Professional Documents
Culture Documents
Studija
Studija
Po naroilu Ministrstva za delo, druino, socialne zadeve in enake monosti RS pripravil Intitut IRDO, junij 2014.
Naruitelj
:
Izvoa:
ZAHVALA
Za sudjelovanje pri izradi ove studije iskreno zahvaljujemo slovenskim socijalnim
poduzetnicima, koji su svojim prijedlozima, miljenjima i komentarima, a neki i
ispunjavanjem obrazaca pomogli u nastanku i upotrebljivosti ove studije na
slovenskom prostoru. Posebno se zahvaljujemo Gregoru Tomaetu, dr. Marini Vovk,
Francu Zveru, Mojci Metelko ganec, Lenki Puh i tefanu Simoniu. Iskreno hvala i
predstavnicima RS Ministrstva rada, obitelji, socialnih poslova i jednakih mogunosti,
mag. Ani Vodiar, Tomislavi Arh i Ani Klinar za aktivno sudjelovanje pri izvedbi studije,
njihove poglede na EU i slovenska usmjerenja te za potporu slovenskim socijalnim
poduzeima te razvoju toga sektora.
Autori istraivanja
Saetak
Institutu IRDO, u suradnji s Ministrstva rada, obitelji, socialnih poslova i jednakih
mogunosti pripremio je Studiju o mjerenju drutvenih uinaka socijalnih poduzea.
U okviru te studije nastao je model merjenja tih uinaka, pomoi kojeg e socijalna
poduzea moi izmjeriti vrijednost svojih rezultata te ih uinkovito predstaviti iroj
javnosti i drugim zainteresiranim stranama (sufinacijerima, investitorima,
menaderima.) U studiji predstavljamo teoretske okvire, inozemna iskustva, vana
miljenja o mjerenju drutvenih uinaka i pozitivnih utjecaja takvog mjerenja na
uspjeno poslovanje socijalnih poduzea u Sloveniji. Obrasce za mjerenje provjerili
smo kod odreenog broja socijalnih poduzea u Sloveniji i dobili smo brojne korisne
prijedloge za razvoj takve vrste poduzetnitva u Sloveniji.
Kljune rijei: drutvena odgovoronost (poduzea), dionici, teorija promjena,
mjerenja, socijalna poduzea, koristi, SROI
Abstract
In IRDO Institute in cooperation with the Ministry of Labour, Family, Social Affairs and
Equal Opportunities of Slovenia we have prepared a study on measuring social
impact of social enterprises. In this study, the measurement model of these effects
was developed, by which social enterprises can evaluate the results of their work and
effectively present it to the general public and other interested parties (co-financers,
investors, managers). In the present study, theoretical frameworks, foreign
experiences, important aspects of measuring social impacts and the positive impact
of such a measurement for the successful operation of social enterprises in Slovenia
are presented. Forms for measurement were tested in some of the Slovenian social
enterprises and so we have gained a number of useful proposals for development of
this sector in Slovenia.
Keywords: (corporate) social responsibility, stakeholder theory of change,
measurement, social enterprises, benefits, SROI.
Sadraj
stranica
Povzetek
Abstract
Sadraj
Popis tabela
Popis slika
Popis kratica
1. UVOD
2. ISHODITA ISTRAIVANJA
Opis problema istraivanja
Ogranienja istraivanja
Metode rada
3. TEORETSKI OKVIR
Drutvena odgovornost i mjerenje posrednih rezultata sociajlnih
3
3
4
6
6
7
8
9
9
10
11
12
12
poduzea
Ugled poduzea i drutvena odgovornost
Drutvena odgovornost (DO) je nuan novi drutveno-ekonomski model
Teorija dionika
Teorija promjena
Mjerenje drutvenih uinaka socijalnih poduzea meunarodna uenja
Analiza drutvenih uinaka pomou metode SROI
4. NEKA INOZEMNA ISKUSTVA MJERENJA DRUTVENIH
13
15
20
24
28
35
40
40
41
45
SOCIJALNA PODUZEA
Social Impact Bonds javno-privatna partnerstva pri mjerenju
45
drutvenih uinaka
Koristi ulaganja u socijalna poduzea britanska iskustva
Kako se investitori odluuju za ulaganje?
6. RAZVOJ SLOVENSKEGA MODELA MJERENJA DRUTVENIH
48
50
52
53
57
59
60
60
62
66
69
70
uinkov v Sloveniji
4
71
76
78
81
82
Seznam tabel
stran
Tabela 1: Primarne interesne skupine
Tabela 2: Sekundarne interesne skupine
Tabela 3: Primeri mer za udeleence
Seznam slik
stran
Slika 1: Stopnje merjenja drubenega vpliva
Slika 2: Koraki merjenja vpliva in koristi za delenike
Slika 3: Tri poti kategorizacije kazalnikov
Slika 4: Veriga vrednosti drubenega vpliva
Slika 5: Delovanje Obveznic drubenih uinkov
Slika 6: Upravljanje vpliva v procesu investiranja
Slika 7: Odloitveno drevo za proporcionalnost
Slika 8: Postopek merjenja drubenega vpliva socialnih podjetij v Sloveniji
Slika 9: Vsebina vpraalnika za merjenje drubenega vpliva socialnih podjetij
v Sloveniji
Slika 10: Vsebina kalkulacije SROI za merjenje drubenega vpliva socialnih
podjetij v Sloveniji
Slika 11: Dimenzije drubenega delovanja
Slika12: tevilo so.p. v evidenci MDDSZ na dan 21.5.2014 po vrsti pravnoorganizacijske oblike
Slika 13: tevilo so.p. v evidenci MDDSZ na dan 21.5.2014 po datumu
registracije za so.p.
Slika 14: tevilo so.p. so.p., vkljuenih v temeljiteje testiranje obrazcev po
pravno-organizacijski obliki
Slika 15: tevilo so.p., vkljuenih v temeljiteje testiranje obrazcev po datumu
registracije za so.p.
Slika 16: Pronje za izpolnitev testnih obrazcev 9 izbranih so.p. in dele
odziva v % do 20.6.2014
MDDSZ RS, Ministrstvo za delo, druino, socialne zadeve ter enake monosti
MSP majhna in srednje velika podjetja
ROI return o investment, donosnost investicije
so.p. socialno podjetje
SROI social return on investment, drubeno povrailo investicije
1. UVOD
Institut IRDO u suradnji s Ministarstvom rada, obitelji, socijanih pitanja i jednakih
mogunosti izradio je, u razdoblju od travnja 2014 do lipnja 2014, Studiju o mjerenju
drutvenih uinaka socijalnih poduzea. U okviru te studije nastao je Model mjerenja
te vrste uinaka, kojim e socijalna poduzea vrednovati rezultate svojeg rada i
uinkovito ih predstaviti iroj javnosti i drugim zainteresiranim osobama.
(sufinancijerima, investitorima, menaerima).
Studija je temelj za konkretne ciljeve RS i Ministarstva u buduem razdoblju:
2. RAZISKOVALNA IZHODIA
Metode dela
Uporabili smo naslednje metode dela:
1. namizna raziskava za pripravo teoretskega okvira (nabor literature iz tujih in
domaih virov ter izdelava slovenskega modela merjenja drubenih uinkov),
2. informativna delavnica s slovenskimi so.p. za izvedbo testiranja obrazcev in
predstavitev merjenja drubenih uinkov so.p. (Ljubljana, 6.6.2014),
3. delovni sestanki in pisna komunikacija s predstavniki MDDSZ tekom izvajanja
raziskave,
4. tudije primerov poskus izdelave tudij primerov izbranih so.p.
11
3. TEORETSKI OKVIR
Za pripravo teoretskega okvira smo izhajali iz koncepta drubene odgovornosti,
teorije delenikov in teorije sprememb, nekaterih spoznanj britanskih in avstralskih
raziskovalcev, dokumentov EU s tega podroja ter drugih virov.
Drubena odgovornost in merjenje posrednih izidov socialnih podjetij
O konceptu1 drubene odgovornosti intenzivneje zano pisati znotraj menedmenta
petdesetih let (Caroll, 1999, v Golob, 2004).
Socialna podjetja so po definiciji drubeno koristna, torej ustrezajo definiciji drubene
odgovornosti (ISO 26000 iz leta 2010)2, ki pomeni odgovornost organizacij za vplive
na drubo. Evropska unija (2011)3 drubeno odgovornost podpira kot pot iz sedanje
krize, ki torej ni reljiva z enostranskim in kratkoronim merilom uspenosti
poslovanja, kot ga zagovarja naelo dobika v praksi sodobnega globalno
monopolnega kapitalizma. Ekonomska teorija ni narejena za njegovo prakso.
Drubena odgovornost po ISO 26000 nudi alternativo s temeljnima pojmoma
'soodvisnost' (namesto 'etike neodvisnosti' vplivnih, ki vodi v zlorabe, in namesto
'etike odvisnosti' nevplivnih, ki vodi v pravico do neodgovornosti) in 'celovitost'. Le-ta
je brez 'etike soodvisnosti' in zato med-strokovnega sodelovanja neizvedljiva, brez
zadostne in potrebne celovitosti pa problemi niso reljivi.
Etiko soodvisnosti in zadostno ter potrebno celovitost podpira standard drubene
odgovornosti ISO 26000 s svojimi 7 naeli: (1) (uradna) odgovornost, (2)
preglednost, (3) etinost, spotovanje do (4) delenikov, (5) vladavine prava, (6)
mednarodnih norm in (7) lovekovih pravic.
1 Ura Golob (2004): Razumevanje drubene odgovornosti podjetja znotraj marketinga. Ljubljana: Teorija in
praksa. Dosegljivo na: dk.fdv.uni-lj.si/db/pdfs/tip20045-6Golob.pdf (20.6.2014)
2 http://www.iso.org/iso/home/store/publication_item.htm?pid=PUB100259, 20.5.2014
3 http://ec.europa.eu/enterprise/policies/sustainable-business/corporate-social-responsibility/index_en.htm,
15.5.2014
12
13
15
16
19
9 Rizman, Rudi: Pot h krizi: od dogme o vsemogonem trgu do erozije demokracije. Teorija in praksa, FDV.
Ljubljana, 2011.
20
Teorija delenikov
Pristop delenikih skupin10 k strategiji se je pojavil v sredini 1980-ih let. Teorija
delenikov je teorija organizacijskega menedmenta in poslovne etike, ki pri vodenju
organizacije upoteva moralo in vrednote. Avtor teorije je R. Edward Freeman, ki je v
knjigi Strategic Management: A Stakeholder Approach identificiral modele in skupine,
ki so deleniki doloene korporacije, opisal in priporoil metode, s pomojo katerih
lahko vodstvo uspeno upoteva potrebe in interese teh skupin. Pravi, da poslovanje
lahko razumemo kot sistem, kako ustvarjamo vrednost za zainteresirane strani
(delenike). Ta pogled na svet povezuje podjetja in kapitalizem z etiko enkrat za
vselej.
Aleksandra Kanujo Mrela (2007) pravi, da koncept dlenikov predstavlja enega
sodobnejih konceptov v razvoju teorije podjetja in korporacijskega upravljanja 11, ki v
svetu, pa tudi pri nas pridobiva vse ve privrencev in med drugim predstavlja tudi
eno od glavnih podlag sistema sodelovanja delavcev pri upravljanju podjetij. Model
drubeno odgovornega podjetja ali model dlenikov se zavzema za razirjanje
koncepta podjetja - od videnja podjetja kot sredstva za maksimiziranje vrednosti
delnic - ustvarjanje profita za delniarje k videnju podjetja kot organizacije s irim
drubenim namenom. Reforme, ki jih predlaga ta model, bi zmanjale pritisk, ki ga
delniarji izvajajo na menedment in poveale mo drugih dlenikov: zaposlenih,
upnikov, dobaviteljev, kupcev in drubene skupnosti. Model drubeno odgovornega
podjetja ali model dlenikov torej ponuja popolnoma drugano perspektivo nasprotno tako modelu finannih trgov kot tudi modelu trne kratkovidnosti. Osnovna
toka konflikta med prvima dvema konceptoma na eni strani in modelom dlenikov
na drugi strani pa je sama definicija podjetja in njegovih ciljev. Prva dva modela se
ne strinjata glede nainov, kako dosei im bolj uinkovito varovanje interesov
delniarjev, toda obema je skupno, da imata prav te interese, torej interese
10 http://faculty.wwu.edu/dunnc3/rprnts.stakeholderapproach.pdf, 30.5.2014
11 Kanujo Mrela, A. /2007): KONCEPT DLENIKOV V TEORIJI PODJETJA IN KORPORACIJSKEGA
UPRAVLJANJA. Dostopno na: www.delavska-participacija.com/priloge/ID070605.doc, 10.5.2014
21
22
itd.), ali pa gre za druge drubene skupine, ki izraajo interes ali zaskrbljenost zaradi
aktivnosti podjetja, vendar zato niso manj pomembne. Sem sodijo lokalne skupnosti,
drubeni aktivisti, mediji, javnost idr. Burke (1999) pravi, da poslovanje zdrube na
nekatere udeleence vpliva pozitivno, na druge pa negativno.
Udeleenci
Interes udeleencev
Zaposleni
Lastniki
Kupci (op.p.
uporabniki oz.
stranke v
javnem
sektorju)
Dobavitelji
Konkurenca
Prodajalci
Posojilodajalci
Vpliv udeleencev na
zdrubo
Pogajalska mo sindikata,
stavke, javno mnenje
Volilna pravica, kontrola
nad poslovanjem
Nakupi pri konkurenci,
bojkotiranje
Nedobavljanje
naroenega, dobavljanje
konkurentom
Tehnoloke inovacije, nije
cene
Nakupi pri drugih
dobaviteljih, bojkotiranje
podjetij
Odpoklic posojil, pravna
pot (prevzem lastnine)
Interes udeleencev
Lokalne
skupnosti
Drubeni
aktivisti
Mediji
Poslovnointeresne
skupine
Tuje vlade
Drubeno-ekonomski razvoj
23
Vpliv udeleencev na
zdrubo
Nezaupanje in
nenaklonjenost, lobiranje
vlad
Lobiranje vlad,
pridobivanje podpore s
publiciranjem
Publiciranje in
komentiranje
Podpora strokovnjakov,
zagotavljanje pravne in
politine podpore
Dovoljenja in regulativa
Domae vlade
Obdavevanje, razvoj
Javnost
Regulacije, licence,
dovoljenja
(ne)podpora doloenih
aktivnosti, vpliv na vlado
Kratkorone mere
Prodaja (vrednostno in koliinsko),
novi kupci (op.p. stranke), tevilo
novih kupcev (op.p. strank)
Dobavitelji
Finanna
skupnost
Zaposleni
Dravne
institucije
Varuh
potronikov
Okoljevarstveniki
Dolgorone mere
Rast prodaje, spremembe
v bazi podatkov o strankah
(nove, odle), sposobnost
nadzora cen
Rast strokov materiala,
podaljanje dobavnih
rokov, rast zalog, nove
ideje s strani dobaviteljev
Sposobnost preprievanja
o strategiji, rast ROE
tevilo notranjih
napredovanj, prihodov /
odhodov
tevilo novih zakonov, ki
vplivajo na panogo,
razmerje med
'korporativnimi' in
'tekmovalnimi' sreanji
tevilo sprememb politike
zaradi varuha potronikov,
tevilo sodelovanj na
pobudo varuha
potronikov
tevilo sprememb politike
zaradi okoljevarstvenikov,
tevilo sodelovanj
Teorija sprememb13
Teorija sprememb je nastala sredi 1990.-tih let kot nova pot analiziranja teorij
motivacijskih programov in iniciativ na podroju drubenih in politinih sprememb.
Osredotoa se na generiranje znanja, pa tudi na uinkovitost programov ter
uporabljenih metod. Povezuje se s tevilnimi podroji, kot so okoljevarstvo,
organizacijska psihologija, sociologija, politine vede ipd. Prvi zametki teorije so se
pojavili v 90.-tih letih prejnjega stoletja na okrogli mizi o spremembah v skupnosti pri
Aspen Intitutu. Ena izmed lanic takratne okrogle mize Carol Weiss 14 je pojem
teorije sprememb popularizirala in spodbujala natannost v doloanju sprememb.
Teorija sprememb15 (TOC) je posebna vrsta metodologije za nartovanje,
sodelovanje in vrednotenje, ki se uporablja v filantropiji, neprofitnih in vladnih
sektorjih za promoviranje drubenih sprememb. Teorija sprememb opredeljuje
dolgorone cilje in nato preslika nazaj doloene korake, da opredeli potrebne pogoje
za realizacijo le-teh.
13 http://www.theoryofchange.org/what-is-theory-of-change/#3, 20.4.2014
14 C. Weiss (1995). Nothing as Practical as Good Theory: Exploring Theory-Based Evaluation for
Comprehensive Community Initiatives for Children and Families (Connell, J, Kubisch, A, Schorr, L, and Weiss, C.
(Eds.) New Approaches to Evaluating Community Initiatives ed.). Washington, DC: Aspen Institute.
15 Brest, P. (2010). "The Power of Theories of Change". Stanford Social Innovation Review. Spring.
25
26
kae vzrono pot od tu do tam z navedbo, kaj je potrebno, da se cilje dosee (npr.
morda menite, da je (e elimo, da se bodo otroci nauili potrebno) nujno, da
hodijo v olo vsaj minimalno tevilo dni),
spreminja nain razmiljanja o pobudah: od tega, kar ponete, do tega kar elite
dosei in zane prav tam.
28
29
Vsa podjetja so del drube in tako poteka dvosmerno vplivanje drube na podjetje in
podjetja na drubo. Kakni so medsebojni vplivi v drubi prikazuje naslednja slika.
Enotnega modela merjenja ni, obstajajo pa razline variante merjenja. Najbolj znana
je metoda SROI (ang. social return of investment), sicer pa banke in razlini
investitorji razvijajo lastne metode, prilagojene njihovim ciljem financiranja. Evropska
unija je zaradi vkljuitve pogoja merjenja drubenih uinkov v dva podrona
zakonodajna akta naroila strokovni skupini GECES, da oblikuje sploen standard
merjenja, ki bi bil uporaben tako za upravitelje skladov za socialno podjetnitvo kot
tudi v socialnih podjetjih, ne glede na njihovo velikost ali pravno obliko. Ta standard
(sprejet 3.6.2014) temelji na univerzalnem, petstopenjskem procesu in kljunih
lastnostih za poroanje o drubenih uinkih, ki omogoa uporabo razlinih metod
(vkljuno s SROI). Standard tudi realistino upoteva raznolikost socialnih podjetij in
18 Proposed Approaches to Social Impact Measurement in European Commission legislation and in practice relating to:
EuSEFs and the EaSI , GECES Sub-group on Impact Measurement , 16 February 2014 , (following initial publication on
28th November 2013), dostopno tudi na: http://ec.europa.eu/internal_market/social_business/docs/expert-group/20131128impact-measurement-subgroup_en.pdf, 17.6.2014
30
31
20
Proposed Approaches to Social Impact Measurement in European Commission legislation and in practice relating to:
EuSEFs and the EaSI , GECES Sub-group on Impact Measurement , 16 February 2014 , (following initial publication on
28th November 2013), dostopno tudi na: http://ec.europa.eu/internal_market/social_business/docs/expert-group/20131128impact-measurement-subgroup_en.pdf (17.6.2014)
32
tiri glavna tematska podroja21 so bila spoznana v britanski tudiji (Clifford, Markey,
Malpani, 2013):
dokazati, kaken vpliv ima organizacija na iro skupnost (npr. lokalno javno
naroanje, zaposlovanje in gospodarstvo).
21 Jim Clifford, Kate Markey and Natasha Malpani: Measuring Social Impact in Social Enterprise: The state of
thought and practice in the UK. London. E3M, 2013. Dostopno na: http://www.canonline.org.uk/uploads/editor/files/Invest/Measuring_Social_Impact_in_Social_Enterprise_report.pdf
33
34
23 Presentation of Report produced by GECES Sub-group on Social Impact Measurement 28 November 2013,
dostopno na: http://ec.europa.eu/internal_market/social_business/docs/expert-group/20131128-presentationimpact-measurement-subgroup_en.pdf
35
38
2.
3.
4.
5.
6.
40
41
Uinek je bolj znailen pri razlikah med spoloma - pri enskah je dva do trikrat bolj
verjetno, da postanejo socialne podjetnice, e so imele neko obliko dostopa do
podjetnikega usposabljanja. To je primerljivo s priblino polovico vejo verjetnostjo
za vse vrste usposabljanja za moke. Tako kot mainstream podjetnitva, je
spodbujanje socialnega podjetnitva kultura, ki ima za osnovo spodbujanje socialnih
podjetij in socialnega podjetnitva.
Socialni podjetniki imajo specifine znailnosti in zanimivo je, da bodo najbolj
verjetno postali aktivni SEA prav mladi. To pomeni, da se s spodbujanjem socialnega
podjetnitva kot obliko alternativnega modela poslovanja skozi usposabljanje v olah
raven socialne podjetnike aktivnosti poveuje, zlasti v zgodnji fazi podjetnike
dejavnosti.
To bi ponudilo ve posameznikom prilonost za uresniitev njihovega potenciala na
trgu dela s pomojo podjetnitva in tako dejansko ustvarjalo monosti za vse.
27 Barraket, Jo,
and Yousefpour, Nina, (2013): Evaluation and Social Impact Measurement Amongst Small to
Medium Social Enterprises: Process, Purpose and Value, Australian Journal of Public Administration, vol. 72, no.
4, pp. 447458. Dostopno na: http://onlinelibrary.wiley.com/doi/10.1111/14678500.12042/abstract;jsessionid=F573C7287964C9146DEC7B32D5FD72BD.f04t04?
deniedAccessCustomisedMessage=&userIsAuthenticated=false
42
44
45
28 https://www.gov.uk/social-impact-bonds, 17.6.2014
46
Plailo temelji na tistem, kar je projekt ali storitev dosegla, ne pa na procesu dela, ki
je bilo opravljeno. Na primer, plaila za obveznice drubenih uinkov zapora
Peterborough so temeljile na tem, ali je projekt znial stopnjo ponavljanja dejanj
zapornikov, ne pa na stroku projekta ali na tevilu oseb, ki so delale na projektu.
Ker plailo temelji na rezultatih in ne na procesu, je ve monosti za inovacije in
vejo svobodo pri predstavitvi reitev, ki delujejo. Posledica tega je bolji rezultat za
dravljane in niji stroek za vlado.
Spodnja slika prikazuje, kako SIBs deluje: zaetno financiranje plaajo vlagatelji za
kritje strokov projekta. Izvajalec izvaja projekt, investitorja pa nato plauje vlada, v
skladu z doseenimi rezultati na posameznih tokah, dogovorjenih v pogodbi.
Tovrstno financiranje investitorjev in s tem spodbujanje socialnega podjetnitva ter
drubenih uinkov le-tega bi lahko sasoma zaivelo tudi v Sloveniji.
Podobno projekte z javno-zasebnim partnerstvom nekaj let financirajo v ZDA 29, delno
tudi po vzoru iz Velike Britanije. Tam menijo, da se s tradicionalno filantropijo denar
za programe porablja, z obveznicami drubenega vpliva pa se vraa in ponovno
vlaga v programe za pomo e ve ljudem.
29 http://harvardmagazine.com/2013/07/social-impact-bonds, 18.6.2014
47
Obveznice drubenega vpliva (ang. SIB - Social Impact Bond) - znane tudi kot oblika
"financiranja drubenih inovacij" ali "plailo po uspehu", nudi vladam nain brez
tveganja za doseganje ustvarjalnih drubenih programov, ki bi sicer potrebovali ve
let, da doseejo rezultate. Obiajno se vlade odloijo, katere teave elijo reiti in
nato vstopijo v pogodbeni dogovor s posrednikom (ali organizacijo, ki se zavee z
obveznico). Ta je nato odgovorna za zbiranje kapitala od neodvisnih vlagateljev,
vkljuno z bankami, ustanovami in posamezniki, ter za najem in upravljanje
neprofitnih storitev ponudnikov. e projekt dosega zastavljene cilje, vlada povrne
vlagateljem z donosi na podlagi prihrankov vlade, ki so se zbrali zaradi uspenosti
programa. (Davkoplaevalci prav tako prejmejo del zbranih sredstev v obliki
sproenih javnih sredstev, eprav bodo morda morali biti vlagatelji v celoti plaani
prvi.) Nevtralnega ocenjevalca, dogovorjenega z obeh strani, najamejo za merjenje
izidov in reevanje vseh sporov, ki se ob tem pojavijo.
v povpreju je letni promet socialnih podjetij zrasel s 175 000 funtov v 2009 na
240 tiso funtov v letu 2011.
Donacije so glavni vir prihodkov za manj kot pol procenta sodelujoih socialnih
podjetij. Socialna podjetja in filantropija sta popolnoma razlina koncepta.
31 Social enterprise UK, Fightback Britain, a report on the state of Social Enterprise Survey 2011, dosegljivo na:
http://www.socialenterprise.org.uk/uploads/editor/files/Publications/Fightback_Britain.pdf, 4.6.2014
49
socialnih podjetij je lansiralo nov produkt ali storitev v zadnjem letu, med tem
ko je bilo med malimi in srednje velikimi podjetji le 47%.
-
56% socialnih podjetij je razvilo nov produkt ali storitev v zadnjih 12-ih
mesecih, v primerjavi z 43% MSP.
32 Social Enterprise UK, The People's business, State of Social Enterprise Survey 2013, dostopno na:
http://www.socialenterprise.org.uk/uploads/files/2013/07/the_peoples_business.pdf
50
22% socialnih podjetij je v lanskem letu bilo pria upada prometa, med MSP
kar 31%.
V letu 2013 kar 34% odstotkov socialnih podjetij izraa skrb zaradi politik
javnega naroanja, ki predstavljajo ovire za trajnost socialnih podjetij. V
raziskavi 2011 je bil ta odstotek 25%.
51
52
53
ki jih bo lahko uporabil pravzaprav vsak, ki bo elel opredeliti svoj vpliv na drubo
(klasino podjetje, drubeno odgovorno podjetje, socialno podjetje, ministrstva);
36 http://ec.europa.eu/internal_market/social_business/docs/expert-group/20131128-impact-measurementsubgroup_en.pdf, 22.4.2014
37 http://ec.europa.eu/internal_market/social_business/expert-group/social_impact/index_en.htm, 23.4.2014
38 M. Mulej: Izvleki iz 'Strengthening social innovation in Europe; journey to effective assessment and
measurement'; EU 2012, ISBN 987-92-79-26122-0 (Coordinated by Directorate-General for Enterprise and
Industry, Directorate B Sustainable Growth and EU 2020, Unit B3 Innovation Policy for Growth., Okvir gradiva
je SIE: Social Innovation Europe Initiative. Dostopno na:
http://ec.europa.eu/enterprise/policies/innovation/files/social-innovation/strengthening-social-innovation_en.pdf,
25.4.2014
54
55
56
57
58
Gre za obseen proces, posebno pri uporabi SROI metode, ki zahteva razlina
znanja: merjenje uinkov, vrednotenje, komuniciranje, raunovodska znanja,
59
Obrazci za merjenje so.p. sluijo kot brezplana pomo pri vrednotenju rezultatov
njihovega dela.
61
zavod
drutvo, zveza
drutev
8
15
d.o.o.
ustanova
zadruga
11
Slika12: tevilo so.p. v evidenci MDDSZ na dan 21.5.2014 po vrsti pravnoorganizacijske oblike
Vir: Intitut IRDO, junij 2014
Po datumu registracije je lahko razbrati rast tevila slovenskih so.p. z leti. Tako je bilo
kmalu po sprejemu Zakona o so.p. leta 2012 registriranih prvih 6 so.p. (14,29%
podjetij, zajetih v to raziskavo), v letu 2014 je tevilo podjetij zraslo za ve kot trikrat
(iz 6 na 20, skupaj dele ustanovljenih v letu 2013 predstavlja 47,62 % vseh podjetij,
zajetih v to raziskavo), v letu 2014 pa je do 21.5.2014 bilo e 16 podjetij na novo
registriranih kot so.p (38,10% vseh zajetih podjetij, vkljuenih v to raziskavo).
tevilo so.p. vpisanih v register MDDSZ na dan 21.5.2014
po datumu registracije za so.p.
Leto
tevilo
dele
2012
6
14,29
2013
20
47,62
2014 (do 21.5.2014)
16
38,10
skupaj
42
100
dodatno 1 so.p. (zadruga) feb. 2014 brez statusa so.p.
62
20
16
15
tevilo
10
6
5
0
2012
2013
40 http://www.mddsz.gov.si/si/delovna_podrocja/trg_dela_in_zaposlovanje/socialno_podjetnistvo/, 5.6.2014
41 http://www.ess.gov.si/delodajalci/financne_spodbude/razpisi/razpisi?aid=729, 16.6.2014
63
dele
44,44
11,11
22,22
11,11
11,11
100,00
2
1
tevilo
64
dele
44,44
44,44
11,11
100,00
tevilo
2
1.5
1
0.5
0
2012
2013
t.
podjetij
2
2
4
1
9
dele odziva v %
22,22
22,22
44,44
11,11
100,00
65
11.11
podjetji obrazce
izpolnili popolno
22.22
44.44
22.22
podjetje ni elelo
sodelovati
Slika 16: Pronje za izpolnitev testnih obrazcev 9 izbranih so.p. in dele odziva
v % do 20.6.2014
Vir: Intitut IRDO, junij 2014
Da bi laje testirali obrazce in slovenskim podjetjem predstavili to raziskavo ter koristi
od merjenja drubenih uinkov socialnih podjetij, smo v Ljubljani 16.6.2014
organizirali delavnico s predstavitvijo teh vsebin.
Nanjo smo povabili vseh 42 registriranih so.p. do dne 21.5.2014. Vabilu se je odzvalo
12 so.p. (od tega 13 fizinih oseb, predvsem iz vrst vodstev so.p.) oz. 28,57% od
vseh 42 registriranih so.p. v Sloveniji (do 21.5.2014, vpisanih v evidenco so.p. pri
MDDSZ). Na sreanju so sodelovali tako predstavniki so.p., kot izvajalci tudije in
predstavniki MDDSZ ter ena predstavnica podpornega okolja. Ve o gradivih s tega
sreanja je predstavljeno v prilogi tej tudiji.
Prisotnih na delavnici v Ljubljani 6.6.2014:
12 so.p., od tega 13 fizinih oseb
1 podporna organizacija (Fundacija Prizma)
4+1 podporno osebje (3 predstavnice MDDSZ, 2 predstavnici IRDO; 1 MDDSZ
se je pozabila vpisati v seznam prisotnih)
Skupaj 19 prisotnih oseb na delavnici
66
GuideToSROI-slovenski_povzetki
V asu tudije smo opravili predstavitve merjenja drubenih uinkov ter so.p. e na
naslednjih dogodkih in v gradivih:
za verifikacijo poroil,
42 http://www.ess.gov.si/obvestila/obvestilo?aid=854, 22.5.2014
68
69
TIP B so.p.:
70
43 http://www.socialevaluator.eu/, 10.6.2014
71
so.p. odteti 250 britanskih funtov letno, kar pa za slovenska podjetja v tem trenutku
predstavlja dodatno finanno breme.
Za osnoven izraun vrednosti SROI je zato dovolj uporaben slovenski model
merjenja, ki je so.p. na voljo brezplano in jim omogoa samostojen vnos kljunih
podatkov o poslovanju, delenikih, nartovanih aktivnostih in s tem povzroenih
spremembah pri poslovanju ter njihovih vplivih na neposredne rezultate v organizaciji
in posredne rezultate v drubi. Posledica teh izraunov je prikaz vpliva s pomojo
izrauna SROI, ki ob dobrem komuniciranju z deleniki dodatno krepi ugled so.p.
Tako zbrane podatke so.p. nato predstavi v skupnem poroilu, ki ga komunicira s
svojimi deleniki ob razlinih prilonostih.
Pomembno je opozoriti, da v procesu merjenja drubenih uinkov ne moremo
poenotiti kazalnikov vseh organizacij, saj ima vsako so.p. drugano poslovanje in
razline delenike ter s tem povezane kazalnike pri merjenju. Torej je potrebno za
vsako podjetje posebej izraunati SROI, predtem pa kot njemu prilagojeno (tailor
made) pripraviti nabor delenikov, dejavnosti, nartovanih sprememb, kazalnikov in
virov informacij za merjenje ter stopenj zmanjanja vpliva.
Razlinost merjenja pri so.p. bi lahko primerjali tudi z iskanjem primernega oblaila
za posameznika. Vsakomur ne pristoji vse (barve, oblike, vzorci), vsi nimamo enake
konfekcijske tevilke in vsak si ne more privoiti enake cene za eleno oblailo
(zlasti, e ima premalo sredstev za preivetje).
72
Finanni
strokovnjaki
(Ernst&Young,
http://www.theguardian.com/sustainable-
73
poroila in tudi na podlagi mnenj lanov GECES se bo Komisija lotila te naloge, pri
emer je potrebno poudariti, da so predstavniki socialnih podjetij e izrazili precej
negativno mnenje, ker se poroilo bolj nanaa na naloge upravitelja sklada kot pa na
socialna podjetja, kar je do doloene mere normalno, ker gre za poroilo o tem, kako
izvajati uredbo, ta pa doloa naloge upraviteljem skladov. Vsekakor je mo zakljuiti,
da bo teko najti ravnoteje in univerzalno reitev s takimi predpostavkami.
Trendi investiranja v socialna podjetja so jasni in bodo sasoma postali aktualni tudi v
Sloveniji. Teoretino to pomeni, da lahko socialna podjetja v prihodnje pomembno
vplivajo na odloitve upravnika sklada ali potencialnega investitorja s sedeem v
Sloveniji o vrsti ali obsegu drubenih uinkov, ki jih je le-ta pripravljen finanno
podpreti. Upravitelji bodo sooeni z jasno formuliranimi, izkazanimi in komuniciranimi
drubenimi uinki v socialnih podjetjih, ki jih ne bo mogoe prezreti.
75
Oba pravna akta, tako uredba EuSEF in EaSI (sicer naslednik Programa Progress)
vkljuujeta opis oziroma definicijo socialnega podjetja. To so kriteriji, po katerih se
bodo predvidoma presojali vsi kandidati za sredstva. Kljuno je doseganje drubenih
uinkov in omejena delitev dobika.
vkljueval
prej
samostojni
instrument
mikrofinanciranja
(Progress
76
Monosti apliciranja so torej zelo obirne in bodo slej ko prej postale realnost.
Merjenje drubenih uinkov torej ni zgolj muha MDDSZ in dodatek k obremenitvam
socialnih podjetij, ampak zgodnje opozorilo in monost pravoasne prilagoditve
aktualnemu toku dogodkov, nerazdruljivo povezanih z monostjo pridobivanja
finannih sredstev izven socialnega podjetja.
77
9. SKLEPNE MISLI
Merjenje drubenih uinkov so.p. je kompleksno podroje, ki zahteva veliko vloene
energije, denarja, asa tistih, ki merijo in ustvarjajo te drubene uinke. Zato bi bilo v
primeru EU ali posamezne drave, v kolikor ima namen tovrstno merjenje zahtevati
od so.p., poteno tudi, da omogoi brezplano usposabljanje za tovrstno dejavnost
so.p. ter financira ustrezno strokovno podporo pri izvajanju merjenja na ravni
organizacije (so.p.) ali projektov, drave. So.p. pri tem namre potrebujejo konstantno
podporo, saj lahko le na dolgi rok izmerijo in spremljajo uinkovitost svojih dejavnosti.
Velika ali bolj uveljavljena so.p. so lahko mentorji manjim, vendar zaradi vloenega
asa in energije ter znanja potrebujejo ustrezno povrailo sredstev, ki pa jim ga
manja in na novo ustanovljena so.p. ne morejo zagotoviti. Zato bi bilo smiselno
zagotoviti podporo tudi za te aktivnosti.
So.p. so prihodnost podjetnitva, saj delujejo v skladu z naeli oz. priporoili
standarda za drubeno odgovornost ISO26000 45. Podpora socialnemu podjetnitvu je
smiselna, saj prinaa tevilne prednosti, med njimi predvsem:
Zaradi tega bi bilo smiselno na ravni drave so.p. zagotoviti ustrezno podporno
okolje, ki bo so.p. omogoalo:
olajave pri poslovanju (pri plailu davkov, pri javnem naroanju zagotovljena
prednost zaradi zaposlovanja ranljivih skupin, podeljevanje koncesij za
posamezne vrste del ipd.),
45 http://www.iso.org/iso/catalogue_detail?csnumber=42546, 16.6.2014
78
nudenje finanne podpore pri izvajanju skupnih trenjskih aktivnosti so.p. (npr.
skupni portali za so.p., dodatne ugodnosti pri oglaevanju ipd.),
79
Literatura in viri
Literatura:
ARH TOMISLAVA, Ministrstvo za delo, druino, socialne zadeve in enake monosti, Sektor za
zaposlovanje, socialno podjetnitvo in migracije . Navedbe o drubenih uinkih in socialnih
podjetjih v evropskih pravnih aktih EuSEF in EaSI. Interno gradivo, poroilo lanice skupine
GECES iz Slovenije, 2014.
Barraket, Jo, and Yousefpour, Nina, (2013): Evaluation and Social Impact Measurement
Amongst Small to Medium Social Enterprises: Process, Purpose and Value, Australian
Journal of Public Administration, vol. 72, no. 4, pp. 447458. Dostopno na:
http://onlinelibrary.wiley.com/doi/10.1111/14678500.12042/abstract;jsessionid=F573C7287964C9146DEC7B32D5FD72BD.f04t04?
deniedAccessCustomisedMessage=&userIsAuthenticated=false
Brest, P. (2010). "The Power of Theories of Change". Stanford Social Innovation Review.
Spring.
Clifford, Jim, Markey Kate and Malpani Natasha: Measuring Social Impact in Social
Enterprise: The state of thought and practice in the UK. London. E3M, 2013. Dostopno na:
http://www.canonline.org.uk/uploads/editor/files/Invest/Measuring_Social_Impact_in_Social_Enterprise_repo
rt.pdf
Eimovi, Timi (2014): Znanost, trajnostni razvoj in trajnostna sonaravna prihodnost Slovenk
in Slovencev, IRDO Mozaik, Prve slovenske drubeno odgovorne novice, t. 6/VII, junij 2014,
Intitut IRDO , Maribor, Slovenija
Golob U., Kline, M. (2010): Drubena odgovornost kot sestavina ugleda podjetja: kako
pomembna je za slovensko javnost?, AKADEMIJA MM (16). Slovenska znanstvena revija za
trenje. Ljubljana: 2010, dostopno tudi na: http://www.dmslo.si/media/16-akademija-mmdms.pdf (5.6.2014)
Golob, Ura in Klement Podnar. 2006. Stiia drubene odgovornosti podjetja in participacije
zaposlenih pri upravljanju. Industrijska demokracija 9. Dostopno na: http://www.delavskaparticipacija.com/priloge/ID060922.doc
80
Harding Rebecca. Social Entrepreneurship Monitor, United Kingdom 2006. GEM UK,
Foundation for Entrepreneurial Management, London. Dostopno na:
http://ec.europa.eu/enterprise/policies/sustainable-business/corporate-socialresponsibility/index_en.htm, 15.5.2014
Mulej, M., Hrast, A.: Drubena odgovornost z ustvarjalnim sodelovanjem namesto neoliberalne krize. Teorija in praksa, FDV. Ljubljana, 2011.
Rizman, Rudi: Pot h krizi: od dogme o vsemogonem trgu do erozije demokracije. Teorija in
praksa, FDV. Ljubljana, 2011.
Social enterprise UK, Fightback Britain, a report on the state of Social Enterprise Survey 2011,
dosegljivo na:
http://www.socialenterprise.org.uk/uploads/editor/files/Publications/Fightback_Britain.pdf,
4.6.2014
Social Enterprise UK, The People's business, State of Social Enterprise Survey 2013,
dostopno na:
http://www.socialenterprise.org.uk/uploads/files/2013/07/the_peoples_business.pdf
81
Elektronski viri:
http://ec.europa.eu/internal_market/social_business/docs/expert-group/20131128presentation-impact-measurement-subgroup_en.pdf
http://ec.europa.eu/internal_market/social_business/expertgroup/social_impact/index_en.htm, 23.4.2014
http://evpa.eu.com/wp-content/uploads/2010/09/SOCIAL-EVALUATOR-SROI-anintroduction.pdf, 15.5.2014
http://faculty.wwu.edu/dunnc3/rprnts.stakeholderapproach.pdf, 30.5.2014
http://harvardmagazine.com/2013/07/social-impact-bonds, 18.6.2014
http://socialinnovationexchange.org/sites/default/files/event/attachments/Gem_Soc_Ent_web.
pdf, 20.4.2014
http://www.ess.gov.si/delodajalci/financne_spodbude/razpisi/razpisi?aid=729, 16.6.2014
http://www.ess.gov.si/obvestila/obvestilo?aid=854, 22.5.2014
http://www.iso.org/iso/catalogue_detail?csnumber=42546, 16.6.2014
http://www.iso.org/iso/home/store/publication_item.htm?pid=PUB100259, 20.5.2014
http://www.mddsz.gov.si/si/delovna_podrocja/trg_dela_in_zaposlovanje/socialno_podjetnistvo,
5.6.2014
http://www.socialevaluator.eu/, 10.6.2014
http://www.theoryofchange.org/what-is-theory-of-change/#3, 20.4.2014
http://www.theoryofchange.org/what-is-theory-of-change/how-does-theory-of-change-work/#1,
12.5.2014
http://www.theoryofchange.org/wpcontent/uploads/toco_library/pdf/TOCs_and_Logic_Models_forAEA.pdf, 26.4.2014
http://www.thesroinetwork.org/component/docman/doc_download/75-social-return-oninvestment-an-introduction, in http://www.thesroinetwork.org/sroi-analysis/the-sroi-guide,
20.4.2014
http://www.thesroinetwork.org/what-is-sroi, 15.5.2014
https://www.gov.uk/social-impact-bonds, 17.6.2014
82
Priloge
Seznam prilog:
1. Obrazci za merjenje slovenski model
a. 2014 IRDO - Vabilo so.p. za sodelovanje pri testiranju modela
b. 2014 IRDO - Merjenje DUSP - Predstavitev modela SI
c. 2014 IRDO - Izjava o varovanju poslovne skrivnosti pri testiranju modela
d. 2014 IRDO - Merjenje DUSP - Navodila za izpolnjevanje vprasalnika
e. 2014 IRDO - MDSUP - Vpraalnik za merjenje db uinkov so.p., 17.6.2014
f. 2014 IRDO - Merjenje DUSP - Komunikacija z delezniki
g. 2014 IRDO - MDSUP - SROI Preglednica za merjenje db uinkov so.p.,
17.6.2014
h. 2014 IRDO - MDUSP - Poroilo o vplivu, 17.6.2014
i. 2014 IRDO - MDUSP - Kontrolna preglednica za pripravo poroila, 17.6.2014
j. SROI filtri_primeri uporabe_tujina
2. Obrazci za merjenje priloge (samo elektronske priloge)
a. SMERNICE ZA MERJENJE DRUBENEGA VPLIVA_InvestingForGood,
povzetek (samo el. priloga)
b. GuideToSROI-slovenski_povzetki (samo el. priloga)
c. INVESTIRANJE ZA DOBRO- Primeri kazalnikov po podrojih (samo el.
priloga)
d. GECES_delni povzetki in prevod_Mulej, 2014 (samo el. priloga)
e. 2014 IRDO - Zbirka kazalnikov na nivoju drave - primer Slovenija (samo
el. priloga)
f. 2014 IRDO - IZHODIA ZA INVESTITORJE (samo el. priloga)
3. tudije primerov
a. tudije primerov tujina (samo el. priloga)
b. Evidenca_socialnih_podjetij_21.5.2014, stanje raziskave 22.6.2014
c. tudije primerov Slovenija (poslovna skrivnost so.p.)
d. tudije primerov Slovenija (testiranje vzorcev IRDO Model M)
83
84