Artur

Bloh
MARFIEV
ZAKON

Marfiev Zakon

Marfiev Zakon, Artur Bloh

TEMPLUM, 1995 / Redizajn 2011
Naslov na originalot: Arthur Bloch, Murphy's Low, Book
two - More reasons why things go wrong!
Izbor i prevod: G. N. Om
Grafi~ko ureduvawe: KOMA
Izdava~: KOMA / TEMPLUM
Ilustracija na koricata: VRONIQUE JOFFRE

okno.mk

Marfiev Zakon

Ilustracija:
VRONIQUE

okno.mk

JOFFRE
3

Marfiev Zakon

okno.mk

Marfiev Zakon
UVOD
Postoeweto na edna mo{ne ra{irena, no prethodno nedokumenti
rana teorija, nare~ena marfologija, obelodenoto e vo oktomvri 1977
godina so neo~ekuvanata popularnost na na{eto prvo izdanie pod
ime "Marfieviot zakon i drugi pri~ini rabotite da odat naopaku".
Od toga{, stotici prikrieni marfologisti se osmelija da ja objavat
svojata poddr{ka na osnovnite principi i da go dadat svojot skromen
pridones, iako mestoto na marfologijata vo istorijata na filoz
ofskite dvi`ewa be{e s$ drugo samo ne bezbedno, poradi bu~noto
dejstvuvawe na protivni~kite tabori, konkurentskite teorii i av
toritetnite ismejuva~i.
Malku lu|e mu stavile zabele{ka na Marfieviot zakon vo smisla deka
toj e antiteza na na{eto prifateno veruvawe vo vrednosta na pozi
tivnite mislewa. Moeto ~uvstvo e deka sekoja namera MARFIEVIOT
ZAKON da se poistoveti so pesimizmot i negativnosta najblago re~eno
e kusogledost, a vo najlo{ slu~aj simptom na dlaboko vsadena zabluda.
Poradi toa nas marfologistite ne treba da n$ nabquduvaat vrz os
nova na na{ata polo`ba na skalata optimizam/pesimizam. Nasproti
prvite vpe~atoci, samite zakoni ne davaat nitu preduslovi za takvo
ne{to. Klu~ot za nivnata transcendentna filozofska priroda se krie
vo idejata ne{to da "trgne naopaku", dodeka verbalnata struktura ne
treba da se tolkuva kako sugestija deka "pravilnoto" i "ona naopa~ki"
se objektivnata stvarnost, a ne subjektivni sostojbi.
Stojali{teto na vistinskiot marfologist najdobro e izrazeno so
glavnata zapletkancija:
"Optimistot veruva deka `iveeme vo najd ob riot od site mo`ni sve
tovi. Pesimistot se pla{i deka toa e vistina".
Vo prethodnata kniga, vo eden nastap na zborlestost, edno poglavje
narekov "Primeneta marfologija". Od toga{ neprekinato me optovaru
va{e mislata deka sum zgre{il i deka pod toa treba{e da se podraz
bira ne{to na koe pove}e bi mu odgovaralo imeto "Marfologija na
sekojdnevniot `ivot", ili, ako sakate, "Situaciona marfologija". Iako
okno.mk

Marfiev Zakon

razlikata mo`e da izgleda bezn a~ajna, taa e zasnovana na dlabokoto

sfa}awe deka marfisti~kata grupa od zakoni, po svojata su{tinska
priroda ne e primenliva vo niedna prakti~na smisla. Toa zna~i deka,
ako zakonite se obidete da gi koristite vrz osnova na preth odnite
sogleduvawa za nivnoto dejstvuvawe, tie ednostavno ve}e ne va`at.
Ne e mo`en ednostaven prikaz na ova. Bi mo`ele, da re~eme, so prom
enata na soobra}ajnata lenta, koga taa vo koja se nao|ate se dvi`i
bavno, da proverite dali novata lenta zna~itelno usporuva koga }
e preminete vo nea. Sli~no, bi mo`ele da se obidete da ja izmiete
svojata kola so namera da predizvikate do`d. Za nesre}a, faktot
deka toa go pravite vo eksperimentalni celi (a ne poradi vistinska
instinktivna `elba da postignete eden poseben efekt), }e ufrli klin
vo inaku slo`enata marfolo{ka ma{inerija.
Xeri Silverman, napredniot marfologist od Berkli, ~ija sposob
nost za sfa}awe na situacijata e daleku pred vremeto vo koe `ivee,
slu~ajov go objasnil najkuso:
"Ako i Marfieviot zakon mo`e da trgne naopaku, }e trgne naopaku".
Za da ja stavime marfologijata vo nejziniot po{irok op{testven
kontekst, fino mo`eme najgolemiot broj zakoni da go podelime vo
dve grupi:
a) Zakoni na dr`avnite, delovnite i drugite interesovni ~ove~ki
grupacii, i
b) Zakoni na prirodata.
Zakonite vo ovaa kniga vo osnova se razlik uvaat od slu`benite
proklamacii, pravnite restrikcii i od ostanatite "~ove~ki zakoni"
- i toa najmnogu po toa {to ama ba{ nikoj ni{to ne dobiva ako gi
propi{uva zakonite od Marfi-sortata (so isklu~ok na uporniot av
tor na knigava).
Na{ite zakoni se pove}e srodni na onie prirodni zakoni na koi
nau~nicite i ostanatite korisnici na alatite, potro{uva~ite na
fondov ite i sli~ni ispraveni dvono{ci, obi~no stavaat zamerki.
6

okno.mk

Marfiev Zakon

Navistina, tie go pretstavuvaat neuspeh ot na nau~nata metoda za ob

jasnuvawe na svetot na ~ove~koto iskustvo.
Glavnata razlika pome|u zakoni te na marfol ogijata i onie na
"vistinskata" nauka, kako {to rekovme porano, e vo nivnata relativna
primenl ivost. Ova mo`e da se izrazi i so pomo{ na mo`nosta za
predviduvawe, koja vo Marfieviot slu~aj e bezvredna. Prirodnite
zakoni, onie {to gi upravuvaat fizi~kite pri~ini i {to gi uslovuvaat
pojavite, se korisni za predviduvawe na rezultatite na fizi~kite
interakcii, {to zna~i deka go zaslu`uvaat i op{testvenoto vnimanie.
Neprirodnite zakoni, me|u koi Marfievite pretstavuvaat edna gen
eralizirana verzija, se zanimavaat so namerata i celta, so faktori
koi po priroda ne se fizi~ki. Spored toa, na drugo mesto treba da
go barame zna~eweto na ovie zakoni za op{testvoto, a ne vo nivnata
precizna predvidlivost.
I kade toga{ da gledame, koga predviduvaweto }e n$ zafrkne, ako ne
vo minatoto. "Docnoto razbirawe", n$ potsetuva Praviloto na Fagin,
"e egzaktna nauka". I da `alime ({to ne{to ne sme napravile) i da se
kaeme (zatoa {to ne{to sme napravile), vo dvata slu~ai nie za moment
}e se smeeme koga ne{tata }e trgnat naopaku, tokmu zatoa {to smeata
e pova`na od tie ne{ta. I tokmu zatoa - a mo`ebi i poradi drugi
ne{ta - mo`eme da mu bideme blagodarni na Marfieviot zakon. No,
za da ne staneme premnogu samouvereni i samoz adovolni vo svojata
sigurnost, da ne gi razbirame ne{tata crno-beli ("nema problemi",
ili "prop ast"), dozvolete mi da potsetam na ovoj Meta-zakon:
Dokolku nekolku raboti {to mo`ele da trgnat naopaku toa ne go
napravile, za niv bi bilo mnogu podobro da trgnale naopaku.

okno.mk

Marfiev Zakon

Od prvoto izdanie
Dali nekoga{ telefonot vi zayvonil vo momentot koga ste sednale na
klozetskata daska? Dali bilo koga avtobusot {to ste go ~ekale se po
javil vo momentot koga ste ja pripaluvale cigarata? Dali se slu~ilo
onoj den koga ste go izmile avtomobilot da po~ne da pa|a do`d, odnos
no dali prestanalo da vrne {tom ste kupile ~ador? Mo`ebi toga{
ste po~uvstvuvale deka ne{to se slu~uva, deka na dofat vi e nekakov
univerzalen princip, koj samo ~eka da go imenuvate. Ili mo`ebi,
otkako ste slu{nale za Marfieviot zakon, Peterovoto na~elo ili za
Zakonot na selektivna gravitacija, ste posakale da privikate nekoj od
niv, no vo istiot ~as ste zaboravile kako toj to~no glasi.
Ovde, vo forma na mala kniga, se nao|a edna kompilacija od umot i
mudrosta na na{ite prekrasno ludi tehnolozi, birokrati, humanisti
i antiop{testveni nabquduva~i, priredena i pretstavena so cel site
nam da ni donese malku karmi~ko olesnuvawe.
"Nie sme od krivata strana na tapiserijata", re~e tatkoto Braun,
pro~ueniot sve{tenik-detektiv na ^esterton. Navistina sme. Nekolku
kon~iwa, ponekoja slu~ajna ni{ka, toa e s$ {to gledame od golemoto
nebesko remek-delo koe go istkal najrastro{niot od site tkaja~i. Mal
broj na hrabri poedinci se osmelil da ja istra`uva drugata strana
na tapiserijata, predizvikuvaj}i go, vo svoeto tragawe po vistinata,
gnevot na ^uvarot na Karpata. Na tie poedinci im e posvetena ovaa
kniga.

okno.mk

Marfiev Zakon

okno.mk

Ilustracija: VRONIQUE9 JOFFRE

Marfiev Zakon

MARFOLOGIJA
10

okno.mk

Marfiev Zakon
MARFIEV ZAKON
Dokolku ne{to mo`e da trgne naopaku, }e trgne naopaku.

REZIMETO NA [NATERLI ZA POSLEDICITE

Dokolku ne{to ne mo`e da trgne naopaku, }e trgne naopaku.

PARADOKSOT NA SILVERMAN
Dokolku i Marfieviot zakon mo`e da trgne naopaku, }e trgne
naopaku.

PRO[IRENIOT MARFIEV ZAKON

Dokolku cela niza nastani mo`at da trgnat naopaku, }e trgnat
naopaku po najlo{iot mo`en redosled.

FARSNDIKOVATA POSLEDICA NA PETTATA

POUKA
Bidej}i rabotite trgnale od lo{o na polo{o, procesot samiot }e
si se povtoruva.

GATUSOVOTO PRO[IRUVAWE NA MARFIEVIOT ZAKON

Ni{to ne e tolku lo{o da ne mo`e da stane u{te polo{o.

ZAKONOT NA LIN^
Koga }e zagusti site bi kidale.

ZAKONOT NA OBELODENUVAWETO
Kolku pove}e krie{ - pove}e se gleda.

LANGSAMOVITE ZAKONI
1. S$ zavisi.
2. Ni{to ne e zasekoga{.
3. S$ e ponekoga{.
okno.mk

11

Marfiev Zakon
ZAKONOT NA HALRUNG
Koj ~eka, nema da do~eka.

Pro{iruvaweto na [avelson:
... koj }e stori, pravi {teta.

Dodatokot na Grelb:
Ako bilo lo{o, }e se povtori.

GROSMANOVOTO POGRE[NO CITIRAWE NA H. L.

MENKEN
Slo`enite problemi imaat prosti, lesno razbirlivi, neto~ni
odgovori.

PROPISOT NA DU[ARME
[ansata sekoga{ se pojavuva vo najnepovolniot moment.

ZAKONOT NA FLUGE
Koga }e ti pritreba da "~ukne{ vo drvo", sfa}a{ deka svetot e
napraven od aluminium i plastika.

ZAKONOT NA IMBESI ZA ODR@UVAWE NA

NE^ISTOTIJATA
Za ne{to da stane ~isto, ne{to drugo mora da se izvalka.

Pro{iruvaweto na Friman:
... no, s$ mo`e da se izvalka i pak ni{to da ne stane ~isto.

PRVIOT POSTULAT NA IZO-MARFIZMOT*

Ne{tata koi ne li~at na ni{to drugo ednakvi se me|usebno.

ZAKONOT NA MARIJANA
S ekoga{ mo`e{ da go najde{ ona {to ne go bara{.

12

okno.mk

Marfiev Zakon
PRAVILOTO NA RUNE
Ako ti e seedno kade si, toga{ ne si se zagubil.

KOIT-MARFIEVIOT ZAKON ZA SILATA NA NEGATIVNIOT PRISTAP

Nevozmo`no e optimistot da bide prijatno iznenaden.

PROPISOT NA FERGUSON
Krizata nastapuva duri toga{ koga ne mo`e{ da ka`e{: "da ja
zaboravime celava rabota".

NEPRIMENLIVIOT ZAKON
So perewe na kolata ne mo`e{ da privika{ do`d.

GLAVNATA ZAPLETKANCIJA
Optimistot veruva deka `iveeme vo najdobriot od site mo`ni
svetovi.
Pesimistot se pla{i deka toa e vistina.

MARFIEVA FILOZOFIJA
Sme{kaj se... Utre }e bide polo{o.

MARFIEVA KONSTANTA
Materijata }e bide o{tetena pravo proporcionalno so svojata
vrednost.

ZIMURGIEVIOT SEDMI ISKLU^OK OD MARFIEVIOT ZAKON

Koga vrne, toga{ istura.

BOLINGOV POSTULAT
Ako se ~uvstvuva{ dobro, ne gri`i se. ]e ti pomine.

okno.mk

13

Marfiev Zakon
FINGELOV PRV ZAKON
Verojatnosta ne{to da se slu~i e vo obratna proporcionalnost so
po`elnosta na istoto.

GINSBERGOVATA TEOREMA
1. Ne mo`e{ da pobedi{.
2. Ne mo`e{ da izvle~e{ nere{eno.
3. Ne mo`e{ duri ni da ja prekine{ igrata.

FILIMANOV KOMENTAR ZA GINSBERGOVATA TEOREMA

S ekoja golema filozofija {to se obiduva `ivotot da izgleda
smislen, se temeli na negacija na nekoj del na Ginsbergovata
teorema.
To est:
1. Kapitalizmot se temeli na pretpostavkata deka mo`e{ da
pobedi{.
2. Socijalizmot se temeli na pretpostavkata deka mo`e{ da
izvle~e{ nere{eno.
3. Misticizmot se temeli na pretpostavkata deka mo`e{ da ja
prekine{ igrata.

ERMANOV KOMENTAR
1. Rabotite }e otidat kon polo{o pred da trgnat kon podobro.
2. A koj veli deka ne{tata }e trgnat kon podobro?

PUDEROV ZAKON
S$ {to po~nuva dobro, zavr{uva lo{o.
S$ {to po~nuva lo{o, zavr{uva u{te polo{o.

ZAKONOT NA [TURGE
90% od s$ e srawe.
14

okno.mk

Marfiev Zakon
NEISKA@LIVIOT ZAKON
[tom ne{to spomne{...
... ako e dobro, is~eznuva.
... ako e lo{o, se slu~uva.

NERECIPRO^NI ZAKONI NA O^EKUVAWE

Negativnite o~ekuvawa davaat negativni rezultati.
Pozitivnite o~ekuvawa davaat negativni rezultati.

MARFIEV ZAKON ZA VLADATA

Ako ne{to mo`e da trgne naopaku, }e trgne tri pati pove}e
naopaku.

GULTIERIEV ZAKON ZA INERCIJA

Kade {to postoi `elba, postoi i otpor.

FANESTOKOVO PRAVILO ZA NEUSPEH

Ako ne uspee{ od prva, uni{ti ja seta evidencija deka si se
obidel.

ZIMURGIEV ZAKON ZA DINAMIKA NA EVOLUTIVNI

SISTEMI
Koga edna{ }e otvori{ konzerva so crvi, edinstven na~in
povtorno da gi nabutka{ e da zeme{ pogolema konzerva.

KESEROV KOMENTAR NA ZIMURGI

Nikoga{ ne otvoraj konzerva so crvi osven ako ne planira{ da
odi{ vo ribolov.

LUDEOV ZAKON ZA DUALITET

Od dve mo`ni slu~ki }e se slu~i samo nepo`elnata.

okno.mk

15

Marfiev Zakon
ZAPAZUVAWE NA ME VEST
Da se gre{i e ~ove~ki, no ~uvstvoto e bo`estveno.

TINEOV ZAKON
Prirodata se gnasi od lu|eto.

LAKLANDOVI ZAKONI
1. Ne bidi prv.
2. Ne bidi posleden.
3. Ne se javuvaj dobrovolno.

KENOV ZAKON
Tro{kata go bara najbliskoto oko.

[OPENHAUEROV ZAKON ZA ENTROPIJA

Ako nalie{ ~a{a vino vo bure ocet, }e dobie{ ocet.
Ako nalie{ ~a{a ocet vo bure vino, }e dobie{ ocet.

ALENOV ZAKON
S ekoga{ e polesno vo ne{to da se zaglavi{, otkolku od toa da se
izmolkne{.

^ETVRTI FROTINGAMOV ZAKON

Itnosta e obratno proporcionalna na va`nosta.

JUNGOV ZAKON ZA PODVI@NOST NA NE@IVA MATERIJA

Site predmeti se pomrdnuvaat barem tolku da ti se najdat na
patot.

SMITOV ZAKON
Nieden vistinski problem nema re{enie.

16

okno.mk

Marfiev Zakon
HOREOV ZAKON ZA KRUPNI PROBLEMI
Vo sekoj krupen problem se nao|a pomal problem koj se bori da
izleze nadvor.

[AINKEROVA KONVERZIJA NA HOREOVIOT ZAKON

Vo sekoj mal problem postoi eden pogolem koj se bori da izleze
nadvor.

ZAKON NA GOLEMIOT AL
Dobro re{enie mo`e da se primeni skoro na sekoj problem.

BARU^OVA ZABELE[KA
Koga nekoj problem }e is~ezne ostanuvaat lu|eto koi go
re{avaat.

VALDROPOV PRINCIP
Liceto koe go re{ava tvojot problem e sekoga{ otsutno.

SIJEV ZAKON
Nikoga{ ni{to ne odi po plan.

RUKERTOV ZAKON
Ni{to ne e tolku malo za da ne mo`e da se napumpa.

VAN HARPENOV ZAKON

Re{enieto na problemot se sostoi vo nao|aweto na onie koi }e
go re{at.

HOLTENOV PROPOVED
Navistina si siguren samo koga si siguren deka ne si vo pravo.

SAVAREJDOV ZAKON
Glavna pri~ina za problemite se re{enijata.
okno.mk

17

Marfiev Zakon
RI^ARDOVITE DOPOLNITELNI PRAVILA ZA SOPSTVENOST
1. ^uva{ li ne{to dovolno dolgo, mo`e{ da go frli{.
2. Frli{ li bilo {to, }e ti zatreba {tom ve}e ne ti bide pri
raka.

LUISOV ZAKON
Kolku i dolgo ili naporno ne{to da si baral po du}anite,
otkako toa }e go kupi{, toa istoto }e se pojavi poevtino na nekoja
rasproda`ba.

AVIONSKI ZAKON
Koga avionot vo koj sedi{ docni, avionot vo koj saka{ da
presedne{ poletuva na vreme.

PO[TENSKI ZAKONI
1. Qubovnite pisma, delovnite dogovori i parite {to ti gi
dol`at sekoga{ doa|aat so tri nedeli zadocnuvawe.
2. Bezna~ajnata po{ta stignuva istiot den koga e pratena.

HOVDENOV ZAKON
]e se seti{ da go pu{ti{ pismoto duri toga{ koga vo blizina
nema da ima po{tensko sanda~e.

PRV ZAKON NA VELOSIPEDIZMOT

Kade i da vozi{, toa e ugore i protiv vetrot.

PRV ZAKON NA BRIXOT

S ekoga{ e partnerot toj koj gre{i.

PRAVILO NA MA^JA FRUSTRACIJA

Koga tvojata ma~ka }e ti zaspie vo skutot deluvaj}i krajno
zadovolna i vredna qubov, odedna{ }e mora{ da trgne{ do
klozetot.
18

okno.mk

Marfiev Zakon
ETOREOVOTO ZAPAZUVAWE
Drugata redica se dvi`i pobrzo.

KITMANOV ZAKON
Najlo{oto |ubre nastojuva od TV ekranot da go potisne obi~noto
|ubre.

SIGSTADOV ZAKON
Dodeka dojde{ na red pravilata }e se smenat.

VAGNEROV ZAKON ZA SPORTSKI REPORTA@I

Koga kamerata vo krupen plan dr`i sportist od ma{ki rod toj
ili se ~e{a ili se ~epka ili pluka.

ZAKON ZA VE@BAWE
Teoriskite taktiki ne uspevaat vo praksa.
Prakti~nite taktiki ne uspevaat na utakmica.

EDSOV ZAKON ZA RADIOLOGIJA

Kolku e poladna plo~ata na rentgen aparatot, tolku pogolem del
od teloto treba da prilepi{ vrz nea.

KROSBIJEV ZAKON
Kolku e lo{ mjuziklot mo`e da se oceni vrz osnova na toa kolku
pati horot }e vikne "ura".

BIRNEOV ZAKON ZA BETONIRAWE

Koga dovolno }e go navla`ni{ sve`iot beton, }e zavrne.

FULTONOV ZAKON ZA GRAVITACIJA

Pove}e {teta pravi{ obiduvaj}i se da fati{ kr{liva rabota
koja pa|a, otkolku da ja pu{ti{ da padne.

okno.mk

19

Marfiev Zakon
VILEROV ZAKON ZA MODERNO STOEWE VO RED
1. Koga ~eka{ vo dolg red onie zad tebe uspevaat da se ufrlat vo
novoformiran kus red.
2. Ako na sekunda izleze{ od kratok red, toj stanuva dolg.
3. Kus red von zgradata e dolg red vo zgradata.
4. Ako stoi{ na edno mesto dovolno dolgo, formira{ red.

ZAPOV ZAKON
Postojat dve ne{ta na zemjata koi se univerzalni: vodorod i
glupost.

DIKSTRAOV ZAKON
S ekoj e ~udak za nekogo.

MAERSOV ZAKON
Kaj op{testvenite problemi, ona {to e najte{ko da se napravi,
naj~esto e ona {to treba da se napravi.

ZAKON NA FAMILIJATA KENT

Nikoga{ ne gi menuvaj planovite zaradi vremenskata prognoza.

ELIEV ZAKON
Oble~i go vistinskiot kostim i ulogata sama }e se igra.

PRVO PRAVILO NA GLUMATA

Bilo {to da se slu~i prepravaj se deka e namerno.

ZAKON ZA DOA\AWE
Koj `ivee najblisku doa|a posleden.

20

okno.mk

Marfiev Zakon
ZADARAOV ZAKON ZA BIOMEHANIKA
Ja~inata na ~e{aweto e obratno proporcionalna na mo`nosta da
go dofati{ mestoto koe te ~e{a.

VOLTEROV ZAKON
Ni{to ne zaslu`uva tolku
po~ituvawe kako starite
grevovi.

okno.mk

21

Marfiev Zakon

SITUACIONA
MARFOLOGIJA
22

okno.mk

Marfiev Zakon
ZAKONOT NA VITEN
Koga i da gi potse~e{ noktite, }e ti pritrebaat eden ~as podocna.

ZAKONITE NA SVE[TENIKOT ^I^ESTER

1. Ako vremeto e mo{ne lo{o, brojot na prisutnite vo crkvata
opa|a.
2. Ako vremeto e mo{ne ubavo, brojot na prisutnite vo crkvata
opa|a.
3. Koga nema dovolno crkovni bro{uri, prisustvoto gi nadminu
va site o~ekuvawa.

ZAKONOT NA HA^ISON
Situacijata koja bara isklu~itelna koncentriranost sekoga{ se
slu~uva vo haoti~en ambijent.

FULEROVIOT ZAKON ZA NOVINARSTVO

Kolku podaleku od nas se slu~ila katastrofata, potreben e pogo
lem broj mrtvi toa da stane vest na denot.

ZAKONOT ZA PISMO
Najdobriot na~in da se seti{ {to u{te si sakal da napi{e{ e da
go zape~ati{ pismoto.

FOTOGRAFSKI ZAKONI
1. [ansata za najdobra snimka se uka`uva neposredno po
potro{uvaweto na filmot.
2. Ostanatite najdobri snimki obi~no se napraveni niz kapakot
na objektivot.
3. Preostanatite najdobri snimki }e bidat uni{teni koga nekoj
neo~ekuvano }e ja otvori vratata na temnata komora.

ZAKONOT NA ROXERS
[tom stjuardesata }e go poslu`i kafeto, avionot preminuva vo
nemiren let.

Dejvisonovoto objasnuvawe na Roxersoviot zakon:

Poslu`uvaweto na kafe vo avion predizvikuva nemiren let.

OSNOVNIOT PRINCIP ZA BAGA@

Pokraj koja i traka da stoi{ tvojot baga` se pojavuva na drugata.
okno.mk

23

Marfiev Zakon

HIERARHOLOGIJA I
SOSTANKOLOGIJA
24

okno.mk

Marfiev Zakon

BIROKRATSKATA HIPOTEZA NA MOLISON

Dokolku edna ideja uspee da ja pre`ivee birokratskata proverka
i se sprovede, toa zna~i deka ne zaslu`uvala realizacija.

BAHMANOVATA TEOREMA ZA NEIZBE@NOSTA

Kolku e pogolem tro{okot za realizacija na planot, tolku se
pomali {ansite za otka`uvawe - duri i koga s$ }e stane besmis
leno.

Pouka:
Kolku e povisok rangot na lu|eto {to stojat zad planot, tolku se
namaluvaat {ansite za otka`uvawe.

ZAKONOT NA KONVEJ
Vo sekoja organizacija sekoga{ postoi li~nost koja znae {to se
slu~uva.
Taa li~nost mora da se otpu{ti.

OSNOVNIOT PRINCIP NA SOCIO-EKONOMIJATA

Vo hierarhiskiot sistem nivoto na platata se menuva obratno
proporcionalno so neprijatnosta i te`inata na rabotite.

DREOVIOT ZAKON NA PROFESIONALNATA PRAKSA

Onoj {to pla}a najmalku, najmnogu prigovara.

ZAKONOT NA DINGL
Koga nekoj ne{to }e ispu{ti, toa nikoj nema da go podigne, no
zatoa sekoj }e go {utne.

okno.mk

25

Marfiev Zakon

LUPO[^AINSKIEVIOT PRINCIP ZA BRZAWE I

^EKAWE
Ako porani{, }e bide otka`ano.
Ako dade{ s$ od sebe i stigne{ na vreme, }e mora{ da ~eka{.
Ako zadocni{, sosem si zadocnil.

VTOR JUNGOV ZAKON

I budala mo`e da ka`e ne{to pametno.

Pouka: Ako ponekoga{ ka`e ne{to pametno ne zna~i deka ne e

budala.

AJGNEROVA AKSIOMA
Bez ogled kolku dobro ja zavr{i{ rabotata, {efot }e bara da gi
koregira{ rezultatite.

KIMOVO PRAVILO ZA KOMISII

Ako se zagubi cel den da se dotera edna re~enica, nekoj }e
predlo`i da se isfrli celiot paragraf.

EDINAESETTA ZAPOVED
Nikoga{ ne bidi vo komisija.

KENEDIEV KOMENTAR ZA KOMISII

Komisija - toa se dvanaeset lu|e koi ja izvr{uvaat rabotata na
eden.

SVINIEV ZAKON
Dol`inata na izve{tajot za napreduvaweto na proektot e
obratno proporcionalna so veli~inata na napreduvaweto.

26

okno.mk

Marfiev Zakon

TRET ZAKON NA SOSTANODINAMIKA

Onoj koj najmnogu se sprotivstavuva na postoewe na komisija, se
izbira za pretsedava~.

^ETVRTIOT ZAKON NA HEHT

Nema podobar moment od sega{niov za da go odlo`i{ ona {to
ne saka{ da go raboti{.

PRAVILOTO ZA PRECIZNOST NA REJ

Meri so mikrometar.
Obele`i so kreda.
S e~i so sekira.

okno.mk

27

Marfiev Zakon

RABOTNI^KA I KANCELARISKA
MARFOLOGIJA
28

okno.mk

Marfiev Zakon
PRVIOT ZAKON ZA POPRAVAWE
Ne mo`e{ da go poprava{ ona {to ne e rasipano.

VTORIOT ZAKON NA JARUK

Ako e poevtino da se kupi nova ma{ina, organizacijata }e in
sistira da se popravi starata.

Posledica:
Ako e poevtino da se popravi stariot, organizacijata }e in
sistira da se kupi najnoviot model.

DILEMATA NA DEVRIS
Ako ednovremeno pritisne{ dve tipki na ma{inata za
pi{uvawe, }e se ot~uka bukvata {to ne si ja sakal.

LANEGAJEROVA ZABELE[KA
Polesno e da se postavuvaat glupavi pra{awa otkolku da se
ispravaat glupavi gre{ki.

BOGOVI^EV ZAKON
Koj se dvoumi verojatno e vo pravo.

STRANOV ZAKON
Koga seto drugo }e otka`e, probaj ja {efovata sugestija.

BRINTHALOV ZAKON
Ako dobie{ dva kontradiktorni nalozi, izvr{i gi dvata.

[APIROV ZAKON ZA NAGRADUVAWE

Koj najmalku raboti najdobro e nagraden.

okno.mk

29

Marfiev Zakon
TILISOV ORGANIZACIONEN PRINCIP
Ako ne{to suredi{, znae{ kade e, no nikoga{ nema da ti treba.
Ako ne go suredi{, }e ti treba, no nikoga{ ne }e znae{ kade e.

OVENOV ZAKON ZA SEKRETARKI

[tom sedne{ da se napie{ kafe, {efot }e pobara da napravi{
ne{to {to trae tokmu tolku da se oladi kafeto.

SANDILANDOV ZAKON
Nenadejno dobienoto slobodno vreme sekoga{ zaludno se gubi.

SKOTOV ZAKON ZA BIZNIS

Nikoga{ ne minuvaj niz hodnikot na upravnata zgrada bez list
hartija vo raka.

HARBUROV ZAKON
Kraen rok e edna nedela po planiraniot kraen rok.

PRV EDIEV ZAKON ZA BIZNIS

Nikoga{ ne pregovaraj pred 10 nautro nitu pak posle 4 popladne.
Pred 10 izgleda{ premnogu napnato, a posle 4 mislat deka si
o~aen.

DRUMONDOV ZAKON ZA VRABOTUVAWE

Idealniot kandidat se pojavuva eden den po vrabotuvawe na
prose~niot.

GLUKOV PRV ZAKON

Na koja i strana da se zavrti{ koga vleguva{ vo lift, kop~iwata
}e bidat na sprotivnata.

30

okno.mk

Marfiev Zakon
LIN^OV ZAKON
[tom go spu{ti{ baga`ot liftot stignuva.

PINTOV ZAKON
[tom napravi{ nekomu usluga, toa }e stane tvoja rabota.

VTOR KONOROV ZAKON

Ako dokumentot e doverliv, }e go zaboravi{ vo ma{inata za
fotokopirawe.

okno.mk

31

Marfiev Zakon

TVORE^KA I ISTRA@UVA^KA
MARFOLOGIJA
32

okno.mk

Marfiev Zakon
PRVIOT ZAKON ZA LABORATORISKA RABOTA
Vrelata epruveta izgleda isto kako i ladnata.

ZAKONOT NA MENH
Ni{to tolku ne ja pomaga inovacijata kolku nevozmo`nosta za
proverka.

VELILINDOVITE ZAKONI ZA EKSPERIMENTIRAWE

1. Dokolku povtoruvaweto na eksperimentot mo`e da dade
razli~ni rezultati, testiraj samo edna{.
2. Dokolku grafi~kiot prikaz na eksperimentot treba da bide
prava linija, najdi podatoci za samo dve to~ki.

VTORIOT POSTULAT NA TUMB

Lesno razbirlivata, rabotno prifatlivata nevistinitost e
pokorisna od kompliciranata i nesfatliva vistina.

PRVIOT ZAKON NA XONS

Nekoj {to dava zna~itelen pridones kon odredeno pole na
istra`uvawa, ostanuvaj}i dovolno dolgo na toa pole, stanuva
ko~nica na napredokot vo oblasta vo direktna proporcija so
va`nosta na svojot originalen pridones.

PRAVILO NA LEWIROT
Nema takvo ne{to kako {to e prava linija.

PETTIOT ZAKON ZA NEDOVERBA

Da se gre{i e ~ove~ki, no za stvarno da se zaglavi potreben e
kompjuter.

okno.mk

33

Marfiev Zakon
NA^ELOTO NA [O
Napravi sistem {to mo`e i budala da go koristi, pa }e ti se
slu~i samo budala da saka da go koristi.

ZAKON ZA IZOPA^ENOSTA NA PRIRODATA

Ne mo`e{ odnapred uspe{no da odredi{ koja strana od lebot
treba da se nama~ka so puter.

ZAKON ZA SELEKTIVNA GRAVITACIJA

Predmetot }e padne taka da predizvika najgolema {teta.

Xeningov korolar:
Verojatnosta lebot da padne od stranata nama~kana so puter e
pravo proporcionalna so cenata na }ilimot.

Klipstejnov korolar:
Najne`niot del }e bide onoj {to }e padne.

ANTONIEVIOT RABOTNI^KI ZAKON

S ekoj ispu{ten alat }e se istrkala vo najnedostapniot agol od
rabotilnicata.

Korolar:
Na patot kon toj agol, sekoj ispu{ten alat sekoga{ prvo }e te
yvekne po no`nite prsti.

SATINGEROV ZAKON
Raboti podobro ako go vklu~i{.

LOVERIEV ZAKON
Ako se zaglavi - primeni sila. Ako se skr{i, ionaka treba{e da
se zameni.

34

okno.mk

Marfiev Zakon
ANTONIEV ZAKON ZA SILATA
Nemoj so sila, zemi pogolem ~ekan.

KANOVA AKSIOMA
Koga seto drugo }e zaka`e, pro~itaj go upatstvoto.

MAJNEROV ZAKON
Nikoj ne gi zabele`uva golemite gre{ki.

ROBERTSONOV ZAKON
Garancijata za kvalitet ni{to ne garantira.

EDVARDSOV ZAKON ZA VREME I NAPOR

NAPOR h VREME = KONSTANTA
1. Ako e dadeno dolgo vreme ne{to da se napravi, po~etniot
napor }e bide mal.
2. So smaluvawe na raspolo`livoto vreme, naporot se zgolemuva
kon beskrajnost.

Posledica: Koga ne bi postoela "minuta do dvanaeset", ni{to ne

bi bilo napraveno.

VILOGBIEV ZAKON
Koga se obiduva{ nekomu da mu poka`e{ deka ma{inata ne
raboti, taa }e raboti.

OSNOVEN ZAKON ZA KONSTRUKCII

Otse~i podolgo i ufrli go na mestoto.

MEISNEROV ZAKON
S ekoj proizveduva~ e posleden koj }e go koristi sopstveniot
proizvod.
okno.mk

35

Marfiev Zakon
MAKFERSONOVATA TEORIJA ZA ENTROPIJA
Pomalku energija e potrebno predmetot da se izvadi od
le`i{teto otkolku da se vrati vo nego.

OP[T ZAKON
Haosot vo svetot sekoga{ se zgolemuva.

PRV [RANKOV ZAKON

Ako ne raboti, zgolemi go.

Posledica: kolku e pogolemo, pote{ko se zabele`uva deka ne

raboti.

BITONOV POSTULAT ZA POSLEDEN ZBOR VO ELEKTRONIKATA

Ako razbira{, zastareno e.

MANUBAEVI ZAKONI ZA PROGRAMERI

1. Ako modifikacijata na programerot za postoe~kiot program
raboti, toa verojatno ne e ona {to korisnikot go bara.
2. Korisnicite ne znaat {to navistina sakaat, no znaat {to ne
sakaat.

JOSEOVA AKSIOMA
Ni{to ne e taka privremeno kako ona {to se smeta za trajno.

Pouka: Ni{to ne e taka trajno kako ona {to se smeta za

privremeno.

RAPOV ZAKON ZA REPRODUKCIJA NA PREDMETI

Ako ne{to rasklopi{ i sklopi{ dovolen broj pati, na krajot }e
ima{ dve.

FRIVALOV ZAKON
Edinstveno budala mo`e da povtori ona {to }e napravi druga
budala.
36

okno.mk

Marfiev Zakon
SOUDEROV ZAKON
Povtoruvaweto ne ja vtemeluva nepobitnosta.

HANGIEV ZAKON
Kolku e istra`uvaweto potrivijalno, pogolem broj lu|e }e go
~itaat i }e se slo`at so nego.

Pouka: Kolku e istra`uvaweto pova`no, pomalku lu|e go

razbiraat.

PRIGODEN VODI^ ZA MODERNI NAUKI

1. Ako e zeleno ili mrda, toa e biologija.
2. Ako smrdi, toa e hemija.
3. Ako ne funkcionira, toa e fizika.

KEFEROVI PRO[IRUVAWA NA VODI^OT

4. Ako e nesfatlivo, toa e matematika.
5. Ako e besmisleno, toa e ekonomija ili psihologija.

MAKBETOV KOMENTAR ZA EVOLUCIJATA

Najdobrata teorija ne e sama po sebe dobra teorija.

PRINCIP NA SIGURNOST
Razlikata me|u prirodnite zakoni i Marfieviot e vo toa {to
mo`e{ da smeta{ deka ne{tata po zakonite na prirodata sekoj
pat }e te zafrknat na ist na~in.

PRV ZAKON ZA FIZIKA NA ^ESTICI

Kolku e pokratok `ivotniot vek na ~esticata, tolku se pogolemi
tro{ocite za nejzino proizveduvawe.

VTOR ZAKON ZA FIZIKA NA ^ESTICI

Osnovnite gradbeni sostojki na materijata ne se javuvaat vo
prirodata.
okno.mk

37

Marfiev Zakon
AJN[TAJNOVA ZABELE[KA
Dokolku matemati~kite teoremi se odnesuvaat na realnosta, tie
ne se sigurni; dokolku se sigurni, ne se odnesuvaat na realnosta.

FELSONOV ZAKON
Kradewe na ne~ija ideja e plagijat, kradewe od pove}e e
istra`uvawe.

MEREDITOV ZAKON ZA PRE@IVUVAWE VO

U^ILI[TE
Nikoga{ nemoj da dozvoli{ klasniot da znae deka postoi{.

ELARDOV ZAKON
Koj saka da u~i, }e u~i.
Koj ne saka da u~i, }e rakovodi so firmi.
Nesposobnite da u~at i da rakovodat so firmi }e upravuvaat so
{kolstvoto i stopanstvoto dodeka ne gi dovedat do kolaps.

VILEOV ZAKON ZA PREDAVA^I

Nikoj ne slu{a dodeka ne napravi{ gre{ka.

SEGEROV ZAKON
S$ {to e vo zagradi mo`e da se zanemari.

VEINEROV ZAKON ZA BIBLIOTEKI

Ne postojat odgovori, tuku samo upatstva za barawe.

MAIEROV ZAKON
Ako faktite ne se vo sklad so teorijata, moraat da se otstranat.

Korolari:
1. [to pogolema teorija, toa podobro.
38

okno.mk

Marfiev Zakon
2. Eksperimentot mo`e da se smeta za uspe{en ako ne mora da
se otfrlat pove}e od 50% na dobienite merewa za da se dobie
sovpa|awe so teorijata.

ZAKONOT NA VILIJAMS I HOLAND

Ako se soberat dovolno podatoci, so statisti~ki metodi mo`e da
se doka`e bilo {to.

PEROOV ZAKON
Re{enieto na problemot ja menuva prirodata na problemot.

PETEROVOTO PLACEBO
Gram imix vredi kilo vistinski sposobnosti.

SPARKOVITE DESET PRAVILA ZA VODA^ITE NA

PROEKTITE
1. Trudi se da izgleda{ stra{no va`no.
2. Obidi se da bide{ gledan so zna~ajni lu|e.
3. Zboruvaj avtoritativno; vo sekoj slu~aj, izlo`uvaj samo jasni
i provereni fakti.
4. Ne vleguvaj vo raspravii; no ako te prikle{tat, postavi
irelevantno pra{awe, a potoa navali si se zadovolno sme{kaj}i
se dodeka tvojot protivnik se obiduva da razbere {to se slu~uva
- potoa brzo promeni ja temata.
5. Vnimatelno slu{aj dodeka drugite raspravaat za problemot.
Fati se za nekoe ofucano tvrdewe i so nego pokopaj gi.
6. Ako podredeniot ti postavi umesno pra{awe, pogledni go
kako da slegol od umot. Koga }e go spu{ti pogledot, postavi mu go
istoto pra{awe so drugi zborovi.
7. Dofati sjajno naimenuvawe, no dr`i se von vidokrugot i bidi
von sredi{teto na vnimanieto.
8. ^ekori brzo koga si von kancelarijata - toa gi sveduva
okno.mk

39

Marfiev Zakon
pra{awata na podredenite i nadredenite na minimum.
9. S ekoga{ dr`i ja vratata na kancelarijata zatvorena. Toa kaj
posetitelite pravi odbramben stav, a plus ostava vpe~atok deka
neprekinato ima{ va`ni sostanoci.
10. Site naredbi izdavaj gi usmeno. Nikoga{ ne zapi{uvaj ni{to
{to bi mo`elo da vleze vo "dosieto Perl Harbur".

PUTOV ZAKON
So tehnologijata dominiraat dva vida na lu|e:
Tie koi sfa}aat so {to ne upravuvaat.
Tie koi upravuvaat so ona {to ne go sfa}aat.

40

okno.mk

Marfiev Zakon

Ilustracija:
VRONIQUE

okno.mk

JOFFRE
41

Marfiev Zakon

DR@AVNA I EKONOMSKA
MARFOLOGIJA
42

okno.mk

Marfiev Zakon
ZAKONOT NA LIBERMAN
Site la`at; no nema vrska, ionaka nikoj ne slu{a.

PRVITE DVA POLITI^KI PRINCIPI NA TOD

1. Bez ogled {to vi zboruvaat, nikoga{ ne ja zboruvaat celata
vistina.
2. Bez ogled za {to zboruvaat, zboruvaat za pari.

ZAKONOT NA EVANS
Ako uspeva{ da go so~uva{ prisustvoto na duhot koga site okolu
tebe se zagubeni, toga{ edinstveno ti ne go razbira{ problemot.

GLIMOVATA FORMULA ZA USPEH

Tajnata na uspehot e vo iskrenosta.
Koga edna{ si ja izbegnal, si uspeal.

PRAVILO NA HELGA
Ka`i ne, a potoa pregovaraj.

BRAUNOVO PRAVILO ZA LIDERSTVO

Najdobar na~in da uspee{ vo politikata e da najde{ tolpa
narod {to odi nekade i da zastane{ na ~elo.

PRAVILO NA ZAKONOT
Ako faktite se protiv tebe, sobori go zakonot.
Ako e zakonot protiv tebe, sobori gi faktite.
Ako i faktite i zakonot se protiv tebe, vreskaj do besvest.

VALTONOV ZAKON ZA POLITIKATA

Glupakot i negovite pari obi~no pobeduvaat na izborite.

okno.mk

43

Marfiev Zakon
PETTO PRAVILO NA POLITIKATA
Koga na politi~arot }e mu svetne ideja, obi~no e lo{a.

VILKIEV ZAKON
Dobra parola mo`e da ja zapre analizata za slednite pedeset
godini.

[ERMANOVO PRAVILO ZA KONFERENCII ZA

PE^AT
Objasnuvawe za katastrofata dava zamenikot.

PETTI RO^EOV ZAKON

S ekoja dr`avna kampawa zavr{uva so izmama.

MILEROV ZAKON
Isklu~ocite go potvrduvaat praviloto i go optovaruvaat buxetot.

BU^VALDOV ZAKON
Koga ekonomijata se poprava, seto ostanato se vlo{uva.

44

okno.mk

Marfiev Zakon

Ilustracija:
VRONIQUE

okno.mk

JOFFRE
45

Marfiev Zakon

SMETKOVODOLOGIJA
46

okno.mk

Marfiev Zakon
NA^ELO NA NARA^UVAWE
Sredstvata neophodni za v~era{niot eksperiment, ne smeat da se
nara~aat podocna od utre na pladne.

KEOPSOV ZAKON
Nikoga{ ni{to ne se gradi na vreme nitu vo ramkite na
predvideniot buxet.

XONOVIOT KOLATERALEN KOROLAR

Za da dobie{ kredit, mora{ najnapred da doka`e{ deka ne ti e
potreben.

PAULGOV ZAKON
Vo Amerika ne e rabotata vo toa kolku ne{to ~ini, tuku kolku so
kupuvaweto si za{tedil.

ZLATNO PRAVILO NA UMETNOSTITE I NAUKITE

Koj ima zlato, gi odreduva pravilata.

GUMIXEOV ZAKON
Koli~estvoto stru~nost e obratno proporcionalno so brojot na
izjavite koi op{tinarite gi sfatile.

VAJNBERGOV KOROLAR
Stru~wakot e li~nost koja gi izbegnuva sitnite gre{ki dodeka se
strupoluva vo golema zabluda.

KLARKOV PRV ZAKON

Koga istaknat no postar nau~nik tvrdi deka ne{to e mo`no,
re~isi bez somnevawe toj e vo pravo. Koga }e izjavi deka ne{to e
nevozmo`no, mnogu verojatno deka e vo krivo.

okno.mk

47

Marfiev Zakon
KLARKOVIOT TRET ZAKON
Niedna dovolno razviena tehnologija ne se razlikuva od magija.

ZAKON ZA SUPERIORNOSTA
Po~etniot primer na superiorniot princip sekoga{ mu e
inferioren na razvieniot primer na inferiorniot princip.

BARTOVA DISTINKCIJA
Postojat dva vida lu|e: onie {to gi delat lu|eto na dva vida i
tie {to toa ne go pravat.

VAJNBERGOV VTOR ZAKON

Koga graditelite bi gi gradele zgradite kako {to programerite
gi pi{uvaat programite, prviot klukajdrvec {to bi naletal bi
ja uni{til civilizacijata.

48

okno.mk

Marfiev Zakon

Ilustracija:

okno.mk

VRONIQUE
JOFFRE

49

Marfiev Zakon

NAPREDNA
MARFOLOGIJA
50

okno.mk

Marfiev Zakon
VEBEROVATA DEFINICIJA
Stru~wak e onoj koj znae s$ pove}e i pove}e za s$ pomaloto i
pomaloto dodeka ne doznae apsolutno s$ za ni{toto.

MAKSIMATA NA MAC
Zaklu~okot e mestoto kade {to si se izmoril od razmisluvaweto.

FAGINOVOTO PRAVILO ZA MINATO PREDVIDUVAWE

Docnoto sfa}awe e egzaktna nauka.

PRVOTO PRAVILO NA ISTORIJATA

Istorijata ne se povtoruva - istori~arite ednostavno se pov
toruvaat me|usebno.

HOUKINSOVATA TEORIJA ZA PROGRES

Progresot ne se sostoi vo zamenata na pogre{na teorija so to~na.
Toj se sostoi vo zamenata na pogre{nata teorija so druga, ponep
rimetno pogre{na.

HANTOVIOT ZAKON
S ekoja golema ideja ima falinka ednakva ili pogolema od go
leminata na samata ideja.

HANLONOVIOT REZ
Nikoga{ ne & go pripi{uvaj na zlonamernosta ona {to adekvatno
mo`e{ da go objasni{ so gluposta.

HOROVICOVO PRAVILO
Mudrosta se sostoi vo toa da znae{ koga da ja izbegne{
perfekcijata.

DE NEVERSOV ZAKON ZA DEBATA

Dva monologa ne ~inat dijalog.

EMERSONOVA ZABELE[KA
Vo rabotata na sekoj genij gi prepoznavame sopstvenite
otfrleni idei.
okno.mk

51

Marfiev Zakon
HIRAMOV ZAKON
Ako konsultira{ dovolen broj eksperti, mo`e{ da potvrdi{
sekakvo mislewe.

ZAKON NA LAS VEGAS

Nikoga{ nemoj da se oblo`uva{ na gubitnikot zatoa {to misli{
deka sre}ata }e po~ne da go slu`i.

VTOR ZAKON NA VAN ROJ

Ako znae{ da razlikuva{ dobar od lo{ sovet, toga{ sovet ne ti
treba.

ELIEV KLU^ ZA USPEH

Napravi pobaruva~ka, pa ponudi.

BRALEKOVO PRAVILO NA USPEH

Veruvaj im samo na onie koi se podgotveni da gubat isto kolku i
ti koga rabotite }e trgnat naopaku.

PRVIOT DEBATEN ZAKON

Nikoga{ ne se raspravaj so budala - lu|eto mo`ebi ne }e ja
voo~at razlikata.

PRAVILO NA LORDOT FALKLAND

Koga ne e neophodno da se donese odluka, neophodno e odlukata
da ne se donese.

BORENOVI ZAKONI
1. Koga si vo nedoumica, mrmori.
2. Koga si vo maka, najdi si zamena.
3. Koga si odgovoren, procenuvaj.

PATONOV ZAKON
Podobro dobar plan denes otkolku sovr{en plan utre.

52

okno.mk

Marfiev Zakon

Ilustracija:
VRONIQUE

okno.mk

JOFFRE
53

Marfiev Zakon

AKADEMIOLOGIJA
54

okno.mk

Marfiev Zakon

ZAKONITE NA PRIMENETIOT U@AS

1. Koga gi pregleduva{ svoite bele{ki pred ispit, najva`nite }e
bidat ne~itlivi.
2. Kolku pove}e u~i{ za ispitot, pomalku si siguren kakvi odgov
ori }e baraat od tebe.
3. 80% od zavr{niot ispit }e bide zasnovano vrz propu{tenoto
predavawe za knigata {to ne si ja ~ital.
4. No}ta srede ispitot od srednovekovna istorija, profesorot
po biologija }e zadade 200 strani za podgotovka na kolokvium.

ROMINGEROVITE PRAVILA ZA STUDIRAWE

1. Kolku e poop{to imeto na kursot, pomalku }e nau~i{ na nego.
2. Kolku e pokonkretno imeto na kursot, podocna pomalku }e
mo`e{ da go koristi{.

ROMINGEROVITE PRAVILA ZA PREDAVA^I

1. Dokolku studentot po vtor pat pra{uva dali ste ja pro~itale
negovata analiza na knigata, toa zna~i deka ne ja ~ital knigata.
2. Dokolku za odreden ispit prisustvoto na nastavata bilo
zadol`itelno, brojot na otsutnite od ispitot drasti~no se zgo
lemuva. Dokolku prisustvoto bilo nezadol`itelno, na ispitot }e
se pojavat lica {to dotoga{ nikoga{ porano ne ste gi videle.
okno.mk

55

Marfiev Zakon

MEDICINSKA
MARFOLOGIJA
56

okno.mk

Marfiev Zakon

[ESTTE PRINCIPI ZA PACIENTITE

1. Toa {to lekarot go znae imeto na tvojata bolest ne zna~i deka
znae i {to e toa.
2. Kolku se pozdodevni i pozastareni spisanijata vo ~ekalnata,
dotolku pove}e ~eka{ na priem kaj lekarot.
3. Edinstveno vozrasnite imaat te{kotii so {i{encata "da se
~uva od deca".
4. Nikoga{ ne dostasuva potrebniot broj na tableti za posledni
ot den na lekuvaweto.
5. Tabletite {to se zemaat so jadewe takvi se {to go smaluvaat
apetitot.

Pouka:
Duri i vodata e nevkusna koga se zema po nalog na lekarot.
6. Ako izgleda deka zdravstvenata sostojba ti se podobruva, tvo
jot lekar verojatno stanuva bolen.

KOMENTAROT NA LORDOT KOEN

Izvedlivosta na operacijata ne e najsilniot argument za nejzi
nata izvedba.

TELESKOVITE ZAKONI ZA BOLNI^KA NEGA

1. Site {to ti se potrebni se nao|aat na drugiot kraj od holot.
2. Sposobnosta na lekarot e obratno proporcionalna so
mo`nosta da go dobie{.
3. Postojat samo dva vida na flasteri: onoj {to ne mo`e da se
zalepi i onoj {to ne mo`e da se odlepi.
4. Inekcijata za smiruvawe na bolki site ja baraat ednovre
meno.
5. Site {to ja odbile inekcijata za smiruvawe na bolkite toga{
koga bila ponudena, }e ja baraat toga{ koga ste vo obikolka po
radi davawe na tabletite za spiewe.
okno.mk

57

Marfiev Zakon

SPORT MA[KOLOGIJA
58

okno.mk

Marfiev Zakon

PRAVILOTO NA BREDA
Lu|eto ~ii {to sedi{ta se najdaleku od preminot, sekoga{ sti
gaat posledni.

MOSEROVIOT ZAKON ZA EDEN OBI^EN GLEDA^

Vozbudlivite nastani se slu~uvaat samo toga{ koga }e pogledne{
kon semaforot ili koga kupuva{ pleskavici.

MI^ENLOVOTO PRAVILO ZA IDNITE PLANINARI

Kolku si poblisku do vrvot, planinata e postrma.

Frotingamovata pouka:
Planinata sekoga{ izgleda pobliska otkolku {to e.

SMITOVITE ZAKONI ZA KARTAWE

1. Koga ima{ katastrofalno lo{i karti, tvojot partner }e bara
od tebe da ja vodi{ igrata.
2. Dokolku se otka`e{, protivnikot imal poslabi karti.
3. Nikoga{ ne dobiva{ dobri karti toga{ koga treba da ja vodi{
igrata.

PRVIOT ZAKON NA TOD

Ako site imaat isti uslovi, ti gubi{.

Pouka:
Ako tvoite uslovi se popovolni, ti pak gubi{.

ZAKONOT NA JENSEN
Pobeduva{ ili gubi{, sekoga{ gubi{.
okno.mk

59

Marfiev Zakon

MARFOLOGIJA NA
PATUVAWETO
60

okno.mk

Marfiev Zakon

OLIVEROVIOT ZAKON ZA LOKACIJA

Bez ogled kade si trgnal, tuka si.

ZAKONOT ZA @IVOTNIOT PAT

Dokolku s$ odi kon tebe, se nao|a{ vo pogre{na lenta.

PRAVILATA NA ATENA ZA VOZA^KA QUBEZNOST

Dokolku nekoe vozilo propu{ti{ pred sebe, toga{:
a) toa vozilo }e bide poslednoto {to }e ja mine `elezni~kata
pruga, a ti pred rampata }e go ~eka{ dolgiot i baven voz; ili
b) obajcata imate isto odredi{te, no onoj {to si go propu{til }
e go zazeme poslednoto slobodno mesto za parkirawe.

LEMAROVIOT POSTULAT ZA PARKIRAWE

Ako za sekoj slu~aj parkira{ {est blokovi podaleku, }e najde{
dve prazni mesta tokmu pred vlezot vo zgradata.

GREJOVIOT ZAKON ZA AVTOBUSI

Avtobusot koj nikako da stigne, }e go pristigne patnikot koj
rezignirano otpe{a~il tolku blisku do odredi{teto {to ve}e
nema smisla da se ka~uva vo avtobusot.

DREJOVIOT ZAKON ZA BIOLOGIJATA NA AVTOPATOT

Prviot insekt {to }e naleta vrz ~istiot vetrobran, }e udri tok
mu pred tvoite o~i.

FEMOOVIOT ZAKON ZA POPRAVAWE MOTORI

Ako ne{to ti ispadne, nikoga{ ne stiga do zemjata.
okno.mk

61

Marfiev Zakon

MARFOLOGIJA NA
KUPOPRODA@BATA
62

okno.mk

Marfiev Zakon

HEDLIEVITE ZAKONI ZA KUPUVAWE NA OBLEKA

1. Ako ti se dopadne, go nemaat tvojot broj.
2. Ako ti se dopadne i go imaat tvojot broj, ne ti stoi.
3. Ako ti se dopadne i ti stoi, nema{ dovolno pari.
4. Ako ti se dopadne, ti stoi i mo`e{ da plati{, }e ti se rasipe
pri prvoto oblekuvawe.
okno.mk

63

Marfiev Zakon

MARFOLOGIJA NA
DOMA]INSTVOTO
64

okno.mk

Marfiev Zakon
SEDUM ZAKONI ZA KONFUZIJA VO KUJNA
1. Pove}efunkcionalnite aparati ne izvr{uvaat najprosti rabo
ti.

Pouka:
Kolku e poskap aparatot, poretko }e go koristi{.
2. Kolku e poprosto upatstvoto (npr. "pritisni tuka"), tolku e
pote{ko da se otvori kutijata.
3. Vo semejnata recepta, otkriena vo stariot "Gotva~",
koli~estvoto na najva`nata sostojka }e bide ne~itlivo.

Pouka:
Ne~itlivosta se otkriva duri toga{ koga se izme{ani site drugi
sostojki.
4. Bilo {to da mu dodade{ na jadeweto poradi ispravawe na
napravenata gre{ka, samo u{te pove}e }e ja slo{i{ rabotata.
5. S ekoga{ }e dobie{ komplimenti za jadeweto koe }e go
podgotvi{ so najmalku napor.

Primer:
Ako podgotvuva{ "polneta patka", }e dobie{ pofalba za
pr`eniot kompir.
6. Najvnimatelno izbraniot za~in od specijalnata prodavnica }
e bide tokmu onoj na koj{to tvojot gostin e alergi~en.
7. Kolku pove}e vreme i energija }e potro{i{ za podgotovka na
ru~ekot, pogolemi se {ansite gostite celo vreme da diskutiraat
za nekoi drugi svoi ru~eci.

ZAKONITE NA VREDNATA GOTVA^KA

1. Ako se pra{uva{ dali mesoto e izneseno od rernata,
ne e.
2. Ako se pra{uva{ dali si zaboravil da go isklu~i{ aparatot
za kafe, si zaboravil.
3. Ako se pra{uva{ dali treba da se kupat leb i jajca na vra}
awe doma, treba.
4. Ako se pra{uva{ dali ima{ dovolno pari da go izvede{ se
mejstvoto na ve~era, nema{.
okno.mk

65

Marfiev Zakon

HAMILTONOVOTO PRAVILO ZA ^ISTEWE NA STAKLENI PREDMETI

Flekata {to ja ~isti{ sekoga{ e od drugata strana.

Posledica:
Dokolku flekata e od vnatre{nata strana, ne mo`e{ da & pri
jde{.

ZAKONOT NA VAN ROJ

Neskr{livata igra~ka slu`i za kr{ewe na drugite igra~ki.

VICLINGOVITE ZAKONI ZA NASLEDNI OSOBINI

1. Deteto koe neprekinato drdori, neotpoviklivo }e odbie da
izusti i eden zbor koga toa se bara od nego pred gostite.
2. Srame`livoto, introvertno dete, }e go izbere javnoto mesto
so najmnogu lu|e za da mo`e glasno da gi prika`e novonau~enite
pcosti.

ISKEOVATA POUKA ZA STUDENTSKI MENZI

(od PARKINSONOVIOT ZAKON)
Stomakot se {iri dodeka ne mu se prilagodi na koli~estvoto od
raspolo`liva hrana.

PRINCIPOT NA BANANATA
Ako kupi{ nedozreani banani, niedna nema da ostane za da
sozree.
Ako kupi{ zreli banani, tie }e izgnijat pred da gi izede{.

BALANSOVIOT ZAKON ZA RELATIVNOST

Kolku e dolga edna minuta zavisi od toa od koja strana na vrata
ta na WC-to se nao|a{.

66

okno.mk

Marfiev Zakon

ZAKONOT NA POVTORUVAWETO
Ako si gledal samo edna epizoda od nekoja TV serija, pa odlu~i{
da ja gleda{ reprizata na serijata, pak }e ja gleda{ istata epi
zoda.

ZAPLETKANCIJATA NA KOVA^
Pogre{niot broj nikoga{ ne e zafaten.

PAULOV ZAKON
Od podot ne mo`e{ da padne{.

^ADMANOV KOMENTAR ZA PAULOVIOT ZAKON

Na decata im se potrebni tri godini da go nau~at Pauloviot
zakon.

RINGVALDOV ZAKON
S ekoja horizontalna povr{ina nabrzo stanuva prenatrupana.

ANANAS PRINCIP
Nevozmo`no e da se oddelat najdobrite od najlo{ite delovi.

DINEROVA DILEMA
^istata vratovrska go privlekuva specijalitetot na restoranot.

TISEOV ZAKON ZA MA^KAWE

Kolku pomek leb, tolku potvrd puter.

BELOVA TEOREMA
Koga teloto }e se potopi vo voda, telefonot zayvonuva.

okno.mk

67

Marfiev Zakon
VUDSIDEOV ZAKON ZA BAKALNICI
Kesata koja }e se skine e onaa vo koja se jajcata.

STICEROV PRINCIP ZA ODMOR

Koga se pakuva{ za odmor, ponesi dvojno pomalku obleka i
dvojno pove}e pari.

PRAVILO ZA DOMA[NI GALENI^IWA

S eedno od koja strana na vratata e ku~eto ili ma~eto - od
pogre{na e.

HOROVICOV ZAKON
Koga i da go vklu~i{ radioto }e gi slu{ne{ samo poslednite
tonovi na svojata omilena pesna.

@ERARDOV ZAKON
Koga si pozitiven na tekovna smetka, naplatata na ~ekovite
stignuva za dve-tri nedeli. Koga si vo minus, naplatite
stignuvaat preku no}.

SEJMUROV PRINCIP ZA INVESTIRAWE

Nikoga{ ne investiraj vo ne{to {to jade.

PRV PANTUSOV ZAKON

Knigata koja denes skapo si ja platil, utredenta }e se objavi vo
evtino xebno izdanie.

RILIEVI ZAKONI
a) Kni`arnicite koi ja prodavaat knigata 1. ne znaat deka postoi
kniga 2.
b) Kni`arnicite koi ja prodavaat knigata 2. ve}e ja nemaat
knigata 1.
v) Ed Marfi ne slu{nal ni za edna od ovie dve knigi.
68

okno.mk

Marfiev Zakon
FINMANOV OSNOVEN PRINCIP ZA CENKAWE
Ona {to ti se dopa|a nikoga{ ne e na rasproda`ba.

BAKEROVA POUKA OD FINMANOVIOT PRINCIP

Nikoga{ ne ti se dopa|a ona {to mo`e{ da si go dozvoli{.

MARAEVI ZAKONI
1. Nikoga{ ne go pra{uvaj berberot dali ti treba
potstri`uvawe.
2. Nikoga{ ne go pra{uvaj prodava~ot dali negovata cena e
dobra.

okno.mk

69

Marfiev Zakon

SOCIO - MARFOLOGIJA
(^OVEKOLOGIJA)
70

okno.mk

Marfiev Zakon
ARTUROVITE ZAKONI ZA QUBOVTA
1. Lu|eto do koi dr`i{ zadol`itelno gi potse}a{ na nekoj drug.
2. Qubovnoto pismo koe kone~no si go pratil, }e zadocni pri
ispra}aweto dovolno dolgo za od tebe da napravi budala.
3. Romanti~noto odnesuvawe na drugi lu|e deluva poetski i voz
budlivo. Sopstvenite romanti~ni gestovi deluvaat glupavo i
nespretno.

TOMSOVIOT ZAKON ZA BRA^NOTO BLA@ENSTVO

Dol`inata na brakot e obratno proporcionalna so tro{ocite na
svadbata.

BEDFELOUVOTO PRAVILO
Onoj koj 'rka sekoga{ zaspiva prv.

GILENSOVITE (aseksualni) ZAKONI ZA

O^EKUVAWETO
1. Nikoga{ ne se vozbuduvaj poradi sostanok "na nevideno" zatoa
{to dobro zvu~i preku telefon.
2. Nikoga{ ne se vozbuduvaj poradi nekoja li~nost zatoa {to do
bro izgleda odzadi.

UBEDUVAWETO NA FARMER
Ako vo sabota no}e see{ zob* - vo nedela moli se da ne rodi.

RONOVITE SOGLEDUVAWA ZA TINEJXERITE

1. Babulicite ne se pojavuvaat s$ do momentot koga ima{ zaka`an
sostanok.
2. Grebnatinkata na gramofonskata plo~a sekoga{ se nao|a na
pesnata koja najmnogu ja saka{.

okno.mk

71

Marfiev Zakon
ZAKONOT NA XEKOBS
Da se gre{i e ~ove~ki - da se butne vinata vrz drug e u{te
po~ove~ki.

SOVETOT NA EDELSTAJN
Ne se gri`i {to mislat drugite za tebe. Tie se prezafateni so
gri`ata {to ti misli{ za niv.

ZAKONOT NA MEDER
Bilo {to da ti se slu~i, toa ve}e im se slu~ilo na site {to gi
znae{, i toa u{te polo{o.

ZAKONOT NA BOKLEJG
Koj posleden se smee - ne go razbral vicot.

BAJFILDOVO NA^ELO
Verojatnosta mlad ma` da sretne po`elna i primamliva mlada
`ena raste so piram idalna progresija koga toj e ve}e vo dru -
{tvo so: 1. svojata devojka, 2. svojata `e-na, 3. pozgoden i pobogat
ma{ki prijatel.

FARBEROVIOT ^ETVRTI ZAKON

Nu`data e majka na ~udnoto dru{tvo vo krevetot.

ZAKONOT NA KAPETANOT PENI

Site lu|e mo`e{ da gi zala`uva{ nekoe vreme, nekoi lu|e celo
vreme, no MAMA ne mo`e{ da ja izmami{.

KACOV ZAKON
Lu|eto i narodite }e se odnesuvaat razumno koga }e gi iscrpat
site drugi mo`nosti.
72

okno.mk

Marfiev Zakon
VIKEOV ZAKON
^ovek bez religija e kako riba bez velosiped.

PETTO PRAVILO
Preseriozno si se sfatil samiot sebesi.

HARTLIEV PRV ZAKON

Ne e te{ko kowot da se donese na poilo, no da se postigne da
pliva grbno, e toa e ve}e ne{to.

VAJTEOVA TEOREMA ZA [TREKNATOST

Kolku porano i so {to pove}e podrobnosti objavi{ lo{a vest,
toa podobro.

okno.mk

73

Marfiev Zakon

META - ZAKONI
I SE[TOLOGIJA
74

okno.mk

Marfiev Zakon

ZAKONOT NA XOVANI
Brojot na zakonite se zgolemuva dodeka ne se ispolni
raspolo`liviot prostor za objavuvawe.

BLAGOSLOVOT NA LEO ROXERS KON VTOROTO

IZDANIE
Ako ne{to vredi da se tera, vredi i da se pretera.

AKSIOMOT NA DU[ARM
Dokolku nekoj go nabquduva svojot problem dovolno detalno, }e
se prepoznae i sebesi kako del od toj problem.

POSLEDNIOT ZAKON
Ako nekolku raboti koi mo`ele da trgnat naopaku toa ne go
napravile, za niv bi bilo mnogu podobro da trgnale naopaku.

XONSONOV VTOR ZAKON

Ako vo tekot na pove}e meseci se slu~at samo tri op{testveni
nastani vredni vnimanie, site }e padnat vo ista ve~er.

@AKINOVIOT POSTULAT ZA DEMOKRATSKA VLADA

Ni~ij `ivot, sloboda ili sopstvenost ne se sigurni dodeka
zakonodavecot zasedava.

^ER^ILOVIOT KOMENTAR ZA ^OVEKOT

Od vreme navreme ~ovekot se sprepnuva od vistinata, no vo
golemiot broj slu~ai toj si se pribira i prodol`uva.

VALASOVO ZAPAZUVAWE
S$ e vo sostojba na krajna ra{rafenost.
okno.mk

75

Marfiev Zakon

OLIVEROV ZAKON
Iskustvo e ne{to so {to se zdobiva{ duri toga{ koga ve}e ne ti
treba.

PRVO PRAVILO NA PATOLOGIJATA

Pogolemiot del od proodenite pati{ta ne vodi nikade.

LORD BALFOROVO TVRDEWE

Ni{to ne e koj znae kolku va`no, a mnogu malku ne{ta se
voop{to va`ni.

76

okno.mk

Marfiev Zakon

Ilustracija:
VRONIQUE

okno.mk

JOFFRE
77

Marfiev Zakon

78

okno.mk