,Po,Izm)
N.S.
Stran 16
Rast proizvodnje s pomojo izkorianja tehninega napredka ali s pomojo zaposlovanja

novih delavcev predpostavlja investicije. Zato so visoke investicije sinonim za hitrejo
rast, predvsem v nerazvitih dravah z nizko zaposlenostjo in nizko ravnjo tehnike. V njih
se s politiko velikih investiciji skua pospeiti rast proizvoda. V razvitih dravah je
strateki vzvod investicij tehnini napredek, brez katerega ni rasti v razmerah
zaposlenosti blizu polni.
e je tehnini napredek izkorien, razpololjiva delovna sila pa zaposlena, so monosti
investiranja omejene na obnovo.
Investicije, ki zagotavljajo rast drubenega produkta pri nespremenjenem produktu na
prebivalca, se imenujejo demografske investicije.
Obseg investiciji, ki zagotavljajo maksimalno rast imenujemo optimalni obseg (oz.
stopnjo) investiciji. e investicije preseejo optimalni obseg je gospodarska rast
poasneja od mone, kot e optimalnega obsega sploh ne bi dosegle.
Obstajata dva znaila naina pospeevanja rasti s spremembo strukture
investicij in proizvodnje:
Odpiranje narodnega gospodarstva:

odpiranje gospodarstva omogoa izkorianje primerjalnih (komperativnih)
prednosti. V odnosih z drugimi dravami pa so odloilne svetovne cene. Svetovni
trg je neizbeno znatno veji od domaega, zato pa je veliko bolj kot domai trg
podoben isti konkurenci, vsaj s stalia posameznega domaega gospodarstva.
Posameznemu domaemu gospodarstvu to daje visoke investicijske uinke v
panogah s primerljivimi prednostmi. Glede na velikost svetovnega trga je
upadanje investicijskih uinkov veliko poasneje (princip raziritve investiciji do
tja, kjer je mejni investicijski uinek enak obrestni meri, e vedno velja).
To prived, do povsem spremenjene strukture investiciji in produkcije. Razirjajo se
panoge s komparativnimi prednostmi in zmanjuje se proizvodnja brez teh
prednosti. Povpreni investicijski kolinik enabe rasti je veji, kar pomeni, da je
rast hitreja. Kot posledica je drubeni produkt domaega gospodarstva veji kot v
zaprtem gospodarstvu.
S tehninim napredkom:
ta se dosega tako reko vsak dan z uvajanjem nove tehnike v produkcijo.
Zgodovinsko pomembni ilustraciji sta industrializacija nerazvitih drav danes in
zaetna industrializacija sedaj visoko razvitih drav.
Nerazvite drave razpolagajo z ogromnim potencialnim tehninim napredkom, ki
so ga ustvarile razvite drave. Poveana produktivnost poveuje realne dohodke
prebivalstva, od katerih se edalje veji del troi za industrijsko blago, kar
omogoa njegovo prodajo. Danes visoko razvite drave so se v dneh zaetne
industrializacije razvijale na podoben nain, z edino razliko, da so tehnini
napredek ustvarjale same, ne pa ga uvaale, s imer so brez vejih zamud v
proizvodnjo uvedle tudi potencialni tehnini napredek.
Uvajanje tehninega napredka v posamezne panoge zmanjuje stroke
proizvodnje teh panog, s imer se poveuje koliina proizvodov, pri katerih se
padajoi neto investicijski uinek izenauje z obrestno mero
Naina za pospeevanje rasti se tudi medsebojono dopolnjujeta. Zaradi razirjanja
domaega trga na tuje trge se primerjalne prednosti lahko izkoriajo z boljo
tehniko, kot e bi se proizvajalo samo za domai trg. tevilne drave so se tako
razvile v monokulturna gospodarstva Honudaras (banane), Islandija (ribolov),
Savdska arabija (nafta).
N.S.
Stran 17
8. Potronja je podana z enabo C = 20 + 0,5 P, investicije so 30, javna

poraba je 50, potencialni produkt je 300 in je za 20% veji od
ravnotenega produkta.
A) Izraunaj uvozno-izvozno bilanco oz. neto izvoz ter avtonomno
troenje.
B) Kolikna bi bila stopnja inflacije, e bi se izvoz trajno poveal za
40?
C) Kako bi morali spremeniti davke pri uravnoteenem proraunu
in proporcionalnem obdavenju, da bi inflacijo odpravili?
A) Pp=1.2PrPr=300/1.2=250Pr=250
P=C+I+G+(E-U)-----za P vzamemo Pr!
IZVOZNO-UVOZNA BILANCA: (E U) = P 0,5 P 20 I G
(E U) = O,5 250 20 30 50 = 25
AVTONOMNO TROENJE: Tr=20+30+50+25=125-dokaz:250=125/0.5
B) E-U=25+40(e bi se poveal uvoz za 40 se odteje(25-40)!
E-U=65.Pr=Tr+40/1-alfa=165/0.5=330=Pr.
Inflacija:Pr-Pp/Pp..inf=330-300/300=30/300=0.1=10%=inflacija
C) deltaP=deltaDavkideltaP=Pp-Pr=300-330=-30
Davke je treba zmanjati za 30.

1. Primerjava realnega in denarnega dela gospodarskega kronega toka
(enakosti, razlike, izjeme k enakostim v denarnem toku).
Tok dohodkov in tok dobrin sta naeloma enako velika (vrednost dobrin enaka kupnini
zanje izjema so darila), soasna (v trgovini plaamo in dobimo dobrino izjema je
predplailo ali nakup na kredit) in
nasprotnosmerna.
Med tokom dobrin in tokom denarnih
izdelkov pa je pomembna razlika.
Dobrine se v porabnikih enotah uniijo.
Res je, da niso uniene brez koristi, saj
obnavljajo delovne sposobnosti, ki
potem proizvajajo nove dobrine. Denar
pa se ne unii z nakupom. Neporabljen
preide iz ene enote na drugo. Denar torej
nenehno kroi v gospodarstvu. V kroni
tok prihajajo nove in nove dobrine,
denar, ki posreduje njihovo menjavo, pa
je vedno eden in isti, e se ne obrabi ali
izgubi.
2. Kapitalski kolinik pred
investiranjem je 4. Investicije
z uinkom 0,5 poveajo
kapital za 40%.
N.S.
Stran 18
A) Koliko znaa produktivnost kapitala po investiranju?

B) Kolikna je mejna produktivnost kapitala?
C) Zakaj je praviloma kapitalni kolinik veji od 1?
K1/P1 = 4 ;
P/K = 0,5 ;
K2 = 1,4K1 ;
K = 0,4
P=0.5x0.4=0.2..P2=P1+P=1.2P1
P1/K1=0.25P1=0.25K1
A) P2/K2 = ?
P2/K2=1.2P1/1.4K1=1.2x0.25K1/1.4K1=0.3/1.4=0.214K2/P2=4.67
Kot vidimo, se je kapitalni kolinik poveal, produktivnost kapitala pa se je zmanjala.
(e e malo raunamo, ugotovimo, da je to medsebojno zmanjanje/poveanje v enakem
odstotnem razmerju).
B)0.5mejna produktivnost kapitala-deltaP/deltaK je enaka investicijskemu uinku-deltaP/I
C) Kapitalni kolinik je praviloma veji od 1, ker v produkciji nikoli ne sodeluje le kapital,

zato se produkt proizvodne enote ob poveanju kapitala za en odstotek, nikoli ne povea
za ve kot en odstotek. Ker je kapitalni kolinik reciprona vrednost produktivnosti
kapitala, je jasno, da je njegova vrednost praviloma ravno zaradi tega veja od 1.
Obstajajo pa izjeme.
3. A) Definiraj isto, prosto (svobodno) in popolno konkurenco.

B) Kakno ceno oblikuje vsaka od njih?
A) Obliko trga doloajo tiri glavne skupine faktorjev:
tevilo ponudnikov in povpraevalcev

Odprtost trga (monost vstopa, iztopa ponudnikov in povpraevalcev)
Homogenost blaga, produkta ali storitvev (obstoj in popolnost substitutov)
Gibljivost ponudnikov in povpraevalcev
Informiranost v nekaterih razvrstitvah
Ko so faktorji idealno izpolnjeni (tevilo posameznih ponudnikov in povpraevalcev je tako

veliko, da predstavljajo le neznaten del ponudbe in povpraevanja, novi ponudniki in
povpraevalci se lahko vsak trenutek prikljuijo starim, proizvodi so medsebojno popolni
substituti, popolna gibljivost), imamo idealni poloaj (ko je cena na trgu dana in enaka za
vse proizvode, za vse ponudnike in povpraevalce in za vse trge), ki mu reemo
dvostranska ista konkurenca. e nobeden ni izpolnjen, imamo dvostranski monopol
(cena s silami trga, ni doloena).
N.S.
Stran 19
Cene
Stalie trga kot celote
S stalia
Cene posameznega ponudnika
s
d
d
Koliina
Koliina
Cene posameznega povpraevalca

S stalia
Dohodek
Koliina
Koliina
Konkurenca je ista, e je atomistina, odprta, homogena in gibljiva. e je tudi

dvostranska, se proizvodu oblikuje enotna cena kot rezultat delovanja skupne ponudbe in
povpraevanja (oz. drubene ponudbe in povpraevanja), enaka za vse in neodvisna od
akcij posameznega ponudnika ali povpraevalca.
Posledica iste konkurence je torej enaka prodajna ali nakupna cena za nek produkt na
celotnem trgu. Gospodarjenje posameznega povpraevalca/ponudnika, pa je sestavljeno
iz prilagajanja koliine njegove ponudbe ceni, ki je dana neodvisno od njega.
e bo skual prodajalec malo zviati ceno, ne bo prodal niesar, e bi pa ceno znial, bi
prodal natanko toliko kot pri nezmanjani trni ceni, zato znianje cene zanj ni smiselno
(krivulja povpraevanja po njegovem proizvodu je vodoravna rta absolutna elastinost
povpraevanja po njegovih proizvodih). e bi kupec zvial svojo nabavno ceno, bi nabavil
enako koliino samo z vejimi izdatki, e bi jo pa znial, ne bi mogel kupiti ni absolutna
elastinost ponudbe, glede na njegovo povpraevanje predstavlja vodoravna rta
ponudbe.
Prosta ali svobodna konkurenca na trgu produkcijskih faktorjev je, ko imajo vsi dejanski in
potencialni ponudniki in povpraevalci produkcijskih faktorjev na razpolago enake koliine
enako kvalitetnih produkcijskih faktorjev. Povpraevalci pa tudi denarna sredstva (realne
dohodke), da si jih lahko nabavijo (ker jih nimajo povpraujejo po razlinih koliinah (cena
je dana) in s tem so tudi lestvice/krivulje drugane). Tedaj se zgodi ne samo, da se
oblikuje enotna cena, pade tudi cena na najnijo mono raven, ki znaa pokritje vseh
strokov. Konna cena, ki je rezultat iste plus proste konkurence se imenuje normalna
cena (pokrije vse normalne stroke proizvodnje (5.del), ne prinaa dodatnih (monopolnih)
dohodkov) in je konni odraz perfektnega trga.
Konkurenca, ki da normalno ceno je popolna konkurenca (ista+prosta). To je stanje, v
katerem obstaja ista konkurenca na prodajnem trgu in v katerem imajo vsi ponudniki,
dejanski in potencialni, prost dostop do vseh faktorjev proizvodnje (v dejanskem
gospodarstvu je ni!).
N.S.
Stran 20
Gledanje na odnos med isto in svobodno konkurenco: po prvem gledanju lahko tejemo
za isto konkurenco, konkurenco na trgu (prodajnem), za prosto konkurenco pa
konkurenco v proizvodnji (razpolaganje s faktorji proizvodnje). Po drugem gledanju pa
prosta ali svobodna konkurenca, ni ni drugega, kot ista konkurenca na nabavnem trgu
proizvodnjih faktorjev (pazi: za drugi nain je potrebna e enakost sredstev kapitala, s
katerim se proizvodnji faktorji nabavljajo).
4. Pokaite, da eksponent v Cobb-Douglasovi funkciji za dva produkcijska
faktorja izraa elastinost produkta glede na faktor.
P-aXnaxYnayZnaz------x+y+z=1konstantni prinosi,x+y+z<1padajoi
prinosi,x+y+z>1rastoi prinosi
5. A) Kako se izrauna cena produkcijskega faktorja in kako cena njegove

uporabe?
B) Kdaj sta enaki in zakaj?
A) Pri ceni faktorja moramo razlikovati dvoje:
1) Cena uporabe (Ci) cena uporabe je v ravnoteju z mejni vrednostim
proizvodom faktorja - Ci=PxCp. Cena uporabe je cena najema, se pravi kolikor
plaamo za sodelovanje doloenega primarnega faktorja v proizvodnji (renta je cena
uporabe).
2) Cena nabave (prodaje analogija za prodajo podjetja) je enaka donosu deljeno z
obrestno mero oziroma ceni uporabe deljeno z obrestno mero: CPF = Ci/i = (PCP)/i
Cena produkcijskega faktorja pa je enaka ceni uporabe deljeno z obrestno mero.
Prodajna cena je tem vija, im vija je renta. Zemljiki lastnik bo zemljo prodal, e mu po
prodaji ostane enak letni dohodek, kot mu ga je dajala zemlja. e uspe lastniku v prodajni
ceni zemlje iztriti vse diskontirane bodoe dohodke tistega trenutka, je kupcu naeloma
vseeno kakno zemljo kupuje (boljo ali slabo), saj bo cena primerna njeni kakovosti.
Kupec kupuje zemljo kot objektivni pogoj, da bi mogel z njeno pomojo uveljaviti svoje
podjetnike sposobnosti, s tem poveati donos zemlje in si prisvojiti poveanje donosa v
svojem ustanoviteljskem dobiku. Za delo je podobno le, da je uporaba plaa.
Z vidika lastnine je ob nakupu faktorja novi lastnik le pravni lastnik, ele e mu s
podjetnikim delovanjem uspe poveati donos, postane novi lastnik ekonomski
(originalni) lastnik. e nato to naprej proda, dobi ustanoviteljski dobiek.
N.S.
Stran 21
Investiranje v ljudi olanje (danes ga plauje predvsem druina, drava). Investiranje v

stroje se ne splaa, e stroj prinese le proizvod, ki pokrije stroke amortizacije, zato
podjetnik pritisne na izumitelja, da spusti ceno za stroj, ta pa to mora storiti zaradi
pritiska drugih izumov in dejstva, da proizvodnja tee tudi brez novega izuma.
** Zemljiko rento (ceno za uporabo) dobimo tako, da izraunamo koliko dohodka mi
prinese njiva. Odvzamemo stroke, dobimo donos. CPF = Donos/i = Ci/i = (PCP)/i
B) Cpf=CiCi/i=Ci.kot vidimo sta enaki, ko je obrestna mera = 1.
Od koristi kupca
6. Utemeljite zakaj se obnaa

posameznik s svojo delovno
silo kot dvojni monopolist.
Monopol
Cprod=27
Posameznik je pri razpolaganju s svojo

Konkur.
delovno silo dvojni monopolist, ker je
Cn=Cp=24
hkrati monopolist in monopsonist.
Monopolist je, ker svoje blago kupuje na
isto konkurennem trgu in ga prodaja
Monopol
na monopolnem, s tem, da mu doda
Cnab=22
neko storitev, lastnost, e ne drugega
mu doda vsaj svojo sposobnost
trgovanja, ki je potrebna, da dobrino
proda. Monopsonist pa je, ker sam od
sebe kupuje delovno silo, storitev, ki je
omejena. V naem primeru trgovsko sposobnost.
Mejni izdatki
Ponudba na nabavnem trgu
A
monopolni dobiek
Dobiek
Izguba
B
Mejni dohodki
Od koristi proizvajalca
K =3
Povpraevanje
na prodajnem trgu
K =5
Posameznik ne bi bil ve monopsonist, ko bi delovno silo kupoval od nekoga drugega, npr.

za prodajo dobrin bi najel nekega delavca, ki bi mu potem za to delo plaal.
Monopolist doloi optimalno koliino na tri razline naine. Optimum je tam, kjer so mejni
dohodki enaki mejnim izdatkom, tam, kjer je mejni profit enak 0 (DD=0), in tam, kjer je
skupni isti dohodek maksimalen (S(DD)=max). Tudi cena se doloi s preseiem krivulj
mejnih izdatkov in mejnih dohodkov.
N.S.
Stran 22
7. Navedite poznane funkcije potronje z imeni in formulami ter opiite

elemente.
Koliko je priblino znaala v njih mejna
nagnjenost potronje za Slovenijo v 90. letih?
Linearna funkcija dohodka po Keynsovem psiholokem zakonu. C = a + b

Doh.
Avtonomno troenje (a) tudi tisti, ki ni ni zasluil, troi (e
je dohodek 0); a > 0. S poveevanjem dohodka se poveuje tudi poraba, vendar
ne tako hitro. b = dC/dD mejna nagnjenost k potronji;
0 b 1. Kar
ostane, je mejna nagnjenost k varevanju (S/D).
D = C + S 1 = C/D + S/D
SLO C = 25,072 + 0,851YR
YR davki, torej dohodki drave; Mejna
nagnjenost k troenju je torej 85%. Preostalih 15% pa prihranijo. Mejna
nagnjenost k prihrankom je torej 0,15.
Teorija permanentnega dohodka po Miltona Friedmanovi hipotezi. Njegova

ideja je, da je potronja odvisna od permanentnega dohodka (YP) in tranizitornega
dohodka (YT - to so sluajni dohodki), ki se v celoti prihrani. C = b YP + c YT
Zato moramo gledati samo permanentni del.
SLO C = 0,86YP . To pomeni, da iz permanetnega (trajnega) razpololjivega
dohodka Slovenci porabijo 86% in privarujejo 14%.
Ando-Modiglianijeva hipoteza ivljenskega ciklusa

Pravi, da v celotnem ivljenskem obdobju posameznik porabi toliko, kot ustvari. Pri
tem v prvem in zadnjem ivljenskem obdobju porabi ve kot zaslui, v srednjem
obdobju zaposlitve pa nasprotno, tako da se prihranki in zadolitve v ivljenskem
ciklusu izenaijo.
C = f(Y,Wealth)
C = a YR + b W (YR je dohodek in W je bogastvo/premoenje).
N.S.
Stran 23
V tej hipotezi se plusi in minusi pokrajajo v nekem

asu imamo kumulirano bogastvo, ki ga nato porabimo
(ne upoteva dediine). SLO priblino 0,845. Za
Slovenijo je problem, ker ni podatkov o premoenju
prebivalstva. To kompenziramo tako, da vzamemo
prihranke prebivalstva. Vendar je treba opozoriti, da
bogastvo oz. spremembe velikosti v potronih

odloitvah Slovencev v 90. letih niso imeli vpliva.
Rojstvo
Bogastva je e premalo, predvsem pa ga ni v delnicah,
katerih spremembe vrednosti so pospeile porabo npr. v ZDA.
Dohodki
Potronja
Smrt
8. A) Zapiite menjalno enabo za ravnoteni produkt pri enabi troenja P

= 100 + 0,8 Tr, ravni cen 1 in koliini denarja v obtoku je 100.
B) Kako bi dosegli potencialni produkt, ki je za 20% veji od
ravnotenega
- Po fiskalistih (Keynes)
- Po monetarnih (Say), e je stopnja obvezne rezerve 10%
A) MV=PC
P=100+0.8P0.2P=100Pr=500
V=500/100=5
100x5=500x1
IZPIT T. 4 JUNIJ 2009

1. Natejte vse vrste investicij, ki jih poznate in formule zanje.
Kosmate nalobe so del kosmatega produkta, ki ni bil tekoe porabljen I k = Pk C = I + A
= Ic + R
e od kosmatih nalob odtejemo amortizacijo, dobimo iste nalobe Ik A = I , e pa od
kosmatih nalob otejemo obnovo pa dobimo raziritvene nalobe Ik R = Ic.
Skupne investicije so investicije doma plus investicije v tujini. Is = Id + It (It=E-U=Pd-Pu)
Pd = C + Is
N.S.
Domai produkt je C plus skupne investicije.
Stran 24
Pu = C + Id
Uporabljivi produkt je C plus domae investicije.

P/n = I p
a = It / (Ct Ct-1) Imenuje se akcelerator (a); It izvedene investicije (Poznamo tudi
avtonomne investicije)
Investicije v osnovna sredstva gospodarstva so negativna funkcija realne trne obrestne
mere ir, v bolj sestavljeni obliki pa so hkrati tudi pozitivna funkcija drubenega proizvoda
BDP.
IOS = a BDP b ir
2. A) Vrste upravienj v pravnem smislu

B) Navedite vse razlike med lastnino v pravnem in ekonomskem smislu.
C) Kaj pove kreditna struktura gospodarstva?
A) Lastnina v pravnem smislu je institut pravnega reda, ki daje lastniku doloene
pravice, upravienja.
Ius utendi pravica uporabe

Ius frutendi pravica prisvajanja plodov
Ius abutendi pravica do tega, da s stvarjo ponem, kar hoem
Ac prokurandi lastnik mora za to stvar tudi skrbeti
e je zasebna, daje pravico do razpolaganja s stvarmi (in pridobivanje storitev) fizinim

ali pravnim osebam. To pravico imenujemo lastninska pravica. e je drubena ali
dravna, je njen namen onemogoiti zasebno razpolaganje s stvarmi. Razen lastninske
pravice omogoajo pridobivanje proizvodov stvari tudi druge pravice. Sem sodijo
zasebnopravne pravice, kot so osebne, stvarne in obligacijske pravice, pa tudi
javnopravne pravice. Med lastninsko pravico in drugimi pravicami je razlika ta, da je
lastninska pravica najmoneja, temeljna pravica, ki daje najve pooblastil
oziroma upravienj v zvezi z razpolaganjem s stvarjo, druge pa so omejene le
na del storitev (npr. slunost poti). Ta upravienja so nekje zapisana, predpisana (npr.
lastnika avta v prometnem dovoljenju), verificirana. Vendar pa je v resnici pravni poloaj
lastnikov zelo razlien (saj je lahko lastninska pravica omejena z drugimi pravicami).
B) Razlike med lastnino v pravnem in ekonomskem smislu so:
N.S.
Subjekt lastnik v pravnem smislu je lahko pravna ali fizina oseba, v

ekonomskem smislu pa je lahko lastnik le fizina oseba.
Objekt lastnine v pravnem smislu je stvar (predmet je lastnine je lahko stvar,
ki ne daje koristi), v ekonomskem smislu pa je dobrina (stvar, ki daje doloene
koristi; razbit avto ob cesti ima pravnega lastnika, vendar ekonomsko nima
lastnika).
Stran 25
Pravni in ekonomski lastnik sta lahko ista ali razlina oseba (to je e posledica
dejstva da je pravni lastnik lahko pravna oseba, ekonomski pa ne). Dobrina lahko
ima enega lastnika v pravnem smislu in ve lastnikov v ekonomskem smislu in
obratno. S spremembo lastnika v pravnem smislu, se ne spremeni nujno tudi
lastnik v ekonomskem smislu.
Osnova za last v ekonomskem smislu je lastnina v pravnem smislu, ni pa to
nujno. Lahko uveljavljamo na osnovi drugih stvarnih, obligacijskih pravic. Tretji
temelj niso pravne podlage (npr. priposestvovanje). etrti je ilegalni nain.
C) V resninem gospodarstvu je vse polno terjatev in obveznosti, ne le med proizvodnimi

in porabnikimi enotami, ampak prav tako med samimi porabnikimi in samimi
proizvodnimi enotami. Vso to strukturo terjatev in obveznosti imenujemo kreditno
strukturo gospodarstva. Kreditna struktura gospodarstva kae lastninsko strukturo
drube, ta pa strukturo pridobivanja proizvoda (koristi). Brez nje lahko iz samih aktivnih
strani bilannih raunov, sicer razberemo, kje je stvarno premoenje gospodarstva, v
katerih gospodarskih enotah, ne vemo pa, kdo so njegovi lastniki.
3. Dana je lestvica skupne koristnosti potronika:

Koliina
Skupna U
Povprena
U
Mejna U
1
3
2
5
3
6
4
6
5
5
2,5
1,5
-1
A) Izraunajte lestvice mejne in povprene koristnosti.

B) Ugotovite nabavljeno koliino in potroniki dobiek pri ceni 2, e je
1 enote koristnosti.
C) Nad katero ceno bo dobrina predraga, da bi jo potronik sploh kupil?
B) Cena = mejna koristnost cena = 2 =ena enota U koliina = 3 (nabavljena
koliina)
Potroniki dobiek = (povpre. U mejna U) koliina = (2 1) 3 = 3
C) 1 = enote koristnosti
(najvija mejna koristnost) / (t. enot koristnosti) = 3/ = 6
Nad ceno 6 bo dobrina predraga, da bi jo potronik kupil.
N.S.
Stran 26
4.
4.
4.
4.
4.
4.
4.
4.
4.
4.
4.
4.
I3
I2
I1=U1
x
Katero zakonitost doloa dotikalie indiferenne krivulje in premice

dohodka? Zapiite jo grafino, ponazorite in dokaite!
Potronik, ki se ravna po ekonomskem naelu, bo svoje skupne izdatke oziroma
svoj dohodek pri danih cenah razdelil na obe dobrini tako, da bo dobljena
skupna koristnost im veja. Ker skupno koristnost razlinih kombinacij obeh
dobrin predstavljajo krivulje ravnodunosti, bo potronik poskusil s svojo premico
enakih izdatkov dosei im vijo krivuljo ravnodunosti.
Toka, v kateri je njegova premica izdatkov tangenta na njegovo najvijo
doseeno krivuljo ravnodunosti, opredeljuje torej optimalen razpored
njegovega dohodka na obe dobrini in s tem na njegovo povpraevanje
(koliine) po dobrinah y in x, to je strukturo njegovega povpraevanja. V
tej toki sem dosegel maksimum in sem zadovoljen.
Dokazati se da,da smo pri tem upotevali drugi Gossenov zakon (za to toko). e
poveamo dohodek bomo kupili vsega ve. Drugi Gossenov zakon (mejna
korist) je tako v skladu s teorijo o indeferentnosti.
Ideja tega je, da tartamo z doloenim dohodkom, ki ga usmerimo v dve dobrini.
elimo dosei imveji uinek. V dotikalnici pa doseemo ravnoteje (obnaamo se
ekonomsko racionalno). e nekaj privarujem je pa ena od dobrin prihranek,
zgodba pa je enaka. Tako se da drugi Gossenov zakon lahko uporabiti tudi, e ne
troimo, ampak varujemo.
Dokaz (po knjigi):
Izbor je optimalen v toki, v kateri je mejna stopnja substitucije y z x enaka
razmerju med cenama x in y:
y/x= cx/cy
Krivulja ravnodunosti predvideva, da je zmanjanje skupne koristnosti zaradi
zmanjanja koliine ene dobrine enako poveanju skupne koristnosti zaradi
poveanja koliine druge dobrine (neke vrste premosorazmernost): x/y=
uy/ux
To pa pomeni, da je na krivulje ravnodinosti razmerje spremembe koliin dobrin x
in y v obratnem sorazmerju z odnosom njune mejne koristnosti. Z vnosom te
enakosti v enabo pogoja optimalnosti dobimo:
uy/cy= ux/cx, to pa je
poznana formulacija II. Gossenovega zakona.
Matematini dokaz:
Enaba krivulje: Kx/Ky = Uy/Ux
Enaba premice: Ky = D/Cy (Cx/Cy)Kx
N.S.
Stran 27
Ker je premica tangenta na krivuljo indiference sledi, da je v tej toki C x/Cy enak
Ky/Kx
Ux/Uy = Cx/Cy Ux/ Cx = Uy/Cy drugi Gossenov zakon.
5. A) Kaj pomeni vsebinsko kapitalizacija monopolnih dohodkov lastnika

podjetja?
B) Matematina izpeljava kapitalizacije.
C) Kakno je razmerje med ceno produkcijskega faktorja in ceno njegove
uporabe?
A) Postopek diskontiranja bodoih vrednosti dohodka v sedanjost, torej ugotavljanja
sedanje vrednosti toka dohodka, ki ga bo dajalo neko proizvodno sredstvo v prihodnosti,
in s tem same vrednosti tega sredstva imenujemo kapitalizacija. Govorimo o
kapitalizaciji bodoih donosov. V resnici se ugotavlja kapital, ki bi pri dohodku nekega
sredstva kupcu tega sredstva dajal obresti po trni obrestni meri.
Kapitalizacija monopolnih dohodkov lastnika podjetja pomeni, da si lastnik podjetja
izrauna sedanjo vrednost vseh bodoih profitov, ki bi jih dosegel s podjetjem in na
podlagi tega doloi prodajno ceno svojega podjetja.
D0 = Dn / (1+i)n
obrestna mera
K = D/i
=> D0 = sedanja vrednost dobika, Dn = dobiek v letu n,
i=
=> D = donos
B) Fiktivni kapital je donos deljeno z obrestno mero.

KF = D/i.
Raunanje bodoih donosov na dananjo vrednost se imenuje diskontiranje, postopek pa
kapitalizacija.
Diskontiranje bodoih vrednosti v sedanjost (npr. bodoa vrednost firme)
(vsota teh bodoih vrednosti). K = W = D + D/(1+i) + D/(1+i) 2 ++ D/(1+i)
K = D/I (bodoe donose izraunamo tako, da dobiek enega leta delimo z obrestno mero
vrednost pa je potem ta znesek plus kolikor je vloenega)
C) Pri ceni faktorja moramo razlikovati dvoje:
uporabe).
N.S.
Stran 28
6. Vrste potronih funkcij: imena in formule.
Linearna funkcija dohodka po Keynsovem psiholokem zakonu. C = a+ b

Doh.
Avtonomno troenje (a) tudi tisti, ki ni ni zasluil troi (e je dohodek 0); a>0. S
poveevanem dohodka se poveuje tudi poraba vendar ne tako hitro. b = dC/dD
mejna nagnjenost k potronji; 0b 1. Kar ostane je mejna nagnjenost k
varevanju (S/D).
D = C + S 1 = C/D + S/D
Teorija permanentnega dohodka po Miltona Friedmanovi hipotezi. C = b

YP + c YT
Njegova ideja je da je potronja odvisna od permanentnega dohodka (YP) in
tranizitornega dohodka (YT to so sluajni dohodki), ki se v celoti prihrani. Zato
moramo gledati samo permanentni del.
Ando-Modiglianijeva hipoteza ivljenskega

ciklusa C = a YR + b W
Pravi, da v celotnem ivljenskem obdobju posameznik
porabi toliko, kot ustvari. Pri tem v prvem in zadnjem
ivljenskem obdobju porabi ve kot zaslui, v
srednjem obdobju zaposlitve pa nasprotno, tako da se
prihranki in zadolitve v ivljenskem ciklusu izenaijo.
Dohodki
Rojstvo
Potronja
Smrt
C = f(Y,Wealth) C = a YR + b W (YR je dohodek in W je

bogastvo/premoenje)V tej hipotezi se plusi in minusi pokrajajo v nekem asu
imamo kumulirano bogastvo, ki ga nato porabimo (ne upoteva dediine)
7. Pri nominalnem produktu 480 je inflacija 20%, mejna nagnjenost k

troenju 0,8.
A) Koliko in kako bi morali spremeniti avtonomno troenje za odpravo
inflacije?
B) Kolikna je koliina denarja v obtoku, e znaa hitrost kroenja
denarja 4?
C) Koliko se bo potencialno spremenila koliina novega denarja in
skupnega denarja, e je obvezna rezerva 20%, neto depozit pa 10 in
koliko najve bo potencialno denarja skupaj?
A) Pr-Pp/Pp=0..Pr=480.480-Pp/Pp=0.2Pp=400
N.S.
Stran 29
P=Pp-Pr=400-480=-80T=(1-alfa)xP=0.2x(-80)=-16
B) MV=P(C)
M=P/V=480/4=120
C) M=dep/or
M=10/0.2=50
8. Natejte vrste inflacij in za vsako opredelite, kako bi jo odpravili.

Teorija razlikuje tri glavne vrste inflacije (po vzroku za nastanek oz. realni vzroki
inf.):
Inflacijo povpraevanja prehitro rastoe povpraevanje, je historino prva oblika

inflacije.
Vse pomembneje-najveje inflacije so zgodovinsko nastale v nenormalnih razmerah
vojn in revoluciji, e posebaj pred 2. sv. vojno in izjemoma po njej (jugo. v 90.letih).
Drava ali revolucionarna oblast prevzame kreiranje denarja v svoje roke. Zaradi
velikih potreb ga drava tiska in vnaa v obtok z nakupom blaga in storitev v velikih
koliinah, kar povzroa rast cen. Gre za prikrito obdavenje prebivalstva, ki
neposrednega obdavenja, v tako velikem obsegu ne bi vzdralo.
Inflacijo ponudbe (strokovno inflacijo) v 20. stoletju zanejo inflacijo

pojasnjevati s pomojo rastoih strokov - predvsem pla (in cen drugih primarnih
proizvodnjih faktorjev), ki se tem bolj prenaajo na cene produktov, tem dalje je
obravnavno obdobje.
Po drugi svetovni vojni se je vse pogosteje dogajalo, da je gospodarstvo stagniralo
(presenega globalnega narodnogospodarskega povpraevanja ni bilo), cene pa so
kljub temu rasle. To stanje se imenuje stagflacija (stagnacija+inflacija). V tem
primeru ni mogoe razloiti inflacije s povpraevanjem, lahko pa jo z inflacijo strokov,
seveda ob dodatnem uinku inflacijskih povpraevanj. Stagflacija je lahko povezana s
100% izkorienostjo kapacitet (Razlike med izkorienimi kapacitetami
povpraevanje v dravi je vejo kot je razpololjiva ponudba dobimo rast cen
inflacijski gap)
Strukturno inflacijo teorija inflacije kot strukturnega pomena, je nastala v manj

razvitih, strukturno neusklajenih gospodarstvih, predvsem v Juni Ameriki. Nekatere
panoge so zaradi premajhnih zmogljivosti ozka grla v globalnem gospodarstvu drave.
Zato cene njihovih proizvodov rastejo, kot inputi v druge dejavnosti pa dvigujejo
stroke proizvodnje in s tem cene tudi v njih. Tako ne glede na globalno
narodnogospodarsko zadostno ponudbo cene kljub temu rastejo. (primer: tovarna
avtomobilskih stekel ne more zadostiti povpraevanja tovarne avtomobilov, zato cena
ogledal mono naraste.)
N.S.
Stran 30
IZPIT T. 5 MAJ 2009

1. Nominalni in realni produkt
A) Kdaj sta enaka (tudi formule)
B) Kako izraunamo implicitni deflator (tudi formule)
e ugotovimo proizvod po dohodku, ugotovimo nominalni, ne pa tudi realni
proizvod, kar pa ni posebej zanimivo, saj proizvod merimo, da bi ugotovili obseg
proizvedenih dobrin. To nas zanima tako zaradi merjenja uinkovitosti proizvodnje, kot
tudi zaradi merjenja ivljenjske ravni prebivalstva.
e se drubeni produkt spreminja zaradi sprememb cen, realni produkt
ugotovimo tako, da iz nominalnega izloimo vpliv cen. Tako ga inflacioniramo
oziroma deflacioniramo.
Za obe razdobji moramo vzeti enake cene, ker drugae ne moremo priti do rezultata (da
naj bi bil D1 primerljiv z D2) (D1 = K1 C1 ; D2 = K2 C2)
Deflacioniranje in inflacioniranje pomenita delitev nominalnega proizvoda s splonim
indeksom cen. V praksi cene veinoma padajo (razen Japonske), zato se delitev
nominalnega proizvoda z agregatnim indeksom cen najpogosteje uporablja izraz
deflacioniranje (implicitni indeks cen je nad 100). Realni proizvod se tako v praksi
predstavlja v stalnih cenah. Pri prikazovanju realnega proizvoda je prav tako treba biti
pozoren na nihanja valut, ki lahko, e jih spregledamo, izkrivijo dejanska gibanja.
N.S.
Stran 31
(realni produkt dobimo tako, da delimo nominalni produkt z splonim indeksom

cen. Sploni indeks cen so cene zdajnega, deljeno s cenami prejnega
obdobja)
Drealno = D2 / I(C2/C1)
C2/C1 - indeks cen
Drealno = D / I = K2 C2 / I(C2/C1) = K2C1

V veini drav statistine slube ugotovijo spreminjanje velikosti drubenega produkta iz
leta v leto tako, da v vseh letih ovrednotijo dobrine, iz katerih je sestavljen, z enakimi,
vnaprej doloenimi stalnimi cenami. Ker pa razpolagajo tudi s podatki o nominalnem
proizvodu, dobijo z delitvijo nominalnega proizvoda z realnim proizvodom sploni index
cen, impliciran v nominalnem proizvodu. Zato se tak index imenuje implicitni deflator ali
inflator.
Pnominalni / Prealni = Ki Ci / Ki C0 = I (Ci/C0) implicitni deflator
2. A) Definirajte s formulo drubeni produkt proizvodnega procesa

podjetja.
B) Kaken je predznak eksternega uinka pri cesti s cestnino
graditelju?
C) Naini upotevanja zunanjih uinkov (eksternalij) na drubeni
produkt.
Drubeni proizvod individualnega proizvodnega procesa je tako vsota njegovega lastnega
zasebnega proizvoda, tujih zasebnih proizvodov, kakor tudi neposredne spremembe
premoenja in neposredne spremembe porabe, ki jih povzroa.
Pdrubeni zasebne enote = PL,Z PT,Z Bogastvo C
Samo e se proizvodne enote ravnajo po drubenem in ne le zasebnem lastnem
proizvodu, je omogoena najveja uinkovitost in s tem najveji drubeni
proizvod ob danih dejavnikih. Tuj zasebni proizvod nekega proizvodnega procesa,
njegova neposredna sprememba premoenja in neposredna sprememba porabe so
namre praviloma negativni in celo veji od zasebnih proizvodov. Skupni uinki so
pozitivni samo zaradi tehnolokega napredka. Ker zasebne proizvodne enote praviloma
uspejo pretvoriti v lastne zasebne proizvode zgolj pozitivne zunanje (eksterne) uinke
svojega delovanja (pozitivne tuje zasebne proizvode, pozitivne neposredne spremembe
premoenja in potronje, ki so jih s svojim delovanjem povzroile). e tega ne uspejo,
prihaja do deformacije gospodarske strukture (lep primer je gradnja cest, kjer graditelj
nima koristi) in eden izmed poglavitnih razlogov, zakaj je nastal dravni kapitalizem.
Socializacija proizvodnih sredstev naj bi omogoala, da se gospodarsko
odloanje tudi v zasebnih gospodarskih enotah ravna po drubenem, ne po
zasebnem proizvodu. Nartovanje gospodarskega razvoja je eden taknih nainov
vendar je utopien.
Celotno delovanje v eni dravi bi moralo biti organizirano v pravnih enotah, celotno
dravno premoenje bi moralo biti vkljueno v zasebne proizvodne enote tehnino to ni
mogoe. Druga monost pa je pretvarjanje v zasebne proizvode vse tuje proizvode in
neposredne spremembe premoenja in porabe, ki jih povzroa doloen proizvodni proces.
N.S.
Stran 32
Drava pa se v praksi tako vmea in internalizira eksterne negativne uinke,

npr.:
-
1. obdavi onesnaevanje, davek pa porabi za ekoloko obnovo.

2. lahko se zahtevajo tudi pravni ekoloki standardi - podjetje mora samo
poskrbeti za npr. istilne naprave.
Ena in druga reitev pred negativnimi uinki onesnaevanja okolja pomenita dodaten
stroek proizvodne enote in s tem zmanjuje njen zasebni lastni produkt, na raven
drubenega produkta. V razvitih ekonomijah so naredili trg pravic do
onasneevanja: imamo ponudbo (drava doloi, koliko je lahko na leto
onesnaenosti, podjetja med seboj tekmujejo za nakup te pravice podobno je
davkom, le da deluje prek trga in je bolj objektivno).
B) Predznak je pozitiven.
C)
SOCIALIZACIJA PROIZVODNIH SREDSTEV: naj bi omogoila, da se gospodarsko

odloanje tudi v zasebnih gospodarskih enotah ravna po drubenem proizvodu
DRUBENA FORMULACIJA LASTNINSKE PRAVICE: pretvarjanje v zasebni proizvod
tudi tiste tuje proizvode, neposredne spremembe potronje in porabe, ki jih
povzroa doloen gospodarski proces
VKLJUEVANJE VSEH PROIZVODNIH PROCESOV V ZASEBNE GOSPODARSKE ENOTE
(internalizacija negativnih uinkov):
onesnaevalec plauje za onesnaevanje poseben davek, drava poskrbi za
sanacijo
drava s predpisi zahteva od zasebne enote same ukrepe za varstvo okolja
trg pravic do onesnaevanja - drava prodaja pravice do onesnaevanja
3. A) Definirajte popolno konkurenco.

B) Dokaite, da je prosta v resnici ista konkurenca na trgu
produkcijskih faktorjev.
C) Katere so trne napake, ki zanikajo obstoj popolne konkurence v
praksi?
A) Popolna konkurenca je sestavljena iz iste konkurence na trgu produktov in proste
konkurence na trgu faktorjev. e bi bil izpolnjen ideal popolne konkurence, bi se
izoblikovala neka strokovna cena in cena prodaje bi se skozi konkurenco zniala na raven
strokov. Imenovala bi se normalna cena najnija mona, nastala pod pritiskom iste in
proste konkurence.
B) Prosti konkurenci lahko reemo tudi ista konkurenca na trgu faktorjev, ker ista
konkurenca obsega tiri pojme: atomistinost, homogenost, odprtost in gibljivost.
Definicija proste konkurence pa je, da vsi (je atomistina) razpolagajo z enako koliino
kvalitetnih (je homogena) produkcijskih faktorjev, dejanski in potencialni (je odprta)
ponudniki in povpraevalci. Edini pogoj, ki ni izpolnjen je gibljivost ponudnikov in
povpraevalcev, vendar ob ostalih pogojih ni tako pomemben).
N.S.
Stran 33
C) Napake v delovanju trga (market failures) so:

1) Eksternalije, ko se proizvodnja ali poraba ne odraa neposredno v viini trnih cen
(gre za zunanje uinke, pozitivne ali negativne, ki niso internalizirani, cene pa jih
ne odraajo).
2) Javne dobrine, ki jih trg sam ne ponuja ali ne ponuja v zadostni meri (ker ni
mogoe izolirati njihove uporabe le na ene potronike, kot na primer park, kar bi
zahteval kriterij maksimalnega istega dohodka), zato mora nastopiti drava,
bodisi kot neposredni ponudnik storitev javnih dobrin ali spodbuditi zasebna
podjetja za njihovo proizvodnjo. Za park skrbi drava ali pa dohodkovno nagradi
zasebno podjetje.
3) V nepopolni konkurenci podjetja proizvajajo manj, kot bi lahko, e ne bi stremela
za monopolnim dobikom (je neuinkovita, inferiorna popolni konkurenci).
4) Ob nepopolnih (nezadostnih) informacijah o trnih cenah in proizvedenih koliinah
dobrin trg ne deluje uinkovito, saj se na primer proizvajajo neustrezne koliine
posameznih dobrin, troijo zdravju kodljive dobrine ali se posamezni trgi sploh ne
razvijejo.
Kadar pride do napak v delovanju trga mora drava nastopiti bodisi kot neposredni
ponudnik storitev javnih dobrin ali spodbuditi zasebna podjetja za njihovo proizvodnjo.
Poseben problem pri Paretovem optimumu pa povzroa 5.obdavenje, ki je nujno v vseh
sodobnih v drave organiziranih drubah, tudi najbolj trno usmerjenih.
4. Dana je lestvica mejnih strokov podjetja: 0, 8, 4, 9, 14, 30.
A) Izraunajte tabele vseh monih strokov, e so fiksni stroki 50.
B) Kakna bo odloitev o proizvodnji in kaken dohodek ob prodajni
ceni 14?
A)
KOLIINA
FIKSNI
MEJNI
CELOTNI
POVP.CELOTNI
VARIABILNI
POVP.VARIABI
LNI
0
50
0
50
/
0
/
1
50
8
58
58
8
8
2
50
4
62
31
12
6
3
50
9
71
23.66
21
7
4
50
14
85
21.25
35
8,75
5
50
30
115
23
65
13
B) c = MS = 14 k = 4
Dobiek = k (MS PCS) = 4 (14 21.25) = -29
Proizvodnja se bo zaustavila, ker so stroki previsoki in zato ne dobimo nobenega dobika
smo v izgubi.
5. A) Definirajte realni in ravnoteni devizni teaj domae valute.
B) Sprememba teaja domae valute za odpravo izvozno-uvoznega
primanjkljaj (graf).
C) Kateri pogoj mora biti izpolnjen, da bi bila teajna politika pod B)
uspena in ga utemeljite.
N.S.
Stran 34
Realni teaj je hkrati pod vplivom relativne cene dobrin dveh drav. Dobi se ga tako,
da se nominalni teaj deli z cene doma deljeno s cenami tujine. ( (e) pomeni teaj)
Realni e = Nom. e /( raven cendoma/ raven centujine)
realnega e = nom e / (inflacijadoma/inflacijatujini)
Doma 1kg 240sit, EU 1kg 1 e bi bilo tako bi imeli realni teaj 1 proti 240. e
imamo domao inflacijo 5%, v tujini pa 2% pa pride do spremembe realnega teaja.
Da bi ohranili realni teaj, moramo spremeniti nominalni teaj. To je razvrednotenje
ali devalviranje dvigniti bi morali nominalnega iz zaetnega iz 240 za 3% na 247.
Ker smo se dogovorili, da nominalnega teaja ne bomo spreminjali moramo, da bomo
ohranili izvozno-uvozno bilanco, zbiti inflacijo do evropske.
N.S.
Stran 35
C tujina
U1
C doma
Cene
E1
E0
Da bi poveali izvoz moramo samo dvigniti teaj tuje valute (devalvirati), s imer se
povea izvoz (dohodkovno bolj privlaen) in zmanja uvoz (ker po preraunu v
domao valuto postane draji.
Da izboljamo izvozno-uvozno bilanco s poveanjem tuje valute mora biti izpolnjen
Marshall-Lernerov pogoj, ki pravi, da mora biti vsota absolutnih vrednosti teajnih
N.S.
Stran 36
U0
elastinosti izvoza in uvoza veja od ena Ee+ Ue > 1 uvoz in izvoz reagirata
samo, e sta relativno elastina.
Primer neelastinosti: e pa ni kapacitet in ne reagirajo, so neelastini zato tudi, e
napihnemo teaj se ne zgodi ni. Uvaamo kljub temu, da je draje. Zato pride do e
veje izgube primanjkljaj se nam je poveal kljub popravku valute.
Relani teaj je povezan z neto izvozom. Zunanja trgovinska bilanca mora biti enaka
neto tujim investicijam, kar je enako med prihranki in investicijami doma. Pri tem so
prihranki S doloeni s potrono funkcijo in fiskalno politiko, investicije pa so doloene
z investicijsko funkcijo in svetovno obrestno mero.
Vrste realnih teajov:
Ravnoteni teaj uvoz in izvoz sta enaka, teaj je

uravnoteen. Ta teaj lahko vedno postavimo, vendar imamo mi
sedaj fiksni teaj.
Pri ravnotenem realnem teaju je ponudba deviz enaka
povpraevanju po njih. Ravnoteni teaj zagovarja
E
=
merkantilistina (protekcionistina) zunanja politika. To je politika, ki iti pred
tujino domae proizvajalce s pomojo carin. Da bi jo lahko razloili
moramo poznati e:
Drsei teaj Ves as drsimo, da uravnavamo izvozno-uvozno

bilanco. Npr. Slovenija je zaela preraun v evre s 64sit na evro
(prej marke), sedaj pa smo na 240sit na evro *
1. Fiksni teaj *Sedaj pa smo fiksirani in e to uspemo brez
pretresov, bomo ez dve leti dobili evro. Zato si ne smemo privoiti
inflacije.
Da bi ob poveanu izvoza obdrali isti teaj, moramo ali vzeti devize iz rezerv (ali
si jih sposoditi v tujini) ali devize racionaliziramo (razdelimo
e'
preko trga). Povea se uvoz v velikosti spremembe deviz.
Lahko pa dvignemo teaj, vendar je potem to drsei teaj.
e'=240
sdeviz
ddeviz
Kolina
N.S.
Stran 37
6. A) Definirajte: vrednost dela, vrednost delovne sile in izkorianje.

B) Opredelite njihov odnos s pomojo enabe vrednostnega produkta.
C) Kaj je pri delovni sili vrednost faktorja in kaj vrednost uporabe
faktorja?
A) Delovna sila: (Wdelovne sile = Cdela) je skupek nekih sposobnosti (fizinih, umskih,....),
s katerimi razpolaga delavec. Na trgu dela se ne prodaja delo kot takno, kupuje se
delovna sila, pravica razpolagati z njo. Delovna sila ni samo navadno blago, ampak
specifino blago. Njeno izkorianje omogoa pridobivanje presene vrednosti.
Vrednost dela:_ Wdela = P CP je enaka vrednosti produktov dela (= Mejni
produkt krat cena dela).
Vrednost delovne sile:_ pa je vrednost produktov dela, ki so potrebni za obnovo
delovne sile (Cdela)
**V marginalistini teoriji je vrednost delovne sile enaka vrednosti produkta (ostalo
pripade drugim faktorjem, ki so tudi prispevali k produktu)
Cena uporabe faktorja (tako so na delo tudi gledali marginalisti) je torej enaka mejnemu
produktu. Ci = Pi CP. Vendar pa po Marxu ne glede na to koliken produkt je proizveden
z njeno uporabo, dobi delavec v obliki zasluka plaano vrednost delovne sile in ne
vrednost dela. Preseni produkt nad vrednostjo delovne sile pa je dele kapitala v delitvi.
Pri Marxu je torej Wdelovne sile manja od Wprodukta. Gre za velikost, ki zadostuje za minimalno
obnovo delovne sile. Ta ivljenski minimum se deli na fizioloki minimum in kulturni
minimum. Predpostavlja se, da je vrednost delovne sile z ivljenskim minimumom
manja. Razliko, ki se imenuje presena vrednost, da v ep kapitalist. Skupna vrednost se
deli na potrebno in preseno.
Fizioloki del je tehnini minimum da lovek lahko preivi. ivljenski minimum je
drubeni minimum in je drubeno doloen. Drubeni v tem smislu, da predstavlja
najmanjo koliino ivljenjskh sredstev, brez katerih v danih drubeno ekonomskih
razmerah ni mogoe zagotoviti trajnega sodelovanja delavcev v proizvodnji. Tehnoloki je
glede koliine vseskozi bolj ali manj enak (sem spada od osnovne hrane, obleke tudi
reprodukcija delovne sile skrb za druino, da lahko zamenjamo odsluenega delavca z
novim). as potreben za proizvodnjo minimuma pa se vseskozi zaradi tehnolokega
napredka kraja. Nasprotno kulturni minimum pa se poveuje skozi as se je potrebno
olati, potrebujemo ve prostega asa, da bi uspeno opravljali delo, kvaliteta ivljenja se
je spremenila. ivljenski minimum se poveuje zaradi kulturnega, ker pa naraa tudi
cena produktov zaradi tehninega napredka se to deli skozi zgodovino v razmerju 1:1
(potrebni : preseni).
e je minimum ogroen prihaja do stavk, pasivnega odpora, omejevanja
proizvodnje,..veja je razvitost (viji je kulturni minimum) in manj je brezposelnih, bolj
uspeni so odpori.
Repetitorij:
Delo je celota delovnih sposobnosti. Delovna sila je lovek. Vrednost dela (W dela) je
enaka vrednosti produktov dela. Vrednost delovne sile pa je enaka vrednosti produktov, ki
so potrebni za obnovo delovne sile. To je ivljenjski minimum, ki je sestavljen in
fiziolokega in kulturnega minimuma. Vendar delavci ne proizvedejo le toliko produkta,
kakrna je vrednost njihove delovne sile, saj potem ne bi nastala presena vrednost in
kapitalist ne bi imel dobika. Izkorianje po delovni teoriji vrednosti torej nastane
zaradi kapitalistove tenje po im vejem zasluku. Delavec na primer dela 8 ur na dan,
eprav v 4-ih urah dosee svoj ivljenjski minimum. V tem primeru je W dela=80 (8 ur), W
delovne sile=40 (4 ure), W presena pa 40, vendar delavec za svoje delo ne dobi plaila
N.S.
Stran 38
80, temve le 40, zato, ker kapitalisti monopolizirajo nekatere faktorje (zemlja, kapital,
prostor, stroji...), delavec pa razpolaga le z enim faktorjem - delovno silo. To silo pa daje v
najem. Ker je delavec v podrejenem poloaju, mora sprejeti situacijo, tako kot je.
C) Pri delovni sili je vrednost faktorja delo, vrednost uporabe faktorja pa mezda.
7. A) Izraunajte vpliv enkratnih investicij drave za 50 na tri vrste
produktov na kratek in dolgi rok ob funkciji troenja: Tr = 100 + 0,5
P in ob investicijskem uinku 0,2.
B) Utemelji, kakna je sprememba izkorienosti kapacitet.
8. Preko katerih kanalov ekonomske politike in kako dvig obrestne mere

vpliva na denarni in realni sektor gospodarstva (formule in grafi)?
Obrestna mera (i): z njo je mogoe vplivati, tako na porabo, kot tudi na investicije in
to enako na izvedeno porabo in investicije kot tudi na avtonomno porabo in investicije.
Oitno je, da sta tako prvi kot drugi vidik porabe oz. investiciji funkcija obrestne
mere. V vsakem primeru se pri enakih drugih pogojih kreditira manj, zaradi tega pa tudi
troi in investira manj, e je obrestna mera visoka in nasprotno. Odvisnost investicij od
obrestne mere je oitna, odvisnost porabe pa se esto zanemarja. Vidik porabe, ki je
neposredno povezan z obrestno mero so potronika posojila, ki jih prebivalstvu daje
banni sistem (tudi podjetja, ki se sama zakreditirajo pri bankah, so samo posredniki). Z
znievanjem obrestne mere, ki jo morajo potroniki plaati za posojila, se poveuje obseg
teh posojil in s tem poveuje poraba prebivalstva, etudi ostanejo dohodki prebivalstva
nespremenjeni. Nasprotno je pri zvianju obrestne mere. Potronika posojila se pogosto
dajejo selektivno predvsem po niji obrestni meri (doloene skupine proizvodov,
doloene skupine prebivalstva), tudi investicijski krediti se pogosto dajejo selektivno,
za doloene in ne druge namene. Z diferenciacijo obrestnih mer se spodbujajo (oz.
zavira) investicije v doloene panoge, ali doloene skupine proizvajalcev oz. v doloene
panoge.
Monetarna politika:
N.S.
Stran 39
Manipuliranje z obrestno mero (diskontno stopnjo centralne banke) pomeni

spreminjanje viine obrestne mere, to je pogojev ponudbe kreditov s strani bannega
sistema. Centralna banka doloi viino obrestne mere, na podlagi rediskontira menice
poslovnim bankam, rediskontno stopnjo. Poveanje rediskontne stopnje zmanja obseg
potencialnih kreditov centralne banke poslovnim bankam in obratno. Z rediskontiranjem
poslovne banke poveujejo svoje rezerve, s imer je omogoeno, da tudi same poveujejo
obseg kreditov gospodarstvu. e se rediskontna stopnja povea, je poveanje rezerv
manje ali celo negativno, takno pa je tudi ustvarjanje novega denarja. Rediskontna
stopnja je manja od diskontne stopnje, razliko pa zasluijo poslovne banke kot spodbudo
za sprejemanje vrednostnih papirjev gospodarstva. Odvisnost rediskontne in diskontne
stopnje je navadno opredeljena z zakonom. Iz tega sledi da je vpliv spremembe
rediskontne stopnje dvojen: najprej deluje prek spremembe rezerv gotovine v
poslovnih bankah (manji/veji potencialni krediti), poleg tega pa tudi prek
sprememb diskontnih stopenj poslovnih bank. Pogosto se dogodi, da sprememba
obrestne mere ne prinese priakovanega obsega kreditov in denarja. Obstajajo primeri, ko
se obrestna mera zvia, povpraevana koliina kreditov pa se celo povea (to nastane, e
se hkrati povea povpraevanje po kreditih, e bi obrestna mera ostala enaka, bi se
koliina kreditov e vija). Resneje uinke ima ele veliko poveanje obrestne mere, ker
pa centrlane banke ne marajo velikih sprememb v obrestni meri, manipulacijo z obrestno
mero praviloma podtaknejo drugim ukrepom, celo doloilom selektivne narave.
Z obrestno mero se navadno vpliva na kratkoroni, menino in kontokorentni kredit,
posredno prek vpliva diskontne stopnje na dolgorono kreditno stopnjo in tako na
dolgoroni kredit.
IZPIT T. 6 MAJ 2009

1. Definicije drubenega produkta, metode za izraun njegove vrednosti,
priblina cifra za Slovenijo za 2008.
dravljani in pravne osebe domae drave. BNP(GNP)=BDP +- NETO FAKTORSKA
IZPLAILA IZ TUJINE
fiksnega kapitala (amortizacijo); ustreza istemu proizvodu. NNP=BNP-AMORTIZACIJA
N.S.
Stran 40
Narodni dohodek pove, kolikni so zasluki (primarnih faktorjev) prebivalcev v

dravi.ND=NNP-POSREDNI POSLOVNI DAVKI
Osebni dohodki kaejo znesek dohodka, ki ga prejme prebivalstvo. OD=ND-DOBIKI
PODJETIJ-SOCIALNI PRISPEVKI-NETO OBRESTI+DIVIDENDE+DRAVNI
TRANSFERJI POSAMEZNIKOM+OSEBNI OBRESTNI DOHODKI
ROD=OD-OSEBNI DAVKI
Metode ugotavljanja velikosti drubenega produkta so: osebna metoda, realna metoda in
metoda drubenih izdatkov.
toku.
poslovni preseek.
Metoda drubenih izdatkov pogosto merijo velikost drubenega proizvoda po
izdatkih porabnikih enot za kupljene dobrine.
Ocene za Slovenijo 2010: rast bdp-1.2%, bdp na preb.-17602, bdp-36.1 miljard ,
2. A) Definicija: uinek, sredstvo, ekonomsko naelo.
B) Investicijski uinek in vrste.
C) Katero merilo uinkovitosti kapitala poleg produktivnosti kapitala pa
investicijskega uinka e poznamo? Vrste
A) Ekonomsko naelo je pravilo, na katerem temelji vsako smiselno (racionalno)
lovekovo odloanje. In sicer:
z doloenimi sredstvi elimo dosei im veji uinek
ali doloen uinek s im manj sredstvi. Ekonomsko naelo lahko definiramo tudi kot
princip doseganja uinkovitosti sredstev, kar je velikost uinka v primerjavi z velikostjo
sredstev, oziroma velikost uinka na enoto sredstev.
Uinek je vsaka pridobitev koristi (materialna ali nematerialna), katere nastanek je
odvisen od uporabe sredstev, sredstva pa so vsaka izguba koristi (materialne ali
nematerialne), vsaka rtev, da se dosee uinek. Uinek je samo tista korist, katere
nastanek je alternativen (mogo z razlinimi sredstvi), sredstva pa so samo tiste
koristi, katerih uporaba je alternativna (mogoa na razline naine). Brez
alternativnosti ni niti uinka, niti sredstev za njegovo doseganje. e ni alternativnosti, ni
monosti izbere in uporaba sredstev ne prinaa nobene koristi (neomejenost sredstev),
prav tako pa e ni alternativnosti uinka (cilja), se mu ni mogoe izogniti, saj je
determiniran in zato ni kaj odloati.
Uinek, katerega nastanek je alternativen, je vsaj deloma proizvod loveke aktivnosti. To
pomeni, da je bistveni element uinka lovekova aktivnost (delo, podjetnitvo,
izumiteljstvo) s pomojo katere nastajajo uinki. Zato lahko v tem smislu ekonomsko
naelo definiramo tudi kot princip doseganja doloenega uinka s im manj lovekove
N.S.
Stran 41
aktivnosti oz. alternativno doseganje im vejega uinka ob doloeni aktivnosti. Vendar

pa, eprav ni uinka brez lovekove aktivnosti, slednja vseeno ni edino sredstvo za
doseganje uinka. Sredstva so poleg lovekove aktivnosti tudi vse ekonomske dobrine,
bodisi da so izkljuno proizvod narave bodisi da so skupni proizvod narave in lovekove
aktivnosti. Ekonomsko naelo se torej lahko izrazi tudi z odnosom uinka proti
potroenim(porabljenim) dobrinam:
3. Primerjava proizvoda s kapitalom, vloenim v sredstva za proizvodnjo in
proizvodnje faktorje nasploh imenujemo proizvodnost sredstev
4. Primerjava proizvoda s stroki (posameznimi ali skupnimi), ki nastanejo pri njegovi
izdelavi, pa imenujemo ekonominost proizvodnje
B) Produktivnost dodatnega kapitala ali produktivnost investicij imenujemo
e je produktivnost dodatnega kapitala visoka, bo podjetnik investiral in zaposlil
dodatno delo kljub nizki produktivnosti obstojeega procesa. e pa produktivnost
dodatnega dela in kapitala nizka, se ne bo odloil za investiranje dodatnega dela oz.
kapitala.
P/Z = P/K K/Z = P/I I/Z
Z dodatno delo
K/Z = I/Z opremljenost dodatnega dela

Investicijski uinek se uporablja tudi v smislu rentabilnosti dodatnega kapitala.
C) Poznamo e reciprono (obrnjena) vrednost produktivnosti kapitala, ki jo

(P/K)

povprenem Investicijski in kapitalni uinek sta lahko dejanska ali priakovana
3. Krivulja ponudbe Ks = c -2, krivulja povpraevanja Kd = 10 2c.

A) Izraunaj ravnoteno ceno in koliino.
B) Presena ponudba oz. povpraevanje pri 25% viji ceni od ravnotene
N.S.
Stran 42
C) Tokovna elastinost ponudbe in povpraevanja pri ravnoteni ceni in

koliini.
A) c -2 = 10 2c
c = 4 ravnotena cena; k = 2 ravnotena koliina
B) c = 5
presena ponudba: Ks Kd = 3 0 = 3
preseno povpraevanje: Kd Ks = 0 3 = -3
C) Tokovna elastinost pri ravnoteni ceni:
Povpraevanje: = (d(Kd)/d(c)) / (Kd/c) = -4
D:kd/c=(10-2c)/c=(10/c)-2
dkd/dc=d(10-2c)/dc=-2
-2x(c/k)=-2x2=-4
Ponudba: = (d(Ks)/(d(c)) / (Ks/c) = 2
S:ks/c=(-2+c)/c=(-2/c)+1
dks/dc=d(-2+1c)/dc=1
1x(c/k)=1x2=2
4. Kdaj ponudnik zapusti trg na kratek in kdaj na dolgi rok?
Ponudnik nudi na kratek rok produkte, dokler ne
dosee minimuma povprenih variabilnih
strokov. Tako se mu povrnejo vsaj variabilni
stroki, ki nastajajo ne glede na to, ali stroj deluje
ali ne).
Na dolgi rok pa ponuja produkte toliko asa,
dokler ne dosee minimuma celotnih povprenih
strokov. Tako se mu poleg variabilnih strokov
povrne tudi del fiksnih.
Krivulja ponudbe je zasnovana na krivulji mejnih strokov (na zgornjem grafu

rdee). Krivulja ponudbe je navzgor naelno omejena (omejena le s kapacitetami).
Krivulja postane navzgor toga.
N.S.
Stran 43
Na kratek rok delamo do minimuma povprenih variabilnih (od toke B), na dolgi
rok pa do minimuma povprenih celotnih strokov (od toke A). Na kratki rok
delamo z izgubo in s tem zmanjujemo izgubo (pokrijemo vsaj variabilne stroke), ter
upamo na bolje (podjetnik si eli proizvajati naprej) to pa pomeni, da je minimum
povprenih variabilnih strokov kratkorono spodnja meja ponudbe dane proizvodnje
Stroki
enote. e se cena znia pod minimum povprenih
variabilnih strokov, bo podjetje zmanjalo svojo
MS
ponudbo na 0. Optimum so minimalni povpreni
stroki. Z znievanjem strokov proti katerim
100
stremijo podjetja potiskamo te krivulje navzdol.
s
TS/q
A
20
VS/q
B
6
FS/q
8
10 Koliina
5. Opii in narii delitev med glavnimi

skupinami proizvodnih faktorjev (K, L, Zemlja) ter jasno oznai dohodke
posameznih faktorjev, ceno produkta in njegovo koliino.
Cene, dohodki faktorjev
D'
S'kap
Skap
S'iz
Siz
podjetniki dobiek
S'z
C4
obresti
cena izuma
renta
Sz
C3
S'sd
C2
Ssd
C1
plaa
Sed
C0
mezda
K 4 K3 K2 K1
K0
Koliina proizvodnje
Gre za delitev med lastniki uporabljenih primarnih proizvodnih faktorjev, kakor jih najema
podjetnik. Vsak nadaljnji najeti faktor zmanja obseg proizvodnje produktov (abscisa), si
odtrga del dohodka (spodnja Cournotova toka) in zvia ceno proizvoda (zgornja
Cournotova toka). Podjetniku ostane del dohodka na koncu. Ali ga bo v resnici dobil, je
odvisno od tega, ali lahko realizira prodajno ceno, po kateri ponuja produkt (ob e
obstojei trni ravnoteni ceni).
Grafino je proces uvajanja posameznih proizvodnih faktorjev prikazan zaporedno, eprav
gre v resnici za soasnost. Najprej podjetnik najame enostavno delo in mu plaa mezdo,
zatem najame sestavljeno (kvalificirano) delo za plao, zatem kupi zemljo (naravne vire)
N.S.
Stran 44
za rento, sledi pridobitev uporabe izuma (cena v obliki patenta), in konno si izposoja
kapital (plailo v obliki obresti). Za svojo aktivnost podjetnitva je nagrajen v viini
normalnega podjetnikega dobika. Tako so stroki najemanja posameznih proizvodnih
faktorjev osnova za oblikovanje cene proizvoda individualnega podjetnika. Poloaj na trgu
proizvoda pa bo pokazal, ali je trna cena vija od njegove individualne (in bo delal z
dodatnim dobikom, torej je uspeno izvajal podjetniko funkcijo), ali pa je nija (in bo
proizvajal z izgubo, kar pomeni, da bo na dalji rok moral nehati proizvajati ta produkt).
6. Definiraj naravno stopnjo brezposelnosti in ravnoteno stopnjo

brezposelnosti.
Govorimo o ve oblikah in vrstah brezposelnosti. Naravna stopnja
brezposelnosti(definirana, da je sposobna v vsakem gospodarstvu v vsakem trenutku
stabilizirat cene) je nekje na ravnih 4% - povezana je z iskanjem slube, vezana na trg.
Vse, kar je nad to tevilko, je rezultat problemov v gospodarstvu. L = delovna sila (labour)
je sestavljena iz zaposlenih (800 tiso) in brezposlenih (90 tiso).
Stopnja brezposelnosti B = B/B+Z = B/L
Na brezposelne in zaposlene vpliva naravni prirastek, priseljevanje, odseljevanje v tujino
(selitveni saldo), pokoj, invalidi, olanje. Obstajajo e obupani, ki gredo iz registracije.
Skrbi nas stopnja brezposelnosti, saj je to velik problem.
oZ odpueni zaposleni
s
Nezaposlenost
W1
d
Delo
nB bili brezposelni, dobili slubo

Stopnja brezposelnosti bo ostala enaka, e se tevilo oZ kompenzira z nB.
Slovenski kriteriji za brezposlenega so niji e gledamo po svetovnih kriterijih (ILO) je
stopnja 6%. Slovenija priznava za brezposelne namre tudi tiste, ki so v preteklih 2
mesecih dobivali dohodke in ki so zavrnili ponujeno delo.
B/L je stopnja brezposelnosti.
Z=LB
o=0.009
L=B+Z
n=0.1
o(L-B) = nB
0.009/0.1=9%
oL oB = nb
oL = nB + oB
oL = B(n+o)
B = oL / n+o
o/n+o = B/L = B ravnotena stopnja brezposelnosti
N.S.
Stran 45
Enaba kae, da je ravnotena stopnja brezposelnosti odvisna od odpuanja z dela

(pozitivno) in od monosti, da se najde novo delo (negativno). Vsaka politika za
zmanjanje ravnotene (naravne) stopnje brezposelnosti mora zato zmanjati odpuanje
oz. poveati monost, da se najde nova zaposlitev.
Vrste brezposelnosti so:
Frikcijska vezana predvsem na iskanje slube povezana je s tveganjem in
negotovostjo; ugodna zavarovanja za primer brezposelnosti poveujejo frikcijsko
brezposelnost (brezposelnost: EU -10%, USA 5%)
Brezposelnost kot posledica rigidnosti pla plae se navzdol ne
zmanjujejo, eprav bo se morale prilagoditi zaradi ravnoteja med ponudbo in
povpraevanjem po delu. Obstajalo trije razlogi rigidnosti pla: zakonsko
doloene minimalne plae, monopolna mo sindikatov, plae
uinkovitosti (ob visokih plaah se dosee veja uinkovitost, zato jih podjetja
kljub obstoju presene ponudbe dela ne zniajo). Minimalne plae naj bi
obvarovale prebivalstvo pred padcem pod prag revine, vendar poveujejo
brezposelnost. Za to naj bi bile za najslebe plaane zaposlene davne oprostitve.
Sindikati lahko s svojimi preveliki zahtevami dvigajo plae nad ravnotene (konflikt
med brezposelnimi in zaposlenimi sindikati varujejo le slednje)
Dolgorona (trajna) brezposelnost naravna stopnja brezposelnosti je vezana
na trajne strukturne probleme. Do nje prihaja v dravah na prehodu v trno
gospodarstvo, ker se sektorska struktura narodnega gospodarstva obutno
spremeni, delovna sila pa se ne uspe spremembam v celoti dovolj hitro prilagoditi.
Kratkorona brezposelnost sezonska dela
7. Definiraj Sayev zakon in kritiko Sayevega zakona.
avtomatino vedno P=D(=T). Proizvodnja v svoji aktivnosti poveuje tudi dohodke
proizvajalcev, ki so namenjeni v nakup ustvarjenih produktov. Tako istoasno prideta na
trg ponudbe produktov in povpraevanja v obliki dohodkov, ki so jih produkti omogoili.
Neenakosti ne more biti. Ideja tega zakona je vedno alternativa idejam proti neenakosti.
Say pravi, da so nezaposleni delavci oitno zato, ker niso pripravljeni delati za dohodek,
ki je enak mejnemu vrednostnemu produktu (Ci=P*Cp).
Kritika tega zakona pa je v tem, da ni nujno, da se vse takoj kupi. Zanemarja, da ljudje
hranijo in lahko kupijo stvari kasneje. Ne upoteva, da se del dohodka prelije v prihranke.
V tem primeru je T<P. Zaloge se poveajo (produkt, prihranki). Vse to pa pelje v
neenakost. Sayev zakon zanemarja obstoj likvidnostne funkcije denarja. Trdi torej, da
moramo tisto, kar zasluimo, nujno tudi takoj porabiti. Likvidnostni denar pa je tisti denar,
ki ga elijo imeti gospodarske enote v gotovini pri sebi, da lahko z njim kadarkoli pokrijejo
tekoe obveznosti. Na nek nain ga imajo pri sebi v obliki prihrankov. Ker pa Sayev zakon
ne predvideva prihrankov, torej tudi zanemarja likvidnostno funkcijo denarja. Druga stvar
pa je neustrezna struktura proizvodnje.
N.S.
Stran 46
8. Potronja je podana z enabo C = 20 + 0,5 P, I = 30, G = 50, potencialni

P = 300 in je za 20% veji od ravnotenega P.
A) Izraunaj izvozno-uvozno bilanco oz. neto izvoz ter avtonomno
troenje.
B) Kolikna bi bila stopnja inflacije, e bi se izvoz poveal za 40?
C) Kako bi morali spremeniti davke pri uravnoteenem proraunu in
proporcionalnem obdavenju, da bi inflacijo odpravili?
A) Pp=1.2PrPr=300/1.2=250Pr=250
P=C+I+G+(E-U)-----za P vzamemo Pr!
IZVOZNO-UVOZNA BILANCA: (E U) = P 0,5 P 20 I G
(E U) = O,5 250 20 30 50 = 25
AVTONOMNO TROENJE: Tr=20+30+50+25=125-dokaz:250=125/0.5
B) E-U=25+40(e bi se poveal uvoz za 40 se odteje(25-40)!
E-U=65.Pr=Tr+40/1-alfa=165/0.5=330=Pr.
Inflacija:Pr-Pp/Pp..inf=330-300/300=30/300=0.1=10%=inflacija
C) deltaP=deltaDavkideltaP=Pp-Pr=300-330=-30
IZPIT T. 7 APRIL 2009

1. Natej in opii vse mone naine raunanja drubenega proizvoda tako
posamezne gospodarske enote kot gospodarstva.
Drubeni proizvod individualnega proizvodnega procesa je tako vsota njegovega lastnega
zasebnega proizvoda, tujih zasebnih proizvodov, kakor tudi neposredne spremembe
premoenja in neposredne spremembe porabe, ki jih povzroa.
Pdrubeni zasebne enote = PL,Z PT,Z Bogastvo C
dravljani in pravne osebe domae drave.
fiksnega kapitala (amortizacijo); ustreza istemu proizvodu.
Narodni dohodek pove, kolikni so zasluki (primarnih faktorjev) prebivalcev v dravi.
Osebni dohodki kaejo znesek dohodka, ki ga prejme prebivalstvo.
N.S.
Stran 47

poslovni preseek.
2. Natanno opii razliko med lastnim zasebnim in tujim zasebnim
produktom ter opii praktini primer za enega in drugega v Sloveniji.
Zasebni produkt je nasprotje drubenega produkta - je produkt pravno
samostojne zasebne proizvodne mikro enote. Npr. produkt Gorenja, Leka, storitev
Telekoma...
Slo
Lastni produkt je v nasprotju s tujim to so

proizvodi, ki nastajajo v gospodarskih enotah,
jih proizvajajo. Hladilnik, ki ga je naredilo Gorenje
zasebni in lastni produkt.
Gorenje
evlji
ki
je
Tukaj je zelo oitno, da proizvod razumemo, v

smislu fizinega proizvoda. Proizvod neke
gospodarske enote pa je v resnici na novo
ustvarjena vrednost, dodana vrednost, ki je bila
ustvarjena v drugih gospodarskih enotah in ki se v praktinem ivljenju dobi kot razlika
med prodajno vrednostjo (fizinega proizvoda) in vrednostjo porabljenih produkcijskih
faktorjev (materialnih strokov in amortizacije). Npr. e se poveajo cene surovin, se
proizvod proizvajalcev surovin povea, proizvod enot, ki te surovine uporabljajo pa
zmanja. Gledano z vidika posameznega proizvajalca, se njegov lastni proizvod spreminja
z rezultatom tujega proizvoda. Dejansko pa cena ni edini nain spremembe lastnega
zasebnega proizvoda zaradi spremembe tujega zasebnega proizvoda. e se omejimo na
zasebne proizvode je jasno, da proizvodnja lastnega proizvoda vpliva na tuje proizvode
tudi realno (iskra iz lokomotive, ne odloa samo o proizvodu eleznice, temve tudi o
proizvodu poljedelcev).
Iz tega potegnemo 2 zakljuka:
o
o
Procesi proizvodnje ne proizvajajo samo zasebnih proizvodov, ampak vplivajo tudi

na bogastvo, ki ni vkljueno v proizvodne enote.
Velik del proizvodnih procesov ni organiziran v pravno samostojnih proizvodnjih
enotah, zato tudi proizvod teh procesov ni registriran kot zasebni proizvod. V
uporabo odhaja neposredno, brez registriranja v drubenem proizvodu
e bi celotno troenje bogastva in celotna proizvodnja bila organizirana in s tem

evidentirana v ustreznih gospodarskih enotah in prek njih v ugotavljanju drubenega
proizvoda, bi kot problem bila samo razmejitev zasebnih proizvodov na lastne in
tuje. To razmejevanje je v glavnem doloeno s pravnimi predpisi. Ker pa vsi procesi
proizvodnje in porabe niso organizirani v samostojnih gospodarskih enotah je
individualizacija proizvodov posameznih procesov teja, zato prihaja do socializacije
(podruabljanja) tevilnih negativnih proizvodov (strokov). Z drugimi besedami, medtem
ko pozitivni proizvodi postajajo zasebni (pravno samostojne enote si jih prisvajajo kot
svoje, eprav so tuji), pa se negativni proizvodi pogosto prenaajo na drubo kot celoto
(elezarna zarauna za pogreto vodo (toplovod), eprav je stranski produkt, noe pa
priznati onesnaevanja okolja).
N.S.
Stran 48
Eksternalije (zunanji uinki) se kaejo pri proizvodnji produkta kot pozitivni ali negativni.
Npr. e tovarna evljev za hlajenje porabi vodo, ki se onesnai in tako okoduje ribiko
druino. e pride do okodovanja pravne osebe, ponavadi pride do odkodninskega
zahtevka. e pa okodovanec ni pravno organiziran, se ne zgodi ni.
Zunanji uinki:
se bodisi prenesejo na drugo proizvodnjo enoto tuj zasebni produkt (npr. ribika
druina)
na premoenje Slovenjije (bogastvo)
lahko pride do negativnega uinka na potronjo (npr. CO ne uniuje samo gozdove,
zmanja tudi privlanost gozda)
Ko gledamo proizvod neke enote, gledamo tudi uinke, ki se kaejo navzven drubeni
produkt je tako (npr. evlji) negativen uinek na reko.
Poznamo tudi pozitivne uinke (npr. elezarna segreje vodo, ki se uporabi kot centralna
kurjava; cesta prispeva k poveanju cene posesti).
Internaliziranje pretvorba na zasebni produkt.
Tuj zasebni proizvod:
Ena proizvodna enota ga naredi s svojim procesom tuji proizvodnji enoti tuji
proizvodnji enoti spremeni velikost proizvoda (lahko je negativen ali pozitiven). (npr.
pogin rib v potoku negativno vpliva na produkt ribike druine, katerega voda je
uporabljena pri hlajenju pri proizvodnji evljev; ker se je zgradila nova cesta, imajo
turistine organizacije veji produkt lastni zasebni produkt ceste je ni, tuj zasebni pa je
ogromen, zato ceste financira drava, ki pobira cestnine (cesta proizvede lastni zasebni
produkt) in davke od turizma).
Vse infrastrukturne investicije so tipini projekti, ki imajo nizek lastni zasebni produkt,
vendar imajo velik skupni zasebni produkt (ko upotevamo e tuji zasebni produkt).
Podobno velja tudi z vrednostnega vidika (gledali smo z naturalnega) (npr. vlada dvigne
ceno nafte in zmanja tuj zasebni produkt taksistov). Tehnologija je tipien primer, s
katerim prinesemo korist za celo drubo, svet. Uvajanje tehnologije namre poveuje
lastni proizvod, prek znianja cene in bolje kakovosti pa poveuje tuje proizvode (v tem
primeru je navadno tako, da so tuji proizvodi celo veji od lastnega) (npr. mobilna
tehnologija).
Knjiga: ko govorimo o tujem zasebnem proizvodu, mislimo na spremembe

realnih proizvodov drugih procesov proizvodnje. tevilne spremembe tujih
proizvodov izhajajo iz spremembe cen (nova tovarna v isti panogi sproi znianje cen pri
konkurentih, kar pri nespremenjenem realnem proizvodu zniuje njihov realni proizvod,
zaradi manje prodaje pa se zmanja tudi njihov realni proizvod). Kadar je tuj proizvod
negativen, je skupni zasebni proizvod manji od samega lastnega (emisije pospeujejo
propadanje fasad). tevilne pa so tudi primeri pozitivnih tujih proizvodov (proizvodnja
surovine v nekem kraju poveuje proizvod predelovalcev, ker zmanjuje transportne
stroke). Ne vsi, vendar pa veina procesov daje proizvod lastni enoti, poleg tega, pa (ne
nujno!!) tudi v vseh drugih enotah nacionalnega gospodarstva. Iz tega izhaja, da vsota
lastnega zasebnega in vseh tujih zasebnih, daje skupni zasebni proizvod neke proizvodne
enote.
N.S.
Stran 49
Negativni tuji zasebni proizvod je mogoe pretvoriti v lastnega s pomojo ustrezne

formulacije lastninske pravice (v Slo: odkodninsko pravo). Velik del proizvodnjih
procesov ni organiziran v zasebnih obraunskih (pravno samostojih) enotah,
zato se tudi ne registrira kot njihov proizvod in v takem primeru je njihov lastni
proizvod 0, tuj proizvod (proizvod, tistih, ki uporabljajo cesto) pa lahko
ogromen. Lep primer je cesta (za katero se ne plauje cestnine, odkodnin za uporabo,
uporaba ni vteta v ceni bencina), potem so tu tudi celotno stanovanjsko gospodarstvo,
brezplane informacijske slube (meteroloka, konjunkturna), dejansko pa sem spadajo
tudi ribe, rude (e se dravi ali zasebniku ne plauje odkodnina za zemljo), nafta (do
opeca).
3. Dani sta krivulji ponudbe Ks = c 2 in krivulja povpraevanja Kd = 10

2c. Izraunaj:
A) ravnoteno ceno in koliino
B) preseno ponudbo oz. povpraevanje pri 25% viji ceni od ravnotene
C) tokovni elastinosti ponudbe in povpraevanja pri ravnoteni ceni in
koliini
D) za kakno vrsto Cob-web teorema gre (utemelji z grafom in raunsko)
3. a) Ravnotena cena je 4, ravnotena koliina je 2.

b) Preseno povpraevanje je pri koliini 0 (se pravi je za 2 manja od
ravnotene), presena ponudba je pri koliini 3 (se pravi je za 1 veje od
ravnotene).
c) Tokovna elastinost povpraevanje je -4, tokovna elastinost ponudbe pa 2.
(to sem pomoje oboje narobe)
d) Gre za vraanje v ravnovesje (ugotovil po grafu).
Ks=c-2..c=2+1ksnaklon je +1.
Kd=10-2c.2c=10+kd.c=5+1/2kdnaklon je +1/2
|S|>|D|PRIBLIEVANJE RAVNOTEJU
N.S.
Stran 50
4. Narii in natanno opii poloaj podjetnika, ki je na trgu produkcijskih

faktorjev edini kupec ter edini prodajalec na trgu dobrin.
(preberi v knjigi 33/34 str.227)
Imamo en subjekt, ki je hkrati edini
kupec na nabavnem trgu proizvajalnih
faktorjev (monopsonist) in hkrati edini
prodajalec na prodajnem tgu
produktov (monopolist). Tako lahko kuje
velik dobiek. Krivuji sta na razlinih
q
1
2
Od koristi kupca
Monopol
Cprod=27
C
nabava
C
prodaja
20
30
21
28.5
Konkur.
Skupn
Cn=Cp=24
Mejni izdatki
Ponudba na nabavnem trgu
A
3(27-22)=15 monopolni dobiek
iI
Skupni
D
20
30
20
30
10
10Dobiek Izguba
Monopol
42
Cnab=22
57
22
27
15
81
22
27
66
23
25.5
92
5 isti konkurent
24
24
120
120
25
22.5
150
135
Mejni dohodki
24
24
102
26 21
Od
koristi proizvajalca
K =3
Izguba
15
Povpraevanje
-5
10
na prodajnem
trgu
28
K 18
=5
10
30
15
15
-15
trgih!
(nujno glej tabelo str. 232) Mejni izdatki/stroki nastanejo z nabavo ali prodajo dodatne
enote. Ko veam koliine, se mi mejni izdatki zano poveevati, mejni dohodek pa
zmanjevati. e se ustavim pri koliini tri, imam mejne izdatke enake mejnim dohodkom
(ko nabavljam za vsako enoto plaam ve, ko prodajam pa za vsako enoto dobim manj).
Trije kriteriji:
I = D
D = 0
D = max
Dve glavni posledici monopola:

Alokacijska koliine so manje kot pri konkurenci standard bo slabi.
Redistribucijska (prerazdelitvena) monopolist ima del zasluka, ki ga je dobil

s tem, da je prikrajal ponudnike (plaeval manj kot pri konkurenci), ter ker je
produkt draje prodal in je vzel povpraevalcem del dohodka.
Toki (A,B) sta dobljeni tako, da iz seia krivulje mejnih dohodkov s krivuljo mejnih
izdatkov potegnemo vertikalno premico navzdol do krivulje ponudbe in navzgor do
N.S.
Stran 51
krivulje povpraevanja. ti toki se imenujeta Cournotovi toki in doloata nabavno

(spodnja) in prodajno (zgornja) ceno monopolista, za katero se odloi po zgoraj natetih
kriterijih. afrirani pravokotnik na sliki prikazuje skupni isti dohodek. Iz monopsona
izhaja spodnji del iz monopola pa zgornji.Monopolist lahko nastane, e med trgi ni
komunikacije (drugae bi se kupci odpeljali nakupovati direktno do ponudnika oz.
ponudniki bi li prodajati). Bolj ko je krivulja povpraevanja nagnjena veji je monopol. 4.
Monopsonist kupuje manjo koliino od ravnotene, zato je tudi povpraevana cena nija. Prodaja pa isto manjo
koliino od ravnotene, zato je tudi ponujena cena vija.Tako pridobi monopolni dobiek, ki je razlika ned nijo
nabavno in vijo prodajno ceno.Za koliino se odloa po 3 kriterijih:-mejne izdatke izenauje z mejnimi dohodki
(Mizd = Mdoh)-maksimizira isti dobiek (tam kjer je vsota dohodkov minus vsota izdatkov ajveja)-sprememba
dohodka minus sprememba izdatka mora biti enaka 0
5. Podana je lestvica celotnih strokov podjetja: 15, 20, 25, 30, 35, 40.
A) Zapii enabo strokov in izraunaj vse vrste povprenih strokov in
mejne stroke pri koliini 3.
B) Izraunaj elastinost celotnih strokov pri koliini 4 in prikai situacijo
z grafom.
C) Kdaj oz. pri kateri koliini bi bila elastinost celotnih strokov in
elastinost variabilnih strokov 0,5?
Stroek je cena faktorja koliina faktorja (potroek) (npr. t. delovnih ur krat cena
ure dela je stroek dela)
Stroke delimo na:
Fiksne ne glede na obseg (velika, mala) proizvodnje imamo isti stroek, to je

najjasneji znak prisotnosti nedeljivih faktorjev (amortizacija, obresti, reijski
stroki); na enoto proizvoda so tem manji, im veji je obseg proizvodnje
(do optimalne izkorienosti faktorjev); ker so razlini faktorji optimalno izkorieni
pri razlinih obsegih proizvodnje, so celotni stroki na precej irokem razponu
poveevanja obsega proizvodnje, isti rezultat prihrankov zaradi boljega
izkorianja nekaterih faktorjev po eni strani in izgub zaradi prekomernega
izkorianja faktorjev po drugi.
faktorjev (predmeti dela, energija, nekvalificirana delovna sila).
o Progresivno oziroma degresivno variabilni stroki - lahko variirajo
primer je nadoptimalno poveevanje proizvodnje, kjer se poveuje s
prekomerno intenzivnostjo dela delovne sile, poveuje se izmet, kakovost
proizvodov pa pada).
Na neki toki se padanje fiksnih strokov na enoto kompenzira s poveanjem

variabilnih strokov na enoto. Od te toke naprej se stroki proizvodnje, na
enoto proizvoda poveujejo.
Na grafu so prikazani absolutno fiksni in variabilni stroki. Za podatke glej tabelo na str.
268.
N.S.
Stran 52

Stroki
e v odnosu med proizvajalci obstaja ista konkurenca
(vkljuuje odprto), kar pomeni, da vsi uporabljajo enake
faktorje, bo prodajna cena enaka minimalni skupni na
enoto proizvod; vendar pa ta cena lahko pomeni tudi
mejnega proizvajalca v pogojih omejene konkurence
(ostali imajo bolje ali ve koliin faktorjev).
Produkti, ki potrebujejo veliki tehnini razvoj lahko
nastopijo samo z veliko proizvodnjo, ker bi bila drugae
cena prevelika.
MS
100
s
TS/q
A
20
VS/q
B
6
FS/q
8
Povpreni stroki neke koliine proizvdov so odnos med

skupni stroki in to koliino proizvodov (so stroki na proizvedeno enoto). Poznamo
povprene fiksne, povprene variabilne in povprene celotne stroke.
10 Koliina
Mejni stroki stroki potrebni za proizvodnjo dodatne enote proizvoda (celotne

odtevamo med seboj); odvisni so samo od variabilnih strokov in niso v nikakrni vezi
s fiksnimi stroki.
Koliina
Fiksni S.
Celotni S.
Povp. C. S.
Variabilni S.
Povp. V. S.
Mejni S.
0
15
15
/
0
/
0
1
15
15
15
0
0
0
2
15
20
10
5
2,5
5
3
15
25
8,3
10
3,3
5
4
15
30
7,5
15
3,75
5
5
15
35
7
20
4
5
6
15
40
6,67
25
4,167
5
B) k=4
=MS / PCS = 5/7.5=0,67
C) celotni: =MS / PCS=0.5Pcs=2xMSk=2
Variabilni: =MS / PVS=0.5PVS=2xMS---k=?
6.
Opii normalne in monopolne dohodke delavcev (graf, natanno navedi
predpostavke).
e sedaj umaknemo predpostavko proste konkurence, pride do tega, da morajo delavci

deliti svoj produkt s kapitalisti. Kapital namre ni ve lastnitvo vseh in vsakogar,
zato lahko sodelujejo z njim v produkciji samo njegovi zasebni lastniki. Kapital je
monopolistina lastnina ljudi, ki sodelujejo v proizvodnji le z njim, ne z delom.
N.S.
Stran 53
Prepodstavimo, da v ponudbi kapitala obstaja ista konkurenca. Drubeni proizvod glede

na prejno toko ostaja nespremenjen.
Ponudba kapitala se namre zmanja (smp), ponudba dela pa se povea (sm). Prej
so bili delavci tudi lastniki kapitala, zato so dobili tudi del tega dobika, sedaj razpolagajo
samo z delom; da bi ohranili dohodek, poveujejo ponudbo dela, ker pa je povpraevanje
neelastino, to e znia njihove dohodke. Ti dohodki zagotavljajo le ivljenski minimum.
sn
Zmanjanje ponudbe dela ali poveanje povpraevanja po
D
delu poveuje dohodke od dela dm, kar pomeni, da poveuje
ivljenski minimum delavca (kvadratek + pri delavcih).
Druga razlaga, ki izhaja iz kratkorone danosto ivljenskega
minimuma (ki poleg fiziolokega minimuma, lahko, vendar ne
nujno obsega tudi kulturni minimum odvisno od razvitosti
gospodarstva) pa pravi, da ker se povea zaposlenost se s
tem povea tudi produkt.
Dn
sm
Dm
Preseni produkt (Dn Dm) Kn gre k kapitalistom in je

priblino enak Dmp Kmp.
Novi produkt pa je Dm Km (dele delavca) + Dmp Kmp (dele
kapitalista) > Dn Kn
d
delo
Ker pa praviloma v ponudbi kapitala ni iste konkurence, tevilo kapitalistov je omejeno,

zato je mogoe zasebno lastniko omejevanje ponudbe, se tudi ponudba kapitala
zmanja na smv, koliina se zmanja s Kmp na Kmv, kar pa ustreza poveanju koliine dela iz
Kn na Km. Zmanjanje koliine kapitala pa e povea dohodek na enoto asa
kapitalistom.
Ne glede na razlago (naravno ali osebnolastniko omejevanje kapitala) so dohodki od
kapitala monopolni, saj so normalni dohodki od kapitala ni. Zunaj proste konkurence
tako dobijo kapitalisti pozitivne, delavci pa negativne
D,C
monopolne rente (dohodke jim oklestijo vse do
smv
ivljenskega minimuma). V prosti konkurenci pa bi delavci
dobili vse. To omogoa kvalificirati monopolne dohodke kot
eksplortatorske, saj v prosti konkurenci nekateri nimajo
smp
Dmv
vejih dohodkov ker noejo sodelovati v produkciji, ki
prinese veje dohodke, medtem ko, e proste konkurence ni
nekateri monosti sodelovanja sploh nimajo.
Dmp
Zunaj proste konkurence tako monopoliziranje

+
+
d
postane odluujo faktor delitve, vpliv strokov dela
pa bolj neznaten (ponudba (horizontala dm) je pri danem
Kapital
ivljenskem minimumu absolutno elastina, zato o
zaposlenosti odloa izkljuno povpraevanje po delu, ki pa je funkcija ponudbe kapitala).
V prosti konkurenci so bili edini dejavnik dohodkov lastnikov proizvodnjih faktorjev
stroki dela. Le ti so opredeljevali tudi koliino, s katero nekateri izmed primarnih
faktorjev sodelujejo v produkciji. Zunaj proste konkurence monopoliziranost postane
odloujo faktor delitve.
7.
A) Definiraj razmerje med optimalno rastjo in investicijami v
gospodarstvu in pogoje zanjo.
N.S.
Stran 54
B) Kakna je razlika v odgovoru pod A), e imamo zaprto

gospodarstvo oz. odprto gospodarstvo?
C) Natej vse dejavnike, ki omejujejo rast.
A) Iz enabe P = p I izhaja, da je rast funkcija dveh faktorjev, velikosti investiciji (I) in
investicijskega uinka (p). Pri danem investicijskem uinku je rast hitreja, e so veje
investicije in nasprotno, pri danih investicijah je rast hitreja, e je investicijski uinek
veji.
- Potencialni tehnini napredek: z uvedbo potencialnega tehninega napredka v
proizvodnjo se poveuje investicijski uinek, ki zahteva investicije, to pa obiajno pomeni
rast tehnine opremljenosti dela (na zaposlenega ali na prebivalca). Ko je potencialni
tehnini napredek v celoti uveden v proizvodnjo, je doseena zgornja meja proizvoda na
zaposlenega. Volumen proizvodnje je v takne primeru mogoe poveati le s poveano
stopnjo zaposlenosti prebivalstva ali z njihovim daljim in bolj intenzivnim delom.
- Potencialna zaposlenost prebivalstva: je najveja mona zaposlenost prebivalstva.
Za dosego potencialne zaposlenosti so potrebne investicije, to pa poveuje tehnino
opremljenost dela, vendar samo na prebivalca, ne na zaposlenega. e je stopnja
potencialne zaposlenosti e izkoriena, je poveanje proizvoda mogoe le e z rastjo
prebivalstva. tevilo prebivalcev doloa zgornjo mejo drubenega proizvoda.
- Potencialna gospodarska rast: je definirana s potencialnim tehninim napredkom in
s tevilom prebivalcev. tevilo determinant potencialne rasti drubenega proizvoda je
mogoe raziriti na maksimalno izkorienost vseh primarnih faktorjev proizvodnje: torej
poleg dela in izumiteljstva tudi na potencialno izkorienost zemlje, kapitala in
podjetnitva. Vsi navedeni faktorji imajo svojo zgornjo mejo. Delo in tehnika, lahko
zgornjo mejo v najveji meri poveujeta. Matematino: P=f(Z,De,K,Po,Izm)
Rast proizvodnje s pomojo izkorianja tehninega napredka ali s pomojo zaposlovanja
novih delavcev predpostavlja investicije. Zato so visoke investicije sinonim za hitrejo
rast, predvsem v nerazvitih dravah z nizko zaposlenostjo in nizko ravnjo tehnike. V njih
se s politiko velikih investiciji skua pospeiti rast proizvoda. V razvitih dravah je
strateki vzvod investicij tehnini napredek, brez katerega ni rasti v razmerah
zaposlenosti blizu polni.
e je tehnini napredek izkorien, razpololjiva delovna sila pa zaposlena, so monosti
investiranja omejene na obnovo.
stopnjo) investiciji. e investicije preseejo optimalni obseg je gospodarska rast
Obstajata dva znaila naina pospeevanja rasti s spremembo strukture investicij in
proizvodnje:
N.S.
Odpiranje narodnega gospodarstva:

odpiranje gospodarstva omogoa izkorianje primerjalnih (komperativnih)
prednosti. V odnosih z drugimi dravami pa so odloilne svetovne cene. Svetovni
trg je neizbeno znatno veji od domaega, zato pa je veliko bolj kot domai trg
podoben isti konkurenci, vsaj s stalia posameznega domaega gospodarstva.
Posameznemu domaemu gospodarstvu to daje visoke investicijske uinke v
Stran 55
panogah s primerljivimi prednostmi. Glede na velikost svetovnega trga je

upadanje investicijskih uinkov veliko poasneje (princip raziritve investiciji do
tja, kjer je mejni investicijski uinek enak obrestni meri, e vedno velja).
To prived, do povsem spremenjene strukture investiciji in produkcije. Razirjajo se
panoge s komparativnimi prednostmi in zmanjuje se proizvodnja brez teh
prednosti. Povpreni investicijski kolinik enabe rasti je veji, kar pomeni, da je
rast hitreja. Kot posledica je drubeni produkt domaega gospodarstva veji kot v
zaprtem gospodarstvu.
S tehninim napredkom:
ta se dosega tako reko vsak dan z uvajanjem nove tehnike v produkcijo.
Zgodovinsko pomembni ilustraciji sta industrializacija nerazvitih drav danes in
zaetna industrializacija sedaj visoko razvitih drav.
Nerazvite drave razpolagajo z ogromnim potencialnim tehninim napredkom, ki
so ga ustvarile razvite drave. Poveana produktivnost poveuje realne dohodke
prebivalstva, od katerih se edalje veji del troi za industrijsko blago, kar
omogoa njegovo prodajo. Danes visoko razvite drave so se v dneh zaetne
industrializacije razvijale na podoben nain, z edino razliko, da so tehnini
napredek ustvarjale same, ne pa ga uvaale, s imer so brez vejih zamud v
proizvodnjo uvedle tudi potencialni tehnini napredek.
Uvajanje tehninega napredka v posamezne panoge zmanjuje stroke
proizvodnje teh panog, s imer se poveuje koliina proizvodov, pri katerih se
padajoi neto investicijski uinek izenauje z obrestno mero
Naina za pospeevanje rasti se tudi medsebojono dopolnjujeta. Zaradi razirjanja
domaega trga na tuje trge se primerjalne prednosti lahko izkoriajo z boljo
tehniko, kot e bi se proizvajalo samo za domai trg. tevilne drave so se tako
razvile v monokulturna gospodarstva Honudaras (banane), Islandija (ribolov),
Savdska arabija (nafta).
C) Tako kot produkt katerekoli produkcijske enote je tudi gospodarska rast kot poveanje
drubenega produkta rezultat sodelovanja primarnih faktorjev v doloenih medsebojnih
odnosih. Formula gospodarske rasti P = p I je torej poenostavitev. V njej I pomeni
koliino kapitala (K), medtem ko je njegova kakovost oznaena s p, s katerim pride do
izraza produktivnost vseh drugih faktorjev.
S stalia posameznega procesa je optimalna kombinacija faktorjev opredeljena z
enakostjo vrednosti mejnih produktov faktorja in njihovih cen, oziroma pri
omejeni konkurenci z enakostjo mejnih dohodkovnih produktov faktorja z mejnimi
izdatki za faktor. Pomebne so dane cene, po katerih se lahko zagotovijo potrebne koliine
faktorja.
S stalia celotnega gospodarstva ne poznamo danih cen. Vsaka veja sprememba
povpraevanja po faktorjih, spreminja odnose njihovih cen. V sorazmerno dolgih obdobjih
je lahko prilagajanje koliine faktorja spremembam v povpraevanju in ponudbi neznatno,
najlepe se to vidi pri zemlji, vendar tudi pri drugih primarnih faktorjih, vkljuno z
nekvalificiranim delom. V teh obdobjih takni faktorji nastopajo kot limitirajoi. Njihova
omejenost omejuje produkcijo, to je gospodarsko rast.
Limitirajoi faktorji so tisti, katerih stopnja substitutivnosti je blizu ni, tako da se
pribliujejo komplementarnim. Med primarnimi faktorji je majhna substitutivnost, e
najveja je med delom in kapitalom. Bistvo gospodarskega napredka je substitucija dela s
kapitalom.
N.S.
Stran 56
Za osnovni omejitveni faktor gospodarske rasti velja iznajditeljstvo. Iznajditeljstvo

omejuje gospodarsko rast v vseh zgodovisnkih obdobjih. (do 12. stol. 10 pomembnejih
industrijskih iznajdb na stoletje, v 15. stol. se povzpne na 50, v 19. stol pa na 100). V
modernem obdobju bolj ali manj pospeene gospodarske rasti iznajditeljstvo slui kot
vzvod za tehnini napredek. tevilne iznajdbe so plod sistematinih raziskovanj, cilj pa ni
vedno gospodarska rast (vojaki cilji).
Razlike v gospodarski rasti velikih zemeljskih obmoji in celih kontinentov so pogojene s
faktojem, ki ga imenujemo zemlja. Naravni pogoji so onemogoili razvoj tevilnih podroji
(Antartika), razvoj drugih pa znatno upoasnili (Sibirija), najbolj razvita gospodarstva
razpolagajo z velikanskimi naravnimi viri zemljo, rudami, vodami (EU, ZDA). e ti faktorji
manjkajo gospodarska rast, kljub razpololjivemu kapitalu in podjetnitvu zaostaja.
Norveka in Aljaska sta primer, kako lahko po odkritju nafte drubeni produkt hitro raste
odkritje novega naravnega vira lahko dravo ez no postavi na elo lestvice z najvejim
proizvodom na prebivalca. Glavni namen kolonializma in imperializma je bil zagotavljanje
poceni surovin. Po razpadu nekaterih imperijov (GB) se je gospodarska rast v njih
upoasnila.
Kot najpomebneji faktor se v nerazvitih dravah navaja kapital. Razvite drave brez
problema privarujejo 10-20% narodnega dohodka, nerazvite pa niso sposobne
privarevati niti 1%. Vendar kapital za investiranje se lahko dobi z izposojanjem iz tujine,
ne samo z lastnim varevanjem. Poleg tega obstajajo metode, s katerimi se pospeuje
oblikovanje domaega kapitala ( prisilno varevanje zmanjanje realne vrednosti
dohodka z inflacijo, obdavenje prebivalstva in financiranje razvoja z davki). Zato se,
eprav se poudarja, da je kapital limitarijoi faktor, v resnici misli na tehnologijo in
nasplono na znanje, ki ga nerazvite drave nimajo. To znanje se dobi s kupovanjem
moderne opreme in tehnolokih postopkov (licenc), to je z vlaganjem kapitala, zato se
napano misli, da je kapital tisti faktor, ki ga primanjkuje. Kapital se ustvarja z
varevanjem, to pa ne zahteva nikakrnega znanja.
Pogosto se kot limitirajo faktor navaja podjetnitvo. Kot eden izmed vzrokov prevlade
amerike industrije nad evropsko v preteklosti, nove informacijske tehnologije v
sedanjosti, se navajajo sposobni ameriki menegerji. Podjetnitva manjka predvsem v
nerazvitih dravah. Poleg tehnologije je to glavna ovira hitreje rasti njihovih
gospodarstev (v socialistinih gospodarstvih so skuali zasebno podjetnitvo nadomestiti
z dravnim izkazalo se je za neuspeno).
V novejih asih v najbolj razvitih gospodarstvih omejitveni faktor postaja delovna sila,
in to e posebaj nekvalificirana. Ta problem se reuje z uvozom tuje delovne sile, vendar
ima ta nain reevanja problemov svoje meje. Danes v nemji primankuje olanih
raunalniarjev, torej ne gre za najteja dela.
Na koncu se za limitirajo faktor praviloma teje omejenost trgov (miljen je domai
trg). Zaradi majhnih koliin proizvodnje ni mogoe izkoristiti najbolje obstojee tehnike
(problem ekonomije obsega), e pa se uporabi (kar se pogosto dogaja), so stroki celo
viji, kot e se proizvaja s slabo tehniko. Toda v gospodarstvu, tudi svetovnem, so
odloilni stroki in cene. Z dovolj nizko ceno, se trg lahko raziri tako reko neomejeno.
Proizvodnja, ki temelji na primerjalnih prednostih, bogatih naravnih verih, sodobni
tehnologiji in racionalni organizaciji, sposobnih podjetnikih in delavcih, ampak lahko, tudi
ob mednarodnih kartelih, dumpinkih prodajah, protekcionizmu in drugih ovirah, osvoji
tuje trge. Nekaterih izdelkov namre ni treba ponujati, trg tako reko aka nanje (nafta,
kovine). Zaradi najsodobneje tehnologije in sposobnih podjetnikov ter delavcev taken
N.S.
Stran 57
poloaj uiva bolj ali manj celotna proizvodnja nekaterih drav (nemija). To pomeni, da
je resnini vzrok, da je trg omejitev produkcije, v omejenosti ustreznih (po kakovosti)
faktorjev proizvodnje. V nekaterih dravah so neizkorieni celo domai trgi razlog:
neustrezno podjetnitvo in neustrezna uporaba sodobne tehnologije.
8.
Zasebna poraba je enaka 10 + 0,6 P, oba poraba je 30 in
investicije 20.
A) Zapii funkcijo troenja in izraunaj avtonomno troenje, multiplikator
troenja ter ravnoteni produkt.
B) Prikai situacijo z grafom in izraunaj stopnjo inflacije, e je
potencialni produkt 80% ravnotenega produkta.
C) Izraunaj spremembo troenja, ki bi odpravila inflacijo ter mejno
nagnjenost k troenju pri kateri ne bi bilo inflacije.
a)funkcija troenja T=C+ alfa x P + G + I = 10+0,6P + 30 + 20 = 60 + 0,6P

avtonomno troenje je 60
ravnoteni produkt je 60/0.4=150
multiplikator troenja je 2,5
b) Potencialni produkt je 0.8Pr=120
inflacija je 25 %((pr-pp)/pp)
c)da ne bi blo inflacije bi blo treba zmanjat avtonomno troenje za 12.
T=(1-alfa)xP=0.4x(-30)=-12.P=Pp-Pr=-30
Tr/(1-alfa)=Prda ni inflacije je Pr=Pp=120Tr=60
60=120-120alfa.alfa=0.5-mejna nagnjenost k troenju
IZPIT T. 8 JANUAR 2009

1. Nominalni in realni produkt v primeru deflacije
A) Kaj je inflacioniranje (tudi formula)?
B) Kako izraunamo implicitni inflator (tudi formula)?
C) Kateri je v tem primeru veji, nominalni ali realni produkt zakaj?
A) Inflacioniranje pomeni delitev nominalnega produkta s splonim indeksom cen : P real =
Pnom/ I(C2/C1).
B) V veini drav statistine slube ugotovijo spreminjanje velikosti drubenega produkta
iz leta v leto tako, da v vseh letih ovrednotijo dobrine, iz katerih je sestavljen, z enakimi,
vnaprej doloenimi stalnimi cenami. Ker pa razpolagajo tudi s podatki o nominalnem
proizvodu, dobijo z delitvijo nominalnega proizvoda z realnim proizvodom sploni index
N.S.
Stran 58
cen, impliciran v nominalnem proizvodu. Zato se tak indeks imenuje implicitni deflator ali
inflator.
Pnominalni / Prealni = KiCi / KiC0 = I (Ci/C0) implicitni inflator
C) V primeru deflacije je veji realni produkt.
Inflacija je eden najpomembnejih ekonomskih pojmov in pomeni sploen dvig cen
izdelkov in storitev v gospodarstvu (pojav rasti cen). Pravzaprav je inflacija stopnja po
kateri se cene izdelkov in storitev poveujejo ter posledino kupna mo denarja upada.
Zaradi inflacije ima denar tudi svojo asovno vrednost, kar preprosto pomeni, da se ez
as zaradi rasti cen vrednost denarja zmanjuje. Namre, posameznik ni ve zmoen z
istim denarnim zneskom kupiti isto koliino blaga kot je to lahko pred enim mesecem ali
enim letom. Npr. e je stopnja inflacije na letni ravni 5%, potem bodo izdelki, ki so pred
letom dni stali 1 euro, danes stali 1,05 eura (cena + 5% inflacija). Ob inflaciji je vrednost
vsakega eura v naih denarnicah manja.
Nasprotno do inflacije je deflacija. Deflacija pomeni, da bodo v prihodnosti dobrine
ceneje kot so sedaj, torej bo vrednost denarja veja.
2. A) Definirajte investicijski uinek in mejni kapitalni kolinik.

B) e je prvi tirikrat veji od njemu ustreznega drugega, koliko znaata?
C) Kaj izraunamo z neto investicijskim uinkom?
A) Produktivnost dela in kapitala, kot smo ju definirali do sedaj, pomenita produktivnost
dela in kapitala, ki e delujeta v proizvodnji, torej produktivnost e delujoih procesov. Pri
izboru med variantami, kam financirati pa je veliko pomembneja produktivnost
dodatnega dela in dodatnega kapitala, tistega, o katerem se je treba e odloiti, ali in
kako ga zaposliti oz. investirati. e je produktivnost dodatnega kapitala visoka, bo
podjetnik investiral in zaposlil dodatno delo kljub nizki produktivnosti obstojeega
procesa. e pa produktivnost dodatnega dela in kapitala nizka, se ne bo odloil za
investiranje dodatnega dela oz. kapitala.
Produktivnost dodatnega kapitala ali produktivnost investicij imenujemo
Mejni kapitalni koeficent K/P koliko dodatnega kapitala je potrebno za dodatno
enoto produkta; ustreza investicijskemu uinku (dP/I).-dejanski, planski.
B) Investicijski uinek znaa 2, mejni kapitalni kolinik pa .
C) Neto investicijski uinek je enak obrestni meri, kar ustreza mejni stopnji
produktivnosti kapitala.
3. A) Izpeljite in napiite formulo za mejne izdatke posameznega
povpraevalca.
B) Koliko znaajo v primeru iste konkurence in koliko v primeru
monopola?
A) ) Mejni izdatki povpraevalca:
N.S.
Stran 59
Iz=izdatki; N=nabava; d=
Iz=KN cN
dIz=dK c+K dc + dK dc
(dIz/dK) = c+((K dC)/dK) = c(1+K/c dc/dK) = c(1+(1/(dK/dc c/K)) = c(1+1/cenovna)
Mejni izdatki nam povejo, kolikni izdatki nastanejo z nakupom dodatne enote dobrine.
B) Pri isti konkurenci velja: = => c(1+1/)=c.
Elastinost ponudbe je neskonna, tako da so mejni izdatki povpraevalca enaki nabavni
ceni.
e je elastinost drugana, mejni izdatki hitreje naraajo kot cena nabave.
Pri monopolu pa elastinost ponudbe ni neskonna, zato so mejni izdatki povpraevalca
veji od cene dobrine c.
4. Optimalna kombinacija produkcijskih faktorjev pri proizvodnji doloene
koliine produkta (graf, formule).
Izokvante so krivulje enakega proizvoda, izokoste pa premice enakih strokov. Grafino je
optimalna kombinacija faktorjev pri proizvodnji doloenega produkta doloena v toki,
kjer je izokosta tangenta na izokvanto.
V proizvodnji je podobno. Proizvajalec, ki se ravna po ekonomskem naelu, bo optimalno

kombinacijo faktorjev doloil tako, da bodo stroki proizvodnje im manji. Optimalna
kombinacija je torej odvisna od cen faktorjev. Proizvajalec eli s im manjimi stroki
dosei doloen uinek. V proizvodnji imamo za doloanje optimalne kombinacije naslednje
formule:
(Px/Py)=(cx/cy);
(Px/cx)=(Py/cy).
S tehninega vidika, so vse kombinacije faktorjev ekvivalentne. Povsem vseeno je, na
kateri toki krivulje enakih proizvodov se nahaja proces. Kombinacije, ki dajejo enak
N.S.
Stran 60
y
S
y0
P - doloen
x0
x
proizvod, so ekvivalentne tudi z

ekonomskega vidika, vse dokler faktorji
nimajo cene. e bi bili vsi faktorji proste
dobrine, bi bilo ekonomsko gledano vseeno,
s katero kombinacijo faktorjev se proizvaja
doloen proizvod. e pa imajo faktorji
ceno, njihove razne kombinacije, ki dajejo
enak proizvod, iz ekonomskega vidika niso
ve ekvivalentne. Se pravi, doloeno
koliino proizvodnje elimo proizvesti im
cenenje.
Imamo faktor X s ceno C(x) in faktor Y s ceno C(y). Naj se na krivulji enakega proizvoda
zmanja sodelovanje X za -X, kompenzirajoe, pa se povea Y za Y. Stroki se
posledino poveajo za YCy ter zmanjajo za XCx. Sedaj pa nastanejo tri monosti, in
sicer, da je sprememba skupnih strokov zaradi spremenjene kombinacije faktorjev
pozitivna, enaka ni ali negativna.
Skupni stroki se poveajo, e je cena Y vija od cene X: Y Cy - X Cx > 0;
zamenjava dobrin se v takem primeru ne izplaa.
Za doseganje optimalne kombinacije faktorjev je treba zamenjavati nadaljne
enote X z Y, dokler ne pridemo do toke na krivulji enakega proizvoda, od
katere vsako nadaljevanje navzgor ali navzdol povea skupne stroke, iz
povedanega je oitno, da je to v toki, kjer obstaja enakost Y/X= Cy/ Cx,
skupni stroki pa ostanejo nespremenjeni YCy - XCx = 0.
e elimo, da se sprememba koliine faktorjev kompenzira z razlikami v cenah faktorjev,
morajo biti spremembe koliin faktorjev obratno sorazmerne s cenami faktorjev.
Optimalna kombinacija je torej odvisna od cen faktorjev. e se njihove cene spremenijo,
pride do zamenjave drajega faktorja s cenejim in do nove optimalne kombinacije.
Premica enakih strokov se imenuje izokosta ( Y = str./Cx Cx/Cy X). Najmanji
so stroki (optimalna kombinacija faktorjev X in Y) v toki, kjer je izokosta tangenta
na izokvanto.
Ne moremo delati v neskonnost, ker imamo omejene vire (to se kae v ceni). Glede na
stroke dobimo idealno koliino faktorjev.
e zdruimo formuli Y/X= Cy/ Cx in Y/X=Px/Py dobimo s preureditvijo Px/Cx=Py/
Cy, iz esar pa lahko razberemo, da je kombinacija je optimalna v toki, kjer je mejni
proizvod vsakega od faktorjev na enoto njegove cene enak.
{povedano drugae: optimum je v toki, kjer je razmerje med mejnimi proizvodi faktorjev
(izokvanta) enako razmerju med cenami istih faktorjev (izokosta) Px/Py=Cy/ Cx}
N.S.
Stran 61
5. Povezava med trgom kapitala (denarja) in trgom vrednostnih papirjev

(tudi graf).
Zakaj pride do padca cene vrednostnih papirjev kljub sedanjemu znianju obrestne
mere?
Obrestna mera je mejna stopnja produktivnosti kapitala, ki jo mora zagotoviti vsak
kapital, da bi z njim razpolagala proizvodnja. Preseek produktivnosti kapitala nad to
stopnjo spet dobi podjetnik.
Kot ceno uporabe kapitala doloata obrestno mero ponudba kapitala in povpraevanje po
njem. To je trg kapitala. V najveji meri se s kapitalom trguje s pomojo nakupa in prodaje
dolgoronih vrednostnih papirjev obveznic oziroma delnic. Vrednosti papir prodaja tisti, ki
potrebuje kapital, kupuje pa ga tisti, ki kapital posoja.
Povpraevanje po kapitalu je zato identino s ponudbo vrednostih papirjev.
Cena =D/i Trg vrednostnih papirjev
dwp
s0
Obrestna mera
s1
d0
Trg kapitala
d1
s0
C0
i1
C1
i0
K0
K1
Koliine
K0 K1
Koliine
graf: Na kapitalskem trgu imamo torej dva trga: trg denarja (kapitala) in trg vrednostnih
papirjev . Povpraevanju po kapitalu se povea, ker hoejo vlagati, poveano ponudba
vrednostnih papirjev, pa povzroi znianje cene vrednostnih papirjev. Cena vrednostnega
papirja je koliina kapitala, s katerim se trguje kot z enoto kapitala.
D / i = Cw = K
6. A) Naini ex ante izenaitve rasti troenja z rastjo produkta.

B) S katerimi instrumenti ekonomske politike in kako bi v sedanji krizi
preko rasti posameznih oblik troenja poveali produkt?
A) Predpostavljamo, da se koliina denarja sproti prilagaja rastoemu produktu. Ta
predpostavka naj bo realizirana s tem da primarni faktorji za njegovo produkcijo dobivajo
dohodke, ki so enaki produktu po nespremnjenih cenah. e se del dohodka privaruje
povea se elja po likvidnosti (to je zmanjanje hitrosti obtoka denarja) realizacija dela
produkta postane nemogoa. Nakopiijo se zaloge konnih proizvodov in s tem
neprostovoljno veejo del dohodka svojih producentov. Reprodukcija je onemogoena.
V naprej (ex ante) moremo izenaiti P = D = T
N.S.
Stran 62
e del dohodka ni prodan, zato ker lastniki primarnih faktorjev privarujejo del dohodka,
ki so ga dobili za svoje sodelovanje v proizvodnji, je reitev problema oitno v
nadomestitvi izostale uporabe z neko drugo uporabo. Izhajamo iz predpostavke
T<P. Prva monost je, da spodbudimo lastnike primarnih faktorjev, da bo kljub
varevanju njihova uporaba obdrala obseg, ki je enak drubenemu proizvodu, druga
monost so novi subjekti uporabe (drava).
Marxov pristop:
Odloujoa za nemoten process reprodukcije je konna uporaba. Glede na to, da delavci
svoje dohodke sproti troijo za nabavo ivljenskih sredstev (nizka ivljenska raven),
uporaba njihovega dela drubenega dohodka ni problem. Marx svojo pozornost
osredotoni na porabo dohodkov lastnikov kapitala, in to ne tistega dela, ki pomeni
neproduktivno uporabo. Porabo presene vrednosti teje za pogoj realizacije
produkta.
Marx poudarja, da denar, potreben za blagovni promet in potrebe likvidnosti, prihaja od
proizvajalca zlata (v obtoku je zlati denar), to je od kapialistov, ki ga producirajo. Kako se
torej prilagaja rast denarja rasti produkta. Problem, ki ga je treba reiti je vpraanje
pogojev, v katerih se realizira presena vrednost, pri predpostavki, da koliina denarja v
obtoku ustreza potrebam gospodarstva. To ni samo Marxov opis resninih gibanj, ampak
hkrati tudi definicija pogoja nemotene reprodukcije.
e si hoejo kapitalisti prisvojiti preseek vrednosti, ki ga vsebuje proizvedeno blago,
morajo dati v promet preseno vrednost v denarni obliki (porabiti svoj dohodek za nakup
potronih sredstev). Denar (vnovuje svojo lastno preseno vrednost) morajo kapitalisti
nenehno dajati v promet, da bi realizirali svoj (drubeni) product, oziroma poveanje
svojega produkta. Kapialisti morajo poveati potronjo.
Keynesov pristop:
e se del drubenega dohodka ne uporabi, lahko uporaba ostane enake le, e se del
dohodek uporabi kako drugae. Poleg uporabe je glavni vidik investiranje (I).
e se izostala potronja nadomesti z investiranjem, je skupna uporaba enaka,
kot da ne bi bilo prihrankov. Natanko toliko, kolikor se je od tekoega dohodka
privarevalo, se je tudi investiralo. Gre za ex ante investicije. Enakost prihrankov in ex
post investiciji pa je zagotovljena v vsakem gospodarstvu po definiciji. V gospodarstvu
morajo vnaprej odloiti, da investirajo toliko, kolikor v posameznem obdobju znaajo
prihranki. Pogoj realizacije produkta je torej S = I* (I* ex ante investicije).Od kje
prihaja denar za investicije ni pomebno, lahko je to prihranjen dohodek, ki ga banni
sistem prenese od hranilca na investitorje, lahko pa je to nov denar, ki ga banni sistem
ustvarja s kriditeranjem investitorja. Resnini problem je spodbujanje kreditodajalca.
Nadomeanje izpadlega troenja z investicijami povzroi spremembo strukture
povpraevanja namesto potronih sredstev gospodarstvo kupuje investicijske dobrine.
Da bi bilo to mogoe se mora proizvodnja ustrezno prestrukturirati in to ex ante.
e bi v naprej prestrokturiralo samo povpraevanje, bi na trgu investicijskih dobrin nastal
primanjklaj, na trgu potronih dobrin pa preseek ponudbe. Ex ante enakost med
investicijami in prihranki se ne nanaa le na dohodek, temve tudi na realni produkt.
New Deal Franklin Roosevelt
V asu velike gospodarske krize se je pokazalo, da ne pomaga nikakrno spodbujanje niti
investitorja niti porabnika. Tedaj se je pojavila drava (G) kot novi subjekt porabe
N.S.
Stran 63
dohodka, njen cilj pa je nadomestiti izostalo porabo in investicije gospodarstva.

To je bila politika javnih del, katere namen je bil zaposliti nezaposlene miljone delavcev,
znana pod imenom New Deal v ZDA. Ker gospodarstvo ni hotelo zadosti troiti, je drava
prevzela nase nalogo, da manjkajoe troenje gospodarstva nadomesti s svojo lastno
porabo in s tem ohrani uporabo denarnega dohodka na ravni, ki bi omogoila vejo
zaposlenost (in veji proizvod). Troilo se je predvsem z investiranjem, vendar je bil
dobren del uporabe tudi potronike narave.
Izkunja New Deal-a je pokazala, da klasini subjekti troenja (podjetja in potroniki), ki se
v svojih odloitvah umerjajo po lastnih zasebnih produktih, niso nesposobni samo
prilagajati strukture produkcije in ponudbe potrebam drube, ampak predvsem niso
sposobni izogniti krizam, tako da vzdrujejo gospodarsko aktivnost na dovolj visoki ravni.
To je rodilo dravni kapitalizem.
etrta monost je izvoz, vendar je ta neuspeen, e je celotno svetovno gospodarstvo
v krizi. P = C + I + G + E-U
Sayeva kritika:
Navedeni trije pristopi (Marxov, Keynesov, New Deal) izenaevanja ex ante rasti uprabe z
rastjo produkta so tri variante ene in iste ideje (P=C+I+G). New deal je praktini
(empirini pristop) in je v bistvu izvajanje Marxovega in Keynesovega teoretinega (napol
abstraktnega) razmiljanja v praksi. Marx je gledal na odnos delavec-kapitalist. Keynes pa
na porabo-investicije.
Da bi se onemogoilo zmanjanje produkcije, je treba onemogoiti zmanjanje
uporabe dohodka; da bi se poveala gospodarska aktivnost, proizvodnja in
zaposlenost, je treba poveati uporabo dohodka. S katerega vidika uporabe:
porabe zasebne ali javne ali investiciji, ni tako zelo pomembno.
B) Instrumenti ekonomske politike:
1)
2)
3)
4)
Obrestna mera
Teaj
Obvezna rezerva
Davna stopnja
Produkt lahko poveamo po dveh poteh:

1) Posredno preko znianja davkov poveamo razpololjivi produkt in prek potrone
funkcije porabo.
2) Neposredno preko zvianja davkov, ki jih drava takoj porabi za skupno troenje.
7. e se glasi potrona funkcija C = 20 + 0,6 P in dravni izdatki 10,

A) Koliko znaajo v zaprtem gospodarstvu avtonomne investicije, e je
ravnoteni produkt 100?
B) Koliko znaa inflacija, e je potencialni produkt 80?
N.S.
Stran 64
C) Definiraj e druge poznane vrste potronih funkcij (tudi formule).

A) P=C+I+GI=100-80-10=10..I=10
B) inf=(pr-pp)/pp=20/80=25%
C)

Doh.
0 b 1. Kar
D = C + S 1 = C/D + S/D
SLO C = 25,072 + 0,851YR

SLO C = 0,86YP . To pomeni, da iz permanetnega (trajnega) razpololjivega
dohodka Slovenci porabijo 86% in privarujejo 14%.

Pravi, da v celotnem ivljenskem obdobju posameznik porabi toliko, kot ustvari. Pri
tem v prvem in zadnjem ivljenskem obdobju porabi ve kot zaslui, v srednjem
obdobju zaposlitve pa nasprotno, tako da se prihranki in zadolitve v ivljenskem
ciklusu izenaijo.
C = f(Y,Wealth)
C = a YR + b W (YR je dohodek in W je
Dohodki
bogastvo/premoenje).
Potronja
V tej hipotezi se plusi in minusi pokrajajo v nekem
+
asu imamo kumulirano bogastvo, ki ga nato porabimo
(ne upoteva dediine). SLO priblino 0,845. Za
Slovenijo je problem, ker ni podatkov o premoenju

prebivalstva. To kompenziramo tako, da vzamemo
Rojstvo
Smrt
prihranke prebivalstva. Vendar je treba opozoriti, da
bogastvo oz. spremembe velikosti v potronih odloitvah Slovencev v 90. letih niso
imeli vpliva. Bogastva je e premalo, predvsem pa ga ni v delnicah, katerih
spremembe vrednosti so pospeile porabo npr. v ZDA.
N.S.
Stran 65
8.
A) S katerimi kvantitativnimi ukrepi in kako lahko v sedanji situaciji

evropska centralna banka
poveuje koliino denarja v obtoku?
B) S pomojo menjalne enabe utemeljite, zakaj se kljub njenim
ukrepom inflacija zmanjuje?
A) Kvantitativni ukrepi: so doloila monetarne politike, s katerimi banka spreminja

pogoje kreditiranja za vse gospodarstvo enako. Stvar gospodarstva pa je, da se
odloi, v kaknem obsegu se bo povealo kreditiranje in obtok denarja. Najbolj
izrazite oblike kvantitativnih doloil so:
Manipuliranje z obrestno mero (diskontno stopnjo centralne banke) pomeni

spreminjanje viine obrestne mere, to je pogojev ponudbe kreditov s strani
bannega sistema. Centralna banka doloi viino obrestne mere, na podlagi
rediskontira menice poslovnim bankam, rediskontno stopnjo. Poveanje
rediskontne stopnje zmanja obseg potencialnih kreditov centralne banke
poslovnim bankam in obratno. Z rediskontiranjem poslovne banke poveujejo
svoje rezerve, s imer je omogoeno, da tudi same poveujejo obseg kreditov
gospodarstvu. e se rediskontna stopnja povea je poveanje rezerv manje ali
celo negativno, takno pa je tudi ustvarjanje novega denarja. Rediskontna stopnja
je manja od diskontne stopnje, razliko pa zasluijo poslovne banke kot spodbudo
za sprejemanje vrednostnih papirjev gospodarstva. Odvisnost rediskontne in
diskontne stopnje je navadno opredeljena z zakonom. Iz tega sledi da je vpliv
spremembe rediskontne stopnje dvojen: najprej deluje prek spremembe
rezerv gotovine v poslovnih bankah (manji/veji potencialni krediti), poleg
tega pa tudi prek sprememb diskontnih stopenj poslovnih bank. Pogosto
se dogodi, da sprememba obrestne mere ne prinese priakovanega obsega
kreditov in denarja. Obstajajo primeri, ko se obrestna mera zvia, povpraevana
koliina kreditov pa se celo povea (to nastane, e se hkrati povea povpraevanje
po kreditih, e bi obrestna mera ostala enaka, bi se koliina kreditov e vija).
Resneje uinke ima ele veliko poveanje obrestne mere, ker pa centrlane banke
ne marajo velikih sprememb v obrestni meri, manipulacijo z obrestno mero
praviloma podtaknejo drugim ukrepom, celo doloilom selektivne narave. Veliko
uspeneja sta naslednja pristopa.
Z obrestno mero se navadno vpliva na kratkoroni, menino in kontokorentni
kredit, posredno prek vpliva diskontne stopnje na dolgorono kreditno stopnjo in
tako na dolgoroni kredit.
Manipuliranje z obvezno rezervo: S poveanjem obvezne rezerve

centralna banka zmanja preseek rezerv poslovnih bank in s tem
njihovo monost ustvarjati nov denar. Zmanjanje obvezne rezerve ima
nasprotne posledice. Z poveanjem obvezne rezerve lahko centralna banka deluje
neposredno in neodvisno od elja gopodarstva (ne potrebuje drugega partnerja).
Nasproten proces, zmanjanje obvezne rezerve s ciljem, da se povea ponudba
denarja, se zdi manj uinkovit (ker e gospodarstvo noe denarja (zaradi premalo
donosnih investicijskih monosti), je zmanjanje obveznih rezerv neuinkovito).
Prodaja in nakup vrednostnih papirjev na trgu: Predmet so kratkorone

obveznice kot tudi dolgorone obveznice, predvsem dravni ali centralnobanni
blagajniki zapisi, prodajajo in kupujejo pa jih banke, vasih tudi drugi
gospodarski subjekti. S prodajo obveznic centralna banka zmanjuje ponudbo
(obtok) denarja. Kot stranski produkt se obrestna mera poveuje. Imamo dve
monosti:
o Centralna banka prodaja ojbveznice poslovnim bankam in s tem
zmanjuje njihovo rezervo. Zmanjanje obtoka denarja se tukaj dosee z
zmanjanjem rezerv bank. Nasprotno je, ko centralna banka kupuje
obveznice obtok denarja se poveuje.
o Centralna ali poslovna banka prodajata obveznice neposredno
gospodarstvu in s tem neposredno zmanjujeta obtok denarja.
N.S.
Stran 66
Nasprotno je pri nakupu obveznic centralne ali poslovne banke obtok

denarja se poveuje.
Uspenost je veja pri zmanjanju, kot pri poveanju obtoka denarja (tu je
potreben drug partner). Vendar, e je drug partner poslovna banka, ni posebno
svobodna. Kupovati oziroma prodajati mora vrednostne papirje centralne banke.
Sprememba njene rezerve, do katere to pripelje, je e posebaj uinkovita v
primeru zmanjevanja. V Sloveniji se ta pristop najve uporablja.
Vsi trije omenjeni ukrepi, so ukrepi centralne banke
Prodaja in nakup vrednostnih papirjev neposredno vpliva tako na kratkoroni kot
tudi na dolgoroni kredit. Vse pa je odvisno od tega, kakne obveznice se
prodajajo in kupujejo na odprtem trgu.
B) Denarni obtok je koliina denarja, ki se nahaja v narodnem gospodarstvu
in opravlja funkcije denarja. Od hitrosti denarnega obtoka je odvisno, koliken
obseg dobrin bo denar zamenjal. Hitreji ko je obtok denarja, ve bo zamenjanih
dobrin in manja koliina denarja bo potrebna v obtoku,
Hitrost kroenja denarja nam pove tevilo preskokov (nakupov ali prodaj), ki jih
naredi denarna enota v doloenem asovnem obdobju (ponavadi eno leto). Razline
vrste denarja (bankovci, kovanci, knjiji denar) in razlini apoeni (10 tiso, 1000, 100,
10, 1) kroijo z neenako hitrostjo. Najhitrje kroi drobi, zatem knjiji denar in na koncu
bankovci (veji poasneje). Hitrost kroenja denarja ki nas zanima je povprena hitrost
kroenja vseh vrst in apoenov in posameznih enot denarja.
Hitrost kroenja je odvisna od terminov, v katerih se v narodnem gospodarstvu
izplaujejo dohodki lastnikom proizvodnih faktorjev. e se izplaujejo meseno, bo hitrost
kroenja manja, kot e se izplaujejo tedensko. Roki plail so opredeljeni z dolino
proizvodnih procesov. V kmetijstvu, kjer se proizvod pridobi enkrat na leto, bo hitrost
kroenja 1. Torej je logino, da je hitrost kroenja denarja v nerazvitih kmetijskih dravah
manja kot v razvitih dravah s trno usmerjeno proizvodnjo in krajimi proizvodnimi
ciklusi.
N.S.
Stran 67
MV
PC
e bi
denar brez
odmora
opravljal
menjavo
dobrin, bi
bila
koliina
denarja
potrebna
Trg PF
PR
PO
Trg PF
gospodarstvu zelo majhna, pri neizmerno veliki hitrosti bi zadostovala ena sama enota
denarja. Vendar je hirost obtoka razmeroma majhna (med 4 in 12; v Slo 10 na
leto). To pomeni, da po prejemu dohodka, denar sorazmeroma dolgo lei v blagajnah
gospodarskih enot, preden se porabi za nabavo dobrin. im dlje lei, tem poasneji je
njegov obtok in nasprotno. Povpreni hitrosti obtoka denarja ustreza povprena
dolina njegovega leanja v blagajnah leni denar (idle money).
Menjalna enaba MV = P(C) V = P/M
M koliina denarja v obtoku, denarni agregat
V hitrost kroenja denarja
P (nominalni) produkt oz. vrednost dobrin, ki jih je treba v nekem gospodarstvu
zamenjati med letom
C cene
V vsaki menjavi, v vsaki vsoti menjav, v vsakem obdobju, s tem pa v vsakem
gospodarstvu, je zmnoek koliine in hitrosti obtoka denarja enak produktu
(njegovi nominalni vrednosti), ki se spreminja.
Glede na to, ali se P interpretira kot vseobseni ali isti proizvod loimo dve vrsti hitrosti
kroenja:
Transakcijsko (obtono) VT = PVC / M gledamo vse vrste transkacij denarja,

gledamo tudi preneseni produkt.
Dohodkovno kroenje denarja Vdoh = PC / M gledamo samo transakcije pri
prenosu dohodka
Ponavadi je razmerje 1:2, zavisi pa do vertikalne in horizontalne razlenjenosti
gospodarstva.
Prodaja poveanega produkta, ki zahteva ustrezno poveanje porabe, je mogoa le, e se
ustrezno povea tudi MV. To je mogoe s poveanjem koliine obtoka M /ali poveanjem
hitrosti obtoka (V) denarja.
N.S.
Stran 68
Pogoj prodaje poveanega produkta v:
Prvem primeru je: (M+M)V=P+P MV=P

Drugem primeru je: M(V+V)=P+P MV=P
e se koliin in/ali hitrost ne poveata ali se ne poveata dovolj, rast

uporabe zaostaja za rastjo produkta, zaradi esar se le-ta ne more prodati.
Del poveanega produkta, ki se ne more prodati je enak:
T/P=MV/=MV/P (vsi deli bi morali imet vrednost 1, da bi se produkt v celoti
prodal).
Prepodstavimo, da se koliina obtoka denarja poveuje vzporedno z rastjo produkta. To je
z emisijskimi mehanizmi tudi mono (podjetniki, najemajo kredite in jih izplaujejo
faktorjem, za njihove proizvodne storitve.
e torej predpostavimo, da je hitrost obtoka dana (konstantna), je zaostajanje porabe
za produktom nemogoe.
e rast uporabe zaostaja za rastjo proizvoda se povea as, v katerem dohodki
povpreno leijo v blagajnah, to pa je enako zmanjanju hitrosti obtoka denarja.
Razlika med vejo rastjo dohodka in manjo rastjo uporabe naredi prihranke, ti
pa so del dohodka, ki ostanejo v blagajnah.
Varevanje, podalevanje povprenega asa leanja denarja v blagajnah, upoasnitev
dohodka denarja so ekvivalentni pojmi, nasproti uporabi dohodka. e pospeimo uporabo
in s tem upoasnimo varevanje, prav tako s tem zmanjamo povpreni as leanja v
blagajnah in pospeimo njegov obtok. Iz tega torej vidimo, da se problema realizacije
proizvoda lahko lotevamo na razline bolj ali manj ekvivaletne naine. Eden od teh je
uporaba oziroma varevanje dohodka, drugi nain je sprememba asa leanja denarja v
blagajnah oziroma sprememba hitrosti obtoka denarja.
N.S.
Stran 69

1. Natejte lastnika upravienja lastnine v pravnem smislu.
Lastnina v pravnem smislu je to institut pravnega reda, ki daje lastniku doloene

e je zasebna, daje pravico do razpolaganja s stvarmi (in pridobivanje storitev) fizinim

ali pravnim osebam. To pravico imenujemo lastninska pravica. e je drubena ali
dravna, je njen namen onemogoiti zasebno razpolaganje s stvarmi. Razen lastninske
pravice omogoajo pridobivanje proizvodov stvari tudi druge pravice. Sem sodijo
zasebnopravne pravice, kot so osebne, stvarne in obligacijske pravice, pa tudi
javnopravne pravice. Med lastninsko pravico in drugimi pravicami je razlika ta, da je
lastninska pravica najmoneja, temeljna pravica, ki daje najve pooblastil
oziroma upravienj v zvezi z razpolaganjem s stvarjo, druge pa so omejene le
na del storitev (npr. slunost poti). Ta upravienja so nekje zapisana, predpisana (npr.
lastnika avta v prometnem dovoljenju), verificirana. Vendar pa je v resnici pravni poloaj
lastnikov zelo razlien (saj je lahko lastninska pravica omejena z drugimi pravicami).
2. Osnovni indikatorji uinkovitosti v gospodarstvu:

A) Imena in formule.
B) Kdaj bi bili enake vrednosti?
A) Lahko oblikujemo glaven kazalce, ki merijo uinkovitost gospodarjenja:
Produktivnost P/F ustvarjeni produkt primerjamo s celotnim kapitalom, ki je

vloen
Produktivnost je npr. koliko penice smo naredili na 10ha zemlje
Ekonominost P/T ustvarjeni produkt primerjeamo s stroki, ki so pri tem to

nastali (npr. koliko km naredi taksi na liter goriva). Ekonominosti procesov ni
mogoe medsebojno primerjati. Njena poraba je omejena na enake procese. Poleg
tega je proizvod (isti, bruto) inverzen strokom. Natanko za toliko, kot se
poveajo stroki, se zmanja proizvod (ekonominost upoteva isto spremembo
dvakrat).
Rentabilnost D/F; D Dohodek = Cene Produkt gledamo ceno za produkt in

s tem na dohodke, ki nastanejo z njihovo prodajo v primerjavi z uporabljenimi
produkcijskimi faktorji, rentabilnost je oitno odvisna od same produktivnosti in
gibanja cen na trgu proizvodov (namig: podobno je kot pri produktih samo, da
produkt gledamo kot ceno) (npr. dohodek na stroj)
N.S.
Stran 70
Npr. masserati za taxi je produktiven, saj naredi veliko kilometrov na asovno enoto, ni
ekonomien zaradi bencina, registracije, amortizacije, rentabilnost pa je vpraljiva.
Tipien problem je, da je P / delo, kapital, zemlja, izumiteljstvo, podjetnitvo ter tako vsi
prispevajo k produktu. agregatna produktivnost. Upotevamo pa ponavadi samo enega
zato to lahko zamegli predstave o uinkovitosti. Npr. e celoten rezultat pritejemo samo
enemu faktorju. e upotevamo prispevek vseh faktorjev, bi bil rezultat verjetno vedno
ena. Ob trnem neravnoteju (neenakost cene faktorja z vrednostjo njegovega mejnega
produkta) pa razumljivo vrednosti storitev faktorjev (vrednosti porabljenih faktorjev) niso
enake vrednostim njihovih proizvodv. Medsebojno se razlikujejo zaradi razlik v cenah
faktorjev in proizvodov, ki se oblikujejo na razlinih trgih. Tako je bistvo merjenja
uinkovitosti faktorjev v neuravnoteenem stanju pravzprav primerjava medsebojno
neusklajenih cen faktorjev in proizvodov. Za posamezni gospodarski subjekt je to lahko
zanjimivo, saj en gopospodarski subjekt lahko pridobi le na raun drugega
gospodarskega subjekta istega narodnega gospodarstva.
V nadaljevanju se bomo seznanili z najpomembnejimi naini merjenja uinkovitosti
faktorjev, ki se uporabljajo v praktinem ivljenju, eprav so tudi ti, ker tejejo proizvod
enega faktorja za proizvod vseh faktorjev, teoretino napani; zaradi parcialnosti so
pristranski, saj prepisujejo enemu faktorju ve, kot je v resnici prispeval, dejanske
prispevke drugih faktorjev pa zanemarijo.
Produktivnost dela
Produkt na zaposlenega:
Produktivnost dela definira ulomek: P/Z (produkt na enoto dela)
Z koliina faktorja delo (1 delo navadno predstavlja 1 delavec)
Proizvod v tevcu bi morali meriti in natura, v takni obliki pa lahko merimo produktivnost
dela le v procesih s homogeno, kvalitetno enako proizvodnjo (tone premoga na dan). e
pa proizvodi niso homogeni, e se razlikujejo po kakovosti, koristnosti (uporabni
vrednosti), je edini uporabni nain merjenja proizvoda njegovo izraanje v vrednosti. e
merimo in natura, upotevamo vseobseni proizvod, kadar pa v izraeni vrednosti, pa
bruto (finalni) produkt.
Produktivnost dela slui kot primer faktorja, kjer je razlikovanje med uporabljenim in
potroenim faktorjem v praksi skoraj nemogoe. eprav se zdi, da merimo produktivnost
dela v smislu porabljenega dela, se dejansko meri produktivnost dela v smislu delovnih
sposobnosti ki so na voljo, torej v smislu uporabljenega faktorja (glej na delovca kot na
stroj, ki se troi in obnavlja). Pri merjenju produktivnosti dela se praviloma uporablja
kratke asovne enote ure, minute in celo sekunde, in to predvsem zato, da bi se im
bolje ugotovilo potroeno delo v nasprotju z uporabljenim (vezanim) delom. V
medpanonih primerjavah se uporablja delovni dan ali delovno leto, v mednarodnih
primerjavah pa celo tevilo prebivalcev. Velikost potroenega dela je v prvem primeru
odvisna od izkorienosti delovnega dne, v drugem od doline delovnega dne in
delovnega tedna v tretjem pa od zaposlenosti, predvsem pa od spolne in starostne
strukture prebivalstva.
e zgoraj omenjeni P/Z - produkt na enoto dela oz. Produktivnost dela P/Z =
P/N N/Z;
N.S.
Stran 71
N napor (npr. produktov na uro = produktov na joul joul na uro)

N/Z intenzivnost dela; napor na enoto asa (velikost porabljenega dela v smislu
porabljene fizine in intelektualne energije na enoto asa); intenzivnost dela se povea
tudi s intenzivnejim delom, daljim delovnim dnem, boljim izkorianjem delovnega
dne. Ekstenziviranje dela poveuje potroeno delo podobno, kot ga poveuje
intenziviranje dela.
P/N produktivna sila dela; produkt na enoto napora (oz. produkt na enoto
potroenega dela); v enostavnih procesih, v katerih je delo praktino edini faktor
imenujemo P/N spretnost dela, danes pa je faktor sprednosti dela predvsem zmogljivost
modernih sredstev za proizvodnjo; kakno kvaliteto ima izdelek; zavzema vse druge
dejavnike (primarni faktorji proizvodnje): prispevek zemje (npr. kakovost usnja),
kapitala (npr. kvaliteta stroja), podjetnitva (npr. kako je delo organizirano),
izumiteljstvo.
P/Z = P/N N/Ze Ze/K K/Po Po/Izm Izm/Z (vse se pokraja)
Iz tega izhaja, da je produktivnost dela odvisna od vseh proizvodnjih faktorjev
in NE samo od dela.
Produktivnost kapitala
V proizvodnji sodelujejo sredstva za delo in drugi proizvodnji faktorji. Zato se uinkovitost
gospodarjenja esto meri s primerjanjem proizvoda s temi faktorji. V procesih kjer je dele
zemlje velik in celo odloujo, se njihov proizvod primerja s koliino porabljene zemlje
(rodovitnost zemlje kvantum eleza na tono rude). V industrijskih procesih uinkovitost
pogosto merimo s primerjanjem proizvoda s sredstvi za delo (kilogram prediva na
vreteno). Primerjanje med dejavnostmi, etudi jih pojmujemo zelo ozko, je nemogoe.
Poleg tega takni naini merjenja upotevajo samo posamezna in ne vseh delovnih
sredstev.
Ker je vsem sredstvom za proizvodnjo, vkljuno s predmeti dela, skupno to, da je v njih
vloen kapital, s imer je omogoena njihova pretvorba na skupni imenovalec,
uinkovitost proizvodnje merimo s primerjanjem proizvoda s kapitalom. Danes so
ogromne koliine kapitala vloene ne samo v sredstva za proizvodnjo, temve tudi v delo
(Marx: variablini kapital). Za nabavljive naravne vire je najbolja primerjava: proizvoda s
kapitalom, kar je najprimerneji nain merjenja uinkovitosti proizvodnje. S tem
dobi produktivnost kapitala (odnos med proizvodom in kapitalom) izjemo pomebno
vlogo med merili uinkovitosti.
P/Z = P/K K/Z npr. produktov na uro = produktov na stroj strojev na uro (enaba
kae povezanost med produktivnostjo kapitala in produktivnostjo dela (p/Z))
P/K produktivnost kapitala kae, koliken proizvod je sposobno proizvesti delo s
pomojo zemlje, podjetnitva, izumiteljstva (ne upoteva pa prispevka kapitala) na enoto
kapitala, s katerim razpolaga.
K/Z tehnina opremljenost dela oz. organska sestava kapitala (kae na obseg
faktorjev, ki jih v proizvodnji uporablja delo).
Tehnina raven proizvodnje je odvisna od stopnje razvitosti znanosti (izumiteljstva) in
njene tehnine uporabnosti (inovatorstva ustvarja na podlagi izumov nove procese in
proizvode, nova sredstva za proizvodnjo, ta pa poveujejo produktivnost dela z njihovim
vkljuevanjem v proizvodnjo). Velikost kapitala tako odraa obseg minulega dela
N.S.
Stran 72
izumiteljev in inovatorjev, to pomeni dela, ki ga proizvodnji ne daje delo zaposlenega v

konkretnem procesu, ampak delo, ki je prilo od zunaj. Sposobnost uinkovite uporabe
kapitala, s katerim razpolaga delo konkretnega procesa, se izraa s sposobnostjo
investiranja v nove tehnologije, lokacije, izboljave, ki poveajo donos proizvoda, na
enoto kapitala. To delo ponavadi imenujemo podjetnitvo. Z drugimi besedami,
produktivnost kapitala izraa s svojo velikostjo prispevek k proizvodnemu delu
v ojem pomenu in delu v smislu podjetnitva, medtem ko produktivnost dela pri
dani produktivnosti kapitala predvsem odraa koliino kapitala, s katerim razpolaga
proizvodnja.
Produktivnost in rentabilnost
Ugotovili smo e, da proizvodi med seboj in natura niso primerljivi, zato se jih izraa z
realnimi proizvodi. V medasovnih primerjavah se fizini proizvodi izraajo s stalnimi
cenami, v medpanonih primerjavah pa se uporabljajo normalne (konkurenne
predpostavljena je svobodna konkurenca) cene.
Najbolj razirjen nain izraanja proizvoda pa je s trnimi cenami, ki so od normalnih
konkurennih cen razlikujejo v tem, da vkljuujejo tudi razline monopolne dobike. Trne
cene dajejo vpogled v nominalne proizvode, ne v realne, namesto
produktivnosti pa kaejo rentabilnost.
(namig: samo P je spremenjen v D s tem, da je pomnoen s ceno, drugae enabe
ostanejo iste)
D=Pc
D/Z = P/Z c
D proizvod, merjen s trnimi cenami, dohodek

D/K = P/K c rentabilnost kapitala
D/Z = D/K K/Z = D/N N/Z npr. SIT na uro = SIT na stroj stroj na uro
Rentabilnost nam pove, koliko zasluimo na enoto vloenega kapitala - je merilo
uspenosti gospodarjenja. V trnem gospodarstvu za posamezne gospodarske enote ni
pomembno, koliken proizvod so ustvarile, ampak koliken dohodek so pridobile s
prodajo ustvarjenega proizvoda (ni pomembno ali se povea proizvod ali
dvignejo cene vano, da je donos veji). e se posamezni gospodarski osebki
obnaajo po kriteriju rentabilnosti prej ali slej pridejo do optimalne reive v
produktivnosti. Rentabilnost ti omogoa poveanje nalob, kar pa omogoa tehnini
napredek.
Investicijski uinek
Produktivnost dela in kapitala, kot smo ju definirali do sedaj, pomenita produktivnost dela
in kapitala, ki e delujeta v proizvodnji, torej produktivnost e delujoih procesov. Pri
izboru med variantami, kam financirati pa je veliko pomembneja produktivnost
dodatnega dela in dodatnega kapitala, tistega, o katerem se je treba e odloiti, ali in
kako ga zaposliti oz. investirati. e je produktivnost dodatnega kapitala visoka, bo
podjetnik investiral in zaposlil dodatno delo kljub nizki produktivnosti obstojeega
procesa. e pa produktivnost dodatnega dela in kapitala nizka, se ne bo odloil za
investiranje dodatnega dela oz. kapitala.
Produktivnost dodatnega kapitala ali produktivnost investicij imenujemo
N.S.
Stran 73

Investicijski uinek se uporablja tudi v smislu rentabilnosti dodatnega kapitala
(ne samo v smislu produktivnosti). Poveanje produktivnosti dela se ne dosega posredno
samo zaradi ravnanja po kriteriju produktivnosti dodatnega kapitala, temve tudi zaradi
upotevanja kriterija rentabilnosti dodatnega kapitala.
Poznamo e reciprono (obrnjena) vrednost produktivnosti kapitala, ki jo

(P/K)

povprenem. Investicijski in kapitalni uinek sta lahko dejanska ali priakovana
B) Kadar bi bili potroeni in uporabljivi faktorji enake vrednosti oz. kadar ne bi razpolagali
s potroenimi faktorji, ampak le z uporabljivimi, produkt in dohodek pa bi morala biti
enaka.
3. Dani so podatki dvojnega monopolista:

Koliina
POVPRENI IZDATKI
(cena nabave)
POVPRENI
DOHODKI (cena
prodaje)
CELOTNI IZDATKI
MEJNI IZDATKI
SKUPNI PREJEMKI
(skupni dohodki)
MEJNI DOHODKI
SKUPNI ISTI
DOHODEK
MEJNI ISTI
DOHODEK
10
14
16
17
20
24
21
18
17
10
10
10
28
18
48
20
68
20
100
32
24
42
54
68
50
24
18
12
14
-18
14
14
-50
14
-8
-6
-50
A) Optimalna koliina je : 2 , Cn=14, Cp=21

Monopolist doloi optimalno koliino na tri razline naine. Optimum je tam:
1) kjer so mejni dohodki enaki mejnim izdatkom
2) kjer je mejni dohodek (isti) enak 0 (mejniD=0)
N.S.
Stran 74
3)
kjer je skupni isti dohodek maksimalen (D=max).
Tudi cena se doloi s preseiem krivulj mejnih izdatkov in mejnih dohodkov.

B) V popolni konkurenci je ravnotena koliina 4, ceni pa sta 17.
C) Negativne posledice monopola za gospodarstvo:

- proizvodni uinek: na trgu menjana koliina se zmanja manje blagostanje
- redistribucijski prerazporeditveni uinek: monopolist si prisvoji dodatni dobiek
na raun siromaenja ponudnikov na nabavnem trgu in na raun poveanja izdatkov
povpraevalcev na prodajnem trgu
4. Vrste produkcijskih in proizvodnih funkcij (imena in formule):

POTRONE FUNKCIJE:

Doh.
0 b 1. Kar
D = C + S 1 = C/D + S/D
SLO C = 25,072 + 0,851YR

SLO C = 0,86YP . To pomeni, da iz permanetnega (trajnega) razpololjivega dohodka
Slovenci porabijo 86% in privarujejo 14%.
N.S.
Stran 75
Pravi, da v celotnem ivljenskem obdobju posameznik porabi toliko, kot ustvari. Pri tem v
prvem in zadnjem ivljenskem obdobju porabi ve kot zaslui, v srednjem obdobju
zaposlitve pa nasprotno, tako da se prihranki in zadolitve v
ivljenskem ciklusu izenaijo.
Dohodki
C = f(Y,Wealth)
Potronja
+
C = a YR + b W (YR je dohodek in W je
bogastvo/premoenje).
V tej hipotezi se plusi in minusi pokrajajo v nekem asu

imamo kumulirano bogastvo, ki ga nato porabimo (ne
Rojstvo
Smrt
upoteva dediine). SLO priblino 0,845. Za Slovenijo je
problem, ker ni podatkov o premoenju prebivalstva. To kompenziramo tako, da vzamemo
prihranke prebivalstva. Vendar je treba opozoriti, da bogastvo oz. spremembe velikosti v
potronih odloitvah Slovencev v 90. letih niso imeli vpliva. Bogastva je e premalo,
predvsem pa ga ni v delnicah, katerih spremembe vrednosti so pospeile porabo npr. v
ZDA.
PROIZVODNE FUNKCIJE:
Domarova funkcija P = K p p = P / K
p uinkovitost kapitala (proizvodnost sredstev)
Koliko bo produkta je odvisno od tega, koliko imam strojev in koliko so stroji uinkoviti,
kakna je kvalitata materiala.
Tu ni nikakrne substitucije, faktor je samo eden, proizvodnost sredstev pa
konstantna
Leontijeva funkcija (izhaja iz input, output tabel) podobna Domarovi le da je

razirjena na ve faktorjev Pj = Xij/aij aij = Xij / Pj
Cobb-Douglasova proizvodna funkcija P = a Xx Yy Zz x+y+z=1

X, Z, Y koliine faktorjev; x, y, z elastinosti proizvoda glede na ustrezne
koliine faktorjev
Ta funkcija se najpogosteje uporablja v analizi proizvodnosti faktorjev. Konstanta a
stoji v enabi za faktorje, ki niso posebej navedeni.
Funkcija predpostavlja konstantne donose (e se koliina vseh faktorjev povea
za 1%, se tudi proizvod povea za 1%). Oz. e se proizvod povea bolj (rastoi
donosi veji od 1) ali manj (padajoi donosi manji od 1) kot faktorji.
Tehnini napredek prinese rastoe donose, izrpljivi naravni viri pa prispevajo k
negativnim donosom. e enkrat poudarimo: Sprememba produktivnosti
(kakovosti) samo enega od ve proizvodnih faktorjev v proizvodnji funkciji na
enoto mere se izkae kot spremenjeni donos, uinek istoasne spremembe vseh
faktorjev na produkt pa kot spremenjeni prinos.
Iz navedenega je jasno, kako je mogoe zagotoviti konstantne donose v
proizvodnji funkciji!!? e namesto v njihovih naravnih enotah (kilogrami, metri)
velikost faktorjev izrazimo v enotah produktivnosti, je sprememba
produktivnosti faktorjev izraena kot sprememba koliine faktorjev, s imer je
zagotovljena vzporednost med koliino faktorjev in donosi . Donosi so zato
konstantni.
N.S.
Stran 76
CES proizvodnja funkcija (konstantna elastinost substitucije)

elastinost med razlinimi faktorji je konstantna (tudi pri spreminjanju
proizvodnje ostaja nespremenjena; z veanjem obsega proizvodnje je treba manj
enega proizvodnega faktorja, na primer dela, zamenjati vedno z enakim
poveanjem koliine drugega proizvodnega faktorja nerealna predpostavka, ki pa
laja analitino delo)
5. Utemeljite, kdaj razlike v plaah pomenijo izkorianje delavca po

delavcu, kdaj ne (grafi).
Tako kot delimo skupni proizvod na potrebni in preseni, lahko delimo potrebni proizvod
med delavce razlinih sposobnosti in presenega proizvoda med lastnike drugih
proizvodnih faktorjev.
Plae
s2
Plae
s3
d
s3
W2
W3
W1
W1
W3
W2
Teje delo sodelovanje z delom K
s2
Laje delo sodelovanje s kapitalomK
1 Imamo prosto konkurenco, smo ravnoduni, izkorianja ni, edini kriterij je viina
plae. Prihaja do arbitriranja dokler se plae ne izenaijo.
2 Imamo prosto konkurenco, ravnodunosti ni; Izkorianja ni ker lahko vsak pone kar
hoe v igri je subjektivni faktor (delo na cesti je izgleda bolj hudo kot v pisarni) na
enoto tee dela dobijo enako plao to so normalni dohodki. Za enako delo delavci
dobivajo enako nagrado. Vsak delavec ima monost opravljati katerokoli delo; delavci
drug drugega ne izkoriajo. Vse je odvisno od percepcije strokov dela (napor,
ugled, okolje, odgovornost, izobrazba). Nekatere determinante za subjektivnost so npr.
spol, rasa, navade, osebne karakteristike. Posamezniki elijo svoje subjektivne lastnosti
prikazati kot objektivno danost. Dela, ki jih delavci opravljajo raje imajo nijo plao in
obratno. e se njihova ponudba zmanja v primerjavi s tisto ob ravnodunosti do
opravljanja katerega koli dela, gre za teja dela. Poveanje ponudbe je dokaz lajega dela.
Zakaj nekateri delavci raje opravljajo laja manj plaana dela: tu oitno nastopi
subjektivni element in sicer volja za delo, ki je tudi lahko delovna sposobnost.
N.S.
Stran 77
3 Ni proste konkurence, ni ravnodunosti. Vsi, ki nimajo sposobnosti,zato tisti brez

sposobnosti delajo teja dela. Gre za dejansko stanje monopolizacije sposobnosti.
Razlike lahko izhajajo iz dveh virov prirojene (razlike v fizini vzdrljivosti, moi,
intelektualnih sposbnosti) in pridobljene sposobnost (izobraevanje). Monopoliziranost je
lahko tudi naravna in zasebnolastnika (cehi, licence). Monopolizacija delovnih
sposobnosti bistveno spreminja ponudbo delavcev za opravljanje razlinih del. Tea
preneha biti glavni faktor ponudbe. Odloilna je monopoliziranost delovnih sposobnosti.
Velika je ponudba tekih del, zmanjana ponudba lahkih del. Zato so dohodki za
teka dela zmanjani pod dohodke za lahka dela. V taknem gospodarstvu obstaja
izkorianje med delavci. Iz danega drubenega produkta nekateri delavci dobivajo
vije dohodke na raun drugih. Pri nemonopoliziranih sposobnostih, so niji dohodki
posledica dejstva, da noejo opravljati tejih del, pri monopoliziranih dohodkih, pa ne
morejo opravljati del, ki prinaajo vije dohodke. Dohodke, ki jih oblikuje monopolna
ponudba delovnih sposobnosti, imenujemo monopolni dohodki (pri enih delih so veji,
pri drugih manji od normalnih). Razlika med normalnimi in monopolnimi dohodki
je delovna renta, ki je lahko pozitivna ali negativna. Skupna (drubena) pozitivna
renta je natanno enaka skupni negativni delovni renti.
6. Obrestna mera:
A) Razlogi za in proti njeni pozitivnosti.
B) Kje in kako vse deluje kot instrument ekonomske in monetarne
politike (formule)?
Obrestna mera
d0 d1
s0
s1
V prosti konkurenci, bi bila cena kapitala 0, e bi bil prosta

dobrina. Obrestna mera je pozitivna v vseh gospodarstvih ,
vija je v manjrazvitih gospodarstvih. Je cena za uporabo
faktorja kapitala. i Intrest rate.
Marx: edini faktor, ki ga je potrebno plaati je delo, saj kapitalisti
sedijo doma in za to ne bi smeli dobiti plaila.
I0
i1
Koiina K
Pred tem je bil fevdalizem, ki je rpal iz zemljike rente. Danes

pa brez kapitala ni ni, zato morajo obstajati obresti.
Dinamina metoda
Sedanja vrednost
100
90
80
ez 1 leto
100
90
ez 2 leti
100
Se zmanjuje e naprej
Pozitivno obrestno mero doloa medasovna

preferenca posameznika. Poleg tega bodoa potronja ni ve zanesljiva, medtem ko
tekoa je. Ista koliina dobrin, s katerimi razpolaga potronik danes, je vredna
ve kot v prihodnosti. Obresti kompenzirajo razliko. Na obresti lahko gledamo tudi
kot na plailo za oportunitetni stroek - nezmonosti uporabe dohodka za drugi
namen, e se odloimo za varevanje. Obresti naj bi bile upraviene, saj so nagrada
za bodoe negotove donose, v zameno za tekoi gotovi donos.
N.S.
Stran 78
Obrestna mera je torej nadomestilo za odlog potronje v prihodnost in tveganje

pri tem!!
Obrestno mero doloa medasovna preferenca, ki se izraa s diskontnim
faktorjem(razlog: ljudje imamo raji nekaj takoj kot isto ez nekaj asa). Diskontni
faktor je viji im bolj nestrpen je posameznik. Viji diskontni faktor oziroma vija
medasovna preferenca pomenita, da je treba ponuditi vejo obrestno mero, da
bo nekdo pripravljen odloiti tekoo potronjo v korist bodoe potronje
(ponavadi je faktor diskonta 5%). To je eden od razlogov za obresti.
Medasovno prevferenco torej pogojuje stopnja negotovosti - tveganja (gotovost
danes, negotovost v prihodnje), kar je povezano z nagnjenostjo k tveganju
posameznika: Obrestna mera bo vija pri tistih, ki nasprotujejo tveganju (risk averse),
kot pri tistih ki radi tvegajo (risk lovers). Vmes bo nevtralen posameznik (risk neutral).
D0 (1+i) = D1 (D0 koliina dobrin s katerimi razpolaga potronik, danes; i je obrestna
mera, D1 koliina dobrin, ki jih dobi ez eno leto.
Obrestna mera je mejna stopnja produktivnosti kapitala, ki jo mora zagotoviti
vsak kapital, da bi z njim razpolagala proizvodnja. Preseek produktivnosti
kapitala nad to stopnjo spet dobi podjetnik.
Kot ceno uporabe kapitala doloata obrestno mero ponudba kapitala in povpraevanje
po njem. To je trg kapitala. V najveji meri se s kapitalom trguje s pomojo nakupa in
prodaje dolgoronih vrednostnih papirjev obveznic oziroma delnic. Vrednosti
papir prodaja tisti, ki potrebuje kapital, kupuje pa ga tisti, ki kapital posoja.
B) Obrestna mera se kot instrument ekonomske politike pojavi prvo med kvalitativnimi
ukrepi monetarne politike, kjer je njena viina postavljena kot pogoj pri kreditiranju. Vija
kot je, manji bo obseg kreditov, in tako bo tudi manj denarja v obtoku. Pojavlja se tudi
kot kvantitativni ukrep monetarne politike: Manipuliranje z obrestno mero (diskontno
stopnjo centralne banke) pomeni spreminjanje viine obrestne mere, to je pogojev
ponudbe kreditov s strani bannega sistema. Centralna banka doloi viino obrestne
mere, na podlagi rediskontira menice poslovnim bankam, rediskontno stopnjo.
Poveanje rediskontne stopnje zmanja obseg potencialnih kreditov centralne banke
poslovnim bankam in obratno. Z rediskontiranjem poslovne banke poveujejo svoje
rezerve, s imer je omogoeno, da tudi same poveujejo obseg kreditov gospodarstvu. e
se rediskontna stopnja povea je poveanje rezerv manje ali celo negativno, takno pa je
tudi ustvarjanje novega denarja. Rediskontna stopnja je manja od diskontne stopnje,
razliko pa zasluijo poslovne banke kot spodbudo za sprejemanje vrednostnih papirjev
gospodarstva. Odvisnost rediskontne in diskontne stopnje je navadno opredeljena z
zakonom. Iz tega sledi da je vpliv spremembe rediskontne stopnje dvojen: najprej
deluje prek spremembe rezerv gotovine v poslovnih bankah (manji/veji
potencialni krediti), poleg tega pa tudi prek sprememb diskontnih stopenj
poslovnih bank. Pogosto se dogodi, da sprememba obrestne mere ne prinese
priakovanega obsega kreditov in denarja. Obstajajo primeri, ko se obrestna mera zvia,
povpraevana koliina kreditov pa se celo povea (to nastane, e se hkrati povea
povpraevanje po kreditih, e bi obrestna mera ostala enaka, bi se koliina kreditov e
vija). Resneje uinke ima ele veliko poveanje obrestne mere, ker pa centrlane banke
ne marajo velikih sprememb v obrestni meri, manipulacijo z obrestno mero praviloma
podtaknejo drugim ukrepom, celo doloilom selektivne narave. Veliko uspeneja sta
naslednja pristopa.
Z obrestno mero se navadno vpliva na kratkoroni, menino in kontokorentni kredit,
posredno prek vpliva diskontne stopnje na dolgorono kreditno stopnjo in tako na
dolgoroni kredit.
N.S.
Stran 79
7. Definirajte kvantitativno teorijo denarja in Sayev zakon: na kateri enaki

kritini predpostavki slonita oba?
avtomatino vedno P=D(=T). Ponudba sama sebi ustvarja ustrezno
povpraevanje. Proizvodnja v svoji aktivnosti poveuje tudi dohodke proizvajalcev, ki so
namenjeni v nakup ustvarjenih produktov. Tako istoasno prideta na trg ponudbe
produktov in povpraevanja v obliki dohodkov, ki so jih produkti omogoili. Neenakosti ne
more biti. Ideja tega zakona je vedno alternativa idejam proti neenakosti. Say pravi, da so
nezaposleni delavci oitno zato, ker niso pripravljeni delati za dohodek, ki je enak
mejnemu vrednostnemu produktu (Ci=P*Cp). Kritika tega zakona pa je v tem, da ni
nujno, da se vse takoj kupi. Zanemarja, da ljudje hranijo in lahko kupijo stvari kasneje.
Denar je nevtralen. Ne upoteva, da se del dohodka prelije v prihranke. V tem
primeru je T<P. Zaloge se poveajo (produkt, prihranki). Vse to pa pelje v neenakost.
Druga stvar pa je neustrezna struktura proizvodnje.
Kvantitativna teorija denarja pa pravi, da se zveza med obtokom denarja in
nivojem cen ugotavlja tudi empirino, posebej ko se mono povea koliina denarja v
obtoku, medtem ko produkt in hitrost kroenja ostaneta konstantna. To se dogaja
predvsem v obdobjih velikih inflacij. S pomojo te zveze se lahko razloijo tudi razlini
nivoji cen v razlinih deelah. Vendar pa ta teorija ni popolna, saj oitno zanemarja
likvidnostno povpraevanje po denarju.
Obe teoriji, kvantitativna teorija denarja in Sayev zakon, temeljita na predpostavki, ki
ne predvideva zalog oziroma bolje reeno zanika obstoj likvidnostne funkcije
denarja, saj ne predivideva prihrankov in hranjenja denarja pri sebi zaradi likvidnosti.
8. e je potencialni produkt dvakrat ravnoteni produkt, funkcija

avtonomnega troenja pa Tr = 200 + 0,5 P.
A) Koliko in kako je potrebno spremeniti troenje, da bi ravnoteni
produkt dosegel potencialnega?
B) Kako bi s poveanjem davkov dosegli enako kot pod A) pri
proporcionalnem in kako pri progresivnem obdavenju, e je
nagnjenost bogatih k porabi polovica povprene?
C) Zakaj deluje uravnoteeni proraun prociklino in kdaj ne bi?
A)
deltaT=(1-alfa)xdeltaP=0.5x400=200
B) prop.- deltaP=deltaDa=400
C)?
N.S.
Stran 80

1. A) Vrste upravienj lastnine v pravnem smislu
B) Navedite vse razlike med lastnino v pravnem in ekonomskem smislu
C) Kaj pove kreditna struktura gospodarstva?
A) Lastnina v pravnem smislu je institut pravnega reda, ki daje lastniku doloene

B) Razlike med lastnino v ekonomskem in pravnem smislu so 4, in sicer:

1) Glede objekta e stvar ni dobrina, ne more biti predmet lastnine v ekonomskem
smislu, ker je nihe ne rabi, koristi. Lahko pa je vedno lastnina v pravnem smislu.
N.S.
Stran 81
2) Glede subjekta pravni lastnik je lahko isti kot ekonomski, ni pa to nujno (npr.
lahko vozi oetov avto)
3) Glede temelja temelj lastnine v pravnem smislu so lastninska upravienja,
veinoma zapisana. Temelj lastnine v ekonomskem smislu je lahko stvarnopravni,
obligacijska pravica, slunostna pravica (posojilna pogodba), dejansko stanje (tat).
4) Pravni lastnik je lahko pravna ali fizina oseba, ekonomski lastnik pa je lahko le
fizina oseba.
C) V resninem gospodarstvu je vse polno terjatev in obveznosti, ne le med proizvodnimi
in porabnikimi enotami, ampak prav tako med samimi porabnikimi in samimi
proizvodnimi enotami. Vso to strukturo terjatev in obveznosti imenujemo kreditno
strukturo gospodarstva. Kreditna struktura gospodarstva kae lastninsko strukturo
drube, ta pa strukturo pridobivanja proizvoda (koristi). Brez nje lahko iz samih aktivnih
strani bilannih raunov, sicer razberemo, kje je stvarno premoenje gospodarstva, v
katerih gospodarskih enotah, ne vemo pa, kdo so njegovi lastniki.
2. V domaih cenah je izvoz 20, uvoz 40, indeks cen izvoza je 200, izvoznouvozna bilanca po svetovnih cenah pa znaa 20. Izraunajte:
A) indeks cen uvoza
B) bilanci po svetovnih in domaih cenah ter korist od menjave
C) kdaj bi bili ravnoduni do menjave s kvantitativnega vidika?
A)
Udc=40, Edc=20, Ie=200, Etc-Utc=20
Etc=EdcxIe=20x2(200/100)=40Utc=40-20=20Utc=UdcxIuIu=0.5x100=50
B)
Bilanca po svetovnih cenah je 20. Bilanca po domaih cenah je Edc-Udc=-20.

Korist od menjave je (Etc-Utc)-(Edc-Udc)=20-(-20)=40.
C)?Ko je korist od menjave = 0???
3. Definirajte popolno konkurenco in njene elemente (tudi graf)

Pojavlja se vpraanje, kaj odloa o prodani koliini pri ponudnikih in kaj o nabavljeni
koliini pri povpraevalcih na istokonkurennem trgu (cena je dana). O nabavljeni koliini
pri povpraevalcih odloa njegova lestvica povpraevanja, ta pa je, kot vemo identina z
njegovo lestvico mejne koristnosti. Podobno odloa o prodani koliini pri prodajalcu na
istokonkurennem trgu njegova lestvica ponudbe, ta pa je identina z njegovo lestvico
mejnih strokov, objektivnih ali subjektivnih (v nadaljevanju).
Cena je dana, proizvajalci pa vseeno na trg ponujajo razline koliine (razlina ponudba),
razlog za razlino ponudbo so razline koliine in kakovosti proizvodnjih faktorjev, s
katerimi razpolagajo, kar pomeni razline stroke proizvodnje (objektivni stroki
proizvodnjih enot, subjektivni stroki ponudnikov delovne sile (delovni napor, neuglednost
dela). Predpostavljamo, da noben proizvajalec ne dela z izgubo, cene ne pokrivajo samo
vseh strokov, ampak tudi pridobivajo dodatne prihodke (pri tistem z najmanj in
N.S.
Stran 82
najslabimi faktorji bodo najmanji). Iz povedanega je razvidno, da ista konkurenca

nikakor ne pomeni enakih dohodkov proizvajalcev. Kdor ima bole in ve faktorjev,
dobiva veji dohodek.
Preidimo na ideal proste ali svobodne konkurence. Prosta ali svobodna
konkurenca na trgu produkcijskih faktorjev je, ko imajo vsi dejanski in
potencialni ponudniki in povpraevalci produkcijskih faktorjev na razpolago
enake koliine enako kvalitetnih produkcijskih faktorjev. Povpraevalci pa tudi
denarna sredstva (realne dohodke), da si jih lahko nabavijo (ker jih nimajo povpraujejo
po razlinih koliinah (cena je dana) in s tem so tudi lestvice/krivulje drugane). Tedaj se
zgodi ne samo, da se oblikuje enotna cena, pade tudi cena na najnijo mono raven, ki
znaa pokritje vseh strokov. Konna cena, ki je rezultat iste plus proste konkurence se
imenuje normalna cena (pokrije vse normalne stroke proizvodnje (5.del), ne prinaa
dodatnih (monopolnih) dohodkov) in je konni odraz perfektnega trga. Konkurenca, ki
da normalno ceno je popolna konkurenca (ista+prosta). To je stanje, v katerem
obstaja ista konkurenca na prodajnem trgu in v katerem imajo vsi ponudniki,
dejanski in potencialni, prost dostop do vseh faktorjev proizvodnje (v dejanskem
gospodarstvu je ni!!!).
Gledanje na odnos med isto in svobodno konkurenco: po prvem gledanju lahko tejemo
za isto konkurenco, konkurenco na trgu (prodajnem), za prosto konkurenco pa
konkurenco v proizvodnji (razpolaganje s faktorji proizvodnje). Po drugem gledanju pa
prosta ali svobodna konkurenca, ni ni drugega, kot ista konkurenca na
nabavnem trgu proizvodnjih faktorjev (pazi: za drugi nain je potrebna e enakost
sredstev kapitala s katerim se proizvodnji faktorji nabavljajo).
4. Izbor optimalne tehnike proizvodne enote (grafi):

A) ob dani prodajni ceni produkta
B) ob dani koliini proizvodnje
C) kako doloimo optimalno proizvodno obdobje nedeljivih proizvodnih
faktorjev, ki propadajo?
evljar obrt (majhna delitev dela) tovarna (popolna delitev dela). Vsi trije se
razlikujejo po tehnoloki ravni in to pomeni tudi, da se razlikujejo po strokih. Tu se spet
pojavi problem nedeljivosti faktorjev (ne moremo vseskozi kupovati celih novih strojev).
Za majhne koliine je najbolje, da proizvajamo doma, za srednjo koliino se nam tovarna
N.S.
Stran 83
e ne splaa, za velike koliine pa se najbolj splaa izgradnja tovarne. Sledi, veja kot je
koliina proizvodnje, boljo tehniko lahko uporabim. e ima najboljo tehniko, mora
proizvajtai v velikih koliinah. Konkurenca pa te sili v im boljo tehniko, saj s tem
zmanjujej stroke in s tem ceno. e pa gre na novo tehniko, proizvaja v koliinah, ki
jih domai trg ne absorbira. Zaradi tega mora izvaati. Razultat za potronika pa je nija
cena. Prehod iz ene v drugo tehniko ne potee v trenutku. Tehnini napredek na nek nain
poveuje fiksne stroke in s tem poudarja nedeljivost faktorjev.
Dodano: dokler faktorji niso optimalno izkorieni, so njihovi stroki na enoto proizvoda
visoki, tem viji, im manje so koliine proizvodov. S poveanjem koliine se stroki na
enoto proizvoda zmanjujejo, doseejo svoj minimum in se potem znova poveujejo. Ob
viji tehnike so potrebne vije koliine proizvodnje, da bi bili izkorieni najmanji moni
stroki proizvodnje. (zakaj ne tovarna na zaetku: ni izkorienosti faktorjev)
Stroki, Cena
MS1
Dobiek
S1
MS2
S2
s
MS3
S3
C1
Tovarna lahko spusti ceno do sem
Stroki
Omejena
konkurenca Obrt
evljar
s
Tovarna
S1
Koliina
Kaj je najbolja
izbira, nam pove
Cprod1
poloaj na trgu. Ne
MS3
proizvajamo do
preseia
Cprod2
ponudbe in
povpraevanja,
proizvajamo do
Cnab1
preseia
mejnih strokov z
Cnab2
mejnimi dohodki
in si ustvari
d
d'
Koliina dobiek (modro
rafirano). e pa
obstaja konkurenca med ponudniki potem ta konkurenca znia ceno in povea koliino.
Ceno pa znia na tisto, ki e pokrije vse stroke. e se zgodi, da je povpraevanje po
nekih produktih nagnjeno (ni prostokonkurennega poloaja; potroniki odvisni od
ponudnika). Iz te nagnjene krivulje lahko rpam e dodatne dobike (oranno rafirano)
(ve plaamo za neko obleko, ki je blagovna znamka). Problem nastopi, da se skozi as
MS1
N.S.
MS2
Stran 84
S2
spreminja tako krivulja povpraevanja (okusi), spreminja se tehnologija (krivulja strokov).

Lahko npr. kupimo novo tehniko, vendar nam sprememba okusov unii narte. Katera
tehnika prevlada je odvisno od povpraevanja.
Propad produkcijskih faktorjev in tehnini napredek:
Problemi v zvezi z izborom tehnike so posledica nedeljivosti v proizvodnji. e bi bili
faktorji popolnoma deljivi, bi svoje sodelovanje v proizvodnji povsem prilagodili koliini
proizvodov (proizvode bi bilo mogoe vedno proizvajati s pomojo najbolje obstojee
tehnike in z najmanjimi stroki, ki jih omogoa.) Nedeljivost faktorjev onemogoa
proizvodnjo z najboljo tehniko e iz 2 razlogov: propadanja (obrabe) faktorjev in
tehninega napredka v proizvodnji faktorjev (od tu naprej predpostavimo, da nam
povpraevanja omogoa uporabiti najboljo tehniko).
Proizvod na enoto asa raste zaradi tehninega napredka. Zaradi obrabe
(propadanja nedeljivih faktorjev) se koliina proizvodnje (proizvod na enoto faktorja)
zmanjuje, zato ga zamenjamo z novim (vsako obdobje, ki ga predstavljajo rte na abcisi
asa), zgodba se ponovi. Brez tehninega napredka, bi bili potencialna proizvodnja
vseskozi enaka, vendar pa tehnini napredek povzroa, da je dejanski proizvod
manji od monega (potentencialnega) proizvoda, ki ga omogoa nova tehnika.
Obraba je sestavljena torej iz fizine obrabe (proizvod edalje manji zaradi propadanja)
in moralne obrabe (tehnika; proizvod je manji kot bi bil proizvod, ki bi ga omogoala
nova tehnika). Pri nabavi proizvajalnih sredstev se elimo obnaati tako, da je izguba
potencialnega proizvoda im manja. Iz vidika fizine obrabe lahko podaljamo asovni
interval (--), vendar pa zaradi tehninega napredka izgubimo preve proizvoda. Tako je z
vidika amortizacije primerno dalje, z vidika tehnike pa kraje obdobje. Potrebno
je najti ravnoteje (povrine izgubljenega potencialnega proizvoda morajo biti im
manje). Optimalno proizvodnjo obdobje je tisto, ki omogoa najveji neto proizvod na
dolga obdobja.
Proizvod na enoto asa

MO + FO = izgubljeni potencialni proizvod
Brez
TN
Moralna obraba
Fizina obraba
5.
N.S.
as
A) Kaj pomeni vsebinsko kapitalizacija monopolnih

dohodkov lastnika podjetja?
B) Matematina izpeljava kapitalizacije.
Stran 85
C) Kakno je razmerje med ceno produkcijskega faktorja in

ceno njegove uporabe?
A) Postopek diskontiranja bodoih vrednosti dohodka v sedanjost, torej ugotavljanja
sedanje vrednosti toka dohodka, ki ga bo dajalo neko proizvodno sredstvo v prihodnosti,
in s tem same vrednosti tega sredstva imenujemo kapitalizacija. Govorimo o
kapitalizaciji bodoih donosov. V resnici se ugotavlja kapital, ki bi pri dohodku nekega
sredstva kupcu tega sredstva dajal obresti po trni obrestni meri.
Kapitalizacija monopolnih dohodkov lastnika podjetja pomeni, da si lastnik podjetja
izrauna sedanjo vrednost vseh bodoih profitov, ki bi jih dosegel s podjetjem in na
podlagi tega doloi prodajno ceno svojega podjetja.
D0 = Dn / (1+i)n
obrestna mera
K = D/i
=> D0 = sedanja vrednost dobika, Dn = dobiek v letu n,
i=
=> D = donos
Fiktivni kapital je donos deljeno z obrestno mero.

KF = D/i.
Raunanje bodoih donosov na dananjo vrednost se imenuje diskontiranje, postopek pa
kapitalizacija.
Diskontiranje bodoih vrednosti v sedanjost (npr. bodoa vrednost firme)
(vsota teh bodoih vrednosti). K = W = D + D/(1+i) + D/(1+i) 2 ++ D/(1+i)
K = D/I (bodoe donose izraunamo tako, da dobiek enega leta delimo z obrestno mero
vrednost pa je potem ta znesek plus kolikor je vloenega)
C) Pri ceni faktorja moramo razlikovati dvoje:
uporabe).
N.S.
Stran 86

6. S katerimi ukrepi bi zmanali obe vrsti povpraevanja po denarju? Kdaj
ne bi uinkovali?
Predvsem bi obe vrsti povpraevanja po denarju zmanjali, e bi zmanjali maso denarja
v obtoku, hkrati pa bi obrestna mera ostala nespremenjena.
Maso denarja v obtoku bi lahko zmanjali tudi tako, da bi pospeili kroenje denarja, kar
pa je de facto teko dosei tudi najboljemu ekonomskemu ekspertu.
Skupno povpraevanje po denarju je sestavljeno iz transakcijskega in likvidnostnega
povpraevanja po denarju. Abscisi na grafu merita koliino denarja, ordinati pa njegovo
vrednost: leva ordinata meri transakcijsko vrednost denarja, njegovo kupno mo 1/c,
medtem ko desna meri vrednost denarja kot sredstva likvidnosti.
Transakcijski denar slui menjavi dobrin.
N.S.
Stran 87
e predpostavimo, da so cene konstantne, je potrebna koliina

denarja (povpraevanje po njem za transakcijske namene)
opredeljena z enabo:
M*=(P*c)/v
(M*=potrebni obtok denarja=premosorazmeren
velikosti produkta in ravni cene, obratnosorazmeren hitrosti
kroenja denarja).
im veja je notranja vrednost denarja, tem manja je koliina
denarja, ki je potrebna gospodarstvu, tako je c (=1/ z) izpuen
iz enabe, ker je substituiran z n:
M*=P/(V* n).
V procesu gospodarske rasti se poveuje P, zato se mora tudi
M*, e se notranja vrednost denarja ne spreminja. Potrebna rast koliine denarja:
M*+M=(P+P)/(V* z).
Likvidnostni denar pa je denar, ki ga imajo gospodarske
enote pri sebi v obliki gotovine, da lahko takoj pokrije
tekoe obveznosti.
Pri danem povpraevanju po likvidnostnem denarju je
njegova koliina negativna funkcija obrestne mere. Po
Marshallu je potrebna koliina denarja M*: M*=k*D; D=P*c.
Dele dohodka, ki ga elijo gospodarske enote imeti v
likvidni obliki k je enak reciproni vrednosti hitrosti
denarnega obtoka k=1/V. Poveanje elje po likvidnosti
pomeni poveanje odstotka faktorja k.
7. Pri nominalnem produktu 800 je inflacija 25%, mejna nagnjenost k

troenju 0,6.
A) Koliko in kako bi morali spremeniti avtonomno troenje za odpravo
inflacije?
B) S kakno spremembo proporcionalnih davkov bi ob izravnanem
proraunu odpravili inflacijo?
C) Kakna je koliina denarja v obtoku, e znaa hitrost kroenja 4?
A) Pr=800..inf=(Pr-Pp)/Pp=0.(800-Pp)/Pp=0.25Pp=640.P=Pp-Pr=-160
T=(1-alfa)xP=(1-0.6)x(-160)=-64..Troenje je treba zmanjati za 64.
B) Da=P=-160
N.S.
Stran 88
C) MV=P(C)..M=P/V=800/4=200
8. Gospodarstvo je v stagflaciji in ima uvozno-izvozni primankljaj. S katerimi

konkretnimi ukrepi teajne, fiskalne, monetarne, investicijske politike in
kako bi hkrati odpravili vse tri slabosti?
e je gopodarstvo v stagflaciji, pomeni, da ni nobene rasti.
Teajna politika odpravi izvozno-uvozni primankljaj tako, da znia teaj domae valute
na ta nain za enoto tuje valute dobimo ve enot domae valute in tako poveamo izvoz.
Fiskalni ukrep bi bil, da poveamo investicije drave oz. uvedemo politiko javnih del oz. da
zmanjamo davke in tako poveamo troenje s tem, ko poveamo troenje, je ve
denarja v obtoku in njegova kupna mo pade (tako dobimo inflacijo).
Monetarni ukrep je najenostavneji po domae reeno natiskamo ve denarja tako
denarju pade vrednost in za enoto npr. dolarja dobimo ve evrov.

1. Kdaj je konni (finalni) finalni produkt veji od dokonanega produkta?
Kateremu od dveh je enak kosmati produkt in kaj ga z njim razlikuje?
e se zaloge na koncu obdobja poveajo (torej je njihova sprememba pozitivna) to
pomeni, da je nedokonani proizvod pozitiven. V tem primeru je finalni proizvod vsota
dokonanega in pozitivnega nedokonanega, kar pomeni, da je celotni finalni produkt
veji od dokonanega.
Kosmati produkt je enak (po velikosti) finalnemu. Od njega ga razlikuje, da pri kosmatem
gledamo vrednostno strukturo, pri finalnem pa naturalno, kosmati produkt bo ponovno
uporabljen na isti stopnji proizvodnje, finalni pa ne.
2. e je produktivnost kapitala pred investiranjem 0.4, po investiranju pa

0.5:
A) Koliken je uinek investicij, ki poveajo produkt za 50%?
B) Koliko znaajo mejni in povprena kapitalna kolinika pred in po
investiranju?
C) Prispevek katerih faktorjev v resnici izraa produktivnost kapitala?
A) P1/K1=0.4 P2/K2=0.5 ..P/I=P/K

P/K=P2-P1/K2-K1=0.5P1/(2P2-2.5P1)=0.5P1/(3P1-2.5P1)=1
B) K/P=1.. K1/P1=2.5. K2/P2=2
N.S.
Stran 89
C)Prispevek vseh ostalih faktorjev, razen kapitala.
3.
A) Vrste diferenciacije cen in vrste diferenciacije proizvodov?

B) Kaj opredeljuje velikost realiziranega dobika pri eni in pri drugi?
C) e bi eleli ob hkrati pri nekem produktu, katero bi morali uvesti
najprej in zakaj?
A) Teoretino jo je obdelal Chamberlin. Trna situacija, kjer imamo monopoliste, ki edini

proizvajajo doloen produkt, ta produkt pa ima mone substitute. Potroniki bi se lahko
preusmerili na substitut. Taka situacija se se lahko ustvari po naravi; npr. pri kurjavi, ki
jo ponuje en ponudnik (olje, les, elektrika,). Umetno ustvarjanje razlikovanja med
produkti diferenciacija produktov (npr. zobne paste).
C
C
C
Domai
togi trg
Tuj elastini
trg
Cena se zvia ve kot se zmanja
Poveanje
koliina
koliine je veje kot zmanjanje cene
-- mejni izdatki
C1=28
Cp0=20
C1=19
s
d
K1=4 K0=5
d
K
K0=5 K1=6
Poznamo tiri naine diferenciacije proizvodov:

o
o
o
o
K0=10
sprememba sestave proizvodov

dodatne koristi, vezane na nakup
sprememba zunanjega videza proizvodov
ime, znak (e posebej)
Diferenciacija pa povzroa tudi dodatne stroke (proizvodnje in reklame), vendar pa so

zasluki bolji kot brez diferenciacije. Reklama je pri monopolistini konkurenci zelo
pomembna (psiholoka diferenciacija v oeh kupca), e reklama prepria kupca, da je
njegov proizvod bolji, bo lahko zvial ceno. Z vidika potronika pa je diferenciacija
koristna takrat, ko poveuje koristnost proizvoda (drugae pa potronik plaa stroke
diferenciacije, ne da bi imel od tega korist - reklame), na dolgi rok pa zaradi razvoja
pripelje do boljih in cenejih proizvodov.
Z diferenciacjo torej nastane nov proizvod, vsaj z vidika kupca in njegovega
povpraevanja. Oblikuje se poseben trg za diferencirani proizvod s posebno lestvico
povpraevanja po njem. Namesto, da bi bila krivulja povpraevanja kot v polipolu,
vodoravna, rahlo pada proti desni strani. To je tudi cilj diferenciranja proizvoda. Cena ni
ve dana, ponudnik jo lahko zvia, vendar pri tem ne izgubi vseh kupcev.
Diskriminacija cen (diferenciacija cen):
(poanta: prenese del ponudbe iz togega na elastien trg)
N.S.
Stran 90
Posebna oblika omejene konkurence je diskriminacija cen, zanjo morajo biti izpolnjeni
trije pogoji:
A) Diskrimanator mora biti monopolist
B) Imeti mora sposobnost, da povpraevanje po produktih razporedi na druge
trge z razlino elastinostjo povpraevanja
C) med temi trgi pa ne sme biti komunikacije.
Izenaitev mejnih izdatkov z mejnimi dohodki vsake skupine kupcev pomeni prenos
ponudbe (doloene koliine) s trga skupine z manjo elastinostjo
povpraevanja na trg skupine z vejo elastinostjo. To zviuje ceno na prvem trgu
in jo zniuje na drugem, vendar pa jo zaradi neelastinega povpraevanja na prvem zvia
toliko bolj, kot jo znia na drugem, kjer je elastinost povpraevanja veja. Rezultat je
poveanje dohodka nad tistega, ki izhaja iz izenaevanja mejnih izdatkov z mejnimi
dohodki celotne prodaje.
dDt/dK = dDd/dK Ct (1 1/t) = Cd (1 1/d) Ct/ Cd = (1 1/d)/ (1 1/t)
Razmerja med cenami doma in v tujini so odvisna od elastinosti povpraevanja
(nagnjenosti krvulj).
Poznamo tiri vrste diskriminacije cen:
Geografska dumping (drugje prodaja ceneje kot doma; manj elastino

povpraevanje na domaem in bolj na tujem)
asovna (npr. moda takoj po lansiranju nove modne kolekcije)
Materialno po objektu (produktu) (npr. prevoz razlinih stvari razlino stane)
Individualno po subjektu (povpraevalcu) (za stareje oz. tudente nija cena)
Diskriminacija cen ima za gospodarstvo iste posledice kot monopol. Cilj diskriminacije je,
da doseemo maksimalni dohodek. Lahko se pa zgodi da se iz socialnih razlogov drave
naredi diskriminacija v drugo smer kontradiskriminacija (ceneja mesena vozovnica
za dijake). Drava potem za pokritje izgube podjetij ponavadi pokrije z subvencijami, ki ji
podeli podjetjem (svojo izgubo pa pokrije z dodatnimi davki).
Iz vsega tega lahko sklepamo da bi bili dohodki maksimalni ele tedaj, ko bi bil
monopolist sposoben obravnavati vsakega kupca samostojno.
B) Pri diferenciaciji cen: velikost realiziranega dohodka opredeljujejo mejni dohodki in
mejni izdatki vsake od skupin kupcev (oz. z izenaitvijo mejnih dohodkov in mejnih
izdatkov vsake od skupin kupcev tako je tudi maksimalni dohodek doseen).
Pri diferenciaciji produktov: velikost realiziranega dohodka opredeljujejo tudi tukaj mejni
dohodki in mejni izdatki za proizvod oblikuje se poseben trg za diferencirani proizvod
s posebno lestvico povpraevanja (rahlo pada proti desni strani, cena ni ve dana,
ponudnik jo lahko zvia).
N.S.
Stran 91
C) e bi eleli uvesti obe hkrati pri nekem proizvodu, bi morali najprej uvesti
diferenciacijo proizvoda s tem bi spodbudili zanimanje za povpraevanje po proizvodu.
4. Kako optimalno razporedita potronik svoje dohodke za nabavo dobrin,
producent svoja sredstva za nabavo produkcijskih faktorjev (grafa in
formuli)?
Kako bi se glasila analogija Griffenovega paradoksa iz potronje v
proizvodnji?
X/Y = Ux/Uy
Ux/Uy = cx/cy
Px/cx = Py/cy
Px/Py = cx/cy
Griffenov paradoks se imenuje po anglekem

ekonomistu F. Griffenu, ki je prvi opozoril na
monost, da zvianje cene neke dobrine povzroi poveanje, znianje cene pa zmanjanje
povpraevanja po njej. Dobrina x, za katero potronik porabi veji del svojega dohodka,
naj bo slaba dobrina (npr. ri). Znianje njene cene lahko povzroi tako veliko poveanje
njegovega realnega dohodka, da bo njegov dohodkovni uinek veji od substitucijskega,
zaradi esar se bo povpraevanje po tej dobrini kljub znianju njene cene zmanjalo,
povealo pa se bo povpraevanje po drugi dobrini y (npr. mesu), ki je bolja dobrina.
Znianje cene slabe dobrine povea pri predpostavljenem nespremenjenem realnem
dohodku povpraevanje po tej dobrini. Skupna koristnost zaradi taknega
prestrukturiranja v korist slabe dobrine je zmanjana. Zaradi velikega znianja cene je
realni dohodek toliko povean, da je negativni dohodkovni uinek moneji od pozitivnega
substitucijskega uinka. Kot skupni rezultat je povpraevanje po dobrini x zmanjano
(povpraevanje po bolji dobrini y pa mono poveano).
ANALOGIJA GRIFFENOVEGA PARADOKSA V PROIZVODNJI:
Zvianje cene proizvodnega faktorja povzroi poveanje povpraevanja po njem in
obratno. Proizvodni faktor x, za katerega podjetnik porabi veji del svojega dohodka, naj
bo slabi. Znianje njegove cene lahko povzroi tako veliko poveanje njegovega realnega
dohodka, da bo njegov dohodkovni uinek veji od substitucijskega, zaradi esar se bo
N.S.
Stran 92
povpraevanje po tem produkcijskem faktorju kljub znianju cene zmanjalo, povealo pa

se bo povpraevanje po drugem proizvodnem faktorju, ki je bolji.
Znianje cene slabega proizvodnega faktorja pri predpostavljenem nespremenjenem
realnem dohodku povea povpraevanje po njem. Skupna koristnost zaradi taknega
prestrukuriranja v korist slabega proizvodnega faktorja je zmanjana. Povpraevanje po
slabem proizvodnem faktorju je zmanjano, povpraevanje po boljem pa mono
poveano.
5. Ali razlike v dohodkih med delavci samimi pomenijo izkorianje enih po

drugih (graf)?
Kakna bi bila pot zmanjevanja teh razlik?
Tako kot delimo skupni proizvod na potrebni in preseni, lahko delimo potrebni proizvod
med delavce razlinih sposobnosti in presenega proizvoda med lastnike drugih
proizvodnih faktorjev.
Plae
s2
Plae
s3
d
s3
W2
W3
W1
W1
W3
W2
Teje delo sodelovanje z delom K
s2
Laje delo sodelovanje s kapitalomK
1 Imamo prosto konkurenco, smo ravnoduni, izkorianja ni, edini kriterij je viina
plae. Prihaja do arbitriranja dokler se plae ne izenaijo.
2 Imamo prosto konkurenco, ravnodunosti ni; Izkorianja ni ker lahko vsak pone kar
hoe v igri je subjektivni faktor (delo na cesti je izgleda bolj hudo kot v pisarni) na
enoto tee dela dobijo enako plao to so normalni dohodki. Za enako delo delavci
dobivajo enako nagrado. Vsak delavec ima monost opravljati katerokoli delo; delavci
drug drugega ne izkoriajo. Vse je odvisno od percepcije strokov dela (napor,
ugled, okolje, odgovornost, izobrazba). Nekatere determinante za subjektivnost so npr.
spol, rasa, navade, osebne karakteristike. Posamezniki elijo svoje subjektivne lastnosti
prikazati kot objektivno danost. Dela, ki jih delavci opravljajo raje imajo nijo plao in
obratno. e se njihova ponudba zmanja v primerjavi s tisto ob ravnodunosti do
opravljanja katerega koli dela, gre za teja dela. Poveanje ponudbe je dokaz lajega dela.
Zakaj nekateri delavci raje opravljajo laja manj plaana dela: tu oitno nastopi
subjektivni element in sicer volja za delo, ki je tudi lahko delovna sposobnost.
N.S.
Stran 93
3 Ni proste konkurence, ni ravnodunosti. Vsi, ki nimajo sposobnosti,zato tisti brez

sposobnosti delajo teja dela. Gre za dejansko stanje monopolizacije sposobnosti.
Razlike lahko izhajajo iz dveh virov prirojene (razlike v fizini vzdrljivosti, moi,
intelektualnih sposbnosti) in pridobljene sposobnost (izobraevanje). Monopoliziranost je
lahko tudi naravna in zasebnolastnika (cehi, licence). Monopolizacija delovnih
sposobnosti bistveno spreminja ponudbo delavcev za opravljanje razlinih del. Tea
preneha biti glavni faktor ponudbe. Odloilna je monopoliziranost delovnih sposobnosti.
Velika je ponudba tekih del, zmanjana ponudba lahkih del. Zato so dohodki za
teka dela zmanjani pod dohodke za lahka dela. V taknem gospodarstvu obstaja
izkorianje med delavci. Iz danega drubenega produkta nekateri delavci dobivajo
vije dohodke na raun drugih. Pri nemonopoliziranih sposobnostih, so niji dohodki
posledica dejstva, da noejo opravljati tejih del, pri monopoliziranih dohodkih, pa ne
morejo opravljati del, ki prinaajo vije dohodke. Dohodke, ki jih oblikuje monopolna
ponudba delovnih sposobnosti, imenujemo monopolni dohodki (pri enih delih so veji,
pri drugih manji od normalnih). Razlika med normalnimi in monopolnimi dohodki
je delovna renta, ki je lahko pozitivna ali negativna. Skupna (drubena) pozitivna
renta je natanno enaka skupni negativni delovni renti.
Pot zmanjevanja teh razlik bi bila v IZENAEVANJU IZOBRAEVALNIH MONOSTI.
6. Grafino in s formulama primerjajte funkcijo investicijske uinkovitosti in
investicijsko funkcijo povpraevanja.
Kako sta povezani z definicijo optimalne gospodarske rasti?
Pod investicijsko krivuljo razumemo dve krivulji, in sicer krivuljo investicijske uinkovitosti
in krivuljo investicijskega povpraevanja.
e investicijske monosti razvrstimo od tiste z najvejim do tiste z najmanjim
investicijskim uinkom, dobimo skalo investicijske uinkovitosti; z vnaanjem v
koordinatni sistem pa krivuljo investicijske uinkovitosti. Pri vsaki obrestni meri bo
podjetnik investiral do toke v kateri bo mejna, interna
stopnja donosnosti enaka obrestni meri (r=i).
Investicije so funkcija obrestne mere.
Graf: e ordinata na sliki meri razen r tudi i,
vrisana krivulja prikazuje tudi investicijsko
povpraevanje (investicijsko krivuljo). Kljub grafini
identinosti sta krivulji razlina pojma medtem ko je
krivulja investicijskega povpraevanja funkcija
obrestne mere, je skala oz. Krivulja investicijske
uinkovitosti funkcija obsega investicij.
R=f1(I)
I=f2(i)
e je obrestna mera veja od interne stopnje donosnosti, podjetnik oziroma investitor ne

bo investiral zaradi izgub (i>r). V nasprotnem primeru pa e bolj investira, sicer izgubi
potencialni dobiek (r>i). Zaradi tega se vzpostavlja nujna enakost med trno obrestno
mero in interno stopnjo donosnosti.
Investitor je sooen z razlinimi investicijskimii monostmi, ki se razlikujejo po velikosti
njihovih uinkov. Cene investicijskih dobrin v primerjavi s cenami potronih dobrin so en
faktor investicijskih uinkov. e investicijske monosti razporedimo od tiste z najvejim do
tiste z najmanjim investicijskim uinkom, dobimo lestvico investicijske uinkovitosti
(lestvico interne stopnje donosnosti). Z vnosom v kordinarni sistem dobimo krivuljo
N.S.
Stran 94
investicijske uinkovitosti: abcisa meri velikost (I), ordinata pa uinkovitost (r)

investiciji. S poveanjem obsega investicji njihova uinkovitost pada, zato ima krivulja
uinkovitosti investiciji negativen nagib (pada proti desni).
Podjetnik bo izbral obseg investiciji glede na obrestno mero, po kateri lahko dobi kapital.
e je le ta nija, bo obseg investiciji veji. Pri vsaki obrestni meri bo podjetnik
investiral do tiste toke, v kateri bo mejna stopnja donosnoti enaka obrestni
meri. Z investiranjem do te toke se maksimira podjetniki dobiek s tem pa produkt.
Zato bo nija obrestna mera pripeljala do vejega, vija pa do manjega obsega
investiciji. Investicije so torej funkcija obrestne mere. e ordinata na sliki meri poleg
uinkovitosti investiciji (r) tudi trno (banno) obrestno mero (i), vrtana krivulja
prikazuje tudi investicijsko povpraevanje, pripravljenost investiranja pri razlinih
obrestnih merah. Imenujemo jo investicijska funkcija.
i,r
i=r
Gospodarsko rast merimo s poveanjem produkta P = p I (p - investicijski

uinek I - obseg investicij). Ta enaba velja za katerokoli proizvodnjo enoto, panogo
ali narodno gospodarstvo. V slednjem se ta enaba imenuje enaba gospodarske rasti
oz. formula gospodarske rasti.
Iz enabe P = p I izhaja, da je rast funkcija dveh faktorjev, velikosti investiciji (I)
in investicijskega uinka (p). Pri danem investicijskem uinku je rast hitreja, e so
veje investicije in nasprotno, pri danih investicijah je rast hitreja, e je investicijski
uinek veji.
stopnjo) investiciji. e investicije preseejo optimalni obseg, je gospodarska rast
Investicijski uinek, impliciran v enabi rasti, je pravzaprav poenostavitev. Niti poveanje
produkta niti investicije nista veliini nekega krajega obdobja (leta), temve se nanaata
na vsa bodoa obdobja, tako da pomenita tokove investiciji in dohodkov, ki jih ti tokovi
investiciji povzroijo v vseh bodoih obdobjih.
Investicijski uinek je tako v bistvu interna stopnja donosnosti investicije
enakost mejnega investicijskega uinka z obrestno mero pa enakost interne
stopnje donosnosti z diskontno stopnjo. Razen mejne investicije imajo vse sprejete
investicijske monosti interne stopnje veje od diskontne stopnje.
Diskontna stopnja je stopnja, ki bodoe vrednosti reducira na sedanje. Sedanja
vrednost investicije, katere interna stopnja donosnosti je enaka diskontni, je enaka 0. To
pomeni, da investicije z internimi stopnjami donosnosti, enakimi diskontni (obrestni)
meri, ne poveujejo proizvoda. e je interna stopnja manja od diskontne stopnje ga celo
zmanjujejo, proizvod poveujejo samo investicije z internimi stopnjami donostnosti,
vejimi od diskontne stopnje. V tej zvezi produkt pomeni vsoto sedanjih vrednosti
N.S.
Stran 95
produktov v vseh prihodnjih obdobjih, zaenji s sedanjim. Preveliko in premajhno

investiranje, pa zmanjuje to vsoto.
e bomo vse investirali potem bi za potronjo ostalo zelo malo (P=C+I). e bi vse vloili v
stroje, bi delavci pomrli od lakote. Tudi obratno ni dobro. Najbolje je, e je obseg
investicij prilagojen obrestni meri in diskontni stopnji. (r=i=ds).
Golden rule investicije imajo svoj donos (interna stopnja donosnosti investicije), ta
donos mora biti enak obrestni meri, diskontni stopnji (se ne da zmeriti koliko mi pomni
bodonost glede na sedanjost). e sem stareji imam viji diskontni faktor in elim veji
donos investicij. Investicije z internimi stopnjami donosnosti enakmi diskontni stopnji, ne
poveujejo proizvoda, povejujejo ga samo investicije z internimi stopnjami donosnosti,
vejimi od diskontne stopnje.
7. Potrona funkcija je C = 20 + 0,5 P, investicije so 10, dravni izdatki 30,

investicijski uinek je 0,4.
A) Izraunajte ravnoteni in potencialni produkt, ki je za etrtino veji od
ravnotenega.
B) Kolikno inflacijo bi povzroilo trajno poveanje troenja za 30?
C) Kako bi odpravili inflacijo s spremembo proporcionalnih davkov pri
uravnoteenem proraunu (izraun) in kako pri progresivnih davkih?
A) P=C+I+G
P=20+0.5P+10+300.5P=60P=120=PrPp=120+120x0.25=150
B) Tr1=60Tr2=90
0.5P=90Pr=180
Inf=(180-150)/150=30/150=20%
C) prop: P=Da..
P=Pp-Pr=150-180=-30
regres: P=(1-beta/1-alfa)xDa
Sprememba produkta je lahko veja ali manja od davkov, odvisno je ali je beta manji ali
veji od alfa.
N.S.
Stran 96
8.
A) Natejte konne cilje ekonomske politike.
B) Kako so povezani v okunovi zakonitosti, Philipsovi krivulji in koeficientu
rtvovanja?
C) Kakne so njihove vrednosti za Slovenijo v 2010?
A) Konni cilji: najpomembneji so makroekonomski agregati, predvsem hitra in
stabilna rast BDP (gospodarska rast), nizka inflacija, nizka stopnja brezposelnosti
ter zunanje (plailnobilanno) in notranje (proraunsko) ravnoteje; pojavijo se tudi
socialni cilji.
B) Okunova zakonitost: negativno razmerje med rastjo proizvoda in
spremebo stopnje brezposelnosti: veja ko je brezposelnost, manja je rast
proizvoda.
- Slo: e nam uspe zmanjati stopnjo brezposelnosti za 2% (10% na 12%), se bo
rast BDP pospeila za 1% (4,27%-5,27%)
- Slo: e Okunov zakon ocenimo v nasprotni kavzalni zvezi, dobimo, da rast BDP za
1% zmanja stopnjo registrirane brezposelnosti za 1%.
Philipsova krivulja: negativno razmerje med inflacijo in stopnjo brezposelnosti.
Vija inflacija pomeni veji nominalni produkt, ki ga je na kratki rok mogoe dosei le z
vejim inputom dela, torej ob manji brezposelnosti. Moderna Philipsova krivulja
nadomea inflacijo pla z infalcijo cen, vkljuuje priakovano inflacijo in pozitivni ok s
strani ponudbe
1. Slo: e ne bi eleli inflacije, bi bila stopnja brezposelnosti 14,1 odstotna, vsako
poveanje inflacije za 1% pa zmanja stopnjo brezposelnosti za stotinko odstotne
toke. eprav je zveza statistino signifikantna, vpliv inflacije na brezposelnost ni
moan.
Koeficient rtvovanja: rtvovani proizvod za znianje inflacije. Znievanje inflacije
zahteva dalji as veje brezposelnosti in manje rasti drubenega proizvoda. V povezavi
s Phillipsovo krivuljo emperine tudije ugotavljajo koeficient rtvovanja, ki pokae
odstotek letnega BDP, ki ga je treba rtovati za znianje inflacije za eno odstotno toko.
Obiajen je izraun, da za 1% zmanjana inflacija zahteva 5% zmanjan BDP.
2. Slo: Za znianje inflacije za 1 odstotno toko je treba rtvovati 2% letnega BDP. Ob
tipini 4% gospodarski rasti in inflaciji 8% (ob prehodu tisoletja), moramo za 7%
inflacijo rtvovati 2 odstotni toki BDP in posledino po Okunovem zakonu iz tve 2%
BDP dobimo za 4% poveano 4% brezposelnost.
C) Ocene za Slovenijo 2010: rast bdp-1.2%, bdp na preb.-17602, bdp-36.1 miljard ,
N.S.
Stran 97

1. Naini merjenja velikosti drubenega produkta; definicije, grafi,
formule.
toku.
poslovni preseek.
Metoda drubenih izdatkov pogosto merijo velikost drubenega proizvoda po izdatkih
porabnikih enot za kupljene dobrine.
Velikost drubenega proizvoda lahko ugotovimo tudi posredno, prek velikosti uporabe v
nekem obdobju. Kolikna je uporaba v nekem obdobju, toliken je proizvod tega obdobja.
Velikost uporabe v nekem obdobju pa ugotovimo tako, da setejemo porabo in
nalobe tistega obdobja.
e setejemo porabo in kosmate nalobe (sestavljene so iz obnovitvenih nalob in
razeritvenih nalob), dobimo kosmati proizvod;
Pkt = Ict + Ct + Rt
e setejemo porabo in raziritvene nalobe, pa dobimo porabljivi proizvod.
Pct = Ict + Ct
Ic = Kt Kt-1
Bogastvo na zaetku
Bruto proizvod obdobja
Bogastvo na koncu
Kt Kt-1
R
Kt-1 - R
Kt-1
Ic
C
N.S.
Stran 98
Produkta tu ne ugotavljamo v proizvodni enoti, temve posredno gledamo uporabo.

Skupna poraba v obdobju, poraba v ojem pomenu in obraba (obnova) premoenja,
znaa C+R. e pritejemo e raziritvene nalobe (Ic), dobimo kosmati proizvod ( to je pod
domae: gledamo kako smo sestavili srednjo slikco). e bi bile raziritvene nalobe enake
0, bi to pomenilo, da smo porabili celotni proizvod, e bi bile negativne, pa bi poleg
celotnega proizvoda porabili e del premoenja z zaetka obdobja. S to metodo proizvod
ugotavljamo posredno.
Pk = kosmati proizvod
Pc = porabljivi proizvod
R = obnova
Pk
Pk
Pk
Pc
= Pv Pp
R = Pc
A = P
P = A R
Pv = vseobseni proizvod
P = isti proizvod
Pp = preneseni proizvod
A = amortizacija
TN > 0 A > R Pc > P

TN < 0 A < R Pc < P
2. Naini internalizacije negativnih eksternih uinkov ustvarjanja

lastnega zasebnega produkta proizvodne enote.
SOCIALIZACIJA PROIZVODNIH SREDSTEV: naj bi omogoila, da se gospodarsko

odloanje tudi v zasebnih gospodarskih enotah ravna po drubenem proizvodu
DRUBENA FORMULACIJA LASTNINSKE PRAVICE: pretvarjanje v zasebni proizvod
tudi tiste tuje proizvode, neposredne spremembe potronje in porabe, ki jih
povzroa doloen gospodarski proces
VKLJUEVANJE VSEH PROIZVODNIH PROCESOV V ZASEBNE GOSPODARSKE ENOTE
(internalizacija negativnih uinkov):
onesnaevalec plauje za onesnaevanje poseben davek, drava poskrbi za
sanacijo
drava s predpisi zahteva od zasebne enote same ukrepe za varstvo okolja
trg pravic do onesnaevanja - drava prodaja pravice do onesnaevanja
3. Dana je lestvica skupne koristnosti potronika:
Koliina
1
2
3
4
5
Skupna U
6
10
12
12
10
Povprena U 6
5
4
3
2
Mejna U
6
4
2
0
-2
A) Ugotovite nabavljeno koliino in potroniki dobiek pri ceni 2, e
je 1 2 enoti koristnosti.
B) Pri kateri ceni bo dobrina predraga, da bi jo potronik sploh kupil?
A) cena = 2, e je 1 2 enoti koristnosti je potem 2=4 enote koristnosti(pogledamo pri

kateri koliini je mejna koristnost 4) k = 2 nabavljena koliina
potroniki dobiek = k (povp. U mejna U) = 2 (5 4) = 2
B) 1 = 2 enoti koristnosti
najvija mejna U / t. enot koristnosti = 6/2 = 3 oz. 3
Pri ceni 3 bo dobina predraga, da bi jo potronik kupil.
N.S.
Stran 99
4. Katero zakonitost doloa dotikalie izokvante in izokoste? Zapiite in

dokaite.
y
S
y0
S tehninega vidika, so vse

kombinacije faktorjev ekvivalentne.
Povsem vseeno je, na kateri toki
krivulje enakih proizvodov se nahaja
proces. Kombinacije, ki dajejo enak
proizvod, so ekvivalentne tudi z
P - doloen
ekonomskega vidika, vse dokler
x0
faktorji nimajo cene. e bi bili vsi
faktorji proste dobrine, bi bilo
x
ekonomsko gledano vseeno, s katero
kombinacijo faktorjev se proizvaja
doloen proizvod. e pa imajo faktorji ceno, njihove razne kombinacije, ki dajejo
enak proizvod, iz ekonomskega vidika niso ve ekvivalentne. Se pravi, doloeno
koliino proizvodnje elimo proizvesti im cenenje.
Imamo faktor X s ceno C(x) in faktor Y s ceno C(y). Naj se na krivulji enakega proizvoda
zmanja sodelovanje X za -X, kompenzirajoe, pa se povea Y za Y. Stroki se
posledino poveajo za YCy ter zmanjajo za XCx. Sedaj pa nastanejo tri monosti, in
sicer, da je sprememba skupnih strokov zaradi spremenjene kombinacije faktorjev
pozitivna, enaka ni ali negativna.
Skupni stroki se poveajo, e je cena Y vija od cene X: YCy - XCx > 0; zamenjava
dobrin se v takem primeru ne izplaa.
Za doseganje optimalne kombinacije faktorjev je treba zamenjavati nadaljne
enote X z Y, dokler ne pridemo do toke na krivulji enakega proizvoda, od
katere vsako nadaljevanje navzgor ali navzdol povea skupne stroke, iz
povedanega je oitno, da je to v toki, kjer obstaja enakost Y/X= Cy/ Cx,
skupni stroki pa ostanejo nespremenjeni YCy - XCx = 0.
e elimo, da se sprememba koliine faktorjev kompenzira z razlikami v cenah faktorjev,
morajo biti spremembe koliin faktorjev obratno sorazmerne s cenami faktorjev.
Optimalna kombinacija je torej odvisna od cen faktorjev. e se njihove cene spremenijo,
pride do zamenjave drajega faktorja s cenejim in do nove optimalne kombinacije.
Premica enakih strokov se imenuje izokosta ( Y = str./Cx Cx/CyX). Najmanji so
stroki (optimalna kombinacija faktorjev X in Y) v toki, kjer je izokosta tangenta na
izokvanto.
Ne moremo delati v neskonnost, ker imamo omejene vire (to se kae v ceni). Glede na
stroke dobimo idealno koliino faktorjev.
e zdruimo formuli Y/X= Cy/ Cx in Y/X=Px/Py dobimo s preureditvijo
Px/Cx=Py/ Cy, iz esar pa lahko razberemo, da je kombinacija je optimalna v toki,
kjer je mejni proizvod vsakega od faktorjev na enoto njegove cene enak.
{povedano drugae: optimum je v toki, kjer je razmerje med mejnimi proizvodi faktorjev
(izokvanta) enako razmerju med cenami istih faktorjev (izokosta) Px/Py=Cy/ Cx}
Dobili smo modificiran drugi Gossenov zakon mejni produkt mora biti enak glede na
ceno po faktorjih v katerikoli faktor vloim denar, mi prinese enako poveanje produkta
(enak mejni produkt).
N.S.
Stran 100
Do sedaj napisano velja, e se koliina faktorjev lahko tono prilagodi koliini proizvodu,
tako da neizkorienosti faktorjev praktino ni.
5. Vrednost dela, vrednost delovne sile in izkorianje po delovni teoriji

vrednosti.
Delovna sila: (Wdelovne sile = Cdela) je skupek nekih sposobnosti (fizinih, umskih,....), s
katerimi razpolaga delavec. Na trgu dela se ne prodaja delo kot takno, kupuje se
delovna sila, pravica razpolagati z njo. Delovna sila ni samo navadno blago, ampak
specifino blago. Njeno izkorianje omogoa pridobivanje presene vrednosti.
Vrednost dela:_ Wdela = P CP je enaka vrednosti produktov dela (= Mejni
produkt krat cena dela).
Vrednost delovne sile:_ pa je vrednost produktov dela, ki so potrebni za obnovo
delovne sile (Cdela)
**V marginalistini teoriji je vrednost delovne sile enaka vrednosti produkta (ostalo
pripade drugim faktorjem, ki so tudi prispevali k produktu)
Cena uporabe faktorja (tako so na delo tudi gledali marginalisti) je torej enaka mejnemu
produktu. Ci = Pi CP. Vendar pa po Marxu ne glede na to koliken produkt je proizveden
z njeno uporabo, dobi delavec v obliki zasluka plaano vrednost delovne sile in ne
vrednost dela. Preseni produkt nad vrednostjo delovne sile pa je dele kapitala v delitvi.
Pri Marxu je torej Wdelovne sile manja od Wprodukta. Gre za velikost, ki zadostuje za minimalno
obnovo delovne sile. Ta ivljenski minimum se deli na fizioloki minimum in kulturni
minimum. Predpostavlja se, da je vrednost delovne sile z ivljenskim minimumom
manja. Razliko, ki se imenuje presena vrednost, da v ep kapitalist. Skupna vrednost se
deli na potrebno in preseno.
Fizioloki del je tehnini minimum da lovek lahko preivi. ivljenski minimum je
drubeni minimum in je drubeno doloen. Drubeni v tem smislu, da predstavlja
najmanjo koliino ivljenjskh sredstev, brez katerih v danih drubeno ekonomskih
razmerah ni mogoe zagotoviti trajnega sodelovanja delavcev v proizvodnji. Tehnoloki je
glede koliine vseskozi bolj ali manj enak (sem spada od osnovne hrane, obleke tudi
reprodukcija delovne sile skrb za druino, da lahko zamenjamo odsluenega delavca z
novim). as potreben za proizvodnjo minimuma pa se vseskozi zaradi tehnolokega
napredka kraja. Nasprotno kulturni minimum pa se poveuje skozi as se je potrebno
olati, potrebujemo ve prostega asa, da bi uspeno opravljali delo, kvaliteta ivljenja se
je spremenila. ivljenski minimum se poveuje zaradi kulturnega, ker pa naraa tudi
cena produktov zaradi tehninega napredka se to deli skozi zgodovino v razmerju 1:1
(potrebni : preseni).
e je minimum ogroen prihaja do stavk, pasivnega odpora, omejevanja
proizvodnje,..veja je razvitost (viji je kulturni minimum) in manj je brezposelnih, bolj
uspeni so odpori.
Repetitorij:
Delo je celota delovnih sposobnosti. Delovna sila je lovek. Vrednost dela (W dela) je
enaka vrednosti produktov dela. Vrednost delovne sile pa je enaka vrednosti produktov, ki
so potrebni za obnovo delovne sile. To je ivljenjski minimum, ki je sestavljen in
fiziolokega in kulturnega minimuma. Vendar delavci ne proizvedejo le toliko produkta,
kakrna je vrednost njihove delovne sile, saj potem ne bi nastala presena vrednost in
N.S.
Stran 101
kapitalist ne bi imel dobika. Izkorianje po delovni teoriji vrednosti torej nastane

zaradi kapitalistove tenje po im vejem zasluku. Delavec na primer dela 8 ur na dan,
eprav v 4-ih urah dosee svoj ivljenjski minimum. V tem primeru je W dela=80 (8 ur), W
delovne sile=40 (4 ure), W presena pa 40, vendar delavec za svoje delo ne dobi plaila
80, temve le 40, zato, ker kapitalisti monopolizirajo nekatere faktorje (zemlja, kapital,
prostor, stroji...), delavec pa razpolaga le z enim faktorjem - delovno silo. To silo pa daje v
najem. Ker je delavec v podrejenem poloaju, mora sprejeti situacijo, tako kot je.
6. Primerjajte Sayev in Keynesov predlog ukrepov ob brezposelnosti
faktorjev proizvodnje.
Glede znailnosti katere spremenljivke in kako se njuna predloga
bistveno razlikujeta?
Problem brezposelnosti po Sayu in nekaterih drugih klasinih ekonomistih ne
obstaja. Tisti, ki se eli zaposliti, mora proizvajati in svoje proizvode ponuditi trgu. S tem
ustvarja nove monosti realizacije proizvodov. Ve proizvodov ko daje trg, bolj iti
monosti realizacije proizvodov. Dejstvo, da se delavci v kapitalizmu zaposlujejo in ne
proizvajajo sami ne spremeni stvari. Delavci proizvajajo, e je njihova koristnost veja od
napora, ki ga povzroa delo. Delavci proizvajajo do toke, kjer se mejni produkt
njihovega dela izenai z mejnim naporom, ki ga povzroa. V kapitalistinem
gospodarstvu mezda ne more biti bistveno drugana od mejnega produkta
delavca. Podjetnik je pripravljen zaposliti delavca za plailo v viini njegovega mejnega
vrednostnega produkta. e se delavec ne zaposli, to pomeni, da je napor, ki ga po njegovi
oceni zahteva delo veji od plae, ki jo dobi zanj. Njegova brezposelnost je torej
prostovoljna (Ci > P Cp). e pa podjetnik ni pripravljen zaposliti delavca pri obstojei
ravni mez, je to znak, da so mezde vije od mejnega vrednostnega proizvoda dela. V tem
primeru je brezposelnost delavcev posledica rigidnosti pla, nepripravljenosti delavcevm
da bi delali za vrednost mejnega vrednostnega produkta dela. Znianje pla na vrednost
mejnega proizvoda dela vedno zagotavlja zaposlitev vsem, ki se elijo zaposliti. To je
osnova za supply site economics.
Keynes priznava monost, da faktorji niso polno izkorieni oz. da kapacitete niso polno
izkoriene. Keynes pravi, da je treba vzpodbuditi investiranje:
e se del drubenega dohodka ne uporabi, lahko uporaba ostane enake le, e se del
dohodek uporabi kako drugae. Poleg uporabe je glavni vidik investiranje (I).
e se izostala potronja nadomesti z investiranjem, je skupna uporaba enaka,
kot da ne bi bilo prihrankov. Natanko toliko, kolikor se je od tekoega dohodka
privarevalo, se je tudi investiralo. Gre za ex ante investicije. Enakost prihrankov in ex
post investiciji pa je zagotovljena v vsakem gospodarstvu po definiciji. V gospodarstvu
morajo vnaprej odloiti, da investirajo toliko, kolikor v posameznem obdobju znaajo
prihranki. Pogoj realizacije produkta je torej S = I* (I* ex ante investicije).Od kje
prihaja denar za investicije ni pomebno, lahko je to prihranjen dohodek, ki ga banni
sistem prenese od hranilca na investitorje, lahko pa je to nov denar, ki ga banni sistem
ustvarja s kriditeranjem investitorja. Resnini problem je spodbujanje kreditodajalca.
Nadomeanje izpadlega troenja z investicijami povzroi spremembo strukture
povpraevanja namesto potronih sredstev gospodarstvo kupuje investicijske dobrine.
Da bi bilo to mogoe se mora proizvodnja ustrezno prestrukturirati in to ex ante.
e bi v naprej prestrokturiralo samo povpraevanje, bi na trgu investicijskih dobrin nastal
primanjklaj, na trgu potronih dobrin pa preseek ponudbe. Ex ante enakost med
investicijami in prihranki se ne nanaa le na dohodek, temve tudi na realni produkt.
N.S.
Stran 102
7. Pri funkciji troenja Tr = 50 + 0,5 P je ravnoteni produkt za 20 veji

od potencialnega.
A) Koliko znaa inflacija?
B) Kako bi se za njeno odpravo morale spremeniti investicije oz.
masa davkov pri proporcionalnem obdavenju(in
uravnoteenem proraunu?
C) Kako bi se morala spremeniti koliina denarja, e je ob
prepostavki veljavnosti kvantitativne teorije denarja hitrost
kroenja denarja 4?
A) P=50+0.5PP=100=pr..Pp=100-20=80..inf=20/80=0.25=25%
Inflacija je 25%.
B) deltaP=deltaDadeltaP=Pp-Pr=80-100=-20
Davki bi se morali zmanjati za 20.
C) MV=P(c)
M1=Pr1/V=100/4=25..M2=Pr2/V=80/4=20..deltaM=M2-M1=-5
Koliina denarja bi se morala zmanjati za 5.
8. Definirajte in grafino ilustrirajte:

A) Ricardov uinek
B) Philipsovo krivuljo
C) Okunovo zakonitost
A) Medtem ko zmanjani realni stroki delujejo v smeri zmanjanja cen, jih
zviane realne plae potiskajo navzgor. Ta vpliv pla na cene je znan pod imenom
Ricardov uinek.
Padec realnih strokov

Rast strokov dela
C0 = C1 100%
C0
-8
-5
C1
97%
103%
-2
C1
C0
5
5
Nadpovpreni tehnini
Povpreni
napredek
tehnini
Podpovpreni
napredek tehnini napredek
N.S.
Stran 103
B) Philipsovo krivulja predstavlja razmerje med inflacijo (stabilnost cen) in

brezposlenostjo (odvisna od gospodarske rasti), slednja se pokaeta kot konfliktna
cilja ekonomske politike.
Stabilizacijo cen (B) je mogoe dosei le za ceno poasneje rasti in veje
brezposelnosti. e elimo spodbuditi rast (A) s pomojo vejega troenja, je to mogoe le
za ceno veje inflacije. (Slovenija se zaradi preblievnja ERM2, osredotoa na nizko
inflacijo in posledino vejo stabilnost (B))
Vendar je nakaterim dravam (ZDA) uspelo ob razmeroma nizki inflaciji (pod 4% - okoli
3%) obdrati razmeroma veliko stopnjo gospodarske rasti (nad 4%). Razlog za to se
navaja velik tehnoloki razvoj prispevek nove ekonomije (raunalnitvo,
telekomunikacije, inforamcijska tehnologija), s imer se
zavraa, da je lo le za ciklino nihanje rasti. Prihodnost bo
pokazala, ali gre v primeru ZDA za dolgoroni trend ali pa
Inflacija (Stabilnost)
je navsezadnje res samo ciklino gibanje iz 2% na 5%
gospodarsko rast pri 5% brezposelnosti.
Brezposelnost
(Rast produkta)
Phillipsova krivulja oznauje trade-off med inflacijo in stopnjo brezposelnosti. Vija

inflacija pomeni veji nominalni produkt, ki ga je na kratki rok mogoe dosei le z vejim
inputom dela, torej ob manji brezposelnosti.
C) Okunova zakonitost: negativno razmerje med rastjo proizvoda in spremebo
stopnje brezposelnosti: veja ko je brezposelnost, manja je rast proizvoda.

1. Natej in opii vse mone naine raunanja drubenega proizvoda
tako posamezne gospodarske enote kot celotnega gospodarstva.
N.S.
Stran 104
e reeno
2. Natanno opii razliko med pravno in ekonomsko lastnino.

...e reeno
3. Monopolist ponuja svoje produkte na dveh trgih. Rad bi cenovno

diskriminiral, pa ne ve, kako.
A) Natej pogoje, pod katerimi bi lahko cenovno diskriminiral.
B) e diskriminira, mu povej, kakno je razmerje med cenama na
trgih (formula)
C) Zakaj se mu splaa diskriminirati?
A) Posebna oblika omejene konkurence je diskriminacija cen, zanjo morajo biti
izpolnjeni trije pogoji:
D) Diskrimanator mora biti monopolist
E) Imeti mora sposobnost, da povpraevanje po produktih razporedi na druge
trge z razlino elastinostjo povpraevanja
F) med temi trgi pa ne sme biti komunikacije.
B) D0 = Kd Cd + Kt Ct
dDt/dK = dDd/dK Ct (1 1/t) = Cd (1 1/d) Ct/ Cd = (1 1/d)/ (1 1/t)
Razmerja med cenami doma in v tujini so odvisna od elastinosti
povpraevanja (nagnjenosti krvulj).
C) Diskriminacija cen ima za gospodarstvo iste posledice kot monopol. Cilj
diskriminacije je, da doseemo maksimalni dohodek. Lahko se pa zgodi da se iz
socialnih razlogov drave naredi diskriminacija v drugo smer
kontradiskriminacija (ceneja mesena vozovnica za dijake). Drava potem
za pokritje izgube podjetji ponavadi pokrije z subvencijami, ki ji podeli
podjetjem (svojo izgubo pa pokrije z dodatnimi davki).
Iz vsega tega lahko sklepamo da bi bili dohodki maksimalni ele tedaj, ko bi bil
monopolist sposoben obravnavati vsakega kupca samostojno.
4. Primerjajte obnaanje potronika in proizvajalca:

A) Definirajte omejeni maksimum (formule) za vsakega in
povezavo med njima.
B) Grafino prikaite optimalni poloaj vsakega posebej.
C) Kateri koeficient opredeljuje odnos med dobrinami v potronji
oz. med faktorji med proizvodnji?
D) Kako vpliva indivizibilnost na analizo trnega poloaja
potronika in producenta?
A) Obnaanje potronika je povezano s faktorji njegovega povpraevanja. Pri tem sledi
ekonomskemu naelu racionalnosti dosei na podlagi omejitve danega dohodka,
torej razpololjivih sredstev, optimalni uinek v smislu maksimalne koristnosti, ki jo
rpa iz kupljenih in porabljenih dobrin.
N.S.
Stran 105
Z doloenim dohodkom elimo dosei imveji uinek Max U (Kx. Ky) pod pogojem:
Kx Cx + Ky Cy < D
Kako bomo razporedili svoj proraun, da bomo kupili vse dobrine in pridobili imvejo
korist?
Koristnost je subjektivni koncept, pomeni ugodje posameznika, ki ga rpa iz troenja
dobrin (lahko pa tudi iz prostega asa). Je ordinalna, saj lahko naredimo lestvico
koristnosti dobrin. Koristnost se izrazi ele skozi posameznikovo odloanje (izbira dobrin,
storitev,).
Preference kaj imam rad, doloijo se lahko ele ex-post, skozi njegovo preteklo
obnaanje...
Predpostavke (analize potronje glede preferenc potronika, na katerih temelji polje
indeferennih (ravnodunosti) krivulj) so naslednje:
- Preference potronika so popolne vedno se lahko opredelim med dobrinama;
katero imam raje oziroma enako rad;
- Preference so tranzitivne e imamo x raji od y in y raji od z potem sledi, da
imam x raji od z.
- Ve je vedno bolje kot manj ko gre za dobrine, ki so nekodljive in e ni
saturacije.
B)
D) Da bi dobili optimalno koliino moramo upotevati nedeljivost faktorjev e so

faktorji nedeljivi (v proizvodnjo jih ni mogoe vkljuiti v poljubno majhnih koliinah) ne
moremo biti povsem v toki, ki smo jo definirali, zato je optimalna koliina
proizvodnje enaka najmanjemu skupnemu mnogokratniku koliine proizvodnje
vseh faktorjev. Taka optimalna kombinacija je ponavadi bistveno veja od tiste pri
deljivih faktorjih (vzrok so velike koliine proizvodov, ki so jih sposobni proizvest nekateri
nedeljivi faktorji; vpliv nedeljivost faktorjev se iznii le, e so koliine proizvodov dovolj
velike, da je mogoe izkoristiti nedeljive faktorje).
5. Podana je lestvica celotnih strokov podjetja:
Koliina
Celotni S
Povp. CS
Variabiln
iS
N.S.
1
15
15
15
2
20
10
20
3
25
8,3
25
Stran 106
4
30
7,5
30
5
35
7
35
6
40
6,67
40
Povp. VS 15
10
8,3
7,5
7
6,67
Mejni S
15
5
5
5
5
5
Povp.
15
2,5
1,67
1,25
1
0,83
MS
Fiksni
15
15
15
15
15
15
A) Zapii enabo strokov in vse vrste povprenih strokov.
B) Izraunaj elastinost celotnih strokov pri koliini 4 in prikai
situacijo z grafom.
C) Kdaj oz. pri kateri koliini bi bila elastinost celotnih strokov in
elastinost variabilnih strokov 0,5?
6. Opii in narii normalne in monopolne dohodke dela in kapitala (graf

in predpostavke natanno navedi).
7.
N.S.
A) Definiraj razmerje med optimalno rastjo produkta in

investicijami v gospodarstvu in pogoje zanjo.
B) Kakna je razlika v odgovoru pod A) , e imamo zaprto oz.
odprto gospodarstvo?
Stran 107
8.
A) Zapii in definiraj menjalno enabo in posamezne spremenljivke
v njej.
B) Izraunaj relativno spremembo nominalnega proizvoda, e se
ob nespremenjeni koliini denarja v obtoku in zmanjanju
realnega proizvoda za 10% hitrost kroenja denarja povea za
12,5%. Koliko znaata implicitni deflator in indeks cen?
C) Kako bi s politiko doloanja stopnje obveznih rezerv v
konkretnem primeru odpravili inflacijo? Kakna bi bila v tem
primeru relativna sprememba koliine denarja v obtoku?

1. Drubeni produkt po uporabi:
A) izpeljite formulo,
N.S.
Stran 108
B) zapiite razirjeno enabo,

C) predlagajte ukrepe ekonomske politike, e prevelika finalna
uporaba deluje inflacijsko
2. V podjetju se je rentabilnost kapitala poveala za 20%, prodajne cene

za 10%, tehnina opremljenost dela za 5%, produktivna sila dela za
3%, plae so veje za 8%, obresti veje za 4%, zaposlenost manja za
2%. Izraunajte spremembe:
A) produktivnosti, rentabilnosti in intenzivnosti dela
B) produktivnosti kapitala
C) ekonominosti dela in ekonominosti kapitala
a) RENTABILNOST DELA = 1,2 x 1,05 = 1,26 = poveanje za 26 %

INTENZIVNOST DELA = napor / delovni as = 1 / 0,98 = 1,02 (napor je ostal isti,
delovni as pa se je zmanjal, ker je 2 % manja zaposlenost) = poveanje za 2 %
PRODUKTIVNOST DELA = 1,03 x 1,02 = 1,05 = poveanje za 5 %
b) P/Z = P/K X K/Z
1,05 = P/K X 1,05
P/K = 1
(produktivnost kapisala ostane enaka)
c) EKONOMINOST DELA = produktivnost dela / stroki dela = (1,05 x 1,1) / (1,08
x 0,98) = 1,09 (produktivnost dela je izraunana v a nalogi nalogi pa e dal cem
poveanje cene, stroki dela pa so plae in obratni stroek zmanjanje
zaposlenosti)
EKONOMINOST KAPITALA = produktivnost kapitala / stroki kapitala = 1 / 1,04 =
0,96 (produktivnost kapitala je izraunana v b nalogi, stroki kapitala pa so
obresti; poveanje prodajne cene tukaj nisem upoteval)
3. Kako izraunamo potroniki dobiek: graf, formula?

Ali ima ob njem ponudnik izgubo?
N.S.
Stran 109
U Cene
Potroniki
dobiek
Cena ne enoto
Koliina
(pdi) = ki (i - U)
= U/q povprena koristnost
U mejna
koristnost (v naem primeru je mejna koristnost enaka
ceni)
pomeni koliina dobrine, pri kateri merimo povpreno
koristnost, mejno korist in potroniki dobiek.
4. Definirajte popolno, isto in prosto konkurenco in razmerja med njimi

(graf).
Kakno ceno daje vsaka od njih (graf)?
5. e je ob letnem profitu firme 20 in obrestni meri 5%, podjetnik kupil

podjetje za 500:
N.S.
Stran 110
A) kolikni je ustanoviteljski dobiek (izguba)?

B) Za koliko je profitna stopnja firme razlina od trne obrestne
mere in zakaj je podjetnik vseeno el v nakup firme?
D=20(donos), i=0.05(obrestna mera), Kv=500(vloeni kapital)
A) Kf(fiktivni kapital)=D/i=20/0.05=400
Ud(ustanoviteljski dobiek ali izguba)=Kf-Kv=400-500=-100
B) Kv=D/rr=20/500=0.04
r(profitna stopnja oz. interna stopnja donosnosti)=0.04
r-i=stopnja podjetnikega dobika(spd)=0.04-0.05=-0.01
i>r
6. Definirajte funkcijo investicijske uinkovitosti in funkcijo

investicijskega povpraevanja: (graf, formuli).
Zakaj investicijska funkcija ne lei levo ali desno od funkcije
investicijske uinkovitosti?
Funkcija investicijske uinkovitosti nam prikazuje vse mone investicije,

investicijska funkcija pa prikazuje kam bomo investirali. Investicijska funkcija je
zato na istem grafu kot funkcija investicijske uinkovitosti, s tem, da je
investicijska funkcija kraja, ker poteka le do tiste investicije, ki da toliken donos
kot bi ga dali isti prihranki v banki, se pravi kjer je donos izenaen z obrestno
mero.
Levo in desno ni zato, ker e bi bila levo, bi bil obseg investicij manji, e pa
desno, bi bil obseg investicij veji, to pa ni mono.
7. V sistemu ene poslovne banke deponirajo 100, dvignejo 50.

A) Kolikno je mono poveanje denarja in novega denarja, e je
obvezna rezerva 10%
B) S pomojo menjalne enabe pojasnite kdaj banke z novim
denarjem ne bi dvignile cen?
C) Kako odgovarjajo na problem pod B) zastopniki klasine
dihtomije?
Banke z novim denarjem ne bi dvignile cen, e se bi se zmanjala obtona hitrost

denarja (V).
N.S.
Stran 111
8. Kdaj bi enkratno poveanje avtonomnega troenja vendarle povealo

ravnoteni produkt in kdaj ga ne bi? Tudi formule in grafi.
BI GA POVEALO: e bi ves dodatni dohodek potroniki porabili:

TR = 0 + 1xdohodek
(z oznako TR je miljena funkcija troenja in ne transakcijski raun, ki ima v ekonomiji oznako
TRR, v raunovodstvu pa 110)
GA NE BI POVEALO: e bi ljudje ves dodaten dohodek prihranili:
TR = 60 + 0xdohodek
1. Bogastvo v obdobju (letu) se povea za 60. Nabavna vrednost
delovnih priprav je 300, amortizacijska doba je 10 let, amortizacija pa
je za 50% veja od obnove. e so kosmate investicije 40% kosmatega
proizvoda, izraunaj:
A) Stopnjo amortizacije, amortizacijo ter obnovo.
B) Raziritvene, iste ter kosmate investicije.
C) Pojasni vpliv tehninega napredka na obnovo, porabljivi
produkt ter raziritvene investicije.
2. Definiraj:
A) Lastni zasebni proizvod
B) Tuji zasebni proizvod
C) Neposredne spremembe potronje
D) Neposredne spremembe premoenja
E) Kdaj bi bil drubeni proizvod individualnega proizvodnega procesa
negativen?
3. Opii in grafino prikai razliko me spremembo povpraevanja in

spremembo povpraevane koliine, in sicer na primeru
N.S.
Stran 112
komplementarnih dobrin. Napii tudi formulo ustrezne elastinosti za

komplementarne dobrine.
4. Kaj opredeljuje krivuljo ponudbe in povpraevanja in kaj doloata

krivulji ponudbe in povpraevanja? Grafino prikai situacijo za
monopol in isto konkurenco.
5. Natej in opii proizvodne funkcije.

6. Podjetnik, ki je naloil kapital v nakup podjetja z letnim dobikom 40,
ima od investicije 3% stopnjo podjetnikega dobika. e je trna
obrestna mera 5%:
N.S.
Stran 113
A) Izraunaj ceno, ki jo je podjetnik plaal za nakup podjetja.

B) Izraunaj fiktivni kapital ter ustanoviteljski dobiek.
C) Pri kaknem dobiku bi se ustanoviteljski dobiek podvojil? Koliko
bi v tem primeru znaala stopnja podjetnikega dobika?
D) Kdaj se podjetniku nakup podjetja ne bi ve splaal?
7. Kaken obseg investicij zagotavlja maksimalno gospodarsko rast?

Natej dejavnike, ki omejujejo gospodarsko rast.
8. Opii klasino dihotomijo in jo predstavi na primeru menjalne enabe

in Fisherjeve enabe.

1. Kdaj je finalni produkt manji od:
N.S.
Stran 114
A) Kosmatega (bruto) produkta

B) In kdaj od dokonanega produkta?
2. Dokaite korak po koraku, da je prosta (svobodna) konkurenca v

resnici ista konkurenca na trgu proizvodnih faktorjev.
3. Preko katere spremenljivke in kako sta povezani uveljavitev

ekonomskega naela istega posameznika najprej v proizvodnji
dopoldne, nato v potronji popoldne (formule, grafa).
4. Z grafom in formulami opiite:

A) S kakno teajno politiko lahko drava odpravi izvozno-uvozni
primankljaj?
N.S.
Stran 115
B) Ob katerem dodatnem pogoju ne bi bila uspena?
5. Izpeljite formulo dinamine vrednosti podjetja (fiktivni kapital) in

postopek vsebinsko utemljite.
Ali ima smisel kupiti podjetje za ceno, ki je vija od njegove sedanje
dinamine vrednosti?
6. Kaj pomeni trditev, da uspeen podjetnik kupuje produkcijske faktorje

po podravnotenih cenah?
Ali s tem izkoria lastnike teh produkcijskih faktorjev?
7. Definirajte Fisherjevo enabo in menjalno enabo.

A) Katera spremenljivka jima je skupna in navedite njene vrste?
N.S.
Stran 116
B) e ne elimo inflacije in verjamemo v kvantitativno teorijo denarja,

za koliko sme porasti koliina denarja v obtoku, e drubeni
produkt stagnira? In za koliko, e produkt raste?
8. e je multiplikator progresivnega obdavenja tono dvakrat veji od

multiplikatorja proporcionalnega obdavenja:
A) Koliko znaata?
B) Koliken je delta v enabi multiplikatorja progresivnega
obdavenja, e je mejna nagnjenost k troenju 0,6?
C) Koliko najmanj mora biti ali najve sme biti mejna nagnjenost k
troenju, da bi s prehodom iz proporcionalnega na progresivno
obdavenje mogli vsaj podvojiti davni multiplikator?
N.S.
Stran 117
1.
Kako ugotovimo pri dani velikosti domaega drubenega proizvoda

uporabljivi proizvod (upotevaj mednarodno menjavo!)? Komentiraj.
2. Definiraj in opii oblike internalizacije negativnih eksternalij (tujega

zasebnega produkta). Ali pozna primer internalizacije negativnih
eksternalij v Sloveniji?
3. Izpelji enabo mejnih dohodkov ponudnika in definiraj rezultat za

primer iste konkurence in primer monopola (tudi graf).
4.
N.S.
Stran 118
A) Kaj je mejna stopnja tehnine nadomestljivosti, kako se obnaa in

katera krivulja jo predstavlja?
B) Definiraj drugi Gossenov zakon v produkciji.
C) Natej dejavnosti, kjer je mejna produktivnost dela najvija in kje
najnija.
5.
A) Definiraj Pareto optimum in pogoje zanj.
B) Natej napake v delovanju trga (market failures).
C) Kakno vlogo, e sploh, ima drava, kadar in e pride do napak v
delovanju trga?
6. e letni dobiek podjetja 50 predstavlja 1/10 njegove prodajne cene in

je trna obrestna mera 5%:
A) Izraunaj fiktivni kapital, ustanoviteljski dobiek ter stopnjo
podjetnikega dobika.
B) Ali se nakup podjetja splaa ali ne in utemelji zakaj.
C) Pri kakni trni obrestni meri in kaknem dobiku podjetja, bi nam
bilo glede nakupa vseeno?
7. Zasebna poraba je 10 + 0,6 P, oba poraba je 30, investicije so 20.
N.S.
Stran 119
A) Zapii funkcijo troenja in izraunaj avtonomno troenje,

multiplikator troenja ter ravnoteni produkt.
B) Prikai situacijo z grafom in izraunaj stopnjo inflacije, e je
potencialni produkt 80% ravnotenega produkta.
C) Izraunaj spremembo troenja, ki bi odpravila inflacijo ter mejno
nagnjenost k troenju pri kateri ne bi bilo inflacije.
8.
A) Definiraj razmerje med optimalno rastjo produkta in investicijami v
B) Kakna je razlika v odgovoru pod A) , e imamo zaprto oz. odprto
gospodarstvo?
C) Natej dejavnike, ki omejujejo rast.
N.S.
Stran 120
1. Natej in opii vse mone naine raunanja drubenega proizvoda

tako posamezne gospodarske enote kot celotnega gospodarstva.
Kaken je BDP Slovenije?
2. Podjetje je v obdobju z nespremenjeno zaposlenostjo in poveanjem

kapitala za 20% (investicijami) povealo dohodek za 50%. e so se
cene v obdobju poveale za 25%, izraunaj:
A) Relativno spremembo rentabilnosti dela in kapitala.
B) Relativno spremembo produktivnosti dela in kapitala.
C) Za koliko % se je spremenil kapitalni kolinik in koliken je
investicijski uinek?
D) Pojasni ekonomsko naelo.
N.S.
Stran 121
3. Dani sta krivulja ponudbe Ks = c -2 in krivulja povpraevanja Kd = 10

2c. Izraunaj:
A) Ravnoteno ceno in koliino.
B) Preseno ponudbo oz. povpraevanje pri 25% viji ceni od
ravnotene.
C) Tokovni elastinosti ponudbe in povpraevanja pri ravnoteni ceni
in koliini.
D) Za kakno vrsto Cob-web teorema gre (utemelji z grafom in
raunsko).
4. Zakaj ekonomisti uporabljamo 2. Gossenov zakon? Kaj nam pove in

katere so predpostavke, na katerih temelji?
5. Opii in narii situacijo, ko je elastinost strokov manja od 1.
N.S.
Stran 122
6. Opii razliko med vrednostjo dela in vrednostjo delovne sile ter

pojasni, ali bi lahko bili ti vrednosti enaki.
7. Pojasni likvidno past. Katera ekonomska politika je v taki situaciji

pomembna?
8. Opii pod kaknimi pogoji bi se fiskalna politika odloila, da povea

svoje troenje z najemanjem kreditov (doma) in ne s poveanjem
davkov?
N.S.
Stran 123

1. Bogastvo drave se je pri kosmatem proizvodu 1000 in porabi 750 v
obdobju povealo za 200. e je nabavna vrednost delovnih priprav
400 in je obnova polovica amortizacije, izraunaj:
A) Obnovo, amortizacijo, amortizacijsko dobo in amortizacijsko
stopnjo.
B) Raziritvene in iste investicije.
C) Porabljivi in isti proizvod.
D) Za koliko bi se spremenilo bogastvo drave, e ne bi bilo
tehninega napredka.
2. Definiraj:
A) Ekonomsko naelo.
B) Uinek in sredstvo (uporabljeno pri definiciji ekonomskega naela).
C) Razliko med produktivnostjo in rentabilnostjo.
N.S.
Stran 124

diskriminiral, pa ne ve kako.
A) Natej pogoje pod katerimi bi lahko cenovno diskriminiral.
B) e diskriminira, mu povej, kakno je razmerje med cenama (s
formulo) na obeh trgih.
C) Zakaj se mu splaa diskriminirati.
4. Podana je lestvica skupne koristnosti:

Koliina
1
2
3
4
5
Skupna U
8
14
18
20
20
Povp. U
8
7
6
5
4
Mejna U
8
6
4
2
0
A) Izraunaj lestvico mejne koristnosti ter zapii enabo
povpraevanja.
B) Izraunaj nabavljeno koliino ter potroniki dobiek pri ceni 4 ter
pokai situacijo z grafom.
C) Izraunaj tokovno elastinost povpraevanja pri koliini in ceni
pod B).
N.S.
Stran 125
6
18
3
-2
5. Elasinost strokov glede na produkt je enaka 12.

A) Kako se gibljejo stroki glede na koliino pri tej elastinosti?
B) Koliko mora biti elastinost strokov glede na produkt, da bi lahko
doloili zaetno toko ponudbe na dolgi rok?
C) S formulo (ni podatkov za izraun) in grafom prikai situacijo, ko so
mejni stroki kot povpreni skupni stroki.
6. Opii in narii normalne in monopolne dohodke dela in kapitala (graf

in prepostavke natanno navedi).
7.
A) Definiraj razmerje med optimalno rastjo produkta in investicijami v
B) Kakna je razlika v odgovoru pod A) , e imamo zaprto oz. odprto
gospodarstvo?
D)
N.S.
Stran 126
8. Opii in podaj ocene za tujino in Slovenijo, e obstajajo.

A) Okunova zakonitost.
B) Philipsova krivulja.
C) Indeks rtvovanja.

1. Gospod Gradbenik je postavil most na reki, ki skraja pot vsem
prebivalcem, ki se v mestu vozijo z avtom, tako da se je zmanjalo
onesnaevanje, hkrati pa se je ob doloenih urah zgostil promet na
cestah, kar povzroa veji hrup v mestu. Za most ni potrebno plaati
mostnine, ker se je tako odloil upan mesta, kljub temu, da je g.
Gradbenik plaal celotno gradnjo in je most njegov, vsaj tako pie v
zemljiki knjigi.
A) Definiraj vse pozitivne in negativne eksternalije postavitve mostu.
B) Definiraj drubeni proizvod g. Gradbenika. Uinkom
C) Ali bo prilo do prekomerne uporabe mostu?
D) Kakne ukrepe predlaga, da bi prilo do optimalne uporabe
mostu?
E) Kdo je ekonomski in kdo pravni lastnik mostu?
N.S.
Stran 127
2. Kapitalni kolinik pred investiranjem je 10. Izraunaj:

A) Kapitalni kolinik in produktivnost kapitala po investiranju, e so
investicije z uinkom 1/6 podvojile produkt.
B) Mejni kapitalni kolinik in mejno produktivnost kapitala.
C) Relativno spremembo produktivnosti kapitala.
D) Izraunaj indeks cen ter stopnjo inflacije, e se je rentabilnost
kapitala povea za 12,5%.
3. Predstavljaj si monopson na nabavnem in monopol na prodajnem

trgu. Opii in grafino prikai situacijo s pogoji maksimiranja istega
dohodka. Razloi kaj vse pomenijo krivulje, ki predstavljajo omenjeno
situacijo.
4. Vlada je za veilne gumije predpisala maksimizirano ceno. Seveda se

je pojavil rni trg. S pomojo 2. Gossenovega zakona in grafa prikai,
kako se po odloitvi vlade odloajo subjekti pri nakupu veilnih
gumijev in bonbonov.
N.S.
Stran 128
5. Kaj vse nam povedo mejni stroki in pri katerih odloitvah jih
uporabljajo subjekti na trgu ter s katerimi vrstami strokov so
povezani?
6. Opii in razloi razliko med naravno stopnjo in ravnoteno stopnjo

brezposelnosti.
7. Investicije v viini 30 imajo za posledico 50% poveanje zaetnega

ravnotenega produkta, ki je 120.
A) Zapii funkcijo troenja in prikai situacijo z grafom.
B) Koliko znaa inflacija, e je zaetni ravnoteni produkt 80%
potencialnega produkta.
C) Izraunaj proporcionalne davke, ki bi povzroili enak uinek
(inflacija)?
D) Kakna sprememba mejne nagnjenosti k troenju bi izniila
inflacijo?
N.S.
Stran 129
8. Podrobno navedi vse kvantitativne ukrepe denarne politike in jih

uporabi pri odpravljanju inflacijske vrzeli ter navedi gospodarsko rast
in inflacijo Slovenije v zadnjih letih (graf).
IZPIT T. 21 MAREC 2006

1.
A) Natanno definiraj ekonomske lastnike.
B) Navedi in obrazloi razliko med lastnikimi in nelastnikimi
potronimi enotami.
C) Na podlagi esa lahko ekonomski lastniki pridobivajo?
D) Od kot je razvidna lastninska struktura drube kot celote?
2. Podjetje v parku, ki je last drave, zasadi drevesa in roe (ki ostanejo

v lasti podjetja), katerih pozitivnih koristi so deleni vsi sprehajalci v
parku.
A) Definiraj lastni zasebni in tuji zasebni produkt podjetja.
B) Kdo je pravni in kdo je ekonomski lastnik dreves in ro v parku?
C) Ali je v primeru podjetja skupni (drubeni) proizvod manji ali veji
od lastnega zasebnega produkta?
N.S.
Stran 130

diskriminiral, pa ne ve kako.
A) Natej pogoje, pod katerimi bi monopolist lahko cenovno
diskriminiral.
B) e diskriminira mu povej, kakno je razmerje med cenama (s
formulo) na obeh trgih.
C) Po doloenem asu vstopi na monopolistov trg e en ponudnik,
katerega izdelki so popolni substituti s produkti monopolista.
Kakna trna situacija nastane in kakne so monosti glede
doloanja cen s strani enega in drugega ponudnika?
4. Podana je naslednja lestvica celotnih strokov podjetja:

Koliina
0
1
2
3
4
Celotni S
2
4
6
8
10
Mejni S
Povp. MS
Variabilni S
Povp. VS
A) Zapii lestvici mejnih strokov in povprenih variabilnih strokov.
B) Definiraj elastinost strokov in izraunaj elastinost celotnih
strokov ter elastinost variabilnih strokov pri koliini 2.
C) Prikai situacijo pod B) z grafom.
D) Kaken bi bil odgovor pod B), e podjetje ne bi imelo fiksnih
strokov?
N.S.
Stran 131
5. e je nabavna cena podjetja 6000, trna obrestna mera je 3% in

stopnja podjetnikega dobika 2%, izraunaj:
A) Profitno stopnjo in donos podjetja.
B) Fiktivni kapital in ustanoviteljski dobiek.
C) Obrestno mero, pri kateri se nakup podjetja ne bi splaal in
ustanoviteljski dobiek v tem primeru ter pojasni, zakaj se nakup
ne bi splaal.
6. Kdaj pomenijo razlike v plaah izkorianje med delavci in kdaj ne?
7. Natej in opii vrste inflacije in vse stroke povezane z inflacijo.
8. Prav, narobe, ali odvisno od (za pozitivno oceno je potrebno odgovor

razloiti):
Operacije na prostem niso stvar centralne banke.
N.S.
Stran 132

1. Izvoz po svetovnih cenah je 12, uvoz po svetovnih cenah je 8. Indeks
cen izvoza je 120, indeks cen uvoza je 50.
A) Izraunajte izvozno-uvozno bilanco po svetovnih in po domaih
cenah ter korist od menjave.
B) Kako bi s spremembo deviznega teaja izravnali bilanco po
svetovnih cenah?
2. Drubeni produkt proizvodnega procesa mikro proizvodne enote:

A) Formula.
B) Kako je sestavljen pri cesti brez koncesije?
C) Naini upotevanja zunanjih uinkov (eksternalij) za drubeni
produkt.
3. Ks
A)
B)
C)
N.S.
= 2 + 4c, Kd = 14 -2c
Izraunaj ravnoteno ceno in koliino.
Izraunajte elastinosti obeh krivulj v ravnoteju.
Opredelite za kakno vrsto Cob-web teorema gre?
Stran 133
4. Definirajte 2. Gossenov zakon v potronji in njegovo analogijo v

proizvodnji: formuli in vsebinska interpretacija.
5. Posebnosti ponudbe dela: graf, razlaga.
6. Utemeljite, kdaj razlike v plaah pomenijo izkorianje delavca po

delavcu in kdaj ne?
Natejte elemente strokov dela in dejavnike volje.
7.
A) Definirajte menjalno enabo.

B) Izpeljite iz nje kvantitativno teorijo denarja.
C) Podajte njeno kritiko.
8. Funkcija troenja je: Tr = 10 + 0,5 P.

A) Ravnoteni produkt.
B) e je potencialni produkt 16, kolikna je inflacija in kako jo
odpraviti s spremembo troenja?
C) Anticiklini ukrepi dohodkovne in izdatkovne strani prorauna.
N.S.
Stran 134

Ekonomija Izpiti

Uploaded by

Document Information

Original Title

Copyright

Available Formats

Share this document

Share or Embed Document

Sharing Options

Did you find this document useful?

Is this content inappropriate?

Copyright:

Available Formats

Ekonomija Izpiti

Uploaded by

Copyright:

Available Formats

IZPIT T.

Poraba delovne sile pomeni proizvodnjo

2. A) Definiraj uinek, sredstvo in ekonomsko naelo.

1. Primerjava proizvoda s kapitalom, vloenim v sredstva za proizvodnjo in

K/Z = I/Z opremljenost dodatnega dela

Cilj podjetnika nikoli ni poveanje produktivnosti dela neposredno, ampak poveanje

C) Poznamo e reciprono (obrnjena) vrednost produktivnosti kapitala, ki jo

Povpreni kapitalni kolinik K/P ustreza produktivnosti kapitala, ki e deluje

Kadar govorimo o kapitalnem koliniku brez posebne opredelitve, tee beseda o

3. A) Navedi in narii razliko med spremembo ponudbe in spremembo

B) Do najvijega dviga cene bi prilo ob soasnem poveanju povpraevanja in

4. A) Zapii in definiraj z enabo in grafino vse vrste strokov.

Fiksne ne glede na obseg proizvodnje imamo isti stroek (prisotnosti nedeljivih

Variabilne (gibljive) so tisti, ki se v skupnem znesku poveujejo s

Progresivno oziroma degresivno variabilni stroki - lahko variirajo

Za variabilne stroke je na splono znailno podproporcionalno poveanje na

Mejni stroki stroki potrebni za proizvodnjo dodatne enote proizvoda (totalne

Razmerje med mejnimi in povprenimi stroki: (S/P) / (S/P) = (S/P) (P/S)

5. Opii in narii delitev med glavnimi skupinami produkcijskih faktorjev (K,

Cene, dohodki faktorjev

Razvoj je pokazal, da je poleg bolj ekonominega poslovanja glavna prednost tako

8. Mejna nagnjenost k troenju znaa 0,6, avtonomno troenje pa 40.

IZPIT T. 2 SEPTEMBER 2009

2. Podjetje je v obdobju z nespremenjeno zaposlenostjo in poveanjem

3. S pomojo dohodkovne premice in krivulje ravnodunosti pokai

Posamezna krivulja ravnodunosti prikazuje s svojimi

Premice dohodka (izdatkov) pa so premice v koordinatnem sistemu koliin dobrin x in y, ki

Izbor je optimalen v toki, v kateri je mejna

Drugi Gossenov zakon mejna koristnost

4. Napii pogoje za diskriminacijo cen ter skiciraj grafino.

Osnovni pogoji za diskriminacijo cen so:

5. A) Zapii in definiraj z enabo in grafino vse vrste strokov.

Fiksne ne glede na obseg proizvodnje imamo isti stroek (prisotnosti nedeljivih

Variabilne (gibljive) so tisti, ki se v skupnem znesku poveujejo s

Progresivno oziroma degresivno variabilni stroki - lahko variirajo

Za variabilne stroke je na splono znailno podproporcionalno poveanje na

Mejni stroki stroki potrebni za proizvodnjo dodatne enote proizvoda (totalne

Razmerje med mejnimi in povprenimi stroki: (S/P) / (S/P) = (S/P) (P/S)

Pareto optimum ne dovoljuje, da vzamemo bogatejemu in damo revnejemu. Enak

Izenaenje bi bil Pareto optimum

Popolna konkurenca simultano uveljavlja vse tri pogoje Pareto optimuma:

Mejne stopnje substitiucije dobrin so enake za vse potronike

7. Pod kaknimi pogoji je gospodarska rast optimalna?

Rast proizvodnje s pomojo izkorianja tehninega napredka ali s pomojo zaposlovanja

Odpiranje narodnega gospodarstva:

8. Potronja je podana z enabo C = 20 + 0,5 P, investicije so 30, javna

IZPIT T. 3 SEPTEMBER 2009

A) Koliko znaa produktivnost kapitala po investiranju?

C) Kapitalni kolinik je praviloma veji od 1, ker v produkciji nikoli ne sodeluje le kapital,

3. A) Definiraj isto, prosto (svobodno) in popolno konkurenco.

tevilo ponudnikov in povpraevalcev

Ko so faktorji idealno izpolnjeni (tevilo posameznih ponudnikov in povpraevalcev je tako

Cene posameznega povpraevalca

Konkurenca je ista, e je atomistina, odprta, homogena in gibljiva. e je tudi

5. A) Kako se izrauna cena produkcijskega faktorja in kako cena njegove

Investiranje v ljudi olanje (danes ga plauje predvsem druina, drava). Investiranje v

6. Utemeljite zakaj se obnaa

Posameznik je pri razpolaganju s svojo

Posameznik ne bi bil ve monopsonist, ko bi delovno silo kupoval od nekoga drugega, npr.

7. Navedite poznane funkcije potronje z imeni in formulami ter opiite

Linearna funkcija dohodka po Keynsovem psiholokem zakonu. C = a + b

Teorija permanentnega dohodka po Miltona Friedmanovi hipotezi. Njegova

Ando-Modiglianijeva hipoteza ivljenskega ciklusa