A

ANSAMBL

ta na slobodite i pravata na gra|anite, osnovana pri Sobranieto

na RM na po~etokot od mandatot.
Vo periodot od 1991 do 1997 g. Sobranieto ima osnovano vkupno
pet anketni komisii: za ispituvawe na okolnostite okolu protestnite sobiri vo Kukli{, Radovi{ i Skopje (1992); za nastanite na Bit-pazar vo Skopje
(1993); za nastanite vo REK-Bitola, predizvikani so {trajkot i
havarijata (1993); za utvrduvawe
na odgovornosta za uvoz na domatite i krastavicite vo RM vo
1995 i 1996 g. (1996); za sogleduvawe na eventualnite pre~ekoruvawa na ovlastuvawata pri intervencijata na policijata vo Gostivar (1997). Prateni~kata grupa
na Liberalnata partija podnese
inicijativa za osnovawe anketna
komisija za rasvetluvawe na
okolnostite okolu atentatot na
pretsedatelot na Republikata
Kiro Gligorov (na 4. X 1995)
Inicijativata ne be{e prifatena od parlamentarnoto mnozinstvo, predvodeno od pratenicite
na SDSM. Ne be{e prifatena ni
inicijativata za formirawe anketna komisija za ispituvawe na
aferata Prislu{uvawe (2001)
od strana na parlamentarnoto
mnozinstvo
predvodeno
od
VMRODPMNE.
LIT.: Svetomir [kari}, Sporedbeno i
makedonsko ustavno pravo, Skopje, 2004.
Sv. [.

ANSAMBL ZA NARODNI PESNI I ORA GOCE DEL^EV#

v. Goce Del~ev#, ansambl za narodni pesni i ora.

ANSAMBL ZA NARODNI PESNI I ORA KO^O RACIN#

v. Ko~o Racin#, ansambl za narodni pesni i ora.
ANSAMBL ZA NARODNI IGRI I PESNI NA MAKEDONIJA TANEC# v. Tanec#,
ansambl za narodni igri i pesni
na Makedonija.

ANSAMBL ZA NARODNI PESNI I ORA ORCE NIKOLOV#

v. Orce Nikolov#, ansambl za
narodni pesni i ora.

ANSKA REKA leva pritoka na

r. Vardar. Izvira od zapadnata
strana na pl. Belasica, na viso~ina od 1.260 m, a se sliva vo Vardar
na viso~ina od 58 m. Dolga e 28,6
km, ima vkupen pad od 1.202 m, a
prose~niot pad iznesuva 42,03.
Na viso~ina od 550 m od desnata
strana gi prima vodite od najgolemiot karsten izvor vo slivot.
Vkupnata povr{ina na slivot iznesuva 168,0 km2. Vo izvori{niot
del rekata ima planinski, a vo dolniot del ramni~arski karakter.
64

MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA

LIT.: Milovoj Ga{evski, Osnovni hidrografski osobenosti na glavnite pritoki na Vardar vo SR Makedonija, Geografski razgledi#, kn. 17, Skopje, 1979;
Aleksandar Stojmilov, Fizi~ka geografija na Republika Makedonija, PMF,
Skopje, 2002.
Dr. V.
Anska Reka

Spomenik na
Ilija
AntevskiSmok
vo Skopje

Makedonija pod italijanska okupacija. Kako politi~ki komesar

na Mavrovskiot NOPO, bil zaroben od balistite (27. III 1943) i
sproveden vo Tirana. Po kratko
soslu{uvawe bil osuden na smrt
so besewe i kaznata bila izvr{ena vo Tiranskiot zatvor.
LIT.: Dim~e Saveski, Prvoborecot i revolucioner Ilija Antevski-Smok, Tetovo i Tetovsko vo NOV 19411945, kn. 2.
Vl. Iv.

ANTERIJA gorna obleka izrabotena od pamuk.

J. R.-P.

Vasil
AntevskiDren

ANTEVSKI-DREN, Vasil (s.

Omorani, Vele{ko, 28. X 1904
Sofija, 18. VIII 1942) aktivist
vo Nacionalnoosloboditelnoto
dvi`ewe. Od 1915 do 1919 g., kako
maloletnik, prestojuval vo
Francija, kade {to go zavr{il
osnovnoto u~ili{te. Vo Veles
zavr{il gimnazija, a vo Belgrad
Praven fakultet. Rabotel kako
advokat vo Skopje, Veles i Kumanovo. Poradi svojata revolucionerna dejnost bil osuduvan na zatvorska kazna (1937 i 1940). Bil
~len na KPJ (od 1941), borec vo
Skopskiot partizanski odred (od
avgust 1941). Na 15. XI 1941 g. vo
Veles bil uapsen od bugarskata
policija, a vo maj 1942 g. vo Skopje osuden na smrt so besewe. Kaznata bila izvr{ena vo zatvorot
vo Sofija.

LIT.: Stoilko Ivanovski-Planinski,

Vasil Antevski - Dren, Skopje, 1981; Veles i Vele{ko vo NOV 19411945. Spomen
kniga, T. Veles, 1985.
\. Malk.

ANTEVSKI-SMOK, Ilija (Tetovo, 25. VII 1919 Tirana, 16. V

1943) pripadnik na naprednoto
studentsko i komunisti~ko dvi`ewe. Bil vraboten vo monopolot vo Tetovo, vonreden student
na Pravniot fakultet vo Belgrad (1939), ~len na KPJ i na MK
(1941) i instruktor na Okru`niot komitet na KPJ za delot na

ANTI grupa slovenski plemiwa, glavni predci na isto~nite

Sloveni. Imeto ne e slovensko.
Od po~etokot na VI v., sami ili
zaedno so Slovenite, zapo~nale
da napa|aat na Vizantija. Vo VI v.
me|u Antite i Slovenite nemalo
pogolemi razliki. Izvorite gi
opi{uvaat zaedno i im pripi{uvaat zaedni~ki jazik, veruvawa i
obi~ai. Okolu 560 g. bile pot~ineti od Avarite. Potoa, sklu~ile sojuz so Vizantija. Posleden
pat vo izvorite se spomenuvaat vo
602 g., koga Avarite ispratile
vojska protiv niv.
LIT.: B. A. Ribakov, Anti i Kievska
Rus, Vestnik drevne istorii#, 1, Moskva, 1939; P.N. Tretkov, Vosto~noslavnskie plemena, Moskva, 1953. K. Ax.

ANTIGON I Ednookiot (Pela,

382 ?, 301 pr.n.e.) makedonski
vojskovodec od blagorodni~ko
poteklo, u~esnik vo pohodot na
Aleksandar Makedonski, eden od
vladetelite (dijadosi). Bil satrap na Golema Frigija, potoa
(331) i na Pamfilija i Likija.
Vojuva vo Mala Azija so ostatoci
od persiskite vojski i ja osvojuva
Likaonija. Toj i negoviot sin Demetrij Poliorket (roden vo Makedonija) se dominantni vladeteli na del od Aleksandrovoto
carstvo.

LIT.: F. Papazoglu, Istorija na helenisti~kiot period, Skopje, 1995. A. [uk.

ANTIGON II Gonat (277239

pr.n.e.) osnova~ na dinastijata
Antigonidi, koi vladeat od 277
do 168 g. pr.n.e. Sin na Demetrij I
Poliorket i na Fila, }erka na
Antipatar. Go prezema makedon-

ANTIFA[ISTI^KA

MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR

dar (ok. 20 km nizvodno od Stobi),

kade {to se najdeni tragi od naselba. Spored nekoi istori~ari,
eden e od trite istoimeni grada
osnovani od Antigon Gonat.

Antigon II Gonat, moneta, avers/revers

skiot prestol po pobedata nad

Keltite kaj Lisimaheja. Dobar
vojskovodec i ve{t diplomat; vojuva so Pir, koj vo toa vreme go
vladee Epir; ja pro{iruva makedonskata vlast do Korint. Ja poveduva Hremonidskata vojna
(261255) i kako pobednik ja potvrduva dominacijata na Makedonija nad helenskite polisi. Ja zajaknuva pomorskata flota, {to
mu ovozmo`uva da ja pobedi flotata na egipetskiot kral Ptolemaj II (255 g.) i da vospostavi prevlast vo Egejskoto More. Vojuva i
so Ahajskata liga. Se smeta deka
bil qubitel na filozofijata i
kni`evnosta.

LIT.: Pausanias, Description of Greece, 5 vols.,

Harvard University Press, 1960; Tarn, W. W.,
Antigonos Gonatas, Oxford, 1913; F. Papazoglu, Istorija na helenisti~kiot period,
Skopje, 1995.
A. [uk.

Antigon III Doson, moneta, avers/revers

ANTIGON III Doson (229221

pr.n.e.) tret makedonski vladetel od dinastijata Antigonidi,
odli~en voen strateg i diplomat.
Vo po~etok vladee kako regent na
osumgodi{niot sin na Antigon
Gonat, Filip V. Proglasen e za
legitimen kral otkako se `eni
so majkata na Filip i go posinuva mladiot kral. Gi zacvrstuva
granicite na Makedonija, povtorno vospostavuva makedonska
vlast vo Tesalija i ja obnovuva
nejzinata dominacija na Balkanot. Vo voeniot pohod na Peloponez gi osvojuva Korint, Argos i
dr. gradovi i tvrdini vo Arkadija i vo Ajtolija, so {to se vospostavuva povtorna dominacija na
Makedonija nad helenskite polisi. Po pobedata nad Ilirite vo
Gorna Makedonija, po~inuva od
tuberkuloza.
LIT.: Polybius, The Histories, 6 vols., Harvard
University Press, 1960; B. Helly, Gonnoi, Amsterdam, 1973; Istorija na makedonskiot
narod, 1, Skopje, 2000.
A. [uk.

ANTIGONEA anti~ki grad, se

spomnuva kako soseden grad na
Stobi na 12 rimski milji na patot
za Tesalonika (sp. Tabula Peutengeriana), mo`ebi kaj Tremnik na Var-

LIT.: Die Peutingersche Tafel odeer Welkarte

des Castorius, Stuttgard, 1929; F. Papazoglu,
Makedonski gradovi u rimsko doba, Skopje, 1957.
A. [uk.

ANTIGONIDI (277168 pr.n.e.)

vtora makedonska dinastija vladeteli. Osnova~ e Antigon Gonat
(277239); slednite vladeteli se:
Demetrij II (239229), Antigon
Doson (229222/1), Filip V (221
179) i Persej (179168), posledniot vladetel vo Makedonija koj,
zaedno so Filip V, gi vodi Makedonsko-rimskite vojni. Vo nivno
vreme ureduvaweto na dr`avata e
tradicionalna monarhija, kako
vo vremeto na Filip II.
LIT.: Polybius, The Histories, 6 vols. Harvard
University Press, 1960; W.W. Tarn, Antigon Gonatas, Oxford, 1913; Istorija na makedonskiot narod, 1, Skopje, 2000.
A. [uk.

ANTIPATAR
(398319
g.
pr.n.e.) eden od dijadosite {to
upravuvaat so Carstvoto po
smrtta na Aleksandar III Makedonski, osnova~ na dinastijata
Antipatridi, koja vladee vo Makedonija kon krajot na IV i po~.
na III v. pr.n.e. Bil istaknat vojskovodec i diplomat u{te vo vremeto na Filip II; vo vremeto na
Aleksandar Makedonski e imenuvan za strateg na Evropa#; raspolaga so golema vojska za da ja kontrolira teritorijata na Helenite; go zadu{uva vostanieto na Peloponez (323 322). Svoite aktivnosti gi zapi{uva vo dve dela:
epistolografskiot spis, prepiska so atinskiot retor Isokrat,
i Ilirska vojna.

LIT.: Arian, History of Alexander and Indica, 2

Vols., Harvard University Press, 1960; F. Papazoglu, Istorija na helenisti~kiot period, Skopje, 1995.
A. [uk.

ANTI], Milorad (s. Dolni Neradovac, Vrawsko, 1. VIII 1926

Skopje, 31. III 1997) lekar primarius, univ. profesor na Medicinskiot fakultet vo Skopje.
Osnovno obrazovanie zavr{il vo
Skopje, sredno obrazovanie vo
]uprija i Vrawe, a Medicinski
fakultet vo Belgrad (1953). Poslednite godini od studiite rabotel kako demonstrator na fakultetot. Specijaliziral ginekologija i aku{erstvo na Medicinskiot fakultet vo Skopje (1957)
i kako {ef na Ginekolo{ko-aku{erskoto oddelenie vo Ohrid
(1959) bil izbran za asistent na
Ginekolo{ko-aku{erskata klinika pri Medicinskiot fakultet vo Skopje (1959). Habilitiral na temata Problematikata
na nemalignite promeni i fa-

Milorad
Anti}

kultativnite prekancerozi na
cerviksot dijagnostika i postapka# (1971). Osven ginekologijata i aku{erstvoto, negova preokupacija bila i perinatologijata. Posebno se posvetil na ranata dijagnoza na karcinomot na
cerviksot. Bil na ednogodi{en
prestoj i specijalizacija vo Univerzitetskiot centar na Karolinskata bolnica i vo Radio hemet institutot vo Stokholm. Kako {ef na Oddelenieto za aku{erstvo, u~estvuval vo edukacijata na specijalizantite od negovata nau~na oblast. U~estvuval na
pogolem broj nau~ni sobiri i objavil okolu 80 nau~ni trudovi i
S. Ml.
prilozi.

ANTIFA[IZAM (19361945)
dvi`ewe protiv fa{izmot na
razli~nite op{testveno-politi~ki sili, od gra|anskite liberali i demokrati, do komunistite. Antifa{isti~koto dvi`ewe
vo Makedonija se projavilo vo
1936 g. so u~estvoto na Makedoncite dobrovolci vo borbata protiv fa{izmot vo [panija. Vo
Vtorata svetska vojna antifa{izmot vleguva vo nova odlu~uva~ka faza i do sozdavawe Antifa{isti~ka koalicija predvodena od SAD, Velika Britanija i
SSSR, vo koja pripa|a i
NOAVM.
V. V.-V.
ANTIFA[ISTI^KA KOALICIJA (1941 1945) sojuz na
dr`avi, osloboditelni dvi`ewa
i organizacii {to se borele protiv silite na Trojniot pakt vo
Vtorata svetska vojna. Na 12 juli
1941 vladite na Velika Britanija i SSSR vo Moskva potpi{ale
dogovor so koj se obvrzale za me|usebna pomo{ vo vojnata i da ne
sklu~uvaat separatni primirja
bez soglasnost na drugata strana.
Na 2. VIII 1941 i SAD potvrdile
deka im se pridru`uvaat na dvete
Sili. Frenklin Delano Ruzvelt
i Vinston Spenser ^er~il ja objavile Atlantskata povelba (14.
VIII 1941) za pravoto na sekoj narod da go odbere oblikot na vladeewe i da im se vratat site prava na narodite na koi so sila im

65