Predrag Piper Juznoslovenski Jezici

, ,
,
:
15
:1
, ,
,
61!0f
11
,2009
15
............... . . . . . . . . . ................................ .. . . . ....... . . . . . .. . . . .. . . . . . . . . .
( i:)
1. .
J 1
. . . . ..
... ... .. . ....

.
.. .
.....
..
......
...
..
.......
. . ..
..
. .
..
...
...
. .
..
...
. . .....
... . . . ........
...
....
.. . .
..
.
.....
..
....
........ . ..
..
..
. . ...
1.3.2.
. ..
....
...
.....
. ....
..
..
1.4. .. .
.
. ..
.
...
...
.
....
. . ...
..
. . . ........
....
. ...
..
..
..
....
..
...
.... .... . . 19
.
..
...
..
. . ..
..
. . ..
...
....
..
..
..
..
. . . ......
...20
.
...
......
...
. . . ......
.. .
........ .2 1
.. . .
....
.. ..... . . . .. 2 1
... ..
.........
.......
. ..
... ... .... .....20
......
. . ..
.
..
... .. ... ..
..
...... . .
...................
..
....
. ... .
..
...
.....
... .
.
. ..
.....
....
.....
.............
. . . . . ..
..
. ..
..
.
..
...
...
22
.22
23
.23
. . . 24
..
. . .. .. . .. ... . .. .. .... 25
.. .
.........
... ..
. ..
. .... ...... . . ........ . ......

.
...
..
.. . .... .. .
...
....
.. .
. ......
. .. .
........
1.3.3. . ..
1.5. .
..... . . 19
.. .. 19
. ..
.
. .. ....
......
..
...
....
. ... .. 19
..
. . .............
...............
1.3. 1.
........ . .... . .. ...
. ..
1.2.3. .
1.3.
..
. . . ........................
...
.......
...
....... . . .
. .. . .
..
.....
1.2.1. .
1.2.2.
. ..
. ...
.......
...
.
.....
.......
.... . . .
.. ..
1. 1.2. . . ..
J .2.
...
. .. .
1. 1. 1.
.
...
..
..
..
..
1.6. ................................................................................26
2.
2.0.
. .
. . ...........
. .
. ..
..
........
..
.........
..
...
.......
..
. . ............ . . . . .
2. 1. 1. ..
.
.....................
. . ......
...............
...
. . . . . . . . . . ......
... .... .
2. 1. . .
.
..........
.. .... . . . . . .. .
..
..... .........
. .
. .
..
...
.....................
2. 1. 1. 1.
..
....
..
.
.....
.. .
..
2. 1. 1.2. .
....
....
. .. .
. . . 28
..
..
.. ....... . 45
.. ...
.. ... ..... 45
..
. .. . ...47
.....
....
. . .
. .
........
... ......... . 28
..
..
...
...
. . ...
.....
.. .
..
...
. 51
......
2. 1. 1.3. () .......................57
2. 1. 1.4. ()
2. J .2.
......... . . . . . . . . .......
. .
..
........
.. .
....
...
...
....
....
.. ....58
..
. .. .
.
..
....
.... 59
.
2. 1.2.1. :
............................................60
2. 1.2.2. ....................................................6 1
2. 1.2.3.
2. 1.2.4. .. ..... . .. . . . .
.
..
2. 1.2.5.
. . . .. ... ..... 66
...
. , ............... 67
....
...
...........
..
..
...............
.. ..68
..
2.1.2.5.1. . .. 68
2.1.2.5.2.
70
. ..
...
2.1.2.6.
..................
. .
..
...
..
.. . . 71
....
2.1.3.
..
.... .
. . . .. ..
.71
2.1.3.1. .. . . .
.
. . ..... . .... ...... 72
2.1.3.2. . .
. . . . 73
2.1.3.3. . . . . . . . .
.
73
2.1.3.4.
. ... .. . .... .
.
. . .73
2.1.3.5.
. . ..
. . . .. .. .74
2.1.3.6.
.
.... . . . .. ..77
2.1.4. .
... .
. .. .... . . . . .....
.. . 78
2.1.4.1. () .... ..
. . ..78
2.1.4.2. . ..... ...... . .. 79
2.1.4.3. ..
..
. .79
2.1.4.4. .. ... .. . . .. .
79
2.2.
85
2.2.1. .

. . .. .. . . . .. .
..
. 85
2.2.1.1. ...........85
2.2.1.1.1. . .
..
. . . . . ...85
2.2.1.1.2. . . . . . . . . .
88
2.2.1.2.3. "" . . . . . . . . ..
....
.....
....
. .. . .
. . . . . . . . . ..
...
. . .. ..
..
..........
..
..
. ..
..
.......
..
.......
...
.. . .
. .
. . .
..
....
...
..
...
..
...
. . .
...
. .
..
.....
. .
. . . . .
...
..
..........
...
. . ........
...
..
. ....
..
..
.....
.....
..
. . .. . . .
...........
. .
.. . . . . . . . . . .
. . .
. . . .......
.....
. . . . . . .........
..
. ...
. . .
..........
....
. . . . . .. . . .
. . ... ....................... . . . ... . . . . . . . . . . . . . .. . . . . . . . . . . . . . . . . . . ...... .....
. ..
..
....
. . .. . . . . . . . .
..
. . ..
..
.....
.....
.. .
. .
..
....
..
. .
..
. . . .. .
. . .
..
.. . .
..
. . .. . .
. .
..
.....
91
2.2.1.2.

.
. . ... ... .
92
2.2.1.3. ..
94
2.2.1.3.1. .. ... ...
.... 95
. . . . .. . .
... . . .. . .
...
. . ..
. ..
....
. ..... . .
. . .......
.....
..
2.2.1.3.2. .
... .... . 1
2.2.1.3.3. . . . .. . .. . 101
2.2.1.3.4.
..... . ...
.
. ... . . . 1
. . . . ....
..
............
..
....
..
.....
. ..
..
..
. .
2.2.1.3.5. ,

. ....... . ... ..... . . . .105
2.2.1.4.
. .. . . .. .
. .
. ..1
2.2.1.4.1.
. . .
. .. .. . . ... . ..
107
. . . . ........
....
..
...
. ..
. . .
...........
..
. .
....
. . .
..
. . . . . .. . . . .
. ...
...
..
...
..
. . . . . . ....
...
..
. . . .
..
.....
2.2.1.4.2.
.
. . ..
.. . ....... . . .
2.2.2. .

. . . . .
. . . . . . . . . . .. . . . . .
..
......
. . . ....
..
.111
.112
......
2.2.2.1.

..
.. ........ 112
.
2.2.2.2.
() .. . ... .
.
..
..
.. . . ....
...
..
.
...
.. ..... ..... . 113

..
2.2.2.3.
()
... .. ..
..
. . . . ....
....
. . ...... .. ......... 115

.
2.2.2.3.1. ..
.
. . . . . ..
. ..... ... .. 115

.
..
2.2.2.3.2. ... .... . ... .. 116

.
2.2.2.3.3. ...
...
...
.. 117
.
2.2.2.3.4.
.. .... .. ..
.
...
. .... . . .
.
..
..
...
. .. 117
..
2.2.2.3.5. .. .
..
118
. . .
2.2.2.3.6. ... 124

2.2.3.

.. . . ... .......... .
..
..
..
2.2.3.1. . .
....
...
.. ..
.
..
....
.. 129
... . .
..
... . .. .... 130

.
2.2.3.2. -
.
...
..
.
. .....
.. ..
.
...
.. . . . .... ............ . . . .. . 132

.
..
..
..
..
2.2.3.2.1.
2.2.3.2.2.
. . . .. . . .
...
..
..
..
..
....
...
..
..
. .....
......
....
....
...
133
.. . 135
.
J ( !)

.
..
.. . .
..
..
.. . . . .
..
. . . . .
....
.....
. . .. . .
. .. ... .
.
. .....
.. . . . ...
.
..
..
. ......
...
.. 141
. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .. . . . ......... . . . . . .............. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .. . . . . . . . . . . . . ....
145
1. ... 153
.
1.1. .. . .... ..... .. .... .... .. . ..... . ....... .. .. .... .. .

.
..
..
. .....
..
...
......
..
..
. .....
...
..
....
153
. .. . ... ... .... .. . . ...... . 155

.
..
..
..
........ .. .. . ......... . .
...
... .......
..
..
.... .. ....
. . ..
..
...
..
...
..
..
- . . . .... ..
.
... 156
.. ... ..... 157
..
..
..
....
158
- .. . ........159
..
1.1.1. .. ...
..
.. . . ....
..
.
.. .
...
.. .
......
..
...... 161
.. . . ...
1.1.2. ... . .. . ;',.......................................... 161

1.2.
.
;:: ::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::
..
j . .. ..
..
..
. .
.
...
....
...
.. . .
..
...
.. ..
.
. . .. .
. . . . . ..
...
..
..
.. . .. . . .. .
..
...
..... . ...... . . .... .... ......... 165
...
..
.... ...
..
...
...
. ... ....
.
..
...
..
....
... .. 170
.
.. . . . . ....... .. . .. .. .. ... .... .. . . . . . ... 172

1.2.1. ..
. ....... . . . .. .. . . ... . . ... .. 173
.
..
..
..
. .. . . ...
...
...
..
...
..
..
..
..
..
1.2.1.1. .. ... . ..... ... ..... . ....... .. . .... . ...... 174

.
..
..
..
1.2.1.2. . 176
1.2.1.3.
. . 176
1.3.
.
.
.176
1.3.1.
. ..
. . .
180
1.4.
181
1.5.
182
..
.....
... . .
. . . ..... . . .. . . . . .... . . . .. . .. . . .
...........
............... . . .. . . . . . . ........
. . . . . . . . . . . . . ......
...
.........
...
....
..... . .
. . . . . . .. . . . . . . . . . .. . . . . . . . . . . . . . . . . . .... . . . . .. . . . . . . . . . . . . . . . .....................
. .. . . . . . . . . . . . . . . ... . . . ....... . . . . . . . ...... . . . . . .. . . . . . . . . . . . .. . . . . . . . . . . . . . . ..........
2. .
.
2.1.
..
2.2.
.......
....... . . . . . . . . . . .
..............
.......
..
. . ...... . . . . .
. . ... .
185
186
( )
186
2.2.1.

196
2.2.2. -
............
. . . . . . . . . . . . . . . ..
.
.. .
2.3.
2.4.

..
. ... .. ..
2.5.

.
.. .
2.6. -
2.7.

. .
..
.

. . . .
. . . . . . . . . . . . . . .. . . . . . . . . . .
. . . . . . . . . ...........
. . . . . . . . . . . . .. . .
.......
..
. ......................
...
....
187
198
..
. . . .. .. . . . . . . . . .. . . . . . .. . . . . . . . .
..
199
........ . . ..
....
. .. . . . . . . . . . .. . . ....
.. .
.............
........
205
207
.. . . . . .
208
3.

. . . . . . .. . . . . .
.. . . .
3.1.
-
.
. ..
3.2.
. . . . . . . .. . . . . .
.............
...
. 214
.
....
217
. 219
..
. .
3.2.1. , ,
.
.
.
3.2.2.

.
..
3.2.3.

. . . ........ ..........
. . . . . .
. . ....
. . . . . . . . . . . . . . . .. . . . . . . . .. . .
. . . . . . . . ............ . . . ...... . . . . . .
. . .....
. .
..
. . . ..
..
. ..
..... . . . . . .
3.2.4.
. .219
220
........
. . . . . . . . . . . . . ...
221
222
.

. .
.. . .
.
.. ..
.
222
3.4.
,
. . .
. ..
. .
. 224
3.5.
. 226
3.6.
,

.
.. .
.. . .
.
. .
227
3.7. .
.
. . . . ... .. ... .. .. .. . .235
3.8. .
. .

. .. . . . . ... ... ..
. .. 238
3.8.1.
. 238
3.8.2.
. .239
3.8.3. .. .. .
. . . . .. .
240
3.3.
....
..
.........................
. . . . ....
...
...
. . . . . . . .....
.... . .
...
.....
. . . ...
...
.....
.. . . ..
.....
.......
...
. . . . . . ..
. . . . . . ........
...
..
. . ....
. . ..
..................
...
...
..
..
.....
. ... . . .
....
. . .. .
..
.....
..........
....
....
. .. . . . . . . . .
. . .. . . .
..
4.
..
. . ...
....
. .. .
....
..
...
..
. . . . ....
.. . ................... . . . . . .. . .. . . . . . . . . . ......................... . . . . . .. . . .. . . . .
241
. . .
.. .. . . .
. . .
241
. . ..
. .... .. ... .... ....
.
. 241
4.1.2. .
.
. .
. .
. ..
.. .... . ..
241
4.1.3. . ..
.
.. . . . . ... . . .. .
. . 242
4.1.3.1.
. . . ... . ... .. . . . .. .
.
243
4.1.3.2. . .
. . .. .. ....
.... ....... . .. 243
4.1.4. r U) .........
.. .. .
. . ..243
4.2.
(..
) . .. .. . . .. . .
. 244
4.2.1. . . ...
. .. .
.. .
244
4.2.2.
.
. ..
244
4.2.3. . .
.
.245
4.2.3.1.
.
. . .
.. . .
245
4.2.3.2
.. .. .
.
.. . . .
.....
246
4.3. . .. .
. ..
..
.
.... . .
246
4.3.1. ..
.
..
.
.
.
246
4.3.2.
. . . ..
. 247
4.3.3.
. .
.
.
.
247
4.3.3.1. .
.
.
..
. . 247
4.3.3.2.
.
.
. .
.
.
248
4.4. .
.
.. .
.
.
248
4.1.
4.1.1.
...
. . . . ..
...
.. . . .
........
........
....
..
..
.........
...
.. . . . . .
...
.....
. . . . . . . ...
..
....
.....
. .. . . . .
..
. . . ...
...
....
....
...
....
..
...
..
..
.....
..
.. . . . .
.......
...
....
.......
.....
. . . .....................
...
....
..
...
..
..... . . . . ...
....
....
..
...
...............
...
..
.....
..... . . .
...
.......
...
...
..
..
..
. . . ..
.........
. .......
...
. . ..
..
.......
...
..
..
. . . . ...
...
...
.....
.. . . . . . . .
. . . . .....
..
. . .....
.....
....
. . . ....
............
..
.......... . . . . . . . . . .. . . . . . . .
......
..
..
... . .
. . .. . . ...........................
...........
............. . .
....... . . .
................
....... . . . .
. . . . . . ............
..
...
.........
.. . . . . . .
......
.....
. . . . . . . . . . ......
..................
. . . ...
.......
. . . . .......
............ . . . . . . .
.....
. . ....
........... . . . . . . ... .
...
....... . .
...
....
... . . . . .
....
....
...
..
.......
...
. . . . ...... . . . . . . . .
..
... .
. . . . ............
. . ...
.... . .
...........
.. . . . .
...
..
...
....
... . . . . . . . . .. . . . . . . . . .
.......
.........
........ ........
..
..........
.......
........
4.5. IIpaoonuc .... ..

.
. . .. ... . .
......
..
..
..
..
...
IIooa)I(HH 6u6rruorpacpcKH noJHU.HH .

.
....
...
. ... .. . . .. .
..
..
..
....
.. . .... .....250
.
...
. .. .. . . ... . ..... . ... ... .. 253

.
...
..
..
..
SLOVENSKI JEZIK
l. Glasoslovje
1.1.
1.2.
1.3.
1.4.
(Maja Dukanovii:) . ... .

...
Samoglasniki . .
.
.....
....
.... ... ... .. ..... .. ........257
.....
..
..
. . .. .
...................... .. . .. ...
. . . . . ... ... .. . ...
Glasovne altemacije .. ... . . . . . ... . .. .... . ... . ...
Naglaevanje
.. . .
. . .. . ........ ....... .. .. .. . . ..
.
..
....
..
..
.....
Soglasniki . .... . . .... .. ....... .... ..

.
...
..
..
..
...
..
.......
....
. . ..
..
...
..
....
..
...
..
. . ..
2. Oblikoslovje (Maja Dukanovii:) ... . . ...

.
..
...
....
...
..
....
..
.257
.257
. 259
. 261
...
...
...
..
....
.....
. ... .. . ..... . . .... 263

..
..
...
...
..
2.1. Glagol
263
2.1.1. Nezloene glagolske oblike . . .. ... . . ... . .
... 264
2.1.1.1. Nedolonik ... .
. .. ... .. .... ... ... .. ....... ..... .. . . 264
2.1.1.2. Namenilnik . . .
.
. . ..
..
. . ...265
2.1.1.3. Opisni delenik na-/ . ... . ... . ....... ...
. . . 265
2.1.1.4. Delenik na -ni-t ......................................................266
2.1.1.5. Delenik na -il-vi ..................................................267
2.1.1.6. Glagolnik . . . .. . ...... . . . ...... ... . . .
.
... . 267
2.1.1.7. Sedanjik . . . .. .. .. . ..
..
.. . . .. . . 267
2.1.1.8. Glagoli na -am .........................................................268
2.1.1.9. Glagoli na -im ..........................................................268
2.1.1.1 O. Glagoli na -em .. .... .. ...... . ..... . . .... .. ...... . .....269
2.1.1.11. Glagoli na -jem ... . . ...
.
.
.. . . . .. .270
2.1.1.12. Glagoli na -m
. .. . . .. .. .... .....
..... . . . 270
2.1.1.13. Velelnik .............. ........ . . .... ... .
.... . . . . ..272
2.1.1.14. Deleje na - . .. . .. .. . . .
.
. . . . .. .....273
2.1.2. Zloene glagolske oblike . ..
. . .. ................ . .
.274
2.1.2.1. Preteklik ..... . ... .. .
. . .. ... ............ ....... 274
2.1.2.2. Predpreteklik .. . . . ...... ....... ..
..
. . . .274
2.1.2.3. Prihodnjik .. . . .... ... ...... . . ...
.
. ... . ..274
2.1.2.4. Pogojnik . ...
. . ...... . . . ... . .... . ... ........ .. 275
2.1.2.5. Trpnik
... . .. . .... . ... . . . .... . . .. . .. ... 275
2.2. Samostalnik . ... .
...
.
.... ... ..... ... ..
. .. .. . ...276
2.2.1. Samostalniki mokega spola .. . .. .. .. . . . .. . .. . 276
2.2.1.1. Skloni in njihove posebnosti ...... ..... .. .....
.
.276
2.2.1.2. Podaljanje osnove . ...... .... ....... . . ..
. . . .. ...277
2.2.1.3. Krajanje osnove ... ... . ..... .
.. .. . . .. .. . .... 278
2.1.1.4. Premene naglaenih samoglasnikov . . . . .......279
. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . ................................
...
...
..
.....
..
..........
.. . .
....
....
..
...
..
......
......
..
....
......
..
...
..
..........
......
...
...
..
..
..
..
....
..
.....
..
.....
..
..
..
..
..
..
...
......
...
...
.....
......
..
..
..
..
..
.....
..
...
...
..
...
...
..
..
..
..
....
..
...
..
..
..
....
..
...
.......
......
...
..
...
...
...
..
......
...
..
..
..
..
...
..
..
...
..
..
...
..
..
..
....
....
..
.....
..
...
......
.........
...
..
..........
.....
..
....
........
.......
..
..
......
.....
...
....
....
..
............
..
....
......
..
.....
..
.......
..........
..
..
........
.........
...
..
....
..
........
..
....
..
..
...
...
..
..
...
..
....
......
..
..
...
..
....
..
..
..
....
..
.....
..
..
2.2.1.5. Posebnosti posameznih samostalnikov .. .. ..

279
2.2.2. Samostalniki enskega spola
.. .
. .. .
279
2.2.2.1. Prva enska sklanjatev in njene posebnosti
. 279
2.2.2.2. Druga enska sklanjatev in njene posebnosti .
280
2.2.3. Samostalniki srednjega spola
.. .
. 281
2.2.3.1. Skloni in njihove posebnosti
.
. 281
2.2.3.2. Neobstojni samoglasniki
.
.. . ... ... . 282
2.3. Pridevniki
.
..
. .
. . .. .
.. . . . ... .
282
2.3.1. Sklanjatev pridevnika ... . . .
. ... . .
283
2.3.2. Dolona in nedolona oblika
.
. ...
284
2.3.3. Stopnjevanje pridevnikov
.
. .... .
285
2.4. Zaimki
286
2.4.1. Samostalniki zaimki
.
..
. . .
287
2.4.1.1. Osebni zaimki
. .. . . .... .
.
. 287
2.4.1.2. Osebni povratni zaimek .. . ... . .
.
288
2.4.1.3. Vpraalna in oziralna zaimka . . .
.
.
288
2.4.1.4. Nedoloni, sploni in nikalni zaimki .
..
289
2.4.2. Pridevniki zaimki .
.
.
... .
289
2.4.2.1. Svojilni pridevniki zaimki in povratni
pridevniki zaimek
.. . ...... . . .
. 290
2.4.2.2. Kazalni pridevniki zaimki
..
. ... . ... . .
290
2.4.2.3. Vpraalni in oziralni pridevniki zaimki
... .... 291
2.4.2.4. Sploni, nedoloni in nikalni pridevniki zaimki . 292
2.5. tevniki .. . ... .
.
.
.. .
.
292
2.5.1. Osnovni tevnik ... .
.
. .
.
293
2.5.2. Vrstilni tevnik
..
. .
293
2.5.3. Loilni tevniki . .. ..
.
.
294
2.5.4. Mnoilni tevniki . ..
.
. .. .
.
294
2.6. Prislovi
.
..
. .
.
. .
294
2.7. Povedkovniki
..
...
.
.
. . 296
2.8. Predlogi . .. .. . .
. ..
. . .
. .. 296
2.9. Vezniki
.
.. .
.
. ..
.
297
2.1 O. lenki . . . .
. .
.
.
298
2.11. Medmeti
.
.
.
. . 298
......
...
.......
..
..
........ . .
. . . . . . . . . . .. . . .
........
...
. . . . . . . . . .........
....
...... . . . .
. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . ....
.......
......
.......
......
....
........
...
..
........ . . . . . . . .
.....
......
..................
. .......
..
..
..................
..
.. . . . .. . . . .
...
..
...
..
. . ..
. . ....
..
....
......... . . . . . .
.. . .
......
..
. . ....
. . . . .....
. . . . . . . . . . ..
..
...
......
. . . .. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . ....... ............ . . ...... . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
. . . . . . . ........... . .
..............
......
..
...
..
..
.....
..
. . . . . .. . .
...
... .
...
. .. . . . . . . .
..
.. ..........
.....
... . . . .
.. . . . . . . . .
. . . . . . . . . . . . . . . . .. . .
..........
.....
....
.... . . .
. . . . .. . . .
.. . .
....
..
... . . .
......
. . . ..... . . .
. ...
... . . . .
.........
..
..
..........
. . . .....
........
...
. . . . . . ...
..
....
....
..
......
....
. ..
...
..
..
......
. . ......... .. . . .
.....
........ . . . . . .
........
............
....
...
..........
......
. . . . . . . . . . . . .. .. . . . . . . . . . . . . . . . . .. . . .. . .
..
....
.......
...... . . .
.......
..
....
.... .
. . . .....
...........
..
....................
. . . . . ..
......
..
.........
...... . . . .
. .. . ..
. . . . . ...
....
.....
..
. . .. . .
..........
.... . . . . .
....
....
.. .... . . . .
. . .
.... . .
....... . . . . . .
. . . . .. . . . . . . . . . . . . . .
. . . . . . . . . . . . .. . . . . . . . . . . .
. . . . .. . . . .
...... . . .
..
.
. ..
. . . .. ........... . . . .. . . . . .
. . . . . . ......... .......... ...........
3. Skladnja (Predrag Piper) .. .
.. . .. . . ... . ........
.. . . . . . . . . .
. . . . . . . .. . . .. . ........ . . . . . . . . . . .
.............
. . . . . . . . . . . . . .....
.......
.... ........
. . . . .......
. . . .. . . . .. . . . . . . . . .
...
..... . . .
. . . .........
............
..
....
......... . . .. . . . . . .
.... . . . .. . . . . . ..........
. . . . . . . . . . . . . ......
. .. .
..
.....
........
..
...... . . . . . . . .
300
3.1. Samostalnika besedna zveza

.
. . ... . . . . . .302
3.1.1. Zgradba samostalnike besedne zveze . ... .
. . . 302
3.1.1.1. Zgradba jedrne samostalnike besedne zveze .
302
3.1.1.2. Samostalnika besedna zveza kot argument,
oz. udeleenec
.
.
.
.
305
.........
..........
..
....
..
. . .
......
. ..
. . ..
....... . . . . .
......... . . . . .
. . . . .. . . . . . .
......
...
..
..
.... ....
. . . . . .. . . .
3.1.1.3. Sklon v samostalniki besedni zvezi . ..

.. ..307
3.1.1.4. Predlog v samostalniki besedni zvezi .. .
.. .. 311
3.1.1.5. Samostalnika besedna zveza v stavni zgradbi . 312
3.1.2. Semantina in pragmatina vsebina
samostalnike besedne zveze . .. . .. . . .. .. .. .. . ... 313
3.1.2.1. Referennost ..... ... ............ .. ... ..... . . . . . ..... 313
3.1.2.2. Kolikostnost ........ ... . . . .. . . .. .... ........ .. .....317
3.1.2.3. Druge pomenske kategorije samostalnike zveze . . 323
3.2. Stavna poved ..... ........ . ..... .. . . . . . . . .. .. . .. . .330
3.2.1. Zgradba povedka .... . .... . ... ..
. .. . . ... .....330
3.2.2. Semantina in pragmatina vsebina povedka ... . ... ....334
3.2.2.1. Osebovnost
. ..
. ... . ... . .
.
........ .334
3.2.2.2. asovnost
.. ...
.. ... .. . . . .
.. 336
3.2.2.3. Vidskost ..... . ... . . .. . . . .. . . ........ . . . . . ... ..338
3.2.2.4. Naklonskost .......... . . .... . . . .. .. . .. .......... ..339
3.2.2.5. Nikalnost .... .. .. .. ..... ........ . ..... . .. ....
. .... ..342
3.2.2.6. Pripovednost .... ...... .. . .. . ... ..... .. .. .. .. . ..... ........345
3.2.2.7. Zvalnost . . . ..... .. .. . . . . .......... ....... ............345
3.2.2.8. Velelnost ......... ... .. . .. . .... ... . . . ...
. . . .346
3.2.2.9. elelnost .. . . . .. . .. . .
...
. .. 348
3.2.2.10. V praalnost
.
.
. .. . . .... .. .
. . ... ..349
3.2.2.11. Diateza
. . ..
. .. ..... . ..... ... . .. .. ......... .352
3.2.2.12. Svojilnost ....... . .. . . ....... . .. .. . . ..... . . ... .353
3.2.2.13. Komparativnost . . .
.
.... .... . .. . .
354
3.2.3. Oblikoslovno-skladenjski vidiki stavne skladnje . ..360
3.2.3.1. Podredje in priredje
..
.
.
360
3.2.3.1.1. Rekcija . . .. .
. . . . ..
.
.. .
361
3.2.3.1.2. Kongruenca . ... . . .. . ... .. . . . . ... . . ...361
3.2.3.1.3. Primik . .... . . . .. ... ... ........ ..... . . .. ......364
3.2.3.3. Linearizacija ..
. ..
.. .. .. . .... . .. . ....... .366
3.2.4. Povezovanje povedkovo-udeleenskih zgradb
v stavno poved . . .. . . . . . . ... .. . ........ ... ........369
3.2.4.1. Skladenjske zveze v zloenih povedih .... . .
. ..369
3.2.4.2. Podredje . ... .... .. ... .. . ... .
. . .. . . . .
370
3.2.4.3. Priredje . . .. .. .. ... ... ... ... . .. ... .. ... ... .. .....373
3.2.4.4. Poimenjenje ..... .. ... ................. ...... . . . .
.... .374
.
...............
..
......
....
..
...
..
...
..
. ...
..
...
..
..
..
..
..
. .
..
...
..
...
..
. .
. ..
. .
..
...
..
..
..
..
.....
...
...
...
..............
...
..
..
.....
...
......
......
.....
...
..
.....
.....
.....
..
...
..
...
....
...
.....
...
...
....
...
..
...
..
...
..
....
.....
.......
..
..
..
..
. . ..... . . .
..
. .
...
..
..
.....
...
. . .........
..........
..
...
....
.........
..
...
..
..
..
....
..
. . .
..........
..
.....
.......
....
....
...
....
..
.....
..
. .
....
.....
..
..
. ..
...
......
..
...
..
CPTICKH JE3l1K
l. <l>OHOJIOrHja
..... . .
..
..
..
. ......
....
...
......
...............
..
. . . . ... .. ... . .. ... .. .. . ... . 375

.. . . . . . . . . .... ... . .. ..... .
.. ..... ..377
Pomembneji bibliografski podatki

Simboli in kratice
.....
..
..
.....
..
..
.......
...
......
..
..
.......................
....
.....
..
....
..
.. . .
....
..
...
..
....
....
......
...
... . .. . . .. .
......
..
......
.....
...........
....
....
.......
.....
...
..........
..
..
...
..
..
..
........
......
..
..
..
.......
...
..
...
..
..
....
..
...
..
.....
....
...
.......
...
..
..
..
..
...
.....
...
(Jlpegpai Jluuep)
........................................... . . . ........ . . . . . . . . . . . . . . . . . ...... . . . .
381
2. .
2.1.
..........
.........
........
.......
....
. .. ....... . . ..
...
............
....... . . .
2.1.1 .
2.1.2.
..
..
.....
2.1..1.
2.2.1.
2.2.1.1.
. ...
......
.. . .
..
.......
....
..
....
. .....
...
. . ......
..
....
..
.
...
...
. . .. . .
..
..
.
. . . . . . . . . . . . .. . . . .
. .
..
...
.. .
.
. . ...
....
. .. .407
....
......
.. .
.
...
..
. .
......
.....
.. .
....
.....
. ..
. .
. . . . . . .......
. . . ....
.....
..
..
....
..
..
..
.... .
...
.. . . . .. .
....
....
...
.
...
. . ...
..
..
.
....
. .
...
...
....
..
. .....
...
......... . . . . . ..
..
.446
.... . ..
. .448
.
. .451
..
.45
. ..
..
..
....
...
. . ...
..
..459
. ..........
....
. . . ....
........
. . . ...
. . . . . .. . . . . . .
.. . . .
. ... .
..
456
. .457
....
.......
......
.461
.461
.. .462
. . ...
. .. . . . . . . . . . . ... . . . . . . . . . ... . . .
.........
..
. 445
. . . . . . .. .
. . . ..
......
...
....................
...441
....
.....
...
...
.46
.. .49
.445
. . ..
..........
..
..
..
...
. . ....
. . ..
.......
....
. . .....
......
...
417
.420
........
. . . .. . . .
.
.......
......
417
.417
.... . . . .
.......
. . . .. . .....
. .
......
.415
.....
. . . . . . . . . . .. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
.....
.408
.4 2
..
....
..
.......
.. .
. . . ......... . . . . . . .
. . .. . . . . . . . . . . . . .......
..
. . . .408
.............
.......
. ..
..
94
.406
. . . . . . . .. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
. . . . . .. . . . .
... . .
........ ......................................
2.2.2.2.7.
. . ..
90
...
.. . . . . . . . . . . . . .
. . . . .. . . . . . . . . .
.......... . . . . . . .
2.2.2.2.6.
....
. . . . ......................
2.2.2.2.5.
..........
. . . .. . . . . . .
2.2.2.2.4.
.....
. . . . . . . ........ . . . . .....
2.2.2.2..
2.2.2..
..
. .
.. . . . .
2.2.2.2.1.
2.2.2.2.2.
....
............ . . . . . . . . . . .
2.2.2.1.4.
..
. ..
2.2.2.1.1.
2.2.2.2. . ..
.........
.....
2.2.2.1.2.
2.2.2.1..
...
..............
.............. . . . . . .
...
. .
2.2.1.1..
.........
. . . . .....
2.2.1.1.2.
2.2.1.2.
. ...
2.2.2.1. .
..
. ...
..
...... . . .
2.2.1.1.1. . .
2.2.2.
. ..
..........
..
...
. . . . . . . . . . . . . . . .. . . . . .. . . . . . .. . . .
. ... .
.
.... . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
. . ..
2. ..1.
..
..... . . ...
.......
........
...
. . . . . . . . . . . . . . . . .. . . . . . .
2.1..I. .
2.2.
..........
. . ....... . .
.....
2.1..
..
.462
...
.462
. . .... . .
. .. . . . . . . . . . . . . . . . . . . ........... . . . .. . . . .......... . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . ...........
.1.
. . . . . . . .. . . . . . . . . . . . . . . . .
.1.1.
. ...
.
..
....
..
........
. .. . .
..
......
......
. . . .. .
.. .... . .
..
.... . . ......
.1. .1
.
.....
.1.1.2.
.1.1..
...
...
..
...
465
.465
.....
...
...
464
. . . ...
..........
...
.1.1.4.
.. . .
46
...
.465
.468
.470
..............
............
....
.47
.1.2.
.. . .
..
....
. . ...
.1.2.1. . .
.
. . ......
. ..
...
. . .. . . . . . .
...
.....
.. . ..
...
..
. .
. .
...
. ..
...
..
.....
... . .......
.....
474
.474
. . ...
3.1.2.2. .. .. . . .... ..... .. .

.
...
3.1.2.3.
3.2.
. . . . . . . .......
..
....
.... ......
.
.....
....
.....
. .477
..
...
.................
..483
...... ... .. ....491
................... . . . .
3.2.1. .. .. . ..
.
..
...
............. . . . .491
.
3.2.2.
.
. .
.........
..
. . . ...
..
.
.........
3.2.2.1. .... ... ....... . ........ ......

.
3.2.2.2.
..
.. . .. .. .. . . ....
.
3.2.2.3. ..
..
.....
. .
..
.. ... .
..
. . .
. . . ..
..............
...
. .....
.
. . . . .......
...
..
3.2.2.5. ... ... ...

..
3.2.2.6.
....
..
..
....
...
...
..
.. .
...
.....
3.2.2.7. . ... .. ...
3.2.2.8.
. .
...... ... . .... . . ... ... ...
....
.....
.........
..
.....
..
..
..
...
..
...
. . ..
...
..
..
..
.....
... 499
.
.....
500
.. .. 503
..
... . ... ..
...
. . . . ..
.
.................
.... .. .. . .
...
... . ..... .
...
. .496
.. . . ........ . ...... .... . . ..497
3.2.2.4. ........ . ..... .. ........ .... .......... . .. .

.
...494
... ... .... .. ...494
....
..
.... . .
504
.............506
3.2.2.9. ......... .. . . .. .. .. .. ...... ..... . . ... ..506

.
3.2.2.1 . .. .... .............. ....... .... . ........ ...

.
3.2.2.11.
. . . . ......
..
. . ....
.2.2.12. . .... ...

.
.... . .. . .......... . .. .
...
...
..
.. ... . .509
.
...
..
.......511
....
..... ... .. . . ..... . . ....

.
..
..
..
..
...
..512
3.2.3. -
....... ...... .
.
... . . . .
...
. .. ... . .... . ... 518

.
..
..
3.2.3.1. . ... . ... ... .... .... 518

.
3.2.3.2. . .. ..
.
..
....
.... . ... . . .
..
..
..
..
.. . . . .. . .
..
.. ..
.
..
.......
.524
3.2.4. -
. ............ .... .. .. . ............ .. . . . .527
.
..
..
3.2.4.1.
3.2.4.2.
..
..
3.2.4.3. ... ..
.
3.2.4.4.
.
........
. . . ... . .
..
.........
.. .... ........
...
..
. . .. .
..........
..
....... .... . . . .
.
.. . ....
..........
..
.....
..
..
...
..
.......
.... . ..
....
.....
. . .
..
.........
..
..
.......
...
. 527
.
...
............................
. .. . .
......
..
...
529
531
..............
... .
533
... . ... 534

..
. .
. . . . . . . . .... . . . . . . .. . . . . ......... ......... . . . .... . . . . . . . ..... . . . . . . . . . . . . . . . ..............
..
......
..
. .. . . . .
......
. . . .....
. ..
...
..
....
. . .. . . . . . .
...
.... .. ... ....... .. .. . . .

..
..
. . . . .
..
.. . .
534
.....
534
... .. 535
.
'i:
..... ..... . . ...

.
...
.
..
. . ....
...
.....
........
..
...
. . .
....
..
..
... .. .
..
..........
. .... ..537
...
....
..
.551
......
I J: ): i
j je J j
J .
.
i J J, J
j opeljeia, j
j j, , .
i KOJC J , Ij })jj
.
j j
j j je i je j j
j. j j ,
, j. i
j u, je J
.
I j j
, I ji j
j j
.
j i je
j i, jJ 1 994.
Taj ,
i, jh
j i i. je j
jJ
j, j
i
Ji
j j j,
.
15
j i, .
Bjape uj, . Maje nn
.
..
1.
,
,
( -)
.
11.
1.1.1.

, :
:
/i/
/!
/u!
/;J/
!:J!
//
.
1.1.2.
- -

(. . ). . :
[]> []
[]> []
[]>[] (>[])
[';}]>[]
19
- [::>],
,
/::>/ vs /u/ /u/.
// vs //
[] .
[] [i] (
) . .

, .

.
,
. ,
- .
, ,

.
. -
//, []
.
/u/ > [w]
, , . .
[awt].
/i/ > [j]
, . . [m::>ite]//[m::>jte], -
, . . [staite]//
[stojte].
1.2.
1.2.1.

, :
20
/jl
/r/
/ri/
/l/
//
Im/
/mi/
lnl
//
---
1.2.2.
:
[l] > [1] () IEI i /i/
[n] > [IJ] /kJ i /g/
[n] > []
[m] > [J] .
/n/ vs Im/ /v/ /f/
[J] , . . , ([koJ
frt] , [koJferEntsija ]).
/n/ .
1.2.3.
/1)/ 1IJ , . .
- ([kn] - [kpa]).
/j/ , .

, . . , ([sofijsci] >
[so fisci], [mgnEzij] > [mgnEz i]).
,
.
,
21
, , ,
!:J!, . . g, , , ([dob:Jr],
[mEtr], [m:Jgrn], [vjamr]). (: .)
. . ,
,

,
, ,
. . , ([ximn], [3r]). /j/
.
1.3.
1.3.1.

,
:
II
//
l'dl
//
/v/
lfl
/J/
IPI
ldf
/tl
/dz/
/tsl
lzl
/s/
l<fl
/tj/
!d:il
/tsi/
1-il
lfll
ld!J
/tf/
lJ
IJI
/jl
//
/r;:,/
lgl
/kJ
/xl
22
1 .3 .2.

,
.
:
// > []
/t/ > [t], /dJ > [q] .

- . . . , g ([bratJtJe],
[mlatSJi]).
, . . npeg (. npeg g), nog
cem ([pretsts1al], [potssEt1]).

,
// vs /Cj/
.
.

, ,
.
1 .3 . 3 .

.

/j/ (. -),

.

.
: /Cj/ > [Cj] .
,
, .
. g [vgrt1ambol].

,
:
23
. (
)
, .
, .
/v/,
, . . ([tv:)j]),
( )
([tf:)j]).
/v/ , . . ([ SVE
vJat"Er]//[svEJ vJat"Er],
, [pEt v"E]//[pEd v"E],
;
. ,

;
.
, -
. /v/
, . . , ([f morEto], [f :)ko
to], [v morEto], [v :)koto]).
,

. , . .
, ([pr:)letto], [bezzben]),
"" ,
, . . ,
([zv;:,nn"E] , [pijvw m]),
, . . ([julle]).
,

. , -
.
1.4.

. -
24

,
- ( 1 . 1 .2.)
.
,

.
, - ( ).

.
( )
(. . word in focus)
.
, .

- , -.
,
.
1.5.
, ..
- . ,
( )
.
,
:
. ,
: , , , , , ;
. , : ,

/j/ + //, /j/ + /u/, IJI + /t/;
. , : g,
g, . g, g, g (//, //);
. , ,
- /'J/, . ,
;
25
. ,
: , , .
, , ([ja], [ju]), . .
1 . . . 3. . . .
11 . . . .
[j], . . g, g; , ([xodj], [xodjt] ;
[konjt], [konj]);
. ,
- ,
() , . - ,
-.;, g - . ;
,
, . g,
g, . ;
. : //, .
. 1 . . . 3. . .
. 1 11, . . ,
([tJct], [tJett]).
-
1.6.

: (), (
), ()
().

.
: , , ,
,
(.
,
.).
, - ,
, . .
, , , .
-
,
26
.

, . . (+-),
(+-), (--), (g--) .
,
,
.
- ,
, ,
. , , - .

.
. [Jorgi] ,
, . , , .,
,
.

, ,
: , , 1 977.
2.
2.0.
(
)
.
.
2.0. 1 .
.
-
,
. g (
), (
/ , / ).

- .
- ,
( )
.

(, . . . n) . ()
(,
, - )
(, ) ,
-
. ' ', '', '
' . ,
'' , '', '' .
, 28
.
,

.

( ) .
. . . g
vs g vs g g .

( )
: (, , .. .) vs (, .. ) (, . .) .
,
- .

g, .. ,

. ,
( )
,
g .
g g.
. . g .

. , ,
,
( - 2 . 2 . 3 .2.).

- (
) ,
.
, ,
g .
,
"" -
( ) (,
).
.
29
,
. ,

,

.
2.0. 1 . 1 .
,
, , ..
.
,
': () ' .

,
, ,
.
,
,
, ' (
) : () ' .
, ,

.
2.2. 1 .3 .2. 2.2.2.3.2.
2.0. 1 .2 .
()
(
)
. : .
(-)
(
) ; .
() ,
,
.

() - .
,
,

( ).

(. . ' - ' , ' - ' , ' - '
.) ,
. . (g) (-;:::;
g) vs (g 1 g) (-;:::;
g) ; cpgu vs
cpgu (-;:::; . cpgu) , .
g .
2.2. 1 .3 . 3 . 2.2.2 . 3 . 3 .
2.0. 1 .3 .
,
, ,
.
() (
), , . (
) ( ),
. , .
,
( ), ,

.
(
sesnsu stricto.) . . (
) oagu .
( ),
,
/ .

, -
,
. . .
g ( ) oagu .
31
,
. , -
,
, , - - . (

.) .
. () ga g
. ,

, ,
.
,
,
.
(. -
2 .2. 1 .3 . 1 .). ,

( , - - ),

. . ua g (
) vs ga g
( ); g
( ) vs g (
).
2.0. 1 .4.
( . .
) , ,
, -
.
' {) : ()
() ' .
,
.
'', ' ', ' ' , '' , '' , ' '
32
. n
,
. '' , '', ' ' , ' ' , ' ', '
' . (
) ,
.
( ),
( ).
r
. r
( ) ,

,
-
. ,
,

, . . -() ( ,
) vs --{) ( -
, ) vs ---{-.) (
- ); --() (
, ) vs --(-) (
- ) vs -() (
- ) .
-
( 2.2.2.3 . 1 .).
2.0. 1 .5 .

,
-
. ,
( ),
( ) .

( )

33
( - 2.2. 1 .3 .4.
2.2.2.3 .4.).
2.0. 1 . 6.

,
( ).

' ()
(
()) : ()
( ) ' .
()
' (
) ' / '' .

.
' :
' .
( -)

- :
2.0. 1 .6 . 1 .
, ()
, ,
,
. (
- 2.2.2.3 . 5 .).
, ..
,
()
( )
()
.
2.0. 1 .6.2.
,
() ,
.. , (
34
). . .
(:::::: ', 1
, ') (
- 2.2. 1 .3 .5 . 2.2.2 . 3 . 5 .).
2.0. 1 .6 . 3 . ,

,
.

,

. . .
ga (;::; ', 1
, ; ,
') (
2.2. 1 .3 . 5 . 2.2.2 . 3 . 5 .).
2.0. 1 .6.4.
, ,
,
()
.

(.. ), -
- . . . ,
(:::::: ', ,
; ,
' ) vs , Wl ? (;::::
', ,
; ,
' ) (
- 2.2. 1 .3 . 5 . 2.2.2 . 3 . 5 .).
2.0. 1 .6 . 5 .
,

. ,
, ,
35
.

().
(
)
: ,
, ,
, , . .
. , g (::::::: '
, , ,
, , ,
, ' - )
. ( -
2.2.1 .3 . 5 . 2.2.2 . 3 . 5 .).
2.0. 1 .6.6.
,
, ,

.
,
. -
(. . ),

. -
(. . )
(
) . . .
?(::::: ',
, ,
,
; , ')
( - 2.2.2. 3 . 5 .).
2.0. 1 .6.7.
,

,
36
,
,
- - (. .
). ,
. . .
(::::: ', ,
; , ()
') ( -
2.2. 1 .3 . 5 . 2.2.2. 3 . 5 .).
2.0. 1 . 7.
, ,
, .
,
.
,
, ()
,
- "" ,
,
(
2.2. 1 .3 . 5 . 2.2.2.3 .6.).
,
-
,
: ,
.

( -
).
:

,
.

, ,
, ,
, 37
.
- -
,
.
,

.
2.0.2.
() ,
().
- ( ) ,

- / .

: ,
.
:
, ,
, . . g, g g, go g
. ( - - 2.2. 1 .).
-
()
,
()
( ), . . ,
, , g . vs gage
, g, . (
- - 2.2.2.).
2.0.3. ,
(
)

, ,
. -

38
(
, ) : 1 . [+/-
], 2. 1 . [+/- ], 3 . 1 . [+/- ],
4. 1 . [+/- ], 3 .2. [+/- ];
2.2. [+/- ], 3 . 3 . [+/-
], 4.2. [+/- ], 5 . [+/
],
6.[+/- ].
1.
-------
2.1.
2.2.
3.1.
11
3.2
111
1Va
3.3.
IV
Vl
1\
Vlla
Vll
6.
(\
V\11
IX

() :
1. : ,
.

. ,
. ,

,
.
(
), , ,
., ,
, ,
39
, . .
g, , .
( )
,
,
.
: , . . . , , . . . , , . . . (. .
- ); ,
. . . , , ... , , . . . , , . . . ,
, . . . , , . . . (. .
); , . . . , , ... , , . . . (. .
); , .. . , , . . . , , . .. , ga , ga . . . , ga , ga . . . , g-, g- . . . , g-, g- . . (. .
); , . . . , ,
. . . , , . . . (. .
); , . . . , , . . (. .
); , . . . , , . . . ,
, . . (. . ) .
. .
: , . . . , , . . . , Jwwtmte, 1.Wl,
g, g . . . (
- - 2. 1 . 3 . ;
2 . 1 . 3 .6 . ; 2 . 1 .4.)

.

(
),
.
, , . , . . .
( ), , . . (
), , . . . (
) ( - - 2. 1 . 1 . 3 .). (

.

.
40
pa,;wamua
,
,
,
,
.)
11. : ,
.
. .
, g. -
-
,
, , ,
J (
- - 2 . 1 .4.).

.
111. :
, .
.
,
:
. (. .
), . , g, g .,
, . , g, ,
. (. . g, g );
. (. .
), . , z, .; ,
; , g . ( . . ,
., , g );
.
, . g (. g - g).

,
, , .. ,
, ,
, , (;
, ; , , ga ; , ; , .
41
- - - 2. 1 .2.5.).
.

. .
- -
,
,
(. g Aty g; ;
. - - 2.2. 1 .4. 1 .).

g, , g (. 2 . 1 .2.6.).
I V. : ,
, , , ; -
,
: IVa. IV.
(. . , g, vs ,
t; g, .; :Jig, , . -
- - 2. 2.2.2.).
V. : ,
, . . !, ! ,
.
VI. : ,
,
, . . ,
g , .
V II. : ,
, ,
; -

: Vlla. (. .
; ; .)
Vll. (. . g ,
g, , g .).
V I I I . : ,
, ;
42
. . . g
, .
IX. : ,
,
.

,
, :
(, , , , ), (,
g, ), (g, , ),
(, g, ), (, ()
g, ) .
-
,
( - 2 . 1 . 1 .4.).

,
(
) , . . ['
'] vs [ ' ,
' ] .
2.0.4. ()

: . .
,
.
2 .0.4. 1 .
.
-
, npeguamop.
,
( )
, ,
.

.
43

- ,
- ,
. . . g vs
, 1
1 (. - 2.0. 1 . ; - 2.2.3 .2.2.).
,
- ,
- .
,
,
.
()
- . . .
J -+ (goge) ;
-+ ( g);
-+ ( ) ; -+ ,
. ( - 2.2.3 .4.2.).
2. 0.4.2 . ,
(

),

.
, .
-
, ,
,
.

,
/ .

.

. (44
-) .
,
.
. ,
,
(
,
- . . . . ).
- ,
,

.

, ,

.
2.1.
-
,

( ) -
. ,
,
(. -
, 1 . 5 . )
2. 1 . 1 .

:
+ +
+ .
:
( 1 +) (+
).
45

: - (-), -, go-, -, -, g-, - (-) , - , -,
-, npeg-, -, -, -, - (-), -; .
. --, --, --, --- . (
- 2.2.2.3 . 1 ., 2 . 2 . 2 . 3 .2.).

, .
(--) , -(-)-, -(-)- - , . g,
, , g, , , ; ---,
--(-)- - , . , , ,
, ; -(-)-, -(-)-, -(-)-, -(-)-,
-- - ( ), . ,
, 1z, g; -(--)- - (
), . g, , . -
--, -(-)-,
, ()
, . , .

.
, . .
: praesentis aoristi.
( ) -
,
.
,

.

3 ., . . ,
, , ,
-
:
+ praesentis +
.
praesentis --, -- -- .

.
46
aoristi , --, -- --.

,

,
:
-
1.
--
--1--
2.
--
--
( :) /;
(g :) g/g
3.
--
--
( :) /
4.
--
--
( :) /
5.
--
--
( :) /; ( :) /
6.
--
--
( :) /; ( :) /
7.
--
--
( :) /;
( :) /
8.
--
--
(g :) g/g;
( :) /
praesentis
aoristi
( :) /

, 1 .
2. 1 .1.1.
. (praesens)
:
+ praesentis +
.
1 . . . 3 . . .
1 - 7 .
:
1
-/-
. . .
-.wl-e
. . .
. . .
- ()
47
1.
--
6.
g--
8.
g--
--
xog-u-
g--
--
xog-u-
g--
--
xog-u-
g--
--
xog-u-e
g--
--
g--
g--
--

. ,
, ,
, . 1 .

: , , , -t, , .
1 .
g-: g, g, g, gJ, g, g.
. (imperativus)
:
+ praesentis +
imperativi +
1 - 7 .
-- --
;
-- .
:
2 . . . -
2 . . . -.

( - 2. 1 . 1 .2..).
:
1.
---
---
6.
g---
g---
8.
g---
g---

, . : /, g : g/g
48
. , ,
, ,
. 1 .
. (imperfectum)
:
+ praesentis +
praeteriti + .
-- -- --,
, --, ,
( . 2 3 .
. . 1 ), (
).
: 1 . . . 1 ,
2 3 . . . --, 2 3 . . . --.
:
-.we
1.
'
- --
6.
---
'
g---
8.
'
g---
g---
g---
g---
g---
---1
g---
g---
---
xog-e-x-me
g---
---
xog-e-x-a
g---
---

-/-: ---, ---, ---, ---,
---, ---.
, ,
, ,
. 1 .
49

. . .
:
+ praesentis +
+

.
: - . . , - .., - . . -
. .
-
q :
'
- --
1.
'
g---
6.
---
8.
g---
'
g---
g---
---
g---
g---
---
g---
g---
. ( aoristos)
:
+ aoristi +
praeteriti + .
: 1 . . . 1, 2
3 . . . --, 2 3 . . . --.
:
50
. . .
. . .
. .
. . .
---
8.
1.
---
6.
g---
---
---
g---
---
---
g---
---
---
g---
---
---
g---
---
---
g---

( -). ,
, ,
, . 1 .
. . .
:
+ aoristi +
-- +

.
: -0 .., - . . , - . . -
..
:
1.
---
6.
g---
8.
g---
---
g---
g---
---
g---
g---
---
xog-u--u
g---
,
, . 1 .
:
---, -0--, -0--, -0--.
2 . 1 . 1 .2 .

() ,
/
(), .
. (futurum) :
+ .

, :
+ ga + .
51
: , , , ,
, : . ga , ga , ga
, ga , . ga , . ga .
.
:
+ ga + .
.
: 1 ga , 1 ga , 1 ga ,
1 ga , 1 ga , 1 ga .
. (conditionalis)
:

+ .

:
+ aoristi +
praeteriti + .
.
( - .)
. ---, ---, ---, ---, ---,
---.
: (, , ), (, ,
), (, , ), , ,
.
. (perfectum)
:
+
.
: (, ), (, ),
(, ), , , .
. (plusquam
perfectum) :

+ .
52
: (, ), (, ) , e
Ule (, ), , , .
. (futurum praeteriti)
:

+ ga +

-/- : ---fJ, -fJ--, -fJ--, -fJ
--., -fJ--, -fJ--.

.
. ga , ga , ga , ga , ga , ga .
, :
+ ga + .
. ga , ga , ga , ga , . ga , .t ga .
. ( futurum
exctum, perfectum futuri) :
+
t +
.
, :
HR.!Wa + ga +
+
.
: (, ), (, ),
(, ), , , :
. ga (, ), ga (, ),
ga (, ), .!W ga C)We , .,w ga ,
HR.!Wa ga .
3.
(futurum exactum praeteriti) :

+ ga + 53
+
.
, :
+ ga +
+
.

.
: ga (, ) , ga (
, ) , ga (, ) , ga -t ,
ga , ga : ga ./ (,
) , / ga (, ) , ga (,
) , ga , ga , -t ga
.
. (conclusivus)
:
:
+ .
: (, ) , (,
) , (, ) , , ,
.
:
+
.
: (, ) , (, ) ,
(, ) , , , . (.
).
:
+
+
( ) .

.
54
: (, ) 1 1 (, ) . . .
: (, ) .w 1 1 (,
) . . . : .
.
:

+
+ ga +

, -/- : -lJ--lJ, -lJ--,
-@--0 , -@- -.
, :
.. +
+ ga +
.

.
: (, ) ga , (,
) ga , (z, ) ga . . .
ga : ga , ga ,
ga . . . ga .
:

+
+ ga +
+ ( )
.
, :
+
+ ga +
+ (
) .

.
: (, ) ga 1 ,
(, ) ga 1 , (, ) ga 55
1 . . . ga 1 : ga
1 , .; ga 1 , ga
1 . . . . ga 1 .
. (indirectivus)
:
: (
1 2 . . .
. +)
: -t (, ), (,
), "rz (, ), , ,
.
: (
..1 1 2 . . . . +)

: .-t (, ) , (, ) , (
, ), c.w e , , .
:
1w + (
1 2 . . .
. +) .
: (, ) 1 (, ) . . .
.
:
+ (
1 2 . . . .
+) ( ) .
: (, ) t 1 (, ) . . .
: (, ) 1 (,
) . . . : .iz.
:
+ (
1 2 . .
56
. . +) ga +
.
, :
(J. + (
-t 1 2 . . . . +) ga +
.
: (, ) ga , (,
) ga , (, ) ga . . . ga
: ga , ga , .iw ga
. . . ga .

. .
, . . (. .), ./l
ga xogu (. .) .

,
( )
.

, 3 . . . .
.
2. 1 . 1 . 3 . ()
. . .
:
+ praesentis +
-- +
1 - 7 --
--
: - .., - .., - . . -
..
:
1.
'
- --
6.
'
g---
8.
'
g---
---
g---
g---
---
g---
g---
---
xog-e--u
g---
57
,
, . 1 .
. . .
:
+ aoristi +
-- + .
-- --.
-m-,
// ( 2.)
, ( 4.).
: - .. , - .., - . . -
..
1
1
1
- --- - i
--
----
l.
---
6.
---
8.
g---
---
- --
g---
- --
f-- -
g--11-
---
- --
_g---
5.

(. : / ). ,
,
. 1 .

. .
( -)
(. - 2.2.3 .2.2.).
2 . 1 . 1 .4. ()
:
+ praesentis +
-.
-- -- .
58
1 : 1 1 . 1
--
1 6. 1
--
1 8. 1
,9--

g--.
2. 1 .2.
:
+ ( +
).
:
( +) (+ 1 ).
,
.
. ,
(. . -, -gg), .

, , : ..
(. . , , , g,
, g), .. (. . g
g, gg).
-
, --(), --() , --() , --()
( . . , ,
.); --(), ---() -
(. . g, .); --(),
--(), --() - - (. . g,
, g .); --(), --() - -
(. . , .);
--(), --(), --() - - (. .
, , .); -g-/-(), --() ,
-- (), --() , ---() - ( . .
g, ; , , .).
,
,
.
59
(
) (
). ge-(G), -(G) ,
-(G) , -(G), -(G), -(G), -(G), -(G),
-(G) , -(G),
--() -ap-(G)
:
fJ : (
) (. .
, , , .).

, , .

: -- + .
/ ( 2 . 3 . 1 .).

. .
- ,
, :
+ .
( -)
.

.

( ) : , ,
.
: + .
(
. 2.0.3 . 111.) ,
- ( -).

-fJ, -, -, -.
(. 2.0. 3 . 111.),
- (. . ).
2 . 1 .2. 1 . :
. (
60
) +
: .
-fj
- - -
, - - ,
- / (. , , ,
) . -
, . , , ,
, .; , , , .
,
- (.. - ).
- - , - , : .
, . (. , g,
), . -g-()/- -() , -- () . g
, . , , .
., / .
- - ;
- (. .
, ) (. . , ) .
- -, -
, .,
g, , ,
, , ggo , ,
- .
2 . 1 . 2 . 2 .
:
, (,
-) .

(. -).

,

.
.
61
- (
/ )
.
. -

- - ,
-.
-fJ
( -). . - : -, g- :
g-; -fJ : -, cagoc-fJ : g-, - :
-, - : -, . 1 , 1
.
//, //, //

//, //, //, . - : -,
- : -; - : -; -fJ : -, : g-fJ
: g-, ycnex-fJ : .
( ) --
, . --fJ : -, g--fJ
: :Jig-.
-
-
:

- -- (--) (
--1--(--) ), . . - :
--, Hageg-a : gg--, - : -- 1
-- .

. . - --, . - :
-, - : -, -fJ : - .
--
- ,
//, . - : -, Pago-fJ : g-,
- : -.
--
. . - (
62
), - --, .
- : -, -- : --, g-- : g
--, -- : --, --
: -.
( ,
-), . - : --, - :
--, - : -- .
--(--), --1--(--), --,
-- ,
--1--, --, . .
(. - 2. 1 . 3 . 5 .) --. ,
-
, (
). +
-- : -/-
, . ' 1
' : ' ' ; gg '
1 ' : gg ' ' .
+
- : - , . '
1 ' : ' ' .
. -
- ( ) ,
--, --, --, --,
---, --,
-,
--, . . - : -, - : -,
-- : --, --- : ---; -- :
--.
- ( )
- ( ) -, -,
- (. -, -, -).
--
-,
, . . - : --, -
: --, --, -- ()
--, . . -- : ---, -- : ---;
63
g-- : g---.

, . . - : -- : -, - :
-- : -.
--
//, // //
-fJ, . . -lJ : --, -tJ : --,
pagey-fJ : g--.
--
z.uw-e, w-, -, -, .-, -,
- (. Jw--, --, --, --,
.--, --, --).
--
g-, -
- g-, -, . --, g--; g
--, -- (g--, -) .
--
-fJ, -fJ, n-fJ, -fJ (. -, -,
-, -).
-fJ,
-, . gop-fJ : g-
(g-) , -fJ : - (-), -lJ : -
(-) .

.
. - ( )
-fJ, -fJ, -fJ, J:JIC-fJ, ap-fJ
(. t-, -, -, :Ji-, -).
--
-fJ,

-fJ, -fJ, -fJ, . -fJ : -,
1IO-fJ : -, -fJ : -; -fJ : -,
-fJ : -, : -.
---
--
-fJ, . --fJ : ---, g--l1 : g
---.
64
-- -

-lJ // ,
. ., . o-ftJ : -, po-ftJ : -
. e-ftJ, -, -,
--.

:
-
--
,=======
"""":::::_=::=
--
---
---
-
--- -
---
---
- -
-0 ------ -
- -
--====== --
- -
--
--
,
,
. 2.
.
-
-.

, , (. - 2.0.2.II.). .
. g, , g-, , - .
-
(. - : - vs g -). 65
,
(. : vs g ).
(
2 . 1 .4.)
, . . g g,
cegJwa .
2. 1 .2.3 .
,
. ,
,

, .
. -
-fJ //, //, //, //, //
--, . . -@ : -, -fJ : -,
-fJ : -.
(. -)
-
g- (g-)
--,--, --, . . g-- : g--,
-- : --, -- : --. .
- : -, - : -, - : ;w- .
-

, . - 1 -, - 1 -.
. -
-fJ , . -fJ : -,
-f1 : -, -fJ : -, pag-fJ : g-, -fJ :
-.
// : //, // : //, // : // //,
//. -
-, : --
--, . . -- : --,
-- : --, , . .
- : -, g- : Hag-e, -- : -.
. -
// --, -- -
66
:
( - 2. 1 .2.), . - : -, - :
-, - : -, g- : g- .

.
. ,
,
.
2 . 1 .2.4.

- . . .
: .
(
); .
.
.
: --@, -, --,
--, --.
. -- (. . ) - (. .
)
-.
,
.
-
. -
.
-- ,
( -
2.2. 1 .2 . 1 . , 2.2. 1 .4. 1 .) /
( - 2.2.2.2.3.).
. . g . v s . g.
-
, . .
g, . g . .
vs
.
67

:
(. 2. 1 .2.)
- -, . . - 1 -,
1 , 1 , g 1 g .
. --
- (-)
( ) - (-)
( , ),
. - : ---, g- : g---, - : .---;
-fJ : - : ---, po-fJ : - : ---, -
: - : ---; - : ---.
. --
-, -, . - :
---, ..- : --- .
. --
-, . - : -- : --
--, - : - : --- .
2. 1 .2. 5 .
( 2.0.3 . II I .)
:
+ .
,
, ':!'
.
.

.
(
- - 2.2. 1 .3 . 1 .).
2 . 1 .2. 5 . 1 .
.
,
( - 2.2. 1 .4. 1 .)
. . () .
68
:
() (
), (,
),
( ),
(
).

. .
.

:
:
.
. .
. . .
r
r ( )
11
--
r
( )
'
r
( )
r ( )
11
r
( )
r
()

- , , , ,
.
,
( - 2.2. 1 .4. 1 .)
69
. --
,
() .
. :
:
( :)
( )
( )
( )
()
( )
g-
g-
ga
ga
-g
(
) , ,
,
, .
, .

.

--

( - 2. 1 . 3 . 5 .).
2. 1 .2.5.2.

-- : , , g-, -g, ga ,

.

( ,
70
): , (), (),

( -
2. 1 . 3 . 5 .).

.
2 . 1 .2.6.

g, ,
g.
(, .g) (
g) . . .: -fJ :
- : -fJ--fJ : -fJ- : ---;
g- : g- : g--- : g---.
2 . 1 . 3 .
:
+ ( +
).
:
( 1 +) (+ 1
).

: .
(. . -----fJ, ---fl) .
(. . ---, c-pog-e-fJ).

,
(. . --fJ, -g-fJ).
- ,
,
. . --,
--, --, --, --, ---
(. . , , , ,
71
, gapoum .), ---, ---

(. . , .),
-- - (. .
, , .) ..

.

,
.

.
.

:
+
.

.
-.
2. 1 . 3 . 1 .
.
-
-j - (. . - (vlk-j -), -, -)
-- (. . --,
--), (. .
, 2.0.3 .1., . -, -, - . . .
--).
, . . ,
, . -
.
-0
( ), . . -0, -0,
g-.
- , .
. -, -, -.
72
// : , // : , n. -- :
-.-, -- : --, - : -, - :
- .
- ,
,
// ( /!) //, . - : -
1 -, - : - 1 -, - : - 1 -
. -
, ,
, . . -- : -.-,
-- : --, - : -, -0 : - .
,
, 3 .
.
2 . 1 . 3 .2 .
-.

, . . --fJ : - -, 6--fJ : --,
- : -, -0 : - n.
.
2 . 1 . 3 . 3 . -
--, , ..

, . . (g
) , (, ., -t}, (., geme) ,
() .
2. 1 . 3 .4.
(
). .
-- -
. I<
- //
,
-fJ -, . - : -- 1 --,
-0 : ./ - 1 - vs - : -- 1 --, oc-fJ
: -- 1 -- .
-
73
(. -).
-- -
, . - : - 1 - .

-
( - 2 . 1 .2.4.).
,

( - 2.2. 1 . 1 .2..). . .
y:JCgae ; ,
g, .
--
, . . -- : ----, - : -
--. -- ,
-, . -- :
-- .
--
, . . -- : ----, - : ---.
-- , .
. -n- : ----, - : ---.

.
2. 1 . 3 . 5 .
,

- .

,
.
-
:
. ( ) :
, . . . ; (. .
- );
. -, - : , ; , () (.
. );
74
. -- : , ; , ; , ; , (. . , ,
) ;

:
MIIOeCBeiiO
. -
-
-
-
-
-
-
()
()
()
()
()
()
()
()
11
iltoeo
mRXH-0
. -
.IQ
--
--
--
-- 1
--
-
-
--
--
--
--
()
75
,

.

( - 2.0. 1 .2.).
-,
.
. .

. ,
.

, g .
,
, . .
- : .
-
.
: ( , ),
( , ), (
, ), ( , ),
( , ). ( J
.)

.
, " " :

-
,
- .

. . ,
vs , .

-
( , ),

76
, (
), . . g , vs
, ( ) g; ,
goge, vs goge, ga
.

( -
2 . 1 . 2 . 5 .). ,
,
.
. . ,

:
g ? vs g ?
pegagox wy vs pegagox .
..
2. 1 . 3 . 6 .

. .
1 1 ,
-g-, --, -g-,
g ( 2.0.2.1.) g (. -
2. 1 .4.3 .).

, . - : -, -, -
(--()-, ---, ---, ---) , -,
- . . . -- : --, --, -- (
---()-, ----, ----, ----)
. . , g- : g-, g-, g- (g--()-, g---,
g---, g---) , g-- : g--, g--, g
-- ..
g
, . .
g , g .
g
. -

, : . , . 77
g-
(. . g g
) .
, . . g .wy (
g g) vs g (/) .
2 . 1 .4.
(. . )
,
.
,
, .

: . g .
.
2 . 1 .4. 1 . ()
: (
) .
(
).
3 4
- (-, -), 200 300 - (g-,
-), - - (. , . . . g
, g . . . gg, g . . . . . .
, . . . . .).
2 (g)
- ( ) (g).
7 8 (
) --,
- --
-t- .
-. . g--, --; g--
( g--), --, --, -- (
--) . . . g-- . . . -- . .

-()- g, , .
78
<D -
--, - --, . . g--, g-J---, ----; g--, --, --.

4.
2 . 1 .4.2 .
1 1 -- -, .
g--, g-- . . . --.
--, . g----, ----.
2. 1 .4. 3 .
2 4 --, --, -- -
- (
-- --) , . . g--, --, g-
-, --, --; ga./vt--a, --, .J--.
2. 1 .4.4.
, , ,
. -

,
. . . 1 u
1 1 : 1 1 1
. ,
.
, .
, U./.
-

, . , ! .g.

,
,
,
,
, . : 1 .
79
n n
8 n
21
1 9 CII
20
1 6
1 8
1 5
il
i.r
.R
i.
1 4 i.
i.na
i.
1 7 3/i
1 2
i.ne
11
1 0 i.
ruia
. .
i.
i.nex
n tJ n
. .
. .
.
. 2
. 2.
. .
. . . . l .
l . . .
. .
. l
1 .
i:
16
n. .
i.
i.1
i.
i.
i.
i.
i.
/n
i.r
i.
i.r
11
i.
n n n
15
14
MII.
.
. . .. .
.. . . .
ori.rJ
12
. .
ii.
. .
.
i.
11
i.
i.
i.
.. .
i:
i:
. .
.
.
10
.. .
. .
. 2
. .
3 1
32
i.
45
44
i.
43
40
4 1
MeJI
39
42
38
nJix
Ji
37
36
35
28
29
27
26
33
25
34
23
24
22
4
a,;ulx
i.llex
JI/
(i:)
i.
i.
8
9
10
11
Ji:n
i.
i.
it
i!
li:
JiJI
li:
li:
li:
li:
13
Ji:n
li:
i!
III
12
li:
i.
II
rnaro
i.
)'
14
15
)'
()
i.
i!
li:
16
()
2.
. .
. . .
. .
. 11. .
i.,
i.,
3 i.
i.,
()
II,
6 )
7 11
,
11
1 0
1 1
1 2
ri
1 3
1 4
1 5 'i.
i.n
'i.
'i.
i.n
1 6
)'
)'
17
1 8
1 9
20
i.
2 1 i.
i.
i.
22
23 ci.a
ci,aa
24
25
26
()
27
OIIII
,
-
28
29
3 1
II
32
KOIIe
33 i.
i.
i.
i.
34
35
36
( )
-
. .
. . .
Mll. .
11. . .
37
38
())
39
()
40
41
()
( .)
42
43
44
45
46
47
i.
ri
ri
49
50
51
52
53
11h
54
55
56
h, ,
()
,
,
()
57
58
59
60
61
62
63
64
65
66
67
3 .
.. ..
n
1
i.
.. ..
. .. ..
.. ..
..
IIO&a
IIOBO
i.
JI
CHIIO
HOBJIT
7
8
9 l
CHII
10
11
KOJI
()
(11)
()
12
4.
- - - -
.
(. .)
11 ,
(. .)

1 1
11
. .
OCIIOBHa
1111
11
2.2.
2.2. 1 . .

2.2 . 1 . 1 . .
()
(
).
(
), .
,
,
(
)
, ,
(

- - 2 . 2 . 1 . 3 .). .
. : : : g
: : : :
: g : ...

(, -, -
). -
-
, ..
" () ".
2.2. 1 . 1 . 1 . .
- ,
,
, .
r -
. . .
(' 85
'), , gg .
.-g
g, -,
, (.
-gg(-) : -gg(-) :
-gg(--); (-)-; .

), g,
g, g . (. g g,
g, g g .).
.
,
. , , g, g
, , g, g;
. ,

(
,
, -). . . g :
g , (' '),
( ' ' ); , g
, .
(. -),
:
g : g.

, . , ----. .
( 2.0.3 .1.),
.
,
, . g : g.
/
.
, ,
, .
!, g wza!; ,
.
86
.
.
.
, ,
, .
g, , g g , g
. - r ,
"
",
, , .
, . . ,
g .
(-
),

( ,
), .
. g : g ;
: vs g g
: g g; g. : g
.

, .
.
. . , , ; g
g, , ; g ,
, ; g g;
g, , , , g ;
g, .
, . .
g, g , g .
.
, .
, .
, g g, ,
.
(), . .
87
,
,
, . cWlo : CWlo
, .
.
. . -
- , .
, , . ,
-
( , , ).
. ,
()
.
,
, .
: 1 g; .

, . , .
.
. : .
,
(. . g , .),
, (.
. g g, .).
2.2. 1 . 1 .2 . .
. - ,
:
. ,
- (.
- );
.
(. - ;
g - g ; g
g gg ; g - g
; - .);
.
, . . 88
, , g
, .

/ ,

. . . g --+ g
- g; g -
.
(
) ( - 2.2. 1 .3 . 1 .).

-
, . .
( )

(. g g : g g;
: ,
.).
- ,
-, (
).
/
(), (.
: ; g : g
; : ,
g ; ;w :
g .).

, ,

- , .
g : g
. ()

- , . .
: *
89
,
ua ; : *:.
, . .

( 2.2.3 .2.2.).

, .
.

.

, . () ;
() g .

() go
.
.
.

(. . )
.
. . .

. . : , - ,
; , - 1,
{. 2 . 1 .3 .5.).
, , .
( ' '), g; (
' ), .

. . . /, 1 1
g , - , 1 1 g
.
.
"" '
90
.
, ,
,
. . . ,
: , : ,
; , g :
, g : , g
; , : ,
: , ;
g, g : g, g : _q
, g ( : *,
.). .
,

, ,
, . , ..
; , ; Ju,
.

(. - 2.2. 1 . 1 .2..; -
2.2. 1 . 1 . 3 .).
2.2. 1 .2 . 3 . "" . .

,
, . ,
, "".

. -
(
),
( - )
- .

- , ,

91
( 2.2.3 .2.2.).
. . .
g g , g g g; g
g , g g g g
.
(.
-, . . g g,
.).
2.2. 1 .2.

, (
)
,
.
() .

, -
,
[ +/- (
)] [+/- ] .
2.2. 1 .2. 1 .
,
.
(
) - ,
,
( -), . :
; : g
; 1 ,
, ; g,
g g.
,
, . g .

, . g.
92
( )
, :
.
, . ;
g. ;
. ,
,
.
, : (' ') :
( ' ' ) : ;
, : : :
.;u.
, .
, g g .
2.2. 1 .2.2.
,

.
.

(

;
). . . g
, ,
, .
,
-
,
.
(
, .
, , ), . . g g ,
g, g.

. . . g
g g.
93
2.2. 1 .2 . 3 . ""

,

, . . ,
.
,
( .
g, g, g,
, , g ).
2.2. 1 .3 .

- - .
(, , . . . ) .

,
. ,

,
.

,
, . .
, '' ' '
' (
) ' (. ' '); . g
(' , ' - ''); . g,
, ; , ,
, .

(.
. . )

94
, .
-tg , ' ' ' ' .

,
, . .
, g opagama.

( -
2.0. 1 . 3 .) ( - 2.0. 1 . 1 .),

.

, (),
.

( - 2.0. 1 . 6., 2.0. 1 .7.), ,

( - 2 .0. 1 . 2.),
( -
2.0. 1 . 5 .).

,
. (
.)
-
,
.
2 . 2 . 1 .3 . 1 .
q
.

( - 2.2. 1 . 3 . 1 .), -

95
.

.
(
) :
. (. .
) : -, -; -;
-; -;
. : , . . .
, . . ( ), , . . . , . . ( ), , . . . ;
. ,
() , g .

( - 2. 1 .2.4.). -
,

. . . - g :
g- : : ; g-
: - g : g.
()
:
. g . .
;
. , . . .
. ,
g, gageu ;
. ()
;
.
.

( - 2. 1 .2.4.), . : g :
,
96
: 1 g 1 gage -
: g :
: 1 g 1 gage
.
,
,
,
,
. g , g,
.
(. . )

.
,
(), (
- - 2.2. 1 .4.2.), .
, , g
g , .
()

. .
. : ,
: . :
, -g
: -g .

, . . . ; , . , .
: ; g
. ,

. . .

, .
97
, . .
g : g ( - -
2.2. 1 .4.2.).

,
- , .
. , .
n
n
,
.
,
, :
. , ,

,
, . .
: , :
: . . : 1
: 1 (

goge.)
, ,
, .
( ' , ' )
g.
. ,

.
, , . . . , , ,
. . . , , , . . ,
, . . . , , . . . , , . . . . .
. ,
( - 2.2. 1 . 3 .4.).
. , ,
, , ,
, .
.
.
98
, ,
:
. ,
, , , , , :
1 n 1 ; 1 1
., , :
, ,
.
.
, . . . , g, . . .
( - 2.2 . 1 . 3 . 1 .).
,
,

( )
( ) ( ),
( )
( ) ( ),
. () g g - g g
; () g g - g g
.
,
,
,
, -

.

.
- -
, ,

, (
), . . g .
; .
g ; .
.
99
2.2 . 1 . 3 .2 .
. ( -)
' : ',
,
,

. ,
(
- 2.0. 3 .1.).
,
.. , ( ), .
: , : .

, .
- (
) , , . .
gg : gg, g :
g , g :
g .
(
) .
, .. ,
, ,
, ,
. . g : g, : ,
: .
,
( - 2. 0.3.1 .),
,
, , . . (
) : ( ).

., ., . ,
.

, 1 00
, . , g, g
; , g.
.
() ,
, , ,
,
, . 2. 1 .4.4., 2.2. 1 . 1 . 1 ..

.

,
. . , ..
.
,
, , ,
. . . , . , g; g,
.

,
,
. - ,
g .
.
: .
, . g, . ; .
, , -g,
. , . , g
; . g-g
, - ; . -
, g, .
g g g; : g - .
2.2. 1 .3 .3 .
,
- (2.0. 1 .2.),
. - ,
101

, ,
, . ,

,
. ,
(. . gg,
L : gg L; -g
), . (. .
, - ( ) ).
.
, J, g, g
, J, , g . ,
(
) - (. g, L
, g J .),
(. . );
-,
, . . vs
1 .
.
,
- - ,
(
) . ,
,
, . - ( ' '),
g : -() ,
g 1 cpeg : -g .

( - - 2.2. 1 .4.).

,

, . g g : g
g, -g g, -g -
1 02
g.
,
, .
: :
:
Jw; -() t : -()
-() ( - 2.2. 1 .3 . 1 .).

,
- ,
, . . ( ' '), -
1 - ( g) ( '-,
' ), ( ' , '), -
( ' -, , -
'), - 1 - ( ' -,
') .

( - 2.2. 1 .4.).

.
, ( )
: -, -, -, - ., . .
g , , ,
g .

g ( ' -
') g,
.
2.2. 1 . 3 .4.

,
, -
, (. -
2;0. 1 .5 .).
. ( ,
- - . 2.0.4.2 .,
2.2.2 . 3 .4.).
1 03
(. .
, , - -
)
,
,
- ,
- . (

). . .
( ' ') - :
( '
') ; gg Jw - g
g . ; -
.

.
, . . ( - 2 . 1 .2.3 .),
/ , -
, . !
! ( -: !); g, , . ,
(.
-).

, , . .
g, .

, -
, . :
, g : g, : , :
g , -:
g .

,
: ' , , , , , ' , .
g! ! .

, . !
g! ! .
1 04
,
,
,
, . ,
.
2.2. 1 .3 . 5 . ,

(. - 2.0. 1 . , 2.0. 1 .6 . , 2.0. 1 . 7.)

,
,
.
,
, .
,

( ) .

. :
. , . . gg,
, g ; g ,
. ;
. - , . . g
g, g ; g -t
. ;
. , . . ,
. ;
. , . . ,
. ;
. , . . ,
g ,
g . ;
. , . . , ,
gg .
.
1 05

,

, :
- : , g, , ; ,
g, ; , g, , ,
, g; , , g, ; g ,
g , g (g, . . .) g . , . .
, g . , g g;
- : .; , , , , .;, ,
(/)g, (/); , , g,
; ua (g, . . .) -t . , . .
, , .;; :JI
.
, ,
,
(. - 2.2.2.3 .5.),
- . .
, J ; ,
g; , ;
, 1 1 ; ,
-t 1 .

. {. (, ) ,
g, g g - ,
, g, g g;
, - :
. .).
2.2. 1 .4.

.
, ,
. -,
.
1 06
: .

, .
, .
2.2. 1 .4. 1 .

, .
- ,
( ) -
.
() ,
(
)
,
:

( 2.2. 1 .2. 1 .), ,
. ,

. ( .)

, . . .
goge; g g
.
( 2. 1 .2.5 . 1 .).
, ,
.

,

( , -
, ).
,

] 07
. . . g ; g
g .

,

( ).

. . .-
; gage ; g g
g . (
.)

,
,
(. . ).

. .
. : ; ga
goxa g : gagoxa g; g
gagoxa : g gagoxa . (
- 2.2.3 . 1 .).

,
,
,
,
, . g
g; g ;
.

- - . . ,

, . . g : g : g
, g : Hapaguxa : Hapaguxa ;
g : g : g
, : :
; , . (
1 08
2. 1 .2 . 5 . 1 .).

,

, . . g g g : g
-t g : g .
,
( 2.0. 3 .IV.),
.

.
, m
.
,

,
. . . : :
: ; g :
: : g .

(. 2.0. 1 .),
(),
(),

(. 2.2 . 1 .3 . 1 . ). . .
g, ,
g - vs
g, g () ,
() g () --t
(g) .

.
1 09
,
,
(. 2.2. 1 . 1 .2.. ).

.
, ,
, . . g, g
- g , g.
-
, . . , g,
. (
-
-
- 2.0. 1 .3 .).

,

- , , , ; , g,
. . .
, g g g
g ,
g 1 ; ,
, ,
g .

.

( )
.
-
( )
, . . g
(g ) , g, (
) .

1 10

( - 2.2.3 .2.2.).
( )
(
) (. 2.2. 1 .3 . 1 .).
,
, -
.

. . . g (.
g), g ;
g,
g() ; .g,
-g g g .
2.2. 1 .4.2.
- , -

.
. . ,
, ,
,
(. 2.2. 1 .3 . 1 .). . .
, ,
, . (.
2.2.2.2 . 3 .).
,
,
- ,
.
,
(
). ,

.
.
111
. g g,
;
g (. ,
cpeg ) . ( 2.2.3 .2.2.).

,
, ,
, . g (=
- + g. g),
(=
+ g (ga ) ) . (.
2.2.3 .2.2.).

-
.
-

.
2.2.2. .

2.2.2. 1 .

(. 2 .0.4.), ,

- ,
- .
-
,
(
).
,
, -
.
1 12
.
, .
2.2.2.2.
( )

.

:
2.2.2.2 . 1 . ( -)
,
( ) .

-
. ""
,

- :
. ,
:
.. , .
. g ;
.. , .
. , g g;
.. ,
. . ;
. ,
:
.. , .
. g ;
.. , .
. ;
. ,
, . . , .
2 .2 .2.2.2.
, (1 13
) .
,

,
. . , g ,
g , , .

,
, :
. , .
. ;
. , .
. g g
g;
. , .
. g .
2.2.2.2.3. - ,
(,
) ,
, (
2.2. 1 .4.2.). , g,
; .i 1 , 1 . . .
, ,
.

, ,
: g ( g ) .

""
. . ( -).

.
2.2.2.2.4.
. ,

1 14

( 2.0. 3 .IV.), . . , ,
, .
2.2.2 . 3 .
()
,
,
, .
, ,
( )
.

- .
,
,
,
.
2.2.2.3 . 1 . ( 2.0. 1 .4.)

.
, ,
, , , , .,
-- (--), --, -- (--),
. . : , : , : ,
: , : , :
_, .
- -
g, g (g, , g), g
, , g (g, ,
g) .

- (. g, , ,
, g, .)
-u(e)- , . .
: , : ; : , g, ;
: , , ; : , .
J\ 1 15
-
., ., .
2.2.2.3.2.
( 2 .0. 1 . 1 .)
.
. .
(), (
)
.
. . , .. ,
-(/)-.
:
: , : : ,
: : .,
, .. .
- ,
, pegono, g (g., ., g),
() (g, ., g) . ,

,
, .

.

, . . ( g) ,
, g vs .;-t, , g .
(
, )
( )
. . -
, -, go- ,
. . .; g ,
.
, ,

, . . :g
.
1 16
2 . 2 . 2 . 3 . 3 . (
2.0. 1 .2.) .
- -,
,
(. -
2.2.2.2.3 .), ,
(. .
). . .
-, -g, -
, -g.
(- )

,
, . ,
, g ,
, . - ga .

.

, (
) , cpeg, g 1 g
( ). . .
- 1 1 vs
-. 1 cpeg 1 g ,
- .
-

, , g, g,
g , , ; , g
, g, , . .
g, g , .
, g 1 .
2.2.2.3.4.
( 2 .0. 1 . 5 . )
,
1 17
,
.
'
' , - ' ' .
. . , g ? .
(
- . 2.2. 1 .3 .4.)

, . . g [ g vs
} , g [ g vs }
? -
.
(
2 . 3 .4.). .
.
2.2.2. 3 . 5 .
( 2 .0. 1 .6.)
.

(. . g, ,
g .). -
-

( . , , .), / .

.

,
. -

,

.
( 2.0. 1 .6. 1 . ), "
", ,
.
1 18
, ' :
' .
,
: , , ,
, , , ,
{. 2. 1 . 1 . 1 . , 2. 1 . 1 .2.).
(. 2. 1 . 1 .2. ),
,
,
. . .
[ } vs
[ }
.
( - 2.2.2 .3 .6.).
( 2.0. 1 .6.2.)
.

- (. g, g,
-t , () ) (. , ,
), -
, ,

,
.
,
ga 1 ga 1 g
ga + ( )
( ) . . . ,
; ga , ga
.
( 2.0. 1 .6.3.)

, . . UJ,x ga g! ga
.
, ga 1
+ , .
. ga g, nagax.
1 19
,
-
, . ?,
? .
( 2 .0. 1 .6.4.)
( 2 . 1 . 1 . 1 ..
2. 1 . 1 .2..)
( 2.2. 1 .3.4.).
,

.
, :

-
-
, . . g! - g!
- g!
,

, (
g, g, ), . . g
, g ! ! g ga !
.
( 2.0. 1 .6.4.)
,

. .

,
- . (
2 . 1 . 1 .2..) -
, , . g g.
vs noga ?
(
2. 1 . 1 .2 ..), ga
.
1 20

( )
: g g ( vs ga
g g).
(. g, ; ,
, .).
( 2 .0. 1 .6.5.)
, ,

,
, -
(. - 2.2.3.2 . 1 .).
: ,
ga, (); , , ga (
); , ga ( ).

- ,
-
. . . , g (
) vs , oagWl
( ) vs , ga
g ( ) .
:
:

( : , q; , q; , q)
,wy.
pracscns
pracsens
g,
pracscns
futurum
, g.
futurum
futurum
, oagu.
pracscns
pcrfectum
g, g.
pracscns
imperfectum
, .
impcrfectum
impcrfectum
g, .
impcrfcctum
futur:um
g, ,uy .
pcrfcctum
pcrfcctum
g, .- .
perfcctum
futurum
pcrfcctum
praesens
Wlem, _q .
,,
121

( : / , q ; / , q; , q)
g, .
praesens
futurum
pracscns
imperat
g, .wy.
imperfcctum
futurum
g, .
WI, g.
perfectum
impcrat
pcrfectum
pracscns
, .
pracscns
futurum
g .
pracscns
conditionalis
g,
pcrfectum
futurum
g, -' .
. .
impcrfcctum
fut praeteriti
imperfectum
conditionalis
( : / , q ; / , q; , q)
g, ga
g,
. .
.wy .
plusquamperf. fut. practeriti
g, ga .
plusquamperf. conditionalis
g,
plusquamperf. imperfectum
g., .
perfcctum
fut. praeteriti
, ga omu_qe.
pcrfectum
conditionalis
, .
,

( 2. 1 . 1 .2.. ).
n (
2.0. 1 .6.6.) -
, .

,
-
.

: , g,
. ,
,
.
,
1 22
, . g ? vs g
?, g ? 1 g
?. g
.
,
( ) , -
, . . g
? vs g ?.
,
, ,
/ , . . g , ? vs
g , ? . .
, -
, . ,
, , ( ).

,
, . . - g ?, - g
g ?, - g , ?.

( - . 2 . 1 . 2 . 5 . , 2. 1 . 3 . 5 . , 2. 1 .4.4.),

, , .
goge? ? . ?
g ?
,
.
, .
. ga ? g
? .
( 2.0. 1 .6.7.)
.

(
2. 1 . 1 .2. .). . . g g ,
xogu , , g
.
1 23
2.2.2.3 .6.

, ( 2.0. 1 . 7 .).

.
,
. ,
,
, ,
.
.
.

,
. . (,
): , ,

. . . :
: .

.

, -
, . vs * ,
: , ga .
. ,
,
,
,
, .
: ,
; ,
; ,
.
(. . , ,
), :
. :
, . [ g gogoxa];
1 24
. :
, . [ g
gogoxa}, [ g gogoxa};
. :
, . ga [ g
gogoxa], ga [ g gogoxa};
. :
, . [ g
gg}, [ g gg}.

. . . , g g
, pegu g ga .

(),
, . . .g ,
1 1 go ; 1
1 .

,

.

(
)
.
:
, .
. .
(
, 2. l . l . l .E. ),
,
(, ).
:
- ,
- , . .
vs go g ga
1 25
.

.
( -.)

,
, .

(. ; - 2.2.3 . 1 .).
,
(
),
:

r. c
-
, -
-0-
0--
- ,
--0
-0-
-
:
praesens
aoristos
futurum
imperfec .
perfectum
u.wa.w )
pegu g
(=: u.wax )
perfectum
.w
futurum
exactum
(== .wa.w )
perfectum .11 (== u.wax

g)
go g
plusquam
perfectum
futurum
c.1eg g
praeterini
ga
go g
plusquam
go g .1
.w
(== u.wax
pegu g)
futurum
g g ga .w
exactum
.1
praeteriti
u.a.w g g)
futurum
exactum
futurum
g ..w
futurum
exactum
exactum
praesens
:
.w (==
plusquam
perfectum
praesens
goge pegu
futurum
ga
exactum
(=: ga
, .w
.1 ;w (==
u.wa.w )
g
.w
(==
u.wa.w
npegu g)
g g .w .1
,w
(=:
u.a.w
g g)
(: - ; - ;
- ; -
, .
)
1 26

-
( -
2.2.2.3 . 5 . 1 .),
.

( ),
.
. . , (
), ,
g (
) vs , (
), , g
( ).

.
()
. (
- )
,
(. . ).
,
- ,
.
- ,
- ,
, .

,

,
,
. ,
()
, ,

. . :
1 27
. [ ] . [
] . [] go ,
g ga [ ]. []
[] . g
[], [] .
6. [] . []
. [ ] go , g
ga [ ]. ga
[ ] ga [ ] .
g [], ga
[ ] .
. [] . []
[ ] go .
z [ ] []
. [] g [
]. [] .

' :
' ' : ' .
,
:
IJI I
:
:
Al.
(plusquam
(aoristos)
perfectum)
.w, . . .
.t .w .1, . . .
(imperfectum)
(futurum
praeteriti)
()
ga
.w, . . .
, . . .
, . . .
(conclusiva)
l .
2.
.1 ,
, . . .
(praesens imperf.)
(: .
.
)
...
. 1 . ga
()
ga , . . .
(perfectum)
(praesens imperf.)
(futurum)
., . . .
, . . .
()
(indirectiva)
. ,
.w
., . . .
, . . .
, ...
.1 , . . .
.w, ...
.1 .11 ga
, . . .
, . . . I1
()
ga , . . .
r :
2.
1 28
(praesens impcrf.)
(perfectum)
(praesens imperf.)
(futurum)
.w, . . .
, . . .
()

.
-
: .
.
. . :
:
2.2.3.

,
.. -
,
, -
,
.

.

,
( ),
- - ,
.
, , - ,

.
1 29
, /
,
. ,

.

.
2.2.3 . 1 . . .
-
,
, , ..
(
- ),
,
/
. (
, ..
- . - 2.2. 1 .4. 1 .). -

- ,
,
, .
, - , . .
,
.
, -
' ,
'
Z , :
-
, :
(1) gage .
(2) .
(1 ) gg .
(2) .
1 30

(1 ) gg .
(2) .
(1 ) gg .
(2) .
(1 ) gg.
(2) . ..

()
. ,
-
, .
( )
.
-
(
g ), .

.
, ,
, '' .
, ( )
()
.
:
. ,
3 .
( ), . .
g : g
;
. ,
3 . , .
. g :
g ;
. ,
( ), . .
: g .
131
. . . (.
2.2. 1 .4. 1 .),
, . . g :
g .

- ,
,

. . - 6, , , . :
g, ,
vs . vs
g .
-
, ,

: 1 2 ----. 1
2, 1 2 ----. 1 fJ2,
1 fJ2 ----. fJ 1 fJ 2.
-
/
. , - (
2.2.2.3 .6.),
.

.
( - )

.
2.2.3 .2. -

-
. (. 2 .0. 1 . ),
-
,
().
,
( ) - 1 32
().
-
,
. ,
() ,
,
.
, , -

.
-
, .. ,
, -
- , -

. ( -
)
{. 2.2. 1 . 1 .2.).

, -
.

- ,
.
2.2.3.2. 1 .
-

.
,
- ,
, .
n

( ),
( - ).
-
:
1 33
- : , - , , - ,
. - ., - , . .
; , . ;
. , . .
- : , - , - , ,
gl - , - , - , - , . .
; g, g
.; gg, ;
- : , , ., ,
, , , . . ,
; ., 1 . ;
, ;
- : , g, , g
, ., , , g ga, . . 1
, ; g
1 . 1 g ga , ; .
g, ;
- : , , ,
g , g, ga, ga, , , .
, , . . ,
; , g ; g .
, ga .
,
,
, -
.
ga, . . g,
g ; ga
.
-
-
- - .

.

:
, - .

1 34
-

, . . g goge;
, g . () ,
g ; g, gaga; ,
, g , 1 g
. ().
2.2.3 .2.2.

-
.
, -

, ,
, .

( - 2 . 1 . 1 .4.)
: .
(
- ); .

, . . + [g}[}
----+ , ; [-g}
+ [} ----+
, .

, . . g,
----+ , g.
""

.
:

- ,
. . . +
1 35
g, g, g
.

.

-
, . . g u+
[ } g
; + [ }
, 1
; g+ [g}
g, ;
.+ [ } go
go ;
[} g
g .

. . ""
(.
2.2.1.1.3.),
. . g
+ [g} g g
g; g + [}
g .

,
/
. ,
, -
, .
,
,
. . . g g
vs g g .

, ,
. - ,
,
- , -
136
. . . ,
g---+ 1 ,
g; , g ga
---+
, g ga ;
, ---+ ;
g 1-, g ga ---+
g gg ga ;
g [ }---+
g; wz
[ }---+
.
-

-
.
,
, , -
,
,
,
, . gogox, gg---+
gogox g gg; g [ga 1 ga g 1
ga } ; [ga 1 ga } ;
[ Q.;} g .
:
, n, ,
, 1977.
Studia gramatyczne bulgarsko-polskie, t. VII, Przewodnik akademickiej

Gramatyce konfrontatywnej bulgarsko-polskiej, Warszawa 2003.
Zuzanna Topolinska, Zlys gramatyki}fzyka maced01iskiego, rak6w 1995.
n, n 3. n, n
,
.
137

, , ,
,
.
,
, 9
.

19 .
1945
.
* * *

1980-1981

. ,
.
25 ,
r
. ,
. n,
, .
,
"" 141
1g
, ,
, ,
. ,
, . ,
i.-t g
, . 25
,
,

.
1995

.
,
,
( Gramatyka wsp6lczesnego jzyka polski
ego. 1. Skladnia, 1 red. Zuzanna Topoliilska. - Warszawa : PAN,
1984. - 397 .). ,
.
.
i
;

.
, ,

.

.

, ,
,
.

2003 . -
.
142

.
..
.
..
.
..

(...)
(+)
{ ... }
"/"
,/"
,;:f. =/:-" --+
( --+ ) -

:
al, az,
...

( / )

143
1g

(= -
- )
-

,
..

-

v
VS, SV
1 44
( )

.
.

.

.
: = (1, 2, 3 ),
- ( :
), - , : 1, 2, 3 . . - .

-
-
, , ,
.
= { , /, }, - ,
- ,/- -
. : = {/ [(1, 2, 3 )]}.

.

, ..

.
: (, )
(),
, .. , ,
,..
145
fg

.
,
""
- , .. /, ,
, ,

. .
(
) .
.

, ,

.

/ .
, ..

.

.
( =
)
, ..
.
,
( )
, ( )
.

.
:
- rr;
- rr,
, .: , ciiiaa
g, ogu .,
1 46
-

, .: aiogapociii, u ,
, g g .

, . . u ( -
), (, -
), g (,
, -
), (, . . . -

) . :
..
,

(= ).
, , ,
pog (,
,
).

/
. , g
,

, .
3 .
.
/ ,
u.

.
, ..
ug, pog, ,

u. u,
1 47
!g
ug

/ . ,
g

. , ,
.

.
.. (
) () ,
pog , u.
,

.
, ,
, ,
:
)
;
) ;
)
.
.

:
( ) ( ) ()
(1, 2, 3 )
. .
1 48
,
()
--+
--+
---+
---+
,*
()
---+
' '
---+
{ }
()
---+
: - ;
- r (=
- - ); -
, - , - ,
- , - ,-
, -
, - , - ,
- , - , - , -
,(... ) - , { ... } -
.
,, -

.

, ,

.
1 49
/g
n n
()
+
+
+ (+)
(+)
+ +
+
(+) + (+)
+
+
+
(+)
+
+
+
+
+
(+)
(+)
+ +
(+)
(+)
+
(+)
(+)
+
( +)
+
: - , , - , - ,
- , - , - ,
, - , -
, - , - ,
- , - , (+) -
, - , -
.
,
i.
(..
-
1 50
:
- , ..
)
, (.. :
- , .. ,
).
( ) ,
,
,
. , (
)
; (
)
. (.: 2.2.);
,
;
cuiypo, , .
, .; .:
ceia, g . .

.
,
.:
- ,
- .
, ,
. :
- , ..
,
/ ()
;
- r , ..
,
.: ga, u, ;
- , ..
/ 151
f g
,
;
- , ..
.
,
.

:
1.
( / );
1.1. ;
1.1.1. - :
iaiou, , iipugau iipuou;
1.1.2. -
: , ;
:
1 . 1.2. 1.1.1.
1.2. : iipegou, ii
, ;
2.
: .
,
r
, .. : 1.
,
2. 3.
.
2.
3.

.
1 52
1.

, .
1.1. r

:
+ +
+
:
(/ +)
( + )

. : -, /-, -, go-,
-, -, -, g-, -, -, og-, uo-, uog-, upe-, upeg-, upu-,
upo-, u-, -, /-, -, -; .
, . : --, u-uo-, --, .
-
. 3.2.

,
. : --, ---, ---, --- - , . : ::,
g, i, , ojaguca, , ,
. . . ; -- , . : , i,
-
1 53
fg
g . . . ; ---, ---, -oiii- - - ,

; --- - , .
--, --
,
, . : , g vs u, , . , ciiipea,
vs , , .

, ..
r,
.
: praesentis (
) aoristi ( ).
, ,
,

.

pog .
, ..
.. ,
, :
+

: --, --
--,
.

--, --, --, --.

,
.

( 1 ) ( 2
) :
1 54
ig g .
1.
--
2. -3. --1-4.
5.
6.
7.
8.
--1---u-1-e-u-1-a-u-1-o-
. : ieg-a-, uip-a-, u--, g--,

--, g--;
. : --, --, --, --, i--,
i--;
. : U--/u--, --!--,
--/--, --!--;
. : gag-e-/gag-o-, i--/i--;
. : --, io-u-, yg-u-, --;
. : i--1i--, u--/u--;
. : gp-u-lgp-a-, --/--;
. : ug-u-lug-o-, g--/g--.
:

.
,

:
,

.
.
:
+

1 .
3. . 2 8 .
:
1. . .
-.
1. . .
-.-t
2. . .
2. . .
3. . .
3. . .
-
155
fg
:
1.
5.
3.
ig-8-
ii-8-
--
ig--
ii--
--
ieg-a-e
ii--
--
ig--
ii--
--
ig--
ii--
--
ig--
ii--
-8-
:
- , g l..
-- ,
.. : , g..
- - ,
, .f, , , , , .
. cpyiQYPa:
+ +
+
2 8
.
-- ,
-- ; ,
-}-.
:
1 2. . .
2. . .
:

2. .
1 56
ig g
:
3.
1.
5.
HOC-8-U-8
i eg-a-j-8
iia-u-8
i.eg-a-j-iiie
-8-- -8--
:
- ,
-,
--, .: : u, yuyjiiie ;
- g
: , ;
- gpu
: g, gpiiie .
r:
+ +
+

-- --.
1. . 1..
2.. --, 2.. 3..
--, 3 .. - ( -8-) .
:
1. . .
-8
1. . .
2. . .
2. . .
-iii e
3. . .
3. .
1 57
fg
:
1.
5.
3.
ig---8
U- --8
---8
ig---
U---
-- -
ig---
u---
---
ig---
u---
---
ig---
U---
---
ieg-a-a
U--8-
--8-
:
- -
- : -8--8, -8--, -8--, -8--, -8--, -8-8-.
-
.m:
+ +
-- +

.
:
1 . 1
. . -8
. . -
. -
:
1.
1 58
3.
5.
ig---8
U---8
---8
ig---
U---
---
ig---
U---
---
ig---
U---
-- -
1g
r:
+ +
+
3.

:
-
, , i, .: U-- : U--,
-- : --, - - : i- - ;
-- : g--: g--;
-
, .: -- : --, -- : --.
-- 1..
1. . 2.. , 2.. 3..
, 3.. .
:
-IJ
1. . .
2. . .
3. . .
:
1.
3.
5.
ig---
---
---
ig---
---
1lOC-U-IJ-IJ
ig---
---
HOC-U-IJ-IJ
ig---
---
---
ig---
ii---
---
ig---
--
---
1 59
fg
:

--- .
:
- 5 .
7 . , .: : /
, : /,
, , g;
- -
, .. - -/- : ---,
---, ---, ---, ---, ---.
-
r:
+ + -- +

.
.

. - .
-
.
:
1.
3.
5.
ig- --
U---
---
ig---
U---
---
ig---
U---
---
ig---
U---
---
:
- - : ---, ---, ---, ---.
1 60
ig g
1 . 1 . 1 .
CpyiQYPa :
+ +
+
. (
)
-- --.
. --,
// //,
--.
:
3.
1.
5.
i eg-a--l?J
U---l? 1 U---l?
---l?
ig---
U--- 1 U---
---
ig---
U--- 1 U---
--u-
ieg-a- -u
ii--- 1 U---
---
.: ---l?, uag-a--l?J, .
:
- 3. 7.
5 . (.
) ,
.: , , ucuea, u;

, .: /, ! , upaluepe,
/, !.
1 . I .2.
+ +

161
fg
(
)
-- --.
-.
:
1.
ieg-a-ju
3.
U--
5.
--
:
.
1.2.
:
+
( + )
:
(+) (+/ )

(..

). :
.
, . : -, pe-gego;
. . ,
:
.. rn, .: ogioop, , ;
.. , . : g.
1 62
i g g

, . :
-- (0) , --(0), - 6-(), --()
; ---() ;
--(), --() ; --(),
--(), --() ; --(),
--(), --/--, --() , ---(), ---()
, ;
--(), --() , --() , --(), --()
.
,
, .
(..
)
.
,
, , , ,
.
,
6 ,
, , ,
( ) .

: + ,

.
/ (. :
2.2.).
(..
, )
:

.
,
Iiu
.
1 63
fg
, ..

:
, .
,
(. 1 .2 . 1 . 1 ., 2.5 .),
-
- (. ).
: +
, , : )
, )
( )
,
.

: , .. -0, -, -, -.
(
pluralia tantum, . ),
-,
.
, ,
, ,
. (..
) :
+ .
-0

, , ,
, -
/ . : , , , ,
, u, ueue, u, u, upecau, .
-0
, . : upu,
, ., - .
- - ,
, :
) ,
1 64
ig g .
., . : , i, g; ) ,
.: , i, . ; )
--/--, -- -
.
:
--
. , 2.5.
-, , ,
. :
-, -, ,
- , . :
, , Opge . . ; , . : ,
, .. .
- - ,
, ,
.: --, -- ... ,
, .: --, -- . ,
, .: -, - . . . - .
.
:

, :
- ,
1 ,
,
: --();
--(),
--(), -()-();
- ,
. : --: --, g--: g--, --: --, .

, .
(1) , (2)
() ( ), (3)
(4) .
pluralia tantum,
.
1 65
1g

.
, ,
.

-
-, -, -, -, -.
-
-
-, . : eiiip-e : iii-, Meiii oguj-
!Meiiiogj-a : iiig-, .
-
-
- / -,
. : iiia-o : iiiaiii -o, - : -, g- :
g-, .
-
// ( //) , . :
- : -, - : ciiipoj-e; - : - .
( : : , ciiipoj: ciiipoe, : ,
( -)
, - : -).
-
(
-), -, eiiiap-leiiiep-
'i-.
: , : , . : eiii ap-ole
iiiep-o: iii -, i- : 'i-.
-

- . - , 'i, ,
, , , . : -l::-,
'i-l: : -, - : -, - : -.
, : l:J, : , :
, . : eaiiiap- : iiieaiiip-, ciiiap-e-l:J
: --, U- : -, iipeg-o-l:J: iipeg--, .
, -,
1 66
'i g opuiile g
.
-- --,
, -
-, . : -- 1
-- : --, ii-- 1 ii-- : ii-,
-- : --, -- : --.

:
----====---=-
-0 ----------
- --------
,
, :
-,

--, --, ---, ---.
:
-

, . -}: - : = =1, - :
= = , - : = =; -:
- : -/-, iia-e: ii-/ii-;
-: - : = = ;
-
-- : -;
- ,
: - : = .

-.
1
167
:
- - i- -
: i : , . : - : -;
i- : -.

: - -.

-- -.
-
-, -,
//, //, //, II, . : - : -,
- : -, - : -, i- : i.
-
- , . : - : , u- : u,
- : .
:
- - -
-, : : , . : -
: -, - : -;
- -, -, g-
:
-- --, . : ..- :
_,-, - : -/--, g- : yg-alyg-ec-a;
- g- g-, i-
i-
i--;
-
- -
, , . : g- : g- :
g-, -: - : -.

, .
/ .
. , ,
,

1 68
i g g .
-0.
,
.

-, -, -, ,
- ,
.
-, -

:
- , g
, . : -0: = -, ipog-0: i= -;
- , g,

, , ,
, . : - : = = , u-0 : u= =,
g- : = = , U- : U= = .
-
, . : g-0 : g-, pug-0 : g-, u-0 :
u-.
-
, . : -0:-, -0 : = = ,
-0 : -, - : -, g- : g-.
- -
-.
-
, , . : i-0
: i-, g-0 : g-, u-0 : u-, g- : == ,
- : -, uep-o: uep-je, - : -.
,
-0 }{
-.

, , : 0. ,

()
: , i (..
1 69
1 g
), . : g- : (g) g-,
- : (u) -, i- : () i-.
, ,

,

. . :
u- : cuouou ( : u- ; () u-).

,
.
(..
),
,
(. : 2.6.)
( .
) ,
,
.
(
)
.
- -.
- :
) , , , , , , i ,
. : u- : u-!, - : -!, -: -!,
- : -!, - : -!, - : -!, i- :
i-!;
)
) ,
- -, . : - ( : -) :
-!, - ( : u-) : u.-!;
: .

) ) )
.
1 70
ig g
-
-0 ,
iioii- -, , ,
caiii - 9, t-9, eiii- 9, -9, . : iipujaiiie-9 : iipujaiiie-e !,
Ciiioja-9 : -!, -9 : -!/-!.
:
- -
, . : - :
-!;
- : i-
: -!, gpyiap-9 : g-!, -9 : -! (
-9 ' ' : -!), iociiog-9 : iociiog-u!/iociiog-e!,
- : -!, w-9 : -!/-!;
! .
-
-.
- :
)
-(), . : --: --!, i--: i
--!;
)
--(), . : Paiii--a : --!,
-- : --!, -- : --!;
) - uoua-a,
) , -uj-(a),
. : -- : Map-uj-e!
-
- .
, ,
(
). ,

, (=)
,
- - ( -
, , -eiii -).
171
1 g u u
-
, - -
, . : - : -, - : , - :
-.
-eiiia -
, .: -:-, - :
-, -: -, - : -.
,

.
, ,
.

, -, -, -

.
:
)
,
) (..
).

.
,
ug , -.
: --, --,
--, -.
--

, .: -: ---,
-f : oj u-fJ-oiii-fJ, 'i- : iac-fJ-o-fJ.
--, : , . :
.- : -f--. . : ,
: fJ .: - : eiiip -fJ
-oiii - fJ, -:---f.
--
-, ( . : vs
1 72
i g g
vs )

, . : - : ---, -
: ---, i- : i---, - : - : ---,
u- : u- : u----, - : -f--.
-
, . : pagoc-fJ :
g-0-- (g) , -f : -0-- (
) .
:

-
, ..
.
--
-/- - ( -, -, .
), . : --, == :== --, -:
----, - : ---, - : ---.
,
--, . : --.
--
(
== , . ), ..
- -, -, . :
-:---, -:---, -:-
--, -: ---.
:
,
,
, ,
.
1 .2. 1 .

.
:
1 73

.
,

.

:
.
1 .2. 1 . 1 .
, .. 1 . 2.
.
:
,
: ' + ' + ' ;
' + + + .. . ' ;
' + + + ... ', ..
/ ,
, .: 2.4.
',

,
(..
). :
) , 1 . 2. :
,
: 1 ; )
, :
2 . 1 . 2 .
() .
1 . 2.
:
1 74
ig w g .;w
1.
2. . .
1 . . .
. .
1
1
2
2
2. . .
3.
,
,

(. ).

: 1
(.. ) 2
.
1 :

1
1
2
2
. . .
. . .
. . .
io
i
io
iu
HU.M
UM
:
3.
( 1
1 },
: i i.

(cn. : 2.7.).

(
): ( ) : : .
1 75
1g
1 .2. 1 .2.
:
- iii.o , .. iii.o
, ceiii.o , uiii. o , eiii. o ,
iii. o , iii. o , iii.o ioge;
- ;
- , , ; - 011
.
, .
1 .2. 1 .3 .
, .
,
, , , , , , ioge.

,
. , (-),

(-)i ( i, i, .)
) (
, , .).
1 .3.
:
( + ) +
(+ )

, ..
.
- .

,
,
1 76
i. g opuiiie g
.
: upe- ( , +/
' '), . : u--f, upe-cago-fJ, upe-io
e-fJ; upu- ( , +/- '
'), . : upu-cap-0, upu-iyu-0.
uo- 1 ()
- 11 (), . :
: -f : uo-uco-fJ : --0, g- :
-g-, -g-.
:
, ,
, iio- -
u , . ii-
-, --, iio-ca-a, u
3.2.3.

:
(/ +) (+/
)
.
,
: ) , . : ----, -----0, g
-------; ) , . : ---f, ---. :
,
.
, . :
-l--f, --, .
,
, ,
, . --, --, -, --, --, --,
; -.-, ---,
--, ; ---, ----, ---, ---, --- ,
;
-- ; -- --
.
1 77
fg

, , , .

,
.

:
,
, ,
.
,
(.
). ,
,
.

:
+

. -.
.
- -.
- --, . : --, --/-,
--, . : --, u--, -,
- ( -l!, -),
-: u--, -, g- g--
--, --, ,
- , ,
-/-l!. - ,
, . :
Cuac, g , u, ig.
, ,
-, . : goap-f:J, -f:, uyc-f:J,
-, Jwoj-l!J, -.
1 78
l g g
-,
: , : , :
, . : -- : --, -- :
--, g- : g--. --

, . : --
= = .
- -.
- //
// , . : - : - (
) - : -.

-,
,
, . : -- : --, -- : --,
g-- : g-, -- : = = .

-.

, ,
, . :
-- : --, -- : --, g- : g-,
-- : = = .

,
-, . : - !,
- -!.
. 2.6.

(
-, -, -)
.

-- ( --, --), -,
- ,
.
1 79
fg
,
. : - : ---, - : ---, - :
--,

--, . : - : ---, - : ---,
u- : u---.

-- (--, --), . : Ma'l-a : --, u- : u
---.

-- (--, --), . : - : ---, - : --.
--
(--, --), . : - : ---, - : ---.

( . : 2.2. )
.
:

( .: 1 .3.) ,
, f , .-, -,
-, -, -, i-, -, -; -,
- . ; u-, -, - . . .
..
1 .3 . 1 .

.
,
, :
+
,
,
,
.

. ,
180
l. g g
,
.
.
:
- ,
-, -, -, .. , ' ' , ' ' ;
- , . .
, , , ;
- .
:

g, - g ;
.
.

:
.
. .
(-)
(-)
ceiiia
(-)
ceiii o
(-)
cuiiie
..
..
1.4.

,
.
, ..
, ,
, . :. g- :
uo-go-po : -g-, - : u-- : --.
l-8
l--, . 18 1
fg
i-
i-, : i- : u
= = : -== /-i-.
1.5 .
,
,
.
,
:
g, g
,
,
u, .
g- : g- :
g- : g-, ,

- pluralia tantum, . : eg-u uL-, egu-u .
.

, . : g- : g---l, g- :
g---, g- : g---, g- : eg-u - .
:
g-
(.
2.2.) : ) eg-u , ..
; )
, g-2
.
g :
() g
-, - -(-), - (.. -)
g-, --(-), g---,
----(-) .
.
182
lg opuiiie .aegocuiiie .

g-, ---
.
: -- g g---, -- g-, . : g--- : g
--- : g-----.
,
, (
. : 2.4.).
:
g
g
uegece
cegy-t
gg
gg
, :
iiipoja, eiiiopua; ueiii , eciii
: -
-- + - : ueiii-u-a/ueiii- u-a, eciii-u-a
/--;
--, . : --,
g--, . -i--, --.

.
--,
-- -- ( --, --), . : iiipoj-a : ---, u- : ueiii u-a--a.
--
-iii-a , --
, . : u----/u----.
183
!g
g --
--.
--
--.

-- (--, --), 400
"" ,
. : -- -, u-- -- . . .
2.
()
,
.

: (),
, ..
, (
/ ) ,
()
.
-
( )
(), ,
.
(
), (
) .
, ,

.
,
, ,
.

,
:
1 85
1 g
( 1 ) g u (2) . (3)
(4) . (5) g og () g .
. ( 1 )
u MJtag ,
g ; (2)
;
(3)
; (4) ,
; (5)
,
g og ; () g
,
.

, . ,

.
2 . 1 .

.

.

, ..
,
. ,
. : g g : g g : g g
: g g g : g g : g g
: aguiiie ciiiygeiii : g ciiiygeiiiu : g
g : g g : g
g : uewua g g . ,
.

1 86
iii . . .
,
.
g g.
" " .

.
,
.
:
,
.

, .: u-., -g.i
, -ui.
,
() (..
),

.
,
, .: -u
i ' ' u
- ' ' .

--(), . :
upciiie , .

: ()
, .

.

- ..

. ,
.
1 87
,
:
) , , . , . : ,
, ;
) g, , u, . . , . :
g , u ,
;
) , , , . . , . : , U
u , g .

,
.: g. ; .

, ,
. : io (
), , * io
,
, . . :
. ; g ; ./U u
. ; .

: ) , ) , )
, . :
) g ,
) og g,
) u og g.
.

.
, .

, . : - g, -
, - .
. .
1 :
,

, . : uecol u .
1 88
. . .
2:
u

, . : , gpau. u
.
u (..
),
, .: gpau , .

, . : , , g.
.
,
,
. : !; gpai !/ gpai!.

,
,
.

,
(()).
,

, . :
i ipaga, ;
()

, . : i , goio gi
ug. ,
,
(adverbia),
(adverbiales), . : :
: uoieg, goio gi : uog
ioiii yaa .
1 89
fg
:

.

, ..

, . : uoieg :
uoieg 1 uoieg;
t gi g : g
gi .
(. . )
,
.

, "
" , og
, . : uaua , ipag,
/g , og g, og
, u f, t .

(.. ),

, ,
,
, . : u
i : u i (og ciiipaa ; ipag
: ipagee ; : ;
u g : u g . . .
:

uuee , . , . : 2 . 7 .
, ,
;

. 1 90
. . .
,

.
.

,

. definitione
(..
)
(, ,
) .
:
) (),
) ,
,
. . :
i() io ./ 1 io
, () ,t 1
, .

,
(),
. : yua.At () g .
:
,
, ..
. 2 . 3 .
2 . 2 .
( )

. 191
!g

. ,

, . (..
" ", )

.
:
) -
, ,

() , . : goueco i
.. ' ( ) ,
, ' ; Bugu io ..
' ( ) ,
' . ;
) -

()
,
, . : g g .. ' (
)
' ; io gage g g .. ' (
) , , . . ./
' . ;
) , ..
-
,
()
, . : .. '( )

' ; u g .. ' ( )

' , .

( )
.
:
1 92
. . .
) /
;
)
.

(

).
,
(..
, )
.
(..
,
, )
:
1 )
, -,
-, -; - (..
--f1, --, --, --)
, ..
;
-, -
(. );
2) , , ;
3)
();
4) ().

:

,

, . : g : g
: g : g; g g :
1 93
!g
g g : g g : g
g; g : g : g .

(..
, "")
:
1 ) g
;
2) ,
;
3) ,
(. );
4) -

.

()
, . : g : g g : g
: g; g g : egen 1Jlag g :
g g : g g; g : egna g
: g .
( )
(..
)
,
,

,
og, : g og gpyiapu, og
, og . ,

,
.
:
g n
cn.: n 3 .6.
1 94
. . .
(
, )
. : .L(
.
1 :

: i . ; ygupa i u
. ; i . ; . ..
n , genus, ..
,
.

,
, .. ""
, . . .
2:
,
g/, : )
)
g og
,
. ,
() () . .
/
()
.

. , :
1 . ,
,
,
(..
) (
). . :
g g . u . ;
g og .
. .; . : g iu ipagu.
1 95
fg
gouaa.

definitione
.
2. , ..
, definitione

- , ..
.

.
3. ,
, ,
, .. .
, --,
,
, .

, ,
, ,
()
.

:
-
2.2. 1 .

.
defi
nitione
. :
1 96
cu illacailla . . .
.
:
,
.
,
,

.
r , . : u, u
. , :
u r ,
u r, . : u
i : u(). ,

, , . :
gojge u : gojge
u
.
.
. , : , , .
(), caoiii o (), , , , .

.
r. ,
, .
, , : , , coupyia . ,
, , coupyiaiiia
.
:
r .
u ,
r
.
2.2.2. -

(
). :
1 97
!g
. ,
: , g.
:
: ,
.u .,
: , .w
u .
. ,
g,
1 g 1 u . . . og . ,

, . : g og
.. *g og . , .
.
. - :
, , , , ,

, . . : '
' , Jwu gouaa '
' , .
-
.
2.3.

, ,

. ,

,
.

, ,

. ,
1 98
. . .

.

, .

,
,
R.
g g,
g g ,
g g ,
i ga u i .w,
u.
,
g .
,
g i . .
,
,
; ,
, ,

()
.
,
, ,
.
2 . 4 .

1 99
.
, .. ,
,
.

. ,
, ..

:
g g
t
- .wagu g
g g
g
g g
1
g u
CHOU
g u
t
.
, ,

:
gojge.
t
uaga
1
- gojgoa.
t
uagaa t
uag aa.
t
.
:
oncero r
cn. : 3.5.

,
, 200
. . .
. ,
,
, ..
,

, . : . : i. - uiu. ; ig
. - ig . ; .

.
, . . :
.

g .
:
g (.: 1 . 5.)
,
/ .

, .. -

, .. ,
, ..
, ..
.

, .. ,

, . : Kyiiu
u . - Kyuu u . ; .

(
, . ).
201
f g

.
,
(.. ) : , ,
, . : ; , ; u
g ; .
:

,
, . . : i
, .. ' ' i.w
1 , .. ' '.
, ..

,
, . : ' ' , ' ' ,
' ; ' , '
; ' .

,

, . : g - g g
- u g . ; i - i - g 'i
- u i . ; - . .
"
", . : u - .

.
, ,
,
(
) . :
u gg, g , u g .
202
. . .
, ..
(= )

() , . : u ,
g .
: ,
u, ..
.

.
:

, .: .g
1. ; gg ga u. ; .

g
.

,
. . : g g .
1 :
g
,
. : g u .
2:
, . :
g-, u-, g-, u- .
.: ,
i, .
.
,
, .: ug g
u. ; i . u. ; i
203
1g
u. ; 1. .; . . : Kyuu .
og 1 og io 1 iu g. u
. ; .
( *
og . .)
""
.
.
:
3g og . ; ) og
.; . cn. 2.7.
()
)
) 1 . 2. ,
: , (), ,
, .

.
pluralia tantum, ..

, . . :
u (egu) : Kyuu u .
2.5.
r

,
, , .
,

- .
, ,

, . :
204
. . .
g
- . ii
.
:
g og ,
.\1.g og g,
.

(.. )

.
, ..
,
. , . : g . ; uoouaca og . ; .
,
, .:
cuue . ,
, deixis,
,

(,
),
, . : g ( ). ; uoceiii u
( ). ; cu ? ( ); cu ? (
); i . ( ); .
:

.

.
( )
. 205
1 g

.

.
,
/ , . :
.
1
- ciiue.1a.
cuue.
- cuuee.
.
1
uogauuea.
-
1
uogauueu.
coceg.
uogauue.
cocegu.
uogauue
' ig.
,
auoiii coceg
uo_qauuea
- ,
' i_q.

uogauueu
- ,
' i'legaa.
atuuiii e cocegu
206
. . .
, . .

.
( )
, . . : euiiie . ;
AiiioJouuiiie i . ; .
2.6.
..

( ), ..
, ,
.
',
, ! ' .

.

,
, .

. , ! : '
' ; pa
iu eiiipe! : '
' ;
guoiiie g! : '
' .

,

.
207
!g

. ,
,
. ,
, . : paiu . . . ,
,
. : . gpaiu !; Maiape g! .
.
2 . 7.

.

.
,
,
, ..
.
,
,
, .
, ..

,
()
.
,
.

,
.
208
. . .

, . . :
gojge Ug. ; ug gojge u/
u.

.

, ,
, . : u. ; g. ;
U . ; . . 3 . 3 .
, ..

.
,
,
. ,

,

.

.
. . : g u.
- g (g) u. ; g . - g (g)
. ; g . - g (g) . ; . :
g (i). ; g () . ; g (). ; g
. ; .
1 :
g g i; uge uge
.; . , ..
.

, ,
: '
( , .)', ' ( ) . ' .
209
fg
2:

( ) , . : Bugu io u!; Bu
gu io (i) ! .

.

(. . : .),
(. :
Heio io . ) .
, ..

.

,

.
(
, .
2). ,
,

.
. . :
up'! cauu . - () up ucauu (g)
. ; upucauu . - () upucauu (g)
. ; upucauu . - () u (eg
u) . . : uu (). ; upuca
uu . ; .
1 :
upucauu uu ; Tu upu
cauwz upucauwz .,
( . ).
2:

210
...
,

, .: gago i g. -
gago g i.; g gago
i. ; i 1 gago g. ; g i
gago. ; i g gago.

,

.
(. . : i . ) ,

( .
upucauu ).
:

,
r

, . .: i
. 11 g i . ;
goioop. 11 g 1 gi
. ;
, . . : g uu .
11 g uu. ; .

, .. .
, . :
i() , () g ,
i() , u ()
.

. :
-
(
),
, . : u iiiyiiiy,
, u i . ;
21 1
1g

;
-
,
1
, . : g,
, . ;
:
2.4.

, ,
.
-

.
, . : i - i ;
g - g ; u - u
i .
, ,
3 . , . : i - i i;
i - i; i gpyiap -
i . ;
-
,
, .
,
, . : w (
) - (); i() () ( ) ; () () -
() .
, , , .
,
. , ,
,
,

, . : ,
.
212
. . .

, ,
,

( ) ,
.

.

,
. . . :
upucuia og .. ; i og
i i pacupogagea. ; cu uipa u. ;
ga . ;
(= ga . ). ; . g i (= ga
i g ) ; U . ; .
:

r
: ga -
- - r
, .: gojga. ga g . ;
g ga ugCL iiie e.; . ; . gojga.
. (= ga g. ); . . (= .
ga ogue ) ; .
213
3.
.

, ..
/ ,
.
,

.

{ 1 () } ,

, .. ;

;
, ..
1 ().
, ,

. , : i
' ' ,
Mwte
.
,

i

. , ,
2 14
. . .
'' ,
, ' ' , .. ' . . .
/ . . . / . . . .
' . ,
,
, . .
, (

,
.

,
). .
: i gau
i
1
().
,
, .
, ..
. ,
.. ,
-
,
,
,
. .
(= ). . . :
upegaa u iu
ug g ! ! .

. . ,
. : u ja uogapu i :
gou i og : i uogapo
( og ) ; i og
: ui og i
cpegua .
215
!g

.

rn , . . : i
. ; g u. ; ua
. ; . ; g io LlpeiUcegae. ;
. ; . , .
2.6. , .
: . .;
. : w '
' , '
', .

.

. : , , i, i,
, g , .iw, .
, . :
uog u. ; U
ig . ; .
,
, .

,
. : , ug, upeg u g, g
g, i g, upeg ga uage , .
:
g i gg. ; , 1 98 1-, ig.; .

.

,
. . :
g. ; i u g. ;
216
1g
/ u..; .;
uipaa (upeg ig). ; uopiy ( ) . ;
.
, . : u Bapgap. ; i ua
'.t. ; .
:

u
, . : og . ;
og uog .; og g . .

.
.
3. 1.
-
4
.

.
,
..
- ( )
.
,
, ..

. . . : cuue. ;
i. ; u g
. ; ga . ; g u
og g g. ; ug
. ; .
217
1 g

-
, .
. : Mu cuue. ; . ; . .. ; .

, . : .. ; g.. ; . ; .

, .. . :
. .., u , g. g,
ouepauja, i, upau , ig
, u , .
, ,

, . : i
. ; ig cu. ; u
. , g u u . ; .

. :
g. ; uiega g. ; uu u
. ; g g.; .
,
,

.
:
- ,
definitione, ,
, ;
. : u g g g
i .
.

, .. /
(=
), -.
2 18
. . .
- //g,
/, . . : g. ; g. ;
. ; . ; g. ;
. ; . ,
. : g
. ; ogu i. ; .

: gi .. i gi;
.. ; .

. : . ; g. ; .

/
, . : , , (),
, , , .

ga / g, . . :
ga . ; g U! i
. ; .

, . : . ; . ; . ; .
3.2.

/ - , ..

,
.
3 .2. 1 . , ,
.

219
1g

, ,
.
, ,
. : , u :
, : , i : , u : auue .

( ) ;
()
.
,

. , ,
--,
,
.
, ,
-- . ,

, . . . : u
vs u : u, uage vs : g, vs
: , .
-- - ,
, , . . . g, . . . , . . . iogua, . ,

, , . . :
gojge, ogopu, cu ga jage . . ; .

,
. 3 .6 .
.
3 .2.2.

, ,
. ,
220
. . .

/ , . : i, u i,
, uee , g g, u g
ig, g .
3 .2 . 3 .
.
/

, .. ,
: i , i ciiipaga, .i i , .i
i uee, i i, .-w iii, u
i , g g , i!
i .
, ..
uo- }- .
,
, ,
.

. ()
,
, . . : ( e
iiipe). ; ( cuopega Kociiia). ; .,

.
,

og, g
, : u og . ; .
,
,
;
(u), .: i
. , . :
gg .
22 1
fg
3 .2.4.

ga, . : ga ,
ga cu ogu, Jwopa ga i, ga ogue, . , uoa/a
iii u/ege ga , upogou ga .

, . : upoogu, , upopa
oiii u . . . , googu, g, gopaoiii u . , .

/
.

.
. .
3.3. .

, ..
,
. : u uogapu
i vs gou i og vs i
uogapo og .

,
uogapu vs gou vs uogapo
,
, .
,

.

,
222
. . .
. : I - - 2 ,
2
.
, ,
, . :
ipaga . - ipagu. ; up:u .
- up:u. ; g g. - g
. ; .

. ,
ipagu og . ,
. , .
.
. . . ;
g ; . .
:
. : uo
uo . 2 - - 1
. '
' , .
, ,
:
( ,
) + . . : uipaguja
w. - uipage og . ; io u
u - . og
. ; io u . - UJwe euau og . ; .
,

. ,
. ,
(=
, )
, . . :
up:u. - u:. ; i . - Kuuiaa
u.; .

- 223
fg
(
2.7.)
.

,
.

. . :
io i .1u.
aiipau g
i.
io
i .1.
i
: i : io i
. : io i
i, ,
,
. .
.
: ./i/g./ :
./i/g/ . ; io ./u g
: / acuue.; io .,w
og : og . .

,

, . : .. .. ' ' ;
g. .. ' ' .
3.4.

, .
, ..
,
224
cu iiiacaiiia . . .
, //
.
m .

,

. 1 .2. 1 .

( .
/, eio/io, .).
"",
. , ""

. ,
, ..

.
,
. , ,
, . ,
.
,
,
,
. . 2 . 3 .
. ,
: +
, -
. , .
: Koia gojge? ( '
' , , Koia gojge iiioj/eiiipe/yuiiieoiii ? 3 .
. , , ,

3 .
. . . : g .
ocxuiii u og auoiii upoeiii . vs Spotkalem wczoraj Jur
ka. Zachwyci/ si naszym projektem. ; gojge.
225
fg
upucuia . vs Przyjdzie i Helenka. Przyjechala wczoraj. ;

. uoegu u uau. v s Najszczs
liwszy jest Piotr. Wygral trzy razy. ; .

,
, , 3 . .

. . : g,
, . , pWLeia, pegu, ., ,
(. 3 . 1 . ) , ..
.
3.5.
r

, .
: u u
ogue aupeg. ; u uu. ; Tu u ug
u.; .

.
,
, . : u iuu. ;
6Wla u. .
,
, , . : u
. . : WLe
i, u . .
:

, . :
uocegaa * uocega.; ui .;
* ui i. ; uogeu . ; * uogeu
226
cuiliacaiiia . . .
..; i, upogaa tuau .;
* upogaa u . ; , g. ;
* . . g. ; .
...
3. 6 .
- ,

(,
, .).

.

( )
.

.

,
.

, , ,
.

, ..
,
,
, , .

-
,
227
fg
,
: vs .
.
.
, , ,
.
.

, ..
, ,
.
..
,
, .
, ,

, ..
,

.

.
,
.

, ..

,
. "
"
.

, . : '
' ,
,

228
. . .
, , .: Wl !
' ' . , 1 .
, ,
, .:
Lv u! . , .
,
, ,
. ,

. :
, ,
, .
, ,

, .. " "
,
.

.

(.. )
, ..
, , ..
.

.

.
r
. , sensu stricto, ..

,

( ), .: iiipoua
(durativum) paiiia vs u (iterativurn)
.
229
,
.. ,
(

),
, ..
,
.
, ,
( . :
u .. ' , '
.).
( . :
u! .. ' ,
' ). ,
,

, .
,
,
.
,

( . : i. -
,
. : . . . ceia
vs geu gpyio. -
,
, . : . . . io u go g .).
:
,

, praesens historicum.
(
) :
+ , . . :
230
...
g u u u (
. ).
,
, ,
,
, , . . : ,
. ' ' , . :
u - g uojgu , gpyia gojgu g. '
: , ' (
og . ).

.

,
.
,
.

-
-
1 . 2. , . :
cu
fJ
fJ
ig, U/U , /
l g, U /U , /

- ':"
mutatis mutandis
( . ).
-
,
23 1
lg
, r
, , ,
1 .
. .: upeg g ioguu vs
i Wl .
r

w, . : , , , .
. . . ig, ., gojgeo.
.
:
rr
, ii
r , ,
cn. : u..wa ., , . ., u.wa w,
U.l . n
, n nm
rr ..
,

, .: , cu, , , , gojge/gojgeu, ciiu
e/cuueu, /, /, /
. ;

,
.
IIO ,
-,
.

, .. - ,
- r,
, .:
232
g, g,
, . . .
. . .
g, g , , . . .
:

u
.

.
-.
:
,
- -
- dubitativus.

. : , , .
.

(
) , . : g, , uue .
conditionalis ( 3. ).
,
, , , -
( . :
, ogea ipag. . .
) (.
. : ug .).
ga
, , . . :
.wy ? - ga .; . ga
g ioguu ( .
. ), . :
, i cu 1 ,
.
-
. . .
233
1g
1 :
,
,
, ga, .
2:
g
g ., ga oga.iu.

, . : g,
gojga, , u . ,
: g ga
g, .
,
ga , . . : g? g.,
g .
1 :
,
, , ga, .
2:

coniunctivus praesentis
(: g) coniunctivus praeteriti (: g),
ga subiunctivus praesentis (: ga g)
subiunctivus praeteriti (: ga g).

, ,
, . . : , ! '
' - . .
, ..
g g, g -
.
g, -, -, -: g .
+ -.
. . : g .
,

234
. . .
(
) , . :
ygupa i u. ; i . ;
. ; g . ; i
. ; .
3. 7 . .
,
, ,
.
, .
, ,
( . ,
) ( .
, .). ,
,
.

, ,
, ..
.
, ,
.
,

2. .
( 1 .
), ( 3 . ).

. 1 .
ga : ogu.Je!
u! . , ,
,
- Ajge!;
. : Ajge ga ogue! ga ogue! . 3 .
.
23 5
fg
, .. n n
, ga
: gojge! ogu! - , .
.
, 2. n
ga, . .: - ceguoiii uaiii
1. .
n n n
,
ga, ga
, . : ogu! 1 ga ogu! !
1 Heojiiie ga uiiia iiie ! .
1 :
w, . i< '
' , ' ' , '' .
2:

,
.
, .

, , .
ga
, . . : . gagee
uapu! - iii . . .
,
, , . : ga g egeu
! .
,

, . : gojge? Koia gojge ? iii o ciiiopu
eiiipe? .; n
(

),
. : g ? paiii u ? .
236
1 g

( . 1 .2. 1 .
).
.

, .
, gau .
, ,
, -
. : )

( SV
VS); )
(=
), ..
, . : g ?
gojge ? .
gau
, . :
cu i ? i - gau ?
og ig? 1 eiiipe - gau og
ig?. VS. gau

.

.
, ,
, . : paiii u og ig? eiiipe
paiii u og ig? u yuu? .
-
/
.
gau, . :
auciii u a cuac ? Tu - io ciiiopWl ? .
: : .
237
g
3. 8 .
. .
.

( . 3 . 1 . ),
, ..
, - .
, ..

, ..

(. 2. 1 .).

.
, ,
.

. ,

.
:
,
.
3 . 8. 1 .

, . 1 . 1 .2.
-
.
(.. ,
. 3 .3 .) .
238
. . .

- , . . : g
i. ; og l i. ; .
,
,
-
.

. .
. : g go ipago, i g
i -
. , .
.

. ,
,

.
,
,
,
. . : Ogeju g g
Ogeju g g .
3 . 8.2.

. , ,
,
. : g g . ;
g g . ; i
. ; .

, . : g i goiega .

/ , . : g
. . . . . , ; g . .
. . . , ; gojgo opagu gg . .
. . . ; .
239
4g

,
(. 3 . 8 . 1 .)
, . : g Cwtja ga g
, i ga g . . - . .
.
3 . 8 . 3 .

.
( )
.
:
- : ; ua; ; ; . . . ,
; . . . , . . . . . . . ; . . . . . . ; . . . . . . ; . . . , . . . ;
. : g /u/ t . ; ii i,
u. , . . ;
- : ; ; .;
; ; . : gojgo l.I///i
gojge. . ;
- : ; . . . ,
. . ; . : gaj, , . ga i. . ;
- : i; goge
a; i; ; . : Koia gg, uaga .
g , ga u .
, i . gojge,
. . ;
-
: g; ; ; g; ; ; ;
; . : g /g/ .
/ . gojga,
g. / , i. .
.
240
4..

( :
)
.
,
.
4 . 1 .
4. 1 . 1 .

.

:
+
+
+
4. 1 .2.

.
,
24 1
1 g
-
;
, ()
, .
:
+
+
+
+
+
(
): 5 , 6
; ,
.
l 1 1 ; //, //
ljl; ,, " .
l21 , //, //, lj/
. : - ;
,, " , - ,,".
// : [] [/l] ( . 2. );
[/l]
. .
[] [/l ],

, .. .
, , , .
4. 1 .3 .

.
242
4. 1 .3 . 1 .
+
+
+
4. 1 .3 2
.
+
+

+
+
3
1*1 //,
- .
;
, ,
*, , t ' d '.
,
4. 1 .4. ()

,
:
"/"
"//"
- ,;:f. f:." .

.
-
243
fg
4 . 2 .
(..
)
:
- ( )
V -
-
---+ - " "
(---+ ) - " "
4.2. 1 .
, r
,
.

.
,
.

. : , , .

VN ,
//
//; , . . yl/a, y/lo,
//, //, //, // r
. ,
//. ,
"" , ,
, . : , , u .
, /, /, /, /
:, :, :, :.
4.2.2.
// ,
,
244
.
: . ,
//
.
( ,
, ,
), // - (
, . : g:, ;
, . : ), - (
. : ) - (
* -,
*-((t-, *((1-en-).
// - //
//, . : (.) : (.) , . : (.)
: (.) .
/ / //, //.
[n] ,
, r
, lloC, , VlnC,
[] .
4.2.3.
_f. t_11, .

.
_/
. , r
r
.
_,
4 . 2 . 3 . 1 .
// .
// /i/ //
[ '] , [i '] .
// , ; ri
[] .
245
1g
4.2.3.2
: //
, ,
, //;
// .
allegro (.. ,
):
- -!-, glg
;
- -/- --;
- -/-, -/-, -/- --, --,
--.
-
-,
4 .3.

,

.
4.3 . 1 .
4.3. 1 . 1 .
< .. * 4 . 3 . 1 .4., CorC, ColC,

*q, 4.3 . 1 .3 . ,
*(( },
4.3 . 1 .2.
< . *i, *, *bjb, *ojb, *jb,

*hj , *nj ,
4.3 . 1 .3 . < . *u, *q,

4. 3 . 1 .4. < . *, *, *(( 4.3. 1 . 1 . , *,
*,
4.3 . 1 .5 .
246
< . *, *\, CblC, ColC, ClbC, CloC,
4.3.2.
4.3.2. 1 . < . *m, *w -w/bn-,
4.3 .2.2.
4.3 .2.3 .
< . * nj , *nbj ,
< . *n, * nj , *nbj 4.3 .2.2.,
4.3 .2.4. 1 < . * l, * lj 4.3 . 2 . 5 .,

4.3 . 2 . 5 . 2 < . * lj . * l
* i , * ,
4.3 .2.6. < . *r, * rj ,
4.3 .2.7. < . * 4.3 .2.2., 4.3 .2.4., 4.3 .2 . 5 .
4.3 . 3 .
4.3 . 3 . 1 .
4.3 . 3 . 1 . 1 .
< . *v 4.3 . 2 . 1 . , 4.3.2.2.,
4 . 3 . 3 . 1 .2. < . //* xv- v

,
4.3 . 3 . 1 .3 . < . *b 4.3 . 3 . 1 .4.,
4 .3 . 3 . 1 .4. u < . * b,
4 . 3 .3 . 1 .5 .
< ,
4.3 . 3 . 1 .6. i < . *g 4 . 3 . 3 . 1 .7., 4.3 . 3 .2. 1 .

4.3 . 3 . 2 . 3 . 4.3.3 .2.7.,
4.3 . 3 . 1 .7.
< . * k 4.3.3 .2.6., 4.3 . 3 . 2 . 8 . ,

4.3.3 .2. 1 0 g,
4.3 . 3 .2 .
4.3.3.2. 1 .
< . *z 4. 3 .3 . 2.5.
* g * gv
,
4.3 . 3 .2.2. < . * 4.3 . 3 .2.4., 4.3 . 3 .2.6.,

4. 3 . 3 .2 . 8 . z ,
247
1g
4.3 . 3 .2.3 .
g < . *d 4.3 . 3 . 2.9. *d'
*zd' <*zdj , *zgj , *zg

,
4.3 .3 .2.4.
< . *t 4.3 . 3 .2. 1 . *t'

* st ' <*stj , * skj
d,
4.3.3.2.5.
4 . 3 . 3 .2.6.
< . * *k *kv
, * *pbs-
4.3 . 3 .2.7.
4.3 . 3 . 2 . 8 .
< . * , * * s t ' <*stj , *skj

z,
4 . 3 . 3 .2.9.
< . *dj ,
< . *z
,
< . *z, *z *zd' <*zdj , *zgj ,

4 . 3 . 3 . 2 . 8 . ,
4.3 . 3.2. 1 0. < . *tj , *kt ,

4.3 .3.2. 1 1 . < . * * *-,
4.3 . 3.2. 1 2 .
.
4.4.

.
, ,
,
, , ..
.

..
: , , ,
-

248
.
.
,
,
.

,
: 3
, ,
, ,
;
.

, . : '_, '_ i
, '_ u, g '_ .
.

,
.
2 3
, . : iogu 'aa (< io
gua ), ' (< ), ' (<), .

//
, .
. : , ; . : u ' (<u
) u ', . : (.) u 'opoj - u ', (.) u 'opou
uop 'oue, .

. ,
,< .
249
1 g
4.5.

,
.

(
)
//
. : //, // . . .
//
. : //, // . . .
//
. : //, // . . .
i /i/
. : ipag /ipaI, i /i/ . .
g lg/
. : g 1gaU/, g 1g/ . . .
//
. : / 1/, // . . .
//
. : //, // . . .
// . : //, // . . .
//
. : /u/, // . . .
ls/
. : 1/, g 1/ . . .
//
. : /u/, // . . .
/jl
. : //, // . . .
//
. : //, // . . .
l / . : i /i /, / 1/ . . .
l /
. : !2/, u !2u/ . . .
!21 . : 1 /, / 2al . . .
// . : //, // . . .
1 1 //
. : //, // . . .
// . : //, // . . .
//
. : 1/, 1/ . . .
. : /u/, u lcaUI . . .
//
//
. : //, // . . .
[n]
. : ' [n] , ' [R] . . .
//
. : //, // . . .
II . : //, // . . .
. : //, // . . .
//
lyl
. : i /i/, // . . .
// . : 1/, 1/ . . .
//
. : //, // ...
.
250
'i
//
//
//
//
. :
. :
. :
. :
//, // . . .
//, // . . .
//, // . . .
//, // . . .

(.. "#"# - "# "#) ; .
.
.

:
- [n] "/"
, . : ', ';
-
,
. : ', ', . ,
:
//: , .
-
,

(. 2.2.2.);
-
,
;
:
-
, . : ueiogue, gpyiua, . ;
- , . :
- , g - g, upego - upegu,
. ;
-
// :
- // //, //,
, . : g, , . ;
- // luo/
-uja;
- // lua/, .. -uja-.
25 1
1g

1}1 // -

( ),
n.
( 2.2. 1 .) UJ
[],
,
.
ii-, 1 980- 1 98 1 .
8, : jaeiii iii e giii , . 1 .

: , 1 99 8 . - 365.
, : iii giii iii epaiiiype .
- : , 1 954. - 253.
, : giii . :
, 1 982. - 2 3 9 .
, : iii w g
. - : , 1 995 . - 1 8 8.
-n, : giii ciiiagapge
. - : , 1 994. - 3 1 3 .
, , , : i
g iiigg . - : , 1 997. - 30 1 .
, : iii g
(pog, , u) . - :
, 1 974. - 1 5 5.
-
iii
Englund,
8 . : Yes/no-qestions in Blgarian and Macedonian. - Stocholm:
Fonn, 1 97 7 . - 1 34.
Friedman, Victor
.: The Grammatical Categories ofthe Macedonian ln

dicative. - Columbus Ohio : Slavica, 1 977. - 2 1 .
Friedman, Victor.
Charakterystyka socjolingwistyczna wsp61czesnego
jzyka macedonskiego . - Socjolingwistyka 1 2- 1 3 , 1 993, 1 83 - 1 97 .

Friedman, Victor.
: A n Outline of Macedonian Grammar. - Slavonic lan

guages [ ed. 8 Comrie & G. Corbett ], London : Routlege, 1 992,
249-3 0 5 .
Golb, Zbigniew: Conditionalis t ba/kiskiego w jzykach po/dnio
wos/owiiskich ze szczegolnym wzgldnieniem macedmiskiego. Wroclaw/Warszawa/rak6w : Ossolineum, 1 964. - 202.

Lunt, Horace G.: Grammar ofthe Macedonian Literary Language. -
: ,
1 952. - 287
+ 1
Topolinska, Zuzanna, Vidoeski, Bozidar: Polski vs macedmiski. Konfron
tacja gramatyczna, zeszyt 1 . Wprowadzenie. - Wroclaw : Ossoline

um, 1 984. - 1 70 .

.
253
Maja Dukanovic, Predrag Piper
SLOVENSKI JEZIK
Maja EJukanovic
l. GLASOSLOVJE
S 25-imi grafemi slovenske latinice zaznamujemo 29 fonemov :

samoglasnike - i , e , e, a, o, o , u, a;
zvonike - m, n, r, l, j, v;
nezvonike - p, b,f, t, d, s, z, , , c, , d, k, g, h.
Pisanje imen v izvimiku zahteva tudi rabo tuj ih grafemov,
saj se pisanje ne prilagaj a izgovorjavi, kot je to navada v slovan
skih jezikih, ki uporablj aj o cirilico. Zato v besedilih, napisanih
v slovenini, najdemo tudi grafeme, kot so q, w, x, c, ii, 9 ipd.
1.1. Samoglasniki
Glasoslovni sistem slovenskega knjinega j ezika zaj ema
osem samoglasnikih fonemov. Samoglasnike lahko razdelimo
na osnovi poloaj a jezika, glede na trdo nebo. Na podlagi tega,
v samoglasnike sprednj ega reda sodijo {i, e, e), v samoglasnike
srednjega reda (a, a), v samoglasnike zadnjega reda pa (u, o, o).
Druga delitev izhaj a iz stopnje privzdignjenosti jezika pro
ti nebu in se na podlagi tega loij o visoki samo glasniki {i, u ),
sredinski samoglasniki (e, e, o, o, a), ter nizki samoglasnik (a).
V slovenini ni nosnikov, vsi samoglasniki so ustni .
1.2. Soglasniki
S oglasniki sistem slovenskega knj inega j ezika zajema 2 1
soglasnikov s fonemskim statusom: 6 zvonikov in 1 5 nezvo
nikov.
Zvenei so: nosnika m, n; ustninik v; srednjej ezinikj.
257
Slovenskijezik
Nczvenei so : zaporniki p- b, t - d, k - g; priporniki /,

z, - , h; zlitniki c, (d).
Z nekaterimi grafemi zaznamujemo ve fonemov:
1
pred samoglasnikom ima vrednost t. i. nevtralnega 1,

ki se izgovori dokaj mehko;
- pred soglasnikom ali pa na koncu besede zaznamuje
nezlogovni y;
za soglasnikom r se fakultativno izgovori tudi [u ].
Navedena pravila imajo tudi svoje izjeme, od katerih so najpomembnej e :

v rodilniku mnoine samostalnikov, k i s e v imenoval
niku konujej o na -la, -lo, se 1, eprav na koncu bese
de, izgovori kot nevtralni [1 ], ravno tako pa se v izpe
ljankah iz takih besed pred soglasnikom slii [1 ];
v orodniku mnoine se pred konnico -mi tudi slii [1 ];
v tuj ih besedah, izposoj enkah, imenih.
v
- pred samoglasniki zaznamuje labiodentalni sonant,

nevtralni v;
- za samoglasnikom, na koncu besede, ali pa pred sogla
snikom, z grafemom v zaznamujemo nezlogovni !1 ozi
roma dvoustnini w;
poleg nezlogovnega !1 se fakultativno izgovori tudi [u ].
- pred samoglasnikom, ali na koncu zloga, za samogla

snikom, zaznamuj e zobnojezini, soglasniki r;
na zaetku besede pred soglasnikom, ali pa v sredini,
med dvema soglasnikoma, z grafemom r predstavimo
silabini r, ki je dvoglasnik, sestavljen od polglasnika
in r [ar ]; v finalni pozicij i se silabini r zaznamuje s pi
sanj em grafema e.
lj- to dvorkje pred samoglasniki zaznamuje glasovno se

kvenco lj [1 -j ]; pred so glasnikom in na koncu besede,
knjina norma dovoljuje dve izgovorjavi : nevtralni 1
[1 ] in palatalizirani l.
258
Glasoslovje
nj- tako kot lj, tudi dvorkje nj pred samoglasniki zazna

muj e glasovno sekvenco nj [n -j ]; pred soglasniki in na
koncu besede pa se izgovori bodisi kod nevtralni, bo
disi kot palatalizirani n.
Ostali grafemi imaj o v osnovi tako glasovno realizacij o, kot
v drugih j unoslovanskih j ezikih.
1.3. Glasovne alternacije

S lovenina je iz praslovanine prevzela celo vrsto morfo
nolokih altemacij .
Altemaci je ne palatalnih so glasnikov s palatalnimi (tip: k
c) zaj emajo naslednje pare soglasnikov in soglasnikih skupin,
ki altemirajo med sabo:
jokati -joem
k :
drag - draji
g:
duh - dua
h :
pozlatiti - pozlaen
t :
roditi - rojen
d :j
pisati - piem
s :
paziti - opaati
z :
stric - striev
c :
sk : iskati - iem
koristiti - korien
st :
zd :
sl : lj
r : IJ
1 : lj
n : nJ
p : p ji
b : b ji
v : v ji
m : m ji
jezditi -jea
poslati - poljem
orati - orjem
beliti - beljen
jelen -jelenji
topiti - topljen
izgubiti - izgubljen
javiti -javljati
lomiti - lomljenje
Navedene altemacij e so posledica asimilacij skih spre

memb, znanih kot t.i. prva palatalizacija, kjer se k, g, h spreme
nij o pred soglasniki sprednj ega reda, ter pred mehkim palatal
nim sonantomj.
V knj ini slovenini do tovrstnih sprememb pride v obli
kah posameznih glagol ov v sedanj iku (pisati - piem), velelniku
(lagati - lai), trpniku (pozlatiti - pozlaen), pri tvorbi glagol-
259
Slovenski jezik
skih samostalnikih (lomiti- lomljenje) - tudi v primerniku in

preseniku posameznih pridevnikov (drag - draji), ter v skla
njatvi nekaj samostalnikov srednjega spola (oko - oesa). Tak
en poj av zasledimo tudi pri tvorjenju besed, npr. samostalnikov
(duh - dua), pridevnikov Uelen -jelenji) in glagolov (opaziti
opaati).
V velelniku glagolov, igar osnova se kona na -i, pride do
alternacije k : c, g : z, npr. rei ( < rek-ti) : rekel - reci; lei
(< leg-ti) : legel - lezi.
Pri samostalnikih sklanjatvah obstajajo le trije tovrstni primeri :
- imenovalnik mnoine samost alnika otrok - otroci
- mestnik mnoine tega samostalnika otrocih
- arhaini imenovalnik mnoine samostalnika volk - voleje,
ki v sodobnem j eziku ni ve v rabi.
V slovenskem j eziku se zvoni zaporniki pred premorom

ali drugo besedo, ki se zane s samoglasnikom, sonantom, ali
nezveneim zapornikom obezvoij o : mlad [mlat], mlad oe
[mlat oe], m lad mornar [mlat mornar], mlad fant [mlatfant].
Izjema je primer, ko se zvoni zapornik na koncu besede
najde v poloaj u pred drugo besedo, ki se zane z zvonim za
pornikom: mlad brat [mlad brat] . Enako velja za poloaj v sre
dini besede: redko [retko], glasba [glazba] .
Dvojna soglasnika se poj avita na morfemski mej i znotraj
besede, lahko pa tudi na mej i med dvema besedama, pogosto kot
posledica asimilacij skih sprememb: odditi, izzviti, lep pes, tuj
jetnik. V taknih primerih se dva enaka soglasnika sestavita v
enega, ki se izgovori podalj ano.
Prevoj se poj avi predvsem v glagolskih oblikah, ali pa v be
sedah, izpelj anih iz glagolov, tvorita pa ga dva, ali ve samogla
snikov v vrsti :
roditi - pomJ.ati
o: a
e: o :a
teem - tok-pretakati
V prevoj u se poj avi tudi t. i. niti alternant, kar pomeni, da
se v korenu besede ne nahaja samoglasnik. Tako nasproti seda-
260
Glasoslovje
nj ika berem, ki v korenu vsebuje samoglasnik e, obstaj a nedo

lonik brati, brez kakrnegakoli samoglasnika v korenu. Gre, to
rej za alternacijo e : niti altemant.
1.4. Naglaevanj e
V sodobni knj ini slovenini obstaj ata dva naina naglae
vanj a: j akostno in tonemsko. Za jakostno naglaevanje je razlo
evalna lastnost samo to, da naglaene samoglasniki izgovorimo
z vejo mojo kakor nenaglaene. Tonemsko naglaene samo
glasnike pa izgovorimo bodisi vije ( cirkumflektirani), bodisi
nije (akutirani). Obe vrsti naglaevanja sta knj ini, vsaka slo
venska pokraj ina pa v svoj ih narej ih pozna le eno od obeh.
Tonemsko naglauj ejo govorci slovenine s Korokega, iz
Beneke Slovenij e, prebivalci Gornjega Posoj a, del Gorenj cev,
del Dolenjcev, Belokranjcev, Horj ulci ter prebivalci Ljublj ane.
Vsi ostali naglaujej o j akostno. Glede na to, da se v Ljublj ani,
kot kulturno-izobraevalnem srediu veinoma naglauje to
nemsko, je tonemsko naglaevanje v rahli prednosti pred j akost
nim, vendar sta, kot je e reeno, oba knj ina.
V vsakdanji pisni rabi j ezika se naglasna znamenja ne upo
rabljajo, sreamo jih v razlinih jezikoslovnih publikacijah, kot
so slovarj i, slovnice, jezikovni prironiki ipd.
V jezikovnih prironi kih in ubenikih slovenskega j ezika so
najpogostej e v rabi trij e znaki, ki ne zajemaj o tonskega razliko
vanja, in sicer:
1- ostrivec, ki zaznamuje, da je naglaeni zlog dolg, samo
glasnika e in o pa zaprta;
!\- streica se uporablja samo nad e in o, ter zaznamuje da
sta dolga in odprta;
\ - krativec zaznamuj e, da je zlog kratek, e in o pa odprta.
V sistemu slovenskih samoglasnikov obstajajo doloene
omejitve, ki so v zvezi z nj ihovimi prozodinimi lastnostmi:
- zaprta e in o sta vedno dolga;
- polglasnik je vedno kratek;
26 1
Slovenski jezik
- dolgi samoglasniki so vedno naglaeni in se lahko pojavi

jo v katerem koli zlogu;
- kratki samoglasniki so lahko naglaeni ali nenaglaeni;
naglaeni se praviloma poj avlj aj o v zadnjem, oziroma edinem
zlogu.
Iz teh pravil izstopajo besede z dvema naglasoma, v katerih
je prvi naglas kratek (nadlovek, polizdelek, neverjetno), bese
de, ki v nefinalnem zlogu imaj o naglaen polglasnik (vendar,
tema, steber), ter e nekoliko oblik (ampak, tjale, tamkaj).
262
Maja Dukanovic
2. OBLIKOSLOVJE
Oblikoslovna struktura slovenskega j ezika je podobna obli

koslovnim strukturam drugih slovanskih, predvsem pa junoslo
vanskih, j ezikov, kar je posledica dej stva, da je do izrazitej ega
diferenciranja junoslovanskih nareij prilo sorazmerno pozno.
Slovnina kategorij a, ki pa slovenino loi od drugih junoslo
vanskih j ezikov je dvoj ina, saj se je drugje ohranila le v sledeh.
Tako kot pri drugih slovanskih jezikih, paradigmatski sistem
tvorijo selektivne slovnine kategorij e (spol samostalnikov, gla
golski vid), ter skladenj sko pogoj ene paradigmatine slovnine
kategorij e (spol in tevilo pri pridevniku).
2.1. Glagol
Slovnine kategorij e slovenskega glagola so : vid, as, ose
ba, nain, naklon in vezljivost. Znailnost slovenskega glagola je,
podobno kot pri glagol ih v drugih indoevropskih jezikih, da je
njegova morfologija bolj razvita kot morfologij a drugih besed
nih vrst.
Glagolska paradigmatika, ki je c bolj zapletena zaradi ob
stoj a vidskih dvoj ic, zajema celo vrsto nezloenih in zloenih
oblik. Nezloene oblike so: sedanj ik delam ; velelnik dejal; de
leje na - ali -e delajo, de/aje; nedolonik delati; nameni lnik
delat; tvorni opisni delenik na -1 uspel, -a, -o; tvorni opisni de
lenik in delenik stanja na -e(n) ali -t delan, -a, -o; popit; gla
golnik delanje; deleje na -i videvi. Zloene glagolske oblike
se tvorij o iz tvornega opisnega delenika na - /, ali delenika sta
nja na -e(n) ali -t: delal sem (bil)/bi (bil)/bom ; zapisan sem
(bil)/bi (bil)/bom . . .
263
Slovenski jezik
Glagolske oblike se delijo tudi na osebne in neosebne.

Osebne glagolske oblike dejanj e pripisujej o govoreemu, oga
varjenemu, ali neudeleenemu v po g ovoru. One izraaj o as,
naklon in nain glagolskega dej anja. C asi so v slovenini tirj e
(sedanjik delam, preteklik delal sem, predpreteklik delal sem bil,
prihodnik delal bom), nakloni so trij e (delam , delaj, delal bi) ,
naina p a dva (tvornik in trpnik). Neosebne glagolske oblike ne
izraajo glagolske osebe, ker je e izraena, ali pa je splona.
Nekatere glagolske oblike tvorijo od nedolonike, druge pa
od sedanjike osnove. Pri posameznih glagol ih, kot je npr. delati,
sta ti dve osnovi enaki dela-, pri mnogih pa se nedolonika in
sedanj ika osnova razlikuj eta, npr. dvigniti : dvigni- /dvigne-.
2. 1 . 1 . Nezloene glagolske oblike
2 . 1 . 1 . 1 . Nedolonik
Knjina slovenina pozna dve nedoloniki konnici : -ti
(delati, misliti, govoriti . ) in -i (tei, pei, re i . ). Nedoloni
ka osnova glagolov na -ti se lahko kona tako na samoglasnik,
kot na soglasnik, ki je bodisi pripona, bodisi del pripone, ravno
tako pa je lahko del korena. Nedolonika osnova oblik, ki se
konaj o na -ti se tvori zelo enostavno - od nedolonika odbije
mo konnico. Osnova, ki ostane, j e bodisi tematska, bodisi ate
matska, bodisi s pripono, bodisi brez nje. Nedolonika osnova,
ki se kona na soglasnik je vedno atematska. Neposredno pred
konnico -ti v nedoloniku obstaja edino soglasnik s (tres-ti,
pas-ti, nes-ti . . ). Ta soglasnik s, ki se nahaja na koncu osnove,
se je veinoma razvil iz razlinih glasovnih sprememb, ki so po
sledica stika soglasni ka t iz konnice z zadnj im soglasnikom iz
osnove (gristi : grizti; plesti :plet-ti; krasti : krad-ti; tepsti: tep-ti;
grebsti : greh-ti; . . . ).
Nedolonika osnova glagolov na -i se vedno kona na so
glasnik, saj je soglasnik iz konnice -i posledica stika sogla
snika t iz nedolonike konnice z zadnj im soglasnikom nedo
lonike osnove; to sta pa k ali g (pei: pek-ti; moi: mag-ti) .
Nedolonik se najpogostej e uporabi ob faznih ali modalnih
glagolih: Nehal je piti. Zaela se je smejati. Ne morem razume
ti tvojih dejanj.
. .
264
. .
Oblikoslovje
Pogosto se uporabi tudi v zvezi s posameznimi izrazi, npr.

imeti navado, strah me je, lepo je, koristno je. . . Ima navado ho
diti pe. Lepo je iveti v mestu.
Za pogovorno slovenino je znailna kratka oblika neda
lonika, po obliki podobna namenilniku.
2 . 1 . 1 .2. Namenilnik
Namenilnik se tvori z dodaj anj em konnice -t na nedolo
niko osnovo: dela-t, tres-t. Pred namenilniko konnico pride
do enakih soglasnikih sprememb, kot pred nedoloniko kon
nico -ti. Vkolikor se osnova kona s soglasnikoma k ali g, se v
namenilniku uporablja konnica -, pred katero se nahaj a skraj
ana osnova, brez k ali g (pek-t - pe; mog-t - moe).
Namenilnik se uporablj a za finitnimi oblikami glagolov
premikanja, kot nj ihovo dopolnilo: Jutri gremo kupit nove su
perge. Pojdi pogledat kdo je tam. Namenilnik se uporablja tudi
ob glagolih, ki pomenij o gibanj e, namen, ali ki lahko posredno
povzroijo gibanje, premikanje: poslati, dati, ukazati, braniti, mo
rati, nameravati, poklicati, vabiti, pustiti, moi, hoteti.
2 . 1 . 1 .3 . Opisni delenik na -1
Opisni delenik na -1 se tvori od nedolonike osnove, ka
teri se doda nepregibna slovnina pripona -1-, za njim so pa pre
gibne konnice za spol in tevilo:
m.
-1
ed.
dv.
mn
-la
-li
.
-la
-li
-le
s.
-lo
-li
-la
e se osnova glagola kona na samoglasnik, je paradigma

naslednja:
ed.
dv.
mn
m.
dela-l
dela-la
dela-li
.
dela-la
dela-li
dela-le
s.
dela-lo
dela-li
dela-la
265
Slovenski jezik
e se osnova glagola kona na soglasnik, se v ednini mo

kega spola pred konnico -l vstavi polglasnik:
ed.
dv.
mn.
m.
tresel-/
tres-la
tres-li
.
tres-la
tres-li
tres-le
s.
tres-lo
tres-li
tres-la
Posebnosti :
l . Pri atematskih glagolih z osnovo na -re, se pri tvorjenju
opisnega delenika na -1 zadnji samoglasnik iz osnove
zgubi : dreti : drl; umreti: umrl; treti: trl).
2 . Neprehodni glagoli s pripono -ni v osnovi imaj o dvojne
oblike opisnega delenika na -/: pobegniti -pobegnil :
pobegel.
3 . Glagol iti ima posebno paradigmo: el, la, lo, li
Enako se spregajo glagoli, ki so izpeljani od iti: priti
priel, prila . . . ; oditi - odel, odla . . . ; najti - nael, na
la . . .
. . .
2. 1 . 1 .4. Delenik n a -ni-t

Delenik na -n tvorimo z dodajanjem pripon -n-, -en-, -t- na
nedoloniko osnovo, na to pa dodamo konnice za spol in te
vilo. Pripono -n- dobij o glagoli, igar osnova se kona na samo
glasnik -a- (korenski ali priponski), ter glagoli z osnovsko pri
pono -e- (dati - dan; darovati - darovan; napisati - napisan). S
pripono -en- delenik tvorijo glagoli z osnovo na soglasnik, ali
pa glagoli s pripono v osnovi -i- ali -ni-. Osnove, ki se konaj o
n a k ali g , altemirajo s / : pregristi -pregrizen ; ukrasti - ukra
den; izgrebsti - izgreben; vprei - vpreg-ti - vpreen; razdeliti
- razdeljen ; zlomiti - zlomljen . . .
Na -t- se konajo atematski glagoli, igar osnova s e kona
na samo glasnike e, i, u: napili - napit; posneti - posnet; obuti
obut.
Glagoli z osnovo na -re izgubijo samoglasnik e: odpreti
odprt; potreti - potrt.
266
Oblikoslovje
Delenik na -ni-t uporablj amo predvsem za tvorjenj e pasiv

nih konstrukcij ter v atributski funkcij i: hia je sezidana; spoto
vana gospa.
2. 1 . 1 . 5 . Delenik na -il-vi
Delenik na -i/-vi pozna prislovno in pridevniko obliko.
Prislovna oblika se tvori od nedolonike osnove malega tevi
la dovrnih glagolov, katerim se doda pripona -il-vi, in sicer
pripono -i dobijo glagoli igar nedolonika osnova se kona
na soglasnik (rei- rek-ti- reki), pripono -vi pa dobijo nedo
lonike osnove, ki se konajo na samoglasnik (vstopiti- vsto
pivi). Pridevnika oblika delenika se tvori na enak nain kot
prislovna, le da se na pripono -il-vi dodaj o e ustrezne pridev
nike konnice.
S prislovno obliko delenika na -il-vi se izraa dejanje, ki
se je zgodilo pred nekim drugim dej anjem, storilec pa je isti :
Vstopivi v sobo, je pozdravil.
Pridevniko obliko delenika na -il-vi uporabljamo kot
pridevnik, zato se v spolu, tevilu in sklonu ujema s samostalni
kom zraven katerega se nahaja: Vstopivea potnika so vsi gla
sno pozdravili.
Delenik na -il-vi v sodobni slovenini zveni precej
umetno, zato se vse redkeje uporablja.
2 . 1 . 1 .6. Glagolnik
Glagolnik se tvori tako, da na se nedoloniko osnovo doda
zloeni formant, ki se sestoj i od pripone za tvorjenje delenika
ter pripone -je (brati - branje; deliti - deljenje; piti - pitje).
Glagolnik se lahko marsikdaj izrazi stavno, v marsiem pa
spominja na nedolonik.
2. 1 . 1 .7 . Sedanj ik
S lovenski glagoli se lahko glede na sedanjike konnice
razdelij o v pet vrst:
del-am
-am
m isl-im
-im
-em
tres-em
267
Slovenski jezik
-jem
-m
pi-jem, re-em
je-m
Sedanjiko osnovo dobimo, ko od l. osebe ednine sedanji

ka odvzamemo konnico -m , ki j e sicer enaka za vse glagole.
2 .1 . 1 . 8 . Glagoli na -am
Pri teh glagolih je sedanj ika osnova enaka nedoloniki
(delati : delam; konati: konam; prebivati: prebivam).
Posebnosti :
l. Edini glagol, ki sodi v to skupino, igar nedolonika
osnova pa je razlina od sedanj ike j e glagol imeti (ime

ti: ima-m), skupaj s svoj o zanikano obliko (ne imeti : ni
mam).
2. Doloeno tevilo glagolov z osnovsko pripono -a- ima
alternativne sedanjike oblike a pripono -je-1-(j)e- v
osnovi. Gre za oblike, ki se razvrajo v tip -atil-jem in
-ati/-(j)em: pljuvati : pljuvam/pljujem; sikati : sikam/si
em ; meketati : meketam/mekeem . Treba je omeniti,
da so oblike na -am pogostej e.
. .
2 . 1 . 1 .9 . Glagoli na -im
Spregatev glagolov na -im se naeloma glasi: mislim, mi
sli, misli, mis/iva, mislita, mislita, mislimo, mislite, m islijo.
Glagoli, ki v 3 . osebi mnoine imajo naglaeno konnico
-ijo, poznajo tudi razliico s kratko, stilno zaznamovano konni
co -e (suiti - suijo:sue; sedeti- sedijo:sede).
Pri glagolih na -im se glede na nedoloniko konnico loi
jo trije tipi :
misliti, mislim
-iti -im
-eti -im
besneti, besnim
-ati, -im
kriati, kriim
Posebnosti:
l. Glagoli tipa -ati, -im imaj o v nedoloniku, pred pri pono
-a- palatalni soglasnik , , : molati - molim, beati
beim, sliati - sliim. Izjema sta glagola spati - spim,
smejati se - smejim se/smejem se.
268
Oblikoslovje
2 . V tip -ati, -im genetsko sodita tudi glagola: stati-sto

jim, bati se - bojim se.
2 . 1 . 1 . 1 O. Glagoli na -em
Glagoli, ki se v 3. osebi mnoine konajo na -ejo, imaj o al
ternativno konnico -o (zapreti - zaprejo:zapro; zaeti - zane
jo:zano; nesti - nesejo:neso).
Glede na nedolonike in sedanj ike konnice se pri glagolih na -em loijo naslednj i tipi :
-eti -em
razumeti, razumem
tkati, tkem
-ati -em
-ati -O)em
rezati, reem
hoteti, hoem
-eti -O)em
- Vti -O)em
mleti, meljem
-niti -nem
dvigniti, dvignem
vzeti, vzamem
- Vti -em
- Vti -nem
deti, denem
-sti -em
tresti, tresem
-i -em
rei, reem
Posebnosti:
l . Glagol umeti ima poleg obiaj ne oblike sedanj ika tudi
stilno zaznamovano razliico umejem, katero spregamo
po obrazcu glagolov na -jem.
2. Pri glagolih na -ati -em je koren pogosto v prevoju: pra
ti : perem; brati : berem ; gnati : enem ; zvati: zovem.
3 . Posamezni glagoli tipa -ati -O)em imaj o tudi alternativ
ne oblike sdanj ika z osnovsko pripono -a-: jokati - jo
em : jokam ; zibati - zibljem : zibam.
4. Tip -eti -O)em je zastopan edino z glagolom hoteti in
njegovimi izpeljankami. Ta glagol pozna tudi stilno za
znamovano obliko sedanj ika (em, e, e. . . ).
5 . Pri glagolih Vti -O)em je nedolonik atematski, s kore
nom, ki se kona na samoglasnik. Koren je v prevoju:
klati: koljem, mleti : meljem, eti : anjem.
6. Tudi glagoli tipa - Vti -em in Vti -nem imaj o atematski
nedolonik s korenom, ki se kona na samoglasnik. Pri
-
269
Slovenski jezik
glagol ih tipa - Vti -em j e koren v prevoju: reti : rem,

treti : trem/tarem, kleti : kolenm, vzeti : vzamem . . .
7. Pri glagolih z nedoloniko konnico -sti s e koren kon
a na -s, -z, -t, -d, -p, -b: tresti : tresem, gristi : grizem,
plesti : pletem, bosti : bodem, tepsti : tepem, grebsti :
grebem.
8. Pri glagolih z nedoloniko konnico -i se finalni ko
renski soglasnik -k ali -g v sedanj iku palatalizira: tei
tek-ti - teem, strei - streg-li - streem.
2. 1 . 1 . 1 1 . Glagoli na -jem
Pri glagolih na -jem v 3 . osebi mnoine tudi obstaj a kratka
konnica, ki je stilno zaznamovana: biti - bijejo : bijo, liti - li
jejo : lijo.
Z ozirom na konnice nedolonika in sedanj ika se v okviru
glagolov na -jem oblikujejo naslednji tipi :
piti
- Vti -jem
pijem
-jati -jem
dajem
dajati
-ovati/-evatil-uvati -ujem
potovati potujem
Opombe:
l. Glagoli na Vti -jem imajo atematske nedolonike s korenom;
ki se kona na samoglasnik: piti - pijem; greti- grejem; uti - ujem.
Koren je lahko tudi v prevoju: peti - pojem.
2. V okviru glagolov na -jati -jem glagol smejati se; obstaj aj o
razliice smejem s e 1 1 smejim se; majem 11 majam .
3 . Tip -ovati/-evatil-uvati -ujem tvorita dve genetsko razlini sku
pini glagolov. Ena skupina nedoloniko osnovo tvori s pomojo pripon
-ova-; -eva-, sedanj iko pa s pomojo pripone -uje-: potovati- potujem;
bojevati - bojujem; v drugo skupino pa sodijo glagoli; ki v nedoloniku
imajo osnovsko pripono -a- in koren na skupino -ov; -uv; ki se v seda
njiku zamenja s samoglasnikom u. Ti glagoli tvorijo sedanjiko osnovo
s pomojo pripone -je-. Glagoli s korenom na -uv imajo tudi alternativne
9blike sedanj ika z osnovnsko pripono -a- in nespremenjenim korenom:
kovati- kujem; pljuvati- pljujem :pljuvam; ruvati - rujem : rovam.
-
2. 1 . 1 . 1 2. Glagoli na - m
Ta skupina glagolov tvori sedanjiko osnovo brez osnovske
pripone. Pri njih se v 2. in 3. osebi dvojine ter v 2. osebi mnoi
ne pred konnico pojavi soglasnik s. V 3. osebi mnoine imaj o
270
Oblikoslovje
ti glagoli dvojno konnico -jo/-do: dam, da, da, dava, dasta,

dasta, damo, daste, dajo/dado.
Po tem obrazcu se spregaj o glagoli : dati dam, jesti jem, ve
deti vem, iti grem, snesti snem in arhaini glagol deti dem.
Opombe:
1 . Po obrazcu dati dam se spregajo tudi izpeljanke iz glagolov je
sti; vedeti (pojesti; izvedet i . . . ) ter glagoli; ki v nedoloniku imajo
osnovo -veda-; v sedanjiku pa -ve- (povedati povem; odpovedati odpo
vem . . . ) . Glagol dati ima v 3. osebi mnoine tudi stilno zaznamovano
konnico -do (dado); njegove izpeljanke (dodati; oddati; prodati ... ) pa
imajo dvojne oblike za 2. in 3. osebo dvoj ine ter 2. osebo mnoine: do
dati - dodasta : dodata.
2. Glagol iti tvori sedanj ik od supletivne osnove gre-. Izpeljanke
iz glagola iti pa sedanj iko osnovo tvorijo od korena id- in osnovske
pripone -e-; spregajo se po obrazcu skupine glagolov na -em: pridem;
pride; pride; prideva; prideta; prideta; pridemo; pridete; pridejo.
Glagoli izpeljani od iti s predpono na-; izna- se glasijo: najti; iznajti.
Glagoli doiti; preiti in zaiti imajo v sedanj iku dubletne oblike - nev
tralno doidem; preidem ; zaidem,in stilno zaznamovano dojdem; proj
dem; zajdem.
3. Sedanj ik glagola biti se glasi: sem; si;je; sva; sta; sta; smo; ste;
so. Zanikana oblika pa se glasi: nisem; nisi; ni; nisva; nista; nista; ni
smo; niste; niso.
Aktualni sedanj ik zaznamuje dejanje, stanje, ki se uresniu

je v asu, ko se o njem govori. V tem smislu se praviloma upo
rabljaj o glagoli nedovrene oblike: Miha pie domao nalogo.
Kaj to dela? Vreme je lepo.
V indikativnem sedanj iku se od glagolov nedovrne oblike
pojavijo samo glagoli govorjenj a (povedati, rei, povabiti, ob
ljubiti, preklicati . . . ) , igar izrekanje je istoasno tudi dejanj e :
Povem ti, da nima prav.
Sedanj ik izraa tudi dejanje, stanje, ki ni v zvezi s asom
govorj enj a, ampak se opravlj a stalno, ali traja dlj e asa: Sava se
izliva v Donavo. On pie nov roman.
Podskupina taknega sedanj ika je tudi t. i . gnomski seda
njik: Kdor drugim jamo koplje, sam vanjo pade. Vrana vrani ne
izkljuje oi.
Sedanjik se uporabi tudi za izraanje prihodnih dejanj , v tem
smislu pa se pogosteje uporablj aj o glagoli nedovrne oblike, ob
27 1
Slovenski jezik
katerih se nahaj a prislovno doloilo za as, ki doloa kdaj se je,

ali se bo uresniilo doloeno dej anj e : Jutri zgodaj vstanem. Pri
hodnji teden gremo na poitnice. Takoj pridem.
Pripovedni (zgodovinski) sedanj ik izraa dogajanja, ki so
se pripetila v preteklosti : Veraj nesem paket na poto in sream
Janeza. Hodilje Krpan po ozki gazi; kar mu nasproti privenke
ta lep voz; na njem je sedel sam cesar.
Uporabljen modalno, sedanj ik izraa zapoved, monost, na
men ipd: Da mi pri prii izgine! Kateri preplava reko ?
2. 1 . 1 . 1 3 . Velelnik
Velelnik se tvori iz sedanj ika, tako da se sedanj ika pripona
zamenja z velelniko. Pripone za tvorjenje velelnika so:
-aj- za glagole na -am
-i- za glagole na -im , -em
-j- za glagole na -jem, -m.
Konnice, s katerimi zaznamujemo osebo v velelniku so:
l. os.
2 . os.
ed.
1
-{}
dv.
-va
-ta
mn .
-mo
-te
Posebnosti:
l. Glagoli na -am : imeti - imam - imej; gledati - gledam
-glej
2. Glagoli na -im: stati - stojim-stoj; bati se - bojim se
boj se (ni pripone -i-)
3. Glagoli na -em: rezati - reem - rei (glagoli na -(j)em
imajo j otirani soglasnik; rei - reem - reci; strei streem - strezi (pri glagol ih na -i se sibilarizira konni
korenski soglasnik). Glagol moi, morem nima velelni
ka. Glagoli, igar koren se v sedanj iku kona na -am
(vzeti, vzamem) imajo v velelniku samoglasnik e: vza
mem: vzemi.
4. Glagoli na -jem: dajati - dajem - dajaj
272
Oblikoslovje
5 . Glagoli na - m: vedeti - vem - vedi, iti - grem - pojdi

S pomojo velelnika izraamo zapoved, pronjo, ali eljo:
Zapri vrata! Prosim, pripeljite Janeza. Pojdi z menoj v trgovino.
Za izraanj e zapovedi, pronje ali elje v 3. osebi vseh treh
tevil, se uporablja lenek naj z ustrezno obliko sedanj ika: Naj
se oglasi (oglasila, oglasijo) pri meni.
2. 1 . 1 . 1 4. Deleje na -
Prislovna oblika deleja na - se tvori od 3 . osebe mnoine
sedanj ika. Pri glagolih na -im , -em, -jem se pripona - doda krat
ki (alternativni) konnici za 3 . osebo mnoine, pri glagolih na
m pa se pripona doda konnici -do.
delam - delajo - delajo
leim - leijo/lee - lee
tresem - tresejo/treso - treso
lijem - lijejo/lijo - lijo
vem - vejo/vedo - vedo
Deleje na - tvorimo od nedovrnih glagolov, edini dovr
ni, ki ima to obliko pa je rei - reem - reko.
Glagoli na -em, igar koren se kona s -p, -b, -v imaj o v de
leniku konnico -e in ne -o (sopsti, sopem - sope; grebsti,
grebem - grebe; pluti, plovem -plovec), pa tudi glagola hote
ti, hoem - hote; bosti, bodem - bode.
Deleje na - uporabljamo za izraanje dej anja, ki je istoa
sno z nekim drugim dejanjem. Obe dejanji imata istega vrilca :
Gredo po cesti, sta fanta vigala.
Pridevnika oblika delej a na se ujema v spolu, tevilu in
sklonu s samostalnikom poleg katerega stoj i : Na seminarju se je
zbralo veliko nemko govoreih udeleencev. Podpisal se je s
tresoo se roko.
Nekatara delej a na - so postala pravi pridevniki : mogo,
vro, rde, boje . . .
Deleje n a - s e redko uporablja v vsakdanj em jeziku, pred
vsem je v rabi v pisanih oblikah.
-
273
Slovenski jezik
2. 1 .2. Zloene glagolske oblike

Slovenski jezik pozna tiri zloene glagolske oblike tvorni
ka in dve trpniki obliki. Zloene oblike tvornika so: preteklik,
predpreteklik, prihodnj ik in pogojnik (sedanji in pretekli).
2. 1 .2. 1 . Preteklik
Preteklik tvorim o od delenika na -1 polnopomenskega gia
gola in sedanjika pomonega glagola biti : delal, -la sem; delal,
-la si ; delal, -la, -lo je . . . .
Preteklik obiajno uporablj amo za izraanje prej nj ih de
janj , stanj , dogaj anj : Veraj smo vsi skupaj li na sprehod.
Prejnji teden je vse dneve deevalo.
Preteklik glagola dovrne oblike se lahko uporabi tudi za iz
raanje dejanja, ki se je zgodilo v preteklosti, njegov rezultat pa
je prisoten v trenutku govorjenja: Ves dan te akam, in ele zdaj
si priel [--+zdaj si tu], Peter seje dobro nauil angleko [--+do
bro zna angleko].
e je ob pretek1iku uporablj en lenek da, potem gre za iz
raanje zapovedi : Da si takoj pospravil svojo sobo!
2. 1 .2.2. Predpreteklik
Predpreteklik tvorimo od delenika na -/ polnopomenskega
glagola in preteklika pomonega glagola biti : delal, -la sem bil,
-la; delal, -la si bil, -la; delal,-la, -lo je bil, -la, -lo . . .
S predpreteklikom obiajno izraamo dejanje, k i s e je zgo
dilo pred nekim drugim dej anj em: Ko sem prila v domov, so
domai e bili pripravili kosilo.
V sodobni slovenini se predpreteklik uporablja dokaj redko.
2. 1 .2.3. Prihodnjik
Prihodnj ik tvorimo od delenika na -/ polnopomenskega
glagola in prihodnj ika pomonega glagola biti: delal, -la bom,
-la; delal, -la si bom; delal, - la, -lo bo . . .
Uporablj amo g a z a izraanj e dejanja, stanja, dogaj anj a, ki
se bo zgodilo ele po asu govorjenja: Jutri bo spet deevalo.
S pomoj o prihodnj ika pogosto izraamo tudi zapoved,
gronjo, domnevo, pogoj : Bo tiho! Jaz ti bom pokazal! To bo
274
Oblikoslovje
tista gospa, ki si jo sreal v vlaku; e bo priden, gre z menoj

na tekmo.
2. 1 .2.4. Pogojnik
V slovenskem jeziku obstajata dve obliki pogojnika : seda
nji in pretekli pogoj nik. Sedanj i tvorimo od del nika na -1 pol
nopomenskega glagola in lenka bi (delal, -la . . . bi), petekli pa
s pomojo pogojnika glagola biti.
S pogoj nikom v sedanj iku izrazimo eljo, monost ali pripra
vljenost za uresnienje nekega dejanja, pronjo, ugotovitev. Pre
tekli pogojnik pa izraa dejanje, katerega se ne da ve uresniiti.
2.1 . 2 . 5 . Trpnik
Slovenina pozna dve obliki trpnika - deleniki in reflek
sivni trpnik.
Deleniki trpnik tvorimo s pomojo delenika na -n polno
pomenskega glagola in glagola biti v ustrezni obliki : Deek je
po hvaljen. Deklica je pohva ljena. Dete je pohva ljena.
Oblike trpnika v slovenini obstajajo za:
nedolonik
sedanj ik
preteklik
prihodnj ik
pogoj nik
velelnik
biti pohvaljen, -a . . .
pohvaljen, -a . . . sem, si, je. . .
pohval}en, -a. . . sem bil, -la. . .
pohval}en, -a . . . bom, bo. . .
pohval}en, -a. . . bi bil, -a . . .
pohval}en, -a. . . bodi. . .
Refleksivni trpnik tvorimo s pomojo tvomike oblike pol

nopomenskega glagola in povratnega lenka se. Najpogostej e ga
uporabimo v 3. osebi ednine in mnoine.
V slovenini oblike refleksivnega trpnika obstaj ajo za:
sedanjik
preteklik
predpreteklik
prihodnj ik
pogojnik
velelnik
Knjiga se tiska.
Knjiga se je tiskala.
Knjiga se je bila tiskala.
Knjiga se bo tiskala.
Knjiga bi se tiskala. Knjiga bi se bila tiskala.
Tiskaj se!
275
Slovenski jezik
2.2. Samostalnik
Samostalnike besede so tiste, ki loijo spol, sklon, tevilo
ter osebo. Glede na slovnino kategorijo sklona, so samostalni
ki razvreni v tiri osnovne samostalnike sklanjatve. Moki in
srednj i spol poznata po eno sklanjatev, samostalniki enskega
spola pa dve. Poleg teh tirih sklanj atev obstajajo tudi samostal
niki, ki imajo v vseh sklonih nito konnico, ter posamostalj eni
pridevniki.
2.2. 1 . Samostalniki mokega spola
2.2. 1 . 1 . Skloni in njihove posebnosti
V samostalnike mokega spola sodijo najpogosteje tisti, ki
v imenovalniku ednine imajo nito konnico -0 pred njo, kot
konnico osnove pa soglasnik. . Poleg nite konnice so mone
tudi samoglasnike konnice -a, -e, - i, -o, -u. Prvi dve sta bolj
obiajni, npr. sluga, stareina, vodja . . . ; oe, Tone, France . . . ,
ostale pa so veinoma konnice izposojenk, oz. tuj ih imen, npr.
taksi, metro, emu . . .
Obiajno s e samostalniki mokega spola v rodilniku ednine
konajo z nenaglaenim -a, npr. korak-a, lovek-a, raunalnik-a
. . . Taknih samostalnikov je najve.
Redkej e se konajo z naglaenim -a, in teh samostalnikov
je malo, npr. bog, dolg, duh, hod, les, mo, sneg, svet, voz.
Le nekaj samostalnikov mokega spola pa pozna obe razlii
ci - z naglaeno in nenaglaeno konnico -a, npr. gnoj, loj, zob.
Poleg konnice -a se pri nekaterih enozlonih samostalni
kih poj avi tudi konnica -u, ki je vedno naglaena. Takni so, na
primer, samostalniki grad (rod. grada/gradu), hlad, led, med,
most, nos, sin, smrad, sram, strah, tat . . . Pri nj ih je konnica -u
veinoma pogosteje v rabi, kot konnica -a .
V toilniku ednine je oblika samostalnika odvisna od kate
gorij e ivosti. e s samostalnikom zaznamuj emo nekaj neive
ga, potem v toilniku edn ine ostane konnica, kot j e v imenoval
niku ednine. Vkolikor pa s samostalnikom zaznamuj emo ivo,
ali nekaj , kar je v neem podobno ivemu, ali pa se doivlja kot
ivo, je konnica enaka konnici v rodilniku ednine : naglaeni
276
Oblikoslovje
ali nenaglaeni -a, npr: pri delu uporablja francoza; pili smo vi
pavca.
Dajalnik, mestnik in orodnik ednine nimajo nikakrnih po
sebnih izjem. Konnice zanje pa so v daj alniku in mestniku ne
naglaeno -u, v orodniku pa -om, ali -em, kar je odvisno od po
loaj a soglasnika s katerim se kona osnova.
Imenovalnik mnoine samostalnikov mokega spola se na
eloma zaznamuj e s konnico -i.
Poleg te konnice imenovalnik mnoine pozna tudi razlii
co -je, ki je pogosto bolj v rabi kot -i, npr. bratje/brati. Takni so
e samostalniki ded, fant, gospod, gost, golob, kmet, oe, sosed,
tudent.
2.2. 1 .2 . Podalj anje osnove
Pri samostalnikih mokega spola se v doloenih primerih
osnova podalj a z -}-, -t-, -n- in -ov-.
S to podaljavo -j- se sklanj ajo prevzeti samostalniki, igar
osnova se kona s samoglasnikom. Takni so na primer samo
stalniki : bife, bife-j-a; taksi, taksi-j-a; Verdi, Verdi-j-a . . .
Podalj avo -j- pozna tudi veina samoglasnikov mokega
spola, igar osnova se kona z -r: profesor, profesor-j-a; frizer,
frizer-j-a; ofer, ofer-j-a . .. .
O d pravila, da samostalniki mokega spola, igar osnova se
kona z -r, podaljajo osnovo z -}-, odstopajo:
enozloni samostalniki npr. sir, par, vir; toda samostalni
ki car, far, jur podalj aj o osnovo z -j
samostalniki z neobstojnim polglasnikom v osnovi, npr.
meter, Peter, veter . . .
samostalniki, izpeljani iz glagolov, igar osnova s e kon
a z r, npr. govor, prepir . . .
posamezni samostalniki , e niso lastna imena, npr. biser,
prostor, sever, veer. Na primer priimki, kot so Sever in
Poar pa osnovo podalj aj o: Severja, Poarja.
- osnovo podalj a z -j- tudi samostalnik de, deja.
Slovenski samostalniki, igar osnova se kona z-e, podalj
aj o osnovo s -t-. Veinoma s o to lastna imena, npr. Tone, Tone
ta ; France, Franceta . . . , ter samostalnika oe, fante.
277
Slovenski jezik
Z-n- so podaljave zelo redke, oziroma ga poznaj o le redki

samostalniki, igar osnova se kona na -elj, npr. nagelj, nagelj
na; mandelj, mandeljna . . .
Podalj ava ov se poj avi v dvoj ini in mnoini doloenega
tevila enozlonih samostalnikov, katere imaj o veinoma dolg
samoglasnik v imenovalniku ednine, npr.
breg, bregovi; glas, glasovi; sin, sinovi; most, mostovi; vrt,
vrtovi . . .
Vkolikor s e osnova takih enozlonih samostalnikov kona
z mehkim soglasnikom (c, , , , j), potem podalj ave ni, npr.
ko, koi; cilj, cilji . . .
Obstaja samo en dvozloni samostalnik, igar osnova se po
dalja z -av-: veter, vetrovi.
-
2.2. 1 . 3 . Krajanje osnove

Samostalniki mokega spola vasih skraj ajo osnovo, zara
di izpadanj a neobstojnega polglasnika, ter neobstojnih samogla
snikov a, o. Neobstojni samoglasniki se poj avijo v zadnjem ali
edinem zlogu osnove in sicer v sklonih z nito konnico v ime
novalniku ednine, ter toilniku, e je enak imenovalniku.
Polglasnik je v najvejem tevi lu primerov neobstojen med
zapornikom in sonantom, npr. kaelj, kalja, ali pa med dvema
sonantoma, npr. oven, ovna. Veinoma je neobstoj en tudi kot
del derivacij ske pripone -ec in -ek, npr. lovec, !ovca; dedek,
dedka.
Izjema so samostalniki, ki pred pripono -ec imaj o dva so
glasnika in bi zaradi izpadanja polglasnika nastal teko izgovor
lj iv soglasniki sklop, npr. jazbec, jazbeca.
Neobstojni a se pojavi v osnovi samostalnika dan in nasta
nej o osnove dnev- in dn-.
Premena ove se pojavi za mehkimi soglasniki c, , , , j ,
k o s e v orodniku cdnine, rodilniku, dajalniku i n orodniku dvoj i
ne, ter rodilniku in dajalniku mnoine, namesto samoglasnika o,
poj avi samoglasnik e: stric: stric-em, stric-ev, stric-ema, stric
-em; ko: ko-em, ko-ev, ko-ema, ko-em ; no: no-em, no-ev,
no-ema, no-em.
278
Oblikoslovje
2.2. 1 .4. Premene naglaenih samoglasnikov

Premene so mone tudi v zvezi s kakovostj o in dolino na
glaenih samoglasnikov.
Kratki naglaeni samoglasniki se v zadnjem ali edinem zlo
gu osnove imenovalnika in v doloenih primerih toilnika edni
ne, podaljaj o v ostalih sklonih, npr. brat, brata; dim, dima;
kruh, kruha.
V tej poziciji kratka naglaena e in o najpogosteje alternira
ta z dolgima ozkima e in o, npr. obred, obreda; pritok, pritoka.
V ostalih primerih pa kratka naglaena e in o alternirata z
dolgima odprtima e in o, npr. ep, epa; grom, groma.
2.2. 1 . 5 . Posebnosti posameznih samostalnikov
Samostalnik dan ima poseben sklanj atveni vzorec z veliko
dubletov: dan , dneva/dne, dnevu, dan, dnevu, dnevom/dnem;
dneva, dnevov/dni, dnevoma/dnema, dneva/dni, dnevih/dneh,
dnevoma/dnema; dnevi, dnevov/dni, dnevov/dni, dnevom/dnem,
dneve/dni, dnevih/dneh, dnevi/dnemi
Samostalniki las, mo, zob imajo poseben mnoinski skla
njatveni vzorec: zobje, zob, zobem, zobe, zobeh, zobmi.
Samostalnik lovek ima v mnoini obliko ljudje, v dvoj ini
pa se pojavita obe razliici: lovek, loveka, loveku, loveka,
loveku, lovekom ; loveka, ljudi, lovekoma, loveka, ljudeh,
lovekoma; ljudje, ljudi, ljudem, ljudi, ljudeh, ljudmi.
Samostalnik otrok v imenovalniku in mestniku mnoine
ima namesto soglasnika k zobni soglasnik c: otroci, otrocih .
2.2.2. Samostalniki enskega spola
2.2.2. 1 . Prva enska sklanjatev in njene posebnosti
Imenovalnik ednine ima praviloma pri samostalnikih enske
ga spola konnico -a. Oblikovno se m sodijo tudi samostalniki
mokega spola, ki v imenovalniku ednike imajo takno konnico.
Posebno skupino tvorijo samostalniki enskega spola, ki v
imenovalniku ednine imajo konnico -ev, kot so npr. britev, moli
tev, podraitev, vrnitev. Takni samostalniki imajo v imenovalniku,
toilniku in orodniku ednine posebne konnice - v prvih dveh
navedenih sklonih nito konnico, v orodniku pa konnico -ijo.
279
Slovenski jezik
Rodilnik ednine je pri samostalnikih enskega spola zazna

movan s konnico -e.
Rodilnik mnoine samostalnikov enskega spola ima po
sebne znailnosti. Dvozloni samostalniki, kot so gora, meja,
osa, sestra, voda, v rodilniku mnoine poleg nite konnice po
znajo tudi razliico z naglaenim -a, ki je pogosto stilno zazna
movana.
Pri samostalnikih enskega spola se osnova podalj a z do
daj anj em neobstojnih samoglasnikov, ter z dodajanjem soglasni
ka -j- ali pa konnice -er-.
e se samostalnika osnova kona na soglasniko skupino
zapornik + sonant (razen }), oziroma sonant + lj, nj, r, se v rodil
niku mnoine doda polglasnik, npr: tekma, tekem; vidra, vider;
vonja, voenj; mravlja, mravelj . ..
Ko soglasniko skupino tvorita zapornik + j, ali pa gre za
sonantno skupino rj, se namesto polglasnika doda samoglasnik
i, npr. ladja, ladij; skorja, skorij. . .
V rodilniku mnoine dobijo prevzeti samostalniki enskega
spola, igar osnova se kona s samoglasnikom, podalj anje -}-,
npr. alinea, alinej; oboa, oboj.
Podaljanje -er- imaj o samo samostalnika mati, hi, in sicer
v vseh sklonih, razen imenovalnika ednine. Ta dva samostalnika
imata posebno sklanjatev - konnice imenovalnika, toilnika in
orodnika odstopaj o od osnovnega sklanjatvenega vzorca.
Precejnje tevilo posebnih oblik i ma tudi samostalnik gospa.
2.2.2.2. Druga enska sklanjatev in njene posebnosti
Po drugi enski sklanjatvi se sklanjajo samostalniki enskega
spola s konnico -i v rodilniku ednine. V imenovalniku ednine
se takni samostalniki konaj o z nito konnico.
Po vzorcu druge enske sklanjatve se sklanjajo dvozloni in
vezloni samostalniki enskega spola, vkolikor v osnovi nima
jo neobstojnega polglasnika, ter nekaj enozlonih.
Samostalniki, ki imaj o v imenovalniku in vasih v toilniku
ednine polglasnik, npr. ljubezen, pesem, ki je neobstoj en in v do
loenih poloaj ih tvori skupino zapornik + sonant na koncu
osnove, imajo v dajalniku dvoj ine, ter orodniku vseh treh tevil
konnice, ki odstopajo od osnovnega sklanjatvenega vzorca.
280
Oblikoslovje
Enozloni samostalniki, ter nekaj dvozlonih, glede konnic

odstopajo od osnovnega sklanjatvenega vzorca v dajalniku, mest
niku in orodniku dvojine, ter dajalniku in mestniku mnoine.
Poseben sklanjatveni vzorec ima samostalnik kri, ki v vseh
sklonih, razen v imenovalniku in toilniku ednine ima osnovo
krv-.
2.2.3 . Samostalniki srednj ega spola
2.2.3 . 1 . Skloni in nj ihove posebnosti
Samostalniki srednj ega spola so tisti, ki v imenovalniku
imaj o konnico -o, e se pa osnova kona z mehkim soglasni
kom (c, , , , j), imajo konnico -e. Ta konnica (-o, -e) se po
novi v toilniku in orodniku ednine, v daj alniku in orodniku
dvoj ine, ter dajalniku in orodniku mnoine pride do preglasa, tako
da namesto konnic -oma, -om uporabljamo konnice -ema, -em .
Podaljanje osnove j e znailno za samostalnike srednj ega
spola. Osnovo podalj aj o s formanti -t- , -n-, -s-. Poleg tega, sa
mostalniki srednjega spola poznaj o vstavljanje neobstojnih sa
moglasnikov -i-, -a- ali polglasnika znotraj soglasnike skupine
na koncu osnove.
S formantom -t- osnovo podalj ajo samostalniki srednjega
spola igar osnova se v imenovalniku ednine kona na -e, ki za
znamujejo mlada, nedorastla bitja, ter majhne predmete, npr. tele,
teleta; dekle, dekleta . . .
S formantom -n- osnovo podalj ajo samostalniki srednjega
spola igar osnova se v imenovalniku ednine kona na -me, npr.
ime, imena; pleme, plemena; vreme, vremena.
S formantom -s- osnovo podalj aj o samostalniki revo, u
do, drevo, kolo, nebo, pero, oko, slovo, telo, uho. Pri nj ih se kon
nica -o iz imenovalnika ednine, pred formantom -s- spremeni v
-e, npr.drevo, drevesa), kar potem pogojuje tudi soglasnike al
temacije k : , npr. oko, oesa), g : , npr. igo, iesa, h : , npr.
uho, uesa.
Izjeme od tega pravila so naslednj e :
samostalnik revo v mnoinskih oblikah n e dobi podalj
ave -s-
28 1
Slovenski jezik
samostalnik udo v mnoinskih oblikah podaljavo -s

dobi samo v stilno zaznamovani rabi
samostalnik nebo ima podaljavo -s- samo v mnoini in
sicer le v verskem pomenu
oko ima dve sklanjatvi : e zaznamuje organ vida, se v
mnoini sklanja po drugi enski sklanjatvi, e pa zaznamu
j e del telesa ali rastline, se v mnoini sklanja kot drevo.
2.2.3.2. Neobstoj ni samoglasniki
Neobstojni samoglasniki se pri samostalnikih srednjega
spola pojavijo v rodilniku mnoine in dvoj ine. Gre za pojav, ko
se osnova kona s soglasniko skupino zapornik+sonant (razen
}) in se pred sonantom vstavi polglasnik, npr. okno - oken; de
blo - debel.
V primeru, da se osnova kona s soglasniko skupino +}, pa
se vstavi -i-, npr. poslopje - poslopij; obzidje - obzidij.
Samoglasnik -i- se vstavi tudi v sonantske skupine rj, v}, npr.
morje - morij; gorovje - gorovi}, pogosto pa tudi v skupine lj, nj,
npr. naselje- naselij; ostenje - astenij. Izjeme od tega pravila sta
npr. samostalnika povelje - povelj in stanovanje - stanovanj.
Neobstojni a poznata le samostalnika tla in dno.
Samostalnik tla je sicer oblikovno mnoinski. V mestniku
ima konnico -eh, v orodniku pa -emil-i.
Ravno tako ima tudi samostalnik dno posebne konnice v
rodilniku dvoj ine in mnoine, daj alniku in orodniku dvoj ine, ter
mestniku mnoine.
Tudi samostalnik drva ima samo mnoinske oblike, v mest
niku je konnica -ehl-ih, v orodniku pa -mil-i.
Ena skupina samostalnikov pozna le mnoinske oblike,
imaj o pa obiaj no sklanjatev v mnoini . To so samostalniki je
tra, usta, vrata, pljua.
2.3. Pridevniki
Nekateri slovniarji pridevnike obravnavajo kot posebno
besedno vrsto, drugi pa j ih uvrajo v isto skupino s pridevniki
mi zaimki in tevniki.
282
Oblikoslovje
Znailnost pridevnike besede je to, da nekatere med nj imi,

in sicer lastnosti pridevniki, poznajo stopnjevanje. Za pridevnike
je znailno tudi to, da imaj o inherentno trospolskost (mlad, -a,
-o) spol doloa samostalnik, katerega pridevnik blije doloa.
Imaj o kategorij o ivosti (vidim star zid: starega loveka). Svo
j ilni pridevniki izraajo osebo: moj: tvoj: njegov/-a : njun/-a . . .
drugi pridevniki p a te kategorije nimajo. Del pridevnikih besed
pozna kategorijo dolonosti (lep: lepi). Poleg natetih kategorij ,
veina pridevnikih besed pozna tudi tevilskost: ednino, dvoj i
no in mnoino, ki je, tako kot spol, odvisna od samostalnika.
Pridevniki se pogosto razvraj o v skupine glede na svoj
pomen. Obiaj no se loijo tiri vrste : lastnosti, vrstni, svoj ilni in
koliinski. Glede na tvorjenost pa so pridevniki pogosto izpelja
ni iz drugih besednih vrst.
-
2 . 3 .1. Sklanjatev pridevnika

Pridevnika beseda se sklanja po naslednjem sklanjatvenem
vzorcu :
Moki spol
ednina
mnoi na
dvoj ina
l.
mlad-e
mlad-a
mlad-i
R.
mlad-ega
mlad-ih
mlad-ih
D.
mlad-emu
mlad-ima
mlad-im
T.
mlad-el-ega
mlad-a
mlad-e
M.
mlad-em
mlad-ih
mlad-ih
O.
mlad-im
mlad-ima
mlad-imi
enski spol
ednina
mnoina
dvoj ina
l.
mlad-a
mlad-i
mlad-e
R.
mlad-e
mlad-ih
mlad-ih
D.
mlad-i
mlad-ima
mlad-im
283
Slovenski jezik
enski spol
ednina
T.
mlad-o
M.
o.
mnoina
dvoj ina
mlad-i
mlad-e
mlad-i
mlad-ih
mlad-ih
mlad-o
mlad-ima
mlad-imi
Srednji spol
ednina
mnoina
dvoj ina
I.
mlad-o
mlad-i
mlad-a
R.
mlad-ega
mlad-ih
mlad-ih
D.
mlad-emu
mlad-ima
mlad-im
T.
mlad-o/mlad-ega
mlad-i
mlad-e
M.
mlad-em
mlad-ih
mlad-ih
O.
mlad-im
mlad-ima
mlad-imi
Opombe:
V pridevniki sklanj atvi opazimo doloene kolikostne premene
naglasa v osnovi.
Pomembna je tudi premena v zvezi z neobstoj nim polglasnikom;
npr. miren; mirna; teek; teka.
V konnici za j; ; ; v imenovalniku in toilniku edn ine sred
njega spola namesto -o konnica -e; npr. vroe; svee.
V posameznih primerih namesto oblike s polglasnikom pojavi
oblika z naglaenim a; npr. lahek : lahak; mehek : mehak. V primeru
bolan ; pa obstaja samo ta oblika za.
2.3.2. Dolona in nedolona oblika

Oblikoslovno izraanje kategorije dolonosti je velika po
sebnost lastnostnega pridevnika. Razlika med tema dvema obli
kama se izraa le v imenovalniku (in v toilniku, kadar je enak
imenovalniku) e dnine za moki spol (lep : lepi), in redko v osno
vi (majhen : mali). Posamezni pri devniki razliko med dolono in
nedolono obliko izraaj o z razlinim naglasom v osnovi.
284
Oblikoslovje
Glede na dolonost se slovenski pridevniki delijo v tri skup me :

- pridevniki z dvema oblikama (mlad : mladi),
- pridevniki z nedolono obliko (bratov, sestrin, bukov),
- pridevniki z dolono obliko (slovenski, prvi, lepi) - sem
sodij o pridevniki na -j i, -ski, -ki, pridevniki v primerniku in
preseniku ter vrstilni tevnik.
Naeloma doloeno obliko pridevnika uporabljamo, ko go
vorimo o e znani lastnosti nekega samostalnika, ali pa za kazal
nimi zaimki in za zaimkom ves, npr. Neko sta ivela dva brata:
lep in grd. Lepi brat je bil reven, rdi pa bogat; Pokaite mi,
prosim, tisti zeleni klobu; Ves ljubi dan je lenaril.
2 . 3 . 3 . Stopnjevanje pridevnikov
Lastnostni pridevniki izraaj o ve stopenj svoj ega pomena,
in sicer s posebnimi obrazili ali prislovi. Osnovnik, primernik in
presenik so tri oblike stopnj evanja.
Slovenina pozna dva tipa stopnjevanja pridevnikov - z
obrazili, npr. lep, lepi, najlepi in stopnjevanje s prislovom, ozi
roma opisno stopnjevanje, npr. kuhan, bolj kuhan, najbolj kuhan .
Obstaja tudi elativno, ali pridvignjeno stopnj evanj e, ko se
uporabi predpona pre-, ali pa razline prislove. Pridevnik se lah
ko tudi ponovi , npr. Film je bil preudovit. Cena je bila izredno
ugodna. Tople, tople pozdrave vam poiljam!
Pri tvorjenju primernika in presenika so v rabi tri skupine
obrazil :
l.
-ji, -ja, -je . . .
teek - teji, teja teje
2.
-i, -a, -e . . .
lep - lepi, lepa, lepe
3.
-eji, -eja, -eje . . .
ist - isteji, isteja, isteje
Obrazila -ji, -ja, -je. . in -i, -a, -e . se uporabij o pri pri

devnikih, igar osnova je stalno, ali pa globinsko enozlona, npr.
lep, -a, -o; teak, tek-a, tek-o. Obrazilo -eji pa se uporabi pri
vezlonih osnovah, pa tudi pri enozlonih, e se nj ihova osno
va konuje na dva soglasnika, npr. ist, ist-eji; mehek, mehk
-eji. Le redko se obrazilo eji uporabi ob enozloni osnovi, npr.
nov, noveji; star, stareji.
.
. .
285
Slovenski jezik
Pred -ji in -i se izglasni neumniki soglasnik premenjuj e

p o jotacij i . e j e premenilni glas , , , primernik dobi obrazilo
-ji, npr. drag, draji. V ostalih primerih se uporabi obrazilo -i,
npr. mlad, mlaji, irok, iri; premenilnij se pred -i izgubi, npr.
trd, tri; grd, gri.
Tudi e premene ni, velja enako, npr. teek, teji; lep, lepi.
Stopnjevanje z obrazili je precej zapleteno, zato se v pogo
vorni slovenini dokaj pogosto uporablja opisna komparacij a,
stopnjevanje z obrazili pa le pri pogosteje rablj enih lastnostnih
pridevnikih.
Opisno stopnjevanje, s prislovoma bolj, najbolj, se uporabi
pri doloenih skupinah lastnostnih pridevnikov, in sicer pri pri
devnikih, ki zaznamujejo barve, npr. bolj rde, bolj bel, pri pri
devnikih, ki so po nastanku deleniki, npr. bolj vro, bolj uvel,
pri pridevnikih, ki ne loijo dolone in nedolone oblike, npr.
bolj mladinski, bolj divji in pri pridevnikih na -en, -av, -ast, -at.
Presenik se dobi z dodaj anjem predpone naj- na obliko
primernika, npr. lep, lepi, najlepi, oziroma s pomojo prislo
va, npr. najbolj - najbolj kuhan.
Posamezni pridevniki primernik in presenik tvorijo od
osnov, ki se razlikujejo od osnovnika, npr. dober, bolji, najbolj
i; majhen, manji, najmanji.
2.4. Zaimki
Zaimki, v sodobnih slovnicah imenovani tudi zaimenske
besede, se glede na slovnine lastnosti delij o na samostalnike
in pridevnike.
Samostalniki zaimki zajemajo naslednje s t(mantine razrede:
osebni :jaz, ti, on, ona, ono; midva, medve, vidva, vedve,
onidva, onidve; mi, me, vi, ve, oni, one, ona
povratni: sebe, se
vpraalni : kdo, kaj
oziralni : kdor, kar
nedolon i: nekdo, malokdo, marsikdo, nekaj, malokaj,
marsikaj
sploni : vsakdo
- nikalni : nihe, ni
286
Oblikoslovje
Pridevniki zaimki so:

svoj ilni :
enosvoj i lni: moj, tvoj, njegov, njegov, njen
dvosvojilni : najin, vajin, njun
vesvoj ilni : na, va, njihov
povratni: svoj
kazalni :
pravi kazalni : ta, tisti, oni
lastnostni : tak, taken
koliinski : tolik, toliken
neposredno kazalni : tale, onile, takle
vpraalni : kateri, kaken, koliken, igav
oziralni : kateri, kakren, kolikren, igar
nedoloni : nekateri, malokateri, marsikateri, nekak, ma
lokak, marsikak, nekaken, marsikaken
sploni: vsak, sleherni, ves, vsakren
nikalni: nobeden, noben, nikakren.
Kot posebnost slovenskega j ezika izstopaj o dvosvoj ilni za

imki, ki so posledica obstoja dvoj ine, ter neposredno kazalni za
imki, ob katerih se uporablj a lenek le. lenek le se uporablja
pred ali za zaimkom in v celi sklanjatvi ostane nespremenjen,
npr. tale, tegale, temule. . .
2.4. 1 . Samostalniki zaimki
2 .4. 1 . 1 . Osebni zaimki
Osebna zaimkajaz, ti izraata udeleenca pogovora, jaz iz
raa govoreega, ti pa ogovorjenega. Oba sta trospolska, slov
nina kategorijo spola pa doloi naravni spol govoreega/ogo
vorjenega. Oblike on, ona, ona izraajo neudeleenca pogovora
in imaj o posebne oblike za moki, enski in srednj i spol.
V l . in 2. osebi mnoine slovenina loi moki in enski spol
(mi: me, vi : ve), v 3 . osebi pa tudi srednjega (oni, one, ona). Iz
mnoinskih oblik so izpeljane dvoj i nske (midva, medve; vidva,
vedve; onadva, onidve).
Osnova osebnih zaimkov je, podobno kot v drugih slovan
skih jezikih, od rodilnika naprej nadomestna, npr. jaz, mene; ti,
287
Slovenski jezik
tebe; on, njega; ona, nje; oni, njih . V rodilniku, daj alniku in to
ilniku imaj o osebni zaimki po dve obliki, npr. mene, me; tebe,
te; njega, ga, igar raba je odvisna od skladenj skega okolj a. V
toilniku obstaja e tretja oblika, t.i. navezna, npr. mene, me,
-me; njega, ga, -nj. Za l. in 2. osebo mnoine in dvoj ine nave
znih oblik ni.
Naslonska oblika v slovenini se uporabi tudi v primerih
tipa: A li si mi pisala? Seveda sem !i.!
V orodniku obstajata za l . in 2 . osebo po dve obliki, ki sta
enakopravno v rabi: menoj/mano, teboj/tabo.
l . in 2. oseba mnoine v slovenini loita moki in enski
spol: mi : me, vi : ve. Obliki me, ve se uporabita, ko hoemo za
znamovati ve kot tri osebe enskega spola. Vkolikor se osebni
zaimek vi uporabi kot izraz spotovanja, je vedno v obliki za
moki spol, tudi e nagovarjamo ensko : Gospa, Vi se na vrstil
V slovenini t.i . navezne oblike zaimkov v toilniku tvori
jo skupaj s predlogom eno besedo, in sicer je to mono s pred
logi : na, po, za, ez, skoz, med, pred, nad, pod, v name, pote,
zanj, ponjo . . . e je soglasnika skupina teko izgovorlj iva, se
med predlog in navezno obliko zaimka vstavi samoglasnik: v
njo - vanjo, pred nj - predenj.
2.4. 1 .2. Osebni povratni zaimek
Osebni povratni zaimek nima imenovalnike oblike, in ima
samo edninsko sklanjatev. Uporablj a se namesto os ebnega za
imka, kadar sta osebek in doloilo isto.
V rodilniku in toilniku ima povratni osebni zaimek enkli
tino obliko se, v dajalniku pa enklitino obliko si. V toilniku ima
tudi t.i. navezno obliko -se. Svoj polni pomen enklitine oblike
uresniijo pri pravih povratnih glagolih tipa poesati se, oblei
se, kjer se lahko zamenjajo s svoj o polno obliko, ali kaknim
drugim doloilom.
2.4. 1 .3 . Vpraalna in oziralna zaimka
Vpraalna zaimka kdo za ivo in kaj za neivo, imata vzpo
redni obliki z obrazilom -r, oziralna zaimka kdor in kar. Skla
njajo se po vzorcu: kdo(r), koga(r), kom(ur), koga(r), kom(er) ,
kom(er) ; kaj/kar, esa(r) , emu(r), kaj/kar, em(er), im(er).
288
Oblikoslovje
Z vpraalnim zaimkom kdo se vpraa po osebah, ne glede

na njihov spol, s kaj pa naeloma po stvareh. Zaimek kaj je raz
vil veliko pomenov, npr. zakaj, koliko, ne bom, marsikaj. . , in
podobno velj a tudi za obliko kar, npr. odkar, kolikor, precej. . .
Ob oziralnih zamkih kdor, kar s e lahko uporabi lenek ko
li, ki se vasih pie loeno, vasih pa skupaj z zaimkom (kdor
koli 1 kdorkoli; kar koli 1 karkoli). Oziralnemu zaimku koli raz
iri pomen in ga priblia nedolonemu in/ali splonemu: Koar
koli bo sreal, ga pozdravi (= nekoga, vsakega).
.
2.4. 1 .4. Nedoloni, sploni in nikalni zaimki

Nedoloni, sploni in nikalni zaimki se tvorij o iz vpraalnih
in se tudi sklanjajo po tem sklanjatvenem vzorcu. Z dodajanjem
predpon ne-, marsi-, ali pa s prislovi redko, malo, se tvorijo ne
doloni zaimki: nekdo, malokdo, marsikdo, nekaj, malokaj, mar
sikaj. Oblike s predpono ne-, npr. nekdo, nekaj se nanaajo na
osebo ali predmet za katere v bistvu vemo, da obstaj ajo, ampak
j ih ne moremo/noemo poimenovati. Predpona marsi- zaimku
doda pomen " dosti ", " veliko ". Kot nedoloni zamki se upora
blj ata tudi kdo, kaj, npr. Kdo me je iskal? Nekdo je vpraal zate,
ampak se ni predstavil.
Nikalna zaimka nihe, ni, se sklanjata po vzorcu kdor, kar,
npr. nihe, nikogar, nikomur. . . ; ni, niesar, niemur . . , pogosto
pa se namesto oblike nihe uporabi posamostalj eni pridevniki
zaimek nobeden, nobena, nobeno, saj njegova raba razlikuj e
spol i n tevilo nanosnika.
Oblika vsakdo je nekakno nasprotje zaimka nihe, ki se na
naa na osebe, za obliko ni, ki se nanaa na predmete pa ni us
trezne oblike v nasprotnem pomenu. V tem smislu se kot nado
mestna oblika uporablj a posamostaljeno vsak, vsaka, vsako.
.
2.4.2. Pridevniki zaimki

Osnovna lastnost, ki pridevnike zaimke loi od samostal
nikih, je ta, da se v spolu, tevilu in sklonu ujemajo s samostal
nikom na katerega se nanaajo. V pridevnike zaimke se pogo
sto uvraj o besede, ki sodij o tudi v druge besedne vrste, saj se
nj ihov pomen pogosto prepleta.
289
Slovenski jezik
2 .4.2. 1 . Svoj ilni pridevniki zaimki

in povratni pridevniki zaimek
S svojilnimi pridevnikimi zaimki izraamo last neke slov
nine osebe, ali pripadnost. Slovenskih svojilnih pridevnikih
zaimkov je ve kot v drugih slovanskih jezikih:
najin, -a, -o
na, -a, -e
l.
moj, -a, -e
vajin, -a, -o
va, -a, -e
tvoj, -a, -e
2.
3.
njun, -a -o
njihov, -a, -o
njegov/njen, -a, -o
Z oblikama moj, -a, -e; tvoj, -a, -e; njegov/njen, -a, -o se iz
razi last 1 . , 2. in 3. osebe ednine; last osebka v mnoini se izra
a z oblikami na, -a, -e; va, -a, -e; njihov, -a, -o. Z oblikami
najin, -a, -o; vajin, -a, -o; njun, -a, -o pa se poudari, da sta last
nika dva, npr. najin otrok - oe in mati imata enega otroka; na
jina otroka - oe in mati imata dva otroka; najini otroci - oe
in mati imata ve otrok.
Torej , z rabo dvoj inskih oblik zaimkov se izrazi pripadnost
lastniku, ki je v dvojini, oziroma ima dva lana. tevilo oseb,
predmetov ali pojmov, ki pripadajo temu dvolanemu lastniku
pa ni pomemben - je izraen z obliko samostalnika, npr. njuno
stanovanje (= dva loveka imata eno stanovanje); njuni stanova
nji (= dva loveka imata dve stanovanji); njuna stanovanja (=
dva loveka imata ve stanovanj).
Svojilne pridevnike zaimke sklanjamo po pridevnikem
sklanjatvenem vzorcu. Za zaimke v toilniku mokega spola velja
pravilo ivosti - e je samostalnik, na katerega se nanaa zai
mek, iz kategorije ivo, se uporabi obrazilo -ega, e pa gre za
kategorij o neivo je obrazilo nito.
S povratnim svojilnim zaimkom svoj se zaznamuje last
osebka, npr. Vsak naj vzame svojo knjigo.
Tudi povratni svojilni zaimek se sklanj a po pridevniki
sklanjatvi .
2.4.2.2. Kazalni pridevniki zaimki
Tako kot sami pridevniki se tudi pridevniki zaimki lahko
razdelij o na skupine na podlagi pomena. Kazalni pridevniki za
imki so torej lahko pravi (ta, tisti, oni), lastnostni (tak/en/), ko
liinski (tolik/en/) in neposredno kazalni (tale, onile, takle).
290
Oblikoslovje
Pravi kazalni pridevniki zaimki se nanaaj o na nekoga/ne

kaj , kar je prostorsko, asovno, ali pa v zavesti govoreega bolj
ali manj oddalj eno od trenutka govora. Tako se oblike ta, ta, to;
ta, ti, ti; ti, te, ta, nanaaj o na osebo, predmet ali kateri koli po
jem, ki je govoreemu blizu. Oblike tisti, tista, tisto; tista, tisti,
tisti; tisti, tiste, tista se nanaajo na nekoga/nekaj , kar je govore
emu dalj e, za najbolj oddaljeno pa se uporabljajo oblike oni,
ona, ono; ona, oni, oni; oni, one, ona.
Sklanjatev vseh teh oblik je pridevnika.
Toilnik ednine mokega spola je vedno enak rodilniku, ta
krat ko je zaimek uporablj en samostojno, ne glede na kategori
jo ivosti : Kateri kos torte hoe, tega ali onega ?
Kazalni zaimki, ki s e nanaaj o na neko lastnost, in kazalni
zaimki za koliino imajo dvojne oblike : tak, -a, -o, . . . in taken,
-na, -no, . . ter tolik, -a, -o in toliken, -na, -no, ..
Vasih se oblikam kazalnih zamkov doda, bodisi kot pred
pona, bodisi kot pripona, morfem le: tale, tistile, onile; takle .. . /
le-ta, le-tisti, le-oni; le-tak. . . Takne oblike dobij o pomen "rav
no ta/tak/taken".
.
2.4.2.3. Vpraalni in oziralni pridevniki zairnki

S samostalnikimi vpraalnimi zaimki se vpraa po osebah
in predmetih, s pridevnikimi pa za nj ihove lastnosti oziroma
kakovost (kaken), vrsto (kateri), pripadnost (igav) ali koliino
(koliko, koliken). Oziralni pridevniki zaimki se naeloma, ta
ko kot samostalniki, od vpraalnih loij o po konnici -r, npr.
kakren; kateri; igar; koliko, kolikren .
Lastnostnim oziralnim zaimkom se lahko na osnovno obli
ko doda morfem -koli, ki zaimku da pomen splonosti in nedo
lonosti: Kakren koli kruh bo kupil, bo prav.
Oziralni zaimki, ki se nanaaj o na vrsto, poznaj o poleg ob
lik kateri, -a, -o, . . tudi nepregibno obliko ki. Slednj o sodobne
slovnice obravnavaj o tudi kot veznik. Oblika kateri, -a, -o, . . se
uporabi v odvisnih sklonih in takrat, ko nepregibno ki nima jasne
ga pomena, npr. Prijatelje, ki sem jih imela v srednji oli, ne bom
nikoli p ozabil. Dekle, o katerem sem ti govoril, se imenuje Po
lona. Ze dolgo ni videl prijatelja ki mu je posodil knjigo (= ka
teremu je posodil 1 kateri mu je posodil ?).
.
29 1
Slovenski jezik
Oziralni pridevniki zaimek igar je tudi nepregiben in je

pravzaprav oblika rodilnika ednine mokega spola. Ko se zai
mek nanaa na enski ali srednj i spol, ter vse oblike dvoj ine in
mnoine, se namesto oblike igar uporablja kateri, -a, -o . . , npr.
Profesor, iar predavanja obiskujem je zelo dober strokovnjak.
Profesorica, katere predavanja obiskujem je zelo dobra strokov
njakinja.
.
2 .4.2.4. Sploni, nedoloni in nikalni pridevniki zaimki

Sploni pridevniki zaimek vsak, -a, -o, . . in njegova sopo
menka sleherni, -a, -o, . . se nanaata na posamezne osebe, pred
mete ali pojme, na vse brez izj eme. Oblike ves, vsa, vse, . . . pa se
nanaajo na celoto, na celoten obseg. Podoben pomen ima tudi
pridevnik cel, -a, -o . . , zato je mej a med pomenom teh dveh be
sed pogosto nej asna: Vse/celo mesto je govorilo o tem.
Tako kot samostalniki, se tudi pridevniki nedoloni zaimki
uporabljaj o z razlinimi predponami, npr. nekateri, malokateri,
marsikateri; nekak, malokak, marsikak, nekaken, marsikaken
ki osnovnemu pomenu do neke mere spremenijo pomen, npr.
malokateri
'redko kateri ' , marsikateri 'mnogi ' .
Pomensko nasprotje splonim pridevnikim zaimkom, ni
kalne oblike nobeden/noben za kategorij o ivo in nikakren za
neivo, se tako kot vsi ostali pridevniki zaimki sklanj ajo po pri
devniki sklanj atvi za doloen spol in tevilo.
.
2.5. tevniki
Poleg tega, da tevnik sodi v pridevniko besedo e po svo
j em pomenu, saj gre za koliinski pridevnik, vanjo sodi tudi na
podlagi tega, da loi sklon, spol in tevilo, ki so odvisni od skla
denjskega okolj a. V slovenskem jeziku se tevniki delijo v na
slednje skupine:
l . osnovni
2. vrstilni
3 . (loilni) distributivni
4. (mnoilni) multiplikativni
292
en, -a, -o; pet; tiso

prvi, -a, -o
dvoje, petero
etveren, deseteren
Oblikoslovje
Vasih se v tevnik uvrstijo tudi t.i. nedoloni tevniki, ki

so po poreklu prislovi : mnogo, malo, dosti, ve, preve . . .
2.5 . 1 . Osnovni tevnik
Slovenski tevniki 1 , 2, 3 i n 4 loijo spol. tevnik en, -a, -o
ima v mokem spolu tudi samostalniko obliko eden, igar po
men se prepleta s pomenom nedolonega zaimka nekdo (En go
spodje klical : Eden je klical. ) Ob dva, dve, dve se uporabi dvo
jina, od tri naprej pa m noina. Trije, tri, tri in tirje, tiri, tiri
imaj o posebne oblike za moki spol. S tevniki od pet naprej se
uporablja rodilnik mnoine, npr. Dva fanta. Dve lipi. Dve okni.
Trije moje. Tri ulice. Tri pisma. Pet/sto/milijon golobov. Pet/
sto/milijon deklic. Pet/sto/m ilijon vpraanj.
tevnika 2 in 3 se sklanjata po zaimenskem vzorcu, 2 se
sklanja po vzorcu kazalnega zaimka ta v dvoj ini (dva/dve, dveh,
dveh, dvema, dva/dve, dveh, dveh), 3 pa po vzorcu kazalnega za
imka ta v mnoini (trije/tri, treh, trem, trije/tri, treh, tremi). te
vniki od 5 naprej se sklanjaj o kot pridevniki v mnoini : pet-fJ,
pet-ih, pet-im, pet-fJ, pet-ih, pet-imi.
tevnike veje od 20 piemo in izgovorimo tako, da so na
prvem mestu enice, potem desetice.
enaindvajset
21
1 58
sto oseminpetdeset
1 623 72 sto dvainestdeset tiso tristo dvaindesedemdeset
Pomen tevnikov je vasih tudi prenesen. Pogosto se oblike
sto in tiso uporabljajo v pomenu " veliko ", npr. Sto stvari ti imam
za povedati. Tisokrat sem ti povedala da mora biti priden!
2 . 5 .2 . Vrstni tevniki
Vrstilni tev niki so izpeljani iz osnovnih. Imajo oblike za
vse tri spole. Tako kot velj a za osnovne, tudi vrstilni tevniki 1 .,
2 . , 3 . , 4. imaj o posebne oblike, tevniki od 5 . naprej pa se tvori
jo tako, da se na obliko osnovnega tevnika dodajo konnice -i,
-a, -o: prvi, prva, prvo; drugi, druga, drugo; tretji, tretja, tretje;
etrti, etrta, etrto; pet-i, pet-a, pet-o; stopetdeset-i, -a, -o;
. . .
293
Slovenski jezik
Zaporedni tevniki se sklanjajo po pridevnikem sklanja

tvenem vzorcu, npr. prvi, prvega, prvemu . . . ; prva, prve, prvi . . . ;
prvo, prvega, prvemu . . . ; peti, petega, petemu . . . ; peta, pete, pe
ti . . . ; peto, petega, petemu . . .
2 . 5 .3 . Loilni tevniki
Pomen loilnih tevnikov je dvojen - lahko pomeni to, kar
pomeni glavni tevnik, lahko pa tudi to, kar pomeni glavni te
vik skupaj s samostalnikom, ki izraa vrsto, skupino, par. Tvo
rijo se z dodajanjem obrazil -er, -oj (enoj, dvoj, troj, etver, pe
ter, . . . ). Ujemaj o v spolu, tevilu in sklonu se s samostalnikom
zraven katerega stoj ijo, npr. Kupila si je petere evlje. Kupila
si je pet parov evljev; e dvoje ti imam za povedati. Dve stva
ri. ti imam za povedati.
=
2 . 5 .4. Mnoilni tevniki

Tako kot loilni, tudi multiplikativni tevniki imaj o dva po
mena - da je nekaj dano tolikokrat, kot pove glavni tevnik, ali
pa da ima toliko vrst, npr. Kovek z dvojnim dno
. . . z dvemi
dni; Trojno gibanje morske vode: valovanje, morski tokovi, pli
movanje.
Mnoilni tevniki se tvorijo z dodajanjem obrazila -en na
obliko loilnega tevnika: dvojen, peteren.
=
2.6. Prislovi
Prislovi so naeloma nepregibne besede, nekateri med nj i
mi (lastnostni) pa poznajo stopnjevanje. Nastali so veinoma iz
samostalnikih besed, pridevnikov, glagolov ter predlonih kon
strukcij . Prislovi so polnopomenske besede, na podlagi pomena
pa j ih delimo na prostorske, asovne, vzronostne, lastnostne.
Prostorski prislovi se delijo v tri skupine, glede na vpraa
nje na katero odgovarj ajo: kje?, kam ?, kod?.
l. Pri slovi, s katerimi se odgovori na vpraanje kje ? se na
naajo na mesto na/v katerem se kaj dogaj a, npr. kje ? ---. doma,
294
Oblikoslovje
zunaj, notri, spodaj, zgoraj, dale, blizu, nizko, visoko, tu, tam ,
nikjer . ..
Kje je Mojca ? Zunaj.
2 . Prislovi, s katerimi se odgovori na vpraanje kam ? se nanaaj o na mesto proti kateremu je je dejanje usmerjeno:
kam ? -----. domov, dor, dol, vstran, noter, sem, tja, nikamor . . .
Kam gre po slubi? Domov.
3 . V tretj i skupini so pri slovi, s katerimi se odgovori na
vpraanj e kod? in le-ti se nanaaj o na pot ali obmoje, po kate
rih se odvij a dejanje:
kod? -----. tod, kod, ponekod, koderkoli . . . ; npr. Kod si hodil
cel dan ? Koderkoli sem hodil, mi je bilo lepo.
asovni prislovi naj pogosteje odgovorij o na vpraalni zai
mek kdaj? in ta skupina zaj ema bogato skupino besed. Veliko
manj je prislovov, ki odgovorijo na vpraanj i odklej? in doklej?,
in sicer se v sodobni slovenini tudi redkeje uporabljajo. Po
mensko so tudi koliinski, zato j ih vasih poimenujemo asov
no-koliinski.
kdaj? -----. zdaj/sedaj, neko, nikdar, zjutraj,jutri, lani, zdavnaj, zmeraj . . ; npr. Lani sem bil na imenitnih poitnicah.
odklej? -----. odslej, poslej, potlej . .
doklej? -----. dokler, doslej, dotlej . . .
Vzronostni prislovi so veinoma odgovori na vpraanje
zakaj?, nanaaj o pa se na namen, dopuanje, uinek. . . ; npr. za
kaj? -----. zato, sluajno, pomotoma, namenoma, tako, hote, neho
te . . ; npr. Pomotoma sem dobil vao telefonsko tevilko.
Z lastnostnimi prislovi se, poleg naina udej anjanj a nekega
glagolskega dejanja, izraa tudi koliina ali mera. Najpogosteje
so izpelj ani iz samostalnikov, pridevnikov ali zaimkov. Dobimo
j ih kot odgovor na vpraanj a kako ? , koliko ?, kolikokrat?
kako ? -----. tako, kakor, dobro, korakoma, naglas, mole, le
po, dobro, zlepa . . . ; Mole so se poslovili.
koliko ? -----. toliko, ni, dovolj, veliko, malo . . . ; Toliko ti
imam za povedati.
kolikokrat? -----. tolikokrat, nekajkrat, malokdaj, vasih, zno
va, stokrat . . . ; Malokdaj se odpravim smuat.
.
295
Slovenski jezik
2.7. Povedkovniki
V povedkovnik sodijo besede, ki imajo funkcijo povedko
vega doloila, oziroma dopolnila glagola biti. Lahko j ih razumemo
bolj kot skladcnj skopomensko kategorijo kot pa pravo besedno
vrsto. Najpogosteje se uporablj ajo ob pomonem glagolu. Stav
ki s taknim prislovom so veinoma brezosebni, npr. Dolgas je
bilo; Mraz je; Tema bo.
Povedkovniki se obiajno nanaajo na:
1 ) stanje naravnega okolja, npr. Jutri bo soparno. Zunaj je
temano. Vroe je bilo.
2) psihino in fizino stanje loveka, npr. Ve mi je pri vas.
S teboj mi je zanimivo.
3) vrednotenj e, ocenjevanj e, npr. Tako je prav! udno je to
vse skupaj.
2.8. Predlogi
Predlogi so nepregibna besedna vrsta, brez predmetnega
pomena. Predlogi vplivajo na sklon samostalnike besede in se
uporablj ajo za izraanj e odvisnik skladenj skih odnosov med be
sedami in besednimi zvezami.
Glede na rabo, predloge delimo na prave in neprave. Pravi
so tisti, ki se uporabljaj o samo kot predlogi, neprave pa upora
bljamo tudi kot prislove, samostalnike, ali druge bcsedne vrste,
npr. za, mimo, okoli, kraj. . . Da je beseda uporabljena kot pred
log in ne kot polnopomenska zveza sklepamo po tem, da izraa
razmerj e med vladalno in vladana imensko besedo (steza okro
parka), vpliva na sklon besede, ne more biti stavni len in ima
nezamenlj iva mesto pred samostalnikom.
Nekateri predlogi imaj o morfemske variante v pisani ali iz
govorjeni obliki. Med take sodijo zis in kih . Varianta s se uporabi
pred samostalniko besedi, ki se zane z nezveneim soglasni
kom, z pa pred zveneimi soglasniki in samoglasniki . Predlog k
uporabimo pred vsemi glasovi razen pred k in g, pred katerimi
se uporabi h.
296
Oblikoslovje
V kino sem el prijatelji.

Otrok se je igral mamo.
Namenjen sem k zdravniku.

Namenjen sem h. gospodu Novaku.
Predlogi se veej o z doloenimi skloni :

l. z rodilnikom se uporabljajo: brez, do, iz, od, zis, za,
izmed, iznad, izza, izpred, okoli, zraven, poleg, blizu, mimo, sre
di, zaradi . Npr. Od Beorada do Ljubliane je 522 km ; Okoli hi
e je veliko ro; Zraven njega se vsedi!
.
2. z dajalnikom: k/h, proti, kljub. Npr. K prijateliici grem ;

Kliub deju je la ven,
. .
3 . s toilnikom: na, ob, po, v, ez, skozi, zoper, med, nad,

pod, pred, za . . Npr. Vaza daj na mizo! Peljali smo se skozi tu
nel; Predme so postavili m ikrofon.
.
4. z mestnikom: o, pri, na, ob, po, v. Npr. Pri nas je veliko

zelenja; Ob poti raste trava; Gimmnazijo je konala v Celju.
5 . z orodnikom: z/s, med, nad, pod, pred, za. Npr. S olo
smo li v muzej; Nad mestom je hrib; Za hio je vrt.
Za slovenino je znailno, da se v orodniku predlog z/s
uporablja vedno, ne glede na to, ali gre za drubo, ali sredstvo.
2.9. Vezniki
Veznik j e nepregibna besedna vrsta, ki j e predvsem skla
denj skega pomena - kae na razmerje med dvema deloma spo
roila. Za razliko od predlogov, vezniki nimaj o vpliva na pregi
banj e drugih besednih vrst, ki stoj ijo ob nj ih. V vlogi veznike
besede se naj dejo tudi prislovi, vpraalni in oziralni zaimki ter
lenki .
Po svoj i strukturi so vezniki enodelni ali dvodelni. Enodel
ni se nahajaj o pred eno, ali med dvema elemcntoma veznikega
sklopa, dvodelni pa so zastopani v obeh delih, npr. Anka in Tin
ka sta li po nakupih; Pogovarjali smo se kakor o poklicnih, ta
ko o zasebnih vpraanjih.
V enodelne sodijo: l. enobesedni vezniki: da, e, ko, in 2.
vebesedni enodelni vezniki: kot da, br ko, s tem da. . .
. . .
297
Slovenski jezik
2.10. lenki
lenki (partikule) so nepre gibna besedna vrsta, s katerimi
izraamo pomenske odtenke, vzpostavljamo veze s sobesedilom
ali tvorimo skladenj ske naklone. Podobni so veznikom, prislo
vom, pa tudi zaimkom. lenki imajo obiajno pomen izpuenih
stavkov, npr. Kupil je samo eno knjigo (= lahko bi jih kupil ve).
S lenkom izraamo:
- navezovanje, npr. Zakaj me potem sprauje o tem ? Sicer
J2Q niti ni pomembno.
- ustva, npr. Vse je v redu, hvala bogu! Srea, da se je vse
dobro izteklo.
- naglaevanje, npr. Predvsem bi o tem morali premiljeva
ti; Celo to si mu povedala ?
- izjemo, npr. Komaj pet jih je bilo; Le on se je oglasil.
- dodajanje, npr. Poleg tega veliko bere; Tudi filme rada
gleda.
- zatrj evanje, npr. Ja, res je; Dejansko je bilo tako; Seveda
je doma.
- monost, npr. Mogoe je res; Navsezadnje to ni slabo.
- mnenje, npr. Menda je to poceni; Bi ti prila, recimo ob
petih.
- vpraanje, npr. A li si prav sliala ? Kajje e priel?
- negacijo, npr. Ne glej taknih filmov; Ni ga nazaj.
tevilne monosti in oblike rabe lenkov omogoajo zelo
razline klasifikacije, kar velj a tudi za druge slovanske jezike in
ni posebnost slovenskega j ezika.
11. Medmeti
Medmeti veinoma imaj o pomen celih stavkov. To j e last
nost, ki j ih jasno loi od predlogov in veznikov, toda vasih so
podobni prislovom in lenkom. Oitna razlika je v tem, da med
met uporabljamo popolnoma samostojno, kot stavek, npr. Pst!
Hov, hov!, v ostalih primerih samostojne rabe pa gre za izpua
nje, npr. Kako se ima? Dobro [se imam] .
298
Oblikoslovje
Medmet je vasih teko zapisati , saj te glasove izgovorimo

drugae kot obiaj no, gre predvsem za posnemanje zvokov iz
narave, ki so pogosto neartikulirani.
Glede na pomen j ih lahko razvrstimo v tri skupine :
- ki izraaj o razpoloenje: oh, eh, ih, uh, ah . .
- ki posnemajo: him ham, kikiriki, hov hov. . .
- velelne: na, lej, dej. . .
Lahko so tudi uporabljeni kot del stavka, npr. Koza pa skok
na steno.
Medmeti so besede, ki se redko najdejo v slovarj ih in be
sednih seznamih, so nekako bolj del ustnega izroila, pogosti so
v otrokem jeziku in so stilno zaznamovani. So pogosto past za
prevaj alca.
.
299
Predrag Piper
3. SKLADNJA 1
Stavek kot osnovna zgradbena in hkrati kot pomensko-skla

denj sko samostojna j ezikovna enota se v jeziku ubeseduje kot
sporoilno zaokroena stavna poved in v govoru oz. diskurzu
kot t. i. izreka. Diskurz obsega besedilo, ki ga tvorimo v doloe
nem govomem dogodku, in prvine tega govomcga dogodka
(kraj in as govora, sodelujoe v komunikacij i, nj ihova vedenja
oz. znanja in stalia, ipd.), brez katerih to besedilo ne bi posta
lo izreka in ne bi uresniilo svoj ih komunikativnih in drugih
funkcij . Stavek ima praviloma en povedek, npr. lvanka bere
knjigo. Dve ali ve enopovedkovih zgradb tvorij o zloena po
ved, npr. lvanka bere knjigo in Minka pie pismo, hkrati pa te
enopovedkove zgradbe lahko e imajo zgradbo enostavnih po
vedi. Zapletcnej e so zgradbe nadpovednih skladenj skih enot
kot so npr. odstavek ali dvogovor ali besedilo, ki so oblikovno
in pomensko relativno samostojne skladenj ske celote, razumlje
ne kot proces in kot njegov rezultat. S komunikativnega vidika
je besedilo samostojnej e kot stavna poved, navadno pa tudi
zgradbeno zapletenej e kot stavna poved, eprav je vasih tudi
besedilo lahko samo ena poved, npr. aforizmi, pregovori ipd. Po
drugi strani so v poved vkljuene manj e jezikovne enote: deli
stavka oz. stavni leni, slovnine oblike in leksemi z razlini
mi pomeni, stilnimi vrednostmi itd.
Osnovna funkcija stavka oz. stavne povedi je ubesedenje
doloenega govomega dogodka, sodeluj oih v njej in razmerij
oz. odnosov med sodelujoimi. Stavek je doloen s slovninimi
kategorijami, ki se v stavku uresniujej o tudi z d<? loenimi iz-
1 Avtor se prisrno zahvaljuje dr Maji Dukanovic za prevod teksta te

slovenske skladnje na slovenino, zahvaljuje se tudi dr. Andrej i ele in dr.
Maj i Dukanovic za koristne opombe.
300
Skladnja
branimi leksemi. Pomensko vsebino stavka tvori njena propozi

cija (= pomenska podstava oz. povedkovo-udeleenska podsta
va) glede na posamezne prostorsko-asovne vidike govomega
dogodka, npr. Ona je bila tukaj, Zdaj pa je v oli, in modalni oz.
naklonski okvir, npr. Ona je morda bila tukaj, Zdaj pa je verjet
no v oli.
Modalni oz. naklonski stavni okvir postavlj a propozicio
nalno oz. pomenskopodstavno zgradbo na vij o raven, medtem
ko osnovna propozicij ska oz. pomenskopodstavna zgradba oh
ranja udeleensko vlogo, npr. Ona je morda bila tukaj ' obstaj a
monost, da j e ona bila tukaj ' , ki j e lahko izraena besedno, kot
v prej nj em primeru, ali pa stavno, npr. Ne verjamem, daje bi
la tukaj.
Prostorskost se navadno ubeseduje z zaimenskimi beseda
mi, npr. tukaj, tam , tja, ta, posredno pa se uresnii s pomojo ka
tegorije osebe, saj je sodeluj oi v govomem dogodku istoasno
del njenega prostora. asovnost se ubeseduj e s pomojo slavni
ne kategorije asa in tudi s asovnimi deiktinimi izrazi, npr.
zdaj, tedaj, danes, jutri.
Poleg prostorsko-asovne sestavine glede na prostor in as
govomega dogodka ter usmerj anja na govorno osebo kot nosilca
modalne oz. naklonske kvalifikacije pragmatini del stavne
vsebine tvori komunikativna (= tematsko-rematska) zgradba
stavne povedi in razline pragmatine funkcij e oziroma govor
na dej anj a, ki se lahko ubeseduj ej o v stavni povedi, istoasno
pa lahko izraajo modalne vsebine kot vpraanj e, dvom, pro
nj a, povelje in dr.
Stavek oz. stavna poved je tvorjena s povedkom (to je najpo
gosteje glagol, redkeje katera neglagolska beseda kot neglagol
ski del povedka oziroma povedkovo doloilo), z udeleenskim do
loilom, ki je lahko tudi samostalnika besedna zveza (SamBZ),
npr. Tvoj obisk nas veseli, ali odvisnik, npr. Veseli nas, da si nas
obiskal. Stavna poved je lahko e samo en stavni len, npr. po
vedek ali osebek ali predmet, npr. Deuje, Katastrofa! ipd.
Osrednjo organizacij sko valenno oz. vezlj ivostno vlogo v
stavku ima povedek, ki v navezi z osebkom stavkotvomo odpira
ali zapira mona udeleenska mesta za udeleence v stavno-
301
Slovenski jezik
lenski vlogi predmetov ali prislovnih doloil . Stavkotvoma ve

zljivost oz. valenca, ki se izraa kot ujemanje v osebi, tevilu in
spolu, je t. i. prisojevalno levovezlj ivo razmerje med osebkom
in povedkom, npr. lvanka je prila, Mario je priel. V povedku
je lahko tudi brezosebni glagol, brez udeleenca kot vrilca de
janj a ali nosilca poteka ali stanja, izraen s tretjo osebo ednine
srednj ega spola, npr. Mrai se, Deevalo je. Navadno imaj o gia
goli v povedku lahko od enega do tiri argumente.
Po stopnj i zapletenosti strukture predikatskega izraza, so
povedki lahko enobesedni glagolski, npr. Marjeta telefonira,
Tone pije kavo, ali pa t. i. zloeni povedki, v katere so poleg po
monega oz. sinsemantinega glagola vklj uene tudi neglagol
ske besedne vrste kot samostalniki, pridevniki, prislovi; oja
klasifikacija oz. izbor doloene besedne vrste je posledica veje
al i manj e polnopomenskosti glagolov, npr. On k strokovnjak,
On postaja strokovnjak, ali razline pomenske vrstnosti drugih
neglagolskih besednih vrst, npr. Ona je moja sestra, Ona je
pridna itd.
3.1. Samostalnika besedna zveza

3 . 1 . 1 . Zgradba samostalnike besedne zveze
3 . 1 . 1 . 1 . Zgradba jedrne samostalnike besedne zveze
Osnovna funkcija samostalnike besedne zveze je nomina
cija. eprav se samostalnika besedna zveza (v nadaljevanju
SamBZ) pogosto nadomesti s stavkom, npr. Kajenje koduje zdra
vju e kdo kadi, to koduje zdravju, predmet ali pojav, ki je
ubeseden kot SamBZ, ni predstavljen kot razmerje med stavni
mi leni v odvisnem stavku, ki ubesedujejo doloeni predmet ali
ta pojav, ampak se SamBZ poimenuje in obravnava kot celota.
Vsebina SamBZ je v slovenini doloena ( 1 ) s tistim, kar
se poimenuj e (x) , (2) s spaciotemporalno referenno lokalizacij o
oz. s prostorsko-asovno opredelitvij o doloene vsebine (R) in
(3) z njegovo kvantifikacijo (Q) oz. koliinskostj o in obsegov
nostjo, kar se skupaj lahko predstavi z zapisom RQ (x) .
302
Skladnja
Sestavo SamB Z tvorita ( 1 ) jedma oz. bistvena sestavina in

(2) dopolnilna oz. dodatna sestavina. Konstitutivna oz. bistvena
sestavina SamBZ je samostalnik ali druga besedna vrsta v samo
stalniki vlogi, npr. osebni zaimek SamBZ, posamostaljeni pri
devnik, tevnik, pa tudi nedolonik, npr. Kajenje je prepoveda
no nasproti Kaditi je prepovedano. Za samostalnike besedne
zveze je primarna oz. prvotna in tipina osebkova vloga, za
druge besedne vrste pa je ta vloga sekundama oz. drugotna ozi
roma manj tipina ali netipina, npr. " Na " je predlog, " Ah " je
medmet. Dopolnilna sestavina SamBZ je navadno pridevnik,
npr. ljubljanski grad, pridevniki zaimek, npr. ta grad, tevnik,
npr. trije gradovi, nezaimenski ali zaimenski prislov, npr. grad
nocoj, Ljubljana neko in sedaj, samostalnik, npr. profesor Ju
rani. Po obliki in stopnj i skladenjske zapletenosti je dopolnil
ni element jedrne SamB Z lahko ( 1) beseda ali besedna skupina,
ki ni samostalnika besedna zveza - to je obiajno pridevnik
in/ali prislov, oziroma prislovni izraz, npr. zelo star grad, kjer
zelo doloa star, in zelo star doloa grad, (2) kakna druga sa
mostalnika besedna zveza, npr. hia ob morju, (3) poved, npr.
Hia, ki se nahaja ob morju . . .
Pridevnik se kot sestavina jedrne SamBZ praviloma upora
blj a pred konstitutivno oz. jedmo sestavino SamBZ v stilno in
komunikativno nevtralnem/nezaznamovanem besednem redu,
kot levi kongruenni atribut oz. kot levi ujemalni prilastek, npr.
dobri ljudje, pridevnik kot desni kongruenni atribut oz. kot desni
ujemalni prilastek pa je redkej i, npr. strela boja, ali pri stalnih
besednih zvezah, npr. Aleksander Veliki. V SamBZ z izpuenim
konstitutivnim elementom lahko pridevnik prevzame funkcijo
izpuenega dela skupine, npr. Za prvega (tekmovalca) je pri
pravljena nagrada. tevilo pridevnikov, ki se lahko uporabij o v
funkcij i dopolnilnega elementa v isti jedmi SamBZ je obratno
sorezmeren verj etnosti, da se tolikno tevilo pridevnikih do
polnilnih elementov uporabi v doloeni funkciji, oziroma najpogo
steje se uporablj a en pridevniki leksem, redkej e dva, e redke
je tri itn. Pridevniki dopolnilni element se z jedmim elementom
ujema v sklonu, spolu in tevilu, npr. Poglej tega tudenta 1 Po
glej ta patent, razen, e ne gre za nekega relativno malotevilnih
nesklonlj ivih pridevnikov, npr. poceni blago.
303
Slovenskijezik
Pridevniki so lahko modi ficirani, skupaj s samostalnikom,

ki ga doloaj o, z drugo pridevniko besedo, npr. ta nova hia, ali
pa so modificirani tudi s prislovom (ali prislovnim izrazom),
npr. zelo velik uspeh, kar velja tudi za delenik na -n, kot glagol
ski pridevnik, npr. dobro pripravljeno sreanje.
Izraanje odnosa RQ (x) s konstitutivnim in dopolnilnim
elementom SamBZ je lahko zelo razlino, od monosti, da tudi
R in Q imata poseben izraz, npr. ti trije tudenti, prek delno sin
kretinega izraza, npr. ti tudenti (kj er so s samostalnikom tu
denti izraena x in Q, ali : oba tudenta - kjer se prek leksema
oba udejanjata funkcij i R in Q /ta druga funkcija se udejanja tu
di prek dvoj inske oblike samostalnika/), do monosti, da vse tri
odnose izrazimo z isto besedo, npr. Sedanjost je teka, kjer lek
sikalni pomen kae na as govora (R, x), oblika ednine pa infor
mira o koliini (Q).
Jedma samostalnika besedna zveza je osnovni element
razvite SamBZ in zajema tisti del neke vsebine, na katerega
vpliva referenna lokalizacija in kvantifikacija oz. s katerim se
izraa x, npr. novi tudent - v samostalnikih skupinah: ta novi
tudent, trije novi tudenti, nai novi tudenti ipd. Jedma samo
stalnika besedna zveza predstavlj ena v razviti SamBZ s samo
stalnikom, npr. ta tudent. Posamezne SamBZ imaj o obliko sa
mo jedrne SamBZ, npr. novo pokopalie, toda to ni mogoe
tam, kjer so x, R in Q izraeni sinkretino, npr. lastna imena,
apelativni samostalniki z doloili, ki vsebujejo referenni ele
ment ali kvantifikator (sedanje teave, vena vpraanja ipd.),
apelativni samostalniki v igar pomenu je vsebovan referenni
ali kvatifikativni element (npr. sedanjost, preteklost), osebne in
kazalne samostalnike besede Uaz, ta, tisti . . . ) itn.
Konstitutivni element lahko dovoli ali zahteva prisotnost
dopolnilnega elementa. Prisotnost dopolnilnega elementa v sku
pini zahtevajo samostalniki z odnosnim pomenom: sorodnikim,
npr. oe, prostorskim, npr. sosed, asovnim, npr. potomec, pose
sivnim, npr. lastnik, funkcionalnim, npr. rektor, s pomenom dela
in celote, npr. sredie itn. e kontekst vsebuje informacij o o
drugem lanu doloene relacije, se modifikacija v j edmi SamBZ
304
Skladnja
lahko izpusti, npr. Spoznal se je z rektorjem Ljub lianske univer

ze. Rektor ga je sprejel ob dvanajstih, tj . ' rektor Ljublj anske
univerze ga je sprejel ob dvanaj stih ' . Obvezno prisotnost dopol
nilnega elementa vasih zahtevajo tudi doloeni leksemi v kon
stitutivnem delu SamBZ, igar semantina vsebina je vkljuena
v slovnino nadrejeni del konteksta, npr. gledati s iroko odprti
mi omi (brez doloila iroko odprtimi je raba leksema omi tu
informativno redundanna oz. nesmislcna), ali v okviru neuje
malnega prilastka, npr. mo dobrih rok, kjer je brez pridevnike
ga atributa raba samega samostalnika roka skladenj sko nepra
vilna, saj samostalnik mo, doloen s taknim nekongruennim
atributom rok, implicira skladenj sko vsebino samostalnika, ki je
doloen skozi odnos celote in njenega dela.
Dopolnilni elementi SamBZ imajo glede na leksikalno se
stavo in skladenj sko vlogo razline pomene, predvsem okoli
inske, npr. mesto v Sloveniji, sreanje ob Boiu, in neokoli
inske, npr. roman Ivana Cankarja, portret Ivana Cankarja,
svinnik Ivana Cankarja. V obeh primerih je konstitutivni ele
ment skupine lahko glagolski samostalnik, kot rezulat nominali
zacije, npr. razgled na morje, nasvet stare mame.
Pomen samostalnikih skupin v funkcij i dopolnilnega ele
menta se udejanj a z razlinimi sklonskimi konnicami, s predlo
gi ali brez nj ih, s pridevnikimi modifikatorji, bodisi obveznimi
ali fakultativnimi bodisi brez nj ih.
Opomba:
Konstitutivni element se l ahko modificira tudi z odvisnim stav
kom, npr. Spet smo se sreali s profesorjem, s katerim smo se veraj
spoznali.
3 . 1 . 1 .2. Samostalnika besedna zveza kot argument,

oz. udeleenec
V stavku sta moni dve obliki izraanj a argumenta udele
enca, in sicer samostalnika besedna zveza, npr. Gleda zahod
sonca, in odvisni stavek, npr. Gleda kako zahaja sonce. Stavek
ima do tiri takne argumente, med katerimi je prvi izraen z
neodvisno SamBZ, ostali pa neposredno ali posredno z odvisni
mi samostalnikimi skupinami ali stavki. Loimo, torej : ( 1) neo
dvisno SamBZ (v funkciji prvega argumenta): npr. ivica kupuje,
305
Slovenski jezik
(2) odvisne SamBZ - (a) neposredno odvisno skupino (v funk

ciji drugega argumenta) : npr. Ivica kupuje darilo, (b) posredno
odvisno skupino (v funkciji tretjega argumenta): npr. Ivica ku
puje darilo oetu. (c) posredno odvisno skupino (v funkciji e
trtega argumenta): npr. Ivica pie oetu pismo s svinnikom.
Neodvisni status SamBZ prvega argumenta j e predvsem
razviden v ujemalnosti s povedkovnim izrazom po spolu in te
vilu. V tisti meri, v kateri so te slovnine kategorije semantizira
ne, nj ihovo vsebino tvorijo posamezne lastnosti denotata (spol,
koliina), ki so razvidne v slovnici SamBZ, kot skladenj skega
izraza denotata, nj ihovo izraanj e v povedkovnem delu stavka
pa je sekundarne narave in je predvsem v funkcij i formalnega
poudarj anja (kongruence), da se doloeni deli stavka nahajaj o v
najbolj tesni smiselni povezavi, npr. Tone je tudent, Vida je taj
nica, Silvanec je bil dober.
Samostalniki del povedka ima v sodobni slovenini obli
ko imenovalnika, npr. Tone je na sosed, toda v posebnih leksi
kalno-semantinih pogojih dobi obliko toilnika s predlogom
za, npr. Toneje bil za toaja, Ti bodi za prio, s znaenjom opra
vljanja doloene socialne vloge, ki ni stalna.
Samostalnika besedna zveza prvega argumenta se pravilo
ma nahaja v obliki imenovalnika in je postavljena pred poved
kovni izraz v stavku, ki je stilno in komunikativno nevtralen.
Osebek dobi obliko rodilnika, e je v stavku negiran povedek s
polnopomenskim glagolom biti, npr. Slovarja ni na mizi, Tiste
ole ni ve. B lokiranje pozicije prvega argumenta v strukturi
stavka je redkeje, prim. Snei, Pozno je, in je znai lno za stavke
z brezosebnimi glagoli ali s povcdki in nasploh - z brezosebni
mi stavki. Odsotnost prvega argumenta je lahko fakultativna,
kot v stavku Telefonira, npr. v dialogu Kaj dela Tone? - Tone
telefonira 11 Telefonira.
Odvisna samostalnika besedna zveza, s pomojo katere se
udejanja drugi argument, ima konstitutivni element v toilniku
in je locirana za povedkovnim izrazom v stavku, ki je stilno in
komunikativno nevtralen, npr. Ivanka bere knjigo. Predmet do
bi rodilniko obliko ob zanikanem povedku, npr. Ni razumela te
ga vpra.anja, ali pa e izraa del neke koliine, npr. Vzemi e
mesa.
306
Skladnja
Samostalnika besedna zveza v funkcij i tretj ega argumenta

je v posredni odvisnosti od povedkovnega izraza. e stilni ali
komunikativni razlogi ne zahtevajo drugane l inearizacij e, se
SamBZ tretjega argumenta nahaja za predikatskim izrazom in za
SamB Z v funkcij i drugega argumenta, npr. Lidija pie pismo
Aljau. e je SamBZ tretj ega argumenta edina SamBZ v stavku,
se SamBZ prvega in drugega argumenta same po sebi razumejo,
npr. Pie Aljau, ali gre za stavke z neglagolskimi povedkovni
mi besedami (povedki) kot nosilci povedkovnega izraza, npr.
al mi je, oziroma brezosebnega stavka tipa Zdi se mi ipd.
Samostalnika besedna zveza v funkcij i etrtega argumenta
je tudi v posredni odvisnosti od povedkovnega izraza. e stilni
ali komunikativni razlogi ne zahtevajo drugane linearizacij e, se
SamBZ etrtega argumenta nahaja za povedkovnim izrazom,
npr. Ivica pie pismo oetu s svinnikom . e je SamBZ etrtega
argumenta edina v stavku, se tudi samostalnike besedne zveze
ostalih argumentov sami po sebi razumejo, npr. Pie s svinnikom.
Samostalnika besedna zveza, igar realizacija je fakulta
tivna, lahko kot dopolnilni element modificira drugo SamBZ ali
pa neposredno povedkovni izraz, npr. To je knjiga moje mame.
Osebni zaimki, ukljuno z zaimkom sebe, ne morej o biti v
odnosu odvisnosti od SamBZ, ustrezne pomenske vloge pa izra
ajo z osebnosvoj ilnimi zaimki (moj, tvoj, njegov . ) in povrat
no-svojilnim zaimkom svoj, npr. Vozi avto svojega oeta, toda
Vozi njegov avto namesto * Vozi avto njega ipd. To velja tudi za
blokirano rabo sociativnega orodnika zaimka sebe, ki se v tej
funkciji zamenja z zaimkom sam, npr. To si je sam naredil (ne
pa * To sije naredil s sabo).
..
3 . 1 . 1 .3 . Sklon v samostalniki besedni zvezi

Najveji del pomenskih vlog SamBZ se udejanja v okviru
kategorije sklona. Sklon je slovnina kategorija, s katero se poka
ejo odnosi med deli stavka in nj ihova osrednja pomenska vloga.
Imenovalnik je sklon slovninega osebka in je izraz prvega
argumenta v pomenski strukturi stavka, npr. Mateja pije kavo.
Tipien pomen slovninega oseb ka je pomen osebe in dolo
enosti, saj slovnini osebek zaznamuj e predvsem vrilca dolo-
307
Slovenski jezik
enega procesa ali odnosa oz. nosilca lastnosti ali stanj a. Slov
nini osebek lahko zaznamuj e tudi druga iva bitja, npr. Pes la
ja, ali ivo v naj irem pomenu besede, npr. Cvetje raste, ter neive predmete, npr. Motor se slii, ukljuno z naravnimi poj avi,
npr. De gre.
Imenovalnik kot oblika slovninega osebka kae odnos
medsebojne odvisnosti med SamBZ in povedkovnim izrazom,
ki je razviden v njunem slovninem ujemanju. Slovnini osebek
obiaj no ima v komunikativni strukturi stavka funkcijo teme in
zaseda mesto pred predikatskim izrazom.
Od imenovalnika imaj o vej o stopnj o neodvisnosti glede na
povedkovni izraz le samostalnike besedne zveze v funkciji
zvalnika. Vsi drugi samostalniki izrazi so ve ali manj skla
denj sko podrejeni povedkovnem izrazu ali pa nekemu drugemu
samostalnikemu izrazu.
Opomba:
Imenovalnik se najpogostej e uporablja kot imenovalnik agensa
oz. vrilca dejanja, npr. Marjeta zaliva roe, imenovalnik paciensa oz.
nosilca dejanja // stanja, npr. Uenka je pohvaljena od uitelja, Po
zdravljen bodi tudi on, apelativni imenovalnik, npr. Ivica, poakaj.
Tudi samostalniki del povedka kot povedkovo doloilo je

praviloma v imenovalniku, npr. Tone je natakar. Glede na to
skladenj sko vlogo se lahko govori tudi o povedkovniku kot o
posebnem sklonu, e bi za ta pomen obstajala tudi posebna ob
lika, kakrne v slovenini sicer ni; e pa na sklon gledamo kot
na predvsem skladenjsko kategorij o, potem lahko na povedkov
nik gledamo kot na posebni sklon (po teorij i sklona Z. Topol in
ske, u zvezi s funkcijo sklonov).
Toilnik je sklon direktnega objekta ( prvega obj ekta ali
blijega objekta), igar tipina oblika je brezpredloni toilnik,
kot slovnini izraz drugega argumenta v semantini strukturi
stavka, s splonim pomenom neesa ivega ali neivega, osno
ve za neko udejanj anje, npr. Mateja ima rada Janeza, Mateja
pije kavo. Predmetni samostalniki izraz je skladanj sko odvisen
od predikatskega izraza, kateremu po navadi sledi. Predmetni
samostalniki izraz lahko zaznamuje tudi loveka, eprav je za
loveka tipina tista pomenska vloga, ki se izraa s samostalni=
308
Skladnja
ko skupino prvega argumenta. e j e v vlogi predmeta, na kate

rem se nekaj udej anja, moka oseba, je netipinost takne vloge
zaznamovana z obliko toilnika ednine, ki je v tem primeru ob
likovno enak rodilniku ednine, npr. Poglej tudenta proti Poslu
aj ta koncert.
Poleg funkcije zaznamovanja moke osebe v vlogi predme
ta, je oblika toilnika enaka obliki rodilnika in se uporablj a tudi
za zaznamovanje drugih ivih bitij v vlogi predmeta in mokega
spola, npr. Poglej konja, psa, medveda itn. , redkej e pa tudi nei
vih objektov, ki po neem spominjajo na ive, upr. Poglej tega
pajaca .
Opomba:
Toilnik se najpogosteje uporablja kot toilnik obj ekta, npr. Po
zdravi Toneta, spacialni (prostorski) toilnik, npr. Midva pa greva v hi
o, temporalni (asovni) toilnik, npr. Prilaje tisti veer, toilnik me
re, npr. Tri mesece akamo nanjo, toilnik vloge, npr. Bodi nam za pri
o, substitutivni (nadomestni) toilnik, npr. Pogosto ga imajo za nje
govega brata.
Rodilnik je sklon, ki izraa predvsem odnos odvisnosti ene

ga samostalnika od drugega; v obliki rodilnika so iroko razu
mljene slovnine svojilnosti, ki zajemajo tudi svoj ilnost v oj em
smislu, ter odnos avtorja do njegovega dela, odnos dela do celo
te, sorodniki odnosi ipd.
Opomba:
Rodilnik se uporablja kot rodilnik vrilca dej anja, npr. lanek
Mateja o/arja, rodilnik nosilca stanja ob negaciji v eksistencialnem
povedku, npr. Oeta ni doma, rodilnik paciensa, npr. pogreb Mateja
o/arja, spacialni rodilnik, npr. Gremo iz ole, temporalni rodilnik,
npr. To se je zgodilo 28. januarja leta 2007, vzroni rodilnik, npr. A li
je tega vesela ?, kvalifikativni rodilnik, npr. Ona je dobrih rok, Andrej
je dobre volje, svoj ilni rodilnik, npr. hia naega soseda, partitivni ro
dilnik, npr. Dala mu je skodelico kave, rodilnik koliine, npr. V tej lek
ciji je precej veznikov, rodilnik ob zanikanju, npr. Oeta pa nisem vi
del, Upam, da ne dobimo morske bolezni, rodilnik izdvaj anja, npr. Ena
deklet je recitirala tisto mesto iz Preernovega Krsta pri Savici 11 Ena
izmed deklet je recitira/a tisto mesto . . . (Toporii; 1 992a: 1 56, 1 68)
Dajalnik je sklon indirektnega, ivega, objekta oziroma ose

be ali bitja, kateremu se nekaj govori, daja ali katero se usmerj a.
309
Slovenski jezik
Dajalnik zaznamuje skladenj ska odvisnost od predikatskega iz

raza, npr. Janez pie sestri pismo. Na taken osnovni pomen se
naslanjajo drugi, izvedeni pomeni, npr. pomen koristi ali kod
nje, npr. Zida bratu hio, Mauje se sovraniku in dr.
Opomba:
Daj alnik se najpogosteje uporablja kor dajalnik drugega objekta,
npr. Pie estitko prijatelju, daj alnik dopolnila, npr. To je zvestoba do
movini, daj alnik prejemnika, npr. Ta svinnik dam sestri, dajalnik ko
risti ali kode, npr. Prijatelju obrezuje sadje, Mauje se sovraniku,
daj alnik tistega, ki doivlja, npr. Znano ji je, Slabo mu je, etini dajal
nik, npr. To ti je bil hec, t. i. svoj ilni dajalnik, npr. Onaje bratu ena,
dajalnik smeri, npr. Gre proti hii.
Orodnik je sklon indirektnega neztvega objekta oziroma

predmeta, npr. Mati hrani otroka z lico, Se upate voziti s ol
nom ?, kot ire razumlj enega sredstva, s katerim agens nekaj
udejanj a. Na taken osnovni pomen imenskega izraza indirekt
nega neivega objekta se naslanjajo drugi, sekundami, pomeni,
kot je pomen dopolnila, npr. Ona se ukvarja z jogo.
Opomba:
Orodnik se najpogosteje upotrablja kot orodnik obj ekta, npr.
Ukvarja se z matematiko, povedkovni orodnik, npr. Poimenoval ga je
s efom 'Imenoval ga je za efa' dopolnilni orodnik, npr. Naa deela
je bogata z rudami, prilastkovni orodnik, npr. ukvarjanje z matemati
ko, prislovnodoloilni orodnik, npr. On dela z lopata, spacialni (pro
storski) orodnik, npr. Sedela sva pred hio, temporalni (asovni) orod
nik, npr. Pogovarjajo se med delom, vzroni orodnik, npr. Umrli so za
rakom, telini (ciljni) orodnik, npr. li so v tujino za kruhom, orodnik
orodja, npr. On pie s svinnikom, sociativni orodnik, npr. Pogovarja
se s prijateljem, komitativni orodnik, npr. Midva z oetom , kvalifika
tivni orodnik, npr. To so bili ljudje z veliko voljo, orodnik naina, npr.
Brca se z vsemi tirimi.
Mestnik je predvsem sklon s pomenom umeenosti neesa

v doloene okoliine (zlasti v prostor, as ipd.), npr. Ona je v
svoji hii, To se je zgodilo v 20. stoletju, ivijo v strahu, Vse je
v redu itd.
Opomba:
Mestnik se najpogosteje uporablja kot mestnik loginega osebka,
npr. Pri sosedovih pa danes ni miru, dopolnilni mestnik, npr. Razmi-
310
Skladnja
ljalaje o izpitu, spacialni ( prostorski ) mestnik, npr. Vsi so v oli, tem
poralni mestnik, npr. V tistih asih nam je vse bilo ve, mestnik mere,
npr. V treh skokih je bila pri otroku, vzroni mestnik, npr. V strahu je
jokala.
3 . 1 . 1 .4. Predlog v samostalniki besedni zvezi

Samostalnike besedne zveze se veinoma uporabljaj o s
predlogi. Imenovalnik se uporablj a samo brez predlogov, orod
nik in mestnik samo s predlogi, daj alnik in toilnik brez predlo
gov ali z nj imi . V realizacij i sklonskih funkcij SamBZ glede na
celoto imaj o predlogi pomembnej a vlogo od konnic.
Opombe:
Rodilnike SamBZ se uporabljajo s predlogi brez, do, iz, od, zis,
izmed (zmed), iznad (znad), ispod (spod), ispred (spred) , izza, zaradi,
okrog, nedale od itn . ; npr. Skoraj isto do okna segajo drevesa; To so
izdelki iz eleza; Katero pesem je recitirala ena izmed deklet? Kaj pa
je tista lepa stavba nedale od ole? Okrog Boia je zapadel sneg;
Daj alnike SamBZ se uporabljajo s predlogi kih, proti, kljub,
navkljub itn., npr. H gospodu Kolariu pojdem; Morali so pluti proti
toku; Kljub temu pridemo; Navkljub nasvetu pije.
Toilnike SamBZ se uporabljajo s predlogi ez, raz, skoz(i), zo
per, pod, med, nad, pod, pred, za, na, ob, v itn.; npr. Odli so z ladjo
ez Savo; ez deset minut se bo zaela predstava; Med liste papirja je
dala indigo; Imajo ga za dobrega.
Orodnike SamBZ se uporabljajo s predlogi s/z, pred, med itn.,
npr. A li Barbara e ve, kam bo la med poitnicami? Vsak dan, ves as
ima samo knjige pred seboj.
Mestnike SamBZ se uporabljajo s predlogi o, pri, na , ob, v, po
itn . , npr. Se radi sprehajate ob reki? Prila je ob treh ; Prila je ob tre
tji uri; V dveh dneh bo vse dobro; Ob veerih so sedeli pred hio; ivi
ob kruhu in vodi; Razume se samo ob sebi; Sprehajali so se po kosilu).
Pozicij ska distribucij a predlonih alomorfov zis in kih je

odvisna od kakovosti naslednj ega soglasnika: alomorf z se naha
ja pred sonanti in zvonimi soglasniki (npr. z roko, z ladjo), s pa
se nahaj a pred nezveneimi soglasniki (npr. s teboj), npr. tudi Mi
z Minka, ali Mi s Tonetom, predloni alomorf h se nahaja pred
soglasnikoma k ali g, alomorf k pa pred vsemi drugimi soglasni
ki, npr. Gre k bratu, ali H komu gre? - H Kalinovim pojdem ; H
gospodu Ka/inu pojdem ipd. (Glej t. 8)
311
Slovenski jezik
Predlogi ez, med, nad, ob, po, pod, pred, skoz(i), za, v v sti
ku s toilnikimi zaimenskimi klitikami -me, -te, -nj, -njo, ali
nje, ali s povratnim morfemom se prevzamejo naglas nase in
tvorijo enotno naglasno besedo (posamezni predlogi, ki se kon
aj o na soglasnik dobijo v taknih konstrukcijah za soglasnikom
samoglasnik, npr. vanj, meden), skozenj ipd.): name, nate, nanj,
nanjo, nanje, vame, vate, vanj, vanjo, vanje, obme, obte, obenj,
obnjo, obnje, nase, npr. Zanj vedo, da je vesel; Le stopiva vanjo
/hio/; Zapira se vase.
V predlonem sistemu slovenskega jezika je eden funkcio
nalno najbolj obremenjenih predlogov predlog ob v imenskih
skupinah z mestnikom, npr. ob delavnikih, ob petih, ob Novem
letu, naselja ob poti, voziti se ob jezeru, in s toilnikom, npr. po
staviti prometni znak ob cesto, priti ob pamet itd.
Kopienje predlogov je v slovenini dokaj redko, npr. A li
imajo kaj primernega za na plao ? Ima vse za na pot? Dogo
vorila sva se za ob pol osmih .
-
3 . 1 . 1 .5 . Samostalnika besedna zveza v stavni zgradbi

Pomembnej e skladenj ske funkcije SamBZ v stavku so:
osebkova (osebkov imenovalnik), npr. Mario bere knjigo,
predmetna: predmetni toilnik, npr. Pozdravi brata, t. i.
orfanski predmetni toilnik, npr. Kupi belega, predmet
ni rodilnik, npr. Daj mi e kruha, predmetni rodilnik ob
negacij i, npr. Upam, da ne dobimo morske bolezni, da
jalnik drugega predmeta, npr. Pie pismo prijatelju,
predmetni orodnik, npr. Ukvarja se z matematiko,
dopolnilna: razmemi ali vsebinski d1jalnik, npr. Ta je
zvest domovini, dopolnilni orodnik, npr. Naa deela je
bogata z gozdovi, dopolnilni mestnik, npr. Misli/je o po
itnicah,
prilastkova: atributski rodilnik, npr. vznoje gore, atri
butski toilnik, npr. ivljenje za drugega, atributski
orodnik, npr. ukvarjanje z drsanjem, atributski mestnik,
npr. ivljenje v strahu,
povedkovodoloilna: imenovalnik v imenskem delu po
vedkovnika, npr. Bratje postal zdravnik, rodilnik imen
skega dela povedkovnika, npr. A ndrej je dobre volje,
312
Skladnja
prislovnodoloilna (adverbialna): adverbialni rodilnik,

npr. lepega dne, adverbialni orodnik, npr. On dela z lo
palo idr.
zvalnika (apelativni imenovalnik), npr. Ivica, pridi sem .
Opomba:
Orfanski toilnik je toilnik pridevnika mokega ali enskega
spola v obliki rodilnika, in je edini lan predmetne SamBZ, igar kon
stitutivni lan je izpuen, ker se sam po sebi razume, pomeni pa neivo,
npr. rnega, prosim (misl i se: rnega kruha). e je izpuen samostal
nik srednjega spola, je lahko pridevnik v obl iki rodilnika ali toilnika,
npr. Prinesite nam rnega (vina) 11 Prinesite nam rno (vino).
3 . 1 .2 . Semantina in pragmatina vsebina

samostalnike besedne zveze
Semantina in pragmatina vsebina SamBZ se izraa s
kombiniranj em slovninih in leksikalnih sredstev, pri emer se
od kategorije do kategorije in od primera do primera loi nain
povezovanj a teh dveh vrst sredstev v izraanju neesa kar je za
znamovano s samostalniko skupino, ter stopnj a leksikalne po
goj enosti realizacij e doloenega slovninega pomena.
3 . 1 .2. 1 . Referennost
V saka samos tal nika besedna zveza je glede na rcferen
nost v slovenini doloena na eden od dveh nainov: uporabi
se referenno ali pa se uporabi nereferenno. Referennost j e
postopek izbire situativno relevantnega denotata ali skupine de
notatov iz ire skupine, ki j e imenovana v stavku, h kateremu
ta denotat ali skupina sodi, npr. Pokliite tega fanta, ali Poklii
te Janeza (doloena referennost), Nekdo je poklical Janeza (ne
doloena referennost), Pokliite kogarkoli (nereferennost).
Sredstva za PARADIGMATINO REFERENNO KARAKTERIZACIJO
v slovenini so: ( 1 ) doloena/nedoloena pridevnika oblika,
(2) opozicij a med rednimi in osnovnimi tevniki, (3) opozicija
med preseniki in t. i. osnovniki (oziroma ekvativi), in primer
niki.
Opisni pridevniki imajo dolono obliko, ko zaznamuj ej o
znano lastnost, npr. pomembni pisatelj, v konstrukcij ah s kazal-
313
Slovenski jezik
nimi zaimki, npr. tisti stari lovek, v nekaterih stalnih stavah,

npr. veliki teden, ko so posamostaljeni, npr. deurni. Ko je ime
novalnika oblika pridevnika uporabljena v okviru SamBZ, ki
ima zvalniko vlogo, je pridevnik mokega spola obvezno v dol
gi obliki, npr. Ljubi Bogec! Dragi sine! Spotovani gospod Je
senek! ipd.
Zaporedni tevnik se uporablj a v referenno doloenih sa
mostalnikih skupinah, za razliko od osnovnega tevnika, za ka
terega ni obvezna referenna raba, npr. etrti tudent je bil bo
lan glede na referenno tirje tudentje so bolni, in nereferenno
Poklicali bomo tiri tudente, naj nam pomagajo. Mnoinski
tevniki se lahko uporabijo dolono ali nedolono, npr. dvojen
namen 1 ta dvojni namen .
Presenik s e uporablj a referenno, npr. Najstareji je bil
Francoz, nasproti drugim oblikam pridevnike komparacij e,
npr. Sliali smo najnoveja obvestila 1 Novejim obvestilom se
vedno bolj zaupa kot starim .
Opomba:
Z ekvativom, npr. Laen je kot volk se izraa nedolona referen
nost, znailna za rabo v samostalnikem delu povedka.
Vrstilni tevnik in pridevnik v preseniku se uporabljata

pred konstitutivnim elementom SamBZ, za kazalnimi in splo
nimi zaimki, npr. ta peti tudent, vsak peti tudent, ta najnoveji
slovar, vsi ti najnoveji slovarji ipd., ter se ujemata s konstitu
tivnim elementom skupine v spolu, tevilu, sklonu in ivosti, vr
stilni tevnik pa se navadno uporablja v ednini.
S sredstvi SELEKTIVNE REFERENNE KARAKTERIZACIJE jedrne
SamBZ se izraa bodisi referenna (dolona ali nedolona) bo
disi nereferenna raba SamBZ. V primeru dolone referennosti
gre bodisi za zaimenska bodisi za nezaimenska sredstva.
Zaimenska sredstva dolone referennosti SarnBZ so osebni
zaimki (jaz, ti, on, ona, ono, midva, medve, vidva, vedve, onidva,
onedve, m i/me, vi/ve, oni, one, ona), kazalne zaimenske besede
(npr. ta, taken, tolik), svojilne zaimenske besede (npr. moj, tvoj,
svoj), splone zaimenske besede (npr. ves, vsak, povsod), skupaj
314
Skladnja
z leksemi cel, drugi, razni ipd., ki so tudi zaimenski, ter z nikal

nimi zaimenskimi besedami (npr. noben, nikdo, ni, nikoli) in z
leksemom oba, ki ima lastnosti tako zaimka ves kakor tevila
dva, npr. Oba sta prila.
Napotilna funkcija zaimenskih besed z obvezno refcrenno
stjo se, glede na smer, uresniuj e kot egzofora - napoti na ele
ment govorne situacije izven samega besedila z zaimensko be
sedo (takni so osebni in svoj ilnoosebni zaimki l . in 2. osebe, ter
neposredno-kazalne zaimenske besede tale, le-ta, onile, le-oni,
takle, le-tak), ali endofora ( anafora v irem smislu, ter napo
tilo na predhodni ali naslednj i element konteksta), ki s svoje
strani zajema anaforo v oj em smislu (napotilo za nazaj), npr.
Matja je priden fant. On je e tudent, in kataforo (napotilo za
naprej ), npr. Polica se naredi tako: Vzame en kiloram moke,
kozarec mleka . . . itn.
Slovenina sodi v pro-drop j ezike, kar pomeni, da se v njej
zaimek, uporabljen kot osebek, izpusti, e ni komunikativno na
glaen, npr. Rad ima hribe, Pozdravila ga je, Bili so na Bledu,
toda ostane, e je naglaen, npr. v komunikativnem nasprotju,
kot v primeru On je e priel, !Jk pa e ni, ali brez komunikativ
nega nasprotja, npr. On ima rad hribe, Ona ga je pozdravila,
Oni so bili na Bledu ipd.
Druge kazalne zaimenske besede se lahko uporabi po potre
bi ali egzoforino (npr. To je moj brat, tisto pa prijatelj; Po !.gj_
ulici tu sem prieljaz, po oni tam pa ona; Takih knjig imamo ve
liko, Svinnik je bil priblino tako dolg; Tole je vrba) ali endo
forino, kar je pogosteje, npr. To je Metka. Ona je moja prijate
ljica; Kupili so si nov avto. Taken avto imamo tudi mi; Bil je
sreen, in to bolj, kot si je m islil; V sredo smo se pripeljali na
Bled. Tedaj smo se sreali z Botjanom ; V sredo smo se pripe
ljali na Bled. Tu smo se sreali z Botjanom ; Imam e en euro.
Le toliko mi je ostalo. ipd. Anaforino ali kataforino se lahko
uporabijo tudi sploni ali nikalni zaimki, npr. Tukaj so Matja.
Toma in Joe. Vsi so zaenkrat zadovoljni; Vse je pojedel: meso.
krompir pa tudi solata. ali Tukaj so Matja. Toma in Joe. No
ben ni zadovoljen. Anaforino se uporablj aj o tudi neke druge
besede; npr. prvi . . . , slednji . . . kot v primeru: itali smo o Kopi=
315
Slovenski jezik
tarju in Nahtigalu. Prvi je rojen v XVIII. stoletju, slednji pa v

XIX stoletju.
Anaforino doloeno referennost, ki velja samo znotraj is
tega stavka in se navadno imenuje refleksivnost, uresniuj ejo
povratne zaimenske besede, igar tipini predstavnik j e zaimek
sebe (s paradigmo brez imenovalnika in brez mnoine), ki napo
ti na animatni osebek stavka le-ta je istoasno agens in paciens
dej anj a, zaznamovanega s povedkovnim izrazom, npr. Brat se
odpelje na postajo 1 Jaz brata odpeljem na postajo. e zaimek
sebe ni komunikativno naglaen, se namesto polne oblike upo
rabi njena klitina oblika se, npr. A li sebe vidi na sliki? 1 A li se
vidi na sliki?
Zaimek sebe ima splonopovratni pomen, nasproti drugim
povratnim zaimenskim besedami: svoj ima svoj ilno-povratni po
men, npr. Lidija je odnesla svoje knjige, tvojih pa ne, prislovni iz
raz po svoje ima nainovno-povratni pomen, npr. Lidija doivlja
morje po svoje, zaimek sam ima negativno sociativno-povratni
pomen, npr. Lidija je to naredila sama, Zlatka pa z Janezom, za
imenski izraz drug drugega ima reciprono-povratni pomen,
npr. Zlatka in Janez pozdravljata drug druger:a. enako ima na
inovno-povratni pomen ekvivalentnosti, npr. Zlatka in Janez
sta to naredila enako, a Lidija po svoje, lahko pa ima tudi nai
novno-povratni pomen identinosti, npr. Zlatka in Janez sta mi
odpovedala enako, prislov razlino pa ima nainovno-povratni
pomen neekvivalentnosti, npr. Zlatka in Janez sta to naredila
razlino ali neidentinosti Zlatka in Janez sta mi odpovedala
razlino itn.
Nedolona referennost je obenem znailna tudi za nedo
lone zaimenske besede, kot so nekdo, nekaj, nekje . . (npr. Nek
do je telefoniral; To je nekaj zame), za vpraalne zaimke kdo?
kaj? kateri? ipd. (npr. Je kdo tu ? Vpraajte koga drugega; Je kaj
rekla ? Vpraajte kako drugo osebo; Vam ugaja katera slika ?) in
za druge vpraalne zaimenske besede, ko so uporablj ene samo
stojno, npr. Kdo je telefoniral? = 'nekdo je telefoniral in hoem
vedeti njegovo ime ' , ter v samostalnikih skupinah z leksemom
en, ko nima numerike funkcij e, npr. En gospod te aka. Prim.
.
316
Sk/adnja
nedolono referenno in nereferenno rabo v naslednj ih parih

primerov: Nekaj mu je povedal 1 Mu bo e kaj povedal; Neki no
rec nam je zaklenil vrata 1 Kaken norec nam lahko zaklene vrata.
Drugae povedano, tudi v slovenini se j asno loi nerefe
renna raba SamB Z od nedolonosti, npr. v stavku Nekdo mu je
pisal obstaja nedolona referennost, v stavku Napiite komur
koli pa obstaj ata nedolonost in nereferennost.
Nezaimenska sredstva doloene referennosti SamBZ so :
(a) samostalniki - tako lastni kot tisti skupni, ki so semantino
ali situativno blizu lastnim, npr. Bog, pape, predsednik ZDA ,
rektor Ljubljanske univerze, ipd., (b) osebno-svoj i lni pridevniki,
Lidijin, Tonetov, oetov ipd.
N ereferencialna karakterizacija SamBZ se uresnii s po
mojo ustreznih nedolonih zaimenskih besed, kot so kdorkoli,
kakrenkoli, kdarkoli . . . (npr. Na to vpraanje vam lahko odpove
kdorkoli), kdo, kaj, kaken . . . (npr. e me bo kdo bo iskal, naj po
aka) ipd., ter s pomojo nereferencialno uporabljenih samostal
nikih skupin, npr. Zamislite si tudenta, kateri ne bi vedel tega.
V izraanju referennosti ima pomembno vlogo lineariza
cija v stavku, saj je pri stilno in komunikativno nevtralni struk
turi stavka inicialna pozicij a rezervirana za dolono-referenno
rabo, npr. Dekleta gredo po cesti, finalna pozicija pa praviloma
za nedolono-referenno rabo, Po cesti gredo dekleta.
3 . 1 .2.2. Kolikostnost
Redka je raba SamBZ brez koliinske zaznamovanosti
njene vsebine, kar je predvsem mono s samostalniki pluralia
tantum, igar edina oblika je mnoinska (npr. vrata, sanke, kar
je), nevtralna glede na semantino vsebino opozicije ednina 1
mnoina, tevilna vrednost pa se po potrebi lahko izrazi z ne
kim tevilom, npr. ena vrata 1 troje vrat ipd.
Kvantifikacij a se v okviru SamBZ uresnii z raznovrstnimi
tako slovninimi kot neslovninimi sredstvi. Na semantini ravni
obstajata tevilna, tj . kvantifikacij a, ki sloni na poj mu tevila,
in netevilna. Sam predmet ve ali manj jasno dopua oba
naina kvantifikacije, npr. dvajset ro, veliko ro, toda denotati,
ki niso diskretne narave, ali pa katerih ne razumemo kot takne,
317
Slovenski jezik
nagibajo k nenumerini kvantifikaciji, npr. visoka temperatura,

nizka temperatura, numerino kvantifikacijo pa uresniujejo pre
ko posebnih, za to predvidenih leksemov, npr. temperatura od
osemintrideset stopinj.
Slovnino jedro kvantifikacije v SamBZ je oblikoslovna ka
tegorija tevila, ob njej pa tudi kategorialni pomeni tevila.
Oblikoslovno-skladenj ska znailnost kategorij e tevila v
slovenskem jeziku je obstoj treh gramemov tevila: singular,
dual in plural (npr. tudent 1 tudenta 1 tudenti). S tem in s ka
tegorijo tevila nasploh so zaznamovane vse samostalnike be
sede v slovenskem jeziku in veina glagolskih oblik, s posledi
cami na skladenj ski ravni, npr. tudent-fJ je akal-fJ, tudent-a
sta akal-a, tudent-i so akal-i).
Opomba:
Obstaj a tendenca, da se namesto dvojine uporablja mnoina, ko
gre za pame dele neesa, npr. Noge me bo/ijo, razen e elimo nagla
siti tevila, npr. Obe nogi me bo/ita.
Veina slovenskih samostalnikov ima paradigmo tevila,

manjo skupino pa tvorijo samostalniki tipa singularia tantum
in pluralia tantum . Pridevniki dopolnilni element se praviloma
ujema s konstitutivnim elementom SamBZ v spolu, tevilu in
sklonu, obe skupini samostalnikov pa predstavlj ata posebne
kongruencij ske razrede. Glede na monost numerine kvantifi
kacije SamBZ s samostalnikom pluralia tantum, je treba opozo
riti na dejstvo, da se v taknih primerih tevilo en uporablj a v
mnoinski obliki, vija kvantifikacija pa se uresnii s pomoj o
skupnih tevil, prim. ena vrata 1 petero vrat, k o p a gre z a obla
ila, s pomojo osnovnih tevil in leksema par, npr. dva para
hla, kar je sicer obiajen nain numerine kvantifikacije pamih
oblail, ko niso zaznamovana s samostalnikom pluralia tantum,
npr. dva para copat. Samostalnikom pluralia tantum so do neke
mere podobni samostalniki, ki se uporabljajo najpogosteje v dvo
jinski obliki, lahko pa se nanaajo na osebe razlinega spola,
npr. zakonca.
Poleg pravih samostalnikov singularia tantum , npr. Stane,
Marko, obstajaj o tudi samostalniki, ki veinoma imaj o potenci-
318
Skladnja
alno mnoino. Takni so veinoma snovni, skupni in abstraktni

samostalniki, npr. voda, pesek, ljubezen, sovranost. Njihova mno
ina pomeni bodisi razline vrste iste snovi, npr. mineralne vode
Slovenije, bodisi razline situacije z enakim dominantnim sta
njem ali lastnostjo, npr. vse njene ljubezni, pri numerini kvan
tifikaciji snovnih in nekaterih skupnih samostalnikov v SamBZ
pa se uvede partikularizator kot mema enota, npr. dva kozarca
vode, tri kaplje vode ipd.
Opomba:
Funkcija partikularizatorja oziroma tevnika, ki uvaja partikulari
zator v SamBZ je lahko odvisna od razlinih nainov udejanjanja iste
ga denotata, npr. pet kilometrov ceste, kjer je ceste dopolnilni element,
proti cesta s petimi ki/ometri, kjer je cesta konstitutivni element ipd.
Numerina kvantifikacija se, poleg tega da se uresniuj e s

pomoj o slovnine kategorij e tevila, uresnii tudi s pomojo
tevnika kot besedne vrste v funkcij i dopolnilnega elementa v
SamBZ, s pomojo osnovnih tevnikov (npr. dva uenca), vrstil
nih (npr. drugi uenec), loilnih (npr. dvoji uenci), skupnih
(npr. dvoje uencev), mnoinskih (npr. dvojen dobiek) in ulom
kovnih (npr. dve petini denarja).
Opomba:
Najbolj regularni odnos j e med osnovnimi in vrstilnimi tevniki,
saj se (a) ob skoraj vsakem osnovnem tevniku nahaj a vrstilnimi tev
nik z enako osnovo (npr. pet-o 1 pet-i), (b) osnovni in vrstilnimi tev
niki imajo skupen sploni pomen tevila ter skupni posebni pomen
vsakega posebnega osnovnega in zaporednega tevnika, (c) opozicija
med osnovnimi in vrstilnimi tevniki zaj ema zelo veliko (naeloma
neomejeno) skupino primerov. Ker so lastnosti slovninih kategorij :
visoka stopnj a obveznosti pomena, visoka regularnost izraanja tega
pomena ter irok obseg skupine leksemov, za katero dani pomen velja,
ne bi bilo napano imeti opozicijo med osnovnimi in vrstilnimi tevni
ki za opozicijo med dvema gramemoma posebne slovnine kategorij e
urejenosti + /, igar markirani lan izraa pomen linearne urejenosti
numerino kvantificirane skupine, npr. peti 'zadnj i v vrsti od pet ' .
e je konstitutivni element SamBZ ulomkovo tevilo, je

imenovalec konstitutivni element, tevec pa dopolnilni element
in se obnaa kot samostalnik v ustrezni funkcij i , npr. tri petine
hruke.
319
Slovenski jezik
Funkcija dopolnilnega elementa v SamBZ je lastnost zapo

rednih tevnikov, ki so tudi na oblikoslovni ravni oblikovani pri
devniko, npr. peti tekmovalec, osma tevilka, razen e zaporedno
tevilo prevzame funkcijo konstitutivnega elementa od izpue
nega samostalnika, npr. Peti (tekmovalec) ne dobi niesar.
Poseben primer so tevniki en, dva, tri(je) in tiri (tirje) .
tevnik en se obnaa pridevniko in kongruira s konstitutivnim
elementom. Njegov dopolnilni status izhaja iz dej stva, da se po
sameznost lahko izrazi tudi edninsko, npr. Na mizi je (ena) knjiga.
tevnik dva (tudi oba) kongruira s samostalnikom v dvoj inski
obliki, npr. dve lipi, obe lipi, in je podobno tcvniku en lahko iz
puen, e je samostalnik v dvoj ini, npr. (Dva) prijatelja se po
govarjata, tevnika tri/trije, tiri/tirje kongruirata s samostalni
kom v mnoinski obliki , npr. tri lipe, tevnika pet, est, ter vsi
tevniki vej i od nj ih pa se rabijo v imenovalniku, ob samostal
niku, igar oblika je enaka obliki geni ti va mnoine, npr. pet lip,
tako da se v slovenini lahko poleg imenovalnika ednine, npr.
en tudent, in imenovalnika dvoj inske numerine mnoine, npr.
oba tudenta, govori tudi o imenovalniku majhne numerine
mnoine, t. i . paukalu, npr. trije tudenti, tirje tudenti in o ime
novalniku velike numerine mnoine, npr. pet tudentov. Imeno
valnik maj hne numerine mnoine je formalno enak imenoval
niku splone, nenumerine mnoine (v tem primeru tudenti). V
odvisnih sklonih samostalnika se maj hna in velika mnoina ne
loita, npr. rod. treh tudentov, daj . trem tudentom . . . , tudi petih
tudentov, petim .tudentom . . itn. To velja za vse tri spale, kar
ilustrirajo naslednj i primeri: en stol, dva stola, trije stoli, pet sto
lov, ena m iza, dve mizi, tri m ize, pet miz, eno okno, dve okni, tri
okna, pet oken. e je v okviru samostalnike besedne zveze pri
devniki atribut, potem v imenovalniku obstajajo posebne oblike
za pridevniki singular, dual, maj hno mnoino in veliko mnoi
no, v odvisnih sklonih pa singulame oblike pridevnika imaj o
eno paradigmo, dualne oblike drugo, ostali p a tretjo, kar ilustri
rajo naslednj i primeri :
dva lepa stola, dveh lepih stolov, dvema lepima stoloma,
dva lepa stola, dvema lepima stoloma, dveh lepih stolih,
trije mladi fantje, treh mladih fantov, trem mladim fantom,
treh mladih fantov, tremi mladimi fanti, treh mladih fantih,
.
320
Skladnja
tiri stare mize, tirih starih miz, tirim starim mizam , tiri
stare mize, tirimi starimi mizami, pri tirih starih mizah,
pet naih fantov, petih naih fantov, petim naim fan tom,
pet naih fantov, petimi naimi fanti, pri petih naih fantih .
Opomba:
tevniki so kot zelo frekventne besede del ustaljenih sintaktinih
konstrukcij , kot so npr. tiste za osnovne aritmetine postopke, npr. ena
ini/plus ena je dva, tri manjllminus ena je dva, tiri krat trije dvanajst,
dvanajst deljeno s tiri je tri, in konstrukcij za izraanje asa v urah,
npr. Koliko je ura? Ura je ena; Ura bo dve; Ura je pol enih/lene; Ura
je pol dve; Ura je tri etrt na eno/dve; ez eno minuto bo ena/pol enih;
Eno minuto ez dvanajst; Ena trideset; Enaindvajset ni sedem.
e sploni ( univerzalni) kvantifikatorji ne konstituiraj o

sami SamBZ (npr. Vse sem pojedel, Vsi s o tukaj, Vsakdo e to
ve) in e niso zaimenski prislovi (npr. Povsod so bile roe),
imaj o inicialno pozicijo v SamBZ, npr. Le pojej ves ta krompir;
Vsak na otrok e to ve; Vsakrne neumne ale pozna.
Nedoloni ( eksistencialni) kvantifikatorj i so najmanj
informativni glede kvantitativne lastnosti vsebine jedrne skupi
ne, saj oni samo zaznamuj ej o realni ali moni obstoj neke
koliine . Ta pomen vsebuj e tudi neke nekoliinske pomene, ki
so vedno prisotni v semantinih strukturah nedolonih kvanti
fikatorjev : nekaken (lastnost), nekje (kraj), nekdaj (as) itn.
Poleg splone in nedolone kvantifikacij e obstaja tudi
nenumerina kvanti fikacij a razmemega tipa, v igar osnovi je
daj anje neke kvantitativne lastnosti s pomojo lokalizacije dane
koliine ali stopnje kot vije ali nije glede na neko drugo v da
nem stavku imenovano ali razumljena koliino. Drugi element v
takni relacij i je lahko (a) posamine ali skupinske narave ali pa
(b) izkljuno skupinske narave, kot 'povprej e ' , ' norma ' . V pr
vem primeru gre za kvantifikacijo, ki se v SamBZ pogosto ure
snii s pri memikimi oblikami pridevnika, npr. Vijemu fantu
ime je Duan, eprav izraanje komparacije ne ostane vedno v
sintaksinih mej ah SamBZ, npr. Duan je viji kot Milo. Obsta
j ajo tudi druga, zaimenska sredstva takne kvantifikacije, s ka
terimi se zaznamuje ekvivalentnost ali neekvivalentnost, v obeh
primerih s stopnj evanjem ali brez stopnjevanja denotata, ki so v
=
32 1
Slovenski jezik
zvezi: enaki, isti, drugaen, podoben itn., npr. Vsi moki so enaki,
Vidva sta si podobna. V nasprotj u s taknimi oblikami izraanja
relacij ske kvantifikacije so komparativni pomeni pridevnikih
oblik vedno v zvezi z doloenimi leskikalnimi vsebinami, npr.
noveji, stareji, ir.h, oji ipd.
Podobno velj a tudi za razmerno kvantifikacij o po kriteriju
'obiajne koliine ali stopnj e ' , ki je tudi lahko leksikalno prosta,
npr. veliko denarja, zelo pridna ipd., ali pa je lahko leksikalno
vezana, vgrajena v leksikalni pomen besed, npr. boati ljudje,
visoki fantje, nove knjige.
Ko j e povedkovni izraz v ednini, se v SamBZ prvega argu
menta lahko nahaja samo tevnik en (ali tevniki, ki se z nj im
konajo), npr. En tudent e aka; ko pa je povedkovni izraz v
dvoj ini, so v SamBZ prvega argumenta lahko tevniki dva (ali
tevniki, ki se z nj im konajo), oba, ali pa dvoj inski osebni za
imki, npr. m idva, vidva . . . , pri emer obstaja ujemanj e v spolu,
e oblika povedka ima spol, npr. Dva 1 oba tudenta sta e a
kala; Obe herki sta e akali; Medve sva akali.
Ko je povedkovni izraz v pluralu, v SamBZ prvega argu
menta mora biti tevnik tri ali tiri (ali pa tevniki, ki se z njima
konajo), npr. Trije tudenti so akali, pri emer obstaja kongru
enca v spolu, e oblika povedka ima spol.
Ko je povedkovni izraz v singularu srednjega spola, v
SamBZ prvega argumenta morajo biti tevniki pet, est ali vij i
ali p a nedoloni kvantifikatorj i malo, veliko, manj, ve, dosti,
npr. Pet tudentovje akalo; Verajje bilo veliko tudentov; Da
nes je bilo ve tudentov kot veraj.
Vsebina snovnih in skupnih samostalnikov se kvantificira z
uvaj anjem partikularizatorjev v SamBZ, kot posebnih samostal
nikov v slubi konvencionalnih mernih enot, npr. dva kozarca
vode, tri steklenice vina, pet kronikov juhe ipd. e samostalnik,
katerega numerino kvantificiramo, ni snovni ali skupni, potem
podobno funkcijo opravljajo fragmentizatorj i zaetek, sredie,
konec ipd., ki praviloma pomenijo posaminost in se uporabij o
brez tevnika en, npr. zaetek koncerta, sredie mesta, konec
tedna, redkej e pa se uporabij o v imenskih skupinah s tevniki,
npr. Oba konca dolge klopi sta e bila zasedena.
322
Skladnja
Kategorialni pomen koliine se identificira z vpraanjem

koliko ?, poleg samostalnikih skupin s koliinskim pomenom,
uporabljenih v adverbialni funkcij i, so lahko koliinski adverbi
ali tudi prislovi z razlinimi specifinimi koliinskimi pomeni,
npr. koliko, toliko, nekoliko, kolikor, veliko, malo.
3 . 1 . 2 . 3 . Druge pomenske kategorij e samostalnike zveze
AGENS oz. vrilec dej anj a se v samostalniki skupini izraa
predvsem s pomojo imenovalnika agensa, npr. Saa bere knjigo,
pa tudi rodilnika agensa, npr. predavanje profesorja Oso/nika,
redkej e s pomojo mestnika loginega osebka, npr. Pri sosedo
vih pa danes ni m iru.
P ACIENS oz. predmet/prizadeto z dejanjem se v SamB Z iz
raa predvsem s pomojo toilnika paciensa, npr. Ada zaliva roe,
imenovalnika paciensa, npr. Pipe so zaprte, Uenka je pohvalje
na od uitelja ipd. Temu pomenu je blizu tudi pomen daj alnika
prejemnika, npr. Ta svinek dam sestri, ter daj alnika uporabni
ka, npr. Prijatelju obrezuje sadje.
PRIPADANJE, kot eden izmed od kategorialnih pomenov, ki
lahko izrazijo SamBZ, ima kongruenno obliko, s posesivnimi
pridevniki in pridevnikimi zaimki v prilastkovni vlogi, npr. naa
sestra, mamina knjiga (pa tudi z dvosvojilnoosebnimi zaimki
najin, vajin, njun), ter nekongrucnne atributivne oblike: svoj i J
ni rodilnik, npr. hi prvega soseda, in t. i. svoj ilnik daj alnik, npr.
Ona je bratu ena, ki je dejansko dajalnik commodilincommodi.
Ko se izraa odnos korcferennosti mcd dvema SamBZ v istem
stavku, se samostalnika besedna zveza s kongruennim svoj il
nim atributom lahko z uporabo postopka elipse zoi le na svoj
atrubutivni del, e se v obeh koreferennih SamBZ poj avi enak
samostalnik, npr. To je na avto 11 Ta avto je na (avto).
Odsotnost posesivnega odnosa zaznamuje model brez +
Nrod, npr. Ostaja brez hie.
Opomba:
Posebnost slovenskega jezika je raba toilnikih samostalnikih
skupin s predlogom ob v pomenu izgubljanja neesa, npr. priti ob pa
met 'izgubiti glavo' , tudi Tone je ob hio; Marija je prila ob dober
glas; Spravili me boste ob dobro ime.
323
Slovenski jezik
KVALIFIKATIVNOST se navadno izraa s samostalniko skupi

no, v kateri je nahaja opisni pridevnik kot ujemalni prilastek,
npr. dobri ljudje, lepa Vida, nova srajca, redkeje kot neujemal
ni prilastek, npr. mini krilo. Kvalifikativnost se izraa tudi s sa
mostalnikimi skupinami z neujemalnim prilastkom v obliki
kvalifikativnega rodilnika z obveznim determinatorj em, npr. Bi
la je dobrih rok (toda ne *Bila je rok), tudi Andrej je dobre vo
lje (toda ne *Andrej je volje), ali pa v obliki kvalifikativnega
orodnika, npr. To so bili ljudje z veliko voljo. V poziciji kongru
ennega atributa s kvalifikativnim pomenom se lahko nahaj ajo
tudi kvalifikativni zaimki kaken : kaken, kakrenkoli, nekak
en, nikakren, taken, taki, npr. Kakno barvo imate radi vi? Za
kaknega materialista me imate; Nekakr(en) obutek osamlje
nosti jo je muil; Pozdravil jo je kot kako igrao . . .
PRIMERJANJE j e kate gori alni pomen, k i je blizu kvalifikativ
nemu. Ekvativnost se izraa z imenovalnikom v stavnih struk
turah tipa sladka kot med.
Enak model, v katerem je veznik kot z imenovalnikom, so
deluje v izraanju diferentivnosti, ko je pridevnik v obliki pri
mernika, npr. slaja kot med.
Komparativ je lahko v semantini funkcij i oslabljenega
osnovnika (absolutni primernik), npr. Ima rad grenkejo kavo.
Presena oblika v strukturi SamBZ ima tudi funkcijo uje
malnega prilastka, npr. najslaje jabolko, kar velja tudi za elativ
no uporabljene SamBZ, v katerih so v slovenini tevilni pri
devniki s predpono pre-, npr. Od tam je prelep razgled po vsem
pristaniu.
Enako velja za ekscesivno uporabljene SamBZ, npr. Te pre
drage knjige si ni mogel privoiti.
Posebna vrsta subjektivne kvalifikacije se izraa s pomojo sa
mostalnikih skupin s t. i. etinim dajalnikom, npr. To ti je bil hec.
NACINOVNI pomen je tudi blizu kakovostnemu, osnovni mo
del izraanja naina s pomoj o samostalnike besedne zveze pa
je nainovni orodnik, npr. Brca se z vsemi tirimi. V nainskih
adverbialih se namesto SamBZ uporabljajo prislovi (zaimenski
in nezaimenski) : kako ? kako, nekako, kakorkoli, kolikor, nika
kor, tako, po slovensko, po domae, lepo, rdee, bolj, ali manj,
324
Skladnja
hote, mimogrede, vedoma, npr. Kako je pa to povedala ? Barba

ra je bila nekako nezadovoljna. Nain se lahko izrazi tudi s po
mojo leksema nain, npr. Na ta nain sem povedal vse. Nezai
menski nainovni prislovi imaj o stopnj e primerj anja (npr. dobro
- bolj - najbolj) ter monost ekscesivne rabe, npr. Prevroe je,
da bi pil, Upam da ne ostane predolgo, ali elativne rabe, npr.
Bilo nam je prelepo.
SREDSTVO je kot kategorialni pomen blizu naina oz. tudi de
loma prekriven z nainovnim pomenom, v SamBZ pa se izraa z
orodnikom sredstva, npr. On dela z lopata, Vozi se z olnom,
Vaneje stvari si je zapisala s svinnikom v belenico; Marjeta
je mahala z robcem itd.
DRUBA oz. t. i. druilnik se v izraa s pomojo sociativne
ga orodnika, npr. Pogovarja se s prijateljem, Vzela te bom s se
boj, pa tudi s komitativnim orodnikom, npr. Tu so e bili oe z
materjo, Za izraanj e rkomitativnosti so znailne konstrukcij e z
mnoinskim ali dvoj inskim osebnim zaimkom (ki j e lahko izpu
en, e to dopua kontekst) in v orodniku s predlogom s/z, npr.
mi z Janezom (= 'Janez in j az ' ), midva z Janezom, me z Minka,
medve z Minka ipd., npr. Midva z bratom greva na ples; Kje je
Marjeta ? Z oetom sta se la kopat.
PROSTORSKA LOKALIZACIJA je kategorialni pomen (cilj , pot
ali smer gibanja) v igar izraanju v samostalniki besedni zve
zi sodelujejo vsi odvisni skloni in nekaj deset predlogov in pred
lanih izrazov. Ena izmed komponent v semantinih strukturah
taknih samostalnikih skupin se nanaa na dinamini vid
prostomega razmerja, kot tipa spremembe kraja (vs. kraj), kjer
se nekaj lokalizira, npr. na cesto, s ceste, ez cesto vs. na cesti.
Pomen prekanja prostora je lahko izraen samo z glagolsko
predpono, npr. Prekava cesto na mestu, kjer ni prehoda za pe
ce vs. Greva ez cesto, e pa pot gibanja ne pomeni popolnega
prekanje neke povrine, se uporablja mestnika SamBZ s pred
logom po, npr. Po tej ulici tu sem priel jaz, po oni tam pa on.
SamBZ s predlogom po so lahko prostorsko-distributivnega po
mena, npr. Izdelke iz eleza so prodajali dale po svetu.
e se lokalizacija opravi z enim delom lokalizatorj a, je to
lahko povrina lokalizatorj a (npr. na hii 1 na hio 1 s hie 1 po
325
Slovenski jezik
hii), ali pa njegova notranj ost (npr. v hii 1 v hio 1 iz hie 1 sko
zi hio). e j e obj ekt lokalizacije izven lokalizatorja, j e pomem
ben kriterij ravni objekta lokalizacije glede na lokalizator. Pri
prostorski lokalizacij i 'v ravni ' je pomembna sprednja stran lo
kalizatorja (npr. Stoje pred hio, so se pogovarjali), ali pa nje
gova zadnja stran (npr. za hio za kraj in za smer), pri lokali
zacij i ' izven ravni ' pa je relevantna zgornj a stran lokalizatorja
(npr. nad hio - za kraj ali smer), ali njegova spodnj a stran {npr.
pod hio - za kraj ali smer).
e ni relevanten kriterij stopnje, je relevanten kriterij
koliine, samo e v lokalizacij i sodeluje ve kot en lokalizator
ali pa ve kot ena njegova stran {npr. konverzija: Uitelj stoji
med uenci <=> Uenci stojijo okrog uitelja). Stopnj a se v zvezi
s prostorom dojema kot velikost oddaljenosti med lokalizator
jem in objektom lokalizacij e. Oddaljenost je lahko relativno
majhna (npr. ob ograji, poleg hie, pri morju) ali pa relativno
velika, kar se izrazi s predlonimi izrazi (npr. dale od hie).
e je lokalizator lovek (ali redkej e kako drugo bitj e),
mestne SamBZ s predlogom pri poleg pomena prostorske blii
ne (npr. Lepo je sedeti pri morju) imajo tudi sociativni pomen
(npr. Kadar pride v Ljubljano, kosi pri prijatelju) ali pomen las
tnine {npr. Ima denar pri sebi?). Dajalnike SamBZ s predlogi
kih ali proti so nezaznamovane glede na vse do sedaj omenjene
kriterije oziroma se nanaajo na isto ekstralokalizacijo, toda z
informacijo o smeri gibanj a (adlativnost), npr. Greva k bratu;
Dekleti sta li proti hotelu.
Ker jasno razloevanj e povrine in notranj osti ni znailno
za vse lokalizatorje, se predlogi s primarnim pomenom lokaliza
cije s pomoj o povrine ali notranj osti vasih uporabljajo bolj
konvencionalno, odvisno od leksikalne vsebine ali irega kon
teksta, npr. Brata odpeljem na postajo; Mama je v kuhinji, oe
pa na vrtu; Marjeta je na morju; Tista nova trgovina je na Mi
kloievi cesti; V Zidanem mostu ne pozabite prestopiti, gospo
dina; Z ladje se vse lepo vidi ipd.
-
Opomba:
Tu so predstavljena samo osnovna razmerja med samostalnikimi
skupinami s prostomimi pomeni. V funkcionalnem pogledu sem sodijo
326
Skladnja
tudi SamBZ z velanskimi predlogi (levo od, desno od, odmik od itd.)
ter skupine s posameznimi nepravimi enolanskimi prislovi, npr. Ko
nec vasije stala koa, ki so tu izpueni zaradi omejenega prostora, ta
ko kot je izpuen tudi opis stilne izdiferenciranost taknih skupin in
razvitosti sinonimnih razmerij med njimi.
V funkciji prostorskih adverbialov se poleg samostalnikih sku
pin s pomenom kraj a ali smeri, uporabljajo tudi prislovi in prislovni
zrazi f:s.jg_? nekje, kjerkoli, nikje, kjer, tu, tja, povsod, vsepovsod; kam?
nekam, kamorkoli, nikam, kamor, nikamor, sem, tam, kod? ponekod,
nikod, koder, nikoder, koderkoli, tod, ondod; od kod? od tu, od tam, od
nikod, odpovsod; blizu (komp. blije), dale (komp. dalje), od blizu, od
dale in dr. , npr. KJg ste?Kam bi la? Od kod sta se Marjeta in Barba
ra vrnili v Ljubljano? Kaj vaju pa tako dolgo ni bilo od nikoder? Izdel
ke iz eleza so prodajali dale po svetu, Po oni tam ulici so prili, Od
ili z ladje se vse lepo vidi, Od tam je prelep razgled po vsem pristani
u; Biti mora precej star, in lepi je od dale, kot od blizu itd.
ASOVNA LOKALIZACIJA, zaznamovana s samostalniko sku

pino, je lahko predvsem lokalizacija asa nekega dogodka oz.
stanja v mejah asovnega lokalizatmj a, npr. Prila je ob tretji
uri, lokalizacija zunaj taknih meja, npr. akalje nanjo do treh.
e je lokalizacija kontinuirana, ima obliko popolne ali delne
simultanosti lokalizatorja in objekta lokalizacij e ter se izraa v
samostalnikih skupinah s temporalnim rodilnikom, npr. Odla
je lepega dne, ali s asovnim toilnikom, npr. Prila je tisti veer, Zadnji trenutek sva prili na postajo, Vsak as bomo kreni
li, v pomenskih skupinah s temporalnim orodnikom, npr. Med
vojno so iveli na vasi, Pogovarjajo se med delom, v toilnikih
samostalnikih skupinah z zaimenskim kvantifikatorjem, npr.
akali so ves teden, v mestnikih samostalnikih skupinah s
predlogom ob, npr. Morala bi bila priti e ob pol osmih ; Pri.Ha
je ob treh; Ob veerih so sedeli pred hio; Ob takih prilikah je
druinski praznik; Ob odhodu smo izmerili pritisk v kolesih, ali
s predlogom v, npr. V tistih asih nam je vse bilo ve.
Diskontinuirana simultanost se uresnii s pomojo kon
strukcij z ustreznim kvantifikatorjem, npr. Ona gre na sprehod
vsak dan . S imultanost se pogosto izrazi tudi s toilnikimi sa
mostalni kimi skupinami s predlogom v, npr. v sredo, ali v mest
niku, npr. V kolikem asu ? V Bohinju so v preteklosti kopali e
lezno rudo, odvisno od leksikalnega pomena SamBZ.
327
Slovenski jezik
Velikokrat je predmet asovne lokalizacije v celoti izven

meja lokalizatorja, relevantno pa j e, ali je le-ta pred nj im ali za
njim. V prvem primeru je to lahko popolna antcriomost, npr.
akali so name do zaetka koncerta, ali nepopolna anteriomost,
brez informacije o asu, ki louj e objekt lokalizacije od lokali
zatorja, npr. Prili so do zaetka koncerta, ali s takno informa
cijo, npr. Dananji film je lep, tisti pred nekaj dnevi pa je bil e
lepi. V prvem primeru gre bodisi za popolno posteriomost, npr.
akali so na me od zaetka koncerta, bodisi za nepopolno
posteriomost, brez informacije o asu, ki deli objekt lokalizaci
je od lokalizatorja (npr. Prili so po koncertu; Po kosilu so se
sprehajali), bodisi s takno informacijo, npr. ez dobro uro sem
doma, V dveh dneh bo vse dobro. Samostalnike besedne zveze
s asovno uporabljenimi predlogi od in do imajo poleg anterior
no-adlativnega pomena, npr. do zaetka, in posteriomo-ablativ
nega, npr. od konca, istoasno tudi limitativni pomen asovne
meje, uporablj aj o pa se tudi kombinirano, npr. od petih do sed
mih . asovno proksimalnost, toda asovno nedoloenost glede
na kriterije antcriomosti 1 posteriomosti, izraa rodilnika samo
stalnika besedna zveza s predlogom okrog, npr. Okrog Boia
je zapadel sneg.
Opomba:
V funkciji asovnih adverbialov se poleg samostalnikih skupin
s asovnim pomenom uporabljajo tudi prislovi in prislovni izrazi kdaj?
nekdaj, marsi kdaj, kadarkoli, nikdar, nikoli, zdaj, tedaj, pravkar, zmera;
do kdaj? doslej, dotlej, kadar, dokler, od kdaj? odkar, odslej, odtlej, od
nekdaj; vasih, redko, vekrat, velikokrat, pogosto, zjutraj, jutri, da
nes, podnevi, opoldne, dopoldne, popoldne, zveer, veraj, ponoi,
opolnoi,nocoj, popo/noi, letos, poleti, poasi, pozimi, jeseni, spo
mladi, prvikrat, vsakokrat, zadnjikrat; prvi, drugi, stoti, zadnji,
poslednji, kar naprej, zdavnaj, zadnje ase; kako dolgo? i dr., npr.
Kdaj ste prili domov? Kako dolgo je Barbara mahala Marjeti? Sedaj
razumem, Tedaj je pozvonil telefon, Pravkar sem prejela pismo od
starev, Nikoli nisam slial take besede, e zdavnaj sem ti to svetova
la, Prej moram hitro e v mesto, Milo je kar naprej pogledoval na
uro. Ravno danes nam je morala poiti zranica, Reci mu, da pride ju
tri, A li ste drugi dan trudni, e greste zveer pozno spat? Kam pa zad
nje ase tako pogosto telefonira? Preberi to vekrat, da ne pozabi,
Vasih imamo za to posebne oblike.
328
Skladnja
To so samo osnovni semantini odnosi med samostalnikimi

skupinami s pomenom asovne lokalizacije in pomenom samo
pomembnej ih asovnih pri slovov.
Drugi pomeni, ki se izraaj o s pomojo samostalnikih sku
pin so manj semantino in formalno izdiferencirani .
VZRO NI pomen izraaj o s pomojo ene od sklonskih ali
predlono-sklonskih oblik, kot so npr. vzroni brezpredloni ro
dilnik, npr. Veselim se teh poitnic; A li je bil vesel Barbare ?,
orodnika s predlogom zis , npr. Umrli so za rakom, konstrukci
je po modelih iz + Ngen, npr. zakon iz ljubezni, zaradi + Ngen,
npr. Ne grem nikamor zaradi bolezni, za + Nace, npr. Dobil je
nagrado za knjigo, s + Ninstr, npr. Oni so zadovoljni s svojim
poloajem , v + Nloc, npr. V strahu je jokala, v adverbialu pa se
namesto vzrono uporablj ene sreajo tudi vzroni prislovi za
kaj? kaj? zato, emu, hote, namenoma, hotoma , nehote, nepre
divodoma, npr. Zakaj ni priel? Kaj vaju pa tako dolgo ni bilo
od nikoder? Zato ga ne bova akala; Hote so to storili itd.
CILJNI pomen (telinost), oziroma izraanje opravljanja ti
stega, kar je zaznamovano s povedkovnim izrazom, se lahko iz
razi z obliko za + Ninstr , npr. la je u tujino za kruhom, ali ob
likom za + Nace, npr. Silvanca sem prihranil za to prilonost; Za
vsak primer smo zamenjali e olje; Marjeta se je uila za izpite,
Poskrbela je tudi za rezervacijo, toda cilj se vasih izrazi tudi z
rabo predloga za v konstrukciji z nedolonikom, npr. Za jesti in
piti je poskrblj eno. Pomen namena neesa neemu, se tudi izra
a s toilnikimi SamBZ s predlogom za, npr. Tone je dobil
vstopnice za " A ida "; Pipa za plin je zaprta; Vasih imamo za to
dvoje posebne oblike; Koliko metrov blaga rabi Marjeta za svo
je krilo ?
KoNCESIVNI pomen samostalnikih skupin izraa model
kljub + Ndat, npr. Kljub naemu povabilu, ni priel; Kljub temu,
se niso oglasili.
DEL-CELOTA je kategorialni pomen, ki se v izraa z rodilni
kom brez predloga, npr. streha od hie, noga od mize ipd., pa tu
di s partitivnim rodilnikom snovnih in skupnih samostalnikov,
npr. Dala je otroku kruha; Kupi mi bonbon av ipd., tudi e gre za
329
Slovenski jezik
izloanje neke osebe iz skupine po neem istovrstnih oseb, npr.

Ena deklet 11 Ena izmed deklet je recitirala tisto mesto iz " Krsta
pri Savici " (Toporii 1 992a: 1 5 6, 1 68).
Pri snovnih in skupnih samostalnikih se z rabo partitivnega
rodilnika poudari, da gre za koliino, ki je del vej e koliine in
se takrat SamBZ lahko zane s kvantifikatorj i nekaj, malo ali
precej, npr. Prinesi mi kruh 1 Prinesi mi kruha = Prinesi mi ne
kaj kruha. e se namesto partitivnega rodilnika uporabi toilnik
teh samostalnikov, ni pomena partitivnosti, prim. stavke s pred
metnimi samostalnikimi skupinami v obliki Nace in v obliki
Ngen: Nalij aj 1 Nalij aja; Porabili sva sladkor 1 Sladkorja e
imava, Vzemi jabolka 1 Dobila sem jabolk.
3.2. Stavna poved

3 .2. 1 . Zgradba povedka
Slovnica povedkovnega izraza je po eni strani opredeljena
z njegovo leksikalno (pomensko) sestavo kot spremenlj ivo veli
kostjo, po drugi strani pa z njegovim oblikoslovj em in skladnjo
kot obveznim in regularnim dej avnikom povedkovnega izraza.
Meja med leksiko in slovnico, tako kakor med drugim v jeziku,
tudi tukaj ni ostra: im slaba je zastopanost neke jezikovne vse
bine, torej im oja je enota, za katero je le-ta obvezen, in/ali
im ve je izj em, ki motijo optimalno regularnost odnosa med
danimi vsebinami in obliko njegovega izraanja, je taken pojav
manj gramatikaliziran oziroma im blij i je leksiki. Po drugi stra
ni ni niti enega leksema, ki bi bil slovnino povsem indiferenten
oziroma izven nekega razreda pojavov, ki so zajeti v doloeni
slovnini oz. morfosintaktini kategoriji.
Slovnine kategorije (ter vse drugo, kar obstaj a v j eziku, a
ima vsebinsko raven) se nanaaj o na doloene elemente
govornih situacij ali pa na situacije, o katerih se govori, ki pa niso
govorne. Semantini povedek je del stavka, ki izraa osnovni
odnos v situacij i , katero ta stavek zaznamuje. Tako je v stavku
Minka pie pismo odnos med denotatom ' Minka' in 'pismo' iz
raen z glagolskim povedkom 'pisati ' . Semantini povedek kot
330
Skladnja
glavni del semantine stavne strukture se izrazi s povedkovnim

izrazom, ki se pogosto imenuj e kar enostavno povedek. Povedek
je konstitutivni del stavka.
Opomba:
V doloenih primerih je izraz lahko oblikovan z reducirano skla
denjsko konstrukcijo, v kateri povedek nima posebnega izraza, ampak
se on ali pa njegov del razumeta na podlagi konteksta ali govorne situ
acije, npr. Konec! Takni izrazi niso formalno popolni stavki, eprav, po
eni strani lahko tvorij o izraz kot kompletni stavek, po drugi pa zanje ni
znailna, pogosto pa j e tudi popolnoma izkljuena monost oblikova
nja bolj zapletenih sintaktinih struktur, kar je pomembna strukturna
l astnost prostih stavkov.
Znailna lastnost povedkovnega izraza je glagol v osebni

glagolski obliki (to so vse asovne oblike glagola in oblike ve
lelnika). Osebna glagolska oblika je konstitutivni element po
vedkovnega izraza.
Obstajajo tudi stavki, igar povedkovni izrazi so zoeni na
osebno glagolsko obliko, npr. Pie, Deuje, ter stavke, v katerih
se posamezni deli povcdkovnega izraza nanaaj o na posamezne
udeleence situativnega odnosa, zaznamovanega s povedkov
nim izrazom, npr. Janez pie; Janez pie pismo; Janez pie
pismo Metki ipd.
Sintetini , analitini in zloeni povedkovni izrazi so tri vr
ste povedkovnih izrazov glede na stopnjo zloenosti nj ihove
sintaktine oblike, npr. tudira, On bo tudent, On zaenja 1
konuje tudirati. Ta delitev je preteno formalne narave in se
nanaa predvsem na strukturo povedkovnega izraza, vendar ima
tudi pomensko stran.
Morfoloka oblika glagola v povedkovnem izrazu je lahko
prosta (npr. pije) ali zloena (npr. pila je). Na podlagi krianj
razlinih oblik morfoloke in sintaktine zloenosti povedkov
nih izrazov, se le-ti delijo na sintetine povedkovne izraze s pro
sto morfoloko obliko, npr. On tudira, sintetike povedkovne
izraze z zloeno morfoloko obliko, npr. On je tudiral, analiti
ke povedkovne izraze s prosto morfoloko obliko, npr. On je
tudent, analitike povedkovne izraze z zloeno morfoloko ob
liko, npr. On je bil tudent, sloene povedkovne izraze s prosto
33 1
Slovenski jezik
morfoloke obliko, npr. On nadaljuje tudirati, in zloene po

vedkovne izraze z zloena morfoloke obliko, npr. On je nada
ljeval tudirati.
Sintetini povedek je izraen s polnopomenskim glagol
skim leksemom v osebni glagolski obliki, npr. Ona dela.
Analitini povedek ima glagolski in neglagolski del. Gla
golski del analitinega povedkovnega izraza nima samostojnega
leksikalnega pomena. Analitini povedkovni izrazi se delijo gle
de na lastnosti glagolskega dela v nj ih na kopulativne, semiko
pulativne, modalne in fazne
Kopulativni analitini povedkovni izrazi imaj o v glagol
skem delu pomoni glagol biti. Stavki s kopulativnim poved
kovnim izrazom so kopulativne stavki.
Semikopulativni analitini povedkovni izrazi imajo v glagol
skem delu glagol, igar funkcija je, zaradi posploenega leksi
kalnega pomena deloma nominacij ska, deloma pa kopulativna,
zaradi esar se imenujejo semikopulativnim, tj . pol-pomoni,
npr. opravljati, delati, narejati.
Modalni analitini povedkovni izrazi se najpogosteje izra
ajo z enim od modalnih glagolov, npr. morati, smeti.
Fazni analitini povedki vsebujejo en fazni glagol, npr. za
eti, nadaljevati, konati.
Posamezni analitini povedkovni izrazi so rezultat sintak
tine derivacije, saj predstavlj aj o bolj zapletene oblike, nasproti
katerim se nahajajo ali bi se lahko nahaj ali sintetini povedkov
ni izrazi (prim. Ona kontrolira izdelke Ona opravlia kontrolo
izdelkov, Kdo dela z mesom ? Kdo ima delo z mesom ?) in se
zato imenujejo perifrastini povedkovni izrazi (ali pa dekompo
nirani povedki, poleg drugih poimenovanj), za razliko od pri
marno analitinih povedkovnih izrazov, ki nimaj o ustreznega
sintetinega povedkovnega izraza. Torej , nekateri analitini po
vedkovni izrazi so dekomponirani, drugi analitini povedkovni
izrazi pa nimaj o tega statusa.
=
Opomba:
Povedi s ponovljenim polnopomenskim glagolskim leksemom v
osebni glagolski obliki, tipa Ona bere in bere (nasprotno naelnemu
pravilu, da je tevilo glagolov v osebni glagolski obliki navadno ena-
332
Sk/adnja
ko tevilu povedkovnih izrazov v povedi, tevilo povedkovnih izrazov
pa je enako tevilu stavkov v vestavni povedi) so pravzaprav stavki
s formalno zloenim povedkovnim izrazom (= zloenim slovninim
povedkom), v katerem ima ponovitev polnoznanega glagolskega lek
sema ekspresivno funkciju, kakrno sicer ima ponovitev besed, s kate
ro poudarimo dolino trajanja ali intenziteto tistega, kar pomeni glagol
v povedku.
Zloeni povedkovni izrazi z razlinimi priredno porabljenimi
polnopomenskimi glagoli v enaki osebni obliki so skrajnj i primer raz
lenitve stavka in njegovega priblievanja strukturi vestavne pove
di, npr. Ona govori in bere ruino.
Povedek je kot del stavka neglagolski del v strukturi analiti

nega povedka. Glede na besedno vrsto v katero sodijo, se poved
ki delij o na samostalnike, npr. Janez je natakar, pridevnike,
npr. Janez je mlad, in prislovne, npr. Janez je dale.
Prehodno obliko med povedkom in atributom predstavlja
povedkovni atribut, npr. Ona dela bolna, kar pomeni ' ona dela'
in 'ona j e bolna ' .
Ko s e v povedku nahaja samostalnik brez doloil ali p a z
njimi (npr. On je uitelj; On je dober uitelj), ali pridevnik, brez
doloil ali z nj imi (npr. On je dober, On je zelo dober), gre za
samostalniki del povedka.
V povedku s samostalniko besedno zvezo, ki je takrat v
imenovalniku, je kopula biti pomensko nezaznamovana, npr. On
je tudent, semikopulativni glagoli, npr. imenovati, zdeti se, naha
jati se pa so pomensko zaznamovan, npr. On se nahaja pri nas.
Samostalnika besedna zveza v funkciji dopolnila s statu
snim pomenom in s pomenom ivosti, se uporabljajo v toilni
ku, v konstrukciji s kot ali za ali v obliki prostega toilnika, npr.
Zapustila ga je (kot) otroka; Poznala ga je (kot) siromaka, Ime
la gaje (za) prijatelja.
Podobno velja za povedke s semantino nepopolnimi re
fleksivnimi glagoli : e je v povedku semantino ncpopolni re
fleksivni glagol, osebek ima pomen ivosti, je v imenskem delu
povedka alternativno lahko tudi v toilniku, npr. Pokazal se je
dober tudent 11 Pokazal se je dobrega tudenta.
e je v neglagolskem delu povedka pridevnik, je v imenoval
niku, e pa je v ednini mokega spola kratka oblika, ima pomen
333
Slovenski jezik
nedolonosti, dolga oblika pa ima pomen dolonosti, npr. Ta

klobuk je star 1 Ta stari klobuk . . .
Opombe:
Vasih se samostalnik ali glagol uporabita kot prislovni povedek
v brezosebnem stavku, npr. Veraj nam je bilo dolgas; Veraj je bilo
mraz; Treba bi bilo to konati.
V slovenskem jeziku se vasih nainski prislov lahko uporabi kot
povedek v kopulativni povedi, ki ni brezosebna, npr. Bodi tiho!
V slovenskem jeziku se vasih srea tudi 'glagolski zaimek' , ki
lahko zamenja polnopomenski povedek, prisoten v kontekstu, npr. Ali
e hoeta z mano? - Seveda, mami, ja:: e.
3 .2.2. Semantina in pragmatina vsebina povedka

3 .2.2. 1 . Osebovnost
Osebovnost kot kategorialni pomen povedka referira o so
delujoih v govorni situacij i (govorei in tisti, kateremu se go
vori) ali o neki tretj i osebi, predmetu ali abstraktnemu
fenomenu, neodvisno od njegove navzonosti ali odsotnosti v
govorni situacij i . Njena vsebina je gramatikalizirana v glagolski
kategorij i osebe, toda v okviru kategorij e osebovnosti se ta vse
bina izraa tudi z drugimi jezikovnimi sredstvi, predvsem
zaimenskimi, jaz, ti, on . . . moj, tvoj . . . , idr. , npr. On govori
slovenino; Vzamem tvoj avto.
Ko samostalnika besedna zveza prvega argumenta referira
o t. i. tretji osebi, jo lahko konstituira tudi sam samostalnik v
imenovalniku, npr. Darja spi; Ona je bolna. Apelativno upora
bljen samostalnik je funkcionalno korespondenen z zaimkom
druge osebe ali z osebno glagolsko obliko druge osebe, npr.
Tone, !..i. nam bodi za prio!
V strukturi finitivnih glagolskih oblik o osebi referiraj o
glagolske konnice. Raba osebnega zaimka o b osebni glagolski
obliki pa ni obvezna, e osebni zaimek ni rematiziran, Grem v
po nakupih 1 Jaz grem po nakupih, !..i. pa skuhaj veerjo (gl.
3 . 1 .2. 1 )
Brezosebnost se kot obvezno izpuanj e oscbkovne uresni
i v treh primerih: ( 1 ) ko je v povedkovnem izrazu brezosebni
glagol, npr. Snei, ali (2) ko je v povedkovnem izrazu brezosebno
.
334
Skladnja
uporabljeni glagol, npr. Dela se nekaj, ali (3) ko je v povedkov

nem izrazu neglagolska povedkovna beseda, ki se uporabi samo
kot del povedka, npr. al mi je.
Tipini brezosebni stavki so stavki z brezosebnim glagolom
v povedku. Brezosebni glagoli imajo samo nedolonik (npr. dee
vati), oblike ednine za tretj o osebo in za srednj i spol, npr. Dee
valo je. Oni konstituirajo samo brezoseb(kov)ne stavke. Takni
brezosebkovni stavki imaj o blokirano pozicijo prvega argumen
ta (kot vsi brezosebni stavki) in pomenijo stanj e ali proces, ki j e
zamiljen, kot b i s e udej anj al sam p o sebi, brez kakrnega koli
agensa, ki zato tudi ni poimenovan .
Brezosebkovni stavek pogosto tvorijo tudi glagoli , k i imaj o
paradigmo osebe, k o s o uporabljeni v obliki 3 . osebe ednine i n
v obliki srednjega spola (e je treba izraziti spol), v konstrukcij i
z morfemom se v stavku, v katerem je pozicija prvega argumen
ta blokirana, npr. Delalo se je no in dan, pri emer je lahko
agens ali nosilec stanja (tj . semantini osebek) izraen s samo
stalniko skupino v daj alniku, npr. Spi se mi.
e samostalniki del povedka v brezosebkovnem stavku
ima obliko za spol, je ta oblika srednj ega spola, npr. Za jesti in
piti je poskrblieno.
Poseben tip brezosebnih stavkov so brezosebkovni stavki s
t. i. povedkovnikom (besedo, ki se uporablj a samo kot samostal
niki del povedka), npr. al mi je da je tako; To mu je ve.
Nedolonoosebni stavki, v katerih je slovnini osebek ob
vezno izpuen, semantini osebek navadno neznan (razen e
nanj ne napoti kontekst ali situacij a), povedek pa je v obliki 3.
osebe mnoine, so lahko enakega denotativnega pomena kot pa
sivne stavne konstrukcij e z anonimnim agensom, prim. V Bo
hinju so v preteklosti kopali elezno ruda proti V Bohinju se je v
preteklosti kopala elezna ruda, ali Izdelke iz eleza so prodajali
dalepo svetu proti Izdelki iz eleza so se prodajali dalepo svetu.
Posploenoosebni pomen, za razliko od brezosebnega in
nedolonoosebnega pomena, nima posebne oblike izraanja, na
naa pa se na katerokoli osebo, npr. Doma se najbolje naspi
Doma se lovek najbolje naspi, in je pogosto v pregovorih, npr.
Kar seje, bo el; esar oko ne vidi, tega srce ne eli; igar
kruh jedla, tega prejo predla ipd.
=
335
Slovenski jezik
Osebovnost se poleg morfosintaktine kategorije osebe iz

raa tudi z drugimi, predvsem zaimenskimi sredstvi, z osebnimi
in osebno-svojilnimi zaimki. Osebni zaimki, ki so konstitutivni
elementi osebkovne so obvezno v semantini kongruenci z ose
bno glagolsko obliko v povedkovnem izrazu (npr. Jaz akam, Ti
aka ipd.), v stavkih s samostalnikom v neodvisni samostalni
ki besedni zvezi pa je povedek praviloma v tretj i osebi, npr.
Ana aka. e je samostalnik v mnoinski obliki in ko pomeni
lovekost, je lahko osebek v stavku s povedkom v prvi osebi
mnoine, npr. tudenti veliko delamo.
Glagolski in zaimenski pomeni oseb se vedno uresniujejo
skupaj s pomeni samostalnikega tevila, na podlagi katerega se
loijo trije edninski, trije dvojinski in trije mnoinski pomeni pr
ve, druge in tretje osebe.
Opomba:
V razlinih kontekstualnih in situativnih pogoj ih osnovni pome
ni osebnih glagolskih oblik v povedkovnem izrazu varirajo na ve
nainov, prim. prividno inkluzivni pomen v vpraanjih tipa Kako smo
danes?, tj . ' kako si danes' , socioinkluzivni pomen kot v navij akim iz
razih tipa Spet smo zmagali, to je, 'spet je zmagalo motvo za katere
ga navij am ' , raba povedka v 2. osebi ednine ob nagovarjanju skupine
oseb, npr. Pa so/ate si flgj vsak na kronik ipd.
3 .2.2.2. asovnost
S slovnino kategorijo asa se trajanje odnosa, zaznamova
nega s povedkovnim izrazom, lokalizira glede na as govorne
situacije - na naj sploneji ravni kot anteriornost, simultanost
ali posteriomost, glede na as govorne situacije, potem pa tudi v
obliki oj ih asovnih lokalizacij . Poleg asa govorne situacije,
kot osnovnega lokalizatorja, se v asovno lokalizacijo vasih
uvede kaken drug lokalizator, kot dogodek, glede na katerega
se doloi predmet asovne lokalizacije, kar je, na primer, znailno
za predpreteklik, za igar pravilno funkcioniranje je pomemben
obstoj nekega dogodka v preteklosti, ki je anteriomo lokaliziran
glede na as govorne situacije, pred katero se lokalizira dogo
dek, zaznamovan s povedkovnim izrazom, npr. Mimo stare ole,
ki ji je bila med vojsko eksplozija odprla steno, so prili ljudje
na pokopalie.
336
Skladnja
Slovnina kategorij a asa predstavlja jedro semantine ka

tegorije asovnosti, ki se uresniuje tudi s pomojo zaimenskih
sredstev, npr. sedaj, tedaj, nekdaj in s pomojo nezaimenskih
sredstev, npr. jutro, veer, rano, pozno, nadaljevati itn. V sodobni
knj ini slovenini obstaja pet slovninih asov: sedanj ik, npr.
Sedi in pie, preteklik, npr. Sedela je za mizo, predpreteklik, npr.
Ko je prila domov, otroci so e bili zaspali, zloeni prihodnj ik,
oz. prihodnjik nedovrnih glagolov, npr. Ne bom te akal ter prost
prihodnj ik, oz. prihodnj ik dovrnih glagolov, npr. Jutri odideva
na drsanje. Sedanj ik je nezaznamovan glede na opozicijo tem
poralna intralokalizacija 1 ekstralokalizacija, in oje: anteriornost
1 posteriornost, to je sedanj ike oblike se lahko uporabijo za lo
kalizacijo v vsakem taknem obsegu, npr. Oni akajo; Mi veraj
akamo nanjo, ona pa sedi doma, Zjutri greva na sprehod, obra
tno pa ne velja - aktualna simultanost s traj anjem govorne situ
acije se lahko izrazi samo s sedanjikimi oblikami. Preteklik in
predpreteklik dasta anteriomo, prihodnj ik pa posteriomo lokali
zacijo s povedkovnim izrazom zaznamovani relacij i glede na as
dogajanja odnosa, ki se razume kot komunikativni odnos v do
loeni govorni situaciji. eprav pripada sistemu glagolskih a
sov, je prihodnjik semantino in funkcionalno blizu kategoriji
modalnosti, o emer, poleg drugega, govori monost velelnik
ne rabe prihodnj ika, npr. Hitro pojde na policijo ' hitro pojdi na
policijo' ipd.
Opomba:
Poleg invariantnih pomenov glagolskih asov, obstajajo tudi
variantni, s kontekstom pogoj eni pomeni, npr. pripovedni sedanjik,
npr. Veraj zveer sedimo doma in gledamo televizijo, in nenadoma
se slii telefon, ali pa vseasovni sedanj ik, npr. Zemlja se dviga okrog
Sonca, gnomski sedanj ik, prim. Kar iz srca pride, k srcu gre, perfor
mativni pomen prostega prihodnj ika, npr. Obljubim ti, da pridem, am
bo mogoe ipd. , igar pregleda tukaj ni.
V slovenini in v veini slovanskih jezikov, ampak ne tudi

v drugih junoslovanskih jezikih, ki imajo 'habere' prihodnj ik, je
del strukture zloenega prihodnj ika pomoni glagol biti, npr. Jaz
bom pisal. Sedanjika oblika dokonnih glagolov ima primarno
prihodnj iki pomen, npr. Zveer pridemo, Dobimo se ipd., spet
337
Slovenski jezik
kot v veini slovanskih jezikov in drugae kot v drugih junoslo

vanskih jezikih, prim. srb. Veeras cemo doCi, ucemo se ipd.
asovna lokalizacija, kakor tudi prostorna, ne pogrea
kvantitativnih pomenskosti, ki so, po eni strani, navezane na
pojem oddaljenosti od asa govorne situacije, o emer govori tudi
ime predpreteklik, po drugi strani pa se kvantifikacija ob asov
ni lokalizaciji uresnii tudi v dej stvu, da se asovno odmerj anje
lahko opravi ne le glede na as govorne situacije ali nekega dru
gega dogodka, ampak tudi glede na zaetek/konec asa trajanja
odnosa zaznamovanega s povedkovnim izrazom. To je notranja
asovna kvantifikacija, ki je v slovenini gramatikalizirana kot
kategorij a glagolskega vida.
3 .2 . 2 . 3 . Vidskost
Vidskost je semantina kategorija z raznovrstnimi slovni
nimi in leksikalnimi oblikami, igar jedro tvori kategorija gla
golskega vida, katera zajema vse oblike glagolske paradigme, in
ki se naj bolj regularne izraa s sufiksacijo, npr. reiti 1 reavati,
manj regularne pa s prcfiksacijo, npr. brati 1prebrati, izjemoma
pa tudi supletivno, npr. povedati 1 govoriti.
Sintagmatski kriterij i doloanja glagolskega vida so nasled
nji . Glagoli nedovrnega vida se lahko pojavijo v odgovoru na
vpraanje Kaj dela() ? (npr. Berem), in dopuaj o rabo v kon
strukciji s faznimi glagoli zaeti, konati, npr. Zaenja brati, ne
pa *Zaenja prebrati, glagoli dovrnega vida pa se lahko poja
vij o v odgovoru na vpraanje Kaj je storil? 1 Kaj bo storil?
(Prebralje 1 Prebral bo) ali v konstrukcij i s Poakaj, da . , npr.
Poakaj, da preberem, ne pa tudi *Poakaj, da berem.
..
Opomba:
Tako, kot se izrazi s prostorskim pomenom razlikujejo predvsem
glede na to, ali pomenijo zunanjo lokalizacijo (npr. skladenjski model
poleg + Ngen pomeni maj hno oddaljenost med dvema objektoma) ali
notranjo lokalizacijo, tj . obliko (npr. ozek pomeni majhno oddaljenost
med dvema skrajnj ima tokama istega objekta), tako se razlikuje tudi
asovna zunanja lokalizacija (npr. ez teden, ez tri tedne) od aspekta
kot naina asovnega obl ikovanja dejanja v povedku, npr. po.akati po
meni maj hno oddaljenost med zaetkom in koncem dejanja, poiti po
meni punktualno oblikovan as, sliati pomeni linearno oblikovan as,
skakati pomeni vekratno punktualnost, prihajati poudarja zaetno
mejo, dohajati poudarja dokonno mejo ipd.
338
Skladnja
Razlini naini oblikovanj a asa akcije v povedku (akcio

nalni pomeni) so zajeti v kriteriju izraenosti asovne meje ene
v celoti obravnavane akcije, npr. poiti, priti, oditi ipd., ali pa
pomanjkanj a informacij e o takni mej i (npr. sliati), ali o njeni
fragmentiranosti, npr. skakati, ali o njeni celovitosti, npr. prihajati. Tudi asovni pomeni v ojem smislu, aspektski in akcionalni
pomeni, se nanaaj o na razline oblike asovnega odnosa, zato
so na sintaktino-semantini ravni tesno povezani.
Tudi adverbiali v obliki prislova ali prislovnega izraza izra
ajo as, ki je razumljen punktualno (naenkrat, pravkar), linearno
(zmeraj, vedno), diskontinuirano (npr. petkrat, nekajkrat, vekoli
krat, nikolikrat, pogostokrat, estokrat, katerikrat, vsakokrat),
kar vedno mora biti usklaj eno z vidskim, akcionalnim in leksi
kalnim pomenom Ieksema v povedku, npr. pravilno je Naenkrat
jim je poila zranica; Ob sobotah gre v slubo; Ona je pravkar
umrla, ne pa *Naenkrat jim je pokala guma; * Ona je vekrat
umrla. Pogosto raba adverbiala razrei dvoumnost povedka, vze
tega izven konteksta, npr. pomen ponavljanj a dejanja v prvem
naslednjem primeru ter pomen aktualnega traj anja v drugem,
kjer je poudarjen z adverbialom ravno: Jaz kupujem v tej trgo
vini 1 Sedaj ko ravno kupujem, me pusti pri miru.
V sintaktinem izraanju vidskih in akcionalnih pomenov
so e posebno pomembni fazni glagoli, kot so: zaeti, koneva
ti, ostati, nadaljevati se, spreminjati, ki se navadno uporabljaj o
v konstrukcij i z nedolonikom polnopomenskega glagola, npr.
Zaela je delati, pa tudi kot namensko samostojni povedki S tem
trenutkom se nae poitnice na morju zares zaenjajo, To se
lahko slabo kona.
3 .2.2 .4. Naklonskost
Kategorija naklona predstavlja slovnino j edro semantine
kategorij e modalnosti kot kvalifikacije, ki jo govornik da o svo
jem izkazu. Slovnina in leksikalna sredstva takne modalne kva
lifikacije v vsakem stavku in povedi predstavlj aj o funkcionalno
celoto. Modalni pomeni so zelo raznovrstni po svoj ih oj ih vse
binah. Maksimalno je gramatikalizirana kvalifiKacija situacije,
zaznamovane z izrazom s stalia realnosti/irealnosti danega
339
Slovenski jezik
odnosa. Takna situacija se predstavi kot nekaj , kar je primarno

irealno, toda v obsegu mogoega, nujnega, pogojnega, hipoteti
nega ipd. , ali pa kot nekaj , kar je primarno realno, v obsegu ure
snienega ali v procesu uresnievanja. Primarno irealni pomen
je znailen za velelnik, npr. Beri naprej in pogojnik, npr. Prili
bi, e bi imeli as, primarno realni pomen pa je znailen za indi
kativ, npr. Piem. T. i. modalni glagoli, kot so moi, hoteti, sme
ti, morati, primorati, prepovedati, dovoliti, eleti (npr. Ne more
jo pozabiti; eli kaj brati; Ne sme zapustiti hie) so del sredstev
oblikovanja modalne kvalifikacije.
Pri izraanj u modalnih pomenov v slovenini imajo poleg
modalnih glagolskih povedkov pomembno vlogo tudi modalni
povedkovniki, ki se uporabljajo v funkcij i neglagolskega dela
analitinega povedkovnega izraza, npr. lahko, mogoe, rad,
ve, al, npr. al mi je, za jutri e imam dogovor; Ti lahko kaj
pomagam pri tem ? A lenka rada bere.
Opomba:
Povedkovnik lahko ima supletivne oblike za preteklik (/ni/sem
mogel. . . ), za rabo v sedanjiku brez nedolonikega dopolnil a (morem
... , npr. Kdor le more, pride), za negacijo istega modalnega pomena v
sedanjiku (ne morem . , npr. Ne morem priti). V brezosebkovnih stav
kih se modalni pomen izraa s povedkovnikom mogoe, npr. Tega ni
mogoe prepreiti. Pomen monosti v doloenih kontekstih izraajo
tudi drugi glagoli, katerim ta pomen ni primarni, npr. Marjeta je ma
hala z robcem tudi e potem, ko Barbaro e ni bilo ve videti (razume
se 'ni bilo mogoe ' ), Zvon je bilo sliati na gradu; Jn e le gre, pridi
te v Slovenijo.
. .
Modalni glagoli in povedkovniki so nosilci modalnih po

menov monosti, potrebe in nujnosti v povedkovnem izrazu, npr.
Tudi tenis bo lahko igrala, A li si je mogoe eleti kaj prijetnej
ega ?, Ne morem pozabiti tvojih oes, Prav treba nam je bilo
vlaiti e tega s seboj.
Drugo pomembno sredstvo modalne kvalifikacije so gra
memi pogojnika (sedanjega, npr. Jaz bi ti to dal ali preteklega,
npr. Jaz bi ti to bil dal, e bi to bilo mogoe) in velelnika v okviru
slovnine kategorije naina nasproti indikativu, ki je zaznamovan
z realnostj o dojemanja situacije, kateri pripada odnos, zaznamo
van s povedkom, npr. Ti bi e sedela; Sedi! proti Ti sedi ipd.
340
Skladnja
Za slovenino je znailna tudi raba skladenj skih konstruk

cij z naj v funkcij i izraanj a razlinih modalnih pomenov - mo
nosti, potrebe, namena ali pomena "povzetega" povelj a, z in
formacijo o tem, kaj je nekomu velevano, npr. Kje naj Milo kupi
knjige? (= 'kje je Milou povedano naj kupi knj ige '), podobno
tudi v primerih : Kje naj jeva ?, Kaj naj prinesem ? lenek naj v
stiku z obliko preteklega pogojnika sodeluje v izraanju neure
sniene monosti, potrebe ali obveznosti, npr. Zakaj naj bi se
Milo naredil, kot dajo ne pozna ? Bogve kjeje,jaz pa naj bi sa
ma pospravljala.
Modalna kvalifikacija izkaza, kot realnega, lahko vsebuj e
oceno situacije kot koristne ali kodlj ive, takna ocena p a s e iz
razi s posebnimi modalnimi besedami in izrazi, kot doloili cele
povedi oziroma stavka, npr. Danes nam je morala poiti zrani
ca! K srei ele, ko smo bili e na Reki; al, Metke ni doma.
Persuazivnost je manj gramatikalizirana graduirana modal
na kvalifikacija preprianosti govorca v realnost/irealnost tega, kar
je zaznamovano z izreko. V funkcij i taknega modalnega stav
nega okvira se uporablj aj o razline modalne besede in izrazi,
obiajno intonacij sko loeni od osnovnega dela stavne povedi oz.
izreke, npr. morda, verjetno, nedvoma, seveda, vsekakor, menda,
res, npr. Verjetno so e na slubi; Ne vem, kam je la. Morda na
grad; Seveda je tukaj.
Imperceptivnost j e modalni okvir kot kvalifikacij a izkaza s
stalia vira informacij e, ki se v izkazu predstavi, npr. pravijo,
se pravi, pa, baje, kot v primeru Pravijo, da je e v slubi, Pra
vijo, da je na morju lepo, Ti si pa sam kriv, Ti baje nikamor ne
gre.
Modalni stavni okvir lahko vsebuj e tudi kvalifikacijo po
vedi oz. izreke s stalia koristnosti ali nekoristnostin z nj im
zaznamovane situacije, npr. Hvala Bogu, na sreo, al, kot v pri
merih: rnega, al, nimamo; Oni so se, hvala Bogu, vrnili.
Poseben primer je kvalifikacija izkaza s stalia ocene
ustreznosti njegove oblike, ki se predstavi z besedami in izrazi,
ki uvajaj o preciziranja ali parafraziranja povedanega, kot so na
mre, to pomeni, drugae povedano itn., npr. Namre, to se na
tanno imenuje pastavek; Drugae povedano, ne utegnemo.
34 1
Slovenski jezik
Ne glede na to, s katerim sredstvom je izraena, modalnost

- in oje, kategorija naina, je obvezni dejavnik vsakega stavka
v tesnem stiku s kategorijami asa in osebe.
V izraanju modalnega pomena realnosti/irealnosti ima po
sebno mesto nikalnost, zaradi razvitosti in precej nj e stopnje
gramatikal iziranosti.
3 .2.2.5. Nikalnost
Nikalnost se uporablja zato, da se doloen stavek oceni kot
napaen (in ta modalna funkcija je glavna negacij a, druge funk
cije negacije pa so stranske, npr. funkcij a kvantifikacije ali emo
tivnega naglaevanja), izraa pa se z zanikanimi stavki, npr. Ne,
ona ne aka proti vpraalnemu Ali ona aka ? obvestilnemu Ona
aka ali velelnem Naj poaka ipd. Nekatere oblike negacije pri
padajo tudi semantini kategorij i kvantifikacije, npr. nobeden,
ni, nikoli proti vsak, vse, vedno itn.
Nikalnost je formalno zaznamovan pomen, saj slovnina
nikalnost ima eksplicitni izraz, sem sodijo: l . lenki ne, ni, niti,
2. stavni lenek ne, 3 . zanikani povedkovnik ne, nikar, 4. izve
denke s nikalnimi predponami ne-, ni-, 5. nikalne oblike sedanji
ka nisem, nimam, noem.
V semantini strukturi stavne povedi je nikalnost elemen
tami povedek (preprianost govorca v napanost tistega, kar se
predstavi v stavku, ki je podrejen temu povedku) ki omogoa
mesto stavnemu argumentu, npr. Ona ne aka. 'ni res, da ona
aka' .
e j e linearizacija povedi komunikativno i n stilno nevtralna,
se cela poved negira z rabo nikalnega elementa pred povedkom,
npr. To ne bo po moji volji, ali pred glavnim delom morfoloko
analitinega povedka, npr. To se ni zgodilo po moji volji, e pa
je treba posebno poudariti njen rematski del, se ta del zanika,
npr. To se je zgodilo ne po moji volji.
Zunanj a nikalnost kot izraz, ki je loen, se nahaj a pred po
vedjo ali stavkom, ki se z njim negira in je lahko ponovljena v
strukturi povedi, ali ima skladenj sko razvito obliko, npr. Ni res.
da ona aka, ali je zoena na nikalni lenek, npr. Ne, ona ne aka,
notranj a nikalnost pa se nahaja v okviru predikatskega izraza,
342
Skladnja
npr. Ona ne aka. Naglaeno zanikanje celega stavka, predvsem,

ko pride kot odgovor na alternativno da/ne vpraanje, se najpo
gostej e izraa intonacij sko, s poudarjeno ali pravopisno naglae
no rabo povedkovnika ne na absolutnem zaetku stavka, npr.
Ne, s potniko ladjo ni m ogoe, redkeje na absolutnem koncu
stavka, Ne bo utonila, ne.
V zloeni povedi, v leksikalno precej omej enih primerih
(glagolski povedki verjeti, meniti, priakovati ipd.), prihaj a do
dvigovanja nikalnosti, ko se izraz za negiranje spravi v glavni
stavek, eprav je obseg negacij e v odvisnem stavku, npr. Ne verjamem, da aka (prim. Vetjamem , da ne aka), tudi Priakujem,
da ga ne bom videl (prim. Ne priakujem, da ga bom videl).
Nikalnost povedka (npr. On ne ve) izraaj o tudi nikalne ob
like sedanjika nisem, nisi, ni . . . , nimam, nima, nima . . . , no
emi/neem, noellnee, noel/nee . . .
Opomba:
V adverzativnih konstrukcijah je nikalnost glagola hoteti lahko
izkazana z nikalnim lenkom za glagolom, npr. Hoem ne, a moram
kot razliica od Noem, a moram.
V eksistencialnih stavkih z zanikano kopulo je logini ose

bek v rodilniku, npr. Metke ni v oli (proti Metka je v oli), Slo
varja ni ve na mizi (proti Slovarje e na mizi), toda e j e rema
tizirano prostorsko ali asovno doloilo, lahko logini osebek
ostane v imenovalniku, npr. Metka ni v oli, ona je doma 11 Met
ke ni v oli, ona je doma.
Ko se z negirano kopulo zanika identinost, se obe samo
stalnike besedne zveze, igar vsebina je v odnosu neidentino
sti, nahaj ata v imenovalniku, npr. Metka ni tudent; Nihe ni ta
ko pameten, da se ne bi zmotil.
Raba nikalnih zaimenskih besed zahteva negacijo v poved
ku, ki ne iznii nikalnega pomena zaimenske besede, npr. Nie
sar ne ve; Ne povem ti niesar; Nikam ne pojdeva. To pravilo o
dvojni negacij i pozna izjeme, npr. Knjiga je zani.
V predlonih konstrukcijah predlog praviloma stoj i pred ni
kalnim zaimkom, ne pa za njegovim nikalnim elementom (pri
nikomer, z nikomer, pri niemer, z niemer ipd.), npr. Z nikomer
343
Slovenski jezik
ne govori, razen poleg doloenih povedkovnih konstrukcij z ne

dolonikom, npr. Ni imela s kom govoriti.
Ko je nikalnost v povedku, je predmet stavka navadno v ob
liki rodilnika, npr. Vera ni prinesla knjige, kar pa ni povsem ob
vezno, npr. Nii/niesar nimam, predvsem e je iz linearizacije,
intonacije ali stavnega konteksta jasno, da se ne zanika povedek,
ampak predmet, npr. Vera ni prinesla knjigo, ampak asopis.
Prepoved se, kot zanikanje dovolj enja, izraa z rabo lenka
ne pred velelno obliko povedka, npr. Otroci, nikar samo mesa
ne jejte, v bolj kategorini obliki pa z rabo negacij e ni pred ne
dolonikom, npr. Barbara, ni spat po kosilu.
Zanikanje prirednih delov povedka se izraa s lenki niti . . .
niti . . . , ali ne . . . ne . . , npr. Niti ti niti on tega ne vesta; Ne oe
ta ne matere ni doma; Ne kruha ne soli ni pri hii.
Nasproti komunikativnim funkcijam nikalnega stavka stojijo
(a) izjavno-nikalni stavek, npr. Ona ne aka, (b) vpraalno-nikal
ni stavek, npr. Vendar ona ne aka, in (c) velelno-nikalni stavek,
npr. Naj ne aka.
Samostalnike besedne zveze so lahko konstituirane z ni
kalnima zaimkoma nihe in ni, npr. Nihe tega ne ve; Niesar
nisem pojedel, drugi nikalni zaimki (e niso uporabljeni posa
mostaljeno, npr. Nobeden tega ne ve; Nobeden od naju ne bo
priel) pa so dopolnilni element v samostalniki besedni zvezi,
npr. Noben otrok tega ne ve; Nikakrnih 11 Nobenih al ne pozna.
.
Opomba:
Posamezne nikalne zaimenske besede so lahko tudi drugega po
mena in imajo drugo funkcijo, npr. v samostalnikih skupinah s snov
nim samostalnikom ni ne konstituira samostalniko besedno zvezo,
ampak je v njej ni dopolnilni element, ki hrani pomen nikalne splo
ne kvantifikacije, npr. Ni krompirja nisi pojedla (ni tu pomeni 'niti
malo ' , ali 'sploh').
Eksprcsivno obliko izraanj a nikalnosti predstavlj aj o reto

rini vzkliki in retorina vpraanj a tipa Da je moralo priti do te
gal, Ti neumnica ti, kaj si izmilja, kako m ui samo sebe!, Pa kaj
bi se prepirali! ipd.
Nikalni zaimki so pozicijsko pogoj ena oblika splone kvan
tifikacije (katero izraajo tudi ves, povsod, zmeraj ipd.) z nega-
344
Sk/adnja
cijo v povedku, kar je potrjeno s primerjanjem stavkov z proti

pomenskimi povedki in enakim obsegom kvantifikacije izven
povedka, npr. To ni nikjer dovoljeno To je povsod prepoveda
no; Nihe ni bolan = Vsi so zdravi.
=
3 .2.2.6. Pripovednost
Afirmacija se kot potrdilo na formalni ravni najpogostej e
opazi v odsotnosti slovninega pokazatelja nikalnosti, npr. Ona
aka proti Ona ne aka. Izraanj e afirmacije s posebnimi lekse
mami ima bolj ali manj dodatne semantine in/ali stilne vredno
te, npr. prav, tudi prav, seveda, res, tako, aha (pogovorno), npr.
Aha, e vidim ; Tako, tako; Prav, jaz bom pa med tem um ila ok
na; Seveda vem, da pride; Saj res deuje.
S ponavljanjem nikalnosti v analitinem povedku s kopula
tivnim ali modalnim semikopulativnim glagolskim elementom
se iznii njen nikalni pomen in se izrazi afirmacija, npr. Ni ne
spametna = ' pametna j e ' , Ne more ne sprejeti = 'mora sprejeti ' .
3 .2.2.7. Zvalnost
Modalni pomeni se razlikuj ej o glede na stopnj o gramatika
liziranosti in oje - glede na stopnjo sintaktiziranosti. Nekateri
modalni pomeni so tako razviti, da se tradicionalno obravnavajo
kot posebne kategorije. Takni so predvsem pomeni, ki sodijo v
kategorialni kompleks apelativnosti (in, ire, direktivnosti), ki
zajema funkcionalno usmerj enost izreke proti sogovorcu, z na
menom, da se pozornost usmeri proti govorcu, da se usmerja ob
naanje sogovorca, da se od njega dobi nek odgovor ipd. Takni
so kategorialni pomeni zvalnosti, velelnosti in vpraalnosti.
Slovenina nima zvalnika kot posebne slovnine oblike sa
mostalnika, toda tudi v slovenini se lahko uporablja imenovalnik
v skladenj sko-pomenski funkcij i izraanja zvalnosti. Primarna
vsebina zvalnosti je izrekanj e elje, naj bo imenovani naslovnik
pozoren do govorca ali na njegovo izreko, tako da se stalni de
javnik zvalnosti lahko priblino eksplicira kot 'ti, kogar imenu
jem, bodi pozoren name 1 na moj izkaz' , npr. Micka, oglasi se?
Iz tega je razvidno, da je zvalna samostalnika besedna zveza
skladenj ski izraz propozicij e.
345
Slovenski jezik
Poleg takne, osnovne in primarne, rabe zvalnih samostal

nikih skupin so pogosti primeri tudi takne rabe, kjer je direk
tivnost bolj ali manj v ozadju, izpostavljen pa je element ekspre
sivnosti, subjektivnega stalia, ocene ipd., npr. O, lepi kraji!
Sekundarna raba zvalnih imenskih skupin dejansko obstaj a v
vseh primerih, ko se zvalno uporabljena samostalni ka besedna
zveza nanaa na neive denotate.
Zvalna samostalnika besedna zveza kot morfosintaktini
izraz pomena zvalnosti ima tudi supersegmentne lastnosti : zna
ilni intonacij ski oris, pogosto cirkumfleksni namesto akutske
ga tonema in naglaeno izloenost od neposrednega konteksta s
pomojo pavz. Intonacijska izloenost zvalne je navadno mo
nej a, ko je takna uporabljena v primarni zvalni funkciji, slaba
pa, ko je tudi zvalna funkcija skupine oslabljena oziroma ko je
postavljena v ozadje. Pravila linearizacije v SamBZ veljajo tudi
za zvalno samostalniko besedno zvezo. Odstopanja od komu
nikativno nevtralne linearizacije so mona, ko zvalnosti sledi ali
pa jo izzriva moneja ekspresivnost, kar je sekundama funkcij a
vokativne skupine, prim. Draga mati! proti Mati moja!
Primarno uporabljena zvalna samostalnika besedna zveza
je avtonomna celota v povedi in v besedilu katerega je del. Pra
viloma se nahaja v inicialni poziciji, pogosto oblikovana kot pose
ben stavni izraz. e se apelativnost ne naglasi, zvalna samostal
nika besedna zveza pogosto, ne pa obvezno, dobi v linearizaciji
stavnega izraza interpozicijo ali finalno pozicij o, npr. Poglej,
Ivica, sem , Poglej sem, Ivica.
3 .2 . 2 . 8 . Velelnost
Med cilje govorne dejavnosti pogosto sodi vodenje obnaa
nja sodelujoih v komunikacij i, npr. usmerjanj e na neko dejav
nost (npr. zapoved), posebno na govorno dejavnost (vpraanje).
Zapoved in vpraanje sta dve pomembni pragmatini funkcij i
izkaza, kateri imata svoj slovnini izraz v strukturi velelnega ali
vpraalnega stavka.
Velelnost se izraa predvsem z rabo povedka v obliki velel
nika, npr. lovek, ne jezi se; Pridi sem; Poakajte na me; Pojdiva
vanjo, pri emer nedokonni vid lahko uporabimo za izraanj e
346
Skladnja
nereferenne velelnosti, npr. Odpiraj vrata pozorno v pomenu

'kadar koli odpre vrata, j ih odpri pozorno ' , dokonni vid pa za
izraanje referenne velelnosti, npr. Odpri vrata pozorno v po
menu 'tokrat vrata odpri pozorno ' . Bolj kategori na vele ln ost se
izraa z nedolonikom, npr. Ne me jeziti 1 Ne me razjeziti.
Ker je primarna komunikacij a neposredna in dialoka, je
razumlj ivo, da so tipine slovnine oblike velelnika - oblike za
2. osebo, npr. Delaj! Delajta ! Delajte! Velelne oblike za l . os.
mn. istoasno pomenijo nagovarjanje neposrednega naslovnika
in nagovarjanje samega sebe, npr. Delajva! Delajmo! Mona j e
tudi neprava velelnost, usmerjena na govorca, izraena z obliko za
2. os. ed. , kot v primeru Jaz se mui in garaj, ti bo pa zapravljal,
kjer velelne oblike ne pomenijo poveljevanja samemu sebi, am
pak tisto, kar nekdo drug priakuje od govorca, zahteva, ali po
veljuj e.
Trpna velelnost je tako leksikalno kot stilno precej omejena,
izraa pa se z velelno obliko glagola biti v konstrukcij i z dele
nikom na -n, npr. Bodi h valjena, Bodite pozdravljeni.
Velelnost razline intenzitete je lahko izraena tudi s pri
hodnj iko obliko v ustreznem kontekstu in situacij i , npr. Ti, lvi
ca, pojdi na travnik; Zofka pa bo la v vinograd; Bo tiho, z obliko
pogoj nika, npr. Bi bil ti lepo tiho; Delat bi la, ne pa da prosja
i; Pa bi mu posodila, ko je tak reve, z nedolonikom, npr. Ne
klepetati, in nekaterimi medmeti, npr. Tiho! ' na desno ' (v nago
varjanju konja), Pst! t! ' tiho ' , Na ! Nate! itn . , zajema pa tudi od
visne povedi tipa Rekla mi je, da takoj pridi domov nasproti
Takoj pridi domov! z zapovedjo preneseno v indirektnem govo
ru ter povedi z izpuenim povedkom v velelniku, npr. Takoj do
mov! proti Takoj pojdi domov! ali frazcologizirane sintaktine
strukture tipa Mirno ! Pot pod noge! ipd. V okviru sintaktinih
struktur z imperativno obliko glagola biti se v slovenini lahko
najdejo tudi opisni prislovi, npr. Bodi tiho!
Posredna velelnost, t. i. velclnost 3. os., se izraa s pomo
jo lenka naj in povcdka v 3 . os., npr. Naj vzame knjigo ! Naj
vzamejo knjige!, kar velj a tudi za posredno vclclnost izraeno z
in direktnim govorom v odvisnozloeni povedi, npr. Rekla mu je,
naj vzame knjigo. Stavki tipa Naj vzame knjigo so direktno ve-
347
Slovenski jezik
leini glede na konkretnega so govorca, pomenij o 'povej mu: . . . ' ,

indirektno pa glede n a sogovorevega sogovorca.
Olikana direktivnost je lahko izraena s pogojnim stavkom,
npr. e boste prijazni, da ne kadile, za 3 . os. pa tudi z oblikami
pogoj nika in preteklega pogojnika ( irealnega pogojnika), torej
poleg Naj ree obstaj a tudi Naj bi rekel, ali Naj bi bil rekel (v
funkciji informacije o velelniku v preteklosti) ipd.
=
Opomba:
Razl ika v vidu se lahko uporabi za izraanje razlike referencial
nosti glede na monost uporabe imperfektivnega vida, zaradi izraanja
nereferencialne velelnosti, npr. Odpiraj vrata z nogo v pomenu 'kadar
koli odpira vrata, j ih odpiraj z nogo', perfektivni vid pa za izraanje
referencialne prohibitivnosti, npr. Odpri vrata z nogo v pomenu 'tokrat
odpri vrata z nogo ' .
3 .2.2.9. elelnost
elelnost je zaznamovana s slabo direktivnostj o oziroma s
slabim ilokucij skim naporom. Optativnost z retorino konota
cijo commodi/incommodi (npr. v kletvah), in do neke mere fra
zeologizirano, se izraa po modelu da + pogojnik, npr. Da bi vr
nili k nam se asi sree! Da bi se v lici vode utopil! Optativnost
brez taknega spremnega pomena pa se izraa po modelu velel
nika za tretj o osebo naj + sedanjik, npr. Naj se zgodi Tvoja vo
lja (ali brez lenka naj, npr. Zgodi se Tvoja volja).
Optativnost je lahko izraena tudi s konstrukcij ami s pri
mamo druganimi pomeni, ki so pa lahko sekundarno optativne,
npr. v retorinih vpraanj ih tipa Ko vsaj ne bi bilo res! Pogosto
je optativnost funkcionalno blizu plehki direktivnosti izraeni z
velelnikom, npr. Pa pridi, Stane, pridi kaj k nam ! ali sedanjikom v
konstrukcij i z inicialnim daj, npr. Daj, greva domov, deleksikali
zirano imperativno obliko glagola dati v konstrukciji z ustreznim
samostalnikom, npr. Daj mir, no!, z vpraalnimi povedmi, npr.
Ti nalijem belega ? Bi bila, prosim, za trenutek pri m iru ? itn.
Opomba:
Optativnost se izraa tudi leksikalno, z izbiro ustreznega lekse
ma, pri emer se irealni dejavnik tako izraene optativnosti poudari z
obl ikovanjem povedka v obl iki pogojnika, npr. Zeli ji da bi si kmalu
ustvarila druino.
348
Sk/adnja
Permisivnost za 3 . os . j e lahko izraena z istim modelom

naj + sedanj ik, z ustrezno leksikalno vsebino, npr. Naj pride, e
prav se permisivnost 3. os. lahko izrazi tudi s konstrukcijo tipa
Bodi po tvojem (kj er se upotrablj a stara oblika 3. os. velelnika),
ali z obliko 3 . os. brez lenka naj v izraanju pomena pogojne
ga dovoljenj a, npr. X in Y imejta vrednost 2 in 3 . Permisivnost
usmerj ena k sogovorcu se izrazi z obliko za 2. os. velelnika v us
treznem kontekstu, npr. Lahko zanemo ? - Zanite, ali leksikal
no, npr. Dovolite zaeti. - Dovolim.
Prohibitivnost se izraa z negacijo pred velelniko obliko
glagola (navadno nedokonnega), npr. Povejte po pravici; Dvig
nile se in pojdite domov proti Ne pravite mi lai; Ne dvigajte se
in ne hodite domov.
Preventivnost nima posebnega slovninega izraza, ampak
se naslanja na velelniko obliko v konstrukcij i z leksiko v pome
nu spominjanja, opomina, ipd., npr. V Zidanem mostu ne poza
bite prestopiti, gospodina.
3 .2.2 . 1 0. Vpraalnost
Vpraalni stavki sodij o med osnovne funkcionalne vrste
stavkov. Vpraanja v vpraalnih stavkih so po vsebini lahko: ( 1 )
splona da/ne vpraanja, npr. Kadite? ali (2) posebna - (2. 1 .
zaimenska, npr. Kdo telefonira ? ali (2 .2. disjunktivna, npr. A li to
vpraa Janez ili Tone? Splona vpraanja imaj o za .cilj pripravi
ti naslovnika do tega, da verificira stavek, posebna vpraanj a pa
- identificirati doloeni element vsebine. Stavek je lahko v ce
loti vpraalni, npr. Ali ste doma ? ali pa samo v enem delu, npr.
Joe, kam hiti?
Vpraalne izkaze konstituirajo vpraalni lenki, vpraalne
zaimenske besede, linearizacij a stavka, pogosto pa tudi vpraal
na intonacij a. Vpraalni lenki so ali, a, e, li, mar, npr. A li ne
ve tega ? A li si tudi videl? In mama gre tudi. A ne, mami? Mar
to ni Joe? Vpraalni stavki s lenkom li, npr. Je li bolan se u
tijo kot zastareli. Vpraalni lenek ali je lahko izpuen, npr. Si
ti to rekel, Toma? - Sem .
V izraanj u splonih vpraanj sodeluj ejo, poleg vpraalne
intonacije {npr. Prila je?), linearizacija vpraalnega stavka (prim.
349
Slovenski jezik
Prila je proti Je prila ?), posebni lenki (npr. A li je prila ?) in

nekateri vpraalni izrazi (npr. Prila je, kaj ne?). Vpraalni len
ki ali, a (pogovorno), kaj, mar so navadno na zaetku vpraal
nega stavka in se med seboj loijo stilno in/ali semantino (npr.
mar ima tudi pomen dvoma v pozitiven odgovor). Vpraalni iz
razi, ki se nahajajo na zaetku ali pa na koncu vpraalnega stav
ka, so kaj, kajne, kajneda, kajne da ne, ne res, da, ali kaj, mar
ne, a ne in drugi, med seboj pa se loijo stilno in/ali do neke me
re semantino.
lndirektna splona vpraanj a se izraajo s odvisnimi stavki
z veznikoma ali in e, od direktnih splonih vpraanj se stavki z
zaetnim ali formalno razlikujej o samo po intonacij i in statusom
stavki v zloeni povedi, npr. Vpraala gaje, alil/e je prebral ta
roman.
Zaimenska vpraanja, igar intonacija je navadno padaj oa,
se odprejo z zaimenskimi vpraalnimi besedami in izrazi kdo ?
kaj? kaken ? kateri? igav? kje ? kam ? od kod? kdaj? kako dol
go ? kako pogosto ? kako ? zakaj? kaj dela(m}?, kaj napravi(m) ?
Ekspresivno stopnjevanje zaimenskega vpraanj a se dobi z rabo
lenka pa, npr. Kaj meni? 1 Kaj pa meni? ali pa z rabo neda
lonika, prim. Kaj odpovem ? 1 Kaj odpovedeti?
Opomba:
Vpraalni izrazi kaj dela(m)?, kaj napravi(m)? so vpraanja o de
janju; npr. Kaj dela ? - Pie knjigo; Kaj napravi? - Napie knjigo.
Funkcionalno teie zaimenskih vpraanj j e na vpraalnih

zaimenskih besedah, S kom si pa govoril? igave planine so to ?
Katere barve imate na sebi? Kaken lokal je nael Marjetin
brat? Kam pa je el Toma? Kdaj pride vlak? Koliko asa si bil
v Mariboru ? Zakaj ni prila teta Mica ? Kako dolgo je Barbara
mahala Marjeti? in vpraalnih zaimenskih izrazih kot so glede
na kaj, kljub emu, pod katerim pogojem, do katere mere itn., ki
vpraanj e povezuj ej o z doloenimi kategorialnimi pomeni
koncesivnosti, kondicionalnosti, gradacij e ipd.
lndirektna zaimenska vpraanja se od direktnih splonih
vpraanj formalno razlikujejo zato, kar imajo status odvisnega
stavka v zlocni povedi, prim. Kam gre? proti Vraala ga je,
kam gre.
350
Skladnja
Zaimensko vpraanj e z obsegom kvantifikacije se izraa s

stavkom, ki ima samostalnike besedne zveze, v katerih se vpra
anje in kvantifikacij a izraata posebej , toda v okviru iste in brez
razdelitve s klitiko, npr. Kdo vse je priel? (npr. srbsko Ko je sve
doao).
Vpraalne izreke so pogosto zaznamovani z znailno inton
acijo, ki je vasih tudi edina lastnost vpraalnosti, npr. Deuje?
Vpraanj e, ki j e izraeno samo z intonacijo je splono vpraanje,
razen v primerih, ko j e namesto vpraalne uporabljena neda
loena zaimenska beseda, ker takrat, takno vpraanje lahko
funkcionira tudi kot zaimensko, to j e, posebno vpraanje, npr.
Pie pismo ? - ' ali pie pismo ' ; Nekomu pie pismo ?
z
dvema monima interpretacijama 'komu pie pismo? ' , in 'ali
nekomu pie pismo? ' .
Vpraalna intonacija s e v teiu ne obraa navzdol proti
tonskemu dnu registra, ampak navzgor, ali pa se celo teie
prenese navzgor. Takna intonacija je znailna za splona in
disjunktivna vpraanja, ne pa tudi za zaimenska vpraanja, ki
imaj o praviloma intonacij o, kakrna je znailna za afirmativne
stavke, npr. Kaj je pa to ? - To je novi raunalnik.
Vpraalna izreka je lahko v obliki prostega vpraalnega stav
ka, npr. Kje je?, ali zloenega stavka, bodisi z vpraalnim kot
glavnim, Kje je ta slovar, ki si ga kupil?, bodisi z ve vpraalnimi
stavki, npr. Kaj ven hiti, ali si se zamudil, si se neesa spomnil . . . ?,
bodisi z vpraalnim odvisnikom, npr. Tudi jaz sem reven, zakaj
torej ne bi tudi jaz dobil solidarnostnega stanovanja.
Vpraalni stavek je del vpraalne dialoke izreke, igar dru
gi del j e rep lika, tj . odgovor na vpraanje, npr. Kam gre?
V
slubo. Retorina vpraanj a, kot neprava vpraanja, ki so to po
obliki, ne pa tudi po funkcij i, praviloma ne sodijo v dialoke
strukture.
Afirmativni odgovori na splona vpraanja so ja (pogoste
je), da, in/ali ponavljanj e povedka vpraalnega stavka, ki je lah
ko reduciran na kopulo, npr. A li je prila ? - Ja 11 Da 11 Prila je
11 Ja, prila je 11 Ja, je. Afirmacija z monej o ekspresivnostj o
in/ali dodatnimi modalnimi lastnostmi se izraa z izrazi res, ta
ko, seveda, vsekakor ipd. , gl. 3 .2.2.6.
-
35 1
Slovenski jezik
Nikalni odgovori na splona vpraanja so ne, in/ali zanika

ni povedek vpraalnga stavka, ki je lahko reduciran na kopulo,
npr. A lije prila? - Ne 11 Ni prila 11 Ne, ni. V odgovoru na vpra
anje z negacijo se uporablja lenek pa, npr. A li ni prila ? Pa je 1 Pa ni., gl. 3 .2.2.5 .
3 .2.2. 1 1 . Diateza
Ena med funkcijami kategorije sklona, izraanje osebka ali
predmeta, oziroma agensa in paciensa v nekem odnosu, ima tudi
poseben s lovni ni izraz v morfosintaksini kategorij i glagolske
ga stanj a, in ire - v sintaksino-semantini kategorij i diateze,
igar vsebino tvori kvalifikacij a situativnega odnosa s stalia
njegove smeri, oziroma s stalia nosilca vloge izhodia ali za
klj une toke danega odnosa, Uitelj je pohvalil uenko <=>
Uenka je pohvaljena od uitelja ipd. Kot kae primer, je enak
denotat, enaka situacija, lahko uresniena na ve nainov, odvi
sno od izbire izhodinega argumenta, povedkovni izrazi v
taknih stavkih pa se nahajajo v odnosu semantine konverzije.
Slovenski j ezik sodi v j ezike, ki so aktivno organizirani, po
vedi so navadno oblikovane tako, da izhodini argument ima
aktiven pomen in da povedkovni izraz ima aktivno, ne pa pasi
vno obliko.
Izraanje agentivnosti/pacientivnosti ima zelo raznovrstne
oblike - leksine, tvorbene, slovnine. Obstaja ve nainov, da
se aktivna stavna konstrukcij a transformira v pasivno. Eden od
nainov je raba enklitine akuzativne oblike povratnega zaimka
- se, npr. Marjeta zaliva roe <=> Roe se za/ivajo. Agens se v ta
ko oblikovanem pasivnem stavku ne izraa, to je, drugi argument
aktivnega stavka zavzima v pasivni konstrukcij i poziciju prve
ga, prvi argument aktivnega stavka pa v drugem ne dobi argu
mentskega izraza.
Drugi nain transformacije aktivnega stavka v pasivnega in
oblikovanj e pasivnega stavka sloni na deleniku na -n, prim.
Urka je prebrala knjigo <=> Knjigaje prebrana, in se v tako ob
likovanih pasivnih stavkih prvi argument nanaa na paciens v
situacij i, ki je denotirana s stavkom. Samostalnika besedna zveza
prvega argumenta kongruira s trpnim pridevnikom v imenskem
352
Skladnja
delu povedkovnega izraza. Poimenovanj e agensa v taknem

pasivnem stavku ni izklj ueno, npr. Uenka je pohvaljena od
uitelja, eprav ni pogosto (SemBZ, ki imenuje agens ima obli
ko rodilnika s predlogom od). Takni stavki, eprav nekoliko
grobi, so sprej emlj ivi v administrativnem stilu.
Tretj i nain oblikovanj a pasivnega stavka se lahko razume
kot podvrsta prvega. Zanj je znailno, da se v stavku poimenuje
tudi prostorno zamiljeni agens, tako kot se s sredstvi, s kateri
mi se primarno zaznamujejo prostorni odnosi lahko zaznamuje
jo asovni, vzroni, ciljni, posesivni, kvalitativni in drugi
odnosi, v tem primeru pa se s pomojo lokalizacije v prostoru
lahko napoti na situativno primarni agentivni odnos, npr. Ona se
ui pri Lidiji <=> Ui jo Lidija. Takne transformacije vasih za
htevaj o tudi manj e leksine spremembe v skupini, s katero se
poimenuje agens v tem smislu, da aktivna konstrukcija nagiba k
personalizacij i agensa, npr. Poroil jih je duhovnik, pasivna pa
poudari mesto, kjer agens opravlj a svoj o funkcijo, npr. Poroila
sta se v cerkvi. Redkeje je prostorno oblikovanje skupine, ki se
nanaa na paciens, npr. Spet sije ranil to mesto <=> Spet seje ra
nil na tem mestu ipd.
Pasivne stavne konstrukcije z anonimnim agensom imaj o
isti denotativni pomen kot nedolono osebni stavki (s povedkom
v obliki 3. os. pl., kjer je slovnini osebek obvezno izpuenen,
semantini osebek pa neznan, razen e nanj napoti kontekst ali
situacij a), npr. Stara cerkev sv. Janeza je bila zgrajena e pred
stole lji 1 Staro cerkev sv. Janeza so zgradili e pred stole lji; Pred
kratkim je bila o njej objavliena tudija 1 Pred kratkim so o njej
objavili tudijo.
3 .2.2 . 1 2. Svoj ilnost
Svojilnost je lahko povedkovna, npr. Ivica ima avto, atribu
tivna, npr. Na avto je tukaj ali povedkovno-atributivna, npr. La
se ima dolge, Lasje so m u dolgi. Osnovna oblika povedkovne
posesivnosti je glagol imeti, ki se uporablja tako za ive pose
sorje, npr. Janez ima avto, Krava ima tele, kot za neive pose
sorje, npr. Teden ima sedem dni (kj er se pravzaprav posesivno
oblikuje odnos del-celota), ter za odtuj ivo pripadnost, npr. Janez
ima avto, tako in za neodtuj ivo pripadnost, npr. Janez ima rne
353
Slovenski jezik
oi, kakor za pravo pripadnost, npr. Janez ima avto, ter za rela
tivno pripadnost, npr. Janez ima brata itn.
Atributska posesivnost se dobi na vpraanje igav? (npr. i
gav je ta avto ?), lahko pa je izraena z ujemalnim prilastkom
s pomoj o posesivnih pridevnikov in zaimkov, npr. tvoja hia,
direktorjev avto, Janezov svinnik, ali s posesivnim ro dilnikom
kot nekongruennim atributom, npr. avto direktorja. Veliko manj
regulamo se posesivni odnos lahko izrazi kot nekaken drugi
odnos (obiajno del-celota) in je izraen s samostalniko skupino
s predlogom, npr. V vodi je preve kalcija; Pri plugu je roica.
Opomba:
Za pogovomi stil je znailna raba svoj ilnega rodilnika s predlo
gom od, npr. otroci od sosede, tudi v samostalnikih skupinah z oseb
nim zaimkom, npr. igav je ta dom ? - Od mene.
V slovenskem j eziku obstaja svojilni pasi v tipa Raunalnik

imam pokvarjen, kjer v semantinem fokusu ni sam odnos pripad
nosti, niti predmet pripadanja, ampak neka njegova lastnost, kot
v povedkovno-atributivnem izraanju lastnosti neodtuj ivega pred
meta svoj ilnosti s pomojo glagola imeti v povedku, npr. Prste ima
dolge, ali s pomojo glagola biti v povedku in zaimenske enkliti
ke v dajalniku, npr. Prsti so mu dolgi, pri emer je v taknih stav
kih osebek tematiziran, pridevnik v imenovalniku pa rematiziran.
Takni stavki so bolj znailni za slovenino kot za srbina.
Negativna svojilnost se izraa z zanikanjem izraza s svojil
nim pomenom (samostalnikih skupin ali povedka), in je lahko
izraena s samostalnikimi skupinami s predlogom brez, npr.
Kdo je e brez lis tka, prosim , ali leksemami, ki pomenijo odsot
nost neesa, npr. slep, bos, nem ipd.
Svojilni odvisnik se oblikuje z odnosnim zaimkom igar,
npr. lovek, igar knjigo ste vzeli, s svoj ilnim rodilnikom odna
snega zaimka kateri, npr. lovek, katerega knjigo ste vzeli, s po
mojo odnosnega zairnka ki v kombinacij i s svoj ilnim zaimkom,
npr. lovek, ki ste njegovo knjigo vzeli.
3 .2.2. 1 3 . Komparativnost
Komparativnost je kategorialni pomen, igar slovnino jedro
tvori morfosintaksa stopnje primerjanja. V pomenih primerj anja
3 54
Skladnja
sta vedno prisotna pomena lokalizacije in kvantifikacije, pri e

mer je funkcija kvantifikacije izrazitej a, lokalizacija v kategoriji
stopnje primerjanja pa je bolj abstraktne narave, kot lokalizacija,
ki se uresnii preko kategorij e prostora ali preko kategorij asa
in vida. I stoasno je komparativnost posebna oblika izraanj a
kvalitete. Osnova stopnj cvanj a neke lastnosti j e lahko v izrae
nosti te lastnosti v drugem objektu, skupini objektov ali v njegovi
"srednj i", "povpreni" izraenosti v vseh drugih objektih z ozna
ko, katera se stopnjuje. V funkcij i tega drugega stopnj evanja se
uporabljajo razlina leksikalna in tvorbena sredstva, prim. last
nosti z monej im pomenom zelo majhen, majken, ali slabe
izraene lastnosti nekaj bolan, malo gluh, nagluen, z ekscesi
vnim pomenom: preve bolan, predober, preslab itn. Gradacijsko
ponavljanje je nain izraanja veje izraenosti neke lastnosti, ki je
znai lna za ekspresivno sintakso, npr. Hitro, hitro jejte; Pogled
na grad je bi/ lep prelep. V slovenini ekspresivna gradacij ska
ponavanj a zajemajo tudi zaimenskc konstrukcije tipa Ti. ti smr
klja ti (srb. Prava si balavica) ali Ti, ti e v rno bi me oblekla
(srb. Kakva si, jo bi me u crno obukla) ipd.
S pomojo slovnine kategorije stopnje primerj anja se do
loi kvantifikacija izraenosti lastnosti v enem objektu, posa
meznem ali skupinskem, proti izraenosti enake lastnosti v dru
gem objektu, ali v drugih obj ektih. Primerjanje lahko pokae, da
razlike ni (kar se izrazi z ekvativom), npr. bela kot sneg, ali da je.
e razlika obstaja, se stopnja izraenosti doloene lastnosti v enem
denotatu lokalizira izven, oz. nad ali pod stopnj o njegove izra
enosti v denotatu, ki je secundum comparationis. Takna gra
duclna lokalizacija ima lahko vgrajen univerzalni kvantiftkator, kar
je obvezno del superlativncga pomena, npr. najpridneji 'prid
neji kot vsi (drugi)' ali da dovoli univerzalno kvantifikacijo z
oporo v kontekstu, poleg monosti, da je izpusti, kar se izrazi s
komparativom, prim. Pridneji je kot ona proti Pridneji kot vsi.
V realizacij i kategorij e stopnj e sodeluje povedkovni izraz
in argumentski izrazi, npr. Brat je viji, kot sestra. Kategorij o
stopnje v slovenini imaj o samo pridevniki i n prislovi. Stopnje
vani pridevnik se lahko poj avi kot samostalniki del povedkov
nega izraza, pa tudi kot dopolnilni element povedkovnega
355
Slovenski jezik
izraza, npr. Milo tee hitreje, kot Minka. S pridevniko obliko

stopnje primerj anja se kvantificira lastnost denotata konstitutiv
nega elementa izraena z osnovo danega pridevnika. S prislov
no obliko stopnj e primerjanja se kvantificira lastnost izraena z
osnovo danega prislova, ki pripada denotatu zaznamovanem s
konstitutivnim elementom povedkovnega izraza, preko njega pa
pripada tudi denotatu argumentskega izraza, npr. Ana poje lep
e, kot Lidija - ' Anino petje je lepe, kot je Lidij ino petj e ' . Dalj e
s e v tem poglavju stopnja primerj anja pridevnika i n prislova ob
ravnavata skupaj , razen e ni posebej poudarj eno, da se ugoto
vitev nanaa samo na eno ali samo na drugo vrsto besed.
Slovnino stopnjevanje lastnosti je relativno stopnjevanje,
saj se z njim izraenost lastnosti v enem objektu primerja z izra
enostjo enake lastnosti v nekem drugem objektu (oziroma ose
bi, predmetu ipd.). Slovnine stopnje primerj anja so ekvativ in
diferentiv (komparativ in superlativ).
Opomba:
Oblika, ki se tradicionalno imenuje pozitiv/osnovnik, npr. lep,
dober, moder, sam po sebi ne nosi ideje primerjanja, brez katere ni
stopnjevanj a, in v obl iki t. i. pozitiva ni slovninega izraza stopnj e pri
merjanja. Pozitiv je obl ika pridevnika, ki imenuje neko lastnost ob mo
nosti, da j e pomen stopnje izraenosti te lastnosti vsebovan samo v
osnovi taknga pridevnika, ali v njegovif afiksih, e sploh so, kar niso
stopnje primerjanja v slovninem smislu.
EKVATIV je slovnina, morfoskladenj ska oblika, s katero

se izraa, da je doloena lastnost enako prisotna v dveh objektih
ali v dveh skupinah objektov, npr. Ona je pridna kot ebelica. V
izraanju ekvativnosti je glavni kazatelj primerjanja primerjalni
veznik kot, ki povezuje imenovalnike oblike naziva objektov,
igar lastnost se primerja z imenovalnikom pridevnika (v pozi
tivu kot osnovni obliki) kot imena lastnosti, igar intenziteta se
primerja. V taknih kontrukcij ah pravzaprav veznik kot uvaj a
stavek, k i ima navadno izpuen povedek, ker je enak povedku
v glavnem stavku zloene povedi, npr. Ona je pridna, kot je
pridna ebelica.
Razlika med stopnjami izraenosti doloene lastnosti, ki j e
skupna z a dva posamezna ali skupna denotata, j e lahko izraena
356
Skladnja
predvsem z zanikanim ekvativom, npr. Janez ni tako visok, kot

Tone ipd.
Opomba:
Veznik kot sodeluje v izraanju ekvativnosti v vsebinah povedka
razlinih odvisnih stavkov, npr. Govori, kot bi imel polna usta, Ce le
pride, kot je obljubil, in izraanj e razlike v vsebinah povedka razlinih
odvisnih stavkov, npr. Veliko bolje plee, kot viga, Bil je sreen, in
to bolj, kot si je mislil.
Druga, obiajnej a in gramatikalizirana oblika izraanja ra

zlike med stopnj ama izraenosti doloene lastnosti, ki je skupna
za dva posoamezna ali skupinska denotata, je primernik. Poleg
pridevnika ali prislova v obliki primernika, uresnievanje dane
ga kategorialnega pomena zahteva, da sta primerjana denotata v
imenovalniku in da je pred drugim lanom primerj anja veznik
kot, npr. Janez je viji kot Tone. Mono je izpustiti prvi ali dru
gi lan primerjanj a, npr. Janez je viji, Viji je kot Tone.
Diferentiv je splono ime za slovnine oblike stopnjevanj a,
ki pri dveh primerj anih lenih izraajo neenako izraenost neke
lastnosti. Primernik, kot posebni diferentiv, izraa neenako izra
enost neke lastnosti v dveh lanih primerjanja razumlj enih kot
dva posebna pojava, npr. Brat je viji, kot sestra. Presenik, kot
sploni diferentiv, izraa neenako izraenost neke lastnosti v
enem lanu primerjanj a, kot v delu neke celote v primerjavi s ce
lotnim delom te celote, npr. Oe je najviji v nai druini.
Primernik je tradicionalno ime za takno slovnino obliko
stopnj evanja, pri kateri se razlika v izraenosti enake lastnosti v
dveh lanih primerjanja konkretizira s poudarj anj em enega no
si lea te lastnosti nad ali pod drugim nosilcem iste lastnosti na
abstraktni lestvici stopnj evanja, npr. Brat je viji kot sestra, Se
... tra je nija kot brat, bodisi, da se oblikoslovno izraa kot prosta
(sintetina) oblika, npr. A na je lepa, kot Vida, ali kot zloena
oblika primernika, in to s pomenom monega primernika, npr.
Lojze je bolj sposoben kot Ivan, ali pa slabega primernika, npr.
Ivan je manj sposoben kot Lojze. Poleg monega primernika
opisnih pridevnikov, praviloma obstaja sinonimna oblika prostega
pri mernika, npr. Ta-le voda je bolj vroa kot ona-le, npr. tudi
primer za prislovno zloen o komparacij o: S kopanjem je pa bolj
teko tam .
.
357
Slovenski jezik
e v drugem lanu primerjanja obstaja atribut, se samostal

nika besedna zveza, ki zaznamuje drugi lan primerj anja pogo
sto zoi na ta atribut (tj . samostalnik se razume sam po sebi),
npr. Kupili so hio lepo, kot naa (hia).
e se primerjajo deli neke celote in se poudari kontinuiteta
sprememb, se uporablja oblika pozitiva v konstrukcij i s faznim
glagolom postati 1 postajati (ali nekim drugim izrazom podobne
ga pomena), stalnost spremembe pa je lahko naglaena z doloi
lom za kontinuiranost, bodisi da gre, odvisno od pridevnikega
pomena, za komparativni progresiv bodisi da gre za komparativ
ni regresi v, npr. Cesta je postajala bolj in bolj iroka, Cesta je
postajala manj in manj iroka, On je postajal manj in manj za
interesiran.
Mera razlike v primerjanju izkazanem s komparativom se v
slovenini izraa s pomoj o brezpredlonega toilnika z osno
vnim tevnikom in samostalnikom za mero, npr. On je stareji le
eno leto, ali prislovom za mero, npr. On je dosti stareji kot ona.
Oblika primemika oz. komparativa se praviloma uporabla
jo kot relativni komparativ, vasih pa tudi kot absolutni kompa
rativ, tj . brez ideje primerjanj a z nekim drugim objektom (toda
kot implicitno primerjanj e z normo izraanja dane lastnosti), npr.
To je bil en stareji lovek, Delala je v upravi vejega podjetja,
Najprej si je vanej.5e stvari zapisala s svinnikom v belenico.
Presenik, kot sploni diferentiv, izraa neenako izraenost
neke lastnosti v enem delu neke celote v primerjavi s celotnim
ostalim delom te celote, pri emer se ta drugi lan primerj anj a v
stavku navaja, ali se razume iz konsituacije, bodisi da gre za
prosti presenik, npr. Ona je najpridneja (v nai skupini), bodi
si da gre za zlo eni presenik, npr. Ona je najbolj pridna (v na
i skupini). Moan zloeni presenik opisnih pridevnikov ima
praviloma ustrezen prost ekvivalent (npr. najbolj pridna 11 naj
pridneja ), slab zlo eni presenik pa nima ustreznega prostega
ekvivalenta. Presenost se lahko izrazi tudi s konstrukcijo, v ka
teri sta primernik pridevnika in sploni zaimek vsi, npr. pridnej
i izmed vseh.
Tako proste kot zloene oblike primemika in presenika se
uporabljajo bodisi atributsko (npr. Lepe dekle dobi nagrado;
358
Skladnja
Bolj sposobno dekle dobi nagrado, Najlepe dekle dobi nagra

do, Najbolj sposobno dekle dobi nagrado) bodisi kot imenski
deli povedka (npr. Ona je lepa kot njena sestra, Ona je bolj
sposobna kot njena sestra, Ona je najlepa v nai deeli, Ona je
najbolj sposobna v nai tovarni).
V konstrukcijah s presenikom je drugi lan primerj anja
lahko neizraen, npr. Ona je najlepa, ali pa je lahko izraen s
samostalnikimi skupinami s razlinimi predlogi. Superlativno
primerjanje zahteva, da je v funkcij i poimenovanj a drugega lana
primerjanja oblikovana tako, kot da gre za prostorno lokaliza
cijo, pri emer se rabijo trije predlogi : izmed z rodilnikom, v ali
na z mestnikom, npr. Najnavadneji izmed njih je on, Ona je
najlepa v nai deeli, On je najviji na svetu.
V funkciji izraanja superlativnega pomena se uporablja tudi
oblika primemika s splono zaimensko besedo v samostalniki
besedni zvezi, ki je v funkcij i nekongruennega doloila imen
skega dela povedka, prim. On je viji od vseh; Bolezen je huja
od vsega. Predlog od je v imenskih skupinah s splonim zaim
kom v rodilniku obvezen, izbira oblike vsega ali vseh pa je do
loena s kategorij o ivosti/neivosti drugega lana primerjanja.
Splone in nikalne zaimenske besede se uporablj aj o tudi za
opisno izraanje presenosti, npr. Povsod ti bo lepe kot doma;
Nikjer ti ne bo tako lepo kot doma; Nihe ni pisal hitreje kot on.
Oji presenik obstaj a takrat, ko se s stavkom poudari, da
tudi vse drugi lani v primerjanju imajo izraeno tisto lastnost, ki
se enemu elementu ali delu te skupine pripisuje kot najizrazitej
a, npr. On je najumneji med umnimi. Najoji presenik (dvojni
presenik ali presenik presenika) ima funkcijo krepilca osno
vnega presenikega pomena, vsebovanega v slovnini obliki
presenika s poudarjanjem, da drugi lan primerj anja ima enako
lastnost v najviji stopnj i izraenosti (v okvirih neke oje skupi
ne, kar se navadno samo po sebi razume), npr. Ona je najlepa
med najlepimi.
Elativnost kot absolutno stopnjevanje s pomenom mone
izraenosti lastnosti v primerjanju s tistim, kar se ima za normo
izraenosti te lastnosti, se v slovenini lahko izrazi z rabo us
treznega pridevnika za stopnjo, npr. zelo lep razgled, nadvse lep
359
Slovenski jezik
razgled, ali z retorinimi vzklinimi stavki tipa Kako lepo je!

'zelo lepo j e ' , ampak se v slovenini elativnost pogosto izraa
z imenskimi skupinami s pridevnikim atributom z izvedeno
predpone pre-, npr. Od tam je prelep razgled po vsem pristani
u; Rizling je bil predober, pa smo ga e spili.
Ekscesivnost kot pomen prekomerne izraenosti lastnosti,
se navadno izraa tudi s pridevnikimi atributi, pridevnikimi
povedkovniki ali prislovnimi adverbiali s predpone pre-, npr.
Preslabi tekmovalci so e konali; Ta rizling je preslab zame;
Prevroe je, da bi pil; Upam da ne ostane predolgo.
V skladenj skem oblikovanju komparativnosti se poleg sa
mostojno uporabljenega veznika kot uporabljajo tudi razline
velenske veznike strukture, npr. Prila sta tako oe kot mati;
Prila sta ne le oe, temve tudi mati, Prila sta in oe in mati,
Nista prila ne oe ne mati, Niti oe niti mati nista prila, Ne le
oe ni priel - marve tudi mati ne.
Za izraanj e stopnj evanja brez primerjanja (oziroma z im
plicitnim primerjanjem s povpreno izraenostjo neesa) se
uporabljajo adverbijali sa prislovi in prislovnimi izrazi stopnje,
npr. dosti, isto, docela, povsem, popolnoma, prim. To je dosti
dobro; Mene si isto pozabila; isto majhnim iz mesta so nadvse
ugajale kokoi.
3 .2 . 3 . Oblikoslovno-skladenj ski vidiki stavne skladnje

3 .2.3 . 1 . Podredje in priredj e
Podredje, kot skladenjski odnos med glavnim i n odvisnim
lanom, v stavku zajema: subordinacije v imenski skupini in
subordinacije v povedkovnem izrazu, ter subordinacije v celot
nem stavnem izrazu.
V samostalniki besedni zvezi subordinacija odnos med
glavnim lanom skupine in drugimi lani : atributa (na pr. nova
knjiga), atributiva (na pr. doktor Kreft), apozicije (na pr. Janez
Rant, novi direktor, aka), apozitiva (na pr. Janez, bolan, aka),
povedkovnega atributa (na pr. Janez aka bolan). Takno podre
dje je lahko v obliki ujemanja v spolu, tevi lu, sklonu in ivosti,
360
Skladnja
tako kot v prejnjih primerih, lahko pa je tudi v obliki nekongruen

nega doloila (npr. knjiga mojega prijatelja), doloila z nesklon
ljivim pridevnikom (npr. mini krilo), ali doloila s prislovom
(npr. Bled nocoj). V samostalniki besedni zvezi obstaja tudi odnos
subordinacije med dopolnilnimi lani skupine, kot je subordina
cij a prislovnega doloila za stopnjo opisnemu pridevnikemu
atributu, npr. zelo pridni fantje.
3 .2 . 3 . 1 . 1 . Rekcija
Rekcija (vezava) se izraa kot lastnost leksema, da kontro
lira obliko elementa, ki j i je podrejen, eprav z njo ne kongruira,
npr. brati knjigo, branje knjige, ukvarjati se z atletiko, ukvarjanje
z atletiko, hlepeti po denarju ipd. Rekcija je predvsem lastnost
glagolskih leksemov, pa tudi samostalnikov, npr. pohlep po do
movini, dajanje siromakom, kakor tudi pridevnikov, npr. laen
slave, zvest domovini, in leksikalno-slovninega razreda poved
ka, npr. biti strah ivljenja, biti ve vsakomur.
3 .2 . 3 . 1 .2. Kongruenca
Med povedkovnim izrazom in osebkovo samostalniko be
sedno zvezo obstaja kongruenca (ujemanje) v osebi, tevilu in
spolu.
Osebnim glagolskim oblikam so kongruentni ustrezni oseb
ni zaimki (npr. Ti bere, Ona bere), z glagolsko obliko za 3. os.
pa kongruira zaimek za 3 . os. (Ona bere), ali v imenovalniku
(Ana bere).
Oseba glagola v povedku se uskladi z zaimkom v vela
nem osebku, tako da je povedek v obliki l . os., e je v osebku
zaimek l . os. (ne glede na druge elemente velanega osebka),
npr. Jaz, Minka in Metka smo odli v trgovino; Jaz, ti in ona smo
odli v trgovino, povedek pa v obliki 2. os. e je v osebku zai
mek 2. os. (ne glede na druge elemente vebesednega osebka),
vkolikor v osebku ni zaimka l . os., npr. Ti, Minka in Metka ste
odli v trgovino, povedek v obliki 3. os. v vseh ostalih primerih,
npr. Janez, Minka in Metka so odli v trgovino
eprav s povedkom v l . os. mnoine praviloma semanti
no kongruira SamBZ prvega argumenta z osebnim zaimkom l .
36 1
Slovenski jezik
os. mnoine, npr. Mi akamo, so tipoloka specifinost sloven

skega jezika stavki v katerih je povedek v l. os. mnoine, v
SamB Z prvega argumenta pa je samostalnik v mnoi ni, npr. Slo
venci imamo radi hribe (srb. Mi Slovenci vo/imo brda), ali pa
skupinski samostalnik, npr. Vsa druina gremo.
Ujemanj e med predikatskim izrazom in samostalniko be
sedno zvezo prvega argumenta se uresnii tudi v tevilu in spo
lu, npr. Joe je akal, Joe in Stane sta akala; Joe, Stane in
Tone so akali.
V povedkovnem izrazu s samostalnikim delom povedka,
glagolski element kongruira v tevilu s samostalniko skupino
prvega argumenta, ne pa s samostalnikim delom povedka, npr.
Tekme - one so njegovo ivljenje. Toda, e je konstitutivni
element osebkovne samostalnike besedne zveze substantiziran
kazalni zaimek v edninski obliki, glagol kongruira v tevilu s sa
mostalnikim delom povedka, npr. To so njegovi spomini. e j e
v osebkovni samostalniki skupini osebni zaimek v ednini, po
tem oblika za spol v povedkovnem izrazu referira o spolu osebe
na katero zaimek napoti, npr. Jaz sem to napisal, ne pa ona.
e je v osebkovni osebni zaimek v mnoini, je oblika za
spol odvisna:
ali je v skupini, zaznamovani z osebnim zaimkom vsaj
ena oseba mokega spola: v tem primeru je glagolska
oblika mokega spola, e pa je v obliki, ki diferencira
spol, npr. Mi smo se e sreali (e se mi nanaa na par ali
skupino z najmanj enim mokim), ali Mi smo se e srea
le (mi se tu nanaa izkljuno na osobe enskega spola);
od tega, ali je osebni zaimek uporablj en za zaznamovanje
enega denotata ali ve denotatov, najpogosteje se to nana
a na t.i. mnoino skromnosti ali mnoino olikanosti, npr.
Mi smo bili mnenja da . . (tudi v besedilu, igar avtor j e
enska), Vi ste, gospa, nekaj pozabili, toda Vi ste, gospe,
nekaj pozabile (prava mnoina, ne "vikanje");
od tega, ali je v osebkovni samostalniki skupini osebni
zaimek v dvoj ini, ker je v tem primeru v povedku obli
ka za spol enaka, ne glede na spol osebe zaznamovane z
osebnim zaimkom, npr. Midva sva se e sreala, Medve
sva se e sreali.
.
362
Skladnja
Dejstvo, da slovenina ima dvoj ino, ima za posledico to,

da v stavkih z dvolanim osebkom ima povedek dvojinsko obli
ko, npr. Predsednik in tajnik sta poroala o proraunu. Ampak,
e samostalniki v dvolanem osebku tvorijo bolj tesno semanti
no celoto, predvsem ko gre za abstraktne samostalnike, je pove
dek navadno v ednini, npr. La in zvijaa pogine.
Ko sta v samostalniki skupini prvega argumenta dva samo
stalnika razlinega spola v ednini, je povedek v dvoj ini, npr. Oe
in mati sta la na sprehod; alost in veselje sta me obiskala; Ko
silo in veerja sta bila dobra; Zajtrk in veerja sta dobra, toda,
ko sta v prvega argumenta dva samostalnika razlinega spola v
mnoini, je povedek vedno lahko v mnoini mokega spola, npr.
Otroci in matere so e odli, Matere in otroci so e odli domov,
Fantje in dekleta so plesali. Ko sta v samostalniki skupini pr
vega argumenta dva samostalnika razlinega spola v mnoini, se
mnoinska oblika v povedku lahko po spolu ujema z najblij im
samostalnikom, ni pa obvezno mokega spola, npr. Otroci in
matere so e odli 11 odle domov, ampak samo Matere in otro
ci so e odli domov, Odplavala 11 odplavali so vesla in olni,
ampak samo Vesla in olni so odplavali, Hribi in doline so bili
zeleni 11 zelene, ampak samo Zeleni so bili hribi in doline, Vasi
in mesta v Sloveniji so majhni 11 majhna ipd. Ko so v samostal
niki skupini prvega argumenta trij e konstitutivni lani, od kate
rih je vsaj en mokega ali srednjega spola, je povedek mokega
spola, npr. Oe, mati in sin so li na sprehod.
e je povedek v dvoj ini, npr. Imata se rada, in e osebkov
ni osebni zaimek ni izpuen, je osebkovna samostalnika sku
pina v obliki imenovalnika dvoj inskega osebnega zaimka, npr.
Vidva se imata rada, ali pa v obliki komitativne konstrukcije z
glavnim lanom samostalnike besedne zveze v dvojinski ime
novalniki zaimenski obliki in z odvisnim lanom v edninski
orodniki obliki s predlogom s/z, npr. Vidva z Janezom se imata
rada, ali pa v obliki komitativnc konstrukcije z izpuenim gla
vnim lanom samostalnike besedne zveze in odvisnim lanom
v edninski orodniki obliki s predlogom s/z, npr. Z Janezom se
imata rada.
e j e povedek v mnoini, npr. Imate se radi, in e osebkov
ni osebni zaimek ni izpuen, je samostalnika besedna zveza
363
Slovenski jezik
prvega argumenta v obliki imenovalnika mnoinskega osebnega

zaimka, npr. Vi se imate radi, ali pa v obliki komitativne kon
strukcije samostalnike besedne zveze z glavnim lanom v mno
inski imenovalniki zaimenski obliki in z odvisnim lanom v
edninski orodniki obliki s predlogom s/z, npr. Vi z Janezom se
imate radi, ali pa v obliki komitativne konstrukcije samostalni
ke besedne zveze z izpuenim glavnim lanom in odvisnim
lanom v edninski orodniki obliki s predlogom s/z, npr. Z Jane
zom se imate radi.
Opomba:
Monost, da je v stavkih tipa Z Janezom se imata rada in Z Ja
nezom se imate radi glavni lan samostalnike besedne zveze izpu
en, temelji na njegovi popolni predvidljivosti, katero zagotovi oseba
in tevilo glagola v povedku. Enako pojasnilo velja tudi, e orodniko
samostalniko skupino v taknih stavkih tolmaimo ne kot odvisni del
samostalnike besedne zveze prvega argumenta, temve kot imenovalni
ki prislov, ki je l ineariziran kot nekongruenni atribut, ne pa kot prislov.
e so vsi samostalniki, ki tvorij o samostalniko skupino v

osebkovni pozicij i enskega spola (ne glede na tevilo), je pove
dek v obliki enskega spola, e sploh ima obliko za spol, Minka
in Metka sta odli v trgovino. V vseh drugih primerih je pove
dek praviloma v obliki mokega spola, npr. Joe in Janez sta od
la v trgovino, Minka in Janez sta odla v trgovino.
3 .2 . 3 . 1 .3 . Primik
Primik je za razliko od rekcije in kongruence takna subordi
nativna povezava med stavnimi deli, ki nima formalnih pokaza
teljev, razen linearizacije, npr. dosti lepo, zelo hvaleen, iti v park.
Subordinacija je iroko zastopljena kot odnos med stavki v
odvisnozloeni povedi, gl. 3 .2 .4.2.
Soglasno skladenj ski koncepcij i o povedku, kot slovninem
centru stavka, so njemu podrejeni tudi vsi drugi deli stavka, na
sprotno koncepcij i po kateri med osebkom in povedkom obsta
ja odnos koordinacije, in ne subordinacije.
Deli povedi se nahajaj o v odnosih subordinacij e ali koordi
nacije. Koordinacija, kot skladenj ski odnos skupnega in enako
pravnega opravljanja neke skladenjske funkcij e, v katerem se
364
Skladnja
lahko nahaj ajo deli stavka, ima ve loginih in skladenj skih ti

pov. Tako ima konjunkcija veznike kazatelje, kot sta veznika
in, pa (pogosto v pogovomi rabi) in veznik ter (redkej e kot pr
va dva, obiajno v pomenu 'tudi ' . Konjunkcij ska funkcijo z do
datnim pomenom poudarj anja, da gre za enake povedke, od ka
terih se drugi izpusti ima tudi veznik tudi, npr. Ona je e prila,
tudi on ( 'ona je e prila, in on je e priel'). S fera anafori
nega napotila z veznikom tudi ni omejena z zloena povedjo,
npr. Da, morali bi bili zamenjati tudi plae, pa se nam to ne bi
bilo zgodilo.
Raba konj unkcij skih veznikov pred vsako samostalniko
skupino ali pred vsakim stavkom v odnosu velane kordinaci
je (npr. Jn oe, in mati, in brat . . . ; Jn Ana pie, in Metka preva
ja, in Tone bere . . . ), ali popolno izpuanje veznika v taknem
odnosu (npr. Prili so oe, mati, brat; Ana pie, Metka prevaja,
Tone bere . . . ), eprav je tudi pravilno, je redkeje, ampak je za
znamovano tako stilno kot komunikativno. Enakopravnost sa
mostalnikov ali samostalnikih skupin v konjunkcijskem odno
su se poudari z modelom tako . . . kot . . . , npr. Prila sta tako oe
kot mati.
Negativna konjunkcij a se izrazi z modelom ne1 . . . ne2, npr.
Ne on ne ona tega ne vesta, ali pa, z doloeno ekspresivnostj o,
s pomoj o modela niti 1 . . . niti2, npr. Niti on niti ona tega ne ve
sta. Koordinacija se v samostalnikih skupinah, poleg omenje
nih veznikov uresnii tudi po modelu tako . . . kakor (tudi), ki ima
dodaten pomen (priblino) enakega angairanj a dveh strani v ti
stem, kar pomeni povedek, npr. Knjiga je zbudila zanimanje ta
ko pri profesorih kakor (tudi) pri tudentih. Naglaena disjunk
tivnost se izrazi z modelom ali 1 ali 2, npr. A li jaz ali ona, ali
bodisi 1 bodisi 2, npr. bodisijaz bodisi ona.
V povedih z ve samostalnikih skupin, ali z ve stavki v
koordinativnem odnosu, se veznik uporablja pred zadnj im le
nom v koordinacij i , e tip skladenj ske veze ni stilno ali komuni
kativno naglaen, npr. Oe, mati, in brat e akajo; Ana pie,
Metka prevaja, Tone pa bere.
Poleg izpuanja komunikativno nenaglaenih veznikov v
koordinaciji stavkov se pogosto izpusti tudi kopula, e ni komu=
365
Slovenski jezik
nikativno naglaena, obiajno pa ni, npr. poleg Prila sta v nao

hio in zaela sta nam pomagati se ree tudi Prila sta v nao
hio in nam zaela pomagati.
3 .2 . 3 . 3 . Linearizacija
Linearizacija stavnega izraza, kot asovno ali prostorno
zaporedje besed v ustni ali pisani obliki stavnega izraza, je do
loena z vejim tevilom dej avnikov, med katerimi so najpo
membenj i : (a) komunikativna perspektivizacija stavka oziroma
kaj se v stavku poudarja, kot komunikativno najpomembneja
informacij a (rema), glede na izhodino informacijo (tema), npr.
Vida aka proti aka Vida, (b) stopnja in oblika sodelovanja
intonacije in nekaterih funkcij skih besed, predvsem lenkov, v
organizaciji stavne komunikativne perspektive, ( c) sintaksina
in semantina struktura stavka ter razlini pragmatini dejavni
ki, npr. funkcionalno-stilni - v zvezi s tipom govorne situacije v
kateri se izkaz udej anja.
V asovnem in/ali prostornem pogledu je linearizacij a sta
vnega izraza definirana: ( 1 ) z glavnimi asovnimi in/ali
prostornimi referennimi tokami, oz. lokalizatorj i v lineariz
aciji kot asovni ali prostorni lokalizacij i enih segmenatov dis
kurza glede na druge : 1 . 1 . z zaetkom in/ali koncem stavnega
izraza, ali vejih sintaksinih celot, 1 .2. s pozicijam glavnih be
sed v stavnem izrazu, glede na katerega se doloila ali dopol
nilne besede in izrazi lahko najdejo v prepozicij i ali postpoziciji,
(2) s stopnjo oddaljenosti med glavno besedo in posameznimi
doloili : graduelnost te distance izraa hierarhiju doloil glede
na glavno besedo s stalia linearizacije stavnega izraza.
Ker je linearizacija stavnega izraza na ve nainov pogo
jena s komunikativno perspektivo stavka, to pomeni, da razlini
vidiki perspektivizacije enake povedkovno-argumentske struk
ture lahko rezultirajo z razlinimi linearizacijami. Od tu naprej
se obravnava samo osnovna, nevtralna in najbolj tipina oseb
kovno-povedkovna stavna perspektiva.
V okviru osnovne komunikativne perspektive stavka se iz
hodini argument nahaja pred povedkovnim izrazom, npr.
Andreja aka. Mesto drugega argumenta, tam, kjer on obstaja,
366
Skladnja
je za predikatskim izrazom (skraj ano : OPP, tj . osebek - pove

dek - predmet, npr. Andreja aka Simono), mesto monega tre
tjega argumenta pa je za drugim argumentskim izrazom, npr.
A ndreja pie pismo oetu.
Kongruenna doloila in nespremenlj ivi pridevniki (npr.
poceni blago) se v ponavadi nahaj ajo pred glavno besedo, npr.
nova hia , nekongruenna doloila pa - za glavno besedo v, npr.
klju od stanovanja. Prvo mesto v samostalni ki skupini je re
zervirano za univerzalni kvantifikator, npr. vsi tudenti, noben
tudent ipd., drugo za kazalni ali osebno-svoj ilni zaimek kot
pokazatelj referennosti, npr. ves ta denar, vsi nai sosedje, tre
tje za numerini kvantifikator, npr. vsak taken prvi korak, etrto
za prislovni intenzifikator, peto pa za pridevniko doloilo, npr.
vsak taken prvi zelo nezanesljiv korak. V okviru segmenta kon
gruennih pridevnikih doloil so opisni atributi pred relativni
mi, npr. lepe slovenske planine. Obiajno niso vsa mona mesta
v prepozicij i zasedena z doloili, v nekaterih od monih pozicij
je dovolj ena tudi raba ve istovrstnih dolob, najpogosteje pri
devnikih, v nekaj dejanskih pozicij , npr. dobra, lepa, pridna
deklica.
Atributiv je vedno neposredno pred glavnim lanom, npr.
pomembni profesor Nahtigal.
Doloilna samostalni ka besedna zveza ne more stati pred
glavnim lanom samostalnike bescdne zveze, kot nekonguenni
atribut (npr. *s rnimi omi dekle, proti : dekle s rnimi omi), ra
zen e je doloilna samostalnika besedna zveza s predlogom
dodana kongruennem atributu ali atributskem nizu, in takrat je
takna samostalnika besedna zveza pred opisnim pridevnikom,
npr. Zivijo v za evropske pojme grozljivi revini.
Za glavnim lanom se linearizirajo dolobe v obliki s pred
logi, npr. vstop v laboratorij, ali brez predloga, npr. avto moje
ga brata, v obliki prislova, npr. Bled poleti, ali emfatino upora
blj eni kongruenni atributi, npr. mati moja draga.
Za linearizacijo delov povedekovnega izraza je predvsem
znailno, da je nedolonik pogosto pred modalnim glagolom,
npr. Poslati moram telegram ; Kupiti moram dopisnico, poleg:
A li mora poslati pismo ?
367
Slovenski jezik
Linearizacij a stavkov v zloeni povedi je odvisna od njene

komunikativne, semantine in formalne strukture. V komunika
tivno in stilno nevtralni linearizaciji je glavni stavek obiajno pred
odvisno, tematski pa je pred rematskim, npr. Lei, ker je bolan
ali Zaradi tega, ker je bolan - lei. Nekateri vezniki ne
dovoljujejo, da je odvisnik, ki jim sledi, prvi v zloeni povedi,
npr. a, ali, ampak, ampak, e se taken odvisnik uporabi kot po
sebni stavek, je inicialna pozicij a veznika mona, npr. A vi ste e
tukaj, Mislili smo da ste odli.
Linearizacija klitik, ki nimajo svojega naglasa, ampak tvo
rijo eno naglasno celoto z naglacno besedo, pred katero, ali za
katero stoj ij o, ima v t. i. prostem klitinem nizu naslednje zapo
redje, e se vse vrste klitik pojavijo v istem nizu, kar je redko:
l . naj, 2. bi ali katerakoli sedanjika oblika od biti, razen je, 3 .
povratne (se, si), 4. dajalnike (mi, ti,je . . . ), 5 . toilnike (me, te,
jo . . . ), 6. rodilnike (me, te, je . . . ), 7. glagolska kopulaje in pri
hodnjike klitike od biti (bom, bo, bo . . . ) , 8. lenek ne. Na absolutni zaetek vasih pride tudi veznik, npr. Rekli so, da naj bi
se mu jo ne ljubi/o uiti.
Slovenina ima povratno dajalniko klitiko si, npr. A li si
lovek lahko eli e kaj lepega?
Klitike se, si vedno stojij o pred drugimi klitikami, npr. Zde
lo se mi je, Ne smej se mi; Mislil sam si da je vse urejeno. Klitika
je se ne izpusti za klitiko se, npr. Milo se je poroil.
Inicialna pozicija klitike je v prostem stavku mona pod
pogojem, da gre za vpraalni stavek z izpueno vpraalno par
tikulo, kar je znailno za kolokvialno komunikacijo, npr. A li si
pozabila ? -+ Si pozabila ?, A li te zebe? -+ Te zebe?, A li bo la
domov? -+ Bo la domov?, A li je to vedela ? -+ Je to vedela ?
Poleg tega se prosti stavek lahko zane s klitiko, e j e to odgo
vor na alternativno, da/ne vpraanje, ki se nahaja neposredno
pred njim, npr. A li si prinesel? - Sem prinesel. Inicialna pozici
ja klitike v odvisniku zloene povedi je tudi mona, npr. Marje
ta je vstala, se um ila in oblekla.
Zaimenska klitika se uporabi tudi v stiku s predlogom, npr.
Le stopiva vanjo, v cerkov; To bi bilo nekaj tudi zate; Zapirajo
se vase; A lije knjigo kupoval zase ?
368
Skladnja
V odvisniku klitike stoj ij o za veznikom ali vezniko besedo

npr. Novica da se je vrnil Tone se je ko blis raznesla po vasi, to
da v zloeni povedi z odvisnikom pred glavnim stavkom klitika
glavnega stavka pride v njej na prvo mesto, npr. Ko se je stem
nilo, smo prigali lu. Podobno je v povedih z vstav ljenim odvi
snikom, kjer se glagolska klitika lahko najde neposredno za vri
njenim stavkom, npr. Denar, ki si ga je bil prihranil, je varno
spravil.
Vstavljanj e lenka na zaetek stavka ne vpliva na pravilo o
linearizaciji klitik, npr. Uil jo je proti Vsaj uil jo je.
Redukcija povedekovnega izraza na samo klitiko iznii pra
vilo o nenaglaenosti klitik, npr. Si e prebral ta roman ? Zdaj pa
sem ga. (= ' zdaj sem ga prebral '), (Ali) si je to privoil? - Ja,
je, A li se to slii? - Ja, se, A li si si to zmislil? Si si? - Ja, sem.
e sta v povedkovnem izrazu dva glagola, od katerih je eden
nepolnopomenski, drugi pa polnopomenski, se lahko ustvari
skupna klitika skupina, npr. Danes ga je hotel presenetiti, od
klitik, ki pripadaj o oblikam hotel je in presenetiti ga (glagol ho
teti je modalni glagol), ali Danes se je pozabila podpisati, od
klitik, ki pripadajo oblikam pozabila je in podpisati se (glagol
pozabiti je semantino nepopolen in zahteva dopolnilo).
Klitike se ne morejo vstavljati v samostalniko skupino kot
v srbini, npr. med prilastkom in konstitutivnim delom: Prvi
mu je pu tnik reka o . . . , in e pogosteje v hrvaini, npr. za samo
stalnikim prilastkom: Predsednik je Petrovic rekao . . .
3 .2 .4 . Povezovanj e povedkovo-udeleenskih zgradb
v stavno poved
3 .2 .4. 1 . Skladenj ske zveze v zloenih povedih
Povezovanje dveh ali ve povedkovno-argumentskih struk
tur ima obliko sintaktincga povezovanja dveh ali ve stavnih
izrazov, kar pomeni povezanost klavz v zloeni povedi, v kateri
obstaj a enoten nadrejen povedek s subordiniranimi stavnimi
argumenti. Taken povedek je vedno kategorialne narave, kon
j unkcija, disjunkcija, adverzativnost, kavzalnost, koncesivnost
itn., obiajno pa se izraa tudi s posebnimi slovninimi besedami
369
Slovenski jezik
- vezniki in veznikimi besedami in izrazi, zaimenskimi ali ne

zaimenskimi, ki so vasih lahko izpueni, npr. Ona je razume
la, da je treba molati proti Ona je razumela: treba je molati.
Zloene povedi vasih imajo istoasno ve kot en katego
rialni pomen, npr. kavzalnost in temporalnost z enim pomenom
kot primarnim. Kategorialni sinkretizem je v celoti bolj znailen
za asindetske stavke (dejansko - stavke z izpuenim veznikim
elementom), igar aktualen pomen obiajno trdnej e sloni na
kontekstu in govorni situacij i .
Opomba:
V vej ih skladenjskih opisih se bolj podrobno klasificirajo in opi
sujejo zloene povedi s stalia kategorialnih povedkov, ki se z njimi
izraajo in sredstev, s katerimi se te vsebine upovedujejo.
Odnosi v zloenih povedih z dvema ali ve povedkovno-ar

gumentskih struktur, izraenih v loenih stavkih kot v monopre
dikatskih strukturah, od katerih ima vsaka poseben povedkovni
izraz, so organizirani po naelu subordinacij e, npr. Pride, e
utegne, koordinacij e, npr. Bere in pie, ali kombinacije enga in
drugega, npr. Pomilaje posodo in odla v zgornje nadstropje, da
bi se odpoila.
Opomba:
V slovenski slovnini tradiciji se kot poseben tip polipovedkovne
zveze poudarja SOREDJE - ko v polipovedkovni propoziciji ena po
vedekovno-argumentska struktura ni izraena niti s kompletno klavzo,
niti s samostalniko besedno zvezo, ali glagolskim prislovom, ampak
z neko prehodno obliko, kot je zvalni izraz, npr. Stane, pohiti domov,
medmet, npr. .jgj_, kam bi del! , stavni lenek, npr. Da, to je na sosed,
parenteza, npr. V tistih asih - kje so e! -je to bilo vse drugae, odnos
med glavnimi deli direktnega govora, npr. 'Ona pride spet ' sem rekla jaz.
3 .2.4.2. Podredj e
Podredj e v zloeni povedi j e , glede n a odnos d o nadrej ene
ga dela stavka, osebkovno, npr. Karje dobro, se samo hvali, po
vedkovno, npr. alje, kar ne pride, predmetno, npr. Mislil sije, da
bodo zelo veseli, adverbialno, npr. Kjer se prepirata dva, tretji do
biek ima, atributsko, npr. Prebral je knjigo, ki jo je danes kupil.
Glede na vezivno sredstvo, kateremu je podrejen odvisnik, je
podredj e lahko: vezniko, npr. Rekla je, da ne pride, lenkovno,
370
Sk/adnja
npr. Je odla, e da mora obiskati bolnika, razmemo zaimen

ski, npr. Kjerje dim,je tudi ogenj, vpraalno, npr. Ne ve, alije res;
Ne vem, kajje temu otroku, asindetsko, npr. Le pojdi na sprehod,
je lepo vreme.
Vezniki odvisnozloenih povedi so tevilni, npr. da, dasi,
e, eprav, edtudi, kakor, ko, kot itn. Nekateri med njimi so
vepomenski, npr. da, ko, v vezniki funkciji v odvisnozloenih
povedih pa se uporablj aj o tudi veznike besede in izrazi, kot so
kljub temu da, medtem ko, namesto da, ne da, potem ko, tako da,
zato da, zato ker itn.
V odvisnozloenih povedih vezniki in veznike besede ter
izrazi uvaj aj o odvisnike z razlinimi pomeni : mesta ali smeri
(kjer, kam, od kod . . . ), npr. Prekata cesto na mestu, kjer ni preho
da, Premiljal se je, kam bi el; asa (kadar, ko, medtem ko . . . ) ,
npr. Kadar pride v Ljubljano, kosi pri nas; Ko je priel ef, je ni
bilo tam ; Medtem ko je stara druina zbrana okrog matere in
oeta, so se bratranci in sestrine razdelili na dvoje; vzroka
(ker, zakaj, zato, da . . . ), npr. Ker je bilo zelo mraz, je bilo pov
sod tudi ledu za drsanje; Trudni in lani sta dekleti li proti ho
telu, zakaj voda in sonce sta storila svoje; Marjeta in Barbara
sta me prepoznali, zato sem avto ustavil; Oprostite, da vas mo
tim; uslova (e, ko, ako . . . ) , npr. e hoe, to lahko napravi; do
puanja (eprav, etudi, dasi . . . ) ; npr. eprav je e star, e ni
dovolj pameten; stopnjevanj a (ne le 11 samo . . . ampak 11 temve
11 marve tudi, ne . . . ne, niti . . . niti . . . ), npr. Barbara ji je poma
gala ne le pakirati, temve je poskrbela tudi za rezervacijo se
dea na vlaku; odnosnega odvisnika (da, kaj . . . ) , npr. Prila sem,
da vam povem, kaj je rekel brat itd.
Opomba 1 :
V slovenini (kakor tudi v makedonini, pa tudi v italijanini)
ne obstaja formalna razlika med vpraalnim prislovom zakaj in ustre
zno vezniko besedo, npr. v srbini Zalo ? . . . , zato to . . .
...
Opomba 2 :
V pogojnih stavkih obstoj dveh oblik pogojnika, sedanjega in
preteklega, omogoa razline semantine diferenciacije na skladenj ski
ravni, npr. e bi imel, bi ti dal (= nimam) 1 e bi bil imel, bi ti bil dal.
{= nisem imel), ali pa razlikovanje v pogojnih odvisnozloenih pove
dih uresniivega stanja, npr. Saj bi ga dala v ole, pa je zmeraj bolan,
37 1
Slovenskijezik
in povedi neuresniivega stanja, npr. Saj bi ga bila dala
ole, pa je
zmeraj bolan.
Distribucija dveh oblik pogoj nika je lahko pozicijsko in skladenj

sko doloena, npr. v pogojnem kopulativnem odvisniku se uporablja
samo pretekli pogojnik, npr. e bi bila nagrajena, bi bila na marsikaj
morda gledala drugae.
Odvisnozloene povedi se z vezniki pogosto nahajajo v od

nosu transformov sintaktinih struktur, ki so drugae oblikova
ne, prim. Ko je priel domov, si je skuhal kavo proti Po prihodu
domov, si je skuhal kavo, ali eprav ve, ne pove proti Ne pove,
a ve ipd.
Med posebnosti slovenskega j ezika sodi struktura odnosne
ga zaimka in zaimenskih prislovov, ki se za razliko od ustreznih
vpraalnih najpogosteje konaj o na -r, prim. kdo ? 1 kdor, kaj? 1
kar, kaken ? 1 kakren, kje ? 1 kjer, kako ? 1 kakor, kdaj? kadar
itd., npr. Kdor zna, naj pove, Vi imate pa res samo to, esar ne
eliva, Kadar pride, nekaj prinese, ali i Ko smo bili e na Reki,
nam je poila zranica ipd.
V odnosnih stavkih je pogost odnosni zaimek ki, ki je ne
sklonljiv (na pr. Imajo nae gore ar, ki drugim goram manjka),
tako da se v taknih povedih pomeni sklonov, spola in tevila, ko
je to potrebno, izraajo s klitinimi zaimenskimi oblikami, npr.
Kajenje mu je bila strast, ki se k tudi v bolezni ni mogel odpo
vedati, Dekleta, ki jih je sreal, so le v olo. Odnosni zaimek ki
se nahaja v odnosu dopolnilne distribucije z odnosnim zaimkom
kateri, ki se uporablj a (a) s predlogi, npr. Mesta, o katerih bo
pisala . , (b) kot nekongruenni rodilniki prepozitivni svoj i Ini
atribut, npr. Pisatelj, katerega knjigo berem . . , (c) ko bi ki bilo
dvosmiselno, npr. Hi mojega efa, katera je zdaj v Portorou
Zaimenski veznik ki s e uporablja v vseh ostalih primerih, kot so
(a) v nominativni funkcij i v atributskih stavkih, npr. Prebral je
knjigo, kije dobila nagrado, (b) v funkcij i odvisnega sklona brez
predloga, npr. Kupila si je knjigo, ki si je veraj prebral.
Velana subordinacija je lahko v zloeni povedi verina,
npr. Obljubila je da pride, e bo le mogla najti koga, ki bi ji va
roval dom, ali vzporedna, npr. Obljubila je da pride in s seboj
prinese slovar.
..
...
372
Skladnja
Namesto odvisnika v subordinativnem odnosu se lahko naj

dej o t. i . polpovedkovne strukture, tj . propozicij e, ki nimaj o pra
vega povedkovnega izraza, kot j e gerundska konstrukcija, npr.
Pogovarjali so se, sede za m izo, participska konstrukcija, npr.
Knjie natisnjene v 1 6 stoletju so danes dosti redke, ali apozi
cija, npr. Tone, reve nad revei, je vse prenesel.
Opomba:
Sedanj iki glagolnik zaznamuj e relativno simultanost (gi. primer
zgoraj ), pretekliki glagolnik pa zaznamuje relativno anteriomost, npr.
A ne umri,je po mnogih dneh zopet ozdravela (arhaino).
Namesto odvisnika se pogosto uporablj a nedolonik, npr.

Noemo spati, Ni se hotel sprehajati, Morala sam ti to pokazati,
Sliala je ptiko peti, mona pa je tudi podvoj itev nedolonika
(npr. Treba je konati delati), ter njegova fakultativna nadome
stitev z da-konstrukcijo (npr. Naa prva naloga je, da se uimo
= Naa prva naloga je uiti se), ali, v leksikalno omej enih pri
merih, raba nedolonika v ciljni konstrukcij i s predlogom za,
npr. Kaj je danes za piti?
Namesto odvisnega ciljnega stavka, npr. la je, da bi se ko
pala, se pogosto uporablja supin, npr. la se je kopat, npr. tudi Bi
li posluat Slovenski oktet?, Po zajtrku se hodiva sprehajal, Mo
ra spat (sam po sebi se razume izpueni del povedka iti) ipd.
3 . 2.4.3 . Priredje
Priredj e v zloeni povedi je znailno za stavke v neodvisno
zloenih stavnih strukturah, ki so sestavljene bodisi od stavkov,
bodisi od enostavnej ih zloenih povedi ( odvisnozloenih ali
neodvisnozloenih), bodisi od kombinacije enih in drugih. Le-te
so lahko z zaprto strukturo ( dvobesedne ), npr. Priel je ne sa
mo on, ampakje tudi prila ona, ali pa z odprto strukturo (= ve
besedne), npr. A li je bolna alije utrujena ali se jezi alije nekaj
drugega . . .
Naeloma neodvisnozloene povedi lahko vsebujejo. odvi
snozloene transforme, npr. Sedi in bere 11 Medtem ko sedi, bere
kakor tudi transforme enostavnej ih struktur, npr. Sede bere 11
Med sedenjem bere.
=
3 73
Slovenski jezik
Neodvisnozloene povedi so konjunktivne, disj unktivne,

adverzativne, gradacij ske, kauzativne, eksplikativne, konklu
zivne idr., a obstajajo pa tudi njihove podvrste, npr. adverzativne
so lahko kontrastivne, npr. Ona dela v oli, on pa v trgovini,
restriktivne, npr. Vsi so prili, le nje ni bilo itd. Semantini
odnosi med stavki v okviru neodvisnozloene strukture poved
ka se izraaj o leksikalno, z zaporedjem stavkov ter predvsem z
vezniki, ki jih povezuj ejo, npr. konjunkcij ski vezniki so in, pa,
ter, npr. Sedim in piem, Stane je izstopil ter pohitel proti kali,
Z rokami se je oprla na stol pa se hitro dvignila, disjunktivni ali,
ali, pa, bodisi, npr. Bo vzel tega, ali 1 bo vzel 1 tistega ? itd.
Asindetske povedi so zloene povedi z elipso veznikov ali
veznikih besed. Le-te so obiajno ekspresivno obarvane. Veza
med stavki v takni zloeni povedi se izraa predvsem
intonacij sko, z zaporedjem slavkov in/ali z nj ihovo leksino-se
mantino sestavo, npr. Povej mi s kom se drui, povem ti kdo si.
3 2 4 4 Po imenje
.
Predikatsko-argumentske strukture so lahko tudi tako pove

zane, da v stavnem izrazu, v katerem je v prvi vrsti poudarjena
ena povedekovno-argumentska struktura, je druga oblikovana v
samostalniko besedno zvezo. Takna poimenj enja imajo tudi
konkretne referente, npr. Potuje brez listka 'potuje, a nima listka' ,
toda pogosto zaznamujej o abstraktne relacij e, predvsem
temporalne, kavzalne, cilj ne, idr. , npr. Pomaga jim iz ljubezni
'pomaga j i m zato, ker j ih ljubi ' ipd.
Povedkovo-udeleenske zgradbe so lahko tudi tako poveza
ne, da je v stavnem izrazu poudarjena ena takna struktura, dru
ga pa je oblikovana v glagolski prislov. V povedih z glagolskimi
prislovi se v istem stavnem izrazu povezuj ej o strukture z ena
kim izhodinim argumentom, npr. Mimo grede se je oglasil pri
meni, Smeje je povedal, kaj je slial, Vede je to storil, Stoje ob
ograji, je Marjeta gledala morje, Mole je gledala bele galebe.
374
Pomembneji bibliografski podatki

Latin ica
Bajec Anton, Kolari Rudolf, Rupel Mirko, Slovenska slovnica, Ljubljana,

1 956.
rnivec, Ljubica: Slovnine preglednice slovenskegajezika, Ljubljana, 2002.
E>ukanovic, M., Markovic, : Osnovi gramatike slovenakogjezika, 1 izd.
Filoloki fakultet, Beograd, 2001 ; II izdanje, Leksikom, Beograd, 2005.
E>ukanovic Vlado, E>ukanovic Maj a, Srbsko-slovenski in slovensko-srbski
slovar, Ljubljana, 2005 .
Ferbear 1 . , N. Domadenik, Jezikovod, Ljubljana, 2005.
Herrity, Peter: Slovene: a comprehensive grammar, London - New York,
2000.
Ivic, Milka: Obeleavanje imenikog roda u (standardnom) slovenakom
uporedeno sa odgovaraj ucom srpskohrvatskom situacijam. - Zbornik
za filologiju i lingvistiku, Xl, str. 49-55, Novi Sad, 1 968
Jenko, Elizabeta M.: Grammatik der slowenischen Sprache: eine Einfii
hrung, Klagenfurt/Celovec, 2000.
Jurani, Janko: O sintaksikim razlikama u slovenakom i srpskohrvat
skom jeziku. - Nauni sastanak slavista u Vukove dane, 1 5/ 1 , Beo
grad, 1 986, str. 5- 1 O.
Jurani, Janko: Slovenakijezik: Gramatika slovenakogjezika za Hrva
te i Srbe. - Ljubljana: Dravna zaloba Slovenije, 1 965.
Kaleni, Vatroslav: Raba sklonov v slovenini in srbohrvaini . - Slavi
stina revija, , 1 970, 1 07- 1 28 .
Lenek, Rado L. : The Structure and History ofthe Slovene Language, Co
lumbus, 1 98 1 .
Lenek, Rado L. : The Verb Pattern of Contemporary Standard Slovene,
Wiesbaden, 1 966.
Piper Predrag, Predavanja o junoslovenskim jezicima, Seul, 1 997.
Piper, Predrag: The Grammatical Structure of Slovenian as Compared to
Serbian. - Journal of Hankuk University of Foreign Studies, Seoul,
XXIX, 1 996, 633-648.
Priestly, T. M. S . : Slovene. - In: The Slavonic Languages. - Edited by Ber
nard Comrie and Greville G. Corbett. - London and New York: Ro
utledge, 1 993, 388-455.
3 75
Slovenski jezik
Slovenski jezik 1 Red. A. Vidovi-Muha. - OpoJe. 1 998.

Slovenski pravopis, CD,
Ljubljana, 2003.
Slovar slovenskega knjinega jezika - elektronska izdaja na ploi CD

ROM,
Ljubljana, 1 998.
kerlj Stanko, Vido Latkovic, Radomir Aleksic, Slovenako-srpskohrvat

ski renik, Beograd--Ljubljana, 1 964.
Toporii, Joe: Enciklopedija slovenskega jezika. - Ljubljana: Cankarje
va zaloba, 1 992.
Toporii, Joe: Slovenska slovnica. 4. izdaja, pregledana in razirjena. Maribor: Zaloba Obzorja, 2000.
Toporii, Joe: Zakaj ne po slovensko.
Ljubljana, 1 996.
agar France, Slovenska slovnica in jezikovna vadnica, Maribor, 1 996.

ele, Andreja: Glagolska vezlj ivost: Iz teorije v slovar. - Ljubljana: Zaloba ZRC: ZRC SAZU, 2003.
ele, Andreja: Vezljivost v slovenskem jeziku (s poudarkom na glagolu).
Ljubljana: Zaloba ZRC: ZRC SAZU, 200 1 .
Cirilica
,LI,ynw-IeHKO, A. ,LI,.: CnoseHCKHH Jl3biK // H3&lKU Mupa: C;weRHCKue R3&lKU.

- MocKsa: Academia, 2005, 1 98-234 ..
Nomaci, Motoki : OT noceccHBHOCTH K acneKTyaJibHOCTH: ,AHCTpH6YI..\ HJI
maronos imeti H biti B THnonorwieCKOM ocsew.eHHH // Slavia Meri
diana/is, Warszawa, VI, s. 65-90.
DHnep, Dpe,Apar: fpaMaTWIKe CTPYKType cnoseHaLJKor H cpncKor je3HKa
y orne,AaJIY pycKor // C;weuciii uKa, 1 999, III, 1 50- 1 6 1 .
nnoTHHKOBa, O. C. : CnoBeHCKHH Jl3biK.
KH. CrzaBRHCKUe R3blKU
(O!epKU ipaMMamUKU 3anagHOCJla6RHCKUX U IOHOCJlaBRHCKUX
no,A pe,A. A. r. lliHpOKOBOH H 8. n. fy,AKOBa. - MocKBa:

MocKOBCKHH rocy.AapcTBCHHbiH yHHBepcHTeT, 1 977, CTp. 289-333.
R3blK06.
3 76
Simboli in kratice
' ... ' - pomenska interpretacija

* - napano
o
niti morfem
(x) - vsebina SamBZ, oz. tisto, kar se poimenuje
(R) - prostorsko-asovna referenna lokalizacija vsebine SamBZ
(Q) - koliinskost in obsegovnost vsebine SamBZ
SamBZ - samostalnika besedna zveza
N samostalnik
nom - imenovalnik
gen - rodilnik
dat - dajalnik
acc - toilnik
instr - orodnik
loc - mestnik
os. - oseba
-
377
pegpai
1. 1

25 ,
1 2 ,
.
; , ; , .
, ; , , ; , (
) , , ; , g; , , ; , ; , , , :;; , i, .
:

,
, ,
, . /,
, . [].

, ,
.
g(, ), cpegu () g ( , ),
(, ), (, ) ().
,
: (
, , , ) , , , ,
g, , , , , , :;, , , , , , , ,
, i, .
(,
, , g, i, , :;, , ) , , , , , , , , , ;
1
,

.
381
(
) , , ; ,
; (6, g, i, , , ) (, , , ,
, , ) , , , , .

7,
, 7 .

. /f/, //, /,
( ) [f]
( erkla), [] ( ciiipula) [] (
ciiipax ia), .

, . - -
-,
uccaiii -,
/,

, . -,
, . -iii. .
/
caiiia ( +--- g-), ( +---
), ( +--- -).
, .
(.
, , ueiii), (. cJwaiiiu, cucuiii,
ceiiiae).

, . -
+--- pac-eaiiiu ( +--- -iii), ciiia.eu +
ciiia-eu.

, . +--- - +--- -
; - +--- - +--- -.
,
382
. ccaiiiu +-- -iii +-- -iii, +

-.

, ,
,
. caciiiaiii, , iii .

, , , . capaiii (
,
, . , , ), iii, ogaiaiii .

ciii, i, ciii,
. paciiiao, ; , ;
, .
,

, . i, pog, .

.
,

,".
(. , ),
,

uje (. , ).
, : +
(. ), + (. i).
, i ,

-, ,
, (. , ; ,
.; , ),
,
: . . . . (. , g, ),
. . (. , , ) .
383
, i ,
jii
,
(. , ; , ; , ),
,
: - ., . .,
- .-. . . . . (.
, ; , ; g, gycua),
- .-. . . . (. , g
, ).
, i
,
, ,
, , (. i, ui, ,
), ,
.

,
,
.

(
, , , , . .
. . ),
: (. -; i- ;
-; i- ); : (. -; i
- ; - ; i- ); g: (. g
- ; igi - i; g- ; ig- i;
iag- i); : (. - ; - ;
i- ; ii- ; i- ); : (.
- ; i-; i- ; -);
: (. - ; i- ; i-
; -); : (. i-i; i-
; i- ; - ; -);
: (. - ; i- ; i- ;
i- ; - ); : (. - ;
384
- ; - ; - ); :
(. - U; - ).
(. - ,
ioego- i, - ucxpauaiiiu).

(. g, pajeguuiiiu, ogjego.w).

,"
(. , i).
,
,
,
, , .
(. i paiiia [3-f]),
(. [ -]),
(. [ :])
.

, .
(. [], g []),
(. [:] ) ,
(. i []).

, .
(. g
[ ]), (.
[ :i]) (.
[:]).
()
, , , ( , ),
, . , , ,
, , .
:
,
(. , , i), ,
3 85

., .i
i (2005, 730-732).
{ tt
) ( , ,
),
.
,
, . ( . .)
ptia ( . .).
(. ,
, ) (. ia, , )
(
) : , . 1;
, . i; , . gii;
, . ;
, . :
(. .) ptia (. .).
,
(. - , - ),
(. i- . . ui - . . ).
,
(. ).
,
(
) .
,
:
1 . , 2 .
, .
, 4.
, 5. , 6.
. 5 .
(
).
.
: , . ,
, . tic.
3 86
,
( ) (
) , . , oia
pu. , ,
(. ) (. ).

(.
g) (.
), (. ).

. ,

, -
,

, .
.

.

,
.
.

, ,
.
, ,
,
,
: ,
(
), . i, ( ) , .
piigu . ,
, .
iic, . iic, . ,
.-., . -
, ,
,
387
-
. .

, . , , . 11
.

.

- - 30

, .

(. i -
, - ).
.
,
, (dz, lj, nj).

, . G, :.1_.
, "
", , . ogcecu, z.i,
.

.
.

.
,
II (.
?).

, . , g.

, -
388

.
, (
) ,
. ,

./= rl, . , , ( ,
, .
, rz).
, .
, , .
g
(. g), ,
(.
g, gii .).

, . -, .t-, -. ,

, i, i, g, g (. i, i,
ipog, gyg), (=
), , .
-, #, !l-, #, .
:
# .
3 89
2.

,

. ,
,

.
, (
/
)
, (=
) .

, .
,

.

, .
, , ,

. ,
( .
- ,
),
, .
390

, .

, .
, , (
, , , ,
), ,
, .
,
,

.

.
.
, ,
,
. ,
,
, ,
,
, .

( )
, .

- , . ,
, . nomina agentis.
' , ,
.
, ,
gi-t (
,
), .
, (=
) ,

391
, , , .
.
, ,
.
(.
, , , ).
.

,

,

.
:
, ,
( . og
ioop g u..w . ogioopu.u).

(. ogioop) /
(. ogioop-e Ogioop u..w
g). .! i .w
(. 3.1 ) .
, ,
: -
,
.
:
1 . -ii.
1 . 1 .
1 . 1 . 1 . (
)
1 . 1 .2 . ()
1 .2.
1 .2 . 1 .
( )
392
1 .2.2.
1 .2.2.1.
1.2.2.2.
2. i: ii w
2. 1 . -

2 . 1 . 1 . ( )
2. 1 .2.
( )
2.2. -

2.2.1.
( )
2.2 .2.
( )

, ,

,

,
.

, ,
,
(-).
,
, ,

,
,

,
(-
393
- )
: ,
, ,
, :
1
1
...
g...
...
g ...
gpyiu...
...
g...
g ...
...
...
g ...
*
...
* :
- ' ', '
'
,
,
; -
,
. ,
,
.
2.1.

.
, ,
, () ,
, . ----- (),
, . :,
, i (3. . ) i (2. .
), - , - .
394

(. ).
, .
,
. ,

, (
,

) , . --
-- --, - -
.
,
.
( go- - - MZLO- - g- - - og- g-, -, g-, -, -, -, -, - ),
, . -
-, -i . ,
.

, ,
. () --
( ) . ,
, . /
, /, /.
()
,
, .
-- qi,

q; . q. .. , q..., q.

, . -- (
), -- (
).
.
'
'
'
'
'
'
'
'
'
'
395
()
. ,
() , .
, , .,
, , . ,
, . q Q, q
g_.
(
) , . -
; ,
, . -.-/
--- (/)
, 1 . .

, . -
,
, .
- .
.
, .
.
:
1. (=):
1 . 1 . (= ), .
1 .2 . ( = ,
):
) , .
) , .
2. ( ), . ,

396
1 .
2 .
1 1 . 1
1 2 . 1 1
.
4.
5.
6.
7.
8.
9.
1 0. 1
1 3 .
1 4.
1 5. I ( )
16.
:
- ,
.
-
, . ,
. Ana!, , ,
( ), . Ana, .
- , . Ona
., , ,
-, . Ona gou ,
, , . . . .

. ,

,
( , .
g 11 g).
,
,
.
()

: . () , (
1), g ( 11), (
), ( ), (
), ().
,
. ( 1 ) , (2) ,
,
( - ):
397
-fJ
-.i-0
2. .
--f
--
. .
-f}-f}
-() -
1 . .
-.i
. . . -
(2. 1 . 1 ) (2. 1 .2), -
, , g,
(2. 1 ..2, -), , ipucu (2. 1 . . ,
r , ), -
- i, , , (2. 1 . . 1 ,
-). . . . - (-), -
( 2. 1 . 1 .
2. 1 .2) , , .

( 1 ) --, --, (2) ,

1 . . . 2. . . . (. ).

, . i () i ().
--
-- ( ), --
. . , . 2.
,

, ( .
. . ) -.
,
.
. . .
. ,
. . .
,

. . . .
398
i
:
" "
, .:
, ,
.
, ,
( 1 ) --, --, --;
(2) ,
,
--, :
-
1 . .
2. .
. .
-,
),U
-fJ-fJ
--
--
-iii - e
-fJ-fJ
--

,
. --
-- , -
,
--, ,
-- -
, -
. . , . 4.
,
, ( 1 ) --, --, --,

, , (2)
,
,
:
. ],U
1 . .
2. .
. .
--
--
-iii - e
-
399
,
, , ,
. --,
, 1 . 2. . .
-
--. -- ( 1 . . .
. . .). - -
. . . 5.
,
, : ( 1) --, -- (
/#)
- ; (2) ,
:

..
..
..
-
-
-fJ
--
. . . 6.
, , ( 1 )
, - -. -

-, i -, . ,
ciiipuu, //. . . 7 .
(:
) , ,
, -/1-
. -
. . . 8 .
-
:
" "
u , ,
,
.
( 1 )
--, --, (2) -
400
.
-- n -- (
) , ,
. . , . 9.
1
-
,
( )
.
xiiieiiiu 1
(. . 1 0):
1 . .
2. .
. .
1
xiiie
u,
- (
) , . 1 (
) .
: ,
, .. ;

, paguiiiu, * pa
guy . . . 1 1 .
11 :
uiiiu , +
.
(. . 1 2):
.
1 . .
2. .
. .
g
g
g
g
ygeiiie
g
40 1
: +
i.

.
,
,
. (.
. 1 ) :
1 . .
()
()
2. .
()
()i
. .
()i
()

- , .
g . ,
.
:
+ , .
go . i
, , (
, . 1 4,
i ):
1 . .
11 ()
/- 11 ()
2. .
11 ()
/- i 11 ()i
. .
/-/- 1/() /- 11 ()
:
+ . (
,
), . ga .
(. * )
402
, .
(.
. 1 5):

1 . .
2 . .
. .
:
+
, . Kaga pagua,
. ,
, .

(. . 1 6) :
, ,
+ , .
, . ; , .
; , .
- ; 1, . ; 11,
. Kag g . . . ; , .
; , . ;
, . . . . ; , . g
. ( . 3 .2 . 2 . 1 0.)

,
.
, .

, .
.
.
403
1 . , . , ,
2. , . , , g
.
- , . i, ,
,
- , . , ,
, g
- , . , , 11
--
.
, ,
,
(, , .).

-- (
, i ,
).

.
--, . ; --, . - t, i - it,
- ; -- , . - , -
, i - i.
- - , . ; - -, . i - i; -
-- , . - ; --, . i
yipuox, i - i, - ; -- ,
. - -t, - .

- - , . - ,
, - , ; - -, .
i - i, i; --, .
- , ; ---, . - ,
. ,
-
404
--
, . ipeciii u , 1,
--

--, . i).

, ,
. . . .

,
,
(. )

m,
,
,
.
:
1 :

, ,

. ,
, .
, - r
-,
, ,

,
, . r ,
.
2:

r . 1 , 4, 5, 1 : 1 . . .,
2. . ., . . .; : 1 . . ., 2. . ., . . . -
405

6 9 : . . ., . . ., . . .,
. . ., . . ., . . .
2. 1 . 1 . :
:

--.
1.
--- -
----
----
----
----
--
----
----
----
. -
- ---
4.
----
----
----
---f-f
-- -
- ---
----
---
----
---
---
---
---
-- -
---
2.
5.
---
- --
7. --
8 . ()-
6.
9.
() ---
()---
()---
()---
()-- -
()---
1 0.
----
----
----f
----
---f-f
---0-
11.
1 2.
13.
1 4.
15.
1 6.
() -- . . .
6yg-e-fJ--
---f . . .
--- f ---f . . .
-- - . . .
6-u-o-fJ
-- - 6-u-x-e-fJ . . .
()--- . . .
406
i
n:

, , nn
, n.
2 . 1 .2. :
- - , -- -- (.
, , g) --
:
1.
2.
----
----
-
----
----
----
----
--
----
--- -
. -
-----
4.
-----
- - ---
-----
-----
----
- ----
-----
----
-----
-- - -
-- --
----
-- --
----
-- --
5.
----
----
7. - - -
8 . ( ) -
6.
9.
1 0.
11.
12.
1 3.
1 4.
1 5.
1 6.
----
--- -
-- --
----
----
----
----- . . .
Ua) --- . . .
6g---- - - - - . . .
---- --- . . .
CQ.;U
6---
----
--- 6- --- . . .
( )---- . . .
407

:
r -ga- --
--, : -g-, --,
u --1--, --1--, --1--
--1--, . ga-j-e-o-o g---- .
2 . 1 .3 .
2. 1 .3 . 1 .
() - -, --, --:
1.
2.
i--f--
i----
i--- -
i--- -
i----
i--- -
i--f--
i----
i-
. i-
4.
i----
i----
i----f
i--- -
i----
i---
5.
i----
i----
i---
i--- -
i---
i---
i---
i-- -
i---
i---
(}i---
()i---
()i---
(}i---
i-- -
i---
7 . i--
8. ()i-
6.
9.
1 0.
1 1.
12.
13.
1 4.
1 5.
1 6.
408
()i---
()i---
i---- . . .
() i-- . . .
g--- - i- - - . . .
i--- --- . . .
6- -- i- -- . . .
i--- 6- --- . . .
()i---f . ..
i
:
u ,
u u, .
. . . i-u--- 2. . .
i-u---.
() --, - - , --
/, /, / (), . g,
, , .
1.
2.
----
- ---
-
--- -
----
- ---
- ---
-
----
--- -
. -
4.
----8
----
- ---
- - - -
----
- --
5.
----
----
- --
----
-- -
- --
6.
- --
---
- --
- --
---
- --
---
---
---
---
7 . --
8.
9.
1 0.
11.
1 2.
1 3.
1 4.
1 5.
1 6.
---
---
---- . . .
Ua) -- . . .
6g---- ---
-- - . . .
6--- ca.iu --- . . .
- - - 6---- . . .
--- -- - . . .
409
() --, --, --
/ /
.
1.
2.
----
----
-
----
----
-- --
--- -
-
----
----
. -
4.
----
----
----
----
----
---
5.
----
---.i-
---
----
---
---
6.
---
---
---
---
---
---
7 . --
8 . ()-
---
9.
---
---
---
---
---
1 0.
11.
1 2.
1 .
14.
1 5.
1 6.
---- . . .
() -- . . .
g---- ---
--- --- . . .
--- --- . . .
---- ---- . . .
()--- . . .
() --, -- ( . .
. ) --,
, , , g ), . iii , gp
aiii , i, g, iii :
410
1.
2.
- -f--f
- -f--
-
- -f--
-- f--f
- -f--
--f-f-f
-
--f-f-f
e-u-fJ- iii- e
. -
4.
- --f-f
----
--f-f-f
- ---
- -f-f-f
---
5.
---f-f
- ---
---
----
- --
- --
6.
---f
---
---
- --
- --
---
7.
8.
9.
1 0.
11.
12.
1 3.
14.
15.
1 6.
--
( ) -
( //g agpaiiiu )
---f-f
() -- . . .
6yg- e-o--f -- - . . .
--- ---f . . .
6-u-o-fJ - - - . . .
- - - 6-u-x-fJ-fJ . . .
-
() -- ,
-fJ-, --, - - :
g/, i/, /, /, /, /, 6/6, !, /, /, . io
gaiii u , ciiipyiaiii u , uxaiii u , aaiiiu , uaiii u , ecaiiiu , 6
, aaiii u , xpaaiiiu . . . ) , .
-f--- --- .
41 1
1.
----
----
----
----
----
----
2.
----
-
----
. -
4.
----
----
----
----
----
- --
5.
----
----
---
----
---
---
6.
---
- --
---
- --
- --
- --
-- -
---
- - -
---
7 . --
8 . ( )-
9.
10.
1 1.
1 2.
13.
14.
1 5.
1 6.
---
---
----. .
() -- . . .
6yg- e-e-- --- . . .
--- --- . . .
6--- --- . . .
--- 6- --- . . .
()--- . . .
.
2 . 1 .3.2.
() --, --, -- , -- .
--- 1 --- 1 - --
.
1.
-- ---
-- -f--
2.
-- ---
. - ( .
412
---f--
-- -f--
-- -f--
--
u --u-fJ-fJ-fJ
-11- -- -
- )
i
4.
-----
-----
5.
- ( . . - , . . . )
----
6.
----
7.
8.
9.
1 0.
11.
1 2.
----
----
-----
----
----
----
---
-
--- - . . . ( . . )
-----
() --- ...
g- --- ----...
1 3.
1 4.
-----
--- --
- --
1 5.
---- c-a-.w-e . . .
----f...
---- 6-u-x-fJ-fJ ...
----f ...
1 6.
() - - -g- , .
g, , -- , - -, - -, --,
:
1.
goeg-e-8--8
goeg- e-8--
gg-- 8--8
gg--8- -
goeg-e-8-8-8
goeg-y
gg--8-8-8
goeg-u-8--
goeg-u-8- -e
. - ( . : -)
2.
goeg-o--8-8
goeg-e-o-8-8
goeg-o-c--
gg--- -
5 . - ( . : - --8-f . . . )
4.
6.
g-8--
g---
g---
g-f--
goeg-e-8-8-8
gg---
g---
g---
7 . g--
8. g-
413
9.
1 0.
11.
1 2.
13.
14.
1 5.
1 6.
gg-- -
gg---
gg---
gg---
gg---
gg---
g--- . . .
() g- . . .
6g---- g-- . . .
g-- --- . . .
6--- g- - . . .
g-- 6---- . . .
gg-- -
:

, . r : -g- (, , ,
), -- ( , ),
-- (), -- ( r 1 ).
() (
, ) --, --, -- -- :
----
----
----
--- -
----
.
t----
----
1.
2.
----
----
5 . - ( . : - --- , . . . )
4.
----
--- -
---
---
7.
8.
9.
1 0.
1 1.
414
---
---
--
-
- ( . : - ---, ... )
t--- . . .
() -- . . .
----
-
y.Atp -e-e-e -e
---
---
---
1 2. 6g----
1 3.
1 4. 6- --
1 5.
1 6. - ( . :
--
-- . . .
--
-- 6----
- - -- , . . . )
:

( ,
) , .
2. 1 . 3 . 3 .
() , i, , . ,
, //, -- , -- , - -, - - ,
- - :
1.
----
----
----
----
----
-
----
----
--- -
. -
----
4.
----
----
----
----
---
2.
5.
----
----
---
----
---
---
6.
----
--#--
--#- -
--#- -
--#--
--#--
-- -
-- -
---
---
7 . --
8 . () -
---
9.
-- -
1 0. -- . . .
1 1 . Ua) - . . .
- -- . . .
1 2. 6g---
415
13.
--- --- . . .
1 4 . 6-u-o-e -- -f . . .
1 5.
---f 6- u-x-fJ-fJ . . .
1 6.
---f . . .
:
u
r r
, . :
(, ), - (, ), - (
, 1), - ( u).
() // /, .
irnuc u ' ' -- ' "' ' - -' -- ' -u'ia-
_
1.
2.
ipu-e-fJ-M-fJ
ipu-e-fJ--
ipu-e-f:J--8
i----
ipu-u-8-f:J-8
ipu-u-8--e
ipu-u-e--o
ipu-e-8-8-8
ipu-y
. ipuy-u
4.
ipu-o-x-f:J-8
i----
ipu-e-8-8-f:J
i----
ipu-e-f:J-8-8
i---
5.
ipu-uja-x-f:J-8
i----
i---
ipu- uja-c-- e
ipu- uja- - e
ipu-uja-x-y
ipu-8-a-o-8
ipu-fJ-#-- u
7 . ipuc-fJ-u
8 . ()i-
ipu-fJ-#--
ipu-fJ-#--
i--#--
ipu-fJ-#--a
()ip u-e--fJ
()i-- -
()i---
()i-- -
()i---
()i-- -
6.
9.
1 0.
11.
1 2.
13.
14.
416
i -- -8 . . .
() ipuc-u-fJ . . .
6g---8
ipu-a-o -e . . .
ipu-a-o -fJ ---f . . .
6- u-o-f:J ipu-a -o . . .
1 :: 1
ipu-a-o -e 6-u-x-e-e
()z---0 ---0 . . .
(
), , ,
1 , 11 , III
, IV V ,
1 2 , ,
, ,
.
2.2.
2.2. 1 .
2.2. 1 . 1 .

, ,
.
.
(
)
( )
.
:

, , , r
, . 3 . 1 .2.3.

( - ,
. v-- ), , . oiiio
puoapuzooiuja.
(), (
) (),
. ---iii , ----
. .

417
, . -- ()
-- (i) ,
--() (i), -- (), -- (
g), ,
. i, , g ;
-- (i), -- (), -- (),
-- (i)
; -- (), -- (g), -- (
), -- ( ) ;
--(), --(), --() -
, . g g, ,
. --(), --, --
, -
, . g(), , , --, .
, . -- --,
. .g, ,
, -ag- .

- ,
.
apxu-, -,
.-, g-, agpu-, -, -, -, g-, -, -, g-,
-, -, - .,
, ,

; . -
.--, g-- .
loci, . ,
--1--, . g, .

, .

(

). (, ),
418

,
.

: 1. , . g, 111. , IV.
i, V. , Vl. , VII . i, VIII.
, IX. , . i (. ,
). . i
g, .
g, . g
,
; , () i, () , ()
t
(2), (3), (6) ( g, , i
). plralia tantm,

, singu
laria tantm,
:
,
, (.
g ?), .
:
, singularia tantum,
,
(. , , , ,
cyg), r
(. , , Pagoje).
,

,

. ( )
(. 3 . 1 . 2.2) _
.
, ,
419
(
,
). (
, )
.
n:

n
( n n), n
nn .
, .

n .
- , . g, ,
- , n. , cyguja,
r, . .
(!),
, n.
,
, . w, yagu,
, .. .

, .

, n
: ipagy: ipagy, ,
, , ,
n n
-n , n. g ipagy vs. z ipagy.
,
, , ,
.
.
2.2. 1 . 1 . 1 .
:
.
420
-, -, -
-, -
.
.
.
.-.
. i.
-,
-, -
-, -
-
-

, . g g, jege , .,
g. . .
,
(. , , , ).
,
. g , g .

, .
, . (
, , .) ,

, . g
//, " g "//" g ".

,

.
,
, ,

.
:
()
, . , r
, . , , );
-
:
42 1
() /, i/,
/, . /, i/, /;
() //, . /;
() , . /;
() --1--, . /;
() -/--, . /;
() () ()
--1--, . /;
() --1--, . /
;
() --1--, . !
;
() # --1--, . /
;
() --/-, . !
;
() () (), .
/;
() () ---
--, . - ;
() --1--, . i
/i;
() --1--, . ,
;
() --1--, . ;
() ()

//
[t] [d]
, . / );
() (), () (), .
g;
() (),
, . /, . . . );
() --1--, . /
;
() --1--, . /
;
422
() --1--, . /
;
() (),

[]
, . /
;
() (),
, . !;
() (),
, . /;
() ()
[],
, . !, . . . ) .
, ,

.

( ).
:
: ,
,
. ,
, ,

.
,
,
, .
r., . ..
( 1 ) I, -, -; -, - ( ); (2) I, -, -; -, -
( ) ; () I, -, - ( ) ; (4) I, -, - (
) ; (5) I, -, - ( Pagoje); (6) , -fJ, -; -, - (
g); (7) , -fJ, -; -, - ( ); (8) , -, -; -, - (
[ ' ' , ' ']); (9) IV,
-, -; -, - ( i); ( 1 0) I, -, -; -, - ( );
423
( 1 1 ) III, -, - ; -, - ( ); ( 1 2) III, , -; -, - (
); ( 1 3) VIII - , - ( oiapu); ( 1 4) IX, -, - ( );
( 1 5) XI, -, - ( i).

, -
,

, .

,
.
.
:
( ,
, . , , ,
, )
( ,
/,
).
apaguiu g
424
'
:
' '', 2 ''.
425
10
ll
12
426
13
14
15
16
apagui.u g
1
.
.
.
.
.-.
42 7

.
.
.
.-.-.
.
r.
.
.
.-.
.
.
.
.-.-.
9
l Oa
l la

.
.
.
.
.-.
.
.
.
.-.-.
1 3
.
.
.
.
.-.
42 8
1 4

1 5
16

.
.
.
.-.-.
66
.
.
.
.
.-.
.
.
.
.-.-.
u
7
.
.
.
.
.-.
.
.
.
.-.-.
.
.
.
.
.-.
u
u
u
u
u
u
l

u
2
u
u
u
u
u
u
u
u

429

.
.
.
.-.-.
.
.
.
.
.-.
.
.
.
.-.-.
()
()
()
()
:
, ,
.
.
.
.
.
.-.
.
.
.
.-.-.
430
i
2
lj
.
r.
.
.
.-.
.
.
.
.-.-.
//-
7
.
r.
.
.
.-.
.
r.
.
.-.-.
.
r.
.
.-.-.
4
.
r.
.
.
.-.
r : , , , , .
43 1

2
.
r.
.
.
.-.
.
r.
.
.-.-.
l l
.
r.
.
.
.-.
.
r.
.
.-.-.
1 2
.
r.
.
.
.-.
.
r.
.
.-.-.
432
1 2
lo
1 3
1 3
1 3
i
1 3
.
.
.
.
.-.
.
.
.
.-.-.
//
. .
- .
, , g,
, g, , ( i, ipog, , gyg, , i
).
--, --, --, --, -- .
( , . , . . . ,
i, i . .), , . .,
. . . , i, i . . . , , . . . ,
, . . . , ., . .
, ,
-, -, -, -, . (), ;
(), ; (), ; (),
. ; . ,
. .
, . , g, g .
. .
(. , ,
, . . . ), . .
(. , g, g . . ).
. .
i, , , . gi, , .
--,
.
433
, //
// , . ,
() . . . ,
// , . , . . ,
, . ,
.
--1--
(.
1 , 7).
-lJ . .
1 3, 1 3, 1 3
( , , ) -
,
( 1 2, . , , , 1 2, 9, l l a), -

, ( 1 2, . , Atape, , 1 2),
1 3, 1 3, 1 3; 4, 5 , 4.
.
. . .
;..lJ .
, . .
. . . .
. . - , ,
, , . g, g, u, ;
, , , . , , i;
, i, ; -
/, il, /, /, /, . /, pail
, gyxlgye, /, !.
, . /, !, /
; : /.
-
.
. , , , , ,
, , , , . , g, , ,z, g, ,
, . , .
-
, . //, Pagoyi!Pagoe .
.
434

, . /vtg//g,
,
-, . , g, ,
, . -
. . ,

, . i , iocogue ,
. ,
, -,
-, . , , i, uipe.

, .
, , , ( ,
, .), , . ogpeg, g,
, -, -, -, . , ,
, , .
(.), (.), . ,

-
,
, . , i!
, ! .

(, ),
(g),
,
. , uge, . . ,

, .
.
:

h. ( 1) .
(.) ., , . .
. , . ii, ti . . .
. ii. (2) // . .

435

. .
, . g/wg. ( 3 )
. . ,
. /. (4) r
. (.) .
. . , . geiii elgeiiie ).
2.2. 1 . 1 .2.
,
:

-, -
.
.-.
-,
,
ii
,
, :
() ;
() /, il, /
-;
() //;
() () () ;
() (),
//.

,
:
436
i
la
.
.
.
.
.-.
. , .
. , .-.
l
.
.
.
.
.-,.
., .
. , .-.
. . -
( ) , , (
), -
, . g, , , -
. . ,
, . , ,
.).
. . //
,
. - , - ;
/vc/, /kv/, /tk/, /snj/ (
), . - , , - , - .
437
//
, . xopge - g, . .
-, -/1-
. . , . /1
.
. . ()
( - , Masska - Masski),
( - , g - geu), (i i ),

(. i - i, - .i,
- ),
/g/ ( i), . i, /sk/,
/sk/, /zk/, /zk/, /zg/, . aia, i, i, i, i.
,
--,
,
. g 11 i g.
--
., . . . . . .
-, . . -ftJ .
:
r
. . . ,
. . . . , .
. -- -- .
. ( - ),
. .
( ), . , . . . . .,
, r
,
, . - , - ,

. . (.
- ).
. .
. . . .
43 8
-. --,
- (. - ,
), , . .
. (g - g!).
, .
., -/1- ( -), .
g//g, (
-) --, . //.
. .
.
.
. . , . .
,
(. - , ogua - g),
. .
. .
(. - , - 11 i ).
2.2. 1 . 1 .3 . !
, ,
., . . -, . , ., ., .-. . - (
. . -/-); . , . . .
-, . . . -.

:
() ,
() //,
() // / .
. ,
() -- . .,
() . .
- :
/, g/, /, /, /, /, /,
() () ();
() () ().

,
:
439

la
., .
., .-.
.
., .
.
., .-.
., .
., .-.
.
., .
.
., .-.
:
-
- (. 1 )
[] [1]
(. 1 ). /st/, /stl
rn.
- -
- ,
- -, .
. . , .
- . . /1 '1
//, /, /v/, /rn/, .
- , 2.
- , , , . .
- (, , , ),
.
- . . -,
--.
-

, ,
. . .
440
i
,
. . . .
--
(. g - g).
, ,
, . , ,
), (-)
, . , ;
: , , , ).

, .
, . . . , ,
. . . ( ,
), , ...
2.2. 1 .2.
,
, ,
, .

:
1 .
1 . 1 . : /, /, /, /, /
1 .2. - : , g gpyioi
2. -
2. 1 .
2. 1 . 1 . - : ?, ?
2 . 1 .2 . : , i, , i, ,
i, oiog, iaiog
2.2.
2.2. 1 . : , i
2.2.2. : , i
:

(=
),
- g, 44 1

, , .
, .

.
() : /, /,
() -: /, /, /.
:

.
.
.
.
.
.
/
/
/
/
/
1 :
.
., ( , , . )
-ii, . yii , pegii
,
., , . , .
2 :
- ( , )
, , , -
,
.
=
3:

() , .
,
, , . g , ,
.
4 :

.
442
- , ,
( . ) :
.
.
.
.
.
.
1
/
/
/
/
/
//
/
/
/
/
:
(, r)
- .
-

, .
- ,
Uega gpyioi, g gpyie, g gpyio)
, .
.

(*g gpyia).
-
: g og gpyioi, jega . gpyioj .
- .
.
: . , .-. i (-i[] ),
.-. (-[]), . . ( -.[ ]). .
,
. .,

(/ ).
, h

.
443
, ,
, . ipage, g
1 ().

-i -:
.-. i//, . i (-i[]), .-. t
(-t[]), . (-[]).
(= ) ,
, .
og i, . . . , . ,
. //

, . ( ),
-, . ( ), -
(. g) . . . ,
r :

(. //, -/i-/-),
(.
.-. i [] ,
( , //)

, . paiu !

.
.
,
.
,

.

,
(. !,
g 1 Bugea je ). -
-
, (.
444
( ), g
? , ig gpy
io, it g gpyioj).

, . ?,

, . l, l.
, ,
(. oiegty 1
oiegty),
(, g gpyio, - ),
,
, .
. , , g gpyie
, . ' + ' , ' + '
.
2.2.2.
2.2.2. 1 .
,
, (,
, )
- , . -
---.
, . -, -, -, -, -, -, -.
-, . u.
( , , --, --, --,
--, --, --, --, -u-, -u-, --, -u-, -u-,
--, -- . . . ) , , , .
--, --, --, . , g, ,

: --, --, --, -- ., . geju,
, g, .

(. : , , . . . , .
445
); , ,
, -
.
,
.
, ,
, . g. ,

, . , i . . .
, . Bug i g, Bugu
i, ,
,
. ,
,

,
.

, ,
( , ).
2.2.2. 1 . 1 .
, .
. .
, . -- ( ), -- (
), -- ( ), -- ( g), -- (
i); - (, , . . . )
, . , , . . ,
, .-
: -- ( ), -- (
), -- ( ) (. ).
.
.
. , ,

,
:
.
446
i
. .
.
.
.
.
.-.
-/-
-or(a) 1 -er(a)
-/-or(a)/-er(a); -/-
-
-() 1 -()
. .
. .
-
-
-
-
-
-
-( )
-( )
. .
-( )
-( )
-( )
-( )
. .
. . . ,
.

- ( ), - (
),
:
( , , ) , - (
),
, , , - (
). . i, , , ii,
, ; i, , .
. .
. . . . , . t(),
, . ,
.-.
. , ,
. ( : .
.
, ),
,
,

, . oo/rte )!_.

, . i. i ,
-
.
447
, ,
, .
i eoipagcux g = Moiu e
oipagcu g ( .
2.2.2.2. 1 ; 3 . 1 .2.2; 3 .2.3 . 1 ),

.
. (
2, 4
,
. ):
l
.
.
.
.
.-.
-
- ()
-
-
-( )
-
- ()
-
-
-( )
-
-
-
-
-
.
.
.
.
.-.
-
-
-
- ()
-()
-
-
-
-()
-()
2
.
.
.
.
.-.
-
-()
- ()
-
-()
-
-
-
-()
-( )
-
-()
-
-()
-()
-
-()
-
-()
-()
-
-()
-()
- ()
-()
2.2.2. 1 .2 .
:
() ;
()
. . . . .;
448
() (),
/d/, /t/ g#, # #,
;
() (),
,
;
() [o] : [ l ] ,
[] - (. ).

( )
: ( 1 ) . . .
. . ( -0 ) , . . . .
. -; (2) . . .
. . ( -) , . . . . . -; ()
. . . . . (-0 ) , .
. . . . -; (4) . . .
. . ( -) , . . . . . -.
/
:
- -,
, , - -.

:
-
. .
.
.
.
.
.-.
-
-
-
-
. .
-/-
-
-/-
-
-
. .
-
-
-
-
-
. .
-
-
-
-( )
-()
.
-
-
-
-( )
-( )
. .
-
-
-
-( )
-( )

( 2, , l , 2, l , 2, l ,
2, l , 2
, ):
449

la
.
.
.
.
.-.
-
-
-
-
-
.
.
.
.
.-.
-
-
-
-( )
-( )
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
2
.
.
.
.
.-.
-
-
-
-
-
2
.
.
.
.
.-.
-
-
-
-
-
-
-
-
-()
-()
-
-
-
-
-
l
-
-
-
-
-
l
-
-
-
-
-
2
-
-
-
-
-
-
-
-
-( )
-()
2
-
-
-
-
-
l
-
-
-
-
-
l
-
-
-
-
-
2
-
-
-
-
-

-
, ciii , .
, ,
, .
i = i
; g i = g i
(. 2.2.2.2. 1 ; 3 . 1 .2.2; 3 .2.3 . 1 ) ,
450
,
.

,

.
.
2.2.2. 1 .3 . (
,
, . , , , )
/ .

.

, .
.
, , .
, ,
. .
.

.

, .
. . ,
( , Cag, i ),
, ,
( , ,
, i .).

, . i (= '
' ), i .
.
45 1
( .
ga vs. i ),
,

, .
i ,
, .
.
:
,
,
, ,
,
.
( )
--, --, -- ( , , , . . . )
: () -
( ) () -
( ), , .
()
()
-()
-/-
-/()
-()
.-.
:
- , , . .
- -- .
,
/1 ' / /ev/, . , .
(, ) --, --,
-- (, , )
- , . ,
-,
-, . // .
452
2.2.2. 1 .4.

,
, . .

, -
: ( ),
.
: ( 1 ) :
(+) 1 , (-); (2)
: ( + ) 1
(+/-); ,
, . og ,
, . o g .

, .
.
, .
(. ; . ).

, . /,
- , . /.

(--, -- --), (-, ),

(. /),
(. /, !).

4 (. ),
.
(. gpai)

(g),
-- (
).
(. i), g (. g),
i (. i), (. ), (. ), / ( . ),
453
(. ), (. ), (. ) (. ),

(. i), (. ), (. ),
(. ), (. ), (. g), (.
), (. ), (. ) (. ).

, . ,
i . . . , , i . . .
.
, .
!.

-- (. ), -- (. ipga), -- (. g), -
(. g), . , i, g, g. . : pegal
, /, /,
-- , . i/i
, !, / .

-- -- ,
, . i/i, /,
!.
, , , , ,
, , --
, . /, g/g, .w!., /
, /, !, !.

-- , .
/, /.
, , ,
, ., g g.

,

.
: goapl
, /i, / ( .;/), /.
454

( ), . g jegoi
ciiiapjei ; g ;
.
, . g i
, . ' ' g i .

}-, . /,
/, /, /, ./
.w .

-, . , :, .
,
-
.
:
-
.

- (. . . )
, . i, .
tlia . , .
, . . . i, i, ii).

, .
, . g, g, g, g),

, .
, . gi, gi,
gi, gi, gi, gi . . .

, --
, . u
:/u, --, --
, ,
455
, . l, /
, /.
,
- , .
iig.
2.2.2.2.

.

, ,

- (--, --,
. g, ), (--, . ),
(--, . ), (--,
. ).

, . -, . ,
, . g gg oca.iw, ,

, . .
, ,

, . , i,
, ., .

,
, . g, g, , , i; .
,
( ) .
() : , . i,
, . , , . , ()
, . i i, g
. g gg,
g,
xuaga, , uujapga, ,
, .
456

: ( 1 ) , . ; (2) ,
. ; (3) , . ; (4)
(), . ; (5) , .
; (6) , . ; (7) ,
. g. -
.
(
)
,
(= ),
,
, .
(. ).
, ,
, ,
. ,
. ,

, . , .
2 . 2.2.2. 1 . .
g g, , (
) .
g, g, ,
, ,

.
g . - ( .
),
-, g,
,
.
g, ipu, i
- .
,
:
g ,
pluralia tantum (. g , g .).
457
g,
,
-
.
g, g, g ( . g, g,
g), g (- ) 1 g ( ) , ,

(ciiio g, g ).
.
r.
.
.
.
.
.
r.
.
.
.
.
1
( )
( )
= . r.
= .
()
= .
= .
= .
= .
= .
= .
g - , g
. ( . ) g,
, ,
.
,
,
, (xuaga,
, g .).
xuaga
, . g g, g xuage . . . , xuaga,
xuage . . . ;
xuagy, . xuagy
g, og xuagy g, g g gg gpy
ia ig .
458
(
g) ,
,

, . og g g,
, ,
, . og
g, , g .
2 . 2 .2.2.2.
,
,
, (
)
( ), . !i.

,
, (g
, g - gpyi, i - , - i),
. ( vs. g), gpyi
( vs. g), ( vs . i), ii ( vs. i), i ( vs.
i), gi ( vs. xuaga), .;rzi ( vs . ) . . . ,
.
- 1 , 2;
4. g/
g.t, /.,w .

, U)
U) , . i gg , i gagecei i . .
, .
gg .

,
: --, . g, , gg
g, gagecei , --/1-- . !!
. g ( gg g .),
, ,
.
459
,
, . gg g, gg g, gg
.

, ,
, -

,
. , ig, g.
,
, . , g,
.
,
, . g g, g.
:
, ,
,
, .
g ( * g).

plra/ia tantm,
. g , ,
. g .
, p/ra/ia tantm
,
. ,
,
. .

: g
g .
g --
, -- ( - - )
.
( . , . ,
. , ., . , .):
460
g, goia, g, g, g, g ;
, ipoia, , , , ;
( )
, .
g g.

, . g ,

, . u/vta g
gpaio.
2.2.2.2 . 3 . (
,

: , i .)
,
,
, .
2 .2.2.2.4.

.

, . ogyciajy,
, . g.

, . g
g, cyguja, .
. ,
,
(. g, g),
, ,

, . cyguja . ,
,

,
,
.
46 1
g, g, , g ()
,
, . . i g g
, .
2 . 2 . 2 . 2 . 5 . ,
, , 1
,
-- (iiipeua, eiiipiiiu ua, eiiiu a .),
gpyiu.
, l a.
2.2.2.2.6.
,
-, . g, , gageceiiia .),
, ,
.

, , ,
.
,
, .
2 . 2.2.2. 7.
,
g, g, g,
( = ).
: jeguu, (- ), //
( ); g, g!/g (),
,
, , g, ().
' ' , . ' , ' , .
i.
.
g ( ' ' , . g gi
i g jegoi i )
. g g . g g,
. g, g .
, 1 . : .,
. /, . /, . , .-. /.:w.
462
2.2.2. 3 .
.

, . g, g,
g g.
.

. . . . (. : , ,
: , , ),

, ,
,
, . i - , - /vtae, g - ,
- iope, - , - , - , g
- g, - , - , - ,
- , - , - , (
) , g - g
, caiiio - .
-, .
.

(
- ), . pciiio ,
, .
g,
( )
, . .
,
,
, .
aciiia o,
.
-
463
3 .
, ,
,
. ,
,
.
, (-
),
(. Caga ., g),
,
. Caga , )\-g, . ; Caga , , a_,rw o.

,
, . caga,
g, ,
, . g, g,
g, g, , , ,
.
,
, .
Caga , .;woga, a.iwo '
' , ,
(g ), , .
i ga ..
(

, ,
) (-)
, ,
464
,
: , , , .
(
)
( ), , . oceiiia
pagyje, , . Pagyje iiio uu.
,
. !, , . i!

, ,
, . Joauq gq;
u.Q cuiQ.
, , . -tu.

, . , ,
,
, : , . go
puuua, , . g, , . g
.
: ,
. ; , .
; ,
. ug.
3.1.
. 1 . 1 .
. 1 . 1 . 1 . .
() (
),
- ( ).
(),
-
(R), (Q),
RQ ().
465

.

( ,
, , , .
, .
).
,
, . " " gi; " " .
, . ig
, , . ipag, , .
ipaga, , .
; , . eoipag g cag;
, . g g.

:
( / ,
, . g ); (. g
); (. g u.Ata v ).

, ,

, . .i,
, . .,
, . .

, . (
) gouja aipagy.
,
, .
, ,
, . g i Bugu ,

, . ,

.
,
: , . WL ;
466
, . ;
( ),
. ; ,
, . g . pegciiia a.
RQ(x)
.
R Q, . g ,
, . (
Q;
, . g
, g
(R, ),
(Q).

,
, ,
, . :
, , .

, . jp_gg_ .
, . ipag,
R Q,
(.
),
(. g, g
, ),
(. g ),
.

.
:
, . ; , . ; ,
. g; , . g; ,
. g; , . .

, q ,
,
-
467
. u wl pegceguua . ggu
uu, . '
' .
, .
g ,
*g ,

, ,
.

, . .

, ,
, . g, g,
, . , 'l,
u 'l, .
, .
ig , .

, ,
, .
3 . 1 . 1 .2 .

, . g g ,
, . g g .
,
, , ,
, : ( 1 )
( ) : .
; (2) : () (
): . ; ()
( ): .
; () (
): .
.
468

(. 3 . 2 .3 . 1 ) .
,
(, )
,

, .
g, g.
,
. , g, ,
, .

,
, .
i . ( i ).
,
, .

.
.
,
$ i - ' ' . .
w ,
, .

, , ,
, . .
( =
), . , ,
. (Aua) , () .

,
, .
.
, ,
. g , Bgu ,
469
, .
, , .
( . , .
).

.
.
.
.
,
, .
.
,
, . ,
( )
, . w ,
, , .
.

.
,

, .
.
,
.
.
, . .
,
, , . u.;
.
.
3 . 1 . 1 .3 .

.
, , (
)
, .
470
.
,
, , ,
. ,
, . iiiua ,
, . uciii a ,
, . g ,
, . i .

.
, .

.

.

.
.
:

, . .

,
,
,
( .
, ).
(=
),
,
,
, .
Aua , g.
, .
,

47 1
.
,
,
, . g gwz, g
.

, ,
,
, . ,
, .,
, . g
i , , . g ,

.
, ,
, , ,
,
, . .
,
, . , . i ,
Kpage .
,
, . i i ,
.

, , . , .
.;.
.
:
(.
Jege ), , (.
), (. Pagyje ), (. Tpiyje
.), . .
:
OgWla gg OgyciQ og gg (og +
Ngen), n Oguocu t
(w + Ndat-loc), .wogepy
.w g ( + Nacc),
g (// + Ninstr),
( + Nloc ).
472
Crmiiia ca

, , ,
. , . ,
, , pegy.
1 :
(2.2. 1 . 1 ),
u
u
u,

.
2 :
,
. 3. 1 .2.3.
3 . 1 . 1 .4.

,
, ,
.
, go, g,
, , , g, g, g, , w, og, g,
pagu, () , . , go , g , ,
, , g , ucpeg , ,
, og , , g , pagu , ;
, , g, g, g, ., .
, , g , g , g , ;
(), g, g, g, , . . ,
. ., g , g , g , ;
- (), , , , , ,
, , . . , . , .,
, , , , . ,
,
, .
g og , , .

, . i go g ,
gg , .
473
3 . 1 .2 .
3 . 1 .2 . 1 .

.
, ,

, . i i, ;wi " i
..w " ( ), g i
( ), -:wi i
( ) .

: ( 1) /
, (2)
, () . ,
.

, . g
(.
ige ga g).

,
, , . i i
!, i ig!, !

, ,
, .

, i
.
, .
,
, .
. i
i
g. ii.
474
, . g
w, ,
.
, ,
,
(. ; g g,
vw, )
,
, ,
.

(
),
.
, .

(, , . . . ),
(, , . . . ), (woj,
, . . . ), (. , ,
g . . . ), , gpyi, ,

, (. , ,
ig . . . ) , , ,
g, . .

, ,
(
),
- 1 . 2 . , . ,
, , , ( = ,
.
), , ,
( ), . g.
(h ), . g :
wit , , g . . . .

(
475
u u
. pro-drop ,
), . () iega , ()
,
: iJJ ega , .
,
, (. i ,
i . i) , , .
. . .

, . tuy: , , . . . ;
: , u , . . .
, . . . . , gpyi . . . , g . . . ,
: -t .
XV/11 , gpyi / .

,
,
,
. .

, . g ig.
,
, . g
oiegarzy.

, . gpy
ioia, . ' ' .
.
, ,
: , .
i, ;
, . g ;
cti , .
ypagua , ;
g gpyioi , .
: g gpyioj; g
, . g , .
476
, . ogioopue ;

, . .rz
gi .

, , ,
g, . ; ,
. ? '
' ;
g, . g i .

: () ,
,
. i, , , g i
; () - , . ,
, .

,
, , oiog, . i ga /
i,
, . ig ? ; iiia
, ;
, .
ga .

:

- ,
, . ,
- , .
g.
=
3 . 1 .2.2.

, , ,
plralia tantm,
(. , , ),
477
/,
, ,
, . g , ,
, ,
. .

.

, . ,
. -
, . g,
g,
, ,
, .
, t,
, .
t og g .

, , ,
.

U, = 1 ) (, > 1 ),
, , ,
, . ,
, . ,
, . , , it.

,

, . ,
. plralia
tantm,
.

:
, . g!g ( , . 478
geiiia ), ,
,
, . , ,
,
. g g (. ).
( ),
,
( = , )
(
g, , ,
)
, . g g, g , g .
singularia tantum, . ,
, ,
, .
, , .
g, , .
, . g ,
,
. ,

, . g ,
g, i .

.
-
, ( 1 )

(. geceiii - - geceiii- ); (2)
,
; ()

( ) .

,
,
479

i +/,
, . gi
- ' '.

( ),
,
, . .
, ,
, . i,

, . g aipagy.
g, g, i

. g .

, . Uega) i. g,
, ,
, . g i, g ,
, .
:
.1
, , .
g !/g g; g g;
gageceiii ; geeiii g // ;
, . caiii u ? Caga
g caiii , Caga g caiiia , g, go g,
g gecezu, g.
(= ) , , ,
ujegau
,
. gi : i - g ig
i,
, . : i - i
(. 2 .2 . 1 .2).
480

(. .
, g g )

, . pcyiiiu u,
Hujega g.
(= )

,
.
,

: (), (), (
) .
,
,

.
() ; ()
, ' ' , ' ' .
()
, .
g,
, . og .
, ,
/,

: , g, g 11 gi,
., . i pactua, ! g
.
,
, . ,
, , i.
,
,
g ( ),
48 1
. g i ,
plralia tantm ,
, . g .
(g, ,
, , )
, , ,
, . l.
: (
g), ( g ),
- (g g)
( g) ,
, ,
. .
: g g (
), g ( ), g
( - ), g
l (
)
,

. . g g ,
, g , g ; g i
l, Jaiag , i l,
ig .

, .
g i , i, .

,
, g, ,
g, . g
, g , ,
, .
, , . ,
1 (.
g ,
).
.
482

?
,

, . , , .
, .i, .
3 . 1 . 2 . 3 .
, ,
, . . ;
, . ii goiiiopa;
og ., .
og . gg.;
g, . . g ,
i i
gi ..
:

, .
g ; , . i
, ; .

, . .
, . . g .
, . . .;
, . g .
, ,
,
, .
ceciiip a, . i,
: , . . ,
. , . i . (
).
,

, . . 11
. ().
483
+
N gen' . Caga je - ' ' .

, .
, ,
. i ,

, . g (
* ),
(), . g gapoA1 .

, , , . ?

. , .
g? . ,
,
, .

.
+ NinstP . g .

,
og 11 i
.
, .
,
-, . .
, .
.

(. , , , ,
, , g) ,
, . i, g i ,
. -
(. - - ),
, . ga g
, , . g.
484

, .
/ i.

() , . i gpyioua,
g geo.'w .

,

.

, . ,
, v s . .
-
, .
i i 11 i
. i, ,
,
, . g.
-
, . i . ..
,
, . i ( +
N loc ) , i ( + Nacc ), i ( + N gen ) i
( + N gen) , i ( + N10c ) , : . i ( + N10c) , i ( + N acc), i
( + N gcn ) , i ( + Nacc ) .

, . g , i -t, A1ope.i'vt.

. '
' , . Cege g
. (g + Ninstr) , , . Cege
- ( + Ngen ) , i ( + N gen ) ,
Cega - ( + Nacc ) , w
485
i - ( + Ngen) .
' ' , .
Haiyiiia g - (g + N i nstr) , i
g - (g + Nacc) ,
g - (g + N gen ) ,
, .
g (g + Nacc ) .
,

, . paciiie
( + N i nstr) , , .
paciiiy ( + Ngcn) ,
- ( ,
): .w
<=> paciiiy .
,
, . g (u + N gen) ;
, . Cega ( + N gen ) ;
, . gpyioa ( + Ngen) ;
, . g (
+ Ngen).

.
, . g ,
(g + Ngen' + N gen ) , ,
, . g og (g og
+ Ngen ) go +
Ngen ' . go ,
og + N gen' . g og .
(),
.
,
, . , g
(// + Ndat-loc' + Ndat-loc ).
:

, 486
i.
.
(. og, g og)
(. ,
i), ,

.
,

, . ige, eige, ige, ige, cygalcyige, ige, ig,
igeige, g, g, g, g, g, g,
g, g, gg, iUg, gg, , g, ,
, g , . g ?, eige, CegiUe
ige, g ciUo, CegiUe , giUe .

/
, . ,
, . Caciiia
a ogpaiU .
,
,
, .
Page g, Page ig ,
, . Jeguoi jyiUpa
;
, . peciiiaa ;
, .
.
, . Cpego.\-1
(

).

,
.
, . go ( go +
Ngen ), ,
487
, . ( + N gen ) ,

, . ( + N gen ) ,
.
, . og g
(og + Ngen ), ,

, . g ( +
Ngen ), , .
eoipagy ( + Nacc) -
og go , -
, . go , -
, . og g,
,
, . g og go g.
,
/,
, .
ig ( + N gen) .

.
:

g(), g(), g, g(),
g(), g(), , g, , cag(a), ogcag(a), gocag(a),
iliag(a), oiliag(a), goiliag(a), g(), g(), , ,
,, , , , , tu, g,
oac,jyilipoc, , , , g, , . , g, g
, g , . Caga , g CJIIO g,
g .
n n ,
. ga . ?, g cilip.ru, i
.

: i + Ngen , . i ;
g + Ngen . g g ;
og + N gen ' . og g ; + Ngen ' . U./
488

gi; + N10c , . i i;
+ Nacc , . i . . ,
, ,
, . i, i, i, ,
. i ?, i ,
, g .
, ,
,
g + N gen' .
g ; + N gen' . i;
, . + N gen ' .
.

+ Ndat-loc ' + N '
. i. g; i
g.
-
, . , ,
. og ,
, . i,

,
(. 3 . 1 .2.2), . , g
.

i, ,
i g, . , .i
, .
.

, .
,
,
, , -
.
489
)f( (), ,

', ,
1 ' , . , } !
:
. ,
,

, ,
, . , i , 1
xogo/vt ( ).

( . ),
s , ,

.
,
, . . ,
.?

. ,
,
:
,
,
,
, .

.
h
,
, . i ! .woja!

.
, . , g!, -
490
, . ! !
, .
, , g!, , . , !
3.2.
.2. 1 .
(
- )
.

. iiia
' ' ' '
iii a .
,
, ,
. .

,
, .
!, , eiii o , , i, .
.
, , ,

,
.

, . ,
.
(,
). ,

, ,

,
49 1
. pujaiiie, ,
euiii u , ga g.
,

, . Ciiiygupa; ciiiygeiii ; ciiiygupaiiiu .
,
.

.
,
:
, . ciiiygupa;
, . ciiiygupao;
, .
ciiiygeiii ;
, . ciiiygeiii ;
, . ciiiygupaiii u ;
,
. ciiiygupaiiiu .

, .
.
.

.
,
, .
uiii u .
, .
ciiiygeiii .
, ,
, ,
,
, . , . puiii u , pauiii u ,
uuiii u , . i (= ipeu ) .

, . iiipeaiii u , A-topaiiiu , ceiii u , .
492

g.
, . 1 , 1
, 1 , . ga g
11 g.

,
( .
g = g)
(
, ),
,
. ,
,
, . , :
-, .

(= )

, . ,

,
.

.

, .
.
,
, , :
, . ; , . ..
g; , . g .

, . ,
' ' ' ' .
493

(. , g )
(. g,
g ) , .
.2.2.

. 2.2. 1 .

, ,
( ),

.
,
, , ,
. . . , , . . . , . , . i ;
i; g.
,

, . , .

, . .
. h
.
,
, . () (:
, i).

,
: ( 1 ) n
, . , (2)
, . ga g ? ; ()
,
. , . i .
.
( ) ,
494
,
,
,
.

3.
( ) ,
, .
i .
,
,
( ),
3 . ,

, . g g g pygy, g
g gu pyga.
,
,
, , .
, .

.
: ( 1 . .)
(2. . )
(3 . .).

,
:
, .
,
, - .

,

.
r
,
495
,
.
;
( '
. . . ' ), (. ' ').

, .

C.iWO ?, . ' / ' , --
, iz, .
' ' , .
3 .2.2.2.
.

,
,
.
, ,
,

, , ,
,
,
,
, .
g i g .

,
, . caga, g, g,
, . g, ., , , , g.
,
,
/,

, . ; g 1 848. . g
eoipag; ig. g .
496
3 .2 .2.3 .
, ,
, , ,
, ,
, , , ,

.
,
uga, ,
.

( , , . couiii u ,
, . ,
, . goeciii u ) ,

, , (. caaiii u )
(. ).
,
,
, .
ugeiii u , pyaiii u , ,
, .
, . , uiii a o
, pouiii a o .

,
,

, . cpeuiii ulcpeaaiiiu ,
, . ypaciii ulpaciii u ,
, . peu/ioopuiii u .

.
paguiii u ,
497
. i g ? - i .,

g , . ypaguo? -
g.
(i 1 i, ii
1 ii, ii 1 ii . . . ) , .
ii, * ii.
ga . . .
, . ga i.. , * ga i.
,
, (.
g + N gen )
, . (.
),
(. i i)

, . i
' ' , ii
' '
(. i g i), gi
, i
, i ,
i , gou
.
( )

, . ygapuiu, i, gou;
, . i;
, . i.
, ,
,
- .

, .
g, , . i,
, . , ,
,
=
498
. g , *
; Og-tax u , * g.
g .
, .
: /2!.!:1!:..
( ) caga 2!!. -t
. ( ).

,
ga + ,
,
. ga 11 .
3 .2 . 2.4.

.
,
,
.

. .

/
. ,
, , , . ,
,
.
, . g, ,
. iii a.izu g pe.iweua,
, . .
, , , , , .
, (. g, ,_
),
.

(.
499

), . g ga
g.
,

, ,
;
. cegeo g! g .

,

, . , .\t, g
; , g; , g.

.

,
, . ,
g, , , , i, ga,
. , , g; , , g;
gaje g.

,
. , , , . gaje g; ,
, g; ga g.

, , gpyiU;W peU;Wa, ,
., . i , ; Ou
g, i.
3 .2 . 2 . 5 .

,
, .
500
, , .
),
, . ,
? ?
.

, . , , , ,
.
: 1 .
, , ; . ; i ;
., ; 2. , . ,
; 3 . -, -, .
.
, . ,
, , . . . ;
, , . . . ; , , . ,
, , .

(

),
, . ue . ' ' .

,
, . g
,
, . g ,
, , .
gecuo . .
, .
gecuo ' ,
' , gecuo '
' .
,

-
.
501
, . ga ,
, . , ,
, . .
,
/,

, .
, .
,
,
, . t ga Bepyje.w
ga .
( ,
, .w , .).
,

, . .

,
, . g .

, . nuo,
; , "w, . g ue
, g Uw i .
, ,
, .
, . ( ,
)
ga + , . . , . ga .

. . . . , . gw gpyio"we
goaga;
. . . . . . , . jege , .

, , .
g gpyioe goaga.
. .
502

() - , . ;
() - , . ; ()
- , . .
u ui , .
g; i gecuo,
, .
i ga i, g iiio .

? ! (' '), i
ga g ?! ( ' ' ) .

( , g,
) ,

, .
i ogcyiii a ; i i
g g .
=
3 .2 . 2 . 6 .
, ,

, . .

/ , . ga,jeciiie, . ,
, , pegy, , (.), . ciiie
? - ( ) , .
ga
,
. ? - Jeciii e . ( ' ').
i (.) . . . ?,
. Jeciiie ? - .;

ga.

,
503
. = ' ' , ga
= ' ' .
3 .2.2.7.

.

. , ,
, ,

,
,
. , ,
, (. ).

, .
, . , , ,
, . .
,
, .
, ,
, . , g!,

, . ! = '
, /' ,
, .
! '
' .

,
- 2. , . }( ) !, ( ) !,
ig() ! 1 .

, , . !

xajge, . Xajge ga !,
, . ! . 1 . . . Xajge ga !
!
504

, . )
g i ; , . !
! !,
, . ! ugu !
!,
!, g i!
, . 3 . ,
3. , .
uge ! ugy !,

, . . uge .
uge !
' : . . . ',

.

, . ga
, , .
ga ?
, ,
,
, ()
( ), . .rwy!,
) ia!, * ) ia!, (),
, ..w, , )
,
ga + , . HeJtfoj(iii e) !, )
ga !
, ,
, ,
,
. , , .
! ga !

,
, . )
..
505

' ,
' ,
, .
' ' .
3 .2 . 2 . 8 .

. ,
,
.
,
, : , . , g,
, . f gaj g
; , . ociiia o g;
, . g !; , .
ga caga g,
,
.
,

, , ,
, -
- .

, . , g
, iii , .
3 .2 . 2 . 9 .

.
: ( 1 ) gale, . ?;
(2) - (2. 1 ) , .
? (2.2) , .
?

,
506
. , .
:JICypiiie ? , . Ana, g ?
,
, (
), . : ,
ga , , , . aiiie eiiio iiio.e?, aiii e
eiiio iii o,te?, ' aiiie eiiio iii oAte? {.),
iii iiio e?
,
(. ?),
(. goua ?)
(. , ?). ,
,
/ , .

,
.
ga ,
ga
, . iii a o ca_,w ia ga
g.
,
,
?, iii a ?, ?, ?, ?, ige ?, g ?, g?, g ?,
gyio ?, eciiio ?, ?, autiiio ?, g L
. ?, go Atepe ?
, . iiia
? 1 iiia t ?, ,
. iii a ga ogioopu.-w ? 1 iii a ogioopiiiu ?

, .
g ?, ayiiio ?, g g ?, iiiaj
? , ciiie iiio ?, Kyga uge ?, g
g?, Kaga ? gyio ociiiajeiii e g?, a
iiio g?, eciiio uge yiiia.. uy?
g t iii ?,
iii oepcaiii u ?, iii a pagiii e ?
507

,

, i . . . ige?, ayiiio yca je . . .
- ?

, . ia iiia ga g
ga g ?

, , .
g ?
,
,
, . , .
? - ' ' , ? -
: ' ' ' ()
' .
,
, ,
.
,
,
, ,
. ? eiiiap
.

, . g ?, -
, g g .. . i
?, , .
, , , ?
,
, . , . Kyga
g-? - .

508
, . g
?, g?
, ,
, ,
, . w
!
ga,
, / , .
g? - . . .
/
, , .
/
,
, . g ? - 11 g
11 .
3 .2.2. 1 0.

,

, . <::::>
og .
,
, ,
,
.
-
,
- , - - .
, ,

,
.

, ( nomi
na agentis, . , nomina patientis, . ).
.
509

.
, .
i <::::> i ,

.

. ,
, . w
og g g.

og og .
,
' ' .
(. 2 . 1 ).

, . g g <=> g. .
gyio , gyio .
, .

,
.
,
,
.
, .

, , ,
, ,

, . g g
g <=> g g .

,
, .
,

, . .
510

, . g . (ua ) <=:>
g ( ) .

(
,
), .
i <=:> i .

. (.
, g, e:aiii u ) .
.
,
( , . ) ,
- (. ) , - ( .
g: i, . ' ,
'), ,
, (. , ,
g .).
3 .2.2. 1 1 .
, .
i, , . i .
( 1 )
, , . i , ,
. ; (2)
, . .
, , .
, , . .

_;,
, .
. , ., ,
. A pWl t 30 gaua (
-); , .
tL;Wa , , . .
i ; , . .w
; , . ceciiipy.
51 1
Caga 300
, ,
.
? (.
? ) ,
- , .
z, , ;
, .
i g; ,
.
( -)
, .
.
:

. - ciiiee
,
, ,
,
,
( ) ,

. , -
, , ,
, ,
, ,
, .

- ,

, . g.w i,
, . , , , , . .

, .
.
3 .2 .2 . 1 2.

.
5 12

( ) " ", "
"
.
: .
, . , g
g, ;
, , ; :
i, i .

, . d-i.

.
,
, . g .
,
(
)
.
,
, .
' (
) ' ,
, .
og ,
, . og .

, . og
.
, , .
=
:

,
.
,
,
513

.

, . g - , g, - .
,
, ,
. i, , .

.
,

(
, , .).
, . , g, g,
, ,
. .
,

,
, ,
(. 2.2.2. 1 .4).
( ).
,

, . g ,
.
(
+ Ngen' . ) ,

( )
.

,
, . g ( g )
.

514
, . (= i 11 )
.

, . .
,

.
,

,
i, og
, . : i , : og
.

, . :, : i .

. ,
,
, .
i . , ,

, . g.

.

i , .
og , og ,
() ,
, , 515
, . i
, , .
i .
,
, . i , .
:
,
: .

, . i .
,

( . ), .
ueio ( ) .

,
l (
, . ga ) ,

, , ,
, .
( ) , , .
( ) .

, .
ig g, , .
og .

,
, .
(
), . g ,
g g .
,

516
,
, ,
. g ( g ).

, . g og .

, . g aipagy,
g aipagy,
, . i , .

, . ,
.

, .
.i, g,
.

og, .
og ; i og i. og

, i
( . . og )
( . . . og i ) .
,
,
, .
og i, g i ,
, Hige .

,
, . i i
. (=
) .
517
,
,
(
, ), .
.
,
,
, ( -
),

, . ; i ;
! '
' ,
-, .
(. 3 . 1 .2.3).
,
, ,

-, .
ii.
,
,
, . ogio
opue ; ogioopua i
; ogioopua .
(

) , . , , go
cia, , ., . g ,
, , g,
g .
.2.3 . -
3 .2 .3 . 1 .

,
518

.

: , .
; , . ; ,
. , , ; , . ,
g, ; , .
g . (
, ,
, ), ,

, . i ,
, . g , , .
i .

,
, .
ig.

,

,
, , .
( ''), ( '
'), g g g ('
'), ,
(. ,
g ) .

-
, . ,
( ,
, g .).

.
,
5 19
,

, .
U, ,
,

, . i, ,
. . ,
g,
g., g.
, ,
, ,
,

,
.
, .
i.

{= ), . g
(
, ),
, .
ciiiapoi ipaga, ipagoa.
g
,
, ,
,
.

(. , ) ,
. .
5 20

(. , ) .

:
1 .
1 . (
), . ,
g ( );
2.
2. (
) - 1 . , .
, g ( );
. ,
1 . 2. ,
. , , . ,
g; , g; g
aipagy.

, . , .

,
, :
, .
,
,
(. ).
, . g,
g.

,
,
,
. i g. ,

, 52 1
, .
. ,

, . 1 .

: ()
:

, . ,
(
); ()
(
) ,
. , .
gi ( );
, i, (
); , i, .

, ,
, , .
g z, ,
i .

,
, . , g ;
g i g.
(
),
, .
1 i, , i.
g
g, g g, g g,
g i g, g i g,
g i g,

,
522
(. g), (. g)
(. g)
,
, ,
(. 3 . 1 .2.2).
, ,

, ,
, . g, g
g , g , 1.

(3.2.4.2).
,
,
,
.
, , .
page , .
, ,

, . , , ua ;
, , i . . . ;
, . ,
, ; , , i . . .

. . . . , . g
.
1
2, . i ut .i .
, . ,
, ,
1 2, .
: g , g na ,
1 2, . Moiao ga :
, .
,
,
.
523

, . ,
g; , ,
g.

,
, , . ,
ga , , ga .
3 . 2 . 3 .2 .

,
: ()
, .
(),
(), . ;
()
, ,
; ()
,
, . -,
- -.
/
: ( 1 ) /
, .
/
: ( 1 . 1 ) /
, , ( 1 .2)
,

, (2) ( )
:

.

,
-
.
5 24

:
,
- ,
, .

, . .
, ,
( : , . -
- , . ),

, . .

, . ,
- ,
. og .
, . g, g gi,
- -
, . , -w,
- , .
, ,
, . i .

, . ..

,
, ,
, . g, , g g
.
, .
.

(.
*gyie g , gyie g),

,
, . ,

.
525

, . ,
, . .i , , .
g .w,
, . gpaia.
, .
.
, ,

, . g . ,

,
, . i ,
i ,
i , i ,
i , i
.
, . g
g g.

.

(, , , , , ; , , , ; ,
, , , )
(, , , , ia, ,,, , , , , , ,
). ( )
. (1) , ()
, :
, , , , , ; , , , , , ;
., , -, , , ; (III) : , ,
, , , , ; (IV)
: , , ia, , , , ; (V)
; (VI)
: , . g ?; ia ; ia
g; ; ia g.

(. , * C,wo
g), (. 526

, * ) ,
(
), . w,
g , g,
, g iii
, * g.

, . Hoociii ga paiiiu o ; .q
, g.

, ,
, . ia xiii eo uuea
giii u , xiii eo
g ia ( xiiieiii ).

, . / ocaiii u
i.

, .

,
, . iii. (.
, )
,
,
, . uiiia iiie
i. ga ciii e . ,
(. , )
.
3 .2.4. -

3 .2.4. 1 .
-
, ,
527
.

.
: , , ,
, .,
-
, ,
, . ga ga g
: ga g, ,
,
.

, . , .
, ,
Kaga g , g .
,

.

.
, . g .i,
; , . ;
, . ga
g..
,
,
,
, .
ga g..
.
,
-
, ,
528
Cuiiiaca
, , .
, ; , . , g!;
, . , g; , . ,
.w ga , og ;
, . " g
", gega.
3 . 2 .4.2.

, , ,
.
, ,
,
. , ,
(, , , . . . )

,
,

. :
(. ga g ), (.
i ) (.
g ) .

: , . i
; , . g, i
; , . i g, ;
, . ga g.

: , . ga
g; ( ), . ga
; , . g gJwa, ;
, . ga ; , .
Xajge , g.
.
,
.
529
, , , , ga,
.

:
- , . i . ige ;
g g ogu; g g;
- , . Kag , go ; g
, g; g g iog g i; g ia ,
;
- , . .I, g. ;
g ; g
"v; t; , .
g , ;
- , . , ; Ma
ga , ;
, ; ,
;
- , . i
.

, . .
, , .
g eoipag, g
eoipag .

, . ga g
i ia , , .
ga g ga g i.

. , .
,
, . i g ,
i, ;
, .
, , . , w, g
1 .
530

:
(=
) (. ),
(= 1 )
(. ).

, , .
g; , .
; , .
,
ga + , , . ga
i , , .
g ga , * g ( ,
).
3 .2 . 4 . 3 .

,
.
,
(
),

.
, . , , . . . , . g
-t, , , ., .
g ?
, . , , i, , . , .
,
,
, . i,
ga (), (
). ,
(
),
, . *
().
53 1

,

(. . . . ) ,
(. lU , ).
, .
. . . . . . ; . . . . . . ; . . . , . . . .

(. g), (.
Wl ) (. , t g),
, .
, , .

,

,
(
), .
,
, . g i gouuza ,
, , . z ,
, Wl , g gpyio . . .

, .
, ,
, . .

, ,
, , , ,
, , .
: , . g
, ; , . g
, ca.Jwo g .
,
, . g - ,
- g . , ,
. -
532
, , ,
- .
3 .2 .4.4.
-

, . , .
, .
= ' , ' ;
, , ,
. g = ' /
' , .
-

,
, . ,
; , .

.
. .
.
.
. .
. .

( )
(+)
...
11
#

-
-
-
Q
R
S
T/L
534
, : g t i. 1
1 1 . . - :
, 1 99 8 . ( , . 1 )
=
, : g
, 2004.
i.
, - :
( , , ) // -tupa:
. : Academia, . 1 3 9- 1 9 8 .
, : Oieg i ( g
) . : , 1 997.
, , , ,
, : i cape.weuoia
iu: i . -
. - : ; :
, , 2005 .
, ,
, : , 2002.
1-1 1 .
, i i ,
1, 11, 111 IV , 7. ., :
, 2000 .
, :
. i ( i
i ) ,
1 99 1 .
: . -
1-11,
5.
. ,
: ,
1 994.
, : n
// i, 2002, LVI I I , 1 - 1 3 .

ua
. -
: ,
1 986.
Brown, Wayles . : Serbo-Croat
// The Slavonic Languages.
Ed.
Bemard
Comrie and Grevi lle G . Corbett. - London and N ew York 1 99 3 ,

306-3 8 8 .
lvic, M i lka:
1 99 5 ;
Lingvisticki ogledi. Beograd: Prosveta,

, n 2008)
1 983.
( .
535

l vic, Milka:
zelenom konju: Novi lingvisticki ogledio Zemun: Slovograf
l vic, M ilka:
Lingvisticki ogledi, trio
- Beograd: Bil ioteka vek, 1 995 0
Zemun - B il ioteka vek, 1 9990
Ivic, Milka: Red reCi: Zingvisticki ogledi,

vek, C igoj a stampa, Krug, 2002 0
Ivic, M i lka:
cetirio
Beograd: Bil ioteka
reCima: lingvisticki ogledi, peto Beograd: B ili oteka
vek, rug, 2005

Ivic, M ilka:
Jezik oko nas: Zingvisticki ogledi, sesto
vek, Krug, 2006 0
lvic, Pavle - Dalior Brozovic:
vatski ili srpskio

Jurancic, Janko:
Beograd: B ili oteka
Jezik, srpskohrvatski/hrvatskosrpski, hr
Zagreb: Jugoslavcnski leksikografski zavod, 1 98 8 0
Juinoslovanski jezikio
Lehiste, I lse - Pavle l v i c :
Lj uljana: DZS, 1 95 6 0
Prozodija reCi i recenice
srpskohrvatskom je
Sremski Karlovci - N ovi Sad: lzdavacka knj i zamica Zorana

Stoj anovi a, 1 9960
ziku o -
Lehiste, I lse - Pavle lvic :
srpskohrvatskim akcentimao
Sremski Kar
lovci - Novi Sad: njizamica Zorana Stojanovica, 2002 0

Topoliilska, Zuzanna: Skladnia grupy imennej
go j(fzyka polskiego: Skladniao
// Gramatyka wsp6/czesne
Pod rcdakcj<t Zuzanny Topol iilskiej
- Warszawa: PWN, 1 984, so 3 0 1 -3900

Topol iilska, Zuzanna:
Zarys gramatyki j(fzyka macedmzskiegoo
Uniwersytet Jagielloilski, 1 994 0
536
- rakw,
pegpa z
XIX

, m
XIX . ,

,
, ,
, , "
",

,
.

,
, , .
.

,
. 1 .
. i
,

. 1 990.
2006. i
. 2 i
.
1 . 2006, . 22-23 .
2 . , . 8 ( i, . 1 , 28.
1 990), , . 10 ( i, .
98, 1 . 2006).
539

, , ,
.

.
, ,
( 2005), ,

,

. ,
.
,
, _
,
,
.
XIX

,
( ),
- , .
-
,
.

.

,
i ,
.
/
, ,
. ,
, ,
, , ,

( 2005 : 60-73).
540
pupogu ipwaiii u ux i xpaiucoi
.
, , , ,
,

( ), ,
, ,
, ,
,
, ,

,
,

,
(. Poletjela dva vrana ga
.
vrana, Da kom stati gledati, Ni babl ni stricevima
.). 4 ,
/
,5
/
, ,
,
, ,
.

( 1 996: 1 66- 1 70).
, , ,
,
.
4 Gramati
ke hrvatskogajezika . . (2005),
.
5
, .
54 1

* * *

?
,
.
,
.

, . , ,
Zeli ga se upozoriti,
, (
), ga ia
ga g .
,

.
,

, . ?
?, tko ? kome? ,
komu ? kom ?
Tpehc,
.
h,
,
. ,
,
, . . jeguo ua .. g, .
Dob1o se osjecao jedino Cistu zraku.
:
,
,
(. 200 1 )

,
. ,
.
542
pupogu i .w i i
_,
, ,
mimo
, . Tako se ne prolazi mimo
starih prijatelia 11 Tako se ne prolazi mimo stare prijatelie.
,
.
,
, ,
.
Madara to drukcije reseno
,
.
,

, ,
(. ),

,
, . 6
Gramatici hi'"Vatskog jezika . .
(2005)

, ,
,
. 7
6 /
.1
. : 2004: . 1 33- 1 45.
(.
1 998; 1 999; 2008)

,
.
7 , (
),
Gt-atnatike hrvatskog Je=ika
,
.
543

, . Postupili su usuprot
jegove izricite ielie; t velike vruCine bili smo igrali
stu; Glede zakoa udrugama misljeja su podijeljea; Za ove
vlade k su stvari ipak kreule l; Tijekom vremea sve
se ipak popravilo; Kupovati se moie uzdui glave ulice;
v prikuplje ime milodara; Izmeau s sve gotovo;
Postupili su usuprot jegove izriCite ielie; Prigodom otvaraja
izloibe obratio se i voditelj galerije; povodu Maruliceve
ohljetice tiskaa i postaska marka; Sjedili smo aprama su
mi; ljetu postajalo sve toplije; Diamo pobijedio Rijeku
tri r dva (3:2) ; Kroz bolesiku uvijek teie; z
korizmu uvijek posti; Uz rat su tesko stradali; Projurio mimo
kolou; Sjedi celu stola; Smrdi naftalinu; Njezii su
kucom gostioicari; Za misom se razgovara; Pod misom se
razgovara; Duiiom staze bllo puno gledatelja; Radio
svima usprkos; Okolo sedam sati. . . ; (s)vezi s edavim
dogaaajima . . . ; Glede g jucerasjeg dogovora . .. ; Pri jaku
vjetru ( ide se puCiu) ; Nastavili su s poslom uatoc
evremeu.

,
,
.

,
,
. ,
, ,

,
.

(. 544
pupogu i..w i i
) ,

, . Nako veere / smo popriali; Nako sto su ga
apali vi, odustao od svojih zahtjeva. 8

,
, . . ijekom
vremea sve se ipak popravilo, Tokom proslog stoeca bl
lo previse ratova . .,
i .

, . Ovo kolega kojem sam ti govorio,
Ovo prijedlog kakvu se ismo adali; Nije ovjek k se
mozes povjeriti; Ne odlazi vise svojima, kamo prije esto
odlazio; Stovise. izgublt i pravo stdij; Istom sto smo izi
sli iz ki:e, l kisa; Razgovara t tome sto s se po
svailali; Usprkos tome sto s potpisali sporazm, ih tiio;
Ni pored toga sto smo dgovima, place kase,

ga + , ga +
,
,
, . .
: OdlCio poksati astaviti treirati. Nis mogli odlCi
ti prestati se optzivati, Otisli s s abrati gljiva, Ne vole
se svadati odliti doCi . 9

, . . : Dao obrijati brad .
g ga g 11 ga
g; . Tko se ijejavio ? .
.
8 ,
* (
).
9 ga +
. 2005 : 324-3 29; 2006: 1 49- 1 54.
545

? . .

: Tesko ti s; Ovo
kolega kojem sam ti govorio; Ovo prijedlog kakv se ismo

adali; Nije covjek k se mozes povjeriti; Ne odlazi vise
svojima, kamo prije cesto odlazio; bas : ik se
i iSlo.
h
: Voza
ce se pozorava magl; Nikako ih se i moglo agovoriti;

Nikoga se nece tript diti,
,
: Pretklo ga iz Cis ta mira;
Odzelo im i k i zemlj i tvoric; Tesko biti s.

.
Svrsei s glagoli takvoj porabi posve rijetki
, iaio
u iiiaoj yoiiipeu peiii u,
, Mii
star Juric doputovao ( ),
,
,
.
, . .
g f i puxoga
. Svadali su se prihod sa zemlje,
, . . Namjeravam pre
seliti Istru, . ga u. ciiipy.

, ,
, Gramatike hrvatskoga jezika
h , . Ne moze osim svojih vrsjaka;
Istakli su se borbi protiv adiruCim Turcima; su postigli

kroz svoje poklisare; Djevojkom bila sutljiva; Ciilo se da se
rodio lovcem; bilo i glavim uzrokom jihova poraza
546
pupogu i i
xpaiucoi
izborima; Bijase uciteljem Istri; uzrokom svih njegovih

nevolja; lvan iti zastupnikom Saboru; Poslala il1 su
mu nabrati gljiva; Kolege se nisu javili; Spomenik iz bUela ka
mena. Marko ravnateljem
: "izrazito su stilski obiljezene, iako su od poslednj ega desct

lj eca prosloga stoljeca nesto ucestalije nego prije, dijclom
vjerojatno i zato sto se prcdikatni instrumental katkada smatra
specificnoscu hrvatskoga standardnog jezika odnosu prema
srpskome" ( 2005 : 235).

, , .
, ,
,
si, . tko, netko . ,
. komu, nekomu . , .
,
,
.

, .
.
Maiiio Cpeiii o
: -, -,
,
-. 1
11
, ,
zeko. . h
,
zeko ( 1 997: 1 3 1 ),
zeka ( 2008).
-- ace(a)iii
10 , i,
: 2008. :
,
, . 1 999.
547
.
(. i , *acciiieaiii )
, . . aceiii , , ,
aspekt. --

.
.
, . osnova.
,

, , .
.
, . .
. , . fonem, . ii(), . lingvist,

- ,
( 1 988).
-/-
, . .
ciii o , . stol,
.
,
,
.

ptom
( 200 1 : 1 64 ) ,
1
( y
iii eJw , . 2004).
, , .
,
- (-) -
(. 11 ),

, ( 2008),

548
pupogu ipa.aiuuux . i i
,

,
.

I, . . . Citat ,
, .
L g. (
, ), (
, ), guu guiyu,
( ,
),

.

pod, pred
nad, -, . Stala preda },

.

( , . i),
,
cetvero . ,
dvoji, troji, cetvori, petori . .
"Takvi se besprijedlozni odnosi kad rijec nesklonj ivim bro
jevima mogu razrjesavati i brojevnim pridevima, koji se tada ra
be uz imenice bez obzira na spol i rod. Usp. i petnaestorim
siromasnim grailanima potrebna trajnija " (
2005, 1 44).
.
.
* * *
,

549
( ),
, ,
.

,

( , , ,
) ,

.
,

,
,
.
i
,
,
(
1 995) 250.000
, ,

,
.
( ,
)
,

.
550
200 1 : Stjepan Babic,

200 1 ' 1 85-226.
H1-vatska jezikoslovna ptenja.
Zagreb: G1obus,
1 997: Brozovic, Da1ibor: Gramaticke znacajke hrvatskoga jezika //

Jezik, 1 997, 44, 1 27- 1 35 .
2004: , - :
g. - : ,
- : , 2004.
2004: , g.
, 2004.
2004: Snjezana Kordic, Pro und kontra: ' Serbokroatisch ' heute // Sla
vistische Lingistik 2002 1 . rause, . Sappok. - Mi.inchen, 2004,
97- 1 48.
200 1 : rrn potic, Marijan:
nic: Agapa, 200 1 .
Hrvatski jezicki prirucnik.
- K1ostar lva
1 996: . , i w ev
r., { ,
,
). - : , [ 1 996].
.
1 999 : Mi1os Okuka, Hrvatski kontra srpski,

.i i, 1 999, XLII, 277-302.
1 98 8 : , // ,
1 988, , 1 --4, 1 0- 1 6.
2005 : , ,w' . , . - : , 2005.
2005: , ,
i, , 2005, 2, . 24-28.
1 998: Ivo Pranjkovic, Chorwacki jzyk standardowy i serbski j
zyk standardowy // Nowe czasy, nowe jt;.zyki, ,' (i stare) pro/emy.
Pod red. Ewy Jttdrzejko. - Katowice: Wydawnictwo Uniwersytetu Sl_
skiego, 1 998, 252-264.
2006: , '' ()
' ' // lU i _w Cagy, 1 , 2006 [ 2004.
2005], 1 7-28 .
2005 : Josip Si1ic i Ivo Pranjkovic: Gramatika hrvatsko
gajezika: za gimnazije i visoka cilista. - Zagreb: S ko1ska knj iga, 2005.
55 1

2005 : . n, . , . , . , . n,
. , wi i :
. . -- : n
. : n , , 2005 .
-
n 2006: ig: 50 g g
gg i 1
, , . - :
, 2006.
2008: Branko Tosovic. Gramaticke razlike izmedu srpskog, hrvat
skog i bosnjackog j ezika (preliminarium) // Morphologie - Mnd/ichkeit
- Medien: Festschrift fiir Jochen Raecke. Tilman Berger & Biljana Go
lubovic. - Hamburg: Verlag Dr. Kovac, 2008. - S. 3 1 1 -322.
552
, ,
,
:
ipaaiii u e ciiipyype
ig i
,
15
i

g
g,
1 . 000
2 00 9
I SBN 978-86-7590-233- 1
CIP
--
8 1 1 . 1 63 '362

1 . . . [ .] ;
. - : ,
).
- 552
: ,
( ; .
1 5)
2009
( :
;
1 .000.
20
cm.
r . -
.
1 SBN 978-86-7590-233- 1
1.
, []
2.
, ,
1 93 1
[]
. , , 1 962 [] 4. , , 1 950 []
[]
) -
COB 1SS.SR-ID 1 56494348

Predrag Piper Juznoslovenski Jezici

Uploaded by

Document Information

Original Title

Copyright

Available Formats

Share this document

Share or Embed Document

Sharing Options

Did you find this document useful?

Is this content inappropriate?

Copyright:

Available Formats

Predrag Piper Juznoslovenski Jezici

Uploaded by

Copyright:

Available Formats

, ,

............... . . . . . . . . . ................................ .. . . . ....... . . . . . .. . . . .. . . . . . . . . .

... ... .. . ....

... ... .... .....20

. .... ...... . . ........ . ......

........ . .... . .. ...

. . ... ....................... . . . ... . . . . . . . . . . . . . .. . . . . . . . . . . . . . . . . . . ...... .....

.. ..... ..... . 113

. . ...... .. ......... 115

. ..... ... .. 115

2.2.2.3.2. ... .... . ... .. 116

2.2.2.3.6. ... 124

... . .. .... 130

.. . . . .... ............ . . . .. . 132

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .. . . . ......... . . . . . .............. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .. . . . . . . . . . . . . ....

1.1. .. . .... ..... .. .... .... .. . ..... . ....... .. .. .... .. .

. .. . ... ... .... .. . . ...... . 155

.. ... ..... 157

1.1.2. ... . .. . ;',.......................................... 161

..... . ...... . . .... .... ......... 165

.. . . . . ....... .. . .. .. .. ... .... .. . . . . . ... 172

1.2.1.1. .. ... . ..... ... ..... . ....... .. . .... . ...... 174

. .. . . . . . . . . . . . . . . ... . . . ....... . . . . . . . ...... . . . . . .. . . . . . . . . . . . .. . . . . . . . . . . . . . . ..........

4.5. IIpaoonuc .... ..

IIooa)I(HH 6u6rruorpacpcKH noJHU.HH .

. .. .. . . ... . ..... . ... ... .. 253

(Maja Dukanovii:) . ... .

.... ... ... .. ..... .. ........257

Soglasniki . .... . . .... .. ....... .... ..

2. Oblikoslovje (Maja Dukanovii:) ... . . ...

. ... .. . ..... . . .... 263

2.2.1.5. Posebnosti posameznih samostalnikov .. .. ..

. . . .. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . ....... ............ . . ...... . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

. . . . . . ......... .......... ...........

3. Skladnja (Predrag Piper) .. .

3.1. Samostalnika besedna zveza

3.1.1.3. Sklon v samostalniki besedni zvezi . ..

. . . . ... .. ... . .. ... .. .. . ... . 375

Pomembneji bibliografski podatki

........................................... . . . ........ . . . . . . . . . . . . . . . . . ...... . . . .

. .. . . . . . . . . . . . . . . . . . . ........... . . . .. . . . .......... . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . ...........

3.1.2.2. .. .. . . .... ..... .. .

...... ... .. ....491

3.2.2.1. .... ... ....... . ........ ......

3.2.2.5. ... ... ...

3.2.2.7. . ... .. ...

...... ... . .... . . ... ... ...

.. . . ........ . ...... .... . . ..497

3.2.2.4. ........ . ..... .. ........ .... .......... . .. .

... ... .... .. ...494

3.2.2.9. ......... .. . . .. .. .. .. ...... ..... . . ... ..506

3.2.2.1 . .. .... .............. ....... .... . ........ ...

.2.2.12. . .... ...

..... ... .. . . ..... . . ....

. .. ... . .... . ... 518

3.2.3.1. . ... . ... ... .... .... 518

... . ... 534

. . . . . . . . .... . . . . . . .. . . . . ......... ......... . . . .... . . . . . . . ..... . . . . . . . . . . . . . . . ..............

.... .. ... ....... .. .. . . .

..... ..... . . ...

aoristi , --, -- --.

, gapoum .), ---, ---

plusquamperf. fut. practeriti

< . i, , bjb, ojb, *jb,

4.3 . 1 .3 . < . u, q,

< . , \, CblC, ColC, ClbC, CloC,

g < . d 4.3 . 3 . 2.9. d'

zd' <zdj , zgj , zg

< . t 4.3 . 3 .2. 1 . t'

< . * , * * s t ' <stj , skj

< . z, z zd' <zdj , *zgj ,

4.3 . 3.2. 1 0. < . tj , kt ,