Opstestvo Za 5 Oddeleni Makedonski Jazik

VIOLETA MITOVSKA
OLIVERA VELI^KOVSKA
VESNA GAVRILOVSKA - AVRAMOVSKA
ZA
ZA
PETTO
DEVETGODI[NO
ODDELENIE
OSNOVNO
OBRAZOVANIE
. 224617/1 19.08.2010
,
:
.-
.-
- -
-
-
:
-
:

:

:
,
:
16.200

.19-6285/1 27.08.2010
CIP -
. ,
373.3.016:316.3(075.2)=163.3
,
/
, , -. - :
, 2010 . - 128 .
: . ; 28
ISBN 978-608-228-001-3
1. , [] 2.-, []
COBISS.MK-ID 84084490
Kolku ja poznava{ tvojata tatkovina kako del od svetot?

Ovoj u~ebnik }e bide tvojot vodi~, koj }e te zapoznae i }e gi
nadgradi tvoite znaewa za Republika Makedonija, za nejzinite
karakteristiki i obele`ja, za nejzinoto minato, za kulturnoto
nasledstvo, kako i za Evropskata Unija i nejzinite institucii. ]e
gi zapoznae{ osnovnite ~ovekovi prava, pravata na decata, no i
pravata i odgovornostite na gra|anite na Republika Makedonija. ]e
se zapoznae{ sebe si kako li~nost i kako del od grupata. ]e
osoznae{ mnogu ne{ta za svetot i za aktuelnite svetski problemi.
U~ebnikot i brojnite istraùvawa, tehnikite na u~ewe, proektite
i rabotnite zada~i }e te naso~at od kade da steknuva{ znaewa i da gi
pro{iruva{ ve}e steknatite.
Nadopolni gi dosega{nite poznavawa! Osoznavaj i pro{iruvaj
gi svoite znaewa.
Po~ituvaj gi pravilata za rabota, slu{aj, istraùvaj,
diskutiraj, analiziraj , nabquduvaj, argumentiraj ...
Avtorite
ZAPOZNAJ SE SO UÊBNIKOT
1.Tema: NA[ATA TATKOVINA REPUBLIKA MAKEDONIJA
2.Tema: LI^NOSTI VO GRUPATA I VO OP[TESTVOTO
3.Tema: REPUBLIKA MAKEDONIJA VO SVETOT
Likovi kako va{i dugar~iwa {to }e ve vodat niz u~ebnikot:
]E
RAZGOVARAME
-
ubavinite na na{ata tatkovina;

mestopolo`bata na Republika
Makedonija nejzinite sosedi ;
nejzinata istorija i minatoto;
glavniot grad;
zo{to e zna~ajno edna zemja da
bide demokratska?
TVOJATA
-
]E
ZA:
ZADAÂ
]E
UÎME
ZA:
Makedonija kako del od Evropa i od

Balkanot;
Skopje glaven grad na Republika
Makedonija;
Dràva, dràvno ureduvawe i dràvni
institucii;
periodizacija na makedonskoto minato;
stopanstvoto vo Republika Makedonija;
turizmot vo Makedonija;
pravata i dol`nostite na gra|anite;
kulurniot ìvot vo tvojata dràva;
naselenie i struktura na naselenie.
BIDE:
da istraùva{ za bogatstvata i ubavinite

na tvojata tatkovina, sosednite dràvi;
da izraboti{ album i izve{taj za gradot
Skopje i
sociodemografskite
karakteristiki vo Republika Makedonija;
preku grozd- tehnikata da gi pretstavi{
prirodnite osobenosti na Makedonija;
da izraboti{ proekt za minatoto na na{ata
tatkovina ;
da izraboti{ turisti~ka karta na Republika
Makedonija;
da izraboti{ T- tabela so pravata i
dol`nostite na gra|anite vo tvojata zemja .
5|
V
NA[ATA TATKOVINA REPUBLIKA

UBLIKA MAKEDONIJA
MAK
Za podobro da ja zapoznae{ svojata

tatkovina, za da gi nadgradi{ svoite
znaewa, }e koristi{ enciklopedii,
knigi, fotografii, videozapisi.. ..
Potrebni }e ti bidat i geografski
karti na: Republika Makedonija,
Balkanskiot Poluostrov, Evropa .. .
Posetuvaj ja bibliotekata, koristi
internet!
Bura na idei: poim tatkovina
Tatkovina toa si ti,

i jas sum toj, site nie!
Toa e ogromno toplo
sonce vo na{ite gradi
{to bie.
Vidoe Podgorec
Tatkovina e nasledstvo, a istovremeno i sostojba na poseduvawe na

zemja, teritorija, duhovni vrednosti i sodrìni koi ja so~inuvaat
kulturata na eden narod. Republika Makedonija e na{ata tatkovina.
Republika pretstavuva oblik na dràvno ureduvawe. Vo

republikata vlasta ja izbira narodot na demokratski izbori za
opredelen broj godini. Pretsedatelot na republikata isto taka e
izbran od strana na narodot.
Dràva e zbir na institucii spored

koi se odnesuvaat lu|eto.
Republika Makedonija e samostojna,
nezavisna i demokratska dràva.
Karta na Republika Makedonija

Makedonija e dràva koja ja krasat mnogu prirodni ubavini. Bogata e so
{umi, livadi, plodni poliwa, ezera i reki, klisuri, pe{teri, vodopadi,
kulturno-istoriski spomenici... Izobiluva so raznoviden rastitelen i
ìvotinski svet. Taa e lulka na pismenosta, vo koja tvorat istaknati dejci.
Istraùvaj, osoznavaj i doznaj pove}e karakteristiki za tvojata tatkovina.
7| V
Makedonija i nejzinite sosedi
Istraùvajte so pomo{ na geografskata karta!

Pronajdete gi sosednite dràvi i nivnite glavni gradovi.
Opredelete koja dràva na koja strana se grani~i so Makedonija!
Vo koi dràvi ima delovi od na{ite prirodni ezera?
Osoznajte nekoi karakteristiki na sosednite dràvi na Republika
Makedonija! (golemina, reljef...)
Sosedni dràvi na Republika Makedonija se: Republika Srbija,

Republika Kosovo, Republika Bugarija, Republika Grcija i Republika
Albanija.
SRBIJA
BUGARIJA
KOSOVO
SRBIJA
ALBANIJA
REPUBLIKA
MAKEDONIJA
GRCIJA
ALBANIJA
GRCIJA
BUGARIJA
KOSOVO
Karta na Republika Makedonija i nejzinite sosedni dràvi
8| V
Znamiwa na
sosednite dràvi
Republika Makedonija na sever grani~i so Republika Srbija, so glaven

grad Belgrad. Republika Srbija ne izleguva na more. Reljefot na Srbija e
raznoviden. Klimata glavno e umereno-kontinentalna.
Na{ata tatkovina na jug grani~i so Republika Grcija. Glaven grad e
Atina. Taa e poluostrovska i ostrovska zemja. ^lenka e na Evropska Unija.
Izleguva na Egejsko More, Jonsko More, Jadransko More i Sredozemno More.
Reljefot na Grcija e glavno planinski. Klimata e sredozemnomorska i
planinska.
Republika Makedonija na istok grani~i so Republika Bugarija, so
glaven grad Sofija. Bugarija e ~lenka na Evropskata Unija. Niz Bugarija
minuva eden od najzna~ajnite koridori na Balkanskiot Poluostrov. Bugarija
izleguva na Crno More. Klimata e primorska, umereno-kontinentalna i
planinska. Najgolemiot del od reljefot e planinski.
Makedonija na zapad grani~i so Republika Albanija, so glaven grad
Tirana. Albanija e mediteranska i balkanska zemja. Izleguva na Jadransko i
na Jonsko More. Klimata vo Republika Albanija e sredozemnomorska i
umereno-kontinentalna. Reljefot e prete`no planinski.
Na severozapad grani~i so Republika Kosovo so glaven grad Pri{tina.
Reljefot na Republika Kosovo e raznoviden. Klimata e kontinentalna, so
topli leta i ladni i sne`ni zimi.
Istraùvaj!
So pomo{ na geografski karti, internet i drugi
u~ebnici doznaj pove}e za reljefot za sosednite
dràvi.
1. Opi{i gi karakteristikite na Republika

Makedonija kako dràva!
2. Objasni go poimot tatkovina!
3. [to pretstavuva republika?
4. Kakva dràva e Republika Makedonija? Zo{to?
5. So koi dràvi grani~i Republika Makedonija?
6. Napravi sporedba na Republika Makedonija so
nejzinite sosedi i sogledaj gi razlikite!
9| V
DR@AVNITE SIMBOLI NA REPUBLIKA MAKEDONIJA
Razgovaraj so drugar~iwata i so roditelite; pobaraj pomo{ na internet i

vo enciklopedii.
Razgledaj gi dràvnite simboli na Republika Makedonija i
istraùvaj koi se nivnite glavni karakteristiki! [to
simboliziraat boite na znameto?
Dràvni simboli na Republika Makedonija se: znameto, grbot i

himnata.
Znameto
na
Republika
Makedonija e crveno. Od sredinata kon
kraevite na znameto, rasposlano e
òltoto sonce so osum kraci.
Dràvnoto zname se vee na site
dràvni institucii, na ulicite za
vreme na dràvni praznici, na sportski
i kulturni manifestacii, za do~ek na
zna~ajni doma{ni i stranski gosti...
Koga dràvnoto zname e na
polovina kopje, zna~i deka vo dràvata
e proglasena àlost.
Grbot na Republika Makedonija e pole

obgradeno so venec ispleten so ìtno klasje,
afion i tutun. Vo sredinata se na{ite
planinski vrvovi, a vodata gi pretstavuva
na{ite reki i ezera.
Grbot e vo upotreba u{te od 27 juli
1946, a na 16 noemvri 2009 e otstraneta
crvenata petokraka.
10 | V
DENES NAD MAKEDONIJA

SE RA\A
Denes nad Makedonija se ra|a
novo sonce na slobodata.
Makedoncite se borat
za svoite pravdini.
Od novo sega znameto se vee
na Kru{evskata Republika.
Goce Del~ev, Pitu Guli,
Dame Gruev, Sandanski.
Gorite makedonski {umno peat
bojni pesni, novi vesnici,
Makedonija slobodna
slobodno ìvee.
Tekstot na himnata
go napi{al Vlado
Maleski (1941),
muzikata Todor
Skalovski (1943), a
prifatena e vo
1944 godina.
Himnata pretstavuva sve~ena pesna za sekoja dràva. So na{ata

himna se iskaùva minatoto i sega{nosta.
Himnata se pee na manifestacii, za dràvni praznici, na sportski
natprevari, za do~ek na stranski dràvni gosti.
Za vreme na peeweto na himnata, od po~it kon nea i kon dràvata
{to ja pretstavuva, site treba da stanat.
1.Nabroj gi i objasni gi dràvnite simboli na

Republika Makedonija!
2.Koga se istaknuva znameto?
3.Koga se pee himnata?
Na ~asot po likovno obrazovanie izrabotete gi znameto i grbot

na Republika Makedonija i pritoa koristete razli~ni
materijali i likovni tehniki!
Na ~asot po muzi~ko obrazovanie slu{ajte ja i nau~ete ja himnata
na Republika Makedonija!
11 |
V
SKOPJE GLAVEN GRAD NA REPUBLIKA MAKEDONIJA
Razgledajte ja kartata na Republika Makedonija i odredete ja

mestopolo`bata na glavniot grad!
Formirajte grupi i podelete gi aktivnostite me|u sebe, istraùvajte i
doznajte {to pove}e podatoci za Skopje kako glaven grad na Republika
Makedonija: geografski podatoci, stopanski centri, kulturni i
nau~no obrazovni centri, administrativno- politi~ki centri i
turisti~ki lokacii.
Koristete razni izvori na informacii (knigi, enciklopedii,
spisanija, internet...)
Prezentirajte pred oddelenieto!
Ne zaboravajte da soberete i fotografii i razglednici!
Glavniot grad na Republika Makedonija se nao|a vo severniot del od

G
na{ata tatkovina, vo Skopskata kotlina. Skopje se nao|a od levata i od desnata
strana na rekata Vardar, kade {to e izgraden i Kameniot most, koj e simbol na
gradot. Nad nego se izdignuva tvrdinata Kale. Mnogu e interesna i Starata
skopska ~ar{ija vo koja ima mnogu zanaet~ii.
Skopje e glaven grad, metropola na Republika Makedonija. Tuka se
smesteni najva`nite dràvni ustanovi: Vladata, Sobranieto, Ustavniot i
Vrhovniot sud.
Skopje denes
Zname na grad
Grb na grad
Skopje
Skopje
Gradot ima dolgo minato. Preìveal mnogu vojni, palewa, zemjotresi,
bolesti...
Sekoga{ povtorno se obnovuval. Za Skopje se veli deka e grad na
solidarnosta. Vo 1963 godina Skopje bil razru{en od stra{en zemjotres, no so
pomo{ta na lu|eto od celiot svet povtorno bil izgraden.
12 | V
Skopje vo XVII vek
Skopje po zemjotresot
Denes Skopje e moderen grad so stari gradbi i moderni visokokatnici,

bulevari, parkovi. Ima razviena industrija, stopanstvo, turizam... Ima pove}e
kulturni ustanovi (teatri, opera, kina, biblioteki, muzei, istoriski
spomenici...), obrazovni ustanovi ( fakulteti, u~ili{ta, gradinki...) i verski
objekti.
Skopje e administrativen, kulturen, prosveten, politi~ki, industriski i
trgovski centar na Republika Makedonija.
So tehnikata "Skeleten prikaz" pretstavi go gradot
Skopje niz vremeto (od negovoto nastanuvawe do denes).
1.Opi{i gi karakteristikite na glavniot grad na Republika

Makedonija!
2.Koi se osnovnite stopanski, politi~ki i kulturni funkcii na
glavniot grad na Republika Makedonija?
Podelete se na grupi spored toa {to ste posetile ili do kakov

materijal ste do{le.
Nastavnikot gi opredeluva grupite. Sekoja grupa neka napi{e izve{taj
za toa {to ste videle i kakov vpe~atok ste dobile. Od izve{taite, od
tekstovite i od slikite napravete oddelenski album.
13 |
V
MESTOPOLO@BA I PRIRODNI OSOBENOSTI NA

REPUBLIKA MAKEDONIJA
Svetot go so~inuvaat golemi kopneni povr{ini nare~eni kontinenti. Tie
leàt na Zemjinata topka.
Istraùva~ki aktivnosti!
Koi se kontinentite na Zemjinata topka?
Opredeli ja mestopolo`bata na Republika
Makedonija so pomo{ na u~ili{niot
globus ili geografskata karta na svetot!
So koi evropski dràvi e
povrzana Republika Makedonija?
Dràvna teritorija opfa}a s {to e vo ramkite na granicite na edna

dràv
dràv vklu~uvaj}i go kopnoto, vodite i vozdu{niot prostor, so site prirodni
bogatstva.
Republika Makedonija e evropska
zemja. Taa se nao|a na jugoisto~niot del
na kontinentot Evropa, vo sredi{niot
del na Balkanskiot Poluostrov.
Balkanskiot
Poluostrov
ima
povolna mestopolo`ba zatoa {to
soobra}ajno povrzuva tri kontinenti.
Najzna~ajni soobra}ajnici se avtopatot
E 75 i èlezni~kata pruga Skopje
Gevgelija.
Karta na Evropa
Republika
Makedonija,
kako
balkanska dràva, isto taka ima
povolna mestopolo`ba. Taa pretstavuva
krstosnica na zna~ajni pati{ta koja n
povrzuva so site balkanski dràvi.
Makedonija n izleguva na more.
Zatoa taa e i kontinentalna zemja. No,
sepak ima povolna geografska polo`ba.
Preku
patnite,
avionskite
i
èlezni~kite linii e povrzana so
mnogu evropski dràvi i kontinenti.
Mestopolo`ba na Republika
Makedonija na Balkanskiot
Poluostrov
14 | V
Republika Makedonija ja karakteriziraat mnogu prirodni osobenosti koi i

davaat poseben beleg.
Pobaraj sliki i tekstovi za prirodnite osobenosti na na{ata

zemja.
Preku grozd-tehnikata pretstavi gi prirodnite osobenosti na
Razgovaraj, istraùvaj!
Razgledaj ja kartata na Republika Makedonija i pronajdi gi
prirodnite osobenosti na na{ata zemja!
ezera
klima
vodi
reki
PRIRODNI OSOBENOSTI
NA REPUBLIKA
MAKEDONIJA
reljef
planini
ramnini
Razmisluvaj i dopolni!
15 | V
Obele`je na Republika Makedonija se risot, pastrmkata, jagulata,

molikata
PELISTER
PASTRMKA
JAGULA
Nacionalniot park
Pelister e najstar
vo na{ata zemja.
Karakteristi~en e
po
endemi~nite
rastenija i retki
ìvotni
kako
risot,
me~kata,
elenot i divata
koza.
Pastrmkata e
endemna
slatkovodna riba,
ìvee vo
Ohridskoto Ezero.
Jagulata ìvee vo
vodite na
Ohridskoto Ezero.
RIS
Reljefot na Republika Makedonija e ridsko planinski. Go so~inuvaat

R
tri c
celini:
zapadniot del, koj se karakterizira so visoki planini, a me|u niv se
nao|aat dlaboki dolini;
sredi{niot, vo koj se nao|aat kotlini, od koi nekoi me|usebno se
povrzani so klisuri;
isto~niot del, koj e ponizok od zapadniot i gi opfa}a levite pritoki
na rekata Vardar.
Vo Makedonija prete`no vladee umereno-kontinentalna klima koja ja
karakteriziraat topli i suvi leta i studeni i vla`ni zimi.
Vodite ( rekite i ezerata) se golemo prirodno bogatstvo na Republika
Makedonija. Niz Republika Makedonija ima mineralni izvori koi sluàt za
lekuvawe na lu|eto i za zagrevawe na oranèriite. Najdolga reka e Vardar i
vo najgolem del te~e niz centralniot del na dràvata. Izvira vo podno`jeto na
[ar Planina od silen izvor kaj seloto Vrutok i se vleva vo Egejsko More.
Rekata Crni Drim istekuva od Ohridskoto Ezero. Nejzinata desna pritoka
Radika e edna od najubavite, naj~istite, najìvopisni reki vo Makedonija.
16 | V
Na ju`nata granica na Republika Makedonija leàt tri golemi prirodni ezera:

Ohridskoto Ezero e najgolemo prirodno
ezero vo Republika Makedonija. Toa e i edno od
najdlabokite i najprovidnite ezera vo Evropa.
Zaradi brojnite zalivi, poluostrovi, ubavinite
na okolnite planini i postoeweto na preku 140
vidovi endemski ìvotni, Ohridskoto Ezero e
vlezeno vo listata na prirodni retkosti na
UNESKO.
Vtoro po golemina vo Republika
Makedonija e Prespanskoto Ezero. Toa se
karakterizira po razgranetosta na bregot so
zalivi, poluostrovi, peso~ni plaì i eden mal
ostrov koj se vika Golem Grad.
Najmalo prirodno ezero e Dojranskoto
Ezero. Bogato e so ìv svet, osobeno so ribi, a
pokraj bregot ima {irok pojas na trska.
DOJRANSKO
EZERO
PRESPANSKO
EZERO
OHRIDSKO
EZERO
So pregraduvawe na re~nite dolini ~ovekot izgradil ve{ta~ki

ezera. Tie se koristat za navoduvawe na obrabotlivite povr{ini, za
proizvodstvo na elektri~na energija, za obezbeduvawe voda za piewe, za
turizam, sport i rekreacija.
ezera
prirodni: Ohridsko, Prespansko i
Dojransko Ezero.
ve{ta~ki: Mavrovsko, Debarsko,
Tikve{ko Ezero, Kalimanci...
ramnini
Pelagonija, Polog, Tikve{,
Gevgelisko valandovskata,
Strumi~kata, Ov~e Pole, Skopskata
Kotlina...
1.Zo{to Republika Makedonija

ima povolna mestopolo`ba?
2.Koi se prirodnite karakteristiki na Republika Makedonija?
3. Nabroj gi sli~nostite i
razlikite pome|u prirodnite
ezera!
bawi
Bawa Bansko, Keòvica,
Kosovrasti, Debarski bawi,
Katlanovski Bawi...
reki
Vardar, Radika, Bregalnica ,
Crna Reka...
planini
Poznati planini: [ar Planina,
Bistra, Korab, Osogovski Planini,
Belasica,Ogra`den, Skopska Crna
Gora, Koùv
Istraùvate,
a potoa izrabotete tabelaren prikaz
vo koj }e gi pretstavite:
- visinata na planinite vo Republika
Makedonija;
- dolìnata na rekite.
- na koi drugi dràvi pripa|aat
delovi od prirodnite ezera.
17 | V
PERIODIZACIJA NA
MAKEDONSKOTO MINATO
Pobarajte materijali za najdale~noto minato na va{eto mesto na

ìveewe i na Republika Makedonija (enciklopedii, istorii, video
zapisi, sliki, filmovi, internet...).
Izrabotete proekti za oddelnite istoriski periodi. Pro{irete so
nastani od va{iot kraj!
Posetete arheolo{ki lokaliteti, kulturno- istoriski spomenici...
Od krajot na VIII vek pred novata era zapo~nalo obedinuvaweto na

makedonskite plemiwa vo edinstvena dràva. Na ~elo na dràvata stoel
kral. Za osnova~ na makedonskata dràva se smeta kralot Perdika.
Naslednicite na kralot Perdika nastojuvale da ja zacvrstat i da ja
pro{irat svojata dràva. Najgolem uspeh makedonskata dràva doìvuva vo
vremeto koga vladeele makedonskite kralevi Filip II Makedonski i
Aleksandar III Makedonski. Toga{ Makedonija se izdignala vo mo}na
svetska sila ,,Gospodarka na svetot", kako {to ja narekuvale anti~kite
avtori.
Carstvo e monarhisko
dràvno ureduvawe na
~elo so car. Sekoj car ja
nasleduva
krunata
od
svojot tatko. Carstvoto e
pogolemo od kralstvoto,
opfa}a
pogolema
teritorija.
Imperija e carstvo
dràva {to drì pod svoja
vlast tu|i posedi.
Aleksandar Makedonski
Moneta od vremeto
na Aleksandar I
Gradot Aleksandrija go sozdal Aleksandar Makedonski

i i e
nare~en Aleksandrija spored sozdatelot.
Pro~ueniot kow na carot Aleksandar se vikal Bukefal.
18 | V
Makedonija vo sredniot vek

Iskoristi gi svoite soznanija od istraùva~kite aktivnosti preku bura na
idei. Izraboti sporedbena tabela: nekoga{ i sega.
K
Kon krajot na VI vek i po~etokot na VII vek na teritorijata na Makedonija
dosel
se doselile
Slovenite. Nivnata pratatkovina se nao|ala zad Karpatite, no
poradi lo{ite uslovi za ìvot, kako i napadite od sosedite, tie zapo~nale da se
preseluvaat. Nekoi zaminale na istok, nekoi na zapad, a onie koi zaminale na
jug i se naselile na Balkanskiot Poluostrov se nare~eni Ju`ni Sloveni.
Vo svojata stara tatkovina Slovenite nemale pismo, dolgo vreme "so
crti~ki i reski ~itaa i gataa". Koga do{le na Balkanot i se pokrstile,
slovenskite zborovi gi pi{uvale so rimski i gr~ki bukvi, bez pravila. So takvo
pismo ne bilo mo`no to~no da se napi{at mnogu slovenski zborovi. Vo gr~kata
azbuka nemalo bukvi za mnogu slovenski glasovi. "Potoa sveti Konstantin
Kiril im sozdal 38 bukvi, edni spored gr~kite bukvi, drugi po potrebata na
slovenskiot jazik."
Bra}ata Kiril i Metodij bile mnogu u~eni lu|e. Tie ja sozdale prvata
slovenska azbuka glagolicata, a nivnite u~enici Kliment i Naum ja
uprostile glagolicata i novoto pismo go narekle kirilica. So sozdavaweto i
{ireweto na slovenskata pismenost i knièvnost Makedonija dala zna~aen
pridones vo svetskata kultura.
Sveti Kiril i Metodij
Sveti Kliment
Sveti Naum
Napi{i sostav vo forma na izve{taj za zna~eweto na sv. Kiril i sv. Metodij.
19 | V
Vo sredinata na X vek bila sozdadena makedonskata srednovekovna

dràva. Na ~elo na dràvata se nao|al car Samuil. Toj imal silna vojska. So
osvojuva~kite vojni koi gi vodel ja pro{iril dràvata na sever do Dunav i
Sava, na jug do Tesalija, na zapad do Jadransko i na istok do Crno More.
Vo bitka na planinata Belasica (1014 g.), so vizantiskiot imperator Vasilij II,
carot Samuil bil porazen, a zarobenite ~etirinaeset iljadi vojnici bile
oslepeni. Vedna{ po toj nastan carot Samuil po~inal. Srednovekovnata
makedonska dràva postoela do 1018 godina koga bila vklu~ena vo ramkite na
Vizantija.
Car Samuil
Vojskata na Samil
Najdi i pro~itaj nekoj raskaz ili kniga za prvata makedonska dràva i za car
Samuil!
Makedonija za vreme na Osmanliskoto vladeewe
K
Kon krajot na XIV vek Makedonija bila osvoena od Turcite-Osmanlii i
vvl
egla vo
v sostavot na Osmanliskata mperija.
vlegla
Makedonskiot narod ~esto se buntuval i kreval vostanija za osloboduvawe od
osmanliskata vlast. Najstara oruèna forma na otpor bilo ajdutstvoto.
Prvoto pogolemo vostanie vo Makedonija izbuvnalo vo 1689 godina pod
vodstvo na ajdutinot Karpo{.
Vo formite na otpor protiv Osmanliskata Imperija u~estvuval i
skopskiot biskup Pjeter Bogdani.
Osloboditelnoto dvièwe vo Makedonija se zasililo vo XIX vek. Toga{
bile podignati pove}e vostanija (Negu{ko, Razlove~ko, Kresnensko).
Jane Sandanski so svojata ~eta
Makedonsko selo vo vremeto od

Osmanliskoto vladeewe
20 | V
Od site buni i vostanija najzna~ajno vostanie e Ilindenskoto vostanie

krenato na 2 avgust 1903 godina. Vo borbite za sloboda, osven Makedoncite zele
u~estvo i Albancite, Turcite i Vlasite.
Goce Del~ev
Nikola Karev
\or~e Petrov
Dame Gruev
Pitu Guli
Poznati revolucioneri od toa vreme se: Goce Del~ev, Pitu Guli, Jane
Sandanski, Dame Gruev, \or~e Petrov, Pere To{ev i dr.
Vo oslobodenoto Kru{evo e formirana Kru{evskata Republika. Bil
formiran Sovet na Republikata koj go so~inuvale 60 gra|ani i Privremena
vlada od 6 ~lena. Na ~elo na vladata stoel Van|el Dinu, a pretsedatel na
Republikata bil Nikola Karev.
Kru{evskata Republika opstojala deset dena.
Ilinden ima osobeno zna~ewe vo istorijata na makedonskata dràva.
Za vreme na Osmanliskoto carstvo, pokraj drugite danoci, postoel

l i danok
k
vo krv. Toa pretstavuvalo nasilno odzemawe na ma{kite deca od roditelite.
lite.
vi
Decata gi nosele vo Turcija, gi vospituvale i gi u~ele da stanat najsurovi
vojnici. Tie vojnici
vo
se nare~eni jani~ari.
Vo odbranata na Kru{evo vostanicite koristele top. Tvoja zada~a

e da otkrie{ od kakov materijal e izraboten ?
Jas sum novinar istraùva~!

Zamisli deka si novinar.
Smisli i napi{i vest za
Kru{evo - grad bogat so nastani
i li~nosti.
Kru{evskoto cre{ovo top~e
21 | V
Balkanski vojni i Prva svetska vojna

Go
Golem tovar i brojni `rtvi, vojni, podnel makedonskiot narod vo
Balkanskite vojni (1912-1913 g.).
Prvata balkanska vojna se vodela pome|u Osmanliskata Imperija i
Balkanskiot Sojuz sostaven od Bugarija, Grcija, Crna Gora i Srbija. Vo vojnata
u~estvuvale i Makedoncite, samostojno ili vo sostavot na vojskite na
balkanskite sojuznici. Tie se nadevale deka }e se oslobodat od turskata vlast i
}e sozdadat svoja dràva. No, nivnite o~ekuvawa ne se ostvarile. Makedonija
bila okupirana i podelena pome|u Srbija, Grcija i Bugarija.
Vtorata balkanska vojna izbuvnala vo
juni 1913 godina, koga Bugarija, nezadovolna
od podelbata na teritorijata gi napadnala
svoite porane{ni sojuznici, Srbija i
Grcija. Vtorata balkanska vojna zavr{uva so
dogovorot vo Bukure{t. So ovoj dogovor
bila potvrdena podelbata na Makedonija.
Po Balkanskite vojni, vo 1914 godina
zapo~nala Prvata svetska vojna, koja traela
~etiri godini.
Vo Prvata svetska vojna makedonskiot narod
bil podloèn na novi okupacii, voeni
razoruvawa i delbi.
@rtvi od Prvata svetska vojna
Objasni spored koi starosedelci Makedonija go dobila

imeto.
Definiraj go zna~eweto na Aleksandar Makedonski.
Napravi pregled za doa|aweto na starite Sloveni i
sozdavaweto prvata dràva.
Opi{i ja bitkata na planinata Belasica.
Opredeli go vremeto koga Makedonija potpadnala pod
osmanliska vlast.
Opi{i {to znae{ za Ilindenskoto vostanie i za
Kru{evskata Republika!
Objasni koga e podelena Makedonija i od kogo.
22 | V
FORMIRAWE NA SOVREMENATA MAKEDONSKA DR@AVA

FO
Makedonija vo Vtorata svetska vojna
Sovremenata makedonska dràva e sozdadena vo tekot na ~etirigodi{nata
antifa{isti~ka i nacionalnoosloboditelna vojna (1941 -1944 g.). Vtorata
svetska vojna za Makedonija zna~ela novo raspar~uvawe na nacionalnata
teritorija, nacionalna asimilacija i ekonomska eksploatacija. Zastanuvajki na
stranata na antifa{isti~kata koalicija, makedonskiot narod trgnal vo
oruèna borba za ostvaruvawe na vekovnite ideali i strmeì - osloboduvawe i
sozdavawe na svoja nacionalna dràva.
Antifa{isti~kiot
otpor
bil
organiziran
pod
vodstvo
na
Komunisti~kata partija na Jugoslavija
(KPJ) na ~elo so Josip Broz Tito,
odnosno na Komunisti~kata partija na
Makedonija (KPM).
Borbata za sloboda vo Makedonija
zapo~nala na 11 oktomvri 1941 godina.
Toga{ bile ispukani prvite pu{ki
protiv neprijatelot vo Prilep i vo
Kumanovo.
Zatoa 11 Oktomvri se slavi kako
Den na vostanieto .
Od ovie gradovi borbata se prenesla niz
celata
zemja.
Borbata
ja
vodele
partizanite. Vo vojnata Makedonija dala
mnogu `rtvi me|u koi se i narodnite
heroi: Stra{o Pinxur, Mir~e Acev, Ibe
Paliku}a, Vera Ciriviri Trena,
Kuzman Josifovski -Pitu, Liman Kaba,
Cvetan Dimov, Bajram [abani i drugi.
B ugarskata policiska stanica vo Prilep objekt na edna od prvite vostani~ki akcii na
makedonskite partizani, so skica na
napadot -11 oktomvri 1941
Na 2 avgust 1944 godina vo

manastirot Prohor P~inski e odràno
m
Prvoto
P
zasedanie
na
ASNOM
( Antifa{isti~ko sobranie na narodnoto
osloboduvawe na Makedonija). Na ova
zasedanie bile doneseni pove}e re{enija
so koi e proglaseno sozdavaweto na
makedonskata dràva i bile utvrdeni
nejzinite najvisoki organi.
Za prv pretsedatel e izbran Metodija
Andonov ênto.
Za Makedonija ASNOM ima golemo
zna~ewe: Makedonija e proglasena za
dràva; makedonskiot jazik e priznat
kako slu`ben jazik; gra|anite koi ìveat
vo Makedonija bez razlika na vera,
narodnost i pol se ramnopravni gra|ani...
Salata vo koja se odàlo Prvoto

zasedanie na ASNOM
23 | V

!
16 1945

.

,

.
Zada~a : istraùvajte, pribirajte podatoci za u~esnici vo na{ata borba za

sloboda za vreme na Vtorata svetska vojna.

Metodija Andonov ênto (19021957), politi~ar i patriot. Bil

pretsedatel
na
Inicijativniot
odbor za svikuvawe na ASNOM
(1943), pretsedatel na Prezidiumot
na ASNOM. Dosleden borec za
nacionalno
osloboduvawe
na
makedonskiot narod i za samostojna
i obedineta Makedonija.
24 |
V
Po Vtorata svetska vojna Makedonija e vo sostavot na Jugoslovenskata

federacija (SFRJ) kako ramnopravna republika.
Pobaraj sliki i napisi od vremeto na izgradbata na na{ata zemja po Vtorata

svetska vojna. Koristi i internet!
Doznaj {to e izgradeno i formirano vo Republika Makedonija.
Ako ima{ nekoj blizok {to u~estvuval vo rabotnite akcii neka ti raskaùva.
edno
o so
so
Site podatoci {to }e gi nau~i{, kako i sobraniot materijal, sredi gi zaedno
drugar~e ili vo grupa, a potoa spodeli gi so ostanatite vo oddelenieto.
Po vojnata Makedonija e razurnata

i nerazviena zemja. Raspoloìvite
prirodni bogatstva i u~estvoto na
narodot vo izgradbata i obnovata na
zemjata nosat brz ekonomski i stopanski
razvoj.
Makedonija se gradi i napreduva, se
vr{i elektrifikacija na selata, se
gradat moderni pati{ta, èlezni~ki
prugi,
fabriki,
hidrocentrali,
zdravstveni, kulturni i obrazovni
institucii.
Mladinska rabotna akcija
Od pronajdenite materijali, zapisi, od iskaùvawata, od sliki i drug

materijal izraboti pano.
Istraùva~ki postapki na tema:
Se}avawa za referendumot od 8 septemvri 1991 godina
[to zna~i zborot suverenost?
Obidi se da go objasni{ zborot referendum.
Gra|anite na na{ata dràva na 8 septemvri 1991 god., na referendum se

izjasnija za samostojna, suverena i nezavisna Republika Makedonija.
Na ovoj den sekoja godina sve~eno se odbeleùva i proslavuva nezavisnosta na
na{ata tatkovina. Osmi septemvri e dràven praznik na Republika Makedonija!
Na 17.XI 1991 godina Sobranieto na Republika Makedonija go izglasa prviot
Ustav na nezavisna i suverena Republika Makedonija. Ustavot e najvisok praven akt
na edna dràva.
Kako nezavisna i samostojna dràva, na 8 april 1993 godina, Makedonija e
primena kako ramnopravna ~lenka vo OON (Organizacija na bedinetite acii).
Zna~aen nastan za makedonskite gra|ani e i viznata liberalizacija so koja na
na{ite dràvjani im se ovozmoùva da patuvaat vo zemjite od Evropskata Unija bez
vizi.
25 | V
Suverenost samostojno donesuvawe na

odluki vo vnatre{nite raboti na zemjata
i odnosite so drugite dràvi.
Referendum pretstavuva demokratsko
izjasnuvawe na gra|anite za odredeno
pra{awe zna~ajno za dràvata.
Sobir po povod proglasuvawe na

nezavisnosta na na{ata dràva vo
11 godina
Na ~asot po makedonski jazik izrabotete
pismen sostav na tema:
,, Kako be{e formirana mojata dràva
Glasa~ko mesto
So va{iot nastavnik podgotvete se za proektna nastava!

Izrabotete istraùva~ki proekt na tema:
Ne go zaboravajte krugot na pravila!

Diskutirajte i osoznajte gi fazite na proektot!
Iskoristete gi prethodnite znaewa, iskustva, no i èlbata za steknuvawe novi!
[to sakame da
doznaeme?
Da doznaeme za istorijata
na Republika Makedonija!
Kako }e go
napravime toa?
So prezentacija,
na javen ~as!
26 | V
Sigurno, sobiraj}i materijali, slu{aj}i na ~as i re{avaj}i gi zada~ite vo

rabotnite listovi ve}e si nau~il. Ovie zada~i se samo da si gi proveri{ svoite
znaewa i da si dopolni{ tamu kade ti e potrebno. Zada~ite se re{avaat spored
nastavnite sodrìni, ne na eden ~as.
Na nema karta na Republika Makedonija: obeleì, imenuvaj, zapi{i, ozna~i,
utvrdi i zaklu~i :
So crveno moliv~e sosednite dràvi i nivnite glavni gradovi!
So sino moliv~e imiwata na trite kotlinski ezera!
So crno moliv~e glavniot grad na Republikata i tvoeto mesto na ìveewe
(zapi{i gi nivnite imiwa)!
So drveni boi~ki ozna~i go reljefot na RM!
Na geografskata karta otkrij:
Kade se nao|a Republika Makedonija na Balkanskiot Poluostrov, kade vo
Evropa, a kade vo svetot?
Navedi koga po~nala borbata za sloboda vo Makedonija i objasni {to

pretstavuva toj den za Makedonija.
Koga i kade e odràno Prvoto zasedanie na ASNOM?
Napravi analiza za zna~eweto na Prvoto zasedanie na ASNOM.
Iskoristi gi istraùvawata i napravi analiza za prviot pretsedatel na
makedonskata dràva.
27 | V
Od sobranite materijali napravete pano. Ako ste napravile panoa i od drugite

periodi od na{eto minato, podredete gi site pod eden naslov: VREMEPLOV.
KLU^NI
ZBOROVI
KRALSTVO
CARSTVO
IMPERIJA
Od 1991 godina
Makedonija e
samostojna suverena
republika
TATKOVINA
REPUBLIKA
DR@AVA
METROPOLA
1945 1991g.
19411945g.
1914 1918g.
1903 g.
X vek
Makedonska dràva na ~elo so car Samuil
VIII vek
Izraboti hronolo{ka lenta na makedonskoto

minato po oddelni periodi. Prodolì kako
{to e zapo~nato.
28 | V
DR@AVNOTO UREDUVAWE NA REPUBLIKA MAKEDONIJA
Aktivnosti:
Preku tehnikata ,,bura na idei nau~ete pove}e za dràvnoto
ureduvawe na Republika Makedonija!
Kakva dràva e Republika Makedonija?

ite na javni
Demokratija e vid na op{testveno ureduvawe vo koe gra|anite
izbori, so tajno i neposredno glasawe izbiraat svoi pretstavnici vo
Sobranieto. Zna~ajno za edno demokratsko op{testvo e po~ituvaweto na
pravata, slobodite i obvrskite na gra|anite.
So Ustavot na Republika Makedonija organizacijata na vlasta se zasnova
vrz principot na podelba na:
- zakonodavna
-
izvr{na
sudska
Sobranie na Republika Makedonija
Sobranie na Republika Makedonija
na Republika Makedonija
Sobranieto e nositel na zakonodavnata vlast vo Republika Makedonija za

period od ~etiri godini.
Sobranieto na Republika Makedonija go so~inuvaat 120 (sto dvaeset)
pratenici, izbrani od narodot.
Sobranieto go donesuva Ustavot, donesuva zakoni, ja izbira Vladata na
Republika Makedonija, izbira sudii itn.
Jas sum pratenik vo

Sobranieto na
igra
29 | V
Jas gi zastapuvam site

deca od Republika
Makedonija i baram...
:
3 ! !

!
.
Vladata
adata na Republika Makedonija
Vlada na Republika Makedonija

Vla
Vladata
na Republika Makedonija e nositel na izvr{nata vlast vvo
dràvata. Vladata ja izbira Sobranieto na Republika Makedonija po predlog na
mandatarot opredelen od pretsedatelot na Republikata. Vladata ja so~inuvaat
pretsedatel na Vlada i ministri. Vladata gi izvr{uva Zakonite {to gi doneslo
sobranieto, mu predlaga na Sobranieto zakoni i drugi propisi, odlu~uva za
priznavawe na dràvi i vladi, vospostavuva diplomatski odnosi so drugi
dràvi i dr.
30 | V
Pretsedatel na Republika Makedonija

Pretsedatelot na Republika Makedonija ja pretstavuva Republikata vo
zemjata i stranstvo. Toj e vrhoven komandant na vooruènite sili na Republika
Makedonija. Ustavot na Republika Makedonija predviduva izbor na pretsedatel
na dràvata na op{ti i neposredni izbori, so tajno glasawe, so mandat od pet
godini.
Pretsedatelot na dràvata mora da bide dràvjanin na Republika
Makedonija.
Podgotvi se! Simuliraj igra!

Jas sum sudija za maloletnici!
Sudijata gi {titi zakonite i zakonski propi{anite prava i obvrski.

Sud na Republika Makedonija
Osnoven sud Skopje
Sudot e nositel na sudskata vlast.

Sudovite se institucii za za{tita
na Ustavot, zakonite i ~ovekovite prava
i dol`nosti.
Aktivnosti:
Posetete go najbliskiot sud vo mestoto
na ìveewe!
Napravete intervju so sudija!
Doznajte ne{to pove}e za sudovite i
rabotata na sudiite!
Soberete gi podatocite, a potoaa
referirajte vo oddelenieto.
Kako se gradela na{ata tatkovina po Vtorata svetska vojna?

Koga Makedonija stanala samostojna dràva?
Koi zna~ajni nastani vo na{ata zemja se slu~ile od osamostojuvaweto?
Na koj na~in gra|anite na Republika Makedonija se izjasnija za
samostojna, nezavisna i suverena dràva?
Koi se najva`ni dràvni institucii vo Republika Makedonija?
Kako se izbira pretsedatel na dràvata?
Koja e glavnata zada~a na sudovite vo dràvata?
31 | V
NASELENIETO NA REPUBLIKA MAKEDONIJA
Napravete istraùvawa za:

Naselenieto vo tvojata zgrada ili vo tvojata ulica, spored vozrasta
(deca, vozrasni), polovata struktura (ma{ki, ènski) i dobienite
podatoci vnesi gi vo tabela i analiziraj gi!
N
Naselenieto na edna dràva go so~inuvaat lu|eto koi ìveat na
nejzinat
nejzinata teritorija. Brojot na naselenieto se utvrduva so organizirawe na
popis na sekoi deset godini.
Brojot
na
naselenieto
vo
Republika Makedonija postojano se
menuva. Toa moè da se zaklu~i od
statisti~kite podatoci dobieni od
popisot na naselenie. Posledniot popis
se izvr{i vo 2002 godina. Spored
podatocite od popisot na naselenieto vo
Republika Makedonija ìveat okolu dva
milioni ìteli.
Struktura na naselenie
Naselenieto vo Makedonija e klasificirano
spored:
polovata struktura;
starosnata struktura;
etni~kata struktura;
Polovata struktura pretstavuva soodnos me|u
ma{koto i ènskoto naselenie vo daden
prostor.
Vo Makedonija preovladuva ma{koto
naselenie, nasproti ènskoto.
Polovata struktura e va`na komponenta od
koja zavisi prirodniot prirast na
naselenieto.
Starosna struktura na naselenieto
Starosnata struktura ja pretstavuva

zastapenosta na vozrasnite grupi.
Naselenieto se deli na:
mlado naselenie -do 19 godini;
zrelo naselenie -od 20 do 65 godini ;
staro naselenie nad 65 godini
32 | V
nad 65 god
do 19 god.
20 - 65 god.
Etni~ka struktura
Vo Republika Makedonija
ìveat makedonskiot narod kako i
delovi
od
albanskiot
narod,
turskiot narod, vla{kiot narod,
srpskiot narod, romskiot narod,
bo{wa~kiot narod i drugi.
Delovite na drugite narodi koi
{to ìveat vo Makedonija se
etni~ki zaednici.
Sekoja etni~ka zaednica ima
svoi belezi kako {to se: narodnite
nosii, obi~ai, predanija, predmeti,
verski obredi i sli~no. Site
gra|ani vo Republika Makedonija
imaat ednakvi prava nezavisno od
polot, verata, bojata na koàta,
nacionalnata pripadnost, imotnata
sostojba itn.
Makedonski nosii
Albanski nosii
Turski nosii
Makedonci ìveat i vo
sosednite dràvi kako i vo mnogu
evropski i prekuokeanski zemji.
Makedoncite vo svetot go neguvaat
svoeto
kulturno
nasledstvo
i
tradiciite.
1. Napravi izve{taj od
istraùvaweto, sostavi album i
prezentiraj pred oddelenieto!
Romski nosii
33 | V
STOPANSTVOTO I STOPANSKITE DEJNOSTI VO

REPUBLIKA MAKEDONIJA
Doznaj kade i {to rabotat tvoite roditeli i vozrasnite {to te opkruùvaat.

Vo koja stopanska granka spa|a nivnata rabota.
Razgovaraj za prirodnite resursi na Republika Makedonija za razvitokot na
stopanstvoto.
Kolku se va`ni klimata i reljefot na edna zemja za razvitok na stopanstvoto?
Objasni gi zborovite: resursi, stopanski dejnosti (pobaraj vo re~nik, vo
enciklopedija ili od roditelot).
Po
ntrali,
Pobaraj sliki i tekstovi od razni stopanski granki (fabriki, hidrocentrali,
ba
bawi, oranèrii...).
Po
ka
Poseti ja meteorolo{kata stanica i razgovaraj za klimata vo Republika
M
Makedonija i za mo`nostite za razvitok na stopanstvoto.
Stopanstvo e celokupnata smislena ~ovekova

dejnost ~ija cel e proizvodstvo, raspredelba, razmena
i potro{uva~ka na materijalni dobra na dadeno
podra~je i na odreden stepen na razvoj.
Stopanstvoto se odlikuva so nekolku razvojni
periodi i toa: do Vtorata svetska vojna, po Vtorata
svetska vojna i vo suverena Republika Makedonija.
Stopanski dejnosti se onie dejnosti {to
u~estvuvaat vo sozdavawe na materijalni bogatstva,
odnosno predmeti, hrana, obleka i drugo i se
nameneti za proda`ba. Stopanskite dejnosti se delat
na primarni, sekundarni i tercijarni.
Vo Republika Makedonija se zastapeni
slednive stopanski dejnosti:
primarni dejnosti: zemjodelstvo, sto~arstvo,
{umarstvo, p~elarstvo, lov i ribolov;
sekundarni dejnosti: rudarstvo, industrija,
energetika,
proizvodnoto
zanaet~istvo
i
grade`ni{tvo;
tercijarni dejnosti: uslu`no zanaet~istvo,
soobra}aj, trgovija , zanaet~istvo i turizam.
Resursi se prirodni bogatstva koi nudat
mo`nosti za razvitok.
Razvitokot na stopanstvoto vo edna zemja
zavisi od slednive faktori: klimata, bogatstvoto so
voda, {umi, ramnini, rudno bogatstvo, istoriski i
prirodni ubavini...
Na{ata zemja ima povolni uslovi za razvitok
na pove}e stopanski dejnosti.
Fabrika za proizvodstvo
na lekovi
Fabrika za prerabotka
na nafta
34 | V
Sekoja od ovie stopanski dejnosti ima svoi granki.

Vnimatelno razgledaj, razmisli i donesi svoi zaklu~oci za prisutnosta na
nekoja od ovie stopanski granki vo tvoeto mesto na ìveewe.
drvna
poljodelstvo
sto~arstvo
gradinarstvo
ovo{tarstvo
lozarstvo
p~elarstvo
lov
ribolov
prehranbena
hemiska
zanaet~ija
metalna
ZANAETÎSTVO
ÎSTVO
INDUSTRIJA
ZEMJODELSTVO
TRGOVIJA
trgovec / kupuva~
pari
SOOBRA]AJ
TURIZAM I
UGOSTITELSTVO
prirodni ubavini
turisti~ka agencija
turist
turisti~ki rabotnik
35 | V
Vlijanieto na prirodnite faktori vo razvitokot na stopanstvoto

Vlija
Prezentiraj gi soznanijata {to gi dobi od posetata na

meteorolo{kata stanica!
Kakva e klimata vo tvojot kraj, a kakva vo Republika
Makedonija?
Koi vetrovi duvaat vo tvojot kraj, a koi vo Republika
Makedonija?
[to kaàa meteorolozite za narednite denovi?
Meteorolo{ki bilten za denes ~etvrtok

Skopje 8 S
Gevgelija 15 S
Berovo 4S
Klimata e vaèn uslov za razvoj na mnogu stopanski dejnosti.

Vo Republika Makedonija ima umereno - kontinentalna klima umereno
topli leta i umereno ladni zimi. Klimata ne e ista vo site delovi od
Republikata. Kolku se poblisku do more ( Gevgelija, Dojran, Strumica...)
predelite imaat poblaga klima.
Mestata kraj rekata Vardar imaat postudena klima, a na planinskite
predeli ima planinska klima. Srednite godi{ni temperaturi opa|aat od sever
kon jug.
Naj~esti vetrovi vo Republika Makedonija se: Jugo, Vardarec i Severec.
Vo zavisnost od klimata razvieno e i zemjodelstvoto (ramninite) i
sto~arstvoto (planinite). Povolnata klima ovozmoùva uslovi za raznovidni
kulturi vo Strumi~ko radovi{kata i vo Gevgeliskovalandovskata otlina.
Vodata e faktor koj direktno vlijae vrz stopanstvoto.
36 | V
Rudnoto bogatstvo faktor

tor vo razvitokot na stopanstvoto
Pronajdi sliki i napisi za rudnite

bogatstva vo Republika Makedonija.
Doznaj dali ima nekoj rudnik vo
tvojot kraj i kakva ruda se vadi.
Pobaraj
zbirka
na
rudi
od
u~ili{teto i zapi{i gi: imeto na
rudata, bojata, teìnata... i od kade
poteknuva. Koristi ja kartata na
Republika Makedonija.
Rudnik za bakar-Bu~im,
Radovi{ (bakarna ruda)
Vadewe na mermer Prilep
Rudnite bogatstva se faktor od koj zavisi razvojot

na rudarstvoto i razvojot na industrijata. Makedonija e
bogata so raznovidna ruda: jaglen (Bitolsko, Ki~evsko,
Mariovsko); olovno-cinkova ruda (Osogovskite Planini);
bakarna ruda (Bu~im kaj Radovi{). Vo sostavot na
bakarnata ruda ima i zlato, srebro, antimon
(Kavadare~ko).
Vo Republika Makedonija lu|eto se zanimavaat so
rudarstvo, odnosno so prerabotka na rudata te{ka
industrija.
Reljefot i razvitokot na stopanstvoto
Potseti se za reljefot na Republika

Makedonija!
Spored bojata na kartata pronajdi gi i
ramninite!
Makedonija e planinska zemja. Pogolemi planini vo isto~niot del na zemjata
j
se: Osogovskite Planini, Ogra`den, Male{evskite Planini i Belasica...
Vo zapadniot del na tatkovinata se planinite: [ar Planina, Bistra,
Korab... Lu|eto {to ìveat vo planinskite predeli se zanimavaat najmnogu so
sto~arstvo i so prerabotka na meso, mleko i volna.
Pome|u planinite vo Republika Makedonija ima i ramnini. Najgolemi
ramnini se: Pelagonija (ìtnica na Makedonija), Polog, Tikve{, Ov~e Pole,
Skopska Kotlina, Gevgelisko alandovskata otlina.
Lu|eto {to ìveat vo ramni~arskite delovi se zanimavaat so zemjodelstvo i
so prerabotka na zelen~ukovi i na ovo{ni plodovi.
So prerabotka na sto~arskite i zemjodelskite proizvodi se razvivaat
prehranbenata, koàrskata i tekstilnata industrija.
37 | V
TURIZMOT VO REPUBLIKA MAKEDONIJA
Izraboti turisti~ka ponuda!

Cel na patuvaweto: Zapoznaj gi ubavinite na Makedonija
Plan za poseta na: arheolo{ki nao|ali{ta, kulturno- istoriski spomenici,
omenici
prisustvo na nekoja kulturna manifestacija, prirodni atrakcii...
JAS GO ZAPO^NAV MOETO PATUVAWE
Gradot Ohrid e biser na Balkanot.

na

. Ohrid bil lulka na slovenskata
pismenost. Tamu se nao|a prestolninata na
makedonskiot
car
Samuil,
rimskiot
amfiteatar,
crkvi
i
manastiri,
Nacionalniot muzej, ohridskite biseri ...
Ohrid Ohridsko Ezero
Mavrovo
Mavrovskoto Ezero iako

ve{ta~ko, sepak pleni so svojata
ubavina posebno koga se gleda od
skija~kite tereni na planinata
Bistra. Ezeroto nudi mnogu
mo`nosti: ribolov, kampuvawe,
pro{etki...
Nacionalniot park Mavrovo
izobiluva so retki rastitelni i
ìvotinski vidovi.
so svojata
,
so
bogatoto
kulturno
nasledstvo, neguvawe na narodnite
obi~ai - Gali~ka svadba i so ìvopisnata
priroda pretstavuva .
38 | V
Ezero Matka
Klisurata Matka e poznata kako
klisura na peperutkite, so nad
sedumdeset endemi~ni vidovi dnevni
i no}ni peperutki, pove}e endemi~ni
vidovi na pajaci, endemi~ni
rastenija i drugo.
Kru{evo etnograd
Izraboti turisti~ka karta na Republika
Makedonija! Taa }e ti pomogne vo
patuvaweto.
Turizam e stopanska granka {to e naso~ena kon organizirawe patuvawa

vawa i
pri
tacija,
privremeno smestuvawe. Lu|eto patuvaat za odmor, od zabava, za rehabilitacija,
za poseta na kulturni i sportski nastani, prirodni atrakcii, istoriski
spomenici.
Vo Republika Makedonija razvieni se planinskiot, ezerskiot i re~niot
turizam. Postepeno se razviva i selskiot turizam. Za mnogu doma{ni i stranski
turisti interesni se i mnogubrojnite pe{teri, nacionalni parkovi, brzite
planinski reki, istoriskite spomenici i arheolo{ki nao|ali{ta, prirodnite
retkosti...
Turizmot e va`na granka vo stopanstvoto vo na{ata zemja. Najgolemo
turisti~ko podra~je e krajbre`jeto na Ohridskoto Ezero, a potoa
i
Prespanskoto Ezero i Dojranskoto Ezero.
Od zimskite i planinskite turisti~ki centri najzna~ajni se: Popova
[apka na [ar Planina, Mavrovo na Bistra, Streèvo i Kopanki na Baba,
Kru{evo na Bu{eva Planina, Berovo na Male{evskite Planini i drugi.
Re~niot turizam se odviva pokraj rekite. Tamu sretnuvame sportski
ribolovci... Na brzite vodi na rekata Treska se odviva kajakarskiot sport ili
kajak na divi vodi.
Vo Makedonija ima i pe{teri (Momi~ek Makedonski Brod...),
arheolo{ki nao|ali{ta (Herakleja, Stobi, Skupi...), prirodni retkosti
(Kokino...) itn.
Vo po~etokot od tebe se bara{e da sobere{ materijal za ubavite mesta vo

tvoeto mesto i onie vo Republika Makedonija. Materijalot iskoristi go
sega. Izraboti proekt na tema: Turisti~kite lokaliteti vo mojata
tatkovina.
Raboti samostojno ili vo grupa.
39 | V
Od {to zavisi koja stopanska granka }e bide razviena vo edna zemja?

Na koi stopanski granki vlijae klimata?
Koi vetrovi duvaat vo Republika Makedonija? Vo koj del na dràvata duva
Vardarecot?
Koi rudni bogatstva gi ima vo na{ata dràva?
Koja industriska granka se razviva so prerabotkata na rudite?
Kako vlijae reljefot na zemji{teto za razvitokot na stopanstvoto?
Koi se pogolemi planini vo Makedonija?
Koja stopanska granka e razviena vo planinskite predeli?
Koi se pogolemi ramnini vo tatkovinata?
Koi stopanski granki se razvieni vo ramni~arskite predeli?
Koi industriski granki se razvivaat so prerabotka na sto~arskite i na
zemjodelskite proizvodi?
Kratko opi{i s {to znae{ za turizmot.
Objasni na kakvi mesta se razviva turizmot.
Imenuvaj gi najpoznatite zimski sportski turisti~ki centri vo Makedonija.
40 | V
KULTURNIOT @IVOT I INSTITUCIITE NA KULTURATA

VO REPUBLIKA MAKEDONIJA
Kultura e s {to sozdalo ~ove~koto op{testvo i {to postoi kako

posledica na telesniot i umstveniot trud na lu|eto. Kulturata e sloèna
celina i se sostoi od tri me|usebno povrzani delovi:
materijalna kultura
duhovna kultura
nacionalna kultura
Aktivnosti:
Napravete istraùvawe,
osoznajte i diskutirajte {to s ja
so~inuva kulturata kako odlika
l a
na ~ovekot!
Poseti ja najbliskata biblioteka vo mestoto na ìveewe i doznaj

ne{to pove}e za na~inot na sobirawe, ~uvawe i izdavawe na knigite!
Biblioteka e institucija vo
koja se sobiraat, sreduvaat i ~uvaat
knigi {to se davaat na koristewe
na ~lenovite na bibliotekata. Vo
bibliotekite, osven knigi, ima
vesnici, revii i drugi spisanija, a
moàt da se najdat i muzi~ki
snimki, sliki, filmovi, mapi i
sli~no.
Univerzitetska biblioteka Skopje
Scena od teatarska pretstava
Teatar e vid na scenska

umetnost {to se zanimava so
izvedba na dramski tekstovi pred
publikata so pomo{ na govor,
gestikulacii, muzika i sli~no. Vo
teatarskata umetnost spa|aat i
kuklenite pretstavi, operata i
baletot.
41 | V
Opera e muzi~ko scensko delo koe vo sebe soedinuva pove}e umetnosti:

muzika, balet, vokalna izvedba i likovna umetnost preku dekor i kostimi.
Balet e muzi~ko scensko delo vo koe tancot se koristi kako izrazno
sredstvo i e pridruùvan od orkestar koj izveduva klasi~na muzika.
Zapoznajte se so repertoarot na
najbliskiot teatar i organizirajte
ajte
poseta na teatarska pretstava!
Baletska izvedba vo
Makedonskiot naroden teatar
Internacionalniot festival na
filmska kamera Bra}a Manaki se
odrùva sekoja godina vo Bitola.
Festivalot e od natprevaruva~ki
karakter vo oblasta na filmskata
umetnost.
Kino e prostor kade {to se prikaùvaat filmovi preku proektor na

filmsko platno. Kino-salite naj~esto se sli~ni na teatarskite. Kinoto moè
da ima i pove}e sali vo koi se prikaùvaat razli~ni filmovi.
Pri poseta na kulturnite ustanovi mnogu e va`no da gi po~ituva{
pravilata za ubavo odnesuvawe, da gi po~ituva{ izveduva~ite, kako i ostanatata
publika, a toa zna~i da se odnesuva{ primerno.
Vo Republika Makedonija tvorat istaknati dejci, kako {to se pisateli,
poeti, likovni i muzi~ki umetnici, reìseri, nau~nici.

.
Zada~a:
Pronajdete
podatoci
oci
za
zna~ajni li~nosti od
d oblasta
na literaturata i umetnosta.

,,

.
Stru{ki
S
Stru
St
tr
ruu{k
u{
{k
ki ve~eri
ve
e~e
~eri
ri na
na poezijata
p ez
po
e ijjat
a a
Istraùvajj i doznaj koi drugi kulturn

Istraùvaj
I
kulturni manifestacii se odrùvaat
vo Republika Makedonija!
42 | V
RELIGIITE I VERSKITE INSTITUCII VO REPUBLIKA

MAKEDONI
MAKEDONIJA
Razgovor na tema - Kako

moeto semejstvo gi
odbeleùva golemite
verski praznici?
Koristej}i ja tehnikata
ZSU(znam, sakam da znam,
u~am) otkrij za religiite
i verskite zaednici!
ZNAM
ZN
[ mislime
[to
deka znaeme za
religiite i
verskite
zaednici?
SAKAM DA
ZNAM
[to sakame
da nau~ime?
UÂM
[to nau~ivme?
Xamija
Kuran

, ,
.
.
,
. ,
.

.
, - .
, ,
.
. $ ,
, , .
: , , ,
, , .
43 | V
Vo Republika Makedonija ima pripadnici i na evrejskata religija. Tie se

organizirani vo Evrejska verska zaednica.
Evangelisko-metodisti~kata crkva
Kako go razbira{ zborot kultura?

Koi kulturni ustanovi gi ima vo tvoeto mesto?
Kako treba da postapuva{ za da ima{ kvaliteten kulturen ìvot?
Opi{i go tvoeto odnesuvawe pri poseta na kulturna ustanova!
[to zna~i izrazot verska zaednica?
Objasni go zborot religija!
Koi religii se najzastapeni vo Republika Makedonija?
Nabroj gi osnovnite razliki me|u hristijanskata i islamskata
religija i religioznite objekti!
[to pou~uvaat site religii?
Istraùvawe
Najgolemite verski praznici na vernicite vo mojot kraj.
44 | V
PRAVA I DOL@NOSTI NA GRA\ANITE

NA REPUBLIKA MAKEDONIJA
Sekoj ~ovek ima svoi prava, no i dol`nosti, kon samiot sebesi, kon
drugite lu|e vo zaednicata, bez razlika na uveruvawata i verata, kon
Zakonite i kon Ustavot na dràvata.
ôvekovi prava spored zakonite vo na{ata zemja, a i spored Evropskata
konvencija za ~ovekovi prava se:
1. Pravo na sloboda (ako ne

zgre{il po zakonot).
2. Pravo na ìvot (nikoj ne sme
namerno da bide li{en od ìvot).
3. Da ne e maltretiran
(nikoj ne smee da bide ma~en ili
poniùvan).
4. Pravo na sloboda i sigurnost.
5. Sekoj ima pravo na pravi~no sudewe.
6. Pravo na po~ituvawe na privaten i
semen ìvot.
7. Sloboda na uverenie, sovest i religija.
8. Sloboda na izrazuvawe.
9. Pravo na brak.
10.
Pravo na lekuvawe i lekarstva.
Pravata {to saka{ da gi ima{

dozvoli da gi ima sekoj, samo
taka }e bide{ sre}en!
Izraboti T tabela so pravata i so dol`nostite na gra|anite na

Republika Makedonija.
45 |
V
]E
-
RAZGOVARAME
ZA:
kako go pominuva{ slobodoto vreme i

so kogo;
li~nost i grupa;
pri~ini za egoizam;
solidarnosta kako doblest na
li~nosta;
zo{to semejstvoto e vaèn faktor za
razvoj na li~nosta;
pri~ini za devijantno odnesuvawe;
tvoeto dobro i lo{o odnesuvawe.
]E
UÎME
ZA::
li~niot i grupniot ìvot;

socijalizacija na li~nosta;
solidarnost i egoizam;
faktori na socijalizacija;
devijacija i devijantno
odnesuvawe;
pravilata na odnesuvawe vo
sredinata i dol`nostite;
~ovekovi prava i dol`nosti;
konlikt i re{avawe na
konfliktot.
TVOJA
BIDE:
ZADAÂ
]E
da izraboti{ plakat za
egoisti~ni postapki i T- tabela
la
vo koja }e gi iznese{ svoite
stavovi;
da izraboti{ esej na tema
"Grupata vo koja pripa|am";
da napi{e{ sostav na tema
"Mojata solidarnost nasmea
mnogu lica";
da istraùva{ za detskata
ambasada, nejzinite celi i
zada~i.
46 | V
LI^NIOT
IOT I GRUPNI
GRUPNIOT @IVOT
Opi{i se sebe!
[to najmnogu ti se dopa|a kaj
sebe, a {to bi sakal/sakala daa
promeni{?
[to podrazbira{ pod poimott
li~nost?
Dali moè{ da ìvee{ i
napreduva{ sam kako edinka?
Jas sum poseben/posebna i se

razlikuvam od drugite! Imam
svoi li~ni osobini,
sposobnosti i karakteristiki,
kako i ne{ta {to bi
sakal/sakala da gi promenam..
Jas sum li~nost i se

razlikuvam od drugite
spored moite fizi~ki,
socijalni i psihi~ki
osobini!
Li~nost e zbir na site osobini (fizi~ki, psihi~ki,

socijalni) koi go pravat ~ovekot poseben. Vrz
formirawe na li~nosta vlijaat: nasledstvoto,
sredinata, semejstvoto, u~ili{teto i grupata
vrsnici.
IGRA
Nekolku deca se dràt za race i formiraat krug! Eden u~enik dobrovolno se
javuva da vleze vo krugot na koj bilo na~in. No, celta e ~lenovite od krugot
cvrsto da se dràt za racete i da ne dozvolat krugot da se raskine. Ova e samo
igra, no kako se ~ustvuvaa ~lenovite od krugot? Kako se ~uvstvuva{e u~enikot
koj dobrovolno se prijavi za da na koj bilo na~in vleze vo krugot?
47 | V
[TO PRETSTAVUVA GRUPATA?
Bidi del od grupata,

no po~ituvaj gi
svoite mo`nosti,
potrebi, idei,
vrednosti i èlbi!
KAKO GO MINUVA[ SLOBODNOTO

VREME?
Pripa|am na odredena grupa

Site nie imame potreba da pripa|ame vo grupa, da se druìme i da bideme
zaedno so drugi lu|e. Mnogu e neprijatno ~uvstvoto koga sakame, a ne moème da
bideme del od grupata. Sekojdnevno na{iot ìvot go pominuvame so odredena
grupa so na{ite vrsnici, so roditelite, so prijatelite, so rodninite i sl. Vo
semejstvoto, u~ili{teto, u~ili{niot dvor, ulicata, parkot i na drugi mesta go
minuvame na{eto vreme. Vo grupata nie igrame, razmenuvame informacii,
misli, idei, ~uvstva, poddr{ka i drugaruvame.
Vo grupata
mojata
li~nost moè
da dojde do
poln izraz.
Grupata me
po~ituva, ceni,
ohrabruva i
mnogu sum
posigurna vo
svoeto
odnesuvawe.
Grupata me
{titi od
nadvore{en
pritisok, se
~uvstvuvam
bezbedno.
48 | V
ûvstvuvam
bliskost i
iskrenost od
vrsnicite.
Ulogite vo
grupata se
razli~ni.
Postojat formalni grupi. Takvi se u~ili{teto, u~ili{nite sekcii,

sportskite klubovi i itn. Vo formalnite grupi e mnogu va`no da postojat
odnapred opredeleni ulogi za ~lenovite vo grupata za da moè grupata da
funkcionira i uspe{no da gi izvr{uva zada~ite.
Zamislete kako bi izgledalo igraweto fudbal bez odnapred opredeleni ulogi?
Postojat i neformalni grupi. Na nekoi od niv im pripa|ame i nie

samite. Kako {to e grupata vrsnici, grupata qubiteli na ist vid muzika ili
hrana, grupa na postari bra}a i sestri i sli~no.
Mnogu e va`no da se po~ituvaat pravilata

vo grupata. Pravilata treba da n vodat kon
celta {to sakame da ja postigneme. Za da ja
postigneme celta treba da znaeme koi
aktivnosti da gi prezememe. Isto taka
treba da se po~ituva misleweto na sekoj
~len vo grupata i sekoj ~len da bide
odgovoren za ostvaruvawe na celta.
Grupata vo koja sakam da bidam
Aktivnost: izrabotka na esej
1. [to e li~nost?
2.Koi se formalni grupi?
3.Za koi grupi velime deka se neformalni?
Zo{to?
4. Koja uloga vo grupata najdobro ja
~uvstvuvate na ~asovite vo u~ili{te?
Razmisli, pobaraj literatura,

konsulturaj se so povozrasnite i
izraboti kratok esej spored
dadenive pra{awa:
Kako se sozdavaat grupite?
[to e toa {to gi motivira lu|eto
da se zdruùvaat ?
Na koj na~in komuniciraat lu|eto
vo grupata?
Kolku vidovi na grupi postojat i
kakva e razlikata me|u niv?
Zo{to e zna~ajna aktivnosta vo
grupa?
49 | V
SOCIJALIZACIJA
IJA NA LI^NO
LI^NOSTA VO GRUPATA
DEBATA:
Pro~itajte
gi
pra{awata,
diskutirajte, i zazemete svoj stav po
odnos na pra{awata!
[to
zna~i
za
tebe
zborot
solidarnost?
Dali si ti solidaren? Koga?
Kako se odnesuva{ koga vo tvoeto
dru{tvo ima{ drugar~e koe ne saka
da spodeluva ni{to so tebe i dava
otpor? Dali si se odnesuval nekoga{
taka? Zo{to?
[to bi napravil koga nekoj }e
pobara pomo{ od tebe? Dali sekoga{
~eka{ da ti pobaraat pomo{ ili
to~no znae{ da proceni{ koga nekoj
o~ekuva tvoja poddr{ka? Objasni!
Socijalizacijata pretstavuva proces

kade li~nosta go u~i i usvojuva
na~inot
na
odnesuvawe
vo
op{testvoto, grupata i taka se
osposobuva za ìvot vo nea. Pritoa, gi
zadrùva svoite li~ni osobini. Toa
u~ewe se ostvaruva preku zaemna
povrzanost pome|u ~lenovite vo edno
op{testvo.Socijalizacijata
op{t
zapo~
zapo~nuva vo semejstvoto i se odviva
vo
na celiot ìvot.
vo tekot
te
[TO E
OP[TESTVO?
Op{testvoto e
organizirana
zaednica na lu|e
vo koja tie
sozdavaat
materijalni i
kulturni dobra
i ìveat spored
opredeleni
pravila.
Odnesuvaweto na li~nosta vo
grupata zavisi od stepenot na
socijalizacija.
Socijalizacija na li~nost vo grupa
Li~nosta vo grupa postignuva podobar uspeh. Toa e taka poradi

zaedni~kite napori na ~lenovite vo grupata. Vo grupata se razviva ~uvstvoto
za drugarstvo, solidarnost, prijatelstvo.
Koga ~lenovite si pomagaat vo grupata stanuva zbor za solidarnost.
Solidarnosta e pozitivna osobina.
50 | V
Dokolku deteto ne e dovolno socijalizirano i gi zadovoluva samo

sopstvenite potrebi i interesi, a ne gi po~ituva interesite na drugite,
stanuva zbor za pojava koja se narekuva egoizam.
Rabota vo grupi
Razgovaraj za razli~ni postapki pri egoizam i solidarnost,
st,
o!
a potoa izraboti plakat i prezentiraj go pred oddelenieto!
Svojot stav vo
odnos na
pra{aweto
vnesi go vo
T- tabela !
Dali go
opravduvate
egoizmot?
Se soglasuvam,
zatoa {to...
Ne se soglasuvam,
zatoa {to...
Ja sum za
Jas
SOLIDARNOST!
S
1. [to e socijalizacija?
2. Koga zapo~nuva procesot na
socijalizacija?
3. Dali ti se ~uvstvuva{ socijalizirano?
Argumentiraj!
4. Koi karakteristiki gi ima nedovolno
socijaliziranata li~nost?
5. Objasni go poimot solidarnost i
egoizam!
6. Napravi sporedba pome|u solidarnosta i
egoizmot!
Na ~asot po makedonski jazik napi{i sostav odbiraj}i

i eden od
slednive naslovi:
Mojata solidarnost ja vrati nasmevkata na mnogu lica
a
Egoizmot ja uni{tuva qubovta vo mene
51 | V
FAKTORI NA SOCIJALIZACIJATA
(semejstvo, grupa vrsnici, u~ili{te, mas-mediumi)
Razmisli:
Koi se faktorite na
a
socijalizacija?
GRUPA
VRSNICI
UÎLI[TE
FAKTORI NA
SOCIJALIZACIJA
SEMEJSTVO
MAS-MEDIUMI
Sorabotka u~enik- nastavnikroditel
Semejstvoto e osnovata kade se formira li~nosta

na deteto. Toa ima golemo zna~ewe vo izgraduvawe na
zdrava i tvore~ka li~nost vo op{testvoto. Semejstvoto e
prvata, najprirodnata i najneposrednata socijalna
sredina vo koja li~nosta go zapo~nuva svojot ìvot i
razvitok. Qubovta i sigurnosta {to decata ja dobivaat vo
semejstvoto ne moè da ja zameni nikoj drug. ûvstvoto za
bezbednost i sigurnost {to im go dava semejstvoto na
decata vlijae na nivniot pravilen razvitok. Vo onie
semejstva kade {to postoi qubov, srde~nost, me|usebna
~ove~ka komunikacija, po~ituvawe, zaemno pomagawe,
decata se razvivaat normalno, so ~uvstvo na bezbednost,
emotivno se postabilni.
Roditelot za razvojot na deteto pretstavuva model
so koj toa nastojuva da se identifikuva. Mnogu e zna~aen i
kulturniot ambient vo semejstvoto, kade deteto }e
steknuva kulturni vrednosti (likovna umetnost, kniga,
teatar, muzika itn).
52 | V
Grupata vrsnici e neformalna

grupa. Isto taka i taa e eden od
faktorite na socijalizacija.
Grupata vrsnici moè da vlijae
pozitivno
ili
negativno
vrz
socijalizacijata na li~nosta so
postapki
pki i odnesuvawe.
KAKO GRUPATA
VRSNICI VLIJAE
POZITIVNO, A
KAKO
NEGATIVNO?
U~ilnica
U~ili{teto e institucija vo koja
sekoj ~len na grupata moè da se dokaè
sebesi kako li~nost koja ne{to zna~i
pred sebesi i pred drugite. Toa e eden od
faktorite na socijalizacija.
Vo oddelenieto steknuvame znaewa,
razvivame pozitivni naviki, po~ituvame
pravila na odnesuvawe i se druìme.
Niz procesot na obrazovanieto i
vospituvaweto na u~enicite treba da se
dejstvuva na gradewe pozitiven stav kon
op{testvoto, u~ili{teto, roditelite i
generacijata. Za podobri rezultati na
oddelenieto
pridonesuvame
preku
individualniot uspeh.
U~ili{te
a
Mas- mediumite kako eden od faktorite za socijalizacijata na li~nosta
Tehnika bura na idei, poim mas -mediumi.
Sredstvata
za
masovno
vlijanie ili za komunikacija kako
{to se: radioto, telivizijata,
pe~atot
so
svoite
razli~ni
sodrìni i metodi, imaat cel da
informiraat i da vlijaat vrz
odnesuvaweto na li~nosta. Isto
taka, tie vlijaat vrz izgraduvaweto
na
stavovite,
mislewata
i
pogledite za op{testvoto, za
prirodata ili za ìvotot.
53 | V
Treba da se ima predvid deka sredstvata

za masovno informirawe vo opredeleni
situacii imaat posilno vlijanie vrz
formiraweto na li~nosta otkolku
drugite faktori.
Bidi informiran, no vnimavaj kako gi
prima{ informaciite!
Dneven pe~at
MRE@A NA DISKUSIJA
Objasni go
pozitivnoto
vlijanie
Mas-mediumite moè da vlijaat

pozitivno ili negativno vrz
formiraweto na li~nosta.
Objasni go
negativnoto
o
vlijanie
1. Koi mas-mediumi naj~esto gi koristi{?

2. Kolku ~esto gi koristi{ mas-mediumite?
3. Napravi anketa so 20 ispitanici ( tvoi vrsnici) na najgledani TVserii!
54 | V
Primenete ja tehnikata KOCKA!

Podelete se vo {est grupi!
b
j
Razmislete, razgovarajte, konsultirajte se i sorabotuvajte
me|u sebe vo
grupata. Po~ituvajte go tu|oto mislewe, a iznesete go svoeto.
Treba da iznesete {to pove}e obrazloènija so koi }e gi opravdate svoite!
Prva grupa:
( op{to)
Faktori na
socijalizacija
Petta grupa:
(primeni)
Vtora grupa:
(sporedi )
Kakva e ulogata na
faktorite vrz
razvojot na
li~nosta?
Sporedi gi
u~ili{teto i
grupata vrsnici!
[esta grupa:
(diskutiraj)
Zo{to faktorite
na socijalizacija
se va`ni za
li~nosta?
Treta grupa:
(asociraj)
Semejstvo-dom,
toplina, qubov,
tolerancija..
êtvrta grupa:
(analiziraj)
Pridobivki od
faktorite za
socijalizacija ...
55 | V
Rabota vo parovi
U~enicite gradat svoi stavovi za prethodno gledan film.
Rabota vo grupi - se delat vo tri gruppi:
DA, NE, VOZDR@ANI.
2-3 para gi spodeluvaat svoite argumenti.
U~enicite vnimatelno slu{aat i zazemaat eden stav (DA, NE).
Dokolku ima vozdràni ostanuvaat vo sredinata, onie {to se
opredelile za DA ostanuvaat na edna strana, a za NE na drugata
strana. U~enicite od zazemenite strani so najsilni argumenti
diskutiraat i za toa vreme moè da dojde do promena na
stavovite. Po debatata sekoja grupa opredeluva po edno lice koe
}e go zavr{i izlagaweto na grupata.
1.
22..
3.
4
4.
5.
6.
7.
[to e semejstvo?
Kako treba da funkcionira edno semejstvo?
Koi se osnovnite faktori na socijalizacija?
Kako vlijae grupata vrsnici vrz formirawe na li~nosta?
Zo{to u~ili{teto e zna~aen faktor za socijalizirawe na li~nosta??
Objasni kakvo e vlijanieto na mas-mediumite vrz socijalizacijata?
Koj e najva`niot faktor na socijalizacija? Zo{to?
56 | V
DEVIJACIJA I DEVIJANTNO ODNESUVAWE

UVAWE NA
LI^NOSTA VO GRUPATA
Razgledaj gi vnimatelno slikite!

[to zabeleùva{?
Zo{to decata se vo takva polo`ba? Koja e pri~inata za toa?
Dali ste bile svedoci na nekoe nasilstvo?
Devijantno odnesuvawe
Vrz formiraweto na li~nosta negativno vlijanie imaat:
nedovolnata roditelska qubov i pasivnoto roditelsko odnesuvawe;
konfliktite me|u roditelite;
pregolemata strogost kon decata ili davawe pregolema sloboda;
fizi~koto maltretirawe na decata;
nedovolnite semejni finansii;
odvoenosta od roditelite itn.
Ako preovladaat ovie negativni vlijanija, }e se javat naru{uvawa vo
semejnite odnosi, a so toa semejstvoto na deteto ne }e moè da mu ovozmoì
toplina, harmoni~en ìvot, taka {to deteto doìvuva traumi i pre~ki vo
negoviot razvoj. Toga{ doa|a do otstapuvawe od op{testvenite i od kulturnite
pravila. Ovoj proces se narekuva devijacija, a odnesuvaweto na li~nosta
devijantno odnesuvawe.
57 | V
Devijantni
odnesuvawa
se
kriminalot i narkomanijata.
Kriminalot e otstapuvawe od
op{testvenite normi. Liceto koe
dejstvuva sprotivno na zakonot i na
Ustavot vo sopstvena korist izvr{uva
kriminal.
Narkomanijata e, isto taka, devijantno odnesuvawe i taa podrazbira

zemawe droga. Drogata e opasna po ìvotot na ~ovekot. Taa go uni{tuva
~ove~kiot ìvot. Narkomanijata e povrzana so kriminalot.
SPORTUVAJ I @IVEJ ZDRAVO!
STOP ZA
DROGATA!
DROGATA UBIVA!
1. [to e devijacija?
2. Koja e pri~inata za
devijantnoto odnesuvawe?
3. Dali znaete {to e toa SOS
telefon?
4. [to bi napravil dokolku
tvojot najdobar drugar
devijantno se odnesuva?
Diskusija po gledan dokumentaren film - Drogata ubiva.

Izraboti pano od fotografii, tekstovi i drugi ilustracii pri
{to }e gi klasificira{ raznite devijantni pojavi!
58 | V
PRAVILA NA ODNESUVAWE VO SREDINATA

NATA I
ISPOLNUVAWE NA DOL@NOSTITE
TE
Preku metodot na dijalog razgovarajte za pravilata na odnesuvawe i

nivnoto po~ituvawe.
Izdvoj gi pravilata koi se sproveduvaat vo tvoeto oddelenie!
Koi kazni gi primenuvate pri nepo~ituvawe na pravilata?
@ivotot vo op{testvoto e ureden spored pravila na odnesuvawe. Bez

ez
postoewe jasni i odnapred definirani pravila ne bi moèle da se
izvedat mnogu aktivnosti. Pravilata ovozmoùvaat uslovi za
nepre~eno odvivawe na aktivnostite. Tie ednakvo vaàt za site.
e.
Dokolku ne se po~ituvaat pravilata ili dojde do nivno prekr{uvawe,
sleduvaat kazni.
Zada~ata {to treba da se zavr{i e dol`nost. Dol`nostite treba da gi
izvr{uvame, a pravilata da gi po~ituvame.
Pravila na ubavo odnesuvawe vo op{testvenata sredina
Sekoga{ bidi
nasmean,
qubezen,odgovoren, sovesen,
dobronameren!
Bidi
vnimatelen
sogovornik!
Pomagaj im
na starite i
na bolnite
lu|e.Ne
navreduvaj
nikogo!
Odrùvaj ja
higienata
vo
u~ilnicata
i ~uvaj go
inventarot!
Ne docni!
Navreme
doa|aj vo
u~ili{te!
Bidi veren
drugar i
dobar
prijatel!
Bidi
odgovoren,
vnimatelen
i aktiven!
Bidi
toleranten!
Ne frlaj
otpadoci!
Ne gi kr{i
drvcata!
Odrùvaj go
zeleniloto!
59 | V
i)
Dol`nosti (razmisli i prodolì)
Postapuvaj spored pravilata na
ìveewe vo u~ili{te, doma, vo
igrata.
ûvaj ja ìvotnata sredina i
okolinata vo koja ìvee{.
Po~ituvaj gi razlikite na
drugite.
Sakaj ja i po~ituvaj ja svojata
tatkovina.
1. Kako e ureden ìvotot vo op{testvoto?

2. [to ovozmoùvaat pravilata?
3. [to se toa kazni i koga gi primenuvate?
4. Dokolku vo va{ata u~ilnica nema pravila za ubavo
odnesuvawe, site zaedno (u~enicite) formulirajte gi i
dogovorete se za sankciite za nivno nepo~ituvawe.
60 | V
KONFLIKTOT I NEGOVOTO RE[AVAWE

Izraboti T tabela za
Razgovar za tvoeto dobro i za tvoeto lo{o
Razgovaraj
odnesuvawe.
odnesuvaw
Bura na idei: Razgledaj gi vnimatelno slikite
i razgovaraj na {to t asociraat.
Koj zbor ve asocira na konflikt?
Moeto dobro
odnesuvawe
Moeto lo{o
odnesuvawe
Raspravija so mo`ni posledici
Zborot konflikt ozna~uva sudir, raspravija, borba, primena na sila i

nasilstvo.
Da se ìvee vo op{testvenata sredina
zna~i sekojdnevno da se komunicira so
lu|e koi imaat razli~ni karakteri. Za da
ima konflikt potrebni se minimum
dvajca.
I
dvete
strani
so
svoeto
odnesuvawe vlijaat vrz konfliktnata
situacija so svoite sprotivstaveni
mislewa,
obvinuvawa,
navreduvawa,
zakani.
Dokolku
ne
se
razre{i
konfliktot,
se naru{uvaat
dobrite
Verbalen konflikt
odnosi me|u lu|eto.
Site nie imame razli~ni idei, mo`nosti, èlbi i potrebi (od sigurnost,
od qubov i prijatelstvo, od po~ituvawe, potreba za hrana, za samodokaùvawe i
mnogu drugi potrebi). Koga ni se zadovoleni potrebite, nie se ~uvstvuvame
sre}ni i zadovolni. Spre~uvaweto na ostvaruvawe na potrebite doveduva do
konflikt.
Postoi verbalen konflikt i konflikt so primena na sila i nasilstvo.
61 | V
Napravete simulacija na konfliktot preku igrawe na ulogi, kako i negovo

razre{uvawe.
Prva grupa: Kako }e reagira{ ako nekoj namerno te udri? Ako dojde do
konflikt, kako bi go re{il?
Vtora grupa: U~enicite imaat zada~a preku dopir na predmetot, bez da go
vidat, da go opi{at i da kaàt za koj predmet se raboti. Dokolku ima
sprotistaveni mislewa, kako bi go re{ile konfliktot?
Metodi na razre{uvawe na konflikti
Eden od na~inite za razre{uvawe na konfliktot e pomiruvaweto.

Ako konfliktot bide re{en vo celost, pomiruvaweto }e bide uspe{no.
Konfliktite se postojano okolu nas i nie vo sekojdnevniot ìvot ne
moème da gi izbegneme. No zatoa treba da bideme pred s tolerantni,
popustlivi, da nau~ime da se spravuvame so konfliktite i da te`neeme kon
nivno re{avawe, sekoga{ preku razgovor.
Tolerancija zna~i trpelivost, po~ituvawe na razli~nostite kaj lu|eto,
po~ituvawe na lu|eto.
1. [to e toa konflikt?
2. Koga imame konflikt?
Podaj raka za da go izbegne{

konfliktot
3. Kakov moè da bide

konfliktot?
4. Nabroj gi metodite za
razre{uvawe na
konfliktite i objasni
gi!
5. Koj metod za tebe e
najprifatliv? Zo{to?
Na ~asot po makedonski jazik napi{i kratok sostav

ostav za
nastanuvawe konflikt koga ne e zadovolena nekoja potreba.
b
Pritoa daj tvoe re{enie za konfliktot.
62 | V
PRAVATA NA DECATA KAKO ÔVEKOVI PRAVA

1. Potseti se za tvoite prava i dol`nosti.
2. Popolni ja prizmata so klu~en termin ~ovekovi prava i pravo na
sloboda i sigurnost.
ÔVEKOVI PRAVA
Razgovaraj za tvoite vrednosti. Na list hartija napi{i gi osobinite

(i karakternite i fizi~kite) koi te pravat da bide{ porazli~en od
tvoeto drugar~e.
63 | V
Odnosite pome|u lu|eto vo edno op{testvo se ureduvaat so

odredeni prava. Lu|eto me|u sebe se razlikuvaat po: bojata na
koàta, rodot, religiskata i etni~kata pripadnost, jazikot na
koj zboruvaat, bogatstvoto, obrazovanieto i drugo. Razlikite ne
smeat da bidat pri~ina za da ne se druìme. Sekoja individua
ima svoja vrednost. Vrednostite na site lu|e treba da se
po~ituvaat. Site lu|e treba da bidat ramnopravni me|u sebe. Ne treba da postoi
diskriminacija poradi bojata na koàta, rodot, religiskata ili etni~kata
pripadnost.
Ednakvosta (ramnopravnosta ) se gleda vo ednakvite prava za site lu|e.
No ednakvosta ne moè da se odvoi od slobodata. Slobodata zna~i ednakvo pravo
za sekogo pred zakonot. ôvekovite prava se univerzalni i im pripa|aat na site
lu|e vo svetot.
Univerzalnata deklaracija za pravata na ~ovekot e usvoena na
Generalnoto sobranie na Obedinetite nacii vo Pariz, na 10 dekemvri 1948
godina.
Za najzna~ajni ~ovekovi prava se smetaat slednive:
Pravo na rabota i
za{tita od
nevrabotenost
Pravo na
ìvot
Sloboda na:
veroispoved,
mislewe i
izrazuvawe
Pravo na
obrazovanie
Izbira~ko
pravo
Pravo na
dràvjanstvo
UNICEF e organizacija pri

Obedinetite nacii koja se
griì za ~uvawe, za{tita i
napredok na detskiot ìvot.
64 | V
Rabota vo grupi :
Sekoja grupa dobiva list hartija na koj e napi{ano nekoe pravo ili
pak samite izbiraat za koe pravo }e razgovaraat od Konvencijata za
to kako i
pravata na decata. Grupata ima zada~a da porazgovara za pravoto
vi i
za na~inot na negovoto prekr{uvawe. Grupata moè da podgotvi
situacija vo koja }e odglumi.
Trgnuvaj}i od Univerzalnata deklaracija za pravata na ~ovekot, i

decata gi uìvaat site prava. Decata imaat svoi prava i odgovornosti, a tie
se utvrdeni so Konvencijata za pravata na deteto koja ednoglasno e usvoena od
Generalnoto sobranie na Obedinetite nacii vo 1989 godina. Republika
Makedonija ovaa Konvencija ja potpi{a vo 1993 godina. Toa zna~i deka
Vladata treba da se potrudi sekoe dete vo Makedonija da gi ima pravata
zapi{ani vo Konvencijata. U~ili{teto treba da bide mesto kade {to decata
}e u~at za svoite prava i kade {to se o~ekuva nivnite prava da bidat
za{titeni.
Prava i dol`nosti na decata (razmisli i prodolì)
Prava na decata
Obvrski na decata
Redovno odewe na u~ili{te.
Decata imaat pravo na

obrazovanie.
Po~ituvawe na svoite
roditeli.
Sekoe dete ima pravo da ìvee

i da se razviva slobodno, bez
nasilstvo.
Griì se za svoeto zdravje.
Sekoe dete ima pravo da

zboruva na svojot jazik i da si
ima svoja kultura.
65 | V
Po~ituvaj go tu|oto mislewe.
Decata imaat pravo da ìveat

vo mir i sloboda.
ûvaj ja i ne ja zagaduvaj
ìvotnata sredina.
Nikoj nema pravo da gi

navreduva decata.
Ne gi diskriminiraj lu|eto
okolu tebe.
Deteto ima pravo na

privatnost.
1.[to se toa prava?

2.Objasni ja ednakvosta i
ramnopravnosta vo
~ovekovite prava.
3.Zo{to velime deka
Deklaracijata za
~ovekovi prava e
univerzalna?
Podelete se vo grupi i istraùvajte koi se celite i

P
zada~ite na detskite ambasadi. Koja e prvata detska
za
am
ambasada?
Koj drug se griì za za{titata na pravata na decata?
6666 | V
FAKTORI NA
SOCIJALIZACIJA
DEVIJANTNO
ODNESUVAWE
SOCIJALIZACIJA
DETSKI
PRAVA
DOL@NOSTI
LI^N
LI^NOSTA
^N
^N
^NOSTA
VO
GRUPATA I
OP[TESTVOTO
PRAVILA NA
ODNESUVAWE
KONFLIKTI
67 | V
SE
IMAAT
ZA
VO
1. Za koja li~nost velime deka e

socijalizirana? Objasni!
2. Koja e pri~inata za devijantnoto
odnesuvawe?
3. Dali si go upotrebil dosega SOS
telefonot? Zo{to?
4. Nabroj gi detskite prava i obvrski!

5. [to bi napravil dokolku tvojot
najdobar drugar/ka se najde vo
konfliktna situacija?
JAVAT
SEKOJ
I
DA
RABOTEN
ZBORUVAAT
ZA
PROBLEMITE
DEN OD 8.00 DO 20.00 ÂSOT.
KOI
GI
0800 1 2222 - BESPLATEN SOS TELEFONSKI BROJ

DECA I MLADI PRI PRVATA DETSKA AMBASADA
SVETOT
ME\A[I.
DECATA
I
MLADITE
MO@AT
DA
KLU^NI ZBOROVI
DEVIJACIJA
ALKOHOLIZAM
NARKOMANIJA
KONFLIKT
68 | V
]E
-
RAZGOVARAME
]E
ZA:
na{ite rodnini i prijateli koi

ìveat vo stranstvo;
pri~inite za iseluvawe od na{ata
zemja;
zo{to e zna~ajno ~lenstvoto vo
Evropskata Unija;
.
TVOJA
-
ZADAÂ
]E
UÎME
ZA:
Kulturnoto nasledstvo na
prostorite na Republika
Makedonija
spomenici na kulturata;
iseleni{tvo od Republika
Makedonija vo svetot i pri~ini za
iseluvawe;
strancite vo Republika Makedonija;
Evropska Unija;
Evropska integracija;
globalizacijata i problemite vo
globalniot svet;
energija i alternativni mo`nosti;
globalniot svet i soobra}ajot.
BIDE:
da poseti{ arheolo{ko nao|ali{te;

da istraùva{ za kulturnoto nasledstvo na
Makedonija;
da izraboti{ izve{taj za spomenicite na
kulturata;
da izraboti{ proekt na tema "Mojata sredba so
eden stranec";
da napi{e{ pismen sostav na tema "Eden
iselenik raskaùva";
istraùvaj vo uloga na novinar za strancite vo
Republika Makedonija i pri~inite za nivniot
prestoj;
da izraboti{ hronolo{ka lenta na Evropskata
Unija;
da izraboti{ dnevnik so dvoen zapis za
problemite vo globalniot svet.
69 | V
KULTURNOTO NASLEDSTVO NA TLOTO

ONIJA
NA REPUBLIKA MAKEDONIJA
Razg
Razgledaj gi vnimatelno fotografiite!
Koi objekti gi prepozna?
Si posetil li nekoj od niv?
Nabroj drugi gradbi od minatoto {to gi znae{!
SKOPSKO
KALE
SKOPSKA
STARA
ÂR[IJA
[ARENATA
A
XAMIJA
SAMUILOVA
TVRDINA
GALI^NIK
OHRID
Makedonija ima bogato kulturno i istorisko minato.

Sekoja naselba, sekoj grad se gordee so svoeto minato. Lu|eto so golemo
zadovolstvo i interes gi prou~uvaat ostatocite od minatoto.
Pronajdeni se mnogu arheolo{ki nao|ali{ta i ostatoci od stari gradbi,
crkvi, manastiri, xamii, freski. Tie zboruvaat za golemoto kulturno
nasledstvo na Republika Makedonija.
70 | V
,
,
,
,
Mnogu gradbi od minatoto se uni{teni od zemjotresi, od poplavi

ili od poàri, no i so razurnuvawa od osvojuva~ki vojni.
Denes mnogu od tie gradbi od minatoto lu|eto gi restavriraat
(popravaat) za da izgledaat kako nekoga{.
Arheologija e nauka koja se zanimava so iskopuvawe i prou~uvawe na
predmetite na starite kulturi.
Arheologot e nau~nik koj go istraùva ìvotot na lu|eto koi ìveele
vo minatoto
mina
i objektite {to tie gi ostavile zad sebe.
So n
nastavnikot posetete arheolo{ko nao|ali{te.
Izraboti pismen sostav (izve{taj) za posetata!
Izr
Dolgotrajno istraùvawe: Pribiraj osnovni podatoci fotografii za kulturnoto

nasledstvo na Makedonija.
71 | V
Svedo{tva na materijalnata kultura se otkrienite arheolo{ki

nao|ali{ta na teritorijata na na{ata zemja. Zna~ajni ostatoci se
iskopani vo Pelagonija, Trebeni{te Ohridsko, Maxari Skopsko,
Tarinci [tipsko, i na mnogu drugi mesta {irum na{ata zemja. Brojni
praistoriski predmeti od keramika i alatki od kamen se nao|aat vo
muzeite na Makedonija.
[irum celata teritorija pronajdeni se ostatoci {to datiraat od
anti~kiot period. Osobeno zna~ajni od ova vreme se gradovite, so
mozaicite i skulpturite: vo blizinata na Bitola Herakleja, Stobi vo
blizina na Demir Kapija, Lihnidos Ohrid, Skupi Skopje i drugi.
Heraklejski mozaici
Kokino se nao|a vo blizina na

Kumanovo i e najstarata
opservatorija na Balkanot.
So~uvani do dene{en den se tvrdinite:

Skopskoto Kale, Samuilovata tvrdina vo
Ohrid, Markovite Kuli vo Prilep.
Posebno obele`je pretstavuva starogradskata

arhitektura, koja moè da se doìvee vo
starite delovi na Ohrid, vo Kru{evo i vo
Starata skopska ~ar{ija.
72 | V
Spomenici na kulturata
turata {to se nao|a vo tvoeto
Soberi osnovni podatoci za nekoj spomenik na kulturata
mesto na ìveewe.
Izraboti izve{taj po sledniot plan:
1. Koga e sozdaden?
2. Koj go izgradil?
3. Za {to se koristel vo minatoto?
4. Kakva e negovata namena denes?
MOST
KRATOVO
ARAB
BATI
BABA TE]E
T
TETOVO
MUZEJ NA
GRAD OHRID
SVETI \OR\
\IJA
[TIPSKO
KAMENIOT MOST
SKOPJE
SVETI PANTELEJMON
NEREZI/ SKOPJE
73 | V
Kulturnoto nasledstvo vo Republika Makedonija e

izvonredno bogato so golem broj stari gradbi. Vo nasledstvo od
hristijanstvoto ni ostanale crkvi i manastiri, vo ~ija izgradba
u~estvuvale vrvni majstori. Tie so svojata majstorska ve{tina
sozdale prekrasni dela vo vnatre{nosta na crkvite i
manastirite.
Freskoslikarstvoto (yidno slikarstvo) e eden od najubavite delovi na
vizantiskata umetnost. Freskoslikarite, zografite, pod vlijanie na
hristijanskata kultura, sozdavale freski i ìvopisi so ogromna umetni~ka
vrednost.
Freskopis Lesnovski manasti
Oplakuvaweto na Hristos
Sv. Bogorodica - ikona
Kopani~arstvo (rezbarska umetnost) kopani~arite, so dleto, od drvoto

sozdavale rasko{ni ikonostasi, koi i denes krasat nekoi od makedonskite
cr
crkvi.
Sv.S
Sv
.Spa
pass ko
kole
lekt
ktiv
iven
en a
avt
vtop
opor
ortr
tret
et
Sv.Spas
kolektiven
avtoportret
B
igor
ig
i
orsk
ski
i dr
drvo
vore
rezz Sv.
Sv Jovan
Jova
Jo
van
n Bigorski
Bigo
Bi
gors
rski
ki
Bigorski
drvorez
74 | V
Na{e kulturno bogatstvo se i

ìvopisnite narodni nosii, vezovi,
nakitot, ubavite narodni pesni i ora,
obi~aite, praznicite, narodnite
veruvawa i drugo.
Naroden vez
Narodna nosija
Narodna nosija
Ohridski biseri
Isto taka i islamot ima silno vlijanie vrz kulturnoto nasledstvo,

osobeno vo arhitekturata preku verskite objekti xamii, anovi (preno}i{ta),
amami (bawi), saat kuli, mostovi.
75 | V
Makedonija multikulturna riznica
MULTIKULTURA
KULTURNA
RAZLI^NOST;
POSTOEWE NA
POVE]E KULTURI.
Od sobranite materijali od
istraùvaweto, na ~asot po
likovno obrazovanie, izrabotete
pano na tema:
Makedonija multikulturna
riznica!
Niz vekovite se razvivale mnogu zanaeti, nekoi od niv do sovr{enstvo:

filigranstvo, grn~arstvo; tuka se vbrojuvaat i kazanxiite, opin~arite,
bojaxiite itn.
Dokolku vo tvoeto mesto na ìveewe ima nekoja zanaet~iska rabotilnica,
poseti ja.
Izraboti vremenska lenta na taa zanaet~iska rabotilnica.
Folklorot preku pesnite ja opeva sudbinata na narodot {to ìveel vo
Makedonija.
Dali znae{ nekoja narodna pesna?
Koi se karakteristi~ni narodni instrumenti?
Napravi sporedba sli~nosti i razliki me|u makedonskiot naroden melos so
narodniot melos na drugite etni~ki zaednici.
Obi~aite, narodnite nosii se zna~aen del od kulturata na makedonskiot
narod.
Za~uvanite pisma i rakopisi, pi{uvani na naroden jazik, so kirilsko pismo,
govorat za makedonskiot jazik, iskonski svoeto postoewe. Isto taka i
pripadnicite na etni~kite zaednici imaat svoe pismo. Na primer, na 22
noemvri 1908 godina vo Bitola e sozdadena albanskata azbuka.
Istraùvaj: od koga poteknuva pismoto na drugite etni~ki zaednici vo
Opi{i gi obi~aite na verskiot praznik {to go proslavuva{ vo tvojot dom!
Mestopolo`bata na Republika Makedonija i vlijanieto, osobeno na
religiite, a najmnogu na hristijanstvoto i na islamot, pridonesle taa da
bide multikulturna zaednica. Brojnite gradbi i spomenici od minatoto
zboruvaat deka na nejzinata teritorija se isprepletuvale pove}e kulturi.
Razmisli!
Kako treba da go neguvame kulturnoto nasledstvo?
Ohrid, drevniot Lihnidos,
prepoln so tragi od vremeto, e
pod za{tita na UNESKO .
76 |
V
NE[TO NEZADOL@ITELNO, NO KORISNO

O
Osnovni podatoci
Sekoj narod saka da go so~uva svoeto nacionalno bogatstvo, odnosno,
bogatstvoto na svoeto minato.
Kade i kako bi go so~uval nacionalnoto bogatstvo dokolku ne bi postoele muzeite?
Muzeite se institucii vo koi se pribira, se ~uva i prezentira kulturnoistoriskoto nasledstvo na Makedonija, od praistorijata, pa do denes.
Pove}e gradovi vo Makedonija imaat svoi muzei. Vo niv se ~uvaat eksponati od
predmeti, dokumenti, fotografii, knigi i dr.
Lu|eto ( posetitelite) gi posetuvaat muzeite na brojnite prireduvani izlo`bi
kade moàt da go po~uvstvuvaat duhot na minatoto i barem za moment da otkradnat
eden mig od istorijata koja ja sozdavale minatite generacii. Osnovna zada~a na
muzejot e muzejskata dejnost istraùvawe, pribirawe, sreduvawe, za{tita i ~uvawe
na muzejskiot materijal.
Vo muzeite rabotat stru~ni lica kustosi, koi gi imaat site informacii, pa
moàt da ti objasnat za s {to te interesira vo vrska so nekoj star predmet, dokument,
fotografija, rakopis.
MUZEJ NA GRAD SKOPJE

Muzejot na grad Skopje e
osnovan vo 1949 godina.
Od 1970 godina se smestuva vo
adaptiraniot del na starata
èlezni~ka stanica.
Od toga{ do denes, muzejot ja
povrzuva dejnosta na umetnosta
vo gradot Skopje.
DOZNAJ POVE]E!
www.muzejbt.org.mk
www.museumstruga.mk
77 | V
Istraùvaj !
Ako vo tvoeto mesto na ìveewe ima muzej / muzei, poseti go /gi. Razgovaraj
so vrabotenite i vodi bele{ki. Steknatite soznanija zapi{i gi vo tvojot
dnevnik Eksponati od moeto minato.
Ako vo tvoeto u~ili{te se organizira NAU^NA EKSKURZIJA niz
na{ata tatkovina, poseti gi muzeite vo: isto~na Makedonija Zavod i Muzej
vo Strumica, Narodniot muzej vo Gevgelija; zapadna Makedonija
Prirodonau~niot muzej vo Struga.
Poseti go Muzejot na grad Skopje.
Za kulturnoto nasledstvo na na{ata zemja se griì
Ministerstvoto za kultura na Republika Makedonija.
ija.
[to go so~inuva kulturnoto nasledstvo na eden narod?
Koja e najstarata opservatorija na Balkanot?
Koi arheolo{ki nao|ali{ta vo Republika Makedonija gi znae{?
Kade se nao|aat najpoznatite mozaici od anti~kiot period?
Koi tvrdini se so~uvani do denes?
Starogradskata arhitektura e obele`je na koi gradovi?
Nabroj crkvi ili manastiri zna~ajni po starite freski i rezbi?

x
Preku koi objekti se gleda vlijanieto na islamot?

Nabroj gi!
Koi objekti se obele`ja na glavniot grad na

Republika Makedonija?
Koi stari zanaeti gi znae{?
Pod ~ija za{tita e gradot Ohrid?
Kakvi institucii se muzeite?
[to e del od sovremenoto kulturno nasledstvo na

Republika Makedonija?
Zo{to Makedonija e multikulturna riznica?
78 | V
ISELENI[TVOTO OD REPUBLIKA MAKEDONIJA VO SVETOT
Vnimatelno pro~itaj go tekstot ( razgovorot na trite deca). Iznesi svoe

mislewe. Sekoj od nas ima svoi bliski ili podale~ni rodnini i prijateli koi
se iselile od na{ata dràva i ìveat vo druga dràva, nadvor od granicite na
Makedonija.
Razgovaraj, spodeluvaj!
Jas sum od Makedonija, no
ìveam so moite roditeli vo
Avstralija.
Francija.

[vajcarija.
Kolku godini
ìveete vo
Avstralija?
Baba mi i dedo mi po poteklo se od

Makedonija. Za vreme na
balkanskite vojni se iselile od
Makedonija vo Pariz, Francija. A jas
sum rodena vo Pariz i ìveam vo
Francija. No, mojata tatkovina ne ja
zaboravam.
Jas sum roden vo Makedonija,

vo Gostivar. Moite roditeli
ne bea vraboteni. Uslovite za
ìvot bea mnogu te{ki. Seto
toa jas ne go razbirav, za{to
bev mnogu mal. Prvo zamina
mojot tatko, a potoa
zaminavme majka mi, sestra
mi i jas.
79 |
V
Makedonija ima dolgo istorisko minato. Naselenieto vo Makedonija niz

istorijata postojano se razmestuvalo.
Istraùvaj!
Pri~ini za iseluvawe na naselenieto od Makedonija.
DEBATIRAJ DA ILI NE
TEMA: PODOBRI MO@NOSTI ZA @IVOT NADVOR OD
GRANICITE NA MAKEDONIJA
Podelete se vo dve grupi.
Prvata grupa neka gi nabrojuva site pri~ini za DA, a drugata grupa za NE.
Debatirajte, po~ituvaj}i go tu|oto, a iznesuvaj}i go svoeto mislewe.
Treba da iznesete {to pove}e obrazloènija so koi }e gi opravdate svoite
stavovi.
Migracija pretstavuva iseluvawe (emigracija) na naselenieto od edno

mesto i doseluvawe (imigracija) na drugo mesto na ìveewe.
Naselenieto vo Makedonija naj~esto migrira od:
socijalni pri~ini vo potraga po podobri uslovi za ìveewe;
politi~ki pri~ini prisilni;
verski pri~ini.
Spored toa kade se odvivaat, migraciite se delat na vnatre{ni i
nadvore{ni.
Vnatre{ni migracii preselbi na naselenieto od edno vo drugo mesto,
vo granicite na na{ata zemja.
Kako del od vnatre{nite migracii postojat dnevni i sezonski dvièwa.
Koj u~estvuva vo tie dvièwa?
Nadvore{na migracija doseluvaweto vo tu|a zemja, odnosno iseluvaweto od
svojata zemja.
Iselenicite so svojata zemja se vo postojana vrska preku: Agencijata za
iseleni{tvo, ambasadite na Republika Makedonija, konzulatite, Maticata na
iselenici od Makedonija.
80 | V
selo
grad
Tie se organiziraat vo iseleni~ki organizacii:

zacii::
kulturno umetni~ki dru{tva, klubovi, sportski
manifestacii, asocijacii, u~ili{ta, pe~ateni
mediumi, crkovni op{tini, televizija, radio...
Iselenicite od Makedonija go neguvaat svojot
maj~in jazik, obi~aite i tradicijata na svojata
zemja i na svojot narod.
Istovremeno, iselenicite se aktivno vklu~eni
vo afirmirawe na Makedonija vo svetot.
Obedineta makedonska dijaspora ili OMD e me|unarodna organizacija

osnovana vo 2004 godina, so sedi{te vo Va{ington, SAD, koja se griì za
interesite i potrebite na makedonskite zaednici {irum svetot.
Razgledaj ja slikata!
Evropa
Amerika
Kanada
Avstralija
Diskutiraj!
9 Vo koi zemji ima najmnogu iselenici od Makedonija?
en iselenik
Na ~asot po makedonski jazik izraboti pismen sostav na tema: Eden
raskaùva...
81 | V
STRANCITE VO REPUBLIKA MAKEDONIJA

Koi se
nivnite
vpe~atoci od
na{ata zemja?
Pro{irete gi znaewata i steknete
se so soznanija za strancite vo
Vo uloga na novinar-istraùva~
doznaj:
(Prethodno podgotvi lista so
pra{awa. Pra{awata da bidat
konkretni, kratki i jasni. Pomogni
mu na ovoj mlad novinar-istraùva~
da ja sostavi listata so pra{awa.)
Kolku vreme i
zo{to
prestojuvaat vo
Makedonija?
Koja e nivnata
zemja?
Stranec lice koe ne e dràvjanin na Republika Makedonija ili li~nost

koja se nao|a na teritorijata na edna dràva, a poseduva dràvjanstvo na druga
dràva.
Stranstvo e s {to e nadvor od granicite na dràvata vo koja ìveeme,
odnosno pod stranstvo se podrazbiraat site drugi dràvi.
Vo Republika Makedonija prestojuvaat stranci od pove}e dràvi, najmnogu od
sosednite. No, ima i stranci od celiot svet.
Pri~inite za nivniot prestoj se najrazli~ni:
turizmot (na{ata dràva ja posetuvaat mnogu turisti);
diplomatsko - konzularnite pretstavni{tva na stranski dràvi vo Republika
Makedonija;
slu`benite misii za svojata Vlada ili za Me|unarodnata organizacija;
vrabotuvawe, {koluvawe, specijalizacija, nau~no istraùvawe ili vr{ewe na
odredena profesionalna dejnost;
kongresi, seminari i drugi manifestacii;
politi~ki, nau~ni, kulturni, sportski ili verski nastani;
medicinski pregledi;
stranski investicii i dr.
Kulturni znamenitosti
Strancite
vo
Republika
u
Nacionalni jadewa
poznaat so
Makedonija sakaat da se zapoznaat
Obi~ai
radicijata,
kulturnoto nasledstvo, tradicijata,
ewa.
obi~aite i nacionalnite jadewa.
Zo{to?
Kako dobri doma}ini razmislete:

lete:
kako i na koj na~in }e mu ja pretstavite
etstavite
svojata zemja na eden stranec?
82 | V
So va{iot nastavnik podgotvete se za proektna nastava!

Izrabotete istraùva~ki proekt na tema:
Ne go zaboravajte krugot na pravila!

Diskutirajte i osoznajte gi fazite na proektot!
Iskoristete gi prethodnite znaewa, iskustva, no i èlbata za nivno
pro{iruvawe!
Da doznaeme za strancite vo
Kako }e go napravime
toa?
So prezentacija, na javen
~as!
[to sakame da doznaeme?
83 | V
Formirajte timovi i opredelete gi zada~ite!

Opredelete go vremeto potrebno za podgotovka!
Istraùvajte!
Posetete institucii i poedinci (li~nosti)!
Napravete izbor na materijali i informacii:
tekstovi od vesnici, internet, mediumi;
sliki, fotografii;
napravete intervju, razgovor so stranec; vo zavisnost od mo`nostite, toa
napravete go li~no ili koristete telefon, meil;
li~ni soznanija i soznanija od vozrasnite.
Sostavete pra{awa!
Svoite vpe~atoci i zaklu~oci od istraùvaweto ubavo podgotvete gi za
prezentacija!
So nastavnikot i celiot proekten tim napravete me|usebna procena na
site materijali!
x
x
x
x
x
x
[to e migracija?
Kakvi migracii ima?
Nabroj nekolku pri~ini za migrirawe!
Vo koi zemji ima najmnogu iselenici od Makedonija?
Kako se organizirani iselenicite vo zemjite vo koi{to prestojuvaat?
Preku koi institucii iselenicite odrùvaat vrska so tatkovinata?
x
x
x
x
[to e stranstvo?
Za koja li~nost velime deka e stranec?
Nabroj nekolku stranski ambasadi vo Republika
Makedonija.
[to najmnogu gi voodu{evuva strancite vo
na{ata zemja?
84 | V
REPUBLIKA MAKEDONIJA I EVROPSKATA INTEGRACIJA

Na ilustracijata e prikaàn eden od sedumte kontinenti na Zemjata.
Otkrij koj e toj!
Koi dràvi go so~inuvaat?
Dali znae{ kolkav e nivniot broj?
Koja e najgolema dràva, a koja e najmala?
Koi jazici se govorat?
Evropa e kontinent so mnogu zemji, od najmali do najgolemi.

mi
i.
Najgolema dràva e Ruskata Federacija, a najmalata e Vatikan.
Se govorat mnogu jazici.
85 | V
[to pretstavuva Evropskata Unija?
Op{ti podatoci
Evropskata Unija e me|uvladina i nadnacionalna zaednica na demokratski
zemji-~lenki.
Evropskata Unija ja so~inuvaat dvaeset i sedum evropski zemji, no taa e
otvorena za pro{iruvawe so novi dràvi.
Evropskata Unija, pod ova ime, e osnovana vo 1993 godina, so Dogovorot od

Mahstrit, koj bil potpi{an vo 1991 godina.
Idei za obedineta Evropa odamna postoele. Istorijata na kontinentot
beleì postojani obidi za zdruùvawe na razli~nite evropski narodi. No,
razlikite {to postoele me|u dràvite i narodite vo Evropa predizvikuvale
napnatost, vojni, sudiri. Katastrofata od dvete svetski vojni, èlbata da ne se
povtori uàsot i èlbata Evropa da se obnovi, se dviè~ka sila za formirawe
na zaednicata.
Vo 1951 godina {est zemji od Evropa: Belgija, toga{na Zapadna
Germanija, Luksemburg, Francija, Italija i Holandija go obedinile
proizvodstvoto na jaglen i ~elik i ja sozdale Evropskata zaednica za jaglen i
~elik.
So potpi{uvawe na Rimskiot dogovor vo 1957 godina, Zaednicata za
jaglen i ~elik prerasnuva vo Evropsko-ekonomska zaednica. Ottoga{
Evropskata zaednica se pro{iruva so novi dràvi-~lenki.
Evropskata Unija so svoeto sozdavawe ovozmoì slobodno dvièwe na stokite,
uslugite, kapitalot, a so dogovorot vo [engen i slobodno dvièwe na lu|eto.
Viktor Igo
prv dal ideja za mirno
irno
obedinuvawe na
evropskite dràvi,
vi, preku
sorabotka i ednakvost
kvost na
~lenkite.
Doznajte gi imiwata na zemjite ~lenki na Evropskata Unija, kako i na zemjite

kandidati za vlez vo Unijata!
Na ~asot po likovno obrazovanie izrabotete aplikacii so znamiwata na zemjite!
Izrabotete plakat so tabelaren prikaz ( vremenska lenta)!
86 | V
Simboli na Evropskata nija
Razgledaj gi simbolite na Evropskata Unija i istraùvaj koi

se nivnite glavni karakteristiki!
Oda na radosta
Radost bistra ubos ~ista
~i
isstta
a
}erko od Elizija
ja
Opivna si
mo} {to pliskaa
zanes i poezija
tvojte sni{ta
spokoj {irat
krotuv
va
zloto {to go skrotuva
site lu|e da se smirat
duhot tvoj gi splotuva...
Zname na Evropskata Unija
Himna na Evropskata Unija
Znameto na Evropskata nija e sostaveno od 12 òltozlatni yvezdi

raspredeleni vo krug, vrz sina osnova. Pette kraci na yvezdite go
simboliziraat edinstvoto na narodite od Evropskata nija, a izborot na brojot
na yvezdite se dolì na simbolikata na brojot. Broj 12 pretstavuva simbol na
sovr{enost i edinstvo.
Himna na Evropskata unija e Odata na radosta. Kompozitorot Ludvig van
Betoven ja sozdal vo 1823 godina vo potpolna gluvost i taa pretstavuva izraz na
vizijata za zbliùvawe na narodite i rasite vo svetot.
Obedineti vo
razli~nosta e mototo
na Evropskata Unija!
Evropskata Unija ne e
dràva, no ima svoi
simboli!
EVROTO e vovedeno kako
nacionalna valuta na
1 januari 2002 i pretstavuva
unikaten primer vo svetskata
istorija.
Znameto, himnata i mototo na

EU simboliziraat pripadnost i
~uvstvo na zaedni{tvo.
Na ~asot po muzi~ko obrazovanie slu{ajte ja himnata

Razgovarajte i otkrijte go nejzinoto simboli~ko zna~ewe!
87 | V
naa
EU!
Institucii na Evropskata Unija

Evropskata Unija ima zaedni~ki institucii koi gi zastapuvaat
t interesite n
na
Unijata, no i interesite na zemjite-~lenki.
Najva`ni institucii na Evropskata Unija se:
Sovetot na EU, u{te poznat kako Sovet na ministri, e vode~ka
institucija, koja gi pretstavuva interesite na site zemji- ~lenki na Unijata.
Ima 27 ~lenovi. Negova nadle`nost se zakonodavstvoto, buxetskite pra{awa,
problemite so kriminalot i sli~no. Sedi{teto mu e vo Brisel.
Sovet na EU vo Brisel
Evropskiot parlament e prestavni~ko telo na gra|anite na EU. Toj ima
tri glavni nadle`nosti: zakonodavna, kontrolna i buxetska. Rabotata na
Evropskiot parlament e postojano otvorena i dostapna za site gra|ani koi se
zainteresirani vo ìvo da gi sledat debatite i glasawata {to se odvivaat vo
Parlamentot.
Rabotata na Evropskiot parlament se odviva na dve lokacii: vo Brisel i vo
Strazbur.
Evropskiot parlament vo Brisel

88 | V
Evropskata komisija gi pretstavuva i gi {titi interesite na zaednicata.

Sostavena e od 27 komesari. Evropskata komisija e edinstvenata institucija
koja ima pravo da predlaga novi zakoni vo ramkite na Unijata. Za svoeto
rabotewe Komisijata e odgovorna pred Evropskiot parlament..
Sedi{teto & e vo Brisel.
Evropskiot sud na pravdata ja ima sudskata vlast vo svoi race za

sproveduvawe na zakonskite odredbi na EU. Re{ava sporovi po tu`bite na
dràvite-~lenki i gra|anite ~ii prava se povredeni so nekoja od odlukite na
telata na Unijata. Sudot e sostaven od 15 sudii koi se menuvaat na sekoi 6 godini.
Sedi{teto mu e vo Luksemburg.
Evropskiot sovet ne e telo, no ima zna~ajna uloga. Sostaven e od
{efovite na dràvite-~lenki. Glavna cel na ovoj sovet e da go pottiknuva
razvojot na EU.
Postojat i drugi tela, sovetodavni komiteti, kako i golem broj specijalizirani
agencii.
Podelete se vo parovi i izrabo

izrabotete
T-tabela spored nasokite!
Evropski
u
institucii:
Osnovni
funkcii na
Evropskite
institucii:
89 | V
Koja e nadle`nosta na Sovetot na Evropskata Unija?

ja?
(pro{iruvaweto) na Evropskata unija

e od golemo zna~ewe. Site zemji koi sakaat da stanat ~lenki na EU treba da
pominat dolg proces.
, ,
- . ,
- : institucii koi garantiraat demokratija,
po~ituvawe na ~ovekovite prava i malcinstvata, s
,
.
So integrirawe na novi zemji-~lenki vo Unijata se zgolemuva
demokratijata, mirot, stabilnosta, bezbednosta na narodite vo Evropa.
Pro{iruvaweto na Evropskata unija zna~i otvorawe na novi rabotni mesta vo
starite i novite zemji-~lenki na Unijata. So vlezot vo EU gra|anite ja dobivaat mo`nosta nepre~eno da patuvaat, da u~at i da rabotat vo koja bilo druga
zemja-~lenka na Unijata.
Mojata zemja se stekna so

statusot zemja-kandidat
za ~lenstvo vo Unijata.
90 | V
Republika Makedonija i evropskata integracija

Zapoznajte se so temata! Pro~itjte tekst!
U~ete preku tehnikata KOCKA!
Podelete se vo {est grupi!
Razmislete, razgovarajte, konsultirajte se i sorabotuvajte me|u sebe vo
grupata. Po~ituvajte go tu|oto mislewe, a iznesete go svoeto.
Treba da iznesete {to pove}e obrazloènija so koi }e gi opravdate svoite!
Prva grupa:
( op{to)
Republika
Makedonija
sostaven del na
Evropa
Petta grupa:
(primeni)
Vtora grupa:
(sporedi )
[to treba da
napravi
Makedonija za da
stane ~lenka na
EU?
êkori {to gi
napravi
Makedonija kon
evrointegraciite
[esta grupa:
(diskutiraj)
Zazemi stav za
navedenite
argumenti!
Treta grupa:
(asociraj)
Evropska
integracija
Makedonija, zemjakandidat za vlez vo
EU
êtvrta grupa:
(analiziraj)
Pridobivki od
pristapuvawe na
Makedonija vo EU
91 | V
Republika Makedonija se stekna so statusot

ot
zemja-kandidat za ~lenstvo vo Evropskata Unija.
Procesot na integracija e dolg i naporen.
Za da se pribliì do vrednostite na Evropskata
Unija, Makedonija vloì silen anga`man i
napravi mnogu reformi.
Republika Makedonija treba da gi ispolni site
obvrski za da stane ~lenka na Unijata:
-
da vospostavi traen mir i bezbednost na svojata

teritorija;
da ovozmoì vladeewe na pravoto i ~ovekovite
prava;
da ja zajakne demokratijata;
da obezbedi podobra socijalna za{tita na
gra|anite;
da go zgolemi ekonomskiot razvoj;
da ja namali nevrabotenosta;
da go namali zagaduvaweto na ìvotnata sredina.
Republika Makedonija, so poddr{ka od gra|anite, go ~ekori patot kon

evrointegracijata.
NO NAJNAPRED [TO TREBA DA SE NAPRAVI?
DA SE ÊKA MISLEWETO NA EVROPSKATA KOMISIJA, po {to }e
sledi pokana za ~lenstvo vo Unijata.
1. Kakva zaednica e Evropskata Unija?
2. Kako poteknala idejata za sozdavawe na zaednicata?
3. Koga e osnovana Unijata pod ova ime?
4. Kolku zemji ja so~inuvaat Evropskata Unija?
5. Koi se simboli na EU?
6. Vo koi evropski gradovi se nao|aat instituciite na EU?
7. Nabroj gi najva`nite institucii na EU?
8. Koi se nivnite osnovni funkcii?
9. [to im ovozmoì Unijata na gra|anite so nejzinoto sozdavawe?
10 Kakov status ima Republika Makedonija vo EU?
11. Koi kriteriumi treba da gi ispolni Makedonija za da stane zemja ~lenka
na Unijata?
pskata
12. Kakvi pridobivki bi imala Makedonija ako stane del od Evropskata
Unija?
Izraboti hronolo{ka lenta na Evropskata Unija po dadenite podatoci.
1951 Belgija, toga{na Zapadna Germanija, Luksemburg, Francija, Italija

ai
Holandija; 1973 Danska , Irska, Obedineto Kralstvo; 1981 Grcija;
1986 [panija i Portugalija; 1995 Avstrija , Finska i [vedska;
2004 Kipar, ê{kata Republika, Ungarija, Estonija, Letonija, Litvanija, Malta,
Polska, Slova~ka i Slovenija; 2007 Bugarija i Romanija.
92 | V
OSNOVNITE PROBLEMI VO SVETOT I VO REPUBLIKA

MAKEDONIJA
Denes svetot se soo~uva so mnogu problemi koi

treba da se re{avaat globalno.
Globalizacijata e obele`je na dene{nicata.
Masovnite vojni se del od svetskata istorija.
Teroristi~kite napadi, opasnosta od
nuklearnoto vooruùvawe, ekolo{kite i
energetskite problemi, globalnite
soobra}ajni vrski, internetot kako na~in na
komunikacija so seto ova se soo~uva
globalniot svet.
Razmisli i razgovaraj!
Koi se glavnite zakani na mirot vo svetot?
Razgleduvaj fotografii!
Koristi spisanija, vesnici, internet!
Kako Republika
R
Makedonija pridonesuva vo za~uvuvawe na mirot vo svetot?
Razmen
Razmeni mislewa vo oddelenieto!
T
Teroristi~kite napadi predizvikuvaat strav, ~ove~ki `rtvi i ogromni
materijalni {teti. Republika Makedonija dava svoj pridones kon za~uvuvawe na
svetskiot mir, bezbednosta i borbata protiv terorizmot so aktivno u~estvo na
edinicite na ARM vo mirovnite misii.
Osobeno treba da se istakne sorabotkata na Republika Makedonija vo ramkite
na Evroatlanskiot partnerski sovet i Partnerstvoto za mir, kako i
sorabotkata so NATO-zemjite vo jaknewe na zaedni~kata bezbednost i mirot vo
svetot.
93 | V
Ekolo{ki problemi vo globalniot svet
Igra: Reciklirame da so~uvame!

Podelete se vo grupi! Zapi{ete, a potoa razgovarajte:
[to naj~esto zavr{uva vo korpa za otpadoci kaj vas doma?
Da smislime kako moàt
korisno da se upotrebat
limenkite?
[to moè da se napravi

od plasti~nite {i{iwa?
Kako moè korisno da se

upotrebi hartijata?
Kako da ja upotrebime
hranata
{to
ja
frlame?
Sega prezemete akcija! Vklu~ete se na svoj na~in vo spas na planetata Zemja!

Zagrevaweto na zemjinata atmosfera, ozonskite dupki, uni{tuvaweto na
{umite, su{ite, zagaduvaweto na vozduhot i vodite, najslikovito gi
pretstavuvaat ekolo{kite problemi na globalniot svet. Bez somne`, toa se
problemi {to moraat da se re{avaat globalno. Vo svetot postojat i za{titeni
ìvotni sredini, no i tie se soo~uvaat so ekolo{ki problemi.
Republika Makedonija, kako i zemjite vo svetot, e posvetena na za{titata i
na opstanokot na planetata. So donesuvaweto na Zakonot za za{tita na ìvotnata
sredina, so kolektivnoto sobirawe otpad i so mnogu ekolo{ki akcii, Makedonija
aktivno raboti na za{titata na ìvotnata sredina.
,,Zasadi ja svojata idnina e

mototo na najmasovnata
ekolo{ka akcija {to se
od Denot
organizira po povod
epublika
na drvoto vo
Republika
Makedonija.
Aktivnosti:
Izrabotete likovni tvorbi na tema:
,, Za{tita na ìvotnata sredina
Ne zaboravajte da koristite prirodni
materijali!
Organizirajte izlo`ba!
94 | V
Dobro e da
a znaete deka:
na edno plasti~no {i{e ili kesa potrebni mu se 500
godini da se razgradi;
vo EU vo prosek 16 % od cenata na nekoj proizvod se za
ambalaà, koja naj~esto zavr{uva vo korpa za otpadoci;
pove}eto semejstva frlaat okolu 40 kg plasti~ni

proizvodi godi{no, koi uspe{no moàt da se
recikliraat;
stakloto moè da se reciklira 100%, neograni~eno i
uspe{no;
stakloto koe se frla na |ubri{te nikoga{ nema da se
razgradi;
edno reciklirano stakleno {i{e moè da za{tedi tolku
energija, kolku {to mu e potrebna na kompjuter da raboti
25 minuti;
aluminiumskite konzervi moàt da se recikliraat i da
bidat povtorno upotreblivi za samo {est nedeli;
80% od delovite
recikliraat;
na
avtomobilite
moè
da
se
edna reciklirana konzerva {tedi tolku energija, kolku

{to e potrebna za eden televizor da raboti 3 ~asa.
ÔV
ÔVEKOT
NE E SOPSTVENIK NA ZEMJATA, TUKU SAMO
NEJZIN ZA[TITNIK I ÛVAR!
NEJ
Energija alternativni mo`nosti
95 | V
Energija- alternativni mo`nosti
Doznaj nekoi osnovni podatoci za alternativnite izvori na energija!

Nabroj gi alternativnite izvori na energija!
Kako se dobivaat?
Koi se nivnite prednosti vo sporedba so drugite izvori na energija?
Kolku se koristat alternativnite izvori na energija vo Republika
Makedonija?
Koristi enciklopedii, internet, spisanija i drugi izvori na informacii.
Napravi izve{taj, prezentiraj gi i sporedi gi tvoite soznanija so
soznanijata na drugite u~enici.
Edna od klu~nite potrebi na

~ove{tvoto pokraj drugoto e i
energijata.
x
Niz vremeto i razvitokot na svetot se
pojavuvale novi izvori na energija.
an porast.
Pobaruva~kata na energija na svetsko nivo e vo postojan
Proizvodstvoto na energija vo izminatiot period se sostoi od upotreba na
jaglen, nafta, priroden gas i nuklearna energija. No tokmu ovie goriva se
glavni zagaduva~i na ìvotnata sredina i pri~ina za globalnoto zatopluvawe.
Ova go stava ~ovekot vo pozicija da razmisluva za promena na na~inite na
proizvodstvo na energija, kako i za nejzino racionalno koristewe.
Globalniot svet se soo~uva so problemot za neophodno voveduvawe merki
za energetska efikasnost.
Energetskite potrebi na naselenieto, ekonomskiot razvoj i namalenoto
zagaduvawe na ìvotnata sredina se pri~ina za iznao|awe novi resursi i
r
r na energija.
r j
alternativni
izvori
Za{tedata na energija e od
su{tinska va`nost. So prekumerno i
nekontrolirano tro{ewe se uni{tuvaat
prirodnite bogatstva. So {tedewe
energija se {titime samite, ja {titime
prirodata.
96 | V
Iscrpenite resursi na neobnovlivite izvori na energija baraat iznao|awe na

re{enija za koristewe na obnovlivi izvori na energija. Obnovlivite izvori na
energija se nasekade okolu nas, a za najzna~ajni se smetaat:
hidroenergija
j
son~eva energija
j
energija na veterot
geotermalna energija
biodizel gorivo
Makedonija ima ogrom mo`nosti za iskoristuvawe od

obnovlivite energetski izvori, kako {to se vodite, sonceto, veterot.
Republika Makedonija prezema aktivnosti za da ja zadovoli zgolemenata
pobaruva~ka na energija so zgolemuvawe na proizvodstvoto i so za{teda.
Vo taa nasoka Agencijata za energetika ima ostvareno me|unarodna
eguliraweto
sorabotka i ima potpi{ano pove}e me|unarodni dogovori. Reguliraweto
na energetskata efikasnost e sodràno vo Zakonot za energetika
rgetika i vo
Nacionalnata
Nacionalna
ata strategija
str
rategija za ekonomski razvoj.
Aktivnosti: Preku tehnikata naso~ena imaginacija aktivirajte

irajte jja
a
islete si
svojata fantazija i mislite preto~ete gi vo zborovi. Zamislete
ski jazik
go svetot bez elektri~na energija. Na ~asot po makedonski
napi{ete sostav na tema ,,Prikazna za planetata bez svetilki!
97 | V
Globalniot svet i soobra}ajot
Izraboti tabela na poimi!

Karakteristiki na vidovite soobra}aj!
b } j
Vo redovite vmetni gi poimite {to se sporeduvaat (vidovi soobra}aj
paten, ... avio-soobra}aj, internet).
Vo kolonite vmetni karakteristiki spored koi se sporeduvaat vidovite
soobra}aj (brzina, dostapnost, ekolo{ka prifatlivost, ekonomi~nost,
bezbednost ...).
Koristi prethodni soznanija, podatoci od spisanija, internet!
Prezentiraj i sporedi gi podatocite so drugar~iwata vo oddelenieto!
Soobra}ajot bil i e sostaven del na ~ovekovoto ìveewe. Osobeno denes, lu|eto

sekojdnevno u~estvuvaat vo soobra}ajot, zatoa {to toa e neminovno.
brzina
dostapnost
bezbednost
ekonomi~nost
prifatlivost
paten
èlezni~ki
voden
avio
internet
S zgolemeniot porast na dvièweto na lu|e i na stoki, vo svetski

So
razmeri se javuva problem so soobra}ajnata infrastruktura i so potrebata od
za{tita na ~ovekovata okolina za ìveewe. Sloènite soobra}ajni i
transportni problemi baraat specijalizirani znaewa so cel da se iznajdat
re{enija za bezbednost, ekonomi~nost i ekolo{ka prifatlivost vo
soobra}ajot.
98 | V
Transportniot sistem na edna zemja e zna~aen faktor za ekonomski

razvoj. Republika Makedonija, kako del od Evropa i od svetot, vloùva vo
razvojot na soobra}ajot preku modernizacija na postoe~kite i izgradba na novi
pati{ta, modernizacija na aerodromite, nosewe novi zakoni za bezbednost vo
soobra}ajot, obrazovanie na stru~ni kadri kako i obrazovanie na u~esnicite vo
soobra}ajot u{te od najrana vozrast.
Tehnolo{kite novini, posebno
napredokot vo oblasta na razmena na
informacii i na komunikacii
in
nte
internet,
igraat edna od najzna~ajnite
ul gi vvo nastanuvaweto i vo razvitokot
ulogi
n globa
na
globalniot
obaln
svet.
Republika Makedonija, so voveduvawe na

informati~kata tehnologija vo site segmenti
na op{testvoto, osobeno so modernizacija na
obrazovanieto, postigna zna~aen napredok.
Informati~kata
tehnologija
vo
Republika Makedonija otvara novi mo`nosti
za efikasno odvivawe na soobra}ajot.
ENIAC e prviot kompjuter. Napraven e vo 1945 godina. Bil ogromen,

zazemal prostor kolku edna u~ilnica i teèl 30 toni. Za rabota i
prenesuvawe na informacii koristel golemi cevki koi brzo
se zagrevale, pa doa|alo do te{kotii vo rabotata na kompjuterot.
pjuterot.
Toplinata privlekuvala insekti {to mu predizvikuvale pre~ki
e~ki vo
erite se
rabotata. Zaradi toa i denes gre{kite vo rabotata na kompjuterite
narekuvaat buba~ki.
Vo 1980 godina proizveden e prviot personalen kompjuter- RS.
Kompjuterskoto vreme zapo~na......
99 | V
So pomo{ na tehnikata dnevnik so dvoen zapis povtori go izu~enoto!

Podgotvi se! îtaj, razmisli, zapi{i!
Na prazen list povle~i vertikalna linija na sredina. Od levata strana zapi{i
gi problemite so koi se soo~uva globalniot svet, kako i Republika Makedonija:
-so~uvuvawe na mirot vo svetot, energetski, ekolo{ki i soobra}ajni problemi.
Od desnata strana zapi{i svoi mislewa, komentari i ne{to pove}e ako si
doznal pri istraùvaweto!
Razgovarajte, spodelete gi soznanijata vo oddelenieto, no razmenete i sopstveni
zabele{ki!
PROBLEMI VO
GLOBALNIOT SVET
I VO MAKEDONIJA
KOMENTARI,
SOZNANIJA
I NAÎNI ZA
RE[AVAWE
100 | V
TERMINOLO[KI RE^NIK
-
-
- ,
-
- ,
-
- ,
- ,

-
-
- ,
-

-

( )
- , ,
- ,
- ,
- ,
- ,
(, .)
-
- ,
-
-
-
-
-
-
101 | V
- (,
)
- , ,
-
-
-
-
-
P
p roces - tek, razvitok, napreduvawe
primarna -osnovna
protkajuva-provlekuva
R
riznica- bogatstvo
reciklirawe, reciklaà- povtorna upotreba vo originalnata forma ili vo
malku izmeneta forma
-

-
-, ,
- ,
-,
T
tajfa- grupa
terorizam- upotreba na nasilstvo i na zakani za da se zapla{at i prisilat
drugite
tlo- zemja
traumi- silen du{even stres poradi nekoja nesre}a ili {ok
U
UNESKO- agencija na Obedinetite nacii zadolèna za obrazovanieto, naukata
i umetnosta
usloven -zavisen
F
filigran- fina izrabotka od srebrena ili zlatna ìca vo vid na mreì~ka
folklor- narodni pesni, prikazni, pogovorki, obi~ai, nosii, tanci i sli~no
freska- slika na yid, naj~esto golema, rabotena so vodeni boi na sve` malter
102 | V
------------------------ 5
----------------------------------------------------------- 8
--------------- 10
- ---------------- 12

----------------------------------------------------------- 14
------------------------- 18
------------------------------------------------------------- 19
---------------------------------- 17
------------------------------------------------ 22
------------- 23
-------------------------------------------------- 23
-------------------------------------------------------------------- 26
-------------------------------------------------------------------------- 27

, , , ----------------------------------------------------- 29
-------------------------------------------------------------------------- 31
----------------------------- 32
-------------------------------------------------------------------- 32

----------------------------------------------------------- 34
--------- 36
- -------------------- 37
103 | V
---------------------------------------------- 37
---------------------------------- 38
-------------------------------------------------------------------------- 40

----------------------------------------------------------- 41

----------------------------------------------------------- 43

----------------------------------------------------------- 45
---------------------------------------------------- 47
--------------------------- 50
(, ,
, ) ------------------------------------------------------------------ 52
-
------------------------------------------------------------ 53

--------------------------------------------------------------------------------- 57

----------------------------------------------------------------------- 59
-------------------------------------- 61
---------------------------- 63
-------------------------------------------------------------------------- 67
104 | V

------------------------------------------------------------------------------- 70
------------------------------------------------------------------- 73
------------------------------------------------ 76
, ----------------------------------- 77
-------------------------------------------------------------------------- 78

----------------------------------------------------------------------------------- 79
---------------------------------- 82
-------------------------------------------------------------------- 83
-------------------------------------------------------------------------- 84
---------- 85
? -------------------------------------------------- 86
--------------------------------------------------------- 87
------------------------------------------------------ 88
--------------------------------- 91

----------------------------------------------------------- 93
---------------------------------------------- 94
------------------------------------------------------- 95
- ------------------------------------------------------ 96
------------------------------------------- 98
------------------------------------------------------------------------- 100
---------------------------------------------------------- 101
--------------------------------------------------------------------------------- 103
105 | V

Opstestvo Za 5 Oddeleni Makedonski Jazik

Uploaded by

Copyright:

Available Formats

You might also like

Opstestvo Za 5 Oddeleni Makedonski Jazik

Uploaded by

Document Information

Original Title

Copyright

Available Formats

Share this document

Share or Embed Document

Sharing Options

Did you find this document useful?

Is this content inappropriate?

Copyright:

Available Formats

Opstestvo Za 5 Oddeleni Makedonski Jazik

Uploaded by

Copyright:

Available Formats

VIOLETA MITOVSKA

Kolku ja poznava{ tvojata tatkovina kako del od svetot?

Likovi kako va{i dugar~iwa {to }e ve vodat niz u~ebnikot:

ubavinite na na{ata tatkovina;

Makedonija kako del od Evropa i od

da istra`uva{ za bogatstvata i ubavinite

NA[ATA TATKOVINA REPUBLIKA

Za podobro da ja zapoznae{ svojata

Tatkovina toa si ti,

Tatkovina e nasledstvo, a istovremeno i sostojba na poseduvawe na

Republika pretstavuva oblik na dr`avno ureduvawe. Vo

Dr`ava e zbir na institucii spored

Karta na Republika Makedonija

Makedonija i nejzinite sosedi

Istra`uvajte so pomo{ na geografskata karta!

Sosedni dr`avi na Republika Makedonija se: Republika Srbija,

Republika Makedonija na sever grani~i so Republika Srbija, so glaven

1. Opi{i gi karakteristikite na Republika

DR@AVNITE SIMBOLI NA REPUBLIKA MAKEDONIJA

Razgovaraj so drugar~iwata i so roditelite; pobaraj pomo{ na internet i

Dr`avni simboli na Republika Makedonija se: znameto, grbot i

Grbot na Republika Makedonija e pole

DENES NAD MAKEDONIJA

Himnata pretstavuva sve~ena pesna za sekoja dr`ava. So na{ata

1.Nabroj gi i objasni gi dr`avnite simboli na

Na ~asot po likovno obrazovanie izrabotete gi znameto i grbot

SKOPJE GLAVEN GRAD NA REPUBLIKA MAKEDONIJA

Razgledajte ja kartata na Republika Makedonija i odredete ja

Glavniot grad na Republika Makedonija se nao|a vo severniot del od

Skopje vo XVII vek

Denes Skopje e moderen grad so stari gradbi i moderni visokokatnici,

1.Opi{i gi karakteristikite na glavniot grad na Republika

Podelete se na grupi spored toa {to ste posetile ili do kakov

MESTOPOLO@BA I PRIRODNI OSOBENOSTI NA

Dr`avna teritorija opfa}a s {to e vo ramkite na granicite na edna

Republika Makedonija ja karakteriziraat mnogu prirodni osobenosti koi i

Pobaraj sliki i tekstovi za prirodnite osobenosti na na{ata

Obele`je na Republika Makedonija se risot, pastrmkata, jagulata,

Reljefot na Republika Makedonija e ridsko planinski. Go so~inuvaat

Na ju`nata granica na Republika Makedonija le`at tri golemi prirodni ezera:

So pregraduvawe na re~nite dolini ~ovekot izgradil ve{ta~ki

1.Zo{to Republika Makedonija

Pobarajte materijali za najdale~noto minato na va{eto mesto na

Od krajot na VIII vek pred novata era zapo~nalo obedinuvaweto na

Gradot Aleksandrija go sozdal Aleksandar Makedonski

Makedonija vo sredniot vek

Sveti Kiril i Metodij

Napi{i sostav vo forma na izve{taj za zna~eweto na sv. Kiril i sv. Metodij.

Vo sredinata na X vek bila sozdadena makedonskata srednovekovna

Jane Sandanski so svojata ~eta

Makedonsko selo vo vremeto od

Od site buni i vostanija najzna~ajno vostanie e Ilindenskoto vostanie

Za vreme na Osmanliskoto carstvo, pokraj drugite danoci, postoel

Vo odbranata na Kru{evo vostanicite koristele top. Tvoja zada~a

Jas sum novinar istra`uva~!

Kru{evskoto cre{ovo top~e

Balkanski vojni i Prva svetska vojna

@rtvi od Prvata svetska vojna

Rudnoto bogatstvo faktor