Professional Documents
Culture Documents
Embalaža Okolje Logistika 49
Embalaža Okolje Logistika 49
Napovedujemo prvi
NATEČAJ ZA NAJBOLJ ZELENO
SLOVENSKO EMBALAŽO
7. okoljski simpozij
(Ne)varno ravnanje
z nevarnimi odpadki v Sloveniji
pRoGRAm simpozijA:
SREDA, 19. maj ČETRTEK, 20. maj
08.00 Registracija udeležencev 08.00 Registracija udeležencev
08.30 Uvodni nagovori 08.30 Uvodni nagovor
dr. Marta Svoljšak, predsednica program- Direktorat EU za okolje:
skega sveta simpozija Ravnanje z nevarnimi odpadki v Evropi –
Bojan Šrot, župan Mestne občine Celje daleč in blizu do ciljev
dr. Roko Žarnić, minister, Ministrstvo za 08.45 Strokovne razprave
okolje in prostor Karmen Krajnc, Urad RS za kemikalije:
09.00 Uvodne strokovne razprave Izvajanje direktive REACH v Sloveniji z vidi-
Ministrstvo za okolje in prostor: ka nevarnih odpadkov in priprava poročil o
Doseganje okoljskih ciljev na področju kemijski varnosti
ravnanja z nevarnimi odpadki v Sloveniji Davorin Poherc, Kemofarmacija:
Agencija RS za okolje: Odpadki iz zdravstvene dejavnosti –
Življenjski cikel nevarnega odpadka – od izvajanje Uredbe o ravnanju z odpadnimi
povzročitelja do reciklaže; razmere v Sloveniji zdravili in nova shema
dr. Viktor Grilc, Kemijski inštitut: Darja Potočnik Benčič in Lidija Savnik,
Nevarni odpadki – samo odpadki ali sekun- Lekarniška zbornica Slovenije:
darna surovina? Zbiranje odpadnih zdravil v lekarnah – kaj
kaže praksa
sreda, 19. maj, 10.45 Odmor
11.00 Primeri praks 10.45 Odmor
četrtek, 20. maj 2010 Emil Šehič, ZEOS: 11.00 Primeri praks
Trg in možnosti za učinkovito ravnanje z Andrej Sotelšek, Slopak:
Celje, Celjski sejem odpadno električno in elektronsko opremo Ravnanje z nevarnimi odpadki iz gospodinj-
(sočasno z Eko sejmom)
ter problemi reciklaže stev, ločeno zbiranje in izvajalci javnih služb
Organizator:
Mestna občina Celje v sodelovanju
Franci Lenart, Karbon: Karel Lipič, Zveza ekoloških gibanj:
z Ministrstvom za okolje in prostor
Problematika razgradnje izrabljenih vozil v Proizvodnja, predelava, skladiščenje in pre-
Izvajalec: Fit media d.o.o.
Sloveniji in nevarni odpadki vozi nevarnih odpadkov v urbanih središčih
Peter Schwarzbartl, Dinos: (NIMBY in NIMET efekt)
Predelava odpadnih vozil v novem predelo- Peter Kovač, Gorenje; Emil Nanut, Kemis:
valnem centru za kovine Sanacija gudronske jame v Pesnici (pro-
12.45 Odmor in kosilo blem gudronskih jam v okolici Maribora)
13.45 Primeri praks 13.00 Odmor
Milka Leskošek, Simbio: 13.15 Primeri praks
Izkušnje in problematika pri ravnanju z Karl Steinlechner, Saubermacher
Člani programskega sveta: nevarnimi odpadki iz gospodinjstev v okviru Dienstleistungs AG, Gradec, Avstrija:
dr. Marta Svoljšak, Petrol (predsednica program-
RCERO Celje Vidiki snovne in termične predelave na
skega sveta) • mag. Katja Buda, MOP • dr. Jure Flerin in Emil Nanut, Kemis: področju nevarnih odpadkov
Silvo Žlebir, ARSO • Janja Leban, GZS • Karel Možnosti za učinkovitejše ravnanje z nevar- Drago Mir, Saubermacher Slovenija;
Lipič, Zveza ekoloških gibanj • dr. Franc Lobnik, nimi odpadki iz gospodinjstev Srečo Pavlin, Ekologija:
Svet za varstvo okolja RS • prof. dr. Viktor 15.00 Razprava in zaključek Nevarni odpadek po obdelavi - še nevaren
Grilc, Kemijski inštitut • Emil Nanut, Kemis • za okolje?
mag. Marko Zidanšek, MOC • Milka Leskošek,
Simbio • Rudi Horvat, Saubermacher Slovenija 14.30 - 15.30 Kosilo s slavnostnim
• Samo Krč, Ekol • Barbara Benčina, Mollier sprejemom ob 50. številki revije EOL
• dr. Darko Drev, Inštitut za vode RS • Andrej Prijazno vabljeni partnerji in sodelavci s
Sotelšek, Slopak • Emil Šehič, ZEOS • Vesna področja embalaže, okolja in logistike!
Fabjan Bremec, Dinos
Več informacij: Fit media d.o.o., kontaktna oseba: Lucija Lorger, tel.: 03/42 66 722, lucija.lorger@fitmedia.si, www.zelenaslovenija.si.
Glavni sponzor: Sponzorji:
EOL-49-marec-March
EOL-46-november-November
10 09 Uvodnik
Novosti 3
Jože Volfand,
Editor
4 Vsebina EOL-49-marec-March 10
Embalaža - okolje - logistika / Specializirana revija za embalažo, okolje in logistiko, X/49, marec 2010
49 Packaging - Environment - Logistics / Specialist magazine for packaging , environment and logistics,
X/49 Issue March 2010
Vsebina / Contents
Po poslovno darilo v muzejsko trgovino
8 Pick up a Business Gift at a Museum Shop
Okrogla miza o izvajanju okoljski predpisov: Tudi goljufa se, zato se naj vsakdo pogleda v
ogledalu, ne le MOP
16 Roundtable on the Implementation of Environmental Regulations: There is Cheating
Involved and Everyone Should Hold a Mirror up to Their Faces, not just the Ministry of
Environment and Spatial Planning
34
80
60 Car
bon
Dio 45-60%
xide
50
40-60%
40
ne
tha
Me
30
20 en
og
dr
Hy
10
Nitrogen
Oxygen 2-5%
0
Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru in Simbio, družba za ravnanje z odpadki, partnersko sodelujeta pri izdajanju revije EOL.
Impresum Embalaža - okolje - logistika, specializirana revija za embalažo, okolje in logistiko / Specialist magazine for packaging, environment and logistics - izdala in
založila / published and issued by: fit media d.o.o., Celje – glavni urednik / Editor-in-Chief: JožeVolfand – odgovorna urednica / Editor: mag. Vanesa Čanji – prelom in
grafična priprava / Layout and graphic design: Mladen Kalinić – tisk / Printed by: Dikplast – oglasno trženje / Marketing: fit media d.o.o. (Kidričeva ulica 25, 3000 Celje,
tel.: 03/42 66 700, e-mail: info@fitmedia.si)
Uredniški odbor / Editorial Board: Marko Cedilnik (Mercator d.d.), Vesna Fabjan (Dinos d.d.), Rudi Horvat (Saubermacher Slovenija d.o.o.), mag. Katja Buda
(Ministrstvo za okolje in prostor), Marjan Lasič (Ultrapac d.d.), Rade Mijatović (Valkarton d.d.), dr. Marko Notar (Termoelektrarna toplarna Ljubljana d.d.), Marko
Omahen (Omaplast), dr. Andrej Plestenjak (Biotehniška fakulteta), Petra Prebil Bašin (Združenje papirne in papirno predelovalne industrije), Andrej Sotelšek (Slopak
d.o.o.), Saša Stropnik (Koding d.o.o.), Emil Šehič (Zeos).
Uredniški odbor za strokovne prispevke: dr. Bojan Rosi (Fakulteta za logistiko), dr. Marko Notar (Termoelektrarna toplarna Ljubljana d.o.o.), dr. Franc Lobnik (Svet za
varstvo okolja RS), dr. Andrej Plestenjak (Biotehniška fakulteta)
Celje, marec / March 2010
Revija je brezplačna.
ISSN 1855-4849
EOL-49-marec-March 10 Novosti 5
KRATKO,
ZANIMIVO
Diplomacija bo vse bolj zelena
Tudi slovensko zunanje ministrstvo postaja
zeleno. Pridružilo se je namreč evropskemu
projektu Civitas Elan, v katerega so vključena
Ljubljana, Gent, Zagreb, Brno in Porto. V
naštetih mestih želijo izboljšati ponudbo jav-
nega in nemotoriziranega prometa. Urbani-
stični inštitut RS bo za ministrstvo za zunanje
zadeve izdelalo mobilnostni načrt, s katerim
naj bi reševali prometne težave v mestu in
spreminjali potovalne navade zaposlenih in
obiskovalcev. To pomeni, da naj bi namesto
Aluminijaste steklenice otroških pijač
avtomobilov meščani pogosteje uporabljali
Belgijsko podjetje Stassen je v liniji izdelkov vodilne blagovne znamke otro-
alternativne oblike prevoza, torej javni pro-
ških pijač Kidibul razvilo elegantno 25 cl aluminijasto steklenico. Štiri slikovne
met ali kolesa ali kaj drugega, še najboljša pa
različice (hip hop, nogomet, rolanje in tenis) so natisnjene v šestih barvah, kar
bi bila hoja. Pilotski projekt, za katerega se je
omogoča takojšnjo prepoznavnost na prodajnih policah.
odločilo slovensko zunanje ministrstvo, naj
Odporne, nelomljive aluminijaste embalaže so idealne za otroške zabave, saj
bi spreminjal potovalne navade meščanov z
zagotavljajo popolno varnost. Pri otrocih so zelo priljubljene, saj jih zaradi za-
mehkimi ukrepi, raje s spodbujevalnimi kot
nimivih poslikav zelo radi zbirajo, s tem pa se okrepi tudi odnos med potrošniki
omejevalnimi, Trajnostni pristop v prometu
in blagovno znamko. Aluminij je zelo lahek in ga je mogoče 100-odstotno reci-
naj bi upoštevale vse večje ustanove v me-
klirati, zato je njegova uporaba pomembna tudi za optimizacijo dobavnih verig
stnih središčih, zlasti tiste z večjim številom
in zmanjšanje škodljivih vplivov na okolje.
zaposlenih. Tako bi lahko v nekaj letih pove-
čali uporabo alternativnih prevoznih načinov
za okrog 10 – 15 %. V projekt so se vključila
tudi vsa tuja veleposlaništva v Ljubljani.
Barbara Černe
Jože Volfand
Toni Balažič
Tudi dizajn je ključnega pomena, saj mora izra-
spreminjajo. Proizvajalec pijač, žati poslanstvo blagovne znamke in komunicirati
ki hoče biti konkurenčen, ključne prednosti posameznega izdelka. Emba-
laža predstavlja prvi stik s potrošnikom. Zato
ne more biti na trgu samo je pomembno, da so na njej izpostavljeni tisti
opazovalec in sledilec. Tudi ko elementi, ki so za potrošnika najpomembnejši.
gre za embalažo, embalažne In kaj je po vaše najprimernejše? Na
materiale in dizajn. Zato so katere funkcije prodajne embalaže ste
v Fructalu v zadnjem času najbolj pozorni?
Predvsem mora primarna embalaža zagotoviti
večkrat ponudili nove izdelke in ohraniti varen proizvod. Mislim na zaščito
v živopisni, igrivi embalaži. proizvoda pred fizikalnimi, kemijskimi in mi-
krobiološkimi spremembami v celotnem roku
In kot pravi Toni Balažič, trajanja izdelka. S stališča potrošnika moramo
predsednik uprave Fructala, biti pozorni predvsem na izbiro ustrezne emba-
laže za posamezen izdelek, ki naj čim bolj olajša
vedno tako, da so pri razvoju uporabo proizvoda in omogoča preprosto zlaga-
sokov, nektarjev in sadnih pijač nje, odpiranje in zapiranje, natakanje … Ne sme-
mo pa prezreti ekonomičnosti embalaže, kar je
po tem prepoznavna blagovna bistveno za učinkovito poslovanje podjetja. Vse
znamka. Na prvo mesto so več pozornosti posvečamo okoljski prijaznosti.
postavili zdravje in sodelovanje
se odločili samo na podlagi trendov, saj varnost Tudi nadzoru kakovosti?
z naravo. Ali je Fructal že ostaja na prvem mestu. Otroška hrana zaradi var- Kakovosti se še posebno posvečamo. V Fructalu
zeleno podjetje? nosti proizvoda in strogih zahtev ostaja v stekleni imamo zahteven in visoko strokoven sistem nad-
embalaži, prav tako je za izdelke za gostinstvo zora kakovosti za surovine, ki jih uporabljamo,
najprimernejša steklena embalaža. Za t. i. po- in za vso embalažo. Embalaža je pod strogim
Raznovrsten proizvodni program trošnjo »na poti« je primernejša manjša PET- nadzorom, ki preverja in zahteva zdravstveno
Fructala, brezalkoholne pijače, otroška embalaža, za potrošnjo doma pa kartonska ali ustreznost materialov, ki prihajajo v stik z živili.
hrana, sadne rezine, alkoholne pijače, večja PET-embalaža. Vsekakor se najbolj razvija Dobavitelji embalaže morajo izvesti ustrezne ana-
zahtevajo uporabo različnih embalažnih prav PET-embalaža, saj je tu največ potenciala in lize in si zagotoviti ustrezne certifikate kakovosti.
materialov. Katere embalaže največ možnosti za izboljšave in uporabo okolju prija- Fructalovi partnerji pri embalaži so izključno do-
uporabljate? Nekatere svetovne raziskave znih materialov. bavitelji, ki nam na podlagi dolgoletnih izkušenj
opozarjajo na pomembne spremembe in z analiznimi certifikati zagotavljajo ustrezno
zlasti v proizvodnji brezalkoholnih pijač Ali je v tem razlog, da Fructal razmeroma embalažo. Poleg tega pa Fructalova služba za ka-
in hrane, še posebno otroške hrane? pogosto spreminja prodajno oziroma kovost izvaja reden interni nadzor mikrobiološke
Prav zaradi raznovrstnega asortimenta izdelkov primarno embalažo. Zakaj? Zaradi novih ustreznosti embalaže. Metode nadzora so prila-
Fructal uporablja zelo različne embalaže. Naj- izdelkov, zaradi zahtev potrošnikov? gojene vrsti embalaže in načinu uporabe. Krite-
večji delež predstavlja kartonska embalaža, ki je Razlogov je več. V kategoriji sokov, nektarjev in rije smo določili na podlagi dolgoletne prakse in
najbolj razširjena v kategoriji sokov, nektarjev in sadnih pijač se zlasti v zadnjih letih zelo spre- stalnega spremljanja strokovnih smernic. Poleg
sadnih pijač, saj imajo največji delež v proizvo- minjajo potrošnikove potrebe, želje in navade. ustrezne surovine je ključen korak do varnega in
dnji. Poleg kartonske TetraPak embalaže upora- Zato se spreminja tudi asortiment Fructalovih kakovostnega živila ustrezna embalaža.
bljamo še stekleno, PET-embalažo, metalizirano izdelkov. Pri tem pa skrbimo, da z novimi izdelki
folijo za Frutabelo, zabojnike inoks in cisterne za ne le sledimo, ampak tudi ustvarjamo trende v Omenili ste ekonomičnost embalaže.
sadne baze in polproizvode. Količinsko gledano kategorijah sokov, nektarjev in pijač. Zadnja taka Embalaža v strukturi cene izdelka ni
po številu izdelkov uporabimo največ kartonske izdelka sta Frutiq, voda s sadjem, ki smo jo dali majhen strošek. Kaj kažejo stroškovne
embalaže (41 odstotkov), steklene embalaže (35 na trg v PET-embalaži, in Selection, sok iz sveže analize? Kolikšen je strošek embalaže v
odstotkov), PET-embalaže (17 odstotkov ) in me- stisnjenega sadja. Pri izdelku je namreč poleg ceni?
talizirane folije za sadne rezine (8 odstotkov). visoke kakovosti in dobre vsebine ključna tudi Pogajanja o ceni embalaže so vedno zelo po-
Zelo težko bi izpostavil embalažo, za katero smo primerna embalaža za posamezen izdelek. membna, saj nam to zagotavlja konkurenčnost
EOL-49-marec-March 10 Embalaža 11
na trgu. Strošek embalaže v strukturi cene je zelo Ali ste razmišljali, da bi za embalažo
različen in je predvsem odvisen od cene posame- uporabili tudi reciklirane materiale?
zne embalaže in od cene končnega proizvoda. Kar se tiče kartonske embalaže, uporabljamo
Pri 100-odstotnih sokovih je na primer odstotek samo karton iz recikliranega papirja. Tudi stekle-
stroška embalaže nižji kot pri sadnih pijačah, kjer na embalaža je izdelana iz določenega odstotka
lahko znaša tudi do 60-odstotkov. V Fructalu recikliranega stekla.
nenehno potekajo procesi in projekti racionali-
zacije. Skupaj s strateškimi partnerji, domačimi Ekodizajn ni le trend, danes je to
in tujimi dobavitelji iščemo različne možnosti, ki strategija in konkurenčna prednost. Znan
bi bile ugodnejše za potrošnike, okolje in seveda je koncept sedmih R – rethink, remove,
Fructal. A temeljno je, da se kakovost proizvodov reduce, reuse, recycle, return in residual.
nikakor ne sme znižati. Kateri R je v Fructalu v ospredju? Koliko
je Fructal zeleno podjetje?
Okoljska primernost embalaže je trend V današnjem času so pomembni vsi R-ji, se-
v svetu, v Sloveniji pa še ni uveljavljena. veda pa je odločilen prvi pri vsakem novem
Kako je v Fructalu? razvoju dizajna. Fructal si aktivno prizadeva
Tudi v Fructalu si prizadevamo uporabljati in živeti zeleno podjetje. V svoji okoljski politiki
razvijati okolju prijazno embalažo in v vseh imamo opredeljena načela ravnanja z okoljem.
pogledih živeti v skladu s svojim sloganom: »V Strogo jih upoštevamo. Spodbujamo energet-
sodelovanju z naravo!« Embalaža postaja vse sko učinkovitost in učinkovitost izrabe virov,
»lažja« in manj obremenjujoča za okolje in jo zmanjševanje odpadkov, recikliranje in uporabo
je mogoče reciklirati. V Fructalu uporabljamo čistejše proizvodnje. S stalnim nadzorovanjem
tudi stekleno embalažo, ki jo je mogoče vrniti. pomembnih okoljskih vidikov poskušamo
zmanjševati vplive na okolje in biti čim bolj
Za vašo panogo je zelo pomembno okolju prijazno podjetje.
optimiziranje embalaže zaradi mikrobio- S tem poslanstvom smo že leta 2005 vzpostavi-
loške varnosti hrane in pijače. Problem li in certificirali sistem ravnanja z okoljem po
so migracijski procesi snovi v embalaži mednarodnem standardu ISO 14001. Bili smo
in skrb, da živila ohranijo organoleptične prvo podjetje v Sloveniji, ki je pridobilo okoljsko
lastnosti. Kako to zagotovite? dovoljenje, in sicer 15. januarja 2007.
Vsi Fructalovi dobavitelji imajo izjavo o zdra-
vstveni ustreznosti in analize o migracijah za Katera embalaža v Fructalu vam je
embalažni material. Materiali, ki prihajajo v stik Potrošnikom je treba vedno prisluhniti. Veseli najbolj všeč?
z živilom, morajo biti za proizvajalca in potro- nas, da je pritožb relativno malo. Rešujejo se v Težko bi se opredelil, katera embalaža mi je naj-
šnika varni in ne smejo prenašati svojih sestavin Fructalovem sektorju za kakovost, kjer poskrbi- bolj všeč. V zadnjem času smo naredili veliko
na živilo oziroma samo v zakonsko določenih mo, da vsak potrošnik v čim krajšem času dobi sprememb. Morda so mi prav zato te zadnje bolj
mejah. Za zagotavljanje varovanja zdravja po- ustrezen odgovor in pojasnilo ter nadomesti- ostale v spominu. Na primer sokovi, nektarji in
trošnikov in preprečevanje kontaminacij dolo- lo. Pritožbe redno spremljamo, analiziramo in sadne pijače v embalaži Tetra Gemina, na katero
ča zakonodaja za plastične materiale dve vrsti obravnavamo na vodstvenih pregledih, kjer se smo po dolgih letih ponovno vrnili Fructalovo
mejnih vrednosti migracij: mejna vrednost OML sprejmejo tudi ukrepi. Te izzive vselej rešujemo drevo, ki ga je oblikoval letošnji Prešernov na-
celotnih migracij in mejna vrednost SML speci- timsko, v okviru strokovnih služb. Prav za po- grajenec Kostja Gatnik. Pa zadnji dizajn sokov
fične migracije. dročje embalaže imamo zaposlene embalažne iz sveže stisnjenega sadja Fructal Selection, tudi
tehnologe, ki se strokovno ukvarjajo z embalažo, v embalaži Tetra Gemina. Ne smem pozabiti
Potrošniki smo pogosto nezadovoljni s njeno uporabo, kakovostjo in prilagoditvami. na Fruc v plastenkah, ki bo letos zaživel v sveži
pokrovčki, tesnili in zamaški oziroma z Seveda pa tudi pohvale niso redke. Potrošniki podobi, v slikah sočnega sadja. Te embalaže so
nefunkcionalnostjo posameznih delov se pogosto pozitivno odzivajo na nove izdelke, mi blizu.
embalaže. Kdo rešuje te probleme v nove okuse, kakovost izdelkov, praktičnost em-
podjetju? Se potrošniki pritožujejo ali bolj balaže, pohvalijo dizajn ali tržno-komunikacijske
hvalijo vaše embalažne rešitve? aktivnosti. Več na: www.zelenaslovenija.si/clanek/12
INKJET ČRNILA
LASER TONERJI
OKOLJU PRIJAZNA KVALITETA
EVROPSKO POREKLO.
2-LETNA gARANcIJA
KMP PrintTehnik d.o.o.
Cesta ob železnici 1, 3310 Žalec, Slovenija
T: 03 57 15 518 | F: 03 57 15 503
E: info@kmp.si | www.kmp.si
promocija
obraz
12 Embalaža EOL-49-marec-March 10
Jože Pojbič
»Ves ta čas do leta 2008 smo rasli. Zadali smo si med prvimi že v tretjem četrtletju začutili začetek
vedno nove cilje in jih dosegali. Leto 2008 smo krize. Naši veliki partnerji - opremo izdelujemo
končali z 11 milijoni evrov prihodkov in z ena- tudi za takšne multinacionalke, kot so Heineken,
inpetdesetimi zaposlenimi, vendar smo takrat Diageo, Carlsberg, Coca-Cola in drugi - so začeli
EOL-49-marec-March 10 Embalaža 13
zaradi upadanja prodaje zmanjševati naložbe in Prav njihov del prihodkov nam je lani manjkal in milijarde letnih prihodkov. Toda naša prednost
v letu 2009 so jih skoraj povsem ustavili. Zato so le delno smo ga lahko nadomestili. Toda konec je, da smo kot malo podjetje veliko bolj prilago-
nam lani letni prihodki upadli za 45 odstotkov, lanskega leta smo že začutili oživljanje trga. Sedaj dljivi od velikih, ki imajo v glavnem standardizi-
na dobrih šest milijonov evrov,« nam odgovori imamo proizvodnjo normalno zasedeno in glede rane, manj prilagodljive sisteme. Mi v bistvu ne
na vprašanje, ali in kako so v njihovem podjetju na projekte in ponudbe, ki so v fazi odločanja, prodajamo zgolj opreme, ampak celovite rešitve.
občutili krizo. pričakujemo spet dokaj normalno leto. Za letos Ne spuščamo se v brutalno cenovno bitko, ampak
pričakujemo okrog 8,5 milijona evrov prihod- za naše naročnike iščemo optimalne rešitve in jih
Kako ste ukrepali? kov, prepričan pa sem, da bomo realizacijo iz leta vgradimo v naše izdelke.«
»Ukrepov v smislu odpuščanja ali skrajševanja 2008, torej 11 milijonov evrov, postopoma spet
delovnega časa pri nas ni bilo. Tudi za subvencije dosegli čez dve leti ali tri.« Dejali ste, da je v vašem podjetju
za skrajšani delovni čas ali za čakanje na domu koncentriranega veliko znanja. Znano
nismo kandidirali. Kljub tolikšnemu padcu pri- Kakšni so vaši tržni pristopi? je, da še posebej v Pomurju primanjkuje
hodkov smo obdržali enako število zaposlenih »Uporabljamo dve tržni strategiji. Ena je kapilar- tehničnih strokovnjakov, strojnih in
in čas, ko ni bilo dovolj naročil, izkoristili za na, po tej v posameznih državah direktno iščemo elektro inženirjev. Kako prihajate do
interno izobraževanje, za preučitev in izboljša- kupce ali sami ali preko zastopniških oziroma kadrov?
nje procesov in za dokončanje nekaterih naših partnerskih podjetij. V Nemčiji smo v ta namen »Običajno je to kar dolgotrajen proces. Mlade
razvojnih projektov. Več kot pol naših zaposlenih ustanovili hčerinsko družbo, za nas pa iščejo že kot študente sprejemamo k nam na prakso,
je namreč fakultetno izobraženih, imamo dvajset kupce še partnerska podjetja v Belgiji, Veliki potem pri nas napravijo diplomska dela in takšno
inženirjev. Znanja, ki ga imajo naši zaposleni, ni Britaniji, Romuniji in po novem tudi v Rusiji. sodelovanje se največkrat konča z zaposlitvijo.
mogoče najti kar tako, zato bi bilo odpuščanje Po drugi strategiji pa sledimo projektom najve- Tudi zaradi tega in zato, ker jih dobro plačamo,
pri nas skrajna rešitev. Ves ta čas je bilo podjetje čjih multinacionalk za proizvodnjo pijač, kot so odliva kadrov skoraj ne poznamo.«
likvidno in uspelo nam je poslovati z dobičkom. Carlsberg, Coca-Cola, Diageo, Heineken.. V vseh
Krizo smo preprosto preživeli.« teh podjetjih nas že toliko poznajo, da iz njihovih Iščete med njimi tudi nove menedžerje?
central dobivamo povpraševanja in potem gre- »Že tri leta imamo mladega izvršnega direktorja
A da ste tako preživeli lansko leto, ste se do naši izdelki v njihove obrate po vsem svetu. Jureta Lukača, ki skrbi za interno povezovanje
verjetno morali veliko bolj naprezati pri Tako je naša oprema vgrajena v Južni Ameriki, in počasi prevzema vodenje podjetja. Cilj nas
prodaji? na Karibih, v Afriki in še marsikje.« treh je namreč, da postopoma ločimo lastništvo
»Da, več smo bili na poti, iskali smo nove prilo- od upravljanja. Pa ne zato, ker bi nam bilo težko
žnosti na trgu. Lansko leto se je pokazalo, da ni In kolikšna je na vašem področju delati. Jaz pri delu ne trpim, v veselje mi je in če
dobro staviti samo na velike kupce, na multina- konkurenca? bo potrebno, bom delal tudi potem, ko ne bom
cionalke, saj so te že zaradi minimalnega padca »V svetu je ogromno proizvajalcev takšne opreme več direktor. Toda počasi si človek zaželi malo več
prodaje svojih izdelkov povsem ustavile naložbe. in konkurenca je velika. Mi smo z našim obse- časa zase. Rad se ukvarjam z različnimi športi,
Mi z multinacionalkami sicer ustvarimo polovi- gom proizvodnje nepomembni. V vsej dejavnosti a imam sedaj zanje pogosto premalo časa. Poleg
co letnih prihodkov in smo na to ponosni, a se se letno obrne okrog 2,5 milijarde evrov. Od tega tega z ženo rada potujeva, pa zaradi obveznosti
je sedaj to dejstvo pokazalo kot dvorezen meč. ustvari največji proizvajalec, nemški Krones, 1,5 tudi za to časa ni dovolj.«
www.posta.si
Pošta Slovenije d.o.o., Slomškov trg 10, Maribor
Opremljeni za hitrost!
Znotraj mest.
Po Sloveniji. V tujino.
promocija
EMBALAŽA
14 Embalaža EOL-49-marec-March 10
Gregor Franken
NE PREZRITE!
Video posnetek in zapis
MIZA
Jože Volfand, Peter Mesarec
tem govoril. Sistem ne more funkcionirati, če ne slabši, kot jih imamo pri Slopaku. Verjetno me bo Vsa odpadna embalaža mora z
deluje kot celota. Izvajalec javne službe je prek v letošnjem letu obiskala inšpekcija, če pogodbe odlagališč
različnih shem dobil vse obveznosti, nismo pa ne bomo podpisali in me bodo oglobili. In sta- Dr. Lucija Jukič Soršak: Predpis ne govori o de-
določili vira denarja. Denar naj bi dobil iz od- nje bo odkljukano. To pa ni ključ do rešitve tega ležu zbrane odpadne embalaže, nihče ne poroča
voza odpadkov, cena odvoza odpadkov pa je bila problema. Pritrjujem Interserohu, ko izpostavlja, o tem. Cilj Evrope je doseči, da bi se vsa odpadna
zamrznjena do 15. julija. Zamrznjena je še zdaj, ali z več shemami dosegamo cilje, zberemo več embalaža odstranila z odlagališč in prešla v ločen
ker se odločajo tudi občine, ki ne bodo dovolile embalaže, bo zbiranje cenejše in bolj ekološko,
sistem za predelavo ali recikliranje oziroma bi
spremembe cen. Letos je volilno leto ... bo manj transportnih poti in logistike, ko bomo
bila odstranjena drugače, ne pa odložena na od-
Predlagam sistem, kot je v Avstriji. Vse deluje, uvedli procentno ureditev. Verjetno ne. Kot izva-
lagališča. Naši cilji v uredbi ne govorijo o deležu
sheme morajo biti transparentne in konkurenč- jalec bom še neposrednejši. Ne da se mi ukvarjati
zbrane odpadne embalaže. Zbrala naj bi se vsa
ne, odpadki se vozijo v posamezne ločene regij- s petimi, če se lahko samo z enim. Država bo
odpadna embalaža, in ko bomo dosegli ta cilj,
ske centre. Poleg tega je treba povišati ceno em- uredila iz nekih drugih razlogov, iz ekonomike
bomo na MOP zadovoljni.
balažnine. Avstrija jo je povišala za 30 odstotkov, in še česa, čeprav verjamem, da se lastniki, ki so
pri nas pa zaračunavamo druge storitve. za Slopak, srečujejo z istimi problemi kot drugi
Janez Karo: Strinjam se z Jankom Kramžarjem,
v drugih shemah. Zasledujejo pa iste cilje, torej
z večino njegovih ugotovitev. Zastopam interes
Komunala nima interesa za ločeno čim cenejše storitve. Najprej se je pri številkah
izvajalca gospodarske javne službe. Uredba, ki
zbiranje odpadkov in količinah treba dogovoriti, koliko odpadne
zagotavlja na 500 gospodinjstev en ekološki
Jure Fišer: Zelo pomemben razlog, zakaj so se komunalne in nekomunalne embalaže zberemo.
otok, ne zagotavlja zbrane količine, ki se od nas
komunale ukvarjale s prodajo te embalaže, je po- Ali je zberemo zadosti, ali zberemo dovolj enega
pričakuje. Simbio je gosteje postavil zbiralnice.
leg poceni deponij tudi zahteva po kompenzaciji ali drugega dela. Sheme govorijo, da so zadostile
Lani smo začeli poskusno zbirati embalažo od
temu, kar imajo v dovoljenjih. Na drugi strani
izpada dohodka zaradi kontrole cen. V obdobjih, vrat do vrat in letos načrtujemo za vsako gospo-
vidimo, da količine odpadkov odhajajo iz drža-
ko so surovine imele veliko vrednost, je to bil dinjstvo posebej tudi posodo za embalažo. Po
ve in še vedno končajo na odlagališčih in med
pameten način akumulacije tistega dela, ki ga analizah, kaj smo dosegli v letošnjem in lanskem
mešanimi odpadki. Mislim, da bi bilo ključno in
je več let nadzirala država. V našem podjetju letu na poskusnem območju, smo zbrali skoraj
veliko bolj ekonomično, če bi se ti procenti urejali
poskušamo anticipirati, kaj bo zdaj, ko država za 20 odstotkov več embalaže, volumensko pa
na državni ravni in ne na ravni izvajalca, saj se
zahteva, da komunalno infrastrukturo vrnejo skoraj toliko kot mešanih komunalnih odpad-
lahko zgodi, da bomo imeli še več komunalnih
državi in bo izpostavljena tržnim pogojem. Vse kov, saj ugotavljamo, da je v celotnem masnem
podjetij. To ni najbolj ekonomično. Ko bodo cilji,
to v centrih, kjer naj bi ločili embalažo, vendar toku zbrane gospodinjske in komunalne emba-
čeprav imamo deljeno odgovornost, neposredno
centrov ni. Ti postopki bodo končani čez pet ali laže skoraj 75 odstotkov ali celo več. Za izvajalce
opredeljeni med shemami in izvajalci, se bo veli-
deset let, to pa bo zelo drago. Teh cen ne moremo javne službe, ki moramo zagotavljati učinkovi-
ko stvari samo rešilo. Govorim o sodelovanju in
prevaliti na zavezance. tost, ni sprejemljivo, da bi se pogovarjali z več
nadstandardu, ki se izvaja, če je za to interes. Če
shema ugotovi, da je na trgu sicer registriranih shemami niti ne želimo deležev deliti med letom,
Matej Stražiščar: Upoštevati moramo, da ljudje ampak želimo imeti enega sogovornika, kar nam
200.000 ton, da pa je dovolj, če se zbere 100.000
premalo ločujejo. Na trgu so izdelki, ki jih ljudje zagotavlja administrativno in organizacijsko ne-
ton in je od tega komunalne embalaže, kolikor
kupujejo, zato neposredno obremenjujejo okolje moteno sodelovanje. Seveda pa priporočamo,
je pač je, je mnogim vseeno, kaj se dogaja vmes.
in odločajo, ali je odpadek ločeno zbran ali gre na da so poenoteni standardi, po katerih te družbe
Če bi bili cilji določeni, če bi želeli pobrati 60 ali
deponijo. Predstavim lahko podatke, ki sem jih delujejo, in da se sheme po svojih deležih med
70 odstotkov komunalne embalaže, bi vse sheme
sicer ustno zbiral, zato niso zagotovo natančni, seboj poravnavajo. Toda ne izvajalci javnih služb,
same prišle k izvajalcem in bi se skupaj dogovori-
vendar je cena deponiranja 120 evrov za tono. li, kako bomo to dosegli. Na drugi strani bodo pa ampak sheme med sabo.
Če želimo izvajati ločeno zbiranje na ekoloških inšpekcije prišle k meni na deponijo in ugotovile,
otokih, stane zbiranje najmanj 250 evrov za tono, da je med odpadki še nekaj plastične embalaže. EOL: Računsko sodišče RS je odprlo
zato komunalno podjetje nima interesa, da bi vsi- marsikatero od tem, ki so v tem pogovoru
ljevalo ločeno zbiranje. Deponiranje moramo po- Ilija Kitič: Veseli me, da sta kolega odprla vpraša- ponovno vroče in zelo aktualne.
višati na 1000 evrov, pa bo ločeno zbiranje cenejše. nja o več družbah in konkurenci. To so vprašanja,
ki jih bo treba postaviti pri izdelavi strategije rav- Predpis mora opredeliti pogoje v
Država naj določi, koliko embalaže nanja z odpadki. Avstrija je odličen primer. Tam pogodbah, država pa se umika
se naj zbere lahko dvignejo ceno, kolikor pač morejo. Mi pa Samo Jereb: Omejil bi se na osnovno vprašanje.
Janko Kramžar: Najprej bi se rad odzval na zbi- se moramo zavedati nekaterih dejstev, predvsem Opozoriti je treba na vlogo Računskega sodišča
ranje. Če pri nas ne bi imeli interesa ločeno zbira- s pozicije gospodarstva. Cilje postavi EU, nato RS, mi smo postopek končali. Smiselno je začeti
ti, bi imeli ekološke otoke postavljene na 500 ali recimo države Beneluksa poročajo, da zberejo razmišljati o drugačnih sistemih.
pa 300 prebivalcev, v Ljubljani jih imamo na manj 95 odstotkov embalaže, ki pride na trg, čeprav Vsaka družba naj pobira pri vsakem izvajalcu,
kot na 160. Dodajamo nove, vendar vsakega z vemo, da to ni mogoče. V Sloveniji imamo rigo- kar poveča transportne poti in stroške. Določeni
izgubo. Snaga v Ljubljani zagotovo ne gleda tako. rozne ljudi, ki želijo priti do pravih podatkov in so deleži, ki jih mora vsak pobrati. Težko si pred-
Osnovno vprašanje okrogle mize je, zakaj se ne te pošiljamo naprej. Podatki, ki jih zbere ARSO, stavljam, kako bi drugače to zagotovili, dokler ne
upošteva določilo o prevzemanju embalaže po so po moje pravilni. Če EU predpiše, da moramo pridemo do nove rešitve. Želel bi opozoriti na po-
deležih. Nisem podpisal pogodbe z Intersero- zbrati 60 odstotkov papirja, danega na trg, zakaj ročilo, v katerem smo opozarjali na težave. MOP
hom in nisem poročen z nobeno od teh shem iz bi to izvajali in si povečevali stroške, če druge je vzpostavil sistem, po katerem mora izvajalec
preprostega razloga, ker so bili ponujeni pogoji države v EU tega ne delajo. gospodarske javne službe zbiranja odpadkov
EOL-49-marec-March 10 Okolje 21
skleniti pogodbo z družbo za ravnanje z na podlagi učinkovitosti delovanja, ne na Roundtable on the Implementation of Environmental Re-
odpadki. Kot smo slišali, zagreši prekršek, podlagi različnih pogojev, pod katerimi gulations
če pogodbe ne sklene, in je lahko kaznovan. prevzema to odpadno embalažo od pro-
Vsebina te pogodbe pa ni določena in je izvajalca javne službe. Treba je zagotoviti There is Cheating Involved and Everyone
prepuščena pogajanju. Toda jasno je, da enake pogoje za vse družbe za ravnanje z Should Hold a Mirror up to Their Faces, Not
družba za ravnanje z odpadno embalažo odpadno embalažo. Na to smo opozarjali
Just the Ministry of the Environment and
lahko dodaja vedno nove in nove pogoje v tem delu. Ministrstvo uvaja kar precej
v pogodbo in se izmika podpisu. Prisilni shem, v katerih se uveljavlja podaljšana Spatial Planning
predpis pravi, da mora biti pogodba skle- povzročiteljeva odgovornost. To pomeni, Quandaries in the Packaging Waste Management System and
njena, ne definira pa pogojev te pogodbe in da se ministrstvo v določenem delu umi- Separate Waste Collection. This was the title of the round-
tudi inšpekcija ne bo mogla kaznovati ene ka iz svoje regulatorne vloge, moralo pa table that was held at the Ministry of the Environment and
ali druge pogodbene stranke. Ker v pred- bi v tem delu povečati nadzorno oziroma Spatial Planning. The discussion featured Tatjana Bernik,
pisu ne piše, kateri so ti pogoji, inšpekcija inšpekcijsko vlogo in okrepiti inšpekcijski Inspectorate of the Republic of Slovenia for the Environment
ne more določiti, katera stranka je kriva, da organ, ki bo nadziral vse te sheme. V zvezi and Spatial Planning, Katja Buda, MSc. Ministry of the En-
sklenitev ni končana. Menimo, da bi pred- s tem bo morala država nekaj narediti. vironment and Spatial Planning, Dr. Lucija Soršak, Ministry
pis moral določati pogoje pogodbe, in to of the Environment and Spatial Planning, Matej Stražiščar,
ne more biti predmet pogajanj. Na mini- EOL: Ali ima občinska inšpekcija ODEM GIZ, Ilija Kitič, Slopak, Andrej Sotelšek, Slopak, Rudi
strstvu bi morali zagotoviti, da se to jasno pristojnosti? Horvat, Saubermacher Slovenija, Janko Kramžar, Snaga
Samo Jereb: Seveda jih ima. Iz našega poro- Ljubljana, Janez Karo, Simbio, Matej Resnik, Interseroh,
odloči in potem bo lahko tudi inšpekcija
Brigita Šarc, the Environmental Agency of the Republic of
primerno ukrepala. Danes razumem, zakaj čila ste lahko razbrali, da so se ponekod že
Slovenia, Jure Fišer, Surovina Maribor, Samo Jereb, the
ne kaznujejo. Kot je rekel Janko Kramžar: začele komunalne inšpekcije, ki preverjajo Court of Auditors and Jerneja Vrabič, auditor with the Court
če ima izvajalec pogodbo, ki je različna od vsebino odpadkov v posameznih posodah of Auditors. In previous issues of EOL magazine, we have
druge, in so pogoji slabši, je ne bo podpi- in najprej opozorijo, nato pa kaznujejo. Ko- often written about the misunderstandings surrounding the
sal. In še to, na kar so opozarjali govorniki munalna inšpekcija je še na poti do usta- packaging waste management system. This was mostly
pred mano: zavezanci si bodo prizadevali, novitve in po vsej Sloveniji še ne preverja, due to the fact that the regulation issued by the Ministry
da bodo znižali stroške. Jasno, vsaka go- bo pa seveda morala prevzeti tudi svoj del of the Environment and Spatial Planning on the acceptance
spodarska družba teži k temu, da ima čim odgovornosti na tem področju. of packaging waste according to market shares was not
večje dobičke in poskuša stroške zniževati. being implemented and that there were even threats being
Ampak če jih znižuje, jih mora zniževati Več na: www.zelenaslovenija.si/clanek/15 vocalised that packaging waste would not be accepted. The
Court of Auditors established a number of irregularities and
inconsistencies and some even say that the entire packag-
ing waste management system has crashed. Differentiated
responsibilities are not working out, as everyone is search-
ing for loopholes in the regulation.
KARBON d.o.o.
and Packaging Waste is one of the main regulations that our In-
Èiste tehnologije spectorate supervises, but we supervise 365 regulations and they
are all written in the same manner as the packaging decree. We
Partizanska cesta 78, 3320 VELENJE, SLOVENIJA supervise environmental permits, the content of environmental
permits, whether it includes all the required elements, etc. We have
Telefon: 03 8982 119, Fax: 03 8996 412 no influence however on the operation of local supervisory bodies
that are included in the supervision of waste management. We have
E-pošta: info@karbon.si
promocija
no influence on why the Agency failed to issue the right forms for
information on time. The problem is a multifaceted one.
okolje
22 Okolje EOL-49-marec-March 10
Bojan Stojanović
Če se pogovarjamo o PET-plastenkah, v Slopaku Država je drag monopolist, ima kavcijski sistem. Poznajo ga tudi v Nemčiji,
pravijo, da ni tako in da Slovenija dosega dobre gospodarstvo oškodovano Estoniji, skandinavskih državah in na Irskem. Po-
rezultate pri zbiranju odpadne plastične emba- Za informacije glede kavcijskega sistema na Hr- glejmo, kako deluje sistem v Nemčiji.
laže. Evropski okoljski cilji namreč za Slovenijo vaškem smo se obrnili na podjetje Eko-Ozra, ki je Nemčija je edina država v Evropi, ki uporablja
glede plastične embalaže predvidevajo, da bi do bilo ustanovljeno leta 2005 kot prva shema osem- kombinacijo ločenega zbiranja odpadkov prek
leta 2012 zbrali in predelali 22 odstotkov odpa- indvajsetih hrvaških proizvajalcev in uvoznikov. shem in kavcijskega sistema. Glede na to, da se
dne plastike, a Slopak v zadnjih letih te cilje pre- Shema naj bi skrbela za zbiranje in predelavo Nemčija lahko pohvali tudi z najmanj odloženi-
sega in zbere kar 43 odstotkov odpadne plastične odpadne embalaže. So člani PRO-EUROPE in mi odpadki na prebivalca in izredno učinkovitim
embalaže. Ali torej sploh potrebujemo kavcijski podeljujejo znak Zelena pika tako kot slovenski sistemom predelave in recikliranja, je dober pri-
sistem v Sloveniji? Slopak. Po njihovem mnenju se je Hrvaška odlo- mer primerjave uspešnosti posameznih sistemov
čila monopolizirati ravnanje z odpadno embalažo zbiranja odpadne embalaže.
Depozitno-kavcijski sistem s štirimi in je celoten sistem dala v upravljanje državnemu Kavcijski sistem je bil v Nemčiji vzpostavljen leta
dajatvami Fondu za zaščito okolja in energetsko učinkovi- 2006 in ga vodi zasebna gospodarska družba DPG
Na Hrvaškem sistem zbiranja odpadne embalaže tost. »Trenutni sistem ravnanja z odpadno emba- GmbH, ki jo je ustanovilo Združenja nemških
temelji na Pravilniku o embalaži in embalažnem lažo, ki ga vodi Fond, je drag in parcialen, ker skrbi trgovcev na drobno (HDE) in Zvezno združenje
odpadu iz leta 2004. Temelji na načelu »onesna- samo za odpadno embalažo pijač. To so hrvaški nemške živilske industrije. Sistem DPG je depo-
ževalec plača«, kot zahteva evropska Direktiva o državljani občutili s povišanjem cen, do katerih je zitni zbirni sistem za enosmerno embalažo, kar
embalaži in odpadni embalaži, a so na Hrvaškem prišlo prav zaradi visokih dajatev, ki jih je vzposta- pomeni, da je namenjen zbiranju embalaže za
ubrali drugo izvedbeno pot. Hrvaški pravilnik, ki vil trenutni sistem,« so zapisali na svoji internetni enkratno uporabo.
velja od leta 2006, sicer predvideva ustanovitev strani. V svoji predstavitvi rezultatov delovanja Posebnost sistema je, da imajo trgovine z majhnim
shem. Te bi skrbele za zbiranje in predelavo odpa- kavcijskega sistema po dveh letih izvajanja pa so maloprodajnim prostorom (manjši od 70 kvadra-
dne embalaže pod okriljem gospodarstva, vendar prišli še do bolj kritičnih podatkov. Dragica Baga- tnih metrov) možnost sprejemati le embalažo pi-
so se na hrvaškem ministrstvu za okolje odločili rić pravi, da je hrvaški model edinstven in nepo- jač od blagovnih znamk, ki jih ponujajo tudi same.
za sistem povratne embalaže in depozitno-kav-
cijski sistem, ki so ga začeli uveljavljati leta 2005. Če primerjamo stroške, ki jih morajo proizvajalci pijač ali embalažerji plačati za ravnanje z
Depozitno-kavcijski sistem velja za vse vrste pijač: odpadno embalažo glede na posamezen proizvod, ugotovimo razlike v posameznih sistemih,
sokov, mineralnih vod, vina, žganja, mlečnih in ki niso zanemarljive.
drugih napitkov, ki so v embalaži s prostornino, Vse številke so v evrih in centih
večjo od 0,20 litra. Sistem vodi in nadzira Fond
za zaščito okolja in energetsko učinkovitost, ki Danska Hrvaška Slovenija Avstrija Belgija
DEPOZIT DEPOZIT Zelena pika Zelena pika Zelena pika
je samostojna pravna oseba in ni proračunski
porabnik. Njegovo financiranje in delovanje je Aluminijska pločevinka 0,33 2,8 0,11 0,50 0,21
opredeljeno v posebnem zakonu. Ima izključno Jeklena pločevinka 0,33 4,6 0,20 0,52 0,06
pravico določanja višine kavcij in njihovo izplači- PET plastenka 0,5 4,5 18 0,21 1,83 0,79
lo nadomestil za zbiranje odpadne embalaže ureja Steklenica 0,5 11,2 1,45 2,41 0,70
prevzem in prevoz odpadnih frakcij ter vso zbra-
no odpadno embalažo tudi proda predelovalcem. Vir: PRO EUROPE Comments on: Mandatory Deposit Systems for One-Way Packaging, November 2008; www.slopak.si
Skratka, Fond na Hrvaškem igra vlogo Slopaka ali
Interseroha, torej je prevzel aktivnosti, ki jih v EU znan v drugih državah, saj je država vzpostavila Potrošnik nima pravice do povračila kavcije, če
opravljajo pooblaščene gospodarske družbe. Ali monopol nad ravnanjem z odpadno embalažo. na embalaži ni jasno označena vrednost povratne
kot javna institucija opravljajo dobro delo glede Pravi, da se cene dajatev določajo birokratsko embalaže (z različnimi logotipi DPG) ali če je bila
na proizvajalce in potrošnike? in ne tržno, kot je to primer v drugih državah. pijača kupljena v tujini, kjer nimajo uveljavljenega
Uvajanje depozitno-kavcijskega sistema je pov- Velik problem vidi tudi v slabem poročanju, saj kavcijskega sistema. Sistem je tudi dokaj avtomati-
zročilo kar nekaj nelagodja med proizvajalci in ministrstvo za okolje ali fond od začetka delovanja ziran, saj imajo vse večje trgovine postavljene av-
uvozniki, predvsem zaradi organizacije, označe- sistema še nista objavila podatkov o zbrani in pre- tomate za sprejem embalaže in povračilo kavcije.
vanja in deklariranja. Poleg organizacijskih zaple- delani embalaži za posamezna leta. Poudarja tudi Proces ne zahteva prisotnosti trgovcev in s tem se
tov, ki jih je povzročil, pa je kavcijsko-depozitni velik negativni učinek, ki ga je imela uvedba tega zmanjšujejo stroški izvedbe sistema.
sistem na Hrvaškem tudi dokaj kompleksen, saj sistema na gospodarstvo. Gospodarstvo namreč Za oceno delovanja kavcijskega sistema v Nem-
ga tvorijo kar štiri dajatve. Poglejmo si višino teh plačuje nadomestilo za vso embalažo, ki jo daje čiji smo prosili tudi nemško Zvezno agencijo za
dajatev na primeru PET-plastenk: na tržišče, fond pa skrbi le za zbiranje embalaže okolje. Gospod Gerhard Kotschik, ki pokriva
– dajatev za skupno količino embalaže, dane na pijač, ki tvori vsega 20 odstotkov skupne količine področje odpadne embalaže na agenciji, nam je
trg (velja za vso embalažo, ne samo pijač): 56,2 embalaže. To pomeni neupravičeno obremenje- postregel z naslednjimi podatki: »V Nemčiji skozi
evra/tono ali 0,0017 evra na posamezno PET- vanje gospodarstva za storitve, ki niso opravljene. depozitni sistem zberemo med 94 in 97 odstotki
plastenko, Poleg tega se je pojavila močna siva ekonomija, vse odpadne embalaže, medtem ko se s sistemom
– dajatev za posamezno PET-plastenko: 0,014 ki odpadno embalažo uvaža iz drugih držav (Bo- ločenega zbiranja vrne manj kot 80 odstotkov
evra, sna, Srbija, Slovenija), proizvaja plastenke, ki so odpadne embalaže. Leta 2008 smo z depozitnim
– dajatev za spodbujanje ponovne uporabe em- namenjene izključno »vrnitvi« ali pa dogovarja sistemom v recikliranje poslali 375.000 ton PET-
balaže: 0,096 evra, fiktivno vračanje plastenk. Vse to vpliva na hr- plastenk.« Sogovornik je še opozoril, da se cene
– dajatev za povračilo kavcije: 0,069 evra. vaško gospodarstvo na več nivojih, predvsem pa proizvodov (pijač) od vpeljave kavcijskega sistema
Podjetje, ki proizvaja ali uvaža npr. ledeni čaj v 0,5 draži sistem. Tako je Hrvaška v letih 2006 in 2007 niso zvišale, kar je eden glavnih argumentov zago-
litrskih in 1,5 litrskih plastenkah, tako skupaj plača zbrala skoraj 40 odstotkov več odpadnih plastenk, vornikov ločenega zbiranja odpadkov s sistemom
za posamezno enoto proizvoda 18 evrov dajatev. steklenic in pločevink, kot pa jih je bilo dano na shem, ki embalažnino zaračunavajo pavšalno, gle-
Dajatve so torej povsem na plečih proizvajalcev trg po uradnih evidencah njihovih proizvajalcev de na delež od skupno zbrane embalaže.
in uvoznikov ter potrošnikov. Še posebej to velja in uvoznikov. Ker zbiranje in predelava dodatne Kot najbolj pozitivne rezultate kavcijskega siste-
za proizvajalce pijač in mleka, ki prodajajo svoje količine odpadkov seveda zahteva dodatna sred- ma je Kotschik izpostavil naslednje dosežke: manj
proizvode v PET-plastenkah, steklenicah ali ploče- stva, sta ti dve leti kavcijsko-depozitnega sistema onesnaženosti in odmetavanja embalaže na ulice
vinkah in ki morajo plačevati vse štiri dajatve. Tudi hrvaško državno blagajno stali 67.000.000 evrov in druge površine, kot so športna igrišča, višja
potrošnik ni veliko na boljšem. Sicer se mu vrne več, kot so načrtovali, predvsem zaradi mahinacij stopnja zbiranja odpadne embalaže, boljši pogoji
0,50 kune iz naslova depozita, a ga je plačal že ob v sistemu, kot je uvoz plastenk iz tujine. za recikliranje (čistejše mono-frakcije), povečanje
nakupu pijače, saj je večina proizvajalcev in uvo- deleža embalaže za večkratno uporabo med pija-
znikov del dajatev prenesla v višje cene proizvodov, Kavcije poznajo tudi drugod po Evropi čami, še posebno v segmentu piva.
ki so se večinoma podražili za okoli 20 odstotkov, Čeprav je slovenski okoljski minister idejo dobil Ni pa govoril o slabostih sistema.
tako da je potrošnik kvečjemu na slabšem. v hrvaškem sistemu, Hrvaška ni edina država, ki Več na: www.zelenaslovenija.si/clanek/16
okolje
24 Okolje EOL-49-marec-March 10
Helena Kojnik
Majdi Kosi
Lucija Lorger
Višina finančnega jamstva se izračuna na podlagi problema? Znano je, da finančnim računajo, kolikšna bo predvidoma njihova višina
metodologije, dane v Prilogi 9 Uredbe o odlaga- garancijam mnogi župani zelo finančnega jamstva.
nju odpadkov na odlagališčih. Ključni podatki za nasprotujejo.
izračun so: tip odlagališča (nenevarno ali nevar- Treba je poudariti, da se bo na ARSO predložilo Ali je določen rok, do katerega morajo
no), površina odlagalnega polja, podatki o tem, le finančno jamstvo v obliki bančne garancije upravljavci predložiti finančna jamstva?
kje se čistijo izcedne vode, ali je treba izvajati ali zavarovalne police oziroma da se bo lahko Dejstvo je, da bi morala vsa odlagališča nevar-
monitoring površinske vode, kako je z odpli- finančno jamstvo predložilo v obliki depozita nih in nenevarnih odpadkov, ki obratujejo po
njevanjem in kako z monitoringom podzemnih na bančnem računu. Finančno jamstvo se ob iz- 16. juliju 2009, že predložiti finančne garancije.
voda. To so ključne spremenljivke pri izračunu, daji okoljskega dovoljenja ne predloži za celotno Tisti upravljavci odlagališč, ki so na agenciji v po-
vse drugo so referenčni podatki. Izračuni finanč- obdobje obratovanja odlagališča, njegovega zapi- stopkih izdaje okoljskih dovoljenj za obratovanje
nih jamstev se že izvajajo, predložena je bila tudi ranja in časa po zaprtju, pač pa se lahko predloži odlagališč, bodo morali predložiti finančno ga-
prva bančna garancija. v obliki letnih finančnih garancij v taki višini, ki rancijo najpozneje tik pred izdajo dovoljenja. Če
je sorazmerna predvidenemu zapolnjenemu delu garancija ne bo predložena, je to zadostni razlog,
Kje se pojavljajo težave? Ali je problem odlagališča za posamezno leto. da se upravljavcu odlagališča izdaja okoljskega
predvsem ta, da zagotovitev finančnih Upravljavec odlagališča bo sredstva za stroške dovoljenja zavrne.
jamstev za občine predstavlja preveliko finančnega jamstva in sredstva, ki bodo potrebna Upravljavci tistih odlagališč, ki že imajo izda-
finančno obremenitev? So težave kje za izvedbo predpisanih ukrepov v obdobju zapi- no okoljsko dovoljenje in obratujejo na njegovi
drugje? ranja in po zaprtju odlagališča, lahko postopno podlagi (razen upravljavca odlagališča, ki je že
Največ težav je seveda pri samem izračunu višine pridobival prek obračuna storitve odlaganja od- predložil finančno garancijo), pa bodo mora-
finančnega jamstva, saj se ti izračuni razlikujejo padkov na odlagališču. la predložiti finančne garancije, kakor hitro je
od izračuna, ki ga naredimo na Agenciji RS za Pravilnik o metodologiji za oblikovanje cen sto- mogoče.
okolje, in izračuna, ki ga pripravi vsak upravlja- ritev obveznih občinskih gospodarskih javnih Treba je opozoriti, da je z zadnjo spremembo
vec odlagališča. Težava je v tem, da se podatki o služb varstva okolja (Uradni list RS, št. 63/09) zakona o varstvu okolja določeno, da se okoljsko
dejanski površini odlagališča razlikujejo. V pre- dopušča možnost oziroma celo zahteva, da se pri dovoljenje lahko odvzame tudi iz razloga, če se
teklosti so vsi dokazovali, kako velika odlagališča oblikovanju cene za odlaganje ostankov predela- ne zagotovi finančno jamstvo.
imajo, zdaj pa vsi dokazujejo, kako majhna so! ve ali odstranjevanja komunalnih odpadkov pri
Kako pa bo s pridobivanjem finančnih garancij kalkulaciji cene ločeno prikazuje strošek finanč- Kakšni bodo ukrepi, posledice in
za odlagališča, ki so javna infrastruktura, še ni nega jamstva in ločeno samo finančno jamstvo. morebitne rešitve za tiste upravljavce
izkušenj, prav tako še nimamo uradnega podat- Res pa je, da je to postopno »nabiranje« denarja odlagališč, ki finančnih garancij ne bodo
ka, kdo bo v teh primerih pridobival finančno za kritje stroškov, saj so nekateri že nastali. Na te (pravočasno) zagotovili?
garancijo. stvari je ministrstvo v preteklosti pogosto opo- Rešitev za upravljavce odlagališč, ki finančnih
zarjalo, prav tako je bilo med javno obravnavo garancij ne bodo (pravočasno) zagotovili, je samo
Kje naj bi občine dobile zahtevana predloga Uredbe o spremembah in dopolnitvah ena: zavrnitev izdaje okoljskega dovoljenja oziro-
sredstva? Se morda razmišlja o kakšnih uredbe o odlaganju odpadkov na odlagališčih v ma odvzem okoljskega dovoljenja za obratovanje
drugačnih možnostih za rešitev tega marcu 2009 opozorjeno, naj si upravljavci pre- odlagališča.
Bojan Stojanović
Natalija Špeh
voda in zraka. Ogrožen
Ali se vključujete tudi v mednarodne
je način življenja, kot ga izobraževalne tokove?
poznamo. Visoka šola za Še pred vpisom prve generacije študentov smo
pridobili Erazmusovo listino, ki nam omogoča
varstvo okolja Velenje je pojavljanje in sodelovanje v evropskem visoko-
edina v Sloveniji, ki izvaja šolskem prostoru. Tako smo že prvo leto začeli
okoljski visokošolski strokovni pripravljalne obiske, na katerih smo dobili infor-
macije, kako izmenjave študentov sploh potekajo
študijski program prve stopnje in kako jih izvajati. Zdaj, ko bo prva generacija
z naslovom Varstvo okolja in končala drugi letnik, se že pospešeno pripravlja-
mo na prve mednarodne izmenjave. V tretjem
ekotehnologija. Bodo njeni letniku imamo v programu tri mesece praktične-
diplomanti znali odgovoriti ga izobraževanja in seveda na koncu diplomsko
delo. V tem času bo na izmenjavo v tujino odšlo
na izzive sodobne družbe? že deset naših študentov, in sicer na Norveško,
Pogovarjali smo se z doc. dr. Portugalsko in Islandijo. Študenti lahko odidejo
izvedeli za nas. Najpogostejši je odgovor, da v na študijsko izmenjavo, ki traja šest mesecev, ali
Natalijo Špeh, dekanico Visoke prilogi Uradnega lista, kjer je razpis vseh sloven- pa na praktično izmenjavo, ki traja tri mesece.
šole za varstvo okolja Velenje. skih visokošolskih ustanov. Tudi glede geografske Od teh obiskov pričakujemo kar nekaj pozitivnih
razpršenosti smo lahko optimistični, saj naši štu- rezultatov, predvsem diplomskih del, saj naj bi
denti prihajajo iz vse Savinjske statistične regije, študenti te izmenjave izkoristili za prenos znanja
pa tudi z Gorenjske, Dolenjske, Zasavja. Seveda in pripravo diplomskih nalog, ki bi jih večinoma
Teče drugo študijsko leto, odkar ste si tudi mi prizadevamo s promocijskimi dejav- pripravili že med svojim bivanjem v tujini.
začeli izvajati program na vaši šoli. Kako nostmi in se poskušamo predstavljati čim širše
bi ocenili potek študijskega procesa? po Sloveniji. Struktura študentov je zelo pestra. Bi lahko izpostavili modul ali področje,
Koliko imate študentov in kako kaže za Med izrednimi študenti prevladujejo tisti, ki niso za katerega bi lahko rekli, da strokovno
naslednje leto? dobili mesta kot redni študenti, nekaj pa je tudi profilira šolo?
Naša šola se pojavlja v slovenskem visokošolskem takih, ki so že zaposleni. Z vidika stroke je zagotovo naša največja pred-
prostoru šele drugo leto, pa vendar smo lahko nost naša multidisciplinarnost in povezava okolj-
ponosni že na nekaj rezultatov. Če začnemo z Kakšno mesto zaseda šola v sektorju skih težav z drugimi sektorji. Okolje ni vezano
vpisnimi podatki, je v zadnjih dveh letih zani- okoljskega izobraževanja v Sloveniji in samo na kemijo ali biologijo. Na izzive moramo
manje za vpis vedno presegalo naše zmogljivosti. katere so njene primerjalne prednosti v gledati zelo kompleksno, holistično, zato pridejo
Povprečno se k nam vpiše 100 potencialnih re- primeru z drugimi šolami? v okoljskem izobraževanju v poštev tudi komu-
dnih študentov, razpišemo pa lahko le 50 mest za Naš program je naravnan zelo interdisciplinarno, nikacijske in novinarske veščine, pravne in eko-
redne in prav toliko za izredne študente. Danes s širokim naborom okoljskih študijskih vsebin, nomske vsebine itd. Skratka, okolja ne moremo
pri nas študira 155 študentov. od humanističnih do naravoslovnih in tehno- razmejiti od nobenega področja.
loških. Tisto, kar odlikuje naš program na prvi Energetski sektor, ki je zelo močan v našem
So študentje večinoma iz bližnje okolice? stopnji, je njegova praktična naravnanost in apli- okolju, je bil podlaga za ustanovitev Fakultete
Kakšni so njihovi motivi za vpis na vašo kativnost programa. Ogromno imamo praktič- za energetiko, ki prav tako v Velenju (v okviru
fakulteto? nega dela in terenskih vaj, in to je tudi tisto, kar Univerze Maribor) deluje že dve leti. Z njihovimi
Glavni motiv za vpis na našo šolo je gotovo pri- je študentom najbolj blizu in kjer najbolj uživajo. strokovnjaki sodelujemo in so na naša predava-
vlačen, sodoben študijski program. Podatek, od Naši diplomanti ob zaključku izobraževalnega nja povabljeni kot gostje iz prakse.
kod prihajajo naši študentje, zanima tudi nas, procesa pridobijo naziv diplomirani ekoteh- Povezujemo se tudi s strokovnjaki iz nacionalnih
zato po njem vprašujemo bodoče študente že nolog. Poklic sicer še ni uvrščen v nacionalno in regionalnih raziskovalnih institucij, kot sta na
na informativnih dnevih. Zanima nas še, kje so poklicno kvalifikacijo, si pa trenutno prizade- primer Kemijski inštitut Ljubljana in Biološki in-
EOL-49-marec-March 10 Okolje 29
štitut Jovana Hadžija. To sodelovanje je mogoče spodarstvo predstavilo, katere so tiste vsebine, ki Environmental Protection College
zaradi Javne agencije za raziskovalno dejavnost jih zanimajo, naši predavatelji in sodelavci pa bi
Republike Slovenije, ki sofinancira raziskoval- predstavili svoja raziskovalna in pedagoška po- Students Love Field Work
ce in njihovo vključevanje v pedagoško delo in dročja. Tako bomo poskušali najti stična podro- Environmental education is gaining in impor-
posredovanje znanja. Pripravljamo tudi medna- čja in postaviti polja sodelovanja v prihodnosti. tance. We are facing an energy crisis and the
rodno poletno šolo, na katero kot mentorje in Nameravamo izdajati zbornik, v katerem bomo pollution of space, water and air. Our way of life
predavatelje vabimo tudi strokovnjake iz prakse predstavili diplomska dela, nastala na VŠVO, in as we know it is in danger. The Environmental
ter seveda naše profesorje in raziskovalce. bo nekakšna osebna izkaznica šole. Na spletni Protection College in Velenje is the only college
strani šole bomo postavili portal s potencialnimi in Slovenia to provide an undergraduate higher
Katere okoljske vsebine so najbolj interesi gospodarstva, obstaja pa že slovenska education programme of the 1st degree level –
popularne med študenti? mreža za izmenjavo informacij o študijskih pra- Environmental Protection and Eco-technology.
Težko bi izpostavila določeno vsebino, lahko pa ksah, ki jo bomo prav tako izkoristili. Will its graduates have the answers to the
rečem, da so ne glede na predmet najbolj pri- challenges of modern society? We talked to the
ljubljene terenske vaje. Ker poteka terensko delo Kako daleč ste z magistrskim študijem? Dean of the Environmental Protection College, Dr.
že od prvega letnika, mislim, da smo študente Razmišljate o ekonomskih in pravnih Natalija Špeh.
nekako okužili z njim. modulih v povezavi z okoljem? Are you joining any international educational
Magistrski študij je mišljen kot nadgradnja pr- flows?
Navedli ste povezavo s prakso. Ali je vostopenjskega študija. Ostajamo pri osnovnem Even before the first generation of students enrolled,
gospodarstvo prepoznalo pozitivne konceptu modulov in možnosti izbire vsebin za we obtained the Erasmus Charter, enabling us to appe-
učinke šole? S katerimi podjetji največ študente. Druga stopnja bo imela tri module, na ar and participate in the European higher education
sodelujete? prvi stopnji so štirje. Že kmalu se je pokazalo, da arena. We began preparatory visits already in the first
Šola je pravzaprav nastala na pobudo gospodar- moramo dodati predvsem pravne in ekonomske year, obtaining information on student exchange pro-
stva v Savinjski statistični regiji. Nato so projekt vsebine. grammes and how to conduct them. Now, with the first
podprle tudi nacionalne institucije. Da še zdaj Kdaj bomo lahko začeli izvajati drugostopenjski generation about to finish its second year, we are in
uživamo to podporo, smo videli pred kratkim, program, še ne vemo, saj je trenutno situacija full preparation for the first international exchanges.
ko smo pripravljali vlogo za akreditacijo ma- nekoliko negotova. Ob koncu leta 2009 je pre- In the third year, the programme foresees three months
gistrskega strokovnega programa z delovnim nehal delovati Svet za visoko šolstvo, v postopku of practical training and, of course, the diploma thesis.
nazivom Ekotehnologije in trajnostni razvoj. pa je oblikovanje Agencije za kakovost. Upa- During that time, 10 of our students will partake in
Pridobljena pisma o podpori in sodelovanju mo, da se bo vse ugodno razrešilo do takrat, ko student exchange programmes to Norway, Portugal and
Ireland. The students can partake in student exchan-
nam potrjujejo, da smo še vedno na pravi poti bodo prvi diplomanti VŠVO želeli nadaljevati
ge programmes lasting 6 months or in the exchange
oziroma da so rezultati, ki jih lahko pokažemo študij na magistrski stopnji. Pripravljamo tudi
programme for practical training that lasts 3 months.
v tem kratkem času, dobri. merila za prehode iz drugih visokošolskih in We expect quite a lot of positive results from these
Pričakovanja gospodarstva so prav gotovo ve- univerzitetnih programov na našo šolo. Pogoji exchanges, especially with regard to diploma theses,
lika. Povezali smo se z vsemi večjimi podjetji v za prehode bodo objavljeni na naši internetni as students will use these exchanges to transfer kno-
regiji. Kar nekaj naših predavateljev prihaja od strani www.vsvo.si. wledge and prepare diploma theses to a substantial
tam. Pripravljamo srečanje, na katerem bi go- Več na: www.zelenaslovenija.si/clanek/18 extent during their stay abroad.
Sebastijan Kopušar
Interseroh d.o.o., Brnčičeva ulica 45, 1231 Ljubljana - Črnuče, Tel.: 01/560 91 50, Fax: 01/560 91 61, www.interseroh-slo.si
promocija
OKOLJE
32 Okolje EOL-49-marec-March 10
Majdi Kosi
Koliko so banke v Sloveniji Z ekološkim kreditom financirajo investicije gradnjo novih nizkoenergijskih stanovanjskih
za različne namene, kot so: vgradnja sodobnih objektov, nakup energijsko učinkovitih naprav,
pripravljene finančno spodbuditi naprav in sistemov za ogrevanje prostorov oz. nakup okolju prijaznih vozil, odvajanje in čišče-
naložbe v okolje? pripravo sanitarne tople vode, raba obnovljivih nje odpadnih voda, učinkovito raba vodnih virov,
virov energije, zmanjšanje toplotnih izgub pri ob- nadomeščanje gradbenih materialov, ki vsebujejo
novi obstoječih stanovanjskih objektov, gradnja nevarne snovi (azbestne kritine), in oskrbo s pi-
novih nizkoenergijskih stanovanjskih objektov tno vodo, kjer javna oskrba ni predvidena.
in druge, nakup energijsko učinkovitih naprav, Potrošniki se vse bolj zavedajo, kaj pomeni in
Pestrost ponudbe ekoloških kreditov bank je v nakup okolju prijaznih vozil, odvajanje in čišče- daje zelena energija, še posebej energijsko učin-
slovenskem prostoru še precej omejena. Ekolo- nje odpadnih voda, učinkovita raba vodnih virov, kovita gradnja. Razvojni napredek omogoča
ške naložbe ta trenutek kreditirajo Sparkasse (za oskrba s pitno vodo, nadomeščanje gradbenih cenovno rentabilnost tovrstne gradnje ali obno-
gradnjo, nakup pasivnih hiš ali obnovo stavb), materialov, ki vsebujejo nevarne snovi. ve, saj se investicija, kljub višjemu začetnemu
Abanka (EKO potrošniški in EKO stanovanjski V Sloveniji je pomemben partner potrošnikom, vložku, izkaže za dolgoročni prihranek. V priho-
krediti), SKB (za priključitev stavb na alterna- ki razmišljajo zeleno, Eko sklad. dnosti lahko pričakujemo nadaljevanje splošnega
tivna omrežja za ogrevanje), Banka Koper (za Eko sklad (slovenski okoljski javni sklad) kredi- trenda rasti cen energentov. Cena elektrike, nafte
gradnjo manjših in večjih sončnih elektrarn) in tira okoljske naložbe občanov in pravnih oseb. ali plina pa ni edini problem, saj poraba energije
Nova KBM (EKO potrošniški in EKO stanovanj- Kredite dodeljuje na osnovi javnih razpisov lahko v prihodnosti postane tudi omejena. Vse
ski krediti za naložbe v varstvo okolja in varče- večkrat letno, po obrestni merah, ki so nižje od več gospodarskih subjektov zato išče optimalne
vanja z energijo). tržnih obrestnih mer. Višina sredstev je določena rešitve pri porabi energije in način, kako pri tem
Te banke ponujajo ekološke potrošniške in sta- vnaprej, razpis pa je končan, ko so dodeljena vsa doseči čim večjo energetsko neodvisnost. Odgo-
novanjske kredite po obrestnih merah, ki so ugo- sredstva. Z ekološkim kreditom Eko sklad finan- vor se lahko skriva v okolju prijaznih projektih.
dnejše od obrestnih mer njihove redne ponudbe cira sledeče naložbe občanov: vgradnjo sodobnih In medtem ko je Nemčija že v veliki meri prekrita
kreditov. Višina odobrenega kredita je odvisna naprav in sistemov za ogrevanje prostorov oz. s fotovoltaičnimi elektrarnami, ji sledijo tudi dru-
od predračunske vrednosti nakupa in/ali kredi- pripravo sanitarne tople vode, rabo obnovlji- ge evropske države. Slovenija je šele na začetku.
tne sposobnosti kreditojemalca. To pomeni, da vih virov energije, zmanjšanje toplotnih izgub Zagotovo je naložba v takšno sončno elektrarno
banka dogovori pogoje individualno. pri obnovi obstoječih stanovanjskih objektov, trenutno najdonosnejša oblika vlaganja kapitala.
V sodobnem svetu, kjer hiter tempo življenja no prispeva k varčevanju energije in varovanju Okolju prijaznejši z energijsko učinkovitim
dopušča vedno manj časa, pozabljamo na naše okolja. Vendar pa se ne moremo izogniti višji avtom ali gospodinjskim aparatom
naravno okolje in onesnaženost, ki postaja vse naložbi, zato je potrebno dobro razmisliti tudi o Le pomislite, koliko k onesnaževanju prispeva
večji problem. Naj gre za dom, avto ali goriva, možnostih financiranja takšnega doma. promet – po podatkih SURS je konec leta 2007 v
pomembno je, da se trudimo v čim manjši meri Sloveniji en osebni avtomobil pripadel na le dva
posegati v okolje. Seveda se tu pojavi vprašanje … in ugodnim stanovanjskim kreditom za prebivalca. In koliko stroškov povzročimo sami
finančnih zmožnosti, saj dejstvo ostaja, da t.i. ekološke naložbe! sebi z uporabo nevarčnih aparatov ter kako s tem
»eko življenje« (še) ni poceni. Včasih se težje odločimo za okolju prijazen način obremenimo naše okolje zaradi neekonomične
gradnje, saj nam lahko predstavlja velik finančni porabe energije.
zalogaj. Zanesljiv partner kot je Nova KBM vam
Narava nas pozdravlja, pozdravimo jo nazaj … tako lahko pomaga pri uresničevanju vaših ple- Rešitev tega perečega problema morda leži v teh-
Pomembno je, kako gradimo ali smo zgradili menitih ciljev za ohranjanje narave. Zato smo za nologiji prihodnosti – v varčnejših gospodinjskih
naš dom – ali se trudimo z uporabo okolju pri- vse, ki kupujete, urejate, prenavljate ali gradite aparatih in v okolju prijaznejših avtomobilih (na
jaznih materialov in upoštevamo standarde, ki dom, oblikovali ugodne stanovanjske kredite za električni ali hibridni pogon).
prispevajo k varčevanju energije, ali na to kratko ekološke naložbe. Stanovanjski krediti za eko-
malo kar pozabimo? Potrebno je prisluhniti na- loške naložbe so namenjeni tako komitentom Osebni krediti za ekološke naložbe so name-
ravi in se hkrati tudi poučiti o možnostih, kako kot nekomitentom banke, obrestne mere pa so njeni:
jo obvarovati. Ob napovedi novega pravilnika o do 0,5 odstotka nižje od redne ponudbe. Poraba −− nakupu energijsko učinkovitih gospodinjskih
učinkoviti rabi energije v stavbah (PURES), ki sredstev je namenska, tako da se nakazilo sred- aparatov,
bo začel veljati že to leto, pa bo zavest varova- stev opravi kar na račun izvajalca v višini izsta- −− kurjavi z lesno biomaso in
nja narave postala nujna pri vsaki odločitvi, ki vljenega računa, hkrati pa kreditojemalec lahko −− nakupu okolju prijaznih motornih vozil (na
zadeva gradnjo ali prenovo prebivališča. Določa prejme dodatnih 20 odstotkov od zneska kredi- električni ali hibridni pogon).
ostre kriterije za toplotno zaščito in obvezen de- ta v gotovini na svoj osebni račun. Stanovanjski
lež obnovljivih virov energije v novih objektih. kredit za ekološke naložbe kreditojemalci med Na voljo so kratkoročni in dolgoročni osebni kre-
Pomembnejša določila pravilnika so: drugim lahko uporabijo za različne adaptacije, s diti za ekološke naložbe z dobo odplačevanja do
−− kar 25 odstotkov energije mora biti zagotovlje- katerimi povečajo toplotno učinkovitost doma, 7 let. Tudi ponudba teh kreditov je ugodnejša,
ne iz obnovljivih virov energije, za nakup in gradnjo toplotnih postaj, nakup in saj je obrestna mera 0,5 odstotne točke nižja od
−− zahtevana je učinkovitejša toplotna zaščita v namestitev naprav za pridobivanje električne redne ponudbe.
novogradnjah in stavbah, ki se bodo prena- energije s pomočjo sonca, vode ali vetra ter za
vljale, izvedbo toplotne izolacije stanovanjskih objektov Podrobnejši pogoji najema kreditov so opisani
−− temperatura v ogrevalnih sistemih z vodo se vključno s fasado. na: www.nkbm.si/ekokrediti.
mora znižati, in sicer s 70 oziroma 90 na 55
stopinj Celzija. Vendar ureditev vašega doma v skladu z ekolo- Poiščite nas v poslovalnicah, na www.nkbm.si ali
škimi smernicami zajema le del mozaika, ki vodi nas pokličite na 080 17 50. Skupaj z vami bomo
… s pasivno hišo … v rešitev okoljskih težav. poiskali najugodnejši kredit, ki odgovarja vašim
V zadnjem času se kot ustrezna rešitev težav željam.
z varovanjem okolja pri gradnji in obnovi hiš
pojavljajo varčne oziroma pasivne hiše. Slednje
Informativni izračuni za ekološke naložbe
sledijo zahtevam PURES o učinkoviti rabi ener-
gije v stavbah, prav tako pa s svojim sodobnim Osebni kredit – Osebni kredit – Avtomobil Stanovanjski s stroš- Stanovanjski zavaro-
kratkoročni dolgoročni kredit ki odplačevanja van z nepremičnino
videzom privlačijo mnogo pogledov. Najprej si
znesek kredita 3.500 EUR 15.000 EUR 20.000 EUR 30.000 EUR 30.000 EUR
poglejmo nekaj prednosti pasivne hiše:
mesečna obveznost 302,20 EUR 297,73 267,66 EUR 297,01 292,11 EUR
−− 4000 kilogramov manj emisij CO2 na leto kot
število obrokov 12 60 84 60 120
pri običajno grajenih stavbah,
stroški odobritve 35 EUR 70 EUR 70 EUR 138 EUR 138 EUR
−− pasivne hiše so v veliki meri neodvisne od zvi-
stroški odplačevanja 54,40 EUR 233,75 EUR 448,08 EUR 916,78 EUR 0
šanja cen energije,
6 mesečni EURIBOR 0,975% 0,975% 0,975%
−− nižji stroški ogrevanja,
višina pribitka 2,400% 2,550% 2,200%
−− veliko svetlobe,
−− zdrava notranja klima zaradi zračnega filtra. skupna obrestna mera 6,60% 7,10% 3,375% 3,525% 3,175%
efektivna obrestna mera 13,69% 8,60% 4,23% 4,37% 3,32%
Vse naštete prednosti kažejo na učinkovitost Stroški odobritve veljajo za komitente banke. EOM se lahko spremeni, če se spremeni obrestna mera, stroški
promocija
pasivne hiše, ki z značilnimi lastnostmi bistve- odobritve in odplačevanja kredita ter datum odobritve kredita. Izračun je pripravljen na dan 19. 3. 2010.
okolje
34 Okolje EOL-49-marec-March 10
Lucija Lorger
Na Ptuju bodo zgradili objekt, Pri razkrajanju in anaerobnem vrenju odloženih Graf 1: Evolucija deponijskega plina
komunalnih odpadkov na odlagališčih nastaja Aerobic Anaerobic
ne
obdobju vsebuje deponijski plin, ki ga je treba
tha
Se bo splačalo? Deponijski
Me
30
odplinjevati, od 45 do 60 odstotkov metana.
plin je energetsko zelo bogat. Zbiranje plina in njegov nadzor je nujno potre- 20
dr
og
en
ben pri večini odlagališč. Dr. Andrej Holobar in Hy
Njegova kurilna vrednost je Polona Brglez iz podjetja Echo d.o.o. opisujeta
10
Nitrogen
2-5%
Oxygen
vsaj za polovico tolikšna kot proces merjenja deponijskih plinov in poudarjata 0
za to področje. meritve povedo veliko o sa- Plin iz čistilnih naprav in drugi bioplini Sončna energija (2004=100)
mem nastanku plina, poteku 400%
trenutnega procesa in možno-
350%
sti napovedi, kako bo proces
potekal, in optimalnega izko- 300%
ristka biomase. Hkrati z mer- 250%
2000=100
1 EurObserv’ER v poročilu navaja, da so države Evropske unije leta 2008 koncentracija metana in pri 100%
proizvedle 5,35 Mtoe bioplina, kar je 13,6 odstotka več kot leta 2005. nevarnih razmerjih s kisikom
Največji delež predstavljajo plini z deponij odpadkov, kjer je bilo leta 50%
2008 proizvedenih 3,12 Mtoe bioplina. Občutno se je povečala tudi lahko s prepihovanjem to raz-
proizvodnja elektrike iz bioplina, ki je v primerjavi z letom 2005 večja merje koncentracij zvišamo 0%
za 30 odstotkov. Kljub hitri rasti energijske izrabe bioplina v EU pa cilj,
ki je bil zapisan v Belo knjigo EU leta 1997, ne bo dosežen. V skladu z ali znižamo. S tem znižamo 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006
napovedmi EurObserv’ERja naj bi leta 2010 energijska izraba bioplina v nevarnost eksplozije. Glavni Leto
EU dosegla 8,7 Mtoe, kar je še vedno bistveno manj kot 15 Mtoe, kolikor
je zapisano v Beli knjigi. problemi sedanjih merilnih Vir: IJS, podatki: SURS, EurObserv'ER
EOL-49-marec-March 10 Okolje 35
odlagališč in opisuje tehnologije za izkoriščanje plina. »Na kakovost deponijskega plina je težko Emisije deponijskega plina se bodo le
deponijskega plina: »Plini, ki nastajajo pri raz- vplivati, zato pa se količina zajetega plina lahko počasi zmanjševale
krajanju organskih odpadkov, posredno in ne- poveča z dobrimi sistemi za zajem plina. Na tono V Sloveniji je bila največja rast proizvodnje elek-
posredno ogrožajo okolico s smradom, nevar- odloženih komunalnih odpadkov se lahko sprosti trične energije iz deponijskega plina dosežena v
nostjo eksplozij in zastrupljanjem izcednih vod. od 50 do 400 Nm3 deponijskega plina (meritve obdobju od 2000 do 2005. Sledi rast proizvodnje
Izkoriščanje deponijskega plina zahteva sistem emisij plinov na deponijah so za odlagališča v iz drugih bioplinov, predvsem na račun občutne
za zbiranje plina, ki ga zagotovimo z ustrezno Nemčiji pokazale, da se v povprečju sprosti 120 rasti leta 2006, ki je posledica investicij v kme-
pokritostjo odpadkov in odvzemom plina po Nm3 deponijskega plina na tono odpadkov). Z tijstvu (Graf 2). Ob uvedbi ukrepov ločenega
nadzorovani cevi. Zelo pomemben del ekološke ekonomskega vidika je postavitev objektov za zbiranja, predelave odpadkov in zajema odlaga-
sanacije odlagališča je proces odplinjevanja. Z energijsko izrabo deponijskega plina upravičena liščnega plina bodo emisije začele upadati šele v
gradnjo vertikalnih odplinjevalnih jaškov, ki se le pri nastajanju večjih količin plina – v poštev nekaj letih in bodo leta 2030 še vedno dosegale
na vrhu končajo s sondami in horizontalno cevno pridejo torej samo večja odlagališča, ki sprejmejo več kot polovico današnjih.
povezavo teh jaškov na plinsko črpalno postajo, se več kot 60.000 kubičnih metrov odpadkov letno.
ustvari določen podtlak, ki onemogoča uhajanje Na vseh odlagališčih v Sloveniji bi bilo smotrno
plina na površje odlagališča. Plin se zbira v jaških izrabljati energijsko vrednost plina.«2 Več na: www.zelenaslovenija.si/clanek/20
in nato črpa po odvodnih ceveh na plato z baklo
za sežig ali pa se izrabi za energetske potrebe.
Odplinjevanje deponij ugodno vpliva na pospe-
šeno razgradnjo odpadkov in tudi na kakovost
izcednih vod,« pravi Branka Mirt. Dodaja, da je
od obstoječih možnosti izrabe deponijskega pli-
na (proizvodnja električne energije, neposredna
uporaba plina v industrijskih procesih, injiciranje
v cevi za zemeljski plin, gorivo za vozila, gorivne
celice) med najbolj priljubljenimi proizvodnja
električne energije, saj je pred uporabo plina po
navadi potrebno le manjše čiščenje. »Zaradi ne-
gativnega vpliva deponijskega plina na ozračje
in podtalnico je njegova uporaba v energetske
namene vse pomembnejša in gospodarnejša, kar
je razvidno tudi iz številnih primerov njegove
uporabe v različnih državah Evrope in sveta. Za
proizvodnjo električne energije se najpogoste-
je uporabljajo batni stroji – večinoma motorji
z notranjim zgorevanjem z vžigom z električno
iskro (npr. ottov motor). Poleg motorjev se za
pridobivanje električne energije uporabljajo tudi
plinske turbine. Motorji ali turbine prek skupne
gredi poganjajo generator, ki proizvaja in oddaja
električno energijo v elektroenergetsko omrežje.
Za pridobivanje električne energije iz deponij-
skega plina sta tako pomembna predvsem delež
energetsko izrabljenega zajetega plina in ener-
gijski izkoristek motorja. V zadnjih dvajsetih le-
tih so se razvile modularne enote (kontejnerske
ali mobilne) za izrabo deponijskega plina, ki ne
zahtevajo obsežnih gradbenih del in se po izteku
nastajanja metana na deponiji preprosto odpelje-
jo na drugo lokacijo za nadaljnjo eksploatacijo
plina. V zadnjem času so se predvsem znižale
cene, moči teh enot pa so se povečale.«
Zanimiv je podatek, da se v državah EU v pov-
prečju energetsko izrabi približno 60 odstotkov
zajetega deponijskega plina, iz ene tone odpad-
kov pa se pri izrabi deponijskega plina proizve-
de približno 68 kWh energije (kurilna vrednost
deponijskega plina znaša od 18 do 22 MJ/Nm3).
Matjaž Pečar
Ko se odločamo za gradnjo
objekta ali opremljanje
okolice, izbiramo različne
gradbene elemente, med njimi
tudi jeklo. Da bi bila naša izbira
tudi ekonomsko upravičena, pa
moramo poskrbeti za njegovo
dolgotrajno antikorozijsko
zaščito. Najpogosteje se
odločamo za barvanje in
vroče pocinkanje. Vse bolj se
uveljavlja vroče pocinkanje.
Locujmo
ˇ odpadke, varujmo okolje!
Že znate ločevati odpadke? Mercator center Ljubljana – Šiška 17., 18., 19., in 22., 23., 24., 25. februar
Mercator center Maribor 1., 2., 3., 4., in 5. marec
Če potrebujete informacije ali nasvet
Mercator center Kranj Primskovo 15., 16. in 17. marec
o ločenem zbiranju odpadkov, obiščite
Mercator center Postojna 8., 9., 10., in 11. april
informacijsko točko družbe Slopak.
Mercator center Koper 15., 16., 17. in 18. april
Slopak je družba za ravnanje z odpadno
Mercator center Slovenj Gradec 28., 29. in 30. april
embalažo, ki prevzema zbrano odpadno Mercator center Murska Sobota 25., 26. in 27. maj
embalažo, ki jo občani vržemo v zabojnike Mercator center Celje 13., 14. in 15. maj
za ločeno zbiranje. Letno Slopak zbere Mercator center Novo mesto 1.,2. in 3. junij
100.000 ton odpadne embalaže in sicer Mercator center Jesenice 7., 8. in 9. junij
plastenke, folije, vrečke, kartone, škatle,
pločevinke, konzerve in embalažo mleka in
sadnih sokov ter jogurtov, šamponov, pralnih praškov… Zbrano embalažo Slopak sortira in preda v predelavo,
večinoma v reciklažo, da iz nje nastanejo novi izdelki. Slopak zagotavlja ravnanje tudi z izrabljeno električno in
elektronsko opremo.
Družba Slopak je pravkar, kot edina v Sloveniji, pridobila dovoljenje za ravnanje z izrabljenimi gumami.
V kratkem bo družba Slopak začela ločeno zbirati še ostanke fitofarmacevtskih sredstev, odpadnih zdravil ter
baterije in akumulatorje in jih iz odlagališč odpadkov usmerjala v predelavo.
Na informacijski točki Slopak, v predverju Mercator centrov, lahko pridobite pojasnila o ločevanju odpadkov, pa
tudi zloženko z naslovi zbirnih centrov, kamor odpadke lahko občani brezplačno oddajo.
Za tiste, ki že znajo ločevati, smo pripravili lepe nagrade.
Obiščite informacijsko točko Slopak!
www.slopak.si
www.locevanjeodpadkov.si
promocija
Vroče
EOL-49-marec-March 10 Okolje 39
Vroče pocinkanje -
odločitev pametnih
Nudimo lasten prevoz.
Pocinkovalnica, d.o.o.
Bežigrajska cesta 3000 Celje
tel: 03/426 32 33
e-mail: pocinkovalnica@maksim.si
www.pocinkovalnica.si
promocija
NE prEzrItE!
OKOLJSKI UČBENIK
tvena
Okoljevarsno
Zbir ka Zele na
Slovenija
Okoljevarstvena
zako daja
zakonodaja
Avtorica: Adrijana Viler - Kovačič
lorro
de do m
paria et quatempo-
non te ne t
simus usam reculpa no blat au
aut et, restib eiciis t lantio aliam
lla
berumrem do eatum au culparumdolupti
, tem
quam necto urero ecullac nimus volore
ur?
volumo voluptat eat el
rem il excep us ut alig um
s ea ati im sam re ver coriore t
aliquia undit en ditis ua spe
ste si iam, au
omni nonesti AtUr aut la busam aliq none
LIQU S c te arum eatducim
nseq
aeperu sit qu o ribusc
erupt ernatem r volorr
ui co
r ap ap tiu
simpo ni ut to velen t
Iciis qui con
tem
mi, q naloge volla
tecto faciis au rit
equia
Učbenik za module okoljevarstveni in naravovarstveni
quam ur, uta
ače
am et i be
hend m ad volluptat rendictis t porat s
saec
co on m vel dis tur remollo vena
NULLO TUR RESA EUM te cupti et Quibu bit mo ditata quatur, ljevarst
Quia
R? EC nd i aru itiis ide us ne
TATU VERIA ERI SAM de ntium met fug sedit is nd nsed n- m que Oko
FUGI
AM M QUAM TORIO LOREI SUSAM
NS ERF CIP Mostiu ed etu boris sanihillum temod rp orehe pe co no rectate
ers nse r, ese
IU CAEC , VO XIM NAT. exp io bla ndi simpo ex exp t ma co es cus. aspiciu
ITE MPOREST XIMA ASPER harum is dolor et anda sam, id aut luptis qui ten exerum aspiet et qui
TE EL MA REM moluplaborerio tem eo tem ni u tisqu erro
EVERAT.DUCID TATUR ota istrum am quos ati nc t eaq
ue Pudand
EA INC fugit quatect lupta sita ideseq et sequi a alit tem au lis quis -
DELE
NIM
nem vel eos do nobit
lab sam m rer ic lles
VEN dip t. Enda e prat off nulparumtate mi as
quia isque nonse explit un si qu n parum est et op uid qu -
magn libeaqui et hari
eos volest
to no ilia r ap
eliq perep
pe
aturesquam as o. Omnis entem epro eic lut etu rum ut dem
cullab e sum rem
mod aut fac dolo mo simpo orro toquas
i bere qu us, au
-
il lab tem
Umqu cusaerumae plib um am seque re estrum denih un dignia
qui repud dolor maion di uta em eictet as aligen it
tatem uptur ptatem aspe pro n ven
tate cum ven dolenia quaecusc
aut vols uta cu debis uide no ut et oc iducitas qui ant
eq
tatata da parumam ess nobiscit iora qu
est, d untum
an
eos ta tiscips enienis lesto tat us nonse
im
volup quidel inva ium do labo. Et
cum enis siti or aut nient.
ab
provid aquam sit om
ptur,
tectot reperu
nobis
enija
Specializirana shema za
ravnanje z odpadnimi zdravili
še ni zaživela. Bo pa, kot
kažejo podatki, povezala
Davorin Poherc
Rok je že mimo. Uredba o ravnanju cema, Salusom, d.d. in Farmadentom d.o.o., ki v odgovorili nobenemu potencialnemu nosilcu.
z odpadnimi zdravili je zahtevala, da skupnem načrtu sodelujeta kot prevoznika, vsem Enako novi veletrgovci, ki so pridobili dovolje-
morajo veletrgovci z zdravili izpolniti javnim, zunanjim lekarnam dostavila posebne nje za opravljanje prometa z zdravili na debelo
svoje obveznosti do konca lanskega zabojnike oziroma sodčke za zbiranje odpadnih po uveljavitvi Uredbe oziroma bodo dovoljenje
decembra. Kje se je zataknilo? zdravil. Lekarne so tako lahko pričele z zbiranjem pridobili v prihodnosti. Načrt je odprt za vse, ki
Kemofarmacija d.d., Ljubljana je po pooblastilu zdravil, ki jih skladno z določili Uredbe pri njih želijo ali bodo želeli pristopiti.
sekcije trgovcev z zdravili na debelo pri Trgo- lahko prepuščajo končni uporabniki. Enake ošte-
vinski zbornici Slovenije kot nosilec skupnega vilčene sodčke, ki so označeni s klasifikacijskimi Ali se bodo, kot zahteva Uredba, vključili
načrta v sodelovanju z družbo Interseroh d.o.o. številkami skupin nevarnih odpadkov, so prevo- tudi izvajalci veterinarske dejavnosti?
pripravila skupni načrt ravnanja z odpadnimi zniki dostavili tudi vsem bolnišnicam (lekarnam) Kemofarmacija je oštevilčene in označene sodčke
zdravili in ga oddala na Agencijo RS za okolje in specializiranim prodajalnam ter izvajalcem za zbiranje odpadnih zdravil poslala tudi izvajal-
30. novembra 2009. S tem so veletrgovci, ki so dejavnosti veterine. Skupaj je v obtoku čez 630 cem veterinarske dejavnosti. Vsi, ki so jih prejeli
podpisali namero, da se vključijo v ta ali kak drug sodčkov, ki se zamenjujejo »polno za prazno«. in želeli prevzeti, so podobno kot vsi ostali pre-
skupni načrt, izpolnili svoje obveznosti skladno z jemniki oštevilčenih sodčkov podpisali prejemni
Uredbo. Trenutno je Skupni načrt, ki ga je odda- To pomeni, da ste z delom začeli, čeprav dokument. S podpisom prejema sodčka so potrdi-
la Kemofarmacija, v fazi pregleda popravkov in skupni načrt še ni potrjen. Kako daleč li, da bodo odpadna zdravila, ki nastajajo pri izva-
dopolnitev, ki smo jih oddali na ARSO. ste z ustanovitvijo sheme in koliko janju njihove dejavnosti, zbirali v okviru sheme.
zavezancev je in bo pristopilo k shemi?
Tisti, ki izvajajo promet na drobno z Kot smo omenili, sta Skupni načrt in shema v Lekarne niso preveč navdušene nad
zdravili, bi morali zagotoviti posebne fazi pregledovanja in sprejemanja na ARSO. Uredbo. Kako ste se za sodelovanje dogo-
zabojnike zaradi varnega ločenega Trenutno je v predlogu načrta vključenih 37 vorili z lekarnami in kako bo s stroški zbi-
zbiranja odpadkov. Koliko zabojnikov veletrgovcev, ki na trg Republike Slovenije pro- ranja in prevzemanja odpadnih zdravil?
je dejansko nameščenih? Kako ste se dajo 90 % masnega toka zdravil preračunano na Posebnih dogovorov z lekarnami nismo sklepali.
dogovorili glede zbirnih centrov? maso osnovnih prodajnih pakiranj. Pričakujemo, Podobno kot izvajalci veterinarske dejavnosti so
Čeprav je skupni načrt še v fazi dopolnitev pred da bodo k našemu skupnemu načrtu pristopili se lekarne in specializirane prodajalne s potr-
potrditvijo, je Kemofarmacija skupaj z veletrgov- tudi nekateri veletrgovci, ki v fazi povabila niso ditvijo prevzema praznega sodčka, ki je v lasti
EOL-49-marec-March 10 Okolje 41
Kemofarmacije, po potrditvi skupnega načrta Evidenčni list je standardiziran za vse odpadke. bljenih zdravil pri končnih uporabnikih med 0,1
pa bo v lasti pristopnikov k skupnemu načrtu, Uporabili bomo obrazec, ki je objavljen na spletni in 0,2 %. To pa ne pomeni tudi deleža vrednosti
zavezale, da bodo z njim skrbno ravnale in v njem strani Agencije. Prilagodili ga bomo le toliko, da zdravil, saj mase in vrednosti ne moremo pri-
zbirale odpadna zdravila končnih uporabnikov. bomo v skladu z navodili lahko že iz številčenja merjati. Med odpadnimi zdravili pri končnih
Za zbiranje zdravil, ki nastajajo pri opravljanju evidenčnih listov sledili izvor, povzročitelja in uporabnikih je glede na maso daleč največ OTC
dejavnosti, bomo lekarnam na posebno zahtevo prevoznika. zdravil. Ta pa ne bremenijo javnih sredstev. Dra-
poslali enake sodčke z ustreznim predhodno ga zdravila, med katere sodi tudi večina nevarnih
delno izpolnjenim evidenčnim listom z drugo Odlaganje odpadnih zdravil med zdravil, bolniki običajno porabijo v celoti. Med
klasifikacijsko številko odpadka. komunalne odpadke pomeni tveganje za odpadnimi nevarnimi zdravili so zato najpogo-
okolje. Kaj mora Slovenija storiti, da bo stejša zdravila, ki ostanejo za pokojniki.
Sodčki so nameščeni. Toda učinkovitost zbrana kar največja količina odpadnih
ravnanja z odpadnimi zdravili je v zdravil v specializiranih zabojnikih? Kakšni bodo stroški za zavezance v
marsičem odvisna od osveščenosti Za razliko od nekaterih drugih skupin odpadkov, shemi? Kako bo s tarifami?
končnega uporabnika. Kaj boste storili za ki po koncu obdobja uporabnosti ostanejo v fi- Vsi zavezanci v shemi bodo vplačali enak vsto-
njegovo informiranje in ozaveščanje? zično enaki ali podobni obliki kot ob dajanju na pni strošek, ki bo pokril dokumentirane stroške
Glede na veliko medijsko pozornost in odmev- trg, večino zdravil končni uporabniki uporabimo. priprave in načrta in vzpostavitve sheme. V po-
nost, ki jo je uveljavitev Uredbe povzročila v Relativno majhna količina nevarnih odpadnih sameznem tekočem letu bodo nastajali fiksni in
javnosti, bomo v prvi fazi osveščanje končnih zdravil med odpadnimi zdravili, ki nastajajo pri variabilni stroški zbiranja in uničevanja zdravil.
uporabnikov širili predvsem v sodelovanju z končnih uporabnikih, je zato v primerjavi z maso Fiksni stroški bodo razdeljeni med vse zavezance
lekarnami. V okviru skupnega načrta so pred- učinkovin, ki se po uporabi zdravil nespreme- v shemi, variabilni stroški pa razdeljeni glede na
videne tudi ustrezne kampanje. njene ali delno spremenjene izločajo iz telesa, masni delež zdravil, ki ga bo posamezni zaveza-
relativno majhno tveganje za okolje. Pomemben nec v tekočem letu dal na trg. Osnova za izračun
Kdo bo vaš partner pri prevzemanju je predvsem psihološki in sociološki vidik zbi- akontacije bodo masni deleži v preteklem letu.
izrabljenih odpadnih zdravil in kakšne ranja odpadnih zdravil, ki nastajajo pri končnih
so v Sloveniji možnosti za uničenje uporabnikih. Ta lahko pomaga oblikovati splo- Kako ste se povezali z izvajalci javne
odpadnih zdravil, med katerimi so mnoga šni odnos do ravnanja z odpadki in še posebej z službe?
uvrščena med nevarne odpadke? nevarnimi odpadki ter krepi zavest in odnos do Pooblaščeni zbiralec, Saubermacher Slovenija
Naš partner pri prevzemanju odpadnih zdravil varovanja okolja. d.o.o., bo na osnovi podpisanega Dogovora med
bo podjetje Saubermacher Slovenija d.o.o.. Vsa Kemofarmacijo kot nosilcem skupnega načrta in
odpadna zdravila, ki bodo zbrana v okviru sku- Koliko denarja Slovenija izgubi zaradi IJS prevzemal odpadna zdravila v zbirnih centrih
pnega načrta, ne glede na to, ali gre za nevarne neuporabljenih zdravil? ločenih frakcij komunalnih odpadkov, ki jim jih
odpadke ali ne, bodo odstranjena s sežigom, ki Vsaka številka je lahko čista manipulacija. Največ bodo prepustili končni uporabniki, v posebnih
ga bo opravila družba Pinus TKI d.d.. neporabljenih zdravil ostane pri proizvajalcih ter sodih ali v premični zbiralnici nevarnih frakcij.
pri veletrgovcih. Ti običajno preko specializira- Dogovor je že podpisala večina izvajalcev javnih
Katere informacije bo zahteval evidenčni nih družb sami poskrbijo za njihovo uničevanje. služb v Republiki Sloveniji.
list za odpadna zdravila? V razvitih državah EU je masni delež nepora-
promocija
logistika
42 Logistika EOL-49-marec-March 10
Miran Varga
Rok Blenkuš
2009 romala v roke mag. Roka
Blenkuša, direktorja Sektorja
logistike v družbi Petrol d. d.
Fakulteta za logistiko v Celju
vsako leto podeli priznanje
osebi, ki se je v Sloveniji
uveljavila s svojim strokovnim
delom in je lahko vzor drugim
logistom. Nagrajenca smo
podrobneje povprašali, kako je
logistika umeščena v sodobnih
domačih in tujih podjetjih.
tosti logistike ključno vpliva razpoložljiva marža poenotenjem standardov se nam širijo nabavni in Logistics Manager of the Year
trgovca, ki je bila v Sloveniji nekoč in je še danes prodajni trgi ter hkrati večja konkurenca doma
pod primerljivo ravnjo marže v zahodnih državah. in na tujem. Vedno bolj specifične zahteve kup- Logistics is a Constant Struggle for
cev nam odpirajo tržne niše ter hkrati postavljajo Additional Savings
Koliko si pri izvajanju logističnih procesov zahteve po novih ali novejših prodajnih poteh in
pomagate z najemom zunanjih partnerjev mikrooskrbovalnih verigah. Napredek informacij- This year, the Logistics Manager of the Year
in izvajalcev za zunanje storitve? ske tehnologije nam omogoča večji nadzor verige award went to Rok Blenkuš, MSc., director of
Strateško načrtovanje logistične mreže ter pro- in hitrejšo odzivnost, obenem pa pomeni dodatne the Logistics Sector of Petrol d.d. Each year,
cesov izvajamo sami. Prav tako sami upravljamo investicije v opremo, ljudi in znanje. Na splošno the awards is conferred by the Celje Faculty
svoja skladišča naftnih derivatov in skrbimo za sledimo strategiji stalnih izboljšav oskrbovalne ve- of Logistics to an individual in Slovenia
dispečiranje goriv in kurilnega olja. Zunanjim rige v Sloveniji in prenosu teh znanj na trge, kamor who has asserted him or herself with their
izvajalcem smo na podlagi stroškovnih primer- se Petrol širi z upoštevanjem lokalnih posebnosti. professional work and who can be seen as a
jav zaupali celoten transport goriv in kosovnega role model for others working in the area. We
blaga, skladiščenje in distribucijo prehrambnega Koliko in kako sta avtomatizacija asked this year’s laureate about the place
blaga ter dela asortimenta kosovnega blaga in skla- logističnih procesov in standardizacija of logistics in contemporary national and
diščenje naftnih derivatov zunaj Slovenije. vseh ravni logističnega poslovanja international companies.
pomembni za razvoj logistike?
Zelena logistika je eden od megatrendov, Obe predstavljata temeljno spremembo v logi- Green logistics is one of those trends
ki nas ne bo obšel. Kako se nanj odzivate stiki, in sicer premik od upravljanja aktivnosti k that will not bypass our country. How
v Petrolu in kako bo to vplivalo na končno upravljanju izjem. Naloga logista ni monotono does Petrol react to it and what affect
ceno izdelkov in storitev? opravljanje rutinskih operacij, to lahko ceneje, will it have on the final price of your
Zaradi narave našega osnovnega trgovskega blaga hitreje in natančneje izvajajo stroji. Naloga človeka products/services?
– naftnih derivatov – Petrol od nekdaj veliko sred- je kreativno razmišljanje in iskanje novih rešitev
stev, prizadevanj in znanja posveča skrbi za okolje. ter idej. Z informacijsko podporo in standardiza- Due to the nature of our primary goods, i.e. pe-
Celotna preskrbovalna veriga mora ustrezati vsem cijo dosežemo prav to: razbremenitev človeka in troleum products, Petrol has always dedicated a
predpisom, ki se nanašajo na nabavo, skladiščenje izrabo njegove največje vrednote – kreativnega lot of resources, effort and knowledge into care
in transport naftnih derivatov, zato velik del inve- razmišljanja. Seveda ostaja del rutinskih nalog, for the environment. The entire supply chain has
sticij namenjamo prav vzdrževanju in nadgradnji ki jih še vedno opravljajo zaposleni, vendar jim to meet all the stipulations relating to the supply,
svojih skladišč ter bencinskih servisov. Od zuna- skušamo to delo z avtomatizacijo čim bolj olajšati storage and transport of petroleum products and
njih ponudnikov logističnih storitev pogodbeno in narediti produktivnejše. a great deal of investment is made specifically for
zahtevamo strogo skladnost z zakonodajo, ki jo the maintenance and modernisation of our sto-
morajo upoštevati, kar redno preverjamo. Veliko Ali se po vašem mnenju v Sloveniji rage facilities and filling stations. Our outsourced
gotovo pove tudi dejstvo, da je požarni bazen v dovolj zavedamo pomena ter priložnosti providers of logistic services must strictly comply
skladišču Zalog pogosto »postajališče« za race in logistike? with the legislation and we regularly verify this
da je ribnik, iz katerega se napaja črpališče skla- Odgovora si ne bi upal kar posplošiti. Nekatera compliance. The fact that the fire water pool in
dišča Rače, priljubljena ribolovna točka. podjetja zelo dobro vedo, da je logistika lahko the Zalog warehouse is frequently a stopping-place
Glede na model oblikovanja cen naftnih derivatov, precej več kot samo orodje prodaje in nabave, da for ducks and that the pond used to supply water
ki nam ne dovoli dvigovanja cen nad določeno iz nje lahko izhaja strateška prednost podjetja. V to the pumping station of the Rače warehouse is a
raven, navedenih investicij ne prenašamo v konč- več podjetjih pa je vsaj po mojih izkušnjah logi- popular fishing ground says a lot.
no ceno derivatov, temveč jih skušamo pokriti stika ostala na ravni, kot je bila pred dvajsetimi In light of the regulation of the price methodolo-
z dohodkom od stalnih izboljšav in prihrankov. leti. Žalostno je, da je tako stanje pogosto tudi gy for petroleum products, which does not allow
pri posameznih ponudnikih logističnih storitev, prices to be raised above a specified level, these in-
Spremljate razvoj logistike in se ki bi morali biti gonilo razvoja stroke. Morda se vestments are not transferred into the final price of
spoprijemate z izzivi. Kje je Petrol sliši cinično, vendar je trenutna kriza zelo dobra the petroleum products. We try to cover them with
v globalizaciji, individualizaciji in priložnost za promocijo logistike, saj so prav na constant improvements and generated savings.
informacijski tehnologiji? tem področju z uporabo sodobnih prijemov mo-
Globalizacija, individualizacija in informacijska goči veliki prihranki, ki jih večina podjetij danes
tehnologija so za nas vir izzivov in priložnosti. S krvavo potrebuje.
TRANSPORTNE STORITVE
> dostava blaga po Sloveniji v 24 urah oziroma po specifiËnih
Ëasovnih zahtevah kupca
promocija
VK
Logistika
44 Logistika EOL-49-marec-March 10
Povzetek Slika 1: Koncentracija logističnih in distribucijskih Najvišjo kategorijo predstavljajo logistična sredi-
Logistično-distribucijska središča oziroma centri središč v Evropi šča oziroma centri, ki vključujejo časovno funkcijo
so pomemben dejavnik pri gospodarskem ra- (časovno izravnavanje ponudbe in povpraševanja,
zvoju države, zato je njihova umestitev v prostor potrebno zaradi neenakomerne proizvodnje ali
in prometni sistem izjemnega pomena. Kako v neenakomerne potrošnje; s tem omogoča proizva-
prostor umestiti logistično-distribucijski center, jalni ali trgovski organizaciji optimalno vodenje
je vprašanje, s katerim se srečujejo strokovnjaki politike zalog), funkcijo fizične distribucije (širje-
in znanstveniki, zlasti kadar preučujemo celoten nje prodajnih območij in odpiranje novih tržišč,
sistem z vidika posamezne prometne veje – v skrajšanje prodajnih poti z izločanjem grosistov
našem primeru z vidika zračnega prometa. Ker in drugih posrednikov ter ustvarjanje neposredne
letališče predstavlja funkcijsko področje, bi lahko povezave med proizvodnjo in trgovino na drob-
no), prodajno pospeševalno funkcijo (izboljšanje
letališki logistično-distribucijski center učinko-
preskrbe posameznih udeležencev na prodajni
vito združil funkcije, kot so transport, zaloge,
poti in s tem izboljšanje oskrbe določenega tr-
proizvodnja, procesiranje in druge funkcije, po-
žnega območja), proizvodno funkcijo, ki postaja
vezane z industrijo, v en koncentriran in visoko Vir: Capgemini Nederland B.V., 2006 vse pomembnejša, saj se zato, da bi se transportni
učinkovit logistični sistem.
kupcev in potrošnikov. V distribucijskih središčih stroški in celotna logistična veriga optimizirali,
proizvodnja vse pogosteje preseljuje na lokacije z
1.Uvod se morajo opravljati številne manipulacije v zvezi
z blagom, na primer: natovarjanje, raztovarjanje, optimalnimi infrastrukturnimi, informacijskimi,
Materialno blagovni tokovi kot pretoki stvari od
pretovarjanje, embaliranje in preembaliranje, si- geografskimi in drugimi lastnostmi.
surovin do potrošnikov končnih izdelkov in od
gniranje, tehtanje, merjenje, štetje, paletiziranje, V okviru razvrščanja prometno-logističnih vozlišč
njih nazaj do surovin tvorijo precejšen del pro-
polnjenje in praznjenje zabojnikov, mešanje in je treba upoštevati tudi ekonomske cone, ki so
cesov splošne družbene reprodukcije in menjave.
sortiranje. Vse manipulacije v takih središčih se lahko nameščene v okviru posameznih vozlišč.
V teh procesih sodelujejo posamezniki, skupine,
organizacije in združbe. Medsebojna usklajenost morajo opraviti hitro, varno in racionalno, saj je
njihovih prizadevanj omogoča učinkovito in go- od njih neposredno odvisna stopnja optimalnega 3. Sistemi logistično-distribucijskih
spodarno upravljanje poteka teh tokov in nadzo- funkcioniranja logističnih distribucijskih verig. središč
ra nad njihovim stanjem. Distribucijska središča so tudi deli oziroma Na današnji stopnji razvoja velika večina podjetij
segmenti trgovinske infrastrukture, katerih te- gleda na svet kot na en sam globalni trg. Nekateri
Večina obstoječih »klasičnih« logistično-distri-
meljna naloga je velika koncentracija raznovrstne- dejavniki, kot so globalizacija, delitev dela in pro-
bucijskih centrov v Evropi je trenutno koncen-
ga blaga in hiter pretok v distribucijskih kanalih izvodnje ter vključevanje trgov v proces globalne
trirana v državah »stare Evrope«, kot so Nizo-
ter enakomerna in racionalna oskrba malopro- izmenjave blaga, so ustvarili potrebo po mednaro-
zemska, Francija, Velika Britanija in Nemčija.
dajnih točk. Distribucijska središča se gradijo v dni logistiki. Taka razpršenost dela, proizvodnje in
Slika 1, ki prikazuje koncentracijo centrov v Evro-
bližini večjih industrijskih ter potrošniških središč potrošnje je pripomogla k hitremu razvoju mreže
pi, podaja razporeditev okvirno tristo logistič-
in mest. Taka središča so kakovostno povezana s logistično-distribucijskih središč, ki lahko učinko-
no-distribucijskih središč. Malo več kot polovica
transportno in prometno infrastrukturo z bližnji- vito podpirajo celoten sistem.
središč je locirana na Nizozemskem, v Franciji, mi in daljnimi potrošniškimi središči, z blagovno- Kako razporediti logistično-distribucijska sre-
Veliki Britaniji in Nemčiji; 30 odstotkov centrov trgovinskimi središči, z blagovnotransportnimi dišča v prostoru, je vprašanje, na katerega lahko
je lociranih v Italiji (5,5 odstotka), na Švedskem središči ter logističnimi središči v svojem najšir- poiščemo odgovore v literaturi in praksi. Weber
(4 odstotki) in v Švici (4 odstotki), medtem ko ta šem gravitacijskem območju. (1909) je prvi postavil model vplivnih dejavnikov
delež v preostalih državah ne preseže 2 odstotkov Najpogosteje so se v okviru lokacij, kjer se križajo na lokacijo distribucijskega središča. Vendarle pa
vrednosti števila vseh središč v Evropi. različni prometni tokovi, zaradi številnih potreb
razvila prometno-logistična vozlišča (Slika 2). Kot Slika 2: Razvrstitev prometno logističnih vozlišč
2. Logistično in distribucijsko središče najkompleksnejšo obliko prometno-logističnih
Distribucijsko središče oziroma center, namenjen vozlišč lahko prepoznamo logistična središča, ki
Prometno logistična
vozlišča
naboru proizvodov, je poseben sistem skladišča poleg koordinacije med različnimi prometnimi
ali specializiran objekt, kjer so skladiščeni izdelki, sistemi omogočajo številne, predvsem širše ak-
namenjeni nadaljnji distribuciji do veletrgovcev, tivnosti (Toplak, 2003).
trgovcev ali neposredno do potrošnikov. Tovorni terminali predstavljajo osnovno kategorijo Tovorni terminal
Sistem distribucijskih središč omogoča transport in zajemajo funkcije, ki so osredotočene predvsem
in dopremo vseh vrst blaga z vsemi prevoznimi na prevzem, skladiščenje in odpremo blaga.V okvi- Distribucijski Ekonomska
sredstvi, po vseh transportnih poteh do središč, ru druge kategorije so zajeta distribucijska središča center cona
razvažanje v središčih in odpremo iz središč do oziroma centri, ki zajemajo nekoliko širši spekter Logistični center
1 Vsi zaposleni na: Fakulteta za logistiko, UM. funkcij, vezanih tudi na proizvodnjo in distribucijo.
EOL-49-marec-March 10 Logistika 45
Slika 3: Mednarodne
Znanstveno
osredotočen
Tehnično
osredotočen
KRATKO,
ZANIMIVO
industrijski industrijski
logistično-distribucijske aktivnosti. park park
Vir: Huang, 2002
Aleš Hauc na srečanju Alumni
kluba
Lokalno proizvodno
področje
Mednarod.
proizvodni
trg
Pristanišče
Mednarodno logistično-
distribucijsko središče Domač
potrošniški
Letališko logistično- trg
distribucijsko središče
Letališče
Mednarod.
potrošniški
Aleš Hauc in moderator Jože Volfand
trg Letališče Pristanišče Kako je v razvojnem programu Pošte Slove-
nije opredeljen ekonomski, organizacijski in
imajo posamezne lo- okoljski pomen logistike, za katerega stroka
kacije takih središč raz- pravi, da je lahko konkurenčna prednost vsa-
Materialni in
lične značilnosti raznovrstnih delovni procesi
Proizvodnja kega podjetja? To je bilo uvodno vprašanje
prometnih vej, ki kot celota predsta- Alešu Haucu, generalnemu direktorju Pošte
Trg povpraševanja Oskrbni trg
vljajo sistem mednarodne logistike. Slovenije, ko se je udeležil prvega strokov-
Z vidika javnih organizacij je odločilnega po- no-izobraževalnega srečanja Alumni kluba
mena vzpostavitev mednarodnega logističnega izdelek. Taki končni izdelki so s transportom po Fakultete za logistiko v Celju. Kljub združuje
sistema, primernega za lokalno okolje. Različni prometnih vejah preusmerjeni na mednarodni diplomante, ambasadorje logistike in znanja,
sistemi, vključeni v mednarodno logistično dis- potrošniški trg ali na mednarodno logistično- ki naj bi ga močno povezali z gospodarstvom.
tribucijo, so klasificirani v kategorije, ki jih Shu- distribucijsko središče. Zato bodo na srečanja vabili vodilne slovenske
Chen et al. (2005) razvrščajo v: – Skladiščenje v pristaniščih ali letališčih. Skla- menedžerje in v pogovoru z njimi spoznavali,
– sistem pretovarjanja, v okviru katerega je blago dišča v pristaniščih in na letališčih so ključne ali je logistika v slovenskih podjetjih še vedno
uvoženo iz tujine in nato procesirano v logistič- lokacije v transferju in razpršitvi blaga na med- bolj na obrobju poslovne politike ali pa, tako
no-distribucijskem središču, od koder se pošlje narodni trg. Okoljsko-geografski dejavniki, kot kot v razvitejših gospodarstvih, v ospredju
v druge države, so frekvenca letov in plovb, nivo učinkovitosti iskanj učinkovitih poslovnih odločitev ter
– uvozni sistem, v okviru katerega se blago, uvoženo operacijskega okolja in stroški pretovora so mo- racionalizacije stroškov. Generalni direktor
iz tujine, procesira v logistično-distribucijskem čan vplivni dejavnik. V celotnem sistemu medna- Pošte Slovenije je bil pravšnji sogovornik ne
središču, vendar na koncu procesa ostane v dr- rodne logistike pomembno vplivata tudi kakovost le zaradi iskrivih razmišljanj, pač pa zato, ker
žavi, kjer je logistično-distribucijsko središče, skladišč in njihova večsistemska uporabnost. je srce njihove dejavnosti prav logistika. Na
– izvozni sistem logistično-distribucijskega sredi- – Lokalna proizvodnja. Vidna funkcija logistič- začetku mandata Aleša Hauca na Pošti Slove-
šča, v okviru katerega se domače blago (blago iz no-distribucijskega središča je izdelovanje, pro- nije je prav to področje zahtevalo premišljeno
države, kjer je obravnavano logistično-distribu- cesiranje in embaliranje polizdelkov. Pomembne prenovo in jasno organizacijsko umestitev, saj
cijsko središče) procesira v logistično-distribu- so tudi podobne dejavnosti, ki zvišujejo doda- mora Pošta kakovostno organizirati notranjo
cijskem središču in se na koncu procesa izvozi no vrednost izdelka. Zato lokalna proizvodnja in zunanjo logistiko. Notranjo urejajo z no-
v druge države. v logistično-distribucijskem središču pomeni vimi poštno-logističnimi centri po Sloveniji,
Tako predstavljeni sistemi logistično-distribucij- prav zdaj začnejo graditi takšen center v Celju,
pomemben prispevek k vrednosti blaga, saj go-
skih središč so le en vidik opazovanja, saj temeljijo lani pa so med drugim zgradili prvo paketno
vorimo o sistemu dodane vrednosti.
pretovorno pošto v Šenčurju. Konkurenčnost
na blagovnih tokovih in na integraciji logistike in – Mednarodni potrošniški trg. Glavni cilj med-
na trgu, kjer je sicer vse večja gneča, zlasti pri
menedžmenta. narodne logistike in distribucije je zadovolje-
paketni dostavi, želi Pošta Slovenije povečati
vanje potreb potrošnikov na mednarodnem
na področju poslovnih paketov in z logistiko
4. Mednarodni logistični sistem z potrošniškem trgu. Ker potrošniki stremijo
zdravil ter živil. Na vprašanje, zakaj se Pošta
vidika distribucijskih središč k nabavi raznovrstnega blaga v spremenljivo
Slovenije zanima za nakup Aerodroma Mari-
Termin mednarodni logistični sistem se nanaša na majhnih količinah in ob spremenljivih časih, je bor, je Aleš Hauc odgovoril, da želijo postati
izmenjavo blaga med dvema državama ali med več umeščenost logistično-distribucijskega središča globalni logist. Vendar je zanimanje za nalož-
državami. Podobno kot nacionalno distribucijo še toliko pomembnejša. bo oziroma nakup še bolj v preučevanju. Nič
lahko tudi mednarodno distribucijo razdelimo – Lokalni oziroma domači potrošniški trg. Med- pa se Pošta ne boji liberalizacije poštnega trga,
na dva sistema, ki predstavljata fizično oskrbo in narodni logistični sistem oskrbuje mednarodni kar se bo zgodilo v letu 2011. Za majhen poštni
fizično distribucijo. V okviru take razmejitve pred- in domači oziroma lokalni trg, zato ne moremo trg, kot je Slovenija, bo vsakdo najprej izraču-
stavlja fizična oskrba procese zagotavljanja blaga govoriti o izključni usmerjenosti središča na nal, ali se mu vstop sploh splača. Diplomante
od začetnega dobavitelja surovine do proizvajalca, mednarodni trg oziroma o mednarodno osre- je seveda zanimalo, ali bo Pošta Slovenije za-
fizična distribucija pomeni sistem dobave izdel- dotočenih središčih. poslovala logiste. Bo, je odgovoril generalni
ka od proizvajalca do potrošnika. Mednarodne Na podlagi edinstvenih karakteristik je model do- direktor, a prihodnje leto več kot letos. So pa
logistične aktivnosti prikazujemo tudi na sliki 3. ločanja lokacije logističnega centra večstopenjski. logisti v družbi Pošte Slovenija ustrezno na-
Karakteristike tako prikazanih mednarodnih lo- Položaj lokacije v prostoru. Funkcija in značil- grajeni in sistematizirani in vodstvo podjetja
gističnih aktivnosti Shu-Chen et al. (2005) opre- nosti distribucijskega središča podpirajo tezo, naj se dobro zaveda, kaj lahko njihove strokovne
deljujemo kot: bo središče na robu mesta. Tam se lahko zagotovi kompetence pomenijo za poslovno uspešnost
– Mednarodni trg surovine, polizdelkov in iz- učinkovit transport in tudi prostora je dovolj. Pošte Slovenije. Aleš Hauc je pohvalil delo Fa-
delkov oziroma proizvodov. Pri analiziranju Ekonomski učinki. Lokacija logistično-distribu- kultete za logistiko.
distribucije je pomembno upoštevati izvor po- cijskega središča mora biti taka, da bo po eni stra- Prvo srečanje Alumni kluba sta pripravila
sameznih delov izdelka, torej izvor surovin in ni omogočala prihranke pri transportnih stroških doc. dr. Irena Gorenak, ki vodi na Fakulteti
polizdelkov. Veliko polizdelkov namreč prispe v in po drugi prihranke pri stroških zemljišča. za logistiko Center za razvoj karier, in mag.
logistično-distribucijsko središče in ga nato za- Funkcionalnost in nivo storitev. Izbrana loka- Toni Avžner, predsednik Alumni kluba, sicer
radi dodatnih postopkov in procesov zapusti kot cija logistično-distribucijskega središča mora iz celjskega podjetja Papillon.
46 Logistika EOL-49-marec-March 10
1. slovenski natečaj za
NAJBOLJ ZELENO
EMBALAŽO,
za EMBALAŽO S PODPISOM NARAVE!
vabljeni k PRvemU slovenskemU natečajU, v okviru katerega nagrajujemo odgovornost posameznikov,
skupin ali podjetij, ki s svojo trajnostno embalažo prispevajo k ustvarjanju vezi med embalažo in okoljem s poudar-
kom na življenjskem ciklusu izdelka.
zeleno embalažo lahko prijavite individualno ali v sodelovanju z naročnikom. k natečaju vabimo vsa podjetja,
proizvajalce embalaže, embalerje, oblikovalce, izumitelje in avtorje idejnih rešitev, ki sodelujete pri ustvarjanji in lansi-
ranju zelene embalaže na slovenskem tržišču.
PRijavnina znaša 250,00 eUR + ddv za eno prijavljeno embalažo in 150,00 eUR + ddv za vsako nadaljnjo
prijavljeno embalažo.
nagrajenec, ki bo zasedel prvo mesto, bo prejel priznanje mednarodne žirije ZeLena emBaLaža, tri celostranske
brezplačne predstavitve v reviji eoL do konca leta 2010 in brezplačno promocijsko predstavitev na novem okoljskem
spletnem portalu.
drugouvrščeni in tretjeuvrščeni bosta prejela plaketo mednarodne žirije ZeLena emBaLaža, eno celostransko brez-
plačno predstavitev v reviji eoL in brezplačno promocijsko predstavitev na novem okoljskem spletnem portalu www.
zelenaslovenija.si.
logotipi vseh treh nagrajencev bodo objavljeni v vseh številkah revije eol vse do razglasitve zmagovalcev
naslednjega natečaja za najbolj zeleno embalažo v sloveniji leta 2011.
ime produkta:
Ustrezno obkrožite: nova embalaža / prenovljena embalaža
kratek opis embalaže (do 250 besed):
izpolnjeno prijavnico pošljite na naslov uredništva revije eol: Fit media d.o.o., kidričeva 25, 3000 Celje.
promocija
Upoštevali bomo vse prijave, poslane do vključno 15. aprila 2010 (upošteva se poštni žig oddaje pošiljke).
Prijavnico v spletni obliki najdete na naslovu www.fitmedia.si/prijava.html.
Brez velikih zgodb. Brez grandioznih obljub. Brez olepšav. Brez pravljic. Brez teatra. Brez patetike. Brez klišejev. Brez
visokoletečih puhlic. Brez zidanja gradov v oblakih. Brez neumnosti. Brez nesmislov. Brez besedičenja. Brez osladnosti. Brez
laži. Brez nakladanja. Brez fantaziranja. Brez kiča. Brez solzavih čustev. Brez konjev v galopu. Brez eteričnih nimf, ki bosonoge
stopajo po jutranji rosi. Brez trepetanja kapljic v vetru. Brez nemih in pomenljivih pogledov. Brez slikanja sveta, ki ne obstaja.
Brez hrepenečega zrenja v prihodnost. Brez dramatiziranja. Brez afnanja. Brez utrinjanja usodnih solza. Brez sladkobnih
pesmic. Brez nedokončanih stavkov. Brez pametovanja. Brez deljenja nasvetov. Brez puhloglavih cvetk. Brez praznih
nasmeškov. Brez filozofiranja. Brez dodatkov. Brez blago zvenečih arom. Brez mehurčkov. Brez praznih besed. Brez vsega.
Uradna voda
olimpijske
Le voda.
reprezentance
Slovenije
promocija
promocija