2012-2013

OG

GO

3. VAJA

1/8

SUKCIJA ZEMLJIN
Sukcija je pomemben del naega okolja, saj omogoa zadrevanje znatne koliine vode
tudi v plasteh zemljin nad podzemno vodo. To vodo lahko rpajo rastline in jo uporabijo v
fotosintezi, zato so se s sukcijo najprej zaeli ukvarjati v agronomiji, saj je pomembna za
hitrost rasti, obutljivost tal na suo ter pogostost zalivanja kmetijskih povrin.
V gradbenitvu je sukcija povezana z vodoprepustnostjo zemljine, poveanjem strine
trdnosti in nabrekljivostjo zemljin.
1. Uvod
Matrina sukcija je merilo za energijo s katero je voda vezana v strukturo zemljine.
Zaznamo jo kot natezno napetost v vodi oziroma negativni tlak vode. Voda v zemljini je
vezana adsorpcijsko na povrini zrn zemljine, ali pa je vezana kapilarno v porah med zrni.
Vpliva adsorpcijsko in kapilarno vezane vode na matrino sukcijo zemljine z meritvami ne
moremo loiti, ker v naravi oba pojava nastopata soasno. Izmerimo lahko le setevek
njunih vplivov, vendar nas to kot gradbenega inenirja ne moti, saj je obnaanje zemljine
odvisno od matrine sukcije in ne od posameznega pojava. Dodaten del vode je lahko
vezan tudi na raztopljene snovi v vodi to sukcijo imenujemo osmotska sukcija. S pojmom
totalna sukcija pa poimenujemo zdruen uinek matrine in osmotske sukcije.

Slika 1: Prikaz piezometra in tenziometra v zemljini.

2. Principi merjenja sukcije

2.1. Neposredne meritve
2.1.1 Peeni slop
Peeni slop sestoji iz vejega vzorca peska viine od 30 do 200 cm in premera priblino
od 10 do 30 cm. Na spodnji strani je peen slop potopljen v vodo. Sukcija, ki jo vzorec
ima v stacionarnem stanju, pa je kar enaka viini izbrane toke nad gladino proste vode
(slika 1).
2.1.2 Merjenje z viseim vodnim stolpcem
Vzorec se poloi na porozno ploico, ki je izpostavljena nekemu podtlaku pp. Podtlak srka
vodo iz zemljine. Zrani tlak ua na vzorcu je enak ni, tlak vode uw v porozni ploici pa je
tako enak podtlaku pp. Iz ravnovesja vodnih potencialov, ugotovimo, da je matrina sukcija
(ua uw ) kar enaka vrednosti podtlaku pp.

2012-2013

OG

GO

3. VAJA

2/8

Naprava deluje le ob zveznosti vode, tako da moramo paziti na dober stik vzorca s
porozno ploo. Prav tako pa pogoj zveznosti vode omejuje delovno obmoje naprave do
podtlaka 85 kPa, saj kasneje zanejo iz vode izhajati zrani mehurki, ki prekinejo
zveznost vode. Temu pojavu pravimo kavitacija vode.

Slika 2: Vakuumska ploa naprava, ki meri sukcijo s pomojo podtlaka (Marshall in

Holmes, 1988).

Slika 3: Primer merjenja sukcije z viseim vodnim stolpcem. Levo naprava po Haines
(1930), kjer je bilo potrebno viinsko razliko popravljati in desno noveja oblika naprave, ki
to odpravlja (ASTM D 6836) (Vanapalli et al., 2008).

2.1.3 Tenziometer
Tenziometer meri sukcijo tako, da meri podtlak v vodnem stolpcu, ki ga sukcija ustvarja.
Kot vidimo z slike 4 je sukcija enaka tlaku, ki ga pokae manometer.
Naprava deluje le ob zveznosti vode, tako da moramo paziti na dober stik vzorca s
porozno glavo, na kar moramo biti e posebej pozorni ob vgradnji tenziometra. Prav tako
pa zveznost vode omejuje delovno obmoje naprave do podtlaka 85 kPa, saj kasneje
zanejo iz vode izhajati zrani mehurki, ki prekinejo zveznost vode.

Slika 4: Tenziometer z ivosrebrnim manometrom (Marshall in Holmes, 1988)

2012-2013

OG

GO

3. VAJA

3/8

2.1.4 HYPROP
Naprava HYPROP sestoji iz dveh miniaturnih natannih tenziometrov in tehtnice. Spodnji
tenziometer je vgrajen na viine, zgornji pa na viine vzorca. Na spodnjem robu je
preizkuanec zemljine zatesnjen, na zgornjem pa je izpostavljen izhlapevanju
(evaporaciji). V kolikor je vodoprepustnost preizkuanca znatno vija od hitrosti
izhlapevanja, povzroi izhlapevanje navidezno stacionarno stanje, v primeru, ko je
vodoprepustnost preizkuanca nija od hitrosti izhlapevanja, pa povzroi izhlapevanje v
vzorcu povean hidravlini gradient. S pomojo znanih sprememb mase med preiskavo,
konne mokre mase in konne suhe mase preizkuanca lahko za vsako mersko toko
izraunamo povpreno vlago preizkuanca. Ker je preizkuanec med preiskavo v
nestacionarnem stanju, bi lahko retencijsko krivuljo ali krivuljo prepustnosti v odvisnosti od
sukcije dobili le s povratnimi analizami. e pa naredimo doloene predpostavke, lahko
meritve zelo enostavno ovrednotimo. Te predpostavke so:

imamo eno dimenzionalen problem,

sukcija je razporejena linearno z viino,
vlaga je razporejena linearno z viino,
sprememba volumna vode in sukcije med dvema merskima tokama je linearna s
asom,
sprememba prepustnosti med dvema merskima tokama je majhna (velja le za
meritve v kratkih asovnih intervalih!).

Iz predpostavk sledi:
vlaga v sredini vzorca je enaka povpreni vlagi,
sukcija v sredini vzorca je enaka povpreni sukciji (oziroma povpreni vrednosti med
obema tenziometroma),
evaporacija med dvema merskima tokama je konstantna, prav tako gradient.

Slika 5: Naprava HYPROP.

2.1.5 Osnotranslacijske metode

Problemu kavitacije vode se izognemo z osno translacijsko tehniko. Osno translacijsko
tehniko uporabimo tudi pri triosnih testih zasienih zemljin, kjer z vianjem pritiska porne
vode doseemo ustrezno stopnjo zasienosti. Podobno lahko v primeru nezasienih
zemljin zviujemo zrani pritisk ter s tem poveamo razliko tlakov (ua uw ) ne da bi prilo
do kavitacije. Pri tem upotevamo predpostavko, da sta trdna faza zemljine in voda dovolj
nestisljivi.

2012-2013

OG

GO

3. VAJA

4/8

Slika 6: Tlani lonec.

2.2. Posredno merjenje sukcije

2.2.1 Primarne metode
V primeru primarnih posrednih metod merimo sukcijo preko vlage zraka. Relativna vlaga
zraka je namre odvisna od sukcije zemljine po Kelvinovi enabi:
=

w RT
Mw

pv
ln

pv 0 (T )

(1)

Kjer je R plinska konstanta, T temperatura v K, Mw molska masa vode, pv delni tlak vodne
pare, pv0(T) zasieni tlak vodne pare, ki ga ocenimo preko empirinih zvez, totalna
sukcija.
Problem te metode je natannost merjenja pv1pv0-1, saj je sukcija pri vrednosti razmerja
pv1pv0-1 0,99 enaka 1500 kPa. Torej so zaradi natannosti meritev relativne vlage
izmerljive samo visoke sukcije. Relativno vlago oziroma pv1pv0-1 lahko merimo na ve
nainov: lahko jo merimo posredno preko vlage poroznega materiala, ki se navlai toliko,
da vzpostavi ravnoteje med vlago v zraku in lastno vlago ali z merilniki relativne vlage
zraka psihrometri. Med psihrometre, ki merijo relativno vlago zraka preko meritve
temperature zraka in temperature rosia, uvramo potenciometer WP4-T (proizvaja
Decagon).
Ekran
Zaprta celica

Optini senzor

Ogledalce

Infrardei
senzor

WP4
Potenciometer

Ventilator

Zemljina

Drsei nosilnik
vzorca

Slika 7: Prerez potenciometra WP4-T (Bulut in Leong, 2008).

2012-2013

OG

GO

3. VAJA

5/8

2.2.2 Meritve sukcije s pomojo poroznih materialov

S pomojo umerjenega poroznega materiala vgrajenega v zemljino lahko posredno
doloimo matrino sukcijo zemljine. To naredimo tako, da merimo vlago ali elektrino
prevodnost ali toplotno prevodnost umerjenega materiala. Vse natete fizikalne koliine so
neposredno odvisne od retencijske krivulje materiala, tako lahko iz znane relacije merska
koliina-sukcija in znane merske koliine sklepamo na sukcijo v zemljini. Metoda je
priblina, saj se materiali malenkostno razlikujejo, delamo na posploeni kalibracijski
krivulji, ne upotevamo asovne odvisnosti kalibracijske krivulje in ne upotevamo ali se
vzorec sui ali moi. Najbolj pogosto uporabljena porozna materiala sta mavec in filter
papir.
3. Retencijska krivulja
Funkcijo, ki opisuje zvezo med sukcijo zemljine in koliino vode v zemljini, imenujemo
retencijska krivulja. Merilo za koliino vode v zemljini je lahko gravimetrina vlaga,
volumetrina vlaga, normalizirana volumetrina vlaga, stopnja zasienosti ali efektivna
stopnja zasienosti. Z efektivno stopnjo zasienosti in normalizirano volumetrino vlago
opiemo koliken dele vode zemljina e lahko odda med suenjem glede na zasieno
zemljino. Za razliko od vlage ali stopnje zasienosti vrednost 0 ne pomeni popolnoma
suhe zemljine ampak zemljino pri rezidualni vlagi. Za sukcijo pa lahko uporabimo matrino
(ua uw ) ali totalno sukcijo .

Slika 8: Retencijska krivulja (prirejeno po Fredlund in Xing, 1994, Sillers et al., 2001, Lu et
al., 2007)

2012-2013

OG

GO

3. VAJA

6/8

3.1. Funkcije za opis retencijske krivulje

Brooks in Corey (1964)
BC
Srsat . Sr
Se =
= min 1, BC

Srsat . Srrez .

(2)

Kjer sta BC, BC oblikovna parametra funkcije, BC je hkrati toka vstopa zraka, BC je
odvisen od razporeditve por (naklon), Se efektivna saturacija, Sr stopnja zasienosti,
Srrez. rezidualna stopnja zasienosti, Srsat. stopnja zasienosti zasiene zemljine.
van Genuchten (1980)

= sat .
=
n
sat . rez .
1 + ( aVG )
(

VG

mVG

(3)

mVG = 1 1 / nVG

Kjer so aVG, mVG, nvg oblikovni parametri funkcije. 1/aVG je prevojna toka funkcije, nVG
parameter razporeditve por, mVG parameter asimetrinosti krivulje (1-1/nVG),
volumetrina vlaga, rez. rezidualna volumetrina vlaga, sat. volumetrina vlaga
zasiene zemljine, normalizirana volumetrina vlaga.
=

Vw w d
=
V
w

(4)

Kjer so Vw volumen vode, V volumen zemljine, w gravimetrina vlaga, d suha

prostorninska tea, w prostorninska tea vode.
Fredlund in Xing (1994)

s
ln 1 +

sR
1

w = wS 1
6

10

ln 1 +
ln e + s
sR

a f

nf

mf

(5)

Kjer so af, mf, nf oblikovni parametri funkcije, ws vlaga zasiene zemljine, sR rezidualna
sukcija (kPa), af je prevojna toka funkcije, nf parameter razporeditve por, mf parameter
asimetrinosti krivulje.
Opomba 1: Retencijske krivulje Brooksa in Coreya ter van Genuchtena ne upotevajo
volumenskega krenja.
Opomba 2: e ne upotevajo volumenskega krenja, je isto vseeno katero koliino
uporabimo.
w = Sr

e w

w
d

2012-2013

OG

GO

3. VAJA

7/8

pesek d=1.64t/m3
HYPROP

w (%)

250

glina d=0.94t/m3
HYPROP
200

glina d=1.26t/m3
HYPROP
glina WP4-T

150

bentonit WP4-T
bentonit tenziometer

100

50

0
0

10

100

1000

10000

100000

1000000

sukcija (kPa)

Slika 9: Retencijske krivulje materialov, preiskovanih v 2. vaji.

4. Razmisli
Do katere viine bi bil popolnoma zasien pesek, do katere glina in do katere bentonit
(razmisli kaj pomeni meja krenja).

e bi ob bentonit pri vlagi 50% postavili vzorec peska, kolikna bi bila njegova vlaga po
ekvilibraciji? Zanemari spremembo vlage bentonita. Katera izmed opisanih metod meritve
sukcije bi bil ta postopek meritve sukcije?

Za peeni vzorec doloi rezidualno vlago in rezidualno sukcijo. Kaj nam pove rezidualna
vlaga (razmisli o toku vode v zemljini in viini nad gladino podzemne vode).

Za pesek doloi van Genuchtenov model retencijske krivulje.

2012-2013

OG

GO

3. VAJA

8/8

Priblini postopek:
Izrii 1. premico z zasieno volumetrino vlago (pri Sr=1 ali maksimalni vlagi) (slika
8).
Izrii 2. premico, ki kar najbolje opie obmoje desaturacije (logaritemska premica).
Izrii 3. premico, ki kar najbolje opie obmoje rezidualne vlage (logaritemska
premica).
Iz presei doloi toko vstopa zraka, rezidualno sukcijo in rezidualno vlago. Toka
vstopa zraka je preseie 1. in 2. premice. Rezidualna vlaga in rezidualna sukcija
pa 2. in 3. premice.
Prevojna toka (sP) je na razdalje med toko vstopa zraka (sAEV) in rezidualno
sukcijo (srez). Parameter aVG pa je 1/ sP.
log (1 / aVG ) = log sP =

log s AEV + log srez

2

Naklon desaturacijske (2.) premice izraunamo kot:

sat . rez .

1
1
SP =
=
=
=
[ log s ] sat . rez . [ log s ] sat . rez . log s AEV log srez . log s AEV log srez .
Parametra mVG in nVG doloimo kot:
mVG

0,5755 0,1 0,025

+ 2+
1
SP
SP
SP3
=

1 e 0,8 S P

nVG =

SP > 1
SP < 1

1
1 mVG

Meritve retencijskih krivulj za izbrane tri materiale in modeli retencijskih funkcij so priloeni
v excel dokumentu.