Analiza Merilne Negotovosti Pri Nateznem Preskusu PDF

ANALIZA MERILNE NEGOTOVOSTI
PRI NATEZNEM PRESKUSU KOVIN

Diplomsko delo
tudent:
Slavko PANDA
tudijski program:
Univerzitetni tudijski program strojnitvo
Smer:
Proizvodno strojnitvo
Mentor:
red. prof. dr. Bojan AKO, univ.dipl.in.
Somentor:
dr. Miha HITI, univ.dipl.in.
Maribor, januar 2015
Univerza v Mariboru Fakulteta za strojnitvo
Diplomsko delo
- II
Diplomsko delo
IZJAVA
Podpisani Slavko Panda izjavljam, da:
je bilo predloeno diplomsko delo opravljeno samostojno pod mentorstvom red.prof.

dr. Bojana Aka, univ.dipl.in in somentorstvom dr. Miha Hitija, univ.dipl.in.;
predloeno diplomsko delo v celoti ali v delih ni bilo predloeno za pridobitev

kakrnekoli izobrazbe na drugi fakulteti ali univerzi;
soglaam z javno dostopnostjo diplomskega dela v Knjinici tehnikih fakultet

Univerze v Mariboru.
Maribor, __________________ Podpis: ___________________________
- III
Diplomsko delo
ZAHVALA
Zahvaljujem se mentorju red. prof. dr. Bojanu Aku, univ.

dipl. in. in somentorju dr. Mihi Hitiju, univ.dipl.in. za pomo
in vodenje pri opravljanju diplomskega dela. Zahvaljujem se
tudi sodelavcem Janezu Gombocu, Andreju Kranjcu, Andreju
Anlinu za pomo pri nastajanju diplomskega dela.
Tega diplomskega dela ne bi bilo brez razumevanja druine, ki
me je v asu tudija vedno brezpogojno podpirala, za kar se
iskreno zahvaljujem.
- IV
Diplomsko delo
ANALIZA MERILNE NEGOTOVOSTI PRI NATEZNEM PRESKUSU

KOVIN
Kljune besede:
Natezni preskus kovin, merilna negotovost, preskusna in merilna oprema,

medlaboratorijske primerjave
UDK:
53.088:620.172(043.2)
POVZETEK
Negotovost meritve je parameter, povezan z merilnim rezultatom in oznauje raztros
vrednosti, ki jih je mogoe upravieno pripisati merjeni veliini.
V diplomskem delu so zbrane in opredeljene zahteve za merilno in preskusno opremo, ki se
uporablja pri nateznem preskusu kovin. Predstavljene so teoretine osnove za ovrednotenje
merilne negotovosti. Praktini del predstavlja izvedeni natezni preskus vzorcev v sklopu
medlabratorijske primerjave in ovrednotenje prispevkov k merilni negotovosti rezultata
preskusa.
Z ovrednotenjem merilne negotovosti se dobi izhodie za optimizacijo postopkov
preskuanja, saj s podrobno analizo vplivnih veliin na merilni rezultat sam proces
preskuanja bolje razumemo.
V sklepu je podana ocena rezultatov praktinega dela in nakazani napotki za zmanjanje
prispevkov k merilni negotovosti rezultata.
-V
Diplomsko delo
ANALYSIS OF MEASURMENT UNCERTAINTY IN TENSILE TESTING

OF METALS
Key words: Tensile test of metals, uncertainty, test and measurement equipment, interlaboratory comparisons.
UDK:
53.088:620.172(043.2)
ABSTRACT
Measurement uncertainty is a parameter associated with the result of a measurement that

characterizes the dispersion of values which could reasonably be attributed to the measurand.
In the thesis, the requirements for measuring and testing equipment used in a tensile testing of
metals were collected and identified. Furthermore we present the theoretical basis for the
evaluation of measurement uncertainty. The practical part presents the tensile test samples
taken within interlaboratory comparison and evaluation of the contributions to the uncertainty
of the test result.
By the evaluation of measurement uncertainty, the starting point for optimizing testing
procedures is obtained, since the measurement result of the trial process itself is better
understood by means of a detailed analysis of parameters influencing the result. In conclusion,
the evaluation of the results of practical work and the outlined guidelines for reducing the
contributions to the uncertainty of the result are presented.
- VI
Diplomsko delo
KAZALO
1.
2.
3.
4.
UVOD ............................................................................................................................ 1
1.1
Opis splonega podroja diplomskega dela .............................................................. 1
1.2
Opredelitev diplomskega dela .................................................................................. 1
1.3
Struktura diplomskega dela ...................................................................................... 2
OBLADOVANJE MERILNE IN PRESKEVALNE OPREME ............................... 3

2.1
Umerjanje in sledljivost ........................................................................................... 4
2.2
Medlaboratorijske primerjave .................................................................................. 6
2.3
Preskuevalna oprema za izvajanje nateznega preskusa kovin .................................. 7
2.4
Merilni sistem za merjenje sile ............................................................................... 10
2.5
Merilni sistemi za meritve pomikov in raztezkov ................................................... 13
2.6
Umerjanje ekstenzometra ....................................................................................... 14
DEFINICIJA NEGOTOVOSTI MERITVE .............................................................. 16

3.1
Definicija izraza negotovost meritve po VIM ......................................................... 16
3.2
Postopek ovrednotenja in podajanja merilne negotovosti........................................ 18
3.3
Tip A ovrednotenja negotovosti ............................................................................. 20
3.4
Tip B ovrednotenja negotovosti ............................................................................. 22
3.5
Pravokotna porazdelitev ......................................................................................... 22
3.6
Trikotna porazdelitev ............................................................................................. 24
3.7
Izraun skupne standardne negotovosti ocene izhodne veliine .............................. 25
ANALIZA MERILNE NEGOTOVOSTI .................................................................. 27

4.1
Izvedba nateznega presksusa .................................................................................. 27
4.2
Rezultati medlaboratorijske primerjave .................................................................. 30
4.3
Viri merilne negotovosti ........................................................................................ 33
4.4
Ovrednotenje prispevka ponovljivosti k negotovosti rezultata preskusa .................. 35
4.5
Negotovost meritve premera d0 s pominim merilom ............................................. 37
4.6
Negotovost meritve premera z vijanim merilom ................................................... 42
4.7
Negotovost doloitve natezne trdnosti Rm............................................................... 44
4.8
Negotovost doloitve dogovorne napetosti teenja Rp0,2 ......................................... 49
4.9
Negotovost meritve zaetne merilne doline L0 ...................................................... 53
4.10
Negotovost meritve merilne doline Lu po pretrgu .............................................. 54

- VII
5.
Diplomsko delo
4.11
Negotovost doloitve razteznosti Am z rono metodo .......................................... 56
4.12
Negotovost meritve razteznosti Aa z ekstenzometrom ......................................... 57
4.13
Negotovost meritve premera po pretrgu du .......................................................... 59
4.14
Negotovost meritve zoenosti po pretrgu, kontrakcije Z ...................................... 60
4.15
Razirjena merilna negotovost rezultatov............................................................ 62
4.16
Ocena skladnosti, ko merilni rezultat vkljuuje merilno negotovost .................... 63
SKLEP......................................................................................................................... 64
- VIII
Diplomsko delo
UPORABLJENI SIMBOLI
a
debelina ploatega preskuanca
irina preskusnega dela ploatega preskuanca
premer preskusnega dela preskuanca
L0
zaetna merilna dolina preskuanca
Lc
paralelna dolina preskuanca
Lu
konna merilna dolina (dolina po pretrgu)
ReH -
zgornja napetost teenja
R eL -
spodnja napetost teenja
Rpo,2 -
dogovorna napetost teenja
Rm
natezna trdnost
S0
zaetni presek preskuanca
Su
najmanji prerez preskuanca po pretrgu
zoenost po pretrgu
razteznost (raztezek po pretrgu)
Ag
nelinearni raztezek pri najveji sili
Agt
celotni raztezek pri najveji sili
At
celotni raztezek po pretrgu
Fm
najveja sila pri nateznem preskusu
loljivost kazanja
relativna loljivost kazanja
q0
relativni pogreek kazanja
relativni pogreek ponovljivosti
f0
pogreek nienja
pogreek histereze
dogovorna prava vrednost sile na etalonu pri izbrani sili Fi na merilu pri
kalibriranju z obremenjevanjem
FN
maksimalna sila ali najveji doseg merilnega podroja
Fi0
ostanek vrednosti indiciran na merilu po razbremenitvi
- IX
Diplomsko delo
dogovorna prava sila na etalonu pri izbrani sili Fi na merilu pri kalibriranju z
razbremenjevanjem
F
Fmax Fmin
aritmetina srednja vrednost ve merjenj sile F in Fi pri izbrani obemenitvi

najveja, najmanja vrednost sile F in Fi za neko izbrano silo
qle
relativni pogreek baze ekstenzometra
Le
nazivna vrednost baze ekstenzometra
Le
izmerjena vrednost baze ekstenzometra
li
pomik izmerjen z ekstenzometrom
lt
dejanski pomik
pomik, razbrana vrednost na etalonu
-X
Diplomsko delo
UPORABLJENE KRATICE
GUM - JCGM 100: 2008 GUM 1995 with minor corrections, Evaluation of measurement
data - Guide to the expression of uncertainty in measurement
VIM
- JCGM 200: 2012 International vocabulary of metrology - Basic and general

concepts and associated terms
- XI
Diplomsko delo
1. UVOD
1.1 Opis splonega podroja diplomskega dela
Pri statinem nateznem preskusu kovinskih materialov pri temperaturi okolice doloamo
mehanske lastnosti materialov in konnih proizvodov. Preskuanec, katerega oblika je
definirana s standardom za izvedbo nateznega preskusa ali pa s produktnimi standardi,
obremenjujemo s silo v natezni smeri, obiajno do poruitve. Mehanske lastnosti preskuanca
se doloijo iz krivulje napetost raztezek in geometrijskih karakteristik vzorcev, merjenih
pred in po pretrgu, s pomojo smernic in enab, ki so v doloeni mednarodnih standardih.
Negotovost meritve je parameter, ki je povezan z merilnim rezultatom in oznauje
raztros vrednosti, ki jih je mogoe upravieno pripisati merjeni veliini. Omenjeni parameter
zdruuje komponente, ki jih lahko ovrednotimo s pomojo statistinih porazdelitev serije
meritev, oznauje jih eksperimentalni standardni odmik meritve ali pa jih ovrednotimo s
pomojo predpostavljenih verjetnostnih porazdelitev na osnovi izkuenj ali drugih informacij.
Poznavanje merilne negotovosti rezultatov preskuanja je temeljnega pomena za preskusne
laboratorije, njihove stranke in vse institucije, ki uporabljajo te rezultate za primerjalne
namene in ugotavljanje skladnosti.
1.2 Opredelitev diplomskega dela

V diplomskem delu bomo na osnovi zahtev za merilno in preskusno opremo, preskuancev in
izvedbe nateznega preskusa doloili prispevke k merilni negotovosti in ovrednotil merilno
negotovost pri nateznem preskusu kovin.
Cilj diplomskega dela je, da s poznavanjem kvantitativnih vplivov posameznih veliin
na rezultate preskusa, proces preskuanja bolje razumemo, s tem obvladujemo tveganja in
imamo izhodie za podajanje smernic za izboljanje zanesljivosti postopka nateznega
preskusa kovin.
-1-
Diplomsko delo
1.3 Struktura diplomskega dela

Diplomsko delo v prvem delu predstavlja sistem obvladovanja merilne in preskusne opreme,
sledljivost merilnega rezultata in umerjanje merilne in preskusne opreme. Predstavimo
medlaboratorijske primerjave kot eno najpomembnejih orodij, s katerimi laboratorij spremlja
in obvladuje kakovost izvajanja akreditiranih dejavnosti in rezultatov.
Nadaljujemo s predstavitvijo preskusnega stroja za natezni preskus, opredelimo zahteve
za merilnike sile in raztezka.
V nadaljevanju opredelimo merilno negotovost, naine ovrednotenja s pomojo
statistinih porazdelitev serij meritev oznauje jih eksperimentalni standardni odmik (tip A
ovrednotenja negotovosti meritve) in ovrednotenje s pomojo predpostavljenih verjetnostnih
porazdelitev na osnovi izkuenj ali drugih informacij (tip B ovrednotenja negotovosti meritve)
in vrste prispevkov k negotovosti.
V osrednjem delu opiemo izvedbo nateznega preskusa v okviru medlaboratorijske
primerjave in analizo rezultatov medlaboratorijske primerjave. Na osnovi rezultatov
medlaboratorijske primerjave ter zahtev za merilno in preskusno opremo, preskuancev in
izvedbe preskusa smo doloili prispevke k merilni negotovosti in ovrednotili merilno
negotovost pri nateznem preskusu.
V sklepnem delu so glede na velikost prispevkov merilne negotovosti podane smernice
za izboljanje zanesljivosti postopka nateznega preskusa kovin v Laboratoriju za kovine,
korozijo in protikorozijsko zaito Zavoda za gradbenitvo Slovenije.
-2-
Diplomsko delo
2. OBLADOVANJE MERILNE IN PRESKEVALNE

OPREME
Sistem upravljanja meritev in preskuanja je skupek medsebojno povezanih ali medsebojno
delujoih elementov, potrebnih za doseganje meroslovne potrditve in stalno kontrolo merilnih
procesov (Slika 2.1).
Uinkovit sistem upravljanja meritev in preskusov zagotavlja, da so merilne naprave in
merilni postopki primerni za predvideno uporabo, kar je pomembno pri doseganju ciljev
kakovosti izdelka. Cilj sistema upravljanja meritev in preskusov je obvladovanje tveganja, pri
emer bi merilna oprema in merilni postopki dali napane rezultate, ki vplivajo na kakovost
izdelka organizacije. Metode, ki se uporabljajo za vrsto sistema vodenja meritev in preskusov
segajo od osnovnega preverjanja opreme do uporabe statistinih tehnik pri obvladovanju
procesov meritev in preskusov [1].
Slika 2.1: Sistem upravljanja merilne in preskusne opreme [1]

Preskuevalni laboratorij opredeli meroslovne in druge zahteve za opremo na osnovi
zahtev procesov pri katerih to opremo uporablja (preskusi, kalibracije) za vse karakteristike
opreme, ki prispevajo k merilni negotovosti procesa. Pri tem upoteva zahteve, opredeljene v
metodi, splone zahteve in podatke iz literature, specifikacije in posebne zahteve proizvajalca
opreme ter podatke, pridobljene z lastnimi analizami in izkunjami (npr. pri validaciji oz.
uvajanju metode). Opredelitev zahtev vedno izhaja iz namena uporabe, tako so lahko zahteve
in postopki preverjanja razlini, e se isto opremo uporablja pri razlinih postopkih znotraj
dejavnosti laboratorija [2].
-3-
Diplomsko delo
2.1 Umerjanje in sledljivost

Umerjanje, kalibracija je izvajanje postopkov za ugotavljanje meroslovnih karakteristik
merilnega instrumenta ali merilnega sistema s pomojo primerjave z etaloni. Odstopanje
kazanja merilnega instrumenta, ki ga s tujko imenujemo bias, je razlika med pravo vrednostjo
merjene veliine in vrednostjo, ki jo kae merilni instrument in predstavlja sistematini
pogreek kazanja instrumenta.
Rezultati umerjanja so podani v poroilu o umerjanju (kalibraciji), ceritfikatu o
umerjanju (kalibracijskem certifikatu) [3].
Umerjanje izvajamo zaradi treh glavnih razlogov:
- ugotovimo tonost razbirkov na merilnem instrumentu,
- zagotovimo zanesljivost merilnega instrumenta,
- zagotovimo ustrezni periodini nadzor nad merilnim instrumentom [3].
Vsa oprema za preskuanje, ki pomembno vpliva na tonost ali veljavnost rezultata
preskusa, mora biti pred uporabo umerjena. Laboratorij mora imeti program in postopek za
umerjanje svoje opreme [2].
Po vsakokratnem izvedenem umerjanju ali vmesnem preverjanju se sprejme odloitev o
primernosti opreme in morebitne potrebne ukrepe (upotevanje korekcijskih faktorjev,
nastavitev, popravilo, preverjanje vpliva na rezultate opravljenih meritev...). Da bi bila
odloitev mogoa, mora biti merilna negotovost umerjanja ali vmesnega preverjanja,
primerna glede na kriterije za odloanje (zahteve za opremo) [2].
Sledljivost merilnega rezultata ali vrednosti etalona je lastnost, ki omogoa navezavo na
navedene reference, v veini primerov na nacionalne etalone ali mednarodne etalone, z
neprekinjeno verigo primerjav, ki imajo opredeljeno negotovost [3].
Sledljivost merilnega rezultata ali vrednosti etalona se opisuje z nizom bistvenih elementov:
- neprekinjena veriga umerjanj, ki vodi do etalona, to je po navadi nacionalni ali
mednarodni etalon, ki mora biti sprejemljiv za vse stranke,
- merilna negotovost; negotovosti se morajo doloiti pri vsakem koraku v verigi umerjanj v
skladu z dogovorjenimi metodami in navedene morajo biti na nain, da lahko doloimo
skupno negotovost v celotni verigi,
- dokumentacija; vsak korak v verigi umerjanj je treba izvesti v skladu z dokumentiranimi
in splono sprejetimi postopki, prav tako je potrebno dokumentirati rezultate,
-4-
Diplomsko delo
- pristojnosti; laboratoriji ali organi, ki opravljajo enega ali ve korakov v verigi umerjanj
morajo nuditi dokaz o svoji tehnini usposobljenosti, npr. da so akreditirani po standardu
EN ISO/IEC 17025,
- sklicevanje na SI enote; veriga umerjanj se mora konati s primarnim etalonom, z
navezavo na osnovne enote SI,
- ponovno umerjanje; umerjanje je treba periodino ponavljati, ker se lahko meroslovne
karakteristike s asom spreminjajo. Pri intervalu umerjanja moramo upotevati vrsto
merilnega instrumenta, nain, pogoje in pogostost uporabe, stabilnost opreme, priporoila
oz. izkunje strokovnjakov [4].
V vsaki fazi verige se umerjanje izvede z uporabo etalona, igar negotovost je doloena
z umerjanjem z etaloni bolje negotovosti. Iz hierarhije umerjanj za industrijske laboratorije in
preskusne laboratorije je razvidno (Slika 2.2), kako lahko hini sistem umerjanj (desna stran
slike) vzajemno deluje z obstojeo meroslovno infrastrukturo (leva stran slike) [4].
Slika 2.2: Hierarhija kalibracij za industrijske laboratorije in preskusne laboratorije [4]
-5-
Diplomsko delo
2.2 Medlaboratorijske primerjave

Medlaboratorijske primerjave so dejavnost, v kateri dva ali ve laboratorijev merijo isto
merilno veliino in primerjajo dobljene merilne rezultate. Medlaboratorijske primerjave
sodijo k najpomembnejim orodjem, s katerimi laboratorij spremlja in obvladuje kakovost
izvajanja akreditiranih dejavnosti in rezultatov ter njihovo primerljivost z rezultati drugih
laboratorijev, ki delujejo na istem podroju. Rezultati medlaboratorijskih primerjav so
namenjeni identifikaciji morebitnih problemov in so prav tako pomembni za verifikacijo dela
laboratorija ob vpeljavi sprememb ali uvajanju novih dejavnosti [5].
Rezultate medlaboratorijskih primerjav je treba analizirati in dokumentirati v sklopu
zagotavljanja kakovosti rezultatov na osnovi vpeljanih postopkov za pregledovanje rezultatov,
spremljanje trendov, izpeljavo ugotovitev ter uvedbo in pregledovanje korektivnih ali
preventivnih ukrepov. Vse aktivnosti, ki izhajajo iz zagotavljanja kakovosti rezultatov, morajo
biti primerno dokumentirane [5].
Uspeno sodelovanje v medlaboratorijskih primerjavah laboratoriju pomaga dokazovati
usposobljenost, med drugim tudi akreditacijskemu organu, saj je to najbolje orodje za
potrjevanje njihovih najboljih merilnih zmogljivosti, izraenih z merilno negotovostjo.
Organizacijo in izvedbo medlaboratorijske primerjave organizira pilotni laboratorij, ki
udeleencem pripravi tehnini protokol, v katerem definira organizacijo in navodila za
izvedbo meritev. Merilni rezultati morajo imeti merilno negotovost, na osnovi katere se
doloa primerljivost rezultata po vnaprej doloenih kriterijih. Po izvedenih meritvah
udeleenci poljejo organizatorju rezultate, ta jih obdela in objavi v obliki preglednic, ki
vsebujejo izmerjene vrednosti in merilne negotovosti vseh udeleencev in v obliki diagramov,
ki omogoajo hiter pregled rezultatov. Rezultati posameznih udeleencev se primerjajo z
dogovorno izraunano referenno vrednostjo. Na osnovi vnaprej definiranega kriterija
sprejemljivosti se doloi ustreznost ali neustreznost rezultatov posameznih laboratorijev [3].
-6-
Diplomsko delo
2.3 Preskuevalna oprema za izvajanje nateznega preskusa kovin

Univerzalni preskuevalni stroj Z2500Y proizvajalca Zwick GmbH & Co. KG, Nemija se
uporablja za statine natezne, tlane, upogibne, obremenitvene preskuse materialov in
proizvodov (Slika 2.3). Stroj je opremljen s merilniki sile 50 kN, 200 kN in 2500 kN v tlani
in natezni smeri. Za merjenje pomikov in raztezkov se uporablja kontaktni merilnik raztezkov
Multisens, s prilagodljivimi merilnimi dolinami Le, (najmanja zaetna merilna dolina Le =
10 mm ter najveja izmerjena dolina LU = 740 mm). Za veje merilne doline in preskuse,
kjer bi vzorec lahko pokodoval roice kontaktnega merilnika, pa se uporablja brezkontaktni
optini merilnik raztezkov z najmanjo zaetno dolino Le = 10 mm ter najvejo izmerjeno
dolino LU = 900 mm. Pogonski sistem stroja omogoa hitrost preskuanja od 0,001 mm/min
do 500 mm/min, hitrost pozicioniranja v pripravljalnem hodu znaa 1000 mm/min. Resolucija
pomika pri preskuanju je 0,1 m in resolucija pozicioniranja 2 m [6].
Slika 2.3: Univerzalni preskuevalni stroj Zwick Z2500Y, Zavod za Gradbenitvo Slovenije,
Laboratorij za kovine, korozijo in protikorozijsko zaito.
-7-
Diplomsko delo
Preskuevalni stroj Z2500Y omogoa izvedbo nateznega preskusa po metodi B, v

skladu s standardom SIST EN ISO 6892:2010. Glede na obliko preskuanca in preskusno silo,
potrebno za doloitev mehanskih lastnosti, uporabljamo samozatezne vpenjalne eljusti (Slika
2.4, a) za preskuanja v obmoju do 50 kN in 200 kN ter hidravline vpenjalne eljusti (Slika
2.4, b) z najvejim premerom preskuanca 100 mm in silo preskuanja 2500 kN.
Slika 2.4: a) levo, samozatezne vpenjalne eljusti 50 kN, preskuanje jeklenih ik 1,2 mm
Slika 2.4 b) desno, hidravline eljusti 2500 kN, preskuanje rudnikih obeal
Zaradi velikega obsega oblik in dimenzij preskuancev smo nabavili stroj, ki ima irino
preskusnega prostora 2200 mm in globino 1200 mm ter dolino giba hidravlinega bata 2000
mm. Masa stroja je 25000 kg, viina pa 5300 mm. S tako zmogljivo opremljenim in
dimenzijsko prilagodljivim strojem preskuamo epruvete standardnih oblik in preskuance, ki
imajo obliko izdelka, npr. jeklene vrvi, geotehnina sidra, pletena pramena za prednapete
betonske konstrukcije, armaturno jeklo, vijani material (Slika 2.5).
-8-
Diplomsko delo
Slika 2.5: Preskuanci za natezni preskus: jeklene vrvi, geotehnina sidra, pletena pramena za
prednapete betonske konstrukcije, armaturno jeklo, standardne epruvete, vijani material.
Za izvedbo preskusa in ovrednotenje rezultatov je preskuevalni stroj podprt z zmogljivim in
uporabniku prijaznim raunalnikim programom testXpert (Slika 2.6). Program ima izdelane
protokole za standardna preskuanja, prav tako uporabnik lahko izdela preskuevalne
protokole za preskuanja, ki jih omogoa preskuevalni stroj.
Slika 2.6: Prikaz zaslona raunalnikega programa testXpert prizvajalca

Zwick GmbH & Co. KG.
-9-
Diplomsko delo
2.4 Merilni sistem za merjenje sile

Merilniki sile so poleg prikazovalnika sile, ojaevalca in komunikacijskih kablov sestavni del
merilnega sistema za merjenje sile. V praksi merilnike sile imenujemo tudi merilne doze ali
merilne celice. To so pretvorniki, ki pretvorijo preskusno silo v elektrini signal. Sestavljeni
so iz deformabilnega ohija (Slika 2.7), v katerega je vgrajen Wheatsonov mosti. Zaradi
delovanja preskusne sile na ohije merilnika sile pride v Wheatsonovem mostiu do
spremembe upornosti, na osnovi katere se primerjajo napetosti v dveh tokovnih vejah
elektrinega kroga.
Slika 2.7: Oblike merilnikov sile, ki so sestavni del preskuevalnih strojev, levo S oblika,
desno ploata oblika
V primeru, da se na enem preskuevalnem stroju zaradi razlinih merilnih podroij sil
uporablja ve merilnikov sile, se vsak sistem merjenja sile obravnava kot samostojna
preskuevalna naprava. Umerjanje sistemov za merjenje sile se izvaja v skladu s SIST EN
7500-1, z delovnimi etaloni, ki morajo ustrezati zahtevam standarda ISO 376 in biti sledljivi s
kalibracijskim certifikatom v enotah mednarodnega sistema SI [7].
Najmanja sila, ki se kalibrira v merilnem obmoju, je doloena z mnoenjem loljivosti r:
- 400r, za tonostni razred 0,5,
- 200r, za tonostni razred 1,
- 100r, za tonostni razred 2.
- 10 -
Diplomsko delo
Pri digitalnem prikazovalniku merilne vrednosti v enotah sile je loljivost r inkrement

digitalnega numerinega prikaza pod pogojem, da je preskuevalni stroj razbremenjen,
pogonski in krmilni sistem delujeta, prikaz sile pa ne niha za ve kot en inkrement. e se
prikaz sile spreminja ve kot znaa loljivost r, se upoteva za loljivost 1 inkrement +
polovina vrednost velikosti spremembe.
V postopku umerjanja sistema za meritve sile se poleg splonega pregleda delovanja
preskusne naprave preverjajo relativni pogreki kazanja, ponovljivosti, reverzibilnosti, nienja
ter relativna loljivost sistema za meritve sile (Slika 2.8).
Merilnik sile 50 kN
Etalon, s katerim umerjamo

sistem za merjenje sile
Slika 2.8: Umerjanje merilnika sile 50 kN

Relativna razloljivost merilne lestvice tevilnice kazanja
a=
r
100
F
(2.1)
Relativni pogreek kazanja izraen v % prave sile F
q=
Fi - F
100
F
(2.2)
- 11 -
Diplomsko delo
Relativni pogreek ponovljivosti je za vsako izbrano silo razlika med maksimalno in

minimalno izmerjeno vrednostjo ob upotevanju srednje vrednosti. Izrauna se po sledei
enabi:
Fmax - Fmin
100
F
b=
(2.2)
Pogreek reverzibilnosti histereze (Slika 2.9)

v=
Fmax - F
100
F
(2.3)
Slika 2.9: Potek sile pri obremenjevanju in razbremenjevanju

Relativni pogreek nilia
f0 =
Fi 0
100
FN
(2.4)
Spodnja preglednica (Preglednica 2.1) prikazuje maksimalne dovoljene vrednosti relativnih

pogrekov za merilne sisteme sile preskuevalnih naprav in relativne loljivosti z ozirom na
ustrezni tonostni razred preskuevalne naprave. Merilno podroje se lahko potrdi kot
ustrezno, e zadovoljuje zahtevam vsaj v podroju od 20 % do 100 % nazivne vrednosti
merilnega sistema [9].
Preglednica 2.1: Maksimalne dovoljene vrednosti relativnih pogrekov za merilne sisteme sile
preskuevalnih naprav [9]
Tonostni
razred
Najveja dovoljena vrednost v %

pogreek
kazanja
q
Relativni pogreek
ponovljivost reverzibilnost
b
v
nienje
f0
Relativna
loljivost
a
0,5
0,5
0,5
0,75
0,05
0,25
1,0
1,0
1,5
0,1
0,5
2,0
2,0
3,0
0,2
1,0
3,0
3,0
4,5
0,3
1,5
- 12 -
Diplomsko delo
2.5 Merilni sistemi za meritve pomikov in raztezkov

Ekstenzometri so naprave za zaznavanje pomika ali raztezka, skupaj s sistemom za prikaz
zaznane - izmerjene vrednosti.
Po nainu delovanja so mehanski, optini, elektronski, laserski, video itd. Raztezek merijo z
obema tipaloma (glavama) ali pa samo z enim tipalom.
Z ozirom na nain kontakta s preskuancem delimo ekstenzometre, kot sledi:
Kontaktni ekstenzometri
- ekstenzometer s senzorsko roico (Slika 2.10, a) levo),
- digitalni in analogni clip-on ekstenzometer,
- ekstenzometer za tlani in upogibni preskus.
Brezkontaktni ekstenzometri
- z oznabami za merilno dolino (priprava vzorca je potrebna),
- video ekstenzometri (Slika 2.10, b) desno),
- brez oznab za merilno dolino (priprava vzorca ni potrebna),
- laserski ekstenzometri,
- svetlobni ekstenzometri.
Poleg metode meritve raztezka z ekstenzometrom se raztezek lahko izmeri posredno, z
rono metodo, kjer izmerimo zaetno dolino L0 in raztezek po pretrgu LU. Posredno meritev
izvedemo tako, da napravimo odtis na preizkuancu, ki ga po pretrgu izmerimo s pominim
merilom ali mikroskopom.
Slika 2.10: Delovanje ekstenzometra a) s senzorsko roico (kontaktni) in b) video

ekstenzometra (brezkontaktni) [10]
- 13 -
Diplomsko delo
Brezkontaktni ekstenzometri se uporabljajo pri preskuanjih, kjer bi preskuanec po

pretrgu zaradi razpletanja lahko pokodoval senzorske roice (npr. preskuanje jeklenih vrvi,
pletenih pramen za prednapete konstrukcije) in pri povianih temperaturah preskuanja.
Z ekstenzometri pri nateznem preskusu zaznamo in izmerimo naslednje veliine: ReH, ReL, Rp,
Rt, Rm, A, E in Z. Pri preskusni metodi A v skladu s SIST EN ISO 6892 pa z ekstenzometrom
prek povratne zanke (close loop) krmilimo prirastek hitrosti raztezka
. Za meritev napetosti
teenja (plastini Rp ali skupni Rt) mora ekstenzometer ustrezati tonnostnemu razredu 1 v
skladu z ISO 9531 [20].
2.6 Umerjanje ekstenzometra

Umerjanje ekstenzometrov, ki se uporabljajo na strojih za preskuanje materialov, se izvaja v
skladu s standardom SIST EN ISO 9513. Pri tem so pod ekstenzometri miljene naprave za
zaznavanje pomika skupaj s sistemom za prikaz zaznane - izmerjene vrednosti. (Slika 2.11).
Loljivost kazanja r je najmanja vrednost kazanja, ki jo lahko razberemo na merilu. Za
analogne ekstenzometre se loljivost doloi iz razmerja med debelino kazalca in delitvijo na
skali in ne sme biti manja od 1/5 delitve na skali. Za ekstenzometre z digitalnim
prikazovalnikom je potrebno za doloitev loljivosti zabeleiti nihanje prikazanih vrednosti v
asu 10 s. Loljivost znaa polovico tega nihanja oziroma e nihanja ni, en razdelek na
prikazovalniku. Za uvrstitev ekstenzometra v doloen tonostni razred morajo vrednosti za
relativni pogreek baze (q Le), loljivost kazanja (r) in pogreek kazanja (q) ustrezati
vrednostim v preglednici (Preglednica 2.2), [11].
Slika 2.11: Umerjanje kontaktnega ekstenzometra multiXtens

- 14 -
Diplomsko delo
Relativni pogreek merilne doline
qLe =
Le/ - Le
100
Le
(2.5)
Relativni pogreek kazanja za merilno vrednost lt
qrb =
li - lt
100
lt
(2.6)
Absolutni pogreek kazanja za merilno vrednost lt
qb = li - lt
(2.7)
Preglednica 2.2: Vrednosti za uvrstitev ekstenzometra v doloen tonostni razred morajo

ustrezati vrednostim za relativni pogreek baze (qLe), loljivosti (r) in pogreku kazanja (q) [11]
Tonostni
Relativni
razred
pogreek baze
ekstenzometra ekstenzometra
qLe
%
Loljivost*
Odstotek
Absolutna
razbiranja
vrednost
r/li
r
%
m
Pogreek kazanja*
Relativni
Absolutni
pogreek
pogreek
q
li-lt
%
m
0,2
0,2
0,1
0,2
0,2
0,6
0,5
0,5
0,25
0,5
0,5
1,5
1,0
0,50
1,0
1,0
3,0
2,0
1,0
2,0
2,0
6,0
* uporabimo vrednost, ki je veja
Na spodnji sliki (Slika 2.12) je prikazana kalibracijska krivulja ekstenzometra in meje za

tonostni razred 1 [12].
Slika 2.12: Kalibracijska krivulja in meje za tonostni razred 1 za kontaktni ekstenzometer

[12]
- 15 -
Diplomsko delo
3. DEFINICIJA NEGOTOVOSTI MERITVE

3.1 Definicija izraza negotovost meritve po VIM
Negotovost meritve je parameter, ki je povezan z merilnim rezultatom in oznauje raztros
vrednosti, ki jih je mogoe upravieno pripisati merjeni veliini. Negotovost meritve pomeni
dvom v veljavnost merilnega rezultata, je odraz pomanjkljivega poznavanja prave vrednosti
merilne veliine. Rezultat meritve je po korekciji zaradi vpliva dololjivih sistematinih
pogrekov e vedno samo ocena vrednosti merjene veliine, in sicer zaradi negotovosti, ki jo
povzroajo nakljuni pogreki in nedololjivi sistematini pogreki (Slika 3.1), [14].
Negotovost meritve zdruuje v splonem veliko komponent. Nekatere od njih lahko
ovrednotimo s pomojo statistinih porazdelitev serij meritev oznauje jih eksperimentalni
standardni odmik (tip A ovrednotenja negotovosti meritve). Druge komponente, ki jih prav
tako obravnavamo kot standardni odmik, pa ovrednotimo s pomojo predpostavljenih
verjetnostnih porazdelitev na osnovi izkuenj ali drugih informacij (tip B ovrednotenja
negotovosti meritve) [3].
Slika 3.1: Vrste merilnih pogrekov in njihovih prispevkov pri doloevanju rezultata meritve
in njihovih prispevkov k merilni negotovosti [8]
Merilni pogreek je razlika med merilnim rezultatom in pravo vrednostjo merjene
veliine (merilni rezultat minus prava vrednost merjene veliine). Ker prave vrednosti
- 16 -
Diplomsko delo
(vrednosti, ki ustreza definiciji doloene veliine in bi jo dobili z idealnim merjenjem) ni

mogoe ugotoviti, se v praksi uporablja dogovorjena prva vrednost (vrednost, pripisana
doloeni veliini, ki je z dogovorom sprejeta kot tista vrednost, ki ima za dani namen
primerno negotovost, obiajno je to vrednost referennega etalona).
Sistematini pogreki imajo pri istih merilnih pogojih (merilna naprava, prostor, pogoji
okolice, merilec, metoda oz. postopek) vedno isto vrednost in predznak, zato jih lahko
raunsko obvladujemo. Raunsko je to srednja vrednost, ki bi jo dobili iz neskonnega tevila
meritev iste merjene veliine in istih pogojih ponovljivosti, minus prava vrednost merjene
veliine. Tako kot prava vrednost tudi sistematini pogreki in vzroki zanj ne morejo biti v
celoti poznani (Slika 3.2).
Nakljuni pogreki nastanejo zaradi nedololjivih sprememb opredmetene mere,
merilnega instrumenta, merjenca, parametrov okolice ter merilca in povzroajo raztros
rezultatov pri (navidezno enakih merilnih pogojih). e bi izvedli neskonno tevilo meritev in
bi izrazili rezultat kot srednjo vrednost teh meritev x , bi nakljuni pogreek Pn v celoti
odstranili iz merilnega rezultata. Raunsko je nakljuni pogreek merilni rezultat minus
srednja vrednost, ki bi jo dobili iz neskonnega tevila meritev iste merjene veliine pri istih
pogojih ponovljivosti. Nakljuni pogreek je merilni pogreek minus sistematini pogreek
[3].
Slika 3.2: Prikaz pogreka in odmika na tevilski premici [3]
- 17 -
Diplomsko delo
3.2 Postopek ovrednotenja in podajanja merilne negotovosti

Evropsko zdruenje za akreditacijo (EA) za glavni dokument o merilni negotovosti teje
Vodilo za izraanje merilne negotovosti (GUM). Navodila za uvajanje merilne negotovosti pri
preskuanju so podana v osmem poglavju GUM. Koraki, ki naj se upotevajo pri
ovrednotenju in podajanju negotovosti rezultata meritve [14]:
1) V matematinem modelu izraziti medsebojni vpliv med merilnimi veliinami Y in
vhodnimi veliinami Xi,: Y= f (X1, X2, ..., XN). Funkcija f mora vsebovati vse veliine,
vkljuno z vsemi korekcijami in korekcijski faktorji, ki lahko prispevajo pomembno
komponento negotovosti k merilnemu rezultatu.
2) Izvesti oceno vrednosti xi vhodnih veliin Xi, na osnovi statistine analize serije
opazovanj ali z drugimi sredstvi oz. metodami.
3) Ovrednotenje standardne negotovosti u(xi) za vsako vrednost ocenjene vhodne
veliine xi. Tip A vrednotenja standardne merilne negotovosti temelji na statistini
porazdelitvi vrednosti vhodne veliine Xi. e pa ocene xi ne dobimo s pomojo serije meritev,
ovrednotimo standardno negotovost u(xi) na osnovi znanstvene presoje, ki temelji na
razpololjivih informacijah o moni variabilnosti vhodne veliine Xi (Tip B ovrednotenja
standardne negotovosti).
4) Ovrednotenje kovarianc, e obstaja odvisnost med vhodnimi veliinami Xi.
5) Izraun rezultata meritve, ki je izraun ocene y merilne veliine Y iz funkcijske zveze
f, v katero vstavimo ocene vhodnih veliin xi iz koraka 2.
6) Doloitev kombinirane standardne negotovosti u c(y) merilnega rezultata y iz
standardnih negotovosti u(xi) in kovarianc, povezanih z ocenami vhodnih veliin xi. e
meritev determinira ve kot eno izhodno veliino, je potrebno izraunati njihovo kovarianco.
7) e je potrebno podati razirjeno negotovost, da bi podali interval od y-U do y+U, v
katerem priakujemo velik dele porazdelitve vrednosti, ki bi jih lahko smiselno prepisali
merjeni veliini, pomnoimo skupno standardno negotovost u c(y) s faktorjem iritve k, ki je
obiajno v obmoju med 2 do 3.
U = k uc(y)
(3.1)
Faktor k izberemo v odvisnosti od zahtevane ravni zaupanja.
- 18 -
Diplomsko delo
Merilna negotovost je ocenjena vrednost, ki temelji na statistini verjetnosti, zato

moramo doloiti stopnjo zaupanja v ocenjeno vrednost. V primeru normalne porazdelitve
rezultatov, ki jih dobimo iz n-krat ponovljene meritve, je osnova za izraun raztrosa
izmerjenih vrednosti standardni odmik s. Standardna negotovost u je negotovost merilnega
rezultata, izraena kot standardni odmik.
u=s
(3.2)
Na sliki 3.3 so prikazani trije intervali porazdelitve verjetnosti P za:

s ( P 68%), 2s (P 95 %) in 3s (P 99,7).
Slika 3.3: Normalna porazdelitev merilnih podatkov [3].

8) Ko poroamo o rezultatu meritve, moramo pripisati njegovo standardno negotovost
uc(y) ali razirjeno standardno negotovost U (Slika 3.4). V primeru podajanja razirjene
negotovosti moramo obvezno pripisati e faktor iritve k ali raven zaupanja P [14].
Slika 3.4: Interval merilne negotovosti U, absolutna pozitivna vrednost, ki predstavlja

polovico celotnega intervala, v katerem naj bi bila prva vrednost merjene veliine z doloeno
verjetnostjo [3]
- 19 -
Diplomsko delo
3.3 Tip A ovrednotenja negotovosti

Tip A vrednotenja merilne negotovosti je metoda na osnovi statistine porazdelitve vhodne
veliine Xi. Takno vrednotenje temelji na eksperimentu, ki nam da zadostno tevilo merilnih
vrednosti [3]. Oceno vrednosti xi vhodne veliine Xi dobimo kot aritmetino srednjo vrednost
iz n vrednosti, dobljenih z eksperimentom:
xi = X i =
1 n
X i,k
n k =1
(3.3)
Postopek izrauna standardne negotovosti.

- Izraunamo varianco srednje vrednosti Xi:
s2 ( X i ) =
s 2 ( X i ,k )
n
(3.4)
pri emer je:
s 2 ( X i ,k ) =
1 n
( X i ,k - X i ) 2
n - 1 k =1
(3.5)
- Izraunamo standardni odmik srednje vrednosti X :
s( X i ) =
s( X i ,k )
(3.6)
- Izraunamo standardno negotovost u(xi):
u ( xi ) = s( X i )
(3.7)
- Izrazimo tevilo prostostnih stopenj:

vi = n 1
(3.8)
V vseh zgornjih enabah predstavlja n tevilo opazovanj oz. meritev, iz katerih smo dobili
oceno vrednosti xi za vhodno veliino Xi.
- 20 -
Diplomsko delo
Primer [14]: Pri izvedenih n = 20 meritev temperature t je aritmetina srednja vrednost =

100,145 C za katero predpostavimo, da je to najbolja ocena meritve temperature t,
pridobljena iz razpololjivih podatkov (Preglednica 3.1). Standardni odmik meritve
temperature s(tk) = 1,489 C.
Preglednica 3.1: Podatki za izmerjene temperature [14]
Interval t1 t < t2
t1 C
t2 C
94,5
95,5
95,5
96,5
96,5
97,5
97,5
98,5
98,5
99,5
99,5
100,5
100,5
101,5
101,5
102,5
102,5
103,5
103,5
104,5
104,5
105,5
xi = t i =
Temperatura
t C
96,90
98,18; 98,25
98,61; 99,03; 99,49
99,56; 99,74; 99,89; 100,07; 100,33; 100,42
100,68; 100,95; 101,11; 101,20
101,57; 101, 84; 102,36
102,72
-
1 n
X i ,k = 100,145 C 100,14 C
n k =1
(3.9)
Varianca srednje vrednosti:

s2 ( X i ) =
s 2 ( X i ,k ) 1,492
=
= 0,111C
n
20
(3.10)
pri emer je standardni odmik:
s 2 ( X i ,k ) =
1 n
( X i ,k - X i ) 2 = 1,489 C 1,49 C
n - 1 k =1
(3.11)
Standardna negotovost srednje vrednosti, statistino priakovanje:
u( xi ) = s( X i ) = 0,333 C
(3.12)
Slika 3.5: Interval standardne negotovosti srednje vrednosti za meritve temperature,

potemnjen interval na sliki [14]
- 21 -
Diplomsko delo
3.4 Tip B ovrednotenja negotovosti

Pravilna uporaba nabora razpololjivih informacij za vrednotenje tipa B standardne
negotovosti zahteva vpogled, ki temelji na izkunjah in splonem znanju, in je veina, ki se
je lahko naui s prakso. Priznati je treba, da je lahko ocena tipa B standardne negotovosti
tako zanesljiva kot vrednotenje tipa A, zlasti v primeru meritve, v katerem tip A ocene temelji
na razmeroma majhnem tevilu statistino neodvisnih opazovanj [14].
Za oceno vrednosti xi vhodne koliine Xi, ki ni bila pridobljena iz ponavljajoih opazovanj
ali iz serije meritev, ovrednotimo ocenjeno varianco u 2(xi) ali standardno negotovost u(xi) na
osnovi znanstvene ali strokovne presoje, ki temelji na vseh razpololjivih informacijah o
moni variabilnosti vhodne koliine Xi. Nabor podatkov lahko vkljuuje:
- merilne podatke iz preteklosti,
- izkunje ali splono poznavanje obnaanja in lastnosti ustreznih materialov in
instrumentov,
- specifikacije proizvajalca opreme,
- podatki iz kalibracijskih certifikatov in drugih poroil,
- negotovosti dodeljenih referennim podatkom, vzetih iz prironikov.
Pri doloanju standardne negotovosti tipa B je izjemno pomembno, da izberemo ustrezno
porazdelitev podatkov glede na razpololjive podatke [3].
3.5 Pravokotna porazdelitev

Pravokotna porazdelitev se uporablja v primerih, kadar poznamo meje neke vrednosti, ne
poznamo pa obnaanja oz. verjetnosti znotraj teh meja, ko dobimo vrednosti iz prironikov, ki
podajo neki interval, v katerem se vrednost nahaja (Slika 3.6). e nimamo dodatnih podatkov
o obnaanju vrednosti znotraj intervala, predpostavimo enako verjetnost pojava veliine Xk
znotraj celotnega intervala. Verjetnost, da je vrednost Xk zunaj intervala, je enaka 0. V tem
primeru predpostavimo, da je ocena vhodne veliine xi enaka srednji vrednosti intervala
(statistino priakovanje), meji intervala pa sta - in + [3].
xi =
a+ - a2
(3.13)
irina intervala je 2 , polovica pa .
- 22 -
Diplomsko delo
Slika 3.6: Grafina predstavitev pravokotne porazdelitve [15]

Standardna negotovost srednje vrednosti je izraena enabi 3.13 in grafino predstavljena na
sliki 3.7, potemnjeno podroje.
u( xi ) =
a
3
(3.14)
Za primer, ki je prikazan na sliki 3.7, predpostavimo, da je na voljo malo informacij o vhodni

veliini t, zato lahko predpostavimo, da je t opisana s simetrino pravokotno porazdelitvijo.
Spodnja meja intervala - = 96 C, zgornja meja intervala + = 104 C [14].
Polovina velikost intervala:
a=
a + - a - 104 - 96
=
= 4 C
2
2
(3.15)
Najbolja ocena priakovane vrednosti, veliina m t predstavlja statistino priakovanje

temperature t.
mt =
a + + a - 104 + 96
=
= 100 C
2
2
(3.16)
Standardna negotovost srednje vrednosti, statistino priakovanje
u ( t ) =
t
3
4
3
2,3 C
(3.17)
Slika 3.7: Grafina predstavitev pravokotne porazdelitve, standardna negotovost srednje

vrednosti, potemnjen interval na sliki [14]
- 23 -
Diplomsko delo
3.6 Trikotna porazdelitev

Trikotno porazdelitev uporabimo takrat, ko je znan interval, v katerem z verjetnostjo 1 lei
prava vrednost obravnavane veliine, vendar pa hkrati vemo, da je verjetnost pojava prave
vrednosti v sredini intervala veja kot na robovih (Slika 3.8). Trikotna porazdelitev je posebna
porazdelitev trapezne porazdelitve. Uporabimo jo lahko v primeru, ko sta intervala veliin, ki
sestavljata obravnavano veliino, enaka 1 = 2.
Slika 3.8: Grafina predstavitev trikotne porazdelitve [3]

Standardna negotovost srednje vrednosti je izraena v spodnji enabi in grafino predstavljena
na sliki, potemnjeno podroje (Slika 3.9).
u( xi ) =
(3.18)
To lahko prikaemo s podatki, ki smo jih uporabili v primeru pravokotne porazdelitve.

Spodnja meja intervala izmerjene temperature t, - = 96 C, zgornja meja + = 104 C. [14]
Polovina velikost intervala:
a=
a+ -a2
104 - 96
= 4 C
2
(3.19)
Najbolja ocena priakovane vrednosti, veliine t, predstavlja statistino priakovanje

temperature t:
t =
+ + - 104 + 96
=
= 100 C
2
2
(3.20)
Standardna negotovost srednje vrednosti, statistino priakovanje:
u( t ) =
t
6
4
6
1,6 C
(3.21)
- 24 -
Diplomsko delo
Slika 3.9: Grafina predstavitev trikotne porazdelitve, standardna negotovost srednje

vrednosti, potemnjen interval na sliki [14]
3.7 Izraun skupne standardne negotovosti ocene izhodne veliine

Skupna standardna negotovost veliine y, kjer je y ocena merilne veliine Y ter rezultat
meritev, ki je pridobljen z ustreznim zdruevanjem posameznih standardnih negotovosti ocen
vhodnih veliin x1, x2, x2, xn. Skupno standardno negotovost ocene izhodne veliine y
oznaimo z u c (y) in je pozitivni kvadratni koren iz skupne variance u2c (y), ki jo izraunamo
iz posameznih varianc posameznih ocen vhodnih veliin [14].
f
uc ( y ) =
i =1 xi
2
2
u ( xi )
(3.22)
Standardna negotovost u(xi) se oceni kot tip A ali tipa B ovrednotenja negotovosti.
Skupna standardna negotovost uc (y) je ocenjen standardni odklon in oznauje raztros
vrednosti, ki jih je mogoe upravieno pripisati merjeni veliini.
Obutljivostni koliniki so tudi zato, ker v matematinem modelu meritve nastopajo
razline veliine z razlinimi enotami (npr. razbirek sile v N, razbirek doline v mm,
temperatura v K,) in jih ne moremo enostavno setevati, obutljivostni koliniki enote
ustrezno poenotijo.
- 25 -
Diplomsko delo
Zgornja enaba velja v primeru, e so vse vhodne veliine med seboj neodvisne, parcialni
odvod v enabi pa predstavlja obutljivostni kolinik vhodne veliine x, ki jo oznaimo s rko
ci:
f
ci =
xi
(3.23)
Obutljivostni koliniki ci opisujejo, kako se izhodna ocena merilne veliine y spreminja

glede na spremembe ocen vhodnih veliin x1, x2, ..., xn. Sprememba izhodne veliine y, na
katero vpliva majhna sprememba xi vhodne ocene xi , je podana z izrazom:
Dyi =
f
Dxi
xi
(3.24)
Skupna standardna negotovost predstavlja setevek izrazov, kjer vsak izraz prestavlja
ocenjeno varianco izhodne ocene y, povzroene z ocenjeno vhodno veliino xi. Enaba 3.22
dobi obliko:
2
u c ( y) =
[c u( x )] u
i
i =1
(3.25)
2
i ( y)
i =1
Odvisne vhodne veliine

V primeru, da sta vhodni veliini xi in xj med seboj odvisni oz. sta v korelaciji, moramo njuno
kovarianco upotevati, enaba 3.25 dobi obliko [14]:
2
N
N -1 N
f 2
f f
f f
u ( xi ) + 2
uc ( y) =
u( xi , x j ) =
u( xi , x j )
i =1 j =1 xi x j
i =1 xi
i =1 j =i +1xi x j
2
- 26 -
(3.26)
Diplomsko delo
4. ANALIZA MERILNE NEGOTOVOSTI

4.1 Izvedba nateznega presksusa
Natezni preskusi se izvajajo na preskuancih (epruvetah), ki imajo lahko okroglo ali
pravokotno obliko preseka. Dimenzije zaetne merilne doline Lo (proporcionalne,
neproporcionalne) in mesto odvzema iz osnovnih materialov (npr. vroe valjane ploe,
ploevine v trakovih, tanke ploevine) so doloeni s produktnim standardom, ki se
navezuje na standard za izvedbo nateznega preskusa.
Natezni preskus se izvaja tudi na gotovih elementih ali delih konstrukcij, ki so pri uporabi
podvreni nateznim obremenitvam, z namenom, da bi se ugotovila nosilnost oziroma sila, ki
povzroi poruitev. Natezni preskuanci kot so armaturno jeklo, jeklo za prednapenjanje
betonskih elementov, odrezki ice, trakovi, cevi, profili enostavnih presekov, vijani material,
jekleni profili, odkovki in ulitki se lahko brez obdelave z neposrednim vpetjem v eljusti
preskuevalnega stroja podvrejo natezni obremenitvi.
Pri udelebi v medlaboratorijski primerjavi 1309 Tensile test round bar steel 2013, v
organizaciji intituta IfEP, GmbH, Nemija smo izvedli natezni preskus okroglih epruvet.
Od organizatorja medlaboratorijske primerjave smo prejeli 6 vzorcev jekla dimenzij
(2020130) mm, neznane kvalitete. Skupaj z vzorci smo prejeli postopek za izvedbo
preskusa in obrazce na katerih smo organizatorju sporoili rezultate preskusov.
Iz prejetih vzorcev jekla smo s postopkom struenja izdelali proporcionalne epruvete s
premerom d0 = 10 mm in L0 = 5d o, v skladu z zahtevami standarda SIST EN ISO 6892-1, t.
D.2.3.1, (Slika 4.1).
Zaetno merilno dolino L0 za proprocionalno epruveto s kronim presekom smo doloili z
naslednjim izrazom:
L0 = k S 0 = 50 mm
(4.1)
k = 5,65 alternativno pa je lahko k=11,3
- 27 -
Diplomsko delo
Paralelna dolina epruvete:

L c = L0 +
d0
oz. L0 + 2d 0 = 60 mm
2
(4.2)
Slika 4.1: Dimenzije proporcionalne epruvete L0=5do za natezni preskus

Na vpenjalnem delu epruvet smo izdelali navoje M12, s imer smo prepreili zdrs epruvet
v eljustih. Tako izdelano epruveto smo uvili v vpenjala, ki imajo izdelan notranji navoj, z
zunanje strani pa je cilindrini del, ki ga vpnemo po celi dolini vpenjalnih eljusti (Slika
4.2).
Slika 4.2: Epruveta z navojem za vpetje, ki prepei zdrs v vpenjalnih eljustih

V medlaboratorijski primerjavi smo ugotovili naslednje karakteristike epruvet Rp0,2,, Rm,
Aa50, Am50, Z in E. Organizator primerjave ni poslal podatkov o kvaliteti jekla, zato nismo
mogli predvideti kaken diagram preskusa bomo dobili. Priakovali smo dve obliki in sicer
diagram z neizrazito ali dogovorno (tehnino) mejo teenja Rp0,2 (Slika 4.3), znailna za jekla
za poboljanje ali z izrazito (naravno) mejo teenja ReH (Slika 4.4), konstrukcijskih jekel, kot
je jeklo S375JR. Modul elastinosti E se je obravnaval le informativno in ni bil vkljuen v
ovrednotenje rezultatov primerjave.
- 28 -
Diplomsko delo
Preskusni pogoji hitrosti obremenjevanja so bili:

-
obmoje elastinosti, doloanje modula elastinosti E, = 30 MPa/s,

obmoje meje teenja ReH, Rp0,2, = 0,0025 1/s,
obmoje plastine deformacije doloanje Rm, A, Agt, Z, = 0,008 1/s.
Slika 4.3: Diagram napetost (R) raztezek () z neizrazito ali dogovorno mejo teenja Rp0,2.
Slika 4.4: Diagram napetost (R) raztezek () z izrazito mejo (naravno) mejo teenja ReH in
ReL
- 29 -
Diplomsko delo
4.2 Rezultati medlaboratorijske primerjave

Medlaboratorijske primerjave se je udeleilo 105 udeleencev iz 23 drav. Rezultati so
predstavljeni v oblikah preglednic in diagramov, z izmerjenimi vrednostmi in merilnimi
negotovostmi vseh udeleencev [17]. Sprejeta dogovorna referenna vrednost je bila
povprena vrednost X vseh rezultatov udeleencev. Na osnovi kriterija sprejemljivosti, ki je
bil Z test, se doloi ustreznost ali neustreznost rezultatov posameznih laboratorijev.
Z=
MWLAB - X
s
(4.3)
MWLAB
rezultat udeleenca
pripisana vrednost, povprena vrednost vseh rezultatov
standardna deviacija rezultatov udeleencev
Za Z test se uporablja sledei kriterij:

|Z| 2,0
kae na zadovoljivo delovanje
2,0 < |Z| < 3,0
kae na vpraljivo delovanje in opozarja
|Z| > 3,0
kae na nezadovoljivo delovanje in zahteva nujno ukrepanje
Iz rezultatov sodelovanja v medlaboratorijski primerjavi s strani organizatorja, smo v

laboratoriju ocenili uspenost sodelovanja v medlaboratorijski primerjavi v okviru internih
nadzorov nad sodelovanjem v medlaboratorijskih primerjavah. Rezultati preskuanj naega
laboratorija, ki jih je organizator vodil pod tevilko 281, so bili za vse karakteristike znotraj
meje |Z| 2,0, kar kae na zadovoljivo delovanje. Tudi v prejnjih sodelovanjih, v zadnjih 10
letih, kar se udeleujemo medalboratorijskih primerjav so bili rezultati znotraj |Z| 2,0.
Glede na vse dosedanje rezultate naih udeleb ni indicev, da so v naem postopku
izvedbe nateznega preskusa sistematska odstopanja, ki bi imela vpliv na odstopanje rezultatov
preskuanj.
Preglednica 4.1: Rezultati udeleb v medlaboratorijskih primerjavah za
natezni preskus v letih 2004-2014.
Leto udelebe
2014
2009
2008
2007
2006
2006
2005
2004
Rp0,2
Z
0,5
0,6
-0,5
0,6
-0,2
0,3
0,9
-1,2
Rm
Z
0,2
0,3
0,4
1,7
0,4
0,7
-0,5
-1,0
- 30 -
Aa50
Z
0,7
0,3
-0,3
1,0
-0,3
0,1
1,4
-0,4
Am50
Z
1,2
Agt 0,7
-
Z
Z
0,3
-
Diplomsko delo
Organizator primerjave je od udeleencev prejel in ovrednotil rezultate preskusa in

ovrednotene merilne negotovosti, ki so prikazani v preglednici 4.2.
Preglednica 4.2: Rezultati medlaboratorijske primerjave preskusa epruvet [17]
tevilo rezultatov
Rp0,2
MPa
104
Rm
MPa
105
Aa50
%
59
Am50
%
96
Z
%
100
764,9
926,7
18,0
17,4
57,3
13,1
6,6
1,1
1,2
2,27
ux, k = 1, p = 68 %
1,6
0,8
0,1
0,2
0,3
Z=3
725,5
907,0
14,8
13,8
50,6
Z=2
738,6
913,6
15,9
15,0
52,9
Z=2
791,2
939,8
20,1
19,7
61,7
Z=3
804,3
946,3
21,1
20,9
63,9
Rezultati |Z| < 3,0
93
96
100
98
94
Podrobno bomo predstavili le rezultate za dogovorno mejo teenja Rp0,2 in merilno negotovost
u(Rp0,2), (Slika 4.5), ostale vrednosti so predstavljene na enak nain.
Povprene vrednosti laboratorijev predstavljajo pike, rtkana rta pri vrednosti Rp0,2 = 764,9
MPa je povprena vrednost,
, rezultatov sodelujoih laboratorijev. Polne rte na obeh
straneh povprene vrednosti , so meje kriterijev sprejemljivosti |Z| = 2 in |Z| = 3. Vrednosti

za parametre s in u( Rp0,2) so dosti veje od istih parametrov za Rm (Preglednica 4.2). O
vzrokih za tako odstopanje v konnem poroilu organizator ne poroa.
Slika 4.5: Rezultati medlaboratorijske primerjave za Rp0,2 [17]

- 31 -
Diplomsko delo
Iz slike 4.5 je razvidno, da so bili rezultati v dveh primerih vpraljivi, v sedmih pa

nezadovoljivi in kaejo na nujnost po ukrepanju pri teh udeleencih.
Rezultati ovrednotenih razirjenih merilnih negotovosti U(Rp0,2) so predstavljeni v preglednici
4.3 in sliki 4.6. Povprena vrednost za merilno negotovost je bila U(Rp0,2)= 1,8 %, o kateri
je poroalo 95 % udeleencev medlaboratorijske primerjave in je spet dosti veja od merilne
negotovosti za U (Rm) = 1,3 %.
Povpreno merilno negotovost UGes za
posamezne
karakteristike
je
organizator
ovrednotil z naslednjim izrazom:

2
UGes = k ui2 + u X2 + uEP
(4.4)
ui
merilna negotovost izmerjene karakteristike za posamezni vzorec
ux
merilna negotovost posameznega udeleenca
uEP
merilna negotovost medlaboratorijske primerjave
Preglednica 4.3: Rezultati ovrednotenih merilnih negotovosti in tevilo rezultatov

od 105 udeleencev [17]
Karakteristike
Rp0,2
%
Rm
%
Aa50
%
Am50
%
Z
%
mE
%
Povprena merilna
negotovost U
1,8
1,3%
1,8%
1,9%
2,5
2,8%
tevilo rezultatov
95
96
85
54
88
58
Ovrednotenja merilne negotovosti niso izvedli vsi udeleenci, kar kae, da nekateri
laboratoriji e vedno ne vrednotijo ali pa ne poznajo postopka ovrednotenja merilne
negotovosti. Prav tako je veliko odstopanje pri vrednostih za merilno negotovost lahko odraz
razlinih pristopov k ovrednotenju merilne negotovosti.
Slika 4.6: Rezultati medlaboratorijske primerjave za merilno negotovosti za Rp0,2 [17]

- 32 -
Diplomsko delo
4.3 Viri merilne negotovosti

Za ovrednotenje merilne negotovosti je potrebno podrobno razumevanje procesa merjenja in
preskuanja. Na ta nain lahko doloimo in upotevamo mone vire merilne negotovosti. V
praksi to pomeni, da je nartovalec preskuanja ali usposobljeni operater v sistemu merjenja
najprimerneji za izvedbo ovrednotenja merilne negotovosti. Opredelitev virov negotovosti se
prine s podrobno analizo preskuanca, postopkov merjenja, preskuanja in
merilnega
sistema z uporabo razlinih sredstev, vkljuno z diagrami in raunalnikimi simulacijami,

ponovnimi in primerjalnimi meritvami. V naem primeru smo se za doloitev virov
negotovosti odloili uporabiti Ishikawa diagram, ki je lahko v pomo pri strukturiranju
procesa, prepoznavanja monih vzrokov za merilno negotovost. V diagramu vzrok posledica (Slika 4.7) smo opredeli tiri glavne vire negotovosti: preskusni vzorec, merilni
instrument - sistem (operater), merilni-preskusni postopek in pogoji okolice.
Slika 4.7: Ishikawin diagram vzrok in uinek, doloevanja virov merilne negotovosti
Izdelava vzrok - posledica diagrama je zelo priroen nain izdelave seznama virov
merilne negotovosti, kjer opredelimo vplive virov negotovosti na negotovosti rezultatov. Z
uporabo diagrama prepreimo vekratno upotevanje posameznih virov negotovosti pri
ovrednotenju negotovosti rezultatov.
- 33 -
Diplomsko delo
Tonost rezultatov nateznega preskusa je na splono odvisna od dejavnikov, ki so povezani z

materialom, ki ga preskuamo, preskusnim strojem, postopkom preskusa in metodo izrauna
mehanskih lastnosti materiala. V idealnem primeru bi morali upotevati tudi:
- temperaturo okolice preskusa,
- hitrosti prirastka obremenitve,
- geometrijo in obdelavo preskuanca,
- nain vpetja preskuanca in osnost sile,
- karakteristike preskusnega stroja (togost, nain nadzora pogona in pozicioniranja),
- napake operaterja in programa pri doloevanju mehanskih lastnosti,
- geometrija postavitve ekstenzometra.
Vpliv teh dejavnikov je odvisen od naina obnaanja materiala in jih ni mogoe podati z
vrednostmi [19, 21].
V praksi je znano, literaturni viri [21] pa navajajo, da ima hitrosti obremenjevanja vpliv na
doloitev Rp0,2 in ReH. Pri veji hitrosti obremenjevanja se te vrednosti namre zviajo (Slika
4.8). Ovrednotenje negotovosti teh prispevkov je odvisno od materiala, ki ga preskuamo.
Slika 4.8: Vpliv hitrosti obremenjevanja na doloitev meje teenja Rp0,2 [21]
Pri ovrednotenju merilne negotovosti se bomo omejili na prispevke, za katere so
razpololjive vrednosti (literaturni viri, kalibracijski certifikati) za meritve dimenzij
preskuanca, merilnega sistema za silo in raztezek, temperaturnih raztezkov in ponovljivosti
preskusa.
Za prispevke za katere ni razpololjivih podatkov (prirastek obremenitve in raztezka,
osnost sile in ekstenzometra, togost stroja,..) vemo pa, da lahko prispevajo k merilni
negotovosti, je potrebno obvladovati na nain, da upotevamo preskusni postopek, navodila
proizvajalca opreme, redno vzdrevanje in servisiranje opreme.
- 34 -
Diplomsko delo
4.4 Ovrednotenje prispevka ponovljivosti k negotovosti rezultata

preskusa
Po izvedenih nateznih preskusih epruvet smo ovrednotili merilno negotovost zaradi prispevka
ponovljivosti ali nakljunosti meritev (nakljuni pogreek-Tip A). Za nekatere meritve
nakljuni pogreek ni pomemben v odnosu do drugih prispevkov k negotovosti, kljub temu pa
je zaeleno, da se v vsakem procesu merjenja ovrednoti prispevki ponovljivosti, ki nastanejo
zaradi nedololjivih sprememb opredmetene mere, merjenca, merilnega instrumenta,
parametrov okolice, merilca in povzroajo raztros rezultatov pri navidezno istih pogojih [15].
Slika 4.9: Serijski diagram napetost-raztezek za izvedene natezne preskuse

V medlaboratorijski primerjavi so za faktor iritve k uporabili t-porazdlitev. Da bi lahko
primerjali rezultate smo v naem ovrednotenju ponovljivosti preskusa uporabili t-porazdlitev
in raven zaupanja 68,27 % [14, 17].
- 35 -
Diplomsko delo
Ovrednotenje merilne negotovosti zaradi ponovljivosti preskusa:
( )
u(xi ) = s X i =
s t( p, f )
(4.5)
u(xi)
- merilna negotovost zaradi ponovljivosti preskusa
- standardni odmik
- Studentov faktor porazdelitve; t = 1,14; n = 5/ (1,1, n = 6)
- interval zaupanja, p = 68,27 %
- prostostne stopnje (n - 1)
- tevilo meritev (n = 6)
Preglednica 4.4: Rezultati nateznega preskusa v medlaboratorijski primerjavi

Pres
d0
S0
Rp0,2
Fp0,2
Rm
Fm
Aa50
Am50
kus
mm
mm2
MPa
MPa
GPa
10,01
78,70
767,56
60405,03
927,54 72994,33
17,79
19,16
53,42
237430
10,03
79,01
768,77
60741,72
923,62 72976,98
18,30
19,15
61,66
226240
10,00
78,54
772,56
60677,08
927,53 72848,16
17,38
19,21
54,03
222420
10,01
78,70
779,30
61328,29
932,59 73391,73
18,12
19,06
53,45
221060
10,00
78,54
776,65
60997,56
931,71 73176,59
18,17
19,10
52,52
208090
10,01
78,70
771,47
60712,74
928,99 73108,66
19,39
19,76
61,01
207070
Xi = x i
772,72
60810,40
928,66 73082,74
18,19
19,24
56,02
215204
s = Xi,k
4,53
316,10
3,25
189,20
0,67
0,262
4,15
11470,54
s(Xi ) = u( xi )
1,85
129,05
1,33
77,24
0,28
0,11
1,71
4682,83
2,03
141,95
1,46
84,96
0,30
0,12
1,87
5151,11
s(Xi ) = u( xi )
z upotevanjem
t = 1,10; p = 68,5 %
V nadaljevanju bomo ovrednotili razirjene merilne negotovosti za rezultatih meritev in

preskusa vzorca t 1, izrauni so prikazani v poglavjih 4.5 do 4.14.
- 36 -
Diplomsko delo
4.5 Negotovost meritve premera d0 s pominim merilom

Kroni presek S 0 epruvete pred preskusom je podan z izrazom:
S0 =
pd 0 2
(4.6)
Pri izraunu merilne negotovosti bomo upotevali postopek, ki je naveden v [3], dodali bomo
e prispevek zaradi ponovljivosti meritve premera d0.
Rezultat meritve d 0 je doloen z izrazom:
d0 = di dm + dpm + dF
(4.7)
d0
- rezultat meritve (izmerjen premer d0) pri 20 C
di
- s pominim merilom izmerjena vrednost
dm
- raztezek merjenca zaradi odstopanja temperature od 20 C
dpm - raztezek pominega merila zaradi odstopanja temperature od 20 C

dF
- deformacija zaradi merilne sile
Zaradi vpliva odstopanja od referenne temperature, ki je za dolinska merjenja 20 C, se

merjenec in merilni instrument raztezata. Zgornja enaba, izraena s temperaturnimi raztezki,
dobi naslednjo obliko:
d0 = di dmmm + dipmpm+ d F
(4.8)
- linearna temperaturna razteznost merjenca
- odstopanje temperature merjenca od 20 C
pm
- linearna temperaturna razteznost pominega merila
pm
- odstopanje temperature pominega merila od 20 C
e sedaj izrazimo izmerjeno vrednost di kot razliko vrednosti, ki jo razberemo iz merila (r razbirek) in sistematinim pogrekom merila (es), dobimo razliko vrednosti:
di = r es
(4.9)
d0 = r es dm mm + dipmpm + d F
(4.10)
Ker sta temperaturni odstopanji merila in merjenca med seboj odvisni veliini, uvedemo novo
veliino (razliko temperaturnih odstopanj).
= m pm
(4.11)
dm in di sta odvisni veliini, za katere ne moremo izraunati negotovosti in ju uporabimo za

izraun temperaturnega raztezka.
- 37 -
Diplomsko delo
Za poenostavitev enabe ju zamenjamo s teoretino vrednostjo d N = d m = di, (v naem primeru

10,02 mm):
d0 = r es d Nm(m + ) + d Npmvm + dF
(4.12)
Standardne negotovosti ocen vhodnih veliin in skupna standardna negotovost meritve

premera d0
Izraz za izraun negotovosti ocene izhodne veliine ima obliko:
uc2(d 0)=cr2u2(r)+ces2u2(es)+cm2u2(m)+cpm2u 2(pm)+c2u2()+cpm2u 2(pm)+
cdF2u 2(dF)
(4.13)
Obutljivostni koliniki so parcialni odvodi funkcije d 0:

cr =
d 0
=1
r
(4.14)
ces =
d0
=1
es
(4.15)
cam =
d0
= -d N (q pm + dq ) = -d N q m
a m
(4.16)
cqpm =
d 0
= d N (a pm - a m )
q pm
(4.17)
cdqp =
d 0
= -d N a m
dq
(4.18)
capm =
d 0
= d N q pm
a pm
(4.19)
cdF =
d0
=1
d F
(4.20)
a) Negotovost doloitve pogreka zaradi ponovljivosti meritve premera u( d 0 pm )

Za ovrednotenje prispevka k negotovosti zaradi ponovljivosti meritve premera d0 smo s
pominim merilom 10 krat izmerili zaetni premer epruvete d 0.
- 38 -
Diplomsko delo
Preglednica 4.5: Rezultati meritev premera d0 s pominim merilom

Meritev
d 0pm
mm
10,03
10,01
9,97
9,96
10,01 10,05 10,03
10
9,96
10,05
9,98
1 n
100,16
X1,10 =
= 10,016 mm
n k =1
10
xi = X i =
(4.21)
s(X1,10) = 0,049 mm
u d 0 pm = s( X i ) =
(4.22)
s(X1,10 )
n
0,05
10
= 0,0154mm
(4.23)
b) Negotovost razbiranja rezultata u(r)

Loljivost razbiranja rezultata meritve z digitalnim pominim merilom je 0,01 mm (10 m).
Interval pogreka za digitalno skalo pominega merila je 5 m (10 m). Predpostavimo
pravokotno porazdelitev:
u (r ) =
I /2
3
5
3
= 2,89 m
(4.24)
c) Negotovost doloitve sistematinega pogreka u(es)

Razirjeno negotovost sistematinega pogreka za digitalno pomino merilo, smo upotevali
iz kalibracijskega certifikata [22]:
U(es) = 18 m + 1,210 -5L; k = 2
(4.25)
U(es) = 18 m + 1,210 -510,0110 4 = 19,08 m

Negotovost je podana s faktorjem iritve k = 2, zato standardno negotovost u dobimo tako, da
razirjeno negotovost U delimo z 2:
u(es) = U(es) / 2 = 9,04 m
(4.26)
d) Negotovost linearne temperaturne razteznosti merjenca u(m)

Prispevek k negotovosti zaradi linearne razteznosti upotevamo na slede nain. Linearna
razteznost za jeklo je med =1010 -6 K-1 in 1110-6 K-1. Ocenjena vrednost vhodne veliine
je sredina intervala I = 110-6 K-1. Predpostavimo pravokotno porazdelitev
u(a m ) =
I / 2 110-6 C-1
=
= 0,5810-6 C-1
3
3
- 39 -
(4.27)
Diplomsko delo
e) Negotovost temperaturnega odstopanja pominega merila od 20 C, u(pm)

e temperature ne merimo in iz izkuenj vemo, da se temperatura v prostoru giblje v intervalu
(15C do 25 C) lahko ob predpostavljeni pravokotni porazdelitvi ima izraz za standardno
negotovost obliko:
u(q pm ) =
I /2
3
5 C-1
3
= 2,89 C-1
(4.28)
f) Negotovost razlike temperatur pominega merila in merjenca u()

Predpostavimo najvejo temperaturno razliko med merilom in merjencem 2 C. e
predpostavimo normalno porazdelitev in nivo zaupanja k = 2, velja:
u() = 2 C / 2 = 1,0 C
(4.29)
Predpostavka velja samo, e sta merjenec in merilni instrument doloen as na isti

temperaturi. e smo merjenec vzeli iz preskusnega stroja in ga izmerili takoj po preskusu, bo
razlika temperatur zagotovo veja.
g) Negotovost linearne razteznosti pominega merila u(pm)

Za oceno negotovosti linearne razteznosti pominega merila u(pm) upotevamo iste podatke
kot za linearno razteznost merjenca u(m):
u (a m ) =
I /2
3
110-6 C-1
3
= 0,5810-6 C -1
(4.30)
h) Negotovost deformacije zaradi merilne sile u(dF)

Deformacije v rezultatu obiajno ne korigiramo. Velikost deformacije lahko izraunamo z
analitinimi formulami ali z metodo konnih elementov. V naem primeru je zanemarljiva, ni
pa zanemarljiva npr. pri tonem merjenju majhnih premerov.
Izraun skupne negotovosti meritve premera d0 s pominim merilom

Iz prispevkov k negotovosti je razvidno (Preglednica 4.6), da so pri meritvi z digitalnim
pominim merilom najveji prispevki zaradi ponovljivosti meritve premera epruvete,
loljivosti, negotovosti kalibracije in temperaturnih raztezanj. Postopek meritve lahko
izboljamo z uporabo bolj natannega merilnega instrumenta in obvladovanjem temperaturnih
pogojev preskuanja.
- 40 -
Diplomsko delo
Preglednica 4.6: Standardne negotovosti ocen vhodnih veliin pri meritvi premera d0 s
pominim merilom
Vir
negotovosti
Xi
Ocenjena
vrednost
xi
Standardna
negotovost
u(xi)
Porazdelitev
Obutljivostni
kolinik
ci
Prispevek negotovosti
ui(y)=ci u(xi)
d 0,pm
0,01
15,36 m
normalna
15,36 m
0,01 mm
2,89 m
normalna
2,89 m
es
0 m
9,04 m
normalna
9,04 m
pravokotna
510 m C
0,29 m
-6
1110 C
-1
-6
0,58 C
-1
pm
0 C
2,89 C
pravokotna
0,2C-1 m
0,58 m
0 C
1,0 C
normalna
0,1 C-1m
0,10 m
pm
1110-6 C-1
0,58-6 C-1
pravokotna
5105 m C
0,29 m
Skupno
(u c (y) =
( )
N
2
c 2u x ) :
i
i
i =1
U(do,pm), k = 2, P = 95 %
- 41 -
18,07 m
36,14 m
Diplomsko delo
4.6 Negotovost meritve premera z vijanim merilom

Z namenom, da ugotovimo koliko vpliva na negotovost meritve uporaba razlinih meril,
bomo ovrednotili negotovost meritve premera d0 z vijanim merilom, ki ima v primerjavi s
pominim merilom vijo stopnjo tonosti zaradi loljivosti 0,001 mm (1 m) in manji
sistematini pogreek pri kalibraciji U(es). Ovrednotili bomo prispevke zaradi ponovljivosti
meritve u(d 0vm), loljivosti u(r) in sistematinega pogreka u(es), ostali prispevki bodo isti kot
smo jih upotevali pri ovrednotenju negotovosti pri meritvi s pominim merilom (Poglavje
4.5), (Preglednica 4.6).
a) Negotovost doloitve pogreka zaradi ponovljivosti meritve premera u(d 0vm)
Za ovrednotenje prispevka k negotovosti zaradi ponovljivosti meritve premera smo z vijanim
merilom 10 krat izmerili zaetni premer epruvete d0.
Preglednica 4.7: Rezultati meritev premera d0 z vijanim merilom
Meritev
1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
d 0vm
10,014 10,004 9,996 9,964 10,01 0 10,007 10,004 10,011 9,992 9,999
mm
xi = X i =
1 n
100,031
X1,10 =
= 10,0031mm
n k=1
10
s(X1,10) = 0,0076 mm
u(d 0vm ) = s( X i ) =
(4.31)
(4.32)
s(X1,10 )
n
0,0076
10
= 0,00208 mm
(4.33)

Loljivost razbiranja r rezultata meritve z digitalnim vijanim merilom je 0,001 mm (1 m).
Interval pogreka za digitalno skalo vijanega merila je 0,5 m (1 m). Predpostavimo
pravokotno porazdelitev:
u (r ) =
I /2
3
0,5
3
= 0,29 m
(4.34)
- 42 -
Diplomsko delo
c) Negotovost doloitve sistematinega pogreka u(es)

Razirjena negotovost sistematinega pogreka za digitalno vijano merilo, ki jo dobimo iz
kalibracijskega certifikata [24]:
U(es) = 1,5 m + 110 -5L; k = 2
(4.35)
U(es) = 1,5 m + 110 -510,0110-4 = 1,54 m

Negotovost je podana s faktorjem iritve k = 2, zato standardno negotovost u dobimo tako, da
razirjeno negotovost U delimo z 2:.
u(es) = U(es) / 2 = 1,54/ 2 = 0,77 m
(4.36)
Izraun skupne negotovosti

Z uporabo digitalnega vijanega merila zaradi bolje loljivosti in negotovosti, ki iz izhajajo
iz kalibracije se negotovost meritve zmanja za faktor 9, v primerjavi z meritvijo premera s
pominim merilom (Preglednica 4.8).
Preglednica 4.8: Standardne negotovosti ocen vhodnih veliin pri meritvi premera d0 z
vijanim merilom
Vir
negotovosti
Xi
Ocenjena
vrednost
xi
Standardna
negotovost
u(xi)
Porazdelitev
Obutljivostni
kolinik
ci
ui(y)=ci u(xi)
d 0vm
10,003 mm
2,08 m
Normalna
2,08 m
0,001 mm
0,29 m
pravokotna
0,29 m
es
0 m
0,77m
normalna
0,77 m
pravokotna
510 m C
0,29 m
-6
1110 C
-1
-6
0,58 C
-1
vm
0 C
2,89C
pravokotna
0,2 C-1 m
0,58 m
0 C
0,5 C
normalna
0,1 C-1 m
0,05 m
vm
1110-6 C-1
0,58-6 C-1
pravokotna
5105 m C
0,29 m
Skupno
(u c (y) =
( )
N
2
c 2u x ) :
i
i
i =1
U(do,vm), k = 2, P = 95 %
- 43 -
2,35 m
4,70 m
Diplomsko delo
4.7 Negotovost doloitve natezne trdnosti Rm

Pri ovrednotenju negotovosti doloitve natezne trdnosti Rm bomo upotevali prispevke zaradi
ponovljivosti preskusa, naina ovrednotenja negotovosti doloitve sistematinega pogreka
u(Fm) meritve maksimalne sile in meritve prenega preseka S 0 s pominim in vijanim
merilom.
Matematino odvisnost med posameznimi vhodnimi veliinami opiemo z izrazom [16]:
Rm =
Fm
S0
(4.37)
Obutljivostni koliniki ci so:
c1 ( Fm , pm ) =
Rm
1
1
=
=
= 0,01268 mm2
Fm S 0 pm 78,85
(4.38)
c1 (Fm,vm ) =
Rm
1
1
=
=
= 0,01272 mm2
Fm S0vm 78,58
(4.39)
c2 (S0 pm ) =
Rm
F
72994,33
=- m2 == 11,74 N/mm4
2
S 0 pm
78
,
85
S 0 pm
(4.40)
c2 (S0vm ) =
Rm
F
72994,33
= - m2 = = 11,81N/mm4
2
S0vm
78
,
58
S0vm
(4.41)
c 3 (u r ) =
R m
=1
r
(4.42)
Matematini izraz za negotovost [16]:

2
F
1
u( Rm ) = u2( Fm ) + - m2 u2( S0 ) +1u2( r ) =
S
S0
0
F pd 2
1 2
u ( Fm ) + - m2 0 u2( d0 ) +1u2( r )
S 4
S0
0
(4.43)
a) Negotovost doloitve pogreka u ( R m ) zaradi ponovljivosti preskusa

Vrednost za u(R m) = 1,46 MPa dobimo iz prispevka k ponovljivosti rezultata preskusa
(Preglednica 4.4).
b) Negotovost doloitve sistematinega pogreka u(Fm) meritve maksimalne sile

Pri ovrednotenju negotovosti zaradi sistematinega pogreka u(Fm) pri maksimalni sili bomo z
namenom, da prikaemo vplive, odvisne od naina upotevanja relativnega pogreka kazanja
q in negotovosti kalibracije (W = U) izvedli ovrednotenje negotovost zaradi sistematinega
- 44 -
Diplomsko delo
pogreka u(Fm) na tiri naine. Podatke za ovrednotenje bomo upotevali iz kalibracijskega

certifikata [24] za merilni sistem sile 200 kN (Preglednica 4.9), ( Slika 4.10).
Preglednica 4.9: Rezultati kalibracije za merilni sistem sile, merilno podroje 200 kN,
kalibrirano obmoje nateg v razponu 20 kN do 200 kN [24]
Kazanje
merila
Dejanska sila
(sr. vrednost)
Relativni
pogreek
kazanja
Reverzibil.
Relativna
negotovost
Relativni pogreek
ponovljiv
nilia
razloljivosti
Fi
kN
0,000
20,000
40,000
60,000
80,000
100,000
120,000
140,000
160,000
180,000
200,000
Fp
kN
0,0000
19,9870
39,7381
59,6127
79,7494
99,9451
120,2660
140,5875
160,9199
181,2361
201,5186
q
%
V
%
W
%
b
%
f0
%
a
%
0,07
0,66
0,65
0,32
0,06
-0,23
-0,42
-0,58
-0,69
-0,76
0,05
-0,05
-0,59
-0,41
-0,31
-0,17
-0,13
-0,08
-0,04
0,13
0,28
0,16
0,14
0,13
0,13
0,13
0,13
0,13
0,13
0,07
0,43
0,15
0,09
0,07
0,05
0,06
0,06
0,05
0,04
0,02
0,02
0,02
0,02
0,02
0,02
0,02
0,02
0,02
0,02
0,005
0,0025
0,0017
0,0013
0,001
0,00084
0,00072
0,00063
0,00056
0,0005
2,0
q[%]
q+W [ % ]
q-W [ % ]
qW [%]
1,0
0,0
0,00
50,00
100,00
150,00
200,00
250,00
-1,0
-2,0
Slika 4.10: Krivulja pogreka merilnega sistema sile za obmoje do 200 kN

1. Pri prvem nainu ovrednotenja negotovosti u(Fm) bomo upotevali, da ima sistem za
merjenje sile vkljuujo negotovost kalibracije v celotnem intervalu natannost razred 1, po
ISO 7500-1, kar je bilo ugotovljeno s kalibracijo. Tovrsten nain ovrednotenja negotovosti se
uporablja pogosto, npr. pri ovrednotenju negotovosti pri medlaboratorijski primerjavi, ker je
izraun najenostavneji.
Upotevamo, da je vsota relativnega pogreka kazanja q in skupne negotovosti kalibracije U,
najve 1 %:
(|q| + |U|)max 1 %
(4.44)
- 45 -
Diplomsko delo
Fm = 72994,33 N, rezultat meritve vzorca t. 1 (Preglednica 4.4). Predpostavimo pravokotno

porazdelitev [14]:
u ( Fm ) =
0,01 Fm
3
0,01 72994,33
= 421,43 N
3
(4.45)
V prvem primeru ocene negotovosti za silo Fm = 72299,33 N je standardna merilna

negotovost ocenjena na 421,43 N.
2. Pri drugem nainu ovrednotenja negotovosti u(Fm) bomo iz kalibracijskega certifikata
(Preglednica 4.9), upotevali najvejo vrednost vsote |q| + |U|, ter to upotevali za celotno
merilno podroje. Iz kalibracijskega certifikata razberemo, da je pri sili 40 kN vsota |q| + |U|
najveja:
|q| + |U| = |0,66| + |0,28| = 0,94 %
u( Fm ) =
(4.46)
0,0094 Fm 0,0094 72994,33

=
= 396,14 N
3
3
(4.47)
V drugem primeru ocene negotovosti za silo Fm =72299,33 N je standardna merilna

3. Pri tretjem primeru ovrednotenja negotovosti u(Fm) bomo ovrednotili negotovost za
vrednost sile Fm = 72994,33 N. Kalibracija je bila izvedena pri silah 60 kN (q = 0,65 %; U60 =
0,16 %) in 80 kN (q = 0,32 %; U80 = 0,14 %).
Ker pri vrednosti Fm=72994,3 N ni bila izvedena kalibracija, bomo izvedli linearno
interpolacijo za vrednosti sistematinega pogreka med silami 60 kN in 80 kN.
y = y1 + ( x - x1 )
y 2 - y1
0,32 - 0,65
= 0,65 + (72994,3 - 60000)
= 0,44 %
x2 - x1
80000 - 60000
(4.48)
Za negotovost kalibracije med 60 kN (U60 = 0,16 %) in 80 kN (U80 = 0,14 %),

upotevamo vejo vrednost negotovosti, U = 0,16 % med obema tokama. e
sistematinega pogreka ne korigiramo v merilnem rezultatu, ga upotevamo tako, da ga s
kvadratom pritejemo h kvadratu standardne negotovosti in rezultat korenimo [3]:
- 46 -
u ( Fm ) =
q + (U / 2 ) + =
2
Diplomsko delo
(0, 44 )
0,16
+
= 0, 45 %
2
u(Fm) = 0,045 72994,33 = 328,47 N
(4.49)
(4.50)
V tretjem primeru ocene negotovosti je za izmerjeno silo Fm = 72994,33 N standardna merilna

4. Pri etrtem primeru ovrednotenja negotovosti u(Fm) bomo najprej korigirali rezultat
za pogreek q = 0,44 %, ki smo ga doloili z interpolacijo v tretjem primeru. Nato pa bomo
upotevali vejo vrednost negotovosti kalibracije med silama 60 kN in 80 kN, U= 0,16 %.
fm,kor = 0,0044 Fm = 0,0044 72994,33 = 321,17 N
(4.51)
Fm,kor = Fm fm,kor = 72994,33 321,17 N = 72673,15 N
(4.52)
U
0,0016
Fm , kor =
72673 ,15 = 54 ,57 N
2
2
(4.53)
u ( Fm ) =
V etrtem primeru je izmerjena sila Fm,kor = 72673,15 N, s standardno negotovostjo 54,57 N.

Najmanjo negotovost meritve sile dobimo pri etrtem nainu ovrednotenja z upotevanjem
korekcije sile Fm zaradi pogreka q. V praksi je taken nain najbolj zahteven in obiren in se
ga redko izvaja. Prvi nain ovrednotenja merilne negotovosti je najbolj pogost v praksi, zato
bomo v nadaljevanju upotevali prispevek negotovosti za razred tonosti 1.
c) Negotovost doloitve prenega preseka S0

Vrednotenje negotovosti meritve preseka u(S0) se bo izvedla za meritev d o s pominim in z
vijanim merilom.
S0 =
pd 02
4
(4.54)
Obutljivostni koliniki ci
c1 (S 0 ) =
S 0 pd 0
=
d 0
2
(4.55)
- 47 -
Diplomsko delo
Negotovost za meritev s pominim merilom
p 2 d 0, pm 2 u(d0, pm ) 2
u(S0, pm ) =
p 2 10,022 (18,0710-3 ) 2
4
= 2,84 10-1 mm2 (4.56)
Negotovost za meritev z vijanim merilom
p 2 d 0,vm 2 u(d 0,vm ) 2
u(S0,vm ) =
p 2 10,0032 (2,35 10-3 ) 2

4
= 3,6910-2 mm2 (4.57)
d) Negotovost razbiranja rezultata u(r)

Interval pogreka za oditek sile upotevamo kot razbirek na zaslonu 0,5 N oz. 0,5 MPa,
za loljivost r, ki je oditana na zaslonu 0,5 MPa. Predpostavimo pravokotno porazdelitev:
u (r ) =
I /2
3
0,5
3
(4.58)
= 0,29 mm

Pri ovrednotenju skupne negotovosti U(Fm) smo za negotovost u(Fm) meritve maksimalne sile
upotevali, da je vsota relativnega pogreka kazanja q in skupne negotovosti kalibracije U,
najve 1 %, z vhodnimi podatki za razred tonosti 1 merilnega sistema sile. Tak nain
ovrednotenja je najenostavneji, uporabljen je bil tudi pri medlaboratorijski primerjavi. e bi
eleli zmanjati vpliv prispevka negotovosti u(Fm), je potrebno korigirati silo Fm s pogrekom
q in upotevati negotovost kalibracije U, kar je bilo prikazano v etrtem primeru. Skupno
negotovost za natezno trdnost Rm smo ovrednotili za dva naina meritve premera d0, s
pominim merilom u(S 0,pm) = 2,84 MPa in z vijanim merilom (S 0,vm)* = 0,44 MPa. Merilna
negotovost u(Rm) za meritev premera d0 digitalnim vijanim merilom je 15,88 % manja od
merilne negotovost u(Rm) za meritev s digitalnim pominim merilom (Preglednica 4.10).
- 48 -
Diplomsko delo
Preglednica 4.10: Standardne negotovosti ocen vhodnih veliin za natezno trdnost Rm

Vir
negotovosti
Xi
Ocenjena
vrednost
xi
Standardna
negotovost
u(xi )
Porazdelitev
Obutljivostni
kolinik
ci
Prispevek
negotovosti
ui (y)=ci u(xi )
u(F m)
928,66 MPa
1,46 MPa
normalna
1,46 MPa
Fm,pm
72994,33 N
421,43 N
pravokotna
0,01268 mm-2
5,34 MPa
Fm,vm*
72994,33 N
421,43 N
pravokotna
0,01272 mm-2
5,36 MPa*
S0,pm
78,85 mm2
2,8410-1 mm2
normalna
11,74 N/mm4
3,34 MPa
S0,vm*
78,58 mm2
3,6910-2 mm2
normalna
11,81 N/mm4
0,44 MPa*
0,5 MPa
pravokotna
0,29 MPa
0,29 MPa
Skupno
(u c (y) =
( )
N 2 2
c u x ):
i
i
i =1
U(Rm), k = 2; P = 95%
6,48 MPa
5,53 MPa*
12,95 MPa
11,16 MPa*
*ovrednotenje negotovosti meritve z vijanim merilom u(S0vm)
4.8 Negotovost doloitve dogovorne napetosti teenja Rp0,2

Dogovorno mejo teenja Rp0,2 doloimo v primeru, ko meja teenja na diagramu R - ni
izrazita tako kot pri naravni meji teenja ReH. Prestavlja napetost, pri kateri trajni raztezek
znaa 0,2 % zaetne merilne doline L0. Dogovorno mejo teenja smo zaradi ponazoritve
detajlno prestavili na sliki 4.11, v diagramu F . Na razdalji 0,2 % od L0 se postavi
vzporednica linearnem delu krivulje F .. V naem primeru je L0 = 50 mm, 0,2 % od 50 mm
znaa 0,1 mm. Za doloanje modula E smo uporabili sekantno metodo, zaetek doloanja
modula E je bil pri sili 10000 N, konec pa pri sili 20000 N, hitrost prirastka napetosti v
elastinem obmoju je bila 30 MPa/s.
Predstavljen primer ovrednotenja negotovosti za mejo teenja je poenostavitev, primer
kompleksnejega izrauna je predstavljen v [16, 18].
- 49 -
Diplomsko delo
Slika 4.11: Diagram sila F- raztezek v mm, kjer smo doloili dogovorno mejo teenja Rp0,2
Za doloitev merilne negotovosti uporabimo matematino odvisnost med posameznimi
vhodnimi veliinami:
R p 0 ,2 =
Fp 0 ,2
(4.59)
S0
c1 (Fp 0, 2 ) =
R p 0, 2
c1 (Fp 0, 2 ) =
R p 0, 2
c 2 (S 0 , pm ) =
R p 0 ,2
c 2 (S 0,vm ) =
c3 ( r ) =
Fp 0,2
Fp0, 2
S 0, pm
R p 0,2
S 0,vm
R p 0, 2
r
=
=
=
1
S 0, pm
1
S 0,vm
1
= 0,01268 mm
78,85
(4.60)
1
= 0,01272 mm
78,58
(4.61)
F p 0,2
S 0 , pm
Fp 0,2
S 0,vm
60405,03
= 9,78 N/mm - 4
2
78,85
(4.62)
60405,03
= 9,71 N/mm-4
78,582
(4.63)
(4.64)
=1
- 50 -
Diplomsko delo
Matematini model doloitve negotovosti je opisan v enabi [18]:

2
Fp0,2
1
uc( Rp0,2 ) = u2( Fp0,2 ) +- 2 u2( S0 ) +1u2( r ) =
S
S0
0
Fp0,2 pd
1 2
u ( Fp0,2 ) +- 2 o u2( d0 ) +1u2( r )
S 2
S0
0
(4.65)
a) Negotovost doloitve pogreka zaradi ponovljivosti preskusa

Vrednost za u ( R p 0, 2 ) = 2,03 MPa dobimo iz prispevka k ponovljivosti rezultata preskusa
(Preglednica 4.4).
b) Negotovost doloitve sistematinega pogreka es(Fp0,2) meritve sile Fp0,2

Prispevek sistematinega pogreka es(Fp0,2) meritve sile Fp0,2, bi lahko ovrednotili na isti nain
kot za silo Fm v poglavju 4.7. Pri ovrednotenju bomo upotevali, da ima merilni sistem sile
razred tonosti 1, iz kalibracijskega certifikata [25].
Upotevamo, da je vsota relativnega pogreka kazanja q in skupne negotovosti kalibracije U,
najve 1 %:
(|q| + |U|)max 1 %
(4.66)
Podatek za Fp0,2 = 60405,03 N je rezultat preskusa vzorca t. 1 (Preglednica 4.4).

u( Fm ) =
0,01 Fp0, 2
3
0,01 60405,03
= 348,74 N
3
(4.67)
c) Negotovost doloitve prenega preseka S0

Negotovost doloitve preseka S 0 bomo ovrednotili enako kot pri ovrednotenju za Rm (poglavje
4.7).
u S0, pm =
u (S0 ,vm ) =
2 d0, pm u( d0 ,pm )2
22
2 10,022 ( 18,07 10-3 )2

= 2,84 10-1 mm2
4
(4.68)
2 10 ,0032 ( 2,35 10 -3 ) 2
= 3,69 10 -2 mm 2
4
(4.69)
2 d 0 ,vm u( d 0 ,vm )2
22
- 51 -
Diplomsko delo
d) Negotovost razbiranja rezultata u(r)

Interval pogreka za oditek sile upotevamo kot razbirek na zaslonu 0,5 N oz. 0,5 MPa,
za loljivost r, ki je oditana na zaslonu 0,5 MPa. Predpostavimo pravokotno porazdelitev:
u(r ) =
I /2
3
0,5
3
= 0,29 MPa
(4.70)

Enako, kot smo e ugotovili pri ovrednotenju skupne negotovosti u(Rm), (poglavje 4.6), lahko
zmanjamo prispevek negotovosti za standardno negotovost u(Fp0,2), s korekcijo sile Fp0,2 s
pogrekom kazanja q in upotevanjem negotovosti kalibracije U.
Skupno negotovost za mejo teenja Rp0,2 smo ovrednotili na dva naina, s prispevkom u(S0,pm)
= 2,77 MPa in u(S0,vm) = 0,35 MPa. Merilna negotovost u(Rp0,2) za meritev premera d0 z
vijanim merilom je 17,8 % manja od merilne negotovost u(Rp0,2)* za meritev d0 s pominim
merilom (Preglednica 4.11).
Preglednica 4.11: Standardne negotovosti ocen vhodnih veliin za mejo teenja Rp,02
Vir
negotovosti
Xi
Ocenjena
vrednost
xi
Standardna
negotovost
u(xi)
Porazdelitev
Obutljivostni
kolinik
ci
Prispevek
negotovosti
ui (y)=ci u(xi)
u( F 0, 2 )
772,72 MPa
2,03 MPa
normalna
2,03 MPa
es(Fp0,2,pm)
60405,03 N
348,74 N
pravokotna
0,01268 mm-2
4,42 MPa
es(Fp0,2,vm )
60405,03 N
348,74 N
pravokotna
0,01272 mm-2
4,44 MPa*
S0,pm
78,85 mm2
2,8410-1 mm2
normalna
9,78 N/mm-4
2,78 MPa
S0,vm
78,58 mm2
3,6910-2 mm2
normalna
9,71 N/mm-4
0,36 MPa*
0,5 MPa
0,29 MPa
pravokotna
0,29 MPa
Skupno
(u c (y) =
( )
N 2 2
c u x ):
i
i
i =1
U(Rp0,2), k = 2, P = 95 %
*ovrednotenje negotovosti meritve z vijanim merilom u(S0,vm)
- 52 -
5,24 MPa
4,46 MPa*
10,46 MPa
8,92 MPa*
Diplomsko delo
4.9 Negotovost meritve zaetne merilne doline L0

Ovrednotenje merilne negotovosti zaetne merilne doline L0 bomo izvedli z namenom, da
ugotovimo kateri prispevki imajo najveji vpliv na merilno negotovost. Podatek bomo nadalje
uporabili kot vhodni podatek za ovrednotenje merilne negotovosti za razteznost Am doloeno
z ronim postopkom.
Zaetno merilno dolino L0 smo izmerili z istim pominim merilom kot d0, zato bomo
prispevke, ki izhajajo iz razbiranja rezultata in temperaturnih raztezanj, upotevali kot pri
ovrednotenju za premer d0 (poglavje 4.4).
a) Negotovost doloitve pogreka u(L 0) zaradi ponovljivosti meritve
Preglednica 4.12: Rezultati meritev L0 s pominim merilom
Meritev
L0,pm
mm
1
50,02
xi = X i =
10
50,03 49,98 50,01 49,99 50,038 49,98 49,98 50,00 49,97
1 n
499,99
X1,10 =
= 49,99 mm
n k =1
10
(4.71)
s(X1,10) = 0,02234 mm
u(dL0, pm ) = s( X i ) =
s(X1,10 )
n
(4.72)
=
0,02234
10
= 0,00706 mm
(4.73)
b) Negotovost doloitve sistematinega pogreka u(es)

Razirjeno negotovost sistematinega pogreka za digitalno pomino merilo, smo upotevali
iz kalibracijskega certifikata [22]. Pri ovrednotenju negotovosti upotevamo vrednost L 0 =
49,99 mm.
U(es) = 18 m + 1,210-5L
(4.74)
U(es) = 18 m + 1,210 -5 49,9910 3 = 18,80 m
(4.75)
u(es) = U/2 = 9,40 m
(4.76)
- 53 -
Diplomsko delo

Postopek meritve raztezka lahko izboljamo z uporabo bolj natannega merilnega instrumenta
z boljo loljivostjo in negotovostjo kalibracije ter z obvladovanjem temperaturnih pogojev.
Preglednica 4.13: Standardne negotovosti ocen vhodnih veliin za L0 = 50 mm
Vir
negotovosti
Xi
Ocenjena
vrednost
xi
Standardna
negotovost
u(xi)
Porazdelitev
Obutljivostni
kolinik
ci
Prispevek
negotovosti
ui (y)=ci u(xi )
L o,pm
49,99 mm
7,06 m
normalna
7,06 m
0,01 mm
2,89 m
pravokotna
2,89 m
es
0 m
9,40 m
normalna
9,40 m
pravokotna
510 m C
0,29 m
-6
1110 C
-6
0,58 C
-1
pm
0 C
2,89 C
pravokotna
0,2C-1 m
0,58 m
0 C
0,5 C
normalna
1,1 C-1m
0,55 m
pm
1110 -6C1
0,58-6 C-1
Pravokotna
5105 m C
0,29 m
Skupno
(u c (y) =
( )
N
2
c 2u x ) :
i
i
i =1
12,06 m
U(Lo), k = 2, P = 95 %
24,12 m
4.10 Negotovost meritve merilne doline Lu po pretrgu

Ovrednotenje merilne negotovosti merilne doline po pretrgu Lu bomo izvedli na isti nain
kot za L0 (poglavje 4.8). Merilno dolino po pretrgu Lu smo 10 krat izmerili s pominim
merilom in vrednosti upotevali pri ovrednotenju negotovosti zaradi ponovljivosti meritve
premera.
Negotovost doloitve pogreka zaradi ponovljivosti meritve raztezka u(L u,pm)
Preglednica 4.14: Rezultati meritev raztezka po pretrgu Lu,pm s pominim merilom
Meritev
Lu,pm
mm
1
59,51
10
59,61 59,54 59,35 59,52 59,49 59,57 59,59 59,55 59,62
1 n
595,35
xi = X i = X 1,10 =
= 59,53 mm
n k =1
10
(4.77)
- 54 -
Diplomsko delo
s(X1,10) = 0,0778 mm
u( Lu ,pm ) = s( X i ) =
(4.78)
s(X1,10 )
n
0,0778
10
= 0,0245 mm
(4.79)
a) Negotovost doloitve sistematinega pogreka es

Merilno negotovost U(es) za pomino merilo upotevamo iz kalibracijskega certifikata [23].
Pri ovrednotenju negotovosti upotevamo vrednost Lu = 59,53 mm.
U = 18m + 1,210-5L
(4.80)
U = 18 m + 1,210-5 50,00104 = 18,71 m
(4.81)
u(es) = U/2 = 9,36 m
(4.82)

Enako kot smo ugotovili v prejnjem poglavju postopek meritve raztezka lahko izboljamo z
uporabo bolj natannega merilnega instrumenta z boljo loljivost in negotovostjo kalibracije
ter z obvladovanjem temperaturnih pogojev preskuanja (Preglednica 4.15).
Preglednica 4.15: Standardne negotovosti ocen vhodnih veliin za mero Lu = 59,53 mm
Vir
negotovosti
Xi
Ocenjena
vrednost
xi
Standardna
negotovost
u(xi)
Porazdelitev
Obutljivostni
kolinik
ci
Prispevek
negotovosti
ui (y)=ci u(xi )
L u,pm
59,53 mm
24,50 m
normalna
24,50 m
0,01 mm
2,89 m
pravokotna
2,89 m
es
0 m
9,36 m
normalna
9,36 m
1110-6C-1
0,58-6 C-1
pravokotna
5105 m C
0,29 m
pm
0 C
2,89 C
pravokotna
0,2C-1 m
0,58m
0 C
0,5 C
normalna
1,1 C-1 m
0,55 m
pm
1110-6 C-1
0,58-6 C-1
pravokotna
5105 m C
0,29 m
Skupno
(u c (y) =
( )
N 2 2
ci u xi ) :
i =1
U(Lu), k = 2, P = 95 %
- 55 -
26,34 m
52,68 m
Diplomsko delo
4.11 Negotovost doloitve razteznosti Am z rono metodo

Pri ovrednotenju negotovosti za rono meritev razteznosti A(m) velja matematini model [18]:
L - L0
A(m ) = u
L0
100
(4.83)
A(m ) 1
1
=
= c1 =
= 0,020 mm -1
Lu
L0
49,99
(4.84)
A(m)
59,53
= 2u = c2 =
= 0,0238 mm-1
2
L0
49
,
99
L0
(4.85)
1
L
u( Am ) = 2 u 2 (Lu ) + u2 u 2 (L0 ) =
L
L
0
0
2
49,00
59 ,53
0,00974 2 +
2
49,99
0,00978 2 = 0,66%
(4.86)
Poleg prispevkov iz matematinega modela bomo upotevali e negotovost zaradi
ponovljivosti preskusa u(A m). Vrednost za u(A m) = 0,30 % dobimo iz prispevka k
ponovljivosti k negotovosti rezultata preskusa (Preglednica 4.4).

Najveji prispevek k negotovosti meritve je zaradi ponovljivost preskusa. Rono meritev
raztezka lahko izboljamo z uporabo bolj natannega merilnega instrumenta z boljo loljivost
in negotovostjo kalibracije (Preglednica 4.16).
Preglednica 4.16: Standardne negotovosti ocen vhodnih veliin za rono
merjen raztezek Am = 19,0 %
Vir
negotovosti
Xi
Ocenjena
vrednost
xi
Standardna
negotovost
u(xi)
Porazdelitev
Obutljivostni
kolinik
ci
ui (y)=ci u(xi)
u( Am )
0,38 %
0,30 %
normalna
0,30 %
-1
u(L0)
0 m
12,06 m
normalna
20,22 m
0,24 %
u(Lu)
0 m
26,34 m
normalna
23,28 m-1
0,62 %
Skupno
(u c (y) =
( )
N 2 2
c u x ):
i
i
i =1
U(Am), k = 2, P = 95 %
- 56 -
0,73 %
1,47 %
Diplomsko delo
4.12 Negotovost meritve razteznosti Aa z ekstenzometrom

Matematini model meritve raztezka z ekstenzometrom A(a) izrazimo kot razliko vrednosti,
ki jo razberemo iz displaya (razbirek) in sistematinim pogrekom ekstenzometra es iz
kalibracijskega certifikata [12]:
A(a) = r es
(4.87)
Obutljivostni koliniki ci:

A( a )
= 1 = c1
r
(4.88)
A(a)
= 1 = c2
es
(4.89)
a) Negotovost doloitve pogreka u ( Aa ) zaradi ponovljivosti preskusa

Vrednost za u ( Aa ) = 0,30 % dobimo iz prispevka k ponovljivosti negotovosti rezultata
preskusa (Preglednica 4.4).

Interval pogreka za oditek raztezka na displayu je 0,005 % (za loljivost oditka na
displaju 0,01%). Predpostavimo pravokotno porazdelitev:
u(r) =
I /2
3
0,005
3
= 0,0029 %
(4.90)
c) Negotovost doloitve sistematinega pogreka u(es) za razred tonosti 1

Ekstenzometer, s katerim smo doloili raztezek je imel razred tonosti 1, iz kalibracijskega
certifikata [12]. Standard ISO 9513 za razred tonosti 1, predpisuje maksimalno negotovost
kalibracije ekstenzometra U = 0,6 %. Predpostavimo interval pogreka 1,6 % in pravokotno
porazdelitev za prispevek negotovosti:
(|q| + |U|)max = 1 % + 0,6% = 1,6 %
u (e s ) =
0 ,0016
3
(4.91)
= 0,0092 = 0,92 %
(4.92)
- 57 -
Diplomsko delo
d) Negotovost doloitve sistematinega pogreka u(es) za razred tonosti 0,5

Ekstenzometer ima nazivno tonost razred 0,5, zato smo pri proizvajalcu opreme naroili
servis, ki je obsegal zmanjanje zranosti v vodilih in kontaktnih roicah, menjavo vzmeti na
kontaktnih nokih. Po servisu in naslednji kalibraciji ima ekstenziometer razred tonosti 0,5.
Standard ISO 9513 za razred tonosti 0,5, predpisuje maksimalno negotovost kalibracije
ekstenzometra U = 0,3 %. Predpostavimo interval pogreka 0,8 % in pravokotno
porazdelitev za prispevek negotovosti:
(|q| + |U|)max = 0,5 % + 0,3% = 0,8 %
u ( es ) =
(4.93)
0,008
= 0,0046 = 0, 46 %
3
(4.94)

Pri ovrednotenju merilne negotovosti smo se omejili na prispevke, za katere smo imeli
razpololjive vrednosti iz kalibracijskih certifikatov (Preglednica 4.17). Viri, ki jih ne
moremo ovrednoti, vemo pa, da so za doloanje razteznosti zelo pomembni npr. poloaj
ekstenzometra glede na vzorec, poloaj kontaktnih nokov, delovanje vzmeti no roicah in
nokih, lahko z obvladujemo z upotevanjem preskusnega postopka, navodil proizvajalca
opreme. Z rednim vzdrevanjem in servisiranjem ekstenzometra smo izboljali razred tonosti
iz 1 na 0,5 in s tem zmanjali merilno negotovost zaradi sistematinega pogreka.
Preglednica 4.17: Standardne negotovosti ocen vhodnih veliin za razteznost doloeno s
kontaktnim ekstenzometrom, Aa = 18,19 %
Vir
negotovosti
Xi
Ocenjena
vrednost
xi
Standardna
negotovost
u(xi)
Porazdelitev
Obutljivostni
kolinik
ci
Prispevek
negotovosti
ui (y)=ci u(xi )
u( Aa )
18,19 %
0,30 %
normalna
0,30 %
0,01 %
0,0029 %
pravokotna
0,0029 %
es (r.t. 1)
1,6 %
0,92 %
pravokotna
0,92 %
es (r.t. 0,5)
0,8 %
0,46 %
pravokotna
0,46 %*
( )
0,97 %
Skupno
(u c (y) =
N 2 2
c u x ):
i
i
i =1
U(Aa), k = 2, P = 95 %
*ovrednotenje negotovosti meritve za razred tonosti 0,5
- 58 -
0,55 %*
1,94 %
1,10 %*
Diplomsko delo
4.13 Negotovost meritve premera po pretrgu du

Negotovost meritve premera po pretrgu u(d u) s pominim merilom bomo ovrednotili zaradi
doloitve negotovosti zoenosti u(Z). Ovrednotili bomo prispevke zaradi ponovljivosti
meritve premera po prelomu u(d u,pm) in negotovost zaradi sistematinega pogreka u(es). Vsi
prispevki, ki izhajajo iz razbiranja in temperaturnih raztezanj so enaki kot pri ovrednotenju
negotovosti za d0, (poglavje 4.4).
a) Negotovost doloitve pogreka zaradi ponovljivosti meritve premera u(d u,pm)
Preglednica 4.18: Rezultati meritev raztezka po pretrgu du s pominim merilom
Meritev
d u,pm
mm
10
6,71
6,83
6,78
6,86
6,89
6,59
6,83
6,92
6,74
6,82
1 n
68,33
xi = X i = X1,10 =
= 6,83 mm
n k =1
10
(4.95)
s(X1,10) = 0,07601 mm
(4.96)
u(d 0, pm) = s( X i ) =
(4.97)
s(X1,10 ) 0,07601
=
= 0,02404mm
n
10
b) Negotovost doloitve sistematinega pogreka u(es)

Negotovost za pomino merilo, s katerim smo izmerili presek du epruvet iz kalibracijskega
certifikata [22].
U = 18 m + 1,210-5 L; k = 2
(4.98)
-5
U = 18 m + 1,210 6,83 = 18,08 m

u = U / 2 = 9,04 m
(4.99)
Izraun skupne negotovosti meritve premera du po pretrgu

Iz prispevkov k negotovosti je razvidno (Preglednica 4.19), da so z meritvijo z digitalnim
pominim merilom najveji prispevki zaradi, ponovljivosti meritve, loljivosti, negotovosti
kalibracije in temperaturnih raztezanj. Postopek meritve lahko izboljamo z uporabo bolj
natannega merilnega instrumenta in obvladovanju temperaturnih pogojev preskuanja.
- 59 -
Diplomsko delo
Preglednica 4.19: Standardne negotovosti ocen vhodnih veliin za mero d u = 6,83 mm

Vir
negotovosti
Xi
Ocenjena
vrednost
xi
Standardna
negotovost
u(xi)
Porazdelitev
Obutljivostni
kolinik
ci
Prispevek
negotovosti
ui (y)=ci u(xi )
d u,pm
6,83
24,04 m
normalna
24,04 m
es
0 m
9,04 m
normalna
9,04 m
0,01 mm
2,89 m
pravokotna
2,89 m
1110-6C-1
0,58-6 C-1
pravokotna
5105 m C
0,29 m
pm
0 C
2,89 C
pravokotna
-1
0,58 m
-1
0,2C m
0 C
0,5 C
normalna
1,1 C m
0,55 m
pm
1110-6 C-1
0,58-6 C-1
pravokotna
5105 m C
0,29 m
Skupno
(u c (y) =
( )
N
2
c 2u x ) :
i
i
i =1
U(du), k = 2, P = 95 %
25,86 m
51,72 m
4.14 Negotovost meritve zoenosti po pretrgu, kontrakcije Z

Procentualno zmanjanje prenega preseka epruvete je razlika med zaetno povrino prenega
preseka S 0 in povrine prenega preseka S v katerem koli trenutku preskusa glede na zaetno
povrino prenega preseka S 0. Kontrakcija je veliina za najvejo deformacijo epruvete pri
nateznem preskusu. Zaetni premer do in premer na najojem mestu pretrga d u, smo izmerili s
pominim merilom.
Slika 4.12: Mesto poruitve preskuanca

- 60 -
Diplomsko delo
Izraz za izraun zoenosti na mestu poruitve [18]:

S - Su
Z = o
S0
100
S
u(Z) = u2
S
0
u (S 0 ) + - 1 u 2 (S u )
S 2
0
(4.100)
(4.101)
S
Z
36,64
= u2 = c1 =
= 0,005916mm-2 = 5,89 10-3 mm-2
So S0
78,852
(4.102)
Z
1
1
=
= c2 = = 0,0127 mm-2 = 1,27 10-2 mm-2
Su S0
78,85
(4.103)
a) Negotovost doloitve pogreka u (Z ) zaradi ponovljivosti preskusa

Vrednost za u (Z ) = 1,86 % dobimo iz prispevka zaradi ponovljivosti negotovosti rezultata
preskusa (Preglednica 4.4).
b) Negotovost doloitve zaetnega preseka u(S0)

u(S0 , pm ) =
p 2 d0 2 u(d0, pm ) 2
2
p 2 10,022 (1,80 10-2 ) 2

4
= 2,83 10-1 mm2
(4.104)
= 2,77 10-1 mm2
(4.105)
c) Negotovosti doloitve preseka po pretrgu u(Su)

u(Su , pm ) =
p 2 du 2 u(du , pm ) 2
2
p 2 6,832 (25,86 10-2 ) 2

4
Izraun skupne negotovosti doloitve zoenosti po pretrgu (kontrakcije) u(Z)

Iz prispevkov k negotovosti je razvidno (Preglednica 4.20), da je najveji prispevek k
negotovosti ponovljivost preskusa. Postopek meritve premera pred in po preskusu lahko
izboljamo z uporabo bolj natannega merilnega instrumenta in obvladovanem temperaturnih
pogojev preskuanja.
Zanimiv podatek iz medalboratorijske primerjave (Preglednica 4.3), da je o rezultatih za
kontrakcijo poroalo le dobrih 80 % udeleencev.
- 61 -
Diplomsko delo
Preglednica 4.20: Standardne negotovosti ocen vhodnih veliin za kontrakcijo Z

Vir
negotovosti
Xi
Ocenjena
vrednost
xi
Standardna
negotovost
u(xi)
Porazdelitev
Obutljivostni
kolinik
ci
Prispevek
negotovosti
ui (y)=ci u(xi)
u(Z )
56,02 %
1,87 %
normalna
1,87 %
S0
78,85 mm2
2,8310-1 mm2
normalna
5,8910-3 mm-2
0,168 %
Su
36,64 mm2
2,7710-1 mm2
normalna
1,2710-2 mm-2
3,52 %
Skupno
(u c (y) =
( )
N
2 2
ci u xi ) :
i =1
U(Z), k = 2, P = 95 %
1,91 %
3,82 %
4.15 Razirjena merilna negotovost rezultatov

Na koncu predstavimo e razirjene negotovosti rezultatov nateznega preskusa (U = k u). e
uporabimo faktor iritve k = 2, ki ustreza ravni zaupanja priblino 95 % (predpostavimo, da je
porazdelitev negotovosti izhodne veliine blizu normalni) bodo razirjene negotovosti
rezultatov (zaokroene navzgor zato, ker gre le za oceno) [3, 19]:
Rp0,2 = 773 MPa 11 MPa oz. 1,4 % premer do merjen s pominim merilom,
Rp0,2 = 773 MPa 9 MPa oz. 1,2 %, premer do merjen z vijanim merilom,
Rm = 929 MPa 13 MPa oz. 1,4 %, premer do merjen s pominim merilom,
Rm = 929 MPa 12 MPa oz. 1,3 %, premer do merjen z vijanim merilom,
Aa50 = 18,2 % 2,0 % (ekstenzometer razred tonosti 1),
Aa50 = 18,2 % 1,2 % (ekstenzometer razred tonosti 0,5),
Am50 = 19,2 % 1,5 %,
Z = 56,0 % 3,9 %.
- 62 -
Diplomsko delo
4.16 Ocena skladnosti, ko merilni rezultat vkljuuje merilno negotovost

Kadar se preskuanja izvajajo po doloenih specifikacijah in specifikacije zahtevajo izjavo o
skladnosti, mora poroilo o preskusu vsebovati izjavo o tem, ali so rezultati v skladnosti ali
niso v skladnosti s specifikacijo.
V najpreprostejem primeru specifikacija zahteva, da izmerjeni rezultat, razirjen za
negotovost, na dani ravni zaupanja, ne presega doloenih mej. V teh primerih je ocena za
skladnosti enostavna. al so jasna navodila za upotevanje merilne negotovosti pri oceni
skladnosti redka, prav tako jih ni upotevnih v standardih. Najbolj pogosto specifikacija
zahteva izjavo o skladnosti, ne omenja pa upotevanje negotovosti povezanih z meritvijo.
V takih primerih je primerno za uporabnika/kupca, da izvede oceno o skladnosti, ki temelji na
tem, ali je rezultat znotraj doloenih mejnih vrednosti brez upotevanja merilne negotovosti.
Ta pristop se pogosto omenja kot "deljeno tveganje", saj konni uporabnik prevzame del
tveganja, da izdelek ne ustreza specifikaciji.
e merilni rezultat razirjen za merilno negotovo na ravni 95 % zaupanja, ni presegel
zgornje in spodnje meje dovoljenega odstopanja, je skladnost s specifikacijo doseena, primer
1 (Slika 4.13). Ko izmerjeni rezultat presega zgornjo mejo tolerance, vkljuujo interval
negotovosti, nastane neskladnost s specifikacijo (primer 2). Prav tako je neskladnost s
specifikacijo, e izmerjeni rezultat vkljuujo interval negotovosti ne dosee spodnje meje
tolerance (primer 3).
e je merilni rezultat blizu spodnje ali zgornje meje tolerance in interval razirjene
negotovosti see ez mejo, potem ni mogoe potrditi bodisi skladnosti ali neskladnosti za
navedeno stopnjo zaupanja 95 % (primeri 4 in 5). Vendar v primeru 4 rezultat nakazuje na
skladnost z zahtevami, v primeru 5 na neskladnost [25].
Slika 4.13: Ocena skladnosti, ko merilni rezultat vkljuuje vpliv merilne negotovosti [25]
- 63 -
Diplomsko delo
5. SKLEP
V diplomskem smo na osnovi zahtev za merilno in preskusno opremo, preskuancev in
izvedbe nateznega preskusa doloili prispevke k merilni negotovosti in ovrednotili merilno
negotovost pri nateznem preskusu kovin.
Iz rezultatov medlaboratorijskih primerjav v zadnjih desetih letih, kjer dosegamo
rezultate |Z| < 2,0 lahko sklepamo, da preskus izvajamo pravilno. Prav tako lahko sklepamo,
da prispevke za katere ni razpololjivih podatkov (prirastek sile in raztezka, osnost sile in
ekstenzometra, togost, stroja..) in ki prispevajo k merilni negotovosti, obvladujemo na nain,
da upotevamo preskusni postopek, navodila proizvajalca opreme, ter redno vzdrujemo in
servisiramo opreme.
Merjenje premera z vijanim merilom v primerjavi s pominim merilom ima zaradi
bolje loljivosti in negotovosti, ki izhajajo iz kalibracije, manjo negotovost, kar je izhodie
za priporoljivost uporabe vijanega merila pri meritvah premera. Obvladovati moramo tudi
negotovosti, ki izhajajo iz temperaturnih odstopanj.
Nain ovrednotenja negotovosti pri doloitvi natezne trdnosti in meje teenja zaradi
razlinih pristopov pri upotevanju relativnega pogreka kazanja in negotovosti kalibracije
ima vpliv na vrednost skupne negotovosti doloitve teh karakteristik. S korekcijo rezultata
zaradi pogreka in upotevanjem negotovosti kalibracije dobimo najmanjo negotovost.
Negotovost pri meritvi raztezka z ekstenzometrom lahko zmanjamo z rednim
vzdrevanjem in servisiranjem ekstenzometra. Viri, ki jih ne moremo ovrednotiti, so pa za
doloanje razteznosti zelo pomembni (pozicija ekstenzometra glede na vzorec, poloaj
kontaktnih nokov, delovanje vzmeti no roicah in nokih), lahko obvladujemo z
upotevanjem preskusnega postopka in navodil proizvajalca opreme.
Negotovosti pri doloitvi rono merjenega raztezka in zoenosti (kontrakcije) lahko
zmanjamo z uporabo meril, ki imajo boljo loljivost in manjo negotovost pri kalibraciji.
Pokazali smo, da s poznavanjem kvantitativnih vplivov posameznih veliin na rezultate
preskusa, preskus bolje razumemo in obvladujemo tveganje ter dobimo izhodie za
podajanje smernic za izboljanje zanesljivosti postopka nateznega preskusa kovin.
- 64 -
Diplomsko delo
VIRI
[1]
EN ISO 10012: Measurement management systems - Requirements for measurement

processes and measuring equipment (ISO 10012:2003)
[2] Obvladovanje opreme-OA012, Slovenska akreditacija, izd.1, [svetovni splet]

http://www.slo-akreditacija.si/media/oa12.pdf, [10.11.2014]
[3]
Ako Bojan: Osnove meroslovja in merjenja dolin, Fakulteta za stojnitvo Maribor

2008
[4]
Traceability of Measuring and Test Equipment to National Standard, EAL-G12,

edition
1,1999,
The
European
co-operation
for
Accreditation,
[svetovni
splet]http://www.european-accreditation.org/publication/ea-4-07-m, [10.11.2014]
[5]
Sodelovanje v medlaboratorijskih primerjavah-OA05, izd. 4, Slovenska akreditacija,

izd. 4, [svetovni splet] http://www.slo-akreditacija.si/media/oa05.pdf, [10.11.2014]
[6]
Instruction manual for materilas testing machines, Z 2500Y, Zwick GmbH & Co. KG,
2004
[7]
Uncertainty
of
Force
Measurements,
EURAMET
cg-4
Version
(03/2011)[svetovni
2.0
splet]
http://www.euramet.org/fileadmin/docs/Publications/calguides/EURAMET_cg4__v_2.0_Uncertainty_of_Force_Measurements_01.pdf, [10.11.2014]
[8]
Guide to the Evaluation of Measurement Uncertainty for Quantitative Test Results,

EUROLAB European Federation of National Associations of Measurement, Testing
and
Analytical
Laboratories
http://www.eurolab.org/documents/EL_11_01_06_387%20Technical%20report%20%20Guide%20Measurement%20uncertainty.pdf
[9]
ISO 7500-1: Metallic materials - Verification of static uniaxial testing machines - Part
1: Tension/compression testing machines - Verification and calibration of the forcemeasuring system, 2004
[10] Extensometers for Materials Testing Machines, Zwick GmbH & Co. KG [svetovni
splet] http://www.zwick.com/en/products/extensometers.html, [10.11.2014]
[11] ISO 9513: Metallic materials - Calibration of extensometers used in uniaxial testing,
2012
- 65 -
Diplomsko delo
[12] Calibration Certificate, DKD 892199 DKD-k-13201,12/11, Extension measurnig

device, Extensometer 066975, ZWICK GMBH & CO.KG,
[13] JCGM 200:2012 International vocabulary of metrology Basic and general
concepts
and
associated
terms
(VIM),
[svetovni
splet]
http://www.bipm.org/utils/common/documents/jcgm/JCGM_200_2012.pdf,
[14] JCGM 100:2008 GUM 1995 with minor corrections, Evaluation of measurement data
Guide to the expression of uncertainty in measurement, [svetovni splet]
www.bipm.org/utils/common/documents/jcgm/JCGM_100_2008_E.pdf [10.11.2014]
[15] The Expression of Uncertainty and Confidence in Measurement, M3003, EDITION 3,
NOVEMBER 2012, United Kingdom Accreditation Service, [svetovni splet]
http://www.ukas.com/library/Technical-Information/Pubs-Technical-Articles/PubsList/M3003_Ed3_final.pdf, [10.11.2014]
[16] W. GABAUER, Manual of Codes of Practice for the Determination of Uncertainties in
Mechanical Tests on Metallic Materials, Code of Practice No. 07, VOEST-ALPINE
STAHL
LINZ
GmbH,
2000,
[svetovni
splet]
http://www.npl.co.uk/upload/pdf/cop07.pdf, [10.11.2014]
[17] Proficiency test, Tensile test steel of round bar steeel ISO 6892-1 1309, Institut fr
Eignungsprfung, GmbH, D 45770 Marl, Final report, April 17, 2014,[10.11.2014]
[18] BS CWA 15261-2: Measurement uncertainties in mechanical tests on metallic
materials. The evaluation of uncertainties in tensile testing, 2005
[19] EA guidelines on the expression of uncertainty in quantitative testing EA 4/16 -.
December 2003 rev00. Page 1 of 28. Publication. Reference. EA guidelines, The
European co-operation for Accreditation, [svetovni splet] http://www.europeanaccreditation.org/publication/ea-4-16-g, [10.11.2014]
[20] EN ISO 6892-1: Metallic materials - Tensile testing - Part 1: Method of test at room
temperature, 2009
[21] Schenuit,E., Tensile testing of metals to the standard ISO 6892-1:2009 An approach for
the practice Zwick GmbH & Co. KG). 2014, Natezno in tlano preskuanjem,
strokovni posvet ZAG Ljubljana, Ljubljana, 19. Junij , 2014
[22] Certifikat o kalibraciji t 13-5045-A, Pomino merilo, Mitutoyo, Metroloki laboratorij
Zavod za gradbenitvo Slovenije, 6.3.2013
[23] Certifikat o kalibraciji t 12-5045-C, Mikroemter, Mitutoyo, Metroloki laboratorij
Zavod za gradbenitvo Slovenije, 29.3.2012
- 66 -
Diplomsko delo
[24] Certifikat o kalibraciji t 13-4094-A, Preskusni stroj, Sistem za merjenje sile,

Metroloki laboraotriij Zavod za gradbenitvo Slovenije, 14.10.2014
[25] Estimating Uncertainties in Testing, An Intermediate Guide to Estimating and
Reporting Uncertainty of Measurement in Testing, Keith Birch, British Measurement
and
Testing
Association,
2003,
[svetovni
https://www.dit.ie/media/physics/documents/GPG36.pdf, [10.11.2014]
- 67 -
splet]

Analiza Merilne Negotovosti Pri Nateznem Preskusu PDF

Uploaded by

Copyright:

Available Formats

You might also like

Analiza Merilne Negotovosti Pri Nateznem Preskusu PDF

Uploaded by

Document Information

Original Title

Copyright

Available Formats

Share this document

Share or Embed Document

Sharing Options

Did you find this document useful?

Is this content inappropriate?

Copyright:

Available Formats

Analiza Merilne Negotovosti Pri Nateznem Preskusu PDF

Uploaded by

Copyright:

Available Formats

ANALIZA MERILNE NEGOTOVOSTI

PRI NATEZNEM PRESKUSU KOVIN

Univerzitetni tudijski program strojnitvo

red. prof. dr. Bojan AKO, univ.dipl.in.

dr. Miha HITI, univ.dipl.in.

Maribor, januar 2015

Univerza v Mariboru Fakulteta za strojnitvo

Univerza v Mariboru Fakulteta za strojnitvo

Podpisani Slavko Panda izjavljam, da:

je bilo predloeno diplomsko delo opravljeno samostojno pod mentorstvom red.prof.

predloeno diplomsko delo v celoti ali v delih ni bilo predloeno za pridobitev

soglaam z javno dostopnostjo diplomskega dela v Knjinici tehnikih fakultet

Maribor, __________________ Podpis: ___________________________

Univerza v Mariboru Fakulteta za strojnitvo

Zahvaljujem se mentorju red. prof. dr. Bojanu Aku, univ.

Univerza v Mariboru Fakulteta za strojnitvo