Preklopne Strukture in Sistemi

PREKLOPNE
STRUKTURE IN SISTEMI
N. Zimic
N. Zimic 1-1
Asistenti in laborant
• mag. Iztok Lebar Bajec
• Andrej Jazbec
• dr. Uroš Lotrič
• Laborant Vito Čehovin
N. Zimic 1-2
1
Študijsko gradivo
• Učbenik:
– prof. J. Virant:
Logične osnove odločanja in pomnjenja v računalniških
sistemih
• Predloge za predavanja in vaje:
– http://lrss.fri.uni-lj.si (pedagoško delo)
– predloge za predavanja so zapisane v obliki PDF
– I. Lebar Bajec: Zbirka nalog
N. Zimic 1-3
Obseg predavanj
• Boolova algebra
• Preklopna funkcija
• Funkcijsko polni sistem
• Minimizacija preklopnih funkcij
• Ostale pomembne preklopne funkcije
• Strukturalna preklopna vezja
• Sekvenčna vezja
• Osnove avtomatov
N. Zimic 1-4
2
BOOLOVA ALGEBRA
N. Zimic 2-1
Boolova algebra
• Boolova algebra je tako kot drugi dedukativni
matematični sistemi definirana z:
– množico elementov,
– množico operatorjev,
– množico aksiomov oziroma postulatov.
N. Zimic 2-2
1
Osnovne definicije
• Če je S množica in sta x in y elementa, potem
velja zapis:
– x ∈ S, element x pripada množici S
– y ∉ S, element y ne pripada množici S
• Množico opišemo tako, da v zavitih oklepajih

naštejemo elemente množice:
– A = {1,2,3,4}, elementi množice A so števila 1,2,3 in 4
N. Zimic 2-3
Osnovne definicije (nad.)

• Binarni operator, ki je definiran nad množico S, je
pravilo, ki vsakemu paru elementov iz S enolično
priredi element, ki prav tako pripada množici S.
N. Zimic 2-4
2
Postulati - splošno
• Postulati so osnovne predpostavke iz katerih je
možno izpeljati vse zakone, teoreme in značilnosti
matematičnega sistema.
• Postulati so osnovne postavke in jih ni mogoče
dokazati.
N. Zimic 2-5
Postulati - splošno (nad.)

• Postulati so:
– Zaprtost
– Zakon asociativnosti
– Zakon komutativnosti
– Element enote
– Inverzni element
– Zakon distributivnosti
N. Zimic 2-6
3
Zaprtost
• Zaprtost. Množica S je zaprta glede na binarni
operator, če za vsak par elementov iz množice S in
pravila, ki ga definira operator, dobimo element,
ki je prav tako element množice S
• Primer. Množica naravnih števil N={1,2,3,…}, je
zaprta glede na operator seštevanja (+), ker za
vsak par naravnih števil obstaja vsota, ki je prav
tako element množice naravnih števil
N. Zimic 2-7
Zakon asociativnosti
• Zakon asociativnosti. Za binarni operator *, ki je
definiran nad množico S, velja zakon
asociativnosti, kadar je:
(x * y) * z = x * (y * z)
za vse elemente x, y, z ∈ S
N. Zimic 2-8
4
Zakon komutativnosti
• Zakon komutativnosti. Za binarni operator *, ki je
definiran nad množico S, velja zakon
komutativnosti, kadar je:
x*y=y*x
za vse pare elementov x, y ∈ S
N. Zimic 2-9
Nevtralni element
• Nevtralni element. Množica S ima nevtralni
element za binarno operacijo *, kadar obstaja
element e ∈ S z lastnostjo:
e * x = x * e = x za vsak x ∈ S
N. Zimic 2-10
5
Inverzni element
• Inverzni element. Element x ∈ S ima inverzni
element y ∈ S, kadar je:
x*y=y*x=e
kjer je e nevtralni element v množici S za binarni

operator *.
N. Zimic 2-11
Zakon distributivnosti
• Če sta * in · binarna operatorja nad množico S,
potem velja zakon distributivnosti, če:
x * (y · z) = (x * y) · (x * z)
N. Zimic 2-12
6
Aksiomi Boolove algebre
• Osnove Boolove algebre je postavil g. George
Bool leta 1854
• Leta 1938 je g. C. E. Shannon uvedel
dvovrednostno algebro, imenovano preklopna
algebra (switching algebra)
• Boolova algebra je algebraična struktura,
definirana nad elementi množice X in nad
binarnima operatorjema konjunkicje in
disjunkcije, pri čemer morajo biti izpolnjeni
naslednji postulati.
N. Zimic 2-13
Postulati
• Zaprtost.
– P1: x, y ∈ X ; x ∨ y ∈ X
– P1*: x, y ∈ X ; x y ∈ X
• Nevtralni element.
– P2: x,0 ∈ X ; x ∨ 0 = x
– P2*: x,1 ∈ X ; x1 = x
• Komutativnost.
– P3: x, y ∈ X ; x ∨ y = y ∨ x
– P3*: x, y ∈ X ; x y = y x
N. Zimic 2-14
7
Postulati (nad.)
• Distributivnost.
– P4: x, y, z ∈ X ; x ∨ ( yz ) = ( x ∨ y )( x ∨ z )
– P4*: x, y, z ∈ X ; x ( y ∨ z ) = xy ∨ xz
• Inverzni element.
– P5: ∀x ∈ X , ∃ x; x ∨ x = 1
– P5*: ∀x ∈ X , ∃ x; x x = 0
• Število elementov.
– P6: Obstajata vsaj dva elementa x, y ∈ X, tako da x ≠ y
N. Zimic 2-15
Pravila
• Idempotenca:
– x ∨ x ∨ ... ∨ x = x
– x x ... x = x
• Absorbcija:
– x ∨ xy = x
– x( x ∨ y ) = x
• Asociativnost:
– ( x ∨ y) ∨ z = x ∨ ( y ∨ z ) = x ∨ y ∨ z
– ( x y) z = x ( y z ) = x y z
N. Zimic 2-16
8
Pravila (nad.)
• De Morganov izrek:
– x ∨ y ∨ ... ∨ z = x y ... z
– x y ... z = x ∨ y ∨ ... ∨ z
• Za dokaz De Morganovega izreka je potrebno

pravilo asociativnosti in obratno.
N. Zimic 2-17
Primeri dokazov
• Primer: x ∨ x = x
x ∨ x = ( x ∨ x)1 postulat 2*
= ( x ∨ x) ( x ∨ x ) 5
= x∨ xx 4
= x∨0 5*
=x 2
N. Zimic 2-18
9
Primeri dokazov (nad.)
• Primer: x x = x
x x = ( x x) ∨ 0 postulat 2
= ( x x) ∨ ( x x ) 5*
= x (x ∨ x) 4*
= x1 5
=x 2*
N. Zimic 2-19
Primeri dokazov (nad.)

• Primer: x ∨ x y = x
x ∨ x y = x1∨ x y postulat 2*
= x (1 ∨ y ) 4*
= x ((1 ∨ y )1) 2*
= x ((1 ∨ y )( y ∨ y )) 5
= x (( y ∨ 1)( y ∨ y )) 3
= x ( y ∨ 1y ) 4
= x ( y ∨ y) 2*
= x1 5
=x 2*
N. Zimic 2-20
10
Dualnost
• Postulati so sestavljeni iz dveh delov, originalnega
in dualnega
• Dualnost dosežemo z zamenjavo logičnih
vrednosti (0 z 1 in obratno) ter zamenjavo
operatorjev konjunkcije in disjunkcije
• Dualni operator je definiran:
f d ( x1 , x2 ,..., xn ) = f ( x1 , x2 ,..., xn )
N. Zimic 2-21
Dualnost (nad.)
• Postulati in pravila
(a ) x ∨ 0 = x (b) x 1 = x
(a ) x ∨ x = 1 (b) x x = 0
(a ) x ∨ x = x (b) x x = x
x=x
(a ) x∨ y = y ∨ x (b) xy= yx
(a ) x ∨ ( y ∨ z) = ( x ∨ y) ∨ z (b) x ( y z ) = ( x y) z
(a ) x ( y ∨ z) = x y ∨ x z (b) x ∨ y z = ( x y) ∨ ( x z)
(a ) ( x ∨ y ) = x y (b) ( x y) = x ∨ y
(a ) x ∨ x y = x (b) x ( x ∨ y) = x
N. Zimic 2-22
11
PREKLOPNE FUNKCIJE
IN PREKLOPNA VEZJA
N. Zimic 3-1
Preklopne funkcije
• Preklopne spremenljivke (neodvisne
spremenljivke):
x1 , x2 ,..., xn
xi ∈ {0,1}, i = 1,2,..., n
• Preklopne funkcija (odvisna spremenljivka) nad n
spremenljivkami:
f ( x1 , x2 ,..., xn ) ∈ {0,1} x1
x2 f ( x1 , x2 ,..., xn )
Preklopna
• Primer: # funkcija
f ( x1 , x2 , x3 ) = x1 x2 ∨ x3 xn
N. Zimic 3-2
1
Pravilnostna tabela
• Leva stran predstavlja • Vseh vhodnih vektorjev je
vhodne vektorje: 2n , kjer je n število
~ = ( w , w ,..., w )
w vhodnih spremenljivk
i 1i 2i ni
kjer je w ji j-ta cifra (z
leve) v binarnem zapisu x1 , x2 ,..., xn f ( x1 , x2 ,..., xn )
števila i. ~
w ~)
f (w
0 0
• Primer: ~
w ~)
f (w
~ = (0,...,0,1,1)
w
1 1
3 # #
• Desna stran predstavlja ~
w2 n −2 ~
f ( w2n − 2 )
vrednost pri določenem ~
w f (w~ )
2 n −1 2 n −1
vhodnem vektorju
N. Zimic 3-3
Pravilnostna tabela (nad.)

• Leva stran predstavlja vse x1 , x2 , x3 f ( x1 , x2 , x3 )
možne vhodne vektorje,
od vektorja 0 0 0 do 000 f (0,0,0) = 0
vektorja 1 1 1 00 1 f (0,0,1) = 0
• Na desni strani so 0 10 f (0,1,0) =1
funkcijske vrednosti pri 0 11 f (0,1,1) =1
posameznem vhodnem 10 0 f (1,0,0) = 0
vektorju 10 1 f (1,0,1) = 1
• Primer funkcije: 1 10 f (1,1,0) = 0
111 f (1,1,1) = 0
f ( x1 , x2 , x3 ) = x1 x2 x3 ∨ x1 x2
N. Zimic 3-4
2
• Primer pravilnostne tabele x1 , x2 , x3 f1 f2 f3 f4
za funkcije:
000 0 0 0 0
f1 ( x1 , x2 , x3 ) = x1 x2 x3
00 1 0 1 1 1
f 2 ( x1 , x2 , x3 ) = x1 ∨ x2 x3 0 10 0 0 0 0
f 3 ( x1 , x2 , x3 ) = 0 11 0 0 1 1
10 0 0 1 1 1
= x1 x2 x3 ∨ x1 x2 x3 ∨ x1 x2
10 1 0 1 1 1
f 4 ( x1 , x2 , x3 ) = x1 x2 ∨ x1 x3 1 10 1 1 0 0
111 0 1 0 0
N. Zimic 3-5
Mintermi in makstermi
• Če dve spremenljivki povezujemo s konjunkcijo in
pri tem uporabimo še negacijo, dobimo:
x y, x y , x y , x y
• Takšne konjunkcije imenujemo mintermi. Pri n
spremenljivkah imamo 2n mintermov.
• Minterme označujemo s številkami od 0 do 2n-1:
m0 , m1 ,..., m2 n −1
N. Zimic 3-6
3
Mintermi in maks. (nad.)
• Splošna enačba minterma je:
mi = x1w1i x2w2 i ... xnwni i = 0,1,..., 2 n − 1
 x, pri w = 1
xw = 
 x , pri w = 0
• Podobno je definiran tudi maksterem:
M 2 n −1−i = x1w1i ∨ x2w2 i ∨ ... ∨ xnwni i = 0,1,..., 2 n − 1
N. Zimic 3-7

x1 , x2 , x3 mintermi makstermi
000 x1 x2 x3 m0 x1 ∨ x2 ∨ x3 M7
00 1 x1 x2 x3 m1 x1 ∨ x2 ∨ x3 M6
0 10 x1 x2 x3 m2 x1 ∨ x2 ∨ x3 M5
0 11 x1 x2 x3 m3 x1 ∨ x2 ∨ x3 M4
10 0 x1 x2 x3 m4 x1 ∨ x2 ∨ x3 M3
10 1 x1 x2 x3 m5 x1 ∨ x2 ∨ x3 M2
1 10 x1 x2 x3 m6 x1 ∨ x2 ∨ x3 M1
111 x1 x2 x3 m7 x1 ∨ x2 ∨ x3 M0
N. Zimic 3-8
4
• Lastnosti mintermov in makstermov:
mi = M 2 n −1−i M i = m2 n −1−i
mi ∨ M 2 n −1−i = 1 mi M 2 n −1−i = 0
2n −1 2n −1
∨ mi = 1 & Mi = 0
i=0 i=0
mi m j = 0 i ≠ j Mi ∨ M j =1 i ≠ j
N. Zimic 3-9
PDNO in PKNO
• Popolna disjunktivna normalna oblika (PDNO):
2n −1
f ( x1 , x2 ,.., xn ) = ∨ mi fi
i =0
• Popolna konjuktinvna normalna oblika (PKNO):
2n −1
f ( x1 , x2 ,..., xn ) = & ( M 2n −1−i ∨ fi )
i =0
• fi je vrednost funkcije pri i-tem vhodnem vektorju
• Lasnosti:
– funkcija je popolna: termi (na prvem nivoju) so
sestavljeni iz vseh vhodnih spremenljivk
– funkcija normalna: sestavljena iz dveh nivojev
N. Zimic 3-10
5
PDNO in PKNO (nad.)
x1 , x2 , x3 mintermi makstermi f ( x1 , x2 , x3 )
000 x1 x2 x3 m0 x1 ∨ x2 ∨ x3 M7 0
00 1 x1 x2 x3 m1 x1 ∨ x2 ∨ x3 M6 1
0 10 x1 x2 x3 m2 x1 ∨ x2 ∨ x3 M5 1
0 11 x1 x2 x3 m3 x1 ∨ x2 ∨ x3 M4 0
10 0 x1 x2 x3 m4 x1 ∨ x2 ∨ x3 M3 1
10 1 x1 x2 x3 m5 x1 ∨ x2 ∨ x3 M2 0
1 10 x1 x2 x3 m6 x1 ∨ x2 ∨ x3 M1 0
111 x1 x2 x3 m7 x1 ∨ x2 ∨ x3 M0 1
N. Zimic 3-11
PDNO in PKNO (nad.)

• Primer zapisa funkcije v PDNO
f ( x1 , x2 , x3 ) = f 0 m0 ∨ f1 m1 ∨ f 2 m2 ∨ f 3 m3 ∨
∨ f 4 m4 ∨ f 5 m5 ∨ f 6 m6 ∨ f 7 m7
= 0 m0 ∨ 1 m1 ∨ 1 m2 ∨ 0 m3 ∨
∨ 1 m4 ∨ 0 m5 ∨ 0 m6 ∨ 1 m7
= m1 ∨ m2 ∨ m4 ∨ m7
= x1 x2 x3 ∨ x1 x2 x3 ∨ x1 x2 x3 ∨ x1 x2 x3
N. Zimic 3-12
6
PDNO in PKNO (nad.)
• Primer zapisa funkcije v PKNO
f ( x1 , x2 , x3 ) = ( f 0 ∨ M 7 ) ( f1 ∨ M 6 ) ( f 2 ∨ M 5 ) ( f 3 ∨ M 4 )
( f4 ∨ M 3 ) ( f5 ∨ M 2 ) ( f6 ∨ M1 ) ( f7 ∨ M 0 )
= (0 ∨ M 7 ) (1 ∨ M 6 ) (1 ∨ M 5 ) (0 ∨ M 4 )
(1 ∨ M 3 ) (0 ∨ M 2 ) (0 ∨ M 1 ) (1 ∨ M 0 )
= M 7 M 4 M 2 M1
= ( x1 ∨ x2 ∨ x3 ) ( x1 ∨ x2 ∨ x3 ) ( x1 ∨ x2 ∨ x3 ) ( x1 ∨ x2 ∨ x3 )
N. Zimic 3-13
PDNO in PKNO (nad.)

• Zapis PDNO:
f1 ( x1 , x2 , x3 ) = m1 ∨ m2 ∨ m4 ∨ m7
= ∨ (1,2,4,7)
• Zapis PKNO:
f1 ( x1 , x2 , x3 ) = M 7 M 4 M 2 M 1
= &(7,4,2,1)
N. Zimic 3-14
7
PDNO in PKNO (nad.)
• Pretvorba med oblikami zapisa
f1 ( x1 , x2 , x3 ) = ∨ (1,4,5,6,7)
f1 ( x1 , x2 , x3 ) = ∨ (0,2,3) = m0 ∨ m2 ∨ m3
f1 ( x1 , x2 , x3 ) = (m0 ∨ m2 ∨ m3 ) = m0 m2 m3
f1 ( x1 , x2 , x3 ) = M 7 M 5 M 4 = &(7,5,4)
N. Zimic 3-15
Popolne normalne oblike

x1 x1
x2 PDNO x2 PKNO
& ∨
# #
xn xn
x1 f ( x1 , x2 ,..., xn ) x1 f ( x1 , x2 ,..., xn )
x2 x2
& ∨ ∨ &
# #
xn xn
# #
x1 x1
x2 x2
& ∨
# #
xn xn
N. Zimic 3-16
8
Verižne oblike
• Disjunktivna verižna nenormalna oblika DVNNO
xd xc xb xa f ( x1 , x2 ,..., xn )
& ∨ & ∨
• Konjunktivna verižna nenormalna oblika KVNNO
xd xc xb xa f ( x1 , x2 ,..., xn )
∨ & ∨ &
N. Zimic 3-17
Drevesna nenormalna oblika

• Primer disjunktivne in konjunktivne drevesne
nenormalne oblike (DDNNO, KDNNO)
xa xa
∨ &
xb & f ( x1 ,.., xn ) xb ∨ f ( x1 ,.., xn )
∨ &
xc ∨ xc &
∨ &
xd & xd ∨
∨ &
N. Zimic 3-18
9
Logične funkcije
n
• Za n spremenljivk obstaja 2 2 logičnih funkcij
• Za dve neodvisni spremenljivki obstaja poleg
operacij konjunkcije in disjunkcije še 14 drugih
funkcij
N. Zimic 3-19
Logične funkcije (nad.)

• Za dve neodvisni spremenljivki obstaja 16
funkcij:
x1 x2 f 0 f1 f 2 f 3 f 4 f 5 f 6 f 7 f8 f 9 f10 f11 f12 f13 f14 f15

0 0 0 1 0 1 0 1 0 1 0 1 0 1 0 1 0 1
0 1 0 0 1 1 0 0 1 1 0 0 1 1 0 0 1 1
1 0 0 0 0 0 1 1 1 1 0 0 0 0 1 1 1 1
1 1 0 0 0 0 0 0 0 0 1 1 1 1 1 1 1 1
N. Zimic 3-20
10
f0 = 0 konstanta 0
f1 = x1 ∨ x2 x1 ↓ x2 Piercova povezava
f 2 = x1 x2 x1 → x2 negacija implikacije
f 3 = x1 x1 negacija x1
f 4 = x1 x2 x2 → x1 negacija implikacije
f 5 = x2 x2 negacija x2
f 6 = x1 x2 ∨ x1 x2 x1∇x2 seštevanje po modulu 2
f 7 = x1 x2 x1 ↑ x2 Shefferjeva povezava
N. Zimic 3-21

f 8 = x1 x2 x1 x2 koniunkcija
f 9 = x1 x2 ∨ x1 x2 x1 ≡ x2 ekvivalenca
f10 = x2 x2 spremenljivka x2
f11 = x1 ∨ x2 x1 → x2 implikacija
f12 = x1 x1 spremenljivka x1
f13 = x1 ∨ x2 x2 → x1 implikacija
f14 = x1 ∨ x2 x1 ∨ x2 disjunkcija
f15 = 1 preklopna konstanta 1
N. Zimic 3-22
11
Logični simboli
Konjunkcija Disjunkcija
x1 x1
x1 x2 x1 ∨ x2
x2 x2
x1 , x2 f ( x1 , x2 ) x1 , x2 f ( x1 , x2 )
00 0 00 0
01 0 01 1
10 0 10 1
11 1 11 1
N. Zimic 3-23
Logični simboli (nad.)

Negacija Gonilnik
x1 x1 x1 x1
x1 f ( x1 ) x1 f ( x1 )
0 1 0 0
1 0 1 1
N. Zimic 3-24
12
Shefferjev Pirceov
operator operator
x1 x1
x1 x2 x1 ∨ x2
x2 x2
x1 , x2 f ( x1 , x2 ) x1 , x2 f ( x1 , x2 )
00 1 00 1
01 1 01 0
10 1 10 0
11 0 11 0
N. Zimic 3-25

Vsota po
modulu 2 Ekvivalenca
x1 x1
x1∇x2 x1 ≡ x2
x2 x2
x1 , x2 f ( x1 , x2 ) x1 , x2 f ( x1 , x2 )
00 0 00 1
01 1 01 0
10 1 10 0
11 0 11 1
N. Zimic 3-26
13
Različni standardi
• Obstaja vrsta simbolov za logična vezja
– standarde za simbole so postavljale razne organizacije
– nekatera podjetja so postavljala svoje standarde, ki so
najpogosteje kombinacija standardov
– na predavanjih bomo uporabljali standard, ki je
uporabljen v učbeniku
N. Zimic 3-27
Različni standardi (nad.)

• Primeri različnih standardov
Konjunkcija Disjunkcija Negacija Gonilnik
x1 x1
x2 x1 x2 x2 x1 ∨ x2 x1 x1 x1 x1
x1 x1
x2 x1 x2 x2 x1 ∨ x2 x1 x1 x1 x1
x1 x1
x2 & x1 x2 x2 ≥1 x1 ∨ x2 x1 1 x1 x1 1 x1
N. Zimic 3-28
14
Različni standardi (nad.)
Shefferjev op. Pircov op. Vsota po mod. 2 Ekvivalneca

x1 x1 x1 x1
x2 x1 x2 x2 x1 ∨ x2 x2 x1∇x2 x2 x1 ≡ x2
x1 x1 x1 x1
x2 x1 x2 x2 x1 ∨ x2 x2 x1∇x2 x2 x1 ≡ x2
x1 x1 x1 x1
& x1 x2 ≥1 x1 ∨ x2 = x1∇x2 = x1 ≡ x2
x2 x2 x2 x2
N. Zimic 3-29
Logične sheme
• V logičnih shemah je preklopna funkcija
predstavljena na grafični način
• Logične sheme so osnova za realizacijo preklopne
funkcije
• Logične sheme poleg logičnih simbolov vsebujejo
še dodatne informacije, ki so potrebne za fizično
realizacijo (številke priključkov na integriranem
vezju, oznako integriranega vezja, ...)
N. Zimic 3-30
15
Logične sheme (nad.)
• Primer: f ( x1 , x2 , x3 , x4 , x5 , x6 ) = (( x1 ≡ x2 ) ∨ ( x3 x4 )) x5 x6
x1
x2
f ( x1 , x2 , x3 , x4 , x5 , x6 )
x3
x4
x5
x6
N. Zimic 3-31
Realizacija preklopnih
funkcij
• Preklopne funkcije realiziramo z elektronskimi
vezji. Najpogosteje so to integrirana vezja.
• Pri realizaciji logično 0 in 1 običajno predstavimo
z različnima nivojema eletrične napetosti.
N. Zimic 3-32
16
funkcij (nad.)
• Primer električnih nivojev za integrirana vezja v
tehnologiji CMOS.
5.0V
Logična 1
3.5V Nedefinirana
logična
1.5V vrednost
Logična 0
0.0V
N. Zimic 3-33
funkcij (nad.)
• Primer negatorja
Področje vhodne
napetosti za logično 0
5V
Izhodna napetost kot
funkcija vhodne napetosti
Izhodna napetost
Področje vhodne
napetosti za logično 1
0 5V
Vhodna napetost
N. Zimic 3-34
17
Integrirana vezja
• Logični operatorji so realizirani v integriranih
vezjih. Primer takega vezja je prikazan na sliki:
1 Vcc 14
Primer integriranega vezja 74LS00. 2 13

Številke označujejo številko
3 12
priključka. Priključke štejemo v
obratni smeri urnega kazalca. 4 11
Priključka št. 7 in 14 sta namenjena
5 10
za napajanje integriranega vezja.
6 9
7 Gnd 8
N. Zimic 3-35
Vennovi diagrami
• Grafični prikaz relacije med spremenljivkami
x y
xy xy xy
xy
N. Zimic 3-36
18
Vennovi diagrami
• Krog v Venovih diagramih omejuje
spremenljivko. V prejšnjem primeru omejuje
spremenljivko x oziroma y.
• Presek krivulj in tudi zunanjost krogov tvorijo
funkcije:
x y, x y , x y , x y
N. Zimic 3-37
Veitchev diagram
• Veitchev diagram se uporablja za zapis funkcij
• Obsega 2n polj, kjer je n število neodvisnih
spremenljivk
• Posebno primeren je pri minimizaciji logičnih
funkcij
• Veitchev diagram izhaja iz Vennovih diagramov
• Na podoben način lahko zapišemo funkcijo tudi s
pomočjo Karnaugovih diagramov
N. Zimic 3-38
19
Veitchev diagram (nad.)
• Področja, ki jih pokriva neodvisna spremenljivka
x1 x1
x2 x2
x4 x4
x1 x3 x1 x2 x3 x2
N. Zimic 3-39
x1 x1
x2 x2
x4 x4
x3 x3 x3 x4 x3 x4
N. Zimic 3-40
20
•Presečišče posameznih
x1 spremenljivk določa
funkcijo polja.
m12 m14 m6 m4
x2 •Vsako polje predstavlja
m13 m15 m7 m5 minterem
x4
m9 m11 m3 m1 •Na sliki je prikazan
enajsti minterem
m8 m10 m2 m0
x3
x1 x2 x3 x4
N. Zimic 3-41

f ( x1 , x2 , x3 , x4 ) = ∨ (0,1, 2,3, 4,5, 6, 7,11,13,15)
f ( x1 , x2 , x3 , x4 ) = x1 ∨ x2 x4 ∨ x3 x4
x1
1 1 •V polja vpisujemo
x2 funkcijske vrednosti pri
1 1 1 1 posameznem mintermu
x4
1 1 1 •Vpisujemo samo enice
1 1
x3
N. Zimic 3-42
21
• Veitchev diagram za 1, 2 in 3 neodvisne
spremenljivke
x1 x1
x1 m1 x2 m3 m1 x2 m6 m7 m3 m2
m0 m2 m0 m4 m5 m1 m0
x3
N. Zimic 3-43

• Veitchev diagram za 5 neodvisnih spremenljivk
x5
x1 x1
m25 m29 m13 m9 m24 m28 m12 m8

x2
m27 m31 m15 m11 m26 m30 m14 m10
x4
m19 m23 m7 m3 m18 m22 m6 m2
x1 x2 x3 x4 x5
m17 m21 m5 m1 m16 m20 m4 m0
N. Zimic
x3 x3 3-44
22
Ločenje
• Ločenje je poznano tudi kot Shanonov teorem
f ( x1 , x2 , x3 ,.., xn ) = f (0, x2 , x3 ,.., xn ) x1 ∨ f (1, x2 , x3 ,.., xn ) x1
f ( x1 , x2 , x3 ,.., xn ) = ( f (0, x2 , x3 ,.., xn ) ∨ x1 ) ( f (1, x2 , x3 ,.., xn ) ∨ x1 )
• Funkciji, ki sodelujeta pri ločenju imenujemo

funkcijski ostanek
f 0 ( x2 , x3 ,.., xn ) = f (0, x2 , x3 ,.., xn )
f1 ( x2 , x3 ,.., xn ) = f (1, x2 , x3 ,.., xn )
N. Zimic 3-45
Ločenje (nad.)
• Postopek ločenja nad vsemi neodvisnimi
spremenljivkami privede do PDNO ali PKNO.
• Primer za PDNO:
f ( x1 , x2 , x3 ,.., xn ) = f (0, x2 , x3 ,..., xn ) x1 ∨ f (1, x2 , x3 ,..., xn ) x1
= ( f (0,0, x3 ,..., xn ) x2 ∨ f (0,1, x3 ,..., xn ) x2 ) x1 ∨
∨ ( f (1,0, x3 ,..., xn ) x2 ∨ f (1,1, x3 ,..., xn ) x2 ) x1
= x1 x2 ...xn f (0, 0,..., 0) ∨ x1 x2 ...xn f (0, 0,...,1) ∨
∨... ∨ x1 x2 ...xn f (1,1,...,1)
= m0 f 0 ∨ m1 f1 ∨ ... ∨ m2n −1 f 2 n −1
N. Zimic 3-46
23
Ločenje (nad.)
• Primer za PKNO
f ( x1 , x2 , x3 ,.., xn ) = ( f (0, x2 , x3 ,..., xn ) ∨ x1 ) ( f (1, x2 , x3 ,..., xn ) ∨ x1 )
= (( f (0,0, x3 ,..., xn ) ∨ x2 ) ( f (0,1, x3 ,..., xn ) x2 )) ∨ x1 ) ⋅
⋅ (( f (1,0, x3 ,..., xn ) ∨ x2 ) ( f (1,1, x3 ,..., xn ) x2 )) ∨ x1 )
= ( x1 ∨ x2 ∨ ... ∨ xn ∨ f (0, 0,..., 0)) ⋅
⋅ ( x1 ∨ x2 ∨ ... ∨ xn ∨ f (0, 0,...,1)) ⋅
⋅ ( x1 ∨ x2 ∨ ... ∨ xn ∨ f (1,1,...,1))
= ( M 2n −1 ∨ f 0 ) ( M 2n − 2 ∨ f1 ) ⋅ ... ⋅ ( M 0 ∨ f 2n −1 )
N. Zimic 3-47
Dekompozicija preklopne
funkcije
• Dekompozicija preklopne funkcije je postopek s
katerim preklopno funkcijo razdelimo na dva dela.
• Na tak način funkcijo realiziramo z manjšim
številom elementov in priključkov.
• Dekompozicija preklopne funkcije ni vedno
možna.
N. Zimic 3-48
24
funkcije (nad.)
• Grafična predstavitev preklopne funkcije
x1
x2 f ( x1 ,#x2 ,..., xn )
Preklopna
# funkcija
xn
N. Zimic 3-49
funkcije (nad.)
• Grafična predstavitev dekompozicije preklopne
funkcije
xi1
xi2 h( xi1 , xi2 ,..., xis )
Preklopna
# funkcija h
xis
xis+1 f ( x1 , x2 ,..., xn )
Preklopna
# funkcija g
xin
N. Zimic 3-50
25
funkcije (nad.)
• Funkcija ima dekompozitno značilnost, če velja:
f ( x1 , x2 ,..., xn ) = g (h( xi1 , xi2 ,..., xis ), xis+1 ,..., xin )
1≤ s ≤ n
{xi1 , xi2 ,..., xis } ∩ {xis+1 , xis+2 ,..., xin } = 0
{xi1 , xi2 ,..., xis } ∪ {xis+1 , xis+2 ,..., xin } = {x1 , x2 ,..., xn }
N. Zimic 3-51
Preklopna diferenca
• Preklopna (boolova) diferenca podaja odvisnost
funkcije od vhodne spremenljivke
 0, funkcija ni odvisna od spremenljivke x i

df ( x1 , x2 ,..., xn ) 
=  1, funkcija je odvisna od spremenljivke x i
dxi  g , funkcija je odvisna od x pod pogojem g
 i
df ( x1 , x2 ,..., xn )
= f ( x1 , x2 ,...,0,..., xn )∇f ( x1 , x2 ,...,1..., xn )
dxi
N. Zimic 3-52
26
Preklopna diferenca (nad.)
• Primer: f ( x1 , x2 , x3 , x4 ) = x1 ∨ x2 x4 ∨ x3 x4
df ( x1 , x2 , x3 , x4 )
= ( 0 ∨ x2 x4 ∨ x3 x4 )∇( 1 ∨ x2 x4 ∨ x3 x4 ) =
dx1
= 1∇( x2 x4 ∨ x3 x4 ) = x2 x4 ∨ x3 x4
• Odvisnost lahko določimo tudi z minimizacijo

preklopne funkcije. Če funkcija ni odvisna od
vhodne spremenljivke, bo le ta pri minimizaciji
odpadla.
N. Zimic 3-53
27
Funkcijsko poln sistem
N. Zimic 4-1
Funkcijsko poln sistem

• Funkcijsko poln sistem je množica funkcij, s
katerimi lahko realiziramo katerokoli preklopno
funkcijo
• Funkcijsko poln sistem, ki izhaja iz postulatov,
predstavljajo:
– konjunkcija, disjunkcija, negacija
• Funkcijsko polnost lahko ugotovimo s prevedbo
nabora funkcij na znan funkcijsko poln sistem
N. Zimic 4-2
1
Funkcijsko poln sist. (nad.)
• Primer preverjanja funkcijske polnosti sistema:
nabor x1 ∨ x2 x1 x2 x
∨, &, x1 ∨ x2 x1 x2 x
∨, x1 ∨ x2 x1 ∨ x2 x
&, x1 x2 x1 x2 x
↓ ( x1 ↓ x2 ) ↓ ( x1 ↓ x2 ) ( x1 ↓ x1 ) ↓ ( x2 ↓ x2 ) x↓x
↑ ( x1 ↑ x1 ) ↑ ( x2 ↑ x2 ) ( x1 ↑ x2 ) ↑ ( x1 ↑ x2 ) x↑x
N. Zimic 4-3
Funkcijsko polni sist. (nad.)

• Primer preverjanja funkcijske polnosti sistema:
nabor x1 ∨ x2 x1 x2 x
→, 0 ( x1 → 0) → x2 ( x1 → ( x2 → 0) → 0 x→0
≡, ∨ , 0 x1 ∨ x2 (( x1 ≡ 0) ∨ ( x2 ≡ 0)) ≡ 0 x≡0
N. Zimic 4-4
2
Zaprti razredi
• Množica M je podmnožica množice funkcij:
M ⊂ P2
• Funkcija f (x1,x2, ..., xn) je element množice M:
f ( x1 , x2 ,..., xn ) ∈ M
• Če s funkcijo f ne moremo realizirati nobene
funkcije, ki ne bi bila vsebovana v množici M, je
množica M zaprt razred.
N. Zimic 4-5
Zaprti razredi (nad.)

• Obstaja 5 osnovnih zaprtih razredov:
– T0 - razred ohranjanja ničle
– T1 - razred ohranjanja enice
– S - razred sebidualnih funkcij
– L - razred linearnih funkcij
– M - razred popolnoma monotonih funkcij
• Množica P2 je tudi zaprt razred, ki je hkrati tudi

univerzalna množica
N. Zimic 4-6
3
Značilnost zaprtih razredov
• T0 -razred ohranjanja konstante 0
f ( x1 , x2 ,..., xn ) ∈ T0 : f (0,0,...,0) = 0
• T1 -razred ohranjanja konstante 1
f ( x1 , x2 ,..., xn ) ∈ T1 : f (1,1,...,1) = 1
• S - razred sebidualnih funkcij
f ( x1 , x2 ,..., xn ) ∈ S : f ( x1 , x2 ,..., xn ) = f ( x1 , x2 ,..., xn )
• L - razred linearnih funkcij
f ( x1 , x2 ,..., xn ) ∈ L : f ( x1 , x2 ,..., xn ) = a0∇a1 x1∇a2 x2∇...∇an xn
N. Zimic 4-7
Značilnost zaprtih razredov

(nad.)
• M - razred popolnoma monotonih funkcij
f ( x1 , x2 ,..., xn ) ∈ M ~ ≤w
: w ~ → f (w
~ ) ≤ f (w
~ )
i j i j
– vektorje primerjamo po bitnih mestih. Če se vektor

razlikuje v več kot dveh bitnih mestih in pri tem prihaja
do protislovja, potem relacije ne moremo določiti!
(0,0,0,0) < (0,0,1,0)
(0,0,1,1) < (0,1,1,1)
(1,1,0,0) (0,0,1,0) primerjava ni možna!
N. Zimic 4-8
4
Zaprti razredi
• Funkcijski nabor je funkcijsko poln, če funkcije
odpirajo zaprte razrede:
F = { f1 , f 2 ,..., f n }
1) f i ∉ T0 fi ∈ F
2) f i ∉ T1 fi ∈ F
3) fi ∉ S fi ∈ F
4) fi ∉ L fi ∈ F
5) fi ∉ M fi ∈ F
N. Zimic 4-9

• Preverjanje funkcijske polnosti za nabor funkcij:
F = {∨, →,1}
– Razred T0
0∨ 0 = 0 0→0≠0 1≠ 0
– Razred T1
1∨1 = 1 1→1 =1 1=1
– Razred S
x1 ∨ x2 ≠ x1 ∨ x2 x1 → x2 ≠ x1 → x2 1≠ 1
N. Zimic 4-10
5
– Razred L
x1 ∨ x2 ≠ a0∇a1 x1∇a2 x2
x1 → x2 ≠ a0∇a1 x1∇a2 x2
1 = a0
– Razred M
x1 ∨ x2 = monotona
x1 → x2 ≠ monotona
1 = monotona
N. Zimic 4-11
T0 T1 S L M
x1 ∨ x2 ∈ ∈ ∉ ∉ ∈
x1 → x2 ∉ ∈ ∉ ∉ ∉
1 ∉ ∈ ∉ ∈ ∈
• Nabor funkcij F = {∨, →,1} ni funkcijsko poln

sistem, ker ne odpira razreda T1
N. Zimic 4-12
6
Shefferjev funkcijsko poln
sistem
• Funkcijo lahko podamo v popolni Shefferjevi
normalni obliki:
2n −1
f ( x1 , x2 ,..., xn ) = ↑ ( fi ↑ si )
i=0
• Kjer je si Shefferjev minterm:

si = x1w1i ↑ x2w2 i ↑ ... ↑ xnwni i = 0,1,..., 2 n − 1
N. Zimic 4-13

sistem (nad.)
• Primer:
f ( x1 , x2 , x3 , x4 ) = x3 ∨ x1 x2 x4
f ( x1 , x2 , x3 , x4 ) = x3 ↑ ( x1 x2 x4 )
= x3 ↑ ( x1 ↑ x2 ↑ x4 )
N. Zimic 4-14
7
sistem (nad.)
• Shema vezja za prejšnji primer:
x1
x2
f ( x1 , x2 , x3 , x4 )
x4
x3
N. Zimic 4-15
Pierceov funkcijsko poln

sistem
• Funkcijo lahko podamo v popolni Piercevi
normalni obliki:
2n −1
f ( x1 , x2 ,..., xn ) = ↓ ( f i ↓ P2n −1−i )
i=0
• Kjer je P2n-1-i Piercev maksterm:

P2 n −1−i = x1w1i ↓ x2w2 i ↓ ... ↓ xnwni i = 0,1,...,2 n − 1
N. Zimic 4-16
8
sistem (nad.)
• Primer:
f ( x1 , x2 , x3 , x4 ) = x3 ∨ x1 x2 x4
f ( x1 , x2 , x3 , x4 ) = x3 ↓ ( x1 x2 x4 )
= x3 ↓ ( x1 ∨ x2 ∨ x4 )
= x3 ↓ ( x1 ↓ x2 ↓ x4 )
= ( x3 ↓ ( x1 ↓ x2 ↓ x4 )) ↓ ( x3 ↓ ( x1 ↓ x2 ↓ x4 ))
N. Zimic 4-17

sistem (nad.)
• Shema vezja za prejšnji primer (brez negacije na
izhodu):
x1
x2
f ( x1 , x2 , x3 , x4 )
x4
x3
N. Zimic 4-18
9
MINIMIZACIJA
PREKLOPNIH FUNKCIJ
N. Zimic 5-1
Glavni vsebovalnik
• Glavni vsebovalnik je konjunktivni izraz, ki je
disjuktivno vsebovan v opazovani preklopni
funkciji tako, da ne obstaja noben krajši
konjunktivni izraz.
• Za minimalno disjunktivno normalno obliko
moramo med glavnimi vsebovalniki izbrati samo
tiste, ki so potrebni. Potrebni vsebovalniki
vsebujejo vse minterme, ki sestavljajo preklopno
funkcijo.
N. Zimic 5-2
1
Sosednost
• Konjunkciji sta sosednji, če se razlikujeta samo po
eni negaciji in imata enako število črk
• Ista definicija velja tudi za minterme
• Primer sosednjih konjunkcij:

x1 x2 x3 x4 x1 x2 x4 x5 x6
x1 x2 x3 x4 x1 x2 x4 x5 x6
N. Zimic 5-3
Sosednost (nad.)
• Sosednje konjunkcije lahko v preklopni funkciji
opustimo na osnovi postulata P5 in P5*
• Večina postopkov za minimizacijo preklopnih
funkcij temelji na sosednosti
N. Zimic 5-4
2
Quinova metoda
minimizacije
• Postopek
– funkcijo zapišemo z mintermi
– poiščemo sosednje konjunkcije
– postopek iskanja konjunkcij ponavljamo, dokler le te
obstajajo
– poiščemo potrebne glavne vsebovalnike
– iz potrebnih glavnih vsebovalnikov sestavimo
minimalno obliko funkcije
N. Zimic 5-5
Quinova metoda
minimizacije (nad.)
• Primer: f ( x1 , x2 , x3 , x4 ) = ∨ (0,1,2,8,10,11,14,15)
n=4 n=3 n=2
x1 x2 x3 x4 x1 x2 x3 x 2 x4 Na osnovi sosednosti
x1 x2 x3 x4 x1 x2 x4 x1 x3 iščemo glavne
x1 x2 x3 x4 x2 x3 x4 vsebovalnike
x1 x2 x3 x4 x2 x3 x4
x1 x2 x3 x4 x1 x2 x4
x1 x2 x3 x4 x1 x2 x3
x1 x2 x3 x4 x1 x3 x4
x1 x2 x3 x4 x1 x3 x4
N. Zimic
x1 x2 x3 5-6
3
Quinova metoda
minimizacije (nad.)
• Iskanje potrebnih glavnih vsebovalnikov
m0 m1 m2 m8 m10 m11 m14 m15
x1 x3 ∈ ∈ ∈ ∈
x2 x4 ∈ ∈ ∈ ∈
x1 x2 x3 ∈ ∈
• Iz potrebnih vsebovalnikov sestavimo minimalno
disjunktivno normalno obliko
f ( x1 , x2 , x3 , x4 ) = x1 x3 ∨ x2 x4 ∨ x1 x2 x3
N. Zimic 5-7
Quinova metoda
minimizacije (nad.)
• Primer: f ( x1 , x2 , x3 , x4 ) = ∨(1,4,6,7,8,9,10,11,15)
n=4 n=3 n=2
x1 x2 x3 x4 x2 x3 x4 x1 x2
x1 x2 x3 x4 x1 x2 x4
x1 x2 x3 x4 x1 x2 x3
x1 x2 x3 x4 x1 x3 x4
x1 x2 x3 x4 x2 x3 x4
x1 x2 x3 x4 x1 x2 x3
x1 x2 x3 x4 x1 x2 x4
x1 x2 x3 x4 x1 x2 x4
x1 x2 x3 x4 x1 x2 x3
N. Zimic 5-8
4
Quinova metoda
minimizacije (nad.)
• Iskanje potrebnih glavnih vsebovalnikov
m1 m4 m6 m7 m8 m9 m10 m11 m15
x1 x2 ∈ ∈ ∈ ∈
x2 x3 x4 ∈ ∈
x1 x2 x4 ∈ ∈
x1 x2 x3 ∈ ∈
x1 x3 x4 ∈ ∈
x2 x3 x4 ∈ ∈
f ( x1 , x2 , x3 , x4 ) = x1 x2 ∨ x2 x3 x4 ∨ x1 x2 x4 ∨ x2 x3 x4
N. Zimic 5-9
Veitchev postopek
minimizacije
• Sosednji mintermi v veitchevem diagramu
x1
m12 m14 m6 m4 • sosednji mintermi so kar

x2 sosedi v veitchevem
m13 m15 m7 m5
diagramu
x4
m9 m11 m3 m1 • mintermi na robu
m8 m10 m2 m0 diagrama imajo sosede tudi
na drugi strani
x3
N. Zimic 5-10
5
Veitchev postopek
minimizacije (nad.)
• Sosednje konjunkcije v veitchevem diagramu
x1
m12 m14 m6 m4
x2
m13 m15 m7 m5
x4
m9 m11 m3 m1
m8 m10 m2 m0
x3
N. Zimic 5-11
Veitchev postopek
minimizacije (nad.)
• Sosednje konjunkcije v veitchovem diagramu
x5
x1 x1
m25 m29 m13 m9 m24 m28 m12 m8

x2
m27 m31 m15 m11 m26 m30 m14 m10
x4
m19 m23 m7 m3 m18 m22 m6 m2
m17 m21 m5 m1 m16 m20 m4 m0
N. Zimic
x3 x3 5-12
6
Veitchev postopek
minimizacije (nad.)
• Primer: f ( x1 , x2 , x3 , x4 ) = ∨ (0,1,2,8,10,11,14,15)
x1 x1 x3
f ( x1 , x2 , x3 , x4 ) =
1
= x1 x2 x3 ∨ x2 x4 ∨ x1 x3
x2
1
x4
1 1
1 1 1 1
x2 x 4 x3 x1 x2 x3
N. Zimic 5-13
Veitchev postopek
minimizacije (nad.)
• Primer: f ( x1 , x2 , x3 , x4 ) = ∨(1,4,6,7,8,9,10,11,15)
x2 x3 x4 x1
x1 x2 x4
1 1 f ( x1 , x2 , x3 , x4 ) =
x2
1 1 = x1 x2 ∨ x2 x3 x4 ∨
x4
∨ x2 x3 x4 ∨ x1 x2 x4
1 1 1
1 1
x1 x2 x3 x2 x3 x4
N. Zimic 5-14
7
Minimalna konjukntivna
normalna oblika
• Do MKNO pridemo preko MDNO:
– funkcijo negiramo
– tako dobljeno funkcijo minimiziramo (MDNO)
– s pomočjo De Morganovega pravila jo pretvorimo v
MKNO
N. Zimic 5-15
normalna oblika (nad.)
• Primer: f ( x1 , x2 , x3 , x4 ) = ∨ (0,1,2,8,10,11,14,15)
f ( x1 , x2 , x3 , x4 ) : f ( x1 , x2 , x3 , x4 ) :
x1 x1
1 1 1 1
x2 x2
1 1 1 1
x4 x4
1 1 1 1
1 1 1 1
N. Zimic x3 x3 5-16
8
• Negirana funkcija v MDNO:
f ( x1 , x2 , x3 , x4 ) = x1 x2 ∨ x2 x3 ∨ x1 x3 x4 ∨ x1 x3 x4
• S pomočjo De Morganovega izreka pretvorimo v

MKNO:
f ( x1 , x2 , x3 , x4 ) = ( x1 ∨ x2 ) ( x2 ∨ x3 ) ( x1 ∨ x3 ∨ x4 ) ( x1 ∨ x3 ∨ x4 )
N. Zimic 5-17
• Primer: f ( x1 , x2 , x3 , x4 ) = ∨(1,4,6,7,8,9,10,11,15)
f ( x1 , x2 , x3 , x4 ) : f ( x1 , x2 , x3 , x4 ) :
x1 x1
1 1 1 1
x2 x2
1 1 1 1
x4 x4
1 1 1 1
1 1 1 1
N. Zimic x3 x3 5-18
9
• Negirana funkcija v MDNO:
f ( x1 , x2 , x3 , x4 ) = x1 x2 x4 ∨ x2 x3 x4 ∨ x1 x2 x3 ∨ x1 x2 x4
• S pomočjo De Morganovega izreka pretvorimo v

MKNO:
f ( x1 , x2 , x3 , x4 ) = ( x1 ∨ x2 ∨ x4 ) ( x2 ∨ x3 ∨ x4 ) ⋅
⋅ ( x1 ∨ x2 ∨ x3 ) ( x1 ∨ x2 ∨ x4 )
N. Zimic 5-19
Minimizacija nepopolnih
funkcij
• Funkcija je lahko le delno definirana
• Pri nekaterih mintermih funkcija ni določena
• To nedefiniranost lahko pri mimimizaciji
upoštevamo kot enico ali ničlo, odvisno od tega,
kaj pripelje do ugodnejše minimizacije
• V Veitchevem diagramu označimo nedefinirana
polja s črko X
N. Zimic 5-20
10
funkcij (nad.)
• Funkcija: f ( x1 , x2 , x3 , x4 ) = ∨(1,3,7,11,15)
• Nedefinirane vrednosti: d ( x1 , x2 , x3 , x4 ) = ∨ (0,2,5)
x1
x2
1 1 X
x4 f ( x1 , x2 , x3 , x4 ) = x3 x4 ∨ x1 x4
1 1 1
X X
N. Zimic x3 5-21
funkcij (nad.)
• Obstaja tudi druga popolnoma enakovredna
rešitev:
x1
x2
1 1 X
x4 f ( x1 , x2 , x3 , x4 ) = x3 x4 ∨ x1 x2
1 1 1
X X
x3
N. Zimic 5-22
11
Ostale pomembne preklopne
funkcije
N. Zimic 6-1
Variantnost preklopne
funkcije
• Funkcija n neodvisnih vhodnih spremenljivk je
invariantna na zamenjavo dveh spremenljivk, če
velja:
f ( x1 , x2 ,.., xi ,..., x j ,..., xn ) = f ( x1 , x2 ,.., x j ,..., xi ,..., xn ) i ≠ j
• Pri zamenjavi dveh neodvisnih spremenljivk med

seboj, se funkcijska vrednost ne spremeni.
• Zamenjavo (transpozicijo) formalno zapišemo:
(i, j ) f ( x1 , x2 ,..., xn ) i≠ j
N. Zimic 6-2
1
Simetrične funkcije
• Funkcija je popolno simetrična, če je invariantna
za vse zamenjave:
(1,2) f , (1,3) f ,..., (1, n) f
• Če je invariantna samo pri nekaterih zamenjavah,
je funkcija delno simetrična
• Funkcija je popolnoma nesimetrična, če ne obstaja
noben par spremenljivk, pri katerem bi bila
funkcija invariantna
N. Zimic 6-3
Simetrične funkcije (nad.)

• Simetričnost opazujemo tudi pri negaciji vhodnih
spremenljivk. Nabor vhodnih spremenljivk, z
upoštevanjem negacije, je:
~~
X Wi = { x1w1i , x2w2 i ,..., xnwni }
• Če je funkcija simetrična pri i-tem naboru, takšen
nabor imenujemo i-ti simetrijski nabor neodvisnih
spremenljivk.
• Vseh naborov je 2n
N. Zimic 6-4
2
Simetrične funkcije (nad.)
• Pri ugotavljanju simetričnosti funkcije moramo
preverjati invariantnost funkcije pri vseh naborih
spremenljivk (negacijah spremenljivk). Funkcijo
pri i-tem naboru spremenljivk zapišemo:
f ( x1w1i , x2w2 i ,..., xnwni )
N. Zimic 6-5
Popolnoma simetrične
funkcije
• Potreben in zadosten pogoj, da je preklopna
funkcija popolnoma simetrična je, da obstaja
množica simetrijskih števil A={...,a,...}, kjer je a
med 0 in n. Če ima a vhodnih spremenljivk
vrednost 1, potem mora biti vrednost funkcije tudi
1.
• Popolnoma simetrično funkcijo zapišemo:
~~
f ( x1 , x2 ,..., xn ) = f A ( x1w1i , x2w2 i ,..., xnwni ) = f A ( X Wi )
N. Zimic 6-6
3
funkcije (nad.)
• Primer simetrične funkcije. Funkcija je po
vrednosti 1, če sta nič ali dve vhodni
spremenljivki po vrednosti 1
f{0, 2} ( x1 , x2 , x3 ) = x1 x2 x3 ∨ x1 x2 x3 ∨ x1 x2 x3 ∨ x1 x2 x3
nič spremenljivk dve spremenljivki

po vrednosti ena po vrednosti ena
N. Zimic 6-7
funkcije (nad.)
• Primer (nad.)
f{0, 2} ( x1 , x2 , x3 ) = x1 , x2 , x3 f ( x1 , x2 , x3 )
= x1 x2 x3 ∨ x1 x2 x3 ∨ x1 x2 x3 ∨ x1 x2 x3 000 1
00 1 0
x1 0 10 0
0 11 1
x2 1 0 1 0 10 0 0
0 1 0 1 10 1 1
1 10 1
x3 111 0
N. Zimic 6-8
4
funkcije (nad.)
• Poleg možice A obstaja tudi dopolnilna možica,
tako da velja
A ∪ A' = U A ∩ A'= 0
U = {0,1,..., n}
• Množica U vsebuje vsa števila od 0 do n, kjer je n
število neodvisnih vhodnih spremenljivk
• Pri možici U velja:
~~
fU ( X Wi ) = 1
N. Zimic 6-9
Negacije pri simetričnih

funkcijah
• Negacija simetrične funkcije je tudi simetrična
funkcija:
B = CM ( A) = A = {a | a ∈ U ∧ a ∉ A}
f A ( x1w1i , x2w2 i ,..., xnwni ) = f B ( x1w1i , x2w2 i ,..., xnwni )
• Negacija vseh vhodnih spremenljivk:

B = {b | b = n − a, a ∈ A}
N. Zimic 6-10
5
funkcijah (nad.)
• Dualna funkcija je tudi simetrična funkcija:
B = {b | b = n − a, a ∈ A}
N. Zimic 6-11

funkcijah (nad.)
• Primeri:
f{0, 2} ( x1 , x2 , x3 ) = x1 x2 x3 ∨ x1 x2 x3 ∨ x1 x2 x3 ∨ x1 x2 x3
U = {0,1,2,3} n=3
f{0, 2} ( x1 , x2 , x3 ) = f{1,3} ( x1 , x2 , x3 )
f{0, 2} ( x1 , x2 , x3 ) = f{1,3} ( x1 , x2 , x3 )
f{0, 2} ( x1 , x2 , x3 ) = f{0, 2} ( x1 , x2 , x3 )
N. Zimic 6-12
6
Konjunkcija in disjunkcija
simetričnih funkcij
• Disjunkcija ohranja simetričnost:
f C ( x1w1i , x2w2 i ,..., xnwni ) = f A ( x1w1i , x2w2 i ,..., xnwni ) ∨ f B ( x1w1i , x2w2 i ,..., xnwni )
C = A∪ B
• Konjunkcija ohranja simetričnost:

f C ( x1w1i , x2w2 i ,..., xnwni ) = f A ( x1w1i , x2w2 i ,..., xnwni ) f B ( x1w1i , x2w2 i ,..., xnwni )
C = A∩ B
N. Zimic 6-13
simetričnih funkcij (nad.)
• Primer:
f{2} ( x1 , x2 ) = x1 x2
f{1} ( x1 , x2 ) = x1 x2 ∨ x1 x2
• Disjunkcija ohranja simetričnost:

f{1, 2} ( x1 , x2 ) = f{2} ( x1 , x2 ) ∨ f{1} ( x1 , x2 )
f{1, 2} ( x1 , x2 ) = x1 x2 ∨ x1 x2 ∨ x1 x2
N. Zimic 6-14
7
simetričnih funkcij (nad.)
• Primer:
f{1} ( x1 , x2 ) = x1 x2 ∨ x1 x2
f{1, 2} ( x1 , x2 ) = x1 x2 ∨ x1 x2 ∨ x1 x2
• Konjunkcija ohranja simetričnost:

f{1} ( x1 , x2 ) = f{1} ( x1 , x2 ) f{1, 2} ( x1 , x2 )
f{1} ( x1 , x2 ) = ( x1 x2 ∨ x1 x2 ) ( x1 x2 ∨ x1 x2 ∨ x1 x2 )
f{1} ( x1 , x2 ) = x1 x2 ∨ x1 x2
N. Zimic 6-15
Ločenje simetričnih funkcij

• Ločenje simetričnih funkcij ohranja simetričnost:
f C ( x1w1i , x2w2 i ,..., xnwni ) = xi f A ( x1w1i , x2w2 i ,..., xnwni ) ∨
∨ xi f B ( x1w1i , x2w2 i ,..., xnwni )
C = B ∪ {d | d = a + 1, a ∈ A}
N. Zimic 6-16
8
Ločenje simetričnih funkcij
(nad.)
• Primer:
f{2} ( x1 , x2 , x3 ) = x1 x2 x3 ∨ x1 x2 x3 ∨ x1 x2 x3
= x3 ( x1 x2 ∨ x1 x2 ) ∨ x3 ( x1 x2 )
= x3 f{1} ( x1 , x2 ) ∨ x3 f{2} ( x1 , x2 )
N. Zimic 6-17
Testiranje funkcij na
simetričnost
• Funkcija je simetrična, če je invariatna pri
transpozicijah:
(1,2) f , (1,3) f ,..., (1, n) f
• Funkcijo pa je potrebno testirati na simetričnost
pri vseh vhodnih naborih, ki jih je 2n:
f ( x1w1i , x2w2 i ,..., xnwni )
• Vseh testiranj je (n-1)·2n, vendar se to število
lahko prepolovi, ker negacija ohranja simetričnost.
N. Zimic 6-18
9
simetričnost (nad.)
• Funkcijo lahko testiramo tudi s pomočjo
Veitchevega diagrama. Številke v posameznih
kvadratkih pomenijo število enic na vhodu.
x1
2 3 2 1 Simetrična funkcija
x2 “pokrije” vse enake
3 4 3 2
x4 številke.
2 3 2 1
1 2 1 0
N. Zimic x3 6-19
• Simetričnost je potrebno testirati tudi pri vseh
vhodnih naborih. Pri Veitchevem diagramu
narišemo štirikrat večji diagram (osnovnega
prekopiramo).
• Vse vhodne nabore dobimo s premikanjem
osnovnega diagrama, v katerega smo vpisali
funkcijo. Ker se enice funkcije pokrijejo s
številkami enic, predstavlja vhodni nabor, pri
katerem je funkcija simetrična.
N. Zimic 6-20
10
• Primer razširjenega veitchevega diagrama:
x1 x1
2 3 2 1 2 3 2 1
x2
3 4 3 2 3 4 3 2
x4
2 3 2 1 2 3 2 1
1 2 1 0 1 2 1 0
2 3 2 1 2 3 2 1
x2
3 4 3 2 3 4 3 2
x4
2 3 2 1 2 3 2 1
1 2 1 0 1 2 1 0
x3 x3
N. Zimic 6-21
• Primer testiranja funkcije:
x1 x1 x1
1 2 3 2 1 2 3 2 1
x2 x2
1 3 4 3 2 3 4 3 2
x4 x4
1 2 3 2 1 2 3 2 1
1 1 1 2 1 0 1 2 1 0
x3 2 3 2 1 2 3 2 1
x2
f{1, 4} ( x1 , x2 , x3 , x4 ) 3 4 3 2 3 4 3 2
x4
2 3 2 1 2 3 2 1
f{0,3} ( x1 , x2 , x3 , x4 ) 1 2 1 0 1 2 1 0
x3 x3
N. Zimic 6-22
11
Pragovne funkcije
• Funkcija je linearno ločljiva, če obstaja
hiperravnina v Evklidovem prostoru, ki ločuje
funkcijo glede na funkcijske vrednosti:
– hiperravnina
a1w1 + a2 w2 + ... + an wn = P
– funkcijske vrednosti
f (w~ ) = 0 a w + a w + ... + a w < P
i 1 i1 2 i2 n in
~
f ( w ) = 1 a w + a w + ... + a w ≥ P
i 1 i1 2 i2 n in
N. Zimic 6-23
Pragovne funkcije (nad.)

• Za pragovni element velja:
~ )=0
f (w a~ w
~ <P
i i
~ ) =1
f (w a~ w~ ≥P
i i
a
x1 a1
x2 2 P f ( x1 , x2 ,..., xn )
# a
xn n
• Krajši zapis pragovne funkcije: (a1 , a2 ,..., an ; P)

N. Zimic 6-24
12
• Primer: (1,3,2,1;4)
x1 1
x2 3
2 4 f ( x1 , x2 , x3 , x4 )
x3
x4 1
f (1,0,1,0) = 0 1 ⋅1 + 0 ⋅ 3 + 1 ⋅ 2 + 0 ⋅ 1 = 3 < 4
f (0,1,1,0) = 1 0 ⋅1 + 1 ⋅ 3 + 1 ⋅ 2 + 0 ⋅1 = 5 ≥ 4
f (1,0,1,1) = 1 1 ⋅1 + 0 ⋅ 3 + 1 ⋅ 2 + 1 ⋅1 = 4 ≥ 4
N. Zimic 6-25

• Pragovno funkcijo zapišemo v DNO tako, da
poiščemo najmanjše vsote, pri katerih velja:
∑a w i i ≥P
• s sestavljanjem tako dobljenih spremenljivk
pridemo do konjukcij, ki jih povežemo v
disjunkcijo
N. Zimic 6-26
13
• Primer: (1,3,2,1;4)
∑a wi i ≥P
a1w1 + a2 w2 = 1 + 3 ≥ 4
a1w1 + a3 w3 + a4 w4 = 1 + 2 + 1 ≥ 4
a2 w2 + a3 w3 = 3 + 2 ≥ 4
a2 w2 + a4 w4 = 3 + 1 ≥ 4
f ( x1 , x2 , x3 , x4 ) = x1 x2 ∨ x1 x3 x4 ∨ x2 x3 ∨ x2 x4
N. Zimic 6-27
14
Strukturalna preklopna
vezja
N. Zimic 7-1
Opredelitev spremenljivk
• Matrika z n vrsticami in m stolpci
A 11::nm A n
• Vodoravna združitev dveh matrik

C 11::t( m + n ) = A 11::tm B 11::tn A B t
m n
N. Zimic 7-2
1
Opredelitev spremenljivk
(nad.)
• Navpična združitev dveh matrik
m
A 1:m A
1:( m + n )
C 1:t = 11::tn
B 1:t
B n
• Transponirana matrika
A 11::nm; B 11::mn = AT 11::nm; b ij = aij
N. Zimic 7-3
Operacije nad vektorji

• Vektorska redukcija (vrstica)
c = * / a~1:n
c = a1 * a2 * ... * an
• Vektorska redukcija (stolpec)
c = * / a~1:m
c = a1 * a 2 * ... * a m
Operacija * se izvede nad vsemi

elementi vrstice oziroma stolpca
N. Zimic 7-4
2
Operacije nad matrikami
• Iverson in Liebig sta uvedla operacije nad
matrikami:
C1:1:mn = A1:1:tn ∗B1:1:mt )
c ij = /(a1i:t ∗ b1j:t )
Operacijo nad matrikami lahko primerjamo z

množenjem matrik, če operator * zamenjamo z
množenjem in operator ° s seštevanjem.
N. Zimic 7-5

(nad.)
• Primer:
 a11 a12 
b b 
A = a21 a22  B =  11 12 
 a31 a32  b21 b22 
 a11 a12 
b b 
A ∨ & B = a21 a22  ∨ & 11 12 
 a31 a32  b21 b22 
N. Zimic 7-6
3
(nad.)
 a11 a12 
b b 
A ∨ & B = a21 a22  ∨ & 11 12 
 a31 a32  b21 b22 
 a11b11 ∨ a12b21 a11b12 ∨ a12b22 

A ∨ & B = a21b11 ∨ a22b21 a21b12 ∨ a22b22 
 a31b11 ∨ a32b21 a31b12 ∨ a32b22 
N. Zimic 7-7

(nad.)
0 1 
1 0 
A ∨ &B = 0 0 ∨ & 
1 1 0 1 
 01 ∨ 10 00 ∨ 11 0 1
A ∨ &B = 01 ∨ 00 00 ∨ 01 = 0 0
11 ∨ 10 10 ∨ 11 1 1
N. Zimic 7-8
4
(nad.)
• Negacija matrike
C 11::mn = A 11::mn; c ij = a ij
• Konjunkcija matrik
C 11::mn = A 11::mn & B 11::mn; c ij = a ij b ij
• Disjunkcija matrik
C 11::mn = A 11::mn ∨ B 11::mn; c ij = a ij ∨ b ij
• Operacijo nad matrikami lahko izvedemo tudi z
drugimi operatorij (Sheffer, Pirce, ...)
N. Zimic 7-9
Pravilnostna tabela
• Pravilnostna tabela zapisana z vektorji in
matrikami:
~
x y
~
W f
• Vektor neodvisnih vhodnih spremenljivk:
~
x = [ x1 , x2 ,..., xn ]
• Vektor funkcijskih vrednosti:
~
f = [ f 0 , f1 ,..., f 2n −1 ]T
N. Zimic 7-10
5
• Matrika leve strani pravilnostne tabele:
 w01 w02 w0 n 
 w w12 w1n 
W =
11
 
 
 w2n −11 w2 n −1 2 w2 n −1 n 

• Funkcijska vrednost je podana kot skalar:

y = f (x~ )
N. Zimic 7-11
Zapis minterma
• Vektor mintermov:
~ = [m , m ,..., m ]
m 0 1 2 n −1
• Enačba minterma:
~=~
m x & ≡W T
• Primer za dve vhodni spremenljivki:
T
0 0
0 1 
m = x & ≡ W = [ x1 , x2 ] & ≡ 
T
1 0
 
N. Zimic
1 1
7-12
6
Zapis minterma (nad.)
• Primer (nad.):
~ = [x , x ]& ≡ 0 0 1 1
m 1 2 0 1 0 1
 
~ = [( x ≡ 0) & ( x ≡ 0), ( x ≡ 0) & ( x ≡ 1),

m 1 2 1 2 x ≡1= x
( x1 ≡ 1) & ( x2 ≡ 0), ( x1 ≡ 1) & ( x2 ≡ 1)] x≡0= x
~ = [ x x , x x , x x , x x ] = [m , m , m , m ]
m 1 2 1 2 1 2 1 2 0 1 2 3
N. Zimic 7-13
Zapis minterma (nad.)

• Različni načini zapisa mintermov:
~ = [ x x , x x , x x , x x ] = [m , m , m , m ]
m 1 2 1 2 1 2 1 2 0 1 2 3
m0 = x1 x2
• Mintermski vektor pri konstantnem vhodu:

~(~
m x) = ~
x & ≡W T
• Primer za dve neodvisni spremenljivki:
~ ([0,1]) = [0,1,0,0]
m
N. Zimic 7-14
7
PDNO in PKNO
• PDNO zapišemo:
~ ~
y = f (~ ~(~
x ) = ∨ / (m ~(~
x) & f T) = m x) ∨ & f
~
y = f (~
x ) = (~
x& ≡W T) ∨ & f
• Zapis maksterma:
~
M =~
x ∨ ∇W T
• PKNO v matričnem zapisu:
~ ~ ~ ~
y = f (~
x ) = & / (M ( ~
x ) ∨ f T ) = M (~
x) & ∨ f
~
y = f (~
x ) = (~
x ∨ ∇W T ) & ∨ f
N. Zimic 7-15
Funkcije z več izhodi

• Pravilnostna tabela za več funkcij:
~
x ~y
W D
• Vektor izhodnih funkcij:
~
y = [ y1 , y2 ,..., yk ]
• Kodirno matriko sestavljajo preklopne funkcije.
~ ~ ~
D = f1 f 2 ... f k
N. Zimic 7-16
8
Funkcije z več izhodi (nad.)
• Funkcijo z več izhodi v PDNO zapišemo:
~
y = f (~
x ) = (~
x & ≡ W T ) ∨ &D
• V PKNO obliki:
~
y = f (~
x ) = (~
x ∨ ∇W T ) & ∨ D
N. Zimic 7-17
Primer zapisa preklopne

funkcije
• Podana je funkcija:
f ( x1 , x2 ) = x1 x2 ∨ x1 x2
• Zapis funkcije s pravilnostno tabelo:

x1 , x2 f ( x1 , x2 )
00 0
01 1
10 1
11 0
N. Zimic 7-18
9
funkcije (nad.)
• Strukturalni zapis preklopne funkcije:
~
y = f (~
x ) = (~
x& ≡W T) ∨ & f
0 
 1
~ 0 0 1 1   
y = f ( x ) =  [ x1 , x2 ]& ≡    ∨ & 1
  0 1 0 1
 
0 
N. Zimic 7-19

funkcije (nad.)
0 
1
~
y = f ( x ) = ([ x1 x2 , x1 x2 , x1 x2 , x1 x2 ]) ∨ &  
1
 
0 
y = f (~
x ) = ∨ /[ x1 x2 0, x1 x2 1, x1 x2 1, x1 x2 0]
y = f (~
x ) = ∨ /[0, x x , x x ,0]
1 2 1 2
y = f (~
x ) = 0 ∨ x1 x2 ∨ x1 x2 ∨ 0 = x1 x2 ∨ x1 x2
N. Zimic 7-20
10
Kodirnik
• Funkcija kodirnika je kodiranje vhodnih vrednosti
v izhodne vrednosti
• Pri kodirnikih je lahko naenkrat aktiven samo en
vhod. To so tako imenovani mintermski vhodi
• Najbolj pogosto se uporabljajo BCD kodirniki (16
vhodov kodira v 4 izhode) in 8/3 kodirniki (8
vhodov in 3 izhodi)
N. Zimic 7-21
Kodirnik (nad.)
• V kodirnik vstopajo mintermski vhodi
(mintermski vhodi niso mintermi):
~ = [m , m ,...]
m 0 1
• Izhod kodirnika je:

~
y = [ y1 , y2 ,...]
• Kodirnik vsebuje kodirno matriko, preko katere se
vrši kodiranje. Ta matrika je konstanta in se ne
spreminja.
N. Zimic 7-22
11
Kodirnik (nad.)
• Logična enačba kodirnika je:
~ ~ ∨ &K
y =m
• Simbol za kodirnik:
~
m K
~y
N. Zimic 7-23
Kodirnik (nad.)
• Podrobna logična shema
Element kodirne
matrike
m0
~
m m1
y1 y2
~
y
N. Zimic 7-24
12
Kodirnik (nad.)
• Pravilnostna tabela kodirnika z 8 vhodi in 3 izhodi
m0 m1 m2 m3 m4 m5 m6 m7 y1 y2 y3
1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0
0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 1
0 0 1 0 0 0 0 0 0 1 0
0 0 0 1 0 0 0 0 0 1 1
0 0 0 0 1 0 0 0 1 0 0
0 0 0 0 0 1 0 0 1 0 1
0 0 0 0 0 0 1 0 1 1 0
N. Zimic 0 0 0 0 0 0 0 1 1 1 1 7-25
Kodirnik (nad.)
• Primer kodirnika z 8 vhodi in 3 izhodi
~ ~ ∨ &K
y =m 0 0 0
0 0 1
~ = [m , m , m , m , m , m , m , m ] 
m 0 1 2 3 4 5 6 7 0 1 0
~
y = [y , y , y ]  
0 1 1
K =
1 2 3
1 0 0
y1 = m4 ∨ m5 ∨ m6 ∨ m7  
1 0 1
y2 = m2 ∨ m3 ∨ m6 ∨ m7 1 1 0
y3 = m1 ∨ m3 ∨ m5 ∨ m7  
1 1 1
N. Zimic 7-26
13
Dekodirnik
• Funkcija dekodirnika je preslikava vhodnih
vrednosti v mintermske izhode.
• Značilnost mintermskih izhodov je ta, da je vedno
aktiven največ en izhod.
• Pogosto se uporabljajo dekodirniki s tremo vhodi
in osmimi izhodi (3/8)
N. Zimic 7-27
Dekodirnik (nad.)
• V dekodirnik vstopajo neodvisne vhodne
spremenljivke
~
x = [ x0 , x1 ,...]
• Izhod dekodirnika je mintermski vektor
~ = [m , m ,...]
m 0 1
• Dekodiranje se vrši preko dekodirne matrike D.

Matrika se med delovanjem dekodirnika ne
spreminja.
N. Zimic 7-28
14
Dekodirnik (nad.)
• Logična enačba dekodirnika je:
~=~
m x & ≡ DT
• Simbol za kodirnik:
~
x
~
m
DK
N. Zimic 7-29
Dekodirnik (nad.)
• Pravilnostna tabela dekodirnika z 3 vhodi
x1 x2 x3 m0 m1 m2 m3 m4 m5 m6 m7
0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0
0 0 1 0 1 0 0 0 0 0 0
0 1 0 0 0 1 0 0 0 0 0
0 1 1 0 0 0 1 0 0 0 0
1 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0
1 0 1 0 0 0 0 0 1 0 0
1 1 0 0 0 0 0 0 0 1 0
N. Zimic 1 1 1 0 0 0 0 0 0 0 1 7-30
15
Dekodirnik (nad.)
• Primer dekodirnika s 3 vhodi in 8 izhodi
~=~
m x & ≡ DT 0 0 0
~ 0 0 1
x = [ x1 , x2 , x3 ] 
~ = [m , m , m , m , m , m , m , m ]
m 0 1 0
0 1 2 3 4 5 6 7
 
0 1 1
D=
m0 = ( x1 ≡ 0) ( x2 ≡ 0) ( x3 ≡ 0) = x1 x2 x3 1 0 0
 
m1 = ( x1 ≡ 0) ( x2 ≡ 0) ( x3 ≡ 1) = x1 x2 x3 1 0 1
1 1 0
 
m7 = ( x1 ≡ 1) ( x2 ≡ 1) ( x3 ≡ 1) = x1 x2 x3 1 1 1
N. Zimic 7-31
Multiplekser
• Multiplekser je gradnik, ki je po svojem načinu
delovanja podoben preklopniku.
• V multiplekser vstopa naslovni mintermski vektor,
katerega naloga je izbiranje vhoda
~ = [m , m ,...]
m 0 1
• Izhod je izbrana vrednost iz vektorja

~
k = [k0 , k1 ,...]
• Izstopa skalar y
N. Zimic 7-32
16
Multiplekser (nad.)
• Logična enačba multiplekserja je
~ ∨ &k~ T
y=m
• Simbol za multiplekser je
~
k
~ ~ ~
m MX k m
y
y
N. Zimic 7-33
Multiplekser (nad.)
• Izhod multiplekserja razširimo na vektor
~
y = [ y0 , y1 ,...]
• Ustrezno se tudi vhodi razširijo, tako da dobimo
vhodno matriko K
• Enačba takšnega multiplekserja je
~y = m
~ ∨ &K
N. Zimic 7-34
17
Multiplekser (nad.)
• Običajno pred naslovne vhode postavimo
dekodirnik in s tem zmanjšamo število
priključkov.
• Enačba za skalarni izhod je
~
y = (~
x & ≡ D T ) ∨ &k T
• Enačba za vektorski izhod je
~
y = (~
x & ≡ DT ) ∨ & K
N. Zimic 7-35
Multiplekser (nad.)
• Simbol za razširjeni multiplekser je
~
x
~ ~
k k
DK MX ~
x MX
y y
N. Zimic 7-36
18
Multiplekser (nad.)
• Primer multiplekserja s tremi naslovnimi vhodi in
enim izhodom
~
y = (~
x & ≡ D T ) ∨ &k T
~
x = [ x1 , x2 , x3 ]
~
k = [k0 , k1 , k 2 , k3 , k 4 , k5 , k 6 , k 7 ]
y = k0 x1 x2 x3 ∨ k1 x1 x2 x3 ∨ … ∨ k7 x1 x2 x3
N. Zimic 7-37
Multiplekser (nad.)
• Pravilnostna tabela za prejšnji primer
x1 x2 x3 y
0 0 0 k0
0 0 1 k1
0 1 0 k2
0 1 1 k3
1 0 0 k4
1 0 1 k5
1 1 0 k6
N. Zimic
1 1 1 k7 7-38
19
Demultiplekser
• Demultiplekser opravlja obratno funkcijo
multiplekserja.
• V demultiplekser vstopa vhodna spremenljivka y
in naslovni mintermski vektor
~ = [m , m ,...]
m 0 1
• Izhod demultiplekserja je vektor

~
k = [k0 , k1 ,...]
N. Zimic 7-39
Demultiplekser (nad.)
• Enačba demultiplekserja je
~ ~
k = y ∨ &m
• Simbol za demultiplekser je
y
~
k
~
m ~
DMX m
y
~
k
N. Zimic 7-40
20
• Demultiplekser z vektorskim vhodom
~
y = [ y1 , y2 ,…]
• Izhod takšnega demultiplekserja ima matrično
obliko K.
• Enačba demultiplekserja je
K=~ ~
yT ∨ &m
N. Zimic 7-41
• Običajno pred naslovne vhode postavimo
dekodirnik in s tem zmanjšamo število
priključkov.
• Enačba za skalarni naslovni vhod je
~
k = y ∨ & (~
x & ≡ DT )
• Enačba za naslovni vektorski vhod je
K=~
y T ∨ & (~
x & ≡ DT )
N. Zimic 7-42
21
• Primer demultiplekserja s tremi naslovnimi vhodi
~ 0 0 0
k = y ∨ & (~ x & ≡ DT )
0 0 1
~
x = [ x1 , x2 , x3 ] 
~ 0 1 0
k = [k0 , k1 , k 2 , k3 , k 4 , k5 , k 6 , k 7 ]  
0 1 1
D=
k 0 = y ( x1 ≡ 0) ( x2 ≡ 0) ( x3 ≡ 0) = y x1 x2 x3 1 0 0
 
k1 = y ( x1 ≡ 0) ( x2 ≡ 0) ( x3 ≡ 1) = y x1 x2 x3 1 0 1
1 1 0
k 7 = y ( x1 ≡ 1) ( x2 ≡ 1) ( x3 ≡ 1) = y x1 x2 x3  
1 1 1
N. Zimic 7-43
• Pravilnostna tabela demultiplekserja s 3 vhodi
x1 x2 x3 k0 k1 k 2 k3 k4 k5 k6 k7
0 0 0 y 0 0 0 0 0 0 0
0 0 1 0 y 0 0 0 0 0 0
0 1 0 0 0 y 0 0 0 0 0
0 1 1 0 0 0 y 0 0 0 0
1 0 0 0 0 0 0 y 0 0 0
1 0 1 0 0 0 0 0 y 0 0
1 1 0 0 0 0 0 0 0 y 0
N. Zimic 1 1 1 0 0 0 0 0 0 0 y 7-44
22
Seštevalnik
• Primera pravilnostnih tabel za x1 x2 x3 s c
seštevalnika z dvema in tremi 0 0 0 0 0
spremenljivkami
0 0 1 1 0
vhodne rezultat
0 1 0 1 0
spremenljivke
prenos 0 1 1 0 1
x1 x2 s c
1 0 0 1 0
0 0 0 0
1 0 1 0 1
0 1 1 0
1 1 0 0 1
1 0 1 0
1 1 1 1 1
N. Zimic
1 1 0 1 7-45
Seštevalnik (nad.)
• Vhodne spremenljivke
~
x = [ x1 , x2 ] ~
x = [ x1 , x2 , x3 ]
• Izhodni vektor
~
y = [ s, c ]
• Kodirna in dekodirna matrika:
– kodirna matrika W je leva stran pravilnostne tabele
– dekodirna matrika D je desna stran pravilnostne tabele
N. Zimic 7-46
23
Seštevalnik (nad.)
• Logična shema seštevalnika
x1 x2 x1 x2 x3
W D W D
s c s c
N. Zimic 7-47
funkcij
• Neodvisne vhodne spremenljivke preklopne
funkcije razdelimo na naslovni in podatkovni del:
xa = ( xi1 , xi2 ,..., xia ) xd = ( xia+1 , xia+2 ,..., xin )
• Pri tem velja:

xa ∪ xd = {x1 , x2 , … xn } xa ∩ x d = 0
• V nadaljevanju bomo zaradi enostavnosti
uporabili:
xi1 = x1 , xi2 = x2 , ..., xin = xn
N. Zimic 7-48
24
funkcij (nad.)
• Na osnovi razčlenjevanja lahko zapišemo:
2a −1
f ( x1, x2 ,…, xn ) = ∨ x1w1i x2w2i …xawai f (w1i , w2i ,…, wai , xa+1 , xa+2 ,…, xn )
i =0
• i-ti funkcijski ostanek funkcije je:
fi ( x1 , x2 ,…, xn ) = f (w1i , w2i ,…, wai , xa+1, xa+2 ,…, xn )
• Funkcijo lahko realiziramo s pomočjo
multiplekserja. Na naslovne vhode pripeljemo
naslovni del neodvisnih vhodnih spremenljivk, na
podatkovni del pa ustrezne funkcijske ostanke.
N. Zimic 7-49
funkcij (nad.)
• Pri realizaciji preklopnih funkcij običajno
uporabljamo dva primera:
– funkcija se razčleni po vseh spremenljivkah. V takem
primeru funkcijski ostanki zavzamejo konstantne
vrednosti 0 ali 1.
– funkcija se razčleni po n-1 spremenljivkah, kjer je n
število neodvisnih vhodnih spremenljivk. V tem
primeru lahko funkcijski ostanek zavzame eno izmed
naslednjih vrednosti: 0, 1, x, x .
N. Zimic 7-50
25
funkcij (nad.)
• Primer realizacije preklopne funkcije s pomočjo
multiplekserja:
f ( x1 , x2 ) = x1 x2 ∨ x1 x2
• Naslovni del spremenljivk vsebuje spremenljivki:
xa = {x1 , x2 }
• Funkcijski ostanki so:
f 0 ( x1 , x2 ) = f (0,0) = 0 f 2 ( x1 , x2 ) = f (1,0) = 1
f1 ( x1 , x2 ) = f (0,1) = 1 f 3 ( x1 , x2 ) = f (1,1) = 0
N. Zimic 7-51
funkcij (nad.)
• Električna shema vezja:
x1 x2 f ( x1 , x2 )
0
1 0 0 0
1 MX f ( x1 , x2 )
0 0 1 1
1 0 1
1 1 0
x1 x2
N. Zimic 7-52
26
funkcij (nad.)
• Nadaljevanje primera:
f ( x1 , x2 ) = x1 x2 ∨ x1 x2
• Naslovni del spremenljivk vsebuje spremenljivko:
xa = {x1}
• Ustrezna funkcijska ostanka sta:
f 0 ( x1 , x2 ) = f (0, x2 ) = x2
f1 ( x1 , x2 ) = f (1, x2 ) = x2
N. Zimic 7-53
funkcij (nad.)
• Električna shema vezaja:
x1 x2 f ( x1 , x2 )
x2
0 0 0
MX f ( x1 , x2 )
x2 0 1 1
1 0 1
1 1 0
x1
N. Zimic 7-54
27
Povezovanje multiplekserjev
• Z drevesno vezavo multiplekserjev dobimo
strukturo, ki je funkcijsko enakovredna
multiplekserju z večjim številom naslovnih
vhodov.
• Z večanjem števila nivojev se hitro veča tudi
število potrebnih gradnikov, še hitreje pa se veča
število vhodov v takšno vezje. To pomeni, da
lahko realiziramo kompleksnejše funkcije.
• Multiplekser spada med tako imenovane
univerzalne gradnike za preklopna vezja.
N. Zimic 7-55
Povezovanje multiplekserjev
(nad.)
• Slika drevesne vezave multiplekserjev
k0
k1 MX
k0
≡
f ( x1 , x2 ) k1 f ( x1 , x2 )
x1 MX k2 MX
k2 k3
k3 MX x2
x1 x2
x1
N. Zimic 7-56
28
Bralni pomnilnik
• Bralni pomnilnik (ROM read only memory) je
pomnilnik, ki je namenjen samo branju.
• Obstajajo tudi izvedenke, v katere je možno po
posebnem postopku pisati in napisano tudi brisati
(PROM, EPROM, EEPROM,...).
• Glavna značilnost bralnih pomnilnikov je, da pri
izpadu električnega napajanja ne izgubijo
informacije, ki je v njih zapisana.
N. Zimic 7-57
Bralni pomnilnik (nad.)

• Parametri bralnega pomnilnika:
– naslovni vhodi
~
x = [ x1 , x2 , …]
– izhodi
~
y = [ y , y , …]
1 2
– dekodirna in kodirna matrika
DK , K
– v kodirni matriki je zapisana vsebina bralnega
pomnilnika
N. Zimic 7-58
29
• Enačbe za bralni pomnilnik:
– naslavljanje
~=~
m x & ≡ DT
– branje
~
y =m~ ∨ &K
– celotna enačba
~y = (~
x & ≡ DT ) ∨ &K
N. Zimic 7-59

• Električni simbol
~
x ~
x
~
m
DK K ≡ ROM
~y ~y
N. Zimic 7-60
30
• Primer bralnega pomninika:
x1 x2 x3 y1 y2 y3 y4
Vhodni vektor 0 0 0 1 0 0 0 Izhodni vektor
0 0 1 1 1 0 0
Dekodirna
0 1 0 0 1 1 1 Kodirna
matrika 0 1 1 0 0 1 1 matrika
1 0 0 1 1 0 0
1 0 1 1 0 1 0
1 1 0 0 1 0 0
N. Zimic
1 1 1 0 0 0 1 7-61
31
SEKVENČNA VEZJA
N. Zimic 8-1
Čas v preklopnih vezjih

• Do sedaj smo vsa preklopna vezja opazovali v
določenem trenutku brez upoštevanja časa
• Čas vnaša v preklopna vezja dodatno dimenzijo
• Z vpeljavo časa v preklopna vezja preidemo z
odločanja v pomnjenje
N. Zimic 8-2
1
Čas v preklopnih vezjih (nad.)
• Spreminjanje vhodnih spremenljivk lahko
opazujemo v času:
Logična 1
x1 (t )
x2 (t )
Čas Logična 0
0 Čas
N. Zimic 8-3
Čas v preklopnih vezjih (nad.)

• Konjunkcija opazovana v času:
f ( x1 , x2 , t ) = x1 (t ) x2 (t )
x1 (t )
x2 (t )
f ( x1 , x2 , t )
0 Čas
N. Zimic 8-4
2
Časovni operator
• Časovni operator je definiran:
 x, pri t = k
Dk x = 
0, pri t ≠ k
• Časovni operator Dk pomeni premik vhodne

spremenljivke v času za k časovnih enot.
x Dk x
Dk
N. Zimic 8-5
Časovni operator (nad.)

• Primer:
D −1 x
D1 x
0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 Čas
N. Zimic 8-6
3
• Če je pri časovnem operatorju parameter k=0, nam
pomeni sedanjost:
D 0 x(t ) = x(t )
• Negativni parameter pomeni preteklost:
D −1 x D −1 x(t ) = x(t − 1)
• Pozitivni parameter prihodnost:
D1 x D1 x (t ) = x (t + 1)
N. Zimic 8-7

• Če pri zapisu uporabljamo časovni operator Dk,
potem pri zapisu ne potrebujemo časovne
spremenljivke t.
• Vse spremenljivke opazujemo v sedanjosti,
časovni odmiki pa so podani s časovnim
operatorjem.
• Časovni operator je še posebej primeren pri
minimizaciji časovnih preklopnih vezij.
N. Zimic 8-8
4
• Lastnosti časovnega operatorja:
D0 x = x
D k ( D j x) = D k + j x
D k ( x1 x2 ) = D k x1 D k x2
Dk x = D k x = Dk x
N. Zimic 8-9
Fronta
• Fronta je sprememba nivoja spremenljivke v času.
• Prva fronta je sprememba iz 0 v 1, zadnja fronta je
sprememba iz 1 v 0.
• Prvo fronto spremenljivke x označujemo z `x,
zadnjo pa z x`.
• Fronto lahko dobimo:
' x = ( D −1 x ) x x' = ( D −1 x) x
N. Zimic 8-10
5
Fronta (nad.)
• Relacija med frontami:
' x = ( x )' x' = ' ( x )
• Primer front:
x
'x
x'
0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 Čas
N. Zimic 8-11
Fronta (nad.)
• Fronta konjunkcije:
' ( x1 x2 ) = x1 ' x2 ∨ ' x1 x2 ∨ ' x1 ' x2
x1
x2
x1 x2
' ( x1 x2 )
N. Zimic 8-12
6
Fronta (nad.)
• Relacije med funkcijami in fronto:
' ( x1 x2 ) = x1 ' x2 ∨ ' x1 x2 ∨ ' x1 ' x2
( x1 x2 )' = x1 x2 '∨ x1 ' x2 ∨ x1 ' x2 '
' ( x1 ∨ x2 ) = x1 ' x2 ∨ ' x1 x2 ∨ ' x1 ' x2

( x1 ∨ x2 )' = x1 x2 '∨ x1 ' x2 ∨ x1 ' x2 '
N. Zimic 8-13
Funkcija v času
• Na osnovi izraza:
f ( D k x1 , D k x2 ,… , D k xn ) = D k f ( x1 , x2 ,… , xn )
• Lahko čsovno funkcijo sestavimo iz funkcij, ki so
postavljene v različna časovna obdobja:
f ( x1 , x2 ,…, xn ; t ) = D 0 f1 ( x1 , x2 , …, xn ) ∨ D1 f 2 ( x1 , x2 , …, xn ) ∨ …
q
f ( x1 , x2 ,…, xn ; t ) = ∨ D i f i ( x1 , x2 ,…, xn )
i =0
• Tako dobljena enačba je podobna zapisu funkcije
v PDNO.
N. Zimic 8-14
7
Funkcija v času (nad.)
• Prav tako je precejšnja podobnost med časovnim
operatorjem in mintermom.
D i … mi 1, pri t = k
Dk = 
0, pri t ≠ k
∨ D i = 1 … ∨ mi = 1
i i
D i D j = 0 … mi m j = 0 ; i≠ j
N. Zimic 8-15

• Pri časovni funkciji zapisani s časovnimi
operatorji, imajo le ti vlogo običajne preklopne
spremenljivke. Tako se časovni operator pri
minimizaciji časovnih funkcij obnaša kot navadna
preklopna spremenljivka.
N. Zimic 8-16
8
• Primer: f ( x1 , x2 , x3 ; t ) = x1 x2 x3 ∨ D1 x1 x2 ∨ D 2 ( x1 ∨ x2 x3 ) ∨
∨ D 2 x1 x2 x3 ∨ x1 x2 x3
D1
x1 x1
1 1 1 1
x2
1 1 1 1
D2 D0
1 1 1 1 1 1 1 1
1 1 1 1 1 1 1 1
x2
D0
1 1 1 1 1 1
1 1 1 1 1 1
N. Zimic x3 x3 8-17

• Funkcijo v veitchevem diagramu minimiziramo
kot običajno preklopno funkcijo in pri tem
časovne operatorje jemljemo kot običajne
preklopne funkcije.
• Rezultat minimizacije je:
f ( x1 , x2 , x3 ; t ) = D 2 x1 ∨ x1 x2 ∨ x2 x3
N. Zimic 8-18
9
Diagram prehajanja stanj
• Diagram prehajanja stanj služi za ponazarjanje
delovanja sekvenčnih vezij v grafični obliki.
• Diagram je sestavljen iz krogov, ki predstavljajo
stanja in usmerjenih povezav (puščic), ki
predstavljajo spremembo stanja.
• Nad puščicami je zapisan pogoj, pri katerem pride
do sprememba stanja
N. Zimic 8-19
Diagram prehajanja stanj

(nad.)
• Primer diagrama prehajanja stanj:
a
b
A c B
– A,B,C: stanja d
– a,b,c,d: pogoji za prehod
C
N. Zimic 8-20
10
Sekvenčna vezja
• Sekvenčno vezje je sestavljeno iz kombinatornega
dela in pomnilnih celic:
~
x ~
y
Kombinatorno
vezje
~
y' D1 ~
y'
Pomnilne
celice
N. Zimic 8-21
Splošna pomnilna celica

• Iz začetnih postavk izhaja splošna pomnilna celica
q
g1
g2
q
D −1
N. Zimic 8-22
11
Splošna pomnilna celica
(nad.)
• Enačbo splošne pomnilne celice lahko zapišemo:
D1q = q g1 ∨ q g 2
q = D −1 (q g1 ∨ q g 2 )
q(t + 1) = q(t ) g1 ∨ q (t ) g 2
• V splošno pomnilno celico vstopata funkciji g1 in

g2, ki sta v splošnem odvisni od neodvisnih
vhodnih spremenljivk.
N. Zimic 8-23
Enostavne pomnilne celice

• Pomnjenje pomeni ohranjanje stanja. Takšno
stanje lahko dosežemo z vezavo negatorjev
0 1 0
Vezje lahko zavzame
dve stabilni stanji -
stanje izhoda 0 ali stanje
1 0 1 izhoda 1.
N. Zimic 8-24
12
(nad.)
• Če prejšnje vezje razširimo, dobimo pomnilno
celico RS (reset, set)
r s
q r s D1q D1q
q
0 0 q q
0 1 1 0
r q 1 0 0 1
1 1 X X
s q
N. Zimic 8-25

(nad.)
• Pomnilna celica realizirana z Shefferjevimi
operatorji
x1 x1 x2 D1q D1q
q
0 0 X X
q 0 1 1 0
x2
1 0 0 1
1 1 q q
N. Zimic 8-26
13
RS pomnilna celica
• Poseben primer nastopi, če sta oba vhoda (set in
reset) na logični enici. V takšnem primeru preide
vezje v nestabilno stanje, zato se takšne
kombinacije na vhodu izogibamo, oziroma je to
prepovedan vhod.
• Enačba RS pomnilne celice je: Pogoj, ki mora biti
D1q = r q ∨ s rs =0 izpolnjen pri rs
pomnilni celici
q(t + 1) = r q(t ) ∨ s rs=0
N. Zimic 8-27
RS pomnilna celica (nad.)

• Diagram prehajanja stanj za RS pomnilno celico:
r = 0, s = 0 ∨ r = 0, s = 0 ∨
r = 1, s = 0 r = 0, s = 1
r = 0, s = 1
r = 1, s = 1
q=0 q =1
Prepovedana
vhodna
kombinacija
r = 1, s = 0
N. Zimic 8-28
14
• Diagram prehajanja stanj za RS pomnilno celico:
r s∨rs r s ∨r s
rs
rs
q=0 q =1
Prepovedana
vhodna
kombinacija
rs
N. Zimic 8-29

• Časovni diagram za RS pomnilno celico:
0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 Čas
N. Zimic 8-30
15
• Zapis RS pomnilne celice s splošno pomnilno
celico:
r g1 q
Splošna
pomnilna
s g2 celica q
D1q = q g1 ∨ q g 2
g1 = s pogoj rs = 0
g2 = r
N. Zimic 8-31
T pomnilna celica
• T (trigger) pomnilna celica ima samo en vhod (t).
Vrednost pomnilne celice se spreminja, če je vhod
visok. Pri nizkem vhodu se vrednost ohranja.
D1q = t q ∨ tq
t D1q t q D1q
q(t + 1) = t (t ) q(t ) ∨ t (t ) q (t ) 0 q 0 0 0
t 1 q 0 1 1
D1q :
q 1 0 1
0 1
1 1 0
1 0
N. Zimic 8-32
16
T pomnilna celica (nad.)
• Diagram prehajanja stanj za T pomnilno celico:
t t
t
q=0 q =1
N. Zimic 8-33
D pomnilna celica
• D (delay) pomnilna celica ima samo en vhod (d).
Vrednost pomnilne celice je zakasnjena vrednost
vhodne spremenljivke d.
D1q = d d D1q
0 0
q(t + 1) = d
1 1
N. Zimic 8-34
17
D pomnilna celica (nad.)
• Diagram prehajanja stanj za D pomnilno celico:
d d
d
q=0 q =1
d
N. Zimic 8-35
JK pomnilna celica
• JK pomnilna celica ima dva vhoda, j -
brezpogojno postavljanje celice in k - brezpogojno
brisanje celice. Če sta oba vhoda hkrati po
vrednosti 1, se vrednost pomnilne celice negira.
D1q = q k ∨ q j j k D1q
0 0 q
q(t + 1) = q(t ) k ∨ q (t ) j
0 1 0
1 0 1
1 1 q
N. Zimic 8-36
18
JK pomnilna celica (nad.)
• Razširjena pravilnostna j k q D1q
tabela in Veitchev diagram.
0 0 0 0
0 0 1 1
D1q
j 0 1 0 0
0 1 1 0
k 1 0 0 0
1 0 0 1
1 1 1 0 1 0 1 1
q 1 1 0 1
1 1 1 0
N. Zimic 8-37

• Diagram prehajanja stanj za JK pomnilno celico:
jk ∨ jk jk ∨ jk
jk ∨ jk
q=0 q =1
jk ∨ jk
N. Zimic 8-38
19
• Logična shema za JK pomnilno celico:
k q
j q
N. Zimic 8-39
Sinhrone pomnilne celice

• Pri pomnilnih celicah se pojavi vprašanje, kdaj naj
celica spremeni svoje stanje. Problem je predvsem
pri T in JK pomnilni celici, ko le ti negirata svojo
vrednost. Zato v pomnilne celice uvedemo
sinhronizacijo na urin impulz. V naslednjih
primerih urin impulz predstavlja fronta (impulz, ki
ima izredno kratko trajanje).
N. Zimic 8-40
20
(nad.)
• Primer RS pomnilne celice, sinhronizirane na urin
impulz.
r
q
u
q
s
N. Zimic 8-41

(nad.)
• Primer delovanja sinhrone RS celice:
N. Zimic 8-42
21
(nad.)
• Primer JK pomnilne celice, sinhronizirane na urin
impulz.
k q
u
q
j
N. Zimic 8-43

(nad.)
• Primer delovanja sinhrone JK celice:
N. Zimic 8-44
22
Univerzalna pomnilna celica
• Univerzalna pomnilna celica (KRTSJ) združuje
lastnosti RS, T in JK pomnilnih celic:
D1q = s ∨ j q ∨ t q ∨ k t r q
r s ∨ r q t ∨ r q j ∨ sqt ∨ r qk = 0 Logični pogoj
• Logični pogoj nam odpravlja protislovja pri

poljubni vhodni kombinaciji.
N. Zimic 8-45
Realizacija JK celice z RS
pomnilno celico
• Realizacija JK z RS pomnilno celico:
j f1 ( j , k , q ) r q q
k
RS
f 2 ( j, k , q) s
N. Zimic 8-46
23
pomnilno celico (nad.)
• Realizacija JK z RS pomnilno celico:
r s D1q q D1q r s Vhodne vrednosti v

RS pomnilno celico,
0 0 q 0 0 x 0 ki jih pogojuje stanje
0 1 1 0 1 0 1 pomnilne celice v času
t in t+1 v levi strani
1 0 0 1 0 1 0 pravilnostne tabele
1 1 X 1 1 0 x
x predstavlja logično 0 ali 1 (karkoli)

N. Zimic 8-47
j k q D1q f1 f2
0 0 0 0 x 0
Sprememba stanja
JK pomnilne celice 0 0 1 1 0 x
pogojuje vhod v RS
0 1 0 0 x 0
pomnilno celico
0 1 1 0 1 0
1 0 0 1 0 1
1 0 1 1 0 x
1 1 0 1 0 1
1 1 1 0 1 0
N. Zimic 8-48
24
• Realizacija funkcij, ki vstopata v RS celico:
f1 ( j , k , q) : j f 2 ( j, k , q) : j
k 0 1 1 x k 1 0 0 0
0 0 0 x 1 x x 0
q q
f1 ( j , k , q ) = k q f 2 ( j, k , q) = j q
N. Zimic 8-49
Realizacija RS celice s T
pomnilno celico
• Realizacija RS s T pomnilno celico:
q q
r f (r , s, q ) t T
s
N. Zimic 8-50
25
pomnilno celico(nad.)
• Lastnost T pomnilne celice:
t q D1q q D1q t Vhodne vrednosti v T

pomnilno celico, ki jih
0 0 0 0 0 0 pogojuje stanje
0 1 1 0 1 1 pomnilne celice v času
t in t+1 na levi strani
1 0 1 1 0 1 pravilnostne tabele
1 1 0 1 1 0
N. Zimic 8-51
r s q D1q t
0 0 0 0 0
Sprememba stanja
RS pomnilne celice 0 0 1 1 0
pogojuje vhod v T
0 1 0 1 1
pomnilno celico
0 1 1 1 0
1 0 0 0 0
1 0 1 0 1
Nedovoljeni 1 1 0 X x Poljuben vhod v
vhodi T pomnilno
1 1 1 X x celico
N. Zimic 8-52
26
• Realizacija funkcije, ki vstopa v T pomnilno
celico:
f (r , s, q ) : r
s x x 0 1
0 1 0 0
q
f (r , s, q ) = r q ∨ s q
N. Zimic 8-53
Sekvenčna realizacija
preklopne funkcije
• Običajno preklopno funkcijo lahko spremenimo v
sekvenčno preklopno funkcijo tako, da vhodno
spremenljivko nadomestimo s pomnilno celico.
• Neodvisna vhodna spremenljivka tako postane
časovna spremenljivka, oziroma rezultat
pomnjenja.
• Takšen poseg seveda spremeni naravo vezja. Tako
spremenjeno vezje ima drugačno funkcijo kot
originalno vezje.
N. Zimic 8-54
27
preklopne funkcije (nad.)
• Primer nadomeščanja vhodne spremenljivke s
pomnjenjem.
Sekvenčno
Preklopno vezje
preklopno vezje
x1 x1
x2 x2
f (x~ ) f (x~ )
xi −1 xi
xi
xi +1
xn xn
N. Zimic 8-55
• Primer realizacije sekvenčnega preklopnega vezja.
• Podano imamo preklopno funkcijo, ki ne vsebuje
pomnjenja:
f ( x1 , x2 , x3 , x4 ) = x1 x2 x3 x4 ∨ x2 x3 x4
• V preklopni funkciji bomo v prvem koraku
nadomestili s pomnilno celico x1, v drugem koraku
pa še x3.
• Uporabili bomo T pomnilne celice.
N. Zimic 8-56
28
• V preklopni funkciji bomo v prvem koraku
nadomestili s pomnilno celico x1 :
q1 q
x2
x3 h ( q , x 2 , x3 , x 4 ) t1 T
x4
N. Zimic 8-57
• Uvedemo notranjo spremenljivko:
D1q1 = f ( x1 , x2 , x3 , x4 ) = f (q1 , x2 , x3 , x4 )
D1q1 = q1 x2 x3 x4 ∨ x2 x3 x4
• Za T pomnilno celico velja:
q D1q t
0 0 0
0 1 1 t vhod je po vrednosti 1
v primeru spremembe
1 0 1 stanja pomnilne celice
1 1 0
N. Zimic 8-58
29
• Funkcijo zapišemo v obliki Veitchevega
diagrama:
D1q1 : q1 t1 : q1
1 1 1 1
x2 x2
1 1
x4 x4
1 1
q1 = 1 1 1 1 1
x3 q1 = 0 x3
N. Zimic 8-59
• V desnem Veitchovem diagramu so enice na
mestih, kjer je prišlo do spremembe stanja v
pomnilni celici.
• Tako dobimo preklopno funkcijo za t vhod v
pomnilno celico:
t1 = q1 x2 ∨ q1 x4 ∨ q1 x3 ∨ x2 x3 x4 ∨ q1 x2 x3 x4
N. Zimic 8-60
30
• Spremenljivki x1 in x3 bomo nadomestili s T
pomnilnimi celicami.
• Odnos pomnilnih celic do izhoda je podan s
konjunkcijo:
f ( x1 , x2 , x3 , x4 ) = D1q1 D1q2
• Funkcija je tako podana:
f (q1 , x2 , q2 , x4 ) = q1 x2 q2 x4 ∨ x2 q2 x4
N. Zimic 8-61
• Shema vezja:
q1
h1 ( q1 , x 2 , q 2 , x 4 ) t1 T
x2 D1 (q1 , q2 )
x4
q2
h 2 ( q1 , x 2 , q 2 , x 4 ) t2 T
N. Zimic 8-62
31
• Izhajamo lahko tudi iz splošne enačbe pomnilne
celice:
t = q g1 ∨ q g 2
• Izhod je konjunktivna povezava dveh T pomnilnih
celic:
f ( x1 , x2 , x3 , x4 ) = D1q1 D1q2
D1q1 D1q2 = (q1 g11 ∨ q1 g12 ) ( q2 g 21 ∨ q2 g 22 )
D1q1 D1q2 = q1 q2 g11 g 21 ∨ q1 q2 g12 g 21 ∨
∨ q1 q2 g11 g 22 ∨ q1 q2 g12 g 22
N. Zimic 8-63
• Enačbo zapišemo v obliki, ki je primerna za
realizacijo s splošno pomnilno celico:
f (q1 , x2 , q2 , x4 ) = q1 x2 q2 x4 ∨ x2 q2 x4
= q1 x2 q2 x4 ∨ (q1 ∨ q1 ) x2 q2 x4
= q1 x2 q2 x4 ∨ q1 x2 q2 x4 ∨ q1 x2 q2 x4 ∨ q1 q2 0
g11 g 21 = x2 x4 q1 ; q = q1 V enačbo dodamo še q, ki

razmer v enačbi ne spremeni,
g12 g 21 = x2 x4 q1 vendar omogoči, da ima sistem
g11 g 22 = 0 enačb rešitev. V tem primeru
lahko izberemo q1.
g12 g 22 = x2 x4
N. Zimic 8-64
32
• Rešitev sistema enačb je:
g11 = x4 q1
g12 = x4
g 21 = x2
g 22 = x2 q1
• Iz splošnih vhodov dobimo vhode v T celici:

t1 = q1 g11 ∨ q1 g12 = q1 ( x4 ∨ q1 ) ∨ q1 x4 = q1 x4 ∨ q1 x4
t 2 = q2 g 21 ∨ q2 g 22 = q2 x2 ∨ q2 x2 q1
N. Zimic 8-65
• Shema vezja:
u q1
x4
t1 T
x4 q1 D1 (q1 , q2 )
x2 q2
t2 T
x2 q2
N. Zimic 8-66
33
q1 x2 q2 x4 t1 t 2 D1q1 D1 q 2 D1 ( q1 q2 )
0 0 0 0 1 1 1 1 1
0 0 0 1 0 1 0 1 0
0 0 1 0 1 1 1 0 0
0 0 1 1 0 1 0 0 0
0 1 0 0 1 0 1 0 0
0 1 0 1 0 0 0 0 0
0 1 1 0 1 0 1 1 1
0 1 1 1 0 0 0 1 0
1 0 0 0 0 0 1 0 0
1 0 0 1 1 0 0 0 0
1 0 1 0 0 1 1 0 0
1 0 1 1 1 1 0 0 0
1 1 0 0 0 0 1 0 0
1 1 0 1 1 0 0 0 0
1 1 1 0 0 0 1 1 1
N. Zimic 1 1 1 1 1 0 0 1 0 8-67
• Diagram prehajanja stanj za prejšnje vezje
– notranja stanja so določena s stanji pomnilnih celic q1
in q2:
y0 = q1 q2 y1 = q1 q2
y2 = q1 q2 y3 = q1 q2
– vhodne črke so:

a1 = x2 x4 a 2 = x2 x4
a3 = x 2 x 4 a 4 = x2 x4
N. Zimic 8-68
34
• Diagram prehajanja stanj:
a4 a2 a4
y0 a2 y1
a1
a2 ∨ a4 a4 a3
a2
a3
a1
y3 a3
a1 ∨ a3 y2
a1
N. Zimic 8-69
Pomnilne celice s
predpomnjenjem
• D pomnilna celica sinhronizirana na urin impulz:
u q q
d
D q
u
d q
• Logična enačba: Vrednost D pomnilne celice

se spreminja skladno z
D 1q = u d ∨ u q vhodom d, ko je urin vhod
visok in ohranja, ko je urin
vhod nizek.
N. Zimic 8-70
35
Pomnilne celice s
predpomnjenjem (nad.)
• Časovni diagram za D pomnilno celico
sinhronizirano na urin impulz:
0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 Čas
N. Zimic 8-71
D pomnilna celica s
• S povezavo dveh pomnilnih celic dobimo
pomnilno celico s predpomnjenjem:
ql q
d d q d q
D D
u
u u q u q
N. Zimic 8-72
36
D pomnilna celica s
• Glavna značilnost pomnilne celice s
predpomnjenjem je v sinhronizaciji na fronto
urinega impulza:
– prva pomnilna celica spreminja svoje stanje, kadar je
urin impulz visok. Ko je urin impulz nizek, se izhod
prve celice ql ne spreminja
– druga pomnilna celica spreminja svoje stanje, kadar je
urin impulz nizek. Ker se v tem primeru prva celica ne
spreminja, se tudi izhod ne spreminja
– do spremembe pride samo pri prehodu ure iz visokega v
nizko stanje, to je pri zadnji fronti
N. Zimic 8-73
D pomnilna celica s
• Enačba D pomnilne celice s predpomnjenjem:
– notranja pomnilna celica
D1ql = u d ∨ u ql
– izhodna pomnilna celica
D1q = u ql ∨ u q
N. Zimic 8-74
37
D pomnilna celica s
• Časovni diagram za pomnilno celic s
predpomnjenjem:
ql
N. Zimic 8-75
D pomnilna celica s
• Diagram prehajanja stanj za D pomnilno celico s
predpomnjenjem:
– notranja stanja so določena s stanji notranje ql in
izhodne pomnilne celice q:
y = ( ql q )
– pogoje za prehod pa predstavljajo vhodi d in u.
N. Zimic 8-76
38
D pomnilna celica s
d ∨u du
du
00 10 Izhodna
du
vrednost je 0
u u Izhodna
du vrednost je 1
du d ∨u
01 11
du
N. Zimic 8-77
RS pomnilna celica s
• S povezavo dveh pomnilnih celic dobimo
pomnilno celico s predpomnjenjem:
ql q
s s q s q
u
u u RS u RS
r r q ql r q
N. Zimic 8-78
39
• Enačba RS pomnilne celice s predpomnjenjem:
D1ql = r ql ∨ s
D 1q = q l
N. Zimic 8-79
• Diagram prehajanja stanj za RS pomnilno celico s
predpomnjenjem:
– notranja stanja so določena s stanji notranje ql in
izhodne pomnilne celice q:
y = ( ql q )
– pogoje za prehod pa predstavljata vhoda r, s in u.
N. Zimic 8-80
40
s ∨u su (s ∨ r ) u
00 ru 10
u u
ru
(s ∨ r ) u r ∨u
01 11
su
N. Zimic 8-81
JK pomnilna celica s
predpomnjenjem
• Shema JK pomnilne celice s predpomnjenjem:
j ql q
k q
N. Zimic 8-82
41
ju u
ju
00 10
u u
u ku
01 11
ku
N. Zimic 8-83
• Veitchev diagram:
ql : j q: j
1 1 1 1
k k
1 1
q q
1 1 1 1 1 1
1 1 1 1
ql ql
N. Zimic 8-84
42
• Enačba JK pomnilne celice s predpomnjenjem:
D 1q l = k q ∨ j q
D 1 q = ql
N. Zimic 8-85
T pomnilna celica s
• T pomnilno celico dobimo iz JK pomnilne celice,
če povežemo vhoda j in k:
D1ql = t q ∨ t q
D 1 q = ql
N. Zimic 8-86
43
T pomnilna celica s
tu u
tu
00 10
u u
u tu
01 tu 11
N. Zimic 8-87
JK pomnilna celica na
osnovi D celice
• JK pomnilna celica lahko temelji na D pomnilni
celice s predpomnjenjem:
j q q
d
D
k
u q q
u
N. Zimic 8-88
44
JK pomnilna celica na
osnovi D celice (nad.)
• JK pomnilna celica lahko temelji na D pomnilni
celice s predpomnjenjem:
j k u D1 q D1 q
x x 0 q q
x x 1 q q j q
x x ↓ q q
u JK
0 0 ↑ q q
k q
0 1 ↑ 0 1
1 0 ↑ 1 0
N. Zimic 1 1 ↑ q q 8-89
Model sekvenčnega vezja

• Splošni model:
~
x ~z
Odločitveno
vezje
D1 y1 y1
PC 1
D1 y 2 y2
PC 2
D1 y r yr
PC r
N. Zimic 8-90
45
(nad.)
• Opredelitev spremenljivk sekvenčnega vezja
– vektor vhodnih spremenljivk
~
x = [ x1 , x2 , … , xn ]
– vektor izhodnih spremenljivk
~z = [ z , z , … , z ]
1 2 m
– vektor krmilnih spremenljivk

~y = [ y , y , … , y ]
1 2 r
– vektor izhodov iz pomnilnih celic

D1 ~
y = [ D1 y , D 1 y , … , D 1 y ]
1 2 r
N. Zimic 8-91

(nad.)
• V odločitvenem vezju so opredeljene funkcije:
– izhodne funkcije
~z = f ( ~
x , D −1 ~
y)
– krmilne funkcije
~y = h( ~
x , D −1 ~
y)
• Sinhronizacija je izvedena z uro, ki vstopa v
pomnilne celice
N. Zimic 8-92
46
Matematična orodja
N. Zimic 9-1
Particije
• Množico Y={y1,y2,...,yr} lahko razdelimo na
podmnožice
• Če izberemo takšne podmnožice B1,B2,...,Bq, da
velja:
B1 ∪ B2 ∪ … ∪ Bq = Y
Bi ∩ B j = ∅; i ≠ j
• Dobimo particijo:
π = {B1 , B2 ,… , Bq }
N. Zimic 9-2
1
Particije (nad.)
• Element B je blok. Pri q blokih imamo q-bločno
particijo
• Nad particijami sta definirana operatorja produkt
in vsota
• Produkt particij je presek blokov:
π = π i ⋅π j = π i π j
B ∈π
B = Bi ∩ B j ; Bi ∈ π i , B j ∈ π j
N. Zimic 9-3
Particije (nad.)
• V vsoti particij
π = πi +π j
• so bloki B, ki so najmanjše podmnožice Y, ki
vsebujejo vse bloke Bi in Bj, kjer velja:
Bi ∈ π i , B j ∈ π j B ∈π
Bi ∩ B = Bi ali Bi ∩ B = ∅
Bj ∩ B = Bj ali Bj ∩ B = ∅
N. Zimic 9-4
2
Particije (nad.)
• Primer:
Y = {1,2,3,4,5,6,7,8}
π i = {1, 2,3,4, 5,6,7, 8}
π j = {1,2, 3,4, 5,7, 6, 8}
π i π j = {1, 2, 3,4, 5,7, 6, 8}

π i + π j = {1,2,3,4, 5,6,7, 8}
N. Zimic 9-5
Particije (nad.)
• Obstajata dve značilni particiji:
– particija enote πE, ki ima vse elemente množice Y
združene v enem bloku
– particija niča π∅ , kjer vsak element množice Y
predstavlja svoj blok
• Če π je poljubna particija, potem velja:
π∅ π = π∅ πEπ =π
π∅ +π = π π E +π = π E
N. Zimic 9-6
3
Osnove avtomatov
N. Zimic 10-1
Končni avtomati
• Definicija končnega avtomata:
A = { X , Y , Z , δ , λ}
– X je neprazna končna možica vhodnih črk avtomata -
vhodna abeceda
– Y je neprazna končna možica notranjih črk avtomata -
notranja abeceda
– Z je končna možica izhodnih črk avtomata - izhodna
abeceda
– δ,λ sta funkciji, ki urejata odnose med množicami
N. Zimic 10-2
1
Končni avtomati (nad.)
• Model končnega avtomata:
x∈ X z∈Z
y ∈Y
N. Zimic 10-3

• δ je funkcija, ki na osnovi vhodne in notranje črke
poda novo notranjo črko (stanje) - funkcija
prehajanja stanj:
D1 y = δ ( x, y ); x ∈ X , y ∈ Y
• λ je funkcija, ki na osnovi vhodne in notranje črke

poda izhodno črko - izhodna funkcija:
z = λ ( x, y ); x ∈ X , y ∈ Y , z ∈ Z
N. Zimic 10-4
2
• Vhodna beseda je časovno zaporedje vhodnih črk
• Notranja beseda je časovno zaporedje notranjih
črk, ki so posledica prehajanja stanj v avtomatu
• Izhodna beseda je časovno zaporedje izhodnih črk,
ki so posledica prehajanja stanj v avtomatu in
vhodnih črk
N. Zimic 10-5

• Primer končnega avtomata
– vhodna abeceda:
X = {a, b}
– notranja abeceda:
Y = { A, B, C , D}
– izhodna abeceda:
Z = {z1 , z2 , z3 }
N. Zimic 10-6
3
a / z1 b / z3 Vhodna črka
A B
a / z1
a / z1 b / z3
b / z2
Izhodna črka
b / z3
D a / z1 C
Notranja črka
N. Zimic 10-7
Preslikave med končnimi

avtomati
• Končni avtomat
Ah = { X h , Yh , Z h , δ h , λh }
je homomorfna slika avtomata:
A = { X , Y , Z , δ , λ}
– če veljajo surjektivne preslikave:
h1 : X → X h
h2 : Y → Yh
h3 : Z → Z h
N. Zimic 10-8
4
avtomati (nad.)
• Veljati mora tudi:
h2 (δ ( y, x)) = δ h (h2 ( y ), h1 ( x)); x ∈ X , y ∈ Y
h3 (λ ( y, x)) = λh (h2 ( y ), h1 ( x)); x ∈ X , y ∈ Y
• Zaradi surjektivnih preslikav ima lahko avtomat
Ah manj stanj od avtomata A.
N. Zimic 10-9

avtomati (nad.)
• Slika homomorfne preslikave avtomata:
X Z
Xh h1−1 A h3 Zh
Ah
N. Zimic 10-10
5
avtomati (nad.)
• Končni avtomat
Af = {X f ,Y f , Z f ,δ f , λ f }
je izomorfna slika avtomata:
A = { X , Y , Z , δ , λ}
– če veljajo bijektivne preslikave:
f1 : X → X f
f2 : Y → Yf
f3 : Z → Z f
N. Zimic 10-11

avtomati (nad.)
• Veljati mora tudi:
f 2 (δ ( y , x)) = δ f ( f 2 ( y ), f1 ( x)); x ∈ X , y ∈ Y
f 3 (λ ( y, x)) = λ f ( f 2 ( y ), f1 ( x)); x ∈ X , y ∈ Y
• Izomorfni avtomat Af ima vedno enako stanj kot
avtomat A.
N. Zimic 10-12
6
avtomati (nad.)
• Slika izomorfne preslikave avtomata:
Xf Zf
X f1 Af f 3−1 Z
N. Zimic 10-13
Zaporedna vezava
avtomatov
• Slika zaporedne vezave avtomatov:
Xa Za X b Zb
X Aa Ab Z
N. Zimic 10-14
7
Zaporedna vezava
avtomatov (nad.)
• Končni avtomat, ki ga dobimo z zaporedno vezavo
avtomatov:
Aa = { X a , Ya , Z a , δ a , λa }
Ab = { X b , Yb , Z b , δ b , λb }
ya ∈ Ya , yb ∈ Yb , x ∈ X , Y = Ya × Yb , Z = Z b , X = X a
δ (( ya , yb ), x) = (δ a ( ya , x), δ b ( yb , λa ( ya , x)))
λ (( ya , yb ), x) = λb ( yb , λa ( ya , x))
A = { X , Y , Z , δ , λ}
N. Zimic 10-15
Paralelna vezava avtomatov

• Slika paralelne vezave avtomatov:
Xa Za
Aa
X Z
Xb Zb
Ab
A
N. Zimic 10-16
8
Paralelna vezava
avtomatov(nad.)
• Končni avtomat, ki ga dobimo s paralelno vezavo
avtomatov:
Aa = { X a , Ya , Z a , δ a , λa }
Ab = { X b , Yb , Z b , δ b , λb }
ya ∈ Ya , yb ∈ Yb , xa ∈ X a , xb ∈ X b , Y = Ya × Yb , X a ⊆ X , X b ⊆ X
δ (( ya , yb ), ( xa , xb )) = (δ a ( ya , xa ), δ b ( yb , xb ))
λ (( ya , yb ), ( xa , xb )) = (λa ( ya , x), λb ( yb , x))
A = { X , Y , Z , δ , λ}
N. Zimic 10-17
Serijska dekompozicija
avtomata
• Slika serijske dekompozicije avtomatov:
Xa Za
Aa
X Izhodna Z
logika
Zb
Xb Ab
A
N. Zimic 10-18
9
avtomata (nad.)
• Dekompozicija avtomata je možna le v primeru,
če velja:
πa πb =π∅
kjer se particiji nanašata na notranja stanja
avtomata a in b
• in ima vsaj ena od particij substitucijsko značilnost
π = {B1 , B2 , … , Bq }
δ ( Bi , x) ∈ B j
N. Zimic 10-19
Paralelna dekompozicija
avtomata
• Slika paralelne dekompozicije avtomatov:
Xa Za
Aa
X Izhodna Z
logika
Xb Zb
Ab
A
N. Zimic 10-20
10
avtomata (nad.)
• Dekompozicija avtomata je možna le v primeru,
če velja:
πa πb =π∅
kjer se particiji nanašata na notranja stanja
avtomata a in b
• in imata particiji substitcijsko zančilnost
π = {B1 , B2 , … , Bq }
δ ( Bi , x) ∈ B j
N. Zimic 10-21
Moorov avtomat
• Moorov končni avtomat je definiran:
AMO = { X , B, Z , δ , λ}
– X končna neprazna množica vhodnih črk (vhodna
abeceda)
– B končna neprazna množica notranjih stanj (notranja
abeceda)
– Z končna neprazna množica izhodnih črk (izhodna
abeceda)
– δ : B × X → B funkcija naslednjega stanja
– λ : B → Z izhodna funkcija
N. Zimic 10-22
11
Moorov avtomat (nad.)
• Funkcija naslednjega stanja
D1b = δ (b, x)
• Izhodna funkcija
z = λ (b)
N. Zimic 10-23

• Blokovna shema Moorovega avtomata
b∈B
z∈Z
λ:B→Z
x∈ X δ : B× X → B
N. Zimic 10-24
12
• Primer Moorovega avtomata:
AMO = { X , B, Z , δ , λ}
X = {a, b, c}
B = { A, B, C , D}
Z = {z1 , z2 , z3 }
N. Zimic 10-25

• Primer Moorovega avtomata (nad.):
Izhodne
Notranje z1 z2 z3 z1
črke
črke
A B C D
a B D A B Funkcija
Vhodne b A B D A naslednjega
črke stanja
c C A C C
N. Zimic 10-26
13
• Primer Moorovega avtomata (nad.):
b a b
z1
A c B z2
b a
a c a
b
c
C D z1
c
z3
N. Zimic 10-27
Mealyjev avtomat
• Mealyjev končni avtomat je definiran:
AME = { X , A, Z , δ , λ}
– X končna neprazna množica vhodnih črk (vhodna
abeceda)
– A končna neprazna množica notranjih stanj (notranja
abeceda)
– Z končna neprazna množica izhodnih črk (izhodna
abeceda)
– δ : A × X → A funkcija naslednjega stanja
– λ : A × X → Z izhodna funkcija
N. Zimic 10-28
14
Mealyjev avtomat (nad.)
• Funkcija naslednjega stanja
D1a = δ (a, x)
• Izhodna funkcija
z = λ ( a, x )
N. Zimic 10-29

• Blokovna shema Mealyjevega avtomata
a∈ A
z∈Z
λ : A× X → Z
x∈ X δ : A× X → A
N. Zimic 10-30
15
• Primer Mealyjevega avtomata:
AME = { X , A, Z , δ , λ}
X = {a, b, c}
A = { A, B, C , D}
Z = {z1 , z2 , z3 }
N. Zimic 10-31

• Primer Mealyjevega avtomata (nad.):
A B C D
a B / z2 D / z3 A / z1 B / z1
b A / z1 B / z3 D / z1 A / z2
c C / z2 A / z1 C / z3 C / z3
Naslednje Izhodna
stanje črka
N. Zimic 10-32
16
• Primer Mealyjevega avtomata (nad.):
b / z1 b / z3
a / z2
Izhodna
A c / z1 B črka
b / z2
a / z1 c / z2 a / z1 a / z3
Vhodna
b / z1 črka
c / z3
C D
c / z3
N. Zimic 10-33
Moorovega avtomata
• Podan je Moorov avtomat:
X = {x1 , x2 }
B = {1,2,3,4,5}
Z = {z0 , z1 , z2 }
z2 z0 z1 z2 z2
1 2 3 4 5
x1 5 3 1 2 1
x2 3 4 5 3 4
N. Zimic 10-34
17
Moorovega avtomata (nad.)
• Za podano particijo preverimo, če obstaja serijska
dekompozicija:
π a = {1,2, 3,4,5}
• Poiskati je potrebno particijo, tako da velja:
πa πb = π∅
• Particija, ki ustreza gornjemu pogoju je:
π b = {1,3, 2,4, 5}
N. Zimic 10-35
• Slika avtomata, ki ustreza particiji a
π a = {1,2, 3,4,5}
x1 , x2 x2
1,2 3,4,5
{z0 , z 2 } x1 {z1 , z 2 }
N. Zimic 10-36
18
• Avtomat, ki ustreza particiji a, lahko zapišemo:
z2 z0 z1 z2 z2 {z0 , z2 } {z1 , z2 }
1 2 3 4 5 b1 b2
x1 5 3 1 2 1 x1 b2 b1
x2 3 4 5 3 4 x2 b2 b2
• Notranja stanja novega avtomata so:

B = {b1 , b2 }
N. Zimic 10-37
• Drugi avtomat ima za osnovo particijo b:
π b = {1,3, 2,4, 5}
• Notranja stanja drugega avtomata, ki ustrezajo
patriciji b so:
B = {ba , bb , bc }
• Vhodno abecedo za drugi avtomat tvorijo pari
vhodnih črk in notranjih stanj prvega avtomata
(izhodna črka prvega avtomata je kar enaka
notranji črki): X = {b1 x1 , b1 x2 , b2 x1 , b2 x2 }
N. Zimic 10-38
19
• Primer izračuna tabele prehajanja stanj za drugi
avtomat:
– vhodna črka b1 x1
Vhodna črka vsebuje
– stanje ba stanje prvega avtomata.
Presek stanja prvega in
b1 = {1,2} ba = {1,3} drugega avtomata je stanje
osnovnega avtomata
b1 ∩ ba = {1,2} ∩ {1,3} = {1}
– originalni avtomat pri vhodni črki x1 in stanju 1 preide
v stanje 5, ki je vsebovano v stanju bc drugega
avtomata.
N. Zimic 10-39
• Tabela prehajanja stanj za drugi avtomat:
{z1 , z2 } {z0 , z2 } {z2 }

ba bb bc
b1 x1 bc ba −
b1 x2 ba bb −
b2 x1 ba bb ba
b2 x2 bc ba bb
N. Zimic 10-40
20
• Slika drugega avtomata, ki ustreza particiji b
π a = {1,3, 2,4, 5} = {ba , bb , bc }
b1 x2 , b2 x1 b1 x1 , b1 x2 , b2 x2 b2 x1
ba bb
{z0 , z 2 }
{z1 , z 2 }
b2 x1
b1 x1 , b2 x2 b2 x2
bc
{z 2 }
N. Zimic 10-41
• Ker je presek particij avtomata Aa in avtomata Ab
particija niča, lahko določimo vsa stanja
osnovnega avtomata :
b1 ∩ ba = {1,2} ∩ {1,3} = {1} … z 2
b1 ∩ bb = {1,2} ∩ {2,4} = {2} … z0
b1 ∩ bc = {1,2} ∩ {5} = {∅}
b2 ∩ ba = {3,4,5} ∩ {1,3} = {3} … z1
b2 ∩ bb = {3,4,5} ∩ {2,4} = {4} … z2
b2 ∩ bc = {3,4,5} ∩ {5} = {5} … z2
N. Zimic 10-42
21
• Izhodne črke dobimo na osnovi stanj:
z0 = b1 ∩ bb
z1 = b2 ∩ ba
z2 = b1 ∩ ba ∪ b2 ∩ bb ∪ b2 ∩ bc
N. Zimic 10-43
Moorovega avtomata
• Podan je Moorov avtomat:
X = {x1 , x2 }
B = {1,2,3,4,5}
Z = {z1 , z 2 }
z1 z1 z1 z2 z1
1 2 3 4 5
x1 5 4 5 2 1
x2 3 2 2 3 2
N. Zimic 10-44
22
• Za dekompozicijo izberemo particije:
π a = {1,2,3, 4,5}
π b = {1,4, 2,5, 3}
• Veljati mora:
πa πb = π∅
N. Zimic 10-45
• Diagram prehajanja stanj za avtomat Aa, za
katerega velja substitucijska značilnost:
x2 x1
1,2,3 4,5
{z1} x1 , x2 {z1 , z 2 }
N. Zimic 10-46
23
• Avtomat Aa:
z1 z1 z1 z2 z1 {z1} {z1 , z 2 }
1 2 3 4 5 b1 b2
x1 5 4 5 2 1 x1 b2 b1
x2 3 2 2 3 2 x2 b1 b1
N. Zimic 10-47
• Diagram prehajanja stanj za avtomat Ab, za
katerega velja substitucijska značilnost:
x1 x2
{z1 , z 2 }
1,4 x1 2,5
{z1}
x2 x1 , x2
3
{z1}
N. Zimic 10-48
24
• Avtomat Ab:
z1 z2 z1 z1 z1 {z1 , z 2 } {z1} {z1}

1 4 2 5 3 ba bb bc
x1 5 2 4 1 5 x1 bb ba bb
x2 3 3 2 2 2 x2 bc bb bb
N. Zimic 10-49
• Ker je presek particij avtomata Aa in avtomata Ab
particija niča, lahko določimo vsa stanja
osnovnega avtomata :
b1 ∩ ba = {1,2,3} ∩ {1,4} = {1} … z1
b1 ∩ bb = {1,2,3} ∩ {2,5} = {2} … z1
b1 ∩ bc = {1,2,3} ∩ {3} = {3} … z1
b2 ∩ ba = {4,5} ∩ {1,4} = {4} … z 2
b2 ∩ bb = {4,5} ∩ {2,5} = {5} … z1
b2 ∩ bc = {4,5} ∩ {3} = {∅}
N. Zimic 10-50
25
• Izhodne črke dobimo na osnovi stanj:
z1 = b1 ∩ ba ∪ b1 ∩ bb ∪ b1 ∩ bc ∪ b2 ∩ bb
z2 = b2 ∩ ba
N. Zimic 10-51
Ekvivalenca končnih
avtomatov
• Dva končna avtomanta sta ekvivalnetna, če imata
pri istem vhodnem zaporedju črk enako izhodno
zaporedje črk.
• Pri pretvorbi Mealyevega avtomata v Moorovega
in obratno ne moramo upoštevati tako ostre
definicije. Razlika se pojavi, ker avtomat
Mealeyevega tip generira izhodno črko šele, ko se
na vhodu pojavi prva vhodna črka
N. Zimic 10-52
26
Pretvorba Mealyevega v
Moorov avtomat
• Mealyev avtomat je definiran:
AME = { X , A, Z , δ ME , λME }
x ∈ X , a ∈ A, z ∈ Z
• Ustrezna preslikava v Moorov avtomat je:
AMO = { X , B, Z , δ MO , λMO }
x∈ X, z∈Z
– množico notranjih stanj Moorovega avtomata tvorijo
pari notranjega stanja in izhodne črke Mealyevega
avtomata:
[ a, z ] ∈ B
N. Zimic 10-53
• Izhodna funkcija Moorovega avtomata je:
λMO ([a, z ]) = z
• Funkcija prehajanja stanj Moorovega avtomata je:
δ MO ([a, z ], x) = [δ ME (a, x), λ (a, x)]
• Ker pri Mealiyevem avtomatu nastopi vrednost na
izhodu šele pri prvi vhodni črki, je izhod
zakasnjen za en znak.
N. Zimic 10-54
27
• Ker je pri Moorovem avtomatu izhod prisoten že
pred prvo vhodno črko, je to bistvena razlika v
primerjavi z Mealyevim avtomatom. Problem
lahko rešimo tako, da si za začetno stanje
izberemo stanje s poljubno izhodno črko.
N. Zimic 10-55
• Primer pretvorbe avtomata:
a1 a2 a3 a4
x1 a2 / z 2 a4 / z3 a1 / z1 a2 / z1
x2 a1 / z1 a2 / z3 a4 / z1 a1 / z2
x3 a3 / z 2 a1 / z1 a3 / z3 a3 / z3
X = {x1 , x2 , x3}
A = {a1 , a2 , a3 , a4 }
Z = {z1 , z2 , z3 }
N. Zimic 10-56
28
• Ustrezni Moorov avtomat je:
B = {[a1 , z1 ], [a1 , z 2 ], [a1 , z3 ], [a2 , z1 ], [a2 , z2 ], [a2 , z3 ],
[a3 , z1 ], [a3 , z2 ], [a3 , z3 ], [a4 , z1 ], [a4 , z2 ], [a4 , z3 ]}
B = {b11 , b12 , b13 , b21 , b22 , b23 , b31 , b32 , b33 , b41 , b42 , b43}
z1 z2 z3 z1 z 2 z3 z1 z 2 z3 z1 z2 z3
b11 b12 b13 b21 b22 b23 b31 b32 b33 b41 b42 b43
x1 b22 b22 b22 b43 b43 b43 b11 b11 b11 b21 b21 b21
x2 b11 b11 b11 b23 b23 b23 b41 b41 b41 b12 b12 b12
x3 b32 b32 b32 b11 b11 b11 b33 b33 b33 b33 b33 b33
N. Zimic 10-57
• Ker vsa stanja v novem avtomatu niso dosegljiva
(b15,b31,b42), jih lahko izločimo:
z1 z2 z1 z2 z3 z2 z3 z1 z3
b11 b12 b21 b22 b23 b32 b33 b41 b43
x1 b22 b22 b43 b43 b43 b11 b11 b21 b21
x2 b11 b11 b23 b23 b23 b41 b41 b12 b12
x3 b32 b32 b11 b11 b11 b33 b33 b33 b33
N. Zimic 10-58
29
Pretvorba Moorovega v
Mealyev avtomat
• Pretvorba Moorovega v Mealyev avtomat je manj
zapletena. Problem nastane pri začetnem stanju, ki
je pri Moorovem avtomatu definirano, pri
Mealyevem avtomatu pa se postavi šele pri prvi
vhodni črki.
• Funkcija prehajanja stanj je:
δ ME (a, x) = δ MO (b, x) Množici notranjih stanj sta enaki
• Izhodna funkcija je:

λME (a, x) = λMO (δ MO (b, x))
N. Zimic 10-59
Mealyev avtomat (nad.)
• Podan je Moorov avtomat, ki ima dodano začetno
stanje b0, ki nima izhodne črke.
Izhod ni
definiran
u z2 z1 − z1
b0 b1 b2 b3 b4
x1 b1 b3 − b4 b3
x2 b2 − − b0 −
Stanje ni
definirano
N. Zimic 10-60
30
Mealyev avtomat (nad.)
• Ekvivalenten Mealyev avtomat je:
a0 a1 a2 a3 a4
x1 a1 / z2 a3 / − − / − a4 / z1 a3 / −
x2 a2 / z1 − / − − / − a0 / − − / −
N. Zimic 10-61
Minimizacija avtomatov
• Podan je avtomat Moorovega tipa:
z1 z1 z1 z2 z1 z2 z2 z2
0 1 2 3 4 5 6 7
x1 2 5 2 2 4 4 5 2
x2 3 1 7 3 5 5 1 7
x3 1 6 1 1 1 1 6 1
X = {x1 , x2 , x3}
B = {0,1,2,3,4,5,6,7}
Z = {z1 , z 2 }
N. Zimic 10-62
31
(nad.)
• Na osnovi izhodnih črk postavimo particije nad
stanji avtomata:
π 1 = {0,1,2,4, 3,5,6,7} = {a, b}
Stanja, pri katerih Stanja, pri katerih

je izhodna črka z1 je izhodna črka z2
• Na osnovi vhodnih črk izdelamo delitveni proces,

pri katerem nastanejo nova notranja stanja
N. Zimic 10-63
(nad.)
• Delitveni proces:
Stanje, ki je v
a bloku b b
0 1 2 4 3 5 6 7
aba bab aba aba aba aba bab aba
Vhodna črka x1 vodi v novo stanje, ki je element bloka a

Vhodna črka x2 vodi v novo stanje, ki je element bloka b
Vhodna črka x3 vodi v novo stanje, ki je element bloka a
N. Zimic 10-64
32
(nad.)
• Iz prejšnje slike je razvidno, da se bloka a in b
particije π1, razdelita. Tako dobimo novo particijo:
π 1 = {0,2,4,1, 3,5,7, 6} = {c, d , e, f }
• Nadaljujemo delitveni proces:
c d e f
0 2 4 1 3 5 7 6
ced ced ced edf ced ced ced edf
N. Zimic 10-65
(nad.)
• Pri zadnjem delitvenem procesu opazimo, da
prehod iz istega bloka particije pri isti vhodni črki
vedno vodi v enak blok. Primer:
– če se avtomat nahaja v bloku c, ki vsebuje stanja
{0,2,4}, bo avtomat pri teh stanjih in pri vhodni črki x1
vedno prešel v stanje, ki je zajeto v bloku c. Pri vhodni
črki x2, bo prešel v stanje bloka e in pri vhodni črki x3 v
stanje, ki je v bloku d
• Stanja, ki so zajeta v istem bloku particije, so
ekvivalentna, kar pomeni, da jih lahko
N. Zimic
nadomestimo z enim samim stanjem. 10-66
33
(nad.)
• V našem primeru velja enakost stanj:
– stanje 0 = 2 = 4
– stanje 3 = 5 = 7
• Tako dobimo avtomat:
z1 z1 z2 z2
0 1 3 6
x1 0 3 0 3
x2 3 1 3 1
x3 1 6 1 6
N. Zimic 10-67
Vhodne in izhodne besede

• Avtomat je podan z diagramom prehajanja stanj:
x2 x3
x3
x1 x2
1 2 x1 3 4
z1 z2 z3 z1
X = {x1 , x2 , x3}
B = {1,2,3,4}
Z = {z1 , z2 , z3 , z1}
N. Zimic 10-68
34
Vhodne in izhodne besede
(nad.)
• Zaporedje črk imenujemo beseda. Pri avtomatu
poznamo:
– vhodno besedo
– notranjo besedo
– izhodno besedo
• Primer besed za avtomat:
X 1 = x1 x2 x2 x1 x2 X 1 = x1 x3 x2 x3
B1 = 1 2 2 2 3 4 B1 = 1 2 3 4 4
Z1 = z1 z2 z2 z2 z3 z1 Z1 = z1 z2 z3 z1 z1
N. Zimic 10-69
Regularni izrazi
• Relacije med vhodnimi in izhodnimi besedami
avtomata podajamo z regularnimi izrazi
• Za abecedo X={x1,x2,…,xn}velja:
– Φ,λ, x1,x2,…,xn so osnovni regularni izrazi
• Φ - prenos niča
• λ - prenos enote (beseda dolžine nič)
– Če sta P in R regularna izraza, potem so definirane
operacije:
• vsote P+R, hkratnosti
• produkta P R, zapovrstnosti
• iteracije P*={P}
N. Zimic 10-70
35
Regularni izrazi (nad.)
• Operacija vsote Q=P+R:
P
Q
yi yj
R
N. Zimic 10-71

• Operacija produkta Q=P R:
P R
yi yj yk
N. Zimic 10-72
36
• Operacija iteracije P=P*:
P* = {P} = λ + P + PP + …
yi
N. Zimic 10-73

• Pravila, ki veljajo za regularne izraze:
– P + R = R + P (komutativnost vsote)
– (P + R) + Q = P + (R + Q) (asociativnost vsote)
– P + P = P (idempotentnost vsote)
– (P R) Q = P (R Q) (asociativnost produkta)
– (P + R) Q = P Q + R Q
– (P* )* = P* (idempotentnost iteracije)
– P* = λ + P P* (razvijanje iteracije)
– P P* = P* P (komutativnost iteracije in neiteracije)
N. Zimic 10-74
37
– P* P* = P* (produktna idempotentnost iteracije)
– P* + P = P* (nevtralnost iteracije in neiteracije)
– λ P = P λ = P (nevtralnost prenosa enote)
– Φ P = P Φ = Φ (spodnja meja)
– λ + P = P + λ = λ (zgornja meja)
– P + Φ = Φ + P = P (nevtralnost prenosa niča)
N. Zimic 10-75
38

Preklopne Strukture in Sistemi

Uploaded by

Document Information

Original Title

Copyright

Available Formats

Share this document

Share or Embed Document

Sharing Options

Did you find this document useful?

Is this content inappropriate?

Copyright:

Available Formats

Preklopne Strukture in Sistemi

Uploaded by

Copyright:

Available Formats

PREKLOPNE

• Laborant Vito Čehovin

• Množico opišemo tako, da v zavitih oklepajih

Osnovne definicije (nad.)

Postulati - splošno (nad.)

kjer je e nevtralni element v množici S za binarni

• Za dokaz De Morganovega izreka je potrebno

Primeri dokazov (nad.)

Pravilnostna tabela (nad.)

Mintermi in maks. (nad.)

PDNO in PKNO (nad.)

PDNO in PKNO (nad.)

Popolne normalne oblike

• Konjunktivna verižna nenormalna oblika KVNNO

Drevesna nenormalna oblika

Logične funkcije (nad.)

x1 x2 f 0 f1 f 2 f 3 f 4 f 5 f 6 f 7 f8 f 9 f10 f11 f12 f13 f14 f15

Logične funkcije (nad.)

Logični simboli (nad.)

Logični simboli (nad.)

Različni standardi (nad.)

Shefferjev op. Pircov op. Vsota po mod. 2 Ekvivalneca

Primer integriranega vezja 74LS00. 2 13

Veitchev diagram (nad.)

Veitchev diagram (nad.)

Veitchev diagram (nad.)

m25 m29 m13 m9 m24 m28 m12 m8

• Funkciji, ki sodelujeta pri ločenju imenujemo

 0, funkcija ni odvisna od spremenljivke x i

• Odvisnost lahko določimo tudi z minimizacijo

Funkcijsko poln sistem

Funkcijsko polni sist. (nad.)

Zaprti razredi (nad.)

• Množica P2 je tudi zaprt razred, ki je hkrati tudi

Značilnost zaprtih razredov

– vektorje primerjamo po bitnih mestih. Če se vektor

Zaprti razredi (nad.)

Zaprti razredi (nad.)

• Nabor funkcij F = {∨, →,1} ni funkcijsko poln

• Kjer je si Shefferjev minterm:

Shefferjev funkcijsko poln

Pierceov funkcijsko poln

• Kjer je P2n-1-i Piercev maksterm:

Pierceov funkcijsko poln

• Primer sosednjih konjunkcij:

m12 m14 m6 m4 • sosednji mintermi so kar

m25 m29 m13 m9 m24 m28 m12 m8

• S pomočjo De Morganovega izreka pretvorimo v

• S pomočjo De Morganovega izreka pretvorimo v

• Pri zamenjavi dveh neodvisnih spremenljivk med

Simetrične funkcije (nad.)

nič spremenljivk dve spremenljivki

Negacije pri simetričnih

f A ( x1w1i , x2w2 i ,..., xnwni ) = f B ( x1w1i , x2w2 i ,..., xnwni )

• Negacija vseh vhodnih spremenljivk:

Negacije pri simetričnih

• Konjunkcija ohranja simetričnost:

• Disjunkcija ohranja simetričnost:

• Konjunkcija ohranja simetričnost:

Ločenje simetričnih funkcij

Pragovne funkcije (nad.)

• Krajši zapis pragovne funkcije: (a1 , a2 ,..., an ; P)

Pragovne funkcije (nad.)