Fizika za matematiqari. Voved.

Predmetot Fizika za matematiqari se izuquva eden semestar i ima za

cel da gi vovede studentite po matematika vo fizikata, zapoznavaj
ki gi
so osnovnite veliqini i zakoni na mehanikata. Edna od najvanite celi
na predmetot e studentite matematiqari da navlezat vo oblast kade xto
matematiqkiot aparat se primenuva za izuquvae na prirodata, da ja
sogledaat povrzanosta pome
gu matematikata i fizikata i da se motiviraat za ponatamoxni prodlaboquvaa na znaeata od fizikata i samostojno iznao
gae problemi od prirodnite nauki kade xto matematikata e od
kluqno znaqee.
Terminot fizika e voveden od strana na grqkiot filozof Aristotel
(384-322 godina p. n. e.) i poteknuva od grqkiot zbor fizis (),
xto znaqi priroda. Samoto ime kauva deka fizikata e nauka kojaxto
se zanimava so otkrivae i izuquvae na tajnite na prirodata. Poprecizno, fizikata e prirodna nauka kojaxto se zanimava so osnovnite
formi na dviee na materijata i gi izuquva zakonite spored koixto
tie dviea se odvivaat.

Fizikata vo osnova se sostoi od slednite

oblasti: Mehanika, Elektromagnetizam, Optika, Atomska i Nuklearna

fizika. Predmetot Fizika za matematiqari ja opfa
ka oblasta Mehanika
i toa klasiqnata utnova mehanika. Mehanikata gi prouquva dvieata na telata vo prirodata, opfa
kaj
ki dve podoblasti Kinematika i Dinamika. Celta na kinematikata e da gi prouqi dvieata na telata bez
da navleguva vo priqinite za tie dviea, dodeka pak, dinamikata se
1

zanimava so izuquvae na priqinite za dvieata vo prirodata. Uxte

vednax da napomeneme deka mehaniqko dviee e ona dviee pri koexto
edno telo ja menuva svojata poloba vo odnos na drugi tela ili del od
teloto ja menuva svojata poloba do odnos na drugite negovi delovi, i
kako takvo e najprosta forma na dviee vo prirodata.
Kako xto e poznato i od prethodnoto obrazovanie, vo fizikata za
opixuvae na osobinite na materijata i za nivno kvantitativno opredeluvae, odnosno meree se voveduvaat fiziqki veliqini. Primeri
za fiziqki veliqini se: pomestuvae, pat, brzina, zabrzuvae, masa,
sila, energija, mo
knost, temperatura, jaqina na struja, napon, jaqina na
elektriqno pole, jaqina na magnetno pole itn. Postojat sedum osnovni
fiziqki veliqini vo Me
gunarodniot sistem za merki i tegovi (SI). Toa
se: dolina so edinica merka eden metar (1 m), masa - edinica merka
eden kilogram (1 kg), vreme - edinica merka edna sekunda (1 s), temperatura - edinica merka eden kelvin (1 K), koliqestvo supstanca - edinica
merka eden mol (1 mol), jaqina na struja - edinica merka eden amper (1 A),
jaqina na svetlina -edinica merka edna kandela (1 cd); kako i dve dopolnitelni merki - eden radijan (1 rad) za ramninski agol i eden steradijan (1 sr) kako edinica merka za prostoren agol. Site ostanati edinici
merki se izvedeni od osnovnite. Vo ramkite na predmetot Fizika za
matematiqari detalno
ke bidat izuqani fiziqkite veliqini koixto se
koristat za opixuvae na mehaniqkoto dviee, kako i zakonitostite
koixto gi postavuvaat relaciite pome
gu ovie fiziqki veliqini.
Vo vovedot
ke spomneme i nekolku istoriski belexki za mehanikata.
Interesot za mehaniqkite dviea se pojavuva uxte vo rabotite na Aristotel , potoqno vo negovoto delo Za nebesnite tela. Toj bil prviot
kojxto vrz osnova samo na empiriski soznanija bez precizni presmetki
go opixuval mehaniqkoto dviee, vooquvaj
ki deka telata vo prirodata
se nao
gaat vo sostojba na miruvae dokolku vrz niv ne dejstvuva sila i

deka brzinata na telata se zgolemuva dokolku se zgolemuva silata xto dejstvuva vrz niv. Imaj
ki go ova predvid matematiqki bi moelo da se kae
deka brzinata na telata e pravoproporcionalna so silata xto dejstvuva
vrz niv, xto so ponatamoxniot razvoj na mislata i naukata, i pred s
e
postavuvaeto na matematiqkite osnovi se pokaalo kako netoqno. Vo
rabotite na Aristotel se tvrdelo deka pri slobodno pa
gae na dve tela,
puxteni od ednakva visina, ona telo xto ima dva pati pogolema masa
ke
padne za dva pati pokratko vreme. Aristotelovite idei dominirale vo
fizikata poqnuvaj
ki od antiqkiot period pa s
e do sredniot vek.
Sovremenoto sfa
kae na mehaniqkoto dviee, koexto gi nadminalo
prazninite vo Aristoteloviot pogled, se bazira vrz principot na Galileo
Galilej, ponatamu nadgraduvan i matematiqki zasnovan od strana na
Isak utn. Galileo Galilej (1564-1642 godina) bil italijanski fiziqar,
astronom, inener, filozof i matematiqar, kojxto odigral revolucionerna
uloga vo naukata vo periodot na renesansata. Poznat e po usovrxuvaeto
na prviot teleskop i po svojot pridones vo razvojot na Kopernikovite
idei za heliocentriqniot sistem. Galilej vai za tatko na astronomijata, fizikata i modernata nauka voopxto. Se smeta deka toj izveduval
eksperimenti od krivata kula vo Piza, pri xto go nabuduval slobodnoto pa
gae na telata i zakluqil deka bez ogled na nivnata masa, telata
puxteni od ista visina pa
gaat za isto vreme.

Od osoben interes za

mehanikata i postavuvaeto na osnovnite fiziqki principi vrz eksperimentalni osnovi, se nizata eksperimenti vo koixto Galilej go nabuduval dvieeto na telata vrz kosi ramnini menuvaj
ki go agolot na naklon
i izvel toqni zakluqoci za zabrzanoto dviee na telata. Voden od
zakluqocite od site ovie eksperimenti i nabuduvaa, Galilej za prv
pat postavil eden opxt princip na mehanikata, formuliran kako: Sekoe
slobodno fiziqko telo t.e. telo vrz koexto ne dejstvuvaat nadvorexni
sili ostanuva ili vo sostojba na relativno miruvae ili pravolinisko

dviee so konstantna brzina. Ovoj princip e poznat kako princip

za inercija. Isto taka, Galileo go formuliral i principot na relativnosta, vrs kojxto se temeli klasiqnata mehanika, spored kojxto Zakonite na dviee vaat podednakvo vo site inercijalni referentni sistemi. So seto ova Galilej se smeta za osnovopolnik na nauqniot metod
vo izuquvaeto na prirodata, odnosno nabuduvaeto, eksperimentot i
razmisluvaeto.
Ponatamu vo tekot na 17- i 18-ot vek Isak utn (1642-1726/27 godina)
prodoluvaj
ki ja i nadgraduvaj
ki ja rabotata na Galilej gi postavil
matematiqkite osnovi na mehanikata. Poa
gaj
ki od principot za inercija, utn vo negovoto delo Philosophi Naturalis Principia Mathematica,
objaveno za prv pat vo 1687 godina gi postavil zakonite za dviee i zakonot za univerzalna gravitacija, koixto pretstavuvaat osnovi na klasiqnata mehanika.

Vo Principia mehanikata e razviena kako kompletna

matematiqka teorija za dvieeto na fiziqkite tela vo prisustvo na

sili. Celata klasiqna mehanika se temeli vrz tri postulati (aksiomi),
koixto se poznati kako tri utnovi zakoni, iako strogo zboruvaj
ki tie
prectavuvaat postulati (aksiomi), odnosno tvrdea koixto se prifa
kaat
bez dokaz, a se polzuvaat za izveduvae na fiziqkite zakoni. So centralnata formula vo dinamikata F = ma vsuxnost se ukauva deka ne brzinata, tuku zabrzuvaeto na telata e pravoproporcionalno so silata
xto dejstvuva vrz niv.

Zabrzuvaeto matematiqki se definira kako

vtor izvod na pomestuvaeto na teloto, pa taka utn (pokraj Lajbnic)

gradej
ki ja mehanikata, gi postavil i osnovite na diferencijalnoto i
integralnoto smetae vo matematikata. So postavuvaeto na Zakonot
za Univerzalna gravitacija, spored kojxto gravitacionata sila xto dejstvuva pome
gu dve tela e pravoproporcionalna so proizvodot od nivnite
masi, a obratno proporcionalna so kvadratot od nivnoto rastojanie,
utn uspehno go objasnil matematiqki dvieeto na Meseqinata okolu

Zemjata, soglasno so Keplerovite zakoni. I pokraj toa xto Galilej bil

prviot kojxto gi postavil nauqnite osnovi vo mehanikata, sepak poradi
kompletiraeto kako stroga matematiqka teorija klasiqnata mehanika
do den denes se narekuva uxte i utnova mehanika. Poedinite termini
i principi koixto se samo zagatnati vo ovoj voveden del, ponatamu
ke
bidat poprecizno i podetalno objasneti i matematiqki potkrepeni.
utnovata mehanika dopolnitelno bila matematiqki razvivana vo
tekot na 18- i 19-ot vek, od strana na matematiqarite kako Laplas, Lagran, Hamilton, Poankare i drugi, bez pritoa da se menuvaat osnovnite
postulati. Mehanikata s
euxte ostanuva aktivna oblast za matematiqki
istrauvaa vo sovremenata nauka. Sovremenata formulacija na mehanikata e geometriska, preku vektorski polia vo ramkite na diferencijalnata geometrija. Osobeno interesna oblast za najnovi istrauvaa za
matematiqarite e kvantnata mehanika. Vo sekoj sluqaj, pri izuquvaeto
na fizikata neophodno e da se zapoqne so klasiqnata mehanika, kojaxto
gi dava osnovite za razbirae na modernata fizika.
Na krajot na ovoj voved mora da se potencira, deka klasiqnata mehanika,
kako i golem del od drugite oblasti vo naukata od 19-ot vek, go objasnuva
svetot okolu nas so dovolna toqnost i preciznost. Ona xto ne moe da se
objasni so klasiqnata mehanika e svetot na golemite brzini (sporedlivi
so brzinata na svetlinata c = 3 108 m/s)i malite dimenzii (mikrosvetot,
kade xto goleminata na qestiqkite e od redot na goleminata na atomite
( 1 nm i pomala). Vo prviot sluqaj, koga stanuva zbor za problemi
kade xto se prisutni golemi brzini na dviee, klasiqnata mehanika
se zamenuva so relativistiqkata Ajnxtajnova mehanika, dodeka pak, vo
mikrosvetot, klasiqnata mehanika se zamenuva so Kvantnata mehanika.

Osnovni poimi i definicii

Vo ovoj del
ke dademe pregled na osnovnite poimi, koixto se koristat
pri izuquvaeto i matematiqkoto modelirae na mehaniqkite dviea,
opfa
kaj
ki gi kinematiqkite i dinamiqkite aspekti. Osnovna zadaqa na
kinematikata e da se najde zakonot za dviee na telata, odnosno da se
postavat analitiqki relacii so qija pomox
ke moe da se opixe dvieeto vo smisla na opredeluvae na polobata, brzinata, zabrzuvaeto
na teloto vo sekoj daden moment na vremeto. Vo dinamikata, pak, se analiziraat priqinite za dvieata na telata, odnosno silite. Mehaniqkite
dviea generalno moe da se podelat na dva vida: translatorni i rotacioni. Kaj translatornite dviea site toqki od teloto se dviat na
ednakov naqin, i za ednakvi vremenski intervali pominuvaat ednakvi
rastojanija. Dodeka, pak, kaj rotacionite dviea razliqnite toqki od
teloto se dviat na razliqni naqini, odnosno za isti vremenski intervali, razliqnite toqki
ke izminat razliqni rastojanija.
Za poednostavuvae na problemot i matematiqko modelirae, na poqetokot se voveduvaat nekoi idealizirani poimi, kako xto se poimot za
materijalna toqka i poimot za apsolutno tvrdo telo. Translatornite
dviea, so dovolna toqnost i preciznost moe da se opixat, zanemaruvaj
ki gi dimenziite na teloto i smetaj
ki deka celata masa na teloto e
smestena vo edna toqka, pa taka moe da se kae deka materijalna toqka
pretstavuva telo koexto ima masa, no dimenziite mu se infinitezimalno

mali. Poimot materijalna toqka e mnogu vaen poim vo fizikata voopxto, zatoa xto ponatamu sekoe telo so koneqni dimenzii moe da se razgleduva kako sistem od materijalni toqki, odnosno od beskoneqno mnogu
delovi so infinitezimalni dimenzii i zakonite izvedeni za materijalna
toqka da se primenat i za telata so koneqni dimenzii. Tuka vednax
ke go
vovedeme i poimot apsolutno tvrdo telo, kojxto se definira kako telo
qiixto dimenzii ne se menuvaat pri dvieeto, odnosno ako zamislime
dve materijalni toqki od teloto, rastojanieto pome
gu niv ostanuva konstantno vo tekot na dvieeto. Modelot na apsolutno tvrdo telo se
koristi pri opixuvae na rotacionite dviea.
Pri izuquvaeto na mehaniqkite dviea, potrebno e da se najde
naqin kako da se opredeli polobata na teloto xto se dvii so tekot
na vremeto, kolkavo rastojanie pominuva teloto za daden vremenski interval, kolkava e negovata brzina vo sekoj moment od vremeto, kolkavo mu
e zabrzuvaeto. So eden zbor potrebno e da se izmerat fiziqkite veliqini od interes. Tuka vednax se postavuva praxaeto kako i vo odnos na
xto treba da merat ovie fiziqki veliqini? Vednax
ke kaeme deka vo
prirodata ne postoi nekoja osobena toqka, telo ili sliqno, vo odnos na
koexto treba da se meri polobata na telata pri dvieata. Izborot na
telo vo odnos na koexto
ke se opredeluva polobata vo tekot na dvienjeto zavisi od samiot eksperimentator i od uslovite na zadaqata. Teloto
vo odnos na koexto se opredeluva polobata na materijalnata toqka vo
tekot na vremeto se narekuva referentno telo ili referentna toqka. So
referentnata toqka obiqno se povrzuva koordinaten sistem, odnosno referenten sistem, xto ovozmouva opixuvae na polobata so pomox na
koordinati. Da rezimirame, za da moe da se premine kon opixuvae
i matematiqko modelirae na mehaniqkoto dviee, potrebno e da se
poznavaat poimite materijalna toqka, apsolutno tvrdo telo, referentna
toqka i referenten sistem.

Osnovni poimi i veliqini vo kinematikata.

Otkako se vovedeni poimite za materijalna toqka i referentna toqka,
odnosno referenten sistem, moe da se vovedat osnovnite matematiqki
alatki i fiziqki veliqini vo kinematikata. Da razgledame edno telo
xto se dvii. Polobata na teloto so tekot na vremeto moe da se opixe
vektorski, taka xto
ke se zeme edna proizvolna toqka kako referentna i

ke se definira vektor na poloba

r (uxte se narekuva i radius vektor),
qiixto promeni so tekot na vremeto
ke se sledat, odnosno
ke se analizira

vektorskata funkcija
r (t). Kako xto e prikaano na slikata, sekoja
momentna poloba na teloto moe da se opredeli so radius vektor. Za
da se opredeli za kolku se promenila polobata na teloto, dviej
ki
se od i-ta do f -ta poloba, potrebno e da se najde razlikata na radius
vektorite pome
gu ovie dve polobi, odnosno:

r =
r f
ri

(0.0.1)

Veliqinata
r se narekuva pomestuvae i e prva kinematiqka veliqina.
Pomestuvaeto e vektorska veliqina, qijxto modul (golemina) ima edinica
merka 1 m (eden metar).

Treba da se naglasi deka pomestuvaeto ja

opredeluva samo promenata na polobata na teloto, a ne i patot xto e

izminat od strana na teloto. Na slikata se prikaani nekolku primer

situacii pri koixto teloto izminuva razliqen pat, odnosno se dvii

dol razliqni traektorii, a pomestuvaeto

r e pritoa ednakvo. Izminatiot pat e posebna kinematiqka veliqina, se belei so s i e skalarna
veliqina, qijaxto golemina se meri vo metri. Goleminata na vektorot
na pomestuvaeto e ednakva na izminatiot pat samo vo sluqaj na dviee
vo prava linija vo edna nasoka.
Odnosot od pomestuvaeto i vremenskiot interval t, za koexto se
sluqilo pomestuvaeto se narekuva sredna brzina na dviee na teloto,
matematiqki dadena so:

v =
.
(0.0.2)
t
Ako se razgleda eden infinitezimalno mal vremenski interval dt za kojxto teloto izvrxuva infinitezimalno malo pomestuvae, togax pomestuvaeto po modul
ke bide ednakvo na izminatiot pat, bidej
ki sekoj
beskoneqno mal del na kriva traektorija vsuxnost pretstavuva prava.
Veliqinata definirana so:

r
d
r

v = limt0
=
t
dt

(0.0.3)

se narekuva momentna brzina, odnosno moe da se kae deka momentnata

brzina e prv izvod na vektorot na pomestuvae po vremeto. Momentnata
brzina e isto taka vektorska veliqina i nejzinata golemina se meri so
edinicata 1

m
.
s

Ako se zeme predvid objasnuvaeto pogore, moe da se

zapixe:

d
r
ds

|
v|=|
|= ,
(0.0.4)
dt
dt
odnosno momentnata brzina po golemina e ednakva na prviot izvod na patot po vremeto, a nejziniot pravec vo sekoj moment na vremeto e opredelen
so tangentata na patnata linija vo toqkata vo kojaxto se nao
ga teloto
vo toj daden moment, dodeka, pak, nasokata e opredelena so nasokata na
dvieeto. Brzinata e vtora kinematiqka veliqina.

10

Promenata na brzinata so tekot na vremeto doveduva do uxte edna

kinematiqka veliqina, nareqena zabrzuvae. Srednoto zabrzuvae na
edno telo se definira kako odnos od promenata na brzinata i vremenskiot
interval za kojxto se sluqila taa promena, odnosno:

a =
.
t

(0.0.5)

Zabrzuvaeto e isto taka vektorska veliqina, qijaxto golemina se meri

so edinicata 1

m
s2

(eden metar vo sekunda na kvadrat). Momentnoto zabrzu-

vae se definira analogno kako i momentnata brzina:

v
d
v

v = limt0
=
.
t
dt

(0.0.6)

Zabrzuvaeto e treta kinematiqka veliqina.

Vf

Dv

vi
vi

Koga se ve
ke poznati osnovnite kinematiqki poimi i veliqini moe da
se napravi i podelba na dviea. Spored vidot na traektorijata dvieata moat da bidat pravoliniski i krivoliniski, a spored brzinata
ramnomerni (dviea so konstantna brzina) i neramnomerni (dviea
so promenliva brzina). Neramnomernite dviea uxte se narekuvaat
promenlivi ili zabrzani dviea. Da zabeleime deka i vo sluqaite
koga brzinata se namaluva i dvieeto e zabaveno, qesto pati se koristi
terminot zabrzano dviee. Nasokata na vektorot na zabrzuva-

11

eto ukauva na toa dali stanuva zbor za zabrzano ili zabaveno dviee,
a matematiqkiot aparat i osnovnite definicii se identiqni.
Voobiqaeno, pri opixuvaeto na mehaniqkite dviea se preminuva
od vektorski kon analitiqki naqin. Pritoa, soodvetnite vektorski veliqini se proektiraat vo daden koordinaten sistem, qijxto koordinaten
poqetok se sovpa
ga so referentniot poqetok. Tuka
ke gi zapixeme definiciite dadeni pogore vo Dekartov koordinaten sistem, iako qestopati spored
simetrijata na zadaqata se koristat sferen i cilindriqen koordinaten
sistem.

r (t) = x(t) i + y(t) j + z(t) k .

(0.0.7)

v (t) = x(t)

i + y(t)
j + z(t)
k.

(0.0.8)

a (t) = x(t) i + y(t) j + z(t) k .

(0.0.9)

Osnovnata zadaqa na kinematikata e da gi postavi i prouqi zakonite

na dviee. Pod zakon na dviee se podrazbira sevkupnost od matematiqki relacii, so pomox na koixto moe da se opredeli polobata, brzinata i zabrzuvaeto na dadeno telo vo sekoj moment na vremeto, odnosno
da se najdat slednite relacii:

r =
r (t),
v =
v (t),
a =
a (t),

(0.0.10)

ili na analitiqki naqin:

x = x(t), y = y(t), z = z(t),

(0.0.11)

vx = vx (t), vy = vy (t), vz = vz (t),

(0.0.12)

ax = ax (t), ay = ay (t), az = az (t).

(0.0.13)

Tuka vednax
ke go dademe zakonot za zabrzano dviee so konstantno

zabrzuvano (
a (t) = const) vo koneqnata vektorska forma:

a t2

r (t) = r 0 + v 0 t +
,
2

(0.0.14)

12

v (t) =
v0+
a t,

(0.0.15)

kade xto
r (t) e poloba na materijalnata toqka vo momentot na vreme

t,
r 0 e poqetnata poloba, xto ja ima materijalnata toqka vo momentot

na vreme t = 0,
v e poqetnata brzina, a
v (t) momentnata brzina. Da
0

napomeneme deka vo ovie relacii smetame deka vremeto e meree vo odnos

na nekoj poqeten moment t0 , kojxto za poednostavuvae e zemen da bide
ednakov na nula, pa taka vremenskiot interval t = t t0 = t. Vo opxt
sluqaj, kako xto
ke vidime ponatamu pri prodlaboquvaeto na znaeeto,
mereeto na vremeto moe da bide vo odnos na bilo koj moment i vo
relaciite t bi se zamenilo so t.
Poa
gaj
ki od ovie vektorski ravenki moe da se izvedat zakonite na
mnogu specijalni sluqai na dviee, kako xto se ramnomernoto pravolinisko dviee, dvodimenzionalnite dviea od tipot na kos i horizontalen istrel, ramnomerno dviee po krunica itn. Vo slednata glava,
kade xto
ke bidat podetalno razgledani razliqnite vidovi dviea,
ke
gi primenuvame ovie zakoni i
ke se pozanimavame so nivnoto izveduvae.
Osnovni poimi i veliqini vo dinamikata.
Za da se ima eden pregled na poimite i veliqinite xto se koristat
vo mehanikata opxto, tuka samo
ke gi spomeneme dvete centralni veliqini vo dinamikata, a toa se masata i silata. Masata e prva dinamiqka
veliqina i e merka za inertnost na telata, edna e od sedumte osnovni
SI veliqini, se belei so m i se meri vo kilogrami (1kg). Silata e
fiziqka veliqina kojaxto se voveduva za kvantitativno opixuvae na

zaemodejstvata pome
gu telata. Oznaka za sila e F , a edinica merka 1 N
(eden utn).
Site zakoni vo mehanikata se izveduvaat vrz osnova na tri postulati
(aksiomi), koixto se poznati kako utnovi zakoni. Na krajot na ovoj
voveden pregled
ke gi formulirame ovie tri postulati.
Prv utnov zakon - sekoe telo ostanuva vo sostojba na relativno

13

miruvae ili ramnomerno pravolinisko dviee, dokolku vrz nego

ne dejstvuvaat nadvorexni sili.
Vtor utnov zakon - zabrzuvaeto xto go dobiva teloto pod dejstvo
na nadvorexna sila e pravoproporcionalno so silata, a obratnoproporcionalno so masata na teloto.
Tret utnov zakon - telata vo prirodata zaemodejstvuvaat, odnosno
ako edno telo dejstvuva vrz drugo so sila t. n. akcija, togax i drugoto telo dejstvuva vrz prvoto so ednakva po golemina, a sprotivna
po nasoka sila, nareqena reakcija.

GLAVA 1
Ednodimenzionalno dviee
1.1

Ramnomerno pravolinisko dviee.

Izuquvaeto na mehaniqkite dviea

ke go zapoqneme so izuquvae na
dvieata vo edna dimenzija, odnosno dviea po prava linija. Dokolku
dvieeto se odviva uxte i so konstantna brzina, stanuva zbor za ramnomerno pravolinisko dviee. Neka razgledame dviee na edno telo,
na primer avtomobil po prav pat. Avtomobilot
ke go razgleduvame kako
materijalna toqka. Vo sluqaj na ednodimenzionalno dviee najpogoden
izbor na referenten sistem e takov xto edna od oskite na koordinatniot
sistem se sovpa
ga so nasokata na dviee na avtomobilot, na primer xoskata. Vsuxnost kaj ednodimenzionalnite dviea dovolno e da se zeme
samo edna referentna oska, bidej
ki ostanatite koordinati ostanuvaat
konstantni so tekot na vremeto. Sekako, ne e pogrexo da se zemat oskite
sosema proizvolno i pravecot na dviee da ne se sovpa
ga so nitu edna
od koordinatnite oski, no toa doveduva do matematiqko uslonuvae na
problemot, koexto ne e neophodno.

14

15

Slika 1. 1. Na slikata se prikaani polobite x0 , x1 , x2 , . . . , xi , . . . , xf , . . . na

materijalnata toqka vo momentite na vreme t0 , t1 , t2 , . . . , ti , . . . , tf , . . . , soodvetno.

Komponentite na vektorite na poloba i pomestuvae se dadeni so:

r i = xi i ,

r f = xf i ,tf = ti + t r = x i , brzinata moe da se zapixe kako

v = vx i .
Ponatamu indeksot x vo oznakata za brzinata e izostaven, bidej
ki vo ovoj
sluqaj brzinata ima proekcija samo dol x-oskata.

Ako se ima predvid osnovnata karakteristika na ova dviee t. e.

konstantnosta na brzinata, za sekoj proizvolen vremenski interval
ke
vai slednovo:

v =
= const,
t
x
v=
= const,
t

(1.1.1)
(1.1.2)

odnosno
xf xi = v(tf ti ),

(1.1.3)

xf = xi + v(tf ti ).

(1.1.4)

Poslednava relacija ja dava koordinatata na materijalnata toqka vo

proizvolen moment na vreme tf , meren vo odnos na momentot ti . Voobiqaeno,
vremeto se meri od poqetokot na dvieeto t. e. momentot t0 , kojxto se
zema da bide ednakov na nula. Pa taka, koordinatata x na materijalnata
toqka vo proizvolen moment na vreme t, se opredeluva so:
x(t) = x0 + vt,

(1.1.5)

16

kade xto x0 e koordinatata na toqkata vo momentot t0 = 0, a t e vremeto

pominato od poqetokot na dvieeto. Zemeno e predvid deka t = tf ti =
t t0 = t.
Do ovaa relacija se doa
ga i ako zakonot za dviee na ramnomerno
zabrzano pravolinisko dviee, daden vo vektorska forma so 0.0.14 se
proektira dol x-oskata, imaj
ki predvid deka vo ovoj sluqaj zabrzuvanjeto e ednako na nula, se dobiva zakonot spored kojxto se menuva koordinatata so tekot na vremeto:
x(t) = x0 + v0 t,

(1.1.6)

kade xto x0 e poqetnata koordinata na materijalnata toqka, v0 e poqetnata brzina, a t vremenskiot interval meren od poqetokot na dvieeto.
Od vektorskata ravenka za zakonot na brzinata se dobiva:
v(t) = v0 ,

(1.1.7)

odnosno brzinata ostanuva konstantna celo vreme, poradi xto kaj ramnomernoto pravolinisko dviee koristime samo v kako oznaka za brzinata.

Pri izveduvae na ovie dve ravenki e iskoristeno deka pri

dviee so postojana brzina, zabrzuvaeto e nula. Vo sluqaj na ramnomerno pravolinisko dviee, srednata brzina e ednakva na momentnata
brzina.

1.1.1

Izveduvae na zakonite na dviee za ramnomerno

pravolinisko dviee preku diferencijalnoto i
integralnoto smetae

Ravenkite dadeni pogore moe da se dobijat poa

gaj
ki od samite definicii
na veliqinite, dadeni vo poglavjeto osnovni poimi i definicii. Da se
potsetime, momentnata brzina vo opxt sluqaj se definira so:

d
r

v (t) =
.
dt

(1.1.8)

17

Ako ovaa ravenka se proektira dol x-oskata (pri proektiraeto na

brzinata
ke go izostavime indeksot x, odnosno
ke zememe predvid deka
vx (t) = v), togax za goleminata na brzinata se dobiva:
dx
,
dt

(1.1.9)

dx = vdt.

(1.1.10)

v(t) =
od kade xto sledi:

Ako ovaa ravenka se prointegrira vo granicite pome

gu dve proizvolni
polobi xi i xf , vo koixto se nao
ga materijalnata toqka vo momentite ti
i tf , soodvetno, se doa
ga do:

xf

tf

dx =
xi

vdt.

(1.1.11)

ti

Od tuka, ako se ima predvid deka kaj ramnomernoto dviee v(t) = v =

const, koneqno se dobiva:
xf xi = v(tf ti ),

(1.1.12)

x = vt,

(1.1.13)

od kade xto moe da se zapixat slednite ravenki:

xf = xi + v(tf ti ).

(1.1.14)

Ako se razgleduvaat vremenskite intervali vo odnos na poqetniot moment, kojxto moe da se zeme t0 = 0, togax koordinatata na teloto vo
sekoj proizvolen moment na vreme t, se doa
ga do ravenkata xto ja dadovme
na poqetokot:
x(t) = x0 + vt.

(1.1.15)

Na krajot
ke gi sumirame povanite zakluqoci vo vrska so ramnomernoto
pravoliniskoto dviee.

18

Ramnomerno pravolinisko dviee e ona dviee, pri koexto

dadeno telo, xto se dvii po prava linija za ednakvi vremenski
intervali izminuva ednakvi rastojanija, odnosno velime dvieeto se odviva so konstantna brzina.
Kaj pravoliniskoto dviee so postojana brzina, pomestuvanjeto pome
gu dve dadeni polobi e ednakvo po golemina so izminatiot pat.
Polobata na teloto pri ova dviee se menuva linearno so
tekot na vremeto.
Kaj ramnomernoto pravolinisko dviee srednata i momentnata brzina se ednakvi.

1.2

Ramnomerno zabrzano pravolinisko dviee.

Vo ovoj del
ke razgledame ramnomerno zabrzano pravolinisko dviee,
kako uxte eden primer na ednodimenzionalno dviee. Pod ramnomerno
zabrzano dviee se podrazbira dviee, kaj koexto brzinata ramnomerno
se menuva (namaluva ili zgolemuva), odnosno dvieeto e so konstantno

zabrzuvae
a = const. So drugi zborovi, za ednakvi vremenski intervali, brzinata ednakvo se menuva. Koristej
ki ja ovaa karakteristika na
dvieeto i definicijata na veliqinata zabrzuvae moe da se zapixe:

.
a =
t

(1.2.1)

vf =
vi+
a (tf ti ).

(1.2.2)

Proektiraj
ki ja ovaa ravenka dol x-oskata vo sluqaj na pravolinisko
dviee, se dobiva:
vf = vi a(tf ti ),

(1.2.3)

19

kade xto znakot se odnesuva na zabrzano i zabaveno dviee, soodvetno.

Ako vremeto se meri vo odnos na poqetniot moment t0 = 0, togax relaciite
se zapixuvaat vo sledniov oblik:

v (t) =
v0+
a t.

(1.2.4)

Proektiraj
ki ja ovaa ravenka dol x-oskata, se dobiva:
v(t) = v0 at,

(1.2.5)

kade xto v e brzinata na materijalnata toqka vo momentot na vreme t,

v0 poqetnata brzina. Ako se proektira zakonot za ramnomerno zabrzano
2

dviee, daden so:

r (t) =
r 0+
v 0 t + a2t , za zavisnosta na koordinatata
od vremeto, se dobiva slednata relacija:
x(t) = x0 + v0 t

at2
.
2

(1.2.6)

20

Slika 1. 2. Na slikata se prikaani polobite x0 , x1 , x2 , . . . , xi , . . . , xf , . . . na

materijalnata toqka vo momentite na vreme t0 , t1 , t2 , . . . , ti , . . . , tf , . . . , soodvetno.
Pretstaveni se sluqaite na zabrzano i zabaveno dviee. Komponentite na

vektorite na poloba i pomestuvae se dadeni so:

r i = xi i ,
r f = xf i ,

r = x i . Brzinata moe da se zapixe kako

v = vx i , a zabrzuvaeto e

a = ax i . Ponatamu indeksot x vo oznakata za brzinata i zabrzuvaeto e

izostaven, bidej
ki imaat samo komponenta dol x-oskata. Isto taka, od
konstantnosta na zabrzuvaeto sledi ax = a = const.

1.2.1

Izveduvae na zakonite na dviee za ramnomerno

zabrzano dviee preku diferencijalnoto i integralnoto smetae

Ako se proektira vektorskata ravenka za momentnoto zabrzuvae, dol

x-oskata se dobiva:

dv
,
dt

a(t) =

(1.2.7)

odnosno
dv = a(t)dt.

(1.2.8)

Pri proektiraeto na brzinata i zabrzuvaeto, izostaven e indeksot x,

odnosno zemeno e predvid deka ax = a i vx = v. Imaj
ki predvid deka a(t) =
const i integriraj
ki ja ravenkata vo granici od vi do vf i soodvetnite
vremenski momenti ti i tf , se dobiva:

vf

vi

dv =

tf

a(t)dt,

(1.2.9)

ti

vf vi = at,

(1.2.10)

vf = vi at.

(1.2.11)

Ako se zeme poqetniot moment t0 = 0, pri kojxto poqetnata brzina e ednakva na v0 , togax brzinata v(t) vo proizvolen moment na vremeto t, meren
vo odnos na poqetniot
ke bide dadena so:
v(t) = v0 at.

(1.2.12)

21

Ovaa relacija go dava zakonot za brzina, pri ramnomerno zabrzano pravolinisko

dviee. Zakonot za polobata,
ke go dobieme, poa
gaj
ki od definicijata
za momentnata brzina:

xf

dx =

v(t)dt.

xi

(1.2.13)

Ako vo ovaa ravenka se postavi zakonot za brzinata, daden so (1.2.12),

ke
se dobie:

xf xi =

(v0 at)dt,

(1.2.14)

xf xi = v0 t

at2
.
2

(1.2.15)

Ako postavime xi = x0 i xf = x se dobiva:

x(t) = x0 + v0 t

at2
.
2

(1.2.16)

Na krajot
ke dademe nekolku zakluqni poenti vo odnos na ramnomerno
zabrzanoto pravolinisko dviee.
Ramnomerno zabrzano pravolinisko dviee e ona dviee, koexto
se odviva dol prava linija i za ednakvi vremenski intervali
brzinata ednakvo se menuva, odnosno velime dvieeto se odviva so konstantno zabrzuvae.
Kaj ova dviee, pomestuvaeto pome
gu dve dadeni polobi e
ednakvo po golemina so izminatiot pat, dokolku teloto ne ja
menuva nasokata vo tekot na dvieeto.
Brzinata na teloto pri ova dviee se menuva linearno so tekot
na vremeto.
Polobata na teloto pri ova dviee se menuva spored kvadraten
(paraboliqen) zakon so tekot na vremeto.
Kaj ramnomernoto zabrzano pravolinisko dviee srednata i
momentnata brzina ne se ednakvi.

22

Poradi linearnata zavisnost na brzinata od vremeto, kaj ova

dviee srednata brzina vo tekot na daden vremenski interval
e ednakva na aritmetiqkata sredina od poqetnata i krajnata
brzina vo toj daden interval.

23

1.3

Slobodno pa
gae i vertikalen istrel.

Poznato e deka site tela puxteni vo blizina na Zemjinata povrxina,

dokolku otporot na vozduhot e zanemarliv, pa
gaat so ednakvo zabrzuvae,

nareqeno Zemjino zabrzuvae

g . Sekoe dviee na telata xto se odviva
samo pod dejstvo na silata na Zemjinata tea e poznato kako slobodno
pa
gae. Vo slednata glava, kade xto
ke ja izuquvame dinamikata i
ke
se zanimavame so priqinite za dvieata, odnosno silite,
ke se navratime na problemot na slobodno pa gae i podetalno
ke go objasnime zaemodejstvoto na telata so Zemjata i Zemjinoto zabrzuvae od dinamiqki
aspekt. Zasega vo ovoj del, slobodnoto pa
gae
ke go opixeme samo od
kinematiqki aspekt, kako eden primer na ramnomerno zabrzano dviee.
smetame deka bilo kade na Zemjata, dokolku telata se puxtat od ne
Ke
mnogu golemi visini nad Zemjinata povrxina
ke pa
gaat so konstantno i
ednakvo po golemina zabrzuvae, dadeno so g = 9, 80 m/s2 , nasoqeno vertikalno nadolu. Promenite na goleminata na Zemjinoto zabrzuvae vo
zavisnost od visinata i lokacijata na teloto na Zemjata,
ke bidat objasneti podocna.
Prvo
ke gi razgledame ednodimenzionalnite sluqai na slobodno pa
gae,
koixto se nabuduvaat koga edno telo
ke se puxti da pa
ga vertikalno
nadolu (so ili bez poqetna brzina) ili
ke se isfrli vertikalno nagore

so nekoja poqetna brzina

v 0 . Poslednovo dviee e poznato kako vertikalen istrel.

1.3.1

Slobodno pa
gae bez poqetna brzina ili so poqetna
brzina vertikalno nadolu

Ako pozitivnata nasoka na y-oskata ja nasoqime vertikalno nagore i

poqetnata poloba na teloto ja oznaqime so y0 . poa
gaj
ki od vektorskiot

24

zakon na dviee, vo sluqaj na ramnomerno zabrzano dviee, daden so:

se doa
ga do:

a t2

r (t) = r 0 + v 0 t +
.
2

(1.3.1)

gt2
y = y 0 v0 t
.
2

(1.3.2)

Analogno, ako se proektira vektorskata ravenka za brzinata, se dobiva:

vy = v0 gt.

(1.3.3)

I vo dvata sluqai vremeto e mereno vo odnos na poqetniot moment t0 = 0.

Vkupno vreme na pa
gae na teloto. Vkupnoto vreme na pa
gae na
teloto moe da se opredeli od uslovot y = 0 (vo momentot na pa
gae vo
vaka izbraniot koordinaten sistem y koordinatata stanuva ednakva na
nula). Ako se rexi ravenkata y0 v0 t
dobiva:
t1,2 =

v0

gt2
2

= 0 za vremeto na pa
gae se

v02 + 2gy0
.
g

(1.3.4)

Fiziqka smisla ima samo t1 , bidej

ki vremeto t > 0. Dokolku teloto e

puxteno bez poqetna brzina se dobiva t = 2yg0 .

Brzina na teloto neposredno pred da padne. Ako vkupnoto vreme na
pa
gae na teloto se zameni vo ravenkata za brzinata se dobiva:

v = v02 + 2gy0 ,

(1.3.5)

kade xto znakot minus ukauva samo na nasokata na brzinata, odnosno

deka pri vakov izbor na koordinatniot sistem brzinata e nasoqena obratno
od pozitivnata nasoka na y-oskata, taka xto pri opredeluvae na goleminata na brzinata ovoj znak ne se zema predvid. Dokolku teloto e puxteno

bez poqetna brzina, za goleminata na brzinata se dobiva v = 2gy0 .

25

1.3.2

Vertikalen istrel

Vo sluqajot koga teloto e isfrleno vertikalno nagore, dokolku go zadrime

istiot izbor na koordinatnata oska, se doa
ga do slednive zakoni za
dviee:
y = y 0 + v0 t

gt2
.
2

(1.3.6)

Za brzinata, pak, se dobiva:

vy = v0 gt.

(1.3.7)

Indeksot vy moe da se izostavi bidej

ki brzinata ima samo komponenta
dol y oskata, pa sledi deka vy = v.
Vkupno vreme na pa
gae na teloto. Vkupnoto vreme na pa
gae na
teloto moe da se opredeli od uslovot y = 0 (vo momentot na pa
gae vo
vaka izbraniot koordinaten sistem y koordinatata stanuva ednakva na
nula). Ako se rexi ravenkata y0 v0 t
dobiva:
t1,2 =

v0

gt2
2

= 0 za vremeto na pa
gae se

v02 + 2gy0
.
g

(1.3.8)

Fiziqka smisla ima samo t1 , bidej

ki vremeto t > 0. Ako koordinatniot
poqetok se izbere da se sovpa
ga so poqetnata poloba na teloto, odnosno
y0 = 0, za vkupnoto vreme na pa
gae se dobiva t =

2v0
.
g

Brzina na teloto neposredno pred da padne. Ako vkupnoto vreme na

pa
gae na teloto se zameni vo ravenkata za brzinata se dobiva:

v = v02 + 2gy0 ,
Maksimalen vertikalen domet.

(1.3.9)

Maksimalniot vertikalen domet se

opredeluva od uslovot brzinata da bide ednakva na nula, bidej

ki vo momentot koga teloto ja dostignuva svojata maksimalna visina negovata
brzina stanuva ednakva na nula. Od ovoj uslov sledi deka maksimalnata
visina teloto
ke ja dostigne posle vreme t = v0 /g. Ako ova se zameni vo

26

izrazot za koordinatata, se dobiva

ym = y0 +

v02
.
2g

(1.3.10)

Ako koordinatniot poqetok se izbere da se sovpa

ga so poqetnata poloba
na teloto, odnosno y0 = 0, za maksimalniot domet se dobiva ym =

1.3.3

v02
.
2g

Simetrija na slobodnoto pa
gae.

Ako se proanaliziraat rezultatite dobieni vo prethodnoto poglavje,

moe da se zakluqi deka postoi simetrija na dvieete vo odnos na
najvisokata toqka. Imeno, vertikalniot istrel moe da se podeli na
dve etapi, prva etapa e onaa vo kojaxto teloto se dvii ramnomerno
zabaveno, vertikalno nagore do postignuvae na maksimalnata visina, a
vtorata moe da se razgleduva kako slobodno pa
gae bez poqetna brzina
od visina ednakva na zabirot od poqetnata koordinata i maksimalniot
domet. Ako polobata i brzinata se presmetaat vo simetriqnite vremenski intervali t = tm t, kade xto t e proizvolen vremenski interval
ke
se dobijat identiqni izrazi za goleminata na brzinata i koordinatata,
odnosno pri slobodnoto pa
gae vertikalno nadolu teloto pominuva pri
istite polobi pri koixto pominalo pri dvieeto vertikalno nagore
do postignuvae na maksimalnata visina. Se razbira vektorite na brzinata
ke bidat sprotivno nasoqeni vo ovie dve etapi, no nivnite golemini
opredeleni vo simetriqni vremenski intervali
ke bidat ednakvi. Se ostava kako veba da se pokae matematiqki deka ova e navistina taka.

GLAVA 2
Dvodimenzionalno dviee
Otkako gi razgledavme osnovnite vidovi ednodimenzionalni dviea,
ke
razgledame nekolku sluqai na dvodimenzionalni dviea. Prvo,
ke gi
izvedeme zakonite za dviee na dvodimenzionalnite slobodni pa
gaa,
odnosno horizontalniot i kosiot istrel, a potoa kratko
ke dademe nekoi
osnovni definicii i veliqini za opixuvae na ramnomernoto dviee
po krunica.

2.1

Horizontalen istrel

Dvieeto na telo, isfrleno so poqetna brzina v0 vo horizontalna nasoka vo poleto na silata na Zemjinata tea e poznato kako horizontalen
istrel. Vo ovoj del
ke gi izvedeme zakonite za dviee vo ovoj sluqaj.
Neka razgledame telo xto e isfrleno vo horizontalna nasoka od visina
y0 vo odnos na zemjata. Ako koordinatniot poqetok go postavime na Zemjata, pozitivnata nasoka na x-oskata ja izbereme taka xto da se sovpa
ga so
nasokata na poqetnata brzina, a y-oskata ja nasoqime vertikalno nagore,
poa
gaj
ki od vektorskiot zakon na dviee, daden so:

a t2

r (t) =
r 0+
v 0t +
.
2
27

(2.1.1)

28

se doa
ga do:
x = v0 t,

(2.1.2)

gt2
.
(2.1.3)
2
Analogno, ako se proektira vektorskata ravenka za brzinata, se dobiva:
y = y0

vx = v0 ,

(2.1.4)

vy = gt.

(2.1.5)

Vremeto e mereno vo odnos na poqetniot moment t0 = 0. Vkupnata brzina

na teloto se opredeluva spored:
v=

v02 + g 2 t2 ,

(2.1.6)

dodeka, pak, nejzinata nasoka se opredeluva so agolot xto vektorot na

brzinata go zafa
ka so pozitivnata nasoka na x-oskata, odnosno tan =
vy
vx

gt
.
v0

Moe da se zakluqi deka horizontalniot istrel, kojxto pretstavuva

dvodimenzionalno dviee moe da se razloi na dve ednodimenzionalni
dviea. Nabuduvano od x-oskata dvieeto e ramnomerno pravolinisko
so brzina ednakva na poqetnata brzina v0 , a ako se nabuduva od yoskata dvieeto
ke bide ramnomerno zabrzano so zabrzuvae ednakvo
na Zemjinoto zabrzuvae, odnosno
ke izgleda kako slobodno pa
gae bez
poqetna brzina.
Vkupno vreme na pa
gae na teloto. Vkupnoto vreme na pa
gae na
teloto moe da se opredeli od uslovot y = 0 (vo momentot na pa
gae vo
vaka izbraniot koordinaten sistem y koordinatata stanuva ednakva na
2

nula). Ako se rexi ravenkata y0 gt2 = 0 za vremeto na pa

gae se dobiva:

2y0
,
(2.1.7)
tm =
g
odnosno oqekuvano se dobiva istiot rezultat kako kaj slobodno pa
gae
bez poqetna brzina.

29

Brzina na teloto neposredno pred da padne. Ako vkupnoto vreme na

pa
gae na teloto se zameni vo ravenkata za goleminata na brzinata se
dobiva:

v=

v02 + 2gy0 .

(2.1.8)

Horizontalen domet. Horizontalniot domet se opredeluva so maksimalnoto rastojanie dol x-oskata xto teloto go postignuva, odnosno
toa e x-koordinatata postignata posle vreme t = tm . Ako se zameni vo
ravenkata za x-koordinatata za horizontalniot domet se dobiva:

2y0
x = v0
.
g

(2.1.9)

Ravenka na traektorijata. Za da se dobie ravenkata na traektorijata

potrebno e vremeto da se eliminira od ravenkite za x i y-koordinatite.
Ako vremeto se izrazi od ravenkata za x-koordinatata, za ravenkata na
traektorijata se dobiva:

g 2
x,
(2.1.10)
2v02
od kade xto se gleda deka edno telo isfrleno vo horizontalna nasoka vo
y = y0

poleto na Zemjinata tea se dvii po paraboliqna traektorija.

2.2

Kos istrel

Dvieeto na telo, isfrleno so poqetna brzina v0 nasoqena pod agol

vo odnos na Zemjinata povrxina e poznato kako kos istrel. Vo ovoj
del
ke gi izvedeme zakonite za dviee vo ovoj sluqaj. Neka koordinatniot poqetok go postavime na Zemjata, pozitivnata nasoka na x-oskata ja
izbereme paralelno so Zemjinata povrxina, taka xto da zafa
ka agol
so nasokata na poqetnata brzina, a y-oskata neka ja nasoqime vertikalno
nagore. Poqetnata poloba na teloto neka se sovpa
ga so koordinatniot
poqetok. Poa
gaj
ki od vektorskiot zakon na dviee vo vektorski oblik
se dobiva:

30

x = v0 cos t,

(2.2.1)

gt2
.
(2.2.2)
2
Analogno, ako se proektira vektorskata ravenka za brzinata, se dobiva:
y = v0 sin t

vx = v0 cos ,

(2.2.3)

vy = v0 sin gt.

(2.2.4)

Vremeto e mereno vo odnos na poqetniot moment t0 = 0. Vkupnata brzina

na teloto se opredeluva spored:

v = v02 2v0 sin gt + g 2 t2 ,

(2.2.5)

dodeka, pak, nejzinata nasoka se opredeluva so agolot xto vektorot na

brzinata go zafa
ka so pozitivnata nasoka na x-oskata, odnosno tan =

vy
.
vx

Moe da se zakluqi deka kosiot istrel, kojxto pretstavuva dvodimenzionalno dviee moe da se razloi na dve ednodimenzionalni dviea.
Nabuduvano od x-oskata dvieeto e ramnomerno pravolinisko so brzina ednakva na x-komponentata na poqetnata brzina, odnosno v0 cos , a
ako se nabuduva od y-oskata dvieeto
ke bide vertikalen istrel so
poqetna brzina ednakva na y-komponentata na poqetnata brzina, odnosno
v0 sin .
Vkupno vreme na pa
gae na teloto. Vkupnoto vreme na pa
gae na
teloto moe da se opredeli od uslovot y = 0 (vo momentot na pa
gae vo
vaka izbraniot koordinaten sistem y koordinatata stanuva ednakva na
nula). Ako se rexi ravenkata v0 sin t

gt2
2

= 0 za vremeto na pa
gae se

dobiva:
tm =

2v0 sin
,
g

(2.2.6)

odnosno oqekuvano se dobiva istiot rezultat kako kaj vertikalen istrel

so poqetna brzina v0 sin i poqetna koordinata y0 = 0.

31

Brzina na teloto neposredno pred da padne. Ako vkupnoto vreme na

pa
gae na teloto se zameni vo ravenkata za goleminata na brzinata se
dobiva:

v=

vx2 + vy2 = v0 .

(2.2.7)

Horizontalen domet. Horizontalniot domet se opredeluva so maksimalnoto rastojanie dol x-oskata xto teloto go postignuva, odnosno
toa e x-koordinatata postignata posle vreme t = tm . Ako se zameni vo
ravenkata za x-koordinatata za horizontalniot domet se dobiva:
v02 sin 2
x=
.
g

(2.2.8)

Vertikalen domet. Vertikalniot domet se opredeluva od uslovot

vy = 0 koga teloto se noa
ga vo najvisokata toqka od svojata traektorija.
Ako se iskoristi ovoj uslov moe da se najde vremeto za postignuvae na
vertikalniot domet t =

v0 sin
g

i koneqno za vertikalniot domet se dobiva:

ym =

v02 cos2
.
2g

(2.2.9)

Ravenka na traektorijata. Za da se dobie ravenkata na traektorijata

potrebno e vremeto da se eliminira od ravenkite za x i y-koordinatite.
Ako vremeto se izrazi od izrazot za x-koordinatata, za ravenkata na
traektorijata se dobiva:
y = x tan

2v02

g
x2 ,
cos2

(2.2.10)

od kade xto se gleda deka edno telo isfrleno pod agol vo odnos na Zemjinata povrxina se dvii po paraboliqna traektorija.

2.3

Ramnomerno kruno dviee

Drug vid dvodimenzionalno dviee, koexto tuka samo nakratko

ke go
spomneme, a ponatamu podetalno
ke go izuqime e ramnomernoto dviee

32

po krunica. Ako edno telo se dvii po kruna traektorija i za ednakvi

vremenski intervali pominuva ednakvi patixta dol krunicata, velime deka toa izveduva ramnomerno kruno dviee. So drugi zborovi,
teloto se dvii so konstantna po golemina liniska brzina.

Imaj
ki

predvid deka kaj ova dviee nasokata na brzinata postojano se menuva,

stanuva zbor za zabrzano dviee. Ponatamu vo delot dinamika
ke se
zapoznaeme so poimite centripetalno zabrzuvae i centripetalna sila.
Ovde
ke dademe samo nekolku kinematiqki veliqini, xto se primenuvaat
za opixuvae na ova dviee.

2.4

Period i frekvencija na ramnomernoto kruno

dviee

Vremeto potrebno za teloto da napravi edno polno zavrtuvae se narekuva

period, se belei so T i edinica merka za periodot vo SI e 1 s. Brojot na
zavrtuvaa xto gi pravi teloto vo edinica vreme se narekuva frekvencija. Frekvencijata se belei so f , edinica merka vo SI e 1 Hz (eden
herc). Soglasno definicijata moe da se zapixe f = 1/T , odnosno edno
telo ima frekvencija na kruno dviee od eden herc dokolku za edna
sekunda pravi edno celo zavrtuvae.

2.5

Liniska i agolna brzina

Liniska brzina kaj ramnomernoto kruno dviee se opredeluva so patot xto teloto go pominuva vo edinica vreme. Ako se ima predvid deka
teloto pominuva pat ednakov na perimetarot na krunicata za vreme ednakvo na periodot na dvieeto, moe da se zapixe:
v=

2r
,
T

(2.5.1)

33

kade xto r e radiusot na krunata traektorija.

Kaj krunoto dviee za opixuvae na dvieeto qestopati se koristi agolnata koordinata , pa taka agolna brzina
ke bide veliqinata
xto pokauva za kolkav agol se zavrtuva teloto vo edinica vreme. Agolnata brzina obiqno se belei so i ako se ima predvid deka za eden
period teloto se zavrtuva za 2 rad, moe da se zapixe:
=

2
.
T

Edinica merka za agolnata brzina e 1 rad/s.

(2.5.2)

GLAVA 3
Dinamika
Vo prethodnite glavi gi razgledavme dvieata od kinematiqki aspekt,
odnosno izvedovme zakoni za dviee na telata bez da se zanimavame
so priqinite koixto dovele do dadeno dviee. Vo delot dinamika,
ke
bidat razgledani i priqinite koixto doveduvaat do dviee na telata,
a toa se vo osnova zaemodejstvata so drugi tela.

Zaemodejstvata so

drugi tela vo fizikata se opixuvaat i kvantitativno se opredeluvaat

so fiziqkata veliqina sila.

3.1

Poim za sila i masa

Trite osnovni postulati na mehanikata, poznati kako utnovi zakoni

se formulirani preku poimite sila i masa. Iako e malku texko da se
objasnat ovie poimi bez da se poznavaat utnovite zakoni, na poqetokot

ke dademe edno pove

ke kvalitativno objasnuvae, zasnovano na sekojdnevnoto iskustvo. Vo ramkite na glavata osnovni poimi i definicii,
kaavme masata pretstavuva merka za inertnost na telata, odnosno ukauva
na toa kolkav otpor davaat telata pri promena na nivnata sostojba t. e.
pri promena na nivnata brzina. Vo klasiqnata mehanika, masata na tela
e konstantna odnosno ne zavisi od brzinata na dviee na teloto i e
34

35

aditivna veliqina t.e. vkupnata masa na dadeno telo e zbir na masite na

pooddelnite komponenti xto go soqinuvaat teloto m = i mi . Masata e

skalarna veliqina, qijaxto edinica merka e eden kilogram (1kg).
Postojat mnogu primeri od sekojdnevniot ivot, so qija pomox moe
da se objasni poimot sila i verojatno sekoj eden ima osnovno sfa
kae
za ovoj poim. Koga turkame ili vleqeme dadeno telo so cel da go pridviime, velime deka dejstvuvame vrz nego so sila. Ponatamu, dokolku
puxtime edno telo od nekoja visina nad Zemjinata povrxina, toa
ke poqne
da se dvii kon Zemjata t.e. slobodno da pa
ga, poradi toa xto Zemjata
go privlekuva so gravitaciona sila. Edna topka, puxtena da se trkala
po trevata na fudbalsko igralixte, posle izvesno vreme
ke zastane poradi toa xto vrz nea dejstvuva sila na triee, kojaxto se pojavuva na
dopirnata povrxina pome
gu topkata i trevata. Koga sedime na stol, nie
pritiskame vrz stolot so odredena sila, no i stolot dejstvuva vrz nas
so sila na reakcija, poznata kako normalna reakcija na podlogata. Drug
poznat primer e zalepuvae na balon, kojxto e prethodno protrien od
kosata, na id. Ako protrieme eden balon od naxata kosa i go dobliime
do id toj moe da stoi prilepen do idot. Moe da zakluqime deka
vo ovoj sluqaj, se javuva nekoja privleqna sila pome
gu idot i balonot.
Vo ovoj primer stanuva zbor za elektrostatska sila, kojaxto dejstvuva
me
gu naelektriziranite tela. Planetite se dviat okolu Sonceto poradi privleqnata gravitaciona sila xto dejstvuva pome
gu Sonceto i
planetite itn.

36

Slika 3. 1. Nekoi primeri za sili i vektori na sili.

Da rezimirame, priqinite za edno telo da se nao

ga vo dadena sostojba,
odnosno da se dvii ili miruva leat vo osnova vo interakciite (zaemodejstvata) so drugi tela i za nivno fiziqko opixuvae i kvantitativno
opredeluvae se voveduva fiziqkata veliqina sila. Silata e vektorska
fiziqka veliqina. Edinica merka za sila vo SI e eden utn (1N).
Za da dojde do zaemodejstvo pome
gu telata ne znaqi deka nuno mora
da postoi kontakt pome
gu niv. Dejstvoto na silite se ostvaruva preku
takanareqeno pole na silata (silovo pole). Pole na sila e onoj del od
prostorot okolu teloto, kade xto se quvstvuva dejstvoto na silata xto
poteknuva od toa telo. Taka, ako pribliime edno naelektrizirano telo
do drugo naelektrizirano telo,
ke dojde do privlekuvae na telata iako
nema direkten kontakt pome
gu niv. Zemjata gi privlekuva telata i tie
slobodno pa
gaat kon nejziniot centar i pokraj toa xto nema direkten

37

kontakt pome
gu niv. Taka se dvii i Meseqinata okolu Zemjata, planetite okolu Sonceto vo sonqeviot sistem itn. Isto taka, poznat primer
od sekojdnevniot ivot e pribliuvaeto na magnet do nekoj elezen ili
qeliqen predmet, kade xto privleqnata sila pome
gu magnetot i predmetot ja quvstvuvame i koga tie se postaveni na izvesno rastojanie, odnosno
nema direkten kontakt pome
gu niv. Vo site ovie primeri, velime deka
ednoto telo e vo pole na silata od drugoto telo. Kako xto
ke vidime
ponatamu, dejstvata na silite se sekogax zaemni, pa uslovno e koe telo

ke go smetame za izvor na silata, a koe deka e podloeno na dejstvoto na

silata.
Vo prirodata postojat qetiri osnovni vidovi sili i toa: gravitacioni, elektromagnetni, slabi nuklearni sili i jaki nuklearni sili.
Spored ponovite teorii elektromagnetnite i slabite nuklearni zaemodejstva e pokaano deka se vsuxnot od ista priroda, pa taka se obedinuvaat
vo eden oblik na zaemodejstvo, poznat kako elektroslabo zaemodejstvo.
Fundamentalnite aspekti na zaemodejstvata pome
gu telata t.e. silite se
seuxte predmet na nauqno istrauvae, pred s
e vo domenot na fizikata
na elementarnite qestiqki. Sovremenata nauka celi kon toa da pokae
deka vsuxnost site vidovi sili se manifestacija na edna ista sila i da
gi obedini vo edna golema obedineta teorija za silite.

3.1.1

Princip za nezavisnost na dejstvoto na silite i

princip na superpozicija

Osnovnata zadaqa vo ovoj del

ke bide da se opredelat silite koixto
dejstvuvaat vrz edno telo i ponatamu so primena na utnovite zakoni
da se dojde do ravenkite na negovoto dviee. Za taa cel, prethodno
treba da se znaat nekoi osnovni principi. Koga vrz edno telo dejstvuvaat
pove
ke sili, tie ne si preqat edna na drugo. Odnosno, dejstvoto na edna
sila e nezavisno od prisustvoto na drugite sili. So drugi zborovi, ako

38

vrz dadeno telo, vrz koexto dejstvuva edna sila poqne da dejstvuva i
druga sila, goleminata i nasokata na prvata sila nema da voopxto da
se promeni. Ova e poznato kako princip za nezavisnost na dejstvoto na
silite.
Sostojbata na teloto vo prisustvo na pove
ke sili se odreduva so nivnata rezultanta, odnosno vektorskiot zbir od site sili. Ova e poznato
kako princip na superpozicija na silite. Za da se najde rezultantata
od site sili, pogodno e da se vovede takanareqen dijagram na slobodno
telo ili dijagram na sili, odnosno da se razgleda teloto nezavisno od
negovata okolina i da se oznaqat vektorite na site sili xto dejstvuvaat
vrz nego. Ponatamu, ovie vektori se transliraat vo edna toqka i se nao
ga

nivniot vektorski zbir F r = i F i . Eden primer dijagram na slobodno

telo, na kojxto se oznaqeni silite e daden na slikata.

Slika 3. 2. Dijagram na slobodno telo. Na dijagramot e pretstaveno edno

telo so masa m1 na kosa ramnina, koexto e povrzano so drugo telo so masa m2
so konec prefrlen preku makara. Na dijagramot, kaj sekoe telo posebno se
pretstaveni vektorite na site sili koixto vo dadeniot sluqaj dejstvuvaat vrz
telata.

3.2

Prv utnov zakon

Zakluqocite od nabuduvaata i eksperimentite na Galilej so dvojna

navedena ramnina bile formulirani kako eden postulat od strana na
Isak utn, kojxto denes e poznat kako prv unov zakon. Toj glasi:

39

sekoe telo ostanuva vo sostojba na relativno miruvae ili ramnomerno

pravolinisko dviee, dokolku vrz nego ne dejstvuvaat nadvorexni sili.
Ovoj postulat e poznat uxte kako princip na inercija, bidej
ki go formulira prirodnoto svojstvo na telata da se protivat na promena na sostojbata. Da go pojasnime malku poprecizno prviot utnov zakon. Ako
edno telo se nao
ga vo sostojba na relativno miruvae ili ramnomerno
pravolinisko dviee, toa znaqi deka teloto ne ja menuva brzinata t.
e. ne se dvii so zabrzuvae. Teloto ostanuva vo vakva sostojba se dodeka vrz nego ne podejstvuvaat nekoi nadvorexni sili i ne go prinudat
da ja promeni taa sostojba. Poprecizno, dokolku rezultantatata od site
sili koixto dejstvuvaat vrz edno telo e nula, togax teloto ostanuva vo
sostojba na relativno miruvae ili ramnomerno pravolinisko dviee.
Da zakluqime teloto moe da dobie zabrzuvae, odnosno da ja menuva
svojata brzina, dokolku rezultantata od site sili xto dejstvuvaat vrz
teloto e razliqna od nula. Referentnite sistemi vo koixto vai principot na inercija, odnosno onie sistemi vo odnos na koi zabrzuvaeto na

teloto e nula
a = 0, dokolku rezultantata od site sili e nula
F = 0,
i

se nareqeni inercijalni referentni sistemi. Site sistemi koixto se

nao
gaat vo sostojba na miruvae ili ramnomerno pravolinisko dviee
vo odnos na daden inercijalen sistem se isto taka inercijalni referentni sistemi. Ostanatite sistemi, odnosno onie koixto se dviat so
zabrzuvae vo odnos na inercijalnite sistemi se poznati kako neinercijalni referentni sistemi i
ke bidat razgledani ponatamu. utnovite
zakoni vaat samo vo inercijalnite referentni sistemi.

3.3

Vtor utnov zakon

Vtoriot postulat na mehanikata, odnosno vtoriot utnov zakon ve

ke i
kvantitativno ja dava zavisnosta na zabtrzuvaeto xto go dobiva telo

40

pod dejstvo na sila i toj glasi: zabrzuvaeto xto go dobiva teloto pod
dejstvo na nadvorexna sila e pravoproporcionalno so silata, a obratnoproporcionalno so masata na teloto. Matematiqki ova izgleda vaka:

a = ,
(3.3.1)
m

kadexto F = F r = i F i e rezultantata od site sili xto dejstvuvaat

vrz teloto. Ako ovde gi primenime poznatite definicii od kinematika
se doa
ga do ravenka od oblikot:

Slika 3. 3. Ser Isak utn i poznatoto jabolko.

d2
r
i Fi
=
.
(3.3.2)
dt2
m
Ova pretstavuva diferencijalna ravenka na dvieeto na teloto. Ako
ovaa ravenka ja zapixeme preku komponentite na vektorite xto vleguvaat
vo nea se doa
ga do:

d2 x
d2 y
d2 z
i
+
j + 2 k =
2
2
dt
dt
dt

i Fxi
i +
m

i Fyi
j +
m

Fzi
k,
m
i

(3.3.3)

41

od kade xto moe da se dojde do skalarniot oblik na ravenkite, koixto

se primenuvaat vo rexavaeto zadaqi:

2
2
Fzi
d2 x
i Fxi d y
i Fyi d z
=
, 2 =
, 2 = i
.
2
dt
m
dt
m
dt
m

(3.3.4)

Ako go prepixeme vtoriot utnov zakon i iskoristime nekoi poznati

definicii od kinematika moe da se dojde do slednata negova formulacija:

d
v
m
= F,
dt

d(mv)
= F,
dt

d
p
= F,
dt

(3.3.5)
(3.3.6)
(3.3.7)

kade xto vovedovme vsuxnost nova fiziqka veliqina impuls na telo

p =

m
v , i preku ovaa veliqina moe da se kae deka brzinata na promena na
impulsot na teloto e ednakva so rezultantnata sila kojaxto dejstvuva
vrz teloto. utn go formuliral zakonot na ovoj naqin.

3.4

Tret utnov zakon

Tretiot postulat, odnosno tretiot utnov zakon e poznat kako zakon

za akcija i reakcija i toj glasi: telata vo prirodata zaemodejstvuvaat,
odnosno ako edno telo dejstvuva vrz drugo so sila t. n. akcija, togax i
drugoto telo dejstvuva vrz prvoto so ednakva po golemina, a sprotivna
po nasoka sila, nareqena reakcija. Matematiqki formulirano ova bi
izgledalo vaka:

F 12 = F 21 ,

(3.4.1)

kadexto F 12 e silata so kojaxto vtoroto telo dejstvuva vrz prvoto, a

F 21 silata so kojaxto prvoto telo dejstvuvaat vrz vtoroto.

42

Slika 3. 4. Ilustracija na Tretiot utnov zakon.

Tretiot utnov zakon nao

ga golema primena vo rexavaeto zadaqi, bidej
ki
ovozmouva da se najde goleminata i nasokata na nekoi sili xto se reakcija na drugi prisutni sili i koixto ne e ednostavno da se opredelat
bez primena na zakonot za akcija i reakcija. Primeri za vakvi sili se
normalnata reakcija na podlogata i silata na zategnuvae na konecot.

3.5
3.5.1

Sila na Zemjina tea i teina na telata

Sila na Zemjinata tea

Sega koga e ve
ke poznat vtoriot utnov zakon i kinematiqki se izuqeni
dvieata na telo vo pole na Zemjinata gravitacija (Zemjina tea),
moe da se opredeli silata na Zemjinata tea kojaxto dejstvuva vrz

telo xto pa
ga so zabrzuvae
g , odnosno moe da se zapixe:

P = m
g,

(3.5.1)

kadexto P e oznaka za silata na Zemjinata tea. Ovoj zakon vai vo

blizina na Zemjinata povrxina, odnosno vo onie granici vo koixto Zemjinoto
zabrzuvae moe da go smetame za konstantno. Silata na Zemjinata tea
e nasoqena vertikalno nadolu

43

3.5.2

Teina na telata

Kako posledica na prisustvoto na Zemjinata tea, telo koexto se nao

ga
vrz nekoja podloga ili visi obeseno na konec pritiska na podlogata ili
go zategnuva konecot. Silata so kojaxto telata dejstvuvaat vrz drugi
tela kako posledica na prisustvoto na Zemjinata gravitacija e poznata
kako teina na telata. Poimot teina nikako ne smee da se mexa so
poimot masa na telata. Teinata e sila, xto znaqi e vektorska veliqina
i se meri vo utni. Masata e skalarna veliqina i se meri vo kilogrami.
Teinata na teloto zavisi od referentniot sistem vo odnos na kojxto se
meri zabrzuvaeto na teloto, odnosno se menuva vo zavisnost od sostojbata na teloto. Dodeka, pak, masata na teloto vo klasiqnata mehanika
ne se menuva vo zavisnost od referentniot sistem. Teinata na teloto
vo opxt sluqaj moe da se definirra kako

G = m g ,

(3.5.2)

kadexto g e zabrzuvaeto vo referentniot sistem vo odnos na kojxto go

nabuduvame dvieeto. Vo odnos na inercijalnite referentni sistemi
po brojna vrednost teinata na teloto e ednakva na silata na Zemji

nata tea, bidej

ki vo odnos na ovie sistemi
g = g . Ponatamu, koga

ke gi izuquvame i neinercijalnite referentni sistemi

ke go razgledame
praxaeto za teina na telata podetalno i
ke vidime kako taa se opredeluva vo zavisnost od referentniot sistem.

3.5.3

Normalna reakcija na podlogata i sila na zategnuvae na konecot

Vo prethodnata pottoqka vidovme deka koga edno telo e postaveno vrz

podloga, toa pritiska vrz podlogata so svojata teina. Soglasno so tretiot utnov zakon i podlogata dejstvuva na teloto so sila na reakcija.
Normalnata reakcija na podlogata sekogax dejstvuva dol normalata na

44

kontaktnata povrxina me
gu teloto i podlogata. Toa ne znaqi sekogax
vertikalno nagore! Samo vo sluqajot koga dopirnata povrxina pome
gu
teloto i podlogata e horizontalna, normalnata reakcija na podlogata e
nasoqena vertikalno nagore, vo site ostanati toa ne e taka. Eden primer
e ilustriran na dijagramot na slobodnoto telo na Sl. 3.2, kade xto

normalnata reakcija na podlogata e oznaqena so N .

Druga sila na reakcija kojaxto se javuva koga dadeno telo ili sistem tela se povrzani so konec i se javuva kako rekacija na dejstvoto na
teloto vrz konecot e silata na zategnuvae na konecot. Na dijagramot na
slobodnoto telo na Sl. 3.2, sili na zategnuvae dejstvuvaat vrz dvete

tela i se oznaqeni so T . Da zabeleime deka ovie sili se ednakvi po

golemina, no nivnite nasoki se razliqni. Nekoi drugi primeri se dadeni
na Sl. 3.5. podolu.

45

Slika 3. 5. Nekolku primeri vo koixto se pojavuva sila na zategnuvae na

konecot. Na slikata se dadeni vektorite na silata na zategnuvae, od koixto
moe da se vidi kako vo zadaqite se opredeluva nejzinata nasoka na
dejstvuvae.

46

3.5.4

Sila na triee

Prethodno se zapoznavme so normalnata komponenta na silata kojaxto se

javuva na dopirnata povrxina pome
gu dve tela i se narekuva normalna
reakcija na podlogata. Koga dve tela se vo neposreden kontakt postoi i
komponenta na silata na zemodejstvo pome
gu niv kojaxto e nasoqena paralelno na dopirnata povrxina i se narekuva sila na triee. Silite
na triee se od iskluqitelna vanost vo prirodata, bidej
ki go ovozmouvaat naxeto dviee i dvieeto na vozilata vrz dadena povrxina.
Na slikata e prikaana kontaktna povrxina na dve tela poglednata pod
mikroskop. Poradi postoeeto na ispaknatini i vdlabnatini na sekoja
povrxina (idealno mazna povrxina ne postoi) se pojavuva sila kojaxto
prua otpor pri dvieeto na ednoto telo vrz povrxinata na drugoto.

Slika 3. 6. Mikroskopski izgled na dopirnata povrxina pome

gu dve tela.
Postoeeto na ispaknatini i vdlabnatini na sekoja realna povrxina doveduva
do otpor pri dvieeto na ednoto telo vrz povrxinata na drugoto, xto se
narekuva sila na triee ili sila na otpor na sredinata.

Uxte vednax
ke naglasime deka sili na triee se javuvaat ne samo koga

47

telo se nao
ga vo kontakt so tvrda povrxina, tuku i koga se nao
ga vo
gasovita ili teqna okolina t.n. viskozna sredina. Silata na triee
kojaxto se javuva koga edno telo pa
ga vo vozduxna sredina e poznata kako
otpor na vozduhot i taa e priqinata poradi kojaxto site tela vo realna
sredina vo prisustvo na otpor na vozduhot ne pa
gaat so isto zabrzuvae.
Vo ovoj del podetalno
ke gi razgledame sluqaite koga edno tvrdo telo
se nao
ga vo dopir so drugo tvrdo telo. Konceptot za silata na triee,

ke go objasnime prvo niz primeri poznati od sekojdnevnoto iskustvo. Za

da pridviime edno telo, koexto miruva vrz dadena podloga, na primer
nekoj regal postaven na pod, potrebno e da priloime izvesna sila. Za
da go postavime regalot od sostojba na miruvae vo sostojba na dviee,
potrebno e da priloime pogolema sila od silata xto ja primenuvame
posle pridviuvaeto za vleqee na regalot po podot. Od ovoj i niza
sliqni primeri od sekojdnevniot ivot moe da se izvede empiriski
zakluqok deka sila na triee postoi i koga edno telo (regalot) miruva
vrz povrxinata na drugo (podot), a ne samo koga ima dviee (lizgae
ili trkalae) na prvoto telo vrz povrxinata od vtoroto. Isto taka,
ovoj opit ukauva deka silata na triee pri miruvae e pogolema od
silata na triee pri dviee. Iskustveno ni e poznato i deka silata na
triee zavisi od materijalot od kojxto se izraboteni teloto i podlogata
so kojaxto toa telo e vo dopir. Silata na triee zavisi od normalnata
sila so kojaxto teloto pritiska vrz podlogata. I za ova isto taka,
postojat niza primeri. Imeno, ne e isto dali po podot
ke vleqeme prazen
ili poln regal, vleqnata sila xto e potrebna da se dvii avtomobil samo
so edno lice vnatre ne e ista so vleqnata sila xto treba da ja priloi
motorot dokolku vo voziloto se nao
gaat pove
ke lica, xto e posledica
na zgolemenata sila na triee vo vtoriov sluqaj. Od druga strana, pak,
silata na triee ne zavisi od goleminata na dopirnata povrxina pome
gu
teloto i podlogata. Ako se zeme eden kvadar i so dinamometar se izmeri

48

kolkava sila e potrebna za toj da se pridvii i da se vleqe ramnomerno

po dadena podloga,
ke se vidi deka taa sila ne zavisi od toa dali e
kvadarot postaven na negovata najgolema ili najmala strana.

Slika 3. 7. Dijagram na silite vo prisustvo na sila na triee.

Da zakluqime, silata na triee se pojavuva poradi zaemodejstvoto na

teloto so okolinata so kojaxto e vo neposreden dopir, taa e prisutna
vo sostojba na miruvae i dviee, i se manifestira kako sila kojaxto
se sprotivstavuva odnosno dava otpor na dvieeto na ednoto telo vrz
povrxinata na drugoto. Silata na triee zavisi od prirodata na materijalot od kojxto se izraboteni dopirnite povrxini. Silata na triee
zavisi od normalnata sila so kojaxto teloto pritiska vrz podlogata.
Silata na triee ne zavisi od goleminata na dopirnata povrxina pome
gu
teloto i podlogata.
Matematiqka formulacija na zavisnosta na silata na triee. Od
pogore kaanoto moe da zakluqime deka postoi sila na triee pri miruvae ili sila na statiqko triee i sila na triee pri dviee, odnosno
sila na kinetiqko triee. Za kinetiqkoto triee, qestopati se koristi
i terminot dinamiqko triee. Koga primenuvame sila za da go pridviime regalot po podot vo prethodno spomenatiot primer, poznato e
deka pri odredeni vrednosti na ovaa sila pomali od nekoja graniqna
vrednost, regalot ostanuva vo miruvae. Velime deka priloenata sila

49

ne e dovolna za da ja sovlada silata na statiqko triee i da go pridvii regalot. Koga silata

ke postigne vrednost kojaxto e dovolna da ja
sovlada silata na statiqko triee, togax doa
ga do pridviuvae na regalot i ponatamu e mono toj da se vleqe po podot so pomala sila, odnosno
velime deka doa
game vo reim na kinetiqko triee i za da se sovlada
silata na kinetiqkoto triee potrebna e pomala sila od onaa za sovladuvae na statiqkoto triee.

Na grafikot, na x-oskata e pretstavena

goleminata na priloenata nadvorexna sila za pridvizuvae na teloto

F , a na y-oskata goleminata na silata na triee | f |. Silata na triee

sekogax se javuva vo nasoka sprotivna od priloenata sila. Za mali
vrednosti na priloenata sila, silata na statiqko triee e ednakva po
golemina na priloenata sila i kako xto moe da se vidi od grafikot,
so zgolemuvae na priloenata sila se zgolemuva i silata na statiqko
triee s
e do nekoja maksimalna vrednost. Koga goleminata na priloenata sila dobiva vrednost pogolema od maksimalnata sila na statiqko
triee doa
ga do pridviuvae na teloto (F fs,max ). Ponatamu, vo kinetiqkiot region teloto se dvii vo prisustvo na priloenata sila i
silata na kinetiqko triee, kojaxto moe da se smeta za konstantna i
nasoqena vo sprotivna nasoka od nasokata na dvieeto. Silata na kinetiqkoto triee e pomala od silata na statiqko triee fs > fk . Rezultantnata sila od priloenata sila i silata na triee doveduva do pojava na zabrzuvae vo nasoka na priloenata sila, dokolku priloenata
sila e pogolema od silata na kinetiqko triee. Vo graniqniot sluqaj
koga se ovie sili izednaqeni, zabrzuvaeto e ednakvo na nula i teloto
se dvii ramnomerno pravoliniski vo nasoka na priloenata sila.

50

Grafik 3.1. Premin od statiqki vo kinetiqki reim. Silata na triee | f | e

dadena na y-oskata, a priloenata nadvorexna sila F xto go pridviuva
teloto e prikaana na x-oskata.

Prethodno dadenite empiriski zakluqoci, tuka

ke gi formulirame
matematiqki. Silata na statiqko triee pome
gu koi bilo dve povrxini
moe da gi ima slednite vrednosti:
fs s Fn ,

(3.5.3)

kade xto s e bezdimenzionalna veliqina nareqena koeficient na statiqko

triee, a Fn e goleminata na normalnata sila so kojaxto ednata povrxina dejstvuva vrz drugata. Znakot = e graniqniot sluqaj koga ednoto
telo poqnuva da se lizga po povrxinata na drugoto.
Goleminata na silata na kinetiqko triee e dadena so
fk = k Fn ,

(3.5.4)

kade xto k e bezdimenzionalna veliqina nareqena koeficient na kinetiqko triee, a Fn e goleminata na normalnata sila so kojaxto ednata povrxina dejstvuva vrz drugata. Goleminata na koeficientot na
kinetiqkoto triee vo opxt sluqaj zavisi od brzinata so kojaxto ednoto telo se dvii po povrxinata na drugoto, no zasega ovie promeni

ke gi zanemaruvame i
ke smetame deka toj zavisi samo od prirodata na
materijalite na dopirnite povrxini, odnosno pri dadeni dopirni povrxini
ke go smetame ovoj koeficient za konstanten.

51

Na krajot
ke gi izdvoime najbitnite zakluqoci vo vrska so silata na
triee:
Idealno glatka (mazna) povrxina vo prirodata ne postoi. Dopirna
povrxina dol kojaxto otsustvuva silata na triee e idealen
poim.
Silata na triee se javuva dol dopirnata povrxina pome
gu
telata bez ogled na agregatnata sostojba.
Silata na triee e sekogax nasoqena sprotivno od silata xto se
prilouva da go pridvii i odri teloto vo dviee, odnosno
sprotivno od nasokata na dviee na teloto.
Silata na triee pome
gu dve povrxini se karakterizira so
bezdimenzionalnata veliqina koeficient na triee.
Vrednostite na koeficientot na triee zavisat od prirodata na
materijalite na dopirnata povrxina. Vo osnova, koeficientot
na statiqko triee e pogolem od koeficientot na kinetiqko
triee. Tipiqnite vrednosti za ovie koeficienti se nao
gaat
vo intervalot od 0,03 do 1,0.
Vrednostite na koeficientite na triee ne zavisat od goleminata na dopirnata povrxina pome
gu telata.
Vrednostite na koeficientite na triee zavisat od brzinata
na dviee, no vo zadovolitelen interval na brzini so koixto

ke se sre
kavame vo ovoj del, ovaa zavisnost moe da se zanemari.

52

3.6

Gravitacija - voved

Dosega gi razgledavme dvieata na telata vo prisustvo na silata na

Zemjinata gravitacija, se zapoznavme so Zemjinoto zabrzuvae dadovme
vovedni belexki vo vrska so goleminata i nasokata na silata na Zemjinata gravitacija, odnosno silata na Zemjinata tea.

Vo ovoj del
ke

dademe pove
ke detali okolu gravitacionata sila, kojaxto e univerzalna
sila vo prirodata.

Pred 1687 godina ve

ke bile sobrani golem broj

podatoci za dvieeto na Meseqinata i planetite, no jasno sfa

kae za
silite koixto doveduvaat do ovie dviea s
euxte ne postoelo. Taa godina, Isak utn doxol do soznanie deka za da se odri Meseqinata
vo dviee dol kruna orbita okolu Zemjata mora da postoi nekoja
rezultantna sila kojaxto
ke ja odruva Meseqinata vo vakviot reim
na dviee. utn zakluqil deka za da bide vakvoto dviee vozmono,
potrebno e taa sila da bide nasoqena kon centarot na Zemjata, odnosno
potrebno e da postoi takanareqena gravitaciona privleqna sila so kojaxto Zemjata ja privlekuva Meseqinata. utn sogledal deka privleqnata sila pome
gu Zemjata i Meseqinata ili Sonceto i planetite ne e
nekoja sila xto e specijalna i svojstvena samo za nebesnite tela, tuku
deka e samo eden sluqaj na univerzalnata gravitacija. So drugi zborovi,
pa
gaeto na jabolkoto kon povrxinata na Zemjata i dvieeto na planetite okolu Sonceto (ili Meseqinata okolu Zemjata) e posledica na edna
ista sila.

Ovaa sila e poznata kako univerzalna gravitaciona sila

ili kratko univerzalna gravitacija. Vo ovoj del

ke vidime od xto zavisi ovaa sila, kako se opredeluva nejzinata nasoka,
ke se zapoznaeme
so veliqinata gravitaciono pole i
ke vidime kako vsuxnost Zemjinoto
zabrzuvae se menuva vo zavisnost od polobata na teloto vo odnos na
Zemjata. Opixuvaeto na krunoto dviee od dinamiqki aspekt so
osoben akcent na dvieeto na nebesnite tela
ke bide dopolnitelno razgledano i podetalno izloeno ponatamu.

53

3.6.1

utnov zakon za Univerzalnata gravitacija

Poznata e prikaznata deka edno popladne dodeka utn odmaral pod edno
drvo, vrz glavata mu padnalo jabolko.

Spored ovaa prikazna, tokmu

toa go pottiknalo da zakluqi deka site tela vo prirodata zaemodejstvuvaat edni so drugi so privleqna sila na istiot naqin kako xto Zemjata go privlekla jabolkoto.

So ova toj gi postavil na isti osnovi

fiziqkite zakoni koixto vladejat na Zemjata i zakonite na koixto se

pokoruvaat nebesnite tela.

Ova bilo prv obid da se obedinat zem-

skite i nebesnite dviea. Vo toj period, sfa

kaata bile deka ovie
dviea pripa
gaat na nekoj naqin na dva razliqni sveta. Vo 1687,
vo poznatoto delo Principia, utn go formuliral zakonot za univerzalna
gravitacija na sledniot naqin:
Sekoja qestiqka vo prirodata ja privlekuva sekoja druga qestiqka
so sila kojaxto e pravoproporcionalna so proizvodot na masite na
qestiqkite, a obratnoproporcionalna so kvadratot na nivnoto rastojanie.
Ako qestiqkite imaat masi m1 i m2 , soodvetno i se nao
gaat na rastojanie r, togax gravitacionata sila po golemina e ednakva na:
Fg =

m1 m2
,
r2

(3.6.1)

kade xto = 6, 673 1011 Nm

e univerzalnata gravitaciona konstanta.
kg2
2

Za da ja opredelime nasokata na ovaa sila,

ke vovedeme edineqen vektor

kojxto e nasoqen od prvata kon vtorata uslovno, qestiqka. Silite F12 i

F21 , koixto dejstvuvaat na prvoto i vtoroto telo, soodvetno se prikaani

na crteot, od kade xto moe da se zapixe slednata vektorska ravenka:

m1 m2
F12 = 2
r12 .
r

Soglasno Tretiot utnov zakon F12 = F21 .

(3.6.2)

Vaka formuliraniot zakon, kako xto moe da se zakluqi i od formulacijata na utn vai za materijalni toqki, odnosno toqkesti masi.

54

Koneqnite tela moe da se razgleduvaat kako sistemi od toqkesti tela.

Telata so oblik na topka, kaj koixto masata e homogeno raspredelena
vo celiot volumen na topkata, moe da se razgleduvaat kako da e celata
nivna masa skoncentirana vo centarot na topkata, taka xto rastojanieto
xto vleguva vo matematiqkata formulacija na utnoviot zakon
ke bide
ednakvo na rastojanieto pome
gu centrite na topqestite tela. Vo prva
aproksimacija nebesnite tela se razgleduvaat kako topqesti.

r12

Slika 3. 8. Dve toqkesti masi so oznaqeni vektori na gravitacionite sili.

Zemjino zabrzuvae. Ako se znae zavisnosta na gravitacionata sila

moe da se presmeta i zabrzuvaeto xto dadeno telo so masa m go dobiva
koga e frleno od visina h vo odnos na Zemjinata povrxina. Soglasno
Vtoriot utnov zakon, za goleminata na zabrzuvaeto moe da zapixeme:

mM
= mg,
(R + h)2

(3.6.3)

M
,
(3.6.4)
(R + h)2
kade xto M i R se masata i radiusot na Zemjata, soodvetno. Od ovaa
g=

relacija se gleda Zemjinoto zabrzuvae se menuva so visinata na teloto,

taka xto aproksimacijata so konstantna vrednost e zadovolitelna samo
vo odredeni granici na vrednostite na visinata. Imeno, ako h R,
togax moe da se smeta deka (R + h)2 R2 , odnosno za mali visini vo
sporedba so Zemjiniot radius zabrzuvaeto
ke zavisi samo od radiusot
na Zemjata na toa mesto.

55

3.6.2

Gravitaciono pole

Gravitacionoto zaemodejstvo se ostvaruva preku poleto, koexto se javuva

vo prostorot okolu sekoe telo xto ima masa. Uslovno, moe ednoto od
telata koixto zaemodejstvuvaat so gravitaciona sila da se razgleduva
kako izvor na poleto, a drugoto kako telo xto e postaveno vo poleto.
Ova e uslovno bidej
ki dejstvoto e zaemno i bilo koe od telata moe da se
razgleduva kako izvor na poleto. So drugi zborovi, gravitacionoto zaemodejstvo se ostvaruva preku gravitacionite polia na telata xto imaat
masa. Za da se dobie pretstava za toa kolkavo e i kako e nasoqeno poleto
okolu dadeno telo, xto uslovno go zemame za izvor na poleto, se voveduva fiziqkata veliqina jaqina na gravitaciono pole. Ovaa veliqina
e brojno ednakva na gravitacionata sila kojaxto dejstvuva vrz telo so
edineqna masa vnesena vo poleto. Matematiqki zapixano ova izgleda
vaka:

F
G= ,
m
M
G= 2.
r

(3.6.5)
(3.6.6)

Kako xto moe da se vidi, gravitacionoto pole e vektorska veliqina,

qijaxto edinica merka vo SI e N/kg. Nasokata na ova pole se opredeluva
so nasokata na gravitacionata sila, kojaxto bi desjcvuvala vrz telo so
edineqna masa postaveno vo proizvolna toqka na poleto. Za grafiqko
pretstatvuvae na nasokata na fiziqkite polia se voveduva poimot
silova linija.

Silovite linii ukauvaat na nasokata i goleminata

na poleto. Imeno nasokata na poleto vo bilo koja toqka od poleto se

opredeluva so tangentata na silovata linija vo taa toqka, a goleminata so gustinata na silovite linii. Dokolku poleto ima ista nasoka
i golemina vo sekoja toqka od prostorot, vo koj toa dejstvuva stanuva
zbor za homogeno pole. Kaj vakvoto pole silovite linii se paralelni
i imaat ednakva gustina nasekade niz prostorot. Grafiqki prikaz na

56

gravitacionoto pole okolu izolirano toqkesto telo so masa m e daden

na slikata. Kako xto moe da se vidi, gravitacionoto pole ne e homogeno, negovata golemina opa
ga so kvadratot na rastojanieto od teloto.
Silovite linii na gravitacionoto pole okolu telo vo oblik na topka,
a so toa priblino i okolu Zemjata se nasoqeni radijalno na teloto so
nasoka kon centarot na teloto. Tuka e potrebno da se naglasi deka vektorot na gravitacionoto pole okolu Zemjata se menuva od toqka vo toqka
po nasoka i golemina. Vo nekoi sluqai koga se razgleduva ova pole vo
neposredna blizina na Zemjinata povrxina (na mnogu mali visini nad
povrxinata), moe da se smeta deka poleto e konstantno i da se razgleduva kako homogeno. Na Zemjinata povrxina, kade xto moe da se zeme
deka rastojanieto na teloto od centarot e ednakvo na radiusot na Zemjata
(r = R 6370 km), togax za jaqinata na gravitacionoto pole se dobiva
9, 8 N/kg. Masata na Zemjata iznesuva 5, 972 1024 kg.

Slika 3. 9. Gravitaciono pole.

GLAVA 4
Rabota i energija
Poimot energija e eden od najvanite vo prirodnite i tehniqkite nauki
voopxto. Dosega se zapoznavme so osnovnite dinamiqki veliqini i zakoni i sovladavme del od metodite za modelirae i rexavae na problemi povrzani so mehaniqkoto dviee na telata, vkluquvaj
ki gi priqinite za toa dviee. Vo ovaa glava podetalno
ke se zapoznaeme so
fiziqkite veliqini rabota i energija i
ke vidime deka poznavaeto na
zakonite za zapazuvae na energijata ovozmouvaat nekoi problemi da
se rexat na poednostaven naqin od naqinot zasnovan na trite utnovite
zakoni. Preku problemite xto
ke gi razgleduvame vo ovaa glava,
ke se zapoznaeme so eden drug pristap vo tretiraeto na mehaniqkite dviea,
takanareqen energetski pristap.
Uxte vednax
ke go vovedeme poimot sistem, kojxto e neophoden za
ponatamoxno razgleduvae i prodlaboquvae na konceptot energija. Dosega
osnoven poim za modelirae na fiziqkata realnost bexe poimot materijalna toqka. Vo ovaa glava, vo koja
ke se zanimavame so zakonite za
zapazuvae na energijata neophodno e da se vovede poimot sistem, so
qija pomox
ke bidat ponatamu razvivani modelite. Pod sistem se podrazbira eden mal del od Univerzumot na kojxto se fokusirame vo dadena
konkretna zadaqa, zanemaruvaj
ki go ostanatiot del od Univerzumot. Na
57

58

primer, ako razgleduvame slobodno pa

gae na edna topka, togax topkata
moe da se razgleduva kako eden sistem, a Zemjata kako nejzina okolina.
Vrz topkata dejstvuva gravitacionata sila od Zemjata, odnosno velime
deka vrz sistemot dejstvuva sila od negovata okolina. Vo ovoj model
gi zanemaruvame zaemodejstvata so drugite tela i so vozduhot. Ako razgledame dve tela povrzani so konec, postaveni na nekoja podloga, togax,
telata i konecot moe da gi razgleduvame kako eden sistem, a podlogata,
Zemjata i eventualno nekoi ostanati tela koixto dejstvuvaat vrz sistemot ja pretstavuvaat okolinata na sistemot. Taka, silata na zategnuvae
na konecot e vnatrexna sila vo sistemot, a Zemjinata tea, normalnata
reakcija na podlogata i silata na triee se nadvorexni sili koixto
dejstvuvaat vrz sistemot, odnosno sili od negovata okolina. Moe da
zakluqime deka sistem moe da bide samo edno izolirano telo, pove
ke
tela, region od prostorot itn. Goleminata i formata na sistemot moe
da se menuva. Vo zavisnost od uslovite na zadaqata gi opredeluvame
komponentite na sistemot i koi tela od okolinata se znaqajni za da gi
zememe predvid kako okolina na sistemot.

4.1

Rabota pod dejstvo na konstantna sila

Fiziqkata veliqina mehaniqka rabota ili kako xto poqesto se narekuva

samo rabota, vo fizikata ima malku poinakvo znaqee od ona na koexto
sme naviknati vo sekojdnevniot ivot. Dosega se zapoznavme so fiziqkata
veliqina sila i gi usvoivme metodite za opredeluvae na zakonite na
dviee preku utnovite zakoni. So dosegaxnoto znaee moeme da
ja opredelime sostojbata na teloto spored ona kakva rezultantna sila
dejstvuva vrz nego. Vo ovoj del
ke ja vovedeme fiziqkata veliqina rabota,
kojaxto gi povrzuva veliqinite sila i izminat pat pod dejstvo na dadena
sila. Intuitivno moe da kaeme deka od aspekt na efektivnosta na

59

silata kojaxto dejstvuva vrz dadeno telo vo nasoka na negovoto dviee,

ne e isto dali pod dejstvo na taa sila teloto
ke izmine pat od 1 m ili
1 km. Isto taka, ako razgledame dva sluqai na dviee na edna sanka,
kojaxto se vleqe so jae, taka xto vo prviot sluqaj sankata da ja vleqeme
paralelno so stazata po koja se dvii, a vo vtoriot sluqaj da primenine
ista po golemina sila, no da ja nasoqime pod agol vo odnos na stazata,
moe da kaeme deka vo prviot sluqaj koga silata e nasoqena paralelno
so nasokata na dvieeto, taa ima najgolem udel vo dvieeto na teloto.
Dokolku priloime sila normalna na stazata, taa voopxto nema ni da
ja pomesti sankata po dolinata na stazata.

Slika 4.1. Rabota xto se vrxi pod dejstvo na sila nasoqena pod agol vo
odnos na nasokata na dviee. Pomestuvaeto e oznaqeno so d.

Kako zakluqok od gorenavedenite primeri i niza drugi od sekojdnevniot

ivot, moe da kaeme deka rabotata izvrxena od strana na konstantna
sila, kojaxto dejstvuva vrz daden sistem zavisi od goleminata na silata,
pomestuvaeto pod dejstvo na taa sila i agolot pod kojxto e priloena
silata vo odnos na pomestuvaeto. Matematiqki ovaa zavisnost e dadena
so slednata relacija:
A = F r cos ,

(4.1.1)

odnosno ova pretstavuva skalaren proizvod od vektorot na silata i vektorot na pomestuvaeto:

A = F
r.

(4.1.2)

60

Edinica merka za rabota e 1 N m, kojaxto e nareqena 1 J (eden

ul).
Pri izvrxuvaeto na rabota od strana na nekoja sila vsuxnost doa
ga
do prenos na energija. Dokolku pri vrxeeto rabota sistemot prima
energija vikame deka izvrxenata rabota e pozitivna. Dokolku pak sistemot za smetka na energijata xto ja poseduva sovladuva nekoi nadvorexni
sil dol daden pat, negovata energija se namaluva i vikame deka takvata
rabota e negativna. Silite na triee se primer na sili koixto vrxat
negativna rabota vrz sistemot. Poopxirno prenosot na energija
ke bide
razgledan ponatamu.

4.2

Rabota pod dejstvo na promenliva sila

Relaciite xto gi dadovme pogore, vaat vo sluqaite koga silata xto

vrxi rabota e konstantna. Vo najgolem broj realni sluqai, silata se
menuva dol patot i ne moe direktno da se primeni relacijata od

prethodniot del. Neka razgledame promenliva sila F , taka xto

ke se

fokusirame samo na edna nejzina komponenta, na primer Fx i . Ako razgledame mnogu mal del od pomestuvaeto x, moe da smetame deka xkomponenta dol ovoj mal interval e priblino konstantna i izvrxenta
rabota pri ova e:
A Fx x.

(4.2.1)

Ako celoto pomestuvae xto ni e od interes, na primer od xi do xf koordinatata mislovno go podelime na golem broj mali intervali, togax
vkupnata rabota
ke bide suma od rabotite na sekoj mal del od patot,
dadena so:
A

xf

xi

Fx x.

(4.2.2)

61

Slika 4.2. Zavisnost na x-komponentata na silata od koordinatata x.

Izvrxenata rabota e ednakva na povrxinata pod krivata Fx (x).

Ako razgledanite mali intervali od pomestuvaeto se infinitezimalno

mali, togax vkupnata rabota
ke bide dadena so:
A = lim

x0

xf

xi

xf

Fx x =

Fx dx.

(4.2.3)

xi

Ako silata e konstantna, ednostavnata integracija ne vodi do relacijata 4.1.1, kade xto Fx = F cos , a r = xf xi . Vo sluqaj koga vrz edno
telo dejstvuvaat pove
ke sili i pritoa izvrxuvaat rabota, vkupnata rabota se presmetuva kako zbir od rabotite na sekoja od silite zemaj
ki go
predvid soodvetniot znak. Na primer, dokolku edna koliqka se vleqe
ramnomerno po rapava podloga, togax vkupnata rabota e zbir na rabotata xto ja izvrxuva vleqnata sila i rabotata na silata na triee,
kojaxto e so negativen predznak. Ako razgledame najednostaven sluqaj
kade xto vleqnata sila F dejstvuva vo nasoka na dviee i teloto pritoa se pomestuva za rastojanie r, vkupnata rabota e A = F r ftr r. Vo
sluqaj na ramnomerno dviee, ovaa rabota e ednakva na nula bidej
ki
F = ftr .

62

4.3

Rabota pod dejstvo na elastiqna sila

Eden od najqesto koristenite modeli vo fizikata, kade xto doa

gaat do
izraz promenite na silata so pomestuvaeto e telo povrzano na elastiqna
pruina. Neka razgledame eden vakov sistem, postaven na horizontalna
podloga bez triee, taka xto edniot kraj na pruinata e pricvrsten za
vertikalen id (Sl. 4.3). Polobata vo kojaxto ovoj sistem miruva na
podlogata se narekuva negova ramnotena poloba i s
e dodeka nekoja nadvorexna sila ne go izmesti od takvata poloba, sistemot
ke se nao
ga vo
ramnotea. Dokolku ja povleqeme pruinata od ramnotenata poloba,
izdoluvaj
ki ja, elastiqnata sila na pruinata
ke se sprotivstavi na
ova izdoluvae, teneej
ki da go vrati sistemot vo ramnotea, odnosno
da ja zbie pruinata do ramnotenata poloba. Ako, pak, priloenata
sila se stremi da ja zbie pruinata, elastiqnata sila na pruinata
ke
tenee da ja vrati vo prvobitnata poloba, odnosno vo ovoj sluqaj da ja
izdoli pruinata.

Slika 4.3. Sistem telo-pruina za izuquvae na rabotata na elastiqnata

sila.

63

Spored ova, moe da se zakluqi deka elastiqnata sila na pruinata e

sekogax nasoqena obratno od pomestuvaeto:
Fs = kx,

(4.3.1)

kade xto k e konstanta na elastiqnost na pruinata, a x polobata na

teloto vo odnos na ramnotenata poloba x = 0. Ovaa relacija e poznata
kako Hukov zakon. Spored ovoj zakon, elastiqnata sila na deformirana
pruina e pravoproporcionalna so deformacijata i sekogax dejstvuva vo
nasoka kon ramnotenata poloba. Ako pruinata ja zbieme do toqka so
koordinata xmax , pa potoa ja oslobodime, elastiqnata sila
ke se stremi
da ja vrati pruinata vo ramnotenata poloba izdoluvaj
ki ja, taka
xto teloto
ke se dvii od xmax , preku ramnotenata poloba x = 0 s
e
do xmax , posle xto ja menuva nasokata i povtorno gi pominuva istite
polobi. Da potencirame uxte ednax deka tuka silata na triee ja
zanemaruvame, odnosno analizirame kako bi izgledalo dvieeto samo vo
prisustvo na elastiqnata sila. Ako sega gi primenime poznatite relacii
za rabota na sila, moe da dobieme relacija za rabotata xto ja vrxi
elastiqnata sila na pruinata, odnosno:
xf
A=
kxdx,

(4.3.2)

xi

A=

kx2f
kx2i

.
2
2

(4.3.3)

Ovoj izraz ja dava rabotata xto ja vrxi elastiqnata sila pri promena
na polobata na teloto od toqka so koordinata xi do toqka so koordinata
xf .

64

Slika 4.4. Zavisnost na elastiqnata sila od pomestuvaeto vo odnos na

ramnotenata poloba.

4.4

Generaliziran oblik na relacijata za rabota

Ako prethodno dadenata relacija 4.2.3 za presmetuvae na rabotata po

dejstvo na edna promenlina komponenta na silata, se obopxti vo trite
dimenzii, rabotata moe da se zapixe kako:

A = F d
r,

(4.4.1)

pri xto integracijata se izvrxuva dol celiot pat l, kojxto go pominuva

teloto po dejstvo na silata F , odnosno izvrxenata rabota pod desjtvo na
promenliva sila pretstavuva liniski integral od skalarniot proizvod
na vektorot na silata i infinitezimalniot vektor na pomestuvaeto.
Ova raspixano na komponenti
ke izgleda vaka:

A = [Fx (x, y, z)dx + Fy (x, y, z)dy + Fz (x, y, z)dz].

(4.4.2)

4.5

Mo
knost

Tuka vo kratki crti

ke ja definirame i veliqinata mo
knost. Mp
knosta

65

pretstavuva rabota izvrxena vo edinica ili matematiqki:

P =

dA
.
dt

(4.5.1)

Edinica merka za mo
knost e 1 J/s = 1W (eden vat).

4.6

Kinetiqka energija. Teorema za rabotata

i kinetiqkata energija.

Povrzuvaeto na izvrxenata rabota so brzinata na dviee na teloto e

od osoben interes, bidej
ki ne doveduva do voveduvae na nova veliqina
poznata kako kinetiqka energija na teloto. Ako pojdeme od definicijata
za rabota i vo izrazot za silata go iskoristime Vtoriot utnov zakon
preku impulsot na teloto se doa
ga do:

A=
F d
r,

A=

d
p
d
r,
dt

vf

A=

vd(mv) =
vi

mvf2 mvi2

,
2
2

(4.6.1)
(4.6.2)
(4.6.3)

kade xto m e masata na teloto, a vi i vf se negovata poqetna brzina i

krajnata brzina, soodvetno. Od poslednata relacija moe da se zakluqi
deka izvrxenata rabota pod dejstvo na dadena sila doveduva do promena na veliqinata K =

mv 2
,
2

kojaxto e poznata kako kinetiqka energija

na teloto. Kratko moe da se kae deka izvrxenata rabota od strana

na silata F e ednakva na promenata na kinetiqkata energija na teloto,

odnosno:
A = K.

(4.6.4)

Sekoja sila kojaxto vrxi pozitivna rabota vrz teloto ja zgolemuva negovata kinetiqka energija. Taka, vleqnata sila na motorot doveduva do

66

zgolemuvae na brzinata na teloto, a so toa i do zgolemuvae na negovata kinetiqka energija. Rabotata na gravitacionata sila pri slobodno
pa
gae na teloto kon Zemjata doveduva do zgolemuvae na negovata kinetiqka energija itn.

4.7

Potencijalna energija.

Vo ova poglavje
ke se zapoznaeme so poimot potencijalna energija. Potencijalnata energija na telata e neraskinlivo povrzano so nivnite zamodejstva i taa e prisutna samo koga postoi zaemodejstvo pome
gu telata
i kako takva e predodredena od konfiguracijata na sistemot, odnosno
od zaemnata poloba pome
gu telata. So drugi zborovi moe da kaeme
deka sekogax edno telo e vneseno vo poleto na sili xto poteknuvaat od
drugi tela, toa poseduva potencijalna energija. Vo zavisnost od prirodata na poliata moe da stanuva zbor za gravitaciona potencijalna energija, elektromagnetna potencijalna energija, nuklearna potencijalna
energija. Vo Univerzumot potencijalnata energija e prisutna vo site
ovie formi i moe da preminuva od edna forma vo druga ili od edno
telo na drugo. Isto taka, potencijalna energija moe da preminuva vo
kinetiqka i obratno. Za edno telo koexto e nadvor od poleto na dejstvo
na sili, odnosno ne zamodejstvuva so niedno drugo telo se veli deka e
slobodno. Slobodnoto telo ili slobodnata qestiqka poseduva samo kinetiqka energija, dokolku se nao
ga vo dviee.

4.7.1

Potencijalna energija vo pole na Zemjinata tea.

Potencijalnata energija vo gravitaciono pole najprvo

ke ja razgledame
vo sluqaite koga teloto e na mala visina vo odnos na Zemjinata povrxina,
odnosno Zemjinoto zabrzuvae moe da go smetame za konstantno. Za da
dojdeme do relacija za potencijalnata energija,
ke pojdeme od rabotata

67

xto ja vrxi gravitacionata sila.

yf
A=
mgdy = mg(yi yf ) = (mgyf mgyi ),

(4.7.1)

yi

odnosno izvrxenata rabota od strana na gravitacionata sila doveduva

do namaluvae na veliqinata Ep = mgy, kojaxto e poznata kako gravitaciona potencijalna energija, ili kratko:
A = U.

(4.7.2)

Potencijalnata energija se opredeluva vo odnos na nekoe referentno

nivo.

Referentnoto nivo e rabota na izbor.

Obiqno koga se raboti

so potencijalna energija vo pole na Zemjinata tea, Zemjata se zema

kako referentno nivo i sekoe telo koexto lei na Zemjata se zema deka
ima energija nula. Ova e voobiqaeno, no ne e neophodno. Sekako deka i
drugi referentni nivoa moat da bidat vovedeni soglasno potrebite na
zadaqata. Ona xto e vano e promenata na potencijalnata energija, a
taa ne zavisi od izborot na referentno nivo.

4.7.2

Potencijalna energija na elastiqna deformirana

pruina.

Ako se pojde od relacijata pome

gu potencijalnata energija i izvrxenata
rabota, kojaxto vai za potencijalni sili, kakva xto e i elastiqnata
sila, spored 4.3.3 se doa
ga do slednata relacija:
A = U,
U =

(4.7.3)

kx2f
kx2
i,
2
2

odnosno moe da se dojde do zakluqok deka veliqinata

potencijalna energija na deformiranata pruina.

(4.7.4)
kx2
2

pretstavuva

68

4.8

Zakon za zapazuvae na mehaniqkata energija.

Pred da premineme kon formulirae na zakonite za zapazuvae,

ke kaeme
nexto za vidovite sistemi, koixto moe da se razgleduvaat pri modeliraeto na fiziqkata stvarnost. Vo osnova postojat tri vidovi sistemi:
izoliran sistem, zatvoren sistem i otvoren sistem. Izoliran sistem e
onoj sistem, kojxto e celosno izoliran od svojata okolina i ne razmenuva
nitu energija, nitu materija so okolinata. Zatvoren sistem e sistem,
kojxto moe da razmenuva energija, no ne i materijata so okolinata, dodeka, pak, otvoren sistem e onoj kojxto moe da razmenuva i energija i
materija so okolinata.
Neka razgledame eden izoliran sistem, vo kojxto dejstvuvaat samo
potencijalni sili i sistemot ne razmenuva enegija so okolinata. Ako se
zeme predvid kako se povrzani promenite na kinetiqkata i potencijalnata
energija so izvrxenata rabota vo ovoj sluqaj, dadeni so relaciite 4.6.4
i 4.7.2, soodvetno se doa
ga do slednata relacija:
Kf Ki = (Uf Ui ),

(4.8.1)

Ki + Ui = Kf + Uf ,

(4.8.2)

mvf2
mvi2
+ mgyi =
+ mgyf .
2
2

(4.8.3)

So ovaa relacija e daden zakonot za zapazuvae na mehaniqkata energija,

kojxto vai samo vo izolirani sistemi vrz kojxto dejstvuvaat samo konzervativni sili. Ovoj zakon ukauva deka vkupnata mehaniqka energija
na edno telo vo izoliran sistem, kojxto ne razmenuva energija so okolinata e konstantna. So drugi zborovi, kinetiqkata energija moe da se
pretvora vo potencijalna i obratno, no nivniot zbir vo izoliran sistem
ostanuva konstanten.

69

4.8.1

Konzervativni i nekonzervativni sili.

Onie sili vo qie psisustvo vai zakonot za zapazuvae na mehaniqkata

energija se poznati kako konzervativni sili. Primer za takva sila e
gravitacionata sila. Ovie sili uxte se nareqeni potencijalni sili.
Rabotata izvrxena pod dejstvo na konzervativni sili (potencijalni sili)
ne zavisi od patot.

Rabotata izvrxena od konzervativni sili dol

zatvorena pateka, odnosno pateka kaj koja poqetnata i krajnata poloba

se poklopuvaat e ednakva na nula. Vo pole na konzervativni sili vai
slednoto:

xf

F d
r = U.

(4.8.4)

xi

Nekonzervativni sili ili disipativni sili se onie sili vo qie prisustvo ne vai zakonot za zapazuvae na mehaniqkata energija. Primer za
disipativna sila e silata na triee. Vo prisustvo na nekonzervativni
sili vai slednata relacija za promenata na mehaniqkata energija:
E = fk r.

4.9

(4.8.5)

Zakon za zapazuvae na vkupnata energija

Vo ovoj del samo kratko

ke kaeme za zakonot za zapazuvae na vkupnata
energija vo prirodata, kojxto glasi: vkupnata energija vo Univerzumot
e konstantna. Energijata ne moe da se dobie ili izgubi, tuku moe
samo da se pretvora od eden vid vo drug i da preminuva od edno telo
na drugo. Taka, ako pokraj mehaniqkata, se zemat predvid i ostanatite
vidovi energija vo daden sistem, moe da se zboruva za pretvorba na
mehaniqkata energija vo nekoj drug vid, na primer toplinska pri udarot
na edno telo vo podot kaj slobodnoto pa
gae. Dokolku vkupnata energija
na daden zatvoren sistem, kojxto e predmet na izuquvae se menuva, toa
moe da bide rezultat edinstveno na prenos na energija preku granicite

70

na sistemot. Ako so

T ja oznaqime vkupnata energija xto preminala

nadvor od sistemot ili e prenesena vo sistemot, togax matematiqki bi

moelo da se zapixe:
Esystem =

4.10

T.

(4.9.1)

Zakon za zapazuvae na impulsot.

Neka razgledame N materijalni toqki, koixto zaemodejstvuvaat i soqinuvaat eden izoliran sistem. Neka vrz sistemot ne dejstvuvaat nikakvi
drugi nadvorexni sili. Vo prisustvo samo na vnatrexnite sili, odnosno
samo silite na zaemodejstvo pome
gu materijalnite toqki, pome
gu sekoj
par toqki soglasno tretiot utnov zakon se javuvaat sili na akcija i
reakcija, xto doveduvaat do toa da rezultantata od vkupnata sila vo
sistemot vo celina pretstavuva nulti vektor. Ako go zapixeme vtoriot
utnov zakon za sekoe od telata, a potoa gi sobereme N -te ravenki se
dobiva slednoto:

d
pi
= Fi ,
(4.10.1)
dt

kade xto pi e impulsot na i-toto telo, a F i e rezultantata od site vnatrexni sili koixto dejstvuvaat vrz toa telo.
ravenki od ovoj sistem se doa
ga do:
N

d
p

i=1

dt

= 0,

d( N

i=1 pi )
= 0,
dt
od kade xto sleduva:

p i = const.

Ako se soberat N -te

(4.10.2)

(4.10.3)

(4.10.4)

i=1

So ovaa relacija e daden zakonot za zapazuvae na impulsot, kojxto

glasi: vo izoliran sistem, vrz kojxto ne dejstvuvaat nikakvi nadvorexni
sili vkupniot impuls se zapazuva.