SPINALNI IVCI

Spinalni ivci izvirajo iz hrbtenjae. So v direktnem stiku z efektorji in z receptorji ter so

torej del perifernega (obkrajnega) ivnega sistema. Hrbtenico zapuajo skozi medvretenne
line (intervertebralne foramne). V vratnem delu hrbtenice zapua hrbtenico 8 vratnih ali
cervikalnih ivcev, v prsnem 12 prsnih ali torakalnih ivcev, v ledvenem 5 ledvenih ali
lumbalnih ivcev in v krinem 5 krinih ali sakralnih ivcev ter v trtinem 1 trtini ali
kokcigealni ivec. Spinalnih ivcev je torej 31 parov.
Prvi cervikalni ivec izhaja iz hrbtenice med zatilnico in prvim cervikalnim vretencem, osmi
pa med sedmim cervikalnim in petim torakalnim vretencem. Nije od prvega torakalnega
vretenca izhajajo spinalni ivci pod telesi ustreznega vretenca.

Vsak spinalni ivec izhaja iz hrbtenjae z dvema koreninama, sprednjo in zadajnjo (radix
anterior in radix posterior). Zadajnja korenina ima zadebelitev, t.i. spinalni ganglij. Vsako
korenino tvori ve nitk (fila radicularia); skrajna zgornja in spodnja nitka omejujeta predel
hrbtenjae iz katerega izhaja posamezna korenina, t.i. segment hrbtenjae. Loimo cervikalne,
torakalne, lumbalne in sakralne segmente hrbtenjae ter kokcigealni segment. tevilo
segmentov hrbtenjae je enako tevilu spinalnih ivcev. Ker je hrbtenjaa pri odraslem kraja
od hrbtenice, leijo lumbalni segmenti v viini spodnjih torakalnih vretenc, sakralni od Th12
do L1 in kokcigealni segment v viini L2. V bliini intervetebralnega foramna se korenini
spinalnega ivca zdruita, v spinalni ivec (v ojem smislu), ki se takoj razdeli v sprednjo in

zadajnjo vejo (ramus anterior in ramus posterior). Sprednja veja spinalnega ivca vstopa v
miice in koo sprednje strani trupa ter v ude, zadajnja pa v miice in koo zatilja in hrbta.

Sprednje veje cervikalnih, lumbalnih in sakralnih ivcev se med seboj prepletajo, tvorijo
pletee ali pleksuse (plexus brachialis za zgornja uda in plexus lumbosacralis za spodnja uda).
Iz pleksusov izhajajo periferni ivci udov, ki so zaradi prepletanja nitja vesegmentni.

Ker se hrbtenjaa kona v viini drugega lumbalnega vretenca, so korenine lumbalnih,

sakralnih in kokcigealnih ivcev zelo dolge v primerjavi s koreninami torakalnih in
cervikalnih ivcev, ki so najkraje.
Korenine (zdruene v spinalni ivec) zapuajo intervertebralni foramen tako, da potekajo ob
vretencu, medvretenni ploici pa se izognejo. Medvretenni ploici se priblia korenina
oziroma korenine, ki izstopajo nije; zaradi tega hernija medvretenne ploice L5-S1, okvari
korenino S1 in ne L5, ki na tem mestu izstopa.

Nevroni, ki tvorijo spinalne ivce so odvodni ali eferentni in dovodni ali aferentni. Eferentni
nevroni se prienjajo v osrednjem ivevju in konujejo ob efektorjih. Smer prevajanja
ivnih impulzov je iz osrednjega ivevja (hrbtenjae) do efektorjev. Aferentni nevroni se
prienjajo ob receptorjih in se konujejo v osrednjem ivevju. Smer prevajanja ivnih
impulzov je od receptorjev v osrednje ivevje. Efektorji so lahko skeletne miice; oivujejo
jih sploni somatski eferentni nevroni. Gladke miice, srno miico in leze oivujejo sploni
visceralni eferentni nevroni. Iz receptorjev, ki so na povrju telesa (koi), eksteroceptorjev,
izhajajo sploni somatski aferentni nevroni. Eksteroceptorji so npr. receptorji za dotik,
boleino, temperaturo. Iz receptorjev v skeletnih miicah, tetivah in sklepnih ovojnicah, t.i.
splonih proprioceptorjev, izhajajo sploni somatski proprioceptivni nevroni. Iz receptorjev v
notranjih organih (interoceptorjev) vodijo impulze sploni visceralni aferentni nevroni.
Tabela Vrste nevronov v spinalnih ivcih.
NEVRONI
RECEPTORJI
EFEKTORJI
Sploni somatski aferentni Eksteroceptorji, proprioceptorji Sploni visceralni aferentni Interoceptorji
Sploni somatski eferentni skeletne miice
Sploni visceralni eferentni gladke miice, srna miica, leze
Po obliki so eferentni nevroni multipolarne ivne celice, aferentni nevroni pa
psevdounipolarne ivne celice.

Lokacija eferentnih in aferentnih nevronov v hrbtenjai je enaka kot razvojno in je v skladu s

pravilom, da so eferentni (motorini) predeli bolj spredaj aferentni (senzorini) pa bolj zadaj.

Nevroni so v hrbtenjai razporejeni tako, da so telesa nevronov v notranjosti, aksoni pa tvorijo

nekaken kolobar okrog teles nevronov. Skupke teles imenujemo siva substanca hrbtenjae,

aksone pa bela substanca. Siva substanca hrbtenjae je zbrana v stebrike (kolumne); po

celotni dolini hrbtenjae loimo sprednjo in zadajnjo kolumno. Samo v torakolumbalnih
segmentih (Th1-L2) pa e stransko kolumno. Bela substanca hrbtenjae je zbrana v tri
svenje (funikle); loimo sprednji, stranski in zadajnji funikel. Na prerezu ima siva substanca
obliko, ki spominja na metulja, s sprednjim in zadajnjim rogom (cornu anterius in cornu
posterius). V torakolumbalnih segmentih (Th1-L2) loimo e stranski rog (cornu laterale).

Telesa somatskih eferentnih nevronov se v hrbtenjai nahajajo v sprednjih rogovih sive

substance. Centralni nevriti somatskih in visceralnih aferentnih nevronov se konujejo v
zadajnjih rogovih. Telesa somatskih in visceralnih aferentnih nevronov se nahajajo v
spinalnih ganglijih. V stranskih rogovih (segmenti TH1-L2) so telesa visceralnih eferentnih
nevronov, ki pripadajo simpatinemu ivnemu sistemu. Ta je del avtonomnega
(vegetativnega, visceralnega) ivnega sistema , ki nadzira delovanje notranjih organov in
deluje neodvisno od nae volje. V sakralnih segmentih hrbtenjae (S2-S4) se med sprednjim
in zadajnjim rogom tudi nahajajo telesa visceralnih eferentnih nevronov, ki pripadajo
antagonistu simpatikusa, to je parasimpatinemu ivnemu sistemu. Parasimpatini nevroni
ne oblikujejo stranskega roga!
Pot do efektorja je pri vegetativnih ivcih bolj zapletena kot pri somatskih ivcih, saj je
sestavljena iz dveh zaporednih nevronov, preganglionarnega in postganglionarnega. V
hrbtenjai se nahajajo samo telesa preganglionarnih nevronov, telesa postganglionarnih
nevronov pa so v vegetativnih ganglijih. Vegetativni gangliji leijo bodisi ob hrbtenici
(gangliji simpatinega trunkusa), pred hrbtenico (prevertebralni simpatini gangliji) ali pa v

bliini organov, ki jih oivujejo (parasimpatini gangliji). Postganglionarni nevroni iz

prevertebralnih ganglijev simpatinih ganglijev in postganglionarni nevroni iz
parasimpatinih ganglijev oivujejo samo notranje organe.

Aksoni somatskih eferentnih nevronov izstopajo iz hrbtenjae v sprednji korenini. Zadajnja

korenina pa vsebuje konni del perifernega nevrita, telo aferentnega nevrona in centralni
nevrit aferentnega nevrona. Sprednja korenina je torej samo eferentna (motorina), zadajnja
pa aferentna (senzorina). Nitje sprednje in zadnje korenine se zdrui v mean spinalni ivec,
ki vsebuje aferentno in eferentno nitje. Tudi sprednja in zadnja veja spinalnega ivca sta
meani. Visceralno preganglionarno eferentno nitje izstopa iz hrbtenjae skupaj s sprednjo
korenino in sprednjo vejo, ki jo kmalu zapusti. Samo postganglionarni simpatini nevroni se
ponovno prikljuijo sprednjim in zadajnjim vejam spinalnih ivcev in oivujejo gladke
miice ilja, leze znojnice in miice najeevalke dlak. Povezava med simpatinim ganglijem
in spinalnim ivcem sta komunikantni veji spinalnega ivca. Podrobnosti poteka pri
vegetativnem ivevju!

Od splonega visceralnega eferentnega nitja vsebujejo spinalni ivci preganglionarne in

postganglionarne simpatine nevrone in samo preganglionarne parasimpatine.
Spinalni ivci so torej meani, aferentni in eferentni, somatski in vegetativni, ivci udov so
tudi ve segmentni.
Podroje koe, ki jo oivuje en segment hrbtenjae imenujemo dermatom. Skupino miic, ki
jo oivuje en segment hrbtenjae imenujemo miotom. Zaradi vesegmentne sestave
perifernih ivcev udov, se periferna inervacija (po ivcu) in segmentna ne ujemata.

Segmentno in periferno kono inervacijo roke prikazujeta shemi:

Oivenje tricepsove miice na nadlakti in miice m. pronator teres poteka predvsem iz

segmenta hrbtenjae (C7); oivenje po ivcih pa se razlikuje: tricepsovo miico oivuje
radialni ivec, miico m. pronator teres pa mediani (tabela). Tricepsova miica in miica m.
pronator teres sta del miotoma C7.
Miica
Prevladujoi segment hrbtenjae Periferni ivec
Triceps brachii C7
n. radialis
Pronator teres C7
n. medianus
Poznavanje tako periferne kot segmentne inervacije je neobhodno za doloanje viine okvare
v ivevju (ivec, pleksus, korenina spinalnega ivca oziroma segment hrbtenjae).

Mija Meznari-Petrua