Predlog P| ZAKONA O DELAVSKIH ODKUPIH Nov est (ZDO) ekosistem1. UVOD 1. Ocena stanja in razlogi za sprejem zakona Podroéje ekonomske demokracije (solastnistvo zaposlenih, finanéna participacije zaposlenih na dobiéku in soupravijanje zaposlenih) pri nas urejata dva zakona in sicer Zakon 0 sodelovanju delavcev pri upravljanju in Zakon 0 udelezbi delavcev na dobicku. Prvi je bil sprejet |. 1993, bil Zadnjié noveliran |. 2007 in je, kot opozarjajo strokovnjaki za to podrogje, zastarel in neustrezen. Drugi je bil sprejet |. 2008 in je ostal brez kakénega resnega vpliva na poveéanje tako finanéne Participacije zaposlenih pri dobi¢ku, kot poveéanje solastnistva zaposlenih v gospodarskih druzbah. Po podatkih iz registra Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, je pogodbe, ki 50 po ZUDD podlaga za uvedbo programa finanéne participacije zaposlenih, v letih od 2008 do 2012 registriralo le 29 podjetij. Po podatkih EFES (European Federation of Employee Share Ownership) iz |. 2011 je tako Slovenija spadala v spodnjo tretjino EU drzav po delezu zaposlenih, ki imajo v lasti delnice svojega podjetja. Ta delez je bil 10% in je bistveno nigii, kot pri nekaterih starejgih élanicah EU iz nage sosescine (v Avstriji in Neméiji presega 20%) in seveda Se niZji v primerjavi z drzavami, ki so na tem podroéju storile najveé (Velika Britanija prek 30%, Svedska 40%). Delavski odkupi, to je odkupi deleza v podjetju, v katerem so delavci zaposleni (v nadaljevanju: matiéno podjetje), so eden od modusov za poveéanje solastnistva zaposlenih v gospodarskih druzbah. Slovenska zakonodaja (za razliko od npr. spodbujanja tujih investicij) ne predvideva nikakrénih spodbud za tovrstne odkupe. Ker v Sloveniji ni tudi nobene tradicije privatnih skladov, ki bi nudili finanéno podporo delavskim odkupom (vedino takih odkupov v Veliki Britaniji financirajo prav privatni skladi, ki so zanje specializirani), so ti tudii izjemno redki, saj se namere delavcev 0 odkupu deleza v podjetju obi¢ajno razbiinijo prav na njihovi nemoéi, da bi jih financirali 1.1. Razlogi za drZavne spodbude delavskim odkupom Razlogi, ki govorijo v prid drzavnim spodbudam pri delavskih odkupih so razlogi, ki se sicer navajajo v prid poveéanju finanéne participacije zaposlenih v podjetiih nasploh. Te razloge se obiéajno razvrééa v 3 skupine: girsi druzbeni razlogi, razlogi na ravni podjetja in zaposlenih in defenzivni razlogi. wa. iruzbeni razlogi a) Enakomernejsa razporeditev premozenja Slovenija je dohodkovno ena najbolj egalitarnih drzav v EU. Precej drugaée pa je z razporeditvijo premozenja. Celovitin podatkov o tem sicer ni najti, obstajajo pa podatki o lastnistvu nad nepremiéninami, kjer segajo razlike v premozenju do 1:500. Tudi drugod po EU velja, da so davéne in socialne politike sicer moéno zmanjgale razlike v dohodkih in rev8gino samo, niso pa prinesle pomembnejsega preobrata v razporeditvi premozenja. Prav premozenjske razlike pa so tiste, ki imajo pomembne implikacije na = enakost = svobodo in Prediog ‘ZAKONA 0 DELAVSKIH ODKUPIH= demokracijo. Enakost 02. neenakost ni - kot se pogosto misli - zgolj moraina ali ideoloska kategorija, ampak ima tudi pomembne ekonomske posledice. Vpliva na stopnjo potrosnje (znano je, da premozni sloji druzbe trosijo manj, kar je Se posebej pomembno v sedanjih kriznih razmerah), vzpodbuja rentnisko obnaganje premoznih in pomembno sooblikuje nezaupanje v druzbi. Ko govorimo 0 svobodi, se je treba zavedati, da je eden najpomembnejsih elementov svobodnega odloganja in ravnanja posameznika prav njegova ekonomska neadvisnost. Kdor »poseduje« zgolj svoje delo in je brez premoizenja, ki bi mu ~ vsaj doloéen éas - zagotavijalo eksistenco v primeru izgube sluzbe, ne more svobodno sprejemati ne poklicnih, ne druzinskih odlotitev. Podobno je pri udejanjanju aktivnega drzavijanstva, le da je tam kijuéen faktor éas. Drzavljan, ki veéino svojega Casa porabi za resevanje svoje eksistence, paé ne more kompetentno sodelovati v procesih demokratiénega odloganja o kompleksnih druzbenih vprasanjih. V danaénjih razmerah je politiéna mo¢ zato povsem nesorazmerno skoncentrirana v rokah premoznejgih delov druzbe, kar vse bolj spodkopava zaupanje drzavijanov v institucije sistema in vodi k vse vedjemu nesodelovanju celo v tisti demokratiéni proceduri, ki zahteva najmanj éasa - tj, na volitvah. Ker izkugnje kazejo, da davéne in socialne politike ne privedejo do vegiih sprememb v razporeditvi Premozenja, je spodbujanje lastnistva zaposlenih eden najpomembnejsih ukrepov za enakomernejso razporeditev premozenja, b) Trajnostna zaposlenost in odpornost na krize Podatki o odpuséanju delavcev po nastopu gospodarske krize kazejo, da je bilo odpuéanja v podjetjih s Sirokim solastnistvom zaposlenih (predvsem to velja za delavske zadruge) bistveno manj. Znan je primer iz kooperative Mondragon, kjer so delavci/zadruzniki sami raje sprejeli odloditev o znizanju plaé, kot da bi zaéeli z odpuséanjem. Pomemben element v zagotavijanju trajne zaposlenosti je tudi dejstvo, da so podjetja v solastnistvu zaposlenih lokalno pozicionirana in je moznost, da bi preselila svoje poslovanje v davéno ugodnejéa okolja (kar je vse pogosteja praksa) minimalna. Zanimivi so tudi podatki o odpornosti podjetij v sirokem lastnigtvu v primerjavi z drugimi (nedrzavnimi) podjetji. Po podatkih The World Council of Credit Unions ni v |. 2009 (torej leto po nastopu gospodarske krize) niti ena zadruzna banka na svetu bila delezna viadne dokapitalizacije, saj so tudi v tem éasu ostale dobro kapitalizirane. V ZDA so krediti zadrugnih bank narasli iz 539 milijard $ v letu 2007 na 575 milijard $ v letu 2008. Za primerjavo ~ krediti 8300 drugih bank so se v istem obdobju pomembno zmanjéali - za 31 milijard $. Zadruge (kot pomemben element sirokega lastnistva) tudi trajajo dlje. Leta 2005 je npr. v Neméiji razglasilo insolventnost 1% podjetij, pri zadrugah pa je ta stevilka manj kot 0.1%. V Spaniji je na zacetku krize (2008) stevilo zadrug neznatno upadio in sicer za 1,7%, v primerjavi z 7% upadom 8tevila drugih podjetij Prediog ‘ZAKONA 0 DELAVSKIH ODKUPIH) Druzbena odgovornost Podjetja v solastnistvu zaposlenih so bolj druzbeno odgovorna. Vee investirajo v lokalno okolje (tako v socialnem kot okoljskem smislu), saj morajo nositi vse negativne posledice okolja, v katerem delujejo. Zaradi dejstva, da so lastniki tudi zaposleni v tem podietiu, se negativnim posledicam svojega delovanja paé ne morejo izogniti s preselitvijo. 4) Povetanje produktivnosti Gre za argument, ki sicer spada tudi na podjetnisko raven, a ga, ker ima tudi sirse druzbene konsekvence, obraynavamo v tem okviru. Ta argument v osnovi izhaja iz predpostavke, da finanéna participacija zaposlenih povecuje zadovoljstvo in motivacijo zaposlenih, kar rezultira v poveéani produktivnosti. Do tega naj bi prislo, ker: sodelovanje zaposienih pri odloéanju zagotavija boljge odloditve, saj ti posedujejo informacije, ki jih uprava podjetja nima, zaposleni raje implementirajo odlogitve, ée sami sodelujejo pri njihovem sprejemanju, participacija zaposlenih poveéa sodelovanje in komunikacijo. Obstaja veliko podatkov, ki kazejo na povezavo med FPZ in rastjo produktivnosti, vendar pa debata 0 nespornosti te povezave Se ni zakljucena. Tisto, kar je z gotovostjo mogoée trditi pa je dvoje: da FPZ produktivnosti zanes\jivo ne zniZuje in da jo zanes\iivo zviSuje, ée je izpeljano tako, da povecuje participacijo zaposlenih pri sprejemanju odlogitev (to namreé ni samoumevno). Raziskava, ki jo je izvedla US General Accounting Office, je npr. ugotovila dokaj moéno in statistiéno znagiIno povezavo med vkljuéenostjo zaposlenih v procese odloéanja (delavsko participacijo) in uspesnostjo_podjetia. Ce so primerjali uspesnost podjetij, predno so uvedla ESOP (Employee Stock Ownership Plan) program in po programu, so ugotovili, da so podietia z delavsko participacijo, ki je spremijala uvajanje ESOP, povetala produktivnost za 52% bolj kot podjetja brez delavske patticipacije. 1.1.2. Razlogi na ravni podje' in zaposlenih Ker so za zakonodajno urejanje pomembni predvsem girsi druzbeni razlogi, navajamo argumente v tem poglayju le na kratko. a) Povetanje uéinkovitosti Argumenti v zvezi s poveéanjem ucinkovitosti so navedeni ze v tocki 1. d). b) Plaéna fleksibilnost Udelezba na delitvi dobiéka zaposlenih omogoéa bolj fleksibilne plaéne sheme in s tem lazje prilagajanje razlitnim gospodarskim sokom. Prediog ‘ZAKONA 0 DELAVSKIH ODKUPIH) Izkori8éanje davénih olajgav Zaradi pozitivnih uéinkov FPZ vse veé drzav omogoéa podjetiem in delavcem, ki se vkljucijo v program razliéne davéne olajgave. 1.1.3. Defenzivni razlogi Tudi te razloge - ker niso kijuéni za odlo¢anje o zakonodajnem urejanju tega podroéja- navajamo zgolj na kratko. a) Obramba pred prevzemi Delavsko solastnistvo podietij, sploh ée je izvedeno v institucionalizirani obliki, seveda zelo otezuje sovrazne prevzeme. b) Financiranje podijetij v tezavah in ohranjanje delovnih mest Glede na dejstvo, da se pobude za delavske odkupe pojavijajo $e najveckrat pri podjetiih v tezavah, oz. pred in v steéaju, bi ob vse vetjem &tevilu steéajev in vse vee primerih, ko se delavci odlogajo za odkup, to lahko postal pomemben razlog za poveéevanie solastnistva zaposlenih. 1.1.4, Umikanje podjetnikov iz (predvsem) druzinskih podjetij zaradi starost Izven opisanih treh skupin razlogov, ki utemeljujejo podporo programom FSZP, navajamo se poseben moment, na katerega je opozorila Evropska komisija. Ta namreé navaja, da se bo zaradi staranja evropskega prebivalstva v prihodnjih desetih letih iz poslovnega Zivijenja umaknila tretjina podjetnikov v EU, in sicer predvsem tisti, ki vodijo druzinska podjetja. To pomeni, da se bo stevilo prenosov podjetij izredno povetalo in bo vplivalo na do 690.000 podjetij, ki ne kotirajo na borzi, ter na 2,8 milijona delovnih mest letno. Mala in srednje velika podjetja so kot najveéji delodajalec bistveni dejavnik politike trga dela. S tem je povezano tudi vprasanje, ali je mogoée ohraniti Podjetja, ki se sooéajo z menjavo generacij, in delovna mesta v njih. Pri sooéanju z vse vegjim obsegom prenosov podietij bi bil v pomoé ustrezen model delavskega odkupa kot eden od konceptov za nasledstvo v podjetju. 1.2. Stanje glede delavskih odkupov v Sloveni Kot je Ze omenjeno zgorai, slovenska zakonodaja ne ureja delavskih odkupov. Toéneje, ureja jih le toliko, kolikor je delavske odkupe mogoée izvesti skozi udeleZbo delavcev na dobiéku. Udelezba delavcev na dobicku, se posebej, ée je pripravijena kot varéevanje za kasnejsi odkup deleza v podietiu, ali kot najem posojila, ki se vrata iz udelezbe na dobicku in se posebej, ée je udelezba na dobiéku izplaéana v delnicah, seveda lahko pomaga pri finanéni usposobitvi zaposlenih za odkup. Vendar - tudi to je 2e omenjeno zgoraj- primerov udelezbe delavcev na dobicku v Sloveniji skoraj ni, poleg tega pa so skoraj vsi primeri, ko se pojavi delavski interes za odkup, povezani s podjetji v tezavah ali celo v steéaju, ko so delavci prisilieni iskati nagine, kako bi z nadaljevanjem dejavnosti obdrzali tudi svoja delovna mesta. V vseh teh primerih pa Gasa za oblikovanje programa finanéne Participacije in dolgoroéno varéevanje za odkup, preprosto ni na razpolago. Prediog ‘ZAKONA 0 DELAVSKIH ODKUPIHkljuéno vpraganje delavskih odkupov je tako - ob nezainteresiranosti bank, da bi kreditirala taksne odkupe - odsotnost finanénega podpornega okolja za njihovo izvedbo. Pogleimo si nekaj primerov, 1.2.1. Fructal Ko je Pivovarna Lasko objavila svojo namero, da proda Fructal Ajdovséina, se je v lokalnem okolju oblikovala iniciativa Novi Fructal z namero, da izvede odkup. Iniciativa se je takoj na zaéetku sootila s problemom zagotavljanja sredstev za odkup. Novi Fructal bi poleg zastave delnic potreboval Se vsaj 20 mio EUR dodatnih garancij, ki jih kot novo podietie ni mogel pridobiti. Slovenske banke so se dobesedno otepale moznosti financiranja iniciative. Roki za oddajo ponudbe so bili prekratki, da bi élani iniciative zbrali garancije in/ali denar od zainteresiranih kupcev vkliucenih v iniciativo, ali razpisali obveznice. Ministrstva, ki so jih kontaktirali (finance, kmetijstvo in gospodarstvo) kijub naéelni podpori niso mogla zagotoviti drzavne garancijo za razliko, ker ~ kot so jim pojasnili ~ za takine namene nimajo na razpolago normativno predvidenih instrumentov. Iniciativa je uspela dobiti 8 mio garancij na Hypo banki in v prvem krogu tako oddala ponudbo le za 25% + 1 delnico, saj je prodajalec obljubil, da pri izbiri ne bo pomembna zgolj cena temveé tudi pripravijenost sodelovanja kupca z zaposlenimi in lokalno skupnostjo. Glede na navedeno se je iniciativa pri¢ela dogovarjati s ostalimi potencialnimi kupci, da z njimi oblikuje skupno ponudbo. Iniciativa je odprto sodelovala_z vsemi ostalimi kupci, (razen z Nektarjem, ki izrecno ni Zelel sodelovati) saj se je bila namreé pripravljena pridruziti najugodnejgemu ponudniku po njegovi ponujeni ceni, Na koncu je Pivovarna Lasko, brez obrazlozitve, pretrgala (tihi) dogovor,, da bo izbrala tudi nekoliko manj ugodnega ponudnika, ki pa bo pripravijen sprejeti Novi Fructal za partnerja in izbrala Nektar. 1.2.2. Novoles Zadruga novi Novoles je bila ustanovijena 3. julija 2013, in sicer 2 12 élani (dve pravni in 10 fiziénih seb, veéinoma nekdanjih delavcev Novolesa). Vstopila je v finanéni prostor in v steéajni postopek Novolesa. Ker ni bila v enakopravnem polozaju s klasi¢nimi podjetji za pridobitev ustreznih zagonskih sredstev ter sredstev za odkup delovnih sredstev za svoj proizvodni program,je s pomoéjo Foruma socialnega podjetnistva, Svobodnih sindikatov in ministrstva za gospodarstvo uspela, da je vada viozila v Drzavni zbor novelo Zakona o podpornem okolju za podjetnistvo. Novela, ki je bila nato sprejeta, je zadrugam omogotila, da konkurirajo za finanéna sredstva pri Slovenskem podjetniskem skladu enako, kot gospodarske druzbe. Vendar pa je bil potem razpis tega sklada za zadrugo povsem neprimeren, saj so bili razpisani zneski veliko prenizki, da bi lahko pomagali pri odkupu Zadruga je v konzorcij za Novoles organizirala zainteresirane podjetnike in ponudila stecajnim organom najem podjetja s predkupno pravico. Steéajna upraviteljica je zavrnila nezavezujoéo ponudbo konzorcija, ker ni bila v skladu z razpisnimi pogoji, ki so terjali takojen odkup,ne pa predhodni najem Novolesa. Ker konzorcij za takojéen odkup ni mogel zagotoviti sredstev oz. porostev, je bil Novoles prodan Metalki ‘Commerce, in sicer za dvainpolkrat nizjo ceno od ponudbe konzorcija,ki ga je zastopala zadruga. Prediog ‘ZAKONA 0 DELAVSKIH ODKUPIH1.2.3. Armal Do poskusa ustanovitve delavske zadruge NOVI ARMAL in poskusa odkupa premozenja v steéaju ie prigio potem, ko sta podjetii Sanitec 4.0.0. in Armal d.0.0. prijavili ste¢aj, ste¢aina upravitelia pa nista ohranila poslovanja podjetij. S poslovanjem ni nadaljevalo niti krovno podjetje MLM d.d., ki je bilo lastnik praktiéno vseh osnovnih sredstev in zalog, ki so bili potrebni za_nadaljevanje proizvodnie. \V iniciativo za ustanovitev zadruge in delavski odkup je bilo vkljuéenih 60 delavcev. Med njimi so bili kljuéni kadri za ponovno ojivitev in nadaljnjo poslovanje. V daljSem obdobju naértovanja, iskanja regitev Armala se je veliko delavcev ali zaposlilo drugje ali pa izgubilo upanje, ko drzava ni odobrila porostva. Na koncu je zadrugo ustanovilo samo 8 delaveev. Kljuéni problem, zaradi katerega pobuda ni uspela, je bilo tudi v tem primeru financiranje odkupa in financiranje zagona proizvodnie, ki je klju¢nega pomena za uspeh. Clani zadruge seveda niso imeli na voljo premozenja, s katerim bi lahko zavarovali kredite za zagon proizvodnie v celoti. Banke v poslovni model zadruge niso verjele, zato se je iskala pomoé obéine oz obéinskih podjetij, ki so bila v nekem obdobju pripravijena vioziti de! sredstev za zagon in postati del zadruge. Ta sredstva naj bi zadruga v nekem obdobju izplaéala in takrat bi se obéinska podjetia umaknila iz zadruge. Za drugi del sredstev se je iskal kredit, ker se je naéel posluh ene izmed bank. Banka je seveda zahtevala porostva, poskusi, da bi to porostvo dala drZava pa so ostali neuspesni, ker da za kaj takega nima na voljo ustreznih instrumentov oz. pravnih podlag zanje. Zadruga Novi Armal tako ni imela realnih moznosti za delovanje, poizkus se je neuspesno konéal. Vsi ti primeri tore] pokazejo, da je za to, da se delavske pobude za odkup deleza v podietiu ne Pretvorijo v uspesno izveden odkup krivo dvoje: = neustrezno finanéno podporno okolje in = neobstojeca strokovna pomot delavcem pri pripravi in izvedbi odkupa, i, nagela in poglavitne reitve predioga zakona Poglavitni cilj zakona je zagotovitev pogojev za uspesno izvajanje delavskih odkupov takrat, ko do pobude za odkup pride. To pomeni, da je potrebno zagotoviti, kot je omenjeno Ze v zakljucku Prejénjega poglavja, ucinkovito finanéno podporno okolje za izvajanje delavskih odkupov in ustrezno strokovno pomoé delavcem pri sami izvedbi, Seveda mora zakon ustrezno definirati sam delavski odkup in predpisati pogoje, ki morajo biti izpolnjeni, da so delavci upravigeni do uporabe predvidenih finanénih instrumentov za podporo odkupu in do strokovne pomoti pri njegovi pripravi in izvedbi, Poglavitne resitve, oz. naéela na katerih zakon sloni so: 2.1. Delavski odkup je moZen le s strani delavcev, ki so v podjetju zaposleni V delavskem odkupu deleza v gospodarski druzbi, tako kot ga definira zakon, lahko sodelujejo le delavci, ki so v tej gospodarski druzbi (matiéna druzba) zaposleni oz. so bili zaposleni. Tudi prenos lastni8kih delezev je mozen le med zaposlenimi v matiéni druzbi. Delavcu, ki mu preneha delovno Prediog ‘ZAKONA 0 DELAVSKIH ODKUPIHrazmerje v mati¢ni druzbi, preneha tudi ¢lanstvo v zadrugi, ki je odkupila mati¢no druzbo (zadruga mu mora v tem primeru seveda izplacati njegov delez). Zakon dovoljuje od tega pravila dologene izjeme. Te so vezane ali na sam ste¢ajni postopek, ée je ta uveden nad matiéno druzbo in na dolo¢eno obdabje pred uvedbo steéaja ter na primere, ko delavcu preneha delovno razmerje iz poslovnih razlogov v obdobju 3 mesece pred delavskim odkupom. Gre torej za situacije (slabo poslovanje mati¢ne druzbe in potreba po zasciti delovnih mest), ki bodo v praksi najveékrat razlog za odloditev delavcev, da poskusajo izvesti delavski odkup. V takih primerih bi bilo neposteno, da se delavcem, ki jim je v kratkem obdobju pred izvedbo odkupa oz. uvedbo steéaja prenehalo delovno razmerje, prepreci sodelovanje v delavskem odkupu. Seveda pa ta izjema velja le v primeru, da delavec, ki mu je prenehalo delovno razmerje v matigni druzbi, v €asu odkupa ni zaposlen pri drugem delodajalcu, da je torej takrat se zmeraj brezposeln. 2.2. Za delavski odkup se steje le odkup, ki je izveden institucionalno Institucionalni delavski odkupi so tisti, ki so izvedeni prek dologene pravno institucionalizirane oblike (gospodarska druzba, zadruga..), kjer tore] delavci ne nastopajo kot kupci individualno. Razlog za podporo zgolj takéni obliki odkupa je v tem, da se s tem preprecuje, da bi se namen delavskega odkupa razgradil z individualnimi prodajami v kratkem obdobju po odkupu. Tak primer smo v Sloveniji imeli po izvedeni privatizaciji v 90 letih prejénjega stoletja, ko so delavci deleze, pridobljene v certifikatski razdelitvi zelo hitro prodali, s cimer je Slovenija iz rok izpustila priloznost, da bi bila danes med tistimi drzavami v EU, ki imajo visok delez delavskega solastnistva v podjetjih Institucionalizirane oblike delavskega lastnistva namreé zahtevajo vecinsko odloéitev 0 prodaji deleza, s éimer je verjetnost, da postane delavsko solastnistvo trajno, bistveno vedja Institucionalni odkupi v povezavi z nemoznostjo prenosa delezev na osebe, ki niso zaposlene v matiéni druzbi pa je seveda tudi pomembna varovalka pred moznostio zlorab delavskega odkupa Predlog zakona tako predvideva, da se delavski odkup lahko izvede le preko delavsko odkupne zadruge, ki jo ustanovijo delavci, zaposleni v mati¢nem podjetju. Zadruzno oblika je izbrana zato, ker po svoji pravni naravi, najbolje ustreza enakomerni porazdelitvi moéi (prek na¢ela 1 élan, 1 glas), ki naj bi jo imeli posamezni delavci pri sprejemanju odloéitey, ki jih zakon pridrZuje lastnikom a tudi zato, ker Ze Zakon 0 zadrugah (na katerega se ta predlog zakona sklicuje glede vseh vpraganj, ki niso regena v njem) vsebuje vrsto doloéb o izplatilu deleza élanu, ki izstopi iz zadruge, izstop po posteni ceni pa je eno najpomembnejsih vprasanj delavskega solastnistva nasploh. Seveda pa takéna ureditev delavskega odkupa ne pomeni, da delavci ne morejo odkupiti deleza v podjetiu, kier so zaposleni tudi individualno. Pomeni le to, da so finanéni instrumenti in druge ugodnosti, ki jih prinaga predlog zakona na voljo le v tistih primerih, ko je odkup izveden institucionaino - preko delavsko odkupne zadruge. 2.3. V delavskem odkupu mora sodelovati vsaj polovica delavcev Predlog zakona doloéa, da mora v delavskem odkupu sodelovati najmanj polovica delavcev, ki so zaposleni v matiéni druzbi. Ce jih sodeluje manj in tore) pobude za odkup ne sprejme vedina delavcev, tak odkup ne velja za delavski odkup in zanj ne veljajo dolocbe tega predloga zakona. Izjema od tega pravila velja v primeru, ko se delavci za odkup odlotijo, ko je Ze uveden steéajni postopek nad matiéno druzbo. Predlog zakona v tem primeru kot minimalno &tevilo doloéa tretjino tistih delavcev, ki so bili v matiéni druzbi zaposleni na dan uvedbe steéajnega postopka in ob ustanovitvi delavsko odkupne zadruge niso zaposleni pri drugem delodajalcu. Nizji prag je dologen zato, ker v primeru uvedbe steéaja prihaja do odpuséanja delavcev in nepredvidljivih situacij, Prediog ‘ZAKONA 0 DELAVSKIH ODKUPIHzaradi katerih je od delavcev tezje pri¢akovati, da bodo lahko hitro sprejemali odlocitev o sodelovanju v odkupu. Hitra odlogitev pa je v steéajnem postopku potrebna, saj sicer lahko pride do prepozne ponudbe za odkup. 2.4. Dejavnost delavsko odkupne zadruge je omejena na upravijanj matiénem podjetju Predlog zakona opredeljuje delavsko odkupno zadrugo, torej zadrugo, prek katere delavci izvedejo delavski odkup izkljuéno kot organizacijsko obliko za izvedbo delavskega odkupa in upravljanje z delezem v matiénem podjetju. Razlog je v tem, da predlog zakona za takéno zadrugo predpisuje dologene ugodnosti (pravica do pridobitve finanénih sredstev na razpisih Slovenskega podjetniskega sklada, pravica do davénih olajgav), da so te ugodnosti predvidene zaradi pozitivnih uginkoy, ki so kot razlogi za sprejem tega zakona navedeni v |. poglavju in bi bilo neposteno, ée bi zadruge te ugodnosti lahko uporabile za njihove tréne aktivnosti. Omejitev dejavnosti je tore) predpisana zato, da ugodnosti, do katerih so delavsko odkupne zadruge upraviéene, ne bi privedle do diskriminacijo akterjev na trgu, Predlog zakona zato predpisuje, katere so dovoljene dejavnosti delavsko odkupne zadruge. To so = vlaganje zbranih sredstev v deleze matiéne druzbe; + upravijanje matiéne druzbe; = financiranje vstopov in izplaéevanje izstopov iz delavsko odkupne zadruge; torej dejavnosti, ki so izkljuéno vezane na pridobivanje in upravijanje z delezem v matiénem podjetiu. Ker je, predvsem zaradi financiranja vstopov in izstopov iz delavsko odkupne zadruge, potrebno upravijanje s sredstvi, prediog zakona doloéa tudi, katere nalozbe - poleg nalozb v deleze matiénega podjetja - so z vidika varnosti dovoljene. V tem okviru je treba omeniti poseben polozaj delavsko odkupne zadruge, ki izvede delavski odkup v matiénem podjetiu, nad katerim je uveden steéaj. V teh primerih pride najveckrat do odkupa sredstev podjetja v steéaju in ne do odkupa pravne osebe kot celote. Delavsko odkupna zadruga, ki izvede odkup sredstev pa seveda ne more upravijati z delezem v matiénem podietiu (ker ga paé ni pridobila) in je edino smiselno, da nadaljuje svoje poslovanje kot obiéajna zadruga, ki opravija dejavnost, kakréno je do steéaja opravijalo matitno podjetje ali del tega podjetia Predlog zakona zato predvideva, da se delavsko odkupna zadruga v takem primeru izbrige iz registra teh zadrug in nadaljuje poslovanje kot obiéajna zadruga. Na ta natin je dosezeno dvoje: delavci so upraviéeni do pomoéi pri izvedbi delavskega odkupa, zadruga pa, po uspesno izvedenem odkupu, postane normalen trni subjekt in ni upravigena do davénih ugodnosti, ki veliajo za delavsko odkupne zadruge (za katere je predpisana omejitev dejavnosti). 2.5. Status delavsko odkupne zadruge se pridobi z vpisom v register Predlog zakona doloéa, da se status delavsko odkupne zadruge pridobi z vpisom v register teh zadrug (v nadaljevanju: register), ki ga vodi ministrstvo pristoino za gospodarstvo. Na ta naéin predlog preprecuje, da bi prihajalo v konkretnih primerih do dvoma o tem, ali je zadruga upravigena do podpor in drugih, predvsem davénih ugodnosti, ki jih predlog predvideva. Ministrstvo v register vpise zadrugo, ki je registrirana po Zakonu 0 zadrugah, ée ta izpolnjuje pogoje, ki jih za vpis doloéa ta predlog zakona. In obratno: ée zadruga teh pogojev ne izpolnjuje veé, jo na predlog zadruge same, ali pa po uradni dolznosti, izbrige iz registra, Prediog ‘ZAKONA 0 DELAVSKIH ODKUPIH2.6. Clani uprave in nadzornega sveta matitne gospodarske druzbe ne morejo biti élani ‘organov delavsko odkupne zadruge Predlog zakona dovoljuje vsem zaposlenim v matiéni druzbi, torej tudi élanom uprave in nadzornega sveta, da kot élani delavsko odkupne zadruge sodelujejo pri delavskem odkupu. Izkusnje druzb pooblagéenk pa kazejo, da je v tistih primerih, ko so ti obvladovali tudi druzbo pooblaséenko (kar je v nagem primeru ekvivalent delavsko odkupni zadrugi) prihajalo tudi do zlorab, zato jim predlog zakona prepoveduje sodelovati v organih upravljanja delavsko odkupne zadruge (predsednik, upravni odbor, direktor...) majo pa seveda pravico glasovati na obénem zboru zadruge, kjer imajo, tako kot vsi ostali zaposleni, vsak 1 glas. 2.7. Delavsko odkupna zadruga ima pri izvedbi delavskega odkupa pravico do kandidiranja za uporabo finanénih instrumentov Slovenskega podjetnigkega sklada Predlog zakon doloéa, da se finanéna pomoé pri delavskih odkupih izvaja s finanénimi instrumenti Slovenskega podjetniskega sklada. Oblikovanje novega organa, ki bi odloéal o upraviéenju do finanéne pomoéi bi bila nesmotrna, saj je Slovenski podjetniski sklad usposobljen za presojo kredibilnosti poslovnih naértov, ki bodo osnova za odobritey ali zavrnitev pomodi. Izbiro konkretnih finanénih_ instrumentov in njihovo visino prediog zakona prepuséa viadi, ki je dolzna v program ukrepov za spodbujanje podietnistva, ki ga je dolzna pripraviti na podlagi zakona o podpornem okolju za podjetnistvo, vkljuciti tudi ukrepe za spodbujanje delavskih odkupov in na vodstvu sklada, ki bo na osnovi programa ukrepov pripravilo konkreten razpis oz. razpise. Pravico do uporabe finanénih instrumentov Slovenskega podjetniskega sklada ima seveda le delavsko odkupna zadruga, ki je vpisana v register: 2.8. Delavsko odkupna zadruga, ki odkupuje matiéno druzbo kot pravno osebo oz. njena sredstva v steéaju, ima predkupno pravico in prednostno pravico do najema sredstev matigne druzbe v stecaju Predlog zakona doloéa, da ima delavsko odkupna zadruga pri odkupu matiéne druzbe nad katero je uveden stecaj oz. pri odkupu sredstev te druzbe predkupno pravico in prednostno pravico do najema sredstev, ée se ste¢ajni upravitelj odloci, da pred prodajo odda sredstva druzbe v najem. Predlog zakona s tem daje delavcem pri izvedbi delavskega odkupa, iz razlogov, ki so navedeni v |. poglavju, ob enakih pogojih, prednost pred drugimi morebitnimi interesenti za odkup ali najem Premozenja matiénega podjetja nad katerim je uveden stecaj. 2.9. Delavsko odkupna zadruga in njeni élani so upravigeni do davéni olajsav Predlog zakona spodbuja odlotitev delavcev za odkup delezev matiénem podietiu in lastnikov matiénega podjetja za prodaja deleza delavcem z nekaterimi davénimi olajgavami. ‘oprostitev oz. Pri olajSavah delavcem se predlog zakona zgleduje po olajSavah na placilu dohodnine, ki jih daje Zakon udelezbi delavcev na dobitku. Tako so delavci, ki vplatajo obvezni delez v delavsko odkupno zadrugo upraviceni do znizanja davéne osnove v visini vplacila, vendar pa ne vee kot za 5000 EUR. Predlog zakona tudi predvideva, da se izplatilo élanu zadruge, ki iz nje izstopi, obravnava po pravilih, ki veljajo za odmero davka od dobicka iz kapitala, ter dolota olajgave, ki so odvisne od éasa, ki je potekel od vplacila deleza. Prediog ‘ZAKONA 0 DELAVSKIH ODKUPIHPredlog zakona doloéa, da je delavsko odkupna zadruga oproééena placila davka od dohodka praynih oseb. Ker je viaganje sredstev v nakup deleza v matiénem podjetju in upravljanje s tem delezem edina dovoljena dejavnost delavsko odkupne zadruge, taksna oprostitev povecuje potencial zadruge za povetanje lastniskega deleza v matiénem podjetju. Pomemben vidik odloditve za takino dolocbo je seveda dejstvo, da se z njo ne posega v tr2na razmerja, saj ne gre za dejavnost, ki bi bila podvrzena konkurenci na trau. Tretia vrsta davéne olajgave, ki jo prediog zakona uveljavija pa je namenjena lastnikom matiénega podjetja. V primeru, da svoj delez prodajo zaposlenim v tem podijetju in ée kupnino ali njen del vlozijo v gospodarsko dejavnost v RS, ne plaéajo davka od kapitalskega dobicka za tisti del kupnine, ki ga tako investirajo. cena finanénih posledic predloga zakona za drzavni proraéun in druga javna finanéna sredstva Predlagani zakon bo imel finanéne posledice za drZavni proracun v tistem delu, ki daje delaveem, delavsko odkupni zadrugi in lastnikom matiénega podjetja pravico do zgoraj opisanih davénih olajfav in oprostitev, kar vse bo imelo za posledico zmanjganje prihodkov drzavnega proracuna. Vendar pa je nemogoée predvideti visino tega zmanjganja, saj je ta v celoti odvisna od tega ali bo v posameznem koledarskem letu sploh prislo do kaksnega delavskega odkupa, koliko jih bo in koliko delavcev bo vanie vkljuéenih, Se manj je moZnosti za izraéun predvidenih finanénih posledic pri izdatkih Slovenskega podjetniskega sklada za namene delavskih odkupov. Polegtega, da tudi v tem primeru veljata obe zgoraj opisani neznanki (stevilo delavskih odkupoy, Stevilo vkijuéenih delavcev), jima je treba dodati se odlotitev viade glede ukrepov, ki jih bo vkljuéila v program spodbujanja podjetnistva in posledignih odlogitev Slovenskega podjetniskega sklada o vrsti finanénih instrumentoy, ki jih bo za ta namen uporabil in stevilu projektoy, ki jih bo na razpisu izbral kot ustrezne. Predlog zakona namreé te odlogitve, s tem pa tudi obseg javnih sredstev, ki bodo za ta namen uporabljena, prepuséa viadi in skladu, Na drugi strani pa bo zakon imel za posledico tudi zmanjganje izdatkov in poveéanie prilivov v drZavni proraéun. Ker se iniciative za delavski odkup pojavljajo najpogosteje v podjetiih v tezavah 02. Ze po uvedbi steéajnega postopka, pomeni v teh primerih vsak uspegen delavski odkup ohranitev delovnih mest, s tem pa tudi manjge izdatke za brezposelnost in proracunske prilive na osnovi dohodnine, ki jih sicer ne bi bilo. Iz zgoraj omenjenih razlogov seveda tudi visine teh ni mogoée oceniti. 4. Prikaz ureditve v drugih pravnih sistemih in prilagojenosti predlagane ureditve pravu EU Italija V obdobju gospodarske krize je italijanska viada leta 1985 predlagala sprejem zakona, s katerim je omogoéila_mehanizem investiranja_riziénega kapitala za _spodbujanje _transformacije konvencionalnih podjetij v zadruzna podjetia. Z zakonom Marcora so ustanovili nacionalni investicijski zadruzni sklad Cooperazione Finanza Impresa (CFI), katerega upravljanje je drzava prenesla na italijansko zadruzno konfederacijo. CFI od leta 1985 dalje uspesno posluje in spodbuja Prediog ‘ZAKONA 0 DELAVSKIH ODKUPIHustanavljanje in razvoj zadrug v Italiji. Leta 2001 so zakon dopolnili z doloébami, ki omogoéajo investiranje riziénega kapitala tudi v Ze delujoge zadruge. Spanija Podjetia v delavski lasti v Spaniji, imajo na zakonski podlagi moznost tri leta prejemati finanéna sredstva, ki izhajajo iz pravic, ki pripadajo zaposlenim iz naslova statusa brezposelnosti. Spanci ta ukrep imenujejo enkratna kapitalizacija pravic iz naslova statusa brezposelnosti. Takéna ureditev omogoéa brezposelnemu élanu delavske zadruge, da nameni finanéna sredstva iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti za vplacilo svojega ¢lanskega deleza v delavsko zadrugo. Brezposelni delavci s temi sredstvi uspesno ustanavijajo delavske zadruge, ki ali odkupijo podjetie pred zaprtjem in ga nato spremenijo v delavsko zadrugo, ali pa v postopkih ste¢aja odkupijo zdrave dele podjetja in nato z delavsko zadrugo zazenejo proizvodnio v njih. Francija Francoska vlada je v drugi polovici leta 2013 v zakonodajni postopek viozila predlog Zakona 0 socialni in solidarnostni ekonomiji, v katerem je opredelila posebne ukrepe, ki spodbujajo delavsko zadruznistvo in spreminjanje kapitalskih podjetij v delavske zadruge. Zakonodaja predvideva predkupno pravico za nakup podjetij v steéaju bivsim delavcem podjetja, zdruzenim v delavski zadrugi. Poleg tega zagotavija sredstva za izvajanje ustreznega usposabljanja za stecajne upravitelje in sodnike, ki vodijo insolvenéne postopke. V predlogu zakona prav tako predvidevajo poseben tranzicijski status za delavske zadruge, ki bo olajsal postopke transformacije podjetia iz kapitalskega v zadruzno - v lasti zaposlenih ZDA Kongres ZDA je |. 1984 oprostil platila davka od kapitalskih dobiékov lastnike malih in druzinskih podjetij, ée vet kot 30% delez v podjetju prodajo zaposlenim delavcem, kupnino pa investirajo v drugo podijetje v ZDA. Stevilo delavskih odkupov je po tej odlogitvi izjemno porastlo. 5. Druge posledice, ki bo imel sprejem zakona Prediog ‘ZAKONA 0 DELAVSKIH ODKUPIHIl. BESEDILO CLENOV ZAKON O DELAVSKIH ODKUPIH |. SPLOSNE DOLOGBE 1élen (vsebina zakona) Ta zakon ureja nagine in pogoje pod katerimi drzava spodbuja delavske odkupe. 2.élen (Delavski odkup) Delavski odkup je odkup deleza gospodarske druzbe, ki ga izpeljejo delavci zaposleni v tej druzbi (v nadaljevanju: matiéna druzba) preko zadruge, v katero so vélanjeni (v nadaljevanju: delavsko odkupna zadruga), Odkup matiéne druzbe, ki ga delavci te druzbe izvedejo vsak za svoj raéun ali prek organizacije, ki ni delavsko odkupna zadruga, se ne steje za delavski odkup po tem zakonu. ll, SODELOVANJE V DELAVSKEM ODKUPU 3.élen (Pravica do sodelovanja v delavskem odkupu) Pravico sodelovati v delavskem odkupu ima vsak delavec, ki je zaposlen v matiéni druzbi (v nadalinjem besedilu: delavec). To pravico imajo tudi delavci, ki jim je delovno razmerie v matiéni druzbi prenehalo na podlagi redne odpovedi iz poslovnih razlogov ali upokojitve v obvezno pokojninsko in invalidno Zavarovanje v roku 12 mesecev pred ustanovitvijo delavsko odkupne zadruge in delavci, ki jim je delovno razmerje prenehalo po zaéetku ste¢ajnega postopka ali potrditvi prisiIne poravnave nad matiéno druzbo, vendar le, ée niso zaposleni pri drugem delodajalcu in ¢e od prenehanja delovnega razmeria se ni poteklo 1 leto. Pravila delavsko odkupne zadruge lahko omejijo pravico do sodelovanja v delavskem odkupu, vendar le tako, da kot pogoj za sodelovanje dolo¢ijo minimalno dobo zaposlitve v matiénem podjetiu. Ta doba ne sme biti daljga od 6 mesecev. Pravico iz prvega odstavka delavci uresni¢ijo z vélanitvijo v delavsko odkupno zadrugo in vplagilom obveznega deleza, Delavec se pravici iz prvega odstavka ne more odreéi. Uveljavi jo lahko tudi kadarkoli po ustanovitvi delavsko odkupne zadruge. Prediog ‘ZAKONA 0 DELAVSKIH ODKUPIH4. élen (pobuda za delavski odkup) Pobudo za delavski odkup lahko poda svet delavcev, reprezentativni sindikat ali skupina najmanj 5 delavcev (v nadaljevanju: pobudnik). Pobudnik mora 0 pobudi pisno obvestiti vse delavce, ki imajo_pravico sodelovati pri delavskem odkupu. Uprava matiéne druzbe, ée je ta v steéajnem postopku pa steéajni upravitelj, mora pobudniku na njegovo zahtevo v treh dneh posredovati seznam delavcey, ki imajo pravico do sodelovanja pri delavskem odkupu. Obvestilo delavcem mora vsebovati = navedbo 0 tem kdo je pobudnik, - navedbo, da je namen pobude izvedba delavskega odkupa, = _navedbo, da bo za izvedbo odkupa ustanovijena delavsko odkupna zadruga in da ima vsak prejemnik obvestila pravico, da pri tem sodeluje, - _predlagano visino obveznega deleza, ki ga bo treba vplacati. Obvestilo se delavcem poilje vsaj sedem dni pred sklicem ustanovnega obénega zbora delavsko odkupne zadruge, Ill, DELAVSKO ODKUPNA ZADRUGA. §. élen (delavsko odkupna zadruga) Delavsko odkupna zadruga je zadruga, ki jo ustanovijo delavci zaradi delavskega odkupa Kolikor ni s tem zakonom drugaée dologeno, se za ustanovitev in poslovanje delavsko odkupne zadruge uporabljajo doloébe zakona o zadrugah. 6. élen (@lani delavsko odkupne zadruge) Clani delavsko odkupne zadruge so lahko izkljuéno delavci, ki imajo po doloébah tega zakona pravico sodelovati v delavskem odkupu. 7. élen (Clani-viagatelji delavsko odkupne zadruge) Pravne in fiziéne osebe, ki nimajo pravice do sodelovanja v delavskem odkupu, lahko vlozijo sredstva v delavsko odkupno zadrugo, ée je ta moznost dologena v njenih pravilih. Clani uprave in nadzornega sveta mati¢ne druzbe ne morejo biti élani-viagateli. Prediog ‘ZAKONA 0 DELAVSKIH ODKUPIHPravice in obveznosti lana-viagatelja se uredi s pogodbo, ki jo potrdi upravni odbor. Clan-vlagatelj ne more glasovati na obénem zboru in ne more biti Elan upravnega ali nadzornega odbora. 8. clen (Ustanovni obéni zbor) Vabilo na ustanovni obéni zbor zadruge delavsko odkupne zadruge z dnevnim redom in gradivom (prediog statuta, predlog kandidatur za organe upravijanja), mora pobudnik poslati vsem delavcem, ki imajo pravico sodelovati v delavskem odkupu, vsaj 10 dni pred ustanovnim obénim zborom. 9. dlen (Obvezni delez) Obvezni delez ne more biti nizji od povpreéne meseéne neto place delavca v letu pred ustanovitvijo delavsko odkupne zadruge. Clan delavsko odkupne zadruge lahko vpige le delez oz. deleze v vrednosti najveé 5% vrednosti vseh delezev skupai. Pravila delavsko odkupne zadruge lahko doloéajo, da se del obveznega deleza vplaéa po podpisu pogodbe 0 odkupu deleza matiéne druzbe. V tem primeru mora biti v pristopni izjavi zapisana vigina nevplaéanega dela obveznega deleza in izjava Clana, da bo ta del vplaéal po podpisu Pogodbe 0 odkupu deleza matiéne druzbe, 10. élen (Odlloéanje na obénem zboru) Vsak élan zadruge delavsko odkupne zadruge ima na obénem zboru 1 glas, ne glede na Stevilo in vrednost vpisanih delezev. 1 élen (Prodaja deleza oz. delezev matiéne druzbe) O prodaji deleza oz. delezev matiéne druzbe odloéa obéni zbor z veéino glasov vseh élanov. Ne glede na prejénji odstavek lahko pravila delavsko odkupne zadruge dovolijo upravnemu odboru, da vsako leto odlogi o prodaji najveé 5% deleza matiéne druzbe, ki je v njeni lasti, ée je to potrebno zaradi izplagila vrednosti deleza oz. delezev élanom, ki jim je prenehalo élanstvo. Ce pravila delavsko odkupne zadruge dovoljujejo upravnemu odboru odloéanje iz prejgnjega odstavka, mora obéni zbor pred prvo odloéitvijo upravnega odbora, dolociti najniaii lastniski delez delavsko odkupne zadruge v matiéni druzbi, pod katerega se s prodajo po prejénjem odstavku ta ne sme zmanjéati. Prediog ‘ZAKONA 0 DELAVSKIH ODKUPIH12, élen (Glasovanje na skups¢ini matiénega podjetia) Odlogitev o glasovanju na skupscini matiénega podjetja sprejme obéni zbor. 13. élen (Dejavnost delavsko odkupne zadruge) Delavsko odkupna zadruga sme opravijati le naslednje dejavnosti: - vlaganje zbranih sredstev v deleze matiéne druzbe; = upravljanje matiéne druzbe; - _ financiranje vstopov in izplaéevanje izstopov iz delavsko odkupne zadruge. 14, élen (Walorizacija delezev) \Vrednost ¢lanskega deleza se valorizira na osnovi borznih cen delnic matiéne druzbe oz vrednotenja matiéne druzbe, kot je to dologeno v 25. élenu tega zakona. 15, élen (ovoljene nalozbe) Sredstva, ki jin delavsko odkupna zadruga ne more naloziti v nakup deleza v matiéni druzbi, sme naloziti izkijuéno v: - _ vrednostne papirje, katerih izdajatelj je Republika Slovenija, Banka Slovenije, drzava élanica Evropske unije oziroma drzava élanica OECD oziroma mednarodna finanéna organizacija, oziroma za katere jaméi ena od teh oseb, - obveznice oziroma druge dolzniske vrednostne papirjie s katerimi se trauje na organiziranem trgu vrednostnih papirjev v Republiki Sloveniji, drzavi Clanici Evropske unije oziroma drzavi élanici OECD. Delavsko odkupna zadruga ima lahko najveé 10% sredstev nalozenih v vrednostne papirje iz 2. alineje prejénjega odstavka, ki jih izda ista oseba. Odlotitev o takgni nalozbi sprejme upravni odbor. 16. élen (Omejitev zadolzevanja) Delavsko odkupna zadruga, ki ima v lasti dele v matiéni druzbi, ki ni delnigka druzba, ki kotira na borzi, se lahko zadolii le, ée ima z matiéno druzbo ali tretjo osebo sklenjeno pogodbo o odkupu deleza matiéne druzbe, ali ¢e matiéna druzba oz. tretja oseba prevzame porostvo za dolg. Odloéitev 0 zadolzitvi sprejme upravni odbor. Doloébe tega élena se ne uporabljajo za ukrepe finanéne podpore Slovenskega podjetniskega sklada, do katerih je delavsko odkupna zadruga upravicena na podlagi tega zakona. Prediog ‘ZAKONA 0 DELAVSKIH ODKUPIH17. élen (Omejitev za élane uprave in nadzornega sveta matiéne gospodarske druzbe) Clani uprave in nadzornega sveta matiéne druzbe ne morejo biti predsednik ali direktor, niti élani drugih organov delavsko odkupne zadruge, lahko pa sodelujejo na obénem zboru, 18, élen (Prenehanje élanstva) Clanstvo v delavsko odkupni zadrugi preneha iz razlogoy, ki jih zakon doloéa za prenehanje élanstva v zadrugi, poleg tega pa tudi, ée clanu preneha delovno razmerje v matiéni druzbi. Ce élanu delavsko odkupne zadruge preneha delovno razmerje v matiéni druzbi zaradi redne odpovedi iz poslovnih razlogov ali po zaéetku stecajnega postopka oz. potrditvi prisilne Poravnave nad matiéne druzbo, mu élanstvo preneha1 leto po prenehanju delovnega razmerja ali ko se zaposli pri drugem delodajalcu. 19. élen (Casovna omejitev izstopa) Pravila delavsko odkupne zadruge lahko dolo¢ajo rok, v katerem élan ne more izstopiti. Ta rok ne sme biti daljgi kot tri leta od vpisa v seznam élanov. 20. élen (Vpis delavsko odkupne zadruge v register) Zadruga pridobi status delavsko odkupne zadruge z vpisom v register delavsko odkupnih zadrug (v nadaljevanju: register), ki ga vodi ministrstvo, pristojno za gospodarstvo. Zadruga se na njeno zahtevo vpige v register, ée: - je vpisana v register, v katerega se vpisujejo zadruge, = ima najmanj 10 élanov, = _ je vanjo vélanjenih najmanj polovico delavcey, ki so zaposleni v matiéni druzbi = _nobeden od élanov nima vpisanega deleza oz. delezev, ki presegajo vrednost 5% vrednosti vseh delezev skupaj, - pravila delavsko odkupne zadruge opredeljujejo njeno dejavnost v skladu s 13. élenom tega zakona, - _ predsednik, direktor ali élan drugega organa delavsko odkupne zadruge ni oseba, za katero velja omejiteviz 17. élena tega zakona. Pogoje iz prejénjega odstavka mora zadruga izpolnjevati na dan viozitve zahteve za vpis v register. 21, élen (Mok ministrstva) Ministrstvo 0 zahtevi za vpis v register odlogi v 14 dneh od prejema zahteve. Ce v tem roku vioge ne zavrée ali zavrne oz. zahteva njene dopolnitve, se steje, da ji je ugodilo. Prediog ‘ZAKONA 0 DELAVSKIH ODKUPIHCe ministrstvo pozove viagatelja k dopolnitvi vioge, se rok iz prejgnjega odstavka steje od dneva prejema dopolnitve. 22, élen (labris iz registra) Delavsko odkupna zadruga se izbrige iz registra, ée preneha obstajati ali Ge ne izpolnjuje vee Pogojev iz 1,3., 4. in 5. alinee 2. odstavka 20. élena tega zakona. Delavsko odkupna zadruga se izbrige iz registra tudi, ¢e se Stevilo njenih élanov zmanjsa pod tretjino vseh delavcev zaposlenih v matiéni druzbi ali ev dveh letih od vpisa v register ne odkupi najmanj 5% deleza matiéne druzbe. Delavsko odkupna zadruga mora v 30 dneh obvestiti ministrstvo, pristoino za gospodarstvo 0 nastanku katerekoli od okoliséin iz prejsnjih dveh odstavkov. Ministrstvo, pristojno za gospodarstvo enkrat letno preveri, ali delavsko odkupna zadruga Se izpolnjuje pogoje za vpis v register. Pristojni organi, delavsko odkupna zadruga in matiéna gospodarska druzba so mu dolzni posredovati podatke, ki jih zato zahteva. Ministrstvo pristojno za gospodarstvo o izbrisu delavsko odkupne zadruge iz registra obvesti davéni organ. Za delavsko odkupno zadrugo, ki je izbrisana iz registra, se po izbrisu ne uporabljajo vet doloébe tega zakona, razen dolotb 25. in 40 élena, 23, Glen (Pravilnik 0 registry delavsko odkupnih zadrug) Postopek vpisa in izbrisa iz registra ter natanénejée doloébe o podatkih, ki se vpisujejo v register ter nacinu dokazovanja pogojev za vpis v register, se doloéi s pravilnikom, ki ga sprejme minister, pristojen za gospodarstvo. IV. PRENOSLJIVOST ELANSKEGA DELEZA IN PRAVICE OB PRENEHANJU CLANSTVA 24, élen (Prenos élanskega deleza) Prenos élanskega deleza je mozen le na élana zadruge ali delavca, ki izpolnjuje pogoje za sodelovanje v delavskem odkupu. Sporazum o prenosu mora biti sklenjen v pisni obliki. Prenos deleza, ki je v nasprotju s prejénjim odstavkom in prenos, s katerim pridobitelj pridobi delez ali deleze, ki presegajo vrednost iz 2. odstavka 9. élena, sta niéna, Prediog ‘ZAKONA 0 DELAVSKIH ODKUPIH25, len (zplaéilo vrednosti deleza po prenehanju élanstva) Clanu delavsko odkupne zadruge, ki mu je prenehalo élanstvo se izplaéa valorizirana vrednost njegovega deleza oz. delezev. Vrednost se izra¢una: - na osnovi povpreénih borznih cen delnic mati¢ne druzbe v zadnjih Sestih mesecih, ce druzba kotira na borzi, = na osnovi vrednotenja matiéne druzbe s strani pooblaééenega cenilca, ki ga izbere upravni odbor, ée druzba ne kotira na borzi Vrednost deleza se na natin iz prejgnjega odstavka doloti vsako leto najmanj enkrat. 26. élen (Odlozitev izplacila vrednosti deleza) Ce élan, ki mu je élanstvo prenehalo zaradi prenehanja delovnega razmerja v matiéni druzbi, to pisno zahteva, delavsko odkupna zadruga odlozi izplacilo vrednosti deleza élanu zadruge, dokler ne izpolni pogoja za davéno olajgavo po tem zakonu. O pravici do odloga mora delavsko odkupna zadruga ¢lana pisno obvestiti najmanj 14 dni pred izplacilom. V. POSEBNE DOLOCBE ZA DELAVSKI ODKUP MATICNE DRUZBE, NAD KATERO SE VODI STECAJNI POSTOPEK 27. élen (Odkup premozenja matiéne druzbe) Poleg odkupa deleza matiéne druzbe, se za delavski odkup &teje tudi odkup premozenja matiéne druabe, nad katero je uveden steéajni postopek, ée je odkup namenjen nadalinjemu opravijanju dejavnosti ali dela dejavnosti matiéne druzbe. 28. élen (Pogoji za vpis delavsko odkupne zadruge v register) Delavsko odkupna zadruga, ki se ustanovi po zaéetku ste¢ajnega postopka nad matiéno druzbo, se vpige v register, ce je vanjo vkljuéenih najmanj tretjina tistih delavcev, ki so bili v matiéni druzbi zaposleni na dan za¢etka ste¢ajnega postopka in na dan vlozitve zahteve za vpis niso zaposleni pri drugem delodajalcu. (Varianta: polovica trenutno zaposlenih) Ce delavska zadruga odkupuie le premozenje matiéne druzbe se vpise v register, €e je vanjo vkljuéenih najmanj tretjina delavcev tistega organizacijskega dela mati¢ne druzbe, katerega dejavnost bo delavko odkupna zadruga nadaljevala po odkupu premozenja. Delavsko odkupna zadruga dokazuje namen po odkupu premozenja matiéne druzbe, nad katero se vodi steéajni postopek, s sklepom upravnega odbora, iz katerega mora biti razvidno, katera sredstva matiéne druzbe ima namen odkupiti in kateri del njene dejavnosti namerava nadaljevati. Prediog ‘ZAKONA 0 DELAVSKIH ODKUPIH29. élen (Zakljuéek steéainega postopka in izbris delavsko odkupne zadruge iz registra) Delavsko odkupna zadruga, ki v steéajnem postopku ni odkupila matiéne druzbe kot pravne osebe ali je odkupila le njeno premozenie, se izbrige iz registra, ko sodiéée izda sklep o konéanju steéajnega postopka V primeru iz prejénjega odstavka pole sodi pristojnemu za gospodarstvo, sklep 0 konéanju steajnega postopka ministrstvu, 30. élen (Predkupna pravica delavsko odkupne zadruge) Delavsko odkupna zadruga ima pri prodaji matiéne druzbe kot pravne osebe oz. njenega premozenja v steéajnem postopku predkupno pravico, 31. élen (Prednostna pravica delavko odkupne zadruge pri oddaji premozenja v najem) Ce se premozenje mati¢ne druzbe kot stecajnega dolznika daje v najem, ima delavsko odkupna zadruga_prednostno pravico do sklenitve najemne pogodbe. V primeru iz prejnjega odstavka upravitelj pisno obvesti delavsko odkupno zadrugo © najemnih Pogojih, ki jih je dogovoril z drugim ponudnikom. Upravitelj lahko podpige najemno pogodbo z drugim ponudnikom, ée delavko odkupna zadruga v 14 dneh po prejemu obvestila iz prejénjega odstavka ne sporo¢i, da uveljavija prednostno pravico, ali sporo¢i, da je ne Zeli uveljaviti.. VI. UKREPI ZA SPODBUJANJE DELAVSKIH ODKUPOV 52, élen (Ukrepi za spodbujanje delavskih odkupov) Ukrepi za spodbujanje delavskih odkupov obsegajo finanéno podporo delavskim odkupom, strokovno pomoé pri izvedbi delavskih odkupov in ukrepe za promocijo ter informiranje delavcev in lastnikov gospodarskih druzb. 33 élen (Program ukrepov) Program ukrepov za spodbujanje podjetnistva, ki ga na podlagi zakona o podpornem okolju za podjetnistvo pripravi vlada, mora vsebovati tudi ukrepe za spodbujanje delavskih odkupov. Prediog ‘ZAKONA 0 DELAVSKIH ODKUPIH34, élen (Finanéna podpora delavskim odkupom) Pravico do finanéne podpore delavskim odkupom po tem zakonu imajo delavsko odkupne zadruge, ki so vpisane v register. Ukrepe finanéne podpore iz prejénjega odstavka izvaja Slovenski podjetniski sklad (v nadaljevanju: sklad) z uporabo finanénih instrumentoy, ki jih doloéa zakon 0 podpornem okolju za podjetnistvo. 35, élen (Postopek izbora upravi¢encev do sredstev sklada) Sklad vodi postopek izbora delavko odkupnih zadrug, ki so upraviéene do sredstev sklada, po doloébah zakona 0 podpornem okolju za podjetnistvo, s tem, da se rok za porabo odobrenih sredstev dolo¢i s pogodbo med skladom in delavsko odkupno zadrugo, prispele vloge pa se obravnava po vrstnem redu njihovega prispetja do porabe razpoloiljivih sredstev. 36. élen (Strokovna pomoé pri izvedbi delavskih odkupov in ukrepi za promocijo ter informiranje delavcev in lastnikov gospodarskih druzb) Strokovne pomoé pri izvedbi delavskih odkupov ter promoci in informiranju delavcev in lastnikov gospodarskih druzb o delavskih odkupih (v nadaljevanju: strokovna pomoé), izvaja organizacija 02. organizacije, ki jih izbere minister za gospodarstvo. Organizacija iz prejénjega odstavka mora imeti zagotovijene kadrovske pogoje za strokovno Pomoé s pravnega in finanénega podroéja ter iz zadruznega organiziranja in delovanja. Izbor organizacije 0. organizacij iz prvega odstavka se opravi po dolo¢bah zakona, ki ureja javna naroéila. VII. Davéne olajgave 37. len (avéne olajgave) Delavsko odkupni zadrugi in njenim élanom se, ne glede na zakon, ki ureja davek na prihodke pravnih oseb 07. zakon, ki ureja dohodnino, priznajo oprostitve in olajSave na podlagi tega zakona. 38. élen (Oprostitev pladila davka od dohodkov pravnih oseb za delavsko odkupno zadrugo) Delavsko odkupna zadruga je oproséena platila davka od dohodkov pravnih oseb. Prediog ‘ZAKONA 0 DELAVSKIH ODKUPIH39, élen (Olajsave pri dohodnini) Clanu delavsko odkupne zadruge se za znesek, ki ga vplaéa kot lanski delez oz. deleze, vendar pa ne veé kot za 5000 EUR, zmanja dohodninska osnova v letu, v katerem je prisio do vplatila, 40, élen (Davéna obveznost od izpla¢anega élanskega deleza) Davéna obveznost od izplaéanega élanskega deleza po prenehanju élanstva v delavsko odkupni zadrugi, se ugotavija po pravilih, ki veljajo za odmero davka od dobika iz kapitala Ce je élanski dele? izplaéan po poteku enega leta od dne vplatila tega deleza, se davéna osnova zmanjga za 70 odstotkov. Ce je élanski delez izplaéan po poteku treh let od dne vplagila tega deleza, se davéna osnova zmanjéa za 100 odstotkov. 41, élen (Oprostitev placila davka od dobicka iz kapitala 02. davka od dohodkov pravnih oseb za lastnike deleza v matiéni druzbi) Lastnik, ki proda delavsko odkupni zadrugi najmanj 5% delez v matiéni druzbi, ne placa davka od dobiéka iz kapitala oz. davka od prihodkov pravnih oseb za tisti del kupnine, ki jo v 6 mesecih od prejema kupnine vlozi v gospodarsko druzbo ali zadrugo s sedezem v Republiki Sloveniji. 42, élen (Odmera davka v primeru izbrisa delavsko odkupne zadruge iz registra) Delavsko odkupna zadruga in njeni élani, ki so izkoristili davéno oprostitev ali olajgavo na podlagi tega zakona, so doléni plaéati razliko do polne obdavéitve, ée je delavsko odkupna zadruga izbrisana iz registra, ker ni kupila vsaj 5% deleza v matiénem podjetiu, 0z. premozenja matiénega podjetja v steéajnem postopku. VII, KAZENSKE DOLOCBE 43. élen (Globe) Z globo od 1.500 do 15.000 eurov se za prekrek kaznujeta mati¢na druzba oz. stecaini upravitelj: - e pobudniku na njegovo zahtevo ne posreduje seznama delavcey, ki imajo pravico do sodelovanja v delavskem odkupu (3. odstavek 4. élena). Z enako kaznijo se kaznujejo pristojni organ, delavsko odkupna zadruga in matiéna gospodarska druzba Prediog ‘ZAKONA 0 DELAVSKIH ODKUPIH- Ge ministrstvu, pristojnemu za gospodarstvo ne posreduje podatkov, ki jih to zahteva Zaradi preverjanja izpolnjevanja pogojev za vpis delavsko odkupne zadruge v register (4. odstavek 22, élena) Z globo od 750 do 2.000 eurov se za prekrsek iz prejénjega odstavka kaznuje tudi odgovorna oseba matiéne druzbe. IX. PREHODNI DOLOGBI 44, élen (Rok za sprejem pravilnika 0 delavsko odkupnih zadrugah) Ministrstvo, pristojno za gospodarstvo, sprejme pravilnik o registru zadrug delavsko odkupnih zadrug v 60 dneh po uveljavitvi tega zakona. 45, élen (Rok za dopolnitev programa za spodbujanje podjetnistva) Vlada dopolni program za spodbujanje podjetnistva z ukrepi za spodbujanje delavskih odkupov v 90 dneh od uveljavitve tega zakona. X. KONCNA DOLOCBA 46. élen (Uveliavitev zakona) Ta zakon zaéne veljati v 15 dneh po objavi, Prediog ‘ZAKONA 0 DELAVSKIH ODKUPIHIll, OBRAZLOZITEV PO CLENIH K 1. élenu Ta élen definira namen in vsebino zakona, Namen je vzpodbujanje delavskih odkupov, vsebina, ki jo ureja pa so naéini in pogoji, ki morajo biti izpoinjeni za uporabo vzpodbud, ki jih zakon opredeliuje. K 2. élenu Clen definira delavski odkup kot odkup deleza gospodarske druzbe, ki ga izpeljejo delavci zaposleni v tej druzbi. Dodatni pogoj je tudi, da se odkup izvede preko delavsko odkupne zadruge, v katero se vélanijo. Ce je odkup izveden na kakrsenkoli drug natin, se ne Steje za odkup, ki je upraviéen do vzpodbud na podlagi tega zakona. K 3. élenu V tem élenu se podrobneje doloéa, kdo sme sodelovati v delavskem odkupu. V osnovi so to delavci, ki so zaposleni v matiéni druzbi. Izjema so delavci, ki jim je delovno razmerje v matiéni druzbi prenehalo z odpovedjo iz poslovnih razlogov ali po zaéetku ste¢ajnega postopka oz potrditvi prisilne poravnave in delavci, ki so se pred éasom upokojili. Skratka, gre vecinoma za primere, ko je delavcu prenehalo delovno razmerie iz razlogov, ki niso na njegovi strani, temveé zato, ker je podjetie v tezavah. V takih primerih je posteno, da se pravico do sodelovania v delavskih odkupih in tudi resevanja svoje zaposlitve prizna tudi delavcem, ki so bili odpus¢eni prav zato, ker je podjete zailo v tezZave. Seveda pa predlog zakona doloéa logiéno omejitev, da te pravice ne morejo izkoristiti delavci, ki so v asu ustanovitve delavsko odkupne zadruge ze zaposleni pri drugem delodajalcu. Ne morejo jo izkoristiti tudi tisti, ki jim je od prenehanja delovnega razmerja poteklo Ze veé kot leto dni, saj je njihova vez z matiénim podjetjem tako zrahljana, da to ni veé smiseino, Zaradi prepreéevanja morebitnih zlorab ta élen tudi doloéa, da se delavec pravici do sodelovanja v odkupu ne more odpovedati. K 4, élenu Clen doloéa, kdo sme dati pobudo za delavski odkup (svet delavcey, reprezentativni sindikat ali skupina najmanj § delavcev) njene obvezne sestavine in tudi, da je 0 pobudi treba obvestiti vse delavce ter jim s tem pravoéasno dati moznost, da o pobudi premislijo in se odlocijo ali bodo v njej sodelovali K5. élenu Definira delavsko odkupno zadrugo kot zadrugo, ki jo delavci ustanovijo zaradi izvedbe delavskega odkupa. Za ustanovitev in delovanje te zadruge se uporablia dolotbe zakona o zadrugah, ée dolocbe tega zakona ne doloéajo drugace. Prediog ‘ZAKONA 0 DELAVSKIH ODKUPIHK 6. élenu Elen doloéa, da so élani zadruge lahko le delavci, ki imajo pravico sodelovati v delavskem odkupu. K7. élenu Zato, da bi odprli moznost s finanénimi viozki sodelovati oz. pomagati pri delavskem odkupu tudi osebam, ki po prejgnjem élenu ne morejo biti élani zadruge, predlog zakona v tem élenu omogota tudi tretjim osebam - clanom viagateljem - da sodelujejo v delavskem odkupu, s tem, da élani- viagatelji ne morejo sodelovati v organih upravijanja, niti glasovati na obénem zboru. Niihove pravice (predvsem bodo to pravice finanéne narave) se uredijo s pogodbo, ki jo mora potrditi upravni odbor. Zaradi prepreéitve moznih zlorab je dolo¢ena tudi prepoved, da bi kot élani- vlagatelji v zadrugo viagali élani uprave in nadzornega sveta matiéne druzbe. K 8. élenu Clen doloéa, da mora pobudhik izvedbe delavskega odkupa poslati vabilo na ustanovni uéni zbor delavsko odkupne zadruge vsaj 10 dni pred obénim zborom. K 9. élenu Ureja obvezni delez. Obvezni delez je delez, ki ga mora po zakonu o zadrugah vplaéati vsak élan zadruge. Zakon 0 zadrugah ne ureja visine obveznega deleza, to vpraganje prepus¢a pravilom zadruge. Tudi predlog tega zakona visino obveznega deleza prepusca pravilom delavsko odkupne zadruge, s tem da pa opredeljuje njegovo minimaino visino (povpreéna meseéna neto plage delavcav letu pred ustanovitvijo zadruge). Odkup deleza v matiéni druzbi je finanéno zahteven projekt, zato je pray, da tisti zaposleni v matiéni druzbi, ki v ta projekt vstopijo z vélanitvijo v zadrugo, sprejmejo odgovornost za izvedbo tega projekta z vplacilom, ki ne more biti poljubno nizko, V 2. odstavku se omejuje vrednost obveznega deleza 02. vrednost obveznih delezev, ki jih vplaca posamezen élan zadruge (zakon 0 zadrugah omogoéa, da posamezen élan vplaéa veé obveznih delezev) na 5% vrednosti vseh obveznin delezev skupaj. Namen te doloébe je prepreciti koncentracijo »lastnistva« znotraj zadruge in s tem razvodenitev enega njenih osnovnih namenov, to je skupno in enakoprayno upravijanje. Ker bo praviloma v éasu ustanavijanja zadruge $e nejasno, ali bo delavski odkup tudi uspel, se v 3. odstavku dopuséa Se moznost, da se del obveznega deleza ne vplaéa takoj, ampak Sele po podpisu pogodbe o odkupu deleza matiéne druzbe, Takrat torej, ko je jasno, da bo delavski odkup uspel, €e pride do placila pogodbene cene. Da bi delavsko odkupna zadruga lahko v takem primeru, ée bi bilo to potrebno tudi iztozila nevplacani del obveznega deleza, dolo¢ba tega odstavka zahteva, da ¢lan poda pisno izjavo, s katero prevzema obveznost vplatila celotnega obveznega deleza K 10. élenu Zakon 0 zadrugah omogoéa, da ima posamezen élan lahko na obénem zboru tudi veé kot le I glas. 10. élen to moznost v delavsko odkupnih zadrugah izkljuéuje in doloéa, da ima vsak élan lahko le 1 glas. Prediog ‘ZAKONA 0 DELAVSKIH ODKUPIHK 1. élenu Ta Glen ureja pristojnosti v zvezis prodajo deleza matiéne druzbe, ki je v lasti delavsko odkupne zadruge. Za prodajo tega deleza je pristojen obéni zbor, ki takéno odlocitev lahko sprejme le zvecino glasov vseh élanov. \V 2. odstavku pa je dologena izjema od tega pravila. Nesmotrno bi bilo namreé, da bi se obéni zbor sestajal ob vsakem izstopu élana iz zadruge, ko mora zadruga izplaéati vrednost obveznega deleza. V vedini primerov namreé delavsko odkupne zadruge tega izplacila (to izplatilo pa je po predlogu tega zakona obvezno) ne bodo mogle izvesti, ne da bi prodale del deleza matiéne druabe. Izjema bodo le tiste zadruge, ki bodo participirale na dobiéku matiéne druabe. Da bi tore) omogoéili enostavnejge odloganje o teh primerih, ta odstavek dologa, da lahko pravila delavsko odkupne zadruge dovolijo upraynemu odboru, da vsako leto odloci o prodaji naivec 5% deleza matiéne druzbe, ki je v njeni lasti, ée je to potrebno zaradi izplacila vrednosti deleza oz. delezev élanom, ki jim je prenehalo élanstvo. V 3. odstavku paje v primeru, da pravila to moznost dopustijo, dologena se omejitev, da mora obéni zbor pred prvo odloéitvijo upravnega odbora, doloéiti najnizi lastniski delez delavsko odkupne zadruge v matiéni druzbi, pod katerega se s prodajo po prejénjem odstavku ta ne sme zmanjéati. Ce bi torej z izplacilom izstopajoéega élana lastniski delez padel pod tako doloéeni odstotek, bi moral 0 prodaji deleza matiéne druzbe odloéati obéni zbor. K 12, élenu Doloéa, da odlogitve 0 glasovanju na skupscini matiénega podjetja sprejme obéni zbor. Dolocba s tem preprecuje, da bi se te, za delavsko odkupno zadrugo najpomembnejée odlocitve, s pravili zadruge dalo v pristojnost kakemu drugemu organu. K 13. dlenu Ta Elen omejuje dejavnosti delavsko odkupne zadruge v skladu z namenom, zaradi katerega bodo ustanovljene: za izvedbo delavskega odkupa. Zato smejo - poleg dejavnosti viaganja zbranih sredstev v deleze matiéne druzbe opravijati le Se 2 dejavnosti, ki sta s tem neposredno povezani. Prva je upravijanje matiéne druzbe, ki jo predstavniki delavsko odkupne zadruge izvajajo z glasovanjem na skups¢ini matiéne druzbe, druga pa je financiranje vstopov in izplaéevanje izstopov iz delavsko odkupne zadruge. Drugih dejavnosti delavsko odkupna zadruga ne sme opravijati, saj bi s tem zadruga postala obitajen udelegenec na trgu, s cimer pa bi postala nesmiselna vsaka drzavna podpora in davéne olajgave, ki so jih po predlogu tega zakona delezne delavsko odkupne zadruge. K 14. Glenu Zakon 0 zadrugah doloéa obvezno valorizacijo vrednosti obveznih delezey, ki jih vplaéajo élani. Ta dlen, v povezavi s 25. clenom, doloéa metodo po kateri se ta opravi (glej obrazlozitev 25. elena). K 15, élenu 15. in 16. élen urejata dve vpraganji, ki sta vezani na predvideno nizko likvidnost vecine delavsko odkupnih zadrug. Predvideva se namreé, da bo veéina teh zadrug nizko likvidnih, saj bo njihovo Prediog ‘ZAKONA 0 DELAVSKIH ODKUPIHedino premozenje delez v mati¢ni druzbi, vecina mati¢nih druzb, v katerih bo priglo do delavskega odkupa pa ne le da ne kotirajo na borzi, ampak bo slo za podjetja v tezavah ali celo pred oz. v steéainem postopku. Prodaja deleza v mati¢ni druzbi in pridobitey likvidnih sredstev bo zato zelo otezena, kar bo predstavijalo problem predvsem pri izplaéilih élanov, ki izstopijo iz zadruge. Zaradi tega zakon predpisuje dve varovalki, ki naj preprecita, da bi se problem nelikvidnosti e potenciral. Ta len tako ureja vpraganje dovoljenih nalozb delavsko odkupne zadruge, s tem da predpisuje, katere so dovolj varne nalozbe, da sme delavsko odkupna zadruga vanje naloziti sredstva, ki jih trenutno ne more (iz kakrSnihkoli razlogov Ze) naloziti v nakup deleza v matiéni druzbi. Te nalozbe so: - _ vrednostni papirji, katerih izdajatelj je Republika Slovenija, Banka Slovenije, drzava élanica oziroma drzava ¢lanica OECD oziroma mednarodna finanéna organizacija, oziroma za katere jaméi ena od teh oseb, - obveznice oziroma drugi dolzniski vrednostni papiriii s katerimi se trguje na organiziranem trgu vrednostnih papirjev v Republiki Sloveniji, drzavi élanici Evropske unije oziroma drzavi élanici OECD. Poleg tega pa ta élen Se doloéa omejitev, ki je vezana na koliéino nalozb v vrednostne papirie istega izdajatelja (najveé 10%), ée izdajatelj ni Republika Slovenija, Banka Slovenije, drzava élanica Evropske unije oziroma drzava élanica OECD, oziroma mednarodna finanéna organizacija, oziroma za katere jaméi ena od teh oseb. K 16. élenu Drugo vpraganje, ki je vezano na nizko likvidnost je zadolzevanje delavsko odkupne zadruge. Ta Elen omejuje zadolzevanje tistih delavsko odkupnih zadrug, ki imajo v lasti delez v matiéni druzbi, ki ne kotira na borzi. Te zadruge se smejo zadolzevati le, ce imajo z matiéno druzbo ali tretjo osebo sklenjeno pogodbo o odkupu deleza v matiéni druzbi, ali pridobijo njihovo porostvo. V obeh primerih mora sklep 0 zadolzitvi sprejeti upravni odbor. K 17. lenu Ta Elen doloéa, da élani uprave in nadzornega sveta matiéne druzbe, ne morejo sodelovati v organih upravianja delavsko odkupne zadruge. K 18. élenu Ta élen ureja prenehanje élanstva v delavsko odkupni zadrugi. Poleg razlogov, ki jih navaja zakon © zadrugah, prediog tega zakona kot univerzalni raziog za prenehanje Clanstva navaja se prenehanje delovnega razmerja v matiéni druzbi. Doloéa pa tudi izjemo od tega pravila. Gre za analogijo z 2. odstavkom 3. élena, ki doloéa, kdoima pravico sodelovati v delavskem odkupu. K 19. élenu Dologba tega élena daje delavsko odkupni zadrugi moznost, da s svojimi_ pravili omeji moznost izstopa na najveé 3 leta po vélanitvi v zadrugo. Dolo¢ba daje zadrugi veé manevrskega prostora pri zagotavijanju njene likvidnosti, Prediog ‘ZAKONA 0 DELAVSKIH ODKUPIHK 20. élenu Ta élen predpisuje, da delavsko odkupna zadruga pridobi ta status z vpisom v register, ki ga vodi ministrstvo pristojno za gospodarstvo in pogoje, ki jih mora izpolnjevati za vpis. Register delavsko odkupnih zadrug je potreben zato, da se ne bi pojavijali kakr&nikoli dvomi o tem, kdo je upraviéen do finanénih spodbud za delavske odkupe in do davénih olajgay, ki jih doloéa ta zakon. K 21. lenu Pri odloganju 0 vpisu zadruge v register, je Cas bistvenega pomena, saj se morajo zaposteni hitro organizirati in sprejeti odlocitev 0 izvedbi delavskega odkupa. Se posebej bo to izrazito, ko je nad matiénim podjetjem uveden steéaj in je potrebno podati ponudbo za odkup znotraj rokov, ki jih dologi stecajni upravitelj. Zato ta len dologa kratek 14 dnevni rok za odlocitev ministra o vpisu v register in domnevo, da je ob molku ministrstva viogi ugodeno. K 22. denu Doloéa razloge za izbris delavsko odkupne zadruge iz registra. Poleg tega, da se izbris izvede, ce zadruga preneha izpolnjevati kateregakoli od pogojev za vpis v register, dolo¢ba kot dodaten razlog za izbris navaja Se dejstvo, da zadrugi v 2 letih po ustanovitvi ni uspelo odkupiti vsaj 5% deleza v matiénem podjetiu. Posebej pa ureja tudi znizanje &tevila clanov zadruge pod polovico zaposlenih delavcev v matiéni druzbi, kar je sicer pogoj za vpis v register. V tem primeru se izbris opravi le, ée stevilo élanov pade pod tretjino zaposlenih v matigni druzbi, Ministrstvo za gospodarstvo mora po uradni dolznosti 1 krat letno preveriti ali zadruga se izpolnjuje pogoje za vpis v register, delavsko odkupna zadruga pa je tudi dolzna obvestiti ministrstvo o vsaki spremembi, zaradi katere ne izpolnjuje veé pogojev za vpis v register. V primeru izbrisa iz registra se za delavsko odkupne zadruge ne uporablja veé tega zakona. Zanje torej velja zakon 0 zadruga razen doloéb 25. in 40. élena, ki se uporabljata ge naprej (gre za pravico do izplaéila élanu, ki izstopi iz zadruge in pravico do davéne olajgave. K 23. dlenu Doloéa obveznost ministra za gospodarstvo, da s pravilnikom natanéneje uredi vprasanje vpisa delavsko odkupne zadruge v register. K 24. élenu Skladno z bistveno znatilnostjo delavsko odkupne zadruge, da so v njej lahko élani le delavci, zaposleni v matiénem podjetju, so tudi prenosi élanskih delezev mozni le med njimi. Ta élen obenem tudi doloéa, da je prenos deleza na osebo, ki nima pravice sodelovati v delavskem odkupu, nigen. K 25. éenu Doloéitev postene vrednosti obveznega deleza za élana delavsko odkupne zadruge, ki mu preneha élanstvo, je bistvenega pomena za to, da delavski odkupi postanejo zanimivi tudi v primerih, ko ne gre za regevanje delovnih mest v podjetjih s poslovnimi tezavami. Ce bi élani zadruge namreé ostali zaprti v njej, bi to seveda zmanjéalo zanimanje za delavske odkupe. Zato ta Prediog ‘ZAKONA 0 DELAVSKIH ODKUPIHélen doloéa naéin, na katerega se izraéuna posteno vrednost cene obveznega deleza. Ce gre za matiéno druzbo, ki kotira na borzi, se cena doloéi na podlagi borznih cen delnic v zadnjih Sestih mesecih, za vse ostale druzbe pa na podlagi cenitve pooblaséenega cenilca, ki ga izbere upravni odbor. K 26. éenu Ta élen ureja odlog izplatila obveznega deleza tistemu élanu zadruge, ki mu élanstvo preneha zato, ker mu preneha delovno razmerje v matiéni druzbi. Gre tore) za primer, ko Clanu zadruge preneha élanstvo ne da bi se sam odloéil za izstop, zato daje ta dolo¢ba takemu élanu moznost, da se odloéi zadrzati svoj dele? v zadrugi do trenutka, ko je ob izplatilu upravigen do davéne olajéave. Izjavo o tem mora podati pisno. K 27. dlenu Predlog zakona ureja tudi nekatera specifiéna vprasanja, ki se pojavijajo v primeru odkupa deleza matiéne druzbe nad katero je uveden steéaj. Takéno je tudi vpraSanje odkupa dela premozenja druzbe v steéaju. Predlog zakona kot delavski odkup definira odkup (idealnega) deleze matiéne druzbe. V steéajnih postopkih pa se velikokrat ne prodaja pravne osebe kot celote, ampak zgolj posamezne dele njenega premozenja. Glede na to, da se pobude za delavske odkupe marsikdaj pojavijo tik pred steéajem ali Ze po uvedenem ste¢aju, ta élen ureja tudi to specifiéno situacijo in dologa, da se v primeru steéaja za delavski odkup &teje tudi le odkup premozenja matiéne druzbe in ne le odkup pravne osebe kot celote. Seveda pa len postavlja tudi pogoj, da mora to premozenje sluziti nadalinjemu opravljanju dejavnosti ali dela dejavnosti matiéne druzbe, K 28. Zlenu Za vpis delavsko odkupne zadruge v register predlog zakona zahteva, da v odkupu sodeluje vsaj polovica delavcev matiéne druzbe. Ta pogoj je v primeru steéaja neprimeren, saj pride v tem primeru praviloma do mnoziénega odpuséanja. Predlog zakona zato kot datum, na katerega veze Pogoj étevila delavcev postavija dan, na katerega je uveden ste¢aj. Za vpis v register pa postavija nizji pogoj, kot v normalnih razmerah in sicer le tretjino delavcev, ki so bili zaposleni na dan uvedbe steéaja, pri Gemer se odteje delavce, ki so na dan viozitve zahteve za vpis v register Ze zaposleni pri drugem delodajalcu. Nizji pogoj je dologen zato, ker je v razmerah po uvedbi steéaja, ko ie marsikdo Ze izgubil sluzbo, realno pri¢akovanje, da je vez s podjetiem manjga kot obiéajno, odlogitev za vstop v delavski odkup pa zato tezja V primerih, ko delavsko odkupna zadruga odkupuje zgolj premozenje matiéne druzbe v steéaju, se pogoj tretjine zaposlenih izraéunava glede na stevilo delavcev v tisti organizacijski enoti, ki bo nadaljevala del dejavnosti matiéne druzbe. len doloéa tudi naéin, na katerega bo delavsko odkupna zadruga dokazovala, da kupuje Premozenje matiéne druzbe zaradi nadaljevanja njene dejavnosti oz. dela njene dejavnosti. To dokazuje s sklepom upravnega odbora iz katerega mora biti razvidno, katero premozenje ima namen kupiti in kateri del njene dejavnosti namerava nadaljevati. Prediog ‘ZAKONA 0 DELAVSKIH ODKUPIHK 29. élenu Elen doloéa, da se delavsko odkupna zadruga izbriée iz registra, ée v stegainem postopku ne odkupi matiéne druzbe kot pravne osebe in tudi, €e odkupi le njeno premozenie. V primeru, da ji odkup ne uspe, ni veé razloga za njen obstoj, saj je edini namen ustanovitve prav odkup matiénega podietja. Ce pa zadruga odkupi le premozenje, postane s tem tudi nosilka (dela) dejavnosti matiéne druzbe s tem pa tudi obiéajen udelezenec na trgu, ki ne more biti upraviéen do davénih olajéay, ki jih predlog zakona predvideva. Ta élen doloéa predkupno pravico delavsko odkupne zadruge, ée gre za prodajo mati¢nega Podjetja v steéajnem postopku. K 31. lenu Clen doloéa prednostno pravico delavsko odkupne zadruge do najema sredstev mati¢nega podjetja v ste¢aju. Da bijo zadruga lahko uresniéila, jo mora steéajni upravitelj obvestiti o najemnih Pogojih, ki jih je dogovoril s tretjo osebo, potem pa ima ta 14 dni éasa, da sporoti, ali je pod temi pogoji pripravijena skleniti pogodbo o najemu. K 32. élenu Ta élen opredeljuje ukrepe za spodbujanje delavskih odkupov. Ti ukrepi so: - _ finanéna podpora delavskim odkupom, - strokovna pomoé pri izvedbi delavskih odkupov in - _ promocija delavskih odkupov in informiranje delavcev ter lastnikov gospodarskih druzb © delavskih odkupih. K 33. dlenu Clen doloéa obveznost viade, da v program ukrepov za spodbujanje podjetnistva, ki ga pripravi na podlagi zakona o podpornem okolju za podjetnitvo, vkljuéi tudi ukrepe za spodbujanje delavskih odkupov. K 34. élenu Prvi odstavek tega ¢lena je pravzaprav tavtologija, vendar pa zato, da se izogne vsakemu dvomu doloéa, da je do finanéne podpore po tem zakonu upraviéena le delavsko odkupna zadruga, ki je vpisana v register. V drugem odstavku pa je doloéeno, kdo izvaja ukrepe finanéne podpore in kako: Slovenski podjetniski sklad in sicer z uporabo finanénih instrumentov, ki jih doloéa zakon 0 podpornem okolju za podjetni K 35. denu Zakon 0 podpornem okolju za podjetnistvo dokaj natanéno ureja postopek dodeljevania finanénih podpor upraviencem. Zaradi specifiéne narave delavskih odkupov, je potrebno v tem postopku urediti dve izjemi, Omenjeni zakon namreé doloéa, da se Ze z razpisom doloéi rok, v katerem je Prediog ‘ZAKONA 0 DELAVSKIH ODKUPIHtreba porabiti odobrena sredstva. Pri delavskih odkupih je tak rok praviloma nemogoée dolo¢iti vnaprej, saj je celoten postopek odkupa bistveno soodvisen od dejanj prodajalca, na katerega ni mogoée vplivati. Zato ta ¢len predvideva, da se rok porabe sredstev doloti s pogodbo med skladom in zadrugo. Ker finanéne podpora ni mogo¢e vezati na vnaprej dologen rok za prijavo na razpis (ker paé ni mogoée predvideti, kdaj tokom leta bo do pobude za nek delavski odkup prislo, ta élen tudi predvideva, da se je na razpis za finanéno podporo delavskim odkupom prijaviti kadarkoli po njegovi objavi, seveda le do porabe predvidenih sredstev. K 36. Elenu Ureja strokovno pomoé pri izvedbi delavskih odkupov in ukrepe za promocijo ter informiranje delavcev in lastnikov gospodarskih drugb. Clen doloéa, da organizacijo, ki izvaja tovrstno pomoé izbere minister za gospodarstvo, pogo) za to pa je, da mora ta imeti zagotovijene kadrovske pogoje za strokovno pomoé s pravnega in finanénega podroéja ter iz zadruznega organiziranja in delovania. Izbor se izvede po doloébah zakona, ki ureja javno naroéanje. K 37. élenu Ta élen doloéa, da se glede olajéav in oprostitev pri pladilu davka od dohodka pravnih oseb in dohodnine uporablja ta zakon, ne glede na sicerénje doloébe zakonov, ki urejata plaéevanje ‘omenjenih dveh davkov. K 38. dlenu Ta Elen doloéa oprostitev plaéevanja davka od dohodkov pravnih oseb za delavsko odkupne zadruge. Ker sme delavsko odkupna zadruga svoja sredstva namenjati le za odkupe deleza v matiénem podijetiu, se s to dolocbo pospesuje dodatne delavske odkupe. Pri tem je pomembno, da delavsko odkupna zadruga s svojo dejavnostjo ne nastopa na trgu, zaradi éesar ji takina oprostitev ne prinaga nikakrénih konkurenénih prednosti. K 39. élenu Ta élen davéno stimulira delavce, da se odlogijo za delavski odkup s tem, da doloéa olajgavo élanu delavsko odkupne zadruge in sicer v visini vplagila obveznega deleza. Dohodininska osnova se za ta znesek zmanjga. Analogno z zakonom, ki ureja udelezbo zaposlenih na dobicku, je ta znesek omejen navzgor na 5000 EUR. K 40. élenu Reéuje dilemo ali gre pri izplacilu deleza élanu, ki mu preneha ¢lanstvo v delavsko odkupni zadrugi za prihodek iz dela ali od kapitala in doloéa, da davéna obveznost v tem primeru ugotavlja po pravilih, ki veljajo za odmero davka od dobiéka iz kapitala, Prediog ‘ZAKONA 0 DELAVSKIH ODKUPIHV nadaljnjih dveh odstavkih pa je, spet analogno z zakonom, ki ureja udelezbo zaposlenih na dobiéku, dologena olajgava v primerih, ko med vplacilom in izplacilom poteée vet kot 1 07. 3 leta V prvem primeru je olajgava 70, v drugem pa 100%, K 41. élenu Uvaja davéno stimulacijo lastnikom matiénega podjetja, da svoj delez prodajo delavsko odkupni zadrugi. Ce ji namreé prodajo vsaj 5% delez v matiéni druzbi, ne plaéajo davka od dobicka iz kapitala oz. davka od prihodkov pravnih oseb za tisti del kupnine, ki jo v 6 mesecih od prejema kupnine vlozi v gospodarsko druzbo ali zadrugo s sedezem v Republiki Sloveniji. Na ta nacin se takéne lastnike ne le davéno stimulira k podpori delavskim odkupom, ampak jih tudi motivira, da kupnina ne gre za osebno potrosnjo, ampak v gospodarsko investiranje. K 42. élenu V primeru, da je delavsko odkupna zadruga ali njeni élani delezni davénih ugodnosti po tem zakonu pa zadrugi ne uspe odkupiti vsaj 5% deleZa v matiénem druzbi, ali pa njenega premozenja v steéajnem postopku, ni razloga, se takéne olajsave izkazejo za neutemeljene, saj ni bil uresniéen ‘temelini namen tega zakona: izveden delavski odkup. Zato ta élen doloéa, da se v takem primeru plaéa razliko do polne obdavéitve. K 43. élenu Doloéa kazni za prekrske za delavsko odkupno zadrugo, matiéno podijetje, njihove pristojne osebe, steéajnega upravitelja in druge pristojne organe, ki ne posredujejo podatkov, kadar ta zakon to zahteva. K 44, dlenu Doloéa 60 dnevni rok, v katerem mora minister pristojen za gospodarstvo sprejeti pravilnik o registraciji delavsko odkupnih zadrug. K 45. élenu Doloéa 90 dnevni tok, v katerem mora viada dopolniti program za spodbujanje podjetnistva z ukrepi za spodbujanje delavskih odkupov. K 46. élenu Doloéa 15 dnevni rok za uveljavitev zakona. Prediog ‘ZAKONA 0 DELAVSKIH ODKUPIH