Ljubljana 2013

KAM IN KAKO PO
POMOC V
DUSEVNI STISKI

Ljubljana 2013

Avtorji:
Suzana Oreki
Mojca Z. Dernovek
Igor Hrast
Maa Serec
Recenzija: Rok Tavar
Strokovni pregled: Maja Rus Makovec, Mirjana Deli,
Mercedes Lovrei in Suzana Puntar
Knjiici na pot: Katjua Nadiar Habjani
Oblikovanje: Natalija eruga
Lektoriranje: Lilian Belajec Maher
Tehnina pomo: Maa Serec
Grafina priprava in tisk: Design Studio d. o. o., Maribor
Izdaja: Izobraevalno raziskovalni intitut Ljubljana
tevilo izvodov: 4.000
Izdajo informativnega biltena sta podprla Ministrstvo za delo,
druino, socialne zadeve in enake monosti Republike Slovenije
ter Ministrstvo za zdravje Republike Slovenije.

CIP - Kataloni zapis o publikaciji

Narodna in univerzitetna knjinica, Ljubljana
616.89-008.1
616.89-008.1(497.4)(058.7)
KAM in kako po pomo v duevni stiski / [avtorji Suzana Oreki ...
[ et al.] ; Knjiici na pot Katjua Nadiar Habjani]. Ljubljana : Izobraevalno raziskovalni intitut, 2013
ISBN 978-961-92386-8-4
1. Oreki, Suzana
267443712

RECENZIJA
Pred nami je e osma izdaja knjiice Kam in kako po pomo
v duevni stiski. V osmih letih je knjiica dosegla velik
uspeh, prepoznana je pri uporabnikih, svojcih, strokovnjakih
in laini javnosti. Pogosto sliim, da imajo ljudje v svoji
knjinici zbrane vse izdaje in da knjiice radi vzamejo v roke,
saj so informacije nadvse uporabne.
Tako kot doslej je oblika knjiice prirona, oblikovanje platnice
spodbudno, vsebina pa bogata. Od skromnih zaetkov se je
razirila in obogatila v pravo malo knjiico, ki vsebuje vse
najpomembneje podatke, ki jih je dobro imeti pri roki, e
imate sami ali pa kdo od vaih svojcev morebiti teave v
duevnem zdravju. Tudi e takih teav nimate, priporoam,
da knjiico vseeno vzamete v roke, saj si to zagotovo zaslui.
Knjiica je tako kot vsa leta razdeljena na teoretini del in na
seznam uporabnih naslovov.
Letonja izdaja v teoretinem delu prinaa opis problematike,
kjer gre pri posamezniku za dve soasno prisotni teavi v
duevnem zdravju zlorabo oziroma odvisnost od alkohola
ali prepovedanih drog ter pridrueno (drugo) duevno motnjo.
Vse ve je namre uporabnikov slub za duevno zdravje,
ki imajo tovrstne teave. Teave so tako raznolike, da je v
obsegu takne knjiice nemogoe zaobjeti vseh monosti,
zato so se avtorji tenkoutno odloili za prikaz zgodb, ki
vsaka nazorno in dramatino opie dogajanje pri taknem
uporabniku. Vsaki zgodbi sledi razlaga okoliin in napotki
za reevanje teav.
elim, da knjiica izpolni svoje poslanstvo izobraevanja,
osveanja in manjanja stigme duevnih motenj in se e
veselim nove izdaje.
Prof. dr. Rok Tavar, dr. med., specialist psihiater

Knjiici na pot
Tokratna, e osma izdaja knjiice Kam in kako po pomo
v duevni stiski, je namenjena tako strokovnim delavcem
kot laini javnosti in se posvea podroju dvojnih diagnoz,
tako imenovani komorbidnosti na podroju duevnega
zdravja v povezanosti z odvisnostjo.
Termin komorbidnost opisuje dve ali ve duevnih
motenj oziroma bolezni, s katerimi se sooa posameznik
s teavami v duevnem zdravju. Bolezni lahko nastopijo
istoasno ali pa v povezanosti ene z drugo, kar e poslaba
njihovo pojavnost. Ko govorimo o komorbidnosti, v veini
primerov govorimo o odvisnosti od prepovedanih drog v
povezavi z duevno boleznijo. Odvisnosti pa naj bodo
to prepovedane droge ali alkohol spremenijo strukturo
moganov in tako vplivajo na spremembo hierarhije potreb
in elja posameznika, kar lahko posledino pripelje do
kompulzivnega obnaanja, depresije, anksioznih motenj,
shizofrenije, osebnostnih motenj, motenj hranjenja in
podobno. Veliko oseb, ki je odvisnih od prepovedanih drog,
se tako sooa tudi z duevno motnjo. Takno osebo je
potrebno zdraviti celostno, v okviru socialne rehabilitacije
pa nartovati individualno usklajeno in dolgotrajno pomo
v skupnosti.
Avtorji v knjiici s pomojo preprostih in razumljivih
besed opisujejo najrazlineje situacije, s katerimi se
posamezniki sooajo v okviru bolezni dvojnih diagnoz
in nam hkrati ponujajo skrbno, na novo pripravljen izbor
tevilnih informacij o strokovnih slubah, ki delujejo tako
na podroju duevnega zdravja kot zasvojenosti.

KAZALO
Uvod......................................................................................11
Mejna osebnostna motnja in odvisnost
od alkohola......................................................................12
Zgodba Mateje in Petra...........................................................12
Zdravljenje in obravnava mejne osebnostne motnje...............19
s pridrueno odvisnostjo..........................................................19
Visoko funkcionalne osebe z mejno
osebnostno motnjo.............................................................19
Nizko funkcionalne osebe z mejno
osebnostno motnjo.............................................................20
Kje zaeti iskati strokovno pomo, ko gre pri osebi
z mejno osebnostno motnjo tudi za odvisnost od
alkohola?............................................................................21
Bolninino psihiatrino zdravljenje na oddelku za
zdravljenje odvisnosti od alkohola......................................21
Centri za socialno delo.......................................................24
Izvenbolninine oblike pomoi .........................................26
Oblike obravnav in zdravljenj v skupnosti .........................29
Nevladne organizacije s podroja duevnega
zdravja .............................................................................32
Depresija in odvisnost od pomirjeval ter
alkohola............................................................................36
Zgodba gospe Mance..............................................................36
Zdravljenje in obravnava depresije s pridrueno.....................38
odvisnostjo od pomirjeval oziroma alkohola............................38
Bipolarna motnja ter odvisnost od
prepovedanih drog........................................................39
Klavdijina zgodba ...................................................................39

Shizofrenija in odvisnost od prepovedanih

drog.....................................................................................41
Gorazdova zgodba..................................................................41
Zdravljenje bipolarne motnje in
shizofrenije s pridrueno odvisnostjo
od drog...............................................................................44
Centri za prepreevanje in zdravljenje odvisnosti..............45
Bolninino zdravljenje na Centru za zdravljenje
odvisnosti od prepovedanih drog ......................................48
Nevladne organizacije s podroja zasvojenosti od
prepovedanih drog..............................................................49
KJE ISKATI POMO?............................................................59
Centri za socialno delo ...........................................................59
Koordinatorji obravnave v skupnosti na podlagi zakona
o duevnem zdravju................................................................63
Splona nujna medicinska pomo...........................................66
Deurne ambulante v okviru psihiatrinih bolninic . ..............67
Zdravstveni domovi in zdravstvene postaje.............................68
Seznam specialistov psihiatrov, klininih psihologov in
psihoterapevtov s koncesijo ...................................................72
Seznam specialistov psihiatrov, klininih psihologov in
psihoterapevtov, kjer so storitve le samoplanike ................78
Psihiatrine bolninice in oddelki za zdravljenje
odvisnosti .............................................................................81
Zastopniki pravic oseb na podroju duevnega zdravja .........82
Posebni socialno varstveni zavodi .........................................84
Nevladne organizacije ............................................................85
Pisarne za informiranje in svetovanje......................................86
Dnevni centri ..........................................................................87
Organizacije za pomo na podroju odvisnosti.......................92
Drutva, ustanove in klubi zdravljenih alkoholikov..................95
Telefoni za pomo v stiski . .....................................................99
Domovi za stareje................................................................100
Zavod RS za zaposlovanje....................................................110

Izvajalci storitev zaposlitvene rehabilitacije ..........................112

Druge koristne intitucije.......................................................113
Zastopniki pacientovih pravic................................................113
Brezplana pravna pomo . ..................................................115
Mirno reevanje sporov mediacija......................................115
Ostali koristni naslovi.............................................................118
ISKANJE INFORMACIJ V DRUGIH VIRIH .........................121
Publikacije ...........................................................................121
Zanimive publikacije v angleini..........................................127
Spletni viri ...........................................................................128
Naslovi spletnih strani nekaterih najpomembnejih tujih
zdruenj in organizacij . ........................................................129

10

Uvod
Vse pogosteje imajo osebe s teavami v duevnem
zdravju ve soasno prisotnih zdravstvenih problemov
gre za tako imenovano komorbidnost oziroma dvojno
diagnozo. Letonjo, e osmo izdajo knjiice, smo
zato posvetili najbolj perei kombinaciji odvisnosti
od alkohola oziroma prepovedanih drog, ki se nacepi
na drugo duevno motnjo, ali obratno. Obseg knjiice
presega opise vseh mogoih kombinacij razlinih motenj,
zato smo izbrali tiri tipine primere. Skozi zgodbo Mateje
in Petra, Klavdije, ge. Mance in Gorazda predstavljamo
osnove kombinacije motenj in pristopov k njihovemu
zdravljenju v razlinih slubah. Za komorbidna stanja v
splonem velja, da je pomembno ugotoviti medsebojne
vplive na slabanje zdravstvenega stanja in jih omejiti
oziroma odstraniti. Kljunega pomena je ugotovitev,
katera motnja je bila v osnovi in katera se je nacepila na
osnovno. A vendar, tukaj in zdaj je oseba s teavami v
duevnem zdravju, tukaj in zdaj so svojci, ki trpijo, zato se
takoj usmerimo v reevanje teav.
V zadnjem poglavju dodajamo osveen seznam slub s
kontakti in naslovi, na katere se lahko osebe v stiski in njihovi
svojci obrnejo po pomo. Letonji seznam slub je tematiki
primerno dopolnjen e s slubami, ki delujejo na podroju
odvisnosti. Tako kot vsa leta doslej dodajamo tudi naslove
knjig, prironikov in spletnih strani s podroja duevnega
zdravja, ki so na voljo v slovenskem in anglekem jeziku.
Poudarjamo, da naj knjiica slui kot motivacija in
spodbuda k iskanju pomoi in naj ne bo edino in osnovno
vodilo pri reevanju zapletenih duevnih stisk.
as. dr. Suzana Oreki, univ. dipl. soc. del.
izr. prof. dr. Mojca Zezdana Dernovek, dr. med.
Igor Hrast
dr. Maa Serec, univ. dipl. psih.
11

Mejna osebnostna motnja in

odvisnost od alkohola
Zgodba Mateje in Petra
Ko sem ga sreala na proslavljanju svoje diplome, sem
takoj vedela, da sem spoznala mokega svojih sanj. Bil je
simpatien, oarljiv, pozoren, poln humorja in neverjetnih
domislic. V drubi z njim je vse kar kipelo od energije. Bil
je tudi ute in intuitiven, hitro je razbral bistvo mojega
pripovedovanja in podpiral moje razmiljanje. Seveda
mi je to godilo. To sem takrat potrebovala in sem se ni
hudega slute spustila z njim v razmerje. Doivela sem
najbolj odtekano in urersko poletje. Pokadila sva precej
marihuane, popivala in se obnaala nadvse brezskrbno.
Love and peace vse tja do Pirana, Portoroa, Prekmurja
in udovitih polj sivke na Krasu. Tudi Amsterdam nama ni
uel. Ni me ni skrbelo in ni me ni motilo. Vedela sem, da
me jeseni aka obetavna sluba mlade raziskovalke na
fakulteti. al je pravljica po dveh mesecih priela dobivati
drugano podobo.
V razmerju s tornadom
Prvi pripetljaj se je zgodil v velikem nakupovalnem
srediu, ko se je brez povoda in neupravieno spravil
na ubogo prodajalko v mesnici, ker do njega ni bila
prijazna in ker mu je grdo pripravila kos mesa, ki ga
je naroil. Skuala sem umiriti sceno, a se je spravil e
name. To je bil silovit izbruh besa in aljenja. Obnaal se
je kot pobesneli bik v areni. Gledala sem, e bodo prili
varnostniki, a jih ni bilo. Zaradi oka sem kar obnemela.
Tudi sram me je bilo. Ko je priel k sebi to je bilo ez par
minut , se je obnaal, kot da se ni zgodilo ni. Takrat e
nisem slutila, da so takni izpadi del njega, a v naslednjih
mesecih so se e samo stopnjevali. Kot da se je spustil
z vajeti. Izraziti so bili predvsem, ko se nisem povsem
12

strinjala z njegovo interpretacijo dogodka, v katerem se je

denimo poutil rtev (pa je on zanetil prepir s sosedom!);
ko se nisem strinjala z njegovim staliem o tem, da je
za njegovo finanno situacijo kriv sistem (glede tega ga
nisem podpirala, ker je imel veliko spretnosti in znanj,
s katerimi bi lahko dodatno honorarno sluil); ter takrat,
ko sem mu odlono postavljala meje, saj njegovih kapric
nisem tolerirala. Sasoma sem tudi doumela, da vsako
moje nestrinjanje z njim dojema kot zavraanje njega,
kot dokaz ne-ljubezni, kot dokaz, da ga elim poniati in
prikazati kot nesposobnega in neodgovornega. Njegovi
obutki manjvrednosti so se e stopnjevali, ko sem bila
zaradi obveznosti v novi slubi primorana organizirati svoj
as. Struktura je kar naenkrat predstavljala oviro za najina
sreanja, nikakor nama ni uspelo uskladiti skupnega
ritma. Ko sva se konno uspela dogovoriti, je zamujal, si
tik pred zdajci premislil, naredil drug nart ali se dogovoril
s kaknim svojim prijateljem. Nisem razumela, kaj se
dogaja, a sem sasoma vendarle ugotovila, da se Peter
pouti vevrednega, e ima nadzor nad mojim asom,
e on prestavlja najine dogovore. Ni upoteval, da sama
zaradi obveznosti ne morem ravnati drugae. Seveda
sem ga e vedno ljubila in si mono elela, da sva skupaj,
a njegovega vedenja nisem nikakor ve zmogla prenaati.
To ve niso bile zgolj kaprice, bilo je mnogo ve ustaljen
vzorec vedenja. urala sva zelo malo. Nisem ve zmogla
tempa, ki so ga zahtevale zabave. Alkohol me je izrpal,
energijo pa sem rabila za slubo. On je sicer nadaljeval
s svojim obasnim opijanjem in zadevanjem, a me to
niti ni toliko motilo, ker se v bistvu s tem niti nisem imela
asa ukvarjati. Sicer sem zaradi obutkov krivde (za kraji
as mu je uspelo vcepiti vame, da sem jaz tista, ki ga ne
razume) skuala slediti njegovemu ritmu, a je bilo vse tako
kaotino, od danes na jutri, da enostavno nisem zmogla!
Bilo je preprosto nemogoe, saj ni imel nobenega urnika.
Slubo je sicer opravil, to je e zmogel, a je tudi tam
imel teave, saj ni bil sposoben timskega dela. Vekrat

13

sem ga tolaila in ga celo podpirala. Skuala sem gladiti

njegove izkrivljene predstave o svetu, v katerem ivimo; o
zarotah, ki jih je videl vsepovsod, o izdajah in podobno. A
sasoma tudi tega nisem ve zmogla. Neko si je privoil
e zaslievanje o mojih sodelavcih. elel je vedeti, ali so
samski ali poroeni; celo, kako skupaj sedimo v slubi,
kam hodimo na pijao, kje malicamo. Sprva mi je godilo,
saj sem mislila, da ga resno zanima moja sluba, a sem
sasoma ugotovila, da je bilo to zanimanje del njegove
potrebe po nadzorovanju mojega ivljenja. Bil je pomirjen,
ko je po svojih kriterijih (ki so razumljivi samo njemu)
ovrednotil, da nima moke konkurence v slubi, kateri
sem bila sicer zelo predana. Ves as sem skuala krpati
najin odnos, on pa je ves as prelagal odgovornost zanj
name; e, da naj se spravim k sebi in nama bo lepo. Ko
sem ugotovila, da nanj ne morem ve raunati, sem svoj
as nartovala s prijatelji. Ko me ni uspel videti kaknih
14 dni, se je potrudil, zdral pozitivno vedenje, a al le za
kratko obdobje, saj svojih izpadov ni zmogel obvladovati.
Postal je neznosen in teek kot vagon eleza. Bila sem
tara njegovih frustracij. Poutila sem se kot strelovod. Ni
razumel, kako je naporen. Videl je zgolj sebe, od mene
pa priakoval, da bom vse to razumela in ga brezpogojno
ljubila. Sem ter tja je imel tudi mirna obdobja. Takrat je bil
precej potrt, nezainteresiran, zdolgoasen, elel je samo
poleavati in dolgo spati. Druga skrajnost! Kot nekakna
depresija. V asu dopusta si ni znal osmisliti dneva. Dajal
je vtis odtujenosti, kot da ne bi bil del tega sveta. Ko je imel
pozornost prijateljev ali celo neznancev, se je energetsko
dvignil, potem pa spet padel dol. Kot da bi bil v globokem
breznu praznine, nemoi. Zanimivo je bilo videti, da je
oivel tudi ob prepirih. Tudi ti so ga energetsko dvignili.
Petra, ki sem ga poznala, ni bilo ve. Odnos z njim je
bil kot vonja z vlakom smrti v lunaparku. On je prepire
potreboval, mene pa so izrpavali. Postalo je zelo grdo.
Sposoben je bil krvolonega in primitivnega besednjaka,

14

na vse kriplje si je prizadeval, da bi me diskreditiral kot

ensko, kot osebo. Umaknila sem se, tega v svojem
ivljenju nisem potrebovala. To ni imelo niesar skupnega
s partnerskim odnosom, v katerem gre za medsebojno
spotovanje, izkazovanje ljubezni in pripadnosti. To so
bile igre moi, pometanja resnih pogovorov pod preprogo,
sprenevedanja o dogovorih, prestavljanja meja, izkrivljanja
realnosti, tendence k ponievanju in tako naprej. Ko sem
odnos z njim konala, je postal obseden in posesiven.
Klicev je bilo tudi do 15 v pol ure. Priel me je zasledovati
in mi nagajati. Ker je poznal moj urnik, je vedel, kaj delam
in kdaj. Primorana sem bila podati ovadbo za prepoved
priblievanja. Poiskala sem tudi strokovno pomo. Imela
sem sreo, da sem naletela na strokovnjakinjo, ki se
spozna na mejno osebnostno motnjo (v nadaljevanju
MOM).
Na posvetu s strokovnjakinjo
Sprva sva odpravili moje oitke sami sebi, ki so se
nanaali na to, da sem tako dolgo vztrajala v odnosu,
ki me ni izpolnjeval. Upala sem na spremembo v
njegovem vedenju. Spraevala sem se, kaj sem na
zaetku spregledala. Terapevtka mi je obrazloila, da je
logino, da na zaetku nisem prepoznala njegovih teav,
saj veina oseb z MOM v okoliinah, v katerih se ne
poutijo ogroene, deluje mirno, logino in prepriljivo.
Ker me je Peter na zaetku idealiziral, se ni poutil
ogroenega, temve nasprotno. Ker je za osebe z MOM
znailno tudi, da so lahko v drubi nadpovpreno oarljive
in karizmatine, me je preprial tudi s svojo socialno
masko, ki je, kot kae, prevladovala ves as najinega
spoznavanja. Peter se je nekaj asa zmogel obnaati s
pomojo socialne maske, a je ko se je udomail hitro
pokazal svojo pravo podobo. Povsem normalno je tudi,
me je pomirila terapevtka, da ste priakovali izboljanje
vedenja, saj v vsakem odnosu prihaja do prepirov, a

15

razlika je v tem, da dva odrasla partnerja brez ustvenih

nahrbtnikov in nepredelanih travm ob prepirih rasteta in
se uita iveti drug z drugim. Pri osebah z MOM pa gre
potek medsebojnih kompromisov in rasti poasneje, saj
niso zmone funkcionirati drugae kot preko ustvenih
cunamijev, je e dodala. Ob njeni razlagi mi je bilo mnogo
laje, saj sem tako vsaj vedela, s im imam opravka.
Veliko laje sem poskrbela zase in za svojo boleino.
Seveda pa se nisva izognili niti meni, saj vemo, da sta za
tango zmeraj potrebna dva. A na tem mestu bomo ostali
pri razumevanju mejne osebnostne motnje. Terapevtka
mi je v nadaljevanju s strokovnega stalia obrazloila e
nekaj osnovnih znailnosti, ki so tipine za osebe z MOM.
Razcepljanje
Prvi zametki aljenja in poskusov razvrednotenja so
se pojavili, ko ste nasprotovali njegovim odloitvam, je
izpostavila terapevtka in dodala normalno je, da ste jih v
zaetku nekoliko tolerirali, saj niste vedeli, da gre pri njem
za trajen vzorec delovanja. Bolj ko sem bila suverena in
samozavestna, bolj me je doivljal kot sovranico, e pa
sem izpolnjevala njegove potrebe, sem bila v njegovih
oeh svetnica in dobra vila. Temu se ree razcepljanje.
Osebe z MOM nihajo med ekstremno idealizacijo in
popolnim razvrednotenjem drage osebe. Trenutno mnenje
o neki osebi oblikujejo na osnovi zadnjega druenja z njo.
Njihov spomin je zelo kratkoroen, kot da bi imeli zaasno
amnezijo. Imajo teave z zdruevanjem pozitivnih in
negativnih lastnosti posameznega loveka. Niso sposobni
doumeti loveke protislovnosti in vepomenskosti. Zanje
so ljudje bodisi dobri ali hudobni. Svet okoli njih je bel ali rn.
Bojujem se, torej sem!
Neprimerna intenzivna jeza (izpadi besa) so najpogosteja
znailnost osebe z MOM. Izbruhi besa so nepredvidljivi

16

in jih ni mogoe logino obrazloiti. To se je kazalo z

njegovim besnenjem, ki se mu je praviloma pridruevalo
e kritiziranje, obtoevanje, verbalno nasilje in v mnogih
primerih tudi fizino nasilje. Tu ne gre za pomanjkanje
socialnih spretnosti v odnosih (komunikacija), temve
za nezavedne projekcije svoje boleine na druge ljudi.
Pojavijo se kot strela ob sonnem dnevu in tako tudi
izginejo. Petru je stik s samim sabo omogoila edino
agresija. Svojo identiteto je videl v lui Bojujem se,
torej sem! Obstajam!1 Podobno je s ustvenimi nihanji
v enem samem dnevu, ki lahko preidejo iz jutranje
depresije preko opoldanske evforije pa do popoldanske
razdraljivosti in veerne tesnobe. Takni ekstremi so za
partnerstvo izjemno naporni in osebo mono izrpajo.
To ste lahko opazili, ko je imel dopust, saj takrat ni imel
nobenih zunanjih draljajev, ki bi ga motili ali animirali, mi
je pojasnila terapevtka.
Kronini obutki praznine
Naslednja znailnost oseb z MOM so tudi kronini obutki
praznine in pomanjkanje identitete. Peter jih je odganjal
tako, da je bil v neprestanih stikih z ljudmi. Sam s seboj
ni dolgo zdral oziroma je takrat, ko je bil primoran biti
sam, drsel v stanje praznine, ki ga ni prenesel, saj ni
imel obutka zase, obutka svojega obstoja. To je velika
alost teh nesrenikov. Zato pa je v asu dopusta, ko ni
imel obveznosti, ko ni sreeval veliko ljudi, ko so prijatelji
dopustovali, vas pa tudi denimo ni bilo, doivljal kronino
praznino, je ugotavljala terapevtka. Z njim je bilo teko
uskladiti urnik tudi prav zato, ker je bil vpet v raznolike
povrne odnose in druenja, saj je bil teko sam. e se
je na koga mono navezal, pa se je izkljuno iz razloga,
ker mu je ta oseba omogoila obutek varnosti, lane
identitete in je nekako skrbela za njegovo samozavest.
Vir: Mason T. Paul, MS Randi Kreger (2011): Ne stopajte ve po
prstih.
1

17

Ve se je druil s prijatelji, ki so bili od njega bolji

po statusu, hobijih, slubenih obveznosti. Pozornost
taknega prijatelja je Petra navdajala s samozavestjo. Ob
njem se je poutil dobro, ker je polnil njegovo rno luknjo
praznine.
Impulzivnost
Za osebe z MOM je znailna tudi impulzivnost na podrojih,
kjer kodijo samim sebi. Peter je skual notranjo praznino
napolniti s popivanjem in obasnimi zlorabami drog. Tega
sicer ni poel aktivno, se pravi, da veino asa ni bil pijan
in zadet, temve si je tovrstne ekskurzije privoil priblino
dvakrat na mesec. Velja pa opozoriti, da imajo posamezniki
z MOM pogosto teave s samodestruktivnim vedenjem,
kamor uvramo tudi zlorabo alkohola in drog, iz katere se
lahko po doloenem asu razvije odvisnost. V kasnejih
letih, ko bo postal zagrenjen in duhamoren 40-letnik, ga
bomo lahko sreali v gostilnah, kjer bo v novi referenni
skupini s somiljeniki potrjeval svoje razoaranje nad
ivljenjem. Torej, e ne bo poiskal strokovne pomoi, bo
lo z njim samo e navzdol. Ni pa seveda nujno, da bo
Peter pomo tudi sprejel. Njega namre uvramo v visoko
funkcionalne posameznike z MOM in takne obiajno
teko spravimo po pomo. Peter ima slubo in na prvi
pogled nobenih teav z vsakodnevnim ivljenjem. A ljudje
z MOM se med seboj glede na sposobnost delovanja
zunaj in znotraj doma, glede na to, kako se sooajo z
vsakodnevnimi teavami, glede na sporazumevanje z
drugimi, mono razlikujejo. Tisti, ki so nizko funkcionalni,
namre na vsakodnevni ravni ne funkcionirajo in imajo
poveini tudi teave z odvisnostjo, a take posameznike
bomo obravnavali nekoliko kasneje. Peter se veino
asa obnaa povsem normalno, vsaj do ljudi, s katerimi
ni v blinjem odnosu. Ljudje, ki ga ne poznajo dobro,
obiajno zgodbam o njegovih izbruhih in ponievanjih
niti ne bodo verjeli. Drugo plat osebnosti pokae samo

18

osebam, ki so mu zelo blizu. Kot da jih privlai ivljenjski

stil, v katerem prevladujejo vedno nove ustvene krize in
katarze. Nekateri pravijo, da je biti v odnosu z MOM kot
biti v odnosu z dr. Jeckyllom in g. Hydom.2
Zdravljenje in obravnava mejne osebnostne motnje
s pridrueno odvisnostjo
Visoko funkcionalne osebe z mejno osebnostno
motnjo
Motivacijo za zdravljenje pri visoko funkcionalnih osebah
z MOM je teko dosei. Spraviti takega loveka po pomo
je naporno, saj je zanikanje teav podprto s celo vrsto
odporov. Ne zmorejo prevzeti odgovornosti za teave, v
katerih so se znali; obtoujejo druge, kaejo s prstom
nanje in se na vse pretege skuajo izogniti odgovornosti.
Prepriani so, da je ves svet kriv za njihove teave in
odlono odklanjajo terapijo. e so prisiljeni poiskati
pomo, je obiajno ne jemljejo resno, skuajo dokazati,
da imajo oni prav in na terapiji ne ostanejo dolgo. Vendar
to ne pomeni, da gre za nemogoe posameznike in
brezizhodne situacije. e se MOM pridruuje e odvisnost
od alkohola, je navadno prav ta vstopnica za terapijo. V
terapijo vstopijo takrat, ko se jim postavi ultimat: denimo v
druini ena vztraja pri loitvi, odvzemu otrok ali pa stari
odrekajo dediino. Lahko se zgodi, da jim v slubi grozi
odpoved delovnega razmerja, vasih pa zadoa e ukrep
disciplinske komisije.
Zdravljenje te motnje je zahtevno in dolgotrajno.
Strokovnjak, ki obravnava takno osebo, mora imeti
ustrezno psihoterapevtsko izobrazbo in kilometrino z
izkunjami. Pri visoko funkcionalnih zadoa individualna
2
Vir: Mason T. Paul, MS Randi Kreger (2011): Ne stopajte ve po
prstih, str. 50.

19

obravnava v kombinaciji s skupinsko. Zdravljenje je

dolgotrajno in naporno za vse udeleene.
Nizko funkcionalne osebe z mejno osebnostno
motnjo
Nizko funkcionalne osebe z MOM so tiste, ki se zaradi
samomorilnega vedenja, samopokodb, motenj hranjenja
ali odvisnosti od alkohola in/ali drog praviloma vsaj
enkrat v ivljenju znajdejo na zdravljenju v psihiatrinih
bolninicah. Za razliko od visoko funkcionalnih gre pri
nizko funkcionalnih za agresijo, ki je usmerjena vase in ne
na zunanji svet, na druge. Kae se kot rezanje po telesu,
klofutanje samega sebe (samopokodbe), prenajedanje in
siljenje k bruhanju (bulimija), odrekanje hrani (anoreksija),
zloraba drog in alkohola ter poskusi samomora. V
nadaljevanju bomo predstavili, kako poteka zdravljenje
osebe s komorbidnostjo oziroma sopojavnostjo MOM
z odvisnostjo od alkohola in mehkih drog v bolninini
obravnavi, in kako poteka obravnava po odpustu iz
bolninice.
V bolninici so MOM deleni celovite obravnave v okviru
multidisciplinarnega tima. Nujno je, da ima oseba po
odpustu iz bolninice tudi nadaljevalno ambulantno in t.i.
skupnostno obravnavo. Pri obeh oblikah MOM se obiajno
predpiejo tudi zdravila. Glede na dani primer se zdravnik
odloi, ali bodo zadoali antidepresivi, stabilizatorji
razpoloenja ali pa bodo potrebni celo antipsihotiki.

20

Kje zaeti iskati strokovno pomo, ko gre pri osebi

z mejno osebnostno motnjo tudi za odvisnost od
alkohola?
V primeru, ko imajo osebe z MOM pridrueno e odvisnost
od alkohola, se lahko obrnejo na:
leeega zdravnika,
alkoholoko ambulanto (v psihiatrini ambulanti),
psihiatrino bolninico (alkoholoki oddelek),
Center za socialno delo,
klub zdravljenih alkoholikov (KZA),
zdruenje anonimnih alkoholikov (AA).
Skupni cilj vseh obravnav je dosei bolje
funkcioniranje pri osebi z MOM s pridrueno
odvisnostjo. Oseba mora uvideti neproduktivnost
svojega obnaanja. Pomagamo ji tako, da povea
nadzor nad svojimi impulzi, da povea zaupanje
in postane tolerantneja za frustracije. To so znaki
uspene obravnave in zdravljenja. Da bi pa lahko
MOM diagnosticirali in naredili ustrezen nart
zdravljenja in obravnave, je sprva potrebno dosei
abstinenco.
Bolninino psihiatrino zdravljenje na oddelku za
zdravljenje odvisnosti od alkohola
Oseba z MOM in pridrueno odvisnostjo od alkohola se
praviloma nahaja na zdravljenju, ker so ji ultimat postavili
bodisi druina, blinje osebe ali delodajalec. Na zaprtem
oddelku je lahko pristala tudi s pomojo neprostovoljne

21

hospitalizacije, ker je pod vplivom spremenjenega stanja

zavesti ogroala svoje ivljenje ali ivljenje drugih. Takna
stanja so mona tudi zaradi abstinenne krize in se
imenujejo delirij.
etudi imamo opravka z nemotivirano osebo in vkljuitev
v zdravljenje ni posledica njene volje, zdravljenje in
obravnava v psihiatrini bolninici potekata enako kot
pri osebah, ki so se za zdravljenje odloile same. Pri
komorbidnih motnjah je zdravljenje kompleksno in
veplastno. Gre za kombinacijo farmakolokih (zdravila),
medicinskih, socialnih in psiholokih oblik obravnav, ki
se jih vkljuuje in uporablja v razlinih fazah zdravljenja.
Uinkovita so zdravljenja, ki trajajo 90 dni in jih osebe
preivijo v bolninici. Kot zanimivost naj povemo, da
ravno toliko asa potrebujejo tudi mogani, da se odvadijo
neposrednega vpliva alkohola ali droge. Zdravljenje se
prine s pripravljalno fazo, ki se nadaljuje z intenzivno
ter postopoma zakljuuje preko vzdrevalne do zakljune
skupnostne faze.
Pripravljalna faza zdravljenja
Na zdravljenje se mora oseba naroiti v tisti psihiatrini
bolninici, ki izvaja zdravljenje odvisnosti (seznam bolninic
se nahaja v poglavju Kje iskati pomo?). Oseba mora
imeti s seboj napotnico splonega zdravnika ter urejeno
osnovno in prostovoljno zdravstveno zavarovanje, sicer
je storitev plaljiva. Osebo sprejme zdravnik psihiater na
ambulantni pregled, kjer oceni njeno zdravstveno stanje
ter temu ustrezno nartuje obravnavo. V tej fazi se osebo
bodisi pripravi na intenzivno zdravljenje bodisi izdela nart
daljega ambulantnega zdravljenja. Na nekaterih oddelkih
se ob sprejemu na zdravljenje priakuje, da oseba e
abstinira. e imajo tak protokol sprejema, potem se
najprej sklene dogovor o abstinenci in svetuje, kako lahko
oseba obvlada svoj odnos do alkohola.
22

Intenzivna faza zdravljenja

Intenzivno zdravljenje poteka na oddelku za zdravljenje
odvisnosti od alkohola v psihiatrini bolninici in traja od 6
do 9 tednov. Po 4. tednu imajo bolniki pravico do izhoda
domov ob koncu tedna. Namen zdravljenja je ohraniti
abstinenco ter dosei spremembe v posameznikovem
miljenju, ustvovanju in vedenju. Oseba se v tej fazi poui
o negativnih uinkih alkohola na organizem loveka preko
kombinacije razlinih pristopov: individualne, skupinske,
partnerske ali druinske psihoterapije. Pri zdravljenju
komorbidnosti, ko gre za sopojav duevne motnje, se
zdravljenje prilagodi, naredi se specifien nart. Pri dalji
abstinenci se duevna motnja laje diagnosticira in se
temu ustrezno predpie tudi medikamentozna terapija
(zdravila). V zdravljenje se praviloma vkljuuje tudi
pomembne ljudi iz posameznikovega ivljenja, ureja se
socialne teave in nameni pozornost morebitnim posegom
na druga podroja ivljenja.
Vzdrevalna faza zdravljenja
Po zakljuenem zdravljenju na intenzivnem oddelku se
le-ta nadaljuje na dnevnem oddelku bolninice, ki traja
nadaljnje 3 do 4 tedne. Osebe so med tednom vkljuene
v program terapevtske skupnosti, kjer potekajo skupinska
terapija, zadolitve, strukturiran program, individualna
terapija in dnevne aktivnosti, spat pa hodijo domov. Doma
preivijo tudi konce tedna. S programom terapevtske
skupnosti se skua zagotoviti boljo pripravo na ivljenje v
domaem okolju kot tudi na druge ivljenjske obveznosti.
V tem asu se osebe e vkljuijo v Klub zdravljenih
alkoholikov ali v skupino Anonimnih Alkoholikov, kjer
poteka podaljano zdravljenje oziroma tretje obdobje
zdravljenja, ki traja naslednjih nekaj let.

23

Po zakljuenem zdravljenju se lahko (nekdanji) bolniki in

njihovi svojci enkrat meseno sreujejo tudi v bolninici,
v Klubu odpuenih bolnikov. V primeru (ponovnih)
teav lahko poiejo pomo pri izbranem psihiatru
ali v ambulanti za zdravljenje odvisnosti dispanzerja
psihiatrine bolninice.
Osebo se v tem obdobju ozavea o pomenu preventive
kako si pomagati pred ponovnim pitjem, kako prepreiti
recidiv. Cilj zdravljenja je dosei ivljenje brez alkohola,
kar od osebe zahteva trajno ivljenjsko spremembo. e
oseba v obdobju od dveh do petih let vzpostavi abstinenco
in oblikuje nov ivljenjski stil, je to dobra napoved.
Po odpustu se mora osebi z MOM nuditi zlasti pomo v
obliki strukturirane obravnave, ki vsebuje jasne meje in
smernice, s psihoterapijo, ki ji pomaga pri preoblikovanju
njenega pogleda na svet. Recidivi (ponovno pitje) so
nevarni takrat, ko se v ivljenju pojavijo spremembe, ki
lahko v osebi sproijo stare mehanizme reevanja teav in
ga pahnejo v stare vzorce torej v opijanje. Pobolninina
pomo oziroma obravnava v skupnosti je izjemnega
pomena, saj se lahko z njo omogoi ustrezno podporo
osebi z MOM s pridrueno odvisnostjo od alkohola
oziroma mehkih drog.
Centri za socialno delo
Storitev prve socialne pomoi in storitev osebne pomoi
Centri za socialno delo niso samo ustanove, kjer se
uveljavlja pravice iz javnih sredstev (razlinih denarnih
pomoi, subvencij itn.), temve v njih delajo tudi
strokovnjaki, ki svetujejo in pomagajo pri reevanju
razlinih osebnih stisk in teav.

24

V naem primeru se je po pomo najbolje obrniti na

strokovno delavko, ki izvaja storitev prve socialne
pomoi. Do storitve prve socialne pomoi je upravien
vsakdo, ki se znajde v stiski in teavah in se za storitev
odloi prostovoljno. Strokovna delavka osebo seznani
z monimi storitvami, dajatvami in obveznostmi.
Predstavi mreo slub in osebo napoti v najustreznejo.
Storitev ni usmerjena v konkretno reevanje teav,
temve v informiranje in napotitev po ustrezno pomo k
strokovnjakom, ki so specializirani za podroje teav, na
katerem ima oseba stisko. V primeru MOM s pridrueno
odvisnostjo od alkohola bo strokovna delavka zagotovo
priela z reevanjem odvisnosti in usmerila osebo v
slube, ki se ukvarjajo s tem podrojem.
Na Centrih za socialno delo izvajajo tudi osebno pomo,
ki vkljuuje svetovanje, urejanje in vodenje. V okviru te
storitve praviloma izvajajo bolj strukturirano in daljo
obliko obravnave posameznika, druine ali para. V
primeru komorbidnosti bo strokovna delavka zagotovo
presodila, da oseba potrebuje specialistino pomo in jo
bo usmerila k strokovnjakom, ki izvajajo obravnavno prav
na tem podroju.
Skupine za samopomo v okviru Centrov za socialno delo
Nekateri Centri za socialno delo izvajajo tudi skupine za
samopomo, ki so namenjene osebam, ki elijo ohranjati
abstinenco od alkohola in vzdrevati zdrav ivljenjski
stil. Na pristojnem Centru za socialno delo je potrebno
pridobiti informacije in se v skupino vkljuiti, e oseba ali
strokovna delavka, pri kateri je oseba v obravnavi, oceni,
da skupino potrebuje za ohranjanje treznosti in zdravega
naina ivljenja.

25

V nadaljevanju opisujemo oblike pomoi in podpore,

za katere je zaeleno, da jih oseba z MOM in
zdravljeno odvisnostjo od alkohola obiskuje. eprav
gre v teh programih izkljuno za samopomo ali
strokovno pomo pri ohranjanju abstinence in
zdravega naina ivljenja, je ta vsebina zelo ustrezna
tudi za osebe z MOM. Pri njih gre namre med drugim
za globoke obutke praznine, nepoznavanje svojih
ustev in teave pri postavljanju konstruktivnih ciljev
v ivljenju. Skupine lahko krepijo njihovo odloitev
za urejanje ivljenja.

Izvenbolninine oblike pomoi

Klubi zdravljenih alkoholikov (KZA)
KZA-ji so dostopni in odprti za vse, ki so zakljuili osnovno
zdravljenje v dispanzerski skupini ali bolninici. Klubi
delujejo po principu tovarike in prijateljske skupine,
katere lani so e nekaj asa trezni. Ponekod imajo lani
skupine tudi izkunje iz skupinske psihoterapije.
Namen sreanj v KZA-jih je v poglabljanju uvida v lastno
odvisnost, v razumevanju vzrokov in posledic odvisnosti
kot tudi v iskanju in ohranjanju zdravega naina ivljenja,
izboljanju kakovosti ivljenja, v uenju samopomoi ter
krepitvi abstinence. V njem zdravljeni alkoholiki po naelih
medsebojne pomoi, samopomoi in terapevtske pomoi
vzdrujejo abstinenco in uresniujejo rehabilitacijo v
osebnostnem zorenju, izboljevanju druinskih odnosov
ter odnosov v bivalnem in delovnem okolju.
lani se sestajajo enkrat tedensko, v nekaterih klubih
dvakrat meseno. Poleg rednih sreanj, ki trajajo uro in
pol,lane druijo tudi izvenskupinske dejavnosti (portna,
kulturna, druabna udejstvovanja), v katerih sodelujejo
26

celotne druine. V asu udelebe v klubih naj bi lan

spreminjal svoje vedenje ter brez obutkov krivde in
manjvrednosti ustvarjal skladne odnose z ljudmi. Nekateri
KZA-ji nudijo poleg osnovne ponudbe e rehabilitacijo
odvisnih od prepovedanih drog in njihovih druinskih
lanov (npr. Center za pomo ljudem v stiski v Novem
mestu).
Anonimni alkoholiki (AA)
AA-ji so skupnost mokih in ensk, ki imajo teave s
pitjem alkohola. Delijo si izkunje, mo in upanje na
nain, da bi lahko reili svoj skupni problem in pomagali
drugim, da bi okrevali od alkoholizma. Edini pogoj za
vkljuitev v AA je elja, da bi prenehali piti. Njihov glavni
namen je, da ostanejo trezni in k treznosti pomagajo tudi
drugim alkoholikom. AA je neprofesionalna in apolitina
organizacija. Ne daje medicinskih ali psihiatrinih diagnoz
in prognoz, prav tako ne zagotavlja detoksikacijske ali
oskrbne slube, hospitalizacije, zdravil ali kakrnega koli
medicinskega ali psihiatrinega zdravljenja. Vzdruje se
sama in je na razpolago skorajda povsod. Nima nobenih
zahtev glede starosti ali izobrazbe. Vlani se lahko vsakdo,
ki eli ukrepati glede svojih teav s pitjem. Program AA
deluje po principu Dvanajstih korakov in Dvanajstih izroil.
lani se sreujejo na sreanjih skupin AA.
Druinske skupine Al-Anon/Alateen
Druinske skupine Al-Anon so skupnost, ki je sposobna
nuditi podporo vsakomur, ki ga je prizadelo pitje sorodnika
ali prijatelja. Namenjena je tako odraslim otrokom,
starem, partnerjem, enam, moem ali sodelavcem
(neko) odvisnega od alkohola. Sreujejo se anonimno
in na sreanjih izmenjujejo izkunje, mo in upanje, da
bi reili probleme, ki so jim skupni. Tudi Al-Anon temelji
na Dvanajstih korakih in Dvanajstih izroilih, ki so prevzeti

27

od AA-jev in prirejeni za Al-Anon, vendar skupini nista

povezani. Tudi tukaj gre za neprofesionalno, nepolitino,
finanno neodvisno skupnost, ki temelji na duhovnosti in
sprejema ljudi vseh kultur in slojev ter je na voljo skorajda
povsod.
Alateen je del skupnosti Al-Anon in je namenjen mlajim
svojcem in prijateljem alkoholikov v obdobju najstnitva.
lani Alateena imajo svoja lastna sreanja pod vodstvom
Al-Anonskega lana mentorja in uporabljajo ista naela
Dvanajstih korakov in izroil kot Al-Anon.
Skupnosti Al-Anon in Alateen svojim lanom zagotavljata
pomo preko rednega sreevanja skupin, telefonskega
stika z drugimi lani, prebiranja al-anonske/alateenske
literature in podpore svojega mentorja.
Svetovalnica Intituta Antona Trstenjaka
Svetovalnica nudi informativne pogovore o oblikah
pomoi in samopomoi zasvojenim, svetovalne pogovore,
namenjene partnerjem ali druinam z namenom priprave
na obvladovanje odvisnosti od alkohola, monost vkljuitve
v socialne programe terapevtskih skupin, monost
vkljuitve v rehabilitacijske programe KZA-jev, monost
vkljuitve v socialni program skupine otrok alkoholikov,
informacije o prepreevanju odvisnosti pri mladih, ter
informacije o znailnostih odvisnosti tako za strokovno kot
laino javnost.
Drutvo za zdravo ivljenje
Drutvo izvaja rehabilitacijo in resocializacijo zdravljenih
alkoholikov, ki se vanj vkljuijo zaradi vzdrevanja
abstinence in krepitve zdravega ivljenjskega sloga.
V program se lahko vkljuijo zdravljeni alkoholiki po
konanem bolnininem ali ambulantnem zdravljenju.

28

Vkljuijo se lahko tudi svojci ali blinje osebe zdravljenih

alkoholikov. Oblike dela potekajo v skupini, ki se sreuje
na tedenski ravni pod okriljem izkuenega terapevta.
Poleg rednih tedenskih sreanj se v teh programih izvajajo
tudi spremljevalne aktivnosti z namenom preventive, in
sicer pohodi, obiski drugih organizacij, kulturnih in drugih
prireditev. Namen programa je seveda ohranjati treznost,
predvsem pa delati na osebni rasti, preko uvida v vzroke
in posledice odvisnosti, poglabljanja notranje rasti in
konstruktivnega sooanja z vsakdanjimi in ivljenjskimi
teavami. V programih praviloma intenzivno sodelujejo
osebe, ki so e ve let trezne in s svojim vzorom pozitivno
vplivajo na zaetnike, jih ustrezno motivirajo ter spodbujajo
k ohranjanju abstinence.
Oblike obravnav in zdravljenj v skupnosti
Obravnava v skupnosti omogoa ustrezno podporo osebi
z MOM in pridrueno odvisnostjo od alkohola oziroma
mehkih drog, ko zakljui bolninino zdravljenje in se
oceni, da bo za nadaljnjo rehabilitacijo in urejanje svojega
ivljenja potrebovala dodatno pomo. Tako se po odpustu
osebe iz psihiatrine bolninice zanjo pripravi nart
obravnave, ki ga izvaja multidisciplinarni tim. V Sloveniji
imamo ta trenutek ve oblik obravnav po odpustu iz
bolninice, in sicer:
obravnavo v skupnosti,
skupnostno psihiatrijo,
nadzorovano obravnavo ter
programe nevladnih organizacij.
Bistvo omenjenih obravnav je individualizirana,
kontinuirana in integrirana oblika rehabilitacije, ki se
ne osredotoa zgolj na medicinsko diagnozo, temve

29

celostno pomaga loveku in njegovim blinjim.

Pri osebah z MOM in pridrueno odvisnostjo je nujno
zagotoviti obravnavo, ki je izrazito strukturirana in ima
jasna pravila, ki jih upotevajo vsi lani tima. Osebe z
MOM morajo namre imeti jasne meje, saj same menijo,
da zakonitosti, jasna pravila in omejitve zanje ne veljajo.
V nart obravnave je smiselno vkljuiti tudi mehanizme
kontrole gre za preverjanje prisotnosti alkohola in drog
v krvi, velja dosei tudi pristanek osebe z MOM, da blinja
oseba sme sporoiti zdravniku psihiatru, da obstaja sum
na recidiv. Tovrstne dogovore je potrebno zapisati v nart
in pridobiti pisni pristanek osebe z MOM.
Obravnava v skupnosti
Obravnavo v skupnosti izvaja koordinator obravnave
v skupnosti, ki je zaposlen na Centru za socialno delo.
Storitev obsega nart obravnave in njegovo izvajanje v
skupnosti, ki ga izvaja s pomojo multidisciplinarnega tima.
Koordinator obravnave v skupnosti se bo pri pogovoru z
osebo osredotoil predvsem na:
urejanje stanovanjskih oziroma bivalnih razmer,
urejanje socialne varnosti,
urejanje zaposlitve in dela,
urejanje podpore pri opravljanju temeljnih dnevnih
opravil,
urejanje podpore pri zagotavljanju socialnih stikov
in druabnosti ter
druge ugotovljene potrebe, ki vplivajo na dvig
kakovosti ivljenja.
Obravnava v skupnosti je postopek izvajanja
socialnovarstvenih storitev in programov pomoi
osebam, ki ne potrebujejo ve zdravljenja v zdravstvenih

30

ustanovah, temve potrebujejo pomo pri psihosocialni

rehabilitaciji, vsakdanjih opravilih, urejanju ivljenjskih
razmer in vkljuevanju v vsakdanje ivljenje na podlagi
narta obravnave. Praviloma se izvaja po metodi vodenja
primera in s koordinacijo ter sodelovanjem slub s podroja
zdravstvenega in socialnega varstva. Kot smo e vekrat
poudarili, potrebuje oseba s komorbidnostjo veplastno
in izrazito strukturirano obravnavo, ki jo v dogovoru z
njo pripravi koordinator obravnave v skupnosti. V nart
obravnave se lahko vkljui tudi pisni dogovor z osebo o
rednih kontrolah pri psihiatru (testi kontrole) ter vkljuitev
v psihoterapevtsko obravnavo. V multidisicplinarni tim
se povabi strokovnjake, ki imajo izkunje z zdravljenjem
odvisnosti. To so lahko tudi strokovnjaki iz nevladnih
organizacij, ki izvajajo programe s podroja odvisnosti
in delujejo v skupnosti. Oseba s komorbidnostjo, ki se
z obravnavno strinja, to izkazuje tudi s podpisom. e
soglasje z osebo ni doseeno, je s tovrstno obravnavo
nesmiselno prieti in je za osebo morda bolje, e jo
usmerimo v nadzorovano obravnavo ali v program
skupnostne psihiatrije.
Nadzorovana obravnava
Nadzorovana obravnava je obravnava oseb s hudo in
ponavljajoo se duevno motnjo, ki se izvaja na podlagi
sklepa sodia pod nadzorom psihiatrine bolninice, na
obmoju katere ima oseba stalno ali zaasno prebivalie,
v skladu z nartom nadzorovane obravnave izven
psihiatrine bolninice v domaem okolju osebe. Vanjo
lahko uvrstimo npr. tudi nizko funkcionalne osebe z MOM
in pridrueno odvisnostjo. Te osebe bi ob svojevoljni
prekinitvi zdravljenja nedvomno ogrozile svoje ivljenje
ali ivljenje drugih, huje ogroale svoje zdravje ali zdravje
drugih ali povzroale hudo premoenjsko kodo sebi ali
drugim. Da je temu res tako, je razvidno iz njihovih preteklih
ravnanj, saj v veliko primerih pristanejo na oddelku prav

31

zaradi resnega ogroanja svojega zdravja. Nadzor nad

zdravljenjem izvaja koordinator nadzorovane obravnave,
ki na podlagi sklepa sodia od osebe zahteva, da se
npr. udeleuje doloenih dejavnosti, ki so namenjene
zdravljenju in rehabilitaciji, ali zahteva, da oseba prebiva
v doloenem kraju.
Skupnostna psihiatrija
V letu 2012 so zaele vse psihiatrine bolninice
sistematino izvajati t.i. skupnostno psihiatrijo psihiatrino
obravnavo v skupnosti. Obravnava je namenjena osebam
po odpustu iz psihiatrine bolninice, ki potrebujejo poleg
psihosocialne rehabilitacije tudi specializirano individualno
zdravstveno obravnavo. Izkunje iz prakse kaejo, da je
najprimerneja za bolnike, ki so sprva na zdravljenju na
njihovem oddelku, po odpustu pa jih nato spremljajo tudi v
domaem okolju. Glede na kompleksnost zdravstvenega
in socialnega stanja nizko funkcionalnih oseb z MOM in
pridrueno odvisnostjo je ta oblika obravnave potrebna e
vsaj dve leti po zakljuenem zdravljenju v bolninici, pri
emer se tudi v tej obliki vztraja pri vkljuenosti osebe z
MOM v zunajbolninine programe zdravljenja odvisnosti.
To so lahko KZA-ji ali nevladne organizacije, ki izvajajo
programe pomoi odvisnikom. Pomembno je vzdrevati
in ohranjati zdrav ivljenjski stil ter dosei spremembe v
vedenju in doivljanju.
Nevladne organizacije s podroja duevnega zdravja
V zadnjih dveh desetletjih se je v slovenskem prostoru
razvila iroka paleta programov za pomo ljudem s
teavami v duevnem zdravju, katerega nosilci izhajajo iz
nevladnih organizacij. Danes so razline oblike pomoi v
skupnosti vsaj tako pomembne kot psihiatrine bolninice,
saj se veliko ljudi s teavami v duevnem zdravju zdravi
le v ambulantah in se as zdravljenja v bolninicah kraja.
32

V okviru obravnave v skupnosti nevladne organizacije

opravljajo javne in verificirane socialnovarstvene
programe. V njih so zaposleni strokovnjaki, ki so
specializirani za delo z ljudmi, ki imajo dolgotrajne teave v
duevnem zdravju, in z njihovimi svojci. e v vaem kraju
obstaja takna oblika pomoi, je priporoljivo zaetne
informacije iskati pri njih, saj v okviru svojih programov
nudijo storitve informiranja, svetovanja, osebne pomoi,
vkljuitev v dnevne centre, prostoasne dejavnosti in
stanovanjske skupine.
Poleg omenjenega znajo tudi uinkovito usmerjati ljudi
pri iskanju nadaljnje pomoi zaradi teav, ki so nastale
v duevnem zdravju, oziroma jih ustrezno vkljuevati v
svoje programe in poskrbeti za njihovo rehabilitacijo.
Program Svetovalno-informativnih pisarn
V teh programih strokovne delavke preko storitev
informiranja, osebne pomoi ali svetovalnih pogovorov
uporabnikom omogoajo, da se im bolje pouijo o
vrstah pomoi, ki jim pripadajo, glede na stopnjo njihove
teave in stiske. Nudijo tudi svetovanja, ki potekajo
vekrat in kontinuirano z namenom, da se uporabnike
im bolje opremi in seznani z naini obvladovanja teav,
pravoasnega ukrepanja v primeru poslabanja duevne
motnje, konstruktivnega pristopa ter vkljuevanja v
vsakodnevno ivljenje. V nekaterih programih strokovni
delavci izvajajo tudi storitve zagovornitva in varovanja
pravic uporabnikov.
Na osnovi svetovalnih pogovorov se lahko izdela tudi
individualni nart, s katerim uporabnik skupaj s strokovno
delavko konkretizira potrebe in priakovanja, ter tudi, kako
in s kom jih bo uresnieval. Pri tem se lahko strokovna
delavka povee z zunanjimi izvajalci iz mree slub s
podroja duevnega zdravja. To pomeni, da vzpostavi

33

sodelovanje s Centri za socialno delo, Zavodom za

oskrbo na domu ali socialnimi servisi, uporabnikovim
psihiatrom, prostovoljci, odvetnikom, in tako naprej. S
pomojo izvedbe individualnega narta je namre mogoe
zagotoviti tudi ivljenje v domaem okolju, ki ga sicer brez
pomoi drugih uporabnik ne bi ve zmogel.
Svoje teave lahko uporabnik reuje tudi v vodenih
skupinah za samopomo, v katere se lahko vkljui po
prvem informativno-svetovalnem pogovoru. Storitve
strokovni delavci izvajajo tako v pisarni kot na terenu ali
v ivljenjskem okolju posameznika oziroma na njegovem
domu. Upravienci so vsi polnoletni posamezniki, ki imajo
teave v duevnem zdravju, in njihovi svojci, ki se v
storitev vkljuijo prostovoljno.
Programi Dnevnih centrov
V Dnevnem centru je na voljo vkljuevanje v razline
dejavnosti, druenje, uenje socialnih spretnosti in vein,
spoznavanje novih ljudi, s katerimi se iri krog poznanstev.
Preko razlinih delavnic in skupin za samopomo je na
voljo uenje medsebojne pomoi in samopomoi. V ta
namen se izvajajo skupine za samopomo, v vse programe
drutva pa so vkljueni tudi prostovoljci, organizirajo se
pikniki, izleti, zabave, praznovanja rojstnih dni, ogledi kino
predstav in dramskih predstav, s pomojo katerih krepijo
socialne stike uporabnikov in spodbujajo k razvoju ter
iritvi njihove socialne mree.
Veina Dnevnih centrov organizira raznolike delavnice
o zdravi prehrani in zdravem ivljenju, predavanja o
uinkih zdravil, organizirajo tudi skupinsko telovadbo,
redne izletnike pohode, rekreativne tabore ter skrbijo
za krepitev in varovanje duevnega zdravja e preko
razlinih tematskih delavnic (ivljenje z duevno motnjo,
medosebni odnosi, spolnost, ljubezen, odvisnosti, uenje

34

sproanja in tehnik asertivnosti, duhovna rast, ustvena

inteligenca in podobno).
V nekaterih Dnevnih centrih je na voljo uenje tehnik s
podroja likovnega in ronega ustvarjanja, s pomojo
katerih izdelujejo razline izdelke, ki so iri javnosti
predstavljeni v okviru razstav.
Dnevni centri so namenjeni vsem polnoletnim osebam
s teavami v duevnem zdravju, ki se vanje vkljuijo
prostovoljno in se strinjajo s pogoji posameznega
Dnevnega centra. Dnevni centri praviloma delujejo vsak
delavnik od 8. do 16. ali 17. ure. Med vikendi so obiajno
zaprti, a nekatere dejavnosti se lahko izvajajo prav takrat
(npr. sobotni pohodniki izleti).
Programi Stanovanjskih skupin
Stanovanjske skupine so manje bivalne enote za tiste
ljudi s teavami v duevnem zdravju, ki potrebujejo
obasno ali stalno podporo pri bivanju in organiziranju
njihovega vsakdana ter pri prehodu v samostojno ivljenje.
To pomeni, da se lahko nekdo, ki nima svojcev, ali pa se z
njimi ne razume, hkrati pa ne zmore iveti sam, nastani v
skupini oseb s podobnimi teavami. V najveji moni meri
se bo poskusil osamosvojiti, in sicer s pomojo lastnih
moi in strokovnih delavcev.
Programi zdruenj svojcev oseb z duevno motnjo
Programi svojcev so dragoceni za vse, ki imajo blinjega,
ki trpi za kakno obliko duevne motnje. Obiajno nudijo
aktivnosti, ki svojce opogumijo, jim olajajo stiske ter
nudijo informacije, kako pravzaprav iveti z blinjim, ki ima
duevno motnjo.

35

Tako se preko predavanj in delavnic, na katere vabijo

razline goste, strokovnjake in svojce z dolgoletnimi
izkunjami, pouujejo o duevnih motnjah, njihovem
zdravljenju ter temah, ki krepijo medosebne odnose in so
na splono uporabne za duevno blagostanje.
Ena takih aktivnosti je program Vseivljenjsko uenje za
krepitev duevnega zdravja posameznikov in celovito
uenje obvladovanja stresnih situacij svojcev, ki imajo v
druini osebo s psihiatrino diagnozo. Program poteka
celo leto in je razdeljen v razline tematske sklope, ki se
izvajajo meseno.
Skupine svojcev so osnovane z namenom, da se svojci
med seboj ustrezno poveejo, povedo svoje izkunje,
prisluhnejo izkunji drugih svojcev ter se tako vzajemno
podpirajo. Skupna sreanja svojcev so namenjena
njihovi medsebojni podpori, opogumljanju in informiranju.
Omogoajo jim, da se sooijo s svojimi zatiranimi ustvi,
med katere se najpogosteje vrinejo obutki jeze, strahu in
negotovosti. S tem se jim eli pomagati, da izrazijo svoje
interese, ki jih po navadi zapostavljajo na raun interesov
svojih blinjih.

Depresija in odvisnost od
pomirjeval ter alkohola
Zgodba gospe Mance
Nedelja zveer. Ga. Manca poklie na svetovalni telefon.
V obupu in joku hiti pripovedovati, da mora po enem
mesecu bolnike jutri v slubo in da jo ob tem spreletava
groza. Izpostavi, da je e vedno utrujena, da jo vse boli in
da ji zdravila, ki jih je dobila pri zdravnici, ni ne pomagajo.
Svetovalka na deurnem telefonu skozi dalji pogovor
ugotovi, da je ga. Manca pred tremi meseci v prometni
36

nesrei izgubila sina ter da sta z moem v precejnji

duevni stiski, le da mo hodi v slubo, ona pa ostaja sama
doma. Ker se je ga. Manca poutila zelo slabo, je obiskala
zdravnico. Le-ta ji je sprva predpisala pomirjevala, ki
jih je ga. Manca al vsaki poplaknila z vodko. Ko ji je
pomirjeval zmanjkalo, je svojo zdravnico prosila za nova,
a ta ji jih ni elela ve predpisati. Namesto njih je dobila
antidepresive, ki jih je e po petih dneh zavrgla, saj ji je
bilo po njih slabo. Ker se je njeno poutje e slabalo, je
prosila moa, e lahko svojemu zdravniku ree za novo
katlo pomirjeval. Mo je ni hudega slute privolil, saj
je eni elel pomagati. Kasneje je uspela preko svakinje
dobiti e tretjo katlo in tako je v zelo kratkem obdobju
razvila odvisnost od pomirjeval ter e naprej zlorabljala
alkohol.
Svojo duevno stisko, ki jo je povzroila izguba sina, je
priela reevati na samodestruktiven nain. Svetovalka
na telefonu je prav tako prepoznala, da se ga. Manca za
sinovo smrt obsoja in si oita. Ker je bila med telefonskim
pogovorom tudi rahlo opita, jo je svetovalka napotila k
nonemu poitku in obisku svoje zdravnice naslednje jutro.
Upala je, da bo zdravnica prepoznala nastali problem in jo
ustrezno napotila v nadaljnjo obravnavno. Opremila jo je
tudi s telefonskima tevilkama drutva, ki dela na podroju
alovanja, ter zdravstvene ustanove, kjer ji bodo zagotovo
pomagali skozi proces alovanja.
Ga. Manca izgube ni zmogla prenesti brez posledic za
zdravje, kar je ob alovanju za blinjo osebo dokaj znailno.
Reemo lahko, da je normalni proces alovanja umetno
prekinila in boleino potlaila s pomirjevali in alkoholom,
zato je postala e bolj alostna, tesnobna, nemirna,
razdraljiva in v stanju neprestane agonije. edalje
slabe je obvladovala vsakdan, do moa in drugih blinjih
je postala zadirna ter kategorino odklanjala vsak njihov
poskus, da bi ji pomagali. Izgubljala je tla pod nogami.

37

Zdravljenje in obravnava depresije s pridrueno

odvisnostjo od pomirjeval oziroma alkohola
Odvisnost od pomirjeval v kombinaciji z zlorabo alkohola
lahko obravnavamo ambulantno, praviloma ni potrebno,
da je oseba hospitalizirana. Ker pomirjeval ni mono dobiti
brez recepta, bo ga. Manca imela do njih onemogoen
dostop, svoje vire pa je e iztroila. To je dobro vedeti.
Njena leea zdravnica jo lahko bodisi obravnava
ambulantno ali pa jo napoti do specialista psihiatra, ki se
bo odloil o nainu zdravljenja. V individualnem nartu
zdravljenja bosta opredelila nain urejanja odvisnosti od
pomirjeval, pa tudi sooanja z izgubo, ki bo potekalo v
skupinski obravnavi za alujoe.
V nekaterih primerih se bo morda specialist psihiater
vseeno odloil za hospitalizacijo na oddelku za zdravljenje
odvisnosti. V tem primeru bo ga. Manca dobila vso
ustrezno strokovno podporo ob sooanju z izgubo sina.
Se pravi, da bo lahko priela konstruktivneje alovati in se
s svojimi ustvi sooati, ne pa pred njimi beati.
Potek zdravljenja tako v hospitalni kot skupnostni obravnavi
je podoben kot pri odvisnosti zgolj od alkohola, a
je seveda prilagojen specifinosti zdravstvenega in
duevnega stanja osebe. Pristojnosti slub in celoten
proces zdravljenja ostajajo dokaj podobni zgoraj opisanim
nainom zdravljenja pri MOM s pridrueno odvisnostjo od
alkohola.

38

Bipolarna motnja ter odvisnost

od prepovedanih drog
Klavdijina zgodba
Klavdija je stara 37 let in zakljuuje zdravljenje na oddelku
za zdravljenje odvisnosti v psihiatrini bolninici. Trenutno
se zanjo pripravlja namestitev v stanovanjsko skupino
nevladne organizacije s podroja odvisnosti, kjer bo
nadaljevala z rehabilitacijo.
Klavdija se je veji del svojega ivljenja zapletala v
nekonstruktivne zgodbe, v nepremiljene odloitve in
doivela veliko izgub. Nenazadnje je izgubila slubo in pod
ceno prodala stanovanje. ele na zadnjem zdravljenju se
je priela zavedati, da je imela teave zaradi nezdravljene
bipolarne motnje, ki jo je zamaskirala z drogami.
Njena okolica in ljudje, ki so ji bili blizu, duevne motnje
niso prepoznali, menili so, da je muhasta in naporna, da
je teak karakter in da ji je odgovornost tuja. Vendar je
nepoznavanje in nezdravljenje bipolarne motnje precej
opustoilo njeno ivljenje. Pogubno je postalo, ko je
priela simptome depresije lajati z drogami. Kmalu je
postala zasvojena in vsi vemo, da dolgoletna zasvojenost
negativno vpliva na loveka in na njegove odnose.
Zasvojena oseba je namre predana svoji drogi, z njo
ima tako reko odnos in posledino izgublja ljudi v svojem
ivljenju, ima skrhane medosebne odnose, saj nihe
ne zmore prenaati toliko manipulacij in lanih obljub.
Sorodniki in druge blinje osebe nad njimi obiajno
obupajo, se jih izogibajo, jim ne zaupajo, s tem pa skuajo
zgolj zaiti sebe. Druenje zasvojene osebe se tako
sasoma omeji zgolj na tiste, ki imajo tudi sami teave
z zasvojenostjo, to pa vodi v propad. Klavdija se je sicer
skuala zdraviti in abstinirati, vendar dolgorono ni zmogla.
Manjkala sta ji namre podpora in zdravo okolje, v katerem
bi lahko svojo abstinenco tudi vzdrevala. Obasno ji je
39

za nekaj mesecev celo uspelo, a ker ni zdrala nihanj v

razpoloenju predvsem depresivnih epizod , jih je
vedno znova odpravljala z drogami. Ujetosti v rno luknjo,
kot jo je poimenovala, ni prenaala, zato je naredila vse,
da bi se poutila bolje. Ker bipolarne motnje ni prepoznala,
se je znala v zaaranem krogu.
Na zdravljenju je pripovedovala, kako se dobro spominja
prvega poleta v viave, ki je bil izzvan z ekstazijem, vendar
je mislila, da je to zgolj uinek droge. Spominja se, kako so
s prijatelji vsak konec tedna hodili na partije in veselo jemali
ekstazi, ki so ga poplaknili z izdatnimi mericami alkohola.
Spominja se, kako je imela e nekaj dni po tem, ko so
se prijatelji e spustili z viav, neverjetno veliko energije.
Spanja sploh ni potrebovala, prepleskala je stanovanje,
bila izjemnega razpoloenja, vznesena in energina,
imela je obutek, da so se ji miselne sposobnosti okrepile,
saj je izjemno dobro povezovala razlina dejstva, hitro
je govorila in naredila moan vtis na nove prijatelje. Takrat
je prodala avto in kupila novega, poutila se je boansko
privlana in se v kratkem asu spustila v ve seksualnih
razmerij z neznanci. Spoznala je tudi mokega, ki ji je
ponudil kokain. elel jo je malo razvedriti, ker se mu je ob
prvi depresivni epizodi zasmilila. Bila je vsa nebogljena, z
malo energije, kronino utrujena in upoasnjena, utila je
pekoo boleino v prsih, ki jo je kljuvala, teko je spala in
skoraj ni jedla. Ko je vzela kokain, so jo preplavili obutki
vsemogonosti in sree. Ker je menila, da ji bo kokain
pomagal premagovati slabe dni, ga je priela redno jemati.
Novi prijatelj ji je priel prav, saj jo je e leta oskrboval z
odmerki. Po oetovi smrti je namre podedovala delnice in
stanovanje, imela je slubo, tako da je bila v materialnem
smislu preskrbljena in je za drogo imela dovolj denarja.
Precej let ji je odvisnost tudi uspevalo prikrivati, vendar se
je nazadnje pripeljala do meje, ko je lo samo e navzdol.
V slubi je naredila veliko napak, pogosto je zamujala,
pri delu ni bila zbrana, s sodelavci pa v nenehnih sporih.

40

Pogosteje je bila tudi na bolniki zaradi zdravstvenih

zapletov, ki so jih povzroile droge. Nazadnje je bilo z
njo tako hudo, da so jo urgentno sprejeli na oddelku za
odvisnosti. Prilo je do hudega zdravstvenega zapleta, ni
se vedelo, ali je lo za poskus samomora ali nakljuen
prevelik odmerek. Vendar je ta dogodek pomembno
vplival na njeno odloitev za zdravljenje ter urejanje
svojega ivljenja.
Klavdija je ob skorajnji smrti na odvisnost priela
gledati drugae. Ni bila ve tako mono obrambno
naravnana in za svoje teave ni iskala krivcev drugje,
temve je odgovornost za situacijo prevzela nase. Preko
zdravljenja, psihoterapije in podpore oseb, ki so doivljale
podobno stisko, je prila do uvida med drugim je
ugotovila tudi, da je njena mama naredila samomor zaradi
nezdravljene bipolarne motnje in da je k tej motnji tudi
bioloko nagnjena. Sasoma je razumela svoja nihanja
v razpoloenju, uvidela je, da ne gre za njeno ibkost,
temve da je proti moganskemu neravnovesju nemona,
da jo le-ta preplavlja ter da pri okrevanju potrebuje pomo.

Shizofrenija in odvisnost od
prepovedanih drog
Gorazdova zgodba
Po konani osnovni oli se je Gorazdova druina iz
podeelja preselila v veliko mesto. Prvi in drugi letnik
srednje elektro ole je Gorazd opravil z odliko, bil je
vzoren fant z delovnimi navadami, doma pripravljen
pomagati tudi pri gospodinjskih opravilih. A veliko mesto je
imelo drugano dinamiko in navade, ivljenjski stil veine
njegovih vrstnikov je bil drugaen, kot ga je poznal od
prej. Tudi soseska, v kateri so iveli, je bila Gorazdu nova,
tam je bilo precej lokalov, v bliini je bil tudi velik trgovski
center in zbiralie mladih. Gorazdu je ta utrip ustrezal
41

in priel je raziskovati okolje, spoznavati nove prijatelje in

se po zaetni prilagoditvi mestnemu ivljenju zelo sprostil.
Z izhodi ni imel teav, stara sta mu zaupala, saj je bil
vzoren, delaven in pozoren fant. Bila sta tudi vesela, da se
je v novo okolje tako lepo vklopil in se sprostil. V tretjem
letniku srednje ole pa je Gorazd v nonem klubu, kjer
so praznovali njegov rojstni dan, spoznal novo drubo,
ki je bila precej razposajenega razpoloenja. Njegovo
pozornost je zlasti pritegnila Anja, sestra njegovega
soolca. Veer sta preivela skupaj, Gorazd je prvi vzel
plesno drogo in preivel udovito no v drubi svojih
vrstnikov. Nad tovrstnim druenjem je postal navduen
in njegovi vikendi so postajali edalje bolj urerski, s
tem pa tudi tvegani za njegovo duevno zdravje. Opustil
je druinske aktivnosti in port. Od takrat je vsak petek
in soboto preivel v nonih klubih, kjer je z drubo uil
veliko alkohola in plesnih drog. To se je sasoma zaelo
kazati tudi v slabem olskem uspehu, razdraljivosti in
utrujenosti. Stara sta postala zaskrbljena, saj se je iz
vzornega in druinskega fanta skoraj ez no prelevil
v urerja in oportunista. Tolaila sta se z mislijo, da sta
imela v puberteti tudi sama fazo hipijade in da je to
sestavni del odraanja, vendar je Gorazd ivljenje in
svoje meje raziskoval na edalje bolj tvegan nain. Stara
se nista zavedala, da so prepovedane droge dandanes
mnogo dostopneje, kot so bile v njuni mladosti, in da so
preprodajalci drog danes precej bolj pronicljivi in dostopni
ter bolj povezani kot neko.
Gorazd je nekega veera spoznal novo drubo, ki ga je
v razposajenosti povabila na novo ekspedicijo. Prvi v
ivljenju je vzel heroin. Obutek ga je odnesel. Poutil se
je kot polbog. Izostrili so se mu vsi uti, preplavili so ga
neverjetni obutki, odprle so se mu nove dimenzije. Zelo
je bil preseneen nad seboj in svojo novo izkunjo. Po njej
mu je vsakdanja realnost postajala edalje bolj nadlena in
naporna. V pouku in oli nasploh ni videl nobenega smisla

42

ve. Zaradi uranja je bil v edalje vejem zaostanku z

uno snovjo, gradiva ni ve obvladoval, dobre ocene so
ga nehale motivirati, saj jih niti ni ve dobival, za nameek
ga je zapustila e Anja, ker ji je njegovo eksperimentiranje
postalo tuje, s stari pa je prihajal v edalje veje spore,
po novem sta mu odrekla tudi epnino. Ni zmogel ve
sooanja s povsem primernimi izzivi za njegovo starost,
ivljenjski stil, ki ga je imel prej, pa ga ni zanimal ve.
Obveznosti v oli so mu postale naporne, odnaanje smeti
in pospravljanje njegove sobe kot tudi prevzem delovnih
nalog v skupnem gospodinjstvu s stari so mu postali
nesmiselni, s trenerjem odbojke sta se sprla, ker je zamujal
na treninge, soolci pa so ga nehali zanimati, ker so bili vsi
po vrsti dolgoasni. edalje bolj ga je vleklo k novim
prijateljem, kjer je lahko dobil omamo, ki ga je odnaala
v nov, mavrini svet obutkov. O tveganosti taknega
vedenja je nehal razmiljati, spletnih strani, kaj to pomeni,
ni ve preverjal, temve se je povsem brezglavo prepual
novim dogodivinam. Gorazd je nadaljeval s heroinom, ki
ga je doivljal kot sestavni del druenja samo da nekaj
novega dogaja , prav tako pa je na nove prijatelje elel
narediti vtis, da ni meva, da si upa eksperimentirati,
da je frajer.
Gorazda je eksperimentiranje pripeljalo v odvisnost,
in to v zelo kratkem asu. Spremenil je svoje vedenje,
ustvovanje, doma je priel krasti nakit, denar in druge
umetnine, ki jih je potreboval za nakup heroina. Novi
prijatelj ga namre ni ve ni astil, temve je od njega
zahteval precej denarja, ki ga Gorazd ni imel.
A Gorazd je imel sreo, saj je ivel s starema, ki sta
nemudoma ukrepala. Dogovorila sta se za komuno, kjer
so po petih mesecih ugotovili, da ima Gorazd pridrueno
duevno motnjo, saj je postajal edalje bolj blodnjav
in paranoiden. Zdravnik psihiater je ugotovil, da gre za
psihozo, ki potrebuje bolninino zdravljenje. Gorazda so

43

tako v precej nebogljenem in slabem zdravstvenem stanju

poslali domov. Stara sta ga nemudoma pospremila na
zdravljenje v psihiatrino bolninico, kjer so ga zdravili
in obravnavali po prilagojenem nartu, saj je lo za
komorbidno stanje.

Zdravljenje bipolarne motnje

in shizofrenije s pridrueno
odvisnostjo od drog
Dolgotrajna obravnava in zdravljenje v primerih, kot sta
Klavdijin in Gorazdov, praviloma obsega bolninino
zdravljenje, kjer se dosee abstinenca, ter ustrezno
zdravljenje pridruene duevne motnje. e je oseba
predhodno v komuni in se ugotovi, da gre za pridrueno
duevno motnjo, potem se tega posameznika v
nadaljevanju obravnava in zdravi v psihiatrini bolninici.
V obeh primerih je po odpustu iz bolninice nujno nartovati
obravnavo v skupnosti. V primeru Klavdije se nartuje
sprejem v stanovanjsko skupino nevladne organizacije
s podroja odvisnosti, kjer bo delena intenzivnega
rehabilitacijskega programa. V primeru Gorazda pa se
nartuje vkljuitev v obravnavo v skupnosti, ki se izvaja
v okviru Centrov za socialno delo pri koordinatorju
obravnave v skupnosti.
Programe nevladnih organizacij s podroja odvisnosti
od drog in oblike zdravljenj v zdravstvenih ustanovah
opisujemo v nadaljevanju in so praviloma primerni za
vse, ki imajo teave z odvisnostjo od drog. e gre za
komorbidnost, se nart prilagodi specifini situaciji
posameznika in se v njegovo izvajanje vkljui ustrezne
strokovnjake. Pri bipolarni motnji je kljunega pomena
obvladovanje razpoloenja, vztrajanje pri abstinenci in

44

vzpostavitev zdravega in uravnoveenega ivljenjskega

sloga. Pri shizofreniji je potreben celovit multidisciplinaren
pristop, v katerem se skrbi tako za medikamentozno
terapijo kot za okrevanje in rehabilitacijo na podrojih
ivljenja, ki jih oseba zmore. V ta namen bo koordinator
obravnave v skupnosti pripravil individualni nart, v
katerem bo opredelil potrebe in aktivnosti, ki jih je potrebno
izvajati za im bolj kakovostno in obvladljivo ivljenje v
domaem okolju. Bistvo te obravnave je individualizirana,
kontinuirana in integrirana oblika rehabilitacije, ki se
ne osredotoa zgolj na medicinsko diagnozo, temve
celostno pomaga loveku in njegovim blinjim. Tudi pri
Gorazdu gre za komorbidnost, ki zahteva veplastno in
strukturirano obravnavo.
Centri za prepreevanje in zdravljenje odvisnosti
V Sloveniji imamo 18 Centrov za prepreevanje in
zdravljenje odvisnosti ter dve ambulanti, ki delujeta v okviru
zdravstvenih domov. Centri se nahajajo v vseh slovenskih
regijah, in sicer v naslednjih mestih: Ljubljana, Maribor,
Celje, Koevje, Kranj, Breice, Logatec, Murska Sobota,
Novo mesto, Trbovlje, Velenje, Izola, Koper, Nova Gorica,
Piran, Seana, Ilirska Bistrica ter Pivka. V Ljubljani obstaja
e Center za zdravljenje odvisnosti od prepovedanih drog,
ki deluje v okviru Psihiatrine klinike Ljubljana. V okviru
slednjega poteka poseben program obravnave uivalcev
drog s pridruenimi (komorbidnimi) duevnimi motnjami.
Za prvi pregled ni akalne dobe oz. je ta najve teden
dni. Poleg ambulantne in bolninine obravnave imajo za
te bolnike tudi poseben program dnevne bolninice. Na
posestvu Razori so urejeni tudi prostori za dnevno bivanje,
kjer potekajo programi za bolnike s Centra za zdravljenje
odvisnosti od prepovedanih drog tako za tiste, ki so
vkljueni v programe treh razlinih dnevnih bolninic, kot
tudi dnevni progami za tiste, ki se zdravijo bolninino.

45

Namen Centrov za prepreevanje in zdravljenje

odvisnosti je vzpostavljanje abstinence uporabnikov
in zmanjevanje kode zaradi odvisnosti. V Centrih za
prepreevanje in zdravljenje odvisnosti delujejo strokovni
timi, ki izvajajo zdravstvene, psihiatrine, psihosocialne
in psihoterapevtske obravnave ter substitucijsko terapijo.
Dosegljivi so po telefonu in osebno za nudenje informacij
glede zdravljenja odvisnosti, v teh centrih se je mono
naroiti tudi na pregled pri zdravniku, na svetovanje in
psihoterapijo pri psihologu, bodisi se vkljuiti v skupinsko
obravnavo ter druinsko ali socialno svetovanje. Izvajajo
urinske teste za ugotavljanje prisotnosti prepovedanih
drog ter cepljenje proti hepatitisu A in B za odvisnike
in tiste, ki so vkljueni v substitucijski program. Nudijo
pomo pri pripravah na zdravljenje v bolninicah,
komunah ali terapevtskih skupnostih, rehabilitaciji in
reintegraciji v drubo. Nekateri centri nudijo tudi pomo
pri drugih oblikah odvisnosti, npr. odvisnost od iger na
sreo, ter izvajajo programe KZA-jev. V veini centrov, kjer
je prisoten psihiater, izvajajo tudi ambulantno zdravljenje
pridruenih duevnih motenj.
Substitucijska terapija
Kot smo e omenili, se v Centrih za prepreevanje in
zdravljenje odvisnosti izvaja tudi substitucijska terapija
oziroma terapija z nadomestnimi odmerki zdravil (metadon,
buprenorfin, buprenorfin/nalokson, SR morfin), s pomojo
katerih zasvojene osebe zmanjajo uporabo heroina
in postopoma doseejo abstinenco. Veliko odvisnih od
opiatov abstinence ne zmore, saj se pojavi hud in teko
vzdren odtegnitveni sindrom. S substitucijsko terapijo
se ga omili ali preprei, ravno tako se pri osebi zmanja
elja po drogi. Praviloma se substitucijska terapija uvede
tudi pred bolninino detoksikacijo odvisnih od heroina
na Centru za zdravljenje odvisnosti od prepovedanih
drog (v centrih, ki izvajajo substitucijsko zdravljenje).

46

V Sloveniji je najpogosteja in najbolj znana oblika

zdravljenja metadonska substitucijska terapija. Pogoji za
vkljuitev v substitucijsko terapijo so bolezen odvisnosti
od opioidov (heroin), neuspeen poskus detoksikacije,
seznanitev z uinki zdravljenja s substitucijskim
zdravilom in njegovim potekom, seznanitev z drugimi
smiselnimi monostmi zdravljenja ter podpisan terapevtski
dogovor. Substitucijsko zdravljenje lahko poteka v obliki
kratkotrajne detoksikacije (stabilizacije in zmanjevanja
odmerka v enem mesecu), dolgotrajne detoksikacije (ve
kot en mesec), kratkotrajnega vzdrevalnega programa
(prejemanje substitucijske terapije manj kot 6 mesecev)
ter dolgotrajnega vzdrevalnega programa (ve kot 6
mesecev).
Psihofizino stanje zasvojenih oseb se s pomojo
substitucijske terapije stabilizira, veina jih uporabo
heroina zmanja ali z njim popolnoma preneha, predvsem
pa je pomembno, da lahko bolj stabilni posamezniki
iejo pomo v drugih programih, ki so jim na voljo
za nadaljnje urejanje njihove celostne problematike.
Celostna obravnava tako vkljuuje multidisciplinarni
tim, kjer gre za medicinsko in svetovalno podporo, ki se
prilagodi individualnemu stanju osebe. Vzporedno s tem
potekata tudi psihoterapevtska in psihiatrina obravnava,
ki sta nujno potrebni, saj je veini zasvojenih tudi v
substitucijskem programu teko ohranjati motivacijo za
spremembo ivljenjskega stila, predvsem pa prizadeti
s komorbidno motnjo pogosto potrebujejo e dodatno
prilagojeno medikamentozno in/ali psihoterapevtsko
zdravljenje.
Ambulantno zdravljenje komorbidne motnje se pogosto
nadaljuje tudi po zakljuenem bolnininem zdravljenju
(detoksikacija, zdravljenje psihiatrine komorbidnosti) in
v primerih, ko se za bolninino zdravljenje prizadeti ne
odloajo ali ga celo odklanjajo. Praviloma se v primerih

47

komorbidne motnje, ko gre za akutno poslabanje in

je potrebno bolninino zdravljenje, osebo napoti v
psihiatrino bolninico, v primerih remisije komorbidne
motnje z motivacijo po detoksikaciji pa se osebo usmeri v
bolninino zdravljenje na Centru za zdravljenje odvisnosti
od prepovedanih drog. Po detoksikaciji se veina
odvisnikov teko sooa z obutki praznine, depresije in
s pomanjkanjem energije, zato elijo ta obutja odpraviti.
Ravno tako teko prenaajo odtegnitveni sindrom,
nekateri simptomi pa se lahko pojavljajo e dolga obdobja
po abstinenci. S pomojo celostne obravnave od
medikamentozne, psihoterapevtske, psihosocialne do
skupnostne se jim omogoa krepiti pravilne ivljenjske
odloitve in utrjevati zdrav ivljenjski slog.
Bolninino zdravljenje na Centru za zdravljenje
odvisnosti od prepovedanih drog
Tovrstno zdravljenje se prine z ambulantnimi pripravami,
ki potekajo od enega do ve mesecev. V tem asu je
odvisna oseba vkljuena v ambulantno obravnavo 12krat tedensko ali v Podporno dnevno bolnico z namenom
priprave na sprejem na 6-tedensko zdravljenje na Oddelku
za detoksikacijo, kateremu sledi obravnava na Oddelku
za intenzivno podaljano zdravljenje, ki praviloma traja
8 tednov. Mona je tudi vkljuitev v Dnevni oddelek, ki
poteka trikrat tedensko in traja v povpreju 6 mesecev. Po
zakljuenem zdravljenju na Dnevnem oddelku se lahko
odvisna oseba vkljui v izvenbolninino skupino, ki poteka
enkrat tedensko in je prilagojena tistim posameznikom, ki
hodijo v slubo ali olo. Program zdravljenja se praviloma
prilagodi potrebam in zmonostim posameznika oceni
se glede na njegovo obliko bolezni odvisnosti, predvsem
na pridruene duevne ali osebnostne motnje, na socialni,
zaposlitveni status itn. Pri dvojnih diagnozah kot smo
zapisali e zgoraj velja dosei abstinenco, ki mora trajati

48

vsaj nekaj tednov ali mesecev, da bi lahko z gotovostjo

diagnosticirali pridrueno duevno motnjo in pripravili
ustrezen nart zdravljenja tako v bolnininem okolju kot
po odpustu. V tem obdobju je priporoljivo koristiti tudi
programe izven bolninice, kot so terapevtske skupnosti,
klubi zdravljenih uivalcev drog ali skupine za samopomo.
Na Centrih za zdravljenje odvisnosti od prepovedanih
drog obstaja tudi Dnevna bolnica za bolnike, odvisne od
prepovedanih drog s pridrueno duevno motnjo, v kateri
zdravljenje poteka enkrat tedensko.
Nevladne organizacije s podroja zasvojenosti od
prepovedanih drog
V Sloveniji se e ve kot dve desetletji razvija nevladni
sektor, ki izvaja socialnovarstvene programe, namenjene
reevanju stisk in teav oseb z razlinimi oblikami
zasvojenosti in njihovih svojcev. V tem asu se je razvila
mrea terapevtskih in drugih programov za urejanje
socialnih stisk zaradi zasvojenosti s prepovedanimi
drogami, alkoholizma in drugih oblik zasvojenosti ter
mrea drugih programov, ki omogoajo nastanitev in
obravnavo za uivalce drog, skupaj s pripadajoimi
mreami sprejemnih in dnevnih centrov (za motiviranje in
pripravo uporabnikov na vstop v terapevtske skupnosti),
centrov za reintegracijo abstinentov v drubo, programov
za vzporedno terapevtsko pomo druinam uivalcev
drog ter terapevtskim skupnostim alternativnih programov
za uivalce drog.
Seveda bi komorbidnost najustrezneje obravnavali v
programih, ki so namenjeni prav dvojnim diagnozam,
vendar je tovrstna obravnava mona le v Zavodu Pelikan
Karitas, ki ima specializiran socialnovarstveni program
prav za osebe s pridruenimi teavami v duevnem
razvoju (imenovan Terapevtska skupnost za uporabnike s

49

pridruenimi teavami v duevnem zdravju), in v Drutvu

Projekt lovek, kjer obravnava poteka v obliki Dnevnega
centra z monostjo nastanitve. V obeh programih je
pomembno, da je uporabnik stabiliziran glede pridruene
motnje.
Sicer pa trenutno v Sloveniji obravnavamo komorbidnost
z multidisciplinranim pristopom, kar pomeni, da v nart
psihosocialne obravnave vkljuimo tudi strokovnjake,
bodisi s podroja zasvojenosti bodisi s podroja duevnih
motenj. Odvisno od individualnega primera.
V nadaljevanju opisujemo programe socialne rehabilitacije,
v katere uvramo socialnovarstvene programe na
podroju obravnave in prepreevanja zasvojenosti, in so
namenjeni uporabnikom prepovedanih drog, osebam, ki so
se znale v socialnih stiskah zaradi alkoholizma, osebam
z motnjami hranjenja ter drugimi oblikami zasvojenosti.
Delimo jih na visokoprane (terapevtske skupnosti,
komune, dnevni centri ipd.) in programe zmanjevanja
kode.
Visokoprani oziroma rehabilitacijski programi nevladnih
organizacij
Praviloma skoraj vsi visokoprani programi nudijo socialno
rehabilitacijo tistim, ki se odloijo za abstinenni nain
ivljenja, so zmoni vzpostaviti zaetno abstinenco, rabijo
pa pomo pri vzdrevanju abstinence, spremembi naina
ivljenja, pri ponovni reintegraciji v drubo, zaposlitvi itn.
Ti programi nudijo celovit nabor aktivnosti, ki je namenjen
tako urejanju posameznika, njegovih blinjih kot tudi
iri problematizaciji zasvojenosti v drubi. Socialna
rehabilitacija zasvojenih v visokopranih programih
obiajno vkljuuje spekter aktivnosti, v katere so vkljuene
razline oblike psihoterapije, svetovanja, delovne

50

terapije, kulturne in ustvarjalne dejavnosti, portne

aktivnosti, psihoedukacija ter delo z blinjimi osebami.
Izjemen poudarek je na strukturi asa ter na individualni
obravnavni posameznika, ki vkljuuje poglobljen pristop,
upotevajo njegovo telesno, duevno, duhovno, socialno
in ekonomsko vpetost v ivljenje.
Pisarne za informiranje in svetovanje
Pisarne so namenjene zasvojenim in njihovim svojcem
ter drugim posameznikom, ki se elijo informirati o
oblikah strokovne pomoi in podpore. V informativni
pisarni dobijo od strokovnih delavcev predvsem prve
informacije, napotke, svetovanje in pomo. Uporabniki in
svojci, ki iejo informacije, so lahko vkljueni obasno
ali pa kontinuirano. Svetovanje poteka na individualni,
druinski in/ali partnerski ravni. V njih se lahko izvajajo
terapevtski programi z namenom podpore zasvojenim
in njihovim blinjim pri pridobivanju novih odnosnih
in doivljajskih izkuenj na poti k bolj kvalitetnemu,
odgovornemu in samostojnemu ivljenju. V nekaterih
tovrstnih programih izvajajo tudi razline oblike druenja,
kot so na primer druabne igre, izobraevalno-pogovorne
delavnice, portne, kulturne in ustvarjalne aktivnosti. V
program se lahko vkljuijo tudi e aktivni uivalci z visoko
mero motivacije za vzpostavitev abstinence in nadaljnje
svetovalno terapevtsko delo ali pa uporabniki, ki so
zakljuili ali predasno izstopili iz programa reintegracije
in si elijo nadaljevati v terapevtski obravnavi.
Sprejemni centri
Sprejemni centri so namenjeni nudenju podpore in pomoi
pri vkljuitvi v programe strokovne obravnave in socialne
rehabilitacije tako doma kot v tujini. Strokovna obravnava

51

zajema tudi delo s svojci vkljuenih. Obravnava poteka

v obliki individualnega svetovanja tako osebam, ki so
zasvojene, kot njihovim svojcem. Poleg motiviranja
za vkljuitev v stanovanjske programe potekajo v
sprejemnih centrih tudi samostojni svetovalni programi,
namenjeni tistim, ki so vzpostavili abstinenco in elijo zgolj
individualno obravnavo, ali tistim, ki abstinence e niso
dosegli, kaejo pa motivacijo za neko obliko pomoi.
Dnevni centri
Programi Dnevnih centrov so lahko organizirani kot
pripravljalni programi za vstop v Terapevtsko skupnost
ali komuno, pri emer je uporabnikom, ki nimajo
podpornega okolja ali so iz oddaljenih krajev, omogoena
tudi nastanitev. Namen Dnevnih programov je priprava
na poglobljeno terapevtsko delo, pridobivanje osnovnih
navad, kot so tonost, rednost in vzpostavitev stabilne
abstinence. Dnevni centri, ki so namenjeni pripravi
na Terapevtsko skupnost, so strukturirani, potekajo
pa najmanj 10 ur dnevno. Uporabniki so kontinuirano
vkljueni, organizirane so razline aktivnosti, ki vkljuujejo
psihoterapevtsko in svetovalno delo, delovne aktivnosti
(kuhanje, pospravljanje, vzdrevanje hie in vrta), vodene
portne aktivnosti, ustvarjalne in kulturne aktivnosti,
biblioterapijo in razline druge prostoasne aktivnosti.
Druga oblika dnevnih centrov je namenjena strokovni
obravnavi, druenju in sreevanju, kjer imajo uporabniki drog
monost preivljati prosti as, nudena jim je monost branja
dnevih asopisov in revij, uporabe raunalnikov, igranja
druabnih iger in monost pridobivanja najrazlinejih
informacij glede zaposlovanja ter pridobitve socialne
pomoi. Z delavci dnevnega centra imajo posamezniki
monost tudi individualnega svetovanja in pogovorov.

52

Terapevtske skupnosti
Obravnava v terapevtski skupnosti praviloma traja od 12
do 15 mesecev in je namenjena strokovni obravnavi ter
rehabilitaciji zasvojenih s prepovedanimi drogami. V njih
si prizadevajo za celovit pristop, v katerem bi posameznik
uvedel spremembe na telesnem, duevnem in duhovnem
podroju gre za spremembe v vzorcih ustvovanja,
razmiljanja in vedenja, ki so vzdrevali zasvojenost.
Del programa je tudi delovna terapija, skrb zase in
za skupnost, v kateri so nameeni. V tem programu
uporabniki utrjujejo samostojnost, se uijo reevati
probleme in preivljajo prosti as na ustvarjalen nain.
Poleg terapevtskega dela je pomemben vidik e socialna
rehabilitacija v obliki portnih aktivnosti, pohodnitva,
ustvarjalnih, kulturnih aktivnosti ter prostovoljnega dela v
zunanjih organizacijah.
V zadnjih dveh letih deluje v okviru Projekta lovek tudi
specializirana terapevtska skupnost za zasvojene stare
z otroki, ki omogoa nastanitev zasvojenih mamic skupaj
z otroki.
Terapevtske komune
Obravnava v komunah temelji na principih samopomoi
in izkunjah tistih, ki so se bremena drog e reili.
Princip delovanj komun temelji na tem, da osnovni
problem ni droga, temve lovekova izguba smisla in
vrednot. Terapevtske komune so namenjene odkrivanju
samega sebe, utrjevanju novih navad in vrednot ter
vzgajanju odgovornih oseb. Program poteka od 24 do
36 mesecev.

53

Centri za reintegracijo
Centri za reintegracijo predstavljajo most med razmeroma
strukturiranim programom in vsakodnevnim ivljenjem.
Izvajajo se v namestitveni obliki (predvsem prvi del
reintegracije), kasneje v dnevni obliki, ob koncu pa pomo
poteka zgolj preko terapevtskih pogovorov in skupin.
Namen Centrov za reintegracijo je, da se posameznik
postopoma odmika od programa in prevzema vse
vejo samostojnost. Vstop je moen po uspeno
zakljuenem programu v terapevtskih skupnostih ali
komunah oziroma po vzpostavljeni abstinenci v kaknem
drugem programu socialne rehabilitacije. Namenjen je
nekdanjim uivalcem prepovedanih drog, ki so zakljuili
z abstinennim programom urejanja zasvojenosti. Gre
za zakljuno fazo obravnave, v kateri se postavljajo
temelji za ivljenje brez drog, ko se posameznik
preskua v razlinih stresnih situacijah. Program izvaja
delovne, terapevtske, portne in kulturne aktivnosti.
Program predstavlja oporo in pomo pri izobraevanju,
iskanju dela ter pri vkljuevanju v samostojno in odgovorno
ivljenje, krepitev osebnostnih, socialnih, vedenjskih ter
ustvenih spretnosti, ki so pomembne za vzdrevanje
abstinence. Praviloma traja najmanj leto dni, najpogosteje
pa vsaj leto in pol. Sestoji iz dveh ali celo treh delov. V
prvi, bivanjski program, so uporabniki vkljueni najmanj
6 mesecev, v nekaterih programih hodijo ob vikendih
domov. Po zakljuenem stanovanjskem delu programa,
ko naj bi si poiskali slubo, pa so uporabniki vkljueni v
skupinska sreanja in pogovore ter ivijo doma.
Vzporedna terapija druin
Terapija druin poteka vzporedno s programi, v katere so
vkljueni uporabniki. Izvaja se v obliki terapevtskih skupin,

54

skupin za samopomo, individualnih, enodruinskih

in vedruinskih sreanj. Nudijo podporo svojcem
zasvojenih od prvega sooenja z drogo vse do konne
vkljuitve v normalno ivljenje podporo ob uvidu v
situacijo, motivacijske pogovore, pomo pri nartovanju
in izpeljavi narta za reevanje problema, podporo ob
socialni rehabilitaciji v abstinennih programih. Sreanja
so organizirana razlino, dvakrat ali vekrat na mesec, in
trajajo v povpreju do 2,5 ure.
Programi za otroke in mladostnike, ki eksperimentirajo z
drogami in imajo druge teave v odraanju
Ti programi so namenjeni otrokom in mladostnikom
(vkljuenim v redno olanje), ki imajo zaradi
eksperimentiranja oziroma obasnega uivanja drog
teave v oli, s socialnimi stiki, v druini. Namen teh
programov je prepreiti razvoj zasvojenosti in ohraniti
posameznika v rednem olskem sistemu.
Individualni/partnerski svetovalni in psihoterapevtski
programi za e reintegrirane posameznike
Namenjeni so tistim, ki so se e uspeno reintegrirali v
drubo in potrebujejo pomo ob aktualnih ivljenjskih
okoliinah, oziroma tistim, ki elijo po zakljuenem
programu nadaljevati s svetovalnim ali psihoterapevtskim
delom.
Programi zmanjevanja kode oziroma nizkoprani
programi
Namen tehprogramov je zmanjevanje kodljivih posledic
uivanja drog. Namenjeni so tistim osebam, ki se ne elijo
oziroma se ne zmorejo vkljuiti v socialno obravnavo
v okviru visokopranih programov. Osebam se nudi
konkretna pomo pri socialnih stiskah, informiranje in

55

svetovanje, ter pribor, ki prepreuje nalezljive bolezni (HIV,

hepatitis), npr. sterilne igle, brizge, kondomi, informativno
gradivo o varnem injiciranju ipd. Ti programi se v Sloveniji
izvajajo v obliki:
zaveti in sprejemali za brezdomne uivalce
prepovedanih drog,
terenskega dela z uivalci drog,
dnevnih centrov in svetovalnic,
programov javnega ozaveanja in informiranja,
info tok,
terenskega dela na prireditvah elektronske glasbe,
izvajanja delavnic z namenom zmanjevanja kode
na podroju alkohola med mladimi itn.
Zavetia za brezdomne uivalce prepovedanih drog
V sklopu zavetia se nudi varno prenoevanje, monosti
za opravljanje higiene ter priprave toplega obroka.
Zavetie deluje vse noi v letu (med 21. in 9. uro), ob
vikendih in praznikih pa 24 ur, torej tudi preko dneva.
Izvajajo namestitev ter svetovanje brezdomnim uivalcem
drog, ki so pristali na cesti predvsem zaradi zlorabe
prepovedanih drog.
Dnevni centri
Vanj se vkljuujejo tisti uporabniki, zasvojeni z drogami,
ki ne zmorejo visokopranih programov, si pa elijo
neformalnega druenja, informacij in morebitne pomoi
pri urejanju pravic iz socialnega in zdravstvenega
varstva, zamenjav sanitetnega materiala ali potrebujejo
drugo pomo. Strokovni delavci in prostovoljci jim
nudijo podporo v socialnih in drugih ivljenjskih stiskah

56

in teavah. Zamenjava pribora za injiciranje pomeni,

da dobijo sterilne injekcijske igle in potreben sanitetni
material, vrnejo pa e uporabljenega. Razdeljevanje
sterilnega materiala in pribora za injiciranje poteka tudi na
terenu, pri emer dosegajo populacijo oseb, odvisnih od
drog, ki ni vkljuena v noben program in je zaradi naina
ivljenja ogroena ter izpostavljena razlinim dejavnikom
tveganja. Poleg razdeljevanja sterilnega materiala se jih
tudi ustrezno informira o programu ter se jim svetuje o
prepreevanju tveganih vedenj, vezanih na uporabo
prepovedanih drog.
Nekateri dnevni centri izvajajo tudi skupine za
samopomo z namenom vzajemne pomoi, izmenjave
izkuenj, uinkovitosti reevanja teav in medsebojnega
spodbujanja uporabnikov k spreminjanju naina ivljenja.
Izvajajo e nekatere druge oblike skupinskega dela, kot
so delavnice, teaji raunalnitva ipd.
Prednost vseh socialnovarstvenih programov je ta, da
se sproti prilagajajo potrebam uporabnikov in potrebam
lokalnih skupnosti. Med programi je mono tudi
prehajanjeiz manj zahtevnih v zahtevneje programe in
obratno.
Programi ozaveanja javnosti in preventivnega
delovanja
Preventive kampanje in medijsko ozaveanje so
namenjene motiviranju zasvojenih za abstinenco
in iskanje pomoi, informiranju in izobraevanju o
razlinih oblikah zasvojenosti in nainih obravnave,
zmanjevanju kodljivih posledic drog in alkohola med
mladimi, zmanjevanju predsodkov o zasvojenih in za
njihovo destigmatizacijo. Ravno tako nudijo strokovno
pomo zaposlenim na podroju vzgoje in izobraevanja
za prepoznavanje, sooenje in reevanje problematike

57

zasvojenosti ter skuajo vplivati na ustrezno sprejetje

zakonodaje s podroja prepovedanih drog, in konkretno
pomo zasvojenim ter njihovim blinjim. Prizadevajo si za
sistemsko uveljavitev enakih monosti za vse, ki na tem
podroju iejo pomo.

58

KJE ISKATI POMO?

V tem poglavju smo zbrali osnovne informacije o javnih
socialnih in zdravstvenih slubah, ki delujejo na obmoju
drave, na katere se lahko obrnejo osebe s teavami v
duevnem zdravju.

AJDOVINA
Gregorieva 18, 5270 Ajdovina
Tel.t.: 05/368 06 12
E-naslov: gpcsd.ajdov@gov.si
BREICE
Cesta Prvih borcev 24,
8250 Breice
Tel.t.: 07/499 10 00
E-naslov: gpcsd.brezi@gov.si
CELJE
Opekarnika cesta 15 b,
3000 Celje
Tel.t.: 03/425 63 00
E-naslov: gpcsd.celje@gov.si
CERKNICA
Partizanska 2/a, 1380 Cerknica
Tel.t.: 01/705 04 00
E-naslov:gpcsd.cerkn@gov.si
RNOMELJ
Ulica 21. oktobra 9,
8340 rnomelj
Tel.t.: 07/306 23 60
E-naslov: gpcsd.crnom@gov.si
DOMALE
Ljubljanska 70, 1230 Domale
Tel.t.: 01/724 63 70
E-naslov: gpcsd.domza@gov.si

DRAVOGRAD
Mea 4, 2370 Dravograd
Tel.t.: 02/872 3630
E-naslov: gpcsd.dravo@gov.si
GORNJA RADGONA
Partizanska cesta 21,
9250 Gornja Radgona
Tel.t.: 02/564 93 10
E-naslov: gpcsd.gornj@gov.si
GROSUPLJE
Adamieva cesta 51,
1290 Grosuplje
Tel.t.: 01/781 80 50
E-naslov: gpcsd.grosu@gov.si
HRASTNIK
Log 9, 1430 Hrastnik
Tel.t.: 03/56427 70
E-naslov: gpcsd.hrast@gov.si
IDRIJA
Vojkova 2a,5280 Idrija
Tel.t.: 05/373 46 00
E-naslov: gpcsd.idrij@gov.si
ILIRSKA BISTRICA
Bazovika 32,
6250 Ilirska Bistrica
Tel.t.: 05/711 01 40
E-naslov: gpcsd.ilirs@gov.si
IZOLA
Cesta v Pregavor 3a, 6310 Izola
Tel.t.: 05/662 26 94
E-naslov: gpcsd.izola@gov.si

59

JESENICE
Cesta elezarjev 4a,
4270 Jesenice
Tel.t.: 04/583 46 01 in
04/583 46 10 ali 04/583 46 14
E-naslov: gpcsd.jesen@gov.si
KAMNIK
Ljubljanska 1, 1240 Kamnik
Tel.t.: 01/830 32 80,
01/831 60 31
E-naslov: gpcsd.kamni@gov.si
KOEVJE
Ljubljanska c. 25,1330 Koevje
Tel.t.: 01/893 83 80
E-naslov: gpcsd.kocev@gov.si
KOPER
Cankarjeva 6,6000 Koper
Tel.t.: 05/663 45 50
E-naslov: gpcsd.koper@gov.si
KRANJ
Koroka cesta 19, 4000 Kranj
Tel.t.: 04/256 87 20
E-naslov: gpcsd.kranj@gov.si
KRKO
Cesta krkih rtev 11, 8270 Krko
Tel.t.: 07/492 23 25 in
07/490 49 51
E-naslov: gpcsd.krsko@gov.si
LAKO
Kidrieva ulica 1, 3270 Lako
Tel.t.: 03/734 31 00
E-naslov:gpcsd.lasko@gov.si
LENART
Ilaunigova 19,2230 Lenart
Tel.t.: 02/72 00 300
E-naslov: gpcsd.lenar@gov.si

60

LENDAVA
Glavna ulica 73,9220 Lendava
Tel.t.: 02/578 98 40
E-naslov: gpcsd.lenda@gov.si
LITIJA
Ljubljanska c. 12, 1270 Litija
Tel.t.: 01/890 03 80
E-naslov: gpcsd.litij@gov.si
LJUBLJANA-BEIGRAD
Einspilerjeva ulica 6,
1000 Ljubljana
Tel.t.: 01/300 18 00
E-naslov: gpcsd.ljbez@gov.si
LJUBLJANA-CENTER
Dalmatinova 2,
1000 Ljubljana- Center
Tel.t.: 01/475 08 00 in
01/475 08 16
E-naslov: gpcsd.ljcen@gov.si
LJUBLJANA-MOSTE POLJE
Zaloka cesta 69,
1000 Ljubljana
Tel.t.: 01/587 34 00
E-naslov: gpcsd.ljmos@gov.si
LJUBLJANA-IKA
Celovka cesta 150,
1000 Ljubljana
Tel.t.: 01/583 98 00
E-naslov: info.csdsiska@gov.si
LJUBLJANA-VI RUDNIK
Traka cesta 40, 1000 Ljubljana
Tel.t.: 01/200 21 40
E-naslov: gpcsd.ljvic@gov.si
LJUTOMER
Rajh Nade ulica 2 a,
9240 Ljutomer
Tel.t.: 02/585 86 60
E-naslov: gpcsd.ljuto@gov.si

LOGATEC
Traka cesta 50a,1370
Logatec
Tel.t.: 01/759 06 70
E-naslov: gpcsd.logat@gov.si
MARIBOR
Zagrebka cesta 72,
2000 Maribor
Tel. t.: 02/250 66 00
E-naslov: gpcsd.marib@gov.si
METLIKA
Naselje Borisa Kidria 5a,
8330 Metlika
Tel.t.: 07/369 14 83
E-naslov: gpcsd.metli@gov.si
MOZIRJE
mihelska cesta 2, 3330 Mozirje
Tel.t.: 03/839 14 60
E-naslov: gpcsd.mozir@gov.si
MURSKA SOBOTA
Slovenska ulica 44,
9000 Murska Sobota
Tel.t.: 02/535 11 40
E-naslov: gpcsd.mursk@gov.si
NOVA GORICA
Delpinova 18/b,
5000 Nova Gorica
Tel.t.: 05/330 29 00
E-naslov: gpcsd.gorica1@gov.si
NOVO MESTO
Resslova ulica 7b,
8000 Novo Mesto
Tel.t.: 07/393 26 40
E-naslov: gpcsd.novom@gov.si
ORMO
Ptujska cesta 25d, 2270 Ormo
Tel.t.: 02/741 05 60
E-naslov: gpcsd.ormoz@gov.si

PESNICA
Pesnica pri Mariboru 43a,
2211 Pesnica
Tel.t.: 02/654 42 20
E-naslov: gpcsd.pesni@gov.si

PIRAN
Obala 114, 6320 Portoro
Tel.t.: 05/671 23 00
E-naslov: gpcsd.piran@gov.si
POSTOJNA
Novi trg 6, 6230 Postojna
Tel.t.: 05/700 12 00
E-naslov: gpcsd.posto@gov.si
PTUJ
Trstenjakova 5a, 2250 Ptuj
Tel.t.: 02/787 56 00
E-naslov: gpcsd.ptuj@gov.si
RADLJE OB DRAVI
Mariborska cesta 7,
2360 Radlje ob Dravi
Tel.t.: 02/887 97 30
E-naslov: gpcsd.radlj@gov.si
RADOVLJICA
Kopalika 10, 4240 Radovljica
Tel.t.: 04/537 14 00 in
01/537 14 11
E-naslov: gpcsd.radov@gov.si
RAVNE NA KOROKEM
Gozdarska pot 17,
2390 Ravne na Korokem
Tel.t.: 02/821 63 50 in02/821
63 51
E-naslov: gpcsd.ravne@gov.si
RIBNICA
krabev trg 17, 1310 Ribnica
Tel.t.: 01/836 10 03 in
01/836 93 50
E-naslov: gpcsd.ribni@gov.si

61

RUE
olska ulica 16a, 2342 Rue
Tel.t.: 02 673 01 50
E-naslov: gpcsd.ruse@gov.si
SEVNICA
Trg Svobode 9, 8290 Sevnica
Tel.t.: 07 816 12 40
E-naslov: gpcsd.sevni@gov.si
SEANA
Kosovelova ulica 4b,
6210 Seana
Tel.t.: 05/707 42 00 in 05/ 734
16 80
E-naslov: gpcsd.sezan@gov.si

MARJE PRI JELAH

Rogaka cesta 38,
3240 marjepri Jelah
Tel.t.: 03/818 16 50
E-naslov: gpcsd.smarj@gov.si
TOLMIN
Cankarjeva 6, 5220 Tolmin
Tel.t.: 05/ 388 17 19
E-naslov: gpcsd.tolmi@gov.si
TRBOVLJE
Mestni trg 5a, 1420 Trbovlje
Tel.t.: 03/563 40 16 in
03/563 40 33
E-naslov: gpcsd.trbov@gov.si

SLOVENJ GRADEC
Ozka ulica 1, 2380 Slovenj Gradec
Tel.t.: 02/885 01 00
E-naslov: gpcsd.slovg@gov.si

TREBNJE
Goliev trg 11,8210 Trebnje
Tel.t.: 07 348 15 70
E-naslov: gpcsd.treb@gov.si

SLOVENSKA BISTRICA
Ljubljanska c. 16,
2310 Slovenska Bistrica
Tel.t.: 02/805 07 60
E-naslov: gpcsd.slovb@gov.si

TRI
Usnjarska ulica 3, 4290 Tri
Tel.t.: 04/597 12 00
E-naslov: gpcsd.trzic@gov.si

SLOVENSKE KONJICE
Mestni trg 18,
3210 Slovenske Konjice
Tel.t.: 03/758 08 80
E-naslov: gpcsd.slovk@gov.si
ENTJUR
Ulica Duana Kvedra 11,
3230 entjur pri Celju
Tel.t.: 03/746 25 20
E-naslov: gpcsd.sentj@gov.si
KOFJA LOKA
Partizanska cesta 1 d,
4220 kofja Loka
Tel.t.: 04/517 01 00
E-naslov: gpcsd.skofj@gov.si

62

VELENJE
Preernova 10, 3320 Velenje
Tel.t.: 03/898 45 00 in
03/898 45 02
E-naslov: gpcsd.velen@gov.si
VRHNIKA
Ljubljanska 16,1360 Vrhnika
Tel.t.: 01/750 62 70
E-naslov: gpcsd.vrhni@gov.si
ZAGORJE OB SAVI
Cesta zmage 7,
1410 Zagorje ob Savi
Tel.t.: 03/566 02 40
E-naslov: gpcsd.zagor@gov.si

ALEC
Mestni trg 5, 3310 alec
Tel.t.: 03/713 12 50
E-naslov: gpcsd.zalec@gov.si

CSD Idrija, ki opravlja delo za

CSD Idrija, CSD Postojna, CSD
Ilirska Bistrica, CSD Cerknica
in CSD Logatec

Primorska regija
CSD Koper, ki opravlja delo
za CSD Koper, CSD izola, CSD
Piran in CSD Seana
Koordinatorica: Gigliola Kova
CSD Koper, Cankarjeva ulica 6,
6000 Koper
Telefon: 041 668 952 in
05 6634 562
E-naslov: gigliola.kovac@gov.si
CSD Nova Gorica, ki opravlja
delo za CSD Nova Gorica, CSD
Tolmin in CSD Ajdovina
Koordinatorica: mag. Katjua
Stani
CSD Nova Gorica, Delpinova
ulica 18 b, 5000 Nova Gorica
Telefon: 05 3302 935 in
031 682 908
E-naslov: katjusa.stanic@gov.si
Koordinatorica: Nataa Novak
CSD Nova Gorica, Delpinova
ulica 18 b, 5000 Nova Gorica
Telefon: 05 330 27 07,
031 665 031
E-naslov: natasa.novak1@gov.si

Koordinatorica: Anja Kaur

CSD Idrija, Vojkova ulica 2a,
5280 Idrija
Telefon: 041 388 176 in
05 37 34 609
E-naslov: anja.kaurc@gov.si
Koordinator: mag. Janez Tuar
CSD Idrija, Vojkova ulica 2a,
5280 Idrija
Telefon: 05 373 46 13,
031 717 413

Gorenjska regija
CSD Jesenice, ki opravlja
delo za CSD Jesenice, CSD
Radovljica in CSD Tri
Koordinatorica:
Mateja Kozjek urc
CSD Jesenice,
Cesta elezarjev 4 a,
4270 Jesenice
Telefon: 04 583 46 24,
051 351 301
E-naslov:
marjetka.kozjek-surc@gov.si

63

CSD Kranj, ki opravlja delo za

CSD Kranj in CSD kofja Loka
Koordinatorica: Petra Hafnar
CSD Kranj, Koroka cesta 19,
4000 Kranj
Telefon: 04 256 87 20,
041 386 993
E-naslov: petra.hafnar@gov.si

Ljubljanska regija
CSD Ljubljana Moste Polje, ki
opravlja delo za CSD Ljubljana
Beigrad, CSD Ljubljana
Center, CSD Ljubljana ika,
CSD Ljubljana Moste in CSD
Ljubljana Vi Rudnik
Koordinatorica: Lea Briar
CSD Ljubljana Moste Polje,
Zaloka 69, 1000 Ljubljana
Telefon: 01 520 64 54,
040 791 242
E-naslov: lea.brisar@gov.si
Koordinatorica:
Aleksandra ori
CSD Ljubljana Moste Polje,
Zaloka 69, 1000 Ljubljana
Telefon: 01 520 64 51,
040 747 280
E-naslov:
aleksandra.coric@gov.si
Koordinatorica: Nataa Udovi
CSD Ljubljana Moste Polje,
Zaloka 69, 1000 Ljubljana
Telefon: 01 520 64 52,
040 856 484
E-naslov: natasa.udovic@gov.si
Koordinator: Vili Lamovek
CSD Ljubljana Moste Polje,
Zaloka 69, 1000 Ljubljana

64

Telefon: 01 520 64 50,

040 787 453
E-naslov: vili.lamovsek@gov.si

Obljubljanska regija
CSD Koevje, ki opravlja delo
za CSD Koevje, CSD Ribnica,
CSD Grosuplje in CSD Vrhnika
Koordinatorica: Barbara Doles
CSD Koevje, Ljubljanska 25,
1330 Koevje
Telefon: 01 89 38 392,
040 568-245
E-naslov: barbara.doles@gov.si
CSD Zagorje, ki opravlja delo
za CSD Litija, CSD Zagorje
ob Savi, CSD Trbovlje in CSD
Hrastnik
Koordinatorica: Kristina Kos
CSD Zagorje ob Savi, Cesta
Zmage 7, 1410 Zagorje ob Savi
Telefon: 03 566 02 44,
051 435 724
E-naslov: kristina.kos@gov.si
CSD Kamnik, ki opravlja delo
za CSD Domale, CSD Kamnik
Koordinator: Uro Gradiar
CSD Kamnik, Ljubljanska cesta 1,
1241 Kamnik
Telefon: 01 830 32 72,
041 856 555
E-naslov: uros.gradisar@gov.si

tajerska regija
CSD Maribor, ki opravlja delo
za CSD Maribor, CSD Rue,
CSD Lenart, CSD Pesnica in
CSD Slovenska Bistrica

Koordinatorica: Simona Ratajc

CSD Maribor, Zagrebka 72,
2000 Maribor
Telefon: 02 250 66 17 in 031
267 257
E-naslov: simona.ratajc@gov.si

Koordinatorica: Alenka Kolar

CSD Celje, Opekarnika 15 b,
3000 Celje
Telefon: 03 425 56 305,
031 782 529
E-naslov: alenka.kolar1@gov.si

Koordinatorica: mag. Ana Gaji

CSD Maribor, Zagrebka 72,
2000 Maribor
Telefon: 041 642 741 in
02 320 70 96
E-naslov: ana.gajic@gov.si

CSD Velenje, ki opravlja

delo za CSD Velenje, CSD
Slovenske Konjice, CSD
Mozirje

CSD Ptuj, ki opravlja delo za

CSD Ptuj in CSD Ormo
Koordinatorica: Tamara Koroec
CSD Ptuj, Trstenjakova 5 a,
2250 Ptuj
Telefon: 02 787 56 19,
031 658 856
E-naslov: tamara.korosec@gov.si
Koordinatorica: Maja Krui
CSD Ptuj, Trstenjakova 5 a,
2250 Ptuj
Telefon: 031 658 856 in
02 787 56 29
E-naslov: m.krusic@gov.si

Celjska regija
CSD Celje, ki opravlja delo za
CSD Celje, CSD alec, CSD
Lako, CSD marje pri Jelah,
CSD entjur pri Celju
Koordinatorica: Polona Pulko
CSD Celje, Opekarnika 15 b,
3000 Celje
Telefon: 03 425 63 37,
031 707 566
E-naslov: polona.pulko@gov.si

Koordinatorica: Jasmina avui

CSD Velenje, Vodnikova 1,
3320 Velenje
Telefon: 03 898 45 12,
031 754 182
E-naslov:
jasmina.cavuzic@gov.si

Dolenjska regija
CSD Novo Mesto, ki opravlja
delo za CSD Novo Mesto, CSD
Trebnje, CSD rnomelj, CSD
Metlika
Koordinatorica: Erika Erpe
CSD Novo Mesto, Resslova ulica
7b, 8000 Novo Mesto
Telefon: 07 393 26 44,
041 704 949
E-naslov: erika.erpe@gov.si
CSD Krko, ki opravlja delo za
CSD Krko, CSD Sevnica in
CSD Breice
Koordinatorica: Katja Levstik
galin
CSD Krko, Cesta Krkih rtev
11, 8270 Krko
Telefon: 07 49 04 964,
041 795 885,
E-naslov: katja.levstik@gov.si

65

Koroka regija

Pomurska regija

CSD Slovenj Gradec, ki

opravlja delo za CSD Slovenj
Gradec, CSD Dravograd, CSD
Ravne na Korokem in CSD
Radlje ob Dravi

CSD Murska Sobota, ki

opravlja delo za CSD Murska
Sobota, CSD Gornja Radgona,
CSD Lendava in CSD Ljutomer

Koordinatorica: Simona Pr
CSD Slovenj Gradec, Ozka ulica
1, 230 Slovenj Gradec
Telefon: 02 88 50 100,
031 308 561
E-naslov: csdsg.koor.dus.
zdravje@gov.si

Ljubljana
Bohorieva ulica 4,
1000 Ljubljana
Tel. t.: 01/522 84 08

Koordinatorica: Erna Fiinger

CSD Murska Sobota, Slovenska
ulica 44, 9000 Murska Sobota
Telefon: 02 535 11 40, 041 624 593
E-naslov: erna.fisinger@gov.si
Koordinatorica: Sabina Kodila
CSD Murska Sobota, Slovenska
ulica 44, 9000 Murska Sobota
Telefon: 02 535 11 44,
031 727 430
E-naslov: sabina.kodila@gov.si
Celje
Gregorieva ulica 5, 3000 Celje
Tel. t.: 03/543 42 11 in
03/543 42 12
Nova Gorica
Rejeva ulica 4, 5000 Nova Gorica
Tel. t.: 05/338 33 33

Ljubljana - pediatrina
Metelkova ulica 9,
1000 Ljubljana
Tel. t.: 01/472 38 88

Ravne na Korokem
Ob suhi 11,
2390 Ravne na Korokem
Tel. t.: 02/870 53 00

Maribor
Ljubljanska ulica 5, 2000 Maribor
Tel. t.: 02/321 1534

Izola
Ulica oktobrske revolucije 11,
6310 Izola
Tel. t.: 05/663 50 00

Kranj
Gosposvetska 10, 4000 Kranj
Tel. t.: 04/280 41 00

66

Koper
Polje 2, 6310 Izola
Tel. t.: 05/664 73 82

Postojna
Prena ulica 2, 6230 Postojna
Tel. t.: 05/700 04 12

Lako
Kidrieva ulica 5b, 3270 Lako
Tel. t.: 03/734 36 00

Breice
erneleva cesta 8, 8250
Breice
Tel. t.: 07/499 14 00

Seana
Partizanska cesta 24,
6210 Seana
Tel. t.: 05/731 14 15

CENTER ZA MENTALNO
ZDRAVJE - CMZ
Zaloka 29, 1000 Ljubljana
Tel. t.: 01/587 49 00 (centrala)
Tel. t.: 01/58 72 112 (deurni
zdravnik)
Tel. t.: 01/58 72 104
(deurna medicinska sestra)
Spletna stran: www.psih-klinika.si
CENTER ZA
IZVENBOLNININO
PSIHIATRIJO - CIP
Njegoeva 4, 1000 Ljubljana
Tel. t.: 01/231 59 90 (sprejemna
ambulanta)
Tel. t.: 01/434 45 17 ali
01/434 45 18 (urgentna
ambulanta)
Spletna stran: www.psih-klinika.si

UNIVERZITETNI KLININI
CENTER MARIBOR, ODDELEK
ZA PSIHIATRIJO
Ob eleznici 30, 2000 Maribor
Tel. t.: 02/321 11 33
Ambulanta 750/dopoldanska
psihiatrina (in deurna)
ambulanta od 8.00 ure do 8.00
ure naslednjega dne.
Spletna stran: www.sb-mb.si
PSIHIATRINA BOLNINICA
ORMO
Ptujska cesta 33, 2270 Ormo
Tel. t.: 02/741 51 00
Ambulanta za nujne prve
preglede (pregleda deurni
zdravnik) vsak dan od 10.00 do
15.00 ure.
Spletna stran: www.pb-ormoz.si
PSIHIATRINA BOLNINICA
VOJNIK
Celjska cesta 37, 3212 Vojnik
Tel. t.: 03/780 01 00
Psihiatrina deurna urgentna
ambulanta (sprejemna
ambulanta) - vsak dan 24 ur od
8.00 do 8.00 ure.
Tel.t.: 03/780 01 36 (sprejemni
moki oddelek)
Tel.t.: 03/780 01 34 (sprejemni
enski oddelek)
Spletna stran: www.pb-vojnik.si

67

ZD Ljubljana - Beigrad
Krieva ulica 10, 1000 Ljubljana
Tel. t.: 01/300 33 00

Ljubljanska regija
ZD Cerknica
Cesta 4. maja 17, 1380 Cerknica
Tel. t.: 01/705 01 00
ZD Domale
Mestni trg 2, 1230 Domale
Tel. t.: 01/724 51 00
ZD Grosuplje
Pod gozdom cesta I 14,
1219 Grosuplje
Tel. t.: 01/781 84 00
ZD Hrastnik
Novi dom 11, 1440 Hrastnik
Tel. t.: 03/565 44 50
ZD Idrija
Ulica Otona upania 3,
5280 Idrija
Tel. t.: 05/373 42 00
ZD Ivanna Gorica
Cesta 2. grupe odredov 16,
1295 Ivanna Gorica
Tel. t.: 01/781 90 10
ZD Kamnik
Novi trg 26, 1241 Kamnik
Tel. t.: 01/831 86 00
ZD Koevje
Roka cesta 18, 1330 Koevje
Tel. t.: 01/893 90 00
ZD Litija
Partizanska pot 8a, 1270 Litija
Tel. t.: 01/ 890 04 00

68

ZD Ljubljana - Center
Metelkova 9, 1000 Ljubljana
Tel. t.: 01/472 37 00
ZD Ljubljana Moste - Polje
Prvomajska 5, 1000 Ljubljana
Tel. t.: 01/584 42 00
ZD Ljubljana - ika
Dereva 5, 1000 Ljubljana
Tel. t.: 01/581 52 00
ZD Ljubljana - entvid
Ob zdravstvenem domu 1,
1210 Ljubljana
Tel. t.: 01/583 74 00
ZD Ljubljana Vi - Rudnik
estova ulica 10, 1000 Ljubljana
Tel. t.: 01/200 45 00
ZD Ljubljana - Za tudente
univerze v Ljubljani
Akereva cesta 4,
1000 Ljubljana
Tel. t.: 01/ 200 74 27 in
01/ 200 74 42
ZD Ljubljana - elezniki ZD
Celovka cesta 4, 1000 Ljubljana
Tel. t.: 01/231 02 42
Ambulanta s posvetovalnico
za osebe brez zavarovanja
PRO BONO
Mislejeva 3, 1000 Ljubljana
Tel. t.: 01/437 20 10 in
01/437 91 82
Spletna stran: www.ordinacija.
net/members/www-pzs.php?mg_
pzs_id=74&lang=slo

ZD Medvode
Ostrovrharjeva 6, 1215 Medvode
Tel. t.: 01/361 99 00

ZD Ptuj
Potreva cesta 19, 2250 Ptuj
Tel. t.: 02/787 15 00

ZD Logatec
Notranjska cesta 2,
1370 Logatec
Tel. t.: 01/750 82 20

ZD Slovenska Bistrica
Partizanska ulica 30,
2310 Slovenska Bistrica
Tel. t.: 02/843 27 00

ZD Ribnica
Majnikova 1, 1310 Ribnica
Tel. t.: 01/837 22 00

Celjska regija

ZD Trbovlje
Rudarska cesta 12, 1420 Trbovlje
Tel.t.: 03/562 41 00
ZD Vrhnika
Cesta 6. maja 11, 1360 Vrhnika
Tel. t.: 01/755 51 10
ZD Zagorje ob Savi
Cesta Zmage 1,
1410 Zagorje ob Savi
Tel. t.: 03/565 50 00

ZD Celje
Gregorieva ulica 5, 3000 Celje
Tel. t.: 03/543 40 00
ZD Lako
Kidrieva ulica 5b, 3270 Lako
Tel. t.: 03/734 36 00
ZD Radee
Ulica OF 8, 1433 Radee
Tel. t.: 03/568 02 00

Mariborska regija

ZD Slovenske Konjice
Mestni trg 17,
3210 Slovenske Konjice
Tel. t.: 03/758 17 00

ZD Gornja Radgona
Partizanska cesta 40,
9250 Gornja Radgona
Tel. t.: 02/564 86 00

ZD entjur
Cesta Leona Dobrotinka 3b,
3230 entjur
Tel. t.: 03/746 24 00

ZD Maribor
Ulica Talcev 9, 2000 Maribor
Tel. t.: 02/228 62 00

ZD marje pri Jelah

Celjska cesta 17,
3240 marje pri Jelah
Tel. t.: 03/818 37 00

ZD Lenart
Maistrova ulica 22,
2230 Lenart v Sl. Goricah
Tel. t.: 02/729 18 11

ZD alec
Preernova ulica 6, 3310 alec
Tel. t.: 03/713 43 00

ZD Ormo
Ulica dr. Hrovata 4, 2270 Ormo
Tel. t.: 02/741 09 00

69

Gorenjska regija
ZD Bled
Mladinska cesta 1, 4260 Bled
Tel. t.: 04/575 40 00
ZD Bohinj
Triglavska cesta 15,
4264 Bohinjska Bistrica
Tel. t.: 04/572 71 00

ZD Novo mesto
Kandijska cesta 4,
8000 Novo mesto
Tel. t.: 07/391 67 00
ZD Trebnje
Goliev trg 3, 8210 Trebnje
Tel. t.: 07/348 17 40

Primorska regija

ZD Jesenice
Cesta Marala Tita 78,
4270 Jesenice
Tel. t.: 04/586 81 00

ZD Ilirska Bistrica
Gregorieva cesta 8,
6250 Ilirska Bistrica
Tel. t.: 05/711 21 00

ZD Kranj
Gosposvetska ulica 10,
4000 Kranj
Tel. t.: 04/208 20 00

ZD Izola
Ulica Oktobrske revolucije 11,
6310 Izola
Tel. t.: 080 12 85

ZD Radovljica
Kopalika cesta 7,
4240 Radovljica
Tel. t.: 04/537 03 00

ZD Koper
Dellavallejeva ulica 3,
6000 Koper
Tel. t.: 05/664 71 00

ZD kofja Loka
Stara cesta 10, 4220 kofja Loka
Tel. t.: 04/502 00 00

ZD Piran
Cesta solinarjev 1,
6320 Portoro
Tel. t.: 05/677 33 20

ZD Tri
Blejska cesta 10, 4290 Tri
Tel. t.: 04/598 22 10

Novomeka regija
ZD rnomelj
Delavska pot 4, 8340 rnomelj
Tel. t.: 07/306 17 00
ZD Metlika
Cesta bratstva in enotnosti 71,
8330 Metlika
Tel. t.: 07/369 14 00

70

ZD Postojna
Prena ulica 2,
6230 Postojna
Tel. t.: 05/700 04 00
ZD Seana
Partizanska cesta 24,
6210 Seana
Tel. t.: 05/731 14 00

Posavska regija
ZD Breice
erneleva cesta 8,
8250 Breice
Tel. t.: 07/499 14 00
ZD Krko
Cesta krkih rtev 132c,
8270 Krko
Tel. t.: 07/488 02 00
ZD Sevnica
Trg svobode 14, 8290 Sevnica
Tel. t.: 07/816 15 00

Murskosoboka regija
ZD Gornja Radgona
Partizanska cesta 40,
9250 Gornja Radgona
Tel. t.: 02/564 86 00

ZD Nova Gorica
Rejeva ulica 4,
5000 Nova Gorica
Tel. t.: 05/338 32 00
ZD Tolmin
Preernova ulica 6a,
5220 Tolmin
Tel. t.: 05/388 11 20

Koroka regija
ZD Dravograd
Trg 4. julija 4,
2370 Dravograd
Tel. t.: 02/872 34 00
ZD Mozirje
Savinjska cesta 6,
3330 Mozirje
Tel. t.: 03/839 24 30

ZD Lendava
Kidrieva ulica 34, 9220 Lendava
Tel. t.: 02/578 92 10

ZD Radlje ob Dravi
Mariborska cesta 37,
2360 Radlje ob Dravi
Tel. t.: 02/877 08 00

ZD Ljutomer
Cesta I. Slovenskega tabora 2,
9240 Ljutomer
Tel. t.: 02/585 14 00

ZD Ravne na Korokem
Ob suhi 11,
2390 Ravne na Korokem
Tel. t.: 02/870 52 00

ZD Murska Sobota
Grajska ulica 22,
9000 Murska Sobota
Tel. t.: 02/534 13 00

ZD Slovenj Gradec
Partizanska pot 16,
2380 Slovenj Gradec
Tel. t.: 02/882 34 00

Novogorika regija

ZD Velenje
Vodnikova cesta 1,
3320 Velenje
Tel. t.: 03/899 54 00

ZD Ajdovina
Tovarnika cesta 3,
5270 Ajdovina
Tel. t.: 05/369 30 00

71

INTITUT ZA KLININO
PSIHOLOGIJO IN
PSIHOTERAPIJO
Savlje 74 C, 1000 Ljubljana
tel. t.: 01/563 21 96

Na spletni strani Zavoda za

zdravstveno zavarovanje
Slovenije - www.zzzs.si - so
navedeni ordinacijski asi in
akalne dobe.
Ljubljana, Koevje, Brezovica
pri Ljubljani, Smlednik,
Kamnik, Sp. Idrija
ANIMULA, Center za otroko
in mladostniko psihiatrijo,
d. o. o.
MARN Katarina, dr. med., spec.
psih.
Dunajska 31
1000 Ljubljana
Tel. t.: 08 38 05090
GSM: 040 344 534
E-naslov:
pedopsih.ambulanta@gmail.com
DARUMA, Center za otroko in
mladostniko psihiatrijo, d.o.o.
MREVLJE LOZAR Ura, dr.
med., spec. psih.
Dunajska 31, 1000 Ljubljana
Tel. t.: 08 38 05090
Mob. t.: 040/ 344 534
DIRONA, Klinika za psihiatrijo
in psihoterapijo, d. o. o.
Preglov trg 1, 1000 Ljubljana
Tel. t.: 01/ 232 12 37
GSM: 040/ 241 315

72

SPECIALISTINA
AMBULANTA ZA KLININO
PSIHOLOGIJO
Franzl Branko, dipl. psih., spec.
klin. psih.
Palmejeva ulica 14,
1000 Ljubljana
Tel. t.: 01/566 16 57
PSIHIATRINA ORDINACIJA
Jelen Soboan Breda,
Ziherlova ulica 38, 1000 Ljubljana
Tel. t.: 01/283 23 23
GSM: 031 267 357
JESEJ, DRUBA ZA
SVETOVANJE IN RAZVOJ d.o.o.
Psihiatrina ambulanta
Valburga 35 A, 1216 Smlednik
Tel. t.: 01/516 14 12
LAHEZIS, Center za otroko
in mladostniko psihiatrijo,
d. o. o.
ROJC Saa, dr. med., spec.
psih.
Tabor 14, 1000 Ljubljana
Tel. t.: 08 205 69 90
KLININO PSIHOLOKA
AMBULANTA
Levstik Igor, dipl. psih., spec.
klin. psih.
Roka cesta 18, 1330 Koevje
Tel. t.: 01/893 11 08

MCL, PSIHIATRINA
ORDINACIJA, d. o. o.
Metelkova ulica 15, 1000 Ljubljana
Tel. t.: 01/431 04 16
MEDICO dr. Sentonik,
Center za integrativno obravnavo
prekomerne tee in debelosti,
interno medicino in psihoterapijo
d.o.o.
Leveva ulica 11, 1000 Ljubljana
Tel. t.: 01 423 45 70
ORDINACIJA ZA KLININO
PSIHOLOGIJO
Plankar Grgurevi Tanja, dipl.
psih., spec. klin. psih.
Ulica Bratov Babink 10,
1000 Ljubljana
Tel. t.: 01/ 510 81 41
PSIHIATRINA AMBULANTA
Alenka Helena Petek, dr. med.,
spec. psih.
Beethovnova ulica 6,
1000 Ljubljana
GSM: 031 620 340
PSIHIATRINA IN
PSIHOTERAPTEVTSKA
ORDINACIJA
Klelija Hrovati, d. o. o.
Slomkova ulica 35,
1000 Ljubljana
Tel. t.: 01/430 45 00 in
01/430 45 03
PSIHIATRINA ORDINACIJA
RUDNIK
mag. BLINC PESEK Marjeta, dr.
med., spec. psih.
Rudnik II/4, 1000 Ljubljana
Tel.t.: 01/428 84 06
E-naslov: psih.ord.r@siol.net
Spletna stran:
www.psihiatricnaordinacija.net

DIRONA d. o. o.
TRAMPU Dubravka, dr. med.,
spec. psih.
Povetova ulica 29,
1000 Ljubljana
Tel. t.: 01/232 12 37
Mob. t.: 040/241 315
E-naslov: dirona@siol.net,
dirona.psih.klinika@siol.net
PSIHIATRINA ORDINACIJA
SOTOEK Silvija, dr. med.,
spec. psih.
Komenskega ulica 32,
1000 Ljubljana
Tel. t.: 01/431 80 84
SVETOVANJE dr. KUHAR d.o.o.
Psihiatrina ambulanta
Podpeka cesta 208,
1351 Brezovica pri Ljubljani
GSM: 031 357 873
TEMZA d. o. o.
AHLIN Dragomira, dr. med.,
spec. psih.
GAJI Lilijana, dr. med., spec. psih.
KORELC Irena, dr. med., spec.
psih.
PUKL GABROVEK Vitoslava,
dr. med. spec. psih
Ambulanta: Galerija WTC,
Dunajska 158, 1000 Ljubljana
Tel. t.: 01/569 25 87 in
059/051 775
E-naslov: info@temza.si
Spletna stran: www.temza.si
KLININO-PSIHOLOKA
AMBULANTA
LEVSTIK Igor, univ. dipl. psih.,
spec. klin. psih.
Roka cesta 18, 1300 Koevje
Tel. t.: 01/893 11 08

73

ZASEBNA SPECIALISTINA
AMBULANTA ZA DUEVNO
ZDRAVJE
RAZVOJNE DOBE IN DRUINE
dr. med. Lea inkovec,
specialistka psihiatrije
Na poklonu 7,
5281 Spodnja Idrija
Tel, t.: 05/ 37 28 223
P.3. ZASEBNA ORDINACIJA
ZA KLININO PSIHOLOGIJO
(koncesija le za olske otroke
in mladostnike)
PETRUA Andrej, univ. dipl.
psih., spec. klin. psih.
Cesta v Mestni Log 55,
1000 Ljubljana
Tel. t.: 01/283 43 90
E-naslov: andrej.petrusa@siol.net
PKM D. o. o.
KOCMUR Marga, dr. med., spec.
psih. in sodni izvedenec
Zarnikova ulica 11,
1000 Ljubljana
Tel. t.: 01/232 26 00
ROJNIK BERNARD - zasebni
zdravstveni delavec,
specialist klinine psihologije,
dipl. psih., spec. klin. psih.
Ulica Bratov Babnik 10, 1000
Ljubljana
Tel. t.: 041 615 821
PSIHIATRINA IN
PEDOPSIHIATRINA
ORDINACIJA
ANJA RELJI PRINI d. o. o.
Slomkova ulica 35,
1000 Ljubljana
Tel. t.: 01/430 45 00

74

PSIHIATRINA AMBULANTA
PETEK Alenka Helena, dr. med.,
spec. psih.
Beethovnova ulica 6,
1000 Ljubljana
Mob. t.: 031/620 340
E-naslov:
helena.petek@gmail.com
SPECIALISTINA
AMBULANTA
ERI Majda, dr. med., spec.
psih.
Savska cesta 9, 1000 Ljubljana
Tel. t.: 01/437 02 36
PSIHIATRINA AMBULANTA
ZIHERL Anamarija, dr. med.,
spec. psih.
Novi trg 26, 1241 Kamnik
Tel. t.: 01/831 86 19
PSIHIATRINA AMBULANTA
MURGLE
PREGELJ Peter, dr. med., spec.
psih.
Cesta v Mestni log 55,
1000 Ljubljana
Tel. t.: 059/934 946
Mob. t.: 031/859 847
E-naslov:
psih-ambulanta.murgle@siol.net
Spletna stran: www.pregelj.com

Maribor, Ptuj,
Slovenska Bistrica
SPECIALISTINA
PSIHIATRINA ORDINACIJA
BERI Miroslav, dr. med., spec.
psih. in spec. pedopsih.
Osojnikova cesta 9, 2250 Ptuj
Tel. t.: 02/780 69 50

ZASEBNA KLININO
PSIHOLOKA AMBULANTA
mag. INKO Bojan, spec. klin.
psih. in psihoterapevt
Rogoznika cesta 32, 2250 Ptuj
Tel. t.: 02/771 15 22
Mob. t.: 051/427 385
E-naslov: bojan.sinko@volja.net
ZDRAVSTVENI ZAVOD
FAGANELJ BUT MARIBOR
FAGANELJ BUT Metka, dr.
med., spec. psih.
Gosposvetska cesta 41a,
2000 Maribor
Tel. t.: 02/252 37 60
DR. POTENJAK D. o. o.
mag. POTENJAK Vladimir, dr.
med., spec. psih.
Cankarjeva ulica 6, 2000 Maribor
Tel. t.: 02/250 29 50
E-naslov: dr.postenjak@triera.net
PSIHIATRINA AMBULANTA
FILIPI Bojan, dr. med., spec.
psih., psihoterapevt in sodni
izvedenec za psihiatrijo
Vonjakova ulica 20,
2000 Maribor
Tel. t.: 02/250 07 10
E-naslov: filipic.bojan@siol.net
Spletna stran:
www.psihiatrija-drfilipic.si/
ZASEBNA KLININO
PSIHOLOKA AMBULANTA
KRUMP Jasna, spec. klin. psih.
idovska ulica 12, 2000 Maribor
Tel. t.: 02/250 06 46
E-naslov: krump@siol.net
Spletna stran:
http://jasnakrump.com

SPECIALISTINA
AMBULANTA PSIHIATRIJE
PRANIEVI-MUDNI
Tugomira, dr. med., spec. psih.
Volkmerjeva cesta 26, 2250 Ptuj
Tel. t: 02/773 81 61
ZASEBNA PSIHIATRINA
ORDINACIJA
dr. KRAVOS Matej, dr. med.,
spec. psih.
Trg svobode 26,
2310 Slovenska Bistrica
Tel. t.: 02/843 11 46
E-naslov: matej.kravos1@siol.net
ZASEBNA
PEDOPSIHIATRINA
AMBULANTA in ZASEBNA
KLININO PSIHOLOKA
AMBULANTA
DAJMAN POTONIK Nataa,
dr. med., spec. psih.
Jezdarska ulica 2, 2000 Maribor
Tel. t.: 02/620 24 50
E-naslov: zpa.zkpa@amis.net
Spletna stran: www.zppa.si in
www.zkpa.si
SPECIALISTINA
PSIHOLOKA ORDINACIJA
mag. MERC Hermina, spec. klin.
psih.
Gospejna ulica 11, 2000 Maribor
Tel. t.: 02/252 29 99
Spletna stran: www.vitriol.si
ZASEBNA KLININO
PSIHOLOKA AMBULANTA
Barbara Vajd Ledinek, univ. dipl.
psih., spec. klin. psih.;
Jezdarska ulica 2, 2000 Maribor,
Telefon: 02/62-02-450,
02/62-02-453

75

ZDRAVSTVO BERI,
AMBULANTA SPLONE
MEDICINE
IN SPECIALISTINA
PSIHIATRINA ORDINACIJA,
d. o. o
Osojnikova cesta 9, 2250 Ptuj
Telefon: 02/787 64 70

Celje, alec
ZASEBNA PSIHOLOKA
AMBULANTA BOJA (koncesija
za otroke in mladostnike)
VEBER HABJAN Bojana, spec.
klin. psih.
Preernova ulica 6, 3310 alec
Tel. t.: 03/713 43 64
E-naslov:
bojana.hajban@zd-zalec.si
ZASEBNA KLININO
PSIHOLOKA AMBULANTA
PUSTINEK Milan, spec. klin. psih.
Vruneva ul. 1, 3000 Celje
Tel. t.: 03/492 43 02
ZASEBNA PSIHIATRINA
AMBULANTA
Metoda Vidmar Vengust, dr.
med., psihiater
Ljubljanska cesta 3 A, 3000 Celje
Tel. t.: 03/492 75 75

Kranj, Lesce
EMOTIVA d. o. o.
Ambulanta za otroko in
mladostniko psihiatrijo
FORTI SMOLE iva, dr. med.,
spec. psih.
Gosposvetska ulica 10,
4000 Kranj
Tel.t.: 04/238 17 05

76

PRIVATNA PSIHIATRINA
AMBULANTA
REPOLUSK Edvard, dr. med.,
spec. nevropsihiater
Glavni trg 21, 4000 Kranj
Tel. t.: 04/236 70 38
ZASEBNA PSIHIATRINA
ORDINACIJA
RESMAN Janez, dr. med., spec.
psih.
eleznika ulica 10, 4248 Lesce
Tel. t.: 04/530 22 50
E-naslov: janez.resman@s5.net
DISPANZER ZA MENTALNO
ZDRAVJE, ZD Kranj
KUAR Staa, spec. klin. psih.
OTREK Metka, spec. klin. psih.
doc. dr. ROJEK Janez, spec.
klin. psih.
DANIJELA JANA, dr. med.
spec. psih.
KALINIK - AVLI METKA, dr.
med., spec. psih.
Gosposvetska ulica 10,
4000 Kranj
Tel t.: 04/208 22 50

Novo mesto
KLININO PSIHOLOKA
ORDINACIJA
BRUDAR Irena, spec. klin. psih.
mihelska cesta 20, 8000 Novo
mesto
Tel. t.: 07/332 58 09
E-naslov: irena.brudar@volja.net
ZASEBNA PSIHIATRINA
ORDINACIJA
KAP Peter, dr. med., spec. psih.
Ljubljanska cesta 26,
8000 Novo mesto
Tel. t.: 07/338 07 20

Koper, Piran, Portoro,

Postojna
ZASEBNA SPECIALISTINA
AMBULANTA
PEDOPSIHIATRIJA
PAVLETI-KOPILOVI Milojka,
dr. med., spec. psih.
Fornae 35, 6330 Piran - Pirano
Tel. t.: 05/674 73 33
ZDRAVSTEVNI DOM PIRAN,
PSIHOHIGIENSKI DISPANZER
ZA OTROKE IN MLADOSTNIKE
MAER Alida, dr. med., spec.
pedopsih.
Cesta solinarjev 1, 6320 Portoro
Tel. t.: 05/677 17 64
ZASEBNA SPECIALISTINA
AMBULANTA ZA DUEVNO
ZDRAVJ,E RAZVOJNE DOBE
IN DRUINE
INKOVEC Lea, dr. med., spec.
psih.
Na Poklonu 7, 5281
Spodnja Idrija
Tel. t.: 05/37 28 223
ZD Postojna, Prena 2,
6230 Postojna
Tel. t.: 05/70 00 411
SUPEREGO, d. o. o.
DAMEJ Mirjana, dr. med., spec.
psih.
Novi trg 6, 6230 Postojna
Tel. t.: 05/726 10 08
PSIHIATRINI DISPANZER ZD
KOPER
VODOPIVEC Zoran dr. med.,
spec. psih.
Ljubljanska 6a, 6000 Koper
Tel. t.: 05/664 73 73

ZDRAVSTVENI ZAVOD
CELJENJE KOPER
FURLAN Mirjana, dr. med., spec.
psih.
APATH Teja, dr. med., spec.
psih.
Asis. Mag. GROLEGER Urban,
dr. med., spec. psih.
Ulica Vojke muc 12, 6000 Koper
Ambulanta: Obrtnika 30,
6000 Koper
Mob. t.: 031/387 333
E-naslov: celjenje@siol.net
ZDRAVSTVENI ZAVOD
JURETI JADRANKA
PORTORO
JURETI Jadranka, dr. med.,
spec. psih.
Preernova cesta 53, 6310 Izola
Tel. t.: 05/99 33 060
E-naslov:
pisarna.juretic@gmail.com

Murska Sobota,
Radenci
SPECIALISTINA ORDINACIJA
ZA KLININO PSIHOLOGIJO
GERI Ignac, univ. dipl. psihol.,
spec. klini. psihol.
Ulica Staneta Rozmana 3,
9000 Murska Sobota
Tel. t. 02/534 82 56
AMBULANTA ZA KLININO
PSIHOLOGIJO
ORENIK ALIG Marjeta, spec.
klin. psih.,
Ulica arhitekta Novaka 9,
9000 Murska Sobota
Tel. t. 02/534 10 10

77

ZASEBNA PSIHIATRINA
AMBULANTA RAKIAN
HAGYMAS Istvan, dr. med.,
spec. psih.
Ulica dr. Vrbnjaka 1,
9000 Murska Sobota
Tel. t.: 02/530 42 56
ZASEBNA PSIHIATRINA
AMBULANTA
KOCIPER Joef, dr. med., spec.
psih.
Gubeva cesta 22,
9252 Radenci
Tel. t.: 02/566 97 42
GSM.: 041/774 677
LE SKUPAJ
Psihiatrina ambulanta,
psihoterapija, svetovanje
in ostale storitve d. o. o.
Gubeva cesta 22,
9252 Radenci
Tel. t.: 02/566 97 42

Nova Gorica, Tolmin,

Ajdovina
ZASEBNA PSIHIATRINA
AMBULANTA
SUDAR Duan, dr. med., spec.
psih.
Ulica Gradnikove brigade 7,
5000 Nova Gorica
Tel. t.: 05/338 32 82
Preernova 6, 5220 Tolmin
Tel. t.: 05/338 11 20
Gradie nad Prvaino 4,
5294 Dornberg
Tel. t: 05/ 300 69 00
ZASEBNA PSIHIATRINA
AMBULANTA
LEBAN Breda, dr. med., spec.
psih.
Ulica Gradnikove brigade 7,
5000 Nova Gorica
Tel. t.: 05/ 338 32 81
Tovarnika cesta 3,
5270 Ajdovina
Tel. t.: 05/369 32 20

1210 Ljubljana-entvid
Tel. t.: 01/512 23 64
GSM: 031/ 590 493
E-naslov: info@psihologinja.si
Spletna stran: www.psihologinja.si

PERSONA Center za
psiholoko svetovanje
MEKO POKORN Aleksandra,
dr. med., spec. klin. psih.
Prunikova 55,

78

PACIENT d. o. o.
dr. REBOLJ Klemen, dr. med.,
spec. psih.
dr. PRETNAR Melita, dr. med.
spec.psih.
Savska 3, 1000 Ljubljana
Tel. t.: 01/280 30 52
E-naslov: info@pacient.si

dr. ZORAN MILIVOJEVI

dr. Zoran Milivojevi, dr. med.,
spec. psihoterapevt
Transakcijska psihoanaliza
E-naslov: drZoranM@gmail.com
Spletna stran: www.milivojevic.info
ZAVOD NAMEN
DRUINSKA, PARTNERSKA
IN INDIVIDUALNA
PSIHOTERAPIJA
Mateja Bedenk Koir, spec.
zakonske in druinske terapije
Trdinova 7, 1000 Ljubljana
Mob. t.: 040/ 762 566
E-naslov:
zavod.namen@gmail.com
Spletna stran:
www.zavod-namen.si
ROJNIK ILZE S.P.
Rojnik Ilze, dr. med., spec. psih.
Ulica bratov Babnik 10,
1000 Ljubljana
Mob. t.: 041/784 573
E-naslov: ilze.rojnik@gmail.com
MAGDI PSIHA &
MAGDI - DRUBA ZA
ANALITINO PSIHOLOGIJO,
NEVROPSIHIATRINO
POSVETOVANJE,
DIAGNOSTICIRANJE in
REHABILITIACIJO in RAZISK.
in EKSPERIM. RAZVOJ NA
PODROJU MEDICINE D.N.O.
Cankarjeva ulica 21, Rakian
9000 Murska Sobota
Tel.t.: 02/530 41 16
GSM: 041/343 660
E-naslov:
magdic-psiha-magdic@siol.net

POSVET - Center za
psiholoko svetovanje
Izvaja psiholoko svetovanje
za odrasle osebe v ustvenih
stiskah.
Mestni trg 8, 1000 Ljubljana
Tel. t.: 031 704 707
E-naslov: info@posvet.org
Spletna stran: www.posvet.org
SLOVENSKA KROVNA ZVEZA
ZA PSIHOTERAPIJO
E-naslov: info@skzp.org
Spletna stran: www.skzp.org
IPTA - Intitut za psihoterapijo
transakcijske analize
Martin Bertok, univ. dipl. soc.
GSM: 041 789 116
E-naslov: martin.bertok@siol.net
Spletna stran: www.ipta.si
mag. Majda Punik Rudl,
sistemska psihoterapevtka
Hudo, Potona ulica 2
1235 Radomlje
Tel.t.: 041 419 079
e-naslov:
majda.pucnikrudl@gmail.com
Zavod Psihoanalitino
sredie, Kranj
Tel. t: 051 830 407
E-naslov: zavod.pas@siol.net
Spletna stran:
zavodpas.webstars.com
Drutvo loveka toplina
Dragica Erpi - zakonska in
druinska terapevtka
Telefon: 041 448 611
E-naslov:
dragicaerpic@gmail.com

79

Jerica Penko - sistemska

druinska terapevtka
Telefon:040 835 678
E-naslov: penkoj@gmail.com
Eva Erpi - vzgojiteljica
predolskih otrok in tudentka
socialnega dela
Telefon:041 410 843
E-naslov: erpiceva@yahoo.co.uk
Spletna stran:
www.cloveska-toplina.com
mag. Julijana Florjani
Kristan, sistemska
psihoterapevtka
Tel. t: 041/546-747 in
05/7001214
E-naslov:
Julijana.F.K@gmail.com
Pergo psihoterapija
mag. Nataa Mohor Kejar
Maistrova 10, Grosuplje
Tel. t.: 031 655 201
E-naslov:
pergo.psihoterapija@gmail.com
Psihoterapija Antropos
Tjaa Srhoj
Tischlerjeva ulica 10,
1000 Ljubljana
Tel. t.: 030 313 333
E-naslov: antropos@siol.net
Zavod Anima Vita,
psihoterapija in svetovanje
Sveteva pot 9, 1241 Kamnik
Tel. t.: 041 888 799
E-naslov: iztok.zver@animavita.si
Spletna stran: www.animavita.si

80

Center za osebnostno rast in

psihoterapijo
Trg Mladinskih delovnih brigad 5,
1000 Ljubljana
Tel. t.: 031 770 961
E-naslov:
corp@psihoterapijacenter.si
Spletna stran:
www.psihoterapijacenter.si
Mag. Miran Moina, psihiater
in psihoterapevt
Fakulteta za psihoterapevtsko
znanost Univerze Sigmunda
Freuda v Ljubljani
Trg Mladinskih delovnih brigad 5,
1000 Ljubljana
Tel. t.: 041 748 812
E-naslov:
miranmozina.slo@gmail.com
Jazsemvredu
Nevenka Breznik s.p.
Sloveneva 95, 1000 Ljubljana
Tel. t.: 041 635 530
E-naslov:
nevenka.breznik@siol.net
Spletna stran:
www.jazsemvredu.si
Irena Fras
specializantka transakcijsko
analitine psihoterapije,
Pot ob Homnici 6, 2380 Slovenj
Gradec / Koroka
Telefon: 041 748 016
E-naslov: irena_fras@yahoo.com
Spletna stran:www.odstiranja.si

041 344 194 (glavna medicinska

sestra)
Spletna stran: www.psih-klinika.si

PSIHIATRINA KLINIKA
LJUBLJANA
Studenec 48,
1260 Ljubljana Polje
Tel. t.: 01/587 21 00
Spletna stran: www.psih-klinika.si
CENTER ZA ZDRAVLJENJE
ODVISNIH
OD PREPOVEDANIH DROG CZOPD
Zaloka 29, 1000 Ljubljana
Tel. t. 01/5874 900
Spletna stran: www.psih-klinika.si
PSIHIATRINA KLINIKA
LJUBLJANA
Enota za zdravljenje odvisnosti
od alkohola
Poljanski nasip 58,
1000 Ljubljana
Tel. t.: 01 3003 475
PSIHIATRINA KLINIKA
LJUBLJANA
Enota za zdravljenje motenj
hranjenja
Zaloka 29, 1000 Ljubljana
Tel. t: 01/ 587 49 49
CENTER ZA MENTALNO
ZDRAVJE - CMZ
Zaloka 29, 1000 Ljubljana
Tel. t.: 01/587 49 00 (centrala)
Tel. t.: 041/564 293 (deurni
zdravnik)
Tel. t: 01/ 5874 934,

KLIC V DUEVNI STISKI - CMZ

Zaloka 29, 1000 Ljubljana
Tel. t.: 01/520 99 00 ali
01/520 99 01
Spletna stran: www.psih-klinika.si
KATEDRA ZA
PSIHIATRIJO - CMZ
Zaloka 29, 1000 Ljubljana
Tel. t.: 01/587 49 05 (tajnitvo)
Spletna stran: www.psih-klinika.si
CENTER ZA
IZVENBOLNININO
PSIHIATRIJO - CIP
Njegoeva 4, 1000 Ljubljana
Tel. t.: 01/231 59 90 (sprejemna
ambulanta)
Tel. t.: 01/434 45 17 ali
01/434 45 18 (urgentna
ambulanta)
Spletna stran: www.psih-klinika.si
SVETOVALNI CENTER ZA
OTROKE, MLADOSTNIKE IN
STARE
Gotska 18, 1000 Ljubljana
Tel. t.: 01/583 75 00 ali
01/583 75 35
UNIVERZITETNI KLININI
CENTER MARIBOR, ODDELEK
ZA PSIHIATRIJO
Ob eleznici 30, 2000 Maribor
Tel. t.: 02/321 11 33
Oddelek za zdravljenje
alkoholizma in za psihoterapijo
Ljubljanska ulica 5, 2000 Maribor
Tel. t.: 02 61 81 141
Spletna stran: www.sb-mb.si

81

PSIHIATRINA BOLNINICA
BEGUNJE
Begunje 55, 4275 Begunje
Tel. t.: 04/533 52 00
Alkoholoka ambulanta
Tel. t.: 04/533 52 13
Spletna stran: www.pb-begunje.si
PSIHIATRINA BOLNINICA
ORMO
Ptujska cesta 33, 2270 Ormo
Tel. t.: 02/741 51 00
E-naslov: pbo.tajnistvo@siol.net
bolnisnica.ormoz@siol.net
Spletna stran: www.pb-ormoz.si
ZDRAVSTVENI DOM DR.
ADOLFA DROLCA
Dispanzer za zdravljenje
alkoholizma in drugih odvisnosti
Sodna ulica 13, 2000 Maribor
Tel. t.: 02/25 17 572

PSIHIATRINA BOLNINICA
VOJNIK
Celjska cesta 37, 3212 Vojnik
Tel. t.: 03/780 01 00
Oddelek za zdravljenje bolezni
odvisnosti
Tel. t.: 03/ 780 01 44
Spletna stran: www.pb-vojnik.si
PSIHIATRINA BOLNINICA
IDRIJA
Pot sv. Antona 49, 5280 Idrija
Tel. t.: 05/373 44 00
E-naslov: psihiatrija@pb-idrija.si
Oddelek za zdravljenje
odvisnosti
Tel. t.: 05/373 44 17
Spletna stran: www.pb-idrija.si

Marica Pavlii
E-naslov:
maricap.zastopnik@gmail.com
GSM: 051 276 226

Obmoje Psihiatrine
klinike Ljubljana (OE Lj
in Novo mesto)

Nevenka Monik
E-naslov:
nevenka.zastopnik@gmail.com
GSM: 051 276 229

Damjana Derak
E-naslov: dderzak@gmail.com
GSM: 051 276 210

Andrejka Vuak
E-naslov:
vucak.andreja@gmail.com
GSM: 051 276 228

Vesna Zupani
E-naslov: vesna.zupancic.
zastopnik@gmail.com
GSM: 051 276 211
Lidija Kristani
E-naslov: lidija_kristancic@t-2.net
GSM: 051 276 225
82

Stanka Radojii
E-naslov:
stanka.zastopnik@gmail.com
GSM: 051 276 213

Obmoje UKC Maribor

oddelek za psihiatrijo
(OE Maribor, OE
Ravne)
Edo Pavao Belak
E-naslov: edo.belak@gmail.com
GSM: 051 276 220
Romana Mikli
GSM: 051 276 221
Andreja Vuak
E-naslov:
vuak.andreja@gmail.com
GSM: 051 276 228

Obmoje Psihiatrine
bolninice Begunje
(OE Kranj)

Obmoje Psihiatrine
bolninice Vojnik (OE
Celje, OE Krko)
Marija Zidari
E-naslov:
mimica.zidaric@gmail.com
GSM: 051 276 215
Vesna Zupani
GSM: 051 276 211
Polonca Nuni
E-naslov:
polonca.zastopnik@gmail.com
GSM: 051 276 212
Romana Mikli
E-naslov: romanamiklic.
zastopnik@gmail.com
GSM: 051 276 221

Damjana Derak
E-naslov: dderzak@gmail.com
GSM: 051 276 210

Obmoje Psihiatrine
bolninice Ormo (OE
Murska Sobota)

Brigita ajdela
E-naslov:
brigitazajdela@gmail.com
GSM: 051 276 227

Marija Zidari
E-naslov:
mimica.zidaric@gmail.com
GSM: 051 276 215

Marica Pavlii
E-naslov:
maricap.zastopnik@gmail.com
GSM: 051 276 226

Polonca Nuni
E-naslov:
polonca.zastopnik@gmail.com
GSM: 051 276 212

Stanka Radojii
E-naslov:
stanka.zastopnik@gmail.com
GSM: 051 276 213

Edo Pavao Belak

E-naslov: edo.belak@gmail.com
GSM: 051 276 220

83

Obmoje Psihiatrine
bolninice Idrija (OE
Nova Gorica, OE Koper)

Nevenka Monik
E-naslov:
nevenka.zastopnik@gmail.com
GSM: 051 276 229

Brigita ajdela
E-naslov:
brigitazajdela@gmail.com
GSM: 051 276 227

Lidija Kristani
E-naslov: lidija_kristancic@t-2.net
GSM: 051 276 225

SOCIALNO VARSTVENI
ZAVOD DUTOVLJE
Dutovlje 128, 5221 Dutovlje
Tel. t.: 05/764 01 14 (centrala)
GSM.: 031/361 740 (glavna
medicinska sestra)
JAVNI SOCIALNO VARSTVENI
ZAVOD HRASTOVEC
Hrastovec 22,
2230 Lenart v Sl. goricah
Tel. t.: 02/ 729 35 10
Spletna stran:
www.hrastovec.org
POSEBNI SOCIALNO
VARSTVENI ZAVOD PRIZMA
PONIKVE
Ponikve 76,
1312 Videm - Dobrepolje
Tel. t.: 01/788 01 00 (centrala)
GSM: 031/653 667 (deurna
medicinska sestra)
Spletna stran:
http://www.prizma-ponikve.si

84

SOCIALNO VARSTVENI
ZAVOD LUKAVCI
Lukavci 9,
9242 Krievci pri Ljutomeru
Tel. t.: 02/588 84 20
Spletna stran: www.lukavci.si
SOCIALNO VARSTVENI
ZAVOD DOM NINE POKORN
GRMOVJE
Pernovo 4a, 3310 alec
Tel. t.: 03/713 29 00 (centrala)
E-naslov:
dom_nine_pokorn.zalec@siol.net
Spletna stran: www.ssz-slo.si/
slo/main.asp?id=171761FF
CENTER SLEPIH,
SLABOVIDNIH IN STAREJIH
KOFJA LOKA
Stara Loka 31, 4220 kofja Loka
Tel. t.: 04/511 63 07
Fax: 04/511 64 51
E-naslov: info@css-sl.si
DOM UPOKOJENCEV
PODBRDO, ENOTA PETROVO
BRDO
Petrovo Brdo 7, 5243 Podbrdo
Tel. t.: 05/380 18 40
E-naslov: info@dompodbrdo.si
Spletna stran: www.dompodbrdo.si

1. Navajamo podatke le za
tiste nevladne organizacije,
ki izvajajo dopolnilne
programe duevnega zdravja v
skupnosti.
ALTRA - Odbor za novosti v
duevnem zdravju
Pomo in podpora v skupnosti
osebam z dolgotrajnimi teavami
v duevnem zdravju in njihovim
svojcem (samo polnoletnim):
svetovalnica, dnevni center,
stanovanjske skupine,
zaposlitveni program, ivalnica,
klub, umetniki atelje, skupine
za samopomo, pohodnike in
izletnike dejavnosti.
Enota Ljubljana
Zaloka 40, 1000 Ljubljana
Svetovalnica: 01/542 55 62 in
01 542 55 54
Dnevni center: 01/544 47 60
Stanovanjske skupine:
01/544 37 93
E-naslov: info@altra.si
Spletna stran: www.altra.si
Enota Prevalje
Trg 31, 2391 Prevalje
Tel.t.: 02/824 09 10
E-naslov: prevalje@altra.si

NOVI PARADOKS,
Slovensko drutvo za
kakovost ivljenja
Izvaja programe stanovanjskih
skupin, dnevnih centrov,
rehabilitacijskih delavnic ter
programov socialnega podjetja
in dela z mladimi v raznolikih
obinah v dravi.
Vrhovci cesta XVII/40,
1000 Ljubljana
Tel. t.: 01/422 85 61
E-naslov: paradoks1@siol.net
Spletna stran:
www.drustvo-paradoks.si
DRUTVO OZARA
SLOVENIJA, Nacionalno
zdruenje za kakovost ivljenja
V tevilnih slovenskih krajih
izvaja programe stanovanjskih
skupin, dnevnih centrov, pisarn
za svetovanje, zaposlovanja,
zagovornitva, izobraevanja
ter samopomoi, izvaja pa tudi
razline preventivne aktivnosti,
zaloniko dejavnost in
promocijo duevnega zdravja.
Sede drutva:
Ljubljanska ulica 9,
2000 Maribor
Tel. t.: 02/330 04 44
E-naslov: info@ozara.org
Spletna stran: www.ozara.org

85

Enota Sevnica
Trg svobode 11, 8290 Sevnica
Tel.t.: 07/816 37 80
Enota Ravne na Korokem
Preihova ul. 7,
2390 Ravne na Korokem
Tel./fax: 02/ 875 06 30

Enota Jesenice
Cirila Tavarja ul. 3b,
4270 Jesenice
Tel./fax: 04/583 62 00,
04/583 62 01

Enota Ljubljana
Gregorieva ul. 5,
1000 Ljubljana
Tel./fax: 01/ 244 51 20,
01/244 51 21

Enota Nova Gorica

Partizanska 57,
5000 Nova Gorica
Tel.: 05/330 37 20,
05/330 37 21

Enota Kranj
Kidrieva 6, 4000 Kranj
Tel./fax: 04/236 26 10,
04/ 236 26 11

Enota rnomelj
Ulica 21. oktobra 19a
8340 rnomelj
Tel.: 07/306 18 60

Enota Novo mesto

Rozmanova 10,
8000 Novo mesto
Tel./fax: 07/394 26 61

Enota Ljutomer
Mikloiev trg 3, 9240 Ljutomer
Tel.: 051 475 199

Enota Izola - Koper

Kaipotna ul. 9, 6310 Izola
Tel./fax: 05/662 18 30,
05/662 18 31
Enota Celje
Kocenova 4, 3000 Celje
Tel./fax: 03/492 57 50,
03/492 57 51
Enota Breice
erneleva c.7, 8250 Breice
Tel./fax: 07/499 41 60

86

Enota Tolmin-gostovanje
Brunov drevored 23, 5220 Tolmin
Tel.: 051/ 621 241
Enota Trebnje-gostovanje
Goliev trg 11, 8210 Trebnje
Tel.: 070 550 706
Enota Lendava-gostovanje
C. Lajcsija Pandurja 1,
9220 Lendava
Tel.: 070 419 879
Enota Zasavje
Cesta 1. junija 4, 1420 Trbovlje
Tel.: 01/ 320 53 90, 070 216 496

Enota Maribor
Strossmayerjeva 3,
2000 Maribor
Tel/fax: 02/ 23 80 680,
02/ 23 80 681
Enota Slovenj Gradec
Celjska ulica 2,
2380 Slovenj Gradec
Tel/fax: 02/ 88 50 640,
02/ 88 50 641
Enota Breice
erneleva cesta 7,
8250 Breice
Tel/fax: 07/ 49 94 160
Enota Murska Sobota
Bakovska 6,
9000 Murska Sobota
Tel/fax: 02/53 91 142, 02/ 53
91 143
Enota Ptuj
Ul. Viktorina Ptujskega 3,
2250 Ptuj
Tel/fax: 02/ 79 80 650,
02/79 80 651
ENT,
Slovensko zdruenje za
duevno zdravje
Programe stanovanjskih skupin,
dnevnih centrov, zaposlovanja,
zagovornitva, izobraevanja
ter samopomoi izvaja v okviru
centrov za duevno zdravje v
skupnosti in njenimi enotami v
naslednjih slovenskih regijah:
Osrednjeslovenska, Primorska,
Gorenjska, Savinjska in
tajerska.

Sede zdruenja:
Cigaletova ulica 5, 1000 Ljubljana
Tel. t.: 01/230 78 30
E-naslov: info@sent.si
Spletna stran: www.sent.si
Center za duevno zdravje v
skupnosti Osrednjeslovenska
regija
utarjeva kolonija 42a,
1420 Trbovlje
Tel. t: 03/ 564 26 70
E-naslov: rebeka.novak@sent.si
Enota ENT Ljubljana
Belokranjska ulica 2,
1000 Ljubljana
Tel. t.: 01/ 230 78 41
E-naslov: ariana.t-babic@sent.si
Enota ENT Trbovlje
utarjeva kolonija 42a,
1420 Trbovlje
Tel. t.: 03/ 564 26 70
E-naslov: sent.trbovlje@siol.net
Center za duevno zdravje v
skupnosti Dolenjska regija
Vrhoveva 14, 8000 Novo mesto
Tel. t: 01/373 76 80, 041 500 956
E-naslov: amina.nur@sent.si
Enota ENT Koevje
Turjaka ulica 6,
1330 Koevje
Tel.t.: 01/ 893 87 00
E-naslov: sent.kocevje@siol.net
Enota ENT Metlika
Naselje Borisa Kidria 9,
8330 Metlika
Tel. t: 01/ 369 24 71
E-naslov: jasmina.cehajic@
dc.sent.si

87

Enota ENT Novo mesto

Vrhoveva 14,
8000 Novo mesto
Tel.t.: 07/373 76 80
Mob. t.: 041/500 956
E-naslov: nene.borcilo@sent.si
Center za duevno zdravje v
skupnosti Obalno-kraka regija
Vergerijev trg 3, 6000 Koper
Tel. t.: 05/ 662 14 84
E-naslov: tina.nanut@sent.si
Enota ENTMAR Koper
Vergerijev trg 3,
6000 Koper
Tel. t.: 05/662 14 84
E-naslov: sentmar@siol.net
Enota ENT Postojna
Traka ulica 24, 6230 Postojna
Tel. t.: 05/ 721 4771
E-naslov:
anamarija.samec@dc.sent.si
Center za duevno zdravje v
skupnosti Podravska regija
Cesta proletarskih brigad 61,
2000 Maribor
Tel. t.: 02/320 26 91
E-naslov: tadeja. kapun@sent.si
Enota ENTLENT Maribor
Cesta proletarskih brigad 61,
2000 Maribor
Tel. t.: 02/320 26 93
E-naslov: sentlent@siol.net
Center za duevno zdravje v
skupnosti Koroko-aleka
regija
Kersnikova cesta 1,
3320 Velenje
Tel. t.: 030 608 690
E-naslov: fanika.loncar@sent.si

88

Enota ENT Radlje ob Dravi

Mariborska cesta 30 A
2360 Radlje ob Dravi
E-naslov: larisa.safran@sent.si
Enota Dnevni center za
zmanjevanje kode zaradi
drog Velenje
Kersnikova cesta 1,
3320 Velenje
Tel. t.: 030 608 690
E-naslov: fanika.loncar@sent.si
Center za duevno zdravje v
skupnosti Severnoprimorska
regija
Cesta Prekomorskih brigad 32.
5290 empeter pri Gorici
Tel. t.: 05/ 330 96 00,
031 371 992
E-naslov: margerita.humar@
sent.si
Enota ENT Nova Gorica
Cesta Prekomorskih brigad 32.
5290 empeter pri Gorici
Tel. t.: 05/ 330 96 03,
031 371 992
E-naslov: sent-ng@siol.net
Enota Dnevni center za
uporabnike prepovedanih drog
Sedejeva 9a
5000 Nova Gorica
Tel. t.: 05/330 96 03, 031 607 245
E-naslov: meta.rutar@sent.si
Enota Terensko delo z
uporabniki prepovedanih drog
Sedejeva 9a,
5000 Nova Gorica
Tel. t.: 030 322 888
E-naslov: luka.mrak@sent.si

Enota ENT Ajdovina

Bevkova 2, 5270 Ajdovina
Tel. t.: 05/364 38 50
E-naslov: sent.aj@siol.net
Center za duevno zdravje v
skupnosti Gorenjska regija
Kranjska cestga 3, 4240
Radovljica
Tel. t.: 04/ 530 30 10
E-naslov: marija.zupanc@sent.si
Enota ENTGOR Radovljica
Kranjska cesta 3, 4240 Radovljica
Tel. t.: 04/530 30 10
E-naslov: sentgor@siol.net
Enota ENT'K Kranj
Tomieva ulica 13, 4000 Kranj
Tel. t.: 04/236 90 20
E-naslov: sent.kranj@siol.net
Enota ENT kofja Loka
Mestni trg 38, 4220 kofja Loka
Tel. t.: 04/518 37 30
E-naslov: dc-skofjaloka@sent.si
Center za duevno zdravje v
skupnosti Savinjska regija
Gregorieva 6, 3000 Celje
Tel. t.: 03/ 42 88 890
E-naslov: mateja.alegro@sent.si
Enota ENTCELEIA Celje
Gregorieva 6, 3000 Celje
Tel. t.: 03/42 88 890
E-naslov: sent.celeia@siol.net

VEZI, Drutvo za duevno

zdravje in kreativno
preivljanje prostega asa
Na Krasu izvaja programe
stanovanjskih skupin,
dnevnega centra, samopomoi,
zagovornitva, zaposlitvene
rehabilitacije, izobraevanja ter
telefon za pomo v stiski.
torje 26, 6210 Seana
Tel. t.: 05/768 52 00
Mob. t.: 031/649 288
(pomo v stiski 24h/dan)
E-naslov: info@drustvovezi.org
Spletna stran:
www.drustvovezi.org
Dnevni center Ilirska Bistrica
Tavarjeva ulica 15,
6250 Ilirska Bistrica
Tel. t.: 05/714 14 20
E-naslov: vezi.bistrica@siol.net
Dnevni center tanjel
tanjel 59 a, 6222 tanjel
Tel. t.: 05/769 01 89
E-naslov: vezi.stanjel@siol.net
Dnevni center torje
torje 26, 6210 Seana
Tel. t.: 05/768 52 00
E-naslov: vezi.storje@siol.net
Stanovanjska skupina
Gorjansko,
Gorjansko 71a, 6223 Komen
Tel. t.: 05/766 43 60
Stanovanjska skupina Divaa
Ulica Bogomirja Magajne 8,
6215 Divaa
Tel. t.: 08/ 205 17 95

89

Stanovanjska skupina Ilirska

Bistrica
Vojkov drevored 8,
6250 Ilirska Bistrica
Tel. t.: 05/714 51 60
Stanovanjska skupina
Podgrad
Podgrad 107,
6250 Ilirska Bistrica
Tel. t.: 05/ 783 52 01
Stanovanjska skupina
Postojna
Traka 33,
6230 Postojna
Tel. t.: 05/726 48 00
2. Navajamo podatke za ostale
nevladne organizacije, ki prav
tako izvajajo programe pomoi
in samopomoi za osebe s
teavami v duevnem zdravju.
HUMANA, Zdruenje svojcev
pri skrbi za duevno zdravje
Na obmoju Gorenjske regije
izvaja programe delovne in
socialne vkljuenosti, svetovanja,
izobraevanja in pomoi svojcem
oseb s psihozo ter program
samointegracije oseb s teavami
v duevnem zdravju z vijo
izobrazbeno strukturo.
Oldhamska 14, 4000 Kranj
Tel. t.: 04/201 17 20
E-naslov: humanakr@volja.net
Spletna stran:
www.humana.grozd.eu
DAM, Drutvo za pomo
osebam z depresijo in
anksioznimi motnjami
Na obmoju Ljubljane izvajajo
programe samopomoi ter

90

izobraevanja za osebe z
depresijo in anksioznimi
motnjami.
Ilirska 22, 1000 Ljubljana
E-naslov:
damdrustvo@yahoo.com
Spletna stran: www.nebojse.si
Drutvo Mostovi - za zdravje v
duevnem zdravju
Novo uporabniko drutvo, ki
ga upravljajo uporabniki sami in
izvajajo programe samopomoi.
Topnika ulica 31, 1000 Ljubljana
Tel.t.: 01/280 92 69
DRUTVO ZA PREVENTIVNO
DELO
Izvaja programe varovanja in
krepitve duevnega zdravja
hospitaliziranih otrok in
mladostnikov na Pediatrini
kliniki v Ljubljani ter mladinske
delavnice.
Traka cesta 2, 1000 Ljubljana
Tel. t.: 01/426 13 89
E-naslov:
drustvo.pd@guest.arnes.si
Spletna stran: www.drustvo-dpd.si
MUZA, Drutvo za ustvarjanje
in kvaliteto ivljenja
Na obmoju Ljubljane
izvaja programe svetovanja,
izobraevanja in samopomoi
za osebe z motnjami hranjenja
ter njihove svojce, imajo pa tudi
svetovalnico za motnje hranjenja.
Kongresni trg 1 (pritlije, soba
10/11), 1000 Ljubljana
Tel. t.: 01/425 03 38
E-naslov:
svetovalnica.muza@volja.net
Spletna stran:
www.svetovalnicamuza.si

DRUTVO ZA PSIHOLOKO
SVETOVANJE KAMELEON
Drutvo nudi brezplano
internetno svetovanje otrokom,
mladostnikom, odraslim in
starejim v stiski. Svetovalci so
prostovoljci razlinih starosti,
razlinih smeri tudija in
zaposlitve, ki imajo izkunje
na podroju svetovanja ljudem
v stiski in so za to ustrezno
usposobljeni.
Traka 51, 1000 Ljubljana
Tel. t. (informacije):
051 486 658
E-naslov: info@
svetovalnicakameleon.si
Spletna stran:
www.stvetovalnicakameleon.si
MAMA ZOFA
Zdruenje za informiranje,
svobodno izbiro in podporo na
podroju nosenosti, poroda in
starevstva.
Nudenje pomoi v obporodnih
stiskah tudi enskam, ki imajo
teave v duevnem zdravju.
Grablovieva 54, 1000 Ljubljana
Tel. t.: 01/544 34 79 in
030 321 355
Podpora v obporodnih stiskah:
051 245 013
E-naslov: info@mamazofa.org
Spletna stran: www.mamazofa.org
DRUTVO ENSKA
SVETOVALNICA
Deluje na podroju psihosocialne pomoi in samopomoi
ensk, ki so rtve nasilja ali imajo
motnje hranjenja. enskam
v stiski nudijo brezplano
svetovanje, zagovornitvo,
informacije o pristojnostih javnih

slub in pomo pri organizaciji

skupin za samopomo.
Langusova 21, 1000 Ljubljana
Telefon: 01/251 16 02
Spletna stran:

www.drustvo-zenska-svetovalnica.si

E-naslov:
zenska@svetovalnica.org

Krizni center za enske

(namenjen enskam z ali brez
otrok, ki so pravkar doivele
nasilje s strani partnerja,
druinskega lana ali druge
osebe oziroma obstaja
nevarnost, da se bo to zgodilo
in potrebujejo pomo, podporo
ter monost umika in zaasnega
bivanja v varnem prostoru)
Tel. t.: 031/233 211 (24h/dan)
E-naslov:
zenska@svetovalnica.org
Podrunica v Kopru
Deurni telefon v Kopru:
040/733 068
E-naslov:
primorska@svetovalnica.org
SPOMINICA - Slovensko
zdruenje za pomo pri
demenci
Izvaja programe samopomoi,
izobraevalno podporne
teaje za svojce ter program
telefonskega svetovanja.
NASLOV:
Linhartova 13, 1000 Ljubljana
Tel./fax: 01/ 256 56 11
Svetovalni telefon: 01/ 52 83
995, vsak delovni ponedeljek,
sredo in etrtek od 15:00 do
17:00
E-naslov: zzppd@mail.ljudmila.org

91

UP Drutvo za pomo
zasvojencem
in njihovim svojcem Slovenije
Mikloieva 16, 1000 Ljubljana
Tel. t.: 01 434 25 70
E-pota: drustvo.up@siol.net
Projekt lovek - program
za samopomo terapijo in
socialno rehabilitacijo oseb
z razlinimi oblikami zasvojenosti
Spletna stran:
www.projektclovek.si
Sprejemni center Ljubljana
Malenkova 11, 1000 Ljubljana
Tel. t.: 01/540 31 74
GSM: 041 717 356
E-pota: sc.lj@projektclovek.si
Uradne ure: vsak delavnik od
10:30 - 12:00
Sprejemni center Piran
Cankarjevo nabreje 9a,
6330 Piran
Tel. t.: 05/97 50 340
E-pota: sc.piran@projektclovek.si
Uradne ure: ponedeljek, torek,
sreda, petek od 12:00 - 14:00
Regijski sprejemni center
Koroke
eovje 12 a,
2390 Ravne na Korokem
Tel. t.: 05 97 20 271
GSM: 051 637 267
E-pota: sc.ravne@projektclovek.si
Uradne ure: ponedeljek, sreda,
petek od 11:00 - 13:00

92

Sprejemni center Rue

Ulica 27. decembra 2, 2345
Bistrica ob Dravi
Tel. t.: 02 661 01 01
GSM: 041 358 668
E-pota: sc.ruse@projektclovek.si
Uradne ure: ponedeljek, torek,
etrtek, petek od 10:00 - 13:00
in sreda od 11:00 - 13:00
Sprejemni center Koevje
Ljubljanska cesta 7,
1330 Koevje
Tel. t.: 0597/ 11 050
GSM: 051 650 459
E-pota: sc.kocevje@
projektclovek.si
Uradne ure: sreda in petek, od
10:00 - 14:00
Sprejemni in dnevni center
Novo Mesto
Cvelbarjeva ulica 2,
8000 Novo Mesto
Tel. t.: 059 770 352
GSM: 031 311 989
E-pota:
scdc.nm@projektclovek.si
Dnevni center in Prius
Malenkova 11, 1000 Ljubljana
Tel. t.: 01 540 31 74
GSM: 041 717 356
E-pota: prius.lk@projektclovek.si
Uradne ure: vsak delavnik od
10:30 - 12:00
Terapevtska skupnost
Sopotnica 1, 4220 kofja Loka
Tel. t.: 0597 50 190
GSM: 040 293 349
E-pota: ts.sk@projektclovek.si
Uradne ure: ponedeljek, torek,
sreda in etrtek od 10:00 do 12:00

Terapevtska skupnost za
zasvojene mamice
(stare) in njihove otroke
Sopotnica 1, 4220 kofja Loka
Tel. t.: 0597 40 361
GSM: 040 865 903
E-pota. ts.starsi@projektclovek.si
Uradne ure: ponedeljek, torek,
sreda in etrtek od 10:00 do
12:00
Center za reintegracijo
Celovka 480, 1120 Ljubljana
Tel. t.: 0597 12 360
GSM: 051 368 209
E-pota: cr.lj@projektclovek.si
Uradne ure: ponedeljek 15:30 16:00, torek 14:30 - 15:30, petek
12:00 - 13:00
Program za otroke in
mladostnike
Slovenska 19, 1000 Ljubljana
Tel. t.: 01 425 12 14
GSM: 051 642 074
E-pota: mladi.lj@projektclovek.si
Uradne ure: vsak delavnik 10:00
- 13:00
Pomo odvisnikom - Karitas
Zavod Pelikan - Karitas
Litijska cesta 24
1000 Ljubljana
Tel. t.: 01 548 02 86
E-pota: pelikan@karitas.si
Programi pomoi: S.O.S telefon,
Informativni svetovalni pogovori,
Mladoletni uivalci drog,
Pripravljalni center, Komuna Skupnost Sreanje, Skupine za
stare odvisnikov, Reintegracija,
Preventivna predavanja
Ve na spletni strani:
www.pelikan.karitas.si

Zdruenje DrogArt
Svetovanje za mladostnike, ki
imajo teave zaradi uivanja
alkohola in prepovedanih
drog (ter za njihove stare);
svetovanje za mlade, ki se
znajdejo v stistki zaradi
alkohola v druini. Svetovanje
po predhodnem dogovoru vsak
ponedeljek od 12:00 - 15:00.
Svetovanje je brezplano.
DrogArt info toka: Prena ulica 6,
1000 Ljubljana
Tel. t.: 01 439 72 70 in 059 04
72 71 (vsak delavnik od 10:00
- 16:00)
GSM: 041 730 800
E-pota: info@drogart.org;
svetovanje@drogart.org
Spletna stran: www.drogart.org
Drutvo za zmanjevanje
kode zaradi drog STIGMA
Dejavnosti: Dnevni center,
Svetovanje, Varna hia...
tihova ulica 12, 1000 Ljubljana
Tel. t.: 01/430 12 00
Spletna stran:
www.drustvo-stigma.si
Drutvo socialni forum za
zasvojenosti in omame
Resljeva 11, 1000 Ljubljana
Tel. t.: 01/ 438 68 00
E-naslov:
socialni.forum@gmail.com
Pogovorno zdruenje
loveka toplina
Dunajska 156, p.p. 89, Ljubljana
tel.: 041 448 611
Spletna stran:
www.cloveska-toplina.com

93

Overeaters Anonymus
Skupina za samopomo
osebam, ki okrevajo od
osvisnosti s hrano
(kompulzivno prenajedanje,
bulimija, anoreksija)
Telefon: 051 755 291
Spletna stran:
http://oa-slovenija.com

Druinski center Stik

Psihoterapevtska pomo
zasvojenim in svojcem,
individualno terapevtsko
svetovanje
Rozmanova 10, Novo Mesto
Tel. t.: 01 430 46 14
E-pota: info@stik. si
Spletna stran: www.stik.si

Skupina SAA enske Slovenija

Anonimna skupina deklet
in ena, ki okrevajo od
zasvojenskega seksualnega
vedenja
Tel. t: 030 254 592
E-naslov: saa.zenske@gmail.com

Drutvo Zdrava pot

Pomo in samopomo na
podroju zasvojenosti, izvajajo
program zmanjevanja kode
zaradi uporabe nedovoljenih
drog
Krekova ulica 12A, 2000 Maribor
Telefon: 02/ 25 11 428
GSM: 031 600 3210
E-naslov:
drustvo.zdrava.pot@siol.net

Program Korak: svetovanje,

informiranje in pomo
uporabnikom nelegalnih drog
in njihovim svojcem
Preglov trg 15, 1000 Ljubljana
Uradne ure: vsak delovni dan od
12. do 19. ure
Tel. t.: 01/52 06 441
E-naslov:
svetovalnica.fuzine@siol.net
LAS - lokalna akcijska skupina
za prepreevanje zasvojenosti
Novo Mesto
Osebno svetovanje: Svetovalna
pisarna LAS
Rozmanova ulica 10, Novo Mesto
Spletna stran: las.novomesto.si

94

Drutvo POT
Levstikova ulica 3,
6250 Ilirska Bistrica
Tel. t.: 05/ 710 06 25
E-naslov: pot@kabelnet.net
Drutvo SVIT
Ljubljanska cesta 6, Koper
Tel. t.: 05/626 00 11
E-naslov: drustvo_svit@t-2.net
Spletna stran: www.svit-kp.org
Drutvo Ars Vitae - drutvo
za pomo odvisnim od
nedovoljenih drog
Trstenjakova 5a, 2250 Ptuj
Tel. t.: 031 519 902
E-naslov: ars.vitae@gmail.com
Spletna stran: www.arsvitae.si

ZD Domale
Mestni trg 2, 1230 Domale
Tel. t.: 01/ 724 51 20

Enota za zdravljenje
odvisnosti od alkohola
Poljanski nasip 58, 1000 Ljubljana
Tel. t.: 01/300 34 60

Drutvo arek upanja

Nudijo celostno psihosocialno
obravnavo uporabnikom s
teavami zaradi rabe alkohola
ali zasvojenosti z alkoholom
Letalika 33, p. p. 2558
1000 Ljubljana
Tel. t.: 01 89 77 023
Spletna stran:
www.zarekupanja.net

Zveza skupin zdravljenih

odvisnikov Slovenije
Letalika cesta 33, 1000 Ljubljana
Tel. t.: 01/898 70 23
E-naslov: info@zszos.si
Spletna stran: www.zsos.si

ANONIMNI ALKOHOLIKI - AA
Teave z alkoholom
p.p. 3512, 1001 Ljubljana
Tel. odzivnik: 01/433 82 25
E-naslov: aa.slo@amis.net
Spletna stran: www.aa-drustvo.si

elezniki zdravstveni dom

Celovla cesta 4, 1000 Ljubljana
Tel. t.: 01/ 291 23 87

Alateen - pomo za najstnike,

katerih stari, druinski lani
ali prijatelji imajo probleme z
alkoholom
Sreanja potekajo vsako soboto
od 17:30 - 18:30
na naslovu Resljeva 11,
1000 Ljubljana
E-naslov: alateen@al-anon.si
Spletna stran:
www.al-anon.si/alateen

Ljubljana in osrednja
Slovenija

Drutvo Abstinent
Traka cesta 40, CZD Vi,
1000 Ljubljana
Tel. t.: 01/ 200 21 40
Intitut Antona Trstenjaka
Resljeva ulica 11, 1000 Ljubljana
Tel. t.: 01/438 68 00
Drutvo zdravljenih
alkoholikov Ljubljana Beigrad
Podmilakova 20, 1000 Ljubljana
Tel. t.: 01/ 781 80 50
ZD dr. Julija Polca
Novi trg 26, 1241 Kamnik
Tel. t.: 01/ 831 86 19

Drutvo AL-ANON za
samopomo druin
alkoholikov
Lepi pot 6, 1000 Ljubljana
Tel. t.: 031 744 722, 041 590 789,
01 256 74 80
Tel. odzivnik: 01 251 30 00
E-naslov: info@al-anon.si
Spletna stran:
www.al-anon-drustvo.si

95

Drutvo zdravljenih
alkoholikov Vrhnika
Raskovec 21, 1360 Vrhnika
E-naslov: matic.zoran@amis.net
GSM: 041 202 506

Notranjska in
Primorska
ZD Ajdovina
Tovarnika 3, 5270 Ajdovina
Tel. t.: 05/ 369 30 00
Drutvo za psihosocialno
pomo in rehabilitacijo
ljudi v stiski Pluton,
Ajdovina
Gregorieva ulica 20,
5270 Ajdovina
Tel. t.: 051 633 433
Drutvo zdravljenih
alkoholikov Cerknica
Tel. t.: 041 354 322
Klub zdravljenih alkoholikov
Cerkno
Platieva ulica 39, 5282 Cerkno
Tel. t.: 051 344 732 ali
031 571 267
E-naslov: golant23@gmail.com
Klub zdravljenih alkoholikov
Idrija
Pot sv. Antona 49, 5280 Idrija
Tel. t.: 05/ 373 44 00
Drutvo zdravljenih
alkoholikov Ilirska Bistrica
Gregorieva 8, 6250 Ilirska
Bistrica
Tel. t.: 051 437 400

96

Klub zdravljenih alkoholikov

Koper
p. p. 395, 6000 Koper
Tel. t.: 051 314 133
Zavod Karitas Samarijan
Socialnovarstveni program
Vrtnica - socialna rehabilitacija
oseb s teavami zaradi
zasvojenosti z alkoholom
Markova 38, Bertoki, 6000 Koper
Tel. t.: 040 980 464
E-naslov:
vrtnica.karitas@gmail.com
Drutvo Viharnik Koper
Dolinska 58, 6000 Koper
Tel. t.: 05/ 625 09 00
Klub zdravljenih alkoholikov
Logatec
Tel. t.: 01/373 44 00
Drutvo za zdravo ivljenje
Nova Gorica
Rejeva ulica 4, 5000 Nova Gorica
Tel. t.: 05/ 338 32 63
Drutvo zdravljenih
alkoholikov Postojna
Prena ulica 2, 6230 Postojna
Tel. t.: 041 879 098
Klub zdravljenih alkoholikov
Tolmin
Prena ulica 6a, 5220 Tolmin
Tel. t.: 05/ 388 11 20

Gorenjska
Klub zdravljenih alkoholikov
dr. Viktorja Kocjania
Partizanska cesta 1d,
4220 kofja Loka
Tel. t.: 04/ 51 70 111,
04/417 01 00

Klub zdravljenih alkoholikov

Nova brazda
Slovenski trg 1, 4000 Kranj
Tel. t.: 04/ 236 48 10
Klub zdravljenih alkoholikov
Viharniki Kranj
Gosposvetska ulica 10,
4000 Kranj
Tel. t.: 04/ 208 22 86,
031 425 687
Klub zdravljenih alkoholikov
Feniks
Bleiweisova 16, 4000 Kranj
Tel. t.: 031 737 796
Klub zdravljenih alkoholikov
Nova Brazda
Koroka cesta 19, 4000 Kranj
Tel. t.: 031 737 796

KZA dr. Sreka Vogrina

Sodna ulica 13, 2000 Maribor
Tel. t.: 040 365 883
PB Ormo
Ptujska cesta 33, 2270 Ormo
Tel. t.: 02/ 741 51 00, 02/741
51 21
ZD Ormo
Ul. Dr. Horvata 4, 2270 Ormo
Tel. t.: 01/ 740 57 09
ZD Dravograd, Psihohigienska
posvetovalnica
Trg 4. julija 4, 2370 Dravograd
Tel. t.: 02/ 872 34 31
PB Vojnik
Celjska c. 37, 3212 Vojnik
Tel. t.: 03/ 78 00 144

Klub zdravljenih alkoholikov

Radost Kranj
Tel. t.: 031 425 687

Drutvo Abstinent
Kerova ulica 8, 3212 Vojnik
Tel. t.: 041 763 263

Klub zdravljenih alkoholikov

Zlato polje
Gosposvetska 10, 4000 Kranj
Tel. t.: 04/208 22 86, 031 425
687

ZD Ptuj, TSZA Ptuj

Potreva cesta 19 a, 2250 Ptuj
Tel. t.: 02/ 787 54 67

Drutvo Krma Jesenice

Cesta Marala Tita 55, 4270
Jesenice
Tel. t.: 04/ 583 46 17

tajerska
ZD dr. Adolfa Drolca Maribor
Sodna ulica 13, 2000 Maribor
Tel. t.: 02/ 228 62 03
Na voljo je ve skupin in ve
terapevtov

ZA Velenje, ZD Velenje
Vodnikova 1, 3320 Velenje
Tel. t.: 03/ 899 54 67
Lipa - Celje, Drutvo za
ivljenje brez odvisnosti
Kocenova ulica 8, 3000 Celje
Tel. t.: 051 601 - 691,
041 372 - 100
E-naslov: info@lipa-celje.si
Spletna stran: www.lipa-celje.si

97

Klub zdravljenih alkoholikov

otanj, ZP otanj
Trg Joeta Lampreta 1,
3325 otanj
Tel. t.: 03/ 899 36 33
Klub zdravljenih alkoholikov
Trbovlje, ZD Trbovlje
Rudarska cesta 12, 2371
Trbovlje
Tel. t.: 03/ 56 24 209
Klub zdravljenih alkoholikov
alec
Preernova 6, 3310 alec
Tel. t.: 03/ 545 24 63

Dolenjska
Drutvo Zarja Ribnica
krabev trg 17, 1310 Ribnica
Tel. t.: 01/ 83 61 003
Klub zdravljenih alkoholikov
Novo mesto
Preernov trg 8,
8000 Novo mesto
Tel. t.: 07/ 337 26 60
Klub zdravljenih alkoholikov
Krka Novo mesto
Preernov trg 8,
8000 Novo mesto
Tel. t.: 07/ 337 27 63
Klub zdravljenih alkoholikov
Trebnje
Rimska cesta 23, 8210 Trebnje
Tel. t.: 07/ 304 48 89
Ali CSD: 07/ 348 15 73
ZD Trebnje
Goljev trg 3, 8210 Trebnje
Tel. t.: 07/ 348 17 40

98

CSD Breice
Cesta prvih borcev 5,
8250 Breice
Tel. t.: 07/ 499 10 00
Klub zdravljenih alkoholikov
Breice
Deno selo 46 a, 8253 Artie
Tel. t: 041 923 855
Drutvo za boj proti
alkoholizmu - Koevje
Kekeva 3, 1330 Koevje
Tel. t.: 01/ 89 31 130
Klub zdravljenih alkoholikov
Kaktus - Sevnica
Trg Svobode 14, 8290 Sevnica
Tel. t.: 07/ 81 51 528
Klub zdravljenih alkoholikov
Krko, CSD Krko
CK 11, 8270 Krko
Tel. t.: 07/ 490 49 61

Pomurje in Prekmurje
Klub zdravljenih alkoholikov
Lendava, ZD Lendava
Glavna 32, 9220 Lendava
Tel. t. (Zdravstveni dom
Ljutomer): 02/ 585 14 25
Drutvo Nova pot Radenci
Gubeva cesta 22, 9252
Radenci
Tel. t.: 02/ 566 97 42
Klub zdravljenih alkoholikov
Murska Sobota,
ZD Murska Sobota
Grajska ulica 22,
9000 Murska Sobota
Tel. t.: 02/534 13 00

SOS TELEFON telefon za

enske, otroke in rtve nasilja
Brezplani telefon: 080 11 55
(delavniki med 12-22h;
ostali dnevi med 18-22h)
Tel. t.: 01/544 35 13 in 01/544
35 14 (pisarna; vsak delavnik
med 9-15h)
E-naslov:
drustvo.sos@drustvo-sos.si
Spletna stran: www.drustvo-sos.si
Svetovanje v primerih nasilja na
delovnem mestu
poteka vsak torek od 17. do 20
ure.
Tel. t.: 031 722 333
E-naslov: mobingdrustvo-sos.si
Zaupni telefon SAMARIJAN
Brezplani telefon: 116 123,
zagotovljena je brezpogojna
anonimnost
(vse dni v letu 24h/dan)
Spletna stran:
www.telefon-samarijan.si
TOM - TELEFON OTROK IN
MLADOSTNIKOV
Brezplani zaupni anonimni
telefon, kjer nudijo pomo za vse
vrste teav
Brezplani telefon: 116 111
(vsak dan med 12-20h)
E-naslov: tom@zpms.si
Spletna stran: www.e-tom.si in
www.zpms.si

ZAVOD EMMA
Center za pomo rtvam nasilja
Brezplani telefon: 080 21 33
(delavniki med 8-15h in vsak dan
med 18-21h)
Tel. t.: 01/425 47 32
(delavnik med 8-15h)
Spletna stran:
www.zavod-emma.si
E-naslov: zavod.emma@siol.net
Enota Krko
Tel. t.: 07/490 65 10
(delavnik med 8-15h)
E-naslov:
zavodemmma.krsko@siol.net
Drutvo TVOJ TELEFON
Klic v stiski
Tel. t.: 05/720 17 20
(delavniki med 8-22h)
E-naslov: tvoj.telefon@siol.net
DRUTVO SOS TELEFON ZA
ENSKE, OTROKE in RTVE
NASILJA
Zatoie, skupina za
samopomo, zagovornitvo
p.p. 2726, 1001 Ljubljana
Brezplani telefon: 080 11 55
(delavniki med 12-22h;
ostali dnevi med 18-22h)
Tel. t.: 01/544 35 13 in
01/544 35 14 (pisarna; vsak
delavnik med 9-15h)
E-naslov:
drustvo-sos@drustvo-sos.si
Spletna stran:
http://www.drustvo-sos.si/

TELEFON MLADI MLADIM

Tel. t: 01/510 16 75
(vsak delavnik 15-17h)

99

OE Celje
DOM OB SAVINJI CELJE
Jurieva 6, 3000 Celje
Telefon: 03 427 95 00
Faks: 03 427 95 42
E-naslov: celje@ssz-slo.si
THERMANA LAKO DOM
STAREJIH
Zdravilika cesta 6, 3270 Lako
Telefon: 03 734 51 11
Faks: 03 732 52 98
E-naslov:
tajnistvo@zdravilie.lako.si
DOM UPOKOJENCEV
POLZELA
Polzela 18, 3313 Polzela
Telefon: 03 703 34 00
Faks: 03 572 00 23
E-naslov: dom.upokojencevpolzela@netsi.net
LAMBRECHTOV DOM
SLOVENSKE KONJICE
olska 4, 3210 Slovenske
Konjice
Telefon: 03 757 42 00
Faks: 03 757 41 10
E-naslov:
info@lambrechtov-dom.si
Spletna stran:
www.lambrechtov-dom.si
DOM STAREJIH ENTJUR
Svetinova 1, 3230 entjur
Telefon: 03 746 17 00
Faks: 03 746 18 19
E-naslov: info@dom-sentjur.si
Spletna stran:
www.dom-starejsih-sentjur.si

100

DOM UPOKOJENCEV
MARJE PRI JELAH
Rakeeva 8,
3240 marje pri Jelah
Telefon: 03 817 14 00
Faks: 03 817 14 20
E-naslov: domsmarje@siol.net
DOM NINE POKORN
GRMOVJE
Pernovo 4a, 3310 alec
Telefon: 03 713 29 00
Faks: 03 713 29 10
E-naslov:
dom_nine_pokorn.zalec@siol.net
DOM SV. JOEF - KONCESIJA
Plenikova 29, 3000 Celje
Telefon: 03 492 65 10
E-naslov: sv.jozef@rkc.si
Spletna stran:
www.dom-sv-jozef.si
CONTRACO STORITVE d. o. o.
PESOV DOM VOJNIK KONCESIJA
Cesta v Toma 6a, 3212 Vojnik
Telefon: 03 780 42 00
Faks: 03 780 42 20
E-naslov:
spesovdom.vojnik@contraco.si
ZAVOD SV. RAFAELA
VRANSKO - KONCESIJA
Vransko 144a, 3305 Vransko
Telefon: 03 703 42 20
Faks: 03 703 42 21
E-naslov:
mojca.hrastnik@gmail.com
COMETT DOMOVI d. o. o.
PE Pegazov dom - KONCESIJA
Celjska cesta 11,
3250 Rogaka Slatina
Telefon: 03 818 55 00

Faks: 03 818 55 11
E-naslov:
janja.stojnsek@pegazov-dom.si
DOM LIPA d. o. o. KONCESIJA
Cesta kozjanskega odreda 3,
3220 tore
Telefon: 08 200 92 00
Faks: 03 780 20 40
E-naslov: info@domlipa.si
Spletna stran:
http://www.domlipa.si/

OE Koper
OBALNI DOM UPOKOJENCEV
KOPER
Casa costiera del pensionato
Capodistria
Krona cesta 5, 6000 Koper
Telefon: 05 665 96 00
Faks: 05 628 51 02
E-naslov: info@odu.si
Spletna stran:
www.odu-koper.si
DOM STAREJIH OBANOV
ILIRSKA BISTRICA
Kidrieva 15, 6250 Ilirska Bistrica
Telefon: 05 714 08 00
Faks: 05 714 08 39
E-naslov: info@dso-ilb.si
Spletna stran: www.dso-ilb.si
SOCIALNO-VARSTVENI
ZAVOD DUTOVLJE
Dutovlje 128, 6210 Seana
Telefon: 05 708 41 00,
05 764 01 14
Faks: 05 764 01 15
E-naslov: info@svz-dutovlje.si
Spletna stran:
www.svz-dutovlje.si

DOM UPOKOJENCEV IZOLA

Casa del pensionato Isola
Kosovelova 22, 6310 Izola
Telefon: 05 641 71 21,
05 641 60 56, 05 641 52 10
Faks: 05 641 52 11
E-naslov: duizola@siol.net
DOM UPOKOJENCEV
POSTOJNA
Rona ulica 10, 6230 Postojna
Telefon: 05 700 11 00
Faks: 05 700 11 16
E-naslov: dupo@siol.net
Spletna stran: www.du-po.si
TALITA KUM Zavod Postojna KONCESIJA
Ljubljanska cesta 28,
6230 Postojna
Telefon: 05 720 39 84
E-naslov: racunovodstvo.talita.
kum@studioproteus.si
DOM UPOKOJENCEV SEANA
Ivana Turia 6, 6210 Seana
Telefon: 05 731 17 00
Faks: 05 731 17 01
E-naslov:
domupokojencev.sezana@siol.net
Spletna stran: www.dus.si/
DOM DANICA d. o. o.
(dovoljenje za delo za varstvo
starejih v oskrbnem domu)
Gaon 39, 6274 marje
Telefon: 05 656 01 59, 656 01 60
Spletna stran: www.domdanica.si
CENTER ZA STAREJE
OBANE LUCIJA KONCESIJA
Sea 197b, 6320 Portoro
Telefon: 08 200 30 00
E-naslov: info@center-lucija.si
Spletna stran: www.center-lucija.si

101

OE Kranj
DOM UPOKOJENCEV KRANJ
Cesta 1. maja 59, 4000 Kranj
Telefon: 04 280 13 00
Faks: 04 233 13 32
E-naslov: kranj@ssz-slo.si
Spletna stran: www.du-kranj.si
DOM UPOKOJENCEV DR.
FRANCETA BERGELJA
JESENICE
Ulica Staneta Bokala 4,
4270 Jesenice
Telefon: 04 583 41 00
Faks: 04 583 41 20
E-naslov: dufbj@siol.net
Spletna stran:
www.dom-jesenice.si
DOM STAREJIH OBANOV
PREDDVOR
Potoe 2, 4205 Preddvor
Telefon: 04 275 20 00
Faks: 04 255 11 10
E-naslov:
dom.preddvor@dso-preddvor.si
Spletna stran:
www.dso-preddvor.si
DOM DR. JANKA BENEDIKA
RADOVLJICA
ercerjeva 35, 4240 Radovljica
Telefon: 04 537 50 00,
04 537 51 52
Faks: 04 537 51 70
E-naslov: radovljica@ssz-slo.si
Spletna stran:
www.dom-drjankabenedika.si

102

DOM PETRA UZARJA TRI

Bistrica, Roevnica 58,
4290 Tri
Telefon: 04 598 03 00
Faks: 04 598 03 00
E-naslov: dpu-trzic@siol.net
Spletna stran: www.dputrzic.si
CENTER SLEPIH,
SLABOVIDNIH IN STAREJIH
KOFJA LOKA
Stara Loka 31, 4220 kofja Loka
Telefon: 04 511 60 00
Faks: 04 511 60 00
E-naslov:
sistanka.varuh@css-slo.si
Spletna stran: www.css-sl.si/
ZAVOD SV. MARTINA KONCESIJA
Srednja vas 33a, 4267 Srednja
vas v Bohinju
Telefon: 04 577 84 10,
031 847 530
E-naslov: zsm@zsm.si
Spletna stran:
www.zavodsvetegamartina.si/
COMETT DOMOVI d. o. o.
Podrunica Dom Viharnik koncesija
iare 14, 4280 Kranjska Gora
Telefon: 04 583 77 00
E-naslov:
recepcija@dom-viharnik.si

OE Krko
DOM STAREJIH OBANOV
KRKO
Kovinarska 13, 8270 Krko
Telefon: 07 488 18 50
Faks: 07 488 18 80
E-naslov: krsko@ssz-slo.si
Spletna stran: www.dsokrsko.si

DOM UPOKOJENCEV IN
OSKRBOVANCEV IMPOLJCA
Arto 13, Studenec, 8290 Sevnica
Telefon: 07 816 14 00,
07 814 16 50
Faks: 07 814 16 43
E-naslov:
duo.impoljca@duo-impoljca.si
Spletna stran: www.impoljca.si

DOM STAREJIH OBANOV

LJUBLJANA BEIGRAD
Komanova 1, 1000 Ljubljana
telefon: 01 58967 50
faks: 01 568 20 49
e-pota: bezigrad@ssz-slo.si,
ema.horvat@dsolj-bezigrad.si
Spletna stran:
www.dsolj-bezigrad.si

Enota Breice
DOM UPOKOJENCEV
BREICE
Preernova 13, 8250 Breice
Telefon: 07 499 17 00
Faks: 07 499 17 11
E-naslov:
duo.brezice@duo-impoljca.si

DOM UPOKOJENCEV
CENTER, TABOR-POLJANE
Tabor 10, 1000 Ljubljana
Telefon: 01 234 73 00
Faks: 01 234 73 45
E-naslov: dom.tabor@siol.net
Spletna stran: www.duc.si

Enota Sevnica
DOM UPOKOJENCEV
SEVNICA
Trg svobode 17, 8290 Sevnica
Telefon: 07 816 07 40
Faks: 07 814 17 06
E-naslov: duo.sevnica@duoimpoljca.si
TRUBARJEV DOM
UPOKOJENCEV LOKA PRI
ZIDANEM MOSTU
Loka 48,
1434 Loka pri Zidanem mostu
Telefon: 03 565 81 00
Faks: 03 568 41 96
E-naslov: loka@ssz-slo.si
Spletna stran: www.tdu-loka.si

OE Ljubljana
DOM STAREJIH OBANOV
LJUBLJANA MOSTE-POLJE
Ob sotoju 9, 1000 Ljubljana
Telefon: 01 584 37 00
Faks: 01 524 78 03
E-naslov: dsolmp@siol.net

Enota DOM POLJANE

Zrinjskega 3, 1000 Ljubljana
Telefon: 01 234 71 00
Faks: 01 234 71 45
E-naslov: dom.poljane@siol.net
DOM STAREJIH OBANOV
LJUBLJANA - IKA
Kunaverjeva 15, 1000 Ljubljana
Telefon: 01 513 16 30
Faks: 01 513 16 65
E-naslov: siska@ssz-slo.si
DOM STAREJIH OBANOV
LJUBLJANA VI-RUDNIK
Cesta na Bokalce 51,
1125 Ljubljana
Telefon: 01 477 06 00
Faks: 01 477 06 55
E-naslov: Dom.vic@dso.vic.si
Spletna stran: www.dso-vic.si
Enota KOLEZIJA
Kopalika 10, 1000 Ljubljana
Telefon: 01 477 01 00
Faks: 01 477 01 00
E-naslov: vili.dolenc@dso-vic.si

103

DOM STAREJIH OBANOV

FUINE
Nove Fuine 40, 1125 Ljubljana
Telefon: 01 587 46 00
Faks: 01 587 46 20
E-naslov: tajnistvo@dso-fuzine.si
PRIZMA PONIKVE POSEBNI
SOCIALNO VARSTVENI
ZAVOD
Ponikve 76,
1312 Videm Dobrepolje
Telefon: 01/788 01 00
Faks: 01/ 788 01 59
E-naslov:
prizma.ponikve@ssz-slo.si
DOM UPOKOJENCEV
DOMALE
Karantanska 5, 1230 Domale
Telefon: 01 724 12 30
Faks: 01 724 84 98
E-naslov: dom.upokojencev.
domzale@siol.net
Spletna stran: www.domupokojencev-domzale.com
DOM STAREJIH OBANOV
GROSUPLJE
Ob Grosupeljici 28,
1290 Grosuplje
Telefon: 01 781 07 10
Faks: 01 781 07 20
E-naslov: grosuplje@ssz-slo.si
Spletna stran:
www.dso-grosuplje.si
DOM STAREJIH HRASTNIK
Novi Log 4/A, 1430 Hrastnik
Telefon: 03 565 41 00
Faks: 03 565 41 10
E-naslov: hrastnik@ssz-slo.si
Spletna stran:
www.dom-hrastnik.si

104

DOM UPOKOJENCEV IDRIJA

d. o. o.,
oskrba in varstvo starostnikov
Arkova ulica 004, 5280 Idrija
Telefon: 05 37 27 270
Faks: 05 37 27 83
E-naslov: info@duidrija.si
Spletna stran: www.duidrija.si
Enota MAROF
Vojkova 35, 5280 Idrija
Telefon: 05 37 34 920
Faks: 05 37 34 940
E-naslov: info@duidrija.si
Spletna stran: www.duidrija.si
SOCIALNO VARSTVENI
ZAVOD VITADOM
P. E. DOM ZA STAREJE
OBANE BOR - KONCESIJA
rni vrh 120, 5274 rni vrh nad
Idrijo
telefon: 05 375 13 00
faks: 05 375 13 30
E-naslov: andrej.zugel@vitadom.si
Spletna stran:
www.vitadom.si/default.asp
DOM STAREJIH OBANOV
KAMNIK
Neveljska pot 26, 1240 Kamnik
Telefon: 01 839 15 06, 839 15
10, 839 15 13, 839 15 18
Faks: 01 839 13 26
E-naslov: dom.kamnik1@siol.net
Spletna stran: www.dso-kamnik.si
DOM STAREJIH OBANOV
KOEVJE
Roka cesta 22, 1330 Koevje
Telefon: 01 893 02 22
Faks: 01 893 02 24
E-naslov: tajnistvo@dsokocevje.si
Spletna stran: www.dsokocevje.si

DOM TISJE MARTNO PRI

LITIJI
rni potok 13,
1275 martno pri Litiji
Telefon: 01 890 01 00
Faks: 01 890 01 10
E-naslov: tisje@ssz-slo.si
Spletna stran: www.dom-tisje.com
DOM STAREJIH LOGATEC
Gubeva 8a, 1370 Logatec
Telefon: 01 750 80 80
Faks: 01 750 80 90
E-naslov: info@ds-logatec.si
Spletna stran: www.ds-logatec.si
DOM MARIJE IN MARTE
KARITAS - KONCESIJA
olska pot 1, 1370 Logatec
Telefon: 01 754 31 09, 754 20 40
Faks: 01 754 25 55
E-naslov:
dom.marije.marte@siol.net
Spletna stran: http://zupnije.
rkc.si/dolenji-logatec/index.
php?vr=1&st=5
DEOS, D. D. LJUBLJANA KONCESIJA
PE Center starejih Medvode
Zbiljska cesta 15, 1215 Medvode
Telefon: 01 362 54 00
Faks: 01 326 54 20
E-naslov: dom-medvode@siol.net
Spletna stran: www.deos.si
DEOS, D. D. LJUBLJANA KONCESIJA
PE Center starejih Cerknica
Cesta pod Slivnico 1,
1380 Cerknica
Telefon: 01 705 51 00
Faks: 01 705 51 20
E-naslov: info.cerknica@deos.si
Spletna stran: www.deos.si

DOM POITKA MENGE

Glavni trg 13, 1234 Menge
Telefon: 01 723 72 28,
01 723 78 95
Faks: 01 723 73 47
E-naslov:
zavod@dom-pocitka-menges.si
Spletna stran:
www.dom-pocitka-menges.si
DOM UPOKOJENCEV FRANC
SALAMON TRBOVLJE
Kolonija 1. maja 21,
1420 Trbovlje
Telefon: 03 565 33 00,
03 565 33 39
Faks: 03 565 33 03
E-naslov:
dom.upo-f-salamon@siol.net
Spletni naslov: www.dufs.eu
DOM UPOKOJENCEV
VRHNIKA
Idrijska cesta 13, 1360 Vrhnika
Telefon: 01 750 44 00,
01 750 21 41
Faks: 01 750 51 68
E-naslov: du-vrhnika@s5.net
DOM STAREJIH OBANOV
POLDE EBERL-JAMSKI,
IZLAKE
Izlake 13, 1411 Izlake
Telefon: 03 567 40 85,
03 567 41 04
Faks: 03 567 35 07
E-naslov: izlake@ssz-slo.si
Spletni naslov: www.dso-izlake.si

105

PAPILOT Zavod za
vzpodbujanje in razvijanje
kvalitete ivljenja
Center za dnevno oskrbo in
druenje starejih (zavod ima
dovoljenje za delo za opravljanje
te storitve)
Zakotnikova 3, 1000 Ljubljana
Telefon: 01 542 15 82
Faks: 01 542 15 87
E-naslov: simona@papilot.si
Spletna stran:
http://papilot.sisplet.org
ZAVOD SV. TEREZIJE KONCESIJA
Videm 33,
1312 Videm Dobrepolje
Telefon: 01 781 23 00,
01 781 23 05
E-naslov:
zavod.svterezije@siol.net
DOM STAREJIH OBANOV
RIBNICA - KONCESIJA
RIVE, izgradnja in upravljenje
doma starejih obanov v
Ribnici, d. o. o.
Kronjarska pot 2, 1310 Ribnica
Telefon: 08 200 97 00,
08 200 97 01
Faks: 01 835 09 00
E-naslov: rive@rive.si
Spletni naslov: www.dsoribnica.si
DEOS, D. D. LJUBLJANA KONCESIJA
PE Center starejih Horjul
Slovenska cesta 17, 1354 Horjul
Telefo: 01 759 13 00
Faks: 01 759 13 33
E-naslov: info.horjul@deos.si
Spletna stran: www.deos.
sihorjul-center.html

106

ZAVOD UPNIJE KARITAS

TRNOVO - KONCESIJA
DOM JANEZA KRSTNIKA
Kolezijska 1, 1000 Ljubljana
Telefon: 08 200 14 70,
030 322 706
Spletna stran: www.deos.si
DEOS, D. D. LJUBLJANA KONCESIJA
PE Center starejih Notranje
Gorice
Devinska ulica 11, 1000 Ljubljana
Telefon: 08 200 24 05
E-naslov: info@deos.si
Spletna stran: www.deos.si
DEOS, D. D. LJUBLJANA KONCESIJA
PE Center starejih rnue
Devinska ulica 11, 1000 Ljubljana
Telefon: 041 400 844,
041 401 780
E-naslov: info@deos.si
Spletna stran: www.deos.si

OE Maribor
DOM UPOKOJENCEV DANICE
VOGRINEC MARIBOR
ufarjeva cesta 9, 2000 Maribor
Telefon: 02 480 61 00
Faks: 02 471 31 57
E-naslov:
info@du_danicevogrinec.si
Spletna stran:
www.du-danicevogrinec.si
Enota TABOR
Veselova 3, 2000 Maribor
Telefon: 02 420 41 21
DOM STAREJIH OBANOV
TEZNO
Panonska ulica 41, 2000 Maribor

Telefon: 02 460 26 00
Faks: 02 460 26 14
E-naslov:
ida.kmetec@dso-tezno.si
Spletna stran: www.dso-tezno.si
SONNI DOM, DRUBA
ZA STORITVE, d. o. o. KONCESIJA
eleznikova 10, 2000 Maribor
Telefon: 02 471 64 02
Faks: 02 471 64 13
E-naslov:
nevenka.rajh.dom@amis.net
Spletni naslov: www.soncnidom.si
DOM STAREJIH IDILA,
JARENINA - KONCESIJA
Vukovski dol 34a, 2221 Jarenina
Telefon: 02 655 66 50
Faks: 02 655 66 91
E-naslov: info@dsidila.si
Spletni naslov:
www.domstarejsihidila.si
DOM UPOKOJENCEV PTUJ
Volkmerjeva 10, 2250 Ptuj
Telefon: 02 780 73 00
Faks: 02 771 45 31
E-naslov: du.ptuj@siol.net
Spletni naslov: http://domptuj.si
Enota: MURETINCI
Muretinci 45, 2272 Gorinica
Telefon: 02 740 80 59
CENTER ZA STAREJE
OBANE ORMO d. o. o. KONCESIJA
Ulica dr. Hrovata 10,
2270 Ormo
Telefon: 02 741 62 00
Faks: 02 741 62 34
E-naslov: cso.ormoz@siol.net
Spletna stran: www.cso-ormoz.si

DOM DR. JOETA POTRA

POLJANE
Potreva 1, 2319 Poljane
Telefon: 02 829 59 20
Faks: 02 802 56 75
E-naslov: info@dom-poljcane.si
Spletna stran:
www.dom-poljcane.si
ZAVOD HRASTOVEC TRATE
Hrastovec 22, 2230 Lenart v
Slovenskih Goricah
Telefon: 02/729 35 10,
ambulanta 02/729 02 12
Faks: 02/729 35 66
E-naslov:
hrastovec.zavod@siol.net
Spletna stran: www.hrastovec.org
Enota Pesnica: ZAVOD TRATE
Trate 7, 2213 Zgornja Velika
Telefon: 02/645 57 31,
02/645 57 41
Faks: 02/645 57 20
E-naslov:
z.hrastovectrate@siol.net
DOM LENART d. o. o. KONCESIJA
Gubeva 5, 2230 Lenart v Sl.
Goricah
Telefon: 059 22 11 00,
059 22 11 03
Faks: 059 22 11 50
E-naslov:
dom.lenart@karitasmb.si
Spletni stran: www.domlenart.si
DOM POD GORCO, DRUBA
ZA BIVANJSKO OSKRBO, d. o.
o. KONCESIJA
Grajski trg 1, 2000 Maribor
Telefon: 02/480 56 20
E-naslov: info@dompodgorco.si

107

OE Murska Sobota
DOM STAREJIH RAKIAN
Dr. Vrbnjaka 1 - p. p. 1302,
9001 Murska Sobota
Telefon: 02 532 16 09, 532 16 30
Faks: 02 530 42 40
E-naslov: dom.rakican@siol.net
Spletna stran:
www.ds-rakican.com
DOM STAREJIH LENDAVA
Idsebb polgrok otthona
Lendva, Slomkovo naselje 7,
9220 Lendava
Telefon: 02 578 12 36, 578 12 37
Faks: 02 578 12 38
E-naslov:
dom_starejsih.lendava@siol.net
Spletni naslov: www.dslendava.si
DOM STAREJIH OBANOV
LJUTOMER
Cesta 1. Slovenskega tabora 5,
9240 Ljutomer
Telefon: 02 585 11 00
Faks: 02 585 11 20
E-naslov: dso.ljutomer@siol.net
Spletna stran: www.dso-ljutomer.si

DOM STAREJIH OBANOV

GORNJA RADGONA d. o. o. KONCESIJA
Trate 40, 9250 Gornja Radgona
Telefon: 02 568 45 00
Faks: 02 568 45 16
E-naslov: info@dso-gr.si
Spletna stran: www.dso-gr.si
DOSOR, Dom starejih
obanov d. o. o. - KONCESIJA
Prisojna cesta 4a, 9252 Radenci
Telefon: 02 568 46 00
Faks: 02 568 46 01
E-naslov: info@dosor.si
Spletna stran: www.dosor.si
VITAL GLAMMY, d. o. o.
KONCESIJA
PE Dom starejih Kuzma
Kuzma 60I, 9263 Kuzma
Telefon. 08/200 07 37
E-naslov: vital.gl@siol.net
ZAVOD EBELA, dnevno
varstvo Karitas
DOM DANIJELA HALASA
VELIKA POLANA
KONCESIJA
Velika Polana 109,
9225 Velika Polana
Telefon: 059/ 073 139
Faks: 059/07 31 40
E-naslov: info@domhalas.si
Spletni naslov: www.domhalas.si

DOM LUKAVCI
Lukavci 9,
9242 Krievci pri Ljutomeru
Telefon: 02 588 84 20
Faks: 02 588 84 44
E-naslov: lukavci@ssz-slo.si
Spletna stran: www.lukavci.si

OE Nova Gorica

ZAVOD SV. CIRILA IN METODA

BELTINCI - KONCESIJA
Mladinska 4, 9231 Beltinci
Telefon: 02 542 31 10
Faks: 02 542 31 11
E-naslov: info@zcm.si
Spletna stran: www.zcm.si

DOM UPOKOJENCEV NOVA

GORICA
Gregorieva 16,
5000 Nova Gorica
Telefon: 05 339 41 00
Faks: 05 339 41 60
E-naslov: gorica@ssz-slo.si

108

DOM UPOKOJENCEV
GRADIE
Gradie 4, 5294 Dornberk
Telefon: 05 330 69 00
Faks: 05 330 69 24
E-naslov: gradisce@ssz-slo.si
DOM STAREJIH OBANOV
AJDOVINA
Bevkova 10, 5270 Ajdovina
Telefon: 05 365 98 10
Faks: 05 365 98 26
E-naslov: ajdovscina@ssz-slo.si
Spletna stran:
www.dso-ajdovscina.si
DOM UPOKOJENCEV
PODBRDO
Podbrdo 33, 5243 Podbrdo
Telefon: 05 380 18 41
Faks: 05 380 18 51
E-naslov: info@dompodbrdo.si
Spletna stran: www.dompodbrdo.si
Enota:
DOM UPOKOJENCEV TOLMIN
Gregorieva 32, 5220 Tolmin
Telefon: 05 380 18 00
Faks: 05 380 18 08
E-naslov:
ivica.podgornik@ssz-slo.si
Enota: PETROVO BRDO
Petrovo brdo 7, 5243 Podbrdo
Telefon: 05 380 18 20,
Faks: 05 380 18 21
E-naslov: malci.kos@ssz-slo.si
TURZIS d. o. o. - KONCESIJA
Aroni 8a, 5292 Rene
Telefon: 05 331 07 20
Faks: 05 331 07 30
E-naslov: info@medichotel.com
Spletna stran:
www.medichotel.com

OE Novo Mesto
DOM STAREJIH OBANOV
NOVO MESTO
mihel 1, 8000 Novo mesto
Telefon: 07 371 99 11
Faks: 07 371 99 44
E-naslov: dso-nm@siol.net
Spletna stran:
www.dso-novomesto.com
DOM STAREJIH OBANOV
RNOMELJ
Ulica 21. oktobra 19c,
8340 rnomelj
Telefon: 07 305 62 60, 07 305 62
61, 07 305 62 70,
07 305 62 71, 07 305 62 80
Faks: 07 305 62 82
E-naslov: crnomelj@ssz-slo.si
Spletna stran: www.domcrnomelj.si
DOM POITKA METLIKA
Mestni trg 16, 8330 Metlika
Telefon: 07 306 31 40, 306 31 41
Faks: 07 306 31 50
E-naslov: metlika@ssz-slo.si
DOM STAREJIH OBANOV
TREBNJE
Stari trg 63, 8210 Trebnje
Telefon: 07 346 21 00
Faks: 07 346 21 51
E-naslov: dso_trebnje@siol.net
Spletna stran: www.dso-trebnje.si
PENZION SREA
Varovanje starejih oseb,
gostinstvo in turizem d. o. o. dovoljenje za delo za varstvo
starejih v oskrbnem domu
in koncesija
Oreje 51, 8820 marjeke toplice
Telefon: 07 307 38 48
Faks: 07 307 38 49

109

OE Ravne na
Korokem
KOROKI DOM
STAROSTNIKOV
rnee 146, 2370 Dravograd
Telefon: 02 878 32 54,
02 878 43 30,
02 878 43 14, 02 878 36 81
Faks: 02 872 00 90
E-naslov: kdsd@siol.net
Spletna stran:
www.kds-dravograd.si
ZAVOD EBELA, DNEVNO
VARSTVO KARITAS,
DOM SV. EME ENTJAN KONCESIJA
entjan pri Dravogradu 102,
2373 entjan pri Dravogradu
Telefon: 02 878 71 67, 878 55 59
E-naslov:
zavod.cebela.karitas@siol.net
DEOS D. D. LJUBLJANA, PE
CENTER STAREJIH GORNJI
GRAD - KONCESIJA
Tlaka 28, 3342 Gornji Grad
Telefon: 03 839 28 12
Faks: 03 839 28 14
E-naslov:
info-gornji.grad@deos.si
Spletna stran: www.deos.si

Uradne ure
Ponedeljek: 8.00 - 12.00 in
13.00 - 15.00
Torek: 8.00 - 12.00 in
13.00 - 15.00

110

DOM STAREJIH NA FARI,

PREVALJE
Na Fari 50, 2391 Prevalje
Telefon: 02 824 09 20
Faks: 02 824 09 13
E-naslov: dom.prevalje@siol.net
Spletna stran: www.ds-nafari.si
DOM ZA VARSTVO ODRASLIH
VELENJE
Kidrieva 23, 3320 Velenje
Telefon: 03 587 49 15, 587 49 14
Faks: 03 897 06 51
E-naslov: dvov@siol.net
Spletna stran:
www.dom-velenje.com
DOM ZA STAREJE RADLJE
OB DRAVI, DOM HMELINA, d.
o. o. - KONCESIJA
Koroka cesta 67a,
2360 Radlje ob Dravi
Telefon: 02 887 03 70
Faks: 02 887 03 79
Spletna stran: www.domhmelina.si
PV Center starejih Zimzelen
KONCESIJA
Topolica 78a, 3326 Topolica
Telefon: 03 896 37 00
Faks: 03 896 37 30
E-naslov: info@zimzelen.si
Spletna stran: www.cs-zimzelen.si

Sreda: 8.00 - 12.00 in

13.00 - 18.00
etrtek: Ni uradnih ur
Petek: 8.00 - 13.00
CENTRALNA SLUBA
Rona dolina, cesta IX / 6,
1000 Ljubljana
Tel: 01 479 09 00

Faks: 01 479 02 62
E-naslov: zrsz@ess.gov.si
Spletna stran: www.ess.gov.si
OBMONA SLUBA CELJE
Ljubljanska cesta 14, 3001 Celje
Tel: 03 427 33 00
Faks: 03 427 33 96
E-naslov: zrsz.oscelje@ess.gov.si
OBMONA SLUBA KOPER
Kmeka ulica 2, 6000 Koper
Tel: 05 613 50 00
Faks: 05 627 15 11
E-naslov: zrszoskoper@ess.gov.si
OBMONA SLUBA KRANJ
uceva ulica 23, 4000 Kranj
Tel: 059 695 700
Faks: 059 695 749
E-naslov: zrsz.oskranj@ess.gov.si
OBMONA SLUBA
LJUBLJANA
Parmova 32, 1000 Ljubljana
Tel: 01 242 41 00
Faks: 01 242 41 20
E-naslov:
zrsz.osljubljana@ess.gov.si
OBMONA SLUBA MARIBOR
Gregorieva 37, 2000 Maribor
Tel: 02 235 77 00
Faks: 02 252 22 57
E-naslov:
zrsz.osmaribor@ess.gov.si
OBMONA SLUBA MURSKA
SOBOTA
Arh. Novaka 3,
9000 Murska Sobota
Tel: 02 521 32 00
Faks: 02 521 32 30
E-naslov:
zrsz.osmurskasobota@ess.gov.si

OBMONA SLUBA NOVA

GORICA
Ul. tol. puntarjev 4,
5000 Nova Gorica
Tel: 05 335 02 00
Faks: 05 335 02 50
E-naslov:
zrsz.osnovagorica@ess.gov.si
OBMONA SLUBA NOVO
MESTO
Trdinova 10, 8000 Novo mesto
Tel: 07 393 58 00
Faks: 07 393 58 03
E-naslov:
zrsz.osnovomesto@ess.gov.si
OBMONA SLUBA VELENJE
Rudarska cesta 6a, 3320 Velenje
Tel: 03 898 82 10
Faks: 03 587 12 86
E-naslov:
zrsz.osvelenje@ess.gov.si
OBMONA SLUBA SEVNICA
Trg svobode 32, 8290 Sevnica
Tel: 07 816 46 50
Faks: 07 816 46 80
E-naslov:
zrsz.ossevnica@ess.gov.si
OBMONA SLUBA PTUJ
Osojnikova 1, 2250 Ptuj
Tel: 02 749 23 10
Faks: 02 749 23 20
E-naslov: zrsz.osptuj@ess.gov.si
OBMONA SLUBA
TRBOVLJE
Ulica 1.junija 19, 1420 Trbovlje
Tel: 03 563 35 00
Faks: 03 563 35 30
E-naslov:
zrsz.ostrbovlje@ess.gov.si

111

Javni zavod:
Univerzitetni rehabilitacijski
intitut Republike Slovenije SOA
Linhartova 51, 1000 Ljubljana
Tel. t.: 01/ 475 81 00
Centerkontura Ljubljana d.
o. o.
Linhartova 51, 1000 Ljubljana
Tel. t.: 01/280 34 50, 01/280
34 53,
Faks: 01/280 34 51
Spletna stran:
www.centerkontura.si
Center za rehabilitacijo
invalidov Celje d. o. o.
Oblakova 34, 3000 Celje
Tel. t.: 03/426 45 06,
03/426 45 00
Spletna stran: www.cri.si
Integra intitut, Intitut za
razvoj lovekih virov
Efenkova cesta 61, 3320 Velenje
Tel. t.: 059/ 01 32 64
Invalidsko podjetje Posoje
d. o. o.
Poljubinj 89c, 5220 Tolmin
Tel. t.: 05/384 14 40
Spletna stran: www.ip-posocje.si
OZARA storitveno in
invalidsko podjetje d. o. o.
Ul. Heroja aranovia 27,
2000 Maribor
Tel. t.: 02/238 06 70
Spletna stran:www.ozara.org

112

PAPILOT Zavod za
vzpodbujanje in razvijanje
kvalitetnega ivljenja
Zakotnikova ulica 3,
1000 Ljubljana
Tel. t.: 01/ 542 15 82
Racio, druba za razvoj
lovekega kapitala d. o. o.
Kersnikova ulica 19, 3000 Celje
Tel. t.: 03/ 428 50 60

ENTPRIMA - Zavod za
svetovanje, usposabljanje in
rehabilitacijo invalidov
Brilejeva ulica 4, 1000 Ljubljana
Tel. t.: 01/530 07 14
Spletna stran: www.sentprima.com
Zavod Jela - Center za
izobraevanje, usposabljanje
in rehabilitacijo
Cesta elezarjev 8,
4270 Jesenice
Tel. t.: 04/583 56 10
Spletna stran:
www.sociala-jesenice.net
Zavod Ruj - Center za
izobraevanje, usposabljanje
in rehabilitacijo
Obrtnika ulica 17, 3331 Nazarje
Tel. t.: 03/839 21 50
Zavod Vitis - Center za
izobraevanje, usposabljanje
in rehabilitacijo
Obrtnika ulica 11, 2250 Ptuj
Tel. t.: 02/771 07 59
ZIP center d. o. o.
Koroka cesta 14,
2390 Ravne na Korokem
Tel. t.: 02/870 66 57
Spletna stran: www.zipcenter.si

elva podjetje za
usposabljanje in zaposlovanje
invalidov, d. o. o. Ljubljana
Samova ulica 9, 1000 Ljubljana
Tel. t.: 01/280 33 00
Spletna stran: www.zelva.si

INTITUT ZA VAROVANJE
ZDRAVJA RS
Trubarjeva 2, 1000 Ljubljana
Tel.t.: 01/244 14 00
E-naslov: info@ivz-rs.si
Spletna stran: www.ivz.si

VARUH LOVEKOVIH PRAVIC

Dunajska cesta 56,
1000 Ljubljana
Brezplani telefon: 080 15 30
Tel. t.: 01/475 00 50
E-naslov: info@varuh-rs.si
Spletna stran: www.varuh-rs.si
VARUH BOLNIKOVIH PRAVIC
Ulica heroja Tomia 2,
2000 Maribor
Tel.t.: 02/ 228 22 23,
02/ 2201 634
E-naslov: varuh.bp-mb@maribor.si

Nova Gorica
Ljubljana
Dua Hlade Zore
prostori Zavoda za zdravstveni
varstvo Ljubljana,
Zaloka 29, 1000 Ljubljana
Tel. t.: 01/542 32 85
E-naslov: dusa.zore@zzv-lj.si
Melina Omrzel Petek
prostori Zavoda za zdravstveno
varstvo Ljubljana,
enota Zasavje
Novi dom 11, 1430 Hrastnik
Tel. t.: 03/56 46 471
E-naslov:
melina.omrzel.petek@zzv-lj.si

Marjan Petri
prostori Zavoda za zdravstveno
varstvo Nova Gorica
Vipavska cesta 13,
5000 Nova Gorica
Tel. t.: 05/333 13 78,
051 331 508
E-naslov: marjan.petric@zzv-go.si

Celje
Mag. Biserka Inkret
prostori Zavoda za zdravstveno
varstvo Celje
Ipaveva 18, 3000 Celje
Tel. t.: 03/ 42 51 161
E-naslov: biserka.inkret@zzv-ce.si

113

Olga Petrak
prostori Zavoda za zdravstveno
varstvo Celje
Ipaveva 18, 3000 Celje
Tel. t.: 03/42 51 161
E-naslov: olga.petrak@zzv-ce.si

Kranj
Avgust Rebi
prostori Zavoda za zdravstveno
varstvo Kranj
Gosposvetska ulica 12,
4000 Kranj
Tel. t. za naroanje:
04/201 71 09
E-naslov: avgust.rebic@zzv-kr.si

Ravne na Korokem
Stanka Vauh
prostori Zavoda za zdravstveno
varstvo Ravne na Korokem
Ob Suhi 5b,
2390 Ravne na Korokem
Tel. t. za naroanje: 02/ 870 56 15,
041 624 164
E-naslov:
zastopnikpp@zzv-ravne.si

Novo mesto
Robert Sotler
prostori Zavoda za zdravstveno
varstvo Novo mesto
Mej vrti 5, 8000 Novo mesto
Tel. t.: 051 385 485
E-naslov:
zastopnik.pacientov@gmail.com

114

Maribor
Viktor Pilinger
prostori Zavoda za zdravstveno
varstvo Maribor
Ljubljanska ulica 4/II,
2000 Maribor
Tel. t. za naroanje: 02/45 00
252, 041 681 304
E-naslov:
viktor.pilinger@zzv-mb.si

Murska Sobota
Martin Raj
prostori Zavoda za zdravstveno
varstvo Murska Sobota
Arhitekta Novaka 2b,
9000 Murska Sobota
Tel. t.: 02/534 15 50 ali
051 345 197
E-naslov: martin.raj@pp-ms.si

Koper
Joica Trot Kruec
prostori Zavoda za zdravstveno
varstvo Koper
Vojkovo nabreje 4A,
6000 Koper
Tel. t.: 041 667 501
E-naslov: zastopnica.pacienta@
quest.zzv-kp.si

OKRONO SODIE V
LJUBLJANI
Tavarjeva 9
1000 Ljubljana
tel: 01 366 644 44
OKRONO SODIE V
MARIBORU
Sodna ulica 14
2503 Maribor
Tel.: 01 234 71 00
Za brezplano pravno pomo je
mogoe zaprositi pri vseh
okronih sodiih,
delovnih in socialnih sodiih po
Sloveniji ter
Upravnem sodiu.
Obrazec pronje za dodelitev
brezplane pravne
pomoi je dostopen tudi na
spletni strani Okronega
sodia v Ljubljani
(www.sodisce.si/okrolj)

DRUBA
Druba za mediacijo in
reevanje sporov
Britof 469, 4000 Kranj
Tel. t.: 031 646 896,
041 684 182
E-naslov: info@mediacija.si
Spletna stran: www.mediacija.si

PRAVNO-INFORMACIJSKI
CENTER NEVLADNIH
ORGANIZACIJ
Brezplano prvo pravno
svetovanje
Metelkova 6, 1000 Ljubljana
Tel.t.: 01/521 18 88,
041 521 18 88
E naslov: pic@pic.si
Spletna stran: www.pic.si
ZAVOD PIP Pravni in
informacijski center Maribor
OUM
Brezplana pravna pomo
Gosposvetska cesta 83,
2000 Maribor
Tel. t.: 02/234 21 46
E-naslov: pip@zavodpip.si
Spletna stran: www.zavodpip.si
Zavod PIP Murska Sobota
Zvezna ulica 10,
9000 Murska Sobota
E-naslov: info@zavodpip.si
Tel. t.: 02 535 27 60

Reimo spore, mediacija

Podmilakova 42, 1000
Ljubljana entvid
Tel. t.: 01/518 38 90
E-naslov: info@resimospore.com
Spletna stran:
www.resimospore.com
ZAVOD RAKMO
Center za mediacijo in
obvladovanje konfliktov
Kamnika 41, 1000 Ljubljana
Tel. t.: 01/436 41 17
E-naslov: info@mediacija.com
Spletna stran: www.mediacija.com

115

DRUTVO INVALIDOV
Svetovanje in pomo invalidom
Linhartova 13, 1000 Ljubljana
1. nadstropje, soba t. 126
Tel. t.: 01/306 39 91
E-naslov:
info@drustvoinvalidov-ljb.si
Spletna stran:
www.drustvoinvalidov-ljb.si
DRUTVO TUDENTOV
INVALIDOV
Svetovanje, informacije, pomo
in uni center za tudente
invalide
Kardeljeva pload 5,
1000 Ljubljana
Te. t.: 01/565 33 51 in
01/565 33 52
E-naslov: info@dsis-drustvo.si
Spletna stran: www.dsis-drustvo.si
Pisarna v Mariboru
Koroka cesta 53d, 2000 Maribor
Tel. t.: 059/043 245
PRIMORSKO SVETOVALNO
SREDIE
Cesta Zore Perello Godina 3,
p. p. 753
6101 Koper
GMS: 041 360 913
E-naslov: info@primss.si
Spletna stran: www.primss.si
SOITJE ZVEZA DRUTEV
ZA POMO OSEBAM Z
MOTNJAMI V DUEVNEM
RAZVOJU SLOVENIJE
Pomo duevno prizadetim
Samova 9/II, 1000 Ljubljana
Tel. t.: 01/436 97 50
E-naslov: info@zveza-sozitje.si
Spletna stran:
www.zveza-sozitje.si

116

DRUTVO ZA NENASILNO
KOMUNIKACIJO
Individualno svetovanje
osebam, ki doivljajo in ki
povzroajo nasilje, telefonski
svetovalni razgovori, spremstva
pri stikih z institucijami za
osebe, ki doivljajo nasilje,
druenje z otroki, ki imajo
izkunjo nasilja, informacije in
preventivni programi povezani s
prepreevanjem nasilja.
Mikloieva 38, 1000 Ljubljana
Telefon: 01/434 48 22
E-naslov: info@drustvo-dnk.si
Spletna stran: www.drustvo-dnk.si
Enota Koper
Vojkovo nabreje 30a, 6000
Koper
Tel. t.: 05/ 63 93 170,
031 546 098
MLADINSKO- INFORMACIJSKI
CENTER MIC
Za pogovor in svetovanje ob
osebni stiski so mladim do 30.
leta na voljo razlini svetovalci
(psiholohinja, socialna delavka,
zdravnik...)
Ulica J. Pavla II. 13,
1000 Ljubljana
Tel. t.: 01/439 97 90 in
01/439 97 92
Mob. t.: 031/416 871
Nonstop spletna svetovalnica:
www.mic.si in www.mladi.net
E-naslov: mic@mic.si
Spletna stran: www.mic.si
ZAVOD EMMA
Center za pomo rtvam nasilja
Krizni telefon, individualno
svetovanje za enske in otroke
rtve nasilja, programi za dekleta

in mlade enske z izkunjo

nasilja, skupina za samopomo
za dekleta in enske z
izkunjo nasilja, poletni tabor,
psihosocialna pomo druini.
p.p. 221, 1000 Ljubljana
Brezplani telefon: 080 21 33
(delavniki med 8-15h in
vsak dan med 18-21h)
Tel. t.: 01/425 47 32
(delavnik med 8-15h)
E-naslov: zavod.emma@siol.net
Spletna stran:
www.zavod-emma.si
Enota Krko
p.p. 159, 8270 Krko
Tel. t.: 07 490 65 10,
030 616 767
(delavnik med 8-15h)
E-naslov:
zavodemma.krsko@siol.net
ZAVOD MISSS - Mladinsko
svetovalno informativno
sredie Slovenije
Informiranje in svetovanje,
preventivni programi in delavnice
za mladostnike.
Kunaverjeva 2, 1000 Ljubljana
Tel. t. mladi mladim:
01/510 16 75 (vsak delavnik med
15-17h)
E-naslov: misss@guest.arnes.si;
info@miss.org
Spletna stran: www.misss.si
ZDRUENJE PROTI
SPOLNEMU ZLORABLJANJU
Svetovalna pomo za
prepoznavanje sumov spolnih
zlorab in za rtve spolnih
zlorab: individualna svetovanja,
zagovornitvo, zagovornitvo za

otroke, samopomone skupine

za mlade in odrasle preivele
rtve spolnih zlorab v otrotvu,
izobraevanja.
Masarykova 23, 1000 Ljubljana
Brezplani tel.: 080/28 80
Tel. t.: 01/431 33 41
(vsak delavnik med 9-13,
razen sreda med 17-19h in petek
od 9. do 15. ure)
E-naslov: spolna-zloraba@siol.net
Spletna stran:
www.spolna-zloraba.si
SLOVENSKO DRUTVO
HOSPIC
Gosposvetska 9,
1000 Ljubljana
Tel.: 01 24 44 492
E-naslov: hospic@siol.net
Spletna stran:
www.drustvo-hospic.si
DRUINSKI CENTER
BETANIJA
Ciril Metodov trg 7,
1000 Ljubljana
Tel.: 01 234 75 82 (pon-et),
01/432 31 79
E-naslov: betanija@rkc.si
Spletna stran: http://betanija.rkc.si
DRUINSKI CENTER MIR
Strossmayerjeva 17,
2000 Maribor
Tel.: 02 234 58 00
E-naslov: info@dc.mir.si
Spletna stran: www.dc-mir.si
SLOVENSKA KARITAS
Kristanova ulica 1,
1000 Ljubljana
Tel.: 01 300 59 60
E-naslov: info@karitas.si
Spletna stran: www.karitas.si

117

RDEI KRI SLOVENIJE

Mirje 19, 1000 Ljubljana
Tel.: 01 241 43 00
Fax: 01 241 43 44
E-naslov: rdeci.kriz@rks.si
Spletna stran: www.rks.si
DRUTVO IVLJENJE BREZ
NASILJA
Rozmanova ulica 10, p.p 345,
8000 Novo Mesto
Tel. t.: 07/33 26 895 in 031 393
614 (od 9. do 14. ure)
E-naslov:
drustvo.dzbn@gmail.com
Spletna stran:
www.varnahisanovomesto.si

SVETOVALNI CENTER ZA
OTROKE, MLADOSTNIKE IN
STARE MARIBOR
Lavrieva 5, 2000 Maribor
Tel. t.: 02/234 97 00
E-naslov: svetovalni.center-mb@
guest.arnes.si
Spletna stran:
www.svet-center-mb.si
SANA VITA - Zavod za
psihosocialno pomo ljudem
v stiski
Individualna psihoterapija in
svetovanje, psihoterapija za
otroke in mladostnike, druinska
terapija in svetovanje, skupinsko
terapevtsko delo za partnerje,
skupinska psihoterapija za
odrasle

118

DRUTVO MOZAIK - drutvo

za socialno vkljuenost
Lendavska ulica 1,
9000 Murska Sobota
Tel. t.: 02/ 526 16 90
Spletna stran:
www.mozaik-drustvo.si
E-naslov: info@mozaik-drustvo.si
DRUTVO BELI OBRO
SLOVENIJE
Drutvo za pomo rtvam
kaznivih dejanj
Cigaletova 7, 1000 Ljubljana
Tel. t.: 01/430 54 90
GSM: 040 772 276
Spletna stran: www.beliobroc.si
E-naslov: info@beliobroc.si
Masarykova 23, 1000 Ljubljana
Kontaktne osebe:
Sonja Gorup penko,
GSM: 041 664 920;
sana.vita.zavod@t-2.net
Marcela No Bogataj,
GSM: 041 386 886;
psihoterapijaotroci@gmail.com
Marjan Gorup,
GSM: 041 683 790;
marjan.gorup@guest.arnes.si
Spletna stran: www.sana-vita.si
SVETOVALNICA FUINE
Svetovanje in informiranje
posameznikom, parom,
druinam, ki so se znali
v psihosocialnih stiskah in
teavah (od 9. do 17. ure, v
petek od 9. do 16. ure)
Preglov trg 15, 1000 Ljubljana
Tel. t.: 01/ 52 06 442
E-naslov:
svetovalnica.fuzine@siol.net

ZAVOD SKALA
Ob Ljubljanici 36, 1000 Ljubljana
Tel. t: 031 358 025, kontaktna
oseba ga. Janja Omahen
E-naslov: skala@salve.si
Spletna stran:
www.donbosko.si/skala
SVETOVALNI CENTER ZA
OTROKE, MLADOSTNIKE IN
STARE LJUBLJANA
Izvaja svetovanje ter dejavnosti,
usmerjene v varovanje
duevnega zdravja otrok in
mladostnikov.
Gotska 18, 1000 Ljubljana
Tel. t.: 01/583 75 00 in
01/583 75 35
E-naslov: info@scoms-lj.si
Spletna stran: www.scoms-lj.si
ZDRUENJE ZA
PSIHOSOCIALNO POMO
IN PSIHOTERAPIJO NEPTUN
Trg 20, 5292 Rene
Teledon: 040 840 947
Spletna stran:
www-druzinskaterapija.si
TUDENTSKA SVETOVALNICA
Izvaja psiholoko svetovanje.
idovska steza 6, 1000 Ljubljana
Tel. t.: 080 98 67 (vsak dan med
10:00 in 16:00)
E-naslov: info@svetovalnica.com
Spletna stran:
www.svetovalnica.com
MEDOBINSKO DRUTVO
SLEPIH IN SLABOVIDNIH
LJUBLJANA
Imajo tudi stanovanjske skupine
in skupine za samopomo
Jamova ulica 5, 1000 Ljubljana
Tel. t.: 01/25 22 360
Telefonski odzivnik: 01/42 51 859

MEDOBINSKO DRUTVO
SLEPIH IN SLABOVIDNIH
MARIBOR
Gospejnina ulica 11,
2000 Maribor
Tel. t.: 02/ 228 34 21
Spletna stran:
www.drustvo-mdssmb.si
MEDOBINSKO DRUTVO
SLEPIH IN SLABOVIDNIH
CELJE
Mariborska 210 c, 3000 Celjte
Tel. t.: 03/ 493 00 50
E-naslov: mdssce@zveza-slepih.si
MEDOBINSKO DRUTVO
SLEPIH IN SLABOVIDNIH
KOPER
Repieva 4, 6000 Koper
Tel. t.: 05/626 10 00
E-naslov: info@mdsskp.si
MEDOBINSKO DRUTVO
SLEPIH IN SLABOVIDNIH
KRANJ
Ulica Staneta agarja 27,
4000 Kranj
Tel. t.: 04/ 236 98 30
E-naslov: info@mdsslj.si
MEDOBINSKO DRUTVO
SLEPIH IN SLABOVIDNIH
MURSKA SOBOTA
Arhitekta Novaka 4,
9000 Murska Sobota
Tel. t.: 02/521 10 42
E-naslov:
mdssms@zveza-slepih.si

119

MEDOBINSKO DRUTVO
SLEPIH IN SLABOVIDNIH
NOVA GORICA
Gradnikove brigade 33, 5000
Nova Gorica
Tel. t.: 05/ 302 13 87
E-naslov: mdssng@zvezaslepih.si
MEDOBINSKO DRUTVO
SLEPIH IN SLABOVIDNIH
NOVO MESTO
Ira vas 31, 8000 Novo mesto
Tel. t.: 07/338 25 41
E-naslov:
mdssnm@zveza-slepih.si

120

MEDOBINSKO DRUTVO
SLEPIH IN SLABOVIDNIH
PTUJ
Dravska ulica 18, 2250 Ptuj
Tel. t.: 02/772 09 21
E-naslov: mdsspt@zveza-slepih.si

ISKANJE INFORMACIJ V DRUGIH VIRIH

Za laje iskanje informacij navajamo bibliografske podatke
knjig in brour, ki so izle v zadnjih nekaj letih. Pri brourah
in knjigah, ki so brezplane, to posebej navajamo.

PUBLIKACIJE
Naslovi zanimivih publikacij, ki so v zadnjih nekaj letih
izle v slovenskem jeziku:
Avberek, S., vab, V. Psihosocialna rehabilitacija.
Ljubljana: ent, 2004.
Aman, R. Depra. Celje: Celjska Mohorjeva druba,
2008.
Bambeck, J. J., Wolters A. Mo moganov. alec:
Sledi, 1997.
Beth - Pierce, Robin. Pouite se o bipolarni motnji:
mednarodno izobraevalno gradivo svetovne zveze
za duevno zdravje: zgodbe o diagnosticiranju,
zdravljenju in okrevanju s celotnega sveta s
posebnim poglavjem vodi za zdravstvene delavce.
Ljubljana: Izobraevalno raziskovalni intitut
Ljubljana, 2010.
Branch, R., Wilson, R.: Kognitivno-vedenjska
terapija za telebane. Ljubljana: Pasadena, 2012.
Brandon, D. Pet principov normalizacije. Ljubljana:
Visoka ola za socialna delo, 1990.
Brandon, D., Brandon, A. Praktini prironik za
osebje v slubah za ljudi s posebnimi potrebami.
Ljubljana: Visoka ola za socialno delo, 1992.
Brandon, D., Brandon, A. Jing in jang nartovanja
psihosocialne skrbi. Ljubljana: Visoka ola za
socialno delo, 1994.

121

 Booner, S. Oka s perutmi. Ljubljana: Ozara

Slovenija, 2007.
Cvetek, R. Boleina preteklosti. Celje: Drutvo
Mohorjeva druba, 2009.
Cobain, B. Ko ni ni ve vano - prironik za
mladostnike z depresijo. Didakta d. o. o. Radovljica,
2008.
Dernovek, M. Z., Gorenc M., Ravnik Oblak
M., Jeriek H. in Tavar R. Sladkorna bolezen
in depresija. Ljubljana: Klinini oddelek za
endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni,
Klinini center, Intitut za varovanje zdravja
Republike Slovenije, 2005.
Dernovek, M. Z., Gorenc M., Jeriek H. Ko te
strese stres. Ljubljana: Intitut za varovanje zdravja
RS. 2006.
Dernovek, M. Z., Miek I., Jeriek H. in Tavar R.
Skupaj
premagajmo depresijo: prironik za vodje delavnic
in predavatelje. Ljubljana: Intitut za varovanje
zdravja Republike Slovenije, 2005.
Elgie, R., Amerongen van, A. P., Byrne, P., in sod.
Najdi svojo pot. iveti s shizofrenijo. Ljubljana:
PharmaSwiss, 2006.
Elliot C. L. Smith L. L.: Premagovanje anksioznosti
za telebane. Ljubljana: Pasadena, 2010
Erzen, T. Duevne motnje. Celje: Mohorjeva
druba, 2007.
Fengler, J. Nudenje pomoi utruja. Ljubljana:
Temza, 2007.
Fink, C. Bipolarna motnja za telebane. Ljubljana:
Pasadena: Drutvo za pomo osebam z depresijo
in anksioznimi motnjami, 2009.
122

 Fone, H.: EFT - tehnika doseganja ustvene

svobode za telebane. Ljubljana: Pasadena, 2012.
Fox, C., Joughin, C. Motnje hranjenja v otrokem
obdobju. Informacije za stare. Izobraevalno
raziskovalni intitut Ozara Ljubljana, 2008.
Gillett, R. Premagovanje depresije. Ljubljana:
Dravna zaloba Slovenije, 1992.
Glasser, W. Psihiatrija je lahko nevarna za vae
duevno zdravje. Maribor: MCA, 2007.
Goleman, D. ustvena inteligenca. Ljubljana:
Zaloba Mladinska knjiga, 1997.
Hauck, P. Depresija. Ljubljana: Mladinska knjiga,
1986.
Heineman, M. Ko zaigra e zadnjo srajco.
Ljubljana: ola retorike d. o. o., 2009.
Hert De, M., Magiels, G., Thys, E. Skrivnost
moganskega ipa. Ljubljana: Jansen-Cilag, 2001.
Hill, P. Moja sopotnica shizofrenija. Celje: Drutvo
Mohorjeva druba, 2010.
Ihan, A. Imunski sistem in odpornost : kako se
ubranimo bolezni. Ljubljana : Mladinska knjiga,
2005
Jovanovi, Ksenija: Izgubljeni v iskanju samega
sebe. marje-Sap: Bua, 2011
Kapelj, M., Smonker, T. Skupnostna skrb na
podroju duevnega zdravja na Krasu. Seana:
Vezi, 2005.
Lamovec, T. Zgodbe z roba norosti. Ljubljana: Altra,
1994.
Lamovec, T. Ko reitev postane problem in zdravilo
postane strup: nove oblike skrbi za osebe v duevni
krizi. Ljubljana: Lumi, 1995.
123

 Lamovec, T. Kako ravnamo z osebo v psihini krizi.

Ljubljana: Altra,1997.
Lamovec, T. Psihosocialna pomo v duevni stiski.
Ljubljana: Visoka ola za socialno delo, 1998.
Lamovec, T. Kako misliti druganost. Ljubljana:
Visoka ola za socialno delo, 1999.
Lav, K. Kako zaeti : prironik z nasveti
za uporabnike slub duevnega zdravja
pri ustanavljanju in vkljuevanju v skupine
samopomoi. Maribor: Ozara, 1996.
Lenn, R. Depresija, bolezen naega asa:
premagovanje potrtosti, tesnobe in alosti.
Ljubljana: Cankarjeva zaloba, 1978.
Levine, J., Levine, I. S. Shizofrenija za telebane.
Ljubljana: Pasadena, 2012.
Mason, P., Kreger, R. Ne stopajte ve po prstih.
Ljubljana: Chiara B. D. O. O., 2011.
McMahon, G. Adijo, tesnoba! prironik za
samopomo. Ljubljana: Didakta, 2010.
Meden-Klavora, V. Ko dua nima kam. Ljubljana:
Narava, d. o. o., 2008.
Milivojevi, Z. Igre, ki jih igrajo narkomani.
Ljubljana: Modrijan, 2013.
Milivojevi, Z. Razumevanje ustev v psihoterapiji.
Ljubljana: Psihopolis Institut d. o. o., 2008.
Milivojevi, Z. Formule ljubezni: Ne zapravimo
ivljenja v iskanju prave ljubezni. Mladinska knjiga
Zaloba, 2012.
Ministrstvo za zdravje: Javnozdravstveni vidiki
obravnave ogroenih in ranljivih skupin prebivalstva.
Ljubljana: Ministrstvo za zdravje, 2007.

124

 Minne, B. Pripoved o gospe Veverici in ostalih

ivalih v mamini glavi. Ljubljana: Ozara Slovenija,
2008.
Monbourquette, J. Kako odpustiti. Maribor:
Slomkova zaloba, 2006.
Morris, R. et al. Prvi koraki v nevroznanost, znanost
o moganih. Ljubljana: Sinapsa, slovensko drutvo
za nevroznanost: Izobraevalno raziskovalni intitut
Ozara Ljubljana, 2007.
Pavel, I. Socialno podjetje, od ideje k praksi.
Ljubljana: ent, 2005.
Perko, Andrej. Otroci alkoholikov in tiranov. marjeSap: Bua, 2011.
Perko, A. Pijan od ivljenja: premagati alkohol in
spet zaiveti. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2013.
Phillips, M. ustvena odlinost. Ljubljana: Zaloba
Mladinska knjiga, 2001.
Praper, P. Tako majhen, pa e nervozen!? Nova
Gorica: Educa, 1992.
Ramov, K. Vademekum za zdravljene alkoholike in
njihove svojce. Ljubljana: Intitut Antona Trstenjaka:
Socialni forum za zasvojenosti in omame, 2011.
Rugelj, J. Pot samouresnievanja. Ljubljana: Umco,
2008
Russel, P. Knjiga o moganih. Ljubljana: Dravna
zaloba Slovenije, 1990.
Satir, V. Druina za na as. Ljubljana: Cankarjeva
zaloba, 1995.
Skynner, R., Cleese, J. Druine in kako v njih
preiveti. Ljubljana: Tangram, 1994.

125

 Smith, L. L. Depresija za telebane. Ljubljana:

Pasadena, 2009.
Smith, G. Premagajmo depresijo. Zbirka Meander,
2007.
ENT Izobraevalni program: pomo in samopomo
osebam v duevni stiski. Ljubljana: ent, 2000.
Strong, J, O. Flanangan M.: Motnja pozornosti in
hiperaktivnosti za telebane. Ljubljana: Pasadena
2011.
vab, V. Prironik o shizofreniji. vab, V. (2001):
Prironik o shizofreniji. Radovljica: Didakta.
vab, V. Duevne bolezen v skupnosti. Ljubljana:
ent, 1996.
The British Psychological Society & The Royal
College of Psychiatrists. Motnje hranjenja:
Intervencije zdravljenja in obravnave anoreksije
nervoze, bulimije nervoze in sorodnih motenj
hranjenja. Ljubljana: Izobraevalno raziskovalni
intitut Ozara Ljubljana, 2008.
Ustok, L., Hughes, J. Zasvojenost z igrami na
sreo: prvi koraki na poti do ozdravitve. Koper:
Ognjie, 2013
Valeti, . Tunel: trgovina s samomorilskimi
pripomoki. Ljubljana, Ozara Slovenija, 2008.
Zavirek, D. enske in duevno zdravje : o novih
kulturah skrbi. Ljubljana: Visoka ola za socialno
delo, 1994.
Zavirek, D. Principi dobre prakse v psihosocialnih
slubah na podroju dela z ljudmi, ki imajo teave
z duevnim zdravjem. Ljubljana: Visoka ola za
socialno delo, 1996.

126

 Zavirek, D. Inovativne metode v socialnem

delu: opolnomoenje ljudi, ki potrebujejo podporo
za samostojno ivljenje. Ljubljana: tudentska
zaloba, 2002.
uraj, A. Duevno zdravje v skupnosti: Ljubljana:
Skupnost socialnega varstva Slovenije, 1993.
WHO Shizofrenija: informacija za druine.
Ljubljana: ent, 2000.
Wyckmans, A., Leener De, A.M. Oka nikdar ni
utrujen. Maribor: Ozara Slovenija, 2006.

ZANIMIVE PUBLIKACIJE V ANGLEINI

Allen, J.G. Coping with trauma: Hope through
Understanding. London: American Psychiatric
Publishing, 2005.
Baldwin, D.S., Hirschfeld, R.M.A. Fast facts Depression. Oxford: Health Press Limited, 2001.
Briley, M. Is Full Recovery from Depression
Possible? London: Martin Dunitz, 1998.
Friedel, R.O. Borderline Personality Disorder
Demistified. New York: Marlowe & Company, 2004.
Hert De, M., Thys, E., Magiels, G., Wyckaert, S.
Anything or nothing. Antwerpen: Houtekiet, 2004.
Hickie, I., Davenport, T., Scott, E. Depression:
Out of the Shadows: A Guide to Understanding
Depression and its Treatment. Sydney: Australian
Women's Weekly Health Series, 2003.
Jamison Redfield, K. An Unquiet Mind; a Memoire
of Moods and Madness. New York: Alfred A. Knopf
publisher, 2003.

127

 Kenford, N. Power over stress: 35 quick

prescriptions for mastering the stress in your life.
Canada: QP Press, 2003.
Miklowitz, D.J. The Bipolar Survival Guide. NY:
Guilford Press, 2002.
Simon, L. Detour: My bipolar Road Trip in 4-D. New
York: Simon & Schuster, 2005.
Skynner, R., Cleese, J. Life and how to survive it.
Bershire: Cox & Wyman,1994.
Persaud, R. The Mind: A users guide. Transworld
Publishers: London, 2007
Williams, C. Overcoming Anxiety: A Five Areas
Approach. London: Arnold, 2003.

SPLETNI VIRI
Naslovi spletnih virov v slovenskem jeziku, kjer je mogoe
najti podatke o duevnih motnjah, zdravilih, novostih v
zdravljenju, dejavnostih na podroju duevnega zdravja.
Altra:
www.altra.si
Bipolarna motnja:
http://bipolarna.si
Intitut za varovanje zdravja:
www.ivz.si
Jupsline:
www.jupsline.net
Med.over.net:
http://med.over.net

128

Novi Paradoks:
www.drustvo-paradoks.si
Ozara:
www.ozara.org
Sinapsa:
www.sinapsa.org
ent: www.sent-si.org
Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije:
www.zzzs.si
Drutvo DAM:
www.nebojse.si
DRUTVO ZA PSIHOLOKO SVETOVANJE
KAMELEON
http://svetovalnicakameleon.si

NASLOVI SPLETNIH STRANI NEKATERIH

NAJPOMEMBNEJIH TUJIH ZDRUENJ IN
ORGANIZACIJ
EUFAMI European Federation of Associations of
Families of People with Mental Illnes:
www.eufami.org
GAMIAN Europe Global Alliance of Mental Illness
Advocacy Networks:
www.gamian-europe.com
MHE Mental Health Europe:
www.mhe-sme.org

129

EPHA European Public Health Aliance:

www.epha.org
ENUSP European Network of Users and Survivors
of Psychiatry:
www.enusp.org
MDAC Mental Disability Advocacy Centre:
www.mdac.info
WAPR World Association for Psychosocial
Rehabilitation:
www.wapr.info
WFMH World Federation for Mental Health:
www.wfmh.org
WHO World Health Organization:
www.who.int
EUROPA Public Health:
http://ec.europa.eu/health/ph_overview/strategy/health_
strategy_en.htm
WPA World Psychiatric Association:
www.wpanet.org
Naslednji tuji spletni strani ponujata veliko informacij o
duevnih motnjah, zdravljenju, rehabilitaciji ter zdravilih
in sta namenjeni samopomoi ljudem s teavami v
duevnem zdravju.
Internet Mental Health:
www.mentalhealth.com
Mental Health Net:
http://mentalhelp.net

130

BELEKE

131

132