Fizika 2 MK Print

II

Recenzenti:
d-r Blagoja VEQANOSKI,
Ze}irija ZE]IRI,
Mihail TRENOVSKI
d-r Nevenka ANDONOVSKA, redoven profesor na PMF, Skopje

d-r Mimoza RISTOVA, redoven profesor na PMF, Skopje,
d-r Mirjana JONOSKA, redoven profesor na PMF, Skopje
FIZIKA
za II godina sredno stru~no obrazovanie
Lektura:
Natalija Glinska-Ristova
Ilustracii: avtorite
:

:
,
:
7.200

. 22-4477/1 09.08.2010
CIP -
. ,
53(075.3)
,
II / , ,
. - : ,
2010. - 312 . : . ; 30
ISBN 978-608-226-094-5
1. , [ ] 2. , [ ]
COBISS.MK-ID 84258058
Predgovor
Ovoj u~ebnik po FIZIKA e namenet za site struki od II godina sredo
stru~no obrazovanie. Toj gi pokriva slednive razli~ni programi:
x programata po fizika za elektrotehni~kata struka, grafi~kata struka,
ma{inskata struka, soobra}ajnata struka, grade`no-geodetskata,
hemisko-tehnolo{kata struka;
x programata po fizika za hemisko-tehnolo{kata struka (proizvodstvenoprocesen tehni~ar), {umarsko-drvoprerabotuva~kata struka i
x programata po fizika za zdravstvenata struka i li~ni uslugi.
Vo site navedeni struki fizikata kako op{toobrazoven predmet e zastapena so
dva ~asa sedmi~no (72 ~asa godi{no). Sekoja od programite sodrì po 5 do 7
temi koi delumno se prekrivaat, a delumno se razli~ni, pa zatoa ovoj u~ebnik
nu`no opfati materijal od vkupno 13 temi. Zada~ata na nastavnikot e da se
rakovodi od programata za soodvetnata struka i da gi izdvoi samo baranite
sodrìni.
Od didakti~ka gledna to~ka, u~ebnikot dozvoluva i mislovno aktivirawe na
u~enicite. Zatoa, onamu kade {to e potrebno pojasno i so pogolema dlabo~ina
razbirawe na materijata, poso~eni se primeri od eksperimenti ili primeri na
re{eni zada~i. Re~isi sekoja nastavna edinica zavr{uva so soodvetni pra{awa,
zada~i i aktivnosti, ~esto povrzani i so koristeweto na kompjuter ili
aktivnost povrzana so eksperiment koj u~enikot moè sam da go napravi.
Iako pri pi{uvaweto na u~ebnikov avtorite bea vo permanentna sorabotka,
sepak, sekoj avtor e glaven nositel na odredena tema ili nastavna edinica. Taka,
x
x
x
d-r Nevenka Andonovska e avtor na poglavjata: 2.1, 2.2, 2.3, 2.5, 2.7, 2.8, poglavjata:
3.1, 3.2, 3.3, 3.7, 3.8, 3.9, 3.10, 3.11, 3.12, cela glava 4, poglavjata: 5.1, 5.2, 5.3, 5.4, 5.5,
5.6, 5.7, 5.8, 5.9, 5.13, 5.14, 5.15, poglavjata: 9.1, 9.2, 9.3, 9.4, 9,6, 9.8, 9.10, 9.11, 9.12,
9.13, 9.20, 9.21, cela glava 10, cela glava 11, poglavjata: 12.1, 12,2, 12.3, 12.4
(zaedno so M. Jonoska), 12.5, 12.6, 12.7 (zaedno so M. Jonoska), 12.9, 12.10, 12.12,
12.13;
d-r Mimoza Ristova e avtor na poglavjata: 5.10, 5.11, 5.12, 8.11, cela glava 13, a
d-r Mirjana Jonoska e avtor na: celata glava 1; poglavjata: 2.4, 2.6, poglavjata:
3.4, 3.5, 3.6, cela glava 6, cela glava 7, poglavjata 8.1, 8.2, 8.3, 8.4, 8.5, 8.6, 8.7, 8.8,
8.9, 8.10, poglavjata: 9.5, 9,7, 9.9, 9.14, 9.15, 9.16, 9.17, 9.18, 9.19, poglavjata: 12.4
(zaedno so N. Andononovska), 12.6, 12.7 (zaedno so N. Andononovska), 12.8 i 12.11.
Avtorite }e im bidat blagodarani na site idni korisnici na ovoj u~ebnik ako

so svoite sugestii, predlozi ili ukaùvawa pomognat za podobruvawe na ovoj
u~ebnik od stru~en, didakti~ki ili tehni~ki aspekt.
Juni, 2010
Od avtorite
SODR@I NA
VOVED .................................................................. I
3. MEHANIKI BRANOVI I ZVUK

3.1. BRANOVI POJAVI ................................ 32
3.2. BRZINA NA BRANOVI ................... ... ..34
3.3. RAVENKA NA RAMEN BRAN......... .... .35
3.4. SUPERPOZICIJA NA BRANOVI.
BRANOVA INTERFERENCIJA............. ... 37
Superpozicija na branovi.......................... .... .37
Interferencija na branovi......................... ... 37
Branov puls pri refleksija. Stoen bran ... .38
3.5. HAJGENS-FRENELOV PRINCIP
DIFRAKCIJA NA BRANOVI........... ......... 41
Hajgensov princip...................................... ....... 41
Sekundarnite izvori se koherentni.......... ... 41
Difrakcija na branovi .................................... 42
3.6. ODBIVAWE I PREKR[UVAWE
NA RANOVI.............................................. ...... .45
Refleksija i prekr{uvawe i
Hajgens-Freneloviot princip ....................... 46
3. 7. ZVU^NI BRANOVI ............................... 48
Osnovni karakteristiki na zvu~nite
branovi......................................................... ....... 48
3.8. INTENZITET I GLASNOST
NAZVUKOT.. ..................................................... 49
3.9. ZVU^NA REZONANCIJA..................... 51
3.10. BUÂVA I ZA[TITA OD
BUÂVATA.................................. ..................... 52
3.11. DOPLEROV EFEKT.............................. . 53
3.12. INFRAZVUK, ULTRAZVUK I
PRIMENA........................................................ .. 55
1.. TERMODINAMIKA
1.1. Voved. .............................................................. 1
Osnovni poimi ................................................... 1
Vnatre{na energija .......................................... 2
1.2. PROMENA NA VNATRE[NATA
ENERGIJA. KOLIÊSTVO TOPLINA ... 4
Kako moè da se promeni vnatre{nata
energija? Toplinski kapacitet i specifi~en
toplinski kapacitet .......................................... 4
Promena na vnatre{nata energija pri
vr{ewe na rabota ................................................ 4
1.3. PRV PRINCIP NA
TERMODINAMIKATA .................................. 7
Rabota na gasot i parata .................................. 8
1.4. ADIJABATSKI PROCESI ................ 10
1.5. PRINCIP NA RABOTA NA TOPLINSKITE MA[INI. OEFICIENT
NA POLEZNO DEJSTVO.............................. 11
1.5.1. Idealna toplinska ma{ina .................. 11
1.5.2. Koeficient na polezno dejstvo (KPD)
na toplinska ma{ina ...................................... 13
2. MEHANI^KI SCILACII
2.1. PERIODINO DVI@EWE.
Osnovni poimi................................................... 15
2.1.1. HARMONISKI OSCILACII
Elementi na oscilatornoto dvièwe .......... 16
2.2. KARAKTERISTI^NI VELIÎNI
HARMONISKITE OSCILACII ............ 17
2.3. RAVENKA ZA BRZINATA I
ZABRZUVAWTO NA HARMONISKO
OSCILATORNO DVI@EWE ..................... 18
2.4. MATEMATI^KO NI[ALO ............... 21
Period na oscilirawe na ni{aloto ............ 21
Fizi~ko ni{alo ................................................ 23
Prakti~na primena na ni{alata......... ..........23
2.5. ENERGIJA NA HARMONISKI
OSCILATOR.................................................... 24
2.6. SLO@UVAWE NA OSCILACII ..... 26
Vektorski dijagram .......................................... 26
Sloùvawe na harmoniski oscilacii vo
ist pravec i ista frekvencija ....................... 26
2.7. PRIDU[ENI OSCILACII.............. 29
2.8. PRISILENI OSCILACII.
MEHANI^KA REZONANCIJA ................ 30
4. ELEKTROSTATIKA
4.1. OSNOVI NA ELEKTROSTATIKATA...................................... ............... 58
4.2. KULONOV ZAKON................................. . 59
4. 3. JAÎNA NA ELEKTRI^NOTO
POLE...................................................... .............. 60
4. 4. RABOTA I ENERGIJA
ELEKTROSTATSKO POLE.......................... 62
Elektri~en potencijal i napon.................... . 62
4.5. ELEKTRIÊN DIPOL VO
ELEKTRINO POLE.................................... ... 64
4.6. ELEKTRIÊN KAPACITET.
KONDENZATORI ........................................... 65
4.6.1. POVRZUVAWE NA ELEKTRI^NI
KONDENZATORI ........................................... 66
5. ELEKTRI^NA STRUJA ............................ 69
5.1. ELEKTRI^NA STRUJA ........................ 69

5.2. OMOV ZAKON .......................................... 70
5.2.1. Zavisnost na otporot od
temperaturata. ................................................... 71
5. 2. 2. Supersprovodlivost ............................. 72
5. 2.3. Omov zakon za celo strujno kolo ........ 73
5.3. KIRHOFOVI PRAVILA...................... 75
5.4. SERISKO I PARALELNO
POVRZUVAWE NA OTPORI ..................... 76
5.5. PRIMENA NA KIRHOFOVITE
PRAVILA PRI [UNTIRAWE................. 78
5.6. RABOTA I MO]NOST NA
ELEKTRI^NATA STRUJA.
XUL-LENCOV ZAKON. ................................ 79
5.7. XULOV ZAKON ZA HETEROGEN
VOLUMENSKI SPROVODNIK ................ 81
5.8.FARADEEVI ZAKONI
ZA ELEKTROLIZA ....................................... 83
5.9. ELEKTROKINETI^KI PROCESI. 84
Elektroforeza. Elektroosmoza .................... 86
5.10. TERMOELEKTRONSKA EMISIJA I
PRIMENA ......................................................... 87
Osciloskop ......................................................... 88
Katodna cevka kaj TV i kompjuter ................. 89
Vakuumska dioda ................................................ 90
Trioda .................................................................. 90
5.11. POLUSPROVODNICI........... ............ 92
Sopstvena i primesna sprovodlivost ...........92
Osnovni svojstva na polusprovodnicite ..... 94
5.12. POLUSPROVODNI^KI UREDI .... 95
Polusprovodni~ka dioda................................. 95
(PN-kontakt) ....................................................... 95
LED-dioda ............................................................96
Solarni }elii ....................................................96
Bipolaren tranzistor (PNP ili NPN) ........967
MOSFET- tranzistori ...................................... 97
Integralni kola (~ipovi) .............................. 98
5.13. BIOELEKTRI^NI
POTENCIJALI.(BEP) ................................ 99
5.14.BEP NA SRCETO, MOZOKOT I
MUSKULITE ..................................................102
5.16. ELEKTRODI ZA MEREWE NA
BIOELEKTRI^NI POTENCIJALI ....106
Erstedov eksperiment. .................................. 110

Magnetno pole na prav sprovodnik.
Silovi linii .................................................... 111
Magneten list i solenoid............................. 111
6.2. MAGNETNA (AMPEROVA) SILA.
MAGNETNA INDUKCIJA.
MAGNETEN FLUKS ..................................... 113
Magnetna (Amperova) sila.
Magnetna indukcija ........................................ 113
Magneten fluks ............................................... 114
Tehni~ka primena na Amperovata sila.
Konstrukcija na ampermetar i voltmetar . 116
6.3. LORENCOVA SILA.. ........................... 117
Lorencova sila ............................................. ... 118
Golemina na magnetska indukcija
na prav sprovodnik .......................................... 118
Sila na zaemnodejstvo kaj paralelnite sprovodnici so struja. Definicija na amperot 118
Golemina na magnetnaa indukcija
na solenoidot niz koj te~e struja................. 119
6.4. MAGNETNI SVOJSTVA NA
MATERIJALITE. Dija, para i fero
magnetici .......................................................... 120
Feromagnetici ................................................. 120
Relativna magnetna permeabilnost ............ 121
7. ELEKTROMAGNATNA INDUKCIJA
7. 1. ELEKTROMAGNETNA INDUKCIJA
Osnovni eksperimenti ................................... 122
Osnoven zakon za elektromagnetna indukcija
.............................................................................. 123
EMS na inducirana struja i Lorencova
sila ..................................................................... 125
7.2. LENCOVO PRAVILO ZA INDUCIRANA STRUJA. VIORNI STRUI ............ 125
Lencovo pravilo .............................................. 125
Viorni (Fukoovi) strui ................................ 126
7.3. SAMOINDUKCIJA. INDUKTIVNOST ................................................................. 129
Samoindukcija .................................................. 129
Induktivnost.................................................... 130
8. ELEKTRI^NI OSCILACII I
BRANOVI, NAIZMENI^NA STRUJA
8. 1. NAIZMENI^NA STRUJA ................. 133
Princip na rabota na generator za
naizmeni~nata struja ..................................... 133
Efektivni vrednosti na naizmeni~nata
struja................................................... ................ 135
6. MAGNETNI I ELEKTROMAGNETNI
POJAVI
6. 1. MAGNETNO POLE NA POSTOJANI
MAGNETI. MAGNETNO POLE NA STRUJA
..............................................................................109
Magnetno zaemnodejstvo ................................ 109
II
8.2. OMSKI, KAPACITATIVEN I

INDUKTIVEN OTPOR ...............................137
Induktiven otpor ............................................138
Fazorno pretstavuvawe. .................................137
Kapacitativen otpor ......................................138
8.3. SERISKA VRSKA NA OMSKI,
KAPCITATIVEN I INDUKTIVEN
OTPOR. OMOV ZAKON ZA
NAIZMENI^NA STRUJA. ........................140
Seriska vrska na site tri vida na otpori.
Omov zakon ........................................................141
Rezonancija na naponot...................................141
NAIZMENI^NATA STRUJA ...................142
Kolo so omski otpor .......................................142
Kolo so reaktivni otpori .............................142
Sredna, maksimalna i reaktivna mo}nost na
naizmeni~nata struja ......................................143
8.5.TRANSFORMATORI..............................145
8.6. ELEKTRI^NO OSCILATORNO KOLO.
ELEKTROMAGNETNI OSCILACII ...148
Sopstveni elektromagnetni oscilacii......148
Tomsonova realacija .......................................149
Pridu{eni oscilacii ....................................150
8.7. DOBIVAWE NEPRIDU[ENI
ELEKTRI^NI OSCILACII. OTVORENO
OSCILATORNO KOLO ..............................151
Lampov generator.............................................151
Rezonancija kaj elektri~nite oscilatorni
kola .....................................................................151
Otvoreni oscilatorni kola. Antena........ ..152
8.8. ELEKTROMAGNETNI BRANOVI....153
Vrska pome|u promenlivite magnetni i
promenlivite elektri~ni poliwa ...... ........153
Kako se sozdava i prostira elektromagneten
bran .....................................................................153
8.9. SVOJSTVA NA ELEKTROMAGNETNITE BRANOVI. HERCOVI EKSPERIMENTI.... ..........................................................156
8.10. SPEKTAR NA ELEKTROMAGNETNI
RANOVI........... ................................................160
Vidovi elektromagnetni branovi ....... ........160
8.11.RADIOTRANSMISIJA........... ...........162
Elementi na radiotehnika.............................162
Radio. Modulacijai demodulacija ................163
Zasiluva~........................................................ ...165
9.2. INFRECRVENO I
ULTRAVIOLETOVO ZRAÊWE .............. 168
9.3. OSNOVNI ZAKONI NA
GEOMETRISKATA OPTIKA ..................... 17
9.4. TOTALNA REFLEKSIJA.
Endoskop .............................................................. 17
9.5. RAMNO OGLEDALO............................ .. 174
Lik na ramno ogledalo.................................... 174
Primena na ramno ogledalo......................... . 175
9.6. SFERNI OGLEDALA.......................... .. 176
Formirawe likovi kaj sfernite ogledala.
Ravenka na ogledalo. ...................................... 176
9.7. PREKR[UVAWE NIZ PLANPARALELNA PLOÂ. TENKA PRIZMA ........ 181
Planparalelna plo~a ..................................... 181
Prekr{uvawe niz tenka prizma ................... 181
9.8. OPTI^KI LE]I ................................... 182
Konstrukcija na likovi kaj le}ite ............. 184
9.9. DISPERZIJA NA SVETLINATA.
VIDOVI SPEKTRI................................... ... 185
Disperzija na svetlinata............................. .. 185
Spektri. Vidovi. Primena.......................... .. 186
9.10. PRIMENA NA SFERNITE
OGLEDALA. Oftalmoskop .......................... 189
9.11. OPTI^KI INSTRUMENTI.......... .. 190
Fotografski aparat. Lupa. Opti~ki
mikroskop .......................................................... 190
9.12. OPTI^KI MIKROSKOP............ ... ..193
9.13. OPTI^KI NEDOSTATOCI NA
LE]ITE I OKOTO ....................................... 194
9.14. KOHERENTNI IZVORI. INERFERENCIJA NA SVETLINATA................... 196
Koherentni izvori .......................................... 196
Interferencija na svetlina. Jungov
eksperiment ...................................................... 197
9.15. DIFRAKCIJA NA SVETLINATA.DIFRAKCIONA RE[ETKA ....... 199
Difrakcija na svetlina ................................. 199
Difrakciona re{etka.................................... 200
9.16. POLARIZACIJA NA SVETLINATA
.............................................................................. 203
Transverzalnost na svetlinskite
branovi............................................................... 203
Prirodna (nepolarizirana) svetlina ........ 204
Primena. Vrtewe na ramnina na polarizacija
.............................................................................. 205
9.17. ZAKONI ZA TOPLINSKO
ZRAÊWE. KVANTI. ............ ...................... 207
Toplinsko zra~ewe............................... .......... .207
Stefan-Bolcmanov zakon...................... ...... ..208
9. SVETLINSKI POJAVI I KVANTI

9.1. KORPUSKULARNO-BRANOVA
PRIRODA NA SVETLINATA................ ..166
III
Vinov zakon........................................ ...............209

Plankova ideja za postoewe na kvanti ........209
9.18. FOTOELEKTRIÊN EFEKT ...........212
Nadvore{en fotoefekt............................. ....212
Fotoni.................................................... ............213
Ajn{ajnova ravenka za fotoefekt...............214
9.19. PRIMENA NA FOTOEFEKTOT.
FOTOELEMENTI.................................. .......216
Primena na fotoefektot............. .................216
Vnatre{en fotoefekt............................ ........217
Fotootpornici....................................... ..........217
Fotoelementi......................................... ..........217
9.20. RENDGEN ZRACI........................ .........219
Zako~no rendgensko zra~ewe................... ......220
Karakteristi~ni rendgenski zraci...... .......220
9.21. PRIMENA NA RENDGENSKITE
ZRACI................................................. ..............222
Difrakcija na rendgenski zraci........... .......223
12.6. NUKLEARNI REAKCII...................256

12.7. NUKLEARNA FISIJA ...................... 258
Veri`na reakcija ............................................ 259
12.8. NUKLEARNI REAKTORI ................. 262
Ekologija i fizika ......................................... 263
12.9. JADRENA FUZIJA
TERMOJADRENI REAKCII. ................... 265
Termojadreni reakcii na Sonceto i yvezdite
............................................................................. .266
Kontrolirana jadrena fuzija ...................... .266
12.10. DOZIMETRIJA NA
JONIZIRA^KO ZRAÊWE...................... 268
Dozimetriski veli~ini i nivni edinici .. 268
Grani~ni vrednosti na dozvoleni dozi ...... 268
12.11. DETEKTORI ZA JONIZIRA^KO
ZRAÊWE ....................................................... .270
Registrirawe na radioativnoto zra~ewe .. 270
Fotoemulzija.......................... .......................... 270
Vilsonova komora. Meure~esta komora ..... 270
Gajger- Milerov broja~................................... 271
Scintilacioni metodi................................. .. 273
Polusprovodni~ki detektori..................... .. 273
12.12. DOZIMETRISKA KONTROLA.
DOZIMETRI. ..................... ........................... 274
12.13. INTERAKCIJA NA
JONIZIRA^KITE ZRAÊWA
VRZ @IVATA MATERIJA.................... ..... 276
FOTOMETRIJA
10.F
10.1. Spektralna osetlivost na okoto..... ....225
10.2. FOTOMETRISKI VELIÎNI I
NIVNI EDINICI.......................... .............226
10.3. FOTOMETRI........................... ...............228
11. ATOMSKA FIZIKA
11.1. MODELI NA ATOMOT................... ..231
11.2. BOROV MODEL NA
ATOMOT........................ ...................................233
11.3. OBJASNUVAWE NA SPEKTRITE NA
ATOMOT NA VODORODOT SPORED
BOROVIOT MODEL ....................................234
11.4. LUMINISCENCIJA .........................237
11.5. SPONTANA I STIMULIRANA
EMISIJA NA ZRAÊWE ...........................240
11.6. LASERI I PRIMENA..................... ...242
13.FIZIKA NA MATERIJALITE
13. 1. STRUKTURA NA MATERIJATA ... 278
Modeli na struktura na materijata............. 278
Model na gas ...................................................... 278
Model na plazma .............................................. 278
Model na kondenzirana materija ................. 279
Te~nosti ............................................................ 279
13. 2. ATOMSKI I MOLEKULARNI
VRSKI ............................................................... 281
Prirodata na hemiskite vrski ..................... 281
Jonska vrska ...................................................... 281
Kovalentna vrska............................................ .282
Metalna vrska ................................................. 282
Van der Valsovo vrzuvawe ............................ 283
Vodorodna vrska................................. .............. 284
13. 3. KRISTALNI I AMORFNI
MATERIJALI ............................................... 285
Kristalna re{etka
(red na dale~en poredok)............................... 287
Defekti vo kristalnata re{etka ............... 288
13. 4. TE^NI KRISTALI........................... 290
Podelba na te~nite kristali ...................... 290
12. NUKLEARNA FIZIKA I

RADIJACIONA BIOFIZIKA
12.1. STRUKTURA NA ATOMSKOTO
JADRO ................................................................245
Edinica za masa vo nuklearnata fizika ....245
12.2. JADRENI SILI ................................ ...247
12.3. ENERGIJA NA SVRZUVAWE
NA ATOMSKOTO JADRO ...........................248
12.4. PRIRODNA
RADIOAKTIVNOST....................................250
Svojstva na alfa,beta i gama zraci..............250
12. 5. ZAKON ZA RADIOAKTIVNOTO
RASPA\AWE............................................... ...253
IV
Kako se podreduvaat molekulite na

te~nite kristali ..............................................291
Te~nite kristali vo tehnologijata na
LCD-TFT displeite ..........................................292
13. 5. METALNI STRUKTURI ...................294
Osnovni svojstva na metalite ...................... 294

............................295
Nedostatoci na modelot
na elektronski gas........................................296
Legirawe ............................................................297
Sinteruvawe .....................................................297
13. 6. POLIMERI ...........................................298
Plastikata okolu nas..................................... 298
Piezoelektri~ni i piroelektri~ni
polimeri ........................................................... 299
Sprovodni polimeri ...................................... 299
Biopolimeri .................................................... 300
I gumata e polimer ......................................... 301
Vulkanizacija na gumata.................................302
13.7. STAKLO I KERAMIKA.....................303

Staklo ................................................................ 303
Proizvodstvo na staklo ................................. 304
Boewe na staklo ............................................... 304
Keramika ........................................................... 305
Glazirawe .......................................................... 306
Ognootporni keramiki .................................. 306
Kerami~ki magneti ......................................... 306
Feroelektri~ni keramiki ........................... 306
13. 8. GRADE@NI MATERIJALI............. 307
Fizi~ki svojstva na materijalite
va`ni za grade`ni{tvoto ............................. 308
Parametri na sostojba .................................... 308
Strukturni karakteristiki ......................... 308
Hidrofizi~ki svojstva .................................. 308
Termofizi~ki svojstva .................................. 308
Mehani~ki svojstva ......................................... 309
Energetski efikasno gradewe. ..................... 310
1. Termodinamika
1.1 OSNOVNI POIMI NA

TERMODINAMIKATA
Voved
Razvojot na industrijata, zemjodelstvoto i transportot e moèn samo vrz baza na
energetikata. Ve}e re~isi dva veka, osnovni
energetski postrojki se takanare~enite toplinski ma{ini. Toa se ma{ini kade se koristi energijata na sogoruvaweto na naftata, jaglenot i sli~no. Ovaa ogromna uloga na toplinskite ma{ini vo sovremenata energetika
nu`no bara izu~uvawe i razbirawe na pra{awata povrzani so pretvorawata na energijata
{to se osloboduva pri sogoruvaweto na gorivoto vo korisna energija.
Delot na fizikata {to se zanimava so energetskite pretvorawa i gi izu~uva osnovnite

fizi~ki procesi na edna toplinska ma{ina,
se vika termodinamika. Ovoj del na fizikata
e oformen u{te vo XIX vek., pri sozdavaweto
na toplinskite ma{ini. Denes, termodinamikata opfa}a mnogu po{irok krug pojavi. Nejzinite zakoni se primenuvaat vo hemijata,
biologijata, hidrodinamikata i drugite prirodni nauki i tehnikata, sekade kade {to doa|a do procesot na pretvorawe na energijata.
Termodinamikata gi izu~uva prakti~no istite pojavi kako i molekularno-kineti~kata teorija, no od eden drug aspekt, so drugi metodi.
Vo termodinamikata ne se izu~uvaat mehanizmite na pojavite, ne se navleguva vo svetot na
mikro~esticite i nivnite zaemnodejstva, tuka
site pojavi se izu~uvaat od gledi{teto na
makroskopskite energetski pretvorawa.
Osnovni poimi
]e se osvrneme na nekoi osnovni poimi na
termodinamikata. Poimot termodinami~ki
sistem ~esto se sre}ava. Toa e, vsu{nost, koe i
da bilo telo, ili pove}e tela, ~ii svojstva se
ispituvaat. Najprost primer na termodinami~ki sistem e homogen gas, te~nost ili cvrsto
telo.
Sekoe realno telo ili termodinami~ki sistem zaemnodejstvuva so okolinata. Zna~i, realnite termodinami~ki sistemi ne se izolirani. Koi sistemi moè da gi smetame za
izolirani? Toa se sistemi koi ne zaemno-
dejstvuvaat so okolinata ili, poto~no, ~ie

{to zaemnodejstvo so okolinata moè da se
zanemari. Vakov sistem moè da se realizira.
Primer na vakov sistem bi bilo koe i da bilo
telo postaveno vo Djuarov sad (sl.1).
Djuaroviot sad ima stakleni ili metalni
yidovi {to se dvojni, taka{to me|u yidovite e
vakuum. Vakvite yidovi koi dovolno dobro ja
izoliraat vnatre{nosta na sadot od okolinata, ovozmoùvaat realizacija na izolirani
toplinski sistemi.
Izoliranite termodinami~ki sistemi
se nao|aat vo opredelena termodinami~ka sostojba.
vakuum
Termodinami~kata
sostojba na sistemot
posrebreni se opredeluva preku
povr{ini
opredelen broj parametri koi edtopla ili
noznano go karaktestudena
te~nost
riziraat dadeniot
sistem. Na primer,
kako termodinami~en sistem neka ni
pretstavuva odredeSl.1. Djuarov sad
no koli~estvo idealen gas postaven vo
cilindar so klip, koj moè lesno da se
pridviùva. Termodinami~kata sostojba na
ovoj gas napolno e opredelena ako se poznavaat
temperaturata, volumenot i pritisokot na
gasot.
Vo eden termodinami~ki sistem moè da
postoi ramnote`na i neramnote`na sostojba.
Vo slu~ajot na gasot postaven vo izoliran
cilindar, prikaàn na slikata 2 stanuva zbor
za ramnote`na sostojba na gasot. Imeno, pod
ramnote`na sostojba na eden sitem se podrazbira sostojba pri koja{to makroskopski ne
se menuvaat parametrite na sostojbata
(pritisokot, volumenot i temperaturata na
gasot)) nitu pak doa|a do promena na
agregatnata sostojba na telata od sistemot.
(Toa ne zna~i deka mikroprocesite ne se
slu~uvaat, se znae deka, na primer, haoti~noto
braunovsko dvièwe na molekulite na gasot
ne prekinuva). Nie }e se zadrìme samo na
ramnote`nite sostojbi na sistemite.
1
1. Termodinamika
Ramnote`nata sostojba na
eden termodinami~ki sistem moè da se prikaè
grafi~ki. Na primer, sostojbata na eden idealen
gas (opredeleno koli~estvo gas, na pr. 1 mol)
moè da se opredeli so
to~ka vo ramnina vo koja
na koordinantnite oski
se nanesuvaat volumenot i
pritisokot na gasot (sl.
3).
Vakvoto ramninsko priSl.2
kaùvawe na sostojbata na
gasot e mo`no od pri~ina {to parametrite:
pritisokot, volumenot i temperaturata na
gasot ne se nezavisni.
p
( V, p )
V
Sl. 3.
Znaeme, za opredeleno koli~estvo gas, ovie

parametri se povrzani so Klapejronovata
ravenka na sostojbata:
pV
m
RT ili
M
pV
nRT
(1)
Vo ovaa relacija p e pritisokot, V volumenot,

T temperaturata na gasot, m masata na gasot, M
negovata molarna masa, a R e univerzalnata
gasna konstanata:
8,32
J
(mol K)
(2)
Brojot na molovi, kol~estvoto supstanca na

gasot n se opredeluva kako odnos me|u masata
na gasot m i negovata molarna masa M:
m
M
(3)
Za drugi vidovi termodinami~ki sistemi,

vaì druga ravenka na sostojbata, koja,
naj~esto, se opredeluva eksperimentalno.
1 ( V1, p1 )
2 ( V2, p2
V
Sl.4.
Ako vo eden termodinami~ki sistem do{lo do

promena na sostojbata, velime, do{lo do
termodinami~ki proces. Termodinami~ki
procesi, obi~no, se prikaùvaat grafi~ki
(sl.4). Za idealen gas se koristi (p,V)- dijagram
Toa e koordinaten sistem kaj koj na
apscisnata oska se nanesuva volumenot V, a na
ordinatnata -pritisokot p. Na slikata 4 se
prikaàni dve sostojbi na idealen gas ( V1 , p1)
i (V2 , p2). Krivata (1-2) go dava odot na
procesot pri premin od sostojbata 1 vo
sostojbata 2. Treba da se potcrta deka
grafi~ki moàt da se prikaàt samo
ramnote`ni procesi, t.e. procesi kaj koi
doa|a do neprekinati premini od edna
ramnote`na sostojba vo druga. Ako vo tekot na
procesot dojde do nekoja neramnote`na
sostojba, toga{ procesot ne moè da se
prikaè grafi~ki.
Vnatre{na energija
Poznato e deka vo zatvoreni, izolirani
sistemi, poradi trieweto telata od sistemot
se zagrevaat, velime deka del od energijata se
pretvora vo vnatre{na energija na sitemot.
Poimot vnatre{na energija najubavo se
objasnuva preku molekularno-kineti~kata
teorija.
]e odbereme kako sistem odredeno koli~estvo
idealen gas. Molekulite na gasot se vo
sostojba na neprekinato haoti~no dvièwe.
Sekoj molekul ima opredelena kineti~ka
energija. Pod vnatre{na energija na celiot
gas ja podrazbirame kineti~kata energija na
molekulite na gasot. Koga stanuva zbor za
realen gas, te~nost ili cvrsto telo, ne moè
1. Termodinamika
kako kaj idealniot gas da se zanemarat

zaemnodejstvata pome|u molekulite; tamu ~esticite se nao|aat vo poleto na me|umolekularnite sili, pa spored toa imaat i potencijalna energija. Zatoa velime: vnatre{na ener-
gija na eden sistem (ili telo) e kineti~ka

energija na dvièweto na molekulite kako i
potencijalna energija na me|umolekularno
zaemnodejstvo.
]e ja presmetame vnatre{nata energija na
termodinami~ki sistem od idealen gas. Vnatre{na energija U e ednakva na zbirot na kineti~kite energii na translatornoto dvièwe
na sekoj od molekulite E ki :
E k1 E k2 E k3 E kn
(4)
Treba da se napomne deka ova e to~no samo ako

stanuva zbor za ednoatomskite amolekuli.
gasot e temperaturata.
Od ovde sleduva: ako dojde do promena na
vnatre{nata energija na idealniot gas, toga{
taa promena sigurno se karakterizira so
promena na temperaturata na gasot :
U
Vo molekularno-kineti~kata teorija se
pokaùva deka srednata kineti~ka energija na
molekulite na ednoatomski gas e dadena so:
3
kT
2
(5)
kade {to k e Bolcmanova konstanta,

k = 1,38 10 -23 J/K,
a T apsolutna temperatura na gasot.
Vo eden mol gas ima NA molekuli (NA e
Avogadrov broj), pa energijata na eden mol
ednoatomski gas e:
UM
N A Ek
NA
3
kT
2
3
RT
2
(6)
bidej}i NA k = R..
Od ovaa relacija se gleda deka celosnata
energija na 1 mol idealen gas ne zavisi od
negoviot volumen ili pritisok, tuku samo od
negovata temperatura. Relacijata (6) za
dvoatomski gasovi
pove}eatomskite
UM
e UM
6
RT
2
5
RT , a za
2
3RT , {to
deka kaj site gasovi osnovna

fizi~ka veli~ina vo vnatre{nata energija na
pokaùva
3
R T2 T 1
2
(7)
So drugi zborovi: vnatre{nata energija e

funkcija na sostojbata na eden gas. Toa zna~i,
sekoga{ koga sistemot se nao|a vo edna
sostojba, negovata vnatre{na energija ima
opredelena vrednost {to & pripa|a na taa
sostojba, nezavisno od toa od koja prethodna
sostojba sistemot pominal vo ovaa sostojba.
Ako imame pogolemo koli~estvo gas, n mola
gas, toga{ vnatre{nata energija e dadena so:
Ako molekulot e pove}emolekularen, toga{

mora da se vodi smetka i za kineti~kata
energija na rotacionoto dvièwe.
Ek
U 2 U1
3
n
n RT , a bidej}i
2
R
sleduva:
NA
3
U N kT
2
m
M
N
NA
(8)
Vnatre{nata energija na sistem na idealen

gas zavisi samo od temperaturata na gasot i od
vkupniot broj molekuli na gasot.
Kaj pove}eatomskite gasovi se dobivaat
sli~ni
relacii:
za
dvoatomarnite
5
a
za
pove}eatomskite:
U N kT ,
2
U N 3kT .
Pra{awa, zada~i, aktivnosti

1. [to e toa termodinami~ki sistem?
Poso~ete nekoi primeri.
2. [to e toa ramnote`na termodinami~ka
sostojba i kako se opredeluva?
3. Poso~ete nekoi primeri termodinami~ki
procesi.
4. [to e toa vnatre{na energija na eden
termodinami~ki sistem? So koi edinici se
meri?
5. Od {to zavisi vnatre{nata energija za
nekoe koli~estvo gas?
3
1. Termodinamika
1.2. PROMENA NA VNATRE[NATA

ENERGIJA. KOLIÊSTVO TOPLINA
Kako moè da se promeni vnatre{nata energija? Toplinski kapacitet i specifi~en
toplinski kapacitet
Do promena na vnatre{nata energija na
odredeno koli~estvo gas moè da dojde na dva
na~ina:
1. So zagrevawe ili ladewe na gasot (ako toj se
najde vo kontakt so pozagreano ili postudeno
telo).
2. So {irewe ili komprimirawe na gasot
(koga
gasot se {iri toj vr{i rabota i
negovata vnatre{na energija se namaluva,
dodeka koga gasot se komprimira odnadvor se
vr{i rabota pa negovata vnatre{na energija
raste).
So prviot na~in na promena na vnatre{nata
energija se objasnuva poimot koli~estvo
toplina. Imeno, pri zagrevawe ili ladewe na
eden termodinami~ki sistem doa|a do
toplinska razmena. Energija predadena na
teloto (sistemot), ili odzemena od nego, vo

procesot na toplinskata razmena se vika
koli~estvo toplina.
Kako sistem }e zememe odredeno koli~estvo
idealen gas i nego go greeme so greja~ (telo na
povisoka temperatura), (sl. 1). Ako klipot na
gasot stoi fiksirano na isto mesto, so
greeweto na gasot se zgolemuva negovata vnatre{na energija, i toa taka {to vnesenoto
koli~estvo toplina Q e ednakvo na promenata
na vnatre{nata energija
'U:
Q = 'U
(1)
greja~
Sl.1
toplina.
4
Spored toa, za koli~estvoto toplina se sudi spored promenata na vnatre{nata energija na sistemot. Site kalorimetriski merewa se baziraat
na ovoj princip.
Opitot i sekojdnevnoto
iskustvo ni velat deka za
ednakvi zagrevawa na
razni tela se potrebni
razli~ni
koli~estva
Toplinski kapacitet Cm na edno telo e

koli~estvo toplina {to mu se soop{tuva na
teloto (se dodava ili odzema) za da mu se
promeni temperaturata za 1 kelvin. Se meri
vo xuli na kelvin (J/K). Ili:
Cm
Q J
T K
(2)
Za da se izdvojat raznite toplinski svojstva

na raznite supstancii voveden e poimot
specifi~en toplinski kapacitet.

Specifi~en toplinski kapacitet na nekoja
supstancija e koli~estvo toplina {to treba
da se soop{ti (dodade ili odzeme) na edinica
masa na dadenata supstancija za da se promeni
nejzinata tempertura za eden kelvin. Se meri
vo J/ (kg K ) i se beleì so c. Ili:
Q J
mT kg K
(3)
Bidej}i za zagrevawe na 1 kg masa od dadena

supstanca e potrebno koli~estvo toplina c,
za zagrevawe na masa (m) od istata supstanca e
potrebno koli~estvo supstanca Q dadeno so:
Q = c m 'T .
(4)
Za fizi~kata veli~ina koli~estvo toplina

~esto se koristi nazivot toplina.
1.2.2. Promena na vnatre{nata energija pri
vr{ewe na rabota
Vnatre{nata energija na
eden gas, osven so zagrevawe ili ladewe, moè da
se promeni i so ekspanzija
ili komprimirawe na
gasot.
Da pretpostavime vo cilindri~en izoliran sad da
imame zatvoren gas. Klipot na sadot e lesno podvièn (slika 2). Silite na
pritisokot na gasot dejstvuvaat na yidovite na
Sl.2
sadot i go pridviùvaat
lesno podvi`niot klip, pa taka vr{at rabota.
Ako pri ovoj proces ne se dodava nikakva
energija, rabotata {to ja vr{i gasot se vr{i
1. Termodinamika
za smetka na vnatre{nata energija na gasot.

Pri ekspanzija, vnatre{nata energija na gasot
se namaluva. Gasot se ladi.
Ako gasot se komprimira, se vr{i rabota od
nadvor, pritoa vnatre{nata energija na
sistemot se zgolemuva.
Eden od prvite nau~nici koj pokaàl deka
promenata na vnatre{nata ennergija na
sistemot e ednakva na izvr{enata rabota e
Xul (James Prescott Joule (1818 1889). Na
slikata 3 e dadena principnata {ema na
negoviot eksperiment.
Xul pokaàl deka rabota od 4186 J sekoga{ ja

poka~uva temperaturata na 1 kg voda za 1
kelvin.
Ovoj eksperiment svoevremeno odigral mnogu
va`na uloga vo fizikata. So nego za prv pat
bilo pokaàno deka mehani~kata energija i
toplinata (vnatre{nata energija) na sistemot
se ekvivalentni fizi~ki veli~ini i deka
moàt da se merat so isti edinici.
Xuloviot eksperiment go potvrdil zakonot za
zapazuvawe na energijata vo po{iroka smisla
za zborot:
Vo dvièwata na site izolirani sistemi,

zbirot od kineti~kata energija, potencijalnata i vnatre{nata energija na site tela
{to go ~inat sistemot, e postojan, i ne se
menuva. Toj zbir ja ~ini celata energija na
sistemot. Matemati~kata formulacija na ovoj

zakon ja dava sodrìnata na eden od osnovnite
principi vo prirodata, I princip na
termodinamikata.
'H
B
Sl.3.
1. Kako moè da nastane promenata na vnatre{nata energija na eden termodinami~ki

sistem??
2. So koja relacija se iskaùva koli~estvoto
toplina i so koi edinici se meri?
4. Kakov toplinski kapacitet treba da imaat
termoakumuliacionite pe~ki?
5. Vo tabelata podolu e daden specifi~en
toplinski kapacitet na pove}e supstancii.
Ako upotrebite isti greja~i za da zagreete 1
kilogram voda i 1 kilogram èlezo za 50 stepeni, {to pobrzo }e zagreete i zo{to?
[
Vo sad so voda A se vneseni lopatki, povrzani

so edna oska preku koja moè da rotiraat.
Rotacijata se ovozmoùva so dejstvo na silata
na tegot B koj se dviì pod vlijanie na
Zemjinata teà, taka {to lesno moè da se
izmeri izvr{enata rabota na tegot B :
A = m g 'H
(5)
Pri trieweto na lopatite so vodata, vodata se
zagreva. Doa|a do promena na vnatre{nata
energija na vodata. Taa promena e ednakva na
izvr{enata rabota na tegot B . (Eksperimentot pokaùva deka pri toa doa|a do zagrevawe
i na lopatite i na sadot, no toa moè da se
eliminira ili zanemari). So merewe na temperaturata vo sadot, moè da se izmeri
promenata na vnatre{nata energija na sistemot.
supstancija
voda
Fe
Hg
Ag
Cu
vozduh
mraz
petrolej
eter
glicerin
c [ J/(kgK)]
4186,8
460
120
250
380
1010
2090
2140
2340
2430
1. Termodinamika
6. Imame dve tela: prvoto e kocka bakar so masa 100 g, a vtoroto kocka èlezo so masa 50 g .
Koe od dvete tela ima pogolem toplinski
kapacitet?
7. Pri opredeluvaweto na potro{enata
toplinska energija za zagrevawe na 3 kg voda
vo bakaren ~ajnik so masa 12 kg ne se vodelo
smetka
za
potro{enata
energija
za
zagrevaweto na ~ajnikot. Kolkava gre{ka vo
procenti e pravena pri toa? (Odg. 3,5%)
8. Kolku toplina treba da se dade na 4 kg voda
za istata da se zagree od 20 0 C na 80 0 C? Dali
presmetkite {to }e gi napravite se to~ni, so
ogled na faktot {to vodata ja greete vo sad?
Malku istorija
Kratko rezime
Termodinami~ki sistem e koe i da bilo telo,
ili pove}e tela ~ii svojstva se ispituvaat.
Sistemite koi ne zaemonodejstvuvaat so okolinata ili, poto~no, ~ie{to zaemnodejstvo so
okolinata moè da se zanemari, gi smetame za
izolirani.
Termodinami~kata sostojba na sistemot se
opredeluva preku opredelen broj parametri
koi ednoznano go karakteriziraat dadeniot
sistem.
Pod ramnote`na sostojba na eden sitem se
podrazbira sostojba kaj koja makroskopski ne
se menuvaat parametrite na sostojbata, nitu
pak doa|a do promena na agregatnata sostojba
na telata od sistemot.
Vnatre{na energija na eden sistem ili telo e
kineti~ka energija na dvièweto na molekulite, kako i potencijalna energija na me|umolekularnoto zaemnodejstvo. Vnatre{nata
energija e funkcija na sostojbata na eden gas.
Energija predadena na teloto (sistemot), ili
odzemena od nego, vo procesot na toplinskata
razmena se vika koli~estvo toplina.
Toplinski kapacitet na edno telo e
koli~estvo toplina {to mu se soop{tuva na
teloto (se dodava ili odzema) za da mu se
promeni temperaturata za 1 kelvin.
Specifi~en toplinski kapacitet na nekoja
supstancija e koli~estvo toplina {to treba
da se soop{ti (dodade ili odzeme) na edinica
masa na dadenata supstancija za da se promeni
nejzinata tempertura za eden kelvin.
James Prescott Joule (1818 1889)

Xul bil britanski fizi~ar. Se zanimaval so
eksperimentalni
istraùvawa.
Prvoto
soop{tenie za mehani~kiot ekvivalent na
toplinata go dal vo 1843 godina. Na 22godi{na vozrast go dal i mnogu va`niot zakon
za toplinata proizvedena so elektri~na
struja, denes poznat kako Xul-Lencov zakon.
Edinicata xul za rabota i energija go nosi
negovoto ime.
Promena na vnatre{nata energija na odredeno koli~estvo gas nastanuva so zagrevawe

ili ladewe na gasot ili so {irewe ili
komprimirawe na gasot. Pri {irewe gasot se
ladi, a pri komprimirawe rabotata se vr{i
odnadvor gasot se zagreva, vnatre{nata
energija na sistemot raste.
Zbirot od kineti~kata energija, potencijalnata i vnatre{nata energija na site tela
{to go ~inat eden izoliran sistem e postojan,
ne se menuva. Ova e pro{iren zakon za
zapazuvawe na energijata.
1. Termodinamika
1.3. PRV PRINCIP NA

TERMODINAMIKATA
o
F
S
Sl.1.
'H
Neka izvesno koli~estvo gas se zagreva

vo zatvoren cilindar
so lesno podvièn
klip (slika 1) .
Pri zagrevaweto gasot se {iri i go
pridviùva klipot
nagore. Na gasot so
zagrevaweto sme mu
dale izvesno koli~estvo toplina Q.
Ovaa toplina se potro{ila za vr{ewe
rabota A i za promena
na vnatre{nata energija na gasot ('U).
Toa moè da se zapi{e kako:
Q = A + 'U
(1)
Ovaa ravenka go izrazuva zakonot za zapazuvawe na energijata. Toa e matemati~kata

formulacija na I princip na termodinamikata.
Koli~estvo toplina {to se soop{tuva na eden

sistem se tro{i za promena na vnatre{nata
energija na sistemot i za vr{ewe na rabota od
sistemot nasproti dejstvoto na nadvore{nite
sili.
Od ovoj princip e vidlivo deka vo sekoj
izoliran sistem zbirot na mehani~kata i
vnatre{nata (toplinskata) energija ostanuva
konstanten, nepromenet. Nitu mehani~kata,
nitu toplinskata energija ne moàt da bidat
sozdadeni od ni{to, nitu pak da bidat
uni{teni. Perpetuum mobile toplinska
ma{ina {to bi rabotela bez da & se dodava
energija ne moè da se sozdade.
Za da se vr{i nekoja mehani~ka rabota, nu`no
e na teloto {to treba da ja vr{i rabotata da
mu se dade izvesna toplinska energija.
Prviot princip na termodinamikata }e go
primenime na nekoi procesi kaj idealnite
gasovi.
a. Neka gasot koj e zatvoren kako na slikata 1
se zagreva, a volumenot neka mu e postojan

(izohoren proces), zna~i klipot stoi na isto
mesto Vo toj slu~aj nema dvièwe, izvr{enata rabota e ednakva na nula i celata vnesena
toplina se potro{ila na zagrevawe na gasot,
na promena na vnatre{nata energija na gasot:
QV = 'U
(2)
Ovde QV e koli~estvoto toplina {to mu bilo
dodavano na gasot vo uslovi na postojan
volumen, na {to ukaùva indeksot V. Zna~i,
pri izohoren proces celoto doneseno

koli~estvo toplina odi za zgolemuvawe na
vnatre{nata energija na sistemot.
b. Vo izobaren proces, pritisokot na gasot vo
sadot (sl.1) se drì postojan. Ako na gasot mu
se dodava izvesno koli~estvo toplina, taa
delumno se pretvora vo rabota, a delumno se
tro{i za zagrevawe na gasot:
Qp = Ap + 'U
(3)
Indeksot p i ovde ozna~uva deka dodavaweto
toplina se pravi pri konstanten pritisok.
Da ja presmetame rabotata {to se vr{i.
Bidej}i p = const, postojana e i silata na
pritisokot na gasot koja dejstvuva vrz klipot,
pa rabotata {to se vr{i e ednakva na
proizvodot od silata F i pomestuvaweto 'H
koe e vo nasoka na silata na pritisokot (sl.1):
Ap = F ' H = pS ' H = p ' V
(4)
Vo ovaa relacija so S go ozna~ivme presekot

na povr{inata na klipot vrz koj dejstvuva silata na pritisokot. Proizvodot S'H = 'V.
Rabotata e ednakva na proizvodot od pritisokot i promenata na volumenot na gasot.
v. Da pretpostavime najposle deka dodavaweto
na koli~estvoto toplina go vr{ime taka {to
gasot da ne ja menuva temperaturata. Toa e
izotermen proces. Pritoa temperaturata ne
se menuva, zna~i i vnatetre{nata energija ne
se menuva 'U =0. Celoto vneseno koli~estvo
toplina se pretvorilo vo izvr{enata rabota:
QT = AT
(5)
Pri izotermen proces celokupnoto vneseno

koli~estvo toplina se tro{i za vr{we na
mehani~ka rabota. Me|utoa, }e vidime deka
7
1. Termodinamika
vakvoto celosno koristewe e ograni~eno, za

{to }e stane zbor podocna.
Rabota na gasot i parata

Pokaàvme deka gasot, odnosno parata moè
pri izvesni uslovi da vr{i rabota.
]e se vratime na izobarniot proces. Rabotata
tamu e ednakva na:
Ap = p ' V = p (V2 V1 )
(6)
Ako vo (p-V)- koordinaten sistem se pretstavi izobaren proces se dobiva prava linija,
paralelna so apscisnata oska (slika 2)
p
A
D
V1
C
V2
Sl. 2
Od grafikot e jasno deka proizvodot p(V2 V1 )

e vsu{nost brojno ednakov so plo{tinata
ABCD, t.e. plo{tinata na povr{inata zafatena so pravata na pritisokot i apscisnata oska
vo intervalot na volumenite po~eten V1 i
kraen V2.
Moè da se pokaè deka ovaa rabota zavisi
samo od promenata na temperaturata. Da pretpostavime deka imame n molovi gas. Spored
Klapejron, ravenkata na sostojbata na gasot
vo po~etokot i na krajot e:
p V1 = n R T1
Univerzalnata gasna konstanta R e ednakva na

rabotata {to ja vr{i eden mol idealen gas,
pri konstanten pritisok, koga negovata temperatura se promenuva za eden kelvin.
Ako gasot vr{i {irewe spored nekoja neopredelena kriva, procesot e kakov bilo, i ako pri
toa volumenot mu se promenil od nekoj V1 vo
volumen V2, a procesot te~el taka {to vo
me|uvreme nastanuvale sostojbi koi gi
opi{uva krivata M N (slika 3) isto taka
moè da se opredeli rabotata {to gasot ja
vr{el.
Intervalot V2 V1 go delime na golem broj
mnogu mali intervali. Neka niv gi ima N, a koj
i da e od niv neka ima {irina 'Vi. Za eden
taka mal interval na promena na volumenot
moè da se smeta deka pritisokot pi e
konstanten, imeno delot na krivata {to mu
pripa|a na toj mal interval na volumenot,
moè da se smeta za prava paralelna so
apscisnata oska. Toga{ rabotata izvr{ena od
gasot pri promena na volumenot 'Vi e:
Ai = pi ' Vi .
(9)
M1
p
2
pi
Q
V1
'Vi
P
V2
( 7)
p V2 = n R T2
Sl.3
Ako od dolnata ravenka ja izvadime gornata

se dobiva:
P (V2 V1 ) = n R ( T2 T1)
(8)
od kade e jasno deka izvr{enata rabota zavisi

od promenata na temperaturata.
Ako pretpostavime da imame 1 mol gas, i deka
promenata na temperaturata e 1 kelvin, toga{
spored (8) izvr{enata rabota e ednakva na R.
Toa ukaùva deka univerzalnata gasna konstanta go ima slednovo fizi~ko zna~ewe:
8
Celokupnata rabota izvr{ena vo tekot na

procesot M-N }e ja dobieme koga }e gi sobereme rabotite izvr{eni vo tekot na site N
mali intervali. Bidej}i pi 'Vi e brojno ednakov so plo{tinata na maliot siv pravoagolnik, celokupnata rabota na gasot e brojno
ednakva na plo{tinata na povr{inata me|u
krivata M-N i apscisnata oska. Toa e plo{tinata na povr{inata MNPQ koja e ednakva na
zbirot na povr{inite na site mali pravoagolnici.
1. Termodinamika
Treba da se napomne deka presmetuvaweto na

rabotata na ovoj na~in e tolku podobro kolku
{to e brojot na intervalite pogolem, odnosno
nivnata golemina pomala. Vo takvi uslovi,
plo{tinata na povr{inata MNPQ e mnogu
bliska so povr{inata na site pravoagolnici.
Da vidime sega {to stanuva pri komprimirawe na gasot. Za po~etok }e pretpostavime deka
kompresijata stanuva pri konstanten pritisok i deka gasot od volumen V2 (slika 2) postepeno mu se namaluva volumenot za da na krajot
stane V1. Pri vakvoto izobarno zbivawe na gasot rabotata se vr{i od nadvore{nite sili,
p
105 Pa
0,5105 Pa
1L
nasproti silite na pritisok na gasot, i zatoa

taa rabota e naegativna.
I op{to, ako eden proces te~e od pogolem
volumen kon pomal, rabotata {to pritoa se
vr{i e brojno ednakva so proizvodot
p'V = p(V2 V1),

no bidej}i ja vr{at nadvore{ni sili nasproti
silite na pritisokot, taa rabota e negativna.
I vo uslovi koga procesot ne e izobaren, tuku
kakov i da bilo, rabotata ja dobivame kako
plo{tina na povr{inata zafatena so krivata
na procesot i apscisnata oska, no taa rabota e
negativna.

1. Kako glasi I ot princip na termodinamikata za izohoren proces?
2. Kako se presmetuva rabotata pri izobaren
proces?
3. Koga e pozitivna, a koga e negativna
rabotata na eden gas? Se sloùva li toa so
osnovnata definicija za rabota izu~uvana vo
mehanikata?
4. Volumenot na izvesno koli~estvo gas se menuva od V1 na V2 edna{ izotermno, a potoa
izobarno. Koga se vr{i pogolema rabota?
5. Eden mol gas e zatvoren vo cilindar i gi
vr{i procesite dadeni so AB, BC, CD, DA,
kako {to e prikaàno na dijagramot od
slikata 4. Opi{i gi procesite koi nstanuvaat
tuka. Kolkava rabota e izvr{ena vo tekot na
celiot ciklus? (Odg. 50 J)
2L
Sl. 4.
6. Kakvi procesi nastanuvaat ako te~at vo

sprotivna nasoka ADCBA? ]e vr{i li toga{
gasot rabota i kolkava?
7. Vo cilindar pod klip se nao|a vozduh so
masa 0,2 kg. Gasot se zagreva taka {to
temperaturata mu se promenila za 88 K.
Kolkava rabota }e se izvr{i pritoa, ako
procesot nastanuva pri postojan pritisok?
Molarnata masa na vozduhot e 0, 029 kg/mol .
(Odg. 5383 J)
Kratko rezime
I princip na termodinamikata glasi: koli~e-
stvo toplina {to se soop{tuva na eden sistem,

se tro{i za promena na vnatre{nata energija
na sistemot i za vr{ewe rabota nasproti
nadvore{nite sili. Ili: Perpetuum mobile
toplinska ma{ina {to bi rabotela bez da & se
dodava energija ne moè da se sozdade.
Ako eden proces te~e od pomal volumen kon
pogolem, rabotata {to pritoa se vr{i e brojno
ednakva so proizvodot p'V i taa e pozitivna, a
ako procesot nastanuva od pogolem volumen
kon pomal rabotata ja vr{at nadvore{ni sili
nasproti silite na pritisokot, i taa rabota e
negativna.
Univerzalnata gasna konstanta R e ednakva na
rabotata {to ja vr{i eden mol idealen gas, pri

konstanten
pritisok,
koga
negovata
temperatura se promenuva za eden kelvin.
1. Termodinamika
1.4. ADIJABATSKI PROCESI

Vo termodinamikata posebna va`nost imaat
adijabatskite procesi. Toa se procesi pri
koi{to sistemot ne vr{i nikava razmena na
toplina so okolinata. Za ovie procesi :
Q=0
(1)
Za da se ovozmoì vakov proces, bi trebalo
gasot da se nao|a vo sad so idealna toplinska
izolacija. Realno, takva izolacija te{ko se
postignuva. Me|utoa, vo prirodata sepak se
sre}avaat niza procesi koi moè da se smetaat
za adijabatski. Toa se mnogu brzi, ili
eksplozivni procesi, kaj koi nema vreme za da
se slu~i toplinska razmena.
Ako se vodi smetka za (1) I-ot princip na
termodinamikata, daden so
Q = A + 'U,
pominuva vo A + 'U = 0, ili
'U = - A
izoterma
adijabata
V
Sl.2.
(2)
promenata na vnatre{nata energija e ednakva

na rabotata so negativen znak. Kakvo e fizi~koto tolkuvawe na ovoj iskaz?
Neka, na primer gasot se {iri adijabatski.
Toga{ toj vr{i rabota vo nasoka na silite na
pritisokot (pozitivna rabota), a nastanala
negativna promena na vnatre{nata energija.
Zna~i, vnatre{nata energija se namaluva.
Gasot se ladi. Velime, adijabatsko {irewe se
vr{i za smetka na vnatre{nata energija na
sistemot.
Obratno, ako vrz gasot se
vr{i adijabatska kompresija, toga{ rabotata se
vr{i odnadvor, taa e naso~ena sprotivno na dejstvoto na silite na pritisokot, zna~i taa rabota e
negativna.
Negativnata rabota spored (2) zna~i pozitivna
promena na vnatre{nata
energija, nejzino zgolemuvawe. Pri adijabatska kompresija gasot se zagreva.
Sl.1
Idealiziran adijabatski
proces moè da se izvr{i vo cilindar so gas
10
(slika 1) ~ii yidovi se idealni toplinski

izolatori. Ako gasot sam od sebe, pod vlijanie na silite na pritisokot go pridviì
klipot nagore, toj vr{i pozitivna rabota, no
na smetka na vnatre{nata energija, pa gasot
se ladi. Obratno, ako gasot odnadvor se komprimira, negovata temperatura }e se poka~i.
Zavisnosta na pritisokot na gasot od volumenot kaj adijabatskite procesi e prikaànna

na slikata 2. Krivata na zavisnosta se vika
adijabata. Na istiot koordinaten sistem, za
sporedba, e daden i grafikot na zavisnosta na
pritisokot na gasot od volumenot pri
izotermnite
procesi.
Se
gleda
deka
adijabatata e postrmna kriva od izotermata.
Pri~inata za pogolemoto namaluvawe na
pritisokot pri adijabatskoto {irewe se
objasnuva na sledniov na~in: kaj adijabatskiot
proces do namaluvawe na pritisokot doa|a od
dve pri~ini: i poradi zgolemuvaweto na
volumenot, sli~no kako kaj izotermnite
procesi, no i poradi ladeweto na gasot.

1. Volumenot na gasot se zgolemuva dvojno, edna{
izotermno, a potoa adijabatski. Koga gasot vr{i
pogolema rabota? Koga se ladi?
2. Vrz gas vo eden izoliran sad se vr{i adijabatska
kompresija. Kakva rabota se vr{i pritoa? Objasni
go znakot na rabotata.
Kratko rezime
Procesite kaj koi sistemot ne vr{i nikakva
razmena na toplina so okolinata se adijabatski. Pri adijabatsko {irewe gasot se
ladi, a pri adijabatska kompresija se zagreva.
1. Termodinamika
1.5. PRINCIP NA RABOTA NA

TOPLINSKITE MA[INI.
KOEFICIENT NA POLEZNO
DEJSTVO
Idealna toplinska ma{ina
Uredite {to ja koristat toplinskata vnatre{na energija i nea ja pretvoraat vo rabota se
narekuvaat toplinski ma{ini. Pred da se
zapoznaeme so osnovnite principi na vakvite
ma{ini, treba da se zapoznaeme so eden mnogu
vaèn fakt povrzan so prirodata na procesite vo prirodata, a toa e deka vo prirodata
ne se mo`ni povratni (reverzibilni) procesi.

[to e toa reverzibilen proces?
Toa e proces koj te~e ednakvo vo dvete nasoki.
Imeno, ako nekoj termodinami~ki proces se
nao|al prvo vo edna sostojba, a potoa pominal
vo druga sostojba, procesot e reverzibilen,
ako e moèn obratniot proces od vtorata vo

prvata sostojba, no pritoa da ne dojde do nikov
energetski ili drug vid promeni, nitu vo
sistemot, nitu vo okolinata.
Kako povraetn proces bi
moèle da go zamislime
ni{aweto na edno top~e,
no samo ako go isklu~ime
trieweto. Toga{ top~eto
gi pominuva site poloÀ
B bi, od polo`bata A do B,
no i obratno od B do A.
Pritoa, ne doa|a do nikakvi promeni nitu vo
top~eto, nitu vo okolinata. I
drugi ~isto mehani~ki procesi
moè
da
se
smetaat
za
reverzibilni (oscilirawe na teg
na pruìna, otskoknuvawe na
top~e od elasti~na podloga i sl. ).
Me|utoa, od iskustvo znaeme deka
ni{aweto na ni{aloto ne stanuva
taka kako {to bi bilo bez triewe.
Postoi triewe i ni{aloto se
ni{a, so proces koj ne e
greja~
reverzibilen.
I toplinskite procesi ne se rea)
verzibilni. Kako primer }e zememe dve tela koi se vo neposreden
dopir. Neka teloto 1 e na povisoka
temperatura od teloto 2. ( T1 > T2). Znaeme deka

teloto 1 }e mu predade izvesno koli~estvo
toplina na teloto 2, no do obraten proces ne
moè da dojde. Nikoga{ nema da se slu~i
teloto 2 da mu ja vrati toplinata na teloto 1.
Sli~no e i so drugite toplinski procesi.
Neka, na primer vo eden sad pod visok
pritisok imame gas i neka sadot go doneseme
vo edna soba. Ako potoa sadot go otvorime i
dozvolime toj da se ra{iri vo sobata, iako
ovoj proces }e se slu~i sam po sebe,
obratnoto nikoga{ nema da se slu~i - gasot da
se vrati vo prvobitniot volumen.
Site pogore poso~ni primeri ukaùvaat na
toa deka vo prirodata procesite te~at vo edna
nasoka. Toa ni ukaùva deka pokraj principot
na zapazuvawe na celokupnata energija na eden
sistem, postoi u{te eden princip {to ja
opi{uva nasokata na nastanuvawe na procesite. Taa nasoka ja objasnuva II-ot princip
na termodinamikata, a za nego da go razbereme,
}e izu~ime nakratko eden idealiziran cikli~en proces, poznat vo fizikata kako Karnoov proces. Pod cilki~en proces podrazbirame
takov proces pri koj rabotnoto telo (na
primer, gasot vo eden cilindar) periodi~no se
vra}a vo prvobitnata sostoba. Eden toplinski
motor, vsu{nost, pretstavuva pove}ekratno
povtoruvawe na eden ciklus.
Ciklusot Karno se sostoi od dva izotermni i
dva adijabatski procesa. Rabotnoto telo e gas
vo eden cilindar so idealni toplinski yidovi.
Gasot vo po~etokot se nao|a vo sostojbata 1,
opi{ana so parametrite (p1 , V1 , T1) (slika 2)
vo cilindar so dno koe moè da bide idealen
3
2
2
4
4
1
ladilnik
b)
v)
g)
Sl.2
11
1. Termodinamika
toplinski sprovodnik. Go pu{tame gasot da se

{iri. No, bidej}i toj pri {ireweto bi se
ladel, a nie sakame {ireweto da e izotermno,
mu dodavame izvesno koli~estvo toplina od
teloto {to e vo neposreden dopir na dnoto na
sadot i {to }e go vikame greja~, a so toa, zna~i
gasot vr{i izotermno {irewe pri temperatura T1 ( slika2 a).
p
1 (V1, p1, T1)
4 (V4, p4, T2)
2 (V2, p2, T1)
3 (V3, p3, T2)

V
Sl.3
Ovoj proces e opi{an so izotermata 1-2 na
slikata 3. Koga }e se postigne sostojbata 2,
opi{ana so parametrite (p2 , V2 , T1), dnoto na
cilindarot se zamenuva so idealen toplinski
izolator (sl. 2b), taka {to gasot ponatamu
adijabatski se {iri. Pritoa, gasot }e ja
dostigne sostojbata 3, opi{ana so parametrite (p3 , V3 , T2), kade {to temperaturata na
gasot se namalila, bidej}i gasot se {irel
adijabatski. Procesot 2-3 e opi{an na slikata
3 so adijabata 2-3.
Vo natamo{niot tek doa|a do namaluvawe na
volumenot, i toa vo po~etokot po pat na
izotermna kompresija, pri {to cilindri~niot sad od slikata 2 mora da se povrze so
idealen toplinski sprovodnik koj }e bide vo
neposreden kontakt so telo na poniska
temperatura. Ova telo }e go vikame ladilnik
i toa ovozmoùva da se odzema izvesno koli~estvo toplina za da moè pri komprimiraweto gasot da ja zadrùva tempertuarata T2.
Po izotermnoto komprimirawe, gasot od sostojbata 3 pominuva vo sostojbata 4, opi{ana
so parametrite (p4 , V4 , T2), Izotermata 3-4 na
grafikot od slikata 3 go opi{uva ovoj proces.
Posledniot del od ciklusot na Karno treba da
obezbedi vra}awe na sistemot vo prvobitnata
12
sostojba 1. Za taa cel, gasot povtorno se

izolira, dnoto na cilindarot e pak idealen
toplinski izolator (slika 2g) i se vr{i
adijabatska kompresija, za da se ovozmoì
poka~uvawe na temeraturata od T2 na T1.
Procesot 4-1 e adijabatski, i e opi{an so
adijabatata 4-1 na slikata 3.
Zna~i vo procesite 1-2-3 nastanuva {irewe, a
vo tekot na procesite 3-4-1 kompresija na
gasot. Vo tekot na {ireweto gasot vr{i rabota poradi dejstvoto na silite na pritisokot
nasproti nadvore{nite sili i taa rabota e
pozitivna. Vo tekot na komprimiraweto
rabotata e vr{ena odnadvor i taa e negativna.
Vkupnata rabota e ednakva na razlikata me|u

ovie dve raboti i brojno e ednakva so
plo{tinata na povr{inata zafatena so
krivata 1-2-3-4-1.
Na delot 1-2 gasot primal izvesno koli~estvo
toplina od greja~ot. Da ja ozna~ime so Q1.
Greja~ot se nao|al na temperaturata T1 . Na
delot 3-4 gasot predaval i koli~estvo toplina
Q2 na ladilnikot koj ima temperatura T2.
Ova ukaùva na toa deka vo korisna rabota se
pretvora samo del od koli~estvoto tolina Q1.
Toa e delot Q1- Q2.
Da postavime vakvo pra{awe: dali bi dobile
korisna rabota bez da postoi ladilnikot i bez
da mu se odzeme izvesno koli~estvo toplina
na sistemot?
Ako od sostojbata 3 bi vr{ele kompresija bez
da se odzeme izvesno koli~estvo toplina,
zna~i kompresijata bi bila adijabatska,
spored krivata 3-2
do postignuvawe na
temperaturata T1.. Potoa procesot bi te~el
izotermno po krivata 2-1. Rabotata {to bi ja
vr{ele nadvore{nite sili pri kompresijata
bi bila ednakva so rabotata na gasot {to toj ja
vr{el pri {ireweto. Korisnata rabota bi
bila ednakva na nula. Zna~i, neophoden uslov
za da imame vr{ewe na korisna rabota, e, pokraj rabotnoto telo, da imame greja~, od koj }e
se zema izvesno koli~estvo toplina Q1, no i
telo {to e postudeno, ladilnik na koe {to
del od toplinata }e mu se predade ( Q2).
Od ova se gleda deka ne e mo`no celoto koli~estvo toplina da se pretvori vo mehani~ka
rabota. Ova tvrdewe e edna od formulaciite
na II- ot princip na termodinamikata.
Zna~i, za da se dobie korisna rabota, pokraj
1. Termodinamika
uslovot deka e potrebno postoewe na nekoe

telo {to }e ni dava energija ({to proizleguva
od I ot princip na termodinamikata),
potrebno e da se ispolni i vtor uslov. Treba
da postojat dve tela koi se nao|aat na
razli~ni temperaturi, bidej}i toplinata
moè da pominuva samo od telo so povisoka

temperatura na telo so poniska temperatura, a
nikako obratno. Vo Karnooviot proces, gasot
}e vr{i rabota samo ako del od toplinata mu
predade na ladilnikot. Ma{ina {to bi
rabotela bez predavawe na del od primenata
toplina, ja vikame perpetuum mobile od II
red. II ot princip na termodinamikata se
iskaùva i so iskazot perpetuum mobile od II
red ne e moèn.
Kaj idealnata ma{ina koja bi rabotela so

pove}ekratno povtoruvawe na Karnooviot
proces, KPD (K) se nao|a kako:
Q1
(1)
bidej}i korisnata rabota e Q1 Q2, a vnesenata

energija Q1.
Presmetkite pokaùvaat deka ovoj koeficient e povrzan so temperaturata na greja~ot
T1 i temperaturata na ladilnikotT2 na sledniov na~in:
T1 T2
T1
[ematski prikaz na toplinska ma{ina e

daden na slikata 4.
T1
Koeficient na polezno dejstvo na edna

ma{ina e odnos me|u dobienata korisna rabota i vnesenata energija vo nea.
Q 1 Q2
Toa zna~i sekoja toplinska ma{ina e sostavena od greja~, rabotno telo i ladilnik.
A=Q1 Q2
Koeficient na polezno dejstvo (KPD) na

toplinska ma{ina
rabota za smetka na vnatre{nata energija.

Niedna toplinska ma{ina ne moè da raboti
pri ednakva temperatura na rabotnoto telo i
okolinata koja tuka igra uloga na ladilnik.
Toa zna~i pri vr{eweto rabota kaj toplinskite ma{ini zadolìtelno doa|a do
predavawe na toplina od pozagreanite na
postudenite tela.
Sekoja toplinska ma{ina dobiva toplina od
zagreanoto gorivo {to igra uloga na greja~, a
eden del od taa toplina zadolìtelno ja
predava na okolinata, naj~esto atmosferata.
(2)
Spored Karno, koja i da bilo realna toplinska ma{ina {to raboti so greja~ na temperatura T1 i ladilnik na temperatura T2, ne
moè da ima KPD pogolem od koeficientot
na poleznoto dejstvo na idealnata toplinska
ma{ina.
Vo dene{nite toplinski ma{ini, gorivoto
pri sogoruvaweto ja zgolemuva temperaturata
na rabotnoto telo na motorot do stotici, ili
iljadi stepeni vo sporedba so okolinata.
Pritoa, pritisokot na rabotnoto telo
(sekoga{ e toa gas) se zgolemuva i toj vr{i
greja~
T2
rabotno
telo
ladilnik
Sl.4
Od formulata (2) e jasno deka za da se zgolemi
KPD, temperaturata na greja~ot treba da e
povisoka, a na ladilnikot poniska. Samo vo
uslovi T2 = 0 (apsolutna nula) K = 1. Ovoj uslov
ne moè da se postigne. Prakti~no, temperaturata na ladilnikot obi~no e temperaturata
na vozduhot ili temperatura bliska do nea.
Temperaturata na greja~ot moè da se zgolemi. Me|utoa, sekoj materijal vo koj e
smesten greja~ot ima svoja granica na izdr`livost (to~ka na topewe), pa od tie pri~ini
nitu temperaturata na greja~ot ne moè
premnogu da se zgolemuva.
Osnovna zada~a na dene{nata tehnika na
gradewe na toplinskite ma{ini e pravewe
ma{ini ~ij KPD s pove}e bi se dobliùval
do KPD na idealnata toplinska ma{ina. Toa
se pravi so namaluvawe na trieweto, zna~i,
namaluvawe na zagubite na toplinata {to
bespolezno se tro{i. Na ova pole i denes s
u{te moàt da se napravat podobruvawa.
Dene{nata toplinska ma{ina, ~ii temperaturi na greja~ot i ladilnikot se : T1= 800 K i
13
1. Termodinamika
T2 = 300 K, spored (2) bi imala vrednost:

T 1 T2
K
100 % 62 %
T1
dodeka kaj realnite ma{ini se postignuva
samo 35-40 %.
Denes, koga toplinskite ma{ini gi dviàt avtomobilite, traktorite, dizel lokomotivite,
avionite, brodovite i sl. zada~ata za zgolemuvawe na efikasnosta na toplinskite ma{ini sekako deka stanuva se pozna~ajna.
Me|utoa, vo dene{no vreme tehni~koto podobruvawe na toplinskite ma{ini bara i drugi
ispituvawa koi proizleguvaat od na{ata s
pogolema grià za sredinata vo koja ìveeme.
Gorivata na toplinskite ma{ini ne smeat da
davaat otpadni gasovi {to ja trujat sredinata
vo koja ma{inata raboti. Toa ne smee da se
dozvoluva za da moè ne samo ~ovekot tuku
site ìvi su{testva da se razvivaat normalno
na Zemjinata topka, i toa ne samo denes tuku i
vo idnina. Ovie gasovi mnogu vlijaat i na promenata na temperaturata na atmosferata, a so
toa i na Zemjata. Izmenetata struktura na
atmosferata gi naru{uva toplinskite efekti
na Zemjinata topka, pa moè da se o~ekuvaat
golemi klimatski promeni i vo ne taka
dale~na idnina. Od site ovie pri~ini, usovr{uvaweto na toplinskite ma{ini bara s
pogolemo angaìrawe na naukata.

1. [to e reverzibilen proces? Poso~i
primer.
2. Zo{to velime deka vo prirodata ne postoi
reverzibilen proces?
3. [to e toa cikli~en proces?. Objasni go
Karnooviot proces. Na {to e ednakva rabotata kaj Karnooviot proces? Kakov & e znakot?
5. Objasni kakva bi bila ma{inata koja bi
rabotela kako i Karnoovata, no vo sprotivna
nasoka; imeno, gasot od sostojba 1 da preminuva preku 4-3-2-1 (slika 3). Kakva bi bila rabotata na vakvata ma{ina?
6. Kolkav e koeficientot na polezno dejstvo
na toplinska ma{ina ~ij greja~ e na 6200 C, a
ladilnik na na -200 C? ( Odg. 71,6%)
14
Malku istorija
Sadi Karno (Sadi Carnot, 1796-1832)

Sadi Karno e francuski fizi~ar. Svoeto
poznato delo za ciklusot, koj denes go nosi negovoto ime, go objavil vo 1824 god. Umrel mlad
od kolera. Vrz osnova na negovite idei za mehani~kata teorija na toplinata Klauzius
(1850) i V. Tomson Kelvin (1851) go postavile
II ot princip na termodinamikata.
Kratko rezime
Vo prirodata ne postojat reverzibilni procesi.
Neophoden uslov za da imame vr{ewe na korisna rabota od nekoja toplinska ma{ina e,
pokraj rabotnoto telo, da imame greja~, od koj
}e se zema izvesno koli~estvo toplina Q1, no i
telo {to e postudeno, ladilnik na koj{to del
od toplinata }e mu se predava ( Q2).
Koeficient na polezno dejstvo na edna ma{ina e odnos me|u dobienata korisna rabota i
vnesenata energija vo nea i se opredeluva so
T1 T2 . Koja i da bilo realna toplinska
T1
ma{ina {to raboti so greja~ na temperatura
T1 i ladilnik na temperatura T2, ne moè da
ima KPD pogolem od koeficientot na
poleznoto dejstvo na idealnata toplinska
ma{ina koja raboti spored Karnooviot
ciklus.
2. Mehani~ki oscilacii
2.1. PERIODI^NO DVI@EWE

Osnovni poimi i elementi na
oscilatornoto dvièwe
Pod poimot periodi~no dvièwe se
podrazbira povtoruvawe na dvièweto ili
polo`bata na teloto po edna ista traektorija. So drugi zborovi, dvièweto e periodi~no koga se povtoruva vo ednakvi vremenski
intervali. Kaj vakvite dvièwa vremetraeweto na eden ciklus se vika period.
k
&
Fel
*
P
a)
elasti~na sila
&
Fel ne se uramnoteì so
&
silata na Zemjinata teà P , tegot e vo ramnoteà. Ovaa polo`ba e nare~ena ramnote`na

polo`ba (sl. 1.a) .
Ako pod dejstvo na nadvore{na sila tegot se izvadi od ramnote`nata polo`ba, se
&
sobirawe
-y
ramnote`na
polo`ba
za nastanuvawe na oscilatorno dvièwe e da

postoi sila koja postojano }e go vra}a teloto
vo ramnote`nata polo`ba. Taa moè da bide
nadvore{na ili vnatre{na .
Da razgledame edna pruìna na ~ij kraj
e zaka~en teg (sl.1). Pritoa pruìnata se
istegnuva s dodeka nejzinata vnatre{na
rastegnuvawe
b)
zgolemuva i elasti~nata sila Fel . Ovaa sila

nastojuva da go vrati tegot vo ramnote`nata
polo`ba i zatoa e nare~ena povratna sila. (sl.
1.b). Povratnata sila kaj oscilatornoto dvièwa e naso~ena kon ramnote`nata polo`ba.
Sistemot teg-pruìna zapo~nuva da oscilira
okolu ramnote`nata polo`ba. Za vreme na
osciliraweto teloto postojano go menuva
svoeto rastojanie od ramnote`nata polo`ba.
Sl. 1. Oscilirawe na pruìna
Momentalniot otklon od negovata ramnote`na polo`ba se vika elongacija. Najgo-
Mnogu pojavi vo prirodata se periodi~ni, na primer: dvièweto na ni{aloto na ~asovnikot, teg pricvrsten na pruìna, trepereweto na ìcite od muzi~kite instrumenti,
potoa rabotata na srceto, oscilaciite na ~esticite od materijalnata sredina niz koja se
{iri zvukot, dvièweto na planetite okolu
Sonceto, oscilaciite na atomite i molekulite okolu svoite ramnote`ni sostojbi vo kristalnata re{etka na tvrdo telo, kaj naizmeni~nata struja ima periodi~na promena na elektri~niot napon i struja i dr.
Vo zavisnost od fizi~kata priroda na
oscilaciite i na~inot na nivnoto dobivawe,
razlikuvame: mehani~ki i elektromagnetni
oscilaci (oscilacija na vektorot na ja~inata
na
elektri~noto
pole
i
magnetnata
indukcija).
Oscilatornite dvièwa pretstavuvaat
poseben vid periodi~ni dvièwa koi dosta
~esto se sretnuvaat. Periodi~noto dvièwe
lemata vrednost na elongacijata e nare~ena

amplituda. Sistemot {to go obrazuvaat elasti~nata pruìna i tegot se narekuva oscilatoren sistem ili oscilator.
pri koe teloto se otklonuva tu na ednata tu na

drugata strana od najstabilnata ramnote`na
polo`ba se vika oscilatorno dvièwe.. Uslov
O''
&
Fel
&
P
&
P
Sl. 2. Oscilirawe na telo zaka~eno na konec
Periodi~no oscilatorno dvièwe ima i koga

edno telo e zaka~eno na konec (sl.2). Ako teloto se izvadi od ramnote`nata polo`ba, pod
vlijanie na komponenta na silata na Zemjinata teà, toa odnovo se vra}a vo ovaa polo`ba.
Ovaa sila, iako e razli~na po priroda, e naso~ena kon ramnote`nata polo`ba i e analogna
na silite na elasti~nost. Taa e povratnata
sila.
15
{aloto e postavena dolga temna lenta (sl.1).

Go izveduvame ni{aloto od ramnote`nata
polo`ba i go pu{tame da oscilira. Vo momentot koga go pu{tame ni{aloto da oscilira,
po~nuvame ramnomerno da ja dviìme lentata
vo pravec normalen na osciliraweto na ni{aloto. Sitniot pesok koj te~e od otvorot na
konusniot sad pa|a na lentata i opi{uva kriva linija, poznata kako sinusoida.
2.1.1. HARMONISKI OSCILACII

Elementi na oscilatornoto dvièwe
Me|u razli~nite vidovi oscilacii, vo
najprosta forma se harmoniskite oscilacii
pri koi oscilatornata veli~ina vo tekot na
vremeto se menuva po sinusen ili kosinusen
zakon. Me|utoa, mnogu oblici na oscilatorni
dvièwa moè da se svedat na oscilacii od
ovoj oblik. Deka toa e taka, moè lesno da se
pokaè so sledniov eksperiment.
Harmoniskite oscilacii matemati~ki

lesno se opi{uvaat preku sledewe na proekcijata na materijalna to~ka P {to rotira
ramnomerno. Za taa cel pogodno e da se
nabquduva senkata na to~kata P na ekranot E,
postaven normalno na ramninata na rotacija.
Senkata na to~kata P, P vr{i harmonisko
oscilatorno dvièwe (sl.2).
Vo koordinatniot sistem XOY se nanesuva kru`nica so radius A ednakov na goleminata na amplitudnata vrednost na harmoniskoto oscilatorno dvièwe i to~ka R koja rotira ramnomerno so konstantna agolna brzina
Z vo nasoka sprotivna od dvièweto na strelkata na ~asovnikot. Dvièweto na to~kata R
po~nuva od polo`ba Ro. Senkata (proekcijata)
na materijalnata to~kata R vrz ekranot oscilira po prava linija pome|u + A i -A.
Centarot na rotacija na to~kata R e vo
koordinatniot po~etok na sistemot XOY, a
proekcijata (senkata) na materijalnata to~ka
Sl. 1.
Konusen sad so tesen otvor na vrvot se polni

so siten pesok i so pomo{ na konci se zaka~uva na stativ za da pretstavuva ni{alo. Pod ni-
P 1
P1
P2
P3
Q
y
&
A
P
M
P4
P6
Sl. 2.
k
&
Fel
Po,
-A
P 5 E
P5
16
Po
*
P
R vrz ekranot E se razgleduva vo pravec na Yoskata. Da ja ozna~ime po~etnata polo`ba na

to~kata so Ro. Dodeka to~kata R izveduva
ramnomerno kru`no dvièwe pominuvaj}i niz
polo`bite R1 , R2 , R3 , R4 itn., proekcijata
(senkata) na to~kata R pominuva niz
polo`bite
P1' ,
Po' e
P2'
P3'
itn. Spored toa,
ramnote`nata polo`ba na
polo`bata
oscilatornoto dvièwe.
Oddale~enosta na proekcijata na to~kata R od koordinatniot po~etok vrz Y-oskata
vo proizvolen moment e elongacijata y. Maksimalnata elongacija ili najgolemoto rastojanie od ramnote`nata polo`ba e amplituda,
i e ednakva so radiusot na kru`nicata
ozna~en so A ( Po' P1' =A).
Pritoa, senkata na materijalnata to~ka
pravi harmonisko oscilatorno dvièwe,
osciliraj}i me|u vrednostite +A do nula
preku -A do nula i odnovo do maksimalnata
elongacija +A. Vremeto T za koe proekcijata
na to~kata }e napravi edna polna oscilacija e
period na oscilirawe. Za toa vreme
oscilatorot
dva
pati
pominuva
niz
ramnote`nata polo`ba.
Brojot na polnite oscilacii izvedeni

vo edinica vreme e frekvencija f. Edinicata
za frekvencija e 1 Hz (herc)
1
1s
1 Hz
s 1 .
(1)
Frekvencijata e povrzana so periodot

taka {to vaì:
1
.
T
&
A }e opi{e okolu to~kata O poln agol od 2S
radijani. Bidej}i dvièweto e ramnomerno,

agolot Mse menuva proporcionalno so vremeto. Zatoa moè da se napi{e proporcijata:
t :T
2S
T
2Sf t
Zt .
( 4)
Od poslednata ravenka se gleda deka agolot

Mzavisi od vremeto. Odnosno fazata i vremeto se karakteristiki na oscilatornoto
dvièwe. Kru`nata frekvencija Z e zadadena
so ravenkata:
2S
T
2Sf .
(5)
Kru`nata frekvencija e broj na oscilacii vo
2S sekundi .
2.2. KARAKTERISTI^NI
VELIÎNI NA HARMONISKITE
OSCILACII
Karakteristi~ni veli~ini koi se menuvaat so tekot na harmoniskoto oscilirawe se:
elongacija, brzina, sila i zabrzuvawe. d sl. 2
(2.2) se gleda deka
OQ
OP
y
A
sin M .
Spored toa, polo`bata na proekcijata

na materijalnata to~kata na Y-oskata so tekot
na vremeto se menuva spored zakonot:
y = A sin M = A sin 2Sft = A sin Z t
(1)
(2)
Vo koj bilo moment t otse~kata OP1=A so

X-oskata na pravoagolniot koordinaten sistem zafa}a agol M, koj ja opredeluva i goleminata na elongacijata na proekcijata P i
velime ja opredeluva fazata na oscilirawe.
Za vreme od eden period radiusvektorot
M : 2S
Pritoa fazata na oscilirawe M, vremeto t,

periodot na oscilirawe T i agolnata brzina
Z(kru`nata frekvencija) se povrzani so :
Ravenkata (1) grafi~ki e prikaàna vo (2.4.

sl.2). Dokolku po~etniot agol ima nekoja
vrednost Mo, toga{ ravenkata (1) go dobiva
oblikot:
y = A sin (Z t+Mo) .
(2)
Funkciite sin Zt i cos Zt se periodi~ni

funkcii koi primaat vrednosti pome|u r 1 i
moè da imaat ednakvi vrednosti za razli~ni
vrednosti na t. Na primer, sin Zt = +1 za t=
S/2Z, 5S/2Z itn.
, avenkata (1)
matemati~ki moè da se izrazi i na sledniov
(3)
17
na~in:
y = A sin Z t = A sin Z (t +kT),
(3)
kade {to k=1, 2, 3, .... e cel broj, {to zna~i za

to~no opredeleni vremenski intervali: t = T,
2T, 3T,... funkcijata dobiva ednakvi vrednosti.
Kako {to se gleda fazata na osciliraweto e opredelena so argumentot na sinusnata

funkcija.
Od druga strana ako se razgleduva proekcijata na materijalnata to~ka R vrz X-oskata,
i taa isto taka pravi harmonisko oscilatorno
dvièwe zadadeno so ravenkata
x = A cos M = A cos 2Sft = A cos Z t . (4)

Toa dvièwe fazno se razlikuva od
harmonisko oscilatorno dvièwe zadadeno so
ravenkata (3) za S/2.
cos Z t = sin (Z t +S/2) .
(5)
2.3. RAVENKA ZA BRZINATA I

ZABRZUVAWETO NA HARMONISKO
OSCILATORNO DVI@EWE
Osven ni koi se menuvaat so tekot na
vremeto kaj harmoniskoto oscilatorni dvièwe, osven elongacijata, se i brzinata i
&
zabrzuvaweto. Brzinata v na to~kata R koja se
dviì po kru`nica ima nasoka po tangentata
povle~ena od to~kata R. Do zakonot za
brzinata na harmoniskoto oscilatorno dvièwe moè da se dojde ako se sledi postapkata
{to ve}e ja koristevme za zakonot za elongacija, t.e. brzinata ja barame kako proekcija
&
od vektorot na liniskata brzina v na kru`noto dvièwe vo pravec na oscilatornoto
dvièwe (sl. 1). Proekcijata na brzinata v y
kaj harmoniskite oscilatorni dvièwa go menuva kako svojot modul, taka i svojata nasoka.
Y
Od ravenkite (1) i (5) moè da se zaklu~i deka

ramnomernoto dvièwe po kru`nica e ekvivalentno na dve me|usebno normalni harmoniski
oscilatorni dvièwa so ednakvi frekvencii,
a fazite im se razlikuvaat za S/2. So kvadrirawe i sobirawe na ravenkite (1) i (5) se
dobiva ravenka na kru`nica:
2
x y
A ( cos Zt sin Zt )
&
v M vy
ay
1. Koi dvièwa se periodi~ni?

2. [to e frekvencija i koja e nejzinata SI edinica i koja e vrskata me|u periodot i frekvencijata?
3. Izvedete ja ravenkata za elongacija vo y nasokata.
4. Ako funkciite sin Zt i cos Zt se periodi~ni
funkcii kako }e ja zapi{ete elongacijata po
cel broj periodi?
5. Zapi{i ja proekcijata na materijalnata
to~ka R koja, isto taka, pravi harmonisko
oscilatorno dvièwe vrz X-oskata.
18
&
a
M
ay
Q
vy

ay
Q1
Odnosno to~ka koja ednovremeno u~estvuva

dve
me|usebno
normalni
harmoniski
oscilatorni dvièwa so ednakvi frekvencii,
i razlika vo fazite za S/2 se najduva na kru`nica.
Pra{awa i zada~i
Sl. 1.
Na sl.1 se gleda deka od triagolnikot PKL

sledi:
PK
PL
P1K1
PL
vy
v
cos M ,
(1)
Pri M=0, P ima maksimalna brzina bidej}i

goleminata na vektorot na brzinata v e ednakva so goleminata na proekcijata v y . Toa e
amplitudnata vrednost na brzinata na proekcijata P. ko taa vrednost na brzinata e
v ZA ; M Zt , A e radiusot na kru`noto
dvièwe ednakov so amplitudata na oscila-
tornoto dvièwe. Spoed ravenkata (1) brzinata v y na harmoniskoto oscilatorno dvièwe e dadena so:
vy
ZA cos Zt ,
(2)
Vo ravenkata (2) Z e kru`nata frekvencija.

Brzinata na harmoniskoto oscilatorno dvièwe e dadena kako kosinusna funkcija od
vremeto. Nejzinata vrednost oscilatorno se
menuva vo granicite v y rv r ZA . Toa zna~i
deka brzinata na to~kata P se menuva
harmoniski oscilatorno. Znakot (+) ili (-)
samo ja pokaùva orientacijata na brzinata
kako vektorska veli~ina vo odnos na Y oskata.
Zabrzuvaweto na harmoniskoto oscilatorno dvièwe moè da se opredeli kako pro*
ekcija od centripetalnoto zabrzuvawe a (ay)
(sl.1). Od triagolnikot PMQ sledi:
ay
P1Q1
PQ PM sin M ,
(3)
Bidej}i PM e modulot na centripetalnoto

zabrzuvawe na ramnomernoto kru`no dvièwe, moè da se zapi{e a Z 2 A i M
Zabrzuvaweto vo Y - nasokata ay e:
ay
Z 2 A sin Zt .
Zt .
(4)
Zabrzuvaweto e proporcionalno so elongacijata i sekoga{ e vo obratna nasoka od elongacijata:

ay = - Z2y.
(5)
Na sl. 2 e prikaàna grafi~kata zavisnost na elongacijata, brzinata i zabrzuvaweto
na harmoniski oscilator vo tekot na vremeto.
Bidej}i maksimalnite vrednosti koi moè da
gi primi funkcijata sinus ili kosinus se r 1,
maksimalnite vrednosti na brzinata }e bidat
r ZA. Brzinata e najgolema koga teloto
minuva niz ramnote`nata polo`ba, t.e. za t = 0
it = T. Brzinata, pak, e ednakva na nula vo
to~kite kade elongacijata e maksimalna, t.e.
za t = T, 3T, 5T,...
Zabrzuvaweto na materijalnata to~ka
pri harmonisko oscilatorno dvièwe ima
maksimalna vrednost ao=Z2A {to odgovara za
maksimalna elongacija. Zabrzuvaweto e ednakvo na nula koga teloto minuva niz ramnote`nata polo`ba (elongacijata y=0).
Povtorno kako najprost primer za realno harmonisko oscilatorno dvièwe da go razgledame osciliraweto na teg so masa m obesen na
krajot na edna elasti~na pruìna.
AZ2
AZ
A
v=AZ cosZ t
y=A sin Z t
t
a=-AZ sin Z t
2
Sl. 2. Elongacijata, brzinata i zabrzuvaweto se

fazno pomesteni.
Neka sistemot teg-pruìna pod dejstvo

na nadvore{na sila F se izvede od ramnote`nata sostojba. Nadvore{nata sila e proporcionalna so promenata na dolìnata na pruìnata, F = ky , kade {to k e koeficient na proporcionalnost. Dokolku pruìnata e pokruta,
koeficientot k e pogolem. Ili za kakov bilo
harmoniski oscilator konstantata k e poznata
i kako konstanta na proporcionalnost na povratna sila na harmonikiot oscilator.
Ako pruìnata se rastegne za nekoja dolìna y = A i se pu{ti, kako rezultat na toa
kako povratna sila na pruìnata dejstvuva
silata
Fel = ky
(6)
koja se stremi da go vrati tegot vo ramnote`na sostojba (sostojba y=0), odnosno sistemot
teg-pruìna zapo~nuva da oscilira okolu
ramnote`nata
polo`ba.
Znakot
minus
pokaùva deka silata i pomestuvaweto
(elongacijata) y sekoga{ imaat sprotivni
nasoki, odnosno silata ja promenuva nasokata
sekoga{
koga
teloto
pominuva
niz
ramnote`nata polo`ba. Silata kaj oscilatornoto dvièwe ima najgolema vrednost koga
teloto najmnogu }e se oddale~i od ramnote`nata polo`ba.
19
Spored vtoriot Wutnov zakon, goleminata na

silata moè da se napi{e:
F = may = ky ,
(7)
frekvencija Z 4Hz i po~etna faza Mo=S/2
Dadeno: A=0,4 m, Z 4 Hz; Mo=S/2

Re{enie: so zamena na dadenite vrednosti vo
ravenkata y = A sin (Z t+Mo) se dobiva:
taa e osnovna karakteristika na sekoe telo

koe vr{i harmonisko oscilatorno dvièwe.
y = 0,4 sin ( t+S) .
Spored (7) zabrzuvaweto e:
ay
Pra{awa i zada~i
k
y.
m
(8)
So sporeduvawe na ravenkite (5) i (8) se dobiva -Z2y=-ky/m, odnosno:
k / m.
(9)
Ovde po~etnoto pomestuvawe od ramnote`nata sostojba e amplitudata A.

Spored napred iznesenoto za frekvencijata na oscilirawe fo, nare~ena sopstvena
frekvencija na harmoniskiot oscilator, se
dobiva:
fo
odnosno f o
Z
,
2S
1 k
, T
2S m
2S
m
.
k
(10)
1. Od {to zavisi konstantata na povratnata

sila na harmoniskiot oscilator koga harmoniskiot oscilator e teg-pruìna.
2. Zapi{ete ja ravenkata za brzinata na
proekcijata-to~kata {to oscilira vo Y - nasoka.
3. Zapi{ete ja ravenkata za zabrzuvaweto na
proekcijata-to~kata {to oscilira vo Y - nasoka .
REZIME
- Fazata na oscilirawe kaj harmoniskoto
oscilatorno dvièwe M, vremeto t, periodot
na oscilirawe T i kru`nata frekvencija Zse
povrzani so :
Od poslednite dve ravenki se gleda deka
frekvencijata i periodot ne zavisat od amplitudata, no zavisat od masata na harmoniskiot oscilator i koeficientot k.

PRIMER 1. Top~e so masa m=200 g, pricvrsteno na pruìna so koeficient k = 0,2 kN/m,
vr{i oscilatorno dvièwe. Kolkav e modulot
na zabrzuvaweto koga top~eto ima pomestuvawe 2 cm od ramnote`nata polo`ba?
Dadeno: m=200 g=0,2 kg; k= 0,2 . 103 N/m;
k =200 N/m; y =2 cm = 0,002 m.
Re{enie: so zamena dadenite vrednosti vo rak
venkata a y y na koja go ispu{tame znam
kot minus se dobiva:
200 N/m
k
m
a
y
0,002 m 20 .
m
0.2 kg
s2
PRIMER 2. Da se zapi{e ravenkata na
harmoniskoto oscilatorno dvièwe ako
modulot na amplitudata A=0,4 m, kru`nata
20
2S
T
2Sf t
Zt .
- Frekvencijata e povrzana so periodot taka
{to vaì:
1
T
- Edinica za frekvencija e 1 Hz
1
1s
s 1 .
- Kru`nata frekvencija Z e broj na oscilacii

vo 2S sekundi .
2S
T
2Sf .
- Dokolku po~etnata faza ima nekoja vrednost

Mo, elongacijata e
y = A sin (Z t+Mo) .
- Sopstvenata frekvencija na harmoniskiot

oscilator i periodot na oscilirawe se
fo
1 k
; T
2S m
2S
m
.
k
2.4. MATEMATI^KO NI[ALO
T
O
A
O
Izmerete vreme na 10 oscilacii za druga

amlituda na oscilirawe. [to zaklu~uvate?
Periodot na osciliraweto ne zavisi od
amplitudite.
Sporedete go periodot na osciliraweto na
ova ni{alo so periodot na ni{alo so 4 pati
pogolema dolìna. Periodot e 2 pati pogolem. Zna~i, periodot zavisi od dolìnata.
So ovie eksperimenti se pokaùva deka periodot na matemati~koto ni{alo ne zavisi nitu
od masata na top~eto, nitu od amplitudata na
ni{aweto, tuku samo od negovata dolìna.
Toa }e go pokaème i teoriski. Za taa cel }e
se posluìme so slikata 2
Sl. 1
Top~e koe e obeseno na konec so zanemarliva

masa moè da go smetame za matemati~ko ni{alo (sl.1). Vsu{nost, matemati~koto ni{alo
e idealiziran poim i pretstavuva materijalna
to~ka so masa m {to e obesena na nerastegliv
konec (bez masa) so dolìna l. Vo ramnote`na
polo`ba, dadena na slikata 1 levo, se uramnoteèni Zemjinata teà i silata na zategnuvaweto na konecot T. Ako top~eto se izmesti
od ramnote`nata polo`ba (slikata desno), pod
vlijanie na edna od komponentite na Zemjinata teà, top~eto po~nuva da oscilira pravej}i cela oscilacija OAOBO. Se pokaùva
deka ova oscilirawe, vo uslovi koga agolot na
vrvot e mal, e harmonisko.
D
l
&
T
y
A
&
&D & F
N P
D
O
Sl.2
Period na oscilirawe na ni{aloto

So slednive eksperimenti se pokaùvaat nekoi va`ni fakti povrzani so periodot na
ni{aloto.
Izmerete so stoperka vreme za koe }e se
napravat 10 oscilacii. Periodot }e go
dobiete koga ova vreme }e go podelite so 10.
Vnimavajte pri eksperimentiraweto, matemati~koto ni{alo e harmoniski oscilator samo
koga osciliraweto se pravi pri mali agli na
vrvot, pomali od 50 .
Potoa provetere go slednovo: paralelno so
ni{aloto, postavete drugo, taka {to da imaat
ednakvi dolìni, no razli~ni masi. Izmerete
so stoperka vreme za koe }e se napravat 10
oscilacii na dvete ni{ala. [to uo~uvate?
Periodite ne zavisat od masite.
Go razgleduvame top~eto vo polo`ba A. Na

nego dejstvuvaat dve sili Zemjinata teà
&
P
&
mg
silata
na
zategnuvaweto
&
&
T.
Rezultanta na tie dve sili e silata F koja se

stremi da go vrati top~eto vo ramnote`na
polo`ba, pa zna~i ja igra ulogata na povratnatata sila kaj harmoniskiot oscilator.
(Ovaa sila, vsu{nost, e neuramnoteènata
&
komponenta na Zemjinata teà P , bidej}i

nejzinata
druga
komponenta
&
N
&
uramnoteèna so silata na zategnuvaweto T .)
Ako se pogledaat dvata triagolnika ozna~eni
so sivo, se gleda deka toa se dva sli~ni
traiagolnika, kako triagolnici so ednakvi
agli. Od sli~nosta na ovie triaglonici
21
sleduva:
&
F
&
P
F
P
AM ili
AN
y
l
(1)
Imaj}i predvid deka P = mg, i deka y, za mali

agli D, e pribli`no ednakvo so dolìnata na
lakot AO, {to zna~i pomestuvawe od ramnote`nata polo`ba, odnosno elongacija, za
povratnata sila se dobiva:
mg
y
l
(2)
&
Znakot minus go stavivme bidej}i povratnata

sila F e naso~ena sekoga{ kon ramnote`nata
polo`ba, zna~i sprotivno na elongacijata.
Znaeme deka sekoja povratna sila kaj harmoniskite oscilatorni dvièwa e dadena so
op{tata relacija:
(3)
F ky ,
a bidej}i ovde, spored (2) za dadeno ni{alo
konstantata na proporcionalnosta e dadena
so:
mg
l
(4)
kade {to od desna strana imame konstantni

veli~ini, sleduva zaklu~okot deka matemati~-
koto ni{alo
oscilator.
za mali agli e harmoniski
Periodot na harmoniskiot oscilator (vidi

relacija
vo
prethodnata
lekcija)
se
opredeluva spored T
2S
m
. Ako ovde se
k
2S
vnese (4), se dobiva:
2S
m
;
mg l
l
;
g
(5)
Zna~i, se pokaùva i teoriski deka periodot

na ni{aweto T kaj matemati~koto ni{alo,
ako toa oscilira so mali agli, zavisi samo od
negovata dolìna l, i e daden so ravenkata (5)
Vo ovaa relacija g e zemjinoto zabrzuvawe. Se
razbira ako zemjinoto zabrzuvawe se promeni,
}e dojde i do promena na periodot na
matemati~koto ni{alo.
Ni{aloto, ~ij period na edna oscilacija
iznesuva edna sekunda, e nare~eno sekundno
ni{alo.
22
Ako na geografska {iro~ina od 450 zemjinoto

zabrzuvawe iznesuva g = 9,806 m/s2, od relacijata proizleguva deka dolìnata na sekundnoto ni{alo iznesuva:
gT 2
g
ls
0,248 m .
4S 2 4S 2
Nie pokaàvme eksperimentalno deka periodot na matemati~koto ni{alo za edno isto
mesto zavisi samo od negovata dolìna. Me|utoa, kako {to moè da se vidi, periodot na
ni{aloto se menuva ako se promeni zemjinoto
zabrzuvawe. So ni{alo poznato kako Picarelovo, moè da se pokaè eksperimentalno i
ovaa zavisnost.
Picarelovoto ni{alo e obi~no matemati~ko
ni{alo - top~e A, so kuka~ka od dolnata
strana (vidi slika 3). Ni{aloto se montira na
visok stativ i se meri negoviot period na
oscilirawe. Potoa, na kuka~kata na ni{aloto
se zaka~uva eden dosta dolg konec koj e
provren niz dup~e na edna horizontalno
postavena plo~a M, a na drugiot kraj od
plo~ata se postavuvaat u{te tri top~iwa so
masa ednakva na masata na gore postavenoto
top~e.
Pri vakva postavenost na sistemot, se
otklonuva od ramnote`nata polo`ba gornoto
ni{alo i povtorno se meri periodot na oscilirawe. Se pokaùva deka osciliraweto sega
e so dva pati pomal
period. Objasnenie:
dolnite ni{ala ne
ni{aat, tie, samo
A
poradi dejstvoto na
Zemjinata teà go
zgolemuvaat zabrzuvaweto koe e sega okolu 4 pati pogolemo. Dolìnata na
konecot me|u gornoto ni{alo i dolnite top~iwa treba
da e {to pogolema,
M
za da moè so
dovolna uverlivost
da se pretpostavi,
deka silata so koja
ni{aloto se vra}a
Sl. 3.
vo
ramnote`nata
polo`ba dejstvuva vertikalno nadolu.
Zavisnosta na periodot na matemati~koto ni{alo od zemjinoto zabrzuvawe dava mo`nost

so merewe na periodot na ni{aloto so poznata dolìna da se opredeluva zemjinoto zabrzuvawe za koe spored (6) se dobiva:
4S 2 l
.
T2
(7)
Fizi~ko ni{alo
Sekoe tvrdo telo koe pod dejstvo na Zemjinata
teà oscilira okolu nepodvi`na horizontalna oska koja ne pominuva niz negoviot
centar na masa, pretstavuva fizi~ko ni{alo
(sl. 4).
Pri otklonuvaweto od
ramnote`nata polo`ba,
za mal agol D, na teloto
vo negoviot centar na
masa dejstvuva povratna
D
sila koja e dadena so:
y
F mg sin D mg ,
l
l
{to e relacija ednakva
so taa na matemati~koto
ni{alo (2). Periodot na
y
C
osciliraweto na fi&
zi~koto ni{alo sepak e
F
razli~en od periodot na
&
osciliraweto na centaP
rot na masa na teloto,
koga toj bi se izdvoil
kako
zasebno
matemati~ko
ni{alo.
Sl. 4.
Zatoa, ne moè da se
koristi prethodnata relacija. Toa lesno se
razbira ako fizi~koto telo go zamislime
ras~leneto na oddelni materijalni to~ki.
Sekoja od niv izolirana od teloto bi
pretstavuvala posebno matemati~ko ni{alo
~ii periodi bi se opredeluvale spored relacijata (6). Me|utoa, poradi nivnata povrzanost
vo cvrsto telo, tie ne moè oddelno da
osciliraat, tuku osciliraat kako celina so
period koj go vikame period na fizi~ko
ni{alo. No, sepak postoi barem edno matemati~ko ni{alo koe oscilira so periodot na
fizi~koto ni{alo. Pa, vo praktikata se odbi-
ra takvo matemati~ko ni{alo na koe dolìnata mu ja odbirame taka {to negoviot period
da bide ednakov na periodot na fizi~koto

ni{alo. Dolìnata na ona matemati~ko ni{alo ~ij period e ednakov so periodot na ni{awe na fizi~koto ni{alo se vika reducirana
dolìna na fizi~koto ni{alo. Na toj na~in
formulata (6) moè da se koristi i za
fizi~koto ni{alo, ako namesto l se zeme
reduciranata dolìna (lr).
Prakti~na primena na ni{alata

1. Fizi~koto ni{alo se primenuva kaj yidnite
~asovnici. Tamu periodot moè da se menuva
so pridviùvawe na teg po pra~kata na
ni{aloto.
2. Metronomot, isto taka, pretstavuva
fizi~ko ni{alo. Toj sluì za odmeruvawe na
to~ni vremenski intervali. I tamu moè da se
doteruva periodot so pomestuvawe na masivna
plo~ka.
3. Seizmografot e, isto taka, fizi~ko ni{alo
so koj se merat vibraciite na korata na Zemjata koi nastanuvaat pri zemjotresite.
4. So relacijata (7) vo geofizikata se opredeluva zemjino zabrzuvawe na razni mesta na
Zemjinata povr{ina.

1. Kolkav e periodot na oscilirawe na matemati~koto ni{alo na Zemjata, a kolkav na Mese~inata, ako zabrzuvaweto na Zemjinata teà
e 9,81 m/s2, a na Mese~ininovata teà e 1,62
m/s2. ( Odg. Tz =1,79 s; TM=4,41 s)
2. Za koj procent se promenila sopstvenata
frekvencija na ni{aloto so nosewe na
Mese~inata?
( Odgovor: 33%)
Kratko rezime
Matemati~koto ni{alo za mali agli na otklonuvawe e harmoniski oscilator, so period
na oscilirawe: T 2S l .
g
Sekoe tvrdo telo koe, pod dejstvo na Zemjinata teà, oscilira okolu nepodvi`na
horizontalna oska koja ne pominuva niz
negoviot centar na masa pretstavuva fizi~ko
ni{alo. Toa ima svoj period na oscilirawe.
Dolìnata na matemati~koto ni{alo, ~ij
period e ednakov so periodot na fizi~koto
ni{alo, se vika reducirana dolìna na
fizi~koto ni{alo.
23
2.5. ENERGIJA NA HARMONISKI

OSCILATOR
Sekoj harmoniski oscilator poseduva
energija. Vkupnata mehani~ka energija pri
oscilatornoto
dvièwe
e
zbir
od
kineti~kata i potencijalnata energija. Tie vo
procesot na osciliraweto periodi~no se
pretvoraat edna vo druga (sl.2).
Da razgledame, na primer, telo so masa
m obeseno na pruìna i moè da izveduva
oscilatorno dvièwe. Teloto na po~etokot se
povlekuva nadolu pod dejstvo na nekoja sila
koja e ednakva i sprotivna so povratnata sila
koja teì teloto da go vrati vo ramnote`nata
sostojba.
Kineti~kata energija na materijalnata
to~ka (teloto) so masa m koja u~estvuva vo
harmoniskoto oscilirawe i ~ija brzina vy e
opredelena vo (2.3 ravenka (2), iznesuva:
Ek
1
1
mv 2y
mZ 2 A 2 cos 2 (Zt )
2
2
1 2
Ek
kA cos 2 (Zt )
2
(3)
(4)
Kineti~kata energija ima maksimalna

vrednost za y=0, a vrednost nula za y=A. O~igledno e deka vo site drugi polo`bi sistemot
istovremeno }e ima i potencijalna i kineti~ka energija.
F=ky
Y
Sl. 1.
Materijalnata to~ka ja dobiva potencijalnata energija na smetka na rabotata {to ja

vr{at silite na elasti~nite deformacii pri
nejzinoto pomestuvawe od ramnote`nata po-
ky 2
.
2
1 2 1 2
ky
kA sin 2 (Zt ) .
2
2
A
Ep
(1)
( 2)
Kako {to se gleda od ravenkata (2) potencijalnata energija na harmoniskiot oscilator

vo zavisnost od vremeto, se menuva spored
zakonot na edna periodi~na funkcija. Pritoa,
potencijalnata energija za y = 0 ima vrednost
nula, Ep (min) =0, a za y = A ima maksimalna
vrednost Ep (max) = kA 2/2.
Vkupnata mehani~ka energija na sistemot koj
oscilira e zbir od kineti~ka Ek i potencijalna energija Ep .
Ek Ep
E
24
lo`ba. Silata so pomestuvaweto se menuva

linerno F= -ky. Na sl. 1 e prikaàna silata so
koja se deformira pruìnata koja spored Hukoviot zakon e F = ky. Ako pruìnata se
izdolì za y rabotata e ednakva so plo{tinata na triagolnikot zafaten so pravata F=ky
i Y-oskata, po~nuvaj}i od nula do y (sl.1),
Bidej}i rabotata se vr{i na smetka na
potencijalnata energija na teloto vo pole na
elasti~ni sili, sleduva deka potencijalnata
energija iznesuva E p A , ili:
kA 2
[sin 2 (Zt ) cos 2 (Zt )]
2
Ek Ep
k 2
A
2
k 2
A
2
(5)
Spored toa, vo sistemot kade {to silite na

triewe i otporot na sredinata moè da se
zanemarat, vkupnata mehani~ka energija e
konstantna veli~ina. Taa so tekot na vremeto
ne se menuva i zavisi samo od konstantata na
pruìnata k i kvadratot na amplitudata.
Koga pruìnata }e se rastegne, sl. 2, vo najniskata to~ka y=A, seta mehani~ka energija e
potencijalna. Koga teloto
}e se pu{ti
slobodno da oscilira, negovata brzina raste,
a so toa raste i kineti~kata energija. Pritoa,
teloto dobiva tolku kineti~ka energija za
kolku {to }e se namali potencijalnata
energija.
T/2
(1/4)T
(3/4)T
vy=0
A
Ep= max
Ek=0
E =ky
Ep=0
Ek= max
Ep= max
Ek=0
Ep=0
Ek= max
Sl. 2.
Vo ramnote`nata polo`ba (y=0) celata potencijalna energija se pretvora vo kineti~ka.
Vo taa to~ka teloto ima maksimalna brzina.
Pritoa dvièj}i se teloto ja pominuva ramnote`nata sostojba. Pruìnata se sobira i silata od strana na pruìnata }e go zabava teloto,
taka toa ja gubi kineti~kata energija, a
pruìnata dobiva potencijalna energija. Teloto kone~no }e zastane vo najviskata to~ka
y=-A, i povtorno mehani~kata energija e samo
potencijalna. Toga{ povratnata sila na pruìnata go zabrzuva teloto vo obratna nasoka,
pa potencijalnata energija se pretvora vo
kineti~ka i taka celiot proces se povtoruva.
Ep + Ek = const
niot po~etok od koordinatniot sistem (E,y) se

sovpa|a so ramnote`nata sostojba okolu koja
se odvivaat harmoniski oscilacii. Tuka Ep = 0.
Dvièweto e ograni~eno za vrednosti na y vo
granici me|u A i -A koi odgovaraat na najgolemite mo`ni pomestuvawa od ramnote`nata
polo`ba. So polna linija e prikaàna krivata na potencijalnata energija Ep = ky2/2. Rastojanieto od horizontalnata linija do krivata e
ednakvo na kineti~kata energija. Horizontalnata linija odgovara na vkupnata energija
E = Ep + Ek = const.
Do istite zaklu~oci za vkupnata energija bi
do{le i kaj matemati~koto ni{ali, ili koj i
da bilo sistem {to izveduva oscilatorno
dvièwe
PRA[AWA I ZADAÎ
Ek
Ep
Ek
Ep
-A
Sl. 3.
Na sl. 3. grafi~ki e prikaàno kako se menuva potencijalnata, kineti~kata i vkupnata
energija na sistemot koj oscilira. Koordinat-
1. Kolkava e vkupnata energija na oscilatoren sistem.

2. Kako zavisi energijata na oscilatorniot
sistem od amplitudata?
3. Teg zaka~en na pruìna e izveden od ramnote`nata polo`ba i otpu{ten. Po kolku
vreme (delovi od periodot) maksimalnata potencijalna energija }e premine vo maksimalna
kineti~ka energija?
(Odgovor : T/ 4)
4. Teg na pruìna so koeficient na pro3
porcionalnost k=10 N/m oscilira so amplituda 20 cm. Najdi ja negovata vkupna energija.
-6
(Odgovor 4 10 J )
25
Mehani~ki oscilacii
&
A so dolìna ednakva na goleminata na
vo koordinatniot sistem se nanesuva vektor
2.6. SLO@UVAWE NA
OSCILACII
Vektorski dijagram
êstopati e mnogu zgodno harmoniskite oscilacii da se pretstavuvaat so pomo{ na vektorski dijagrami.
Pokaàvme deka proekcijata na edno top~e
{to kruì vr{i harmonisko oscilatorno dvièwe. Toa moè i eksperimentalno da
pokaè i na sledniov na~in:
amplitudnata vrednost na harmoniskito oscilatorno dvièwe i agol D koj odgovara na

fazata na osciliraweto (slika 2). Po~etnata
faza pri t = 0 neka e D0. Vektorot rotira ramnomerno so agolna brzina Z vo nasoka sprotivna na strelkata na ~asovnikot. Proekcijata na ovoj vektor na y-oskata se menuva vo
granicite + A i -A, a vo tekot na vremeto se
menuva kako
y A sin(Zt D 0 )
(1)
kako elongacija na harmoniskiot oscilator,
fazata vo momentot t e Zt D 0 ista so
&
agolot {to go pravi vektorot A so x-oskata, a
kru`nata frekvencija Z odgovara na agolnata
&
Sl. 1.
Na ekran se posmatra senka na top~e postaveno na periferijata od eden disk {to rotira so pomo{ na centrifugalna ma{ina. Senkata na top~eto vr{i harmonisko oscilatorno dvièwe. Svetlinata na dolniot del se
zasenuva, taka {to na ekranot se gleda samo
senkata na top~eto.
Metodot na vektorski dijagram se bazira tokmu vrz faktot }to senkata na top~eto {to
rotira ramnomerno vr{i harmonisko oscilatorno dvièwe. Vo taa smisla se pravi
slednovo:
.
y
A
Zt +D0
A
D0
x
Sl. 2
26
brzina na rotacija na vektorot A . Pri re{avawe na posloèni problemi na sloùvawe na

oscilacii ~esto se koristi vektorskiot
dijagram.
Sloùvawe na harmoniski oscilacii vo ist
pravec i ista frekvencija
Vo razni delovi na fizikata se
slu~uva da e potrebno da se sloàt dve ili pove}e oscilacii vo
ist pravec. Na primer, ako imame top~e koe visi na pruìna
koja e pricvrstena na druga spiralna pruìna (sl 3). Top~eto
toga{ vo odnos na to~kata na obesuvaweto }e izveduva sloèno
dvièwe, rezultat na sloùvawe
na dve oscilacii.
Op{to, edno telo moè da pravi
Sl.3
sloèno oscilatorno dvièwe
koe e rezultat na sloùvawe na oscilacii koi
se so ist pravec, ili pravcite na oscilirawe
da im zafa}aat nekoj agol, da imaat isti ili
razli~ni frekvencii, isti ili razli~ni fazi, isti ili razli~ni amplitudi.
]e razgledame slu~ai koga telo u~estvuva vo
dve oscilacii so ist pravec i frekvencii.
Vakvite oscilacii toga{ moè da se razlikuvaat samo vo amlitudata ili vo fazata.
1. Oscilaciite neka imaat isti fazi, a
Mehani~ki oscilacii
se razlikuvaat samo amplitudite. Toa e

najednostaven slu~aj na sloùvawe. Tuka
amplitudite ednostavno se sobiraat (sl. 4)
y1 A1 sin(Zt D 0 ) i
y2
y
A2 sin(Zt D 0 ) koga }e se soberat :

y1 y 2 A1 A2 sin(Zt D 0 ) (2)
Poseben slu~aj bi bil ako u{te i amplitudite

na oddelnite oscilacii bi bile ednakvi.
Toga{ rezultantnata oscilacija ne postoi,
razlikata na amplitudite e ednakva na nula.
Velime oscilaciite se poni{tuvaat edna so
druga. Ovoj slu~aj e posebno vaèn kaj branovoto dvièwe so koe dopolnitelno }e se
zapoznaeme.
&
I vo vektorskiot dijagram bi zna~elo samo
y1
y, y1, y2
sobirawe na dva ednakvo naso~eni vektora A 1
&
y2
i A 2.
y, y1, y2
Zt
0, 0
y1
y2
Zt
0, 0
Sl. 5.
Sl. 4.
Amplituvata na rezultantnoto oscilatorno

dvièwe e ednakva na zbirot od amplitudite
na oddelnite oscilacii. Na crteòt 4 e prikaàn slu~ajot D0=0. Vo ovoj slu~aj oscilaciite se poddrùvaat i doa|a do nivno
zasiluvawe.
2. Ako se dvete oscilacii so razli~ni amplitudi i osciliraat vo protiv faza, t.e. neka
im se elongaciite dadeni so:
y1 A1 sin Zt i
y2
A2 sin Zt S A2 sin Zt
za rezultantno oscilirawe se dobiva relacijata :

A1 A2 sin Zt
(3)
y
koja pokaùva deka amplitudata na rezultantnoto oscilatorno dvièwe se dobiva kako
razlika od amplitudite na oddelnite oscilacii. Ilustracija na ovoj slu~aj na sloùvawe e daden na slikata 5. Vo vektorskiot dijagram toa bi bil slu~aj na sobirawe na dva
sprotivno naso~eni vektora (sl. 5a)
&
A2
&
A
&
A1
Sl.5a. Vektorski dijagram za slu~aj na protivfazni

oscilacii. Rezultantnata amplituda e razlika na
amplitudite na oscilirawata koi se sloùvaat.
3. Neka sega se sloùvaat dve oscilacii so

ista frekvencija, no razli~na amplituda i so
razli~na faza.
y1 A1 sin(Zt ) i y 2 A2 sin(Zt D 0 ) koga }e
se soberat se dobiva:
y1 y 2
A1 sinZt A2 sin Zt D 0
(4)
Zna~i, se sveduva na toa deka treba
elongaciite na oddelnite oscilacii da se
sobiraat.
Analiti~koto re{avawe e posloèno i se
27
Mehani~ki oscilacii
pravi so pomo{ na vektorskiot dijagram za

ovie dve oscilacii (sl.6)
y
A2
A
A1
x
vo dva normalni pravca.

Pri sloùvawe na dve oscilacii so isti
frekvencii, no vo dva normalni pravca kako
rezultantno dvièwe se dobiva dvièwe po
prava, kru`nica, odnosno elipsa, zavisno od
faznata razlika me|u oscilaciite.
]e ilustrirame kako se dobiva dvièwe po
kru`nica. Toga{ dvete oscilacii vo dva normalni pravca se so isti amplitudi, a me|u niv
postoi fazna razlika S/2. Zna~i, treba da se
sloàt :
y1 A1 sin(Zt ) i
(5)
x
Sl. 6a. Amlitudata na rezultantnoto oscilirawe e
ednakva na vektorskiot zbir na dvete amplitudi.
&
&
Rezultantniot vektor e vektorski zbir od

amplitudite A 1 i A 2. Toj rotira so ista
agolna brzina, zna~i osciliraweto e so ista
frekvencija, no fazno e odmestena vo odnos na
&
dvete oscilacii. Vektorot A na rezultantnoto oscilirawe zafa}a agol koj e razli~en
&
&
i od vektorite A 1 i A 2.
Grafi~ki prikaz na poednostaven slu~aj, koga
amlitudite se ednakvi, a oscilaciite se razlikuvaat samo vo fazata daden e na sl. 6.
y1 , y2, y
y
y1
y2
D0
Zt,
A sin Zt S / 2
A cosZt
(6)
Materijalnata to~ka {to bi u~estvuvala i vo

dvete oscilatorni dvièwa bi imala koordinati x i y koi vaka se menuvaat so vremeto.
Pozgodno e da se najde traektorijata na ovaa
materijalna to~ka vo ramninata (x, 0, y). Za
taa cel treba da se oslobodime od parametarot
t. Ako ravenkite (5) i (6) se krenat na kvadrat
i soberat se dobiva:
x2 y2
>
A 2 sin 2 Zt cos 2 Zt ,
a bidej}i izrazot vo srednata zagrada e

ednakov na 1, se dobiva:
x2 y2
A2
Zna~i materijalnata to~ka se dviì po kru`nica so radius ednakov na amlitudata na oscilaciite koi se sloùvaat. Ako amlitudite bea
razli~ni, traektorijata bi bila elipsa.
Mnogu posloèni se slu~aite na sloùvawe
na oscilaciite so razli~ni frekvencii i razli~ni pravci.
Kratko rezime
Sl. 6.
Od slikata e vidlivo deka rezultantnoto sloèno oscilatorno dvièwe e harmoniski

oscilatorno so ista frekvencija, fazno
izmestena vo odnos na dvete oscilacii.
Grafikot na rezultantntnata oscilacija y e
dobiena
so
ednostavno
sobirawe
na
elongaciite na oddelnite oscilacii.
Interesen slu~aj imame koga nastanuva sloùvawe na dve oscilacii so isti frekvencii no
28
- Pri sloùvawe na oscilacii so ist pravec i

frekvencija rezultantnata oscilacija e so
ista frekvencija no, vo op{t slu~aj, e fazno
izmestena vo odnos na dvete oscilacii koi se
sloùvaat.
- Pri sloùvawe na oscilacii koi se vr{at
vo dva normalni pravca kako rezultat na sloùvawe, zavisno od faznata razlika se dobiva
oscilirawe po prava ili elipsa, odnosno
kru`nica dokolku amplitudite na oscilaciite {to se sobiraat se ednakvi.
2.7. PRIDU[ENI OSCILACII

Vo dosega{nite izveduvawa se pretpostavuva{e deka sistemot koj oscilira nema
zagubi na mehani~kata energija, pa osciliraweto se odviva so konstantna amplituda A.
Vo realni uslovi, pokraj elasti~nite ili
kvazielasti~nite sili dejstvuvaat i silite na
triewe ili silite na otporot na sredinata vo
koja oscilatorot se dviì, pa amplitudata na
oscilatorniot sistem so tekot na vremeto
opa|a. Vremetraeweto na slobodnite oscilacii zavisi kako od goleminata na zagubite na
energijata taka i od goleminata na po~etnata
vnesena energija.
Grafi~kiot prikaz na opa|aweto na amplitidata so tekot na vremeto e daden na sl. 1.
Ao
A1
A2
A3
vreme
S
l. 1. Opa|awe na amplitudata pri pridu{enite
oscilacii
Kaj mehani~kite oscilacii energijata postepeno pominuva vo vnatre{na. Kaj oscilatorite od nemehani~ka priroda del od energijata pominuva vo vnatre{na, a del se zra~i
po~etna
polo`ba
vo okolinata.
Koeficientot na pridu{uvawe zavisi
od sredinata vo koja sistemot vr{i oscilirawe i od potro{enata energija poradi elasti~nosta na pruìnata. Na primer, pridu{uvaweto na sistemot telo-pruìna mnogu e
pogolemo koga toj sistem oscilira vo voda ili
maslo otkolku koga oscilira vo vozduh (sl. 2).
Na sl. 3 e prikaàno oscilatorno dvièwe na sistem so razli~ni vrednosti na
koeficientot na pridu{uvawe. Na krivata (1)
sistemot okolu svojata ramnote`na sostojba
oscilira pridu{eno. Ako vrednosta na
koeficientot na pridu{uvawe e mnogu
golema, dvièweto stanuva aperiodi~no.
Koga koeficientot na pridu{uvaweto
raste i dostignuva nekoja kriti~na vrednost
(krivata 2), teloto postepeno se pribliùva
do svojata ramnote`na sostojba, no ne oscilira. Sistem vo koj koeficientot na pridu{uvaweto dostignuva vrednost pogolema od kriti~nata (krivata 3), bavno se pribliùva kon
svojata ramnote`na sostojba.
Kriti~noto pridu{uvawe se koristi
kaj mnogu merni instrumenti koi imaat
strelka, na primer, voltmetri, ampermetri,
brzinometri,
vagi
i
sli~no.
Ako
pridu{uvaweto e mnogu malo, strelkata }e
oscilira okolu vistinskata vrednost pa
instrumentot prakti~no e nekorisen. Sistem
vo koj pridu{uvaweto e mnogu pogolemo od
kriti~noto, }e oscilira taka bavno, {to
merenata veli~ina moè da se promeni pred
taa da se pro~ita. Zatoa koga pridu{uvaweto
e blizu do kriti~noto, strelkata stignuva
brzo i bez oscilirawe do kone~noto
ot~ituvawe.
3 pridu{uvawe pogolemo od
kriti~noto
2 kriti~no
ramnote`na
polo`ba
vreme
1 pridu{eno oscilirawe
Sl. 2.
Sl. 3.
29
PRA[AWA I ZADAÎ
1. Koga nastanuvaat pridu{eni oscilacii
i kako opa|a amplitudata so tekot na
vremeto?
2. Od {to zavisi dali }e ima periodi~no
pridu{eno oscilirawe ?
3. Koga edno dvièwe e aperiodi~no?
4. Grafi~ki prikaì go opa|aweto na amplitudata so tekot na vremeto kaj edno pridu{eno oscilatorno dvièwe.
5. Dali moè pridu{enite oscilacii da se
korisni?
2. 8. PRISILENI OSCILACII.
MEHANI^KA REZONANCIJA
Sekoj oscilatoren sistem vo realni uslovi, poradi sovladuvawe na silite na triewe
i nadvore{nite otpori, vr{i pridu{eni
oscilacii. Oscilatorniot sistem, za da izveduva nepridu{eni oscilacii, treba e kontinuirano da prima energija.
Sistemot moè da izveduva oscilatorno
dvièwe i koga vrz nego dejstvuva nekoja nadvore{na sila koja periodi~no se menuva so
vremeto. Neka nadvore{nata harmoniska sila
so amplituda Fo i frekvencija f {to pobuduva
na oscilirawe, e zadadena so ravenkata:
F = Fo sin 2Sft .
fo ,
amplitudata na prisilenite oscilacii dostignuva maksimimalna vrednost. Ovaa pojava e

nare~ena mehani~ka rezonancija. f=fo e
rezonantna frekvencija. Kolkava }e bide
amplitudata na prisilenite oscilacii zavisi
od koeficientot na pridu{uvawe G. Koga koeficientot na pridu{uvawe bi stanal G|0 pri
f=fo , amplitudata stanuva beskone~no golema.
Obi~no, teloto ili sistemot {to se javuva kako pri~ina nekoj oscilatoren sistem da vr{i
prisileni oscilacii, se vika oscilator, Oscilatorot koj ja prifa}a frekvencijata na
nadvore{nata periodi~na sila vo ovoj slu~aj
e rezonator.
(1)
Koga nadvore{na harmoniska sila naizmeni~no ja prodolùva i sobira pruìnata, sistemot izveduva prisileni harmoniski oscilacii.
Sistemi koi ne podleàt na nadvore{ni periodi~ni sili, izveduvaat slobodni
oscilacii. Frekvencijata na sistemot {to
slobodno oscilira e nare~ena sospstvena
frekvencija f o . Taa zavisi od mehani~kite
svojstva na sistemot.
Na primer, koga nadvore{na harmoniska sila naizmeni~no ja prodolùva i
sobira pruìnata, sistemot izveduva prisileni harmoniski oscilacii. So primena na
takva sila sistemot se prisiluva da oscilira
so frekvencijata na nadvore{nata sila.
Amplitudata, a so toa i energijata na prisilenite oscilacii zavisi od razlikata me|u
frekvencijata f na nadvore{nata periodi~na
30
sila i sopstvenata frekvencija fo na samiot

oscilator. Kolku razlikata me|u ovie dve
frekvencii e pogolema, tolku amplitudata na
prisilenite oscilacii e pomala.
Koga frekvencijata na nadvore{nata
harmoniska sila f se pribliùva do sopstvenata frekvencija na sistemot fo, amplitudata
na oscilirawe raste, naedno raste i energijata. Koga }e se postigne f - fo = 0, odnosno
za:
Sl. 1.
Ako masata na oscilatorot mo vo sporedba so masata na rezonatorot mr e mnogu
pogolema (mo >> mr), povratnoto dejstvo na
rezonatorot kon oscilatorot e tolku slabo
{to moè da se zanemari. Me|utoa, ako tie
imaat pribli`no ednakvi masi (mo | mr) doa|a
do izraz povratnoto dejstvo na rezonatorot.
Pri vakvi okolnosti ima pojava na naizmeni~no prenesuvawe na oscilatornata energija
od oscilatorot kon rezonatorot, i obratno.
Pojavara rezonancija najdobro moè da se demonstrira na sledniov na~in: na tenko i elas-
ti~no gumeno crevo, pricvrsteno na kraevite,

se zaka~eni ednakvi ni{ala so razli~na dolìna, a samo dve se so ednakva dolìna (sl.1).
Ako koe bilo od niv se izvadi od
ramnote`nata sostojba, oscilaciite gi
prifa}aat samo ni{alata koi se so ednakva
dolìna (vtoroto i ~etvrtoto). Za ovie dve
ni{ala se veli deka se vo rezonancija. Imeno,
ni{alata }e bidat vo rezonancija samo ako im
se sovpa|aat sopstvenite frekvencii.
Sl. 2. Klasi~en primer za rezonancija. Ru{ewe na

mostot preku rekata Tokama vo 1940 god.
Na sl.2 e prikaàna fotografija na

mostot Tocana Narrows koj se urnal od
rezonantni branovi na periodi~ni vetrovi
koi minuvale niz nego.
Rezonancijata e karakteristi~na i za site
vidovi branovi. Osven mehani~ka rezonancija,
ima i akusti~ka, elektromagnetna, nuklearnomagnetna, opti~ka rezonancija (kaj kvantnite
generatori-laserite). Za da se dobie odreden
glas, usnata praznina i jazikot se odnesuvaat
kako rezonatori.
Prisilenite oscilacii i rezonancijata
nao|aat {iroka primena vo akustikata - zasiluvawe na zvuk, vo radioelektronikata - zasiluvawe na elektri~ni oscilacii itn.
Osven pozitivni efekti, rezonancijata
moè da ima i {tetni posledici. Zatoa, pri
konstrukcijata na grade`ni objekti, mostovi,
ma{ini se vodi smetka nivnata sopstvena
frekvencija da ne se sovpa|a so frekvencijata
na nadvore{nite periodi~ni sili. Rezonancijata se koristi i za konstrukcija na instrumenti za merewe na frekvencijata na naizmeni~nata struja frekvencmetri.
ôve~koto telo, kako celina, moè da se

smeta za sloèn oscilatoren sistem. Dokolku
se
poznati
masata,
koeficientot
na
elasti~nost i koeficientot na pridu{uvawe
na razli~nite organi, moè da se prou~i reakcijata na teloto kaj ~ovekot na razni vibracii. Za taa cel se koristi biomehani~ki model na ~ovekot.
Sekoj element od biolo{kiot sistem, kako
mehani~ki sistem, ima svoja karakteristi~na
sopstvena frekvencija. Pobuduvaweto na tie
frekvencii obi~no nastanuva vo prevoznite
sredstva, preku oscilatornite ma{ini so koi
raboti ili preku podlogata na koja stoi. Na
primer,
rezonantna
frekvencija
za
stoma~nata masa e 4-8 Hz, za dolnata vilica e
100-200 Hz.
Oscilaciite so mali amplitudi i frekvencii od 3 do 30 Hz se poznati kako vibracii
ili potresi. Vibraciite {tetno dejstvuvaat
na ~ovekot. Se pokaàlo deka koskite se
dobar sprovodnik i rezonator na vibracii.
Sepak, rezonantnite pojavi pri umereni nadvore{ni vlijanija, bidej}i koeficientot na
pridu{uvawe za biolo{kiot sistem e mnogu

golem, mnogu te{ko se ostvaruvaat.
Pra{wa i zada~i
1. Koga nastanuvaat prisileni oscilacii?
2. Koga nastanuva mehani~ka rezonancija?
3. Dali rezonancijata e karakteristi~na
samo za mehani~kite oscilacii?
4. [to treba da se napravi za da se spre~i
{tetnata rezonancija?
Za da go nabquduvate rezonantnoto ru{ewe na
mostot Tocana Narrows pogledajte go videoklipot
http://www.youtobe.com/watch?v=POFilVcbpAl
REZIME
- Pridu{enite oscilacii moè da bidat periodi~ni (koeficientot na pridu{uvawe- pomal od kriti~niot) i aperiodi~ni (pogolem
od kriti~nata vrednost).
- Frekvencijata na sistemot {to slobodno oscilira e nare~ena sospstvena frekvencija f o .
Rezonancija nastanuva ako sopstvenata frekvencija f o na oscilatorot se sovpadne
so
frekvencijata na nadvore{nata harmoniska
sila.
31
3. Mehani~ki branovi i zvuk
3.1. BRANOVI POJAVI

Primeri za branovo dvièwe ima nasekade
okolu nas. Ako vo mirna voda frlime kamen,
oblasta koja neposredno e doprena od kamenot
po~nuva da oscilira, a potoa osciliraweto se
{iri sozdavaj}i branovi po povr{inata na
vodata. Zvukot, isto taka, e eden vid branovo
dvièwe. Priemot na zvukot i slikata vo radioto i televiziskite priemnici se ostvaruva
so elektromagnetnite branovi. Elektromagnetni
branovi
se
i
svetlinskite,
rendgenskite zraci i J zracite.
Vo zavisnost od prirodata na branoviot
proces i sredinata niz koja se prenesuva
postojat: mehani~ki, elektromagnetni i
kvantnomehani~ki branovi.
[to e toa bran? Kako se sozdava branovoto
dvièwe? Odgovorite se razli~ni za razni
Pri branoviot proces ~esticite na elasti~nata sredina osciliraat okolu ramnote`nata polo`ba, a od edna na druga ~estica vo
prostorot se prenesuva samo deformacijata, a
so toa i energijata od izvorot. Vo toa moè da
se uverite ako na mirna voda kade ima edna
topka ili drug lesen predmet frlite kamen.
Pritoa topkata oscilira gore dolu, ostanuvaj}i skoro na istoto mesto, bez razlika {to
branot vidno se pro{iril.
Kakvi branovi razlikuvame i kako tie se

{irat vo okolinata?
Vo zavisnost od toa kako osciliraat ~esticite na elasti~nata sredina branovite moè
da bidat:
- transverzalni - toa se branovi kade
~esticite od materijalnata sredina osciliraat normalno na nasokata na {irewe na branot.
Takvi branovi se prikaàni na sl. 2;
vidovi branovi.
oscilirawe na ~esticite
{irewe na branot
TRANSVERZALEN BRAN
izvor na branot
Sl. 2.
Sl. 1.
Najednostaven primer za da pokaème branovo dvièwe e ako zememe edno dolgo jaè
ili gumeno crevo i so raka go pridviùvame
gore-dolu (sl. 1).
Koga vo edna materijalna sredina (tvrda,
te~na ili gasovita) se najde izvor na oscilacii (toa e i izvor na branot) me|u izvorot i
~esticite na materijalnata sredina se javuvaat elasti~ni sili na zaemnodejstvo. Pod
nivno vlijanie ~esticite od sredinata se
prisileni da osciliraat so frekvencija
ednakva na frekvencijata na izvorot na branot. Se razbira, najnapred }e po~nat da osciliraat onie ~estici od sredinata koi se vo
neposreden kontakt so izvorot na branot, a
podale~nite ~estici docnat vo faza od
prethodnite i od izvorot na branot.
Procesot na {irewe na oscilaciite vo
prostorot so tekot na vremeto se vika branov
proces, branovo dvièwe ili bran.
32
- longitudinalni - ~esticite na sredinata

osciliraat vo pravec vo koj se {iri branot
(sl. 3).
oscilirawe na ~esticite
{irewe na branot
LONGITUDINALEN BRAN
Sl. 3.
Kako primer za longitudinalen bran e

{ireweto zvu~en bran vo vozduhot.
[ireweto na longitudinalnite branovi e
usloveno od volumenska deformacija na elasti~nata sredina, pa tie se {irat vo tvrdi,
te~ni i gasoviti sredini. Bidej}i {ireweto
na transverzalnite branovi e posledica na
poseben vid deformacija svojstvena samo za
tvrdite tela tie se {irat samo vo tvrdite
sredini. [irewe na transverzalen bran vo

ednodimenzionalna materijalna sredina grafi~ki e ilustrirano so niza ~estici (molekuli, atomi) na sl. 4.
t=0
hrono (me|u niv postoi fazna razlika 2S.

Patot {to go izminuva deformacijata vo
elasti~nata sredina za vreme od eden period
na oscilirawe na izvorot (prvata ~estica) e
branova dolìna. Obi~no taa se beleì so O.
t = T/4
t
T
2
3
4
T
Sl. 5. [irewe na longitudunalen bran
t=T
A
O
Sl. 4. [irewe na transverzalen bran
Neka vo momentot t=0, branot {to se {iri
od levo na desno do{ol do ~esticata 1. Taa
po~nuva translatorno oscilatorno dvièwe
povlekuvaj}i ja i ~esticata 2. Koga ~esticata
1 ja dostignuva maksimalnata oddale~enost od
ramnote`nata polo`ba (t=T/4), branot se
pro{iril do ~esticata 3. Za vreme t=T/2,
~esticata 1 povtorno e vo ramnote`nata
polo`ba, dodeka ~esticata 3 povlekuvaj}i ja i
~esticata 4 ja dostignuva maksimalnata elongacija. Za toa vreme branot se pro{iril do
~escicata 5 koja s u{te e vo ramnote`nata
polo`ba. Ovoj proces prodolùva, taka {to
za vreme t=3T/4 prvata ~estica e vo
maksimalna oddale~enost od ramnote`nata no
vo sprotivna nasoka od prvata, a branot se
pro{iril do sedmata ~estica. Za t=T prvata
~estica }e napravi edna polna oscilacija, a za
toa vreme osciliraweto na ~esticite se
pro{irilo s do ~esticata 9. Taa go zapo~nuva
osciliraweto vo isto vreme koga i ~esticata
1 go zapo~nuva vtoriot period, t.e. ~esticata 9
oscilira so vremensko zadocnuvawe od t=T.
Tie dve ~estici osciliraat vo faza, t.e. sin-
Postepeno formirawe na longitudinalen

bran od pove}e ~estici (sl.5) moè da se objasni analogno kako i formiraweto na transverzalen bran. I vo ovoj slu~aj osciliraweto na
prvata ~estica se prenesuva na vtorata, a preku nea na tretata itn. Pri osciliraweto se
menuvaat samo me|usebnite rastojanija. Takviot bran vo sredinata predizvikuva periodi~ni promeni na gustinata (zgusnuvawa i razreduvawa), koi se dviàt vo nasoka na {irewe
na branot.
Del od prostorot vo koj site ~estici se
vklu~eni vo oscilatorniot proces se vika
branovo pole. Granicata koja gi oddeluva ~esticite koi osciliraat od onie {to s u{te ne
po~nale da osciliraat, se vika front na
branot (latinski frontis - ~elo).
Branova povr{ina e geometrisko mesto na
to~ki, koi vo tekot na branoviot proces osciliraat so ednakvi fazi.
Sl. 6. Sferen bran
33
Branovata povr{ina moè da ima proizvolna forma, no vo najprost slu~aj taa moè
de bide ramna, sferna ili cilindri~na.
Spored toa, vo neograni~ena homogena i izotropna sredina, kade brzinata na {irewe vo
site nasoki e ista, branot se {iri po koncentri~ni povr{ini ~ij centar e vo izvorot na
branot. Takvite branovi se sferni branovi, a
frontot na branot e sferna povr{ina.
Dimenziite na izvorot na takov bran se mali
pa moè da se smeta deka izvorot na vakov
bran e to~kest (sl. 6).
Ako branovite povr{ini se ramnini normalni na nasokata na {irewe na branot, toa e
ramen bran. Ramen bran na povr{inata na vodata moè da se dobie pri treperewe na linijka so dimenzii zna~itelno pogolemi od branovata dolìna na branot.
Branovite moè da bidat prostorni, povr{inski i ednodimenzionalni (liniski). Ako
oscilaciite na izvorot se prenesuvaat po
eden odnapred utvrden pravec, vo toj slu~aj
stanuva zbor za prostirawe na liniski branovi. Takvi branovi se {irat, na primer, po
dolìnata na edna prava (ìca, pra~ka, jaè).
Za poednostavno prikaùvawe i opi{uvawe na branovite se voveduva poimot zrak.
Zrak e linija ~ija tangenta vo sekoja to~ka se
poklopuva so nasokata na {irewe na branot
Vo homogena sredina zracite se pravi normalni na frontot na branot. Nasokata na zracite
e opredelena od nasokata na {irewe na
branot.
Pra{awa i zada~i
1. Kakvi branovi se razlikuvaat spored toa
kako osciliraat ~esticite i objasni go mehanizmot na nivno sozdavawe.
2. Dali kaj~e, koe }e se najde na branot na
morskata {irina pliva zaedno so branot?
Zo{to?
3. Pri branoviot proces ~esticite na elasti~nata sredina osciliraat okolu ramnote`nata polo`ba, a od edna na druga ~estica vo
prostorot se prenesuva samo {to?,
4. Zo{to ne moè da se dobijat mehani~ki
branovi vo vakuum. Znaete li koi branovi se
{irat vo vakuum?
5. Navedi nekoi pojavi koi imaat branov
karakter.
34
3.2.
BRZINA NA BRANOVI
Neka vo homogena elasti~na sredina izvorot na branot izveduva harmoniski oscilacii. Sekoja ~estica, do koja stignal branot,
izveduva prisileni oscilacii so frekvencija
na izvorot. Od tie pri~ini karakteristikite
na izvorot: frekvencijata f, periodot T i
amplitudata A se karakteristiki i na branot
{to se sozdava.
Ako brzinata na {irewe na branot e v,
za
vremenski interval dodeka izvorot
napravi edna polna oscilacija (eden period
T), branot }e go pomine patot vT, odnosno toj
pominal rastojanie O ednakvo na:
O vT .
(1)
O e branova dolìna na branot. Toa e najmaloto rastojanie vo nasoka na {irewe na branot me|u dve ~estici od elasti~nata sredina
koi osciliraat vo faza.
Od formulata za branova dolìna
se dobiva i brzinata na branot:
O
T
Of .
(2)
Pokraj ovoj op{t izraz za brzinata, postojat i posebni formuli za brzinata na

transverzalni i longitudinalni branovi. So
niv neposredno se izrazuvaat svojstvata na
sredinata niz koja pominuva branot. U{te
Wutn pokaàl deka brzinata na {irewe na
branovi vo cvrsti i te~ni sredini zavisi od
svojstvata na sredinata. Brzinata na {irewe
na longitudinalnite branovi e zadadena so
formulata:
E
; ili
U
B
,
U
(3)
kade {to U e gustina na sredinata, E e Jungov

modul na elasti~nost, koj e karakteri~na
veli~ina za svojstvata na cvrstite tela,
dodeka B e koeficient na volumensko {irewe
na te~nite sredini. E i B se izrazeni vo N/m2.
Brzinata na {irewe na transverzalnite
mehani~ki branovi (branovi niz ìca ili konec zategnati na dvata kraja) zavisi od silata
na zategnuvawe F i od svojstvata na sredinata

niz koja se {iri branot:
F
.
P
(4)
1 v > vO> O
0,0500 kg/m
Sega moè da se opredeli brzinata na transverzalniot bran, taa iznesuva:
Imeno, brzinata zavisi od silata na

zategnuvawe na materijalot i liniskata
gustina P (P m/l masa na edinica dolìna).
0,300 kg
6,00 m
m
l
19,6 N
; v
0,0500 kg/m
F
P
19,8 m/s .
3. 3. RAVENKA NA RAMEN BRAN

x
O
O
Sl. 1. Brzinata na {irewe na branot vo dadena

homogena sredina e konstantna veli~ina.
Koga branot preminuva od edna vo druga

sredina, toj ja promenuva svojata brzina, a so
toa i branovata dolìna, no negovata
frekvencija ostanuva nepromeneta (sl.1).
Ako brzinata na {irewe na branot vo
prvata sredina e pogolema, }e bide pogolema i
negovata branova dolìna.
PRIMER 1. Homogeno jaè ima masa od

0,300 kg i dolìna 6,00 m. Jaèto e zategnato
so teg koj ima masa 2 kg. Da se opredeli
brzinata na {irewe na transverzalen bran
niz jaèto.
Za da ja izvedeme ravenkata na ramen

bran da pretpostavime deka izvorot na branot
se nao|a vo koordinatniot po~etok O na pravoagolniot koordinaten sistem i izveduva
harmoniski oscilacii. Branot se {iri vo nasoka na x-oskata, a ~esticite na sredinata osciliraat vo nasoka na y-oskata (sl. 1). Neka so
A e ozna~ena amplitudata, so T periodot, a so
f=1/T frekvencijata na branot.
O
y
x = vW
&
v
A
x
Sl. 1.
5m
1m
2 kg
Re{enie: silata F so koja e optegnato jaèto

iznesuva:
mg
(2,00 kg)(9,80 m/s 2 ) 19,6 N
Masata na edinica dolìna na jaèto

iznesuva:
Ravenkata na izvorot na branot moè da

se prikaè so:
A sin
2S
t .
T
(1)
êsticite koi se podaleku od izvorot

}e po~nat da osciliraat so nekoe zadocnuvawe
vo
odnos
na
izvorot,
zna~i
fazno
zaostanuvaat. Za da se pro{iri branot do
~esticata M koja e na rastojanie x od izvorot
na branot, treba da pomine vreme W Spored
toa ravenkata na taa ~estica e zadadena so:
35
2S
A sin
( t W) .
T
(2)
A sin
= 3 cm
11
modul na elasti~nost 2,05 10

3
N/m 2 i gusti-
na 7,6 10 kg/m .
Voveduvaj}i ja veli~inata k=2S/O,koja

se vika branov broj i Z 2S / T - kru`nata
frekvencija, ravenkata na ramen bran moè
da se napi{e i vo sledniov oblik:
A sin Z t kx
Of
7. Pri premin na branot od edna vo druga

sredina se menuva i branovata dolìna, a
frekvencijata ne se menuva. Kako se objasnuva
toa?
8. Kolkava e brzinata na {irewe na longitudinalen bran niz ~elikot koj ima Jungov
2S
2S
A sin t
x .
O
T
1
T
Sl. 1.
Imaj}i predvid deka vT= O se dobiva:
2S
x
t ili
T
v
2S
2S
A sin t
x .
vT
T
v O
&
v
Ako brzinata na {irewe na branot vo

dadenata materijalna sredina e v, a vremeto W
ednakvo na W=x/v, se dobiva:
oscilirawe
na top~e
T = 0,1 s
(3)
So k x se izrazuva faznata razlika pome|u

oscilaciite {to gi izveduva to~kata oddale~ena za x od izvorot na branot i oscilaciite
na izvorot na branot.
(Odgovor: v=5193 m/s

9. Kolkava e brzinata na {irewe na longitudinalen bran niz voda, kade koeficientot
9
na volumensko {irewe e 2,1 10 N/m

3
i gus-
tinata 10 kg/ m .
(Odgovor: v=1449 m/s
10. Ravenkata na branot e zadadena so
S
S
0,1 cos t x .
4
8
Da
se
opredeli:
a)
periodot T, b) kru`nata frekvencija Z i v)

branovata dolìna O.
(Odgovor: T=16 s, Z= S rad )

8 s
Pra{awa i zada~i
1. Navedete nekoi pojavi koi imaat branov
karakter.
2. [to e branovo dvièwe, a {to e bran?
3. Nacrtajte kriva za zavisnost na elongaciite na branovi dvièwa ~ii periodi se odnesuvaat kako 1: 2.
4. Zo{to vo sredini so pogolemi elasti~ni
sili brzinata na branovite e pogolema.
5. So koi osnovni veli~ini se karakterizira branot i kakva e vrskata me|u niv?
6. Spored podatocite od slikata 1. opredelete ja brzinata na {irewe na branovite.
(Odgovor: 0,3 m/s)
36
REZIME
- Vo zavisnost od toa kako osciliraat ~esticite na elasti~nata sredina, branovite moè
da bidat transverzalni i longitudinalni
- Branovata povr{ina moè da ima proizvolna forma, no vo najprost slu~aj taa moè
de bide ramna, sferna ili cilindri~na.
- Ako brzinata na {irewe na branot e v, za
vremenski interval dodeka izvorot napravi
edna polna oscilacija (T) branot }e go pomine
patot v T, odnosno toj pominal rastojanie O
ednakvo na O vT , O-branova dolìna.
3. 4. SUPERPOZICIJA NA
BRANOVI. BRANOVA
INTERFERENCIJA
Superpozicija na branovi
Ako so dve stap~iwa istovremeno ja dopreme
povr{inata na vodata, od sekoj od niv }e se
sozdade kruèn bran koj }e pominuva niz
drugiot, kako ovoj drugiot voop{to da ne
postoi (sl.1).
Da postavime na ist drà~ dve ednakvi stap~iwa i drà~ot da go postavime vrz naprava
koja }e predizvikuva ednovremeni oscilacii
na dvete stap~iwa koi udiraat vrz povr{inata
na vodata. Pritoa sme dobile dva ednakvi
kru`ni brana so ednakva branova dolìna koi
se {irat od izvorite. Kako rezultat na sloùvaweto na vakvite dva brana vrz povr{inata
na vodata }e ja dobieme slikata dadena so
crteòt i fotografijata od sl. 2. Kako {to
se gleda ne doa|a do ednostavno zasiluvawe na
branuvaweto na vodata, tuku slikata e zna~itelno posloèna. Na nekoi mesta branuvaweto
e mnogu zasileno, dodeka postojat i mesta kade
{to vodata miruva.
S1
Sl. 1.
Sli~no se prostiraat zvu~nite branovi, radio

branovite ili svetlinskite branovi. Da se
potsetime deka ako dva muzi~ki instrumenta
zvu~at, nie dvata gi slu{ame nezavisno eden od
drug. Zna~i, iskustvoto i eksperimentite ni
pokaùvaat deka branovite od razli~nite
izvori se {irat vo prostorot nezavisno.
Bidej}i branovite ne zaemnodejstvuvaat
toga{ sekoj del od prostorot vo koj se {irat
dva ili pove}e brana }e zeme u~estvo vo
oscilirawata, predizvikani od sekoj od
branovite oddelno. Za da se najde rezultatnata
deformacija, treba da se najde deformacijata
predizvikana od sekoj od branovite, a potoa
taa da se sobere naj~esto vektorski bidej}i
tie nastanuvaat vo razli~ni pravci i nasoki,
ili skalarno (algebarski) ako branuvawata se
naso~eni vo ist pravec. Velime deka vo prostorot do{lo do superpozicija na branovi.
Treba da se napomene deka ovoj princip
vaì samo za branovi so mali intenziteti.
Interferencija na branovi
Ako doa|a do superpozicija na dva brana so
ednakva frekvencija, koi imaat ednakva branova dolìna, toga{ pri superpozicija na
branovite moè da nastane edna mnogu va`na
pojava so koja poop{iro }e se pozanimavame.
S2
Sl, 2 . Crte` i fotogravija na branovi na voda
Pojavata na sloùvaweto na dve (ili

pove}e) branuvawa pri koja{to se obrazuvaat
branuvawa so vremenski postojana amplituda
vo sekoja to~ka od prostorot vo koj branuvawata se rasprostranuvaat, se vika interferencija na branovi.
.
d
M
2
O2
l
d1
O1
Sl. 3. Dvata izvora se nao|aat na rastojanie l eden
od drug koe e mnogu pomalo od rastojanijata d1 i d2
]e objasnime podetalno vo koi uslovi moè

da nastane interferencija na branovite.
Za taa cel }e se posluìme so crteòt od sl.
3. Se pra{uvame kakva }e bide amplituvdata
37
na branuvaweto vo to~kata M koja od izvorite

O1 i O2 e na soodvetni rastojanija d1 i d2 .
Rezultatot na sloùvaweto na branovite
vo to~kata M }e zavisi od razlikata vo fazata
koja e predizvikana so razlikata vo pati{tata
'd. Vo uslovi koga rastojanieto me|u izvorite
e mnogu pomalo od rastojanijata do to~kata M,
'd = d2- d1. Ako ova rastojanie e O, ili 2, 3, 4
pati pogolemo od O, toga{ vo to~kata M vo
isto vreme se postignuva maksimalna ili
minimalna amplituda na branuvaweto
kO
'd
Amplitudata na osciliraweto vo dadena

to~ka }e bide maksimalna, ako razlikata na
odot na zracite na dvata brana koi go
predizvikuvaat osciliraweto va taa to~ka e
ednakva na cel broj pati po branovata
dolìna. Na slikata 4 e dadena zavisnosta na
elongaciite Y1 i Y2 predizvikani od branovi
za koi e ispolnet uslovot (1), kako i
rezultantnata elongacija koja, kako {to se
gleda, e rezultat na sobirawe na elongaciite
Y1 i Y2 . Zatoa, ravenkata (1) ja dava matemati~kata formulacija za uslovot na maksimum.
Y
Y2
Y1
'd
(2k 1)
0,1,2,...
(2)
Amplitudata na osciliraweto vo dadena

to~ka }e bide minimalna, ako razlikata na odot na zracite od dvata brana koi gi vozbuduvaat oscilaciite vo dadenata to~ka e
ednakva na neparen broj polovinki od branovata dolìna.
Y
0,1,2.....
(1)
toga{ velime deka branuvawata se vo faza. Na
tie mesta }e bide ispolnet uslovot za
maksimalni amplitudi na branuvawe.
poto~no, tamu oscilirawe nema (sl. 5). Toa e

uslov za minimum:
Y2
Y1
t
O
Sl. 5. Razlikata na odot na zracite 'd=O/2 ili

neparen broj pati pogolema. Rezultantnoto
pomestuvawe Y e nula. Oscilaciite se protivfazni
Se razbira postojat i to~ki vo koi ne e

ispolnet nitu uslovot (1) nitu uslovot(2).
Tamu amplitudata na rezultantnoto oscilirawe ima nekoja vrednost koja se nao|a pome|u
ovie dve vrednosti. No najva`no e toa, deka
amlitudata na osciliraweto i vo tie to~ki ne
se menuva so vremeto. Zatoa na povr{inata na
vodata se pojavuva odredena raspredelba na
amplitudata na oscilirawe, koja se vika
interferenciona slika (slika2a)
Interferencija kako pojava se javuva kaj
site vidovi branovi: mehani~kite, zvu~nite,
radiobranovite ili svetlinskite.
Branov puls pri refleksija. Stoen bran

Sl. 4. Y1 (crvena linija) i Y2 (violetova linija) se
pomestuvawata (elongaciite) predizvikani od dva
brana pome|u koi postoi razlika 'd=O.. Toga{ ne
postoi razlika vo fazite i rezultantnoto
pomestuvawe Y (sina linija) e ednakvo na zbirot.
Doa|a do zasiluvawe na osciliraweto.
Ako rastojanieto pome|u Y1 i Y2 e edna O/2,

ili neparen broj O/2, toga{ pome|u
elongaciite vo koj i da bilo moment postoi
fazna razlika S, Osciliraweto vo to~kite
kade {to e toa ispolneto e so elonngacija 0,
38
Neka zememe gumeno crevo i neka so raka proizvedeme samo eden branov puls (sl. 6). Krajot
na crevoto neka bide pricvrsteno za nekoj yid
(sredina so pogolema gustina) (sl.6 a). Koga
branoviot puls }e stasa do yidot, toj od nego se
reflektira. Pri ovaa refleksija yidot
dejstvuva vrz gumenoto crevo, taka {to odbieniot puls }e ja promeni nasokata na deformacijata (sl.6b).
Velime: pri refleksija na bran od pogusta
sredina do{lo do promena na fazata na

branot za M = S.
a)
b)
konecot, zatoa vakvite branovi gi vikame

stojni branovi. Fotografija na vaka
dobienite stojni branovi e dadena na slikata
7 b.
Eksperimentot pokaùva deka brojot na
jazlite i mevovite zavisi od frekvencijata f
na osciliraweto, no i od masata na konecot na
edinica dolìna d, kako i od modulot na
silata na zategnuvawe F.
v)
Osnovni svojstva na stojnite branovi
Sl. 6. Refleksija na branov puls : a) pulsot

pristignuva do zacvrstenata sredina; b)
refektiraniot puls od zacvrsteniot kraj se dviì
nanazad, no pri refleksijata do{lo do gubewe vo
faza za O/2 ;
v) refleksija na pulsot vo slu~aj na sloboden kraj
na crevoto- nema promena vo fazata na
reflektiraniot bran
Kako posledica na ovaa promena na fazata,

ako daden bran se reflektira od pogusta sredina sekoja to~ka od crevoto e prinudena da
oscilira pod vlijanie na dvata brana: i na
upadniot i na reflektiraniot. Ovie dva brana se koherentni i tie interferiraat. Tie se
sprotivno naso~eni i fazno odmesteni.
Karakteristikite na ovaa interferencija
se uo~uvaat so sledniov eksperiment: na
edniot kraj na zategnat konec postavuvame
zvu~na viqu{ka koja prisileno oscilira pod
vlijanie na elektromagnet (sl.7a). Drugiot
kraj na konecot se prefrla preku nepodvi`na
makara i se zategnuva so teg ili dinamometar.
Frekvencijata na vaka dobienata elektromagnetna viqu{ka iznesuva 100 Hz,
Bidej}i konecot od dvete strani e cvrsto
povrzan, tuka nastanuva refleksija na branot
i kako rezultat na interferencija na reflektiraniot i prvobitniot bran se sozdava stoen
bran. Stojniot bran ima jasno izrazeni mevovi
-mesta kade {to konecot oscilira so maksimalni amplitudi, i jazli mesta kade {to
nema nikakvo oscilirawe. Mestopolo`bata
na mevovite i jazlite ne se menuva so tekot na

vremeto, tie ne se dviàt po dolìnata na
Sl.7.a) [ema na eksperimentot. b) Mevovi i jazli

kaj oscilirawe na ìca
Ve}e vidovme deka mestopolo`bite na

jazlite i mevovite ne se menuvaat vo tekot na
vremeto. Toa e taka bidej}i razlikata vo
fazite na oscilaciite na mestata na mevovite
i jazlite (no i vo koja i da bilo druga to~ka)
ne se menuva vo tekot na vremeto. Taa zavisi
samo od mestopolo`bata na to~kata na konecot. Za da go razbereme ova }e se posluìme so
sl. 8 na koja{to se pokaàni branuvawata na
upadniot (iscrtan so crvena linija) i na
reflektiraniot bran (iscrtan so sina linija)
vo razli~ni momenti na oscilirawe. Tie dva
brana interferiraat i sozdavaat stoen bran
(zeleno ozna~en). Se gleda deka rastojanieto
pome|u dva jazla ili dva meva iznesuva O/2. Od
sl. 8 isto taka se gleda deka site to~ki pome|u
dva jazla osciliraat vo faza, tie istovremeno
dobivaat maksimalni vrednosti vo edna ili
druga nasoka. Isto taka, site to~ki levo i
39
desno od jazolot osciliraat so sprotivni

fazi, fazno se odmesteni za S.
Treba da se napomene deka stojnite branovi vo
dadena ìca ne moàt da se sozdadat pri koja
bilo frekvencija, tuku samo pri nekoi opredeleni frekvencii. Ako go imame slu~ajot na
oscilirawe na ìca koja e od dvete strani
pricvrstena, na dvata kraja zadolìtelno }e
se sozdadat jazli, a pome|u niv eden ili nekolku meva. Rastojanieto pome|u dva jazla e O/2,
jazol
mev
jazol mev
jazol
mev jazol
O/2
y1
t=0
O
y2
t=T/4
x
y1
t=T/2
Taka ja dobivame relacijata za t.n. sopstveni

frekvencii, osnovnata (za m=1) i povisokite
frekvencii - harmonici.
Kaj stojnite branovi, za razlika od dviè~kite (progresivnite), ne doa|a do prenos
na energijata. Dvata brana {to se dviàt vo
sprotivni nasoki nosat ednakvi iznosi na
energija, taka doa|a do prenos na energijata vo
dvete sprotivni nasoki.
Stojnite branovi moè da se sozdadat kaj
site vidovi branovi: kaj branovite na voda, kaj
zvu~nite branovi, izvorite na radiobranovite
- antenite se rezultat na {irewe na stoen
elektromagneten bran.
Oscilaciite na ìcite kaj ì~enite instrumenti imaat forma na stojni branovi. Pritoa,
pokraj osnovnata frekvencija ~ija{to golemina e opredelena so relacijata (3) pri
operiraweto, ìcata proizveduva i frekvencii koi se cel broj pati povisoki i koi se
vikaat harmonici - obertonovi.
1. Napravete vakov eksperiment. Vo po{irok

plitok sad sipete voda (sl.9a). Za taa namena
moè da posluì i obi~no tav~e. Zemete dve
stap~iwa, taka {to so prvoto vie da ja dopirate vodata, a so vtoroto va{iot drugar ili
drugarka. Dali se izvorite koherentni?
t=T
x
a)
b)
Sl. 9.
Sl. 8. Oscilirawe na razli~ni mesta na ìcata vo
razli~no vreme. Se gleda deka na mestata na jazlite
upadniot i reflektiraniot bran se sekoga{ so
sprotivna faza. Tamu oscilirawe nema. Mevovite
se mesta so maksimalni amplitudi.
Zna~i na dolìnata na ìcata L moàt da

se sozdadat samo cel broj polovinki od branovayta dolìna: L=mO/2 kade {to m = 1,2,3,
na koi im odgovaraat sopstveni frekvencii:
v
2L
(m = 1,2,3)
v e brzina na {irewe na branot.
40
(3)
2. Istite dve stap~iwa postavete gi vrz eden

drà~ i ritmi~no dopirajte ja povr{inata na
vodata (sl 9.b). [to zabeleùvate?
3. So koristewe na upatstvoto na programata
PEARLS i upatstvoto izraboteno od ~lenovite na
Tempus proektot- Skopje, 2001 od Institutot za
fizika vo oddelot Branovi, prou~ete go Me{awe
na branovi
4. Rastojanieto pome|u jazlite na stoen bran,

sozdaden od zvu~na viqu{ka vo vozduh,
iznesuva 40 cm. Kolkava e frekvencijata na
viqu{kata ako e brzinata na zvukot e
v=340 m/s ?
(Odgovor : 425 Hz).
3.Mehani~ki branovi i zvuk
Tamu branoviot front vo momentot t e sfera

BB1, a kako sekoja negova to~ka pretstavuva
izvor na elementaren sferen bran, nivnata
zaedni~ka anvelopa povtorno e sfera -branov
front vo momentot (t+'t).
3.5. HAJGENS-FRENELOV PRINCIP

DIFRAKCIJA NA BRANOVI
Hajgensov princip
Niza pojavi povrzani so {ireweto na branovite, nivnata refleksija, prekr{uvaweto i
sli~no moè ednostavno da se objasnat ako se
poznava branoviot front.
Vo 1690 godina holandskiot fizi~ar
Hajnrih Hajgens predloìl eden ednostaven
na~in kako da se opredeli branoviot front vo
momentot (t+'t) ako ni e poznata polo`bata na
frontot vo momentot t.
Hajgens pretpostavil deka sekoja to~ka od
branoviot front vo momentot t pretstavuva
sekundaren izvor na elementaren sferen bran.
Branoviot front vo momentot (t+'t) }e bide
zaedni~kata anvelopa na ovie sekundarni
branovi.
]e ja ilustrirame Hajgensovata ideja preku
{irewe na branot vo homogena sredina.
t+'t
Sekundarnite izvori se koherentni

Hajgens e golem pobornik za branovata priroda na svetlinata, no negovata ideja ne bila
op{to prifatena s do pojavata na francuskiot fizi~ar Frenel koj Hajgensoviot princip
go nadopolnuva i doobjasnuva. Imeno, Frenel
tvrdi, {to so niza eksperimenti e i potvrdeno, deka sekundarnite elementarni branovi
koi leàt na branoviot front se koherentni.
Zatoa branoviot front vo koja bilo to~ka vo
momentot po izvesno vreme 't se dobiva kako
rezultat na interferencija na sekundarnite
branovi.
Spored toa, Hajgens-Freneloviot princip
glasi:
sekoja to~ka vo prostorot do koja{to

doprelo branuvaweto (sekoja to~ka na branoviot front) e izvor na elementaren sekundaren sferen bran, a interferencijata na sekundarnite branovi go opredluva branuvaweto
vo koja i da bilo to~ka vo koja branot vtasuva
vo sledniot moment.
B1
A1
Sl. 1 Proekcija na ramen i sferen bran vo

ramnina (ramninata na izvorot na sferniot bran)
Na slikata 1 levo e daden branov front na

ramen bran AA1. Vo momentot t, toj pretsavuva
ramnina. Sekoja to~ka od taa ramnina e izvor
na elementaren sferen bran, a zaedni~kata
anvelopa na ovie branovi povtorno e ramnina.
Toa zna~i branoviot front vo momentot
(t+'t) se dobiva na rastojanie'R :
'R
v't
(1)
Na istata slika desno e prikaàno {irewe

na sferen bran vo ramninata na izvorot S.
Sl. 2
So eksperiment izveden na branovi na

voda moè da se potvrdi Hajgens Freneloviot princip. Vo plitok sad so voda, na edniot
kraj se montira pravoliniska pra~ka koja so
pomo{ na motor~e oscilira gore-dolu, dopiraj}i ja povr{inata na vodata (sl. 2). Taka na
povr{inata na vodata se dobiva ramen bran,
~ii branovi frontovi ovde se paralelni
pravi.
41
Na patot na toj
ramen bran, paralelno
so branoviot front e
postavena prepreka so
mal otvor. Se pokaùva deka toj mal del
(koj moè da go smetame
za to~ka) stanuva izvor
na elementaren sferen
Sl.3.
(ovde kruèn) bran. Zad
preprekata se {iri kruèn bran. Na
fotografijata od sl. 3 se gleda taka dobieniot sferen bran.
Vtoriot del od Hajgens-Freneloviot princip }e go pokaème povtorno so pomo{ na
branovi na voda.
Sl.4a
Sl. 4b
Vo istiot sad so voda se postavuva da oscilira drà~ so pove}e stap~iwa (vidi slika
4a), taka {to tie da ja dopiraat istovremeno
vodata. Sekoe stap~e pretstavuva izvor na
sferen bran, a bidej}i tie izvori se koherentni, nivnite branuvawa interferiraat. Kako
rezultat na interferencijata na izvesno rastojanie se dobiva ramen (ovde pravoliniski)
bran (sl.4b) .
Difrakcija na branovi
otvor
rab
prepreka
Sl.5. Difrakcija na ramen bran
42
Pojavata difrakcija nastanuva koga branot

pominuva na granica na edna prepreka, nekoj
otvor ili objekt. Nitu edna osobina ne se
menuva pri pojavata difrakcija osven pravecot na {ireweto na branot (sl.5). Branovata
dolìna, frekvencijata, periodot i brzinata
se isti pred i po pojavata difrakcija. Toa
moè da se potvrdi i eksperimentalno.
So pomo{ na pravoliniska plo~ka i elektromotor da predizvikame sozdavawe na ramni
branovi na voda (kako i na sl. 1) i na nivniot
pat da postavime prepreka so otvor ~ii{to
dimenzii }e gi menuvame (slika 6). Ako e
otvorot so dimenzii pomali ili od red
golemina na branovata dolìna na upadniot
bran, zad preprekata }e se dobie kruèn bran
(sl 6a).
a)
b)
Sl.6
No ako
otvorot na preprekata go
zgolemime (sl. 6b), }e zabeleìme deka do
iskriuvawe na branoviot
front }e dojde samo na
kraevite na otvorot, dodeka
vo najgolemiot del branoviot front }e bide prava
linija.
I kaj preprekite se nabquduva pojava na svivawe na
branoviot front. Ako na
patot na branovite na voda
se postavi mala prepreka,
~ii dimenzii se sporedlivi
so branovata dolìna na
branot, branoviot front }e
se deformira (sl.7 gore i na
sredina), no ne mnogu. Ako e
preprekata
so
golemi
dimenzii, branuvawe zad
preprekata nema da ima, a
Sl.7
samo na rabovite }e dojde do
iskrivuvawe na branoviot front (sl 7 dolu).
Pojavata na iskrivuvawe na branoviot

front pri premin niz otvori so mali
dimenzii, sporedlivi so branovata dolìna
na branot, ili kaj rabovite, se vika
difrakcija na branot. Pojavata difrakcija na
branovite
se
objasnuva
so
Hajgens
Freneloviot princip. Sekundarnite branovi
na tesniot otvor od slikata 6a, interferiraat, nivniot broj e mal, taka {to
rezultatot na interferencijata e sozdavawe
na bran sli~en na sferen.
Na slikata 8
e dadena fotografija na difrakcija na dva
otvora postaveni na patot
na ramen bran
va voda. Se gleda deka branovite zad otvorite interfeSl.8
riraat, sli~no
kako {to interferiraat dva nezavisni
izvora.
Difrakcija na branovite zad preprekite se
javuva i kaj zvukot. Sekoj znae deka moè da ja
slu{ne muzikata od radioto od sosednata soba
iako ne go gleda radioto.
Difrakcija na branovite, isto kako i
interferencijata, e svojstvena za site vidovi
branovi. No, osnoven uslov za da se nabquduva
ovoj fenomen e deka otvorot, ili preprekata

na koj naiduva branot treba da bidat so
golemina sporedliva ili pomala od branovata
dolìna na branot {to upa|a.

1. Napravete vakov eksperiment vo doma{ni
uslovi. Vo po{irok plitok sad sipete voda. Za
taa namena moè da posluì i obi~no
po{iroko tav~e. Na rabovite od tav~eto
postavete platno za da se odbegne, barem
delumno, refleksijata na branovite od
yidovite na tav~eto. Vo sredinata na tav~eto
postavete dve prepreki (sl.8). Na ednata
strana so kuso stap~e dopirajte ja vodata
ritmi~no. [to zabeleùvate zad preprekata?
Nacrtajte kako izgleda branot zad otvorite na

preprekite.
Sl. 9
Sl.10
2. Vo istiot sad napravete eksperiment sli~en

na toj daden na 9 i sl.10. Ako ritmi~no ja
dviìte rakata (sl.10) }e dobiete ramen bran.
3. [to mislite, dali ako kako izvor {to
ritmi~no ja dopira vodata, upotrebite
predmet so nekakva zakrivena forma,
branoviot front zad preprekata vo opitot od
slikata 9 }e se promeni?
4. Dali ste zabeleìle kako violinistite gi
{timuvaat svoite violini ? Objasnete!
5. Ako gitara se donese vo sredina so druga
temperatura, taa treba da se {timuva, zo{to?
6. Pobarajte na internet veb
stranici : Standing Waves
Formation of Standing Waves
www.glenbrook.k12.il.us/gbssci/
phys/Class/waves/u10l4b.html i
[[www.cord.edu/dept/physics/p128/lecture99_35.
html - 16k - 17 Mar 2003
i nabquduvajte ja simulacijata na stojnite
branovi
7. Pobarajte gi na internet veb stranicite:

Huygens principle
1.The Physics of Light: Huygens' Principle
library.thinkquest.org/27356/p_huygens.htm - 14k
2.Huygens' principle
farside.ph.utexas.edu/~rfitzp/teaching/
302l/lectures/node135.html i
3.id.mind.net/~zona/mstm/physics/waves/
propagation/huygens1.html - 4k
i prostudirajte go formiraweto na branoviot
front so pomo{ na Hajgens-Freneloviot princip.
8. Na veb stranicata
http://www.smeter.net/propagation/images/wavediffraction-2.gif
nabquduvajte ja simulacijata na pojavata
difrakcija na svetlinata i prou~ete ja.
43
Malku istorija
Hristian Huygens (1629-1695) e
viden holandski fizi~ar i
matemati~ar, sozdava~ na prvata branova teorija za svetlinata vo 1690 god. Toj prv ja dal
formulata za period na ni{aloto i konstruiral ~asovnik so
ni{alo.
Negovite matemati~ki raboti se odnesuvaat na
konusnite preseci, cikloidata i teorijata na
verojatnosta. So usovr{uvawe na teleskopot toj go
otkril satelititot na Saturn, Titan, i pokaàl
deka Saturnoviot prsten ne ja dopira negovata
povr{ina.
Augustin Fresnel (1788-1827) e viden
francuski fizi~ar. Toj gi postavil
temelite na sovremenata branova
optika. Dopolnuvaj}i go Hajgensoviot princip so idejata deka
sekundarnite
branovi
interferiraat, toj ja dal i matemati~kata
teorija
za difrakcija na svetlinata. I transverzalnosta
na svetlinskite branovi prvo bila dokaàna od
nego. Frenelovite formuli za amplituda i faza na
reflektirana i prekr{ena svetlina ne go izgubija
svoeto zna~ewe i denes.
to~ka e ednakva na neparen broj polovinki od

branovata dolìna.
Hajgens-Freneloviot princip glasi: sekoja
to~ka vo prostorot do koja{to doprelo branuvaweto e izvor na elementaren sferen bran, a
interferencijata na sekundarnite branovi go
opredeluva branoviot front vo koja i da bilo
to~ka vo koja branuvaweto stasuva vo sledniot
moment.
Pojavata difrakcija na branot nastanuva koga
branot pominuva na granica na edna prepreka,
nekoj otvor ili objekt.
Pri pojavata difrakcija nitu edna osobina na
branot ne se menuva osven pravecot na {ireweto na branot. Branovata dolìna, frekvencijata, periodot i brzinata se isti pred i po
pojavata difrakcija.
Osnoven uslov za da se nabquduva fenomenot

difrakcija na branovi e deka otvorot ili
preprekata na koj naiduva branot treba da
bidat so golemina sporedliva, ili pomala od
branovata dolìna na branot {to upa|a
Zanimlivost
Kratko rezime kon lekciite 3.3 i 3.4

Pojavata na sloùvaweto na dve (ili pove}e)
branuvawa pri koja{to se obrazuvaat branuvawa so vremenski postojana amplituda vo
sekoja to~ka od prostorot vo koj branuvawata
se rasprostranuvaat, se vika interferencija
na branovite.
Amplitudata na osciliraweto vo dadena to~ka, postavena vo prostorot vo koj nastanuva
interferencijata na branovite, }e bide maksimalna, ako razlikata na odot na zracite na
dvata brana koi go predizvikuvaat osciliraweto va taa to~ka e ednakva na cel broj pati
po branovata dolìna.
Amplitudata na osciliraweto vo dadena to~ka }e bide minimalna, ako razlikata na odot
na zracite od dvata brana {to interferiraat,
i koi gi vozbuduvaat oscilaciite vo dadenata
44
Za mo`nosta na sozdavaweto na stojni branovi na

plo~i koi se pobuduvaat na oscilirawe, ukaàl
Hladni. Toj so violinsko gudalo pobuduval
oscilacii na metalni plo~i so povr{ina so forma
na kvadrat ili krug. Zavisno od toa kade takvata
plo~a }e bide pricvrstena, na nea pri
osciliraweto se sozdavaat jazolni krivi. Za da
moè ovie krivi da bidat videni, vrz plo~ata se
postavuva siten kvarcen pesok. Na mestata kade
{to plo~ata oscilira so maksimalni amplitudi,
peso~nite ~estici }e gi nema. Pesokot se sobira na
mestata kade {to se jazlite na osciliraweto na
plo~ata. Na slikata gore se stojnite branovi na
drvenata kutija na gitarata.
3.6. ODBIVAWE I PREKR[UVAWE

NA BRANOVI
Ako nekoj bran padne vrz grani~na povr{ina na nekoj predmet toj od nego delumno se
odbiva (se reflektira). Toa odbivawe, zavisno
od toa dali e povr{inata glatka ili mnogu
zakrivena, moè da bide naso~eno ili difuzno. Za refleksijata na branovite vaì Prviot Sneliusov zakon, spored koj:
Ako vrz ramna grani~na povr{ina padne
ramen bran, taka {to negoviot zrak so
normalata zafa}a agol D, toj po refleksijata
zafa}a so normalata agol E koj e ednakov na
upadniot agol:
(1)
Sl. 2. Fotografija na refleksija na

branovi na voda
Ako vo kadata za branovi na voda se upotrebi liniski izvor, a na patot na branot pod
nekoj agol vo odnos na branoviot front se
postavi pravoliniska prepreka, reflektiranioiot branov front zafa}a ist agol vo
odnos na normalata na upadnata ramnina kako
i upadniot (sl. 2)
Prviot Sneliusov zakon glasi:
Pri refleksija od dadena grani~na povr{ina, upadniot agol e ednakov na agolot na

refleksijata.
Upadniot zrak na daden bran, negovata
normala i reflektiraniot zrak leàt vo ista
ramnina.
E
N
M
2
J
reflektiran
bran
upaden
bran
Sl. 3. Upaden, reflektiran i prekr{en zrak

Me|utoa na granicata na dve sredini vo koi
branovite se dviàt so razli~na brzina,
pokraj refleksijata (sl. 3) nastanuva i
prekr{uvawe na branot (sl.4).
upaden
bran
reflektiran
bran
PREPREKA
Sl. 1.
Ova svojstvo na branovite, koe vaì za

site vidovi branovi (mehani~ki. zvu~ni, svetlinski, radiobranovite i sl.),skicirano na
slikata 1, moè ednostavno da se demonstrira
so pomo{ na branovi na voda.
prekr{en
bran
Sl. 4.
45
Agol na prekr{uvawe J e agolot pome|u

normalata i prekr{eniot zrak, a negovata goleminata zavisi od toa kakov e odnosot pome|u brzinite na {ireweto vo upadnata sredina
v1 i brzinata vo sredinata vo koja se prekr{uva zrakot v2 :
sin D
sin J
v1
v2
n21
(2)
Odnosot pome|u brzinite na sredinite 1 i

2, n21 se vika relativen indeks na
prekr{uvawe na vtorata sredina vo odnos na
prvata.
I pojavata na prekr{uvawe na branovi
moè da se pokaè preku branovite na voda.
Brzinata na ovie branovi zavisi od dlabo~inata na vodata. Kolku e dlabo~inata na vodata
pogolema, pogolema e i brzinata na vodata. Pa
taka ako na patot na {ireweto na ramen voden
bran se postavi staklena plo~a, no taka {to
vrz nea s u{te da ima voda, brzinata na
{ireweto na branot vo toj del }e bide pomala.
Ako rabot na staklenata plo~a zafa}a nekoj
agol vo odnos na branoviot front, ovie
branovi vo toj del }e se prekr{at (sl. 5)
Pri prekr{uvawe na bran od sredina so

pogolema, vo sredina so pomala brzina, prekr{eniot zrak e naso~en kon normalata na
grani~nata sredina.
Pri prekr{uvawe od sredina so pomala, vo
sredina so pogolema brzina na {irewe na
branot, prekr{eniot zrak se prostira od
normalata na grani~nata povr{ina.
Refleksija i prekr{uvawe
i Hajgens-Freneloviot princip
Odnesuvaweto na site vidovi branovi na
grani~nata povr{ina pome|u dve sredini vo
koi branovite se prostiraat so razli~ni
brzini i Sneliusovite zakoni, moè ednostavno da se objasnat preku Hajgens Freneloviot princip. Za taa cel }e ni posluì
crteòt na slikata 6.
Pretpostavuvame deka snop na ramen bran
pa|a vrz ramna grani~na povr{ina MN.
Branot delumno se odbiva, a delumno se
prekr{uva. Zo{to doa|a do ovie pojavi, i pod
koi agli nastanuva refleksijata, odnosno
prekr{uvaweto?
1r
2r
1
A1
1
B1
O1 O2
M
B2
2
Sl..5.
Za prekr{uvaweto na branovite vaì
Sneliusoviot zakon za prekr{uvawe:
pri prekr{uvawe na branovite, upadniot

zrak, normalata i zrakot na prekr{eniot bran
leàt vo ista ramnina.
Odnosot na sinusot na upadniopt agol i
sinusot na prekr{eniot e ednakov na odnosot
na brzinite na {ireweto na branot vo sredinata vo koja zrakot upa|a i brzinata na sredinata vo koja branot se prekr{uva. Ovoj odnos
se vika relativen indeks na prekr{uvawe na
sredinata 2 vo odnos na sredinata 1.
46
1p
2p
Sl. 6
Branoviot front na upadniot bran, ozna~en so AA1, koga upa|a pod agol D, ne pristignuva istovremeno na grani~nata povr{ina,
tuku vo momentot koga zrakot 1 e vo to~kata A,
zrakot 2 e vo to~kata A1. Vo tekot na
vremenskiot interval za koj zrakot 2 }e
pristigne od to~kata A1 do to~kata V, vo site
to~ki od grani~nata povr{ina na otse~kata
AV postepeno pristignuva branuvaweto i tie
spored Hajgens-Freneloviot princip stanu-
vaat izvori na elementarni sferni branovi.

Ovie branovi se {irat so razli~na brzina vo
sredinite 1 i 2, pa zatoa i nivnite radiusi vo
ovie sredini se razli~ni. So crveno se ozna~eni branovite vo sredinata 1, a so
violetno branovite vo sredina 2.
Vo momentot koga branuvaweto na zrakot
2 vtasalo vo to~kata V na grani~nata povr{ina, kako rezultat na interferencijata na
sekundarnite branovi se sozdavaat branovi
frontovi, vo sredinata 1,BB1 , a vo sredinata 2
branov front BB2.. Od slikata se gleda deka
dvata triagolnika 'AA1V i 'AV1V se skladni
(pravoagolni se, imaat zaedni~ka hipotenuza i
stranata AV1=VA1 bidej}i toa se pati{tata
izminati od branot vo upadnata sredina za
vremeto 't za koe{to zrakot 2 go izminal
patot od A1 vo V.) Od slikata se gleda deka :
B1BA =E i A1AV =D kako agli so
normalni kraci. Bidej}i ovie agli, od druga
strana, se ednakvi poradi skladnosta na triagolnicite, sleduva:
so {to e dokaàna relacijata (1).

Za da se dokaè relacijata (2) treba da gi
analizirame triagolnicite 'AV1V i 'AVV2 .
Toa se pravoagolni triagolnici ~ii {to
gi pretstavuvaat
kateti AV1 i AV2
izminatite pati{ta na zrakot 1 vo sredinite
1 i zrakot 2 za vremenski interval 't za
koj{to zrakot 2 go izminal patot od A1 vo V.
Pa taka
AB1
v1 't
AB 2
v 2 't .
(3)
Bidej}i AVV2 =J, kako agli so normalni

kraci, a od slikata se gleda deka :
AB1
AB
sin D
(4)
sin J ,
(5)
AB2
AB
so zamena na relaciite (3) vo (4) i (5) se

dobivaat
v1't
AB
sin D
v 2 't
AB
sin J .
Ako levata ravenka ja podelime so desnata, }e

se dobie:
v1 't
v1 sin D
ili
(6)
AB sin D
v 2 sin J
v 2 't sin J
AB
so {to se pojasnuva relacijata (2) za prekr{uvawe na branovite.

1. [to e odbivawe na branovite? Kakva e
vrskata pome|u upadniot agol i agolot na
refleksija?
2. Kako se menuva branovata dolìna na
branot pri premin od sredina so pomala vo
sredina so pogolema brzina na {ireweto na
branovite?
3. Dali pri normalno upa|awe na bran vrz
grani~na povr{ina koja odvojuva dve sredini
so razli~ni brzini na {irewe na branot doa|a
do prekr{uvawe na branot? Opi{i {to se
slu~uva vo toj slu~aj na premin od edna vo druga sredina. Koi veli~ini, {to go karakteriziraat branot se menuvaat, a koi ne?
Kratko rezime
Ako nekoj bran padne vrz grani~na povr{ina
na nekoj predmet toj od nego delumno se odbiva.
Za
refleksija
na
branot
vaì
Sneliusoviot zakon koj glasi: pri refleksija
od dadena grani~na povr{ina, upadniot agol e
ednakov na agolot na refleksijata. Upadniot
zrak na daden bran, negovata normala i
reflektiraniot zrak leàt vo ista ramnina.
Pri premin me|u dve sredini so razli~na
brzina na {irewe na branot, pokraj refleksija, nastanuva i prekr{uvawe za koe vaì
Sneliusoviot zakon za prekr{uvawe koj glasi:
odnosot na sinusot na upadniopt agol i
sinusot na prekr{eniot e ednakov na odnosot
na brzinite na {ireweto na branot vo
sredinata vo koja zrakot upa|a i brzinata na
sredinata vo koja branot se prekr{uva. Ovoj
odnos se vika relativen indeks na
prekr{uvawe na sredinata 2 vo odnos na sredinata 1. Upadniot zrak, normalata i zrakot
na prekr{eniot bran leàt vo ista ramnina.
47
3. 7. ZVU^NI BRANOVI
Zvu~noto pole, odnosno sozdavaweto,
{i- reweto i na~inot spored koj se prima zvukot se izu~uva vo posebna oblast od fizikata akustika.
INFRAZVUK
1 Hz
10 Hz
Z V U K
ULTRAZVUK
100 Hz 1 kHz 10 kHz 100 kHz
Zvu~nite branovi se mehani~ki branovi

so frekvencii od 16 do 20000 Hz.
Fiziolo{kata konstrukcija na uvoto kaj
~ovekot e takva {to toa ne e sposobno da gi
registrira zvucite so frekvencija f < 16 Hz,
t.e. infrazvukot i zvucite so f > 20000 Hz ultrazvukot. Me|utoa, postojat ìvotni koi
go slu{aat ultrazvukot i infrazvukot.
Vo op{t slu~aj, sekoe telo koe e sposobno da oscilira vo navedeniot frekventen interval, moè da bide izvor na zvuk.
Postoeweto na zvu~ni branovi najlesno
moè da se utvrdi so na{eto uvo. Toa e najlesno koga postoi rezonancija na zvu~nite branovi. Za taa cel napravete go sledniov opit.
B
A
Zabeleùvate: top~eto na ni{aloto

po~nuva vidno da otskoknuva.
Iako viqu{kata V ne sme ja pobudile,
taa sepak po~nuva da oscilira. Zvu~nite oscilacii na viqu{kata A sozdavaat periodi~na
promena na pritisokot i gustinata na vozduhot {to stignuva do viqu{kata V i ja prisiluva da oscilira. Velime, me|u dvete viqu{ki
nastapila zvu~na rezonancija. Me|utoa, ako
na edniot krak na edna od viqu{kite se
dodade par~e metal, so {to }e se promeni
frekvencijata, uslovite za rezonancija nema
da se ispolneti. Oscilaciite na vtorata
viqu{ka se slabi, pa prakti~no i ne se slu{a
ton.
Ovie oscilatorni promeni na pritisokot i gustinata vo materijalnata sredina nastanuvaat po pravilata {to vaàt za mehani~kite branovi.
Vo te~nostite i gasovite zvukot se
{iri samo kako longitudinalen bran. Vo
tvrdite elasti~ni sredini zvukot moè da se
{iri i kako longitudinalen i kako transferzalen bran. Vo vakuum ne postojat uslovi za
{irewe na akusti~kite branovi.
Osnovni karakteristiki na zvu~nite

branovi
Zvucite koi sekojdnevno gi slu{ame se
raznovidni. Me|u niv dovolno jasno se razlikuvaat muzi~kite tonovi od {umovite.
Po {to se razlikuvaat muzi~kite tonovi od {umovite i {to e toa {to ja predizvikuva razli~nosta {to postoi me|u raznite
muzi~ki tonovi?
Zvukot {to go proizveduva izvor koj

izveduva harmoniski oscilacii se vika ~ist
ton ili samo ton. Osnovni fizi~ki karakteristiki na zvu~nite branovi koi se registriraat so organot za sluh se: visina, boja i nivo
Sl. 1.
Zemete dve zvu~ni viqu{ki A i V koi osciliraat so ednakvi frekvencii (sl.1). Nivnite
rezonantni kutii postavete gi edna sproti
druga, a rastojanieto me|u niv neka e okolu
polovina metar. Malo top~e postavete taka
{to lesno da go dopira edniot kraj na
viqu{kata V. So gumeno ~ekan~e pobudete ja
(udrete ja) viqu{kata A.
48
na glasnost
Visinata na tonot e opredelena so
frekvencijata. Pottiknati na oscilirawe viqu{ki so razli~ni frekvencii, davaat razli~ni po visina tonovi. Kolku frekvencijata
e pogolema, pogolema e i visinata. Na sekoj od
tonovite od muzi~kata skala odgovara to~no
opredelena frekvencija. Taka, na primer, tonot A (la) ima frekvencija od 440 Hz. Frek-
vencijata na tonot {to e za oktava povisok, e

dvojno pogolema od frekvencijata na prviot i
iznesuva 880 Hz. Akusti~kiot opseg na tonovite spored visinata na tonot se delat na 10
intervali. Intervalot na visina na tonovite
~ij odnos na krajnite frekvencii e dvapati
pogolem se vika oktava (prva:16:32; v
ora:
32:64 itn.).
Muzi~kite instrumenti ili glasnite
ìci sozdavaat sloèni tonovi koi moè da
se prikaàt kako zbir od harmoniski oscilacii ~ii frekvencii se celobrojni vrednosti
od najniskata frekvencija. Zvukot na taa najniska frekvencija (najgolema branova dolìna) e poznat kako osnoven (prost) ili prv
harmoniski ton, a site ostanati se povisoki
harmoniski tonovi (obertonovi).
Bojata na tonot e specifi~na karakteristika spored koja se razlikuvaat izvorite
na tonovi. Bojata na tonot zavisi od vidot i
brojot na povisokite harmoniski tonovi.
Muzi~kite tonovi od razli~ni instrumenti ne zvu~at ednakvo, iako imaat isti visini. Na primer, isti po visina tonovi od
violina i klavir se razlikuvaat. Sopstvenite
frekvencii na ìcite zavisat od pove}e faktori: masata, dolìnata i silata na zategnuvawe (vidi sopstvena frekvencija).
[umovite se rezultat od mnogu sloèni, neperiodi~ni oscilacii i po amplituda i

po frekvencija.. [umovite ne moè da se razloàt na prosti harmoniski komponenti.
Silniot i kratkotraen {um e poznat kako tresok. Takvi se, na primer, razni eksplozii, kr{ewe na staklo i dr.
3.8. INTENZITET I GLASNOST

NA ZUKOT
Pokraj frekvencijata, objektivnata ja~ina (intenzitetot) e eden od parametrite so
koi se karakterizira zvukot.
Intenzitet ili ja~ina I na zvu~niot

bran se definira na ist na~in kako intenzitetot na sekoj bran. Toa e energijata E na
zvu~niot bran {to se prenesuva vo edinica
vreme t, niz edinica plo{tina S na povr{ina
postavena normalno na pravecot na {irewe na
branot, t.e.
Psr
E
St
(1)
E
e srednata mo}nost. Intent
kade {to Psr
zitetot I na zvu~niot bran se izrazuva so edinicata:
m2
m s
Intenzitetot na zvukot kako energetska

karakteristika e proporcionalen so kvadratot na amplitudata na pritisokot {to se
sozdava.
Zvukot ~ij intenzitet e zemeno deka e
2
edinica I max 1 W/m predizvikuva bolka vo

uvoto na ~ovekot. Na primer, takov zvuk slu{ame od motor na mlazen avion na rastojanie
5 od
m. Zvukot so deset pati pogolem
intenzitet ( 10 W/m 2 ) ne go slu{ame, imame
samo oset za bolka.
Maksimalniot intenzitet na zvukot
{to uvoto go registrira so oset na bolka se
vika granica na bolka ili gorna granica na
~ujnost.
Minimalnata vrednost na intenzitetot
na zvu~niot bran koj predizvikuva oset za sluh
na dadena frekvencija e prag na ~ujnost. Ovoj
prag za razli~ni frekvencii e razli~en. Na
primer, pri frekvencija od f=1000 Hz iznesuva
I min
10 12 W/m 2 .
Pri subjektivna procena na intenzi-
tetot so organite za sluh namesto intenzitet

se voveduva nivo na glasnost na zvukot ili
samo glasnost. Taka nivoto na glasnost L za
proizvolen intenzitet I se opredeluva so
ravenkata:
k log
I
I min
(2)
kade {to k e konstanta; I e intenzitet na
zvukot; I min 10 12 W/m 2 e intenzitetot na

referentniot zvuk - prag na ~ujnost za frekvencija f=1000 Hz.
Koga }e se zeme k=1 nivoto na glasnost,
se izrazuva so edinicata bel (B), a koga k=10,
49
ova nivo se izrazuva so deset pati pomala

edinica - decibel (dB).
Vo ovie edinici najtihiot zvuk, pragot
na ~ujnosta, ima glasnost 0 dB
Za intenzitet na zvukot koj predizvikuva oset na bolka maksimalnoto nivo na glasnost iznesuva 120 dB.
prag na bolka
prag na ~ujnost
frekvencija (Hz)
Sl.1. Sporedba na novite krivi na ednakva glasnost

(ISO 226 od 2003 god.- polna linija) i FletcherManson krivite (od 1923 god.-isprekinata).
Zna~ajni razliki kaj krivite se pojavuvaat kaj
niskite frekvencii.
Na sl. 1 se prikaàni krivite na ednakva glasnost koi pokaùvaat deka pragot na

~ujnosta mnogu pove}e se menuva so promena na
frekvencijata, a granicata na bolka poslabo.
Povr{inata me|u pragot na ~ujnosta i granicata na bolkata se vika slu{no pole.
Od grafikot na sl. 1 se gleda deka me|u
2 i 4 kHz uvoto e najosetlivo, dodeka pri povisokite i poniskite frekvencii, osetlivosta e
pomala. Na primer, na 100 Hz pragot na
8
~ujnost e okolu 10 W/m , {to e 104 pati

pogolem intenzitet od intenzitetot za
frekvencija od 1000 Hz.
Intenzitetot na zvukot i glasnosta od
razni predizvikuva~i na bu~avata se prikaàni vo tabelata 1.
I za zvu~nite branovi kako mehani~ki

branovi vaàt zakonite za refleksija, prekr{uvawe, difrakcija, interferencija.
50
Tabela 1. Sporedba na subjektivni i objektivni

edinici za zvuk
IZVORI NA ZVUK
L (dB)
I (Wm-2)
0
20
40
60
70
90
100
120
10
10-10
10-8
10-6
10-5
10-3
10-2
1
prag na ~ujnost (rast. 1 m)

{epotewe (rastojanie 1 m)
obi~en razgovor
prose~no prometna ulica
glasno zboruvawe, soobra}aj
prometna ulica,
avtomobilska sirena
mlazen avion (rast. 10 m)
-12
Ste se zapra{ale li zo{to yidovite vo

operskata sala se obloèni so tkaenina, ili
kakov e prostorot nad koj e postavena binata?
Ako apsorpcijata na zvukot ne e golema refleksijata na zvukot vo zatvoreni prostorii
moè da bide pove}ekratna. Taa pojava se vika
reverberacija. Zatoa pri konstrukcija na
koncertni sali, teatri, auditoriumi i dr.
treba da bidat ispolneti uslovite za dobivawe optimalno vreme za reverberacija
poslezvu~ie.
Brzinata na zvukot zavisi kako od

svojstvata na sredinata niz koja pominuva
taka i od temperaturata.
I za zvu~nite branovi vaàt formulite
za brzina na transverzalni i longitudinalni
branovi.
Brzinata na zvukot vo gasovita sredina,
se zgolemuva so zgolemuvawe na temperaturata. Taka, brzinata na zvukot vo vozduh na 0 oC e
331,5 m/s, vo voda na 20 oC e 1493,2 m/s, a vo
granit e 6000 m/s.
PRIMER 1. Da se opredeli brzinata na zvukot niz aluminiumot ako Jungoviot modul na
elasti~nost e E
7 1010 N m 2 , a gustinata
U 2.7 103 kg m 3 .
Re{enie: brzinata na zukot moè da se
opredeli od ravenkata: v
taa iznesuva: v
E
,
U
7,0 1010
| 5,1 km/s .
2,7 10 3
3.9. ZVU^NA REZONANCIJA

Zvu~nite izvori, kako mehani~ki oscilatori, moè da vr{at prisileni oscilacii i
da se dovedat vo sostojba na rezonancija.
Rezonancija kaj zvu~en izvor, osven so
primerot prikaàn so zvu~na viqu{ka postavena na rezonantna kutija, moè da se pokaè
i so opitot prikaàn na sl.1. Vo po{irok sad
so voda e potopena staklena cevka koja e otvorena na dvata kraja. (toa moè da se napravi i
so edna pogolema menzura ili cevka od stara
neonka vo koja poleka dodavate voda).
Sl. 1. Eksperiment za zvu~na rezonancija.
Koga nad otvorot na cevkata se donese

zvu~nata viqu{ka {to oscilira vozdu{niot
stolb vo cevkata }e izveduva prisileni oscilacii. Menuvaj}i ja dolìnata na vozdu{niot
stolb (so izdigawe i spu{tawe na cevkata) za
odredena visina, zvukot se slu{a posilno.
Zvu~na rezonancija nastanuva koga vozdu{niot stolb vo cevkata oscilira so sopstvena
frekvencija {to se sovpa|a so frekvencija na
zvu~nata viqu{ka, ili koga ednata frekvencija e cel broj pati pogolema od drugata. Vo
cevkata se sozdava stoen bran (takva e i rezonantnata kutija na koja e postavena zvu~nata
vilu{ka).
Sopstvenata frekvencija na vozdu{niot stolb zavisi od negovata dolìna L:
v
O
(2n + 1)
v ; n =1, 2, 3,....
4L
L (2n + 1)
O
.
4
Zvu~nata rezonancija se koristi kaj duva~kite instrumenti. Nekoi instrumenti (gitara, violina) za da dadat pogolem intenzitet
koristat tela so koi moè da se predizvika
rezonancija. Takvite tela se rezonatori. Na
primer, zvu~nata viqu{ka e postavena na
rezonantna kutija.
Pojavata rezonancija se koristi za mererewe na brzinata na zvu~nite branovi.
O/4
kade {to n e koj i da bilo cel broj, v e

brzinata na zvukot vo vozduh. Na slikata 1 e
pri dolìna na vozdu~niot stolb L=O/4. Osven
toa, rezonancija moè da nastane za koj I da
bilo neparen broj ~etvrtinki branovi
dolìni na stojniot bran formiran vo
vozdu{niot stolb, zatvoren od edniot kraj, t.e
ako dolìnata e
(1)
Obidete se da ja opredelite brzinata na

zvukot spored eksperimentot kako na sl.1.
Zvukot moè da bide izvor na informacii i za sostojbata na vnatre{nite organi
na ~ovekot. Zvu~niot metod, poznat kako auskultacija (proslu{uvawe na zvuci vo organizmot), e edna od najstarite akusti~ki metodi za dijagnostika vo medicinata. Za taa cel
se koristi stetoskop. Toj se sostoi od rezonantna kapsula pokriena so elasti~na membrana koja se postavuva na teloto od bolniot,
od nea vodat gumeni cevki kon uvoto na lekarot. Vo praznata kapsula nastanuva rezonancija, pri {to zvukot se zasiluva i se podobruva auskultacijata.
PRIMER 1. Zvu~na viqu{ka so frekvencija f=735 Hz e postavena nad vozdu{en stolb
zatvoren od edniot kraj. Najsilen zvuk najprvo }e ~uete koga vozdu{niot stolb ima
dolìna: a) 11,3 cm, a potoa i b) 33,5 cm. Da
se opredeli brzinata na zvukot vo vozduh.
Re{enie: imaj}i ja predvid ravenkata:
v
O
(2n + 1)
v,
4L
za brzinata se dobiva
4 Lf
n= 0,1,2,3,....
( 2n + 1)
a) So zamena na brojnite vrednosti vo ovaa

ravenka pri n= 0, za vozdu{en stolb ~ija
51
dolìna e L=11,3 cm za brzinata se dobiva:

v 4 Lf ; odnosno v1 332 m/s
b) Za vozdu{en stolb ~ija dolìna e
L=33,5 cm , treba n = 1, brzinata iznesuva:
4Lf
; odnosno: v2
3
328 m/s .
Brzinata na zvukot }e ja dobieme kako

sredna vrednost od v1 i v2.
3.10. BUÂVA I ZA[TITA OD

BUÂVATA
Zvu~nite branovi so golem intenzitet
{to gi imaat site mo`ni frekvencii od
oblasta na slu{aweto, se vikaat bu~ava. Postojat dva vida bu~ava: urbana i industriska.
Dopu{teno nivo na glasnost za povisokite
frekvencii e 70-80 dB, a za niski frekvencii
90-100 dB. Za odredeni mesta propi{ana e i
pomala glasnost na zvuk. Na primer, vo bolnicite e do 15 dB, vo bibliotekite do 20 dB, vo
spalnite sobi od 20 dB do 30 dB.
Intenzivnata, a osobeno dolgotrajnata
bu~ava {tetno dejstvuva vrz ~ove~kiot organizam: go oslabuva sluhot, ja namaluva rabotosposobnosta i drugi nesakani efekti. Na
primer, lu|eto koi izrabotuvaat kazani, obi~no stradaat od delumna gluvost za opsegot na
frekvenciite na zvukot koj odgovara na bu~avata sozdadena od udarite na ~ekanot vo yidovite na kazanot. Lu|eto koi imaat rabotni
mesta kade bu~avata e dolgotrajna i pogolema
od dozvolenata, treba da se za{titat so soodvetna oprema.
Za za{tita na ~ovekovata okolina od
bu~ava, neophodni se merewa na bu~avata koi
se pravat so akusti~ki ured nare~en
fonometar, odnosno sonometar.
Pri za{tita od bu~avata, treba da se
ima predvid deka najdobri zvu~ni izolacioni
svojstva imaat poroznite materijali.
Intenzitetot na zvukot eksponencijalno opa|a so debelinata na materijalot. Intenzitetot na zvukot vo zatvoreni prostorii zavisi od koeficientot na apsorpcija na yidovite. Taka, na primer, malterot ima koeficient na apsorpcija 0,02, a zavesite 0,23.
Za namaluvawe na bu~avata denes ~esto
yidovite se obloùvaat so materijali koi
52
imaat svojsto da go apsorbiraat zvukot. Vo

blizina na aerodromite se pravat visoki yidovi na koi naj~esto se zasaduvaat rastenija
(polzavci) koi so pove}ekratna refleksija na
zvu~nite branovi go namaluvaat nivniot intenzitet.
Procesot na reflektirawe i apsorpcija na branovite ima posebna uloga pri
{irewe na branovite vo zatvoreni prostori.
Ovie procesi gi opredeluvaat akusti~kite
svojstva na prostoriite. Pri proektirawe na
amfiteatri, predavalni, koncenrtni i teatarski sali, TV studija, se koristat posebni
tehniki koi se del od arhitektonskata
akustika.
Pra{awa, zada~i i aktivnosti

1. Avtomobilska sirena dava zvuk so intenzitet 10 3 W/m 2 ili glasnost od 90 dB; deset takvi sireni davaat intenzitet 10 2 W/m 2 ili
glasnost od 100 dB; dve sireni pak 93 dB.
Zo{to?
2. Za kolku decibeli }e se promeni glasnosta
na zvukot ako intenzitetot se zgolemi dva
pati.
(Odgovor: 3 dB)
3. Da se opredeleli frekvencijata na zvu~en
izvor, ako zvu~nite branovi imaat branova
dolìna 0,68 m, a se {irat so brzina 340 m/s.
(Odgovor: f= 500 Hz)
4. Metalna cevka so dolìna 931 m po dolìnata e udrena so ~ekan. Na drugiot kraj vo vremenska razlika od t=2,5 s }e ~uete dva pati
zvuk. Objasnete na {to se dolì pojavata. Da
se opredeli brzinata na zvukot vo metalot,
ako brzinata na zvukot vo vozduh e 340 m/s.
(Odgovor: 3900 m/s)
5. Kolkava energija prenesuva zvu~en bran za
vreme od edna minuta niz plo{tina 1 m 2 , ako
ima intenzitet 10 W/m 2 .
(Odgovor: 600 J)
6. Zo{to zvukot vo prazna sala se slu{a pojako otkolku koga vo salata ima publika?
7. Pod stakleno yvono e staveno elektri~no
yvon~e. Ako od staklenoto yvono so pomo{ na
vakuum pumpa e izvle~en vozduhot, dali }e go
slu{nete yvoneweto?
8. Zo{to se stava uvoto na {inite (ne go prave
te toa!). Kade zvukot se {iri pobrzo?
3.11. DOPLEROV EFEKT
ì so brzina v kon nabquduva~ot koj stoi vo

to~kata A, a to~kite 1, 2, 3, 4 ... ja pokaùvaat
polo`bata na zvu~niot izvor O za ednakvi
vremenski intervali.
A'
Koga izvorot na zvuk i priemnikot se

nepodvi`ni vo odnos na sredinata niz koja
zvuot se prenesuva, frekvencijata na zvu~niot
bran {to ja prima priemnikot e ednakva so
frekvencijata na izvorot na branovite.
Me|utoa, ako izvorot na branovi ili
priemnikot se dviàt relativno eden vo odnos
na drug, priemnikot, pritoa, }e registrira podruga frekvencija od taa {to ja emituva izvorot na branovi.
Sigurno ste zabeleàle, koga ~amec se
dviì nasproti razbranuvana voda, frekvencijata so koja branovite udiraat na ~amecot
}e bide pogolema otkolku koga ~amecot miruva ili se dviì vo nasoka na prostirawe na
branot. Ili, koga zvu~niot izvor se dviì kon
nabquduva~ot, a okolinata miruva, nabquduva~ot slu{a pogolema visina na tonot (pogolema frekvencija) od taa {to ja dava izvorot.
Vo sprotiven slu~aj, koga zvu~niot izvor se
oddale~uva, nabquduva~ot slu{a pomala
frekvencija. Ovoj efekt se zabeleùva i koga
avtomobil ili lokomotiva koi davaat zvu~ni
signali
pominuvaat
brzo
pokraj
nabquduva~ot. Ovaa pojava prv ja objasnil
Kristijan Dopler vo 1842 godina.
Dopplerov efekt e promena na frekvencijata na zvukot pri relativno dvièwe na

izvorot vo odnos na priemnikot.
Dopleroviot efekt e pojava karakteristi~na za site branovi dvièwa - branovi na
vodata, zvu~ni i ultrazvu~ni branovi, a isto
taka i pri prostirawe na svetlinski, radiobranovi i drugi elektromagnetni branovi.
Za da go objasnime ovoj efekt, }e pretpostavime deka zvu~niot izvor O (sl.1) se dvi-
O''
A
2
O'
Sl. 1.
Koga zvu~niot izvor e vo polo`bata 1,
od nego trgnuva sferen bran i vo daden moment
vo vid na sfera, ~ij centar e to~kata 1, se pro{iril do to~kata A. Ne{to podocna, koga
zvu~niot izvor e vo to~kata 2, trgnuva drug
bran koj do dadeniot moment se pro{iril do A
so pomalata sfera ~ij centar e to~kata 2.
Potoa ide branot od to~kata 3 itn. Pritoa vo
nasokata OA branovata dolìna O' na zvu~niot bran }e bide pomala od branovata dolìna Ona branot koga zvu~not izvor ne bi se dvièl. Obratno, vo nasokata OA' branovata
dolìna O'' }e bide pogolema od O'.
Pritoa treba da se potsetime deka branovata dolìna O i frekvencijata f se povrzani so ravenkata f= vz /Okade {to vz e brzinata na zvukot.
Ako so v se ozna~i brzinata so koja se
dviì zvu~niot izvor koj ima frekvencija f, a
so vZ brzinata na zvukot, frekvencijata {to
pritoa }e se registrira e:
f'
vz
f .
vz # v
( 1)
Znakot "-" se odnesuva na sostojbata koga

zvu~niot izvor se pribliùva, pritoa priem-
53
nikot }e registrira (nabquduva~ot slu{a)

zvuk so pogolema frekvencija od frekvencijata f {to ja dava zvu~niot izvor. Znakot "+"
vaì ako zvu~niot izvor se oddale~uva so
brzina v i pritoa se registrira zvuk so
pomala frekvencija.
Vo slu~aj koga nabquduva~ot se dviì so
brzina v, a zvu~niot izvor miruva, frekvencijata {to se registrira e:
f '
vz r v
vz
f ,
( 2)
znakot "+" vaì koga priemnikot na zvuk

(nabquduva~ot) se pribliùva kon izvorot, a
"-" koga priemnikot se oddale~uva.
Isto taka, koga branovite se odbivaat
od podvi`na prepreka, fekvencijata na reflektiraniot bran, poradi Dopleroviot efekt,
se promenuva i se razlikuva od frekvencijata
na upadniot bran. Ovaa pojava moè da se iskoristi za opredeluvawe na brzinata na podvi`ni prepreki (na primer brzinata na eritrocitite vo krvnite sadovi i dr.).
Ovaa tehnika moè da se koristi kaj
site vidovi branovi. Na primer, ako ultrazvu~nite branovi, reflektirni od krvnite
telca kako podvi`ni prepreki, davaat informacii za brzinata na krvta vo krvnite sadovi.
So pomo{ na ovaa tehnika moè da se registriraat i promenite na gradniot ko{ pri
di{eweto, potoa pulsiraweto na srceto na
plodot vo majkata.
Bidej}i ravenkite (1) i (2) vaàt za
kakvi i da bilo branovi, pomestuvaweto na
branovata dolìna na nekoja poznata
spektralna linija moè da se iskoristi za da
se opredeli brzinata na dvièwe na nekoja
yvezda ili galaksija vo odnos na Zemjata.
Svetlinata {to doa|a od yvezda koja se
oddale~uva od Zemjata ima frekvencija
poniska od svetlinata emituvana od atomite
na istiot element koga tie miruvaat. Se veli
spektralnite linii na svetlinata od taa
yvezda se pomesteni kon crvenoto.
Taka crvenoto pomestuvawe za podale~nite galaksii od nas e pogolemo. Pogolem broj
od yvezdite imaat crveno pomestuvawe. Od toa
se zaklu~uva deka pogolem broj od yvezdite se
oddale~uvaat od nas, t.e. kosmosot se {iri.
54
Na principot na Doplerov efekt policiskite

radari pri kontrola na soobra}ajot ja opredeluvaat brzinata na vozilata.
kontinuiran
kontinuiranspektar
spektar
crveno pomestuvawe
sino pomestuvawe
Sl. 2.
Specijalen slu~aj na Doplerov efekt e
"probivaweto na zvu~nata bariera".
Pra{awa i zada~i
1. [to e toa Doplerov efekt? Nabrojte
nekolku primeni na Dopleroviot efekt.
2. Na magistralen pat stoi nabquduva~.
Avtomobil, koj se dviì so brzina 20 m/s, ide
kon nabquduva~ot i go odminuva so pritisnata
sirena ~ija frekvencija e 540 Hz. Kolkava
frekvencija registrira nabquduva~ot pri
pribliùvawe i pri oddale~uvawe na avtomobilot?
(Odgovor: 574 Hz, 510 Hz)
3. Opredelete ja frekvencijata na zvukot {to ja slu{a nabquduva~ koga izvorot se
pribliùva, odnosno se oddale~uva od nabquduva~ so konstantna brzina.
K. Dopler (Kristian Andreas Doppler, 18031853) avstriski fizi~ar, matemati~ar i
astronom. Vo 1842 go pravi negovoto najgolemo
otkritie - efektot na Dopler. Efektot se
koristi i pri astronomskite prou~uvawa.
Pove}e informacii i simulacii za Dopleroviot efekt pobarajte na internet adresata:

www.scholsobservaory.org.uk/internal/doppler.htm
http://webphysics.davidson.edu/Applets/Examples_
From_Others/doppler.html
3.12. INFRAZVUK, ULTRAZVUK I

PRIMENA
Infrazvuk
Mehani~kite branovi so frekvencija pomala od 20 Hz spa|aat vo oblasta na infrazvukot. Izvor na infrazvuk vo princip moè da
bide sekoe telo koe oscilira vo dadeniot
frekventen interval. Takvi moè da bidat, na
primer, golemi lo{o centrirani ma{ini koi
rabotat so mal broj zavrtuvawa, te{ki transportni kamioni, pili za se~ewe drva, oscilaciite na golemite grade`ni konstrukcii.
Prirodni izvori na infrazvuk se elektri~nite praznewa vo atmosferata, burite, zemjotresite, vulkanite, morskite branovi. Infrazvuci nastanuvaat, na primer i pri pukawe na
te{ki artileriski orudija, eksplozija na
granati, mini i dr. Vo site primeri, pokraj
~ujnata komponenta, se sozdavaat i infrazvucite.
Ovie niskofrekventni branovi, dejstvuvaj}i na rezonanten na~in vrz organite na
~ovekot, moè da predizvikaat nesakani
efekti: ma~nina, zamor, glavobolka, rastrojstvo. Od niv te{ko se za{tituvame zatoa
{to infrazvucite ne se primaat preku osetot
za sluh tuku preku celoto telo. Oscilaciite
se prenesuvaat preku yidovite, podovite i dr.
Golemata branova dolìna ovozmoùva
infrazvukot lesno da gi sovladuva preprekite. Toj ednostavno gi obikoluva. Tie se karakteriziraat so mala apsorpciona sposobnost.
Infrazvucite posebno se primenuvaat pri
voeni izviduvawa za otkrivawe na maskirani
predmeti koi ne e mo`no vizuelno da se
otkrijat.
Oscilaciite so frekvencii na infrazvukot, koi se dobivaat so posebni pribori, se
koristat za lekuvawe i masaà.
Posebno osetlivi na infrazvucite se nekoi morski ìvotni. Meduzite begaat od bregot, a nekoi ribi koi ìveat vo dlabo~inite
izleguvaat na povr{inata i na toj na~in signaliziraat za pribliùvawe na uragani, cunami branovi i dr. Vo Japonija se odgleduvaat
ribi koi pred zemjotresite go menuvaat voobi~aenoto odnesuvawe vo akvariumot.
Ultrazvuk
Pod ultrazvuk se podrazbiraat mehani~kite branovi so frekvencii pogolemi od gornata granica na ~ujnost. Ultrazvu~nite branovi imaat frekvencii od 2104 do 109 Hz. Zvukot
so fekvencii pogolemi od 109 Hz se vika
hiperzvuk. ôve~koto uvo ne moè da gi percepira ovie zvu~ni branovi. Poradi golemata
frekvencija, proizleguva deka ultrazvukot
ima mnogu mala branova dolìna. Na primer,
za gornata granica na ultrazvukot, t.e na
frekvencii 10 9 Hz, vo vozduh branovata dol7
ìna iznesuva 3,4 10 m, {to e od red golemina kako i branovata dolìna na svetlinata.
Izvori na ultrazvuk. - Za dobivawe na
ultrazvuk se koristat mehani~ki i elektromehani~ki generatori. Mehani~kite generatori pretstavuvaat eden vid specijalno
konstruirani svirki i sireni (Galtonovata
svirka). So niv se dobiva ultrazvuk so mali
frekvencii (20-200 kHz) i mala mo}nost.
Kaj elektromehani~kite generatori se
koristat inverzniot piezoelektri~en i
magnetostriktivniot efekt. Dvata efekta se
reverzibilni, poradi {to ultrazvu~nite
pretvoruva~i moè da se koristat ne samo
kako ultrazvu~ni generatori tuku i kako
priemnici na ultrazvuk.
Piezoelektri~niot efekt se sostoi vo
slednovo: pod dejstvo na elasti~na deformacija kaj nekoi dielektri~ni kristali nastanuva elektri~na polarizacija. Imeno, na
stranite na kristalnata plo~ka (ise~eni na
poseben na~in) kade {to dejstvuva silata ednata strana se elektrizira so pozitivno koli~estvo elektri~estvo, a sprotivnata so negativno. So promena na nasokata na deformacijata (na primer, namesto zbivawe se vr{i
izdolùvawe) nastanuva polarizacija so sprotivna nasoka. Takvo svojstvo imaat kvarcot,
turmalinot, barium titanatot, segnetovata

sol, nekoi polimeri i dr.
Inverzen piezoelektri~en efekt. Ako
na plo~ka od kvarc (sl. 1) se nanesat metalni
oblogi (tenki filmovi od zlato ili srebro) i
taa se podoloì na periodi~no promenlivo
elektri~no pole, nejzinite dipoli }e nastojuvaat da se orientiraat vo nasoka na poleto,
{to doveduva do mehani~ko napregawe vo
55
kristalot. Pritoa, kvarcnata plo~ka se izdolùva pri edna nasoka na poleto, i se

sobira pri sprotivna nasoka na poleto. Na toj
na~in plo~kata izveduva prisileni oscililacii koi se prenesuvaat i na ~esticite vo
okolnata sredina vo vid na ultrazvu~ni
branovi.
A
KVARC
fo
Sl. 1. Inverzen piezoelektri~en efekt.

Vospostavenite mehani~ki oscilacii vo
kristalot }e bidat so maksimalna amplituda
koga pome|u promenlivoto elektri~no pole i
kristalnata plo~ka }e se vospostavi
rezonancija, t.e. koga frekvencijata na poleto
}e se izedna~i so sopstvenata frekvencija na
plo~kata. Plo~kata toga{ oscilira so
maksimalno mo`na amplituda. So dobar izbor
na debelinata na plo~kata i na~inot na koj
taa e izreàna, moè da se dobijat
ultrazvu~ni branovi so frekvencija od 50 do
100 MHz.
Poradi reverzibilnosta na efektot
istata plo~ka moè da se koristi i za dobivawe i za detekcija na ultrazvukot. Taka, ako na
kvarcnata plo~ka padne ultrazvu~en bran se
sozdadavaat elektri~ni impulsi koi moè da
se detektiraat so soodveten instrument.
Primena na ultrazvukot
Osnovnite fizi~ki karakteristiki i zakoni za {irewe na zvu~nite branovi vaàt i
za ultrazvukot. Me|utoa, ultrazvukot poseduva niza specifi~ni svojstva. Tie svojstva se
slednive:
1. ultrazvu~nite branovi, poradi malata
branova dolìna (golema frekvencija), se {irat pribli`no pravoliniski, {to ovozmoùva so posebni akusti~ki ogledala da se naso~uvaat;
2. ultrazvu~niot bran prenesuva pove}e
energija otkolku zvu~niot bran, t.e. ima pogolem intenzitet (I v Z- intenzitetot I e pro-
56
porcionalen so frekvencijata, taka koga }e

se fokusira na mala povr{ina moè da predizvika: mehani~ki, toplinski, fizi~ko-he-
miski i fiziolo{ki efekti;

3. amplitudata na ~esticite i amplitudata na pritisokot vo materijalnata sredina
niz koja pominuva ultrazvukot se golemi i moè da predizvikaat golemi napregawa i trajni
deformacii.
Pravoliniskoto {irewe na ultrazvu~nite branovi se koristi pri ultrazvu~nata
defektoskopija za ispituvawe na homogenosta
na primeroci i otkrivawe na razni defekti
vo niv (puknatini, nehomogenosti). Ova se bazira na refleksijata na ultrazvukot od
defektite vo primerokot. Spored goleminata
na signalot se locira mestoto i oblikot na
defektot.
Fokusiraweto na mala povr{ina ovozmoùva mehani~ka obrabotka na materijali (ladno zavaruvawe na te{kotopivi materijali,
bu{ewe, fina obrabotka). Ultrazvukot se
koristi za ultrazvu~na osteosinteza ("zavaruvawe" na koski), vo hirurgijata so nego moè da se se~e ne samo mekoto tuku i koskenoto
tkivo, vo stomatologijata se koristi za ~istewe na zaben kamen.
So primena na intenzivni ultrazvu~ni
branovi vo te~nite sistemi, na mestoto kade
{to intenzitetot e najgolem moè da se
sozdade "{uplina" i da dojde do nejzino
otkinuvawe, t.e. do kavitacija. So pomo{ na
kavitacijata nekoi te~ni ili tvrdi sistemi
moè da se oslobodat od gasnite molekuli,
kako i od ne~istotiite {to gi sodràt.
Sposobnosta na ultrazvukot da gi sitni
telata i da formira emulzii od te~nosti koi
ne se me{aat, se koristi vo farmacevtskata
industrija za proizvodstvo na lekovi, vo kozmetikata i hemiskata industrija.
Pod dejstvo na ultrazvuk dosta hemiski
soedinenija se raspa|aat. So pomo{ na ultrazvuk se zabrzuvaat hemiskite reakcii, difuzijata, rastvoraweto. Voop{to, ovie efekti pod
dejstvo na ultrazvuk se prosledeni so zagrevawe na sredinata.
Ultrazvukot dejstvuva stimulativno vrz
razvojot na razni vidovi semiwa, t.e. gi stimuliraat oksidacionite procesi vo kletkata.
Biolo{kite efekti se rezultat od meha-
ni~koto dejstvoto na ultrazvukot vrz kletkata. So ultrazvukot moè da se uni{tat virusi, bakterii, gabi~ki, pa zatoa se koristi i
za sterilizacija.
UZ se koristi vo medicinata za dijagnostika i terapija. Bidej}i zdravoto i zabolenoto tkivo ima razli~ni akusti~ki svojstva,
ultrazvuot, pominuvaj}i niz niv razli~no se
odbiva ili apsorbira i na toj na~in dava
dijagnosti~ka informacija. UZ se koristi vo
fizioterapijata za zagrevawe. Metodite na
UZ defektoskopija i metodot na senka se koristat vo grade`ni{tvoto za kontrola na grade`nite materijali..
Ultrazvu~nite branovi imaat osobina,
kako i drugite branovi, pri refleksija od
podvi`na prepreka da si ja promenat frekvencijata. Promenata na frekvencijata zavisi od
brzinata na dvièwe na preprekata i od toa
dali taa se pribliùva ili se oddale~uva od
priemnikot (Doplerov efekt). So pomo{ na
vakvi aparati moè da se ispituva brzinata
na nekoi tela koi se vo vnatre{nosta na sistem koj miruva (na primer, brzinata na krvnite telca vo krvnite sadovi).
Blagodarenie na ultrazvu~nata lokacija
so pomo{ na portabl pribor "orientir" slepite lica moàt da gi lociraat predmetite na
rastojanie od 10 m, a naedno da go opredelat i
nivniot karakter.
Ultrazvukot se koristi i za hidrolokacija - eholokator na podvodni karpi, jata
ribi, podmornici i dr. Vrz osnova na izmerenoto vreme pominato od ispra}awe do vra}awe na ultrazvu~niot signal moè da se opredeli dlabo~inata na morskoto dno.
Ultrazvukot go koristat i nekoi ìvotni. Na primer, liljakot se orientira vo prostorot i go lovi plenot vrz baza na
ultrazvu~na refleksija. Ultrazvukot za orientacija go koristat delfinite, kitovite i
nekoi drugi morski ìvotni.
Iako moè da se kaè deka ultrazvukot
ne e {teten pri dolgotrajna primena na ultrazvuk so golem intenzitet najosetlivi se
centralniot i periferniot nerven sistem.
suva 1450 ms-1, da se opredeli dlabo~inata na

koja nastanala refleksijata.
Re{enie: pri pretpostavka deka refleksijata
e od morskoto dno i od jato ribi, podolgoto
vreme odgovara na signalot reflektiran od
morskoto dno, dodeka pokratkoto vreme od
jatoto ribi.
PRIMER 1. Ribarot primenuvaj}i eholokator zabeleàl deka reflektiranite ultrazvu~ni signali se vra}aat po 0,15 s i 0,20 s.
Ako brzinata na zvukot vo vodata izne-
Ultrasound physics
www.indyrad.iupui.edu/public/
lectures/physics/10ultras/-3k-Cached - Similar pages
Dadeno: v 1450 ms
(1) t
s ribi
0,15 s
?
(2)
0,20 s
s dno
v
2 s ribi
1
2s
t
vt
2 s dno
1450 x 0,15
217,5 m
s ribi | 109 m
vt
1450 x 0,20
290 m
s dno 145 m
Pra{awa i zada~i
1. Pri letaweto liljakot se orientira
taka {to emituva ultrazvu~ni signali, i
potoa go detektira zvukot koj se reflektira
od predmetot {to mu e na patot. Frekvencijata na zvukot e 50 kHz, a zvu~niot signal
trae 2,0 ms. Ako brzinata na zvukot e 340 m/s,
kolku vreme patuva signalot od liljakot do
predmetot koga predmetot od liljakot e
oddale~en (a) 1,0 m i (b) 0,2 m ?
Objasnite zo{to liljakot go smaluva
vremetraeweto na zvu~niot signal koga se
pribliùva do predmetot.
(Odgovor: a) 5,8 ms; b) 1,2 ms)
2. Generator raboti so frekvencija od
60 kHz, i dava ultrazvu~en signal vo traewe
t=1/600 s. Kolku branovi dolìni se sodràt
vo toj signal.
(Odgovor: 100)
3. Da se opredeli dlabo~inata na morskoto dno ako vremeto od ispra}awe do
primawe na ultrazvu~niot signal od eholokatorot e t=0,6 s. Brzinata na ultrazvu~nite
branovi vo voda e 1400 m/s. (Odgovor: 420 m)
57
4. Elektrostatika
4. ELEKTROSTATIKA
Vo ovaa oblast osven zakonite na elektri~estvoto i magnetizmot }e bide obraboteno i
bioelektri~estvoto - del kade se prou~uvaat
bioelektri~nite pojavi i zakoni vo ìviot
organizam. Prou~uvaweto na ovie pojavi se
odviva vo dve nasoki. Preku niv se razbiraat
odredeni bioelektri~ni procesi {to se odvivaat vo ìvata materija, a posebno vo ~ove~kiot organizam, naedno i elektri~nite i magnetnite svojstva na ìvata materija. Na primer, tuka se prou~uva elektri~nata sprovodlivost na biolo{kite tkiva i te~nosti, nivnite elektri~ni i magnetni svojstva, impedansot. Za celite na dijagnostikata se
prou~uvaat
i
fizi~kite
osnovi
na
bioelektri~nite potencijali.
Elektri~nata struja, bez razlika dali e
generirana vo ìviot organizam ili vo organizmot e donesena odnadvor, so cel za dijagnostika ili terapija, gi sledi istite fizi~ki
elektronite.
Poznato e deka telata moàt da se naelektriziraat na nekolku na~ini: so pomo{ na
triewe, dopir i influenca (vlijanie). Pri
site ovie na~ini na naelektrizirawe se vr{i
naru{uvawe na ramnoteàta me|u pozitivnite i negativnite koli~estva elektri~estvo
vo teloto. Na primer, ako staklena pra~ka se
trie so koà prema~kana so amalgam, taa }e
izgubi izvesen broj elektroni i }e stane pozitivno naelektrizirana. Istovremeno, pak, koàta gi prifa}a site elektroni i }e se naelekrizira negativno.
Koli~estvoto elektri~estvo {to go poseduva edno naelektrizirano telo moè da bide
ednakvo samo na cel broj pati elementarni
elektri~ni polneì:
zakoni, se razbira, vo specifi~ni uslovi na

ìviot organizam.
Pri elektrizirawe so dopir se vr{i premin na elektri~nite polneì od naelektriziranoto telo vo neutralnoto. Toa moè najdobro da se vidi pri dopir na naelektrizirana staklena ili ebonitna pra~ka
so elektroskop, pri {to negovite liv~iwa }e
se ra{irat.
Pri elektrizirawe so influenca naelektiziranoto telo se pribliùva do neutralnoto, pod negovo vlijanie }e se izvr{i preraspredelba na polneìte vo neutralnoto
telo, pri {to vo blizina na naelektriziranoto telo neutralnoto telo }e se naelektrizira
raznoimeno, a na podale~niot kraj istoimeno.
Trajna elektrizacija so influenca nastanuva
toga{ koga s u{te e vo blizina naelektriziranoto telo, teloto vo koe se izvr{ila
raspredelbata se zazemji. Taka, teloto ostanuva trajno naelektrizirano. Seto ova
pokaùva deka pri elektriziraweto na telata
elektri~estvoto ne se sozdava, tuku samo se
preraspredeluva.
Vkupnoto koli~estvo elektri~estvo vo
izoliran sistem, nezavisno od procesite {to
te~at vo sistemot, ne se menuva. Spored zakonot za zapazuvawe na elektri~nite polneì,
4.1. OSNOVI NA
ELEKTROSTATIKATA
Delot od fizikata {to gi prou~uva interakciite me|u naelektriziranite tela koi miruvaat se vika elektrostatika. Eksperimentalno e pokaàno deka postoi pozitivno i
negativno koli~estvo elektri~estvo. Pritoa,
istoimenite elektri~ni polneì se odbivaat,

a raznoimenite se privlekuvaat.
Edinica za koli~estvoto elektri~estvo vo
SI e kulon (1 C).
Elektri~niot polne` e diskreten, odnosno
koli~estvoto elektri~estvo na koe i da bilo
naelektrizirano telo e cel broj pati pogolemo od elementarniot elektri~en polne` e,
~ija brojna vrednost iznesuva
e = 1,610-19 C.
Elektronot i protonot se nositeli na elementarniot elektri~en polne`. Spored toa,
atomot kako celina (koga ne e joniziran) e
elektroneutralen (pozitivniot polne` na
jadroto e ednakov so negativniot polne` na
58
Q = r N e.
(1)
tie nitu se sozdavaat nitu is~eznuvaat, tuku

samo se preraspredeluvaat.
4. Elektrostatika
4.2. KULONOV ZAKON

Sekoj elektri~en polne` go menuva prostorot okolu sebe, sozdavaj}i elektri~no pole.
Elektri~noto pole na nepodvièn polne` e
postojano vo tekot na vremeto i e nare~eno
elektrostati~ko pole.
Za da se ispita elektri~nototo pole se
koristi pozitiven to~kest polne`, "proben
polne`", odnosno takov polne` koj ne go promenuva ispituvanoto pole (sl.1). Ako vo
poleto {to go sozdava to~kest elektri~en
polne` Q na rastojanie r se postavi proben
pozitiven polne` +q, me|u ovie dva nepodvi`ni polneì, postaveni vo vakuum, postoi
sila na zaemnodejstvo opredelena so
Kulonoviot zakon, koj glasi:
Q1 q
.
r2
(1)
Ako polneìte se istoimeni, silata e odbivna (sl.1), dodeka ako polneìte se raznoimeni,
silata e privle~na (sl.2), sekoga{ naso~ena vo
pravecot na me|usebnoto rastojanie me|u
polneìte, isto ili sprotivno na edini~niot
&
vektor r0 . Ovoj zakon napi{an vo vektorska
forma e daden so
&
F
na dva polneà ~ie koli~estvo elektri~estvo

e q1 q 2 2 10 6 C . Rastojanieto me|u polneìte iznesuva 0,6 cm. Polneìte se postaveni
vo vakuum.
Re{enie: k=9109 N m2 C-2 ; r= 0,6 cm=6.10-3 m
q1
q2
edna od univerzalnite konstanti vo fizikata

(Ho= 8,85418 10 -12 C2/(Nm).
Spored toa, Kulonoviot zakon moè da se
napi{e:
Q1 q
r2
&
ro
9 10 9
2 10
6 10
6 2
3 2
&
F
&
E
q1 q1
103 N
r2
Pra{awa i zada~i
1. Kakvo koli~estvo elektri~estvo postoi i
kako moè da se naelektriziraat telata?
2. Kolkava e silata so koja zaemnodejstvuvaat
polneì ~ie koli~estvo elektri~estvo e
q1 2 10 6 C i q 2 3 10 6 C . Rastojanieto
me|u polneìte iznesuva 0,6 cm.
(3)
+Q
2 10 6 C
1 q1 q1
;
F
4SH o r 2
(2)
Novovovedenata konstanta Ho = 1/4Sk e

nare~ena dielektri~na konstanta na vakuumot
ili samo elektri~na konstanta i pretstavuva
(4)
PRIMER 1. Kolkava e silata na zaemnodejstvo
Konstantata na proporcionalnosta k zavisi od izborot na sistemot na edinici. Vo SI

taa iznesuva k=9109 N m2 C-2 . Odnosno:
1
.
4SH o
1 Q1 q *
r0
4SH 0 r 2
(Odgovor: F
&
F
Q
+q
&
ro
Sl. 1.
1,5 103 N )
+q
&
E
Sl. 2.
Sl. 1. Polneòt +Q na top~esto telo (koe se odnesuva isto kako celiot polne` da e skoncentriran
vo
&
&
r0
negoviot centar) dejstvuva vrz probniot polne` +q postaven vo to~kata A so odbivna sila
to kako edini~en vektor
F , naso~ena is-
vo nasoka na rastojanieto r me|u polneìte.
&
Sl. 2. Negativniot polne` -Q dejstvuva na +q so privle~na sila F koja e naso~ena sprotivno na
&
r0 .
59
4. Elektrostatika
oslabnuva za vrednosta Hr, odnosno:
4. 3. JAÎNA NA
ELEKTRI^NOTO POLE
Silova karakteristika na elektri~noto
pole vo dadena to~ka e ja~inata na elektri~noto pole. Za da se definira ja~inata na elektri~noto pole neka so Q se ozna~i koli~estvoto elektri~estvo na to~kest polne` koj
vo okolinata sozdava elektri~no pole. Vo
nekoja to~ka A, koja se nao|a na rastojanie r
od to~kaestiot polne`, postavime probno
koli~estvo elektri~estvo +q (sl. 1 od 4.2.). Na
probnoto koli~esrvo elektri~estvo }e mu
dejstvuva sila zadadena so Kulonoviot zakon.
Ako vo to~kata A se postavi dvapati, tripati
itn. pogolemi koli~estva elektri~esevo (2q,
3q .....) toga{ i silata }e se zgolemi dvapati,
tripati itn. (2F, 3F .....). Toa pokaùva deka
odnosot me|u silata i goleminata na koli~estvoto elektri~estvo za dadena to~ka od
elektri~noto pole e konstantna veli~ina,
imeno:
F
q
2F
2q
3F
3q
const .
(1)
Toa e ja~inata na elektri~noto pole E koe

e vektorska veli~ina
&
E
&
F
(2)
Nasokata na vektorot
na ja~inat na elek&
tri~noto
pole
se
sovpa|a
so nasokata na
E
&
silata F (sl.1 i sl.2 od 4.2.).
Ja~inata na elektri~noto pole ne zavisi
od goleminata na probniot polne` q, a veli~inite Q i r, se tie koi go odreduvaat poleto
vo dadenata to~ka, t.e:
F
q
4SH o r 2
(3)
Edinicata za ja~ina na elektri~noto pole

vo SI, soglasno ravenkatata (1), e N/C, odnosno
kako {to podocna }e pokaème, moè da bide
i V/m.
Ako polneìte koi zaemno si dejstvuvaat
se vo homogena i izotropna sredina, poleto E
60
Eo
; kade {to E o
Hr
1 Q
4SH o r 2
(4)
e ja~inata na poleto vo vakuum.

Veli~inata Hr e relativna dielektri~na
konstanta na materijalnata sredina ili
Eo
.
(5)
E
Taa za vakuum iznesuva Hr=1 , a za vozduh e Hr1.
Vo dielektri~nata sredina H0 se zamenuva so
Hr
konstantata:
HoH r ,
(6)
koja se iskaùva vo istite edinici kako i H0

S/(Nm2) i se vika apsolutna dielektri~na
konstanta.
Od ovie pri~ini Kulonovata sila pome|u
koi i da bilo dva polneà vo vakuum ne se razlikuva mnogu od silata vo vozduhot. No, vo
materijalna sredina so dielektri~na konstanta Hr silata za zemnodejstvoto pome|u polneìte se namaluva Hr-pati.
Sredinata, vo op{t slu~aj, ne mora da e
homogena, tuku moè da pretstavuva kombinacija od pogolem broj dielektrici so razli~ni
dielektri~ni
konstanti.
Primer
za
nehomogen dielektrik e teloto na ~ovekot.
Golem broj tkiva, bidej}i sodràt golemo
koli~estvo voda (za voda Hr= 81), relativnata
dielektri~na konstanta e pribli`na so
vodata (za krvta e 85, za koskenata sr` e 6-8, za
belite drobovi e 25-50, a za masnoto tkivo 1117).
Za ja~inata na elektri~noto pole vaì
principot na superpozicija. Soglasno so
principot na superpozicija na elektri~nite
poliwa rezultantnoto elektri~no pole na
sistem od N to~kesti elektri~ni polneì vo
dadena to~ka od prostorot e zadadeno so
vektorskiot zbir od ja~inite na tie poliwa:
&
E
N &
&
&
&
&
E1 E 2 E 3 E n
E i (4)
i
1
& & &
&
kade {to E1 , E 2 , E 3 , E n se ja~ini na elek-
tri~noto pole sozdadeno od soodveten elektri~en polne`.
4. Elektrostatika
Grafi~ki elektri~noto pole se prikaùva so
elektri~ni silovi linii. Toa se zamisleni

linii ~ija tangenta vo soodvetnata to~ka od
poleto se sovpa|a so nasokata na& vektorot na
ja~inata na elektri~noto pole E , a po koi od
sostojba na miruvawe bi se dvièl proben
pozitiven elektri~en polne`.
&
Bidej}i vo sekoja to~ka na poleto vektorot E
ima samo edna nasoka, elektri~nite silovi
linii ne se se~at, tie izleguvaat normalno od
povr{inata na pozitivniot, a zavr{uvaat
normalno na negativniot polne`.
Na slikite 1 i 2 e prikaàno elektri~noto pole {to go sozdava to~kest polne` kade
silovite linii se radijalni pravi koi izleguvaat od polneòt, ako toj e pozitiven i vleguvaat vo nego, ako toj e negativen.
Vo homogeno pole (koga vektorot na elektri~noto pole vo koja bilo to~ka od poleto e
ednakov po golemina i nasoka) silovite linii
me|usebno se paralelni i sekade so ednakva
gustina.
Homogeno elektri~no pole se dobiva so dve
bliski, golemi, paralelni i sprotivno naelektrizirani plo~i (vidi sl.3). Op{to zemeno, pravecot na poleto se menuva od edna do
druga to~ka, toa zna~i silovite linii obi~no
se krivi linii. Koga poleto ne e homogeno,
vektorot na ja~inata na elektri~noto pole vo

dadena to~ka e po tangentata na silovite linii povle~ena vo taa to~ka od poleto (sl. 4).
Za da gi pokaète elektri~nite silovi
linii zemete edna petrieva {oqa i vo nea stavete maslo i metalno top~e. Postavete gi na
grafoskop i metalnoto top~e povrzete go za
Sl. 1.
edniot kraj na aktivirana influentna ma{ina. Poleka so raka stavajte griz vrz masloto.
êsticite griz }e se postavat vo nasoka na
silovite linii, kako na slikata 1 i 2. Istoto
povtorete go so dve tenki metalni ploki sega
spoeni za dvata kraja na influentnata ma{ina. Vnimavjte ìcite {to vodat od influentnata ma{ina nikade da ne dopiraat !
Sl. 3. Homogeno elektri~no pole.
Silovite linii vo ovoj slu~aj }e bidat

paralelni pravi, isti kako tie prikaàni na
slikata 3.
&
E
&
E
&
E
&
Sl.4. Vo nehomogeno pole ja~inata na poleto E e

vo nasoka na tangentata na silovata linija.
Gustinata na silovite linii po dogovor

se zema da e ednakva so goleminata na ja~inata
na elektri~noto pole. Zna~i, brojot na
nacrtanite silovi linii, koi pominuvaat niz

edinica plo{tina od povr{ina postavena
normalno na liniite, e proporcionalen (ili
&
ednakov) na goleminata na vektorot E .
Sl. 2.
Sl. 3
Grafi~ki prikaz na raspredelbata na ekektri~nite silovi liniii na elektri~no

pole sozdadeno od to~kest pozitiven ( sl.1) negativen elektri~en polne` ( sl.2) i na dva
raznoimeni polneà (sl.3)
61
4. Elektrostatika
4. 4. RABOTA I ENERGIJA VO
ELEKTROSTATI^KO POLE
Elektri~en potencijal i napon
&
Za opi{uvawe na elektri~noto pole,

pokraj ja~inata na poleto E koja e vektorska
veli~ina, se voveduva i skalarnata veli~ina
elektri~en potencijal. Elektri~niot potencijal e energetska karakteristika na poleto
vo sekoja negova to~ka.
+q
r1
r2
Sl. 1.
Neka vo to~kata 1 (sl.1) od elektri~noto pole
sozdadeno od nepodvièn elektri~en polne`
+Q se postavi proben (edini~en) pozitiven
polne` +q. Znaej}i ja ja~inata na poleto vo
to~kata 1, moè da se opredeli silata so koja
poleto }e dejstvuva na probnoto koli~estvo
elektri~estvo +q. Silata so koja poleto sozdadeno od Q , dejstvuva na probnoto koli~estvo elektri~estvo koja e odbivna i zadadena
&
so F
&
qE , a ja~inata na poleto e
1 Q
.
E
4SH o r 2
(1)
Ravenkata (1) ja dava ja~inata na poleto {to

go sozdava polneòt Q na rastojanie r. Pri pomestuvawe na probniot polne` +q od to~kata
1 kon to~kata 2, odbivnite sili na poleto
sozdadeno od polneòt Q vr{at rabota koja se
smeta za pozitivna. Toa zna~i, poleto vo to~kata 1 poseduva izvesna potencijalna energija. Pri pribliùvawe na polne` +q vo sprotivna nasoka na poleto od beskone~not, kon 1,
se vr{i rabota za sovladuvawe na silite na
poleto. Pritoa, polneòt +q preo|a od
polo`ba vo koja elektri~noto pole e tolku
slabo {to negovata potencijalna energija e
zemena za nula, vo polo`ba vo koja poleto e
pojako. Za toa da se ostvari treba na
62
polneòt da dejstvuva nadvore{na sila,

velime rabotata se vr{i nasproti silite na
poleto, i taa rabota e negativna. Ovaa rabota
doveduva do zgolemuvawe na potencijalnata
energija na probniot polne` +q.
Rabotata na elektrostati~kite sili ne
zavisi od traektorijata po koja se vr{i pridviùvaweto na elektri~niot polne` vo toa
pole tuku samo od po~etnata i krajnata
polo`ba. Pole koe gi ima tie svojstva e
potencijalno, a silite {to vo vakvite poliwa
vladeat, se konzervativni.
Rabotata na elektrostati~kite sili, koi se i
konzervativni, pri pomestuvawe na polneòt
q po zatvorena traektorija e ednakva na nula.
Takvo svojstvo ima i gravitacionoto pole.
Bidej}i rabotata A koja e vr{ena od
silite na poleto doveduva do namaluvawe na
potencijalnata energija W, moè da se zapi{e:
(W p 2 W p1 )
'W
(2)
kade {to so W p1 i W p 2 se ozna~eni potencijalnite energii vo to~kite 1 i 2.

Isto kako i vo gravitacionoto pole na
Zemjata, ako masata na teloto {to e na nekoe
rastojanie od nea se zgolemi n-pati, n-pati }e
se zgolemi i negovata potencijalna energija.
Taka, ako vo dadena to~ka od poleto se donese
n-pati pogolemo koli~estvo elektri~estvo
(nq), potencijalnata energija e n-pati pogolema (nW). Toa ukaùva deka koli~nikot od
potencijalnata energija i probniot polne` q
e veli~ina koja }e zavisi samo od mestopolo`bata na taa to~ka i od izvorot na poleto.
Taa veli~ina go opi{uva poleto i se vika
elektri~en potencijal.
Elektri~niot potencijal vo dadena to~ka od poleto e opredelen so potencijalnata
energija {to bi ja imal edini~en pozitiven
polne` vo taa to~ka na poleto:
Wp
q
(3)
Edinicata za elektri~en potencijal vo

SI e volt (1V).
1V
1J
.
1C
(4)
4. Elektrostatika
Potencijal od eden volt ima elektri~no pole

vo dadena to~ka, ako za prenesuvawe na edini~no pozitivno koli~estvo elektri~estvo,
od beskrajnost vo taa to~ka na poleto treba
da se izvr{i rabota od 1 J.
Elektri~niot potencijal na pole sozdadeno
od to~kest polne` Q e
1 Q
4SH o r
(5)
kade {to r e rastojanieto pome|u izvorot i

to~kata vo koja se bara potencijalot.
Sli~no kako potencijalnata energija i
potencijalot zavisi od izborot na nultata referentna polo`ba, me|utoa promenata na potencijalot ne zavisi od nultoto nivo za presmetnuvawe na potencijalot. Soglasno ravenkite (2) i (3) rabota {to se vr{i od silite na
poleto pri prenos na polne` +q od to~kata 1
vo to~kata 2 e:
A q (V2 V1 ) qV
(6)
kade {to 'V= V2 V1

Rabotata {to e potrebna da se izvr{i za da se
prenese edini~en pozitiven polne` od edna
vo druga to~ka vo elektri~noto pole e
ednakva na razlikata na potencijalite vo tie
to~ki.
Potencijalot na Zemjata se zema za

nula. Imaj}i predvid deka naponot me|u dve
to~ki moè da se zema kako potencijalna
razlika me|u niv, pri merewe na potencijalot
vo dedena to~ka na elektri~noto pole vsu{nost se meri naponot me|u taa to~ka i nekoja
to~ka na povr{inata na Zemjata.
Potencijalot vo nekoja to~ka od poleto od
pove}e to~kesti polneì e algebarski zbir na
potencijalite na tie polneì:
n
V1 V2 V3 Vn
Vi .
(9)
i 1
Raspredelbata na potencijalot na elektrostati~koto pole grafi~ki se prikaùva so

ekvipotencijalni povr{ini. Toa se povr{ini
na koi leàt to~ki so ednakov potencijal. Za
homogeno pole ekvipotencijalnite povr{ini
se ramnini, a za to~kest polne` toa se koncentri~ni
sferi
vo
~ij
centar
e
elektri~niot polne`.
Elektri~nite silovi linii sekoga{ se

normalni na ekvipotencijalnite povr{ini.
Razlikata na potencijalite vo dve

to~ki na elektri~noto pole e elektri~en napon i se beleì so U12. Ako potencijalot vo
to~kite 1 i 2, prikaàni na sl. 1 se obeleàni
so V1 i V2 toga{ naponot me|u niv e:
U12
V1 V2
(7)
Odnosno imaj}i ja predvid (6) se dobiva:
U12
V1 V2
A
q
(8)
Ako pri pomestuvawe na pozitiven edini~en polne` (+1 S) od edna to~ka vo druga se
vr{i rabota od eden xul, toga{ me|u tie dve
to~ki postoi napon od eden volt.
Edinicata za napon e ednakva so edinicata za potencijal (1V).
Sl.2.
Na sl.2 so isprekinati linii se prikaàni
ekvipotencijalnite linii (presecite na
ekvipotencijalnite povr{ini vo ramninata
na pozitiven i negativen polne`. Ako polneòt se dviì po ekvipotencijalna povr{ina
ne se vr{i rabota.
Za da se opredeli naponot me|u dve to~ki
od homogeno elektri~no pole, na primer, plo~est kondenzator (vidi sl.3 od 4.3), se postapuva na sledniov na~in: neka na vnatre{nata strana na pozitivno naelektriziranata
plo~a ~ij potencijal e + V1, se postavi probno
63
4. Elektrostatika
koli~estvo elektri~estvo + q. Pod vlijanie

na poleto + q }e se dviì kon plo~ata ~ij
potencijal - V2. Pritoa, silite na poleto
vr{at rabota :
A Fd q E d .
(10)
E e ja~inata na elektri~noto pole, d rastojanieto
me|u
plo~ite
kade
postoi
potencijalna razlika U V1 V2
Ako, pak, me|u dve to~ki od poleto koi se
na rastojanie d postoi potencijalna razlika
U ovaa rabota, spored (8) e zadadena so
q (V1 V2 )
(11)
Od ravenkite (10) i (11) za potencijalnata razlika pome|u plo~ite koi se postaveni

na rastojanie d se dobiva:
V1 V2
Ed
&
Spored toa, ja~inata na elektri~noto

pole E koe sekoga{ e naso~eno od povisokiot
kon poniskiot potencijal e
V1 V2
d
U
d
bidej}i prviot ~len vo zagradata e nula se

dobiva (r2f):
(3 10 6 C)
9 10 9 N m 2 /C 2 (20 10 6 C)
0,5 m
W
Vo ovoj slu~aj se vr{i negativna rabota,

bidej}i ja vr{i nadvore{na sila.
Pra{awa i zada~i
1. Dali rabotata na elektrostatskite sili
zavisi od oblikot na patot po koj se pridviùva polneòt?
2. Kolkava e rabotata na silite na elektrostati~koto pole po zatvorena kriva linija?
3. Kolkav e naponot me|u dve to~ki od elektri~noto pole sozdadeno od to~kest polne`,
ako za prenesuvawe na koli~estvo elektri~estvo od 10-7 S e izvr{ena rabota od 2.10-3 J.
(Odgovor: U=20 000 V)
(12)
4.5.
Ovaa relacija ja dava vrskata pome|u goleminata na ja~inata na homogenoto pole i

naponot me|u plo~ite. Vrz osnova na ravenkata (12), ja~inata na elektri~noto pole vo SI
moè da se izrazi so edinicata V/m.
ELEKTRIÊN DIPOL VO
ELEKTRI^NO POLE
Elektri~niot dipol e sistem od dva ednakvi po modul raznoimeni to~kesti polneà +Q

i -Q, postaveni na malo rastojanie l.
PRIMER 1. Kakva minimalna rabota e

potrebna da izvr{i nadvore{na sila za prenesuvawe na polne` q 3 10 6 C od beskone~no goemo rastojanie ( r v ) do to~ka
oddale~ena 0,50 m od polneòt Q
1,08 J .
20 10 6 C ?
Q
&
l
&
Pe
Q
Sl. 1. Elektri~en dipol
k = 9109 N m2 C-2. Rabotata {to ja

vr{i elektri~noto pole e ednakva na negativna vrednost od promenata na potencijalnata
enegrija
Re{enie:
64
qU 21
q Q Q
;
4SH o r2 r1
Pravata koja minuva niz polneìte se vika
oska na dipolot. Osnovna karakteristika na

sekoj& dipol e elektri~niot moment na dipolot Pe ili samo dipolen moment, zadaden so:
& &
(1)
Pe l Q .
4. Elektrostatika
Toa e vektor koj e naso~en isto& kako i vektorot na dipolnoto rastojanie l od negativniot kon pozitivniot polne`. Edinicata za
dipolen moment vo SI e kulon po metar (Cm).
Za da se pojasni odnesuvaweto na elektri~niot dipol vo homogeno elektri~no pole,
treba da se razgleda slikata 2.
Na sekoj od polneìte na dipolot dejstvuvaat silite:
&
F
&
&
Q E i F
&
Q E ,
(2)
&
kade {to E e ja~ina na elektri~noto pole vo

koe se najduva dipolot. Ovie dve sili, ednakvi
po modul, a sprotivni po nasoka, dejstvuvaat
kako spreg na sili.
Ako sin D d / l (vidi sl. 2), momentot na
sila {to nastojuva da go zavrti dipolot vo
nasoka na poleto iznesuva:
M =F d =Q E l sin D = Pe E sin D, (3)

&
kade {to D e agol me|u vektorot l {to go
karakterizira pomestuvaweto na pozitivniot
polne` +Q vo odnos na negativniot polne`
&
Q, i vektorot na elektri~noto pole E . Ako
sin D d / l , spored ravenkata (3) goleminata
na momentot na spregot
na sili zavisi od
&
dipolniot moment Pe , od orientacijata na
dipolot vo&poleto i od ja~inata na elektri~noto pole E .
&
F
&
zavrti, taka {to vektorot Pe da bide para-
&
lelen so vektorot na elektri~noto pole E .

Momentot na silata ima maksimalna vrednost koga oskata na dipolot e normalna na silovite linii,
& a ednakva na nula, koga vek&
torite Pe i E se vo ista nasoka. Ova ukaùva
deka dipolot vo elektri~no pole ima nekoja
potencijalna energija.
Ako elektri~niot dipol se nao|a vo nehomogeno elektri~no pole, toj se pomestuva kon
oblasta vo koja poleto e pojako.
Modelot na elektri~en dipol igra va`na
uloga pri opi{uvawe na mnogu elektri~ni i
bioelektri~ni pojavi. Vo atomite i molekulite, pod vlijanie na nadvore{no elektri~no
pole, doa|a do asimetri~na raspredelba na
elektronite i protonite, pa ovie ~estici
pove}e ne se elektroneutralni, tuku vo
odredena aproksimacija moè da se odnesuvaat
kako elektri~ni dipoli.
Kaj mnogu molekuli, iako se elektroneutralni, postoi nesimetri~na raspredelba na
polneìte koja pridonesuva za razdvojuvawe
na centrite na pozitivnite i negativnite
polneì i pojava na dipolen moment. Takvite
molekuli se nare~eni polarni molekuli.
Ovie molekuli vo elektri~no pole se
odnesuvaat kako dipoli.
Na sl.3 se dadeni elektri~nite silovi
linii i presekot na ekvipotencijalnite
povr{ini vo ramninata na polneìte na
elektri~niot dipol.
&
E
D
d
&
F
Sl. 2. Elektri~en dipol vo homogeno elektri~no
pole
Vo homogeno pole na elektri~niot dipol

dejstvuva spreg na sili {to se stremi da go
Sl. 3. Elektri~ni silovi linii i

ekvipotencijalni krivi sozdadeni od elektri~en
dipol.
65
4. Elektrostatika
potencijal vo odnos na zemjata za edenica.

Edinicata za elektri~en kapacitet vo SI e 1F
4.6. ELEKTRIÊN KAPACITET.

KONDENZATORI
(farad), ili
So opit se pokaùva deka razni sprovodnci,
naelektrizirani so ednakvo koli~estvo elektri~estvo imaat razli~ni potencijali. Ako,
pak, na daden sprovodnik, dobro izoliran od
svojata okolina, ednopodrugo se donese koli~estvo elektri~estvo Q1 =Q, Q2=2Q ..., Qn =nQ,
soodvetno }e mu se menuva i elektri~niot potencijal, odnosno naponot vo odnos na
Zemjata, i toa U1 =U, U2 = 2U ..., U n= nU. Toa
dobro se gleda koga od prethodno naelektrizirano telo so probalka ednopodrgo na eden
elektrometar se nanesuvaat ednakvi koli~estva elektri~estvo Q. Zazemjeniot elektrometar pokaùva s pogolem i pogolem otklon
(sl. 1).
Sl. 1. Pogolemo koli~estvo elektri~estvo

povisok potencijal.
Koli~nikot pome|u donesenoto koli~estvo

elektri~estvo i soodvetniot napon e konstantna veli~ina, karakteristi~na za dadenoto
telo:
Q1
U1
Q2
U2
Q3
U3
Qn
Un
1F=1C/1V.
Elektri~en kapacitet od eden farad ima telo
na koe koga }e se donese koli~estvo elektri~estvo od 1C se predizvikuva porast na negoviot potencijal od eden volt.Vo praktikata
se koristat i pomali edinici od 1 F: mikrofarad, nanofarad, pikofarad
1 PF=10-6 F; 1 nF=10-9 F; 1 pF=10-12 F.

Elektri~niot kapacitet na sprovodnikot
zavisi od negovata forma i dimenziite.
Eksperimentite ukaùvaat deka kapacitetot na eden sprovodnik se promenuva koga vo
negovata blizina se donese drug sprovodnik.
Dva ili pove}e sprovodnici, izolirani me|u sebe, so~inuvaat elektri~en kondenzator.
Ovie dva sprovodnika se vikaat kondenzatorski oblogi. Vo zavisnost od formata, kondenzatorite moè da bidat: plo~esti, cilindri~ni i sferni.
Vo radiotehnikata se koristat plo~esti
kondenzatori ~ij kapacitet moè da se menuva
kontinuirano vo granicite na opredelena
vrednost na kapacitetot. Za sekoj kondenzator
e propi{an maksimalen napon na koj moè toj
da se priklu~i. Toj maksimalno propi{an napon sekoga{ e pomal od t.n. napon na probiv,
na koj po pravilo doa|a do o{tetuvawa na
kondenzatorot.
Q
U
Ovaa karakteristi~na veli~ina za sprovodnikot se narekuva elektri~en kapacitet

na toj sprovodnik i se beleì so C, odnosno
Q
.
U
(1)
Elektri~niot katacitet e ednakov na koli~estvoto elekti~estvo {to treba da se donese

na sprovodnikot za da se zgolemi negoviot
66
Sl. 2. So elektrometarot se pokaùva zavisnost na

kapacitetot od rastojanieto pome|u plo~ite.
4. Elektrostatika
Neka vo blizina na glavata na eden naelektriziran elektrometar (sl.2) se donese

neutralen sprovodnik. Potencijalot na
elektrometarot se namaluva. Toa e zatoa {to
na neutralniot sprovodnik se induciraat
polneì koi go oslabuvaat prvobitnoto pole
odnosno go namaluvaat negoviot potencijal, a
toa doveduva do zgolemuvawe na elektri~niot
kapacitet na sistemot elektroskop-telo.
Otklonot }e se promeni, isto taka, ako se
promeni rastojanieto me|u plo~ite ili ako
me|u niv se stavi nekoj dielektrik. Imeno,
ako vo blizina na naelektrizirano telo se
donese kakvo bilo drugo telo, negoviot potencijal se namaluva, odnosno negoviot
kapacitet se zgolemuva.
Pod elektri~en kapacitet na kondenzator
se podrazbira fizi~kata veli~ina ednakva na
koli~nikot od koli~estvoto elektri~estvo Q
{to treba da se donese na ednata obloga na
kondenzatorot za da razlikata na potencijalite me|u oblogite se promeni za edinica
C
Q
V1 V2
Q,
U
(2)
kade {to so U e ozna~en naponot me|u

oblogite na kondenzatorot.
Dve paralelni metalni plo~i oddeleni so
nekoj dielektrik, pretstavuva plo~est kondenzator. Eksperimentalno i teoriski e
potvrdeno deka elektri~niot kapacitet na
kondenzatorot koga me|u plo~ite se nao|a
vozduh e
Co
S
Ho ,
d
Pra{awa i zada~i
1. [to e toa elektri~en kapacitet?
2. Koja e edinicata elektri~en kapacitet?
3. [to pretstavuva plo~est kondenzator. Od {to
zavisi negoviot kapacitet?
4.6.1. POVRZUVAWE NA
ELEKTRI^NI KONDENZATORI
Vo praktikata za da se dojde do kondenzator so odreden kapacitet, pogolem ili pomal,
od tie {to gi imame kondenzatorite se povrzuvat paralelno ili seriski vo kondenzatorska baterija.
Kaj paralelno povrzanite elektri~ni kondenzatori (sl. 1) naponot me|u oblogite na
sekoj kondenzator e ednakov i iznesuva U.
Vkupnoto koli~estvo elektri~estvo na baterijata paraleno povrzani kondenzatori e zbir
od koli~estvo elektri~estvo na oddelnite
kondenzatori odnosno
Q = Q1+ Q2 +Q3
Spored toa,
Q = ( C1 + C2 + C3 )U . (1)
C1
Q1
C2
Q2
C3
Q3
( 2)
kade {to S e plo{tina na plo~ite na kondenzatorot, d e rastojanieto me|u plo~ite, Ho e

dielektri~na konstanta na vakuumot .
Koga pome|u plo~ite na kondenzatorot se
vnese nekoj dielektrik, elektri~niot kapacitet na kondenzatorot }e se zgolemi tolku pati
kolku {to e vrednosta na relativnata dielektri~na konstanta Hr t.e.
C = HrCo ,
nervni kletki (mesta so dvoen elektri~en polne` kondenzatori) zatoa kakvi i da bilo promeni na toj
del od zabot se odrazuvaat na na negoviot elektri~en kapacitet.
( 3)
Primer za vakov kondenzator vo ìvite organizmi

e membranat na kletkata. Dentitot i
pulpata kaj zabot se mesta bogati so krvni sadovi i
U
Sl. 1. Paralelno povrzani kondenzatori.
Od druga strana, ako kapacitetot na
baterijata e C , }e vaì ravenkata:
Q = CU.
(2)
67
4. Elektrostatika
Ako se izedna~at desnite strani na ravenkite

(1) i (2), se dobiva:
C = C1 + C2 + C3 ,
(3)
{to zna~i, pri paralelno povrzuvawe na

elektri~ni kondenzatori, vkupniot kapacitet
e zbir od kapacitetite na oddelnite kondenzatori.
Kondenzatorite se povrzuvaat seriski na
toj na~in {to sekoja vtora kondenzatorska
plo~a se povrzuva za prvata na sledniot kondenzator (sl. 2). Ako prvata plo~a na prviot
kondenzator e naelektrizirana so koli~estvo
elektri~estvo +Q, po elektrostati~ka indukcija i preostanatite plo~i na kondenzatorite
}e se naelektriziraat so isto koli~estvo
elekti~estvo, so toa {to sekoja naredna kondenzatorska plo~a e so sprotiven znak.
C1
C2
Odgovor:
1
C123
1
1
; C12=4PF; C123= 2 PF

C 21 C 3
PRIMER 2. Kolkav e vkupniot elektri~en

kapacitet na kondenzatorite povrzani spored
slikata:
C4=4 PF
C5=PF
C3=3PF
Re{enie: najprvo ja crtame ekvivalentnata

{ema:
C4=4 PF
C12=1 PF
C3
U2
U
C3=3PF
U3
C4 =PF
C123= 4 PF
B
Vkupniot kapacitet na seriski povrzanite

kondenzatori iznesuva:
C1
Sl. 2. Seriski povrzani kondenzatori.
C2=2PF
C5=PF
U1
C1=2PF
1
C2
1
C3
(4)
C5=PF
Prodolète spored toa {to e dosega poznato.

Odgovor: C= 4PF
Pra{awa i zada~i
Zna~i vkupniot kapacitet na seriski
povrzanite kondenzatori sekoga{ e pomal i
od najmaliot kapacitet na kondenzatorot
povrzan vo baterijata.
PRIMER 1. Kolkav e vkupniot elektri~en
kapacitet na kondenzatorite povrzani spored
slikata, ako C1 = C2= 2 PF ; C3= 4 PF.
1. Kolkav e vkupniot kapacitet na kondenzatorite C1=C2=C3= C4=2 PF povrzani:

a) seriski, b) paralelno?
2. Da se opredeli elektri~niot kapacitet na
kondenzatorite spoeni spored {emata
C1=2 PF
C1
C3
C2
C3=PF
C2= 2 PF
(Odgovor: C=3 PF)
68
5. Elektri~na struja
5.1. ELEKTRI^NA STRUJA

Poznato e deka kaj sprovodnicite postojat
slobodni elektri~ni polneì koi se dviàt
haoti~no niz nivnata vnatre{nost. Kaj metalite ovie polneì se slobodnite elektroni.
Pri dvièweto na slobodnite elektroni niz
metalite, golem broj od niv se sudruvaat so
atomite i jonite na metalot koi se vo jazlite
na kristalnata re{etka. Na takov na~in doa|a
do ~esti promeni na nasokata i goleminata na
nivnata brzina. Ako me|u kraevite A i V
(sl.1) na nekoj metalen sprovodnik so dolìna
l postoi potencijalna razlika U V2 V1 vo
nego }e se sozdade elektri~no pole E U / l .
Pod dejstvo na ova pole slobodnite elektroni
}e se dviàt od kon +, kako {to e prikaàno
na sl.1. Imeno, elektri~noto pole go naso~uva
haoti~noto dvièwe na slobodnite elektroni.
&
elektri~no pole E
-q
-q
l
I
A
H
Sl. 1.
Naso~enoto dvièwe na elektri~nite polneì pod dejstvo na elektri~noto pole, odnosno potencijalnata razlika {to toa ja
sozdava izvorot, se narekuva elektri~na
struja. Za da niz nekoe telo te~e elektri~na
struja, treba vo nego da se nao|aat slobodni
naelektrizirani ~estici. Ovie ~estici se
nare~eni nositeli na struja ili nositeli na
koli~estvo elektri~estvo. Tie moè da bidat
elektroni, pozitivni ili negativni joni, a kaj
gasovite slobodnite elektroni i joni. Pritoa, ~esticite so pozitiven polne` se dviàt
vo nasoka na poleto, od + kon , a negativnite
obratno. Koga vo eden sprovodnik pod dejstvo
&
na elektri~no pole E se dviàt slobodnite

elektroni, toa e sprovodnik od prv red (na
primer, takvi se metalite). Koga nositeli na
koli~estvo elektri~estvo se pozitivnite i
negativnite joni, toga{ toa e sprovodnik od
vtor red (takvi se, na primer, elektrolitite).
Kvantitativna karakteristika na elektri~nata struja se: ja~ina na elektrinata struja I i
&
gustinata na strujata J .
Ja~inata na elektri~nata struja se definira kako koli~estvo elektri~estvo 'q koe

pominuva vo edinica vreme normalno niz
daden napre~en presek na sprovodnikot
'q
.
't
(1)
Edinica za ja~ina na elektri~nata struja

vo SI e 1 A (amper). Taa e osnovna SI edinica.
Preku nea, a vrz osnova na ravenkata (1), moè
da se definira edinicata za koli~estvo elektri~estvo 1C (kulon),
1 C=1 A1 s.
Ja~inata na elektri~nata strujata se meri
so ampermetar ili so galvanometar (osetliv
ampermetar). Ampermetarot vo strujno kolo
se povrzuva seriski, dodeka voltmetarot so
koj se meri napon (na primer, potencijalna
razlika na kraevite od eden otpornik) se
povrzuva paralelno (sl.1).
Ja~inata na strujata e skalarna veli~ina i
celosno ne go definira naso~enoto dvièwe
na polneìte vo odnos na daden napre~en
presek na sprovodnikot. Zatoa se koristi vektorskata veli~ina gustina na strujata
Za stacionarna struja, kade gustinata na
elektri~nata strujata J e ednakva po celata
povr{ina S, moè da se zapi{e:
I
S
( 2)
Edinicata za gustina na elektri~nata struja

vo SI e 1 A/m2.
Poslednata ravenka nao|a primena vo tehnikata i medicinata (na primer, kaj elektrohirur{kite metodi fulguracija i desikacija).
Ako gustinata i ja~inata ne se menuvaat so
vremeto stanuva zbor za postojana (stacionarna) struja. Nasokata na strujata, po
dogovor e zemena da e od povisok kon ponizok
69
potencijal, odnosno nasokata na strujata vo

metalnite sprovodnici e sprotivna od dvièweto na slobodnite elektroni. êsto vakvata
struja se vika i "prava" bidej}i nejziniot
grafi~ki prikaz na zavisnosta na ja~inata na
strujata od vremeto e prava paralelna so
apscisnata oska na koja e prikaàno vremeto t
(sl.2).
5.2. OMOV ZAKON

Vo praktikata najpoznat e Omoviot zakon
za liniski (dolgi i tenki cilindri~ni) sprovodnici od homogen materijal.
I(A)
&
E
V1
V2
t (s)
Sl.2.
Za da se ovozmoì niz deden sprovodnik

postojano te~ewe na elektri~na struja neophodno e me|u negovite kraevi da se odrùva
postojana potencijalna razlika. Odrùvaweto na potencijalnata razlika e svrzano so
tro{ewe na nadvore{na energija. Spored toa,
za odrùvawe na potencijalnata razlika na
kraevite na daden sprovodnik e potrebno da se
vr{i rabota, koja }e ja dopolnuva energijata
na elektri~noto pole {to se tro{i pri dvièwe na slobodnite elektroni niz sprovodnikot. Ovaa rabota se vr{i vo specijalni
uredi (izvori na elektri~na struja) i toa na
smetka na razni vidovi nadvore{na energija:
mehani~ka (kaj generatorite), hemiska (galvanski elementi i akumulatori), svetlinska
(fotoelementi) i dr.
Fizi~kata veli~ina, opredelena so rabotata {to se vr{i pod dejstvo na nadvore{nite
sili za prenesuvawe na edini~en pozitiven
polne` (+1S) vnatre vo izvorot, vo nasoka
obratna od nasokata na elektri~noto pole, se
vika elektromotorna sila i se beleì so
EMS ili H
Pra{awa i zada~i
1. [to se toa sprovodnici od prv red, a {to od
vtor red?
2. Kako se definira gustina na strujata i koja
e nejzinata SI edinica?
70
Sl. 1.
Eksperimentalnite rezultati pokaùvaat

deka za homogen sprovodnik vektorot na gustinata na strujata e proporcionalen so ja~inata na elektri~noto pole E i tie se povrzani so ravenkata:
VE ,
(1)
Koeficientot na proporcionalnost V, karakteristi~en za sredinata, se vika specifi~na

elektri~na sprovodlivost. Recipro~nata
vrednost na specifi~nata elektri~na sprovodlivost U 1 / V e konstanta za daden materijal od koj e napraven sprovodnikot i e poznata kako specifi~en elektri~en otpor U. Za
dobrite sprovodnici specifi~niot elektri~en otpor U ima mali vrednosti.
UAg= 1,5310-8 :m.
Koga specifi~nata sprovodlivost V ne zavisi od ja~inata na poleto, vo sila e Omoviot
zakon.
Za da se dobie Omoviot zakon za liniski
(dolg i tenok cilindri~en) sprovodnik od homogen materijal, }e razgledame sprovodnik so
dolìna I ~ij napre~en presek e S, a niz koj
protekuva stacionarna struja so ja~ina I (sl. 1)
Potencijalnata razlika U = V - V 2 {to
postoi na kraevite na sprovodnikot, kako {to
e poznato e U E l . Koga od poslednata
ravenka }e se izrazi ja~inata na elektri~noto
pole E i zaedno so ravenkata J I / S }e se
vovedat vo ravenkata (1), se dobiva:
I
S
odnosno
l
I
VS
U
ili
U
,
l
(2)
Ul
I .
S
(3)
IR .
(4)
Poslednata ravenka pokaùva deka naponot na del od elektri~noto kolo e ednakov na

proizvodot od ja~inata na strujata {to te~e
niz nego i negoviot otpor. Konstantata na
proporcionalnost vo (4) ,
1 l
VS
l
,
S
(5)
koja gi karakterizira osobinite na sprovodnikot e elektri~niot otpor.

Od ravenkata (4) se dobiva i ja~inata na
strujata {to te~e vo del od strujno kolo.
U
R
(6)
Ja~inata na strujata {to te~e vo del od

strujnoto kolo e pravoproporcionalna so
naponot na kraevite od sprovodnikot, a obratno proporcionalna so otporot na sprovodnikot. Toa e Omoviot zakon za del od struj-
Naponot na kraevite od sprovodnikot (to~kite C i D) se menuva so pomo{ na izvorot i

otpornikot so lizga~ Rp. Koga se postignuva
U=UCD =2V; 4V, 6V, toga{ ja~inata na strujata
vo sprovodnikot e I= 0.5 A; 1A; 1,5A. Ja~inata
na strujata e pogolema tolku pati kolku {to
pogolem i naponot na kraevite na sprovodnikot.
Grafikot na zavisnosta na ja~inata na
strujata od naponot se vika voltamperska
karakteristika na sprovodnikot. Pri postojana temperatura na metalite taa e linearna
(sl.3). Toa zna~i deka sprovodlivosta ostanuva
konstantna.
Ravenkata (6) dava mo`nost da se opredeli
edinicata za otpor. SI edinicata za elektri~en otpor e 1:(om).
1: 1
V
.
A
Elektri~en otpor od 1:ima sprovodnik vo

koj bi te~ela struja od eden amper koga naponot na negovite kraevi iznesuva eden volt.
I (A)
noto kolo.
U (V)
D
A
Sl. 3.
5.2.1. Zavisnost na otporot od

temperaturata
Rp
H
Sl. 2.
So koristewe na strujno kolo kako na sl.2

moè eksperimentalno da se proveri zakonot
na Om: I U / R .
Za da se ispita zavisnosta na I od U, otporot R se zema za postojan, na primer, R=4:
Kako {to vidovme so ravenkata (5) otporot na daden sprovodnik zavisi od negovata
materijalna gradba (U) i od dimenziite na
sprovodnikot: dolìnata i napre~niot presek. Me|utoa, otporot na sprovodnikot zavisi
i od nekoi nadvore{ni faktori: temperatura,
magnetno pole i dr.
Zgolemuvaweto na otporot i spe~ifi~niot
elektri~en otpor so porast na temperaturata
vrz osnova na elektronskata teorija za sprovodlivosta na metalite se dolì na intenzivirawe na brojot na sudirite pri haoti~noto
71
dvièwe, kako na jonite na kristalnata

re{etka taka i na slobodnite elektroni. So
zgolemuvawe na temperaturata se zgolemuva i
brzinata i amplitudata na oscilatornoto dvièwe na atomite i jonite vo kristalnata re{etka, {to doveduva do zgolemen broj sudiri. .
grevawe na tenkata ~eli~na ìca namotana vo

vid na spirala, ampermetarot A pokaùva
deka ja~inata na strujata se namaluva.
Postojat i takvi sprovodnici, kako {to e,
na primer, konstantanot i nekoi drugi leguri,
kaj koi specifi~niot elektri~en otpor ne se
menuva so promena na temperaturata. Kaj
elektrolitite so zgolemuvawe na temperaturata, otporot nelinearno se namaluva, za niv
D< 0. Kaj polusprovodnicite D< 0, samo {to
kaj niv so zgolemuvawe na temperaturata,
namaluvaweto na otporot e mnogu pobrzo.
Na sl. 2 grafi~ki e prikaàna zavisnosta
na otporot od temperaturata na zagrevawe kaj
èlezo, konstantan i grafit.
R(:)
Sl. 1.
èlezo
Eksperimentalnite merewa pokaùvaat deka specifi~niot elektri~en otpor U, a so toa

i otporot na sprovodnikot R raste linearno
so porastot na temperaturata spored zakonot:
U t = Uo (1 + Dt) ,
(1)
R t = Ro (1 + Dt) ,
(2)
Vo ravenkite (1) i (2) Uo i Ro soodvetno se

specifi~niot elektri~en otpor i otporot na
sprovodnikot mereni na 0qC. Ut i R t se vrednosti na istite veli~ini na nekoja temperatura na zagrevawe od t qC . D e temperaturniot
koeficient na otporot za daden temperaturen
interval.
Edinicata za temperaturniot koeficient
na otporot e K-1.
Od (1) i (2) za D se dobiva:
Ut Uo
, odnosno D
Uo t
Rt Ro
Ro t
(3)
koj za daden sprovodnik moè eksperimentalno da se opredeli.
Temperaturniot koeficient na otporot za

metalite e pozitiven, {to zna~i, so zgolemuvawe na temperaturata nivniot otpor raste.
Toa moè da se vidi od opitot na sl.1. So za-
72
konstantan
grafit
200
400
600
t (oC)
Sl. 2. Zavisnost na elektri~niot otpor od

temperaturata
5. 2. 2. Supersprovodlivost
Postojat mal broj metali, leguri i hemiski
soedinenija ~ij specifi~en otpor so namaluvawe na temperaturata se namaluva linearno
samo do nekoja temperatura nare~ena kriti~na tmperatura, na koja otporot naglo opa|a
(sl.3). Ovaa pojava e otkriena vo 1911 godina
od Kemerlin Ones. Pojavata, poznata kako
supersprovodlivost, najprvo e otkriena kaj
hemiski ~istata ìva.
Kaj mal broj materijali pri temperaturi
bliski do apsolutnata nula (-273q C), otporot
naglo opa|a, odnosno dobiva zanemarlivo mali
vrednosti. Temperaturata na koja supstancijata preminuva vo supersprovodliva sostojba
se vika kriti~na temperatura na premin.
zinata ja~ina na nekoj na~in mora da se ograni~uva. Ja~inata na magnetnoto pole pri koe
se javuva skokot se vika kriti~na ja~ina na
R(:)
magnetnoto pole.
Tk
T
Sl. 3.
Na primer, legura od niobium, aluminium

i germanium ima kriti~na temperatura 20.K
Sekoj supersprovoden materijal ima svoja
kriti~na temperatura {to moè da se vidi i
od tebelata 1
Tebela 1.
titanium
uranium
cink
aluminium
niobium
0.4 K
0.8 K
0.9 K
1.2 K
9.2 K
ìva
olovo
tehnecium
niobijum-nitrat
galium-vanadid
4.1 K
7.2 K
11.2K
15.2 K
18.5 K
Biten uslov za supersprovolivost e golema

hemiska ~istota na supstancijata i mal broj
defekti vo kristalnata re{etka na primerokot. Postoeweto na primesi i defekti vo
re{etkata doveduva do is~eznuvawe na supersprovodnite osobini. Vo strujno kolo od supersprovoden materijal koj se najo|a na temperatura poniska od kriti~nata, polneìte
pominuvaat ne naiduvaj}i na otpor pa strujata
moè da te~e mnogu dolgo. Na primer, struja
vo supersprovoden prsten, predizvikana od
kratkotrajna elektromagnetna indukcija, }e
te~e so godini bez elektri~no pole vo nego,
odnosno bez izvor na struja, samo pod uslov
prstenot da se odrùva na temperatura poniska od kriti~nata.
Koga supersprovodnikot e vo sostojba na
supersprovodlivost i se postavi vo magnetno
pole, so postepeno zgolemuvawe na poleto
sprovodnikot si ja za~uvuva sostojbata na supersprovodlivost s do odredena vrednost koga otporot skokovito se zgolemuva i supersprovodlivosta se naru{uva. Toa pole, se razbira, moè da poteknuva i od strujata {to
protekuva od supersprovodniot prsten, pa nej-
Denes posebno zna~ewe imaat supersprovodnicite so visoka kriti~na temperatura i

koi se stabilni na magnetni poliwa so golema
mo}nost. Takvi se, na primer, nekoi kerami~ki materijali koi imaat kriti~na temperatura bliska na sobnata visokotemperaturna supersprovodlivost. Supersprovodni
leguri dobieni od retki zemji imaat kriti~na
temperatura 90 K. Supersprovodnite materijali imaat {iroka primena vo praktikata. So
pomo{ na supermagnetni kalemi se sozdavaat
magnetni poliwa so ogramna mo}nost koi se
koristat pri termojadrenata sinteza (fuzija),
akceleratori na elementarni ~estici, nuklearnata magnetna rezonancija, vo èlezni~kiot transport kaj "magnetnite du{eci" i dr. Bidej}i pri te~eweto na strujata niz
supersprovodlivi materijali ne doa|a do
zagubi na elektri~nata energija, privle~na e
idejata za sozdavawe supersprovodlivi transformatori i dalekovodi. Pritoa, bi se za{tedila ogromna energija koja nepotrebno se tro{i pri nivnoto zagrenawe.
PRIMER 1. Vo cilindri~en sprovodnik so
dijametar 1 mm2 te~e struja so ja~ina 2,5 A.
Ako strujata te~ela samo 1 min a) kolakavo
koli~estvo elektri~esto pominalo niz sprovodnikot? b) kolkava bila gustinata na strujata?
1 60 60 s , S= 3,14 10 6 m2
2,5 60 150 S
Re{enie: 't
'Q
J
I 't
I /S
2,5 / 3,14 10 6
0,8 10 6 A/ m2
5. 2.3. OMOV ZAKON ZA CELO

STRUJNO KOLO
Vnatre vo kakov bilo izvor na napon
postojat zagubi na energijata, koga niz nego
te~e struja. Zatoa, na sekoj izvor na elektromotorna sila H se pripi{uva nekoj vnatre{en
otpor r. Niz izvorot (sl. 1), koj pretstavuva
del od strujnoto kolo, te~e istata struja kako
73
{to te~e niz potro{uva~ot i niz sprovodnicite. Zatoa izvorot na EMS moè da se smeta za sprovodnik koj ima svoj otpor. Vnatre{niot otpor na izvorot zavisi od karakteristikite na sprovodnata sredina vo izvorot. Otporot na potro{uva~ot i sprovodnivite e
nadvore{en otpor R.
V
A
B
I
R
r
I
H
Sl. 1.
Vnatre{niot otpor na izvorot e prikaàn

so eden mal otpornik r, koj e vklu~en zaedno so
izvorot me|u to~kite A i V. Bidej}i vnatre{niot otpor na izvorot proizleguva od nego,
moè da se smeta deka e seriski e povrzan so
nego. Padot na naponot vo nadvore{niot del
od strujnoto kolo }e iznesuva:
Ue
RI ,
(1)
dodeka padot na naponot vo izvorot na elektromotorna sila (od A do V preku r) }e bide:
Ui
rI .
(2)
Padot na naponot vo nadvore{niot del na

strujnoto kolo i vo izvorot se vr{i na smetka
na elektromotornata sila na izvorot,
odnosno:
H Ue Ui .
(3)
So zamena na U e
(3), se dobiva:
RI i U i
rI vo ravenkata
H RI rI ,
(4)
H
.
Rr
(5)
od kade:
Ravenkata (5) go pretstavuva Omoviot

zakon za celo strujno kolo i se dobiva vrz osnova na ravenkata (4). Vnatre{niot orpor na
74
izvorot, kako i negovata elektromotorna

sila, obi~no ne zavisat od ja~inata na strujata, pa za daden izvor, niv moè da gi smetame
za konstantni veli~ini.
Ako
se
zanemari
orporot
na
sprovodnicite, razlikata na potencijalot na
kraevite na otpornikot R (I R) istovremeno e
i napon me|u polovite na izvorot. Spored toa
moè da se napi{e:
U e H rI
(6)
Naponot na kraevite od otpornikot tolku
pove}e }e se razlikuva od elektromotornata
sila kolku e pogolema strujata vo koloto i
kolku e pogolem vnatre{niot otpor na izvorot na struja.
Koga otporot na sprovodnikot R e mnogu
pogolem vo sporedba so vntre{niot otpor na
izvorot, proizvodot I r prakti~no e ednakov
na nula, pa U e | H .
Kaj nekoi izvori na struja pribli`nata
ednakvost na U i H , re~isi sekoga{ e ispolneta ne kako rezultat na slabite strui vo
koloto tuku od maliot vnatre{en otpor r | 0 .
Takov primer ima kaj olovnite akumulatori.
PRIMER 1. Da se oredeli vnatre{niot otpor
na izvorot na struja vo strujnoto kolo prikaàno na sl. 1.
Re{enie: vrz osnova na ravenkata (4) EMS
na izvorot e: H RI rI
Izmereniot pad na napon na kraevite na
otpornikot R e:
IR
So delewe na ovie dve ravenki se dobiva:
H
U
Od kade se dobiva r
r
R
H
R 1 .
U
1
Pra{awa i zada~i
1. Koi veli~ini gi povrzuva Omoviot zakon za
celo strujno kolo?
2. Koga nastanuva supersprovodlivost?
3. Kako zavisi otporot so temperaturata?
4. Kade se primenuvaat supersprovodnicite?
5.3. KIRHOFOVI PRAVILA

Vo zatvoreno struno kolo te~e struja.
Pokraj sprovodnicite i izvorot na elektromotorna sila H vo koloto moè da se vklu~eni i drugi elementi {to sproveduvaat struja. Na primer, toa moè da bidat merni pribori, drugi sprovadnici, izvori na struja itn.
Kolo sostaveno od elementi, taka {to sekoi dva elementa od kolototo me|usebno seriski se povrzani, takvoto strujno kolo e
nerazgraneto- prosto. Niz site elementi na
nerazgraneto strujno kolo te~e struja so
ednakva ja~ina.
Strujni kola {to sodràt jazli se vikaat
razgraneti (sl. 1). Tie moè da se razgleduvaat
kako da se sostaveni od pove}e prosti kola.
Delot od konturata ograni~en me|u dva jazla
se vika granka na rzgranetoto kolo. To~kite
vo strujnoto kolo, vo koi se vrzani najmalku
tri granki se vikaat to~ki na granewe ili
jazli na strujnoto kolo.
R1
I1
H
D
I3
R2
{to izleguvaat - da nosat negativen znak (-).

Za jazolnata to~kata S vaì ravenkata
I1 + I2 = I3 ili I1 + I2 - I3 = 0 ,
odnosno
i n
Ii
R3
H
Sl. 1. Razgraneto strujno kolo.
Neka razgledame razgraneto kolo koe sodrì tri konturi (CR1H1DR2C; CR2DH2R3C; i
CR1H1DH2 R3C), dva jala (C i D) i tri granki

(CR1H1D; CR2D; i CR3H2D) (sl. 1).
Vo to~kata S strujata se razgranuva na tri
dela: struja so ja~ina I1 koja te~e niz sprovodnikot so otpor R1, struja so ja~ina I3 koja te~e niz sprovodnikot R2 i struja so ja~ina I3
koja te~e niz sprovodnikot R2.
Dogovoreno e struite {to vleguvaat vo jazlite da nosat pozitiven znak (+), a struite
(2)
i 1
Prvoto pravilo na Kirhof glasi: algebarskiot zbir na ja~inata na elektri~nata

struja vo proizvolen jazol od edno razgraneto
kolo e ednakov na nula. Ovoj zakon e vo soglasnost so zakonot za zapazuvawe na koli~estvoto elektri~estvo.
Za razgraneto strujno kolo vo ~ii granki
moàt da se vnesat proizvolen broj izvori na
struja so to~no opredelena elektromotorna
sila neophodno e da se primeni vtoroto
Kirhofovo pravilo. Toa glasi:: vo zatvoreno
strujno kolo, algebarskiot zbir na padovite

na naponite vo oddelnite granki na zatvorenata kontura e ednakov na algebarskiot
zbir od elektromotornite sili na izvorite
vklu~eni vo taa kontura.
i n
i 1
I2
(1)
i n
Hi
(UR) i
(3)
i 1
Za da ja objasnime su{tinata na ovoj zakon

}e se posluìme so edna od konturite, na
primer, konturata CR2DH2R3C od koloto prikaàno na sl. 2. Vo navedenata kontura se
vklu~eni eden izvor na elktromotorna sila H2
i dva otpornika R2 i R3 niz koi te~at strui so
ja~ina I2 i I3. Padot na naponot vo grankata so
otpor R2 e R2I3 , a padot na naponot vo grankata so otpor R3 e R3I2.
Ako za pozitivna nasoka po konturata se
zeme nasokata na ~asovnite strelki, toga{
struite I2.i I3 }e imaat pozitivna nasoka. Izvorot H2, isto taka, ima pozitivna nasoka.
Primenuvaj}i go Omoviot zakon za grankite
CR3H2D i CR2D od konturata CR2DH2R3C, se
dobiva:
75
jalnite razliki na prikaànite otpori:
R2I3 = VC - VD
R3 I2= H2 + VD - VC
U = U1 + U2 + U3,
kade {to VC i VD se potencijalite vo jazlenite to~ki C i D. So sobirawe na poslednite dve ravenki se dobiva
R3 I2 + R2I3 = H2
R2
(2)
R3
Spored toa, ekvivalentniot otpor na seriski

povrzanite otpori e ednakov na zbirot od
oddelnite otpori, t.e.
R=
U
I
= R1 + R2 + R3 .
(3)
Vo op{t slu~aj, otporot na ekvivalentniot

otpornik, so koj se zamenuvaat site n seriski
povrzani otpornici, }e bide:
n
Ri
(4)
i 1
Za paralelno povrzani otpori, priloèniot napon e ednakov na site otpori, a ja~inata na strujata vo oddelnite otpori e razli~na
(sl.2).
Kirhofovite pravila nao|aat primena pri

serisko ili paralelno povrzuvawe na otpori.
Da razgledame najednostavno strujno kolo
sostaveno od otpori povrzani vo serija. Neka
otporite R1 , R2 i R3 se povrzani so izvor na
elektri~en napon U i niz sekoj od niv te~e
elektri~na struja so ednakva ja~ina I (sl. 1).
odnosno:
U = IR1 + IR2 + IR3 = I (R1 + R2 + R3).
5.4. SERISKO I PARALELNO

POVRZUVAWE NA OTPORI
R1
kade {to U1 = IR1 , U2 = IR2 , U3 = IR3 ,
(4)
Poslednata ravenka go prikaùva vtoroto

Kirhofovo pravilo primeneto na konturata
CR2DH2R3C. Pritoa da napomneme deka strogo
treba da se vodi smetka za nasokata na
struite.
Ako izbranata nasoka na obikoluvawe se
sovpa|a so nasokata na strujata, toga{ padovite na naponite na grankite (IR) se zemaat so
pozitiven znak, a ako ne se sovpa|aat so negativen. Pred H se stava pozitiven znak, ako pri
obikoluvaweto na strujnoto kolo se odi od
pozitivniot kon negativniot pol na izvorot.
Vo sprotivno, na elektromotornata sila na
izvorot i se pripi{uva negativen znak.
(1)
I1
I
I2
I3
R1
R2
R3
H
Sl. 2. Paralelno povrzani otpornici.
U1
U2
U3
H
So primena na prvoto Kirhofovo pravilo

ja~inata na elektri~nata struja I {to protekuva niz nerazgranetiot del e ednakva na zbir
od struite vo oddelnite granki:
Sl. 1. povrzani otpori.
Vkupnata potencijalna razlika U vo takvo

kolo }e bide ednakva na zbirot od potenci-
76
I = I 1 + I 2 + I 3.
Imeno, ja~inata na elektri~nata struja vo

oddelnite granki e: I1 = U /R1 , I2 = U /R2 ,
I3 =U /R3 . . . Spored toa:
U
R
U U
U

.
R1 R2 R3
R1234
1
1
1

;
RAB R1234 R5
1
1 1

1 : RAB 1 :
RAB 2 2
(5)
1
1
1

;
R1 R2 R3
(6)
ili vo op{t oblik
1
R
i 1
Ri
(7)
Od ravenkata (7) sleduva deka otporot na

paralelno povrzanite otpori e pomal i od
najmaliot od niv.
PRIMER 1. Da se opredeli otporot me|u to~kite A i V na {emata prikaàna slikata.
R4=1:
R1=1:
Pra{awa i zada~i
1. Generator na elektri~na struja so napon
220 V napojuva mreà za osvetluvawe na edna
zgrada koja ima paralelno povrzani svetilki:
10 svetilki so otpor R1=200 :svetilki so
otpor R2=:i svetilki so otpor R3 =
:. Otporot na dovodiot kabel od generatorot do zgradata so svetilkite iznesuva
:. Da se opredeli: a) Ja~inata na strujata
koja protekuva niz kabelot {to go spojuva
generatorot so zgradata. b) Naponot na vlezot
od zgradata.
(Odgovor: ekvivalentniot otpor na site 25
svetilki iznesuva:
1
Re
R5=2:
R3=2:
R2=1:
2: .
Vkupniot otpor vo koloto iznesuva:
Vkupniot orpor, R = U/R, na paralelno povrzanite otpori iznesuva:
1
R
R123 R4
1
1
1

; Re | 12 :
R ' R '' R '''
Vkupniot otpor vo koloto iznesuva:
Re Rk
12,5 :
Sl.3
Re{enie: R1=1:R2=:R3 = 2:R4 =1:R5 =2:
a) Ja~inata na strujata niz kabelot iznesuva:
Najprvo ja crtame ekvivalentnata {ema na

strujnoto kolo:
R4=1:
R3=2:
R12=2:
R12
1
R123
R1 R2
17,6 A . Ovaa struja te~e i niz ekviva-
lentniot orpor Re
b) Naponot na vlezot od zgradata UZ :
R5=2:
U
R
2:
1
1
1

;
R12 R3 R123
R123 1 : .
1 1

1: ;
2 2
UZ
U Uk
U IRk
211,2 V
2. Za kakvi kola se odnesuva vtoroto Kirhofovo pravilo? Kako glasi vtoroto Kirhofovo pravilo za dadena kontura od razgraneto
strujno kolo?
3. Dadeni se dva otpornika so ednakov
otpor R1 R2 2 : . Pri kakvo povrzuvawe
}e dobiete pomal otpor od 2 : ?
77
5.5. PRIMENA NA KIRHOFOVITE

PRAVILA PRI [UNTIRAWE
Paralelnoto povrzuvawe na otpori posebno e korisno koga od glavnoto strujno kolo
treba da se odvoi struja taka {to nejzinata
ja~ina vo paralelno povrzanata granka da
iznesuva samo eden to~no opredelen del od
ja~inata na strujata od glavnoto strujno kolo.
Ovaa sporedna granka se vika {unt (shunt).
Otporot na {untot e odnapred poznat i toj
iznesuva
1
1
1
,
,
del od vnatre{niot
9 99 999
otpor na ampermetarot.
Taka, na primer, ako so ampermetarot
treba da se meri struja so ja~ina koja bi go
o{tetila, toga{ vo to~kite AV (sl.1) se
povrzuva sporedna granka, t.e. {unt koja ima
dopolnitelen otpor R1 koj e n pati pomal od
otporot R2 na ampermetarot, t.e. od otporot
vo drugata paralelna granka koja se oddvojuva
od to~kata V.
Imeno, ako otporot na grankata vo koja e
ampermetarot iznesuva R2 nR1 , toga{, vrz
osnova na vtoroto Kirhofovo pravilo, t.e. od
proporcijata I1 : I 2 R1 : R2 , se dobiva deka
I1
n
I2
(1)
Toa zna~i deka ja~inata na strujata I 2 vo

grankata vo koja e ampermetarot e n pati pomala otkolku vo {untot. Kako spored prvoto
Kirhofovo pravilo ja~inata na strujata vo
nerazgranetiot del na koloto e I = I1 + I2 , od
ravenkata (1) se dobiva I1 = nI2 . Spored toa
I = nI2 + I2 ili
I = I2 (n +1).
(2)
Na primer, ako odnosot na otporite pome|u

ampermetarot i {untot e
n
odnosno I
78
R2
R1
9
1
9,
I 2 (9 1) ili I 10 I 2 ,
toga{ ja~inata na strujata vo nerazgranetiot

del na strujnoto kolo e deset pati pogolema
od vrednosta {to ja pokaùva ampermetarot.
Na primer, ako ja~inata na strujata vo
strujnoto kolo e 10 A, toga{ strujata {to }e
te~e niz {untot, }e ima ja~ina od 9 A, a niz
ampermetarot }e te~e struja so ja~ina samo od
1 A. Na takov na~in, mernoto podra~je na
ampermetarot e pro{ireno 10 pati. Pri
mereweto na ja~inata na strujata, sekoja
podelba od skalata na mernoto podra~je na
ampermetarot treba da se pomnoì so 10.
R2
C
I2
R1
I
I1
H
Sl. 2.
Ako, pak, so voltmetarot treba da se merat
povisoki naponi od onie koi se dviàt vo granicite na negovoto merno podra~je, potrebno
e vo serija so voltmetarot da se vklu~i dopolnitelen otpornik, nare~en predotpornik. Otporot na predotpornikot e odnapred izbran i
toj e pogolem 9 pati, 99 pati, ili 999 pati od
vnatre{niot otpor na voltmetarot.
Pra{awa i zada~i
1. [to e toa {unt i za {to se koristi?
2. Kolku treba da iznesuva otporot na {untot kaj ampermetar so skala 1 A i vnatre{en
otpor na ampermetarot 0,1 :, ako treba da se
pro{iri mernoto podra~je do 10 A.
(Odgovor: 0,01: )
3. Galvanometar so otpor 3900 :ima {unt
~ij otpor e 1/99 od otporot na galvanometarot,
analogno na sl 2. Da se opredeli otporot na
paralelno vrzaniot {unt i galvanometar.
(Odgovor: 39: )
5.Elektri~na struja
Omoviot zakon (U=I R),postanuva:

ELEKTRI^NATA STRUJA.
XUL-LENCOV ZAKON
'Q = I2 R 't .
Ovaa formulacija kaùva deka oslobodenata

toplina e proporcionalna so otporot R i pri
razli~ni otpori vo krugot ja~inata na strujata se odrùva konstantna. Koga, pak,
naponot na kraevite na sprovodnikot e
konstanten se koristi:
Pri naso~enoto dvièwe na elektri~nite

polneì niz sprovodnikot, tie se sudruvaat
so negovite ~estici i pritoa im predavaat del
od svojata kineti~ka energija koja se transformira vo drugi vidovi energija. Taka, na
primer, elektri~nata energija se pretvora vo
vnatre{na i svetlinska kaj re{oto, peglata,
sijalicite, kaj elektromotorite vo mehani~ka
itn.
'Q =
l
V1
V2
-q
-q
I
A
Sl.1.
Neka sprovodnik (otpornik) so dolìna l

se vklu~i vo strujno kolo (sl.1). Me|u kraevite na sprovodnikot postoi potencijalna
razlika ( V1 V 2 U napon), a niz nego protekuva struja so ja~ina I.
Za vreme t niz sprovodnikot }e se prenese
koli~estvo elektri~estvo q i silata na elektri~noto pole }e izvr{i rabota:
A = Fl = qEl = qU .
(1)
koja e nare~ena rabota na elektri~nata struja.

Pri stacionarna struja so ja~ina I, koli~estvoto elektri~estvo q koe protekuva za
vreme t moè da se izrazi so ja~inata na strujata q=It. Spored toa, rabotata na elektri~nata struja (oslobodeno koli~estvo toplina
'Q=A) vo sprovodnikot e:
'Q = $ = U I 't .
(3)
( 2)
Ravenkata (2), ako za sprovodncitte vaì
U2
R
't ,
( 4)
Toa zna~i, pri ednakov napon na sprovodnicite so razli~en otpor oslobodenata toplina
e pogolema vo sprovodnikot ~ij otpor e pomal.
Ravenkite (2), (3) i (4) se poznati kako XulLencov zakon.
Pretvoraweto na energijata na elektri~nata struja vo toplina nezavisno eden od drug
go izu~uvale angliskiot fizi~ar Xul i ruskiot fizi~ar Lenc.
Od ravenkata (3) se gleda deka vo sprovodnicite so pogolem opor se razviva pogolema
toplina i deka taa e proporcionalna so kvadratot od ja~inata na strujata. Zatoa, pri prenesuvawe na elektri~na energija treba da se
koristat slabi strui i mali otpori. Prenesuvaweto na elektri~na energija se odviva so
dalnovodi so mnogu visok napon. Za da imaat
pomal otpor ìcite na dalnovodite se od materijal so mal specifi~en otpor. Vo toj
slu~aj, izgubenata energija poradi nivno
zagrevawe }e bide pomala. Toplotnoto dejstvo
na elektri~nata struja nao|a {iroka primena.
Na toj zakon se zasnova i rabotata na toplivite osiguruva~i, koi seriski se vklu~eni i
so potro{uva~ot. Ako ja~inata ja nadmine
dozvolenata vrednost, sprovodnikot vo
osiguruva~ot se zagreva i se topi, pritoa
elektri~niot krug se prekinuva. Kaj
grealkite se koristat jaki strui koi se
pu{taat niz sprovodnici so golem otpor.
Mo}nost (efekt) na elektri~nata struja e
rabota {to ja izvr{uva elektri~nata struja
vo edinica vreme:
A
t
UIt
t
UI .
(5)
Edinicata za mo}nost na elektri~nata
79
5.Elektri~na struja
struja vo SI e 1W (vat).
A
;
t
1 W 1 V1 A .
(1)
Elektri~en potro{uva~ ima mo}nost od 1 W

ako na negovite kraevi postoi napon od 1 V , a
niz nego te~e postojana struja so ja~ina od 1A.
PRIMER 1.
A
Re{enie:
U = 2,810-8 :m
U = 1,7210-8 :m
R
R1
K
Kalorimetarski sad K za zagrevawe na vodata ima otpornik ~ij orpor e R1=60:Toj e

priklu~ena vo elektri~no krol kako {to e
prikaàno na slikata Ampermetarot A pokaùva struja so ja~ina od 6 A. Elektri~niot otpor na otpornikot R iznesuva 30 :Da se opredeli odvoenoto koli~estvo toplina za vreme
od 5 minuti
Re{enie: Dadeno R1=60 :R=:6 A, t=5. 60s
Najprvo treba da se opredeli ja~inata na
elektri~nata struja (I1) koja pominuva niz
ì~kata Bidej}i ì~kata so otpot R1 i elektri~niot otpor R se svrzani paralelno sleduvaat ravenkite:
Ia
I 1 I ; I 1 R1
IR
kade {to so Ia e ozna~ena strujata niz ampermetarot, a I strujata niz otpornikot R. So re{avawe na sistemot ravenki (nepoznati I1 i I)
se dobiva:
I1
1
Ia
3
2A
Koli~estvoto toplina koe se odvojuva na

ì~kata so elektri~en otpor R1 iznesuva:
Q1
80
I 12 R1 t .
PRIMER. 2. Bakaren sprovodnik, spoen me|u

izvorot na elektri~na struja i potro{uva~ot,
treba da se zameni so sprovodnik so ista dolìna od aluminium. Kolkav treba da bide
napre~niot presek na sprovodnikot od aluminium vo odnos na napre~niot presek na sprovodnikot od bakar, za da zagubata na elektri~na energija izdvoena vo vid na toplina ostane
nepromeneta.
Specifi~niot elektri~en otpor na
bakarot e 1,7210-8 :m, a na aluminiumot
2,810-8 :m.
R1
l
q1
R2
Q1
U2
t
R1
Q2
l
q2
U2
t
R2
Od uslovot na zada~ata treba:
Q1
odnosno:
ili
Q2
1
1
U2
U2
t
t;
R1
R2
R1 R2
q1
q 2 q1 U 2
,
U1 l U 2 l q 2 U1
q1
q2
2,.8 10 8 : m
1,.7 10 8 : m
1,64
Pra{awa i zada~i
1. [to kaùva Xul-Lencoviot zakon i pod
koi uslovi vaì?
2. So voveduvawe na elektri~niot otpor
koj go izrazuva Xul-Lencoviot zakon se ide do
protivre~ni
zaklu~oci:
oslobodenata
toplina e proporcionaln ili obratno
proporcionalna so otporot na sprovodnikot.
[to e vo pra{awe?
5.Elektri~na struja
Q1
5.7. XULOV ZAKON

ZA HETEROGEN VOLUMENSKI
SPROVODNIK
Xul-Lencoviot zakon {to go izvedovme vo
5.6 se odnesuva za homogen sprovodnik. Organizmot na ~ovekot e heterogen sprovodnik.
Toa zna~i deka vo mnogu oblasti od ìviot
organizam, specifi~niot elektri~en otpor
(U=1/V i relativnata dielektri~na konstanta
Hr se menuvaat. Iako stanuva zbor za heterogen
sprovodnik, vo ìviot organizam postojat relativno golemi podra~ja so konstanten specifi~en elektri~en otporU (U za muskulno
tkivo e 2104 :m, za krv 1,7104 :m, za masno
tkivo 5105 :m, za suva koà 3107 :m, za koski
21010 :m).
Spored toa, organizmot ili samo del od
nego, moè da se prikaè kako soodvetna kombinacija na pove}e homogeni otpornici. Na
primer, koskata na nekoj ekstremitet, kako
homogena oblast, e opkolena so muskulno tkivo, masno tkivo, a potoa e koàta. Muskulite,
masnoto tkivo i koàta imaat svoj elektri~en
otpor. Pritoa, tie se odnesuvaat kako razli~no povrzani otpornici.
Ako dva otpornika, ~ii elektri~ni otpori
se R1 i R2 , se posvrzani seriski niz dvata }e
pominuva ednakva ja~ina na struja. Spored
Xul-Lencoviot zakon, vo niv }e se oslobodi
koli~estvo toplina 'Q1 = I2R1 t odnosno 'Q2 =
I2R2 t . Koga }e se podelat poslednite dve ravenki, se dobiva:
'Q1
'Q2
I 2 R1 t
2
I R2 t
R1
R2
(1)
Spored toa, pogolemo koli~estvo toplina

}e se oslobodi kaj otpornikot so pogolem
elekti~en otpor. Imeno, pri serisko povrzuvawe na otpornicite ako R1 > R2 toga{ i
'Q1 > 'Q2.
Ako, pak, otpornicite se vrzani paralelno, bidej}i naponot i na dvata otpornika
e ednakov, vaì:
Q2
U 2 t / R1
2
U t / R2
Q1
R2
Q2
R1
(.2)
Odnosno, pri paralelno svrzuvawe pogolemo koli~estvo toplina se osloboduva vo otpornikot so pomal elektri~en otpor.
koà
masno tkivo
muskulno tkivo
koska
A
elektroda
hidrofilna gaza
Sl. 1. Model na napre~en presek na
ekstremitet kade elektrodite se
transverzalno postaveni
Vo ~ove~kiot organizam, koj moè da se
prikaè kako heterogen sprovodnik sostaven
od pogolem broj otpori so razli~en specifi~en otpor, pri protekuvawe na prava struja,
}e dojde do osloboduvawe toplina. Kolku toplina }e se oslobodi, zavisi od toa dali delot
niz koj protekuva strujata moè da se prikaè
so serisko ili paralelno posvrzani otpornici (ili nivna kombinacija).
Na primer, koga na nadlakticata se postaveni elektrodi A i V i toa transverzalno
(sl.1, prikaàn e napre~en presek), strujata }e
pominuva niz site delovi (koàta, masnoto
tkivo, muskulnoto tkivo) osven niz koskata
koja so svojot golem specifi~en otpor
pretstavuva nesprovodliva sredina. Vkupniot
otpor, {to nadlakticata kako heterogen sprovodnik go ima, moè da se prikaè kako zbir
od seriski svrzani otpori. Spored toa, najgolemo koli~estvo toplina }e se oslobodi na
mesta so najgolem otpor (ravenka 2), a toa e
koàta (za suva koàta U 3107 :m).
81
5.Elektri~na struja
M
T
K
S
K-koska; M-muskul;
KS-krvni sadovi
MT- masno
Pri galvanizacijata se koristi izvor na

istonaso~na elektri~na struja kade naponot
moè kontinuirano da se menuva od 0- 100 V vo
miliamperski vrednosti (do 100 mA) na ja~inata na elektri~nata struja. Maksimalnata
gustina na strujata e 0,2 mA cm-2. Pritoa, doziraweto na elektri~nata struja zavisi od vremeto na dejstvuvawe, geometrijata na elektrodite i mestoto na nivnoto postavuvawe.
tkivo
Sl. 2. Longitudinalno postaveni elektrodi

pri galvanizacija.
Me|utoa, pri longitudinalno aplicirawe
na elektrodite, koga ednata elektroda e postavena na kolenoto, a drugata na stapaloto od
nogata, strujata istovremeno pominuva niz
site sloevi, pa celokupniot otpor moè da se
prikaè so paralelno svrzani otpori (sl.2).
Toa se postignuva so galvanizacijata. Spored
ravenkata (2), najmnogu toplina }e se oslobodi
vo delovite so najmal otpor, a toa e tamu kade
{to ima najmnogu krvni sadovi (za muskulno
tkivoU 104 :m).
Vakvoto zagrevawe uslovuva vazodilatacija ({irewe na krvnite sadovi) i namaluvawe
na koeficientot na viskoznost na krvta (viskoznosta opa|a so zgolemuvawe na temperaturata) {to go zgolemuva i protokot na krv
niz krvnite sadovi.
Primena na elektri~nata struja za lekuvawe e vaèn terapevtski metod vo fizikalnata
medicina i poznat kako elektroterapija.
Galvanizacijata e dejstvo na draznewe i
zgolemuvawe na propustlivosta na jonite od
dvete strani na kleto~nata membrana so konstantna elektri~na struja. Strujata na mestoto
na primenata se nosi so golemi elektrodi
obi~no od olovo ili sprovodna guma. Polaritetot na elektrodte treba jasno da e nazna~en,
voedno treba da se ima i komutator so koj moè da se promeni polaritetot na elektrodite.
Elektrodite koi se koristat pri galvanizacijata se napraveni od materijal koj lesno se
oblikuva, a na koàta se nanesuvaat preku
gaza natopena so fiziolo{ki rastvor.
Elektrodite pri galvanizacijata moè da
se postaveni longitudinalno (sl.1) i transverzalno (sl. 2).
82
Sl. 3. Transverzalno
postaveni elektrodi pri galvanizacija.
Ovoj vid terapija se koristi pri razni vidovi revmati~ni zaboluvawa, naru{uvawa na
cirkulacijata na krv, bolesti na nervite i
krvnite sadovi.
Pra{awa i zada~i
1. [to e toa elektroterapija ?
2. Koi elektroterapiski metodi go koristat
Xul-Lencoviot zakon?
3. So kakov otpornik e prikaàn organizmot
na ~ovekot?
3. Kako moè da se prikaè organizmot na
~ovekot i dali za nego vaì Xul-Lencoviot
zakon?
REZIME
- Rabota na elektri~nata struja
A = Fl = qEl = qU)
-
Mo}nost (efekt) na elektri~nata struja
A
t
UIt
t
UI
- Xul-Lencoviot zakon:
'Q = U I 't ; 'Q =I2 R 't; 'Q =
U2
R
't
5.Elektri~na struja
5.8. FARADEEVI ZAKONI ZA

ELEKTROLIZA
Koga niz rastvor na nekoja sol, baza ili kiselina se propu{ti ednonaso~na struja od
nadvore{en izvor, jonite {to se prisutni vo
rastvorot }e po~nat naso~eno da se dviàt
kon sprotivno naelektriziranata elektroda,
katjonite kon negativnata elektroda (katoda),
dodeka anjonite kon pozitivno naelektriziranata elektroda (anoda) (sl.1).
Za hemiskite elementi masata na eden jon

(P=A/NA) e ednakva na soodnosot me|u atomskata masa A i Avogadroviot broj NA.
Ravenkata (2) vo sebe gi sodrì dvata zakona formulirani od Faradej, a izvedeni vrz
baza na niza eksperimenti.
Prviot Faradeev zakon pokaùva deka
masata m na izdvoenata supstancija vo procesot na elektroliza na edna od elektrodite e
proporcionalna
so
koli~estvoto
elektri~estvo
Q,
{to
pominuva
niz
elektrolitot:
A
A
m = ke Q= ke I 't ,
kade {to I e ja~ina na strujata; 't e vreme na

te~ewe na strujata; ke e koeficient na
proporcionalnosta nare~en elektrohemiski
ekvivalent (ke=m/Q). Vrednosta na ke brojno e
ednakva na masata na supstancijata, {to se
oddeluva pri pominuvawe na koli~estvo
elektri~estvo od eden kulon niz elektrolitot (Q = 1 C). Toj e karakteristi~na veli~ina
za sekoj hemiski element.
Ag
AgNO3+H2O
Ag NO 3
AgNO 3
Sl. 1.
Naso~enoto dvièwe kaj elektrolitite e povrzano so izdvojuvawe na masa na elektrodite.
Izdvoenata masa na nekoja od elektrodite e
spored zakonot za elektroliza. Ako za vreme t
na elektrodite se neutraliziraat N joni, so
polne` na eden jon q=ze, (z-valentnost na
jonite; e-elementaren elektri~en polne`) toga{ vkupnoto koli~estvo elektri~estvo {to
pominuva niz elektrolitot e:
Nq
N ze ,
(1)
z e valentnost na jonite; e e elementaren

elektri~en polne`.
Masata na supstancijata m {to se oddeluva
na elektrodata e proizvod od brojot na jonite
N koi se neutraliziraat na elektrodata, a
nivnata masa e P :
PN
A Q
N A ze
(3)
(2)
Vtoriot Faradeev zakon glasi: elektrohemiskiot ekvivalent ke na sekoja supstancija

e proporcionalen so nejziniot hemiski ekvivalent k. Ili elektrohemiskite ekvivalenti
na razli~ni supstancii se odnesuvaat, kako
{to se odnesuvaat i nivnite hemiski ekvivalenti:
ke
m
Q
1 A
eN A z
F z
(4)
Hemiskiot ekvivalent k na jon od odreden

vid zavisi od atomskata masa na elementot A i
negovata valentnost z. Toj e zadaden so
ravenkata:
A
z
(5)
Konstantata F=eNA=9,6484104 C/mol e Faradeeva konstanta, kade {to e e elementaren elektri~en polne`, NA=6,021023 mol-1 e Avogadrov
broj. Faradeeviot broj e brojno ednakov so
koli~estvoto elektri~estvo Q {to treba da
se prenese niz elektrolitot za da se izdvoi
1mol od bilo koja ednovalentna supstancija.
83
5.Elektri~na struja
Ako vo ravenkata (2) se stavi m=A, z=1 se dobiva deka e Q=F. So drugi zborovi Faradeevata
konstanta pokaùva kolkav ekektri~en polne` e potreben pri izdvojuvawe na 1 mol ednovalentna supstancija.
Elektrolizata nao|a {iroka prakti~na
primena vo razni oblasti vo naukata, tehnikata i vo praktikata me|u drugoto vo elektrometalurgijata pri dobivawe aluminium, natrium hlorid, vodorod i dr. Elektrolizata
me|u drugoto se koristi vo galvanostegijata i
galvanoplastikata.
Galvanostegijata e proces pri koj se vr{i
pokrivawe na povr{inite od nekoi metli so
tenok sloj na nekoi blagorodni metali, ili so
metali koi ne oksidiraat. Obloùvaweto se
vr{i so cel da se za{titat od korozija, mehani~ki o{tetuvawa. Takvi se, na primer, hromiraweto, pozlatuvawto, posrebruvawe, ponikluvaweto, pocinkuvaweto i sli~no.
Galvanoplastikata e proces pri koj se
dobivaat kopii od nekoi reqefni povr{ini
po pat na elektroliza so aktivna anoda.
Elektrolizata se koristi pri polneweto
akumulatori. Elektolizata se primenuva za
dobivawe tenki sloevi od dielektrik kaj
elektrolitskite kondenzatori.
Pra{awa i zada~i
1. Objasni gi Faradeevite zakoni za elektrolizata.
2. [to e toa elektrohemiski ekvivalent i
od {to zavisi?
3. Kako vrz osnova na Faradeevite zakoni
moè da se opredeli elementarniot elektri~en polna` na elektonot (e= F/NA) ?
4. [to e toa Faradeev broj?
5. Koi ~estici se nositeli na struja vo
elektrolitite?
6. Pri posrebruvawe na nekoj predmet za
vreme 2,5 ~asa e izdvoeno od rastvorot na
srebreniot nitrat 50,4 g srebro. Otporot na
rastvorot e 0,8 :, a elektrohemiskiot ekvivalent na srebroto e ke (Ag)=1,11810-6 kg/C.
Da se opredeli ja~inata na strujata i naponot me|u elektrodite.
84
5.9. ELEKTROKINETI^KI
PROCESI
Vo neposredna vrska so procesite na difuzija se i t.n. elektrokineti~ki procesi:
elektroforeza i elektroosmoza.
Elektrokineti~kite procesi se rezultat
od postoewe na dvoen elektri~en sloj na
razdelnata granica na dvofazni sistemi.
Pri~inite za sozdavaweto na dvoen elektri~en sloj moè da se razli~ni. Na primer,
poradi selektivna apsorpcija na jonite ili
polarnite molekuli od rastvorot na grani~nata povr{ina so rastvoruva~ot, doa|a do
formirawe na opredelena preraspredelba na
elektri~nite polneì. Koga na takov sloj se
dejstvuva so nadvore{no elektri~no pole,
podvi`nite delovi na ovoj dvoen elektri~en
sloj }e se oddale~uvaat od faznata granica,
dvièj}i se vo nasoka na poleto ili vo sprotivna nasoka, zavisno od toa kakvo koli~estvo
elektri~estvo imaat.
start
mesto na aplikacija na serumot
Sl. 1. Elektroforegram na serumski proteini
Elektroforeza. Koga vo disperzen

sistem (koloiden rastvor ili suspenzija ) se
postavat elektrodi doa|a do naso~eno dvièwe na ~esticite vo toj rastvor. Taka, na primer krvnite telca se sobiraat okolu anodata.
Elektroforezata e separativna tehnika so
koja moè da se izdvojat i kvalitativno taka i
kvantitativno da se opredelat proteini, lipidi, izoenzimi, aminokiselini i drugi
supstancii prisutni vo plazmata ili biolo{kite te~nosti.
Za prou~uvawe na proteinite se koristi
slobodna elektroforeza i zonska elektroforeza (elektroforeza na nosa~). Kaj slobodnata

elektroforeza naelektriziranite ~estici se
dviàt niz puferot kon sprotivno naelektriziranite elektrodi. Pritoa, kako rezultat na
razli~nata brzina na naelektriziranite ~estici, vo rastvorot se formiraat mesta so razli~na gustina.
Zonskata elektroforeza me|u drugoto se
koristi za separacija na serumski proteini.
Pod vlijanie na ednonaso~nata struja tie se
separiraat na nivnite frakcii (sl.1). Dokolku vo rastvorot se najde smesa od razli~ni
proteini, kako na primer, vo krvnata plazma
koja sodrì albumini, globulini i fibrinogen, pri procesot na elektroforezata
proteinite zavisno od elektri~niot polne`,
molekularnata masa i oblikot, se dviàt so
razli~na brzina.
So elektroforezata smesata na proteini
od krvnata plazma moè da se podeli na pet
proteinski frakcii (albumini, D, D2, Ei J globulini). Vo kisela sredina J- globulinite
se dviàt najbrzo bidej}i poseduvaat najmnogu
pozitiven polne`.
Alb
deni od nadvor. Imeno, procesot na vnesuvawe

elektrolitni preparati vo organizmot pod
dejstvo na elektri~no pole e jonoforeza.
Vnesuvaweto na farmakolo{ki preparati
so koristewe na istonaso~na elektri~na struja {iroko se primenuva vo medicinata pri
lekuvawe na najrazli~ni zaboluvawa (paradentoza, bolki vo zglobovite, zgolemuvawe na
cirkulacijata na krvta). Za taa cel me|u
zabolenoto mesto i elektrodata, za da se obezbedi kontakt, se koristi gaza natopena so
rastvor od medikamentot. So elektroforezata moè da se ostvari transport ne samo na
naelektriziranite ~estici, tuku i na neutralni ~estici na koi se dodadeni joni.
E1
Z2
Z1
KCN
E2
K + CN
Sl. 3.
E
D
D
Sl. 2. Denzitometriska kriva na serumski proteini
Kaj zonskata elektroforeza se koristat

specijalni komori napolneti so puferni rastvori. Vo takvite komori se vnesuvaat elektrodi povrzani so izvor za istonaso~na struja.
Pod dejstvo na elektri~noto pole se odviva
dvièwe na oddelnite frakcii kon sprotivno
naelektriziranite elektrodi. Kako nosa~ na
elektroforezata se koristat potporni mediumi, na primer, Whatman hartija, celuloza
acetat, filter hartija i dr.
Pri protekuvawe na elektri~na struja niz
biolo{kite sprovodnici moè da dojde do
transport na joni koi vo organizmot se dove-
Jonoforezata nagledno e pokaàna od Le

Due so negoviot obid so dve zaja~iwa. Zaja~iwata (sl. 3), otkako na zadnite noze im e
otstraneto krznoto, se postaveni edno pokraj
drugo, razdvoeni samo so sloj od gaza natopena
vo odbran elektrolit. Na zadnite noze im se
postaveni i elektrodi. Elektri~nata struja
{to se doveduva preku elektrodata E1 vleguva
vo prvoto zaja~e (Z1), a preku elektrolitot so
koj e natopena gazata i vo vtoroto zaja~e (Z2).
Preku elektrodata E2 se odveduva elektri~nata struja. Spored toa, niz dvete zaja~iwa
te~e ista ja~ina na struja.
Koga gazata e natopena so voden rastvor od
KCN vo opi{aniot eksperiment pri nepromeneta nasoka na struja umira zaja~eto Z1,
bidej}i toa e izloèno na toksi~niot anjon
CN koj od gazata so jonoforeza vleguva vo Z1,
patuvaj}i kon anodata. @ivotnoto Z2 e po{tedeno od dejstvoto na ovoj otroven jon zatoa
85
{to sega vo nego moè da navleze samo katjonot K koj ne e toksi~en. Zna~i, rezultatite
od jonoforezata, pred s, zavisat od nasokata
na strujata i od vidot na jonite.
Pri najednostaven slu~aj za ~estici so
sferen oblik vo dovolno razreden rastvor,
silata na triewe spored Stoksoviot zakon e:
Ftr = f v = 6SKr v ,
(1)
kade {to f e koeficientot na proporcionalnost, v e brzinata na ~esticite, r e radi-
usot na ~esticata; K e viskoznosta na razgleduvanata disperzna sredina. Koga ovaa sila e

vo ramnoteà so elektrostati~kata sila EQ
(E e ja~ina na elektrostatikoto pole; Q e
elektri~niot polne` na ~esticata), t.e.
Ftr = f v = EQ .
(2)
Spored toa, od ravenkt (1) (2) ima

mo`nost da se opredeli brzinata na ~esticite
v koja zavisi od ja~inata na elektri~noto
pole, odnosno od gradientot na potencijalot
pome|u elektrodite, no i od sredinata (dinami~kata viskoznost K) niz koja se dviàt ~esticite. Od ravenkata (2) za brzinata na ~esticite se dobiva:
Q
6SKr
E.
Pri elektroosmozata dvojniot elektri~en

sloj, sozdaden na granicata te~na - tvrda faza
(yidovi na porozna membrana ili kapilari
postaveni vo te~nost), pridonesuva te~nosta
pod dejstvo na nadvore{no elektri~no pole da
se pridviùva. Imeno, elektroosmoza e dvièwe na te~nosti niz porozni tvrdi prepreki, pod dejstvo na elektri~no pole. Bidej}i
pojavata potsetuva na osmoza e nare~ena
elektroosmoza.
Pojavata elektroosmoza prakti~no moè
da se realizira dokolku na dnoto od edna Ucevka se vnese par~e porozen materijal, na
primer, par~e pe~ena glina, pesok, vata ili
ako dnoto na cevkata se napravi vo vid na
kapilar (sl. 4).
Vo takva cevka, ispolneta so voda, se postaveni dve elektrodi. Molekulite na vodata vo
kontakt so yidovite na porozniot materijal
predavaat elektroni i zatoa pozitivno se naelektrizirani, a yidovite negativno.
( 2)
Brzinata na ~esticite koi se razdvojuvaat

so elektroforeza zavisi od goleminata na
elektri~niot polne` Q, a toj pak zavisi od pH
na sredinata. Podvi`nosta na ~esticite, definirana kako brzina vo elektri~no pole so
1 V/m, (v/E), e obratno proporcionalna so nivnata golemina (radius). Formata na molekulite isto taka, ja uslovuva brzinata. Na primer, so razli~na brzina se dviàt fibrinogenot i globulinite koi se so ista molekularna masa.
So elektroforezata se prou~uva dvièweto na naelektriziranite ~estici vo elektri~no pole i se izveduvaat zaklu~oci za vrednosta na elektri~niot polne`, brzinata na
~esticite vo elektri~no pole. Brzinata zavisi od oblikot na molekulite, polneòt, molekularnata masa, temperaturata, pH na rastvorot i dr.
86
ELEKTROOSMOZA
kapilar
Sl. 4.
Pri vospostavuvawe na elektri~no pole,

pozitivno naelektriziranite molekuli na
vodata (te~nata faza) se dviì kon negativnata elektroda - katodata. Procesot }e bide
zavr{en vo momentot koga elektroosmotskiot
pritisok, koj e rezultat od elektri~noto
pole, }e se izedna~i so hidrostati~kiot pritisok (p = Ugh) na vodeniot stolb so visina h.
Vo praktikata elektroosmozata se koristi
za pro~istuvawe na vodata, odvojuvawe na te~nosti. Vo medicinata elektroosmozata se koristi za lekuvawe na razni bolesti koi se
posledica od zgolemeno koli~estvo te~nosti
vo tkivata, na primer, voda vo kolenoto.
5.10. TERMOELEKTRONSKA
EMISIJA I PRIMENA
Amerikanskiot nau~nik Tomas Edison
zabeleàl deka tenkoto vàreno jaglenovo
vlakno od zapalena svetilka se pridviùva
koga vo blizina }e mu se dovede naelektrizirana pra~ka. Podocna se pokaàlo deka ugorenoto vlakno od svetilkata emitira
slobodni elektroni.
Pojavata pri koja doa|a do osloboduvawe (emisija) na elektroni pod dejstvo na
toplina (termo) od metalna povr{ina e poznata kako termoelektronska emisija. Taa
ima ogromna primena vo sekojdnevieto.
Postojat pove}e na~ini za da se oslobodat elektroni od metalot. Ako toa se postigne so pomo{ na osvetluvawe na metalnata povr{ina, pojavata se narekuva
fotoelektronska emisija. Ako toa se pravi
so pomo{ na sudirawe so drugi zabrzani
elektroni, koi svojata energija }e im ja
predadat na elektronite od metalot, toga{
pojavata se narekuva sekundarna elektronska emisija. Su{tinata na emitiraweto
elektroni od metalnata povr{ina se sostoi
od toa da im se dodade dovolno energija za da
se oslobodat od vrskata so metalot i da go
napu{tat. Nie zasega }e se zadrìme samo
na termoelektronskata emisija, bidej}i na
nea se zasnovaat golem broj elektronski
uredi {to gi sretnuvame vo sekojdnevieto.
A
I
- - - - -
slobodni elektroni
metalna povr{ina
grejna ìca niz koja

te~e struja
Sl. 1. Emisija na elektroni od metalna

povr{ina.
Da razgledame metalna plo~a so plo{tina A (ovaa se narekuva katoda) koja se

zagreva so pomo{ na grejna ìca niz koja
te~e struja I (sl.1). Pritoa doa|a do prenesuvawe na toplinata na slobodnite elektroni vo metalot. Koli~estvoto toplinska
energija {to mu se donesuva na elektronot
treba da bide dovolno golema za da moè da
ja pobedi vrskata so metalot (ovaa se narekuva izlezna rabota na elektronot) za da go
napu{ti. Tie elektroni, dokolku se najdat
vo elektri~no pole, moàt da se pridviàt
naso~eno. Inaku, izleznata rabota na elektronot e konstanta karakteristi~na za sekoj metal.
Mnogu e va`no da se najde od {to zavisi
brojot na elektronite {to }e se oslobodat
za da moè strujata od ovie termoelektroni
da se upravuva. Pred s, toa najmnogu zavisi
od temperaturata na koja e zagreana metalnata povr{ina (poradi vrskata na T so energijata na toplinskoto dvièwe), pa spored
toa emisijata }e zavisi od ja~inata na grejnata struja. Brojot na emitiranite elektroni }e zavisi i od plo{tinata na metalnata
povr{ina S i od goleminata na izleznata
rabota na materijalot.
Mnogu elektronski uredi so koi se
sretnuvame sodràt delovi {to rabotat na
principot termoelektronska emisija. Tie
se sostojat od metalni elektrodi (katoda,
anoda i drugi pomo{ni elektrodi) koi se
smesteni vo staklen balon od koj e izvle~en
vozduhot. Katodata obi~no e od materijal
koj se topi na visoka temperatura (se
razbira, za da ne se stopi pri rabotata) i
koj ima niska vrednost na izleznata rabota
na elektronite. Taa se zagreva so pu{tawe
struja niz nea, za da nastane termoelektronska emisija. Katodata zaedno so cilindri~nata elektroda {to se nao|a pred nea se
narekuva elektronska pu{ka. Pozitivniot
anoden napon (+) gi tera elektronite da se
dviàt kon anodata. Vakuumot na elektronite im ovozmoùva patot kon anodata da go
pominat so pomalku sudiri so atomite i
molekulite od vozduhot. Primer za vakuumska cevka e katodnata cevka {to do
neodamna go ima{e sekoj televizor, i
starite monitori za kompjuteri i
87
Elektri~na struja
otklonski
plo~ki
fluorescenten e kran
anoda-zabrzuva~ki
napon
+A
-K
W
vè{tena
Veneltov
cilindar
katoda- izvor
na elektroni
elektronski snop
Sl. 2. Presek na katodnata cevka kaj osciloskopot.

osciloskopite koi sluàt kako merni
uredi. Postojat i drugi vakuumski cevki, no
tie ne se tolku vo upotreba vo
sekojdnevniot ìvot. Takvi se vakuumskata
dioda, trioda, pentoda, magnetronite,
klistronite i dr. Ovie s u{te nao|aat
primena vo telekomunikaciite. Tie se del
od na{eto sekojdnevie, no kako del od
komunikaciskite sateliti. I taka, sekoga{
koga }e imate prekuokeanski telefonski
razgovor, i koga }e gledate nekoja stranska
satelitska programa, da znaete deka ve opsluùvaat i vakuumskite cevki.
Osciloskop
Principielnata {ema na presekot na edna
katodna cevka kaj osciloskopot e dadena na
slikata 2. Elektroni se proizveduvaat od
vè{tena katoda, se sobiraat vo mlaz so
pomo{ na naponot {to se donesuva na
Veneltoviot cilindar (W), se naso~uvaat i
se zabrzuvaat so silno elektri~no pole
pome|u katodata (K) i anodata (A). Ekranot
e taka napraven {to moè da sveti koga na
nego }e udri snopot elektroni. Takviot ekran se narekuva fluorescenten.
Pri padot na elektronskiot snop vrz
88
ekranot, zasvetuva to~ka. Na patot do

ekranot, snopot elektroni minuva vo prostorot pome|u otklonskite plo~ki koi se
paralelno postaveni. Ima dva para otklonski plo~ki, i toa horizontalni i vertikalni. Koga }e se donese postojan napon pome|u
horizontalnite plo~ki, toga{ na elektronskiot snop mu dejstvuva elektri~nata
sila od poleto pome|u plo~kite.
Taka elektronskiot snop se otklonuva
vertikalno nadolu, t.e. kon pozitivnata
plo~ka (slika 2a).
+
Sl. 2a. Horizontalni otklonski plo~ki za
otklonuvawe gore-dole (vertikalno)
Ako se donese napon i na vertikalnite
plo~ki, toga{ elektronskiot snop }e moè
da se pomestuva i vo horizontalna nasoka.
Na ovie plo~ki moè da se donese

takanare~en pilest napon koj vremenski se
menuva kako na slikata 2b.
V
Sl. 3b. Osciloskop
VREME
Katodna cevka kaj TV i kompjuter
Sl. 2b. Pilest napon za otklonskite plo~ki

Takviot napon }e go natera snopot da se
dviì odlevo nadesno i obratno. Koga na
horizontalnite plo~ki }e se donese napon
{to sakate da go ispitate, a na vertikalnite plo~ki istovremeno }e se donese
pilest napon, toga{ elektronskiot snop na
ekranot }e iscrtuva kriva koja ja prikaùva
vremenskata promena na ispituvaniot
napon.
Na slikata 3b (levo) e dadena slika {to se
dobiva od ispituvawe na vremenskata
promena na nekoj postojan napon. Slikata
pokaùva horizontalna linija, bidej}i ispituvaniot napon vremenski e nepromenliv.
Dokolku se donese vremenski promenliv
napon na horizontalnite otklonski plo~ki,
toga{ na ekranot }e se dobie informacija
za negovata vremenska promena. Na slikata
3b (sredina i desno) se dadeni u{te i skici
od vremenskata promena na pilestiot i
naizmeni~niot napon {to bi se dobile na
ekranot na osciloskopot.
Iako

!
!
kompjuterskite monitori (sl.
4),
"

#$
e sli~en kako kaj
osciloskopot. Razlikata e vo toa {to
otklonskiot sistem se sostoi od dva para
navivki koi se svrzani na napon . Strujata
{to te~e niz navivkite
Sl. 4. Katodna cevka vo TV aparat i vo

personalen kompjuter
sozdava magnetno pole koe moè da go otklonuva snopot od elektroni (za ova }e
stane zbor podocna).
otklonski
navivki
-K
+A
Sl. 3b. Vremenska promena na prav, pilest i

sinusoiden napon, doneseni na osciloskop
Na slikata 3b e dadena fotografija na eden
osciloskop.
Sl. 4a. Magnetski otklonski navivki kaj

katodnata cevka
89
Elektri~na struja
Taka, so dva para otklonski navivki (sl. 4a)

e ovozmoèno dvièwe na snopot gore-dolu
i levo-desno. So pogodni promenlivi
naponi moè da se napravi snopot da minuva
niz celiot ekran so takva brzina {to
~ove~koto oko ne }e ja zabeleì izmenata
na slikite. Slikata se formira so promena
na gustinata na elektronskiot snop preku
promena na naponot na Veneltoviot cilindar. Na po~etokot katodnite cevki bile
monohromatski (crno-belo ili crnozeleno). Podocna bile napraveni monitorite vo boja koi imaat zrnesta struktura.
Sekoe zrnce od ekranot se sostoi od tri
podzrnca od luminiscentni materii koi
svetat crveno, zeleno i sino (sl. 5).
balon od koj e evakuiran vozduhot, vo koj se

smesteni dve elektrodi, anoda i katoda (sl.
7). Katodata se zagreva i osloboduva elektroni. Na anodata se donesuva pozitiven
napon vo odnos na katodata, pa taka elektronite }e se dviàt kon anodata. Koga }e
padnat na nea, toga{ vo koloto }e pote~e
struja. Ako pome|u katodata i anodata se
povrze naizmeni~en napon, koj vremenski se
menuva kako na slikata 7a, toga{ struja }e
te~e samo za vremeto koga anodata e pozitivna vo odnos na katodata, t.e. vo pozitivniot poluperiod (sl.7b).
osciloskop
osciloskop
otpornik
dioda
~
izvor na
naizmeni~en
napon
Sl. 7a. Vaka izgleda

vremenskata promena
na naizmeni~en
napon gledan na
osciloskop
~
naizmeni~en
napon
Sl.7b. Vaka izgleda

ednonaso~niot
ispraven napon so
vakuumska dioda
gledan na osciloskop
Sl. 5. Trite zrna na ekran vo boja
êstotata so koja se menuvaat slikite na

televizorot e tolkava za da ne moè
~ove~koto setilo za vid da ja zabelì
promenata, t.e. 24 sliki vo edna sekunda.
Vakuumska dioda
anoda
- -- -
katoda
Sl. 7. Dioda
Vakuumskata dioda se sostoi od staklen
90
Za vreme na pozitivniot poluperiod anodata }e bide pozitivna, pa emitiranite elektroni od katodata }e stignuvaat na nea. Vo
ovoj poluperiod }e te~e struja. Za vreme na
poluperiodot koga anodata e nagativna,
elektronite nema da se dviàt kon nea, pa
struja nema da te~e. Poradi toa svojstvo
vakuumskata dioda na{la primena kako
ispravuva~; naizeni~niot napon go pretvora
vo istonaso~en.
Trioda
Triodata e vakuumska cevka ili elektronska lamba
&$. * sodrì
tri elektrodi: anoda, katoda i re{etka (sl.
8). Taa e prviot zasiluva~ki element i godinata na nejzinoto pronao|awe od strana na
Li De Forest, 1907, se smeta za godina na
ra|aweto na elektronikata. So pomo{ na
triodata
se
napraveni
zasiluva~i,
oscilatori i drugi neophodni elektri~ni
kola za da moè da se razvie audio-video

tehno-logijata, telekomunikaciite i drugo.
anoda +
Re{etka
3. Kako raboti osciloskopot?

4. [to e toa pilest napon, zo{to ponekoga{
toj se vika vremenska baza ?
5. Koja e osnovnata primena na vakuumskata
dioda? Zo{to?
6. Zo{to triodata moè da gi zasiluva
struite ? Kako se postignuva zasiluvaweto?
7. Nabrojte uredi kaj koi se koristi termoelektronska emisija.
- katoda
Sl. 8. Oznaka za trioda Sl. 9. Trioda

Na slikata 9 e dadena fotografija na trioda. Elektronskite lambi porano nao|aa
{iroka primena vo audiotehnikata vo koja
denes preovladuva polusprovodni~ka elektronika. No, lambite s u{te ostanuvaat da
caruvaat vo vselenata vo komunikaciskite
sateliti (sl. 10), kade {to se nezamenlivi.
Vo sekoj povik, napraven na mobilniot
telefon, u~estvuvaat po nekolku lambi.
Edison Tomas Alva (1847-1931),

amerikanski pronao|a~. Bil mnogu slab u~enik
i ne uspeal da zavr{i nikakvo u~ili{te. U{te
od dete izmisluval sekakvi sitni biznisi
(odgleduval ovo{je, prodaval vesnici, pa kupil
mala pe~atnica. Gi izumil fonografot i
svetilkata so jaglenovo vlakno, osiguruva~ot,
elektri~noto broilo, grafitniot mikrofon i
dr..
Thomas Alva Edison

Li de Forest (1873-1961), amerikanski nau~nik
i biznismen. Vo 1906 godina ja izumil triodata
koja bila vedna{ upotrebena kako zasiluva~ na
zvuk. Toj objavil i edna zbirka poezija, i nekolku filmski scenarija. Najinteresno za ovoj
nau~nik e toa {to ima dobieno OSKAR zaradi
ozvu~uvaweto na filmskiot proces.
Sl. 10. Komunikaciskite sateliti

imaat elektronski lambi

1. Objasnete {to e toa termoelektronska
emisija. Kako taa se realizira?
2. [to e izlezna rabota na metalot? Dali e
toa karakteristika na metalot?
Lee De Forest
91
5. 11. POLUSPROVODNICI
Sopstvena i primesna sprovodlivost
U{te vo elektrostatikata spomnavme deka
postojat materijali koi ja sproveduvaat
elektri~nata struja podobro otkolku
izolatorite, a poslabo od sprovodnicite, i
se narekuvaat polusprovodnici.
polusprovodnicite vo odredeni uslovi moàt da se odnesuvaat kako dobri sprovodnici, a vo drugi, kako izolatori.
Polusprovodnik {to najmnogu se
koristi vo elektronikata e hemiskiot element silicium, i toa vo ~ista i vo forma so
dodatoci od drugi elementi, nare~eni
dopinzi. ]e govorime samo za siliciumot
bidej}i toa e zasega najzastapenata
polusprovodni~ka tehnologija.
@, iliciumot e ~etirivalenten
element koj formira
so vrzuvawe so
4 sosedni siliciumovi atomi. îstiot,
nedopinguvan polusprovodnik, silicium se
vika polusprovodnik so sopstvena sprovodlivost ili sopstven tip silicium.
Si
Naukata za polusprovodnicite go ovozmoì

brziot tehnolo{ki napredok na ~ove{tvoto. Primenata na polusprovodnicite ovozmoì brza zamena na vakuumskite cevki so
soodvetni polusprovodni~ki napravi.
Si
Si
Si
Si
Si
Sl. 2. îst silicium
Sl. 1. Kristalna re{etka na nekoe cvrsto

telo
<
cvrstite tela imaat kristalna struktura koja podrazbira podredeni
atomi vo prostorot (sl. 1). Elektronite vo
kristalnata re{etka se zaedni~ki za dva
ili pove}e atomi.
Dodeka kaj metalite brojot na slobodni elektroni e pribli`no ednakov na
brojot na atomite {to se vrzani vo metalot,
pomnoèn so negovata valencija, kaj polusprovodnicite toj broj e zna~itelno pomal
i se menuva vo zavisnost od uslovite. Taka,
92
Kaj sopstveniot tip silicium sprovodlivosta se dolì na sozdavawe parovi

elektron-{uplini pri opredeleni uslovi.
Za da go razbereme mehanizmot na
sprovodlivosta na polusprovodnicite }e
zamislime poredeni atomi od kristalna
re{etka vo elektri~no pole. Ako pri odredeni uslovi eden elektron se oslobodil od
eden od atomite, toj zad sebe ostavil
isprazneto mesto koe se odnesuva kako da e
pozitiven elektri~en polne`, vrzan za
re{etkata (sl. 3). Toa mesto ima tendencija
da vrze elektron, pa zatoa se narekuva
{uplina. [uplinata moè da se popolni so
elektron od sosedniot atom, taka {to sega
tamu }e nastane {uplina, i taka natamu so
red. Na toj na~in elektronot da se dviì vo
edna nasoka a {uplinata (ispraznetoto mesto) kako da se dviì vo sprotivnata nasoka.
Zna~i, kako nositeli na strujata kaj
polusprovodnicite se javuvaat i elektronite i {uplinite.
dvièwe na elektronite
centracija na slobodni elektroni otkolku

kaj sopstveniot tip, pa zatoa se narekuva
negativen (N)-tip polusprovodnik.
P-tip (pozitiven tip) silicium se dobiva
pri dopinguvawe so atomi so poniska valentnost od siliciumot (na primer, trivalnten
bor).
dvièwe na {uplinite
Si
Si
Si
Si
Si
Si
Si
Si
Si
Si
Si
Si
Sl. 3. Elektronska i {uplinaska stuja vo

polusprovodnik pod napon
Sprovodlivosta na ~istiot silicium e
mnogu mala, pa moè da se zgolemuva so
dodavawe na atomi-primesi od nekoj drug
element. Vakvata sprovodlivost se narekuva
primesna sprovodlivost. Vo zavisnost od
vidot i valencijata na hemiskiot element
{to se koristi kako doping (dodatok), polusprovodnicite moàt da bidat od P-tip
(pozitiven tip) ili N-tip (negativen tip)
Si
Si
Si
mestoto se vladee kako

pozitiven elektri~en polne`
Sl. 5. [uplina kaj P-tip silicium

Si
Si
Si
Si
Si
Si
Si
Si
Si
Si
Si
Si
Si
Si
Si
pettiot nesparen elektron od fosforot

se vladee kako negativen elektri~en polne`
Sl. 4. Sloboden elektron kaj N-tip

silicium
N-tip (negativen tip) silicium se
dobiva pri dopinguvawe so atomi so povisoka valencija od siliciumot kako, na
primer, petvalentniot fosfor (sl. 4).
Taka pri formiraweto na kristalot od silicium moè da se slu~i mestoto
od eden siliciumov atom da bide zameneto
so fosforen atom. Takvoto mesto lesno
moè da go oslobodi nespareniot elektron
od pettata valencija na fosforot. Taka kaj
polusprovodnikot postoi pogolema kon-
Taka, pri formirawe na kristalot od silicium moè da se slu~i edno mesto od siliciumot da bide zameneto so trivalentniot
jon na bor (sl. 5). Na toa mesto postoi eden
elektron od soseden siliciumov atom koj ne
si dobil ra~i~ka od sosedot (borot) bidej}i toj ima samo 3 race. Vakvoto mesto se
odnesuva kako pozitiven polne` koj ima
tendencija da zarobi elektron. Vakvite polusprovodnici imaat pove}e {uplini otkolku sopstveniot tip, pa zatoa se narekuvaat P-tip polusprovodnici.
Dopinguvaweto na ~istiot silicium, za da
se dobijat P i N silicium, se postignuva na
mnogu razli~ni na~ini. Za nekoi nameni
toa se pravi u{te dodeka siliciumot e rastopen, pa toga{ se dodava supstancijata za
dopinguvawe. Koga }e se stvrdne siliciumot, toga{ atomite od dopingot se vgraduvaat vo re{etkata i pravat P ili N tip
silicium.
Drug mnogu ~est na~in na vgraduvawe doping
vo osnovnata supstancija (siliciumot) e
najmnogu zastapen vo mikroelektronskata
industrija so pomo{ na bombardirawe na
osnovnata supstancija so zabrzani atomi od
93
dopingot. Taka, ako se dovolno brzi, doping~esticite probivaat niz povr{inata i

vleguvaat vo vnatre{nosta na materijalot.
Tamu tie se vgraduvaat vo nego i sozdavaat
novi slobodni elektroni ili {uplini.
Osnovni svojstva na polusprovodnicite

Sprovodlivosta na metalite opa|a so porastot na temperaturata. Kaj polusprovodnicite e sprotivno, sprovodlivosta na ovie
materijali raste so porastot na temperaturata, i toa mnogu pobrzo, otkolku {to promenite na otporot se slu~uvaat kaj metalite. So porastot na temperaturata sprovodlivosta eksponencijalno raste.
Pova`ni svojstva na polusprovodnicite se:
1) tie poseduvaat negativen temperaturen
koeficient na otporot, t.e. so porastot na
temperaturata raste i nivnata sprovodlivost; 2) osven od temperaturata, sprovodlivosta na polusprovodnikot silno zavisi
od nivnata ~istota, od prisustvoto na primesite vo niv, od intenzitetot na ozra~uvawe so rendgensko, ultravioeletno zra~ewe, ili vidliva svetlina, kako i od ja~i-
nata na elektri~noto pole.
Ek
Sl. 6. G!

&

Za razlika od metalite, kade {to sprovodlivosta ne zavisi od ja~inata na elektri~noto pole, sprovodlivosta na polusprovodnicite pokaùva zabeleìtelna zavisnost
od ja~inata na elektri~noto pole, osobeno
ako se nadmine nekoja kriti~na vrednost za
elektri~noto pole (E>Ek). Imeno, soglasno
Omoviot zakon

(j=VE), Y
e j gustinata na strujata, V e
specifi~na sprovodlivost, a E ja~inata na
elektri~noto pole kaj polusprovodnicite
94
vakva linearna zavisnost me|u gustinata na

strujata i ja~inata na poleto vaì samo do
pole koe e pomalo od kriti~nata vrednost
Ek. Potoa zavisnosta ve}e ne e linearna,
tuku pobrzo raste mnogu pobrzo. (videte
slika 6). Specifi~nata sprovodlivost ne e
konstantna tuku raste so poleto.
Ovaa zavisnost vaì za pove}eto ~isti polusprovodnici, za koi Ek # 10 6 V/m. Vo polusprovodnici od p i n tip ova otstapuvawe
od linearniot porast na sprovodlivosta
nastanuva pri poniski poliwa od red golemina 104 do 105 V/m.
Sli~no, golema e razlikata vo sprovodlivosta vo zavisnost od ~istotata na
polusprovodnikot, na primer, pri promena
na koncentarcijata na primesata indium za
samo 10-6 %, vo kristalnata re{etka na germaniumot specifi~nata sprovodlivost se
zgolemuva 106 pati.
Polusprovodnicite se koristat vo
elektronikata i mikroelektronikata (elektronski napravi so mikrometarski dimenzii) za pravewe diodi, tranzistori, ~ipovi,
i drugo. Na sl. 7 e dadena takanare~ena
vafla (tenko prese~en kruèn disk) od ~ist
silicium {to ponatamu se koristi za pravewe na ~ipovi "
#,

, MP3 .
Sl. 7. Polusprovodnik od silicium. Od nego se

pravat ~ipovite za kompjuterite.

1. Koi materijali gi vikame polusprovodnici?
2. Objasnete ja primesnata sprovodlivost.
3. Poglednete ja periodnata tabela i najdete
ja ~etvrtata grupa. Locirajte gi ~etirivalentnite polusprovodni~ki elementi Si i
Ge. Poglednete gi grupite levo i desno (III i
V) i zabeleète so koi elementi moè da se
dopinguvaat elementite od ~etvrtata grupa
za da se dobijat P i Ntip polusprovodnici.
5.Elektri~na struja
5.12. POLUSPROVODNI^KI
UREDI
Polusprovodni~ka dioda
(PN-kontakt)
Samoto ime kaùva deka taa se sostoi od
kontakt pome|u dva polusprovodnika od koi
edniot e od P-tip, a drugiot od N-tip. Pri
vospostavuvaweto
kontakt
pome|u
P
polusprovodnikot (koj se odnesuva kako da
ima vi{ok na slobodni pozitivni polneì {uplini)
i
N-polusprovodnikot
(se
odnesuva kako da ima vi{ok elektroni),
doa|a do razdviùvawe na mestoto na
kontaktot, eden del od {uplinite od Ppolusprovodnikot }e se pridviì tamu kade
{to gi ima pomalku, t.e. vo N-delot i,
obratno, elektroni od N-delot }e ja
pominat granicata i }e se naselat vo Pdelot. Na toj na~in granicata pome|u P i N
}e sozdade sloj koj e osiroma{en so
nositeli (elektroni i {uplini). Spored
toa, i negovata sprovodlivost }e bide
namalena, pa zatoa se narekuva barieren
sloj. Ako PN-kontaktot se vklu~i na
postojan napon (sl. 1a), taka {to P-delot }e
bide na negativniot potencijal a N-delot na
pozitivniot potencijal, elektronite od izvorot nema da moàt da pominat niz barierniot sloj, za{to }e bidat odbieni od elektronite na koi naiduvaat na barierata. Vo
ovoj slu~aj niz PN kontaktot nema da moè
da te~e struja, pa svetilkata S nema da
zasveti.
Ako sega go priklu~ime P za (+)
potencijal a N za (-), toga{ elektroni od
izvorot }e doa|aat vo N-delot i }e gi neutraliziraat {uplinite na grani~niot sloj
(sl. 1(b)). Istovremeno, elektronite od
grani~niot sloj od P-delot }e begaat kon
pozitivniot polaritet od izvorot, pa
barierata }e bide s potenka i poslaba.
Toga{ strujata }e moè da pote~e niz PNgranicata, pa svetilkata S }e svetne.
Diodata se koristi isto kako i vakuumskata
dioda, za ispravuvawe na naizmeni~en
napon. Propustlivata nasoka na diodata e
ozna~ena so nasokata na strelkata od
nejziniot simbol (sl. 1v), a nepropustliva e
od obratnata stranata na vertikalnata

crti~ka.
I=0
- +
- +
- +
- +
- +
- +
- +
+
(a)
Sl. 1v. Oznaka za

dioda vo
elektronikata
I
- +
(b)
- +
- +
- +
Sl. 1. PN-dioda vo nepropustliva

i propustliva nasoka
Volt-amperskata karakteristika na PN-kontaktot e nelinearna (se razlikuva od prava

linija). Za negativni naponi (sl. 2) strujata
e sosem mala, dodeka, pak, za pozitivni
naponi taa dobiva mnogu pogolemi
vrednosti koi rastat so naponot.
U
Sl. 2. Nelinearna IV karakteristika
na polusprovodni~ka dioda.
LED-dioda
LED (LED=Light Emmission Diode) -diodata
sostoi,isto taka, od P-N kontakt. Nekoi
diodi moàt da emitiraat svetlina a drugi,
95
pak, da ja detektiraat, pa se narekuvaat

fotodiodi. Raboti na principot
na
osloboduvawe (emitirawe) na svetlina pri
vra}aweto na vozbudenite elektroni vo
normalnata
sostojba.
LED
diodite
zasvetuvaat pri opredelen napon na palewe.
Gi ima crveni, zeleni i sini. LED diodite
se
upotrebuvaat
kako
indikatorski
svetilki kaj mnogu elektronski uredi. Gi
ima kako mali zeleni i crveni svetlenca
{to sluàt kako indikatari na rabotata na
kompjuterot,
tastaturata,
televizorot,
muzi~kiot sistem i dr. Gi ima vo displeite
so golemi dimenzii (svetle~kite reklami) i
dr.
Solarni }elii
--
+
+ +
+ +
+ + N + - P
+
+
+
+ -+
+ -
Sl. 4. PNP transistor
godina. So otkritieto bila ovozmoèna

brza zamena na kabestite, neekonomi~ni i
kr{livi elektronski lambi so minijaturni
polusprovodni~ki napravi. Ottoga{, pa s
do denes, se sozdadeni site elektronski
tehni~ki blagodeti {to sekoj den ni go
olesnuvaat ìvotot, ni davaat mo`nost za
brzi komunikacii (telefonski i satelitski
vrski), dostap do informacii (kompjuteri i
internet) i mnogu drugi raboti.
K
K
B
Sl. 3. Solarni }elii
PN-kontaktot se koristi za pravewe na

fotovoltai~ni (solarni) }elii (sl. 3) koi ja
pretvoraat
son~evata
energija
vo
elektri~na. Pokraj toa, od PN-kontakt se
napraveni i raznite senzori koi se
~uvstvitelni na promena na osvetluvaweto,
infracrvenite detektori za gledawe no}e,
detektorite za radioaktivni zra~ewa i
mnogu drugi.
Bipolaren tranzistor (PNP ili NPN)
Najagolemiot skok vo naukata i ~ove{tvoto
se
postignal
so
otkrivaweto
na
tranzistorot od strana na Breten, Bardin i
[okli vo 1949
96
NPN
PNP
Sl. 5. Oznaki za tranzistori vo elektronikata
Bipolarniot tranzistor se sostoi od tri

sloja (baza -V, emiter-E i kolektor-K)
(sl.4), t.e. od polusprovodni~kii sloevi
~ij{to tip naizmeni~no se menuva. Spored
toa, postojat dve varijanti PNP i NPN tranzistori.
[ematskite
oznaki
na
tranzistorot se dadeni na slikata 5.
Va`nosta na tranzistorot e vo toa {to toj e
zasiluva~ki element. Ako se donese mala
promenliva struja vo vleznoto kolo na
tranzistorot (sl. 6), toj na izlezot }e se
pojavi kako mnogukratno zasilena struja
koja se menuva na ist na~in kako {to se
menuva naponot vo vleznoto kolo.
5.Elektri~na struja
jaka
kolektorska
struja
N
kolektor
slaba
emiterska
struja
vlezno
kolo
Pbaza
N
emiter
izlezno
kolo
lem pozitiven napon Vg (dovolno jako pole)

moè da se slu~i induciranite elektroni
da gi nadminat {uplinite od P-slojot. Na
toj na~in vo eden tenok sloj vo blizinata na
izolatorot (nad òltata isprekinata
linija), P-tipot polusprovodnik }e premine
vo N, pa taka }e se formira eden tenok
sprovoden kanal (nad isprekinatata linija)
i strujata }e moè da pote~e. Dokolku
naponot na vratata (G) e negativen, toga{
propustlivosta na PN-kontaktite stanuva
pomala (tenkiot kanal nad òltata isprekinata crta se isten~uva, pa struja nema da
pote~e. Na toj na~in vratata (G) od
mosfetot ja ima istata upravuva~ka uloga
vrz strujata kako i re{etkata kaj triodata.
Na sli~en na~in kako kaj triodata se
slu~uva zasiluvaweto kaj mosfetot.
Sl. 6. Tranzistorot kako zasiluva~

Tranzistorot se upotrebuva vo zasiluva~ite
i mnogu drugi elektronski uredi, kaj radiopriemnicite, televizorite i dr.
Vg +
S
N
G
+ + + +
- - - -
D
P
MOSFET- tranzistori
Vedna{ da ja de{ifrirame kratenkata. Toa
e spoj pome|u metal, (M), oksid (O) i polusprovodnik (S), tranzistor so efekt na pole
(FET). Se sostoi od P-tip silicium na koj se
postaveni tri polusprovodni~ki sloevi,
kako na slikata 7 (NPN). Kaj mosfetot
postojat tri elektrodi: sors ili izvor (S),
vo slu~ajot edniot N-sloj; drejn ili uvor
(D), a toa e drugiot N-sloj i gejt ili vrata
(G) koja pretstavuva metalna elektroda koja
e
odvoena
od
P-polusprodnikot
so
izolatostki sloj (belo {rafirano). Ako na
vratata G se donesuva pozitiven napon Vg,
toga{ na slojot P vo blizinata na
izolatorot }e se sozdava negativno
koli~estvo elektri~estvo pod dejstvo na
influencija. Na toj na~in vo izolatorskiot
sloj se sozdava elektri~no pole (ottamu i
imeto polev = field tranzistor) koe se upravuva odnadvor so naponot Vg. So dovolno go-
Sl. 7. Presek na eden MOSFET tranzistor

Mosfetot e iskoristen vo digitalnata tehnika. Taka, koga toj propu{ta struja
(otvorena vrata) e definiran brojot 1, a
koga ne propu{ta (zatvorena vrata) e
definiran brojot 0 od binarnata algebra.
So pomo{ na binarnata algebra, od
broevite 0 i 1 moàt da se zapi{at site
prirodni broevi, site zborovi (digitalen
tekst), site glasovi (digatalno audio-CD),
site sliki nepodvi`ni i podvi`ni
(filmovi na DVD).
97
Integralni kola (~ipovi)

Pokraj ulogata na
tranzistorot kako
zasiluva~ i prekinuva~
MOSFET-ot
pri odredeni uslovi

vo ~en omski
otpornik koj moè
da se upravuva so
naponot na gejtot.
Sl. 8. Mikroprocesor
Toa go pravi mo{ne
pogoden za primena vo integriranata
tehnika, kade {to site komponenti moàt
da se izvedat samo na edna monolitna plo~a
od polusprovodnik. Taka, so pomo{ na
integriranata tehnika, tranzistorite se
smaleni do mikroskopski dimenzii. Poslednive godini na eden kvadraten santimetar od siliciumov monokristal se mestat
duri i pove}e od 1 milion mosfetovi
tranzistori. îpovite gi ima vo mikroprocesorot na kompjuterot, vo ìvata
memorija (RAM), vo memorijata na kompjuterot (EPROM) i vo mnogu drugi
sklopovi.
osciloskop. Za da dobiete ednostrano

ispravena struja, potrebna e samo edna
polusprovodni~ka
dioda.
Toga{
ispraveniot napon, gledan na osciloskopot,
}e izgleda kako na slikata 9(b). Za da se
ublaàt promenite na strujata, potreben e i
eden kondenzator vo uloga na filter (sl.
9(v), koj }e se polni za vreme na
poluperiodot vo koj diodata e propustliva
i }e se prazni koga taa e nepropustliva, pa
celo vreme niz otpornikot }e te~e struja.
220 V ~
transformator
6V~
50 Hz
kon
osciloskop
1k
Neispraven napon
Sl. 9(a). Naizmeni~na struja
{to treba da se ispravi
220 V ~
transformator
6V~
50 Hz
kon
osciloskop
1k

1. Kako funkcionira polusprovodni~ka
dioda?
2. Objasnete kako tranzistorot ja zasiluva
strujata?
3. Nabrojte gi uredite kade s moè da se
koristat polusprovodni~kite uredi.
Sl. 9(b). Ispravuva~ so edna

dioda
+
220 V ~
transformator
6V~
50 Hz
10 F
1k
kon
osciloskop
4. Konstrukcija na polusprovodni~ki
ispravuva~.
Za konstrukcija na eden polusprovodni~ki

ispravuva~ se potrebni: polusprovodni~ka
dioda, eden elektrolitski kondenzator
(okolu 10 F), eden otpornik i sprovodni
ìci. Za da moè da se pokaè ispravuva~koto dejstvo, potrebeni se eden
transformator od 6V i eden osciloskop.
Promenite na naizmeni~nata struja se gledaat na prvata {ema na slikata 9(a).
Kraevite na otpornikot se svrzuvaat za
98
Ednostrano
ispraven napon
Sl. 9(v). Ispravuva~ i filter

so dioda i kondenzator
Ednostrano ispraven i filtriran

(ispeglan) napon
5. Bioelektri~ni potencijali
5.13. BIOELEKTRI^NI
POTENCIJALI
Bioelektri~niot potencijal e rezultat
od razli~nata koncentracija na pozitivnite
i negativnite joni, od dvete strani na
kletkinata membrana.
Poto~no, te~nosta vo vnatre{nosta na
kletkata (intercelularna te~nost- citoplazma) kako i onaa nadvor od nea (ekstracelularna te~nost) pretstavuva elektroliten
rastvor {to sodrì pozitivni i negativni
joni. Vo op{t slu~aj, bez vlijanie na nadvore{noto elektri~no pole, neposredno od
vnatre{nata strana na kletkinata membrana
se natrupuva vi{ok negativni joni, a pozitivnite joni se natrupuvaat na nadvore{nata
strana na membranata. Na toj na~in, vo bli-
Dokolku na koj i da bilo na~in dojde do

draznewe na kletkata, se promenuva propustlivosta na membranata, a so toa se predizvikuva i soodvetna promena na koncentracijata na jonite, potencijalot dobiva
drugi golemini i predznak. Tie promeni se
nare~eni biopotencijal na pobuduvawe ili
akcionen bioelektri~en potencijal.

Bioelektri~nite potencijali vo osnova moè da bidat sozdadeni od: difuzijata na
jonite niz kletkinata membrana {to e rezultat od postoewe na gradient na koncentracija
od dvete strani na membranata (pasiven
transport i olesneta difuzija); aktivniot
transport na joni koj, isto taka, sozdava neramnote`na sostojba na jonite od dvete strani na membranata; transportot koj e rezultat
na
od gradientot na elektri~noto pole
membranata itn.
Bidej}i membranata e sosema tenka
(d=9 10-9 m), faktot deka postoi
potencijalna razlika od okolu 90 mV,
pokaùva deka ja~inata na elektri~noto
pole E vo membranata e mnogu golemo:
E
Sl. 1.
zina na membranata, doa|a do formirawe na

dvoen elektri~en sloj (sl. 1).
Po svoite elektri~ni svojstva kletkata
i nejzinata okolina moè da se prikaàt
kako kondenzator. Citoplazmata i te~nostta
{to ja opkoluva, koi imaat visoka sprovodlivost, se dvete elektrodi, a kletkinata membrana so svojata mala sprovodlivost ja ima
ulogata na dielektrik koj gi razdeluva
elektrodite.
Bioelektri~nite potencijali, osven
kaj kletkinite mambrani, postojat i pome|u
tkivata, muskulnite i nervnite vlakna, vo
razli~ni delovi na eden ist organ koga toj e
vo razli~ni fiziolo{ki sostojbi itn. Vakvi
bioelektri~ni potencijali postojat i kaj
rastenijata.
Bioelektri~nite potencijali koi se
vospostavuvaat kaj kletka bez pobuduvawe,
odnosno bez da se izloì na drazba, se
pomalku ili pove}e nepromenlivi i se vikaat
bioelektri~ni potencijali na miruvawe.
M
d
0,070 V
9,0 10 9 m
7,8 10 6 V/m .
Nernstov potencijal
Vo sistemot "ìva kletka-okolina"
sekoga{ postoi nekoja potencijalna razlika.
Koga kletkite ne se izloèni na drazba, vo
kletkinata te~nost se odrùva visoka koncentracija na kaliumovite joni, a niska na
natriumovite, dodeka vo nadvore{nosta na
kletkata e obratno.
Osven jonite na Na+, K+ i Cl-, vo te~nosta vnatre i nadvor od kletkata ima golemo
koli~estvo i na golemi negativni joni (fosfati, karbonati i golemi organski joni). Dimenziite na ovie joni se pogolemi od porite
niz koi moè da difundiraat pomalite joni.
Zatoa slobodno moè da se ignorira efektot
od difuzija na golemite negativni joni. Vo
tabelata 1 se prikaàni koncentraciite na
pova`nite joni vo vnatre{nosta na kletkata
Ci (intercelularnata te~nost) kako i onaa
nadvor od nea (ekstracelularnata te~nost) Ce.
99
Tabela 1.
JON
koncentracija na jonite
Ci (mmol/l)
koncentracija na jonite
Ce (mmol/l)
Na+
K+
Cl-
14
140
8
142
4
124
Vo sistemot "ìva kletka-okolina"

sekoga{ postoi nekoja potencijalna razlika
'M. Ako me|u elektrolitnite rastvori se
nao|a membrana, selektivno propustliva samo
za eden vid joni, pri konstanten pritisok i
temperatura za ednovalentnite joni, vaì
Nernstova ravenka
'M Mi M e
RT
F
ln
ci
ce
(1)
kade {to ce - koncentracijata na jonite (koi

moè da pominat niz membranata) od nadvore{nata strana na membranata, ci od vnatre{nata strana, R =8,3148 Jmol-1K-1 - univerzalna
gasna konstanta), F=96485,34 C mol-1- Faradeeva konstanta, a T- apsolutna temperatura.
Ravenkata (1) dava mo`nost da se odredi
potencijalnata razlika pri razli~ni koncentracii na osnovnite joni koi ja predizvikuvaat taa potencijalna razlika.
Ako vo ravenkata (1) se zamenat soodvetnite vrednosti za konstantite R i F, pri
temperatura T = 310 K, za potencijalnata
razlika na membranata {to moè da odrùva
ramnoteà na koncentraciite ci i ce, , se
dobiva ravenkata:
'M Mi M e
61 log
ci
,
ce
(2)
kade {to 'Mse izrazuva vo mV. Ovaa ravenka

se koristi za pozitivnite joni; za negativnite joni znakot na potencijalnata razlika e
pozitiven.
PRIMER 1. Pri pretpostavka deka niz membranata difundiraat edinstveno K+ joni,
spored podatocite od tabelata 1 da se opredeli Nernstoviot potencijal koj odgovara na
ovie joni.
100
'M(K )
Ci /Ce
0,0986
35,0
0,072
61log
ci
ce
'M(K )
Nernstov potencijal
+61 mV
-94 mV
-72 mV
61log
140
4
61 log 30
94 mV
Toa se odnesuva koga potencijalot na

miruvawe edinstveno bi se sozdaval samo od
K+ jonite. Me|utoa ovoj potencijal vo kletkata ne e dovolno negativen za da odrùva ramnote`na sostojba. Zna~i, jonite na K+ poradi
postoeweto na gradientot na koncentracijata, difundiraat kon nadvor.
Poradi gradientot na koncentracijata
na Na+ joni, ovie joni difundiraat navnatre.
Kako rezultat na toa na kletkinata membrana
se sozdava potencijal so obraten polaritet.
Koga membranata bi bila propustliva samo za
natriumot,
a
nepropustliva
za
site
preostanati joni, Nernstoviot potencijal
spored ravenkata (1) bi iznesuval +61 mV.
Me|utoa, neminovno e da se postavi i
pra{aweto: akva e interakcijata od ovie
potencijali i kolkav e sumarniot potencijal?
Odgovorot na ova pra{awe go dava GoldmanHodgin-Katzovata ravenka koja, vsu{nost, e
voop{tena Nernstova ravenka (pobarajte
literatura za da nau~ite pove}e).
Vo slu~aj koga procesot na razmena na
materijata bi se odvival samo so difuzija
(t.n. pasiven transport), toj bi te~el s dodeka koncentracijata na jonite (vo ovoj slu~aj
Na+, K+ i Cl-) koi moè da pominat niz membranata ne se izedna~i.
Vo prirodata toa ne se slu~uva, t.e.
me|u ìvata kletka i nejzinata okolina za
spomnatite joni se odrùva konstanten gradient na koncentracija. Toa zna~i postoi poseben mehanizam (toa e aktivniot transport)
koj ovozmoùva transport na Na+ joni od kletkata vo nadvore{nata sredina i na K+ joni od
nadvore{nata sredina vo kletkata.
difuzija na natrium
142
mmol/l
Na
14
mmol/l
Na
sostojba na miruvawe
+ + + + + + + + + +
a)
+ + + + + + + + + +
natriumova pumpa
priloèna drazba
+ + + +
+ + + +
+ +
difuzija na kalium
4
mmol/l
140
mmol/l
kaliumova pumpa
+ + + +
Cl
Cl
difuzija
+ + + +
rasprostranuvawe na akcioniot potencijal
+ +
+ +
+ + + + + +
(-90 mV)
124
mmol/l
b)
+ +
v)
+ + + + + +
+ +
8
mmol/l
+ +
polna depolarizacija
+ + + + + + + + + +
Sl. 2. [ematski prikaz na difuzija na nekoi
pova`ni joni niz kletkinata membrana
Aktivniot transport se odviva so

elektrogenata natrium-kaliumova pumpa.
Bidej}i aktivniot transport se odviva
nasproti gradientot na koncentracija, o~igledno e deka toj se odviva so tro{ewe energija. Ovaa energija se dobiva od metaboliti~kite procesi koi se odvivaat vo kletkata.
Dokolku na koj i da bilo na~in dojde do
draznewe na kletkata, toga{ se predizvikuva
i soodvetna promena na koncentracijata na
jonite vo vozbudeniot del od vnatre{nata i
nadvore{nata strana na membranata, potencijalot dobiva drugi vrednosti i e nare~en akcionen bioelektri~en potencijal.
Nervnite signali se prenesuvaat so pomo{ na akcioniot potencijal. Mestoto na
draznewe od nadvore{niot del na kletkinata
membrana stanuva elektronegativno. Preraspredelbata na jonite ima vremenski karakter,
a po zavr{uvawe na procesot na drazneweto,
povtorno se vospostavuva membranskiot
potencijal na miruvawe.
Imeno, akcioniot potencijal zapo~nuva so promena na negativniot potencijal vo
miruvawe (depolarizacija) i zavr{uva so povtorno vra}awe na negativniot potencijal od
vnatre{nata strana na membranata (repolarizacija).
+ + + + + + + + + +
g)
po~etok na repolarizacija
+ + + +
+ + +
+ + +
d)
+ + +
+ + +
+ + + +
Sl. 3. Akcionen potencijal
Na sl. 3 e prikaàno nervno vlakno vo

pet razli~ni stadiumi, koga e nadraznet eden
del od membranata, pri depolarizacija i repolarizacija. Generiraniot potencijal vo edna to~ka od membranata inducira depolarizacija na sosednite delovi od membranata i se
{iri vo dvete nasoki po celata dolìna na
vlaknoto (sl. 3.b i 3.v).
Pra{awa i zada~i
1. Kako moè da se prikaè kletkata
spored svoite elektri~ni svojstva?
2. Spored podatocite od tebelata 1
opredelete go Nernstoviot potencijal za
natriumovite joni.
14
'M(N ) 61log
61log 0,0986
142
'M(N ) 61 (1,006) 61 mV
3. Potencijalot na miruvawe prikaète go preku analogna elektri~na {ema na
kletkinata membrana.
101
5.14. BIOELEKTRIÊN
POTENCIJAL NA SRCETO,
MOZOKOT I MUSKULITE
Pri sekoe dvièwe na muskulite vo organizmot inicirana e elektri~na aktivnost
vo forma na premin na jonite niz kletkinata
membrana. Vo medicinata posebno se zna~ajni
elektri~nite impulsi povrzani so rabotata
na srceto i aktivnosta na mozokot. Ovie impulsi telesnite te~nosti gi sproveduvaat do
povr{inata na teloto kade na odredeni mesta
od teloto se manifestiraat kako promeni na
bioelektri~niot potencijal.
Za registrirawe na bioelektri~nite
potencijali, koi se od red na golemina na milivolti (pri mozo~nata aktivnost i mikrovolti), se koristat specijalni instrumenti
koi imaat mo`nost za zasiluvawe na biopotencijalite i nivno grafi~ko ili vizuelno
prikaùvawe.
BIOELEKTRIÊN POTENCIJAL NA
SRCETO. Nau~ivme deka kako rezultat od raz-
li~nata koncentracija na pozitivnite i negativnite joni od dvete strani na kletkinata

membrana se sozdava dvoen elektri~en sloj.
Neposredno pred kontrakcijata na srceviot
muskul na yidovite na negovite kletki nastanuvaat promeni koi ovozmoùvaat difuzija
na pozitivnite joni vo vnatre{nosta na kletkata i taa stanuva pozitivno naelektrizirana
vo odnos na nadvore{nosta. Ovaa depolarizacija se {iri po celata kletka. Takov bran na
depolarizacija se inicira vo sinus atriumskiot jazol. Toa e po~etnata elektronegativna to~ka na srceto. Branot se {iri po celiot
muskul. Po toa, celiot muskul na srceto
poleka povtorno se vra}a vo po~etnata sostojba (}e stane pozitiven). Toa e procesot na
repolarizacija. Imeno, ritmi~nosta na kontrakciite na srceto e predizvikana od {ireweto na akcionite biopotencijali vo srcevite muskulni vlakna.
Celoto srce se depolarizira kako da se
raboti za dve funkcionalno odvoeni edinici.
Ednata se sostoi od dvete pretkomori, a drugata od dvete komori. Tie vo s se povrzani so
atrioventrikularniot jazol koj go zabava
sproveduvaweto na impulsite od pretkomori-
102
te vo komorite. Toa dava dovolno vreme pretkomorite pri kontrakcijata da ja ispraznat

sodrìnata na krv vo komorite pred da dojde
do nivna povtorna kontrakcija. Kako se {iri
akcioniot potencijal i kako go zafa}a celoto srce moè da se vidi na sl. 1.
&
pc
Sl. 1.
Promenliviot potencijal na srceto e

povrzan so {irewe na akcioniot potencijal.
Pritoa, okolu srceto se sozdava promenlivo
elektri~no pole. Toa promenlivo elektri~no
pole se {iri po celiot organizam s do povr{inata na teloto kade moè i da se registrira (sl. 2).
-M4
- M3
-M2
pc
- M1
elektri~na
oska na srceto
Mo
+M4
+M1+M2 +M3
Sl. 2.
Ako se napravat merewa za bioelektri~nite potencijali na razni to~ki od povr{inata na ~ove~koto telo, potoa to~kite so
ist bioelektri~en potencijal da se povrzat,
se dobivaat ekvipotencijalni krivi prikaàni na slikata 2.
Spored teorijata na Ajnthofen srceviot muskul se odnesuva kako vektor, so periodi~no promenliv dipolen moment koj vo
organizmot sozdava promenlivo elektri~no
pole.
Vektorot na elektri~niot dipolen mo-
sl. 1 e prikaàn "rezultantniot" vektor

delumno depolarizirano srce.
mV
+2
&
p c vo
1s
&
&
ment e p c=Q l , kade {to l e dolìna na dipolot, ima nasoka od polneòt -Q kon polneòt
+Q. Vektorot na elektri~niot dipolen moment pominuva niz prava koja se vika elektri~na oska na srceto. Taa kaj zdravo srce se
sovpa|a so anatomskata oska.
Vektorot na elektri~niot dipolen moment na srceto se nao|a vo centarot na ramnostraniot triagolnik (Ajnthofenov triagolnik sl.3). Koga dipolot, koj go sozdava
elektri~noto pole, se nao|a vo centarot na
ramnostraniot triagolnik, potencijalnite
razliki UI , UII , UIII koi postojat na temiwata
na triagolnikot se odnesuvaat
kako sood&
vetnite proekcii na p c vrz stranite na
triagolnikot, t.e. :
UI : UII : UIII = pI : pII : pIII
(1)
UI
DR
LR
pc
UII
UIII
LN
Sl. 3.
Bidej}i elektri~niot dipolen moment
na srceto so tekot na vremeto se menuva, vo
odvodite postaveni na opredeleno mesto se
dobivaat promeni na potencijalite generirani od srceviot muskul pri razli~nite
fazi od negovata rabota. Pri rabotata na
&
srceto vektorot p c se menuva taka, {to negoviot po~etok sekoga{ zadrùva ista polo`ba,
a negoviot vrv zazema razli~ni sostojbi. Na
P
0
-1
S
PR interval 0,16 s
Sl. 4. Linearen elektrokardiogram
Zapisot koj ja pokaùva razlikata vo

biopotencijalite na povr{inata na teloto,
koi se rezultat od branot na depolarizacija i
repolarizacija, koj patuva od pretkomorite
kon komorite na srceto, e poznat kako elektrokardiogram (ECG). Za taa cel na opredeleni mesta od povr{inata na koàta se stavaat specijalni elektrodi povrzani so instrumenti za zasiluvawe i registrawe.
Linearniot elektrokardiogram (sl.4)
pretstavuva periodi~no promenliva kriva
koja ima 5 karakteristi~ni maksimumi i
minimumi, na koi odgovaraat soodvetni oznaki: P, Q, R, S i T.
Sekoj od maksimumite odgovara na aktivnost vo odreden vremenski interval na
odreden del na srceto vo tekot na negovata
kontrakcija i opu{tawe. Maksimumot ozna~en so P se javuva neposredno pred kontrakcijata na pretkomorite. QRS grupata prethodi
na kontrakcijata na komorite i taa ima tri
glavni fazi bidej}i depolarizacijata e sledena so sloèn pat niz srcevite komori. Kaj
normalniot elektrokardiogram T maksimumot odgovara na repolarizacijata na komorite i po~etok za sledniot ciklus. Delot PT koj
odgovara na kontrakcijata na srceviot muskul
obi~no iznesuva 0,3 s.
Za registrirawe na biopotencijalot na
srceto Ajnthofen predlaga da se koristat
standardni to~ki pri postavuvawe na elektrodite. Toa se to~ki kade postoi najgolema
potencijalna razlika pri rabotata na srceto.
Tie to~ki pribli`no se nao|aat na temiwata
103
na ramnostraniot triagolnik formiran od:

I odvod- desna raka i leva raka,
II odvod- desna raka i leva noga,
III odvod- leva raka i leva noga.
Spored Ajnthofenoviot zakon vo koj i
da bilo moment, ako se poznati biopotencijalite vo koi i da bilo dva odvoda, moè da
se opredeli potencijalot vo tretiot odvod
(vidi sl.9).
period od 2-3 sekundi.

Za registrirawe na ovie potencijali se
koristat encefelografi. So pomo{ na pogodni elektrodi, naj~esto 20, postaveni na posebna kapa i na to~no odredeni mesta na glavata
se meri sinhroniziranata aktivnost na nervniot sistem.
Sl. 6. Elektroencefalogram kaj ~ovek koj ima

epilepti~ni zaboluvawa
DE
0,5 s
Sl. 7. Elektroencefalogram kaj zdrav ~ovek; Dbranot e pred po~etokot na re{avawe na zada~ata
i E- za vreme na re{avawe na zada~ata.
Sl. 5. Digitalen elektrokardiograf so pridru`ni
elektrodi
Biopotencijalite na okoto se koristat

vo
elektronistagmografijata
(ENG),
elektrookulografijata (EOG) i elektretinografijata (ERG). Vo okoto se meri potencijalot na o~niot dipol, koj ima koncentracija
na pozitivni polneì vo blizina na ro`nicata, a negativni vo blizina na mre`nicata.
So dvièwe na okoto ovoj dipol se pomestuva.
Bioelektri~en potencijal na mozokot.
Zapi{uvaweto na akcionite biopotencijali
sozdadeni vo mozokot e poznato pod imeto

elektroencefalografija (EEG). Pri akcionite biopotencijali, sozdadeni vo mozokot, se
dobivaat krivi so razli~na frekvencija
(0,05-100 Hz) i amplituda (5 PV do 1 mV). Ovie
potencijali koi se rezultat od ìvotnata aktivnost na mozokot kaj zdrav ~ovek, pokaùvaaat pravilna periodi~nost so frekvencija
od okolu 10 Hz. Pritoa, moè da se uo~at ~etiri karakteristi~ni branovi oblici, koi
imaat oznaki: D, E, G i T. Branot Di E e prisuten kaj sekoj zdrav ~ovek, dodeka G i T koga
se prisutni kaj vozrasnite lica, imaat patolo{ki karakter. Dodeka frekvencijata na
Dbranot e me|u 8 i 13 Hz, T branot ima
104
Do promena na encefalogramite doa|a pri

posebni aktivnosti na ~ovekot, bolest na
mozokot ili nervni i psihi~ki zaboluvawa,
pa zatoa spored dobienite elektroencefalogrami moè da se sudi za sostojbata na
nervniot sistem. Na sl.6 e prikaàn elektroencefalogram kaj ~ovek koj ima epilepti~ni
zaboluvawa, a na sl. 7 kaj zdrav ~ovek.
Elektromiografijata (EMG) se koristi

za ispituawe na biopotencijali pri samokontrolirana kontrakcija, elektrostimulacija i refleksno aktivirawe na nervnomuskulnite sistemi. Goleminata na ovie signali
e od 0,05 do 2 mV. Frekvencijata e me|u 10 kHz
i 20 kHz. Vo EMG se koristat iglesti elektrodi koi se vnesuvaat direktno vo ispituvaniot muskul. EMG - signalite ne se koristat samo za dijagnosti~ki celi tuku i za mehani~ko upravuvawe na pomo{ni napravi protezi koi gi zamenuvaat povredenite ekstremiteti, kako na primer, ve{ta~ka raka
ili noga.
Bioelektri~en potencijal na stomakot. I
stomakot dava bioelektri~ni strui, spored
koi moè da se sudi za tekot na procesite pri
ishranata. Eksperimentite so ku~iwa na koi
operativno im e vmetnata edna elektroda vo
stomakot, a druga e na povr{inata na koàta
50
Biopotencijali
(mV)
(is~istena od vlakna), pokaùvaat deka i stomakot e izvor na biopotencijali (pri sekrecija e okolu 40-50 mV).
40
30
20
30
60
90
120
150
180
vreme vo minuti
Sl. 8. Elektri~na aktivnost na stomakot kaj ku~e.

Za vreme na hraneweto potencijalot postepeno se
namaluva.
Grafikot na stoma~nite biopotencijali e nare~en elektrogastrogram.

Kako rezultat od ritmi~noto skratuvawe i opu{tawe na maznite muskuli na èludnikot i sekrecijata na `lezdite nastanuvaat
promeni na biopotencijalot od okolu 2 - 5 mV.
Koga stoma~nite `lezdi se aktivni se zapazuva ritmi~nata promena i goleminata na potencijalot se namaluva se dodeka se odviva sekrecijata (sl. 8). Sledeweto na ovie biopotencijali dava mo`nost da se sledi kako procesot
na sekrecija, taka i nekoi drugi aktivnosti na
stomakot.
PRA[AWA I ZADAÎ
1. Vo momentot kako {to pokaùva sl.
9, biopotencijalot za desnata raka, na primer,
iznesuva - 0,2 mV, za levata +0,3 mV, a za
levata noga +1mV. Dali moè da ja pokaète
validnosta na Ajnthofenoviot zakon?
(Odgovor: Potencijalnata razlika vo I i III
odvod e ednakva so potencijalnata razlika vo
II odvod. Taka galvanometarot vo II odvod registrira potencijalna razlika od 1,2 mV.
Vaì i za koj i da bilo drugi odvodi).
2. Zemete edno staro ECG i proverete ja
validnosta na zakonot na Ajnthofen.
3. Poglednete ja dobro fotografijata
(sl.10) na koja e prikaàn eksperimentot na
V.Ajnthofen i odgovorete:zZo{to ednata noga
i dvete race mu se postaveni vo elektroliten
rastvor (NaCl i voda). Zabeleùvate deka sadovite se izolirani od zemjata. Zo{to?
4. Na internet pobarajte podetalno za
toa kako raboti galvanometar-kargiografot.
5. Pove}e informacii za V.Ajnthofen
pobarajte na: http://www.nobelprize.org
+0,5 mV
I odvod
0,2
mV
+ 0,3 mV
+ 0,7 mV
+ 1,2 mV
II odvod
III odvod
+ 1,0 mV
Sl. 9. Registrirawe na biopotencijalot.
Sl.10. Eksperimentot na Ajnthofen

Viliam Ajnthofen (Willem Einthoven, 18601927) bil profesot po fiziologija na Univerzitetot vo Lajden. Za registriraweto na biopotencijalite na srceto vo 1924 god. dobi Nobelova
nagrada za fiziologija i medicina. Toj go konstruira prviot elektrokardiograf so koj biopotencijalite registrtrani od specijalen glavanometar se beleàt na podvi`na hartija (sl. 10).
105
5.15. ELEKTRODI ZA MEREWE NA

BIOELEKTRI^NI
POTENCIJALI
Mereweto na biopotencijalite i biostruite, kako i propu{taweto na elektri~na
struja niz organizmot pri elektrodijagnostika i elektroterapija, se izveduva so instrumenti koi so biolo{kiot sistem se povrzani
preku elektrodi. Elektrodite ovozmoùvaat
bioelektri~niot potencijal da se pretvori
vo struen ili naponski signal koj potoa moè
da se zasiluva i da se meri.
metalen
sprovodnik
metalna
elektroda
izolator
elektrolit
injekciska
igla
staklena
kapilara
0,5 mm
vrv
2 Pm
a)
b)
Za merewe potencijali na nivo na kletkata se koristat mikroelektrodi. Iglesti

elektrodi (potko`ni) se koristat za merewe
vo to~no odredeni podra~ja, i povr{inski
elektrodi za merewe potencijal po povr{inata. Primeri od takvi elektrodi se prikaàni na sl.1 i 2.
Od druga strana elektrodite se delat na
kontaktni, implantirani i intracelularni.
Kontaktnite elektrodi obi~no se od
metal i so tkivoto imaat golema dopirna
povr{ina. Vo elektrokardiografijata elektrodite imaat oblik na disk, so dijametar od
okolu 5 cm, napraveni se od srebro ili posrebreni, ili od hromiran ~elik.
Vo encefelografijata se koristat elktrodi so kruèn oblik od srebro so otvor vo
sredinata. Niz otvorot se vmetnuva elektrodno èle koe se lepi za skalpot na bolniot.
Pri elektromiografijata se koristat
elektrodi koi vo muskulot se vmetnuvaat so
hidrodermalna igla (koja koga }e se vmetne
elektrodata se izvlekuva).
Za ispituvawe na elektri~nata aktivnost na mozokot se koristat t.n. dlabinski
elektrodi. Ovie elektrodi vo odnos na potko`nite zna~itelno se podebeli (80-120 Pm).
Mereweto na potencijalnata razlika
{to postoi me|u vnatre{nata i nadvore{nata
strana na kletkata, te{ko se izveduva. Taa moè da se izmeri so soodveten milivoltmetar
koj e povrzan so dve elektrodi, kako {to {ematski e prikaàno na sl. 3.
Sl. 1. a) Mikroelektroda , b) iglesta elektroda

0
mV
10 mm
metalen
sprovodnik
elektrolitna
pasta
metalen disk
plasti~no
ku}i{te
KCl
elektroda od srebro
i srebren hlorid

Sl. 3. Merewe na biopotencijalot na nevron

povr{ina na koàta
Sl. 2. Povr{inska elektroda
106
Za merewe na ovie potencijali se

koristat mikroelektrodi, so niv se probiva
kletkinata membrana i se navleguva vo vnat-
re{nosta na kletkata. Ednata elektroda,

vsu{nost, e tesna kapilara. Kapilarata e ispolneta so elektroliten rastvor (obi~no izotoni~en rastvor na KCl). Drugata referentna
elektroda, vo forma na plo~a, e postavena vo
te~nosta na me|ukletkiniot prostor. Pri intercelularnite merewa so cel da ne se o{teti kletkata, dijametarot na mikroelektrodite treba da e barem deset pati pomal od kletkata. Elektri~nite sprovodnici koi se koristat obi~no se od srebro i srebren hlorid.
Op{ta karakteristika za sekoja elektroda e nejzinata vremenska konstanta koja
treba da e pomala od traeweto na impulsot.
Vremenskata konstanta na elektrodata e proizvod od nejziniot omski (Re) i kapacitativen
otpor (Ce) t.e
Za da se dobie {to pomal otpor me|u

elektrodata i koàta, se koristi èlatinska
pasta (elektrolit koj go eliminira {tetnoto
vlijanie od sozdadenite kiselini i bazi).
Pri mereweto se koristi rastvor na
natruim hlorid so koj se topi gazata koja e namotana okolu elektrodata. Elektrolitot
prodira vo nadvore{niot sloj na koàta, ~ij
otpor e golem, a so toa go namaluva otporot
na koàta. Me|utoa, prisustvoto na elektrolitot sozdava polarizacija, koja ne zavisi
samo od vidot na metalot, tuku i od koncentracijata na elektrolitot. So cel da se namali polarizacijata, srebrenite elektrodi se
obloùvaat so srebro hlorid AgCl, koj slabo
se rastvora vo voda, a sozdadeniot elektrohemiski potencijal e nezna~itelen.
W= ReCe .
Elektrodite (i nivniot spoj so tkivoto) bi trebalo da e takov da ne se sozdava
dopolnitelna elektromotorna sila (polarizacioni ili kontaktni) nitu nekoj dopolnitelen otpor, naedno ne smee da postojat nekoi
fizi~ki ili hemiski procesi koi imaat
{tetno vlijanie na ìvata supstancija.
Ako metalnite elektrodi se postaveni
neposredno na koàta pri donesuvawe struja
na dopirnoto mesto elektroda-tkivo se odvojuvaat kiselini ili bazi koi pri dolgotrajno
dejstvo moè da predizvikaat koagulacija na
tkivata ili bolni rani. Od tie pri~ini kontaktot elektroda-tkivo, niz koj pominuva
dolgotrajna struja, se pravi taka {to me|u
elektrodata i koàta se stava hidrofilna gaza natopena so fiziolo{ki rastvor (rastvor
na NaCl). Pritoa kiselinite i bazite se sozdavaat na dopirnata povr{ina na gazata i
elektrodata.
Za da se eliminira dopolnitelnata
elektromotorna sila, se koristat specijalni
elektrodi. Elektrodite koi se koristat za
eliminirawe na kontaktnata potencijalna
razlika se pravat od ist metal. Dodeka za eliminirawe na polarizacionite efekti se koristat nepolarizacioni elektrodi. Nepolarizacionite elktrodi obi~no se pravat od metal potopen vo voden rastvor na nekoja sol na
toj metal.
Eliminirawe na vlijanieto na kontaktnata

potencijalna razlika
V1 -U '
U"
G
B
V2 -U ''
U'
V1
V2
Sl. 4.
Ako metalnite elektrodi A i V (sl.4)

se postaveni vo blizina na membranata na
nevronot, ~ij elektrolit e pozitiven, a onoj
{to go opkoluva negativen (sl.4) elektrodite
nema da bidat na potencijalite na ovie elektroliti (V2 odnosno V1), tuku na potencijali
koi se poniski od niv za vrednosta na kontaktniot potencijal (U ' i U ''). Pritoa, nadvore{nata elektroda e na potencijal V2 -U,
a vnatre{nata na potencijal V1 - U. Potencijalnata razlika Uo pome|u ovie elektrodi,
{to ja registrira voltmetarot, }e bide:
107
Uo = (V2- U '') - (V1- U ')

Uo = (V2- V1)- (U ''- U ')
(1)
Bidej}i kontaktnite potencijali ~esto

se pogolemi od vrednosta na potencijalnata
razlika Uo {to treba da se izmeri (na primer,
pri merewe na membranskiot potencijal, koj e
od red n golemina 0,1 V, kontaktniot potencijal moè da bide i 0,5V), potrebno e ovie
izvori na dopolnitelna potencijalna razlika
da se eliminiraat. Toa naj~esto se postignuva
ako dvete aplicirani elektrodi se napravat
od ist materijal. Toga{ kontaktnite potencijali }e bidat ednakvi U''=U ', odnosno U''-U '= 0,
pa vrednosta Uo koja se registrira so voltmetarot, spored (1), se sveduva na Uo=V2- V1,
{to treba{e i da se izmeri.
Nepolarizacionata Ag/AgCl elektroda

se pravi od srebrena ì~ka ili plo~ka, a na
nejzinata povr{ina e nanesen sloj AgCl, koj
prakti~no e nerastvorliv vo voda (sl.5). Elektrodata e potopena vo voden rastvor od kalium
hlorid (KCl) .
izlezna elektroda
AgCl
voden rastvor na KCl

Cl
Ag
Cl
Sl. 5. Nepolarizaciona Ag/AgClelektroda
Koga elektrodata se koristi kako katoda, kaliumovite joni reagiraat so slojot

AgCl, i kako rezultat na toa se vra}a delumno
metalnoto srebro. Ednovremeno so toa raste
koncentracijata na Cl- vo rastvorot. Koga, pak,
elektrodata se koristi kako anoda, hlornite
joni zaemno dejstvuvaat so srebrenata elektroda i pritoa se dobiva dodadenotno
koli~estvo AgCl.
108
Spored toa, kvalitativniot sostav na

Ag/AgClelektrodata ostanuva postojan nezavisno od polaritetot. Toa doveduva i do postojanost na potencijalot na elektrodata, koj
za zasiten rastvor na KCl pri 298 K e 0,222 V.
Stabilnosta na Ag/AgCl elektrodata
dava mo`nost za nejzino koristewe vo pove}e
oblasti. Taa se koristi kaj pH metrite kako
elektroda za sporedba. Ag/AgCl elektrodata
se koristi za merewe na kletkiniot potencijal (sl.3), potoa za elektroforetski merewa,
vo fizioterapijata i dr.
Pokraj Ag/AgCl elektrodite vo elektrofiziologijata se koristat Hg2Cl2 elektrodi
potopeni vo rastvor od KCl i Di Boa-Rajmandivi nepolarizacioni elektrodi. Poslednite
se napraveni od cink (vo oblik na stap~iwa)
potopeni vo stakleni cevki napolneti so
zasiten rastvor na ZnSO4. Na dnoto od cevkite
ima sonda od èlatin ili koalin natopena vo
rastvor od NaCl.
PRA[AWA I ZADAÎ
1. Kakvi elektrodi se koristat vo elektrofiziologijata ?
2. Zo{to dvete elektrodi obi~o se od ist materijal?.
3. Potsetete se {to se toa galvanski elementi
i kako se dobivaat (napravi esej).
4. Potsetete koga se sozdava kontaktna potencijalna razlika ?
5. Za {to se koristat mikroelektrodite?
6. [to se se toa nepolarizacioni elektrodi i
kako se pravat?
REZIME
- Elektrokardiografija (ECG) - zapi{uvawe
na akcionite biopotencijali sozdadeni od
rabotata na srceto.
-Elektroencefalografija (EEG) - /mozokot.
- Elektromiografijata (EMG) ispituawe na
biopotencijali pri samokontrolirana kontrakcija, elektrostimulacija i refleksno
aktivirawe na nervno-muskulnite sistemi.
- Mereweto na BEP, kako i propu{taweto na
elektri~na struja niz organizmot pri elektrodijagnostika i elektroterapija, se izveduva so nepolarizacioni elektrodi.
6. Magnetni pojavi. Elektromagnetni pojavi
6. 1. MAGNETNO POLE NA
POSTOJANI MAGNETI. MAGNETNO
POLE NA STRUJA.
Magnetno zaemnodejstvo
Magnetizmot za prv pat bil otkrien pred pove}e od 2500 godini. Vo gradot Magnezija vo
Mala Azija (ottuka i imeto) bile pronajdeni
par~iwa od ruda na èlezo koi gi privlekuvale sitnite èlezni predmeti. Takvite par~iwa se vikaat prirodni magneti. Podocna bile napraveni ve{ta~kite, t.n. permanentni
magneti (sl.1).
Svrtuvaweto na magnetite vo nasoka sever-jug

e posledica na magnetnoto zaemnodejstvo.
Imeno se pokaùva deka dva istoimeni pola
sekoga{ se odbivaat, a dav raznoimeni se

privlekuvaat (eksperiment od slikata 3).
SN
SN
se privlekuvaat
NS
SN
NS
SN
se odbivaat
Sl. 3. Privlekuvawe i odbivawe na magnetnite
polovi
Sl.1. Razli~ni formi na permanentni magneti.
Efektot na privlekuvaweto kaj magnetite e

najizrazen na magnetni polovi. Sekoj magnet
ima dva pola, severen (N - spored angliskiot
Nord) i juèn (S spored angliskiot naziv
South).
Imeto na polovite se opredeluva spored toa
dali se svrtuvaat kon sever ili kon jug ako se
obesat slobodno da rotiraat vo horizontalna
ramnina (sl.2).
Poznato e deka planetata Zemja pretstavuva

eden ogromen pra~kest magnet, Nejziniot
juèn magneten pol se nao|a na ostrovot
Butija Feliks
vo
severna Kanada, a
severniot magneten pol, koj isto kako i
ju`niot, ne se poklopuva so geografskiot pol,
se nao|a na ju`nata polutopka, vo ju`na
Avstralija.
severen geografski
pol
juèn
magneten
pol
S
N
severen
magneten pol
juèn geografski
pol
S
Sl.2. Pra~kest magnet obesen slobodno da visi se
svrtuva vo nasoka sever jug .
Sl. 4. Rastojanieto pome|u geografskiot i magnetniot juèn pol na severnata polutopka e okolu
2100 km. Na ju`nata polutopka se nao|a severniot
magneten pol na Zemjata i toj ne se poklopuva so
geografskiot pol.
109
Poradi zamnodejstvoto na magnetnoto pole na

Zemjata so magnetniot pol na pra~kestiot
magnet od slikata 2,
negoviot severen
magneten pol e privlekuvan od ju`niot
magneten pol na Zemjata, a ju`niot od
Zemjiniot
severen
magneten pol.
Na istiot princip e
graden i kompasot
(sl. 5), ~ija magnetna
igla sekoga{ se postavuva vo pravec blizok do sever-jug. Agolot {to pravecot na
iglata na kompasot
go pravi so georafskiot meridijan e
agol na deklinacija.
ukaùva na toa deka atomite na

magnetnite tela sami za sebe pretstavuvaat
mali magneti.
Ova
Erstedov eksperiment
Se stava prav sprovodnik vrz dve dràlki i se
naso~uva vo pravecot na magnetnata igla
(severjug) koja se postavuva pod sprovodnikot
(sl. 7).
N
otpornik
N
S
Sl. 5. Kompas
Postojat sli~nosti no i razliki me|u

elektri~nite i magnetnite pojavi. Poznato ni
e deka naelektrizirani tela moè da
privle~at koe i da bilo drugo neutralno
telo, a magnetite gi privlekuvaat samo telata
od èlezo, kobalt, nikel i nekoi nivni soedinenija
i
leguri.
Niv
gi
vikame
feromagnetici.
Postoi u{te edna va`na razlika: dodeka
telata so elektri~ni polneì od eden vid moàt da postojat izolirano, magnetnite polovi
ne moàt. Ne moè da postoi samo eden
izoliran magneten pol.
Maagnetite sekoga{ imaat dva raznoimeni

pola.
Ako eden pra~kest magnet se prese~e na
polovina ( sl. 6), dvete polovini }e gi imaat i
dvata pola.
Ako i polovinkite
gi prese~eme, i tie
}e gi imaat dvata pola. I kolku pati da
go povtorile se~eweto,
prese~enite
delovi }e imaat po
dva magnetni pola.
Pa taka, ako si
Sl. 6
zamislime deka pri
prepolovuvaweto sme do{le do tamu sekoj od
delovite da sodrì samo po eden atom, duri i
tie pak }e gi imaat dvata pola.
110
akumulator
S
prekinuva~
Sl. 7. Erstedov eksperiment.
Koga niz sprovodnikot }e se pu{ti jaka struja

se zabeleùva deka magnetnata igla se otklonuva. Otklonot na magnetnata igla e tolku
pogolem kolku {to e strujata pojaka i iglata
poblizu do sprovodnikot Za otklonuvaweto na
magnetnata igla vaì praviloto na ispru-
ènite prsti na desnata raka.

Ako desnata raka se postavi nad sprovodnikot
so prstite vo nasokata na te~eweto na
strujata, i toa taka {to dlankata da e svrtena
kon sprovodnikot, toga{ severniot pol na
magnetnata igla se otklonuva vo nasoka na
palecot (sl. 8)
Pri koristeweto na
praviloto na desnata
raka, dlankata sekoga{
se
postavuva
od
stranata na sprovodnikot. Pri~ina za ova
otkonuvawe na magnetnata igla e postoewe na
magnetno
strujata.
pole
na
Ovoj eksperiment prv

go izvel danskiot fizi~ar Ersted vo 1820 g.
struja
Sl. 8. Otklonuvawe na
severniot magneten
pol, koga iglata e pod
sprovodnikot
Magnetno pole na prav sprovodnik.

Silovi linii
Od ona {to dosega go znaeme moè da zaklu~ime deka pome|u elektri~nite i magnetnite
pojavi postoi povrzanost. Ako naelektriziranite ~estici miruvaat,tie sozdavaat elektri~no pole, a ako se dviàt, sozdavaat i
magnetno pole. Francuskiot fizi~ar Andre
Mari Amper go ispituval magnetnoto pole na
sprovodnici so razli~na forma.
Magnetnoto pole na prav sprovodnik (sl. 9)
niz koj te~e jaka struja moè da se pokaè
taka {to toj se provruva niz karton postaven
horizontalno, normalno na sprovodnikot. Na
kartonot se postavuvat nekolku magnetni igli
na ednakvo rastojanie od sprovodnikot. Koga
}e se vklu~i prekinuva~ot K, site magnetni
igli se naso~uvaat taka {to leàt na kru`nicata so radius ednakov na rastojanieto.
K
kako mali magnetni

igli
i
}e
se
podredat vo nasoka
I
na kru`nici, silovi
linii na magnetnoto
pole na strujata. (
sl. 10).
Na ist na~in se dobivaat i magnetnite
silovi linii okolu
postojanite magneti
(slika 11). Toa se
zatvoreni linii ~iSl. 10. Magnetni silovi
ja nasoka e od sev- linii na prav sprovodnik.
eren
kon
juèn
Amperovo pravilo
magneten pol.
I
I
A
S
N
karton
akumulator
b)
Sl. 9. Kru`nicata {to ja opi{uvaat magnetnite

igli postaveni na ednakvo rastojanie od
sprovodnikot niz koj te~e struja pretstavuva
silova linija na magnetnoto pole.
Naso~enosta na magnetnite igli od juèn kon

severen magneten pol ja dava nasokata na magnetnoto pole. Ovaa nasoka ja opi{uva Ampe-
rovoto pravilo na svitkanite prsti na

desnata raka.
Ako strujniot sprovodnik se fati so desnata
raka taka {to palecot ja pokaùva nasokata
na strujata I (slika 9b), toga{ svitkanite prsti na desnata raka }e ja pokaùvaat nasokata
na silovite linii na magnetnoto pole.
Magnetnoto pole go ima vo siot prostor okolu
sprovodnikot niz koj te~e strujata.
Ako namesto igli na kartonot od sl. 9 postavime èlezni struganici, tie }e se odnesuvaat
Sl. 11. Magnetni silovi linii na postojan magnet.
Od Erstedoviot eksperiment, kako i od ovoj

opit, moè da zaklu~ime deka okolu sekoj
sprovodnik niz koj te~e struja se sozdava
magnetno pole koe dejstvuva vrz magnetite vo
poleto okolu sprovodnikot.
Magneten list i solenoid

Kruèn sprovodnik niz koj te~e struja, isto
taka, sozdava magnetno pole. Toj dejstvuva vrz
magnetna igla isto kako da e pra~kest magnet.
Zatoa ~esto takviot sprovodnik se vika
magneten list (sl. 12) ili magneten dipol.
Koga so prekinuva~ot R }e se vklu~i struja,
magnetnata igla se postavuva normalno na
ramninata na kru`niot sprovodnik.
Nasokata i pravecot na magnetnoto pole kaj
listot se opredeluva so praviloto na desnata
tupanica.
111
magneten
list
Silovi
linii
.I
-
akumulator
P
otpornik
Sl. 12. Magneten list.
Ako strujata te~e vo nasoka na svitkanite prsti na desnata tupanica, toga{ severniot magneten pol e vo nasokata na palecot (sl. 13).
Sl. 15. Magnetnite silovi linii na solenoidot se

ednakvi na tie kaj pra~kestiot magnet.
Kako {to se gleda, magnetnite silovi linii

imaat razli~na gustina. Najgusti se na
polovite kade {to poleto e najako. Zatoa so
gustinata na silovite linii se povrzuva
fizi~kata veli~ina magnetska indukcija koja
e merka za ja~inata na magnetnoto pole.
Magnetno pole kade {to silovite linii se
ednakvo gusti i paralelni edna na druga e
homogeno. Takvo
pole e
poleto vo
vnatre{nosta na solenoidot.

Sl.13.
Sprovodnik niz koj te~e struja, a koj e svitkan

vo forma na spirala, ima sli~ni svojstva kako
i magnetniot list i se vika solenoid. I kaj
solenoidot nasokata na magnetnite silovi
linii se opredeluva preku praviloto na
desnata tupanica (Sl.14)
1. Ako izolirana topka ja naelektrizirate so

influentna ma{ina i do nea donesete kompas, }e se
otkloni li kompasot?
2. Ako imate izvor na postojana elektri~na struja
na koj ne se ozna~eni polovite, a imate ìca i
kompas, }e moè li da go opredelite polaritetot
na izvorot?
3. ]e se otkloni li kompasot postaven pod gajtanot
na va{ata sobna lamba koga }e vklu~ite struja ?
Izvedete go eksperimentot. [to vidovte? Razmislete i objasnete.
7. Na internet stranicata YouTube.com pronajdete
video zapisi za Oersted experiment. Gi ima nekolku.Tie }e vi pomognat i vie doma da go izvedete
eksperimentot
Kratko rezime
Sl. 14. Koga strujata te~e vo nasoka na svitkanite

prsti, severniot pol e vo nasoka na palecot.
Na slikata 15 se dadeni magnetnite silovi linii
na solenoid i pra~kest magnet. Se gleda neosporna
sli~nost
112
Postojanite magneti imaat po dva pola. Ne moè da

postoi izoliran magneten pol.
Istoimenite
magnetni polovi se odbivaat, a
raznoimenite se privlekuvaat.
Okolu sekoj sprovodnik se sozdava magnetno pole.
Poradi toa magnetnata igla se otklonuva, pri {to
otklonuvaweto stanuva spored praviloto na
ispruènite prsti na desnata raka.

Magnetni silovi linii na prav sprovodnik se
kru`nici, a nivnata nasoka se opredeluva spored
praviloto na desnata tupanica. Toa pravilo vaì i
za magnetno pole na magneten list i solenoid..
6.2. MAGNETNA (AMPEROVA) SILA.

MAGNETNA INDUKCIJA.
MAGNETEN FLUKS
Magnetna (Amperova) sila. Magnetna
indukcija B
Pokaàvme deka na magnetna igla dejstvuva
magnetnoto pole na sprovodnik so struja. No.
ako sprovodnik niz koj te~e struja se najde vo
magnetno pole, toa dejstvuva vrz sprovodnikot
so sila ~ija golemina zavisi od ja~inata na
poleto, ja~inata na strujata {to te~e niz
sprovodnikot, negovata dolìna i pravecot na
sprovodnikot vo odnos na magnetnite silovi
linii na poleto. Toa se pokaùva so sledniot
eksperiment.
na poleto. Taka, ako strujata te~e vo pravec na

magnetnite silovi linii, toga{ sprovodnikot
nema da se otkloni .
Silata e najgolema vo slu~aj koga sprovodnikot e postaven normalno na magnetnite silovi linii (kako {to be{e na sl. 1).
Za nasoka na otklonuvaweto na sprovodnikot
obi~no se koristi Flemingovoto pravilo na
svienite prsti na levata raka.

Ako palecot, pokazalecot i sredniot prst na
levata raka gi postavime pod prav agol i ako
pritoa pokazalecot se sovpa|a so nasokata na
magnetnite silovi linii, a sredniot prst so
nasokata
na strujata, toga{ palecot ja
pokaùva nasokata na silata koja doveduva do
otklon na sprovodnikot (sl.2).
magnetno
pole
struja
otklon
leva
raka
otpornik
Sl.2. Flemingovo pravilo na levata raka
I
izvor
magnet
B
o
F
N
&
Sl. 1. Pod dejstvoto na silata F sprovodnikot AV
se otklonuva nadesno. Silata e tolku pogolema
kolku {to e strujata pojaka, i magnetot posilen
Na slikata 1 e daden eden sprovodnik koj e

obesen kako lula{ka i niz nego te~e struja.
Toj e postaven pome|u polovite na eden
potkovi~est magnet. Ako pote~e struja (I) vo
ozna~enata nasoka, na sprovodnikot }e
&
dejstvuva sila F koja }e go pridviì.

Ako ja promenime nasokata na strujata }e se
promeni i nasokata na otklonot. Do promena
na nasokata }e dojde i ako se promeni nasokata na magnetnoto pole. Silata {to dejstvuva
vrz sprovodnikot zavisi i od negovata
polo`ba vo odnos na magnetnite silovi linii
Goleminata na Amperovata sila (F), ako imame

prav sprovodnik so dolìna L, niz koj te~e
struja so ja~ina I, postaven pod agol D vo
odnos na silovite linii na homogeno magnetno
pole, so magnetna indukcija B, se opredeluva
spored relacijata:
F BIL sin D
(1)
Od ovaa relacija moè da se objasni koe e
fizi~koto zna~ewe na fizi~kata veli~ina
magnetna indukcija B. Ako od ovaa ravenka ja
izrazime B, se dobiva :
F
.
IL sin D
(2)
Pa, spored ovaa ravenka, magnetnata

indukcija vo nekoja to~ka od magnetnoto pole
brojno e ednakva so silata so koja poleto
dejstvuva vrz prav sprovodnik so dolìna od
eden metar, ako niz nego te~e struja od eden
amper postaven na toa mesto. Sprovodnikot
treba da bide postaven normalno na silovite
linii na poleto.
Edinica za merewe na magnetnata indukcija
e tesla (oznaka T). Vo nekoja to~ka magnetnata
113
indukcija iznesuva eden tesla ako na prav

sprovodnik so dolìna od eden metar niz koj
te~e struja od eden amper, postaven normalno
na silovite linii na poleto, dejstvuva sila od
eden wutn.
kvadraten od povr{ina postavena normalno na

magnetnite silovi linii,ili:
1Wb = 1 T 1 m2
(5)
Ako vo ravenkata (2) gi zamenime edinicite se

dobiva:
1*
1N
1 A 1 m
(3)
Tesla e mnogu golema edinica. Taka na primer zemjinoto magnetno pole ima golemina
okolu 0,00005 T, dodeka silen pra~kest magnet
ima golemina okolu 0,01 T. So pomo{ na silni
elektromagneti moè da se dobie magnetno
pole so ja~ina do 10 T.
&
Magnetna indukcija ( B ) e vektorska
veli~ina. Nejziniot pravec se poklopuva so
pravecot na tangentata na magnetnata silova
linija vo dadena to~ka od prostorot, a nasokata i e opredelena so nasokata na severniot
magneten pol. (Vidi slika 3)
Sl.4 Magneten fluks e broj silovi linii niz

nekoja povr{ina.
Ako povr{inata ne e postavena normalno na
magnetnite silovi linii (slika 5), toga{
brojot na silovite linii se opredeluva so
relacijata:
) = B S cos D ,
(6)
bidej}i toga{ namesto magnetna indukcija B
treba da se zeme komponentata na magnetnata
indukcija koja e vo nasoka na normalata Bn
koja e dadena so :
Bn = B cos D
(7)
B
S
&
Sl.3. Vektorot B e naso~en vo pravec na tangentata na silovata linija, kon severniot pol na
magnetna igla, postavena vo dadenata to~ka.
Magneten fluks
Brojot na magnetnite silovi linii koi pominuvaat niz nekoja povr{ina se vika magneten
fluks. Toj se beleì so ).
Ako magnetnoto pole e homogeno so magnetna
indukcija V, toga{ niz povr{ina S, postavena
normalno na magnetnite silovi linii,
magnetniot fluks ) e opredelen so proizvodot od magnetnata indukcija i plo{tinata na
povr{inata (sl. 4):
) = B S
(4)
Magnetniot fluks se meri so edinicata veber
(oznaka Wb). Spored relacijata (4): veber e
magneten fluks koj go sozdava homogeno
magnetno pole so indukcija 1 tesla na 1 metar
114
D
o
Bn
Sl. 5. Koga povr{inata ne e normalna se zema

predvid samo normalnata komponemta na
magnetnata indukcija Bn
Agolot D e agol {to go pravi vektorot na

magnetnata indukcija i normalata na povr{inata niz koja go presmetuvame fluksot.
Tehni~ka primena na Amperovata sila.

Gradba na ampermetar i voltmetar.
Silata so koja magnetnoto pole dejstvuva vrz
sprovodnik niz koj te~e struja nao|a primena
kaj elektromotorite. Pokraj toa, taa na{la

primena i kaj mnogu drugi uredi, me|u koi se i
eden vid elektri~ni merni instrumenti.
Elektri~en motor e ma{ina kaj koja doa|a do
pretvorawe na elektri~nata energija vo
mehani~ka. Principot se sostoi vo vrtewe na
sprovodnik so oblik na ramka ako niz nego te~e struja, a e postaven vo magnetno pole.
Vrteweto e posledica na vrtliv moment koj se
pojavuva poradi sprotivnata naso~enost na
Amperovata sila vrz sprovodnicite levo i
desno na ramkata (vidi sl. 6)
povrzana so spiralna elasti~na pruìna, dadena na slikata desno, koja go ovozmoùva

~itaweto.
skala
spiralna
pruìna
S
x
kalem
oo I
I F -F
S
C
Sl.7. Gradba na elektri~en meren ured
1 2
C-
izvor na
struja
Sl. 6. Vrz ramkata dejtvuvaat dve sprotivno

naso~eni sili koi predizvikuvaat vrtewe
Vo tehnikata, namesto edna ramka {to rotira,

se zema kalem (namotka) so pove}e navivki za
da se zgolemi vrtliviot moment. Vrtliviot
moment na ramkata e tolku pogolem kolku {to
e pogolema ja~inata na strujata {to te~e niz
nea. Isto taka, efektot na vrteweto se
zgolemuva ako namesto ramka se upotrebi
kalem.
Ova e iskoristeno pri gradbata na
elektri~niot meren instrument so podvi`na
ramka. Toj ima kalem postaven pome|u polovite na postojan magnet (sl.7).
Na negovata oska e pricvrstena strelka. Koga
niz kalemot }e se propu{ti struja, magnetnoto pole na postojaniot magnet dejstvuva vrz
nego taka, {to toj }e se zavrti. So zavrtuvaweto na kalemot (ramkata), na ~ija oska e
pricvrstena strelka, na izgraduirana skala
strelkata pokaùva otklon koj ja registrira
strujata, ili naponot, zavisno od toa za {to e
namenet toj instrument. Oskata na kalemot e
Kakva e razlikata pome|u ampermetarot i

voltmetarot?
Pri mereweto na ja~inata na strujata, strujata treba da pomine niz navivkite na kalemot,
koj treba da bide lesno podvièn - so mala masa. Zna~i, ìcata {to se namotuva na kalemot
treba da e mnogu tenka. Niz vaka tenka ìca
ne moè da se propu{ta struja so golema ja~ina. Zatoa, paralelno so kalemot se vrzuva
dodaden sprovodnik - {unt (sl. 8a).
N
a) {unt
N
b)
S
dodaden
otpor
Sl.8. a) Povrzuvawe na {untot kaj

ampermetarot
b) povrzuvawe na dodadeniot otpor kaj
voltmetarot
Otporot na {untot e mnogu pomal od otporot

na kalemot, taka {to pri razgranuvaweto najgolemiot del od strujata pominuva niz
{untot. Dokolku treba da se meri pojaka struja, {untot treba da ima u{te pomal otpor, za
da se postigne niz kalemot i toga{ da te~e
slaba struja. Vakviot meren instrument koj
sluì za merewe na ja~inata na strujata, kako
{to ve}e vi e poznato, se vika ampermetar.
Toj se povrzuva vo strujno kolo vo serija
bidej}i, poradi postoeweto na {untot, toj ima
115
mnogu mal vnatre{en otpor.

Merniot ured so podvi`na ramka moè da
sluì i kako voltmetar. Kaj nego, vo serija so
kalemot, se povrzuva dodaden otpor (sl 8b). So
toa pak se obezbeduva niz kalemot da
protekuva slaba struja. Koga treba da se meri
pogolem napon toj dodaden otpor treba da bide
pogolem. Poradi zna~itelnite dodadeni
otpori, site voltmetri se merni uredi
so golemi vnatre{ni
otpori. Voltmetarot
go meri naponot na
kraevite od nekoj potro{uva~. Vo koloto
toj se povrzuva paralelno so potro{uva~ot, a negoviot golem
vnatre{en otpor ne ja
menuva strujata koja
te~e niz potro{uSl.9. Demonstracionen va~ot.
univerzalen meren
Kako {to se zabeinstrument
leùva, so eden ist
(A-V-metar) so pove}e
meren ured, zavisno od
merni podra~ja.
toa dali paralelno so
kalemot {to se vrti vo magnetno pole se
povrzuvat {untovi (paralelno), ili dodadeni
otpori (seriski), so razli~na golemina na
otpori, moè da se merat i strui i naponi.
Takvite instrumenti gi vikame univerzalni
merni instrumenti (sl.9).
Pokraj instrumentite so podvi`na ramka,
postojat i drugi vidovi merni instrumenti. Denes,
mnogu se upotrebuvaat digitalnite merni instrumenti. Kaj niv vrednosta na merenata fizi~ka
veli~ina vo vid na cifri direktno se ~ita na malo
ekran~e {to postoi na sekoj vakov instrument
Primer zada~a
Pome|u polovite na postojan magnet so
magnetna indukcija B =10-2 T e postaven
sprovodnik so dolìna L=10 cm pod agol D=300
vo odnos na pravecot na magnetnata indukcija.
Ako niz sprovodnikot se pu{ti da te~e struja
so ja~ina 10 A, kolkava e silata so koja poleto
}e dejstvuva vrz sprovodnikot?
Dadeno: B =10-2 T; L=10 cm; I = 10 A
Re{enie:
Silata spored (1) e dadena so:
F=I B L sin D=1010-20,1 sin 300=0,05 N.
116

1.Kako }e se pridviì sprovodnikot MM', daden na sl.
10 ?
2. Pome|u polovite na eden
potkovi~est magnet e postaveno strujno kolo, dadeno na
sl. 11.
Bakarniot sprovodnik AV moè lesno da se
trkala po ogolenite bakarni pra~ki, postaveni vo horizontalna ramnina.
M'
S
Sl. 10
B
+
-
(x)
prekinuva~
A
Sl.11.
Ako e nasokata na magnetnoto pole kon nas (x),

toga{ kako }e se pridviì sprovodnikot AV
pri zatvoraweto na koloto?
3. Postoi li principna razlika pome|u
elektromotorot i merniot instrument so
podvi`na ramka?
4. Imate ampermetar koj meri struja samo do 1
A. Ako na va{iot instrument moè da go
pro~itate
vnatre{niot
otpor
na
ampermetarot, {to treba da napravite za da
moète so nego da merite pojaki strui, na
primer strui do 10 A?
5. Imate voltmetar so poznat vnatre{en
otpor (obi~no e ozna~en na instrumentot).
Ako so voltmetarot moè da merite naponi do
10 V kako }e go zgolemite mernoto podra~je na
instrumentot za da moè da meri naponi do
100 V?
Kratko rezime
Vo ovaa lekcija se zapoznavte so dvièwe na
sprovodnik vo magnetno pole (Amperova sila), go
vovedovme poimot vektor na
magnetnata
indukvcija, i nejzinata edinica, poimot magneten
fluks i negovata edinica, a se zapoznavte i so
primena na Amperovata sila kaj mernite uredi.
6.3. LORENCOVA SILA. GOLEMINA

NA MAGNETNA INDUKCIJA KAJ
PRAV SPROVODNIK, MAGNETEN
LIST I SOLENOID
Lorencova sila
Na sprovodnik niz koj te~e struja, postaven vo
magnetno pole, dejstvuva sila. Bidej}i strujata pretstavuva dvièwe na elektri~ni
polneì moè da se o~ekuva deka i na polneì koi slobodno se dviàt vo magnetno
pole, nadvor od sprovodnikot, magnetskoto
pole dejstvuva so sila. Taka i se slu~uva.
]e ja izvedeme relacijata za ovaa sila. Trgnuvame od nam poznatata Amperova sila so
koja magnetnoto pole, so magnetna indukcija
B, dejstvuva vrz sprovodnik so dolìna L niz
koj te~e struja so ja~ina I, postaven pod agol D
vo odnos na magnetnite silovi linii.
Goleminata na taa sila e dadena so relacijata
(1) od prethodnata lekcija
IBLsinD
Bidej}i te~ewe na struja zna~i dvièwe na

polne`, proizvodot
IL
Q
L
t
L
Q
t
Qv
Nev
(1)
Ovde Q e vkupniot polne` {to za vreme t

protekuva niz sprovodnikot so dolìna L,
ednakov na proizvodot od brojot na polneìte
N po elementarniot elektri~en polne` e, a v e
brzina na polneòt.
Toa zna~i (1) moè da se zapi{e kako:
NevBsinD
(2)
Silata {to dejstvuva vrz edna ~estica so
pozitiven polne` e e dadena so relacijata :
evBsinD
(3)
Ako stanuva zbor za koja bilo slobodna ~estica so polne` Q, ovaa relacija pominuva vo:
QvBsinD
(4)
Na slikata 6 e daden prikaz na pravecot i
nasokata na ovaa sila. Magnetnata indukcija
&
B e naso~ena kon ~itatelot ~.
Ako ~esticata se dviì normalno na

magnetnite silovi linii D=900 sin D = 1, pa (4)
stanuva:
QvB
(5)
Vakvata ~estica se dviì po kru`nica.

Izrazot (4) e prv pat dobien od holandskiot
fizi~ar Lorenc (Lotentz, Hendrick Antoon, 18531928) pa zatoa i se vika Lorencova sila.
&
Napomnuvame deka ovde brzinata v e brzina
vo odnos na magnetnoto pole.

& Q
B~ +
&
F

&
v

Sl.6
Lorencovata sila e sekoga{ normalna na

dvièweto na naelektriziranata ~estica,
zatoa taa na ~esticatata & dava samo normalno
zabrzuvawe, zna~i ja menuva samo nasokata i
pravecot na brzinata na dvièweto, a ne
Silite {to taka
nejzinata golemina.
dejstvuvaat, ne vr{at rabota. Lorencovata
sila ne vr{i rabota, taa ne ja menuva

kineti~kata energija na ~esti~kata. Kako se
dviì ~esticata {to e pod vlijanie na
Lorencovata sila?
Spored II Wutnov zakon silata e F=ma , kade
{to m e masata na ~esticata, a a e ovde
normalno zabrzuvawe dadeno so:
v2
R
(6)
ili so zamena vo (12) i sreduvawe se dobiva:
ma
QvB ; m
v2
R
QvB od kade za radiusot
na kru`nicata po koja }e se dviì ~esticata

se dobiva:
mv
QB
(7)
Gledame deka R e proporcionalno so masata i

brzinata na ~esticata, a obratnoprorcionalno so polneòt i magnetskata indukcija na
poleto.
Lorencova sila se primenuva vo niza uredi vo
naukata i tehnikata: katodni cevki, ciklotron, masen spektroskop i dr.
117
Lorencovata sila igra

i mnogu golema uloga
vo prirodni uslovi.
Koga kosmi~kite zraci (naj~esto naelektrizirani ~estici) }e
upadnat vo zemjinoto
magnetno pole, tie se
Sl.7
otklonuvaat, so {to
ìviot svet na Zemjata e za{titen ( sl. 7)
Golemina na magnetska indukcija na prav
sprovodnik
Nie vo prethodnite lekcii nau~ivme deka
okolu prav sprovodnik se sozdava magnetno
pole so kru`ni magnetni silovi linii, ~ija
nasoka se opredeluva so Amperovoto pravilo.
Sega pra{uvame: kakva e goleminata na
magnetnata indukcija?
Teorijata pokaùva deka ako prav sprovodnik
e vo vakuum, ili vozduh, i niz nego te~e struja
so ja~ina I, na rastojanie r od sprovodnikot,
magnetskat indukcija se presmetuva so
relacijata :
P0
(8)
2Sr
Vo ovaa relacija se pojavuva konstantata P0

koja se vika magnetna konstanta, ili
magnetska
permeabilnost
Nejzinata golemina e:
P0
4S 10 7
vo
Tm
A
o
F2 1
2 o
F1
I
+
izvor
na jaka
struja
otpornik
prekinuva~
Sl.8 Paralelni sprovodnici niz koi te~e struja vo

ista nasoka se privlekuvaat
vakuum.
1
(9)
Po~esto ovaa konstanta se iskaùva vo

edinicata henri vrz metar (H/m) , a zo{to e
toa taka }e bide dopolnitelno objasneto.
Sila na zaemnodejstvo kaj paralelnite
sprovodnici so struja. Definicija na amperot
Ako niz dva paralelni sprovodnika 1 i 2
(slika8) se pu{ti struja koja te~e vo ista
nasoka, sprovodnicite se privlekuvaat. Ako
strujata te~e vo sprotivna nasoka (slika 9)
sprovodnicite se odbivaat.
So Amperovata sila moè se objasnat i eksperimentite od slikite 8 i 9.
Sprovodnikot 1 se nao|a vo magnetnoto pole,
sozdadeno od sprovodnikot 2, ~ija nasoka (so
primena na Amperovoto pravilo na desnata
raka) e kon nas. Ako taka go naso~ime palecot
118
na levata raka, a sredniot prst na levata raka

vo nasoka na strujata, }e vidime deka na
sprovodnikot 1 }e dejstvuva sila koja se
stremi da go dobliì do sprovodnikot 2. I
na sprovodnikot 2 }e dejstvuva sila. Istovremeno i toj se nao|a vo magnetnoto pole, no vo
poleto sozdadeno od sprovodnikot 1, tuka
magnetnoto pole e naso~eno od nas navnatre,
pa zatoa i silata e sprotivna. Vo slu~aj na
sprovodnici niz koi te~at sprotivno
naso~eni strui, silite na dvata sprovodnika
se sprotivno naso~eni, pa sprovodnicite kako
da begaat eden od drug.
izvor
otpornik
prekinuva~
Sl.9. Paralelni sprovodnici niz koi te~e struja vo

sprotivna nasoka se odbivaat.
Goleminata na silata F so koja si zaemnodejstvuvaat dva paralelni sprovodnika e dadena

so relacijata:
P0
I1 I 2
l .
2SR
(10)
Vo ovaa relacija I1 i I2 se ja~inite na struite

koi te~at niz sprovodnicite, R e nivnoto
me|usebno rastojanie, a l dolìnata na
sprovodnikot vrz koj dejstvuva silata. P0 e

magnetnata konstanta dadena so relacijata (9).
Spored ovaa sila vo Me|unarodniot sistem na
merni edinici se definira edinicata za
ja~ina na struja - amperot. Eve ja taa
definicija:
eden amper e ja~ina na elektri~na struja so

nepromenliva golemina koja, te~ej}i niz dva
mnogu dolgi paralelni pravoliniski sprovodnika so ni{toèn napre~en presek, postaveni
vo vakuum, na rastojanie od eden metar,
predizvikuva pome|u tie sprovodnici sila
ednakva na 210-7 wutna na sekoj metar od
nivnata dolìna.
Ja~inata na strujata e edna od sedumte osnovni
fizi~ki veli~ini vo Me|unarodniot sistem, a
amper e edna od sedumte osnovni edinici.
Golemina na magnetnata indukcija na

solenoidot niz koj te~e struja
Primer zada~i
1. Elektron se dviì so brzina 2,0107 m/s vo
magnetno pole so magnetna indukcija B=0,1 T,
normalno na magnetnite silovi linii. Opredelete
ja negovata traektorija.
Re{enie: elektronot se dviì po kru`nica so
radius opredelen so relacijata (7):
9,1 10 31 2 ,0 10 7
1,6 10 19 0,1
mv
eB
1,1 10 3 m .
2. Po vertikalen sprovodnik na yid na edna zgrada

nagore te~e struja so ja~ina od I =25 A. Kolkava e
magnetnata indukcija vo to~ka koja se nao|a 10 cm
severno od sprovodnikot.
Re{enie
Spored (8)
Po I
2SR
4S 10 7 25
2S 0 ,1
5,0 10 5 T .
3. Vo elektri~en gajtan so dolìna 2,0 m dvta

sprovodnika se nao|aat na rastojanie 3 mm eden od
drug. Ako niz niv te~e struja od 8 A, opredelete ja
goleminata na silata me|u sprovodnicite:
Re{enie: Spored (10)
P0
I1 I 2
l
2SR
4S 10 7 8 8
2
2S 0,003
8,5 10 3 N .
Sl.10. Magnetni silovi linii na solenoidot.

Magnetnoto pole vo vnatre{nosta e homogeno.
Ve}e objasnivme deka solenoidot niz koj te~e

struja se odnesuva kako magnet (slika10).
Goleminata na magnetnata indukcija vo
vnatre{nosta na solenoidot, so N navivki, i
dolìna L, ako niz nego te~e struja so ja~ina I
e dadena so :
P0
NI
L
P 0 nI
(11)
Ovaa relacija vaì za slu~aj koga vo vnatre{nosta na solenoidot se nao|a vozduh (vakuum).
Ako vo vnatre{nosta na solenoidot se vmetne
nekoj feromagneti~en materijal (èlezno
jadro), magnetnoto pole mnogu se zasiluva.
Toa e iskoristeno kaj elektromagnetite i
drugite uredi kade {to se bara zasiluvawe na
magnetnoto pole.
1. Dali na elektron koj se dviì so brzina

normalna na magnetnite silovi linii }e
dejstvuva magnetnoto pole? Kakva }e bide
nejzinata nasoka?
2. Kakva }e se promeni magnetnata indukcija
sozdadena vo solenoid ako negovata dolìna
ja promenime taka {to go zbieme solenoidot
na edna polovina od dolìnata?
3. Na internet stranicata You Tube.com
pobarajte go viedozapisot Force on a Current in
a Magnetic Field i prou~ete go .
4. Istoto napravete go i so videozapisite :
Force Between Two Conductors na adresata
http://www.youtube.com/watch?v=gcvO9NR1pyI&fe
ature=PlayList&p=C39E044D65CF54AB&index=47
Kratko rezime
Ovde se zapoznavte so Lorencovata sila, silata
me|u paralelni sprovodnici so struja i magnetnata
indukcija na prav sprovodnik i na solenoidot.
Preku silata so koja si zaemnodejstvuvaat dva
paralelni sprovodnika e dadena definicijata na
amperot.
119
6.4. MAGNETNI SVOJSTVA NA

MATERIJALITE.
DIJA, PARA I FEROMAGNETICI
Nie dosega go razgleduvavme magnetnoto pole
vo vakuum. Moè da se kaè deka dobienite
rezultati moè da se primenat na golem broj
materijalni sredini ~ie vlijanie na
magnetnite poliwa e mnogu malo. Takvi sredini se, na primer, vozduhot i drugite gasovi,
no i mnogu tvrdi, te~ni i gasoviti supstancii,
osven feromagneti~nite.
Od ona {to dosega go znaeme sleduva zaklu~ok
deka site magnetni poliwa se sozdadeni od
elektri~na struja. Zatoa i ne moè da se
oddeli eden edinstven izoliran magneten pol.
Prosto, ne moème da ja rascepime strujata
za da dobieme izoliran magneten pol.
Kako se magnetizira supstancijata?
magnetizacija.
Sl.1. Vo sekoj domen (gore levo) ima mnogu golem

broj idealno podredeni atomi
Feromagnetici
Se pokaàlo deka magnetnite svojstva na
postojanite magneti se dolàt na dvièweto
na elektronite vo atomot. Kaj najgolem broj
supstancii magnetnite poliwa predizvikani
so tie dvièwa se mnogu slabi. Kaj atomite na
èlezoto, nikelot i kobaltot, ne doa|a do
poni{tuvawe na magnetnite poliwa na tie
minijaturni strui. Spored toa, sekoj atom na
èlezoto pretstavuva mal tenok magnet. Toa
se dolì na t.n. spin na elektronot, svojstvo
sli~no na kru`no dvièwe na polne`, no nie
nema da navleguvame vo detalno objasnuvawe
na ova svojstvo. Vakvite materijali, ~ii
atomi pretstavuvaat minijaturni magneti se
vikaat feromagnetici.
Magnetnite poliwa na atomite na
èlezoto se silni i dejstvuvaat na sosednite
atomi, i gi podreduvaat vo formi na kitki od
podredeni atomi. Takvite kitki se vikaat
domeni (sl. 1) so dimenzii 0,1 -0,01 mm.
Domenite kaj feromagnetnite materijali se
minijaturni magneti, sekoj domen ima svoj
severen i juèn magneten pol, a vidlivi se
samo pod mikrskop.
Vo nenamagnetizirano èlezo domenite se
bezredno orientirani. Vo namagnetiziranite
materijali domenite se naso~eni vo nasoka na
magnetnoto pole koe{to ja predizvikalo
120
Sl.2. Pri magnetizacija domenite se podreduvaat

&
vo nasoka na magnetnata indukcija B na
nadvore{noto pole i èlezoto stanuva
magneti~no.
Magnetizacijata na èlezno telo (na primer,

igla) moè da se izvr{i ili so dobliùvawe
do postojan silen magnet ili so vnesuvawe vo
kalem niz koj te~e jaka struja. Pritoa, ako iglata e ~eli~na, taa ostanuva trajno namagnetizirana. Takvite feromagnetici se vikaat
tvrdi, za razlika od mekite koi mnogu brzo se
magnetiziraat, no {tom }e se izvadat nadvor
od magnetnoto pole prestanuvaat da bidat
magneti, poradi brzoto braunovsko dvièwe
na minijaturnite domenski magneti.
Od tvrdite feromagnetici se pravat permanentnite magneti. Kaj nose~kite elektromagneti jadrata se pravat od meki feromagnetici.
Sekoj feromagnetik pri odredena, obi~no
visoka temperatura (Kirieva to~ka) gi gubi
svoite feromagneti~ni supstancii.
Kaj feromagneti~nite materijali va`na e
istorijata na magnetizacijata. Imeno, tvrdite feromagnetici, i po vadewe nadvor od
magnetnoto pole, si ja zadrùvaat magneti~nata sostojba, ako prethodno bile magnetizirani.

Relativna magnetna permeabilnost
Fizi~ka veli~ina koja ukaùva na promena na
mgnetnata indukcija vo daden materijal vo
odnos na taa vo vakuum, se vika magnetna
permeabilnost. Relativnata magnetna permeabilnost e bezdimenzionalna veli~ina definirana kako odnos pome|u magnetska indukcija
vo dadenata materijalna sredina B i magnetna
indukcija vo vakuum B0. Se beleì so Pr :
B
(1)
Pr
B0
Bidej}i feromagneti~nite materijali mnogu
go zasiluvaat magnetnoto pole, kaj niv
relativnata magnetna permeabilnost e mnogu
golema brojka (vidi tabela I)
B
Tabela I
Materijal
èlezo 99,9 %
legura
96,7 % Fe i 3,3% Si
permaloj legura
79% Ni; 5% Mo i 16% Fe
davaat slobodnite elektroni). Vo otsustvo na

nadvore{no magnetno pole molekulite se
orientirani proizvolno i ne se javuvaat
magnetni dejstva. Ako supstancijata se
postavi vo nadvore{no magnetno pole (na
primer, vo solenoid niz koj te~e struja), toa
pole dejstvuva na elementarnite strui na
molekulot i gi orientira vo nasoka na poleto.
Vkupnata magnetna indukcija, t.e. zbirot od
indukcijata na nadvore{noto magnetno pole i
orientiranite magneti malku ja nadminuva
goleminata na B0. No, poradi toplotnoto
dvièwe na molekulite, vedna{ {tom
materijalot povtorno }e se najde nadvor od
nadvore{noto magnetno pole, se naru{uva
podredenosta i pritoa magnetnite svojstva se
gubat.
Tabela II
B
Dijamagnetnite
materijali so P
r1no
Relativna magn.
permeabilnost
200-5000
600-10000
100000-800000
Para i dijamagnetici
Prirodata na elementarnite strui, poradi
koi materijalite razli~no se odnesuvaat koga
}e najdat vo sredina so nadvore{no magnetno
pole, e razli~na. Vo najgolem broj supstancii
spinskite magnetni momenti se kompenziraat
me|usebno poradi nivnata bezredna orientacija. Neferomagneti~nite materijali se
delat na dve osnovni klasi: paramagnetici, kaj
koi relativnata magnetna permeabilnost e
ne{to pogolema od edinica, i dijamagnetici,
kaj koi pak P r , bliska no mnogu malku pomala
od edinica. Vo tabelata II se dadeni nekoi
vrednosti za relativnata magnetna permeabilnost na nekoi paramagneti~ni i dijamagneti~ni supstancii.
Paramagneti se supstancii ~ii molekuli ili
joni poseduvaat magnetni svojstva (postojat i
nekoi tipovi paramagnetici od druga priroda,
kako metalite, kaj koi zna~aen pridones
supstancija
Pr
1,000023
mnogu bli- aluminium
sko do edinica, se Al
1,00000038
izgradeni od mo- vozduh
platina
Pt
1,00036
lekuli koi ne pobizmut
Bi
0,999824
seduvaat magnetni
0,999991
svojstva. Pod vli- voda
bakar Cu
0,99999
janie na nadvostaklo
0 999987
re{no magnetno pole vo tie supstancii se
sozdavaat, se induciraat elementarni strui
~ii magnetni dipoli se naso~uvaat sprotivno
od nasokata na nadvore{noto magnetno pole.
Zatoa, magnetnata indukcija vo ovie supstancii stanuva pomala od indukcijata na
nadvore{noto magnetno pole. Ovoj dijamagneti~en efekt e svojstven za site supstancii,
no kaj paramagneti~nite i feromagneti~nite
supstancii toj e maskiran so posilnite
paramagnetni ili feromagnetni efekti.
Kratko rezime
Materijalite moè da bidat feromagneti~ni so
izraziti magnetni svojstva i para i dijamagneti~ni
kaj koi ovie svojstva se mnogu slabi,
Relativna magnetnaa permeabilnost e odnos me|u
magnetna indukcija vo dadena sredina i magnetna
indukcija vo vakuum. Taa ima golemi vrednosti kaj
feromagneticite, a vrednosti bliski do edinica za
paramagneticite (Pr >1) i dijamagneticite (Pr <1).
121
7. Elektromagnetna indukcija
7. 1. ELEKTROMAGNETNA
INDUKCIJA
Osnovni eksperimenti
Nie dosega izu~uvavme magnetni poliwa
na sprovodnici niz koi te~e postojana struja.
Takvite sprovodnici sozdavaat i vremenski
konstantni poliwa. Kaj vremenski promenlivite strui, odnosno vremenski promenlivite
magnetni poliwa, imame niza novi pojavi.
Edna od najva`nite, sekako, e pojavata elektromagnetna indukcija, otkriena vo 1831
godina od Majkl Faradej.
Otkritieto na ovaa va`na pojava ovozmoìlo slednite 50-100 godini da bidat
konstruirani golem broj tehni~ki uredi:
generatori za struja, transformatori, telegraf, telefon, radio, televizija i mnogu,
mnogu drugi, bez koi nie denes ne bi sme moèle da go zamislime svetot vo koj ìveeme.
B
S
o
koga palecot, pokazalecot i sredniot

prst }e se postavat pod prav agol, i ako
pokazalecot se postavi vo nasokata na magnetnata indukcija, a dvièweto go pravime vo
nasokata na palecot, nasokata na sredniot
prst }e ni ja dade nasokata na induciranata
struja.
N
A
a)
B
S
I
N
A
b)
Sl.1. a) Koga sprovodnikot go vnesuvame, otklonot

na galvanometarot e na edna strana, b) koga
sprovodnikot go vadime, otklonot na
galvanometarot e na sprotivnata strana.
122
Za da ja razbereme pojavata, }e go napravime najednostaviot moèn eksperiment. Sprovodnik, povrzan so eden galvanometar, }e
dviìme pome|u polovite na postojan potkovi~est magnet (sl. 1). S duri postoi relativno dvièwe pome|u magnetot i sprovodnikot,
postoi otklon na galvanometarot, zna~i niz
koloto te~e struja. Velime, vo koloto se sozdala inducirana elektromotorna sila poradi
koja protekla inducirana struja.
Nasokata na strujata*zavisi od nasokata na
dvièweto (na silata F ) i nasokata *na magnetnoto pole (magnetnata indukcija B ). Otklonot na galvanometarot }e se zgolemi, ako
se zgolemi brzinata na relativnoto dvièwe
na sprovodnikot.
Ako magnetot i sprovodnikot gi dviìme
zaedno, taka {to me|u niv ne postoi relativno dvièwe, otklon nema da ima.
Otklon nema da ima, isto taka, ako dvièweto se pravi paralelno so magnetnite silovi
linii. Velime, za da se inducira struja sprovodnikot treba da gi se~e magnetnite silovi
linii.
Nasokata na induciranata struja obi~no se
opi{uva so Flemingovoto pravilo na desnata
raka (sl. 2):
Prethodniot opit e
struja
magnetpoefikasen ako nano pole
dvièwe
mesto da se dviì
sprovodnikot
vo
desna
odnos na magnetot, da
raka
se dviì magnet vo
Sl. 2
odnos na kalem so N
navivki
(sl.3). Vi
predlagame da go napravite toj eksperiment.
Proverete, kako }e se menuva nasokata na
galvanometarot koga }e ja promenite nasokata
na dvièweto, ili koga namesto severen }e
vnesuvate juèn magneten pol.
G
Sl.3
Povtorete go opitot so bavno i so brzo
dvièwe. [to zaklu~uvate?
R
0
L1
Inducirawe na struja nastanuva ili pri

se~ewe na magnetnite silovi linii ili pri
promena na goleminata na vektorot na
magnetnata indukcija.
L2
K
Fe
Sl. 4. Vo primarnoto kolo se povrzani otpornikot

R i prekinuva~ot K.
Vtora serija eksperimenti }e napravime

so dve kola: prvoto, koe e povrzano so izvor na
elektromotorna sila, da go nare~ememe primarno kolo i vtoroto, vo koe ima samo galvanometar, i koe }e go nare~eme sekundarno kolo (slika 4). Ovie dve kola imaat kalemi i zaedni~ko èlezno jadro. Kalemot L1, koga niz
nego te~e struja, sozdava magnetno pole ~ii
magnetni silovi linii go proniùvaat i
kalemot L2.
Koga magnetnoto pole vo primarniot
kalem }e se promeni, }e dojde do inducirawe
na elektromotorna sila vo sekundarot i
galvanometarot }e pokaè otklon. Promenata
&
na magnetnata indukcija B }e ja napravime

ili so vklu~uvawe i isklu~uvawe na strujata
ili so menuvawe na otporot. I vo dvata
slu~aja doa|a do promena na ja~inata na
strujata, a bidej}i magnetnata indukcija vo
kalemot L1 e dadena so:
Pr P0
NI
,
l
o~igledno e deka se menuva i magnetnata

indukcija. Vo relacijata (1) Pr e relativnata
magnetna permeabilnost na èleznoto jadro,
N e brojot na navivkite, a l -dolìnata na
solenoidot (kalemot). Pri vklu~uvawe na
strujata i pri zgolemuvawe na ja~inata na
strujata, otklonot na galvanometarot e na
edna strana. Ako strujata ja namaluvame ili ja
prekinuvame, induciranata struja }e te~e na
sprotivnata strana. I ovde doa|a do izraz
brzinata na promenata na strujata. Imeno, ako
lizga~ot na otpornikot go dviìme bavno,
induciranata struja e slaba i obratno, ako
otporot brzo go menuvame, strujata e pojaka.
Vo {to n ubeduvaat site ovie opiti?
Gledame deka ovde nema nikakvo dvièwe na
sprovodnik vo magnetno pole, no sepak
nastanuva inducirawe na struja .
(1)
Osnoven zakon za elektromagnetna

indukcija
Koja fizi~ka veli~ina se menuva vo site
pogore opi{ani eksperimenti? Razmislete, vo
eksperimentite skicirani na slikata 1 ili 3
se menuva{e plo{tinata na povr{inata so
koja e pronièno poleto, a vo eksperimentite
od slikata 4 se menuva magnetnata indukcija.
Koja fizi~ka veli~ina gi povrzuva ovie dve
veli~ini?
Magneten fluks e veli~inata {to gi povrzuva ovie dve veli~ini. Jasno e, od eksperimentite moè da zaklu~ime deka pri inducirawe na strujata doa|a do vremenska promena
na magnetniot fluks.
Magnetniot fluks {to ja proniùva nekoja ramna povr{ina so plo{tina Y, kako
{to ve}e znaeme, e opredelen so relacijata:
BS cos D
(2)
kade {to D e agolot {to normalata na ramnata povr{ina go* gradi so vektorot na magnetnata indukcija ( B ). Vo slu~aite koga ovoj agol e nula, zna~i ramninata na koloto e normalna na magnetnite silovi linii i koloto
toga{ opfa}a najgolem fluks.
123
Osnovniot zakon za elektromagnetnata

indukcija se pi{uva so relacijata:
Hi
'
't
(3)
Ako induciraweto na struja nastanuva vo

solenoid so N navivki, bidej}i magnetnite
silovi linii ja proniùvaat sekoja od navivkite, induciranata elektromotorna sila }e
bide N pati pogolema:
i
ili
D
H = N 'BS'cos
t
i
(4)
[to zna~i negativniot znak vo ovaa relacija,

}e pojasnime vo slednata lekcija. Sega, sakame
sami da razmislite, vo koi od eksperimentite
se menuva{e plo{tinata opfatena so konturata, a vo koi magnetnata indukcija?
Isto taka sakame da vi obrneme vnimanie
na toa deka e mnogu va`na brzinata na
promenata na magnetniot fluks.
EMS na inducirana struja i Lorencova
sila
]e se vratime na eksperimentot, skiciran
na slikata 1. Sprovodnikot AV go dviìme vo
magnetno pole so nekoja brzina v, i toa taka
{to dvièweto e normalno na magnetnite
silovi linii. Vo sprovodnikot ima slobodni
elektroni, tie so dvièweto ja dobivaat
istata brzina v. No, ova dvièwe stanuva vo
magnetno pole, pa na elektronite }e dejstvuva
Lorencova sila. Soglasno so Flemingovoto
pravilo, elektronite }e se natrupaat kon
delot od sprovodnikot ozna~en so A. Delot V
}e ima vi{ok na pozitivni polneì. Pome|u
ovie dve to~ki se javuva elektri~en napon U.
Vo
uslovi
na
dinami~ka
ramnoteà
elektri~nata sila Fel }e se uramnoteì so
Lorencovata sila FL i natamo{noto dvièwe
na elektronite }e prestane.
124
H = Bvl sin D
(8)
Induciranata elektromotorna sila

i e
ednakva na brzinata na menuvaweto na magnetniot fluks zemena so sprotiven znak.
H = N ''t
Bidej}i naponot megu dve to~ki na otvoreno

strujno kolo e ednakov na e.m.s. na
induciranata struja, za e.m.s. koja se javuva pri
dvièweto na sprovodnik vo magnetno pole se
dobiva
Napomnuvame deka
ulogata na nadvore{nata sila, koja e pri~ina za sozdavawe na
elektromotornata sila, vo ovoj slu~aj, e magnetnata Lorencova sila, koja dejstvuva na
elektronite od sprovodnikot.
Aktivnosti so kompjuter
So pomo{ na interfejsot COACH 5, aktivnost
Inducirana elektromotorna sila pra~kest
magnet i kalem, pravej}i eksperiment
alnalogno so toj daden na slikata 3, proverete
ja zavisnosta na elektromotornata sila od
brzinata na dvièweto na magnetot.
Napravete go opitot so pove}e razli~ni
brzini. Presmetajte ja plo{tinata opfatena
so krivata
=F(t), }e dobiete sekoga{
i
pribli`no ednakva vrednost. Plo{tinata
{to sekoja takva kriva ja zafa}a so
apscisnata oska (vidi sl. 5) moè da se
prikaè kako svkupnost na pravoagolnici,
~ija edna strana e elektromotornata sila i, a

druga vremenskiot interval 't, toga{
plo{tinata na sekoe takvo pravoagolni~e e
ednakva na promenata na fluksot za
vremenskiot interval 't, a celata plo{tina
na promenata na fluksot pri vnesuvawe, ili
vo sprotivna nasoka - pri vadewe na magnetot.
A=B=')
i
'ti
't
Hi =
'
't
0 2
't
Fe - jadro
Primer zada~i
1. Vo zatvoreno strujno kolo magnetniot
fluks opa|a od 100 Wb na 0, za vreme od 0,2 s.
Kolkava e induciranata e.m.s. vo toa kolo?
Re{enie
Dadeno: )1=100 Wb , )2=0
Se bara Hi=?
't=0,2 s
prekinuva~
100
500 V
0,2
2. Sprovodnik so dolìna od 10 sm se dviì vo

magnetno pole od 0,2 T, so brzina od 20 cm/s normalno na magnetnite silovi linii. Kolkava e.m. s.
}e se inducira na negovite kraevi, a ako koloto se
zatvori i ima otpor od 2 :, kolkava struja }e
prote~e niz nego?
Re{enie
Dadeno: l=0,10 m , B =0,2 T
Se bara Hi=?
v=0,2 m/2 R=2 :
Hi=lvB=0,1 0,20,20 =410-3 V ; I=Hi/R= 210-3 A
B

1. Kakva e nasokata na induciranata struja (ozna~ete so
S
N
strelka) ako dvièweto na
sprovodnikot se pravi vo
nasokata ozna~ena na sl. 6.
2. Kakva e nasokata na induSl. 6
ciranata struja
N
ako dvièweto na sprovodnikot
se pravi paralelno so pra~kestiot magnet, okolu negovata
sredina, kako na slikata 7.
Ozna~ete ja nasokata so strelka.
3. Napravete serija eksperimenti so slednava opstanovka:
vklu~ete vo primarno kolo so izS
vor na napon eden kalem (1) so mal
Sl.7
presek (sl.8), otpornik so lizga~
R i prekinuva~. Kako izvor moè da upotrebite pove}e baterii svrzani seriski za da
obezbedite napon od 9 do 12 V. Povrzete drugo
kolo vo koe }e bide vklu~en kalem (2) so zna~itelno pogolem presek i galvanometar (G).
Sl.8. So crveni ìci e povrzano primarnoto kolo,

a so sini sekundarnoto kolo
Napravete gi slednive eksperimenti :

a) prvo vklu~ete struja vo primarnoto kolo i
kalemot 1 vnesete go vo kalemot 2. [to se
slu~uva? [to }e stane koga kalemot 1 }e go
izvadite?
b) Potoa postavete go kalemot 1 vo vnatre{nosta na vtoriot kalem i vo nego vnesuvajte
èlezno jadro. [to }e zabeleìte? Izvadete
go èleznoto jadro. Proverete {to }e se promeni ako ja promenite brzinata na vnesuvaweto ili na vadeweto na jadroto.
v) Sistemot so dvata kalema potoa dviète go
napred - nazad, no taka {to da nema relativno
dvièwe me|u kalemite. Ima li otklon?
g) Postavete go kalemot 1 vo kalemot 2. Isklu~ete ja strujata od primarnoto kolo. Zabeleète ja nasokata na galvanometarot. Potoa,
vklu~ete ja strujata. Povtorete go ovoj del od
eksperimentot koga vo kalemot 1 se nao|a
èleznoto jadro.
d) Menuvajte go otporot R vo primarnoto
kolo, prvo neka raste, a potoa neka opa|a. I
sega proverete {to }e stane ako toa go pravite brzo ili bavno.
Kratko rezime
Induciranata elektromotorna sila

i e
ednakva na brzinata na menuvaweto na magnetniot fluks zemena so sprotiven znak.
Taa moè da nastane so relativno dvièwe na
magnet i sprovodnik, koga doa|a do se~ewe na
magnetnite silovi linii, ili so promena na
magnetnata indukcija.
125
7.2. LENCOVO PRAVILO ZA

INDUCIRANA STRUJA.
VIORNI STRUI
netnata pra~ka ja vadime od prstenot, prstenot }e se dobliùva do magnetot.
Lencovo pravilo
Flemingovoto pravilo na desnata raka za
nasokata na strujata moè da se primeni samo
vo slu~aj koga stanuva zbor za dvièwe na
sprovodnik normalno na magnetnite silovi
linii. Kako {to pokaàvme porano,
inducirawe na struja nastanuva i vo mnogu
drugi slu~ai.
Postoi univerzalno pravilo za nasokata
na induciranata elektri~na struja koe se
vika Lencovo pravilo. Go formuliral E. H.
Lenc vo 1834 godina. Pred da go dademe ova
va`no pravilo, da se potsetime na slednovo.
Kako {to pokaàvme, induciranata elektromotorna sila se sozdava vo koloto vo koe
doa|a do vremenska promena na magnetniot
fluks. Vo koloto toga{ protekuva inducirana
struja. Induciranata struja sozdava magnetno
pole koe se narekuva inducirano magnetno
pole.
Nasokata na indiciranata struja e takva {to
taa so svoeto magnetno pole se sprotistavuva
na promenata na magnetniot fluks koj e
pri~ina za nejzinato sozdavawe.
Ako pri~ina za inducirawe na strujata e
relativnoto dvièwe na sprovodnikot vo
odnos na magnetnoto pole, induciranata struja
se sprotivstavuva na toa dvièwe.
Ako pri~ina za inducirawe na strujata e
promenata na goleminata na magnetnata
indukcija, magnetnoto pole na induciranata
struja se sprotivstavuva na taa promena.
Na slikata 1 e dadena fotografija na mala
terezija na ~ii kraci se nao|aat dva
aluminiumski prstena, taka {to tie moàt
lesno da se dviàt vo horizontalna ramnina.
Edniot od prstenite e cel, a vtoriot (pooddale~eniot) ima popre~na puknatina. Koga do
aluminiumskiot prsten }e se dobliì pra~kest magnet, prstenot se odbiva od magnetot.
No, ako po smiruvaweto na sistemot mag-
126
Sl. 1
Vo prviot slu~aj, induciranata struja

sozdadena vo prstenot se sprotistavuva na
rasteweto na fluksot, koe e usloveno so dobliùvaweto na magnetot, dodeka pri vadeweto
na magnetot doa|a do namaluvawe na magnetniot fluks, poradi {to se inducira takva
struja ~ie magnetno pole se sprotivstavuva na
namaluvaweto na fluksot.
Ako opitot se povtori taka {to magnetnata
pra~ka se vnesuva ili vadi od drugiot
(prese~eniot) prsten, pojavata }e ja nema. Jasno, tamu induciranite strui ne moàt da se
zatvorat vo prstenot, tie sozdavaat mnogu slabo pole koe ne moè da se sprotivstavi na
promenata na magnetniot fluks.
Lencovoto pravilo go objasnuva i znakot minus vo osnovniot zakon za induciranata elektromotorna sila:
H = ''t
i
(1)
Ako ')=)2 -)1 e pozitivno, zna~i )2>)1,

fluksot raste, toga{ elektromotornata sila
na induciranata struja se sprotivstavuva na
rasteweto na fluksot. Obratno, ako e )2<)1 ,
fluksot opa|a, induciranata elektromotorna
sila se sprotivstavuva na toa opa|awe.
Lencovoto pravilo za nasokata na induciranata struja vaì vo site pojavi na inducirawe na struja. Posebno jaki inducirani strui
moè da se sozdadat vo sprovodnici koi se
masivni, ako se najdat vo prostor vo koj se
menuva magnetniot fluks.
Viorni (Fukoovi) strui

Inducirani strui vo masivni sprovodnici
se vikaat viorni strui ili Fukoovi strui.
Od kade nazivot viorni strui? Viornite
strui se posledica na takanare~enoto viorno
elektri~no pole koe, spored Maksvel (18311979), se sozdava okolu kakvo bilo promenlivo
magnetno pole. Imeno, Maksvel teoriski pokaàl deka sekoe promenlivo magnetno pole
sozdava okolu sebe promenlivo elektri~no

pole. No, isto taka, magnetno pole ne mora da
bide sozdadeno samo so dvièwe na polneì,
tuku ako nekade postoi promenlivo elektri~-
no pole, toa okolu sebe sozdava promenlivo

magnetno pole. Ovaa neraskinliva vrska pome|u promenite vo elektri~noto i magnetnoto
pole ukaùva na toa deka vo slu~aj na vremenski promenlivi poliwa stanuva zbor, vsu{nost, za edinstveno elektromagnetno pole.
Prvoto tvrdewe na Maksvelovata teorija za
postoewe na viorno elektri~no pole mu bilo
poznato na Faradej, a i na drugi nau~nici.
Viornoto elektri~no pole, inducirano vo
masiven sprovodnik, predizvikuva jaki viorni
strui koi se zatvoraat vo toj sprovodnik.
Pojavata na viorni strui kaj masivnite sprovodnici doa|a do izraz kaj Valtenhofenovoto
ni{alo ( slika 2)
Fizi~ko ni{alo, masivna bakarna plo~a,
se ni{a kako lula{ka pome|u polovite na
eden elektromagnet. Za po~etok neka
strujniot izvor bide isklu~en. Poradi sovladuvawe na otporot na vozduhot, teloto
postepeno ja namasvojata
luva
mehani~ka energija
i po nekoe vreme }e
prestane
da
se
ni{a. Me|utoa, ako
ja vklu~ime strujata
vo elektromagnetot, toga{ ni{aweto
Sl. 3
vedna{ prestanuva.
Ako eksperimentot go povtorime so plo~a
so ista forma (sl. 3), no taa da ne e celosno
masivna, tuku na nea da ima napraveno zaseci,
toga{ pridu{uvaweto na ni{aloto e mnogu,
mnogu pobavno.
I vo ovoj eksperiment doa|a do izraz Lencovoto pravilo. Pri navleguvaweto na ni{aloto vo prostorot pome|u polovite na elektromagnetot doa|a do rastewe na magnetniot
fluks. Pritoa, se induciraat strui ~ie {to
magnetno pole se sprotivstavuva na navleguvaweto. Obratno, pri izleguvaweto na
bakarnata plo~a, induciranite viorni strui
sozdavaat magnetno pole koe se sprotivstavuva
na namaluvaweto na fluksot, predizvikano so
izleguvaweto. Taka, vakvoto ni{alo vedna{
se ko~i. Poradi mnogu poslabite ja~ini na
viornite strui, vo slu~ajot na zase~enata
plo~a, efektot na ko~eweto e mnogu poslab.
Viornite strui nao|aat pove}ekratna
primena. Masivnite sprovodnici imaat mnogu
mal otpor, pa poradi toa i relativno mali
promeni na magnetniot fluks kaj vakvite
sprovodnici sozdavaat viorni strui so
golema ja~ina. Taka jakite strui gi zagrevaat
sprovodnicite i moè da dojde do zagrevawe,
do temperaturi pogolemi od to~kata na
topewe na metalot. Tokmu ovoj efekt se
koristi kaj indukcionite pe~ki. Ineresno e
da se napomne deka poradi toa {to magnetnoto
pole se prostira i vo vakuum, postojat vakuum
indukcioni pe~ki.
So koristewe na viornite strui se
konstruirani nekoi uredi za merewe, kako:
tahometri, elektri~ni broila i sl.
No, kaj nekoi uredi viornite strui se
{tetni, bidej}i predizvikuvaat zagrevawe na
sprovodnicite i zagubi na elektri~nata
energija. Tamu namaluvaweto na Fukoovite
Sl.2. Valtenhofenovo ni{alo
127
strui se pravi taka {to sprovodnicite ne se

masivni, tuku se praveni od tenki metalni
listovi, lepeni so izolatorski lepila.

1.Vo kalem (solenoid) navleguva severniot
pol na magnetot. Ako kalemot e povrzan vo
strujno kolo, toga{ kakva }e bide nasokata na
strujata vo koloto (nacrtaje
so strelka)? Koj pol se
S
sozdava na gorniot del od
solenoidot?
2. Magnetot od prethodN
noto pra{awe pa|a nadolu.
Dali se ednakvi zabrzuvawata na magnetot koga koloG
to na kalemot e otvoreno
(prekinato) i koga e toa
zatvoreno?
Sl.4.
3. Mo`no li e da se dobie
otklon na galvanometarot od slikata 5 bez da
go dviìme magnetot i bez da go dviìme
kalemot L. Na raspolagawe vi e èlezna pra~ka M M.
4. Ako pome|u polovite na silen elektromagnet
se
pu{ti slobodno da
L
M
pa|a nekoja metal- G
N
na moneta, nejziS
noto zabrzuvawe
M
}e se namali. ObSl. 5
jasnete go efektot.
5. Napravete go sledniov opit. Opitot e
mo`no da go izvedete i vo doma{ni uslovi. Od
aluminiumska folija ise~ete
kruèn
disk.
Postavete
vertikalno
igla, a vrz nea
stavete go diskot taka {to da
bide potpren vo centarot na
krugot (videte slika 6). Zemete
N
S
kakov bilo magnet (najdobro e
potkovi~est) i obesete go taka
{to polovite da mu leàt nad
diskot. Potoa, zavrtete go
magnetot. Vo ista nasoka so
magnetot }e se zavrti i
Sl.6
kru`niot aluminiumski disk.
Objasnete go eksperimentot!
128
7. Obesete na konec pravoagolna

aluminiumska plo~ka (napravete
ja
od
podebela
folija).
Postavete ja plo~kata pome|u
polovite na posilen magnet (sl.
7). Ako magnetot go dviìte i
plo~kata }e se pridviì vo ista
nasoka. Zo{to?
Al S
Sl.7
Vo 1822 g. Majkl Faradej

(Michael Faraday ,1791-1867) vo
svojot bele`nik zapi{al :
Da se pretvori magnetizmot vo
elektricitet .
Re~isi
cela
decenija potoa se navra}al na ovaa
svoja ideja i duri vo 1831 godina
objavil deka ja otkril pojavata
elektromagnetna indukcija koja se
smeta za edno od najva`nite
otkritija vo fizikata.
Faradej e roden vo siroma{na familija i rano go
napu{til redovnoto {koluvawe. No, mnogu rano kaj
nego se razvil interesot kon prirodnite nauki i
mnogu, mnogu ~ital. Od 1813 god. zapo~nal da raboti
kako laborant kaj poznatiot hemi~ar Humphry Davy
(1778-1829),
Tamu gi povtoril eksperimentite na
Ersted i Amper, konstruiral prv elektromotor,
rabotel na vte~nuvawe na gasovi, pravel ogromen broj
eksperimenti
povrzani
so
elektromagnetnata
indukcija i samoindukcija, ja dal idejata za
elektri~no i magnetno pole i vovel poim za silovi
linii. Toj ja prou~uval strujata niz te~nosti i gi dal
osnovnite zakoni za elektroliza koi denes go nosat
negovoto ime. Edinicata za elektri~en kapacitet vo
SI (f
farad) e nare~ena spored negovoto prezime.
Kratko rezime
Za induciranata elektri~na struja vaì
univerzalno Lencovo pravilo koe glasi:
nasokata na induciranata struja e takva {to
taa so svoeto magnetno pole se sprotivstavuva
na promenata na magnetniot fluks koj e
pri~ina za nejzinato sozdavawe.
Inducirana struja nastanuva i vo masivni
sprovodnici, poznata kako viorni strui.
7.3. SAMOINDUKCIJA.
INDUKTIVNOST
Samoindukcija
Znaeme deka koga niz nekoj sprovodnik te~e
struja okolu nego se sozdava magnetno pole.
Ako strujata {to te~e niz sprovodnikot e
promenliva, se menuva i goleminata na magnetnata indukcija na poleto {to taa struja go
sozdava. Zna~i, imame sprovodnik {to se nao|a vo prostor so sopstven promenliv magneten fluks. Spored Faradej, i vo takviot sprovodnik se inducira elektromotorna sila koja
se sprotivstavuva na promenata na magnetniot
fluks.
Pojava na inducirawe na e.m.s. vo sprovodnik
niz koj te~e promenliva struja pod dejstvo na
promenite na sopstveniot magneten fluks se
vika samoindukcija. Induciranata elektromotorna sila {to pritoa se javuva ja vikame
samoinducirana elektromotorna sila ili
elektromotorna sila na samoindukcijata.
]e ja proanalizirame pojavata podetalno.
Magnetniot fluks sozdaden od strujata {to
te~e niz strujnoto kolo e opredelen so poznatata relacija:
BS
(1)
Vo relacijava, V e goleminata na vektorot na
magnetnata indukcija na magnetnoto pole sozdadeno od strujata, a Y e plo{tinata na povr{inata zafatena so strujnoto kolo. Vo (1) ne
se vodi smetka za agolot pome|u magnetnata
indukcija i povr{inata Y, bidej}i magnetnite
silovi linii sozdadeni od sprovodnikot ja
se~at ramninata na koloto (konturata) pod
prav agol, pa agolot D pome|u magnetnite
silovi linii i normalata na povr{inata e
nula, cos D=1.
Ako pretpostavime deka strujata vo koloto se
menuva, toga{ se menuva i magnetnata indukcija, a poradi toa se menuva i magnetniot
fluks. Taka, moè da se napi{e deka
magnetniot fluks sozdaden vo nekoja kontura
niz koja te~e struja, e pravoproporcionalen
so ja~inata na strujata I :
LI
(2)
kade {to L e koeficientot na proporcionalnosta koj se narekuva koeficient na samoindukcija ili induktivnost (induktivitet).
Induktivnosta e va`no svojstvo na strujnoto
kolo koe zavisi kako od geometrijata i elementite na strujnoto kolo taka i od magnetnata permeabilnost na sredinata vo koja
toa, poto~no nekoi negovi delovi se nao|aaat.
Za dadeno strujno kolo naj~esto induktivnosta
e konstantna. Spored Faradeeviot zakon za
inducirana elektromotorna sila, elektromotornata sila na samondukcija
napi{e:
=
'
't
L
moè da se
'I
't
(3)
Od relacijata (3) se gleda deka samoinduciranata elektromotorna sila e pravoproporcionalna so brzinata na promenata na ja~ina-
'I
. Relacijata (3) da ja napi 't
ta na strujata
{eme i vo slednava forma
L
'I
't
L
I 2 I1
't
(4)
pri {to I2 e ja~inata na strujata na krajot, a I1

na po~etokot na vrmenskiot interval 't za koj
do{lo do promenata na strujata. Ako strujata
raste, I2> I1,
'I
>0, samoinduciranata e.m.s. i
't
samoinduciranata
struja
imaat
nasoka
sprotivna od nasokata na primarnata struja
vo koloto. Taa se sprotivstavuva na rasteweto
na strujata. Ako strujata opa|a, I2 < I1,
'I
< 0,
't
samoinduciranata elektromotorna sila se

sprotivstavuva na opa|aweto na strujata, pa
samoinduciranata struja ima ista nasoka kako
i strujata {to te~e niz koloto.
Slednive dva eksperimenta }e ni ja ilustriraat pojavata samiondukcija koja doa|a do
izraz vo site slu~ai koga niz dadeno strujno
kolo se menuva ja~inata na strujata, no najizrazena e pri vklu~uvaweto i isklu~uvaweto
na strujata.
129
Eksperiment 1. So samoindukcija moè da se

postigne zna~itelno povisok napon od naponot na postojniot izvor na strujata.
Povrzete elektri~no kolo kako na sl. 1.
K
T. L.
L
6V
Sl.1
Na izvor na struja od 6 V paralelno se

povrzani kalem L so golem broj navivki i tleava lamba T. L. , koja normalno sveti na 220 V.
Pri vklu~eno kolo, lambata ne sveti, bidej}i
e priklu~ena na izvor od samo 6 V. No, pri
isklu~uvawe, tleavata lamba zasvetuva.
Koe e objasnenieto? Pri isklu~uvaweto na
strujata doa|a do nagla promena na magnetniot
fluks vo kalemot. Taa promena e pri~ina da se
samoinducira elektromotorna sila od redot
na golemina na naponot na paleweto na tleavata lamba.
kvo da svetat. Koga so pomo{ na prekinuva~ot

K se vklu~uva koloto, svetilkata Y1 vedna{
zasvetuva, dodeka svetilkata Y2 zasvetuva so
zadocnuvawe. Toa e poradi samoinduciranata
elektromotorna sila koja vo ovaa granka e
golema. Kolku e pogolem koeficientot na samoindukcijata tolku vremeto za da se postigne
normalno svetewe na ovaa svetilka }e bide
pogolemo.
Pri sekoe vklu~uvawe i isklu~uvawe na
strujata se pojavuva samoinducirana elektromotorna sila. Zatoa, vo kolo vo koe ima vklu~en kalem, grafikot na zavisnosta na strujata
vo zavisnost od vremeto ima forma dadena na
slikata 3.
I=H/R
'I
!0
't
'I
0
't
't1
't2
vklu~uvawe
isklu~uvawe
Sl.3
Eksperiment 2. Na izvor na prav napon se

povrzuvaat paralelno dve ednakvi svetilki
(sl.2). Vo grankata na prvata svetilka Y1 e
povrzan otpornik so lizga~ R, a vo grankata so
svetilkata Y2 - kalem so golem broj navivki i
èlezno jadro so induktivnost L.
S1
S2
H
R
Pri vklu~uvawe na strujnoto kolo, ja~inata

na strujata ne ja dostignuva vedna{ vrednosta
H/
{to bi ja imala spored Omoviot zakon I= R ,

tuku po nekoe vreme 't1 koe e tolku pogolemo
kolku {to e samoinduciranata elektromotorna sila pogolema. Pri isklu~uvaweto, za
vremenski period 't2, strujata postepeno se
namaluva do nulta vrednost, bidej}i toga{
samoinduciranata elektromotorna sila e
naso~ena isto kako i postojanata struja.
Induktivnost
Sl. 2
So menuvawe na otporot vo grankata na prvata svetilka se doteruva dvete svetilki edna130
]e go iskoristime zakonot za samoinduciranata elektromotorna sila (ravenka 3) za da ja

objasnime fizi~kata veli~ina induktivnost
(induktivitet):
L
'I
.
't
Od formulata se gleda deka:

Iduktivnosta e fizi~ka veli~ina koja e ednakva na elektromotornata sila na samoindukcijata {to se pojavuva vo dadeno strujno
kolo vo koe strujata se menuva so brzina od
eden amper vo sekunda.
Induktivnosta e veli~ina sli~na na elektri~niot kapacitet, taa zavisi od geometriskite svojstva na sprovodnikot, od negovite
dimenzii i forma, no ne zavisi od toa dali
niz sprovodnikot te~e struja ili ne. Induktivnosta, isto taka, mnogu zavisi i od magnetnata permeabilnost na sredinata vo koja se
nao|a dadeniot sprovodnik. Induktivnosta e
proporcionalna so relativnata magnetna
permeabilnost na dadenata sredina Pr.
Edinica za induktivnost vo SI e henri,
(oznaka H). Nekoj sprovodnik ima induktiv-
nost od eden henri, ako koga bi bil vklu~en vo

strujno kolo so promenliva struja, pri promena na ja~inata na strujata od eden amper za
sekunda, na kraevite na sprovodnikot bi se
samoinducirala elektromotorna sila od eden
volt.
Induktivnosta na solenoidot so N navivki,
napre~en presek Y i dolìna l, e dadena so
relacijata
Pr P0
N 2S
l
(5)
Pr e relativnata magnetna permeabilnost na

sredinata postavena vo solenoidot.
Od relacijata (5) se gleda zo{to magnetnata
konstanta P0 se iskaùva vo edinicata H/m.
Energija na magnetno pole
]e se vratime na eksperimentot skiciran na
slikata 1. Pri negovoto izveduvawe vidovme
deka po prekinuvaweto na koloto, tleavata
lamba, paralelno vrzana so kalemot so golema
induktivnost, zasvetuva. Se pra{uvame: neli
go isklu~ivme izvorot? Od kade energija za
zasvetuvawe na lambata?
Moè da pretpostavime deka vo kalemot postoela magnetna energija koja tamu bila akumulirana i koja po isklu~uvaweto se tro{i
za svetewe na lambata.
Pokaàvme, isto taka, deka pri vklu~uvaweto

strujata e promenliva, i toga{ elektromotornata sila na samoindukcijata se sprotisvtavuva na rasteweto na strujata. Toa zna~i
deka za da se vospostavi strujata vo kalemot, a
so toa i magnetnoto pole, treba da se sovlada
elektromotornata sila na samoindukcijata.
Ako srednata golemina na samoinduciranata
elektromotorna sila e Hs , a niz koloto

pominal polne` Q, toga{ rabotata {to treba
da se izvr{i za sovladuvawe na samo-
indukciranata e.m.s e ednakva na QHs. Taa

rabota e pretvorena vo magnetna energija na
kalemot.
Bidej}i promenite na strujata pri vklu~uvaweto i isklu~uvaweto se pretstaveni so
sloèna zavisnost (videte ja slikata 3) strogoto izveduvawe na relacijata za magnetna
energija ne e ednostavno, pa nie ovde }e ja
dademe taa relacija kako gotova:
Wm
LI 2
2
(6)
Energijata na magnetnoto pole Wm na dadeno

kolo e pravoproporcionalna so negovata
induktivnost L i so kvadratot na strujata vo
koloto (I2 ) .
Pri isklu~uvawe na koloto, magnetnata
energija se tro{i za inducirawe na e.m.s. na
samoindukcijata koja predizvikuva te~ewe na
struja u{te izvesen period po isklu~uvaweto.
Bidej}i induktivnosta na kalemi so
feromagneti~ni jadra e mnogu golema, vo kola
so takvi
elektromagneti, energijata na
magnetnoto pole e mnogu golema.
Pod gustinata na energijata na magnetnoto
pole (sli~no kako vo elektrostatikata) se
podrazbira energija na edinica volumen od
poleto.
Primer zada~i
1. Ako grafi~kiot prikaz na ja~inata na
strujata vo zavisnost od vremeto e takov kako na sl.
4a, a koloto niz koe te~e taa struja e so induktivitet L= 1 H, da se nacrta soodveten grafik na
elektromotornata sila na samoindukcijata, kako i
da se opredeli nejzinata golemina.
131
Koga }e se vnese èleznoto jadro, ovaa energija se

zgolemuva 1000 pati, bidej}i tolku pati se
zgolemuva induktivnosta na kalemot.
10 A
1s
t
Sl.4 a
10 V
1s
10 V
Sl.4 b
Hs
I I1
L 2
't
I
L 2
't
Bidej}i e I2=10 A, a 't i pri rasteweto i pri

opa|aweto na strujata e 1 y, za induciranata elektromotorna sila na samoindukcijata se dobiva
po apsolutna vrednost ista golemina od 10 V (sl.
4b), no pri rasteweto taa e negativna, a pri opa|aweto na strujata -pozitivna, isto kako i strujata.
Vo tekot na vremeto koga strujata ne se menuva,
elektromotornata sila na samoindukcijata e nula.
2. Opredelete ja energijata na magnetnoto
pole na solenoid so N=250 navivki, ako negovata
dolìna e 12 cm, a napre~niot presek e vo forma na
kvadrat so strana od 6 cm, ako niz nego te~e struja
od 5 A.
Kolku }e se promeni ovaa energija ako vo kalemot
se vnese jadro so relativna magnetna permeabilnost Pr = 1000 ?
Re{enie
Dadeno:
Se bara : Wm =?
N=250 l=0,12 m
a= 0,06 m I= 5 A
Prvo treba da se opredeli induktivnosta na
2
solenoidot: L P N S
0
Koga }e se vnesat brojnite vrednosti, se dobiva:
4S 10 7
250 2 0,06 2
0,12
23,6 qH
Energijata }e bide:
Wm
132
LI 2
2
1. Kako }e objasnite zo{to pri brzo isklu~uvawe na nekoj potro{uva~ na struja, pome|u
{tekerot i vklu~uva~ot preskoknuva iskra?
2. @icite vo otpornicite se motaat bifilarno (dvata kraja na ìcata se spojuvaat i
potoa zaedno se motaat). Dali znaete {to se
odbegnuva so takvoto motawe?
Kratko rezime
Pojava na inducirawe na e.m.s. vo sprovodnik niz
koj te~e promenliva struja pod dejstvo na
promenite na sopstveniot magneten fluks se vika
samoindukcija.
Re{enie
'I
L
't
23,6 10 6 5 2
2
295 10 6 J
Zakonot za samoinduciranata e.m.s. glasi:
Hs
L
'I
,
't
kade
induktivnost
na
elektri~noto kolo vo koe poradi vremenskata

promena na ja~inata na strujata se pojavuva
promenliv magneten fluks i doa|a do inducirawe
na samoinducirana e.m.s. Induktivnosta se meri so
edinicata henri (H). Nekoj sprovodnik ima
induktivnost od eden henri, ako koga bi bil

vklu~en vo strujno kolo so promenliva struja, pri
promena na ja~inata na strujata od eden amper za
sekunda, na kraevite na sprovodnikot bi se
samoinducirala elektromotorna sila od eden volt.
Vo istorijata se slu~uva do isto
otkritie da dojdat istovremeno
pove}e nau~nici.
Pokraj Faradej i Henri, koi
rabotele vrz pojavite na elektromagnetnata indukcija i samoindukcija, treba da se spomne
deka i drugi fizi~ari bile blizu do takvite otkrititija
Eden od najzna~ajnite e sekako Hajnih

Fridrih Emil Lenc (Heinrich Friedrich Emil
Lenz, 1804-1865),, roden vo Dorpart, Rusija, dene{na Estonija.. Vo 1834 godina Lenc go dal
svoeto pravilo za nasokata na induciranata struja.
Nezavisno od Xul, Lenc ja pokaàl ekvivalentnosta pome|u rabotata i koli~estvoto toplina, pa
ne retko Xuloviot zakon se narekuva Xul- Lencov.
I praviloto za induciranata elektromotorna sila
Lenc go dal trgnuvaj}i od univerzalniot zakon za
8. Elektri~ni oscilacii i branovi,naizmeni~na struja
8. 1. NAIZMENI^NA STRUJA
Princip na rabota na generator za
naizmeni~nata struja
Galvanskite elementi i akumulatorite davaat
struja {to postojano te~e vo ista nasoka i ima
ista ja~ina (slika 1a). Vo tehnikata, denes, vo
mnogu pogolema upotreba e naizmeni~nata
struja. Toa e struja ~ija{to nasoka i gole-
mina postojano se menuvaat i toa naj~esto

spored zakonot na sinus (sl.1.b): .
Vo princip imame ramka koja rotira vo postojano magnetno pole.

Eksperimentot od slikata 2, pokaùva deka
koga so raka ja rotirame ramkata, galvanometarot povrzan preku ~etkicite pokaùva postojano oscilirawe na strujata.
Se razbira, kaj generatorot rotacijata se dobiva preku turbini i aglolnata brzina e pogolema. No vo pricip, opitot ja objasnuva {emata na generatorot.
S
0
B
CC
galvanometar
N
~etkici
Sl.1a. Ednonaso~na postojana struja
Sl.S
Sl. .2
T
I0
t
T
-I0
Niz ramakata, postavena kako na slikata, postoi magneten fluks ) daden so:
Sl. 1b Naizmeni~na struja
Elektromagnetnata indukcija ima golema primena vo naukata i tehnikata. Edna od najva`nite e dobivaweto na naizmeni~nata struja.
Izvor na EMS na naizmeni~nata (~esto se
vika samo promenliva) struja pretstavuva
generator. ]e dademe principna {ema na generatorot za naizmeni~na struja. Toj se sostoi
od:
1.
Induktor (stator) koj pretstavuva
magnet i sozdava postojano magnetno pole
(sl.2) ;
2.
Podvi`na ramka-kalem ABCD (rotor)
del {to rotira so postojana aglova brzina vo
prostorot vo koj se nao|a postojanoto magnetno pole; i
3.
Kontakten del so komplet na ~etkici
preku koi se odnesuva induciranata struja.
BScosD
(1)
kade {to B e magnetnata indukcija na magnetnoto pole, a S e plo{tinata na povr{inata

opfatena so ramkata, a D e agolot me|u silovite linii na magnetnoto pole i normalata na
povr{inata vo koja leì ramkata..
Bidej}i doa|a do rotacija na ramkata, se menuva i magnetniot fluks, pri {to se menuva
agolot pome|u normalata na ramkata i pravecot i nasokata na magnetnata indukcija, i
toa taka {to, ako Z e agolnata brzina na rotacija, D =Zt, pa
BScosZt
(2)
i e jasno deka toj e funkcija od vremeto t .

Spored ona {to go znaeme za elektromagnetnata indukcija, tamu kade {to doa|a do
133
vremenska promena na magnetniot fluks se

inducira elektromotrorna sila.
Spored Faradeeviot zakon za elektromagnetna indukcija se inducira EMS Ei dadena so:
Ei =-
{
t
(3)
Toa zna~i deka treba da ja opredelime kakva e

vremenskata promena na magnetniot fluks i
da ja zamenime so vremeto za koe taa nastanala. Za taa cel }e se posluìme so sl. 3.
Na slikata e daden presekot na ramkata
postavena me|u polovite na magnetot .
1
2
S
D
Sl.3. Presek na ramkata me|u polovite na magnetot.
Pri rotacijata, dvièweto na sprovodnicite AB i CD stanuva po kru`nica so

dijametar d =AD (od sl.2) i so liniska brzina
d
. Teoriski se pokaùva deka induci2
Ako namesto ramka,

navivki, toga{
Ei =2Ei1 = 2
d
lB sin D
2
V0 sin Zt
(5)
bidej}i S=dl.
Veli~inata: ZB S e konstanta i ja ima maksimalnata, amplitudna vrednost na elek-
134
rotorot e kalem so N
(6)
V0
NBAZ
((7)
Se gleda deka naponot V=V(t) e sinusna funkcija od vremeto.

Vo sovremenite generatori na naizmeni~nata
struja so golema mo}nost, induktorot e silen
elektromagnet, i toj e rotor. Ramkata e sostavena od golem broj navivki od izoliran
sprovodnik postaveni okolu listovi na legiran t.n. elektrotehni~ki ~elik. Taka, kalemot
vo koj se inducira strujata e nepodvièn del
na generatorot.
Ako e koloto zatvoreno i vo nego e povrzan
samo otpornik, kako na slikata 4, toga{ niz
koloto te~e struja so isto taka sinusoidna zavisnot od vremeto:
V0
sin Zt
R
V
R
(4)
ZBS sin Zt ;
Ako koloto e zatvoreno, znaeme deka induciranata EMS e vsu{nost ednakva na maksimalnata potencijalna razlika (naponot V)
(Vnimavajte, vo ovaa glava naponot go
beleìme so V!) me|u dvata kraja na izvorot,
pa }e bide:
kade {to l e dolìnata na sprovodnicite AB

= CD= l. Ovie dva sprovodnika se aktivni, i
pri vrtewe na sprovodnikot samo vo niv se
inducira EMS. Pa taka vkupnata inducirana
EMS e dadena so
E0= NBAZ
ranata elektromotorna sila e
Ei1= Blv sin D ,
2S
period na oscilierawe e T
tromotornata sila E0. Fazata na naEMS e Zt.

EMS e oscilatorna funkcija od vremeto ~ij
I0
V0
R
I 0 sin Zt ;
(8)
Grafi~kata zavisnost na ja~inata na strujata

i EMS (naponot) od vremeto se dadeni na
slikata 4. Na fotografijata na slikata 5 e
daden realen izgled na naizmeni~nata struja
dobiena od gradskata mreà.
Kako {to se gleda, so vrtewe na rotorot vo
postojano magnetno pole se dobiva struja.
Zna~i so pomo{ na mehani~ka energija se dobiva elektri~na. Ma{inite koi toa go ovozmoùvaat se vikaat generatori ili alternatori.
Generatorite se ma{ini so koi mehani~kata

energija se pretvora vo elektri~na, a kaj
elektromotorite so pomo{ na elektri~nata
energija moè da se dobie mehani~ka. Ottamu
izgledot na eden motor ili generator e mnogu
sli~en.
generator
E,I
Sl.4. Vo koloto e vklu~en samo omski otpor.

Ja~inata na strujata i naponot se vo faza
.
Sl. 5 Fotografija na sinusoidna struja, dobiena so

katoden oscilograf
Pri rotacija na rotorot vo magnetnoto pole,

na statorot se dobiva naizmeni~na struja. Ako
za vreme od 1 sekunda rotorot pravi edno
zavrtuvawe, toga{ ja~inata na strujata }e ja
promeni goleminata i nasokata, taka {to
grafi~kiot prikaz na nejzinata ja~ina vo
zavisnost od vremeto }e bide edna sinusoida.
Takviot generator }e raboti so frekvencija
od 1 Hz. Generatorite na naizmeni~nata struja
vo na{ata gradska mreà rabotat so
frekvencija od 50 Hz (50 zavrtuvawa vo
sekunda). Vo SAD gradskata struja ima
frekvencija od 60 Hz.
Sl. 6. Fotografija na generatori za naizmeni~na

struja.
Vo sekoj slu~aj, kaj site ovie ma{ini doa|a do

pretvorawe na eden vid energija vo drug. Kaj
generatorite (sl. 6) treba da se vnese energija
za da se vrti rotorot. Toa se pravi so ogromni
turbini koi se vrtat ili so voda - kaj
hidrocentralite, ili so pomo{ na zagreana
vodena para pod visok pritisok, a koja e
dobiena so sogoruvawe na gorivo (jaglen ili
nafta) - kaj termocentralite. Kaj atomskite
centrali, nuklearnata energija dobiena so
procesite koi nastanuvaat so razbivawe na
atomskite jadra se koristi isto taka na
zagrevawe golemi koli~estva vodena para.
Vodenata para e so mnogu visok pritisok,taka
{to nejzinata energija se pretvora vo
mehani~ka, a ovaa vo elektri~na.
Efektivni vrednosti na naizmeni~nata struja
Naizmeni~nata struja se karakterizira so
slednive fizi~ki parametri: momentna, efektivna i maksimalna vrednost na naizmeni~nata struja. Od toa {to dosega go kaàvme
e jasno {to se toa maksimalna (amplitudna)
vrednost, kako i momentna vrednost.
135
Efektivna vrednost na naizmeni~nata

struja se podrazbira vrednosta na onaa
postojana struja koja za isto vreme niz
isto kolo osloboduva isto koli~estvo
toplina kako i naizmeni~nata.
Vo uslovi koga vo koloto na naizmeni~nata
struja e vklu~en samo omski otpor, celokupnata nejzina energija se pretvora vo toplina.
Imeno, toga{ voop{to ne e va`na nasokata na
strujata. Vo taa smisla toplinskata mo}nost
na naizmeni~nata struja moè da se sporedi
so
toplinska
mo}nost
na
postojana
ednonaso~na struja koja za ist vremenski
interval, niz istoto kolo osloboduva isto
koli~estvo toplina. So vodewe smetka za toa,
se pokaàlo deka efektivnata vrednost na
ja~inata na strujata i naponot na naizmeni~nata struja e opredelena so relaciite:
I ef
I0
2
Vef
V0
2
V
U, V
1V
t
1s
a)
V
10 V
0,5 s
(9)
kade {to I0 i V0 se amplitudnite vrednosti na

strujata i naponot.
So instrumentite za merewe na veli~inite na
naizmeni~nata struja obi~no se merat
efektivnite vrednosti na strujata i naponot.

1. Koj od rotorite pobrzo rotiraat, onie vo
SAD ili vo Evropa?
b)
Sl. 8
kata 7), taka {to magnetnite silovi linii da
se normalni na nitkata {to sveti.
]e vidime deka nitkata na lambata }e ni
izgleda kako ra{irena.
3. Na slikata 8 se dadeni dijagramite za naizmeni~en napon na strui dobieni so razli~ni
generatori. Opredelete gi od grafikot vrednostite na periodite, frekvenciite i amplitudite na naponite.
Kratko rezime
S
~
Sl.7
2. Kako }e go objasnite sledniot eksperiment:
Vklu~uvame vo strujno kolo obi~na elektri~na svetilka. Za podobro gledawe, vklu~ete na svetilkata pomal napon od propi{aniot taka, {to pri gledaweto vo nea, svetlinata da ne smeta na o~ite. Vnimatelno prinesuvame do svetilkata eden postojan potkovi~est magnet, ili dva pra~kesti (kako na sli-
136
-Pojavata elektromagnetna indukcija naj{iroka primena na{la pri generiraweto na

naizmeni~nata sinusna struja.
- Sinusna struja e struja kaj koja EMS,
naponot i ja~inata na strujata se sinusni
funkcii od vremeto.
- Generatori za naizmeni~nata struja se uredi
vo koi nastanuva pretvorawe na mehani~ka
energija vo elektri~na.
- Efektivnata vrednost na naizmeni~nata
struja e ednakva na goleminata na onaa ednonaso~na prava struja koja za isto vreme bi
oslobodila isto koli~estvo toplina kako i
dadenata naizmeni~na struja.
8. 2. OMSKI, KAPCITATIVEN I
INDUKTIVEN OTPOR
Induktiven otpor
Niza elementi od kola so naizmeni~na struja,
kako {to se transformatori, elektromotori,
pridu{nici i sl, osven aktiven omski otpor,
imaat, isto taka, i induktiven otpor. Imeno,
promenlivata struja e pri~ina vo koloto da se
pojavi EMS na samoindukcijata koja se sprotistavuva na promenite na ja~inata na
strujata, poradi {to i se javuva ovoj dopolnitelen otpor. Toa go potvrduva sledniov eksperiment.
RL
ZL
(.1)
i se vika induktiven otpor. Kako {to se

gleda induktivniot ne e samo karakteristika
na sprovodnikot, kako {to e toa slu~aj kaj
omskiot otpor, tuku toj zavisi i od frekvencijata na strujata.
Poradi pojavata na induktivniot otpor vo
koloto doa|a do pojava na fazna razlika
pome|u ja~inata na strujata i padot na naponot
vo delot kade{to se javuva induktivniot
otpor. Slikata 2 go ilustrira toa. So crveno
e nacrtana zavisnosta na ja~inata na strujata,
a so sino padot na naponot na induktivniot
otpor. Sino crtkano e dadena zavisnosta na
naponot na aktivniot- omskiot otpor.
VL , Va, I
VL
VL
, Va
, Va
[to moè da se zaklu~i?

Vo kolo na naizmeni~na struja pokraj omskiot
otpor, koj ~esto se vika i aktiven, se javuva
dodaten otpor RL ,~ija golemina e ednakva na :
Zt
izvor
Sl.1
Eden kalem e povrzan vo strujno kolo vo koe
moè da bide vklu~en izvor na prav ili
naizmeni~en napon. Kalemot L e postaven na
jadro od rastavliv transforator, so pomo{ na
koj moè da se menuva induktivitetot na
kalemot. Koga vo koloto e vklu~en izvor na
prav napon, svetilkata S ednakvo sveti,
nezavisno od toa dali kalemot e vovle~en vo
jadroto ili ne, dodeka koga naponot e
naizmeni~en, svetilkata pomalku sveti koga
se zgolemuva induktivitetot na kalemot (pri
vovlekuvawe vo jadroto), a moè i sosema da
pretstane da sveti koga jadroto }e go
zatvorime so èleznata kotva K.
Ako kako izvor se upotrebi generator ~ija
frekvencija moè da se menuva ( RCgenerator), se pokaùva deka otporot raste so
frekvencijata na naizmeni~nata struja.
2S
Sl.2. Pojava na fazna razlika me|u ja~inata na

strujata i naponot kaj induktivniot otpor.
Naponot izbrzuva za S/2 pred strujata.
Zaostanuvaweto na strujata I zad naponot za

S/2 se objasnuva so fakot deka vo kalemot se
pojavuva EMS na samindukcijata L
I
t
~ia golemina e proporcionalna so brzinata

na promenata na strujata. Zna~i vo momentot
koga strujata ima nulta vrednost, nejzinata
I
ima maksimalna golemina, pa
t
promena
spored toa i EMS na samoindukijata e

maksimalna, dodeka vo slu~ajot koga strujata
ima maksimalna vrednost EMS na samoindukcijata e ednakva na nula. Pa kako rezultat
na kaànoto strujata prethodi na EMS na
samoinukcijata za 900 (S/2). A bidej}i, spored
Lencovoto pravilo EMS na samoindukcijata
ima sprotiven znak so VL , toga{ vo odnos na
ovoj napon, ja~inata na strujata docni vo fazata za 900 .
137
Ako site naponi se podelat so ja~inata na

strujata, moè da se dobie triagolnik na
otporot (sl. 4). Od nego se gleda deka :
Fazorno pretstavuvawe
N
V
tanM
Va
VL
RL=ZL
VsinM; tanM
VL
Va
( 2)
M
0
Ra=R
R 2 I 2 ZL I 2
Otporot koj e pri~ina za sozdavawe na fazna

razlika me|u ja~inata na strujata i naponot go
vikame reaktiven otpor. Jasno e deka induktivniot otpor e reaktiven.
Kapacitativen otpor
Ako sostavime strujno kolo od kondenzator i
ampermetar (sl.5) i nego go vklu~ime na izvor
na prav napon, }e se ubedime deka struja nema
da te~e. Kondenzatorot za postojanata prava
struja pretstavuva beskone~en otpor.
V
R 2 ZL
V
z
Sl.4. Triagolnik na otporot
Od toj triagolnik isto taka sleduva:
V2
(4)
Na slikata 3 e daden vektorskiot dijagram za

vakvo kolo. So vektori se prikaàni: ja~inata na strujata, nose~ki osnoven vektor,
bidej}i taa e ednakva za celoto kolo i aktivnata komponenta na padot na naponot, kako i
induktivnata komponenta na naponot, Va i VL .
Aktivnata komponenta na naponot Va=IR se
sovpa|a, po svojata nasoka i pravec, so
nasokata na fazorot na ja~inata na strujata I.
Induktivnata komponenta VL izbrzuva vo
fazata za 900 pred ja~inata na strujata.
Vektorskiot zbir na tie dve komponenti go
dava vektorot na naponot V, koj so ja~inata na
strujata zafa}a agol M {to pretstavyuva fazna
razlika pome|u ja~inata na strujata i naponot.
Pri sloùvawe na ovie dva vektora se dobiva
triagolnik OMN koj se vika triagolnik na
naponot. Od nego sledat slednive vrski:
VcosM ;
Sl. .3
Va
Faznata razlika me|u ja~inata na strujata i

naponot ja opredeluva odnosot pome|u induktivniot otpor i aktivniot omski otpor.
VL
M
0
ZL
izvor
(3)
~
Sl.5
Poslednava relacija go dava Omoviot zakon za

ova kolo. Vo nego so z e ozna~en vkupniot
otpor za dadenoto strujno kolo ednakov na
R 2 ZL .
2
138
Me|utoa, ako kondenzatorot se vklu~i na

izvor na naizmeni~en napon, ampermetarot }e
se otkloni. So zgolemuvawe na kapacitetot
na kondenzatorot, strujata raste.
Strujata niz kondenzatorot, za razlika od
strujata niz sprovodnicite, koja e rezultat na
sprovodlivosta, ne e so ista priroda.

Nejzinata golemina zavisi od brzinata na
promenata na elektri~noto pole sozdavano
pome|u kondenzatorskite oblogi, a pak, toa
zavisi od brzinata so koja doa|a do promena na
polneìte Q na samite oblogi:
Q
t
I, VC
I
Vc
V
C
t
(6)
Ako e na oblogite donesen napon koj se menuva

sinusoidalno:
Vc V0 sinZt
(7)
toga{ i ja~inata na strujata, dadena so (6),
isto }e se menuva sinusoidalno, no me|u
naponot i strujata }e postoi fazna razlika.
Kaj promenliva struja so vrzan kondenzator se
sozdava fazna razlika pome|u naponot i
ja~inata na strujata. Taa fazna razlika isto
iznesuva 900 (S/2), no, ovde ja~inata na strujata
Vc
2S
Zt
(5)
Takvata struja }e ja ima i vo vakuum. Ovaa

struja ja vikame pridvi`na struja.
So eksperiment skiG
ciran na slikata 6
C
moè da se pokaè
deka vo koj i da bilo
slu~aj koga nastanuva
promena na naponot
RP
na kondenzatorskite
oblogi, niz koloto
}e te~e struja. Ako
E
taa
promena
na
Sl. 6
naponot ja pravime
so toa {to go dviìme lizga~ot na
potenciometarot RP , s duri doa|a do promena
na naponot }e ima i otklon na galvanometarot. Kolku e promenata na naponot pobrza, tolku e otklonot na galvanometarot
pogolem.
]e se vratime povtorno na relacijata (8.2.5).
Ako na kondenzatorskite oblogi se menuva
polneòt, toga{ so ogled na toa {to polneòt e Q = CV, a kapacitetot na kondenzatorot
C ne se menuva, ona {to se menuva e naponot,
imeno:
Q
t
izbrzuva pred naponot. Kapacitativniot

napon zadocnuva zad strujata za S/2.
Sl. 7
Graficite na ja~inata na strujata i naponot
za ovoj slu~aj se dadeni na slikata 7, a na sl. 8
e dadenna soodvetniot vektorski dijagram.
I
90
VC
Sl. 8
Faznata razlika me|u naponot i ja~inata na
strujata se objasnuva na sledniov na~in: koga
naponot na kondenzatorskite oblogi ja menuva
nasokata, t.e. pominuva niz nulata, doa|a do
sozdavawe na najgolema pridvi`na struja.
Se pokaùva deka ulogata na kapacitativen
otpor RC ja igra veli~inata
RC
(8)
ZC
Kako {to se gleda i kapacitativniot otpor e

vid na reaktiven otpor. I toj predizvikuva
sozdavawe na fazna razlika pome|u naponot i
ja~inata na strujata.
Ako vo koloto, pokraj kapacitativniot otpor,
e vklu~en i aktiven, omski otpor, poradi toa
{to toga{ }e postojat dve komponenti na
naponot, koi se fazno odmesteni, vkupniot
otpor e ednakov na z =
R 2 RC2 .
139
8.3. SERISKA VRSKA NA OMSKI,

INDUKTIVEN I KAPACITATIVEN OTPOR. OMOV ZAKON ZA
NAIZMENI^NA STRUJA
&
V
M
&
Va
Seriska vrska na site tri vida

otpori. Omov zakon
N
&
&
V L VC
& M *
I
VC
Da razgledame strujno kolo vo koe se vklu~eni

site tri vida otpori (slika 1).
Na slikata 8.3.2 e daden vektorskiot dijagram

(triagolnikot na naponot) za ova kolo. Na
nego kako osnoven vektor e zemen fazorot na
ja~inata na strujata, bidej}i e taa ista za site
delovi na koloto. VL e po golemina pogolemo
od VC , {to ne mora sekoga{ da e slu~aj.
VC
Va
Sl. 2
VL
Od triagolnikot na naponot OMN se
dobiva:
V2
Sl.1.
Va2 V L VC
Padovite na naponite na oddelnite delovi na

koloto se:
VL
IRL
IR ;
VC
IRC
I
ZC
R 2 ZL
ZC
R 2 ZL
ZC
(.3)
N
z
(3)
(Vnimavajte, naponite se skalari, ovde doa|a

predvid na sobirawe na nivnite fazori koi
pretstavuvaat vektorski pretstaveni veli~ini vo vektorskiot dijagram).
140
Ovoj izraz pretstavuva Omov zakon za

naizmeni~na struja, kade {to imenitelot z se
vika impedancija i e ednakva na :
(2)
Naponot, donesen na kraevite na trite
elementi e ednakov na zbirot na padovite na
naponite vo vektorska forma, zaradi
postoeweto na faznata razlika me|u VL i VC
vo odnos na Va, taka {to moè da se zapi{e:
&
&
&
Va VC VL
V
z
IZL
&
V
ili
Tuka ja~inata na strujata niz site tri vidovi

otpori e ednakva i neka e dadena so:
I I 0 sin Zt
(1)
Va
R 2 I 2 I 2 ZL
ZC
RL-RC
M
O
R
Sl. 3.
(4)
Na slikata 3 e daden triagolnikot na otporot,

od kade i se dobiva relacijata za impedancijata .
Vo slu~aj koga kapacitativniot otpor e
pogolem od induktivniot, faznata razlika
pome|u strujata i naponot M e negativna.
Od slikata se gleda deka za faznata razlika
vaàt relaciite:
R
; sin M
z
RL RC
tanM
R
cosM
RL RC
z
(.5)
Rezonancija na naponot
ni~en napon. Ako efektivnata vrednost na

naizmeni~niot napon e ednakva so praviot
napon, }e bidat li ednakvi i ja~inite na
struite?
2. Kakva e razlikata pome|u aktivniot i reaktivniot otpor?
3. Od {to zavisi faznata razlika pome|u
naponot i ja~inata na strujata?
4. Pod koj uslov faznata razlika pome|u naponot na kraevite na koloto i strujata vo koloto e ednavva na nula?
5. Pod koj uslov vo slu~aj na seriska vrska
me|u omski, kapacitativen i induktiven otpor, strujata }e zavisi samo od goleminata na
omskiot otpor?
6. [to e toa rezonancija na napon?
Kratko rezime
Ako postoi mo`nost da se menuva induktivniot i kapacitativniot otpor, i ako uspeeme

da doterame, tie da bidat ednakvi, zna~i :
ZL
1
ZC
(6)
zna~i, reaktivniot otpor da e ednakov na nula,

spored relacijata (3) niz koloto te~e
maksimana struja. Pojavata ja vikame
rezonancija na napon.
Ovaa pojava moè da se demonstrira taka, {to
vo kolo kako na slikata 8.3.1 se vklu~eni
kondenzator ~ij kapacitet se menuva, a
induktivitetot na kalemot go menuvame so
vovlekuvawe ili vadewe na kalemot vo jadroto
na rastavliviot kondenzator. Ako namesto
otpornik vo koloto e vklu~ena svetilka, vo
uslovi koga reaktivnite otpori }e se
izedna~at, svetilkata }e sveti maksimalno.
Ako vo kolo na naizmeni~na struja se
vklu~eni pove}e omski otpori, pove}e
kapacitativni, i pove}e induktivni otpori,
sekoj vid treba posebno da se sobere pa potoa
da se upotrebi relacijata za Omov zakon za
naizmeni~nata struja, odnosno da se crta
vektorskiot dijagram
Kaj naizmeni~nata struja pokraj omskiot

otpor (R), postoi i induktiven (RL=ZL) i
kapacitativen otpor (RC=1/ZC).
Postoeweto na induktiven i kapacitativen
otpor predizvikuva fazna razlika (M) me|u
ja~inata na strujata i naponot vo koloto,
zatoa tie otpori se vikaat reaktivni otpori.
Ako vo koloto e vklu~en samo induktiven
otpor, toj predizvikuva izbrzuvawe na
naponot za S/2 pred ja~inata na strujata, a ako
e vklu~en samo kapacitativen otpor toj
predizvikuva docnewe na naponot za S/2 vo
odnos na ja~inata na strujata.
Impedancija (z) e vkupen otpor kaj seriski
vrzanite tri vida otpori, dadena so
2
relacijata: z R 2 ZL 1 .
ZC
Za seriski vrzanite otpori vaì Omov zakon

za naizmeni~na struja, spored koj ja~inata na
strujata (I) e dadena so:
I
V
1
R 2 ZL
ZC
V
z
Koga seriski se vrzani trite vidovi otpori, i

e doterano: ZL 1 ,
niz koloto te~e
1. Kraevite na eden kalem koj ima golem

induktivitet, se priklu~eni prvo na ednonaso~en postojan napon, a potoa na naizme-
maksimalna struja. Nastanala rezonancija na

napon.
ZC
141

NAIZMENI^NATA STRUJA
Koga niz nekoe kolo te~e naizmeni~na struja
vo sprovodnicite na koloto se osloboduva
toplina. Toa zna~i naizmeni~nata struja, isto
kako i postojanata ednonaso~na, vr{i rabota.
Bidej}i naponot i ja~inata na naizmeni~nata
struja postojano se menuvaat vo tekot na
vremeto razlikuvame: momentalna, maksimalna i efektivna mo}nost na naizmeni~nat
struja.
Kolo so omski otpor
Ako vo koloto e vklu~en samo aktivniot
(omskiot) otpor, odnosno zanemarlivo mal
induktivitet, a ne e vklu~en kondenzator,
momentalnata vrednost na mo}nosta, spored
Xul-Lencoviot zakon, e:
Pt
I 0V0sin 2Zt
I V
P0 sin 2 Zt
(1)
i e dobiena taka {to se pomnoèni momentalnite vrednosti na ja~inata na strujata i

I I 0 sin t ).
naponot ( V V0 sin t
i
Rabotata na elektri~nata struja e brojno ednakva na plo{tinata na is{rafiranata povr{ina. Od druga strana, moè da se pokaè deka
taa plo{tina za vreme od eden period T e
ednakva i na plo{tinata na pravoagolnikot,
ozna~en so zeleni rabovi, a ~ii stranici se
periodot T i P0/2 , zna~i:
P0
T
2
I0
2
V0
2
I ef Vef T
Ako ravenkata se skrati so T, se dobiva deka

vo ovoj slu~aj mo}nosta na naizmeni~nata
struja e ednakva na proizvodot od efektivnite
vrednosti na naponot i strujata:
(.3).
P I ef Vef .
Kolo so reaktivni otpori
Izrazot (3) za mo}nosta na naizmeni~nata
struja ne vaì za slu~aj koga vo koloto e
vklu~en induktiven i kapacitativen otpor.
Toga{ me|u naponot i strujata postoi fazna
razlika M i se dadeni so
V0 sin t i I
I 0 sin t M
Momentalnata mo}nost se menuva od vrednosta

0 pa do P0 =I0 V0 maksimalnata vrednost na
mo}nosta i sekoga{ e pozitivna, bidej}i :
Momentalnata mo}nost e toga{ dadena so:
sin 2 Zt >0.
I 0V0
>cosM cos2Zt M @
2
I, V,P\
+
I
P0 sin 2 Zt
T
T
4
t
I
Sl. 1. Zavisnost na momentalnata mo}nost na

naizmeni~nata struja od vremeto, koga ne
postoi fazna razlika
Grafi~kata zavisnost na momentalnata
mo}nost od vremeto (sl. 1), vo ovoj slu~aj koga
ne postoi nikakov reaktiven otpor, pa nitu
fazna razlika me|u strujata i naponot, ja
ilustrira taa pozitivnost na mo}nosta.
142
Pt
I V
(.5)
I 0V0sin t sin t - M
odnosno
P0
(2)
Pt
I ef Vef cos M I ef Vef cos2Zt M (5)
Kako {to se gleda momentalnata vrednost na

mo}nosta se sostoi od dve komponenti.
Pravata e konstantna i ne zavisi od vremeto.
Taa komponenta se vika aktivna mo}nost.
Vtorata komponenta na momentalnata mo}nost
se menuva so dvojna frekvencija i moè da
bide kako pozitivna taka i negativna.
Osciliraweto na mo}nosta vo koloto treba da
se razbere na sledniov na~in: vo koloto koe
sodrì induktiven otpor, prvata ~etvrtina od
periodot T, koga strujata se zgolemuva, magnetnoto pole raste i del od energijata na
izvorot se pretvora vo energija na magnetnoto
pole vo koloto. Vo momentot t=T/4 energijata
na magnetnoto pole Um ja ima svojata mak-
simalna vrednost. Vakvata nasoka na prenosot

na energijata se smeta za pozitivna, i momentalnata mo}nost {to ja karakterizira brzinata na prenosot na energijata, }e bide
pozitivna.
Vo vtorata ~etvrtina na periodot, koga strujata se namaluva, od maksimalnata vrednost na
nultata, energijata na magnetnoto pole od
koloto se vra}a na izvorot, {to se smeta za
negativna nasoka na prenosot na energijata, pa
ottamu i negativna momentalna mo}nost. Toa
zna~i deka za edna polovina od periodot na
strujata, energijata izvr{uva cel ciklus na
pretvorbi, t.e. cela oscilacija, {to odgovara
na dvojnata frekvencija na momentalnata
mo}nost.
Sosema analogen proces nastanuva ako vo
koloto e vklu~en kapacitativen otpor, samo
{to toga{ energijata na izvorot za vreme od
(1/4) T se tro{i za sozdavawe na maksimalna
energija na elektri~no pole.
Od kaànoto moè da se zaklu~i deka vtorata
komponenta na mo}nosta zavisi od reaktivniot otpor vo koloto, i zatoa se vika reaktivna mo}nost. Reaktivnata mo}nost ja karakterizira brzinata na reverzibilniot proces
na razmena na energijata me|u izvorot na EMS
i promenlivoto magnetno ili elektri~no
pole. Aktivnata mo}nost ja opredeluva brzinata na preobrazbata na elektri~nata energija vo drugi vidovi energii (vnatre{na-toplinska, svetlinska, mehani~ka ili hemiska).
Od ravenkata (5 ) kako od slikata 2 e vidlivo

kolku e pomala faznata razlika me|u naponot
i strujata, t.e. kolku e pomal reaktivniot
otpor, tolku e pomala reaktivnata mo}nost.
Vo nerealen idealen slu~aj, koga vo koloto
postoi samo reaktiven otpor na primer,
induktiven, M = 900, ravenkata (5) pominuva vo
P t
I ef Vef cos 2Zt 90 0 ,
(6)
pa zavisnosta na momentalnata mo}nost e

dadena so slikata 3.
V, I, P
P
V
2S
Zt
Sl.3 Mo}nost na naizmeni~nata struja pri

M=S/2
Na grafikot se gleda deka kolku ima poziivna
mo}nost, tolku ima i negativna.
Nema mo}nost koja bi moèla da bide
iskoristena.
Sredna, maksimalna i reaktivna mo}nost na
naizmeni~nata struja
V, I , P
+
V
2S
--
Zt
Preku izrazot za momentalnata mo}nost na

naizmeni~nata struja (relacija 8. 4. 5) moè da
se presmeta srednata mo}nost, i toa za eden
period od oscilirawe na strujata, pa
teoriskite presmetki pokaùvaat deka:
Psr
Sl. 2. Zavisnost na mo}nosta na naizmeni~nata
struja od Zt, koga vo koloto postoi fazna razlika
me|u naponot i strujata.
Grafi~kata zavisnost na momentalnata

mo}nost pri postoewe na reaktiven otpor e
dadena na slikata 2.
I ef Vef cosM .
(7)
Gledame deka srednata mo}nost za eden period

e ednakva, vsu{nost, na aktivnata mo}nost.
Aktivnata mo}nost se meri vo vati, kako i
drugi pogolemi edinici od vat, megavat,
gigavat i sl. Voobi~aeno e pod mo}nost na
naizmeni~nata vrednost da ja podrazbirame
143
ovaa aktivna mo}nost. Kako {to se gleda, ovaa

mo}nost, osven od goleminite na naponot i
ja~inata na strujata, zavisi u{te od faznata
razlika me|u naponot i ja~inata na strujata,
poto~no od (cos M). Ovoj faktor ~esto se vika
koeficient na mo}nosta.
Vo elektrotehnikata, po analogija na pravata
struja, se voveduva i poim na vkupna
(maksimalna) mo}nost S na naizmeni~nata
struja, ramna na proizvodot od efektivnite
vrednosti na naponot i ja~inata na strujata:
S S Vef I ef
(8)
Pritoa, naj~esto indeksite ne se pi{uvaat, pa
e S =VI. Za razlika od aktivnata mo}nost, ovaa
mo}nost se meri vo edinicata volt-amper (VA)
Koeficientot na mo}nosta pokaùva koj del
od vkupnata mo}nost e aktiven. Kolku e vo
koloto pogolem reaktivniot otpor, tolku e
cos M pomal, i pomala e aktivnata mo}nost.
Primer zada~a
Vo kolo so napon 220 V i frekvencija 50 Hz e
vklu~en kalem so induktivitet L = 0,127 H i
otpornik so otpor R = 30 :. Opredelete gi:
aktivniot otpor, impedancijata, aktivnata i
reaktivnata komponenta na naponot, kako i
aktivnata i reaktivnata mo}nost.
Dadeno: V=220 V; f= 50 Hz; L= 0,127 H; R = 30 :
Re{enie:
RL = ZL = 2 S500,127 = 39,87 :
R 2 R L2
900 1689,61 | 50| ;
V
4,4 A; V a RI 132 V;VL=ZLI= 175,42 V
z
S=IV= 968 V A; P= IV cos M =968 0,6 bidej}i
cos M=P/z= 30/50 =0,6;
I
S 2 P2
774,4 var
1. Pod koj uslov moè elektri~nata energija ,

koja vo kolo so naizmeni~na struja se pretvora
vo toplina, da bide ednakva na nula?
2. [to mislite, dali e aktivnata mo}nost najgolema vo uslovi na rezonancija na naponot?
M
P
Sl.4. Vektorski dijagram na mo}nosta
Kratko rezime
Zgolemuvawe na reaktivniot otpor, zna~i
zgolemuvawe na reaktivnata mo}nost Q. Toa
zna~i vo vektorski dijagram na mo}nosta
(sl..4), vtorata komponenta na mo}nosta e
reaktivnata mo}nost dadena so
Vef I ef sinM
(9)
Od dijagramot e jasno deka S2=P2+Q2

.
Reaktivnata mo}nost se meri so edinicata var
(var).
Za merewe na aktivnata mo}nost postojat
instrumenti vatmetri. Maksimalnata mo}nost
se meri kako proizvod od izmerenata struja i
naponot kaj naizmeni~nata struja. Koeficientot na mo}nosta (cos M) e od golemo prakti~no zna~ewe, kaj site elektri~ni ma{ini i
uredi (posebno kaj elektromotorite) se
nastojuva toj da ima pogolema vrednost, so {to
se zgolemuva koeficientot na polezna dejnost
na ma{inite.
144
Kaj naizmeni~nata struja razlikuvame momentalna, maksimalna i sredna mo}nost.

Momentalnata mo}nost na naizmeni~nata
struja zavisi od toa kakov otpor e vklu~en vo
koloto.
Ako vo koloto e vklu~en samo omski otpor,
momentalnata mo}nost se dobiva kako proizvod od efektivnite vrednosti na naponot i
strujata. Taa sekoga{ e pozitivna i se menuva
od vrednost 0 do maksimalnata vrednost,
dobiena kako proizvod od ampitudnite
vrednosti na naponot i strujata.
Ako vo koloto e vklu~en i reaktiven otpor,
mo}nosta e aktivna i reaktivna. Nivniot
odnos zavisi od goleminata na kosinusot na
faznata razlika me|u naponot i strujata.
Srednata mo}nost e ednakva na aktivnata i e
dadena so:
Psr I ef Vef cosM .
8.Elektri~ni oscilacii i branovi, naizmeni~na struja
8. 5. TRANSFORMATORI
Elektromagnetnata indukcija na{la primena
i kaj uredite {to sluàt za pretvorawe na
visokite naponi na naizmeni~nata struja vo
niski, ili obratno, od niski vo visoki.
Tie uredi se vikaat transformatori (sl. 1).
Zo{to e potrebna takvata transformacija i
kako se gradeni ovie uredi ?
Sl.1. Transformator
Elektri~nata energija treba da bide prenesuvana na golemi rastojanija od elektri~nite
centrali do domovite ili fabrikite. Vo toa e
i nejzinata osnovna prednost vo odnos na drugite vidovi energija. No, pri prenosot na
energijata eden nejzin del se "gubi" poradi
zagrevaweto na sprovodnicite.
Zagubata na energijata za zagrevawe na
sprovodnicite, vo tek na vreme t , e dadena so
relacijata za Xulovata toplina W:
prenosot treba da se zapazi mo}nosta (setete

se mo}nosta P=VI). Toa zna~i deka, za da se
namali strujata, treba da se zgolemi naponot.
Primer. Edna ista mo}nost od 1000 W moè da
se dobie ako se zeme napon od 20 V i ja~ina na
struja od 50 A, ili napon od 2000 V i ja~ina na
struja od 0,5 A. No, imaj}i ja predvid
relacijata za oslobodenata toplina, za istiot
primer, vo vtoriot slu~aj koga e strujata 100
pati poslaba, zagubite na energijata za isto
vreme i ist sprovodnik se 10 000 pati pomali.
Vo tehnikata pri prenos na energijata se
koristat mnogu visoki naponi od 3300 V pa i
do 400 000 V. Kolku se podolgi rastojanijata
tolku treba da se povisoki naponite.
Od druga strana, taka visokite naponi se

opasni za ìvot. Isto taka, site va`ni tehni~ki uredi {to gi koristime rabotat na
zna~itelno poniski naponi. Zna~i, takvite
visokonaponski strui treba da se transformiraat vo niskonaponski (sl. 2).
Ponekoga{ i vo eden ist ured e potrebno da se
koristat razli~ni naponi. Vo televizorot, na
primer, za napojuvawe na elektronskata cevka
e potreben ponizok napon od naponot na
negoviot zasiluva~. Zatoa e potrebno transformirawe na naponot, a so toa i transformirawe na strujata.
I 2 Rt
Zagrevaweto na sprovodnicite e tolku pogolemo kolku {to se pogolemi otporot na

sprovodnikot R i ja~inata na strujata I {to
te~e niz nego. Zna~i, za da se namali zagrevaweto, treba da se namalat otporot ili ja~inata na strujata. Otporot moè da se namali
so zgolemuvawe na napre~niot presek na sprovodnikot. No, toa e skapo, a i mo`no e samo na
mali rastojanija; takvite sprovodnici bi bile
so golema masa. Taka toj pat na namaluvawe na
zagubite na energijata e nepogoden. Zatoa, pri
prenosot na elektri~nata energija na pogolemi rastojanija se odi kon namaluvawe na
ja~inata na elektri~nata struja. No, pri
Sl.2 Transformatorite gi ima vo blizina na

na{ite domovi. Tie visokonaponskata slaba struja
ja pretvoraat vo niskonaponska pojaka struja.
Transformatorot raboti na principot na
elektromagnetna indukcija. Toj se sostoi od
dve kola - primarno (vlezno) koe e povrzano so
izvor na struja i sekundarno (izlezno) koe e
povrzano so potro{uva~ot. Primarnoto i
145
sekundarnoto kolo se namotani na zaedni~ko

èlezno jadro (videte ja slikata 3). Jadroto e
sostaveno od pove}e tenki èlezni plo~ki,
zalepeni me|usebe so izolator. Taka se
izbegnuva inducirawe na viorni strui vo
èlezoto, koi samo bi go zagrevale jadroto na
transformatorot so {to bi se gubela
energijata.
Koga primarnoto kolo }e se vklu~i na
izvor na naizmeni~en napon, niz koloto te~e
struja so sinusoidna promena na goleminata.
Poradi promenliviot karakter na strujata vo
jadroto se sozdava promenlivo magnetno pole.
Ova promenlivo magnetno pole e pri~ina za
inducirawe na naizmeni~en napon vo
sekundarnoto kolo (sl.3).
L2
L1
V1
V2
Tr
np
ns
Sl. 3.
Odnosot pome|u naponot na primarnoto
kolo Vp i naponot na sekundarnoto kolo Vs e
ednakov na odnosot pome|u brojot na
navivkite n1 na primarniot kalem i brojot na
navivkite na sekundarniot kalem n2:
Vp
np
Vs
ns
(1)
Od druga strana, bidej}i moè da se smeta deka

mo}nosta na primarot Pp = IpVp e ednakva so
mo}nosta na sekundarot Ps = IsVs (ako se
zanemarat zagubite na energijata), za transformatorite }e vaàt slednive ravenstva:
Vp
np
Vs
ns
IpVp
IsVs
sledi
Vp
Vs
Is
;
Ip
Ip
Is
ns
np
(.2)
Toa zna~i, ako brojot na navivkite vo primarot e pomal od brojot na navivkite na

sekundarot, naponot na primarot se transformira vo povisok napon (np < ns i Vp < Vs), no
toga{ ja~inata na strujata vo primarot }e
bide pojaka od strujata vo sekundarot Ip > Is.
Mo`no e i obratnoto, naponot so transformatorot da se namaluva, a ja~inata na strujata
da se nagolemuva. Toa stanuva kaj transformatorite kaj koi np > ns .
Transformirawe na strujata e iskoristeno
kaj nekoi uredi, kako {to e uredot za
zavaruvawe. Nie }e go demonstrirame so opitot daden na slikata 6.
Primarot na rastavliviot transformator se
povrzuva so izvor na naizmeni~na struja
(regler transformator). Kako sekundar na
T
S
400 000 V
R
fabrika
16 000V
10 000 V
dom
elektri~na
centrala
transformator
dalnovod
dalnovod
transformatorski
potstanici, moè
da gi ima i pove}e
220 V pome|u
sekoja faza
i nula
Sl.5. [ematski prikaz na prenosot na strujata od centralite do potro{uva~ite

146
transformatorot e postavena samo edna

metalna vitka vo koja e postaveno malku kalaj.
Bidej}i vo sekundarnoto kolo se inducira
mnogu jaka struja (ns=1, a np= 500), taa go
zagreva sprovodnikot i metalot se topi.
stopen
metal
Tr ~
Sl. 6.
Va`na fizi~ka veli~ina kaj tarnsformatorite e koeficientot na polezno dejstvo
(KPD) koj se definira kako odnos me|u mo}nosta vo sekundarnoto i mo}nosta vo primarnoto kolo, obi~no iskaàna vo procenti:
KPD
I sVs
100%
I pV p
(3)
Transformatorite imaat golem KPD i do

98%.
Strujata {to se dobiva od elektri~nata centrala moè nekolku pati da se transformira
(slika5), pa potoa da bide koristena. Vo
dene{nite centrali se generiraat trifazni
strui, pri {to site tri fazi se transformiraat na pogore opi{aniot na~in.

1. Kolkava struja te~e niz svetilkata na
slikata 7? Kolkav napon vladee na nejzinite
kraevi? Ako svetilkata ima mo}nost od 10 W,
}e sveti li so poln sjaj?
12 V
100 navivki
2. Vo avtomobilite se koristat uredite popularno nare~eni "bobini". Kaj niv vo primarnoto kolo e vklu~en akumulator (12 V) no i
specijalen elektromagneten prekinuva~ koj
postojano
prekinuvawe
na
ovozmoùva
strujata. Kolkav treba da bide brojot na
navivkite vo sekundarniot kalem za da se
ovozmoì dobivawe na napon od 12000 V, koj
ovozmoùva iskrewe na "sve}i~kite" i palewe
na benzinskite pari vo motorot?
3. Potrebno vi e da koristite svetilka od 24
V, a imate dovod na struja od 120 V i
laboratoriski naponski pretvoruva~ koj
pretstavuva vid transformator. Kakov e
odnosot na brojot na navivkite vo primarot i
sekundarot kaj vakviot ured?
5. Ednofazen transformator koj vo sekundarot ima 100 navivki vklu~en e vo mreà so
napon 220 V. Kolkav e brojot na navivkite vo
primarot i EMS na sekundarot, ako koeficientot na tranformacijata e 10.
(Pod
koeficient na transformacija se podrazbira
odnosot me|u brojot na navivkite vo
sekundarot i brojot na navivkite vo
primarot) ( Odg. Np= 1000, EMSs=Vc =22 V)
Kratko rezime
Transformatorite se uredi kaj koi e
iskoritena
pojavata
elektromagnetna
indukcija.
Transformatorot se sostoi od dve kola:
primarnoto koe e povrzano so izvor na
naizmeni~en napon i sekundarno vo koj,
obi~no, se nao|a potro{uva~ot. Ovie dve kola
se induktivno povrzani preku zaedni~ko
èlezno jadro. Promenite na strujata vo
primarot predizvikuvaat sozdavawe na
promenlivo magnetno pole,koe se prenesuva
preku zaedni~koto jadro i na sekundarot vo koj
se inducira elektromotorna sila spored
Faradeeviot zakon za elektromagnetna
indukcija.
Odnosot na naponot na primarot nasproti
naponot vo sekundarot e ednakov na odnosot
me|u brojot na navivkite na primarot i brojot
na navivkite na sekundarot.
10 navivki
Slika 7
147
8.6. ELEKTRI^NO OSCILATORNO

KOLO. ELEKTROMAGNETNI
OSCILACII
sozdadenoto magnetno pole. Ovaa sostojba

odgovara na sostojbata na pruìnata koga taa
se nao|a vo ramnote`na polo`ba i ima maksimalna kineti~ka energija.
P
Sopstveni elektromagnetni oscilacii

t=0
Me|u raznite elektri~ni pojavi posebno

va`no mesto imaat elektromagnetnite oscilacii, pri koi elektromagnetnite veli~ini
(polne`, ja~ina na elektri~no pole, magnetska
indukcija i dr.) se menuvaat vremenski
periodi~no (po zakonot na sinus).
Za poddrùvawe na vakvite oscilacii e potreben odreden sistem koj go vikame elektri~no oscilatorno kolo. Toa e obi~no kolo
vo koe seriski se povrzani induktiven,
kapacitativen i omski otpor (najva`ni
delovi se induktivniot kalem i kondenzatorot).
Napomnuvame deka i generatorite na naizmeni~nata struja se isto taka izvori na harmoniski oscilacii na fizi~kite veli~ini,
me|utoa frekvenciite na ovie veli~ini {to
se sozdavaat se mnogu poniski od oscilaciite
{to se dobivaat kaj idealiziranite oscilatorni kola, kaj koi se pretpostavuva deka ne
postoi omski otpor Ro0. Se razbira, ovaa
pretpostavka ne e realna, no ~esto vo slu~aj
koga kapacitativniot i induktivniot otpor
se zna~itelno pogolemi od omskiot, i dadeno
realno oscilatorno kolo moè da se smeta kako idealno.
[to stanuva vo idealno oscilatorno kolo, }e
razgledame preku analizirawe na koloto
sostaveno od nabien kondenzator i induktiven
kalem (slika 1). Pretpostavuvame deka
kondenzatorot vo po~e~niot moment (t=0) e
nabien. Vo nego postoi elektri~no pole. Sostojbata e analogna na edna nabiena pruìna,
koja ima potencijalna energija.
Po vklu~uvaweto na prekinuva~ot, niz koloto
po~nuva da te~e struja. Se javuva i magnetno
pole, a bidej}i strujata raste se javuva i EMS
na samoindukcijata, koja se sprotistavuva na
rasteweto na strujata, odnosno na porastot na
magnetniot fluks na pojavenoto magnetno
pole. Vo momentot t =T/4, strujata ja dostignala svojata maksimalna vrednost, i celata
energija se pretvorila vo energija na
148
+ C
_
ramnote`na
polo`ba
T L
4
analogno na
analogno na
ramnote`na
polo`ba
_ C
T L
2
analogno na
ramnote`na
polo`ba
T L
4
analogno na
ramnote`na
polo`ba
t=T
+ C
_
analogno na
ramnote`na
polo`ba
Slika 1
Po postignatiot maksimum strujata po~nuva

da opa|a, a EMS na samoindukcijata ima takva
nasoka {to se stremi da go namali opa|aweto
na strujata, pa zna~i nasokata e ista kako i
nasokata na prvobitnata struja. Taka, po istek
na vreme od edna polovina period (t=T/2),
kondenzatorot povtorno e naelektriziran,
me|u negovite oblogi povtorno e vospostaveno
elektri~no pole, no so sprotiven znak. Sostojbata e analogna na pruìnata koga e taa
maksimalno optegnata i povtorno ima maksimalna potencijalna energija.
Procesot povtorno te~e, no sega vo sprotivna
nasoka. Pak po~nuva da te~e struja, koja sozdava raste~ko magnetno pole na koe mu se
sprotistavuva EMS na samoindukcijata, pa vo
momentot t=3T/4, strujata go postignuva maksimumot, celata energija e pretvorena vo energija na magnetnoto pole. Potoa, poradi opa|aweto na strujata, se javuva EMS na samoindukcijata koja gi vra}a polneìte na kondenzatorskite oblogi, i po istek na cel period se
vospotsavuva sostojbata kako vo po~etokot. I

procesot se povtoruva ponatamu.
Analogno na osciliraweto na pruìnata,
kade {to, ako ne vodime smetka na zagubite na
trieweto, doa|a do postojana pretvorba na
mehani~kata potencijalna energija vo kineti~ka i, obratno, kaj idealnoto elektri~no
oscilatorno kolo doa|a do postojana pretvorba na energija na elektri~noto pole vo
energija na magnetnoto i, obratno.
Kako {to pokaùva teorijata, periodot na

oscilirawe vo idealnoto osilatorno kolo
(Ro0) se opredeluva so uslovot na ednakvosta
na reaktivnite otpori na solenoidot i
kondenzatorot:
1
;
ZC
Z2
1
LC
(1)
Frekvencijata Z obi~no ja beleìme so Z0 i ja

vikame sopstvena kru`na frekvencija na
oscilatornoto kolo, spored poznatata vrska
so periodot i frekvencijata dadena so:
2S
T0
Z0
2Sf 0
(2)
za sopstveniot period T0, odnosno sopstvenata

1 dobivame:
frekvencija f0, preku Z 02
;
LC
f0
1
2S LC
C
G
O
A
Tomsonova relacija
ZL
[emata dadena na slikata 2 moè da go

ovozmoì toa.
T0
2S LC
(3)
Formulata (3) e poznata vo fizikata kako

Tomsonova
relacija
za
sopstvenata
frekvencija (periodot)
na oscilatornoto
kolo.
Od ovaa ravenka e vidlivo deka, pri dovolno
mali vrednosti na induktivitetot i kapacitetot vo dadeno oscilatorno kolo, moè da se
dobijat oscilacii so visoki frekvencii od
milioni herci i pogolemi.
Eksperiment
Za da moè da se demonstriraat slobodnite
elektri~ni oscilacii potrebno e da se
oformi elektri~no oscilatorno kolo so mala
sopstevena frekvencija i po mo`nost {to
pomalo pridu{uvawe.
L 1 L2
Sl. 2 . Dobivawe slobodni elektri~ni

oscilacii
Vo {emata oscilatornoto kolo se sostoi od

kondenzator, koj e dobien koga 3 kondenzatori
od po 58 PF koi se povrzani paralelno, i kalem
so golem induktivitet L (2400 navivki). Taka,
ova oscilatorno kolo ovozmoùva dobivawe
oscilacii so golem period T, t. e. so mala
frekvencija.
Osciliraweto se dobiva na toj na~in {to
kondenzatorot C se povrzuva so izvorot na
prav napon od 40 V do 50 V. Kalemot L1 e
povrzan induktivno so vtor kalem so mal broj
navivki L2, taka {to oscilaciite vo
primarnoto kolo se pretvoraat vo oscilacii
na struja vo sekundarnoto kolo so ist period
kako i peridot na primarnoto kolo. Toj
period e relativno golem, sporedliv so
peridot na sopstvenite oscilacii na strelkata na galvanometarot G.
Vo uslovi koga ovie periodi bi bile ednakvi
bi nastanala rezonancija, so {to strelkata na
instrumentot maksimalno bi gi prifatila
oscilaciite na oscilatornoto kolo. Za da se
postigne takva rezonancija, treba da se pravat pove}e kombinacii na kappacitativniot i
induktivniot otpor vo primarot. Koga }e se
dotera elektri~nite oscilacii na primarot
da se so frekvencija bliska do mehani~kite
oscilacii na galvanometarot, se pokaùva
deka pri prefrlaweto na preklopnikot vo
polo`ba V, strelkata na galvanometarot
oscilira. Osciliraweto stanuva so s pomali
amplitudi, zna~i toa e realen eksperiment i
doa|a do pridu{uvawe.
149
Pridu{eni oscilacii
Oscilaciite od prethodniot eksperiment se
pridu{eni, ne e mo`no sosema da se
eliminira omskiot otpor. Amplitudite na
osciliraweto na galvanometarot se s pomali.
V
Sl. 3
Ako sakame da go dobieme karakteristi~niot

oscilogram za pridu{enite oscilacii (slika
3), toga{ se pravi eksperimentalna {ema
L
sekundar na
induktor
Is
Y-otklonski
plo~i na
katoden oscilograf
Sl. 4
So ovaa {ema, polneweto na kondenzatorot

se vr{i so pomo{ na sekundarot na daden
induktor. Vo {emata e povrzano i iskri{te Is,
i induktivna navivka L.
Padot na naponot na kondenzatorot se nosi na
Y- otklonski plo~ki na katodniot oscilograf. Sekoja iskra pretstavuva zatvorawe na
strujnoto kolo, pri {to se dobivaat oscilacii so visoka frekvencija.
Slikata {to se dobiva na ekranot pretstavuva
niza od pove}e pridu{eni oscilogrami koi
nastanuvaat vo tekot na vremetareweto na
iskrata (slika 5).
U

1. Od koi elementi se sostoi najednostavnoto
elektri~no oscilatorno kolo?
2. Od {to zavisi sopstvenata frekvencija na
elektri~noto oscilatorno kolo? Kako taa }e
stane povisoka?
3. Kondenzator so kapacitet 1200 pF e
naelektriziran so baterija do napon od 500 V.
Vo momentot t = 0 se prekinuva kontaktot so
baterijata, a kondenzatorot se povrzuva so
kalem so induktivitet 75 mH. Da se opredeli:
a) po~etniot polne` na kondenzatorot; b)
frekvencijata i periodot na osciliraweto vo
koloto. Pomo{: a) Polneòt go opredeluvate
preku vrskata me|u kapacitetot, naponot i
polneòt odg. 6 10-7 C. b) Upotrebete ja
Tomsonovata relacija Odg. F=17 kHz.
Kratko rezime
Elektromagnetni oscilacii nastanuvaat vo
kolo vo koe, pokraj omski otpor, se vklu~eni
kondenzator i kalem.
Idealno elektri~no oscilatorno kolo e kolo
so zanemarliv omski otpor.
Kaj idealnoto oscilatorno kolo postojano
doa|a do pretvorawe na energijata od
elektri~na me|u kondenzatorskite oblogi vo
magnetna koja se sozdava vo kalemot.
Realnite elektri~ni oscilatorni kola
sozdavaat pridu{eni elektri~ni oscilacii.
Sopstveniot period T0 (odnosno sopstvenata
frekvencija f0 na elektri~noto oscilatorno
kolo) se opredeluva so induktivitetot L i
kapacitetot C vo koloto i se presmetuva
spored Tomsonovata relacija
f0
Vremetraewe
na iskrata
Sl. 5
150
Jasno e deka kako e pogolem omskiot otpor vo

dadeno oscilatorno kolo, pridu{uvawe
polesno nastanuva.
1
2S LC
T0
2S LC .
Ako vo edno kolo so napolnet kondenzator do

naponi pri koi preskoknuva iskra, se povrze
iskri{te, pri sekoja iskra nastanuvaat
pridu{eni elektri~ni oscilacii.
8.7. DOBIVAWE NA NEPRIDU[ENI
ELEKTRI^NI OSCILACII.
OTVORENO OSCILATORNO KOLO
Lampov generator
Dobivaweto na nepridu{eni elektri~ni
oscilacii se realizira so pomo{ na lambov
generator. Generatorot {to se koristi
pretstavuva dvotrioden lambov generator.
Principna {ema na lamboviot generator e
Rezonancija kaj elektri~nite oscilatorni

kola
Kako i drugite vidovi oscilatori, i elektri~nite oscilatorni kola ja prenesuvaat svojata
energija od edno na drugo preku prisileni
oscilacii,
poto~no
preku
pojavata
rezonancija.
Pojavata moè eksperimentalno da se pokaè
so Loxoviot opit. Opitot se realizira dosta
ednostavno.
B
Is
L1
induktor
L2
G
L
Lg
Ga
A
C1
C2
Sl.2.
H
Sl.1
Oscilatornoto kolo L - C e vklu~eno vo
anodnoto kolo na triodata, a vo re{etkinoto
kolo e vklu~en kalemot Lg koj e vo induktivna
vrska so kalemot na L-C koloto. ( Napomena:
induktivna vrska zna~i deka imaat zaedni~ko
magnetno pole, ili zaedni~ko jadro, ili se
vmetnati eden vo drug)
Taka, ovoj kalem Lg , vsu{nost, ja pretstavuva
t. n. obratna vrska za oscilatornoto kolo.
Promenliviot re{etkin napon predizvikuva
promenliva anodna struja so frekvencija
ista, kako {to e frekvencijata na L-C koloto.
Bidej}i fazata na oscilaciite se doteruva da
bide sinhronizirana so fazata na oscilatornoto kolo, zagubenata energija se nadopolnuva
za smetka na energijata na anodnata baterija.
Vakviot lambov generator sozdava elektri~ni
oscilacii so postojana amplituda nepridu{eni oscilacii, ~ija{to struja se menuva
spored zakonot
I I 0 sin Zt
(1)
Vakvite oscilacii ponatamu, preku rezonancija so drugo otvoreno oscilatorno kolo
pretstavuvaat izvor na branovi, poznati kako
elektromagnetni branovi.
Treba da se sostavat dve oscilatorni kola i

da se postavat na izvesno rastojanie. Prvoto
oscilatorno kolo pretstavuva lajdenska ~a{a
S1, povrzana so edna ìca so izvesen
induktivitet L1. Na oblogite na lajdenskata
~a{a e povrzan izvor na struja (induktor).
Ova kolo }e go vikame oscilator, a koloto vo
koe ne postoi izvor na struja - rezonator (vidi
slika 2).
Vo rezonatorskoto kolo, sostaveno od lajdenska ~a{a S2 i ìca, preku dvièwe na sprovodnikot AV moè da se menuva induktivitetot L2.
[tom oscilatorot }e se pobudi da oscilira,
so povrzuvawe na oblogite na negovata
lajdenska ~a{a so sekundarot na induktorot,
preku iskri{teto Is, doa|a do naizmeni~no
periodi~no praznewe i polnewe na kondenzatorot. Ako dvete oscilatorni kola se postaveni paralelno eden nasprama drug, doa|a do
pobuduvawe na rezonatorot na oscilirawe.
So menuvawe na dolìnata na ìcata vo
rezonantnoto kolo, {to se pravi so pomestuvawe na sprovodnikot AV, se menuva negoviot
induktivitet, i vo uslovi koga }e dojde do
izramnuvawe na sopstvenite frekvencii na
dvete kola, rezonatorot }e po~ne da oscilira
so maksimalni amplitudi. Ova }e se manifes-
151
tira taka, {to Gajslerovata cevka, postavena

me|u oblogite na kondenzatorot S2, }e zasveti
so maksimalen intenzitet. Duri i mali
otstapuvawa od uslovot:
T1
T2
T1
T2 = 2S L2 C 2
2S L1C1
L1C1
(2)
L2 C 2
}e pridonesat sveteweto na Gajslerovata

lamba da prestane.
Otvoreni oscilatorni kola. Antena
Se pokaàlo deka frekvencijata na oscilatornoto kolo moè da se zgolemi so namaluvawe na kapacitetot na kondenzatorot i
namaluvawe na brojot na navivkite vo kalemot, kako i na nivnata gustina na motaweto.
Toa se postignuva kaj otvorenite oscilatorni
kola (sl. 3).
So pomestuvaweto na plo~ite na kondenzatorot elektri~noto pole zafa}a s pogolem
prostor. Se sozdava otvoreno elektri~no
oscilatorno kolo.
Vakvoto otvoreno oscilatorno kolo pretstavuva antena. Po vospostavuvaweto na vakvoto
otvoreno kolo, procesot na sozdavawe na
elektri~no i magnetno pole e identi~en kako
i kaj zatvorenoto kolo. Zatoa, vaka
sozdadenoto pole se vika elektromagnetno
pole. Toa se {iri vo prostorot vo vid na
elektromagneten bran.
Bidej}i promenliva struja zna~i promenlivo
dvièwe na polneì, zna~i sekade kade {to
postoi promenlivo dvièwe doa|a do
sozdavawe na promenlivo magnetno pole.

Ova pole, spored Faradej i Maksvel, zna~i
inducirawe na promenlivo elektri~no pole,
poto~no izvor na elektromagneten bran.
Ova ukaùva na toa deka izvor na
elektromagnetno zra~ewe moè da bide kakva
i da bilo struja, poto~no promenlivo dvièwe
na polneì.
Kako izvor na elektromagnetni branovi,
pokraj elektri~ni oscilatorni kola, moè da
bidat dvièwata na polneìte vo atomot,
odnosno vo atomskoto jadro. Vo taa smisla
elektromagnetnoto zra~ewe opfa}a {irok
spektar na pojavi so koi nie sekojdnevno se
sre}avame.

1. Kako se dobivaat nepridu{eni elektri~ni
oscilacii?
2. Koj e osnoven uslov me|u dve oscilatorni
elektri~ni kola da nastane rezonancija?
Kratko rezime
Za realizacija na nepridu{eni elektri~ni
oscilacii e potrebno na elektri~noto
oscilatorno kolo da mu se dodava energija,toa
se postignuva so lambov oscilator.
Osnoven uslov za rezonancija na kola e
proizvodot od induktivitetot i kapacitetot
na oscilatorot da e ednakov so takov proizvod
na rezonatorot.
Izvor na elektromagneten bran e antenata.
+
+
+
C -
+
elektri
~no
pole
elektri
~no
pole
Sl. 3 [ematski prikaz kako od zatvoreno oscilatorno kolo se dobiva antena
152
8.8. ELEKTROMAGNETNI
BRANOVI
Vrska pome|u promenlivite magnetni i
promenlivite elektri~ni poliwa
Pri izu~uvaweto na pojavata elektromagnetna indukcija, oddelot viorni strui
be{e pokaàno deka sekakva vremenska
promena na magnetnoto pole doveduva do

inducirawe na promenlivo viorno elektri~no pole. Zna~i pri vremenska promena na
&
magnetnata indukcija B se javuva elektri~no

pole ~ii silovi linii gi opfa}aat liniite
na magnetnata indukcija (videte ja sl.1). Kolku
e pobrza promenata na magnetnata indukcija
tolku e pojaka viornata struja, koja e posledica na promenlivoto elektri~no viorno
pole. Soglasno so Lencovoto pravilo pri
rasteweto na magnetnata indukcija viornite
strui se sprotivstavuvaat na rasteweto, toa
zna~i deka viornoto elektri~no pole }e ima
nasoka sprotivna od praviloto koe vaì za
magneten list (pravilo na svienite prsti na
desnata raka), i }e se povinuva na praviloto
na svienite prsti na levata raka vo odnos
&
na B .
Sfa}awata
rasteweto na elektri~noto pole se povinuva

na praviloto na desen vint, vo odnos na
r
vektorot E . Ovaa ideja , koja proizleguva od
uverenosta za edinstvoto vo prirodata, i
harmonijata na prirodnite zakoni ja pravi
osnovata na Maksvelovata teorija.
Soglasno so hipotezata na Maksvel, ako
imame promenlivo elektri~no pole pome|u
plo~ite na daden kondenzator, toga{ toa elektri~no pole se odnesuva kako eden vid struja
koja toj ja narekol pridvi`na. Taa sozdava
magnetno pole isto kako {to stanuva vo
sprovodnikot (sl. 2) .
Maksvelovata teorija bila dokaàna so
eksperimentalno dobivawe na elektromgnetni
branovi. Elektromagnetni branovi se sozda-
C
o
B
o
B
o
E
~
na Majkl Faradej, vo 60- tite
o
B
Sl. 2 . Promenlivo elektri~no pole se odnesuva

isto kako me|u kondenzatorskite oblogi da te~e
struja so ista ja~ina kako i niz sprovodnikot
o
E
vaat tokmu poradi toa {to promenlivo magnetno pole sozdava promenlivo elektri~no
pole, koe ponatamu sozdava promenlivo
magnetno pole. Toa zna~i deka me|u promenlivoto elektri~no i magnetnoto pole postoi
neraskinliva vrska i deka tie ne moàt da
postojat edno bez drugo. Toa edinstveno pole
go vikame elektromagnetno pole.
o
B
o
E
a)
b)
r
Br
Ja~inata na elektri~noto pole E
Sl. 1. a) Magnetnata indukcija
raste b)
raste
godini na XIX vek gi pro{iruva Xems Klark

Maksvel. Imeno, Maksvel pretpostavil deka
i vo site slu~ai koga elektri~noto pole se

menu va vo tekot na vremeto, toa okolu sebe
sozdava magnetno pole. Magnetnite silovi
linii na toa pole gi opfa}aat silovite linii
na elektri~noto pole (sl.1b). Nasokata na
liniite na magnetnata indukcija, pri
Kako se sozdava i
prostira elektromagneten bran ?
Ako vo blizina na avtooscilatoren sistem
(sistem so lambov oscilator), obraboten vo
prethodnata lekcija, se donese otvoren
oscilatoren sistem (antena) so ista ili
pribli`no ista sopstvena frekvencija, kako
{to znaeme, nastanuva pojavata rezonancija i
vo antenata se pobuduvaat harmoniski
sinusoidni strui. Pobuduvawe na oscilacii
153
po dolìnata na antenata, vsu{nost,

pretstavuva sozdavawe na stoen bran vo
sprovodnikot. I ako od dvete strani antenata
e otvorena, toga{ branovata dolìna na
stojniot bran zavisi od negovata dolìna L i
sli~no na stojniot mehani~ki bran kaj ìca,
za mo`nite branovi dolìni koi se pobuduvaat vo antenata treba da bide isponet
uslovot:
L
kade {to m
1,2,3...
v
;
2L
(m 1, 2 ,3..)
E3
E2
B2
B1
B3
Sl. 4
&
(2)
V
V
pole E1 koe se sprotivstavuva na rasteweto

na magnetnoto pole, pa zatoa silovite linii
na mestoto 0 }e imaat sprotiven znak, poleto
na mestoto 0 }e go snema no }e se pojavi
elektri~no pole koe raste na mestoto 1. Sega
&
ova pole E1 sozdava okolu sebe magnetno pole

&
B1 koe raste. Ova pole inducira elektri~no
&
I
I
b)
Sl, .3
Stojniot bran {to odgovata na m = 1 e

osnovna oscilacija na vibratotorot.
Raspredelbata na amplitudite na oscilirawe na ja~inata na strujata i naponot kaj
osnovnata oscilacija e dadena na slikata 3a.
Na slikata 3b
e prikaàna zazemjena
antena. Na mestoto na zazemjuvaweto toga{ }e
se pojavi jazol na naponot, a mev na strujata.
Od slikata e jasno deka pri zazemjuvaweto na
antenata branovata dolìna na negovata
osnovna oscilacija e dva pati pogolema, a toa
zna~i frekvencijata se namaluva dva pati.
]e prosledime kako doa|a do {irewe na
branot vo prostorot (sl. 4). Neka na mestoto
ozna~eno so 0 pretpostavime postavena
antena, vo koja, poradi promenliviot napon se
154
E1
No, spored Lenc vo prostorot vo koj

poleto raste se sozdava inducirano viorno
kade {to v e brzinata na {ireweto na

impulsot vo antenata.
a)
(1)
Frekvencijata pak na stojnite branovi f vo

antenata e opredelena so relacijata:
r
sozdava elektri~no pole E koe vo daden
moment raste. Toa pole sozdava okolu sebe
&
magnetno pole B koe, isto taka raste,
viorno pole E 2 koe se sprotistavuva na

rasteweto, i koe go poni{tuva osciliraweto
vo polo`bata 1, a se pojavuva na mestoto 2.
Taka ponatamu vo nasoka od 0 kon x doa|a do
{irewe na bran koj e s#vkupnost na
oscilaciite na elektri~noto i magnetnoto
pole, elektromagneten bran. Se razbira
branot moè da se prostira i vo sprotivna
nasoka, poto~no vo site mo`ni nasoki.
Mestopolo`bite na to~kite 0, 1, 2, 3 se
mnogu, mnogu bliski, taka {to niz prostorot
od izvorot na osciliraweto, antenata, se
prenesuva
elektromagneten
bran,
~ij
momentale izgled e daden na slikata 5. Vo
sekoja to~ka od prostorot, elektri~noto i
magnetnoto pole se menuvaat periodi~no
harmoniski vo zavisnost od vremeto. Kolku e
podaleku to~kata od izvorot tolku podocna
zapo~nuva osciliraweto na elektri~noto i
magnetnoto pole. Toa ukaùva deka vo
razli~nite to~ki od prostorot oscilaciite
se so razli~na faza.
Nie ovde prou~ivme deka izvor na
elektromagneten bran be{e antenata vo koja
strujata se menuva periodi~no. Bidej}i
te~ewe na struja zna~i dvièwe na polneì,

toa pokaùva deka kaj antenata elektromagneten bran nastanuva poradi promena na
brzinata na polneìte.
*
E
1. Kako vo prostorot moè da se pojavi

magnetno pole?
2. Dali elektron {to se dviì po kru`nica
pretstavuva izvor na elektromagneten bran?
nasoka na
{irewe na
branot
&
B
3. Ako naelektrizirana pra~ka ja dviìme

levo
desno,
dali
taa
e
izvor
na
elektromagneten bran?
4. Dali e naelektrizirana topka postavena vrz
izolator izvor na elektromagnetni branovi?
4. Pobarajte na internet veb strana :
Sl. 5.
Glaven uslov za sozdavawe na elektromagneten bran e postoewe na zabrzuvaweto na

polneìte.
&
Kako {to se gleda od slikata 5, vektorite E
&
B
i
osciliraat vo me|usobno normalni
ramnini i normalno na nasokata na {ireweto
na branot. Zna~i, elektromagnetnite branovi
se transverzalni. Ako se iskoristi praviloto
&
na desniot vint, i vrteweto se pravi od
&
E
kon B , odot na vintot se poklopuva so

nasokata na {ireweto na branot - vektorot na
&
brzinata v .
Mnogu od posledicite na Maksvelovata
teorija za elektromagnetni branovi se mnogu
va`ni i za niv }e zboruvame po{iroko. No, od
osobeno zna~ewe na ovaa teorija e slednovo:
-elektromagnetnite branovi se prostiraat

i vo vakuum i vo materijalni sredini.
Brzinata so koja tie se prostiraat e kone~na i
vo vakuum ednakva na brzinata na svetlinata c:
kade {to
H0 e
1
(3)
H 0 P0
elektri~na,
P0
Propogation of Electromagnetic Wave

www.phy.ntnu.edu.tw/~hwang/emWave/emWave.html
- 4k i drugi sli~ni linkovi, so simulacii i
animacii.
5. Pobarajte videofilm na Youtube.com so naziv
PHYS 101/102 #1: Electromagnetic Waves na koj

se filmuvani pove}e demonstacii povrzani so
elektri~ni oscilatorni kola, rezinancija i
elektromagnetni branovi.
Kratko rezime
Izvor na elektromagneten bran e antenata.
Vo antenata se sozdava stoen bran . Mevovite
na naponot na osnovniot stoen bran se na
kraevite na edna slobodna antena, a mevovite
na strujata se vo sredinata na antenata.
Elektromagneten bran se {iri vo prostorot
taka {to doa|a do zaemno postoewe i na
oscilaciite na ja~inata na elektri~noto
pole, i na magnetnata indukcija. Pritoa tie
osciliraat vo dve zaemno normalni ramnini,
normalni na pravecot na {ireweto na branot.
Elektromagnetni branovi se transverzalni
branovi, tie se {irat vo vakuum i vo
dielektrici.
Brzinata na {irewe na elektromagnetnite
branovi vo vakuum e ista so brazinata na
{irewe na svetlinata i opredelena so
1 , kade {to H e
relacijata : c
0
H 0 P0
magnetska
konstanta, u{te poznati kako dielektri~na

konstanta i magnetna permeabilnost vo
vakuum.
elektri~na, a
P0
magnetska konstanta
155
8.9. SVOJSTVA NA
ELEKTROMAGNETNITE BRANOVI.
HERCOVI EKSPERIMENTI
Hercovi opiti
Maksvel ja razvil svojata teorija i bil
dlaboko ubeden vo postoeweto na elektromagnetnite branovi. No toj ne ja potvrdil
svojata teorija i eksperimentalno. Duri 10
godini po negovata smrt vo 1886 godina,
Hajnrih Herc eksperimentalno go potvrdil
postoeweto na elektromagnetnite branovi i
gi prou~il nivnite osnovni svojstva.
Za dobivaweto na elektromagnetnite branovi Herc koristel otvorena oscilatorna
kontura antena.
Toj antenata ja presekol na polovina, taka
{to pome|u dvete polovini bil mal vozdu{en
me|uprostor (sl. 1). Koga dvata dela od sprovodnikot }e se povrzat so izvor na visok
napon, pri opredelena golemina na naponot
pome|u dvete polovinki }e preskokne iskra.
Toga{ vsu{nost oscilatornoto kolo se
zatvora i vo prostorot okolu vibratorot se
prostiraat elektromagnetni branovi. Vaka
dobienite elektromagnetni branovi
bile
pridu{eni i toa od dve pri~ini :
- prvo poradi postoewe na omski otpor vo
oscilatorot i
- vtoro, poradi toa {to osdilatorot zra~i
elektromagnetni branovi i so toa negovata
energija se namaluva. Otkako sosema }e se
namali energijata, iskrata se prekinuva, no
dvata sprovodnika povtorno se elektriziraat
do visokit napon na probiv na iskrata, i s se
povtoruva odnovo. Elektromagnetniot bran
{to se sozdava se prostira taka {to
elektri~noto pole oscilira vo ramninata na
antenata, a magnetnoto vo ramnina normalna
na nea. Najintenzivno e zra~eweto vo nasoka
normalna na antenata, dodeka vo nasoka na
antenata ne doa|a do sozdavawe bran.
Denes, kako {to ve}e kaàvme, antenite
zra~at elektromagnetni branovi, taka {to po
pat na rezonancija dobivaat
energija od
zatvoreni i avtooscilatorni kola.
Kako registrator na postoewe na elektromagnetnite branovi, Herc konstruiral
priemen vibrator koj imal ista konstrukcija
156
kako i emisionen. I koga do vakov vibrator

}e dojde elektromagnten bran, pod vlijanie na
elektri~noto pole, vo sprovodnikot }e se javi
struja. Ako se dotera sopstvenata frekvencija
na priemnata antena da e ednakva so frekvencijata
na
emisionata,
pobudenite
oscilacii }e bidat so golema amplituda.
Herc toj fakt go nabquduval so dobivawe na
iskra vo me|uprostorot na priemnata antena.
Pokraj toa {to gi dobil elektromagnetnite branovi, Herc pokaàl deka tie gi
imaat istite svojstva kako i drugite vidovi
branovi. Toj pokaàl deka elektromagnetnite
branovi ne se prostiraat niz sprovodni~ki
sredini, a od niv se reflektiraat i toa spored
zakonite za refleksija na svetlinata. Niz
dielektrici elektromagnetnite branovi se prostiraat, a
pri upa|awe pod agol vo odnos na grani~na dielektri~na sredina se prekr{uvaat
spored
zakonite
na
geometriskata optika.
I pojavite interferencija
i difrakcija na elektromagnetnite branovi bila pokaàna. Pri refleksija na eSl 1
lektromagneten bran od metalna sredina, doa|a do pojava na stojni elektromagnetni branovi, a so merewe na me|urastojanieto pome|u dva jazla, toj uspeal da ja
izmeri branovata dolìna na branot.
Branovata dolìna na Hercovite branovi
iznesuvala nekolku centimetra. So poznavawe
na sopstvenata frekvencija na oscilatorot,
Herc pokaàl deka brzinata na prostirawe na
elektromagnetnite branovi iznesuva
c = 300000 km/s, isto kolku i brzinata na
prostirawe na svetlinata. Brzinata na
prostirawe vo koja bilo druga dielektri~na
sredina zavisi od nejzinite svojstva (relativnata dielektri~na konstanta H r i relativnata
magnetna permeabilnost P r ) i e pomala od taa
vo vakuum i iznesuva:
v
v|
Hr
H r Pr
c ili
n
Hr ,
(1)

E
P
K.O.
VUP-2
Sl.2
kade {to so n sme go ozna~ile indeksot na

prekr{uvawe za dadenata dielektri~na
sredina.
Demonstrirawe na svojstvata na
elektromagnetnite branovi (EMB) so
pomo{ na generator na santimetarski
branovi
Izu~uvaweto na svojstvata na elektromagnetnite branovi denes se pravi so pomo{ na
klistronski generator na santimetarski
branovi (O=3 cm). Uredot (slika 2) se sostoi od
predavatel so emitira~ka antena E, priemnik
so dipolna priemna antena R, katoden
oscilograf, ili niskofrekventen zasiluva~ i
mikrofon, a moè za nekoi opiti da posluì
i elektri~en instrument - voltmetar.
Pokraj ova, pridru`ni delovi na uredot
se: specijalen ispravuva~ VUP-2, edno telo so
forma na kvadar od dielektrik, dielektri~na
prizma, dielektri~na le}a, aluminiumski
ekran, re{etka {to moè da se postavi vo
nasoka na elektri~niot vektor (nasoka na
emitira~kiot vibrator) ili normalno na
nego. Za nekoi eksperimenti moè da se
koristi i polusprovodni~ka dioda (slika 9 a)
Generatorot na santimetarskite branovi
e konstruiran vrz principot na rabota na
klistronot (toa e specijaen vakuum-ured koj
generira oscilacii vo oblasta na visokite
frekvencii). Visokata frekvencija na
klistronot amplitudno se modulira od lambov
multivibrator (s e zatvoreno vo korpusot na
emiterot E). Takviot generator emitira
elektromagnetni branovi so frekvencija
okolu 500 Hz. Klistronskiot generator i
multivibratorot se postaveni na edniot kraj
na pravoagolniot branovod na ~ii drug kraj e
postavena emitira~kata antena koja zra~i
naso~eno.
Sl.2a
Generatorot se napojuva so specijalen

ispravuva~, so pomo{ na specijalen kontakt.
Vnimavajte pri spojuvaweto na ovoj kontakt!
Treba da se vklu~at soodvetnite oznaki na
kontaktniot {teker.
Priemnata antena R isto taka e postavena vo piramidalen oklop. Taa pretstavuva
detektor, mnogu kvalitetna dioda, spoena so
soodveten branovod i gajtan za spojuvawe, ili
so zasiluva~ i mikrofon, ili so otklonski
plo~ki od katodniot oscilograf.
Vo nekoi od eksperimentite e popogodno
da se koristi priemnata dioda dadena na
slikata 2 a.
EMB niz sprovodna i dielektri~na sredina
Prvoto
svojstvo
na
elektromagnetnite
branovi e toa deka tie ne pominuvaat niz sprovodni
sredini.
Za taa cel, me|u emitira~kata i priemnata
antena, koi se postaveni edna nasproti druga, se
postavuva plo~a od metal. Signalot, registriran
ili so katodniot oscilograf, ili so zvu~nik preku
zasiluva~, }e go snema.
Ako prethodniot eksperiment se povtori, no
taka {to namesto metalna plo~a }e se upotrebi
dielektrik, }e se pokaè deka elektromagnetnite
branovi pominuvaat niz nego, no doa|a do
namaluvawe na nivniot intenzitet. Tie se
pridu{uvaat. Ova go registrira katodniot
oscilograf so namaluvaweto na amplitudata, a ako
kako ragistrator go koristime zvu~nikot, toga{
intenzitetot na zvukot se namaluva.
Potoa se demonstriraat drugite svojstva na
elektromagnetnite branovi.
Refleksija na EMB
Elektromagnetnite branovi se reflektiraat
spored zakonite za refleksija na svetlinata.
Za da moè ova da go demonstrirame, gi
postavuvame predavatelnata i priemnata antena
pod agol (slika 3).
157
N
D
elektromagnetnite branovi vo edna to~ka. Ako vo

taa to~ka se donese diodata, dadena na slikata 9a,
}e se dobie zasilen signal.
Interferencija na EMB
Ako na rastojanie od 1 do 1,5 m se postavi
metalna
plo~a,
elektromagnetnite
branovi
emitirani
od
emitira~kata
antena
se
reflektiraat od nea i interferiraat, sozdavaj}i
stoen bran (sl.6).
Sl.3
Na patot na zracite ja postavuvame metalnata
plo~a MN. Bidej}i naso~enosta na dvete anteni ne e
ednakva, signalot {to go fa}a priemnata antena
nema da se dobiva. Vo uslovi koga }e pogodime,
upadniot agol D na zrakot da e ednakov na
reflektiraniot E, toga{ signalot povtorno }e se
javi .
E
D
VUP-2
Sl.6
Ako diodata D ja dviìme vo prostorot me|u
plo~ata i antenata, moè da se pokaè deka na
odredeni mesta postojat mevovi (zasiluvawe na
signalot) ili jazli (slabeewe, duri i gubewe na
signalot).
So ovoj eksperiment
se demonstrira
dobivaweto na stojnite elektromagnetni branovi,
{to, vsu{nost, pretstavuva specijalen vid
interferencija na branovi koi se dviàt vo
sprotivni nasoki.
Prekr{uvawe na EMB
Pr
P
E
Difrakcija na EMB
Sl. 4
Gi postavuvame priemnata i emitira~kata
antena pod agol edna vo odnos na druga, kako i vo
prethodniot eksperiment. Signalot nema da
postoi. Ako na patot na zrakot od emitira~kata
antena se postavi prizma Pr od dielektrik, toga{,
po prekr{uvaweto niz prizmata kon nejziniot
po{irok del, signalot povtorno }e se javi (vidi
slika 4).
Moè da se pokaè i prekr{uvawe niz
planparalelna dielektri~na plo~a. Planparalelnata dielektri~na plo~a se postavuva koso me|u
priemnata i emitira~kata antena.
Signalot se dobiva toga{ koga zracite pominuvaat
pat koj bi odgovaral na prekr{uvawe na
svetlinskite zraci niz planparalelnata plo~a.
E
VUP-2
P
K.O.
Sl.7
I pojavata difrakcija na elektromagnetnite
branovi moè da se demonstrira so ovaa aparatura.
Za taa cel me|u emitira~kata i priemnata antena
se postavuva metalna plo~a so puknatina od okolu
2-3 cm (slika 7).
Se pokaùva deka levo i desno od puknatinata
doa|a do sozdavawe na maksimumi na zra~ewe.
Vnimanie! Oskata na priemnata antena treba
da se postavi vo nasoka na radiusot na kru`nicata
so centar vo sredinata na puknatinata!
Elektromagnetnite branovi se polarizirani

Sl. 5
Le}a napravena od dielektrik se postavuva
pred emitira~kata antena (sl..5). Taa gi fokusira
158
Kako {to ve}e pokaàvme elektromagnetnite

branovi se transverzalni branovi, polarizirani
taka, {to elektri~niot vektor oscilira vo
ramninata na oskata na emitira~kata antena, a

vektorot na magnetnata indukcija - vo ramnina {to
e normalna na nea. Ovoj fakt se demonstrira so
pomo{ na re{etka R koja ima pove}e paralelni
metalni sprovodnici postaveni paralelno edni na
drugi (vidi ja sl. 8).
E
VUP-2
R
Sl. 8
Koga sprovodnicite na re{etkata se postaveni paralelno na vektorot na ja~inata na
elektri~noto pole, toga{ vo niv se induciraat
sprovodni strui, i energijata na elektromagnetniot bran se pretvora vo toplinska vnatre{na
energija na sprovodnicite. Vo ovoj slu~aj, priemnata antena nema da prima signal.
Sprotivno na toa, koga
paralelnite
re{etkini sprovodnici se postaveni normalno na
ramninata na osciliraweto na elektri~niot
vektor, struite {to se induciraat se mnogu slabi i
signalot ne se pojavuva.

1. [to pretstavuva fundamentalen izvor na
elektromagnetnite branovi?
2. Dali ìca spoena vo elektri~no kolo so izvorbaterija e izvor na elektromagneten bran? Objasni.
3. Ako go naelektrizirate ~e{elot so ~e{lawe na
va{ata kosa pa potoa nego go drìte do pra~kest
magnet, dali elektri~noto i magnetnoto pole }e
sozdadat elektromagnetno pole? Objasni.
4. Poso~ete gi site sli~nosti i site razliki
pome|u zvu~nite i elektromagnetnite branovi.
5. Koga eden elektromagneten bran pominuva niz
nekoj region, {to e toa {to se dviì ?
Kratko rezime
Elektromagnetnite branovi se {irat vo vakuum i

vo dielektri~ni sredini. Pri premin niz
sprovodni~ka
sredina
vedna{
se
pridu{uvaat.Elektromagnetnite branovi gi imaat
site osobini na mehani~kite branovi:
-se reflektiraat i prekr{uvaat spored zakonite za
refleksija na branovite;
- projavuvaat pojava na interferencija i na
difrakcija isto kako i drugite vidovi branovi;
- tie se transverzalni polarizirani branovi,
vektorite na elektri~noto i na magnetnoto pole
osciliraat vo ramninata vo koja e postavena
antenata od koja se emitiraat.
Svojstvata na elektromagnetnite branovi za prv
pat se otkrieni od Hajnrih Herc.
James Clerk Maxwell

(1831-1879) e najgolem
teoriski fizi~ar na
XIX vek.
Roden e vo Edinburg i mnogu rano,
ve}e na 15 godini gi zapo~nal
svoite studii na univerzitetot vo
rodniot grad. Toj mnogu rano gi
pokaàl svoite matemati~ki sposobnosti.
Maksvelovata teorija za elektri~nite i
magnetnite pojavi, iskaàna preku 4 poznati
ravenki pretstavuva osnova za teoriskata
elektrodinamika. Toj so svojata teorija gi
pretskaùva elektromagnetnite branovi .
Osven vo elektrodinamikata Maksvel dal mnogu
zna~aen pridones i vo molekularno-kineti~kata
teorija kade ja dal relacijata za raspredelbata na
molekulite spored nivnite brzini. Maksvel
po~inal od kancer pred da napolni 50 godini
Hertz Heinrch (1857-1894) e viden
germanski
fizi~ar
koj
eksperimentalno go dokaàl
postoeweto na elektromagnetnite branovi. Pokraj toa toj
nedvosmisleno pokaàl deka
ovoj tip branovi gi imaat site
svojstva kako i svetlinskite. Edinicata za

frekvencija vo SI go nosi negovoto ime.
8. 10.SPEKTAR NA
ELEKTROMAGNETNI BRANOVI
Vidovi elektromagnetni branovi
Elektromagnetnite branovi se branovi so
koi sekojdnevno se sre}avame.. Svetlinata
{to ja gledame e samo eden mal del od {irokiot dijapazon na elektromagnetnite branovi.
Koga slu{ame radio, gledame televizija, ja
toplime hranata vo mikrobranovata pe~ka ili
zboruvame so mobilen telefon, nie gi koristime elektromagnetnite branovi. Moèbi
izgleda ~udno, no i koga vo zima }e zastaneme
neposredno do pe~kata za da se stoplime, isto
taka, koristime elektromagnetni branovi.
Koja e razlikata pome|u site ovie branovi?
Razlikata pome|u branovite od razli~en
vid leì vo nivnata branova dolìna.
Branovata dolìna na elektromagnetnoto
zra~ewe varira mnogu, od golemini pribli`no ednakvi so visokite planini, pa s do
golemini ednakvi na dimenziite na jadroto na
159
atomot, kakva {to e branovata dolìni na

gama-zra~eweto. Na slikata 1 e daden vizuelen
prikaz na dijapazonot na zra~eweto na elektromagnetnite branovi so soodvetnite branovi dolìni.
Ako branot e so odredena branova dolìna
nemu mu odgovara soodvetna frekvencija f:
O~1nm
O~100 nm
ultravioletovo
zra~ewe
svetlina
(1)
O~0,01 mm
O~1 cm
Radiobranovite se elektromagnetni branovi

so najdolga branova dolìna. Nivnata branova
dolìna e pome|u 3 km i 30 cm
Golem broj uredi {to ne opkruùvaat gi
koristat
radiobranovite.
Radioto,
televizijata i mobilnite telefoni se uredite
kade {to gi koristime radiobranovite
Objektite vo vselenata, planetite i kometite, xinovskite maglini od gas i pra{ina,
yvezdite i galaksiite emitiraat elektromagnetni branovi so razli~ni branovi
dolìni. Nekoi od niv imaat branova
dolìna od red na golemina na kilometri.
So astronomski radioteleskopi se ispituvaat vselenskite objekti. Mnogu astronomski
objekti emitiraat radiobranovi, no toj fakt
astrofizi~arite go otkrile duri vo 1932 g. ot
koga
i
zapo~nala
da
se
razviva
radioastronomija.ta Radioastronomijata ima
prednosti bidej}i na nejzinite istraùvawa
ne vlijaat vremenskite priliki.
infracrveno
zra~ewe
ultrakratki
televiziski i
radiobranovi i
mikrobranovi
(2)
kade {to brzinata na koj i da bilo vid

elektromagnetno zra~ewe e ednakva so
brzinata na svetlinata c.
Za
da
ja
ilustrirame
podetalno
korisnosta na elektromagnetnoto zra~ewe }e
se zadrìme nakratko na oddelnite podra~ja
od spektarot.
gama- zra~ewe
rendgen zra~ewe
kade {to v e brzinata na prostiraweto na

branovite vo dadena sredina, za vakuum ovaa
ravenka pominuva vo:
O~0,01nm
O~100 cm
O~100 m
radiobranovi
O~3000 m
Sl. 1
Mikrobranovite imaat branova dolìna od red
na golemina na centimetri.
Ovie branovi pokraj vo mikrobranovite pe~ki,
se koristat i kaj radarot (sl.2) .
Sl. 2. Radarska antena
160
Radarot sozdava slika preku refleksija na

mikrobranot od daden objekt.
Mikrobranovite se pogodni za prenos na informaciite od edno mesto na drugo (telefonski
razgovori, kompjuterski podatoci) i bidej}i ne ja
gubat energijata pri magla, sneg, oblaci ili smog.
Poradi toa tie se koristat za slikawe na Zemjata
od satelit.
Za astrofizi~arite be{e od ogromno zna~ewe
otkritieto na mikrobranov kosmi~ki fon (vo
{eesettite godini od XX vek) za potvrduvawe na
poznatata Big Beng teorija za prapo~etokot na
vselenata.
Infracrvenoto
zra~ewe
se
koristi
za
infracrvena fotografija i za medicinska terapija. Go emitiraat site tela. Taka ~ovekot emitira
infracrveno zra~ewe so branova dolìna od okolu
10 Pm. Na nego se ~ustvitelni nekoi ìvotni, na
pr. zmiite.
Vidlivoto elektromagnetno zra~ewe za nas e
najva`no podra~je, bidej}i samo na toj del e osetlivo na{eto oko.
IC
UV
Sl.3. Dijapazonot na branovi dolìni na vidliva

svetlina e od 370 do 770 nm
Ultravioletnata svetlina se koristi za
sterilizacija na instrumenti i za identifikacija
na fluorescentni materijali
ôvekovovoto oko ne gi gleda, no postojat
ìvotni ~uvstvitelni na ova zra~ewe. Takov e, na
primer, bumbarot.
X- (rendgen) zra~eweto na{lo najgolema primena
vo medicinskata dijagnostika. No, isto taka, se
koristi i za terapevtski celi protiv maligni
zaboluvawa. Za nau~ni celi se koristat metodite
na rendgen difrakcijata. Nao|aat primena i vo
industrijata.
Mnogu nebeski tela zra~at rendgen zraci .
Takvi se crnite dupki, neutronskite yvezdi,
binarnite yvezdi, supernova, Sonceto, duri i nekoi
kometi.
Gama-zracite imaat najgolema frekvencija

Emitirani se od radioaktivnite atomski jadra i
vo slu~aj na nuklearni eksplozii. Gama-zra~eweto
moè da gi uni{ti ìvite kletki na organizmite,
{to e iskoristeno vo medicinata za otsranuvawe
na kancerogeni kletki.
Gama-zracite doa|aat od golemi rastojanija i od
vselenata, no najgolem del od niv e apsorbiran od
atmosferata. Od vselenata gama-zra~eweto, koe e
zra~ewe so najgolema energija, doa|a od nejzinite
najè{ki delovi.
Gama-astrofizikata se zanimava so istraùvawa
na
pulsarite,
neutronskite
yvezdi.
Me|u
najspektakularnite otkritija na gama astronomijata e otkritieto na taka nare~eniot gama
prasak. Toj gama-prasak e s u{te misterija i
sigurno e deka negovoto izu~uvawe }e pridonese za
novi soznanija za ra|aweto na univerzumot i
negovata dimenzija.

1. Dali moè da se kaè deka radiobranovite
se svetlinski branovi?
2. Bidej}i osnoven uslov za da se emitira
elektromagneten bran e da treba da postoi
zabrzano dvièwe na nekoja naelektrizirana
~estica, razmislete kako i zo{to molekulite
i atomite zra~at infracrvena, vidliva i
ultravioletna svetlina (spored pretstavite
{to gi imate za gradbata na ovie ~estici)?
3. Koi se prednostite na radioastrofizikata
vo odnos na opti~kata astrofizika?
Kratko rezime
Spektarot na elektromagnetnoto zra~ewe e
mnogu {irok.
Elektromagnetna priroda imaat: radiobranovite (dolgi, sredni, kusi i ultrakusi- mikrobranovi), infracrvenoto zra~ewe, vidlivata svetlina, ultravioletnata svetlina, rendgen zra~eweto i gama-zra~eweto.
Razli~nite vidovi elektromagnetni branovi
se razlikuvaat spored svojata frekvencija,
odnosno branova dolìna.
161
8.11. RADIOTRANSMISIJA
Od televiziskoto studio vestite odat vo ìvo

i istovremeno moàt da gi gledaat gleda~ite
od celata Zemjina topka. Dene{nicata ne
moè ve}e da se zamisli bez telekomunikaciite na dene{noto rezvojno nivo, radioto,
televizijata, satelitskiot prenos na informacii, internetot, mobilnite telefoni pa i
GPS (globalniot pozicinonira~ki sistem).
Razvojot na telekomunikaciite obezbeduva
zbliùvawe na ~ovek so ~oveka, zgolemuvawe
na informiranosta za slu~uvawata vo svetot,
dostapnost na informaciite od celiot svet,
dostapnost na svetskata literatura i
soznanijata preku internetot vo va{ite
domovi. Telekomunikaciite se onie {to
postepeno go pretvoraat svetot vo edno
globalno selo.
Telekomunikaciite, voop{to, pretstavuvaat
prenesuvawe na informacii (slika ili zvuk)
na dale~ina po ì~en ili po bezì~en pat (so
pomo{ na elektromagnetski branovi).
Elementi na radiotehnikata
Iskoristuvaweto na radiobranovite za
prenos na informacii po bezì~en pat
zapo~nalo na po~etokot na XX-ot vek, otkako
Fleming ja izumil vakuumskata dioda i,
podocna, Li De Forest ja izumil triodata.
Razvojot na ovaa tehni~ka disciplina do den-
162
dene{en e intenziven i e glavno usloven od

napredokot vo fizikata na polusprovodnicite i mikroelektronikata.
Radiotehnikata se zasnova na proizveduvawe, emitirawe i priem na radiobranovite.
Neophodno e prou~uvawe i na uslovite i na~inot na prostirawe na radiobranovite.
Imiwata na pronao|a~ite Popov i
Markoni se povrzani so prvata uspe{na
primena na elektromagnetskite branovi za
prenos na informacii. Mnogu zna~itelen
pridones dal i nau~niokot Nikola Tesla.
Za odrùvawe na radiovrskite neophodno
e postoewe na predavatel i priemnik.
Predavatelot se sostoi od ured {to proizveduva sinusni elektromagnetni oscilacii
(oscilator), modulator, zasiluva~ i predavatelska antena. Antenata pretstavuva metalen
sprovodnik {to e priklu~en na zasiluva~ot
vo koj se pobuduvaat elektri~ni oscilacii so
golema mo}nost pri {to nastanuvaat elektromagnetski oscilacii {to se {irat vo prostorot vo vid na elektromagnetni (radio)
branovi.
Primenikot na ovie branovi, isto taka,
treba da ima antena, zasiluva~, demodulator i
pretvoruva~ (zvu~nik,).
Emitiranite elektromagnetni oscilacii
vo
priemni~kata
antena
induciraat
visokofrekventni elektri~ni oscilacii so
mnogu mala mo}nost. Taka, slabite oscilacii
potoa so pomo{ na zasiluva~ot se zasiluvaat,
taka {to nivnata mo}nost po izvr{enata
demodulacija e dovolno golema da predizvika
efekt kaj pretvoruva~ot (na primer, da
pridviì membrana na zvu~nikot).
Vo homogena sredina elektromagnetnite
branovi se prostiraat pravoliniski. Oddale~enosta do koja moàt da stignat poradi
zakrivenosta na Zemjata e relativno mala
(desetina kilometri).
Me|utoa, u{te so prvite eksperimenti na
Markoni, emitirani vo Evropa, bile primeni
i vo Severna Amerika.
Objasnuvaweto stignalo ne{to podocna od
Hevisajd, koj go objasnil priemot preku
refleksijata na elektromagnetnite branovi
kon Zemjata od gornite jonizirani sloevi na
atmosferata (sl.1).
reflektirani
branovi
Epltonov
sloj
220 km
Hevisajdov
sloj
120 km
direktni
branovi
kako modulacija i se odviva vo delot od

radiopredavatelot
{to
se
narekuva
modulator. Pritoa se dobivaat modulirani
visokofrekventni oscilacii ~ija amplituda
vremenski se menuva sinhrono so promenite na
zvu~niot signal (sl. 8.11.2). Po zasiluvaweto,
moduliraniot visokofrekventen signal se
vodi na predavatelskata antena koja zra~i
modulirani elektromagnetski branovi.
2
Sl. 1.Odbivawe na radiobranovite od jonosferata.

0
Podocna Eplton pokaàl deka postojat pove}e vakvi jonizirani sloevi od atmosferata
{to ja so~inuvaat jonosferata na visina od 60
do 300 kilometri. Jonizacijata na ovie vozdu{ni sloevi nastanuva od kosmi~kite
zra~ewa i Son~evite zraci. Blagodarenie na
refleksijata na radiobranovite od ovie
sloevi (setete se elektromagnetnite branovi
se reflektiraat od sprovodna sredina,
poglavje 8.10) e ovozmoèno nivno prostirawe i priem na rastojanija od nekolku iljadi
kilometri od predavatelot.
Nose~ki
-2
Signal
Moduliran
-4
-6
-8
-10
-12
-14
0
Radio. Modulacija i demodulacija

Frekventnoto podra~je na zvukot se prostira
od okolu 20 do okolu 20 000 Hz. Za prenesuvawe
na zvu~na informacija na golemi dale~ini e
potrebno pretvorawe na zvukot koj pretstavuva mehani~ki vibracii vo elasti~na sredina, vo elektri~ni oscilacii, a potoa vo
elektromagnetni branovi. Vo mikrofonot
zvu~nite oscilacii se pretvoraat vo sinhroni
elektri~ni oscilacii na struja. Zvu~niot
signal se pretvora vo elektri~en. Se dobivaat
elektri~ni oscilacii, koi po pat na rezonans
so otvoreno oscilatorno kolo bi moèle da se
prenesat na rastojanie vo vid na elektromagnetni branovi. No, elektromagnetnite
branovi so takvi niski frekvencii ne se
pogodni za odrùvawe na radiovrski.
Ovoj problem e re{en so toa {to
visokofrekventni oscilacii (red golemina
od 1 000 000 Hz) se koristat kako nose~ki bran,
a na niv se vtisnuvaat oscilaciite so zvu~nata
frekvencija (signalot). Ovoj proces e poznat
25
50
75
100
Sl. 2. Amplitudna modulacija: nose~ki bran,

signal i moduliran bran. Signalot e eden ton na
zvu~en bran.
Vo
priemni~kata
antena
ovie
radiobranovi se prifa}aat so pomo{ na
rezonantno kolo i vo slu~aj na rezonans
induciraat maksimalna elektromotorna sila
(EMS). Pritoa protekuva struja {to ima ist
oblik (amplituda i frekvencija) kako i
moduliraniot bran (sl.2). Bidej}i strujata e
visokofrekventna, taa ne moè da pobudi
oscilacii na membranata od zvu~nikot ili
slu{alkite, pa zatoa e potrebno zvu~nata
komponenta (signalot) {to be{e vtisnata
(modulirana) vo nose~kiot bran da se oddeli, i
samo taa da se pu{ti niz kalemot na zvu~nikot
za da ja pridviì membranata.
Procesot na razdvojuvewe e poznat kako
demodulacija koja moè da se postigne ne so
edna ispravuva~ka polusprovodn~ka ili
163
PREDAVATEL
PRIEMNIK
mikrofon
priemni~ka antena
predavatelska
antena
modulator
zasiluva~
zasiluva~
demodulator
oscilator
Sl.3. Prenesuvawe na zvuk na dale~ina. Princip na radio.
vakuumska dioda (sl. 4). Na toj na~in niz

slu{alkite doa|a samo ednonaso~nata komponenta (elektri~ni oscilacii samo vo edna
nasoka).
dovolno golema i koga postoi samo eden izvor

na
elektromagnetni
oscilacii.
Ako
istovremeno postojat mnogu takvi branovi vo
prostorot so razli~ni nose~ki frekvencii,
toga{ kako }e se odvoi onaa {to sakame da ja
primime? Takvoto odvojuvawe se narekuva
doteruvawe na priemnikot na odredena branova dolìna. Doteruvaweto se postignuva so
toa {to signalot od antenata se vodi vo
oscilatornoto kolo na priemnikot (sl. 5).
L
Sl.4. Demodulator so polusprovodni~ka dioda
Visokofrekventnata komponenta se pridu{uva so pomo{ na induktivitetot {to go

imaat slu{alkite (Setete se, induktivniot
otpor e proporcionalen so frekvencijata,
RL ZL , pa zatoa pri golem induktivitet i
golema frekvencija, nose~kiot signal se
pridu{uva), pa na toj na~in niz slu{alkite
pominuva samo niskofrekventnata demodulirana komponenta. Membranata od zvu~nikot
po~nuva da oscilira so taa frekvencija i
proizveduva zvuk.
Vakviot priem na zvuk izgleda sosem
ednostavno, no moè da postoi samo koga
mo}nosta na signalot {to go prima antenata e
164
Sl. 5. Selektirawe na sakanata frekvencija. Ako

sakate da ja slu{ate prvata programa na
Makedonskoto radio treba da go namestite
priemnikot na 820 kHz
Oscilatornoto kolo se sostoi od namotka so
induktivitet (L) i promenliv kondenzator so

kapacitet (S), pa taka sopstvenata frekvencija na koloto iznesuva:
1
(1)
2S LC
Ako so menuvawe na vrednosta na kapacitetot

S (ravenka 1) se namesti sopstvenata
frekvencija na oscilatorot da se poklopi so
frekvencijata na radiobranovite, toga{ nastanuva rezonans, pa vo toj slu~aj induciraniot
napon e maksimalen. Poradi toa visokofrekventnata struja }e stane najgolema.
Istovremeno, za site drugi frekvencii {to
stignuvaat do priemni~kata antena induciraniot napon }e bide mal, pa tie nema da predizvikaat oscilacii na membranata., nema da se
slu{aat.
Zasiluva~
Ja~inata na strujata po izvr{enata demodulacija naj~esto e mnogu slaba i ne moè da ja
pridviì membranata na zvu~nikot, pa zatoa e
potrebno signalot da se zasili. Zasiluvaweto
porano se vr{elo so elektronski lambi, a
denes i so tranzistori. Eden takov ednostaven
zasiluva~ na mo}nosta so MOSFET
tranzistor koj se nao|a vo sklopot na eden
radiopriemnik e daden na {emata od sl.6 .
Tr
antena
B
L
E

1. Kako }e ja objasnite pojavata {to na nekoi
mesta ne se slu{aat kratki radiobranovi?
2. Zo{to ne se slu{a, ili pomalku se slu{a
radio vo tunel?
3. Kako treba da se promeni kapacitetot na
kondenzatorot kaj priemnoto kolo, ako sakame
da slu{neme radiostanica so pogolema branova dolìna?
4. Kako si go objasnuvame odbivaweto na
radiobranovite od jonosferata?
5. Najdete koje e frekvencijata na va{ata
najbliska lokalna radiostanica. Vklu~ete ja na
va{eto radio.
6. Organizirajte poseta na nekoja radiostanica vo blizinata na va{eto u~ili{te.

7. Vo istorijata na radioprenosot golema
uloga imal Nikola Tesla. Pobarajte vo biblioteka, ili na internet soodvetna veb stranica
i pro~itajte po{iroko za negovite eksperimenti so radiobranovite.
Kratko rezime
demodulator
rezonantno
kolo
otpornik se menuva vo ritamot na strujata

{to se donesuva na vlezot na tranzistorskiot
zasiluva~, no e nekolku pati zasilena. Taka
zasilena, taa potoa se demodulira niz
demodulatorot (diodata i induktivniot
element od slu{alkite). Dvièwe na membranata od slu{alkite (zvu~nicite) predizvikuva
samo demoduliranata komponenta {to se
menuva vo ritamot na zvu~nata frekvencija.
zasiluva~
Sl. 6. Zasiluva~ vo sklopot na radiopriemnikot.
Selektiraniot moduliran bran se donesuva

na vlezot na eden tranzistorski zasiluva~
pome|u negoviot emiter i baza. Izlezot na
ovoj zasiluva~ se zema pome|u emiterot, koj e
zaedni~ki i za vlezot i za izlezot, i kolektorot kako zasilena struja na kraevite od eden
orpornik R. Strujata {to te~e niz ovoj
Za odrùvawe na radiovrskite neophodno e

postoewe na predavatel i priemnik.
Predvatelot se sostoi od oscilator, modulator, zasiluva~ i predavatelska antena.
Pri prenosot nose~kiot bran so visoka
frekvencija se modulira so signalot koj se
prenesuva (signalot koj poteknuva od zvukot,
na primer).
Priemnikot se sostoi od priemna antena,
rezonantno kolo koe gi prima oscilaciite,
demodulator i zvu~nik,
Pri radioprenosot naj~esto se vr{i zasiluvawe na signalot. Toa se pravi so tranzistori.
165
9. Svetlinski pojavi i kvanti
9.1. KORPUSKULARNO-BRANOVA
PRIRODA NA SVETLINATA
Vidlivata svetlina spored svojata fizi~ka
priroda ne se razlikuva od drugite elektromagnetni branovi, kako na primer, radiobranovite, infracrvenoto, ultravioletovoto,
rendgenskoto i Jzra~eweto. Osnovnata
karakteristi~na veli~ina na svetlinskite
branovi e nivnata frekvencija f. Taa e odredena od svetlinskiot izvor, ne se menuva pri
rasprostranuvaweto ili zaemnoto dejstvo na
branovite. Od druga strana, branovata dolìna O se menuva vo zavisnost od brzinata na
prostirawe na svetlinata vo dadenata
sredina.
Ako svetlinata vo vakuum ima branova dolìna Oo , vo nekoja sredina so indeks na prekr{uvawe n, branovata dolìna e:
BRAN
ZRAK
TO^KEST IZVOR
(1)
F RO NT NA BR ANO T
I ZV O R
FRONT NA BRANOT
Sl. 2. Sferen bran.
Oo
.
n
Branovite, kako mehani~kite taka i elektromagnetnite, moè da se prikaàt so

pomo{ na branova povr{ina. Toa e geometrisko mesto na to~ki, koi vo tekot na branoviot proces osciliraat so ednakvi fazi.
Branovata povr{ina zavisno od formata na
izvorot, moè da bide ramna, sferna ili
cilindri~na.
BRAN
vi se {irat od izvorot radijalno (sl.2).

Svetlinskite zraci so ista energija,
odnosno frekvencija se monohromatski. Belata svetlina e polihromatska, taa e smesa na
zraci od monohromatska svetina.
ZR AK
Eden del na svetlinskite pojavi kako {to

se: interferencija, difrakcija i polarizacija, dosta lesno se objasnuvaat vrz osnova na
branovata pretstava za svetlinata. Od druga
strana, cela niza pojavi, kako {to se: zra~eweto, apsorpcijata, fotoefektot, Komptonoviot efekt i drugi moè da se objasnat samo
ako na svetlinata i se pripi{at osobini na
korpuskula - ~estica. Za da se objasnat ovie
dvojni svojstva na svetlinata da se vladee i
kako bran i kako korpuskula se razvija
pretstavite za kvantna priroda na svetlinata.
Idejata za korpuskularna pretstava na svetlinata poteknuva u{te od Wutn.
M. Plank, vo 1901 godina ja postavi hipotezata za diskontinuirano zra~ewe na energijata. Spored Plank, elektromagnetnata ener-
gija se zra~i diskontinuirano vo vid na opredeleni porcii, nare~eni kvanti. Energijata E

na sekoj kvant i negovata frekvencija f se
povrzani so ravenkata:
Sl. 1. Ramen bran..
Spored branovata teorija zrakot na svetlinata se sovpa|a so nasokata na {irewe na branot i sekoga{ e normalen na front na branot.
Zracite na ramnite branovi se paralelni
(sl.1), dodeka zracite, pak, na sfernite brano-
166
E=h f ,
-34
(2)
kade {to h = 6,63 10 Js e Plankova konstanta. Brzinata na prostirawe na svetlinata

(ili na koe i da bil elektromagnetno
zra~ewe) e najgolema vo vakuum i iznesuva c =
3,0108 ms-1.
-8
-6
E (eV) 1,2h10
f (Hz)
1,2h10
1,2h10
3h10
10
3h10
3h10
radio
branovi
O(m) 102
-2
1,2h10
1,2
12
3h10
3h10
-2
10
crvena
-4
portokalova
760-660
-6
10
660-590
10
1,2h10
16
3h1018
1,2h10
14
mikro
infracrveni
branovi
zraci
1
O(nm)
-4
3h10
UV
zraci
-8
10
18
1,2h10
20
3h10
22
3h10
x zraci J zraci
10
-10
-12
10
òlta
zelena
sina
violetova
590-575
575-510
510-440
440-380
10
-14
Sl. 3. Elektromagneten spektar.
Za sekoj elektromagneten bran, pa i za svetlinata, vrskata me|u frekvencijata f, brzinata na prostirawe na branot c i negovata
branova dolìna O e :
f O= c.
(3)
Spored toa, ravenkata (2) moè da se napi{e:
hc
(4)
A. Ajn{tajn vo 1905 godina ja pro{iril

Plankovata ideja so toa {to ne samo zra~eweto na svetlinata tuku i nejzinoto rasprostranuvawe i apsorpcija nastanuvaat vo vid na
potok na svetlinski kvanti - fotoni. Fotonite raspolagaat so svoja energija, masa i impuls. Masata na fotonot e zadadena so:
mf
hf
h
.
Oc
(5)
Odnosno, masata na fotonot e pogolema kolku

{to negovata frekvencija e pogolema. Na
primer, masata na fotonot na vidlivata svetlina so frekvencija 5,4 1014 Hz e 4 10 36 kg ,
a masata na rendgenskite fotoni so frekvencija 8 1018 Hz e 4 10 32 kg . Ednostavna
pretstava za fotonot e deka toa e paket od
branovi ~ija energija e tolku pogolema, kolku
{to e pomala branovata dolìna. Spored toa
se dojde do poimot za dualnost na svetlinata.
Imeno, svetlinata poseduva i korpuskularni
i branovi karakteristiki.
Vakviot korpuskularno-branov dualizam na
svetlinata denes e poznat i kaj elektronite,
neutronite i drugi mikro~estici. Ovie svojstva na ~esticite i svetlinata ne moè da se
objasnat preku klasi~nata fizika, tie se opi{uvaat vo ramkite na kvantnata mehanika.
Svetlinskite branovi, radio-branovite,
H-zracite i J-zracite se elektromagnetski
branovi koi se razlikuvaat samo po frekvencijata i na~inot na dobivawe. EM branovi
se transverzalni branovi i se opi{uvaat so
&
vektorot na ja~inata na elektri~noto pole E
koj oscilira po sinusen zakon vo tekot na
vremeto i prostorot
i vektorot na magnetnata
&
indukcija B {to oscilira so istata frekvencija kako elektri~noto pole. Kaj EM branovi
elektri~noto i magnetnoto pole osciliraat
so ednakvi
fazi. Promenata na elektri~noto
&
pole E
& induk& sozdava promena na magnetnata
cija B , {to doveduva do promena na E .
Kako {to e denes poznato postojat EM
branovi so frekvencija od 104 Hz do 1021 Hz.
Dijapazonot od site branovi dolìni pretstavuva spektar na EMZ, odnosno vo elektromagnetniot spektar se opfateni elektromagnetni branovi po~nuvaj}i od radiobranovite (O|103 m) do J-zracite (O|10-12 m). Od ovoj
{irok dijapazon na frekvencii na elektromagnetnite branovi, samo tesen del imaat sposobnost, pa|aj}i vrz mre`nicata na okoto da
predizvikuvaat oset za vid. Tie odgovaraat na
branovi dolìni od 400 do 760 nm.
167
9.2. INFRACRVENO I
ULTRAVIOLETOVO ZRAÊWE
Infracrveno zra~ewe
Vo
elektromagnetnetniot
spektar
infracrvenoto zra~ewe e me|u crvenata granica na vidlivata svetlina (so branova dolìna okolu 760 nm) i mikrobranovite (okolu
350 Pm). Infracrvenite zraci se nevidlivi za
okoto na ~ovekot zatoa {to, kako {to kaàvme, nemaat dovolno energija da stignat do
mre`nicata na okoto i da predizvikaat svetlinski vpe~atok. Infracrvenoto zra~ewe
ima silno izrazeno toplotno dejstvo.
Postojat razni izvori na infracrveno
zra~ewe. Okolu 50% od elektromagnetniot
spektar na Sonceto e vo ovaa oblast. Eden od
izvorite koi naj~esto se koristat e vàrenata
volframova ì~ka.
Prakti~no site tela, bez razlika na

nivnata priroda, na temperatura povisoka od
apsolutnata nula celosno zra~at vo infracrvenata oblast. Razbirlivo, na poniska
temperatura zra~eweto ima pogolema branova
dolìna otkolku na povisokite temperaturi.
Nekoi supstancii silno go apsorbiraat
infracrvenoto zra~ewe, a drugi se napolno
providni za ova zra~ewe. Na primer, vodata
koja e providna za vidliviot del od spektarot
kako i za ultravioletovite zraci skoro napolno go apsorbira infracrvenoto zra~ewe.
Kvarcot gi apsorbira ovie zraci so branova
dolìna nad 3000 nm, a solta gi propu{ta do
15000 nm. Napolno providni za ova zra~ewe se
germaniumot i siliciumot.
Za ìvotot na Zemjata od posebno zna~ewe e sposobnosta na infracrvenite zraci
da pominuvaat niz atmosferata. Pominuvaj}i
niz atmosferata, poradi procesot na
rasejuvawe i apsorpcija infracrvenoto
zra~ewe slabee. Toa vo golema merka zavisi i
od ne~istotiite vo atmosferata. Poradi
apsorpcijata od vodenata parea samo mal del
od infracrvenoto zra~ewe {to go zra~i
Zemjata ja napu{ta atmosferata. Na toj na~in
taa igra uloga na toplotna izolacija koja ne
dozvoluva no}e Zemjata brzo da se ladi.
Infracrvenite zraci se pokoruvaat na
zakonite {to vaàt i za svelinskite zraci (se
prekr{uvaat, reflektiraat), interferiraat,
168
trpat difrakcija od soodvetni prepreki). Toa

zna~i, infracrvenite zraci moè da se fokusiraat so ogledala ili le}i izraboteni od
soodvetni materijali. Zatoa greja~ite na
elektri~nite grealki se postaveni vo fokusot na paraboli~ni ogledala od poliran lim.
Klasi~en eksperiment, koj gi potvrduva
ovie svojstva na infracrvenite zraci, kako i
toa, deka sredinite koi se neprovidni za vidlivite zraci moè da se providni za infracrvenite zraci, e eksperimentot na Tindal,
prikaàn na sl. 1.
F
I+CS2
Sl. 1. Eksperimentot na Tindal.
Staklena kolba e napolneta so rastvor

na jod vo jagleroden disulfid. Ovoj rastvor e
napolno crn i neproviden za vidlivata svetlina, me|utoa, go propu{ta infracrvenoto
zra~ewe vo {irok interval. Koga kolbata e
postavena na patot na paralelen snop
svetlina dobiena od la~na lampa pozadi
kolbata na mestoto F kade se fokusirani
infracrvenite zraci par~e crna hartija
dosta lesno se zapaluva. Vo ovoj eksperiment
staklenata kolba dejstvuva kako sobirna le}a
vo ~ij fokus po zakonite na geometriskata
optika treba da se najde crnata hartija za da
se zapali.
Infracrvenoto zra~ewe se koristi za
ispituvawe strukturata na atomite i molekulite. Infracrvenite apsorpcioni spektri se
koristat za identifikacija na supstancii,
ispituvawe na molekuli kako i za prou~uvawe
na razni interakcii na molekulite. Vo prv
red toa se molekuli od organska priroda.
Infracrvenite zraci nao|aat {iroka
primena vo infracrvenata fotografska tehnika. So niv moè da se dobijat mnogu pokontrastni fotografii na objekti koi se na
golemi rastojanija. Zatoa tie se koristat pri
izu~uvawe na planetite, yvezdite, maglinite.
Sl. 2. Infracrvena fotografija na atmosferata na

Zemjata. Potemnite oblaci se pozagreani od
posvetlite.
Ovie svojstva se koristat i vo medicinata, kriminalistikata, astronomijata, tehnikata, za voeni celi itn. Fotografiite so
specijalna tehnika moè da se pravat vo
celosna temnina (no}no gledawe).
Infracrvenite laseri se koristat za
komunikaciski vrski na Zemjata i vo Kosmosot. Infracrvenite zraci se primenuvaat za
su{ewe na boi, kerami~ki i drugi predmeti;
vo prehranbenata industrija za su{ewe zemjodelski proizvodi.
a)
Registriraweto na temperaturata od daden objekt vrz baza na precizna detekcija na

infracrvenoto zra~ewe se vika termografija. Pritoa se dobiva slika nare~ena termogram (sl.3). Termografijata se koristi vo voenata tehnika ("no}no gledawe", simawe vo magla i no}e na predmeti i nivna okolina) medicinata i drugi oblasti od naukata i tehnikata.
Infracrveno zra~ewe se koristi vo infracrvena miktoskopija i pri izrabotka na
integralni kola.
Infractvenata konvertorska cevka ili
infracrveniot teleskop ovozmoùva direktno pretvarawe na infracrvenoto zra~ewe vo
vidmivo. So nego moè da se gledaat predmeti
so visoka temperatura (motori pri rabota,
predmeti na visoka temperatura, zagreani
cevki na oru`je.
Ultravioletovo zra~ewe
Vo elektromagnetniot spektar na stranata kon pomalite branovi dolìni od 400
nm, pa s do 10 nm e ultravioletovoto
zra~ewe.
b)
Sl. 3. Termogram na racete. a) pred, b) po pu{ewe.

Po pu{eweto se gleda deka racete se poladni.
Sl. 4. Ultravioletova slika na povr{inata na

Zemjata.
Vo medicinata infracrvenite zraci se

koristat vo dijagnostikata i terapijata.
Kako detektori na infracrvenoto zra~ewe ne se koristat filmovi (tie se osetlivi
za O900 nm), tuku termistori, polusprovodnici ~ij otpor silno se namaluva so zgolemuvawe na temperaturata, fotodiodi, termoelementi i dr. Za fotodiodite obi~no se koristi InSb ili HgCdTe (ìva-kadmium-telur).
Okoto go apsorbira ova zra~ewe koe,

iako ima energija pogolema od infracrvenoto
zra~ewe, ne moè da stasa do mre`nicata i da
predizvika svetlinski vpe~atok. Ve}e bliskiot ultraviolet e nevidliv za pogolem broj
lu|e. Ovaa oblast moè da se registrira so
pomo{ na fluorescenten ekran (od cink
sulfid). Ekranot i po violetoviot del sveti
so zeleno-sinkava boja.
169
Izvori na ultravioletovo zra~ewe se

la~nite lambi, visoko zagreani metali pri
belo svetewe, a postoi i lasersko zra~ewe vo
ovaa oblast. Isto taka, pogolemiot del od
spektarot na ìvata e vo ovaa oblast, pa zatoa
ìvinite lampi se koristat vo medicinata za
dezinfekcija na prostorii.
Obi~noto staklo ja apsorbira ultravioletovata svetlina so branova dolìna pod
315 nm, dodeka kvarcnoto staklo ja propu{ta
do 180 nm. Pod dejstvo na ultravioletovo zra~ewe fluorescinot i uraniumovoto staklo
fluoresciraat so karakteristi~na zelena boja. Rastvor od kinin sulfat i petrolejot fluoresciraat so sina boja. Zatoa se koristat vo
fluorescentnata mikroskopija. Ultravioletovoto zra~ewe se koristi vo kriminologijata (za utvrduvawe la`ni banknoti) vo arheologijata (slabo vidlivi tekstovi prema~kani
so luminiscentni materijali koga }e se osvetlat so ova zra~ewe se ~itaat). Ultravioletovo zra~ewe se koristi kaj luminiscentni
lambi so koi se dobiva "dnevna" svetlina. So
luminiscentna analiza se opredeluva sodrìnata na nekoi supstancii.
Pri spektroskopskite prou~uvawa so
ultravioletovoto zra~ewe bidej}i toa se apsorbira od vozduhot i stakloto se koristat
vakuum spektrografi so prizmi od fluorit
ili difrakcioni mreì~ki.
Zakonite na apsorpcija vaàt i za ultravioletovite zraci. Preku ultravioletovite
spektri na atomite i molekulite se dobivaat
soznanija za gradbata na nadvore{nite elektronski sloevi na atomite, kako i soznanija za
hemiskite vrski i strukturata na molekulite.
Ultravioletovata apsorpciona spektroskopija vo medicinata i biologijata se koristi
~esto zatoa {to e brza i precizna.
Ultravioletovoto zra~ewe ima fotohemiskoto dejstvo, moè da predizvika golemi
promeni na fotografskata emulzija. Pri apsorpcija na ova zra~ewe kaj molekulot na
DNK nastanuva kinewe na vodorodnite vrski
i cepewe na dvojnata spirala. Pod dejstvo na
intenzivno ultravioletovo zra~ewe moè da
dojde do razoruvawe na tkivata. Zatoa ultravioletovite zraci se koristat za sterilizacija. Me|utoa, malite dozi od bliskiot ultraviolet predizvikuvaat samo pigmentacija na
170
koàta i se korisni. Taka lekuvaweto na

rahiti~nite zaboluvawa so ova zra~ewe e
kako rezultat na sozdavawe D-vitamin. Treba
da se znae deka najpogodno vreme za son~awe e
koga atmosferata ne e prezagreana i prezasitena so vodeni pari.
FIZIKATA I EKOLOGIJATA
Za ìviot svet glaven izvor na ultravioletovo zra~ewe e Sonceto. Od Sonceto na
povr{inata na Zemjata ide ultravioletovo
zra~ewe so branova dolìna O>290 nm, a pomalite branovi dolìni se apsorbirani od
atmosferata. Zatoa ova zra~ewe e pogolemo
na visokite planini.
Pri zaemnodejstvo na ultravioletovoto
zra~ewe so kislorodot od gornite sloevi na
atmosferata (stratosferata) se sozdava ozon
(O3). Ozonot silno go apsorbira {tetnoto
ultravioletovo zra~ewe od Sonceto i e
za{tita na ìviot svet na Zemjata.
Poslednive godini, kako rezultat na
pregolemo koristewe na supstancii koi go
uni{tuvaat stratosferskiot ozon, na primer,
freonot koj se koristi vo razladni uredi i za
nekoi sprejovi, ne samo {to se namali debelinata na ozonskiot sloj tuku i se sozdadoa
"ozonski dupki" (osobeno nad Antarktikot).

1. Zo{to pome|u dnevnata i no}nata temperatura na Mese~inata postoi golema razlika?
2. Koja e razlikata pome|u ultravioletovoto i infracrvenoto zra~ewe?
3. Dali infracrvenite i ultravioletovite
zraci se pokoruvaat na zakonite na geometriskata optika {to vaàt i za svetlinskite
zraci. Navedete nekoi primeri.
4. Zo{to ne moè da pocrnite ako se son~ate zad prozorsko staklo?
5. Zo{to okoto na ~ovekot ne e osetlivo na
infracrvenoto i ultravioletovoto zra~ewe?
8. Kade intenzitetot na ultravioletovite
zraci od son~evoto zra~ewe e najgolem: na
morskata {ir, na planinskite vrvovi, vo Kosmosot?
9.3. OSNOVNI ZAKONI NA

GEOMETRISKATA OPTIKA
Geometriskata optika e izgradena vrz slednive osnovni zakoni i principi: zakon za pravolinisko {irewe na svetlinata vo opti~ki
homogena sredina, zakon za nezavisno {irewe
na svetlinskite zraci, zakon za prekr{uvawe
i refleksija na svetlinata i princip za
obraten od ili inverzija na svetlinskite
zraci.
Zakonot za pravolinisko {irewe na svetlinata glasi: svetlinata niz homogena i izotropna sredina se {iri pravoliniski. Ovoj
zakon vaì, samo ako dimenziite na otvorite
ili preprekite se mnogu pogolemi ili nesporedlivi so branovata dolìna na svetlinata.
Ako toa ne e slu~aj, svetlinata se otklonuva
od pravoliniskoto {irewe.
Zakonot za nezavisno {irewe na svetlinskite zraci glasi: ako vo del od prostorot

istovremeno se {irat pove}e zraci,
{ireweto na sekoj od niv ne mu pre~i na
{ireweto na drugiot zrak i obratno.
Zakon za refleksija i prekr{uvawe. - Ako
svetlinski snop od paralelna i monohromatska svetlina pa|a pod agol D vo odnos na
normalata, izdignata od to~kata na pa|awe
vrz grani~nata povr{ina na dve razli~ni
opti~ki sredini, sredina 1 i sredina 2, del od
upadnata svetlina se reflektira vo sredinata
1 pod agol D', a del pominuvaj}i vo sredinata 2
se prekr{uva (refraktira) pod agol E, (sl. 1).
NORMALA
UPADEN ZRAK
n1
n2
ZRAK KOJ SE ODBIVA
D D'
GRANI^NA POVR[INA
ZRAK KOJ SE PREKR[UVA
Sl. 1.
Agolot D pod koj zrakot pa|a e ednakov so

aolot D' {to reflektiraniot svetlinski zrak
go gradi so normalata izdignata od to~kata na
pa|awe vrz grani~nata povr{ina:
D = D' ,
(1)
Koga svetlinata pominuva niz dve sredini

so razli~na priroda, na granicata me|u dvete
sredini se menuva pravecot na svetlinskiot
zrak. Se veli deka pri premin od edna vo druga
sredina svetlinata se prekr{uva (sl. 1).
Zakonot za refleksija i prekr{uvawe glasi: zrakot pod koj svetlinata pa|a vrz raz-
delnata povr{ina me|u dve razli~ni po priroda sredini, zrakot pod koj se odbiva, zrakot
koj pominuva vo vtorata sredina i normalata
na grani~nata povr{ina izdignata od to~kata
vo koja zrakot pa|a, leàt vo ista ramnina.
Agolot (D) pod koj zrakot pa|a i agolot (E)
pod koj zrakot se prekr{uva i navleguva vo
vtorata sredina, mereni od normalata vo to~kata na pa|aweto, se svrzani so t.n. SneliusDekartov zakon:
sin D
sin E
v1
v2
const .
(2)
kade {to so v1 i v2 se ozna~eni brzinite na

svetlinata vo sredinata 1, odnosno vo
sredinata 2. Koli~nikot od brzinata na
svetlinata vo vakuum i brzinata niz proizvolna opti~ka sredina se vika apsoluten
indeks na prekr{uvawe. Ako brzinata na
{irewe na svetlinata vo vakuum se ozna~i so
c, vo toj slu~aj za dvete sredini, koi imaat
apsoluten indeks na prekr{uvawe n1 i n2,
soodvetno moè da se napi{e: n1=c/v1 , n2=c/v2.
So delewe na poslednite dve ravenki, se
dobiva:
n2 c / v 2 v1 sin D
,
(3)
n2 ,1
n1 c / v1 v 2 sin E
kade {to n2,1 e relativen indeks na prekr{uvawe na vtorata sredina vo odnos na prvata.
Na primer, apsolutniot indeks na prekr{uvawe na vodata za branova dolìna O=589 nm
(òlta natriumova linija) e 1,33.
Sredinata so povisoki vrednosti na
apsolutniot indeks na prekr{uvawe e
opti~ki pogusta. Spored toa, pri prekr{u-
171
vawe na svetlinskiot snop od opti~ki poretka vo opti~ki pogusta sredina (n2 > n1)
doa|a do pribliùvawe na zrakot kon
normalata E< D {to sleduva i od ravenkata
(3), a koga n2 < n1 zrakot se oddale~uva od
normalata D<E.
Principot za obraten od ili inverzija na

svetlinskite zraci glasi: ako se promeni nasokata na rasprostranuvawe na svetlinskite
zraci, tie ja sledat istata traektorija.
9.4. TOTALNA REFLEKSIJA

Endoskop
Totalna refleksija na svetlinata nastanuva pri nejzinoto prostirawe od opti~ki
pogusta vo opti~ki poretka sredina koga upadniot agol e pogolem od opredelena vrednost.
Na primer, za voda-vozduh totalna refleksija
nastanuva koga upadniot agol }e nadmine vrednost od 48q 35 ' .
Koga vrz grani~nata povr{ina me|u opti~ki pogusta i opti~ki poretka sredina pa|a
divergenten snop od zraci, kako {to e prikaàno na sl. 1, eden del od zracite za koi D<Dg,
se prekr{uvaat i vo poretkata sredina, pritoa oddale~uvaj}i se od normalata.
Ako upadniot agol D raste, agolot na prekr{uvawe Eraste pobrzo. Vo takvi uslovi najgolema mo`na vrednost {to moè da ja dobie
agolot E e 90q. Upadniot agol, za koj prekr{eniot zrak se lizga po grani~nata povr{ina
(zrakot A), se vika grani~en agol ili agol na
totalna refleksija Dg (sl.1).
Za agli D > Dg upadnata svetlina celosno se

reflektira (zrakot V, sl. 1). Za takvi agli
nema pominuvawe na svetlinata vo opti~ki
poretkata sredina. Taa pojava e nare~ena
totalna refleksija.
Vrednosta na grani~niot agol Dg zavisi od
indeksot na prekr{uvawe na dvete sredini.
Grani~niot agolDg se opredeluva od SneliusDekartoviot zakon ako vo nego se Eg = 90q , odnosno sin Eg = sin 90o = 1:
sin D g
sin D g
sin E g
n1
S
n2
n1
( 1)
Dg = 41q.
Zatoa pri upaden agol D> 41q na granicata

staklo-vozduh sekoga{ ima totalna refleksija. Pojavata totalna refleksija na svetlinata e iskoristena kaj razli~ni prizmi ~ija
namena e da gi otkloni zracite za 90o (sl. 2),
180o ili drugi iznosi na agli, kako {to se, na
primer periskopite.
D>Dg
Dg=41
1'
2'
VOZDUH
Eg
Dg
D D'
Sl. 2. Pravoagolna prizma za totalna refleksija
VODA
Sl. 1. Totalna refleksija nastanuva za agli

pogolemi od grani~niot agol D ! Dg .
172
n1
; sin D g =
Na primer, ako sredinata 1 e staklo so indeks na prekr{uvawe 1.52, sredinata 2 vozduh

so indeks na prekr{uvawe 1.00, toga{ grani~niot agol za granicata staklo-vozduh iznesuva
n2
sin 90
n2
Totalna refleksija moè da se nabquduva

ako svetlinski zrak se izdvoi so kru`na dijafragma i se upati da pa|a vo oskata na otvorot
na eden sad niz koj istekuva vodata. Zrakot go
prodolùva patot vo mlazot sledej}i ja negovata krivina.
ni refleksii i taka se rasprostranuva po

negovata dolìna (sl.3). Pritoa so opti~kite
vlakna moè da se iskrivuva patot na svetlinskiot snop.
priklu~ok za voda,
vozdu h ili
dodaden pribor
Sl. 3. Rasprostranuvawe na svetlinski zra niz

opti~ko (fiber) vlakno
Totalnata refleksija na svetlinata se koristi kaj imerzionite mikroskopi, pri konstrukcionata izvedba na nekoi opti~ki instrumenti, kako na primer, kaj Abeoviot refraktometar so koj se meri indeksot na prekr{uvawe na te~nosti itn.
Kaj opti~kite vlakna (fiber), (sl. 3) nastanuva totalna refleksija na svetlinata. Tie
pretstavuvaat tenki vlakna (dijametar od okolu 5-1010-6 m), napraveni od opti~ki proyiren
materijal (nekoj dielektrik, na primer staklo, polimer i dr. ) niz koj moè da se rasprostranuva svetlinata. Vnatre{nosta na opti~koto vlakno, obi~no, e napravena od kvarcno
staklo ili nekoj polimer, a povr{inata im e
prekriena so tenok sloj od drug vid staklo so
pomal indeks na prekr{uvawe.
Sl. 5. Endoskop.
Vo medicinata opti~kite vlakna se koristat za konstrukcija na endoskopi.

Endoskopot (sl. 5) e specijalen pribor koj
ovozmoùva vizuelen pristap do vnatre{nite
organi (di{nite pati{ta-bronhoskop, digestivniot trakt - gastroskop, laringoskop,
delovi od krvotokot). Toj se sostoi od izvor
na svetlina (He-Ne laser) i dva snopa od
ramnomerno rasporedeni opti~ki vlakna postaveni vo zaedni~ka cevka. Obi~no edniot
snop sluì za osvetluvawe na ispituvaniot
organ i se sostoi od okolu 6 000 vlakna, dodeka
drugiot snop e za prenos na slikata i e izgraden od okolu 8 000 vlakna.
Opti~kite vlakna nao|aat {iroka primena
kaj integralnata optika za kodirawe i prenos
na informacii, za povrzuvawe na komjuterskite terminali itn. Se smeta deka retinata
na okoto e najsloènata visokoorganizirana
vlaknoopti~ka struktura, sostavena e od 108
proyirni vlakna.
Sl. 4. Snop od opti~ki vlakna.
PRA[AWA I ZADAÎ
Opti~kite vlakna se koristat isku~itelno
vo snopovi (sl. 4), pritoa sekoe poedine~no
vlakno ja prenesuva slikata od mal del na
predmetot {to se nabquduva.
Koga svetlinata pa|a vo opti~koto vlakno
pod agol pogolem od Dg , pretrpuva mnogukrat-
1. Koga nastanuva totalna refleksija?

2. Dali ste zabeleàle totalna refleksija vo
prirodata okolu nas?
3. [to se toa fiber vlakna i kade nao|aat
primena?
173
e dobien so prodolènija na realnite reflektirani zraci Taka dobieniot lik e ima-
9.5. RAMNO OGLEDALO
ginaren.
Lik na ramno ogledalo

Od golemiot broj opti~ki elementi koi
na{le mnogu {iroka primena vo obi~niot ìvot i vo naukata, najednostaven e ramnoto
ogledalo.
Ramnoto ogledalo pretstavuva idealno
ramna (polirana) povr{ina na nekoi metali
(srebro, aluminium, hrom ili nikel) koja
pogolemiot del od upadnata svetlina ja
reflektira (do 96%). Se ostvaruva i so nanesuvawe na tenok sloj na pogore spomnatite
metali vrz ramna staklena plo~ka, {to e i
naj~est slu~aj na fabrikacija na ramnite
ogledala,
Napomnuvame deka nie na crteòt nacrtavme samo del od zracite koi trgnuvaat od
to~kestiot izvor R, Se razbira od nego na
ogledaloto pa|a beskone~nen broj zraci. Za
dobivawe na likot na to~kestiot predmet,
dovolno e da se nacrta patot na samo dva zraka.
Od slikata jasno se gleda deka oddale~enosta na predmetot do ogledaloto p e ednakvo
na oddale~nosta na likot do ogledaloto l.
Ova tvrdewe go potvrduva i slednava analiza: triagolnikot POA e skladen so triagolnikot OLA. Ako e taka toga{ e:
N
P
1
D
A
D1
A1
1
M
2
174
OL
OA
OA
ili
PO
OL ,
{to ukaùva deka
p= l .
(1)
Ako znaeme kako se dobiva lik na edna to~ka,

lesno moè da se konstruira i lik na posloèn predmet. Kaj geometriski pravilni tela dovolno e da se opredelat likovite na
karakteristi~nite to~ki na predmetot. Pri
toa se koristi faktot deka oddale~enosta na
likot na koja i da bilo to~ka od ogledaloto, e
ednakva so nejzinata oddale~nost od ogledaloto . Eden primer na taka dobien lik e daden na
sl. 2.
Sl.1.
Da pretpostavime deka povr{inata MN

pretstavuva ramno ogledalo (sl. 1). Neka pred
ogledaloto se nao|a nekoj to~kest izvor na
svetlina (predmet) ozna~en so R od koj pa|aat
pove}e zraci vrz ogledaloto. Oddeluvame radijalen snop svetlina ~ii grani~ni zraci gi
ozna~ivme so 1 i 2. Sekoj od zracite na snopot
pri pa|aweto na ogledalnata povr{ina
se
reflektira spored zakonot za refleksija.
Lesno moè da se uo~i deka i reflektiraniot
snop koj grani~i so zracite 1 i 2; isto taka, e
radijalen, i toa taka kako da izleguva od
to~kata L koja se nao|a zad ogledaloto. Ovaa
to~ka vo koja se se~at prodolènijata na reflektiranite zraci pretstavuva lik na predmetot R. Likot ne moè da se fati na ekran, i
PO
A1
B1
B
C
C1
Sl. 2
Preku ovoj i mnogu drugi primeri, moè

da se zaklu~i deka goleminata na likot kaj
ramnoto ogledalo e ednakva na goleminata na

predmetot.
Primer na ramno ogledalo pretstavuva i
mirnata povr{ina na vodata ( sl. 3).
Sl. 3
Slikata vo ramnoto ogledalo se razlikuva od

predmetot samo vo edna osobenost: levata
strana na predmetot stanuva desna strana na
likot. Toa ubavo se gleda koga nekoj {to stoi
pred ogledaloto }e ja krene rakata. Ovaa
pojava, levata strana vo ogledaloto da stane
desna, se vika ogledalna simetrija.
desna
raka
leva
raka
Sl. 4
Zanimlivo e deka vo gradbata na nekoi biolo{ki molekuli vo ìvite organizmi moè da

se najde ogledalna simetrija.
Toj fakt naukata s u{te ne go objasnila.
Primena na ramno ogledalo

Pokraj voobi~aenata doma{na primena,
ramnoto ogledalo nao|a golema primena vo
niza opti~ki uredi, odnosno sekade kade {to
so pomo{ na refleksija treba da se zavrti
daden svetlinski snop za opredelen agol. Eden
od takvite uredi e i periskopot (sl.5)
Sl.5.
Ramnite ogledala isto taka se koristat kaj

uredite kaj koi treba da se izmerat mali agli.
Takvi se, na primer, galvanometrite so ogledala ili torzionite terezii za precizno merewe na sili. Pri mereweto na mali agli se
koristi svetlosen zrak (denes e za toa pogoden
laserot) koj se pu{ta da pa|a vrz ogledaloto.
Zrakot po refleksijata se nabquduva na
golemo rastojanie. Pri malo zavrtuvawe na
ogledaloto naso~eniot snop na ekranot se
reflektira za zna~ajni pomestuvawa. Tuka
doa|a do izraz i faktot deka koga ogledaloto
}e se zavrti za odreden agol M agolot na reflektiraniot snop e 2M. Zna~i agolot na svrtu-
vawe na reflektiraniot zrak dva pati e pogolem od agolot na svtruvawe na ogledaloto.

1. Svrtete edna stranica na nekoja kniga kon
ramnoto ogledalo, dali moète da go ~itate
tekstot?
2. Objasnete zo{to agolot na svrtuvawe na
reflektiraniot zrak e dva pati pogolem od
agolot na svrtuvawe na ogledaloto.
3. Vie sakate da napravite fotografija dodeka stoite pred ramnoto ogledalo. Na koe rastojanie treba da ja podesite ostrinata na va{iot fotoaparat za da dobite dobra slika?
4. Postavete dve ramni ogledala pod prav agol
a me|u niv postavete sve}a. Kolku likovi dobivate? Kolku likovi na sve}a }e dobiete ako
dvete ogledala vi se paralelni, a sve}ata e
me|u niv?
5. Ako dete se dobliùva do ogledaloto so
brzina 0,5 m/s, kolkava e brzinata na negoviot
lik: a) vo odnos na ogledaloto; b) vo odnos na
deteto?
Kratko rezime
- Ramna glatka povr{ina od koja svetlinata se
odbiva pretstavuva ramno ogledalo.
- Likot kaj ramnoto ogledalo e imaginaren,
postaven na ednakvo rastojanie kako i predmetot i ednakov na negovata golemina.
- Kaj likot na ogledaloto i predmetot vaì
ogledalnata simetrija: levata strana stanuva
desna i sprotivno.
- Ramnoto ogledalo nao|a {iroka primena kaj
opti~kite aparati ili pri merewe na mali
agli na rotacija.
175
9.6. SFERNI OGLEDALA

Sfernite ogledala se delovi od sferni
povr{ini koi pravilno gi reflektiraat
svetlinskite zraci. Spored oblikot na sfernata povr{ina od koja se reflektiraat zracite, ogledalata moè da bidat vdlabnati
(konkavni) i ispup~eni (konveksni).
Na sekoe sferno ogledalo (sl.1), se
razlikuva: opti~ki centar na ogledaloto C toa e centarot na sferata od koja e dobieno
ogledaloto; otvor na ogledaloto - toa e
tetivata AB; teme na ogledaloto O - toa e
najvdlabnatata, odnosno najispup~enata to~ka
na sfernata povr{ina (toa e i sredinata na
ogledaloto); glavna opti~ka oska - toa e
pravata {to minuva niz opti~kiot centar i
temeto na ogledaloto.
se nao|a zad konveksnoto ogledalo (sl.2).
O
C
Sl. 2. Konveksno ogledalo
f
B
Sl. 1. Konkavno ogledalo
Ako na konkavno ogledalo pa|a snop od
zraci paralelni so opti~kata oska, tie se
reflektiraat taka {to site pominuvaat niz
to~kata F. Ovaa to~ka leì na opti~kata oska
i go definira fokusot F na ogledaloto.
Rastojanieto f F O e fokusnoto rastojanie
na ogledaloto.
Kaj konveksnite ogledala fokus e to~kata vo koja se se~at geometriskite prodolènija na reflektiranite zraci. Imeno, snop
od zraci paralelni so opti~kata oska, po refleksijata od konveksno ogledalo divergiraat.
Prodolènijata
na
site
zraci
od
divergentniot snop se se~at vo fokusot {to
176
Sl. 3. Fotografija na konveksno ogledalo

Za sferno ogledalo, koga zracite pa|aat
blizu do temeto O, fokusnoto rastojanie e:
R
,
2
(1)
odnosno fokusot e na sredina pome|u temeto i

centarot na krivinata na ogledaloto.
Formirawe likovi kaj sferno

ogledalo. Ravenka na ogledalo
Pri konstrukcijata na likovi so pomo{
na sferno ogledalo, naj~esto se dovolni dva
zraka so poznat pat koi pominuvaat niz ista
to~ka. Likot na taa to~ka se dobiva vo prese~nata to~ka na tie dva zraka. Ako likot se
dobiva vo presek na reflektiranite zraci,
toga{ toj e realen, a koga se dobiva vo geometrisko prodolènie na odbienite zraci, likot
e imaginaren.
Sekoga{ e poznat patot na slednive
karakteristi~ni zraci (sl.4):
1. zrakot {to pa|a kon ogledaloto
paralelno so opti~kata oska, po odbivaweto
pominuva niz fokusot;
2. zrakot {to pa|a pod agol Dna temeto
O na ogledaloto se odbiva pod ist takov agol;
3. zrakot {to pominuva niz fokusot po
odbivaweto e paralelen so opti~kata oska;
4. zrakot {to pominuva niz opti~kiot
centar C, bidej}i e normalen na povr{inata
na sferata, po odbivaweto se vra}a po istiot
pat.
rastojanieto na predmetot i likot od ogledaloto e zadadena so ravenkata na ogledaloto.

Za da se dobie analiti~ki izraz na
spomnatata ravenka, da se posluìme so sl, 5.
B
R=2 f
A1 F
L
B1
p>2f; l<2f
Sl. 5. Dobivawe realen lik so konkavno
ogledalo
Od sli~nosta na triagolnicite ' OAB i
' OA1 B1 (sl. 5), sleduva:
y 4
D
L
P
F
O
l
.
p
(3)
a od sli~nosta na triagolnicite ' CAB i
' A1 B1 C , sleduva:
Sl. 4.
Liniskoto zgolemuvawe M na ogledaloto se

dobiva kako koli~nik od goleminata na likot
L i goleminata na predmetot P. Od sli~nosta
na triagolnicite ' OAB i ' OA1 B1 na sl. 5
sleduva deka:
L
P
l
,
p
2f l
.
p2f
L
P
p>2f; l<2f
(2)
kade {to l i p soodvetno se odale~enostite na

likot i predmetot od temeto na ogledaloto.
Vrskata pome|u fokusnoto rastojanie f,
(4)
So izedna~uvawe na desnite strani na

ravenkite (3) i (4) i po sreduvaweto, se
dobiva:
1
p
(5)
ili imaj}i ja predvid ravenkata (1), se dobiva:
1 1

p l
2
.
R
(6)
So formulite (5) i (6) e prikaàna
ravenkata na sferno ogledalo.

Kaj sfernite ogledala po dogovor }e
177
P
L
Sl. 7. Opti~ka {ema i fotografija za dobivawe na lik na predmet so ispaknato sferno ogledalo.
zememe:
p i l - pozitivno (+) predmetot e pred
ogledaloto (realen predmet- slika)
l e negativno (-) likot e zad ogledaloto
(imaginarna slika)

f i R se pozitivni (+) centarot na

krivinata e pred ogledalnata povr{ina
(konkavno ogledalo)
f i R se negativni (-) centarot na
krivinata e zad ogledalnata povr{ina
(konveksno ogledalo)
p<f
l<0
L
P
Sl. 6. Dobivawe zgolemen lik na predmet so

vdlabnato (konkavno) ogledalo
Analiziraj}i gi rastojanijata p i l, se
178
dobivaat slednive zaklu~oci:

1. predmetot e na rastojanie pogolemo
od R, odnosno 2f. Od ravenkata (5) sleduva:
{tom p > 2f, mora i l < 2f. Vo toj slu~aj, {ematski prikaàn na sl.5, likot e realen,
prevrten i namalen i na pomalo rastojanie od
ogledaloto vo odnos na predmetot;
2. predmetot e vo centarot na ogledaloto (p = 2f ). Od ravenkata (5) sleduva deka i
l = 2f. Likot vo odnos na predmetot e realen
prevrten, ednakov po golemina (linearnoto
zgolemuvawe e M =1) ;
3. ako p < 2f od ravenkata (5) sleduva deka
l > 2f, a so toa i M >1. Vo toj slu~aj likot e
zgolemen, realen i prevrten;
4. predmetot e vo fokusot (p = f). Od
ravenkite (5) i (2) se dobiva l = f i M = f. Od
ovie podatoci se zaklu~uva deka koga predmetot e vo fokusot na ogledaloto, likot e beskrajno daleku, {to zna~i ne se dobiva lik;
5. predmetot e pome|u fokusot i temeto
na ogledaloto, p<f. Od ravenkata (5) sleduva
deka l e so negativen predznak, {to zna~i deka
likot e na sprotivnata strana na ogledaloto
vo odnos na predmetot. Od {ematskiot prikaz
(sl.6) se gleda deka vo takov slu~aj likot e
zgolemen, ispraven i imaginaren;
6. kaj ispup~eno ogledalo (sl.7), koga
predmetot e pred ogledaloto, nezavisno od toa
kade e postaven, likot sekoga{ e imaginaren,
isprven, namalen i se nao|a me|u fokusot i
temeto na ogledaloto (takvi se retrovizorite
kaj kolite).
Sfernite ogledala se koristat kaj napravi za osvetluvawe, kako na primer, kaj
mikroskopot; vo medicinata za nabquduvawe
grlo, nos, uvo i oko; za konstrukcija na opti~ki instrumenti; kaj reflektorite i farovite
ogledalata se koristat za naso~uvawe na svetlinata. Bidej}i na malata povr{ina od
ispup~enoto ogledalo moè ednovremeno da se
vidat namaleni likovi na golem broj predmeti, tie se postavuvaat na krivinite na soobra}ajnicite, na avtomobilite i drugi transportni sredstva za postignuvawe podobra bezbednost vo soobra}ajot.
PRIMER 1. Konkavno ogledalo ima fokusno

rastojanie 10 cm. Kade }e bide likot na predmet koj od temeto na ogledaloto e postaven (a)
25 cm, (b) 10 cm, (v) 5 cm.
Da se opredeli liniskoto zgolemuvawe
na ogledaloto.
Re{enie. a) Spored uslovot f=10 cm i p=25 cm
1
od ravenkata za sferno ogledalo
1
1
1

25,0 l 10,0
l 16,7 cm .
se dobiva:
Zgolemuvaweto spored (2) iznesuva:
16,7
25,0
l
p
0,668 .
Likot e namalen i prevrten vo odnos na predmetot.

b) Spored uslovot f=10 cm i p=25 cm od
ravenkata za sferno ogledalo (5), se dobiva:
1
1

10,0 l
v)
1
10,0
l v
1
1
1

5,0 cm l 10,0 cm
l
10,7 cm .
Znakot minus pokaùva deka likot e imaginaren i e od ista strana so predmetot. Zgolemuvaweto iznesuva:
l
p
10,0
5,0
M pokaùva deka likot e dva pati pogolem od

predmetot.

1. Kako predmet zemete eden kvadrat i postavete go pome|u fokusot i opti~kiot centar.
[to }e dobiete?
2. Sve}a se nao|a na 60 cm od temeto na
vdlabnato sferno ogledalo. Koga sve}ata }e
se pomesti za 20 cm kon ogledaloto,
rastojanieto na likot do ogledaloto }e se
zgolemi za 10 cm. Da se opredeli fokusnoto
rastojanie i radiusot na krivinata na
ogledaloto R.
(Odgovor: f=20 cm, R=20 cm)
3. Snop od son~eva svetlina pa|a na konkavno ogledalo i odbivaj}i s, se sobira vo
to~ka koja e na rastojanie 35 cm od
ogledaloto. Kolkav e radiusot na krivinata
(Odgovor: 70
na ogledaloto?
cm)
4. Predmet so visina 3 cm e postaven na

rastojanie 8 cm od temeto na konveksno
ogledalo. Da se opredeli: a) kade }e bide imaginarniot lik; b) linearnoto zgolemuvawe i
goleminata na likot. Fokusnoto rastojanie na
ogledaloto e 20 cm.
( l 5,71 cm , M 0,286 , L 3 M 0,858 cm )
5. Hartlovata plo~a (ve}e opi{ana vo
u~ebnikot za VIII oddelenie) moè da ja iskoristite za dobivawe divergenten ili konvergenten snop na svetlinski zraci so pomo{
na sferni ogledala.
1. So koristewe na upatstvoto na
programata PEARLS i upatstvoto izraboteno
od ~lenovite na Tempus proektot - Skopje,
2001 od Institutot za fizika vo oddelot
Optika, prou~ete gi "Sferni ogledala".
2. Pobarajte gi soodvetnite sodrìni i vo programata "OPTICS PHENOMENA"
179
9.7. PREKR[UVAWE NIZ
PLANPARALELNA PLOÂ. TENKA

PRIZMA
Planparalelna plo~a
Proyirna homogena plo~ka so dve paralelni
grani~ni povr{ini ja vikame planparalelna
plo~a. Moè da se pokaè deka svetlinata pri
premin niz planparalelna plo~ka ne ja menuva
nasokata i pravecot. Za taa cel }e se posluìme so slikata 8.
1
D1
n1
A
l
n2
J1 D d
2
(D1-D2)
D
B
J2
n1
Sl. 8
Od slikata 8 se gleda deka J 1 D 2 . Spored

Sneliusoviot zakon za prekr{uvawe:
sin D 1
sin J 1
n2
n1
n21 i
sin D 2
sin J 2
n1
n2
n12 . (1)
Odovde ako za dvete ravenki go opredelime

istiot odnos
sin D 1
sin J 1
n 2 i gi izedna~ime, se dobiva:
n1
sin J 2 , pa so ogled na ednakvosta na

sin D 2
aglite J1 i D2 , se dobiva:
D1
J2
so {to dokaàvme deka nasokata i pravecot na

zrakot ne se promeneti. Pri premin niz
planparalelna plo~ka zrakot samo se odmestuva.
Toa pomestuvawe na zrakot 1 vo odnos na zrakot
1 (l= AC) zavisi od debelinata na plo~kata d,
180
relativniot indeks na prekr{uvawe n21 i

agolot na upa|awe D. Od triagolnikot ACB:
ABsinD 1 D 2
(2)
Od triagolnikot ABD:
d
AB
cosJ 1
AB
d
cos J 1
(3)
So zamena na (3) vo (2) se dobiva:
d
sin D 1 D 2
cos J 1
(4)
So natamo{no sreduvawe na ovaa ravenka, vo

koe se koristi relacijata za sinus na razlika na
dva agla, i (1) se dobiva:
1 sin 2 D 1
(5)
d sin D 1 1
2
n 21
sin 2 D 1
od kade se gleda deka taa zavisnost e sloèna.
Ovoj teoriski rezultat moè da se pokaè i
eksperimentalno so pomo{ na Hartova plo~a
(sl.2).
Svetlinski zrak od
izvor
N
laserski
pokaùva~
pa|a vrz planparalelna plo~ka vo to~ka O,
D
pod agol D vo odnos na
O
normalata. Po dvojnoto prekr{uvawe na
D
dvete grani~ni povr{ini zrakot izleguva pod ist akol D vo
Sl.2
odnos na normalata,
samo malku izmesten.
l
Prekr{uvawe niz tenka prizma

Vo mnogu opti~ki pribori se koristat opti~ki
prizmi. Naj~esto toa se tristrani prizmi
izraboteni od homogeno opti~ko staklo.
Ako svetlinski zrak od eden
izvor na
monohromatska svetlina P (laserski pokaùva~)
upa|a vo staklena prizma, kako na slikata 3, toj
se prekr{uva dva pati, edna{ na grani~nata povr{ina AB, a potoa na grani~nata povr{ina CB.
Agolot {to go gradat dvete grani~ni povr{ini

(J) se vika vrven agol na prizmata. Po dvojnoto
prekr{uvawe izlezniot zrak se prekr{il kon
po{irokiot del na prizmata. Zrakot {to upa|a
i izlezniot zrak zafa}aat agol koj se vika agol
na devijacija (G).
T
C
D1
T E1 E 2
(9)
Ako e agolot pri vrvot T mal agol toga{ se
mali upadnite i prekr{enite agli pa namesto
sinusi vo relacijata za indeksot na prekr{uvawe, moè da se pi{uvat samite agli, zna~i:
sin D 1
sin E1
sin E 2
sin D 2
E1
E2
DT
n21 ;
1
n21
D1
E1
D1
E2
D2
n21 od kade
n21 E1
1
ili
n21
D 2 n21 E 2 .
Ako (10) i (11) se vnesat vo (8) se dobiva:
D2
Devijacijata za raznite branovi dolìni e

razli~na. Kaj prizma so mal agol na vrvot T,
agolot na devijacija G e opredelen so relacijata
(6)
n21 e indeks na prekr{uvawe na stakloto, vo

odnos na okolnata sredina. Ako okolnata sredina e vozduh, toga{ ravenkata (6) pominuva vo :
G n 1T
(7)
kade {to n e apsolutniot indeks na prekr{uvawe na stakloto.

Slikata 3 }e ni pomogne da ja izvedeme ovaa
relacija.
Za triagolnikot ABC nadvore{en agol e agolot
G, koj e ednakov na:
A B
(D 1 E1 ) (D 2 E 2)
(n21 1)E 1 E 2
i ponatamu so vnesuvawe na (9), se dobiva

relacijata (6).
Sl. 3. Patot na zrak od laserski pokaùva~ niz

staklena prizma
n21 1T
(11)
(n21 E 1 E 1 ) (n 21 E 2 E 2 )
E1 (n21 1) E 2 (n21 1)
(10)
(8)
Od druga strana, za triagolnikot ABD

nadvore{en akol e agolot T, bidej}i e toj agolot
me|u normalite na stranite na prizmata, pa:

1. Izmestuvaweto na svetlinskiot zrak kaj
planparalelnata plo~a zavisi od indeksot na
prekr{uvaweto na stakloto. Dali e toa
pogolemo ili pomalo ako e indeksot na
prekr{uvaweto pogolem?
2.Kolkav e agolot na devijacijata na staklena
prizma so vrven agol 100 ? (Odg. 50)
Kratko rezime
Pri prekr{uvawe niz planparalelna plo~a
svetlinata samo se izmestuva. Izmestuvaweto
zavisi od debelinata na plo~ata, indeksot na
prekr{uvawe na stakloto od koe napravena i
agolot na upa|awe.
Pri prekr{uvawe niz prizma, svtlinskiot
zrak na monohromatska svetlina se prekr{uva
kon po{irokiot del na prizmata za agol koj se
vika agol na devijacija i koj kaj tenka prizma
zavisi od vrvniot agol na prizmata i od
indeksot na prekr{uvawe na stakloto od koe e
napravena prizmata.
181
9.8. OPTI^KI LE]I

Opti~kite le}i se providni tela ograni~eni so dve, naj~esto sferni povr{ini ili
ednata od dvete povr{ini e sferna ili cilindri~na, a vtorata sferna ili ramna.
Le}ite se delat na sobirni i rasturni.
Spored nadvore{nata forma le}ite moè da
bidat: 1) dvojno ispup~eni, 2) ispup~eno vdlabnati, 3) ramnoispup~eni, 4) dvojnovdlabnati,
5) ramnovdlabnati i 6) vdlabnato- ispup~eni
(sl.1).
zadnata sferna povr{ina na le}ata, n e indeks

na prekr{uvawe na materijalot od koj e napravena le}ata.
1
1
1
+ = n 1 +
.
p l
R1 R2
(1)
Od ovaa ravenka moè da se zaklu~i deka

fokusnoto rastojanie zavisi od relativniot
indeks na prekr{uvawe na le}ata, kako i od
radiusite na krivina na nejzinite sferni
povr{ini. Ravenkata (1) se odnesuva za slu~aj
koga le}ata so indeks na prekr{uvawe n e
opkruèna so vakuum ili vozduh.
O
1
Sl. 1. Vidovi sobirni i rasturni le}i.
Ako debelinata na le}ata e mnogu pomala vo sporedba so radiusite na krivina na

povr{inite koi ja ograni~uvaat, taa pretstavuva model za tenka le}a. Zamislenata prava
koja gi povrzuva centrite na krivina na
le}ata se vika glavna opti~ka oska (C1OC2). Za
sekoja tenka le}a postoi opti~ki centar na
le}ata O (sl.2). Toa e to~ka koja leì na
glavnata opti~ka oska i niz nea svetlinskite
zraci pominuvaat bez prekr{uvawe.
C1
C2
Sl. 3.
Ako se zeme izvorot da e beskone~no

daleku, zracite pa|aat paralelno so
opti~kata oska na le}ata i po prekr{vaweto
od le}ata minuvaat niz to~kata F (p = f, l = f).
Vo ovoj slu~aj rastojanieto OF=f se vika
fokusno rastojanie na le}ata (sl.3). To~kite
koi leàt od dvete strani na le}ata, na
rastojanie ednakvo na fokusnoto, se vikaat
fokusi na le}ata. Vaì i obratnoto, ako
izvorot e vo fokusot, po prekr{uvaweto od
le}ata zracite se paralelni, likot se nao|a
vo beskrajnost (p= OF=f i l = f ). Zemaj}i go toa
predvid, od ravenkata (1) se dobiva:
1
1
1
.
= n 1 +
f
R1 R2
Sl.2.
Neka so p i l soodvetno e ozna~eno
rastojanieto od predmetot do opti~kiot centar na le}ata i od likot do opti~kiot centar;
R1 i R2 se radiusi na krivina na prednata i
182
(2)
Bidej}i desnite strani na ravenkite (1)

i (2) se ednakvi, ravenkata za tenka le}a
glasi:
1 1 1
(3)
+ =
.
p l
f
snop se dobiva prese~na to~ka F koja leì na

opti~kata oska. Ovaa to~ka go definira imaginarniot (nerealen) fokus na rasturnata
le}a. Rasturnite le}i imaat negativno
G'
A
1
2
F'
O
f
L lik
A'
B'
Sl. 4. Formirawe lik so sobirna le}a.
Kaj le}ite kako i kaj sfernite ogledala

po dogovor }e zememe:
p e pozitivno (+) ako predmetot e pred
le}ata,
l e pozitivno (+), likot e realen i e zad
le}ata (od razli~na strana so predmetot),
l e negativno (-) likot e od istata strana
so predmetot.
Od sli~nosta na triagolnicite ABO i
A'B'O (sl.4), sleduva:
L
P
l
p
(4)
Koli~nikot od liniskite dimenzii na

likot L i liniskite dimenzii na predmetot P
se vika linisko zgolemuvawe na le}ata M.
fokusno rastojanie.
PRIMER 1. Kolkavo e fokusnoto rastojanie
na plankonveksnata le}a so n 1,5 i se nao|a
vo vozduh.
Re{enie. Kaj plankonveksna le}a ednata
strana e ramna, radiusot na krivina na taa
strana e R=f. Za fokusnoto rastojanie na
tenka le}a se dobiva:
1
1 1
= 1,5 1 +
f
R f
1
,
2R
ili f = 2R. Toa zna~i pome|u f i R nema

postojan odnos {to ne e slu~aj i za ogledalata.
Bez razlika dali radiusite na krivina

se ednakvi ili ne, dvete fokusni rastojanija
ednakvo se oddale~eni od le}ata. Me|utoa, ako
le}ata e opkruèna so dve razli~ni sredini,
na primer, ednata sferna povr{ina se
grani~i so vozduh, a drugata so voda, toga{
fokusnite rastojanija na le}ata se razli~ni.
Pomaloto fokusno rastojanie odgovara na
stranata so koja le}ata se grani~i so vozduhot. Takov primer e le}ata vo na{eto oko.
Pokraj fokusnoto rastojanie, karakteristi~na veli~ina na sekoja le}a e i nejzinata
opti~ka ja~ina. Taa e zadadena so ravenkata:
1
f
J .
(5)
Edinicata za opti~ka ja~ina na le}ata e
diopter dpt. Opti~ka ja~ina od eden diopter

F
Sl. 5.
Snop od paralelni zraci koj{to e

paralelen so opti~kata oska po pominuvawe
niz rasturnata le}a divergira (sl. 5). Vo
prodolènieto na zracite od divergentniot
ima le}a ~ie fokusno rastojanie iznesuva

eden metar: 1 dpt = m-1. Le}a {to ima pozitivna opti~ka ja~ina (J > 0) e sobirna, a rasturnata le}a ima negativna ja~ina (J < 0).
Kaj sloènite opti~ki instrumenti,
kako {to se: durbinot, mikroskopot, fotografskiot aparat i dr., so cel da se izbegnat
nedostatocite (aberaciite), se kombiniraat
dve ili pove}e le}i zaedno.
Kaj sistemi sostaveni od pove}e
sobirni i rasturni le}i opti~kata ja~inata
se izrazuva so
183
J = J1 + J2 + J3 + + Jn ;
J1, J2 , J3 Jn se ja~inite na oddelnite le}i.
Konstrukcija na likovi kaj le}ite

Svetlinskiot zrak koj pominuva niz
le}ata, spored zakonite za prekr{uvawe, se
prekr{uva na dvete grani~ni povr{ini.
Me|utoa, ako le}ata e tenka, pri konstrukcija
na likovi e dopu{teno poednostavuvawe.
Imeno, prekr{uvaweto na dvete grani~ni
povr{ini e zameneto so prekr{uvawe na edna
ramnina koja pominuva niz opti~kiot centar
na le}ata, a e normalna na glavnata opti~ka
oska. Ovaa ramnina se vika glavna ramnina na
prekr{uvawe (GG' na sl. 4). Oddale~enosta na
predmetot i likot, kako i fokusnite rastojanija, se merat od ovaa ramnina.
So cel da se opredeli polo`bata i prirodata na likot, najednostavno e da se
koristat slednive zraci (sl. 4):
1. zrakot {to e paralelen so glavnata
opti~ka oska, po prekr{uvaweto niz le}ata
pominuva niz vtoriot fokus na le}ata;
2. zrakot {to pominuva niz opti~kiot
centar O ne se prekr{uva.
3. zrakot {to pominuva niz prviot fokus, po prekr{uvaweto niz le}ata, izleguva
paralelno na glavnata opti~ka oska.
Analiziraj}i gi rastojanijata p i l, kako i
soodvetnoto zgolemuvawe, za sobirna le}a se
dobivaat slednive zaklu~oci:
1. ako predmetot se nao|a na rastojanie
pogolemo od 2f, toga{ likot se nao|a me|u 2f i f
od drugata strana na le}ata. Likot e realen,
prevrten i namalen;
2. predmetot e na rastojanie me|u 2f i f,
likot se formira na rastojanie pogolemo od
2f. Likot e realen, prevrten i zgolemen,
3. predmetot e na rastojanie 2f, likot e na
rastojanie 2f. Likot e realen, prevrten i ednakov po golemina so predmetot;
4. ako predmetot e vo fokusot, likot e vo
beskone~nost, ne se dobiva lik, zracite se
paralelni;
5. predmetot se nao|a pome|u fokusot i
le}ata (p < f), likot se formira od ista strana
na le}ata so predmetot. Toj e imagineren, ispraven i zgolemen (vidi lupa). Imaginarniot
lik ne moè da se dobie na ekran, no moè da
se gleda so oko.
184
Nezavisno od polo`bata na predmetot,

site likovi {to se formiraat so rasturnata
le}a se imaginarni, ispraveni i se od ista
strana na koja se nao|a i predmetot, i toa
pome|u fokusot i le}ata (sl.6).
L
F
F
l
p
Sl. 6. Formirawe lik kaj rasturna le}a.
PRIMER 2. Predmetot e postaven 10 cm pred

sobirna le}a so fokusno rastojanie 15 cm.
Opredelete kade se nao|a likot i kolkavo e
zgolemuvaweto na le}ata?
Re{enie. Da ja zememe ravenkata (7) i vo nea
p=10 cm i f = 15 cm , pritoa se dobiva:
1 1 1 1
= + ;
f
p l l
1
1
15 10,0
1
;l
30
30 cm .
Negativniot znak pokaùva deka likot e od

ista strana so predmetot i e imaginaren. Zgolemuvaweto na le}ata iznesuva:
M =
l
30
=
= 3,0 .
p
10
M pokaùva deka likot e 3 pati zgolemen.

1. Pred sobirna le}a so fokusno rastojanie 10 cm e postaven predmet na rastojanie: a)
30,0 cm, b) 10,0 cm, v) 5,0 cm od le}ata. Da se
opredeli za sekoj primer na koe rastojanie od
le}ata e likot i soodvetnoto zgolemuvawe.
[Odgovor: a) l = 15,0 cm; M = 0,5; b) likot e vo
beskone~nost; v) l = -10,0 cm; M = 2,0]
2. Plankonveksna le}a ima indeks na prekr{uvawe 1,6. Radiusot na konveksnata povr{ina e 30 cm. Ako likot e na rastojanie 1 m ,
kolkavo e fokusnoto rastojanie i zgolemuvaweto na le}ata?
(Odgovor: f=0,2 m; M=4)
Wutn ova go potvrdil so poznatiot

eksperiment na prekr{uvawe na bela
(son~eva) svetlina niz staklena prizma. Wutn
pokaàl deka son~evata svetlina ima sloèn
karakter. Podocna se pokaàlo deka belata
svetlina dobiena od razli~nite vidovi lambi
isto taka e sloèna.
]e opi{eme eksperiment sli~en na Wutnoviot. Pred edna lamba se postavuva vertikalen procep Pr i le}a L. Na daden ekran E se
bara ostar lik na procepot (sl.3).
momentot koga spektarot po~nuva da se vra}a;

vo toj moment spektarot e najostar.
Ako na patot na zracite se postavi u{te
edna prevrtena prizma, napolno ednakva na
prvata, vo polo`ba dadena na slikata 3 so
crni isprekinati linii, spektarot }e
is~ezne, a beliot lik na procepot se dobiva
vo istata nasoka vo koja {to i upa|a
svetlinskiot snop vrz prvata prizma, na
ekranot E.
Ovde treba da se napomene deka kontinuiranite spektri od razli~nite vidovi lambi ne
se isti. Na primer, ako se napravi spektar od
obi~na sve}a, ovoj e poòlt, ili duri pocrven
od spektarot na laboratoriskata lamba.
Spektarot, pak, na la~nata lamba e bogat so
pokusite branovi dolìni.
Dene{nite
svetilki se pravat takvi, nivniot spektar
mnogu malku da se razlikuva od spektarot na
son~evata svetlina.
Sl.3
Otkako toa }e se postigne, na patot na

zracite se postavuva prizmata. Na prizmata
svetlinata dva pati se prekr{uva, poradi {to
taa }e gi otkloni zracite i toa kon
po{irokiot del na prizmata. No, namesto
dobieniot lik da bide povtorno bel, nie na
ekranot E1 dobivame lik koj e oboen.
Se dobiva spektar koj, vsu{nost,
pretstavuva svkupnost na golem broj likovi
na procepot, a so razli~ni branovi dolìni.
Violetovata svetlina e so najkusa branova
dolìna, taa najmnogu se prekr{uva niz
prizmata, toa zna~i deka ovaa svetlina
najmnogu ja menuva svojata brzina. Najmalku se
prekr{uva crvenata svetlina.
Bidej}i
pri premin vozduh staklo
najgolema promena vo brzinata nastanuva kaj
violetovata svetlina, taa ima najgolem indeks
na prekr{uvawe, pa zatoa i agolot na devijacijata & e najgolem.
Belata svetlina od laboratoriskata
lamba
ili od Soceto dava kontinuiran
spektar (sl.3). Ne postoi ostra granica me|u
boite.
So vrtewe na prizmata se doteruva
uslovot na minimum
devijacija. Toa e
186
Sl.4
Pojava na kontinuiran priroden spektar e

vinoìtoto. Vinoìto se pojavuva vo uslovi
koga na edna strana od neboto pome|u
raskinati
oblaci sveti Sonceto, a na
sprotivna strana pa|a do`d. Taka vodenite
do`dovni sitni kapki se osvetleni od son~evite zraci.
Pekrasnite boi na vinoìtoto (sl.4) se
dobieni so disperzija na iljadnici sferni
sitni vodeni kapki koi se odnesuvaat kako
prizmi.
Spektri. Vidovi. Primena

Emitirawe na svetlina e tesno povrzano so
procesite koi nastanuvaat vo atomite i molekulite na supstancijata. Ispituvaweto na
emisijata na svetlinata se pokaàlo kako
mnogu zna~ajna oblast vo fizikata, preku koja
se izu~uva gradbata na atomite, odnosno
molekulite. Vo naukata postoi cela oblast

spektroskopija.
Za dobivawe na spektrite vo aparatite koi se
vikaat spektrometri moè da se koristi
prizma kako najvaèn del koj ovozmoùva
disperzija na svetlinata ili, opti~ka
difrakciona re{etka. I vo dvata slu~aja
kako spektar se dobiva sevkupnost na likovi
na izvorot, naj~esto e toa tenok procep od
site branovi dolìni koi gi emitira
dadeniot izvor. Vakvite spektri gi vikame
emisioni. Sonceto kako izvor, ili laboratoriskata lamba, davaat spektar koj e sostaven od mnogu, mnogu golem broj likovi so
ogromen broj branovi dolìni. Toa e
kontinuiran spektar.
vodorod
natrium
helium
neon
ìva
Sl.5. Atomski spektar na: vodorod, natrium,

helium, neon i ìva vo vidlivoto podra~je
Poinakov spektar se dobiva ako kako izvor se

upotrebi odreden gas vo atomarna sostojba
{to sveti. Izgledot na spektarot toga{ e
serija od linii (sl. 5) pome|u koi postojat
temni oblasti. Toa zna~i, sekoj gas emitira
svetlina so samo odredeni branovi dolìni.
Vo vidliviot del od spektarot, kako {to se
gleda, toa se samo nekolku linii za vodorodot,
heliumot, neonot i ìvata ili samo dve mnogu
bliski òlti linii za natriumot.

Sekoj element ima strogo opredelen liniski (atomski) spektar.
lentesti
Soedinenijata
emitiraat
spektri. Tie se sostojat od svetli prugi
(lenti) pome|u koi se nao|aat temni oblasti.
Gi vikame molekularni spektri. Site vakvi
spektri, dobieni so zra~ewe na odreden izvor,
se emisioni spektri.
Postojat i apsorpcioni spektri. Kaj niv e
iskoristeno svojstvoto na supstanciite da ja
apsorbiraat onaa svetlina koja pri vozbuduvawe bi ja emitirale. So {emata dadena na
slikata 1 moè da se dobie i apsorpcionen
spektar na dadena supstancija.
Sl. 6. Emisionen i apsorpcionen spektar
Eksperimentot se izveduva taka, {to neposredno pred procepot Pr se postavuva sad so

parite na ispituvanata supstancija (neka se
toa ìvini pari). Na ekranot vo kontinuiraniot spektar na odredeni mesta se pojavuvaat crni linii. Ako se sporedi ovoj
spektar
so
emisioniot
za
istata
supstancija,}e se vidi deka crnite linii
odgovaat na liniite vo emisioniot spektar na
supstancijata (sl.6).
Fraunhofer u{te na po~etokot na devetnaesettiot vek, pru~uvaj}i go spektarot na
Sonceto so pomo{ na difrakciona re{etka,
zabeleàl deka vo kontinuiraniot spektar na
Sonceto na pove}e mesta ima temni linii koi
se nare~eni Fraunhoferovi linii. Denes e
jasno deka ovie linii se dolàt na apsorpcija
na supstancii koi se nao|aat pome|u izvorot
na kontinuiran spektar (sjajna povr{ina na
Sonceto) i spektralniot aparat. Taka se ispitani parite vo atmosferata na Sonceto. Taka
apsorpcionite spektri na Sonceto i drugite
yvezdi ovozmoùvaat da bidat ispituvani sostavite na parite koi se nao|aat vo blizina na
yvezdite.
187
Sl.8. Fraunhoferovi linii vo spektarot na Sonceto

Primenata na spektrite e ogromna. So metodite na spektralna analiza e mo`no da se
pronajde to~niot sostav na daden materijal.
Spektarot na sekoj element ima svoja individualnost. Taka, so metodite na spektralnata
analiza e mo`no vo sostavot na nekoj sloèn
materijal da se otkrie prisustvo na daden
element duri i koga masata na toj element e od
red na golemina 10-10 g. So koristewe na
metodite na spektralna analiza bile
otkrieni golem broj elementi: rubidium,
cezium i sl. So ovaa mnogu to~na metoda e
otkrien sostavot na Sonceto, kako i na
drugite podale~ni yvezdi. Se pokaàlo deka
vo vselenata postojat site elementi koi gi
ima i na Zemjata.
Relativno ednostavniot metod na spektralna analiza nao|a i druga {iroka primena.
Se koristi vo metalurgijata, atomskata industrija, rudarstvoto i mnogu drugi oblasti

1. Spektar moè da se dobie
i vo doma{ni uslovi, so t.

Vo sad
so
paralelni
strani
nalejte voda i potoa,
navednete ja (sl.7),
2. Kakva e razlikata pome|u
emisionite i apsorpcionite spektri?
Sl.7
188
3. Na slikata 8 se dadeni
Frauhoferovite linii na
spektraot na Sonceto. [to mislite, dali ovie

linii se menuvaat pri promena na sostavot na
na{ata atmosfera?
4. Pobarajte gi na internet veb stranicite:
-Light Dispersion t
www.vjc.moe.edu.sg/academics/dept/physics/
applet/dispprizm/dispprizm.htm - 2k
i
www.physics.ubc.ca/~rieger/SpecialtyLecture/sld015.htm 3k i drugi sli~ni , kako i
-The physics of a rainbow
www.phy.ntnu.edu.tw/java/Rainbow/rainbow.html - 6k i
pro{irete gi svoite znaewa
Kratko rezime
Svetlinata so razli~ni branovi dolìni ja vikame
bela. Brzinata na svetlinata na branovi so
razli~na branova dolìna vo edna opti~ka sredina
zavisi od branovata dolìna.
Pri navleguvawe vo druga opti~ka sredina
najgolema promena vo brzinata ima kaj violetovata
svetlina, a najmala kaj crvenata. Zatoa pri
prekr{uvawe niz tenka prizma doa|a do odvojuvawe
na svetlinata spored nejzinite branovi dolìni i
do sozdavawe na spektar.
Spektrite moè da bidat emisioni i apsorpcioni.
Emisionite atomski spektri se liniski, a molekularnite se lentesti.
Spektarot na sekoj element e negova karakteristika. Toj fakt e iskoristen vo naukata za analiza
na sostavot na materijalite.
9.10. PRIMENA NA
SFERNITE OGLEDALA.
OFTALMOSKOP
Sl.1. Oftalmoskop
Sfernite ogledala imaat {iroka primena vo: tehnikata, stomatologijata, naukata,
soobra}ajot i sekojdnevieto. Tie se koristat
kaj napravi za osvetluvawe, kako na primer,
mikroskopot, vo medicinata pri nabquduvawe
na grlo, nos, uvo i oko, za konstrukcija na
opti~ki instrumenti, kaj reflektorite i
farovite za da se dobie paralelen snop
svetlina i za drugi najrazli~ni celi. Bidej}i
na malata povr{ina od ispup~enoto ogledalo
moè ednovremeno da se vidat namaleni likovi na golem broj predmeti, tie se postavuvaat
na krivinite, kaj retrovizorite na avtomobilite i drugi transportni sredstva za postignuvawe podobra bezbednost vo soobra}ajot.
oko na
ispitanikot
oko na
nabquduva~ot
osvetlena
mre`nica
le}a od podvi`niot
disk na oftalmoskop
kolimatorska
le}a
izvor
na svetlina
Sl. 2. Opti~ka {ema na oftalmoskopot.
Oftalmoskopot
pretstavuva
naprava
so
pomo{ na koja nabquduva~ot moè da gleda vo

vnatre{nosta na drugo oko i jasno da ja vidi
mre`nicata.
Opti~kiot sistem na oftalmoskopot,
prikaàn na sl. 2, go so~inuvaat kolimatorska
le}a niz koja pominuva svetlinski snop od
poseben izvor B i ogledalo M ili del od prizma za naso~uvawe na svetlinata kon okoto.
Obi~no ogledaloto e vdlabnato so radius
pribli`no 10 cm. Vo temeto na ogledaloto
ima otvor od 1 cm i niz nego lekarot ja gleda
vnatre{nosta na okoto na pacientot.
Iako izgleda deka oftalmoskopot e sloèn instrument, principot na rabota e relativno ednostaven.
Ako na mre`nicata na na okoto bez
nedostatoci ima svetla to~ka, svet-linskite
zraci od taa to~ka divergiraat kon o~nata
le}a i po pominuvaweto niz nea tie se
paralelni bidej}i mre`nicata se nao|a vo
fokusot na o~nata le}a. Koga ovie paralelni
zraci }e vlezat vo zdravoto oko na
nabquduva~ot, tie povtorno }e se soberat vo
edna to~ka na mre`nicata, koja e vo fokusnata
ramnina na o~nata le}a.
Spored toa, koja i da bilo svetla to~ka
od mre`nicata na okoto {to se nabquduva
odivo fokusnata to~ka na okoto na nabquduva~ot-lekarot. Koga svetlata to~ka se pomestuva po mre`nicata na nabquduvanoto oko, na
ist na~in se pomestuva i fokusnata to~ka po
mre`nicata na okoto koe nabquduva. Imeno,
ako se ovozmoì mre`nicata na ednoto oko da
ja reflektira svetlinata, ostrata slika na
taa mre`nica }e se sozdade vrz mre`nicata na
nabquduva~ot, se razbira pod uslov ednoto
oko da gleda vo drugoto.
Pri konstrukcija na oftalmoskopot,
treba da se najde na~in za da se osvetli mre`nicata na okoto {to }e se nabquduva. Svetlinata odbiena od taa mre`nica nabquduva~ot
moè da ja vidi ednostavno so pribliùvawe
na negovoto oko do okoto {to }e go nabquduva.
Za da se naso~i svetlinata od izvorot
kon mre`nicata na okoto koe }e se nabquduva,
se postavuva sferno ogledalo ili del od prizma. Ogledaloto e postaveno vo fokusot na
kolimatorskata le}a taka, {to odbienata
svetlina se naso~uva kon okoto {to se
nabquduva.
189
Taka mre`nicata e osvetlena preku zenicata,

a nabquduva~ot moè da vidi niz zenicata na
ispitanikot ako gleda niz otvorot na sfernoto ogledalo ili, u{te podobro, ako gleda
niz dobro izbrana prizma.
Za normalno mlado oko, koga nabquduva~ot i pacientot stojat dovolno blizu, se
pojavuva priroden refleks za akomodacija
{to pridonesuva opti~kata ja~ina na o~nata
le}a na sekoe oko da se zgolemi za +2 dpt (vidi
oko - kolkava e razlikata vo ja~inata na okoto
koga gleda bez napregawe - vo beskone~nost i
na rastojanie pomalo od toa). Za da se
poni{tat ovie dva dioptra, za sekoe oko se
izbira soodvetna sobirna ili rasturna le}a.
Za normalno oko opti~kata ja~ina na ovaa
izbrana le}a iznesuva 4 dioptri. Me|utoa,
ako koe i da bilo oko (na pacientot ili na
lekarot) ima nekoj nedostatok, od podvi`niot
disk na oftalmoskopot moè da se izbere
nekoja od pove}eto sobirni i rasturni le}i
(obi~no dvaesetina).
PRA[AWA I ZADAÎ
1. [to e toa oftalmoskop ?
2. Kako se dobiva jasna slika so nego ?
3. Kolkava le}a bi trebalo da se stavi
na oftalmoskopot za korekcija ako bolniot
nosi rasturni le}i so ja~ina -2 dpt ?
H. Helmholc (Hermann von
Helmholtz, 1821-1894)
Germanski fizi~ar, fiziolog i matemati~ar. Vo 1851
godina go konstruiral oftalmoskopot.
Osven
na
optikata rabotel na termodinamikata i elektri~estvoto. Prv dal nau~no objasnuvawe za op{tiot zakonot za
Pove}e informacii za istorijata na oftalmoskopot pobarajte na:

http:/www.eyecareamerica.org/eyecare/museum/
exhibits/online/ophtalmoscope.sfm
190
9.11. OPTI^KI INSTRUMENTI

Fotografski aparat. Proekcionen
aparat. Lupa
Opti~kite instrumenti se opti~ki sistemi, sostaveni od le}i, prizmi, ogledala i dr, a
site zaedno ~inat edna celina. Najednostaven
opti~ki instrument e lupata. Ako zgolemuvaweto so edna le}a. kako {to e lupata, ne zadovoluva, se koristi mikroskopot.
Me|u metodite i instrumentite koi se
koristat za dobivawe celosna pretstava za
strukturata na materijata i funkcijata na
kletkata, posebno mesto zazemaat opti~kite i
elektronskite instrumenti.
Pri dijagnostikata i otstranuvaweto na
razni nedostatoci na okoto nej~esto se koristat slednive opti~ki aparati: oftalmoskopaparat za vizuelno ispituvawe na site delovi
od okoto, retinoskop - za opredeluvawe na opti~kata ja~ina na okoto, keratometar - za
opredeluvawe na krivinata na ro`nicata,
anamaloskop - za ocenka na daltonizmot.
Pokraj toa, se koristi i dioptomer za ocenka
na opti~kata ja~ina na le}ite.
Za naso~uvawe na svetlinata vo ograni~en
del od prostorot se koristat: proektori, reflektori, farovi i dr. Kaj site glavna uloga
ima konveksnoto ogledalo koe moè da bide
sferno ili paraboli~no. êsto takvite ogledala se kombiniraat i so sistem od le}i. Specijalni instrumenti koi sluàt za merewe na
svetlinski veli~ini se nekoi fotometriski
instrumenti, kako na primer, fotometri,
refleksometri, spektrometri i dr.
Vo tehnikata se koristat instrumenti za
re{avawe na konkretni zada~i. Takvi se, na
primer, komparatorite, univerzalnite mikroskopi, goniometrite i drugi. Me|u golemiot
broj opti~ki instrumenti i aparati, kako
eden od najednostavnite i so istoriska va`nost, }e go razgledame fotografskiot aparat.
1. Fotografskiot aparat e naprava so

koja se dobivaat realni i namaleni likovi
koi trajno se zadrùvaat na fotoemulzija ili
kakov bilo drug detektor na zra~ewe.
Osnovni delovi na sekoj fotografski aparat
se: temnata komora i objektivot.
- Temnata komora prestavuva kutija vo ~ija

zadna strana se postavuva fotoosetliv film
ili kakov bilo drug detektor za traen zapis
na svetlinata {to pa|a vo temnata kutija.
- Objektivot, vo najop{t slu~aj, e sobirna
le}a ili sistem od pove}e le}i za da se izbegnat aberaciite. Fokusnoto rastojanie na objektivot e malo. Vo blizina na zadnata strana
na komorata objektivot sozdava realen i prevrten A1V1 lik na fotografirniot predmet
AV (sl1). Za dobivawe na ostar lik od
predmetot, objektivot moè da se pribliùva
i oddale~uva od filmot.
Objektot naj~esto se postavuva na rastojanie pogolemo od dvojnoto fokusno rastojanie,
poradi {to likot e namalen i prevrten.
D=25 cm. Ako predmetot e na pomalo rastojanie od ova, okoto ne moè da se fokusira.
Me|utoa, koga pred okoto }e se postavi lupa,
predmetot moè da se pribliì pove}e i agolot pod koj se gleda }e stane pogolem od DR
B'
L
P
F
A'
D
A
p
f
l | D
B
okoto kaj ~ovekot
P
mre`nica
DR
O'
D=25 cm
1 a)
Sl. 2.
dijafragma
A1
F foto
2F
film
B1
objaktiv
Sl.1. Opti~ka {ema na fotografskiot aparat
2. Proekcioniot aparat se koristi za

dobivawe zgolemen i realen lik na ekranot od
slika ili nekoj predmet. Spored konstrukcijata, toj potsetuva na fotografskiot
aparat.
3. Lupa. Kako lupa moè da se iskoristi
sekoja sobirna le}a ili sistem od pove}e le}i
so malo fokusno rastojanie.
Koga predmetot se gleda so golo oko
goleminata na slikata {to se formira vrz
mre`nicata na okoto zavisi od agolot pod koj
se gleda predmetot. Koga predmetot se pribliùva kon okoto, agolot pod koj se gleda
predmetot raste i vrz mre`nicata se sozdava
pogolema slika. Agolot dostignuva maksimalna vrednost DR koga predmetot od okoto e na
rastojanie na jasno gledawe. Toa iznesuva
Ako predmetot e me|u fokusot i lupata,

no poblisku do fokusot F , se dobiva zgolemen,
ispraven i imaginaren lik koj e od istata
strana so predmetot (sl.2). Pri pomestuvawe
na predmetot od fokusot F kon lupata, imaginarniot lik, isto taka, se pribliùva kon le}ata. Agolot D e maksimalen koga imaginarniot lik e na rastojanie na jasno gledawe.
Predmetot i negoviot imaginaren lik pove}e
ne moè da se pribliùvaat zatoa {to okoto
ne moè da se fokusira.
Agolnoto zgolemuvawe m na lupata se
definira kako koli~nik od agolot D pod koj
predmetot se gleda so lupa i vidniot agol DR
pod koj predmetot, postaven na rastojanie na
jasno gledawe D, se gleda so golo oko
m
m
m
D
Do
AB/ p D
D
;
D o AB/ D p
D D f
D
1 .
p
f
f
(1)
(3)
(4)
Koga imaginarniot lik e na rastojanie na

jasno gledawe, zgolemuvaweto e maksimalno.
191
Zdravoto oko moè da go fokusira likot koga toj se nao|a na rastojanie na jasno
gledawe, pa s do beskone~nost. Koga predmetot e blizu do fokusot (p | f), likot e vo
beskone~nost, pa okoto ne se naprega:
Do |
AB
AB
; D|
; m
D
f
D
Do
D
.
f
(5)
Bidej}i likot moè da se vidi pome|u

rastojanie na jasno gledawe i beskone~nost
zgolemuvaweto na lupata se dviì vo granicite opredeleni so ravenkite (4) i (5).
PRIMER 1. Kolkavo e maksimalnoto zgolemuvawe na lupa so fokusno rastojanie f=10 cm,
a kolkavo e zgolemuvaweto na istata lupa
koga okoto e nenapregnato?
Re{enie. Zgolemuvaweto na lupata, ako
f=10cm , iznesuva:
25
25
m 1
1
f
10
25
f
25
10
pob
d
Ob
2,5 .
Pra{awa i zada~i
1. Navedete nekolku primeri na optik~ki
instrumenti.
2. [to pretstavuva fotografskiot aparat?
3.Dali ima razlika vo principot na rabota
me|u digitalniot i fotografskiot aparat so
fotografski film?
4. Pobaraj na internet i zapoznaj so kamera
opskura.
4. [to pretstavuva lupata? Nacrtajte ja
opti~kata {ema na lupata.
5. Kolkavo najgolemo zgolemuvawe moè da se
dobie so lupa koja ima ja~ina od 20 dpt?
(Odgovor: 6 pati)
Ok
B
Fob
Fok
Fok A'
D''
A'' Fob
3,5 .
Zgolemuvaweto na ovaa lupa se dviì vo

granicite me|u 3,5 i 2,5 pati.
192
Za da se dobie pogolemo zgolemuvawe

otkolku so lupata se koristi opti~kiot mikroskop. Opti~ki delovi na mikroskopot se:
okularot, objektivot i sistemot za osvetluvawe na predmetot.
Objektivot (le}a blizu do predmetot) e
so malo fokusno rastojanie f ob , a okularot
(le}ata blizu do okoto) e so pogolemo fokusno
rastojanie f ok . Dvete le}i imaat zaedni~ka
opti~ka oska i se postaveni na rastojanie d.
lob
Ako okoto e nenapregnato, slikata e vo

beskone~nost i vaì ravenkata (5):
9.12. OPTI^KI MIKROSKOP
B'
pok
fok
lok | D
B''
Sl. 3. Dobivawe slika so opti~ki mikroskop.
Principot na formirawe zgolemen lik

kaj mikrskopot, prikaàn na sl.3, e sledniov:
nabquduvaniot predmet AB e postaven na rastojanie malku pogolemo od fokusnoto rastojanie na objektivot i pritoa se formira zgolemen, realen i prevrten lik A'B' na predmetot. Ovoj lik sluì kako predmet za okularot
koj se koristi kako lupa. Likot A'B' treba da
se formira me|u okularot i negoviot fokus i
toa poblisku do fokusot Fok. Pritoa se formira imaginaren, zgolemen i prevrten lik
A''B'' vo odnos na predmetot.
Moè da se pokaè deka zgolemuvaweto na
mikroskopot e proizvod od zgolemuvaweto na
objektivot i okularot. Likot A'B' {to se dobiva od objektivot ima linisko zgolemuvawe:
mob
A' B'
AB
l ob
.
p ob
(1)
Spored slikata 3, moè da se zeme
p ob | f ob i l ob | d f ok . Za liniskoto zgolemuvawe na objektivot se dobiva:
mob
d f ok
.
f ob
(2)
Rastojanieto d me|u objektivot i okularot moè da se izbere taka {to likot A''B'' se
nao|a na rastojanie na jasno gledawe ili vo
beskone~nost (kako i kaj lupata). Koga A''B'' e
vo beskone~nost, okularot raboti kako lupa
se mnogu blisku edna do druga, soodvetnite

difrakcioni sliki se prepokrivaat, pa slikata ne e jasna (vidi difrakcija).
Sposobnosta na sekoj opti~ki instrument da gi pokaùva jasno detalite na predmetot, ja opi{uva razdelnata mo}.
Za da se zgolemi razdelnata mo} na mikroskopot, neophodno e da se koristi svetlina
so pomala branova dolìna ili da se koristat
imerzioni i elektronski mikroskopi.
D
kade {to D e rastojanie na jasno
f ok
so mok
gledawe. Pa za vkupnoto zgolemuvawe na

mikroskopot se dobiva:
mob mok
d f ok D
.
f ob f ok
(3)
Koga fokusnoto rastojanie na okularot

i objaektivot se mnogu pomali vo sporedba so
rastojanieto d me|u objektivot i okularot,
moè da se zeme:
M |
d D
.
f ob f ok
(4)
Vkupnoto zgolemuvawe na mikroskopot

M, koga okoto e nenapregnato, e proizvod od
liniskoto zgolemuvawe na objektivot i
okularot.
Od ravenkata (4) moè da se zaklu~i deka kolku fokusnoto rastojanie na objektivot
i okularot se pomali, i dolìnata d
pogolema, zgolemuvaweto na mikroskopot e
pogolemo.
Vrednosta na zgolemuvaweto na okularot i objektivot e nazna~ena na niv. Zgolemuvaweto se dviì vo granici od 4 do 100 pati za
objektivot i od 4 do 25 pati - za okularot.
Me|utoa, golemoto zgolemuvawe e beskorisno

ako razdelnata mo} na mikroskopot e nesoodvetna.
Koga strukturnite elementi na objektot
{to se nabquduva i aperturata na objektivot
(radius na otvorot na le}ata) se sporedlivi so
branovata dolìna na svetlinata {to go osvetluva preparatot, doa|a do izraz branovata
priroda na svetlinata. Ako dve svetli to~ki
Sl. 4. Izgled na slika na dva objekta

koga se gledaat razdvoeni i nerazdvoeni
Koga me|u objektot i objektivot na mikroskopot ima sredina so indeks na prekr{uvawe n, teoriskite presmetuvawa za razdelnoto rastojanie S r (rastojanie na koe dve to~ki s u{te se gledaat kako dve) go davaat izrazot:
O
,
(5)
2A
Proizvodot n sin u= A se vika brojna
apertura na objektivot na mikroskopot, u Sr
1,22
agol pod koj vleguva svetlinata vo objektivot

Od ravenkata (5) proizleguva deka razdelnata mo} na mikroskopot se zgolemuva (Sr e
pomalo) so namaluvawe na branovata dolìna
Ona svetlinata ili so zgolemuvawe na
brojnata apertura na objektivot A.
Pri izborot na zgolemuvaweto koe go
odreduva brojnata apertura zna~ajna uloga ima
objektivot. Zatoa pravilo e jak objektiv a
slab okular - nikako obratno.
Brojnata apertura moè da se zgolemi
ili so zgolemuvawe na agolot u ili so zgolemuvawe na indeksot na prekr{uvawe n. Bidej}i vrednosta na sin u moè da bide najmnogu
1,0, brojnata apertura najlesno }e se zgolemi
ako me|u objektivot i preparatot namesto
vozduh ima nekoja te~nost. Takvite objektivi
se imerzioni objektivi.
193
9.13. OPTI^KI NEDOSTATOCI

NA LE]ITE I OKOTO
ôve~koto oko, iako kako organ dostignuva najvisok evolutiven razvitok, ne e napolno sovr{en opti~ki sistem. Opti~kiot sistem
na okoto podleì na niza nedostatoci karakteristi~ni za le}ite. Takvi se, na primer:
sferna aberacija, hromatska aberacija, astigmatizam itn.
Okoto e centriran opti~ki sistem koj
dejstvuva kako sobirna le}a ~ija opti~ka oska
e opredelena od opti~kite centri na ro`nicata i o~nata le}a. Me|utoa, za poednostavna
konstrukcija na likovite se zema samo edna
ramnina na prekr{uvawe. Taka modeliranoto
oko se vika reducirano oko (sl.1).
Nekoj predmet za da se vidi jasno potrebno
e da se sozdade ostra slika vrz mre`nicata.
Kaj normalno oko, poradi negovoto promenlivo fokusno rastojane, likot {to se formira sekoga{ pa|a na mre`nicata.
PREDMET
O^NA LE] A
SLIKA
RO@NICA
Zracite koi se blizu do opti~kata oska po

prekr{uvaweto se fokusiraat vo FA, a perifernite zraci, koi se podaleku od opti~kata
oska, se prekr{uvaat pove}e i se fokusiraat
vo to~ka koja leì poblisku do opti~kata
le}a FB (sl.2). Na toj na~in zad le}ata se
obrazuva sistem od fokusi ograni~en me|u dva
krajni fokusa FA i FB.
Ako vo fokusot se postavi ekran, normalno na opti~kata oska, likot na to~kata
nema da bide vo vid na to~ka, tuku kru`na
povr{ina - likot na predmetot e nejasen.
Sfernata aberacija se namaluva so kombinacija od le}i. Namaluvaweto na sfernata
aberacija se postignuva i so primena na dijafragma koja }e gi opfati samo zracite {to se
blizu do opti~kata oska, no pritoa se namaluva i intenzitetot na svetlinata.
Kaj okoto sfernata aberacija e mala i
se regulira so promena na dijametarot na
zenicata. Koga so lekovi }e se ra{iri zenicata, vo okoto vleguva {irok snop svetlina,
pa okoto ne moè da gleda jasno.
HROMATSKATA ABERACIJA e rezultat od zavisnosta na indeksot na prekr{uvawe
od branovata dolìna na upadnata svetlina.
B
MRE@NICA
Sl.1. [ematski prikaz na reducirano oko
SFERNATA ABERACIJA e rezultat

od debelinata na le}ata koja, prakti~no,
nikoga{ ne e idealno tenka.
BELA
SVETLINA
CRVENA
Fv
Fc
VIOLETOVA
Sl. 3. Hromatska aberacija
B
A
A
B
FB
FA
Sl. 2. Sferna aberacija
Koga postoi sferna aberacija, zracite

paralelni so opti~kata oska po pominuvaweto
niz le}ata ne se fokusiraat vo edna to~ka.
194
Poradi razli~noto prekr{uvawe, pri

disperzijata na svetlinata doa|a do dobivawe
na razli~ni fokusi za razni branovi dolìni
na svetlinata. Likot dobien so vakva opti~ka
le}a ima oboeni rabovi (disperzija na svetlinata).
Bidej}i indeksot na prekr{uvawe na
supstanciite zavisi od branovata dolìna na
svetlinata, i fokusnoto rastojanie na le}ata
}e zavisi od indeksot na prekr{uvawe.
Koga na le}ata }e padne paralelen snop
polihromatska svetlina, poradi razli~noto
prekr{uvawe na oddelnite branovi dolìni

na svetlinata se dobivaat pove}e fokusi.
Bidej}i violetovata svetlina najmnogu se
prekr{uva, najmaloto fokusno rastojanie }e
bide za violetovata, a najgolemoto - za crvenata branova dolìna koja najmalku i se
prekr{uva (sl. 3).
Hromatskata aberacija se otstranuva so
kombinacija na dve ili pove}e le}i od materijali so razli~en indeks na prekr{uvawe ahromatski le}i.
Bidej}i okoto e razli~no osetlivo na
razli~nite branovi dolìni na belata svetlina, hromatskata aberacija e nezna~itelna.
Za toa pridonesuva i strukturata na o~nata
le}a. Okoto e naj~ustvitelno na òlto-zelenata boja, pa crvenite i violetovite rabovi na
slikata, koi se rezultat od hromatskata aberacija, ne gi zabeleùva.
Gre{kite kaj okoto, koi se rezultat na
difrakcija na svetlinata, najmnogu doa|aat do
izraz koga zenicata na okoto }e se namali kako to~ka.
Dokolku okoto moè da se akomodira na
gledawe bliski i dale~ni objekti, stanuva
zbor za normalno (emetropno) oko. Normalnoto oko na beskone~no oddale~enite predmeti sozdava slika na mre`nicata
Ako najoddale~enata to~ka na jasno gledawe ne e vo beskone~nost, i opti~kiot sistem
na okoto poseduva gre{ki, velime deka okoto e
ametropno. Razlikuvame dva vida ametropija:
dalekuvidost i kratkovidost.
Dalekuvidost (hipermetropija).
Koga
okoto podobro gi gleda dale~enite objekti se
veli deka toa e hipermetropno.
Negovata najoddale~ena to~ka na jasno

gledawe, namesto vo beskone~nost, leì na
kone~no rastojanie. Okoto e prekratko, pa vo
akomodacionen mir kaj takvoto oko zracite se
fokusiraat zad mre`nicata (sl. 4a). Kaj ova
oko najbliskata to~ka na jasno gledawe e mnogu podaleku otkolku kaj normalno oko za koe
taa e D=25 cm.
Za korekcija na vidot na takvo oko se
koristat sobirni le}i (sl.4b).
Kratkovidost (miopija). - Okoto e predolgo, pa vo akomodacionen mir zracite gi
fokusira pred mre`nicata (sl. 5a). Zatoa,
okoto vo akomodacionen mir gi gleda samo
bliskite predmeti. Najbliskata to~ka na jasno gledawe e na pomala oddale~enost otkolku
kaj normalnoto oko (D < 25 cm). Za korekcija
na vidot kaj vakvo oko se koristat rasturni
le}i (sl. 5b).
a)
b)
Sl. 5. Oko so kratkovidost.
O~ilata so sobirni le}i imaat ja~ina izrazena so pozitivni dioptri (J = +0,5 dpt; +2 dpt
itn. ), a o~ilata so rasturni le}i imaat ja~ina
so negativni dioptri (na primer: -5 dpt; -3 dpt
itn.)
a)
Pra{awa i zada~i
b)
Sl. 4. Oko so dalekuvidnost.
1. Koi nedostatoci moè da gi ima okoto?

2. [to e hromatska, {to sverna aberacija i
kako se otstranuva?
4. Koi le}i imaat pozitiven, a koi negativen
diopter i za kakvi korekcii se koristat?
5. Kako najednostavno sami }e proverite kolkavo e fokusnoto rastojanie na sobirna le}a?
195
9.14. KOHERENTNI IZVORI.

INTERFERENCIJA NA SVETLINA
Koherentnost na izvori
Ako so dve stap~iwa istovremeno ja dopreme povr{inata na vodata, sekoe od niv }e sozdade kruèn bran koj }e pominuva niz
drugiot, kako drugiot voop{to da ne postoi.
Sli~no se prostiraat svetlinskite branovi.
Da se potsetime deka ako dva muzi~ki instrumenta zvu~at, nie dvata gi slu{ame nezavisno
eden od drug. Analogno, nezavisno eden od
drug, se {irat radiobranovite od dve ili
pove}e radio stanici, ili svetlinski branovi
od dva ili pove}e svetlinski izvori. Zna~i
iskustvoto i eksperimentite ni pokaùvaat

deka branovite od razli~nite izvori se {irat
vo prostorot nezavisno.
Bidej}i branovite ne zaemnodejstvuvaat,
toga{ vo sekoj del od prostorot doa|a do.
superpozicija na branovi.
Treba da se napomene deka ovoj princip
vaì samo za branovi so mali intenziteti.
Pri superpozicija na dva brana so ednakva
frekvencija, koi imaat ednakva branova
dolìna, moè da nastane interferencija na
branovite. Toa e e pojava koja e rezultat na

sloùvawe na dva (ili pove}e branovi) pri
koja{to vo sekoja to~ka od prostorot, vo koj
branovita se rasprostranuvaat, se sozdavaat
branovi so vremenski postojana amplituda.
d2
O2
d1
l
O1
'd
Sl.1.
Da se potsetime, vo koi uslovi moè da

nastane interferencija na branovite. Za taa
cel }e se posluìme so crteòt od sl. 1. Se
pra{uvame: kakva }e bide amplitudata na osciliraweto vo to~kata M koja od izvorite O1
i O2 se nao|a na soodvetni rastojanija d1 i d2 ?
196
Rezultatot na sloùvaweto na branovite

vo to~kata M }e zavisi od razlikata vo fazata
koja e predizvikana so razlikata vo odot na
zracite 'd. Vo uslovi koga rastojanieto me|u
izvorite e mnogu pomalo od rastojanijata do

to~kata M, 'd= d2- d1. Ako ova rastojanie e O,
ili 2, 3, 4 pati po O,
'd
kO
0,1,2.....
(1)
branovite se vo faza. Na tie mesta }e bide

ispolnet uslovot za maksimalni amplitudi na
osciliraweto.
Ako rastojanieto 'd e O/2, ili neparen
broj O/2, toga{ pome|u elongaciite y1 i y2 vo
koj i da bilo moment postoi fazna razlika S,
Osciliraweto vo to~kite kade {to e toa
ispolneto se so elonngacija 0, poto~no, tamu
oscilirawe nema. Toa e uslov za minimum:
'd
(2k 1)
0,1,2,...
(2)
Za da se dobie mirna, stacionarna interferenciona slika, neophoden uslov e izvorite na branovite da imaat ednakva frekvencija
i fazata na nivnoto oscilirawe da bide ili
ednakva, ili da se razlikkuva za nekoja

vremenski nepromenliva golemina. So drugi
zborovi, razlikata vo fazite na osciliraweto na dvata izvora treba da ne se menuva
so tekot na vremeto. Izvorite na branovite
koi go ispolnuvaat ovoj uslov se vikaat koherentni izvori, a branovite {to tie gi sozdavaat - koherentni branovi
Samo koherentni branovi moè da interferiraat.

Ako razlikata vo fazite na osciliraweto
na izvorite e vremenski promenliva, toga{ vo
sekoja to~ka, isto taka, postojano se menuva
razlikata vo fazite na oscilirawata dobiena
od takvite izvori i nikako ne moè da se
postigne dobivawe na vremenski postojana
slika.
Treba da se objasni u{te {to stanuva so
energijata kaj pojavata interferencija. Dali
tamu kade {to oscilirawe na sredinata ne
postoi (uslovot za mimimum), energijata se
pretvora vo drug vid (vo vnatre{na energija,
na primer)? Za da odgovorime na ova pra{awe
treba da se potsetime deka energijata na bra-
not e proporcionalna so kvadratot od negovata amplituda. Pa toga{, na mestata na maksimumite na oscilirawe imame vi{ok na energija. Ottamu e jasno deka pri pojavata na interferencija na svetlinata energijata na branovite {to interfereiraat samo se preraspredeluva.
Se pokaùva deka rastojanieto 'z pome|u

svetlite prugi za svetlina so branova dolìna O zavisi od rastojanieto pome|u Jungovata prepreka Yu i ekranot E (L) i
rastojanieto pome|u dvete puknatini l:
Interferencija na svetlina.
Jungov eksperiment
Podocna se pokaàlo deka i vo drugi

slu~ai koga od daden svetlinski izvor se dobivaat dva, koi poteknuvaat od toj edinstven
izvor se dobiva interferencija na svetlinata.
Vo po~etokot na XIX. vek s u{te ne bilo poznato deka i svetlinata ima branova priroda.
Britanskiot fizi~ar Tomas Jung, vo 1801
godina, pokaàl deka i svetlinata moè da
interferira, a toa zna~i deka taa se odnesuva
kako bran.
Vo {to bil problemot so svetlinata ?
Da se obideme da pobarame interferentna
slika od dva kakvi i da bilo svetlinski izvora, na primer od dve svetilki. Na ekranot na
koj }e pa|a svetlinata od dvata izvora
nikoga{ ne moè da se dobijat interferentni
prugi. Pri~inata leì vo faktot {to obi~nite svetlinski izvori ne se koherentni.
Denes postojat izvori na koherentna svetlina. Toa se laserite. So niv podocna po{iroko
}e se zapoznaeme.
E
Yu
LO
l
'z
(3)
.
Sl.3a
Sl.3b
Sl 3v
Interferencija na svetlinata se dobiva i

pri refleksija od tenki filmovi so red na
golemina od 1Pm. Tenok sloj na maslo vrz voda,
meur na sapunica (sl.3a), oksidirana tenka
povr{ina na metalen predmet (sl.3b), ili
tenok metalen film vrz staklo (sl.3v) vo bela
svetlina, pokaùvaat oboeni krivi koi se
rezultat na interferencija na svetlinata. Vo
monohromatska svetlina tie izgledaat svetlo
temni (sl.3a). Vakvite prugi se vikaat krivi
na ednakva debelina.
Pu
M
L
d
S1
Sl. 2. [ema na Jungoviot eksperiment. Od natriumova lamba (monohromatski svetlinski izvor)

branot pa|a vrz edna puknatina Pu, a potoa vrz prepreka so dva paralelelni pravoliniski otvora Yu.
Na ekranot E se dobiva interferentna slika koja
se sostoi od paralelni ekvidistantni temni i
svetli prugi.
l
S2
'd
Sl.4
Jung uspeal da dobie interferentna slika so

pomo{ na obi~en svetlinski izvor so {ema
dadena na sl. 2.
Treba da se napomene deka rastojanieto
pome|u puknatinite na Jungovata plo~ka (Yu)
e mnogu malo vo odnos na rastojanijata od nea
do ekranot i izvorot.
PRIMER 1. Opredelete go rastojanieto

pome|u interferentnite prugi kaj Jungoviot
opit izveden so svetlina so branova dolìna
555 nm, ako rastojanieto pome|u puknatinite
na Jungovata plo~ka e l = 1 mm, a rastojanieto
pome|u plo~kata i ekranot L iznesuva 2 m.
Re{enie. So pomo{ na slikata 4 moè da se
197
opredelat rastojanijata d1 i d2 od koherentnite izvori do to~kata M vo koja n

interesira rezultatot na interferencijata.
Ako so z se ozna~i rastojanieto na ovaa to~ka
od to~kata O koja e na sredinata na
interferentnata slika, se gleda deka
d 12
L2 z
2
d 22
L2 z
2
od kade:
d 22 d12
(d 2 d1 )(d 2 d1 )
2 zl
So ogled na toa {to L >>d1 i L >>d2 moè da se

smeta deka d1 d 2 2 L , pa d 2 d 1 'd e:
'd
2 zl
2L
zl .
L
Spored uslovot (1) vo to~kata M }e bide maksimum od k-ti red koga e :

zk l
'd kO
;
kO
k 0,1,2..... (4)
L
a maksimum od ( k+1) red za :
z k 1l
'd ( k 1)O ;
( k 1)O
k 0,1,2..... (5)
L
Rastojanieto pome|u dva maksimuma }e bide :
LO
'z z k 1 z k
l
Ako se zamenat brojnite vrednosti za {irinata na prugite se dobiva 'z=1,11 mm
PRIMER 2. Ekranot e oddale~en od Jungovata
plo~ka so dve puknatini na rastojanie 1,3 m.
Rastojanieto pome|u puknatinite na plo~kata
e 0,03 mm. Maksimumot od vtor red se nao|a na
rastojanie z= 4,5 cm. Opredelete ja branovata
dolìna na upotrebenata svetlina.
Re{enie. ]e se posluìme so relacijata (4),
Dadeno: k=2: l=0,03 cm= 310-5 m, z = 4,5 cm i L=
1,5 m.
Za branovata dolìna se dobiva:
zl
2L
560 nm

1. Pred Jungovata plo~ka pri izveduvawe na
eksperimentot na Jung se postavuva prvo crven, a potoa violetov filter. Koi prugi }e
bidat po{iroki, crvenite ili violetovite i
zo{to? Kolkava }e bide taa razlika, imaj}i
predvid deka crvenata svetlina ima branova
dolìna 800 nm, a violetovata 400 nm?
198
2. Kako izgleda slikata na ekranot ako pri

izveduvawe na Jungoviot eksperiment se upotrebi
bela svetlina??
3. Sveltlinski izvor emitira svetlina so dve
branovi dolìni: O1=430 nm i O2 =510 nm. Izvorot
e upotreben za Jungov eksperiment, pri {to
rastojanieto me|u Jungovata plo~ka i ekranot bilo
1,5 m, a rastojanieto pome|u puknatinite na
Jungovata plo~ka 0,025 mm. Najdete go rastojanieto
pome|u maksimumite od tret red na soodvetnite
branovi
dolìni.
(Odgovor:
z 3,O z 3,O 1,44 cm )
1
4. Pobarajte na internet veb stranica :
Youngs experiment
www. physicsclassroom.com/class/light/u12l1b
i simulirajte {to stanuva koga }e se promeni
rastojanieto pome|u puknatinite na Jungovata
plo~ka ili kako se menuva slikata koga }e se
promeni branovata dolìna.
5. So koristewe na upatstvoto na programata
PEARLS i upatstvoto izraboteno od ~lenovite na
Tempus proektot- Skopje, 2001, od Institutot za
fizika, vo oddelot Branovi, prou~ete go Me{awe
na branovi
6. So pomo{ na laserski pokaùva~ izvedete go
Jungoviot opit, taka {to snopot }e go naso~ite
direktno na Jungova plo~ka. Na ekran se dobivaat
ekvidistantni petna.
So koristewe na svetlosniot senzor i senzorot
na pomestuvawe na Coach interfejsot, opredelete
gi mestata na maksimumite na ekranot i izmerete
go rastojanieto pome|u niv. Ako prethodno ste go
izmerile rastojanieto pome|u puknatinite na
plo~kata i rastojanieto pome|u plo~kata i
ekranot, so koristewe na relacijata (3) moè da ja
opredelite branovata dolìna na laserskata
svetlina. Vnimavajte, rastojanieto pome|u plo~kata i ekranot treba da vi e dovolno golemo. Isto
taka vnimavajte svetosniot senzor da go dviìte
to~no vo nasoka na postavenosta na petnata.
Kratko rezime
Interferencija na svetlinata nastanuva samo
so svetlina koja poteknuva od koherentni izvori. Koherentni izvori se izvori ~ii branovi imaat vremenski postojana faza. Laserite
se izvori na koherentna svetlina.
Obi~nite izvori moè da bidat koherentni
ako poteknuvaat od eden ist izvor.
Rastojanieto pome|u prugite vo Jungovata
LO .
interferentna {ema e 'z
l
9.15. DIFRAKCIJA NA SVETLINATA

DIFRAKCIONA RE[ETKA.
Pojavata na iskrivuvawe na branoviot
front pri premin niz otvori so mali dimenzii, sporedlivi so branovata dolìna na branot, ili kaj rabovite, se vika difrakcija na
branot. Velime pri difrakcija zrakot ne se
{iri pravoliniski, tuku doa|a do negovo svivawe. Pojavata difrakcija na branovite se
objasnuva so HajgensFreneloviot princip.
Difrakcijata na branovite, isto kako i
interferencijata, se svojstveni za site vidovi
na branovi. No, osnoven uslov za da se
nabquduva ovoj fenomen e deka otvorot ili
preprekata na koj naiduva branot, treba da
bidat so golemina sporedliva ili pomala od
branovata dolìna na branot koj upa|a.
Difrakcija na svetlina
Ve}e pokaàvme deka svetlinata ima branova priroda. Pojavata difrakcija
na svetlinata pote{ko
moè da se zabeleì vo
prirodata. Na site ni e
dobro poznatao deka svetlinskite branovi se {irat
pravoliniski i deka kako
Sl. 3 Frenelposledica na toa zad koj i Puason-Aragoov
da bilo predmet vo nepos- opit. Vo senkata
redna blizina na svetlin- na top~e se dobiva
svetlo petno
ski izvor se nabquduva
senka. Ova se objasnuva so mnogu malata branova dolìna svetlinata. Vo vidliviot del na
spektarot branovata dolìna na svetlinata
ima golemina pome|u 400 i 760 nm.
Sepak pojavata difrakcija na svetlinata
moè da se posmatra i vo slu~ai koga dimenziite na preprekata, odnosno otvorot, se
zna~itelno pogolemi od branovata dolìna na
svetlinata. Za da moè ova da se ostvari,
treba rezultatot na difrakcija da se posmatra
na mnogu golemo rastojanie. Pri takvi uslovi, ako na dadena prepreka pa|a monohromatska svetlina, na rabovite na nejzinata senka
se pojavuvaat svetli i temni prugi koi se rezultat na difrakcijata na svetlinata ( sl. 2)
a)
b)
v)
Sl. 2. (a) Difrakcija na ostar rab
(b) difrakcija na pravoliniski procep vo
monohromatska i vo bela svetlina (v)
Italijanskiot nau~nik Fran~esko Grimaldi

prv ja zabeleàl pojavata na difrakcija na
svetlinata, dodeka strogo teorisko objasnuvawe za ovaa pojava dal vo 1816 godina Ogist
Frenel. Od toa vreme datira poznatiot eksperiment na pojava na svetlo petno vo senkata
na prepreka so kru`na forma.
Pojavata se objasnuva preku Hajgens-Freneloviot princip. Site to~ki od slobodniot del
na otvorot ili preprekata pretstavuvaat
sekundarni svetlinski izvori koi se koherentni. Slikata {to se dobiva na ekranot postaven na izvesno rastojanie od preprekata (otvorot) ja vikame difraktogram. Ovaa slika e
rezultat na interferencija na sekundarnite
izvori od delot na branoviot front koj e sloboden za svetlinata.
Voobi~aeno e difrakcionite pojavi da se
delat na Frenelova i Fraunhoferova difrakcija. Difrakcija od Frenelov tip se onie
slu~ai na pojavata koga svetlinskiot izvor i

ekranot na koj se nabquduva rezultatot na
difrakcija od dadena prepreka se na kone~no
rastojanie od nea. Vo ovoj slu~aj, svetlinskite zraci se divergentni, a branovite frontovi se zakriveni povr{ini.
Ako rastojanieto na izvorot i rastojanieto na

ekranot do preprekata {to ja predizvikuva
difrakcijata se beskone~no golemi, velime
stanuva zbor za difrakcija od Fraunhoferov
tip.
199
Vakov uslov se postignuva so postavuvawe na

to~kest svetlinski izvor vo fokusot na
sobirna le}a, taka se dobiva ramen svetlinski
bran
~ii
zraci
se
paralelni, zna~i izvorot e
beskrajno daleku.
Isto
L1
taka i nabquduvaweto se
pravi
vo
fokalnata
ramnina na druga le}a,
postavena zad preprekata,
so {to se postignuva
ekranot da e beskrajno oddaF
le~en. Mora da se podvle~e
deka
nema
su{tinska
S
razlika vo objasnuvaweto
f1
na pojavite od ovie dva tipa
difrakcija. Razlika postoi
samo vo teìnata na strogoto teorisko matemati~ko
re{enie na fenomenot.
Pojavite na difrakcija od
Fraunhoferov tip matemati~ki poednostavno se re{avaat, zatoa tie i na{le pogolema primena.
Difrakciona re{etka
do nekolku iljadi procepi na eden milimetar

rastojanie. Postojat i refleksioni difrakcioni re{etki (obi~no metalni) kaj koi
L2
M
B
d
C
A
f2
Sl. 5
pravoliniski prugi ja reflektiraat svetlinata, a nepropusni ja rasejuvaat. Tehnikata i na vaka dobienite re{etki, so razvojot
na laserskata tehnologija, e mnogu unapredena.
Ako e {irinata na proyirnite (ili reflektira~kite) prugi a, a {irinata na neproyirnite delovi b, pod konstanta na re{etkata d se
podrazbira :
Sl.4
Difrakciona (opti~ka) re{etka e opti~ki ured koj se sostoi od golem broj N, mnogu
tesni prozra~ni puknatini pome|u koi se
nao|aat neprozra~ni delovi (sl. 4). Dobrite
difrakcioni re{etki se dobivaat so specijalni reza~ki ma{ini so koi na staklo se
nanesuvaat zaseci. Tamu kade {to stakloto e
zareàno, svetlinata ne pominuva. Denes mnogu dobri difrakcioni re{etki se dobivaat
holografski kako interferogram na dva ramni brana. Brojot na procepite moè da bide i
200
ab
(1)
Za da ja gi dademe osnovite na elementarnata
teorija na difrakcija na opti~kata re{etka
}e pretpostavime deka na nea pa|a ramen svetlinski bran so napolno opredelena branova
dolìna O.
Ve}e objasnivme deka za da se
dobie ramen bran, treba to~kest svetlinski
izvor Y da se postavi vo fokusot F na dadena
tenka sobirna le}a L1 ( sl. 5).
Sekundarnite izvori od to~kite na otvorite
sozdavaat svetlinski branovi koi }e se prostiraat pod najrazli~ni agli vo odnos na upadnite zraci. Branovite koi me|usebno se paralelni i se otklonuvaat za ist agol M so pomo{
na dodadena le}a L2 , se superponiraat vo edna
to~ka M i tamu kako rezultat na interferencija }e se pojavi odreden intenzitet.
Da go pronajdeme uslovot pri koj branovi-
Sl.6. Difraktogrami dobieni so opti~ka

mreì~ka: so monohromatska svetlina (najgore) ;
bel kruèn otvor, (na sredina i dolu), kade e dadena
samo ednata strana za da se vidi i spektarot od vtor
red koj e pomalku intenziven, no po{irok.
te vo to~kata M }e dadat maksimalen intenzitet. Razlikata na odot na zracite pome|u

krajnite zraci na sekoj od otvorite, na primer
zracite koi pa|aat vo to~kite A i V, e
dadena so otse~kata AS. Ako ova rastojanie e
cel broj pati pogolemo od branovata dolìna
na upadnata svetlina, toga{ ne samo ovie tuku
i site drugi zraci od otvorite vo to~kata M
}e predizvikaat oscilirawe vo faza, pa tuka
svetlinskite branuvawa }e se zasiluvaat. Od
triagolnikot AVS moè da se najde deka:
AC
AB sin M
d sin M .
kO
(k
0, 1, 2, 3 ..)
Primer. Difrakciona mreì~ka ima 1,26104

puknatini ramnomerno raspredeleni vrz
povr{ina so {irina od 25,4 mm. Taa e
osvetlena prvo so monohromatska svetlina so
branova dolìna 450 nm (sina), a potoa so
branova dolìna 625 nm (crvena svetlina).
Pod koi agli }e se pojavat maksimumite od
vtor red za ovie branovi dolìni?
Re{enie.
Konstantata na re{etkata d ja dobivame kako
odnos:
d
(2)
Maksimumi }e se nabquduvaat pod agolot

M, opredelen so:
d sin M
svetlina. Ova ukaùva na toa deka ako vrz

difrakciona re{etka padne bela svetlina taa
}e sozdade oboeni likovi na puknatinata,
bidej}i raznite boi }e se otklonat razli~no.
Taka se dobiva spektar.
Osnovnata primena na opti~kata re{etka,
go koristi tokmu toa nejzino svojstvo. Taa
pretstavuva ured za ispituvawe na spektrite
na svetlinata {to upa|a vrz nea. Pritoa za
sekoja vrednost na brojot k, odgovara soodveten red na spektarot. Na fotografijata od
slikata 6 najgore e dadena difrakciona slika
na monohromatska, laserska svetlina, a na
fotografiite podolu - dobienite spektri na
bela svetlina.
L
N
23,4 10 3
1,26 10 4
2,016 10 6 m 2016 nm
Maksimumot od vtor red e opredelen so k=2.

Zna~i spored (3)
0
2O 2 450 nm
sin M1
0,446 ; M1# 26 30
d
(3)
2016 nm
Ovie maksimumi se vikaat glavni maksimumi.

Treba da se podvle~e deka koga uslovot
daden so relacijata (3) e ispolnet za to~kite
A i V koi se nao|aat na najniskite delovi od
otvorite, toj e toga{ ispolnet i za site drugi
to~ki od otvorot. Na sekoja to~ka od prviot
otvor odgovara soodvetna to~ka od vtoriot
koja se nao|a na rastojanie d.
Uslovot (3) ukaùva na toa deka
polo`bata na maksimumite za site k, osven za
centralniot, koga e k=0, zavisi od branovata
dolìna na svetlinata. Kolku e pogolema
branovata dolìna na svetlinata tolku e
pogolem agolot na otklonuvaweto na takvata
sin M 2
2O
d
2 625 nm
2016 nm
0,62 ; M 2 # 38 0 20'

1.Objasnete zo{to vo spektarot od 0-ti red
kaj opti~kata re{etka nema boi.
2. Na difrakciona re{etka so konstanta 10Pm
pa|a paralelen snop na zelena svetlina. So
pomo{ na spektralen aparat e izmereno deka
maksimumot od prv red (prvata lenta) se gleda
pod agol M1 = 307 vo odnos na lentata od nulti
201
red. Kolkava e branovata dolìna na ovaa

svetlina? ( Odgovor: 550 nm)
3. Sekoj kompakt disk pretstavuva izvesna refleksiona difrakciona re{etka (sl. 7).
So laserski pokaùva~, ~ija branova
dolìna ste ja opredelile eksperimentiraj}i
so Coach interferjsot,
videte
poglavje
1.4),
sekoj od vas moè da go
opredeli srednoto rastojanie pome|u zarezite na
Sl.7
diskot. Za taa cel
napravete eksperimentalna {ema kako na sl.8.
Na ekranot Y pri refleksija na svetlinata od
kompakt diskot CD, postaven kako na slikata,
se dobiva nultiot i plus i minus prviot
maksimum na digraktogramot. So merewe na
rastojanieto me|u CD i ekranot (okolu 3 cm)
kako i rastojanieto pome|u nultiot i prviot
maksimum, }e go opredelite agolot D, a so
koristewe na ravenkata (3), i konstantata d.
senzorot
na
pomestuvawe
na
Coach
interfejsot, izmerete go rastojanieto pome|u
maksimumite na difrakcionata slika.
Ako prethodno ste go izmerile rastojanieto pome|u ekranot i mreì~kata so koristewe na relacijata (3), moè da ja opredelite
branovata dolìna na laserskata svetlina.
Zabele{ka: ako vo u~ili{teto nemate opti~ka re{etka, moè da ja konstruirate.
Nacrtajte so kompjuter crte` so ekvidistantni prugi i potoa nego fotokopirajte go na
folija so nekolkukratno namaluvawe.
Kratko rezime
Pojavata na iskrivuvawe na branoviot front
pri premin niz otvori so mali dimenzii, sporedlivi so branovata dolìna na svetlinata
ili kaj rabovite, se vika difrakcija na
svetlinata.
Difrakcionite pojavi moè da bidat od
Frenelov i Fraunhoferov tip. Difrakcija
od Frenelov tip se onie slu~ai na pojavata

koga svetlinskiot izvor i ekranot na koj se
nabquduva rezultatot na difrakcijata od
dadena prepreka se na kone~no rastojanie od
nea. Vo ovoj slu~aj svetlinskite zraci se
laserski
pokaùva~
divergentni, a branovite frontovi se zakriveni povr{ini. Ako rastojanieto na izvorot i
Sl.8
4. Pobarajte na internet veb stranica

Diffraction ; difraction grating
http://hyperphysics.phy-astr.gsu.edu/hbase/phyopt/c1
i simulirajte {to stanuva koga }e se promeni

konstantata na mreì~kata, ili kako se
menuva slikata koga }e se promeni branovata
dolìna.
5. So direktno naso~uvawe na laserski pokaùva~
na opti~ka mreì~ka so poznata
konstanta, dobijte ja slikata na difrakcija na
odreden ekran. Na ekranot se dobivaat
ekvidistantni petna.
So koristewe na svetlosniot senzor i
202
rastojanieto na ekranot do preprekata {to ja

predizvikuva difrakcijata se beskone~no golemi, velime stanuva zbor za difrakcija od
Fraunhoferov tip.
Najpoznat ured pri koj se koristi pojavata

difrakcija e opti~kata re{etka.
Usov za maksimum kaj re{etkata e:
d sin M
kO
(k
0, 1, 2, 3 ..) .
Bidej}i toj uslov zavisi od branovata dolìna, maksimumite na svetlinata so razli~ni

branovi dolìni se dobivaat na razli~ni
mesta, pa taka so opti~ka re{etka se dobivaat
spektri, {to e i nejzina osnovna namena.
9.16. POLARIZACIJA
NA SVETLINATA
vo koi oscilira elektri~noto pole. Takvata

svetlina e nepolarizirana, prirodna.
Transferzalnost na
svetlinskite branovi
Dolgo vreme najgolemite pobornici na
branovata priroda na svetlinata, Jung i Frenel, smetale deka svetlinata e bran, sli~en na
zvu~niot, zna~i longitudinalen.
So Maksvelovata teorija za elektromagnetnata priroda na svetlinata se ukaùva deka
svetlinskite branovi se transverzalni. Svetlinata pretstavuva bran koj se sostoi od
prenos na elektromagneten impuls vo prostorot. Toa zna~i, vektorot na elektri~noto
pole oscilira samo vo edna ramnina, taa vo
koja{to leì antenata, a vektorot vo magnetnoto pole oscilira, isto taka, vo edna
ramnina, koja e normalna na ramninata na
osciliraweto na
elektri~niot vector.
Nasokata na {ireweto na branot e normalna
na ja~inata na elektri~noto i magnetnoto
pole
No, se pokaùva deka svetlinata emitirana
od koj i da bilo izvor, ne e polarizirana.
Kako da go objasnime toa?
Prirodna (nepolarizirana) svetlina.
Liniski polarizirana svetlina
Svetlinskite izvori se mesta kade {to doa|a do vozbuduvawe na elektronite od ogromniot broj atomi na izvorot. Sekoj elektron,
koj emitira bran, sekako pretstavuva ne{to
kako antena za elektromagneten bran koj gi
ima site svojstva kako i branot emitiran kaj
antenite na radiobranovite. No, vo izvorot
brojot na vozbudenite atomi e ogromen, tie osciliraat sosema nezavisno i vo sosema slu~ajni ramnini.
Zna~i ako se nabquduva svetlinski zrak vo
ramnina S, normalna na negovoto {irewe,
vektorot na elektri~noto pole vo ramninata
oscilira vo site mo`ni nasoki (sl. 1).
Se razbira, i na vektorot na magnetnata
indukcija, isto taka, oscilira vo pove}e
ramnini, no ramnini koi se normalni na tie
S
Sl.1
Ako na koj i da bilo na~in se postigne svetlinskiot

zrak
da
bide
takov,
{to
elektri~niot vektor da oscilira samo vo edna
ramnina, takvata svetlina ja vikame liniski
polarizirana svetlina (sl. 2).
S
Sl. 2
Nekoi kristalni tela, kako, na primer,

turmalinot, imaat takva osobina da gi propu{taat oscilirawata na ja~inata na elek-
&
tri~noto pole E samo vo edna ramnina.

Oscilirawata na svetlinata vo drugi ramnini
se apsorbiraat, ili totalno ili delumno.
Zatoa razlikuvame totalno polarizirana liniska svetlina ili delumno polarizirana.
O
E
N
B
O
turmalin
&
Sl.3 Vektorot E oscilira vo edna ramnina, a

&
normalno na nea oscilira B
Turmalinot e t.n. ednoosen kristal. Toj

ima edna oska na simetrija. Ako se zeme pravoagolna plo~ka od toj kristal, pri {to taa e
203
taka izreàna {to nejzinite strani da se

paralelni so oskata na kristalot OO, i ako
svetlinata od nekoja lamba se pu{ti da pa|a
normalno na takvata plo~ka, svetlinata zad
plo~kata }e bide polarizirana. Taa }e osci-
&
lira taka {to nejziniot elektri~en vektor E

}e oscilira vo ramninata vo koja leì oskata
na kristalot (sl.3).
Kako }e zaklu~ime deka e toa taka? Ako vo
to~kata N se nao|a na{eto oko, svetlinata
{to pominala niz turmalinskata plo~ka }e ni
izgleda ista kako i prirodnata. Malku }e
bide oboena zeleno i delumno apsorbirana, no
ako plo~kata od turmalin ja vrtime, posojano
niz nea }e nabquduvame ist intenzitet. I }e
zaklu~ime, polariziranata svetlina ne se
razlikuva od prirodnata. Me|utoa, toj zaklu~ok e pogre{en.
O
M
O
turmalin
O1
O1
nala niz dva polarizatora zavisi od toa kakov

e agolot pome|u nivnite opti~ki oski. Ako
opti~kite oski se paralelni, agolot e 00 ,
svetlinata ima nesmalen intenzitet, dodeka
ako e toj agol 900 , intenzitetot e ednakov na
nula (sl.4). Op{to, svetlinata koja pominala
niz dvata polarizatora i izlegla od analizatorot ima intenzitet I :
I 0 cos 2 D
(1)
pri {to I0 e itenzitetot {to upa|a na polarizatorot, a D e agolot pome|u polarizatorot i analizatorot. Ovaa relacija e poznata
kako zakon na Mali (Malus).
Osven turmalinot, postojat i drugi supstancii od koi se pravat polarizatorite. Takvi
svojstva ima i polaroidot. Otkrien e od Lend
(E. H. Land) vo 1938 godina. Polaroidot pretstavuva tenok sloj (0,1 mm) od organska
supstancija ~ii molekuli se podredeni vo dolg
lanec. Takov sloj se nanesuva vrz staklena ili
celuloidna plo~ka. Vakvite polarizatori
moàt da se napravat vo zna~itelno pogolemi
dimenzii.
Drugi na~ini za dobivawe
polarizirana svetlina
Polarizirana svetlina moè da se dobie i

Sl. 4
Ako na patot na ve}e polariziraniot zrak pri premin na svetlinata od edna opti~ka
se postavi druga turmalinska plo~ka
i sredina vo druga.
Znaeme deka na takva granica svetlinata
po~neme nea da ja vrtime, svetlinskiot
intenzitet se namaluva. Koga opti~kata oska delumno se reflektira, a delumno se prena vtorata plo~ka O1O1 }e stane normalna kr{uva. Ako se analizira reflektiranata
na OO, niz plo~kata nema
voop{to da se nabquduva svetlina
(sl. 4) .
Velime
dvete
turmalinski
DD EE
11
DBr E
plo~ki se vo vkrstena polo`ba.
1
M
M
Vakvite turmalinski plo~ki gi
N
N
M
900
vikame polarizatori, a ako se
2
2
upotrebuvaat vo par, obi~no
J
J
vtorata ja vikame analizator.
Nasokata na oscilirawe na
elektri~niot
vektor
(koj
a)
b)
ponekoga{ se vika svetlosen)
Sl.5.
Polarizacija
pri
refleksija
i
prekr{uvawe.
So crveno
obi~no
e
ozna~ena
na
e ozna~ena nasokata na oscilirawe na elektri~niot vektor.
polarizatorite.
Dolìnata na strelkata ili goleminata na to~kata ukaùva na
Moè da se pokaè deka intenstepenot na polarizacija, vo ramninata na upa|awe ili vo
zitetot na svetlinata koja pomiramninata normalna na nea.
204
svetlina i svetlinata {to se prekr{ila, moè da se uo~i deka svetlinata e polarizirana.

Vo op{t slu~aj taa e delumno polarizirana, taka {to kaj reflektiranata svetlina preovladuva svetlina koja e polarizirana
normalno na upadnata ramnina, dodeka
svetlinata koja se prekr{ila e delumno
polarizirana, no vo upadnata ramnina,
opredelena so svetlosniot zrak i normalata.
Toa e prikaàno na slikata 5a.
Bruster pokaàl deka e mo`no dobivawe i
na totalno liniski polarizirana svetlina.
Takva e reflektiranata svetlina za koja e
ispolnet uslovot - agolot pome|u reflektiraniot zrak i zrakot {to se prekr{il da
iznesuva 900. Upadniot agol toga{ se vika
Brusterov agol i toj zavisi od relativniot
indeks na prekr{uvawe. Imeno, ako agolot
me|u reflektiraniot zrak i zrakot na prekr{uvaweto e ednakov na 900, toga{ od
Sneliusovite zakoni sleduva :
E J
90 0
sin D
sin J
D J
90 0 ; J
sin D
sin 90 0 D
sin D
cos D
90 0 - D ; ili
n 21
Postojat supstancii koi pokaùvaat interesno svojstvo koga na niv pa|a polarizirana
svetlina. Ako svetlinata e polarizirana pri
premin niz vakvite supstancii doa|a do vrtewe na nejzinata ramnina na polarizacija.,
Supstanciite koi ja vrtat ramninata na

polarizacijata na svetlinata se vikaat
opti~ki aktivni supstancii. Takvi se na
primer plo~ka od kvarc ili rastvor na {e}er.
Eksperimentalna demonstracija na pojavata se izveduva na sledniov na~in:
Pk
S
t.e.
tgD
prekr{uvaweto se dobivaat dva polarizirani

zraka. So posebna obrabotka na takvite kristalni tela moè da se dobijat kvalitetni
polarizatori .
Polarizacijata na svetlinata na{la golema primena vo dene{nata tehnologija na displeite na kalkulatorite ili LCD ekranite
kaj laptop kompjuterite.
Primena.
Vrtewe
na
ramninata
na
polarizacija
T.F.
n21
(2)
Ova e relacijata spored koja se opredeluva Brusteroviot agol. Na primer, za

stakloto, koe vo odnos na vozduhot ima indeks
na prekr{uvawe 1,54, Brusteroviot agol
iznesuva 57 0. Toa zna~i, ako svetlinata pa|a
pod Brusterov agol, toga{ reflektiranata

svetlina e liniski polarizirana, i toa vo
ramnina normalna na upadnata. Prekr{enata svetlina sekoga{ e samo delumno polarizirana, no pri
Brusterov agol stepenot na
nejzinata polarzacija e
najgolem, i toa vo ramninata na upa|aweto.
Sl.6
Polarizirana svetlina
se dobiva i pri rasejuvawe od sitni ~estici.
Najdobri polarizatori se dobivaat so pomo{
na pojavata na dvojno prekr{uvawe na svetlinata. Taa nastanuva kaj poseben vid kristali
(na pr. islandski kalcit) kaj koi pri
Sl.7
Se postavuva {ema kako na sl. 7. Svetlinata od dadena lamba intenzivno osvetluva

edna puknatina Rk. Zad puknatinata e
postavena le}a L, toplinski filter T.F (so
koj se za{tituva polarizatorot), polarizator
R i analizator A. So le}ata L se doteruva da
se dobie ostar lik na ovaa puknatina na ekranot E, postaven na izvesno rastojanie zad
analizatorot. Pritoa, polarizatorot i analizatorot se postaveni vo paralelna polo`ba
Potoa postapuvame vaka: gi postavuvame polarizatorot i analizatorot vo vkrstena polo`ba. Likot na ekranot se gubi. Ako sega, me|u
polarizatorot i analizatorot se postavi
kiveta so rastvor na {e}er K, ramninata na
polarizacijata na svetlinata {to doa|a od
polarizatorot }e se zavrti za nekoj agol.
Poradi toa, svetlinata od polarizatorot (i
kivetata) ne e vo vkrstena polo`ba vo odnos
na analizatorot. Na ekranot }e se pojavi
205
svetlina. Ako sakame da go izmerime agolot za

koj{to do{lo do svrtuvawe na ramninata na
polarizacijata, }e treba
ramninata na
oscilirawe na analizatorot da ja zavrtime za
nekoj agol taka {to povtorno da go snema
likot na puknatinata Rk.
Kaj opti~ki aktivnite rastvori agolot na
vrtewe na ramninata na polarizacijata D
zavisi od koncentracijata na rastvorot s i
dolìnata na slojot na rastvorot l. Zakonot se
ispi{uva na sledniov na~in:
>D 0 @cl ,
(3)
kade {to [D0] e specifi~en agol na vrtewe na

ramninata na polarizacijata. Toj zavisi od
prirodata na rastvorenata opti~ki aktivna
supstancija i od branovata dolìna na upotrebenata svetlina. Ovoj agol e definiran so
goleminata na agolot na vrtewe na ramninata
na polarizacija na rastvor so 100% koncentracija, ako negovata dolìna iznesuva 1dm.
Tokmu toa i na{lo golema primena kaj
polarimetrite. Najpoznat takov instrument
se vika saharimetar, kade {to spored agolot
na vrteweto na ramninata na polarizacija se
opredeluva koncentracijata na {e}erot vo
daden rastvor.
Vrteweto na ramninata na polarizacija
zavisi od branovata dolìna na svetlinata.
Zatoa za izveduvawe na eksperimentot
najdobro e da se koristi monohromatska
svetlina.
Primer 1. Kolkav e odnosot na intenzitetot
na svetlinata koja pominuva niz dva polarizatora ~ii oski se postaveni pod agol D, i
intenzitetot na upadnata svetlina I0, ako a) D=
450 b) D=60 0
Re{enie. Spored zakonot na Mali, rav.(1) :

I
I 0 cos 2 D zna~i vo slu~ajot a)

2
2
I0
I 1,
I I 0 cos 45
I 0
I0 2
2
2
a vo slu~ajot b) na ist na~in so ogled na toa
{to cos 600 =1/2 , za I/I0 se dobiva .
Primer 2. Pod koj agol vo odnos na horizontot
treba da pa|aat son~evite zraci za da bide
totalno polarizirana reflektiranata svetlina od ezerska voda?
2
206
Re{enie. Spored Brusteroviot zakon, rav.2,,

ako svetlinata pa|a pod agol DBr za koj vaì
relacijata:
n , kade {to n e
tgD Br n21 {to ovde e tgD Br
apsoluten indeks na prekr{uvawe na vodata,
bidej}i svetlinata pa|a od vozduh, }e bide:
tgD Br n 1.33 D Br # 53 0 , a baraniot
agol toga{ e M
90 0 D Br
37 0 .
Primer 3. Opredelete go [D0] za {e}er ako e

izmereno deka 10% rastvor na {e}er so dolìna 5cm ja vrti ramninata na polarizacija
na monohromatskata svetlina za agol D =3,30.
Re{enie. Spored relacijata (3)
>D 0 @cl ; >D 0 @
100 3,3
10 0,5
c
l
100
66 0 .
1. Nekoi ribari koristat polarizacioni o~ila za

sonce. Zo{to?
2. Kakva treba da bide nasokata na osciliraweto
na o~ilata na ribarot za da ne mu popre~uva
reflektiranata svetlina?
3. Kolkav e Brusteroviot agol na staklo so indeks
na prekr{uvawe n=1,7? (Odg. 590 30 ).
4. Kolkav e Brusteroviot agol za dijamantot so
n=2, 42 ? (Odg. 670 40 )
5. Pobarajte na internet veb stranica : Polarization
of light
http://www.colorado.edu/physics/2000/polarization/pro~
itajte pove}e za ovaa pojava i nabquduvajte ja
simulacijata na fenomenot.
Kratko rezime
Svetlinata pretstavuva transverzalen bran,
bidej}i ima elektromagnetna priroda, me|utoa obi~nite izvori na svetlina emitiraat
nepolarizirana svetlina.
Polarizirana svetlina moè da se dobie: so
pominuvawe niz specijalni kristalni telapolarizatori ( na pr. turmalin), so refleksija
i prekr{uvawe ako pa|a pod Brusterov agol i
so dvojno prekr{uvawe.
Opti~ki aktivna supstancija ja vrti
ramninata na polarizacija za agol koj e
proporcionalen na nejzinata dolìna i
koncentracija, Toa e iskoristeno kaj
polarimetrite.
9.17. ZAKONI ZA TOPLINSKO

ZRAÊWE. KVANTI
Po Hercovite opiti so koi bila potvrdena
Maksvelovata teorija se ~inelo deka site
pojavi povrzani so optikata i op{to
zra~

problema ostanale nejasni. Elektromagnetnata teorija ne moèla da go objasni odnesuvaweto na telata koi zra~at toplinsko
zra~ewe. Isto taka, nejasno bilo kako moè so
osvetluvawe da se dobie razelektrizacija na
metalna negativno naelektrizirana plo~a.
Ovaa vtora pojava, za koja podetalno }e
zboruvame vo slednoto poglavje, e nare~ena
fotoefekt. Re{enieto na ovie dva problema
dovelo do promeni na na{eto sfa}awe za
gradbata na materijata, kako i procesite na
zra~ewe i za apsorpcijata na energijata
voop{to.
Toplinsko zra~ewe
Sekoe zagreano telo zra~i. @elezna ìca
zagreana do temperatura okolu 1000 K sveti so
crvena boja. Ako go prekratime zagrevaweto
na ìcata, taa postepeno }e se oladi. Ova
ukaùva na toa deka zra~eweto na ìcata
stanuva na smetka vnatre{nata energija na
teloto.
Zra~eweto na elektromagnetnite branovi

koe nastanuva na smetka na vnatre{nata
toplinsko.
energija na teloto, se vika
Pritoa, ne treba da se smeta deka toj vid
zra~ewe e svojstven samo na telata koi se
zagreani na povisoki temperaturi. Toplinsko
zra~ewe se javuva i pri sobni i pri poniski
temperaturi. Razlikata e samo vo intenzitetot na zra~eweto i vo negoviot spektralen
sostav. Toa jasno moè da se vidi pri postapno
zagrevawe na èleznata ìca. Ako takvata
ìca postepeno ja greeme (na primer so
poja~uvawe na strujata {to te~e niz nea), taa
prvo sveti crveno, pa pobelo, a duri pri mnogu
povisoki temperaturi svetlinata
dobiva
izrazito bela boja. Zna~i, spektarot na
energijata na toplinskoto zra~ewe zavisi od

temperaturata na teloto.
Infracrvenoto, za nas nevidlivo zra~ewe,

e isto taka
toplinsko zra~ewe. Toa
ednostavno se proveruva so sledniov opit. Vo
fokusot na sferno ogledalo se postavuva
spirala koja moè da se zagree do mnogu visoka
temperatura. Ako vo fokusot na drugo takvo
2
F2
F1
Sl. 1
ogledalo se postavi malku pamuk, toj moè da

se zapali.
Sekoe telo ne samo {to emitira toplinsko
zra~ewe, tuku toa i apsorbira toplina od okolnite tela. Inaku, kako bi objasnile zo{to
pamukot od opitot od sl. 1 se zapalil. Ako
edno telo ima temperatura povisoka od temperaturata na okolinata, toa pove}e emitira
energija otkolku {to apsorbira. Vsu{nost,
vidliva emisija na teloto stanuva s duri
postoi razlika na temperaturite pome|u nego
i okolinata.
Opitite pokaàle deka kolku edno telo

pove}e emitira zraci so odredena branova
dolìna tolku pove}e takvite zraci i gi
apsorbira. Apsorpcioniot spektar na daden
element ima temni linii vo spektarot na isto
mesto na koe {to vo emisioniot spektar ima
svetla lininii.
Za koli~insko objasnuvawe na zra~eweto na
telata se voveduva fizi~kata veli~ina
spektralna emisiona mo} na teloto. Toa e
energijata na zra~ewe so dadena frekvencija
f (odnosno dadena branova dolìna ) koja
teloto ja zra~i od edinica plo{tina na
negovata povr{ina vo edinica vreme. ]e ja
beleìme so WT, . Vkupnata emisiona mo}, WT
na teloto e svkupnost na emisionata mo} na
site branovi dolìni.
207
Karakteristi~na veli~ina na apsorpcionata

sposobnost na dadeno telo e negovata spektralna apsorpciona mo}, AT, , koja ukaùva na
toa koj del od energijata {to upa|a vrz teloto
na zra~ewe so opredelena branova dolìna se
apsorbira od edinica plo{tina vo edinica
vreme.
bliski do takvoto telo (sl. 2). Imeno, ako nekoj zrak vleze vo otvorot, toj vo vnatre{nosta
mnogu pati se reflektira, gubej}i pri
refleksijata del od svojata energija. Taka, po
pove}ekratna
refleksija
celokupnata
energija na zrakot e apsorbirana. Primer na
apsolutno crno telo e Sonceto. (Vnimavajte,
edno telo e apsolutno crno ne poradi toa {to
ne zra~i, tuku zatoa {to celokupnata energija
{to }e padne vrz nego ja apsorbira). Kaj
crnoto telo AT=1, a sekako i AT, = 1.
Faktot deka telata go emitiraat ona zra~ewe koe i go apsorbiraat u{te vo sredinata na
XIX vek go ima iskaàno Kirhof so zakonot
daden so relacijata:
Sl. 2
WT ,
Crnite tela mnogu dobro go apsorbiraat zra~eweto.
Telo koe na koja bilo temperatura celata

energija na elektromagnetno zra~ewe {to }e
padne vrz nego ja apsorira (so koja i da bilo
branova dolìna) se vika apsolutno crno
telo. Se razbira, takvo telo ne postoi, no
AT ,
telo
WTcrno
,
(1)
Odnosot me|u spektralnata emisiona mo} i

apsoprcionata mo} na nekoe telo e konstanta,
ednakva na spektralnata emisiona mo} na
apsolutno crno telo.
zatoa mal otvor na edno {uplivo telo so

rapavi temni vnatre{ni yidovi ima svojstva
WT
Sl. 3
208
cconst
Ovoj zakon eksperimentalno go otkril

Slovenecot Joèf Stefan, a negovoto teorisko
tolkuvawe go ima dadeno Bolcman. Zatoa e i
poznat kako Stefan-Bolcmanov zakon. Konstantata V se vika Stefan-Bolcmanova kontanta.
Taa inesuva V = 5,672 10-8 W/(m2K4). Od ovoj
zakon se gleda deka zra~eweto na apsolutnoto
crno telo mnogu zavisi od negovata apsolutna
temperatura. Zatoa e jasno zo{to pozagreanite
tela zra~at zna~itelno pove}e elektromagnetno
zra~ewe od postudenite (sl. 3).
Krivata od sl. 3 ja dava zavisnosta na spektralnata emisiona mo} na zra~eweto WT,O od
branovata dolìna pri tri razli~ni temperaturi.
Vinov zakon
Od krivata na slikata 3 se gleda deka so
zgolemuvawe na temperaturata maksimumot na
krivata se pomestuva kon pokusite branovi
dolìni. Vilhelm Vin ustanovil deka proizvodot od branovata dolìna koj odgovara na
maksimumot od krivata Om na spektarot i
apsolutnata temperatura T na crnoto telo e
konstantna vrednost:
OmT
const
2,9 10 3 m K
ja re{il iskaùvaj}i edna revolucionerno nova

hipoteza spored koja, zra~eweto na atomite i
molekulite ne e neprekinato, tuku na oddredeni
porcii, koi toj gi narekuva kvanti. Plank
pretpostavuva deka energijata na oscilirawe na

atomite moè da ima samo specifi~ni
golemini koi se dadeni so relacijata:
nhf
(3)
kade {to f e frekvencija na osciliraweto na

atomot, h e konstanta a n e cel broj 0,1,2,3..
Toa zna~i energijata na zra~eweto E moè da
ima samo vrednosti hf, 2 hf, 3 hf, it.n. Energijata
se zra~i diskontinuirano, velime taa e
kvantizirana.
Veli~inata h koja se narekuva Plankova
konstanta ima golemina:
6,626 10 34 Js
i taa pretstavuva edna od univerzalnite

konstanti vo fizikata. Na ova nie ve}e
ukaàvme vo poglavjeto 9.1.
(2)
Relacijava go iskaùva Vinoviot zakon za

pomestuvaweto na spektralniot maksimum.
Me|utoa, istarùvawata iskaàni so relaciite (1) i (2) ne ja davaat funkcionalnata
zavisnost na krivata dadena so slikata 3. Golem
broj nau~nici vo periodot me|u 1887 i 1900 god
se obiduvale da ja re{at ovaa zada~a trgnuvaj}i
od gledi{teto na klasi~nata Maksvelova
teorija, no bez uspeh.
9.8.4. Plankova ideja za
postoewe na kvanti
Zo{to krivata na spektralnata zavisnost na
zra~eweto na apsolutnoto
crno telo ja ima formata
dadena so slikata 3, objasnil vo 1900 godina
germanskiot fizi~ar Maks Plank. Toj zada~ata
Primer 1. Edno lice letno vreme se nao|a vo

soba so sobna temperatura 270 S. Kolkava
toplina }e emitira negovoto telo vo okolinata
za vreme od eden ~as kako rezultat na toplinsko
zra~ewe? Da se pretpostavi deka teloto zra~i
so vkupna emisiona mo} 0,9 pati spored
emisionata mo} na apsolutnoto crno telo i deka
ima povr{ina so plo{tina od 1,5 m2.
Re{enie. Teloto emitira energija bidej}i e na
povisoka temperatura ( 37 0S) , pa }e bide:
WT WT
0,9 SV (T 2 T04 ) 0,9 1,5 5,67 10 8
0
310 4 300 4
87
J
s
Q 3600 87 313 kJ
2. Primer. Presmetajte ja temperaturata na

Sonceto, ako se znae deka krivata na zra~eweto
na Sonceto ima maksimum pri 500 nm.
209
Re{enie. Spored Vinoviot zakon:

T
2,9 10 3
500 10 9
5800 K

1. Poznato e deka heliumot za prv pat bil
otkrien so ispituvawa na apsorpcionen spektar
na Sonceto. Na koi mesta bile crnite linii vo
kontinuiraniot son~ev spektar koi se dolàt
na heliumot. (Poglednete go emisioniot
spektar na heliumot- poglavje 1. )
2. Zo{to velime deka svetilkite so vàrena
ì~ka ne se ekonomi~ni. Neli i kaj niv ne doa|a
do gubewe na energijata?
3. Ako go nabquduvate plamenot na sve}a i
plamenot od plinska butan boca, tie imaat
razli~ni boi. Vo koj plamen plazmata e na
povisoka temperatura?
4. Temperaturata na crno telo e 27 0 S . Kolku
pati }e porasne vkupnata emisiona mo} na
zra~eweto na teloto ako temperaturata mu se
( Odgovor : 16 pati)
poka~i na 327 0 S?
Kratko rezime
Sekoe telo {to se nao|a na temperatura razli~na od apsolutna nula, zra~i elektromagnetni, t.n. toplinski branovi. Sekoe telo go
emitira ona zra~ewe {to i go apsorbira.Toa e
Kirhofov zakon.
Vkupnata energija emitirana vo edinica vreme
od edinica plo{tina na apsolutno crno telo e
proporcionalna so ~etvrtiot stepen na
negovata apsolutna temperatura. (StefanBolcmanov zakon)
Proizvodot od branovata dolìna koja odgovara
na maksimumot od krivata WT = f(O), Om i
apsolutnata temperatura T na crnoto telo e
konstantna. Toa e Vinov zakon.
Energijata na emitirawe ili apsorbirawe e celobroen multipl na energijata na eden kvant:
E = hf.
210
Malku istorija
Gustav Robert Kirchoff (18241887), poznat germanski fizi~ar.
Poznat po svoite zakoni za
razgraneti strujni kola.
Zna~ajna uloga odigral i negoviot
zakon za zra~ewe.
Ludwig Boltzman (1844-1936), poznat germanski fizi~ar. Pod
mentorstvo na Jozef Stefan ja
dal teorijata na denes poznatiot
Stefa-Bolcmanov zakon. Poznat
e po rezultatite na poleto na
termodinamikata i molekularnokineti~kata teorija
Jozef Stefan (1835-1893), poznat
fizi~ar od Slovenija. Mu bil
mentor na Ludvig Bolcman.
Jozef Stefan so koristewe na
mnogu eksperimentalni podatoci
do{ol do zaklu~ok deka apsolutno crno telo zra~i energija koja
e proporcionalna so ~etvrtiot
stepen na apsolutnata temperatura.
Wilhelm Wien (1864-1928) e poznat germanski fizi~ar. Najpoznat pored zakonot za pomestuvaweto na spektralniot maksimum pri zra~eweto na apsolutnoto crno telo.
Max Planck (1858-1947)
eden od najpoznatite fizi~ari na XX vek. Roden e
vo Kil, Germanija. Studiral fizika na univerzitetite vo Minhen i
Berlin, kade mu bile profesori Kirhof i Helmholc. Na 21 godina doktoriral i stanal profesor, prvo vo Minhen, a
potoa 38 god. vo Berlin.
Najpoznat e po zakonot za zra~ewe na apsolutno crno
telo i idejata za kvantite, za {to vo 1918 g. ja dobil
Nobelovata nagrada za fizika.
9.18. FOTOELEKTRIÊN EFEKT

Nadvore{en fotoefekt
kaj metalite
Pri osvetluvawe na nekoi metali so
svetlina od nivnata povr{ina se izbivaat
elektroni. Taa pojava se vika fotoelektri~en
efekt ili kratko fotoefekt. Fotoefektot za
prv pat bil zabeleàn od Hajnrih Herc vo
1897 god, no popodrobni eksperimentalni
istraùvawa pravele i drugi nau~nici, me|u
koi zna~ajno mesto zazema ruskiot nau~nik
A.G. Stoletov.
]e opi{eme eksperiment so koj mnogu nagledno se demonstrira ovoj vaèn efekt. Na
opti~ka klupa se postavuva la~na lamba (ili
koja bilo druga, {to emitira ultravioletovo
zra~ewe) i elektroskop {to go elektrizirame
negativno (sl.1a).Na glavata na elektroskopot
e postavena dobro is~istena cinkova plo~a.
Me|u lambata i cinkovata plo~a prvo e
postaveno staklena plo~ka. Pri osvetluvawe
na Zn- plo~kata ni{to ne se menuva, bidej}i
stakloto gi vpiva ultravioletovite zraci.
Ako negativno naelektrizirana cinkova
plo~a se osvetli so la~nata lamba, no vo
uslovi koga staklenata plo~a ne gi popre~uva
ultravioletovite
zraci,
otklonot
na
elektroskopot brzo pa|a (sl.1b). Zna~i,
svetlinata
go
eliminiralala
vi{okot
elektroni. Vakvoto izbivawe na elektroni
pod vlijanie na svetlina se vika nadvore{en
fotoefekt. Opitite pokaùvaat deka nadvore{eniot fotoefekt mnogu zavisi od uslovite pod koi se osvetluva metalnata plo~a.
Sl. 1a Elektrizacija na cinkanata plo~a

(pome|u lambata i plo~ata e staklo)
L.L
A
G
K
.V.
P
H
Sl.2
Zatoa eksperimentite se pravat taka {to

metalnata plo~a K {to se osvetluva se
postavuva vo kvarcen ili staklen balon vo
koj e izvle~en vozduh (sl. 2). Takov ured se
vika vakuum foto}elija. Katodata na ovaa
cevka e povrzana so negativen kraj na izvor so
visok napon, a anodata A, koja pretstavuva ìca so forma na prsten, so pozitivniot del na
izvorot. Ako katodata ne e osvetlena, galvanometarot ne pokaùva nikakov otklon. Pome|u
katodata i anodata e vakuum i nema polneì.
No koga katodata }e se osvetli, galvanometarot }e pokaè te~ewe na struja. Ovaa
struja ja vikame fotostruja. Ako se menuva
naponot U pome|u elektrodite ({to se postignuva preku potenciometarot R), se menuva i
strujata I. Na sl. 3 e dadena t.n. voltamperska
karakteristika na fotostrujata pri dva
razli~ni intenziteta na osvetluvawe J1 i J2.
Od grafikot se gleda deka fotostrujata vo
po~etokot raste so priloèniot napon, no za
odredena vrednost na naponot, koga site izbieni elektroni se privle~eni od anodata, se
postignuva zasituvawe. Pri natamo{no
zgolemuvawe na naponot, strujata ostanuva konstantna. Taa
struja ja vikame struja na zasituvawe.
Pri pogolemi intenziteti na osvetluvawe (J1>J2 ), strujata
na zasituvawe postignuva
pogolema
Sl. 1b. Pod vlijanie na svetlinata
vrednost.
otklonot se namaluva
211
2. za sekoj metal postoi t. n.. crvena granica

za fotoefekt. Toa e maksimalnata branova
dolìna na svetlinata Omax (ili, soodvetno,
nejzina
minimalna
frekvencija
J1
J2
Uz
( f min
U
Sl. 3
Ako se donese napon so sprotivna nasoka,

t.e. ako katodata ja povrzeme za pozitivniot
pol na izvorot, a anodata za negativniot,
elektri~noto pole me|u elektrodite ima
sprotivna nasoka, i toa se stremi elektronite
da gi vrati kon katodata. Koga elektronot }e
go pomine rastojanieto od katodata do
anodata, elektri~nata sila na poleto vr{i
negativna rabota ~ija golemina e ednakva na
eU, a kineti~kata energija na elektronot se
namaluva. Fotostrujata, isto taka, se namaluva
. bidej}i samo elektronite, ~ija kineti~ka energija e pogolema od vrednosta eU , uspevaat
da ja dostignat anodata, site drugi pod dejstvo
na silite na poleto se vra}aat kon katodata.
Pri opredelena golemina na naponot vo
obratnata nasoka ednakva na Uz , fotostrujata
stanuva ednakva na nula. Ovoj napon se vika
zako~en napon. Spored toa, kako posledica na
zakonot za zapazuvawe na energijata:
eU z
kade {to E k ,max
E k , max
(1)
2
mvmax
e maksimalnata vred2
nost na kineti~kata energija na fotoelektronite (m e masata na elektronot, a vmax e

maksimalnata brzina so koja elektronite ja
napu{taat katodata).
Ispituvawata pokaàle deka za fotoefektot vaàt slednive osnovni zakonomernosti:
1. pri osvetluvawe na katodata so monohromatska svetlina, brojot na izbienite
elektroni od dadena povr{ina vo edinica vreme e pravoproporcionalen so intenzitetot na
upadnata svetlina;
212
Omax )
kaj
koja
u{te
ima
oddeluvawe na fotoelektroni. Ako vrz katodata pa|a svetlina, duri i so mnogu golem intenzitet, no branova dolìna & e O > Omax ne
nastanuva fotoefekt;
3. maksimalnata kineti~ka energija na fotoelektronite ne zavisi od intenzitetot na
svetlinata. Maksimalnata kineti~ka energija
na elektronite E k , max raste linearno so
porastot na frekvencijata
svetlina (sl. 4);
na
upadnata
Ek,max
fmin
Sl. 4
4. fotoelektronite se izbivaat, prakti~no,

istovremeno koga nastanuva osvetluvaweto
(vremeto pome|u dvata akta e pokuso od 10 -9 y) .
Toa e taka i vo slu~aj koga intenzitetot na
upadnata svetlina e mnogu mal.
Maksvelovata elektromagnetna teorija samo delumno moè da ja objasni pojavata fotoefekt. So taa teorija ne moàt da bidat objasneti zakonomernostite ozna~eni so 2, 3 i 4.
Fotoni
Kako {to pokaàvme vo prethodnata lekcija, Maks Plank uspeal da go objasni
zra~eweto na apsolutnoto crno telo so postavuvawe na pretpostavka deka energijata na
zra~eweto e diskontinuirana. Taa se zra~i vo
kvanti. Energijata na eden kvant e opredelena
so relacijata:
(2)
E hf
kade {to f e frekvencijata na zra~ewto, a h

Plankovata konstanta.
Albert Ajn{tajn ja prifatil Plankovata
ideja za svetlinski kvanti i ja dorazvil,
tvrdej}i deka svetlinata ne samo {to se
emitira vo vid na kvanti, tuku taa taka i se

apsorbira. Svetlinskite kvanti se vikaat
fotoni. Fotonite imaat svojstva na ~estici
koi sekoga{ se dviàt so brzina na
svetlinata. Monohromatska svetlina (ili
drug vid elektromagneten bran) so frekvencija f moè da se razgleda kako potok na
fotoni. Energijata na fotonot e dadena so
relacijata (2). Zna~i, na svetlina so razli~na
branova dolìna (razli~na frekvencija) im
odgovaraat fotoni so razli~ni iznosi na
energija.
Fotonite istovremeno se i bran i ~estica.
Bran se bidej}i se karakteriziraat so
frekvencijata i branovata dolìna na
svetlinata: c O f . No, od druga strana , sli~no na ~esticite, tie se lokalizirani vo prostorot so to~no opredelena energija. Moè da
se emitiraat i apsorbiraat samo celi

fotoni. Fotonite ne moè da bidat
emitirani, nitu apsorbirani na delovi.
Ajn{tajnova ravenka za fotoefekt
Koga eden foton }e navleze vo vnatre{nosta na metalot toj celokupnata svoja
energija hf ja predava na eden od slobodnite
elektroni na metalot. Za da ja napu{ti
povr{inata na metalot, elektronot treba da
gi sovlada elektrostati~kite privle~ni sili
od jonite vo metalot, t. e. treba da izvr{i
opredelena rabota A. Taa rabota e karakteristika za sekoj metal i se vika izlezna rabota
na metalot. Preostanatata energija elektronot ja nosi kako negova kineti~ka energija .
Spored toa, imaj}i go predvid zakonot za zapazuvawe na energijata:
hf
mv 2
A
2
volt. Eden elektronvolt e rabota {to ja vr{i

elektron pri sovladuvawe na potencijalna
razlika od eden volt. Spored toa :
1eV= 1,6 10-19 J.

Za razli~nite metali izleznata rabota e
razli~na, i e so golemina od nekolku elektron
volti. Na primer, izlezna rabota na ceziumot
e 1,8 eV, na natriumot e 2,3 eV, Za vidlivata
svetlina energijata na fotonite e od ist red
na golemina.
]e gi pojasnime zakonomernostite spored
redosledot {to ve}e go dadovme.
1. Brojot na fotonite, padnati vo edinica
vreme vrz edinica plo{tina od povr{inata
na metalot, e pravoproporcionalen so intenzitetot na svetlinata. Kolku pove}e fotoni
pa|aat tolku e pogolem brojot na izbienite
elektroni. Taka se objasnuva zo{to e brojot na
oddelenite fotoelektroni vo edinica vreme
pravoproporcionalen so intenzitetot na
svetlinata.
2. Ako e hf < A fotoefekt ne moè da ima,
bidej}i energijata na fotonot ne e dovolna za
elektronot da ja napu{ti povr{inata na
metalot. Minimalnata energija na fotonot
kaj koj s u{te e mo`no elektronot da ja
napu{ti povr{inata na metalot, e:
hf min
f min
O max
c
f min
A
h
ch
.
A
ili
(4)
Relacijata (4) ja dava crvenata grani~na

branova dolìna.
3. Faktot deka maksimalnata kineti~ka
energija na elektronite ne zavisi od
intenzitetot na svetlinata, isto go objasnuva
Ajn{tajnovata ravenka. Imeno, od (3) sleduva:
E k ,max
hf A
(5)
(3)
Ravenkata (3) se vika Ajn{tajnova ravenka

za fotoefekt.
Vrednostite za izleznata rabota na metalite se mali. Zatoa e pogodno niv, namesto vo
xuli, da gi iskaùvame vo edinicata elektron-
zna~i, Ek,max zavisi samo od energijata na

fotonot i izleznata rabota. Od ravenkata (5)
e jasna i linearnata zavisnost me|u Ek,max i f
(grafi~kata zavisnost dadena na slikata 4),
4. Zaemnodejstvoto me|u fotonot i elektronot e sli~no na sudir me|u dve ~estici.
Energijata na fotonot e skoncentrirana vo
213
mnogu mal prostor, za razlika od energijata na

elektromagneten bran koja, spored Maksvel e
rasporedena ramnomerno vo celiot prostor
opfaten so branot. Poradi toa, elektronot vo
mnogu kus vremenski interval ja prima energijata na fotonot. Fotoelektronot ja napu{ta
povr{inata na metalot, prakti~no, istovremeno so osvetluvaweto na metalnata plo~a.

1. Objasnete zo{to zako~niot napon za dadena
foto}elija zavisi od branovata dolìna na
upadnata svetlina, a ne od intenzitetot na
svetlinata.
2. Kolkava e energijata na fotonite na
svetlinata od grani~nite vrednosti na
vidlivoto podra~je ( O1=400 nm i O2= 760 nm)?
( Odgovor: E1=3,1 eV ; E2= 1, 63 eV)
3 Izleznata rabota na kaliumot e 2,24 eV.
Kolkava e branovata dolìna na crvenata
granica na fotoefektot?
(Odgovor: 554 nm)
4. Pobarajte na internet veb stranica :
Photoelectric effect
Primer 1. Kolkava e energijata na fotonot koj

odgovara na svetlina so branova dolìna 600
nm? Analizirajte koga e moèn fotoefekt pri
osvetluvawe so taa svetlina na ceziumova ili
natriumova katoda.
Re{enie. Dadeno: O=600 nm , ACs = 1, 8 eV ,
ANa = 2,3 eV
E=?
http://www.physicscurriculum.com/exploration_of_phy
hc 6,63 10 34 3 10 8
E hf
sical_science.htm i simulirajte ja pojavata.
9
O
600 10
3,32 10 9 J 2,08 eV
Fotoefekt e moèn kaj ceziumovata katoda, a Kratko rezime
ne e moèn kaj natriumovata,
Pojavata pri osvetluvawe so svetlina od
Primer 2. Opredelete ja izleznata rabota na metalna povr{ina da se izbivaat elektroni
srebroto, ako znaete deka crvenata grani~na se vika nadvore{en fotoefekt. Pritoa: 1)
branova dolìna za nego e Omax= 261 nm.
brojot na izbienite elektroni zavisi od
Re{enie. Dadeno Omax= 261 nm , A=?
intenzitetot na upadnata svetlina; 2)za sekoj
Spored relacijata (4)
metal postoi t.n.crvena granica, maksimalna
branova dolìna za koja s u{te postoi
6,63 10 34 3 10 8
hc
hc
A
O max
fotoefekt (svetlina so pogolema branova
A
O max
261 10 9
dolìna od taa ne predizvikuva fotoefekt);
7,62 10 19 J 4,01 eV.
3) maksimalnata kineti~ka energija na
fotoelektronite ne zavisi od intenzitetot
Primer 3. So kolkava maksimalna brzina moè
na svetlinata i 4) izbivaweto elektroni,
da ja napu{ti povr{inata na katodata od
prakti~no, e istovremeno so osvetluvaweto.
litium
fotoelektronot, ako katodata e
Fotoefektot ne moèl da bide objasnet so
osvetlena so monohromatska svetlina so
klasi~nata elektromagnetna teorija.
branova dolìna 440 nm? Izlezna rabota na
Objasnenie dal Ajn{tajn so voveduvawe
litiumot e 2,48 eV, a masata na elektronot m=
foton kako kvant na svetlinata i so svojot
9,110-31 kg.
mv 2
Re{enie. Dadeno : A=2,48 eV; O=440 nm; m= zakon, spored koj hf
A

, kade {to se
9,110-31 kg. v=?
2
Od Ajn{tajnovata ravenka (3) za baranata koristi zakonot za zapazuvawe na energijata i
maksimalna brzina se dobiva:
se veli deka energijata na fotonot se tro{i
za sovladuvawe na silite so koi elektronot e
dràn vo vnatre{nosta na metalot (izlezna
2hf A
2 hc
v max
A
rabota A) i za dobivawe kineti~ka energija.
m
m O
So vakviot kvanten priod Ajn{tajn uspeal

6,63 10 34 3 10 8
2
19
5 m
celosno da ja objasni pojavata fotoefekt.

2
,
48
1
,
6
10
3
,
3
10
31
9
9,1 10
214
440 10
Albert
Ajn{tajn
(Albert Einstein, 1875 1955) e roden vo Ulm,
Germanija na 14 mart
1879
god.
Spored
popularna legenda bil
mirno dete koe docna
nau~ilo da zboruva. Roditelite duri se pla{ele deka e moèbi
mentalno zaostanat. No,
ve}e vo osnovno {kolo
pokaùval
zabeleìtelni rezultati po
matematika, fizika i
svirewe violina.
Po preseluvaweto na negovata familija vo

Italija, {koluvaweto go prodolìl vo [vajcarija. Kako student se odlikuval so izrazita
individualnost. Po zavruvawe na studiite,
kratko rabotel kako predava~, a ne pominale
ni dve godini, toj dobil postojana rabota vo
[vajcarskiot patenten centar vo Bern kade
rabotel 7 godini. Rabotata ja smetal za interesna, bidej}i ja stimulirala negovata nau~ni~ka imaginacija.
Na 26 godini, vo 1905 god., ja odbranil
svojata doktorska disertacija. Ovaa godina e
zna~ajna za razvojot na celokupnata nauka. Toa
e godinata koga toj objavil tri mnogu
zna~ajni publikacii. Prvata se odnesuvala
na kvantnata teorija na svetlinata i objasnenie na fotoefektot, za koja ja dobil
Nobelovata nagrada za fizika vo 1921 god.
Vtorata publikacija se odnesuvala na statisti~kite aspekti na
pojavata Braunovo
dvièwe, kade {to ukaùva na braunovskoto
dvièwe na atomite. Negovata treta rabota
mu donela najgolem publicitet. Taa se odnesuvala
na
specijalnata
teorija
na
relativnosta. Vo 1915 godina Ajn{tajn ja dal
svojata op{ta teorija na relativnosta vo koja
pokaàl
deka
klasi~nata
teorija
za
gravitacija na Wutn e samo specijalen slu~aj
na negovata teorija. Relativisti~kite teorii
na Ajn{tajn od koren go menuvaat na{eto
sfa}awe za prostorot i vremeto, kako i za
univerzumot voop{to. Zatoa Ajn{tajn i go
smetaat za najgolem fizi~ar na dvaesettiot
vek. Pokraj tragawata za red i op{tost vo
prirodata, Ajn{tajn se borel za moralen red
vo op{estvoto. Bil golem humanist i borec za
mir. Bil mnogu golem ôvek.
9.19. PRIMENA NA FOTOEFEKTOT.

FOTOELEMENTI
Primena na fotoefektot
Fotoefektot nao|a mnogubrojna prakti~na primena. Vo osnovata na primenata leì
mo`nosta daden svetlinski signal, preku pojavata fotoefekt, da se pretvora vo elektri~en
signal. ]e opi{eme nekoi od primenite.
U.V.
EM
alarm
F
_
Fe
+
Pr lost
_
Sl.1
Slikata 1 ilustrira primena na foto}elijata vo alarmnite uredi. Foto}elijata F se

osvetluva so ultravioletova svetlina (U.V)
koja, kako {to znaeme, e nevidliva za ~ove~koto oko. Taka niz koloto na }elijata (ozna~eno
so crveni sprovodnici) protekuva struja,
poradi koja elektromagnetot EM stavuva
magnet. Toj ja privlekuva èleznata kotva Fe
postavena na lost~e koe e vle~eno so
elasti~na pruìna Pr. Koga pome|u izvorot na
ultravioletovoto zra~ewe i foto}elijata }e
pomine kradec, elektromagnetot prestanuva
da bide magneti~en i èleznata kotva vle~ena
od elasti~nata pruìna go zatvora vtoroto
kolo (ozna~eno so sini sprovodnici) vo koe e
vklu~en elektri~en alarm.
Mnogu sli~no kolo na toa dadeno so slikata 1, e koloto na uredot fotorelej. Tamu
samo obi~no se koristi foto}elija koja moè
da bite ~uvstvitelna i na obi~nata vidliva
svetlina. Bidej}i dobienata fotostruja vo toj
slu~aj e pomala, taa se zasiluva so poseben
zasiluva~. Taka zasilenata struja moè da
prekine ili da vklu~i drugo rabotno kolo. Vo
rabotnoto kolo moàt da bidat vklu~eni
razli~ni mehanizmi so koi se reguliraat
razli~ni procesi na avtomatsko upravuvawe,
215
kako: palewe i gasnewe na uli~no osvetlenie,

za{titni protivpoàrni uredi i sl. So
foto}elija se povrzani
i motorite koi
avtomatski pri stapnuvawe na odredeno mesto
ovozmoùvaat otvorawe na vratite.
T
F
- so osvetluvawe se zgolemuva sprovodlivosta na polusprovodnikot- nare~ena fotosprovodlivost i

- so osvetluvawe na p-n kontaktot na daden
par polusprovodnici, ili kontakt na metalpolusprovodnik, na kontaktot se sozdava
elektromotorna sila; pojavata e poznata kako
fotovoltai~en efekt.
Fotootpornici
svetlina
kon
zasiluva~
zvu~nik
Sl.2
Fotoefektot nao|a primena i pri filmska registracija na snimen zvu~en zapis . Za da

se gleda film, treba slikite na filmot da se
dviàt taka {to za sekoja sekunda da izminat
po 25 sliki. Zvu~niot zapis (sl.2) treba da
bide istovremeno registriran. Zvu~niot
zapis obi~no e sostaven od lenta T vo koja so
razli~en intenzitet na pocrnuvawe vo vid na
crti e daden zapis koj soodvetstvuva na
zvu~nite oscilacii. Ako na toj del od filmot
se naso~i svetlina koja pa|a na foto}elija F,
svetlinskiot intenzitet se modulira vo ritamot na zvu~nite oscilacii. Poradi toa, zvu~nite oscilacii se pretvoraat vo promenliva
fotostruja koja, zasilena predizvikuva oscilirawe na zvu~nikot povrzan vo strujnoto
kolo na foto}elijata.
Vnatre{en fotoefekt
Vo obi~ni uslovi polusprovodnicite imaat mnogu mal broj nositeli na struja slobodni elektroni ili {uplini. Pri osvetluvawe
na polusprovodnikot navlezenite fotoni im
predavaat energija na valentnite elektroni
koi go napu{tat atomot i stanuvaat
slobodni. Taka so osvetluvaweto se zgolemuva
brojot na slobodnite elektroni, no i na {uplinite, bidej}i po izleguvaweto na elektronot od atomot, vo nego se sozdava {uplina.
Ovaa pojava na sozdavawe nositeli na

strujata vo polusprovodnikot pri negovoto
osvetluvawe, se vika vnatre{en fotoefekt.
Vnatre{niot fotoefekt ovozmoùva dva
va`ni fenomena:
216
Fotootpornik pretstavuva plo~ka od

izolator vrz koja e nanesen tenok sloj od polusprovodnik so .debelina od red na golemina
na mikrometri. (sl. 3) Kako polusprovodnici
se koristat materijali koi se mnogu foto~uvstvitelni, na primer, silicium, selen, talium
sulfid, kadmium sulfid.
polusprovodnik
G
izolator
H
Sl.3.
Pri sobno osvetluvawe takviot tenok

film ima mnogu mala sprovodlivost koja
galvanometarot ja registrira kako temna
struja. Pri osvetluvaweto strujata naglo
raste proporcionalno so osvetlenosta. Se
koristat vo fotografijata i vo elektronikata za regulirawe na izleznite signali
ili pri prekinuvawe na odredeni kola.
Fotoelementi
Kako {to napomnavme so pomo{ na
svetlina moè da se dobie elektri~na struja
bez prisustvo na nadvore{en izvor na e.m.s.
Ako kontaktot na dva polusprovodnika od
p i n tip se osvetli, toj svetlinskata energija
ja pretvora vo elektri~na struja, taka {to
takvite uredi pretstavuvaat elektri~ni izvori. Se vikaat fotoelementi.
Najrasprostraneti fotoelementi se t.n.
solarni }elii. Kaj niv so koristewe na fotovoltai~niot efekt se ovozmoùva direktno
pretvorawe na son~evata energija vo elektri~na.
svetlina
p- tip
n- tip
-
K
K'
G
Sl.4
Na slikata 4 e daden {ematski prikaz na

takva }elija, gradena od silicium od p i n tip.
p-tipot ja obvitkuva plo~kata od n-tip.
Debelinata na tenkiot sloj na p-tipot e od red
na glemina na 1 Pm. So kontakti K i K' dvata
polusprovodnika se povrzani so nadvore{no
kolo vo koe e povrzan galvanometarot G.
Koga son~eva svetlina }e padne vrz p-slojot,
doa|a do naglo zgolemuvawe na nositelite na
polneì: elektronite i {uplinite. Pod vlijanie na poleto na p-n preminot koncentracijata na elektronite vo n-polusprovodnikot
se zgolemuva. Prisetete se deka na p-n kontaktot se sozdava elektri~no pole (sl.5).
Istovremeno so zgolemuvaweto na brojot na
elektronite se zgolemuva i koncentracijata
na {uplinite vo p- polusprovodnikot.
+
+
+
+
+
E
Sl.5. Poradi difuzija na elektronite od n kon
p polusprovodnik i {uplinite od p kon n
polusprovodnikot se sozdava
barierno pole so
&
ja~ina E
Taka pri osvetluvawe na foto}elijata me|u

dvata polusprovodnika se pojavuva elektromotorna sila. Uredot pretstavuva izvor na
elektri~na struja, koja moè galvanometarot
da ja registrira. Vakviot fotoelement
sozdava napon od red na golemina na 0,5 V.
Strujata {to pritoa te~e e od red na golemina
na desetici miliamperi. Siliciumovite
solarni }elii imaat najgolema osetlivost vo

intervalot pome|u 540 i 560 nm, {to odgovara
i na najgolemata osetlivost na ~ove~koto oko.
Fotoelementite se pravat i od drugi materijali. Glavno toa se polusprovodnicite ili
nekoi oksidi vo kombinacija so metali.
Podra~jeto na maksimalnata osetlivost na
fotoelementite e razli~na i zavisi od
materijalite od koi se napraveni. Na primer,
germaniumovi solarni }elii se so maksimalna
osetlivost vo podra~jeto blisko do infracrvenoto zra~ewe.
Dene{nata moderna tehnologija ne moè
da se zamisli bez fotoelementi. ]e
spomeneme samo nekoi uredi kade {to tie se
koristat. Vo meteorologijata se koristi
fotometar so koj
preku osvetluvaweto
na neboto se sudi za
vremenskite promeni
vo Zemjinata atmosfera.
Vo samoposlugite sekojdnevno se
Sl. 6
koristat bar-kod-~ita~i na kodovite (sl.6) na razli~nite proizvodi. Sekoj proizvod ima svoj kod. Za da se
pro~ita toj kod se koristi elektronski ured
so fotoelementi. Pri refleksija na svetlinata od svetlite i temnite prugi na kodot se
registrira soodvetniot proizvod. îta~ot e
povrzan so kompjuter i dovolno e samo
kratkotrajno pominuvawe na svetlinata za da
se dobie informacijata za cenata, nazivot i
dr. podatoci za proizvodot.
Modernite skeneri se gradeni od iljadnici mali fotoelemnti, pri {to sekoj fotoelement e i digitalna edinica.
Vo naukata, posebno vo astrofizikata, se
koristat t.n. SiSiDi kameri (CCD), kratenka
od Charge Coupled Devices, koi pretstavuvaat
revolucionerno otkritie. Toa se povr{ini od
desetici ili iljadnici milioni fotodetektori postaveni vo samo eden mikro~ip. Efikasnosta im e mnogu golema i do 50% od upadnata svetlina se pretvora vo elektri~en
impuls.
Vo nuklearnata fizika od golemo zna~ewe
se fotomultiplikatorskite cevki, kade {to
preku fotoefektot se zasiluvaat zra~ewata.
217
Koristewe na fotovoltaici
pat kon po~ista ìvotna okolina
Sl.7 Fotovoltai~na solarna centrala od Virxinija koja dava mo}nost 15 kW
Fotovoltai~na tehnologija e edna od modernite preokupacii na dene{nata fizika. Moè

da se zapra{ame zo{to? Da gi nabroime nekoi
od prednostite na fotoelementite:
-fotovoltai~nite solarni }elii ovozmoùvaat dobivawe na elektri~na energija nadvor
od Zemjinata atmosfera, vo satelitite i
drugite vidovi kosmi~ki letala. Napojuvaweto na mernite uredi tamu e, glavno, so fotoelementni baterii;
- fotovoltai~nite }elii ovozmoùvaat dobivawe na elektri~na energija vo naseleni
mesta oddale~eni od glavnite elektri~ni postrojki;
- vo taka oddale~enite mesta e ovozmoèno
ne samo dobivawe na elektri~na energija za
najrazli~ni nameni, kako {to se osvetluvawe,
napojuvawe na motori za najrazli~na namena
tuku i za prenos na informaciite do tie
mesta;
- fotovoltaicite se izvonredno pogodni
za napojuvawe so energija na uredite so mala
mo}nost, kako {to se kalkulatorite, ~asovnicite ili kamerite.
No, eden od najgolemite prednosti pri
direktnoto pretvorawe na son~evata energija
vo elektri~na leì vo dobivaweto na ~ista
energija (sl.7). So solarnite }elii ne postoi
nikakva opasnost za zagaduvawe na ìvotnata

sredina.
Zatoa vo golem broj centri vo svetot, pa
i kaj nas, se raboti na dobivawe na fotovoltai~ni elementi so zgolemena efikasnost.
218
Dosega na toj plan najmnogu se uspealo so

monokristalni siliciumovi }elii kaj koi e
postignata efikasnost i do 25%. No, procesot
na dobivaweto na ovie foto}elii e mnogu
skap i neisplatliv. Najdobrite polikristalni foto}elii imaat efikasnost do 19%,
dodeka solarnite foto}elii, dobieni od
amorfen silicium, se so efikasnost do samo
13%. Napraven e golem napredok na ovoj plan,
taka, foto}eliite konstruirani vo pedesettite godini od minatoto stoletie imale efikasnost samo 4%.
Dobivaweto na pogolemi mo}nosti na
fotoelementite se postignuva so zgolemuvawe
na povr{inata izloèna na son~evata svetlina, so konstrukcija na specijalni uredi koi
povr{inata na foto}eliite }e ja vrtat taka
{to svetlinskite zraci da pa|aat sekoga{
normalno na povr{inite, no i so specijalni
svetlinski koncentratori.
1. Prou~ete samostojno kakvi s drugi
primeni ima fotoefektot?
2. Za nadvore{en fotoefekt postoi crvena
granica za fotoefektot, {to mislite postoi
li takva granica i vo slu~aj na vnatre{en
fotoefekt?
3. Pobarajte na internet veb stranica:

Photovoltaic effect
http://www.greenhouse.gov.au/renewable/technologie
s/pv/work#work i
http://ww.nrel.gov/clean_energy/farmer_pv.html
kade {to }e moè da vidite animacija na

efektot. Koristete i drugi sli~ni linkovi.
Kratko rezime
Primenata na fotoefektot e raznovidna.
Od golemo zna~ewe e i primenata na vnatre{niot fotoefekt koj se javuva kaj polusprovodnicite kaj koi so osvetluvaweto se
zgolemuva brojot na slobodnite elektroni i
{uplinite.
Fotoelementi se izvori na elektri~na struja
dobieni so svetlinska energija. I tie imaat
{iroka primena.
9.20. RENDGENSKI ZRACI

Rendgenskite zracite pretstavuvaat
elektromagnetni branovi so mnogu mala branova dolìna (od 10 do 10-4 nm). Denes so primenata na sovremeni akceleratori na elektroni oblasta na rendgenskite zraci e pro{irena. Vo spektarot na elektromagnetno zra~ewe rendgenskite zraci kon stranata na pogolemite branovi dolìni se grani~at so ultravioletovite zraci, dodeka kon stranata na pomalite branovi dolìni vo golema merka se
prekrivaat so J - zracite.
Izu~uvaj}i gi pojavite na elektri~no
praznewe, vo 1895 god. V. Rentgen zabeleàl
luminiscencentno svetewe, iako cevkata za
praznawe (Kruksova cevka) se nao|ala
zatvorena vo kutija, neprozra~na za vidlivata
svetlina. Se pokaàlo deka sveteweto
postoelo i koga pome|u cevkata i kristalot se
nao|ala crna hartija, ili tenka drvena plo~a.
Vedna{ po otkrivaweto na X - zracite,
V. Rentgen zabeleàl deka zracite, osven {to
predizvikuvaat luminiscencija, imaat mnogu
sli~ni osobini so svetlinskite zraci. Na
primer, se {irat pravoliniski, frlaat ostri
senki na predmetite postaveni na nivniot pat,
dejstvuvaat vrz fotografskata emulzija, oddeluvaat fotoelektroni od metalnite povr{ini. Kako i site elektromagnetni branovi,
rendgenskite zraci ne se otklonuvaat vo elektri~no i magnetno pole. No spored nekoi osobini, rendgenskite zraci bitno se razlikuvaat
od svetlinskite zraci. Taka, tie se nevidlivi,
imaat golema probivna sposobnost, ne moè da
se fokusiraat so opti~ki le}i i ogledala,
imaat jonizira~ka sposobnost, pokaùvaat
silno biolo{ko dejstvo vrz ìvite kletki.
No ako dejstvoto e podolgo ili se vr{i so pointenzivni zraci, izloènite kletki moàt
da bidat i napolno uni{teni.
Najosetlivi na rendgensko zra~ewe se kletkite koi brzo rastat i se razmnoùvaat.

Podocna bile napraveni eksperimenti
za difrakcija i interferencija na rendgenskite zraci so {to se potvrdi nivnata branova priroda.
Edna od najva`nite osobini na rendgenskite zraci e nivnata golema probivna sposobnost. Taa niz razli~ni supstancii e razli~na.
Tie lesno pominuvaat niz hartija, karton,

obi~no staklo, drveni plo~i, tenki metalni
plo~i. No u{te V. Rentgen utvrdil deka tie
pote{ko pominuvaat niz materijali so golema
gustina. Zatoa olovoto se koristi za za{titni
ekrani, gumeni prestilki, rakavici i dr.
h-zraci
VISOK NAPON (kV)
Sl. 1. Rendgenska cevka
Dobivawe rendgenski zraci. Najednostaven izvor za dobivawe na rendgenskite zraci se rendgenskite cevki (sl. 1). Cevkata se
sostoi od eden visoko evakuiran staklen ili
metalen balon. Od katodata K, po pat na termoelektronska emisija, snopot elektroni se
naso~uva kon anodata A. Taa e napravena od
metal so visoka to~ka na topewe. Poradi visokiot napon od 10 do 200 kV me|u katodata i
anodata, emituvanite elektroni so golema
brzina udiraat na anodata. Naglo zako~eni od
anodata, elektronite ja predavaat svojata kineti~ka energija, pri {to del od energijata se
emituva kako rendgensko zra~ewe (sl. 2)
'E
mv1
2
E1k
E1k E 2 k
'E
hf
hf
e
Ze +
2
E 2k
mv 2
2
Sl. 2.
219
Za podobro fokusirawe na elektronite,

emituvani od katodata, anodata ima sferen oblik. So promena na ja~inata na strujata na
greewe, se menuva i brojot na elektronite koi
ja napu{taat katodata. Intenzitetot na rendgenskoto zra~ewe, pritoa, raste proporcionalno so ja~inata na strujata. Intenzitetot na
rendgenskoto zra~ewe zavisi i od redniot broj
Z na elementot od koj e napravena anodata i
naponot me|u anodata i katodata U a :
2
J ~ Z I Ua
mv 2
2
(1)
kade {to I e ja~inata na strujata vo anodnoto

kolo. Bidej}i okolu 99% od energijata na
elektronite koi pa|aat na anodata, napravena
od te{ko topivi metali, se izdvojuva vo toplina, taa mora intenzivno da se ladi.
Rendgenskiot spektar se sostoi od kontinuiran i liniski soekter. Kontinuiraniot
spektar pripa|a na t.n. zako~no zra~ewe,
dodeka liniskiot na karakteristi~noto
rendgensko zra~ewe.
relativen intenzitet
JO
eU a ,
(2)
kade {to me , v i e soodvetno se masata, brzinata i polneòt na elektronot.

Postoeweto na kratkobranovata granica vo kontinuiraniot spektarOmin neposredno
sleduva od kvantnata priroda na zra~eweto.
Imeno, ako rendgenskoto zra~ewe se
pojavuva na smetka na energijata {to ja gubi
elektronot pri negovoto zako~uvawe, toga{
energijata na eden kvant od toa zra~ewe hf ne
moè da bide pogolema od energijata na
elektronot ( eU a ). Toa zna~i, taka dobienite
fotoni gi imaat site mo`ni frekvencii, spektarot e kontinuiran i po~nuva od:
hf d eU a .
(3)
Ottuka sleduva deka maksimalnata energija, a so toa i maksimalnata frekvencija na

kontinuiraniot emisionen spektar, se dobiva
koga pri eden sudir elektronot ja gubi celokupnata energija. Taa energija se emituva kako
foton so energija hfmax = e U a , odnosno:
O4<O3<O2<O1
O(nm)
Sl.3. Zavisnost na intenzitetot na zako~noto

zra~ewe od branovata dolìna za razli~ni
vrednosti na anodniot napon
Zako~no rendgensko zra~ewe

Pri zako~uvawe na brzite elektroni se
emituva elektromagnetno zra~ewe koe ima
kontinuiran spektar, t.e. opfateni se rendgenski zraci so site mo`ni branovi dolìni.
220
Od dijagramite na sl.3 moè da se uo~i deka

krivite za raspredelbata na intenzitetot ne
minuvaat niz koordinatniot po~etok, a intenzitetot stanuva ednakov na nula pri kone~ni
vrednosti na branovata dolìna na rendgenskite zraci. Zna~i, postoi kratkobranova granica Omin na zako~noto rendgensko zra~ewe.
Kineti~kata energija na elektronite
zabrzani od naponot pome|u katodata i anodata U a e:
f max
ako
f max
eU a
.
h
c / O min ; O min
(4)
ch
,
eU a
(5)
kade {to c e brzina na svetlinata. Ovoj izraz

se pokaàl mnogu pogoden za opredeluvawe na
Plankovata konstanta.
Karakteristi~ni rendgenski zraci

Ako naponot priloèn na rendgenskata cevka
postepeno se nagolemuva i dostignuva opre-
delena kriti~na vrednost, karakteristi~na za

supstancijata od koja e napravena anodata, zaedno so kontinuiranoto rendgensko zra~ewe
se pojavuva i karakteristi~no rendgensko zra~ewe. Imeno, vo dobieniot spektrogram ima
pove}e ili pomalku intenzivni reski linii
koi se nao|aat vrz fonot od kontinuiraniot
spektar na zako~noto rendgensko zra~ewe.
JO
KE
KD
Pra{awa i zada~i
W
Mo
Omin
da se koristat za rendgenospektralna analiza.

Karakteristi~nite rendgenski spektri
na daden element se razlikuvaat od negovite
opti~ki liniski spektri. Razlikata e rezultat na toa {to pri opti~kite liniski spektri
u~estvuvaat elektronite od posledniot nepopolnet sloj, dodeka pri dobivawe na karakteristi~nite rendgenski spektri u~estvuvaat
elektronite od vnatre{nite sloevi na atomot
za koi treba pogolema energija da se pobudat.
Ua = const
O
Sl. 4. Liniski spektar na rendgensko zra~ewe.

Na sl.4 e prikaàn karakteristi~niot liniski spektar na rendgenskite zraci za molibdenot. Na istata slika za komparacija e prikaàn i kontinuiraniot spektar na volframot
koj ima povisoka kriti~na vrednost za naponot.
Karakteristi~niot liniski spektar na
rendgenskoto zra~ewe se dobiva koga elektronite zabrzani vo elektri~noto pole me|u katodata i anodata imaat dovolno energija da
prodrat vo vnatre{nite sloevi od atomite na
elementot od koj e napravena anodata. Kako
rezultat na toa, vo nekoj od vnatre{nite sloevi moè da se sozdade "{uplina" (isprazneto
mesto na elektronot). Taka sozdadenata {uplina po 10-8 s , moè da se popolni so elektron
od povisokite sloevi, i pritoa se emituva
rendgenski kvant so energija ednakva na
razlikata na energiite na dvata sloja.
Bidej}i sekoj hemiski element ima svoj
karakteristi~en spektar, ovie spektri moè
1. Moè li rendgenskite zraci da predizvikaat fotoefekt ako naidat na metalna

prepreka?
2. Opredelete ja energijata na rendgenski
kvant so branova dolìna O nm.
(Odgovor : 1,24 105 eV )
3. Opredelete ja minimalnata branova
dolìna i maksimalnata frekvencija na
kontinuiraniot spektar na rendgenskoto
zra~ewe ako energijata na elektronite koi
udaraat na anodata e 200 keV.
(Odgovor: O min 0,62 10 2 nm ; f max 4,8 1019 Hz )
4. Da se opredeli Omin na zako~noto rendgensko zra~ewe, ako naponot pome|u anodata
i katodata na rendgenskata cevka e 100 kV?
(Odgovor: O= 0,0123 nm)
V. Rentgen (Wilhelm
Conrad Rntgen 1845-1923) e germanski fizi~ar.

Na 13.01.1896 god. Rendgen za noviot vid zra~ewe odràl predavawe vo dvort na Wilheln II,
a vo 1896 god. na sednicata na fizi~ko-medicinskoto dru{tvo vo Vizburg ja "otslikal"
rakata na eden poznat histolog. Za otkritieto
na H-zracitete vo 1901 godina Rentgen e prviot fizi~ar na kogo me e dodelena Nobelova
nagrada.
221
10. Fotometrija
Elektromagnetnoto zra~ewe koe poteknuva od

bilo kakov i da e izvor se katakterizira so
odredena energija na zra~ewe. Mereweto na
taa energija za koj i da bilo branov interval,
kako i na drugi veli~ini povrzani so prenos
na energijata vo okolniot prostor, se realizira so radiometriski metodi koi se prou~uvaat
vo radiometrijata. Poseben del od radiometrijata poznat kako fotometrija go prou~uva
elektromagnetnoto zra~ewe od vidliviot del
na spektarot, kade {to za energetskite karakteristiki na zra~eweto se sudi spored osetlivosta na ~ove~koto oko.
Koga stanuva zbor za svetlinata, posebna uloga na apsorber ima okoto, koe primenata
svetlinska energija po pat na psihofiziolo{ki procesi ja pretvora vo svetlinski vpe~atok, i vrz osnova na toj intenzitet se meri,
odnosno procenuva.
Toa elekromagnetno zra~ewe koe vo
~ove~koto oko moè da ostvari svetlinski
vpe~atok se vika vidliva svetlina. Za prose~no oko taa se protega od 400 nm do 760 nm.
Osetlivosta na okoto ne e podednakva za site
branovi dolìni {to moè da se vidi od sl.1.
Okoto e najosetlivo na svetlina so branova
dolìna 555 nm. Koeficient na vidlivost vO
(relativna osetlivost na okoto) e veli~ina so
koja se opredeluva osetlivosta za proizvolna
branova dolìna. Definiran e kako odnos me|u energijata na monohromatskata svetlina
Omax =555 nm (zelen del od spektarot) (E555) i
energijata na monohromatskata svetlina so dadena branova dolìna O, (EO ) koja vo okoto
predizvikuva ist oset za svetlina kako i zelenata svetlina:
vO
E555
EO
(1)
Oblikot na krivata na spektralna raspredelba na razli~nite branovi dolìni zavisi od uslovite pod koi se vr{i nabquduvaweto. Krivata A odgovara na luminancija na
okolinata pogolema od 3 cd/m2 (gledawe vo tekot na denot, ili fotopsko gledawe), a krivata B odgovara na adaptirano oko na lumi-
nancija pomala od 0,05 cd/m2 ({to odgovara na

gledawe no}e ili skotopsko gledwe).
Svetlinskiot vpe~atok go ovozmoùvaat t.n. stap~iwa i ~ep~iwa.
Raspredelbata na stap~iwa i ~ep~iwa
na mre`nicata e nehomogena. Koncentracijata
na stap~iwata e najgolema okolu òltata to~ka, a okolu niv se rasporedeni ~ep~iwata.
Srednata golemina na stap~iwata e 2-3 10-6 m,
{to prestavuva 1/4 od goleminata na slikata
na svetla to~ka. êp~iwata se ne{to pomali.
Stap~iwata se po~ustvitelni na intenzitetot na svetlinata i ne moàt da reagiraat
na razli~nite branovi dolìni.
êp~iwata se osetlivi na bojata. Blagodarenie na niv ~ovekot gi razlikuva boite i razlikite vo oboenosta na objektite.
Od sl. 1. kade e prikaàna spektralnata osetlivos na mre`nicata od branovata dolìna na
vidlivata svetlina koga okolinata e normalno osvetlena (fotopsko gledawe) i za nedovolna osvetlenost (skotopsko gledawe) se gleda deka pri nedovolna osvetlenost spektralnata raspredelba se pomestuva kon violetniot
del od spektarot koj e so pogolemi energii.
Relativna osetlivost
na okoto
10.1. SPEKTRALNA OSETLIVOST

NA OKOTO
O(nm)
Sl.1. Spektralna osetlivost na okoto vo

zavisnost od branovata dolìna
Dodeka na dnevna svetlina okoto e najosetlivo za òlto-zelenata svetlina (O|555
nm) vo primrak pogolema e osetlivosta kon
pomalite branovi dolìni okolu 500 nm. Vo
uslovi na slaba osvetlenost, prestanuva
funkcijata na ~ep~iwata i osetlivosta na
okoto se pripi{uva samo na stap~iwata, pa
predmetite se gledaat vo site nijansi na
sivata boja ("no}e site ma~ki se crni").
Gledawe pri sredni svetlosni intenziteti se
vika mezopsko gledawe ili gledawe so samrak.
225
10. Fotometrija
Pomestuvaweo na krivata na spektralna

raspredelba na osetlivost na okoto kaj ~ovekot pri namaluvawe na svetlosnite intenziteti na vidnoto pole kon violetniot del na
spektarot na vidlivata svetlina, e poznat
kako Purkinsov efekt. Toa e pri~inata {to
crvenite boi vo primrak te{ko se zabeleùvaat (se gledaat vo nijansi na sivo).
10.2. RADIOMETRISKI I
FOTOMETRISKI VELIÎNI I
NIVNI EDINICI
Delot od optikata koj gi izu~uva metodite na merewe na intenzitetot na svetlinata i nejzinite izvori i energetski karakteristiki moè da ima dva prioda kon veli~inite:
1. Energetski (radiometriski) - koi gi karakteriziraat energetskite parametri na opti~koto zra~ewe Toa se objektivni merewa na
energetskite veli~ini, na primer, so foto}elii, termoelementi, fotografski plo~i i dr.
2. Vizuelni (fotometriski) - koi gi karakteriziraat fiziolo{kite dejstva na svetlinata i se ocenuvaat spored subjektivnite
vlijanija vrz okoto.
Vo opti~kite merewa se koristat razni
priemnici na zra~ewe (na primer, okoto, fotoelementi, fotomultiplikatori fotografska plo~a i dr.), koi ne poseduvaat ednakva
~uvstvitelnost na energijata za razli~ni branovi dolìni, odnosno tie se selektivni. Na
primer, kako {to navedovme, za oko adaptirano na svetlo, spektralnata ostlivost e maksimalna za O=555 nm, a za oko adaptirano na
temno e O=500 nm.
Vo fotometrijata definiraweto na odredenii edinici se odnesuva na to~kesti izvori
na svetlina, koi vo idelni uslovi zra~at energija vo site nasoki ednakvo. Takvite izvori na
svetlina se vikaat izotropni izvori. To~kest
izvor e takov svetlinski izvor ~ii dimenzii
vo sporedba so rastojanieto do mestoto na
nabquduvawe moè da se zanemarat. Kako to~kest izvor na svetlina moè da se zeme Sonceto, koe iako ima golemi dimenzii e na golemo
rastojanie od Zemjata.
Sekoj priemnik na zra~ewe se karakterizira so svoja kriva na spektralna raspre-
226
delba, za svetlina so razli~ni branovi dolìni. Zatoa svetlinskite merewa se subjektivni,

koi se razlikuvaat od objektivnite energetskite, i za niv se vovedeni fotometriski
edinici koi se koristat samo za vidlivata
svetlina.
Ovde najprvo }e ja definirame edna od
osnovnite fotometriski veli~ini, a toa e:
1. SVETLINSKIOT FLUKS )Ako to~kest
izvor na svetlina za vremenski interval 't vo
dadena nasoka na prostorot zra~i svetlinska
energija 'W, toga{ svetlinskiot fluks ') so
taa energija koja pa|a na elementarna povr{ina 'S (sl.2), ja pretstavuva brzinata na prenesuvawe na energijata na branot, t.e. mo}nosta
na zra~eweto vo dadena nasoka
W
.
t
(1)

':
'S
Sl.2. Osvetlenost na elementarna povr{ina pri

normalno pa|awe na svetlinski fluks
Energetska (radiometriska) edinica za

svetlinski fluks e 1W (vat) 1W=J/s, a fotometriskata edinicata vo SI e 1 lm (lumen) ,
.
1 lm = 1 cd 1 sr.
Lumen se definira kako intenzitet na
svetlina od edna kandela (cd ) {to se zra~i od
to~kest izvor vo prostoren agol od eden (sr)
steradijan (pri ramnomerno pole na zra~ewe
vo prostorniot agol). Bidej}i osetlivosta na
okoto zavisi od branovata dolìna, a taa e
maksimalna za zelenata svetlina O 555 nm, vo
ovoj slu~aj fluksot na energetskoto radiomet-
10. Fotometrija
riski mereno zra~ewe od )Or = 1 W predizvikuva oset na svetlosen fotometriski fluks od

683 lm, t.e.
1W=683 lm ili 1 lm = 1/683 W=0,0015 W.
Odnosot pome|u svetlosniot (fotometriskiot) flus na zra~ewe )O i radiometriskiot
fluks na zra~ewe )Or za svetlina so branova
dolìna 555 nm se vika fotometriski ekvivalent na zra~nata energija (k555) i e ednakov na
k555 = 683 lm/W, dodeka za svetlina so druga
branova dolìna toj odnos (kO) treba da se
mnoì so koeficientot na vidlivosta vO :
k O vO k 555 .
Spored toa odnosot lumen - vat zavisi od branovata dolìna, odnosno od spektralniot sostav na svetlinata, pa vo fotometrijata se koristi relacijata
k (O ) Or ,
(2)
koja ja dava vrskata na fluksot na svetlinskoto zra~ewe O za koja i da bilo branova dolìna meren vizuelno vo lumeni i meren radiometriski (energetski vo vati) Or . Vo ravenkata (2) koeficientot na proporcionalnosta
k (O ) e funkcija na koeficientot na vidlivosta (spektralna osetlivost na okoto) vO , se
izrazuva vo edinici lm /W i ima svoi opredeleni vrednosti.
va na intenzitetot na svetlina vo daden pravec od izvorot, koj emituva monohromatska

svetlina so frekvencija 5401012 Hz, ~ij energetski intenzitet vo toj pravec iznesuva
1/683 W/sr.
1 lm/sr = 1/683 W/sr.
Spored toa sleduva deka 1 lm svetlinski
fluks koj vo prostoren agol od 1 sr go pra}a
svetlinskiot izvor ~ij intenzitet na svetlina
vo site nasoki na prostorot e ednakov 1 cd .
Odnosno 1 lm =1 cd 1sr
3. OSVETLENOST. Osvetlenosta e merka za
intenzitetot na svetlina koja vo edinica vreme pa|a na edinica plo{tina

,
|
(4)
Osnovnata edinica za intenzitet (ja~ina) na

svetlina vo SI e 1 cd (kandela). Edna cd e ednak-
(5)
':
.
'S
(6)
Ako izvorot na svetlina e izotropen, vkupniot fluks niz celiot prostoren agol : 4 S
2
osvetluva povr{ina na sfera S 4Sr , pa vo

toj slu~aj osvetlenosta na taa povr{ina (slu~aj koga izvorot na svetlina e vo sredi{teto
na sferata) e:
)
S
(7)
r2
':
L
&
r
'Sn &
n
D
'S
Sl. 3.
(3)
Svetlinskiot fluks za izotropen izvor e ednakov vo site nasoki za celiot prostoren agol
: , pa intenzitetot na svetlinata e
odnosno
2. INTENZITET NA SVETLINATA. Pod

radiometriska veli~ina intenzitet na svetlinata se podrazbira onaa izra~ena energija od
to~kest izvor za edinica vreme niz edinica
prostoren agol, t.e. svetlinski fluks ')niz
prostoren agol ':
I

,
S
Ako fluksot na zra~ewe ne pa|a normalno na

povr{inata {to ja osvetluva, tuku zafa}a
nekoj agol D so normalata na taa povr{ina
(sl. 3), vo toj slu~aj osvetlenosta iznesuva:
')
'S
I 'S cos D / r 2
'S
I cos D
r2
(8)
kade {to spored slikata 3
227
10. Fotometrija
':
'S n
r
'S cos D
kade {to 'S n 'S cos D e element na povr{ina vo nasoka na prostirawe na upadniot fluks
Ravenkata (8) e osnovniot zakon vo fotometrijata poznat kako Lambert-Berov zakon
koj ja dava ja~inata na osvetlenosta na iskosena povr{ina. De agol me|u radius vektorot
*
r od izvorot na svetlinata do razgleduvanata
elementarna povr{ina i normalata na razgleduvanata povr{ina. Se razbira deka osvetlenosta na povr{inata e najgolema ako D=0.
Rastojanieto od osvetlenata povr{ina e mnogu
pogolemo vo sporedba so dimenziite na osvetlenata povr{ina. Fotometriska edinica vo
SI e luks (sl. 3).
1 lx=1 lm/m2
Luks e osvetlenost na povr{ina od 1 m2
na koja pa|a ramnomerno raspredelen svetlosen fluks od 1 lm.
Energetska, radiometriska edinica za osvetlenost e W/m2 . Vrskata me|u fotometriskata
i energetskata edinica e:
1 lx=1 lm/m2=1/683 W/m2 .
Lambert-Beroviot zakon (8) moè da se koristi za opredeluvawe na intenzitetot na svetlinata na nekoj izvor.
Ako na nekoja povr{ina od dva izvora
pa|a svetlina i predizvikuva ednakva osvetlenost, toga{ od prethodnata ravenka se dobiva deka
E1
odnosno
E2
I 12
r12
I 22
r22
(9)
(10)
t.e. ja~inite na dva svetlinski izvora koi ednakvo osvetluvaat nekoja povr{ina se odnesuvaat kako kvadratite na nivnite rastojanija
od taa povr{ina. Vrz osnova na ravenkata (10)
funkcionira Bunzenoviot fotometar.
To~kest izvor na svetlina e matemati~ka aproksimacija. Realnite izvori na svetlina se svetli tela so kone~ni dimenzii. Kaj
vakvi izvori poimot intenzitet na svetlinski
izvor e nedovolen bidej}i razli~ni to~ki od
povr{inata na svetlinskiot izvor davaat raz-
228
li~ni fluksovi. Za vakvi izvori e voveden poimot LUMINANCIJA- L ili SJAJ na svetlinskata povr{ina, vo nekoja nasoka D,
LUMINANCIJA- L e veli~ina ednakva
na koli~nikot od intenzitetot na svetlinata I
vo taa nasoka i plo{tinata S na svetlinskata
povr{ina na ramnina normalna na dadeniot
pravec.
LM
ili
LM
')
'S cosD ':
I
.
S cos D
(9)
Spored poslednata ravenka, LM na daden svetlinski izvor zavisi od svetlinskiot fluks

{to go izra~vua edinica plo{tina od svetlinskiot izvor vo edinica prostoren agol.
Energetska edinica e 1 W/(m2 sr), a vizuelna
edinicata vo SI e 1 nt (nit),
1 nt = 1 cd/m2 = 1 lm/(m2 sr) = 1 lx/ sr.

Minimalniot sjaj {to go registrira okoto iznesuva 10-6 nt, a sjaj od 1,6 105 nt vo okoto
predizvikuva oset na bolka.
10. 3. MEREWE NA
FOTOMETRISKITE VELIÎNI.
FOTOMETRI
Za opredeluvawe na fotometriskite veli~ini treba da e poznat intenzitetot na
svetlinata na daden svetlinski izvor. Za da se
opredeli intenzitetot na svetlinata na daden
svetlinski izvor se pravi sporeduvawe na osvetlenosta {to ja sozdava toj izvor i osvetlenosta {to ja sozdava drug izvor so poznat intenzitet na svetlinata. Sporeduvaweto na
osvetlenosta moè da se izvr{i na dva na~ina:
so pomo{ na okoto (vizuelen ili subjektiven
metod) ili so pomo{ na fotoelementi ili
termoelementi (objektiven metod).
Uredite so koi se vr{i sporeduvaweto
na intenzitetot na svetlinata se fotometri.
Niv gi ima pove}e vidovi, no naj~esto zaedni~ko im e koristeweto na ravenkata (7). Takvi se fotometarot so senka (Rumford, 1794),
Bunzenoviot fotometar so masna damka, Ri~ieviot fotometar itn.
10. Fotometrija
Vizuelnite metodi se zasnovaat na svojstvoto na okoto da moè to~no da gi raspoznava razli~no osvetlenite povr{ini. Zatoa kaj
vizuelnite metodi ulogata na okoto se sveduva
na toa da ukaè koga nastanuva izedna~uvawe
na osvetlenosta na dve razli~ni povr{ini koi
se osvetleni od sporeduvanite svetlinski
izvori.
Bunzenov fotometar se sostoi od list
bela hrtija koj na sredinata ima masna damka.
Fotometarot i izvorite I1 i I2 {to se sporeduvaat se postaveni na java~i na ista visina i
od sprotivni strani so masnata damka.Tie moè da se pomestuvaat po dolìnata na opti~kata {ina. Svetinata od izvorot I1 ja osvetluva hartijata, taka {to damkata gledana od
stranata na toj izvor }e bide potemna vo sporedba so negovata okolina, bidej}i damkata
pove}e ja propu{ta svetlinata. Od istata pri~ina, damkata }e bide posvetla koga toa se
nabquduva od sprotivnata strana, od stranata
na izvorot I2 . Istoto toa se slu~uva i pri
osvetluvawe na damkata so izvorot I2. So menuvawe na rastojanijata r1 i r2 na svetlinskite
izvori do fotometarot, moè da se postigne
damkata da is~ezne pri {to osvetlenosta na
hartijata od dvete strani }e bide ednakva.
I1 *
r1
r1
* I2
Kaj dva svetlinski izvora so ja~ina I1 i

I2, koi se nao|aat na rastojanie r1 i r2 od edna
ista povr{ina, pri normalno pa|awe na svetlinskite zraci, osvetlenosta {to }e ja predizvikaat }e bide:
I1
r12
i E1
I1
r2
od kade sleduva
E2
I1
I2
r12
r22
; ili
(2)
I1
I2
r12
r22
(3)
t.e. ja~inite na dva svetlinski izvora koi ednakvo osvetluvaat nekoja povr{ina se odnesuvaa kako kvadratite na nivnite rastojanija do
fotometarot.
Od ravenkata (3) e jasno deka koga se
koristi etalon - svetlosen izvor moè da se
odredi ja~inata na nepoznat svetlosen izvor
pri merewe na rastojanijata r1 i r2 . Vpro~em,
toa e i osnovata na fotometrijata.
Fotometrite ja koristat ravenkata (3).
Vo sekoj fotometar se nabquduva nekoe pole
~ij eden del e osvetlen samo od edniot, a drugiot del od drugiot svetlinski izvor. Pritoa,
se vnimava izvorite da bidat pod ist agol vo
odnos na poleto {to se osvetluva.
Sl. 2.
Sl.1.
E1
E1
(1)
Pri zgodno izbrani rastojanija r1 i r2

moè da se postigne osvetlenosta na povr{inite {to ja davaat dvata izvora da bide ista.
Pritoa se vnimava izvorite da bidat pod ist
agol vo odnos na poleto {to se osvetluva.
Eden od posovr{enite vizuelni fotometi e Lumer-Brodinoviot. Negov najvaèn

del e Lumerovata kocka koja vleguva kako
sostaven del i kaj mnogu drugi fotometri.
Kockata se sostoi od dve pravoagolni prizmi
(sl.2). Stranata na ednata od niv e {lifuvana
na kraevite. Prizmite se dobro polirani i na
mestoto na dopirot se kako eden element za da
se odnesuvaat kako prozra~no telo. [emata i
oblikot na Lumer-Brodinoviot fotometar se
dadeni na sl. 3. L1 i L2 se svetlosni izvori {to
treba da se sporedat. S e bel ekran {to difuzno ja rasejuva svetlinata. Ovaa rasejana svetlina se reflektira od ednakvi ogledala M1 i
M2 na Lumerovata kocka. Na prizmata A pa|a
svetlina od izvoot L1 (vo vidnoto pole toa e
svetol krug), a na prizmata B od izvorot L2 (vo
229
10. Fotometrija
vidnoto pole toa e prostor okolu svetliot

krug). Svetlinata od A moè da dojde vo dalekogledot samo preku dopirnata povr{ina od
hipotenuzata, a pak od prizmata B samo po
refleksija od kraevite na hipotenuzata.
S
L1
r1
L2
r2
M1
M2
A
B
Sl. 3.
Nabquduva~ot gleda poliwa koi se razli~no

osvetleni (sl.4). Pridviùvaj}i go edniot izB vor, se postignuva da
iz~ezne granicata me|u
dvete poliwa i celiot
l. 4.
prostor da bide ednakvo
osvetlen. Toa e slu~aj za E1 = E2 . Od ravenkata
(3) se nao|a nepoznatata ja~ina na svetlinskiot izvor, prethodno merej}i gi rastojanijata r1 i r2.
Vizuelnite fotometri davaat dobri rezultati samo koga dvata izvora na svetlina
zra~at so ista branova dolìna. Koga toa ne e
ispolneto, dobienite rezultati ne se korektni poradi neednakvata osetlivost na okoto
kon razli~nite branovi dolìni. Zatoa se koristat objaktivnite fotometri koi, isto taka,
ovozmoùvaat merewa na intenzitetot na eden
svelinski izvor ako e poznat intenzitetot na
drug svetlinski izvor. Tie davaat poto~ni rezultati i za taa cel naj~esto se korisat
luksmetri. Kaj niv izmerenata osvetlenost
direktno se ~ita.
Vakvite fotometri se sostojat od foto}elija koja e spoena vo strujno kolo so galvanometar. Svetlinata {to pa|a na fotoelementot direktno se pretvora vo elektri~na energija. Pod dejstvo na svetlinata, fotoelementot dava elektri~na struja ~ija ja~ina e dotol-
230
ku pogolema dokolku e pogolema osvetlenosta

na negovata povr{ina. Imeno, strujata niz
galvanometarot e proporcionalna so osvetlenosta. Skalata na galvanometarot namesto
vo amperi e graduirana vo luksi. Pri mereweto foto}elijata e postavena na povr{inata
~ija osvetlenost se meri i se ~ita soodvetnata
osvetlenost na skalata na galvanometarot.
Takvi luksmetri, poznati kako eksponometri, se vgradeni vo podobrite fotografski
aparati i so nivna pomo{ se opredeluva ekspozicijata pri slikaweto na objekti vo zavisnost od nivnata osvetlenost.
ZADAÂ. So pomo{ na Bunzenovoiot fotometar da se opredeli ja~inata na svetlinski
izvor, ako e poznata ja~inata na eden standarden izvor. Za sekoj svetlinski izvor se pravat pove}e merewa pri razli~ni rastojanija.
Rezultatite se sreduvaat vo tabela i se prikaùvaat preku gre{kite pri mereweto.
PRIMER 1. Luminiscentna cilindri~na svetilka so dijametar 3 cm i dolìna 30 cm (neonka), na rastojanie od 6 m vo nasoka normalna na
oskata na svetilkata, sozdava osvetlenost od
1 lx. Da se opredeli: a. ja~inata na svetlinskiot izvor vo nasoka normalna na oskata na
svetilkata. b. luminancija (sjaj).
Re{enie. Bidej}i dolìnata na svetilkata e
20 pati pomala od rastojanieto 6 m kade {to
se meri osvetlenosta, svetilkata moè da se
razgladuva kako to~kest izvor,. pa ja koristime ravenkata (3), od kade za ja~inata na svetlosen izvor se dobiva:
E r2 ; I
1lx 6 2 ; I
36 cd
Luminancijata LM se opredeluva od ravenkata

(9) : LM
I
S
; kade {to S e povr{inata na sve-
tilkata nabquduvana od mestoto na osvetluvawe. Poradi nejzinata cilindri~na forma vidlivata povr{ina ima forma na pravoagolnik
so dolìna ednakva na dolìnata na svetilkata i {irina ednakva na dijametarot na svetilkata. Zatoa S ld , kade {to l 0,3 m , a
d 0,03 m . So zamena se dobiva:
LM
I
ld
36 cd
0,3 0,03
4 10 3
cd
m2
11. Atomska fizika
11.1. MODELI NA ATOMOT

Do po~etokot na XX, vrz osnova na mnogubrojni eksperimenti, se nasobraa golem broj
soznanija deka atomot ne e najmalata nedeliva
~estica na materijata i deka toj se sostoi od
pozitivno i negativno naelektrizirani ~estici. Na toa ukaùvaat otkritijata kako {to
se: katodnite i kanalnite zraci kako snop od
pozitivni i negativni ~estici, jonizacijata,
prirodnata radioaktivnost, rendgenskite zraci, termoelektronskata emisija, fotoelektri~niot efekt. Zatoa neminovno se postavuva i pra{aweto: Kakva e gradbata na samiot
atom?
Sl. 1. Model na atomot spored Tomson
So cel da se opredelat fizi~kite karakteristiki na atomot (goleminata, strukturata, polneòt, energijata) i negovata gradba, atomot
se prikaùva so pomo{ na modeli.
Eden od prvite modeli e Tomsonoviot
model na atomot (sl.1), predloèn vo 1903 god.
od J. Tomson. Soglasno so ovoj model, atomot e
sfera od pozitivnoto koli~estvo elektri~estvo vo koja se rasfrleni negativnite
elektroni, sli~no kako suvo grozje vo puding.
Spored ovoj model, elektronite osciliraat okolu svoite ramnote`ni polo`bi. So
cel da se objasni mehanizmot na emisija na
elektromagnetnoto zra~ewe od strana na atomot, atomot se tretira kako linearen harmoniski oscilator. So ovoj model moè da se objasni elektri~noto praznewe niz gasovite,
elektrolizata i dr.
Me|utoa, cvrsti dokazi vo rasvetluvaweto na strukturata na atomot se dobieni so
eksperimentite na E. Raderford.
Planetaren model na atomot. Vrz osnova na eksperimentalnite rezultati dobieni
pri rasejuvawe na D-~estici (dvojno jonizirani atomi na helium Ne++) od tenki liv~iwa od
zlato, potkrepeni so teoriskite presmetuvawa, E. Raderford vo 1911 godina go predloìl prviot eksperimentalen model na atomot.
Vo literaturata ovoj model na atomot se sretnuva pod imeto: planetaren model, jadren
(nuklearen) model na atomot (bidej}i od nego
prvpat se spomenuva atomskoto jadro).
E. Raderford i negovite sorabotnici H.
Gajger i E. Marsden, so cel da ja proverat raspredelbata na pozitivniot polne` vo atomot,
gi brojat rasejanite D-~estici od tenki liv~iwa zlato, odnosno scintilaciite (svetkawata) koi gi sozdavaat D-~esticite na eden luminiscenten ekran. Od eksperimentite gi izveduvaat slednive zaklu~oci:
- najgolemiot broj D- ~estici pominuvaat
niz liv~eto od zlato bez otklonuvawe. Toa
zna~i deka vo atomite ima golemi praznini;
- mnogu e mal brojot na D-~esticite koi pri
minuvaweto niz tenkoto liv~e se otklonuvaat
pod agol od 90q ili pogolemi agli. Vakvoto
odnesuvawe e povrzano so prostorniot raspored na elektri~nite polneì na atomot.
Nema somne` deka promenata na pravecot na dvièweto na D-~esticite e rezultat
na nivnoto zaemnodejstvo so pozitivnite elektri~ni polneì vo atomot.
Vrz osnova na eksperimentalnite rezultati, E. Raderford do{ol do soznanie deka sekoj atom se sostoi od pozitivno naelektrizirano jadro, ~ij polne` e +Ze (Z - reden broj
na elementot vo Mendeleeviot perioden sistem, e - elementarniot elektri~en polne`), a
po zatvoreni orbiti se dviàt elektronite,
Ako elektronite vleguvaat vo sostavot
na atomite, a atomot e elektroneutralen, sleduva zaklu~okot deka pozitivnoto koli~estvo
elektri~estvo vo atomot treba da e ednakvo so

negativnoto koli~estvo elektri~estvo. t.e.
okolu jadroto kruàt Z elektroni.
Spored presmetkite, radiusot na atomskoto
jadro e ~ 10 m (atomot ima radius ~10 m).
Bidej}i e mala verojatnosta D-~esticite na
svojot pat da go pogodat maloto atomsko jadro
(sli~no kako da pogodite olovni sa~mi vo golem kup seno), najgolemiot del pominuvaat niz
tenkoto liv~e. Masata na elektronite e sose-
231
11. Atomska fizika
ma mala. Toa zna~i, moè da se zeme deka celo-
kupnata masa na atomot e skoncentrirana vo

negovoto jadro.
D
+Ze
}e mora da emituva elektromagnetni branovi,

a so toa se namaluva i negovata energija.
Poradi gubeweto na energijata, elektronot ne
bi moèl da se dviì po orbita so konstanten
radius, taka {to radiusot postepeno }e se
namaluva i elektronot bi trebalo da padne
vrz atomskoto jadro, {to protivre~i na
opitite (sl. 3).
D
Sl. 2. Patekite na rasejanite D- ~estici pri
minuvawe pokraj eden od atomite na tenko metalno
liv~e od zlato.
Spored zakonite na klasi~nata fizika,

Raderfordoviot model na atomot moè da bide stabilen samo koga elektronot so masa me i
polne` e se dviì okolu jaroto po kru`na pateka so radius r. Centripetalnoto zabrzuvawe
{to go ima elektronot e naso~eno kon centarot na kru`nicata, jadroto i elektronot zaemnodejstvuvaat so Kulonovata sila, taka {to
vtoriot Wutnov zakon moè da se zapi{e:
me v 2
r
1 Ze
.
4SH o r 2
(1)
kade {to v e liniskata brzina na elektronot,

H o e dielektri~nata konstanta na vakuumot, Ze
e elektri~niot polne` na jadroto. Vo poslednata ravenka dvete nepoznati, radiusot r i liniskata brzina v, moè da imaat beskone~no
mnogu vrednosti, odnosno r i v se menuvaat
kontinuirano, taka {to pri premin na elektronot od edna na druga orbita moè da se zra~i bilo koja energija, t.e. spektrite na atomite bi trebalo da bidat kontinuirani. No realno, eksperimentite pokaùvaat deka atomite
imaat liniski spektri karakteristi~ni za sekoj element.
Spored zakonite na klasi~nata elektrodinamika, elektronot, dvièj}i se zabrzano,
232
e
Sl. 3
Koga elektronot bi se pribliùval kon

atomskoto jadro, }e se zgolemuva brojot na zavrtuvawata {to gi pravi elektronot za edinica vreme. Soglasno klasi~nite zakoni, treba kontinuirano da se zgolemuva i frekvencijata na emituvanoto elektromagnetno zra~ewe.
Nezavisno od toa {to modelot na Raderford e ~ekor napred vo vrska so idejata za
gradbata na atomot, sepak taka zamisleniot
model ima pove}e nedostatoci. Toj ne moèl
da se vklopi vo ramkite na klasi~nata fizika.
Pretpostavkata za dvièwe na elektronite po
kru`ni orbiti Raderford ja dal poradi toa
{to samo pod takov uslov tie moè da se nao|aat na opredeleni rastojanija od atomskoto
jadro. Koga elektronite bi miruvale, bi bile
privle~eni od jadroto, a so toa atomot bi
prestanal da postoi kako takov.
Iako spored Raderfordoviot model na
atomot moè da se ostvari nekoja stabilnost
na atomot, me|utoa mnogu pra{awa na koi so
ovoj model ne moè da se dade odgovor ostanale nere{eni. So ovoj model ne moè{e da se
objasni dobivaweto na liniskite spektri, kako i site drugi pojavi vo vrska so emisijata i
apsorpcijata na elektromagnetnoto zra~ewe.
Ovie protivre~nosti jasno pokaùvaat

deka zakonite za mikrosvetot ne se isti so
onie {to vaàt za makrosvetot.
11. Atomska fizika
11.2. BOROV MODEL NA ATOMOT

N. Bor ja zadrùva osnovnata ideja za
planetarniot model na atomot, no vo nego voveduva kvantuvawe. Pri formulirawe na modelot N. Bor se rakovodi od kvantnite pretstavi za emisija i apsorpcija na zra~eweto,
predloèni od Plank i Ajn{tajn, no voveduva
i opredeleni pretpostavki koi nemaat osnova
vo klasi~nata fizika.
N. Bor vo 1913 godina ja predloìl teorijata koja se primenuva ne samo na najprostiot atom - atomot na vodorodot, no i na
vodorodno sli~ni atomi koi se sostojat od
atomsko jadro so elektri~en polne` Ze i eden
elektron okolu jadroto. Takvi sistemi se
jonite na He+, Li2+, Be3+ i drugi. Bor bez kakvi
bilo dokazi gi predloìl slednive kvantni
postulati:
Prv Borov postulat (postulat za stacionarnite sostojbi): od beskone~niot broj

elektronski orbiti, koi se mo`ni spored klasi~nata fizika, postojat samo strogo opredeleni orbiti ~ija energija e kvantuvana. Ovie
edinstveno mo`ni orbiti se nare~eni stacionarni orbiti.
Elektronot koga se dviì po stacionarnite orbiti ne emituva elektromagnetno
zra~ewe, bez razlika {to se dviì zabrzano.
Takvite sostojbi na atomot kade energijata e
nepromeneta se nezavisni od vremeto i se
nare~eni stacionarni sostojbi;
Vtor Borov postulat (pravilo za kvantuvawe na orbitite): postojat samo onie stacionarni orbiti na elektronot za koi momentot na impulsot na elektronot, koj e ramen na
proizvod od negoviot impuls p=mv i radius r e
kvantuvana veli~ina, t.e. dobiva samo opredeleni diskretni vrednosti:
me v n rn
h
,
2S
n 1, 2, 3, .... (1)
kade {to me e masata na elektronot, v n e

brzinata po n-ta orbita so radius rn , h e
Plankovata konstanta, n e cel pozitiven broj,
podocna nare~en glaven kvanten broj;
Tret Borov postulat (pravilo za frekvenciite): pri premin na atomot od edna

stacionarna sostojba so energija En vo druga
stacionarna sostojba so energija Em, toj emituva ili apsorbira eden kvant energija hf,
taka {to toj kvant e ednakov na razlikata na
energijata od ovie dve sostojbi.
Pri En > Em atomot emituva foton so energija
hf nm
En Em ,
(3)
Vo ovaa formula f nm e frekvencija na

emituvaniot foton ili, kako u{te se veli,
frekvencija na preminot od sostojba n vo sostojba m. Vakvite premini se vikaat kvantni
premini.
Za da premine atomot od sostojba so pomala energija Em vo sostojba so pogolema energija En potrebno e toj da apsorbira foton so
energija hf mn E n E m .
Postulat od latinskiot zbor postulatumzna~i potreba. Postulatite se koristat bez

dokazi kako osnova za sozdavawe nau~ni
teorii.
Borovata teorija lesno i dostapno go
opi{uva dvièweto na elektronite okolu
atomskoto jadro i emisijata i apsorpcijata na
energijata kaj atomite.

1. Koi se nedostatocite na Tomsonoviot
model na atomot?
2. Koi se nedostatocite na Raderfordoviot model na atomot?
3. Kako glasat Borovite postulati?
N. Bor (Niels Henrik Bohr, 18851962). Po zavr{uvawe na
studiite izvesno vreme rabotel so X. X.Tomson, a potoa i
so negoviot u~itel E. Raderford.
Avtor e i na teorijata za
sloènoto jadro,
Vo 1922 godina za rezultatite od oblasta na teorijata
za strukturata na atomot,
dobil Nobelova nagrada.
233
11. Atomska fizika
11.3. OBJASNUVAWE NA
SPEKTRITE NA VODORODNIOT
ATOM SPORED BOROVIOT
MODEL
Neminovno be{e pra{aweto: Dali e
mo`no so koristewe na Borovite postulati da
gi opredelime radiusite na stacionarnite orbiti, liniskata brzina na elektronite i energijata na vodorodniot atom?
samo dve nepoznati veli~ini, mo`no e od niv

da se opredelat brzinata v n i raduisot rn . Od
ravenkata (2) se dobiva:
vn
rn
ao
Sl.1.
Da se potsetime, spored ovoj model,

elektronot okolu atomskoto jadro na
vodorodot i jonite sli~ni so nego se dviì po
stacionarni orbiti opredeleni so dva uslova:
eden klasi~en i eden kvanten. Neka
pretpostavime deka postoi atom sostaven od
jadro so polne` Ze i eden elektron (sl.1). Pri
ramnomernoto dvièwe na elektronot, po n ta stacionarna orbita so radius rn e
zadovolen klasi~niot uslov:
1 Ze 2
,
4SH o rn2
(1)
kade {to me e masata na elektronot, v n e negovata liniska brzina, Ho e elektri~nata

konstanta.
Dozvolenite kru`ni orbiti na elektronot se opredeleni so kvantniot uslov, daden
so vtoriot Borov postulat:
me v n rn
h
n
.
2S
(2)
Bidej}i vo ravenkite (1) i (2) postojat
234
(3)
n2
Hoh2
Ze 2 me S
(4)
Za atomot na vodorodot (Z=1) prvata

stacionarna orbita (n=1) ima najmal radius.
Toj iznesuva:
Q=+Ze
me v n2
rn
n = 1, 2,...
Ako ravenata (3) se kvadrira i se vnese

vo (1), za radiusot na n-tata stacionarna
orbita se dobiva:
&
vn
rn
nh
;
2S me rn
r1
Ho h2
e 2 me S
(5)
Veli~inata a o e nare~ena Borov radius.

Spored Boroviot model, elektronot kaj atomot na vodorodot moè da se dviì po kru`ni
orbiti samo so opredeleni radiusi. Radiusite
r1, r2, ... , rn pretstavuvaat radiusi na prvata,
vtorata, tretata, ... , n- tata Borova orbita.
Radiusite na stacionarnite kru`ni orbiti na
elektronot kaj atomot na vodorodot me|u sebe
se odnesuvaat kako kvadratite na prirodnite
celi broevi:
r1 : r2 : r3 : . . . rn
12 : 2 2 : 3 2 : 4 2 : . . . n 2
PRIMER 1. Kolkava e goleminata na prviot

i vtoriot Borov radius na elektronot vo
atomot na vodorodot?
Re{enie. Koristej}i ja ravenkata (4) }e go
opredelime radiusot na najbliskata orbita na
atomot na vodorodot, t.n. Borov radius a o :
ao
ao
r1
Hoh2
e 2 me S
8,854 10 12 C 2 m 2 N 1 (6,626 10 34 J s) 2

S (1,60218 10
19
C) 9,10938 10
a o | 0,53 10
10
31
kg
m.
Ovaa golemina e vo soglasnost so toa {to go
11. Atomska fizika
znaeme za goleminata na radiusot na atomot.

Vtoriot Borov radius iznesuva:
r2
2 2 ao
4 ao .
Radiusot na stacionarnite orbiti na

elektronot e veli~ina {to te{ko moè da se
izmeri. Me|utoa, energijata {to ja apsorbira
i emituva atomot, eksperimentalno moè da
se opredeli. Spored prviot Borov postulat,
elektronot se dviì po stacionarni orbiti
na koi odgovara to~no opredelena energija.
Energijata E n na elektronot vo atomot na
vodorodot e opredelena so:
En
1 me e 4
n 2 8H o2 h 2
n = 1, 2,..
(6)
Ravenkata (6) pokaùva deka energijata na

elektronot (zaedno so nego i na atomot) e
kvant t.e. dopu{teni se samo nekoi vrednosti

na energijata. Negativnata vrednost za
energijata pokaùva deka postoi svrzan
sistem: jadroto i elektronot formiraat atom.
Atomot moè da se najde vo razli~ni
energetski sostojbi koi se opredeluvaat so
celite (kvantni) broevi n. S dodeka postoi
svrzana sostojba pome|u elektronot i jadroto

na atomot, energijata prima negativni vrednosti. Energijata na slobodniot elektron ne e
kvantuvana.
Najmalata mo`na energija na atomot
odgovara na osnovnata sostojba kade n=1.
Sostojbite so n>1 imaat pogolema energija, i
toa se vozbudeni sostojbi na atomot.
Vo ravenkata (6) ako se vnesat vrednostite za masata i polneòt na elektronot,
dielektri~nata konstanta H o i Plankovata
konstanta, }e se dobie energijata na na n-tata
Borova orbita koja iznesuva:
En
2,18 10 18
1
n
J 13,598
1
n
eV
E1
13,6 eV , n=1, na prvata Borova orbita,
E2
1
13,6 eV , n=2, na vtorata i t.n.
4
Imeno, energijata raste so 1 / n (bidej}i e

negativna) i za n o f teì kon nula: toga{
elektronot go napu{ta atomot, t.e. atomot se
jonizara.
Da istakneme deka na vkupnata energija
{to ja ima elektronot vo edna od stacionarnite orbiti odgovara edno energetsko nivo
(edna kvantna sostojba na atomot). Spored toa,
za sekoja stacionarna orbita na elektronot,
atomot ima to~no opredelena energija, nare~ena energetsko nivo na atomot.
Pri nagolemuvaweto na n, energetskite
nivoa se dobliùvaat kon edna granica, koja
odgovara za vrednosta na n o f.
Spored tretiot Borov postulat, pri
premin od edno energetsko nivo so energija En
na ponisko energetsko nivo Em (n > m), se
emituva kvant so energija:
Ef
hf
En Em
me e 4 1
1

2 2 2
8 Ho h m
n2
(7)
Pritoa, izrazot
me e 4
8H o2 h 3 c
(8)
e poznat kako Ridbergova konstanta R.

Spored toa, od ravenkata za frekvencijata se
dobiva:
1
1
cR 2 2 , m < n .
n
m
(9)
Presmetanite frekvencii, odnosno branovi

dolìni, za spektralnite linii vo spektarot
na atomot na vodorodot, spored ravenkata (9),
napolno se sloùvaat so eksperimentalno opredelenite vrednosti. Toa be{e i siguren dokaz {to ja potvrduva{e ispravnosta i primen-
livosta na Borovata teorija pri objasnuvawe

na spektarot na vodorodot.
Navedenata Borova relacija ovozmoùva ednostavno grafi~ki da se prikaè nastanuvaweto na spektralnite linii i zakonomernosta na spektralnite serii kaj atomot na
vodorodot.
235
11. Atomska fizika
E(eV)
Lajmanova
serija
JONIZACIJA NA ATOMOT
- KONTINIUM
0
-054
-0,852
-1,51
n=v
Breketova n=4
Pa{enova
n=3
Balmerova
serija
n=1
n=2
n=2
Balmerova
serija
-3,39
prva vozbudena -3,39 eV
n=3
n=4
Pa{enova
serija
Lajmanova
serija
n=5
n=1
-13,6
osnovna sostoj ba
Sl. 2. Dobivawe na spektralnite serii na

vodorodot.
Na sl.2 {ematski se prikaàni mo`nite kru`ni orbiti na elektronot kaj atomot na
vodorodot. Strelkite pokaùvaat od koja na
koja orbita elektronot preskoknuva. Istovremeno sekoja strelka simbolizira i edna spektralna linija. Ovde jasno se gleda deka edna
spektralna serija ja so~inuvaat site linii
{to se dobivaat pri preskoknuvaweto na
elektronot od koja bilo podale~na orbita na
opredelena.
[ematski dobivaweto na spektralnite
linii i serii vo spektarot na vodorodot mnogu popregledno se prikaùva preku energetskite nivoa na atomot.
Na sl. 3 so horizontalnite linii se
prikaàni energetskite nivoa na atomot na
vodorodot, t.e. mo`nite energetski sostojbi
(kvantni sostojbi na atomot na vodorodot).
Horizontalnata linija, ozna~ena so n=1, ja
prikaùva najniskata energetska sostojba na
atomot, odnosno osnovnata energetska sostojba koga atomot ne e vozbuden. Najgornata
linija, pak, ozna~ena so n=f, ja prikaùva
granicata na diskontinuiraniot energetski
spektar na atomot, odnosno od tamu
elektronot go napu{ta atomot i se emituva
kontinuiran spektar.
236
-13,6 eV
Sl. 3. Raspored na energetskite nivoa kaj

atomot na vodorodot i mo`nite kvantni
premini.
Sekoja vertikalna otse~ka so strelka
simbolizira po eden kvanten premin na atomot, a istovremeno i po edna spektralna linija {to se pojavuva pri toj premin.
Koga elektronot preminuva od koja bilo
podale~na orbita (n=2, 3, 4,....) na prvata (m=1),
se dobiva Lajmanovata serija. Taa e vo ultravioletoviot del od spektarot. Frekvencijata
na spektralnite linii e opredelena so:
1
1
Rc 2 2
n
1
n=2, 3, 4 .....
(9)
Balmerovata serija (koja e vo vidliviot del)

se dobiva koga elektronot preskoknuva od koja
bilo podale~na (n=3,4,5,...) na vtorata (m=2)
orbita. Taa e vo vidliviot del na spektarot.
1
1
Rc 2 2
n
2
, n= 3, 4, 5 .....
(10)
Moè da zaklu~ime deka so Boroviot

model na atomot na ednostaven na~in moè da
se objasni spektarot na vodorodot, no ne i na
posloènite atomi.
11. Atomska fizika
PRIMER 2. Kolkava minimalna energija

treba da apsorbira atomot na vodorodot za da
se jonizira?
Re{enie. Taa energija e ednakva so energijata
za "otkinuvawe" elektron od H- atomot:
E = Ef - E1; kade {to E1
me e 4
8H o2 h 2
; n=1
9,11 10 34 1,6 4 10 76
E1
E1
2,18 10
8 (8,85 10 12 ) 2 (6,62 10 34 ) 2

18
13,598 eV
E = 0 - (- 13,6 eV) = 13,6 eV.

Istata energija od 13,6 eV atomot na
vodorodot ja emituva vo forma na elektromagnetno zra~ewe koga pominuva od jonizirana vo neutralna sostojba, t.e. koga N+- jonot
prima eden sloboden elektron. Ovaa energija
u{te se vika energija na svrzuvawe na elektron vo atomot.
Borovata teorija so direktna primena
na pravilata za kvantuvawe go razgleduva dvièweto na elektronite okolu atomskoto jadro
kako prosto mehani~ko dvièwe na edno telo
vo prostorot, iako toa e sosema posloèno.
Najgolem nedostatok na Borovata teorija se
nao|a vo nejzinata vnatre{na protivre~nost:
nitu e dosledno kvantna nitu e dosledno klasi~na teorija od edna strana se primenuvaat
pravilata za kvantuvawe, a od druga strana
smeta deka dvièweto na elektronot se pokoruva na klasi~nite zakoni.
Poradi toa, redica problemi ne moè
da se objasnat so Borovata teorija. Taka, na
primer, ne moè da se objasni strukturata na
stabilnite orbiti kaj atomot na heliumot koj
ima dva elektrona; ne moè da se objasni
intenzitetot na oddelnite spektralni linii;
potoa pojavata cepewe na spektralnite linii;
na niza bliski linii, koja bara za edna ista
vrednost na glavniot kvanten broj n da odgovaraat pove}e bliski energetski sostojbi.
PRA[AWA I ZADAÎ
1. [to e toa spektralna linija? Koi spektralni serii gi ima vodorodot. Kako se prikaùvaat {ematski i kako se dobivaat?
2. Opredelete ja brzinata na elektronot na
prvata Borova orbita i sporedete ja so brzinata na svetlinata.
(Odgovor: 2,19106 m/s)
3. Da se presmeta vrednosta za Ridbergovata
konstanta.
4. Pri apsorpcija na foton, elektronot vo
atomot na vodorodot preminuva od vtorata vo
tretata stacionarna orbita. Da se opredeli
energijata i frekvencijata na fotonot.
(Odgovor:1.88 eV; 1.781014 Hz)
5. Koi uslovi se koristat pri opredeluvaweto
na radiusot, brzinata i energijata na atomot?
6. [to ne moè{e da se objasni so Borovata
teorija i zo{to?
Pobarajte ja na internet veb stranicata :
http://www.n-t.org/ri/br/sf05.htm
11. 4. LUMINISCENCIJA
Luminiscencijata e pojava na emisija na
svetlina koja ne e pridruèna so emisija na
toplina. Luminiscencijata ne podleì na zakonite za toplinsko zra~ewe, pa moè da se
pojavi intenzivno i na niski temperaturi.
Zborot luminiscencija poteknuva od latinskiot zbor lumenis {to vo prevod zna~i
svetlina. Osven vo vidliviot del od spektatot, luminiscentnoto zra~ewe moè da bide
od ultravioletovata oblast, pa s do infracrvenoto zra~ewe
Pri apsorpcijata na kakov bilo vid energija, osven toplinska energija, ~esticite na
luminiscentnata supstancija (molekuli, atomi ili joni) preminuvaat vo vozbudena sostojba i vo zavisnost od vidot na supstancijata vo
taa sostojba moè da ostanat 10-9 y do nekolku
~asovi, denovi, pa i meseci. Pri povtornoto
vra}awe vo osnovnata energetska sostojba tie
emituvaat luminiscentna svetlina.
237
11. Atomska fizika
Energijata {to vo nekoi materii predizvikuva luminiscencija moè da bide od razli~ni

vidovi. Zavisno od na~inot na pobuduvaweto,
t.e. koj vid energija se pretvora vo energija na
elektromagnetno zra~ewe, postojat pove}e
razli~ni vidovi luminiscencija, i toa:
katodoluminiscencija nastanuva kako rezultat na energijata {to ja predavaat elektronite (katodnite zraci) pri sudir so dadena
materijalna prepreka. Vrz osnova na primenata na ovaa pojava rabotat razli~ni katodni
cevki, radarite, elektronskiot mikroskop;
elektroluminiscencija nastanuva pri direktno pretvorawe na elektri~nata energija
vo energija na elektromagnetno zra~ewe, i toa
obi~no pri elektri~no praznewe niz razredeni gasovi. Toa se koristi za izrabotka na cevki za reklamirawe ili drugi potrebi. Bojata
na luminiscencijata zavisi od prirodata na
gasot. Na ovoj princip rabotat i fluorescentnite svetilki;
hemoluminiscencijata nastanuva kako rezultat na pretvorawe na hemiskata energija
pri opredeleni hemiski reakcii vo elektromagnetno zra~ewe. Na primer, kako posledica
na oksidacija na fosforot, toj sveti;
bioluminiscencija (hemoluminiscencija na
ìvite organizmi) se javuva pri protekuvawe
na hemiski reakcii vo ìvite organizmi;
triboluminiscencija nastanuva pri deformacija ili drobewe na nekoi kristali,
taka {to mehani~kata energija se pretvora vo
elektromagnetno zra~ewe;
sonoluminiscencija e luminiscencija pobudena od ultrazvuk;
radioluminiscencija nastanuva pod vlijanie na visokoenergetski ~estici, radioaktivni zraci (ovoj vid luminiscencija e zna~aen pri detekcija na jonizira~ki zra~ewa);
rendgenoluminiscencija e luminsiscencija
predizvikana so rendgenskite zraci;
fotoluminiscencija e rezultat na apsorpcija
na
svetlinsko
zra~ewe.
Pri
fotoluminiscencijata obi~no za vozbuduvawa
se koristi ultravioletova svetlina, a se pojavuva fotoluminiscentno zra~ewe vo vidliviot del od spektarot. So drugi zborovi, koga
dadena supstancija se osvetluva so svetlina so

odredena branova dolìna, taa emituva
svetlina so pogolema branova dolìna.
238
Luminiscencijata moè da se razlikuva ne

samo po nejziniot predizvikuva~ tuku i po
vremeto na ìvot vo vozbudena sostojba, {to
se manifestira so vreme na traewe na
luminiscentnata emisija po prestanuvawe na
pobuduvaweto.
Telata {to luminisciraat samo za vreme
dodeka trae apsorpcijata na nadvore{nata
energija se fluorescentni tela, a pojavata se
vika fluorescencija. Ako teloto prodolùva
da sveti i po zavr{uvaweto na apsorpcijata na
nadvore{nata energija, taa pojava e fosforescencija. Fosforescencijata moè da trae
od desetina delovi na sekundata do nekolku
~asovi, denovi, pa duri i meseci. Vakvata
podelba moè da se kaè deka e uslovna zatoa
{to vremenskata granica na traewe na svetlinata te{ko se opredeluva.
Dali teloto }e fluorescira ili }e fosforescencira, zavisi od mehanizmot spored
koj vozbudeniot atom pominuva od edno energetsko nivo so pogolema kon energetsko nivo
so pomala energija. Fluorescencijata e svojstvena za telata od site tri agregatni sostojbi,
dodeka fosforescencijata e svojstvena samo
za tvrdite tela.
Za luminiscentnoto zra~ewe vo odredeni
granici vaì Stoksovoto pravilo, spored koe
fotoluminiscentnata svetlina se karakterizira so pogolema branova dolìna otkolku

svetlinata {to ja predizvikala fotoluminiscencijata.
O
Sl. 1.
Kako ilustracija na Stoksovoto pravilo e

daden grafikot na sl.1 na koj e pretstaven
intenzitetot I na apsorbiranata spektralna
lenta (A) i emituvanata (L) vo zavisnost od
branovata dolìna O.
Od sl. 1 se gleda deka maksimumot na luminiscentnata svetlina L e pomesten vo odnos na
11. Atomska fizika
maksimumot A na apsorbiranata svetlina kon

pogolemite branovi dolìni.
Stoksovoto pravilo neposredno sleduva od
kvantnata priroda na svetlinata: koga dadena
supstancija }e se osvetli so monohromatska
svetlina so frekvencija fo, toga{ molekulot
(atomot, jonot) na supstancijata apsorbira
foton so energija hfo i preminuva vo vozbudena sostojba. Del od apsorbiranata energija
molekulot (atomot, jonot) moè da izgubi, predavaj}i ja na drugite molekuli (atomi, joni) vo
razni neopti~ki procesi. Preostanatata
energija pri vra}aweto vo nevozbudena sostojba molekulot ja emituva vo vid na svetlinski
foton so energija hf. Ako izgubeniot del od
energijata se ozna~i so A, toga{ vaì:
hf =hfo - A .
(1)
Bidej}i A t 0 i f d f o, frekvencijata na
emituvanata svetlina e ednakva ili pomala od
frekvencijata na eksitacionata svetlina.
Branovata dolìna, pak, na fotoluminiscentnata svetlina e ednakva ili pogolema od
eksitacionata svetlina OtOo. Zatoa, luminoforite, osvetleni so UV svetlina, svetat vo
vidliviot del od spektarot.

Fosforescencijata e prodolèna luminiscencija. Po prestanuvaweto na vozbuduva~kata
pri~ina, luminoforot sveti dosta dolgo, pove}e ~asovi i denovi. Fosforescencijata se
nabquduva kaj kristalnite supstancii koi se
vikaat kristalofosfori.
Eksperimentite pokaùvaat deka ~istite
kristali prakti~no ne luminisciraat. Za da
se pojavi luminiscencijata, potrebno e da bide naru{ena kristalnata struktura. Toa se
postignuva so vnesuvawe atomi na te{kite
metali, nare~eni aktivatori. Aktivatorot
doveduva do pojava na dopolnitelni nivoa na
energetski sostojbi na atomot metastabilni
sostojbi Em. Vo niv atomot moè da ostane
mnogu podolgo od 10-8 s.
Koli~estvoto na aktivatorot moè da bide
nezna~itelno. Vakvite sostavi, vo koi fosforescencijata e uslovena od prisustvoto na
aktivatori, se nare~eni luminofori.
Dali teloto }e fluorescira ili }e fosforescira, zavisi od mehanizmot spored koj vozbudeniot atom od povisokoto En pominuva vo
osnovnoto energetsko nivo Eo. Ovoj mehanizam
{ematski e prikaàn na sl.2.

Ako atomot po pobuduvaweto ne se vra}a
direktno vo osnovnata energetska sostojba Eo,
tuku prvo vo nekoja povisoka Em, a potoa vo
osnovnata sostojba, se emituva foton koj ima
pomala energija od apsorbiraniot foton, t.e.
se emituva foton koj ima frekvencija pomala
od apsorbiranata:
f aps
En Eo
h
! f em
Em Eo
h
(2)
En
f
l
u
o
r
e
s
c
e
n
c
i
j
a
Em
Eo
f
o
s
f
o
r
e
s
c
e
n
c
i
j
a
Sl. 2.
Luminiscencijata nao|a {iroka primena kaj
razli~nite rendgenski aparati i pri fluorografskoto snimawe.
Spektarot na luminiscencijata zavisi
samo od strukturata na supstancijata. Toa e
iskoristeno pri luminiscentnata spektralna
analiza za opredeluvawe na sostavot i ~istotata na supstanciite.
Luminiscencijata na nekoi organski kristali (naftalin, antracen, natrium jodid so
primesi na talium) denes se koristat za detekcija na naelektrizirani ~estici i J-zraci.
Sli~ni svojstva pokaùvaat i nekoi rastvori.
Inertnite gasovi pod dejstvo na zra~ewe ili
naelektrizirani ~estici, isto taka, luminisciraat i zatoa se koristat za detekcija kaj
scintilacionite broja~i.
Fluorescencijata ima {iroka primena vo
medicinata. So analiza na fluorescentni
spektri se ispituvaat makromolekulite. Fluorescentni materijali se koristat za fluorescentno boewe na preparati. Taa najduv primena vo krimtehnikata, areologijata i vo mnogu granki na tehnikata.
239
11. Atomska fizika
11.5. SPONTANA I
STIMULIRANA EMISIJA NA
ZRAÊWE
Vo eden kvantno-mehani~ki sistem (toa
moè da bide atom, molekul ili jon) kako {to
vidovme energijata na elektronite moè da
ima samo opredeleni golemini. Velime atomot kako kvantno-mehani~ki sistem moè da
se najde samo vo to~no opredeleni energetski,
odnosno kvantni sostojbi.
Koga site elektroni na eden atom se vo
svojata najniska (osnovna) energetska sostojba,
velime deka i atomot e vo osnovna kvantna
sostojba. Atomite vo procesite na emisija ili
apsorpcija na svetlina (elektromagnetno
zra~ewe) moè da preminat od edna kvantna
sosotojba vo druga. Takvite premini najednostavno moè da se prikaàt na primerot
kvanten sistem so dve energetski nivoa m i n.
Energiite na tie nivoa soodvetno neka se E m
i E n , i pritoa E n > E m .
a) APSORPCIJA
b) SPONTANA EMISIJA
razlikata me|u energiite na dvete sostojbi:
hf
hf
STIMULIRANA EMISIJA
hf
En
Nn < Nm
Nn
Nn > Nm
En
hf
hf
hf =En - Em
Em
(1)
kade {to h e Plankova konstanta. Imeno,

fotonot (kvantot so energija) ne se emituva
ili apsorbira na delovi, tuku vo strogo opredeleni porcii hf .
Pri spontanite premini fotonite se razlikuvaat me|usebe vo fazata, nasokata na {ireweto, ramninata na osciliraweto i frekvencijata. Velime, svetlinata e nekoherentna
i nepolarizirana.
Pod dejstvo na nadvore{no elektromagnetno zra~ewe, osven apsorpcija, mo`no e da
se ostvari i stimulirana emisija.
Albert Ajn{tajn, u{te vo 1917 godina, vo
svoite teoriski trudovi ukaàl na mo`nosta
za drug vid emisija, emisija koja e stimulirana
odnadvor i pri koja moè da dojde do zasiluvawe na zra~eweto.
Stimuliraniot premin od sostojba so
pogolema vo sostojba so pomala energija
( n o m ) se razlikuva od spontaniot premin
( n o m ) (sl.2).
En
En
En Em ,
Em
Sl.1. [ematski prikaz na apsorpcija na

zra~ewe i spontana emisija
Em
Nm
hf
Em
Sl.2. Stimulirana emisija na zra~ewe.

Vo eden kvantno-mehani~ki sistem mo`nite energetski premini se ostvaruvaat so:
apsorpcija na energija, spontana (stihijna)
emisija i prisilena ili stimulirana emisija.

Apsorpcija na energija (sl.1.a) nastanuva
koga atomot {to e vo osnovna kvantna sostojba
dobiva energija odnadvor, imeno atomot apsorbira kvant so energija hf.
Spontana emisija moè da se ostvari koga
elektron pominuva od povisoko E n na ponisko energetsko nivo E m (sl.1.b), pritoa, kako {to znaeme, se emituva foton ednakov na
240
Neka vrz daden ve}e vozbuden atom padne

kvant na energija so golemina ednakva na razlikata pome|u energiite na nivoata E n i E m
(hf= E n - E m ). Bidej}i atomot se nao|a vo povisokata energetska sostojba, nastanuva zaemnodejstvo pome|u upadniot foton i atomot.
Upadniot foton go stimulira atomot da se
vrati vo poniskoto nivo i namesto apsorpcija,
atomot emituva foton so energija hf= E n - E m ,
ednakva na upadniot foton.
11. Atomska fizika
Bidej}i stimuliranata emisija moè da ja

predizvika samo foton so energija ednakva na
(hf= E n - E m ), sega se dobivaat dva fotona koi
imaat ednakva branova dolìna, faza i nasoka
na prostirawe, tie se koherentni. Tie moè
da zaemodejstvuvaat so drugi dva vozbudeni
atoma i da predizvikaat novi dva stimulirani
premina. Taka se dobivaat ~etiri fotoni koi
moè da predizvikaat novi ~etiri stimulirani premini itn., pa pri ovoj proces brojot na
fotonite raste lavinoobrazno.
Koga materijalnata sredina se nao|a vo
prirodni uslovi, najgolem broj od nejzinite
atomi se vo najniskata energetska sostojba, i
kaj site atomi postoi ednakva verojatnost za
kvanten premin od poniska vo povisoka (vozbudena) energetska sostojba i obratno.
Za da se dobie koherentno i zasileno zra~ewe, neophodno e dadena materijalna sredina
da se dovede vo takva energetska sostojba kade
{to brojot na vozbudenite atomi ( N n ) vo edinica vreme i edinica volumen e pogolem od
brojot na atomite vo osnovnata sostojba ( N m )
t.e.
Nn ! Nm .
(2)
Takvite sostojbi se nare~eni sostojbi so
inverzna naselenost na atomite spored nivoata na energija, ili inverzna populacija, a

takvite sredini - aktivni.
Inverznata naselenost se postignuva so
dodavewe energija odnadvor (elektromagnetno
zra~ewe, toplotna, hemiska, elektrojonizaciona itn.). Takviot proces se vika pumpawe na
energetskite nivoa. Na ovoj na~in moè da se
postigne stimuliranata emisija da bide dominantna nad spontanata. Toa dava mo`nost za
naglo zgolemuvawe na intenzitetot na koherentnoto zra~ewe.
Vo aktivnite sredini srednoto vreme na
ìvot na atomite vo vozbudena sostojba e

podolgo otkolku kaj sredinite so normalna
naselenost. Vremeto na ìvot na atomot vo
vozbudena sostojba obi~no e od redot 10 8 s, a
vo aktivnite sredini na nekoi nivoa e
10 4 10 3 s (kaj nekoi molekuli moè da bide

i so godini). Takvite nivoa na energija se vikaat metastabilni nivoa na energija. Toa dava
mo`nost da se ostvari inverzna naselenost

( N n ! N m ). Imeno, kaj aktivnite sredini vo
Lambert-Berov-iot zakon za apsorpcija na
svetlina koeficientot na apsorpcija D
dobiva negativni vrednosti (D< 0). Aktivnata
sredina so odredena debelina namesto da go
apsorbira, nastanuva poja~uvawe na zra~eweto
- negativna apsorpcija. Takva stimulirana
emisija na koherentno zra~ewe se ostvaruva
kaj kvantnite generatori (laserite).

1. Po {to se razlikuva spontanata od stimuliranata emisija?
2. [to e toa inverzna naselenost na
atomite spored nivoata na energija ?
3. [to se toa aktivni sredini i aktivatori?
4. Osnovnoto nivo na aktivnata sredina
odgovara na energija 0,04 J, a vozbudenoto - na
0,07 J. Kolkava }e bide branovata dolìna na
emituvaniot foton ?
(Odgovor: O 623 nm )
5. Zo{to ne moè da se dobie zasiluvawe
na svetlinata pri nejzino pominuvawe niz
sredina so normalna naselenost?
Basov Nikolaj Prohorov Aleksandar Charles H.

Townes
Genadievi~
Mihajlovi~
Za pridonesot vo kvantnata elektronika vo 1964
godina Nobelovata nagrada za fizika ja podelija
X.Tauns, N. Basov i A. Prohorov.
Vo 1952 god. N. Basov i A. Prohorov, i nezavisno od niv X.Taunus, go konstruirale prviot
molekularen kvanten generator, kako predhodnik
na laserot, koj raboti vo mikrobranovata oblast
i se vika MASER Mikrowave Amplification by
Stimulated Emission of Radiation (zasiluvawe na mikrobranovi so stimulirana emisija na zra~ewe).
241
11. Atomska fizika
11. 6.
LASERI I PRIMENA
Laserite se opti~ki kvantni generatori

na monohromatski i strogo koherentni branovi na svetlina dobiena so pomo{ na stimulirana emisija. Imeto LASER e kratenka od
prvite bukvi na: Light Amplification by Stimulated
Emission of Radiation -zasiluvawe na svetlinata
so stimulirana emisija na zra~ewe.
Prviot laser koj raboti vo opti~ko podra~je e rubinskiot laser, konstruiran vo
1960 godina od amerikanskiot fizi~ar T.
Mejman.
DODAVAWE ENERGIJA
AKTIVNA SREDINA
OGLEDALO
100%
POLUPROPUSTLIVO
OGLEDALO
laserot) impulsni (rubinskiot) i impulsno

periodi~ni.
Spored spektralnata oblast na generirawe, laserite rabotat: vo infracrvena (bliska i dale~na), vo vidliva, ultravioletova i
rendgenska oblast.
Za da se objasni principot na rabota na
laserite, najprvo treba da se razgleda interakcijata na fotonite so atomite na aktivnata
sredina. Ako atomite se pobudeni so fotoni
(moè da bide i od spontanite premini) ~ija
frekvencija e ednakva so frekvencijata na
mo`ni premini od povisoka vo poniska
kvantna sostojba, se emituvaat dva fotona, koi
se koherentni so upadniot foton i se dviàt
vo ista nasoka. Tie dva fotona na svojot pat
stapuvaat vo interakcija so sledni dva pobudeni atoma, pa taka se dobivaat ~etiri fotoni
so ista nasoka i frekvencija (sl.2.a). Na toj
na~in, so procesot stimulirana emisija, brojot na sozdadeni fotoni raste lavinoobrazno.
IMPULSNO OSVETLUVAWE
Sl. 1. Opti~ka {ema na laserot.
Osnovni delovi na sekoj laser se: 1. rabotnota sredina (aktivnata sredina) kade ima
uslovi za inverzna naselenost na energetskite
nivoa, a so toa i sozdavawe na stimulirana
emisija; 2. sistem za pobuduvawe "pumpawe" na
atomite (sistem za sozdavawe inverzna
naselenost na atomite vo aktivnata sredina; 3.
opti~ki rezonator koj se koristi za oddeluvawe snop fotoni vo izbrana nasoka i formirawe koherenten svetlinski snop so opredelena branova dolìna; 4. sistem za ladewe.
Vidovi laseri. Vo praktikata se koristat pove}e vidovi laseri. Vo zavisnost od aktivnata sredina, laserite moè da se podelat
na: laseri so sredina vo tvrda, gasna i te~na
sostojba. Vo posebna grupa laseri se vbrojuvaat polusprovodni~kite laseri.
Spored metodot na pobuduvawe na atomite, laserski aktivnite sredini moè da bidat: opti~ki, toplotni, hemiski, elektrojonizacioni, so pobuduvawe so visokoenergetski elektronski snopovi itn.
Vo odnos na vnatre{niot sostav na aktivnata sredina, laserite moè da se podelat
na: atomski, molekularni i jonski, a spored
reìmot na rabota na kontinuirani (He-Ne -
242
O1
O2
hf
hf
a)
hf '
AKTIVNA SREDINA
OGLEDALO
100%
POLUPROPUSTLIVO
OGLEDALO
O1
O2
O1
O2b)
v)
Sl. 2. [ematski prikaz za dobivawe na laserska
svetlina.
Za da se zgolemi verojatnosta za interakcija

na upadnite fotoni so pobudenite atomi, t.e.
da se zgolemi intenzitetot na laserskoto
zra~ewe, neophodno e itnterakcijata da se odviva vo prostorot na opti~kiot rezonator.
Opti~kiot rezonator, vo najop{t slu~aj,
11. Atomska fizika
pretstavuva sistem od dve ogledala O1 i O2, od

koi ednoto e polupropustlivo, a drugoto reflektira 100% (sl. 1). Ogledalata imaat zaedni~ka opti~ka oska so aktivnata laserska sredina. Ako rastojanieto me|u dvete ogledalni
povr{ini e cel broj branovi dolìni na fotonite, se sozdava stoen bran, koj po
pove}ekratna refleksija od ogledalata ima
nasoka po oskata na aktivnata sredina.
Del od fotonskata lavina izleguva od
polupropustlivoto ogledalo (sl. 2.b), a del se
reflektira i povtorno se vra}a vo aktivnata
sredina. Koga lavinata fotoni }e dojde do
ogledaloto O1, se vra}a kako paralelen snop
kon ogledaloto O2 , pri {to intenzitetot na
izlezniot snop se zgolemuva (sl. 2.v). Toj
proces na multiplikacija na fotonite se
odviva na ist na~in i ponatamu s dodeka ne se
dobie maksimalna mo}nost na zra~ewe.
Rubinski laser (sl.3) . Aktivnata sredina kaj rubinskiot laser e ve{ta~ki kristal
na rubinot (Al2O3) koj sodrì primesi na
Cr2O3, i toa 0,05%. Imeno, vo kristalnata re{etka nekoi atomi od Al se zameneti so trivalentni hromni joni.
rabotno telo
puls od ~ 0,1 ms, pove}eto joni

preminuvaat od poniskoto energetsko nivo E1 na
povisokoto nivo E3 (sl. 4). Vo energetskoto nivo E3 tie ostanuvaat okolu 10-8s. Potoa ili
spontano so emisija na foton se vra}aat vo osnovnata sostojba E1, ili so poverojatniot premin E3oE2, bez emisija na svetlina, vo E2 , pritoa vi{okot energija vo vid na toplina se
predava na kristalnata re{etka na rubinot.
Na toj na~in najgolemiot broj pobudeni
joni na hromot }e se najdat vo metastabilnata
sostojba E2. Srednoto vreme na ìvot na atomite na hromot vo ovaa sostojba e 10-3, {to e za
105 pati pogolemo od vremeto na ìvot vo E3.
Za toj vremenski interval vo aktivnata sredina e ostvaruva inverzna naselenost.
E3
NEEMISIONEN
PREMIN
E2
Nn
apsorbirawe
svetlina
560 nm
Nn> Nm
EMISIONEN
PREMIN
O1 O2
ksenonska cevka
Nm
sistem za
ladewe
ogledalo
laserska
svetlina
Sl.3. Rubinski laser
Rubinskiot kristal se izrabotuva vo oblik na cilindar so strogo paralelni i posrebreni osnovi normalni na oskata taka {to
nivnoto rastojanie ja opredeluva dolìnata
na opti~kiot rezonator.
Inverznata naselenost kaj rubinskiot
laser se postignuva so ksenonska lamba, sl. 3,
koja e obvitkana okolu kristalot (aktivnta
sredina). Energijata na ksenonskite fotoni
odgovara na energijata pri premin na joni

od osnovna vo vozbudena sostojba.
<ri intenzivnoto osvetluvawe so im-
O1
694,3 nm O 2
E1
692,9 nm
Sl. 4. .Energetski premini na hromnite joni vo

kristalot na rubinot .
Sekoj foton so energija hf E 2 E1

sozdaden pri spontan premin od metastabilnata sostojba E2, vo osnovnata E1, na svojot
pat moè da predizvika stimuliran premin od
E2 vo osnovnata E1 so emisija na nov foton so
ista energija hf . Od tie dva fotona sekoj moè da predizvika ist takov stimuliran premin. Za da se obezbedi lavinoobrazno sozdavawe na fotoni, dovolno e samo eden foton da
ima nasoka po dolìnata na oskata na
rezonatorot. Fotonite koi imaat druga nasoka, se apsorbirani ili izleguvaat od aktivnata sredina. Pri stimuliraniot premin, bidej}i E2 ima sloèna struktura, se emituva
svetlina so dve bliski branovi dolìni.
243
11. Atomska fizika
Sl. 5. Primena na laserska

svetlina za
obrabotka na metali
Osnovnite svojstva na laserskata svetlina, kako {to se : vremenska i prostorna

koherentnost, visoka monohromati~nost, mala
divergentnost, golem intenzitet, lesno fokusirawe na mali povr{ini, na{le golema primena vo naukata i tehnikata.
Laserskata svetlina, poradi golemata
koherentnost popogodna e za modulacija od radiobranovite. Bidej}i laserskata svetlina
ima milion pati pogolema frekvencija od radiobranovite, pa pogolem e i brojotna informaciite (ton i slika) {to se prenesuva.
Postojat pove}e kanalni svetlovodi (opti~ki
kabli niz koi laserskiot svetlinski snop se
rasprostranuva bez apsorpcija). Laserskata
svetlina se primenuva vo kompjuterskata tehnika (laserski ~ita~i, pe~atari i dr.).
Golemata mo}nost i koncentracijata na
laserskiot snop na mala povr{ina se koristi
vo industrijata za fina obrabotka i reèwe
na cvrsti i te{kotoplivi metali (pravewe na
mikrootvori, za mikrozavaruvawe). Mo`nosta
laserskata svetlina da se fokusira na mali
povr{ini (mikroto~ki), vo medicinata se koristi kako hirur{ki no` pri precizni mikrohirur{ki operacii (operacija na oko). Pri
vakvi operacii krvnite sadovi ne krvavat.
Laserite so mala mo}nost (He-Ne laserite) moè da gi zamenat iglite za akupunktura. So laserite se otstranuvaat i razni tumori.
So laserite moè precizno da se merat
golemi rastojanija kako, na primer, na satelitite ili rastojanieto me|u Zemjata i Mese~i-
244
nata i drugi nebeski tela. Sovremenite avioni imaat laserski ìroskopi za odrùvawe
na nasokata na dvièwe. Laserite se koristat
i vo nuklearnata fuzija.
Laserskoto zra~ewe ovozmoì razvoj na
novi metodi za precizni merewa (debelini,
temperaturi, indeks na prekr{uvawe) koi vo
osnova gi imaat interferencijata i difrakcijata na koherentnoto zra~ewe.
Laserskata svetlina, poradi golemata
koherentnost e popogodna za prenos na informacii od radiobranovite. Laserskata svetlina se primenuva vo holografskata interferometrija itn.
Holografijata e metod za dobivawe
prostoren lik na predmetot, koj se zasnova na
interferencija i difrakcija na svetlinata.
Pritoa se zapi{uva amplitudata, frekvencijata i fazata na svetlinskite branovi. Holografijata ovozmoùva istovremeno zapi{uvawe na golem broj informacii na ist hologram.
Holografskoto zapi{uvawe na informacii,
osven vo informatikata, nao|a primena vo
mnogu nau~ni oblasti, na primer, vo medicinskata dijagnostika za tridimenzionalno zapi{uvawe na slika, vo holografskata mikroskopija i dr.
Pra{awa i zada~i
1. Koi se osnovnite delovi na laserot?
2. [to e toa rabotna sredina (aktivna
sredina)?
3. [to e toa sistem za sozdavawe inverzna naselenost?
4. [to e toa opti~ki rezonator?
5. Kakvi vidovi laseri ima #
rubinski
laser?
Za da nu~ite pove}e, otvorete internet
i pobarajte
1. http//dir.yahoo.cim/Science/Physics/Lasers/
2. http//www.spie.org/gateway.html
3. Opti~ki zapis na informacii i dobivawe
na CD http://www.n-t.org/ri/br/rf05.htm
4.www.howstuffworks.com;
www.howstuffworks.com; www.howstuffworks.com.
5. www.eyemdlink.com, www.
aerospace-technology.com
12. Nuklearna fizika. Radijaciona biofizika
12. 1. STRUKTURA NA
ATOMSKOTO JADRO
Atomskoto jadro e centralniot del na
atomot. Vo nego e skoncentrirano pozitivnoto koli~estvo elektri~estvo. Denes so sigurnost se znae deka atomskoto jadro se sostoi od
protoni i neutroni koi pod zaedni~ko ime se
poznati kako nukleoni.
Protonot (p) ima pozitiven polne`, ednakov so polneòt na elektronot. Neutronot
(n) e neutralna ~estica. Spored toa, samo protonite pridonesuvaat za koli~estvoto elektri~estvo na jadroto.
Atomskoto jadro se karakterizira so
elektri~en polne`:
Ze ,
(1)
kade {to so e e ozna~en elementarniot elektri~en polne`. Z e atomskiot broj na atomskoto jadro, ednakov so brojot na protonite. Z
se sovpa|a so redniot broj na elementot vo

Mendeleeviot perioden sistem. Bidej}i
atomot kako celina e elektroneutralen,
redniot broj istovremeno go opredeluva i
brojot na elektronite.
Vkupniot broj nukleoni A vo atomskoto
jadro se vika masen broj. Maseniot broj na ele-
mentot pretstavuva zbir od brojot na

protonite Z i brojot na neutronite N vo jadroto na dadeniot element, zna~i:
NZ.
(2)
Jadroto se ozna~uva so istite simboli kako i

neutralniot atom. Na primer, simbolot
A
ZX
ra. Poznati se okolu 280 stabilni jadra i pove}e od 700 (prirodni i ve{ta~ki dobieni)
nestabilni jadra. Do denes se poznati 118
elementi ~ij reden broj e od Z =1 do Z =118.
1
1H
2
1H
NEUTRONI
3
1H
PROTONI
Sl. 1. Izotopi na vodorod.

Jadrata so ednakov atomski broj Z, a razli~en masen broj A (so razli~en broj neutroni
N= A-Z) se vikaat izotopi. Pove}eto od elementite se javuvaat vo vid na stabilni i
nestabilni izotopi. Na primer, vodorodot
(Z=1) se javuva vo vid na tri izotopi (sl.1): 11 H
- protiumot (Z=1, N =0),
2
1H
- deuteriumot
(Z=1, N=1), 31 H - triciumot (Z =1, N=2); olovoto

ima tri stabilni izotopi
208
235
206
Pb, 207 Pb i
Pb , uraniumot ima pove}e izotopi
U,
233
U,
238
U.
Jadrata so ist masen broj koi pripa|aat
na razli~ni elementi se vikaat izobari.
Jadrata na izobarite se gradeni od ednakov
broj nukleoni, no imaat razli~na raspredelba
na protonite i neutronite.
Edinica za masa vo nuklearnata fizika

pokaùva deka stanuva zbor za atom so reden
broj Z i masen broj A. Taka, na primer, pi{uvaj}i 73 Li , se ozna~uva jadroto na litiumot so
reden broj 3 i masen broj 7. Toa jadro e sostaveno od vkupno 7 nukleoni, od koi 3 se protoni
i 4 neutroni. Isto taka 238
92 U go ozna~uva
jadroto na elementot uranium koe sodrì 238
nukleoni, od koi 92 se protoni.
Vo prirodata postojat golem broj atomski jad-
Masata e karakteristi~na veli~ina na atomskoto jadro. Zaradi malite masi na jadrata i

~esticite, nivnite masi ne e zgodno da se
izrazuvaat, kako {to e voobi~aeno, vo gramovi
ili kilogrami. Vo atomskata i nuklearnata
fizika masite na ~esticite i jadrata se izrazuvaat preku unificiranata edinica za atomska masa koja se ozna~uva so u. Taa e ednakva na
1/12 od masata na atomot na izotopot na
jaglerod 12C za koj masata e ednakva na 12
245
unificirani edinici za atomska masa
m(126 C)
12,000 u ; 1 u 1,660538 10
k
27
kg
Golemina na atomskoto jadro. Jadrata

kako i site kvantni ~estici, za koi vaàt
kvantnomehani~kite zakoni, nemaat strogo
opredelena granica, taka {to ne e ednostavno
da se vovede poimot radius na jadroto.
Prvite informacii za goleminata na
atomskoto jadro poteknuvaat od E.Raderford
koj gi analizira eksperimentite na Gajger i
Marzden. Imeno, toj go prou~uva rasejuvaweto
na D~estici od tenki folii od zlato i zaklu~uva deka najgolem del od masata na atomot e
skoncentrirana vo jadroto.
Minimalnoto rastojanie do koe D~esticata vo Raderfordoviot eksperiment moè
da se pribliì do jadroto, vo odredena merka,
moè da se smeta za golemina i na atomskoto
jadro. Poznavaj}i go Kulonoviot zakon za interakcija na dve pozitivno naelektrizirani
~estici, minimalnoto rastojanie do koe
D~esticata so poznata energija moè najmnogu da se pribliì do jadroto e pri ~elen sudir
(sl.2).
PRIMER 1. Da se opredeli najmaloto rastojanie do koe D~esticata moè da se pribliì do atomskoto jadro na zlatoto (Z=79).
D~esticite {to pritoa se koristat se dobieni od prirodnite radioaktivni izotopi i
imaat energija: E=7,7 MeV = 1,210-12 J (ili
brzina v
2 10 7 m /s ). Masata na D~esticata
mD 4 u 4 1,6605655 10 27 kg
e
Re{enie. Potsetete se, potencijalnata energija na ~estica so polne` Qo (vo ovoj slu~ aj
D~esticata - 2e) od izvorot na to~kest
polne` Q (jadroto-Ze) e E p
246
1 2eZe
4SH o R
9 10 9
Nm 2
e 1,60219 10 19 C .
C2
Spored toa, najmaloto rastojanie do koe

moè da se pribliìD~estica do atomskoto
1 4eZe
4SH o mv 2
jadro iznesuva: R
9 109
4 79 (1.6022 1019 )2
4 1,66 10 27 4 1014
R | 27,5 1015 m
D
Qo
10 15 m 1 fm
&
v
2e
Q Ze
Sl. 2.
Ovoj podatok pokaùva deka liniskite dimenzii na jadroto ne se pogolemi od 10-14 m. Ako
se zeme deka radiusot na atomot e od red na
golemina 0,05 - 0,1 nm, ova e edna ubedliva potvrda na Raderfordovoto sfa}awe deka atomskoto jadro zazema nesporedlivo mal del od
volumenot {to go ima atomot kako celina.
Gustinata na atomskoto jadro ne zavisi
od brojot na nukleonite vo jadroto. Prose~na-
ta gustina na jadrenata materija e ednakva za

site jadra i iznesuva okolu 21017 kg/m3. Taa e
ogromna.
1 Q Qo
. Na
4SH o R
rastojanie R, celokupnata kineti~ka energija

na D-~esticata preminuva vo potencijalna
energija na taa ~estica vo elektrostati~koto
pole na jadroto - meta, t.e:
mv 2
2
1
4SH o
JADRO
~10 -
~10
15
-10
m = 1fm
m = 0,1nm
Sl. 3. Jadren model na atomot
12.2. JADRENI SILI

Atomskoto jadro pretstavuva relativno
stabilen kvantnomehani~ki sistem od protoni
i neutroni. Relativnata stabilnost na jadroto
ukaùva na toa deka me|u nukleonite koi
vleguvaat vo sostav na atomskoto jadro dejstvuvaat specifi~ni sili koi gi nadvladuvaat
Kulonovite odbivni sili me|u protonite. Tie
se narekuvaat jadreni (nuklearni) sili.
Jadrenite sili spa|aat vo t.n. silno
zaemnodejstvo, najintenzivnoto zaemnodejstvo
vo prirodata. Tie se privle~ni sili, no ne se
od elektri~na priroda. Tie imaat posebni
karakteristiki:
1. jadrenite sili se sili na kratok
domet i se efikasni samo za najbliskite sosedni nukleoni. Radiusot na dejstvuvawe na
jadrenite sili e od red na golemina kolku i
samoto jadro (2,210-15 m).
So porastot na rastojanieto me|u nukleonite, dejstvoto na ovie sili brzo opa|a, i toa
so eksponencijalna zavisnost. Prose~no, jadrenite sili se stotina pati posilni od elektromagnetnite koi go obezbeduvaat postoeweto na atomite i molekulite. Tie ne dejstvuvaat me|u elektronite na atomot.
2. jadrenite sili imaat osobini na
zasituvawe, t.e. sekoj nukleon vo samoto jadro
zaemnodejstvuva samo so naj-bliskite nukleoni
do sebe, a voop{to ne dejstvuvaat na nukleonite nadvor od jadroto.
3. jadrenite sili ne se centralni kako
{to se, na primer, gravitacionite i elektri~nite sili;

4. jadrenite sili se nezavisni od elektri~nite polneì na nukleonite {to si
zaemnodejstvuvaat. Poradi postoewe na dva
vida nukleoni, na jadrenite sili ne vlijae
elektri~niot polne` i tie se isti me|u dva
neutrona, me|u dva protona i me|u neutron i
proton. Zatoa ovie ~estici se poznati pod op{to ime nukleoni.
Sloèniot karakter na jadrenite sili
ne ovozmoùva tie da se prikaàt so edinstveni matemati~ki relacii, kako {to e toa
slu~aj so gravitacionite i elektromagnetnite
sili.
Kakva e prirodata na jadrenite sili?
Japonskiot fizi~ar H. Jukava vo 1935 godina
pretpostavil deka zaemnodejstvoto me|u dva
nukleona treba da go prenesuva nekoja ~estica

{to bi bila kvant na jadrenoto pole. Takva
~estica e otkriena vo 1947 god.od Sesil Pauel
i e nare~ena Smezon ili pion. No, za àl, teorija od ovoj tip ne e izgradena. Vo sredinata
na {eesettite godini na XX vek postepeno se
iskristalizira pretstavata za kvarkovata
struktura na nukleonite.
Modeli za atomskite jadra. So cel da se
opi{at svojstvata na atomskite jadra i nuklearnite reakcii vo koi tie u~estvuvaat, dosega bile sozdadeni pove}e modeli za atomskite jadra. Takvi se, na primer, modelot na kapka, sloestiot model, modelot na D - ~estica i
dr.
Izu~uvaweto preku razli~nite modeli
na atomskite jadra e poradi delumnoto poznavawe na jadrenite sili i nepostoeweto na
celosna i egzaktna teorija za prikaùvawe na
strukturata na atomskoto jadro i rasporedot
na nukleonite vo nego. Nitu eden od dosega postavenite modeli ne e vo sostojba, od site aspekti, kompletno da gi opi{e svojstvata na
atomskite jadra i nuklearnite reakcii. Sekoj
od modelite prikaùva odreden broj svojstva
na jadroto i negovite sostavni delovi, taka
{to celosna slika za jadroto moè da se dobie
so primena na pove}e modeli. Na primer, so
modelot na kapka uspe{no se objasnuva fisijata (cepewe) na te{kite jadra. So pomo{ na
modelot na kapka, moè da se objasni gustinata na atomskoto jadro. Kako rezultat od zasitenosta na jadrenite sili, nukleonite vo
jadroto se rasporedeni ramnomerno, pa gustinata na jadroto e homogena, osven na povr{inata na jadroto.
Spored sloestiot model, jadrata so 2, 8,
20, 28, 50, 82 i 126 (126 e samo za neutronite)
protoni ili neutroni imaat popolneti sloevi. Sli~no kako {to se najstabilni atomite
so popolneti sloevi taka se objasnuva i
stabilnosta na ovie jadra (magi~ni jadra).
Pra{awa i zada~i
1. [to e toa masen broj, reden broj?
2. [to se toa izotopi, a {to izobari?
3. Definiraj ja unificiranata edinica za
atomska masa.
4. Kolkav e radius na atomskoto jadro?
5. Kolkava e gustina na atomskoto jadro?
6. [to se toa jadreni sili?
247
12.3. ENERGIJA NA SVRZUVAWE

NA ATOMSKOTO JADRO
Dali postoi nekakva vrska pome|u defektot na

masata 'm i energijata na svrzuvawe na
jadroto?
Atomskoto jadro, kako {to ve}e vidovme, e izgradeno od protoni i neutroni me|u
koi dejstvuvaat jadreni sili. Za da se razdeli
edno jadro na sostavnite nukleoni (nezavisni
protoni i neutroni), treba da se sovladaat silite {to gi dràt nukleonite zaedno.
Energijata {to e potrebna da se predade na jadroto za da se razdeli na sostavnite
nukleoni se vika energija na svrzuvawe na
jadroto.
Kolkava e taa energija? Za da odgovorime na ova pra{awe }e se obideme, najnapred, da odgovorime na pra{aweto: kolkava
e masata na atomskoto jadro, ako toa e
izgradeno od Z protoni i N = A-Z neutroni.
Ako masata na miruvawe na slobodniot
neutron e mn , a na protonot m p , toga{ bi
Za da ja razbereme pri~inata za defektot na masata treba da se znae vrskata me|u

masata i energijata na edno telo. Taa e postavena od Ajn{tajn vo 1905 god. Formulata za
ekvivalentnost na masata m i energijata
glasi:
trebalo masata na atomskoto jadro m j da bide
m j Zm p N mn .
(3)
Koga sistemot od sostojba vo koja nukleonite

bile nezavisni, pominal vo sostojba vo koja
nukleonite silno zaemnodejstvuvaat, energijata na sistemot se promenuva. Taa promena na
energijata iznesuva: 'E 'm c 2
Energijata na svrzuvawe na jadroto sega
moè da ja opredelime kako energija {to se
osloboduva pri formirawe na jadroto od nezavisni nukleoni:
'E
Zm p N mn . Me|utoa, preciznite merewa na

masata na miruvawe na atomskoto jadro, kako
celina, pokaùvaat deka taa sekoga{ e pomala od zbirot na masite na slobodnite nukleoni koi vleguvaat vo sostavot na jadroto
m c2 .
'm c 2
[ Zm p Nmn m j ] c 2 . (4)
PRIMER 1. Kolkava energija se osloboduva

pri sinteza na deuteronot (jadroto na atomot
deuterium) sostaveno od eden proton i eden
neutron? Masata na deuteronot e 2,013 553 u .
(1)
Re{enie.
mp
2 m p 2 mn ! m ( 42 He)
Ako
masata na protonot e
1,007 276 u , a masata na neutronot
mn 1,008 665 u , nivniot zbir iznesuva:

m p + mn =2,015 941 u .
2 p 2n
Pritoa, za defektot na masata se dobiva:
( 42 He)
'm = ( m p + mn ) m ( 1 H)
Sl.1. Ilustracija na defektot na masa kaj
jadroto na atomot na heliumot.
= 2,015 941 u 2,013 553 u = 0,002388 u
Pri formirawe na jadroto del od masata na nukleonite koi go gradat jadroto se

pretvora vo energija. Toj del od masata, {to
vo vid na energija se osloboduva pri formirawe na atomsko jadro, se vika defekt na
masata na jadroto i e zadaden so:
'm [ Zm p ( A Z ) mn ] m j ( A, Z ) .
248
(2)
Energijata na svrzuvawe
deuteriumot iznesuva:
na
jadroto
na
'E ='m c2= (0,002388 u) (931,49 MeV/u)

'E = 2,224 MeV
Ovaa energija {to se osloboduva pri formirawe na jadroto se raspredeluva me|u novodobienoto jadro na deuteriumot i J fotonot
{to se emituva pritoa.
Za komparacija }e odbeleìme deka

energijata na svrzuvawe na valentnite elektroni vo atomot na vodorodot (jonizacionen
potencijal) e okolu 13,6 eV, {to zna~i 106
pati pomala od onaa na jadroto na deuteriumot. Vakvata cvrsta vrska naveduva na zaklu~okot deka jadrenite sili se mnogu inten-
zivni.
Vo nuklearnata fizika stabilnosta na
jadroto se izrazuva so energijata na svrzuvawe
po eden nukleon vo jadroto. Toa e specifi~nata energija na svrzuvawe E sp . Za taa cel
enegijata na svrzuvawe 'E se deli so maseniot
broj A koj e ednakov so brojot na nukleonite vo
jadroto:
E sp
'E
.
A
(5)
Specifi~nata energija na svrzuvawe

dava informacii za stabilnosta na atomskite
jadra, i toa kolku e taa pogolema, jadroto e
postabilno.
Specifi~nata energija na svrzuvawe na jadroto e razli~na za razli~ni jadra i dava
zna~ajni podatoci za svojstvata na jadrata.
Esp MeV
56
16
Fe
56
PRA[AWA I ZADAÎ
Cu
159
Th
238
12
6
Li
1,008 665 u
4
( 2 He
) = 4,001523 u
(Odgovor: 28,3/4 MeV=7,1 MeV; )
2. Ako masata na protonot i neutronot se
poznati da se opredeli specifi~nata energija
20
1. Da se opredeli specifi~nata energijata

na svrzuvawe na D~esicata, ako se dadeni:
m(11 H) 1.007825 u , mn
2
2
Za jadrata za koi A<12 specifi~nata

energija na svrzuvawe ima mali vrednosti, a
potoa so porast na maseniot broj postepeno se
zgolemuva. Na primer, jadroto na deuteriumot
ima najmala specifi~na energija od 1,11 MeV,
a maksimalnata vrednost od 8,8 MeV ja dostignuvaat jadrata od sredinata na periodniot
sistem (toa e zona na stabilni jadra).
Kaj jadrata so golem masen broj
specifi~nata energija na svrzuvawe opa|a do
7,4 MeV, taka {to jadroto so masen broj 208 e
poslednoto stabilno jadro. Site jadra so
A>208 spontano se raspa|aat. Imeno, vo prirodata ne postojat stabilni jadra so Z > 83.
Od faktot deka grafikot na specifi~nata energija ima maksimum, sleduva deka
energija se osloboduva vo onie jadreni reakcii kaj koi specifi~nata energija na svrzuvawe na produktite na reakcijata e pogolema
od specifi~nata energija na svrzuvawe na
po~etnite jadra.
Ovoj op{t uslov moè da se ispolni na
dva na~ina: ili pri razbivawe na masivni
jadra od krajot na periodniot sistem vo polesni, ili pri sinteza na jadra od po~etokot
na periodniot sistem vo pogolemi.
60
100
140
180
220 A
Sl. 2. Specifi~nata energija na svrzuvawe vo

zavisnost od maseniot broj A.
Zavisnosta na specifi~nata energija na
svrzuvawe E sp od maseniot brojot A, e prikaàna na sl.2. Od specifi~nata energija na
poznatite jadra moàt da se izvedat slednive
zaklu~oci:
na svrzuvawe za jadroto na 126 C .
Negovata
masa e: m(126 C) 12,000 u . (Odgovor: 7,7 MeV)

3. [to e toa defekt na masata na jadroto?
4. [to e toa energija na svrzuvawe na
jadroto?
5. [to e toa specifi~na energija na svrzuvawe i kakva e nejzinata zavisnost od
maseniot broj A.?
6. Zo{to pri fisijata i fuzijata se osloboduva energija?
249
12.4. PRIRODNA RADIOAKTIVNOST

Radioaktivnosta e spontan proces pri
koj atomskoto jadro, emituvaj}i edna ili pove}e ~estici ili kvanti na elektromagnetno
zra~ewe, preminuva vo drugo jadro.
Prirodnata radioaktivnost e otkriena
od Anri Bekerel vo1896 god. Toj, ispituvaj}i
ja luminiscencijata, otkril deka uraniumot i
negovite soedinenija spontano emituvaat zra~ewe ~ija priroda dotoga{ ne bila poznata.
Zra~eweto, osven luminiscencija predizvikuva jonizacija na sredinata kade {to
pominuva; dejstvuva na fotoplo~a; lesno
proniknuva niz tenki metalni plo~ki, ima
golema prodornost; pokaùva biolo{ko i
hemisko dejstvo.
Podocne`nite ispituvawata pokaùvaat deka
radioaktivnoto zra~ewe ne e ednorodno. Za da
se izu~i prirodata na radioaktivnoto zra~ewe se sledi negovoto odnesuvawe vo jako elektri~no (sl.1) ili magnetno pole. Na primer,
ako od olovna kutija S, vo koj e smesten radioaktiven preparat (RaBr2) izleguva tesen snop
na radioaktivno zra~ewe. Koga snopot pominuva niz homogeno elektri~no ili magnetno
pole, na fotografskata plo~a FP se dobivaat
tri tragi. Zna~i, prvobitniot snop se deli na
tri komponeti: 1) D-zra~ewe, koe pretstavuva
potok na pozitivni ~estici koi slabo se otklonuvaat vo elektri~no ili magnetno pole;
2) E-zra~ewe, koe pretstavuva potok na negativni ~estici koi silno se otklonuvaat vo poleto i 3) J-zra~ewe, del od snopot koj{to ne ja
promenil prvobitnata nasoka po dejstvo na
poleto.
FP
E

E2
E1
C
Pb
238
92 U .
Po niza od Dili E raspa|awa, familijata zavr{uva so stabilen izotop na olovo

206
82 Pb ;
2.Familijata na toriumot zapo~nuva so
232
90Th , a zavr{uva so stabilen izo208
top na olovoto 82 Pb ; 3. Familijata na akti235
niumot zapo~nuva so 92 U zavr{uva so tretiot
207
stabilen izotop na olovo 82 Pb .
toriumot
Prirodno radioaktivnite elementi pri

svoeto raspa|awe ne pominuvaat direktno vo
stabilni elementi. Pri ovoj proces, po~nuvaj}i od eden radioaktiven element so najdolg
period na poluraspa|awe, po niza D ili E
raspa|awa, kako kraen produkt na raspa|aweto
se dobiva stabilen (neradioaktiven_ element.
Za razlika od prirodno radioaktivnite
izotopi kaj koi emisijata na alfa, beta ili
gama zra~eweto, e spontana, kaj ve{ta~ki
proizvedenite radioaktivni elementi emisijata na ovie zra~ewa e inducirana. Pome|u
prirodnata i ve{ta~kata radioaktivnost nema nikakva principielna razlika. Spored toa,
svojstvata na radioaktivnite izotopi se nezavisni od na~inot na koj{to tie se dobieni.
Svojstva na alfa, beta i gama-zracite
1. Raderford i Rojds vo 1908 godina po
eksperimentalen pat utvrdile deka D~esticite se jadra na atomite na heliumot, odnosno
toa se se dvojno pozitivno jonizirani atomi
na heliumot. Nestabilnost kon Draspa|awe
pokaùvaat te{kite jadra so masen broj A>210.
Osven toa, i nekoi polesni jadra spontano
emitiraat D~estici. Toa se, na primer, elementite kalium, rubidium, samarium i dr.
Pri Dzra~eweto, osven energetski promeni, jadroto pretrpuva i strukturni promeni. Atomskiot broj Z na jadroto se namaluva za
dve edinici, a maseniot broj A za 4 edinici.
Toa moè da se prikaè so:
RaBr2
Sl. 1.
250
Prirodno radioaktivnite elementi, ~ij reden

broj e Z 83, glavno, se grupirani vo tri
radioaktivni familii. 1. Familijata na uraniumot zapo~nuva so izotopot na uraniumot
4
A
A 4
Z X o Z 2Y 2 He
kade {to
4
2 He
+Q ,
(1)
e D~esticata - toa e jadro na
heliumot sostaven od dva protona i dva neutrina, so

A 4
Z 2Y
A
ZX
e ozna~eno prvobitnoto jadro, so
e ozna~eno novodobienoto jadro, Q e

energijata {to se osloboduva pri ovoj proces.
Strelkata ozna~uva deka procesot e nepovraten. Kako primer za D-raspa|awe moè da se
zeme izotopot na 226Ra koj preminuva vo radon:
226
222
4
88 Ra o 86 Rn 2 He
Q.
(2)
222
86 Rn e gas koj, isto taka, e Dradioaktiven.
D~esticite od jadroto izleguvaat so brzini

od red na golemina (1,4-2) 107 ms-1 {to odgovara na energija od 2 - 10 MeV. Na sl. 2 e prikaàna {ema na D raspa|awe na 226Ra. Pri ova
raspa|awe se dobivaat dve grupi D-~estici, so
razli~na energija. Novodobienoto jadro na
226
Ra ne e vo osnovnata sostojba, tuku vo pobudena. Preminot vo poniskata energetska sostojba e sleden so emisija na J-kvanti.
226
88 Ra
ED = 6.02 MeV

(6%)
preminuva vo heliumov jon He, a potoa, primaj}i u{te eden elektron, se neutralizira.
2. Kaj Ezra~eweto dosega se zabeleàni
tri vida jadreni pretvorawa: beta minus
raspa|awe (E), beta plus zra~ewe (E)i elektronski zafat ili samo K- zafat. Od trite,
samo prviot e karakteristi~en za prirodnata
radioaktivnost.
Jadrata koi imaat pogolem broj neutroni, za da bidat stabilni, pod dejstvo na t.n.
slabi zaemnodejstva eden neutron preminuva
vo proton i se emituva elektron so golema
0
energija. Istovremeno so elektronot 1 e , za

da se ispolni zakonot za zapazuvawe na impulsot, se emituva i antineutrino ~
Q . Antineutrinoto nema polne`, ima masa na miruvawe
pribli`no nula, a se emituva istovremeno so
Q
elektronot: 0 no1 p 1 e ~
Pri ova raspa|awe ne se menuva brojot
na nukleonite, Z se zgolemuva za edinica.
1
EJ=0,18 MeV
222
86 Rn
Sl. 2.
Treba da se istakne deka nekoi od radioaktivnite elementi ne se t.n. ~isti D- emiteri,
tuku izvesen procent od jadrata na dadeniot
radioaktiven element se raspa|a emituvaj}i
D- ~estici, a drug procent E ~estici.
Pominuvaj}i niz materijalnata sredina,
D~esticite vr{at jonizacija na atomite (molekulite) pri {to gubat del od svojata energija. Nivnata jonizira~ka sposobnost e mo{ne
golema. Dolìnata na patot {to D-~esticata
go minuva niz materijalna sredina se vika
domet (prodornost). 3oradi golemata masa
naD-~esticata dometot vo vozduh e od 2 do 8
cm. Vo te~nite, a osobeno vo tvrdite sredini e
pomal. Pri premin niz materijalna sredina,
D-~esticata gubi del od energijata, najprvo
0
A
A
Z X o Z 1Y 1 e
~
Q
(3)
Kako primer za E - raspa|awe da go zememe radiumot. Toj e ~len od familijata na toriumot

i preminuva vo aktinium:
ED = 4,78 MeV

(94%)
228
228
0
88 Ra o 89 Ac 1 e
~
Q
(4)
Postoeweto na ~esticata antineutrino
~
Q go razre{i problemot so energetskiot
spektar na Eraspa|awetoE~esticite se
emituvaat so site mo`ni energii, po~nuvajki
od nekoja gorna granica do nula. Spored toa,
spektarot na E- zra~eweto e kontinuiran.
Brzinata na emituvanite E~estici e
sporedliva so brzinata na svetlinata. Jonizacionata sposobnost na E~esticite e stotina
pati pomala od onaa koja ja poseduvaat
D~esticite. No prodornosta (dometot) e mnogu pogolema, vo vozduh moè da dostignat i nekolku metri. Vo zavisnost od energijata,
E~esticite moè da pominat niz oloven list
so debelina od 1 mm, dodeka aluminiumot so
debelina 3-5 mm napolno gi apsorbira.
Patot {to }e go pomine E - zra~eweto
vo tkivata zavisi od po~etnata energija i od
gustinata na tkivoto. E - zra~eweto so energija od 1 MeV moè da prodre i do 3 mm,.
251
Jzracite se elektromagnetni branovi

koi se pojavuvaat kako rezultat na preminot
me|u dve vozbudeni energetski nivoa na radioaktivnoto jadro. Jzracite imaat golema energija (mala branova dolìna (0,540)10-12 m.).
Jzracite od prirodnite radioaktivni elementi, imaat energija me|u 0,04 MeV i 3,2 MeV.
Eksperimentalno e utvrdeno deka Jzra~eweto ne e samostoen vid radioaktivnost. Toa gi
sledi D i Eraspa|aweto, kako i jadrenite reakcii. Pri pogolem broj radioaktivni elementi Di Eraspa|aweto ne vodi kon osnovnata sostojba na novoto jadro, tuku vo nekoja od
pobudenite sostojbi. Atomskite jadra moè da
bidat vo pobudena sostojba odredeno vreme koe
e od red na golemina 10-13 s. Potoa jadroto
spontano preminuva vo edna od sostojbite so
pomala energija ili vo osnovnata sostojba.

Jzra~eweto ima golema prodornost i
niz vozduh moè da pomine golemi rastojanija
bez da se apsorbira.
ta politehni~ka {kola kako gradeèn inèner. Me|utoa, negoviot interes kon fizikata
ne splasnuval, pa zatoa toj vo ponatamo{niot
del od svojot ìvot se posvetil isklu~itelno
na nea. Od 1892 godina Bekerelova nau~na
preokupacija stanala luminiscencijata na
svetlinata. Rabotej}i vo laboratorijata na
svojot tatko, toj nabquduval luminiscencija
na mnogu supstancii. Tamu, vo 1896 godina, go
napravil i najgolemoto otkritie - zra~eweto
na uranovata sol, koe bilo razli~no od rendgenskoto i imalo dotoga{ nepoznati svojstva.

1. Objasnete zo{to zakrivuvaweto na E - ~esticata na sl.1 e pogolemo, otkolku na D ~esticata.
2. D-~estica i E-~estica imaat ednakva kineti~ka energija. Koja od niv ima pogolema brzina i kolku pati pogolema ?
3. Kolkava e frekvencijata na J-kvant so energija od 3,1 MeV?
(Odgovor: 8,9 1020 Hz)
4. So pomo{ na periodi~niot sistem opredelete go jadroto H vo slednive relacii:
a) X o 23490Th 42 He
v)
12
5
B o X 01 e
b)
215
84
Po o X 42 He
0
g) Xo 210
84 Po 1 e
Henri Antoine Bequerel, (1852-1908) e roden vo

Pariz, vo familija na fizi~ari. Vo 1877 godina toj go zavr{il obrazovanieto na Pariska-
252
Ova Bekerelovo otkritie pobudilo golem

interes kaj Marie Sklodowska- Curie (1867-1937),
koja zaedno so nejziniot soprug Pierre Curie
(1859-1906), ve}e ugleden fizi~ar, prodolìle
so rabota na prou~uvaweto na ova zra~ewe koe
tie go narekle radiaktivno. Tie gi otkrile
novite radiaktivni elementi radiumot i polononiumot, rabotej}i makotrpno i vo primitivni uslovi. Za ovie svoi zaslugi tie zaedno
so Bekerel vo 1903 godina ja dobile Nobelovata nagrada za fizika.
Pjer Kiri e roden vo Pariz vo familija na
lekar. Rabotel zaedno so negoviot brat @ak i
na poleto na piezoelektricitetot, a gi prou~uval i svojstvata na magneticite so promena
na temperaturata. @ivotot go izgubil vo soobra}ajna nesre}a na ulicite na Pariz vo 1906
godina.
Marija SklodovskaKiri e rodena vo Var{ava vo familija na profesori po matematika
i fizika. Zavr{ila studii vo 1895 god. vo
Pariz koga i stapila vo brak so Pjer. Vo 1906
god. stanala prva èna profesor na Sorbona,
a vo 1911 povtorno e lauerat na Nobelovata
nagrada, ovoj pat po hemija.
12. 5. ZAKON ZA
RADIOAKTIVNOTO RASPA\AWE
na~in
Brojot na jadrata {to radioaktivno se raspa|aat postepeno se namaluva so tekot na vremeto. Brojot na raspadnati jadra vo edinica
vreme, t.e. brzina na raspa|awe e razli~na za
sekoja supstancija.
U{te vo svoite rani eksperimenti Raderford utvrdil deka za sekoja radioaktivna supstancija postoi karakteristi~en vremenski
period za brojot na nejzinite neraspadnati
jadra da se namali dvapati.
Ovaa ravenka go prikaùva zakonot za

radioaktivno raspa|awe. slikata 1 e daden
Vremeto {to e potrebno brojot na neraspadnatite jadra da se namali dvapati se vika

vreme na poluraspa|awe ili period na poluraspa|awe T1/2 . Periodot na poluraspa|awe ne
N o 2 t / T1 / 2
(3)
grafi~ki prikaz na ovoj zakon.
N
No
No/2
zavisi od vidot na raspa|awweto, tuku od vidot na jadroto {to se raspa|a. Taka, na primer,
D-radoaktivniot 238
92 U ima period na poluraspa|awe T1/2= 4,51010 godini, za izotopot
232
90Th
toj e 1,391010 godini. Dodeka eden od

212
~lenovite na uraniumovata niza 84 Po koj e

isto taka D-radoaktiven, ima period na poluraspa|awe od samo 310-7 s.
Neka vo vreme t = 0 ima No jadra na daden
radioaktiv
. Po istekot na vreme
t = T1/2 brojot na ovie jadra }e bide (1/2) No,, a po
vreme t=2T1/2 }e postojat
(1/2) No/2=( No/22)
neraspadnati jadra. Po istekot na vreme t=3T1/2
}e ima prepolovuvawe na prethodniot iznos,
taka {to neraspadnati jadra }e bidat
(1/2) ( No/22) = ( No/23)
od po~etniot broj. Po istekot na vreme od nT1/2
odnosno za vreme
t = nT1/2 ,
(1)
brojot na neraspadnati jadra }e bide

N = No/2n = No/2n = No 2-n
(2)
idej}i od ravenkata (1) sleduva n = t/T1/2,

ravenkata (2) moè da se napi{e i na sledniov
No/4
No/8
No/16
T1/2
2T1/2
3T1/2
4T1/2 t
Sl. 1. Grafi~ki prikaz na zakonot za

radioaktivno raspa|awe.
Za dadena radioaktivna supstancija ne e
mo`no da se pretskaè koe atomsko jadro }e se
raspadne. Mo`no e samo da se pretpostavi
kolku od jadrata vo dadeno vreme se
raspadnati. Neka, na primer, vo intervalot
ednakov na T1/2 ne do{ol do polovina procesot
na raspa|awe na edno jadro, tuku toa e vreme za
koe polovinata od ~esticite na dadena radioaktivna supstancija }e se raspadnat. Zakonot
za radioaktivno raspa|awe ima statisti~ki
karakter, za{to preku nego moè da se
predvidi samo verojatnosta deka nekoja od
~esticite }e se raspadne. Vremeto na
postoewe na jadrata vo supstancijata e
razli~en. Nekoe od jadrata na uraniumot 238
moè da se raspadne u{te vo prvata sekunda na
svoeto postoewe, dodeka drugo takvo jadro
moè da bide neraspadnato milijardi godini.
Zatoa se definira sredno vreme na postoewe
253
na radioaktivnite jadra. Srednoto vreme Wna

postoewe
na
radioaktivnite
jadra
e
proporcionalno
so
periodot
na
poluraspa|awe na dadenata supstancija
W | 1,4 T1/ 2
(4)
Brojot na raspadi 'N vo edinica vreme 't

pretstavuva veli~ina koja se vika aktivnost A
ili brzina na raspa|awe.
'N
't
ON
(5)
O e konstanta na radioaktivnoto raspa|awe i

ja karakterizira brzinata na raspa|aweto. Taa
ja opredeluva verojatnosta so koja nekoj
radioaktiven nuklid }e se raspadne vo
edinica vreme. O e karakteristi~na golemina
kaj site atomi na daden radioaktiven izotop i
ne zavisi od masata i nadvore{nite faktori,
kako {to se, na primer, pritisokot, temperaturata itn. Opa|aweto e pobrzo kaj elementite so pogolema konstanta na radioaktivno
raspa|awe O.
ln 2 0,693
.
(6)
O
O
Od ravenkata (6) moè da se presmeta
konstantata na radioaktivnoto raspa|awe O za
daden radioaktiven nuklid, ako e poznat periodot na poluraspa|awe T1/2 , vaì i obratnoto.
Od ravenkite (3) i (5) moè da se opredeli
T1/ 2
ON
ON o 2 t / T1 / 2 ,
(7)
kade {to Ao ON o e po~etnata aktivnost.

Edinicata za aktivnost vo SI e 1 Bq
(bekerel). Eden bekerel ozna~uva eden raspad
za edna sekunda, 1 Bq = s-1.
Opredeluvawe na aktivnosta (specifi~nata aktivnost A/m, kade {to m e masata na radioizotopot, edinicata na ovaa veli~ina e
Bq/kg) ima {iroka primena vo medicinata
(opredeluvawe volumen na krv, hemoglobin vo
krvta), arheologijata (opredeluvawe starosta
na fosili, papirusi i dr. preku opredeluvawe
na aktivnosta 146 C koj ima period na poluraspa|awe 5730 godini) i mnogu drugi granki od
naukata i tehnikata.
254
Ako radioaktivniot izotop na koj i da bilo

na~in se vnese vo organizmot, toga{ stanuva
zbor za biolo{ki period na poluraspa|awe
ili vreme na polueliminacija na radionuklidot Tb . Toa e vreme za koe od organizmot,
organ ili tkivo, fiziolo{ki se eliminira
polovinata od inkorporiraniot radionuklid
nezavisno od negoviot period na poluraspa|awe. Imeno, brojot na atomite na radioaktivniot preparat opa|a, ne samo kako rezultat na
radioaktivnoto raspa|awe, tuku i kako rezultat na fiziolo{kata eliminacija {to se
vr{i vo ìviot organizam. Biolo{kiot period na poluraspa|awe zavisi od sostojbata na
organizmot, posebno od kriti~niot organ vo
koj izbraniot radionuklid se natrupuva.
Se pretpostavuva deka i biolo{kata eliminacija na radioaktivniot preparat, vnesen
vo organizmot se odviva po eksponencijalen
zakon. Po analogija so konstantata na radioaktivnoto raspa|awe O,kako merka na verojatnost za biolo{ka eliminacija na nekoj
radioaktiven nuklid vo edinica vreme, se
voveduva konstanta na biolo{ka eliminacija
Ob. Vkupnoto namaluvawe na aktivnosta na
inkorporiraniot radionuklid se opredeluva
so konstantata na efektivnoto namaluvawe Oef
koja pretstavuva zbir od dve verojatnosti:

Oef=O+ Ob
(8)
Od ravenkite (6) i (8), se dobiva:
Tef
T1/ 2
1
Tb
(9)
Ravenkata (9) dava mo`nost da se presmeta

efektivniot period na polueliminacija na
radioaktivniot preparat koj bil vnesen vo
biolo{kiot sistem:
Tef
Tb T1/ 2
Tb T1/ 2
(10)
Na primer, za radioaktivniot jod 131I ~ij period na poluraspa|awe e T1/2 = 8 dena i Tb e 138
dena, spored ravenkata (8) se dobiva deka efektivniot period na polueliminacija e 7,6 dena.
Treba da se istakne deka vo slu~aj na golemi razliki pome|u T1/2 i Tb , prakti~no, se zema
pomalata vrednost.
Na krajot }e dademe nekolku primeri na
jadra koi najmnogu se koristat vo nuklearnata
medicina kako za dijagnostika taka i za terapija. Radioaktivniot jod 131
53 I koj se koristi
pri istraùvawe na funkcijata na tiroidnata
`lezda, ima period na poluraspa|awe 8 dena,
Atomskoto jadro se karakterizira so

elektri~en polne`:
Ze ,
kade {to so e e ozna~en elementarniot elektri~en polne`. Z e atomskiot broj na atomskoto jadro, ednakov so brojot na protonite. Z se
sovpa|a so redniot broj na elementot vo Mendeleeviot perioden sistem.
15
za kislorodot 8 O , so koj se prou~uva resorpcijata T1/2 e 2,1 minuti. Tehneciumot, najkoristeniot izotop vo nuklearnata medicina,
ima period na poluraspa|awe 6 ~asa.
- Unificirani edinici za atomska masa
m(126 C) 12,000 u ; 1 u 1,660538 10 27 kg

- Defekt na masata na jadroto i e zadaden so:
'm [ Zm p ( A Z ) mn ] m j ( A, Z )
Pra{awa i zada~i
- Specifi~nata energija na svrzuvawe E sp .

1. [to e toa period na poluraspa|awe?
2. Od {to zavisi periodot na poluraspa|aweto?
3. Izvedi go zakonot na radioaktivno
raspa|awe.
4. [to e aktivnost i kako se menuva so
tekot na vremeto kaj dadena radioaktivna supstancija? Koja e edinicata za aktivnost?
5. [to e toa biolo{ki period na poluraspa|awe?
6. [to e toa efektiven period na poluraspa|awe?
7. 133Xe e radioaktiven gas koj se koristi za ispituvawe na funkcijata na belite
drobovi. Negoviot period e T1/2 =5,3 dena i Tb
(vo belite drobovi) e 35 minuti, spored toa da
se opredeli efektivniot period na polueliminacija.
(Odgovor: Tef |35 minuti)
'E
.
A
E sp
- Zakonot za radioaktivno raspa|awe glasi
N o 2 t / T1 / 2
- Opa|aweto e pobrzo kaj elementite so pogolema konstanta na radioaktivno raspa|awe O
T1/ 2
ln 2
O
0,693
O
- Aktivnosta na radioaktivnata supstancija

eksponencijalno opa|a so tekot na vremeto
ON
ON o 2 t / T1 / 2
Ao 2 t / T1 / 2
- Edinicata za aktivnost vo SI e 1 Bq
- Efektivnoto namaluvawe Oef koja pretstavuva zbir od dve verojatnosti:
REZIME
Maseniot broj A na elementot pretstavuva zbir od brojot na protonite Z i brojot na
neutronite N vo jadroto na dadeniot element,
zna~i:
NZ

Oef=O+ Ob
Efektiven period na poluraspa|awe
Tef
T1/ 2
Tb
255
12.6. NUKLEARNI REAKCII

Transformaciite na atomskite jadra,
predizvikani pri zaemnodejstvo so jadro ili
~estici, se vikaat nuklearni (jadreni) reakcii. Imeno, pri nuklearnite reakcii jadroto
e cel na bombardirawe so nukleoni (protoni
ili neutroni), grupi nukleoni ili lesni jadra,
2
kako {to se, na primer, deuterium 1 H , tri3
cium 1 H , D-~estici i dr. Vozmo`no e, isto

taka, od jadroto da se odvojat izvesen broj nukleoni ili J - kvanti.
Nuklearna reakcija, od najop{t vid,
moè da se postigne so bombardirawe na jadroto - meta so brzi ~estici - proektil (ili
lesno jadro). êsticata proektil a treba da
ima dovolno energija za da se ufrli vo
jadroto cel A. Kako rezultat od nuklearnata
reakcija se dobiva novo jadro B i lesna
~estica b. Toa {ematski moè da se prikaè
na sledniov na~in:
A a o B b .
(1)
tot da go transformira vo jadro na kislorod.

Za taa cel koristi Vilsonova komora napolneta so azot. Pritoa, D~esticite dobieni od
priroden polonium ~ija energija e od okolu
7,5 MeV go bombardirat jadroto na azotot.
Reakcijata moè da se prikaè na sledniov
na~in:
14
4
18
17
1
7 N 2 Heo 9 Fo 8 O 1 H ,
(3)
ili skrateno 14 N(D, p)17 O . Se gleda deka zbirot od masenite i rednite broevi od obete
strani na reakcijata ne se menuva.
O
D
H+
Za iskaùvawe na nuklearnite reakcii

obi~no se koristat i skrateni oznaki:
A(a, b) B ,
(2)
pri {to po simbolot na jadroto cel vo zagradata se zabeleùva ~esticata so koja se bombardira jadroto i site drugi ~estici koi se
pojavuvaat kako rezultat na nuklearnite reakcii, a po zagradata se stava simbolot na jadroto {to nastanalo pri reakcijata.
Vo tekot na nuklearnite reakcii nukleonite ne se uni{tuvaat i ne im se menuvaat
osobinite, samo nastanuva nivna preraspredelba. Zatoa, pri nuklearnite reakcii mora da
bidat zadovoleni slednive zakoni:
- zakon za zapazuvawe na impulsot i
momentot na impulsot;
- zakon za zapazuvawe na energijata;
- zakon za zapazuvawe na koli~estvoto
elektri~estvo;
- zakon za zapazuvawe na brojot na nukleonite, kako i drugi zakoni svojstveni samo za
mikro~esticite.
Edna od prvite nuklearni reakcii, prou~ena detalno, e izvedena od Raderford vo
1919 god. Toj za prv pat uspeal jadroto na azo-
256
Sl. 1. Sudir na D~estica so jadro na azot .

Fotografija napravena od Blackett 1925 godina.
Fotografija (sl.1) na ovaa nuklearna reakcija
e napravena vo 1925 god. od angliskiot fizi~ar Blaket (Blackett) koj vo 1948 dobil
Nobelova nagrada za fizika.
Me|u mnogubrojnite tragi na D~esticite {to se gledaat so Vilsonova komora napolneta so azot, na edno mesto tragata na D~esticata se prekinuva i na toa mesto po~nuvaat
dve novi tragi. Toa e mestoto kade {to se slu~ila spomenatata nuklearna reakcija. Ispituvawata na ovie tragi so magnetno pole pokaùvaat deka tenkata i podolga traga e tragata
na novodobienoto vodorodno jadro, t.e. protonot. So primena na zakonite za zapazuvawe na
impulsot i energijata, se dobiva deka kratkata podebela traga pripa|a na ~estica so koli~estvo elektri~estvo +8 e i A=17, {to odgovara na jadroto na kislorodot.
I pokraj toa {to brojot na reakciite koga
atomskite jadra na azotot i D~esticite me|u-
sebno si dejstvuvaat e izvonredno mal (pribli`no edna{ na 50 000 slu~ai), se napravi cel
presvrt vo soznanieto za sostavot na jadroto.
Imeno, se potvrdi deka protonot e sostaven
del na atomskoto jadro.
Vo tek na nekolku godini po otkrivaweto na prvata transformacija na atomskoto
jadro, Raderford i negoviot asistent êdvik
pokaàa deka D~esticite, se razbira ako
poseduvaat soodvetna energija, moè da isfrlat protoni od re~isi site polesni elementi
(B, F, Al, Si, S, K i dr). Site tie reakcii se
odvivaat spored {emata:
venkata (3) se dobiva sloèno jadro 189 F . Sloènoto jadro e nestabilno i preminuva vo pastabilno jadro preku isfrlawe na nekoja
~estica.
Edno od fundamentalnite otkritija
{to go napravija Kokrof i Volton, vo 1932
gododina, rabotej}i vo Kevendi{ laboratorijata, se odnesuva na mo`nosta za inverzna nuklearna reakcija od tipot (4). Va`nosta na eksperimentot na Kokrof i Volton leì vo toa
{to tie prvi zabrzuvaat ~estici so elektri~no pole, pa taka i ja zapo~naa erata za razvoj
na akceleratorite. Kako rezultat od reakcijata izvedena so zabrzani protoni do energii
od red na golemina 0,8 MeV, se dobieni dve D~estici, a se osloboduva i energija:
deka neutralnata ~estica ima masa pribli`no

ednakva so masata na protonot.
Nuklearnite reakcii moè da se klasificiraat spored energijata na proektilite
{to gi predizvikuvaat, karakterot na transformacijata na jadroto, ~esticite koi nastanuvaat kako rezultat na reakcijata itn. Pokraj toa, nuklearnite reakcii moè da se predizvikani od upadni ~estici so visoka, sredna
i mala energija.
Vo zavisnost od ~esticite-proektili
{to gi predizvikuvaat reakciite, tie moàt
da se podelat na reakcii predizvikani pod
dejstvo na: naelektrizirani ~estici, neutroni
i J- fotoni. Utvrdeno e deka nuklearnite
reakcii predizvikani od ~estici so relativno mali brzini, se odvivaat preku sozdavawe na sloèno jadro koe spontano se transformira vo novo (kone~no) jadro so osloboduvawe na edna ili pove}e elementarni ~estici.
Nuklearnite reakcii predizvikani od
neutroni so mali brzini obi~no imaat pogolema verojatnost da se ostvarat. Toa moè da
se objasni so toa kolku {to e pomala brzinata
na neutronite tolku e podolgo vremeto za koe
neutronot }e ostane vo sferata na dejstvo na
nuklearnite sili, a so toa se zgolemuva i verojatnosta za zafat na neutronot.
So prou~uvawe na jadrenite reakcii se
dobivaat informacii za svojstvata na jadrata
(dimenzii, raspredelba na elektri~niot polne`, prirodata na jadrenite sili itn.). Toa se
postignuva taka {to prvo se identifikuva
kanalot na reakcijata, potoa novodobienoto
jadro i ~estica, kolkava e nivnata energija,
agolnata preraspredelba, verojatnosta na odvivawe na reakcijata, efektivniot presek.
7
1
4
4
3 Li 1 H o 2 He 2 He + 17,35 MeV.
Pra{awa i zada~i
A
4
A 4
A 3
1
Z X 2 He o( Z 2 X)o Z 1Y 1 H
(4)
A 4
kade {to Z 2 C pretstavuva nestabilno sloèno jadro. Kaj pogolem broj nuklearni rekcii
~esticata proektil navleguva vo jadroto i se
zadrùva vo nego taka {to se dobiva edno novo
jadro poznato kako sloèno jadro. Taka vo ra-
(5)
Vo 1932 godina êdvik otkril nova ~estica neutron, za koja nabrzo }e se pokaè deka
e sostaven del na atomskoto jadro. Neutronot
e dobien koga beriliumovoto jadro e ozra~eno
so D-~estici :
9
4
12
1
4 Be 2 Heo 6 C 0 n
(6)
Merewata na brzinata i dometot na jadrata dobieni so reakcijata ukaùvaat na toa
1. [to se toa nuklearni reakcii i kako e dobiena prvata nuklearna reakcija?

2. Kako e dobiena prvata nuklearnata reakcija so zabrzani ~estici so akcelerator?
James Chodwick (1891-1974) e sorabotnik na Raderforf vo Kevendi{ laboratorijata vo Kembrix. Vo 1935 godina ja podelil
Nobelovata nagrada za fizika so sopruzite
Frederik i Irena @olio-Kiri.
257
12. Nuklearna fizika
pa|aat davaj}i niza radioaktivni elementi produkti na fisijata.

Pri fisija na jadroto na U kako primer moè da se dobijat slednive parovi fisioni fragmenti:
12.7. NUKLEARNA FISIJA

Vo po~etokot na 1934 godina od strana
na E.Fermi se napraveni niza opiti so cel da
se predizvika jadrena reakcija pome|u neutroni i atomskite jadra na uranium. Se smetalo deka na takov na~in }e se dobijat elementi so pogolem reden broj od uraniumot takanare~ni transuraniumski elementi. Namesto toa, zabeleàno e deka jadroto na uraniumot se deli na dva dela, ~ii masi se vo priblièn odnos 2:3, so istovremeno osloboduvawe na ogromna koli~ina energija.
Fisijata pod dejstvo na neutroni e
otkriena vo 1938 god. od O.Han, L.Majtner i
[trasman. Pri otkrivaweto i objasnuvaweto
na jadrenata fisija golem prilog imaat dadeno I.Kiri-@olio, P.Savi}, O.Fri{ i dr.
I pokraj toa {to se pokaà deka kaj
mnogu jadra moè da se predizvika fisija,
za tehni~ki celi od najgolemo zna~ewe e fisijata na uraniumot i plutoniumot. Procesot
na fisija kaj uraniumot 235U moè da se prikaè so:
1
235
236 *
0 n 92 U o 92 U
1
235
236
144
89
1
0 n 92 U o 92 U o 57 La 35 Br 3 0 n Q
kade {to Q e izdvoenata energija pri reakcijata. Fisionite fragmenti se nestabilni i

po niza raspa|awa preminuvaat vo stabilni
izotopi.
Se pokaà deka kaj 235U preku fisija
moè da se dobijat preku 40 razli~ni parovi
fragmenti. Tie odat od najlesni so masen broj
72 do najte{ki za koi maseniot broj e 160.
Koga fisijata bi bila simetri~na, {to e
mnogu retko, jadroto na 235U bi se delelo na
fragmenti so maseni broevi 117 i 118. Me|utoa, se pokaà deka "
na
jadra
Y
se delat na ednakvi fragmenti.
Vo osnova na teorijata na nuklearnata
fisija e zemen modelot na jadrena kapka. Spored ovoj model, atomskoto jadro vo osnovnata
(nevozbudena) sostojba ima pribli`no sferna
forma. [tom neutronot se apsorbira od jadroto (sl.1. faza 1) se dobiva sloèno jadro, so
masen broj pogolem za edinica od po~etnoto
jadro, koe e nestabilno i se deformira (faza
2). Koga toa }e se deformira, silite na povr{inskiot napon pove}e nema da bidat dovolni
da mu ja vratat sfernata forma na jadroto.
o X Y neutroni (1)
*
kade {to 0 n e oznaka za neutron, 236
92 U nestabilen izotop na uraniumot, X i Y se novodobienite jadra pri fisijata - fisioni fragmenti. Tie moè da se nestabilni i da se ras-
89
Br
J
J
235
1)
236
n
U
2)
144
3)
4)
La
n
5)
Sl. 1. Fisija na jadroto na uranium-235 inducirana so neutroni

Spored modelot na kapka fisijata protekuva niz pove}e fazi.
258
Jadroto najnapred se izdolùva, taka {to na

sredinata stanuva tenko za da se rastrgne na
krajot na dva dela koi se razletuvaat so
ogromna energija (faza 4). Na toj na~in se dobivaat fisionite fragmenti koi se nestabilni i emituvaat neutroni i zra~ewe (faza 5).
Minimalnata energija {to treba da ja
imaat ~esticite koi predizvikuvaat fisija e
nare~ena energija na aktivacija. Za da
nastane fisija bez dodavawe energija, odnosot
Z2/A treba da ima vrednost 45. Bidej}i ovaa
vrednost za 235U e pomala od 45 za aktivirawe
na procesot fisija e potrebna dopolnitelna
energija. Eksperimentite pokaìvaat deka
fisija na uraniumovoto jadro 238U moè da se
predizvika samo so brzi neutroni ~ija energija na akrivacija ja nadminuva vrednosta
1MeV. Od druga strana, fisija na uraniumovoto jadro 235U moè da se predizvika kako so
brzi taka i so bavni neutroni. Energijata na
bavnite neutroni ne{to e pomala od 1MeV.
So tolkava energija raspolagaat molekulite
na gasot pri sobna temperatura. Poradi toa
bavnite neutroni se nare~eni i termalni
neutroni.
Jadrata dobieni pri delbata se optovareni so neutroni, pa ispu{taat del od neutronite i na toj na~in se dobivaat neutroni na
delba. No sepak, neutronite na delba ne ja
eliminiraat sosema preoptovarenosta so neutroni, {to uslovuva jadrata dobieni pri delbata da se radioaktivni; taka {to po niza Eraspa|awa se postignuva da se dobie stabilen
izotop.
Kolkav }e bide brojot na neutronite na
delba zavisi od na~inot na fisijata. Kaj edni
parovi fragmenti moè da se oslobodi samo
eden neutron, dodeka kaj drugi brojot na oslobodeni neutroni moè da bide dva, tri ili
pove}e.
Presmetuvawata pokaùvaat deka pri
fisijata na jadrata se osloboduva golema
energija, zatoa {to za jadrata so sredna masa
specifi~nata energija na svrzuvawe iznesuva
okolu 8,7 MeV, dodeka za te{kite jadra e
pomala i e okolu 7,6 MeV. Na primer, pri fisija na te{ko jadro na dva dela se osloboduva
1,1 MeV po nukleon, {to zna~i okolu 200 MeV
po jadro.
Aako so fisija na 235U se sozdadat izo-
topite 130La i 103Ag i tri neutroni energijata

{to se osloboboduva so fisija na 1 g U moè da se presmeta ako 'm=0,205214 u
Q='mc2= 0,205214931,5 MeV = 191 MeV

-13
Q =305,810
J.
Dodeka pri fisija na site jadra vo 1 g

10
dobiva 7,8 10

U, se
J .
Veri`ni reakcii
Fisijata na uraniumovoto jadro e prosledena so emisija na 2-3 neutroni, a toa zna~i
se dobivaat ~estici koi ja predizvikuvaat.
Tie neutroni se sposobni da prisilat drugi
jadra na uraniumot da izvr{at fisija. Pritoa, povtorno se osloboduvaat novi neutroni
i na toj na~in ovaa niza reakcii postojano se
prodolùva. Ova ukaùva na mo`nost edna{
zapo~natata fisija sama od sebe da prodolùva i ponatamu da se razviva. Vakvata
nuklearna reakcija, koja samata si sozdava uslovi za pro{iruvawe spored goreopi{aniot
na~in, se vika veri`na jadrena reakcija.
U
n
U
X
U
X
U
X
Sl. 2. Veri`na reakcija na uraniumot pod

dejstvo na neutroni.
259
Kako primer da zememe deka pri procesot fisija se oslobodile 2 neutrona. Vo idealen
slu~aj tie moè da predizvikaat drugi 2 procesa na fisija so oloboduvawe na 4 neutroni.
Ovie 4 neutroni ponatamu }e predizvikaat 4
novi procesi na fisija i pritoa }e se oslobodat 8 neutroni itn. Na toj na~in, po~nuvaj}i samo so eden neutron, po niza posledovatelni procesi na fisija, se osloboduvaat 2,
4, 8, 16, .... neutroni ~ij broj raste spored
zakonot na geometriska progresija (sl..2).
Sekoja veri`na jadrena reakcija se karakterizira so koeficient na razmnoùvawe
na neutronite k, ponekoga{ nare~en i faktor
Koeficientot
na
na
multiplikacija.
razmnoùvawe e zadaden so koli~nikot
pome|u brojot na oslobodeni neutroni vo i
tata etapa na nuklearnata fisija i brojot na
neutronite oslobodeni vo prethodnata i-1-ta
etapa:
N2
N1
N3
N2
Ni
.
N i 1
(3)
Se pokaàlo deka site sekundarni neutroni ne predizvikuvaat fisija na jadrata ,

{to doveduva do namaluvawe na koeficientot
na razmnoùvawe. Sekundarnite neutroni
ili }e bidat isfrleni od aktivnata zona (kade nastanuva veri`nata reakcija) poradi nejzinite kone~ni dimenzii ili poradi golemata brzina pred da bidat zafateni od jadrata
}e bidat podlo`ni na fisija; mo`no e da
bidat zafateni i od onie jadra koi pripa|aat
na primesite {to ne se podlo`ni na fisija.
Dali }e dojde do veri`na reakcija, a
ako dojde do nea, kakov }e bide nejziniot
karakter, zavisi od vrednosta na koeficientot na razmnoùvawe na neutronite k.
Neophoden uslov da se razviva veri`nata

reakcija e k>1. Da zememe, na primer, koeficientot na razmnoùvawe deka e k=1,05. Ako
vo prvata generacija ima 100 neutroni, toga{
nivniot broj vo vtorata generacija }e bide
100 1,05, vo tretata 100 (1,05) itn. Na toj
na~in veri`nata reakcija otprvin poleka, a
potoa s posilno raste.
Nasproti toa, koga k<1, veri`nata reakcija ne moè da se odrùva. Da zememe, na
primer, deka k=0,95. Toa zna~i, od 100 neutro-
260
ni, vo vtorata generacija }e imame 95, vo tretata 100(0,95) itn. Vo po~etokot na stotata
generacija }e ima pomalku od eden neutron,
taka {to veri`nata reakcija se prekinuva.
Ako e vrednosta na k=1, veri`nata nuklearna reakcija se odrùva sama po sebe i so
konstanten intenzitet. Vo takov slu~aj veri`nata reakcija se odviva kontrolirano.
Koeficientot na razmnoùvawe zavisi
od prirodata na supstancijata podlo`na na
fisija, od masata, dimenziite i formata na
aktivnata zona. Minimalnata masa na fisi-
onata supstancija, vo koja nastanuva veri`na

reakcija, se vika kriti~na masa. Za kriti~nata masa koeficientot na razmnoùvawe e
k=1, veri`nata reakcija }e te~e, bidej}i so
tek na vremeto brojot na neutronite ne se
menuva. Nasproti toa, koga masata na sistemot e pomala od kriti~nata masa, ne moè da
se odrùva veri`nata reakcija.
Veri`nite reakcii se delat na kontrolirani i nekontrolirani. Kontroliranite
veri`ni reakcii se odvivaat vo nuklearnite
reaktori.
Eksplozijata na atomskata bomba
pretstavuva nekontrolirana veri`na jadrena
reakcija. Za da ne dojde do eksplozija, fisionoto gorivo e podeleno na dva dela so ednakvi masi, no pomali od kriti~nata. Okolu fisioniot materijal e postaven reflektor za da
se namali zagubata na neutroni i efikasnosta
na fisijata da bide {to e mo`no podobra. Za
da se razvie veri`na reakcija so pomo{ na
obi~na eksplozija, ovie dve masi se soedinuvaat i masata stanuva pogolema od kriti~nata
masa.
Pri eksplozivnata veri`na reakcija se
osloboduva ogromno koli~estvo energija so
razorna mo}. Pritoa, do izraz bi do{le slednive dejstva: udarnoto (mehani~ko), toplin-
skoto i radioaktivnoto.
Na primer, eksplozijata na atomskata
bomba so 1 kg 235U bi bila ednakva so eksplozijata na 20000 toni klasi~en eksploziv na
trinitrotoluol (TNT).
PRIMER 1. So koristewe na tablicata na
periodniot sistem na elementite, moè da se
presmeta to~niot iznos na oslobodenata
energija od reakcijata dadena so (2) :
Re{enie. Treba prvo da go presmetame defektot na masata 'm:
>235,04395 1,008665@
>142,92054 89,91959 31,008665 @
1. Napi{ete gi vo razviena forma slednive

dve karakteristi~ni reakcii so deuteron :
'm
0,186 u
Oslobodenata energija 'E='m c2 , so

ogled na faktot deka na 1 u odgovara ekvivalentna energija 931,5 MeV/c2 (videte poglavje
2.13), se dobiva:
'E
0,186 931,5 173,3 MeV
Malku istorija
Za mo`nosta za dobivawe korisna
energija od nuklearnite reakcii bilo diskutirano vo tekot na triesetite godini na
minatoiot vek..
Germanskite nau~nici Oto Han (Otto
Hahn) i F. [trasman (F.Strassman) napravile
opstojna studija na rezultatite na reakciite
na bombardirawe na uraniumot so neutronite.
Taka, vo 1939 godina tie pokaàle deka kako
rezultat na ova bombardirawe se dobiva bariumot, element so atomski broj 56 i nikako ne
moèle da objasnat kako od uraniumot se
dopbiva ovoj element. Edna nedela po nivnata
analiza, Liza Majtner (Lisa Meitner) i Oto
Fri{ (Otto Frisch) pretpostavile deka pri
bombardiraweto na uraniumot jadroto se deli
na dve pomali jadra i pritoa se osloboduvaat
golemi iznosi energija.
Ova otkritie, napraveno neposredno pred
Vtorata svetska vojna, vedna{ ukaùvalo i na
mo`nosta so pomo{ na fisija da se dobie
korisna energija, no i deka moè da se dobie
bomba so ogromna razorna mo}. Za vreme na
vojnata vo SAD se sobrala cela plejada vrvni
svetski nau~nici (najgolem broj emigranti od
Evropa) koi rabotele zasileno na razvojot na
jadrenata tehnologija. Taka, pod rakovodstvo
na Enriko Fermi vo 1942 godina vo îkago e
pu{ten vo pogon prviot jadren reaktor. Na 16
juli1945 godina vo pustinskiot del na Novo
Meksiko, SAD bila izvr{ena prvata
eksplozija na atoska bomba, a vo po~etokot na
avgust istata godina e frlena atomskata
bomba na Hiro{ima i Nagasaki .
13
C(d, p)14 C
12
C(d, n)13 N
2. Zo{to neutronite se popogodni kako proektili za nuklearnite reakcii?

3. Zo{to termi~kite neutroni polesno se
apsorbirani od jadrata od brzite?
4. Proverete ja validnosta na zakonite za
zapazuvawe na elektri~niot polne` i zakonot za zapazuvawe na nukleonite kaj site
reakcii dadeni kako primer vo poslednite
dve nastavni edinici
Pobarajte na internet veb stranicite :

- Nuclear Reactions
www.nidlink.com/~jfromm/history/nuclear2.htm 26k - Cached - Similar pages
- Matter-Antimatter Annihilation
http://imagine.gsfc.nasa.gov/docs/science/know_l2/ga
mma_generation.html
- Nuclear Fission Concepts
hyperphysics.phyastr.gsu.edu/hbase/nucene/fiscon.html - 5k i pro{irete gi va{ite znaewa
REZIME
- Koeficient na razmnoùvawe na neutronite k, ponekoga{ nare~en i faktor na multiplikacija. Koeficientot na razmnoùvawe e
zadaden so koli~nikot pome|u brojot na
oslobodeni neutroni vo i tata etapa na
nuklearnata fisija i brojot na neutronite
oslobodeni vo prethodnata i-1-ta etapa:
N2
N1
N3
N2
Ni
.
N i 1
- Uslov za da nastane veri`na reakcija e

koeficientot na razmnoùvawe na neutronite k da bide ednakov ili pogolem od edinica.
261
12. fizika
12.8. NUKLEARNI
REAKTORI
Iako, za àl, otkritieto na veri`nata reakcija bilo za prv pat
iskoristeno vo voeni i uni{tuva~ki celi, sepak nuklearnite reakcii
si na{le svoja primena i za dobroto
na ~ove{tvoto - za dobivawe
korisna energija.
Jadreni reaktori
fisija
moderator
moderator
2.
3.
4.
5.
235
233
fisija
n
baven neutron
Sl. 1. Kontrolirana veri`na reakcija
se vovlekuvaat ili vadat pome|u nuklearnoto

gorivo, so {to se regulira koeficientot na
razmnoùvawe. Se nastojuva toj da e edinica,
ili ne{to mnogu malku nad edinica. Tie
pra~ki se pravat od kadmium ili bor, koi gi
zarobuvaat pogolemiot broj neutroni. Pokraj
kontrolnite pra~ki postojat i sigurnosni
pra~ki so ~ija pomo{ moè veri`nata
reakcija totalno da se prekine (ne se dadeni
na crteòt) .
kontrolni
pra~ki
U ili plutoniumot ( 239 Pu ), so masa
pogolema od kriti~nata. Gorivoto e postaveno vo neposredna blizina na moderatorot

koj gi zabavuva neutronite. Moderatorot e
napraven od elementi so mal reden broj ~ii
jadra stapuvaat vo interakcija so neutronite i
im ja namaluvaat brzinata. Kako moderatori
se koristi grafitot, obi~nata ili te{kata
voda (voda vo koja obi~niot vodorod e zamenet
so izotopot deuterium), berilium i sl.
Te{kata voda e najdobar moderator, no poradi
toa {to nejzinoto dobivawe e skapo, po~esto
se koristi grafitot.
Za da se zgolemi koeficientot na razmnoùvawe, aktivniot del na reaktorot e postaven vo yidovi od grafit koi igraat uloga na
reflektor za neutronite .
Najva`niot del, so koj se obezbeduva kontrolirana fisija, se kontrolnite pra~ki. Tie
262
nuklearno gorivo, naj~esto uranium -235

so masa pogolema od kriti~nata;
moderator i reflector;
kontrolni pra~ki za regulacija na
procesot;
sistem za ladewe i
sistem za za{tita.
Nuklearnoto gorivo moè da bide od
U,
U-
Veri`nata reakcija moè da se

napravi da te~e i postepeno, kontrolirano. Prviot jadren reaktor e
konstruiran vo SAD pod rakovodstvo na Enriko Fermi, vo 1942 god. Na
slikata 1 e dadena kontroliranata veri`na
reakcija koja nastanuva kaj reaktorot, a na
slikata 2 {ema na negovite osnovni delovi.
Osnovni delovi na sekoj nuklearen reaktor se:
1.
kontrolni
pra~ki
reflektor
moderator
Pb
za{titen
1
nuklearno
gorivo
yid
8 pumpa
Sl. 2. [ematski prikaz na reaktor
12. fizika
Nuklearnite reaktori moè da bidat istraùva~ki, energetski, proizvodni (za dobivawe nuklearno gorivo).
Istraùva~kite reaktori sluàt za nau~ni
celi, no i kako uredi vo koi se dobivaat najrazli~ni radioizotopi koi se koristat vo
industrijata ili najmnogu vo medicinata.
Energetskite reaktori se sostaven del na
nuklearnite centrali.
Nuklearni centrali
Vo jadroto na reaktorot se osloboduva golemo koli~estvo energija, ja zagreva obi~nata,
ili te{kata voda koja se nao|a vo neposreden
kontakt so jadroto na reaktorot. Za da se obezbedi koristewe na energijata, so pumpi (Pu,
sl.3) postojano se vnesuva studena voda, a se
odnesuva vodata {to e zagreana. Zagreanata
voda obi~no ja predava svojata energija na
razmenuva~ na toplina, vo koja se sozdava
vodena para pod visok pritisok. Taa dviì
turbina, a ovaa ponatamu svojata energija ja
predava na generatorot za elektri~na struja.
Taka funkcioniraat dene{nite nuklearni
centrali.
Drug tip prenos (sl. 3) se pravi so toa {to
vo jadroto na reaktorot strui voda pod pritisok koja svojata energija ja predava na voda koja vrie i vodenata para ja aktivira turbinata.
para
kontrolni para
pra~ki

ladewe
kondenzator
vodena
para
Sl.4. Nadvore{en izgled na edna

nuklearna centrala so za{titnite
betonski yidovi
Ekologija i fizika
generator
pumpa
reaktorsko
jadro
pumpa
voda pod
pritisok
turbina
bivaat pomali jadra koi naj~esto se radioaktivni, a i samiot proces na fisija e prosleden
so osloboduvawe na neutroni i J- kvanti.
Tokmu neutronite i J-zracite se najopasni za
ìvite organizmi. Poradi toa, pokraj
olovniot oklop (Pb), aktivniot del na
reaktorot se obloùva so yidovi od beton i
èlezo do 2 metri vo {irina . Pokraj vakviot
za{titen sloj, vo manipulacijata so reaktorot
e potrebno, da se obezbedi licata {to
upravuvaat so nego da bidat na dosta golemo
rastojanie. Isto taka, okolu sekoj reaktor se
obezbeduvaat sistemi za avtomatski kontroli
i alarmni uredi
koi ja reguliraat
radijacijata.
obi~na voda
Sl. 3. Reaktor so prenos preku voda pod visok

pritisok
Aktivniot del na jadroto, vo koe postojano

nastanuvaat procesite na fisija e mo}en
izvor na radijacija. Pri samata fisija, se do-
Po êrnobilskata havarija koja se slu~i

vo 1986 godina, na za{titata na nuklearnite
centrali (sl. 4) se obrnuva mnogu pogolemo
vnimanie.
No, osven havariite, od nuklearnite
reaktori se zakanuva u{te edna mnogu golema
opasnost. Toa e t. n. nuklearen otpad. Imeno,
nuklearnoto gorivo vo reaktorot po podolgo
dejstvo se osiroma{uva i treba da se zameni so
novo. Me|utoa, ve}e upotrebenoto gorivo
sodrì golemi koli~estva radioaktivni
supstancii. Problemot kade i kako da se
skladira ovoj nuklearen otpad e svetski
problem. Zasega, nekoi
od upotrebenite
goriva se koristat za povtorna upotreba, no
najgolemiot del od niv se skladira vo
263
12. fizika
specijalni kontejneri, postaveni vo granitni

steni. Se nastojuva radioaktivnite supstancii da ne dojdat vo dopir so po~vata ili
vodata za mnogu vekovi.
Osiroma{eniot uranium pretstavuva specijalen tip nuklearen otpad {to se dobiva
kako nusprodukt vo procesot na zbogatuvawe
na uraniumot. Materijalot e vo forma na
mnogu tvrda keramika, pa zatoa se koristi vo
voeni celi za obloùvawe na proektilite
zaradi zgolemuvawe na nivnata prodornost vo
metata.
Pobarajte gi na internet :
1.
Nuclear
reactor
Wikipedia
www.wikipedia.org/wiki/Nuclear_reactor - 32k 2.
How
a
Nuclear
Reactor
Works
zebu.uoregon.edu/1999/ph161/l18.html - 3k 3. Howstuffworks "How Nuclear Power Works"
science.howstuffworks.com/nuclear-power.htm - 21k
Enrico Fermi (1901-1954)

e roden vo Rim. Na 21- godi{na
vozrast stanal doktor po fizi~ki nauki. Nezavisno od
Dirak, vo 1925 god. ja formuliral statistikata na mikro~esticite koi denes se vikaat
fermi-~estici. Rabotel na
kvantnata teorija na Eraspa|aweto. So neutroni bombardiral
elementi i dobil novi transuranovi
radioaktivni elementi, za {to vo 1938 godina
mu bila dodelena Nobelova nagrada. Vo 1942
godina toj rakovodel so timot koj rabotel na
konstrukcijata na prviot nuklearen reaktor.
Kratko rezime
Snimka od havarisaniot reaktor vo êrnobil

1. Opredelete go brojot na neutronite koi se
osloboduvaat pri slednive fisioni procesi:
1
0
1
0
140
94
n 235
92 U o 54 Xe 38 Sr neutroni
132
101
n 235
92 U o 50 Sn 42 Mo neutroni
2. Poso~ete sli~nosti i razliki pome|u atomskata bomba i nuklearniot reaktor.

3. Diskutirajte gi prednostite i nedostatocite na koristeweto na jadrenite reaktori vo
elektri~nite centrali. Poso~ete gi ekolo{kite problemi povrzani so nuklearnite centrali .
264
Enrico Fermi
- Pri procesot fisija se osloboduvaat golemi

iznosi na energija.
- Koristewe na taa energija e ovozmoèno vo
nuklernite reaktori.
- Vo nuklearnite reaktori energija se dobiva
preku kontrolirana jadrena fisija.
- Kontrolirana jadrena fisija se ovozmoùva
taka {to koeficientot na razmnoùvawe vo
procesot fisija postojano se drì da e edinica, odnosno pogolem od edinica, no mnogu,
mnogu malku pogolem.
- Oslobodenata energija vo nukleranite centrali se tro{i za sozdavawe na zagreana vodena para pod visok pritisok, kade potoa preku pretvorawe na mehani~kata vo elektri~na
energija vo generatorite se dobiva elektri~na struja.
- So koristwe na nuklernata energija e dobieno mnogu, no ostanuva problemot na skladirawe na nuklerniot otpad, kako i mo`nost
za nuklerana havarija koi moè opasno da ja
zagadat ìvotnata sredina.
12.9. JADRENA FUZIJA

Pri fuzijata se osloboduva golemo koli~estvo energija, duri i pogolema od energijata oslobodena pri fisijata. Od kade se dobiva tolkava energija? Ako podetalno se prou~i zavisnosta na specifi~nata energija na
svrzuvawe od maseniot broj (vidi sl. 2 od
poglavje 12.3), moè da se vidi deka taa kaj jadrata od po~etokot na periodniot sistem e
pomala otkolku kaj tie od sredinata. Zbirot
na masite na dvete lesni jadra e pogolem od
masata na novodobienoto jadro i eventualnata
~estica {to bi se dobila, ima golem defekt na
masa, a toa zna~i deka }e se oslobodi golemo
koli~estvo energija.
Vo princip postojat dve mo`nosti za
ostvaruvawe fuzija:
- so zabrzuvawe na jadrata so pomo{ na
akceleratori, i
- so obezbeduvawe visoki temperaturi
(red na golemina 107 K i povisoki) pri koi
jadrata poseduvaat golema energija.
Eksperimentite pokaùvaat deka izotopite na vodorodot (deuterium i tricium) se
najpogodni za ostvaruvawe fuzija. Na primer,
koga jadra od deuterium ili tricium se bombardiraat so zabrzani jadra na deuterium, moè da prote~at slednive reakcii:
2
2
3
1
1 H 1 Ho 1 H 1 p 4,03MeV .
2
3
4
1
1 H 1 H o 2 He 0 n energija
(1)
(2)
Energijata {to se osloboduva pri sekoj

proces na fuzija, mnogukratno ja nadminuva
energijata potro{ena za zabrzuvawe na deuteriumovite jadra. Me|utoa, koga se ima predvid
deka samo edno od milion zabrzani jadra moè
da predizvika fuzija, jasno e deka potro{enata za zabrzuvawe na jadrata energija e mnogu
pogolema od oslobodenata pri fuzijata.
Nuklearnata fuzuja na lesni jadra nastanuva i na supervisoki temperaturi. Taa e nare~ena termojadrena reakcija.
Kolkava temperatura treba da se postigne za da se ostvari fuzija na deuterium i

tricium?
Presmetkite pokaùvaat deka nuklearnata fuzija nastanuva pri temperaturi koi se
dva red na golemina povisoki od temperatu-
rata vo centarot na Sonceto. Sepak, se pokaàlo deka za da te~e reakcijata na sinteza na

atomskite jadra, dovolna e temperatura od redot 10 K. Pri taka visoki temperaturi materijata se nao|a vo specifi~na sostojba {to se
vika visokotemperaturna plazma. Vo ovaa
sostojba na supstancijata ~esticite se so visok stepen na jonizacija (ne postojat atomi tuku oddelni jadra i elektroni koi imaat golema
energija).
Kolkava energija se osloboduva vo procesot na termojadrena fuzija na dve jadra? Toa

moè da se ilustrira so sledniov primer:
fuzijata pome|u dve lesni jadra moè da se
ostvari samo pri uslov jadrata da pominuvaat
edno pokraj drugo na rastojanie ednakvo na
radiusot na dejstvo na nuklearnite sili.
Pritoa, jadrata {to u~estvuvaat vo procesot
na fuzija, za da se nadminat silnite odbivni
sili na istoimeno naelektriziranite atomski jadra, treba da raspolagaat so golema kineti~ka energija. Za taa cel, atomskite jadra
treba da se dviàt vo sredina vo koja vladee
visoka temperatura.
PRIMER 1. Kolkava energija se osloboduva
pri fuzija na eden gram deuterium vo helium?
mn = 1,008665 u m( 11 H ) = 1,007825 u
m ( 42 He )= 4,002603 u
Re{enie. Energijata {to se osloboduva pri
fuzija na dva deuteriuma vo helium e
'E
'm c 2 , kade {to defektot na masa e:
'm
2 [ m n m(11 H)] m ( 42 He)
0,03035 u .
Vo poslednata ravenka prviot ~len se masite

na u~esnicite pred reakcijata, a vtoriot e
masata na produktot od reakcijata. Ako se
zamenat soodvetnite vrednosti za masite oslobodenata energija iznesuva:
'E
'm c 2
0,03035 931,5 MeV
28,27 MeV
Ako vo 1 mol helium ima N A atomi, vo 1 g ima
N A / M , kade {to M = 4 e molarnata masa na

heliumot. Energijata {to se osloboduva pri
fuzija na eden gram deuterium vo helium
iznesuva:
265

6,022 10 23
28,27 MeV
4
'E 42,4 10 23 1,6 10 13 J
'E
'E
67,8 1010 J ,
{to e, re~isi, deset pati pove}e od energijata

{to moè da se dobie so fisija na 1 g U.
den ciklus. Imeno, koli~estvoto jaglerod ne

se promenuva, toj e samo katalizator pri
reakcijata.
e+ + Q
12
6C
4
2 He
15
7N
13
7N
p
p
Termojadreni reakcii na
Sonceto i yvezdite
Termojadrenite reakcii {to se slu~uvaat na Sonceto i yvezdite se rezultat od
postoewe na visokotemperaturna plazma. Vo
sostavot na Sonceto i yvezdite se pokaàlo
deka ima 80% vodorod i 20% helium, dodeka
jaglerod, azot i kislorod nema pove}e od 1%.
Toa pridonesuva Sonceto da e neiscrpen izvor
na termojadrena energija. Bidej}i tamu vladeat temperaturi od red na golemina 10-10 K
postojat uslovi za termojadrena fuzija.
Termojadereni reakcii na Sonceto se
odvivaat vo etapi - termojadreni ciklusi.
Krajniot rezultat e izdvoena energija za smetka na fuzijata na vodorodni jadra vo helium.
Na yvezdite kako {to e Sonceto, ~ija temperatura e poniska od 1,5 10 7 Kse pretpostavuva deka protekuva t.n. proton-proton ciklus.
Kako rezultat od proton-proton ciklusot od 4
protoni se dobiva edno heliumovo jadro i se
emituvaat dva pozitrona (e+), dve neutrina (Q)
i dva Jkvanta.
Masata na fuzioniot produkt 42 He e za
1% pomala od masata na 4-te protoni {to
direktno e povrzana so osloboduvawe na
termonuklearna energija.
Pri pogolemite yvezdi ~ija temperatura
vo centarot e povisoka od 1,5 10 7 K, poverojaten e jaglerodno-azotniot ciklus (CNOciklus) (sl.1) predloèn od Hans Bete. I pri
dvata ciklusa se sozdavaat neutrina (Q) koi se
{irat vo kosmosot.
Pri jaglerodniot ciklus ~etiri slobodni protoni preminuvaat vo 42 He . Po~etniot atom na jaglerodot po zavr{uvawe na
ciklusot e podgotven so zapo~nuvawe na nare-
266
p
p
15
8O
e+ + Q
13
6C
14
7N
Sl. 1. [ematski prikaz na CNO ciklusot pri koj se

dobiva helium i 4 jadra na vodorod (4 - protoni)
Kontrolirana jadrena fuzija

Deka termojadrenite reakcii moè da se
ostvarat i na Zemjata, nikoj ve}e ne se somneva. Prvata ve{ta~ka termojadrena sinteza e
ostvarena vo 1953 god. vo SSSR, a po polovina
godina i vo SAD, kaj hidrogenskata bomba.
Taa, vsu{nost, pretstavuva nekontrolirana
termojadrena fuzija. Tuka temperaturata
potrebna za odvivawe na fuzijata se ostvaruva
so eksplozija na uraniumova ili plutoniumova
atomska bomba.
Ostvaruvaweto na kontrolirana termojadrena reakcija (fuzija) na Zemjata, {to e od
osoben interes, bi obezbedilo nov, prakti~no,
neiscrpliv izvor na energija. Vo hidrosferata na Zemjata se procenuva deka ima okolu
410 toni deuterium. Zasega, realiziranite
kontrolirani fuzii s u{te se na nivo na
nau~ni istraùvawa, daleku od konkretna
prakti~na primena.
Fuzijata ima pove}e prednosti.
- Energija {to se osloboduva vo procesot
termojadrena fuzija e ogromna. Toa moè da go
ilustrirame so primerot fuzija na deuteriumot {to se sodrì vo eden litar obi~na voda.
Se izdvojuva tolku energija kolku {to bi se
oslobodila pri sogoruvawe na okolu 350 litri
benzin.
- Vtora prednost na fuzijata e toa {to

novodobienite jadra ne se radioaktivni. Nema
radioaktiven otpad, {to od ekolo{ki aspekt e

mnogu bitno za ~ovekot i ìvotnata sredina..
- Isto taka, pri dobivaweto na jadrena
energija po pat na fuzija, za razlika od jadrenata fisija, po~etokot i ponatamo{niot razvoj na termojadrenata reakcija ne zavisi od
masata na elementite {to zemaat u~estvo vo
termojadrenata reakcija, pa kaj niv ne treba da
se vodi smetka za kriti~nata masa.
Problemot na kontrolirana termojadrena fuzija ne e re{en. Za da se ostvari takvata
fuzija treba da bidat ispolneti slednive
uslovi:
- golema gustina. Vo vnatre{nosta na
reaktorot plazmata treba da dostigne kriti~na gustina od red na golemina pribli`no
1013 ~est./cm3 . Kolku e pogolema gustinata tolku e poverojatno vo edinica vreme jadrata da
pretrpat sudir;
- visoka temperatura. Iako vo vnare{nosta
na fuzioniot reaktor se postignati temperaturi do 100 milioni stepeni kontrolirana fuzija ne e postignata. Osnovna pre~ka e
tretiot uslov;
- dovolno dolgo vreme da se odrì visokotemperaturnata plazma.
Vo eksperimentite za dobivawe kontrolirana fuzija, kako osnovna te{kotija se
pojavi problemot, rabotnata supstancija koja
e napolno jonizirana plazma da bide termoizolirana od yidovite na reaktorot. Imeno, i
pri najmal dopir na plazmata so yidovite na
sadot vo koj se ~uva, brzo se ladi pod temperatura na koja e mo`na fuzija. Prakti~no toa
odvojuvawe od yidovite na komorata se ostvaruva so silno magnetno pole vo koe ~esticite
od celosno joniziranata plazma se dviàt po
kru`ni pateki ~ij{to radius e pomal kolku
{to magnetnoto pole e posilno. Na toj na~in
plazmata se izolira termi~ki od yidovite na
reaktorot. Jakite magnetni poliwa na toj na~in ja zadrùvaat plazmata vo ograni~en volumen i na distanca od yidovite na reaktorot.
Vo laboratoriite denes prakti~no se
eksperimentira na dva tipa fuzioni reaktori.
Prviot tip e poznat pod imeto TOKAMAK
(toroidalna komora so magneno pole, sl.2) i
STELATOTOR (yvezden reaktor). Kaj ovie

reaktori plazmata se odrùva na mal prostor
so specijalno oblikuvani magneti koi davaat
magnetni poliwa so odreden profil.
Sl.2. Vnatre{nosta od toroidalnata komora

na termojadreniot reaktor TOKAMAK
Visokite magnetni poliwa se postignuvaat so
toroidalni kalemi od supersprovodlivi materijali, izladeni so te~en helium. Vo op{t
slu~aj postojat otvoreni i zatvoreni sistemi
za odrùvawe na plazmata.
Poslednive godini problemite za zadrùvawe na plazmata se re{avaat i so koristewe
na impulsni laserski snopovi so golema energija (105-106 J). Niz mali otvori se pu{taat
laserski snopovi fokusirani na fuzionata
meta koja e vo vid na top~e od Au ili Ag so
dijametar od okolu 2 mm (kapsula vo koja e
fuzioniot materijal). Zaradi ogromnata energija fokusirana na mal prostor, se dobiva
visoka temperatura na plazmata.
Tretiot pristap e so koristewe na mioni koi igraat uloga na katalizatori na termojadrenata fuzija. No, i pokraj site napori,
problemite na kontrolirana fuzija, koja bi se
koristela za dobivawe novi izvori na energija, s u{te ne se re{eni.
Pra{awa i zada~i
1. Kako se objasnuva osloòduvaweto na
energija pri fuzijata?
3. [to e toa termojadrena reakcija i kade se
ostvaruva?
267
12. Nuklearna fizika.. Radijaciona biofizika
sredina
12. 10. DOZIMETRIJA NA

JONIZIRA^KO ZRAÊWE
1 Gy

D, E i J radioaktivnite zra~ewa, rendgenskite zraci, potoa potocite od protoni i
neutroni, zra~ewata koi poteknuvaat od
Zemjata i kosmosot, se nare~eni jonizira~ki
zra~ewa. S pogolemata primena na jonizira~kite zra~ewa vo radijacionata medicina, radiobiologijata, vo hemiskata industrija, za
sterilizacija, farmacevtskite preparati, medicinskite instrumenti itn., ja nametna potrebata da bidat definirani odredeni normi
pri za{titata.
Za taa cel, vo nuklearnata fizika e razviena posebna oblast dozimetrija. Taa gi prou~uva vrskite me|u ozra~uvaweto i efektite
{to gi predizvikuva, kvantitativnite zakonitosti i metodite za merewe na zra~eweto.
Dozimetriski veli~ini i nivni

edinici
Za da moè vlijanieto na zra~eweto vrz
materijalnata sredina, osobeno na ìvite
organizmi, kvantitativno da se izrazi, se
voveduva apsorbirana doza i ekvivalentna
Ista energija na zra~ewe, apsorbirana

vo biolo{kite sistemi od razli~ni vidovi
zra~ewa (D, E, Ji dr.) ne predizvikuva isti
biolo{ki efekti. Biolo{koto o{tetuvawe se
karakterizira so ekvivalentnata doza H. Taa e
definirana kako proizvod od apsorbiranata
doza D i biolo{kiot faktor na kvalitet Q so
koj se izrazuvaat razlikite vo biolo{kite
efekti od razni vidovi zra~ewe:
izleguva od volumenot ima za 'W D pomala

energija od taa so koja vleglo. Toga{ apsorbiranata doza e dadena so:
'WD
.
'm
(1)
Edinicata za apsorbirana doza vo SI e

1Gy (grej). Toa e apsorbirana energija od 1 J na
koj i da bilo vid jonizira~ko zra~ewe,
predadena na kilogram masa od ozra~enata
268
DQ .
(2)
Biolo{kiot faktor na kvalitet Q pokaùva

kolku pati radijacionata osetlivost od
dadeno zra~ewe e pogolema od radiajcionata
osetlivost pri ista apsorbirana doza
rendgensko ili J- zra~ewe za koi Q=1.
Bidej}i Q e bezdimenzionalna veli~ina,
dimenziite na ekvivalentnata doza se ednakvi
so dimenziite na apsorbiranata doza. Me|utoa,
1 J/kg apsorbirana doza i 1 J/kg ekvivalentna
doza kvalitetno }e se razlikuvaat: prviot ja
karakterizira dozata energetski, a vtoriot biolo{ki. SI edinica za ekvivalentna doza e
doza.
Pod poimot apsorbirana doza D se
podrazbira vkupnata energija koja zra~eweto
(fotoni, naelektrizirani ~estici, neutroni)
ja ostava vo materijata niz koja pominuva.
Neka zra~eweto pominuva niz volumen na
materijata 'V, ~ija masa e 'm, i na toj volumen
mu predava energija 'W D , t.e. zra~eweto koe
J
(grej).
kg
1 Sv
J
(sivert) .
kg
Sivert e ekvivalentna doza predizvikana od apsorbirana doza 1 Gy i Q = 1 koja

sozdava opredelena specifi~na jonizacija.
Na primer, na apsorbirana doza od 10 Gy,
predizvikana od brzi neutroni za koi faktorot na kvalitet e Q=10, odgovara ekvivalentna
doza od 100 Sv. [to zna~i, neutronite predizvikuvaat deset pati pogolemi o{tetuvawa otkolku apsorbiranata doza predizvikana od
rendgensko ili J-zra~ewe za koi Q=1.
Iako i vo dvata slu~aja e apsorbirana
ista energija, ekvivalentnata doza od neutronskoto zra~ewe e pogolema i predizvikuva
pogolemi o{tetuvawa na tkivata. Za D~esticite, te{kite jadra i fisionite fragmenti
Q= 20.
12. Nuklearna fizika.. Radijaciona biofizika
Grani~ni vrednosti na dozvoleni dozi

Grani~nata dozvolena doza na ozra~uvawe e golemina koja se sovpaga so prirodniot
radioaktiven fon koj e rezultat od kosmi~koto zra~ewe i prirodnata radioaktivnost na
po~vata, vodata i radioaktivniot radon.
@iviot svet vo svojot evolutiven razvoj se

naviknal na toj priroden radioaktiven fon.
Prirodnoto zra~ewe, koe e rezultat od radioaktivnite materijali vo prirodata, vo
karpite i zemjata, e razli~no od mesto do mesto, no prose~no iznesuva ~ 0,6 mSv godi{no.
Najgolem izvor na prirodnata radijacija e radonot. Toj naj~esto izbiva od zemjata i najmnogu go ima vo ztvoreni i neprovetreni
prostorii.
Pridonosite na sredna godi{na doza od
ve{ta~ki izvori se prikaàni vo tabelata 1.
Od podatocite se gleda deka vkupnata godi{na
doza e mnogu pomala od 1 mSv. Se razbira, ovde
ne se zemeni predvid eventualnite havarii.
Ako se raboti vo normalni uslovi za celata populacija, maksimalnata dozvolena doza
ne treba da e pogolema od 1,7mSv (milisiverti) godi{no.
Tabela 1. Pridones na ve{ta~kite izvori vo
srednata godi{na doza
VE[TA^KI IZVOR
-medicinska dijagnostika
i terapija
-atmosferski talozi
-prof. izloènost
-proizvodi za {iroka
potro{uva~ka
- prostanati izvori
Vkupno:
sredna godi{na
doza (mSv/god)
0,25
0,01
0,05
< 0,01
< 0,04
okolu 0,35
mSv/god
Za posebna grupa od naselenieto koe

prestojuvalo vo blizina na izvori na zra~ewe
pri ramnomerno ozra~uvawe, maksimalno
dozvolenata ekvivalentna doza za celoto telo
e 5 mSv godi{no. Za sporedba, od kosmi~koto
zra~ewe organizmot prose~no godi{no prima
doza od 0,45 mSv.
Za profesionalno izloènite lica maksimalnata dozvolena doza za edna godina pri

ramnomerno ozra~uvawe na celoto telo (za 40
~asovna rabotna sedmica) ne treba da e pogolema od 50 mSv.
Pri rabota vo vonredni uslovi (kontaminirani prostori) se definira doza na opravdan rizik. Taa treba da e pomala od smrtonosnata doza i ne smee da predizvika grubi naru{uvawa na vitalnite funkcii na ozra~enoto lice. Predloènata granica za dozata na
opravdan rizik vo vonredni uslovi iznesuva
0,5 Sv.
Ekvivalentna doza do 1-2 Sv, primena za
kratko vreme predizvikuva radijaciona bolest. Doza pogolema od 2 Sv pretstavuva letalna (smrtna) doza za ~ovekot.
Pra{awa i zada~i
1. [to e poopasno za ~ovekot apsorbirana doza od 1Gy od Dzraci ili ista apsorbirana doza od Jzraci?
2. Kolkava e apsorbiranata doza od
D~estici, ako ekvivalentnata doza e 2 Sv?
3. Kolkava e ekvivalentnata doza od
brzi neutroni ako apsorbiranata doza e 1 Gy?
4. Koi se trite osnovni kriteriumi za
za{tita?
5. Kolkava e maksimalno dozvolenata
doza za edna godina za lica koi profesoinalno
se izloèni na jonizira~ki zra~ewa, a kolkava za celata populacija.
6. [to e toa dozimetar i za {to se
koristi?
7. [to e toa apsorbirana doza i koja e
nejzijata edinica?
8. [to e toa ekvivalentna doza i koja e
nejzijata edinica?
Edinicata Gy e nare~ena spored angliskiot fizi~ar Luis Harold Grej, a

edinicata Sv spored {vedskiot fizi~ar
Rolf Sivert.
269
12.Nuklearna fizika
12.11. DETEKTORI ZA
JONIZIRA^KO ZRAÊWE
Registrirawe
na radioativnoto zra~ewe
So razvojot na naukata za mikrosvetot,
vo delot koj se odnesuva na radioakativnosta,
osobena uloga odigrale priborite so koi
moèle da se registriraat dejstvata na edna
edinstvena ~estica so dimenzii na atom, i
pomali, kako i da se meri nejzinata energija,
da se opredeli nejziniot polne` i drugite
svojstva.
Uredite so ~ija pomo{ se registriraat

jonizira~kite zra~ewa i se opredeluvaat nivnite karakteristiki se vikaat detektori na
jonizira~ki zra~ewa.
Detekcijata se zasnova na osnovnite svojstva na D, E, i J - zra~ewata: nivnata jonizaciona mo}, hemiskoto dejstvo vrz fotografskite plo~i ili sposobnosta da predizvikuvaat luminiscencija.
Vo princip kaj sekoj takov ured edna
mikropri~ina, na primer, pojava na elektron,
predizvikuva makroskopski efekt, na primer
pojava na traga na ~estica koja moè da bide
videna so golo oko. Toa e mo`no samo vo uslovi koga makrosistemot vo uredot se nao|a vo
takva nedovolno stabilna sostojba {to minimalno dejstvo na mikro~estica go doveduva sistemot vo postabilna sostojba koja moè da
bide registrirana.
Va`na karakteristika na sekoj detektor e
negovoto mrtvo vreme. Toa e vremenski interval koj nastapuva po registriraweto na nekoja
~estica,
pa do momentot koga sistemot
povtorno }e se vrati vo nestabilna sostojba,
za da moè da registrira drugi ~estici.
Vtora karakteristika na detektorite e
nivnata efikasnost koja ukaùva koj del od
vkupno padnatite ~estici na nego }e bidat
registrirani od detektorot.
]e opi{eme kako funkcioniraat nekoi od
uredite za detekcija na ovie zra~ewa.
Fotoemulzija
Poznato e deka Bekerel za prv pat go otkril radioaktivnoto zra~ewe preku dejstvoto
vrz fotografska plo~a. Na slikata 1 e dadena
originalnata slika na fotografska plo~a
izloèna na zra~ewe od uranova sol.
270
Sl. 1. Prvata registracija na radioaktivnoto

zra~ewe.
Metodot na fotografskata plo~a e usovr{uvan, taka {to primenata na fotografskite

emulzii posluìle za otkrivawe na kosmi~koto zra~ewe ili drugi nuklearni zra~ewa.
Tragite na fotoemulziite po fotografskata
obrabotka se analiziraat so mikroskop ili se
pravat mikrofotografii.
Vilsonova komora. Meur~esta komora
Vo razvojot na nuklearnata fizika Vilsonovata komora odigrala mnogu va`na uloga.
Vedna{ po Raderfordovoto otkritie na prvata ve{ta~ka transmutacija na jadro, pojavata
bila registrirana i analizirana so ovoj
detektor. Isto taka, so Vilsonovata komora se
otkrieni pozitronite, mezonite i nekoi drugi
~estici.
Osnovniot princip na koj raboti i go registrira prisustvoto na jonizira~ki zra~ewa e
osobinata na sozdadenite joni da bidat centri
za kondenzacija koga se nao|aat vo sredina
prezasitena so para. Koga prostorot vo koj e
smesten radioaktivniot preparat }e se osvetli, tragite na ~esticite stanuvaat vidlivi.
Dene{niot oblik na Vilsonovata komora
mnogu malku se razlikuva od prvite modeli.
Vilsonovata komora, {ematski prikaàna
na sl.2, obi~no se sostoi od staklen cilindar
Sc koj prodolùva vo metalen cilindar S.
Stakleniot cilindar odozgora hermeti~ki e
zatvoren so ramna staklena plo~a S preku koja
se nabquduva ili fotografira pojavata {to
se odviva vo komorata.
Po dolìnata na metalniot cilindar
moè da se dviì klip K. Vo zatvoreniot
12.Nuklearna fizika
prostor se sozdavaat zasiteni pari na nekoja

te~nost koja, obi~no, e smesa na voda i
etilalkohol. Toa se postignuva so toa {to vrz
gumenata dijafragma D ima mala koli~ina
te~nost. Pri otvorawe na ventilot V, pod
klipot K, naglo se sniùva pritisokot, i
doa|a do brzo spu{tawe na klipot K. Pritoa,
gasot adijabatski se {iri i ladi. Parite na
te~nosta stanuvaat prezasiteni. I ako vo ovaa
oblast se najdat ~estici od pra{ina, tie }e
posluàt kako centri na kondenzacija poradi
{to na niv se kondenziraat sitni kapki na
te~nost. Me|utoa, ako vo prostorot nema pra{ina, do pojavata kondenzacija nema da dojde.
metalniot cilindar C. Vo zavisnost od znakot

na jonite, elektri~noto pole gi upatuva
starite joni kon metalniot prsten, odnosno
metalniot
cilindar
i
na
niv
se
neutraliziraat.
F.K.
S
M
svetlina
Sc

Ra
K

C
kon vakuum
pumpa
Sl. 2
Vilson do{ol do ideja deka i pozitivni i

negativni joni, sli~no kako pra{inkite,
moàt da bidat centri na kondenzacija na
zasitenite pari. Koga prostorot vo koj e
smesten radioaktivniot preparat, na primer
radiumot (Ra), }e se osvetli, tragite na ~esticite stanuvaat vidlivi.
Za brzo neutralizirawe na jonite {to se
sozdavaat vo Vilsonovata komora, ili jonite
sozdadeni od prirodnoto kosmi~ko zra~ewe,
taka {to taa da bide dovedena vo sostojba da
registrira, vo vnatre{nosta na komorata se
sozdava silno elektri~no pole. Toa se
postignuva taka {to na vnatre{nata strana na
stakleniot cilindar se pricvrstuva metalen
prsten M koj na sl. 2 e prikaàn so
isprekinati crti~ki. Metalniot prsten e
svrzan so edniot pol na baterijata V ~ija
elektromotorna sila e nekolku stotini
volti, a drugiot pol na baterijata e svrzan so
Sl. 3. Tragi na D i E -~estici dobieni od Vilson vo

1912 god.
Vo Vilsonovata komora D-~esticite ostavaat podebeli tragi od tragite na E-~esticite. Toa e rezultat {to na edinica dolìna
od svojot doseg D-~esticata sozdava pogolem
broj joni otkolku E-~esticite (sl.3). Najdebela traga ostavaat jonite na nekoj element.
Sl. 4. Fotografija na jonizira~ki ~estici vo

magnetno pole
Za podetalna analiza na jonizira~kite

~estici, nivnite tragi se snimaat so pomo{
na fotografska kamera F.K. Mereweto na
dolìnata
na
tragata
na
~esticite
271
12.Nuklearna fizika
ovozmoùva merewe i na nivnata energija. Od

druga strana, mereweto na brojot na centrite
na kodenzacija ovozmoùva da se sudi i za
prirodata na jonizacijata.
Denes vo pogolema upotreba od Vilsonovata komora e t.n. meur~estata komora,
otkriena vo 1952 god. od strana na D. Glejzer.
Komorata se koristi za detekcija na ~estici
so visoka energija.
Pri rabota so ovie dva tipa komori moè da
se koristi i magnetno pole (sl.4) koe
ovozmoùva da se opredeli kako impulsot
taka i znakot na elektri~niot polne` na
~esticite.
Gajger- Milerov broja~
Pome|u pogolem broj gasni detektori,
najpoznat e Gajger- Mileroviot broja~ (sl.5).
Kaj nego se koristi svojstvoto na jonizira~kite ~estici da vr{at jonizacija.
Sl.5. Gajger-Milerov broja~ (detektor i skaler)
Gajger-Mileroviot broja~, vsu{nost, e

cilinri~na dioda, kade {to anodata (A) e
volframova ìca smestena po dolìnata na
oskata na cilindarot, a katodata (K) e
negovata obvivka (sl.6).
G.M.
C
A
Ra
SK
K
R
-
+
B
Sl. 6. Uprostena {ema na GM broja~
272
Cevkata e ispolneta so eden od inertnite

gasovi, ili smesa od inerten gas i alkoholni
pari pod snièn pritisok, (okolu 1 kPa). Ovie
gasovi lesno se joniziraat.
Pome|u anodata i katodata e donesen napon od okolu 1,2 kV. Na edniot bazis na cilindarot e napraven mnogu tenok prozorec od
dielektrik (momirok) za da moè niz nego da
vleguvaat radioaktivnite zra~ewa (alfa, beta
i gama). Koga G-M cevka ne e vo blizina na
radioaktivni zra~ewa, toga{ pome|u anodata
i katodata ne protekuva struja. No, koga vo
cevkata }e navleze D ili E -~estica, taa jonizira nekoi od molekulite na gasot, pa dobienite slobodni elektroni i joni se naso~uvaat
kon elektrodite. Poradi silnoto nehomogeno
pole pome|u elektrodite polneìte dobivaat
dopolnitelna energija i se sposobni za natamo{na jonizacija na novi molekuli Taka
brojot na tie polneì lavinoobrazno se zgolemuva. Doa|a do procesot na sudirna jonizacija. Koga elektronite }e stasaat do anodata
tie go namaluvaat nejziniot potencijal,
poradi {to niz otpornikot }e pote~e struja
(toa e makroefektot) koja ja registrira skalerot. Naponot na kraevite na otpornikot e
taka polariziran, da ja kompenzira razlikata
na potencijalot pome|u anodata i katodata.
Poradi toa, po kuso vreme, potencijalnata
razlika pome|u elektrodite stanuva taka mala
{to elektri~noto pole ne moè da gi zabrzuva
elektronite do brzinata potrebna za sozdavawe na jonskata lavina. Od taa pri~ina strujata vo otpornikot slabee, a so toa se namaluva naponot na negovite kraevi, taka {to
sega povtorno se vospostavuva po~etniot napon pome|u anodata i katodata (toj {to e dobien od izvorot na strujata V). Sega povtorno se
sozdadeni uslovi za sozdavawe na jonska lavina, odnosno struen impuls. Gledame deka otpornikot igra uloga na element koj go gasi
(prekinuva) strujnoto kolo. Mrtvoto vreme
trae se duri ne zapre lavinata i ne se vospostavi prvobitnata sostojba. Pokraj skalerot,
postoi i zasiluva~ a kaj nekoi vidovi i
zvu~nik koj na sekoj vakov impuls dava zvuk,
sli~en na pukawe pukanki.
Pri registracija na elektroni (E- zra~ewe) efikasnosta na ovie detektori e re~isi
100 %. Bidej}i jonizacionata mo} na J- zracite
12.Nuklearna fizika
e mala, za nivna registracija se koristi

efektot na sozdavawe lavina od elektroni
koi se izbieni od J-kvantite od katodata.
Taka efikasnosta na J-kvantite e mala, okolu
1%. Za da se registriraat D- ~esticite, mora
vlezniot bazis da bide mnogu tenok, dovolno
proyiren za ova zra~ewe. Sovremenite G-MB
moàt da registriraat i do 10000 ~estici vo
sekunda.
Scintilacioni metodi
Ima pove}e supstancii, nare~eni scintilatori, ~ii atomi se vozbuduvaat koga se ozra~eni so nukearni zra~ewa. Takov e, na
primer, cinksulfidot so primesi na bakar.
Koga takvite supstancii }e se vratat vo nevozbudena sostojba, tie emitiraat fotoni koi
se registriraat i davaat podatoci za upadnite
~estici.
Polusprovodni~ki detektori
Vo sovremenata nauka se koristat i drugi
vidovi detektori: proporcionalni, polusprovodni~ki, iskra-komori i dr. Od polusprovodni~kite detektori najgolema primena
imaat detektorite so p-n premin. Ako p-n
kontaktot se povrze so napon vo inverzna
(nepropustliva) nasoka, taka {to p- polusprovodnikot se povrze so negativniot pol na
izvorot
na
postojan
napon,
a
npolusprovodnikot so pozitivniot pol,
{irinata na zapirniot sloj na p-n preminot se
zgolemuva, struja niz takov premin ne te~e.
koe e vklu~en dadeniot p-n sistem protekuva

struen impuls. Zna~i pri sekoj premin na
jonizira~ka ~estica se sozdava struen impuls,
pa taka vakviot premin sluì kako odli~en
detektor na jonizira~ki zra~ewa.

1. Objasnete koi fizi~ki procesi leàt vo
osnovata na funkcioniraweto na Vilsonovata
komora, Gajger-Mileroviot broja~, scintilacioniot broja~ i polusprovodni~kiot broja~.
2. Kolkavo e mrtvoto vreme na GM broja~ koj
registrira do 10000 ~estici vo sekunda?
( Odgovor: pomalo od 10 Py)
3. Zo{to D -~esticata ostava podebela traga
od E- ~esticata
4. Ako sme daleku od kakov i da bilo izvor na
jonizira~ko zra~ewe, GM sepak broi impulsi.
Na {to se dolì toa?
5. Znaete li deka voobi~aenata prirodna
radioaktivnost vo najgolema merka se dolì.
na radonot. Toa e gas koj se dobiva so
radioaktivno raspa|awe. Vo vrska so nego se
povrzuva zadolìtelno provetruvawe na
ìvotnite prostorii, zo{to?
6. Ako do Gajger Milerov broja~ dobliìte
~asovnik ~ii strelki se obloèni so
fluorescenten materijal za da moàt da bidat
videni i vo temnica, GM odbrojuva pobrzo od
voobi~aeno. Zo{to?
Ako sakate da go pro{irite svoeto znaewe
pobarajte ja na internet stranicata:
gama
kvant
sr.wikibooks.org/srel/
_
!_&$.
+ + +
Sl. 7. Uprostena {ema na polusprovodni~ki

detektor
No, ako niz preminot pomine nekoja jonizira~ka ~estica, taa sozdava novi nositeli na
struja- elektroni i {uplini, i niz koloto vo
REZIME
- Detekcijata na jonizira~koto zra~ewe se
pravi, glavno, preku osnovnite svojstva na
jonizira~kite ~estici: nivnata jonizaciona
mo}, dejstvo vrz fotoemulzija, scintilacionoto dejstvo, mo`nosta da stanat centar na kondenzacija na prezasitena para i dr.
- Postojat pove}e vidovi detektori, me|u koi
se
najpoznati:
Vilsonovata
komora,
meure~estata komora, foto-emulziite, GajgerMileroviot broja~, scintilacioniot broja~,
polusprovodni~kiot detektor,
273
12. 12. DOZIMETRISKA

KONTROLA. DOZIMETRI
Cel na dozimetriskata kontrola na prvo
mesto e bezbednosta na lu|eto koi se izloèni
na zra~ewe. Za merewe na apsorbiranata doza
i ekspozicijata na zra~ewe se koristat specijalni uredi - dozimetri, odnosno ekspoziciometri. Sekoj dozimetar e odreden tip detektor
na jonizira~ko zra~ewe koj treba da zadovoluva odredeni specijalni barawa.
Prvo, za dozimetarot e va`no da go registrira vkupniot fluks na ~esticite, a ne individualnite ~estici.
Vtoro, poèlno e od karakteristikite na
toj fluks da moè da se meri apsorbiranata
doza ili ekspozicijata, t.e. bilo energijata,
bilo jonizacionata struja.
Treto, za to~ni dozimetriski merewa neophodno e da se zeme predid deka apsorpcijata na
energijata na jonizira~koto zra~ewe vo materijalot zavisi kako od vidot na materijalot
taka i od vidot i energijata na zra~eweto.
Pritoa, vo dozimetrijata se nastojuva da se
koristat materijali koi gi imaat karakteristikite na ìvata materija vo odnos na
apsorpcijata na zra~eweto. Toa relativno lesno se postignuva za Jzra~eweto i elektronite
(dovolno e efektivniot atomski broj Zef na
materijalot da se sovpa|a so toj na tkivoto, za
mekoto tkivo Zef=6, a za koskite e Zef=13,6),
dodeka za neutronite e posloèno.
Vo princip, sekoja fizi~ka ili hemiska
promena na materijalnata sredina, {to nastanuva pod dejstvo na zra~ewe, moè da posluì
kako osnova za konstrukcija na dozimetar.
Vo svojstvo na dozimetri vo dozimetrijata
se koristat jonizacionite komori od integracionen tip, broja~ite ~ija rabota se zasnova
vrz principot na gasno praznewe, foto (jonografski) emulziiite, scintilacionite i termoluminiscentnite detektori.
Spored namenata, dozimetriskata aparatura moè da bide: za merewe doza od
nadvore{no zra~ewe,
za kontrola na
laboratoriite koi rabotat so izvori na
Jzra~ewe so mala aktivnost i uredi za
merewe na fluksot na Di Ezra~eweto od
kontaminirani povr{ini, za kontrola na
274
kontaminacijata so Di Eradioaktivni izotopi na ~ovekot i ìvotnata sredina. Za taa cel

se koristat radiometri so koi se meri aktivnosta.
Za kontrola na zra~eweto od nadvore{ni
izvori se koristat: li~ni i kolektivni
dozimetri.
Li~nite dozimetri i ekspoziciometri od
koi naj{iroko se rasprostraneti t.n. xebni
dozimetri, se koristat za merewe na apsorbiranata doza, odnosno ekspozicijata na rendgenskoto i Jzra~eweto {to go prima poedinecot za vreme na rabotata.
Dodeka za kontrola na rabotnite prostorii, kontaminirano zemji{te, kontaminiran vozduh so radioaktivni gasovi i aerosoli
(cvrsti ~estici od radioaktivni supstancii
vo vozduhot), za merewe na radioaktivnosta na
primeroci od voda i prehranbeni proizvodi se
koristat odredeni vidovi kolektivni dozimetri.
Za kontrola na vnatre{noto ozra~uvawe se
koristi radiohemiska analiza na telesnite
te~nosti ili izla~uvawa
Kaj rendgenskite dozimetri e iskoristena
sposobnosta na rendgenskite zraci da vr{at
jonizacija i eksitacija na atomite i molekulite na sredinata niz koja pominuvaat. Taka
na pogolem intenzitet na rendgenskite zraci
odgovara i pogolema jonizaciona sposobnost,
pa stepenot na jonizacija e merka za intenzitetot na rendgenskite zraci.
Film-dozimetar
e eden od naj~esto
koristenite li~ni (individualni) dozimetri,
koj istovremeno e najefikasen i najednostaven, Toj obi~no se nosi na reverot na rabotniot mantil i go koristat lica koi profesionalno se izloèni na jonizira~ko zra~ewe
od oblasta na nuklearnata medicina i rendgenografijata. Toj sluì kako traen dokument za
izloènost od zra~ewe na poedinecot.
Film-dozimetarot e par~e rendgenski
film obi~no so dimenzii (4030) mm koj od
svetlinata i drugi vlijanija e za{titen so posebna plasti~na kesi~ka. Taka za{titeniot
film e smesten vo posebna kaseta vo vid na
zna~ka, koja obi~no se nosi na reverot.
Jonizira~koto zra~ewe dejstvuva na fotografskata emulzija, sli~no na svetlinskoto
zra~ewe ostavaj}i latentna slika koja po raz-
vivaweto i fiksiraweto stanuva vidliva.

Ovoj dozimetar e osetliv na rendgenski, Ji
E zraci.
Prsten dozimetar , !Y
od Hanford 1968 god.

LiF &
(ne se gleda ta) #
na /", !

!
!

. P
dozimetrite

!$

"

!
!
&$.
D
ot

&$, a "

!

, !
&

&$,

"
!
Li~en dozimetar
Dozimetarot - penkalo pretstavuva
mala jonizaciona komora.
Dozimetarot penkalo ja registrira
dozata {to ja prima poedinecot. Koga ovoj
dozimetar ima yidovi obloèni so bor zbogaten so 10B, moè da se koristi za dozimetrija
na bavni neutroni. Istovremeno so ovoj dozimetar se nosi identi~en dozimetar bez obloga
od bor, taka {to dozata od Jzra~eweto moè
da se eliminira preku razlikata vo pokaùvaweto na dvata dozimetra.
Pra{awa i zada~i
Ternoluminiscenten xeben dozimetar
Model 609

!
.
& !

Y
&v
!

, ! ! & TLD &
, !

!
Y

.
Termoluminiscentni dozimetri. Ovoj vid

dozimetri spa|aat vo grupata opti~ki dozimetri, imeno, dozimetri koi koristat odredeni opti~ki svojstva na tvrdite tela. Vo osnova
na principot na rabota na termoluminiscentniot dozimetar e svojstvoto na nekoi neorganski materijali, vo koi se vgradeni soodvetni primesni atomi, po vozbuduvaweto so
jonizira~ko zra~ewe pri zagrevawe do soodvetna temperatura, da ispu{taat svetlina
pojavata e nare~ena termoluminiscencija.
1. [to se toa dozimetri?

2. Nabrojte nekolku naj~esto koristeni dozimetri?
3. Koga se koristi prsten dozimetarot.
4. Na koj princip funkcionira termoluminiscentniot dozimetar?
Prsten dozimetar
275
12.13. INTERAKCIJA NA
JONIZIRA^KITE ZRAÊWA
VRZ @IVATA MATERIJA
zra~ewe
nost. Celta na za{titata od zra~ewe e da gi

spre~i ovie efekti so postavuvawe granica na
doza pod pragot na tie efekti.
Efekti od jonizira~koto zra~ewe
vrz biolo{ki zna~ajni molekuli
molekul na voda
sloboden
radikal
zra~ewe
Sl. 1. O{tetuvawe na DNK so zra~ewe.
Moè da se kaè deka jonizira~kite

zra~ewa po svojata priroda se {tetni. Koga
biolo{koto tkivo }e se izloì na zra~ewe,
apsorbiranata energija moè da predizvika
hemiski promeni vo kletkata koi vlijaat na
nejziniot metabolizam. Vo zavisnost od dozata, zra~eweto moè da gi uni{ti kletkite, da
o{teti organi ili da predizvika smrt. Nekoi
o{tetuvawa se o~igledni po nekolku ~asa ili
denovi, a za da se razvie karcinom ili leukemija, potrebni se pove}e godini. Naslednite
posledici od zra~eweto (predizvikani od
genetskite o{tetuvawa) se manifestiraat i
na narednite generacii na ozra~enoto lice.
Karakterot i posledicite od ozra~uvaweto na ìvata materija zavisi od slednive
faktori: od vidot na jonizira~koto zra~ewe;
od kletkata, a site kletki ne se ednakvo osetlivi. Radiosenzitivnosta na kletkite e
proporcionalna na nivnata reproduktivna

aktivnost i obratno proporcionalna na
diferenciranosta na kletkite; zavisi od
vremeto na ozra~uvawe, dali dozata e primena
vo kratok vremenski period ili za podolgo
vreme; od primenata doza, a kolku e dozata
pogolema o{tetuvawto e pogolemo.
Efektite od zra~eweto se zavisni od
brzinata na dozata i nejzinata frakcionira-
276
Interakcijata na jonizira~kite zra~ewa so ìvata materija protekuva vo pove}e

fazi. Prvata od niv e fizi~kata. Taa e od red
na golemina 10-13 s , i kako rezultat od apsorbiranata energija doa|a do jonizirawe i
vozbuduvawe na molekulite vo materijata.
Joniziranite molekuli dobieni kako rezultat
na interakcija, so zra~eweto predizvikuvaat
hemiski promeni vo odredeni delovi na kletkata. Kako rezultat na ovie promeni zapo~nuva i biolo{kata faza pritoa moè da bidat
zafateni supkletkini strukturi koi predizvikuvaat naru{uvawa vo tkivata, organite, pa
i na organizmot kako celina.
Poznato e deka vo ìvata materija ima
okolu 60-90 % voda, pa zatoa najgolemiot del
od apsorbiranata energija na zra~eweto se
prenesuva na molekulite na vodata. Aktiviranite molekuli na vodata moè da predizvikaat hemiski promeni vo golemite biolo{ki
zna~ajni molekuli, kako {to se enzimite, proteinite, nukleinskite kiselini i polisaharidite. Takviot na~in na o{tetuvawe od zra~eweto e posreden i se razlikuva od neposrednoto dejstvo na jonizira~ki zra~ewa vrz samite golemi molekuli kako {to e DNK i
membranite na kletkata (vidi sl.1).
Eden od prifatenite mehanizmi za biolo{kiot efekt na jonizira~kite zra~ewa e
radioliza na vodata vo organizmot. Jonizira~koto zra~ewe dejstvuva na vodata {to se
nao|a vo ìvata materija i pritoa nastanuva
pobuduvawe na nejzinite atomi i molekuli, se
sozdavaat pozitivni i negativni joni na vodata, vodorodni i hidroksilni joni, radikali
OH*, H* i HO2*, potoa peroksidi H2O2 i H2O4
itn.
Najprvo,
kako
rezultat
od
jonizira~kite
zra~ewa,
e
primarnata
jonizacija na molekulot na vodata:
H 2 O o H 2 O e .
JZ
Elektronite, koi pri jonizacijata se

oddeluvaat od neutralnite molekuli na vodata moè da bidat zafateni od drugi molekuli
na vodata. Pritoa se sozdavaat radikali koi
se mnogu reaktivni i sekoj ima aktivnost
svojot elektron vo nadvore{niot sloj da go
spari so elektron od drug radikal pri {to se
dobiva vodoroden peroksid:
Osven razgledaniot na~in na radioliza
na vodata, mo`ni se i drugi pati{ta koi vodat
do sozdavawe na povisoki peroksidi H 2 O 4
itn. H 2 O 2 ili H 2 O 4 , ako se sozdadat vo
osetliv del na kletkata, kako {to se hromozomite moè da predizvikaat o{tetuvawe.
Slobodnite radikali moè da bidat
mnogu reaktivni i da predizvikaat biolo{ki
o{tetuvawa.
DNK
naj~ustvitelniot molekul na zra~ewe
zra~ewe
DNK
o{tetena so zra~ewe
Sl. 2.
Energijata od jonizira~koto zra~ewe
moè i neposredno da se apsorbira od organskite molekuli na ìvata materija. Pritoa
nastanuvaat osetni biolo{ki promeni kako
{to se :
inaktivirawe na enzimite,
promena na nukleinskite kiselini i
nivnite proteinski kompleksi. Dezoksiribonukleinskata kiselina - DNK e mnogu osetliva na zra~eweto. Ako zra~eweto gi razori
slabite vodorodni vrski, se dobiva radikal.
Edna od mo`nite posledici od ozra~uvaweto
na DNK e kinewe na dvojnata spirala (sl. 2).

Molekulite na DNK ja so~inuvaat hemiskata osnova za naslednata supstancija na
site ìvi su{testva po~nuvaj}i od virusite
pa s do ~ovekot. DNK ja so~inuva glavnata
struktura na hromozomite.
O{tetuvaweto na nekoi molekuli vo
kletkata ima seriozni, pa i smrtni posledici,
a o{tetuvaweto na drugi molekuli ne ja
doveduva vo pra{awe sudbinata na kletkata.
Posledicite od zra~eweto, naj~esto degenerativni (se odrazuvaat na slednite generacii), svedo~at deka i genite se osetlivi na
jonizira~koto zra~ewe.
Ozra~enata kletka ne moè da sintetizira DNK, zatoa se zabava ili izostanuva
mitozata.
PRA[AWA I ZADAÎ
1. Dali jonizira~kite zra~ewa primeni
i vo mnogu mali dozi se {tetni?
2. Od koi faktori zavisat posledicite
od ozra~uvaweto na ìvata materija ?
3. Kako protekuvaat efektite od jonizira~koto zra~ewe vrz biolo{ki zna~ajnite
molekuli?
4. Koj molekul vo ìviot organizam e
najosetliv na zra~eweto?
5. Koi kletki se najosetlivi na zra~ewe?
6. Koja doza }e predizvika pogolemo o{tetuvawe: a) doza primena za kratok vremenski period, b) istata doza frakcionirana
(primena na delovi) za podolg vremensi
period?
REZIME
- Moè da se kaè deka jonizira~kite zra~ewa
po svojata priroda se {tetni.
- Efektite od zra~eweto se zavisni od brzinata na dozata i od nejzinata frakcioniranost.
- Radiosenzitivnosta na kletkite e proporcionalna na nivnata reproduktivna aktivnost
- Posledicite od zra~eweto, naj~esto degenerativni (se odrazuvaat na slednite generacii), svedo~at deka i genite se osetlivi na
jonizira~koto zra~ewe.
277
13. Fizika na materijalite
13. 1. STRUKTURA NA
MATERIJATA
Dosega izu~ivte i samite imate spoznaeno
deka supstancijata (materijata) moè da
postoi vo tri agregatni sostojbi: cvrsta,
te~na i gasovita. Najverojatno ovie sostojbi
gi naterale drevnite filozofi da gi
definiraat osnovnite elementi: voda, vozduh
i zemja. No, intuicijata na filozofite
kaùvala deka postoi u{te eden element
(oblik na postoewe) ognot koj, pak, moè da
se dovede vo vrska so najrasprostranetiot
oblik na postoewe na materijata vo Vselenata, a toa e plazmata.
Zada~ata na nau~nicite od XIX vek pa s
do denes e da gi otkrijat tajnite na toa kako se
vrzuvaat atomite ili molekulite vo raznite
sostojbi na materijata, i kako ovie vrski vlijaat na elektri~nite, opti~kite, mehani~kite,
magnetnite i drugite svojstva. Potoa vakvite
istraùvawa se polzuvaat za da se sozdavaat
materijali {to imaat svojstva pogodni za
nivna prakti~na primena.
Modeli na struktura na materijata

Svetot na materijata e mnogu raznoobrazen.
Duri i edna ista materija pokaùva najrazli~ni svojstva vo zavisnost od uslovite (temperatura, pritisok i dr.). Osnovnite modeli
na materijata vo sovremenata fizika se:
modelot na gas, modelot na plazma, modelot na
kondenzirana materija.
Model na gas
Kaj ovoj model za gradbeni ~estici se
smetaat samo neutralnite atomi i molekuli
koi se smesteni na golemi rastojanija edni od
drugi, mnogu pogolemi od nivnite dimenzii.
Taka moè da se smeta deka tie me|usebe ne si
zaemnodejstvuvaat. Gradbenite ~estici se vo
neprekinato haoti~no dvièwe, pa poradi toa
doa|a do ~esti me|usebni sudiri. Pritoa tie
si zaemnodejstvuvaat. Na slikata 1 e daden
prikaz na model na gas izveden so ping-pong
top~iwa {to se dviàt haoti~no koga oddolu
gi duvame so fen.
278
Sl. 1. Modelot na gas: haoti~no dvièwe na pingpong top~iwa vo mreèsta korpa,

duvani od dolu so fen.
Vo mnogu slu~ai sudirite moàt da se

razgleduvaat kako elasti~ni, pri {to vaàt
zakonite za zapazuvawe na impulsot i kineti~kata energija. Vo izu~uvaweto na povedenieto na gasovite mnogu se koristi grubiot
model na idealen gas, kaj koj se zanemareni
potencijalnata energija na zaemnodejstvoto i
dimenziite na ~esticite. Klasi~nata mehanika i molekularno-kineti~kata teorija ~esto
pati se dovolni za da se izu~i povedenieto na
gasot. Inaku, zemjinata atmosfera spored
svoeto povedenie vo poniskite sloevi moè da
se smeta za idealen gas.
Model na plazma
Plazmata e najrasprostranetata sostojba
na materijata, gledano vo kosmi~ki razmeri.
Vo ova sostojba sa nao|a okolu 99% od materijata vo celata Vselena. Se pokaàlo deka
yvezdite se, vsu{nost, plazmeni topki, a vo
plazmena sostojba se nao|a i materijata vo
me|uyvezedniot prostor. No, vo zemskite razmeri sostojbata plazma se sretnuva sosem
retko, t.e. ja ima kaj nekoi atipi~ni prirodni
pojavi kako {to e polarnata svetlina (sl.2)
ili vo svetle~kiot kanal na molwata.
Inaku plazmata moè da se razgleduva
kako gas, no su{testveno e toa {to vo nego
postojat kako naelektrizirani ~estici, joni
i elektroni, taka i neutralni atomi. Vo
celina plazmata e elektroneutralna, no vo
nea na odredeni mesta moè da dojde do

lokalno naru{uvawe na elektroneutralnosta i toa da predizvika dvièwe na naelektriziranite ~estici od okolinata. Taka moè da dojde do natrupuvawe na sprotivni
polneì na opredeleno rastojanie okolu
mestoto na naru{uvaweto.
sostavot na ìvite organizmi (belkovini,

nukleinski kiselini);
Sl. 3 .Kristal na kvarc

Sl. 2. Plazma: polarna svetlina.
Kako kondenzirana sredina se tretiraat i

polimerite koi se sozdavaat po ve{ta~ki pat.
Model na kondenzirana materija

So isklu~ok na vozduhot, site drugi materii
na Zemjata se nao|aat vo kondenzirana sostojba. Strukturata vo kondenziranata sredina
e takva {to ~esticite na gradbata se rasporedeni tolku blisku, {to nivnite elektronski
oblaci se preklopuvaat pa poradi toa valentnite elektroni silno si zaemnodejstvuvaat.
Strukturata i svojstvata na kondenziranata
sredina te{ko moàt da se objasnat i razberat
bez da se iskoristat zakonite na kvantnata
mehanika.
Vo kondenzirani sredini spa|aat:
x kristalite koi se najdobro prou~eniot
oblik na kondenzirana materija so
pravilno podredeni gradbeni ~estici;
(sl. 3 i 4) kaj koi postoi podredenost na
dale~en
dale~ina
ili
takanare~en
poredok
x amorfnite materijali (na pr. staklata);
x te~nostite (vklu~uvaj}i ja i vodatanasu{na te~nost za opstojuvawe na
ìvotot na Zemjata),
x te~nite kristali,
x biolo{kite strukturi koi vleguvaat vo
Sl. 4. Kristal od snegulka so takanare~ena

fraktalna geometrija
Te~nosti
Te~nosta e agregatna me|usostojba pome|u
gasnata i cvrstata faza. Od tie pri~ini
te~nosta ima nekoi svojstva ednakvi so tie na
gasovite, no i svojstva koi se sli~ni so
svojstvata na cvrstite tela. Na primer, te~nosta, kako i cvrstoto telo, pri konstantna
279
temperatura ima postojan volumen, a sli~no

na gasovite ja ima formata na sadot vo koj se
nao|a.
Nekoi eksperimenti pokaàle deka molekulite na te~nosta se postaveni spored
odreden red koj se vospostavuva samo vo neposrednata blizina na nekoj molekul, dodeka
podaleku od nego, toj se gubi. Takvoto svojstvo
na podredenost se narekuva blizok poredok,
koj e ilustriran na slikata 5.
~esto ja napu{taat ramnote`nata polo`ba

okolu koja osciliraat.
Podvi`nosta na molekulite na te~nosta se manifestiraat pri pojavata difuzija
ili viskoznost na te~nosta. Eksperimentite
ukaùvaat na toa deka so zgolemuvawe na
temperaturata, poradi poizrazeno toplinsko
dvièwe, difuzijata na te~nosta e s pobrza.
Pri zgolemuvawe na temperaturata, i
viskoznosta na te~nosta, poradi s pomalite
me|umolekularni vrski, stanuva pomala.
Pri dovolno visoka temperatura, kineti~kata energija na molekulite }e porasne,
}e go naru{i bliskiot poredok na podredenost i }e pomine vo gasna sosema nepodredena,
haoti~na sostojba.
Kratko rezime
Sl. 5. Blizok poredok na podredenost na

molekulite kaj te~nostite.
Od slikata moè da se vidi deka kaj te~nostite ne postoi dale~en poredok koj bi zna~el
povtoruvawe na molekularniot red, koj e
svojstven za celoto telo. Vakov poredok e
svojstven za cvrstoto telo.
Inaku, toplinskoto dvièwe na molekulite vo te~nosta moè da se pretstavi so
oscilirawe okolu ramnote`nata polo`ba, so
povremeno preskoknuvawe vo nova ramnote`na
polo`ba na nekoe rastojanie {to e red golemina na dimenziite na molekulite na te~nosta. Na toj na~in molekulite mnogu bavno
se premestuvaat i se dviàt niz celiot volumen na te~nosta. Vremetraeweto na osciliraweto na eden molekul od te~nosta okolu ramnote`nata polo`ba e razli~no i zavisi od
sostavot na te~nosta i temperaturata.
So zgolemuvawe na temperaturata molekulite od te~nosta dobivaat povisoka kineti~ka energija, stanuvaat popodvi`ni, pa po-
280
- agregatni sostojbi ( fazi)

- model na gas
- model na plazma
- model na kondenzirana materija
- te~nost
- blizok poredok
- dale~en poredok

1. Dali se razlikuva molekulot na mraz i
molekulot na voda?
2. Koi se osnovnite razliki me|u trite
agregatni sostojbi na supstancijata?
3. Zo{to plazmata moè da se smeta za
~etvrta agregatna faza?
4. Pobarajte vo biblioteka nekoja kniga,
ili na internet veb stranica, i pro~itajte
po{iroko za plazmata vo zemski uslovi i
plazmata vo vselenata.
plazma (gr~. SODVPD sozdavam, obli

kuvam, oformuvam, umetni~ko delo
13. 2. ATOMSKI I
MOLEKULARNI VRSKI
Prirodata na hemiskite vrski
Osnovnite sili {to ja opredeluvaat strukturata na cvrstite materii se elektri~nite
sili na zaemnodejstvo pome|u valentnite
elektroni.
Neka vkupniot broj ~estici {to ja so~inuvaat
kondenziranata materija go ozna~ime so N.
Rabotata {to treba da ja izvr{i nekoja
nadvore{na sila za da ja razgradi celata taa
kondenzirana sredina, t.e. gradbenite ~estici
da se donesat na rastojanija na koi pove}e
nema da si zaemnodejstvuvaat, da ja ozna~ime so
A. Toga{
se voveduva poim energija na
vrskata (W ) ednakva na:
A
N
negativen jon. Na toj na~in ovie dva atoma se

dràt zaedno so pomo{ na privle~nata elektri~na sila. Inaku, jonskata vrska obi~no nastanuva pome|u atomi, od koi edniot ima eden
elektron vo poslednata elektronska obvivka,
a drugiot ima re~isi celosno ispolneta
elektronska obvivka. Taka, na primer, alkalnite metali, kako {to se kaliumot (K) i natriumot (Na), koi imaat samo eden valenten
elektron, lesno vleguvaat vo jonska vrska so
halogenite elementi , na primer hlorot (Cl )
ili fluorot (F) koi imaat po edno nepopolneto mesto vo poslednata elektronska lu{pa.
Sozdadenite joni vo slu~ajot na NaCl se privlekuvaat so Kulonovite sili, pa potencijalnata energija (Wn) na zaemnodejstvo na jonite
izgleda kako na slikata 1.
Wn
(1)
Ovaa veli~ina se meri vo eV/atom.

Vo zavisnost od vidot na ~esticite {to
si zaemnodejstvuvaat vo kondenziranata sredina (joni, neutralni atomi ili molekuli), a
isto taka i vo zavisnost od toa dali sekoj
valenten elektron e svrzan so eden, dva ili
pove}e atomi od okolinata, moàt da se
pojavat nekolku vida vrski. Tie vrski vo ~ista
materija ili vo smesa ja opredeluvaat
strukturata na kondenziranata sredina.
Postojat tri osnovni modeli na vrzuvawe na
atomite vo formiraweto na cvrstata materija, i toa:: jonska, kovalentna i metalna vrska.
Poslabi vrski od tipot na Van-der Vals ili
vodorodnata vrska se, isto taka, va`ni, kade
{to mehanizmite na cvrsto vrzuvawe ne se
dominantni..
Jonska vrska
Pri formiraweto na nekoi molekuli ili
kristali doa|a do kompletno preo|awe na eden
ili pove}e elektroni od eden atom na drug.
Pritoa, atomot {to izgubil elektron stanal
pozitivno naelektriziran, dodeka, pak,
atomot {to dobil elektron stanal elektro-
r0
Sl. 1. Potencijalna energija kaj Kulonovoto

zaemnodejstvo.
Na slikata 1 r pretstavuva rastojanieto
me|u jadrata na dvata jona. Moè da se vidi
deka zavisnosta ima minimum za vrednost na
me|ujonskoto rastojanie r0 pri koe silata na
zaemnodejstvo me|u jonite stanuva ednakva na
nula (sl. 1). Vo mnogu slu~ai moème da smetame deka jonite si zaemnodejstvuvaat kako tvrdi sferi rasporedeni tolku gusto kolku {to
ovozmoùvaat nadvore{nite elektronski
obvivki.
Na slikata 2 e daden modelot na rasporedot na jonite kaj kristalot na NaCl. Kaj
nego valentniot elektron od natriumot kako
da mu pripa|a na hlorniot jon.
281
Cl
Na
Na
Cl
Na
Cl
Sl. 2. Model na NaCl.
Energijata na kovalentnata vrska ne se

razlikuva mnogu od energijata na jonskata
vrska, t. e. i taa iznesuva nekolku eV/atom.
Imeno, tolkava e enrgijata {to treba da se
predade na eden elektron od elektronskiot
par, za da se razru{i sparuvaweto, a elektronot moè slobodno da se pridviì niz kondenziranata sredina. Mestoto od kade {to si
zaminal eden elektron se odnesuva kako mesto
{to ima potreba da zafati eden elektron, t.e.
kako pozitiven polne` i se vika {uplina.
Kovalentna vrska
Sl. 4. Sparuvawe na elektronite od sosednite

Si -atomi.
Sl. 3. Kovalentna vrska pome|u siliciumov
atom vo kristalnata re{etka i ~etirite
najbliski sosedi.
Najtipi~nite cvrstotelni sredini so kovalentna vrska se onie {to se izgradeni od atomi od ~etvrtata grupa na periodniot sistem:
jaglerod (C), silicium (Si) i germanium (Ge).
Vo kristalite na siliciumot i germaniumot,
eden atom se nao|a vo centarot na eden tetraedar, a drugi ~etiri atomi se smesteni vo
aglite na tetraedarot (sl. 3). Kaj siliciumot i
kaj drugite pretstavnici, sekoj od ~etirite
valentni elektroni se svrzuva so po eden od
valentnite elektroni na svoite sosedi (sl. 4)
i formiraat elektronski parovi kaj kovalentnata vrska. Vrskite se javuvaat kako
rezultat na sili {to imaat elektri~na priroda, no imaat kvanten karakter. Sparuvaweto
pome|u elektronite nastanuva samo pome|u
elektronski parovi koi imaat sprotivni spinovi (+1/2 i 1/2).
Gustinata na elektronskiot oblak e najgolema nekade na sredinata od otse~kata {to
gi svrzuva sosednite atomi.
282
Inaku site soedinenija so dobro izrazeni

polusprovodni
svojstva
se
vrzani
so
kovelentna vrska: GaAs, InSb, i drugi
soedinenija od grupata III-V od preiodniot
sistem na elementite.
Metalna vrska
Kaj metalite doa|a do kolektivizacija na
elektronskite oblaci od valentnite elektroni, t.e. verojatnosta za nao|awe na eden
elektron okolu opredelen jon e ista za site
joni vo metalot. Gustinata na elektri~niot
polne` e golema, pa jonite se odnesuvaat kako
da se nurnati vo "elektronsko more". Valentnite elektroni se dviàt slobodno niz celiot volumen na metalot, sli~no kako molekulite na eden gas. Zatoa zboruvame za elektronite niz metalot kako za elektronski gas.
Energijata na vrskata kaj metalite,
vsu{nost, pretstavuva suma od:
energijata
na
elektri~noto
privlekuvawe me|u pozitivnite joni i
elektronskiot
gas koj
go
so~inuvaat
zaedni~kite valentni elektroni;
- energijata {to se dolì na dejstvoto na
silite na zamena (hibridizacija). Ovoj vid
sili ima kvantnomehani~ki karakter i
proizleguva od sparuvaweto na elektronite so
sprotivni spinovi (hibridizacija);
- kineti~kata energija na elektronite.
Poradi site ovie faktori, energijata na eden
sloboden elektron vo metalot e nekolku
elektronvolti pomala od energijata na eden
elektron vo vakuum vo blizinata na metalot.
Energijata {to mu e potrebna na elektronot
da ja napu{ti metalnata povr{ina i da otide
vo vakuum) se vika izlezna rabota. So ovaa
veli~ina ve}e se zapoznavte ( videte poglavje
Fotoefekt). Poradi toa so dodavawe energija
odnadvor (so osvetluvawe ili zagrevawe na
metalot) {to e ednakva ili pogolema od
izleznata rabota na elektronot, moè da se
dobie emisija na sloboden elektron.
Inaku, postoeweto slobodni elektroni e
pri~ina za golemata elektri~na i toplinska
sprovodlivost kaj metalite.
Van der Valsovo vrzuvawe
Sekoi dva razdvoeni molekula se privlekuvaat eden so drug so pomo{ na elektrostati~ki sili, nare~eni Van der Valsovi sili.
Taka }e se privle~at i koi i da bilo dva
atomi {to ne formiraat jonska ili
kovalentna vrska. Van der Valsovite vrski
{to se formiraat pome|u vakvite atomi se
mnogu poslabi od oni {to prethodno gi
opi{avme. Pri dovolno visoki temperaturi
ovie sili ne se dovolno golemi za da go
nadminat toplinskoto dvièwe i rasturawe
na atomite. No pri dovolno niski
temperaturi, silite od termi~koto dvièwe
na atomite (molekulite) se zanemarlivo mali
vo odnos na Van der Valsovite sili, pa toa
ovozmoùva molekulite pri ladewe na gasot
da kondenziraat vo te~nost a potoa vo cvrsto
telo. Inaku, heliumot e edinstveniot element
{to ne pominuva vo cvrsta sostojba na
atmosferski pritisok. Van der Valsovite
sili proizleguvaat od zaemnodejstvoto na
dipolnite momenti na molekulite. Vakvite
molekuli se polarni. Kaj niv molekulot nema
simetri~na
raspredelba
na
polneìte, tuku na
edna
strana
preovladuva
negativen, a na druga
pozitiven polne`, pa
molekulot
pretstavuva
elektri~en
dipol
(sl.5).
Osnovna
nivna
karakteristika
e
dipolen moment na
Pod
molekulot.
-Q
-+Q
elektri~en dipol
polaren molekul na voda
pretstavuvawe na
polaren molekul
dipolen moment se
Sl.5. Dipolni
podrazbira
vektor
molekuli
~ija
golemina
e
ednakva na proizvodot od edniot od ednakvite
polneì na dipolot i nivnoto me|usebno
rastojanie. Pravecot se poklopuva so pravata
{to gi povrzuva polneìte, a nasokata e od
&
&
negativniot kon pozitivniot polne`, P Qr .
Na slikata 6 e prikaàno kako dva

polarni molekula (dipoli) so ednakvi
dipolni momenti (na primer, dva vodeni
molekula) se vrzuvaat.
Taka, elektri~noto pole od edniot dipol
na eden molekul go orientira drugiot molekul
na na~in za da se privlekuvaat.dvata molekula.
H+
H+
O-2
H+
O-2
H+
Sl. 6. Me|usebno vrzuvawe na dva N2O

molekula poradi zamnodejstvo na dipolnite
momenti. Dipolnite momenti na sekoja od
molekulite se ozna~eni so R.
Eden nepolaren molekul, isto taka,
privlekuva drug nepolaren molekul so Van der
Valsova sila. Iako elektri~niot dipolen
moment na nepolarnite molekuli vo prosek e
283
ednakov na nula, kaj niv, sepak, se slu~uvaat

nekakvi vnatre{ni promeni na zaemnata
mestopolo`ba na polneìte, pa vo daden
moment tie, sepak, imaat dipolen moment
razli~en od nula. Taka, koga dva nepolarni
molekula }e dojdat blizu eden do drug, brzite
promeni vo dipolnite momenti teàt da
proizvedat privle~no zamnodejstvo.
+
-
+
+
!&
vodorodna vrska
"!
Sl. 7. Van der Valsovo privlekuvawe na

molekulite {to imaat sreden dipolen moment
ednakov na nula.
Vozmo`na e povremena orientacija na molekulite {to doveduva do privle~no zaemnodejstvo. Vakvite orientacii za privle~no zaemnodejstvo se slu~uvaat so pogolema verojatnost otkolku onie za odbivnite, molekulite
se privlekuvaat (sl. 7).
Vodorodna vrska
Vodorodnata vrska e u{te eden mehanizam na
vrzuvawe koj ima ogromno zna~ewe. Toj mehanizam za drèwe na grupi molekuli vo zaednica e naj~esto odgovoren za me|usebno povrzuvawe na gigantski molekuli i polimeri za
da si ja za~uvaat svojata fiksna forma. Taka,
za vrzanosta na dobropoznatata dvojnospiralna struktura na molekulot na DNK e
odgovorna vodorodnata vrska pome|u strani~nite granki koi se sostaveni od naizmeni~no
naredenite jaglehidrati i fosfatni grupi
284
pome|u spiralite (sl. 8). Vodorodnata vrska se

formira poradi
toa {to
eden proton
(vodorodnoto jadro) go delat dva atoma (obi~no dva kislorodni atoma). Ova delewe na eden
ist proton e sli~no kako deleweto na eden ist
elektron pri formiraweto na kovalentnata
vrska. Vakvata vrska e ovozmoèna poradi
malata masa na protonot, i poradi nepostoeweto na drugi (vnatre{ni) elektroni vo
elektronskata obvivka, osven edinstveniot.
Sl. 8. Vodorodna vrska pome|u strani~nite

granki na spiralite od DNK (zeleni
isprekinati crtki).
Kratko rezime
- jonska vrska
- kovalentna vrska
- {uplina
- metalna vrska
- izlezna rabota
- Van der Valsova vrska

- elektri~en dipol
- moment na dipolot
- vodorodna vrska
- energija na vrskata

1.Koi sili se pri~ina za koja i da bilo od
molekularnite vrski?
2. Dali eden jonski molekul moè da se smeta
za dipol.
3. Kolkav e dipolniot moment Pe na dipolot
{to go pravat dva polneà so golemina
Q= 0, 51 10 -19 C , ako se tie na me|usebno rastojanie r= 0, 96 10 -10 m?
(Odgovor : Pe= 0, 48 10 -29 Cm)
Ako se obezbedat povolni uslovi, pri

samoto stvrdnuvawe toga{ moè da se dobie
13.3. KRISTALNI I
AMORFNI MATERIJALI
monokristal.
Koga na nekoja supstancija {to se nao|a vo

te~na sostojba i se sniùva temperaturata,
taa }e pomine vo cvrsta sostojba. Pri
ladeweto doa|a do formirawe na kristalni
cvrsti tela ili amorfni tela koi, spored
ponovite nau~ni sosznanija, pove}e ne se
smetaat za cvrsti, tuku za preladeni te~nosti.
Imeno, pri ramnomerno ladewe, kaj
nekoi materijali temperaturata na te~nosta
ramnomerno pa|a do nekoja vrednost (to~kata
na topewe -Tt), koga se pojavuvaat mali
kristali i zapo~nuva vtvrdnuvaweto. Toga{
temperaturata prestanuva da pa|a, iako
ladeweto i ponatamu prodolùva (sl. 1).
Zadr{kata na temperaturata na to~kata na
topewe (vtvrduvawe) ostanuva vo vremenskiot
period pome|u t1 i t2, s dodeka celata te~nost
ne se pretvori vo cvrta agregatna sostojba.
Vaka se odnesuvaat kristalite.
Kaj nekoi drugi materijali, pri
vtvrdnuvaweto se zabeleùva kontinuirano
pa|awe na temperaturata (bez zastoj) a
ednovremeno stvrdnuvawe na te~nosta. Toa se
amorfnite materijali.
T (0C)
Tt
Sl. 2. Ednakvi kristali od ist materijal.
Monokristalot ima pravilna forma, ograni~en e so ramni i mazni strani so ramni

grani~ni rabovi. Monokristalite od ista
supstancija imaat sli~en geometriski oblik,
koj e tipi~en za taa supstancija, pa toa pomaga
za prepoznavawe na supstancijata (sl. 2). Vo
dadeni uslovi moè edna strana od kristalot
nesrazmerno
pobrzo
da
raste
otkolu
preostanatite.
Va`no
svojstvo
kaj
monokristalite e toa {to aglite pome|u
sosednite ramnini se za~uvuvaat. Taka aglite
pome|u sosedite A i A, V i V, i A i V se
sekoga{ isti (sl. 3).
amorfno telo
kristalno telo
B
A
B
t1
t2
vreme
Sl. 1. Stvrdnuvawe kaj kristalni i amorfni

supstancii.
Kristalnite tela moè da bidat monokristali ili polikristali.
Sl. 3. Me|usebnite agli

me|u sosednite ramnini
kaj site monokristali
od ista supstancija se
ednakvi.
Vrz
osnova
na
nadvore{nata forma
na monokristalot, ne
moè sosem sigurno da
se
kaè
za
koja
supstancija se raboti
so pomo{ na merewe
na aglite pome|u sosednite strani. Na
primer,
monokristalot od gotvarskata
sol (NaCl) naj~esto
ima forma na kocka,
no se javuva i vo
forma na pravoagolni
paralelopipedi. Kaj
monokristalot od ovaa
285
supstancija aglite pome|u koi bilo dve

sosedni strani se pravi (900). Dosega kaànoto
se odnesuva samo na prirodni neobraboteni
monokristali. So razni postapki na
obrabotka, na kristalot moè da mu se dade
koja bilo forma.
Sl. 4. Monokristal od
silicium (levo) i od
nego prese~en
monokristalen disk
(desno) {to sluì kako
osnova za pravewe na
integrirani kola
(~ipovi). Od ovoj disk
}e se fabrikuvaat 20-25
~ipovi.
krs~iwa na slikata 5(a)). Od niv po nekoe

vreme
se
formiraat
mali
odvoeni
kristal~iwa
so
pravilna
forma,
a
istovremeno se formiraat i novi centri (sl.
5b). Vo tekot na rasteweto tie dobivaat
tolkavi dimenzii {to po~nuvaat da se
dopiraat edni so drugi. so {to e posmetan
nivniot pravilen rast, pa po~nuvaat
me|usebno da srasnuvaat. Na krajot od
stvrdnuvaweto se dobiva polikristal koj se
sostoi od mnogu mali, me|usebno spoeni,
kristal~iwa so nepravilna forma (sl. 5g).
Kristal~iwata se narekuvaat kristalni
zrnca. Inaku, polikristali~ni se mrazot,
metalite i legurite, polusprovodnicite i dr.
(a)
(b)
(v)
(g)
Postapkata
za
proizvodstvo
na
integrirani kola (~ipovi), inaku, zapo~nuva
so pravewe na monokristal od silicium
koj{to, potoa, so se~ewe se doveduva vo forma
na kru`ni plo~ki (sl. 4). Na niv se nanesuvaat
drugite polusprovodni sloevi.
Va`na odlika na monokristalite e toa
{to slednive fizi~ki svojstva se menuvaat vo
zavisnost od pravecot vo kristalot:
- koeficient na toplinsko {irewe,
- dielektri~na permeabilnost,
- toplinska sprovodlivost,
- tvrdost,
- specifi~en elektri~en otpor,
- indeks na prekr{uvawe i dr.
Toa zna~i deka ovie fizi~ki veli~nini
pokaùvaat razli~na golemina vo razli~ni
pravci.
Neednakvosta
na
fizi~kite
karakteristiki vo razli~nite pravci se
narekuva anizotropija.
Polikristalite
nastanuvaat
koga
preminot od te~na vo cvrsta sostojba se
slu~uva so pojava na takanare~eni centri na
kristalizacija vo te~nosta (ozna~eni so
286
Sl. 5. Fazi vo formirawe na polikristal

(zamrznuvawe na voda) od centri na
kondenzacija (a) do polikristal (b).
Iako
se
sostaveni
od
golem
broj
monokristalni zrnca, sekoe zasebno pokaùva
anizotropija, polikristalite se izotropni
(svojstvata im se isti vo site pravci niz

volumenot).
Za
razlika
od
niv,
monokristalite se anizotropni. Bidej}i
brojot na ovie zrnca e ogromen, a tie se
rasporedeni i orientirani haoti~no, toga{
fizi~kite veli~ini vo sekoj pravec imaat
ednakva vrednost, pa polikristalite, iako
sostaveni od monokristali, se izotropni.
Amorfnite tela se, isto taka, izotropni,
iako od sli~ni pri~ini.
Kristalna re{etka
(red na dale~en poredok)
Zabeleàno bilo deka koga }e se skr{i
monokristal nastanatite del~iwa, iako imaat
razli~na golemina, imaat sli~en pravilen
oblik. Toa gi navelo nau~nicite na mislata
deka monokristalot e sostaven od mnoèstvo
od pravilno raspredeleni kristalni kletki.
Vrz osnova na nau~nite istraùvawa so
sigurnost se govori za toa deka kristalite se
izgradeni od joni, atomi ili molekuli koi se
pravilno raspredeleni vo prostorot i
zazemaat nepromenlivi me|usebni polo`bi,
nièj}i se vo site tri prostorni pravci.
Sevkupnosta od tie polo`bi se narekuva
kristalna re{etka. Mestata kade {to se
smesteni atomite (jonite) na kristalot se
narekuvaat jazli na kristalnata re{etka.
Osnovniot gradben element na kristalnata
struktura {to go popolnuva prostorot na
kristalot e elementarnata kristalna kletka
koja moè da se translira vo site tri
prostorni pravci. Na slikata 6 se dadeni
elementarnite kletki od specifi~ni vidovi
kubni re{etki.
B
C
A
Sl. 7. So translacija na elementarnata
kletka vo tri prostorni pravci se dobiva
monokristalot.
D ovie rastojanija se razli~ni: a, b, c, d.

Dokolku e poznata polo`bata na edna ~estica
(na primer ~esticata 1 od ramninskiot presek
na kristalot, sl. 8 ), rastojanieto do 5-tata,
10-tata ili stotata ~estica vo nekoj pravec od
kristalot
e
celosno
opredelena
so
rastojanieto do sosednata (na primer
~esticata br. 2). Taka na primer rastojanieto
od 1 do ~esticata 3 vo pravecot A iznesuva 3a.
A rastojanieto do 999-tata ~estica vo istiot
pravec bi iznesuvala 999 a.
a
d
Sl. 6. Elementarna kletka od specifi~ni vidovi od

kubni re{etki.
So sloùvawe na elementarnite kletki

vo site tri prostorni pravci se dobiva celata
kristalna re{etka (sl. 7). Glavnata osobina na
takvata struktura e prostornata periodi~nost
koi ja ~inat podredenosta na dale~ina na
kristalot.
Po dolìnata na koj da bilo pravec {to
e povle~en niz centarot na edna ~estica se
smesteni centrite na drugi ~estici na
ednakvi rastojanija. Za raznite pravci A, B, C,
b
c
1
Sl. 8. Ednakvi me|u~esti~ni rastojanija po

dolìnata na site pravci (A, B, C i D).
287
Sega moè da se kaè koja e su{tinskata

odlika na site kristali (mono i poli). Toa
sekako ne moè da bide anizotropijata i
pravilnata geometriska forma, za{to ova e
odlika
samo
na
monokristalite.
Karakteristikata spored koja kristalite se
razlikuvaat od amorfnite cvrsti tela se
sostoi vo toa {to nivnite ~estici (joni,
atomi, molekuli) se pravilno i periodi~no
raspredeleni vo prostorot, pa postoi
trodimenzionalna podredenost vo nivnata
struktura
(sl.
9).
Koga
prostornata
podredenost go zafa}a celoto telo, toga{ se
raboti za monokristali. Podredenosta kaj
monokristalot sosema ja objasnuva negovata
anizotropija. Taka, na primer, razli~nata
cvrstina vo razli~ni pravci e posledica na
toa {to vo daden pravec na ednakvi
rastojanija se rasporedeni ednakov broj
~estici, razli~en od brojot vo nekoj drug
pravec. Monokristalot e najcvrst vo pravecot
so najgolema gustina.
Poznato e deka pri odredeni uslovi na
ladewe pri stvrdnuvaweto moè da se dobie i
cvrsta
faza
bez
nikakva
prostorna
podredenost (sl. 9b), t.e. amorfen materijal .
(a)
(b)
Sl. 9. Podredenost na atomite (jonite) vo edno (a)

kristalno i (b) amorfno telo.
Vo ponovo vreme amorfnite materijali

pove}e ne se klasificiraat kako cvrsto telo,
tuku kako preladena te~nost. Smetaj}i gi
amorfnite materijali za te~nosti so mnogu
golem koeficient na viskoznost, kaj niv
moàt da se objasnat mnogu fizi~ki svojstva.
Defekti vo kristalnata re{etka

Sosem pravilen raspored na graditelite na
kristalot postoi vo pogolemi ili pomali
oblasti. No vo monokristalot kako celina
288
postojat otstapuvawa od idealnata periodi~na

struktura koi se narekuvaat defekti na
kristalnata re{etka.
Postojat nekolku tipa defekti (sl. 10)
{to moàt da se klasificiraat kako to~kesti
i liniski defekti, koi zna~itelno moàt da
vlijaat vrz fizi~kite osobini na kristalot.
vakancija
primesa
intersticija
samointersticija
Sl. 10. Nekolu vida to~kesti defekti vo
kristalnata re{etka.
To~kestite
defekti
pretstavuvaat
lokalni naru{uvawa vo pravilnosta na
raspredelbata na atomite (jonite ili
molekulite) vo kristalnata re{etka. Eden vid
to~kest defekt se vakanciite (sl. 10)-mesta vo
jazlite na re{etkata kade nedostigaat atomi
(joni ili molekuli). Me|ujazolnite ili
takanare~enite intersticijalni ~estici se
to~kesti
defekti
{to
gi
pravat
dopolnitelnite (vi{okot) ~estici koi se
smesteni pome|u jazlite na ~esticite.
Intersticijalite moàt da bidat od istiot
vid atomi kako onie od koi e izgradena
re{etkata (samointersticijali) ili od drug
vid atomi (intersticijali). Tretiot vid
defekti se primesite, t.e. ~esticite {to
zamenile edna ~estica od mati~nite atomi vo
re{etkata i se vgradile vo nea na toa mesto.
To~kestite defekti
igraat ogromna
uloga vo promenata na opti~kite i
elektri~nite svojstva na materijalot bidej}i
sekoj od niv moè da se odnesuva kako vi{ok
ili nedostig na elektron ili kako stapica za
{uplina ili elektron.
Liniskite defekti, za razlika od
to~kestite, ne se lokalizirani na edno mesto
,tuku se prostiraat po dolìnata na nekoja
vmet nat a
poluramnina
zasekuvawe na nekoj pravoagolnik, a potoa so

pritiskawe na dvete sprotivni strani na zasekot vo sprotivni nasoki, paralelno so taa
linija. Linijata po ~ija dolìna nastanuva
deformacijata na re{etkata se vika zavojna
dislokacija.
Objasnete gi slednive poimi:
linija na dislokacijat a
- monokristal
- polikristal
- kristalna re{etka
- jazli na re{etkata
- amorfni tela
- elementarna kletka
- to~kesti defekti
- primesi
- intersticija
- vakancii
- zavojna dislokacija
- rabna dislokacija
Sl. 11. Liniska rabna dislokacija
neprekinata
linija
i
se
narekuvaat
dislokacii. Dislokaciite moàt da bidat
rabni ili zavojni.
Na slikata 11 e daden prikaz na rabna
dislokacija. Kako {to moè da se vidi,
idealnata struktura e naru{ena poradi
postoeweto na vmetnatata poluramnina
pome|u dve ramnini. Kaj ovoj vid dislokacija
deformacijata na strukturata e najgolema vo
blizinata na po~etokot na poluramninata, pa
zatoa rabnata dislokacija se smeta deka e,
vsu{nost, linija vo taa poluramnina.
rot
Zavojnata dislokacija (sl. 12) vo prostodava forma koja bi nastanala so
linija na dislokacijat a

1. Vo edna tegla napravete koncentriran
rastvor od topla voda i obi~na gotvarska sol.
Po dolìnata na oskata na teglata, vo
rastvorot
potopete
edno
vertikalno
postaveno kon~e (provrete go niz kapakot za
da se drì). Ostavete go taka nekolku dena i
nabquduvajte kako na konecot se zafa}aat i
sekojdenvno rastat kristal~iwa.
2. Ako sakate da se uverite vo anizotropijata
na nekoj monokristal
{to go imate (na
primer, kvarcno staklence) napravete go
sledniov eksperiment: prema~kajte ja ednata
od ramninite na kristalot so vosok od stopena
sve}a. Koga }e se oladi, zabodete vo sredinata
edna dolga igla. Drugiot kraj od iglata
zagrevajte go (na primer so letkum). ]e zabeleìte deka topeweto zapo~nuva okolu iglata
i se {iri vo forma na elipsa. Toa zna~i deka
toplinskata sprovodlivot na monokristalot
ne e ednakva vo site pravci.
Sl. 12. Liniska zavojna dislokacija.
crystalos (gr~.)=led, ledoobrazen

amorfos (gr~.)=bezobli~en
Otvorete go sajtot:
http://www.uta.edu/optics/sudduth/crystals/
Razgledajte nekoku modeli na nekolku
karakteristi~ni kristalni re{etki od
nekoi poznati materijali.
289
13. 4. TE^NI KRISTALI

Te~nite kristali se prisutni vo na{eto
sekojdnevie, po~nuvaj}i od displeite na ra~nite ~asovnici, kalkulatorite, kompjuterite,
kamerite, pa s do monitorite so ogromni
dimenzii, komandnite tabli kaj navigaciskite
sistemi i mnogu drugi uredi.
Te~nite kristali se sre}avaat i vo

biolo{kiot svet. Gi ima, na primer, vo
holesterinot i negovite estri vo ìviot
organizam, vo muskulnite vlakna i drugo.
Mnogu se zna~ajni ispituvawata na te~nite
kristali vo biologijata i medicinata poradi
nivnata uloga {to ja imaat pri razmenata na
materijata vo ìvite organizmi.
Vo sovremenata nauka intenzivno se
raboti na sintetizirawe novi vidovi te~ni
kristali, a osobeno nivno kombinirawe vo
te~nokristalni smesi (koi moè da sodràt i
po dvaeset razli~ni komponenti), so cel da se
dobijat {to popogodni karakteristiki za
nivna primena vo tehnologijata.
So ogled na nivnata pogolema
290
prakti~na primena, vo ponovo vreme se

intenziviraat i istraùvawata na nivnite
fizi~ki svojstva, se dizajniraat novi
kombinacii
od
polimerni
supstancii.
Te~nite kristali dosega se nezamenlivi vo
displej-tehnologijata.
Podelba na te~nite kristali

Vo prirodata postojat organski materii koi
ne preminuvaat na klasi~en na~in od cvrsta
vo te~na sostojba, tuku minuvaat niz pove}e
fazi na premin. Vo ovie fazi tie imaat mehani~ki i elektromagnetni svojstva koi se
negde pome|u cvrstata kristalna i te~nata
sostojba. Poradi toa, ovie materijali se
nare~eni te~ni kristali, a tie fazi tehni~ki
se narekuvaat mezofazi
Te~nite kristali, obi~no, se aromati~ni
organski supstancii so molekuli i grupi koi
imaat izdolèna, pra~kesta ili cilindri~na
forma i se odnesuvaat kako dipoli.
Te~ite kristali koi se sostojat od ~isti
organski molekuli kaj koi fazniot premin od
cvrsta vo te~na sostojba nastanuva so promena
na temperaturata, se nare~eni termotropni
te~ni kristali.
Postojat i nekoi vidovi molekuli so
pra~kesta struktura, koi se nao|aat vo nekoj
rastvor, koi ne projavuvaat temperaturna
zavisnost. Kaj niv fazniot premin nastanuva
so promena na koncentracijata. Ovie, pak,
molekuli spa|aat vo grupata liotropni te~ni
kristali.
Kaj termotropnite te~ni kristali
preminot od cvrsta vo te~na kristalna
sostojba nastanuva pri to~no opredelena
temperatura na topewe, {to e nivna va`na
karakteristika. Isto taka, osobeno e zna~ajna
i temperaturata na premin od te~nokristalna vo te~na (izotropna) sostojba ili
takanare~enata temperatura na osvetluvawe.
Postoeweto na razli~nite me|usostojbi
(mezofazi) dovelo do klasifikacija na te~nite kristali vo dve osnovni grupi:
x nematski,
x smekti~ki.
Isto taka postojat i
x holesteri~ni te~ni kristali,

koi se klasificiraat kako specijalen vid
nematski kristali.
Glavno, nematskite te~ni kristali i
nivnite smesi se upotrebuvaat za tehnologijata na displeite.
Smekti~kite te~ni kristali nemaat
pozna~ajna komercijalna uloga poradi toa {to
nivnite molekuli vo elektri~no pole ne se
orientiraat uniformno.
Nematskite i smekti~ki te~ni kristali,
ponatamu se delat na podgrupi.
Smekti~kite se javuvaat vo podgrupi, i
toa:
smektik-A,
smektik-B,
smektik-C
(feroelektri~en smektik) i drugi.
Na sl. 1. e daden ednostaven {ematski
prikaz na podredenosta na molekulite vo
razli~ni tipovi te~ni kristali.
a) Izotropna
(nepodredena
faza)
b) Nematska
faza
v) Holesteri~na
faza (podredeni
sloevi)
g) Smektik-A
d) Smektik-B
|) Smektik-C
Op{to zemeno, kaj te~nite kristali se

javuvaat efekti karakteristi~ni za tvrdo
telo (kako anizotropijata), no i efekti
karakteristi~ni za te~nosti koi se dobri
elektri~ni izolatori. No, tie poseduvaat i
nekoi specifi~ni svojstva koi ne moàt da se
nabquduvaat nitu kaj cvrstite tela nitu kaj
te~nite supstancii.
Te~nite kristali ne ja apsorbiraat
svetlinata od vidliviot del na spektarot, no
pogolem del od primerokot izgleda mle~no
bel. Toa se javuva zaradi svetlinsko rasejuvawe
na
granicite
na
malite
mikroregioni, t.e. oblasti so mnogu dobra
podredenost
na
molekulite,
dodeka
podredenosta od edna do druga oblast se
razlikuva.
Za da se nabquduvaat odredeni mezofazi
kaj te~nite kristali, se upotrebuva polarizacionen mikroskop. Pritoa, moè da se vidi
deka postoi podredenost na molekulite vo
daden pravec, vo odredeni regioni. Tie orientacii na molekulite po regioni se nare~eni
teksturi.
Sl. 1. Podredenost na molekulite vo razli~ni

tipovi te~ni kristali.
Kaj nematskite te~ni kristali moè
da se nabquduvaat oblasti na podredenost na
molekulite vo daden pravec, no ne postoi podredenost vo odnos na teì{tata (sl. 1b).
Poradi vakvata podredenost na molekulite,
nematskite te~ni kristali pokaùvaat
anizotropija (prostorna neednakvost) vo
mehani~kite, elektri~nite, magnetnite i
opti~kite svojstva. Tokmu toa svojstvo e
iskoristeno za nivnata primena, osobeno vo
tehnikata na displeite.
Sl. 2. Tekstura na te~niot kristal

nabquduvan pod polarizacionen mikroskop.
Kako se podreduvaat molekulite na

te~nite kristali
Prva zna~ajna primena na te~nite
kristali bila TN (Twisted Nematic) }elijata,
~ija {to rabota se zasnova na TVIST (twist)
efektot kaj nematski te~ni kristali.
291
(b)
(a)
P
Sl. 3. Ispituvawe na tvist-efektot kaj

nematski te~en kristal (NTK).: a) TN-}elija
vo otsustvo na elektri~no pole. P i A se
vkrsteni, a svetlinata pominuva niz }elijata
(VKLUÊNO); b) TN-}elija pod napon. P i A
se vkrsteni i svetlinata ne pominuva niz
}elijata (ISKLUÊNO).
Tvist-nemetskata (TN) }elija se sostoi od
dve proyirni elektrodi (mnogu tenok sprovodnik nanesen na staklo) prema~kani so tenok
sloj od supstancijata poliamid. Ovoj sloj
sluì da napravi po~etno podreduvawe i
orientacija na molekulite paralelno so elektrodite. Pravecot na po~etnata orientacija e
opredelen so pravecot na polirawe na orientira~kiot sloj. Taka pravcite na polirawe se
normalni eden na drug, pa poradi toa i molekulite se zavrtuvaat za 90o vo prostorot pome|u elektrodite.
Od gornata i od dolnata strana na }elijata se postaveni polarizator P (
&
Y
Y
!

!

!
s)) i analizator A
(

P) i toa vo pravecot na po~etnata orientacija na sekoja od elektrodite. Vo prostorot
pome|u elektrodite e smesten nematskiot
te~en kristal.
Koga se vkrsteni polarizatorot (P) i analizatorot (A) (sl. 3a) koi se, inaku, paralelni
292
na pravecot na polirawe na elektrodite (O),

toga{ te~niot kristal vo TN }elijata ja vrti
polariziranata svetlina {to minuva niz nea,
pa namesto temno pole (ISKLUÊNO),
nabquduva~ot niz }elijata, sepak, }e
nabquduva svetlina (VKLUÊNO).
So donesuvaweto na napon V pome|u
elektrodite (sl. 3b), molekulite }e se stremat
da se orientiraat po dolìnata na silovite
linii na elektri~noto pole. Na toj na~in
vakvata orientacija na molekulite na te~niot
kristal ovozmoùva na polariziranata
upadna svetlina da pomine niz te~niot kristal nepromeneta, pa taka svetlinata niz vkrsteniot
analizator
nema
da
pomine
(ISKLUÊNO).
Mala promena vo agolot na molekulite niz }elijata, t.e. mala varijacija vo
priloèniot napon sozdava ogromna promena
vo transmisijata, i moè da dade cela paleta
nijansi od sosem temno do sosem svetlo.
Te~nite kristali vo tehnologijata na

LCD-TFT displeite
Ekranite so te~ni kristali sega ve}e se
realnost. Elektroopti~kite displej sistemi
koristat razli~en sostav na te~nokristalni
smesi, a se razlikuvaat i spored na~inot na
adresirawe (upatuvawe na naredbata za
vklu~eno ili isklu~eno) na oddelnite pikseli
od displeite.
Sl. 4. Pikseli kaj TFTLCD.

(TFT)
LCD
.
Eden monohromatski LCD displej se sostoi od

matrica od vakvi }elii (pikseli) koi se
napojuvaat posebno za da se ovozmoì
upravuvawe so transmisijata na sekoja od niv.
Taka, slikata kaj ovie displei se formira od
raznite nijansi {to gi proizveduvaat }eliite.
Kaj sovremenite displei se primenuva
aktivno matri~no adresirawe koe se vr{i so
pomo{ na prekinuva~i od TFT (tenkoslojni
tranzistori). Taka sekoja te~no-kristalna
}elija si ima svoj tranzistor, {to dozvoluva
do nea da stigne naponot ili da se prekine
naponot. TFT-LCD se koristat za TV aplikacii, no naedno se i poskapi od katodnite
cevki (obi~nite monitori), no cenata od godina vo godina se pribliùva do onaa na
komercijalnite katodni cevki. Maksimalnata
mo`na golemina i cenata se edinstveni
faktori koi ja ograni~uvaat nivnata primena.
Sovremenite ispituvawa na te~nokristalnite smesi i nivnite elektroopti~ki
karakteristiki ovozmoìja primena na te~ni
kristali so negativna dielektri~na anizotropija za pravewe na displei vo koi se
primenuva DAP efektot, koj pretstavuva
dvojno prekr{uvawe na svetlinata {to moè
da se kontrolira so elektri~no pole. So primena na ovaa tehnologija se dobieni kolor
displei so vreme na odziv pomalo od 100 ms .
Te~nite kristali stanaa nerazdelen del
od na{iot sekojdneven ìvot, tie go osvoija
svetot na elektronikata i razvija cela edna
industrija za nivno proizvodstvo i prakti~na
primena. Toa se materijali na dene{ninata i
na idninata.
.

Te~nite kristali bile otkrieni vo 1888 god.
od avstriskiot botani~ar Fridrih Rajnicer
koj go ispituval holesterolot. Toj, pritoa
uvidel deka holesterolot se vte~nuva na
temperatura od 1450S , no ne stanuva ~ista te~nost, tuku ima mle~en oblik. Duri na
temperatura od 1790 S, te~nosta stanuvala proyirna i bistra. Vo 1904 godina zapo~nalo
sintetiziraweto na te~ni kristali za nau~ni
istraùvawa, no duri na krajot od {eesettite
godini Xejms Fergason otkril deka holesteri~nite te~nokristalni
supstancii
se
idealno pogodni za upotreba kako temperaturni indikatori. Vo toa vreme bil konstruiran
i prviot alfanumeri~ki displej so te~ni
kristali, no s u{te bez komercijalna
primena. Duri vo po~etokot na sedumdesettite
godini od XX vek stanalo jasno deka
najgolemata primena na te~nite kristali e vo
tehnologijata na displeite, otkako prethodno
bile sintetizirani te~ni kristali {to
postojat vo te~nokristalna sostojba i na
sobna temperatura.
Kratko rezime
- te~nokristalna
faza
- mezofazi
- termotropni
- liotropni
nematski
smekti~ki
- holesteri~ni
- tvist efekt
- LCD
-TFT-LCD
LCD (Liquid Crustal Display) (ang.) = te~nokristalen ekran
293
13. 5. METALNI STRUKTURI
Vo tekot na istorijata metalite odigrale i }e

igraat glavna uloga vo op{testveniot razvoj,
preku razvojot na tehnikata i industrijata. Za
da se upotrebuvaat metalite na najdobar
moèn na~in, potrebno e da se zapoznae
nivnata
mikrostruktura,
fizi~kite
i
hemiskite svojstva.
Naukata {to se zanimava so prou~uvawe
na metodite koi se koristat za dobivawe
metali koi se upotrebuvaat vo naukata i
tehnikata, kako i prou~uvaweto na nivnite
svojstva {to se vo zavisnost od na~inot na
dobivaweto, se narekuva metalurgija.
Osnovni svojstva na metalite

Pod metali se podrazbira grupa supstancii
(hemiski elementi) koi moàt da se opi{at so
slednive svojstva:
x na obi~na temperatura se cvrsti (osven
ìvata) ;
x ja zapazuvaat svojata forma. Pogolemiot
broj metali pokaùvaat i izvesna
plasti~nost i cvrstina {to e od golemo
tehni~ko zna~ewe,
x hemiski se dosta aktivni, lesno oddavaat
elektroni i pravat hemiski soedinenija;
x neproyirni se i so golem sjaj;
x poseduvaat golema elektri~na sprovodlivost;
x elektri~nata sprovodlivost im opa|a so
porastot na temperaturata;
x pokaùvaat dobra toplosprovodlivost.
Za sekoj metal e va`no da se poznava
negovata to~ka na topewe. To~kata na topewe
294
e temperatura pri koja metalot se topi pri

normalen
atmosferski
pritisok.
Se
opredeluva so merewe na promenata na
temperaturata na metalot pri negovoto
postojano zagrevawe. Pritoa, {tom prvoto
kristal~e od metalot }e se pretvori vo
te~nost, toga{ temperaturata na metalot nema
da raste (}e ostane konstantna) - s dodeka i
poslednoto kristal~e ne pomine vo te~na
faza, isto kako {to se odnesuvaat site
kristalni supstancii (poglavje 13.3). Vo
slednava tabela se dadeni to~kite na topewe
na nekoi metali.
Metal
Tt (0C)
Sn
232
Au
1063
Cu
1083
Fe
1539
Za vremeto na temperaturniot zastoj (platoto), temperaturata na metalot ne moè da
porasne bidej}i seta dovedena toplina se
tro{i za raskinuvawe na vrskite so drugite
kristal~iwa. Ovaa energija se karakterizira
so specifi~na toplina na topewe. Toa e
energija potrebna da se dade na edinica masa

na daden metal na temperaturata na topewe za
taa sosema da se stopi.
To~kata na topewe e ednakva so to~kata
na stvrdnuvawe.
Metalot poseduva dobri mehani~ki osobini (mo`nost za valawe, kovawe i izvlekuvawe vo ìca) vo zavisnost od me|uatomskite vrski. Pri plasti~na deformacija na
metalot doa|a do naru{uvawe na kristalnata
re{etka, pa metalot stanuva potvrd i pokrt.
Zatoa metalite treba da se obrabotuvaat na
povisoka temperatura za da si ja zadràt
svojata prvobitna struktura.
Krstalnata re{etka e razli~na kaj
raznite metali, no se razlikuvaat tri glavni
tipa re{etki: kubna, tetragonalna i heksagonalna. Ako vo elementarnata kletka e smesten
po eden atom vo sekoj agol od kockata, toga{
re{etkata e kubna. Ako kon ova se dodade i po
eden aton i na sredinata na sekoja strana na
kockata, toga{ re{etkata e kubno-ploskato
centrirana. Dokolku, pak, pokraj atomite vo
aglite ima i eden atom vo centarot na
kockata, toga{ re{etkata se narekuva kubna-
prostorno centrirana (sl. 1).
Kubno-prostorno
centrirana
Kubno-plosko
centrirana
Sl.1. Kubi~na re{etka
Model na elektronski gas

Nekoi od svojstvata na metalite se povrzuvaat
so postoeweto na slobodni elektroni vo
kristalot. Koga se vo cvrsta sostojba, metalite imaat kristalna struktura, t.e. nivnite
atomi se rasporedeni vo prostorno geometriskristalna re{etka. Sekoj metal
ka mreà -k
ima svoja karakteristi~na kristalna struktura. Inaku, silite {to gi dràt atomite na
metalot vo kristalot se dolàt na metalnata
vrska od parot sprovodni elektroni {to se
formira pome|u sekoi dva sosedni atoma i koj
ednakvo e privle~en od sekoj od jonite koi se
nao|aat vo jazlite na kristalnata re{etka. Na
toj na~in valentnite (periferni) elektroni
ne se strogo vrzani za odredeni atomi, tuku se
kolektivizirani zaedni~ki za site
pozitivni joni na metalniot sprovodnik. Tie
slobodno se dviàt po siot volumen na
sprovodnikot i ramnomerno se rasporeduvaat
vo
me|uprostorot
pome|u
jazlite
na
re{etkata. Koncentracijata na slobodnite
elektroni zavisi od valentnosta na metalot.
Kolku e pogolema valentnosta, pogolema e i
koncentracijata na slobodnite elektroni.
Taka, na sekoj ednovalenten atom odgovara po
eden sloboden elektron, na dvovalenten po dva
it.n. Koncentracijata na slobodnite elektroni vo metalite e od red na golemina 1028
slobodni elektroni na eden kuben metar. Se
pokaùva deka koncentracijata na slobodnite
elektroni ne se menuva koga metalot }e se
najde vo elektri~no pole. Isto taka, koncentracijata na slobodnite elektroni prakti~no
ne zavisi od temperaturata na metalot.

Kako se objasnuvaat osnovnite svojstva na
metalot?
Slobodnite elektroni formiraat takanare~en elektronski gas. Inaku, ovie elektroni ne pripa|aat pove}e nitu na eden od
atomite, tuku ednakvo na celata kristalna
re{etka. Koga vo metalot ne postoi elektri~no pole, slobodnite elektroni se dviàt
haoti~no, pri {to tie trpat sudiri so jonite
na kristalnata re{etka i me|u sebe. Poradi
tie sudiri goleminata na brzinata i nejziniot
pravec i nasoka na sekoj oddelen elektron
postojano se menuva (sl.2a). Se pokaùva deka
srednata brzina na ova nenaso~eno, haoti~no,
toplinsko dvièwe na slobodnite elektroni
pri sobni temperaturi e od redot na golemina
na 105 m/s {to e okolu 1000 pati pogolema
brzina od srednata brzina na molekulite na
gasot pri tie temperaturi.
a)
b)
Sl. 2. Haoti~no i naso~eno dvièwe na
elektronite vo metalot.
Treba da se podvle~e deka ova nenaso~eno

dvièwe na slobodnite elektroni (sl. 2a) ne
pretstavuva elektri~na struja. Toa postoi i
koga metalot e nadvor od elektri~noto pole
Ako metalot se dovede vo elektri~no
pole (sl.2b) elektronite vo nego }e po~nat
naso~eno da se dviàt. Tie dobivaat dodadena
brzina koja e naso~ena sprotivno od nasokata
na elektri~noto pole. Treba da se istakne
deka brzinata na ova naso~eno dvièwe na
elektronite, duri i pri mnogu jaki strui, e
mnogu mala, red na golemina od nekolku
milimetri vo sekunda. Me|utoa, poradi mnogu
golemata koncentracija na elektronite, iako
se tie brzini mali, se dobivaat mnogu jaki
strui. Malite vrednosti na naso~enoto
dvièwe na slobodnite elektroni vo metalot
ne treba da se me{aat so brzinata na te~eweto
295
na
strujata.
Naso~enoto
dvièwe
na
slobodnite elektroni, koe i da bilo mesto vo
metalniot sprovodnik, zapo~nuva vo onoj mig
koga na toa mesto }e se vospostavi elektri~noto pole. A brzinata na vospostavuvawe na
elektri~noto pole e ednakva na brzinata na
prostiraweto na svetlinata vo vakuum s= 3 108
m/s. Toa zna~i deka i elektri~nata struja vo
metalot se vospostavuva so takva brzina.
Elektrosprovodlivosta se namaluva so
zgolemuvawe na temperataurata. Poradi pogolema sredna brzina na atomite (toplinsko
dvièwe) doa|a do po~esto sudruvawe me|u
elektronite i jonite na kristalnata re{etka.
Poradi toa, pak, del od energijata na naso~enoto dvièwe na elektronite se pretvora
vo vnatre{na energija na metalot. Otporot na
metalot se zgolemuva, a negovata temperatura
se poka~uva. Temperaturnata zavisnost na
otporot (R) kaj metalite e dadena so relacijata:
broj
elektroni
T=0
R0 (1 Dt ) , kade {to
Ro e otporot na metalot na 0 oS, t e temperaturata na metalot, a D e konstanta za sekoj

metal, koja se narekuva termi~ki koeficient
na otporot i koja ja pokaùva relativnata
promena na otporot na metalot pri promena
na negovata temperatura za eden stepen.
Inaku,
so
klasi~niot
model
na
elektronski gas, moàt da se objasnat
Omoviot zakon, Xul-Lencoviot zakon, kako i
niza drugi pojavi svojstveni na metalite.
Takvi se pojavite na termoelektronskata
emisija, pojavite na kontakten potencijal
me|u dva razli~ni metala i niza drugi.
Nedostatoci na modelot
na elektronski gas
Teorijata koja bazira na modelot na
elektronski gas ima mnogu nedostatoci. Na
primer, ovaa teorija ne moè kvantitativno
da ja objasni zavisnosta na sprovodlivosta na
metalite od temperaturata.
Nesloùvaweto na klasi~nata teorija na
metalite i eksperimentot posebno doa|a do
izraz pri niski temperaturi. Sepak, denes
site nedostatoci na klasi~nata teorija se
296
nadminati so kvantnata teorija na metalite.

I u{te eden nedostatok na klasi~nata
teorija: ako nositeli na strujata vo metalite
se slobodnite elektroni koi, spored
klasi~nata teorija sozdavaat elektronski
gas, toga{ srednata energija na elektronot
(~estica so 3 stepeni na sloboda) bi bila Esr =
3/2 kT. Ovde k e Bolcmanova konstanta. No, kaj
metalite eksperimentite pokaàle deka vakva
zavisnost od temperaturata ne postoi. Taka,
srednata energija na elektronite, duri i na
temperatura od 0 K, ne e ednakva na nula.
Postoi
kriva
{to
ni
ja
dava
raspredelbata na elektronite po energii, i
taa se narekuva kriva na raspredelba spored
Fermi-Dirakovata statistika za slobodnite
elektroni vo metalite.
E=Ef
energija
Sl. 3a. Zavisnost na brojot na elektronite od

energijata kaj metal na apsolutna nula.
Na slikata 3a e dadeno kako fakti~ki

izgleda raspredelbata na elektronite po
energii
koga metalot e na temperatura
apsolutna nula (T=0 K). Vo toj grani~en slu~aj
postoi edna ostra granica za maksimalnata
energija {to moàt da ja poseduvaat
elektronite vo eden metal na temperatura od
apsolutna nula. Taka, Fermi-Dirakovata
statistika kaùva deka najvisokata energija
{to moàt elektronite da ja imaat vo vakva
sostojba na zamrznatost na materijata (T=0 K),
e ednakva na to~no opredelen iznos
karakteristi~en za sekoj metal, ednakov na
Fermi-energijata (EF) od slikata 3a.
Da se zapra{ame sega kako slobodnite
elektroni vo edno par~e metal, {to se zagralo
na nekoja temperatura T1>0, }e si ja raspredeluvaat me|u sebe vkupnata energija {to e
donesena odnadvor. Odgovor }e ni dade oblikot na krivata {to soodvetstvuva na nekoja

temperaturata T1 pogolema od nula (slika 3b).
Od krivata moè da se vidi deka golem broj
elektroni imaat sredno-golemi energii, deka
sosem mal broj elektroni poseduvaat golemi
energii.
broj
elektroni
T=0
T1>0
drugiot metal (vidi legirawe kaj defektite

na kristalnata re{etka vo poglavje 13. 3).
Pokraj toa, postojat i kristali od metali koi
moàt vo sebe da vgraduvaat i takvi elementi
kako {to e na primer, vodorodot, jaglerodot i
azotot vo forma na intersticijalni defekti
(poglavje 13. 3). Inaku, vo osnovata na proizvodstvoto na ~elikot stoi vgraduvawe na jaglerodni atomi vo èlezoto.
Legurata mesing se sostoi od bakar i
cink. Inaku, na{la mnogu {iroka primena vo
industrijata. Re~isi da ne postoi metalen
proizvod napraven od hemiski ~ist metal,
tuku najgolemiot broj metalni proizvodi se
sostaveni od dva, tri ili pove}e elementi.
Sinteruvani materijali
0
E=Ef
energija
Sl. 3b. Zavisnost na brojot na elektronite od

energijata kaj metal nad apsolutnata nula.
I u{te ne{to mnogu interesno: od

slikata 3b se gleda deka siroma{nite elektroni so energija nema da dobijat re~isi ni{to, pa novodovedenata energija }e si ja podelat
me|u sebe pobogatite elektroni (onie so
energii vo blizinata na Ef. Ova bi zna~elo
deka bogatite elektroni }e stanat samo
u{te pobogati, pa }e se preselat vo delot od
grafikot so u{te povisoki enegrii (rozovo
pole). Bidej}i vkupniot broj na elektronite
ne se menuva, toga{ plo{tinata {to soodvetstvuva na preselenite elktroni kon povisoki energii treba da ostane ista (siniot i
rozoviot del se so ista plo{tina).
I na krajot, ako se presmeta teoriski
srednata energija na elektronite pri apsolutna nula, spored ovaa teorija }e se dobie deka
Esr = 3/5 EF, {to e razli~no od nula.
Postoi grupa materijali {to se dobivaat

od metali ili leguri vo prav. Postapkata
poradi toa se narekuva pra{o~na metalurgija.
Pravot ili homogeniziranata smesa od
metalniot prav potoa se presuva so pomo{ na
hidrauli~na ili mehani~ka presa vo briketi,
koi potoa se zagrevaat na visoka temperatura
vo elektri~ni pe~ki. Zagrevaweto naj~esto se
izveduva vo atmosfera na nekoj gas koj{to na
visokite temperaturi ne reagira so metalite.
Moè da se koristi, na primer, vodorod za da
se spre~i oksidacija pri zagrevaweto. Pri
sinteruvaweto doa|a do silno povrzuvawe na
zrnata od pravot po pat na difuzija. Pritoa
ne doa|a do stopuvawe bidej}i temperaturata
na sinteruvawe treba sekoga{ da bide pod
to~kata na topewe na glavnata sostojka od
smesata.
Kaj sinteruvanite materijali postojat
daleku pove}e mo`nosti za kombinirawe na
metalite i soedinenijata otkolku pri me{aweto pri topewe.
Kratko rezime
Legirawe
Dodavaweto na atomi od nekoj drug element
(metal ili nemetal) vo kristalnata re{etka
na ~istiot metal se narekuva legirawe. Vo
tehnologijata na legirawe od golemo zna~ewe
e toa {to kristalnata re{etka na edniot
metal moè da gi vgradi vo sebe atomite od
- to~ka na topewe
- model na elektronski gas
- koncentracija na slobodni elektroni
- Fermi-Dirakova statistika
- leguri
- sinteruvani metalni materijali
297
13. 6. POLIMERI
Proizvodi koi se sostaveni, celosno ili delumno, od polimerni materijali se sostaven

del na ~ovekovoto sekojdnevie, koe so pravo se
narekuva vreme na plastikata. Plastikata,
gumata, nekoi boi, se polimerini supstancii.
Iako naukata za polimerite e relativno
mlada, sepak otkritjata i inovaciite brgu
vleguvaat vo masovna primena i vo
sekojdnevieto.
Hipotezata za postoeweto na xinovski
molekuli (makromolekuli) ja dal germanskiot
nau~nik
Herman
Strodinger
(Hermann
Straudinger, 1881-1965) samo pred okolu {est decenii, za {to dobil i Nobelova nagrada vo
1953 godina.
Denes ve}e se znae deka pove}eto hemiski
supstancii preku hemiski reakcii, pod
pogodni uslovi, moàt da se polimeriziraat i
da se dobijat makromolekuli (polimeri).
Polimerite pretstavuvaat dolgi sinxiri
od cvrsto vrzani jaglerodni molekuli (obi~no
nad 1000) so kovalentna vrska. Oddelnite
sinxiri me|u sebe se dràt so pomo{ na poslabi fizi~ki vrski, {to ovozmoùva polimerite lesno da se fabrikuvaat.
Polimerite postojat samo vo cvrsta i
te~na, no ne i vo gasovita sostojba. Pogolemiot broj od niv se organski supstancii, iako
se poznati i mnogu neorganski polimeri.
Najpoznatite polimerni materijali se
sinteti~kite industriski proizvodi, kako
{to se: polietilenot, polipropilenot, poli-
298
vinilhloridot (PVC), najlonite (alifati~ni

poliamidi), poliuretanite. Postojat i prirodni polimeri kako {to se celulozata i
polisaharidite, nekoi belkovinite (polipeptidi), polinukleotidite (RNK i DNK), prirodnata guma, pamukot i dr.
Mnogu tehnolo{ki, energetski i drugi

problemi nema da moè da bidat re{eni bez
sozdavawe novi materijali, me|u koi i polimernite.
Plastikata okolu nas

Sovremenoto proizvodstvo na polimerni
materijali denes vleguva vo edna sosema nova
etapa na razvoj koja se karakterizira so
porast na proizvodstvoto i potro{uva~kata i
koja bara povisoko nivo na znaewe. Samo vo
SAD godi{noto proizvodstvo na guma i
plasti~ni masi ja nadminuva brojkata od 10
milijardi kilogrami. Deka navistina dlaboko
sme navlegle vo vremeto na plastikata,
ukaùva faktot deka vo periodot od 1950 do
1980 godina godi{noto proizvodstvo na guma i
plastika vo svetot porasnalo za 8,9 pati, a na
metali samo za 3,2 pati.
Vo naukata postojano raste interesot za
sloèni, kombinirani materijali. Tipi~ni
pretstavnici na takvite materijali se
pove}eslojnite materijali koi vklu~uvaat
organski polimeri, metali i keramiki. Ovde
spa|aat armiranite plastiki, sinteti~kite
peni i materijali, potoa biokompatibilnite
polimeri od koi se pravat ve{ta~kite koski,
krvnite sadovi i srcevite zalistoci i dr.
Isto taka, polimerite stanaa perspektivni
materijali vo elektronikata i informatikata vo proizvodstvoto na otpornici za

integralnite mikroelektronski {emi, polevi
tranzistori (FET), minijaturni senzori,
fotodiodi i dr.
Me|u polimerite koi se sostaven del na
gorenavedenite materijali spa|aat :
x
sprovodlivite,
x
pizoelektri~nite
x
piroelektri~nite polimeri i drugi.
Posebna klasa polimeri se
x
biopolimerite.
5 Pm, polesen e, stabilen e i vo elektri~ni

poliwa nad 1000 kV/cm, ima podobri mehani~ki svojstva. I, {to e najbitno mnogu e
poevtin.
F FF FF F
C
C
C
F FF FF F
H HH H
Poznati se nekoi kristali, kako {to se, na

primer, kvarcot, segnetovata sol (BaTiO2) i dr.
koi vo elektri~no pole si gi menuvaat
dimenziite (se izdolùvaat vo eden, a skratuvaat vo drug pravec). Efektot se narekuva
piezoelektri~en (videte poglavje 1.9). Kaj
istive materijali postoi i obratniot efekt,
pod pritisok vo niv se javuva elektri~no pole.
Sli~no kako kaj piezoelektrti~niot
efekt, postoi i efekt pri koj doa|a do
elektrizirawe na povr{inata na kristalot
ako se promeni negovata temperatura. Ovaa
pojava se narekuva piroelektri~en efekt. Vo
redot na najdobrite piezoelektrici i
piroelektrici spa|aat i nekoi polimeri ~ij
pretstavnik so najizrazeni svojstva e
polivinilendifluoridot (PVDF), daden na
slikata 1a.
Ako PVDF filmot se zagreva od 100 do
150oC i potoa se ladi vo silno elektri~no
pole so vrednost od 1000 kV/cm (kako
elektrodi moàt da posluàt metalni sloevi
od aluminium, zlato, ìva i nikel-hrom,
naneseni od dvete strani na polimerniot
film), se dobiva polimeren piezo i
piroelektrik, stabilen pove}e godini na
sobna temperatura.
Iako nivniot piezoelektri~en efekt e
desetina pati pomal od onoj kaj najdobrite
neorganski materijali, a piroelektri~niot
dvapati, sepak PVDF ima golemi prednosti.
Toj moè da ima proizvolna forma (vklu~uvaj}i i tenki filmovi so golema povr{ina),
debelinata moè da se menuva od 2 mm do samo
C
C
H HH H
(a)
Piezoelektri~ni i
piroelektri~ni polimeri
(b)
H
C
(v)
(g)
(d)
Sl. 1.Tipi~ni polimeri so piezoelektri~ni i

piroelektri~ni ili sprovodni svojstva: a) PVDF; b)
polisulfurnitrit; v) PPP; g) poliacetilen, (d)
model na eden polimer.
PVDF se koristi kako sostaven del na

slu{alkite i zvu~nicite (pod dejstvo na
elektri~ni impulsi se menuva radiusot na
nivnata konveksna membrana i se generiraat
sferni zvu~ni branovi), kaj aparatite za
merewe pritisok, mikrofonite. Negovite
piroelektri~ni svojstva imaat primena kaj
toplotnite senzori, so ~ija pomo{ se detektira prisustvo na lu|e (infracrveni detektori - night vision) i dr.
Sprovodlivi polimeri
Se zapo~nalo so nau~nata rabota na V. A.
Litl, objavena vo 1964 godina, vo koja toj
predviduva visokotemperaturna supersprovodlivost kaj linearnite organski verigi.
Interesot na istraùva~ite, prosto, eksplodira{e za ovoj tip polimeri i vo narednite
godini bea sintetizirani i celosno ispitani
desetina. Prviot supersprovodnik me|u ovie
299
materijali e otkrien duri vo 1977 godina:

polisulfurnitrit (sl. 1b), koj na sobna
temperatura e metal so prose~na elektri~na
sprovodlivost, a na temperatura pod 0,3 K stanuva supersprovodnik.
Sli~na drasti~na promena na sprovodlivosta pokaàl i poliacetilenot.
Me|utoa, vremeto na sprovodlivite polimeri tuku{to doa|a.
Interesni se polimerite {to moàt da
se dopinguvaat pri{to se dobiva promena na
nekoe fizi~ko svojstvo. Taka so pomo{ na
dopinguvawe moè da variraat elektri~nite
svojstva
vo
opredeleni
razmeri.
Sprovodlivosta na poliparafenilenot (PPP),
slika 1v, po dopinguvaweto so AsF5 , se menuva
za 18 redovi na golemina (u 1018). Krajnata cel
vo istraùvawata e da se dobie polimer so
golema sprovodlivost, no istovremeno i
hemiski stabilen, so dobri mehani~ki svojstva, lesno obrabotliv i, se razbira, da bide
evtin.
Komercijalnoto zna~ewe koe moàt da go
imaat ovie t.n. plasti~ni metali e golemo.
Sovremenata nauka za polimerite sledi
nekolku pravci vo istraùvawata od ovoj tip:
x dobivawe dopinguvani polimeri,
x dobivawe polimeri kaj koi moè da se
menuvaat
elasti~nite
svojstva:
od
plasti~nost do elasti~nost vo zavisnost od
prakti~nite potrebi;
x da se razvijat teoriski modeli za
opi{uvawe na ovie polimerni materijali.
Primenata na sprovodlivite polimeri vo
sekojdnevniot ìvot od den na den postojano
raste. So elektrohemiskoto p i n dopinguvawe
na poliacetilenskite filmovi se ovozmoì
proizvodstvo na baterii so plasti~ni
elektrodi koi moàt pove}ekratno da se
polnat. Malata gustina (0,4 g/cm3) i golemata
povr{ina na filmovite (nekolku iljada pati
zgolemen broj nositeli na elektri~estvoto),
gi pravi plasti~nite baterii mnogu posilni i
polesni od konvencionalnite.
Komercijalnoto proizvodstvo na ovie
baterii po~na vo Japonija i ve}e se zboruva za
nivna primena, kako izvori na energija kaj
lesnite motorni vozila. Ve}e se pojavija i
300
patenti bazirani na sprovodlivi polimeri

koi se koristat za proizvodstvo na lakovi koi
za{tituvaat od stati~ki elektricitet,
son~evi }elii, elektronski komponenti (n-p
diodi i fotodiodi), elementi koi smetaat na
rabotata na radarite. Isto taka, zapo~na i
proizvodstvo na senzori i prekinuva~i koi
reagiraat na prisustvo na voda, vozduh,
odredeni gasovi, na promena na elektri~noto
pole, kako i na nelinearni elementi vo
elektronskite kola vrz osnova na polimerni
supstancii.
Vo poslednata decenija od XX vek
pronao|a~ite, konstruktorite i stratezite na
industriskoto proizvodstvo so golem uspeh
rabotat na dobivawe materijali so golema
sprovodlivost, elasti~nost i plasti~nost za
da moàt da se razvlekuvaat vo tenki filmovi
koi }e bidat vodootporni, neoksidira~ki i, se
razbira, proizvedeni od evtina surovina, so
mala potro{uva~ka na energija i koi nema da
ja zagaduvaat ìvotnata okolina.
Svoj pridones vo istraùvawata na
sprovodlivite polimerni materijali vo ovoj
moment
dava
i
laboratorijata
za
elektrooptika na disperzni sistemi pri
Institutot
za fizika
na
Prirodnomatemati~kiot fakultet vo Skopje. Imeno,
poslednata godina se vr{at ispituvawa na
eden
od
najatraktivnite
sprovodlivi
polimeri,
poliparafenilenot,
na
molekularno nivo. Glavna cel na ovie
ispituvawa }e bide dobivaweto na negovi
tenki sloevi (filmovi) koi imaat golema
sprovodlivost.
Golema nade` na nau~nicite e deka sega
koga vleguvame vo noviot milenium moàt da
se dadat bezbroj odgovori i da se re{at
problemite
za
proizvodstvo na ovie
materijali bez koi ~ove~kiot ìvot ne moè
da se zamisli.
Biopolimeri
Biopolimerite se polimeri {to se dobieni
od ìviot svet ili, pak, laboratoriski
sintetizirani polimeri koi moàt da vr{at
funkcii na poddrùvawe na ìvotot vo
ìvite organizmi.
Kade se primenuvaat biopolimerite?
x
Biopolimerite,
blagodarenie
na
nekoi nivni senzorni svojstva na{le primena
vo medicinata i farmacijata kako materijali,
nositeli na lekarstva, so cel da se postigne
prodolèno dejstvo na lekot (zabavena i
ramnomerna resorpcija).
x
Biopolimerite se koristat za pravewe
biolo{ki membrani i ve{ta~ki organi
(zalistoci za srce, krvni sadovi, stentovi,
ve{ta~ki koski, ve{ta~ka koà i dr).
x
Biopolimerite vo idnina treba da
dobijat {iroka ekolo{ka poddr{ka bidej}i
tie treba da gi zamenat dosega{nite
plasti~ni materijali za ambalaà, zaradi
netoksi~nata i brzata degradacija vo
prirodata.
I gumata e polimer
Gumata e specifi~n tip polimer, i

pretstavuva eden od materijalite so superiorni elasti~ni osobini. [irokata primena
{to ja ima soodvetstvuva tokmu na toa

fizi~ko svojstvo. Gumata e edinstvena i
nezamenliva vo avtomobilskata industrija, i
drugo.
Gumata e pretstavnik na grupata materijali so
memorija na formata. Koga }e i se dade
nekakov geometriski oblik, i koga }e se
podlegne na razni oblici na deformirawe,
kako {to se: pritiskawe, istegnuvawe,
torzija, sukcija i sl., taa povtorno se vra}a vo
prvobitnata sostojba.
Drugoto su{testveno svojstvo, poradi koe taa
na{la {iroka primena, e nepropustlivosta na
vodata, pa taa se javuva kako odli~en
hidroizolator.
Postojat gumi od bilkino poteklo koi se
dobivaat od sluzta {to ja izla~uvaat nekoi
specifi~ni bilki, prirodno ili koga se
o{teteni. Ekstraktite se rastvorlivi vo voda
i davaat koloidna te~nost vo koja
nabubruvaat.
Hemiski
gledano,
gumite
pretstavuvaat
soedinenija
sli~ni
na
jaglehidratite. Najpoznati prirodni gumi se
arapskata guma i cre{ovata guma i dr.
Najpopularna i najmasovno koristena za
komercijalni celi e gumata {to se dobiva so
vulkanizacija na lateksot od kau~ukot so
nekoi dodatoci. So primenata na ladna
vulkanizacija, bez dodatoci, se dobivaat tenki
gumeni predmeti {to ne propu{taat voda,
kako {to se gumenite rakavici. Ostanatite
gumeni predmeti se izrabotuvaat od kau~uk so
razni dodatoci, kako {to e sulfurot. Vo
zavisnost od koli~estvoto na sulfurot, se
dobiva guma so razli~na elasti~nost (tvrda
ili meka guma).
Mekata
guma
se
odlikuva
so
elasti~nost, nepropustlivost, elektroizolaciona sposobnost i drugi pogodni svojstva. Od
nea
se
izrabotuvaat
vnatre{nite
i
nadvore{nite avtomobilski gumi, gumenite
obuvki, rakavicite, sportskite obuvki
i
drugo.
Tvrdata guma (ebonit) e tvrda roèsta
materija koja e hemiski mnogu stabilna i
lesno se obrabotuva, a se upotrebuva za
izrabotka na elektrotehni~ki materijali,
sadovi za olovnite akumulatori, ~e{li i dr.
Se koristi i za obloùvawe na hemiska
aparatura zaradi za{tita od korozija.
301
Postoi i sungeresta guma koja se koristi za

nekoi proizvodi so sungeresta struktura, kako
{to se: sungeri za miewe, za zvu~na izolacija,
amortizeri
na
udari,
sungeri
vo
fiskulturnite sali i igra~ki za deca.
Sungerestata guma, inaku, se dobiva otkako vo
smesata za proizvodstvo na guma }e se dodade
nekoja materija {to osloboduva gas.
Gumata za xvakawe e elasti~en netoksi~en materijal koja se prigotvuva od kau~ukot bogat so smoli, ili od obi~en kau~uk na
koj mu se dodavaat smoli so pomo{ na gme~ewe
so eteri~ni masla i drugi supstancii.
Inaku ~istata guma koga }e se oladi
stanuva kr{liva. Vakvata promena se slu~uva
poradi formiraweto na dopolnitelni vrski
pome|u jaglerodnite sinxiri {to ja pravat
gumata da dobie kristalna struktura. Taka, na
primer, edna gumena rakavica, potopena vo
te~en azot (77 K), stanuva cvrsta i kr{liva.
Gumite {to se upotrebuvaat na niski
temperaturi (vo severnite predeli) mnogu
pobrgu stareat i se tro{at.
produkt ne e ve}e lepliv, kako {to e surovata

guma, ne se stvrdnuva (kristalizira) na ladno
i ne omeknuva na toplo, poelasti~na e i e
pootporna na organski hemikalii (benzin,
nafta i dr.), ne apsorbira voda i e odli~en
termi~ki i toplinski izolator.
.
Objasnete gi slednive poimi:

- polimeri
- piezoelektri~ni polimeri
- piroelektri~ni polimeri
- biopolimeri
- guma
- stareewe (kristalizacija) na gumata
- vulkanizacija na gumata
Vulkanizacija na gumata
Vulkanizacija
pretstavuva
specifi~en
tretman koj podobruva odredeni svojstva na
gumata, kako {to e elasti~nosta, otpornosta
kon hemikalii, i gi ublaùva promenite na
svojstvata pri golemi temperaturni promeni.
Pri procesot na vulkanizacija doa|a do
vospostavuvawe na dopolnitelni hemiski
vrski pome|u polimernite sinxiri od
molekulite na gumata. Vulkanizacijata na
gumata se izveduva so zagrevawe vo prisustvo
na sulfur. Postoi i ladna vulkanizacija pri
koja gumata se tretira vo bawa {to sodrì
parei so soedinenija na sulfur. Re~isi za
sekoja namena gumata se vulkanizira, osven
onaa za gumeniot cement, za leplivite lenti i
nekoi drugi nameni. Inaku, mekite gumi
sodràt okolu 5% sulfur a tvrdata guma se
vulkanizira so 30% do 50% sufur. Procesot na
vulkanizacija se sostoi od vnesuvawe na
sulfurot vo gumenata masa. Na smesata i se
dodava i supstancijata anilin koj go zabrzuva
procesot na vulkanizacijata. Potoa smesata se
stava vo kalapi i se zagreva. Taka, finalniot
302

1. So ogled na s pogolemata upotreba na
plasti~nata ambalaà vo na{ite reki, na
na{ite ulici,
parkovi, odmorali{ta i
igrali{ta sekojdnevno se sre}avame so takov
otpad. Imaj}i predvid deka polimernite
supstancii trajno ja zagaduvaat na{ata ìvotna okolina, organizirajte akcija na sobirawe
na plasti~en otpad.
2. Kako }e si go objasnite faktot deka gumite
i na neupotrebuvan avtomobil po pove}e godini ne e prepora~livo da se koristat.
Nesre}ata na Spejs [atlot êlinxer se slu~ila kako posledica na edno gumeno prsten~e za
dihtung {to stanalo kruto i puknalo vo ladnata
no} pred lansiraweto. Kako posledica, niz puknatinata proteklo vodorodnoto raketno gorivo,
isteklo i se samozapalilo.
13. 7. STAKLO I KERAMIKA

Staklo
Od staklo se napraveni prozorcite, {i{iwata, ~a{ite, avtomobilskite stakla i mnogu

drugi produkti.
Stakloto e najtipi~niot pretstavnik na amorfnite materijali, koi vo ponovo vreme se definirani kako preladeni te~nosti so ekstremno visok viskozitet. Stakloto se dobiva
od stopena masa od neorganska priroda, koja
pri ladewe na sobna temperatura stanuva
tvrda, krta i ne kristalizira. Preminuvaweto
od te~na vo cvrsta sostojba se odviva kontinuirano, a ne kako kaj metalite na to~no opredelena karakteristi~na to~ka na topewe i
definirana toplina na kristalizacija).
Isto kako i preostanatite amorfni
materijali, stakloto se odlikuva so mnogu
nizok stepen na podredenost i zaemna polo`ba
pome|u atomite. Stakloto e izgradeno od
nepravilna trodimenzionalna mreà od
kislorodni atomi koi me|usebno se povrzani
so joni.
Kaj obi~noto silikatno staklo, najvaèn element e siliciumot vo gradbata na mreàta.
Drugite joni vo stakloto, kako, na primer,
kalciumot (Ca), magneziumot (Mg), natriumot
(Na) i kaliumot (K), se smestuvaat vo jazlite
na mreàta {to se sostoi od soedinenija na
siliciumot (SiO2). Imaj}i go predvid vakviot
sostav, edno celo staklo ili stakleno par~e
moè da se tretira kako eden golem molekul.
Na ovoj na~in se objasnuvaat svojstvata na
golema cvrstina na stakloto. Dokolku na edno
slabo mesto na staklena povr{ina se napravi
puknatinka, toga{ taa nabrgu }e se pro{iri
po dolìnata na
celiot materijal. Ova
{irewe ne moè da se sopre na vnatre{nata

granica pome|u zrncata, kako kaj kristalnite
supstancii (metalite). Kr{eweto na staklata
e posledica na silata na istegnuvawe, bidej}i
cvrstinata pri pritisok e 10 pati pogolema
otkolku cvrstinata pri istegnuvawe.
Fizi~kite svojstva koi go pravat stakloto
nezamenliv materijal za namenite {to gi
spomnavme se:
proyirnost. Stakloto ima golema propustlivost na vidlivata svetlina (golem
koeficient na transmisija), pa poradi toa
se koristi za izrabotka na prozorci i
zastakluvawe vo stanbenite i delovnite
objekti i kako obvivka na elektri~nite
svetilki.
ne ja propu{ta vodata. Toa e apsolutno
najdobriot hidroizolator, {to dodava
u{te eden kvalitet vo primenata za
prozorci;
obi~noto silikatno prozorsko staklo ja
reflektira infracrvenata svetlina, pa
zastaklenite prostorii go zasiluvaat
efektot na staklenata bav~a. Se upotrebuva za pravewe stakleni gradini za
odgleduvawe ranogradinarski kulturi;
otporno e na najgolemiot broj kiselini i
bazi, se upotrebuva kako ambalaà i za
~uvawe na hemikalii i kako za{tita;
ne propu{ta vozduh. Se koristi za hermeti~ko zatvorawe i za vakuumirani elektri~ni uredi kako {to se elektri~nite
svetilki, rendgenskite cevki i drugo.
So promenata na sostavot moè da se dobijat
stakla so najrazli~na namena. Vo slednata
tabela se navedeni nekolku vida staklo i
nivniot sostav:
303

Ognootporno (pireks) staklo za laboratoriski
eksperimenti.
Vid staklo
Primena
obi~ni
stakla
prozorci, ambalaà,
natruimdoma}instvo, elektri~ni
karbonatno staklo
svetilki.
borsilikatno
staklo.
ognootporni sadovi za
laboratorija i doma}instvo
(ima golema otpornost na
hemikalii i temperaturni
promeni).
opti~ki instumenti
(ima golem koeficient na
transmisija za UV svetlina)
umetni~ko staklo ili staklo
za izrabotka na kristalni
~a{i.
ukrasno staklo so sina boja
{to se izrabotuva vo
Venecija
kvarcno staklo
kristalno staklo
murano staklo
Proizvodstvo na staklo
Me{awe na surovinite. Procesot na topewe
se odviva kontinuirano ili diskontinuirano
(kaj proizvodstvoto na specijalni i oboeni,
umetni~ki ili opti~ki stakla. Stakloto se
topi vo lonci od ognootporna glina vo
plamena pe~ka. Topeweto se izveduva na
temperatura od 1400-1550 0S. Vo poslednata
faza od topeweto, masata se izbistruva (se
osloboduva od vozdu{ni meuri) so dodavawe
na nekoi hemikalii. Pri ladeweto staklenata
masa stanuva s pogusta i dava pove}e
mo`nosti za proizvodstvo i obrabotka:
izvlekuvawe (prozorsko staklo), duvawe (~a{i
i {i{iwa), valawe i ra~na obrabotka.
Boewe na staklo
So dodavawe na malo koli~estvo od nekoi
supstancii kon stopenata smesa, stakloto
moè da se oboi:
Boja
bezbojno
crveno
zeleno
304
Dodatok
~isti hemikalii
jaglen i natriumsulfat
èlezo
Sostav
natriumkarbonat,
varovnik i silikat
Surovini
kvarcen pesok, varovnik i
kalcificirana soda
pesok,
boraks,
borna
kiselina,
feld{pat
i
aluminium hidrat
99,5% SiO2
pota{a,
pesok
kvarcen pesok
menige
kalium, varovnik i silikat,

olovo
samo se dodavaat oksidi na
kobalt
sino
balaroksid ili kobalt
Boewe se pravi zaradi specijalni nameni kaj

ambalaìraweto na nekoi pijalaci, za
proizvodstvo na razni filtri za opti~ki
instrumenti ili za umetni~ki nameni, za
izrabotka na vitraì.
Stakleni vlakna (staklena volna). Se
proizveduva taka {to od stopenata masa se
izvlekuvaat tenki mlazovi za da se oladat bez
prethodno oblikuvawe. Od ovie vlakna se
proizveduva staklena volna koja{to se
koristi kako termoizolacionen materijal vo
grade`ni{tvoto.
Najstarite predmeti od staklo bile

najdeni vo Mesopotamija (dene{en Irak) i
Egipet. Naodite kaùvaat deka toga{nite
stakla imale glineno jadro. Se pravele na
sledniov na~in: rastopena staklena masa se
stavala vrz smesa od glinen prav i staklest
pesok. Otkako
staklenata masa }e se
oladela glinenoto jadro se otstranuvalo.
Na vakov na~in se proizveduvalo se do
po~etokot na na{ata era, koga vo celoto
Rimsko Carstvo bila usvoena novata
tehnika na proizvodstvo.
menliv materijal vo proizvodstvoto na

}eramika za kupatila, kujni i laboratoriska oprema.
Keramika
Porcelanot i karami~kite proizvodi se

dobivaat so obi~no pe~ewe na oblikuvana
masa {to se sostoi od glina, kavrc i i
feld{pat. Vo nekoi slu~ai, koga se
izrabotuvaat grade`ni materijali kako {to
se tuli i keramidi toga{ masata se sostoi
samo od glina. îstata glina se narekuva
kaolin, i toj se pe~e spored stepenot na
~istotata do bel proizvod. Ovoj se upotrebuva
za porcelan vo doma}instvata i za sanitarni
uredi. Ne~istite glini se koristat za
grade`ni materijali i obi~na keramika.
Primenata na porcelanot vo doma}instvata i
tehnikata proizleguva od negovite povolni
f
fizi~ki
svojstva:
odli~en elektri~en izolator; poradi
ova negovo svojstvo toj e nezamenliv elektroizolacionen materijal kaj trafostanicite,
dalnovodite, elektrocentralite, dispe~erskite centri i kaj osiguruva~kite tabli vo
stanbenite i delovnite objekti;
odli~en toplinski izolator; poradi ova
negovo svojstvo, jadeweto i pieweto ostanuvaat podolgo vreme topli otkolku koga
se vo metalni sadovi. Zatoa sadovite vo
doma}instvoto se pove}eto izraboteni od
porcelan;
visoka to~ka na topewe; ova svojstvo dava
dopolnitelen kvalitet vo primenata kako
elektroizolator. Vo slu~aj na potekuvawe
silna struja, doa|a do zagrevawe no ne i
stopuvawe na ovoj materijal;
ne e zapaliv; u{te eden kvalitet vo prilog
na primenata kako nezamenliv elektri~en
izolator;
otporen e na voda, kiselini i bazi; neza-
Dobivaweto na porcelanski proizvodi zapo~nuva so pre~istuvawe na surovinite, miewe,

boewe i me{awe, s dodeka ne se dobie masa
pogodna za oblikuvawe.
Oblikuvaweto moè da bide ra~no ili ma{insko za proizvodstvo na ovalni predmeti.

Na ovoj na~in se formiraaat ~inii, filxani,
saksii i elektroizolatori.
Presuvawe e postapka so koja se formiraat
yidnite i podnite kerami~ki plo~ki. Prigotvenata masa se presuva pome|u podvièn {ablon i cvrsta podloga. Inaku tulite i }eramidite se proizveduvaat so presuvawe vo forma
na voluminozno par~e. Skulpturite od glina
se proizveduvaat so procedurata nare~ena
leewe. Glinena ka{a se naleva vo kalapi od
materija {to moè da ja sobere vodata (na
primer, gips). Na toj na~in te~nosta istekuva
a ostanuva sloj {to se nafa}a na yidovite i
koj moè da se napravi dovolno debel za da se
otstrani kalapot.
Su{ewe. Predmetite se ostavaat na spontano

(prirodno su{ewe).
Pe~ewe. Za razni nameni se primenuva
305
razli~na temperatura na pe~ewe, {to moè da

se vidi vo tabelata podolu.
Proizvod
glineni proizvodi
kerami~ki predmeti
elektroizolaciski
materijal
Temperatura
(0S)
700-1000
1200-1250
1400
upotrebuvaat vo nuklearnite reaktori bidej}i imaat visoka to~ka na topewe (2570 0S i

pove}e).
Specijalni }eramiki
Barium,
stroncium,
bakar
oksidot
e
}erami~ki materijal so supersprovodlivi
svojstva.
Kerami~ki magneti
Glazirawe
Na nekoi od proizvodite posle prvoto pe~ewe
im sleduva u{te edno pe~ewe pri koe im se
nanesuva goren sjaen proyiren ili neproyiren
sloj nare~en glazura. Ulogata na glazurata
moè da bide za porcelanskiot proizvod na ne
propu{ta voda ili ednostavno estetska.
Najva`nite sostojki od koi se pravi
glazurata se: pesok, kvarc, staklo, glina,
feld{pat, boraks i drugo, koi se me{aat na
razli~ni na~ini vo zavisnost od namenata.
Pe~eweto za glazirawe se izveduva na
temperatura od 700-900 0S.
Ognootporni }eramiki
Edna posebna grupa }erami~ki proizvodi se
sostoi od oddelni oksidi. Vo ovaa grupa
spa|aat materijalite {to se otporni na
visoki temperaturi (ognootporni materijali).
Toa se, na primer: aluminiumoksidot, toriumoksidot, magneziumoksidot i beriliumoksidot. Posledniov a i cirkoniumoksidot se
306
Bariumot ili stroncium feritot moàt da se

upotrebat za izrabotka na kerami~kite
materijali so svojstva na permanentni
magneti.
Feroelektri~ni }eramiki
Se izrabotuvaat od BaTiO3, materijal so mnogu
visoka dielektri~na konstanta, feroelektri~en materijal, sli~en na feromagnetnite.
Se upotrebuva vo prizvodstvoto na mikrofoni, zvu~nici i uredi za pretvorawe na
elektri~ni vo mehani~ki branovi (glavata na
ultrazvu~nata sonda).
Postojat i }erami~ki materijali so takva
tvrdost i elasti~ni svojstva {to se pogodni za
izrabotka na delovi od motori i mehani~ki
uredi.
13. 8. GRADE@NI MATERIJALI
Vo dene{noto grade`ni{tvo se koristi cela

paleta od prirodni i ve{ta~ki materijali
koi gi zadovoluvaat gorenabrojanite barawa.
Nekoi se dobro poznati i obraboteni vo
prethodnite poglavja.
Grade`nite
materijali,
spored
ulogata {to ja igraat, moàt da se podelat na
dve grupi.
Kamenite yidini na Ma~u Pi~u (Peru)

So vekovi se gradele ìveali{ta, razni
objekti i spomenici. I da ne be{e nivnata
trajnost i otpornost na klimatskite uslovi
nema{e da ja poznavame svojata istorija i
obi~aite. So vekovi se stremelo da se gradi za
mnogu generacii, na na~ini za da se pobedi
zabot na vremeto. Materijalite {to se
koristat vo grade`ni{tvoto zavisat kako od
prirodata na predelot, od nivnata zastapenost
i od kulturolo{kiot napredok. Dominanten
gradeèn materijal vo raznite predeli, po
pravilo, e onoj {to lesno se nao|a ili
proizveduva vo neposrednata okolina. Taka,
ona {to bil kamenot za egip}anite, toa e
drvoto kaj kana|anite, snegot kaj eskimite.
Pri izborot na grade`nite materijali treba
sekoga{ da se za~uvuvaat trite osnovni
principi:
x
bezbednost; materijalite treba da bidat

bezbedni po ìvotot i zdravjeto na
lu|eto. Materijalite treba da se otporni
na atmosferski vlijanija, otporni na
potresi - aseizmi~ki, ognootporni;
trajnost; materijalite treba da bidat
trajni
i
vremenski
da
ne
se
vidoizmenuvaat i da ne gi gubat
po~etnite svojstva poradi koi bile
primeneti;
energetska efikasnost i ekolo{ka
ispravnost; materijalite treba da
pomagaat pri za{tedata na toplinskata i
elektri~nata energija, da bidat ekolo{ki ispravni, da ne sodràt radioaktivni
elementi.
x
Vo prvata grupa spa|aat materijalite {to
se pogodni za osnovna konstrukcija vo
gradeweto. Tuka spa|aat prirodniot i ve{ta~kiot kamen (beton), materijalite koi se
dobivaat so tehnolo{ka obrabotka na prirodni minerali, konstrukcionite plasti~ni
masi, drvoto i dr.
x
Vo vtorata grupa spa|aat: grade`ni
materijali od specijalen vid koi se neophodni
za za{tita na grade`nite materijali od
prvata grupa od atmosferski vlijanija, da im
ja zgolemat trajnosta, materijali {to pomagaat za{teda na energija, materijali za
sozdavawe udobnost i za dekoracija. Tuka
spa|aat materijalite za termoizolacija, hidroizolacija, akusti~na izolacija, antikorozivnite sredstva i dekorativnite boi, lakovi
i plasti~ni materii.
Prirodnite materijali se koristat bez zna~itelna tehnolo{ka obrabotka. Od materijalite {to se dobivaat so odredena tehnologija
se èlezoto, koe se koristi za armatura (zajaknuvawe) na betonot, keramikata (tuli i }eramidi), stakloto (prozorsko zastakluvawe i
osnoven materijal {to go beleì grade`ni{tvoto na na{iov vek e cementot.
Cementot e fino someleno svrzno sredstvo
koe najmnogu sodrì kalcium i aluminium
silikat. Cementot i vodata davaat malter koj
po su{eweto dava cementen kamen. Koga na
malterot }e mu se dodade pesok ili ~akal
toga{ se dobiva beton.
Za dobivawe na cementot se koristat
fino someleni varovnik i glina. Me{aweto
se pravi so suva ili vla`na postapka. Vo
odredeni slu~ai moè da se dodavaat i drugi
komponenti koi }e go podobrat hemiskiot
sostav i }e dadat popovolni fizi~ko-hemiski
svojstva za primena vo grade`ni{tvoto.
307
Hidrofizi~ki svojstva
Fizi~ki svojstva na materijalite
va`ni za grade`ni{tvoto
Parametri na sostojba
Gustina na materijalot. Gustinata moè
da se opredeli od koli~nikot na masata (m) i
volumenot (V) na apsolutno tvrdiot materijal,
t.e
U=m/V.
Relativna gustina. Relativnata gustina ja
dava gustinata na materijalot vo odnos na
gustinata na vodata. Kaj pove}eto grade`ni
materijali celiot volumen se sostoi od
volumenot na cvrstiot del (Vc) i volumenot na
porite vo nego (Vp), t.e. V=Vc+Vp.
Sredna gustina. Srednata gustina e
gustinata vo vistinskata sostojba na
materijalot (merena zaedno so porite)
Taka, na primer srednata gustina na lesniot
beton e 500-1800 kg/m3 a negovata vistinska
gustina iznesuva 2600 kg/m3.
Strukturni karakteristiki
Poroznost. Poroznosta (P) e merka za
stepenot na ispolnetosta na volumenot na
materijalot, a se presmetuva od odnosot na
volumenot na porite (Vp) i vkupniot volument
na materijalot (V), t.e.
P= Vp/V
Vo
dolnata tabela se dadeni nekolku
grade`ni materijali, nivnite gustini i
poroznosta.
Gustina
Materijal
(g/cm )
Sredna
gustina
Poroznost
(g/cm3)
(%)
Kapilarno vpivawe nastanuva koga del od

konstrukcijata e natopena vo voda. Taka, so
kapilarno vpivawe moè da dojde do navla`nuvawe i na povisokite delovi od konstrukcijata.
Apsorpcija na vlaga. Za opredeluvawe na
ovoj parametar kaj betonite se koristi
metodot na potopuvawe vo voda na sobna
temperatura. Se presmetuvaat apsorpcijata na
voda po edinica volumen (Wv), i po edinica
masa (Wm).
Propustlivost na voda e svojstvo na
materijalot da ja propu{ta vodata pri
potopuvawe. Se definira koeficient na
filtracija
koj
ukaùva
na
vodopropustlivosta na materijalot.
Deformacii od vlaga. Nekoi materijali,

kako {to se betonot i drvoto, pri promena na
vla`nosta si gi menuvaat dimenziite i
volumenot, t.e. nababruvaat.
Otpornosta na mraz na eden materijal se

meri preku promenite {to nastanuvaat vo
materijalot
pri
pove}e
ciklusi
na
zamrznuvawe i stopuvawe.
Termofizi~ki svojstva
teòk beton
2,6
2,4
10
granit
2,7
2,67
1,4
staklo
2,65
2,65
pleksiglas
2,0
2,0
308
Higroskopi~nost se narekuva svojstvoto

na materijalot da vpiva vodena para od
vla`niot vozduh. Procesot se sostoi od
atsorpcija na vodenata para na povr{inskiot
molekularen sloj od materijalot i od
kapilarna kondenzacija.
se
narekuva
Toplosprovodlivost
svojstvoto na materijalot da ja prenese
toplinata od edna povr{ina do druga. Ova
svojstvo e mnogu va`no pri izborot na
materijal za termoizolacija ili materijal za

pokriv.
Toplinski kapacitet e fizi~ka veli~ina
{to go izrazuva svojstvoto na materijalot da
akumulira toplina pri zagrevawe i da ja
osloboduva pri ladewe. Se meri so toplinata
{to e potrebna za zagrevawe na 1 kg od daden
materijal za 10S. Od tabelata podolu moè da
se vidi deka najgolem specifi~en toplinski
kapacitet ima vodata.
Materijal
voda
drvo
beton
Specifi~en toplinski
kapacitet (kJ/kg K)
4,19
2,39-2,72
0,75 - 0,92
Ognostabilnost e svojstvoto na materijalot da ne se vidoizmenuva i da ne se

deformiraa
pod
dejstvo
na
visoki
temperatuti (od 15800S i pove}e)
Ognootpornost e svojstvo na materijalot

za nekoe izvesno vreme da se sprotivstavuva na
dejstvoto na ognot vo slu~aj na poàr.
Termi~ki koeficient na linijska

deformacija (D) e merka za relativnoto
izdolùvawe na materijalot pri zagrevawe za
10S. Negovata vrednost za nekolku materijali
e daden vo tabelata.
Materijal
beton
granit
drvo
D (0C-1-)
1010-6
8-1010-6
10-200-6
Iglo (mrazot e dobar termoizolator pa moè da se

koristi kako gradeèn materijal).
Najvisokata zgrada vo Dubai,izgradena vo 2009ta
godina. Vo grade`niot cement ima dodadeno guma i
aditivi za da mu dadat elasti~nost. Presmetkite
pokaàle deka samo takov materijal }e moè da go
izdrì napregaweto pri duvaweto na silnite
pustinski vetrovi.
Mehani~ki svojstva
Grade`nite materijali se izloèni ne samo
na vnatre{nite sili (od statikata na
gradbata), tuku i na nadvore{ni sili: vetrovi,
silni do`dovi, tektonski pomestuvawa,
zemjotresi i dr. Poradi toa treba
309
materijalite
da
poseduvaat
soodvetni
mahani~ki svojstva {to }e im ovozmoì da se
sprotistavat na vnatre{nite i nadvore{nite
sili i }e obezbedat stabilna i bezbedna
gradba.
Elasti~nost e svojstvoto na cvrstoto
telo da se vrati vo starata forma po
prestanuvawe na dejstvoto na nadvore{nata
sila. Poradi pogodnata elasti~nost, èlezoto
se
koristi
vo
grade`ni{tvoto
vo
konstrukciite
podloèni
na
golemi
nadvore{ni napregawa. Inaku toa se koristi
i kako armatura {to gi podobruva
elasti~nite svojstva na betonite.
Plasti~nost se narekuva svojstvoto na
teloto da si ja izmeni formata pri dejstvoto
na sila i da si ja za~uva po prestannuvaweto
na nejzinoto dejstvo. Trajnata promena se
narekuva
ostato~na
ili
plasti~na
deformacija.
H=V/E
Elasti~nite svojstva na materijalite se
menuvaat vo zavisnost od temperaturata,
poradi toa {to Jungoviot modul na
elasti~nost
pokaùva
temperaturna
zavisnost.
Tvrdost e svojstvoto na materijalot da se
sprotivstavuva
na
razru{uvaweto
(destrukcijata) pod dejstvo na vnatre{nite
sili. Tvrdosta zavisi kako od formata na
teloto taka i od pravecot na dejstvoto na
nadvore{nata sila. Tvrdosta na materijalite
se predmet na opse`ni istraùvawa kaj
grade`nite materijali.
Energetski efikasno gradewe

Za za{tedata na energijata e potrebno da
se gradi vo soglasnost so fizi~kite zakoni, i
da se iskoritat materijalite so najpogodnite
svojstva za taa namena. Eve eden primer na
gradewe na yid {to maksimalno ja za~uvuva
toplinata vo vnatre{nosta na gradbata i ja
namaluva potro{uva~kata na elektri~na i
toplinska energija.
Od nadvore{nata strana na yidot od tula
e nanesen sloj od malter zaradi estetsko
izramnuvawe i zaradi dopolnitelna cvrstina,
i sloj od polimer-boja koja dava re~isi 100 %
hidroizolacija.
Mostovite se gradat od ~elik poradi negovite

elasti~ni svojstva
Krtost na tvrdoto telo se narekuva

negovata sposobnost da se skr{i bez pritoa da
se zdobie so plasti~ni deformacii.
Napregawe e merka za vnatre{nite sili
{to se javuvaat vo deformiranoto telo pod
dejstvo na nadvore{ni sili. Jungov modul na
elasti~nost E gi povrzuva relativnata
elasti~na deformacija (H) i soodvetnoto
napregawe (V), t.e.
310
vnatre{na
strana
kamena
staklena
volna
nadvore{na
strana
polimerna
boja
malter
aluminiumska
folija
gips karton
tula
Profil na eden yid {to maksimalno {tedi

toplinska energija.
Kratko rezime
Od
vnatre{nata
strana
se
stava
termoizolacija (toa e debel sloj od kamena
ili staklena volna so mnogu vozduh; vozduhot e
dobar
termoizolator).Potoa
sleduva
aluminiumska folija koja igra uloga na
reflektor na infracrvenite zraci i gi
zadrùva da ostanat vo vnatre{nosta na
objektot. Na krajot sleduva sloj od proizvodot
nare~en gips-karton koj ja dava finalnata
ramnina na enterierot i koj potoa se boi vo
sakanata boja.
Postojat i mnogu drugi tehni~ki
re{enija za za{teda na energijata.
- bezbednost
- trajnost
- energetska efikasnost
- ekolo{ka ispravnoost
- fizi~ki svojstva na materijalite
Pra{awe, zada~i i aktivnosti

1.
Poglednete ja slikata na toplinskite

zagubi kaj edna ku}a. Razmislete koj
del og ku}ata treba da bide obloèn so
najdebel sloj od termoizolacija?
Mnogu vekovi vo pogolem del od civiliziraniot svet osnovniot gradeèn materijal bil prirodniot kamen. Zapisite kaùvaat deka Keopsovata piramida bila izgradena 2500 godini pred na{ata era. Taa se
sostoi od 2,5 miloni kubni metri delkani
kameni blokovi, kr{eni i obrabotuvani po
kamenolomite, kako i golemi koli~estva
granit, koj so brodovi bil prenesen preku
rekata Nil. Spored istori~arot Herodot,
ovaa piramida ja gradele okolu 100 000 lu|e,
celi 20 godini.
Toplinskite zagubi kaj edna ku}a.
Egipetski piramidi se gradbi od kamen so misti~na

namena, forma i razmer.
Toplinskite zagubi kaj edna ku}a stanuvaaat

vidlivi so infracrveno snimawe (termografija).
Najgolemi se zagubite niz pokrivot.
311

Fizika 2 MK Print

Uploaded by

Copyright:

Available Formats

You might also like

Fizika 2 MK Print

Uploaded by

Document Information

Original Title

Copyright

Available Formats

Share this document

Share or Embed Document

Sharing Options

Did you find this document useful?

Is this content inappropriate?

Copyright:

Available Formats

Fizika 2 MK Print

Uploaded by

Copyright:

Available Formats



d-r Nevenka ANDONOVSKA, redoven profesor na PMF, Skopje

Avtorite }e im bidat blagodarani na site idni korisnici na ovoj u~ebnik ako

3. MEHANIKI BRANOVI I ZVUK

5.1. ELEKTRI^NA STRUJA ........................ 69

Erstedov eksperiment. .................................. 110

8.2. OMSKI, KAPACITATIVEN I

9. SVETLINSKI POJAVI I KVANTI

Vinov zakon........................................ ...............209

12.6. NUKLEARNI REAKCII...................256

12. NUKLEARNA FIZIKA I

Kako se podreduvaat molekulite na

13.7. STAKLO I KERAMIKA.....................303

1.1 OSNOVNI POIMI NA

Delot na fizikata {to se zanimava so energetskite pretvorawa i gi izu~uva osnovnite

dejstvuvaat so okolinata ili, poto~no, ~ie

Znaeme, za opredeleno koli~estvo gas, ovie

Vo ovaa relacija p e pritisokot, V volumenot,

Brojot na molovi, kol~estvoto supstanca na

Za drugi vidovi termodinami~ki sistemi,

Ako vo eden termodinami~ki sistem do{lo do

kako kaj idealniot gas da se zanemarat

gija na eden sistem (ili telo) e kineti~ka

Treba da se napomne deka ova e to~no samo ako

kade {to k e Bolcmanova konstanta,

deka kaj site gasovi osnovna

So drugi zborovi: vnatre{nata energija e

Ako molekulot e pove}emolekularen, toga{

Vnatre{nata energija na sistem na idealen

Pra{awa, zada~i, aktivnosti

1.2. PROMENA NA VNATRE[NATA

teloto (sistemot), ili odzemena od nego, vo

Toplinski kapacitet Cm na edno telo e

Za da se izdvojat raznite toplinski svojstva

specifi~en toplinski kapacitet.

Bidej}i za zagrevawe na 1 kg masa od dadena

Za fizi~kata veli~ina koli~estvo toplina

za smetka na vnatre{nata energija na gasot.

Xul poka`al deka rabota od 4186 J sekoga{ ja

Vo dvi`ewata na site izolirani sistemi,

sistemot. Matemati~kata formulacija na ovoj

Pra{awa, zada~i, aktivnosti

1. Kako mo`e da nastane promenata na vnatre{nata energija na eden termodinami~ki

Vo sad so voda A se vneseni lopatki, povrzani

James Prescott Joule (1818 1889)

Promena na vnatre{nata energija na odredeno koli~estvo gas nastanuva so zagrevawe

1.3. PRV PRINCIP NA

Neka izvesno koli~estvo gas se zagreva

Toa mo`e da se zapi{e kako:

Ovaa ravenka go izrazuva zakonot za zapazuvawe na energijata. Toa e matemati~kata

Koli~estvo toplina {to se soop{tuva na eden

se zagreva, a volumenot neka mu e postojan

pri izohoren proces celoto doneseno

Vo ovaa relacija so S go ozna~ivme presekot

Pri izotermen proces celokupnoto vneseno

vakvoto celosno koristewe e ograni~eno, za

Rabota na gasot i parata

Od grafikot e jasno deka proizvodot p(V2 V1 )