Prira~nik za higiena i tehnologija na molzewe na

kravi
Urednik:
Nikolov Igor
Avtori:
Dipl.in`.agr. Davidovski Mome
Dipl.in`.agr. Cvetkov Tase
Recenzenti:
D-r Risto Ilkovski, redoven profesor (vo penzija) na
Zemjodelski fakultet i Fakultet za Veterinarna
medicina, Skopje
Docent D-r |oko Bunevski, Docent na Zemjodelski
fakultet, Skopje

Pe~ati:
Pe~atnica Bato Print Kumanovo
Tira`:
500 primeroci

Izdavaweto na prira~nikot finansiski e poddr`ano od

Makedonska razvojna fondacija za pretprijatija (MRFP

Prira~nik za higiena i tehnologija za molzewe na kravi

PREDGOVOR
Predlo`eniot prira~nik e namenet vo prv red za
~lenovite na Regionalniot Sojuz na odgleduva~i na goveda "Makedonsko mleko" t.e. za farmerite ~ija [to
osnovna dejnost e proizvodstvo na kravjo mleko.
Govedarstvoto pretstavuva vode~ka granka vo sto~arstvoto. So osamostojuvaweto na R. Makedonija, odnosno vo tranzicioniot period, dojde do promeni posebno vo golemite govedarski kompleksi, osobeno na ekonomski plan.
Propa\aweto na golemite zemjodelsko-industriski
kompleksi i golemata nevrabotenost, pridonese golem
broj od naselenieto povtorno da zapo~ne da se zanimava so
zemjodelie i sto~arstvo.
Vo poslednive nekolku godini golem broj od naselenieto zapo~na so odgleduvawe na dobitok [to im pretstavuva i osnoven izvor za egzistencija.
Zna~eweto na ovaa bro[ura e dotolku pogolemo ako se
znae deka vladata na RM vo 2002 godina ima doneseno
pravilnik t.e. Uredba za utvrduvawe na elementite za
formirawe na otkupnata cena na kravjoto mleko.
Naskoro mlekarite ]e po~nat da go primenuvaat
pravilnikot za otkup na mleko i pla]aweto na mlekoto
]e se vr[i spored nego.
Smetame deka prira~nikov ]e im bide od golema
korist na na[ite farmeri, za da vo idnina proizveduvaat
zdravo, higienski ispravno i kvalitetno mleko so [to ]e
gi zadovolat barawata propi[ani vo pravilnikot za
otkup na mlekoto, a so toa i profitot na farmerite ]e se
zgolemi, ]e se podobrat uslovite za `ivot i ]e se namali
odlivot na mladata populacija od selata.

Prira~nik za higiena i tehnologija za molzewe na kravi

So proizvodstvo na kvalitetno surovo mleko ]e se

dobijat i kvalitetni mle~ni proizvodi koi ]e gi
zadovolat propi[anite standardi na EU so [to izvozot
i profitabilnosta na ovaa granka ]e se zgolemi.
Od avtorite

Prira~nik za higiena i tehnologija za molzewe na kravi

VA@NOST NA MLEKOTO VO ISHRANATA

Mlekoto predstavuva edna od najstarite poznati
hrani na lu\eto. Negovata va`nost e sogledana u[te od
prastari vremiwa, a so razvojot na naukata va`nosta
samo se doka`uva.
Potvrda za va`nosta na mlekoto kako hrana e i toa
[to vo periodot od ra\awe na novoroden~iwata pa s do
izvesen stepen na razvojot, toa pretstavuva osnovna i
edinstvena hrana. Toa zna~i deka vo mlekoto se nao\aat preku 100 sostojki vo
dovolni koli~ini koi gi
zadovoluvaat potrebite na
eden organizam i toa ne samo po kvalitet tuku i po
kvantitet.
Osnovna namena na
sekoj proizvod upotreben
kako hrana e na organizmot
da mu obezbedi pove]e vidovi hranlivi materii,
t.e. belkovini, masti, [e]eri, vitamini, minerali
i dr.
Sekoja od ovie komponenti ima svoe zna~ewe vo
ishranata na organizmot.
Belkovini (proteini) - mlekoto vo svojot sostav gi
sodr`i vo dovolna koli~ina. Vo belkovinite zna~ajno e
i prisustvoto na kazein (78-84%), kako i albumuni i
globulini. Ima i imunite tela koi imaat golema uloga
vo za[titata na mladite organizmi, osobeno vo
kolostralniot period od nivniot razvoj.

Prira~nik za higiena i tehnologija za molzewe na kravi

So koristewe na ~etvrtina kilogram mleko dnevno se

zadovoluvaat okolu 50% od dnevnite potrebi na belkovini vo organizmot za mladi od 15-20 godini, i vkupnite potrebi od kalciumot.
Mle~na mast - slu`i
kako izvor na energija na
organizmot, a vo svojot
sostav gi ima i vitaminite rastvorlivi vo
masti. Mle~nata mast ne
samo [to ne e
pri~initel na arterioskleroza, tuku i ja spre~uva nejzinata pojava.
Mle~en [e]er
(laktoza) - slu`i kako
izvor na energija vo
organizmot i negovata
svarlivost e 100%.
Mineralni materii vo mlekoto najzastapeni
se Sa (kalcium), R (fosfor) i K (kalium). Va`nosta na
Sa se sogleda vo toa [to toj u~estvuva vo izgradbata na
koskeniot sistem pri razvojot na mladite organizmi.
Isto taka Sa e zna~aen i vo ishranata na starite lu\e
kaj koi poradi nedostatok mo`e da dojde do demineralizacija na koskite. Sa e zastapen vo golem procent vo sireweto ( Sa-parakazeinat).
Vitamini - mo`e da se ka`e deka mlekoto vo svojot
sostav gi sodr`i site potrebni vitamini za rast i razvoj
na eden organizam. Edinstveno vitaminot D nedostasuva
vo mlekoto, no so zra~ewe so UV (ultra violetovi) zraci
mlekoto se zbogatuva i so ovoj vitamin. So izlo`uvawe

Prira~nik za higiena i tehnologija za molzewe na kravi

na `ivotnite na sonce, organizmot e vo mo`nost da go

sintetizira i vitaminot D od negovata provitaminska
forma koja se nao\a vo organizmot.
Osven [to se koristi za ishrana na doen~iwata mlekoto pretstavuva nezamenliva namirnica i vo ishranata
na stari i bolni lica. Se koristi kako hrana kaj lu\eto so
poremetuvawe na organite za varewe na hranata.
Mlekoto i mle~nite proizvodi mo`e lesno da se
me[aat so razni ovo[ja i zelen~uci, so [to za podolgo
vreme se zadovoluvaat potrebite od hranlivi materii
kaj bolnite organizmi.
Vo slu~aj na demineralizacija na organizmot se koristat vo ishranata i razni vidovi na sirewa, a isto taka
i kiselomle~ni proizvodi.
Kiselomle~nite proizvodi osven kako hrana mo`at
da se koristat i kako osve`itelni pijaloci.

Prira~nik za higiena i tehnologija za molzewe na kravi

FAKTORI KOI VLIJAAT NA SOSTAVOT,

SVOJSTVATA I KOLI^INATA NA MLEKO
Faktorite se podeleni na:
- Vnatre[ni (genetski ili nasledni) i
- Nadvore[ni (paragenetski ili nenasledni)
Vnatre[nite faktori (genetski) se nasledni i gi
so~inuvaat vidot, rasata i individuata.
Razli~ni vidovi na `ivotni davaat mleko so razli~en kvalitet, sostav i koli~ina.
Razli~ni rasi na `ivotni od ist vid davaat mleko so
razli~en kvalitet, hemiski sostav i koli~ina.
@ivotnite od ista rasa ne davaat ista koli~ina i
kvalitet na mleko. Toa zavisi od individualnosta na
`ivotnoto t.e od genetskite faktori.

Prira~nik za higiena i tehnologija za molzewe na kravi

Nadvore[nite faktori (paragenetski) ne se nasledni i niv gi so~inuvaat:

Vozrasta na `ivotnoto:
Treba da znaeme deka mle~nosta na kravite od prva do
tretata, odnosno pettata laktacija e vo postojan porast, a
potoa postepeno se namaluva.
Zdravstvenata sostojba:
Dokolku odgleduvame zdravi `ivotni ]e dobivame
pogolemi koli~ini na mleko i pokvalitetno mleko.
Sezonata:
Za vreme na ishrana na kravite so zelena hrana se
dobiva mleko so pomal procent na maslenost.
Temperaturata na okolinata:
0
Visokite temperaturi nad 29 S i mnogu niskite
temperaturi negativno vlijaat vrz mle~nosta na kravite
i kvalitetot na mlekoto.
Ishranata i vodata:
Kvalitetot, sostavot i koli~inata na mleko se direktno zavisni od kvalitetot, sostavot i koli~inata na hranata [to im se dava na `ivotnite. Sekoja krava treba da
dobiva odredena da`ba individualno, spored produktivnosta.
Na molznite kravi pokraj odr`nata da`ba, treba da
im se dava i produktivna da`ba od krmni smeski. So 1 kg
od produktivnata da`ba se zadovoluvaat potrebite za
proizvodstvo na 2,5 - 3 kilogrami mleko, vo sprotivno se
namaluva mle~nosta.
Dokolku `ivotnoto se hrani so hrana siroma[na so
nekoja materija, toa direktno ]e se odrazi vrz kvalitetot
na mlekoto koe ke bide siroma[no so taa materija.
Mnogu e va`en na~inot i redosledot na davawe na hranata. Pri voobi~aena ishrana kravite se hranat tolku
pati kolku i [to se molzat vo tekot na denot. Vo praksa

Prira~nik za higiena i tehnologija za molzewe na kravi

naj~esto e dvokratno molzewe so istovremeno davawe na

koncentratot.
Redosledot na ishrana na kravite so sto~na hrana
zavisi od nivnite svojstva. Prvo se davaat onie krmi koi
kravite brzo gi konzumiraat. Onie krmiva koi nepovolno vlijaat na vkusot i mirisot na mlekoto treba da se
davaat 4 - 6 ~asa pred slednoto molzewe.
Naj~est redosled treba da e koncentrat - sila`a - seno
- slama. Koncentratot se dava za vreme na molzeweto, a
sila`ata po molzeweto. Za vreme na molzewe kravite ne
treba se hranat so sila`a i seno, bidej]i mo`e mlekoto da
primi miris na sila`a, a od senoto se diga pra[ina so
mikroorganizmi koi mo`e da navlezat vo mlekoto.
Na kravite potrebno e vo sekoe vreme da im se obezbedat dovolni koli~ini ~ista i higienski ispravna voda,
koja ]e ja pijat po `elba.

Prira~nik za higiena i tehnologija za molzewe na kravi

BOLESTI NA MLE^NA @LEZDA

Vospalenie na mle~nata `lezda (mastitis)
Mastitisot pretstavuva vospalenie na mle~nata
`lezda koe e rezultat na navlezenite bakterii vo vimeto
na kravata.
Obi~no doa\a do vospalenie na edna ili pove]e
~etvrtini od mle~nata `lezda (na edna ili pove]e boski). Kako posledica na mastitisot doa\a do namaluvawe
na proizvodstvoto na mleko, lo[ kvalitet na mleko, a
brojot na somatski kletki e zgolemen.

Sl. 1. Zasu[ena boska kako posledica na mastitis

Ponekoga[ mo`e da dojde do kompletno presu[uvawe

na boskata koja [to e napadnata od mastitis.

Prira~nik za higiena i tehnologija za molzewe na kravi

Sl. 2. Razvojni fazi na mastitis

Klini~ki mastitis - vidliv mo`e da se prepoznae so

pregledot na mlekoto i vimeto. Vo slu~aj na mastitis,
bojata na mlekoto e promeneta, a mlekoto e so gru[oci.
Isto i vkusot na mlekoto e promenet i mlekoto e solenikavo. Zabolenata ~etvrtina ponekoga[ e tvrda i ote~ena, topla, bolna na dopir i zacrveneta.

Prira~nik za higiena i tehnologija za molzewe na kravi

Sl. 3. Sporedba na mleko od zdravo i zaboleno vime

Subklini~ki mastitis - nevidliv e seriozen zdravstven i ekonomski problem pri odgleduvawe na molzni
kravi, zatoa [to toj e bez klini~ki znaci na bolest na
mle~nata `lezda, a istovremeno i mlekoto izgleda nepromeneto, normalno.

Sl. 4. Na~in na primena tester za mastitis so reagens

Prira~nik za higiena i tehnologija za molzewe na kravi

Subklini~kiot mastitis se otkriva so pomo[ na

hemiski testovi za [to e potrebno da se ima hemiski
reagens i tester (plasti~na lopatka so ~etiri vdlabnatini za sekoja boska po edna) (Slika 4).
Preventivata t.e pravilnoto molzewe, negata i ~ista
[tala, odnosno mestoto kade `ivotnite `iveat, e najdobar na~in za da se spre~i pojavata na mastitis.
Koristewe na pravilna tehnika na molzewe i dr`eweto na visoko nivo na higiena na opremata, vimeto i
racete isto taka se
na~in da se spre~i
pojava na mastitis.
Ako edna krava
ima mastitis treba
da se vodi smetka da
ne se dovede do pojava na bolesta i kaj
drugite kravi poradi pogre[ni postapki. Zatoa se prepora~uva kravata
koja ima mastitis da se
molze posledna, obavezno da se izmijat racete pred i posle molzeweto na taa krava, a
mlekoto da ne se me[a
so ostanatoto od zdravite kravi.
Prepora~livo e takvata krava da se hrani po molzeweto so sve`a treva ili seno, zatoa [to dodeka kravata
jade nema da legne, i na toj na~in se dobiva dovolno vreme
da se zatvori boskiniot kanal (boskiniot kanal ostanuva
otvoren do 1 ~as po molzeweto za koj period doa\a do
navleguvawe na mikroorganizmi vo nego).

Prira~nik za higiena i tehnologija za molzewe na kravi

Na podot od [talata i prostirkata sekoga[ ima

ne~istotija i mikroorganizmi koi mo`e da navlezat vo
boskiniot kanal. Koga boskiniot kanal e zatvoren [ansite za navleguvawe na mikroorganizmi se minimalni.
Kontrola na mlekoto od boskite treba da se vr[i
sekojdnevno, da se proveri dali mlekoto ima gru[oci, se
proveruva bojata na mlekoto, mirizbata.
Mlekoto mo`e da se testira na sledniot na~in:
- Prvo od ednata boska se izmolzuvaat nekolku kapki
mleko na crna podloga ili nekoj crn sad, se proveruva
dali ima nekakvi promeni. Istoto se povtoruva so ostanatite 3 boski.
- Dokolku se utvrdi vospalenie na mle~nata `lezda
treba vedna[ da se reagira i da se pobara veterinarna
pomo[.
Zabolenata ~etvrtina treba da se molze na 4-6 ~asa,
ako vo tekot na eden den ne dojde do podobruvawe na
sostojbata,obavezno treba da se povika veterinar.
Vo tekot na lekuvaweto na mastitis, dva dena po zavr[uvaweto na lekuvaweto, mlekoto ne treba da se koristi
za ishrana na lu\eto i `ivotnite, posebno ne za ishrana
na mladi teliwa. Takvoto mleko naj~esto treba da se
isturi.

Prira~nik za higiena i tehnologija za molzewe na kravi

PODGOTOVKA ZA MOLZEWE
Op[ti pravila koi se odnesuvaat na molzeweto i koi
treba da se sledat se so cel da se namali brojot na mikroorganizmite vo mlekoto se:
Podgotovka za molzewe
Pred da se zapo~ne so molzewe treba [talata da se provetri i da se vnimava na temperaturata vo nea.
- Po stanuvaweto na kravite, se ~isti i iznesuva
arskoto \ubre i prostirkata.
- Se vr[i ~istewe na `ivotnite, a po potreba i miewe
na izvalkanite delovi so mlaka voda.
- Ako molzeweto e ra~no, opa[ot na kravata se vrzuva
za zadnata noga, za da ne mu pre~i na molza~ot za vreme na
molzeweto i da ne go zagaduva mlekoto.
- Se proveruva ~istotata na sadovite za molzewe, a
potoa se pristapuva kon slednive operacii.
^istewe na vimeto
Pri ra~noto molzewe
[ansite da padne ne~istotijata od ko`ata i vlakna vo
mlekoto se pogolemi otkolku pri ma[inskoto molzewe.
Sekoga[ pred molzeweto treba da se izmie vimeto. Za miewe na vimeto se
0
koristi mlaka voda (35 S), a
potoa treba da se izbri[e

Prira~nik za higiena i tehnologija za molzewe na kravi

so ~ista krpa (krpata treba da e od materijal koj ne ostava

vlakna na vimeto, ili od hartija za edna upotreba).
Toplata voda za razlika od ladnata ja ~isti i masnotijata koja se nao\a na vimeto, a vo isto vreme kaj kravata predizvikuva prijatno ~uvstvo i ja stimulira da go
pu[ti mlekoto.
Masa`ata na vimeto e sostaven del od podgotovkite
na vimeto za molzewe. So racete se pravat mehani~ki
dvi`ewa i se vr[i triewe, umereno pritiskawe na vimeto. Masa`ata ja stimulira mle~nata `lezda za brzo i
celosno izmolzuvawe na mlekoto od vimeto, pozitivno
dejstvuva na koli~estvoto na mleko i zdravjeto na
`ivotnoto.

Sl. 5. Masa`a na vimeto

Prira~nik za higiena i tehnologija za molzewe na kravi

Proverka na mlekoto na mastitis

Prvoto izmolzeno mleko mora da se proveri na
mastitis. Ova mo`e da se napravi na sledniot na~in: prvo
od ednata boska se izmolzuva nekolku kapki na mleko na
crna podloga ili specijalen sad so mre`a. Izmolzenoto
mleko go proveruvame dali e ispravno ili ima odredeni
promeni kako [to se gru[, krv, gnoj, ligavost, neprijaten
miris i sl. Istoto se povtoruva i so ostanatite tri
boski.

Sl. 6. Proverka na mlekoto pred molzewe

Vo nikoj slu~aj ne smee mlekoto da se molzi na podot

zatoa [to toa mo`e da bide pri~ina za pojava na mastitis
ili drugi zaboluvawa kaj kravite.
Po izvr[enata proverka na mlekoto se pristapuva
kon molzewe.

Prira~nik za higiena i tehnologija za molzewe na kravi

MOLZEWE I NA^INI NA MOLZEWE

Vo praksa ima dva na~ina na molzewe:
-Ra~no i
-Ma[inski
Ra~no molzewe
Ra~noto molzewe mo`e da se izvede na tri na~ina :
-so cela dlanka ([aka),
-so ispru`en palec i pokazalec (so dva prsta) i
-so svitkan palec
Molzewe so cela dlanka ([aka)
Ramnomernoto pritiskawe na boskite so cela [aka go
stimulira refleksot za ispu[tawe na mlekoto kaj kravite. Osven ova se skratuva i vremeto koe e potrebno za da
se izmolze edna krava. Vtorata prednost e [to ne doveduva do istegnuvawe na
boskite i mle~nite kanali
[to ima pozitiven efekt pri
istekuvaweto na mlekoto od
mle~nata `lezda.
Pritiskaweto na
boskite treba da se uskladi so
karakteristikite na kravata.
Ako se raboti za kravi koi
imaat meko vime (mekomolzni) pritisokot treba da bide
pomal za razlika od kravite
so tvrdo vime (tvrdomolzni)
kade treba da se primenat
pojaki pritisoci.

Prira~nik za higiena i tehnologija za molzewe na kravi

Molzeweto so cela [aka e najra[iren na~in koj se

primenuva kaj nas. Za istisnuvawe na mlekoto se koristat
prakti~no ~etirite prsti koi se zatvoraat okolu boskata, vo toa u~estvuva i pa-lecot
koj so pomo[ na poka-zalecot go
zatvora gorniot del od mle~niot
kanal koj e povrzan so vimeto. Na
ovoj na~in se zgolemuva pritisokot na mlekoto vo boskata i
doa\a do negovo izlevawe nadvor.
Po otvoraweto na palecot i
pokazalecot, del od mlekoto od
vimeto doa\a vo boskata i
procesot se povtoruva se do
celosnoto izmolzuvawe na
kravata. Isto taka zna~ajno kaj
ovoj na~in e [to rakata ne se
dvi`i gore-dolu po boska-ta, pa
ne mo`e da dojde do nejzina
povreda i istegnu-vawe.
Molzewe so ispru`en palec i pokazalec (so dva prsta)
Vo praksata se sre]avaat i drugi
na~ini na ra~no molzewe, no tie se koristat dokolku kravata ima kratki
boski. Eden na~in e da se fati boskata
vo gorniot kraj so palecot i pokazalecot i so tegnewe prema dolu se istisnuva mlekoto. Kaj ovoj na~in se sozdava
golem pritisok vrz boskata i istegnuvawe, pa ne e redok slu~aj da dojde do

Prira~nik za higiena i tehnologija za molzewe na kravi

razni povredi na boskata. Osven toa, ovoj na~in e dosta

neprijaten za kravata bidej]i taa ~uvstvuva bolka.
Molzewe so svitkan palec
Pri ovoj na~in na molzewe se svitkuva palecot i se
postavuva na boskata, a ostanatite 4 prsti se obvitkuvaat
okolu nea i se sozdava pritisok koj go istisnuva mlekoto.
I ovoj na~in e dosta bolen za `ivotnite, a osven toa doveduva i do nagme~uvawe na boskite [to ~esto mo`e da bide
pri~ina za pojava na vospalenija na niv.
Kaj bilo koj od na~inite na molzewe e va`no mlekoto
da se izmolzi do poslednata kapka za da ne dojde do prinudno zasu[uvawe na grlata.
Posle molzewe, zaostanatite kapki od mleko na boskite treba da se izbri[at.
Redosled na molzewe
Prvo se vr[i molzewe na prednite ~etvrtini (prednite boski), a potoa na zadnite ~etvrtini. Za ova postoi
edna prakti~na pri~ina, prednite ~etvrtini se poblisku
do molza~ot i potrebno e prvo niv da gi oslobodime od
mlekoto. Potoa imame podobar pristap do zadnite boski
(obi~no zadnite boski se porazvieni).
Ako se nametne rasporedot prvo prednite pa zadnite
~etvrtini toga[ se vlijae na celosniot razvoj i formiraweto na vimeto. Vo praksata se sre]ava molzewe prvo na desnite, a potoa na levite ~etvrtini i obratno.
Isto taka bitno e da se zapazi istiot red na molzewe
na boskite, da ne doa\a do izmena na redosledot, dali se
raboti za ra~no molzewe ili pak pri postavuvaweto na
~a[kite pri ma[insko molzewe.

Prira~nik za higiena i tehnologija za molzewe na kravi

Obi~no odnosot na mlekoto vo prednite i zadnite

~etvrtini vo praksata e 40 : 60, a kaj visokomle~nite selektirani rasi (Hol[tajn i dr.), odnosot e daleku
pouedna~en. Zatoa ako se molzat prvo dvete desni boski
vo isto vreme sekoga[ ostanuva neizmolzeno mleko vo
zadnite boski.
Koga molza~ot ]e go zavr[i molzeweto, se pristapuva
na postapkata na doizmolzuvawe. Povtorno po vtor pat se
izmolzuvaat prednite ~etvrtini i izmolzuvaweto se vr[i s do posledna kapka. Postapkata se povtoruva i so
zadnite ~etvrtini.
Me\utoa bez ogled na svesnosta vo izveduvaweto na
glavnoto molzewe vo vimeto sekoga[ zaostanuva nekoja
koli~ina na mleko pa poradi tie pri~ini e potrebno
doizmolzuvawe.

Prira~nik za higiena i tehnologija za molzewe na kravi

MA{INSKO MOLZEWE
Bidej]i okolu 50% od rabotnoto vreme vo [talata se
tro[i za ra~no molzewe na kravite, denes se pove]e se
koristat sovremeni ma[ini za molzewe. So ma[insko
molzewe se dobiva ~isto mleko, namaleni se tro[ocite
na proizvodstvo i tro[ocite za rabotnata raka.
Ma[inite mo`e da bidat podvi`ni i nepodvi`ni.

Prira~nik za higiena i tehnologija za molzewe na kravi

So ma[inite treba stru~no da se rakuva, kravite

postepeno da se priviknuvaat na niv i da se koristat samo
kaj zdravi `ivotni.
Ma[inskoto molzewe mo`e da se izveduva vo [tala,
molzili[ta i na pa[a. Pred da se zapo~ne so ma[insko
molzewe, se vr[i istata podgotovka za molzewe, kako i
kaj ra~noto molzewe.
Ma[inata za molzewe raboti na principot na izvlekuvawe na mlekoto od boskite so cicawe na teliwata.
Ova se postignuva po pat na vakuum
koj se sozdava vo molznite ~a[ki
za boskite.
^a[kite za boskite se napraveni od ~elik ili plastika, a vo
vnatre[nosta se nao\a cevka od
guma.
Vo vnatre[nosta na cevkata,
pod boskite, pritisokot e okolu
46 Kra (Kilo Paskali). Pritisokot vo prostorot koj se nao\a pome\u ~a[kite i gumenite creva varira pome\u normalniot atmosferski pritisok i vakuumot vo tekot
na rabotata na pulsatorot. Kako
rezultat na toa se otvoraat gumenite cevki (isto vakuum nivo na
dnoto na gumenite cevki, faza na
vcicuvawe) i zatvoraat (razlika
vo pritisokot, faza na masa`a).
Vo tekot na fazata na vcicuvawe razlikata vo pritisokot predizvikuva otvorawe na
boskiniot kanal i na toj na~in se izvlekuva mlekoto.

Prira~nik za higiena i tehnologija za molzewe na kravi

Sl. 7. Fazi pri ma[insko molzewe

Postojanite kontrakcii na gumenite creva se neophodni da se spre~at akumulaciite na krv i sekret vo

tkivoto na boskata. Ova olesnuvawe e postignato po pat
na zaedni~ki pritisok vo tekot na fazata na masa`a.
Sprotivno na ona [to lu\eto mislat, vakuumot ne se koristi vo ovaa
faza.
^etirite celini na ~a[ki i gumeni creva, (kratki mle~ni cevki) i
pulsatorot se povrzani so pomo[ na
razvodnik. Seto ova zaedno e nare~eno molzna garnitura.
Od tehni~ka gledna to~ka pravilnata procedura na molzewe e izrazena balansirano pome\u pulsaciite, nivoto na vakuumot i oblikot
na gumenite creva (vo odreden del

Prira~nik za higiena i tehnologija za molzewe na kravi

ustata na crevata), isto taka i te`inata na raspodelbata,

volumenot i zemaweto na vozduh od strana na razvodnikot.
Odr`uvawe i servis na ma[inite za molzewe
Bidej]i ma[inata za molzewe se koristi dva pati
dnevno, neophodno e da se odr`uva vo dobra sostojba. Za da
se postigne ova se prepora~uva:
- redovno ~istewe na vakuum regulatorot;
- redovno ~istewe na pulsatorot;
- odr`uvawe na soodvetno nivo na maslo vo vakuum
pumpata;
- redoven pregled na vakuum linijata vo dobra
podesenost;
- periodi~na zamena na gumenite i ~eli~nite
delovi;
- ~istewe na ma[inata redovno po sekoe molzewe.
Site prethodno navedeni faktori treba da bidat
napraveni vo sklad so fabri~kite upatstva za ma[inite.
Pokraj toa, redovnata kontrola na podvi`nata molza~ka
bi trebalo da se vr[i dva pati godi[no od strana na
stru~no lice.
Najgolemo vnimanie treba da se posveti na gumenite
cevki od ~a[kite da ne se napuknati ili pak da ne se
stvrdnati, bidej]i pri rabota mo`e da go o[tetat
keratinskiot sloj na boskite pa i samite boski. Zamenata
na gumenite cevki od ~a[kite treba da se vr[i zadol`itelno na sekoi 6 meseci, ili okolu 750 rabotni ~asa.

Prira~nik za higiena i tehnologija za molzewe na kravi

Funkcionirawe na pulsatorot
Izmenata na fazite na cicawe i masa`a na mle~nata
`lezda se postignuva so pomo[ na pnevmatski ili elektromagneten pulsator.
Vcicuvaweto i masa`ata mo`e da se vr[at istovremeno vo site ~etiri ~a[ki, a toa se narekuva simultana pulsacija.
Obi~no vcicuvaweto i masa`ata se sinhronizirani
vo par, a toa se narekuva naizmeni~na pulsacija. Prednost na naizmeni~nata pulsacija e postabilniot vakuum
vo tekot na molzeweto.
Fazata na vcicuvawe i masa`a zaedno go so~inuvaat
pulsira~kiot ciklus. Brojot na ciklusite vo minuta se
narekuva pulsira~ka stapka. Optimalnata stapka e od
50-60 pulsacii vo minuta (PPM) parcijalno vo zavisnost
od odnosot na pulsirawe.
Ako stapkata na pulsirawe e premnogu brza, razvodnikot ]e ja ubrza rabotata pri [to sfingerot (kru`niot
muskul) na boskata postanuva premnogu slab da odgovori
na dvi`ewata na gumenata cevka. Ova mo`e da ima nepovolen efekt na zdravjeto na vimeto, ako boskiniot kanal
e seu[te otvoren mo`e da dojde do navleguvawe na bakterii vo boskiniot kanal. Rizikot mo`e da bide golem
posebno na krajot na molzeweto. Na druga strana, niskata
stapka na pulsacii ja prodol`uva fazata na molzewe, ova
mo`e da predizvika pregolemo nadoa\awe na krv.
Pulsatorot bi trebalo da odr`uva konstantno tempo
na rabota bez ogled na nadvore[nata temperatura.
Operatorot (molza~ot) ne bi trebalo da bide vo sostojba da ja podesuva stapkata na pulsaciite.
Pri naizmeni~no pulsirawe, vo edna polovina na
vimeto mo`e da dojde do porano zapo~nuvawe na

Prira~nik za higiena i tehnologija za molzewe na kravi

iscicuvaweto. Ovaa razlika se narekuva debalans i se

izrazuva kako procent od edna pulsacija. Za da se osigura
dobro molzewe, debalansot treba da bide pod 5%.
Vakuum sistem
Kapacitetot na vakuum pumpata mora da bide dovolen
da nadopolni vozduh koj vleguva vo sistemot vo tek na
prefrlaweto na edinicata za molzewe, nedostatok na
vozduhot, potro[uva~kata na vozduh vo pulsatorot i
vleguvawe na vozduh preku krvnite otvori.
Modernata oprema za molzewe raboti so nivo na
vakum od okolu 46 Kra.
Zgolemuvaweto na nivoto na vakuumot se zgolemuva i
so dotekuvaweto na mleko no isto taka se zabrzuva i
lizgaweto na ~a[kite od boskata. Na toj na~in ~a[kite
odat kon praznoto vime i gi blokiraat boskinite kanali.

Prira~nik za higiena i tehnologija za molzewe na kravi

POSTAPKI PO ZAVR{UVAWE NA
MOLZEWETO
Otkako ]e se zavr[i procesot na molzewe treba da se
prevzemat merki za za[tita na vimeto.
Za[titata na vimeto e potrebna za da se onevozmo`i
navleguvawe na mikroorganizmi preku boskinite otvori
koi ponatamu bi dovele do pojava na vospalenija na vimeto.
Otvorite na boskite ostanuvaat otvoreni po molzeweto vo period i do 1 ~as. Ovoj period e najkriti~en
dokolku se dozvoli `ivotnite da legnat na podot, ili pak
vo toj period da dojdat vo dopir so ne~isti povr[ini.
Za[titata se sostoi vo preventivni merki koi se
ednostavni a imaat golemo zna~ewe.
Edna od merkite e na `ivotnite vedna[ po molzeweto
da im se dade kabasta hrana, so [to ]e se spre~i za odreden
period tie da legnat. Isto taka prostirkata koja se stava
na `ivotnite treba da bide ~ista, ne e prepora~livo da se
stava muvlosana ili rasipana slama.
Kako najdobra preventivna merka, pokraj ostanatite,
e vedna[ po molzeweto boskite da se
potopat vo dezinfekcionen rastvor
koj gi uni[tuva
mikro-organizmite, a isto taka i ja
odr`uva ko`ata na
boskite vo dobra
sostojba.
Ovaa postapka
so potopuvawe na

Prira~nik za higiena i tehnologija za molzewe na kravi

boskite vo dezinfekciono sredstvo se prepora~uva i kaj

visoko stelni junici vo periodot pred teleweto bidej]i
vo toj period doa\a do otvorawe na boskinite kanali i
la~ewe na mleko.

POSTAPKI SO IZMOLZENOTO MLEKO

Pod primarna obrabotka na mlekoto se podrazbirat
postapkite na obrabotka na mlekoto koi se prevzemat
vedna[ po molzeweto pa s do transportiraweto vo centralna mlekara kade se vr[i negova prerabotka.
Bidej]i mlekoto pretstavuva odli~na sredina za
razvoj na golem broj mikroorganizmi vedna[ po negovoto
dobivawe, toga[ mo`e da dojde i do promeni vo negoviot
sostav i osobini. Od ovie pri~ini treba da se prevzemat
merki (primarna obrabotka) koi ]e spre~at da dojde do
rasipuvawe, odnosno ]e go za~uvaat kvalitetot na mlekoto.
Primarnata obrabotka se vr[i vo mlekarnica (mlekarnik), koja [to pretstavuva posebna prostorija nameneta za prifa]awe na mlekoto, ili drugi raboti koi se
izvr[uvaat pred i posle molzeweto (miewe na opremata
koja se koristi pri molzeweto).
Koi postapki ]e se prevzemat vo tekot na obrabotkata vo mlekarnicata zavisi od toa vo kakvi uslovi e
dobieno mlekoto, kade e dobieno, kolku vreme treba da
pomine do transportot i dr.
Glavni izvori na zagaduvawe na mlekoto se vimeto,
boskite, ko`ata, prostirkata, sadovite, vodata i dr.
Dokolku mlekoto se molze ra~no, bez zatvoren sistem
za molzewe, prvata postapka po molzeweto e da se iznese
mlekoto od [talata za da ne prima strani mirizbi, a i za
negova ponatamo[na prerabotka.

Prira~nik za higiena i tehnologija za molzewe na kravi

Po donesuvaweto,
mlekoto treba vedna[ da se procedi za
da se odstranat site
grubi ne~istotii
koi se nao\aat vo nego, a voedno so grubite ne~istotii se otstranuvaat i del od
mikroorganizmite.
Cedeweto treba da se
izvr[i vo [to e mo`no pokratok rok za da
se namali po~etniot
broj na mikro-organizmi i da se prodol`i inhibitornata
faza.
Cedeweto se vr[i so cedila koi mo`at da se so razli~en oblik i vo vid na platneni cedila, filtri i
centrifugi.
Cedeweto treba da se izvr[i pred da se oladi mlekoto, bidej]i so ladeweto mastite se sobiraat na povr[inata, doveduvat do brzo zatnuvawe na cedilata i isfrlawe na del od masnotiite so grubata ne~istotija.
Platnenite cedila se stavaat nad sadot vo koj ]e se
cedi mlekoto, a mo`e da se izraboteni od razli~en materijal. So stavawe na nekolku sloja od platno se postignuva povisok efekt na pro~istuvawe na mlekoto. Naj~esto ovoj na~in se primenuva kaj dobivaweto na ov~o
mleko.

Prira~nik za higiena i tehnologija za molzewe na kravi

Sl. 8. Cedewe na mleko

Metalnite cedila se izraboteni naj~esto vo vid na

konus, na dnoto imaat metalno sito, mo`e da ima i dve
sita i izme\u niv da se nao\a sloj od pamuk ili platno.
Filtrite mo`e da bidat otvoreni i zatvoreni.
Zatvorenite se vgradeni vo zatvorenite sistemi za molzewe. Deneska najgolema primena imaat ovie sistemi vo
posovremenite govedarski farmi. Otvorenite naj~esto
se koristat vo onie mlekarnici kade nema zatvoreni
sistemi za molzewe. So filtriraweto na mlekoto se
postignuva najgolem efekt bidej]i se otstranuvat najgolem del od ne~istotiite.
Ladeweto e postapka so koja mlekoto podolgo vreme
se odr`uva vo sve`a sostojba, a voedno i se stopira
razmno`uvaweto na mikroorganizmite koi se vo
mlekoto.

Prira~nik za higiena i tehnologija za molzewe na kravi

{ema 1. Vlijanieto na temperaturata na ladewe vrz

brojot na mikroorganizmite
0

Ladeweto se vr[i na temperatura do 4 S bidej]i najgolem del od mikroorganizmite koi se nao\aat vo mle0
koto se razmno`uvaat na temperatura od 15-20 S.
Temperaturata na ladewe direktno vlijae na
vremenskiot period na oddr`livost na mlekoto. Dokolku temperaturata e povisoka periodot na odr`uvawe
e pokratok i obratno.

Prira~nik za higiena i tehnologija za molzewe na kravi

{ema 2. Vlijanieto na temperaturata na ladewe vrz vremeto

na oddr`livost na mlekoto

Postapkata na ladewe na mlekoto mo`e da se vr[i vo

kanti, vo razladni bazeni i razladuva~i.
Ladeweto na mlekoto vo kanti mo`e da se vr[i so
potopuvawe na kantite vo bazeni so ladna voda, prskawe
(orosuvawe) na kantite so ladna voda, kombinirano ladewe so nadvore[no orosuvawe i vnatre[en razladuva~.

Prira~nik za higiena i tehnologija za molzewe na kravi

Sl. 9, 10, 11. Ladewe na mlekoto vo razladni bazeni,

kanti i so vnatre[en razladuva~
Ladeweto na ovoj na~in ima nedostatok [to se tro[i
golema koli~ina na voda (okolu 15 litri voda za 1 kilogram mleko), temperaturata na mlekoto se namaluva za 20
3 S nad temperaturata na vodata (ako temperaturata na
0
vodata e 10 S, temperaturata na mlekoto mo`e da se
0
namali na okolu 12-13 S). Ovoj na~in ima najgolema primena vo ruralnite sredini kade seu[te nema dovolno
razvieni uslovi za voveduvawe na novi tehnologii ili
pak na malite farmi kade pogolemite investicii se
neisplatlivi.
Ladeweto vo razladni bazeni (laktofrizeri) se
vr[i vo pogolemite farmi. Razladnite bazeni se sostojat od dva dela sad za ladewe i ~uvawe na mlekoto i
kompresorski agregat koj ja odr`uva temperaturata na
mlekoto na isto nivo. Sadot za ladewe e izgraden so
dupli yidovi pome\u koi yidovi cirkulira razladnata
te~nost.

Prira~nik za higiena i tehnologija za molzewe na kravi

Sl. 12. Razladen bazen (laktofriz)

Razladnite bazeni osven za ladewe na mlekoto se

koristat i za ~uvawe na mlekoto, obi~no se ~uva okolu 24
~asa ako mlekoto se transportira do mlekarata edna[
0
dnevno. Temperaturata na ladewe na mlekoto e od 3-5 S. .

Prira~nik za higiena i tehnologija za molzewe na kravi

HIGIENA NA OPREMATA I SADOVITE

Procesot na odr`uvawe na higiena na opremata vo
mlekarstvoto mo`e da se podeli na tri dela i toa
~istewe, miewe i dezinfekcija.
^isteweto pretstavuva proces na otstranuvawe na
grubata ne~istotija od opremata. Ovoj proces mo`e da
zapo~ne zaedno so procesot na miewe ili pred procesot
na miewe, dokolku imame zaostanuvawe na pogolem del od
gruba ne~istotija na samata oprema.
Mieweto se vr[i vo tri fazi, i ima za cel da gi
otstrani site zaostanati sostojki od mlekoto.
I faza e plaknewe na sadovite so mlaka voda na
O
temperatura 35-40 S. Vo ova faza se vr[i otstranuvawe
na zaostanatite delovi od mlekoto (obi~no imame
zaostanuvawe po rabovite i aglite), voedno da dojde do
delumno rastvarawe na odredeni materii no, ne i
zgru[uvawe na belkovinite od mlekoto. Dokolku se
O
koristi voda so temperatura nad 40 S doa\a do
zgru[uvawe na belkovinskite ostatoci i nivno
ote`nato otstranuvaweod opremata.
O
II faza e miewe so detergenti i topla voda od 55-60 S.
Toplata voda ima za cel da gi rastvori zaostanatite
masnotii i drugi ne~istotii, dodeka detergentite
mehani~ki ili hemiski gi odstranuvaat sostojkite koi se
pri~initeli za ne~istotijata.
III faza se sostoi od plaknewe so `e[ka i so ladna
voda. Ovaa faza ima za cel da gi otstrani site zaostanati
delovi od detergentite, a i ne~istotijata koja zaostanuva po deluvaweto na detergentite. Prvo se vr[i
plaknewe so `e[ka voda, a potoa plakneweto se
povtoruva so ladna voda.

Prira~nik za higiena i tehnologija za molzewe na kravi

Sl. 13. Postapki pri odr`uvawe na higiena na opremata za

molzewe

Prira~nik za higiena i tehnologija za molzewe na kravi

Mieweto mo`e da se izvr[uva ra~no i ma[inski.

Denes ra~noto miewe mo`e da e seu[te zastapeno vo
pomalite pogoni i osnovnite (prifatni mlekari),
dodeka vo site posovremeni [tali i mlekari ima
vgradeni sistemi za miewe i dezinfekcija na opremata
koja se koristi.

Sl. 14. Ra~no i ma[insko miewe

Detergentite se sredstva koi pretstavuvaat kombinacija pome\u sredstvata za ~istewe i dezinfekcija.
Sredstvata za ~istewe mehani~ki ili hemiski gi otstranuvaat ne~istotiite, dodeka dezinfekcionite sredstva
gi uni[tuvaat zaostanatite mikroorganizmi.
Za da mo`e da se upotrebuvaat detergentite vo mlekarskata industrija, treba da ispolnuvaat odredeni uslovi, odnosno da poseduvaat odredeni svojstva. Detergentite treba da ne se otrovni za lu\eto i `ivotnite, da
ne ostavaat mirizba po nivnata upotreba, da ne reagiraat
so sadovite koi se koristat, da ne se [tetni za zdravjeto
na lu\eto, da se lesno otstranlivi po nivnata upotreba i
da se eftini.

Prira~nik za higiena i tehnologija za molzewe na kravi

Spored osnovnata komponenta detergentite se delat

na alkalni i kiseli. Od alkalnite sredstva vo upotreba
se naj~esto karbonati i fosfati (kausti~na soda, kristalna soda, kalcirana soda, natrium bikarbonat, natrium pirofosfat i dr), dodeka od kiselite najupotrebuvani se azotna, fosforna, solna i ocetna kiselina.
Dezinfekcijata ima za cel da gi uni[ti zaostanatite
mikroorganizmi posle mieweto na sadovite i opremata.
Spored na~inot na izvedbata, dezinfekcijata mo`e
da se vr[i so fizi~ki i hemiski sredstva.
Hemiskite dezinfekcioni sredstva imaat po~esta
primena vo mlekarskata industrija, i voobi~aeno se
koristat sredstva so silni baktericidni svojstva.
Hemiskite dezinficiensi imaat sposobnost vo rastvor
so vodata da oddeluvaat atomski kislorod koj e silen
oksidant.
Naj~esto koristeni hemiski sredstva se hlorna var
koja se primenuva kako 0,2-0,3% rastvor, 6% rastvor na
gasena var (varno mleko), 0,2% rastvor na hloramin, 20%
rastvor na natriumov hipohlorit, i dr. Deneska se
pove]e se koristat gotovi dezinfekcioni preparati koi
mo`e da se najdat vo proda`ba.
Od fizi~kite dezinficiensi vo upotreba mo`e da se
O
sretnat `e[ka voda na 85-90 S, vodena parea, topol
vozduh, ultravioletovi zraci i dr.
Mieweto i dezinfekcijata mo`e da se izveduvaat
spored potrebata na samiot prerabotuva~ki kapacitet.
Vo podra~jata kade seu[te tehnologijata ne se
koristi dovolno odgleduva~ite, mo`ebi i nesvesno, ja
koristat son~evata energija kako dezinfekciono sredstvo. Postoi praksa koja se nasleduva tradicionalno po
upotrebata sadovite da se ostavaat na sonce. Toplotnata

Prira~nik za higiena i tehnologija za molzewe na kravi

energija i ultravioletovite zraci gi uni[tuvaat

mikroorganizmite koi se nao\aat na samite sadovi, no
ovaa postapka ne e prepora~liva.
Pri koristeweto na dezinfekcionite sredstva,
sekoga[ treba strogo da se pridr`uvame na propi[anoto
upatstvo od proizvoditelot, vo sprotivno se dobiva
obraten efekt.

Prira~nik za higiena i tehnologija za molzewe na kravi

PRAVILNIK - UREDBA ZA UTVRDUVAWE NA

ELEMENTITE ZA FORMIRAWE NA
OTKUPNATA CENA NA KRAVJOTO MLEKO

Vladata na RM na sednicata odr`ana na 29 januari 2002

godina donese Uredba za utvrduvawe na elementite za
formirawe na otkupnata cena na kravjoto mleko. So ovaa
uredba se utvrduvaat elementite vrz osnova na koi se
formira otkupnata cena na surovoto kravjo mleko, odnosno sodr`inata na mle~na mast, proteini, somatski
kletki i vkupen broj na bakterii.

Surovoto kravjo mleko mora:

- da e ~ist, nepromenet proizvod dobien so pravilno i
redovno molzewe na zdravi i ispravno hraneti kravi na
koj ne mu e ni[to dodadeno ili odzemeno;
- da ne e dobieno 15 dena pred denot na telewe, nitu 8
1
dena po denot na teleweto (da ne sodr`i kolostrum) ;
- da ima svojstven miris, vkus i boja;
- da ne mu e dodadena voda, odnosno to~kata na mrznewe
0
da ne e pogolema od -0,53 S ili indeksot na refrakcija da
ne e pomal od 39;
- da sodr`i najmalku 3,2% mle~na mast;
- da sodr`i najmalku 8,5 suva materija bez mast;
- kiselosta da ne e pogolema od 7,6 pH;
- da e bez prisustvo na antibiotici; i
0
- neposredno po molzeweto da e izladeno pod 8 S.
1. Kravite mora da se presu[at 60 dena pred telewe, a ne 15 dena, [to smetame
deka e gre[ka vo Pravilnikot

Prira~nik za higiena i tehnologija za molzewe na kravi

Surovoto kravjo mleko se klasificira vo odnos na

vkupniot broj na bakterii i vkupniot broj na somatski
kletki.

Spored vkupniot broj na bakterii se

klasificira vo:
Ekstra klasa - do 100.000/ml,
I klasa - od 100.001/ml do 500.000/ml,
II klasa - od 500.001/ml do 1.200.000/ml,
III klasa - od 1.200.001/ml do 2.400.000/ml,
IV klasa - nad 2.400.001/ml.

Spored vkupniot broj na somatski kletki se

klasificira vo:
I klasa - pod 400.00/ml,
II klasa - nad 400.000/ml.

Otkupnata cena na mlekoto se odreduva po

slednata formula:
OCM = (M h mc) + (P h pc) + K
OCM - otkupna cena na mlekoto
M - % na mle~na mast
P - % na proteini
mc - cena za procent na mle~na mast
pc - cena za procent na proteini
K - korekcija (dodatok za kvalitet)
Cenata se formira vrz baza na 40% mle~na mast i
60% proteini.

Korekcija na OCM spored kvalitetot (dodatok

za kvalitet) iznesuva:
Ekstra klasa: + 12%
I klasa: + 8%
II klasa: 0%
III klasa: -10%
IV klasa: -20%

Prira~nik za higiena i tehnologija za molzewe na kravi

Sankcionirawe za dodadena voda vo surovoto

kravjo mleko se vr[i:
- za dodadena voda do 1% bez sankcionirawe;
- za dodadena voda od 1% do 5% se odbiva od OCM iznosot na najvisokiot utvrden procent (od 1% do 5%) vo
tekovniot mesec;
- za otkriena dodadena voda po prv pat vo tekovnata
godina mlekoto ne se prezema 30 dena;
- za otkriena dodadena voda po vtor pat vo tekovnata
godina mlekoto ne se prezema 90 dena;
- za otkriena dodadena voda po tret pat vo tekovnata
godina se raskinuva dogovorot za prezemawe na mlekoto.

Za odreduvawe na OCM ]e se koristat:

- prose~nata sodr`ina na mle~na mast i proteini
izmereni vo tekovniot mesec;
- vkupniot broj na bakterii dobien kako prosek od
poslednite dva meseci;
- brojot na somatski kletki dobien kako prosek od
poslednite tri meseci.
Laboratorijata koja vr[i ispituvawe na mlekoto
treba da go izvesti organizatorot na otkupot i mlekoproizvoditelot za rezultatite od mikrobiolo[kata
analiza najdocna do 96 ~asa, a za rezultatite od drugite
analizi najdocna do 48 ~asa od zemaweto na mleko-probite.
Za sekoja mlekoproba mlekoproizvoditelot ima pravo da bide izvesten za namenata na primerokot.
Sekoj mlekoproizvoditel ima pravo na paralelen
primerok (propisno zape~aten i obele`an) za
ispituvawe vo druga ovlastena laboratorija.

Prira~nik za higiena i tehnologija za molzewe na kravi

Primerocite za ispituvawe na mlekoto od mlekoproizvoditelite se zemaat spored Pravilnikot za zemawe na mostri i za metodite na hemiski i fizi~ki analizi na mleko i proizvodite na mleko i propisno se
dostavuvaat do laboratorijata.
Mlekoproizvoditelot, mlekoprerabotuva~ot i laboratorijata koja gi vr[i ispituvawata se dogovaraat
okolu iznosot i podmiruvaweto na tro[ocite za ispituvawe na mlekoto.
Ako edna stranka pobara paralelna analiza vo druga
laboratorija, dokolku se potvrdi rezulatatot izdaden od
primarnata laboratorija, tro[ocite za ispituvaweto gi
snosi samata stranka, vo sprotivno pa\aat na tovar na
primarnata laboratorija.
Ovaa uredba vleguva vo sila so denot na donesuvaweto.

Prira~nik za higiena i tehnologija za molzewe na kravi

NEKOLKU PRAKTI^NI SOVETI

@ivotnite dr`ete gi [to
pove]e na otvoreno koga ima
povolni uslovi, ili sekoga[
koga e toa mo`no dozvolete im
da se dvi`at slobodno. Toa
pridonesuva za podobra zdravstvena sostojba i podobra
produktivnost.

Dokolku vo stadoto imate

edno zaboleno `ivotno, toa
mo`e da bide pri~ina za
prenesuvawe na zaboluvaweto i na celoto stado.

Redovno pred molzewe izmijte gi va[ite race. Mlekoto se koristi za ishrana i

na va[ite deca.
Oblekata i opremata koja
[to se koristi pri molzewe
mora da e ~ista.

Prira~nik za higiena i tehnologija za molzewe na kravi

Pred molzewe sekoga[

dobro is~istete go vimeto na kravite. Toa
pretstavuva izvor na
mikroorganizmi vo
mlekoto.

Pred da zapo~nete so molzewe, izmolzete po nekolku

mlazevi od sekoja boska vo
poseben sad. So ova ]e utvrdite dali do[lo do pojava na
mastitis.

Po zavr[uvawe na molzeweto, redovno koristete

dezinfekciono sredstvo za
za[tita na mle~nata `lezda.
So toa se namaluva rizikot
od pojava na mastitis.

Prira~nik za higiena i tehnologija za molzewe na kravi

Redovnoto miewe i dezinfekcija na sadovite i

opremata koja se koristi
pri molzeweto, pretstavuva zna~ajna merka
vo za[titata od rasipuvawe na mlekoto.

Zemaweto probi od mleko od

strana na stru~nite slu`bi
za analiza pridonesuva pri
preventivata za otkrivawe
na zaboluvawa na mle~nata
`lezda.

Mastitisot pretstavuva
zaboluvawe koe mo`e da se
pro[iri na celoto stado.
Navremenoto lekuvawe na
zabolenite `ivotni go
spre~uva pro[iruvaweto
na zaboluvawe na drugite
grla.

Prira~nik za higiena i tehnologija za molzewe na kravi

Odr`uvaweto na higiena
vo objektite za smestuvawe
na `ivotnite e eden od bitnite faktori za spre~uvawe na pojava na zaboluvawata kaj `ivotnite, kako
i dobivawe na kvalitetno
mleko.

Samo dokolku pravilno

postapuvate so va[ite
`ivotni tie ]e se ~uvstvuvaat nagradeni ...

... a Vie ]e mo`ete da ostvarite

pogolem profit.

DeLaval VPU510 vakuum pumpa

so kapacitet od 510 l./min.
Poddr`uva do 5 molzni kanti,
raboti na trifazna struja
Molzna kanta komplet so :
-Hrom-Nikel kanta so kapacitet od 25 l.
-Hidro pulsator HR 101
-Molzna edinica HCC 150 metalna ili plasti~na
-Kapak Cr-Ni so nepovraten ventil -Komplet
creva ( mle~ni, pulsni i vakuumski)

DPTU DeLaval - Skopje

ul. @edenska 3b -1000 Skopje
tel./faks: 02/2700-078; 2700-353; 270-0354
mobil : 070/225-266; 269-628; 266-046
e-mail: delaval@on.net.mk

So DeLaval do evropski kvalitet na mlekoto

EKSPORT-IMPORT
"Pero [varc"-2 1300 Kumanovo Tel./faks 031/415-345; 427-432

EKSKLUZIVEN ZASTAPNIK I SERVISER ZA MAKEDONIJA

MLIN ZA STO^NA HRANA

MO@E DA MELE:
- P~enka vo zrno
- Ja~men vo zrno
- P~enka vo ko~an
- Steblo od p~enka
- Detelina
- Slama
Kapacitet
Napon
Elektromotor
Vrte`i na no`evi

monofazen trofazen
300 kg
450 kg
220 V
380 V
2,2 KW
4 KW
2.870 vo minuta

SO MLINOT ODAT TRI VIDA NA SITA

APARAT ZA
MOLZEWE
KRAVI
Kapacitet kravi/~as
Struja - monofazna
Sad za mleko
Te`ina na aparat

V
L
kgr

8
220
20
69

OBEZBEDEN SERVIS I REZERVNI DELOVI

- GARANCIJA 6 MESECI -

Prira~nik za higiena i tehnologija za molzewe na kravi

SODR@INA
1. Predgovor ............................................................. 1
2. Va`nost na mlekoto vo ishranata ................... 3
3. Faktori koi vlijaat na sostavot, svojstvata
i koli~inata na mleko ....................................... 6
4. Bolesti na mle~nata `lezda ............................ 9
5. Podgotovka za molzewe ................................... 14
6. Molzewe i na~ini na molzewe ....................... 17
7. Ma[insko molzewe .......................................... 21
8. Postapki po zavr[uvawe na molzeweto ..... 27
9. Postapki so izmolzenoto mleko .................. 28
10. Higiena na sadovite i opremata ................ 35
11. Pravilnik - uredba za utvrduvawe na
elementite za formirawe na otkupna
cena na kravjoto mleko ................................ 40
12. Nekolku prakti~ni soveti .......................... 44
13. Literatura ..................................................... 52

LITERATURA
1. Anderson R.S., EdneyA.T.B. 1996. Practical
Animal Handling. Pergamon Press (Oxford-New YorkBeijing-Frankfurt-Sao Paolo-Sydney-Tokio-Toronto).
2. Antov G., ^obi] T. 2001 Govedarstvo. Novi Sad
3. Caput P. 1996. Govedarstvo. Zagreb
4. ^obi] T., Antov G. 1996. Govedarstvo (proizvodwa
mleka). Novi Sad.
5. Ostoji] M. 1995. Proizvodwa i primarna obrada
mleka. Beograd
6. Lazarevi] R. 1993. Farmsko dr`awe goveda.
Beograd
7. Karabaliev I., Sinivirski G., Petkov P. 1994.
Govedarstvo. Sofija.
8. Katalini] I. 1994. Govedarstvo. Zagreb.
9. Ensminger M.E. 1991. Dairy Cattle Science. Interstate
publisher, INC, USA.
10. Publikacii i pe~ateni materijali od De Laval,
Skopje
11. Internet