UNIVERZA V LJUBLJANI

FAKULTETA ZA RAUNALNITVO IN INFORMATIKO

URKA UTARI

ODLOITVENI MODEL ZA POMO PRI OCENI

ODKLONSKEGA VEDENJA PRI OSNOVNOOLCIH
MAGISTRSKO DELO

Mentor: prof. dr. Vladislav Rajkovi

Ljubljana, 2012

IZJAVA O AVTORSTVU
magistrskega dela

Spodaj podpisani/-a

Urka utari__________________,

z vpisno tevilko

63080476_____________________,

sem avtor/-ica magistrskega dela z naslovom

Odloitveni model za pomo pri oceni odklonskega vedenja pri osnovnoolcih
________________________________________________________________________

S svojim podpisom zagotavljam, da:

sem magistrsko delo izdelal/-a samostojno pod vodstvom mentorja (naziv, ime in
priimek)
prof. dr. Vladislava Rajkovia_________________________________________
in somentorstvom (naziv, ime in priimek)
_______/__________________________________________________________

so elektronska oblika magistrskega dela, naslova (slov., angl.), povzetka (slov.,

angl.) ter kljune besede (slov., angl.) identini s tiskano obliko magistrskega dela

in soglaam z javno objavo elektronske oblike magistrskega dela v zbirki Dela

FRI.

V Ljubljani, dne _______________

Podpis avtorja/-ice: ________________________

Zahvala
Zahvalila bi se rada vsem, ki so kakor koli pripomogli k izvedbi tega magistrskega dela,
e posebej pa mentorju prof. dr. Vladislavu Rajkoviu za sprejeto mentorstvo, za vse
nasvete, ideje in prilagodljivost.
Hvala sodelavkam za sodelovanje.
Hvala prijateljem za spodbude in vztrajnost, e posebej Mateju iz Borovnice.
Hvala druini in fantu dr. Urou za potrpeljivost in mirne ivce.

Kazalo
Povzetek .............................................................................................................................. 1
Abstract .............................................................................................................................. 2
1 Uvod ............................................................................................................................... 3
1.1 Namen in cilji magistrskega dela ............................................................................... 4
1.2 Metode dela ................................................................................................................ 5
2 Otroci s posebnimi potrebami ...................................................................................... 7
2.1 Definicija otrok s posebnimi potrebami ..................................................................... 7
2.2 Predstavitev pomembnih skupin otrok s posebnimi potrebami ................................. 8
2.2.1 Motnje avtistinega spektra ................................................................................... 8
2.2.2 ustvene in vedenjske teave ................................................................................ 8
2.2.2.1 Anksiozne motnje ........................................................................................... 9
2.2.2.2 Depresija ......................................................................................................... 9
2.2.2.3 Opozicionalno-kljubovalno vedenje ............................................................... 9
2.2.2.4 Hiperkinetini sindrom ................................................................................. 10
2.2.3 Une teave ......................................................................................................... 10
2.2.3.1 Splone une teave ...................................................................................... 10
2.2.3.2 Specifine une teave .................................................................................. 10
2.3 Obravnava otrok s posebnimi potrebami ................................................................. 11
2.3.1 Zgodnje evidentiranje rizinih otrok ................................................................... 11
2.3.2 Zgodnje prepoznavanje razvojnih primanjkljajev ............................................... 11
2.3.3 Prepoznavanje in delo z OPP v osnovni oli ...................................................... 12
2.3.4 Pomen uitelja pri prepoznavi otrok s posebnimi potrebami .............................. 13
2.3.5 Izkunje z delom z otroki s posebnimi potrebami v tujini................................... 13
3 Informacijska tehnologija v olstvu .......................................................................... 15
3.1.1 Uporaba informacijske tehnologije v slovenskem olstvu .................................. 17
4 Odloitveni modeli ...................................................................................................... 19
4.1 Odloitvene znanosti ................................................................................................ 19
4.2 Podpora odloanja .................................................................................................... 19
4.2.1 Operacijske raziskave .......................................................................................... 20
4.2.2 Odloitvena analiza ............................................................................................. 20
4.2.3 Sistemi za podporo odloanja .............................................................................. 20
4.2.4 Sistemi za analizo podatkov v podatkovnih skladiih ....................................... 20
4.3 Faze odloitvenega problema ................................................................................... 20
4.3.1 Identifikacija odloitvenega problema ................................................................ 21
4.3.2 Identifikacija variant ............................................................................................ 21
4.3.3 Razgradnja problema in modeliranje................................................................... 21
4.3.3.1 Struktura odloitvenega problema ................................................................ 21
4.3.3.2 Doloitev kriterijev ....................................................................................... 21
4.3.3.3 Doloanje funkcije koristnosti ...................................................................... 22
4.3.4 Vrednotenje in analiza variant ............................................................................. 22
4.4 Vekriterijsko odloanje .......................................................................................... 23
4.4.1 Vrste odloitvenih problemov ............................................................................. 24

4.5 Metode vekriterijskega modeliranja........................................................................ 24

4.5.1 Metoda DEX ........................................................................................................ 25
4.5.1.1 Opis funkcije koristnosti................................................................................ 25
4.5.1.2 DEXi .............................................................................................................. 26
4.5.2 Metode tipa MAUT .............................................................................................. 26
4.5.2.1 Funkcije koristnosti ....................................................................................... 26
4.5.2.2 HiView .......................................................................................................... 26
5 Razvoj odloitvenega modela ..................................................................................... 27
5.1 Predstavitev problema............................................................................................... 27
5.2 Opis in struktura kriterijev ........................................................................................ 28
5.2.1 Okoljske spremenljivke in druinsko ozadje ....................................................... 28
5.2.1.1 Odnosi v druini ............................................................................................ 28
5.2.1.2 Loene in enostarevske druine ................................................................... 29
5.2.1.3 Druinska genska zasnova in vedenje ........................................................... 29
5.2.1.4 Socialno-ekonomski status druine ............................................................... 29
5.2.1.5 Vrstniko odklanjanje .................................................................................... 30
5.2.2 Motivacija in koncentracija .................................................................................. 30
5.2.2.1 Vedenje v razredu .......................................................................................... 30
5.2.2.2 Hitrost dela .................................................................................................... 31
5.2.2.3 Delanje domaih nalog .................................................................................. 31
5.2.2.4 Poutje v oli ................................................................................................. 31
5.2.2.5 Zaupanje v sposobnosti ................................................................................. 31
5.2.2.6 Dojemanje okolice ......................................................................................... 31
5.2.2.7 Urejenost potrebin in delovnega prostora .................................................. 31
5.2.2.8 Motivacija za delo ......................................................................................... 32
5.2.2.9 Teavnost dela ............................................................................................... 32
5.2.3 Komunikacija ....................................................................................................... 32
5.2.3.1 Verbalna komunikacija .................................................................................. 32
5.2.3.2 Neverbalna komunikacija .............................................................................. 32
5.2.3.3 Govor v doloenih situacijah ......................................................................... 33
5.2.3.4 Proizvajanje zvokov ...................................................................................... 33
5.2.3.5 Izgovarjava doloenih glasov ........................................................................ 33
5.2.3.6 Pomnjenje navodil ......................................................................................... 33
5.2.3.7 Pozornost, ko drugi govorijo ......................................................................... 33
5.2.3.8 Sum, da ne slii .............................................................................................. 33
5.2.4 Medosebni odnosi ................................................................................................ 34
5.2.4.1 tevilo prijateljev........................................................................................... 34
5.2.4.2 Izraanje jeze ................................................................................................. 34
5.2.4.3 Empatija......................................................................................................... 34
5.2.4.4 Upotevanje navodil ...................................................................................... 35
5.2.4.5 Odvisnost od odraslih .................................................................................... 35
5.2.4.6 Odnos do soolcev ......................................................................................... 35
5.2.4.7 Prilagodljivost................................................................................................ 35
5.2.4.8 Interesi ........................................................................................................... 35
5.2.4.9 Seksualno vedenje ......................................................................................... 36
5.2.4.10 Samokontrola ............................................................................................ 36
5.2.4.11 Impulzivnost ............................................................................................. 36
5.2.4.12 Zaskrbljenost............................................................................................. 36
5.2.5 Uno podroje ...................................................................................................... 36

5.2.5.1 Matematika - matematine une teave ali diskalkulija ............................... 36

5.2.5.2 Branje ............................................................................................................ 37
5.2.5.3 Pisanje ........................................................................................................... 37
5.2.5.4 Strukturiranje stavkov ................................................................................... 37
5.2.5.5 Trud in rezultat.............................................................................................. 38
5.3 Strukturiranje kriterijev ............................................................................................ 38
5.3.1 Struktura kriterijev v programu DEXi ................................................................. 38
5.3.2 Struktura kriterijev v programu HiView ............................................................. 40
5.4 Funkcije koristnosti .................................................................................................. 41
5.4.1 Motnje avtistinega spektra ................................................................................. 41
5.4.2 Anksiozne motnje ................................................................................................ 42
5.4.3 Motnje pozornosti s hiperaktivnostjo .................................................................. 44
5.4.4 Depresija .............................................................................................................. 45
5.4.5 ustvene in vedenjske teave opozicionalno vedenje ...................................... 46
5.4.6 Une teave ......................................................................................................... 47
5.5 Ocenjevani otroci ..................................................................................................... 48
5.5.1 Opis otrok 1. skupine ........................................................................................... 48
5.5.2 Opis otrok 2. skupine ........................................................................................... 50
6 Rezultati ....................................................................................................................... 53
6.1 Prva skupina ............................................................................................................. 53
6.1.1 Motnja pozornosti s hiperaktivnostjo .................................................................. 53
6.1.2 Anksiozne motnje ................................................................................................ 54
6.1.3 Motnje avtistinega spektra ................................................................................. 55
6.1.4 Depresija .............................................................................................................. 57
6.1.5 ustvene in vedenjske teave opozicionalno vedenje ...................................... 58
6.1.6 Une teave ......................................................................................................... 59
6.2 Analiza rezultatov .................................................................................................... 60
6.3 Druga skupina: poskusni presejalni test ................................................................... 60
6.3.1 Motnja pozornosti s hiperaktivnostjo .................................................................. 60
6.3.2 Anksiozne motnje ................................................................................................ 61
6.3.3 Motnje avtistinega spektra ................................................................................. 62
6.3.4 Depresija .............................................................................................................. 62
6.3.5 ustvene in vedenjske teave .............................................................................. 63
6.3.6 Une teave ......................................................................................................... 63
6.3.7 Analiza rezultatov ................................................................................................ 64
7 Primerjava in kritina analiza modelov DEXi in HiView ....................................... 65
7.1 Primerjava modelov ................................................................................................. 65
7.2 Kritina analiza ........................................................................................................ 66
7.3 Kako naprej .............................................................................................................. 68
8 Zakljuek ..................................................................................................................... 69
9 Literatura..................................................................................................................... 71

Uporabljene kratice, okrajave, simboli

OPP
ZO
MAS
MKB
ICD
SUT
O
WHO
IT
PP
ZD
CSD
SES
VT

=
=
=
=
=
=
=
=
=
=
=
=
=
=

otroci s posebnimi potrebami

zgodnja obravnava
motnje avtistinega spektra
mednarodna klasifikacija bolezni
International Classification of Diseases
specifine une teave
osnovna ola
World Health Organization
informacijska tehnologija
posebne potrebe
zdravstveni dom
Center za socialno delo
socialno ekonomski status druine
ustvene in vedenjske teave

Povzetek
Odloitveni model za pomo pri oceni odklonskega vedenja pri
osnovnoolcih
V magistrskem delu je predstavljen razvoj vekriterijskega odloitvenega modela, ki
predstavlja pomo pri ocenjevanju in prepoznavanju otrok, ki se s svojim vedenjem
odklanjajo/razlikujejo od vrstnikov. To so otroci s posebnimi potrebami (v nadaljevanju
OPP).
Odloitveni model je vestopenjski in je sestavljen iz dveh delov. Prvi del je
prepoznavanje OPP po principu skrininga oziroma presejalnega testa znotraj
posameznega oddelka otrok. Uitelj posameznega oddelka s pomojo odloitvenega
modela sistematino evidentira otroke, ki eksternalizirano ali internalizirano izstopajo v
vedenju. Detekcija vkljuuje odkrivanje otrok, pri katerih je e prisotno doloeno
odstopanje v vedenju ali pa obstaja veje tveganje za kasneje pojavljanje le-tega. V
drugem delu uitelj o izbranih otrocih izvede testni postopek, ki oceni stopnjo
odklonskega vedenja, in poda oceno prisotnosti posebnih potreb pri otroku. Ta ocena
uiteljem in svetovalnim delavcem predstavlja podporo pri odloitvi ali otroka usmeriti v
nadaljnjo obravnavo, ga vkljuiti v primerne oblike pomoi ali pa obravnavo zakljuiti.
Ogrodje odloitvenega procesa je diagnosticiranje OPP po klasifikaciji Svetovne
zdravstvene organizacije WHO [54]. V kategorijo OPP spada zelo irok spekter stanj,
teav in vedenj. V tem magistrskem delu smo se osredotoili na tiste diagnoze, pri katerih
prihaja do vejih teav pri prepoznavanju. Naj bo to zaradi pomanjkanja znanja
strokovnih delavcev, nesistematinega ocenjevanja, manje izrazitosti teav ali esa
podobnega.
Prepoznavanje OPP je podprto s programoma DEXi in HiView, ki omogoata
predstavitev odloitvenega znanja, ocenjevanja variant in razlago dobljenih rezultatov.
Znotraj odloitvenega modela so OPP opisani z izbranimi parametri oz. kriteriji, ki so
drevesno urejeni. Zaradi specifinosti problema ima vsaka obravnavana teava ali motnja
svojo odklonsko funkcijo, saj vseh teav oziroma motenj ne moremo pokriti z enim
odloitvenim modelom. V praksi je bil model preizkuen pri ocenjevanju in
prepoznavanju otrok s posebnimi potrebami v osmih razredih osnovne ole. Rezultate
modelov, ki so bili izdelani v programih DEXi in HiView, smo med seboj primerjali in
kritino ocenili.

Kljune besede: odloitveni model, otroci s posebnimi potrebami, osnovna ola,

DEXi, HiView.

Abstract
Decision support model for assessing behavioral disorders in primary school
The masters thesis presents a development of a multi-parameter decision support model
that offers aid to identify and assess children with special needs in primary schools.
The decision support model is a multilevel model composed of two parts. The first part
consists of identification of children with special needs using screening test from a single
classroom. Using this decision support model a teacher can systematically choose
children which stand out in external or internal behavior. The model points out children
with a particular deviation of behavior and those who have a chance of deviation in the
future. In the second part the teacher can make further assessment on the children that
were chosen in the first part. The test determines the level of childrens behavioral
disorders and gives an assessment of special needs. This assessment helps teachers and
social workers to decide whether a child needs to have further professional examination, a
special help or no further examined.
The framework of the decision process is a diagnosis of behavioral disorders according to
the classification provided by the World Health Organization (WHO) [54]. The category
of children with special needs has a wide specter of parameters such as different
misbehaviors, problems and other psychological states. The thesis focuses on those
diagnoses that are usually difficult to identify. The difficulties in identification can be
caused by the lack of professional knowledge of teachers and social workers,
unsystematic assessments, or a lesser intensity of the problems.
The identification of children with special needs is supported by programs DEXi and
HiView which enable the presentation of knowledge base, option assessment and
evaluation of results. The decision support model describes the children with special
needs with chosen parameters or criteria that are arranged in a tree. Because of the
specific nature of this problem every single problem or disorder of children with special
needs has its own deviation function i.e. every diagnosis cannot be covered by a single
decision model. This decision support model for children with special needs was tested in
practice in eight different primary school classrooms. The results of DEXi and HiView
models are compared and critically evaluated.

Keywords:
DEXi, HiView.

decision support system, children with special needs, primary school,

1 Uvod
Informacijske reitve predstavljajo dodano vrednost na tevilnih podrojih tudi v
olstvu [33]. Informacijska tehnologija uiteljem lahko pomaga pri nartovanju, uenju,
usmerjanju in spremljanju uenevega napredovanja [23]. Lahko pa slui tudi kot
podpora pri odloanju in ocenjevanju [27], esar se loteva tudi tole magistrsko delo.
Uitelj v oli ima veliko nalog. Kvalitetno mora organizirati proces vzgoje in
izobraevanja in tudi individualno spremljati posameznega otroka pri delu. Spremljanje in
ocenjevanje vejega tevila otrok na razlinih podrojih brez doloene sistematizacije je
izredno teko. Otroci, ki se vedejo eksternalizirano in je njihovo izstopajoe vedenje
vidno navzven, saj so glasni in motei, so hitro opazni in tudi prepoznani. Na drugi strani
pa so otroci, ki so po svojem vedenju internalizirajoi, pogosto spregledani. Uitelji bi pri
ocenjevanju potrebovali ogrodje, preko katerega bi nartno in sistematino ocenjevali
svoj razred, spremljali napredek, spremembe pri otrocih in imeli monost poglobljene
analize.
Po drugi strani pa ugotavljamo, da je vkljuenost OPP v osnovne ole (v nadaljevanju
O) vedno veja. Podatki kaejo, da se je od leta 2005 naprej tevilo OPP, ki so vkljueni
v program osnovne ole s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomojo,
povealo za 3-krat. Vianje tevila OPP v rednih olah lahko pripiemo dejstvu, da se je
ele leta 2003 zaelo z novim nainom prepoznavanja in diagnosticiranja, in sicer na
podlagi ideje o inkluziji. Inkluzija govori o tem, da je potrebno otroke vkljuevati v redno
olstvo, poleg tega pa jim pri vzgoji in izobraevanju nuditi potrebno pomo in/ali
prilagoditve. V redne osnovne ole je po podatkih analize O o posebnih potrebah (v
nadaljevanju PP) vkljuenih 4,5 % celotne populacije [35]. Vkljuevanje vedno vejega
dela populacije OPP v redne O bo moralo prinesti tudi spremembe pri delu. ole bodo
morale prilagoditi nain izvajanja pouka oziroma uenja in narediti O bolj fleksibilno,
kar velja tudi na podroju prepoznavanja in diagnosticiranja OPP.
e vedno ugotavljamo, da otroci ne dobivajo potrebne podpore oziroma jo dobivajo
prepozno. Glede na veje potrebe po znanju o OPP in z vejimi pritiski na uitelja, bi
potrebovali sistematien pripomoek za ocenjevanje odklonskega vedenja otrok v
razredu. Preko tega sistema bi lahko ocenjevali socialno, ustveno, komunikacijsko, uno
in vedenjsko komponento otrok ter s tem uiteljem pomagali k bolj kvalitetnemu
opazovanju in prepoznavanju ter posledino tudi k bolj kvalitetni izvedbi celotnega
pouka.

1.1 Namen in cilji magistrskega dela

Strokovnjaki ugotavljajo, da je zgodnja obravnava (v nadaljevanju ZO) zelo pomemben
faktor uspenosti pri otrocih, ki se sooajo z razvojnimi teavami. Kraji kot je as med
ugotovljenim stanjem otroka in prietkom obravnave, veja je uspenost dodatne
strokovne pomoi [49]. Iz izkuenj dela v vrtcu in osnovni oli vem, da pomo otrokom
prihaja poasi. tevilni otroci, ki bi pomo potrebovali takoj, zaradi razlinih razlogov
nanjo akajo vse predolgo.
ola je pri prepoznavanju otrok s posebnimi potrebami zelo pomemben dejavnik.
Predvsem uitelji lahko s pomojo opazovanja in ocenjevanja otrok ter zgodnje
obravnave otrokom pomagajo. Strokovnjaki opozarjajo, da mora biti opazovanje otrok
natanno, objektivno in nartno [43]. Sistem odkrivanja otrok s posebnimi potrebami v
naih O pa ni sistematiziran. Glavni namen magistrskega dela je raziskati monost
pomoi raunalnike tehnologije pri prepoznavi in obravnavi otrok s posebnimi
potrebami. Korak k sistematinosti opazovanja lahko naredimo s pomojo razvoja
odloitvenega modela za podporo pri ocenjevanju otrok, ki s svojimi vedenji odstopajo od
vrstnikov. Menimo, da bo ta prispevek naredil korak proti sistematinosti na tem
podroju, pripomogel k hitrejemu prepoznavanju otrok s teavami in z motnjami, raziril
znanje uiteljev, pospeil hitrost postopkov usmerjanja in s tem konkretne pomoi
otrokom.
Odloitveni model je realiziran v dveh programskih orodjih DEXi in HiView. Namen
magistrskega dela je tudi analizirati rezultate obeh programskih orodij in oceniti prednosti
ter pomanjkljivosti le-teh. Cilj je oceniti, katero programsko orodje je primerneje za
izdelavo odloitvenega modela za pomo pri oceni odklonskega vedenja pri
osnovnoolcih in zakaj.

1.2 Metode dela

Izdelava odloitvenega modela za oceno odklonskega vedenje otrok v osnovni oli temelji
na strokovni literaturi tujih in domaih avtorjev s podroja otrok s posebnimi potrebami,
detekciji OPP in zgodnji obravnavi. Podlaga za razvoj odloitvenega modela je literatura
s podroja sistemov za pomo pri odloanju, ki temeljijo na vekriterijskem odloanju in
omogoajo tudi kvalitativen pristop.
Postopek izdelave odloitvenega modela se je zael z izbiro odloitvenega problema.
Zaradi specifinosti problema je bilo potrebno izdelati ve odloitvenih modelov, in sicer
za vsako prepoznavanje doloenih teav oziroma motenj posebej. Za vsako posamezno
teavo/motnjo so bili izbrani kriteriji, katerim so bile nato dodeljene okvirne zaloge
vrednosti. Kriteriji s podobnimi lastnostmi so bili zdrueni v sklope in urejeni v drevesno
strukturo.
Sledilo je modeliranje problema v programskih orodjih DEXi in HiView. Najprej smo
izdelali model v programu DEXi, pri emer smo najprej izdelali drevesno strukturo in
nato vsakemu vozliu doloili zalogo vrednosti, ki je vedno diskretna in opisna.
Osnovno zalogo vrednosti smo najpogosteje opisali s trojico {pogosto, vasih, nikoli},
vendar lahko zalogi vrednosti doloimo tudi ve stopenj, tako da se primerno odraa
obutljivost kriterija. Ko smo doloili vse zaloge vrednosti na vozliih, ki niso listi, smo
doloili funkcije koristnosti. Te nam povedo, kako posamezni podkriteriji (sinovi)
vplivajo na opazovano vozlie. To smo storili s kombinacijo doloanja utei
posameznim sinovom in tokovnim izpolnjevanjem vrednosti. Na koncu smo v model
vnesli e variante, ki so v naem primeru otroci. Rezultat ocenjevanja je izraen v oceni
prisotnosti posameznih posebnih potreb v tirih stopnjah {velike, srednje, majhne, jih ni}
[1].
Nato smo izdelali model e v programu HiView. Tudi v tem primeru smo najprej izdelali
osnovno drevo. Sledilo je vnaanje variant, ki jih za razliko od DEXi-ja tu vnaamo na
vsakem kriteriju posebej. Sledilo je modeliranje dreves, in sicer za vsako prepoznavanje
posebnih potreb svojega. Vsakemu kriteriju smo doloili skalo in kriterijsko funkcijo.
HiView omogoa vnos tako zveznih kot tudi diskretnih skal. V naem primeru je veina
kriterijev fiksnih in diskretnih. Sledilo je doloanje utei za posamezna vozlia, ki niso
listi.
Po izdelavi odloitvenih modelov smo analizo razdelili na dva dela. V prvem delu je bila
opravljena analiza tonosti odloitvenih modelov na podlagi variant (otrok) z e znano
diagnozo. V drugem delu pa je bil opravljen skrining otrok s posebnimi potrebami bolj
tono otrok z odklonskim vedenjem. V analizo je bilo vkljuenih 8 razredov devetletke, in
sicer od 1. do 8. razreda. Sledila je analiza podatkov in primerjav obeh izdelanih orodij.

2 Otroci s posebnimi potrebami

Po Konvenciji o lovekovih pravicah mora drava zagotavljati enake monosti za
optimalen razvoj posameznika ne glede na spol, socialno in kulturno poreklo,
veroizpoved, narodno pripadnost, telesno in duevno konstitucijo [50]. Toda otrokom ne
moremo pomagati, e jih ne prepoznamo dovolj zgodaj. Da bi te pravice lahko
uresnievali, moramo poznati, kdo so otroci s posebnimi potrebami, kakni so postopki za
prepoznavanje otrok, kdo so glavni akterji v postopku in kako dosei vejo kakovost in
hitrost pri prepoznavanju otrok znotraj osnovne ole.

2.1 Definicija otrok s posebnimi potrebami

Definicije posebnih potreb in tevilo definiranih podskupin OPP se po evropskih dravah
razlikujejo. Nekatere drave definirajo le eno ali dve podskupini OPP (npr. Danska),
druge pa imajo ve kot 10 podskupin OPP (npr. Poljska), veina drav pa navaja 610
podskupin OPP, razen Liechtensteina, kjer ne definirajo podskupin, ampak le vrsto
pomoi, ki jo ti otroci potrebujejo. V Sloveniji uence s PP razumemo kot otroke, ki
imajo tako posebne vzgojno-izobraevalne potrebe, ki zahtevajo posebno pozornost in so
deleni vzgojno-izobraevalne obravnave, ki se po kakovosti in koliini pomembno
razlikuje od povprene une pomoi, ki so je deleni vrstniki v oli [30].
Pri klasifikaciji OPP ima zelo pomembno vlogo Svetovna zdravstvena organizacija. To je
mednarodna organizacija, ki deluje na obmojih Zdruenih narodov. Njena naloga je
nadzorovati in ocenjevati zdravstvene trende. Pomembno vlogi ima tudi na podroju
diagnosticiranja otrok s posebnimi potrebami, saj izdaja zelo pomembno diagnostino
orodje: Mednarodno klasifikacijo bolezni (angleko International Classification of
Diseases ali ICD). Ta dokument klasificira vse znane bolezni, stanja, primanjkljaje, ki so
razvreni v 21 kategorij in tevilne podkategorije. Za potrebe tega magistrskega dela smo
se usmerili na poglavje V, ki zajema motnje vedenja in osebnosti, in sicer podpoglavja, ki
zajemajo ustvene in vedenjske motnje, ki so obiajno prvi diagnosticirane ob rojstvu, v
otrotvu ali adolescenci, podpoglavje motnje psihinega izvora, motnje povezane s
stresom in vedenjske sindrome [54].
Na podlagi ICD in drugih raziskav smo v Sloveniji sprejeli definicijo OPP v osnovni oli.
Po Zakonu o otrocih s posebnimi potrebami spadajo pod to podroje [48]: otroci z
motnjami v duevnem razvoju, slepi in slabovidni otroci oziroma otroci z okvaro vidne
funkcije, gluhi in nagluni otroci, otroci z govorno-jezikovnimi motnjami, gibalno ovirani
otroci, dolgotrajno bolni otroci, otroci s primanjkljaji na posameznih podrojih uenja,
otroci z avtistinimi motnjami ter otroci s ustvenimi in z vedenjskimi motnjami, ki
potrebujejo prilagojeno izvajanje programov vzgoje in izobraevanja z dodatno strokovno
pomojo ali prilagojene programe vzgoje in izobraevanja oziroma posebne programe
vzgoje in izobraevanja.

2.2 Predstavitev pomembnih skupin otrok s posebnimi potrebami

Velik del OPP je hitro prepoznan, veje teave pa predstavlja prepoznavanje otrok z
vedenjsko ustvenimi teavami, otrok z motnjami avtistinega spektra, otrok z unimi
teavami, otrok s teavami z depresijo in anksioznimi teavami. V nadaljevanju so bolj
podrobno predstavljene ravno te teave/motnje, ki smo jih vkljuili tudi v odloitveni
model.

2.2.1 Motnje avtistinega spektra

Motnja avtistinega spektra ali na kratko MAS je kompleksna pervazivna razvojna motnja
z nevroloko-bioloko osnovo, ki se navadno odkrije do 3. leta starosti [14]. Poznamo ve
oblik MAS. Glavna delitev pa obsega klasini avtizem in Aspergerjev sindrom, ki je
definiran kot visoko funkcionalni avtizem. MAS se pri vsakem posamezniku kae
drugae, vendar pa imajo vsi ljudje z avtizmom teave na treh glavnih podrojih, ki so
opisana v nadaljevanju [7].
Teave s socialno komunikacijo
Ljudje z avtizem imajo teave tako na podroju verbalne kot neverbalne komunikacije.
Mnogi med njimi zelo dobesedno razumejo govor in teko razumejo fraze v prenesenem
pomenu. Najvekrat teko uporabljajo in razumejo obrazno mimiko ter intonacijo glasu,
ale in sarkazem. Nekateri ljudje z avtizmom ne govorijo ali imajo omejen govor in za
komunikacijo uporabljajo druga sredstva, kot so znakovni jezik ali vizualne simbole.
Drugi se sporazumevajo neovirano.
Teave s socialno interakcijo
Ljudje z avtizmom imajo pogosto teave s prepoznavanjem ali z razumevanjem ustev pri
sebi in drugih. Teave s socialno interakcijo pomenijo, da imajo ljudje z avtizmom teave
pri vzpostavljanju prijateljstev, z uveljavljanjem v drubi ter pri sodelovanju in
prilagajanju drubi. Veina ima eljo po druenju, toda nimajo razvitih socialnih
strategij, kako se v drubo vkljuiti.
Teave na podroju fleksibilnosti miljenja
Teave s fleksibilnostjo miljenja pomenijo, da imajo ljudje z avtizmom teave pri
razumevanju in tolmaenju misli, obutkov ter dejanj drugih ljudi, pri predvidevanju, kaj
se bo ali kaj bi se lahko zgodilo in pri razumevanju koncepta nevarnosti, sodelovanja v
igri in pri sooanju z novo ali neznano situacijo. Ravno zato se zelo teko prilagajajo
spremembam in v novih situacijah, e so brez potrebne predpriprave, teko funkcionirajo.

2.2.2 ustvene in vedenjske teave

Kategorija otrok s ustvenimi in z vedenjskim teavami je izredno iroka, toda vse veejo
skupne znailnosti. Zelo znailne so teave v odnosu z vrstniki in uitelji, v vsakdanjih

okoliinah izraajo neprimerna ustva in vedenje ter teko sprejemajo avtoritete. Pogosto
se poutijo nesrene, tudi depresivne, pogosto se teko uijo, kljub temu da nimajo
zdravstvenih razlogov za to. V nadaljevanju bodo bolj podrobno predstavljene tiri
pomembneje kategorije otrok s ustvenimi in z vedenjskimi teavami, ki so vkljuene v
model odloanja.

2.2.2.1

Anksiozne motnje

Anksioznost ali bojazen je obutje negotovosti, priakovanje esa neugodnega, in sicer

brez stvarnega zunanjega razloga. Otroci in mladostniki lahko razvijejo razline bojazni,
kot so npr. strah pred olo, strah pred javnim nastopanjem, strah pred neuspehom itd.
Bojazen je med otroki in mladostniki sicer normalno prisotna, saj uravnava akcijsko
komponento vedenja, toda v primeru, da onemogoa otroku vsakdanje delovanje, je le-to
obravnavano kot anksiozna motnja in jo je potrebno bolj podrobno spremljati [14].
Podvrsta anksiozne motnje, ki je v naih olah prisotna, toda zelo slabo poznana, je tudi
t. i. selektivni mutizem. To je zelo kompleksna anksiozna motnja, ki se pojavi pri mlajih
otrocih in prizadene ve deklic kot dekov. Ti otroci so sposobni oblikovati govor, vendar
v doloenih socialnih situacijah niso sposobni govoriti. Tak otrok govori le z znanimi
ljudmi in v e znanih okoliinah. Selektivni mutizem lahko resno vpliva na ivljenje
otroka, a tudi na ivljenje in dinamiko njegovih druinskih lanov. Zaradi njene
kompleksnosti motnjo pogosto odkrijejo ele z otrokovim vstopom v olo. Za njih so
znailne tudi pretirana srameljivost, socialne fobije in sploen strah pred zadrego [18].

2.2.2.2

Depresija

Depresija je motnja v delovanju moganov, ki spremeni ustva posameznika, misli in

telo. Prizadene celega loveka in pomembno vpliva na njegovo funkcioniranje v krogu
druine in izven nje. Depresivni posamezniki slabe premagujejo obremenitve in strese.
Otroci in mladostniki z depresijo lahko izgledajo alostni, odmaknjeni in nezadovoljni.
Lahko se upirajo vpraanjem o njihovem poutju, pravijo, da se dobro poutijo ali pa
samoiniciativno omenjajo negativne obutke, kot so dolgas v oli ali osamljenost. Prav
tako je za njih znailna nizka stopnja energije, slaba koncentracija, nizko spotovanje,
olska neuspenosti in nenadne spremembe vedenja [45].

2.2.2.3

Opozicionalno-kljubovalno vedenje

Za otroka in mladostnika z opozicionalno-kljubovalnim vedenjem je znailno

ponavljajoe se negativistino, sovrano in kljubovalno vedenje, ki traja vsaj est
mesecev. Zelo znailne so teave v odnosu z vrstniki in z odraslimi, kot so uitelji in
stari. Pogosto izgleda, kot da nartno izzivajo konfliktne situacije s tem, da nasprotujejo
pravilom, ignorirajo dana navodila in se vedejo v nasprotju s priakovanji okolice. Za
svoje napake pogosto krivijo druge. Zelo znailno je tudi hitro menjavanje razpoloenja,
saj se hitro razjezijo zaradi malenkosti [14].

10

2.2.2.4

Hiperkinetini sindrom

Glavni vzrok za nastanek hiperkinetinega sindroma so genetski, prav tako pa vnos

doloene hrane (npr. sladkorji in barvila) ojaa stopnjo hiperkinetinosti. Glavne
znailnosti za otroke s hipekrinetino teavo/motnjo so motnja pozornosti, impulzivnost
in hiperaktivnost [6]. Glede na zastopanost teh znailnosti delimo hipekrinetino motnjo
na vsaj tri pod tipe, ki so v nadaljevanju bolj podrobno razloeni [11].
Motnja pozornosti s hiperaktivnostjo ali ADHD
Za otroke in mladostnike s motnjo pozornosti s hiperaktivnostjo je znailno pomanjkanje
vztrajnosti, tenja k prehajanju od ene dejavnosti k drugi, ne da bi bila katera koli od teh
dejavnosti dokonana. Za njih je znailno pomanjkanje koncentracije in pretirana
dejavnost. Prav tako so pogosto nemirni, impulzivni in glasni.
Motnja pozornosti ali ADD
Za otroke in mladostnike z motnjo pozornosti je znailno, da so v svojem svetu, delo
opravljajo poasi in pogosto delo zakljuijo veliko kasneje kot ostali otroci. V razredu ne
izstopajo, zato so manj prepoznavni. Ve teav imajo pri uenju, saj jim pozornost hitro
pade in s teavo ohranjajo koncentracijo, da doloeno nalogo uspeno zakljuijo.
Meani tip
Za otroke meanega tipa so znailne razline kombinacije teav, ki vkljuujejo motnje
pozornosti, impulzivnost in hiperaktivnost.

2.2.3 Une teave

Une teave delimo na splone in specifine, oboje pa se razprostirajo na kontinuumu od
lajih, zmernih do izrazitih; od enostavnih do kompleksnih ter od kratkotrajnih do tistih,
ki trajajo dalj asa. Nekateri otroci in mladostniki imajo samo splone une teave,
nekateri le specifine, mnogi pa imajo teave obeh vrst. V nadaljevanju sta bolj podrobno
predstavljeni obe kategoriji unih teav [24], [30].

2.2.3.1

Splone une teave

Posamezniki s splonimi unimi teavami imajo pri osvajanju znanj in spretnosti pri enem
ali ve izobraevalnih predmetih mnogo veje teave kot njihovi vrstniki. Te teave lahko
nastanejo zaradi razlinih notranjih (podpovprene ali mejne intelektualne sposobnosti,
senzorne okvare ipd.) ali zunanjih dejavnikov (neustrezne metode pouevanja, neustrezno
socialno-kulturno okolje ).

2.2.3.2

Specifine une teave

Izraz specifine une teave (v nadaljevanju SUT) oznauje zelo raznoliko skupino teav
in motenj, ki pa imajo nekaj skupnih znailnosti. Kaejo se z zaostankom v zgodnjem
razvoju ali pa v izrazitih teavah na naslednjih podrojih: pozornost, pomnjenje,

11

miljenje, koordinacija, komunikacija, branje, pisanje, pravopis, raunanje, socialna

kompetentnost in emocionalno dozorevanje. Pri tem je pomembno, da teave niso
primarno pogojene z vidnimi, s slunimi ali z motorinimi okvarami, z motnjami v
duevnem razvoju, s ustvenimi motnjami in tudi ne z neustreznimi okoljskimi dejavniki,
eprav se lahko pojavljajo skupaj z njimi. SUT vplivajo na zmonost interpretiranja
zaznanih informacij in/ali povezovanja le-teh ter tako posledino ovirajo uenje vein
branja, pisanja in raunanja. Otroci s SUT imajo pogoste teave v oli, njihovo olsko
delo je manj uinkovito od priakovanja glede na njihove intelektualne zmogljivosti.
Znailno je, da nimajo teav pri vseh olskih predmetih, temve le pri nekaterih. Tudi pri
posameznih predmetih teave niso vedno enako izrazite, temve so opazna izrazita
nihanja uinkovitosti pri enem samem predmetu. Pogosto se sreujejo s kratkotrajno
pozornostjo, z miselno neurejenostjo, nepronostjo, s ibko zmonostjo pomnjenja, hitro
in ezmerno utrujenostjo ter z gibalno nespretnostjo. V tem se razlikujejo od otrok s
splonimi unimi teavami, ki imajo navadno stalne une teave pri veini predmetov.

2.3 Obravnava otrok s posebnimi potrebami

Vsak strokovni delavec, ki dela z otroki in mladostniki, se slej ko prej sooi s teavo, ko
je izgubljen in ga skrbi vedenje oziroma funkcioniranje doloenega otroka. V taki situaciji
je potrebno, da uitelj sprejeme pomembno odloitev, ali bo glede otroka poiskal dodatno
strokovno pomo ali ne. Kako poteka postopek prepoznavanja in usmerjanja OPP in
katere institucije pri tem sodelujejo, je bolj podrobno opisano v nadaljevanju.

2.3.1 Zgodnje evidentiranje rizinih otrok

V zgodnjem obdobju otrokovega razvoja motnje in teave pogosto e niso izraene v
vsem svojem obsegu, nakazujejo pa se e nekateri elementi, ki opozarjajo na ogroenost
otrokovega razvoja in pomembno je, da jih prepoznamo im prej [49]. V evropskih
dravah je uveljavljena praksa, da v zgodnjo obravnavo vkljuijo vse predolske otroke,
pri katerih so opazna odstopanja od obiajnega razvoja [35].
V Sloveniji je v okviru reproduktivnega zdravstvenega varstva dobro organizirano
spremljanje, svetovanje in priprava na materinstvo noseih ensk, pri katerih e posebej
spremljajo tiste z rizinimi dejavniki. Novorojenkom, pri katerih se e ob rojstvu
ugotovi, da imajo doloene nepravilnosti, nudijo preventivno obravnavo e v
porodninici. Do dopolnjenega prvega leta obiskujejo posebno posvetovalnico [49].

2.3.2 Zgodnje prepoznavanje razvojnih primanjkljajev

Najpomembnejo vlogo pri odkrivanju otrok z razvojnimi motnjami ima pediatrina
sluba, saj imajo vsi otroci v prvem mesecu starosti obvezen sistematski pregled. V
poznejih obdobjih pa sta pomembna tudi pregleda pri treh in petih letih [49].
Poleg pediatrov na primarni ravni imajo pomembno vlogo pri prepoznavanju OPP

12

dodatno usposobljeni pediatri v razvojnih ambulantah. V vseh regijah drave deluje 23

razvojnih ambulant. Pri odkrivanju otrok z razvojnimi teavami v prvem letu sodeluje
tudi patronana sluba, ki lahko prepozna otroke, ki po prejnji metodi niso bili odkriti.
Pri prepoznavanju sodelujejo tudi drugi strokovnjaki (logopedi, defektologi,
fizioterapevti, delovni terapevti), ki delujejo v okviru centrov za duevno zdravje oziroma
mentalnohigienskih centrov. V Sloveniji jih deluje 12 [35].
Prav tako otroke prepoznavajo pedopsihiatri na primarni ravni ter Svetovalna centra za
otroke, mladostnike in stare v Ljubljani in Mariboru. Pomemben dejavnik pri odkrivanju
primanjkljajev, ovir oziroma motenj so sistematini pregledi, ki se obvezno izvajajo pri tri
in pet let starih otrocih oz. pred vstopom v olo [35].

2.3.3 Prepoznavanje in delo z OPP v osnovni oli

Zelo pomembno je, da otroka im prej prepoznamo in diagnosticiramo ter zgodaj
prinemo s primerno obravnavo, saj le ta pomembno vpliva na razvoj otrokovih teav v
prihodnje. e otrok, ki kae tveganja za razvoj doloenih teav, ne dobi primerne
obravnave, je velika verjetnost, da se bo njegova teava razvila v resno motnjo [49].
ola ima pri odkrivanju rizinih otrok zelo pomembno vlogo. Otroci z vejimi
posebnostmi so veinoma prepoznani e pred vstopom v osnovno olo znotraj
medicinskega modela obravnav. e pa otrok e ni bil usmerjen kot OPP, pa znotraj ole
prepoznavanje poteka po ustaljenem postopku. Ko uitelj opazi posebnosti pri otroku, se s
stari pogovori o monih prilagoditvah in dodatni pomoi. S privolitvijo starev se v
svetovanje vkljui svetovalna delavka, ki s stari opravlja proces svetovanja, pri katerem
gre za podporne elemente starem in podajanje informacij o monih ukrepih. Sledi
podrobno diagnosticiranje otroka pri primernih strokovnjakih in podana vloga starev za
usmerjanje otroka v primeren program.
Ko osnovna ola prine s spremljanjem otroka z opaenimi razvojnimi teavami, je
postopek do pridobitve konkretne pomoi otroku izredno dolg. V veini primerov pretee
nekaj let od sprejema do pridobitve odlobe. Na vse to vpliva ve okoliin. Najbolj
pomembna stvar je asovno odkrivanje posebnosti pri otroku. Uitelj mora biti pri tem
ustrezno izobraen in strokoven, saj je doloene teave teje prepoznati, saj so odstopanja
od normativov v zgodnjem obdobju manj izrazita in opazna, nekatera tudi razvojno
prehodna, tako da so doloene teave bolj izrazite ele z dozorevanjem posameznika. Pri
obravnavi otroka je pomembno tudi intenzivno sodelovanje diagnostika s stari in
uspeno sproen postopek o usmerjanju otroka v primeren program. Pri tem je potrebno
e veliko uspenega sodelovanjem med olo, zdravstvenimi domovi (ZD) in centri za
socialno delo (CSD). ele po prejeti odlobi o usmerjanju OPP osnovna ola lahko prine
s konkretno obravnavo otroka z razvojnimi teavami, ki je po prejetju odlobe evidentiran
kot otrok s posebnimi potrebami.

13

Zakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami [48] navaja, da zahtevo za uvedbo

postopka usmerjanja vloijo stari, zase pa jo lahko vloi tudi mlaja polnoletna oseba.
Zahtevo lahko dajo tudi vrtci, ole, zdravstveni, socialni in drugi zavodi, seveda po
predhodni seznanitvi starev.

2.3.4 Pomen uitelja pri prepoznavi otrok s posebnimi potrebami

V osnovni oli je prepoznavanje otrok z razvojnimi teavami usmerjeno predvsem na
uitelja (strokovnega delavca). Uitelji svoje uence stalno opazujejo, jih ocenjujejo in
ravno ti podatki so zelo dober vir informacij o njihovem napredku, delovanju in tudi
razvojnih posebnostih.
Uitelji v osnovnih olah ugotavljajo, da jim pri prepoznavanju in delu z OPP najbolj
pomaga dobro oblikovan olski tim; dobro in sprotno sodelovanje s stari; visoka stopnja
empatije; dobra organizacija dela, v kar spada sistematino nartovanje, izvajanje in
evalvacija dela; delo po aktivih in druge oblike sodelovanja. Kot najveje ovire in
pomanjkljivosti pri prepoznavanju in delu z OPP pa uitelji navajajo premalo
organiziranih izobraevanj za strokovne delavce in stare ter neprimerna stalia in
pristope uiteljev do OPP (premalo izkuenj, neodlonost) [55].
Na podlagi teh podatkov lahko izluimo, da je potrebno strokovne delavce na tem
podroju redno izobraevati, jih opolnomoiti za zaznavanje posebnosti otrok in jim
podati sistematini okvir, kako to dosei. Prav tako se dogaja, da strokovni delavci otroka
opazijo, toda zaradi dodatnih zadolitev ali drugih strahov na to ne reagirajo. Pri tem je
potrebno strokovne delavce motivirati, jih spodbujati in jim posredovati im ve
informacij, ki jih opogumijo, da im prej ukrepajo. e bi uitelji pri svojem opazovanju
uporabljali e kvalitetno orodje, bi bilo opazovanje bolj optimalno in kvalitetneje.
Ustrezno orodje za pomo uitelju pri prepoznavanju OPP bi bilo vsem vpletenim v
veliko pomo.

2.3.5 Izkunje z delom z otroki s posebnimi potrebami v tujini

Urejanje podroja OPP, zgodnje intervencije in izobraevanja s prilagojenim programom
so med dravami zelo razlino urejeni. Da so postopki odkrivanja otrok s posebnimi
potrebami lahko kraji, kvalitetneji in sistematini, dokazuje program zgodnje
intervencije v Zdruenih dravah Amerike. Tam so izdali poseben zakon o posameznikih
s primanjkljaji na razlinih podrojih, ki je imenovan IDEA [47]. V njem navajajo, kako
morajo drava in javne agencije OPP zagotavljati zgodnjo intervencijo, izobraevanje z
dodatno strokovno pomojo in druge prilagoditve. V zakon so vkljueni vsi otroci od
rojstva do dopolnjenega 21. leta starosti. Vkljuujejo 14 kategorij otrok s posebnimi
potrebami, pri emer so jasno zapisani postopki intervencij, podani jasni kriteriji
odloanja in reagiranja. Le-to uiteljem daje vejo varnost, znanje in zaupanje, da laje
reagirajo in intervenirajo v svojem razredu.

14

15

3 Informacijska tehnologija v olstvu

Informacijska tehnologija (v nadaljevanju IT) je tehnologija, ki omogoa zbiranje,
obdelavo, shranjevanje, irjenje ter uporabo razlinih informacij. Gre za nabor tevilnih
metod in pripomokov, ki jih uporabljamo pri obdelavi podatkov in informacij [42].
Poznamo ve ravni uporabe IT. Osnova in hkrati prva raven je raunalnika pismenost, ki
vkljuuje samostojno rokovanje z IT. Naslednja raven je uporaba IT za neposredno
razbremenitev pri delu, kar pomeni, da je uporaba IT tako avtomatizirana, da ne
predstavlja dodatnega bremena, prinaa samo koristi. Tretja raven uporabe zajema
vkljuevanje novih stvari, ki jih do sedaj nismo zmogli. Primer so tevilni splono
dosegljivi programi, med katere sodijo npr. programi za delo z besedili in poiljanje
elektronske pote. Najvija raven (etrta) uporabe IT zajema uporabo sistemov za
intenzivno uporabo znanja. Znanje razumemo kot organizirane podatke oz. informacije za
reevanje doloenega problema. Upravljanje z znanjem pa oznauje proces vzajemnega
povezovanja med monostmi sodobne IT na eni strani in ustvarjalnimi sposobnostmi
loveka na drugi strani. Najprej gre za predstavitev znanja s stalia stroja in tudi loveka,
ki morata v procesu obvladovanja znanja sodelovati. Pri tem je posebej pomembna
transparentnost znanja, ki loveku omogoa bolje razumevanje, vrednotenje in potrditev
ter posledino tudi vejo uporabnost. Primeri uporabe teh sistemov so npr. ekspertni
sistemi, sistemi za pomo pri odloanju [28], [31].
Informacijska tehnologija predstavlja dodano vrednost na tevilnih podrojih tudi v
olstvu. Uporaba informacijske tehnologije pri pouku je smiselna, saj z njeno uporabo
lahko doseemo bolj kvalitetno vzgojo in izobraevanje. Pri tem pa moramo biti pozorni
na to, da znamo:
doloiti prednosti, ki jih prinaa izboljava,
doloiti cilje in naine ocenjevanja,
nartovati izvedbo,
predvideti primerno uno okolje,
organizirati vrednotenje dosekov in nadgradnje [39].
IT uiteljem lahko pomaga pri nartovanju, uenju, usmerjanju in spremljanju
uenevega napredovanja. Lahko ga vkljuujemo v proces izobraevanja na razline
naine: v frontalni pouk, individualni pouk, delo v parih, domae delo, dodatni in
dopolnilni pouk [37] ter tudi kot pomo uiteljem pri kvalitetnejem pouku, lastni
evalvaciji in izboljanju dela [33]. Uitelji lahko s pomojo IT tehnologije poglobljeno in
sistematino nartujejo tudi samo uporabo IT konceptov in s tem bolj sistematino
nartujejo ure, spremljajo svoje delo in ga analizirajo [23]. Pri tem pa moramo biti
pozorni na to, da so IT orodja uiteljem v pomo pri delu in ne dodatna obremenitev [12].
Na drugi strani pa tudi na usposobljenost uiteljev za uporabo in pouevanje IT dr. Janez

16

Demar iz Fakultete za raunalnitvo in informatiko opozarja, da slovenske ole ne

pouujejo raunalnitva, ampak so to zgolj osnovne raunalnike veine (kopiranje
datotek, osnove oblikovanja, programi Word, Powerpoint), kar uporabo kvalitetne IT v
oli ne spodbuja, ampak jo omejuje [9].
Vse bolj pa olstvo izkoria lastnosti in prednosti uporabe ekspertnih sistemov za
razline podpore odloanju. e vedno se v najveji meri uporabljajo za splone stvari, kot
pri npr. organizaciji asovnega urnika za olski avtobus [8]. Prav tako se ekspertni sistemi
uporabljajo za pomo pri odloitvah uencev npr. izbira ole [10] in pa pri oceni
kvalitete vzgojno-izobraevalnega procesa [17]. Ekspertni odloitveni sistem pa
uporabljajo ole tudi za izdelavo prognoze npr. za oceno tveganja ali bo doloen
posameznik zakljuil vpisan program [32]. Prav tako se ekspertni sistemi uporabljajo pri
splonem izobraevanju v namene uenja samega procesa odloanja [16].
Tuji viri se ukvarjajo tudi s pomojo ekspertnih sistemov za oceno otrok s posebnimi
potrebami. Med prve lahko tejemo izdelavo sistema za identifikacijo otrok s teavami z
matematiko [46]. Z uporabo paradigme Theorist, ki je logini programski sistem, je bil
model narejen konec osemdesetih let prejnjega stoletja na univerzi Waterloo. Sistem na
podlagi dejstev in pravil z dedukcijo tvori dosledne teorije, skozi katere izvede odloitev
za posamezen predmet opazovanja oziroma varianto.
Razviti so bili tudi ekspertni sistemi za diagnostiko otrok z motnjami avtistinega spektra
(v nadaljevanju MAS), saj strokovnjaki ugotavljajo, da ravno te otroke najpogosteje
napano diagnosticirajo, in sicer kot duevno zaostale. Intitut informacijskih tehnologij v
Pakistanu je razvil prav poseben ekspertni sistem za diagnosticiranje motenj avtistinega
spektra, ki je imenovan PCADEX [41]. Model so razvili s pomojo klininega psihologa,
ki je podal okvir vedenjskih znailnosti MAS, ki so vkljueni v model v obliki pravil in
dejstev. Rezultat je podan na podlagi opazovanj, ki so vnesena v model. Ta model
pomaga predvsem zdravnikom in drugim strokovnjakom pri diagnosticiranju te motnje.
Model je bil razvit v Prologu, ki je deklarativni loginim programski jezik. Programiranje
v tem jeziku poteka v simbolni logiki, najbolj pa je v uporabi v umetni inteligenci.
Celostni ekspertni sistem za obravnavo otrok z MAS pa so razvili strokovnjaki v Indiji
[51]. Oblikovali so spletni sistem za zgodnje prepoznavanje otrok z MAS in program za
oblikovanje individualne nadaljnje obravnave (Slika 1).

17
Konec
obravnave
NE
Osnovna
diagnostika

Zaznane
teave?

Poglobljena
diagnostika
Poroilo
medecinskemu
osebju in
starem
DA

Konec obravnave
NE

Nadaljnja
obravnava?

Zaznane
teave?

NE

Konec
obravnave

DA
Vkljuitev v
program z
inteligentnim
igralnim
sistemom

Ocena
delovanja

Ojaevalne
strategije

Ocena po
programu
igranja

Slika 1: Ogrodje sistema za obravnavo otrok z MAS [51]

Model je zgrajen iz treh glavnih komponent, in sicer komponente za diagnosticiranje,
inteligentnega igralnega sistema in generatorja poroil. Presejalni postopek testa se
osredotoa predvsem na socialno podroje delovanja posameznika, uporabo jezika,
kognitivnih funkcij in motorinih spretnosti, ki se ocenjuje po dvostopenjskem postopku.
e so v osnovnem postopku ocenjevanja zaznane posebnosti, se nadaljuje e drugi korak
presejalnega testa, drugae pa se postopek prekine. Izrpno poroilo ob koncu
diagnostinega postopka je poslano medicinski ekipi, ki na njegovi podlagi naredi nart
zdravljenja, ki vkljuuje tako medikamentozni terapijo kot tudi program znotraj
inteligentnega igralnega sistema.

3.1.1 Uporaba informacijske tehnologije v slovenskem olstvu

Prie smo razvoju razlinih orodij, ki so osnovana na IT, v slovenskem olstvu.
Vkljuevanje teh reitev v olski prostor poteka v Sloveniji od sredine 80. let. Pozornost
posveata temu tako pedagoka stroka kot tudi izobraevalna politika. Statistini podatki
o stanju in trendih uporabe raunalnika v osnovnih in srednjih olah kaejo na
eksponentno rast raunalnike ter s tem IT tehnologije v slovenskem izobraevalnem
prostoru. Prav tako je opremljenost ol z IT infrastrukturo zadovoljiva [44].
Slovenske ole IT uporabljajo na zelo razlinih podrojih, kot je npr. organizacija olske

18

prehrane po spremembah, ki jih je prinesel novi Zakon o olski prehrani [40]. Prav tako
e-redovalnice, elektronski didaktini pripomoki, vse bolj pa se razvija tudi uporaba IT na
podroju dela z otroki s posebnimi potrebami.
Na O Vide Pregarc so se osredotoili na vkljuevanje uencev z unimi teavami v
mreo pozitivnih socialnih stikov s pomojo IT [36]. Program je potekal tako, da so
uitelji v tretjem razredu izvajali une ure s pomojo programa Microsoft Mouse
Mischief, kjer so uenci v PowerPoint programu z opcijo Multiple Mouse reevali
razline kvize v heterogenih skupinah, ki so omogoale vkljuevanje, veanje pozitivnih
izkuenj in vianje samopodobe.
Odloitveni sistemi se v Sloveniji v doloeni meri uporabljajo v gospodarstvu, manj o
tem pa sliimo v povezavi z naimi osnovnimi in srednjimi olami. Vseeno se trendi
spreminjajo in tudi v vzgoji in izobraevanju je vedno ve monosti za vkljuevanje
modelov za odloanje. Uporaba raunalnikih reitev v slovenskem olstvu naraa, toda
bolj na podrojih poslovodstva in organizacije kot pa direktnega izobraevalnega procesa.
Zelo zastopano podroje za uporabo ekspertnih sistemov je zagotavljanje kakovosti v
olstvu. Kot primer navajamo izdelavo odloitvenega modela za izbiro kurikularnih ciljev
na S Zagorje [52]. Tam so s pomojo metode vekriterijskega odloanja in programa
DEXi doloili glavne kurikularne cilje, ki so jih predlagali v strokovnih skupinah in
aktivih. S tem so olajali proces izbire ciljev in hkrati omogoili transparentno razlago
izbire.
Primer dobre prakse je tudi program Talent, ki je ekspertni sistem za usmerjanje otrok in
mladine v portne panoge. Razvit je bil v okviru znanstveno-aplikativnega projekta
Raunalniko podprt sistem zaetnega izbora za usmerjanje otrok v portne panoge v
okviru Fakultete za port v Ljubljani in v sodelovanju z Intitutom Joef Stefan in
Fakulteto za organizacijske vede. V okviru tega projekta so bili razviti praktino
preizkueni vekriterijski odloitveni modeli za ocenjevanje nadarjenosti otrok za
posamezne portne panoge. Modeli so zasnovani na treh morfolokih merah in osmih
motorinih testih, ki jih e ve let izvajajo na slovenskih olah v okviru sistema portno
vzgojni karton. Raunalniki program je dosegljiv portnim pedagogom v oli in jim je v
pomo pri odkrivanju in usmerjanju portnih talentov kot tudi pri svetovanju otrokom, ki
nimajo elje ali monosti, da bi se ukvarjali z vrhunskim portom [3].
Za uporabo informacijske tehnologije v olstvu je e veliko neizkorienih monosti. Ena
izmed njih je tudi uporaba odloitvenih modelov za podporo odloanju pri prepoznavanju
otrok s posebnimi potrebami v osnovni oli, kar je predstavljeno tudi v tem magistrskem
delu.

19

4 Odloitveni modeli
Odloanje je pomemben del vseh sfer lovekega delovanja. Ker so odloitve pogosto
teavne in negotove, nam pri tem lahko pomagajo modeli za pomo pri odloanju.
Odloanje je v splonem sistematien in organiziran proces, v katerem je potrebno izmed
ve variant (alternativ, inaic, monosti) izbrati tisto, ki najbolj ustreza postavljenim
ciljem oziroma zahtevam. Poleg izbora najbolje variante vasih elimo variante tudi
rangirati od najbolje do najslabe. Pri tem so variante, objekti, akcije, scenariji ali
posledice enakega oziroma primerljivega tipa. Teavnost odloitvenih problemov je zelo
raznolika. Sega od enostavnih osebnih odloitev, ki so veinoma rutinske in se jih
veinoma niti ne zavedamo, in vse do tekih problemov skupinskega odloanja, to je na
primer pri vodenju, upravljanju in planiranju v podjetjih, kadrovskem odloanju,
medicinski diagnostiki in vrsti drugih podroij [1].

4.1 Odloitvene znanosti

S podporo lovekega odloanja se ukvarja tudi ve znanstvenih disciplin, ki jih pogosto
oznaimo s skupnim imenom odloitvene znanosti. Gre predvsem za tri skupine disciplin,
ki se ukvarjajo s tremi med seboj povezanimi aspekti odloanja [1]:

Prva skupina se ukvarja z vpraanjem racionalnega odloanja: kako in po kaknih

pravilih naj se lovek odloa pametno, smiselno in racionalno. Gre za normativni
in preteno teoretini pristop, ki ga sreamo pri odloitveni teoriji (angl. Decision
Theory), teoriji iger (Game Theory) in teoriji drubenih izbir (Social Choice
Theory).

Druga skupina opazuje, kako se ljudje dejansko odloajo. tevilne raziskave

namre kaejo, da se ljudje pogosto odloajo neracionalno, pri emer uporabljajo
le priblina pravila, ki jih pripeljejo do bolj ali manj dobrih odloitev. Govorimo
o deskriptivnem ali opisnem pristopu, ki je znailen za veino kognitivnih
znanosti.

Tretja skupina se ukvarja s podporo pri odloanju in ugotavlja, kako pomagati

ljudem, da bi se odloali laje in bolje. Sem sodijo metode in tehnike za
izboljanje procesa odloanja kot npr. metode za poveanje kreativnosti,
izboljanje statistinega miljenja in pomnjenja ter metode kvantitativne in
kvalitativne odloitvene analize.

4.2 Podpora odloanja

Podpora odloanja je del odloitvenih znanosti, ki preuuje kako podpreti in izboljati
loveko odloanje. V nadaljevanju so predstavljena tiri podroja, ki se ukvarjajo s
podporo odloanju [1].

20

4.2.1 Operacijske raziskave

Operacijske raziskave se ukvarjajo z modeliranjem in iskanjem optimalnih reitev realnih
odloitvenih problemov. Metode te discipline omogoajo predvsem strukturiranje in opis
realnega problema v obliki matematinega modela, ki omogoa iskanje optimalnih
reitev, izdelavo sistematinih postopkov za iskanje in preiskovanje monih reitev ter
iskanje reitve, ki ustreza doloenim kriterijem. Tipine metode so: linearno in nelinearno
programiranje ter markovsko modeliranje.

4.2.2 Odloitvena analiza

Odloitvena analiza je metodologija, ki ponuja vrsto metod in tehnik za reevanje in
analizo zahtevnih odloitvenih problemov. Probleme strukturira in jih razgradi na manje
in bolj obvladljive podprobleme, pri emer upoteva alternative, med katerimi izbiramo,
dostopne informacije o problemu ter znanje in zahteve odloevalca. Prav tako poskua
oceniti negotovost in tveganje pri odloitvah. V procesu odloitvene analize pogosto
gradimo modele za vrednotenje alternativ. Najpogosteje tehnike modeliranja temeljijo na
gradnji odloitvenih dreves, diagramov vpliva in vekriterijskih modelov.

4.2.3 Sistemi za podporo odloanja

Sistemi za podporo odloanju so interaktivni raunalniki programi, ki pomagajo
odloevalcem pri uporabi podatkov in modelov za spoznavanje in reevanje odloitvenih
problemov. Namenjeni so predvsem v pomo menederjem za pomo pri reevanju delno
strukturiranih in nestrukturiranih odloitvenih problemov. Pri tem podpirajo odloevalca,
mu pomagajo z izbiro in s prikazom informacij, a ga pri tem ne nadomeajo. Namen
sistemov za podporo odloanju je predvsem izboljanje kvalitete in uspenosti odloitev.
Podroja oziroma komponenta, s katero se ukvarjajo, so lahko: podatki, modeli, procesi
ali komunikacije. Med sisteme za podporo odloanju uvramo tudi specializirane
informacijske sisteme, kot so upravljavski, direktorski, geografski in tudi sistemi za
odkrivanje znanja. V skupino sistemov za podporo odloanja sodijo tudi sistemi za
podporo skupinskega odloanja in skupinskega dela.

4.2.4 Sistemi za analizo podatkov v podatkovnih skladiih

Podatkovna skladia so zbirke podatkov iz razlinih virov, ki jih je mogoe uporabiti za
podporo upravljavskih odloitev. Omogoajo ienje in integracijo podatkov in uporabo
tehnik sprotne podpore analiz podatkov, ki omogoajo pregledovanje podatkov.

4.3 Faze odloitvenega problema

Odloitvena analiza predlaga sistematien pristop k reevanju odloitvenih problemov.
Odloitveni proces razdeli na posamezne faze, ki so opisane v nadaljevanju [2].

21

4.3.1 Identifikacija odloitvenega problema

Ta faza se zane takrat, ko nastopil odloitveni problem, ki je dovolj teak, da ga je
smiselno reevati na sistematien in organiziran nain. V tej fazi poskuamo definirati
problem ter opredeliti cilje, zahteve in ugotoviti pomembnost le-teh. Oblikujemo
odloitveno skupino, katere jedro sestavljajo odloevalci. To so tisti, ki se morajo v
konni fazi odloiti in sprejeti odgovornost za odloitev in njeno realizacijo. Pri
zahtevnejih problemih je priporoljivo v delo skupine vkljuiti tudi eksperte, ki imajo
poglobljeno znanje o dani problematiki in lahko svetujejo pri oblikovanju odloitvenega
modela; odloitvenega analitika metodologa, ki kot moderator vpliva na uinkovitost in
usklajenost dela skupine ter skrbi za ustrezno metodoloko in raunalniko podporo
odloanja in druge predstavnike, na katere odloitev vpliva.

4.3.2 Identifikacija variant

V tej fazi definiramo variante oz. alternative, med katerimi lahko izbiramo. Navadno
elimo izbirati med im ve alternativami, saj to pogosto pomeni vejo gotovost, da bomo
izpolnili cilje. Glede na specifiko problema lahko variante doloimo sami (razvoj
podjetja), lahko pa se pojavijo same (prijava kandidatov na razpis za delovno mesto) [1].
Vsako varianto opiemo z vrednostmi osnovnih kriterijev, to je tistih, ki leijo na listih
drevesa. Do tega opisa nas vodi bolj ali manj zahtevno prouevanje variant in zbiranje
podatkov o njih. Pri tem se pogosto sreamo s pomanjkljivimi ali z nezanesljivimi
podatki. Nekatere metode v tem primeru odpovedo, druge pa omogoajo, da takne
podatke opiemo v obliki intervalov ali verjetnostnih porazdelitev [2].

4.3.3 Razgradnja problema in modeliranje

V tej fazi odloevalec s pomojo drugih strokovnjakov zgradi enega ali ve modelov, s
pomojo katerih ovrednoti variante, jih med seboj primerja, oceni tveganja in druge
izraune, ki so pomembni za oceno posledic odloitve. Gre za matematine in grafine
modele, s katerimi lahko opiemo in opredelimo najpomembneje komponente
odloitvenega problema, ki so predstavljene v nadaljevanju.

4.3.3.1

Struktura odloitvenega problema

V tej fazi poskuamo odloitveni problem razgraditi na manje in laje obvladljive

odloitvene podprobleme, ugotoviti, na kaken nain so problemi med seboj povezani in
odvisni. Rezultat razgradnje lahko opiemo s hierarhijo opisnih spremenljivk v
vekriterijskem modelu ali pa z zaporedjem odloitvenih vozli v odloitvenem drevesu.

4.3.3.2

Doloitev kriterijev

V tej fazi doloimo kriterije, na osnovi katerih bomo ocenjevali variante in zasnovali
strukturo odloitvenega modela. Posebej je pomembno, da pri tem ne spregledamo

22

kriterijev, ki bistveno vplivajo na odloitev. Pri oblikovanju modela poskuamo izpolniti

tudi nekatere druge zahteve, kot so neredundantnost (ne uporabljamo kriterijev, ki so
odve), ortogonalnost (medsebojna neodvisnost) in operativnost (merljivost) kriterijev.
Postopek identifikacije kriterijev je do neke mere odvisen od uporabljene metodologije
[1].
Najprej naredimo nestrukturiran seznam kriterijev, ki jih bomo upotevali pri odloanju.
Kriterije potem hierarhino uredimo in upotevamo medsebojne odvisnosti in vsebinske
povezave. Nepomembne kriterije in tiste, ki so izraeni z ostalimi kriteriji, zavremo in
po potrebi oblikujemo nove. Rezultat je drevo kriterijev. Vsem kriterijem v drevesu
doloimo merske lestvice, to je zalogo vrednosti, ki jih lahko zavzamejo pri vrednotenju
in doloimo, katere vrednosti so najbolj in najmanj zaelene [2].

4.3.3.3

Doloanje funkcije koristnosti

V tej fazi definiramo mnenje odloevalca o tem, katere variante so bolj zaelene od
drugih oziroma kateri kriteriji so bolj pomembni. Doloimo funkcije, ki opredeljujejo
vpliv nije nivojskih kriterijev na tiste, ki leijo vije v drevesu in vse do korena drevesa,
ki predstavlja konno oceno variant. Preference lahko izrazimo z neposredno primerjavo
alternativ med seboj, pri emer opredelimo vpliv odloitvenih kriterijev na konno oceno
alternativ z utemi ali z odloitvenimi pravili [1].
Najpogosteje se uporabljajo preproste funkcije, kot so uteena vsota in razna povpreja,
sreamo pa tudi zahtevneje funkcije, ki imajo vejo izrazno mo, vendar so nekoliko
zahtevneje za praktino uporabo: funkcije zvezne logike, funkcije na osnovi Bayesovega
pravila ali mehkih mnoic ter odloitvena pravila [2].

4.3.4 Vrednotenje in analiza variant

Vrednotenje variant je postopek doloanja konne ocene variant na osnovi njihovega
opisa po osnovnih kriterijih. Vrednotenje poteka od spodaj navzgor v skladu s strukturo
kriterijev in funkcijami koristnosti. Varianta, ki dobi najvijo oceno, je praviloma
najbolja izbira. Na konno oceno vpliva mnogo dejavnikov in pri vsakem od njih lahko
pride do napake, zato nam odloitveni model slui le kot podpora pri odloanju [3].
Ocena variante oziroma alternative je vedno do neke mere nenatanna, saj konna ocena
variante praviloma ne zadoa za celovito sliko o varianti in posledicah, ki jih ima njen
izbor. Za bolj kvalitetno, utemeljeno in preverjeno odloitev moramo razumeti predvsem
to, pod kaknimi pogoji se lahko ocena spremeni in kaj to pomeni za odloitev. Pri tem
analiziramo potek izrauna ocene, analiziramo kriterije in uporabljene metode,
pregledamo nain pridobivanja podatkov, obutljivost odloitve in podobno. Primer
analiz in simulacij, ki jih lahko uporabimo, so kaj-e analiza (sprememba lastnosti
alternative), analiza obutljivosti (sprememba modela npr. vplivnost doloenega
kriterija), simulacija Monte Carlo (spreminjanje zaetnih pogojev npr. vrednost

23

kriterijev) in selektivna razlaga (ugotavljanje prednosti in pomanjkljivosti posameznih

alternativ) (Slika 2) [1].
Alternative

Vrednotenje

Ocena
koristnosti
Oc ena
tveganja

Kaj-e
Obutljivost
Monte Carlo
Razlaga
---

2
MODEL

Analiza

...

Slika 2: Vrednotenje in analiza alternativ z modeliranjem [1]

Vhod v model predstavljajo kriteriji (Slika 2). To so spremenljivke, ki ponazarjajo
podprobleme odloitvenega problema, torej tiste dejavnike, ki opredeljujejo kvaliteto
variant. Znotraj modela je funkcija koristnosti, ki je predpis, po katerem se vrednosti
posameznih kriterijev zdruujejo v spremenljivko, ki ponazarja konno oceno ali
koristnost variante. Na osnovi teh vrednosti funkcija koristnosti doloi konno oceno
vsake variante. Varianta, ki dobi najvijo oceno, je praviloma najbolja [2].
Na koncu te faze moramo oceniti, e se na podlagi vseh vrednotenj in analiz lahko
kvalitetno odloimo in doseemo zastavljene cilje, prav tako ocenimo, kakno je tveganje
odloitve in ali je le-to sprejemljivo. e menimo, da je glavni del odloitvenega procesa
kvalitetno zgrajen, varianto izberemo in jo prinemo uresnievati, v nasprotnem primeru
pa moramo poiskati novo pot odloanja, kar najvekrat pomeni vrnitev v eno izmed
prejnjih faz odloanja.

4.4 Vekriterijsko odloanje

Vekriterijsko odloanje obiajno razumemo kot proces ocenjevanja, v katerem elimo
razviti odloitveni model, ki zna vrednotiti eno ali ve variant ali alternativ glede na
zastavljene cilje in priakovanja. Pri reevanju odloitvenih problemov se le redko
sreamo s situacijami, ko variante ocenjujemo le po enem kriteriju oz. ko odloanje
podredimo zadovoljevanju le enega cilja. Veino realnih odloitvenih problemov lahko
torej dejansko opiemo le z ustrezno kombinacijo ve kriterijev. Te z nekimi funkcijami

24

zdruujemo v izpeljane kriterije in tako gradimo odloitveno drevo, katerega izpeljani

kriterij na najvijem nivoju predstavlja rezultat odloitvenega problema [1], [13].
Vekriterijsko odloanje opiemo s tremi mnoicami:

z mnoico variant ali alternativ A, ki nastopajo v odloitvenem problemu,

z mnoico kriterijev ali parametrov X z ustreznimi zalogami vrednosti in

z mnoico funkcij koristnosti ali agregatnih funkcij (tudi funkcij zdruevanja) F

[13].

4.4.1 Vrste odloitvenih problemov

Najpomembneji problemi, ki nastopajo pri tekih odloitvenih problemih, so:

veliko tevilo dejavnikov, ki vplivajo na odloitev,

tevilne oziroma slabo definirane variante,

zahtevno in pogosto nepopolno poznavanje odloitvenega problema in ciljev

odloitve,

ve skupin odloevalcev z nasprotujoimi si cilji in

omejen as in drugi viri za izvedbo odloitvenega procesa [2].

V odvisnosti od teh lastnosti odloitvene probleme delimo na ve nainov:

po zahtevnosti delimo odloitve predvsem na rutinske in tiste, ki to niso,

po pogostosti loimo enkratne in ponavljajoe se odloitve,

Gglede na as in zaporedje loimo med enostopenjskimi in vestopenjskimi

odloitvami, slednje pa so lahko vzporedne ali zaporedne,

po tevilu kriterijev, ki jih upotevamo pri izbiri najbolje alternative, delimo

odloanje na enokriterijsko ali enoparametrsko in vekriterijsko ali
veparametrsko,

glede na negotovost razlikujemo med odloanjem v gotovosti, s tveganjem in v

negotovosti,

po tevilu udeleencev so odloitve individualne ali skupinske in

s stalia podpore pri odloanju je zelo pomembna delitev glede na

strukturiranost. Pri strukturiranih odloitvah je postopek odloanja znan in dobro
definiran, pri nestrukturiranih pa ne.

4.5 Metode vekriterijskega modeliranja

Metod za podporo odloanju je veliko. Nekatere metode so primerne za bolj preproste
odloitvene probleme z majhnim tevilom kriterijev, druge pa so namenjene tejim
problemom in so zahtevneje [1].
Klasine vekriterijske odloitvene metode uporabljajo zvezne kriterije in funkcije, ki so

25

doloene s katero od statistinih metod, najvekrat na osnovi uravnoteene vsote. Take

modele imenujemo tudi kvantitativne. Kvalitativni model za vekriterijsko odloanje pa
temelji na izbranem spisku kriterijev, na osnovi katerih elimo oceniti posamezne
variante. Temeljni problem razvoja takega modela je povezovanje ocen po posameznih
kriterijih v celostno oceno. To e dodatno zapleta medsebojna povezanost kriterijev,
njihova nedoloenost in spreminjajoa vplivnost glede na tevilne dejavnike. Za
obvladovanje teh problemov uporabljamo metode modeliranja, ki omogoajo predstavitev
znanja na loveku razumljiveji nain kot pri klasinih odloitvenih metodah. Tak pristop
je e posebej smiseln, ko imamo opravka s kompleksnimi sistemi, kjer nastopa veliko
med seboj povezanih dejavnikov [2]. Primeri metod veparamterskega modeliranja so
metoda DEX, MAUT in AHP.
Raunalnika podporna orodja so pri procesu kvalitetnega odloanja nepogreljiva. Na
razpolago je ve namenskih programov za podporo vekriterijskega odloanja, ki imajo
e vgrajena orodja, ki pomagajo odloevalcu pri definiciji kriterijev, oblikovanju funkcij
koristnosti in zajemanju podatkov o variantah. Najpomembnejo operacijo vrednotenje
variant dodatno podpirajo z vrsto koristnih pripomokov za analizo dobljenih
rezultatov, kot so analiza obutljivosti in stabilnosti odloitvenega modela, analize tipa
kaj-e ter najrazlineji grafini prikazi in poroila. Nekateri omogoajo tudi delo z
nenatannimi in nepopolnimi podatki in v ta namen uporabljajo intervalski raun ali
verjetnostne porazdelitve. Najbolj uporabljeni programi so: Decaid, Decision Pad,
HIVIEW, PROMETHEE in DEXi [2]. Prav tako se razvijajo tudi spletne aplikacije za
podporo vekriterijskemu odloanju za splono uporabo, kot je npr. ODESYS [19]. V
nadaljevanju so predstavljeni trije pomembni programi za modeliranje in metode, po
katerih delujejo.

4.5.1 Metoda DEX

DEX je kvalitativna metoda veparametrskega modeliranja, ki namesto numerinih
uporablja simboline parametre. Omogoa modeliranje najzahtevnejih odloitvenih
procesov, z velikim tevilom parametrov in alternativ. Primerna je za modeliranje
odloitvenih problemov, kjer prevladuje odloanje na podlagi subjektivnih parametrov, ki
jih je teko natanno meriti.

4.5.1.1

Opis funkcije koristnosti

Funkcija koristnosti je definirana tabelarino oziroma s pravili e/potem. Nain zajemanja

funkcij koristnosti je preko tok in dopua veliko svobode pri definiciji poteka funkcij in
je opredeljen z zalogami vrednosti parametrov. Definicija funkcije koristnosti poteka
tako, da v tabeli zberemo vse kombinacije vrednosti podrednih parametrov in za vsako
kombinacijo definiramo vrednost, ki jo v tem primeru zavzame nadredni parameter.
Zaradi tabelarine oblike delovanja je pomembno, da izpeljani parametri ne bi imeli ve
kot tiri podredne parametre, saj jih je drugae zaradi obsenosti teje definirati.

26

4.5.1.2

DEXi

DEXi je programsko orodje, ki temelji na metodologiji za veparametrsko odloanje

DEX. Razvit je bil v okviru programa RO Raunalniko opismenjevanje Ministrstva za
olstvo in port v sodelovanju med Univerzo v Mariboru, Fakulteto za organizacijske
vede in Institutom Joef Stefan iz Ljubljane. Program je sestavljen iz dveh delov. Prvi se
ukvarja z zajemanjem znanja in izgradnjo baze znanja. Uporabniku pomaga zgraditi
drevo kriterijev in izraziti odloitvena pravila. Drugi del obsega analizo in vrednotenje
variant na osnovi znanja zbranega v bazi [21]. Program Dexi se uporablja na tevilnih
podrojih kot na primer v zdravstvu [4], pri odloitvah v zvezi z upravljanjem s
lovekimi viri [20] in tudi olstvu [27], [38].

4.5.2 Metode tipa MAUT

Metode tipa MAUT so zasnovane na teoriji veparametrske koristnosti. Za njih je
znailno, da strukturo odloitvenega problema opisujejo z drevesom ali s hierarhijo
parametrov, da so vsa notranja vozlia strukture zvezne spremenljivke, ki uporabljajo
preferenno mersko lestvico (npr. 0100). Vrednotenje spremenljivk alternativ poteka z
zdruevanjem vrednosti od spodaj navzgor.

4.5.2.1

Funkcije koristnosti

Vrednotenje alternativ je dvostopenjsko. Na prvi stopnji osnovne funkcije koristnosti

preslikajo vrednosti posameznih vhodnih parametrov v ustrezne preference (zaelenost
izraena na intervalu). Te preslikave doloi odloevalec in so subjektivne, saj izhajajo iz
njegovih ciljev in zahtev. Na drugi stopnji vrednotenja gre za zdruevanje preferenc, ki
poteka v skladu s strukturo modela in z uporabo funkcij zdruevanja, kot je na primer
utena vsota. Z metodami tega tipa je mogoe modelirati velike odloitvene probleme z
ve kot desetimi parametri.

4.5.2.2

HiView

Je eden izmed najbolj tipinih in uveljavljenih predstavnikov programov za

veparametrsko modeliranje po metodi MAUT. Program omogoa razvoj
veparametrskih modelov z drevesno strukturo parametrov. Vrednosti variant po
osnovnih parametrih vnaamo neposredno kot koristnosti, ki so izraene s tokami na
intervalu 0100 [1].
Uinkovit je za skupinske oblike odloanja kot za posamezne. HiView uporabnikom
omogoa uinkovite odloitve na podroju kapitalskih projektov, kadrovanja, financ in
tevilnih drugih podroij. Poleg splonih kvantitativnih spremenljivk se lahko v tem
programu odloamo tudi na podlagi kvalitativnih parametrov. Vkljuuje tudi analizo
obutljivosti, ki grafino prikae, od katerih parametrov je doloena odloitev najbolj
odvisna [15].

27

5 Razvoj odloitvenega modela

V nadaljevanju je predstavljen potek razvoja odloitvenega modela za pomo pri
prepoznavanju in identifikaciji otrok z odklonskimi/odstopajoimi vedenji v osnovni oli
oziroma otrok s posebnimi potrebami.

5.1 Predstavitev problema

Vkljuenost OPP v osnovne ole je vedno veja, saj se je od leta 2005 naprej tevilo OPP,
ki so vkljueni v program osnovne ole s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno
pomojo, povealo za 3-krat. V redne osnovne ole je po podatkih analize O o OPP
vkljuenih 4,5 % celotne populacije [35]. Vkljuevanje vedno vejega tevila OPP v
redne O bo moralo prinesti tudi spremembe pri delu, predvsem pri prepoznavanju OPP.
e vedno ugotavljamo, da so OPP prepoznani prepozno, emur sledi e dolga
administrativna pot do konkretne pomoi. Opaajo se trendi veje potrebe po znanju o
OPP, pojavljajo se veji pritiski na uitelja, saj je spremljanje in ocenjevanje vejega
tevila otrok na razlinih podrojih brez doloene sistematizacije izredno teko. Uitelji
pri tem potrebujejo ogrodje za pomo pri ocenjevanju, preko katerega lahko nartno in
sistematino ocenjujejo svoj razred.
Problem se kae kot primeren za uporabo sistema za podporo odloanju, saj ima nekatere
lastnosti, ki jih obiajno zasledimo v takem sistemu:

glavni problem, ki je prepoznavanje in identifikacija OPP, se lahko razdeli na

podprobleme, ki so manj kompleksni,

variante, ki jih vrednotimo v naem primeru so to otroci, lahko opiemo s

preprostimi vektorji vrednosti in

eprav je odloitveni sistem v osnovi namenjen za izbiro najbolje variante, lahko

preko izdelave ve modelov odloanja (za vsako posebno potrebo svojega)
izdelamo sistem za podporo ocenjevanju o prisotnosti posebnih potreb pri otrocih.

Ker je problem prepoznavanja OPP zelo irok in kompleksen, smo tudi na odloitveni
model izdelali po principu vestopenjskega odloanja. Na prvi stopnji se opravi
sistematina analiza celotnega razreda kot pomo pri odloanju o rizinih otrocih znotraj
posameznega oddelka. Na drugi stopnji pa je odloitveni model uitelju v pomo pri
poglobljeni analizi posameznega otroka. Glavna vrednost tega odloitvenega modela je
pomo pri ocenjevanju in osnovanju grobe ocene prisotnosti posebnih potreb pri otroku.
Izdelava odloitvenega modela temelji na mednarodni klasifikaciji bolezni MKB [54] in
na Zakonu o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami [48]. V odloitveni model smo
izbrali tiste kategorije posebnih potreb, ki jih je teje diagnosticirati, so manj prepoznavne

28

ali kako drugae zapostavljene pri procesu prepoznavanja v osnovni oli. Te kategorije
so: motnja avtistinega spektra (MAS), depresija, motnja pozornosti s hiperaktivnostjo
(ADHD), une teave, ustvene in vedenjske teave opozicionalno vedenje in
anksiozne motnje.

5.2 Opis in struktura kriterijev

Kriteriji so bili oblikovani na podlagi obsenega tudija tuje in domae literature o OPP,
konkretnih diagnostikah za posamezne kategorije posebnih potreb in na podlagi osebnih
izkuenj z delom v vzgoji in izobraevanju kot mobilna socialna pedagoginja. Problem je
kompleksen in raznolik, saj zajema est razlinih odloitvenih dreves z razlinimi
kriteriji. Ravno zato je proces identifikacije kriterijev in zdruevanja le-teh v podskupine
potekal v ve ponovitvah. Kriteriji za posamezne kategorije posebnih potreb izhajajo iz
literature in osebnih izkuenj z delom z otroki z doloenimi posebnimi potrebami.
Kriterije v glavnem razdelimo na dve osnovni skupini, ki vplivata na razvoj osebnosti
otroka [43], in sicer na okoljske, ki so vkljuene v prvi del odloanja, in na individualne
spremenljivke, ki so vkljuene v drugi del odloitvenega modela.
V proces odloanja in izgradnjo modela smo vkljuili 42 kriterijev. Kriterijem je doloena
zaloga vrednosti, ki je praviloma tristopenjska. V nadaljevanju so predstavljeni vsi
kriteriji po vsebinskih sklopih.

5.2.1 Okoljske spremenljivke in druinsko ozadje

Zelo velik vpliv na razvoj otrokovih znailnosti ima dednost [34]. Ker v olskem okolju
veinoma nimamo dostopa do informacij tega tipa, se pri zgodnji diagnostiki usmerjamo
predvsem na znailnosti okolja, v katerem otrok ivi. Okoljski dejavniki pomembno
vplivajo na razvoj osebnosti otroka, okolje pa opredeljuje pogoje, v katerem se osebnost
posameznika razvija, oblikuje irok razpon navad, spretnosti, vrednot in spodbuja
konkretne naine izraanja osebnostnih potez [22]. V nadaljevanju so opisani izbrani
kriteriji, ki pomembno vplivajo na razvoj vedenj otroka.

5.2.1.1

Odnosi v druini

Neprimerni odnosi v druini zelo vplivajo na razvoj otrokove osebnosti. V druini

moramo biti pozorni na poveanje tevila konfliktov, slab nadzor starev nad otrokom in
na nespodbudno okolje, v katerem otrok ivi. Zelo negativno na otroka vpliva
zanemarjanje in vsakrno nasilje, ki mu je izpostavljen. Naini, kako se otroci odzivajo na
nasilje, in posledice, ki jih utrpijo, so razline. Otroci imajo glede na razlina razvojna
obdobja vrsto razvojnih potreb. Izpostavljenost zanemarjanju vpliva na otrokovo telesno
zdravje in razvoj, na njegov ustveni in vedenjski razvoj, na oblikovanje identitete,
samopodobe, na njegove odnose z drugimi ljudmi itd. Raziskave kaejo, da okrog 20 %
otrok, ki so bili izpostavljeni zanemarjanju ali drugim vrstam nasilja, razvijejo neke vrste
odklonsko vedenje [53]. Otroci, ki odraajo v spodbudnem okolju, do vstopa v olo e

29

toliko razvijejo komunikacijske spretnosti in socialno razumevanje, da jim to omogoa

sodelovanje z vrstniki. Ti otroci so tudi e precej neodvisni in samostojni. Pomanjkljivi
vzorci socialnega vedenja pa predstavljajo oviro za uinkovito vkljuitev med vrstnike.
Posledice tega so lahko posmeh, nesporazumi in nesprejetost med vrstniki, kar pa lahko
vodi v dodatne teave, ki so vzrok za otrokov neuspeh, in so povod za razline oblike
asocialnega vedenja [22]. Kriterij meri spodbudnost odnosov v druini. Ti so lahko
spodbudni ali nespodbudni.

5.2.1.2

Loene in enostarevske druine

Le malo dogodkov je za otroka tako travmatinih kot loitev starev. Otrokov odziv na
loitev je odvisen od starosti in zmonosti za razumevanje dogajanja. Predvsem mlaji
otroci imajo teave pri spoprijemanju s spremembami, ki so povezane z loitvijo.
Odzivanje na poloaj je v veliki meri odvisno od tega, kako dobro/slabo stara otroku
pojasnita okoliine loitve in njene posledice.
Otroci v asu travme, podobno kot odrasli, doivljajo celo vrsto ustev. alujejo za
izgubo druine in za vsakodnevno navzonostjo obeh starev. Poloaj zanikajo in se
pretvarjajo, da do loitve sploh ni prilo. Ko se zavedo resninosti poloaja, nastopi faza
alosti in alovanja. Ta se lahko prevesi v depresijo, apatijo, nihanje razpoloenja,
spremembe vedenja in prehranjevalnih navad, pogosto pa tudi v jezo. Otroci so jezni na
stare. Navadno so bolj na tistega, o katerem menijo, da je kriv za loitev. Vasih so jezni
nase, ker mislijo, da je do loitve prilo po njihovi krivdi. Raziskave kaejo tudi, da so
otroci enostarevskih druin bolj podvreni teavam z vrstniki, antisocialnim in
odklonskim vedenjem [53]. Kriterij doloa, ali je druina enostarevska/loena ali ne.

5.2.1.3

Druinska genska zasnova in vedenje

Najveji vpliv na razvoj otrokovih odklonskih vedenj in teav je v genskem zapisu.

Znanstvene raziskave kaejo, da imajo otroci veliko vejo verjetnost za razvoj teav, e
so le-te prisotne pri enem izmed starev ali sorojencev. To velja predvsem za MAS,
depresije, vedenjske in ustvene teave, une teave, anksiozne motnje in hiperkinetinost
[14]. Kriterij ocenjuje, ali se v druini pojavljajo podobne teave, kot jih ima uenec, ali
ne.

5.2.1.4

Socialno-ekonomski status druine

Niji socialno-ekonomski status (v nadaljevanju SES) druine lahko vpliva na razvoj

otrokovega vedenja in poutja v skupnosti. Raziskave iz tega podroja, ki se ukvarjajo z
odnosi med naini vzgajanja otrok, drubenim razredom in izobraevalnimi doseki,
navajajo naslednje ugotovitve [26]:
1. Vedenjski vzorci iz otrotva imajo pomembne in trajne uinke. Posebno otrokova
osebnost se veinoma oblikuje v letih primarne socializacije.
2. V nainih vzgajanja otrok obstajajo razlike med drubenimi razredi.
3. Te razlike pomembno vplivajo na raven dosekov v izobraevalnem sistemu.

30

Strokovnjaki navajajo naslednje razloge za olsko neuspenost pri otrocih iz revnih

druin:
Druganost znanj: vsako domae okolje ponuja otroku specifina znanja, vrednote,
besednjak ter odzivanja na razline situacije in dogodke. Zaradi tega neskladja ima otrok
hude teave e na zaetku olanja, z leti pa se lahko e poglabljajo.
Nizka raven samozaupanja in slaba samopodoba: ker se otroci zavedajo svojega
druganega statusa, se v drugem okolju poutijo negotovo in nesproeno. Velikokrat
izgubijo zaupanje v svoje sposobnosti in spretnosti, ker te v olskem okolju pogosto niso
uinkovite. Ker izgubijo samozaupanje, se otroci ne izkaejo niti na podrojih, na katerih
bi lahko bili celo zelo uspeni [26]. Kriterij meri SES druine: visok ali nizek.

5.2.1.5

Vrstniko odklanjanje

Strokovnjaki ugotavljajo, da imajo tisti otroci, ki niso sprejeti v krog svojih vrstnikov in
se sooajo z zavrnitvami in odklanjanjem svojih vrstnikov, veliko veje tveganje za
razvoj antisocialnega vedenja ali drugega teavnega vedenja. Prav tako izkunja zavrnitve
poglobi povezavo med hiperaktivnostjo in antisocialnim vedenje [53]. Kriterij ocenjuje, v
kakni meri velja, da vrstniki uenca dojemajo negativno in ga odklanjajo: velja, ne velja.

5.2.2 Motivacija in koncentracija

Pri motivaciji gre za vse tiste dejavnike, ki spodbujajo in usmerjajo nae vedenje: po eni
strani ga spodbujajo razline potrebe, nagoni in motivi, po drugi strani pa je usmerjeno k
razlinim ciljem (ciljni objekti, vrednote, ideali). Ob vsaki delujoi potrebi se pojavijo
tudi cilji, h katerim se usmerimo, da bi potrebo zadovoljili [34].
Na to ali oseba doloeno potrebo zadovolji ali ne, pa v veliki meri vpliva tudi
koncentracija. Koncentracija je miselna zbranost oziroma pozornost, ki je usmerjena v
dojemanje in oblikovanje zaznavnih miselnih vsebin. Na grobo bi jo lahko opredelili kot
usmerjeno pozornost, za katero je potrebna ustrezna zrelost, vaja, energija, zavestno
zoevanje polja in e druge lastnosti in sposobnosti.
Nija motivacija in motnja pozornosti sta simptoma za ve teav in motenj pri
osnovnoolskih otrocih. Posamezne teave na teh dveh podrojih lahko kaejo predvsem
na monost anksioznih motenj, MAS, depresije, hiperkinetinosti in specifinih unih
teav. Na oceno motivacije in koncentracije vpliva osem kriterijev.

5.2.2.1

Vedenje v razredu

Vedenje otroka v razredu daje uitelju kljune informacije o otrokovem funkcioniranju,

osebnosti in poutju v oli. Uitelj hitro opazi uence, ki so motei, glasni in konfliktni,
pozoren pa mora biti tudi na tihe in neopazne uence, saj je velika verjetnost, da imajo
teave z anksioznostjo, depresivnostjo, hiperkinetinostjo ali so pri njih prisotne une
teave. Zaloga vrednosti je tristopenjska in ocenjuje, kako pogosto je uenec v razredu

31

mote: pogosto, vasih, nikoli.

5.2.2.2

Hitrost dela

Iz opaanj, kako hitro uenec opravi z danimi nalogami, daje uitelju informacije o
njegovem sledenju pouku, razumevanju danih navodil, njegovim spoprijemanjem s
teavnostjo nalog in organizaciji. Zaloga vrednosti je tristopenjska in ocenjuje, kako
pogosto uenec teko zane in zakljui delo: pogosto, vasih, nikoli. e otrok teko zane
oziroma zakljui delo, to lahko kae na hiperkinetinost, ustvene in vedenjske teave ali
une teave.

5.2.2.3

Delanje domaih nalog

Kontroliranje in vrednotenje domaega dela lahko poda uitelju informacije o uenevem

odnosu do olskega dela, razumevanju in spremljanju navodil, organizacije, motivacije za
olsko delo in vztrajnosti. Zaloga vrednosti je tristopenjska in ocenjuje, kako pogosto
uenec ne naredi ali nepravilno naredi domao nalogo: pogosto, vasih, nikoli.

5.2.2.4

Poutje v oli

Zelo pomembno je, da uitelj poslua svoje uence, saj znajo svoje poutje jasno izraziti.
Ta kriterij je tristopenjski in ocenjuje, kako pogosto uenec pravi, da mu je v oli dolgas.
Zaloga vrednosti je: pogosto, vasih, nikoli.

5.2.2.5

Zaupanje v sposobnosti

Samozavest zelo pozitivno vpliva na olsko uspenost posameznika, prav tako vpliva na
njegovo splono poutje v oli, vrstniko udejstvovanje in splono poutje. Ta kriterij je
tristopenjski in ocenjuje, kako uenec dojema svoje sposobnosti. Zaloga vrednosti je:
dobro zaupanje v sposobnosti, srednje, nizko zaupanje v sposobnosti. Nizko zaupanje v
sposobnosti kae na monost razvoja depresije, unih teav, selektivnega mutizma ali
anksioznih motenj.

5.2.2.6

Dojemanje okolice

Slabe dojemanje okolice je znailno predvsem za otroke z MAS, otroke z anksioznimi

motnjami in depresijo. Za te otroke pravimo, da izgledajo, kot da so v svojem svetu. Ta
kriterij je tristopenjski in ocenjuje, ali izgleda, kot da je uenec v svojem svetu: da,
vasih, ne.

5.2.2.7

Urejenost potrebin in delovnega prostora

Kriterij ocenjuje uenevo sposobnost organiziranja dela, urejenost potrebin, konnih

izdelkov in delovnega prostora (npr. urejenost olskih potrebin, ubenikov, delovnih
zvezkov). Kriterij je tristopenjski in ocenjuje, kako pogosto ima uenec neurejeno delo in
potrebine: pogosto, vasih, nikoli.

32

5.2.2.8

Motivacija za delo

Kriterij ocenjuje uenevo usmerjeno pozornost za delo pri pouku, domae delo in
samoiniciativno udejstvovanje pri olskih in obolskih dejavnostih. Zaloga vrednosti
ocenjuje, kako pogosto ima posameznik nizko motivacijo za delo: pogosto, vasih, nikoli.
Nizka motivacija pri uencih lahko kae na une teave, depresivnost, anksiozne motnje
in tudi ustvene ter vedenjske teave.

5.2.2.9

Teavnost dela

Kriterij vsebuje mnenje uitelja o tem, kako uenec ocenjuje teavnost naloge. Za
doloene motnje je znailno, da uenec zadane naloge ocenjuje kot preteke. Zaloga
vrednosti ocenjuje, kako pogosto uenec naloge ocenjuje kot preteke: pogosto, vasih,
nikoli.

5.2.3 Komunikacija
Komunikacija je proces izmenjevanja sporoil skozi razline informacijske kanale od
izvora do prejemnika sporoil. Vse socialne interakcije vsebujejo neko obliko
komunikacije, ki je lahko besedna oz. verbalna ali nebesedna oz. neverbalna. Verbalna
komunikacija poteka kot govor, s pomojo katerega se sporazumevamo z drugimi ljudmi,
izraamo notranja stanja in mislimo. Nebesedno sporoanje je vsak nain
sporazumevanja, ki ne vkljuuje besed ali simbolov, ki besede nadomeajo. Sestavljajo
ga mimika, kretnje, poloaj telesa, obleka, intonacija glasu in glasovno poudarjanje [34].
Ocena ueneve komunikacije je zelo pomemben podatek pri ocenjevanju in
diagnosticiranju. Teave v verbalni komunikaciji so znailnost predvsem selektivnega
mutizma in anksioznih motenj. Teave v neverbalni komunikaciji so znailne predvsem
za otroke z MAS. Tretja kategorija pa zajema neprimerno komunikacijo, ki je znailna
predvsem za otrok s ustveno vedenjskimi teavami in otroke s hiperkinetinostjo. Na
oceno komunikacije vpliva osem kriterijev.

5.2.3.1

Verbalna komunikacija

Kriterij verbalne komunikacije zelo vpliva na oceno diagnoze klasinega avtizma. Glavni
simptom te motnje je teava pri verbalnem sporazumevanju, pri emer se uenec teje
verbalno izraa, v redkih primerih za komunikacijo z okolico uporablja tudi simbolne
table in sliice. Otroci s klasinim avtizmom so v redno osnovno olo zelo redko
vkljueni, vseeno pa je poznavanje tega podroja za O uitelja zelo pomembno. Za vse
otroke MAS pa so znailne teave v sporazumevanju, imajo slabi oesni kontakt, teje
sledijo govoru, temi se teko prilagajajo, prav tako pa imajo teave pri razumevanju
sarkastinega govora in prenesenega pomena besed. Zaloga vrednosti ocenjuje, kako
pogosto ima uenec teave pri verbalni komunikaciji: pogosto, vasih, nikoli.

5.2.3.2

Neverbalna komunikacija

Uspenost uporabe neverbalne komunikacije vpliva predvsem na oceno diagnoze MAS.

33

Za diagnozo MAS so znailne predvsem teave pri prepoznavanju neverbalne

komunikacije, predvsem tona glasu, obrazne mimike in kretenj. Zaloga vrednosti
ocenjuje, kako pogosto ima uenec teave pri neverbalni komunikaciji: pogosto, vasih,
nikoli.

5.2.3.3

Govor v doloenih situacijah

Uenci v doloenih okoliinah teje izrazijo svoje mnenje ali pa zaradi stresa sploh niso
sposobni govoriti. e se to pojavlja zelo pogosto oz. v vsakdanjih okoliinah, to lahko
kae na prisotnost anksioznih motenj ali pa celo teje motnje: selektivnega mutizma.
Zaloga vrednosti ocenjuje, kako pogosto ima uenec teave pri govoru v doloenih
situacijah: pogosto, vasih, nikoli.

5.2.3.4

Proizvajanje zvokov

Neprimerna neverbalna komunikacija, kamor spada tudi proizvajanje glasov v razredu, je

znailnost hiperkinetinih otrok, otrok z MAS in otrok s ustvenimi in z vedenjskimi
teavami. Zaloga vrednosti ocenjuje pogostost proizvajanja neprimernih zvokov: pogosto,
vasih, nikoli.

5.2.3.5

Izgovarjava doloenih glasov

Pri uencih, ki imajo teave z izgovarjanjem doloenih glasov in nimajo drugih fizinih
ovir za to, obstaja velika verjetnost, da imajo splone ali specifine une teave. Kriterij
ocenjuje, kako pogosto ima uenec teave z izgovarjanjem doloenih glasov: pogosto,
vasih, nikoli.

5.2.3.6

Pomnjenje navodil

Od tega, kako dobro si uenec zapomni navodila, je odvisno, v kolikni meri navodila in
naloge tudi izpolni. Pomembno je, da uitelj pri uencih preverja, kako dobro so navodila
sploh razumeli in ali so si jih pravilno zapomnili. Kriterij pomnjenja navodil ima
pomemben vpliv pri ocenjevanju otrok s hiperkinetino motnjo in otrok s splonimi ali
specifinimi unimi teavami. Kriterij ocenjuje pogostost pozabljanja ali nepravilnega
pomnjenja podanih navodil: pogosto, vasih, nikoli.

5.2.3.7

Pozornost, ko drugi govorijo

Ocena pozornosti zelo pomembno vpliva na ocenjevanje diagnoze hiperkinetinosti, manj

pa na ocenjevanje motnje klasinega avtizma. Kriterij ocenjuje pogostost nepozornega
posluanja, ko nekdo govori: pogosto, vasih, nikoli.

5.2.3.8

Sum, da ne slii

Vsi otroci so pred vstopom v olo sistematino pregledani. e pri njih ni odkrite motnje
sluha, pa uitelji vseeno sumijo, da ne sliijo, je to pomemben simptom za
hiperkinetinost, avtizem in v manji meri tudi depresijo. Kriterij sluh ocenjuje pogostost

34

suma uitelja, da otrok ne slii: pogosto, vasih, nikoli.

5.2.4 Medosebni odnosi

Med posameznikom in drubo deluje dvojni odnos: na eni strani druba vpliva na
posameznika, ga oblikuje in spreminja, na drugi pa tudi posameznik vpliva in spreminja
drubo. Odnos je proces v paru ali skupini, v katerem je obnaanje ene osebe odvisno od
obnaanja druge osebe. Posamezniki smo si razlini in se razlikujemo tudi po tem, kako
vzpostavljamo odnose z drugimi. Doloene znailnosti v vzpostavljanju odnosov z
drugimi pa lahko pri olskem otroku kaejo na teave oziroma motnje. Teave otrok pri
gradnji odnosov lahko razdelimo na dve kategoriji. V prvo kategorijo uvramo teave, ki
se kaejo navzven. Za te otroke je znailno jasno neupotevanje pravil, slaba
samokontrola se kae v izbruhih jeze, so konfliktni in hitro jezljivi. Druga kategorija je
bolj prikrita, saj se pri uencih teave pri gradnji odnosov kaejo v pretirani
srameljivosti, hitri zamerljivosti in druenju z manj prijatelji. Medosebne odnose
ocenjujemo na podlagi dvanajstih kriterijev.

5.2.4.1

tevilo prijateljev

Uitelj mora pri svojem delu opazovati otroka tudi v asu odmorov in drugih aktivnosti,
saj pridobi v tem asu ve informacij o otrokovem funkcioniranju v ne strukturiranih
situacijah. Ocena o tem, koliko prijateljev ima posameznik, kae na zmonost gradnje in
vzdrevanja odnosov z vrstniki. Nevkljuenost posameznika v skupino ali na drugi strani
zavraanje vrstnikov lahko kae na ve stvari. Teave s sklepanjem odnosov z vrstniki
imajo v veliki meri otroci z MAS, otroci s ustvenimi in vedenjskimi teavami, lahko pa
tudi hiperkinetini otroci, depresivni in anksiozni otroci. Zaloga vrednosti: ima dovolj
prijateljev, ima malo prijateljev, ima zelo malo ali ni prijateljev.

5.2.4.2

Izraanje jeze

Jeza je osnovno ustvo, ki ga izraamo v primerih, ko menimo, da se nam je zgodila

krivica oziroma se stvari niso iztekle po nartih. Prag jeze je za posamezne uence
izjemno raznolik. Na otroke, ki se razjezijo izjemno hitro, pa mora biti uitelj e posebej
pozoren, saj lahko kaejo na vedenjsko ustvene teave, hiperkinetinost ali anksiozne
motnje. Kriterij ocenjuje pogostost izraanja hitre jeze: pogosto, vasih, nikoli.

5.2.4.3

Empatija

Empatija je zmonost vivljanja v duevno stanje drugega. Vivljamo se v ustva, prav

tako pa se vivljamo tudi v druge psihine procese, kot so: elje, interesi in stalia [34],
[34]. Za razvoj empatije je pomembna druinska vzgoja, druinski modeli in
identifikacija s lani druine, ki se kasneje raziri na druge ljudi. Pomanjkanje empatije
lahko kae na ustvene in vedenjske teave. Manja sposobnost empatije je znailna tudi
za otroke z MAS, za katero pa ni razlog druina, ampak je kriva genska zasnova. Kriterij
ocenjuje pomanjkanje empatije z zalogo vrednosti: da, vasih, ne.

35

5.2.4.4

Upotevanje navodil

Upotevanje navodil v razredu je kljunega pomena za kvalitetni potek olskega dela.

Razlogov, zakaj uenec doloenih navodil ne upoteva, je ve. Najbolj pomemben razlog
je, da otrok navodil ne razume, jih preslii ali si jih teko zapomni. To velja predvsem za
otroke z MAS; hiperkinetine otroke in otroke z unimi teavami. Nekateri uenci pa
navodil ne upotevajo zaradi lastne odloitve, bodisi zaradi pomanjkanja motivacije
bodisi zaradi elje po uporu uitelju. To je znailno predvsem za otroke s ustvenimi in z
vedenjskimi teavami. Kriterij ocenjuje pogostost neupotevanja navodil: pogosto, vasih,
nikoli.

5.2.4.5

Odvisnost od odraslih

Uenci v osnovni oli so e zelo odvisni od navodil in usmerjanja odrasle osebe

predvsem starev in uitelja. Tisti uenci, ki za svoje delovanje potrebujejo zelo veliko
navodil odrasle osebe, pa kaejo na pretirano nesamostojnost in pomanjkanje vein
spoprijemanja s teavami. To je znailno predvsem za otroke z anksioznimi teavami.
Zaloga vrednosti je: ni teav, srednje, pretirano odvisen od odraslih.

5.2.4.6

Odnos do soolcev

Obnaanje uenca do soolcev je pomemben kriterij za ocenjevanje medosebnih odnosov.

Nespotljiv in neprimeren odnos do soolcev imajo predvsem uenci s ustvenimi in
vedenjskimi teavami. Zaloga vrednosti ocenjuje, kako pogosto se posameznik do
soolcev vede neprimerno (jih nadleguje, drai): pogosto, vasih, nikoli.

5.2.4.7

Prilagodljivost

Prilagodljivost posameznika je v veliko situacijah potrebna za teko potek olskega dela.

Ta kriterij pomembno vpliva na oceno odnosa z vrstniki. Ima dva pola odklonskega
vedenja, in sicer otroke, ki so zelo neprilagodljivi in na drugi strani otroke, ki se kaejo,
da so pretirano prilagodljivi. Teje se prilagodijo otroci z motnjami MAS, z anksioznimi
motnjami, s selektivnim muzimom in otroci s ustvenimi in z vedenjskimi teavami.
Pretirana prilagodljivost pa je lahko znak za teave z depresijo. Zaloga vrednosti ocenjuje
stopnjo prilagodljivosti: preve prilagodljiv, dobro prilagodljiv, srednje, neprilagodljiv.

5.2.4.8

Interesi

Uenci se v osnovni oli ukvarjajo s tevilnimi interesi, ki nam tudi lahko nakaejo
stopnjo vkljuenosti, nain razmiljanja, delovanja. Ta kriterij je pomemben predvsem za
otroke z MAS in otroke s ustvenimi in z vedenjskimi teavami. Pri njih se kaejo
posebnosti v interesih, saj izbirajo nenavadne interese, prav tako pa so z njimi navadno
pretirano obsedeni. Zaloga vrednosti ocenjuje ali ima uenec nenavadne in fiksirane
interese: da, vasih, ne.

36

5.2.4.9

Seksualno vedenje

Neprimerno seksualno vedenje v oli se pojavlja zaradi dveh vzrokov. Prvi vzrok tii v
nerazumevanju odnosov z vrstniki in primernost oziroma neprimernost doloenega
obnaanja, kar je znailno za otroke z MAS. Na drugi strani pa neprimerno seksualno
vedenje izhaja iz ustvenih in vedenjskih teav posameznika. Zaloga vrednosti ocenjuje
pogostost neprimernega seksualnega vedenja: pogosto, vasih, nikoli.

5.2.4.10 Samokontrola
Pri uencu samokontrola pomeni, da je v veini situacijah sposoben nadzorovati svoja
ustva, vedenje in elje. To velja predvsem za as med poukom, saj mora uenec
nadzorovati veliko dejavnikov, da lahko mirno sedi, poslua in izpolnjuje dane naloge.
Slaba samokontrola uencev lahko kae na teave s ustvenimi in z vedenjskimi
teavami, prav tako pa na avtizem in otroke z motnjo pozornosti in s hiperaktivnostjo.
Zaloga vrednosti zajema tri stopnje: dobra, srednja, slaba.

5.2.4.11 Impulzivnost
Za impulzivno vedenje je znailno, da posameznik na situacijo hitro reagira, ne da bi o
tem prej premislil ali predvidel posledice svoje reakcije. Prav tako so za impulzivne
otroke znailne teave z organizacijo in rizino vedenje. Impulzivno vedenje lahko kae
na teave s ustvenimi in z vedenjskimi teavami, prav tako pa na avtizem in otroke z
motnjo pozornosti in s hiperaktivnostjo. Zaloga vrednosti zajema tri stopnje: pogosto,
vasih, nikoli.

5.2.4.12 Zaskrbljenost
Kriterij ocenjuje pretirano zaskrbljenost uencev zaradi vsakdanjih stvari in dogodkov.
Pretirana oziroma hitra zaskrbljenost (lahko tudi alost) je znailna predvsem za otroke s
teavami depresije, z MAS in anksiozimi teavami. Zaskrbljenost ocenjujejo, kako
pogosto je otrok zaskrbljen: pogosto, vasih, nikoli.

5.2.5 Uno podroje

Teave na unem podroju delimo na dve vrsti in sicer na splone in specifine une
teave. Splone une teave imajo uenci, ki imajo najvekrat teave pri osvajanju znanj
in spretnosti pri ve izobraevalnih predmetih. Specifine une teave pa imajo otroci, pri
katerih so znailne teave predvsem na enem podroju uenja. Za vse je znailno dejstvo,
da kljub vloenemu trudu ne dosega priakovanih rezultatov. Teave na unem podroju
se kaejo pri otrocih z MAS predvsem zaradi nerazumevanja navodil. Uno podroje
ocenjujemo na podlagi osmih kriterijev.

5.2.5.1

Matematika - matematine une teave ali diskalkulija

Za diskalkulijo je znailna globalnost motnje v funkcijah raunanja, razvoj pojma tevila

je upoasnjen in otrok ima teave pri vseh oblikah raunanja (pri izvajanju aritmetinih

37

operacij, klasifikacij, pri seriaciji). Pomembno pa je, da uenec nima teav na drugih
podrojih uenja. Otroci imajo e od samega zaetka teave z osvajanjem pojmov, ki so
povezani s koliinami, in noejo teti. Koliine jih ne zanimajo, imajo slabo prostorsko
orientacijo itd [30]. Kriterij ocenjuje pogostost teav pri matematiki: pogosto, vasih,
nikoli.

5.2.5.2

Branje

To podroje je definirano s tremi kriteriji, ki ocenjujejo teave pri branju. Pojavljajo se

kljub povprenim intelektualnim sposobnostim uenca. Za prvo vrsto teav je znailno,
da ima uenec teave pri branju, besede teje izgovarja, pri branju je poasneji in slabi
od vrstnikov. Prebrano besedilo navadno povpreno razume. To je znailno predvsem za
specifine une teave (npr. disleksijo). Za drugo vrsto teav je znailno dobro branje,
toda uenec prebrano po navadi slabe razume. Ta vrsta teav je znailna predvsem za
MAS. Pogosti neuspehi in negativni obutki ob branju navadno pripeljejo do tega, da
uenec te dejavnosti ne mara in se ji izogiba.
Ocena branja tako zajema tri kriterije:

ocenjevanje kvalitete branja: branje je slabo, srednje, dobro,

ocenjevanje razumevanja besedil: prebrano slabo razume, srednje, dobro in

venost branja: da, ne.

5.2.5.3

Pisanje

To podroje je definirano z dvema kriterijema, ki ocenjujeta teave pri pisanju, ki se

pojavljajo kljub povprenim intelektualnim sposobnostim uenca. Prvi kriterij zajema
ocenjevanje teav pri rkovanju, kar pomeni, da uenec izpua ali menja zapisane
glasove. To je znailno predvsem za specifine une teave (npr. disleksijo). Drugi
kriterij ocenjuje itljivost pisave. Neitljiva pisava je znailna predvsem za MAS in
specifine une teave.
Ocena pisanja zajema dva kriterija:

ocenjevanje zapisa besed (pogostost delanja napak pri rkovanju): pogosto,

vasih, nikoli,

ocenjevanje itljivosti pisave: neitljiva, slabo itljiva, itljiva.

5.2.5.4

Strukturiranje stavkov

Kriterij ocenjuje kvaliteto strukturiranja stavkov ter kae na razumevanje in kompleksnost

uporabe jezika. Dobro strukturirani stavki zajemajo irok besedni zaklad ter priredne in
podredne besedne zveze. Slabo strukturirani stavki pa vsebujejo le enostavne besedne
zveze in kratke povedi. Zaloga vrednosti ocenjuje strukturiranost stavkov: dobro, srednje,
slabo.

38

5.2.5.5

Trud in rezultat

Predvsem za otroke s specifinimi unimi teavami velja, da njihov trud ne odraa

rezultatov. Zelo pogosto vlagajo v delo veliko asa in energije, rezultati pa so pod
priakovanji. Ta kriterij je tako zelo pomemben pri prepoznavanju otrok s SUT. Kriterij
se ocenjuje, kako pogosto trud uenca ni enak rezultatom: pogosto, vasih, nikoli.

5.3 Strukturiranje kriterijev

Kriteriji so na podlagi svoje sorodnosti in vsebinske povezanosti zdrueni v sklope.
Zdruevanje kriterijev je smiselno iz ve razlogov, in sicer [5] z zdruevanjem izboljamo
preglednost nad odloitvenim modelom in posredno tudi odloitvenim znanjem. Zaradi
zdruevanja vsebinsko povezanih sklopov je laje doloanje odloitvenih pravil in
posledino tudi laje razumemo razlago konne odloitve.
Kriteriji so na podlagi strokovne literature sistematino razporejeni v izpeljane kriterije,
na osnovi katerih smo izdelali odloitveno drevo. Ker je cilj naega odloitvenega modela
prepoznavanje estih razlinih teav pri osnovnoolcih, vseh kriterijev ne moremo
ovrednotiti samo z enim odloitvenim modelom, ampak ima vsaka teava/motnja svojega.
Tako smo izdelali 6 odloitvenih modelov, pri emer smo vedno izhajali iz osnovnega
odloitvenega drevesa in s pomojo dodeljevanja relevantnih utei izdelali odloitveni
model za posamezno teavo/motnjo. Vsa odloitvena drevesa smo izdelali v programu
DEXi in HiView.

5.3.1 Struktura kriterijev v programu DEXi

Ogrodje drevesa kriterijev smo najprej izdelali v programu DEXi in na njegovi osnovi
zgradili est odloitvenih modelov za vsako kategorijo posebnih potreb svojega.
Kriteriji v osnovnem drevesu kriterijev so razvreni v tiri veje skupine (Slika 3):
motivacija in koncentracija, komunikacija, socialna integracija in uno podroje. Kriteriji
v zvezi s koncentracijo so razdeljeni v tri veje in sicer: delovanje v razredu, olsko delo in
motiviranost. Kriteriji v zvezi s komunikacijo so razdeljeni v dve veji in sicer: kakovost
komunikacije in pozornost pri komunikaciji. Kriteriji v zvezi s socialno integracijo so
razdeljeni v tri veje in sicer: delovanje, ustvovanje in odnos do vrstnikov. Kriteriji
povezani z unim podrojem so razdeljeni v tri veje in sicer: branje, pisanje in drugo
znanje.
Na podlagi strokovne literature s podroja diagnostike otrok s posebnimi potrebami smo
ustrezno prilagajali pomen kriterijev preko spreminjanja utei in tako zgradili odloitveni
model za pomo pri ocenjevanju prisotnosti posebnih potreb, in sicer za vsako kategorijo
posebnih potreb svojega.

39

Slika 3: Osnovno drevo kriterijev izpisano v programi DEXi

Merske lestvice posameznih dreves (Slika 4) so izdelane na podlagi strokovne literature,

osebnih izkuenj z delom z OPP v osnovni oli ter na podlagi posvetovanja s kolegicami
socialnimi pedagoginjami.
Rezultat vrednotenja odloitvenega modela je ocena prisotnosti posebnih potreb, pri
emer je zaloga vrednosti tiristopenjska, in sicer: jih ni, majhna, srednja in velika
prisotnost posebnih potreb.

40

Slika 4: Merske lestvice

5.3.2 Struktura kriterijev v programu HiView

V programu HiView je izdelava odloitvenega modela potekala na podlagi e izdelanih
modelov v programu DEXi. Najprej smo izdelali osnovno ogrodje drevesa kriterijev in na
njegovi osnovi zgradili est odloitvenih dreves za vsako kategorijo posebnih potreb
svojega.
Rezultat vrednotenja odloitvenega modela je, prav tako kot je v programu DEXi, ocena
prisotnosti posebnih potreb. Rezultat vrednotenja je numerien in se razlikuje od
programa DEXi, ki podaja rezultat atributivno. Rezultat vrednotenja odloitvenega
modela v programu HiView je podan od 1 do 100. Za lajo interpretacijo smo rezultate
podkrepili z opisnimi vrednostmi (Tabela 1).

41

Rezultat v numerini vrednosti

Rezultat v opisni vrednosti

10090
8980
7960
591

velike
srednje
majhne
jih ni

Tabela 1: Konna ocena v programu HiView z numerinimi in opisnimi vrednostmi

5.4 Funkcije koristnosti

V tej fazi definiramo funkcije na tiste, ki opredeljujejo vpliv kriterijev na nijih nivojih in
tiste, ki leijo na vijih nivojih, vse do korena drevesa, ki predstavlja konno oceno
variant. Doloimo funkcijo koristnosti, ki izraa mo posameznega kriterija.
Oblika funkcij in nain njihovega zajemanja sta v veliki meri odvisna od uporabljene
metode. Najpogosteje se uporabljajo preproste funkcije, kot so uteena vsota, sreamo pa
tudi zahtevneje funkcije kot npr. funkcije zvezne logike, funkcije na osnovi Bayesovega
pravila ali mehkih mnoic itd. [25].
Izdelovanje modelov je potekalo na podlagi strokovne literature, lastnih izkuenj z delom
z OPP in s posvetovanjem z drugimi eksperti iz socialnega in specialno pedagokega
podroja. Proces je potekal tako, da je bilo na podlagi osnovnega drevesa kriterijev v
programu DEXi (Slika 3) in HiView izdelanih 6 odloitvenih modelov, za vsako
kategorijo posebnih potreb svojega. Glede na pomembnost posameznega parametra za
prepoznavanje doloene kategorije posebnih potreb so v model vkljueni razlini
parametri, prav tako imajo posamezni parametri v modelu vejo teo kot drugi. Parametri
so znotraj posameznega modela oblikovani v sestavljene parametre, ki so za vsako
kategorijo posebnih potreb predstavljeni v nadaljevanju. Vse utei so podane e
normirane, tako da je vsota vseh utei za posamezen sestavljen kriterij enaka 100.

5.4.1 Motnje avtistinega spektra

Motnje avtistinega spektra (v nadaljevanju MAS) so definirane preko 5 sestavljenih
kriterijev, ki so uteeni takole (Slika 5):

komunikacija in odnosi 32 %,

delovanje v razredu 19 %,

socialna integracija 19 %,

ustvovanje in vedenje 19 % in

uno podroje 10 %.

42

Slika 5: Povprene utei za MAS

Nekateri kriteriji imajo nekoliko vejo teo od drugih. Pri prepoznavanju MAS so najbolj
pomembni sestavljeni kriteriji komunikacije, delovanja v razredu, socialne integracije in
ustvovanja. V veliko primerih so znailne tudi teave na unem podroju, ki pa manj
vplivajo na odloitev. Drugi kriteriji za prepoznavo MAS niso tako pomembni.

5.4.2 Anksiozne motnje

Anksiozne motnje so definirane preko 6 sestavljenih kriterijev, ki so uteeni takole (Slika
6):

delovanje v razredu 47 %,

ustvovanje in delovanje 43 %,

43

komunikacija 3 %,

motivacija in koncentracija 3 %,

medosebni odnosi 2 % in

uno podroje 2 %.

Slika 6: Povprene utei za anksiozne motnje

Nekateri kriteriji imajo nekoliko vejo teo od drugih. Pri prepoznavanju anksioznih
motenj sta najbolj pomembna sestavljena kriterija delovanja v razredu ter ustvovanja in
delovanja. V veliko primerih so znailne tudi teave na drugih podrojih, ki pa manj
vplivajo na odloitev.

44

5.4.3 Motnje pozornosti s hiperaktivnostjo

Motnje pozornosti s hiperaktivnostjo (v nadaljevanju ADHD) so definirane preko 5
sestavljenih kriterijev, ki so uteeni takole (Slika 7):

ustvovanje in organizacija 41 %,

vedenje 22 %,

delovanje v razredu 19 % in

socialna integracija 19 %.

Slika 7: Povprene utei za ADHD

Nekateri kriteriji imajo nekoliko vejo teo od drugih. Pri diagnosticiranju ADHD so
najbolj pomembni sestavljeni kriteriji ustvovanje in organizacija, vedenje, socialna
integracija in delovanje v razredu. Drugi kriteriji za prepoznavo ADHD niso tako

45

pomembni.

5.4.4 Depresija
Depresija je definirane preko 4 sestavljenih kriterijev, ki so uteeni takole (Slika 8):

olsko delo 35 %,

delovanje v razredu 31 %,

socialna integracija 31 % in

vedenje 2 %.

Slika 8: Povprene utei za depresijo

Pri prepoznavanju depresije so najbolj pomembni sestavljeni kriteriji, kot so olsko delo,
socialna integracija in delovanje v razredu. V veliko primerih so znailne tudi teave na

46

podroju vedenja, ki pa manj vplivajo na odloitev. Drugi kriteriji za prepoznavo

depresije niso tako pomembni.

5.4.5 ustvene in vedenjske teave opozicionalno vedenje

ustvene in vedenjske teave (VT) so definirane preko 3 sestavljenih kriterijev, ki so
uteeni takole (Slika 9):

vedenje 38 %,

delovanje v razredu 31 % in

odnos do vrstnikov 31 %.

Slika 9: Povprene utei za VT

Nekateri kriteriji imajo nekoliko vejo teo od drugih. Pri prepoznavanju VT so najbolj

47

pomembni sestavljeni kriteriji, kot so vedenje, delovanje v razredu in odnos do vrstnikov.

Drugi kriteriji za prepoznavo depresije niso tako pomembni.

5.4.6 Une teave

Une teave so definirane preko 3 sestavljenih kriterijev, ki so uteeni takole (Slika 10):

delovanje v razredu 56 %,

uno podroje 26 % in

motivacija in delovanje 19 %.

Slika 10: Povprene utei za une teave

Nekateri kriteriji imajo nekoliko vejo teo od drugih. Pri prepoznavanju unih teav so
najbolj pomembni sestavljeni kriteriji, kot so delovanje v razredu, uno podroje ter

48

motivacija in delovanje. Drugi kriteriji za prepoznavo unih teav niso tako pomembni.

5.5 Ocenjevani otroci

V raziskavo je bilo vkljuenih 20 otrok. V terminologiji odloitvenega modeliranja vsak
otrok predstavlja varianto, ki jo ocenjujemo oziroma vrednotimo. Otroke lahko razdelimo
v dve skupini, in sicer glede na nain izbire. Prva ali vzorna skupina vkljuuje 10 otrok,
ki imajo e odlobo o usmeritvi in so vkljueni v redno O s prilagojenim programom in
z dodatno strokovno pomojo. Na podlagi te skupine bo izvedena primerjalna analiza
tonosti posameznih odloitvenih modelov.
Druga skupina zajema 10 otrok, ki nimajo odlobe o usmeritvi in so bili izbrani preko
postopka skrininga oddelkov na oli, ki so ga izvedli uitelji. V skrining je bil vkljuen po
en oddelek od 1. do 8. razreda ljubljanske osnovne ole. Uitelji so na podlagi krajega
vpraalnika doloili rizine otroke v svojem razredu in opravili poglobljeni vpraalnik za
vsakega izbranega otroka posebej. V analizo je vkljuenih 10 otrok, in sicer po en otrok iz
1., 3., 5., 6., 7. in 8. razreda ter po dva otroka iz 2. in 4. razreda.

5.5.1 Opis otrok 1. skupine

V prvo skupino je vkljuenih 10 otrok z odlobami iz razlinih razredov in so bolj
podrobno predstavljeni v nadaljevanju.
T-1
Otrok ima teave s pozornostjo in koncentracijo v razredu. Pogosto ne upoteva danih
navodil, dela se teko loti in pri tem potrebuje veliko zunanje motivacije in spodbud od
uitelja ali drugih strokovnih delavcev na oli. Pri delu je pogosto nenatanen, pogosto s
seboj ne nosi vseh potrebin ali pa jih hitro izgubi. Vekrat se znajde v konfliktih s
soolci, pri emer teko popusti in se hitro razjezi, vendar se tudi hitro pomiri. V razredu
je priljubljen in ima veliko prijateljev. Strokovno mnenje: motnja pozornosti s
hiperaktivnostjo.
T-2
Otrok ima znotraj oddelka malo prijateljev, teko se vkljui v dejavnosti, saj ga ostali
soolci tudi zavraajo in se noejo druiti z njim. Do soolcev je vekrat nesramen, se
neprimerno vede in zelo hitro ter pogosto pride v konflikt. Kritiko teko sprejme in
pogosto ne razume, kaj je naredil narobe. Pri delu je povren, pogosto za zaetek dela
potrebuje veliko spodbud in domaih nalog ne opravlja po navodilih. Pri podajanju
navodil potrebuje dodatne spodbude in motivacijo, da je na njih pozoren. Teave ima z
upotevanjem avtoritet in navodil uitelja, pogosto jih ne upoteva in je v razredu zelo
mote. Opazne so tudi teave doma, ker se z otrokom stara malo ukvarjata, saj veliko
asa preivi sam pred TV-sprejemnikom. Strokovno mnenje: ustvene in vedenjske
teave opozicionalno vedenje.

49

T-3
Otrok ima teave z obvladovanjem neznanih situacij. Znotraj razreda dobro funkcionira,
toda v neznani situaciji ali v prisotnosti neznane osebe ne govori. Pri delu je pogosto
poasen in za zaetek dela potrebuje ve spodbud, prav tako je v razredu pogosto mote,
saj sredi pouka zleze pod klop ali ne upoteva navodil uitelja. Otroka vrstniki pozitivno
sprejemajo in se z njim radi druijo. Otrok prihaja iz rizinega okolja, in sicer iz druine z
nijim SES in loenih starev, prav tako pa imajo stari teave z mentalnim zdravjem.
Strokovno mnenje: anksiozne motnje selektivni mutizem.
T-4
Otrok izgleda, kot da je v svojem svetu. Dano delo teko zane, prav tako pa jo zelo teko
zakljui, e delo ni opravil do konca. Vsaka nenapovedana sprememba ga vre iz tira, saj
je teko prilagodljiv. Hitro se razjezi, prav tako pa se tudi hitro pomiri. Soolci ga
sprejemajo, toda ima malo prijateljev. V odnosih zelo teko prepoznava neverbalno
komunikacijo, prav tako ima vasih teave verbalno izraziti, kaj eli. Pozornost pogosto
vzbuja na neprimeren nain, saj soolcem skriva stvari ali kako drugae opozarja nase.
Med poukom pogosto proizvaja neprimerne zvoke. Zelo je vezan na toen red in se teko
prilagaja. Strokovno mnenje: MAS, specifine une teave.
T-5
Otrok pri pouku pogosto ne sodeluje, skrije se pod mizo ali sploh ne pride k pouku. Ima
zelo nizko motivacijo za delo, pogosto pravi, da je delo preteko in da ne zmore. Zelo
pogosto je zaskrbljen in vasih tudi noe domov. Potrebuje veliko spodbud uitelja ali
drugih strokovnih delavcev na oli in veliko pozornosti ter sodelovanja s stari. Teko se
prilagaja in v doloenih situacijah noe govoriti. Prihaja iz loene druine. Strokovno
mnenje: dolgotrajno bolan otrok: depresija.
T-6
Otrok je izredno inteligenten in ustvarjalen. Pri delu pri pouku pa je zelo odklonilen,
teko se podreja avtoritetam in pogosto se teko vivi v poutje drugega. Soolci ga
slabe sprejemajo, veina tudi odklanja njegovo drubo. Sam se do njih vede ponievalno,
jih nadleguje in nekatere tudi prezira. Teko se prilagaja, podreja pravilom in izredno
teko sprejme kritiko. Prihaja iz rizinega druinskega okolja, stari so loeni in imajo
teave z mentalnim zdravjem. Strokovno mnenje: ustvene in vedenjske teave
opozicionalno vedenje.
T-7
Otrok je izredno srameljiv, teko najde prijatelje in vzdruje prijateljske odnose. Je
nesamostojen pri delu in je v veliki meri odvisen od starev. Ima zelo nizko zaupanje v
svoje sposobnosti in je pogosto zaskrbljen. Vrstniki ga ne sprejemajo in je v oli pogosto
sam. Ima teave z razumevanjem besedil in besede pogosto nepravilno zapie. Druinsko
okolje je nespodbudno. Strokovno mnenje: specifine une teave, anksiozne teave.

50

T-8
Otrok ima teave s socialno integracijo, saj teko razume neverbalno komunikacijo, se
teje vkljuuje v drubo in teje vivi v obutke drugih. Teko si prilagaja spremembam,
pri tem je zelo odvisen od starev. Prav tako ima teave na unem podroju, saj teko
zane in zakljui delo, pri tem je izredno natanen in teko odstopa od pravil. Pisava je
slabo organizirana in slabo itljiva. Strokovno mnenje: MAS.
T-9
Uenec je dobro vkljuen v oddelek. Ima veliko prijateljev, je samostojen in prilagodljiv.
Teave ima na podroju uenja, saj ne zaupa v svoje sposobnosti. Veliko asa posvea
uenju, eprav rezultati niso vidni. Vloen trud pogosto ne odraa rezultatov. Teave ima
z matematiko in organizacijo uenja. Strokovno mnenje: specifine une teave.
T-10
Uenec se zelo teko vkljui v skupino ali krog vrstnikov. Je zelo neprilagodljiv in se
teko posvea temam, ki niso na njegovem miselnem planu. Teko se vivi v koo
drugega in podreja danim pravilom. Socialne interakcije slabo razume, ne prepoznava
neverbalne komunikacije in vasih se tudi verbalno teko izraa. Pri stvareh, ki ga
zanimajo, je zelo usmerjen in motiviran, pri delu drugih stvari pa teko zane in zakljui
delo. Spremembe ga vrejo iz tira, zato ga je potrebno na vsako vnaprej pripraviti.
Strokovno mnenje: MAS.

5.5.2 Opis otrok 2. skupine

Na O so uitelji v razredih 1.8. izvedli presejalni test. Uitelji so prejeli obrazec za
evidentiranje potencialnih OPP v razredu, ki jim je pomagal pri odloanju o rizinih
posameznikih v razredu. Pri tem so upotevali zgolj otroke, ki e niso bili usmerjeni kot
otroci s posebnimi potrebami (Slika 11).

51

Otroci s posebnimi potrebami

Uitelj: ______________
Razred: ______
V tabelo vpiite imena otrok, za katere menite, da veljajo naslednje predpostavke.
IME OTROKA
IMA NESPODBUDNO OKOLJE
(PRI EMER veljata vsaj 2 dejavnika:
nizek SES, nesprejemanje vrstnikov, nespodbudni druinski
odnosi, enostarevska druina, druinska genska zasnova)
IZSTOPA V VEDENJU V RAZREDU ALI V ODNOSU DO
VRSTNIKOV

JE ZELO TIH, NEOPAZEN.

IMA TEAVE PRI UNEM DELU

Slika 11: Obrazec za evidentiranje potencialnih OPP v razredu

V poglobljeno analizo so bili vkljueni otroci, za katere sta veljali vsaj dve predpostavki
iz seznama. Uitelji so poglobljeno analizo izvedli za 10 otrok. Na podlagi njihovih ocen
smo s pomojo odloitvenega modela izvedli oceno prisotnosti posebnih potreb pri
posameznem otroku.

52

53

6 Rezultati
Po zbranih rezultatih smo ugotovitve uiteljev, v naem primeru lastnosti otrok (variant),
vnesli v prvi model DEXi, v ostalih 5 modelov pa smo lastnosti vnaali s pomojo
funkcije izvoz in uvoz variant. Prav tako smo lastnosti otrok vnesli v program HiView.
Vnesene parametre otrok sta oba programa ovrednotila. Rezultati obeh odloitvenih
modelov so prikazani v nadaljevanju, in sicer po kategorijah posebnih potreb. Najprej je
prikazana vzorna skupina otrok, v naslednjem podpoglavju pa testni presejalni test v
oli.

6.1 Prva skupina

Rezultate prve skupine, ki je zajemala deset otrok razlinih starosti, bom predstavila po
kategorijah posebnih potreb.

6.1.1 Motnja pozornosti s hiperaktivnostjo

Iz rezultatov vrednotenja otrok v programu DEXi (Slika 12) in HiView (Slika 13) lahko
izvedemo primerjavo tonosti prepoznave motnje pozornosti s hiperaktivnostjo oziroma
ADHD.

Slika 12: Stolpni grafikon ocene otrok iz programa DEXi

54

Slika 13: Stolpni grafikon ocene otrok iz programa HiView

Oba odloitvena modela sta najvejo prisotnost posebnih potreb ocenila prav otroku T-1,
kar je pravilna ocena, pri emer DEXi to ocenjuje z najvijo oceno, HiView pa s srednjo
prisotnostjo posebnih potreb (85 tok). HiView srednjo prisotnost znailnosti ADHD (82
tok) ocenjuje tudi otroku T-4, prav tako tudi DEXi, ki te diagnoze nima. Dejstvo, da sta
se oba modela zmotno ocenila, da ima otrok T-4 tudi prisotne znailnosti ADHD, lahko
razloimo s tem, da so za otroke z MAS pogosto znailne tudi lastnosti podobne motnjam
pozornosti. HiView majhno prisotnost znailnosti ADHD ocenjuje tudi otrokom T-10 (79
tok), T-6 (70 tok), T-2 (77 tok) in T-3 (71 tok), ki te diagnoze nimajo. Razlike med
ocenami diagnoz otrok so v modelu HiView veliko manje in predvsem previsoke, zato
ocenjujemo, da je ta model manj primeren. Ostali otroci so ovrednoteni z manjimi
vrednostmi oziroma spadajo v kategorijo majhnih znailnosti ADHD ali brez njih. .

6.1.2 Anksiozne motnje

Iz rezultatov vrednotenja otrok v programu DEXi (Slika 14) in HiView (Slika 15) lahko
izvedemo primerjavo prepoznave anksioznih motenj.

55

Slika 14: Stolpni grafikon ocene otrok iz programa DEXi

Slika 15: Stolpni grafikon ocene otrok iz programa HiView

Oba odloitvena modela sta ocenila srednjo prisotnost anksioznih motenj otroku T-3 (80
tok), kar je v skladu z otrokovo diagnozo, toda ni toen rezultat. Prav tako pa programa
ocenjujeta srednjo prisotnost anksioznih motenj tudi otroku T-5 (75 tok), ki ima
diagnozo depresije. Dejstvo, da sta oba modela ocenila srednjo prisotnost anksioznih
motenj otroku T-5, lahko razloimo s tem, da so za otroke z depresijo pogosto znailne
tudi lastnosti anksioznih teav. Ostali otroci so ovrednoteni z manjimi vrednostmi (pod
70) oziroma pod kategorijo majhne prisotnosti znailnosti anksioznih teav ali brez njih.

6.1.3 Motnje avtistinega spektra

Iz rezultatov vrednotenja otrok v programu DEXi (Slika 16) in HiView (Slika 17) lahko
izvedemo primerjavo tonosti prepoznave MAS.

56

Slika 16: Stolpni grafikon ocene otrok iz programa DEXi

Slika 17: Stolpni grafikon ocene otrok iz programa HiView

Oba odloitvena modela sta ocenila najvejo prisotnost MAS otrokom T-4, T-8 in T-10,
kar je v skladu z diagnozami otrok. Program DEXi ocenjuje prisotnost MAS kot veliko,
HiView pa kot srednjo (od 79 do 75 tok), iz esar sklepamo, da je odloitveni model
programa DEXi bolj zanesljiv. Programa ocenjujeta, da je pri drugih otrocih prisotnost
MAS zelo majhna (pod 60 tokami), s imer ocenjujemo, da sta oba modela dobro
zasnovana.

57

6.1.4 Depresija
Iz rezultatov vrednotenja otrok v programu DEXi (Slika 18) in HiView (Slika 19) lahko
izvedemo primerjavo tonosti prepoznave depresije.

Slika 18: Stolpni grafikon ocene otrok iz programa DEXi

Slika 19: Stolpni grafikon ocene otrok iz programa HiView

Oba odloitvena modela sta ocenila, da ima najvejo prisotnost znailnosti depresije otrok
T-5, kar je v skladu z otrokovo diagnozo. Program HiView to oceni z nijim rezultatom,
in sicer da so pri otroku prisotne manje znailnosti depresije (73 tok), pri emer DEXi

58

ocenjuje, da so pri otroku prisotne velike znailnosti depresije. Prav tako pa programa
ocenjujeta, da je pri drugih otrocih majhna prisotnost teav z depresijo oziroma jih ni (pod
62 tokami).

6.1.5 ustvene in vedenjske teave opozicionalno vedenje

Iz rezultatov vrednotenja otrok v programu DEXi (Slika 20) in HiView (Slika 21) lahko
izvedemo primerjavo tonosti prepoznave teav z opozicionalnim vedenjem.

Slika 20: Stolpni grafikon ocene otrok iz programa DEXi

Slika 21: Stolpni grafikon ocene otrok iz programa HiView

Oba odloitvena modela sta ocenila, da je pri treh otrocih veja prisotnost VT. Pri enem
od teh otrok, otroku T-6, je program DEXi ocenil veliko prisotnost VT, prav tako tudi

59

HiView (89 tok), kar je v skladu z diagnozo otroka. HiView pa je na prvo mesto po
oceni znailnosti VT postavil otroka T-10, ki ima diagnozo MAS (92 tok). Otrok T-10
je bil v kategorijo VT verjetno ocenjen zato, ker ima velike teave z vrstniki, s
sodelovanjem v skupini in ima posledino veliko znailnosti, ki so podobne otrokom s
VT. Prisotnost VT v srednji meri ocenjujeta oba modela tudi otroku T-2, ki ima to
diagnozo, toda ocenjena sta s premajhno prepoznavnostjo VT. Programa ocenjujeta, da
imajo drugi otroci zelo majhno prisotnost znailnosti VT oziroma jih nimajo (rezultat
pod 70 tokami).

6.1.6 Une teave

Iz rezultatov vrednotenja otrok v programu DEXi (Slika 22) in HiView (Slika 23) lahko
izvedemo primerjavo tonosti prepoznavanja znailnosti unih teav.

Slika 22: Stolpni grafikon ocene otrok iz programa DEXi

60

Slika 23: Stolpni grafikon ocene otrok iz programa HiView

Oba odloitvena modela sta ocenila, da je pri otroku T-9 prisotnih najve znailnosti
unih teav, kar je v skladu z otrokovo diagnozo. Program HiView to oceni z oceno
srednje prisotnosti unih teav (84 tok), pri emer DEXi ocenjuje, da so pri otroku
prisotne velike une teave. Program DEXi ocenjuje, da so tudi pri otroku T-4 prisotne
srednje une teave, kar je tudi v skladu z diagnozo, toda ni toen rezultat. HiView tega
otroka ni zaznal (39 tok), kar kae na vejo zanesljivost modela DEXi. Oba programa
ocenjujeta, da je pri drugih otrocih prisotnost znailnosti unih teav majhna oziroma jih
ni (toke pod 60).

6.2 Analiza rezultatov

Na podlagi rezultatov, ki so predstavljeni v prejnjem poglavju, sta programa DEXi in
HiView prepoznala vseh 6 kategorij posebnih potreb pri otrocih. DEXi je od 60 odloitev
natanno prepoznal 55 variant oziroma otrok, kar predstavlja 91,8 %. HiView je od 60
odloitev uspeno prepoznal 44 otrok, kar predstavlja 73,3 %. Glede na zgornje rezultate
smo ugotovili, da so modeli v programu DEXi bolj zanesljivi, zato smo presejalni test
odkrivanja otrok s posebnimi potrebami opravili samo s pomojo teh odloitvenih
modelov.

6.3 Druga skupina: poskusni presejalni test

Presejalni test so izvajale uiteljice od 1. do 8. razreda, pri emer so prepoznale 10
rizinih otrok, ki so bili vkljueni v poglobljeno analizo. Rezultati presejalnega testa so po
kategorijah posebnih potreb predstavljeni v nadaljevanju.

6.3.1 Motnja pozornosti s hiperaktivnostjo

Ocena monosti, da ima otrok motnjo pozornosti s hiperaktivnostjo oziroma ADHD
(Slika 24).

61

Slika 24: Stolpni grafikon ocene otrok iz programa DEXi

Odloitveni model je ovrednotil, da je prisotnost tovrstnih posebnih potreb pri otrocih A3,
A2 in A1 srednja, pri ostalih pa majhna oziroma je ni.

6.3.2 Anksiozne motnje

Ocena prisotnosti anksiozne motnjo pri otrocih v programu DEXi (Slika 25).

Slika 25: Stolpni grafikon ocene prisotnosti anksioznih motenj

Odloitveni model je ovrednotil, da je pri otroku A-5 velika prisotnost anksioznih motenj.
Pri ostalih otrocih pa je prisotnost anksioznih motenj majhna oziroma jih ni.

62

6.3.3 Motnje avtistinega spektra

Ocena prisotnosti MAS pri otrocih (Slika 26).

Slika 26: Stolpni grafikon ocene prisotnosti MAS

Odloitveni model je ovrednotil, da pri nobenemu otroku ni velike prisotnosti MAS. Je pa
ocenil srednjo prisotnost MAS pri dveh otrocih, in sicer A-4 in A-8.

6.3.4 Depresija
Ocena prisotnosti teav z depresijo (Slika 27).

Slika 27: Stolpni grafikon ocene prisotnosti depresije

63

Odloitveni model je ovrednotil, da noben otrok nima prisotnih velikih teav z depresijo.
Je pa ocenil srednjo oziroma majhno prisotnost depresije pri otroku A-7.

6.3.5 ustvene in vedenjske teave

Ocena prisotnosti VT (Slika 28).

Slika 28: Stolpni grafikon ocene diagnoze VT

Odloitveni model je ovrednotil srednjo prisotnost VT pri otrocih A-3 in A-4. Za druge
otroke pa je ocenil majhno prisotnost za VT oziroma jih ni.

6.3.6 Une teave

Ocena prisotnosti unih teav (Slika 29).

Slika 29: Stolpni grafikon ocene diagnoze unih teav

64

Odloitveni model je ovrednotil, da so pri polovici otrok prisotne une teave. Velika
prisotnost unih teav je ocenjena za otroka A-5. Otroci A-2, A-7, A-9 in A-10 pa so
ocenjeni s srednjo prisotnostjo unih teav. Model je ocenil, da so pri 50 % otrok prisotne
une teave, kar je v oli realno, saj une teave obsegajo zelo irok spekter teav: od
teav s pisanjem in z branjem pa vse do teav z ravnotejem, organizacijo, s pomnjenjem
in z raunanjem.

6.3.7 Analiza rezultatov

S pomojo 6 odloitvenih modelov v programu DEXi je bilo ocenjenih vseh 10 otrok,
katerih rezultati so predstavljeni v skupni tabeli (Tabela 2) .
ADHD
A-1
A-2
A-3
A-4
A-5
A-6
A-7
A-8
A-9
A-10

3
3
3
2
1
1
2
2
2
2

Anksiozne
motnje
2
2
1
2
2
4
2
2
2
2

MAS

Depresija VT

2
2
3
2
2
2
3
2
2
2

1
1
1
2
1
2
1
2
2
1

2
1
2
1
1
1
3
3
2
2

Une
teave
3
3
1
3
2
4
1
1
3
1

1-jih ni, 2-majhne, 3-srednje, 4-velike

Tabela 2: Prikaz rezultatov ocen vseh diagnoz v programu DEXi

Z oceno prisotnosti posebnih potreb v veliki meri je bil ocenjen en uenec, in sicer uenec
A-6 na podroju anksioznih motenj in unih teav. Ti dve teavi se pogosto pojavljata
skupaj, saj ima otrok zaradi unih teav velike strahove pred olo, kar vpliva na e veje
teave na unem podroju, kar lahko vodi tudi do anksioznih teav. Z uiteljico smo se
dogovorili, da se v proces sodelovanja z otrokom vkljui svetovalna sluba in z otrokom
opravi podrobneje opazovanje in analizo.
Otroci A-1, A-2 in A-4 so bili ocenjeni, da imajo srednje prisotne une teave. Otroka
A-1 in A-2 sta bila ocenjena, da imata prisotne znailnosti ADHD, in sicer v srednji meri.
Otrok A-3 pa je bil ocenjen, da ima v srednji meri prisoten MAS, prav tako pa tudi uenec
A-7, za katerega je ocenjeno, da ima v srednji meri prisotne tudi znailnosti VT. V
srednji meri pa so znailnosti VT ocenjene tudi pri otroku A-8. Vsi omenjeni uenci so
bili vkljueni v podrobneje opazovanje znotraj ole, pri emer se je v to vkljuila tudi
svetovalna sluba ole.

65

7 Primerjava in kritina analiza modelov DEXi in HiView

V nadaljevanju smo odloitvena modela v programu DEXi in HiView med seboj
primerjali, jih kritino ovrednotili in ocenili, kateri izmed teh modelov je v naem primeru
primerneji za uporabo.

7.1 Primerjava modelov

Rezultati vrednotenja v programu DEXi in HiView se med seboj pomembno razlikujejo.
Odloitveni modeli v programu DEXi so se izkazali kot bolj natanni in bolj zanesljivi.
Razlogi za to so opisani v nadaljevanju kot prednosti in pomanjkljivosti obeh
programskih orodij.
Obe orodji s pripadajoima metodama sta v osnovi namenjeni modeliranju
najzahtevnejih odloitvenih procesov in uporabljata podobne koncepte veparametrskega
strukturiranja parametrov, vrednotenja s funkcijami koristnosti ter opisovanja alternativ z
vrednostmi osnovnih parametrov [1].
Nain dela z obema programskima orodjema pa se zelo razlikuje. Pomembna razlika je v
tem, da je DEXi program za oblikovanje kvalitativnih odloitvenih modelov, HiView pa
predvsem kvantitativnih. Pri DEXi so parametri simbolini, kar je tudi najbolj primerno
za oblikovanje naega modela. Glede na naravo odloitvenega problema prepoznavanja
posebnih potreb pri otrocih je jasno, da se parametri v naem modelu teko izrazijo
numerino, prav tako je pri njih teko definirati bolj stroge zakonitosti in so v veji meri
odvisni ob subjektivnega vrednotenja ocenjevalca. Program HiView pa z uporabo metode
MAUT zajema numerine parametre, pri emer smo morali opisne parametre
sistematino porazdeliti na lestvici 0100. Prav tako se as modeliranja v programu
HiView na raun nastavljanja in ponastavljanja spremenljivk dalja, pri emer je program
DEXi e v osnovni nastavljen za delo z opisnimi spremenljivkami.
Prednost programa DEXi je v naem primeru predvsem v doloanju funkcije koristnosti,
saj metoda DEX uporablja tabelarino definiranje le-te. Funkcije koristnosti so v
programu predstavljene po tokah. Vsaka toka predstavlja preprosto odloitveno pravilo
tipa epotem. V tabeli namre zberemo vse kombinacije vrednosti podrednih parametrov
in za vsako kombinacijo definiramo vrednost, ki jo v tem primeru zavzame nadredni
parameter. Ravno ta prednost programa omogoa bolj natanno definicijo funkcije
koristnosti, ki je HiView ne omogoa. V programu HiView zdruevanje vrednosti poteka
na osnovi utei, ki so normirane tako, da je njihova vsota enaka 100 %. Simboline
vrednosti parametrov otrok smo morali tako pretvoriti v toke na intervalu 0100.
Prednost DEXi je tudi pri doloanju kriterijske funkcije, saj pri njenem oblikovanju

66

kriterije rono zdruujemo in se v posamezne sestavljene kriterije bolj poglobimo in teje

storimo napako. Pri HiView pa nam sestavljene kriterije ni potrebno rono doloevati,
ampak le doloimo utei za posamezne sinove in program sam izrauna vrednosti
sestavljenega kriterija.
Prednost programa DEXi je tudi monost izvaanja in uvaanja variant v razline
odloitvene modele. Pri HiView moramo v model najprej vnesti variante in ele potem
lahko model z bazo podatkov preoblikujemo.
Za nain vnaanja variant v program je bil za nae potrebe primerneji DEXi, saj podpira
hiter vnos posameznih variant v program. Pri programu HiView pa vsak vnos kriterija
prinemo s klikom nanj, kar je po naem mnenju bolj primerno za vnaanje ve variant
naenkrat, to pa v primeru ocenjevanja uiteljev ne bo tako pogosto, saj po naih podatkih
posamezen uitelj iz svojega razreda naenkrat izpostavi povpreno 1,25 uenca.
Pri oblikovanju odloitvenega modela v programu HiView se vrednosti sestavljenih
kriterijev izraunajo avtomatsko, pri modeliranju v programu DEXi pa moramo to
opraviti sami rono, kar vzame veliko asa. V naem primeru, ko smo modelirali ve
modelov, je bil HiView pri tem bolj uinkovit, pregleden in hiter, saj so bile vrednosti
posameznih utei prenesene iz modela v programu DEXi.
Program HiView za strukturo drevesa in povezave med kriteriji uporablja pregledno
grafino strukturo, kar je v naem primeru modeliranja ve dreves pripomoglo k bolji
preglednosti in hitrejemu modeliranju.

7.2 Kritina analiza

Na koncu odloitvenega procesa bomo naredili e analizo kakovosti odloitev na podlagi
treh vidikov, in sicer kakovost izbranih odloitev, kakovost odloitvenega procesa in
kakovost realizacije odloitve.
Kot prvo bomo analizirali kakovost izbranih odloitev glede prepoznavanja otrok s
posebnimi potrebami. Pri vsaki kategoriji posebnih potreb se je model odloal med tirimi
monostmi: prisotnost posebnih potreb je velika, srednja, majhna ali jih ni. Pri tem smo za
odloitev pridobili relativno majhno tevilo informacij (42 parametrov) in na podlagi
le-teh izvedli est odloitev. Poudariti moramo, da je tonost odloitev kljub relativno
majhnemu tevilo pridobljenih informacij zelo velika (92 %). Ker so modeli
prepoznavanja otrok s posebnimi potrebami namenjeni hitremu prepoznavanju 6 razlinih
kategorij posebnih potreb v razredu, je bilo potrebno poiskati optimalno tevilo
parametrov, ki so e obvladljivi za ocenjevanje uiteljem in na drugi strani paziti, da bo
parametrov dovolj za natanno oceno teave. Trdimo lahko, da so odloitve, ki smo jih
pridobili z informacijami, kakovostne. Seveda pa bi lahko za e bolj kakovostno
odloanje pridobili bolje informacije in bi npr. e poveali tevilo parametrov (pri emer

67

bi poveali obremenitev posameznega uitelja), analizo otroka opravili na podlagi ve

ocen uiteljev, ki otroka uijo in podobno.
Kakovost odloitvenega procesa je odvisna od ustreznosti, uinkovitosti in strokovnosti
postopka [1]. Najveja nevarnost modelov za podporo odloanju je subjektiven vpliv
moderatorja, ki je lahko isto nezaveden. Najveja nevarnost se pojavi pri vnosu
odloitvenih pravil, saj je mogoe z njimi v veliki meri manipulirati. Moderator mora biti
pri ocenjevanju zelo nevtralen, e bolje pa je, e pri oblikovanju modela sodeluje ve
strokovnjakov naenkrat in se s skupnimi mnenji in s strokovnimi znanji oblikuje bolj
neodvisen model. Oblikovanje naih modelov je temeljilo predvsem na literaturi in
osebnih izkunjah. Za bolji rezultat bi bilo potrebno v modeliranje vkljuiti iri krog
strokovnjakov poleg socialnih pedagogov tudi specialne pedagoge, psihologe, uitelje
in pediatre. Prav tako bi bilo modele potrebno testirati na ve primerih, v ve situacijah,
razlinih starostih in krajih. Prav tako bi lahko eksperimentirali z razlinimi metodami
veparametrskega modeliranja in poleg metode DEX in MAUT za primerjavo uporabili
tudi metodo AHP (Analytic Hierachical Process), ki je ena najbolj znanih metod
veparametrskega odloanja. Ta metoda je zelo podobna metodi MAUT in se od nje
razlikuje po tem, da komponent veparametrskega modela ne zajem neposredno, pa pa
uporablja posredni nain primerjave po parih. Pri metodi AHP utei doloimo posredno
tako, da paroma primerjamo parametre vsakega z vsakim. Osnovna razliica metode
AHP omogoa obravnavanje odloitvenih problemov z velikim tevilom parametrov,
vendar z manjim tevilom alternativ [1].
V veliko primerih lahko kvaliteto odloitvenega procesa izboljamo s pomojo analize
variant tipa kaj-e. Raunalniki program, ki to omogoa, je Vredana. Le-ta nadgrajuje
funkcionalnost DEX-a in nekaterih drugih orodij, ki se uporabljajo pri veparametrskem
odloanju. Glavne prednosti uporabe Vredane je vrednotenje po t. i. mehki metodi.
Posamezno varianto program ne razporedi samo v doloen razred, ampak tudi pove, kam
v tem razredu spada in s tem loi variante znotraj razreda. S pomojo analize tipa kaje lahko spremljamo spremembe rezultatov vrednotenja, ki jih povzroi smiselno
spreminjanje vrednosti variant. Tako lahko pridemo do boljih rezultatov vrednotenja in s
tem do boljih odloitev. Pomembne so zlasti manje spremembe variant, ki pripeljejo do
bistvenega izboljanja rezultatov [44]. Toda v naem primeru uporaba Vredane ni
smiselna, saj v naem primeru ne potrebujemo rangiranja znotraj razreda, ampak nam je
dovolj informacija o izraenosti posebnih potreb v okviru tirih stopenj.
Kot smo ugotovili v prvem testnem delu odloitvenega procesa, je DEXi od 60 odloitev
natanno prepoznal 55 variant oziroma otrok, kar predstavlja 91,8 %. HiView je od 60
odloitev uspeno prepoznal 44 otrok, kar predstavlja 73,3 %. Na podlagi teh rezultatov
ugotavljamo, da so odloitveni modeli v programu DEXi zanesljivi, zato smo rezultate
drugega dela presejalnega postopka upotevali in otroke, pri katerih je bila ocenjena
velika ali srednja prisotnost posebnih potreb, vkljuili v bolj podrobno obravnavo. Cilj
naih odloitvenih modelov je bil tako doseen, saj je bil znotraj ole prepoznan en otrok,

68

pri katerem je bila ocenjena velika prisotnost posebnih potreb, pri sedmih otrocih pa je
bila ocenjena srednja prisotnost posebnih potreb. Ti otroci bodo podrobneje obravnavani
znotraj ole, e bo potrebno pa tudi nadaljnjo usmerjeni k specialistom in po potrebi tudi
vkljueni v proces usmerjanja otrok s posebnimi potrebami.

7.3 Kako naprej

Uporaba orodja za pomo pri odloanju in prepoznavanju posebnih potreb v osnovni oli
bi bil pomemben pripomoek vsakega uitelja, svetovalnega delavca ali drugega
strokovnega delavca v oli. Kot prvi korak v to smer bi bil vsekakor nadaljnji razvoj
kvalitete odloitvenega modela z vkljuitvijo tima razlinih strokovnjakov in pa seveda
testiranjem modela na velikem vzorcu otrok razlinih starosti, posebnih potreb in drugih
karakteristik. Kot pomemben del pred to fazo bi bilo potrebno izboljati e praktino
uporabnost modelov, saj je veliko dela z vnaanjem posameznih otrok v modele, z
izvaanjem in uvaanjem variant, kar od uiteljev vsekakor ne moremo priakovati. Ideja
za reitev tega problema je integracija modelov z aplikacijo, ki na enem mestu in na
uporabniku prijazen nain omogoa vnos podatkov (variant) ter pregled rezultatov
vrednotenja (Slika 30). Ideja je, da se vse podatke, tako variante kot tudi rezultate,
shranjuje v podatkovno bazo. Aplikacija pa dinamino poganja izvedbo vrednotenja.

Slika 30: Primer uporabnikega vmesnika za ocenjevanje OPP

Na ta nain bi odloitveni model uiteljem pribliali in bi odloitveni model za podporo
prepoznavanja OPP v oli lahko uporabljali kot kvaliteten pripomoek pri delu.

69

8 Zakljuek
Uitelji morajo v razredu zraven rednih del skrbeti e za opazovanje in prepoznavanje
otrok, ki imajo razline teave. Glede na to, da v Sloveniji e nimamo sistematinega
postopka, da bi uiteljem pri tem pomagali, je moje magistrsko delo korak v tej smeri.
Magistrsko delo prikazuje eno od monosti uporabe informacijske tehnologije na
podroju prepoznavanja otrok s posebnimi potrebami v osnovni oli. Na podlagi 42
kriterijev smo izdelali dvostopenjski model za podporo odloanju. Prva stopnja
odloitvenega procesa je presejalni test znotraj razreda, ki ga izvede uitelj. Preko tega
pridobimo nabor rizinih otrok, pri katerih se nato izvede poglobljena analiza. Na podlagi
37 parametrov smo preko razlinega strukturiranja, spreminjanja utei in funkcije
koristnosti izdelali modele za pomo pri prepoznavanju estih kategorij posebnih potreb,
in sicer: motnje pozornosti s hiperaktivnostjo, anksiozne motnje, motnje avtistinega
spektra, ustveno-vedenjske motnje, depresija in une teave. Odloitvene modele smo
izvedli s pomojo dveh programskih orodij, in sicer na podlagi metode DEX v programu
DEXi in na podlagi metode MAUT v programu HiView. Odloitvene modele smo
preizkusili na dveh skupinah otrok, in sicer na prvi (vzorni) skupini otrok, v katero je
bilo vkljuenih deset otrok s posebnimi potrebami z znano diagnozo. S pomojo te
skupine smo preverjali tonost naih modelov. V drugo testno skupino otrok so uitelji
evidentirali deset rizinih otrok, ki e niso evidentirani kot otroci s posebnimi potrebami.
Rezultati so pokazali veliko zanesljivost modelov izdelanih v programu DEXi (92 %),
manj pa v programu HiView (73,4 %). To pripisujemo prednosti metode DEX, saj je e v
osnovi namenjena problemom kvalitativnega tipa, prav tako pa uporablja tokovno
metodo preko primerjave po parih, kar je v naem primeru prineslo odline rezultate.
Konni rezultat testnega vzorca je bila prepoznava osmih otrok s posebnimi potrebami.
Pri enem otroku je bila ocenjena velika prisotnost posebnih potreb in smo posameznega
otroka vkljuili v nadaljnjo obravnavo v okviru ole, po potrebi pa bo obravnavan tudi z
zunanjimi institucijami, e bo potrebno pa tudi vkljuen v postopek usmerjanja. Ostalih
sedem otrok, pri katerih je bila ocenjena srednja prisotnost posebnih potreb, pa bomo
teave bolj podrobno spremljali v nadaljevanju in jih po potrebi tudi vkljuili v nadaljnjo
obravnavo.
Model za podporo odloanju se je izkazal kot uporaben in zanesljiv. Z obsenejimi
testiranji, izboljavami s pomojo vkljuitve razlinih strokovnjakov v postopek izdelave
modela in s povezavo s podatkovno bazo, bi bil model dober zaetek za sistematino
prepoznavanje otrok s posebnimi potrebami v slovenskih osnovnih olah.

70

71

9 Literatura
[1]
[2]

[3]

[4]

[5]

[6]

[7]
[8]

[9]
[10]

[11]

[12]
[13]
[14]
[15]
[16]

[17]

M. Bohanec, Modeli in odloanje, Ljubljana: DMFA zalonitvo, 2006.

M. Bohanec, V. Rajkovi. (2012, 15. junij). Veparametrski odloitveni modeli.
Institut
Joef
Stefan.Dostopno
na:
http://wwwai.ijs.si/MarkoBohanec/org95/index.html.
M. Bohanec (ur.), V. Kapus (ur.), B. Leskoek (ur.), V. Rajkovi (ur.). Talent:
ekspertni sistem za usmerjanje otrok in mladine v portne panoge, Uporabniki
prironik, Ljubljana: Ministrstvo za olstvo in port: Zavod Republike Slovenije za
olstvo, 2000.
M. Bohanec, B. Zupan, V. Rajkovi, Applications of qualitative multi-attribute
decision models in health care, V: International journal of medical informatics,
2000, vol. 5859,
str. 191205.
M. Bohanec, Veparametrski odloitveni model za ugotavljanje sposobnosti
organizacije za uvajanje virtualnih timov, Ljubljana: Ekonomska fakulteta, 2006.
Magistrsko delo.
S. E. Brock, S. R. Jimerson, R. L. Hansen. Identifying, Assessing, and Treating
ADHD at School, California: University of California at Davis M.I.N.D. Institute,
2009.
Center za avtizem. (2012, 17. julij). Kaj je avtizem? Dostopno na:
http://www.avtizem.org/kaj_je_aspergerjev_sindrom_.html.
D. S. Chen, H.A. Kallsen, R. C. Snider, School bus routing and scheduling: an
expert system approach. V: Computers & Industrial Engineering, t. 15, 1988, str.
179183.
J. Demar, Raunalnik je raunalnitvu v napoto. V: Delo Sobotna priloga, 18.
avgust 2012, str. 2.
S. Ersoz, A. Aktepe, An Expert System Approach For High School Type
Selection. V: Gazi University Journal of Science, letn. 24, t. 2, 2011, str.
317327.
B. C. Fisher, Recognized Subtypes of ADHD: Inattentive, Combined, and
Hyperactive.
V: Atention deficit disorder, New York: Informa Healthcare,
2007, str. 1113.
I. Gerli, Informacijsko-komunikacijska tehnologija in sodobna ola, vzronoposledina razmerja. V: Organizacija, letn. 35, t. 8, 2002, str. 470472.
I. Gerli, J. Petri. (2012, 15. junij). Ekspertni sistemi in veparametrsko odloanje.
Dostopno na: http://student.pfmb.uni-mb.si/~jpetric/projekt-expert/index.html.
G. Hannel, Identifying children with special needs, California: Corwin Press, 2006.
HiView: domaa stran programa. (2012, 15. junij). Dostopno na:
http://www.catalyze.co.uk/products/HiView/applications
S. M. Huang, P. S. Wu, C. H. Chiu, Primary school students' decision-making
argumentation in cyber-ethics dilemmas. V: 2010 IEEE Frontiers in Education
Conference (FIE 2010), 2010.
W. T. Huey, T. Maesako, Developement of a dynamic web-based information
system for parents and pupils to enhance decision-making by school personnel: a
case study of Jurong Primary School. V: Proceedings International Conference on
Computers in Education, 2002, 901905.

72

[18] S. Hungerford. (november, 2003). A Socio-Communication Intervention Model for

Selective Mutism. Predstavljeno na konferenci: American Speech-LanguageHearing
Association
Conventio.
Dostopno
na:
http://www.asha.org/uploadedFiles/slp/clinical/selectivemutismmodel.doc
[19] Intuitivno spletno orodje za podporo procesom odloanja spletna aplikacija.
(2012, 15. junij). Dostopno na: http://odesys.info/.
[20] E. Jereb, U. Rajkovi, V. Rajkovi, A hierarchical multi-attribute system approach
to personnel selection. V: International Journal of Selection and Assessment,
2005, vol. 13, t. 3,
str. 198205.
[21] E. Jereb, et. al, DEXi Raunalniki program za veparametrsko odloanje, Kranj:
Moderna organizacija, 2003.
[22] T. Kavi, Druinsko okolje in otrokov razvoj. V: Psiholoka obzorja, letn. 14,
t. 1, 2005, str, 8189.
[23] S. E. Kennewell, The integration of information technology into teachers'
decision-making. V zborniku Information Technology. Supporting Change
through Teacher Education, Kiryat Anavim, Israel, 1997, str. 169175.
[24] N. Konnik Gori, M. Kavkler, Specifine une teave otrok in mladostnikov :
prepoznavanje, razumevanje, pomo, Ljubljana: Svetovalni center za otroke,
mladostnike in stare, 2002.
[25] M. Korelc, Odloitveni model za pomo pri analizi poslovanja podjetja CargoPartner d.o.o., Kranj: Univerza v Mariboru, 2008. Diplomsko delo.
[26] A. Koak, Enakost in pravinost v izobraevanju otrok v osnovni oli. Izzivi
vodenja za raznolikost Zbornik 14. strokovnega posveta Vodenje v vzgoji in
izobraevanju, Portoro, Slovenija, 2010, str. 1119.
[27] A. Krape, V. Rajkovi, Raunalniko podprto preverjanje in ocenjevanje znanja.
V: Zbornik 8. mednarodne multikonferenc, Informacijska druba IS 2005,
Ljubljana, Slovenija, 2005, str. 299312.
[28] A. Krape, V. Rajkovi, Tehnologije znanja pri predmetu informatika, Ljubljana:
Zavod Republike Slovenije za olstvo.
[29] K. L. Lane, idr., Systematic screenings of behaviour to support instruction, New
York: The Guilford Press, 2012.
[30] L. Magajna, et. al. Une teave v osnovi oli: problemi, perspektive, priporoila,
Ljubljana: Zavod RS za olstvo, 2008, 1. poglavje.
[31] J. Mayer, et. al, Skrivnost ustvarjalnega tima. Velenje: Dedalus Center za razvoj
vodilnih osebnosti in skupin, 2001.
[32] J. S. Moore, An expert system approach to graduate school admission decisions
and academic performance prediction. V: Omega, letn. 26, t. 5, 1988, str.
659670.
[33] J. Moreland, A. Jones, A. Northover, Enhancing Teachers Technological
Knowledge and Assessment Practices to Enhance Student Learning in Technology:
A Two-year Classroom Study. V: Research in Science Education 31, str. 155176,
Netherlands, 2001.
[34] J. Musek, V. Pejak, Psihologija, Ljubljana: Educy, 2001.
[35] B. Opara, A. Barle Lakota, B. Globanik idr. Analiza vzgoje in izobraevanja otrok
s posebnimi potrebami v Sloveniji, Logatec: JRZ Pedagoki intitut, Zavod za
vzgojo in izobraevanje, 2010.

73

[36] T. Pajnik, S. Strgar, Socialna vkljuenost uencev z unimi teavami z uporabo

programa Microsoft Mouse Mischief. V: Zbornik 14. mednarodne multikonference
Informacijska druba IS 2011, 2011, str. 511.
[37] B. Rebernik, Pomen IKT in e-gradiv pri pouku v sodobni oli, Vzgoja in
izobraevanje. Let. XXXIX, t. 5, str. 9193.
[38] M. Rodman, V. Rajkovic, Teaching decision-making knowledge in primary
school. V: Organizacija, letn. 39, t. 8, 2006, str. 504512.
[39] J. Rugelj, Nove strategije pri uvajanju IKT v izobraevanje. V: Mednarodna
konferenca: Splet izobraevanja in raziskovanja z IKT SIRIKT 2007, Kranjska
Gora, str. 19.21. Ljubljana: Arnes, 2007.
[40] T. P. Sajevic, Urejanje olske prehrane z informacijsko komunikacijsko
tehnologijo. V: Zbornik 14. mednarodne multikonference Informacijska druba
IS 2011, 2011, str. 514.
[41] S. Sajjad, H. Qamar, K. Tariq, S. Bano. (2012, 15. junij). Developement of a
Diagnostic Expert System for Autism Disorder-PCADEX. Department of
Humanities COMSATS Institute of Information Technology, Islamabad,
PAKISTAN. Dostopno na: http://world-comp.org/p2011/ICA3968.pdf.
[42] D. Skoaj. (2012, 20. junij). Raunalnitvo: Informacijsko-komunikacijska
tehnologija. Fakulteta za pomorstvo in promet. Dostopno na. http://vicos.fri.unilj.si/data/danijels/downloads/teaching/RAC/rac02IKT.pdf.
[43] M. W. Steege, T. S. Watson, Conducting school-based functional behaviour
assessments, New York: The Guilford Press, 2009.
[44] A. et. (2012, 25. september). Vredana. Dostopno na: http://lopes1.fov.unimb.si/dex/vredana/.
[45] O. Tekavi Grad, A. Zavanik. Kako v olskem okolju prepoznavati depresivnega
ali suicidalnega otrok in mladostnika? V: Za manj negotovosti: aktivno
dravljanstvo, zdrav ivljenjski slog, varovanje okolja. Ljubljana: Pedagoka
fakulteta, str. 165176.
[46] J. B. Tubman. (2012, 20. junij). An expert system for educational diagnosis using
theorist.
University
of
Waterloo,
Ontario.
Dostopno
na:
https://www.cs.uwaterloo.ca/research/tr/1986/CS-86-32.pdf
[47] U.S. Department of Education. (2012, 20. junij). The Individuals with Disabilities
Education Act. Dostopno na: http://idea.ed.gov/.
[48] Uradni list Republike Slovenije (2012, 20. junij). Ur. l. RS t. 58/2011: 2. len.
Dostopno na :http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=201158&stevilka=2714.
[49] . Vajagi, Zgodnja obravnava otrok s posebnimi potrebami, Ljubljana: Univerza v
Ljubljani, 2010.
[50] Varuh lovekovih pravic. (2012, 20. julij). Konvencija o otrokovih pravicah.
Dostopno na: http://www.varuh-rs.si/index.php?id=105.
[51] S. Veeraraghavan, K. Srinivasan, Exploration of autism using expert systems. V:
2007 4th International Conference on Information Technology New Generations,
str. 4, 2007.
[52] B. Vidmar, Uvedba sistema ugotavljanja in zagotavljanja kakovosti vzgojnoizobraevalnih organizacij samoevalvacija: izbira ciljev z uporabo lupine
eskpertnega sistema DEXi. V: Zbornik 14. mednarodne multikonference
Informacijska druba IS 2011, 2011, str. 537.
[53] G. A. Wasserman, et. al. (2003, april). Risk and Protective Factors of child
delinquency.
V:
Child
delinquency.
Str.
215.
Dostopno
na:
https://www.ncjrs.gov/html/ojjdp/193409/contents.html/intro.html.

74

[54] World Health Organization. (2012, 20. junij). International Statistical Classification
of Diseases and Related Health Problems 10th Revision. Dostopno na:
http://www.who.int/classifications/icd/en/.
[55] Zavod Republike Slovenije za olstvo OE Murska Sobota. (2012, 7. april).
Analiza stanja in potreb na podroju dela otrok s posebnimi potrebami in pristop k
nartovanju sprememb v osnovni oli ugotovitve olskih strokovnih delavcev v
OE
Murska
Sobota.
Dostopno
na:
http://www.zrss.si/pdf/100712090231_zbirnik_swot_analiza.pdf.