EVOLUCIJA I INTEGRACIJA NA EVROPSKATA UNIJA,

CARINSKA UNIJA I ZAEDNI^KI PAZAR

Po zavr{uvaweto na Vtorata svetska vojna, konceptot za dr`ava i

politi~ki `ivot re~isi celosno se razvi vrz osnova na ustavite i zakonite na
oddelni zemji. Tokmu vrz ovaa osnova demokratskite dr`avi sozdadoa pravilata
na odnesuvawe koi gi obvrzuvaa ne samo gra|anite i partiite, tuku i dr`avite i
nivnite organi. Idejata za Evropska integracija (EI) od po~etokot bila naso~ena
kon spre~uvawe na idnoto uni{tuvawe na evropsko tlo, preku sozdavawe na
ekonomska me|uzavisnost na evropskite dr`avi 1. Zna~i, Evropskata unija (EU)
e proizvod na dva faktora: 1)

Vlijanieto na dvete svetski vojni vrz Zapadna

Evropa i `elbata za traen mir 2) @elbata ne evropskite nacii da prodol`at da

nastapuvaat samostojno na svetskata politi~ka i ekonomska scena. Evropjanite
bea svesni za potencijalnite ekonomski beneficii od pobliskata ekonomska
integracija. Ovaa ideja e zamislena od @an Mone, a za prv pat be{e predlo`ena
od francuskiot minister za nadvore{ni raboti Robert [uman na 9-ti maj 1950
godina. Tokmu toj so edna izjava gi povika Francija i (toga{na) Zapadna
Germanija, no i ostanatite evropski zemji na~elno za sozdavawe na evropska
zaednica za jaglen i ~elik. Vo 1951 godina vo Pariz taa izjava ja potpi{aa:
Belgija, Francija, Zapadna Germanija, Luksemburg, Italija i Holandija, so {to se
sozdade Evropskata zaednica za jaglen i ~elik (EZJ^) i dogovorot stapi vo
sila 1952 godina.
So dogovorot za Evropska zaednica za jaglen i ~elik se predviduvaa dve celi:
Prvata, be{e da se sozdade slobodna trgovska zona i da se postavat temelite na
zaedni~ki pazar na ovie va`ni surovini- jaglenot, ~elikot, `eleznata ruda i
koksot; a pak vtorata se odnesuva{e na vospostavuvaweto institucii so
nadnacionalen karakter ( Visokata vlast, Sovetot na ministri, Zaedni~ko
sobranie i Evropski sud na pravda)2 koi bea ovlasteni da nametnuvaat dava~ki

Borhart, Klaus-Diter. ABV na pravoto na Zaednicata. Luksemburg: Kancelarija za sluzbeni izdanija na Evropskite
zaednici, 2000.
2
Vo ponatamo{niot razvoj, Visokata vlast se preimenuva vo Evropska komisija, a
Zaedni~koto sobranie vo Evropski parlament.

na proizvodstvo za jaglen i ~elik, ukinuvawe na zabranite i carinskite barieri, na

subvenciite, kontrola na cenite, itn.
Evropa be{e eden od trite regioni vo svetot so isklu~itelno bogati nao|ali{ta
na jaglen i `elezna ruda, ostanatite dve nao|ali{ta na ovie surovini se nao|aat
vo ramkite na Rusija i SAD, dodeka vo Evropa bea podeleni me|u supermo}nite
Francija i Germanija. Dr`avnite granici me|u Francija i Germanija se poka`aa
kako sopira~ka za zgolemuvawe na obemot na proizvodstvo i konkurentnosta na
evropskite ceni na ovie proizvodi. Poradi takviot splet na okolnosti, vo ovoj
region se javija prvite pottici za idejata za delumna regionalna integracija.
Zna~i, osnovnata ideja be{e da se vospostavi

carinski sojuz za ovie dva

proizvoda (jaglen i ~elik) me|u {este zemji- ~lenki, a sprema treti zemji tie da
nastapuvaat kako edinstveno proizvodstveno i pazarno podra~je.
Vo peridot od 1950 do 1960 godina e sozdadena-Organizacijata za
evropska

ekonomska

sorabotka

(OEES)

so

cel

da

go

administrira

Mar{aloviot plan (plan za obnova na Zapadna Evropa) , koja podocna prerasna

vo Organizacija za ekonomska sorabotka i razvoj (OECD). OECD kako
organizacija ja potencira{e mo`nosta za sorabotka vo pogled na uvoznoizvoznite mo`nosti i strukturnite reformi, no istovremeno ja naglasuva{e i
ideolo{kata i blokovska poddelenost na Evropa i svetot.
Od samiot po~etok evrointegracijata, minuva{e niz pove}e fazi na promeni i
pro{iruvawa, i toa kako vo odnos na ~lenstvoto, taka i vo odnos na delokugot na
svoeto dejstvuvawe i na instituciite

vrz koi se potpira{e. Vo tekot na svojot

evolutiven razvoj, tesnite ekonomski vrski se temelot na povrzuvawe na zemjite

nadvor od nivnite nacionalni granici.
Malku podocna, vo 1957 godina be{e potpi{an Dogovorot od Rim koj
ovozmo`i sazdavawe na u{te dve novi zaednici: Evropska zaednica za
atomska energija

(EVROATOM) i Evropska

ekonomska zaednica- EEZ

(European Economic Community), koja podocna be{e preimenuvana vo Evropska

zaednica- EZ (EC-European Community).
EVROATOM, sozdadena so cel da se ohrabrat zemjite-~lenki okolu
neophodnosta za upotreba na atomskata energija vo industrijata i tehnologijata.
Dodeka pak, EZ ima{e poambiciozni celi, odnosno so dogovorot se
nastojuva{e da se obezbedi neophodna harmonizacija i primena na zakonite

kako i formirawe na zaedni~ki pazar, vrz osnova na idejata za ~etiri ekonomski

slobodi: slobodno dvi`ewe na stoki, slobodno dvi`ewe na lu|eto, slobodno
dvi`ewe na uslugite i slobodno dvi`ewe na kapital; osnovna cel- integracija na
ekonomiite na zemjite ~lenki. No, EZ treba{e da dejstvuva i globalno, preku
ekonomskata integracija da izvr{i povrzuvawe i isprepletuvawe na nacionalnite
ekonomii, sazdavawe na zaedni~ki pazar i kordinacija na ostanatite ekonomski
politiki. Planiranite ~ekori koi {to trebaa da dovedat do postavenata cel bea;
1) Sozdavawe zona za slobodna trgovija;
2) Sozdavawe carinska unija;
3) Zaedni~ki pazar;
4) Monetarna unija;
5) Celosna ekonomska integracija.
EZ e sozdadena vrz pretpostavkite za pro{iruvawe na vnatre{niot pazar i na
ekonomskiot prostor, t.e na mo`nosta za razvoj na ekonomijata , mo`nosta za
nadminuvawe na ekonomskite ograni~uvawa, fer konkurencija i mo`nost za
ekspanzija vo proizvodstvoto i na prometot na stoki i uslugi na edinstveniot
stopanski prostor vo granicite na Evropa3.
Gradewe na carinska unija
Carinskata unija be{e planirana da se sozdade vo tekot na eden
preodreden period od 12 do 15 godini. Za toj period se planira{e ukinuvawe na
carinite na industriskite stoki me|u zemjite-~lenki vo me|usebniot promet kako i
ukinuvawe na kvantitativnite ograni~uvawa. Ukinuvaweto na me|usebnite carini
po~na da va`i od 01.01.1959 godina, so namaluvawe na carinata na godi{no
nivo za 10% so predvidena proekcija do 1970 godina.
Vo 1968 godina bea ukinati me|usebnite carini pome|u zemjite-~lenki na EZ,
osven carinite za 14 zemjodelski proizvodi koi ne se vklopuvaa vo organiziraniot
pazar, a so koi carinite bea namaleni za okolu 1/4 od bazi~nata carinska stapka.
Koga vo 1973 godina kon Zaednicata pristapija i Velika Britanija, Danska i
Irska so prvoto pro{iruvawe, i za niv se odnesuvaa istite ve}e prifateni principi,
taka {to so ni{to ne se izmeni osnovnata nasoka i opredelba za carinskata unija,
3

Kartalov, Hristo. Evropskata integracija niz ekonomskata perspektiva. Skopje: Filofozski fakultet, 2005, str.30-37.

tuku i ponatamu da se prodol`i vo nasoka na pocvrsta ekonomska integracija

me|u zemjite ~lenki. Namaluvaweto na carinskite stapki na zemjite od prvoto
pro{iruvawe se dvi`e{e so poinakva dinamika. Namaluvaweto na carinskite
stapki se odviva{e so 20%godi{no vo periodot od 1973-1977 godina, a po pet
godini treba{e celosno da se vklopat vo evropskata carinska unija.
Evropskata konstrukcija ne e sozdavana so eden poteg, tuku postepeno i so
mnogu prakti~ni ~ekori i fakti~ka solidarnost me|u dr`avite. Osnovnata
kvalifikacija za za~lenuvaweto vo Zaednicata be{e: 1) Demokratsko vladeewe
vo

dr`avite-~lenki

t.e

demokratski

pluralisti~ki

vladi

ili

predstavni~ki

demokratii, i 2) Pazarno orientirano stopanstvo {to funkcionira.

Sozdavawe na zaedni~ki pazar
I dodeka zemjite na EZ na me|usebniot pazar vodea politika za
namaluvawe do ukinuvawe na carinite, carinskite barieri i kvantitativnite
ograni~uvawa vo protokot na stokata i uslugite- politika na slobodna
trgovija- dotoga{ tie kon treti zemji koi ne bea ~lenki na EZ istapuvaa kako
zaedni~ki pazar- so edinstvena carinska tarifa. Iako toj pazar se u{te ne
postoe{e,

sepak

ve}e

bea

postaveni

temelite

za

negovoto

postepeno

sozdavawe.
Evropskata zaednica (vrz osnova na Dogovorot od Pariz i Rim) ve}e be{e
me|unarodna specijalizirana organizacija so instiucionalna struktura koja vo
svojata

postavenost

ne

be{e

nitu

supranacionalna

nitu

me|uvladina

konstrukcija, tuku kombinacija na dvete ne{ta. So zaedni~kiot pazar se

pretpostavuva{e deka dr`avite-~lenki na Zaednicata, pokraj slobodnoto dvi`ewe
na stoki i uslugi, treba da ovozmo`at slobodno dvi`ewe i na faktorite na
proizvodstvo (rabotna sila i na kapitalot). Poradi toa vo Rimskiot dogovor, EZ
~esto pati se narekuva i zaedni~ki pazar (Common Market)4, iako takov pazar ne
postoe{e, tuku bea postaveni temelite za negovoto gradewe.
Zaedni~kiot pazar postoe{e kako proekcija, iako postoa organi~uvawa vo
trnsportot, telekomunikaciite, bankarskite uslugi, konsultantskite i drugi uslugi
vo biznisot, i sekako, vo slobodnoto dvi`ewe na rabotnata sila i kapitalot. Sekako
Idejata za sozdavawe na zeedni~ki pazar, e povrzana so Evropskata ekonomska zaednica
pa zatoa taa mnogu ~esto i popularno se narekuva i zaedni~ki pazar (Common Market).
4

tie bea organizirani na nacionalno nivo. Blagodarej}i na pro{ireniot pazar i

slobodnoto cirkulirawe na stokata, se zgolemija produktivnosta i efikasnosta vo
raboteweto na evropskoto stopanstvo.
Peridot od 1974 do 1984 godina e poznat kako period na stagnacija vo
razvojot

na

evrointegracijata,

ili

poto~no

period

vo

koj

preovladuvaat

evroskepticizmot i evropesimizmot. Be{e evidentirana neefikasnost vo nau~noista`uva~kata rabota, golem procent na nevrabotenost itn. Vo ovoj period
(1974-1984) isto taka zna~ajno e da se istakne deka se slu~ija tri niza nastani:
Prvite direkni izbori za evropskiot Parlament (dotoga{ ~lenovite bea delegirani
od nacionalnite parlamenti), {to pridonese da se zajakne demokratskata
legitimnost. Vtoriot nastan se odnesuva{e na vtoroto pro{iruvawe na EZ, koga
1981 godina Grcija stana deseta ~lenka, a pak tretiot nastan se odnesuva{e na
formirawe na evropskiot monetaren sistem. Vo mart 1979 godina se formira{e i
Evropskiot monetaren sistem-EMS ( European Monetary System). Imeno toa e
period koga vrednosta na valutite slobodno se formira na pazarot na valutite.
EMS prestavuva{e sistem na fiksni, no adaptilni kursevi na evropskite valuti {to
bea koncentrirani okolu centralnata pari~na edinica nare~ena EKU (European
Currency Unit)5. Ovoj

mehanizam be{e narekuvan "zmija" mehanizam na

deviznite kursevi (Exchange Rate Mechanisam).

Ekonomskiot monetaren sistem se potpira{e vrz:
-EKU, koe {to be{e ve{ta~ko presmetkovno sredstvo za pla}awe;
-mehanizmite na kursnite razliki i intervencija na sekoja poedine~na valuta
koja se odreduva{e vo odnos na osnovniot kurs, vo odnos na EKU. Taa fluktacija
be{e opredelena od 2,25%.
Taa faza na evropskiot monetaren sistem ne funkcionira{e dolgo vreme.
Zemjite-~lenki ne bea podgotveni vo toj period za izvornite nadle`nosti na
centralnata monetarna vlast, poradi svoite nacionalni nadle`nosti. EMS prestana
da funkcionira poradi fluktacijata na svetskite kursevi i inflacijata {to go zafati
svetot po prviot i vtoriot naften {ok (1973,1978 ), me|u drugoto i poradi
istapuvaweto na Francija i Italija od EMS na EZ.
EKU be{e ve{ta~ka pari~na edinica i se koriste{e od nacionalnite vladi za kupuvawe i
proda`bana drugi valuti. Nejzinata vrednost be{e opredelena vo zavisnost od vrednosta na
"ko{ni~kata na evropskite valuti"(najva`ni: markata, funtata i frankot). Vo EMS sekoja
nacionalna valuta ima[e fiksen kurs vo odnos na EKU. Toj ne smee{e da fluktira pove}e od
2,25 vo odnos na "centralniot kurs".
5

So Edinstven evropski akt-EEA (European Singl Act) koj formalno e potpi{an

1986 godina vo Luksemburg, a stapi na sila 1987 godina pazarot se transformira
od zaedni~ki, celosen vo "ednistveniot pazar". Istata godina-1986, se slu~i i
tretoto pro{iruvawe na EZ, so pristapuvawe na [panija i Portugalija, Evropa
stana pogolemo semejstvo so 12 zemji-~lenki.
EEA pretstavuva{e edna revizija na prethodnite dotoga{ni dogovori. Taa
izvr{i zna~ajna promena vo procesot na odlu~uvawe na Zaednicata, a
istovremeno go pro{iri i delokrugot na nejzinata nadle`nost. So donesuvaweto
na Edinstveniot evropski akt vo Zaednicata se promenija i:
1) Proceduri na odlu~uvawe vo instituciite na Zaednicata (vo Sovetot na
ministri, Evropskiot parlament, Evropskiot sud na pravda) : principot na
ednoglasnost e zamenet so principot na"kvalifikuvano mnozinstvo";
2) Preku "postapkata za sorabotka" i "postapkata za davawe mislewa" se
zgolemi i mo}ta na Evropskiot parlament ;
3) Bea vovedeni novi zaedni~ki politiki vo: istra`uvaweto i tehnolo{kiot
razvoj,

za{titata

na

~ovekovata

okolina,

za{tita

na

potro{uva~ite

ekonomskata i socijalnata kohezija:

4) Vo poseben ~len be{e vmetnat i terminot"vnatre{en-interen pazar"
5) Se sozdade legalna osnova za izgradba na Evropskata politi~ka sorabotka;
6) Be{e vklu~eno i edno kratko podglavje koe ja definira sorabotkata vo
ramkite na ekonomskata i monetarnata unija.
Merkite i direktivite na EEA bea so ohrabruva~ki rezultati: namaluvawe na
stapkata na nevrabotenost, direkni stranski investicii, ~etiri pati pogolem BDP,
modernizacija na stopanstvoto i dr.
EEA koj sodr`e{e okolu 300 merki- direktivi za dovr{uvawe na procesot na
izgradba na edinsteniot pazar, pridonese da se sozdade detalna pravna ramka i
gi navesti potrebite za sozdavawe na monetarna unija. Be{e pove}e od
o~igledno deka e nevozmo`no da postoi edinstven pazar bez postoewe na
edinstvena valuta. Edinstveniot pazar prestavuva{e ~ekor napred vo odnos na
zaedni~kiot pazar, bidej}i zemjite-~lenki se obvrzuvaat da gi po~ituvaat
~etirite temelni slobodi na liberalnata ekonomija i demokratija inicirani kako
principi vo Rimskiot dogovor (the four freedoms).

Dogovorot od Mastriht (Dogovorot za EU)

So Dogovorot za Evropskata unija, se potvrdi idejata za evropskata
intergacija i transformiraweto na Zaednicata vo unija. Toa e vsu{nost
Dogovorot od Mastriht, potpi{an na Samitot od pretsedatelite na dr`avi
i vladi na 7 fevruari 1992 godina, a vleze vo sila noemvri 1993 godina.
Vsu{nost, toga{ zapo~nuva edno novo podglavje na evrointegracijata, vo
gradeweto edinstven evropski pazar i monetarna unija, eliminiraj}i gi na toj
na~in prakti~no site barieri za slobodno dvi`ewe na stoki, lu|e, uslugi i kapital
vo zemjite-~lenki na Zaednicata.
Terminot Evropska unija (EU) se vklu~i vo upotreba po 1993 godina,
otkako Dogovorot od Mastriht be{e ratifikuvan od strana na zemjite-~lenki.
Sepak EU ne e zamena za Evropskata zaednica- koja po~nuvaj}i od 1965 bea
spoeni so EZJ^, EEZ i EVROATOM; toj poim se odnesuva samo na podlabokata i
pocvrsta sorabotka vo sporedba so porane{niot poim Evropska zaednica (EZ).
EU vsu{nost prestavuva politi~ki poim i gi prestavuva site aspekti na evropskata
integracija vo nejziniot entitet.
EZ e vistinska me|unarodna integracija koja ima svoi organi, koja mo`e da
bide ~lenka na drugi me|unarodni organizacii i da nastapuva vo imeto na "edna
dr`ava" da potpi{uva me|unarodni dogovori. Otamu EU prozleguva deka ne e
direkno vklu~ena vo ekonomskata i trgovskata sfera, tuku deka toa e EZ.
Dogovorot od Mastriht posebno ja potencira vospostavenata struktura, so tri
potporni stolba na evrointegracijata,se misli na slednive:
- Prviot stolb EZ- Evropskata zaednica gi opfa}a trite spoeni zaednici i
operativnite zaedni~ki politiki {to gi vostanuvaa (politika na edinstven pazar,
konkurencijata, politika na regionalen razvoj , politika za vrabotuvawe i socijalna
politika, politika na inustriski razvoj, itn.)
-

Vtoriot stolb- se temelite na evropskata politi~ka sorabotka, a se odnesuva

na zaedni~ka nadvore{na i bezbednosna politika (ZNBP): i

-

Tretiot stolb- se odnesuva na sorabotkata vo oblasta na pravoto,

sudstvoto i vnatre{nite raboti (azil, emigracija, kontrola na granicite, borba

protiv drogata, me|unaroden kriminal- EVROPOL)

Vtoriot i tretiot stolb prvenstveno se odgovorni za dobro definiranite podra~ja

na interesi, kompentencija na prviot potporen stolb e razviena ne samo
prakti~no vrz celata ekonomija, tuku i vrz nekolku va`ni podra~ja vo `ivotot i
rabotata na lu|eto.
2) Vovedeni se institucionalni reformi. Novostite se vo starite institucii na
EZ (prviot stolb) i natamu se upravuvani od strana na Evropskata komisija,
Evropskiot sovet, Evropskiot parlament i Evropskiot sud na pravda, dodeka
ostanatite dva stolba ne pripa|aat pod ingerencija na ovie institucii tuku direkno
pod ingerencija na Sovetot na ministrite, odnosno Sovetot na Evropskata unija.
3)

Se

voveduva

principot

na

supsidijarnost,

koj

se

odnesuva

na

raspredelbata na vlijanieto i mo}ta na organite i telata na EU, dr`avite ~lenki i

lokalnite vlasti. Od tuka proizleze potrebata za formirawe na Komitet na
regionite.
4) Vovedeno e pravoto na "evropsko gra|anstvo". Evropskite gra|ani vo slu~aj
na

potreba

mo`at

da

bidat

zastapuvani

i prestavuvani od

konzulatot-

ambasadata na koja bilo ~lenka na EU.

5) Bea predelni fazite za voveduvawe na "evroto". Prvata faza zapo~na 1990
godina. Za vreme na ovaa faza dr`avite-~lenki treba{e da izrabotat programi za
"konvergencija"koi se odnesuvaat na pribli`uvawe na ekonomskite performansi
na ekonmiite na zemjite-~lenki, a so toa do cvrsti kursni odnosi me|u valutite,
pritoa ispolnuvaj}i izvesni kriteriumi za konvergencija. Poto~no Dogovorot od
Mastriht gi postavuva slednive kriteriumi za zemjite koi participiraat vo zonata
na evroto:

Stapka na inflacija-koja ne smee da ja nadmine granicata pove}e od

1,5%

Kamatnite stapki na sreden i dolg rok ne smeat da preminat pove}e od

2% od prose~nata stapka na trite zemji-~lenki koi imaat najniski kamatni
stapki.

Buxetskiot deficit ne smee da ja nadminuva vrednosta od 3% BDP.

Obemot na javniot dolg ne smee da nadmine pove}e od 60% od BDP.

Fluktuacijata na valutite mora da bide vo ramkite na tesniot raspon koj

go opredeluva Evropskiot monetaren sistem- EMS.

Vtorata faza treba{e da po~ne na 1 januari 1994 godina, a da zavr{i 1 januari

1999 godina. Vo 1994 godina be{e formiran Evropskiot monetaren institut vo
Frankfurt na Majna, koj gi koordinira{e monetarnite politiki i ja promovira{e
upotrebata na EKU-to.
Tretata faza ja ozna~uva voveduvaweto na evroto kako edinstvena valuta na 1
januari 1999 godina vo platniot promet, a realno vo funkcija od 1 januari 2002
godina i sozdavaweto na Evropskata centralna banka.
6) Davawe mo`nost za izzemawe na oredena odredba (Opt-out). Ova pravo
u{te prv pat im be{e dadeno na Danska, V.Britanija a podocna i na [vedska so
vrska so voveduvaweto na evroto.
7) Voveduvawe na novi politiki, odnosno zaedni~ki politiki: konkurentska,
socijalna, regionalna, politika za za{tita na ~ovekovata okolina, kulturnata, itn.
Dogovorot od Mastriht donese mnogu novi idei i re{enija vo funkconiraweto
na EU: Ednoglasnosta pri glasaweto (konsenzus) vo Komisijata be{e zameneta
so mnozinskoto glasawe, so {to se zgolemi efikasnosta na nejzinoto rabotewe:
se zajakna ulogata na Evropskiot parlament so voveduvaweto na novata
procedura na "soodlu~uvawe"- davawe na soglasnost na pretsedatel na
Komisijata i za ~lenovi na Komisijata, a Evropskiot parlament dobi pove}e
nadle`nosti vo domenot na sklu~uvaweto na novi dogovori so treti zemji, kako i
vo procesot na usvojuvaweto na zakonite: be{e promoviran povisok stepen na
ekonomska i socijalna kohezija me|u dr`avite-~lenki; se vovedoa novi institucii:
Evropskata centralna banka i Komitetot na regionite; se vovede nova regulativa
vo oblasta na ekologijata i novi pottici za unapreduvawe na nau~nite
istra`uvawa i tehnologijata.
[to se slu~uva{e vo EU po stapuvaweto na Dogovorot od Mastriht?
Slobodnata trgovija na industriskite proizvodi me|u EU i EFTA6 (European Free
Trade Association) be{e vostanovena u{te 1977 godina i ovie relacii se zadr`aa so
decenii. Me|utoa bidej}i EZ so EEA odlu~i da sozdade zaedni~ki interen pazar,
pregovorite prodol`ija so zemjite na EFTA koi bea so sli~no nivo na razvienost i
so pazarni ekonomii, za da mo`at da se vklu~at vo u{te po{irok zaedni~ki
EFTA se formira na 4 januari 1960 godina pod liderstvo na Obedinetoto Kralstvo, Avstrija,
Danska, Norve{ka, Portugalija, [vedska i [vajcarija. Podocna na ovie zemji im se pridru`ija
Island, Finska i Lihten{tajn. Nekoi zemji ~lenki na EFTA so vreme ja napu{tija ovaa
organizacija i se priklu~ija kon EU. Taka EFTA dosta pomala ima i pomalo zna~ewe, bidej}i
obedinuva samo ~etiri mali i geografski nepovrzani zemji (Island, Liihten{tajn, Norve{ka i
[vajcarija).
6

pazar. Krajniot datum za vnatre{en pazar be{e krajot na 1992 godinaa po

pove}egodi{ni pregovori me|u dr`avite na Zaednicata i dr`avite na EFTA, be{e
potpi{an dogovorot za formirawe na Evropskata ekonomska oblast-EEO i stapi
vo sila 1994 godina. Razlikata me|u ovoj dogovor i dogovorite za priklu~uvawe
kon zaednicata se sostoi vo toa {to ~lenkite na EFTA, priklu~uvaj}i se kon
Evropskata ekonomska oblast gi prifa}aat site odredbi od dogovorite za EZ (t.e
EU), pri toa bez da u~estvuvaat vo procesite na odlu~uvawe vo nejzinite
institucii. So sozdavaweto na EEO-Evropa formalno se pretvori vo ekonomska
tvrdina- vo zona za slobodna trgovija.
Vo toa vreme EU istovremeno se soo~uva{e so novo pro{iruvawe. Tri zemji od
EFTA (Avstrija, Finska i [vedska) 1995 godina go ostvarija ~etvrtoto pro{iruvawe
na EU, i toj sostav od 15 ~lenki evrointegracijata go zadr`a se do 2004 godina 7.
Intenziviraweto na odnosite so zemjite od Centralna i Isto~na Evropa za
mo`nosta postepeno da stanat ~lenki, se odnesuva dokolku gi ispolnat
kopenhagenskite kriteriumi8, t.e ispolnuvawe na politi~kite, ekonomskite i
administrativnite kriteriumi, odnosno:
-

stabilnost na instituciite-koi }e garantiraat demokratija, vladeewe na

pravoto, ispolnuvawe na zakonite, za{tita na malcinstvata, itn.

-

postoewe na pazarno stopanstvo, sposobnost za spravuvawe so

konkurentski pritisoci i pazarni sili vo ramkite na Unijata:

- Podgotvenost za implementacija na evropskite pravila i propisi .

EU od Dogovorot od Amsterdam do denes

Liderite na 15-te dr`avi-~lenki

na Evropskata unija vo juni 1997 godina ,

postignaa soglasnost za u{te eden nov dogovor, poznat kako Dogovorot od

Amsterdam. Toj e potpi{an 1997 godina, a stana efektiven 1999 godina.
So ovoj Dogovor se razjasneti pra{awata za na~inot na pro{iruvaweto prema
zemjite od Sredna i Isto~na Evropa.

Kartalov, Hristo. Evropskata integracija niz ekonomskata perspektiva. Skopje: Filozofski fakultet, 2005.
Kopenhagenskite kriteriumi vsu{nost se uslov za vlez vo EU, se misli na ispolnuvawe na
politi~ki, ekonomski i administrativni kriteriumi za zemjite koi {to treba da stanat ~lenki na
E.U.
8

10

Dogovorot od Amsterdam postigna rezultati vo sferata na mehanizmite na

nosewe na odlukite, za zgolemuvawe na efikasnosta, transparentnosta i
demokrati~nosta.

So

ovoj

pro{iruvawe na sorabotkata

dogovor

se

izvr{eni

zna~ajni

promeni

kon

vo oblasta na sudstvoto, nadvore{nata i

vnatre{nata bezbednosna politika, a mo`ebi najgolemiot progres koj se slu~i

be{e vo intenziviraweto na sorabotkata vo pravoto i vnatre{nite raboti (pr;
nadvore{nata

i vnatre{nata

kontrola

na

granicite, imigracijata, azilskite

raboti,itn).
Natamo{noto dostignuvawe na Dogovorot od Amsterdam se odnesuva na
politikata na vrabotuvawe, koja se izdiga na nivo na primarna cel na dr`avite~lenki. Vo prvata polovina na 2000 godina zapo~naa diskusiite za potrebata od
institucionalni promeni na EU, osobeno vo kontekst na pro{iruvaweto kon Istok.
Se razgleduva{e pra{aweto kako }e dejstvuva Zaednicata vo idnina so novoto
pro{iruvaweto od 10-te zemji-~lenki.
Vo fokusot na vnimanieto na Amsterdamskiot dogovor se fundamentalnite
~ovekovi prava, odnosno osnovnite prava na gra|anite vneseni vo nacionalnite
ustavi. Dogovorot gi obvrzuva zemjite-~lenki na po~ituvawe na osnovnite prava
na gra|anite onaka kako {to tie se izvorno regulirani od strana na Sovetot na
Evropa od 1950 godina: borba protiv sekakov vid na diskriminacija, pravo na
vrabotuvawe, socijalni prava, pravo na potro{uva~ite, itn. Isto taka

vo

sodr`inata na ovoj Dogovor se predviduva i zajaknuvawe na zaedni~kata

nadvore{na i bezbednosna politika (ZNBP)9
Potoa, so Konferencijata na {efovite na dr`avi i vladi na zemjite-~lenki koja {to
se odr`a 1999 godina vo Berlin, proizleze eden finansiski dokument poznat kako
Agenda 2000. Agendata 2000 prestavuva{e opredeluvawe na finansiskata
ramka na buxetot na EU za periodot od 2000 do 2006 godina.
Na 1 januari 1999 godina po~na so prakti~no dejstvuvawe Evropskata
ekonomska i monetarna unija. Kako treta etapa od sozdavaweto na EMU, taa
go obele`a procesot na zapo~nuvawe na dejstvuvawe na evroto (koe gi zameni
valutite na 12 zemji, prakti~no do 1 januari 2002 godina se sozade t.n zona na
evroto, dodeka Danska, [vedska, V.Britanija gi zadr`aa svoite valuti).

Gotron, Zan Klod. Evropsko pravo. Prev. Elizabeta Krkaceva. Skopje: Kongresen servisen centar, DOO, 2006,
str.104.

11

Na sednicata na Evropskiot sovet vo Luksemburg odr`ana 1997 godina,

donesena e odluka za zapo~nuvawe pregovara~ki proces so Polska,^e{ka,
Estonija, Slovenija, Kipar, a na Sednicata na Evropskiot sovet vo Helsinki 1999
godina bea predlo`eni novi kandidati za ~lenstvo: Bugarija, Letonija, Latvija,
Romanija, Slova~ka, Malta i Turcija koja be{e dopolnitelno vmetnata.
Na Evropskiot sovet vo Nica koj se odr`a kon krajot na 2000-ta godina,
postoe{e konsenzus za potpi{uvawe na Dogovorot za narednata godina, no
sepak ne stapi vo sila ni vo 2002 godina bidej}i ne be}e ratifikuvan od Irska.
Dogovorot se koncentrira na zabrzuvawe na procesot na donesuvawe na
odlukite, t.e zamena na konsenzusot vo odlu~uvaweto so kvalifikuvano
mnozinstvo glasovi, {to zna~e{e institucionalni promeni vo odlu~uvaweto.
Dr`avite-~lenki

vo

odnos

na

edno

krucijalno

pra{awe

kako

{to

vrabotuvaweto, lansiraa edna nova strategija poznata kako "Lisabonska

strategija" spored Samitot vo Lisabon odr`an 2000 godina. "Lisabonskata
strategija" vo sredi{teto gi stava vrabotuvaweto, ekonomskite reformi i
socijalnata kohezija paralelno so gradeweto na "op{testvo na znaewe".
Sledniot va`en ~ekor vo harmonizacijata na ekonomskata

politika se

postigna na Samitot vo Gutenburg, koj se odr`a 2001 godina. Zemjite-~lenki

se slo`ija deka EU treba da ima strategija na odr`liv razvoj, no i sekoja zemja
treba da ima posebna strategija za istiot. Su{tinata na strategijata na toj odr`liv
razvoj e vo toa {to natamo{nata strategija na EU }e se zasnovuva vrz
kombiniraweto na tri celi: harmonija vo za{tita na okolinata; ekonomski porast
kako i razvoj i socijalen progres. Zna~i na toj na~in Samiotot od Gutenburg
dodade novi dimenzii za za{tita na okolinata na ekonomskite i socijalnite
inicijativi inicirani vo Lisabonskata strategija.
Drugata strana na ekonomskata integracija e bliskata politi~ka integracija.
Dvete prioritetni poliwa na patot kon politi~ka unija se: pravoto i pravosudstvoto
i vnatre{nite raboti na uniformna nadvore{na politika.
So ovaa politika na sorabotka vo ovie domeni centralniot element na
integracionite procesi e sozdavawe "region na sloboda, sigurnost i pravda" {to
be{e odgovor na Dogovorot od Amsterdam.
Vo dekemvri 2001 godina se slu~i Samitot

na Evropskiot sovet vo

Laeken, na koj se usvoeni:

12

- Konvencija za Evropa - (predlog Evropski ustav)

- Formulata 10+2 vo odnos na pro{iruvaweto (bea potvrdeni 10-te zemjikandidatki za ~lenstvo so izzemawe na Bugarija, Romanija i Turcija).
Zaedni~ka strategija sprema Jugoisto~na Evropa (bea prifateni potpi{anite
spogodbi za stabilizacija i asocijacija so Republika Makedonija-april 2001 i so
Republika Hrvatska- oktomvri 2001 godina)10.
Vo juli 2003 godina, Konvencijata so konsenzus usvoi "Predlog dogovorot
za

Evropskiot ustav". Se razbira se raboti za ustaven dogovor, hibridna

pravna kategorija, no na linija so istoriski i tehni~ki razvoj na zaednicite na

Evropskata unija. Predlogot be{e prifaten, po cena na izvesni izmeni, na me|
uvladinata konferencija vo Rim 2004 godina. Ustavot treba{e da stapi na sila
otkako }e go ratifikuvaat od strana na zemji-~lenki. Procesot na ratifikacija koj
{to be{e predviden treba{e da zavr{i za period od 2 godini. Prva zemja koja {to
treba{e da go ratifikuva be{e Italija. So Ustavot se predviduva{e Sovetot na E.U,
koj go so~inuvaat {efovi na dr`avi ili vladi so kvalifikuvano mnozinstvo da izbere
pretsedatel na Unijata so mandat od dve i pol godini. Spored Ustavot od 2014
godina, treba{e da bide namalen brojot na ~lenovite na Evropskata Komisija. Vo
Komisijata zemjite }e bidat zastapeni vrz osnova na "ramnopravna rotacija", a
Pretsedatelot na Komisijata }e se izbira so mnozinstvo vo Evropskiot parlament
na predlog na Sovetot na E.U.
Noviot Ustav predviduva golemi ovlastuvawa za Evropskiot parlament, osobeno
vo pravosudstvoto i vnatre{nite raboti. Evropskiot parlament zaedno so Sovetot
na ministri }e imaat kontrola nad evropskiot buxet. Be{e potrebno da bide
ratifikuvan barem od 10 zemji-~lenki na E.U koi {to }e glasaat "za" i "protiv" .
No po sprovedenite referendumi vo Maj 2005 godina, sepak odlu~ija Evropskiot
ustav da bide otfrlen, a najgolemoto vlijanie za sudbonosnoto "NE" go odigraa
Francija i Holandija, dodeka pak najgolema poddr{ka dobi od Germanija.
So Ustavot treba{e fakti~ki da se potvrdi reformiraweto na Unijata kako
posledica na pro{iruvaweto, no istovremeno Unijata da se podgotvi da se spravi
so predizvicite na globalizacijata, predzemaj}i ja ulogata na "globalen akter".

10

Kartalov, Hristo. Evropskata integracija niz ekonomskata perspektiva. Skopje: Filozofski fakultet, 2005, str. 46.

13

Instituciite na E.U
Ekonomskata politika na Evropskata unija e formirana i sostavena od
kompleksna i seu{te raste~ka politi~ka struktura. Pette zna~ajni institucii na
ovaa struktura se: Evropskiot Sovet, Sovetot na ministri, Evropskata komisija,
Evropskiot parlament i Evropskiot sud na pravda.
Evropskiot Sovet e sostaven od {efovi na dr`avi i pretsedatelot na
Evropskata komisija. Sekoj od {efovite na dr`avite e propraten so minister za
nadvore{ni raboti na sostanocite. Evropskiot sovet se sostanuva najmalku dva
pati vo godinata i re{ava za krupni politi~ki pra{awa i dava nasoki.
Evropskata Komisija e odgovorna da predlaga zakoni, da gi implementira
i da vr{i monitoring na primenata na zakonite na zemjite-~lenki. So sedi{te vo
Brisel-Belgija, komisijata ima pove}e od 10.000 vraboteni. Komisijata ja
rakovodat grupa od 32 komisioneri so mandat od 4 godini. Samo najstarite zemji
V. Britanija, Francija, Germanija, [panija i Italija biraat po dvajca

dodeka od

ostanatite zemji se bira po eden komisioner. Pretsedatelot i {est potpresedateli

se biraat od komisionerite za period od 2 godini, so pravo na povtoren mandat.
Komisijata ima monopol vo predlagaweto na evropskite zakoni. Komisijata isto
taka go zapo~nuva zakonodavniot proces so davawe na predlog do Sovetot na
ministri i potoa do Evropskiot parlament. Sovetot na ministri postapuva samo po
predlog na Komisijata. Komisijata e odgovorna za implementirawe na evropskoto
zakonodavstvo. Druga odgovornost na Komisijata e da vr{i monitoring na
primena na evropskoto zakonodavstvo od zemjite-~lenki. Vo ovaa politi~ka
uloga, Komisijata bara od dr`avite-~lenki, da se izjasnat za evropskite zakoni
koga tie se povredeni. Ako ova

e nedovolno, Komisijata mo`e da go preprati

slu~ajot do Evropskiot sud na pravda. Ulogata na Evropskata Komisija vo

politikata na konkurencija zna~itelno raste i e mnogu zna~ajna za biznisot vo
poslednive godini. Komisijata isto taka treba da obezbedi nitu edna kompanija
da ne ja koristi svojata mo} na pazarot, da gi ostrani svoite konkurenti i da go
monopolizira pazarot.
Sovetot na ministri gi prestavuva interesite na zemjite-~lenki. Sostaven e
od prestavnici na vladite na sekoja dr`ava. ^lenstvoto varira vo zavisnost od
temite na diskusija. Se do 1993 godina, sovetot odlu~uva{e javno. Me|utoa so

14

voveduvaweto na edinstveniot evropski akt- EEA se formalizira ulogata na

mnozinstvoto pri odlu~uvawe, naj~esto za slednive temi - vospostavuvawe i
funkcionirawe na edinstveniot pazar, no

koga se govori za ureduvawe na

danocite i politikata za iseleni{tvo, seu{te na raspravite se odlu~uva javno.

Evropskiot parlament koj e sostaven od 732
populacijata

na

zemjite-~lenki.

Toj

zasedava

vo

~lenovi, izbran e od
Strazburg-Francija

prvenstveno konsultativno (sovetodavno) telo, a potoa zakonodavno telo.

Debatira za predlozite od Komisijata i gi dostavuva do Sovetot . Predlaga
amandmani koi ne mora da gi prifatat Sovetot i Komisijata, no naj~esto se
prifateni. Vo posledno vreme negovata uloga raste i e zajaknata, no ne tolku
kolku {to sakat parlamentarcite. Evropskiot Parlament sega ima pravo da glasa
no i da stava veto na nekoi zakoni kako za buxetot taka i za edinstveniot pazar.
Glavna debata e koj treba da bide povlijatelen dali parlamentot ili sovetot 11.
Sostavot na Evropskiot sud na pravda go so~inuvaat po eden sudija na
sekoja zemja-~lenka i vooedno pretstavuva najvisokiot sud vo EU. Sudiite se
lica vo ~ija nezavisnost nema somnevawe, koi poseduvaat potrebni kvalifikacii
predvideni za najvisoki sudski funkcii od redot na nazna~eni sudii, lica na javni
funkcii, advokati, politi~ari ili uneverzitetski predava~i od zemjite-~lenki.
Sudiite se nezavisni, tie ne se

prestavnici na nacionalniot interes. Niv gi

nazna~uvaat vladite na zemjite-~lenki i im pomagaat u{te osum javni pravni

zastapnici, ~ii mandati odgovaraat na onie na sudiite, a voedno i u`ivaat sudska
nezavisnost. ^etiri od osumte javni pravni zastapnici sekoga{ se od "golemite"
zemji-~lenki (Germanija, Francija, Italija i Velika Britanija) a drugite ~etiri od
preostanatite zemji-~lenki koi se nazna~uvaat po pat na rotacija. Javnite pravni
zastapnici vlijaat na mislewata samo preku argumenti, no tie ne se vklu~eni vo
presudata nitu vo nejzinoto donesuvawe. Sudot sudi vo poln sostav. Negovata
zada~a e da se pogri`i, tolkuvawata na Dogovorot da bidat vo soglasnost so
Pravoto na Zaednicata. Sedi{teto se nao|a vo Luksemburg 12.
*
*

11

Hill, Charles (2005), International Business, Fourth Edition, Chapter 8, p.274-278. Regional Economic Integration.
Prev. Vladimir Kandikijan. Skopje: Praven fakultet.
12
Borhart, Klaus-Diter . ABV na pravoto na Zaednicata. Luksemburg: Kancelarija za sluzbeni izdanija na Evropskite
zaednici, 2000, str.49.

15

Zaklu~ok: Brojni se promenite, slu~uvawata i nastanite, niz toj transformaciski

proces na Evropskata integracija pred da zvani~no da stane Evropska unija.
Zapo~nuvaj}i so samo {est zemji-~lenki: Belgija, Francija, Holandija, Italija,
Luksemburg i Zapadna Germanija denes bele`i

duri 27 zemji-~lenki,od {to

mo`e da se uvidi deka pro{iruvaweto e vo postojan porast. Voveduvaweto na

novite politiki pridonese do vidliv razvoj i krupni promeni vo poleto na
ekonomijata, socijalnata i kulturnata politika. Nejzinite institucii pridonesoa do
zna~itelen ekonomski razvoj, naglasuvawe na ~ovekovite prava, vladeewe na
pravoto, ustavna demokratija, sloboda, sloboden pazar i ekonomska integracija.
So intenziviraweto na odnosite so zemjite od Centralna i Isto~na Evropa, so
spogodbite za stabilizacija i asocijacija, Evropa ja otvori golemata vrata za vlez i
priem na novi ~lenki, se razbira dokolku se ispolnat neophodnite uslovi i se
po~ituvaat kopenhagenskite kriterumi.

16

BIBLIOGRAFIJA :

1. Bohart, Diter-Klaus. ABV na pravoto na Zaednicata. Luksemburg: Kancelarija

za izdanija na Evropskite zaednici, 2000.
2. Gotron, @an-Klod. Evropsko pravo. Prev. Elizabeta Krka~eva. Skopje:
Kongresen servisen centar, DOO, 2006.
3. Kartalov, Hristo. Evropskata intergacija niz ekonomskata perspektiva. Skopje:
Filozofski fakultet, 2005.
4. Hill, Charles (2005), International Business, Fourth Edition, Chapter 8. Regional Economic
Integration.

POSETENI VEB STRANICI:

htpp://www.rschuman.hu
htpp://www.europa.eu.int
htpp://www.europarl.eu.int
htpp://www. ec.europa.eu.
http://www.sei.gov.mk

17

http://www.google.com.evropska unija.sr.wikipedia.org/sr-el
http://www.pogodok.com.mk/search=referendum+za+evropskiot+ustav

18