VAJE IZ MATEMATIKE

Farmacija UNI (26 ur)

1.

Naravna tevila

Indukcija. (1 ura)

V nalogah od 1. do 6. s popolno indukcijo dokaite, da za vsak n N veljajo naslednje

trditve.
1. 12 + 22 + + n2 =

n(n + 1)(2n + 1)
.
6

2. 13 + 23 + + n3 =

n2 (n + 1)2
.
4

3. 1 2 + 2 3 + + n(n + 1) =

n(n + 1)(n + 2)
.
3

4. 3 | (22n 1).
5. 3 | (5n + 2n+1 ).
6. 9 | (4n 3n + 8).

2.

Realna tevila

Enabe in neenabe. Absolutna vrednost. (1 ura)

V nalogah od 1. do 11. reite enabe oz. neenabe, reitev pa zapiite kot interval ali
unijo intervalov.
1. |x + 1| + |x 1| = 2.


2. 2|x| 5 1.

3. |x2 x| |x| < 1.

4.

|x|
1.
(x 2)2

5. |x 1| > |x|.
6. |x2 4x 1| 4.


7. |x + 1| |x 1| < 1.



 x 
 < 1.
8. 
x + 4

9. |x2 1| + |2 x| < 2.

1 + |x 1|
1.
1 |x 1|

11. x2 + 1 + 2x 1 > 0.

10.

3.

Preslikave

Zaloga vrednosti, surjektivnost, injektivnost, bijektivnost, inverz, kompozitum. (1 ura)

Dana naj bo preslikava f : A B.

Zaloga vrednosti preslikave f je mnoica Zf = {f (x) ; x A} =
{y B ; (x A)f (x) = y}.
Preslikava f je surjektivna, e je Zf = B. Ekvivalentno to pomeni, da
ima za vsak y B enaba f (x) = y najmanj eno reitev na x.
Preslikava f je injektivna, e iz f (x1 ) = f (x2 ) sledi x1 = x2 . Ekvivalentno
to pomeni, da ima za vsak y B enaba f (x) = y najve eno reitev na
x.
e je f injektivna, obstaja preslikava f 1 : Zf A z lastnostjo, da je
f 1 (y) = x natanko tedaj, ko je f (x) = y. Pravimo ji inverzna preslikava.
Preslikava f je bijektivna, e je injektivna in surjektivna hkrati. Ekvivalentno to pomeni, da ima za vsak y B enaba f (x) = y natanko eno
reitev na x. Za bijektivne preslikave lahko deniramo f 1 : B A.
V nalogah od 1. do 3. doloite zalogo vrednosti, surjektivnost, injektivnost in bijektivnost preslikav. e je preslikava injektivna, doloite e inverzno preslikavo.
1. f : R R, f (x) = 1 4x2 .
2. f : (, 1] R, f (x) = 1 4x2 .
3. f : (, 1] (, 3], f (x) = 1 4x2 .
Za preslikavi f : A B in g : B C lahko deniramo
kompozitum g f : A C po predpisu:
(g f )(x) := g(f (x)) .
Sploneje, e je f : A B in g : B C, lahko deniramo
g f : f 1 (B ) C, ker je f 1 (B ) := {x A ; f (x) B }.
4. Dani sta preslikavi f : R \ {1} R in g : R \ {0} R, ki delujeta po predpisih:
f (x) =

2+x
,
1x

Doloite f g in g f .

g(x) =

1
.
x2

4.

Zaporedja

Monotonost, omejenost, stekalia, konvergenca. Raunanje limit. (2 uri)

Zaporedje a1 , a2 , a3 , . . . je navzgor omejeno, e ima zgornjo mejo, to pa je

tako tevilo M, da je an M za vse n N. Najmanje tako tevilo M
imenujemo natanna zgornja meja ali supremum zaporedja in oznaimo
M = supnN an . Maksimum je doseeni supremum.
Zaporedje a1 , a2 , a3 , . . . je navzdol omejeno, e ima spodnjo mejo, to pa
je tako tevilo m, da je an m za vse n N. Najveje tako tevilo
m imenujemo natanna spodnja meja ali inmum zaporedja in oznaimo
m = inf nN an . Minimum je doseeni inmum.
Zaporedje je omejeno, e je navzgor in navzdol omejeno.
tevilo a je stekalie zaporedja a1 , a2 , a3 , . . ., e za vsak > 0 za neskonno
mnogo indeksov n od nekod naprej velja |an a| < .
Zaporedje a1 , a2 , a3 , . . . je konvergentno, e ima limito, to je tako tevilo
a, da za vsak > 0 velja, da za vse n od nekod naprej velja |an a| < .
Piemo a = limn an .
Vsaka limita je tudi stekalie.
Stekalia danega zaporedja so natanno limite njegovih konvergentnih
podzaporedij.
Zaporedje je konvergentno natanko tedaj, ko je omejeno in ima eno samo
stekalie.
Za dano naraajoe zaporedje a1 , a2 , a3 , . . . so izjave je navzgor omejeno, ima stekalie in je konvergentno ekvivalentne. Velja limn an =
supnN an .
Za dano padajoe zaporedje a1 , a2 , a3 , . . . so izjave je navzdol omejeno,
ima stekalie in je konvergentno ekvivalentne. Velja limn an =
inf nN an .
V nalogah od 1. do 5. raziite monotonost zaporedja ter doloite supremum, inmum, maksimum in minimum, e obstajajo. Poiite njegova stekalia in doloite, ali je
zaporedje konvergentno. e je, ugotovite, od kod naprej se leni od limite razlikujejo za
.
manj kot = 0 01.
1. an = 3n2 .
2. an =

n+1
2n 3
n

3. an = n(1)

n 1 + (1)n + 1
4. an =
.
n+1
 n  1
5. an = sin
+ .
2
n
4

Izrek o sendviu. e je an bn cn ter obstajata limiti lim an = lim cn = L,

n
n
je tudi limn bn = L.
6. Dokaite, da je zaporedje bn = 2n /n! konvergentno, in izraunajte njegovo limito.
V nalogah od 7. do 12. raziite konvergenco naslednjih rekurzivno podanih zaporedij.
7. a1 = 12 , an+1 =

8. a1 = 2, an+1 =

9. a1 = 0, an+1 =

a2n + 6
.
5

10. a1 = 25 , an+1 =

a2n + 6
.
5

11. a1 = 4, an+1 =

a2n + 6
.
5

2an 1.

2an 1.

12. a1 = 3, an+1 = 3

2
.
an

V nalogah od 13. do 36. izraunajte limite ali pa dokaite, da ne obstajajo.

lim

1
=0
n

2n + 5
.
n 3 n

n+ 3n
lim
.
n 3 n 2

3n2 + n 1

lim
.
n n +
n2 1

3
n2 + 1 + 6 2n4 + n2
lim
.
n
n + 3n2/3

3
n2 + 1 + 6 2n4 + n2

lim
.
n
n + 3n2/3

13. lim
14.
15.
16.
17.

(2n2 + 1)2
.
n (3n + 1)3 (n 5)

18. lim

1 < q < 1 = lim q n = 0

n

|q| > 1 = lim q n ne obstaja

n

2n+1 3n
.
n 2n + 3n+1 + 1

19. lim

Naj bo k R.
1 < q < 1 = lim nk q n = 0
n

|q| > 1 = lim nk q n ne obstaja

n

22n 2n + n2
20. lim
.
n 4n1 + 5n3
23n+5 + 3n
.
21. lim n
n (3 + n)(3n 2n)
Naj bo k > 0 in a (0, 1) (1, ). Tedaj je:
loga n
=0
n nk
nk
lim
ne obstaja
n loga n
lim

(n 1) ln n
.
n
n2

22. lim

(n 1) ln n
.
n
n

24. lim
n+1 n1 .
23. lim

.
+ 4n n2 n

n+1 n2

26. lim
.
n
n+3 n4
25. lim
n

n2

n1 + 2n2 + 3n3
.
n 4n1 + 5n2 + 6n3

27. lim
28. lim

sin n + n
.
cos n n
6

n

1
lim 1 +
=e
n
n
2n+5

1
29. lim 1 +
.
n
3n
n

1
30. lim 1
.
n
n
a

1 n
lim an = = lim 1 +
=e
n
n
an
lim bn = 0 = lim (1 + bn )1/bn = e


5n+3
2
31. lim 1 +
.
n
n

2n
n1
32. lim
.
n
n+1


33. lim n ln n ln(n + 1) .
n

34. lim

3n2 + 2n
3n2 + 1

n


(n+1)/(n1)
n1
35. lim 1 +
.
n
n+1
n+3
 2
n + 4n
.
36. lim
n n2 n + 1

5.

Vrste

Setevanje vrst s pomojo delnih vsot. Geometrijska vrsta. Konvergenni kriteriji: primerjalni,
kvocientni, Leibnizev. (3 ure)

X
n=1

an = a1 + a2 + a3 + := lim sm

sm :=

m
X
n=1

an = a1 + a2 + a3 + + am

V nalogah od 1. do 9. izraunajte vrednost vrste ali pa dokaite, da divergira. e

ima vrsta parameter, doloite, za katere vrednosti parametra konvergira.
Razlenitev na parcialne ulomke
(najenostavneja razliica):


1
1
1
1
=

(x + a)(x + b)
ba x+a x+b
1.
2.

1
1
1
+
+
+
13 35 57

n2

1
.
4n2 4n 3

n=2

3.

n=0

1
.
1



1
.
4.
ln 1 +
n
n=1
Geometrijska vrsta. Naj bo 1 < q < 1.

X
n=0

qn = 1 + q + q2 + =

1
.
1q

Ekvivalentno, e je an+1 /an = q, je:

a1 + a2 + a3 + =

a1
.
1q

e je |q| 1, geometrijska vrsta divergira.

8


X
3n
5.
.
22n1
n=1

X
3n3
6.
.
52n+1
n=2

7.

X
n=1

(2n 3n ).

8. 1 + cos2 x + cos4 x +
n

X
x
9.
.
x+1
n=0
V nalogah od 10. do 21. doloite, ali vrsta konvergira (e ima vrsta parameter, pa, za
katere vrednosti parametra konvergira).
P
Dana naj bo vrsta
n=n0 an .
e vrsta konvergira, je limn an = 0.



 an+1 
.

Kvocientni kriterij. Recimo, da obstaja q = lim 
n
an 
e je q < 1, vrsta konvergira.
e je q > 1, vrsta divergira.
e je q = 1, se lahko zgodi kar koli.

10.

X
2n
n=1

11.

X
n=1

12.

n
.
2n + 1

(n!)2

X
2n n!
n=1

14.

X
(2n)!
n=1

13.

n!

nn

nxn1 .

n=1

Primerjalni kriterij.
X
X
|an | bn ,
bn konvergira =
an konvergira
X
X
an bn 0,
bn divergira =
an divergira

X
1
konvergira > 1

n
n=n
0

15.

n2

n2

n=1

16.

n=2

17.

X
n=1

18.

X
n=1

19.

X
n=1

20.

X
n=1

21.

X
n=1

1
.
+5
1
.
n

1
p
.
n(n 1)

1
p
.
n(2n + 1)

1
p
.
(4n 3)(4n 1)
n2

1
.
2

xn
.
n4 + 1
Leibnizev kriterij za alternirajoe vrste.
e je a1 a1 a3 . . . in lim an = 0, vrsti:
n

a1 a2 + a3 a4 +
a1 + a2 a3 + a4

in

konvergirata.
V nalogah od 22. do 26. doloite, ali vrsta konvergira in e, ali konvergira absolutno.
Pri vrstah s parametrom obravnavajte (absolutno) konvergenco v odvisnosti od njega.
10


X
(1)n
22.
.
n ln n
n=1

X
(1)n
.
23.
n n
n=2

24.

X
n(1)n
n=1

25.

2n 1

X
2 (1)n + 1
n=1

n(n + 1)

X
(x 2)n

26.
.
4
n
+
n
n=1

11

6.

Zveznost

Funkcijske limite. Zveznost funkcij. (1 ura)

Vse elementarne funkcije so zvezne povsod, kjer so denirane.

Funkcija f , denirana v okolici toke a, je zvezna v a, e velja lim f (x) = f (a).
xa

Drugae povedano, f je zvezna v a, e velja xa

lim f (x) = f (a) = xa
lim f (x).
x<a

1. Nariite grafa funkcij f (x) =

x>a

x+2
x+2
in g(x) =
. Kako je z njuno zveznostjo?
x+2
|x + 2|

V 2. in 3. nalogi poiite vse vrednosti parametrov a in b, pri katerih je f zvezna na

vsej realni osi.

; x<3
x2
a
; x=3 .
2. f (x) =

x+b ; x>3

; x>2
x2
3. f (x) =
.

ax + b ; x 2
V nalogah od 4. do 15. izraunajte limite funkcij.
(x + 1)(x + 2)
.
x2
x2 1

4. lim

(x + 1)(x + 2)
.
x1
x2 1

5. lim

(x + 1)(x + 2)
.
x1
x2 1

6. lim

(x 3)(x + 1)2
.
x3 (x2 9)(x + 5)


3
1

.
8. lim
x1
1 x 1 x3

2 x3
9. lim
.
x7
x2 49

x1
10. lim
.
x1 x 1
7. lim

(x + h)3 x3
.
h0
h

11. lim

x2 (a + 1)x + a
.
xa
x3 a3

12. lim

12

sin x
=1
x0 x
lim

x
.
x0 sin(2x)

13. lim

tg(x)
.
x3 x + 3

14. lim

ln(1 + x)
=1
x0
x
lim

15. lim x1/(1x) .

x1

16. Pri katerih vrednostih parametra a je funkcija:


sin2 (ax)/x2 ; x > 0
f (x) =
.
2x2
; x0
zvezna na celi realni osi?

13

7.

Odvod

Pravila za odvajanje. Tangenta in normala, priblino raunanje s pomojo odvoda. Levi in

desni odvod, zvezna odvedljivost. LHospitalovo pravilo. Ekstremi. Risanje grafov s pomojo
odvoda. Taylorjeva vrsta.

Dogovor o notaciji:
rki a in m oznaujeta konstante.
rka x oznauje spremenljivko, po kateri odvajamo.
rki u in v oznaujeta odvisne spremenljivke (t. j. koliine, ki jih dobimo kot
funkcije spremenljivke x).
rke f , g in h oznaujejo funkcije.


ex = ex
(sin x) = cos x

a = 0
x = 1


xm = mxm1

(u + v) = u + v
(au) = au

(uv) = u v + uv
 u  u v uv
=
v
v2
h
i




g h(x) = g h(x) h (x)

(cos x) = sin x
1
(tg x) =
cos2 x
1
(ctg x) = 2
sin x
1
(ln x) =
x
1
(arcsin x) =
1 x2
1
(arccos x) =
1 x2
1
(arctg x) =
1 + x2

V nalogah od 1. do 15. poiite odvode funkcij.

1. f (x) = x + 4 x 2 sin x + 2008.

2. f (x) = ex + ex 5 arctg x + 3 x.
r
2
e
3x+2
3. f (x) = 2x tg x + 3 + e
+
.
x
e1
4. f (x) =

x2 + 3
.
x2 + 5

14

5. f (x) =
6. f (x) =
7. f (x) =
8. f (x) =

(x2

1
.
+ 1)2008

sin x
+ x ln x.
2x2 + 1
x3

2
+ e cos x + 2008x .
1

arcsin x

+ 2x3 ln(x2 + 1).

x

(1 + x)2
.
(2 + x)3 (3 + x)4
p
10. f (x) = ln arctg(x2 ).
9. f (x) =

11. f (x) = (cos x)x .

x

12. f (x) = 2x .

x
13. f (x) = 1 x2 .
14. f (x) = x|x|.

x ln(x2 )
15. f (x) =
0

; x 6= 0
.
; x=0

16. Funkcija y = f (x) zadoa zvezi ex+y = xy + 1. Izraunajte f (0).

17. Funkcija y = f (x) zadoa zvezi x3 y 3x2 y 2 + 5y 3 3x + 40 = 0. Izraunajte f (0).
18. Naj bo f (x) = xx . Izraunajte f (x).
19. Naj bo f (x) =

1
. Poiite f (5) (x) in f (100) (x).
1x

15

Hiperboline funkcije:
y
x2 y 2 = 1
sh
bc

1
1

1
1

ch

e e
2

e + e
ch =
2
sh
x
th =
ch
ch
cth =
sh
sh =

20. Raunsko dokaite zvezo ch2 x sh2 x = 1.

21. Nariite grafe hiperbolinih funkcij in izraunajte njihove odvode.

Funkcija Arsh je inverz funkcije sh.

Funkcija Arch je inverz zoitve funkcije ch na [0, ).
Funkcija Arth je inverz funkcije th.
Funkcija Arcth je inverz funkcije cth. D Arcth =
(, 1) (1, ),

22. Izrazite inverzne hiperboline funkcije z ostalimi elementarnimi funkcijami in izraunajte njihove odvode.
23. Dana je funkcija:
f (x) =

x2
ax + b

; x1
.
; x<1

Doloite parametra a in b, pri katerih je funkcija zvezno odvedljiva na vsej realni

osi.

16

Enaba tangente na graf funkcije f (x) pri x = x0 :

y = f (x0 ) + f (x0 )(x x0 )
V bliini toke x0 tangenta dobro aproksimira graf funkcije:
za x x0 je tudi:
f (x) f (x0 ) + f (x0 )(x x0 )
Enaba normale pri f (x0 ) 6= 0:
y = f (x0 )

x x0
f (x0 )

Enaba normale pri f (x0 ) = 0: x = x0 .

24. Zapiite enabi tangente in normale na krivuljo y =

25. Zapiite enabi tangente in normale na krivuljo y =

x2
pri x = 2.
x2

ln x pri x = e.

26. Doloite tangento na krivuljo y = x ln x, ki je vzporedna premici 2x 2y 3 = 0.

27. Poiite tangento na krivuljo x3 2x2 y 2 + 5x + y = 5 pri x = 1, y < 0.
28. Poiite tangento na krivuljo 4 + 6x2 + xy 3 + xy = 0 pri x = 1.
Kot med krivuljo y = f (x) in osjo x pri x = x0 ,
kjer je f (x0 ) = 0: = arctg |f (x0 )|.
Kot med krivuljo y = f (x) in osjo y:
= arcctg |f (0)| = 2 arctg |f (0)|.
29. Doloite, pod katerim kotom krivulja y = tg x seka os x.

3 
 3
tg x +
30. Doloite, pod katerim kotom krivulja y =
+ seka osi x in y.
4
6
4
Kot med krivuljama y = f1 (x) in y = f2 (x) pri x = x0 ,
kjer je f1 (x0 ) = f2 (x0 ):


 k1 k2 

,
= arctg 
1 + k1 k2 

kjer je k1 = f1 (x0 ) in k2 = f2 (x0 ).

e je k1 k2 = 1, je = /2.

31. Pod katerim kotom se sekata krivulji y = sin x in y = cos x?

32. Pod katerim kotom se sekata krivulji x2 + y 2 4x = 1 in x2 + y 2 + 2y = 9?
17

f (x)
. e je:
xa g(x)

LHospitalovo pravilo. Raunamo L = lim

bodisi lim f (x) = lim g(x) = 0;
xa

xa

lim f (x) = in lim f (x) = ,

xa

xa

f (x)
velja L = lim
pod pogojem, da slednja limita obstaja.
xa g (x)
V nalogah od 33. do 43. izraunajte limite.
ex 1
33. lim
.
x0 sin(2x)
sin(3x)
.
x0 ln(1 x)

x+32
35. lim
.
x1
x1

3
x+12
36. lim
.
x0
x+43
34. lim

x sin x
.
x 2x + sin x

37. lim

ex ex 2x
.
x0
x sin x

38. lim

39. lim x( 2 arctg x).

x

40. lim

x/2


2


x tg x.

41. lim sin x ln x.

x0

42. lim xsin x .

x0

43. limx

x.

Funkcija zavzame ekstremne vrednosti kvejemu v:

robnih tokah denicijskega obmoja;
tokah neodvedljivosti;
stacionarnih tokah, t. j. tam, kjer je f (x) = 0.
Kjer je f (x) = 0 in f (x) > 0, zavzame funkcija lokalni minimum.
Kjer je f (x) = 0 in f (x) < 0, zavzame funkcija lokalni maksimum.
V nalogah od 44. do 47. doloite globalne ekstreme in zalogo vrednosti naslednjih
funkcij na podanih intervalih.
18

44. f (x) = x2 3x na [0, 4].

45. f (x) = x ln x na (0, 2].
46. f (x) = e2x

3 +3x2 36x

na [0, 3].

47. f (x) = x3 ex na vsej realni osi.

48. Doloite tevili a in b z vsoto 9, pri katerih je vrednost a2 + 2b2 minimalna.
49. V obmoje, ki ga doloata krivulji y = 1 x2
in y = |x|, vrtajte pravokotnik z najvejo
ploino, igar stranice so vzporedne s koordinatnima osema.

y
1

50. Posoda v obliki valja brez pokrova ima dan volumen V0 . Kakna naj bo njena oblika,
da bo poraba materiala minimalna?
51. Iz vogalov kvadrata s stranico a izreemo tiri
enake kvadratke. Nato iz preostanka sestavimo
katlo brez pokrova. Kako naj izreemo, da bo
imela katla najvejo prostornino?

52. Iz kroga z danim polmerom izreemo izsek in ga zvijemo v stoec. Pri katerem kotu
izseka bo imel stoec najvejo prostornino?
53. Skozi toko T (1, 4) potegnite premico z negativnim smernim koecientom, pri katerih bo vsota odsekov na koordinatnih oseh minimalna.
Funkcija f ima linearno asimptoto y = ax + b, e je:
f (x)
lim
= a;
x x


lim f (x) ax = b.
x

54. Nariite graf funkcije:

f (x) = x ln x
ter poiite denicijsko obmoje, zalogo vrednosti, nile, intervale naraanja in
padanja, ekstreme, intervale konveksnosti in konkavnosti ter prevoje.

19

55. Nariite graf funkcije:

1
+ ln |x|
x
ter poiite denicijsko obmoje, zalogo vrednosti, intervale naraanja in padanja,
ekstreme, intervale konveksnosti in konkavnosti ter prevoje.
f (x) =

56. Nariite graf funkcije:

1 ln x
1 + ln x
ter poiite denicijsko obmoje, zalogo vrednosti, nile, pole, linearne asimptote,
intervale naraanja in padanja, ekstreme, intervale konveksnosti in konkavnosti ter
prevoje.
f (x) =

57. Dana je funkcija:

f (x) = ln x + ln(x + 2)

3
x.
x

a) Doloite njeno denicijsko obmoje ter raziite, kje je konveksna in kje konkavna.
b) Doloite, koliko ekstremov ima funkcija in kakne. Vsak ekstrem locirajte med
dve zaporedni celi tevili (pomagajte si s prvim odvodom).
c) Skicirajte graf funkcije.
58. Nariite graf funkcije:

2x
f (x) =
x2 + 1
ter poiite denicijsko obmoje, zalogo vrednosti, nile, linearne asimptote, intervale naraanja in padanja ter ekstreme.

59. Nariite graf funkcije:

r

x3
x1
ter poiite denicijsko obmoje, zalogo vrednosti, nile, pole, linearne asimptote,
intervale naraanja in padanja, ekstreme, intervale konveksnosti in konkavnosti ter
prevoje.
f (x) =

60. Nariite graf funkcije:

f (x) = e1/(x

2 1)

ter poiite denicijsko obmoje, zalogo vrednosti, nile, linearne asimptote, intervale naraanja in padanja ter ekstreme.
61. Nariite graf funkcije:
f (x) = (x + 2)e1/x
ter poiite denicijsko obmoje, zalogo vrednosti, nile, linearne asimptote, intervale naraanja in padanja ter ekstreme.

20

62. Nariite graf funkcije:

1
+ 2 arctg x
x
ter poiite denicijsko obmoje, zalogo vrednosti, nile, pole, linearne asimptote,
intervale naraanja in padanja ter ekstreme.
f (x) =

Taylorjeva vrsta. e je funkcija f (n + 1)-krat zvezno odvedljiva med x0 in

x, velja:
f (x) = Tn (x) + Rn (x) ,
kjer je Tn Taylorjev polinom reda n okoli x0 , deniran po predpisu:
Tn (x) = f (x0 ) + f (x0 )(x x0 ) +

f (n) (x0 )
f (x0 )
(x x0 )2 + +
(x x0 )n ,
2!
n!

Rn pa je ostanek , ki ga lahko ocenimo na naslednji nain:

|Rn (x)|



|x x0 |n+1
max f (n+1) () .
(n + 1)! x0 x
ali
xx0

e gre Rn (x) proti ni, se f (x) razvije v Taylorjevo vrsto okoli x0 :

f (x) = f (x0 ) + f (x0 )(x x0 ) +

f (x0 )
(x x0 )2 + .
2!

63. Zapiite 3. Taylorjev polinom za funkcijo f (x) = ln x okoli 1 in z njegovo pomojo

.
ocenite ln(1 1).

64. S pomojo Taylorjeve vrste izraunajte 26 na tiri absolutne decimalke natanno.

Nekaj znanih razvojev v Taylorjevo vrsto okoli 0
 
 
m m1
m m2 2
m
m
(a + x) = a +
a
x+
a
x + ...
za a > 0, |x| < a
1
2
 
m
m(m 1)(m 2) (m k + 1)
=
k
k!
x2 x3
ex = 1 + x +
+
+ ...
za vsak x
2!
3!
x3 x5 x7
sin x = x
+

+ ...
za vsak x
3!
5!
7!
x2 x4 x6
cos x = 1
+

+ ...
za vsak x
2!
4!
6!
x2 x3 x4
ln(1 + x) = x
+

+ ...
za 1 < x 1
2
3
4

21

65. Razvijte funkcijo f (x) = x ex ln(1 x) v Taylorjevo vrsto okoli 0 in izraunajte

.
f (0 1) na tri absolutne decimalke natanno.
Namig: kot pribliek uporabite tretji Taylorjev polinom.
2

66. Razvijte funkcijo f (x) = ex v Taylorjevo vrsto okoli 0 ter izraunajte f (20) (0) in
f (21) (0).
67. Razvijte funkcijo f (x) = ln(x + 2) v Taylorjevo vrsto okoli 1 in izraunajte f (14) (1).
68. Razvijte funkcijo f (x) =
69. Razvijte funkcijo f (x) =

x2
v Taylorjevo vrsto okoli 2 in izraunajte f (17) (2).
x1
x2

1
v Taylorjevo vrsto okoli 0.
3x + 2

70. Razvijte funkcijo f (x) = x3 + 2x + 1 v Taylorjevo vrsto okoli 0 in okoli 1.

V nalogah od 71. do 75. s pomojo razvoja v Taylorjevo vrsto izraunajte limito.
2

ex 1
71. lim
.
x0 1 cos x

cos x 1 + x2 1
72. lim
.
x0
x4
tg x x
.
x sin x

x sin x + 1 2x2 1
74. lim
.
x0
x4

73. lim

x0

75. lim

x1

ln x

2x2
x+1

sin3 (x)

22

8.

Integral

Raunanje nedoloenih in doloenih integralov. Povprena vrednost funkcije. Numerino integriranje po metodi trapezov. Uporaba integralov: ploine, lone doline ter povrine in
prostornine vrtenin.

F (x) = f (x) dF (x) = f (x) dx f (x) dx = F (x) + C ,

Z
Z
Z
xm+1
dx
m
dx = x + C ,
x dx =
+C,
= ln |x| + C ,
m+1
x
Z
Z
dx
dx

= arctg x + C ,
= arcsin x + C ,
2
1+x
1 x2 Z
Z
Z
ex dx = ex + C ,
sin x dx = cos x + C ,
cos x dx = sin x + C ,
Z
Z
dx
dx
= tg x + C ,
= ctg x + C ,
2
2
cos x
sin
x
Z
Z



dx
dx

= Arsh x + C ,
= lnx + x2 + b + C ,
x2 + 1
x2 + b
Z
Z
dx
dx

= Arch x + C za x 1 ,
= Arch(x) + C za x 1 ,
2
2
Z x 1
Z
Z x 1 Z
Z


f (x) + g(x) dx = f (x) dx + g(x) dx ,
af (x) dx = a f (x) dx .
rki a in C oznaujeta konstanto.

V nalogah od 1. do 47. izraunajte nedoloene integrale.

2
Z 
1
dx.
1.
x+
x
Z 2
x x
2.
dx.
x3
Z
x2
3.
dx.
x3
Z 2
x +3
4.
dx.
2 + 3x
Z
x

5.
dx.
2x 1
Z
6.
e2x+3 dx.
23

e sta a in b konstanti ter f (x) dx = F (x) + C,

Z
1
je tudi f (ax + b) dx = F (ax + b) + C.
a
7.

sin(5x) dx.

8.

cos

9.

x2

10.

x2
dx.
x2 + 1

11.

x4

12.

dx
.
x2 + 4

13.

14.

dx
.
x(ln x)2

15.

e4x
dx.
ex + 2

16.

sin4 x cos x dx.

17.

sin4 x cos3 x dx.

18.

sin3 x dx.

19.

sin2 x dx.

20.

tg x dx.

21.

tg2 x dx.

x
dx.
2

x
dx.
+1

x
dx.
+1

dx
.
9 x2

24

Integracija po delih (per partes)

Z
Z
u dv = uv v du

22.

x sin(2x) dx.

23.

(x2 + 2x)ex dx.

24.

(x2 3) ln x dx.

25.

arctg x dx.

26.

arcsin x dx.

Razlenitev na parcialne ulomke. e je P (x) polinom, ki je nije stopnje

kot:
Q(x) = (x x1 )m1 (x x2 )m2 (x xk )mk ,
za neke konstante Aij velja:
m

1
2
k
X
X
P (x) X
A1j
A2j
Akj
=
+
+

+
.
j
j
j
Q(x)
(x

x
)
(x

x
)
(x

x
)
1
2
k
j=1
j=1
j=1

dx
+ 2x

27.

x2

28.

x2

29.

x5 + x4 8
dx.
x3 4x

30.

3x + 2
dx.
x(x + 1)2

31.

3x + 2
dx.
x(x + 1)3

32.

dx
.
x2 2x + 2

x2
dx.
4x + 5

25

2x dx
.
6x + 34

33.

x2

34.

2x2

35.

x4

x dx
.
+ 8x + 20

x dx
.
+ x2 + 1

Integral oblike:
R x,

m1

x,

m2

x, . . .

x dx ,

mk

kjer je R racionalna funkcija, m1 , m2 , . . . mk pa naravna tevila, prevedemo na

integral racionalne funkcije s substitucijo x = tm , kjer je m (najmanji) skupni
vekratnik tevil m1 , m2 , . . . mk .
dx

.
4
x x+ 6x

Z
1+ 4x
dx.
37.
x+ x
Z
dx

.
38.
2x x2 + 3
Z
dx

.
39.
3 4x 4x2
Z
dx

.
40.
x2 + 6x + 34
Z
dx

41.
.
2
9x + 6x 7
36.

26

Naj bo R racionalna funkcija. Z naslednjimi substitucijami v integrale:

Z

b
b
t
t
R x, x2 + b dx : x = , t = x + x2 + b ,
x2 + b = +
2 2t
2 2t

(x b pri b < 0)
Z

x
t = Arsh ,
x2 + a2 = a ch t
R x, x2 + a2 dx : x = a sh t ,
a
(a 0)
Z

x
t = Arch ,
x2 a2 = a sh t
R x, x2 a2 dx : x = a ch t ,
a
(x a 0)
Z

x
R x, a2 x2 dx : x = a sin t , t = arcsin ,
a2 x2 = a cos t
a
(a 0)
se le-ti prevedejo na integrale racionalnih funkcij.
42.
43.
44.
45.

Z
Z

x2 + 1 dx.
x2 9 dx.
9 x2 dx.
x2 2x 1 dx.

46.

47.

x2 1
dx.
x

dx

.
x2 1 + x2
Doloeni integral:
Z
Z b
b

f (x) dx = F (x) + C =
f (x) dx = F (x) = F (b) F (a)
a

48.

49.

4
0
2
2

1 + x + ex/4 dx.

x 9 x2 dx.

27

50.

51.

52.

(3x2 4) cos(x3 4x) dx.

0
1

dx
.
4 x2

1
2

dx
.
1 x2

Posploeni integrali:
Z b
Z c
f (x) dx = lim
f (x) dx ,
cb
c<b

53.

54.

55.

56.

f (x) dx = ca
lim
c>a

f (x) dx

x
dx.
1x
dx
.
1

dx
.
9 + 7 sin2 x

2
0

x2

dx
.
16 + 9 cos2 x
Ploina lika med krivuljama. e na intervalu [a, b]
velja f (x) g(x), je ploina lika, ki ga oklepajo krivulje
x = a, x = b, y = f (x) in y = g(x), enaka:
Z

g(x) f (x) dx

57. Izraunajte ploino lika, ki ga omejujeta krivulji y = 4 x2 in y = x2 2x.

58. Izraunajte ploino lika, ki ga omejujejo krivulje y = x, y = 2 x in y = x

28

x2
.
2

Ploina zanke, ki jo omejuje enostavno sklenjena krivulja,

podana s formulo x = x(t), y = y(t), a t b:
S =
S =

t=b

y dx =

t=a
Z t=b

x dy =

t=a

Z
Z

x(t) y(t)
dt
a
b

y(t) x(t)
dt
a

Predznak zgornjega integrala je pozitiven, e se krivulja

vrti v smeri urinega kazalca.
Ploina lika, ki ga krivulja, podana z zgornjo formulo, skupaj z zveznicama od izhodia do kraji krivulje:
Z


1 t=b
S =
y dx x dy
2 t=a
Predznak zgornjega integrala je pozitiven, e se krivulja
vrti v smeri urinega kazalca.

59. Izraunajte ploino lika, ki ga omejuje krivulja:

x = t2 ,

y =t

t3
;
3

3 t 3.

60. Izraunajte ploino lika, ki ga omejuje krivulja:

x=

3t
,
1 + t3

y=

3t2
.
1 + t3

61. Izraunajte ploino lika, ki ga omejuje krivulja:

x = cos3 t ,

y = sin3 t .

Ploina lika, ki ga doloa krivulja v polarnih koordinatah r = r(), , skupaj z zveznicama od

izhodia do kraji krivulje:
Z

2
1
S=
r() d
2
62. Izraunajte ploino lika, ki ga omejuje krivulja, podana v polarnih koordinatah po
predpisu r = sin(3).
63. Izraunajte ploino lika, ki ga omejuje krivulja, podana v polarnih koordinatah po
predpisu r = 1 + cos .

29

Lona dolina krivulje y = f (x) na intervalu [a, b]:

l=

Z bq

1 + f (x)

2

dx

64. Izraunajte lono dolino krivulje y = x x, 0 x 1/4.

x2
ln x, 1 x 2.
8

65. Izraunajte lono dolino krivulje y =

Lona dolina krivulje, podane s formulo x = x(t), y =

y(t), a t b:
l=

Z bq

x(t)

2

+ y(t)

2

dt

66. Izraunajte lono dolino krivulje, podano parametrino po predpisu:

x = t2 ,

y =t

t3
;
3

3 t 3.

67. Izraunajte lono dolino krivulje, podano parametrino po predpisu:

x = cos3 t ,

y = sin3 t .

Lona dolina krivulje v polarnih koordinatah:

Z q

2

2
l=
r() + r()

68. Izraunajte lono dolino krivulje, podane v polarnih koordinatah po predpisu

r = 2 , .
69. Izraunajte lono dolino krivulje, podane v polarnih koordinatah po predpisu
r = 1 + cos .

30

Prostornina in povrina vrtenine. e krivuljo y = f (x), kjer je f (x) 0,

na intervalu [a, b] zavrtimo okoli osi x, se prostornina dane vrtenine izraa po
formuli:
Z b

2
V =
f (x) dx ,
a

povrina pa je vsota povrin plaa (Spl ) in obeh pokrovov (So ), kjer je:
Spl = 2

q

2
f (x) 1 + f (x) dx ,

So = f (a)

2

+ f (b)

2

70. Izraunajte prostornino in povrino vrtenine, ki jo dobimo, e krivuljo y = 2 x,

0 x 8, zavrtimo okoli osi x.
71. Izraunajte prostornino in povrino vrtenine, ki jo dobimo, e krivuljo y = x3 /3,
0 x 3, zavrtimo okoli osi x.

31

9.

Funkcije ve spremenljivk

1. Doloite in nariite denicijsko obmoje funkcije f (x, y) = ln(y 2 4x + 8).

2. Doloite in nariite denicijsko obmoje funkcije f (x, y) =

ln(1 |x| |y|)

.
xy

3. Nariite nekaj nivojnic ploskve z = x2 + y 2 .

4. Nariite nekaj nivojnic ploskve z 2 = x2 + y 2.
5. Nariite nekaj nivojnic ploskve z = x2 y.
6. Izraunajte parcialne odvode prvega reda naslednjih funkcij:
2
a) f (x, y) = x2 + 3xy + ,
y
x
2
b) f (x, y) = ex + 3 ln y ,
y

2
c) f (x, y) = x + 2x y + ln(y + 1),
p
d) f (x, y) = ln(x + y 2).

7. Izraunaj vse parcialne odvode prvega in drugega reda funkcije

f (x, y) = x3 ex+y 17 tg y.
8. Dana je funkcija f (x, y, z) = sin(xy z ). Izraunajte

3f
.
x y z

9. Za funkcijo f (x, y), ki je denirana na celotni ravnini R2 , velja f

= 2x in f
= 2y.
x
y
Oznaimo z r in polarni koordinati. Pokai, da je funkcija f neodvisna od kota .
10. V parcialno diferencialno enabo
u

z
z
+v
=0
u
v

vpeljite substitucijo:
x = u2 v 2 ,

32

y = 2uv .

Naj bo (x0 , y0 ) stacionarna toka funkcije f (x, y), ki je dvakrat zvezno

(parcialno) odvedljiva. Oznaimo
H=

 2f
2
2f
2f
(x
,
y
)
(x
,
y
)

(x
,
y
)
.
0 0
0 0
0 0
x2
y 2
xy

2f
e velja H > 0 in
(x0 , y0) > 0, potem ima funkcija v toki (x0 , y0 ) lokalni
x2
minimum.
2f
e velja H > 0 in
(x0 , y0) < 0, potem ima funkcija v toki (x0 , y0 ) lokalni
x2
maksimum.
e velja H < 0, potem v toki (x0 , y0) ni lokalnega ekstrema (pojavi se sedlo).
e velja H = 0, obravnavamo vsak primer posebej.
V nalogah od 11. do 13. je potrebno poiskati in klasicirati lokalne ekstreme funkcij.
11. f (x, y) = (x + y)exy .
12. f (x, y) = x4 + 4xy + y 4 + 1.
13. f (x, y) = ex (x y 2).

33

Strategija iskanja vezanega ekstrema funkcije f (x1 , . . . , xn ) pri pogojih:

g1 (x1 , . . . , xn ) = 0,
g2 (x1 , . . . , xn ) = 0,
..
.
gm (x1 , . . . , xn ) = 0,
kjer predpostavimo, da so funkcije f, g1 , . . . , gm dovolj lepe (glej predavanja za
detaile).
Najprej deniramo funkcijo
F = f 1 g 1 2 g 2 . . . m g m .
Nato reimo sistem m + n enab:
F
(x1 , . . . , xn ) = 0,
x1
..
.
F
(x1 , . . . , xn ) = 0,
xm
g1 (x1 , . . . , xn ) = 0,
..
.
gm (x1 , . . . , xn ) = 0.
Pri tem si mislimo, da so neznanke tevila x1 , . . . , xn in 1 , . . . , m . Dobljene
n-terice (x1 , . . . , xn ) so kandidati za vezan ekstrem funkcije.
(V kolikor je mono, se izognemu raunanju tevil 1 , . . . , m .)
14. Kateri kvader z dano telesno diagonalo ima najveji volumen?
Tako kot pri funkcijah ene spremenljivke, zavzame funkcija ve spremenljivk ekstremne vrednosti kvejemu v:
robnih tokah denicijskega obmoja;
tokah neodvedljivosti;
stacionarnih tokah.
15. Poiite najvejo in najmanjo vrednost funkcije f (x, y, z) = xyz na obmoju,
doloenem z neenabo x2 + 2y 2 + 3z 2 1.
16. Poiite najvejo in najmanjo vrednost funkcije f (x, y) = x2 y na obmoju, doloenem
z neenabo x2 + (y 2)2 1.
34

10.

Diferencialne enabe

V nalogah od 1 do 4 poiite splono oz. partikularno reitev diferencialne enabe z

loljivima spremenljivkama.
1. x3 y = y 2, y(1) = 2.
2. y y + x2 y = 0, y(0) = 2.
3. (1 + ex )yy = ex , y(0) = 1.
4. 1 + y 2 = xyy , y(2) = 1.
V nalogah od 5 do 11 poiite splono oz. partikularno reitev linearne diferencialne
enabe.
5. (ex + 1)y + ex y = ex 1, y(0) = 0.
6. xy (2x 1)y = x2 , y(1) = e.
7. y 2y = x ex .
8. y + y = ex , y(0) = 2.
9. (1 + ex )(y + y) = 1.
10. xy + 2(1 x2 )y = 1.
11. 2xy + y = 2x3 .
12. Predpostavimo, da se koliina alkohola v krvi zmanjuje 10% na uro. Koliko asa
po tem, ko smo imeli v krvi 0.1% alkohola, bomo imeli 0.05% alkohola v krvi?
13. Pivo, ki ga damo iz hladilnika, se iz zaetne temperature 4 C v 10 minutah ogreje
na 7 C. Temperatura v sobi je 25 C. Kolikna bo temperatura piva po 20 minutah?
14. 100-litrski kotel je poln vode s temperaturo 10 C. Vanj s pretokom 1 l/s tee topla
voda s temperaturo 30 C in se idealno mea, odvena voda pa se poliva ez rob.
Kolikna bo temperatura vode ez eno minuto?
15. V kri enakomerno dovajamo neko zdravilo (a miligramov na uro). Izloanje zdravila
iz krvi je premosorazmerno s koliino zdravila v krvi, in sicer velja, da se pri 100
mg zdravila v krvi na uro izloi 20 mg zdravila. Na zaetku v krvi ni zdravila.
a) Kako hitro moramo dovajati zdravilo (koliko mora biti a), e elimo dosei, da
se bo koliina zdravila v krvi ustalila pri 200 mg (t. j. da bo limitna koliina,
ko gre as ez vse meje, enaka 200 mg)?
b) Po koliknem asu koliina zdravila dosee 100 mg?

35

REITVE

1.

Naravna tevila

1. Oznaimo L(n) = 12 +22 + +n2 in D(n) = n(n+1)(2n+1)/6. Dokazati moramo,

da velja L(1) = D(1) (baza indukcije) in da iz L(n) = D(n) sledi L(n+1) = D(n+1)
(indukcijski korak).
Oitno je L(1) = D(1) = 1. Pri indukcijskem koraku pa najprej opazimo, da je
L(n + 1) = L(n) + (n + 1)2 . Iz indukcijske predpostavke L(n) = D(n) sledi, da je:
L(n + 1) = D(n) + (n + 1)2 =

(n + 1)(2n2 + 7n + 6)
.
6

Po drugi strani pa je tudi:

D(n + 1) =

(n + 1)(n + 2)(2n + 3)
(n + 1)(2n2 + 7n + 6)
=
= L(n + 1) .
6
6

S tem je indukcijski korak zakljuen, z njim pa tudi dokaz.

2. Oznaimo L(n) = 12 + 22 + + n3 in D(n) = n2 (n + 1)2 /4. Oitno je L(1) =
D(1) = 1. Pri indukcijskem koraku z n na n + 1 izraunamo:
L(n + 1) = L(n) + (n + 1)3 = D(n) + (n + 1)3 =
=

(n + 1)2 (n2 + 4n + 4)
=
6

(n + 1)2 (n2 + 4n + 4)
= D(n + 1) ,
6

s imer je dokaz zakljuen.

3. Oznaimo L(n) = 1 2 + 2 3 + + n(n + 1) in D(n) = n(n + 1)(n + 2)/3. Oitno
je L(1) = D(1) = 2. Pri indukcijskem koraku z n na n + 1 izraunamo:
L(n + 1) = L(n) + (n + 1)(n + 2) = D(n) + (n + 1)(n + 2) =

(n + 1)(n + 2)(n + 3)
=
3

= D(n + 1) ,
s imer je dokaz zakljuen.
4. Oznaimo D(n) = 22n 1. Oitno je D(1) = 3 deljivo s 3. Pri indukcijskem koraku
z n na n + 1 lahko indukcijsko predpostavko formuliramo tako, da je D(n) = 3k za
neki k Z, ker je ekvivalentno 22n = 3k + 1. Velja:
D(n + 1) = 22(n+1) 1 = 4 22n 1 = 4(3k + 1) 1 = 12k + 3 = 3(4k + 1) ,
s imer je dokaz zakljuen.
36

5. Oznaimo D(n) = 5n +2n+1 . Oitno je D(1) = 9 deljivo s 3. Pri indukcijskem koraku

z n na n + 1 lahko indukcijsko predpostavko formuliramo tako, da je D(n) = 3k za
neki k Z, ker je ekvivalentno 5n = 3k 2 2n . Velja:
D(n + 1) = 5n+1 + 2n+2 = 5(3k 2 2n ) + 4 2n = 15k 6 2n = 3(5k 2 2n ) ,
s imer je dokaz zakljuen.
6. Oznaimo D(n) = 4n 3n + 8. Oitno je D(1) = 9 deljivo z 9. Pri indukcijskem
koraku z n na n + 1 lahko indukcijsko predpostavko formuliramo tako, da je D(n) =
9k za neki k Z, ker je ekvivalentno 4n = 9k + 3n 8. Velja:
D(n + 1) = 4n+1 3n + 5 = 4(9k + 3n 8) 3n + 5 = 36k + 9n 27 = 9(4k + n 3) ,
s imer je dokaz zakljuen.

37

2.

Realna tevila

1. x [1, 1].
2. x [3, 2] [2, 3].


3. x 1, 1 + 2 .
4. x [1, 2) (2, 4].


5. x , 12 .

6. x (, 1] [1, 3] [5, ).


7. x 12 , 12 .
8. x (2, ).

!
1 + 5 1 + 5
9. x
,
.
2
2

10. x (, 0) {1} (2, ).

11. x (0, ).

38

3.

Preslikave

1. Reimo na x enabo 1 4x2 = y. Reitev x = 1 y/2 obstaja natanko tedaj, ko

je y 1. Zato je Zf = (, 1], torej preslikava ni surjektivna. Za vse y < 2 ima
enaba dve reitvi na x, torej f ni injektivna (ali, na primer, preslikava ni injektivna,
ker je f (1) = f (1)).

2
2. Spet reimo
na
x
enabo
1

4x
=
y.
Med
reitvama
x
=

1 y/2 se le

x = 1 y/2 nahaja v (, 1], pa e to pod pogojem, da je y 3. Za

druge y enaba nima reitve v (, 1], zato je Zf = (, 3] (kasneje lahko
uporabimo tudi alternativni premislek z monotonostjo in zveznostjo). Ker ima
enaba f (x)= y najve eno reitev v (, 1], je preslikava f injektivna in velja
f 1 (y) = 1 y/2.
3. Preslikava je bijektivna, ostalo enako kot pri prejnji nalogi.
2x2 + 1
,
x2 1

2
1x
g f : R \ {2, 1} R, (f g)(x) =
.
2+x

4. f g : R \ {1, 1} R, (f g)(x) =

39

4.

Zaporedja

1. Zaporedje je naraajoe in navzgor neomejeno, zato nima niti stekali niti limite.
Velja inf nN an = minnN an = a1 = 3.
2. Zaporedje ni monotono, je pa od vkljuno drugega lena naprej padajoe.
inf n an = minn an = a1 = 2, supn an = maxn an = a2 = 3.
Zaporedje ima eno samo stekalie in je konvergentno, limn an = 1/2.
leni se od limite razlikujejo za manj kot za n 127.
3. Zaporedje ni monotono.
inf n an = 0, minimum ne obstaja, zaporedje je navzgor neomejeno.
Zaporedje ima edino stekalie 0, ni pa konvergentno.
4. Zaporedje ni monotono, je pa omejeno: inf nN an = 0, supnN an = 2. Minimum in
maksimum ne obstajata. Zaporedje ima dve stekalii: 0 in 2.
5. Zaporedje ni monotono, je pa omejeno: inf nN an = 1, maxnN an = a1 = 2.
Minimum ne obstaja. Zaporedje ima tri stekalia: 1, 0 in 1.
6. Za n 3 lahko ocenimo:
2 2 2
2
0 bn = 2
1 2 3
n

 n2
2
.
3

Ker je limn 2 (2/3)n2 = 0, je po izreku o sendviu tudi limn bn 0.

7. Zaporedje ni dobro denirano: velja a2 = 0, a3 = 1 pa ne obstaja ve.

8. Zaporedje je padajoe in navzdol omejeno, limn an = 1.
9. Zaporedje je naraajoe in navzgor omejeno, limn an = 2.
10. Zaporedje je padajoe in navzdol omejeno, limn an = 2.
11. Zaporedje je naraajoe in navzgor neomejeno.
13. 2.
14. Limita ne obstaja. .

15. 3/2.
16. 0.

1+ 62
17.
.
3
18. 4/27.
19. 1/3.
40

20. 4.
21. 0.
22. 0.
23. Limita ne obstaja.
24. 0.
25. 2/5.
26. 3/7.
27. 1/4.
28. 1.
29. e2/3 .

n

n

n

n
1
n1
n
1
1
30. lim 1
= lim
= lim
= lim 1 +
= .
n
n
n n + 1
n
n
n
n
e
31. e10 .
32. e4 .
33. 1.
34. e2/3 .
35. 2.
36. e5 .

41

5.

Vrste

1. 1/2.
2. 3/4.
3. 1/3.
4. Vrsta divergira.
5. 6.
6. 1/68750.
7. 1/2.
8. 1/ sin2 x, vrsta konvergira za x 6= k, k Z.
9. x + 1, vrsta konvergira za x > 1/2.
10. Po kvocientnem kriteriju vrsta konvergira, ker je q = 0.
11. Kvocientni kriterij nam da q = 1. Vendar pa vrsta divergira, ker leni ne gredo
proti ni.
12. Vrsta divergira. To lahko ugotovimo po kvocientnem kriteriju (q = 4) ali pa opazimo, da so vsi leni vrste enaki vsaj 1.
13. Po kvocientnem kriteriju vrsta konvergira, ker je q = 2/e < 1.
14. Vrsta konvergira za 1 < x < 1.
15. Vrsta konvergira, ker je 1/(n2 + 5) 1/n2 , vrsta

2
n=1 1/n

pa konvergira.

16. Vrsta prav tako konvergira, eprav je 1/(n2 n) 1/n2 . Pa pa s substitucijo

n = m + 1 dobimo:

X
X
1
1
=
2
2
n n m=0 m + m
n=1
in velja 1/(m2 + m) 1/m2 .
p
17. Vrsta divergira, ker je 1/ n(n 1) 1/n.

18. Vrsta divergira: s substitucijo n = m 1 dobimo:

X
n=1

1
p
p
=
n(2n + 1) m=2 (m 1)(2m 1)

p
in velja 1/ (m 1)(2m 1) 1/m.
p
19. Vrsta divergira, ker je 1/ (4n 3)(4n 1) 1/(4n).
42

20. Vrsta konvergira: s substitucijo n = m + 1 dobimo:

X
n=1

X
1
1
=
n2 2 m=0 m2 + 2m 1

in za m 1 velja 1/(m2 + 2m 1) 1/m2 .

21. Iz kvocientnega kriterija dobimo, da za
 1
< x < 1 vrsta konvergira, za |x| > 1
pa divergira. Za x = 1 pa ocenimo xn / n4 + 1 1/n2 , torej vrsta konvergira.
Sklep: vrsta konvergira za 1 x 1.

22. Brez teav preverimo, da so pogoji Leibnizevega kriterija izpolnjeni, zato vrsta konvergira. Vrsta pa ne konvergira absolutno, ker za n 3 velja 1/(n ln n) 1/n.

23. Z nekaj raunanja preverimo, da so pogoji Leibnizevega kriterijaizpolnjeni, zato

vrsta konvergira. Vrsta pa ne konvergira absolutno, ker je 1/(n n) 1/n.
24. Vrsta divergira, ker leni ne gredo proti ni.





25. Vrsta konvergira absolutno, ker je  2 (1)n + 1 / n(n + 1)  3/n2 .

26. Iz kvocientnega kriterija dobimo, da za 1 < x < 3 vrsta konvergira,

1 in x > 3
zax <
pa divergira. Za x = 3 je vrsta divergentna, ker je (x 2)n / n + 4 n 1/(2n).
Za x = 1 pa je vrsta alternirajoa in izpolnjuje pogoje Leibnizevega kriterija, zato
konvergira. Sklep: vrsta konvergira za 1 x < 3.

43

6.

Zveznost

1.

f (x)

g(x)

1
2

1
1

Obe funkciji sta zvezni povsod, kjer sta denirani, t. j. na R \ {2}. Toda funkcija
f se da zvezno raziriti na celo realno os, medtem ko se g ne da.
2. a = 9, b = 6.
3. Funkcija ni zvezna za nobena a in b.
4. 4.
5. 1/2.
6. Limita ne obstaja.
7. 1/3.
8. 1.
9. 1/56.
10. 1/2.
11. 3x2 .
12.

a1
, e je a 6= 0. Sicer limita ne obstaja.
3a2

13. 1/2.
14. .
15. 1/e.
16. a {1/2, 1/2}.

44

7.

Odvod

2
1. f (x) = 1 + 2 cos x.
x
2. f (x) = ex + e

1
5

+
.
3
1 + x2 3 x2

3. f (x) =

6
2x
+ 2 tg x 4 + 3e3x+2 .
2
cos x
x

4. f (x) =

4x
.
(x2 + 5)2

5. f (x) =
6. f (x) =

4016x
.
+ 1)2009

(x2

cos x
4 sin x

+ ln x + 1.
2x2 + 1 (2x2 + 1)2

7. f (x) =

6x2
+ e cos x sin x + 2008x ln 2008.
(x3 1)2

8. f (x) =
9. f (x) =
10. f (x) =

1
arcsin x
4x4
+ 2

+ 6x2 ln(x2 + 1).

3
2x
x
x
+
1
xx

(1 + x)(5 + 14x + 5x2

5x3 + 19x2 + 19x + 5
=

.
(2 + x)4 (3 + x)5
(2 + x)4 (3 + x)5
x

(1 +

x4 ) arctg(x2 )

11. f (x) = (cos x)x ln cos x x tg x .
x

12. f (x) = 2x xx ln 2(1 + ln x).




2
ln(1 x2 )
x

2
13. f (x) = 1 x
.
+
1 x2
x2
14. f (x) = 2|x|.
15. f (x) = ln(x2 ) + 2, e je x 6= 0. Pri x = 0 funkcija ni odvedljiva (eprav je zvezna).
16. Iz x = 0 izraunamo y = 0. Z odvajanjem po x dobimo y =

y ex+y
in f (0) = 1.
ex+y x

17. Iz x = 0 izraunamo y = 2. Z odvajanjem po x dobimo y =

f (0) = 1/20.


1

x
2
18. f (x) = x (ln x + 1) +
.
x

45

3 + 6xy 2 3x2 y
in
x3 6x2 y + 15y 2

19. f (5) (x) =

21. Gra:

120
,
(1 x)6

f (5) (x) =

100!
.
(1 x)101

sh x

ch x

1
1

3
th x

cth x

1
1

1
1

1
Odvodi: (sh x) = ch x, (ch x) = sh x, (th x) = 2 = 1 th2 x,
ch x
1
2

(cth x) = 2 = 1 cth x.
sh x

22. Zveza y = Arsh x velja, e je x = sh y. Od tod dobimo y = ln x x2 + 1 . Iz

x2 + 1 > x2 dobimo x2 +1 > |x|, torej x2 +

1 > x in x2 + 1 > x. Torej
za vsakx R
velja x + x2 + 1 > 0 in x x2 + 1 < 0, zato je Arsh x =
ln x + x2 + 1 .
46

Zveza
y = Arch

x velja, e je x = ch y ter x 1 in y 0. Od tod dobimo y =
ln x x2 1 . Za x = 1 reitvi sovpadeta. e je x > 1, je oitno x+ x2 1 > 1,

torej ln x + x2 1 > 0, obenem pa je tudi:

2 1 x+
2 1
x
x
1

=
< 1,
x x2 1 =
x + x2 1
x + x2 1

torej ln x x2 1 < 0. Zato je Arch x = ln x + x2 1 .
Z neposrednim izraunom dobimo:

Arth x =

1 1+x
ln
,
2 1x

Arcth x =

1 x+1
ln
.
2 x1

Odvode inverznih hiperbolinih funkcij lahko dobimo z neposrednim izraunom, iz

prej dobljene izraave z ostalimi elementarnimi funkcijami. Lahko pa jih dobimo
tudi kot odvode inverznih funkcij: v primeru hiperbolinega sinusa z odvajanjem
zveze sh(Arsh x) = x dobimo ch(Arsh x)(Arsh x) = 1, torej:
(Arsh x) =

1
1
1
=q
=
.
2
ch(Arsh x)
x +1
sh2 (Arsh x) + 1

Odvodi ostalih inverznih hiperbolinih funkcij:

(Arch x) =

1
x2

(Arth x) =

1
,
1 x2

(Arcth x) =

1
.
1 x2

Opomba. Odvoda funkcij Arth in Arcth sta sicer doloena z isto formulo, toda
funkciji Arth in Arcth imata disjunktni denicijski obmoji, zato ne moremo govoriti, da se razlikujeta za konstanto.
23. a = 2, b = 1.
24. Tangenta: y =
25. y =

x
1
+ , normala: 1 2e(x e).
2 2e

3x 1
+ .
4
2

26. y = x 1 (dotikalie: T (1, 0)).

1
3x2 4xy 2 + 5
7
7x 11
27. y = , y =
= , tangenta: y = + .
2
2
4x y 1
3
3
6
28. y = 2, y =

12x + y 3 + y
2
24 2x
= , tangenta: y =
.
2
3xy + x
13
13

29. /4 (v vseh preseiih).

30. Obe osi seka pod kotom /3 (v vseh preseiih).
47

 . .
.
.
31. arctg(2 2) = 1 23 = 70 5 .
32. V obeh preseiih (T1 (1, 2) in T2 (3, 2)) se sekata pod kotom /4.
33. 1/2.
34. 3.
35. 1/4.
36. 1.
37. 1/2.
38. 2.
39. 2.
40. 1.
41. 0.
42. 1.
43. 1.
44. minx[0,4] f (x) = f (3/2) = 9/4, maxx[0,4] f (x) = f (4) = 4, Zf = [9/4, 4].
45. minx(0,2] f (x) = f (1) = 1, Funkcija je navzgor neomejena, Zf = [1, ).
46. minx[0,3] f (x) = f (2) = e44 , maxx[0,3] f (x) = f (0) = 1, Zf = [e44 , 1].
47. Funkcija je navzdol neomejena, maxxR f (x) = f (3) = 27e3 , Zf = (, 27e3 ].
48. a = 6, b = 3.
49. Oznaimo z x abscisno koordinato desne stranice pravokotnika. Tedaj je ploina
naega pravokotnika enaka 2x(1 x2 x), kar je maksimalno pri x = 1/3.
50. Poraba
bo miminalna, e bo viina enaka polmeru osnovne ploskve (oboje enako
p
3
V0 /).
51. Izrezati je potrebno kvadratke s stranico a/6.

52. Oznaimo polmer kroga z R, kot izseka pa z . Dobljeni stoec bo imel obseg
osnovne
ploskve R, polmer osnovne ploskve R/(2), stransko viino R in viino
r
 2
 2
R3
R 1
. Volumen stoca bo torej enak
x 1 x, kjer je x =
. To
2
3
2
p
je maksimalno pri x = 2/3 oz. = 2 2/3.

53. e odseka oznaimo z m in n, ima premica enabo x/m + y/n = 1 (segmentna

oblika). Minimalna vsota pri pogoju 1/m + 4/n = 1 je doseena, e je m = 3 in
n = 6.
48

54. Df = (0, ), Zf = [1/e, ). Nila: 1.

f (x) = ln x + 1.
Funkcija naraa na [1, ) pada pa na (0, 1]. Pri x = 1 je globalni minimum.
f (x) = 1/x. Funkcija je povsod konveksna.
Graf:
f (x)
1

1/e

1/e

55. Df = R \ {0}, Zf = R.
1
1
f (x) = 2 + .
x
x
Funkcija naraa na [1, ) pada pa na (, 0) in na (0, 1]. Pri x = 1 je lokalni
minimum.
1
2
f (x) = 3 2 .
x
x
Funkcija je konveksna na (0, 2], konkavna pa na (, 0) in na [2, ). Pri x = 2 je
prevoj.
Graf:
f (x)
2
1
4

1
1
2

49

56. Df = (0, 1/e) (1/e, ), Zf = R \ {1}.

Nila: x = e, pol: x = 1/e, asimptota: y = 1.
2
f (x) =
.
x(1 + ln x)2
Funkcija pada na vseh intervalih, kjer je denirana.
ln x + 3
f (x) = 2
.
x (1 + ln x)3
Funkcija je konveksna na (0, e3 ) in na (1/e, ), konkavna pa na (e3 , 1/e). Pri
x = e3 je prevoj. Graf:
f (x)
4
3
2
1
1/e

1
2
3
4

57. Prvi sumand je deniran na (0, ), drugi na (2, ), tretji na R \ {0} in etrti na
R. Denicijsko obmoje funkcije je presek denicijskih obmoij sumandov, kar je
(0, ).
e funkcijo dvakrat odvajamo, dobimo:

1
1
3
+
+ 2 1
x x+2 x
1
1
6
f (x) = 2
3
2
x
(x + 2)
x
f (x) =

Ker za x > 0 oitno velja f (x) < 0, je funkcija povsod konkavna. To pomeni,
da je njen prvi odvod strogo padajoa funkcija, kar pomeni, da ima najve eno
nilo, se pravi, da ima funkcija najve eno stacionarno toko. Ker je naa funkcija
odvedljiva povsod, kjer je denirana, to pomeni, da ima najve en ekstrem. Ker je
50

f (1) = 10/3, f (2) = 1/2 in f (3) = 2/15, ima f edino nilo med 2 in 3. Levo
od nje je f (x) > 0 in funkcija naraa, desno od nje je f (x) < 0 in funkcija pada.
Torej je tam globalni maksimum.
e elimo stacionarno toko eksaktno izraunati, pridemo do enabe x3 5x 6 =
0. Njena edina realna reitev se sicer res da zapisati eksplicitno s Cardanovimi
formulami, a zapis je zelo zapleten. Podobno velja tudi za vrednost funkcije v tej
toki (torej za najvejo vrednost funkcije). Pa pa se da le-ta dovolj dobro oceniti.
Izkoristimo namre lahko dejstvo, da zaradi konkavnosti graf funkcije lei pod vsemi
tangentami. Tangenta pri x0 = 2 z enabo y = x/2 + 3 ln 2 9/2 in tangenta pri
.
.
x0 = 3 z enabo y = 2x/15+ln 1518/5 se sekata priblino v toki T (2 41, 1 21),
kar pomeni, da funkcija nima niel (glej graf). Za izris grafa upotevamo e, da je
limx0 f (x) = in prav tako limx f (x) = . Graf:
y
1

1
2
3
4
5

58. Df = R, Zf = 1, 5 .
Nila: x = 2. Asimptoti: y = 1.
2x + 1
f (x) = 2
.
(x + 1)3/2
Funkcija naraa na (, 1/2], pada pa na [1/2, ). Pri x = 1/2 je globalni
maksimum.
Graf:

51

f (x)
2
1
5

59. Df = (, 0] (1, ), Zf = [0, ).

Nila: x = 0, pol: x = 1.
Asimptoti: y = x + 12 in y = x 12 .
r
2x 3
x

f (x) =
.
2
(x 1)3
Funkcija pada na (, 0] in na (1, 3/2], naraa pa na [3/2, ).
3
.
f (x) = p
4 x(x 1)5
Funkcija je konveksna na vseh intervalih, kjer je denirana. Graf:
f (x)
4
3
2
1
4

60. Df = R \ {1, 1}, Zf = (0, 1/e) (1, ).

Niel ni. Asimptota: y = 1.
2x
2
f (x) = 2
e1/(x 1) .
2
(x 1)
Funkcija naraa na (, 1) in na (1, 0), pada pa na (0, 1) in na (1, ). Pri
x = 0 je lokalni maksimum.
Graf:

52

f (x)
4
3
2
1
4

61. Df = R \ {0}, Zf = (, 1/e] [4 e, ).

Nila: x = 2. Asimptota: y = x + 3.
e1/x (x 2)(x + 1)
f (x) =
.
x2
Funkcija naraa na (, 1] in na [2, ], pada pa na (0, 2]. Pri x = 2 je lokalni
minimum, pri x = 1 pa lokalni maksimum.
Graf:
10

f (x)

8
6
4
2
4

6x




i h
, 1 + , .
62. Df = (, 0) (0, ), Zf = , 1
2
2
Funkcija je brez niel in ima pol pri x = 0. Asimptoti: y = , y = .
x2 1
f (x) = 2 2
.
x (x + 1)
Funkcija naraa na (, 1] in [1, ), pada pa na [1, 0) in (0, 1]. Pri x = 1 je
lokalni maksimum, pri x = 1 pa lokalni minimum. Graf:

53

f (x)
6
4
2
8

2
4
6

63. Za x0 = 1 velja:
(x 1)2 (x 1)3
+
,
T3 (x) = (x 1)
2
3
.
.
.
.
.
T3 (1 1) = 0 0953 , 0 095333 < T3 (1 1) < 0 095334
in:

.
0 14
.
.
|R3 (1 1)| max
= 0 000025 ,
11.1 4 4

od koder sledi:

.
.
.
0 095308 < ln 1 1 < 0 095359 .
.
Toen rezultat (do zaokroitvene napake natanno): 0 095310.

64. Drugi Taylorjev polinom funkcije f (x) = x okoli x0 = 25 je enak:

T2 (x) = 5 +

x 25 (x 25)2

,
10
1000

.
T2 (26) = 5 099 ,

za ostanek pa velja ocena:

1
.
= 0 00002 ,
2526 16 5/2

|R2 (26)| max

. .
od koder dobimo 26
= 5 0990.
. .
Natanneji rezultat: 26 = 5 09901951359.
65. Za 1 x < 1 velja:








1
1
1
1
1
1
1
2
3
4
f (x) = 2x + 1 +
x +
+
x +
+
x +
+
x5 + .
2
2! 3
3! 4
4! 5
54

.
.
.
Nadalje velja 0 2158 < T3 (0 1) < 0 2159 in:




1 1
5
.
.
.
.
.
.
0 < R3 (0 1) <
+
0 14 + 0 15 + 0 16 + . . . =
0 001 < 0 00005 ,
6 4
108

. . .
od koder sledi f (0 1) = 0 216.
.
Natanneji rezultat: 0 21588.

X x2n
x4 x6
66. f (x) = 1 + x +
+
+ =
,
2!
3!
n!
n=0
20!
(20)
(21)
f (0) =
, f (0) = 0.
10!
2

x 1 (x 1)2 (x 1)3 (x 1)4

+ =
3
2 32
3 33
4 34

X
13!
(1)n1 (x 1)n
= ln 3 +
, f (14) (1) = 14 .
n
n3
3
n=1

67. f (x) = ln 3 +

68. f (x) = 4 + (x 2) (x 2) + (x 2) (x 2) + = 4 +
f (17) (2) = 17!.


X
1
1
1
69. f (x) =

=
1 n+1 xn .
1 x 2 x n=0
2
70. Razvoj okoli 0: f (x) = 1 + 2x + x3 .
Razvoj okoli 1: f (x) = 4 + 5(x 1) + 3(x 1)2 + (x 1)3 .
71. 2.
72. 1/3.
73. 2.
74. 2/3.
75.

1
.
12 3

55

X
n=2

(1)n (x 2)n ,

8.
1.

Integral
x3
1
+ 2x + C.
3
x

2. ln |x| +
3.

2
+ C.
3x x

x2
+ 3x + 9 ln |x 3| + C.
2

3x2 4x 31
+
ln |2 + 3x| + C.
18
27

(x + 1) 2x 1
5.
+ C.
3
4.

6.

1 2x+3
e
2

+ C.

7. 51 cos(5x) + C.
8. 2 sin
9.

1
2

x
+ C.
2

ln(x2 + 1) + C.

10. x arctg x + C.
11.

1
2

arctg(x2 ) + C.

1
x
arctg + C.
2
2
x
13. arcsin + C.
3
12.

14.

1
+ C.
ln x

15.

e3x
e2x + 4ex 8 ln(ex + 2) + C.
3

16.

1
5

sin5 x + C.

17.

1
5

sin5 x 17 sin7 x + C.

18.

1
3

cos3 x cos x + C.

19.

x sin(2x)
x sin x cos x

+C =
+ C.
2
4
2

20. ln | cos x| + C.
21. tg x x + C.
56

1
x
22. cos(2x) + sin(2x) + C.
2
4
23. (x2 + 2)2 ex + C.


24. 31 x3 3x ln x 19 x3 + 3x + C.

25. x arctg x 12 ln(1 + x2 ) + C.

26. x arcsin x + 1 x2 + C.
27.

1
2

ln |x| 12 ln |x + 2| + C.

28.

1
2

ln |x2 4x + 5| + C.

29.

x3 x2
+
+ 4x + 2 ln |x| + 5 ln |x 2| 3 ln |x + 2| + C.
3
2

30. 2 ln |x| 2 ln |x + 1|
31.

1
+ C.
x+1

4x + 3
+ 2 ln |x| 2 ln |x + 1| + C.
2(x + 1)2

32. arctg(x 1) + C.
33.

6
x3
arctg
+ ln(x2 6x + 34) + C.
5
5

1
x+2 1
34. arctg + ln(x2 + 4x + 10) + C.
4
6
6
1
2x2 + 1
35. arctg
+ C.
3
3

36. 4 4 x 6 6 x + 12 12 x 12 ln 12 x + 1 + C.

37. 4 4 x + 2 ln x + 1 4 arctg 4 x + C.
x1
+ C.
2


39. 12 arcsin x + 12 + C.
38. arcsin

x+3
x2 + 6x + 34 + C = Arsh
+ C1 .
5


1 
41. ln3x + 1 + 9x2 + 6x 7 + C.
3

1
3x + 1
Tudi Arch
+ C za x (1 + 8)/3
3
 8


1
3x + 1
in Arch
+ C za x (1 8)/3.
3
8
40. ln x + 3 +

57

42. Prvi nain. S substitucijo:

t
1
x= ,
2 2t

x2

1
t
+1= + ,
2 2t

t=x+

x2

+ 1,

dx =

1
1
+ 2
2 2t

dt

po krajem raunu dobimo:


Z
Z 
1
1
t
2
x + 1 dx =
+ +
dt =
4 2t 4t3
t2
1
1
= 2 + ln |t| + C =
8  8t 2 

1 t
1
t
1
1
=

+
+ ln |t| + C =
2 2 2t
2 2t
2
h

i
1
2
2
= x x + 1 + ln x + x + 1 + C .
2
Drugi nain. S substitucijo:

x = sh u ,

x2 + 1 = ch u ,

dx = ch u du

dobimo:
Z

x2

+ 1 dx =
=
=
=
=

ch2 u du =
Z


1
ch(2t) + 1 dt =
2
sh(2t) t
+ +C =
4
2
sh t ch t t
+ +C =
2
2


1 2
x x + 1 + Arsh x + C .
2

Rezultat je seveda enak kot pri prvem nainu, ujema se tudi aditivna konstanta C.


9 
x 2
43.
x 9 lnx + x2 9 + C.
2
2
9
x 2
x
Tudi
x 9 Arch + C1 za x 3
2
2  3
9
x
x 2
x 9 + Arch
+ C1 za x 3.
in
2
2
3
9
x x
44. arcsin +
9 x2 + C.
2
3 2



x 1 2
45.
x 2x 1 lnx 1 + x2 2x 2 + C.
2

x 1 2
x1
Tudi
x 2x 1 Arch + C1 za x 1 + 2.
2
2

x 1 2
1x
in
x 2x 1 + Arch + C1 za x 1 2.
2
2
58

46. Oznaimo:

x2 1
dx .
x
Prvi nain. Naj bo najprej x 1. S substitucijo:
J=

t
1
x= + ,
2 2t

x2

1
t
1= ,
2 2t

t=x+

x2

1,

dx =

1
1
2
2 2t

dt

po krajem raunu dobimo:

Z 4
t 2t2 + 1
1
J=
dt =
2
t4 + t2


Z
1
1 3t2
=
1+ 2 2
dt =
2
t (t + 1)

Z 
1
4
1
1+ 2 2
dt =
=
2
t
t +1
t
1
= 2 arctg t + C =
2 2t

= x2 1 2 arctg x + x2 1 + C .

Za x 1 pa s substitucijo y = x prevedemo na prejnji primer. Dobimo:

Z p 2
p
p


y 1
J=
dy = y 2 1 2 arctg y + y 2 1 + C =
y

= x2 1 2 arctg x + x2 1 + C .

()

Dobljeni rezultat lahko e nekoliko preoblikujemo. Za x < 1 izraunamo:

2 1 x+
2 1

x
+
x
x

arctg x + x2 1 = arctg
=
x + x2 1
1

.
= arctg
x + x2 1

Ker za x < 1 velja x+ x2 1 < 0 in ker za t < 0 velja arctg(1/t) = /2arctg t,

je konno:

arctg x + x2 1 = + arctg x + x2 1 .
2
Enakost smo dokazali za x < 1, neposredno pa se prepriamo, da velja tudi za
x = 1. Torej lahko tako za x 1 kot za x 1 piemo:

J = x2 1 2 arctg x + x2 1 + C .
Drugi nain. S substitucijo:
x = ch u ,

u0

x2 1 = sh u ,

59

dx = sh u du

dobimo:

sh2 u
J=
du .
ch u
Zdaj lahko hiperboline funkcije izrazimo z eksponentnimi in po uvedbi nadaljnje
nove spremenljivke t = eu dobimo isto kot pri prvem nainu. Lahko pa piemo:
Z
Z
sh2 u
sh2 u
J=
ch u du =
ch u du
ch2 u
1 + sh2 u
Z

in z uvedbo nove spremenljivke s = sh u dobimo:

Z
s2
J=
ds =
1 + s2

Z 
1
=
1
ds =
1 + s2
= s arctg s + C .
p

Ker je s = sh u = ch2 u 1 = x2 1 (upotevamo, da je u 0), konno velja:

J = x2 1 arctg x2 1 + C .
Tretji nain. Z uvedbo nove spremenljivke:

s = x2 1 , x dx = s ds
dobimo:

x2 1
J=
x dx =
x2
in nadaljujemo enako kot pri drugem nainu.

s2
ds
s2 1

Rezultat, ki smo ga dobili na drugi in tretji nain, se na videz razlikuje od tistega,

ki smo gadobili na prvi nain. Pokaimo, da sta rezultata ekvivalentna. Naj bo
= x + x2 1 in = arctg . Za natanno primerjavo obeh rezultatov bomo
potrebovali podatek o tem, kje tono se nahajajo x, in .
Na integrand je deniran za x 1 in x 1. Obravnavajmo najprej primer x 1.
Tedaj je oitno 1 in posledino /4 < /2. Iz formule za tangens dvojnega
kota:
2 tg
tg(2) =
1 tg2
dobimo:
2 tg
2 = arctg
+
1 tg2
(primer, ko je x = 1 oz. = /4, smo za zdaj izvzeli). Iz zvez med x, in
dobimo:
2
1

2 arctg = arctg
+

arctg
+.
1 2
x2 1
60

Ker za t > 0 velja arctg(1/t) = /2 arctg t, velja:

2 arctg x + x2 1 = arctg x2 1 + .
2

Enakost smo dokazali za x > 1, neposredno pa preverimo, da velja tudi za x = 1.

Tako sta rezultata, dobljena na prvi in drugi oziroma tretji nain, za x 1 res
ekvivalentna, saj se dobljena nedoloena integrala razlikujeta le za konstanto.
Konno za x 1 pri prvem nainu vzamemo rezultat v obliki () in z upotevanjem
pravkar dobljenega dobimo:

J = x2 1 2 arctg x + x2 1 + C = x2 1 arctg x2 1 + C ,
2

kar spet sovpada z rezultatom, dobljenim na drugi oz. tretji nain.

1 + x2
+ C.
47.
x
48. 8 + 4e.
49. 0.
50. 0.
51. (ln 3)/2.
52. Ne obstaja.
53. 4/3.
54. (ln 3)/2.
55. /12.
56. /10.
Z 2


57. S =
(4 x2 ) (x2 2x) dx = 9.
1

58. Slika:

y
2
1
1
1

61

Z 2


1
x2
S=
x dx +
(2 x) dx
x
dx = .
2
3
0
1
0
Opomba: prva dva integrala lahko neposredno dobimo kot ploino trikotnika.
Z

59. Slika:
y
1

t= 3

t2 (1 t2 ) dt = 2

t= 3
3
Z
Seveda lahko rezultat dobimo tudi iz
Iz

x dy =

(t2 t4 ) dt =

0
t= 3

y dx =

t= 3

60. Krivulja je znani Descartesov list:

y
1
1

1
1

62

8
3.
5

8
8
3 dobimo S =
3.
5
5

in lik omejuje tisti del krivulje, kjer gre t od 0 do neskonno. Ploino lika, ki
ga omejuje enostavno sklenjena krivulja, ki se vrti v obratni smer urinega kazalca,
lahko izraunamo po formuli:
Z t=
Z 2
t (2 t3 )
S=
x dy = 9
dt .
(1 + t3 )3
t=0
0
S substitucijo u = 1 + t3 dobimo:
S=3

3
3u
du = .
3
u
2

Seveda je tudi S =

t=

y dx.
t=0

61. Najprej ugotovimo, da sta funkciji x in y periodini s periodo 2, zato lahko integriramo po poljubnem intervalu s to dolino. Gre za astroido:
y
1

Ploino najelegantneje izraunamo po formuli:

Z
Z
Z

3 2 2
1 =2
3
3
2
.
S=
x dy y dx =
sin cos d =
sin(2) d =
2 =0
2 0
4 0
8
62. Krivulja opie lik, e pretee poljuben interval z dolino 2. Po dogovoru je to
samo tam, kjer je r 0. e vzamemo [0, 2], je r 0 na [0, /3], [2/3, ] in
[4/3, 5/3] glej sliko:

63

y
1

1
1

Zaradi periodinosti (simetrije) lahko izraunamo kar:

3
S=
2

/3

sin2 (3) d =
0

.
4

Z
1 2
3
63. S =
(1 + cos )2 d =
.
2 0
4
Z 1/4 r
9x
61
1+
dx =
.
64. l =
4
216
0
s

2

Z 2
Z 2
x 1
x 1
3
65. l =
1+

dx =
+
dx = + ln 2.
4 x
4 x
8
1
1
66. l =

4t2 + (1 t2 )2 dt =

(1 + t2 ) dt = 4 3.

(3 cos2 t sin t)2 + (3 sin2 t cos t)2 dx =

0Z
Z /2
2
=3
| sin t cos t| dt = 12
sin t cos t dt = 6.

67. l =

68. Slika:
y
2
10 8

64

2
2

Velja:
Z

l=

42 d

S substitucijo t = 4 + 4 dobimo:
l=

=2

2 +4

2 + 4 d .

i
2h 2
3/2
t dt = ( + 4) 8 .
3

69. Slika:
y
1

Z 2 p
l=
(1 + cos )2 + sin d = 2
1 + cos d =
0Z
0
Z


=2
cos d = 8.
cos  d = 4
2
2
0
0
Z

70. Prostornina:

V = 4
Povrina:
S = 4 + 2

x dx = 128 .
0

r
Z 8

1
220
2 x 1 + dx = 4 + 4
.
x + 1 dx =
x
3
0

71. Prostornina:

V =
9

Povrina:
S = 81 + 2

x6 dx =
0

x3
1 + x4 dx =
3

65

243
.
7
!
8 + 82 82
80 +
.
9

9.

Funkcije ve spremenljivk



2
1. Df = (x, y) ; x < y
/4 + 2 =


= (x, y) ; x < 2 (x, y) ; x 2, y > 4x 8 (x, y) ; x 2, y < 4x 8 .

Skica:
y
2
1
2

1
2

2. Df = {(x, y) ; 1 < x < 0, 1 x < y < 1 + x, y 6= 0}

{(x, y) ; 0 < x < 1, x 1 < y < 1 x, y 6= 0}.
Skica:
y
1

1
1

3.

66

y
2
3

1
0
b

1
2

4.
y
3
3

2
2

1
b

1
1
2
3

5.

67

y
4
1

1
2

f
f
2
= 2x + 3y,
= 3x + 2 ,
x
y
y
1
f
3
x
f
2
= 2xex ,
= + 2,
b)
x
y
y
y y
f
1
f
1
c)
= + 4xy,
= 2x2 +
,
x
2 x
y
y+1
f
1
f
y
p
p
d)
=
,
=
.
2
2
2
x
y
2(x + y ) ln(x + y )
(x + y ) ln(x + y 2)

6. a)

7.

8.

f
= (3x2 + x3 )ex+y ,
x
f
17
= x3 ex+y
,
y
cos2 y
2f
= (6x + 6x2 + x3 )ex+y ,
2
x
2f
34 sin y
= x3 ex+y
,
2
y
cos3 y
2f
2f
=
= (3x2 + x3 )ex+y .
xy
yx

f
= y z cos(xy z ),
x
2f
= zy z1 cos(xy z ) xzy 2z1 sin(xy z ),
x y
3f
= y z1 cos(xy z ) + zy z1 ln y cos(xy z ) 3xzy 2z1 ln y sin(xy z )
x y z
xy 2z1 sin(xy z ) x2 zy 3z1 ln y cos(xy z ).

68

9. Po verinem pravilu velja

f
f x f y
=
+
.

x y
Ker je x = r cos in y = r sin , sledi:
f
x
f
y
x

Iz zgornjega tako dobimo

= 2x = 2r cos ,
= 2y = 2r sin ,
= r sin ,
= r cos .

= 0. Torej je f res konstantna glede na kot .

Opomba: primer take funkcije je npr. f (x, y) = x2 + y 2 .

10. Najprej po verinem pravilu izraunamo:
z
z
z
z
z
z
= 2u
+ 2v
,
= 2v
+ 2u
.
u
x
y
v
x
y
Ko to vstavimo v enabo, dobimo:
z
z
+ 4uv
= 0.
x
y
Ko vse skupaj izrazimo z x in y in e delimo z 2, konno dobimo:
z
z
x
+y
= 0.
x
y
2(u2 v 2 )

11.

f
f
= (1 + x + y)exy ,
= (1 x y)exy .
x
y
Funkcija je brez stacionarnih tok, torej tudi brez ekstremov.

f
f
= 4(x3 + y),
= 4(x + y 3).
x
y
Stacionarne toke: T1 (0, 0), T2 (1, 1) in T3 (1, 1).
2f
2f
2f
2
=
12x
,
=
4,
= 12y 2 , H = 144 x2 y 2 16.
x2
x y
y 2
V toki T1 (0, 0) je H = 16, torej tam ni ekstrema.
V tokah T2 (1, 1) in T3 (1, 1) pa je H = 128 in 2 f /x2 = 12, torej je tam
minimum.
f
f
13.
= (1 x + y 2 )ex ,
= 2y ex . Stacionarna toka: T (1, 0).
x
y
2f
2f
2f
2 x
x
=
(2
+
x

y
)e
,
=
2y
e
,
= 2 ex .
x2
x y
y 2
V edini stacionarni toki je 2 f /x2 = 1/e, 2 f /(x y) = 0, 2 f /y 2 = 2/e in
H = 2/e2 , torej je tam maksimum.
12.

69

14. Oznaimo stranice z x, y in z, telesno diagonalo pa z a. Tedaj je x2 + y 2 + z 2 = a2

in V = xyz.
Prvi nain. Nastavimo Lagrangeovo funkcijo:
L = xyz (x2 + y 2 + z 2 a2 ) .
Iz parcialnih odvodov dobimo enabe:
yz 2x = xz 2y = xy 2z = 0 .
Kjer je volumen maksimalen, je x, y, z > 0. Zato lahko izrazimo:
=

yz
xz
xy
=
=
.
2x
2y
2z

Iz druge enakosti in pozitivnosti dobimo x = y, iz tretje enakosti pa e y = z, od

koder sledi, da je iskani kvader kocka.
p
Drugi nain. Izrazimo z = a2 x2 y 2 . Da si poenostavimo raunanje, namesto
V gledamo w = V 2 = x2 y 2 (a2 x2 y 2 ). Velja:
w
= 2xy 2 (a2 2x2 y 2) ,
x

w
= 2x2 y(a2 x2 2y 2) .
y

Spremenljivka w na obmoju x 0, y 0, x2 + y 2 a2 , ki je zaprto in omejeno,

dosee minimum in maksimum. Kjer w dosee maksimum, pa je oitno x > 0 in
y > 0, torej mora v toki, kjer je maksimum doseen, veljati:
a2 2x2 y 2 = 0
a2 x2 2y 2 = 0 .
e enabi
po nekaj raunanja dobimo x =
odtejemo in upotevamo pozitivnost,

y = a 3, od koder izraunamo e z = a 3. Iskani kvader je torej kocka.

15. Iz parcialnih odvodov:
f
= yz ,
x

f
= xz ,
y

f
= xy
z

dobimo, da je ekstrem v notranjosti doseen kvejemu tam, kjer sta vsaj dve izmed
spremenljivk x, y in z enaki ni. Tam je seveda f (x, y, z) = 0. Za ekstreme na robu
pa nastavimo Lagrangeovo funkcijo:
L = xyz (x2 + 2y 2 + 3z 2 1) .
in iz parcialnih odvodov dobimo enabe:
yz 2x = xz 4y = xy 6z = 0 .
70

Kjer je katera izmed spremenljivk x, y in z enaka ni, je seveda f (x, y, z) = 0. Kjer

so vse razline od ni, pa lahko izraunamo:
=

yz
xz
xy
=
=
.
2x
4y
6z

2
2
2
Sledi x2
= 2y 2 = 3z 2 , kar nam skupaj z zvezo
x + 2y + 3z = 1 da x = 1/ 3,
y = 1/ 6, z = 1/3 in f (x, y, z) = 1/(9 2). Obe vrednosti sta tudi
dejansko
doseeni, torej je minimum funkcije na celotnem obmoju enak 1/(9 2), maksimum pa 1/(9 2).
16. Iz parcialnih odvodov:

f
= 2xy ,
x

f
= x2
y

dobimo, da je v notranjosti ekstrem doseen kvejemu tam, kjer je x = 0. Tam je

f (x, y) = 0. Za iskanje ekstremov na robu je najugodneje, e vse izrazimo z y:


z = f (x, y) = 1 (y 2)2 y = y 3 + 4y 2 3y

Poiskati moramo stacionarne

toke te funkcije za 1 y 3. Iz dz/dy = 3y 2
+8y

3 dobimo y = (4 7)/3. Ker mora biti 1 y 3, v potev pride le y = (4+ 7)/3.

Za to vrednost spremenljivke y je z = (20 + 14 7)/27.

. .
Minimum nae funkcije je torej 0, maksimum pa (20 + 14 7)/27 = 2 113.

71

10.

Diferencialne enabe
2x2
.
1 2Cx2
Partikularna reitev: y = 2x2 .

1. Splona reitev: y =

x3

2. Splona reitev: y = Cex+ 3 .

x3
Partikularna reitev: y = 2ex+ 3 .
y2
ex
dx,
= ln(1 + ex ) + C.
x
1+e
2 p
x
Splona reitev: y = ln(1
p + e ) + C.
Partikularna reitev: y = ln(1 + ex ) ln 2 + 1.

3. y dy =

4.

5.

6.

7.

dx 1
1 + y2
y dy
=
,
ln
= ln x.
1 + y2
x
2
C

2
Splona reitev: y = Cx
r 1.
x2
Partikularna reitev: y =
1.
2

dyH
ex
yH
C
= x
dx, ln
= ln(ex + 1), yH = x
.
yH
e +1
C
e +1
C = ex 1, C = ex x + D.
ex x + D
.
Splona reitev: y =
ex + 1
ex x 1
.
Partikularna reitev: y =
ex + 1
dyH
2x 1
yH
C e2x
=
dx, ln
= 2x ln x, yH =
.
yH
x
C
x
 2

x
x 1 2x

2 2x
+ +
C =x e , C=
e
+ D.
2
2 4
x 1
1
D e2x
Splona reitev: y =
+
.
2 2 4x
x 

x 1
1
5 e2(x1)
+ e+
.
Partikularna reitev: y =
2 2 4x
4
x
dyH
yH
= 2 dx, ln
= 2x, yH = C e2x .
yH
C

x
1
C = x e3x , C =
e3x + D.
3 9


x 1 x
Splona reitev: y =
e + D e2x .
3 9

1
8. Splona reitev: y = Cex + ex
2
3 x 1 x
Partikularna reitev: y = e + e .
2
2
72

9. Splona reitev: y = Cex + ln(1 + ex )ex .

2

Cex
1
10. Splona reitev: y = 2 2 .
x
2x
r
C 2 3
11. Splona reitev: y =
+ x.
x
7
12. Naj bo a(t) koliina alkohola v krvi po t urah. Po predpostavki je sprememba
alkohola v krvi premosorazmerna s koliino alkohola v krvi. Torej velja
da
= ka.
dt
Konstanto k ter konstanto, ki jo dobimo pri integriranju, doloimo iz podatkov:
a(0) = 0.1 in a(1) = 0.9 a(0) = 0.09. Tako dobimo
a(t) = 0.1 (0.9)t .
Iz enabe 0.05 = 0.1 (0.9)t nato izrazimo iskani as. Velja t =

ln 0.5
ln 0.9

.
= 6.58 ure.

13. Naj bo T (t) temperatura piva po t preteenih minutah. Iz zikalnih eksperimentov

dT
vemo, da se temperatura T spreminja glede na naslednjo diferncialno enabo:
=
dt
k(T To ). Pri tem je To = 25 C temperatura okolice. Ostale konstante doloimo iz
podatkov T (0) = 4 C in T (10) = 7 C. Tako dobimo
t

T (t) = 21( 76 ) 10 + 25
in posledino T (20) =

67 .
= 9.6 C.
7

14. Oznaimo z V = 100 l volumen posode, s T1 = 10 C zaetno temperaturo vode v

posodi, s T2 = 30 C temperaturo vode, ki priteka v posodo in s = 1 l/s pretok
vode v posodo. Nadalje naj bo T temperatura vode v posodi ob danem asu t.
V innitezimalno majhnem asu dt pritee v posodo dt vode s temperaturo T2 ,
iztee pa prav tako dt vode s temperaturo, za katero lahko privzamemo, da ima
temperaturo T (za strogo utemeljitev tega privzetka glej spodaj; reitev se sicer teje
kot popolna tudi brez te utemeljitve). Tako se zmea V dt vode s temperaturo
T in dt vode s temperaturo T2 . Meanica ima temperaturo:


V dt T + dt T2
(T2 T )
=T +
dt ,
V
V
od koder dobimo diferencialno enabo:
dT =

(T2 T )
dt .
V

Po loitvi spremenljivk dobimo:

dT

= dt ,
T T2
V
73

()

kar se zintegrira v:
ln

T T2
t
=
C
V

oziroma:
T = T2 + C et/V .
Ker je temperatura ob asu t = 0 enaka T1 , je C = T1 T2 . Odvisnost temperature
od asa je tako doloena s formulo:
T = T2 + (T1 T2 ) et/V .
Ko vstavimo konkretne tevilke iz naloge, dobimo, da temperatura po eni minuti
znaa priblino 19 C.
Stroga izpeljava diferencialne enabe (): Oglejmo si, kakna zveza mora veljati med temperaturama ob asih t1 in t2 , kjer je t1 t2 . V tem asovnem intervalu
v posodo pritee (t2 t1 ) vode s temperaturo T2 , odtee pa prav toliko vode, ki
pa ima temperaturo nekje med T (t1 ) in T2 .
V asovnem intervalu od t1 do t2 z novo vodo pride v posodo cT2 (t2 t1 ) toplotne
energije, kjer je c specina toplota, pa gostota vode. Obenem pa posodo zapusti
med cT (t1 )(t2 t1 ) in cT2 (t2 t1 ) toplote. e s Q(t) oznaimo toplotno energijo


vode v posodi ob asu t, dobimo, da Q(t2 ) Q(t1 ) lei med 0 in c T (t1 ) T2 (t2
t1 ), torej je:


|Q(t2 ) Q(t1 )| c T (t1 ) T2 (t2 t1 ) ,
od koder sledi, da je:

|T (t2 ) T (t1 )| k(t1 )(t2 t1 ) ,

()

kjer je k(t) := |T (t) T2 |/V .

Zgornja ocena je e premalo natanna, da bi lahko iz nje izpeljali diferencialno

enabo (). Vseeno pa iz nje dobimo, da je T (t), z njo pa tudi k(t) na vsakem
omejenem intervalu omejena funkcija.
Da dobimo diferencialno enabo (), bo potrebno zgornji premislek narediti e
enkrat, pri emer pa bomo grobo oceno za temperaturo vode, ki izteka, zamenjali z oceno (). V posodo torej pritee (t2 t1 ) vode s temperaturo T2 , odtee
pa prav toliko vode, ki ima temperaturo v intervalu:
[T (t1 ) k(t1 )(t2 t1 ), T (t1 ) + k(t1 )(t2 t1 )] .
Kot bomo videli, je ta ocena e dovolj natanna, da lahko reemo voda, ki v
innitezimalnem asu dt odtee, ima temperaturo T in izpeljemo diferencialno
enabo (). Za ta namen moramo, e izpeljujemo strogo, spet najprej oceniti razliko
toplot:


c(t2 t1 ) T2 T (t1 ) k(t1 )(t2 t1 ) Q(t2 ) Q(t1 )


c(t2 t1 ) T2 T (t1 ) + k(t1 )(t2 t1 )
74

oziroma:

Sledi:







Q(t2 ) Q(t1 ) c T2 T (t1 ) (t2 t1 ) c k(t1 ) (t2 t1 )2 .



 k(t1 )
(T

T
(t
))
2
1
T (t2 ) T (t1 )

(t

t
)
(t2 t1 )2 .
2
1


V
V

e piemo t1 = t in t2 = t + in delimo s , dobimo, da za 0 velja:



 T (t + ) T (t) (T2 T (t))  k(t)



V
V

e pa piemo t2 = t in t1 = t + in delimo z , dobimo, da za 0 velja:



 T (t) T (t + ) (T2 T (t))  k(t + )



( ) .



V
V

Tako dobimo, da za poljubna t 0 in t velja:





 T (t + ) T (t) (T2 T (t))  max k(t), k(t + )



| | .



V
V

Naredimo sedaj limito, ko gre proti ni, pri emer upotevamo, da je k omejena
na vsakem omejenem intervalu. Dobimo:
T (t + ) T (t)
(T2 T (t))
=
,
0

T (t) = lim

kar natanno ustreza diferencialni enabi ().

15. Oznaimo z z koliino zdravila v krvi. V innitezimalnem asu dt pride v kri a dt
.
zdravila, izloi pa se ga kz dt, kjer je k = (20 mg/h)/(100 mg) = 0 2 h1 . Tako
dobimo, da koliina zdravila zadoa diferencialni enabi:
dz = a dt kz dt
(kar bi lahko strogo utemeljili podobno kot pri 14. nalogi). Po loitvi spremenljivk
dobimo:
dz
= dt
a kz
kar se zintegrira v:
1 a kz
ln
=t
k
C
oziroma:


1
z = a C ekt
k
Ker je koliina zdravila ob asu t = 0 enaka ni, mora biti C = a, torej:


a
z = 1 ekt
k
75

Koliina zdravila se ustali pri z0 := a/k (to bi lahko videli tudi iz prvotne diferencialne enabe, e bi vanjo vstavili dz = 0). e elimo dosei z0 = 200 mg, mora biti
torej a = kz0 = 40 mg/h.
Reitev diferencialne enabe lahko zapiemo tudi v obliki t = (1/k) ln(1 kz/a).
. .
e v to vstavimo z = 100 mg, dobimo t = 3 47 h.

76