[umski

aktivnosti i merki
za
za{tita od erozija

VIDOVI {umski aktivnosti

- Razni na~ini na po{umuvawe (forestation)
- Odr`livo upravuvawe so {umite (sustainable forest
management)
- Soodvetni na~ini na odgleduvawe na {umata
(silviculture activities)
- Melioracija na degradiranite {umi i {ikari (degraded
forest, coppices and shrubs amelioration)
- Soodvetni metodi na se~a (adequate harvesting)
- Soodveten dotur i transport (adequate logging and
transport)
- melioracija na pasi{ta ???

Odr`livo upravuvawe so {umite

(Sustainable forest management)
3

celi:

1 - Ekonomska cel
2 - Socijalna cel
3 - Ekolo{ka cel

EKONOMSKA CEL

drvni produktitehni~ko drvo (trupci i sitno),

drvo za hemiska prerabotka (celuloza..)
ogrevno drvo
sadnici

nedrvni produkti{i{arki, smoli, eteri~ni masla, {umski plodovi

ostanato turizam, lov, fotosafari, ribolov,

SOCIJALNA CEL

vrabotuvawe naselenie (obezbeduvawe

egzistencija)
u`ivawe vo ubavinite
rekreacija i relaksacija
park-{umi nacionalni parkovi (za{tita na
prirodno i kulturno nasledstvo)
snabduvawe so hrana
snabduvawe so materijali za zadovoluvawe
doma{ni potrebi
voeno-strategiska dimenzija

EKOLO[KA CEL

vozduh i klima - pro~istuvawe, klimatski promeni

- sozdavwe mikroklimatski uslovi (pojasi)
- namalena evapotranspiracija

po~va
- erozija
- struktura i svojstva

voda

predel (pejza`)

prirodni i tehnolo{ki katastrofi

(poplavi, lavini, svle~i{ta, vulkan, zemjotres, ..

fauna
`iveali{te (hrana, za{tita..)

Upravuvawe so razli~ni celi

^isto

ekonomska (produktivnost)
nema opasnost od erozija
Ekonomska + ekolo{ka ,
opasnost od erozija ???
Ekolo{ka + ekonomska,
opasnost od erozija
Ekolo{ka, opasnost od erozija
Druga namena

Soodvetni odgleduva~ki merki

Cel:

produktivnost
Cel: regulirawe voden bilans
Cel: za{tita od erozija
Cel: druga ekolo{ka
MELIORACIJA

na D[[
- konverzija, rekonstrukcija ...

Koristewe i transport

tip na se~a
~ista se~a, proreda, oplodna, grupimi~no
izborna ..

dotur
animalen, ri`i, traktor, skider, ..

transport
kamionski ({umski pati{ta), `i~ara ..

[umski merki i

hidrolo{ki parametri

VLEZ vo
SISTEMOT
VRNE@I

IZLEZ od
SISTEMOT
PROTEK ili
vkupen OTTEK

Koef. na ottek

Pe / P

HIDROMETRISKI
PROFIL

Vlijanie na tipovite na se~i vrz

hidrolo{kite elementi (%)
hidrolo{ki
element
intercepcija
kruna (%)

vo

del
od
vrne`i
zadr`an
vo
prostirkata (%)
infiltracija (%)
povr{insko
ottekuvawe (%)

PS

OS

^S

10

76
6

63
25

53
43

Ottekuvawe na nanos
V. Vernasrdski -Vodata profiltrirana niz
{umskata po~va stanuva tolku ~ista kako
{to ne e mo`no vo niedna laboratorija
koristewe
na zemji{teto
Niva vo ugar
Esensko `ito
Livada
Pasi{te (sklopeno)
[uma od bor, (0,8)

naklon
(

ottek
2

14
14
12
20

(%)
25
25
21
42

(l/m )
14.4
13.73
4.56
2.7

19

34

0.13

tvrdi
~esti~ki
( gr / l )
54.7
5.35
3.3
1.1
0

Stopanisuvawe so [umite
vo RM
-

princip na odr`livo {umarstvo

(trajno stopanisuvawe so {umite)
1945 god. (550000ha) >>> 2000 god. (>900000 ha)

nema iskoristuva~ki karakter (nema harvestor)

se~ite se odgleduva~ki
planska se~a

~ista se~a ne e dozvolena vo dobri visokostebleni

{umi (osven vo specijalni slu~ai)

kaj niskostebleni nasadi toa e odgleduva~ka merka

Vlijanie na vegetacija vrz

ottetokot i protekot

SKLOP 1.0

VLIJANIE NA [UMSKITE
OPERACII VRZ
OTTEKUVAWETO I
PROTEKOT vo slivovite
na Crna Reka i Bregalnica

Za{umenost i ottekuvawe
- sliv na Crna Reka
za{umenos
%

spec.prot.
l/s.km2

645.82

62.09

8.67

0.34

3328.81

15.92

4.81

0.21

561.30

41.51

4.51

0.20

RBM-Brana

841.71

43.36

0.25

cel sliv

5377.00

28.42

5.42
5.21

povr{ina
km2

element
do Bu~in
Bu~inSko~ivir
Sko~ivirRBM

koef. na
ottek

0.24

SE^A
Sliv na Crna Reka
- godi{en etat 210 000 m3, (<2% od povr{. pod {uma).
46% od etatot vo visokosteblenite nasadi,
54% kaj niskosteblenite nasadi.
Sliv na Bregalnica
- godi{en etat e 100 000 m3, (< 1,7 % od povr{.pod {uma)
87% vo visokosteblenite {umi,
13% vo niskostebleni.

Pri DRUG vid SE^A

PRI ^ISTA SE^A

4 godini po izvedena ~ista se~a na niskosteblen dab

PO[UMUVAWE
primer sliv na KAlimanci
Po{umeni okolu 6000 ha golini
Vid dominira crn bor.
Kaj crniot bor ottekuvaweto se dvi`i od
0.1 (pri potpolno sklopen nasad na starost od 100 godini).
Kaj golina ottekuvaweto e prose~no 0.8.
Od tie 6000 ha pri prose~ni vrne`i na slivot od 745 mm
t.e. 44 *106 sumarno godi{ni padnati vrne`i na taa
povr{ina, pred po{umuvaweto pri koeficiet na
ottekuvawe za golini od 0.75 ottekuvale prose~no
godi{no okolu 32*106 m3.
Vo tekot na `ivotot na eden nasad ottekuvaweto se dvi`i
od 0.7 (najran vozrast) do 0.1 (starost) ili prose~no vo
eden `ivoten vek na nasadot od 0.32. Vo toj slu~aj posle
po{umuvaweto ima gubitok na voda najmnogu do 5%

Me|utoa najbitniot fakt e {to tie

po{umuvawa se realizirani na
najerozivnite mesta.
Pred po{umuvaweto
W = 150 000 m3 nanos.
Ako Rn = 0.58, >> G = 87 000 m3.
Po po{umuvaweto tie koli~ini se
reducirani Ako prose~no godi{niot
prinoss na nanso vo akumulacijata e
okolu 400 000 m3, ovie nanosi
iznesuvaat okolu 10% od vkupniot
priliv na nanos vo akumulacijata.

MALI SLIVOVI
-

pri radikalni promeni vo {umata,

nastanuva radikalna promena na
re`imot na vodite i nanosite

STRANSKI ISKUSTVA
Formirawe za{titni zoni okolu
izvori,
akumulacii,
gradovi
zna~ajni objekti

VO RM
,

PREPORAKI
- [umskite aktivnosti i natamu da se
odvivaat spored dosega{nata praksa so
mali izmeni na odredeni lokacii kade
mo`e da se predizvika poradikalna
promena vrz ottekot na vodite i
nanosite.

Poradi opasnosta posle ~ista se~a

prvite 2 godini po nea, se
prepora~uva, vakva {umska aktivnost
da ne se planira i implementira vo
niskostebleni nasadi
- na neposredni bregovi na
akumulaciite, vodotecite,
- na zaseci kaj pati{ta i tamu kade {to
postoi rizik od zagrozuvawe na nekoj
objekt.
Na takvi mesta se prepora~uva se~a vo
pojasi.

KRITI^NA ZONA okolu AKUMULACII

[umski kulturi (silviculture)

Vo stru~nata terminologija , {uma podignata od
~ovekot so starost do 20 godini, se narekuva
{umska kultura .
Koga }e ja nadmine taa vozrast , toa e nasad podignat
po ve{ta~ki pat.
Ima razli~ni na~ini na odgleduvawe na {umata pri
razna vozrast , pa tokmu poradi toa i postojat ovie
2 razli~ni termina.
Vo kulturite se vr{i : popolnuvawe , pra{ewe ;
~istewe ; mo`e i |ubrewe ; dodeka pak vo ve{ta~ki
{umi postari od 20 godini se vr{at proredni se~i
i dr. aktivnosti kako za prirodna {uma.

Namena na {umskite kulturi

prioritetna EKONOMSKA NAMENA na drvoto

Rekonstrukcija na degradirani nasadi ;

Proizvodstvo na drvo (ekonomski nasadi);

prioritetna EKOLO[KA CEL

Pionerski kulturi (za{tita od erozija)
Za{tita od vetar (vetroza{titni pojasi) ;
Za{tita od sneg (snegoza{titni pojasi ) ;
Za{tita na padinite na akumulaciite od erozija
(ilofilterski pojasi ) ;
Korekcija na te~enieto na vodotecite
Stabilizacija kosini, stabilizacija pesoci,
Rekultivacija jalovi{ta i deponii

prioritetna DRUGA CEL

Voeno-za{titni potrebi; parkovi itn.

[to e po{umuvawe

Pod po{umuvawe se podrazbira seidba na

seme ili sadewe sadnici od odredeni {umski
vidovi na odredena lokacija.

obrabotka na po~vata,
izbor na vidovi drvja ili grmu{ki,
nabavka na seme ili sadnici,
na~in na seewe ili sadewe,
gustina na seewe ili sadewe,
odgleduvawe na novata {uma

Proizvodstvo na posado~en materjal

Po{umuvaweto mo`e da se vr{i so
- seme
- so sadnici
- sadnici so gol koren
- kontejnerski sadnici
Bilo koj na~in da se upotrebi potrebno
e pravilno da se pripremi
posado~niot materijal.

Zo{to slu`at {umskite kulturi

1. ZA PIONERSKI KULTURI
Za podigawe {uma na tereni kade {to
porano nemalo {uma ili ja imalo
nekoga{ mnogu odamna.
Kakvi sadnici treba za podigawe
pionerski kulturi?
- zdravi , dobro oformeni sadnici od
odredeni vidovi koi }e mo`at da gi
izdr`at te{kite uslovi vo koi }e bidat
nasadeni,skromni vo barawata , dobar
koren ,

rekonstrukcija na
degradirani {umi i {ikari

za{tita od erozija

Ilofilterski pojasi
Tie se koristat padinite koi neposredno
gravitiraat vo ve{ta~kite akumulacii.
Se sostojat od 3 {umski i 4 trevni pojasi .
{irinata na {umskite pojasi e 5-7 m , a
{irinata na trevnite pojasi e 7-15 m .
Ilofiltri se postavuvaat na sekoi 100-200m
[umskite pojasi go zadr`uvaat pokrupniot
nanos, a trevnite pojasi positniot nanos ,
taka da vo akumulacijata treba da dojde
samo ~ista voda.

ZA{TITA NA AKUMULACII OD EROZIJA NA

BREGOT ( so ilofiltri)
[umski pojas

treven pojas

ILOFILTER

Za{tita od vetrova erozija

(so [umski kapi)
Vrvovite na brdata pretstavuvaat vetrometina kade vladee jaka
eolska erozija, a pri posilni vrne`i i jaka pluvijalna
erozija.
Za taa cel na vrvovite ili blizu vododelnicata , se podigaat
specijalni {umski nasadi nare~eni {umski kapi.
Nivna namena e usporuvawe na veterot , zadr`uvawe i podobra
raspredelba na snegot i namaluvawe na povr{inskoto
otekuvawe.
Mnogu e va`no da se podignat {umski kapi tamu kade blizu do
vododelnicata ili vrvot e formirana jaruga , a po~vata e
izmiena..

Poleza{titni {umski pojasi

Ovie pojasi imaat pove}enamenska uloga:
- namaluvawe na brzinata na veterot
- ubla`uvawe na tempertaturnata amplituda
- zgolemuvawe na relativnata vlaga i vrne`ite
- namaluvawe transpiracijata
- namaluvawe na isparuvaweto
Poleza{titnite pojasi se sostojat od nekolku redovi drvja i
grmu{ki razli~ni po svojata visina i mo`e da bidat :
- produvni ( 3-5 reda so golemo rastojanie pome|u sadnicite)
- neproduvni (15 reda , naj~esto slu`at za za{tita na
pati{ta
i `elezni~ki prugi od vetar i sne`ni nanosi)
- a`urni ( 1-3 kata ddrvja i grmu{ki so mali otvori ;
najkoristeni se kaj nas)
Neproduvnite pojasi se koristat i kako za{tita od eolskata
erozija

Za{tita od vetar ili sneg

Kolmacioni i korekcioni pojasi

Vo dolinite na rekite so {iroki korita postoi potreba od
izdigawe na {irokite obalni zemji{ta.
Za taa cel , so pomo{ na {umski pojas vodata se naso~uva na
edniot breg za tamu da go ostava nanosot , a potoa se
prenaso~uva na drugiot breg so ista cel.
Posle naplastuvawe nanos na bregovite tie se izdignati vo
odnos na sredinata na koritoto i vodata pak se vra}a vo
sredinata na koritoto.
So kolmacijata se dobivaat novi povr{ini za zemjodelstvo .

Korekcioni re~ni pojasi

za korekcija i za{tita na bregovite

na vodotecite od fluvijalna erozija

korekcija na bregot na rekata

NA^IN NA PO[UMUVAWE

Po{umuvaweto mo`e da se vr{i so

- seme
- so sadnici
Bilo koj na~in da se upotrebi potrebno
e pravilno da se pripremi
posado~niot materijal.

Alat za Po{umuvawe
- traktor (buldo`er)
- priklu~ni uredi (plugovi, freza,
riper..)
- svrdli za kopawe dupki
- kopa~, motika, greblo
- lopati, a{ov
- me~, kol, klin
- sadilki
- drugo

klinolika lopata

koqosov me~

specijalni lopati

Tehniki na po{umuvawe so seme

- na celosno obrabotena po~va (isto kako za
zemjodelska kultura)
- na neobrabotena po~va,
helikopter, avion, vo sneg,
- na poluobrabotena po~va
(seewe vo dupki, jami, prugi, pod zasek,
plo{tatki , so tresetni plo~ki)

Tehniki na po{umuvawe so sadnici

1 na celosno obrabotena po~va

skapo, bara dobar teren , specijalni
slu~ai
2 - na neobrabotena po~va
- pri po{umuvawe vo koritata na poroite
- zdravi sadnici so jak koren (bagrem,kiselo
drvo)
- so kopa~, ma~, a{ov se pravi zasek , se
stava sadnicata i se nagazuva i nabiva
po~vata,
- se sadi mnogu gusto

PO[UMUVAWE
NA
NEOBRABOTENA
PO^VA

Po{umuvawe na delumno
obrabotena po~va
obrabotka

vo brazdi
obrabotka vo prugi (pojasi)
obrabotka na plo{tatki
obrabotka na terasi
dupki

BRAZDI

PRUGI

2.5 m
2.5 m

trap

brazda

p r u g i ( so 3 brazdi)

- 2.5 m -

brazdi

plo{tatki
120 cm

sadnici
80
cm

I----30 ------I--------- 60 --------I--- 30 ----I

T
E
R
A
S
I

TERASI

Po{umuvawe vo dupki
Se koristi na strmi erodirani tereni.
Dimenzii 30h30 do 50h50, dlabo~inata 30-50 cm.
Rastojanie me|u dupkite : 130-150 cm
Raspored na dupkite: {ah-mat
Kako se kopa: so svrdel (na meka vla`na
po~va) ili Ra~no ( na tvrda kamenliva po~va)
Sadewe: vo edna dupka edna sadnica

Tehnika na sadewe na sadnicite

Pri po{umuvaweto , najgolemo vnimanie
treba da se obrne pri rakuvaweto so
sadnicite , za da ne dojde no nivno
o{tetuvawe , izmrznuvawe i
isu{uvawe.
Korenoviot sistem e posebno osetliv
kaj iglolisnite vidovi.
Se sadi so sadilka, so ma~ ili so ra~no
razmestuvawe na sadnicata.

SADEWE SADNICA SO GOL KOREN

kaj lisjari: nad najniskata papka

kaj iglolisni: pod poslednite iglici

NA [to da obrneme vnimanie:

- DA NE se o{tetat terminalnite
papki (osobeno kaj iglolisnite)
- DA NE SE PODVIE KORENOT
- DA NEMA VOZDUH POME\U KORENOT
I PO^VATA

1 - Vo prethodno
pripremena dupka ,
plo{tatka , brazda ,
terasa, prvo so a{ov
se pravi zasek
so
klinest
oblik
do
dlabo~ina od 15 cm,
potoa poleka se stava sadnicata i okolu nea se nafrla
po~va i se nabiva so raka.
2 - Potoa a{ovot na rastojanie od okolu 10 cm od sadnicata
strani~no se nabiva pod eden ostar agol i poleka se
isprava i na toj na~in se pricvrstuva po~vata do sadnicata
3 - Na kraj okolu sadnicata odozgora se nagazuva i nabiva
po~vata. Pri sadeweto po~vata treba da bide barem 2-3 cm ,
nad korenoviot vrat . Za proverka , se povlekuva ne`no
sadnicata nagore i pri toa taa ne smee da se izvlekuva.

SADEWE KONTEJNERSKA
SADNICA
Sadnicata e so sopstven supstrat.
Vo prethodno iskopana dupka poleka se
stava sadnicata, se stava oklu nea
po~va i se nagazuva blago taka {to nad
linijata na supstratot da ostane
barem 2-5 cm .

Sezona na po{umuvawe
Esenskata sezona trae se do 2-3 nedeli pred
zimskite mrazevi a obi~no po~nuva so
prekratuvawe na vegetaciskata sezona kaj
rastenijata , i toe
- so opa|awe na lisjata kaj {irokolisnite vidovi
(po~etok na noemvri)
- oformuvawe na terminalnite papki kaj
iglolisnite vidovi. ( po~etok na oktomvri ). .
Proletnata sezona po~nuva vedna{ posle topeweto
na zimskiot sneg i isceduvawe na vodata od snegot,
a trae se do po~etokot na vegetacijata t.e. do
prvoto razlistuvawe. (od krajot na februar do
sredinata na april, a za kontejnerski sadnici do
krajot na maj (ako ima dovolno po~vena vlaga). Vo
povisokite predeli ovaa sezona po~nuva pokasno ,
od sredinata na mart i trae do sredinata na maj.

Izbor na vidovi za

po{umuvawe i gustina na
sadeweto vr{at stru~ni
lica od {umarstvoto:

Odgleduva~ki merki vo {um. kulturi

-

Popolnuvawe
Plevewe
Pra{ewe
\ubrewe
Za{tita od bolesti,insekti,{tetnici,
po`ari, ^uvawe od stoka i od ~ovek

Vo prvite 5-6 god se vr{i plevewe,

pra{ewe i popolnuvawe.

Blagodaram
na
vnimanieto