PV 2014 01

Planinski
REVIJAZALJUBITELJE GORAE OD LETA1895
V E S T N I K
,
EUR
TEMA MESECA
Drenovci
Z NAMI NA POT
Monta
Nad izvirom Zilje/Gailtal
INTERVJU
Nives Meroi in Roman Benet

Stephanie Maureau
NOVO V PLANINSKI ZALOBI

Pri Planinski zalobi je izla knjiga Vladimirja Habjana: iveti z gorami.
iveti z gorami izpod izkuenega publicistinega in urednikega peresa Vladimirja
Habjana je predvsem knjiga doivetij. Knjiga raznolikih zgodb gornika, ki je do stanja, ko
se v gorah tudi na zahtevni turi pouti varno, prehodil dolgo pot. Pri tem je imel pogosto
ve sree kot pameti in znanja, a je poasi le pridobival izkunje, potrebne za vzpone na
najzahtevneje gore, za vstop v zimski in ledeniki svet. Predvsem pa za varno gibanje
po kraljestvu brezpotij. Vseh 34 zgodb se zane z (veinoma) avtorjevimi fotografijami,
ki predstavljajo razpoloenjska vrata, skozi katera vstopimo v vsakokratno gorniko
doivetje.
nega in
dvsem
ka,
turi
el
oasi
niki svet.
ezpotij.
imi
vrata,
doivetje.
Vladimir Habjan
gorami
Knjiga bo do 22. 1. 2014 na voljo po prednaroniki ceni - 18,90 * (redna cena 22,90 *).
*DDV je vkljuen v ceno. Potnino plaa naronik.
iveti z gorami
t Vladimir Habjan
iveti z
Vabljeni
knakupu!
4.12.13 20:01
IZ PLANINSKE ZALOBE AKCIJA 50 % POPUST

Nikla Guid, PLANINSKE OBHODNICE IN POHODI
V letu 2008 je PZS izdala knjigo Planinske
obhodnice in pohodi. Knjiga natanno
opredeli pojma planinska obhodnica in
pohod ter skua dati popoln pregled nad
to tematiko. Obravnava samo take obhodnice in pohode, na katerih udeleenec
prejme priznanje ali spominek.
Knjiga opredeljuje e pojme, kot sta
trajna akcija in asovno omejena akcija,
in zajame tako obstojee kot ukinjene
obhodnice, akcije in pohode, za katere
skrbijo (so skrbela) oziroma jih organizirajo (so organizirala) planinska in druga
drutva v Sloveniji. Knjiga torej predstavlja v prvi vrsti opredelitev in pregled
obhodnic, akcij in pohodov v Sloveniji ter
pomeni dopolnilno gradivo k planinskim
ubenikom.
Zbrani so podatki o:
73 planinskih obhodnicah
16 obhodnicah zunaj PZS
17 akcijah, podobnim obhodnicam
131 planinskih pohodih
98 pohodih izven PZS
3 pohodih slovenskih drutev v zamejstvu
Knjiga je namenjena planincem in
ljubiteljem narave ter pohodnitva in vodnikom PZS kot ideja za izlete, skrbnikom
obhodnic in pohodov pa predvsem zaradi
zbranih priporoil.
Obseg: 271 strani, tea: 417 g
CENA: V asu od 15. 1. do 15. 2. 2014
lahko knjigo kupite po akcijski ceni s
50-odstotnim popustom: 9,50 * (redna
cena: 19,00*). *DDV je obraunan v ceni.
Stroke potnine plaa naronik.
INFORMACIJE, NAKUP in NAROILA:

Planinska zveza Slovenije, Planinska trgovina PZS,
na sedeu: Dvorakova ulica 9, Ljubljana, v asu uradnih ur, po poti: p. p. 214, SI-1001 Ljubljana, po telefonu: 01 43 45 684 v asu
uradnih ur, faksu: 01 43 45 691, brezplana telefonska tevilka 080 1893 (24 ur na dan, vse dni v letu), e-naroila: narocilo@pzs.si
alispletna trgovina PZS, http://www.pzs.si/trgovina.php. Uradneure v Planinski zalobi PZS, Ljubljana, Dvorakova 9:
vponedeljek in etrtek od 9.do 15.ure, sredo od 9. do 17.ure, petek od 9. do 13. ure (odmor za malico: 10.3011. ure).
Slovenski planinski muzej,

Triglavska cesta 49, 4281 Mojstrana, telefon: 08 380 67 30, fax: 04 589 10 35, e-naroila:info@planinskimuzej.si.
UVODNIK
Bela nevarnost
Letonji prvi januar nam je postregel s udovitim vremenom. No, vsaj tistim, ki smo se
toliko potrudili, da smo se dvignili nad sivino dolinske megle. Ni lepega, kot da se gre
na prvi dan novega leta predihat in v udovitem snenem jutru izgubit hlape novoletne
noi. Dobesedno snenem. e je bilo nad Ljubeljem le malce pobeljeno, se je vije snena
odeja debelila z vsakim pridobljenim viinskim metrom. Do razgledia, od koder je vabila
blinja povsem bela gora, je vodila globoka gaz, kjer je noga tu in tam ula nekam v temne
globine, iz katere si jo izvlekel le z veliko truda (hvala tistemu, ki se je navsezgodaj podal na
pot, ki mi je olajala naporno hojo oziroma gaenje). Z razgledia so se odkrili sneni vraci
v bliini, pa tudi tisti malo dlje na severu. Gaz se je zakljuila na malem sedelcu. Ampak bela
gora je tako nezadrno vabila
Presneti izzivi, kako teko se jim odpovemo, kajne?! In sem el naprej, gazil, dokler je lo.
VladimirHabjan Na prvem strmem poboju sem naredil prerez snene odeje. Do dna sploh nisem priel,
je bilo pregloboko. Zgoraj je bilo novega snega kar obilo, spodaj dve kritini plasti. Ocena:
samo od sebe se ne bo sproilo. Ampak to je bil ele prvi test, vije bo gotovo potreben e
kak, saj se teren spreminja glede na smer vetra. Nekaj vije na hribu je bilo munega gaenja
konec, stopil sem na trdo kloo z napihanim snegom. Z derezami je lo hitreje naprej. Potem
sem videl prvo poko v mehki kloi, vije pa e eno ... Poboje se je oblikovalo v sneni greben
z veliko koliino napihanega snega. Bela gora pa je vabila, e dobrih sto metrov in Ni in,
nazaj je bilo treba. Bilo je prenevarno.
Medtem ko je bilo po gorah sosednjih drav e ves december obilo snega, smo ga pri nas
kar dolgo akali. Na spletu sem prebral in tudi slial po radiu, da so sneni plazovi v zadnjih
dneh lanskega leta v Alpah zahtevali ve smrtnih rtev. Nekje je zasulo smuarja, ki se je
kljub opozorilom vseeno podal izven urejenih prog. V Avstriji je bil nesreen primer, ko je
turni smuar v sproenem plazu uporabil plazovni nahrbtnik z balonom in se reil, kasneje
pa je plaz sproil e enkrat in takrat mu ni bilo ve pomoi. Zdaj imamo snega vrh glave tudi
mi. Toliko, da je spet smiselno malce obuditi znanje gibanja v zasneenih gorah in poznavanja nevarnosti plazov. Kako ocenimo, kdaj je tako nevarno za plaz, da se je bolje obrniti?
Kako nartujemo turo pozimi, kako izbiramo cilje, na kaj vse moramo biti pozorni? Kakno
opremo moramo imeti in kako jo uporabljamo? Kako ukrepamo v primeru plaza? Na vsa ta
in e na mnoga druga vpraanja vam prinaamo odgovore v tej in e naslednjih tevilkah, ki
nam jih razkriva strokovnjak za plazove. Planinski vestnik je bil in ostaja tisti, ki skrbi tudi
za vejo varnost svojih bralcev.
e se ob koncu leta oziramo nazaj "na prehojeno pot", se pri prvi letonji tevilki oziramo
predvsem naprej. Kaj nas aka v tem letu? Zanimive teme meseca, za katere smo prepriani,
da vas bodo pritegnile. V sklopu varnosti v gorah pripravljamo teste gojzarjev, ki bodo prav
tako pripomogli k varnejemu koraku na snenih strminah. Kot vedno nas aka nekaj zanimivih obletnic, ki jih ne bomo spregledali. Prav gotovo bo osrednji letonji dogodek volilna
skupina Planinske zveze. V zvezi s tem pripravljamo okroglo mizo, na kateri se bomo ozrli
na pretekli mandat in poskuali izluiti tisto, zaradi esar je planinska organizacija zdaj
bolja kot pred tirimi leti. Dovolj vabljivega branja? Z mnogo vabili na izlete in ture v nai
sredici gotovo, zato vabljeni k nakupu in branju.
Ostanite e naprej zvesti prijatelji Planinskega vestnika! Pa sreno v gorah!
|1|
ZNAMI NAPOT OPISI TUR

33 Monta, po obiajni
poti (Pot Brazz)
33 Monta, po poti Leva
35 Monta, po Findeneggovi poti
35 Monta, po poti Amalia
37 Steinrastl
37 fenspitze
39 Hollbrucker Spitze
39 Grosse Kinigat
UVODNIK
1 Bela nevarnost
Vladimir Habjan
ZGODOVINA
4 Slovenski fantje, ki
so ruili stare nazore
Drenovci
Duan kodi
ZGODOVINA
8 Smuar, krajepisec
in organizator
Rudolf Badjura (18811963)
Milka Bokal
ZGODOVINA
11 Mojster gorskih
razglednic
Planinski fotograf
Josip Kunaver
Damir Globonik
INTERVJU
14 Sva gore, ki jih e

nisva preplezala
Mire Steinbuch
NA PRAGU PRESTOLNICE
19 Med Ljubljanskim
barjem in Bloko
planoto
Ob ivahni Iki in bistri Zali
Gorazd Goriek
VELIKANI ALPINIZMA
22 Tragina usoda
plezalnega mojstra
Guido Mayer (?)
Matija Turk
Vsebine vseh Planinskih vestnikov

od leta 1895 dalje na www.pvkazalo.si.
MNENJA
27 Odlona, trmasta
in nepopustljiva
Mire Steinbuch
ZNAMI NA POT
28 Monta
Kugyjeva gora
Poliki pik/Jf di Montasio
Andrej Maera
Z NAMI NA POT
41 4 + 1 s turnimi smumi
Nad izvirom Zilje/
Tiroler Gailtal
Toma Hrovat
Revijazaljubitelje gora
IZDAJATELJ IN ZALONIK:
Planinska zveza Slovenije
ISSN 0350-4344
Izhaja petnajstega vmesecu.
Planinski vestnik objavlja izvirne prispevke,
ki e niso bili objavljeni nikjer drugje.
114. letnik
NASLOVUREDNITVA:
Planinska zveza Slovenije
Urednitvo Planinskega vestnika
Dvorakova ulica 9, p. p. 214
SI-1001 Ljubljana
T: 01 434 56 90, F: 01 434 56 91
E: pv@pzs.si
www.planinskivestnik.com
ODGOVORNI UREDNIK:
Vladimir Habjan
UREDNIKI ODBOR:
Emil Pevec (tehnini urednik),
mag.MarjanBradeko, Marta Krejan,
dr.AndrejMaera, ZdenkaMiheli,
dr.IrenaMuiHabjan, dr.MatejaPate,
Duankodi, Tina Leskoek, Mire Steinbuch
ZUNANJISODELAVEC:
Peter ilak
LEKTORIRANJE:
Mojca Volkar Trobevek, Mojca Stritar, Marta Krejan,
Katarina Marin Hribar, Mira Hladnik
GRAFINAPRIPRAVAIN TISK:
Schwarz print, d. o. o.
NAKLADA: 6200 izvodov
Prispevke, napisane z raunalnikom, poiljajte
po elektronskem mediju na naslovurednitva
ali na elektronski naslov. Poslanih prispevkovne
vraamo. Urednitvo si pridruje pravico do objave
ali neobjave, krajanja, povzemanja ali delnega
objavljanja nenaroenih prispevkovvskladu ssvojo
uredniko politiko in prostorskimi monostmi.
Mnenje avtorjevni tudi nujno mnenje urednitva.
Kopiranje revije ali posameznih delovbrez privolitve
izdajatelja ni dovoljeno.
Naroanje:
Po poti na naslov: Planinska zveza Slovenije,
Dvorakova ulica 9, p. p. 214 SI-1001 Ljubljana,
po elektronski poti na naslov:pv@pzs.sialipo
telefonu080 1893 (24 ur na dan).
Na vrnem grebenu Montaa, pogled na

Vi (spredaj) in Vzhodne Julijce v ozadju
Foto: Janez Jarc
INTERVJU
44 Gorska vodnica
sprestino znako
VZGOJA
54 Plaz!
Stephanie Maureau
Martina ufar Potard
Snene razmere in
priprava na turo
Klemen Volontar
UREJANJE POTI
VARSTVONARAVE
47 Nova pot na Razor

Doivetje delovne
akcije markacistov
Jana Remic
POTEPANJA POFRANCIJI
50 Gorska pravljica
crins vrh Dauphineje

Iztok Tomazin
60 Osovi kozjega
oglaanja
Uralska sova
Duan Klenovek
ZELIA NAIH GORA
61 Divja roa
ipek (Rosa canina agg.)

Lovro Vehovar
VREMENSKE STOPINJE IN
OPRIMKI
62 Sladka jesen brez

vremenskih ocvirkov
Vreme in razmere v gorah
v meteoroloki jeseni 2013
Miha Pavek in Miha Demar
64 NOVICE IZ VERTIKALE
66 PORTNO PLEZALNE NOVICE
67 NOVICE IZ TUJINE
68 LITERATURA
69 PISMA BRALCEV
69 PLANINSKA ORGANIZACIJA
72 TNP
72 V SPOMIN
tevilka transakcijskega rauna PZSje

05100-8010489572, odprt pri Abanki, d. d.,
Ljubljana. Naronina 34 EUR, 58 EUR za tujino,
posamezna tevilka 3,40 EUR. lanarina PZSza lane
Avkljuuje naronino. Reklamacije upotevamo dva
meseca po izidu tevilke. Ob spremembi naslova
navedite tudi stari naslov. Upotevamo samo pisne
odpovedi do 1. decembra za prihodnje leto.
Program informiranja o planinski dejavnosti
sofinancirajo Ministrstvo za olstvo in port RS,
Fundacija za financiranje portnih organizacij vRSin
Javna agencija za knjigo RS.
FOTOGRAFIJANANASLOVNICI:
Ojstrica v snenem okrasju
Foto: Matej Vrani
Urednitvo Planinskega vestnika skrbno

preverja vse lanke in tonost vreviji
objavljenih opisovpoti, ki praviloma
vkljuujejo opozorila na nevarnosti in mone
pasti obiskovanja gora. al pa je vsak opis
vedno subjektiven, poleg tega se objektivne
teave na terenu lahko spreminjajo iz dneva
vdan, celo iz ure vuro. Zato urednitvo revije in
Planinska zveza Slovenije ne moreta prevzeti
nobene odgovornosti za morebitne pokodbe
ali materialno kodo, ki bi jih utrpel kdorkoli
zaradi hoje po gorah po navodilih iz te revije.
|3|
ZGODOVINA
Slovenski fantje,
ki so ruili stare nazore
Drenovci
Besedilo: Duan kodi
Napoil je as za Severno
steno Triglava. Trije mulci,
stari med 21 in 22 leti, so se v
ponoeni plezalni opremi in s
plezalnimi copati na nogah iz
Mojstrane odpravili v Vrata.
Bili so revni tudentje in
denarja za vlak niso premogli.
Zato so avanturo speljali
na, e za dananje pojme,
atraktiven nain. Opolnoi
so se zbrali v Ljubljani in se s
tekimi kolesi in nahrbtniki
odpeljali na Gorenjsko, proti
Mojstrani. Redki gostje,
ki so dopoldne posedali
v tamkajnji gostilni Pri
mercu, so jih prav sumniavo
opazovali. Tega pojava do
takrat namre ni bilo opaziti.
Bilo je leta 1911 in kdor se je
odpravljal na plezanje, je iz
Mojstrane v Vrata obvezno
odel z vodnikom
aslednje jutro navsezgodaj

so se fantje poasi odpravili
po poti ez Prag in se na
primernem mestu pribliali nai
najmogoneji steni. Mudilo se jim ni,
ker se je vreme kujalo in je kazalo celo
na nevihto. Pa so se vseeno opogumili
in vstopili v dananjo Slovensko smer,
ki jo je leto prej v spremstvu trentarskega vodnika Joeta Komaca - Pavra
preplezal Henrik Tuma. Doma so
namre brali Tumov opis (od klasine
|4| PLANINSKI VESTNIK | JANUAR 2014
Drenovci na Kamnikem sedlu leta 1913 Foto: Josip Kunaver
Slovenske smeri se Tumova varianta

nekoliko razlikuje) in se predrzno
vpraali, ali bi to zmogli tudi sami
vendar brez vodnika.
Kdo je bila ta predrzna mularija
Fantje so bili veinoma mladi izobraenci iz Ljubljane in okolice. Bili so

lani neformalne planinske tovariije,
ki se je na svoj nain udeleila tedaj
razmahnjene dirke osvajanja naih
gora, ki jo je podigala velikonemka
nacionalistina politika. Imenovali so

se drenovci.
Kako predrzno in uspeno pa so
se tistega dne spoprijeli s teavami
v triglavski Steni, je slikovito opisal
njihov lan Pavel Kunaver.1 Odkrito
je priznal, da so bili v plezanju e zelo
1
Planinski vestnik, 1912 t. 2, str. 29, in knjiga

Pavel Kunaver: Moje steze. Severno steno
Triglava so preplezali trije Drenovci: Ivan
Michler, Ivan Kova in Pavel Kunaver.
zeleni. Iz nemke literature so sicer

vedeli, da tuji alpinisti poleg vrvi v
steni za varovanje in napredovanje
uporabljajo tudi kladiva, elezne
kline in vponke. Kakna naj bi bila ta
oprema in kako naj bi se tono uporabljala, pa se jim seveda ni sanjalo.
Zato je Kunaver, predvsem za bolji
obutek, poleg konopljene vrvi v svoj
nahrbtnik zatlail e navaden elezen
klin, ki ga je izruval kar na domaem
podstreju. Tam je bil zabit v zid, nanj
pa je bila pritrjena vrv, na katero je
mama obeala perilo
Klin brez navodil za uporabo
Triglavsko steno so preplezali brez

vejih teav. e najve preglavic jim
je delal kruljiv izstopni kamin, kjer
je Kunaver dejansko "za moralo"
kar s cepinom zabil tisti "perilni"
klin. Na sreo ga ni ni preskusilo,
se je pozneje spominjal, saj je v trhli
razpoki komajda dral samega sebe.
Ko so uspeno izplezali iz Stene, so
se polni navduenja odpravili do koe
na Kredarici, kjer so se navzoim turistom vsi vzneseni na glas pohvalili,
da so kot prvi, sami in brez vodnika
preplezali Severno steno Triglava.
Ovacij, ki so jih morda priakovali, pa
pri turistih niso bili deleni. Ravno
nasprotno. Za mizo je tedaj sedel tudi
znani pisatelj dr. Ivan Tavar, ki je leto
za tem postal ljubljanski upan, in od
njega so bili deleni opazke: "Al' bi vas
klofnil!"
Zanemarimo dejstvo, da se morda
spotovani gospod pisatelj tistega
dne ni izrazil s prav takimi besedami,
vendarle pa je treba vedeti, da tedanja
javnost e zdale ni bila naklonjena
tako imenovanim "samomorilskim"
podvigom, kakor so to poetje oznaevali aktualni slovenski asopisi.
Takni gorski avanturisti so bili po
veini deleni hudega obsojanja ali
zgolj posmehovanja javnosti. Toda
nekdo je moral podreti stare nazore in
miselnost in to so bili drenovci.
Nastanek in geslo Drena
Zaetek Drena sega v leto 1907, 2 ko

sta bodoa lana Brinek in Badjura
skupaj opravila prve zimske vzpone,
na katere sta jemala tudi fotografski
aparat. Naslednje leto je bila v planinskem drutvu v Ljubljani organizirana razstava planinskih fotografij,
med katerimi so izstopale predvsem
mojstrovine ljubiteljskega fotografa
Bogumila Brinka. Navdueni nad
2
Oasu njihovih zaetkov pie Badjura v svoji

kronologiji.
njimi, so se nekateri navzoi fantje seznanili z avtorjem, ta pa jih je povabil

s seboj v gore in nato e v krake jame.
Tako nastalo tovariijo, ki je v
polnem zamahu in tevilu zaela delovati v letu 1910, so sestavljali: Bogumil
Brinek, dr. Josip Cerk, Rudolf
Badjura, brata Joe in Pavel Kunaver,
njun bratranec Ivan Tavar, 3 Ivan
Michler,4 Albin Hrovatin, Ivan Kova,
Stanko Ribnikar, Sreko Vizjak ter
Wenig, po rodu Avstrijec.
Drenovci so svoje geslo osvajanja
gorskega sveta razirili na vse letne
ase, saj so gore pozimi samevale,
oni pa so se zaeli podajati nanje tudi
v snegu in s smumi. Odkrivanje
zimskih gora je bilo za tiste ase velik
preskok. Vgore se je namre zahajalo
le v poletni sezoni, nekako v asu, ko
so kmetje gnali ivino na planine in
dokler je niso prignali spet domov.
ivina se je vrnila v svoje hleve, ljudje
pa pozimi v glavnem v oblano in
megleno gostilniko podnebje
Pa smo le dren!
Tako so drenovci e novo leto 1910

priakali na Kredarici, do katere
so se povzpeli iz Kota. Sledili so
zimski vzponi na Grintovec, Brano
in Triglav. Vkopni sezoni so med
drugim splezali skozi Hudi prask
na Mrzlo goro, ez zahodni greben
Kone, pa po grebenu z Rinke na
Skuto, kar vse e danes tejemo za
laje plezalne vzpone. Ko so se podali
na preenje grebena Zelenikih pic,
so svoj prvi zelo markantni vrh po
naem prvem alpinistu poimenovali
Staniev vrh, 1805m. Tedaj je Brinek
ves navduen vzkliknil: "Pa smo le
dren!" Tako je nastalo ime te kratkotrajne, a silno zagnane tovariije,
ki je marsikomu postala vzor, saj je
podirala ovire v tedanji miselnosti ter
se lotevala tur v neznano in v vsakem
letnem asu. Res, bili so druina, ki
je bila v svojem poetju ilava in trdna
kakor drenov les
Tiste zime je nekaj drenovcev
kupilo za tisti as najmoderneje
Zdarskyjeve smui z jeklenimi
stremeni in dolgo palico, s katerimi
so v Ljubljani postali mala atrakcija.
Rudolf Badjura je v parku Tivoli prirejal dobro obiskane teaje za smuke
eljne Ljubljanane. Postopoma in z
Ne smemo ga zamenjati s pisateljem Ivanom
Tavarjem, ki je bil sicer tudi ljubiteljski
planinec.
4
Po njem se danes imenuje Intitut Ivana
Michlerja, ki se ukvarja s kulturno dediino
vojakih ostalin na naih tleh, od asa
rimskega imperija do polpretekle zgodovine.
3
napredovanjem znanja so se drenovci

s smumi selili v vije hribe in tako
postavili temelje turnemu smuanju
pri nas. Opogumljeni so se usmerili
predvsem v blinje gore nad Kamnikom in na smueh odkrili naa
prihodnja urejena smuia Krvavec,
Zvoh, Veliko planino in njihovo
okolico.
Gospod v rjavi ametni obleki
Bogumil Brinek je bil dua Drena.

Vgore je po navadi hodil v obrabljeni
rdeerjavi obleki, zaradi katere
so ga drvarji v Kamniki Bistrici
poimenovali "gospod v rjavi ametni
obleki". Rojen je bil v bliini Krasa, v
Trnovem pri Ilirski Bistrici. Zaposlen
je bil kot uradnik na finannem
ravnateljstvu v Ljubljani. Vedno ga je
vleklo v gore ali v krako podzemlje,
bil pa je tudi dobrovoljna umetnika
dua sokoljih oi, ki nam je na fotografskih ploah zapustila udovite
rno-bele posnetke gora in podzemskih lepot. Prav on je bil pobudnik
zimskega odkrivanja gora, saj je bil e
izkuen zimski samohodec. Odkrivanje jamskega sveta pa je prebudilo
v njem dodatno eljo po fotografiji,
saj je hotel na ta nain ljudem predstaviti skrite lepote tega sveta. Aparat
je postal njegov stalni spremljevalec,
postal je mojster in s svojimi odlinimi fotografijami je v podzemlje
zvabil tudi preostale drenovce. Na
fotografskih razstavah je blestel in z
motivi navdueval mnoice. Ploe
je v temnici razvijal sam in se pri tem
trudil, dokler ni dosegel popolnosti.
Ssvojim navduenim poetjem je
zelo uspeno "okuil" e dva druga
drenovca, Joeta Kunaverja in Ivana
Tavarja.
Bil je znan po svoji kraki egavosti
in hudomunosti, ki je zabavala vso
druino. Pavel Kunaver se je spominjal, kako sta skupaj s Cerkom stalno
zbijala ale na raun neskonnega
zidu kamnike smodninice, mimo
katerega so morali utrujeni vsakokrat
peaiti nazaj do Kamnika, kjer
je bila prva prometna povezava z
Ljubljano. Brinek se ga je tako neko
pred Kamnikom lotil kar s cepinom
da bi ga malo skrajal
Spodsekano deblo Drena
Brinek je bil spreten in drzen

plezalec. e danes poznamo Brinkov
kamin v Planjavi, ki ga je preplezal
kar mimogrede, ko je v megli lovil
svojo drenovsko druino. Ko so
ga na vrhu zaudeni zagledali, jim
je smeje se razloil, da je el "po
|5|
Pavel Kunaver
Arhiv Jurija Kunaverja
Bogumil Brinek
Fototeka Slovenskega planinskega muzeja
blinjici". Bil je tudi med ustanovitelji naega Drutva za raziskovanje

jam(1910).
Brinek je vedno ostajal skromen in
se je e najraje dral v ozadju. al pa je
napoil as velike vojne vihre in poziv
v vojsko ga je dosegel ravno med raziskovanjem ponorne jame Velike Karlovice na Cerknikem jezeru. Ko ga
je Pavel Kunaver obiskal na domu, ga
je nael e preobleenega v astniko
uniformo in mrkega pogleda, kakor
da bi slutil usodo. Kot avstro-ogrski
rezervni astnik je moral takoj oditi
na srbsko fronto. Trideset let star je
smrtno zadet padel 15. septembra
1914, 5 e v prvih dneh bitke na Drini.
Tam je tudi pokopan.
Nesrea na Stolu
Profesor Josip Cerk
e je bil Brinek dua, je bil neformalni vodja drenovcev njihov najstareji lan, dr. Josip Cerk. Bil je rojen
v Logatcu in se je tel za pravo krako
korenino. Kot profesor geografije je
bil izredno navezan na mladino, ki
jo je ob marsikateri prilonosti rad
vodil v naravo, predvsem v gore. Bil
je preprian, da je treba mlade ljudi
im bolj povezati z "resnino Zemljo".
Zahajanje v gore tedaj ni bilo razmahnjeno in zdolgoasena mladina je raje
posedala po kavarnah, ker je imela na
voljo premalo drugih dejavnosti.
Profesor Cerk je prevzel vodenje
drenovcev predvsem v znanstvenem
smislu in na podroju raziskovanja
Krasa. Bil je odlien tovari in mentor,
zato je njegova nesrena in v tedanjih
asopisih tudi zelo odmevna smrt za
drenovce pomenila hud udarec.
4. aprila 1912 sta dr. Cerk in Pavel

Kunaver, ki se je odzval njegovi
pronji, vodila sedem dijakov vijih
letnikov klasine gimnazije na
zimski Stol.6 Profesor jim je namre
elel pokazati lepote zasneenih
gora. Vedeli so, da je Stol lahko
nevaren zaradi ledu in obasno
tudi silovitega severnega vetra, a ob
velikononih praznikih prav hudih
razmer niso ve priakovali.
Kunaver je od Cerka zahteval,
naj vzame s seboj vrv, vsi dijaki pa
naj imajo s seboj cepine in dereze.
Cerk pa je prispel na kolodvor brez
vrvi. Razlog je bil precej banalen;
mama naj bi mu rekla, naj ob tekem
nahrbtniku nikar ne vlai s seboj
e dodatne tee. Dijaki so imeli po
veini izposojene dereze, ki se jim
niso prilegale na evlje. Pozneje se
je izkazalo, da niso bili niti vei
uporabe cepina
Bili so tudi pozni. Vviharnem
vetru in na poledeneli strmini je
Cerka priblino pol ure pod koo
odneslo v globino. Pavel Kunaver se
je nato sam z dijaki prebijal navzgor
proti koi, saj je bil povratek v
temi in brez vrvi nemogo. Nato je
zdrsnil e dijak Zdenko Kunc.7 ele
ob sonnem vzhodu so vsi prezebli
in izrpani prispeli do Preernove
koe. Izid je bil pravzaprav zelo
ugoden, saj je veina dijakov na poti
izgubila neprilagojene dereze, ki so
se jim snemale, nekaj jih je izgubilo
tudi cepin. Kunaver, ki je v poledenelo poboje ves as sekal stopinje,
6
eprav avstrijski Vojni dravni arhiv kot

datum smrti navaja e 13. september, se
pogosteje omenja 15. september.
Planinski vestnik, 1952 t. 6, str. 258.

Bil je sin tajnika ljubljanske tobane tovarne,
pozneje dr. Zdenko Kunc na ekoSlovakem.
Josip Cerk
Arhiv Narodne univerzitetne knjinice
Raziskovanje jam: Krvika okroglica pri Kompolju

Foto: Bogumil Brinek
je vsaj preostalih est varno pripeljal

do koe, v katero je vlomil, saj je
klju ostal pri ponesreenem Cerku.
Neverjeten splet okoliin
Kunaver je dijake zjutraj pustil v

koi zavite v odeje, sam pa odel
v dolino po pomo. Spotoma je
nepriakovano naletel na dijaka
Kunca, ki ga je odneslo v globino,
in ta mu je povedal, da se je z nalomljeno nogo ustavil v globokem
snegu poleg Cerka, ki tedaj ni bil
pokodovan. Cerk mu je dal svoj
cepin in z njegovo pomojo je dijak
uspeno dosegel varno koo. Cerk se
je prav tako skual povzpeti za njim,
a ga je, kakor se je pozneje izkazalo,
malo pod njo zaradi vetra e enkrat
spodneslo. A to pot je al odletel po

sosednjem jarku in ez skale.
Pri reevanju so sodelovali nekateri drenovci in vojaki alpinci, ki
so dijake pospremili v dolino. Tako
kakor Brinek je bil tudi dr. Cerk v
asu nesree star trideset let
Ljudje niso razumeli, emu je
treba pozimi riniti v gore in se izpostavljati nevarnostim. e posebej
hudo so obsojali ponesreenega
profesorja. Cerkov ravnatelj je celo
izjavil, da je dobro, ker je profesor
mrtev, saj bi ga sicer zaradi spravljanja mladine v nevarnost tako
ali tako moral odpustiti iz slube.
O"norcih", ki hodijo v gore izven
poletne sezone, tedaj dejansko ni
imel nihe dobregamnenja.
podal na greben med Rinko in Skuto,

ki so ga tirje drenovci zmogli tistega
leta, in pri tem omahnil v globino.
Lani (2013) je minilo natanno stoletje od reevalne akcije, ko so vodniki
z Jezerskega skupaj z Brinkom in
obema Kunaverjema nesrenega
dijaka nali v eni od razpok tedaj
e velikega Skutinega ledenika, na
katerega je priletel preko stene.
Dren se sui in odmre
Za boine praznike 1913 so se drenovci skoraj polnotevilno e zadnji

zbrali v Schmidingerjevi koi8 na
Veliki planini. Bliajoega se konca
planinske tovariije tedaj e niso
slutili. Po praznikih so se nekateri
vrnili k tudiju na Dunaj, do poletnih
Drenovci se odpravljajo v jamo.

Foto: Josip Kunaver
Nesrea petnajstletnega
dijaka Petria
Druga nesrea, ki je posredno prizadela drenovce, se je zgodila poleti

1913, ko se je smrtno ponesreil petnajstletni dijak Ivan Petri. Pred tem
se je z njimi udeleil nekaj poskusnih
jamarskih izletov, a so mu nato zaradi
mladostne svojeglavosti in ogroanja
varnosti soplezalcev dejali, da na
prihodnjih izletih ni ve zaelen. To
je bila usodna napaka, ki pa je niso
mogli predvideti. Ualjeni mladeni,
ki je bil sicer izvrsten telovadec, se
je odloil, da se jim bo maeval na
svoj nain. Izvedel bo drzno turo in
jim dokazal, da lahko pleza tudi sam,
brez njih. Brez kakrnekoli opreme,
zanaajo se le na svojo spretnost, se je
spremenjeni, zaeleli so si predvsem

mirnega poitka in svojih lastnih
druin. Dren se je suil, kajti veje
same niso imele monosti preivetja.
Brez ponesreenega Cerka, ki je predstavljal oporo, in padlega Brinka, ki
je bil njegovo deblo, ilavi grm ni ve
zmogel ozeleneti
Kras je po vojni pripadel Italiji in
na raziskovanje njegovih jam je bilo
treba pozabiti. lani so se razkropili
in li vsak svojo pot. Badjura je postal
na prvi smuarski uitelj in je kot
uradnik Zveze za tujski promet in
referent za turizem pri upravi Dravske
banovine pisal izredno natanne in
vsebinsko bogate vodnike za obisk
naih krajev in gora. Kova se je
odselil na jug. Joe Kunaver in Ivan
Pavel Kunaver in Ivan Michler med 1. sv. vojno na

Banjicah Fototeka Slovenskega planinskega muzeja
poitnic pa se je svet okoli njih e

popolnoma spremenil.
Pavel Kunaver, Michler in Vizjak
so se naslednje leto, vsi v uniformah,
ponovno nali na Krasu, kjer so odkrivali podzemne jame z namenom,
da bi jih po potrebi uporabili kot
skladia ali zaklonia za vojake
potrebe. Razen nesrenega Brinka
so vojno vsi preiveli. Vokrnjeni
sestavi so se hoteli po prihodu
domov ponovno zbrati, a ni ve lo.
Viharni oblaki prve svetovne vojne so
drenovce preve ohladili. Skrvavih
boji so se nekdanji mladenii vrnili
8
Bila je last kamnikega notarja dr. Karla

Schmidingerja. Leta 1910 jo je podaril
Slovenskemu planinskemu drutvu.
Tavar sta se vsak zase ukvarjala s planinsko fotografijo ter z njo sodelovala
na tevilnih razstavah in jo objavljala
v raznih publikacijah. Wenig se je po
propadu monarhije odselil v Linz.
Ivan Michler se je posvetil predvsem
jamarstvu in postal predsednik
naega Drutva za raziskovanje jam.
Neverjetno vsestranski Pavel Kunaver
je napisal desetine pounih knjig in e
danes velja tudi za legendo na podroju slovenskega skavtstva in tabornitva. Druga mladina, ki je e zahajala
v gore, pa je pozneje veinoma odla k
novoustanovljeni Skali. m
Vse fotografije Josipa Kunaverja nam je za
objavo odstopil njegov neak Jurij Kunaver,
za kar se mu zahvaljujemo.
|7|
ZGODOVINA
Smuar, krajepisec
in organizator
Rudolf Badjura (18811963)
19. septembra 2013 je minilo 50 let od smrti Rudolfa

Badjure, pomembnega lana alpinistinega drutva
Dren, organizatorja planinstva in smuarstva
ter pisca tevilnih planinskih vodnikov.
ojen je bil v Litiji, poklicna pot

ga je vodila v Prago na trgovsko
akademijo. Zaposlil se je kot
turistini delavec v takratnih tovrstnih
ustanovah, a materialna podpora
njegovem delu je bila dokaj pila. e
kot otrok je bil veliko v naravi, sluenje
v avstrijski vojski pri alpincih pa mu
je vzbudilo nagnjenje do smuanja.
e pred prvo svetovno vojno je naredil
teaj za smuarskega uitelja in bil
prvi s tovrstno izobrazbo pri nas. Med

prvo svetovno vojno je kot poveljnik
1. alpinske ete branil greben med
Stolom in Tromejo in bil v navezi z
generalom Maistrom. Njegovo delo je
izjemno bogato; razdelili bi ga lahko na
tri podroja. Tako reko neprekosljiv
je bil v pisanju krajepisnih vodnikov,
njegove velike zasluge pa segajo tudi na
besedoslovno in organizatorsko delo za
slovensko smuanje in planinstvo.
Besedilo: Milka Bokal
Rudolf Badjura in Pavel Kunaver na Veliki planini leta

1910 ali 1911 Foto: Josip Kunaver
Badjurovi krajepisni vodniki
Vodniki so koristna praktina zbirka

napotkov, ki pridejo e kako prav
ob potepanjih po naravi. Tega se je
zavedal tudi Badjura in zato se je
z veliko vnemo lotil te do tedaj e
neznane dejavnosti. Podatke je rpal
na kraju samem, kar dokazujejo
tevilne podrobnosti in natanni opisi
krajev. e v prvem vodniku Na Triglav
(1913) se tako razkrije: "Triglavska pota
pa sem sestavil po lastnih opazovanjih
in zapiskih z raznih svojih prejnjih
potovanj, zlasti pa z lanskih, ko sem
jih nala v to svrho e enkrat po redu
prehodil."
Vozadju njegovih vodnikov tli

zraenost s slovensko zemljo in konec
koncev tudi njegov poveljniki duh.
Ko v vodniku Pohorje (1924) v skladu
s takratno dobo vabi "na severno nao
mejo ob Dravi" poleg Slovencev tudi
Hrvate in Srbe, izrazi eljo, "da spoznajo tudi ta lepi kos nae trdo priborjene
zemlje". Leta 1927 se je lotil sosednjega
podroja, izdal je vodnik Kozjakovo
pogorje nad Dravo (1927).
Ob svojem krajepisnem prizadevanju je naletel tudi na ovire, o katerih
odkrito spregovori prav v vodniku
o svojih rojstnih krajih, v vodniku
Zasavje (1928): " vkljub razmeroma
jako razviti turistiki v Sloveniji e
nismo dospeli na deeli tako dale,
da bi se mogli popolnoma zanaati na
markacije ljudstvo ne prizanaa do
2000 metrov 'prav nobeni' (razprto
tiskano, op. M. B.)."
Vodnika Sto izletov po Dolenjskem,
Gorenjskem in Notranjskem (1930)
ter Izleti po Karavankah (1932) irita
njegovo potopisno pozornost e na
druga slovenska obmoja. Svojih
vodnikih del ni omejeval z letnimi
asi, ki so za hojo pripravneji. Lotil
se je tudi zimskih razmer, pri emer
je na dan privrela njegova smuarska
strast. To razodeva Zimski vodnik po
Sloveniji (1934). Vpraanje je, ali je
turnosmuarska literatura do danes
presegla irokopoteznost Badjurovega
poznavanja turnosmuarskih predelov
v Sloveniji. VIzbranih izletih (1953)
je strnil svoje vedenje o Sloveniji v 55
obiska vrednih krajev ali obmoij, ki
jih je razdelil po naslednjih razdelkih:
Gorenjska in gorika stran, Kamnika
stran, Notranjska stran, Zasavje in Dolenjska stran. Vnjegovih vodnikih so
privlano opisani naravni in kulturni
spomeniki, sakralna arhitektura,

ne pozabi niti na arheoloke najdbe.
Pogosto so za popestritev dodane
folklorne pripovedi. Vdrubeno aktualnem vzduju takratne dobe je svoji
zbirki vodnikov dodal tudi v srbskem
in hrvakem jeziku pisan vodnik
Jugoslovenske Alpe (1922).
Vodniki kot zbirke izrpnih podatkov
Badjurovi vodniki kipijo od nazornih

podatkov, ki so skrbno razdeljeni v
Rudolf Badjura
Fototeka Slovenskega planinskega muzeja
Badjurin smuarski teaj v ljubljanskem Tivoliju

Foto: Josip Kunaver
posamezne rubrike, zato so pregledni

in pripravni za iskanje podatkov. K
temu pripomorejo e kazala krajev,
format A5 pa jih naredi prirone za
prenaanje. Zbirke kratic vkljuujejo podatke o eleznikih postajah,
garaah (!), vozovih z vpregami,
gostilnah, hotelih, "posojilnicah,
hranilnicah in bankah", lekarnah,
o monosti zdravnike oskrbe, o
potah, olah, elektrini razsvetljavi,
tovarnah, gradovih, dvorcih, kopaliih. Za laje iskanje je izoblikoval
tevilne ikone: srek na primer pomeni
primernost poti za otroke. Badjurovo
natannost pa naj prikaejo naslednji
asovni podatki, ki bi jih teko nali
v sodobnih vodnikih: "Dober peec
rabi za 1 km hoje po ravnem 12 minut
(torej povpreno 5 km na 1 uro),
poasneji 15 minut, voz priblino 67
minut, kolesar in avtobus 34 minute,
luksuzen avto pa 12 minuti. Za hojo
v breg rabimo povpreno 1213 minut
na 100 m viine (priblino 400 m na
1 uro), za hojo navzdol pa raunamo
navadno samo 2/3 odmerjenega asa
navkreber." Konec koncev je prijateljevanje z Drenovci, med katerimi so bili
odlini fotografi, prispevalo k opremi s
fotografijami.
Badjurovi vodniki so nastajali, ko
je bil slovenski turizem e v povojih,
in so tako dokument asa, prometnih
povezav, gostinskih monosti ter z
nekaterimi dejstvi priajo o razvitosti
slovenskega podeelja. Kje pa sicer
lahko najdemo podatke o oskrbi z
elektriko med obema vojnama v posameznih krajih? Ali pa karto z ulicami
Ljubljane iz leta 1922 in Maribora iz
leta 1924? Znavajanjem kulturnozgodovinskih dejstev pa so e danes uporaben vir za poznavanje krajev (prim.
|9|
e ve, da ime Posavski holm velja za

marno goro, kar je pripis k fotografiji
tega rogljatega hriba v bliini Ljubljane
v tej knjigi. Med izrazi za prevale, ki
jih Badjura priporoa in so se "skrili" v
lastna zemljepisna imena, so na primer
prag, predel(ec), pretol, prehodavci.
Vdelu Ljudska geografija (1953) je
zbirko ljudskih izrazov e dopolnil.
A Badjurova belenica je najbolj
obogatila slovensko smuarsko
izrazje. portno smuanje se je po prvi
svetovni vojni ele zaelo uveljavljati.
VMetuljah na Blokah so mu "oanci,
ki so e na drugi svet kilili", natresli
kopico smuarskih izrazov, kar je s
pridom uporabil v knjiicah Smuka
terminologija (1921) in Smuar (1924),
ki je prvi prironik za uenje smuanja
pri nas. Opozoril je na razline vrste
snega in poudarjal, da imajo na Blokah
kar tiri izraze za smui: smuke,
smue, smuke, smuice. Bloko
starosvetno smuanje in besedje
(1956) je zadnja od njegovih smuanju
posveenih knjig. Badjuro imamo tako
z vso pravico za zaetnika slovenske
smuarske terminologije.
Mali, a po vsebini veliki

Badjurovi vodniki
Foto: Milka Bokal
www.gore-ljudje.net/novosti/4327/
Badjurova krona pot). Poleg tega so
po sistematinosti e vedno lahko
zgled sestavljanja vodnikov.
Badjurovo besedoslovno delo
Badjura belenice na svojih poteh ni

uporabljal samo za zapisovanje potopisnih podatkov. Ssvojim izvrstnim
jezikovnim posluhom za ljudska
imena oblik zemlji in za ledinska
Boini mir na Kriki planini leta 1914.
Drugod v Evropi e divja krvava vojna.
Foto: Josip Kunaver
imena je prisluhnil svojim sogovornikom ter jih vestno spravljal na papir.

Tako so se med njegovimi zapiski
znali mnogi izrazi iz geomorfologije,
sam je to podroje imenoval ljudska
geografija. e posebej ga je zanimalo
izrazje za gorske prehode, kar je
objavil v drobni knjiici z naslovom
Gorski prehodi v lui ljudske geografije (1951). Njegovo naelo je bilo,
da "se seznanimo z naeli, pravili,
ki so se jih drali nai pradedje pri
krevanju prevalskih imen" in tako
naim zanamcem zapustimo trajno
trdno podlago in jasne smernice za
pravilno poimenovanje. Kdo danes
Badjurovo organizatorsko delo
Badjura je kot organizator najve

prispeval k uveljavitvi slovenskega
smuanja. Novodobni port je nadvse
vzneseno oznail, smuarji so mu bili
"poosebljena ivahnost, rdeelina
veselost in zdravje". Pripravil je tevilne
smuarske teaje, na katerih je prikazoval tisto, kar je pred tem natanno
obdelal v knjiicah. Spovezavo nazornega pedagokega in teoretinega
dela je najbolj uinkovito poskrbel za
irjenje svojih nael in izrazov v prakso.
Tako si je postavil spomenik, ki ga v
marsikaterih dejstvih dananji as e ni
presegel. m
ZGODOVINA
Mojster gorskih
razglednic
Planinski fotograf Josip Kunaver
Besedilo: Damir Globonik
Amaterski fotograf, planinec in jamar Josip Kunaver je

bil rojen leta 1882 v Ljubljani, kjer je leta 1967 tudi umrl.
Zaposlen je bil kot magistratni uradnik. Leta 1906 je postal
lan planinske druine Dren, ki velja za prvo slovensko
alpinistino drutvo. Najpomembneji Drenovci so bili poleg
njega e mladi planinci Rudolf Badjura, Bogumil Brinek,
prof. Josip Cerk, Ivan Kova, Pavel Kunaver, Ivan Michler, Ivan
Tavar in Sreko Vizjak. Gojili so hojo, plezanje in smuanje
v gorah. Ukvarjali so se tudi z jamarstvom in fotografijo.
planinskem drutvu6 in leta 1921 sodeloval na njihovi razstavi planinskih

motivov v Jakopievem paviljonu.
Poleg njega so razstavljali e slikarja
Maks Koelj iz Kamnika in Valentin
Hodnik iz Bohinja, ing. Tomicelj
z Rakeka ter fotografa prof. Janko
Ravnik in Pavel Kunaver. Na ogled
so bile tudi fotografije pokojnega
Bogumila Brnika. Planinski vestnik
je poudaril, da sta med razstavljavci
vrhunsko tehnino spretnost pokazala
ravno Brinek in Kunaver.7
a fotografskem podroju je
izstopal neformalni vodja
drenovcev Bogumil Brinek
(18841914), ki je za fotografijo
navduil tudi Josipa Kunaverja in
Kunaverjevega bratranca Ivana
Tavarja (18891966).1 Rudolf Badjura
(18811963) je bil pionir in organizator
modernega smuarskega porta in
pisec planinskih vodnikov.2 Profesor
geografije Josip Cerk (18811912) je
vodil raziskovanja krakega podzemskega sveta. Na njegovo pobudo
so se drenovci pridruili Drutvu za
raziskovanje jam. Po Cerkovi tragini
smrti na Stolu, Brinkovi smrti na
srbski fronti in odhodu raziskovalca
jamskega sveta dr. Karla Picka na
eko-Slovako je prijateljska druba
razpadla.3
Ukvarjanje z razlinimi
fotografskimi postopki
Josip Kunaver je obvladal pigmentiranje in gumijev postopek. Na VI.

umetniki razstavi, na kateri se je devet
Pavel Kunaver, Drenovci, Moje steze, Maribor
1979, str. 44.
2
Drenovci so zaeli pozimi 1910 smuati na
Veliki planini, Krvavcu in Kriki planini.
Nov nain premagovanja zimskih tur so
med mladino reklamirali s fotografijami
(po: Pavel Kunaver, Brezna in vrhovi,
Maribor 1974, str. 35).
3
Pavel Kunaver, Sence davnih dni, Planinski
vestnik, 1960, t. 1, str. 346.
1
lanov ljubljanskega Kluba slovenskih

amater-fotografov4 s 138 fotografijami
predstavilo v posebni sobi v Jakopievem paviljonu (1911), je Josip Kunaver
sodeloval s kar 41 fotografijami (39
v pigmentu). Prevladovali so gorski
motivi.
Fotografije je objavljal v Planinskem
vestniku in Domu in svetu. Sfotografijami je med drugim opremil lanke
Rudolfa Badjure in svojega mlajega
brata Pavla Kunaverja. Njegove
fotografije so bile objavljene tudi v
vodniku Na Triglav, ki ga je leta 1913
izdal Badjura, in pozneje e v mnogih
knjigah.
Ukvarjal se je tudi s stereo fotografijo. Ohranjeni so njegovi stereo
posnetki iz leta 1912.5
Josip Kunaver je deloval tudi v
fotografski sekciji pri Slovenskem
Josip Kunaver Arhiv Jurija Kunaverja
Oprema tedanjega fotografa

Klub slovenskih amater-fotografov je bil
ustanovljen januarja 1911 v Ljubljani.
Veina njegovih ustanoviteljev je delovala
v fotografskem odseku pri Slovenskem
planinskem drutvu. Josip Kunaver je leta
1911 zael opravljati naloge drutvenega
gospodarja v klubu. Predsednik kluba je bil
Fran Vesel, namestnik dr. Josip Cerk, tajnik
Karol ade, namestnik Ivan Tavar, blagajnik
Josip Kramar, odbornika Bogumil Brinek
in Rudolf Badjura (Klub slovenskih amaterfotografov v Ljubljani, Gorenjec, 1911, t. 5).
5
Mirko Kambi, Stereo fotografija, 150 let
fotografije na Slovenskem, Mestna galerija
in Arhitekturni muzej Ljubljana, katalog
razstave, 1989.
4
Ing. Roman Kunaver je zapisal, da je

njegov oe fotografiral s fotokamero
znamke Voigtlnder, ki je imela
objektiv Compur z nastavljivim asom.
Odsek oziroma sekcija fotografov amaterjev
pri SPD je bil ustanovljen konec leta 1897.
Prva razstava planinskih fotografij je bila
leta 1898, sledile so e druge. Leta 1909 je
Planinski vestnik, glasilo SPD, zael objavljati
fotografije kot umetniko prilogo na
kakovostnejem papirju.
7
Razstava planinskih slik, Planinski vestnik,
1922 t. 67, str. 144.
6
|11|

Kamera je uporabljala fotoploe v

kasetah in je bila opremljena z mehom,
briljantnim iskalom in inim sproilcem. Zaradi tee kamere je uporabljal
stativ, na katerega je bila pritrjena.
Ostrino je nastavljal s premikanjem
objektiva in izostrenje opazoval na
medlici, posebni motni ploi. Po izostritvi je medlico zamenjal s stekleno
fotoploo negativom. Fotoploe so
bile vloene v kovinske kasete.
Kunaverjeve fotografske razglednice
s katero je lane drutva obvestil,

da so na zalogi "krasne fotografine
serije planinskih slik iz Julijskih Alp,
Karavank in Kamnikih planin".
Deset fotografij je bilo v pisarni SPD
mogoe dobiti za 30 dinarjev. Iz
nadaljevanja notice izvemo, da gre za
Kunaverjeve fotografske razglednice:
"Celotne serije, 100 fotografinih
planinskih slik za 200 Din napravi
g. amateur fotograf Josip Kunaver,
as osvetlitve je nastavljal po
obutku, pozneje pa z elektrinim svetlomerom. Zaslonko je sproil z inim
sproilcem, ki je bil nameen na ohiju
mehanizma zaslonke. Pri skupinskih
posnetkih je na ini sproilec montiral
urni mehanizem (nastavljiv as), ki je
sproil zaslonko v nastavljenem asu.
Komplet fotografskih potrebin je
vseboval: fotoaparat Voigtlnder, tea
okoli 1 kg, set 12 kosov fotografskih
plo 9 krat 12 cm v kovinskih kasetah,
tea okoli 1,2 kg, stativ, zloljiv,
viina 1,7 m, tea okoli 1 kg, dodatki:
usnjena zaitna torbica, dodatne lee,
medlica, samosproilec, tea okoli
0,8 kg. Gornik fotograf je moral poleg
nahrbtnika s hrano in obleko (za nekaj
dni) prenaati e okoli tiri kilograme
fotografske opreme.8
razglednice fotografiral tudi po naroilu. Za to dejavnost je imel od leta

1933 dovoljenje za dopolnilno obrt.
Fotografske ploe je razvijal in izdeloval razglednice v provizorinem
laboratoriju (4 krat 4m) v hii, ki jo
je zgradil v Roni dolini v Ljubljani.
Tu je s pomojo preproste naprave za
poveevanje (leseno ogrodje stojalo
za kamero in zaslon za fotopapir,
moen vir svetlobe) lahko izdeloval
tudi fotografske poveave do velikosti
80 krat 60 cm.
Fotografije za razglednice so najbr
nastale v asovnem obdobju med
okrog 1910 do 1940. Med njimi so
namre tudi motivi, ki jih je Josip
Kunaver objavljal v Planinskem vestniku, tako fotografija Velika Planina
pod snegom (PV1/1913), ki velja za
prvo objavljeno fotografijo smuarja
v zimski pokrajini sploh. Nekatere
fotografije je mogoe datirati s
pomojo na njih zajetih planinskih
domov in drugih stavbnih objektov in
spomenikov.
Leta 1924 je osrednji odbor SPD
objavil v Planinskem vestniku notico,
ako se priglasi vsaj 50 odjemalcev na

naslov pisarne SPD v Ljubljani. Slike
v obliki razglednic so priznano krasni
posnetki naih planin; priporoamo
jih kar najtopleje vsem turistom in
sploh vsem ljubiteljem naih gor."9
Josip Kunaver je na razglednicah
objavil ve kakor 1500 razlinih
motivov. Med planinskimi motivi
prevladujejo panoramski pogledi na
gore. Kunaver je pogosto v ospredje
gorskih motivov postavljal drobno
loveko figuro. Stem motivnim
pristopom, ki izvira iz romantinega
slikarstva, je poudarjal mogonost
gorskega sveta.
Gorske in druge motive je pogosto
fotografiral v protisvetlobi. Zdifuzijo
svetlobnih arkov je okrepil razpoloenjsko noto motivike. Poseben sklop
tvorijo none vedute Ljubljane, osvetljene z elektrino osvetljavo, ki jih
lahko poveemo tudi s Kunaverjevim
poklicnim delovanjem na podroju
elektrifikacije Ljubljane. m
Josip Kunaver je po prvi svetovni

vojni mnogo fotografij izdal v obliki
izvirnih fotografskih razglednic, tj.
fotografsko razmnoenih razglednic.
Fotografske razglednice so pravzaprav kontaktne kopije negativov na
steklenih ploah (srebrobromidne
fotografije, 9 krat 14cm).
Prevladujejo gorski, pokrajinski in
vedutni motivi. Vasih je motive za
Roman Kunaver, Fotografska dejavnost

Josipa Kunaverja, tipkopis (nedatirano).
Z
amrznjeni slap Perinik v Vratih
Objavljeno v Ilustriranem Slovencu, 1929, t. 7
Na vrhu Prisojnika (Pogled na Triglav)
Objavljena v Planinskem vestniku, 1912, t. 8
Planinske slike, Planinski vestnik, 1924, t. 3,

str. 71.
|13|
INTERVJU
Sva gore, ki jih

e nisva preplezala
Besedilo: Mire Steinbuch

precej snega in je mono sneilo, bi
nosai potrebovali est dni, da bi prili
do nas. Na sreo je drzna posadka v
ruskem helikopterju prostovoljno
priletela in nas prepeljala v Katmandu.
Polet v slabi vidljivosti in monem
vetru je bil grozljiv.
Med vzponom na Kangendzengo leta
2009 se je Romanu zdravje nenadoma
poslabalo. Vi ste predlagali takojen
sestop. Je Roman ugovarjal?
Nives: Ni. Odloitev o umiku
sem sprejela v trenutku. Za oba je
najpomembneje, da se vrneva domov
in da ne tvegava ve, kot je potrebno.
Imela sem prav, zdravje se mu je resno
poslabalo.
Zboleli ste za aplazijo kostnega mozga?
Roman: Da, za hudo aplazijo.
Nives in Roman Foto: Mire Steinbuch
Simpatina. Sproena. Vedno pripravljena na smeh.

Skromna kljub enajstim doseenim osemtisoakom brez
pomoi dodatnega kisika, viinskih nosaev in fiksnih vrvi.
Romantika. Njuni, navidezno krhki telesi izarevata trdnost
in notranjo mo. Zamejski Slovenec Roman Benet iz Trbia
in Italijanka Nives Meroi iz Bergama sta se najprej zaljubila
v gore, nato e drug v drugega in se leta 1989 poroila.
Februarja 2008 si je Nives na Makaluju
zlomila nogo, ker jo je prevrnil sunek
vetra. Kako je potekalo reevanje z gore?
Roman: Ko po teh letih pogledam
nazaj, se mi zdi kar malo smeno. Bilo
je tik pred zgornjim taborom, kjer smo
se dobili z obema kuharjema. Ker sta
bila v bazi e 40 dni, sta bila tako utrujena, da sta imela sama s seboj dovolj
dela in nista bila sposobna pomagati.
ZLucom1 sva se spogledala in rekla:
1
Luca Vuerich (roj. 1975 v Trbiu, umrl 2010 v

videmski bolninici zaradi pokodb, zadanih
v plazu v Prisojniku).
"Treba jo bo nesti." Nikoli si nisem

mislil, da bom moral brez pripomokov nositi loveka okoli 15 kilometrov
gor in dol po ledeniku.2 To je bil veji
uspeh, kot e bi dosegel vrh gore.
Na kateri viini se je to zgodilo?
Roman: Na okoli 5400 metrov. Nesla
sva jo vse do baznega tabora, kjer
sva upala, da jo bo pobral helikopter.
Vendar zaradi monega vetra ni mogel
prileteti. Ker je nije doli zapadlo
2
http://www.youtube.com/
watch?v=LU1x4NLX6LM
Svoje zdravljenje in okrevanje

ste poimenovali vzpon na
petnajsti osemtisoak. Ste e
na vrhu ali vzpon e traja?
Roman: Tega sva se domislila oba z
Nives. Ker sva skupaj priplezala na 11
osemtisoakov, bova skupaj premagala
tudi tega, tako imenovanega petnajstega, sva se odloila. Da, dosegla sva
vrh. Prva presaditev kostnega mozga
ni uspela. Obiajno je s tem konec
zdravljenja. Vendar sem imel sreo, da
je bil darovalec pripravljen na ponoven
poskus in da se zdravniki niso kot klop
drali vseh pravil. Druga transplantacija mozga je bila popoln uspeh. Zdaj
sem vzorni primer. Zdravljenje in
okrevanje je trajalo dve leti. Januarja
2011 so ga drugi presadili, oktobra
sva la v Himalajo na poskusno turo na
Mera Peak. Spomladi naslednjega leta
pa na Kangendzengo.
Sta prila na vrh?
Roman: (smeh) Znama sta bila e
dva prijatelja. Prili smo do zadnjega
tabora. Vreme je bilo odlino. Ponoi
smo odli proti vrhu. Ko se je zdanilo,
se nam okolica ni zdela prava. Vendar
smo bili previsoko, da bi se preusmerili. Znali smo se na Srednjem vrhu
(8482m) namesto na glavnem. Zveer

ni nihe preveril, kje poteka smer. Jaz
sem bil kot pes, ki ga spusti z verige in
ki brez pameti dirja naokrog.
Bosta poskusila e tretji?
Roman: Ja, seveda upam, da.
Nesree, tudi smrtne, so sestavni del
alpinizma. Kako smrt prijatelja vpliva na
vaju? Dvomim, da tudi za hip pomislita,
da bi opustila plezanje. Ali je morda
nesrea spodbuda za ve treninga
oziroma razmislek o tem, kako im
bolj zmanjati subjektivne nevarnosti,
e se e objektivnih ne da povsem?
Nives: e se kaj zgodi, smo vedno
sami krivi, gora nima ni pri tem.
Vedno sami odgovarjamo za svoje
odloitve. Vasih narava ni naklonjena
naim odloitvam, to je kot usoda.
Gora te ui in ti nudi monost izbire,
sam se svobodno odloi.
Roman: Bolje je prej odnehati, kot
da bi bilo prepozno. e veliko hodi v
hribe, razvije obutek za nevarnost
in ve, kdaj ne sme iti ez rob. Morda
se motim, toda mislim, da mi je ta
obutek e nekajkrat reil ivljenje.
Nives, predsednik Republike
Italije Giorgio Napolitano vas je
ob mednarodnem dnevu ena kot
Na severni strani K2 se je zaela njuna
ljubezen do visokih gora.
Arhiv Romana Beneta
izredno portnico in alpinistko

odlikoval z redom za zasluge
(Commendatore della Repubblica).
Kako gledate na to priznanje?
Nives: Priznanje me je zelo presenetilo. Zame je bilo zelo pomembno, ker
sem bila v drubi ensk, ki so uspene
na raznih podrojih.
Sta vidva lastnika te trgovine?3
Roman: Veinski lastnik je Montura,
najin glavni sponzor, midva sva
solastnika. Namesto denarja sva dobila
solastnitvo. Tako sem bolj svoboden,
imam ve asa za svojo dejavnost.
Vekrat sta izjavila, da plezata predvsem
zase, za svoj uitek. To potrjuje tudi vajin
stil, ko brez pompa odhajata na odprave.
Se vama ne zdi, da si tako zmanjata
monosti za pridobitev sponzorjev?
Roman: Gotovo si tako zmanjujeva
monosti za pridobivanje sredstev.
Malo sponzorjev verjame v tak nain
plezanja. e nisi hiter in ne reklamira
svojih dosekov, nisi uspeen. Takno
je dananje stanje. Midva sva izbrala
svoj nain posnemava plezanje v
Alpah, ni pa to pravi alpski nain.
Stem najmanj obremeniva goro. Ni
treba imeti veliko pravil, vendar se jih
mora drati. Na primer, e naleti na
fiksno vrv, se je ne dotakne. Vano je,
da vsak poteno pove, kako je splezal
na goro.
3
Intervju je potekal v trgovini Alpstation v

Trbiu.
Nives: Za medijsko dobo najin nain

plezanja gotovo ni pravi. Alpinizem,
zlasti himalajizem, postaja vedno bolj
tudi podroje informiranja. Imeti
mora projekt in ga vnaprej prodati.
Vdananjih asih nikogar ne zanima,
kako pride na vrh. Pomembno je
dosei vrh, nepomembno postaja, kako
pride nanj.
Zaradi vajinega naina sta bolj neodvisna,
nista pod medijskim pritiskom.
Roman: Gotovo.
Sta bili nesrei Marca Boivina in
Tomaa Humarja vsaj posredno
povezani z medijskim pritiskom
oziroma priakovanji sponzorjev?
Roman: e si obremenjen, je ve
monosti, da gre ez tisti rob, ki sem
ga prej omenil.
Sta morda med svojimi vzponi v
Himalaji kdaj doivela prisotnost
tretjega loveka, imela halucinacije ali
nadzemsko doivetje, kot na primer
Vojteh Kurtyka med preenjem
vseh treh vrhov Broad Peaka, ko
opisuje, da je bilo obutje fantastino,
absolutno duhovno, pravi delirij?
Roman: Ko sem bil majhen, sem bral
Messnerjeve knjige, v katerih omenja
soplezalca, ki ga ni bilo. Mislim, da
je to morda e laji moganski edem.
e si izrpan, mogani delujejo zelo
poasi, si v napetem psihinem stanju.
Zame je to fizini problem, posledica
utrujenosti.
|15|
Nives: Mislim, da so halucinacije

posledica izrpanosti, spremenjene
percepcije.
Roman: Nivesina sestra je kognitivna
nevroznanstvenica, sodelovala sva v
njenih viinskih raziskavah. Testirala
je nae odnose na velikih viinah, reakcije, spremembe miljenja, menjave
percepcije. Na viinah postane lovek
bolj religiozen, eprav sicer v dolini
ni
Nives: Ker so gore boanstva.
Roman: Manj ko je kisika, bolj so
nekateri dovzetni.
Halucinacij e nista imela?
Roman: Nisva jih imela.
Ker sta dovolj dobra?
Roman: Ha, ha. Nives je imela na
Lotseju med sestopom teavo, morda
zaetek moganskega edema. Bila je
zaspana; mislila je, da smo v dolini,
ker je videla lui v baznem taboru, bili
pa smo e na 8300metrih. Ponoi si
je pomagala s kortizonsko injekcijo,
zjutraj je bila e dobra. Sestopila sva
brez problemov.
Nives, nekako v asu kot vi, sta imeli
tudi Edurne Pasaban in Gerlinde
Kaltenbrunner priblino enako
tevilo doseenih osemtisoakov
(11). Vzvezi s tem ste izjavili, da
alpinizem ni tekma, da ne tekmujete
v osvajanju vseh 14 osemtisoakov.
Kaj lahko reete o poskusu prevare
junokorejske alpinistke Oh Eun Sun
pri vzponu na Kangendzengo?
Nives: Ni vano, ali je Korejka prila
na vrh ali tik podenj. e prej se je
izgubila pomembnost enskega alpinizma v Himalaji. enske so zapravile
monost, da bi naredile nekaj svojega v
alpinizmu. Prilagodile so se slabemu
delu mokega alpinizma. Lahko bi
vpeljale svoj nain, pa ga niso.
Kaj mislita o vzponu Irene Mrak in
Mojce vajger v Diamirski steni Nanga
Parbata, ko sta dosegli rob stene in ga je
Viki Groelj oznail za enega najvejih
uspehov enskega alpinizma v Himalaji?
Roman: Zame je to res velik uspeh,
ker nista li na tisto stran, kjer je bila
veina drugih. Morda ni bil tehnino
zahteven, je pa bil nekaj novega.
Nives: Pogumno, to je zelo nevarna
smer. Njun pristop je pozitiven. Upam,
da nista tega naredili zaradi sponzorjev. (smeh)
Uspel vama je niz hitrih vzponov na tri
osemtisoake v 20 dneh Gaerbrum I
in II ter Broad Peak. Ali menita, da ima
vajin organizem izjemne dispozicije za

viino, ali sta tako dobro natrenirana?
Roman: Nekaj dispozicije mora biti.
Plezala sva e s prijatelji, ki so bili
telesno bolje pripravljeni od naju,
vendar so na veliki viini odpovedali.
Na viini je fizina pripravljenost sicer
pomembna, vendar je psihina skoraj
e bolj.
Nives: Pomembna je telesna pripravljenost, da se hitro pomika, hitro
reagira in si zato manj asa na viini.
Tudi psiha je vana, ker je vzpon lahko
dolgotrajen, vasih mora akati,
zmanjkuje ti volje. Najpomembneje
je, da telo in psiha delujeta v harmoniji.
Ko se ujameta, lahko na viini odlino
deluje.
Nives: Morda bi bilo najbolje doloiti

smeri za komercialne odprave, ostalo
bi pripadlo alpinistom. Potem ne bi
prilo do takega kaosa.
Kje v Alpah, kjer imata tudi
prvenstvene smeri, najraje plezata?
Roman: Jaz v Julijskih Alpah, kjer sem
se alpinistino rodil. Sprva sem mislil,
da je pomembno plezati v Dolomitih
ali Zahodnih Alpah. e si rekel, da si
plezal v Mangartu ali Triglavu, skoraj
nihe ni vedel, kje je to. Danes sem
(Medtem ko je bil Roman zaposlen

s stranko, sem Nives zastavil
naslednje vpraanje.) Imate kakne
posebne psihine priprave?
Nives: Ne. Jaz imam rada trekinge.
In pristopni mar do baznega tabora,
ko hodi ve dni, je kot treking. Med
hojo odmislim vse drugo in se poasi
prilagajam okolju. Premiljujem o posameznih delih vzpona, jih premlevam
v mislih in se stapljam z goro. To je kot
neke vrste terapija. In hkrati psihina
priprava.
Kaj menita o tevilnih komercialnih
odpravah na Everestu in napadu skupine
erp na Uelija Stecka, Simoneja Mora in
Jonathana Griffitha aprila letos?4 Steck
je dejal, da po njegovem ni lo za osebni
napad nanje, ampak je izbruhnila na dan
prikrita slaba volja zaradi podcenjujoega
odnosa zahodnjakov do erp, ki se je
zadnja leta nakopiila v Nepalcih.
Roman: Mislim, da je Everest velik
cirkus, na gori je preve ljudi. e leta
2007, ko sva bila gori, jih je bilo preve.
To ni ve gora za alpiniste, celo do
prostora za otor teko pride. e dva
meseca pred zaetkom sezone erpe z
vrvjo ogradijo prostore za komercialne
odprave. Zanje je to dobro, ker imajo
delo in zavarovanje, vendar so odnosi
med alpinisti in erpami postali slabi,
ker erpa ne razlikuje med alpinistom
in turistom. Slednji hoejo imeti im
ve udobja, ki jim ga morajo priskrbeti erpe. erpe bi morali postati
samostojni, ne delati v slubi tujcev.
Znajinim nainom imava e sreo
prideva zveer in greva zjutraj naprej.
Kaj menita o tem, da vsi oblegajo
Everest, na drugih osemtisoakih
pa ni nobene gnee?
4
Intervju je nastal avgusta 2013.
sploh ker so tudi veliki alpinisti plezali

pri nas v Julijcih in videli, da imamo
velike stene, zahtevne smeri vedno
bolj zaljubljen v Julijske Alpe, zlasti v
zimsko plezanje.
Nives: Julijske Alpe nosim v srcu,
ker so me nauile plezati tako, kot se v
Himalaji: dolgi pristopi, neopremljene
smeri. To so manj znane gore, ni tako
pomembno ime smeri, ki si jo preplezal, temve kako je bilo v resnici.
Vkaknem terenu najraje
plezata, v skali, ledu, miksu?5
Roman: Vmiksu.
Nives: Rada imam zimo, vse, kar je
povezano s snegom, razen istega ledu.
5
Kombinirano plezanje v skali, ledu, snegu.
Lahko kaj povesta o vajinih

predavanjih z naslovom Sem
gore, ki jih nisem preplezal/a
(Io sono le montagne che non
ho scalato) v raznih krajih po
Italiji, tudi v gorskih koah?
Roman: To je bilo eno predavanje
A ne serija?
Roman: Ne, samo eno. Zgodbe
zadnjih dveh let pred mojo boleznijo,
ko sva imela najve neuspenih
vzponov v najini karieri.
Bosta obiskala vse svete gore

po svetu in pisala o njih?
Roman: To bi bilo prelepo. (smeh)
Bomo videli.
Kdaj bosta napisala knjigo
o svojem plezanju?
Roman: Jaz nikoli, ker sem prelen.
Nives pa ima e precej napisanega.
Nives: Noem pisati samo o
uspehih, rada bi povedala e kaj
drugega, ne samo o alpinizmu.
Nimam e naslova.
udna osebnost. (smeh) Moram rei,

da je naredil velik korak naprej. Tudi
slovenski alpinizem je zelo napredoval,
veliko je pokazal v Himalaji. Obudujem
Nejca Zaplotnika. (Zmotil nas je obudovalec, ki je prinesel s seboj neko knjigo,
v katero je Nives napisala posvetilo, nato
sta se z Romanom podpisala.) Vzadnjih
letih je v Himalaji blestel zlasti Erhard
Loretan,6 ki je pokazal, da se da vzpenjati
tudi hitro in lhko. In Steve House.
Nives: Gotovo Messner. Vendar
jaz najbolj obudujem stare pionirje
alpinizma, raziskovalce, na primer
Mummeryja.
Hillary?
Nives: Tudi, saj takrat niso vedeli
skoraj ni. Niso vedeli, kaj jih aka,
kako bo reagiral organizem, niso
poznali krajev.
Kdo je ef pri vaju, na gori in
doma? Se sporazumevata brez
besed ali se tudi sprikata?
Roman: O, se sprikava, ja. Imava
osebni rekord na 7300 metrih. Dinamike so iste kot doma.
Nives: Roman je fizino in tehnino
moneji. Zato on odloa o smeri na
gori. Jaz skrbim za organizacijo.
Roman: Vtem pogledu sva perfektna
naveza. Vsak ima svojo vlogo in nalogo.
Na vrhu K2 Arhiv Romana Beneta
Nives: Pomembno je povedati tudi

o neuspehih, ne samo uspehih. K2 in
Everest sta uspela, Kangendzenga in
Makalu pa al ne.
Sta oba profesionalna alpinista?
Roman: Ne, jaz sem vedno delal.
Kljub trgovini bi moral imeti ve asa,
pa ga nimam.
Nives: ele zadnja leta. Predavam,
piem lanke, sodelujem na raznih
konferencah ipd. Skupaj z nekim teologom sem napisala knjigo o svetih gorah
po svetu. Pravzaprav ele o Sinaju, to
je prva knjiga o tej temi. Vsak je opisal
svoj pogled, svoje stalie.
To pa ne dri. Imate krasen naslov:

Sem gore, ki jih e nisem preplezala.
Nives: Zares? (smeh)
Seveda. Zdaj nimate ve izgovora.
Nives: Meni se zdi neumen.
Sploh ne. e nobena knjiga
nima takega naslova.
Nives: Hvala.
Roman: Je korajen.
Kdo so tisti, ki so po vajinem
mnenju premikali meje alpinizma
navzgor oziroma koga posebej
cenita ali obudujeta?
Roman: Sprva je bil Messner tisti, ki
je vse prerezal in dvignil nivo v skali,
ledu in Himalaji, etudi je za nekatere
Na internetu sem prebral, da sta

sodelovala na Glasovih Dolomitov
(Isuoni delle Dolomiti). Kaj je to?
Nives: Vtrentinskih Dolomitih imajo
poleti dva meseca razne prireditve.
Lani sem skupaj s profesorjem glasbe
vodila skupino 40 oseb na tridnevnem
trekingu. Jaz sem pripovedovala
zgodbe s Himalaje, on me je spremljal
na violonelu. Bilo je lepo.
Roman: Pred dvema tednoma sva bila
v koi na sedlu San Pellegrino. Tam je
bil neki novinar, ki je vodil razgovor z
nama, zunaj na prostem. Sodelovali so
tudi poslualci. Povabijo razline ljudi,
pesnike, umetnike ipd. Stem pribliujejo ljudi goram. Danes ve kot dvesto
metrov od avta ne gre prav dosti ljudi.
Bosta dokonala manjkajoe
tri osemtisoake?
Roman: Ne vem, meni je zadnje ase
lo bolj slabo. (smeh) Lepo bi bilo
konati ciklus, tudi na drugaen nain,
nova smer ali zimski vzpon. Vse je
odvisno od denarja.
Nives: Ja, a pomembno je, da sva
stalno v pogonu. m
6
28. april 195928. april 2011 med vzponom na

Gross Grnhorn v vicarskih Alpah.
|17|
NA PRAGU PRESTOLNICE
Med Ljubljanskim barjem

in Bloko planoto
Ob ivahni Iki in bistri Zali
eselo sva jo mahala od Doma v

Ikem Vintgarju proti Vrbici in
Krvavi Pei. Vse je lo kot namazano. Tudi iz prepadov Tolste pei,
kamor sva se v poznem popoldnevu
skoraj zaplezala in morala obraati (ja,
tudi to se ti lahko zgodi v sredogorju!),
se nama je nekako uspelo reiti, a
glavni dobitek, po katerem si bova za
zmeraj zapomnila tisti dan, je priel
ele ob vrnitvi na izhodie. Klopi!!! Ne
eden, dva, trije ali tja do deset, kar je
nekako e normalno. Bilo jih je toliko,
da sva jih obirala e pozno v no (e
sanjalo se nama je o njih!) in sklenila,
da se tam okoli ne bova ve potikala
po grmovju, temve hodila (seveda
primerno zaitena) samo e po poteh,
"tabornike variante" nad Iko in Zalo
pa ubirala le v tistih letnih asih, ko
majhni domorodci spijo. Odtistihmal
tudi razumem prijatelja alpinista, ki
mi je e pred mnogimi leti povedal, da
imajo plezalne smeri nad Vintgarjem
poleg splono znanih ocen teavnosti
smeri tudi dodatek K: K1, K2, K3, glede
na to pa, kolikor klopov je plezalec
"pridelal" pri posameznem vzponu.
Kam gremo?
Moj namen ni bil, da bi vas z uvodom

tega lanka odvrnil od pobega pred
Votli kamen ob Iki Foto: Gorazd Goriek
poletno vroino, ki je v glavnem

mestu lahko neznosna, temve bi rad
opozoril le na to, da se je zelo pametno
pred malimi zajedavci ustrezno zaititi. Obiskali bomo svet slikovitih
grap, sotesk, skalnih osamelcev,
prepadnih pein, udovitih slapov
in brzic, e bomo dovolj oprezni, pa
bomo videli tudi kaknega prebivalca
prostranih gozdov. Vendar, kot sem
napisal e v prejnjem stavku, gremo
samo na obisk, zato se temu primerno
obnaajmo, saj v svet med zibelko
naega smuanja in movirnatim
obronkom slovenske prestolnice e ni
prodrlo buno rogoviljenje mnoic,
ki se zadovoljijo s prostori za piknik
na spodnjem robu Ikega Vintgarja.
Vdivjini bomo lahko opazili tudi
veliko ro, ki jih sicer najdemo precej
vije v gorskem svetu.
Ika izvira pod vasico Luarji skoraj
osemsto metrov nad morjem. Med
Krimom na notranjski in Mokrcem
na dolenjski strani je vrezala globoko
tesen. Ob njenem ivahnem toku
proti dolini se vanjo izlivajo tevilni
potoki, ki pripomorejo k temu, da je v
spodnjem delu (od Vrbice naprej) e
pravcata reka, in to s pretokom, ki se
ga ne bi branila niti katera bolj znana
slovenska vodna ila. Lepe naravno
okolje, kot ga ima Ika, resnino
premore zelo malo naih rek. Vprvih
dveh tretjinah svojega toka izgubi kar
INFORMACIJE
Zahtevnost: Markirana pot skozi Iki Vintgar
ni zahtevna. Vmokrem ali zmrzali je na strmejih delih potrebna previdnost zaradi monosti
zdrsa. Ob Zali in njenih pritokih, kjer so slapovi,
ni oznaenih poti. Podrobneji opisi so v lanku.
Izhodie: Dom v Ikem Vintgarju. Do sem
se iz Ljubljane pripeljemo skozi Ig in Iko vas.
Izhodie za slapove na Zali in njenih pritokih je
lahko tudi vas Sveti Vid. Do nje se pripeljemo po
primorski avtocesti, ki jo zapustimo na Uncu.
VCerknici zavijemo desno proti Begunjam,
kmalu za vasjo Selek pa desno do Svetega
Vida. Semkaj dri tudi blinjica ez Rakitno
do vasi upeno, kjer zavijemo levo in skozi

Koroe doseemo Sveti Vid.
Vodniki: Andrej Stritar: Izleti po ljubljanski
okolici. Sidarta, 2000; Rok Kulan: Slapovi.
Sidarta, 2008; eljko Kozinc: Lep dan klie 1,
2, in 4. Modrijan, 1999, 2001, in 2007.
Zemljevidi: Notranjski kras, Geodetski
zavod Slovenije, 1:50.000, Snenik, PZS,
1:50.000 (delno), Ljubljana in okolica, PZS,
1:50.000 (delno), Veliki atlas Slovenije,
Mladinska knjiga, strani 140141 in 160161;
Ljubljana in okolica, Kartografija, 1:40.000
(delno).
Besedilo: Gorazd Goriek

dobrih tiristo viinskih metrov, v
zadnjem delu pa se le e leno vije proti
Ljubljanici, v katero se izlije v rni
vasi. Tudi pritoki Ike predvsem
v zgornjem delu zasluijo nao
pozornost: Kogov graben, rni potok,
umnik in Openik ter seveda soseda
Zala, ki se, obogatena z Rakikim
grabnom, Podresnikom, Staro
vodo in Tracahom, v Vrbici izlije v
Iko. (Naj opozorim, da v literaturi
lahko najdemo tudi drugana imena
potokov.) Vseh zanimivosti, ki
jih ponuja ta svet, v tem lanku ni
mogoe opisati, nekaj pa vendarle.
Morda boste na svojih raziskovalnih
pohodih odkrili e kaken drug lep
slap, sreali katero od gozdnih ivali
ali zagledali udovito gorsko cvetlico.
Na pot
Najbolj znano izhodie je pri Domu v

Ikem Vintgarju. e imamo asa samo
slabo urico pred veernim mrakom
ali pa smo morda na sprehodu s isto
majhnimi otroki, se napotimo po
kolovozu ob desnem (orografsko
levem!) bregu Ike mimo spominskega
obeleja in priljubljenega plezalia
do obsene sipine s slikovitim tolmunom. Kdor si ne eli zmoiti nog, od
tod ne bo priel prav dale, pa tudi
dneva mu bo verjetno zmanjkalo.
e imamo asa dovolj, zastavimo
malo drugae. Kmalu za domom s
pomojo visee brvi prekamo Iko.
Markirani poti sledimo po dolenjskem
bregu vse do sotoja z Zalo v Vrbici.
Pot nas ponekod vodi isto ob reki,
nekajkrat pa se povzpnemo tudi dale
nad strugo. Posamezni izpostavljeni
deli so celo zavarovani. Previdno
v mokrem! Vzgornji polovici poti
bodimo pozorni na desni odcep k
blinjemu Votlemu kamnu, skozi
katerega tee del Ike. VVrbici imamo
za nadaljevanje ve monosti. e malo
pred njo se levo navzgor odcepi zlona
steza (hodimo po delu evropske poti
E6) proti vasici Krvava Pe.
Se spraujete, od kod ime te vasi?
Pridite na pmlad, ko v prepadnih
|19|
peinah pod Sv. Lenartom vasica di

na sedelcu pod njim zacveti resje.
Legenda premore tudi drugaen, bolj
alosten spomin. Spomin na dekleta,
ki so raji skoile ez peine v smrt,
kot da bi padle v kremplje turkim
osvajalcem. No, na voljo je e ena, al
ni manj krvava razliica, ki obsoja
vako okrutnost, zaradi katere sta
dekleti skoili v prepad in se s tem
"reili" seiga na grmadi. Tudi kasneje
Krvavi Pei ni bilo prizaneseno, saj je
ali pa prekamo e Zalo in z vzponom

nadaljujemo v severozahodni smeri
proti vzpetini Trenk, 759 m, na vrhu
Ikega Vintgarja. Priporoam slednjo
pot, saj se mojstrsko vije ez zelo
strmo poboje. Zvsakim korakom
je razgled obseneji, ko doseemo
rob in se svet nenadoma prevesi proti
rakitniki planoti, pa za trenutek
vendarle e postojmo na prepadnem
pomolu, kjer v skalnih razpokah
rastejo prelepe gorske cvetlice, in z
Krvavice, ki je pod prepadno steno

ob potoku delovala dobro leto v asu
druge svetovne vojne. Do Ike, ki jo
doseemo malo pred gostiem, nas
aka e priblino tristo viinskih
metrov sestopa po iroki in dobro
markirani poti. Hitrim hodcem bo
tura vzela priblino pol dneva, bolj
podrobnim raziskovalcem pa precej
ve. Marsikdo se bo zagotovo vraal
vedno znova in v skritih kotikih
nael e veliko zanimivega. Opisana
kar dvakrat pel rdei petelin. Vas je

pogorela leta 1914 in tudi med drugo
svetovno vojno. Pridni domaini so jo
vedno z veliko truda obnovili. Kdor
ima voljo, se lahko povzpne tudi na
blinjo Tolsto pe. Zmalo sree bo
(preverjeno!) nael lep razgled vse tja
do Snenika.
vrha obudujmo veliastno divjino

Ike in Zale pod seboj. Kar teko je
verjeti, da do glavnega mesta ni niti
dvajset kilometrov nevidne zrane
rte
Nadaljevanje je poloneje. Mimo
spominskega obeleja se skozi gozd
sprehodimo do travnika, nato pa
sledimo oznakam proti desni do
zapuene domaije Benko. Stopimo
na makadamsko cesto in gremo po
njej proti severu do stika z markirano
potjo, ki iz Ikega Vintgarja vodi na
Krim. Obrnemo se desno navzdol.
Kmalu doseemo odcep stezice
proti blinji partizanski bolninici
Poskoni Rakiki graben

Foto: Gorazd Goriek
Na Trenk in po drugi poti v dolino
Vrnimo se v Vrbico. Nekdaj je bilo

treba na tem mestu prebresti Iko,
od maja 2005 pa jo brez sezuvanja
gorskih evljev prekoraimo po brvi.
Na nasprotni strani se lahko po oznaeni poti povzpnemo do vasi Osredek
tura je ele zaetek spoznavanja sveta

ob Iki in Zali.
Skriti Zalini biseri
Vkomer je kaj pustolovske krvi,

lahko napreduje od Vrbice kar po/ob
strugi navzgor. Na Zali nas priaka
nekaj vijih vodnatih pragov, ki pa
se jih z nekaj plezalske spretnosti da
ugnati. Vije doseemo gozdno cesto,
ki ob Zali pripelje z june strani.
Ko pridemo do zajetja za manjo
hidroelektrarno, se nasproti nje lahko

napotimo v stransko grapo med vzpetinama Avnik, 930 m, in Piren pod,
837m. Potok slii na ime Podresnik.
e kmalu zagledamo manje, do tri
metre visoke slapie, e vztrajamo ob
strugi navzgor (zaraeni kolovoz na
desni nam je v bolj slabo pomo), pa
pritelovadimo do est metrov visokega slapu.
Vrnemo se na cesto. Po njej gremo
kaken kilometer navzgor, kjer z
desne (gledano v smeri hoje) v Zalo
pritee Rakiki graben. Pri sotoju
je vasih stala aga, toda o njej skoraj
ni ve sledu. Vgozd krenemo ob
levem (orografsko desnem) bregu, a
nas skromna stezica kmalu pripelje
na nasprotni breg. Previdno se
splazimo ez veino leta mokre skale
in doseemo velik preklan balvan. Za
njim e mono bui dvanajst metrov
visok slap, ki ga ne vidimo, vse dokler
skozi preduh ne smuknemo na drugo
stran balvana, in v trenutku se nam
pred omi prikae lepotec. Enkratno
doivetje! e do tod zaradi strmih
spolzkih skal nad potokom ni lahko
priti, napredovanje ob strugi navzgor
pa je e teje. Nadaljujemo kar od
pogleda na slap, in sicer tako, da se
pod balvanom splazimo na drugo
stran. Oprimki so, le natudirati jih
je treba ali pa se prepustiti hladu na
spodnjih okoninah
Slap obidemo na levi, vije pa
sledimo potoku po obeh straneh,
kjer je pa laje. Mimo nekaj manjih
slapov in brzic (ez eno izmed njih
se je treba kar dobro potegniti) doseemo e enega lepotca, ki pada deset
metrov globoko v slikovit tolmun.
eprav smo tik pod Rakitno in ne
nazadnje na pragu velikega mesta,
je divjina tam okoli e tako pristna,
tako nepokvarjena, da bi jo bilo greh
onesnaiti.
e se vrnemo na gozdno cesto in
sledimo potoku, si lahko ogledamo e
najviji slap v povirju Zale in njenih
pritokov. Voda pada ez dobrih
trideset metrov visoko stopnjo, a je je
al veino leta tako malo, da slap ne
naredi posebnega vtisa. Ob levi strani
se lahko povzpnemo e do njegovega
ustja, ki ga krasi nekaj draselj, ez
katere se voda poene v prepad. Nad
bazenki se potok umiri. Soteske
je konec. Pridemo v vasico Sveti
Vid, ki se na starejih zemljevidih
ponaa z imenom ilce. Morda e
to. e komu pustolovina ob Zali
od Vrbice navzgor ne dii preve, se
lahko semkaj pripelje ez Rakitno
ali iz Cerknice, nato sledi cesti proti
vasici enakega imena (Zala) in kmalu

za njo zavije levo navzdol na gozdno
cesto, ki ga najprej pripelje do ostrega
desnega ovinka, za katerim se skriva
tridesetmetrska zaetna stopnja, nato
pa nije v divjini e ostali slapovi, do
katerih se je, kljub lajemu zaetnemu
delu dostopa, treba e vedno poteno
potruditi.
Za konec e enkrat o klopih. Ko
sva nekega pomladnega popoldneva
ubirala krog od gostia navzgor do
Krvavice, pa naprej mimo domaije
Benko na Trenk, z njega v Vrbico in
ob Iki do Votlega kamna in naprej do
izhodia, je bilo klopov presenetljivo
Zgornji, deset metrov visoki slap na Rakikem

grabnu Foto: Gorazd Goriek
malo, zato pa toliko ve drugih lepih

stvari. Tudi ob naslednjem e
mnoinskem sprehodu do prvega
tolmuna in kasnejem, v obratni
smeri ponovljenem "klasinem krogu"
do Vrbice in ez Trenk do Krvavice,
so se drobcena bitja nekam potuhnila.
Vzameno je bilo treba "popraviti"
Votli kamen. Zakaj? Dolga zgodba
Na kratko pa zato, da je otrok videl, da
si ata torije o Iki, ki menda tee skozi
votlo skalo, ni gladko izmislil. m
|21|
VELIKANI ALPINIZMA
Tragina usoda
plezalnega mojstra
Guido Mayer (18911945?)
Besedilo: Matija Turk
Sassolungo/Langkofel, 3181 m, mogoni skalni kolos nad Val

Gardeno. Na predveer prve svetovne vojne je mladi dunajski
plezalec v spodnjem delu te veliastne gore preplezal polico,
po kateri danes poteka zaetni del obiajnega pristopa na
vrh. Kasneje med vojno je njegov brat v oroju, Eduard Pichl,
preplezal severni raz iste gore. Polica Cengia dei Fassani in
Via Pichl sta v skale Sassolunga vklesali imeni dveh plezalskih
mojstrov, katerih usoda ne bi mogla biti bolj razlina.
uido Mayer se je rodil leta

1891 na Dunaju v premoni
judovski druini. Stara Vineta
in Alfred, oba odlina gornika, sta
svojo ljubezen do gora zlahka prenesla
na sinova Maxa in leto dni mlajega
Guida. Med letom je Guido marljivo
tudiral kemijo na dunajski visoki
tehnini oli, poleti pa z druino
preivljal poitnice v Dolomitih.
Oe je bil trdno odloen, da mora
iz sinov tudi v alpinistinem smislu

nekaj postati, zato je zanju najemal le
najbolje gorske vodnike. Tako se je
druina Mayer spoznala z vodnikoma
Luigijem Rizzijem iz Campitella
di Fassa in z Angelom Dibono iz
Cortine d'Ampezzo. Oba sta e tedaj
uivala velik ugled, a njune najveje
alpinistine mojstrovine, pri katerih
sta bila aktivno udeleena brata
Mayer, so se ele imele zgoditi. Ker sta
Mayerja hitro napredovala v plezanju,
je poslovni odnos klient vodnik
vse bolj bledel in kmalu prerasel v
odkritosrno prijateljstvo. tirje drzni
in pustolovski znaaji so se zdruili v
udarno navezo, tiriperesno deteljico,
ki je v letih pred prvo svetovno vojno
nizala dih jemajoe prvenstvene
vzpone drugega za drugim in vedno
znova prestavljala meje mogoega.
tiriperesna deteljica
Zrelostni izpit sta brata Mayer opravila

avgusta 1908 v navezi z Rizzijem in
Giuseppejem Davardo, ko so skozi
G
uido Mayer kot avstro-ogrski vojak,
odlikovan z zlato medaljo za hrabrost
Heindel 2003
Tri velike gore za tri srne moe: Tri Cine,
Angelo Dibona, Luigi Rizzi in Max Mayer na
fotografiji Guida Mayerja Gandini 2006
Stolpa Campanile di Popera I in II nad
koo Berti v Sekstenskih Dolomitih, ki ju
je tiriperesna deteljica preplezala med
"oddihom" po vzponu ez severno steno
Lalidererja. Foto: MatijaTurk
osrednji kamin preplezali 500 metrov

visoko juno steno stolpa Torre
Innerkofler v skupini Sassolunga. Za
ta podvig sta se celo poletje temeljito
pripravljala, za njima so bili vzponi
v Dachsteinu in severna stena Male
Cine. Velikopotezni vzpon zgornje IV.
stopnje, ki je zahteval bivak tik pod
vrhom, si je takoj pridobil sloves ene
najtejih smeri v Dolomitih. Za njimi
so se vanjo upali podati le najbolji,
med njimi Paul Preuss, ki jo je oznail
za najbolj pustolovsko in najlepe
kaminsko plezanje v vseh Vzhodnih
Alpah. Stem vzponom sta brata Mayer
pokazala svoje kvalitete in tako za nove
pustolovine ni bilo nobenih zadrkov
ve.
Poletje 1909, ko je oka Mayer poleg
Rizzija za svoja sinova prvi najel e
Dibono, se je zaelo v velikem slogu.
Vmanj kot mesecu dni so opravili
osem prvenstvenih vzponov in tri
prva preenja. Naslednje leto je e
dodobra uteena ekipa vzela na piko
severno steno Cime Une. Ker je ta
stena odbila vse poskuse lokalnega
vodnika in izrednega plezalca Seppa
Innerkoflerja iz Sextena, se jo je oprijel
mit nepremagljivosti. Innerkofler je
obljubil Diboni 100 kron, e mu bo le-ta
preko vrha prinesel vrvno zanko, ki jo
je pustil pod "nepreplezljivim" mestom
300 metrov nad tlemi. Od mesta, kjer
je obrnil Innerkofler, je bilo do vrha e
400 metrov plezanja IV. in zgornje V.
stopnje. Ponoi so v hudem neurju tirje
moje stopili na vrh Cime Une, Dibona
z Innerkoflerjevo zanko za pasom.
|23|
e ez dober mesec je sledil nov

odmeven vzpon v 900 metrov visoki
jugozahodni steni Croz dell'A ltissima
v Brenti. Vsmeri, ki mestoma dosee
celo teavnost VI. stopnje, niso zabili
niti enega klina. Komaj se je med
plezalsko srenjo polegel prah nad tem
najtejim dosekom, ki so ga do takrat
zmogli v Dolomitih, je tiriperesna
deteljica e stala pod severozahodnim
razom gore Grosser dstein v skupini
Gesuse (800 m, IVin V). Po kratkem
ogledu so vstopili v steno, v njej zabili
tri kline in po osmih urah plezanja
stopili na vrh. Raz, ki so ga mnogi
alpinisti imeli za problem naslednjih
generacij, je bil preplezan in veselje
bratov Mayer neizmerno. Vvodniko
knjiico Dibone je Guido takrat
zapisal: "Sedaj moram spremeniti svoje
mnenje, da je Dibona eden najboljih
plezalcev v Dolomitih. On je vendar
najbolji plezalec na svetu."1
Leto 1911 je prineslo vzpon ez
severno steno stolpa Campanille Ovest
del Sassolungo (1000 m, III do V+), ki
je bil le predpriprava za severno steno
Lalidererja v skupini Karwendel.
Otovorjeni s tekimi nahrbtniki niso
mogli dolgo skrivati svojih namenov.
Med nemkimi alpinisti, ki so si prizadevali za prvenstvo, je zavralo. Ko so
spoznali, kdo je priel pod vznoje Lalidererja, so vedeli, da so steni tete ure.
Vendar so na ugodno vreme morali
akati e est dni. Po 21 urah plezanja
in vmesnem bivakiranju so stali na
vrhu. Za njimi je bilo 1000 metrov
stene V. teavnostne stopnje in vzpon,
ki je presegel vse ostale. Za oddih so se
namenili v Sextenske Dolomite, kjer so
v tednu dni nad Comelicom opravili
vrsto prvenstvenih vzponov. Program
so si zastavili nadvse lagodno, plezalnim dnem je sledil dan poitka ob
dobri hrani in vinu. Preplezali so oba
stolpa Campanile di Popera (IVin V),
vzhodno steno Monte Popere (750 m,
IV), severovzhodno steno Crode Rosse
di Sesto (1000 m, III) in severni raz
Cime Popere (600 m, IV, V).
Vledu in granitu Centralnih Alp
Natanna in metodina, kot sta

bila, sta brata Mayer za vsako poletje
pripravila plezalni nart. Ker denar
ni bil nikoli problem, sta podvige tudi
finanno podpirala. Poleti 1912 so se
na njuno pobudo odpravili v Zahodne
Alpe, kjer so se prvi spoprijeli z
lednim plezanjem. Po obisku vice in
po prvenstvenem vzponu na Wandfluh
1
Carlo Gandini (ur.), Angelo Dibona,

Alpinista e Guida, 2006, str. 42.
preko vzhodnega raza so obiskali

Francijo. VDauphineji je pred njimi
konno klonila juna stena La Meije, v
kateri se je tri desetletja poprej ponesreil Emil Zsigmondy.
Vletu 1913 je Mayer uspeno doktoriral in zaradi delovnih obveznosti
zaasno odel v Lyon. Medtem je
napisal monografijo Die Langkofelgruppe, posveeno goram svojih
mladostnih sanj. Sledil je ponoven
obisk Francoskih Alp, tokrat samo z
Dibono. VDauphineji sta preplezala
greben Coste Rouge d'Ailefroide,
severozahodno steno Dme de Neige
des crins in opravila vzpon na deviki
Pain de Sucre, kasneje imenovan
Aiguille Dibona. Nato ju je pot vodila
v skupino Mont Blanca, kjer sta preplezala vzhodni raz Dent du Requina.
Poskusila sta preplezati e juni greben
Aiguille Noire in greben Hirondelles v
Grandes Jorasses, a sta morala zaradi
neurja odnehati. Ko sta Guido Mayer
in Dibona dosegla svoj alpinistini vrh
in dokazala, da so lahko dolomitski
plezalci enako dobri tako v ledu kot

tudi v granitu, je njuno nadaljno alpinistino pot prekinila vojna.
Vojaki izvidnik v Zahodnih Julijcih
Ob prietku vojne z Italijo je bil Guido

Mayer kot artilerijski kadet poslan
v Zahodne Julijce. Tu se je sreal z
Juliusom Kugyjem, ki ga je takoj vzel
v svoje vrste. Zodliko se je izkazal e
v prvi akciji na Zmajevem grebenu
v Montau, kjer je Ferdinand Horn
odkril mesto, od koder je bil pogled na
italijanske topnike poloaje v dolini
Dunje kot na dlani. Vzavetju noi je
Mayer skupaj s Hornom kot vodnikom
in Johannom Noisternigom kot signalizatorjem splezal na Zmajev greben,
od koder je usmerjal ogenj tekih
monarjev na poloaje italijanske
artilerije in pehote v Chioutu v Dunji.
Italijani so potrebovali tri tedne, da so
si opomogli, vsi trije krivci za njihovo
nesreo pa so prejeli zlato medaljo
za hrabrost. Ko so Italijani odkrili
vzrok svojih teav, so zasedli skalno
kopo Kugli ob vznoju Montaeve

severne stene.2 Vzpon na Zmajev
greben zdaj ni bil ve moen. Kugy je
za novo opazovalie predlagal Turn
nad Cijanerico (Encijanov stolp/Tore
Genziana). Ovodenju izvidnike
patrulje na Turn nad Cijanerico je
Mayer poroal: "Vzpon smo prieli v
nevihti, 14. septembra ob 19.30 uri.
Plezali smo v popolni temi in vrh
dosegli ob zori naslednjega dne. Vzpon
je bil zahtevneji od vseh ostalih, ki
sem jih do tedaj opravil po vojaki
dolnosti. Bliina sovranika, nonja
opreme in oroja ez steno, sestop v
neurju, vse to je od motva zahtevalo
najvejo mero drznosti".3 Zvrha so
opazili, da na sedlu Rudni vrh Italijani
nameajo teki monar, s katerim bi
lahko obstreljevali Trbi. Po Mayerjevi
zaslugi se to ni zgodilo.
2
3
Na Kugliu danes stoji bivak Stuparich.

Ingomar Pust, Die steinerne Front, 1980, str.
46 in 47.
Akcija Monta in ustanovitev

plezalne ole
Ker so Italijani zasedli celoten

greben Polikih pikov, je Kugy e
septembra 1915 poveljstvu predlagal
napad na najviji vrh v grebenu,
Monta. Januarja 1916 je Mayer po
ozebniku Hude police vodil na greben
prvo izvidniko patruljo, kjer so v
krbini na vrhu ozebnika naleteli na
zastraene poloaje. Vendar Kugy ni
odnehal, ampak je skupaj z Mayerjem
e naprej iskal nove dostope na greben
Polikih pikov. Vgrebenu Brda sta
naposled odkrila vrzel v italijanski
obrambi in pozimi 1916 so stekle
priprave za napad. Vta namen je bila v
Tinjem logu pri abnicah ustanovljena
plezalna ola, katere vodenje je bilo
zaupano Mayerju. Med intruktorji je
bilo mnogo zveneih imen, med njimi
Dibona in Rizzi. ola je vsebovala
teoretina predavanja, vaje v streljanju
in uenje plezalne tehnike ter gibanja
v gorskem svetu. Bistveni del so bili
pohodi v gore in spoznavanje terena.
Skupina Sassolungo/Langkofel je bila priljubljen

plezalni cilj bratov Mayer. Foto: Miha Skoberne
Tehnino znanje je Mayerju omogoalo, da je veliko plezalnih pripomokov

za potrebe ole skonstruiral sam.
Ssnegom skopa zima 1915/16 je ele
na pomlad pokazala zobe. Kugy je pravilno sklepal, da so se Italijani v strahu
pred plazovi umaknili s Kuglia. Ker
je italijanska zasedba Kuglia ogroala
predvideni avstrijski napad na Monta,
je Kugy predlagal njegovo takojno
zasedbo. Napadalna skupina z Mayerjem na elu ga je ponoi 16. marca 1916
zasedla brez boja, saj so se Kugyjeve
domneve izkazale za pravilne. Zmagoslavje se je konalo, ko so alpini na
Krniki glavici opazili, da ima Kugli
novega gospodarja. Zzapornim
ognjem so Avstrijce na Kugliu odrezali od zaledja in krenili v protinapad.
Ko je Mayer spoznal, da jim grozi obkolitev, je v zadnjem trenutku ukazal
umik in se s preivelimi prebil nazaj
|25|
v Zajzero. Kljub neuspeni akciji na

Kugliu se avstrijska vojska ni odpovedala elji po osvojitvi Montaa. Napad
je bila predviden za pomlad 1916, a do
tega ni nikoli prilo. Za potrebe pomladanske ofenzive na Junem Tirolskem
so s koroke fronte odtegnili velik del
vojatva in tudi Mayer je bil zaasno
poslan v skupino Adamello. Medtem
so Italijani okrepili obrambo Polikih
pikov in narti za zasedbo Montaa
so za vedno padli v vodo. Vendar je
plezalna ola ivela dalje in postala
skoraj usodna za Mayerja. Pozimi 1917
ga je med plezalno vajo zadel kos ledu.
Hudo pokodovanega so prepeljali v
vojako bolninico, kjer so mu komaj
reili ivljenje.
Vsvojih spominih na leta prve svetovne vojne je Kugy zapisal: "Moji oji
gorski mladini pa se ni ni pripetilo,
dokler sem bil jaz odgovoren zanjo.
Upam, da bodo vsi ivi in zdravi prili
domov. Tudi telo dr. Mayerja, ki ga je
pokodoval padli ledeni blok, je danes
zdravo in mono, kot je bilo prej.
Bog jih je vse ouval. Naj blagoslovi
njihova nadaljna pota! "4 al se Kugyjeva elja, vsaj kar se tie Mayerja,
ni uresniila.
Pot v pogubo
Po vojni se je Mayer posvetil vodenju

druinske tovarne King-Rasierseife.
Nikoli ve se ni navezal na skupno vrv
z Dibono in Rizzijem. Temu je poleg
novih politinih razmer botrovala e
smrt brata Maxa, ki je umrl leta 1922.
Po vojni se je v Avstriji razplamtel
antisemitizem, ki je dodobra okuil
tudi planinske vrste. Zasluge za to je
imel Eduard Pichl, ki je kot predsednik
Avstrijske sekcije nemko-avstrijskega
planinskega drutva zael z izgonom
judov iz planinskih vrst. Vnenaklonjenem drubenem okolju se je Mayer,
izrinjen iz sveta, ki mu je z vsem srcem
pripadal, umaknil vase. Vzgojenega
v duhu obelovekih vrednot so ga
kot lojalnega dravljana avstroogrske
monarhije razmere v povojni Avstriji e
toliko bolj prizadele. Po poroki z Ano
Matousch se je umaknil v Jugoslavijo in
v Zagrebu nadaljeval svojo tovarniko
dejavnost. Vnovi domovini se mu je
rodil sin Guido. Kljub tekim asom
je e vedno nael as za gore. Stare
plezalne tovarie so zamenjali novi, na
vrv pa se je pogosto navezoval tudi z
eno Ano.
Marca 1928 je svoja vojna doivetja
predstavil v veliki dvorani hotela
4
Julius Kugy, Vojne podobe iz Julijskih Alp,

1995, str. 58.
Union v Ljubljani. Predavanje je zakljuil z eljo, "... da naj bi se ne ponovila

ve strahotna vojna, kjer se turistovske
sposobnosti uporabljajo v namene
unievanja, kajti visoka turistika je lepa
samo v miru in naj slui miru". 5
Leta mirnega ivljenja so se za
druino Mayer iztekla 6. aprila 1941,
ko so sile Osi napadle Jugoslavijo.
Nekaj dni kasneje je bila v Zagrebu
ustanovljena faistina Neodvisna
drava Hrvaka, ki je nemudoma
zaela obraunavati z vsemi, ki niso bili
pravega preprianja, vere in porekla.
Do konca vojne je na obmoju NDH
v unievalnih taboriih izginilo na
tisoe judov. To je as, ko se za Guidom
Mayerjem izgubi vsaka sled.
Namesto epiloga
Alpinistina in vojna dejanja sama

zase govorijo, da je bil Mayer mo, ki
se je upal gledati smrti v oi. Za vije
cilje je bil pripravljen zastaviti svoje
ivljenje in ivljenja svojih tovariev.
Tega pa so zmoni le ljudje z globoko
vero in zaupanjem vase, v soloveka
in nenazadnje v Boga. Med vojno je
vodil skrajno tvegan poskus reevanja
posadke na Viu, ki je zaradi nenadnih
obilnih snenih padavin ostala
odrezana od sveta. Reevanja skozi
Severovzhodno deber se je lotil kljub
zavesti, da jih lahko vsak trenutek
odnesejo plazovi.
Onjegovem znaaju nam najve
povedo Kugyjeve besede: "Menim, da
sem z odkritjem dr. Mayerja naredil
svoji brigadi in obrambi naih gora eno
svojih najboljih uslug. Zares udovito
je, kaj vse je opravil ta mirno zroi
mladi mo. Delal je tiho in skromno.
Bil je zmeraj pripravljen, najprej je stvar
modro in previdno pretehtal, nato pa
se je bliskovito lotil naloge in jo drzno
dokonal".6
Vzponi, ki jih je Guido Mayer opravil
z Dibono, e danes, ob vsej moderni
opremi in varovalnih pripomokih,
terjajo celega moa. Osamem nainu
varovanja prvih plezalcev pa dovolj
pove dejstvo, da je Dibona v vsej svoji
karieri, ki teje 70 prvenstvenih smeri,
zabil le 12 klinov. Zvzponi v Francoskih Alpah sta se Dibona in Mayer
potrdila kot najbolja plezalca svojega
asa.
Po razpadu tiriperesne deteljice se
je Rizzi posvetil vodniki dejavnosti in
Predavanje dr. Gvidona Mayer-ja o bojih
v visokem gorovju Julijskih Alp, Planinski
vestnik t. 5, 1928, str. 116.
6
1995, str. 11.
5
svoji druini. Rodilo se mu je 12 otrok.

Do konca ivljenja ga je spremljal
obutek krivde za smrt klienta, ki se
mu ni pustil navezati na vrv. Umrl
je leta 1948. Dibona je imel 6 otrok.
Nadaljeval je s tem, kar je najbolje znal;
tako je leta 1935 s sinom Ignacijem,
Anno Escher in Joetom Lipovcem v
severni steni iroke pei opravil enega
svojih zadnjih prvenstvenih vzponov.
Umrl je leta 1956. Velja za enega najvejih italijanskih alpinistov in gorskih
vodnikov.
Pichl je do konca ivljenja ostal
zapriseen nacionalist in antisemit.
Njegove smeri od Dachsteina do Triglava odlikujejo lepe linije in zmerne
teavnosti. e pred smrtjo leta 1955 je
zatrjeval, da niesar ne obaluje. Po
njem je bila poimenovana planinska
koa ob jezeru Wolaya v Karnijskih
Alpah. Ob svoji 150-letnici se je
Avstrijsko planinsko drutvo konno
odloilo razistiti s svojo neastno preteklostjo in od tedaj se koa preprosto
imenuje Wolayersee Htte.
Guido Mayer pa na svoj prostor v
kolektivnem planinskem spominu e
aka. m
Uporabljena literatura:
Guido Mayer, Die Sdwand des Innerkoflerturms, 3070 m, Mitteilungen
des Deutschen und sterreichischen
Alpenvereins, Nr. 22, 1908.
Max Mayer, Die erste Durchkletterung der
Lalidererwnde im Karwendelgebirge,
Mitteilungen des Deutschen und sterreichischen Alpenvereins, Nr. 1, 1912.
Guido Mayer, Die Nordwestwand der
crins, Mitteilungen des Deutschen und
sterreichischen Alpenvereins, Nr. 6,
1914.
Predavanje dr. Gvidona Mayer-ja o bojih v
visokem gorovju Julijskih Alp, Planinski
vestnik 5, 1928.
Ingomar Pust, Die steinerne Front,
Leopold Stocker Verlag GrazStuttgart,
1980.
Ivo Rabanser, Sassolungo, Dolomiti fra
Gardena e Fassa, CAI-TCI, 2001.
Bine Mla, Veliki pionirji alpinizma II,
Didakta, 1994.
Zaloba Kres, Ljubljana, 1995.
Hanns Heindel, Vuroku Julijcev, Mohorjeva zaloba, Celovec, 2003.
Carlo Gandini (ur.), Angelo Dibona, Alpinista e Guida, Edizioni ULd'a, Cortina
d'Ampezzo, 2006.
Enrico Mazzoli, Kugy v prvi svetovni
vojni, Mladika, 2007.
Italo Zandonella Callegher, I Signori delle
Cime, Antiga, 2003.
sterreichisches Biographisches Lexikon
18151950, www.biographien.ac.at.
MNENJA
Odlona, trmasta in nepopustljiva

Opredstavi Pavla nad prepadom
Odrami Andreja E. Skubica Pavla nad prepadom v reiji Matjaa

Pograjca in izvedbi Slovenskega mladinskega gledalia ne bom
pisal s stalia gledalikega kritika, ker to nisem, temve kot gledalec, ki je navduen nad videnim zadovoljen odel iz Talijinega
hrama. Opredstavi in ustvarjalcih je bilo e veliko napisanega,
mene pa ne mika, da bi ponavljal e videno oziroma prebrano.
Ampak na sreo o neem le nisem nikjer niesar zasledil.
Pavla Jesih je svojo prvo smer pete stopnje preplezala 28. julija
1928, skupaj z Milanom Gostio. Za nameek je v smeri e nekaj
mest spodnje este stopnje! Do svoje nesree 18. avgusta 1934,
ko je padla med plezanjem prvenstvene smeri nekje med Veliko
Mojstrovko in Travnikom in se pri tem hudo pokodovala, je,
kot je razvidno iz vodnika Plezalni vzponi Vzhodne Julijske Alpe
iz leta 1970, v Julijcih z razlinimi soplezalci preplezala devet
prvenstvenih smeri, z vsaj enim mestom v obmoju pete stopnje
ali teje, veinoma kot prva v navezi. Za primerjavo: vsi ostali
slovenski alpinisti z Joo opom na elu so v tem obdobju preplezali samo deset smeri takih teavnosti, s tem da je pri enem
vzponu sodeloval italijanski alpinist iz Trsta Emilio Comici. Statistika, ki sama po sebi govori o Pavlinih plezalskih sposobnostih.
Je torej kaj udnega, da se je takratna slovenska plezalska srenja
razdelila na dva tabora? Eni so z njo plezali, drugi je niso marali
takrat in je ne marajo e danes. Za povrh je nekatere motilo tudi
to, da je bila iz premone trgovske druine kapitalistka in burujka, kot ji je oitala povojna oblast. Oitno ji je primanjkovalo
vsaj nekaj govornike spretnosti, smisla za humor in piarovstvo,
esar je v obilju premogel legendarni Joa op (igra ga Primo
Bezjak). Zbrezkompromisno trmastim rinjenjem z glavo skozi zid
pri povojni totalitarni oblasti pa ni mogla niesar dosei.
Ker je v drami kar nekaj simbolike, sem preprian, da gledalec,
ki ivljenja Pavle Jesih ne pozna, ne bo imel toliko od igre kot
tisti, ki je s tem vsaj v grobem seznanjen. Ne bo vedel, zakaj so na
zaetku na steno projicirani trije golobi (aluzija na staro osamljeno Pavlo in njeno krmljenje golobov) ali zakaj Pavla kar trikrat
zaporedoma s stene pade v roke treh postavnih mladeniev
(namigovanje na njen trojni zaporedni padec v najtejem delu
opovega stebra, kjer je potem obtiala). Vendar so to le malenkosti, ki lahki dodatno bogatijo doivljanje predstave.
Pavlo igrajo tri igralke, ki se nekajkrat hkrati pojavijo na odru
mlada Pavla, plezalska Pavla srednjih let in stara Pavla med katerimi se obasno razvije ivahen pogovor. Fizino najnapornejo vlogo ima srednja Pavla, ki jo igra Katarina Stegnar. Skoraj vsi
igralci nastopajo v ve vlogah. Poudariti moram odlino telesno
pripravljenost vseh plezalskih akterjev. Po letu dni treninga so
svoje dolge plezalske vloke izvajali suvereno, brez vidnega
napora. Med plezanjem po steni ali stropu so skoraj neprestano
govorili tako sproeno, kot da bi sedeli v naslonjau. Njihovo
kondicijo jim kar malo zavidam, ker mene dokaj hitro navije in mi
e na misel ne pride, da bi v previsu skual recitirati (zasopihane
kletvice ne tejejo). e ve: Uro Kaurin (igra Franceta Brenka
in nemkega oficirja Breinerja) je s cepinoma visel na stropu,
naredil tirico in medtem prav ni zadihano govoril. Povedati je
treba, da igralci plezajo brez zaitne mree.
Domiselno plezalsko koreografijo dopolnjujeta videoprojekcija,
ki med drugim na plezalsko steno izrisuje tudi kamnite triglavske
sklade, in glasba. Za spremembo sem tokrat z muziko zadovoljen, saj je ubrana z dogajanjem na odru, ne pa mote hrume
element, ki zamai uesa in razsuje notranje organe. Uival sem
v drobnih vrhuncih predstave, ko so se gibi plezalcev, projicirane
Predstavo o Pavli Jesih odlino dopolnjujejo multimedijski uinki.

Foto: Peter Uhan
ilustracije in glasba zlili v harmonino celoto. Visok ritem igre
brez velikih nihanj dri gledalca v stalni napetosti, da pozorno
spremlja dogajanje na odru, saj prostorske in asovne realnosti
hkrati potekajo v razlinih asih in na razlinih krajih.
Drama nazorno predstavi ivljenje Pavle Jesihove, ki je bila po
mnenju avtorja Velikih pionirjev alpinizma Bineta Mlaa poleg
Mire Marko Debelak ena najvejih alpinistk v Evropi in s tem
na svetu v prvi polovici prejnjega stoletja. Glede na teavnost
vzponov lahko reem, da sta bili Pavla in Mira v resnici najveji,
saj sta bili edini enski, ki sta v glavnem plezali naprej in ne samo
kot drugi v navezi. Toda statistika tekih prvenstvenih smeri je
premono na Pavlini strani.
Vuri in pol podoivimo vso veliino in tragiko ivljenja vrhunske
alpinistke, samosvoje podjetnice in svobodomiselne enske, ki
je bila precej pred svojim asom. Tako kot je bila junija leta 1945
nepopustljiva med epskim prvenstvenim vzponom po Osrednjem triglavskem stebru, kmalu poimenovanem opov steber,
ko se ni pustila potegniti s trikom iz stene, je bila neuklonljiva
tudi v povojnem poslovnem ivljenju. In je ostala brez vsega,
sama s svojimi mestnimi golobi in cigaretami.
Mire Steinbuch
|27|
ZNAMI NA POT
Monta
Kugyjeva gora
Poliki pik/Jf di Montasio
Besedilo: Andrej Maera
Dr. Julius Kugy,

neprekosljivi poet Julijskih
Alp (letos bomo obhajali
70. obletnico mojstrove
smrti) je poglavitne julijske
velikane oznail nekako takole:
Triglav je najviji, krlatica
najbolj divja, Jalovec najdrzneji, Mangart
najslikoviteji, Razor najbolj odlien, Vi
najbolj blee, Kanin najbarviteji in na
koncu njegova najljuba gora Monta,
najveji in najmogoneji. Morda bo kdo
ugovarjal temu prekipevajoemu nizu
izbranih presenikov, toda glede oznabe
Montaa se mnogi s Kugyjem strinjamo.
Monta odlikuje predvsem izredna
mogonost: silovito se dvigajo njegove
stene iz globokih dolin, predvsem iz Dunje,
od koder je videti kot neznansko visoka
piramida, ki kipi ve kot 2000 metrov nad
dolinskim koncem. Prizor, ki jemlje dih in po
veliastju prekaa celo poglede na podobno
markantna velikana Monte Agnr v
Dolomitih in Matterhorn v Valikih Alpah!
onta je druga najvija gora v

Julijskih Alpah. Dviga se nad
tremi globokimi in slikovitimi dolinami: Zajzero/Val Saisera,
Dunjo/Dogna in Reklanico/Val
Raccolana. Najbolj krotka stran gore
je na juni strani, kjer se pod vznojem
vrnega ostenja razprostirajo obseni
paniki planine Pecol Altipiano
di Montasio; planina je danes iva,
na njej pridelujejo odlien sir in
druge mlene dobrote. Po junem
peevju gre tudi obiajni pristop na
goro ViaBrazz, ki se mu z desne prikljui drzna ferata Sentiero attrezzato
Augusto ed Elenita Leva. SPecola se
v mrano Reklanico spuajo visoka
in strma gozdnata poboja; v majhnih
in slikovitih vasicah v dolini ivijo
Furlani, ki jih sodobni turizem v
novejem asu poasi trga iz stoletnih
spon revine in brezperspektivnosti.
Vrna glava Montaa, oarjena od

zahajajoega sonca Foto: Franci Horvat
|29|
Furlani so pred asom naseljevali tudi

Dunjo (danes stalnega prebivalstva
praktino ni ve), vendar so vasice lepo
ohranjene in vzdrevane hie so bile
namre preurejene v line vikende.
Nad Dunjo kae Monta svojo najveliastnejo podobo, saj se iz dna doline
poene v sinje viave silno visoka stena,
ki se zakljui v drzno oblikovanem
vrhu. Ste perspektive je Monta videti
kot oiljena gora, kar v resnici ni, ampak
ga tvori dolg greben, ki se zane na vrhu,
nato pa nadaljuje dale proti vzhodu.
Ssevera, iz Zajzere je grebenski znaaj
Montaa jasno viden; z grebena prepada
v dolino 800 metrov visoka strma stena.
Vnjenih nedrjih so ob vznoju e danes
ostanki neko precej obsenejega
ledenika Ghiacciaio di Montasio, poleg
triglavskega in kaninskega edinega
v Julijskih Alpah. Zajzera je sicer
nenaseljena, na njenem zaetku pa stoji
slikovita Ovja vas/Valbruna, kjer je
avtohtono prebivalstvo slovensko. Tu
si je v gostoljubni domaiji svojega priljubljenega vodnika Antona Ojcingerja
Kugy nael svojo poletno ''rezidenco'',
prelep kotiek, kjer je preivljal jesen
ivljenja in sanjaril o nekdanjih slavnih
dneh osvajanja Julijskih Alp.
Proti vzhodu se greben Montaa
nadaljuje v dolg greben Polikih pikov,
ki ga s tevilnimi vmesnimi vrhovi
povezuje s Kotrunovimi picami/Cime
Castrein, 2502 m, in Viem/Jf Fuart,
2666 m, drugim velikanom gorovja.
Tako je arhitektonsko ravnovesje Zahodnih Julijcev skoraj popolno.
Imena, imena
Kot marsikje drugje, se je tudi pri

Montau nalo ve nazivov, najve
zaslug za to ima dr. Henrik Tuma,
neutrudni zbiralec slovenskega imenoslovja v Julijskih Alpah. Tumovo delo je
treba vsekakor spotovati in ceniti, toda
z drobnim zadrkom, da sicer izreden
erudit in izobraenec le ni bil olani
jezikoslovec. Toda ne glede na to, ali je
Tuma res izbrskal pravo slovensko ime
kake gore, krbine ali planine ali pa si
je malo pomagal z lastno kreativnostjo,
se je veina njegovih toponimov vtisnila v slovenski kulturni prostor in jih
veina slovenskih gornikov s pridom
uporablja. Tako je za Monta nael dve,
celo tri imena: Poliki pik, pik nad
policami in Bojec (?!). e povsem ponesreen Bojec takoj odpiemo (le kje
neki ga je nael?), sta ostali dve imeni
lepo zvenei in sta v obasni uporabi.
Poliki piki celo bolj za niz vrhov med
Montaem in Kotrunovimi picami.
Monta seveda ni slovenskega izvora,
toda ime se slii tako mogono in
sveano, da bi ga teko zamenjal za
kakega drugega. Naj bo Monta!
Kugyjeva romantina dua je seveda
tudi nala nekaj imen na ljubljeni gori,
npr. Zmajev greben/Cresta dei Draghi,
Severni stolp/Torre Nord, najbolj
poetino pa Police Walhalle v zahodni
steni pod Zmajevim grebenom. Kugy
je bil odlien glasbenik, zato nas ne sme
presenetiti, da so ga iroke izpostavljene police spominjale na domovanje
bogov iz starogermanskih sag grad
Walhallo, ki igra tako pomembno

vlogo v Nibelunkem prstanu Richarda
Wagnerja. Vtako mogonem okolju v
dui poznavalca pravzaprav ne more
zazveneti druga glasba kot Wagnerjeva.
Veliastna, bleea, brezasna, onstranska in nebeko lepa, prav takna,
kakren je kraljevski Monta!
Poti na Monta
Le malo dvatisoakov v Julijskih

Alpah se lahko primerja z Montaem
po tevilu poti, po katerih se lahko
povzpnemo na njegov vrh. Razen
obiajnega pristopa (Via Brazz) pa
so druge oznaene poti kar zahtevne
in primerne le za izkuene gornike.
Na Monta lahko splezamo po dveh
feratah, od katerih je pot Leva srednje
teavnosti, zelo atraktivna, slovita Via
Amalia iz Zajzere pa je v zaetnem delu
tehnino zelo zahtevna, v celoti pa zelo
dolga in naporna. Tine Miheli je v
svojem antologijskem vodniku Julijske
Alpe za Vio Amalio zapisal: ''Estetsko
visoko vredna tura se odvija na divji
sceni Montaeve severne stene ter nudi
razkone razglede. Vtem smislu je
Amalia najbolj raznolika in slikovita
pot na Monta.
Pot skozi Findeneggov ozebnik je
zopet povsem drugana: skozi ozebnik
moramo kar malo prosto poplezati
po razlenjenem skalovju (I, II), saj
varoval ni. e smo zmogli Amalio in
Findenegg, bomo gotovo zaeli razmiljati in sanjariti e o dveh monostih,
ki se dobremu gorniku ponujata na

S everna stran Montaa nad Zajzero Foto: Vid
Poganik
Zlata jesen na planini Pecol pod junim
ostenjem Montaa Foto: Vid Poganik
Bivak Stuparich stoji na skalnem pomolu
Kugli, visoko nad Zajzero. Foto: Andrej Ranfl
Montau. Toda tu pozor! Vmislih

imam dve ''poti'', ki sta v bistvu e
plezalni smeri in se ju lahko lotimo le v
spremstvu gorskega vodnika ali zelo izkuenega tovaria alpinista. To sta Via
Dogna v zahodni steni in Via Diretta
Kugy v severni steni Montaa.
Via Dogna je izjemno dolga smer v
zahodni steni Montaa (II, III, 1900m),
orientacijsko zahtevna, tehnine teave

pa se postopno poveujejo in doseejo
viek v zadnjih razteajih. Vsmer je za
veno vklesal svoje ime grof Giacomo
Savorgnan di Brazz, ki je leta 1881 z
domainom Pittinom iz Dunje splezal
zelo visoko, do ''Belvedera'', nad katerim
je le 50 metrov vie konec teav. Zaradi
slabega vremena in megle sta se odloila
obrniti in sta v hudem deju varno sestopila ez celo mogono steno nazaj v
Dunjo vsekakor podvig, ki bi e danes
zasluil vse spotovanje, kaj ele v zadnji
petini 19. stoletja! Naslednje leto se je
Brazz vrnil z vejo drubo in dokonal
vzpon. Kasneje je raziskoval v poreju
Konga, kjer je zbolel za hudo boleznijo,
zaradi katere je leta 1888 umrl star
komaj 29 let!
Direktna smer v severni steni, ki jo

je leta 1902 zmogel slavni trentarski
vodnik Joe Komac in ez pripeljal A.
Ojcingerja, J. Kugyja in G. Bolaffia,
je dosegljiva zelo dobrim gornikom
s spremstvom gorskega vodnika.
Vsmeri je e danes kar precej solidnih
velikih klinov, ki so ostali e iz davnih
asov, ko so po njej speljali ferato. Ti
e posebej olajajo prehod ez ''Passo
Po postaji Dogna zdrvi vlak iz predora
na sloviti visoki elezniki most. Severna
kulisa doline se nenadoma umakne in na
mah zagleda vse 2200 metrov visoko
Montaevo proelje takrat vidimo
najosupljivejo in najoarljivejo podobo
Julijskih Alp. (Iz knjige Julius Kugy: Iz
ivljenja gornika.)
Oitzinger'', skrajno izpostavljeno

nadstreeno polico, kjer se je Ojcinger
zaplezal, Komac pa je od zgoraj reil
njega in celotno navezo. Kljub vsemu
spotovanju do kralja Julijskih Alp
bi se smer morala imenovati Diretta
Komac in tudi razvpiti prehod si ni
zasluil naziva po Ojcingerju. Vsmeri
so danes na nekaterih teavnih mestih
nameeni svedrovci za varovanje,
kljub temu je nekaj mest, kjer se teave
suejo med III. in IV.teavnostno
stopnjo.
Ekstremnim plezalcem na alost
Monta ne more ponuditi kaj posebnega. Kdor pa ne hlepi samo po
skrajnih teavah, ampak ga lahko
navduijo tudi lepe klasine smeri
|31|
Divja podoba Montaa z vzhodne strani

Foto: Iskra Jovanovi
INFORMACIJE
Dostop: Mejo z Italijo preidemo v Rateah in se
peljemo skoraj do Trbia. Za june dostope na
Monta zavijemo na kriiu pred mestom levo
v Jezersko dolino/Val Rio del Lago ter se mimo
Rabeljskega jezera pripeljemo na Nevejski preval/
Sella Nevea. Od tu nadaljujemo po strmi in ozki
asfaltirani cesti do parkiria na planini Pecol. e
pa hoemo na Monta s severa, na omenjenem
kriiu zavijemo desno in se skozi Trbi peljemo do
abnic/Camporosso, malo naprej zavijemo levo do
Ovje vasi/Valbruna in naprej skozi dolino Zajzero/
Val Saisera do velikega parkiria pri obsenih
prodiih na koncu doline.
Koi in bivaka: Rifugio Giacomo di Brazz,
1660m, koa je odprta od junija do konca septembra, telefon 0039 043 279 70 79, spletna stran http://
www.tarvisiano.org/en/40916/Rifugio-Di-Brazza;
Ve kot 2000 m visoka zahodna stena Montaa nad Dunjo,

levo zadaj Vi Foto: Andrej Stritar
Rifugio Fratelli Grego, 1389m, koa je odprta od

junija do septembra, telefon 0039 042 86 01 11,
spletna stran http://www.tarvisiano.org/en/40920/
Rifugio-Fratelli-Grego; Bivacco Carlo Stuparich,
1587 m, bivak je stalno odprt; Bivacco Adriano
Suringar, 2430 m, bivak je stalno odprt.
Literatura: Tine Miheli: Julijske Alpe. PZS, 2009;
Gino Buscaini: Alpi Giulie. CAI-TCI, 1974;
Andrej Maera: Zahodne Julijske Alpe. Sidarta,
1998; Andrej Maera: 55 zavarovanih plezalnih poti.
Sidarta, 2011; Dr. Julius Kugy: Iz ivljenja gornika.
Obzorja, 1968 (prev. Lilijana in France Avin); Dr.
Julius Kugy: Iz mojega ivljenja v gorah. PZS, 2008
(Reprint; prev. M. M. Debelak).
Zemljevidi: Alpi Giulie Occidentali Tarvisiano,
Tabacco 019, 1 : 25.000; Julijske Alpe, zahodni del,
PZS, 1 : 50.000; Julijske Alpe, Sidarta, 1 : 50.000.
Vdecembrski tevilki Planinskega vestnika nam je na

strani 32 tiskarski krat odrezal zadnji del besedila lanka
Gore nad Tolminom avtorja Matije Turka. Ta del objavljamo v celoti:
Od Livka poteka ez Kolovrat slikovita panoramska cesta.
Cesto na Kolovrat so med soko fronto za laji transport topov
in gradnjo obrambnih poloajev zgradili e italijanski vojaki.
Glavni topovski poloaji so bili na grebenu Kolovrata, kjer je
danes na vzpetini Na gradu, 1114 m, urejen muzej na prostem.
Stravnatega grebena se odpirajo razgledi na vse strani. Na
severu izstopa zasneeni Krn, na zahodu Kanin in Matajur, na
juni strani pa se nam odkrijejo skrite doline, hribi in vasice
Beneke Slovenije, ki kar vabijo k obisku. Na vzhodnem koncu
Kolovrata, pri nekdanjem maloobmejnem prehodu Solarji,
stoji spomenik iz prve svetovne vojne. Postavljen je v spomin
Njegov silni greben poteka ves as v

zmagovitih viavah. In naj se pokae kjerkoli
e, ni nam treba pogledati na zemljevid; ni
dvoma: to je on Monta! ( Iz knjige Julius
Kugy: Iz ivljenja gornika.)
zmerne teavnosti, bo v Montau

nael Kugyjevo smer v jugozahodni
steni (V/IV; tehnino najteja
Kugyjeva smer sploh), smer Via
Clapadorie v zahodni steni (IV/III),
Kugyjevo smer Cengie del Walhalla
s Hornovo varianto v zahodni steni
(IV/II), smer po Zmajevem grebenu/
Cresta dei Draghi (IV+/III, IV) in
smer Gilberti-Granzotto v severni
steni, desno od direktne Kugyjeve
smeri (IV+/IV). m
prvemu padlemu italijanskemu vojaku na soki fronti, alpincu

Riccardu di Giustu iz bataljona Cividale. e nadaljujemo
po sedaj makadamski cesti dalje proti jugu, prispemo do
planinskega doma pod Jeo, urejenega v nekdanji karavli. Od
tu vodi oznaena pot na vrhova Jeo, 949 m, in Ono, 906 m,
pomembni toki v sistemu italijanske obrambe.
Nad mejno reko Idrijo vodi vojaka cesta dalje ez Kambreko in Korado do Gorikih brd. Vredno jo je prevoziti, si
ob poti ogledati tevilna umetelno izdelana vojaka korita,
se ustaviti v odmaknjenih gorskih vasicah in se povzpeti na
razgledna travnata slemena, kjer sega pogled vse od Julijcev
do bleeega Jadrana.
Avtorju prispevka in bralcem se za nastalo napako
opraviujemo.
Urednitvo
Monta, 2753 m, po obiajni poti (Pot Brazz)
IT Julijske Alpe
Obiajni pristop na Monta

je leta 1881 odkril Giacomo
di Brazz, znan po svojih kasnejih raziskovanjih v Kongu.
Vzpon zanemo na irnih panikih planine Pecol, s katerih
se povzpnemo do krbine
vrh Strmali/Forca dei Disteis,
2201 m, med Montaem in
sosednjim Curtissonsom,
2240m. Znje gre pot poevno
na vzhodni greben Montaa in
po njem na vrh. Pot tehnino
ni preve zahtevna, razen
e ne uberemo variante po
navpini, 60 metrov visoki
vrtoglavi lestvi (Scala Pipan),
ki nekoliko skraja pristop na
greben.
Pipanova lestev je zelo zrana in izpostavljena padajoemu kamenju. Foto: Franci Horvat
Zahtevnost: Zelo zahtevna oznaena pot. Na obiajnem pristopu na Monta tehnine teave
niso prehude, varianta mimo
Pipanove lestve je tudi povsem
brez elezja. Vzpon po lestvi
je zelo zraen in izpostavljen
padajoemu kamenju. e je na
gori veliko ljudi, se vzponu (in
sestopu) po Pipanovi lestvi raje

odpovejmo.
Oprema: Obiajna oprema za
visokogorje in elada, za vzpon
po Pipanovi lestvi potrebujemo opremo za samovarovanje.
Nadmorska viina: 2753 m
Viina izhodia: 1502 m
Viinska razlika: 1251 m
Izhodie: Parkirie na
planini Pecol, do katerega se
pripeljemo po strmi in ozki
asfaltirani cesti z Nevejskega
prevala. WGS84: N 46,4086635,
E13,43752361
Koa: Rifugio Giacomo di
Brazz, 1660 m, telefon 0039
043 279 70 79.
asi: Izhodiekrbina vrh
Strmali 1.452 h
krbina vrh StrmaliMonta
1.302 h
Sestop 2.30 h
Skupaj 66.30 h
Sezona: Od julija do konca
oktobra.
Vodniki: Tine Miheli: Julijske
Alpe. PZS, 2009; Gino Buscaini: Alpi Giulie. CAI-TCI, 1974;
Monta, 2753 m, po poti Leva
IT Julijske Alpe
Vzpon na Monta po ferati
Augusto ed Elenita Leva je nekoliko dalji od obiajne poti,
zato pa precej zahtevneji in
zanimiveji. Ferata je zakljuni
(ali uvodni) del sistema treh
pomembnih poti, ki potekajo
pod grebeni najvijih vrhov
v Zahodnih Julijcih, Leva
pod Montaem in njegovimi
trabanti, Ceria-Merlone pod
Polikimi piki, Anita Goitan
pa pod Kotrunovimi picami
in skupino Via. Ferata Leva je
zavarovana samo z jeklenicami, na njej se bomo dodobra
nauili plezanja v navpinih
vrtoglavih stenah po ozkih
in skrajno izpostavljenih
policah.
Vzhodna stran Montaa: vrh je levo zadaj, spredaj je pik nad Cijanerico. Njegove stene
prei pot Leva. Foto: Vladimir Habjan
Zahtevnost: Zelo zahtevna

oznaena pot (PP 3/4). Pot
Leva je kar zahtevna ferata,
ki nudi zanimivo in zrano
plezanje, poveini po ozkih
izpostavljenih policah.
Skoraj ves as nas spremljajo
zanesljive jeklenice, ki pa
so nameene nekoliko
ohlapno, tako da se nanje
ne smemo preve ''obeati'';
sluijo naj predvsem
samovarovanju.
visokogorje in oprema za
samovarovanje.
prevala. WGS84: N 46,4086635,
E13,43752361
Koa: Rifugio Giacomo di
Brazz, 1660 m, telefon 0039
043 279 70 79.
asi: Izhodiezaetek poti
Leva 2.15 h
Pot LevaMonta 3 h
Sestop 2.30 h
Skupaj 7.308 h
Sezona: Od julija do sredine
oktobra.
Alpe. PZS, 2009; Andrej Maera:
|33|
Monta, 2753 m, po obiajni poti (Pot Brazz)

Andrej Maera: Zahodne
Julijske Alpe. Sidarta, 1998.
Zemljevidi: Alpi Giulie Occidentali Tarvisiano, Tabacco
019, 1:25.000; Julijske Alpe,
zahodni del, PZS, 1:50.000;
Julijske Alpe, Sidarta, 1:50.000.
Vzpon: Od parkiria se po cesti,
zaprti za javni promet, v pol ure
povzpnemo do koe Brazz,
1660m. Na travnatem hrbtu
nad koo poiemo pot, ki gre
sprva po ravnem ez valovite
panike. Strmina postopoma
naraa, krbina vrh Strmali je
videti varljivo blizu, toda do nje
se vzpenjamo skoraj uro in pol.
Tik pod njo zavije pot desno
in ez majhno melie dosee
mono razlenjeno skalovje.
Vprijetnem poplezavanju se
vzpenjamo ez skoke in po
policah, vie pa po bolj skrotastem poboju doseemo veliko
trikotasto melie; vzpenjanje
ezenj je precej naporno. Tu
imamo na voljo dve monosti:
po laji se po gruu povzpnemo do zelo strmega travnatega
poboja, po katerem nas ozka

stezica pripelje na krbino
Forca Verde, 2587m. Znje prestopimo na zelo izpostavljeno
polico, ki nas nad globokimi
prepadi severne stene pripelje
do stika z drugo varianto. Ta se
s trikotastega melia poene
navpino navzgor po 60
metrov visoki Pipanovi lestvi, ki
IT Julijske Alpe
je zelo izpostavljena in nevarna

zaradi padajoega kamenja.
Po zdruitvi obeh variant
se po drobljivem poboju
povzpnemo na rob vzhodnega
grebena. eprav je greben
precej ozek, hoja po njem ni
teavna in preve izpostavljena, je pa izredno privlana
zaradi irokih razgledov, ki se
zaokroijo na prostranem vrhu

Montaa.
Sestop: Sestopimo po poti
vzpona.
Andrej Maera
Monta, 2753 m, po poti Leva

Zahodne Julijske Alpe. Sidarta,
1998.
Zemljevidi: Alpi Giulie Occidentali Tarvisiano, Tabacco
019, 1:25.000; Julijske Alpe,
zahodni del, PZS, 1:50.000;
Julijske Alpe, Sidarta, 1:50.000.
Vzpon: Od parkiria se po
cesti, zaprti za javni promet,
1660m. Nad koo se po lepi
mulatjeri skoraj 2 uri vzpenjamo proti vrhu pika Hude
police/Cima di Terrarossa,
2420m. Na zadnji serpentini
pod vrhom nas smerokaz
usmeri levo po ozki stezici, ki
zavije po travnatem poboju
navzdol proti krbini nad
Cijanerico/Forca del Palone,
2242m. Malo nad njo nas aka
10 metrov visok navpien
prag, ez katerega sestopimo s
pomojo gibljive aluminijaste
lestve. Skrbine zanemo z
vzponom po strmih lebovih in
pragovih, stalno ob jeklenicah,
do zagruene grape, iz nje
pa preimo levo po strmih
|34|
in izpostavljenih travnatih
vesinah. Sledi kraji vzpon do
strmega stebra, ki ga obidemo
po ozki, skrajno izpostavljeni
gladki "lati". Na drugi strani
stebra se navpino spustimo
kakih 20 metrov v plitvo grapo.
Nadaljujemo s preenjem
skrotastih poboij pika nad
Plazom/Modeon del Montasio,
IT Julijske Alpe
2606 m, in kmalu se znajdemo

na zaetku izrazitega sistema
polic, ki so edalje oje in bolj
zrane. Zelo slikovito mesto je
ozka polica pod previsom, po
kateri nizko sklonjeni obidemo
navpien raz. Zadnja, dolga
polica, ki poteka vodoravno
v popolni izpostavljenosti,
je veliasten zakljuek te
udovite poti. Za polico nas

aka e nekaj metrov po razbitem svetu do stika z obiajno
potjo na Monta. Do vrha
potrebujemo e eno uro.
obiajnega vzpona.
Andrej Maera
Monta, 2753 m, po Findeneggovi poti

Prvopristopnik na Monta
Hermann Findenegg iz Beljaka
se je 18. 8. 1877 povzpel na
vrh skozi grapo, ki so jo kmalu
nato poimenovali po njem.
Kasneje so skozi njo markirali
tudi pot, ki pa ni zavarovana
in zahteva laje plezanje I. in
II. teavnostne stopnje. Skala
je posebno v zgornjem delu
leba mono kruljiva, zato
je nevarnost padajoega
kamenja velika in stalna.
Vzpon je precej zahtevneji od
obiajnega pristopa na goro
in tudi dalji. Pri njem pa v
polni meri doivimo veliastje
visokih sten in globokih
prepadov, ki so tako znailni
za Monta.
Skozi rahlo zasneen Findeneggov ozebnik

poteka eden lepih pristopov na Monta.
Foto: Iskra Jovanovi

oznaena pot, brez varoval,
plezanje I. teavnostne stopnje
z dvema mestoma II. Vzpon
je primeren le za izurjene
gornike, manj izkuene je treba
varovati z vrvjo. Ture se nikar
ne lotimo prezgodaj, ko so na
IT Julijske Alpe
Veliki polici in v ozebniku e
sneia. Sestopu po tej poti se
zaradi kruljivega terena raje
izognimo!
visokogorje in elada, za manj
izkuene varovanje z vrvjo.
prevala. WGS84: N 46,4086635,
E13,43752361
Koa in bivak: Rifugio Giacomo
di Brazz, 1660 m, telefon 0039
043 279 70 79; Bivacco Adriano
Suringar, 2340m.
asi: Izhodiekrbina vrh
Strmali 1.45 h
krbina vrh Strmalibivak
Suringar 1 h
Bivak SuringarMonta 1.15 h
Sestop 2.30 h
Skupaj 7 h
Sezona: Od druge polovice julija
do konca septembra.

Alpe. PZS, 2009; Gino Buscaini:
Alpi Giulie. CAI-TCI, 1974; Andrej
Maera: Zahodne Julijske Alpe.
Sidarta, 1998.
Zemljevidi: Alpi Giulie Occidentali Tarvisiano, Tabacco 019,
1:25.000; Julijske Alpe, zahodni
del, PZS, 1:50.000; Julijske Alpe,
Sidarta, 1:50.000.
Vzpon: Od parkiria se po cesti,
zaprti za javni promet, v pol ure
1660m. Na travnatem hrbtu
nad koo poiemo pot, ki gre
sprva po ravnem ez valovite
panike. Strmina postopoma
naraa, krbina vrh Strmali/
Forca dei Disteis, 2201 m,
med Montaem in sosednjim
Curtissonsom, 2240m, je
videti varljivo blizu, toda do
nje se vzpenjamo skoraj uro
in pol. Na majhnem meliu
tik nad krbino nas napis na
skali usmeri levo proti bivaku
Suringar, ez travnat rob do
zagruene grape in preko nje
v skalnat, poliast svet, kjer si
Monta, 2753 m, po poti Amalia
Severna stena Montaa: v obmoju delno zasneene grape v desnem delu poteka Via Amalia.
Foto: Franci Horvat
Pot Amalia/Via Amalia je ena

najznamenitejih poti v Julijskih
Alpah, pa tudi najzahtevnejih
ferat, ki se po teavnosti lahko
primerja z Vio Italiano na Mangartu in Vio della Vita na Vevnici
in je od njiju le za spoznanje
tehnino laja. Pot je speljana
ez zahodni del severne stene
Montaa v obmoju velike
grape, ki od vznoja Severnega
stolpa/Torre Nord, 2680 m,
strmo prepada v Zajzero. Leta
1957 so pot nadelali in jo sprva
poimenovali Pot italijanskih
lovcev/Via del Cacciatori

Italiani. Kasneje se je udomailo
ime Via Amalia, po alpinistki
Amalii Zuani Bornettini, ki se
je leta 1949 smrtno ponesreila v blinji Hornovi smeri na
Zmajevem grebenu/Cresta dei
Draghi. Kljub varovalom gre za
resen vzpon, ki se ga moramo
lotiti z vso previdnostjo in
spotovanjem.
Zahtevnost: Zelo zahtevna oznaena pot (PP 4/5). Via Amalia
je izjemno zahtevna plezalna
IT Julijske Alpe
pot s precejnjimi objektivnimi
nevarnostmi (strma sneia,
prepadna travnata poboja,
padajoe kamenje), poleg tega
pa e zelo dolga in naporna.
Zato je primerna le za dobro
izurjene in vzdrljive gornike,
manj izkuene moramo
varovati z vrvjo. Priporoljivo je
prenoiti v enem od bivakov ali
v koi Grego in od tam zgodaj
zjutraj zaeti z vzponom.
Oprema: Obiajna oprema
za visokogorje, oprema za
samovarovanje.
Izhodie: Parkirie na koncu
asfaltirane ceste v Zajzeri.
WGS84: N 46,45610456,
E13,46839038
Koa in bivaka: Rifugio Fratelli
Grego, 1389 m, telefon 0039
042 86 01 11; Bivacco Carlo
Stuparich, 1587 m; Bivacco
Adriano Suringar, 2340m.
asi: Izhodiebivak Stuparich
2h
Bivak Stuparichbivak Suringar

4h
Bivak Suringarvrh Montaa
1.15 h
Sestop po poti Amalia 5 h
Sestop na Pecol 2.30 h
Skupaj 1213 h oz. 9.3010 h
Sezona: Od druge polovice julija
do sredine septembra.
Alpe. PZS, 2009; Gino Buscaini:
Alpi Giulie. CAI-TCI, 1974; Andrej
Maera: Zahodne Julijske Alpe.
Sidarta, 1998.
Zemljevidi: Alpi Giulie Occidentali Tarvisiano, Tabacco 019,
1:25.000; Julijske Alpe, zahodni
del, PZS, 1:50.000; Julijske Alpe,
Sidarta, 1:50.000.
Vzpon: Od parkiria na koncu
ceste v Zajzeri gremo najprej
ez prodia po ravnem, nato
pa desno strmo v breg po poti
t. 639 do bivaka Stuparich. Od
bivaka se skozi nizko rastje povzpnemo do melia, po katerem
se pot dviga proti severnemu
ostenju Montaa. Nad meliem
zavijemo ostro desno in se
|35|
Monta, 2753 m, po Findeneggovi poti

e moramo pomagati z rokami
(I). Kmalu priplezamo do Velike
police/Grande Cengia pod
vitkim stolpom Torre Disteis,
kjer pod nogami zazija strahoten prepad skrivnostne soteske
Clapadorie. Sledi preenje
Velike police, ki ni teavno, je
pa ponekod precej izpostavljeno. Na nekaj mestih nam
prehod olajajo tudi jeklenice.
Vzgodnjem poletju so tu lahko
strma in nevarna sneia, ki
jih lahko preimo le ustrezno
opremljeni, sicer se raje
obrnimo! Stezica nas pripelje
do izrazitega raza, kjer na ozki
polici stoji bivak Suringar.
e malo pred bivakom pokaejo oznake desno navzgor proti
Findeneggovem ozebniku. Po
skrotastem poboju doseemo
spodnje ustje grape, ki je tu
zelo iroka. Po razlenjenem
skalovju plezamo ez skoke
in police (I), ko pa se ozebnik
zoi, se pomaknemo v njegovo
dno. Nekaj metrov visok skok
preplezamo skozi kaminek
na desni ali kar naravnost

po sredini (II). Nad njim se
ozebnik razcepi v dva kraka
mi sledimo levemu. Preplezamo manji skok (II), nato pa se
grapa zane iriti ter postane
bolj zagruena in kruljiva.
Rdee pike nas zanesljivo
vodijo po razbitem, precej
nepreglednem svetu na rob
IT Julijske Alpe
severozahodnega grebena,
kjer ine drzen pogled na
Severni stolp/Torre Nord,
2680 m, in navzdol v Zajzero.
Po drobljivem grebenu smo
kmalu na vrhu.
obiajnega vzpona.
Andrej Maera
Monta, 2753 m, po poti Amalia

zlono dvigamo proti visokim
rumenkastim stenam, kjer je
vstop v ferato. Sprva plezamo
ez razlenjeno skalovje, nato
po izpostavljeni prenici desno
do vznoja odprte, skoraj navpine stene. Po njej splezamo
kakih 15 metrov naravnost
navzgor do zaetka nagnjenega stebra, ki ga od stene deli
ozka poklina, nato navzgor do
vznoja ozkega, navpinega
kamina ter po skobah skozenj
na ozko krbinico ter onstran
nje nekaj metrov navzdol do
kljunega mesta poti. Preplezati
moramo navpien, na zaetku
celo malo previsen kamin, ki
se po 10 metrih preobrazi v
poloneji leb, ki nas pripelje
na prijazno travnato krbino.
Skrbine se povzpnemo po
travah in melu v spodnjo krnico
velike grape. Po gladkih plateh
splezamo ez skalno stopnjo v
vijo krnico. Nadaljujemo ez
razlenjeno peevje do velikega
melia pod Severnim stolpom/
Torre Nord, 2680 m, kjer
|36|
pogosto naletimo na sneie.

Od tu gremo desno in ob jeklenicah povprek ez zelo strmo in
izpostavljeno travnato poboje
do razgledne rame Plee/Spalla
Nord, od koder se odpre drzen
pogled v globoine Dunje in
nazaj v Zajzero. Nadaljujemo
po ozkem grebenu, nato
zavijemo desno navzdol v
IT Julijske Alpe
strma travnata poboja, kjer

je pot zavarovana z jeklenico.
Preimo iroko strmo grapo, ki
se spua desno od Severnega
stolpa, nato pa kmalu doseemo udobno polico, po kateri
pridemo do bivaka Suringar.
Tu se pot Amalia kona, do
vrha je e dobro uro vzpona
skozi Findeneggov ozebnik
(oznaeno, nezavarovano; I.II.

teavnostna stopnja).
Sestop: Turo organizirajmo tako,
da nas aka vozilo na planini
Pecol, ker je sestop po poti
Amalia vse prej kot lahek, predvsem pa zelo dolg in naporen.
Do Pecola sestopimo po poti
obiajnega vzpona na Monta.
Andrej Maera
Steinrastl, 2184 m
A Ziljske Alpe
Severno nad Steinrastlom
pogled zapira udovito
ostenje Eggenkofla, ki spada
v sosednjo skupino Lienkih
Dolomitov/Lienzer Dolomiten.
Komur je drago, lahko po
ravnem platoju z vrha Steinrastla poroma prav do njegovega
ostenja. Tura na Steinrastl je
primerna za turnosmuarski
krst, za prvo okubo, za katero
po navadi ni ve zdravila.
Na planini Schwarzmoos Foto: Toma Hrovat
Vzpon na Steinrastl je laja

razgledna tura, ki svoji
nezahtevnosti navkljub zadovolji e zaradi estetskih vidikov.
Primeren je za zgodnje zimske
dni z nestabilno sneno odejo.

Je zelo dober razglednik na dve
pomembni turi na nasprotni
strani reke Zilje/Tiroler Gailtal:
Reitekarspitz v dolini Winkler Tal
in sosednji Spitzkfele v dolini

Roller Tal. Obe sta predvsem
spomladanski turi, ki si ju lahko s
Steinrastla podrobno ogledamo
in kujemo nove narte.
Zahtevnost: Lahka turnosmuarska tura.

Oprema: Obiajna turnosmuarska oprema.
Izhodie: Kmetija Flatsch.
WGS84: N 46,705402,
E12,654525
Sem se pripeljemo skozi karavanki predor mimo Beljaka
in skozi Lienz do Siliana v
Pustriki dolini/Pustertal. Pred
njim zavijemo levo v dolino
reke Zilje/Tiroler Gailtal in po
fenspitze, 2334 m
A Karnijske Alpe
v zgornjem pa se izrazita
kotanja zakljui z zares strmim
odsekom tik pod vrhom, ki
se kiti z razkonim kriem.
Znaaj ture ni posebej gorniki,
orientacija je lahka. Morda je
najprimerneja oznaka, da
je tura kot nala za dobre
smuarje, ki postopoma vstopajo v svet visokogorja. Skoraj
zagotovo ne bomo sami in na
poti nam bodo v pomo sledi
predhodnikov.
Zadnji metri vzpona na fenspitze Foto: Toma Hrovat
fenspitze se dviga tono nad

vasjo Kartitsch in v njegovi
vrni belini lahko obudujemo
zarisane snene vijuge, ki
jih oari ele popoldansko
sonce. Zaradi dostopne lege

in privlanega spusta v zgornjem delu je namre precej
obiskan turnosmuarski vrh.
Zahodno poboje omogoa
podaljanje sezone do
pomladnih mesecev, vendar je
fenspitze gora za zimske dni.
Tura v spodnjem delu poteka
po irokem gozdnatem hrbtu,
Zahtevnost: Zahtevna turnosmuarska tura. Poboje v

zgornjem zadnjem delu je
strmo.
Oprema: Obiajna turnosmuarska oprema, cepin in dereze.
Izhodie: Gostilna Klammerwirt
nad vasjo Kartitsch. WGS84:
N46,725453, E 12,499415
Sem se pripeljemo skozi karavanki predor mimo Beljaka
in skozi Lienz do Siliana v
|37|
Steinrastl, 2184 m
priblino kilometru od Obertilliacha zavijemo levo navzgor
proti zaselku Huben. Cesta
je dokaj strma in ozka, lahko
tudi poledenela. Monost
parkiranja je omejena, najbolje
je, da avto pustimo na raziritvi zadnjega ovinka tik pred
kmetijo. Pazimo, da ne oviramo
prometa!
asi: Vzpon 22.30 h
Spust 1 h
Skupaj 33.30 h
Sezona: Decembermarec.
Vodnik: Rudolf und Siegrun
Weiss: Pustertal. Rother, 2007.
Zemljevid: Lienzer Dolomiten, Lesachtal, WK 182,
Freytag&Berndt, 1:50.000.
Vzpon: Takoj za kmetijo proti
levi pelje markirana gozdna
cesta (t. 40), po kateri v ve
okljukih doseemo lepo
planino Schwarzmoos, 1871m.
Svet se tu iroko odpre in
v nadaljevanju doseemo
najprej neimenovano koto
2140 m, nato pa preimo iroko
planoto do vrha Steinrastla,
2184 m, ki ga oznauje veji

moic. Vmegli je orientacija v
zgornjem delu teavna.
Od kmetije Flatsch lahko
gremo tudi strmo naravnost
navzgor ez gozdne poseke
in tako hitreje doseemo
Schwarzmoos.
Spust: Smuamo po smeri
vzpona. e uporabimo gozdne
A Ziljske Alpe
blinjice, potrebujemo nekaj

smisla za orientacijo, da
prismuamo do avta.
Toma Hrovat
fenspitze, 2334 m
Pustriki dolini/Pustertal. Pred
njim zavijemo levo v dolino
reke Zilje/Tiroler Gailtal in
skozi Kartitsch nadaljujemo
do konca naselja. Ob glavni
cesti sta velik parkirni prostor
in avtobusna postaja.
asi: Vzpon 2.303 h
Spust 1.302 h
Skupaj 45 h
Sezona: Decemberapril.
Vodnik in spletna povezava: Rudolf
und Siegrun Weiss: Pustertal.
Rother, 2007; http://www.
osttirol.com/de/tourentipps/
oefenspite-1110089.html.
Vzpon: Od parkiria preimo
cesto in pri rumeni smerni
tablici nataknemo smui.
Vzpon udobno zanemo po
urejeni tekaki progi, v nadaljevanju sledimo markirani
poti (t. 6) in vekrat preimo
gosto omreje gozdnih cest.
Na viini pribl. 1900 metrov
|38|
doseemo istino, poboje pa

se oblikuje v nekakno kotanjo,
ki jo obidemo po desni strani
med posameznimi mogonimi
macesni. Teren je pregleden.
Nadaljujemo pod vrno
kupolo in zadnjih 100 metrov
zares strmo na sam vrh. Ker
je naravnost gor prestrmo za
A Karnijske Alpe
vzpon, doseemo vrh z desne

po grebenu.
Spust: Poteka v celoti v smeri
vzpona. Na zaetnem delu
smuamo izjemno previdno,
posebej v neugodnih snenih
razmerah.
Toma Hrovat
Hollbrucker Spitze, 2580 m
A Karnijske Alpe
Vkrnici pod Hollbrucker Spitze Foto: Toma Hrovat
Polonejemu dostopu po
gozdni cesti v dolini sledijo
odprta strma poboja nad zatrepom. Ker je lega severna, sta
priporoljiva marec in april, in
sicer zadnji ostanki jasne noi.
Hollbrucker Spitze ni med
najlajimi turami v dolini, zato
obisk ni mnoien. Zelo verjetno bomo samevali, morda nas
prehiti le kak uren domain.
Vsekakor lepa in priporoljiva
tura, varno izvedljiva, ko so
poboja e oiena plazov!
Loiti moramo med vrhovoma
Hollbrucker Eck in Hollbrucker
Spitze, ki ju povezuje sekundarni greben. Na Hollbrucker
Eck, ki je bolj zanimiv v zgodnji
zimi, vodi grebenska pot, na
Hollbrucker Spitze pa pot po
dolini.
Dolina Hollbruck/Hollbrucker
Tal je najbolj zahodno
izhodie v Karnijskih Alpah
oziroma skrajno desna dolina,
e gledamo iz Kartitscha. Njen
mogoni zatrep vidimo e
Zahtevnost: Zahtevna turnosmuarska tura.

Oprema: Obiajna turnosmuarska oprema.
iz Pustike doline/Pustertal,
preden zavijemo v dolino
reke Zilje/Tiroler Gailtal in v
Kartitsch.
Je prava spomladanska tura,
tipina za Karnijske Alpe.

Izhodie: Zaselek Hollbuck.
WGS84: N 46,7343, E 12,461863
Sem se pripeljemo skozi karavanki predor mimo Beljaka in
skozi Lienz do Siliana v Pustriki
dolini/Pustertal. Pred njim zavijemo levo v dolino reke Zilje/
Tiroler Gailtal in skozi Kartitsch
po asfaltni in po navadi dobro
splueni cesti pridemo do
izhodia. Monost parkiranja
je v bliini cerkve.
asi: Vzpon 34 h
Spust 2.30 h
Skupaj 5.306.30 h
Sezona: Marecapril.
Spletna povezava: http://www.
osttirol.com/de/tourentipps/
hollbruck-1110092.html.
Vzpon: Poiemo oznako za
Hollbrucker Tal (markirana
pot t. 467) oziroma zaetek
tekake proge, ki je nekaj deset
metrov ob cesti pred cerkvijo.
Po dolini sledimo gozdni cesti,
Grosse Kinigat, 2689 m
A Karnijske Alpe
snegom, obiajno zoprno nagnjena navzdol proti prepadu
na italijansko stran. En sam
napaen korak, zataknjena
dereza ob hlanico ali zdrs na
sneni cokli se konajo usodno
globoko. e bomo turo izvedli
v pozni pomladi, bo gredina
verjetno e kopna, pokazale
se bodo tudi jeklenice zavarovane poti in bo bistveno bolj
preprosto. Kaj nam preostane
drugega kot iti, pogledati,
oceniti in se prav odloiti?
Vzpon na Grosse Kinigat lahko zakljuimo tudi na sedlu Filmoor/Filmoorsattel (levo), e

nam gredina na severni strani ne "dii" preve. Foto: Toma Hrovat
Grosse Kinigat je v tem mini

izboru, pa tudi absolutno v
podroju, zagotovo najzahtevneji. Terja pripravljenega
zimskega gornika, ki suvereno obvlada tehniko hoje s
cepinom in derezami. Vrni
del je namre zelo zahteven in
vzpon je izvedljiv le v primernih snenih razmerah, kar pa
al ugotovimo ele na kraju
samem. Vprimeru neugodnih
razmer turo raje zakljuimo na

sedlu Filmoor/Filmoorsattel in
pridimo po krono naslednji.
Tudi tura do sedla Filmoor je
vredna samostojne izvedbe,
tako da ne bomo v niemer
prikrajani (temu se ree z
drugo besedo tudi tolaba, pa
vendar).
Klju do vrha Kinigata je sicer
iroka gredina tik pod njim,
ki pa je, kadar je pokrita s

turnosmuarska tura. Del od
sedla Filmoor do vrha je zelo
zahteven. Obvezne in nujne
so alpinistina oprema in
izkunje!
Oprema: Obiajna turnosmuarska oprema, cepin in dereze.
Izhodie: Gostilna Klammerwirt
nad vasjo Kartitsch. WGS84:
N46,725453, E 12,499415
Sem se pripeljemo skozi karavanki predor mimo Beljaka in

skozi Lienz do Siliana v Pustriki
dolini/Pustertal. Pred njim zavijemo levo v dolino reke Zilje/
Tiroler Gailtal in skozi Kartitsch
nadaljujemo do konca naselja.
Ob glavni cesti sta velik parkirni
prostor in avtobusna postaja.
asi: Vzpon 4.30 h
Spust 3 h
Skupaj 7.30 h
Sezona: Konec marca in april, ko
so spomladanski plazovi e v
dolini.
Vodnik: Spletna povezava:
http://www.tourenfex.at/
bergtouren/grosze_kinigat/
index.php
Vzpon: Sparkiria preimo
cesto in rahlo desno navzdol
ujamemo markirano pot (t.
465), ki vodi v dolino Erschbaumer Tal. Po dnu doline vodi
zlona gozdna cesta, pri vzpenjanju pa nam pogled zapira
|39|
Hollbrucker Spitze, 2580 m

pri tem pa moramo biti pozorni
na odcepe, tako da ne zaidemo
v poboje. Vdilemi si pomagamo s karto.
Po dobre pol ure polonega
ogrevanja gozdna cesta zavije
ostro desno, markirana pot
pa levo proti dnu doline in
ez potok. Monost vzpona
po markirani poti je kraja in
slikovita, saj hodimo po levem
bregu, bolj ali manj ob samem
potoku. Na viini 1800 metrov
se obe varianti zdruita v dnu
zatrepa. Pred nami je prava
podkev belih strmali. e nas
tu e niso ujeli sonni arki,
pomeni, da smo pravoasni in
se nam kasneje obeta udovit
spust!
Iz zatrepa se obraamo proti
desni na vzhodna poboja,
ki bodo prva osonena. ez
strmo stopnjo doseemo
zgornjo dolinico in desno
nad sabo zagledamo kri na
Hollbrucker Ecku, 2574m.
Nadaljujemo navzgor po dolini
in brez teav doseemo vrh
Hollbrucker Spitze, 2580m.

Pod nami je prelaz Kreuzberg/
Monte Croce na italijanski
strani, onkraj njega pa
Sekstenski Dolomiti/Sextener
Dolomiten.
Spust: Pri spustu v zgornjem
delu sledimo smeri vzpona
do dna zatrepa, 1800 m, kar je
obenem najlepi del spusta.
A Karnijske Alpe
Vnadaljevanju si je udobneje
izbrati gozdno cesto e v
zgornjem delu, ki v prijetnem
naklonu kar sama privijuga do
izhodia.
Toma Hrovat
Grosse Kinigat, 2689 m

severno ostenje Kinigata,
2689m. Pozorno oko bo kmalu
uzrlo tudi kri na gori. Vkaki uri
doseemo prvo lovsko koico
in malo dalje v zatrepu e
drugo, Tscharrerhtte, 1935m.
Tu nas svet obrne strmo proti
levi pod ostenje Kinigata. Doseemo lepo smuko dolino, ki
se spet strmo zakljui na ozkem
sedelcu Mittersattel, 2329m.
Na drugi strani sedla zagledamo koo Standschtzen, ki
pozimi ni oskrbovana. Do te
koe lahko pridemo tudi po
poteh iz sosednjih dolin Schn
Tal ali Leitner Tal.
Ssedelca se ne spustimo do
koe, temve preimo proti
desni in hitro doseemo sedlo
Filmoor/Filmoorsattel, 2453 m,
v glavnem grebenu Karnijskih
Alp. Juno pod nami je prehod
na italijansko stran, mi pa
se obrnemo desno v strmo
preenje. Pozorni moramo
biti na zdrs, skoraj zagotovo
tu potrebujemo srenae.
Nad sabo poiemo sneno
|40|
gredino, ki edina omogoa

prehod na skalni vrh Kinigata.
Gredino doseemo v strmih
okljukih. Vkrajni zevi neudobno snamemo smui in se
opremimo za kljuni vzpon.
Spolno zimsko opremo se
pribliujemo gredini, ki se
dviguje proti levi navzgor. Po
njej, e niso pod snegom, si
A Karnijske Alpe
pomagamo z jeklenicami. Ko
se gredina iztee, doseemo
laji svet in v nekaj minutah
e vrh z nenavadnim dvojnim
kriem "Europakreuz", ki je
spomin in opomin na strahote
prve svetovne vojne, ki je
mono divjala tudi na podroju
gornje Zilje.
Spust: Najbolj priporoljiv spust

je v smeri vzpona. Najveje
teave nas akajo na zaetnih
strmalih do sedla Filmoor,
zato naj bodo prvi zavoji
previdni. Vspodnjem delu je
lega izrazito senna, zato si
lahko obetamo pri pozno v
pomlad.
Toma Hrovat
Z NAMI NA POT
Obertilliach, eno izmed izhodi za vzpone na gore nad izvirom Zilje Foto: Toma Hrovat
4 + 1 s turnimi smumi
Nad izvirom Zilje/Tiroler Gailtal
zvor vsake stvari je beseda in

tako sem se primoran pomuditi
e pri imenovanju obmoja, ki ga
pokriva priujoi prispevek. Celotna
dolina reke Zilje namre v nemini ni
enoznano poimenovana, temve se
loi na ve manjih obmoij.
Od Pustrike doline/Pustertal, po
kateri tee Drava, se stranska dolina
pod Karnijskimi Alpami imenuje
Tiroler Gailtal. To je obmoje okoli
izvira Zilje in proti vzhodu do deelne
meje med Vzhodno Tirolsko in
Koroko.
Nadaljevanje nizvodno je Lesachtal,
in ko se dolina v kraju Ktschach-Mauthen (slov. Kotje-Muta) raziri,
zopet dobi ime Ziljska dolina/Gailtal.
Zilja se konno iztee v Dravo/Drau
pri Beljaku/Villach. eprav izvira le
nedale stran od nje, potuje do sotoja
kar 125 kilometrov, na severu zamejena z Ziljskimi, na jugu pa s Karnijskimi
Alpami.
Obmoje nad izvirom Zilje je
turnosmuarsko zelo bogato in
zanimivo. Med slovenskimi turnimi
smuarji so v Karnijskih Alpah
verjetno bolj poznani smuki v okolici
Ktschacha (Rauchkofel, Polinik)

in Hohe Warte/Monte Coglians z juga,
prispevek pa vabi na obisk podroja na
skrajnem zahodu Karnijcev.
Tu sta dva veja zaselka, ki sta
izhodie za nae ture. To sta Kartitsch na zahodu in Obertilliach na
vzhodu, louje pa ju sedlo Kartitsch
na 1500 metrih nadmorske viine.
Turistino je to obmoje dovolj razvito
in vsa osnovna infrastruktura, ki jo
potrebujemo za nekajdnevni obisk,
je na voljo. Ravno tako je na voljo
praviloma tudi obilna snena odeja, ki
jo prinesejo juni cikloni. Tako je imel
na primer Kartitsch v zimi 2008/2009
kar tri metre snega, ki so ga domaini
odstranjevali z vakih cest s pravo
pedantnostjo.
VKartitschu sta poleg vake vlenice
tudi manje smuie St. Oswald in
zunanje drsalie. Ime Kartitsch
nedvomno izdaja staroslovanski
izvor. To so obmoja skrajno zahodne
poselitve starih Slovanov, ki pa so bila
zgodovinsko tudi prva germanizirana,
tako da so ponekod ostala le zanimiva
ledinska imena (na primer Raut,
Windischtal).
Besedilo: Toma Hrovat

Obertilliach je s svojim zelo slikovito
oblikovanim gruastim naseljem in
spodaj leeimi ohranjenimi travniki
kot tradicionalnim virom preivetja
malce bolj "monden". Premore srednje
veliko druinsko smuie in moderen
biatlonski center. Oba kraja sta povezana z izjemno dobro urejenim sistemom
tekakih prog.
Turistini razvoj je zmeren in okolju
prijazen. Zaradi kvalitet ohranjene
kulturne krajine spada obmoje nad
izvirom v elitno druino projekta,
imenovanega "planinske vasi" oz.
Bergsteigerdrfer. Vdobi medmreja
je podrobneje turistine informacije
primerneje poiskati na spletu, zato jih
na tem mestu ne navajam.
Kako priti do Kartitscha?
Slovenci imamo dve monosti. Kraja

je seveda tista, ki pelje po gornjesavski
dolini do Trbia, nato po lokalni cesti
do Ziljske doline in po njej vseskozi po
glavni cesti mimo mohorja/Hermagor do Ktschacha in dalje v Lesachtal.
Varianta je priporoljiva z vidika
raziskovanja pokrajine in za tiste, ki
varujejo tudi tako, da se izogibajo
|41|
nakupu avstrijske vinjete. Slaba stran

te poti dolgotrajna vonja. Ovinkasto
gorsko cesto po zgornjem poreju
Zilje mi je enkrat slikovito opisal neki
stareji Beljaan, reko: "To je cesta
tisoih ovinkov. Neko sem se peljal s
prijateljem, ki je v avtu vekrat bruhal.
Zdaj je cesta precej bolja, ovinkov
je nekaj manj. Ampak je e vedno za
bruhat." Naj vas ta opis vseeno ne prestrai, tako hudo spet ni in vsaj enkrat
jo je brez dvoma vredno prevoziti.
Udobneja pot je seveda preteno
avtocestna. Skozi karavanki tunel
se zapeljemo do Beljaka/Villach in
pitala/Spittal, nato po magistralni
cesti do Lienza in naprej proti Silianu.
Malo pred Silianom je dobro oznaen
cestni odcep proti Kartitschu, ki ga
doseemo v nekaj serpentinah strmo
navzgor z glavne ceste.
Gorske skupine
Ziljska dolina lei na tektonski prelomnici. Podoba okolikih gorstev je e

na oko mono raznolika.
Karnijske Alpe z zailjenimi vrhovi
so dosegljive po stranskih ledenikih
dolinah v smeri proti jugu. Lega teh
dolin nam omogoa turne smuke
dale v pomladne mesece. Gore ne
dosegajo tri tiso metrov, nekatere so
zahtevneje, vendar ne gre za pravo
alpsko visokogorje, tudi ledenikov (in
razpok) ni.
Ziljske Alpe na severu so kopaste in
nezahtevne, primerne za turne smuke
po sneenju in v visoki zimi in so ne
nazadnje najbolji razglednik na ture v
Karnijskih Alpah. Nanje se naslanjajo
e Lienki Dolomiti z divjimi junimi
ostenji.
Planinskih ko je kar nekaj, vendar
so pozimi neoskrbovane in brez
zimskih sob.
Oznaene poti so zares oznaene,

torej kvalitetno markirane z rdee-belimi markacijami, pogosto pa
opremljene tudi z rumenimi kaipoti
na kljunih mestih. Na vrhovih so nezgreljivi krii, ki nam povedo najmanj
to, da smo na vrhu.
Izbor turnih smukov
Sem se vraam e leta in ciljev kar

ne zmanjka, odpirajo pa se e novi.
Paleta ciljev je raznolika. Najprej so
tu najlaji (tudi tolailni v primeru
slabih razmer), kot so: Dorfberg,
Steinrastl, Golzentipp in Kircher
Alm. Vsi so sicer dvatisoaki, a kratki,
pregledni in varni pred plazovi. Potem
so srednje zahtevni in dobro obiskani
zaradi udobnih dostopov: fenspitze,
Weisser Knoten in Hocher Bsring.
In konno je e nekaj zahtevnih,
obiajno v zatrepu krnic. Med njimi

kraljuje Grosse Kinigat. Zelo islana
sta Reiterkarspitz in sosednji Spitzkfele. Vzpona na oba vrhova sta strmi
pomladanski turi, pri emer vzhodna
lega nudi najbolji firn. Podobna tura
je na Holbrucker Spitze, le da manj
poznana; nekaken lokalni favorit.
Poleg njih je seveda e kak ducat
tur, ki jih boste v nadaljevanju lahko
odkrivali sami.
Vizbor tirih tur za prilogo sem
vkljuil od vsakega nekaj. Nezahtevni
Steinrastl, hino fenspitze, prestini
Kinigat in romantino, samotno
Hollbrucker Spitze. Na tem mestu se
skriva e reitev enabe 4 + 1 iz naslova.
Sodobna trna poteza pa. Enka je
dodatna, bonus tura, in sicer pred leti
e opisana tura na Reiterkarspitze (PV,
3/2009). m

F urlanski Dolomiti s Kinigrata
Foto: Toma Hrovat
fenspitze nad vasjo Kartitsch
Foto: Toma Hrovat
Grosse Kinigat iz doline Erschbaumer Tal
Foto: Toma Hrovat
Najteje mesto vzpona na Grosse Kinigat je
gredina, zavarovana z jeklenico.
Foto: Toma Hrovat
Zimska idila v Kartitschu Foto: Toma Hrovat
INFORMACIJE
Kako do izhodia: Zapeljemo se skozi karavanki predor mimo Beljaka/Villach, pitala/Spittal in
skozi Lienz proti Silianu v Pustriki dolini/Pustertal. Malo pred mestom nas dobro oznaen cestni odcep
vodi levo v dolino reke Zilje/Tiroler Gailtal proti Kartitschu, ki ga doseemo v nekaj serpentinah strmo
navzgor. IzLjubljane do sem je priblino tri ure vonje.
Vodnik: Rudolf und Siegrun Weiss: Pustertal. Rother, 2007.
Spletne povezave: http://www.kartitsch.at/; http://www.hochpustertal.com/; http://www.
bergsteigerdoerfer.at/; http://www.bergsteigerdoerfer.at/files/einzelbroschuere_gailtal_2012.pdf.
Zemljevid: Lienzer Dolomiten, Lesachtal, WK 182, Freytag&Berndt, 1 : 50.000.
|43|
INTERVJU
Gorska vodnica
sprestino znako
Stephanie Maureau
Besedilo: Martina ufar Potard
Stephanie Maureau je ele druga enska, ki si je pridobila

v svetu vodnikov eno najprestinejih vodnikih znak.
Konec leta 2012 so jo sprejeli v Compagnie des Guides
de Chamonix, ki je najstareje in najveje drutvo
vodnikov1 na svetu. 15. avgusta lani ji je na trgu pred
chamoniko cerkvijo medaljo podelila Sylviane Tavernier,
ki se je kot prva enska drutvu pridruila leta 1988.
v potapljanju, kjer sem si pridobila

diplomo Dive master IV. Takrat sem
spoznala, da imam rada delo z ljudmi.
Leta 2002 sem se vpisala na teaj za
intruktorja portnega plezanja (BE
Escalade) in imela v rokah diplomo
leta 2004. Ob tekmovanjih sem potrebovala neko delo, ki mi je dopualo
tudi as za trening. Delala sem
v ve klubih, predvsem z otroki.
tephanie poznam e mnogo let,

saj je bila pogosto v Sloveniji,
kjer se je udeleila tudi nekaj
balvanskih tekem.2 Kasneje je v
Triglavski steni dopolnila seznam
smeri, potrebnih za vstop v olanje
za gorske vodnike. Poleti sva pogosto
plezali v bliini doma njenih starev
v Aix les Bains, skupaj tudi tekmovali
na lednem festivalu v Gorzderette in
zmagali. To je bila moja prva in zadnja
mednarodna tekma v lednem plezanju,
medtem ko je Stephanie e dvanajst
let med najboljimi lednimi plezalkami na svetu. Zadnje ase bolj malo
plezava skupaj, eprav iviva le nekaj
kilometrov narazen; Stephanie ve
asa preivi v gorah s svojimi gosti ali
"obeena" na cepinih, saj se bo pozimi
udeleila olimpijskih iger v Soiju,
kjer se bo ledno plezanje predstavilo v
upanju, da postane olimpijski port.
Kako si zala med gore?
Vgore sem zaela hoditi s svojima
starema, ki sta navduena gornika.
Predvsem oe. Naredila sva veliko
lajih tur, nekaj po ledenikih, preplezala laje smeri, ne veje teavnosti
kot AD (precej teko). Pri 19 letih sem
bila z njim tudi prvi na Mont Blancu.
Splezanjem sem zaela mnogo kasneje,
na univerzi v Grenoblu, kjer sem
Zdruenje Compagnie des Guides de
Chamonix je bilo ustanovljeno leta 1821 in
zdruuje ez 200 gorskih vodnikov.
2
Nekaj asa je bila dekle Aljaa Anderleta.
1
tudirala turizem in port. Mnogo

prijateljev je plezalo in me potegnilo v svoj krog in kmalu sem
postala lanica univerzitetne plezalne ekipe. ele pri dvajsetih
sem zaela plezati v tejih
smereh. Prej sem se ve
ukvarjala s potapljanjem,
bila sem na Rdeem morju,
Filipinih, Maldivih. e
vedno je moja velika strast,
a zadnji dve leti nisem imela
asa zanjo.
Torej ima rada
viine in globine!
Po naravi sem hiperaktivna, vedno se mora
nekaj dogajati! A ko sem v
gorah, e posebej z gosti, se
umirim, prav tako pod vodo
ob pogledu na pisane ribe
in korale. Postanem druga
Stephanie kot "na zemlji".
Kako se je v tebi rodila
elja po tem, da
postane gorska
vodnica, in kako
dolga je bila ta pot?
Moje prve
izkunje s pouevanjem so bile
Tudi sedaj kot vodnica rada delam v

portnem plezanju in svoje kliente
odpeljem v plezalia. Med vsem tem
sem hodila v hribe in kmalu sem imela
dovolj velik seznam smeri in tur, da
sem se prijavila na sprejemne izpite za
gorske vodnike. To pomeni 55 smeri
in tur: meano, ledno plezanje, sneg,
skala, turni smuki.
VSloveniji si preplezala tudi v

Severno triglavsko steno.
Saj res! In na poti navzdol sva se s
soplezalcem v megli izgubila, namesto
v Vrata sva la v Zadnjico in si naju
dolgo akala z veerjo! Severna stena
Triglava je super, no, res je precej kruljiva. Chartereuse, ki velja v Franciji za
kruljivo steno, je Ceze3 v primerjavi
s severno steno Triglava. A je res lepa
stena, in ko sem prila ob vznoje, sem
si jo elela preplezati in tudi vrnila bi
se e rada kdaj. Preplezala sem Helbo s
opovim stebrom.
3
Ceze je plezalie v Franciji, kjer je skala

zelo kompaktna.
Sedaj, ko sem e nekaj let v Chamonixu

in ko bolj v ivo spremljam svet
gorskih vodnikov, imam obutek,
da je tukaj postati gorski vodnik
najteje na svetu! Sprejemni izpiti so
na zelo visoki ravni. Koliko asa si se
ti pripravljala in kaj vse si trenirala?
Treba je biti dober plezalec (vsaj 7a
na pogled), tako s plezalnimi evlji kot
v gojzarjih, dober smuar, ledni plezalec, obvladati hojo in plezanje z derezami, biti hiter v brezpotju. Jaz sem
veliko trenirala smuanje, za plezanje
mi ni bilo treba veliko trenirati, saj
sem imela e zadosten nivo. Sprejemne
izpite sem naredila leta 2007 brez problemov (kar ni samo po sebi umevno,
saj je letos prvo sito uspeno prestalo le
40 od 150 prijavljenih). Temu je sledil
teaj za gorskega vodnika pripravnika
(tri tedne pozimi in pet tednov poleti).
Stephanie Maureau
v tevilkah
Preenje Aiguilles d'Entreves

Foto: Lukasz Warzech
Datum rojstva: 10. 8. 1977.

Viina:160cm, tea: 48 kg.
Najdoseki:skala: 7c na pogled, 8a+
z rdeo piko; meano plezanje: Jedi
master M11 v Val di Cogne; drytooling:D12 flash v Grotta Caterini (CRO),
D13 Next Level v Usine (F); alpinistine
smeri: severna stena Les Droites (sama
pravi, da je pravi alpinizem ne privlai
najbolj).
|45|
Prvo leto mi ni uspelo, morala sem ponavljati letni del, tako da sem ele leta
2009 postala pripravnica. Kot gorska
vodnica pripravnica sem veliko vodila;
niso sicer dovoljene vse ture, prav tako
ni dovoljeno delati v tujini. Izpit za gor-
vstopila v sobo tour de role,4 kjer si

vodniki razdelijo delo. Novembra so
me na obnem zboru vseh vodnikov
sprejeli medse, uradno medaljo pa sem
prejela 15. avgusta 2013, na praznik
gorskih vodnikov Chamonixa.
Vdrutvo grem vsak dan,
tudi ko ne iem dela. Rada
sem v tisti sobi in se pogovarjam z drugimi vodniki.
Zame so moja druga druina,
chamonika druina!
Stephanie je bila v tekmovalnem lednem plezanju pogosto

na zmagovalnih stopnikah. Foto: Lukasz Warzech
skega vodnika sem naredila leta 2012.

Obsegal je en teden turnega smuanja
pozimi in tiri tedne poleti. Od tega je
bil en teden s "poskusnimi" gosti in en
tematski teden, za katerega sem izbrala
tehnino plezanje. Junija 2012 sem
postala vodnica in leto kasneje sem bila
sprejeta v Compagnie des Guides de
Chamonix.
Kaj ti pomeni nositi znako tega
najvejega in najstarejega
drutva vodnikov na svetu?
Res mi je v veliko ast, da so me
vodniki Compagnie des Guides de
Chamonix sprejeli medse. Sprva
sem tja hodila po delo kot vsi zunanji
vodniki, t. i. renforts (okrepitve); dobi
delo, ki ga vodniki drutva niso vzeli.
Nikoli si nisem mislila, da bom lahko
vstopila v to elitno druino. A vodniki
so me hitro sprejeli medse in zautila
sem, da bom mogoe neko le odprla
drutvena vrata. Po enem letu so me v
komiteju drutva izvolili za pripravnico drutva in januarja 2011 sem prvi
Verjetno se pogosto srea z

zaudenimi pogledi gostov, ki jih
srea pred turo; ko priakujejo
mokega, pred njimi pa stoji
drobno dekle, ki pravi, da jih
bo odpeljalo na Mont Blanc.
Ja, res je! Po telefonu kdaj
dvakrat ali trikrat preverijo,
e res govorijo s svojim vodnikom. Ko se sreamo v ivo, je
zanimivo spremljati zaudenje in dvom v njihovih oeh.
A ko jih med turo zadrim,
ko se spotaknejo z derezami,
hitro dobijo zaupanje vame
in so celo preseneeni, da
jih neka punca lahko zadri.
Pomembno je biti pozoren in
spremljati vsak njihov korak,
ker e odreagira prepozno, ti
ne pomaga niti, e tehta sto
kilogramov.
Ima rada svoje delo?

Ja, svoje delo imam zelo
rada. A izberem ture, ki
so mi ve, in take, za katere vem,
da bom goste popolnoma varno
pripeljala nazaj; ne bom izbrala kakih
grebenskih smeri s tekimi gosti na
primer. Zaenkrat z gosti e nisem
delala tehnino tejih tur. Mogoe sta
bili najzahtevneji, kar se varnosti tie,
preenji grebena MidiPlan in grebena
Rochefort. Svoje goste raje peljem
plezat v granit, ki je varneji kot sneg.
Kaj pa Mont Blanc? Vem, da
se ga lokalni vodniki veinoma
izogibajo. Si ti tudi med njimi?
Ni Mont Blanc tisti, ki je za vodnike
"teen", temve ljudje, ki si ga elijo
osvojiti in zanj niso pripravljeni in si
ga ne zasluijo. Kot pripravnica sem
na Mont Blanc vodila osemkrat, v
naslednjih letih pa po trikrat na leto.
Rada vodim na Mont Blanc, a goste,
ki jih sama izberem. Problem Mont

Blanca je, da jih mnogo pride le zato,
da ga odkljukajo in se potem nikoli ve
ne vrnejo v gore. Jaz imam rada tiste, ki
odkrivajo gore, jih imajo radi in si po
nekajletnih izkunjah reejo, da bi pa
radi li tudi na Mont Blanc, ker je lepa
gora, ki so jo vedno opazovali z drugih
vrhov, in ne le zato, ker ga "vsi" osvojijo
in ker je "lahka" gora. Mont Blanc ni
lahek, je visok in nevaren zaradi padajoih serakov ali kamnov. Predvsem pa
mnogo gostov ni dobro pripravljenih
zanj, kar vodnikom otei delo.
Pojdiva zdaj na ledno plezanje, kjer
si e mnogo let med svetovno elito.
Kateri so tvoji najveji doseki?
Lahko bi rekla, da se me je dral
vzdevek Poulidorja, znanega francoskega kolesarja, ki so ga klicali "veno
drugi". Zaela sem leta 2001 in sem
bila res pogosto na zmagovalnih stopnikah, na drugem ali tretjem mestu.
Vletih 2006 in 2007 sem bila tretja v
skupnem setevku svetovnega pokala,
leta 2008 sem se posvetila izpitom za
vodnike, leta 2009 in 2010 sem bila spet
tretja v skupnem setevku svetovnega
pokala, leta 2011 sem zaela delati kot
vodnica in so bili moji rezultati slabi
(v 2011 5. mesto, v 2012 pa 7. mesto).
Nivo je res mnogo viji in punce sedaj
trenirajo na posebnih umetnih stenah,
ki jih v Franciji nimamo. Lahko reem,
da sem v "naravnem" drytoolingu5 e
vedno med najboljimi, za tekme pa
mi manjka specifinega treninga na
umetnih strukturah. Ledu skoraj ni
ve oz. je le za okras. Lani sem izvedela,
da sem izbrana v ekipo, ki bo na olimpijskih igrah v Soiju predstavila ledno
plezanje. To mi je velika motivacija
za trening. Ne bo sicer prava tekma,
ne vemo tono, kaken bo sistem,
verjetno kot duel, a e to, da bom del
olimpijskega dogajanja, je super.
Ob delu kot vodnica ima manj asa za
trening. Kje najde as in energijo?
Poleti, ko sem delala, sem trenirala
le zveer na umetni steni in na campus
boardu.6 Zdaj sem zaela tudi z nekaj
fitnesa, saj mi vzame manj asa kot
plezanje. Delam tudi na tem, da bom
naredila zgib na eni roki. Spetimi
kilogrami protiutei mi e uspe. m
Drytooling je plezanje s cepini in derezami po

suhi skali.
6
Campus board je pripomoek za trening
plezalcev, kjer se samo s pomojo rok vzpenja
po bolj ali manj velikih lesenih prekah.
5
Tour de role: vodniki si delo razporedijo

po doloenem zaporedju; najprej vodniki
z znako, potem pripravniki in "okrepitve"
(renforts).
UREJANJE POTI
Nova pot na Razor

Doivetje delovne akcije markacistov
Besedilo: Jana Remic
Vrtanje lukenj za varovala spada med najteja dela markacistov. Foto: Jana Remic
Jesenski hlad je vladal v dolini. akali smo helikopter in

upali, da se bo veter, o katerem so poroali s Kredarice,
umiril. Po vseh pripravah smo si eleli, da bi lahko
prieli z delom. Pravzaprav ga je bilo e ogromno za
nami, vsak po svoje je na nek nain sodeloval.
ajprej sporoilo o podoru, ki je

sproilo ogled in zaprtje poti
ter neskonno tevilo razprav.
Poasi se je izluila tista prava smer,
ki sledi pravilom za ureditev in
sanacijo planinskih poti. Predsednik
Planinskega drutva Radovljica in
predstavnica markacistov sta s pravimi
predlogi v veliki meri pripomogla, da
smo kolikor mogoe hitro dobili potrebna soglasja in dovoljenja; v resnici
so vsi sodelujoi v zgodbi pokazali
razumevanje za predlog o delni prestavitvi poti, ki je bil dan predvsem zaradi
varnosti planincev
Prevoz na delovie
Moan pi helikopterja je zavel

okrog nas in odpihnil razmiljanja.
Iz nahrbtnika sem vzela bundo in se
oblekla. Nahrbtnik sem imela poln

oblail, saj mi je znano, kako hladno je
lahko, e dela zunaj. Orodje, ki ga je
bilo treba odpeljati na Razor, je akalo
pripravljeno.
Kmalu zatem so se odpeljali prvi
trije lani nae skupine in seveda
nekaj orodja. Za naslednji prevoz so
doloili, naj grem v helikopter tudi
jaz. Pripravili smo vree s tekimi
eleznimi klini, jeklenico, orodje in
po hitrem vkrcanju je sledila vonja.
Prilepila sem nos na okno in uivala v
vse irem pogledu na dolino Vrat, na
hitro bliajoo se steno Stenarja, na
dolino Trente, ki se je naenkrat priela
odpirati, ter na verigo grebenov, ki
razmejuje doline in povezuje skalne
vrhove. Vonja je bila za moje obudovanje povsem prekratka. Izstopili
smo in ves pripeljani material znosili

na sedlo.
Rudi, vodja akcije, je odel z Edijem
in Jankom na ogled terena, da so natanno doloili najboljo traso novega
dela poti. Ostali smo pod steno znosili
orodje in material. eprav se mi v
dolini vsega skupaj ni zdelo toliko, sem
hitro spoznala, zakaj je bilo pomembno,
da smo s helikopterjem dobili material
in orodje im vije. Teki agregat si
je naloil Joe in s pomojo Tine
(Valentina) in Simona so ga prinesli
pod steno. Vsi smo morali kar nekajkrat
do sedelca in nazaj s tekimi oprtniki.
Tako sem prav hitro spoznala teako
delo markacistov.
Pod steno smo si nekoliko oddahnili.
Delo smo opravljali v prekrasnem
jesenskem vremenu, ko modrega neba
dva dni ni zmotil niti oblaek. Sonce se
nam je smehljalo in opazovalo dogajanje tik pod vrhom Razorja. Fantje so
pripravili orodje, in ko so se ukvarjali z
agregatom, sem ugotovila, da me v tem
trenutku ne potrebujejo. Nadela sem si
elado in la na vrh, saj me je zanimalo,
kako poteka zaetek del. Preila sem
|47|
melie tik pod podorom, kar glede na

ropot padajoega kamenja ni bilo prav
ni prijetno. Stezico smo v dveh dneh
poteno shodili in vsaj preenje melia
je bilo laje, nikdar pa prijetno. Gmote
razpokanega skalovja v ranjenem
poboju gore so straljive.
Vrtanje prvega dne
Tik pod vrhom gore so bile e napete

vrvi, na katerih sta bila navezana
Rudi in Edi. Vrtala sta v skalo in se
dogovarjala, kje bodo nameena
varovala. Ko sta me zagledala, sta
si zaelela lesenih zagozdic, ki smo
jih prinesli s sabo. Vrnila sem se in
jih prinesla. Dogajanje zgoraj je bilo
skrajno zanimivo, vsekakor bolj kot
"streba" pod steno, kjer nisem mogla
videti, kaj se dogaja. Medtem je Edo
priel z vrtanjem nekoliko vije. Prosila
sem ga, e lahko vrtam tudi jaz, saj
sem elela aktivno sodelovati. Kmalu
sem dobila v roke teko vrtalko, in ko
so mi doloili e toko, sem se lotila
dela. Siv prah se je vrtinil nad vrtino,
sveder je poasi lezel vse globlje, in ko
sem konala, je Edi zabil klin, ki sta ga
z Rudijem zagozdila z lesom. Bila sem
vesela, da mi je uspelo, in predlagala
sem, da nadaljujem. Tokrat je bilo teje,
saj se mi ni uspelo dobro postaviti, da
bi mi bila vrtalka "na roko", zato mi je
lo poasneje. Medtem je priel Rudi in
me strogo opozoril, da nikoli ne smem
delati nenavezana. Ko sem konala z
vrtanjem, sem res odhitela nazaj po
samovarovalni pas. Ob vrnitvi sem razoarano opazila, da sta medtem Rudi
in Edo e priela z delom na strmem
mestu, kamor seveda nista spustila
"vajenke". Zato pa je bila moja naloga,
da sem jima podajala potrebno orodje.
Sem ter tja sva z Jankom poklepetala,
predvsem pa uivala v miru narave in
udovitih razgledih po vrhovih Julijcev.
Napetost zadnjih dni je popuala,
skrbi, razgovori, birokracija, vse je
ostajalo dale v kotikih oddaljenih
dolin. Globoko sem zadihala in se
udila, da kljub lepemu vremenu ni
videti planincev Oko mi je potovalo
po znanih vrhovih in sivih grebenih,
ki so se dvigali proti nebu iz temnejih,
zelenih in e rahlo jesensko obarvanih
dolin. Vekrat je eden ali drug odhitel
do Tine in Joeta po kakno orodje ali
po kline, ki so eden za drugim postajali
delki varoval na novi poti proti vrhu.
Dan se je priel nagibati, ko sta Rudi
in Edo e toliko opremila pot, da smo
od vrhnjih varoval prieli podajati
jeklenico. Ko je bila napeljana, je vodja
odloil, da pospravimo orodje in sestopimo do Poganikovega doma. Tam so
nas lepo sprejeli, in ker ni bilo veliko

gostov, so mladi oskrbniki kar hodili
od enega do drugega in spraevali, s
im naj nam postreejo. Ob odlini
veerji smo se dogovorili, kako bo
delo potekalo naslednji dan. Spoznala
sem, da nisem utrujena le jaz, kajti ko
je okrog devete ure zveer poklical
predsednik drutva Franci Aman,
sem mu lahko le sporoila, da so vsi e
odli spat
Veliko kamenja je treba premakniti
Naslednji dan sta imela Rudi in Edo e

toliko nameenih varoval, da sta jima
bila dovolj dva pomonika. ZJankom
sva se javila, da bova oistila in markirala pot od sedla Planja proti vrhu
Razorja. Dela sva se lotila tako temeljito, da sva po nekaj urah spoznala, da
morava pohiteti, e eliva nalogo opraviti e tega dne. Pri jami, ez katero
je letel plaz skalovja in kamenja, sva
pesek razgrabila in oblikovala stezo.
Delala sva hitro in se ozirala navzgor,
e bi priletela nova kamnita poiljka.
Ssteze sva umikala kamenje in hkrati
obnavljala markacije ali risala nove.
Del poti na Razor, kjer se bodo obiskovalci po

novem sreali s kratko a zahtevno "ferato"
Foto: Jana Remic
Tako je to z nadelanimi potmi. Kolikokrat se je treba pripogniti, umakniti

kamenje, prestaviti skalo? Koraki nas
vodijo po takih poteh, ki jih markacisti
oistijo, umaknejo kamenje, da se ne
kotali pod nogami, za lahkotneji in
varneji korak. Prvi sem pomislila, kako
nam je samoumevno, da lahko hodimo
po poteh in ne razmiljamo, da jih je treba
takole istiti, popraviti, prestavljati skale,
utrditi in poiskati najbolje mesto za varen
korak. Koliko kilometrov planinskih poti
imamo urejenih v Sloveniji? Koliko rok,
koliko marljivih ljudi je gradilo te poti?
Zavzdihnila sem, ko sem spet opazila
vejo skalo. Najraje bi la mimo, toda
potem moje delo ne bi bilo opravljeno.
Prevalila sem jo na rob in z veseljem
stopila nekaj korakov naprej, saj je bil
korak veliko prijetneji. "Pohitiva e do
sedla, potem bova la k ostalim, saj bo e
as za malico," sem vzpodbujala Janka.
Odloila sva orodje in se vzpela do ostalih.
Sedli smo in se okrepali s pripravljenimi sendvii. Videla sem utrujene

roke sodelavcev in posluala klepet,
na trenutke resen, o delu, na trenutke
vesel, zabaven. Nato smo se znova lotili
dela. Pri oblikovanju zgornjega dela
poti se nama je pridruil Joe. Vasih
sem postala in opazovala starejega
moa, pod katerega rokami je nastajala
lepa pot. Nezmotljivo je naredil vsako
potezo in zlahka je bilo opaziti izkunje in znanje, ki si jih je z leti pridobil.
ZJankom mi nista ve dovolila, da bi
dobila v roke orodje, zato sem ez as
vzela kantico z barvo in odhitela na vrh
gore
del je dokaj zahteven, saj nekaj metrov

vodi ez povsem navpino skalo.
Narejeno!
akalo nas je e teako delo. Razdelili

smo si orodje in preostali material ter
ga naloili v oprtnike in nahrbtnike.
Po generator je priel Matja s Krikih
podov, za kar smo mu bili prav vsi
hvaleni. Ob prihodu nas je razveselil
e s termovko kave! Previdno smo
sestopali. e enkrat sem popravila in
razirila pot ob jami, kamor je kamenje
oitno ves as naletavalo. Poasi smo
megle. Stali smo pred koo in obudovali megleno morje, ki je rahlo nihalo.
Po zajtrku smo se odpravili proti dolini
Vrat. Hladne megle so se dvigale in se
e priele ovijati okrog doma. Dvignili
smo se in ujeli minute, ko je dom kot
na otoku epel nad belim morjem, za
njim pa sta se dvigala obsijana Planja
in Razor. Razor, gora z ranjenim pobojem tik pod vrhom. Gora, na kateri
smo dva dni delali in naredili pot
mimo nevarnega, ranjenega poboja.
Ostajal je sam, osamljen, pripravljen
na zimo. Sneg bo prekril poboja in
e oznake
Konno sem la prav na vrh in se za

kratek as ustavila. udovito doivljanje miru, oddaljenosti od teav, ki me
vasih bremenijo v dolini, preprosto
dihanje gore, lahnega vetra, vedrih
misli: "Za take dni je vredno delati,
se truditi, iveti" Oko je poiskalo
primerno mesto za prvo markacijo z
vrha in lotila sem se dela. Nenadoma
sem se spomnila besed, ki jih je nekdo
izrekel: "Razor je grda gora, kup odra,
ki se ves as podira. Ljudje hodijo gor
le zato, ker je visok in ker je v SPP."
Nasmehnila sem se, saj se s takimi trditvami ne strinjam. Predvsem pa sem
goro kljub naporom in tekemu delu e
bolj vzljubila. Bilo je kot e tolikokrat
doslej: gora, zrak, mir in svoboda.
Za konec informacija za planince, ki
elijo obiskati Razor. Zelo priporoljiva
je elada, saj je podor e vedno aktiven.
Hkrati je priporoljiva tudi oprema za
samovarovanje. Zadnji del nove poti,
priblino 30 metrov, je namre zelo
zahteven z nameenimi varovali.1
Nekaj minut samote in miru je bilo

najveje bogastvo tistega dne.
Oznaila sem tudi, kje e vedno
obstaja velika nevarnost padajoega
kamenja. Medtem sta Janko in Joe
uredila nov dostop do zahtevnega dela.
akalo nas je e nekaj metrov, kjer je
padajoe kamenje e nekaj let zasipalo
pot. Oistili smo ga z nje.
Potem smo se vrnili pod kamin,
kjer so ostali e zakljuevali z deli.
Pospravljali smo orodje in odloila
sem se, da moram preizkusiti vzpon na
novem, zahtevnem delu poti. Stopila
sem na prvi klin, ko me je e doseglo
Edijevo strogo opozorilo, naj si takoj
nadenem kahlo ali pa naj grem stran.
"Hm, seveda, kaj pa drugega," sem
si mislila in ubogljivo nadela elado.
"Mimogrede lahko kaj prileti dol." Ta
nato vsi prili do Poganikovega doma,

kjer smo odloili bremena.
Dekleti sta se vrteli okrog nas in
spraevali, kaj bi pojedli. Mi pa smo
najprej obsedeli ob pijai in si oddahnili. Rudi in Edo sta bila navduena nad
markacijo, ki to ni ve bila, in sta naju
z Jankom nagovarjala, naj se vpieva v
teaj za markaciste. "Predvsem se bosta
uila delati markacije, vsak jih bo moral
narediti vsaj tri tiso," se je smejal vodja
akcije. Prav ni ni pomagalo pojasnjevanje, da je bila prva, e manj pa dejstvo,
da sva jo nameravala popraviti, vendar
sva na to ob tekih nahrbtnikih ob
povratku seveda pozabila. "Odlino, to
bo najbolj pouna slika na naslednjem
teaju," je bil navduen Edi. "e dobro,
da nama je uspela taka markacija," sem
epnila Janku, "glej, kakno veselje sva
jima naredila!"
Veerni hlad nas je pregnal v koo.
Ponovila se je zgodba prejnjega
veera; komaj smo odloili lice in
rekli kakno besedo, e smo eden za
drugim odli v zavetje odej.
Jutro je bilo sonno, e vedno kristalno jasno dolina pa skrita pod odejo
Razor nad Krikimi podi Foto: Toma Marolt
dogajanje na gori se bo umirilo. Le kaj

bo prinesla pomlad?
Naa naloga je bila opravljena.
Sestopali smo, a nismo hiteli. e je bilo
utiti utrujenost, pa tudi zadovoljstvo
ob opravljenem delu.
Delovna akcija na Razorju je bila
zame novo doivetje. Zgodbo o novi
poti sem spremljala od samega zaetka,
vendar je bil prav zakljuek izjemen.
Zanimiv, naporen in lep. Vresnici bi z
veseljem vekrat sodelovala z markacisti, vendar mi ob vseh idejah v ivljenju
zmanjkuje asa. Vsekakor pa ostajata
obudovanje in spotovanje do mo,
ki svoj prosti as namenjajo urejanju
planinskih poti. Kajti gradijo jih prostovoljci in ob kilometrih nadelanih
poti lahko njihovo delo le obudujemo.
Zagotovo se bom sedaj vekrat ustavila
in umaknila kamen ali vejo s poti m
1
Vakciji so sodelovali vodja Rudi Lanz, Edo

Tomi, Joe Benedik, Janko Baloh, Valentin
Rezar Tina in Jana Remic.
|49|
POTEPANJA POFRANCIJI
Gorska pravljica
crins vrh Dauphineje
Besedilo: Iztok Tomazin
Dolgas vonje po natrpanih avtocestah Padske niine

traja slabih est ur, potem zapeljeva v obronke junih
Alp in zadihava z radovednostjo in priakovanji.
Prebujajoa se vznemirjenost je dober znak. Vstopava
v gorovje crins, enega najlepih predelov Alp.
asica Ailefroide v osrju

gorovja je kot iz pravljice.
Ducat hi trli iz gozda na
sotoju dveh globokih ledenikih
dolin, na jasah in travnikih med
mogonimi iglavci pa se razprostira
eden najlepih in najvejih evropskih
celinskih kampov. otori in avtodomi

se tam kar porazgubijo. Vse naokoli
so visoke gore, divji vrhovi in ostri
grebeni. Dva tiritisoaka, nekaj
skoraj tiritisoakov in kup tritisoakov, raj za planince in alpiniste.
Granitnih sten je toliko, da sem e
vnaprej maloduen, ker vem, da bom
v naslednjih nekaj dneh lahko potipal
le delek monega.
Naslednji dan naju zajahata zajetna
nahrbtnika in odpravimo se strmo
navkreber, proti najviji gori gorovja,
tiritisoaku Barre des crins. Najin
dananji cilj je planinska koa, ki
kot orlovsko gnezdo di na skalnem
pomolu, visoko nad razbrazdanim
ledenikom. Gora je kot na dlani. Jasen
veer, valujoe meglice in barvita

zarja poskrbijo za aroben prvi stik.
Starki
Koa je presenetljivo skoraj prazna.

Zgorskim vodnikom iz Chamonixa
se zapleteva v pogovor. Sprva teko
razume, da sem tudi sam gorski
vodnik, a sploh ne vodim. Ko mu
povem za svoj osnovni poklic, mu je
jasno. Medicina ima prednost pred
gorami. Izvem marsikaj zanimivega,
predvsem pa me navdui, da je med
njegovimi tirimi klienti, starki in
starkami, eden star e 82 let, ostali
pa med sedemdeset in osemdeset.
Jutri se nameravajo povzpeti na 3600
metrov visoko goro v bliini. Toliko
vitalnosti, sveine in ivahnosti e
dolgo nisem videl, tudi pri mnogo
mlajih ne. Ko starki pred spancem
izginejo v toaletne prostore, bi smeh
in vzklike, ki so prihajali iz kleti, prej
pripisal kakni skupini razposajenih
najstnikov. Na poti v starost se bom
tega veera e spomnil.
Seraki, zarja in raz
Ob tirih zjutraj v soju elnih

svetilk navezana e kolovrativa med
ledenikimi razpokami, ob svitu pa
z najvejo mono hitrostjo sopeva v
V
zpon na Barre des crins, na obzorju se kae
znailna podoba kraljice Dauphineje La Meije.
Foto: Iztok Tomazin
Barre des crins. Levo je vzhodni greben, po
katerem je potekal vzpon. Foto: Iztok Tomazin
strmini pod grozeimi seraki. Stotine

in tisoe ton ledu grozi, da se bodo
odlomile in pometle, zmekale in
zasule vse, kar se bo znalo na njihovi
hrupni, uniujoi poti v dolino. To so
lahko tudi alpinisti, ki se ob nepravem trenutku znajdejo na nepravem
kraju. Seraki so pa eno od najvejih
tveganj v visokogorju, ki se mu je
kljub previdnosti vasih nemogoe
izogniti.
Prelesti rumeno rdee jutranje
zarje, ki se z vrhov razliva po stenah
in pobojih, sovpadejo s trenutki
olajanja, ko prisopihava iz najnevarnejega obmoja v vpadnici serakov.
Previdno prekoraiva nekaj razpok in
se po krhki ledeni strmini povzpneva
na vzhodni greben Barre des crins.
Zane se slikovito plezanje po ostri
rezi. Na levi je skalnat prepad, ki mu
skoraj ni videti dna, vem pa, da je
stena pod nama visoka okoli tiso
metrov. Na desni se ledena globina
izteka v zevajoe razpoke na ledeniku
ve kot kilometer nije. Vnavpinem
kaminu, najtejem mestu vzhodnega
grebena, malo zasopeva. Opreme za
drytooling nimava, praskanje po skali
z obiajnimi derezami na nogah pa
ni zabavno, e posebej, e hkrati na
rokah zmrzujejo prsti, katerih siloviti
stisk je edino, kar te loi od padca.
Vrni del grebena je nekoliko poloneji, laji in lepi, a e vedno oster,
ponekod izpodjeden in zelo izpostavljen. Zobudovanjem in novimi
eljami opazujem mogona severna
ostenja na drugi strani doline.
|51|
Ailefroide, Pic Sans Nom in Mt.

Pelvoux so legendarne stene, v iri
alpinistini javnosti sicer malo manj
znane od tistih nad Chamonixom, a
zato ni manj zahtevne. Zrak je vse
redkeji in hladneji, misli pa topleje
in gosteje. Na meji skale in neba,
vse blije, se e blei kovinski kri.
Nisem prista postavljanja kriev in
drugih simbolov na vrhove vrh gore
je sam po sebi, brez lovekih sledi,
najvija in obiajno najmoneja,
simbolna toka gore.
Vrh
Najvija toka gorovja, vrh Barre

des crins, s kriem ali brez, je
najin dananji vrhunec doivetja,
ki ga raztegneva na celo uro.
Razgled je fantastien. Sto deset
kilometrov dale se na kristalno
jasnem severnem obzorju blei
Mont Blanc v drubi drugih alpskih
mogoneev. Vse naokoli so gore
in hribi, katerih imen kljub solidni
alpinistini razgledanosti veinoma

ne poznava. Vreme ne grozi in as
naju ne priganja, torej je zapovedano
uivanje. A za olajanje in sprostitev
je e prezgodaj. Obiajen sestop z
Barre des crins poteka po ostrem
zahodnem grebenu, ki je sicer laji
od vzhodnega, a podobno izpostavljen. Vvisokogorju je hitrost eden
najpomembnejih dejavnikov varnosti, zato navzdol plezava hkrati,
navezana le na kratko vrv. Vodenje
na kratki vrvi je ena od temeljnih,
najzahtevnejih vein gorskih
vodnikov, ko se vodnik in klient v
strmem terenu, ki ne dopua zdrsa
ali padca, gibljeta hkrati, povezana le
z nekaj metri vrvi. Napake seveda ne
sme biti. Vodei mora biti popolnoma zbran in v trenutku reagirati na
morebitni zdrs vodenega, saj bi sicer
v globino zgrmela oba. Iz krbine v
vznoju zahodnega grebena odhitiva
e na sosednji tiritisoak Dome de
Neige des crins, potem pa v dolino.
Na vzhodnem grebenu Barre des crins

Foto: Iztok Tomazin
Med dolgim sestopom po ledeniku

in morenah navdueno opazujem jadralnega padalca, ki kroi med belimi
kumulusi na nasprotnem koncu
doline, vsaj tiri tiso metrov visoko.
Nova skunjava, a svoje padalo sem
namenoma pustil doma, ker bi bil
sicer preve razdvojen. Vsega hkrati
ne more imeti in ne poeti. Zdananjo turo sva zelo zadovoljna, kljub
boleim, v tiridesetih letih alpinizma e obrabljenim kolenom pri meni
in odstopljenim nohtom na prstih
nog pri Mateji. Taka je bila cena za
njen sicer uspeen nastop na triatlonu
jeklenih v Bohinju pred tremi dnevi.
Greben
e ko sem prvi stopil iz avta v vasici

Ailefroide, me je pritegnil mogoni,
nazobani greben Crete d'A igulier
na drugi strani doline. Vznemirljiva,

izzivalna simpatija na prvi pogled.
Po vzponu na oba tiritisoaka
crins in dnevu aktivnega poitka
je as za novo doivetje. Zahtevna
in veliastna gorska divjina in jaz,
najpogosteje sam, vasih v dobri
drubi. Raziskovanje gora in sebe,
preizkuanje meja, odkrivanje prehodov in lepote.
e v temi z dolgimi koraki merim
pot na skalno, z macesni poraeno
glavo nad visokim slapom. Mateja
mi bo po dolini sledila z nekajurnim
zamikom in nekje med vrhovi naj
bi se sreala. Do "macesnove glave"
se ogrejem, tam se nauijem jutra
in preplaim parek, ki otori na
udoviti livadi. Kar milo se mi stori
zaradi livade, ki res klie po taborjenju. A to je v naravnem parku crins
prepovedano, razen na doloenih
mestih. Sprva mislita, da sem uvaj
parka. Vzadregi mi enska postavlja
neumna vpraanja, kje se pride dol in
podobno, ko pa le ugotovi, da kljub
resnemu videzu nisem uradna oseba,
ki bi ju lahko oglobila, se nekoliko
sprosti. Prijazno se poslovim in
jo uberem proti vznoju grebena.
Gamsje steine mi pomagajo najti
ibko vstopno toko granitne trdnjave. Poplesavajoi oblaki in meglice
polahtnijo jutranjo zarjo in doivetju dodajo kanec negotovosti de ali
celo nevihta nista izkljuena.
Onkraj
Med ari alpinistinega samohodstva

je preplet prijetne vznemirjenosti in
obasne negotovosti ob hkratni lepoti
okolja, v vzduju samote, ki zbistri
in poglablja doivetja. Zrastoim
zadovoljstvom reujem orientacijske
uganke in se sooam z vpraanjem,
e teavnost plezanja morda ne bo
presegala tega, kar sem trenutno sposoben preplezati sam, brez plezalnikov in brez varovanja. Vtem primeru
bi moral obrniti in splezati navzdol,
kar bi bilo zoprno in zahtevno. e
teje bi se bilo odpovedati magini
privlanosti vrha in vsestranskemu
zadovoljstvu, ki se obiajno zgodi na
najviji toki gore.
Vrstijo se odseki dolgega grebena,
kjer se moram zbrati in napeti
miice, da pridem ez, pa tudi taki, ki
prijazno vabijo k poitku na irokih
policah, na razkonih travnatih ali
mahovitih blazinah, okraenih z gorskimi roami in marsikje gamsjimi
bobki. Rogati domaini dobro vedo,
kje je najlepe. Nekajkrat se grebenska rez postavi tako pokonci, da e
razmiljam o umiku na juno stran,

a vedno se za robom odpre slikovit,
nepriakovan, praviloma precej izpostavljen prehod. Tik pod vrhom me e
obletava razoaranje, ker skalni stolp
zgleda tako strm in gladek, da bo
najbr presegel moje trenutne moi in
opremo. A e kar trmoglavim navzgor
in ko po razu ne gre ve, se mi odpre
udoviti prehod v severno steno,
po kateri izplezam. Na vrhu, delno
ovitem v cunjaste meglice, zadovoljen
in olajan dobim e nagrado glorijo.
Barvit, mistien uvod v as Tiine, ko
se podobe in zvoki umaknejo drugim
zaznavam in stanjem. Mistika gora
mi je najpomembneja vsebina
alpinizma, pravzaprav ga presega.
Sprostim se in odklopim. Ne vem, da
me najteje ele aka.
Skoraj past
Mine vsaj ura, ko se spet prestavim

v obiajnost. as je za sestop. Juna
stran gore zgleda enostavna, naravnost navzdol vodijo gamsje sledi in
ker mi ni do zamudnega ovinka proti
zahodu, kjer je teren najlaji, jim
sledim. e zdavnaj sem opustil stalie, da kjer zmorejo gamsi, zmorem
tudi jaz brez varovanja. Nekajkrat se
mi je v slovenskih gorah e zgodilo,
da sem obraal v gamsjih prehodih,
e posebej, e je lo za zelo kruljiv,
nevaren in izpostavljen teren, ki so
ga rogati plezalci oitno zmogli z
dolgimi, meni nedosegljivimi skoki.
Danes si seveda ne elim esa podobnega, saj moram priti dol. Postaja
mi jasno, da sestop ne bo enostaven,

pod menoj se pojavi stena. Bobki pa
e kar vodijo naravnost navzdol, v
strmo travnato zajedo. Nezaupljivo,
previdno plezajo jim sledim. Zajeda
postaja vse strmeja in prehaja v
navpien kamin, vznoja stene pa e
vedno ne vidim. Zaman se oziram
in iem kakno polico, po kateri bi
nadaljeval, in se spraujem, kje so li
gamsi. Levo in desno je teren neprehoden, le gladke navpine in previsne
ploe. Znelagodjem nadaljujem po
ozkem kaminu navzdol. Bobki so izginili. Petnajst metrov nad vznojem
se kamin iztee v gladke ploe. Dii
po pasti.
Plezalnikov, klinov in kladiva
nimam, pa tudi razpoloen nisem za
plezanje najmanj pete stopnje teavnosti navzdol. Skamnom uspem izklesati centimetrski skalni rogljiek,
vanj zataknem pomono vrvico in se
skrajno previdno spustim v vznoje.
Nereena uganka ostane, kod so
sestopali gamsi. Najbr so obrnili in
iskali druge prehode. Brez nadaljnjih
zapletov se med ogromnimi balvani
in skalnimi pregradami prebijem do
doline.
(Se nadaljuje.) m
Na grebenu Crete de Aiguilere, zadaj Ailefroide

in Pic Sans Nom Foto: Iztok Tomazin
|53|
VZGOJA
Plaz!
Snene razmere in priprava na turo

Besedilo: Klemen Volontar
roti jutru je zaelo naletavati.

Vedno moneje je sneilo.
Splaninskim drutvom Jesenice
smo bili e etrti dan na taboru. Na
celodnevnem pohodu smo iz Kranjske
Gore, prav od avtobusne postaje,
na hrbtih spravili vso opremo do
Erjaveve koe pod Vriem. Vbolj ali
manj prostoren nahrbtnik je moralo
iti vse. Na sebi smo imeli pol tone
obleke, pletene puloverje, ametne
pumparice, gamae domae izdelave,
debele bunde, v nahrbtniku pa poleg
dodatnih oblail e smuarske evlje,
kdor jih je imel, in za povrh e smui,
privezane na nahrbtnik. Pot je bilo
treba pregaziti po blinjicah. Ponekod
se je udiralo ez kolena. Kaj so koe in
smui s pregibnimi vezmi, ni e nihe
vedel.
Prve tri dni je bilo na programu
teptanje strmine nasproti koe,
precej visoko nad zadnjim vrikim
ovinkom. Navzgor teptanje, navzdol
pa kakor je kdo znal in zmogel.
Vglavnem smo trenirali "zavoj s teo
v tla", kot smo poimenovali atraktivne
padce. Zaradi slabih in mehkih evljev
se ni bilo mogoe zanaati na oporo.
e si se med spustom naslonil preve
nazaj smui v nebo, rit v tla! Nismo
odnehali. Vdveh ali treh dneh se je
veina nauila smuati. Vsaj pluni
zavoj in zavoj k bregu, da si se lahko

zaustavil.
e vedno je sneilo. Po zajtrku
so vodje staknili glave in odloili.
Komanda je bila vojaka, ugovorov
skoraj ni smelo biti. Stareji grejo na
turo, mlaji teptat strmino. Natovorili
smo kramo in navezali smui. Moj
vzornik je bil Mitja Koir, ki me je
vedno hecal, da je nonja smui na nahrbtniku za babe in da e ne more na
turo kar v smuarskih evljih, potem
kar doma ostani. Gladko sem upoteval navodila in v okornih plastinih
evljih brez gumiranega podplata ter s
smumi na rami odkorakal za ostalimi. Na cilj je bil Potarski dom in od
tam dalje na Vri, vzpetino severno
nad Potarskim domom. Pol metra
suhega snega je ravno prav ogrelo
spodnjo, tro plast, da se je ta zaela
lomiti in popuati pod nao teo.
Vdiralo se je do pasu in ez. Do plovca,
smo rekli. Zaradi vdiranja in zastojev
smo hodili drug po drugem, padali
v iste luknje, delali nove. Na vsakih
nekaj metrov smo se menjavali. Sneilo
je vse moneje. Vidljivost je bila skoraj
nina. Ravno na prelazu sem bil na elu
kolone. Treba bo zaviti levo navzgor.
akal sem, da bi zagledal eno od trafik,
kar bi mi bilo v pomo. Pa trafik ni bilo
videti zaradi sneenja in megle, zato
Plazovi nad Zelenico Foto: Janez Straiar
sem zgreil. Skoraj bi moral na raport.

Dolgo smo se zaganjali v hrib, preden
smo konno dosegli Potarski dom.
Greben je bil spihan in trd. Prezebli,
predvsem pa mokri do gat, smo se
pripravili. Nekateri so se preobuli v
plastine smuarske evlje, eni pa so
smuali kar v gojzarjih. Nadeli smo si
smui.
"Smuali bomo po tej strmini," je
vodja pokazal na severno poboje
Vria, "do Titove bajte." Titove bajte,
sedanje postojanke TNP, se skozi gosto
meglo niti slutiti ni moglo. "Jaz grem
prvi, ti pa zadnji," je pokazal name.
Ups, a je to dobro ali slabo? "Med seboj
imejte malo razdalje, da se ne boste
zaletavali drug v drugega." Odvijugal je
navzdol in izginil v megli. Kako bomo
ostali s plunim zavojem obvladali
strmino in globok, sve sneg? Poasi
smo se vrstili. e sem doloen za zadnjega, potem razumem, da naj bi pazil
na tiste pred seboj. Zapeljal sem se nekoliko navzdol, poez in se obrnil, da
sem imel pregled nad grebenom, kjer
je bil zaetek spusta, in nad pobojem
navzdol, kolikor je pa dovoljevala
vidljivost. e zadnji je akal zgoraj.
Morda zaradi mojih sledi, morda
Niti ni bistveno, zakaj, zapeljal se je

povprek ez celotno poboje in ga
prerezal. Dokaj hitro je lo vse skupaj.
e se prav spomnim, sem prehitel celo
nekatere pod sabo. Debel macesen me
je zaustavil. Tema. No, na sreo ne popolnoma. Rezultat potolen komolec,
polomljene vezi, razbit fotoaparat in
kup strahu.
Ko smo se vsi zbrali na ravnici pred
koo, smo se preteli. Ni se nam zdelo,
da bi kdo manjkal. Je pa manjkala ena
smuka. Prijatelju se je med prevraanjem v plazu odpela in odplavala
po svoje. Nekako smo odsmuali in
prehodili pot nazaj do koe. Kosilo.
Kaj se je zgodilo? A koga kaj boli? To
takrat ni bilo vano. Manjkala je le ena
smuka. Druno, vsi skupaj z malki
vred in ostalimi vodji smo se po kosilu
pognali nazaj in preiskali celotno
povrino plazovine. Brez uspeha. Da
ne bi el popoldan v ni, smo se nazaj
grede spustili kar po strmini naravnost
proti Erjavevi koi. "Smuko sem
nael," se je zadrl nekdo. Po sluaju je
stopil nanjo. Leala je globoko pod
povrjem pria, kaknih 1015 m od
ela plazovine.
To je bilo moje prvo sreanje
s plazom. Potem se je zgodilo e
nekajkrat, le da sem bil takrat v neprimernem trenutku na neprimernem
kraju sam. Sem v zgornjem sestavku
kje omenil nevarnost za sneni plaz?
Je kje omenjena ocena tveganja, ocena
razmer, morda izbira poti, varnostna
razdalja? Ne, nikjer, ker tega takrat
nihe ni omenjal. Danes vem, da je bil
e dostop do Erjaveve koe vpraljiv
in prava tombola, da o turi na Vri ne
govorim. Nikogar ne obsojam, nikakor
ne, takrat, slabih 40 let nazaj, se je tako
delalo.
Uro upani, ki je imel kar nekaj
sreanj z belim vlakom, me je vedno
uil, da je treba pristopiti najprej z
omi, potem z glavo in nazadnje z
rokami in nogami. Kako prav je imel.
Vse se zane s pripravo, z eljo, idejo, v
glavi. Vsako turo bi lahko razdelili na
tri dele. Priprava doma, priprava tik
pred turo in med njo ter sama izvedba.
Vnaslednjih prispevkih bom poizkual osvetliti vse segmente.
Nartovanje
Naj opozorim, da zapis ni namenjen

uenju, temve govori o priporoenem
vdenju, znanju vein in poznavanju ter uporabi opreme, ki skupaj
zagotavljajo vijo stopnjo varnosti pri
gibanju v zimskih razmerah. elim
vas spodbuditi k razmiljanju, kaj od
tega veste in znate in esa ne. Morda
Snena opast visoko nad nami lahko predstavlja skrito nevarnost. Foto: Klemen Volontar
POSKUSNI KRAJEVNI LAVINSKI BILTEN ZA SREDNJE KARAVANKE

T. 45 / 2012-2013
Stanje v ponedeljek, 18.3.2013
torek, 19.3.2013
Naslednji bilten bomo objavili predvidoma v
Geografski intitut Antona Melika
Stanje:
0
70
Po jasni in mrzli soboti, v zatinih legah je nastajal globinski

sre, je bila nedelja oblana in meglena. Popoldne je prielo
sneiti, do jutra je zapadlo nekaj centimetrov novega snega.
Veter se je v soboto ez dan obrnil na Z-JZ, danes pa J smer.
Veraj popoldne je bil v sunkih zmeren, v visokogorju e moan.
Predhodne obsene snene zamete na junih legah, je zael
prenaati na severne do vzhodne lege. Na sredogorskih prisojah
so se sproili tevilni manji talni plazovi, vije pa - e ob manji
dodatni obremenitvi in na mestih z napihanim snegom - tudi
posamezni srednje veliki kloasti plazovi. Nevarnost za plazove
je povsod znatna!
0
130
0
87
Posebna opozorila:
Podatki z vremenskih postaj v Karavankah na dan objave biltena

veter (km/h) smer vetra
temperatura (C)
min/max 24h
2200 m
ob 6:00
ob 6:00
ob 6:00
2100 m
-12 / -5
-6
33
1700 m
-12 / -5
-4
10
1500 m
-8 / -3
-4
-3
SZ
21
JV
1300 m
-5 / 1
1100 m
6:09
Napoved:
Danes in jutri se bo nadaljevalo oblano in megleno vreme s

padavinami, ki bodo najmonjee v popoldanskem in veernem
asu. e dopoldne se bo sneenje okrepilo, e bolj pa popoldne,
vendar se bo meja sneenja dvignila na okrog 1500 m. Ponoi se
bo veter prehodno obrnil na SZ smer in meja sneenja se bo
znova spustila na okrog 700 m. Do jutra, ko se bo sneenje
umirilo, bo zapadlo od 20 cm novega snega v sredogorju in v
visokogorju krajevno tudi do okrog 60 cm novega snega. Nije
bo novi sneg premoen. Nad okrog 1500 m, kjer bo ves as
padavinske epizode sneilo, bo nevarnost za proenje plazov
VELIKA, zato do preklica odsvetujemo obisk gora!
9:36
18:12
17:21
40%
Vremenska napoved za Zelenico (1704 m)

vir: ARSO
nedelja, 17. mar 2013 ob 20h

pon 7h
-3 C
pon 10h
-3 C
100 %
98 %
29 - 40
29 - 40
64 km/h
pon 13h
-2 C
pon 16h
-1 C
99 %
99 %
40 - 49
49 - 61
86 km/h
tor 7h
-3 C
tor 10h
-3 C
63 %
71 %
11 - 20
11 - 20
41 km/h
tor 13h
-3 C
tor 16h
-2 C
63 %
61 %
11 - 20
11 - 20
42 km/h
sre 7h
-3 C
sre 10h
-3 C
59 %
62 %
11 - 20
20 - 29
35 km/h
sre 13h
-1 C
64 %
29 - 40
59 km/h
Vsebine v okviru poskusnega krajevnega lavinskega biltena (PKLB) za Srednje Karavanke so last vseh sodelujoih partnerjev ezmejnega projekta NH-WF in so namenjene kot dopolnilo splonim obvestilom
in opozorilom, ki jih pripravljajo pristojne dravne slube na obeh straneh meje (ARSO in LWD Krnten). Dovoljena je uporaba in posredovanje v nekomercialne namene, njihovo prepisovanje,
razmnoevanje ali drugano razirjanje pa je dovoljeno le ob dosledni navedbi vira Spletne strani projekta NH-WF (http://www.natural-hazards.eu/). Avtorji lavinskega biltena ne prevzemajo nobene
odgovornosti za morebitne posledice, ki bi nastale iz napanega razumevanja ali napano navedenih podatkov na spletni strani.
Poskusni lavinski bilten za srednje Karavanke Vir: Internet, Geografski Intitut Antona Melika ZRC SAZU
|55|
Plaz nas lahko preseneti tudi na nasprotnem

poboju. Foto: Klemen Volontar
vas zapis spodbudi, da boste obiskali

kak teaj ali seminar, ki je namenjen
pridobivanju znanj in usposabljanju za
veine, ki so vam e neznanka ali pa
jih boste nadgradili in osveili.
Motivi za izbiro cilja so zelo razlini.
Statistika pravi, da se veina nesre v
snenem plazu zgodi prav na modnih
turah. Vslubi, na spletu, pri druenju
s prijatelji sliimo za turo, ki jo je nekdo
opravil. e to, da je govora v pretekliku,
nam mora biti jasno, da govorimo o
tem, kako je bilo takrat. Nas pa zanima,
kako bo, ko bomo mi tam. Nikakor
ni nujno, da bomo na enaki turi imeli
enake pogoje, e posebno varnostne
ne. Morda je kolega ekstremno dober
smuar in so zanj tudi slabe, nevarne
razmere e vedno obvladljive. Predvsem
ne pozabimo, da se razmere za smuanje obiajno razlikujejo od razmer, ki
pogojujejo plazovno varnost. Pol metra
pria na trdo podlago pri 40 naklona
je idealno za smuanje in mnogo manj
idealno za stabilnost snene odeje.
Izbira cilja
Cilj izberimo najprej glede na svoje

zmonosti. Kako smo pripravljeni,
kakno opremo imamo in, seveda,
kako dobro poznamo obmoje,

kamor se nameravamo podati. Ne gre
zanemariti drube. Prvo pravilo pravi,
da pozimi v gore nikoli sam! Osnovno
gorniko znanje in poznavanje gora
poleti sta pogoja za dobro nartovanje
in izvedbo ture pozimi. Posebej bi
kazalo omeniti zimsko orientacijo.
e dobro pogledamo karto, takoj
opazimo, da so zimske ture pogosto
speljane drugje, kot sicer tee letna pot.
Marsikoga le e nepoznavanje terena
zadruje, da se ne loti zahtevneje ture,
a si najde reitev satelitsko navigacijo.
Posnetke sledi mnogih tur dobimo na
spletu, le prenesti jih je treba na svojo
napravo. Vendar ni tako preprosto.
e kdaj, potem za zimsko izbiro smeri
gibanja nedvomno velja, da smer
gibanja narekujejo razmere, konfiguracija terena in nae sposobnosti.
Sopotniki in orientacija
Torej izbrali smo cilj, ki smo mu

dorasli, imamo somiljenike, ki imajo
as, imamo ustrezno opremo. Vsi
nateti segmenti so enako pomembni.
Ustavimo se pri udeleencih. So
udeleenci v skupini enakovredni? e
gre za smuarsko turo, kakni smuarji
so, kakna je njihova telesna pripravljenost in ne nazadnje, kakno je njihovo
lavinsko znanje. Za nartovanje
zimske ture moramo upotevati nekaj
osnovnih pravil. Dan je kraji. Pogoji

za gibanje so oteeni. Zimska podoba
pokrajine, ki jo poznamo v kopnih razmerah, je lahko mono spremenjena.
Postojanke so v glavnem zaprte. Preverimo, katere so odprte tudi ez zimo in
kje imamo na voljo zimske sobe. Kako
so opremljene, ali je mono kuriti in kje
se dobi klju, e so zaklenjene.
Vreme
Vreme je v ve pogledih najpomembneji dejavnik za nartovanje. Vreme ni

pomembno samo na dan izvedbe ture.
Za dobro nartovanje je treba poleg napovedi spremljati tudi razvoj vremena
e nekaj dni ali celo ve pred odhodom
na turo. e na dan nartovane ture
mono snei, je megleno, mono piha,
se nam zdi nekako logino, da v takem
ne bomo li. Kaj pa vreme v preteklosti?
Kako to vpliva na nae nartovanje?
Predvsem nas zanima stanje snene
odeje. Kaj vpliva na spreminjanje
oziroma preobrazbo snene odeje?
Omenil bom najpomembneje dejavnike: veter, temperaturo, vlago in mehanski vpliv. Ponavadi gre za kombinacijo
ve dejavnikov.
Veter
Postavil sem ga na prvo mesto, ker je

na tihi sovranik. Ne vemo, kdaj piha,
v katero smer in s kolikno mojo.
Veter s svojim delovanjem zajema

sneg, ga prenaa po zraku in odlaga.
To se lahko dogaja e med sneenjem
ali e dolgo po prenehanju sneenja.
Teko napovemo, kje in koliko snega
je veter pobral in kam ter koliko ga je
odloil. Seveda se vse te tri dejavnike
da izmeriti, vendar na daljavo le generalno. Lokalno, torej za posamezno
poboje, leb ali greben, pa ne moremo
z gotovostjo trditi, kako je veter vplival
na spremembo snene odeje. Veter
deluje predvsem povrinsko, e zanemarimo, da je ob monem vetru tudi
temperatura precej nija. Na povrini
dela zamete, stisne sneno odejo v
trdo, sprijeto plast, imenovano kloa.
Ta je najveji sovranik gornikov in
turnih smuarjev. Navidezno trdna
povrina snene odeje skriva pod
seboj puhlo, nesprijeto plast snega, ki
je kritien len za sproitev snenega
plazu. Lahko bi zapisal, da veter pred
turo ali med njo na splono poslabuje
varnostne razmere v gorah.
Temperatura
Poviane temperature topijo in

mehajo sneg, zniane temperature
utrjujejo, sprijemajo sneno odejo.
Zelo preprosto. Lahko bi celo dejali,
da je to dobro za nas, saj zaporedje
toplo, hladno, toplo dobro vpliva na
preobrazbo snene odeje in ji daje
trdnost. Vendar ni tako preprosto.

Kratkotrajne otoplitve, povezane z
vlago in dejem, lahko spremenijo
le tanek zgornji sloj snene odeje, ko
pritisne mraz, pa se le-ta tanka plast
spremeni v trdo skorjo. Kaj pa je
spodaj? Kaj se bo zgodilo, ko bo na to
trdo skorjo, podlago, padel nov sneg?
Zelo kompleksno vpraanje, ki zahteva
podrobne razlage, povezane s praktinimi primeri na terenu.
Kaj pa toplota, ki prihaja iz zemeljskega povrja? Ta je sploh posebna uganka.
Izparevanje ali sublimacija se dogaja
nenehno. Ob pravih pogojih, npr. ko je
sredi snene odeje trda, neprepustna
plast, le-ta lahko izparevanje zadri.
Tam se para pretvori v kapljice, ki
poasi pronicajo navzdol v sneno
odejo. Ta proces se seveda lahko vekrat
ponovi. Vodne kapljice, ki pri tem nastajajo, ob doloenih pogojih zmrznejo
in globoko v sneni odeji ustvarijo
kritino, nestabilno plast, ki pogojuje
sproitev snenega plazu. Globinski
sre je drugi tihi sovranik obiskovalcev
gora pozimi. Vianje temperature pred
turo ali med njo v splonem poslabuje
varnostne razmere v gorah.
Mehanski vpliv
Poleg loveka in ivali je to lahko

nov sneg ob sneenju ali ob monem
vetru, lahko je to plaz, ki je priel z
Sprehodom na senno poboje se lavinske

razmere lahko obutno spremenijo.
Foto: Klemen Volontar
vije leeega poboja, lahko je sneg z

ruja, ki je ob nenadni otoplitvi padel
z vej. Vremenske podatke je predvsem
treba znati brati in razumeti. Vaja dela
mojstra. Idealno bi bilo, e bi imeli
lavinsko napoved, lavinski bilten za
vsako dolino ali poboje, ki je gorniko
zanimivo. al taknih napovedi (e)
nimamo. Spremljajte stanje vremena,
vpraajte poznavalce, morda kolege, ki
so pogosto na turah.
Mraz
Mraz je lahko glavni ali posredni povzroitelj teav, ki jih moramo predvideti. Ob misli na mraz najprej pomislimo,
da nas bo zeblo, in se bojimo posledic
nizkih temperatur. Ne gre zanemariti,
da smo precej bolj obleeni kot poleti,
zaradi esar je gibanje lahko oteeno
Tudi nahrbtnik je zaradi dodatnih
oblail in opreme teji. Mraz pogosto
posredno povzroa razne nevenosti.
Oprema postane tra in okorneja,
baterijski vloki zdrijo manj kot poleti,
tekoina se prej ohladi ali celo zmrzne,
podobno je s hrano.
Turo smo uspeno zakljuili. Na
koncu doline, kjer smo zjutraj pustili
|57|
samem. Podobno velja za viino snene

odeje, ki jo izmerimo ele na licu mesta.
Pri nartovanju jo lahko le grobo
predvidimo. Razlikujemo med viino
snene odeje (vertikalna izmera snega
od podlage do povrja snene odeje) in
debelino snene odeje (izmera snega
med podlago in povrino, merjeno
pravokotno na povrino). Za nas je
pomembna viina snene odeje, saj
upotevamo, da sneinke zaradi gravitacije padajo vertikalno.
Usmerjenost poboja
Vgrobem lahko reemo, da se na severnih straneh sneg dlje asa preobraa,

vendar se zaradi praviloma strmejih
poboij prej obleti. Na junih pobojih,
ki so praviloma manj strma, pa sneg
ostaja dlje asa na strmini, a se zaradi
vpliva sonca zane hitreje preobraati.
Nobenemu gorniku doloanje strani
neba ne bi smelo predstavljati posebne
teave tudi brez kompasa.
Naklon
Preenju terena pod grapami posveajmo

posebno pozornost.
Foto: Klemen Volontar
vozilo, je bilo cel dan senno in mrzlo,

kar je izpraznilo avtomobilski akumulator. Mobilnega omreja ni. Zebe nas
sicer ne, pa vendar so nizke temperature povzroile teko reljiv problem.
Sneni plaz in tirje dejavniki
Sneni plaz je naslednja nevarnost,

ki pozimi prei v gorah na nas. Na
monost plazu vpliva veliko dejavnikov. Omejil se bom na bistvene, ki so
potrebni za vejo ali manjo verjetnost,
da se sneni plaz sproi. Ni strahu,
saj je vse elemente mono prepoznati
z naimi utili in jih ovrednotiti s
preprostimi metodami, brez intrumentov. Govorimo o tirih elementih:
strmina ali naklon, usmerjenost
poboja ali smer neba, podlaga ali
drsna povrina in viina snene odeje.
Prva dva podatka lahko oznaimo
kot stalnico. Strmina in usmerjenost
nekega poboja, kjer poteka smer
Gozdnat teren ni nujno zagotovilo za stabilnost
snene odeje. Foto: Klemen Volontar
naega vzpona ali spusta, sta enaka ne

glede na vreme in koliino snega ter
ju lahko doloimo e doma s pomojo
karte. Druga dva podatka pa oznaimo
kot spremenljivki. Vsekakor je vrsta
podlage do prvega sneenja znana.
Travnata, poraena, skrotasta. Takoj
ko zapade prvi sneg, pa to ni ve nujno
drsna ploskev, po kateri bo eventualno
drsel sneg nad njo. Zato pravimo, da
podlago lahko doloimo ele na kraju
Naklon je pomemben dejavnik, ki vpliva

na sproitev snenega plazu. Dejstvo
je, da obstaja velika nevarnost proenja
plazov na pobojih z naklonom med 25
in 45. Pod spodnjo vrednostjo se plaz
redko sproi, nad zgornjo vrednostjo pa
lahko prihaja do spontanih proenj e
med sneenjem ali takoj po njem. Praviloma na daljavo naklona ne ocenjujemo,
ker se veinoma motimo, razen e gre za
teren, ki ga poznamo v kopnih razmerah. e gre za melie, ki je navadno pod
stenami, lahko naklon primerjamo s
posipnim kotom peska, kot to imenujejo
v gradbenitvu. Ta znaa priblino
30. Tudi z dvema enako dolgima
smuarskima palicama lahko naklon
dokaj natanno doloimo. Uporabimo
matematino znanje o zakonitostih

pravokotnega trikotnika in kotov, ki jih
objemajo posamezne stranice.
Viina snene odeje
Ker na viino snene odeje ne vpliva

samo sneenje, ampak tudi veter in
e kaj, se ta lahko mono razlikuje od
napovedane ali dejansko izmerjene
viine na irem obmoju. Dokler ne
pridemo na oje obmoje, kjer se bomo
gibali, je viina snega za nas neznanka.
Viino snene odeje izmerimo dokaj
preprosto in natanno kar z lavinsko
sondo. Pazimo le na poloaj sonde.
Lavinsko sondo zabodemo v sneno
odejo vertikalno!
Podlaga, drsna ploskev
Sneg v posamezni zimi pade vekrat.

Posamezno plast snega, ki zapade ob
enem sneenju, imenujemo snena

plast. Snena odeja je tako sestavljena
iz ve plasti. Ko na kopno, naravno
podlago padeta dve ali ve plasti
snega, ne moremo ve z gotovostjo
trditi, po kateri ploskvi oziroma
povrini bo eventualno sneni
plaz zdrsel. In e smo pri podlagi
oziroma drsni ploskvi. Snene plasti
si predstavljajmo kot zajeten sendvi,
sestavljen iz kruha, ve vrst salame in
sira pa e namaz dodajmo. Bolj ko so
posamezne plasti med seboj sprijete,
bolj trdna je snena odeja. Kako dobro
so sprijete, pa ni mogoe napovedati,
vsaj natanno ne, dokler sprijetosti
ne preverimo na terenu. Zrazlinimi
metodami v sneni odeji iemo
ploskev, ki ni ali ki je slabo sprijeta
z zgornjo plastjo snega. Pravimo, da
iemo kritino plast. Domnevamo
lahko, da se bo ob doloenih pogojih

po tej kritini drsni ploskvi sneg nad
njo speljal navzdol in prilo bo do
snenega plazu. Karakteristik snene
odeje, tj. koliko je plasti, kako trdne so,
kakna je njihova sestava in drugih podatkov ne moremo dobiti drugae, kot
da sneno odejo prereemo in s profila
ocenimo stanje posamezneplasti.
Iz zgornjega odstavka lahko razberemo, da je za dobro nartovanje
ture pomembno spremljati vreme, e
posebej snene razmere, in to e precej
pred nartovanim dnem ture. Blie ko
boste dnevu odhoda, bolj podrobno si
oglejte podatke za oje obmoje, kamor
se odpravljate. Na dan pred odhodom
naj vas zanima predvsem konkretno
poboje, dolina ali greben, kjer bo
potekala vaa pot.
(se nadaljuje) m
V Bovcu nagradili najbolje filme

Na 7. festivalu BOFF je strokovna irija
nagradila filme v treh kategorijah.
Za Naravo in ekologijo je nagrado
podelila filmu Stand (Kanada). Delo
avtorjev Anthonyja Bonella in Nicholasa Teichroba, ki je v Bovcu doivelo
celo evropsko premiero, skozi zgodbe
portnikov in staroselcev predstavlja
tveganje izlitja nafte v primeru
tankerske nesree ob obali Britanske
Kolumbije. V kategoriji port kratki
filmi je zmagal Swissman Xtreme
Triathlon 2013 iz vice. Film Marca
Hakana Paulsena in Sampa Lenzija v

zgolj desetih minutah odlino prikae
doivetje udeleencev letonjega
ekstremnega gorskega triatlona v vici.
V kategoriji port dolgi filmi je nagrado
dobil Valhalla, ZDA. Nick Waggoner in
Ben Sturgulewski sta smuarsko akcijo
zelo izvirno zavila v zgodbo o iskanju
prvinskih ustev. Topla in zelo gledljiva
smuarska hipijada. Posebna nagrada
irije pripada filmu Vodni stolp (The
Water Tower), ZDA. Avtor Pete McBride
je ob vzponu na Mt. Kenya opozoril na
hitro izginjanje ledenikov v afrikih

gorah in posledice za ivljenje pod
njimi. Obinstvo je nagradilo film
Sensei (The Sensei), ZDA. Gledalcem
se je najbolj prikupila zgodba o sodelovanju japonske plezalske legende
Yuyija Hirayame, dvakratnega zmagovalca svetovnega pokala v Kranju,
in mladega nemirnega amerikega
plezalca Daniela Woodsa. Mojster in
vajenec se skupaj odpravita v previsne
granitne stolpe na Borneu.
Mire Steinbuch
|59|
VARSTVONARAVE
Uralska sova ali kozaa (Strix uralensis) Foto: Duan Klenovek
Osovi kozjega oglaanja

Uralska sova
Besedilo: Duan Klenovek
eini ljudi so sove skrivnostna

nona bitja, povezana tudi z
marsikatero vrao. eprav
niso tako zelo redke, se z njimi v naravi
marsikdo nikoli ne srea. Ponoi, ko
so praviloma bolj aktivne, veinoma
spimo, podnevi pa dremljejo v varnih
zavetjih kroenj. A zimski as zaradi neolistanih kroenj omogoa ve sreanj.
Le pozorni moramo biti.
Tokrat naj predstavim uralsko
sovo (Strix uralensis) nao drugo
najvejo sovo. Kar nekaj sreanj z njo
se je nabralo in zadnjega predstavljam
bralkam ter bralcem tudi v obliki fotografije. Med nedeljsko druinsko vonjo
po hribovski gozdni cesti sem jo opazil
v kronji med rumenimi javorjevimi
listi. e srea, da je fotoaparat vedno pri
roki. Ni se dala motiti, le za trenutek
se je obrnila k avtu, ravno dovolj, da je
nastal portret.
Uralsko sovo je znani slovenski
pisatelj Fran Erjavec po slovensko
poimenoval kozaa, saj naj bi se
oglaala kot koza. Po videzu je zelo
podobna manji lesni sovi, nai najbolj
pogosti gozdni sovji vrsti. Dalji
zaobljen rep in rumen kljun sta najbolj
prepoznavna razlikovalna znaka.
In kje jo lahko sreamo? Moje prvo
sreanje je bilo na kozolcu med travnikim sadovnjakom jablan na polju
ob reki Savi sredi zime, ko je zaradi
debele snene odeje zapustila bukove

gozdove dobrih 700 metrov vije. Na
alost sem uro kasneje spoznal, da sta
bili na zimovanju dve kozai, a ena je
pristala na elektrinem drogu, se s krili
dotaknila obeh ic in Mrtvo jo je
iz vranjih kljunov reil lovec ter jo dal
preparirati. Spomnim se velikih oi
mladih ornitologov, mojih tedanjih
uencev, ki so prvi zrli v to mogono
ptico. In ona se je pred nami s kozolca
prestavila na jablano, kot da nas tam
ni, in je lovila sredi belega dne, kar je
tudi ena njenih znailnosti.
Dolgo asa je med strokovnjaki
veljalo mnenje, da ivi le na planotah
nad 1000 metri. Opazovanja v niinskem Krakovskem gozdu so bila zato
kar veliko preseneenje. Danes vemo,
da jo lahko sreamo od niin pa vse tja
do viine preko 1500 metrov. Vendar
mora biti gozd v dobrem stanju s tem
mislim, da mora imeti precejen dele
starejega drevja. Velika dupla, drevesni
trclji ali odlomljeno stojee deblo na
primernem mestu so poleg velikih
gnezd ujed idealna mesta za gnezdenje.
Gnezdo bomo sicer teko opazili, je
pa kar nekaj podatkov o opazovanjih
e puhasto operjenih mladiev. Le-ti
namre e zgodaj zapustijo gnezdo in
plezajo po okolikem drevju. Sam sem
s prijatelji botaniki takega mladia
opazoval pri cerkvi sv. Jota pod Lisco.
Pomembno je vedeti, da tak mladi

ni zapuen ter ne potrebuje naega
reevanja. Vsaj eden od starev ga
namre opazuje iz varnega zavetja in
po potrebi tudi poleti nad vsiljivca, ki
bi mladia lahko ogroal. Umaknimo
se, saj bomo s tem najve pripomogli k
njegovi varnosti.
Kozaa je sicer razirjena od Srednje
in Severne Evrope vse tja do Japonske.
Prav slovenski del populacije je med
najbolj vitalnimi . Kljub temu je na
Rdeem seznamu uvrena med t.i.
ranljive vrste ter zato zavarovana.
In kako lahko sami pripomoremo k
njenemu lajemu preivetju? e odkrijemo gnezdo ali mladie, se umaknimo.
Lastniki gozdov naj ne odstranjujejo
dreves z velikimi dupli in gnezdi v
kronjah in stojeih polomljenih debel
brez kroenj. Lahko pa sami naredimo
gnezdilnico ter jo namestimo na
primerno mesto; narti so dosegljivi na
spletu. Vasu vzreje zaroda se izogibajmo aktivnostim v bliini gnezd.
Upajmo, da nas bo ta ali ena od
naslednjih zim obdarila s pogledom na
to kraljico naih gozdov. m
Vir
Toma Miheli, Al Vrezec, Mirko
Peruek in Joe Svetlii (2000):
Kozaa Strix uralensis v Sloveniji.
Acrocephalus 21 (9899): 922.
ZELIA NAIH GORA
Divja roa
ipek (Rosa canina agg.)
judje smo zelo prilagodljiva in

iznajdljiva vrsta. Bioloko smo
bitja toplih krajev, a smo naselili
skorajda vse predele Zemlje. Odeli smo
se v oblaila, zakurili ogenj, zgradili
bivalia, vse zato, da nosimo tropsko
toplino s seboj. Ker je v naem podnebnem pasu koliina razpololjive hrane
v naravi skozi leto zelo neenakomerno
porazdeljena, so nai predniki iznali
naine, kako hrano takrat, ko jo je v
izobilju, shranimo za as, ko je v naravi
ni. Suenje, kisanje, zakopavanje ali
shranjevanje v kleti, fermentacija, soljenje, prekajevanje, vlaganje v kis, sladkor,
med, lov in reja ivali. ipek je ena
redkih rastlin, ki nas s svojimi plodovi
razveseljuje tudi pozno jeseni in pozimi.
ipek je bodea, v asu cvetenja
dehtea, plezajoa ali grmiasta
rastlina, ki naseljuje suhe in sonne
zapuene travnike, panike, poseke,
gozdne robove. Je roa, ki je roam
dala ime. Zgodovinsko in kulturno je
ipek ena izmed najbolj prepoznavnih
rastlin. ipkova lepota in uporabnost
sta navdihovali ljudstva azijskega in
mediteranskega prostora v zaetku
razvoja prvih civilizacij in navdihujeta
e danes. Zaradi velike variabilnosti
in pogostega krianja so divjo roo
ljudje e zelo zgodaj udomaili in
vzgojili tevilne polnocvetne razliice,
ki jim danes pravimo vrtnice. Zapis o
prvem polnocvetnem ipku sega 5000
let nazaj na Kitajsko. Vsi, ki smo se
uili latinine, smo si njegovo ime v
vseh sklonih dodobra zapomnili, saj
je vzorni primer prve a-sklanjatve.
Stare Slovence pa je ipek tako oaral,
da so kar vse cvetice z lepimi cvetovi
poimenovali roe.
ipek je do pet metrov visok grm s
poveenimi vejami in srpastimi trni.
Listi so tri- ali petkrat pernato deljeni.
Cvetovi so ronato-beli, iroki okrog
pet centimetrov. Omesenelo cvetie
tvori navidezni plod, ki je jajaste
oblike in rdee barve (ipek). Vnotranjosti so dlaice in oglati trdi oreki
(plodovi).
Botanino spada v skupino ronic,
kateri je dal ime. Med ronice spada
veina domaih sadnih dreves. Pri
nas raste v naravi 22 vrst ipkov, na
svetu pa od 200 do 250 vrst, veina v
evroazijskem prostoru. Vrste se med
Besedilo: Lovro Vehovar
seboj slabo razlikujejo, medsebojno

krianje je pogosto, zato jih nemalokrat s teavo doloimo. Na sreo so
navidezni plodovi vseh vrst uitni in
napano prepoznavanje ni usodno za
nae zdravje.
ipek je pionirska rastlina. Naseli
opuene kmetijske povrine in
ustvarja ivljenjske pogoje, primerne
za rast drevesnih vrst. Te ga sasoma
prerastejo in le posamezni ipki se
vzpenjajo v kronje dreves. ipek daje
zavetje in hrano tevilnim divjim
ivalim in je gradnik pestre, ivljenja
polne kulturne krajine. Dobrodoel je
kot element ivih meja. Med njegovimi
trnastimi vejami najdejo zatoie
ptice in majhni sesalci, omeseneli
navidezni plodovi in orekasti plodovi
pa so vir hrane pozimi.
ipek dozori pozno jeseni. Omeha
se po prvih slanah. Vsebnost vitamina
Plod ipka Foto: Lovro Vehovar
C je najveja, ko je navidezni plod

e trd, okusneji pa je, ko se zmeha.
Nabiramo ga v koare in ga suimo
v bliini pei ali radiatorja. Ko je
posuen, ga zdrobimo ali zmeljemo
v mlinku, lahko s koicami vred.
Te vsebujejo olja z obilico koristnih
hranilnih snovi. Zaradi velike vsebnosti vitaminov in prijetnega okusa
je ipkov aj priljubljen krepilni
napitek v zimskih dneh. Pijemo ga,
e smo utrujeni, med prebolevanjem prehladov in gripe. aj rahlo
pospei izloanje vode in pomaga pri
revmatinih obolenjih. ipek je zelo
okusen tudi surov. Preden pa ga lahko
Cvet ipka Foto: Lovro Vehovar
zauijemo, moramo odstraniti dlaice

in plodove (koice). Zelo cenjena in
okusna je ipkova marmelada. Cvetne
listie lahko uivamo v solatah, jih
kandiramo, dodajamo ajem ali iz
njih pripravimo rono vodo, ki je
odlino istilo in tonik za koo.
ipek razmnoujemo s potaknjenci
ali iz semena. Potaknjence naredimo
tako, da zgodaj spomladi, pred olistanjem, od starega grma odreemo
enoletne veje. Nareemo jih na 15 do
30 centimetrov dolge dele s po petimi
brsti (oesi). Do sajenja jih hranimo
na hladnem mestu. Ko je vreme
ugodno in se zemlja dovolj ogreje, jih
zakopljemo v zemljo tako globoko,
da ostaneta zunaj le eden ali dva
brsta. Da se bolje ukoreninijo, lahko
spodnji del pred sajenjem za en dan
namoimo v vodo z vrbovim lubjem.
Vrbe vsebujejo rastne hormone, ki
pospeijo tvorbo korenin.
Na ipkovih grmih pogosto najdemo
mahom ali liajem podobne tvorbe.
To so ipkove ike. Naredi jih liinka
ose ipkove ikarice (Diplolepis rosae).
Osa odloi jajeca v nerazvite listne
brste. Liinke, ki se izleejo iz jajec,
izloajo posebne snovi, ki spodbudijo
delitve ipkovih celic in rast tkiva na
prav poseben nain. Nastanejo zanimive tvorbe, ki nudijo liinkam zavetje
in jih oskrbujejo s hrano. ike lahko
uporabljamo za aj, ki odvaja vodo in
se uporablja pri obolenju seil.
ipek ni zaman tako cenjen med
ljudmi, saj je rastlina, ki osreuje in
zdravi loveka in njegovo ivljenjsko
okolje v mnogih pogledih. m
|61|
VREMENSKE STOPINJE IN OPRIMKI
Jutranji razgled z junih poboij Storia proti Trsteniku Foto: Miha Pavek
Sladka jesen brez

vremenskih ocvirkov
Vreme in razmere v gorah v meteoroloki jeseni 2013

Besedilo: Miha Pavek1 in Miha Demar2
eprav smo e v osrednjem

mesecu meteoroloke zime
ali pa prav zato, je as, da se
ozremo po minuli jeseni. Saj veste, e
jeseni ni kam dati, tudi spomladi ni kje
jemati! Jeseni in tudi pozimi so tako
najpomembneje shrambe in kleti.
Vsekakor bo ostala jesen 2013 precej
dobro zapisana med sadjarji, razen
tam, kjer so poleti trpeli suo, v povpreju pa je bila letina zelo dobra. al je
tudi res, da e vedno velik del pridelka
ostane na drevju ali na grmovju, mi pa
namesto domaih kupujemo uvoene
bio in nevemekakne izdelke. A ne
bomo o tem, saj nismo "pristojni",
ampak si bomo raje poblie ogledali
vremensko letino minule jeseni.
Najkraji povzetek je vsakega malo,
a brez ocvirkov. Pomnili jo bomo po
lepem vremenu v asu praznikov in
olskih poitnic, ob dnevu spomina na
Geografski intitut Antona Melika ZRC
SAZU, Novi trg 2, Ljubljana.
2
Urad za meteorologijo, Agencija RSza okolje,
Vojkova cesta 1b, Ljubljana.
1
mrtve in dnevu reformacije. Vendarle

pa pred tem in za tem ni teklo vse tako
gladko, kot bi lahko sklepali po dobrem
koncu. Padavine so se zdramile ele
zadnji mesec. Zelo nas razveseljevalo
dejstvo, da v dolini nismo imeli veliko
meglenih dni, zato nam ni bilo oziroma
nam ne bi bilo treba pogosto zahajati
na sonne viave. Za marsikoga je bilo
to morda celo v redu, nikakor pa ne
za veino bralcev te revije, ki iemo
povod za obisk gora tudi v nadleni
dolinskokotlinski megli.
al se je ta hitro "zbudila" na zaetku
zime, kar pa je e tema prihodnjega
vremenskega pregleda. Jesen je znova
upraviila svoj meteoroloki sloves
najbolj padavinskega dela leta, saj je
tudi tokrat kot ponavadi a pomnimo,
da vedno le ni tako poskrbela za
izdatno moo, celo nadpovpreno
namoenost naih vije leeih in tudi
vseh drugih pokrajin. e res, da smo
zaeli jesen z oblanim in deevnim
vremenom, a je bilo nadaljevanje
pravo nasprotje, saj smo bili v e ob
koncu prve dekade deleni precej toplih

sonnih arkov in poznopoletnih
temperatur, ki so bile kot nala za
obisk gora.
Najvije dnevne temperature zraka
so se tako na 1500metrih povzpele vse
do 19 C, pa tudi na 2500metrih e do
zavidanja vrednih 13C. Konec prve
septembrske dekade nas je zajelo poslabanje, ki se je s krajimi padavinskimi prekinitvami nadaljevalo vse drugo
desetdnevje, prevladovalo je oblano
vreme s pogostimi padavinami. Vnaih
gorah praktino ni bilo dneva, ko ne bi
vsaj ponekod padlo nekaj malega deja.
Spadavinami je prila ohladitev, meja
sneenja se je 17.septembra spustila
do 1500 metrov in nekaj dni so bile v
gorah razmere povsem zimske prvi
v hladneji polovici leta. Vzadnjem
septembrskem desetdnevju se je vreme
izboljalo, deleni smo bili veliko sonca,
temperature pa so se vnovi vrnile na
poznopoletne vrednosti v sredogorju
do 18C, v visokogorju pa e za stopinjo
ve kot na zaetku meseca, tj. na 14 C.
Oktober se je zael suho, po niinah

e z obasno jutranjo in vse pogosteje
tudi dopoldansko meglo ter z nizko
oblanostjo. Gore so e toliko bolj
vabile planince, saj so bile niine pod
meglenim pokrovom zaporne plasti, ki
je posledica temperaturnega "narobe
sveta" oziroma obrata. Ta je znailen za
najhladneji del leta, ko temperatura,
ki v drugih letnih asih praviloma z
nadmorsko viino pada, tokrat raste.
Sredi prve oktobrske dekade se je
vreme zaelo kisati, bilo je oblano,
vrhove gora je pogosto ovijala megla,
obasno je deevalo. Druga dekada je
prinesla izrazito poslabanje, saj se je
nad severnim Sredozemljem poglobil
ciklon, ki je izdatno namoil gore v
zahodni Sloveniji. Vzaetku meseca v
naih gorah, izjema so bile senne lege,
ni bilo snega. Stem poslabanjem
sneilo je do nadmorske viine 1500
metrov pa se sneg pod 2000metri ni
obdral. Na Kredarici je 13. oktobra
opazovalec izmeril 20centimetrov
snega, ki je v naslednjih dneh z vse
vijimi temperaturami in sonnim
vremenom hitro skopnel. Zadnjo
dekado oktobra smo bili pod vplivom
toplih in vlanih jugozahodnih
vetrov, ki so poskrbeli, da so bile
povprene temperature za ve kot 4C
previsoke. Topli vplivi so dosegli viek
25.oktobra, ko so segle temperature v
sredogorju nad 16 C, v visokogorju pa
nad 12C. Zaradi vlanega zraka tudi
ni bilo dlje trajajoega lepega vremena,
saj je pogosto deevalo.
November je bil v celoti v znamenju
nadpovprene koliine padavin,
vendar je to, da glavnino jesenskih
padavin prispeva prav ta, statistino
najbolj moker mesec leta, povsem v
skladu z dolgoletnim povprejem.
Nae gore so bile delene padavin
skoraj vsak dan in ele ob koncu
meseca smo bili deleni nekaj suhih
dni oziroma smo imeli "krompir"
tudi z vremenom za "krompirjeve"
poitnice. e takoj na zaetku meseca
je v visokogorju nastala za ta letni as
debela snena odeja, v sredogorju pa
ele v zadnji dekadi. Najvijo izmerjeno viino snene odeje, 150cm, so
izmerili na Kredarici 25. novembra.

Meja sneenja je ves ta as precej
nihala, 9. novembra je prvi pobelilo
doline pod 1000 metri, krajevno tudi
pod 600 metri.
Povzetek vremenskega dogajanja
jeseni2013 lahko strnemo z ugotovitvijo, da sta bila september in oktober
v naih gorah nekoliko pretopla, november pa je postregel s povprenimi
temperaturami. Vceloti je bila jesen
topleja od dolgoletnega povpreja za
od pol do ene stopinje Celzija, kar je v
okviru priakovanih odstopanj. Nadpovpreen je bil predvsem november,
saj je ponekod padla do dvakratna
koliina padavin glede na dolgoletno
povpreje. Sicer pa je trimesena vsota
padavin veinoma povsod znatno
presegala povpreje. Na raun nijih
temperatur je v novembru, predvsem v
visokogorju, padlo ve snega kot ponavadi. Vcelotnem jesenskem trimeseju
je na Kredarici padlo 286centimetrov,
medtem ko je povprena vsota novozapadlega snega 244centimetrov.
Precej dinamino vremensko
dogajanje je bilo opazno e v eni
spremenljivki, in sicer v tevilu dni z
viharnim vetrom. Na Kredarici jeseni
v povpreju zabeleimo 41 takih dni,
toda letos jih je bilo kar 53. Predvsem
so jih na svoji koi obutili prebivalci
ob vznoju Karavank in KamnikoSavinjskih Alp na martinovo, ko so
vetrolomi podirali drevesa in odnaali
vse, kar ni bilo dobro pritrjeno.
Osrednji mesec meteoroloke jeseni
je tudi zadnji mesec polletne redilne
dobe (majoktober) Triglavskega
ledenika. Meritve povrine, ki jih opravljajo sodelavci Geografskega intituta
Antona Melika ZRC SAZU e od leta
1946, so potekale 8.in9.septembra.
Sklenjeno sneie, ki je v celoti pokrivalo oziroma skrivalo pod sabo leei
ledenik, je merilo poltretji hektar, kar
je precej ve kot pred letom dni, ko je
merilo le hektar. Bolj zanimive rezultate so minulo jesen dale georadarske
meritve, ki nam razkrivajo debelino
ledenika in lonico med ledenikim
ledom in vrhnjmi plastmi. Prav te
plasti so, v naih podnebnih in za
nastanek ledenikega ledu mejnih

razmerah, ele na dolgi, lahko tudi ve
desetletij trajajoi poti do zakljuka
preobrazbe. Preliminarni rezultati za
debelino so na najglobljem mestu pokazali 8metrov. Ob prejnjih tovrstnih
meritvah leta 2000 je bila ugotovljena
najveja debelina ledu 9,5 metra. To
pomeni, da se je tanjanje ledenika v
tem tisoletju nekoliko upoasnilo
oziroma da izginja poasneje, kot so to
predvidevali konec prejnjega stoletja.
Podobne ugotovitve veljajo tudi za
ledenik pod Skuto, ki je 18.oktobra
meril natanko 1,6hektarja, vendar
je bila priblino desetina ledenike
povrine na njegovem severovzhodnem delu pokrita z ostanki skalnega
podora, do katerega je prilo najverjetneje v zaetku poletja. Podorno
kamninsko gradivo je sestavljalo
ve deset metrov dolg grunat vraj
in nekaj vejih skalnih blokov, ki so
prileteli na ledenik s severozahodnega
ostenja Kranjske Rinke. Gre za najveji
skalni podor nad tem delom ledenika
po letu 2002. Procesi nad tem delom
ledenika potrjujejo ugotovitve, da sta
zaradi podnebnih sprememb v zadnjih
desetletjih vse bolj intenzivna tudi
procesa toplotnega krenja oziroma
raztezanja kamnin in njihovega, e
precej bolj intenzivnega zmrzalnega
preperevanja. Zima bo prehodno
zakrila posledice teh procesov drugod
po naih gorah, sicer pa se v tem
najhladnejem letnem asu pojavljajo
drugi, novi in ni manj zanimivi,
vasih tudi nevarni procesi. A kdor
jih pozna ter redno spremlja vreme in
razmere v naem vzpetem svetu, bo
uil le radosti in sladkosti zasneene
pokrajine na gozdni meji in nad njo.
Ali kot je zapisal Janez Menart, eden
od avtorjev pesnike zbirke Pesmi
tirih, ob pesnikem vzponu na goro:
"Vrh gore je bel kaipot oem in jasen
dan ari od vsepovsod in srea je, da je
pred mano pot, in to da vem, da slast je
v tem, da grem." Kako enostavno, samo
iti moramo! Menda veljajo vremenske
estitke za novo leto, v katerega smo
vstopili v zaetku tega meseca, tudi "z
zamudo" m
Preglednica 1. Povprena temperatura (C) in koliina padavin (mm) v meteoroloki jeseni 2013
ter primerjava s povprejem obdobja 19912010.
Postaja (nadmorska viina)
Ratee (864m)
Vojsko (1067m)
Krvavec (1740m)
Kredarica (2514m)
Povprena T
Odklon T
Padavine
7,8
7,6
4,6
0,9
0,9
0,7
0,5
0,8
574
742
531
857
Vir: Arhiv Urada za meteorologijo

Agencije RSza okolje.
Indeks padavin glede na povpreje

19912010
109
93
130
126
|63|
NOVICE
IZVERTIKALE
Prvi led in
zimske smeri
V Mrzli gori sta letos spomladi
Marko Mavhar in Miran
umak preplezala novo smer
Instinkt (VII+, 100m). Smer
je samevala do 19. 10., ko so
Toma Peternel, Samo Jane in
Primo unter (AK Rinka) opravili verjetno prvo ponovitev
omenjene smeri in izplezali po
smeri Zadoenje (IVV, 60m).
e v zimskih razmerah so bili
nad Okreljem dejavni trije
lani AOelezniar Peter
Bajec Poli, Primo Bregar
Dalejnc in Domen Koir Kruh,
ki so najprej v soboto, 14. 12.,
preplezali Peeni raz (IV+/
III, 500m) v Turski gori in naleteli na odline razmere, dan
kasneje pa e Celjsko smer
(IV/3 M, 350m) v Mali Rinki,
kjer pa razmere niso bile tako
idealne in so jim povzroile kar
nekaj teav.
28. 11. sta Janez Svoljak in Igor
Okorn (oba AOKranj) preplezala Kranjsko po (IV, 250m) v
steni Nad itom glave. V smeri
so prevladovali nepredelan
sneg, skala in zmrznjene trave.

Le redko sta naletela na dober,
uporaben sneg. V danih
razmerah dober ogrevalen
vzpon za zimo, ki je pred vrati.
Isto smer sta 23. 12. ponovila
Jan Podgornik (AAO) in Domen
Koir (AOelezniar).
Od vzponov v klasikah
Begunjice naj omenim vzpon
Mihe Zupana (AOTri), ki si je
v Begunjski Vrtai privoil Kozorogovo smer (III/3, 80/40,
500m).
Nad Bako grapo sta v Raskovcu
v soboto, 7. 12., Radovan
Lapanja in Andrej Trpin (oba
AOCerkno) preplezala novo
smer in jo poimenovala Miklaveva smer (3040, 200m).
Gre za lahko, uivako smer, ki
se zane v grapi v vpadnici vrha
in poteka ves as proti desni na
greben.
Le luaj stran, v Matajurskem
vrhu, sta za potrebe izdelave
slik za vodnik Primorske stene,
novo smer potegnila e Peter
Podgornik in Milan Velikonja.
Poimenovala sta jo Tantadruj
(IV/III, 55/45, 350 m, 2 h). Smer
se zane na desnem robu june
stene Malega Matajurskega
vrha in poteka po iroki grapi z
lepimi prehodi naravnost na vrh
Malega Matajurskega vrha.
Miklaveva grapa v Raskovcu Foto: Jaka Ortar
V Raduhi sta Matej Balaic in

Ivan Pel (AOTAM) preplezala
tudentsko smer (M7, 140m).
Vzpon je bil bolj suhe narave kot
pa kombinirane ali snene. V
nedeljo, 15. 12., sta s kombiniranim plezanjem v Raduhi zaela
tudi Grega Laen (AK rna) in
Andrej Gradinik (AK Ravne),
sedaj e standardna naveza.
Prosto s cepini sta preplezala
smer Steber Velike Raduhe
(V+/IV, II, 260m).
Dvakrat uspeno
na Fitz Royu
Smer Supercanaleta v Fitz
Royu oitno postaja moderna
klasika, saj so jo v zadnjem
obdobju samo Slovenci obiskali
kar dvakrat. Najprej jo je 15.
11. preplezal Toma Jakofi
skupaj z Adamom Georgeom.
Ob prihodu v Patagonijo ju je
priakalo lepo vreme, ki sta ga
takoj izkoristila in v 72 urah po
odhodu od doma sta e stala na
vrhu Fitz Roya ter se nato vrnila
v Chalten.
Nekaj dni kasneje, 25. 11., so
smer uspeno preplezali e
lani PK kofja Loka Ane Jere,
Matja Cotar, Uro Stanonik
in Miha Hauptman. V smer
so vstopili ob dveh ponoi,

do sonnega zahoda stali
na vrhu in se v jutranjih urah
naslednjega dne vrnili nazaj
pod steno. Vzpon jim je oteil
pokvarjen kuhalnik, zato so
morali shajati z zelo malo hrane
in pijae. e pred tem, 20. 11., so
ti isti alpinisti opravili uspeen
vzpon na Agujo Guillaumet
po SZ razu, v smeri FonrougeComesaa (6b+, 30, 400m). V
nadaljevanju so podobno kot
tevilni letos zaman poskusili
na Cerro Torreju. Kljub okrepitvi
s Francescom Salvaterro so
tik pod vrhom morali priznati
premo poslabanju vremena in
prhkemu snegu. Sredi kopanja
predora na vrh so spoznali, da
jih bosta prehitela no in slabo
vreme, e nekaj ur predvidenega
dela pa jih je preprialo, da je
bolje zaeti z umikom. Za zakljuek odprave sta se 12. 12. Ane in
Uro kljub mokremu bivaku povzpela e na Cerro Solo in s tem
zaokroila lepo bero vzponov te
mini odprave v Patagonijo.
Ledne novosti
V ostenju edce je zanimivo

linijo zagledal in preplezal
an Karniar (AOJezersko).
Poimenoval jo je Vidova srajka
Smer Tantadruj v Malem Matajurskem vrhu Foto: Jaka Ortar
Vidova srajka na Jezerskem. Rdea je linija vzpona, modra pa sestopa.

Foto: an Karniar
Nov preplezani slap v Tamarju - Moonwalker Foto: Andrej Pejak
(85/50-80, 150m). Spodnji del

smeri poteka po nekdanji Solzi
za Pubija, v zgornjem delu pa
zavije desno od glavne svee
edce do kraje svee (90,
10m), eznjo in po podoru
navzgor do manjega macesnovega gozdika.
Matej Novak (AOMojstrana )
in Jure Jerin (GRS Ratee) sta v
Tamarju, visoko nad cesto med
Suhim vrhom in Sranikom,
najverjetneje preplezala
novo ledno smer z imenom
Moonwalker. Sledilo je e nekaj
ponovitev, med drugimi jo je
ponovil tudi Andrej Pejak in jo
ocenil nekoliko vije (4-, 90-80,
100m).
teavnosti. Tokrat sta z mladim

soplezalcem iz domae doline,
Tinetom Vidmarjem, 12. 12.
najprej poskusila preplezati
smer Omega (IV, M7+, 600 m,
700m) v Petites Jorasses. Nepredelan sneg je popil preve
moi, in potem ko je Dejan e
preplezal najteji razteaj, sta
se morala obrniti, saj, kot pravi
Dejan, je prijateljstvo vredno
ve od ocen. Po tej preizkunji
sta se podala na lov za slapovi
in dobre razmere nala v dolini
Nova smer v truci
Stefan Lieb in Katharina Lind s

sosednje avstrijske Koroke sta
v truci 25. 10. preplezala novo
smer No pain, no gain (VI+,
200m). Smer naj bi bila logina,
poteka v jugovzhodni steni,
skala pa je seveda v tej steni
odlina.
Ojstrica
V dobra alpinista se oitno

razvijata tudi Marko Mavhar
in Miran umak (AOGrmada
Celje), ki sta zimo zaela z dvema
dobrima vzponoma v Ojstrici.
Najprej sta 13. 12. preplezala
Herletovo smer (V, A1/IV, oz. VI,
450m). Smer poleti predstavlja
eno najbolj obiskanih klasik
v tem delu, a pozimi le redko
doivi obisk. Povsem skalna tura

pozimi ne nudi veliko idealnega
lednega in snenega plezanja.
Zato pa toliko ve skalnih in
kombiniranih odstavkov, ki ob
neidealnih pogojih lahko predstavljajo zahtevno plezanje.
e poleti je zanimiva zloglasna
preka, ki je pozimi v derezah e
veji izziv. Po osmih urah teav
sta bila na vrhu stene, pristopila
e na vrh Ojstrice in se preko
karij vrnila v dolino.
e v torek, 17. 12., se je Marko,
tokrat z Matevem Mrakom
(AORadovljica), vrnil v Ojstrico.
Vstopila sta v e nekoliko tejo
Spominsko smer Iva Reye
Zmaja (VII-, A0, 470m). Najprej
sta plezala s cepini in derezami,
ponekod z rokami, v najtejih
razteajih pa so jima prav prile
tudi plezalke. Poledenela skala
je odnesla prosto ponovitev.
Vpraanje je, ali je teje preplezati teke skalne razteaje ali
laje, napol zasneene s slabo
predelanim snegom pa je tako
ali tako vena dilema. Smer ju je
dodobra fizino zdelala, doivljajsko pa popolnoma napolnila
in obogatila. Po osemurnem
naporu sta stala na vrhu stene.
Vallon de Sales, kjer sta v Faucilles du Chantet preplezala dva

teka in lepa slapova. Najprej
sta 15. 12. preplezala smer San
Valentino (WI6, M7+, 250 m, 5
h), naslednjega dne pa e smer
Tutti tre (WI5+, 350 m, 5 h).
Kljub mestoma tankemu ledu
in zahtevnemu kombiniranemu
plezanju po njunem mnenju
obe liniji spadata med zelo
priporoljive.
Novice je pripravil
Peter Menar.
Slapovi v Vallon de Sales Foto: Dejan Koren
V zibelki alpinizma
Dejan Koren ima e nekaj

asa stvari postavljene na
pravo mesto. Poleg vzponov
zavidljivih teav v svojih
dnevnikih vzponov velikokrat
izraa tudi veliko bolj loveke
poglede, kot pa zgolj tevilke
|65|
Izla je Zgodovina
slovenskega
alpinizma
smeri dodali e zgodbo. Po

mnenju Toneta karje so e
dolgo vedeli, da bi bilo treba
napisati tako knjigo, vendar
so vsi akali, da bo to naredil
tiriindvajsetega decembra je
nekdo drug. Zato obuduje
bila v polno zasedeni dvorani
avtorja, da sta to zmogla. Zdi se
Zemljepisnega muzeja v
mu velik doseek, celo dravoLjubljani predstavitev monotvorno dejanje. To je vir, deblo,
grafije Zgodovina slovenskega iz katerega se lahko dalje piejo
alpinizma, med katero smo
posamezne zgodbe.
izvedeli nekaj zanimivosti o
Mika je util dolg do generacij,
njenem nastajanju. Za govorki so ustvarjale slovenski alpininiko mizo so se zbrali avtorja
zem. Vsaka, e tako objektivna
knjige dr. Peter Mika in mag.
zgodovina je tudi subjektivna.
Urban Golob, soavtor dr. AleZUrbanom sta knjigo gradila
ksander Bjelevi, ki je prispeval kronoloko, izpostavila sta 37
poglavje o zgodovini plezanja v alpinistov in alpinistk, tako imeTriglavski severni steni, starosta novanih stebrov slovenskega
himalajskih odprav Tone karja alpinizma, in skuala objektivno
ter moderator, alpinist in
graditi na zgodovinskih virih in
novinar Miha Lampreht, ki je
dejstvih. Potreben je bil filter
vee vodil pogovor.
zbranega gradiva, zato sta soLampreht je na kratko preddelovala s strokovnimi bralci
stavil knjigo in poudaril, da gre
pomoniki, ki so soustvarjali
za veplastno monografijo, ki
alpinizem od 50-ih let prejnjegovori o genezi slovenskega
ga stoletja naprej. Zintervjuji, ki
alpinizma, na katero smo
jih je naredil Golob, sta dodajala
akali dolga leta. Pred njo je
meso celotni zgodbi.
bilo marsikaj e narejenega s
Na vpraanje, kako bi monokronolokim poroanjem in
grafijo uvrstili v mednarodni
zapisovanjem Francija Savenca, prostor, je Bjelevi odgovoril,
z Zgodovino slovenskega
da kolikor ve, take monografije
planinstva Toneta Strojina ter
nima e noben evropski narod.
raznimi lanki in publikacijami. Obstajajo posamezna dela,
Peter Mika je pojasnil, da je bil
tematsko razdeljena, vendar
glavni razlog za pisanje dejstvo, celote, kakrna je pravkar
da take knjige e ni bilo. Ko
izdana knjiga, po njegovem
se je pred estimi leti odloal
mnenju e ni niti pri Poljakih,
za temo doktorskega tudija,
ki so ena vodilnih himalajskih
izbira ni bila teka. Ker se je
velesil.
zavedal, da ni pretirano dober
Omorebitnem prevodu Golob
pisec, se je za pomo obrnil na
meni, da za tujce ne bi bil dovolj
Urbana Goloba, izkuenega
samo prevod. e bi na primer
publicista, ki je zbrano gradivo
angleki alpinist prebral, da je
spravil v berljivo obliko.
Pavle Kozjek sestopil po ihuStrokovni recenzent Aleksanlovi smeri v iroki pei, mu to
der Bjelevi je dejal, da je
ne bi popolnoma ni pomenilo.
Triglavska stena z dolino okoli
Zato bi bilo treba prevod netiri tiso metrov in viino tiso
koliko prilagoditi in morda tudi
metrov ena od najvejih evrop- raziriti z doloenimi razlagami,
skih sten, kakrnih je v Evropi
da bi tujci dobili pravi vtis o
skupno le kakih pet. Zgodovina alpinizmu v naih gorah. Miha
slovenskega alpinizma v tej
Lampreht mu je hitro repliciral,
steni je tudi zgodovina slovenda e smo iskreni, tudi Slovencu,
skega alpinizma v malem. Zato ki se z alpinizmom ne ukvarja,
se je zdelo avtorjem, da bi bilo
podatek, da je Pavle Kozjek
smiselno vzporedno podati
sestopil po ihulovi smeri, ne bi
tudi zgodovino plezanja v Steni, pomenil kaj dosti ve kot tujcu.
ki je okoli leta 1900 e vedno
karja je dodal, da se ideja o
veljala za enega od velikih
prevajanju naih knjig ni nikoli
problemov Vzhodnih Alp. Pred dobro prijela, kljub nekaterim,
dvema letoma je izel plezalni
e obstojeim prevodom.
vodnik za to steno, v priujoi
Peter Mika je glede kriterijev za
monografiji pa so golim opisom izbor 37 alpinistov in alpinistk
kot stebrov slovenskega alpinizma pojasnil, da sta osnovne kriterije sicer imela, vendar sta jih
tudi sproti doloala. Stebre sta
postavila iz razlinih razlogov;
upotevala sta tudi vplivnost
posameznika na slovenski alpinizem. Za vsakega izbranega
alpinista oziroma alpinistko sta
na kratko utemeljila, zakaj je pomemben oziroma pomembna
za na alpinizem.
Ogromno fotografskega
materiala je bilo doslej e neobjavljenega ali redko videnega.
elela sta ga im manj retuirati,
da se je na slikah ohranil duh
asa, kakren je bil ob nastanku
posnetka. Zato so nekatere
fotografije slabe. Na koncu
je Urban Golob samokritino
pripomnil, da sta mogoe kaj
nehote spregledala, tako da
knjiga najbr ne vsebuje isto
vsega. Zato se zanaata, da bo
morda neko prilo do nove,
dopolnjene izdaje.
Mire Steinbuch
PORTNO
PLEZALNE
NOVICE
e dve preplezani smeri z oceno

8c+. Nekaj dni pred uspehom
v Tedijevi luknji je preplezal
Histerijo, na "sanjski" dan pa e
lovek ne jezi se.
Nova Ondrova
smer 9b+
udeni, ele 20-letni fant
s eke, ki si v asu pisanja
prispevka lasti e 88 preplezanih
smeri z oceno 9a in ve, je bil
sredi decembra uspeen e v
svoji tretji smeri z oceno 9b+.
Vasil Vasil, smer v ekem plezaliu Sloup, je Adam opremil
pred petimi leti in za uspeh
porabil dobrih 20 plezalnih dni v
obdobju dveh let. Po avtorjevem
mnenju nova 9b+ sicer ni tako
lepa kot prva smer te ocene The
Change na Norvekem ali La
dura, dura na Iberskem polotoku, ampak 9b+ je pa vseeno 9b+.
Belgijka postala
etrta enska
spreplezano 9a
Ena najbolj uspenih tekmovalk

v zgodovini portnega plezanja
Muriel Sarkany je v francoskem
plezaliu Gorges du Loup
preplezala smer Punt-X (9a) in
Davnega leta 1994 je Tadej
tako postala ele etrta enska
Slabe v Miji pei opremil
z uspehom v tako teki smeri.
smer z imenom Sanjski par, jo
Prva enska, ki je preplezala
preplezal in ji prisodil oceno 8c. smer z oceno 9a, je bila panka
Kratko smer po stropu luknje,
Josune Bereziartu. e leta 2002
ki je po njegovi aktivnosti v njej je preplezala smer Bain de Sang
e takrat dobila ime Tedijeva
v vicarskem Saint Loup. Druga
luknja, je kmalu e podaljal, a
enska, ki je zmogla tako teko
cele smeri s podaljkom ni uspel smer, je francoska plezalka
preplezati. Je pa to februarja
Charlotte Durif. Leta 2011 je v
leta 2003 uspelo Urou Perku,
francoskem plezaliu Verdon
ki je podaljanemu Sanjskemu preplezala smer PPP. Kot tretja se
paru prisodil oceno 9a. Od
je v enski klub 9a vpisala ametakrat se je v njej zvrstilo nekaj
rika plezalka Sasha DiGiulian s
vzponov predvsem tujcev, med preplezano smerjo Erra Vella v
katerimi je vsekakor najbolj
Margalefu.
znano ime Adam Ondra, in vse
do danes se je obdrala Perkova
ocena 9a. Nov slovenski vzpon v
tej smeri je v zaetku decembra Chamonix je 20. in 21. novembra
uspel Domnu koficu. Domen
2013 gostil mednarodno
ima sicer na svojem seznamu
vojako tekmovanje v portnem
vzponov zabeleeni e dve
plezanju. Tekmovali so tudi
smeri teh teav leta 2010 je
slovenski plezalci, pripadniki
v Miji pei preplezal Martina
slovenske vojske. Po priakoKrpana, leta 2012 pa v sosevanjih se je z dvema zlatima
dnjem Ospu Halupco. Poleg
medaljama najbolje odrezala
tega je Sanjskemu paru dodal
Mina Markovi, ki je zmagala v
Sanjski par za kofica
Vojako tekmovanje
teavnosti in balvanih. Klemen

Bean je osvojil dve srebrni
medalji, Maja Vidmar je bila
srebrna v teavnosti in bronasta
v balvanih, Martina ufar pa
ravno obratno srebrna v balvanih in bronasta v teavnosti.
Slovenija je osvojila prvo mesto
v skupni razvrstitvi, drugi so
bili pripadniki francoske vojske,
tretji pa vicarji.
Predzadnja
tekma za DP
23. novembra 2013 so lani
Alpinistinega kluba Slovenska
Bistrica organizirali predzadnjo
tekmo za dravno prvenstvo
v teavnosti za mlaje in
srednje kategorije. Skupaj je
na tekmovanju nastopilo 172
mladih portnih plezalcev in
plezalk, ki so se pred zakljunim
tekmovanjem v Kranju borili
za predzadnji komplet tok
dravnega prvenstva v
teavnosti. Med njimi so si
nekateri e zagotovili zmago
v skupnem setevku v sezoni
2013. To so bili Tjaa Kalan
(AOKranj) v kategoriji kadetinj,
Janja Garnbret (aleki AO) v
kategoriji starejih deklic (obe
sta zmagali na vseh dosedanjih
tekmah) in Kilian op (aleki
AO) v kategoriji mlajih dekov.
Vostalih kategorijah smo na
skupne zmagovalce morali poakati do zakljuka dravnega
prvenstva v zaetku decembra.
Zmagovalci tekme so bili: Anja
Balanti (POJesenice) in Alja
Resnik (POKamnik) pri cicibanih, Patricija Pirc (PORaica)
in Maks Bogolin (AOrnue)
pri mlajih deklicah oziroma
dekih, Janja Garnbret (aleki
AO) in Tine Rozmani (PORadovljica) pri starejih deklicah
oziroma dekih ter Tjaa Kalan
(AOKranj) in Martin Bergant (PK
kofja Loka) pri kadetih.
Plezalni dnevi Kranja

Zakljuek tekmovalne sezone
v teavnostnem in balvanskem
plezanju je gostila portna
dvorana na Zlatem polju v
Kranju. Na osmih Plezalnih
dnevih Kranja, ki so potekali
od 29. 11. do 1. 12. 2013, so se
plezalci vseh kategorij borili
za zadnje toke dravnega

prvenstva v sezoni 2013.
Prvi dan je bil rezerviran za
tekmovanje mlajih kategorij
v teavnosti, kjer so na najvijo
stopniko stopili Bine Meke
(PSDP martno) in Jana Ravnik
(POJesenice) pri cicibanih
ter Maks Bogolin (AOrnue)
in Mia Krampl (AOKranj)
pri mlajih dekih oziroma
deklicah. Dravni prvaki v teavnostnem plezanju za sezono
2013 so postali: Alja Resnik
(POKamnik) in Jana Ravnik
(POJesenice) v kategoriji cicibani, pri mlajih dekih oziroma
deklicah pa Kilian op (aleki
AO) in Patricija Pirc (PORaica).
Drugi tekmovalni dan so z balvanskim tekmovanjem zaeli
kadeti in kadetinje. Pri fantih je
zmagal Ane Peharc (POTri),
ki je s popolnim izkupikom
dveh zmag osvojil naslov dravnega prvaka. Enak rezultat je v
kategoriji kadetinj uspel Juliji
Kruder (POCelje).
Tekmovanje so nadaljevali
stareji deki in stareje deklice,
kjer sta Miha Hajna (PK kofja
Loka) in Janja Garnbret (aleki
AO) zmagala na obeh letonjih
tekmah za dravno prvenstvo
in tako kot njuna kolega v
kadetski kategoriji slavila
osvojitev dravnega naslova s
popolnim izkupikom tok.
Vrhunec drugega dne je bil
finale lanov in lanic v teavnostnem plezanju. Pri lanih
je bil najbolji Domen kofic
(PORadovljica) pred Juretom
Raztresenom in Urbanom
Primoiem (oba PK kofja
Loka). Pri lanicah je zmagala
Mina Markovi (PK 6b Ptuj). Na
drugem in tretjem mestu sta bili
domainki Tjaa Kalan in Tina
utei (AOKranj). Dravna
prvaka v sezoni 2013 sta postala
Domen kofic in Mina Markovi.
Vzporedno s finalom lanov in
lanic so se za zadnje balvanske
toke v letonji sezoni potegovali e mlaji deki in mlaje
deklice. Pri fantih je zmagal
Kilian op (aleki AO), nov najbolji rezultat pa mu je prinesel
tudi naslov dravnega prvaka.
Pri mlajih deklicah smo spremljali superfinale, v katerem si
je Vita Lukan (PORadovljica) z
zmago zagotovila tudi naslov
dravne prvakinje.
Zakljuni dan tekmovanja

so se za zadnji komplet tok
v teavnosti borili kadeti in
kadetinje ter stareji deki in
stareje deklice. Pri kadetih
je zmagal Martin Bergant, pri
kadetinjah pa je bila najbolja
Tjaa Kalan (AOKranj). Pri
starejih dekih sta si tudi po
superfinalu prvo mesto delila
Tine Rozmani (PORadovljica)
in Luka Drolc (PORaica), pri
starejih deklicah pa je bila e
enkrat najbolja Janja Garnbret
(aleki AO). Naslova dravnega prvaka so se veselili Martin
Bergant (PK kofja Loka) pri
kadetih, Tjaa Kalan (AOKranj)
pri kadetinjah, Matic Kotar
(PORaica) pri starejih dekih
in Janja Garnbret (aleki AO)
pri starejih deklicah.
Vzporedno s tekmovanjem
srednjih kategorij so v balvanih
plezali cicibani in cicibanke. Pri
fantih je zmagal Miha Miljavec
(AOKranj), pri dekletih pa se je
najbolje izkazala Letija Fajfar
(AOKranj). Naslova dravnega
prvaka sta se veselila Lan
Mscha in Erna Sefi (oba PD
Korenjak).
Na veernem lanskem spektaklu sta pri balvanih slavila
Mina Markovi (PK 6b Ptuj)
in Jernej Kruder (POCelje).
Venski konkurenci sta se za
nao najboljo plezalko uvrstili
mladi Katja Kadi (PORaica)
in Julija Kruder (POCelje).
Vmoki konkurenci sta se na
drugo mesto uvrstila Domen
kofic (PORadovljica) in
Gregor Vezonik (AK Ravne).
Ker pa sta oba zmagovalca
zadnje tekme manjkala na prvi
tekmi dravnega prvenstva na
Logu, se je v enski konkurenci
naslova dravne prvakinje veselila Katja Kadi (PORaica)
pred Matejo Hohkraut (PK
Lako) in Tjao Kalan (AOKranj).
Pri mokih je pokal za naslov
dravnega prvaka el v roke
Sergeju Epihu (PK kofja
Loka), drugi je bil Dominik
Fon (AOKranj), tretji pa Jernej
Kruder (POCelje).
Klubski naslov so si tokrat
zagotovili plezalci in plezalke
iz AOKranj (5554 tok), pred
PK kofja Loka (5295 tok) in
PORaica (3843 tok).
Novice je pripravil
Peter Mika.
NOVICE
IZTUJINE
Drzen nart Ralfa
Dujmovitsa
Le na dveh osemtisoakih
alpinisti e niso stali pozimi. To
sta K2 in Nanga Parbat, oba v
Pakistanu. Toda slednji je veliko
laje dostopen, z nije leeimi
baznimi tabori, ki se nahajajo na
travi in ne na ledeniku. Zatorej
je razumljivo, da je Nanga
Parbat prvi na vrsti za zimski
vzpon. In letos bo tam (je e) v
zimski sezoni kar velika gnea,
saj na 8125 metrov visoko goro
poskua zlesti ve odprav. Tri
med njimi bodo poskuale
po Schellovi smeri v Rupalski
steni. Poleg trilanske odprave
poljskih alpinistov bo tam tudi
Italijan Simone Moro s soplezalcem Davidom Goettlerjem.
Moro je do sedaj opravil e tri
prve zimske vzpone na osemtisoake (ia Pangma, Makalu in
Gaebrum II) in je tako verjetno
najbolj izkuen zimski himalajec
v tem trenutku. e zanimiveja
novica prihaja izpod Diamirske
stene, ki je prila na slab glas po
poletnem incidentu talibanov
v baznem taboru. Tam se e
nahaja Nemec Ralf Dujmovits,
ki bo skual na vrh priplezati
sam. In to ne kakorkoli, temve
v hitrem in alpskem stilu. Dujmovits, ki je e pred asom zbral
vse vrhove osemtisoakov, se je
namre odloil za aklimatizacijo
drugje, in sicer na najvijem vrhu
June Amerike, na Aconcagui.
Tam je dvakrat spal na 6000
metrih in dvakrat na vrhu (nekaj
metrov pod viino 7000 metrov),
kar je po njegovem mnenju
dovolj za hiter vzpon na Nanga
Parbat. Staknim pristopom
se je izognil dolgotrajnemu
plezanju v mrazu in denju v
baznem taboru pri zimskih temperaturah. Poakal bo do prve
vremenske prilonosti in skual v
enem zamahu priplezati na vrh.
Ines Papert na
e neosvojenem
esttisoaku
eprav so gore v Kumbuju,

deeli erp pod Everestom, med
|67|
najbolj znanimi, pa se med

njimi e vedno najdejo takne
z neosvojenimi vrhovi. Taken
je tudi Likhu uli I (6,719m),
na katerega sta letonjo jesen
plezala Nemka Ines Papert in
vicar Thomas Senf. Pravzaprav
sta hotela preplezati novo smer
v steni Tengkangpoeja nad
vasjo Thame, a so bile v steni
preslabe razmere. Po aklimatizaciji na Paramu, 6200 metrov
visokem trekinkem vrhu, sta
vstopila v severno steno, jo
hitro preplezala, napredovanje
pa se je ustavilo na grebenu z
globokim snegom in opastmi.
Po bivaku sta preila vso steno
do severnega raza, kjer sta
drugi postavila otor, tretjega
dne pa se je Ines sama povzpela
na vrh, medtem ko je Thomas
zaradi ozeblin akal v otorku.
Naslednjega dne sta varno
sestopila v dolino.
David Lama soliral

zahtevno smer
Ne zgodi se tako pogosto, da bi
posameznik zael kot portni
plezalec, potem pa se skoraj
popolnoma posvetil alpinizmu.
A pri mladem avstrijskem
plezalcu se je zgodilo prav
to. Sin erpe in Avstrijke je e
kot otrok veljal za izjemno
Mladinska knjiga Trgovina

Slovenska 29, Ljubljana
T: 01 2410 656,
E:konzorcij@mk-trgovina.si
Izredno privlano tivo,

sodi v sam vrh alpinistine literature.
Philip Parker:
Himalaya: The Exploration

and Conquest of the Greatest
Mountains on Earth
Conway, 2013
(trda vezava;
192 strani;
barvne
fotografije;
cena 26,75 )
nadarjenega portnega
plezalca, zdaj pa se posvea
predvsem velikim stenam v
vsakovrstnih razmerah, tudi v
snegu in ledu, skratka pozimi.
Na zaetku decembra je David
Lama sam opravil nov zahteven
solo vzpon v avstrijskih Alpah.
"Pravzaprav ni ni posebnega,"
je po vzponu dejal Lama. "Samo
smer, ki sem jo imel v glavi e
nekaj let. Zdaj je opravljeno."
Precej skopo za 400-metrsko
Nordverschneidung (Severno
zajedo), ki jo je Lama ocenil z
90, WI4, M4/5, VI/VII.
Kljuni tirje razteaji, kjer je
skala precej slaba in se je bil
Lama primoran varovati, so
v zgornji polovici smeri, a e
vstop ni kar tako 100 metrov
navpinega ledu. Vzpon je 8.
decembra izvedel zelo hitro,
saj je bil nazaj pri avtu, kjer je
zjutraj zael turo, v vsega estih
urah in pol.
Druju, ki je po mnenju avtorja

ena najzahtevnejih smeri v
Alpah sploh. Batoux je vse smeri
v knjig splezal tudi osebno,
pogosto v drubi vrhunskih
fotografov; njihove brezhibne
fotografije dobesedno jemljejo
dih in so eden glavnih dejavnikov, ki so naredili knjigo tako
privlano in zanimivo.
Izbor tur je zelo uravnoteen,
saj so poleg velikih klasinih
vzponov opisane tudi tevilne
smeri novejega asa. Ravno
te smeri dajejo Batouxovi
knjigi dodano vrednost,
sicer pa so tevilni vzponi iz
Philippe Batoux: Mont
Rbuffatove knjige tu ponovno
Blanc. The Finest Routes:
opisani. Pri vsaki turi so pod
Rock, Snow, Ice and Mixed.
naslovom z imenom Gore
Vertebrate Publishing,
in smeri nanizani osnovni
Sheffield 2012. 215 str., velik
tehnini podatki (ocena
format, 35.00.
teavnosti, relativna viina
smeri, as plezanja, oprema,
sezona, dostop, prvi vzpon) in
kratek opis osnovnih znailnosti
smeri. Sledijo natanneji opis
pristopa do smeri, opis vzpona
in sestopa. Na splono so opisi
nekoliko kraji kot v Rbuffatovi
knjigi, saj pri Batouxu besedilo
Poasi se razreujejo zadnje
nadomeajo precizne skice
uganke, najteje dolge proste
smeri z natannimi vmesnimi
smeri na svetu. Potem ko je e
ocenami teavnosti in seveda
kazalo, da je poskusov Kevina
Lani je izel angleki prevod
tevilne odline fotografije,
Jorgesona in Tommyja Caldwel- imenitne knjige Philippa
ki e dodatno osvetljujejo
la v njunem projektu Dawn Wall Batouxa, odlinega francoskega najpomembneja mesta na
(El Capitan) tudi za letos konec alpinista, gorskega vodnika in
plezalni turi.
Tommy se je namre pred nekaj intruktorja na francoski nacio- Tudi slovenski alpinisti imajo
tedni v smeri pokodoval pa iz nalni oli smuanja in gornitva svoje mesto v knjigi. Avtor je
Yosemitov prihajajo drugane
v Chamonixu. Vspremni besedi, v knjigo uvrstil znamenito (in
vesti. Tako Kevin kot Tommy
ki jo je napisal sloviti Patrick
po krivici zanemarjeno!) smer
sta spet pod steno in v njej
Gabarrou, je ta poudaril, da
po Crozovem stebru v Grandes
ter skuata razreiti e zadnje
je Batouxova knjiga naravno
Jorasses, po kateri sta R. Peters
uganke prostega vzpona. Tako
nadaljevanje antolgijske knjige in M. Meier leta 1935 prvi
sta uspela prosto preplezati
Gastona Rbuffata Masiv
preplezala to veliastno steno;
tudi 14. in 15. razteaj (slednjega Mont Blanca 100 najlepih
danes se ta smer pleza v kombizaenkrat le Caldwell). Gre za
smeri, ki je izla daljnega leta
naciji s Slovensko smerjo, ki so
polna dva razteaja dolgo pre- 1973. Vvmesnih 40 letih se je
jo leta 1977 preplezali F. Knez, V.
nico, v kateri teave ne padejo
v alpinizmu zgodilo marsikaj
Matijevec, L. Vidmar in J. Zupan
pod zgornjo deseto stopnjo,
novega, mono so napredovali in je kot taka opisana v knjigi.
petnajsta dolina vrvi pa sega
tehnini pripomoki in naini
Knjigi bi teko dali kako pripommenda e krepko v enajsto
urjenja, poleg tega pa so klibo. Morda bi si kdo zaelel malo
stopnjo. e je najteje dele
matske spremembe v najvijih
drugaen izbor smeri, toda pri
smeri nemogoe preplezati pri obmojih Alp povzroile veliko izbirnih vodnikih je vedno tako,
viji temperaturi, pa se v tem
sprememb okolja, poveini
da so avtorjeve preference
asu pojavlja nova teava. Tudi
negativnem smislu.
najviji zakon. Poleg tega se je
v pregovorno toplo Kalifornijo
Vknjigi je obdelanih 100
Philippe Batoux potrudil, da
se pozimi namre naseli mraz.
izbranih tur v montblankem
je izbral zelo raznolik in pester
Seveda Caldwellu in Jorgenpogorju, ki so razvrene po
seznam smeri. Morda me je pri
sonu preplezana smer po
teavnosti od lajih k tejim.
branju knjige zmotilo na enem
razteajih ne pomeni kaj dosti.
Pravzaprav je na koncu dodan
mestu, namre pri opisu smeri
Treba jo je preplezati v enem
in na kratko opisan e en
po osrednjem stebru v Frneyu,
zamahu, od vstopa do vrha, oba vzpon, tj. skrajno teavna smer kjer je kot prvopristopnike
pa morata pri tem v vodstvu
Jean-Christopha Lafailla v Petit navedel samo lane naveze
Napredek v El
Capitanu
preplezati vse razteaje. Dela je

e veliko, a napredek je viden.
Upamo, da fantoma uspe. e ne
v tej zimi, pa naslednjo pozno
jesen.
Novice je pripravil
UrbanGolob.
LITERATURA
Najlepe smeri
v pogorju Mont
Blanca
Chrisa Boningtona (danes se

govori e samo o Boningtonovi
smeri, kot sem zasledil tudi
v poroilih naih alpinistov),
pozabil pa je na R. Desmaisona,
I. Piussija in njuna tovaria, ki so
isti dan preplezali to teavno
smer, resda za Boningtonovo
navezo ker je bil Desmaison
pa prijazen gentleman.
Rbuffat v svoji knjgi pripie
prvenstvo v Frneyu tako
Boningtonu kot Desmaisonu in
tako je tudi prav!
Prevod izbirnega vodnika v
angleino bo omogoil, da
bodo lahko tudi nai alpinisti,
ki so na splono mogoe
manj vei francoine, lahko
pogosteje segali po tej odlini
knjigi in v njej nali predloge za
svoje podvige v pogorju Mont
Blanca.
Andrej Maera
gorski reevalci oziroma Center

za obveanje, saj so me kar
trikrat po telefonu spraevali, e
je vse v redu, in me prosili, naj
se jim na cilju obvezno oglasim.
Ravno tako sta me klicala oskrbnika koe na Kamnikem sedlu,
Simon in njegova ena. Vsa ta
skrb me je mono ganila.
Opotovanju "po blinjici" v
Ljubljano obuja spomine e
Zvonka: Reevalec iz Kamnike
GRSse je po jeklenici spustil
do mesta nezgode. Roko mi je
e prej imobilizirala kolegica, s
protiboleinsko tableto pa me
je oskrbela neka planinka, zato
me je le e pripravil za dvig in v
tandemu so naju potegnili v helikopter. Preleteli smo Kamnike
Alpe, kar je enkraten obutek,
Vvroih avgustovskih dneh sva a al le za zdravega planinca.
s kolegico Zvonko nartovali
Vsekakor bi ta pogled z veseljem
dvodnevni izlet v gore in se
zamenjala za zdravo roko. Zdravodpravili iz Kamnike Bistrice
nica v helikopterju me je pregleproti Presedljaju ter naprej proti dala in po pristanku pospremila
Koroici. Pri domu sva se okrep- na urgentni blok. Takrat pa ji je
ali in nadaljevali proti Planjavi
e zazvonil telefon in morala je
in Kamnikemu sedlu, kjer sva
na drugo akcijo. Kar hudo mi je,
prespali. Drugo jutro sva imeli v da tisti planinec ni imel toliko
nartu Tursko goro in povratek
sree kot jaz akanje na
Vroke mi je prila knjiga Urbana v Kamniko Bistrico. Brez teav
urgenci se je vleklo, saj je moralo
Goloba in Franca Novaka Poti
sva "pretelovadili" Kotlie ter se miniti pet ur po zauitju hrane,
za vse dni. Res zelo lepo in
povzpeli na vrh Turske gore, kjer preden so mi z operacijo lahko
zanimivo branje. Vsega celo
sva uivali v razgledu in drubi
naravnali zlomljeno kost. A misli
pisca nista mogla izvedeti, ko
ostalih planincev. Ko pa sva se
so mi uhajale tudi h kolegici.
sta povpraevala. Otmar rnizaeli spuati z vrha, je Zvonka Ni ji lahko sestopati z gore po
logar (Otmarjeva pot, str. 18)
po nekaj korakih zdrsnila na
taki izkunji. Je pa zdaj, v asu
ni pokopan v Podragi, temve
"odru", se ujela na levo roko
mobitelov, vendarle vse laje.
v rojstnih ebreljah. VPodragi
in jo zlomila v zapestju. Smola
e pred dvema desetletjema
pri cerkvi je njegov doprsni kip. pa taka! Takoj sva ugotovili, da
bi kot ponesreenka ure dolgo
Pri njegovem grobu sem bila
poti ne bo mogla nadaljevati,
akala na gori, preden bi bili
vekrat, saj sem bila tajnica PD
saj so na poti klini, kar bi bilo z
reevalci obveeni, naj pridejo
Vipava takrat, ko je bil on pred- eno roko zelo teko obvladati,
pome. Tudi helikopter je v veliko
sednik. Na njegov grob sem po zlomljena pa jo je povrhu e
pomo tako ponesreencem
svoji navadi pritopala. A lahko mono bolela. Ni preostalo
kot reevalcem. Kadarkoli sliim
povem, da skoraj ni bilo poletne drugega, kakor poklicati medi- za zaplete med GRSin izvajalci
nedelje, da ne bi ob grobu
cinsko pomo na tevilki 112.
helikopterskih prevozov, me kar
sreala kaknega Vipavca,
Vcentru za obveanje so takoj zmrazi.
Podraana ali koga drugega.
obljubili helikopter s spremTudi planinci smo se neko
stvom gorskih reevalcev.
na skupnem izletu ustavili
Prileteli so zelo hitro, Zvonko
ob njegovem grobu. Skoraj
so oskrbeli in jo odpeljali v
zagotovo ima Naglost kako
UKC Ljubljana. Sama sem malo
fotografijo rnilogarjevega
zbegana ostala na vrhu Turske
groba. Naj povem e to, da sem gore, rahlo so se mi tresla
pokojnega rnilogarja obiskala kolena in sklenila sem, da bom
v ebreljah takrat, ko se je
la ez Sleme proti Cojzovi koi
zdravil na Onkolokem intitutu na Kokrskem sedlu. Poklicala
in ko je ob koncih tedna prihajal sem na Kamniko sedlo, da naju
v ebrelje, kamor ga je vozila
zaradi tega neljubega dogodka
njegova zvesta gospodinja
ne bo nazaj in da bom po stvari
Anica. Zaupala sem jima, da se
prila kaken dan kasneje. Na
odpravljam ez ebreljski vrh na poti sem mislila na Zvonkino
Oblakov vrh. Otmarjev svak mi
poutje, na moje pa so mislili
PISMA
BRALCEV
Poti za vse dni
je to pot odlono odsvetoval,

saj mi je bilo e sedemdeset let,
a Otmar je vzpodbudno rekel:
"Le pojdite." In mi je pot karseda
natanno opisal. Sreno sem jo
prehodila in se na neki samotni
domaiji nazobala zrelih eenj,
kar je bilo za 15. avgust e
posebej nenavadno.
Anica je kasneje gospodinjila
pri sturskem upniku, doma
iz Podnanosa, ko je bil ta e v
pokoju. Nato se je preselila v
dom starejih in tam pred nekaj
leti umrla. Na enem od mojih
obiskov mi je ponosno povedala, da je prejela zlato odlije PZS.
Nada Kostanjevic
Ko zdrs pokvari turo
al nadaljnji potek zdravljenja

ne poteka tako, kot sem si sama
srno elela. Novo leto je e
mimo, pa e kar ni videti konca
obiskom specialistov, ker se je
okrevanje zloma neprijetno zapletlo. Nikogar ne eliva plaiti
pred monimi nesreami v
gorah, saj se lahko zgodijo vsakomur in kjerkoli. A v hribih e
vedno velja, da planinci priskoijo na pomo drug drugemu in
v tej zavesti lovek laje vzame
pot pod noge in bolj sproeno
uiva v naravi.
Zgodbo sva eleli deliti z bralci
Vestnika in se obenem zahvaliti
za pomo in skrb gorskim reevalcem s helikoptersko ekipo,
deurnim na urgenci v UKC
in oskrbniku ter njegovi eni
na Kamnikem sedlu. Hvala in
sreno!
Metka Kosem in Zvonka
Vidic Petrovi
PLANINSKA
ORGANIZACIJA
Dejavnosti Planinske
zveze Slovenije
Za Planinsko zvezo Slovenije
(PZS) je bilo zadnje obdobje
leta 2013 slavnostno in zelo
delavno. Posebno pozornost
smo namenili lanom in
planinskim drutvom. Policija
in PZSsta 18. decembra podpisali sporazum o sodelovanju.
Generalni direktor policije Stanislav
Veniger in predsednik PZSBojan
Rotovnik sta podpisala sporazum o
sodelovanju. Foto: Nina Djordjevi
|69|
Generalni direktor policije

Stanislav Veniger in predsednik
PZSBojan Rotovnik sta poudarila, da policija in planinska
zveza e vrsto let zelo dobro
sodelujeta, s sporazumom pa
bosta to sodelovanje e okrepili in skupaj bolje zagotavljali
visoko raven varnosti obiskovalcev slovenskih gora. Pri
sodelovanju gre tudi za pomo
pri vzdrevanju in obnovi planinske infrastrukture, skupnih
strokovnih usposabljanjih in
posvetih, izmenjavi informacij
o razmerah v gorah, testiranju
planinske in gornike opreme,
sodelovanju na podroju
radijskih komunikacij, pri pripravi Nacionalnega programa
varnosti v gorah, skupnih
preventivnih aktivnostih ipd.
Policija bo v okviru svojih
zmonosti zagotavljala helikopterske prevoze in nudila pomo
z materialnimi sredstvi.
Ob letonjem mednarodnem
dnevu prostovoljstva (5. 12.)
je 3. decembra v dvorani
Dravnega sveta RSpotekala
podelitev plaket Dravnega
sveta RSnajzaslunejim
prostovoljcem za leto 2013.
Med prejemniki plaket je bil
na predlog PZSodlikovan tudi
Aldo Zubin, predsednik OPD
Koper in dolgoletni planinski
prostovoljec.
estega decembra 2013 je v Slovenskem etnografskem muzeju
na slovesnosti ob diamantnem jubileju prvega vzpona
Slovenski alpinisti, prejemniki
posebnih priznanj ob diamantnem
jubileju prvega vzpona na Everest,
na slovesnosti in podeljevalci
priznanj Foto: Zdenka Miheli
na Mt. Everest (19532013)

osem slovenskih alpinistov, ki
so se na najvijo goro sveta povzpeli z nepalske strani, prejelo
posebna priznanja. Slavnostni
dogodek so pripravili Generalni
konzulat Nepala v Sloveniji v
sodelovanju s PZS, Planinsko
zvezo Nepala, Slovenskim
etnografskim muzejem in
Gorenjskim muzejem.
Sedmega decembra 2013 je v
Pokrajinskem muzeju Koper
potekala sveana podelitev
najvijih priznanj PZSza leto
2013. Podelitev je PZSpripravila
v sodelovanju z Mestno obino
Koper in Obalnim planinskim
drutvom (OPD) Koper.
Letonji mednarodni dan
gora, ki ga od leta 2003 praznujemo 11. decembra, je opozoril
na gore kot klju do trajnostne
prihodnosti, PZSje ob tem
pripravila tudi svojo poslanico.
Skupni poziv k neuporabi
pirotehninih sredstev v
Triglavskem narodnem parku
(TNP) pa je pripravila s TNP in
CIPROSlovenija. Skupna elja
organizacij je, da bi ozaveevalno akcijo o kodljivosti
uporabe pirotehninih sredstev
in poziv k neuporabi le-teh
razirili z obmoja TNP na vse
naravno okolje. Pozitivni odzivi
minulih dveh let dokazujejo,
da se vedno ve ljudi zaveda,
da uporaba pirotehnike ogroa
varnost loveka, moti ivali in
onesnauje okolje.
Planinke in planince, ljubitelje
gora, je PZSspomnila, da lahko
do 31. 12. izkoristimo monost
in namenimo del dohodnine
naim goram, ne da bi nas to
kaj stalo. Sredi decembra je
PZSznova vzpostavila spletno
vlanjevanje in podaljanje
lanstva prek spletne strani PZS.
Komisije PZSso pripravile
knjiico usposabljanj, v kateri
so na enem mestu zbrana vsa
usposabljanja v letu 2014.
Komisije PZSso pripravile
knjiico usposabljanj, v kateri
so na enem mestu zbrana
vsa usposabljanja v letu 2014.
PZSje med drugim opozorila
najemodajalce planinskih
ko, da so na podlagi Zakona
o mnoinem evidentiranju
nepreminin dolni v Evidenco
trga nepreminin sporoati
podatke o najemnih razmerjih
na stavbah v njihovi lasti.
tiriindvajsetega novembra
2013 je na Dunaju na sedeu
TK, Avstrijskega turistovskega
kluba, potekala redna letna generalna skupina TK, ki se je
je v imenu PZSudeleil nekdanji
predsednik PZSFranci Ekar.
Mladinska komisija (MK) je
objavila dodatno gradivo (120
let PZS) za 25. Dravno tekmovanje Mladina in gore. Mladi se
bodo pomerili 11. januarja 2014
v kraju zmagovalcev prejnjega
tekmovanja, v Braslovah. Najavili so tudi razpis MK PZSza sofinanciranje planinskih zimovanj
in povabili na zimsko planinsko
olo (od 6. do 9. marca); ta
tiridnevni neformalni seminar
je namenjen predvsem mladinskim voditeljem, starejim
srednjeolcem in tudentom oz.
vsem mladim.
MK je povabila na premiero
filma Vobjemu gora, ki bo 4.
februarja 2014 v Kulturnem
domu Franca Bernika v Domalah. MK in Vodnika komisija
sta objavili koristne informacije
glede prevoza skupine otrok
v cestnem prometu, ki so bili
pripravljeni za letonje sreanje
vodnikov Meddrutvenega
odbora planinskih drutev
Podravja.
Vportnem plezanju smo
dobili nove dravne prvake v
balvanskem in teavnostnem
plezanju v vseh kategorijah,
zakljuek je e tradicionalno
potekal na Plezalnih dnevih
Kranja. Letonja skupna zmagovalca dravnega prvenstva
portnih plezalcev v teavnosti
med lanicami in lani sta Mina
Markovi in Domen kofic, v
balvanskem plezanju pa sta
bila med lani skupno najbolja

Katja Kadi in Sergej Epih.
Vtepanjskem naselju v Ljubljani so odprli nov plezalni center
Ljubljana, urbano in kulturno
sredie plezalnih navduencev.
Vodnika komisija (VK) je
redno poroala o prihajajoih
rokih prijav za razline vodnike
teaje.
Komisija za gorske porte
(KG) je bila v tem asu zelo
aktivna, saj so se na mednarodnih tleh zaele tekme v lednem
plezanju in turnem smuanju.
Na Hrvakem sta v Bjelovarju
in Zagrebu potekali tekmi
slovensko-hrvakega odprtega
prvenstva v lednem plezanju
2013/2014, v Bjelovarju je
zmagal izvrsten Janez Svoljak
(AOPD Kranj), ki je zmagal tudi
na mednarodni tekmi v Brnu na
ekem in v Montani na zahtevnem odprtem severnoamerikem prvenstvu 2013 pod okriljem Mednarodnega zdruenja
planinskih organizacij UIAA. Na
tekmi v Zagrebu pa je ob odsotnosti Svoljaka zmagal Hrvat
Dalibor Plaar (AOVelebit).
Na turnosmuarskih tekmah
v tujini je bil med Slovenci
najbolji slovenski reprezentant
Nejc Kuhar, med drugim se je
7. decembra udeleil tekme
Vertical Canazei v Italiji, kjer je
bil etrti, 15. decembra tekme
Bergfex Challenge v Avstriji, kjer
je zmagal, 22. decembra pa ene
najtejih klasinih turnosmuarskih tekem Misurina Ski Raid,
kjer je bil peti.
Podkomisija za tekmovalno
turno smuanje KG je predstavila tekme za slovenski pokal
2014.
Komisija za alpinizem (KA)
je poroala o zboru alpinistov
2013, ki so ga pripravili skupaj s
Sokim alpinistinim odsekom
na Tolminskem, in o odpravi slovenske mladinske alpinistine
reprezentance v Himalajo, Phola
Gangchen 2013. lani odprave,
na njej so bili od 8. septembra
do 24. oktobra, so imeli za glavni
cilj po novi smeri splezati na
Phola Gangchen (7661m), ki lei
na vzhodnem robu masiva ie
Pangme v Tibetu. Vse alpinistine kolektive so v KA pozvali k
registraciji (rok 31. januar), objavili pa so tudi razpis za akcije v
letu 2014, na katerem bosta pri
izboru glavna kriterija slog in cilj

odprave ter sposobnost lanov
realizirati zastavljeni cilj. Rok za
oddajo prijav je 17. januar 2014.
Komisija za planinske poti
(KPP) je objavila seznam
registriranih markacistov PZSv
letu 2013, skupaj jih je bilo
registriranih 720, objavili pa so
tudi seznam licennih izpopolnjevanj in teajev za markaciste
PZSv letu 2014.
Prav tako je Komisija za
varstvo gorske narave (KVGN)
razpisala licenni seminar za
varuhe gorske narave 2014 in
usposabljanje za naziv varuh
gorske narave 2014, ki bo
potekalo v maju in juniju 2014.
Vodja usposabljanja bo Marjeta
Keri Svetel.
Med planinsko kulturo pa so v
Planinski zalobi PZSz veseljem
napovedali novo knjigo
Vladimirja Habjana iveti z
gorami. Gre za knjigo raznolikih
zgodb izkuenega publicista in
urednika Planinskega vestnika
ter predvsem gornika, ki je
do stanja, ko se v gorah tudi
na zahtevni turi pouti varno,
prehodil dolgo pot.
Tudi v letonjem letu je Planinska zveza Slovenije s svojo
Planinsko trgovino pripravila
prednovoletno akcijo Vi obdarite vae najdraje, mi obdarimo
vas. Darilne pakete ste po
ugodnih cenah lahko kupili do
31. decembra 2013.
Objavljeni so bili tudi nagrajenci
nagradne igre PZSPlezaj s
Tomom esnom. Vnjej so
lahko sodelovali kupci izdelkov
Planinske trgovine PZS, ki so do
30. novembra 2013 izpolnili in
oddali nagradni kupon.
Planinski terminoloki slovar,
petjezini normativni razlagalni
slovar, je dosegljiv tudi prek
spletne strani PZS. Slovar
vsebuje 3615 poimenovanj, ki
jih uporabljajo planinci, alpinisti, plezalci, odpravarji, gorski
reevalci in gorski vodniki.
Izla je knjiga Zgodovina
slovenskega alpinizma, ki jo
je podprla tudi PZS. Knjiga
avtorjev mag. Urbana Goloba
in dr. Petra Mike na alpinizem
in Slovence prva postavlja na
mednarodni gorniko-knjini
oder.
PZSje ob koncu decembra povabila k ogledu dokumentarne
oddaje Sto dvajset let slovenskega planinstva in igre Pavla

nad prepadom Andreja E.
Skubica in reiserja Matjaa
Pograjca v Slovenskem mladinskem gledaliu. Premiero igre
so si ljubitelji gora ogledali 7.
decembra, ponovitve pa bodo
konec januarja in v zaetku
februarja 2014.
Dobrodoli seveda e naprej
v nai dobri drubi tudi na
spletni strani PZS, www.pzs.si,
in na druabnih omrejih (Facebook: http://www.facebook.
com/PlaninskaZvezaSlovenije,
Twitter: @planinskazveza).
Planinska zveza Slovenije v
novem letu 2014 eli vsem
ljubiteljem gora varneje in doivetij polno obiskovanje gora,
z mislijo na najlepe kotike
srca in gora ter z doivljanjem
planinstva kot naina ivljenja.
Sreno in varen korak!
Zdenka Miheli
Desetletje veteranov
APD Kozjak Maribor
Razline elje, interesi ter
vzpodbude so nas leta 1956
privedle v takratno PD Obrtnik
Maribor, danes Akademsko
PD Kozjak Maribor. Velik
entuziazem, elja po druenju
v naravi, biti bolji v primerjavi z
drugimi drutvi ter v dolinskem
in gorskem okolju doivljati
tovaritvo in zadovoljne dni, je
omogoilo, da smo na podroju
mladinskega planinstva in
alpinizma, kot MOali AOin posameznik, v slovenskem merilu
dosegli marsikaj.
Mladinski odsek je bil e prvo
leto obstoja v tekmovanju Gore
in mladina med najboljimi
(etrti), naslednje leto pa je
zasedel prvo mesto. Vnekaj
letih je imel MO13 skupin po
olah, organiziral letne tabore
in podrona orientacijska tekmovanja, vodil koordinacijo in
organiziral teaje za mladinske
vodnike iz tajerskih PD na
Tojzlovem vrhu. Prispeval je k
nastanku prvega programa za
planinsko olo in programa za
mladinske vodnike.
Prvo leto obstoja AOsmo
izvedli alpinistino olo,
plezalne treninge na pohorskih
skalcah, v Lobnici in na Urlji
gori, letne in zimske alpinistine

tabore, razvijali turno smuanje,
sodelovali pri pripravi prvega
programa alpinistine ole,
organizirali prvo in ve nadaljnjih mariborskih in slovenskih
alpinistinih odprav, imeli v
odseku lane druge in tretje
jugoslovanske naveze v steni
Eigerja itd.
Oba odseka sta s starejimi
lani sodelovala pri izgradnji
planinskega doma na Kozjaku,
sodelovala pri obnavljanju ali
markiranju planinskih poti,
izdajala glasilo Gozdovi in
stene, vzpodbujala sodelovanje
tajerskih in korokih alpinistov,
sprejeme v lanstvo AO,
sreanja mladinskih vodnikov,
alpinistov itd. lani so sodelovali v delu planinske organizacije
doma in v mednarodnih planinskih ter gorskoreevalnih
organizacijah. Kasneje so tudij,
delo, druine prinesle druge
prioritete, a gore so mnogim
akterjem opisanih dejavnostih
e vedno zapolnjevale vsakdan.
Prihajali so tudi novi kadri in
dosegli e veje, tudi zavidljive
rezultate.
Po mnogih sluajnih sreanjih
posameznikov in izraenih
eljah so spomladi 2003
Jasna Princ, Slavko Kojc in
Danilo kerbinek razposlali
pisna povabila na sreanje
veteranov APD Kozjak in obujanje spominov na Tojzlov vrh.
Zbralo se nas je kar 75, veselja
in zadovoljstva ob sreanju
pa ni bilo ne konca ne kraja.
Dogovorili smo se za prihodnja
pomladna, jesenska ter prednovoletna sreanja, kjer smo
sprejeli program aktivnosti
za naslednje leto. Prirejamo
skupne planinske in kolesarske
izlete ter si spotoma ogledamo
tudi lokalne znamenitosti ali
obiemo muzej pa tudi bele
poljane nas e vedno mikajo
ter zapeljujejo. Marsikateri cilj,
vrh ali koo smo pozimi obiskali
tudi pe ali s smumi. Udeleba
na skupnih dogodkih nam nudi
nova doivetja ter prispeva v
zakladnico prijetnih spominov.
Ob jubileju veteranske sekcije
in jubilejnem letu drutva si
elimo e veliko druenj ter
monosti dati naim prihodnjim
dnem zanimivo vsebino.
Danilo kerbinek
Pohod s Krasa
na Triglav
Kraki gadi z Gorjanskega so

letos praznovali peto obletnico
pohodov na Triglav. Skupini se
vsako leto pridruujejo novi
lani. Pobudo so obogatili
tudi s protokolarnim delom,
in sicer s podpisom listine o
prijateljstvu in sodelovanju. Sto
formalnostjo upani obiskanih
obin na slovenski in italijanski
strani jamijo, da se bodo trudili
za medsebojno sodelovanje.
Letos je bila pohodnika
skupina najtevilneja. Sestavljalo jo je enajst pohodnikov
in dve pohodnici, med njimi
zakonca slovenske in italijanske
narodnosti, od mladih pa do
tistih, ki so e krepko presegli
estdeset let. Prili so iz razlinih
drutev iz Slovenije, slovenskih
drutev iz Italije in italijanskega
drutva v Trstu. estnajstega
avgusta so se zbrali pred obino
v Dolini pri Trstu, kjer so se
sreali s predstavniki obin, po
katerih poteka pohod. Pot jih je
vodila po trakem Krasu mimo
Bri v Trnovco in na slovensko
stran v Gorjansko in do Rae,
kjer so prespali. Naslednji dan
so prehodili dolino po suhi reni
strugi in prispeli do Dolenje
vasi, kjer se stikata primorski in
notranjski Kras. Po formalnem
delu s podpisi spomenic prijateljstva in pojedino s krako
joto so nadaljevali na Nanos,
kjer so prespali v Vojkovi koi
in se naslednje jutro spustili v
Podkraj. Od tam so nadaljevali
po vzpetinah do Javornika in
na rni vrh. Po gozdni cesti so v
veernih urah prispeli do Idrije.
Noge so obutile celodnevno
hojo, a prenoie je bilo
oddaljeno e dve uri hoda. Po
rekordnih 17 urah hoje so se
konno okrepali in odpoili na
Ledinski planoti, na razvodju
med Jadranskim in rnim
morjem.
Naslednjega dne je bilo e
vedno lepo vreme, mimo Sivke
so osvojili Bevkov vrh, obkroili
sotesko z bolninico Franjo in
nadaljevali do Petrovega Brda,
kjer so prenoili v planinski
koi na nekdanji rapalski meji.
Ponoi jih je zbudil moan veter
z dejem, ki je padal skoraj ves
naslednji dan, ko so li ez vrh
|71|
Bae. Sestopili so ez Koblo in

po smuarski progi v Bohinjsko
Bistrico. Vpopoldanskih urah
so e v soncu prispeli do Stare
Fuine.
Vplaninski koi na Vojah so
prespali no pred odloilnim
vzponom. Tu so se jim pridruili
e nekateri upani obin, ki so
jih zapustili v Gorjanskem, in
prijatelji. Mimo Vodnikove koe
in Planike so se vzpeli na Triglav,
kjer je sledil "mednarodni"
krst. e v mraku so sestopili
na Planiko, po prespani noi
in sestopu v dolino pa jih je na
Pokljuki akal avtobus, ki jih je
peljal do eleznike postaje na
Bledu.
Zvlakom so 22. avgusta prispeli
do tanjela. Zoken so plapolale
zastave obiskanih obin, na
elu pa slovenska in italijanska
zastava. Na Gorjanskem je
sledila cela slovesnost, zapel
je moki zbor Vesna iz Kria
pri Trstu, nastopila godba na
pihala iz Nabreine, pozdravila pa jih je tudi ministrica za
Slovence v zamejstvu, Tina
Komel. Vsakemu pohodniku
so izroili priznanje, podpisane
spomenice prijateljstva pa je
vodja pohodnikov Marjan Zega
oddal predstavnikom obin, ki
so jih obiskali na poti.
Gabriela Caharija
TNP
Informacijski center
TNP Bohinjka
v Stari Fuini
Vmesecu decembru 2013

je Javni zavod TNP zael z
gradbenimi deli na lokaciji
Stare Fuine na obmoju nepreminin TNP, ki jih je leta 2007
prizadel poar. Lega je na robu
Stare Fuine in znotraj TNP, ob
osrednji turistini prometnici,

od koder so enkratni razgledi
na Triglavsko pogorje, Spodnje
Bohinjske gore, Bohinjsko
jezero z ledenikimi morenami.
Torej je prostor zelo primeren
za postavitev sodobnega
informacijsko-izobraevalnega
centra, katerega ideja je na
upravi JZTNP zorela e dlje
asa. Odprtje je nartovano za
poletje 2015.
Zgrajena bosta dva objekta.

Sodoben informacijski pult
s trgovino, interpretativno
zasnovana stalna razstava,
prireditveni prostor s italnico
in upravnimi prostori JZTNP
bodo locirani v vejem objektu.
Le-ta je namenjen informiranju
in ozaveanju obiskovalcev
narodnega parka v najirem
smislu. Manji objekt je
namenjen izobraevanju. Prostori so opremljeni za izvajanje
tradicionalnih dejavnosti na podroju kulinarike ter domaih in
umetnostnih obrti, delavnic in
druenj na podroju umetnosti
ter laboratorijskih raziskav s podroja naravoslovja. Turistino
zanimiva lokacija predvideva
tudi uporabniku, tj. tako turistu
kot domainu, prijazno in funkcionalno zunanjo ureditev.
JZTNP namerava pri vzpostavljanju centra splesti vzajemne
povezave z lokalno skupnostjo. Vta namen se glede
vsebinskega dela dogovarjamo

z Obino Bohinj, Turizmom
Bohinj in Krajevno skupnostjo
Stara Fuina. Sredie bo
pomembna pridobitev v mrei
informacijskih mest TNP. Cilji
so naslednji: razvojna pomo
domainom, ohranjanje in
ustvarjanje privlanega okolja
za mladino, krepitev vedenja o
TNP skozi dogodke in prireditve, pridobitev informacijske
toke TNP za obiskovalce parka,
zagotavljanje izobraevalnih
programov za razline starostne in interesne skupine
Vizija centra je ustvariti
optimalno uravnoteenje med
varovanjem, bivanjem, gospodarskim razvojem ter turizmom
in rekreacijo na obmoju
Obine Bohinj.
Celotna vrednost projekta je
1,4 milijona evrov. Sredstva iz
Evropskega sklada za regionalni
razvoj in Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo
znaajo 1.075.000 evrov, finanni del Ministrstva za kmetijstvo
in okolje znaa 147.800 evrov,
dele TNP pa 186.885 evrov.
Majda Odar
VSPOMIN
Silva Buk
(19192013)
Vumenju vetra sliim tvoj glas,

v opku cvetja vidim tvoj obraz,
senca spomina in boleina,
oboje se v duo zajeda.
Gospa Silva Buk je bila najstareja lanica Planinskega drutva
Krka Novo mesto. Rodila se je
le pet let po nastanku naega
drutva. e v zgodnji mladosti
so ji stari privzgojili ljubezen
in spotovanje do narave in
gorjanskih udes. Zato me ne
presenea, da jih je vzljubila
tudi ona in se na Gorjance rada
vraala v vseh letnih asih in
vseh obdobjih svojega bogatega ivljenja. Pred davnimi leti
sem jo spoznal pred planinskim
domom pri Gospodini na Gorjancih, kjer je pogosto hodila po
svoj notranji mir, zadovoljstvo
in sreo. Povedala mi je, da so
bili to njeni najlepi dopustniki
dnevi. Dokler je bila e zdrava,
jih je tam gori preivljala vsako

leto. Iz pogovora je bilo mo
razbrati, da je imela nadvse
rada Novo mesto, naravo,
e posebej blinje Gorjance.
VSilvini drubi je bilo vedno
prijetno, saj je znala vzpostaviti
pristen stik z vsemi sogovorniki,
e posebej z otroki, za katere je
imela mnogo prijaznih vzgojnih
nasvetov, predvsem v zvezi s
planinstvom. Pri njej sem e
posebno obudoval preprostost, iskrenost, lovenost in
zlasti njeno neizmerno ljubezen
do gorjanske narave, iz katere
je rpala mo in voljo za svoje
pestro ivljenje.
VPD Novo mesto se je vlanila
leta 1950, takoj ko je lahko sama
odloala o svojem prostem
asu. Tako vzornih in doslednih
lanov, kot je bila naa Silva,
je v naem drutvu malo. Bila
je dejavna, dokler ji je zdravje
dopualo. Za svojo drutveno
delo je prejela bronasti, srebrni
in zlati astni znak Planinske
zveze Slovenije. Pogreali
bomo njene udovite prispevke
v naih Planinskih utrinkih.
Ker bo drutvo naslednje leto
praznovalo stoletnico, je z
veliko ljubeznijo pripravila
lanek za zbornik, ki ga bomo
izdali ob tem jubileju. Vsvojem
prispevku je opisala, kako je
leta 1935 prvi prespala na
Gorjancih v takratnem zavetiu pri Gospodini. Ob slovesu
na mihelskem pokopaliu
sem se ji v imenu planincev
poslednji zahvalil za delo, ki ga
je opravljala v korist drutva, za
spodbude in tevilne prispevke
v glasilu Planinski utrinki, ki
bodo ostali bogato tivo tudi
naslednjim generacijam.
Tone Progar
88,3 MHz, 96,9 MHz, 97,2 MHz,

99,5 MHz, 103,7 MHz,
105,1 MHz in 106,2 MHz.
Planinski vestnik
tudi voddaji Dobro jutro
na TVSlovenija
Od Trente do Trojan, najbolj posluana

regionalna radijska mrea na Primorskem.
Oddahnite si! Tu smo:

vzporedni dogodek
mednarodni sejem gastronomije in
gostinsko-hotelske opreme ter
mednarodni sejem sladoleda
29. januar 1. februar 2014

www.alpeadria-tip.si

PV 2014 01

Uploaded by

Copyright:

Available Formats

You might also like

PV 2014 01

Uploaded by

Document Information

Original Title

Copyright

Available Formats

Share this document

Share or Embed Document

Sharing Options

Did you find this document useful?

Is this content inappropriate?

Copyright:

Available Formats

PV 2014 01

Uploaded by

Copyright:

Available Formats

Planinski

REVIJAZALJUBITELJE GORAE OD LETA1895

Nives Meroi in Roman Benet

NOVO V PLANINSKI ZALOBI

IZ PLANINSKE ZALOBE AKCIJA 50 % POPUST

INFORMACIJE, NAKUP in NAROILA:

Slovenski planinski muzej,

ZNAMI NAPOT OPISI TUR

14 Sva gore, ki jih e

Vsebine vseh Planinskih vestnikov

Na vrnem grebenu Montaa, pogled na

47 Nova pot na Razor

crins vrh Dauphineje

ipek (Rosa canina agg.)

62 Sladka jesen brez

tevilka transakcijskega rauna PZSje

Urednitvo Planinskega vestnika skrbno

aslednje jutro navsezgodaj

Drenovci na Kamnikem sedlu leta 1913 Foto: Josip Kunaver

Slovenske smeri se Tumova varianta

Kdo je bila ta predrzna mularija

Fantje so bili veinoma mladi izobraenci iz Ljubljane in okolice. Bili so

nacionalistina politika. Imenovali so

Planinski vestnik, 1912 t. 2, str. 29, in knjiga

zeleni. Iz nemke literature so sicer

Klin brez navodil za uporabo

Triglavsko steno so preplezali brez

Nastanek in geslo Drena

Zaetek Drena sega v leto 1907, 2 ko

Oasu njihovih zaetkov pie Badjura v svoji

njimi, so se nekateri navzoi fantje seznanili z avtorjem, ta pa jih je povabil

Tako so drenovci e novo leto 1910

napredovanjem znanja so se drenovci

Gospod v rjavi ametni obleki

Bogumil Brinek je bil dua Drena.

Spodsekano deblo Drena

Brinek je bil spreten in drzen

blinjici". Bil je tudi med ustanovitelji naega Drutva za raziskovanje

Profesor Josip Cerk

4. aprila 1912 sta dr. Cerk in Pavel

eprav avstrijski Vojni dravni arhiv kot

|6| PLANINSKI VESTNIK | JANUAR 2014

Planinski vestnik, 1952 t. 6, str. 258.

Raziskovanje jam: Krvika okroglica pri Kompolju

je vsaj preostalih est varno pripeljal

Neverjeten splet okoliin

Kunaver je dijake zjutraj pustil v

spodneslo. A to pot je al odletel po

podal na greben med Rinko in Skuto,

Dren se sui in odmre

Za boine praznike 1913 so se drenovci skoraj polnotevilno e zadnji

Drenovci se odpravljajo v jamo.

Druga nesrea, ki je posredno prizadela drenovce, se je zgodila poleti

spremenjeni, zaeleli so si predvsem

Pavel Kunaver in Ivan Michler med 1. sv. vojno na

poitnic pa se je svet okoli njih e

Bila je last kamnikega notarja dr. Karla

19. septembra 2013 je minilo 50 let od smrti Rudolfa