Zacetni Tecaj 2014 2

MIKOLOKA ZVEZA SLOVENIJE
ZAETNI TEAJ SPOZNAVANJA GLIV

ZA DRUTVENI NAZIV
DETERMINATOR PRIPRAVNIK
Po Pravilniku o izpitih in pridobivanju nazivov
za doloevalce gliv pri
Mikoloki zvezi Slovenije
2014
Posnetek na naslovnici: Ana Ivanovi
KAZALO
1. UVOD ...........................................................................................................................................1
2. OBVEZNI SEZNAM GLIV ..........................................................................................................2
3. OBNAANJE GOBARJEV V GOZDU ...................................................................................4
3.1
3.2
3.3
3.4
3.5
3.6
ZAKON O GOZDOVIH.......................................................................................................................................... 4
PRAVILNIK O VARSTVU GOZDOV .................................................................................................................. 4
UREDBA O PREPOVEDI VONJE Z VOZILI V NARAVNEM OKOLJU ....................................................... 4
ZAKON O OHRANJANJU NARAVE .................................................................................................................. 4
UREDBA O ZAVAROVANIH PROSTO IVEIH VRSTAH GLIV .................................................................. 4
RDEI SEZNAM GLIV SLOVENIJE .................................................................................................................. 6
4. KODEKS NABIRALCEV IN PROUEVALCEV SAMONIKLIH GLIV MIKOLOKE

ZVEZE SLOVENIJE .................................................................................................................. 11
5. OSNOVE O GLIVAH ................................................................................................................. 12
5.1 KAJ JE GLIVA IN KAJ GOBA? ..........................................................................................................................12
5.2 PREHRANJEVANJE GLIV ................................................................................................................................12
6. DOLOANJE (DETERMINACIJA) GLIV .............................................................................. 14

6.1 PROSTOTROSNICE ..........................................................................................................................................14
6.2 ZAPRTOTROSNICE ..........................................................................................................................................15
7. KLASIFIKACIJA GLIV ............................................................................................................. 16

7.1 OSNOVNE SKUPINE V KLASIFIKACIJI GLIV................................................................................................16
8. OPISI GLIV IZ OBVEZNEGA SEZNAMA ............................................................................ 17

1 AGARICUS CAMPESTRIS (TRAVNIKI KUKMAK) .........................................................................................17
2 AGARICUS XANTHODERMA (KARBOLNI KUKMAK) ....................................................................................18
3 ALBATRELLUS OVINUS (OVJI MESNATOVEC) ..........................................................................................19
4 AMANITA CAESAREA (KNEJA MUNICA) ....................................................................................................20
5 AMANITA EXCELSA (PODALJANA MUNICA) ............................................................................................21
6 AMANITA MUSCARIA (RDEA MUNICA) ......................................................................................................22
7 AMANITA PANTHERINA (PANTERJEVA MUNICA) .....................................................................................23
8 AMANITA PHALLOIDES (ZELENA MUNICA).................................................................................................24
9 AMANITA RUBESCENS (RDEKASTA MUNICA) ........................................................................................25
10 AMANITA VIROSA (KONIASTA MUNICA) .................................................................................................26
11 ARMILLARIA OSTOYAE (RNOMEKINASTA MRAZNICA) .........................................................................27
12 BOLETUS BADIUS (KOSTANJASTI GOBAN) ................................................................................................28
13 BOLETUS EDULIS (JESENSKI GOBAN) ........................................................................................................29
14 BOLETUS REGIUS (KRALJEVI GOBAN) ........................................................................................................30
15 BOLETUS RETICULATUS (POLETNI GOBAN) .............................................................................................31
16 BOLETUS SATANAS (VRAJI GOBAN) ..........................................................................................................32
17 CANTHARELLUS CIBARIUS (NAVADNA LISIKA) ......................................................................................33
18 CHALCIPORUS PIPERATUS (PEKOI BAKRENOPOR).............................................................................34
19 CHROOGOMPHUS RUTILUS (BAKRENASTI POLAR) .............................................................................35
20 CLITOCYBE DEALBATA (POBELJENA LIVKA) .............................................................................................36

21 CLITOCYBE NEBULARIS (POPRHNJENA LIVKA) ........................................................................................37
22 CLITOPILUS PRUNULUS (NAVADNA MOKARICA) .....................................................................................38
23 COPRINOPSIS ATRAMENTARIA (PRAVA TINTOVKA) ...............................................................................39
24 COPRINUS COMATUS (VELIKA TINTNICA) ..................................................................................................40
25 CORTINARIUS CAPERATUS (PENINA KOPRENKA) .............................................................................41
26 CORTINARIUS ORELLANUS (POLJSKA KOPRENKA) ................................................................................42
27 CORTINARIUS PREAESTANS (NAGUBANA KOPRENKA) ........................................................................43
28 CORTINARIUS TRAGANUS (LILASTA KOPRENKA) ...................................................................................44
29 CRATERELLUS CORNUCOPIOIDES (RNA TROBENTA) ........................................................................45
30 CRATERELLUS TUBAEFORMIS (LIJASTA TROBENTA) ............................................................................46
31 ENTOLOMA RHODOPOLIUM (NIZKA RDEELISTKA) ...............................................................................47
32 ENTOLOMA SINUATUM (VELIKA RDEELISTKA) ......................................................................................48
33 GALERINA MARGINATA (OBROBLJENA KUMICA) ..................................................................................49
34 GOMPHIDIUS GLUTINOSUS (VELIKI SLINAR) .............................................................................................50
35 GYMNOPUS DRYOPHILUS (VITKI KORENOVEC) ......................................................................................51
36 GYROMITRA ESCULENTA (POMLADANSKI HREK) .................................................................................52
37 HEBELOMA SINAPIZANS (REDKVIASTA MEDLENKA) ...........................................................................53
38 HYDNUM REPANDUM (RUMENI JEEK).......................................................................................................54
39 HYGROCYBE PUNICEA (VELIKA VLANICA) ..............................................................................................55
40 HYGROPHORUS EBURNEUS (BELA POLEVKA) ......................................................................................56
41 HYGROPHORUS RUSSULA (ZAJETNA POLEVKA) ..................................................................................57
42 HYPHOLOMA FASCICULARE (NAVADNA VEPLENJAA) ......................................................................58
43 KUEHNEROMYCES MUTABILIS (MALA TOROVKA) ................................................................................59
44 LACCARIA AMETHYSTINA (VIJOLIASTA BLEDIVKA) ..............................................................................60
45 LACTARIUS DELICIOSUS (UITNA SIROVKA) ............................................................................................61
46 LACTARIUS TORMINOSUS (KOSMATA MLENICA) ..................................................................................62
47 LACTARIUS VOLEMUS (SONA MLENICA) ...............................................................................................63
48 LECCINUM AURANTIACUM (TREPETLIKOV TUREK) ................................................................................64
49 LECCINUM PSEUDOSCABRUM (GABROV DED) ........................................................................................65
50 LEPIOTA CRISTATA (SMRDLJIVI DENIEK)..............................................................................................66
51 LEPISTA NUDA (VIJOLIASTA KOLESNICA) ...............................................................................................67
52 LYCOPERDON PERLATUM (BETIASTA PRANICA) ...............................................................................68
53 LYOPHYLLUM LORICATUM (TRDOKONI ZAJEK) ..................................................................................69
54 MACROLEPIOTA PROCERA (ORJAKI DENIK) ........................................................................................70
55 MEGACOLLYBIA PLATYPHYLLA (IROKOLISTNA VELEKORENOVKA) ...............................................71
56 MORCHELLA ESCULENTA (UITNI SMREK) ............................................................................................72
57 MYCENA PURA (REDKVIASTA ELADICA) ...............................................................................................73
58 MYCENITIS SCORODONIUS (NAVADNA ESNOVKA) ..............................................................................74
59 OMPHALOTUS OLEARIUS (OLJKOV LIVKAR) .............................................................................................75
60 PAXILLUS INVOLUTUS (NAVADNA PODVIHANKA) ....................................................................................76
61 PLEUROTUS OSTREATUS (BUKOV OSTRIGAR)........................................................................................77
62 PSEUDOHYDNUM GELATINOSUM (NAVADNA LEDENKA) ......................................................................78
63 RAMARIA FORMOSA (LEPA GRIVA) ..............................................................................................................79
64 RUSSULA CYANOXANTHA (MODRIKASTA GOLOBICA) ...........................................................................80
65 RUSSULA EMETICA (BLJUVNA GOLOBICA) ................................................................................................81
66 RUSSULA VESCA (UITNA GOLOBICA) .......................................................................................................82
67 RUSSULA VIRESCENS (ZELENKASTA GOLOBICA) ...................................................................................83
68 SCLERODERMA CITRINUM (NAVADNA TRDOKONICA) .........................................................................84
69 SCUTIGER PES-CAPRAE (KOZJENOGI ITAR) .......................................................................................85
70 SPARASSIS CRISPA (BOROV GLIVEC).........................................................................................................86
71 STROPHARIA AERUGINOSA (ZELENKASTA STRNINICA) ..................................................................87
72 SULLUS BOVINUS (PRONA LUPLJIVKA) ....................................................................................................88
73 SUILLUS LUTEUS (MASLENA LUPLJIVKA) ...................................................................................................89
74 TRICHOLOMA COLUMBETTA (GOLOBIJA KOLOBARNICA) ..................................................................90
75 TRICHOLOMA PARDINUM (PEGASTA KOLOBARNICA) ............................................................................91
76 TRICHOLOMA PORTENTOSUM (ZIMSKA KOLOBARNICA) ......................................................................92
77 TRICHOLOMA SCIODES (POGUBNA KOLOBARNICA) ..............................................................................93
78 TRICHOLOMOPSIS RUTILANS (RDEKASTA TRHLENKA) ......................................................................94
79 TYLOPILUS FELLEUS (OLASTI GRENIVEC) ...........................................................................................95

80 XERULA RADICATA (ZAVITI IROKOLISTAR) .............................................................................................96
1. UVOD
Vsak lan mikolokih ali gobarskih drutev ima monost, da postane

determinator ali doloevalec gliv za drutvene potrebe, e obvlada obvezno snov
spoznavanja gliv, ki jo je s pravilnikom doloila Mikoloka zveza Slovenije (MZS).
Pravilnik je bil sprejet na 2. seji predsedstva MZS v Celju dne 07.05.2005,
dopolnjen pa potrjen na zboru lanic MZS v Podsredi, 17.05.2014. Pravilnik se
nahaja na spletni strani MZS: http://www.gobe-zveza.si/.
Za osnovno spoznavanje gliv so najprimerneji zaetni teaji, ki jih organizirajo
posamezna mikoloka ali gobarska drutva po Sloveniji. Za pridobitev naziva
DETERMINATOR PRIPRAVNIK mora vsak kandidat spoznati 80 doloenih vrst
gob iz obveznega seznama 240-tih vrst, ki jih je predpisala MZS. Za
determinatorje pripravnike latinska imena gob niso obvezna, praktino morajo le
prepoznati predpisane vrste gliv ter vedeti, e so uitne ali pa strupene.
Poznavanje latinskih imen gliv pa je potrebno pri nadaljevanju izobraevanja.
Za pridobitev naziva DETERMINATOR SVETOVALEC mora kandidat praktino
prepoznati, opisati in imenovati s slovenskim ter latinskim imenom minimalno
60% gliv iz obveznega seznama, kar znese 134 vrst. Poznati in spotovati mora
Uredba o zavarovanih prosto iveih vrstah gliv, spotovati kodeks obnaanja
nabiralcev gob in sodelovati pri delu v matinem drutvu.
Za pridobitev naziva DETERMINATOR SAMOSTOJNI SVETOVALEC, mora
kandidat prepoznati, opisati ter imenovati z latinskim in slovenskim imenom
najmanj 90% gliv iz obveznega seznama, kar znaa 216 vrst. Dokazati mora tudi
spretnost in znanje pri mikroskopiranju gliv. Poznati in spotovati mora zakone,
predpise in uredbe, ki jih predpisuje RS. Upotevati mora kodeks obnaanja
nabiralcev gob ter sodelovati pri delu v matinem drutvu in v MZS.
Vse opise gliv smo pridobili s spletne strani Gobarskega drutva Lisika Maribor,
www.gobe.si. Vsebine, objavljene na spletnem mestu, je dovoljeno reproducirati
le v nekomercialne namene, pri emer morajo ohraniti vsa navedena opozorila o
avtorskih pravicah in se torej ne smejo prepisovati, razmnoevati ali kako
drugae razirjati brez dovoljenja lastnika domene gobe.si.
Slavko erod
Predsednik Mikoloke komisije
2. OBVEZNI SEZNAM GLIV

Po vrstnem redu so oznaene obvezne vrste glive za naziv DETERMINATOR
PRIPRAVNIK
t.
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
8.
9.
10.
11.
12.
13.
14.
15.
16.
17.
18.
19.
20.
21.
22.
23.
24.
25.
26.
27.
28.
29.
30.
31.
32.
33.
34.
35.
36.
37.
38.
39.
40.
41.
42.
43.
Strokovno ime
Agaricus campestris
Agaricus xanthodermus
Albatrellus ovinus
Amanita caesarea
Amanita excelsa
Amanita muscaria
Amanita pantherina
Amanita phalloides
Amanita rubescens
Amanita virosa
Armillaria ostoyae
Boletus badius
Boletus edulis
Boletus regius
Boletus reticulatus
Boletus satanas
Cantharellus cibarius
Chalciporus piperatus
Chroogomphus rutilus
Clitocybe dealbata
Clitocybe nebularis
Clitopilus prunulus
Coprinopsis atramentaria
Coprinus comatus
Cortinarius caperatus
Cortinarius orellanus
Cortinarius praestans
Cortinarius traganus
Craterellus cornucopioides
Craterellus tubaeformis
Entoloma rhodopolium
Entoloma sinuatum
Galerina marginata
Gomphidius glutinosus
Gymnopus dryophilus
Gyromitra esculenta
Hebeloma sinapizans
Hydnum repandum
Hygrocybe punicea
Hygrophorus eburneus
Hygrophorus russula
Hypholoma fasciculare
Kuehneromyces mutabilis
Slovensko ime
travniki kukmak
karbolni kukmak
ovji mesnatovec
kneja munica
podaljana munica
rdea munica
panterjeva munica
zelena munica
rdekasta munica
koniasta munica
rnomekinasta mraznica
kostanjasti goban
jesenski goban
kraljevi goban
poletni goban
vraji goban
navadna lisika
pekoi bakrenopor
bakrenasti polar
pobeljena livka
poprhnjena livka
navadna mokarica
prava tintovka
velika tintnica
penina koprenka
poljska koprenka
nagubana koprenka
lilasta koprenka
rna trobenta
lijasta trobenta
nizka rdeelistka
velika rdeelistka
obrobljena kumica
veliki slinar
vitki korenovec
pomladanski hrek
redkviasta medlenka
rumeni jeek
velika vlanica
bela polevka
zajetna polevka
navadna veplenjaa
mala torovka
2
44.
45.
46.
47.
48.
49.
50.
51.
52.
53.
54.
55.
56.
57.
58.
59.
60.
61.
62.
63.
64.
65.
66.
67.
68.
69.
70.
71.
72.
73.
74.
75.
76.
77.
78.
79.
80.
Laccaria amethystina
Lactarius deliciosus
Lactarius torminosus
Lactarius volemus
Leccinum aurantiacum
Leccinum pseudoscabrum
Lepiota cristata
Lepista nuda
Lycoperdon perlatum
Lyophyllum loricatum
Macrolepiota procera
Megacollybia platyphylla
Morchella esculenta
Mycena pura
Mycetinis scorodonius
Omphalotus olearius
Paxillus involutus
Pleurotus ostreatus
Pseudohydnum gelatinosum
Ramaria formosa
Russula cyanoxantha
Russula emetica
Russula vesca
Russula virescens
Scleroderma citrinum
Scutiger pes-caprae
Sparassis crispa
Stropharia aeruginosa
Suillus bovinus
Suillus luteus
Tricholoma columbetta
Tricholoma pardinum
Tricholoma portentosum
Tricholoma sciodes
Tricholomopsis rutilans
Tylopilus felleus
Xerula radicata
vijoliasta bledivka
uitna sirovka
kosmata mlenica
sona mlenica
trepetlikov turek
gabrov ded
smrdljivi deniek
vijoliasta kolesnica
betiasta pranica
trdokoni zajek
orjaki denik
irokolistna velekorenovka
uitni smrek
redkviasta eladica
navadna esnovka
oljkov livkar
navadna podvihanka
bukov ostrigar
navadna ledenka
lepa griva
modrikasta golobica
bljuvna golobica
uitna golobica
zelenkasta golobica
navadna trdokonica
kozjenogi itar
borov glivec
zelenkasta strninica
prona lupljivka
maslena lupljivka
golobija kolobarnica
pegasta kolobarnica
zimska kolobarnica
pogubna kolobarnica
rdekasta trhlenka
olasti grenivec
zaviti irokolistar
3. OBNAANJE GOBARJEV V GOZDU

Za obnaanje v gozdu je vsak posameznik odgovoren sam. Okvire obnaanja doloa
njegova etika. Citirani zakoni in pravilniki, ki so navedeni, podajajo le okvir dovoljenega
in tisto, kar je prepovedano:
- zakon o gozdovih,
- pravilnik o varstvu gozdov,
- uredba o prepovedi vonje z vozili v naravnem okolju,
- zakon o ohranjanju narave
- uredba o zavarovanih prosto iveih vrstah gliv,
- rdei seznam gliv Slovenije.
3.1 ZAKON O GOZDOVIH

Zadnja sprememba je objavljena 7.3.2014. V 5. lenu nas zakon poui, da lahko gobe
rekreativno pobiramo nemoteno povsod, tudi v lastnikih gozdovih, razen e prepoved
nabiranja predpie minister, pristojen za gozdarstvo, e lastnik v njih ne izvaja pridobitne
dejavnosti (npr. goji kostanje), kar pa mora biti posebej oznaeno, ali pa e se nahajamo
na zaitenem obmoju, kar pa tudi mora biti posebej oznaeno. e teh oznab ne
upotevamo, smo lahko kaznovani z globo od 400 eurov do 800 EUR.
3.2 PRAVILNIK O VARSTVU GOZDOV

Zadnja sprememba je objavljena 31.12.2009. V 43. lenu pie, da posamezni
obiskovalec gozda lahko v smislu rekreativnega nabiranja za lastne potrebe nabere
dnevno najve 2 kg gob, razen gob, ki jih je prepovedano nabirati na podlagi predpisa, ki
ureja varstvo samoniklih gliv, plodov, mahov in kostanja ter 1 kg zelnatih rastlin, razen
rastlin, ki jih je prepovedano nabirati na podlagi predpisa, ki ureja varstvo zavarovanih
rastlinskih vrst. teje se, da obiskovalec gozda pri rekreativnem nabiranju plodov,
zelnatih rastlin ali gob ogroa funkcije gozda, e pri tem ravna tako, da se:
-
nabirajo drevesni plodovi, semena, cvetje ali vejevje tako, da se povrina kronje
drevesa zmanja za ve kot 30% in e je morebitno obvejevanje drevesa opravljeno
na nain, da rez ni gladek;
pri izkorianju grmovnic v grmu pusti manj kot 30% ivih poganjkov razen v
primerih, ko je z gojitvenim nartom doloeno drugae;
nabirajo zelnate rastline tako, da se odstrani ve kot 30% rastlin oziroma ve kot
vsaka tretja rastlina;
nabirajo mahovi tako, da se odstranijo z ve kot 20% povrine, ki jo mahovi
poraajo.
3.3 UREDBA O PREPOVEDI VONJE Z VOZILI V NARAVNEM OKOLJU

Uredba ne velja ve. Prepoved vonje ureja Zakon o ohranjanju narave, objavljen
26.3.2014. V etrtem odstavku 28.b. lenu nas zakon poui, kako pravilno parkiramo
vozila v naravnem okolju - dovoljeno je ustavljanje ali parkiranje vozil na motorni pogon
in koles v pasu 5 m izven vozia, e je ustavljanje ali parkiranje v skladu s predpisi o
varnosti cestnega prometa in e temu ne nasprotuje lastnik zemljia. e tega pravila ne
upotevamo, smo fizine osebe lahko kaznovane z globo od 100 do 300 EUR.
http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlurid=2014541
http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=2009114&stevilka=5220
4
3.4 ZAKON O OHRANJANJU NARAVE

Zadnja sprememba je objavljena 23.6.2014. V 7. lenu zakon pravi, da fizine in pravne
osebe morajo ravnati tako, da prispevajo k ohranjanju biotske raznovrstnosti in varujejo
naravne vrednote. V 11. lenu nas zakon poui, da se glive obravnavajo kot rastlinska
vrsta. Zakon nas ui tudi kako zavarovati in vzdrevati ekoloko pomembna obmoja, v
137. lenu pa ureja tudi delovanje drutev v javnem interesu. e pravil ne upotevamo,
smo fizine osebe lahko kaznovane z globo od 100 do 300 EUR.
3.5 UREDBA O ZAVAROVANIH PROSTO IVEIH VRSTAH GLIV

22.7.2011 je objavljena zadnja. V prilogi uredbe so navedene vse zaitene glive v
Sloveniji. Teh je 41 vrst:
1. Amanita caesarea (Scop.) Pers. (1801) Link (kneja munica, karelj)
2. Amanita strobiliformis (Paul.) Bertillon (velikoluska munica)
3. Amanta verna Lam. (1783)(pomladanska munica)
4. Aureoboletus gentilis (Qul.) Pouzar (1957) (lepljivi zlatopor)
5. Boletus dupainii Boud. (1902) (dupainov goban)
6. Boletus fragrans Vittad. (1835) (diei goban)
7. Boletus regius Krombh. (1832) (kraljevi goban)
8. Boletus satanas Lenz (1831) (vraji goban)
9. Boletus torosus Fr. (Teki goban)
10. Bondarzewia montana (Qul.) Singer (1940) (gorska bondarevka)
11. Buchwaldoboletus hemichrysus (Berk. & M.A. Curtis) Pilt (1969) (rumeni
privihanec)
12. Buchwaldoboletus lignicola (Kallenb.) Pilt (1969) (jelov privihanec)
13. Calvatia gigantea (Batsch) Lloyd (1904) (orjaka pleivka)
14. Camarops tubulina ((Alb. & Schwein.) Shear (1938) (pornela bolinka)
15. Catathelasma imperiale (Fr.) Singer (1940) (kolobarna dvovennica)
16. Clathrus ruber P. Micheli ex Pers. (1801) (navadna mrenica)
17. Cortinarius praestans Cordier (1870) (nagubana koprenka)
18. Dentipellis fragilis (Pers.) Donk (1962) (drobljivi koozob)
19. Elaphocordyceps ophioglossoides (Ehrh.) G.H. Sung, J.M. Sung & Spatafora
(kaonova glavatka)
20. Ganoderma lucidum (Curtis) P. Karst. (1881) (svetlikava poloenka)
21. Gomphus clavatus (Pers.) Gray (1821) (okata ilolistka)
22. Grifola frondosa (Dicks.) Gray (1821) (velika zraenka)
23. Hericium alpestre Pers. (1825) (jelkov bradovec)
24. Hericium coralloides (Scop.) Pers. (1794) (koralasti bradovec)
25. Hericium erinaceus (Bull.) Pers. (1797) (resasti bradovec)
26. Hymenochaete cruenta (Pers.) Donk (1959) (rdea usnjevka)
27. Laricifomes officinalis (Vill.) Kotl. & Pouzar (1957) (lekarnika macesnovka)
28. Leccinellum crocipodium (Letell.) Bresinsky & Manfr. Binder (2003) (lahtni ded)
29. Leptoporus mollis (Pers.) Qul. (1886) (mehka skutovka)
30. Leucopaxillus macrorhizus (Sacc.) Sacconi & Lazzari (1980) (glavata
velepodvihanka)
31. Leucopaxillus tricolor (Peck) Khner (1926) (tribarvna velepodvihanka)
http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=201158&stevilka=2723
5
32. Mitrula paludosa Fr. (1816) (movirska kapica)

33. Phylloporus rhodoxanthus (Schwein.) Bres. (1900) (rdei prekatnik)
34. Pluteus hispidulus (Fr.) Gillet (1876) (opasta itovka)

35. Polyporus umbellatus (Pers.) Fr. (1821) (hrastov luknjiar)
36. Porphyrellus porphyrosporus (Fr. & Hk) E.-J. Gilbert (1931) (navadni
porfirnik)
37. Russula zvarae Velen. (1922) (zvarova golobica)
38. Tricholoma caligatum (Viv.) Ricken (1914) (krokodilja kolobarnica)
39. Verpa bohemica (Krombh.) J. Schrt. (1893) (eki smrkovec)
40. Verpa digitaliformis Pers. (1822) (poveznjeni smrkovec)
41. Vibrissea truncorum (Alb. & Schwein.) Fr. (1822) (oranna potoka)
Te gobe je prepovedano nabirati !
e zmeraj pa je v veljavi tudi Uredba o varstvu samoniklih gliv, http://www.uradnilist.si/1/objava.jsp?urlid=199857&stevilka=2689 iz leta 1998, ki opozarja:
- Prepovedano je namerno unievanje gob in podgobja ter nabiranje podgobja
vseh vrst samoniklih gliv. To so divje rastoe gobe, ki jih najdemo v gozdovih, na
travnikih...
- Kdor nabira gobe, mora spotovati naslednja pravila: goba mora imeti razvidne
tiste morfoloke znailnosti, na podlagi katerih je mogoe zanesljivo doloiti
vrsto; prepovedana je takna uporaba pripomokov za nabiranje gob, ki lahko
pokodujejo rastie ali podgobje; gobe je treba grobo oistiti e na rastiu;
gobe je dovoljeno prenaati le v trdni in zrani embalai.
- V enem dnevu posameznik lahko nabere najve dva kilograma gob in eno, ki je
teja od 2 kg.
- e pravil ne upotevamo, smo fizine osebe lahko kaznovane z globo 208,00
EUR (prej 50.000,00 SIT).
3.6 RDEI SEZNAM GLIV SLOVENIJE

Zadnja sprememba objavljena 28.5.2010. Navezuje se na Zakon o ohranjanju narave in
dopolnjuje "Pravilnik o dopolnitvah Pravilnika o uvrstitvi ogroenih rastlinskih in ivalskih
vrst v rdei seznam". Na rdeem seznamu gliv so naslednje vrste:
1. Amanita caesarea (Scop.) Pers. (1801), Kneja munica, kategorija ogroenosti:
R
2. Amanita ovoidea (Bull.) Link (1833), Jajasta munica, kategorija ogroenosti: R
3. Amanita strobiliformis (Paulet ex Vittad.) Bertill. (1866), Velikoluska munica,
kategorija ogroenosti: R
4. Amanita verna (Bull.) Lam. (1783), Pomladanska munica, kategorija
ogroenosti: R
5. Antrodiella fragrans (A. David & Torti) A. David & Torti (1986), Diea trhlika,
6. Artomyces pyxidatus (Pers.) Jlich (1982), Cvetoa grmulja, kategorija
ogroenosti: R
7. Aureoboletus gentilis (Qul.) Pouzar (1957), Lepljivi zlatopor, kategorija
ogroenosti: R
8. Bankera violascens (Alb. & Schwein.) Pouzar (1955), Vijoliasta bankera,
kategorija ogroenosti: V
http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?stevilka=2122&urlid=201042
6
9. Boletopsis leucomelaena (Pers.) Fayod (1889), rni gobanovec, kategorija

ogroenosti: R
10. Boletus dupainii Boud. (1902), Dupainov goban, kategorija ogroenosti: R
11. Boletus fragrans Fr. (1838), Diei goban, kategorija ogroenosti: R
12. Boletus regius Krombh. (1832), Kraljevi goban, kategorija ogroenosti: R
13. Boletus satanas Lenz (1831), Vraji goban, kategorija ogroenosti: R
14. Boletus torosus Fr. & Hk (1835), Teki goban, kategorija ogroenosti: R
15. Bondarzewia montana (Qul.) Singer (1984), Gorska bondarevka, kategorija
ogroenosti: R
16. Buchwaldoboletus hemichrysus (Berk. & M.A. Curtis) Pilt (1969), Rumeni
privihanec, kategorija ogroenosti: V
17. Buchwaldoboletus lignicola (Kallenb) Pilt (1969), Jelov privihanec, kategorija
ogroenosti: V
18. Calocybe carnea (Bull.) Donk (1962), Mesnobarvna lepoglavka, kategorija
ogroenosti: V
19. Caloscypha fulgens (Pers.) Boud. (1885), area kupica, kategorija ogroenosti:
V
20. Calvatia gigantea (Batsch.) Lloyd (1904), Orjaka pleivka, kategorija
ogroenosti: R
21. Camarops tubulina (Alb. & Schwein.) Shear (1938), kategorija ogroenosti: K
22. Catathelasma imperiale (Fr.) Singer (1940), Kolobarna dvovennica, kategorija
ogroenosti: R
23. Clathrus ruber P. Micheli ex Pers. (1801), Navadna mrenica, kategorija
ogroenosti: R
24. Clavaria vermicularis Scop. (1772), rviasta kijevka, kategorija ogroenosti: R
25. Clitocybe alexandri (Gillet) Gillet (1884), Zelenikasta livka, kategorija ogroenosti:
R
26. Coprinus picacea (Bull.) Redhead, Vilgalys & Moncalvo (2001), Pisana tintovka,
27. Cortinarius praestans Cordier (1870), Nagubana koprenka, kategorija
ogroenosti: I
28. Dentipellis fragilis (Pers.) Donk (1962), Drobljivi koozob, kategorija ogroenosti:
K
29. Dermoloma cuneifolium (Fr.) Singer ex Bon (1986), Klinolistna ametovka,
30. Elaphocordyceps ophioglossoides (Ehrh.) G.H.Sung, J.M.Sung & Spatafora
(2007), Kaonova glavatka, kategorija ogroenosti: K
31. Entoloma bloxamii (Berk. & Broome) Sacc. (1887), Modrikasta rdeelistka,
32. Entoloma incanum (Fr.) Hesler (1967), Zelenkasta rdeelistka, kategorija
ogroenosti: V
33. Entoloma porphyrophaeum (Fr.) P. Karst (1879), Porfirasta rdeelistka, kategorija
ogroenosti: I
34. Entoloma prunuloides (Fr.) Qul. (1872), Mokarina rdeelistka, kategorija
ogroenosti: I
35. Fistulina hepatica (Schaeff.) With. (1792), Jetrasta cevaa, kategorija
ogroenosti: R
36. Fomitopsis rosea (Alb. & Schwein.) P. Karst. (1881), Ronata kresilaa,
37. Ganoderma lucidum (Curtis) P. Karst. (1881), Svetlikava poloenka, kategorija
ogroenosti: R
38. Ganoderma pfeifferi Bres. (1889), Bakrenasta poloenka, kategorija
ogroenosti: V
7
39. Geoglossum cookeanum Nannf. (1942), Puhasti jezik, kategorija ogroenosti: I

40. Geoglossum fallax E.J.Durand (1908), Varljivi jezik, kategorija ogroenosti: I
41. Geoglossum glutinosum Pers. (1796), Lepljivi jezik, kategorija ogroenosti: I
42. Gomphus clavatus (Pers.) Gray (1821), okata ilolistka, kategorija ogroenosti:
R
43. Grifola frondosa (Dicks.) Gray (1821), Velika zraenka, kategorija ogroenosti:
R
44. Gyrodon lividus (Bull.) Fr. (1838), Navadni jelar, kategorija ogroenosti: R
45. Gyromitra esculenta (Pers.) Fr. (1849), Pomladanski hrek, kategorija
ogroenosti: R
46. Gyromitra gigas (Krombh.) Cooke (1878), Orjaki hrek, kategorija ogroenosti:
E
47. Gyromitra parma (J.Breitenb. & Maas Geest.) Kotl. & Pouzar (1974), itasti
hrek, kategorija ogroenosti: E
48. Gyroporus castaneus (Bull.) Qul. (1886), Rjavi bledotrosnik, kategorija
ogroenosti: R
49. Gyroporus cyanescens (Bull.) Qul. (1886), Modrei bledotrosnik, kategorija
ogroenosti: R
50. Hapalopilus croceus (Pers.) Donk (1933), afranasti mehkopor, kategorija
ogroenosti: E
51. Hericium alpestre Pers. (1825), Jelkov bradovec, kategorija ogroenosti: R
52. Hericium coralloides (Scop.) Pers. (1794), Koralasti bradovec, kategorija
ogroenosti: V
53. Hericium erinaceus (Bull.) Pers. (1797), Resasti bradovec, kategorija
ogroenosti: R
54. Hydnellum aurantiacum (Batsch.) P. Karst. (1879), Oranna jeevka, kategorija
ogroenosti: R
55. Hydnellum caeruleum (Pers.) P. Karst. (1879), Vinjeva jeevka, kategorija
ogroenosti: R
56. Hydnellum compactum (Pers.) P. Karst. (1879), Klena jeevka, kategorija
ogroenosti: I
57. Hydnellum suaveolens (Scop.) P. Karst. (1879), Vonjava jeevka, kategorija
ogroenosti: V
58. Hygrocybe aurantiosplendens R. Haller Aar.(1954), Orannordea vlanica,
kategorija ogroenosti: I
59. Hygrocybe calyptriformis (Berk. & Broome) Fayod (1889), Ronata vlanica,
60. Hygrocybe citrinovirens (J.E.Lange) Jul. Schaeff. (1947), Zelenkasta vlanica,
61. Hygrocybe colemanniana (A. Bloxam) P.D.Orton & Watling (1969), Rjava
vlanica, kategorija ogroenosti: I
62. Hygrocybe fornicata (Fr.) Singer (1951), Oblokasta vlanica, kategorija
ogroenosti: I
63. Hygrocybe glutinipes (J.E.Lange) R. Haller Aar.(1956), Sluzobetna vlanica,
64. Hygrocybe helobia (Arnolds) Bon (1976), Movirska vlanica, kategorija
ogroenosti: I
65. Hygrocybe ingrata J.P.Jensen & F.H.Mller (1945), Zavrena vlanica, kategorija
ogroenosti: I
66. Hygrocybe intermedia (Pers.) Fayod (1969), Modrikasta vlanica, kategorija
ogroenosti: V
67. Hygrocybe irrigata (Pers.) Bon (1976), Oroena vlanica, kategorija ogroenosti:
I
8
68. Hygrocybe lacmus (Schumach.) P.D.Orton & Watling (1889), Ronata vlanica,
69. Hygrocybe nitrata (Pers.) Wnsche (1877), Klorova vlanica, kategorija
ogroenosti: I
70. Hygrocybe ovina (Bull.) Khner (1926), Ovja vlanica, kategorija ogroenosti: R
71. Hygrocybe pratensis (Pers.) Bon (1976), Travnika vlanica, kategorija
ogroenosti: I
72. Hygrocybe punicea (Fr.) P.Kumm. (1871), Velika vlanica, kategorija
ogroenosti: I
73. Hygrocybe quieta (Khner) Singer (1951), Zaetotrosna vlanica, kategorija
ogroenosti: I
74. Hygrocybe spadicea (Scop.) P.Karst (1879), Planinska vlanica, kategorija
ogroenosti: I
75. Hygrocybe splendidissima (P.D.Orton) M.M.Moser (1967), Bleea vlanica,
76. Hygrocybe vitellina (Fr.) P.Karst (1879), Rumenjana vlanica, kategorija
ogroenosti: I
77. Hygrophorus camarophyllus (Alb. & Scwein.) Dume, Grandjean &n Maire
(1912), vedska polevka, kategorija ogroenosti: R
78. Hygrophorus capreolarius Kalchbr., Vinska polevka, kategorija ogroenosti: R
79. Hygrophorus speciosus Peck (1878), Lepa polevka, kategorija ogroenosti: R
80. Hymenochaete cruenta (Pers.) Donk (1959), Rdea usnjevka, kategorija
ogroenosti: K
81. Lactarius lilacinus (Lasch) Fr. (1838), Lilasta mlenica, kategorija ogroenosti: V
82. Lactarius musteus Fr. (1838), Motna mlenica, kategorija ogroenosti: V
83. Laricifomes officinalis (Vill.) Kotl. & Pouzar (1957), Lekarnika macesnovka,
kategorija ogroenosti: E
84. Leccinum crocipodium (Letell.) Bresinsky & Manfr. Binder (2003), lahtni dedek,
85. Leccinum holopus (Rostk.) Watling (1960), Beli ded, kategorija ogroenosti: R
86. Leccinum thalassinum Pilat & Dermek (1974), Modrinasti ded, kategorija
ogroenosti: V
87. Leptoporus mollis (Pers.) Qul. (1886), Mehka skutovka, kategorija ogroenosti:
K
88. Leucopaxillus macrorhizus (Lasch) Sacconi & Lazzari (1980), Glavata
velepodvihanka, kategorija ogroenosti: R
89. Leucopaxillus tricolor (Peck) Khner (1926), Tribarvna velepodvihanka,
90. Mitrula paludosa Fr. (1816), Movirska kapica, kategorija ogroenosti: K
91. Phylloporus rhodoxanthus (Schwein.) Bres. (1900), Rdei prekatnik, kategorija
ogroenosti: R
92. Phyllotopsis nidulans (Pers.) Singer (1936), Gnezdasti listar, kategorija
ogroenosti: E
93. Pluteus hispidulus (Fr.) Gillet (1876), opasta itovka, kategorija ogroenosti: K
94. Polyporus umbellatus (Pers.) Fr. (1821), Hrastov luknjiar, kategorija
ogroenosti: R
95. Porphyrellus porphyrosporus (Fr. & Hk) E.-J. Gilbert (1931), Navadni porfirnik,
96. Pseudoinonotus dryadeus (Pers.) T.Wagner & M.Fisch. (2001), Rosei luknjevec,
97. Pseudoplectania vogesiaca (Pers.) Seaver (1928), Vogeka polpletenka,
98. Pycnoporellus fulgens (Fr.) Donk (1971), Bliskov gostoluknjiar, kategorija
ogroenosti: R
9
99. Russula rhodopoda Zvra (1927), Rdeebetna golobica, kategorija ogroenosti:

R
100.
Russula seperina Dupain (1913), Istrska golobica, kategorija ogroenosti:
V
101.
Russula zvarae Velen. (1922), Zvarova golobica, kategorija ogroenosti:
K
102.
Sarcodon joeides (Pass.) Battaille (1924), Nenavadni jeevec, kategorija
ogroenosti: V
103.
Suillus flavidus (Fr.) J. Presl (1846), Rumena lupljivka, kategorija
ogroenosti: V
104.
Suillus tridentinus (Bres.) Singer (1945), Tridentinska lupljivka, kategorija
ogroenosti: R
105.
Tricholoma apium Jul. Schff. (1925), Zaimbena kolobarnica, kategorija
ogroenosti: R
106.
Tricholoma caligatum (Viv.) Ricken (1914), Krokodilja kolobarnica,
107.
Tricholosporum goniospermum (Bres.) Guzman ex T.J.Baroni (1982),
Navadna krinotrosnica, kategorija ogroenosti: R
108.
Verpa bohemica (Krombh.) J.Schroet. (1893), eki smrkovec,
109.
Verpa digitaliformis Pers. (1822), Poveznjeni smrkovec, kategorija
ogroenosti: K
110.
Vibrissea truncorum (Alb. & Schwein.) Fr. (1822), Oranna potoka,
kategorija ogroenosti: K
111.
Volvariella bombycina (Schaeff.) Singer (1951), Svilasta noniarka,
Kategorije ogroenosti IUCN (1978):
E (Endangered) - prizadeta vrsta. V to skupino sodijo najbolj ogroene vrste. Njihova
tevilnost upada in ob nadaljevanju vzrokov ogroenosti lahko izumrejo.
V (Vulnerable) - ranljiva vrsta. Ranljive vrste so sestavni del biotopov, katerih ekoloko
ravnoteje je obutljivo e na manje lovekove vplive (npr. mrazia, movirja, topli
izviri, barja). Z neprimernim poseganjem v biotop lahko posredno uniimo glive.
R (Rare) - redka vrsta. Glive, ki niso neposredno ogroene, njihovo pojavljanje pa je
zanesljivo v najve petih kvadrantih srednjeevropskega kartiranja velikost kvadranta je
5,8 x 5,6 km; (v Sloveniji je 613 kvadrantov), obravnavamo kot redke. Kadar ugotovimo,
da so ogroene, jih uvrstimo v eno od prejnjih kategorij, sicer pa njihovo tevilnost le
spremljamo, da smo ob dejanski ogroenosti pripravljeni za varstveno ukrepanje.
K (Insufficiently Known) - nezadostno znana vrsta. Pomona kategorija, ki vkljuuje
vrste, za katere obstaja monost, da pripada eni izmed kategorij ogroenosti, vendar je
na razpolago premalo podatkov za zanesljivo varstveno opredelitev. V to skupino so
uvrene vrste, za katere je na razpolago premalo podatkov za opredelitev ogroenosti.
I - (Indeterminate) neopredeljena vrsta. Kategorija ogroenosti v katero se uvrstijo vrste,
za katere se domneva, da so ogroene na obmoju Slovenije, vendar je na razpolago
premalo podatkov, da bi jih lahko uvrstili v eno od kategorij ogroenosti, navedenih
zgoraj.
10
4. KODEKS NABIRALCEV IN PROUEVALCEV SAMONIKLIH

GLIV MIKOLOKE ZVEZE SLOVENIJE
SPLONE DOLOBE
-
Nabiraj glive po zakonskih predpisih (dri se predpisov).

koda, ki jo povzroi na rastlinstvu, podrasti, zemlji in drugih gozdnih oblikah,
naj bo minimalna.
Izogibaj se premikanju odpadlega lesa v gozdu, razen e je to nujno potrebno za
pravilno doloitev glive.
Poskuaj doloiti im ve gliv na licu mesta, da jih ni potrebno odnaati
(odtujevati) iz gozda.
Stari gozdovi so obiajno bogati z raznimi vrstami gliv in morda vsebujejo tudi
kakne redke primerke. Zato nameni tem predelom posebno pozornost.
V lastnikih gozdovih lastnika gozda obvesti o namenu tvojega obiska.
NABIRANJE GOB ZA HRANO

-
Zavedaj se, da so nekatere gobe zelo strupene, strupene ali neuitne in lahko
povzroijo hude zastrupitve. Zato nabiraj le tiste gobe, ki jih zelo dobro pozna in
jih lahko uporabi za hrano.
Ne nabiraj gob, ki jih ne namerava uporabiti za uivanje.
Spotuj in varuj ostale vrste gliv, vkljuno s strupenimi vrstami.
Ne nabiraj redkih in zavarovanih vrst gliv.
Nabiraj le najbolj pogoste in mnoine vrste gob in le tolikno koliino kot jo lahko
porabi ti sam.
Upotevaj zakonske predpise, ki doloajo, da lahko v enem dnevu nabere le
dva (2) kilograma gob in eno (1) gobo poljubne tee.
Ne nabiraj premladih primerkov gob (gumbkov nerazvite trosovnice). Daj
gobam as, da se razvijejo, dozorijo in otrosijo in dale ti bodo e veje in e ve
primerkov za uivanje (hrano).
Na nekaterih podrojih je nabiranje gob za hrano (uivanje) prepovedano. Zato
se vedno vnaprej prepriaj, ali ni podroje, kjer bo nabiral, zavarovano.
NABIRANJE GLIV ZA PROUEVANJE

-
Pogosto je potrebno nabiranje gliv v znanstvene namene. Prepoznavanje in

prouevanje je pomembno za nae nadaljnje spoznavanje gliv in za njihovo
bodoo zaito (zaito v prihodnosti).
Nabiraj minimalno koliino primerkov gliv za prouevanje, le toliko, kot je
potrebno za popis in zanesljivo doloitev (determinacijo).
Glive so priljubljene in razveseljujejo ljudi s svojo lepoto in zanimivostjo. Vendar,
ne nabirajte primerkov le zaradi njihovega zunanjega izgleda.
Zabelei tono lokacijo, naravno okolje (habitat) in datum najdbe redkih in
redkejih vrst gliv.
e ima dovoljenje za znanstveno nabiranje gliv (npr. nabiranje v zaitenih
obmojih), ne izkoriaj le-tega v osebne ali celo komercialne namene.
Sodeluj in posreduj podatke v podatkovno bazo MZS, obdri le en primerek
(eksikat) za svojo mikoteno zbirko (mikoteka, fungarij, herbarij).
11
5. ZNAILNOSTI GLIV
iva bitja so razdeljena v ve skupin organizmov, ki jim pravimo kraljestva (Regnum).
Glive (Fungi, Mycota) so visoko specializirana iva bitja, ki niso rastline, ivali, bakterije
ali protisti. Uvramo jih v skupino vecelinih organizmov, ki imajo v celicah jedro
(evkarionti).
Glive nimajo plastidov (organel v rastlinskih celicah, udeleenih v sintezi in skladienju
pomembnih spojin) in ne vsebujejo listnega zelenila (klorofila). Zato niso sposobne, tako
kot rastline, iz sonne svetlobe sintetizirati organske snovi iz anorganskih, ampak si
morajo hrano rpati iz okolja. Hranijo se z razkrajanjem in vsrkavanjem (absorbiranjem)
hrane skozi celino steno. Organizme, ki energijo pridobivajo iz energijsko bogatih
organskih molekul, ki jih zauijejo, imenujemo heterotrofni organizmi.
Glive ne oblikujejo tkiv, telo ni razlenjeno v steblo, liste in korenine, torej je steljka
(talus).
Glive so posebna vrsta ivih bitij, bolj podobne ivalim kot rastlinam, saj je celina stena
gliv iz hitina, kar je znailno za uelke. Tako kot ivali, glive za ivljenje potrebujejo
kisik, presnovni izloek pa je ogljikov dioksid. Nekatere vrste gliv vsebujejo tudi protein
kolagen, ki je sicer znailen za ivalske organizme.
Opisanih je priblino 100.000 vrst gliv. Ocenjujejo, da je na svetu priblino 1.5 do 2
milijona vrst gliv, v Sloveniji priblino 15.000 vrst gliv.
5.1 KAJ JE GLIVA IN KAJ GOBA?

Glive moramo obravnavati kot celoto in sicer podgobje (micelij), ki v ustreznih razmerah
oblikuje razmnoevalne organe (trosia, trosnjake).
Goba je zgolj zunanji, vidni del organizma, trosnjak, kjer nastajajo trosi ali spore. Trosi
sluijo za razmnoevanje in nastajajo bodisi na spolni nain (mejoza) ali nespolni nain
(vegetativno).
Glive obiajno oblikujejo eno vrsto spolnih trosi (teleomorf) in eno ali ve oblik
nespolnih trosi (anamorf). Pojav, da ima doloen organizem (ena vrsta!) ve
razmnoevalnih oblik imenujemo pleomorfizem.
Glivo kot bioloko enoto imenujemo holomorf (teleomorf + en ali ve anamorfov). Vsaka
oblika trosi ima lahko veljavno znanstveno ime in zato jo lahko uvramo v razline
vije taksonomske enote.
Goba je namenjena razmnoevanju v tleh, pod listjem, v podrasti, v trohneem lesu,... V
razlinih razkrajajoih se organskih snoveh ali v skorji dreves pa je nevidni in obseneji
del organizma, sestavljen iz drobnih razvejanih nitk, imenovanih hife in ta del imenujemo
podgobje ali micelij.
Zaradi velikega pomena gliv so z Uredbo o zavarovanih prosto iveih vrstah gliv (Ur.l.
RS, t. 58/2011) nekatere vrste gliv zaitene. Zaradi velike ogroenosti je zavarovanih
ez 40 vrst gliv, pri katerih je prepovedano nabiranje nadzemskih delov gliv - gob.
Prepovedano pa je tudi unievati podzemski del glive - podgobje.
12
5.2 PREHRANJEVANJE GLIV

Vse glive potrebujejo za svoje ivljenje organske snovi, ki jih same ne morejo proizvesti
in si jih morajo zato na razline naine priskrbeti. Glede na nain prehranjevanja
razvramo glive v tri skupine:
-
Zajedalke (parazitske glive); zajedajo ive rastline in iz njih rpajo hranilne snovi
ter so tako neposredno udeleene v presnovi ivih organizmov. Zaradi razlinih
nainov parazitiranja zane gostitelj odmirati. Zelo znane parazitske glive so
mraznice (torovke).
Gniloivke (saprofitske glive); hranijo se z odmrlimi ali razpadajoimi organskimi

ostanki. Z izloanjem encimov v substrat, v katerem se razraajo, odmrle
organske snovi razkrajajo. V manje molekule razgrajujejo predvsem celulozo in
hemicelulozo, redkeje tudi lignin. Te molekule nato resorbirajo. Ena bolj znanih
saprofitskih gliv je uitni nazobanec (itake).
Soivke (simbiontske glive); ivijo v simbiozi oz. soitju z drugimi organizmi. V

primeru simbioze z drevesom (mikoriza) gliva obraa in prodira v korenine
drevesa. Z drevesom si izmenjuje hranilne snovi in zato oba bolje uspevata.
Glive drevesu preskrbijo mineralne snovi, prejemajo ogljikove hidrate in druge
snovi, ki jih glive ne proizvajajo. Zelo znana skupina mikoriznih gliv so gobani
(jurki).
13
6. DOLOANJE (DETERMINACIJA) GLIV

Vsaj tiso razlinih vrst gob lahko loimo s prostim oesom, brez mikroskopa, reagentov
in drugih pomagal, vendar je zanesljiva identifikacija mogoa samo z upotevanjem vseh
znakov, ki jih navajajo v determinacijskih kljuih.
Za im bolj zanesljivo determinacijo potrebujemo svee in neoiene primerke, razlinih
starosti, na katerih lahko vidimo vse znailnosti in podrobnosti od dnia beta do vrha
trosnjaka. Pri doloanju je pomembno tudi rastie in letni as nabiranja. Prav tako je
pomemben nain rasti, saj lahko rastejo posamino, skupinsko, opasto, iz enega dnia
itd. Lahko rastejo v kolobarjih, polkrogih, krogih ali prekrivajo vso povrino. Pomembna
je tudi znailnost tal, rast dreves in rastlinja na rastiu, nadmorska viina rastia ter
podnebne razmere.
6.1 PROSTOTRONICE
Pri prostotrosnicah (Basidiomycetes) se trosi ali spore oblikujejo na t.i. podstavkih
(bazidijih) in ko dozorijo, se sprostijo. Raznaa jih veter, ivali, lovek. Del trosnjaka, kjer
se razvijajo bazidiji, imenujemo trosovnica.
Prostotrosnice okvirno lahko razdelimo glede na obliko trosovnice.

Trosnjaki z listiasto trosovnico:
Trosnjaki s cevasto trosovnico:
14
Trosnjaki z nelistiasto obliko trosovnic:
Trosnjaki s trebuasto trosovnico:
6.2 ZAPRTOTROSNICE
Pri zaprtotrosnicah (Ascomycetes) trosi zorijo v meikih oz. askih.
trosi
Nekaj oblik trosovnic na trosnjakih zaprtotrosnic:
15
7. KLASIFIKACIJA GLIV
Klasifikacija (v biologiji uvranje organizmov v sistem) in nomenklatura (dodeljevanje
znanstvenih imen organizmom) sta poddisciplini sistematike, ki prouuje sorodnosti med
organizmi, procese evolucije in uvranje organizmov v sistem.
Slovenska vrstna imena so oblikovana po znailnostih kot so: barva, as rasti, oblika
rasti, oblika trosov, velikost, soitje z rastlinami, kraj rasti, po najditelju,...
Tudi rodovna imena so nastala podobno, veliko pa jih je vzetih iz ljudskega izroila.
Dajanje rodovnih imen po znailnostih je problematino, kajti zelo teko je za cel rod
doloiti isto znailnost (npr. koprenke so dobile ime po kopreni - pajevini, ki varuje
trosovnico) in jo opisati z eno besedo (goban - splono po imenu goba, kar ustreza tudi
ostalim glivam).
Tudi latinska imena so sestavljena podobno. Nastajajo iz latinskih besed in grkih besed,
ki so latinizirana. Veliko slovenskih imen je nastalo s prevodom iz latinine in tudi
nemine ter italijanine (blinje drave, ki so imele oblast tudi nad naim ozemljem).
Za slovenska in latinska imena je znailno dvotirno poimenovanje za posamezno vrsto.
Prvi del imena nam predstavlja rod (goban - Boletus), druga pa vrsto (ametasti erythropus), torej ametasti goban je Boletus erythropus.
7.1 OSNOVNE SKUPINE V KLASIFIKACIJI GLIV

-
Nadkraljestvo - evkarionti (Eukarya)

Kraljestvo (Regnum) glive (Fungi)
Deblo (Phylum) - tipina konnica za deblo je mycota
Razred (Classis) - tipina konnica za razred je mycetes
Red (Ordo) - tipina konnica za red je ales
Druina (Familia) - tipina konnica za druino je aceae
Rod (Genus) - /
Vrsta (Species) - /
Primer klasifikacije za vrsto ametasti goban (Boletus erythropus):

-
Deblo
Razred
Red
Druina
Rod
Vrsta
Basidiomycota
Basidiomycetes
Boletales
Boletaceae
Boletus
Boletus erythropus Pers. (1796) (Letnica objave po kodeksu ni
obvezna, v zadnjem asu pa letnico priporoajo)
16
8. OPISI GLIV IZ OBVEZNEGA SEZNAMA

1.
Travniki kukmak (Agaricus campestris)
Avtor posnetka: Ana Ivanovi
ZNAILNOST: najraje uspeva na panikih in travnikih, sprva je ves bel, ko pa zastiralce odpade,
postanejo listii temno rjavi. Obstaja veliko razlikov in podobnih vrst kukmakov.
KLOBUK: 3-10 cm, bel, rjavkast, rumenkast ali rdekast, sprva polkroen, izboen, kasneje
zravnan, gladek ali nekoliko luskat, v sunem obdobju povrinsko razpoka.
BET: 3-8 x 1-2 cm, valjast, poln, nikoli dalji od irine klobuka, vasih proti dniu oji ali
odebeljen, gladek, bel, vise obroek hitro odpade, na spodnji strani pa je nekoliko luskat. Redko
rumeni proti dniu.
TROSOVNICA: listii so sprva beli in gosti, z dozorevanjem trosov postajajo vse bolj obarvani,
najprej ronati, kasneje rjavi in konno temno rjavi, skoraj rni.
MESO: belo, redko nekoliko rdekasto nad listii in v dniu beta, prijetnega vonja in okusa.
RASTIE: raste na gnojenih tleh s hlevskim gnojem, na panikih in travnikih, posamino ali v
velikih skupinah, od zaetka poletja pa vse do pozne jeseni, precej pogost. as rasti: -VI-VII-VIIIIX-XUPORABNOST: uitna, vsestranska, odlina, e gobe naberemo v istem okolju.
17
2.
Karbolni kukmak (Agaricus xanthodermus)
Avtor posnetka: Anton Poler
ZNAILNOST: s svojo belo barvo, trapezasto obliko klobuka v prerezu, pri drgnenju pa z izrazito
porumenitvijo dnia beta ter z neprijetnim vonjem po karbolu oz. rnilu je karbolni kukmak
pravzaprav nezamenljiv.
KLOBUK: 8-10 (15) cm, mlad v prerezu trapezast, kasneje izboen s sploenim osredjem,
konno plosko zravnan, povrina gladka, brez sijaja, vasih s temnejo sredino, v starosti vasih
rahlo vlaknasto natrgan, rob dolgo podvihan, mestoma oveen z ostanki bele ovojnice.
TROSOVNICA: listii so mladi bledo in kasneje temneje ronati, v starosti temno krlatno rjavi,
gosti, prosti, z gladko ostrinko.
BET: 8-10 (15) x 1-2 (2.5) cm, valjast, v dniu gomoljasto odebeljen, mlad poln, kasneje votel,
povrina pod obrokom je bela, lahno podolno vlaknasta, nad obrokom belkasta do mesnato
ronata, gladka, obroek je bel, konat in vise, debel, spodaj rjavkasto in vlaknasto natrgan, na
ranjenih mestih rumeni celoten trosnjak, e posebej mono pa porumeni dnie beta, tako po
povrini kot v notranjosti.
MESO: belo, v prerezu se obarva rumeno, debelo mesnato, z vonjem po karbolu ali rnilu,
predvsem pri kuhanju, je rahlo zoprnega okusa.
RASTIE: raste veinoma v skupinah, redkeje posamino v vrtovih, parkih, v grmovju, na
travnikih, pogost. as rasti: -VII-VIII-IX-XUPORABNOST: strupena.
18
3.
Ovji mesnatovec (Albatrellus ovinus)
Avtor posnetka: Slavko erod
ZNAILNOST: je nepravilne oblike, obiajno ima stranski bet ali pa je ve klobukov zraenih
skupaj, belkaste barve z rumenimi lisami, povrina pa rada mono razpoka.
KLOBUK: 6-12 cm, sprva izboen, nato zravnan, nepravilno loputast, vekrat zraen s
sosednjimi klobuki, bel, poprhnjen, na temenu je zeleno rjavkast, star s citronasto rumenimi lisami
in v sui mono razpoka.
TROSOVNICA: belkasta, cevke so kratke in se polagoma spuajo po betu navzdol, bele, drobne
luknjice na pritisk citronasto porumenijo.
BET: 2-5 x 1-2 cm, kratek, nepravilen ali valjast, proti dniu je mono zoen, nikoli ni v sredini
klobuka, bel, drobno luskat, star pa je rumeno lisast.
MESO: sprva belo, nato rumenkasto, trdo, lomljivo, prijetnega vonja in okusa, ki spominja na
mandlje.
RASTIE: raste najpogosteje v viinskih iglastih gozdovih, v velikih skupinah, od poletja do
pozne jeseni, zelo pogosto. as rasti: -VII-VIII-IX-XUPORABNOST: uitna, dobra in vsestranska, v izjemnih primerih je uiten tudi surov, najbolji pa
je vloen v kis.
19
4.
Kneja munica (Amanita caesarea)
ZNAILNOST: ena najlepih evropskih munic z oranno rdeim svetleim klobukom, zlato
rumenimi listii in betom, rumenkastim mesom in s iroko belo jajasto lupino, iz katere se razvije
trosnjak. Raste v svetlih gozdovih in na travnatih parobkih listnatih gozdov v predelih z milejim
podnebjem, znailnim za vinorodne kraje. e upotevamo oranno rde klobuk, rumenkaste
listie in bet, ki ima v dniu prosto belo lupino, pod listii pa visee zastiralce, kneje munice ne
moremo zgreiti. Ima razlina domaa imena: rdana, karelj, blagva, cesarska munica.
KLOBUK: 8-20 cm, sprva okrogel in obdan z belo lupino, kot jajce, ki pa kasneje na vrhu poi, da
klobuek lahko pride na dan. Kmalu se dvigne nad lupino in sasoma zravna. Povrina je gladka,
oranno rdea, le obrobje je arkasto nalebkano.
TROSOVNICA: rumenkasta, listii so gosti in iroki, ne dosegajo beta, prisotni so tudi vmesni
listii. Ostrinke so nekoliko kosmiaste.
BET: 8-15 x 1-2 cm, valjast, moan, sprva poln, kasneje zvotljen, na povrini drobno puhast,
rumen, z viseim rumenim zastiralcem. Razirjeno dnie je obdano z veliko belo lupino.
MESO: belo, pod koico klobuka rumeno, prijetnega vonja in okusa. Pri razpadanju oddaja vonj
po gnilih jajcih.
RASTIE: najdemo jo na revnih apnenastih tleh, pod listavci, zlasti pod kostanji in bukvami, v
toplih poletnih dneh in v jeseni, posamino ali v raztresenih skupinah. as rasti: -VII-VIII-IX-XUPORABNOST: uitna, a je ne pobiramo, ker je ZAITENA. Goba je tudi na Rdeem seznamu
gliv!
20
5.
Podaljana munica (Amanita excelsa)
ZNAILNOST: raste e pred drugimi municami, pozno spomladi pa vse do zime in je podaljana
oblika okate munice (Amanita spissa), ki je bolj ibka in na klobuku sivorjava, enake barve so
tudi kosmii (na betu pod obrokom), gladko in zadebeljeno dnie pa se korenasto kona.
KLOBUK: do 15 cm, sprva polkroen, mesnat, vasih robusten, nato se izboeno zravna, na
povrini je pepelno siv ali sajasto rjavkast, prekrit s svetlosivimi krpami, star pa je gol in ima
gladko obrobje!
TROSOVNICA: listii so beli, gosti, iroki, zoeni proti betu in se ga ne dotikajo.
BET: 15 x 2 cm, valjast in vasih zelo dolg, gladek, bel in ima na gornji strani nalebkan obroek,
proti dniu je iri in rahlo kosmiast.
MESO: belo, z vonjem po surovem krompirju in z okusom po redkvici.
RASTIE: raste v bukovem ali meanem gozdu, posamino ali po dve skupaj, kar precej
pogosto, od pozne pomladi do zime. as rasti: -V-VI-VII-VIII-IX-X-XIUPORABNOST: uitna in za mnoge zelo cenjena.
21
6.
Rdea munica (Amanita muscaria)
ZNAILNOST: v zaetku bela hrapava kepa s irim dniem, ki se pri nadaljnji rasti napne in
povrinsko razpoka v piramidaste krpice, na rdei gladki podlagi, ki pa jih pri vseh razlikih ni.
Razprte gobe so lahko orjake, na visokem betu imajo koast obroek.
KLOBUK: 8-20 cm, polkroen, mesnat, nato zravnan in proti koncu z navzgor zavihanimi robovi,
povrina je rdea in gladka, z belimi pikami, ki jih pogosto odplakne de.
TROSOVNICA: listii so beli ali rahlo rumenkasti, iroki in gosti, z vmesnimi listii ter se ne
dotikajo beta.
BET: 10-25 x 1-3 cm, valjast, bel, proti dniu iri, rahlo gomoljasto dnie obdaja razcefran
ostanek ovojnice, zastiralce je iroko, belo in rahlo rumenkasto, star bet se zvotli.
MESO: belo, pod koico klobuka rumeno, brez posebnega vonja in okusa.
RASTIE: raste v vseh gozdovih, od poletja do prvega snega, pogosta. as rasti: -VII-VIII-IX-XXIUPORABNOST: strupena. Zastrupitev je podobna pegasti munici (Amanita pantherina),
povzroa panterinski sindrom - zastrupitev ivnega sistema, s kratkim inkubacijskim asom.
22
7.
Panterjeva munica (Amanita pantherina)
ZNAILNOST: sprva bela kepica, obdana s krhko lupino, ki pri nadaljnji rasti razpoka v drobne
krpice ali pike, ki ostanejo prilepljene na povrino klobuka tudi, ko je ta razprt, zravnan ali star.
Obroek se z rastjo gobe spua na sredino beta, dnie pa je obdano z ve obroki raztrgane
lupine ali veluma.
KLOBUK: 6-12 cm, polkrono zaokroen, rjav, z belimi pikami, ki se z rastjo razmikajo in so pri
razprti gobi redke. Obrobje je radialno nalebkano, predvsem pri starih primerkih.
TROSOVNICA: listii so beli, neenakomerno dolgi in iroki, ki so precej gosti in se ne dotiakjo
beta.
BET: 6-16 x 0.6-1.5 cm, bel, gladek, valjast, z gladkim obrokom v sredini, proti gomoljastemu
dniu nekoliko debeleji, obdan z natrganimi obroki ovojnice, star bet se zvotli.
MESO: mehko, belo, s sladkobnim vonjem, ki postane neprijeten pri starih primerkih, milega in
neopredeljivega okusa.
RASTIE: raste v listnatem in iglastem gozdu, od poletja do prvega snega, precej pogosta. as
rasti: -VII-VIII-IX-X-XI-XIIUPORABNOST: strupena, srednje nevarna, zlasti za otroke, povzroa panterinski sindrom zastrupitev ivevja, s kratkim inkubacijskim asom, zauita v vejih koliinah in brez zdravnike
pomoi lahko povzroi smrt.
23
8.
Zelena munica (Amanita phalloides)
ZNAILNOST: sprva kroglasta kepica, ovita v gladko, belo, koasto lupino ali velum, ki pri
nadaljnji rasti na vrhu poi, iz razpoke pa se dvigne polkroen klobuk na dolgem betu. Na njem je
pod listii koast obroek ali zastiralce, gomoljasto dnie pa obdaja lupina.
KLOBUK: 5-15 cm, polkroen, nato zravnan, na kraju z dvignjenim robom, vraeno vlaknatega
videza, bel, zelenkast ali rumeno zelen, na robu svetleji in gladkega videza. Zlahka loljiv od
beta.
TROSOVNICA: je na spodnji strani klobuka, sestavljena iz listiev, ki so beli ali rahlo
zelenkastega nadiha, gosti, iroki, neenako dolgi in prosti pri betu.
BET: 5-15 x 1-2 cm, raven, valjast, proti listiem nekoliko oji, bel, pod viseim obrokom
marogatso vzorast, z bolj grobo strukturo proti zadebeljenemu dniu, katero obdaja prosta
lupina. Star se zvotli.
MESO: belo, rahlo vlaknato, s sladkobnim vonjem in dokaj prijetnim okusom.
RASTIE: pod razlinim drevjem, najraje pod hrasti in kostanji, od poletja do pozne jeseni, v
skupinah in posamino. as rasti: -VII-VIII-IX-XUPORABNOST: smrtno strupena. Potrebna je skrajna previdnost pri nabiranju golobic (Russula),
kukmakov (Agaricus), kolobarnic (Tricholoma) in drugih podobnih gob. Pri Zeleni munici je
pomembna kombinacija - lupina in obroek.
24
9.
Rdekasta munica (Amanita rubescens)
ZNAILNOST: spoznamo jo po sivih krpicah na klobuku, gladkem obrobju, nalebkanem

zastiralcu, predvsem pa po rdeeem mesu, zlasti v dniu beta in na razjedah od rvov.
KLOBUK: 5-15 cm, sprva polkroen, mono hrapav zaradi prilepljenih ostankov sivega ovoja,
nato izboen in konno zravnan, pri irjenju bolj ali manj rjavkastega klobuka se pike ovoja
razmikajo, e posebno na gladkem obrobju, na ranjenih mestih rdei.
TROSOVNICA: listii so beli, gosti, iroki, z vmesnimi listii, ki ne dosegajo beta, na ranjenih
mestih pordeijo.
BET: 5-15 x 1-2 cm, valjast, poln, star je votel, gladek, bel ali rjavkast, na razirjenem dniu je
vinsko rdekast, star opasan z razpokanim robom, belkasto zastiralce je visee, na zgornji strani
nalebkano in pri oltovenni obliki (forma annulosulphurea) rumeno obrobljeno.
MESO: neno, belo, trdo, na prerezu pordei, nima nobenega znailnega vonja ali okusa.
RASTIE: raste pod iglavci in listavci, zlasti v meanem gozdu, od pozne pomladi pa vse do
zime, zelo pogosta. as rasti: -VI-VII-VIII-IX-X-XIUPORABNOST: pogojno uitna, dobro peena ali kuhana je vsestransko uporabna, okusna in
25
cenjena. Surova je strupena! Na hitro pripravljene, premalo pregrete bisernice, so kodljive.
10.
Koniasta munica (Amanita virosa)
ZNAILNOST: sprva jajasta kepica, ovita v belo koasto lupino, ki kasneje na vrhu poi, iz
razpoke pa poene nekoliko koniast klobuk, ki se nato dvigne na visokem, luskatem betu, z
razcefranim obrokom, lupina pa ostane pri dniu beta.
KLOBUK: 8-9 cm, kroglast, nato rahlo stoast, konno razprt s topo grbo, tako da tudi star
obdri zvonasto obliko, obiajno je po povrini svilasto vlaknat, bel, redko je teme rjavo.
TROSOVNICA: je iz belih, gostih, irokih in vmesnih listiev, z ostanki ovojnice, ostrinka listiev je
fino puhasta in se ne dotika beta.
BET: 8-15 x 0.6-1.5 cm, raven, valjast, proti listiem oji, z raztrganim obrokom, pod njim volnat,
vlaknato luskat, proti dniu iri, z lupino obdanim gomoljem, star se zvotli.
MESO: belo, mehko, neno, z vonjem po surovem krompirju, milega okusa.
RASTIE: raste na kislih tleh, v vlanih listnatih in iglastih gozdovih, od pomladi do pozne
jeseni, redka. as rasti: -VI-VII-VIII-IX-XUPORABNOST: smrtno strupena. Enako kot zelena munica (Amanita phalloides), povzroa
faloidni sindrom - preteno zastrupitev jeter, z dolgim inkubacijskim asom.
26
11.
rnomekinasta mraznica (Armillaria ostoyae)
ZNAILNOST: omenjeno torovko spoznamo po belkastem obroku, ki je rjavo obrobljen, po bolj

ali manj rjavem, luskatem klobuku, raste pa v jesenskem asu na ivem ali odmrlem lesu.
KLOBUK: 4-7 cm, polkroen, s spodvitim robom, kmalu izboeno razprt in zravnan, z rahlo grbo
na temenu, bolj ali manj rjav, s temnejimi luskami na temenu, ki se vse bolj redijo proti
nalebkanemu obrobju.
TROSOVNICA: sprva bela, kasneje rjavkasta, pri starih gobah precej temna, listii so srednje
gosti, priraeni na bet in z ostrinko potekajo nekoliko po betu navzdol.
BET: 5-12 x 1-1.5 cm, valjast, poln, proti dniu nekoliko odebeljen, podobnih odtenkov kot
klobuk, nad obrokom nalebljen, pod njim je kosmiast in temneji v dniu. Obroek je bel,
rjavo obrobljen in vasih rumeno kosmiast.
MESO: belkasto, rjavkasto, nekoliko grenee in ima prijeten vonj.
RASTIE: na torih ali koreninah, vasih kot parazit, v velikih opih, samo v jesenskem asu,
pogostno. as rasti: -IX-X-XI-XIIUPORABNOST: pogojno uitna, surova ali premalo kuhana je kodljiva, sicer zelo okusna in
cenjena za vlaganje v kis.
27
12.
Kostanjasti goban (Boletus badius)
ZNAILNOST: ima kostanjevo rjav klobuk, rjavkast bet, rumeno trosovnico, ki na pritisk mono
pozeleni, meso pa ima prijeten vonj in okus.
KLOBUK: 5-15 cm, mesnat, polkroen, sprva s podvihanim robom, nato se zravna in postane
blazinast, najprej je ametast, kmalu pa postane gladek, bolj ali manj rjav, star nekoliko obledi.
TROSOVNICA: je luknjiasta, sprva rumena, stara olivno rjava, cevke so dolge, pri betu
zaokroene in imajo sprva zelo drobne, belkaste luknjice, ki kmalu porumenijo, na pritisk pa
mono pozelenijo.
BET: 5-10 x 1.5-4 cm, najprej trebuast, kmalu pa postane valjast, trd, vasih rahlo ukrivljen,
gladek, podolno rtast, bolj ali manj rjav, vendar nima mreice.
MESO: belo, rumenkasto, pod koico klobuka in v betu je rjavo, na prerezu pomodri, vrsto, ele
v starosti se zmeha, ima prijeten vonj in okus.
RASTIE: raste najraje pod smrekami, posamino ali v skupinah, tudi v meanih gozdovih, od
poletja do pozne jeseni, pogosto. as rasti: -VII-VIII-IX-X-XIUPORABNOST: pogojno uitna, surova je kodljiva, kuhana ali peena pa je zelo uporabna,
28
okusna, mlade gobe lahko vlagamo v kis.
13.
Jesenski goban (Boletus edulis)
ZNAILNOST: spoznamo ga po vlanem, lepljivem klobuku, vasih je precej temno rjav, tako da
je tudi meso pod koico klobuka rdekasto rjavo obarvano, redko pa je povrina povsem gladka.
KLOBUK: 5-25 cm, polkroen, izboen, ko se zravna, postane blazinast, rahlo gubast, bolj ali
manj rjav, na obrobju svetleji, vedno vlaen, lepljiv, pri starih primerkih je koa lupljiva.
TROSOVNICA: je iz cevk in sprva belkasta, cevke so precej dolge, z lahkoto jih odluimo od
klobuka, sasoma porumenijo in konno pozelenijo, enako se spreminjajo tudi luknjice, ki so
sasoma vedno veje.
BET: 5-12 x 2-6 cm, sprva trebuast, nato betiast, proti dniu je debeleji, pri starih gobah
postane valjast, trd, poln, bolj ali manj rjav in prepreden z mreico.
MESO: belo, na zraku postane rahlo rjavkasto, trdno, prijetnega vonja in okusa, pod koico
klobuka je rahlo obarvano.
RASTIE: pod listavci in iglavci, posamino ali v skupinah, poleti, najve pa jeseni, pogosto.
as rasti: -VI-VII-VIII-IX-XUPORABNOST: uitna, odlina, vsestranska goba, primerna tudi za suenje.
29
14.
Kraljevi goban (Boletus regius)
ZNAILNOST: en naih najlepih gobanov z ronato rdeim klobukom, ivo rumeno trosovnico in betom, ki
na pritisk ne pomodri in raste v svetlih, toplih, listnatih gozdovih, na apnenastih tleh.
KLOBUK: 5-20 cm, mlad poloblast, pozneje blazinast, konno sploen, ima ronato rde klobuk, ki na
pritisk in na prerezu ne spreminja barve, ametast, po povrini vasih nekoliko pegast, v starosti gladek in
udrt na ospredju, v sui pa svetleji in razpokan, na rumeno ronati osnovi nastanejo vasih razlini rdei
toni, najvekrat pa je svetlo enjevo rde do temno vinsko rde, vasih celo lilasto do nekoliko vijoliasto
obarvan, celo nekoliko rjavkast.
TROSOVNICA: cevke so 0.5-3 cm dolge, sprva svetlo rumene, citronasto do zlato rumene, pozneje olivno
zelenkaste, prirasle k betu, luknjice sprva polne, goste, rumene kot cevke, na pritisk ne pomodrijo.
BET: 3-5 x 5-10 cm, valjast, zajeten, mesnat, v dniu odebeljen, rumen, prekrit z rumeno mreico, na dotik
ne spremeni barve.
MESO: svetlo do ivo rumeno, sprva vrsto, kompaktno, pozneje mehko, pod koico nekoliko ronato
rdekasto, pri tleh nekoliko krlatno do karminasto rdekasto, je prijetnega in milega okusa, prijetno tudi
dii, na prerezu se barvno ne spreminja.
RASTIE: raste v svetlih, toplih, listnatih gozdovih na apnencu, pod bukvami, hrasti in gabri, med travo, v
grievnastem svetu, raste tudi v meanem gozdu, posamino ali po dva skupaj, poleti in jeseni, razmeroma
redko. V nekaterih letih je kar pogost, sicer pa zvest svojim rastiem. as rasti: -VI-VII-VIII-IXUPORABNOST: uitna, a je ne pobiramo, ker je ZAITENA. Goba je tudi na Rdeem seznamu gliv!
30
15.
Poletni goban (Boletus reticulatus)
ZNAILNOST: od ostalih gobanov z belo trosovnico ga loujemo po suhem, ametastem

klobuku, ki v sui razpoka, obiajno ima dolg bet, z belo ali rjavo mreico in postane hitro rviv.
KLOBUK: 5-20 cm, najprej polkroen z mono podvihanim robom, nato izboen in zravnan,
blazinast, suh, ametastega izgleda, svetlo rjav, poredko temneji, koica ni lupljiva, v sui pa
rada razpoka.
TROSOVNICA: je iz cevk, najprej je bela, zgrajena iz navpinih cevk, luknjice so drobne, bele,
nato rumene in konno olivno zelene, pri starih gobah postanejo veje, da lahko trosi laje
odpadajo.
BET: 7-15 x 2-5 cm, sprva trebuast, nato se razpotegne in postane betiast, valjast, vasih rahlo
ukrivljen, proti vrhu oji, belkast, svetlo rjavkast, z belo ali rjavo mreico.
MESO: belo, mehkeje kot pri drugih gobanih, zelo okusno in prijetnega vonja. al je hitro rvivo.
RASTIE: posamino ali v skupinah, pod listavci, od zgodnjega poletja do pozne jeseni,
razmeroma pogosto. as rasti: -V-VI-VII-VIII-IX-XUPORABNOST: uitna, odlina, vsestranska, za konzerviranje in suenje.
31
16.
Vraji goban (Boletus satanas)
ZNAILNOST: oblika vrajega gobana je znailna vsem gobanom. Mlad ima droben polkroen
klobuek na irokem okroglem betu, kasneje pa se klobuk razpre in je obiajno iri od viine
beta, ki sasoma postane valjast. Je zaitena goba!
KLOBUK: 8-20 cm, debel, mesnat, sprva kroglast z zapognjenimi robovi, nato razprt, vzboen,
gladek, bel ali rahlo siv, z olivnim odtenkom.
TROSOVNICA: sestavljena iz vertikalnih rumeno zelenih cevk, debela, luknjice so majhne,
okrogle, najprej rumene, kmalu pa postanejo rdee.
BET: 4-15 x 3-8 cm, moan, trd, v dniu zadebeljen, bolj ali manj rumenih barv, z rdeo mreico,
ki je v sredini moneje obarvana.
MESO: belo, sivo ali rumenkasto, na prerezu pomodri, trdo, neprijetnega vonja in okusa.
RASTIE: na apnenastih tleh, pod listnatim drevjem, od poletja do pozne jeseni, ni pogost.
Zaitena goba! as rasti: -VI-VII-VIII-IX-X-XIUPORABNOST: strupen, a zastrupitev ni zelo nevarna. koduje tudi prekuhan; povzroa
gastrointestinalni sindrom - zaradi neznanih strupov, ki uinkujejo na prebavila. ZAITEN. Goba
je na Rdeem seznamu gliv!
32
17.
Navadna lisika (Cantharellus cibarius)
ZNAILNOST: pri nas uspeva ve razlikov navadnih lisik, od bele, blede, oranne do ametistne
barve, spoznamo pa jo po letviastih listiih, ki potekajo dale po betu navzdol, proti robu pa so
viliasto razcepljeni.
KLOBUK: 2-12 cm, sprva droben, polkroen, nato izboen s podvitim robom, kasneje se razpre in
ima oster, valovit rob, osredje pa je pri starih gobah nekoliko vdrto, povrina je gladka (luskata pa
le pri ametistnem, luskatem razliku (var. amethysteus)), belkasta ali intenzivno oranno rumena.
TROSOVNICA: gubaste letvice so razmeroma redke, oranno rumene, potekajo polagoma po
betu navzdol, proti robu pa se vekrat viliasto razcepijo in mono zgostijo.
BET: 3-7 x 0.4-1.5 cm, valjast, ukrivljen, poln, trd, proti dniu je obiajno nekoliko oji, gladek in
enake barve kot klobuk.
MESO: belo, trdo, pod povrino klobuka je rumenkasto, prijetnega vonja ter nekoliko pekoega in
trpkega okusa.
RASTIE: raste skupinsko pod listavci in iglavci, od zaetka poletja do pozne jeseni,
razmeroma pogosto, vendar v upadanju. as rasti: -VI-VII-VIII-IX-X-XIUPORABNOST: uitna, odlina, vsestranska, dobra in nekoliko precenjena.
33
18.
Pekoi bakrenopor (Chalciporus piperatus)
ZNAILNOST: podobna je polstenkam (Xerocomus) in je majhna ter pekoa cevarka z bakreno

barvnimi luknjicami na trosovnici in s tankim ter v dniu mono rumenim betom.
KLOBUK: 3-5 cm, vzboen, blazinast, gladek in svetle, moker nekoliko lepljiv, okrasto rjavkastih
barv.
TROSOVNICA: je luknjiasta in zgrajena iz navpinih cevk, ima oglate neenake luknjice bakrene
oz. rdekasto rjave barve, temneje od povrine klobuka.
BET: 3-4 x 0.5-1 cm, valjast, gladek, rjavkast, proti dniu nekoliko zoen in obdan z ivo
rumenimi micelijskimi vlakenci.
MESO: citronasto rumeno v betu, drugod pa mesnato rdee, brez posebnega vonja, poprasto
pekoega okusa.
RASTIE: raste pod iglavci, pogosto pod smrekami, od poletja do pozne jeseni, razmeroma
pogost. as rasti: -VI-VII-VIII-IX-X-XIUPORABNOST: neuitna, rahlo strupena, povzroa gastrointestinalni sindrom - zastrupitev
prebavil.
34
19.
Bakrenasti polar (Chroogomphus rutilus)
ZNAILNOST: to pod bori rastoo gobo bomo spoznali po gladkem klobuku, po debelih in
razmaknjenih listiih, ki se spuajo dale po betu navzdol in po bakreno rdekastih barvah.
KLOBUK: 3-10 cm, najprej je zvonast, s podvitim robom, izboen, grbast, nato zravnan, ravno
razprt, star pa z udrtim osredjem, gladek, vlaen je lepljiv, suh pa blee, bakreno rjave barve.
TROSOVNICA: sprva okrasto ronate barve, kmalu potemni, listii so debeli, iroki, mono
razmaknjeni in potekajo dale po betu navzdol.
BET: 4-8 x 0.8-1.5 cm, valjast, vasih proti dniu tanji ali pa debeleji, razlino oblikovan,
vlaknat, enake barve kot klobuk, le dnie je obiajno mono rumeno.
MESO: rumenkasto, trdno, v dniu beta zlato rumeno, brez posebnega vonja in okusa.
RASTIE: pod iglavci, skupinsko pod bori, od poletja do pozne jeseni, razmeroma pogosto,
vendar v malih koliinah. as rasti: -VI-VII-VIII-IX-X-XIUPORABNOST: uiten, dober, primeren za meanje z drugimi gobami.
35
20.
Pobeljena livka (Clitocybe dealbata)
ZNAILNOST: goba je vsa enako bele barve, s tipino obliko za livke, le rob klobuka je bolj
valovit.
KLOBUK: do 5 cm irok, bele barve, sprva izboen, s staranjem postaja vse bolj lijast, rob
klobuka pa valovit, bela barva na klobuku poka in izginja, stara goba pa je prepoznavna po
koncentrino razpokani barvi na klobuku.
TROSOVNICA: listii so beli, tanki, gosti in potekajo navzdol po betu.
BET: do 5 cm visok, debel do 5 mm, bel, poln, vlaknat.
MESO: belo, mono dii po moki, podobno kot uitna navadna mokarica (Clitopilus prunulus),
brez znailnega okusa.
RASTIE: raste v travi pod razlinim drevjem, v jesenskem asu. as rasti: -IX-X-XIUPORABNOST: smrtno strupena.
36
21.
Poprhnjena livka (Clitocybe nebularis)
ZNAILNOST: precej zajetna in velika goba, po barvi in obliki podobna veliki rdeelistki
(Entoloma sinuatum), povrino klobuka ima poprhnjeno in ametno.
KLOBUK: 6-18 cm, mesnat, sprva polkroen, z mono podvihanim robom, siv z belkastim
poprhom, kasneje zravnan in v sredini udrt, povrina je ametna, star gladek in svetle.
TROSOVNICA: listii so rumenkasti, gosti, ozki, so poraeni po betu in se dajo z lahkoto loiti od
mesnatega klobuka.
BET: 6-10 x 1.5-3 cm, mesnat, sprva poln, star zvotljen, proti dniu moneji, belkast, sivo
rjavkast, z reliefno strukturo na povrini.
MESO: belo, bledo, vrsto, kasneje mehko in vlaknato, z vsiljivim kiselkastim vonjem in okusom.
RASTIE: pogosto na preperelem listju, v velikih skupinah, pozno v jesen. as rasti: -IX-X-XIUPORABNOST: pogojno uitna, ni nevarna, surova povzroa sindrom surovih gob - zastrupitev
prebavil, zauita v vejih koliinah je tudi prekuhana kodljiva.
37
22.
Navadna mokarica (Clitopilus prunulus)
ZNAILNOST: to srednje veliko sivkasto gobo spoznamo po rdekastih listiih, ki se polagoma

spuajo po betu, po mono podvitem robu in znailnem, monem vonju po moki.
KLOBUK: 4-8 cm, sprva izboen, z mono podvitim robom, tudi razprt ima tanek, podvit rob,
gladko povrino, bolj ali manj sivkaste barve, belo poprhnjen, kot nekatere strupene vrste
belkastih livk.
TROSOVNICA: listii sprva beli, z dozorevanjem trosov pa postajajo vse bolj ronate barve, gosti,
tanki in se polagoma spuajo po betu navzdol.
BET: 2-3 x 0.5-1 cm, valjast, ukrivljen, poln, obiajno ni tono v sredini klobuka, stranski, belkast,
ima opredeno dnie, podobno kot gobe iz rodu livk (Clitocybe).
MESO: belo, mehko, lomljivo, v osredju klobuka debelo, z znailnim vonjem po moki, okus ima
nekoliko grenak.
RASTIE: v meanih gozdovih, na obronkih, pogosto skupaj z gobani, od poletja do pozne
jeseni, pri nas zelo pogosta. as rasti: -VII-VIII-IX-X-XIUPORABNOST: uitna, vsestranska, okusna, primerna za najrazlineje jedi, za konzerviranje in
suenje.
38
23.
Prava tintovka (Coprinopsis atramentaria)
ZNAILNOST: siv, jajasto oblikovan klobuk se zvonasto odpre, od roba pa prine kapljati rna
tekoina, nasiena s trosi, raste pa v opih povsod tam, kjer je veliko ostankov trhlega lesa.
KLOBUK: 3-4 cm, sprva jajast, nato zvonasto razprt, gladek, bledo siv, nekoliko radialno
zguban, teme je temneje in vekrat rahlo luskato.
TROSOVNICA: listii so sprva beli in izredno gosti, iroki, prosti pri betu, z dozorevanjem trosov
postajajo rnikasti in se spreminjajo v rno tekoino, ki kaplja od roba klobuka.
BET: 8-10 x 0.5-1 cm, valjast, votel, proti vrhu polagoma zoen, bel, svilast, svetle, proti dniu
obiajno nekoliko rjavkasto luskat, kjer je viden tudi ostanek obroka.
MESO: sivkasto, rjavkasto, nato belo, s komaj zaznavnim in neopredeljivim vonjem in okusom.
RASTIE: blizu zakopanih ostankov lesa, na vrtovih, smetiih, v parkih, v bliini naselij, od
pomladi do pozne jeseni, v velikih opih, zelo pogosto. as rasti: -IV-V-IX-XUPORABNOST: pogojno uitna, 24 ur pred in po jedi ne smemo uivati alkohola. Praena ali v
juhi je zelo okusna, skupaj z alkoholom pa je nevarna, povzroa antabusni sindrom, zastrupitev
krvi. Nabiramo samo gobe z belimi listii.
39
24.
Velika tintnica (Coprinus comatus)
ZNAILNOST: izredno luskat, jajasto podolgovat, belkast klobuek je sprva skoraj pri tleh,
vendar se kmalu visoko dvigne na dolgem betu, nakar se zvonasto razpre, od roba pa kaplja rn
sok.
KLOBUK: 5-8 cm visok, 2-4 cm irok, dokler ima ovalno, jajasto obliko. Povrina je mono
luskato vlaknata, bolj ali manj bela, luske rjavijo, zlasti na temenu, kjer tvorijo op. Od zvonasto
razprtega klobuka prine kapljati s trosi nasien rn sok, obrobje pa se pri starih gobah zaviha
navzgor.
TROSOVNICA: sprva beli listii so zelo gosti, polagoma postajajo najprej ronati, nato rnikasti in
se konno prino spreminjati v tekoino, ki raznaa trose.
BET: 10-25 x 1-1.5 cm, vitek, valjast, votel, svilasto bel, proti dniu nekoliko razirjen in
korenasto podaljan, blizu dnia pogosto najdemo obroek, ki pa rad odpade.
MESO: belo, neno, v betu vlaknato, v klobuku mehko, milega in prijetnega okusa, nima
izrazitega vonja.
RASTIE: uspeva na bogatih, organsko polnih tleh, skupinsko, na travnikih, vrtovih, v parkih ali
ob poteh, povsod, kjer razpadajo organske snovi, od pomladi do pozne jeseni, zelo pogosto. as
rasti: -IV-V-VI-VII-VIII-IX-XUPORABNOST: uitna le mlada, odlina, dokler so listii e beli, paziti pa moramo, da je ne
nabiramo na preve onesnaenih tleh in v bliini intenzivnega avtomobilskega prometa.
40
25.
Penina koprenka (Cortinarius caperatus)
ZNAILNOST: je mesnata okrasto rjava listiarka, ki ima na betu koast obroek, teme je
belkasto poprhnjeno, mlada goba ima vasih vijoliasti nadih, beli listii pa postanejo s staranjem
rjavkasti.
KLOBUK: 6-12 cm, sprva kroglast ali jajast, z obrokom prirasel na bet, nato polkroen, izboen
in konno zravnan, iroko grbast, gladek, okrasto rumen, z znailnim poprhom na grbi, vasih je
pri starih gobah obrobje nekoliko zgubano.
TROSOVNICA: listii so najprej belkasti, nato okrasto rjavkasti, so redki, debeli, z nazobano
ostrinko, zaokroeno pripeti na bet ali pa se ga sploh ne dotikajo.
BET: 6-15 x 1-2 cm, valjast, poln, svilasto svetle, bel, vlaknat, proti dniu debeleji, okrast, ima
obstojen koast obroek, ki ele pri zelo starih gobah odpade.
MESO: belkasto, kasneje rjavkasto, zlasti v dniu beta, kjer je rado tudi rvivo, prijetnega vonja
in okusa.
RASTIE: raste skupinsko v listnatih in iglastih gozdovih, od poletja do pozne jeseni, zelo
pogostno. as rasti: -VIII-IX-X-XIUPORABNOST: uitna, odlina in vsestranska, primerna tudi za konzerviranje.
41
26.
Poljska koprenka (Cortinarius orellanus)
ZNAILNOST: spominja na koarke in je podobna najlepi koprenki (Cortinarius rubellus),

vendar grba ni tako ostra. Razen v gozdovih raste tudi na poljih med travo.
KLOBUK: 3-8 cm, sprva polkroen, kmalu razprt in zravnan ter iroko grbast, z rahlo dvignjenim
temenom, na obrobju tanji, vedno suh, lisije rjave barve in prekrit z rjavimi, zrnatimi luskicami.
TROSOVNICA: listii so podobnih barv kot klobuek, razmaknjeni, iroki, debeli in pripeti na bet,
v starosti rjavi.
BET: 4-8 cm visok, razmeroma tanek in irok 5-10 mm, vretenast, poln, medeninasto rumen ali
rjav, vlaknat in gladek, rumena koprena je komaj vidna.
MESO: rumeno in rjavkasto, pod koico klobuka rjasto, ima vonj po redkvici, nima pa izrazitega
okusa.
RASTIE: raste na toplih krajih, v listnatem in meanem gozdu, na poljih med travo, pozno
poleti in jeseni, pri nas je razmeroma pogosta. as rasti: -VIII-IX-XUPORABNOST: smrtno strupena. Povzroa orelaninski sindrom, ki povzroi predvsem
zastrupitev ledvic in ima zelo dolg inkubacijski as.
42
27.
Nagubana koprenka (Cortinarius praestans)
ZNAILNOST: je ena naih najbolj postavnih, velikih in najlepih koprenk z nagubanim

klobukom, po katerem je dobila ime.
KLOBUK: do 30 cm irok, zraste precej velik, mlad polkroen, pozneje sploen, kostanjeve ali
okoladno rjave barve, vekrat z vijoliastim odtenkom, rob klobuka drobno arkasto naguban,
vasih so na klobuku ostanki svetlo vijoliaste ovojnice.
TROSOVNICA: listii so gosti, iroki, prirasli k betu, sprva belkasti, svetlo sivkasti z vijoliastim
odtenkom, pozneje, ko dozorijo trosi, postanejo rjavi, ostrinka listiev je nekoliko nazobana,
mlada trosovnica je prekrita s svetlo vijoliasto kopreno.
BET: do 25 cm visok, do 5 cm debel, mesnat, vrst, krepak, v spodnjem delu odebeljen, nato
zailjen navzdol, bel, mestoma vijoliast, nato okrasto rjav, pod klobukom ostanek koprene kot
rjava prena proga, ki lahko kasneje izgine.
MESO: v betu belo z odtenkom vijoliaste barve, v klobuku rumenkasto, predvsem pri zrelih
gobah, debelo, vrsto, trdo, prijetnega vonja in okusa.
RASTIE: raste v listnatih gozdovih na apnenastih tleh, pozno poleti in jeseni. as rasti: -VIIIIX-XUPORABNOST: uitna, a je ne pobiramo, ker je ZAITENA. Goba je tudi na Rdeem seznamu
gliv!
43
28.
Lilasta koprenka (Cortinarius traganus)
ZNAILNOST: ime je dobila po lilastih barvnih odtenkih na klobuku in betu.

KLOBUK: 5-13 cm, pri mladi gobi oblast in lilast, pozneje vijoliast in konveksno izboen, postaja
bolj in bolj bledo vijoliaste oz. lilaste in nato rjavkaste barve, povrina gladka, suha, svilnato
vlaknata, svetlea.
TROSOVNICA: listii so pri mladi gobi prekriti s svetlo vijoliasto kopreno, ki izgine in pusti
sledove na betu, sprva so rjavo rumeni, pozneje afranasto okrasti in konno rjavi, iroki,
razmaknjeni, pritrjeni k betu.
BET: 6-10 x 1-3 cm, krepak, v spodnji polovici kijasto odebeljen, enake lilaste oz. vijoline ali
rjavkaste barve kot klobuk, poln, v sredini beta ostanki vijoline koprene kot prekinjeni preni
cikcakasti pasovi rjave barve, je vlaknato nakosmien.
MESO: rumeno rjavo, v spodnjem delu beta rumeno, v klobuku nekoliko vijoliasto, ima
neprijeten vonj po karbidu ali acetilenu, je grenko trpkega okusa.
RASTIE: raste v glavnem v iglastem gozdu in tudi v meanem gozdu, v istem asu kot
ciganki (Rozites caperata), pozno poleti in jeseni. as rasti: -VIII-IX-XUPORABNOST: strupena, povzroa prebavne motnje.
44
29.
rna trobenta (Craterellus cornucopioides)
Avtor posnetka: Sabina Mali
ZNAILNOST: ima znailno trobljasto obliko, tako da klobuek postopoma prehaja v vse bolj
ozek bet, ki se tanja proti dniu, v deju je vsa rna, suha pa je sivo rjavkastih odtekov.
KLOBUK: 2-8 cm irok, trobljast, na osredju ima luknjo vse do dnia beta, suh je rjavkast,
sivkast, gladek ali drobno luskat, s podvihanim in nakodranim robom, moker postane rn.
TROSOVNICA: pepelno siva, sprva gladka, v starosti pa nekoliko podolno nagubana, sivo
rjavkasta, v deju rnikasta, skoraj enakomerno prehaja v bet.
BET: 2-6 cm visok, debel 5-15 mm, izgleda kot obrnjeni stoec, od dnia se polagoma iri in
prehaja v klobuk, gladek, temneji od trosovnice, star je podolno rahlo zguban.
MESO: sivo, rnikasto, tanko, nekoliko ilavo, prijetnega vonja in okusa.
RASTIE: raste na gozdnih tleh pod listavci, skupinsko, vasih v opih, pozno poleti in jeseni,
dokaj pogosto. as rasti: -VIII-IX-XUPORABNOST: uitna, dobra, vsestranska, najbolja je za dodatek raznim mesnim jedem,
primerna je tudi za suenje.
45
30.
Lijasta trobenta (Craterellus tubaeformis)
Avtor posnetka: Gregor Klari
ZNAILNOST: ima lijast, rumeno rjav klobuk, sivkasto, letviasto trosovnico in dolg rumen in
votel bet, raste pa posamino ali v skupinah pod iglavci do pozne jeseni.
KLOBUK: 2-5 cm, sprva izboen, kmalu zravnan, na osredju mono udrt in star z luknjo, ki se
nadaljuje v bet, sivkasto rumen, okrasto rjav, gladek in proti obrobju zelo tanek.
TROSOVNICA: letvice so okrasto sivkaste, sivo poprhnjene, debele, redke, proti robu viliasto
razcepljene, tako kot pri ostalih lisikah in potekajo nekoliko po betu navzdol.
BET: 3-7 x 0.3-0.6 cm, valjast, vasih naguban, stisnjen, votel, gladek, rumen, proti dniu
svetleji in v dniu bel, vekrat je proti dniu polagoma iri.
MESO: belo, rumenkasto, tanko in prono, brez posebnega vonja in ima prijeten okus.
RASTIE: na gozdnih tleh, v meanih gozdovih, zlasti pod iglavci, od poletja pa vse do pozne
jeseni, precej pogosto. as rasti: -VI-VII-VIII-IX-X-XIUPORABNOST: uitna, dobra, vsestranska, za razline jedi, vendar je zaradi tankega mesa manj
izdatna. Pri ienju moramo paziti na razne uelke, ki si najdejo zatoie v betu.
46
31.
Nizka rdeelistka (Entoloma rhodopolium)
ZNAILNOST: je nizke rasti in ibkeja od velike rdeelistke (Entoloma sinuatum) ter ima manji
in sprva grbasti klobuek na dolgem in tanjem betu.
KLOBUK: 4-8 cm, s tankim mesom, grbasto vzboen, kmalu razprt in v sredini nekoliko udrt, sivo
rjavih barv, suh je svetleji in svilasto blee.
TROSOVNICA: listii so najprej beli, iroki in gosti, stari postanejo umazano ronati in so pripeti
na bet.
BET: 5-13 cm visok, debel 5-15 mm, valjast, proti dniu vasih stanjan, bel, svilast, s sivo
rjavimi odtenki.
MESO: belo, vodeno, prijetnega vonja in okusa.
RASTIE: raste v listnatih gozdovih, v skupinah in posamino, na bogatem substratu pa tudi do
4 gobe zdruene v dniu, kar zavede nabiralce uitnih sivih zajkov, jeseni, je razmeroma
pogosta. as rasti: -IX-XUPORABNOST: strupena in precej nevarna. Povzroa gastrointestinalni sindrom, v njej so
neznani strupi, ki uinkujejo na kri in prebavila. Pol ure po zauitju se pokaejo prva znamenja
zastrupitve z obutkom vroine, krevitim bruhanjem in drisko, kar lahko traja ve kot dva dni.
47
32.
Velika rdeelistka (Entoloma sinuatum)
ZNAILNOST: strupena goba je precej zajetna in sprva polkrona na krepkem betu ter sive
barve, vasih so po tri zdruene v dniu in jih slabi poznavalci gob zamenjajo za zajke.
KLOBUK: 6-15 cm, polkroen, s podvihanim robom, kmalu zravnan, vegast, pogosto iroko
grbast, pepelno siv ali sivo rjav z belimi lisami.
TROSOVNICA: listii so najprej belkasti, pozneje rumeni, so gosti, stari postanejo rdekasti oz.
ronati, ostrinka pa ostane rumena.
BET: 6-12 x 1-2.5 cm, moan, valjast, v dniu zadebeljen, poln, bel ali rahlo rumenkast.
MESO: belo, z vonjem po svei moki, kot ga imajo nekatere uitne rdeelistke, kar nabiralce rado
zavede, brez znailnega okusa.
RASTIE: raste pod listavci na ilovnatih tleh, v skupinah, poleti in jeseni, razmeroma redka. as
rasti: -VII-VIII-IX-XUPORABNOST: strupena, precej nevarna, za otroke lahko usodna! Povzroa gastrointestinalni
sindrom prebavil zaradi neznanih strupov s kratkim inkubacijskim asom.
48
33.
Obrobljena kumica (Galerina marginata)
ZNAILNOST: podobna je mali torovki (Kuehneromyces mutabilis) in je opasto rastoa vrsta

na smrekovih panjih, ki se rada napije vode, ima prosojno nalebkano obrobje, po emer je dobila
ime in tanek vlaknat bet.
KLOBUK: 2-5 cm, vzboen, nato plosko zravnan z grbico na temenu, okrasto do oranno rjavih
barv, meso je tanko in v vlanem vremenu na obrobju prosojno nalebkano.
TROSOVNICA: listii so sprva svetli, kasneje rjavkasti, gosti, pripeti na bet ali pa potekajo
nekoliko po betu navzdol.
BET: 2-7 cm visok, debel 2-6 mm, valjast, vlaknat do prilegajoe se luskast, okrasto rjav in proti
dniu temno rjav, okrast do rjav obroek je koast in rad odpade.
MESO: vodeno svetlo rjavkasto, z okusom in vonjem po moki.
RASTIE: raste na starih, preperelih smrekovih panjih v iglastih gozdovih, vasih tudi na
listnatem drevju, predvsem na topolih, opasto, redko posamino, poleti in predvsem v jesenskih
mesecih, pogosta. as rasti: -VI-VII-VIII-IX-XUPORABNOST: smrtno strupena. Povzroa amatinski (faloidni) sindrom, ki zastrupi jetra in ima
dolg inkubacijski as.
49
34.
Veliki slinar (Gomphidius glutinosus)
ZNAILNOST: ime je dobil po mono slinastem oz. sluzavem klobuku in betu, tako da je mlada
goba vsa prekrita s slinasto prevleko, ki jo lahko z noem odstranimo. Trosi so sajasto rni, listii
pa debeli in razmaknjeni, bel bet pa je v dniu mono rumen.
KLOBUK: 5-12 cm, sprva polkroen, izboen, slinava prevleka pokriva klobuk in se preko roba
spua na bet, kmalu se klobuk razpre, slinasta prevleka pa pretrga, sivo modrikasta povrina pri
starih gobah porjavi, osredje klobuka pa postane precej udrto.
TROSOVNICA: listii so najprej beli, z dozorevanjem trosov pa postajajo vse bolj temni, so
debeli, mono razmaknjeni in potekajo dale po betu navzdol, zaradi rnikastih trosov pa so stari
temno sivi.
BET: 6-10 x 1-2 cm, valjast, poln, proti dniu nekoliko iri, vlaknat, bel, prevleen s sluzjo,
dnie pa ima mono rumeno.
MESO: belo, pod koico klobuka rjavkasto, v dniu beta rumeno, debelo, neno, brez
posebnega vonja in okusa.
RASTIE: raste skupinsko pod iglavci, najraje v mahu pod mladimi smrekami, poleti in jeseni,
ponekod dokaj pogosto. as rasti: -VII-VIII-IX-XUPORABNOST: uitna, zelo dobra goba, primerna za najrazlineje jedi, dokler je e mlada,
stare gobe postanejo premehke. Sluzavo koo odstranimo.
50
35.
Vitki korenovec (Gymnopus dryophilus)
ZNAILNOST: najvekrat najdemo na listju cele vrste opasto rastoih gobic, ki imajo visok,
rjavkast bet, zelo goste belkaste listie in okrasto rjavkast klobuek. Obstaja ve razlikov.
KLOBUK: 2-5 cm, sprva izboen, nato zravnan in nekoliko udrt na osredju, gladek, vodenast (pri
leborobnem razliku (Collybia var. aquosa?) prosojno nalebkan), okrasto rjavih odtenkov, suh
je svetleji.
TROSOVNICA: beli listii so gosti in ozki, zaokroeno ali ravno pripeti na bet, z vmesnimi listii, ki
beta ne dosegajo.
BET: 4-8 x 0.4-0.6 cm, valjast, vitek, poln, nato zvotljen, zmeraj upognjen in proti dniu nekoliko
debeleji, gladek, svetlo rjav, proti vrhu svetleji in precej ilav.
MESO: belo, vodenasto, nekoliko ilavo, prijetnega vonja in okusa.
RASTIE: v gozdovih, ob poteh, na starem leeem listju, najve pomladi, pa tudi kasneje, v
jeseni, pogosta. as rasti: -V-VI-VII-VIII-IX-XUPORABNOST: uitna, zaradi ilavosti manj vredna, primerna za meanje z drugimi gobami.
51
36.
Pomladanski hrek (Gyromitra esculenta)
ZNAILNOST: na tleh ga opazimo kot nenavadno zgubano in kepasto tvorbo, podobno

moganskim zavojem, nepravilnih oblik in rjave barve. Ima vodeno, voskasto meso, z znailnim
spermatinim vonjem.
KLOBUK: 6-12 cm, nepravilno oblikovana kepa, mono zgubane povrine, svetlo ali temno rjave
barve, notranjost je svetleja, svetlo okrasta, rob pa je podvihan in priraen na bet.
TROSOVNICA: je na zunanji rjavi povrini zavojev sestavljena iz askov ali meikov, to so trosne
vreke, kjer zorijo trosi.
BET: do 3 cm visok, irok do 3 cm, nepravilen, razlinih velikosti in oblik, vasih je valjast,
obiajno votel, bolj ali manj gladek, belkast, okrast, ali pa rahlo rdekast.
MESO: voskasto, vodeno, tanko, z monim spermatinim vonjem in prijetnim okusom, surovo
meso zaradi strupenosti ni vredno poskuati.
RASTIE: v gozdovih, sadovnjakih, na ozarah, pogosto ob torih ali koreninah iglavcev, na
golih tleh in v travi, od zgodnje pomladi do zaetka poletja, razmeroma pogostno. as rasti: -IVV-VIUPORABNOST: surov je SMRTNO STRUPEN! Prekuhanega z odlito vodo ponekod e vedno
uivajo, kljub tevilnim smrtnim primerom v preteklosti. Vsebuje smrtno nevarno snov giromitrin.
Nikakor ni priporoljiv, eprav se odlije voda, v kateri so se kuhale gobe. Goba je na Rdeem
seznamu gliv!
52
37.
Redkviasta medlenka (Hebeloma sinapizans)
ZNAILNOST: je svojevrstna goba s sprva podvihanim robom, ki se kasneje ostro odpre in se

obrne navzgor, na prerezu meso klobuka visi v votel bet v obliki kapnika, ime pa je dobila po
redkviastem vonju.
KLOBUK: 7-12 cm, v sredini mesnat, s tankim obrobjem in nekoliko dvignjenim temenom, rob
oster, povrina je gladka in zbledelih okrasto rjavih odtenkov.
TROSOVNICA: listii so gosti in sprva bledi, pri starih gobah pa rjavo potemnijo in so prosti pri
betu.
BET: 5-10 cm visok, debel 8-15 mm, valjast, v dniu odebeljen in se star zvotli, povrina je
bleda, vlaknata in proti vrhu luskata.
MESO: bledo, nekoliko greni in ima moan vonj po redkvici.
RASTIE: raste pod razlinim drevjem, v skupinah ali kolobarjih, od poznega poletja do pozne
jeseni. as rasti: -VIII-IX-X-XIUPORABNOST: strupena, a ni posebno nevarna, povzroa gastrointestinalni sindrom zastrupitev prebavil, tudi prekuhana je kodljiva.
53
38.
Rumeni jeek (Hydnum repandum)
ZNAILNOST: spoznamo ga po rumeno ronatem, nepravilnem klobuku, ki ima na spodnji strani

igliasto trosovnico, katera se polagoma spua nekoliko po betu navzdol.
KLOBUK: 5-15 cm, sprva izboen, mesnat, nato se zravna, z valovitom obrobjem, nepravilno
okrogel, s stranskim betom, gladek, grbast ali gubast, ametasto poprhnjen, rumenkast ali
rdekasto rjavkast, vasih zelo svetel in ima dolgo podvihan rob.
TROSOVNICA: je sestavljena iz iglic, ki so najprej belkaste, kasneje porumenijo, so zelo krhke in
postopoma potekajo po betu navzdol, iglice so najve 5 mm dolge in proti betu kraje.
BET: 5-8 x 1-3 cm, obiajno debel, stranski, nepravilnih oblik, vasih valjast, gladek, bel, kasneje
pa postane enake barve kot klobuk, e zlasti, e ga veliko otipavamo.
MESO: belo, debelo, na prerezu porumeni, trdo, vendar krhko, staro postane rjavo, brez
posebnega vonja in bolj ali manj grenko.
RASTIE: raste v gozdovih, od poznega poletja do zime, v skupinah ali v vrstah, zelo pogosto.
as rasti: -VIII-IX-X-XIUPORABNOST: uiten, primeren kot dodatek raznim jedem, potrebno je odstraniti iglice in ga
dolgo kuhati. Za samostojne gobje jedi je obiajno preve grenak.
54
39.
Velika vlanica (Hygrocybe punicea)
ZNAILNOST: je zelo lepa in velika goba, ki raste v istem okolju, na negnojenih hribovskih
travnikih in v alpskem svetu.
KLOBUK: do 10 cm irok in tudi ve, velik, zelo mesnat, sprva zvonasto stoast, pozneje se
razpre, na robu je razcepljen oz. razpokan, povrina je enjevo ali krvavo rdea, sprva mastna,
nato se osui in postane rumena, z gladko in svetleo povrino.
TROSOVNICA: listii so rumenkasti, oranni ali rdei, precej iroki in debeli, razmaknjeni,
trebuasti in imajo proti robu vmesne listie, ki so kratki in gosteji.
BET: do 10 cm visok in do 1.5 cm debel, valjast, sprva poln, pozneje se izvotli in je vzdolno
vlaknat ter rde, dnie je belo in zailjeno.
MESO: v sredini belo, brez posebnega vonja in dobrega okusa.
RASTIE: raste na hribovskih travnikih, v mahu in travi, skupinsko, pogosta v alpskem svetu,
jeseni. as rasti: -IX-X-XIUPORABNOST: uitna, okusna, pri kuhanju in peenju se izloa iz gob rumen pigment. Goba je
na Rdeem seznamu gliv!
55
40.
Bela polevka (Hygrophorus eburneus)
ZNAILNOST: spada med manje, belo okraste polevke, ki imajo klobuek in bet mono sluzav,
spoznamo jo po rahlo neprijetnem vonju, dnie beta pa z lugom (KOH 30 %) reagira mesnato
rdee do oranne barve.
KLOBUK: 3-6 cm, sprva zvonasto izboen, s podvitim robom, kasneje je zravnan, s iroko grbo,
gladek, mono sluzav, bel, star je v osredju rahlo okrast.
TROSOVNICA: listii so beli, redki, debeli, malo obrnjeni po betu navzdol ali ravno pripeti, zaradi
vmesnih listiev so proti robu gosteji.
BET: 4-8 cm visok, debel 3-8 mm, valjast, poln, ukrivljen, v dniu tanji, bel, gladek, mazav, proti
listiem zrnat, star rahlo porumeni.
MESO: belo, trdo, krhko in lomljivo, nekoliko neprijetnega vonja in prijetnega okusa. Z lugom se
dnie obarva rdekasto oranno.
RASTIE: v meanih gozdovih, pod bukvami na listju, skupinsko, v jesenskem asu,
razmeroma pogosto. as rasti: -IX-X-XIUPORABNOST: uitna, dobra, primerna za meanje z drugimi gobami in za najrazlineje gobje
jedi.
56
41.
Zajetna polevka (Hygrophorus russula)
ZNAILNOST: je najveja med polevkami, precej zajetna in debelo mesnata, na klobuku in po

listiih pa je rdekasto lisasta kot pokropljena, raste v vrstah in lokih, ponekod v velikih koliinah.
KLOBUK: 5-15 cm, najprej polkroen, nato zravnan, toda rob je e vedno mono podvihan,
obrobje vegasto, pri starih gobah se nekoliko dvigne, povrina je gladka, osredje pa rahlo luskato,
dominirajo vinsko rdei odtenki s temnejimi lisami, koico lahko olupimo.
TROSOVNICA: listii so beli, kmalu smetanove barve, ronato okropljeni, redki, debeli in
priraeni na bet.
BET: 4-8 x 1-2 cm, valjast, pogosto zelo kratek in debel, poln, proti dniu je polagoma tanji,
belkast in prav tako rdekasto pikast.
MESO: belo, debelo, neno, nekoliko rdei, redko rahlo grenee, prijetnega vonja in bolj ali manj
prijetnega okusa.
RASTIE: raste v kolobarjih ali lokih, zlasti pod hrasti in kostanji, v jesenskem asu, vasih
masovno, v nekaterih letih pa manj. as rasti: -IX-X-XIUPORABNOST: uitna, zelo dobra, e ne greni, primerna za razline jedi in za konzerviranje.
57
42.
Navadna veplenjaa (Hypholoma fasciculare)
ZNAILNOST: podobna je veini torovk, ki opasto rastejo na lesu, s plosko vzboenimi

klobuki vepleno rumenih barv, na tankih, votlih in ukrivljenih betih, ki so tesno zdrueni v
dniih.
KLOBUK: 2-5 cm, sprva podvihan, polkroen, kmalu sploen, topo grbast, gladek, vepleno
rumene barve, z rjavim temenom in tankim robom.
TROSOVNICA: listii so najprej vepleno rumeni, nato postanejo olivno okrasti, rumeno zeleni in
rjavi, so zelo gosti in ozki ter priraeni na bet.
BET: 3-8 cm visok, debel 3-5 mm, valjast, ukrivljen, citronasto rumen in proti dniu oranen,
blizu listiev so vidni ostanki veluma.
MESO: rumeno, neprijetnega vonja in zelo grenkega okusa.
RASTIE: raste na torih iglavcev in listavcev, v velikih opih, od zgodnje pomladi do pozne
jeseni. as rasti: -III-IV-V-VI-VII-VIII-IX-X-XIUPORABNOST: strupena in nevarna, povzroa gastrointestinalni sindrom - neznani strupi
uinkujejo na prebavila in jetra, s kratkim ali srednje dolgim inkubacijskim asom.
58
43.
Mala torovka (Kuehneromyces mutabilis)
ZNAILNOST: raste opasto na listnatem in iglastem drevju, ima gladek, vodenast klobuek,
razmeroma trden obroek na betu, pod njim pa luskice do temnorjavega dnia.
KLOBUK: 4-7 cm, sprva izboen, s podvihanim robom, kasneje zravnan, gladek, rumeno okrast,
rjavkast, z vodo napito obrobje je temneje, na soncu razpoka in je temneji na osredju.
TROSOVNICA: listii so sprva skoraj beli, kmalu postanejo rjavkasti, stari so cimetasto rjavi,
precej gosti in pripeti na bet.
BET: 5-10 cm visok, debel 4-6 mm, valjast, ukrivljen, kmalu votel, enake barve kot klobuk, pod
razmeroma obstojnim obrokom ima rjave luskice, proti dniu je vse bolj temen, rjav, v starosti
pa rnikast.
MESO: belkasto, v betu ilavo in teko prebavljivo, prijetnega vonja in okusa.
RASTIE: raste kopuasto na lesu listavcev in iglavcev, od pomladi do zime, precej pogosta.
Mona je tudi umetna gojitev. as rasti: -IV-V-VI-VII-VIII-IX-X-XI-XIIUPORABNOST: uitna, vsestranska, zelo okusna goba, zlasti za riote, vendar beti niso
uporabni, kot pri veini gob, ki rastejo na lesu.
59
44.
Vijoliasta bledivka (Laccaria amethystina)
ZNAILNOST: zlahka jo bomo spoznali po intenzivno vijoliasti barvi, dokler je e mlada, stare in
suhe gobe pa e znatno obledijo in posivijo, ima zelo redke listie in ilavo meso.
KLOBUK: 1-5 cm, najprej izboen s podvitim robom, kmalu je ravno razprt, v osredju nekoliko
udrt, povrina je gladka, vijoliasta, pri starih gobah belkasta in ima topo obrobje.
TROSOVNICA: listii so vijoliasti, redki, iroki in debeli, pripeti na bet, goba ima tudi vmesne
listie, ki beta ne dosegajo.
BET: 4-10 cm visok, debel 4-7 mm, valjast, poln, ukrivljen, ilav, proen, vlaknat in enake barve
kot klobuk, vasih vlakna odstopajo od povrine, da izgleda luskat.
MESO: vijoliasto, ilavo, prijetnega vonja in okusa.
RASTIE: raste v gozdovih pod listavci in iglavci, od poletja do pozne jeseni, v velikih skupinah,
zelo pogosto. as rasti: -VI-VII-VIII-IX-XUPORABNOST: uitna, zelo okusna goba, al pa izredno teko prebavljiva, moramo jo drobno
narezati, primerna je kot dodatek drugim jedem. Zaradi ilavosti bet ni uporaben.
60
45.
Uitna sirovka (Lactarius deliciosus)
ZNAILNOST: je bledo oranno okrastih odtenkov, redko pozeleni in je najveja med sirovkami,
ki so mlenice, pri katerih se iz ran izceja oranno rde mleek, ima pa tudi jamiasto lisast bet.
KLOBUK: 5-12 cm, sprva je na temenu raven in ima mono podvihan rob, z razpiranjem klobuka
pa postaja osredje vse bolj udrto, povrina je gladka, svetlo oranna, okrasta, s temnejimi
kolobarji, redko pa se tu in tam pokae kakna zelenkasta lisa.
TROSOVNICA: listii so podobne barve kot klobuk, na ranjenih mestih komaj kje pozelenijo, so
precej gosti, pritrjeni na bet, e bolj pa se zgostijo proti robu klobuka zaradi vmesnih listiev.
BET: 3-6 x 1-2 cm, valjast, kmalu votel, vasih v dniu oji, enakomerno debel in raven, svetlo
oranen, pokrit s temnejimi jamiastimi lisami in proti listiem je belo poprhnjen.
MESO: belkasto, bledo okrasto, na prerezu postane takoj oranno zaradi mleka, ki na zraku
sasoma obledi in ne spremeni barve, je rahlo trpkega okusa in ima prijeten vonj.
RASTIE: raste skupinsko, obiajno na obronkih borovih gozdov, v mahu in travi, pozno poleti
in jeseni, pogosto. as rasti: -VIII-IX-X-XIUPORABNOST: uitna tudi presna, najokusneja med sirovkami, primerna za razline jedi, toda
ni primerna za zamrzovanje.
61
46.
Kosmata mlenica (Lactarius torminosus)
ZNAILNOST: imenovana je po kosmatem robu klobuka, sprva je mono podvihana in

potlaena, hitro tudi z udrtim osredjem, spoznamo pa jo po polstenem in kolobarastem klobuku
ter po belem pekoem mleku.
KLOBUK: 5-12 cm, vzboen, z mono podvihanim kosmatim robom, kolobarast, mesnato
rdekastih barv, star in razprt zbledi in ima mono udrto osredje.
TROSOVNICA: listii so beli, gosti, trdi in z vmesnimi listii, pripeti so na bet, pri starih gobah pa
se obrne ostrinka navzdol po betu, listii sasoma postajajo mesnato rdekasti.
BET: 2-6 x 1-2 cm, valjast, proti listiem nekoliko iri, poprhnjen, belkast do mesnato rdeih
barv.
MESO: belo, trdo, z vonjem po sadju, neprijetnega in ostrega okusa, na prerezu izloa bel in
peko mleek.
RASTIE: raste na robu gozda pod brezami, poleti in pozno jeseni, zelo pogosta. as rasti: VII-VIII-IX-X-XIUPORABNOST: strupena, ni nevarna, povzroa gastrointestinalni sindrom - zastrupitev prebavil.
koduje tudi prekuhana.
62
47.
Sona mlenica (Lactarius volemus)
ZNAILNOST: ima oranno rumen klobuk in bet, na prerezu pa izloa soen bel in lepljiv mleek,
ki na rokah pua rjave lise in ima moan vonj po ribah ali trimetilaminu.
KLOBUK: 5-12 cm, sprva izboen, podvit, z ravnim temenom, kmalu je na osredju rahlo udrt, nato
se povsem razpre, gladek, oranno rumen, osredje je rahlo temneje, star pa zbledi.
TROSOVNICA: listii so najprej bledo okrasti, nato bledo oranni, so razmeroma gosti, priraeni
na bet, pri starih gobah potekajo nekoliko po betu navzdol, ranjeni pa izloajo obilen bel mleek.
BET: 6-10 x 1-2 cm, valjast, vretenast, vasih ukrivljen, poln, trd, gladek, enake barve kot klobuk,
rahlo poprhnjen, na ranjenih mestih mono soi in pua rjave lise.
MESO: v zaetku svetlo okrasto, belkasto, staro je rjavkasto, trdo, gladko se prelomi, obilen
mleek je sprva bel, nato porjavi, milega okusa in monega vonja po ribah.
RASTIE: raste pod listavci in iglavci, skupinsko, od poletja do pozne jeseni, precej pogosto.
as rasti: -VII-VIII-IX-X-XIUPORABNOST: uitna tudi presna, najbolja je peena na aru, z njo lahko spremenimo okus
tudi drugim gobam, vendar vsak ne prenaa njenega vonja. Ni za globoko zamrzovanje!
63
48.
Trepetlikov turek (Leccinum aurantiacum)
ZNAILNOST: podoben je vsem turkom, koica je dalja od mesa v klobuku, luskice na betu so
rjave, znailno pa je rastie pod trepetlikami.
KLOBUK: 6-15 cm, najprej okrogel oz. polkroglast, nato izboen in blazinast, oranen ali openo
rjav, koica gre prek roba.
TROSOVNICA: je sestavljena iz cevk in je belkasta, luknjice so drobne, okrogle in sive.
BET: 8-20 x 1-2.5 cm, valjast, poln, moan, belkast, sprva pokrit z belimi luskicami, ki kasneje
postanejo rahlo rjavkaste in ele pri zelo starih gobah so vriki lusk nekoliko rnikasti.
MESO: belo, na prerezu sprva rahlo lilasto, kasneje pa rni, prijetnega okusa in vonja.
RASTIE: raste samo pod trepetlikami, poleti in do pozne jeseni, pogost. as rasti: -VI-VII-VIIIIX-X-XIUPORABNOST: uitna; surova povzroa sindrom surovih gob - zastrupitev prebavil. Kuhan je
uiten in okusen, kot vsi turki in dedki.
64
49.
Gabrov ded (Leccinum pseudoscabrum)
ZNAILNOST: spoznamo ga po drobno zgubanem, okrasto rjavem klobuku, po mesu, ki na

zraku mono porni in po tipinem rastiu pod gabri, najraje pa uspeva na gozdnih obronkih v
travi.
KLOBUK: 3-12 cm, sprva polkroen, nato stoasto izboen, vse bolj sploen, vendar ni
blazinast, ostane rahlo stoast, povrina je hrapavo nagubana, okrasta, rjavkasta, pri starih
gobah svetleja, v sunem obdobju pa rada razpoka.
TROSOVNICA: luknjiasta trosovnica je najprej belkasta, kasneje rumeno sivkasta, cevke so
tanke, dolge, pri betu skoraj proste, luknjice na pritisnjenih mestih potemnijo.
BET: 7-15 x 1-2 cm, valjast, poln, trd, proti dniu je polagoma malo iri, belkast, sivkast, okrast,
hrapavo luskat, pri starih gobah postanejo luskice rnikaste.
MESO: belkasto, na zraku sprva rahlo ronato, nato posivi, porni, staro je mehko, prijetnega
vonja in okusa.
RASTIE: raste skupinsko pod gabri, na robu gozda v travi, od poletja do pozne jeseni, zelo
pogosto. as rasti: -VII-VIII-IX-X-XIUPORABNOST: uitna, dobra dokler gobe niso preve mehke. e jih nareemo v vrelo slano
vodo, ne pornijo.
65
50.
Smrdljivi deniek (Lepiota cristata)
ZNAILNOST: podoben je pomanjanemu deniku, le da je gobica zelo majhna in s tankim

betom ter krhkim minljivim obrokom, poimenovana pa je po neprijetnem vonju.
KLOBUK: 2-5 cm, svetel, z rjavo grbico na temenu, proti robu pa povrina razpoka v manje in
redkeje luskice na beli podlagi.
TROSOVNICA: listii so beli ali rahlo rumenkasti, gosti, iroki, ob betu prosti, ostrinke listiev pa
so kosmiaste (dobro vidne z lupo).
BET: 5-6 cm visok, debel 3-5 mm, valjast, enakomerno debel, bel do rahlo mesnato ronate
barve, krhek koasti obroek rad odpade.
MESO: belo, vonj podoben strupenim krompirjevkam, pri starih gobicah zoprn in zelo vsiljiv oz.
neprijeten, neznailnega okusa.
RASTIE: raste v gozdovih, na travnatem svetu, v parkih, vrtovih, v skupinah, od poletja do
pozne jeseni. Pogosto. as rasti: -V-VI-VII-VIII-IX-X-XIUPORABNOST: smrtno strupena. Povzroa faloidni sindrom - predvsem zastrupitev jeter, z
dolgim inkubacijskim asom.
66
51.
Vijoliasta kolesnica (Lepista nuda)
ZNAILNOST: znailno vijoliasta goba raste pozno jeseni, e po prvih slanah, obiajno v
kolobarjih, v redkem gozdu ali na robu gozda in je vsa bolj ali manj vijoliastih odtenkov, nima pa
koprene, kot nekatere podobne gobe! Obstaja ve razlikov.
KLOBUK: 5-15 cm, najprej izboen, s podvihanim robom, iroko grbast, nato zravnan, z
dvignjenim obrobjem in na osredju udrt, je povsem gladek, vijoliaste barve, star pa porjavi.
TROSOVNICA: listii so vijoliasti ali lilasto sivi, gosti, tanki, zaokroeno priraeni na bet, stari
potekajo nekoliko po betu navzdol, z nohtom jih zlahka loimo od klobuka.
BET: 6-10 x 1-2 cm, valjast, poln, vijoliast, vlaknat ali rahlo luskat, raven, dnie ima odebeljeno,
koprene pa nima!
MESO: bledo vijoliasto, lomljivo, neno, prijetnega okusa in neopredeljivega vonja po diavah.
RASTIE: raste pogosto v redkem iglastem gozdu, na robu gozda v kolobarjih, pozno jeseni,
ve let na istih kolobarjih, pogosto. as rasti: -X-XIUPORABNOST: pogojno uitna, surova kodljiva, sicer pa po toplotni obdelavi zelo okusna,
primerna tudi za vlaganje v kis, ni po vsakem okusu.
67
52.
Betiasta pranica (Lycoperdon perlatum)
ZNAILNOST: je betiaste oblike, po emer je tudi imenovana, glavati del je skoraj okrogel, na
vrhu ima komaj opazno grbico, je vsa bela in pokrita s krhkimi igliastimi bradavicami.
TROSNJAK: 2-5 cm visok, 2-4 cm irok, lahko je tudi veji, je balonasto betiaste oblike, ovojnica
je sprva bela, prekrita z nekoliko vejimi igliastimi bradavicami, okoli katerih so razporejene
manje, polkrone bradavice, pri starih gobah postane povrina okrasto rjavkasta, iglice pa se
hitro okruijo.
TROSOVNICA: izpolnjuje ves glavati del gobe, je najprej bela, z dozorevanjem trosov pa gleba
postaja rumenkasta, olivno zelenkasta in se konno spremeni v rjav trosni prah, ki uhaja skozi
odprtino trosnjaka na vrhu.
BET: 1-4 x 1.5-3 cm, polagoma se iri od dnia navzgor, kjer prehaja v glavati, fertilni del
trosnjaka.
MESO: belo, v betu je ilavo in mehko, gleba je sprva bela, krhka, prijetnega vonja in okusa,
kasneje porumeni in dozori v trose.
RASTIE: raste na gozdnih tleh, skupinsko, od pomladi do pozne jeseni, zelo pogosto. as
rasti: -V-VI-VII-VIII-IX-X-XIUPORABNOST: uitna le mlada, dobra, primerna za najrazlineje jedi, ovojnico in ilav bet je
treba odstraniti.
68
53.
Trdokoni zajek (Lyophyllum loricatum)
ZNAILNOST: rastejo v velikih opih, zdrueni v dniih, klobuki so temno rjavi, vasih skoraj
rni, pokriva jih debela, trda in prona koa, po kateri so imenovani, najdemo pa jih najpogosteje
pod listavci.
KLOBUK: 3-7 cm, sprva polkroen, s podvihanim robom, nato izboen in zravnan, rnikasto rjavih
barv, temno sivih odtenkov, z debelo in ilavo koico na povrini.
TROSOVNICA: listii so sprva beli, nato z okrastimi odtenki, gosti, prirasli na bet ali pa nekoliko
potekajo po betu navzdol in so precej proni.
BET: 5-10 cm visok, debel 6-10 mm, valjast, poln, upognjen, v dniu zraen z drugimi beti,
vlaknat, rjavkasto siv in pri vrhu mokasto bel.
MESO: belo, prono, nekoliko ilavo, brez posebnega vonja, ima pa nekoliko peko okus.
RASTIE: raste na travnatih mestih, ob vznoju listnatega drevja, v velikih opih, pozno poleti in
jeseni, razmeroma pogosto. as rasti: -VIII-IX-X-XIUPORABA: uitna, vsestranska goba. Zelo so okusni, vendar nekoliko teje prebavljivi, primerni
so tudi za vlaganje v kis.
69
54.
Orjaki denik (Macrolepiota procera)
Avtor posnetka: Gregor Klari
ZNAILNOST: med podobno velikimi deniki ga spoznamo po rjavo marogastem betu in po

mesu, ki na ranjenih mestih ne rdei, je pa tudi najveji med deniki in od tod ime orjaki.
KLOBUK: 10-26 cm, sprva jajast, kmalu se polkrono raziri, nato zravna, na temenu pa ostane
topa, rjava grba, ki je skoraj gladka, proti obrobju je pokrit z vse bolj redkimi, rjavimi kosmii ali
luskami, podlaga je svetleja, vlaknata, od roba pa visijo kratki ostanki veluma.
TROSOVNICA: listii so gosti, iroki in debeli proti hrbtu, beli, pri starih gobah postanejo rjavkasti.
BET: 20-40 x 1-2 cm, valjast, votel, proti dniu razirjen, gomoljasto odebeljen, vse do irokega
dvojnega obroka pa pokrit z rjavimi, marogasto razporejenimi luskicami.
MESO: belo, vlaknasto, ilavo zlasti v betu, na zraku ne pordei, vonj in okus ima po lenikih.
RASTIE: raste v gozdovih, zlasti ob robovih v travi, na gozdnih travnikih, pogost, od sredine
poletja pa vse do pozne jeseni. as rasti: -VIII-IX-X-XIUPORABNOST: uiten, okusen.
70
55.
irokolistna velekorenovka (Megacollybia platyphylla)
ZNAILNOST: izboena spominja na itovke (Pluteus), najlaje pa jo je prepoznati po irokih

listiih, po katerih je poimenovana in po debelih, belih rizomorfah v dniu beta.
KLOBUK: 5-15 cm, sprva polkroen, star zravnan, radialno rtast, sivo rjavih barv in je zelo tanko
mesnat.
TROSOVNICA: listii so beli in zelo iroki, razmaknjeni in pri betu izrezani.
BET: 6-10 x 1-1.5 cm, valjast, rtasto vlaknat, belkast, v dniu nekoliko zadebeljen, z zelo
dolgimi rizomorfami pripet na panj, iz katerega goba rpa hrano.
MESO: belo, krhko, neprijetnega vonja in rahlo grenkega okusa.
RASTIE: raste na preperelih drevesnih panjih, na bogatih humoznih tleh, poleti in jeseni,
pogosta. as rasti: -VI-VII-VIII-IX-XUPORABNOST: pogojno uitna, ni nevarna, povzroa gastrointestinalni sindrom - zastrupitev
prebavil. V vejih koliinah koduje tudi prekuhana, kot hrana je neprimerna.
71
56.
Uitni smrek (Morchella esculenta)
ZNAILNOST: raste pomladi, podoben je satju z globokimi udrtinami in med seboj povezanimi
grebeni, ki pa so razlinih velikosti, oblik in barv, zato pa razlikujemo ve razlikov uitnega
smrka, katere nekateri avtorji opisujejo kot samostojne vrste, vsi pa so votli.
KLOBUK: 4-8 cm irok, okrogel, jajast ali podolgovat, z rebrasto in jamiasto povrino, okrasto
ali sivo rjav, vasih skoraj bel ali pa precej temen, rebrasti grebeni so obiajno svetleji.
TROSOVNICA: nahaja se na zunanji povrini klobuka v notranjosti jamic, kot pri veini
zaprtotrosnic (Ascomycetes), je razlinih barv, od belkaste, okraste, sive do rne ali rjave barve.
BET: 3-10 x 0.6-3 cm, razlinih oblik, nekoliko debeleji proti dniu, votel, skoraj gladek, drobno
zrniast, svetleji od klobuka in spominja na vosek.
MESO: belkasto ali voeno okrasto, tanko in neno, prijetnega okusa in z rahlim vonjem po
spermi.
RASTIE: raste ob potokih, rekah in v logih, vasih na travnatih podrojih, pa tudi v gozdovih ali
na vrtovih, samo pomladi, pogosto. as rasti: -IV-VUPORABNOST: pogojno uiten, kuhan ali peen je odlien, vsestransko uporaben in od nekdaj
zelo cenjen.
72
57.
Redkviasta eladica (Mycena pura)
ZNAILNOST: je tankomesnata, skoraj ravno razprta, krhka, vijoliasta ali pa ronata vrsta gob,
ki ima moan vonj po redkvici, po emer je tudi imenovana.
KLOBUK: 2-6 cm irok, sprva zvonast, zelo hitro razprt, s iroko topo grbo, nalebkanim
obrobjem, ravnim robom (pri eladicah rob ni nikoli podvihan), skoraj brez mesa, vijoliast ali
roast in gladek.
TROSOVNICA: listii so bolj bledo obarvani od klobuka, iroki, izrezano pripeti na bet, pri starih
gobah redki in ilasto povezani.
BET: 2-7 cm visok, debel 4-8 mm, valjast, vasih nekoliko sploen, raven, proti dniu polagoma
debeleji, krhek, votel in podobnih barv kot klobuek.
MESO: vodeno, krhko, tanko, neznailnega okusa, ima pa znailen vonj po redkvici.
RASTIE: raste povsod v gozdovih, zelo razirjena, od pomladi do jeseni. as rasti: -V-VI-VIIVIII-IX-XUPORABNOST: strupena, v velikih koliinah nevarna; povzroa muskarinski sindrom zastrupitev ivevja, s kratkim inkubacijskim asom.
73
58.
Navadna esnovka (Mycetinis scorodonius)
ZNAILNOST: ker ima znailen vonj in okus po esnu, ji pravijo tudi esnovka, je majhna gobica
in raste v velikih skupinah.
KLOBUK: do 2 cm irok, sprva je polkroen, nato se izboeno zravna in konno v sredini malo
udre, na osredju je rjav, obrobje je bledo rjavkasto, skoraj belo, vegasto in rahlo grebenasto.
TROSOVNICA: listii so beli ali mesne barve, sprva srednje gosti, nato pa vse bolj redki, iroki in
razmaknjeni ter pripeti na bet.
BET: do 6 cm visok, debel najve 2 mm, kriv, gladek, tanek, valjast, bleee rjav in proti dniu
temneji.
MESO: belo, tanko, koasto v klobuku, ima izrazito moan vonj in okus po esnu.
RASTIE: uspeva v velikih skupinah, na peenih tleh, pod smrekami na iglicah, od poletja do
pozne jeseni, razmeroma pogosto. as rasti: -VI-VII-VIII-IX-X-XIUPORABNOST: uitna, uporabna le za zaimbo, najbolja je posuena ali zmleta in se lahko
dodaja raznim jedem.
74
59.
Oljkov livkar (Omphalotus olearius)
ZNAILNOST: goba sprva spominja na ostrigarje (Pleurotus), ki rastejo kot paraziti na drevesih,
nato postane osredje mono poglobljeno oz. lijasto, tanki listii pa potekajo dale po betu
navzdol. Raste v opih na oljkah in od tod ime.
KLOBUK: 6-12 cm, sprva vzboen, s podvihanim robom, kmalu zravnan, nato vedno bolj udrt na
osredju, star mono lijast, oranno rde ali rjav, svetle, amoniak ga obarva na zeleno.
TROSOVNICA: listii so zlato rumeni, oranni, gosti, ozki in viliasto razdeljeni, potekajo dale po
betu navzdol in pogosto v temi svetijo.
BET: 5-10 x 0.8-1.5 cm, poln, proti dniu oji, oranno rumen ali rjav, vlaknat, ilav in ni
popolnoma gladke povrine.
MESO: oranno rumeno, neenakomemo obarvano, vlaknato in ilavo, brez posebnega okusa in
vonja.
RASTIE: raste najpogosteje na oljkah ali pa na hrastovih in kostanjevih panjih ter koreninah,
napaden les pa ponoi sveti, poleti in jeseni, razmeroma pogost. as rasti: -VII-VIII-IX-XUPORABNOST: strupena. Strupenost je precej huda, povzroa gastrointestinalni sindrom zastrupitev prebavil.
75
60.
Navadna podvihanka (Paxillus involutus)
ZNAILNOST: je mono podvihana, ima ametast klobuk in dale na bet priraene listie, ki na
pritisk v trenutku mono porjavijo. Zelo nevarna goba!
KLOBUK: 4-8 cm, sprva grbasto vzboen, kmalu v osredju vdrt, z izrazito podvihanim robom,
ametast, ob vlanem vremenu pa rahlo mazav, kasneje svetle, olivno rjavkastih barv.
TROSOVNICA: listii so barve lesa, gosti, ilnato povezani in potekajo po betu navzdol, na pritisk
rjavijo in so z lahkoto loljivi od mesa.
BET: 4-5 x 1-2 cm, valjast, poln, proti dniu oji, podobnih barv kot klobuk in na pritisk porjavi.
MESO: najprej rumenkasto, nato rjavo, brez znailnega vonja, pri kuhanju rni in je nekoliko
grenkega okusa.
RASTIE: raste v gozdovih, parkih, na zelenicah pod drevjem, od poletja do pozne jeseni, zelo
pogosta. as rasti: -VIII-IX-X-XIUPORABNOST: smrtno strupena. Zelo nevarna, ker povzroa paksilusni sindrom - zastrupitev
krvi, antigeni in neznani strupi prebavil. Inkubacijski as je neomejen, vendar kratek pri usodni
zauitvi.
76
61.
Bukov ostrigar (Pleurotus ostreatus)
ZNAILNOST: v naravi ga najdemo vedno pozno jeseni ali pozimi, obiajno raste skupinsko na
bukovem lesu, spoznamo pa ga po znailni koljkasti obliki z bolj ali manj stranskim betom.
KLOBUK: 4-10 cm, sprva izboen, kmalu vse bolj koljkaste oblike, s stranskim betom, gladek,
siv do sivo rjav, najprej s podvitim robom, kasneje pa postane obrobje precej valovito.
TROSOVNICA: listii so belkasti, nato smetanove barve, gosti, ozki, potekajo navzdol na bet,
zgoeni so zlasti na obrobju zaradi vmesnih listiev.
BET: 2-6 x 1-2 cm, valjast, poln, vasih zelo kratek ali pa ga skoraj ni, bolj ali manj stranski, proti
dniu tanji, bel, kosmat ali pa tudi gladek.
MESO: belo, trdno, staro precej ilavo, prijetnega vonja in okusa.
RASTIE: raste skupinsko eden nad drugim najraje na bukovih torih, pa tudi na lesu drugega
drevja, umetno ga gojijo tudi na slami, v naravi ga najdemo samo pozno jeseni in pozimi, deloma
tudi spomladi, razmeroma pogosto. as rasti: -X-XI-XII- in -I-II-III-IVUPORABNOST: uitna, vsestranska goba, za uivanje so primerne le mlade gobe, lahko ga
konzerviramo v kisu ali pa shranimo v zmrzovalnik.
77
62.
Navadna ledenka (Pseudohydnum gelatinosum)
ZNAILNOST: je koljkaste oblike, z bolj ali manj izrazitim stranskim betom, z elatinastim
vodenim in prosojnim mesom, s hrapavo povrino klobuka in z igliasto trosovnico.
KLOBUK: 3-6 cm irok, koljkast, s stranskim betom ali brez njega pritrjen na substrat, hrapave
ali navidezno gladke povrine, prekrit z drobnimi laski (do 15 m doline), bel ali rjav in v zaetku
rasti s podvitim robom.
TROSOVNICA: je zgrajena iz kratkih, prosojnih bodic, ki so goste in visijo izpod klobuka, proti
betu so nekoliko kraje, so sivo belkaste.
BET: je stranski, kratek in debel, vasih pa ga sploh ni, klobuki so stransko priraeni na
substrat in nanizani drug nad drugim kot strena opeka.
MESO: belo, sivkasto, z zelenkastim ali modrim odsevom, prosojno, elatinasto tresoe,
prijetnega vonja in okusa, vasih ima okus po toru, na katerem raste oz. po trhlem lesu.
RASTIE: raste na trhlem lesu iglavcev, redko na lesu listnatega drevja, od poletja do pozne
jeseni, razmeroma pogosto. as rasti: -VI-VII-VIII-IX-X-XIUPORABNOST: uitna, dobra, uitna tudi surova, primerna kot solata, prej jo je treba namakati v
kisu.
78
63.
Lepa griva (Ramaria formosa)
ZNAILNOST: je lepa grmiasta in navpino razvejena tvorba, ki jo je laje razloevati od

tevilnih podobnih sorodnic po barvah.
KLOBUK: 7-30 cm visok in do 15 cm irok trosnjak ima irok bel bet, ki se razveji v navpine
ronato okraste vejice, ki se konujejo s citronasto rumenimi vriki, pri starih gobah pa barve
zbledijo.
TROSOVNICA: je na povrini zunanjih vej in bolj ali manj rumena, zgradbo pa je mono
opazovati le pod mikroskopom.
BET: 3-6 cm visok, debel 2.5-6 cm, okat, v dniu bel, navzgor se mono razveji v ronato
rumene vejice.
MESO: belo, na prerezu pogosto postane ronato rjavo, brez posebnega vonja, nekoliko
grenkega okusa.
RASTIE: raste najpogosteje v listnatih gozdovih, od poletja do pozne jeseni, precej pogosta.
as rasti: -VI-VII-VIII-IX-X-XIUPORABNOST: strupena; ni zelo nevarna, povzroa gastrointestinalni sindrom - zastrupitev
prebavil. Pri obutljivih ljudeh koduje tudi prekuhana z odlito vodo.
79
64.
Modrikasta golobica (Russula cyanoxantha)
ZNAILNOST: imenovana je po modrikasto zelenkastem in lisastem klobuku, ki ima bele in

prone listie, bel bet, ki je vasih vijoliasto nadahnjen, je milega okusa, meso pa ne reagira na
elezov sulfat.
KLOBUK: 5-15 cm, najprej izboen, s podvihanim robom, kmalu je na osredju udrt, obrobje se
zravna in pri starih gobah nekoliko dvigne, koica je gladka, v vlanem vremenu lepljiva,
modrikasto vijoliasta ali zelena in se da olupiti na obrobju.
TROSOVNICA: listii so beli in imajo modrikast odsev, so gosti, pripeti na bet, proni in se na
pritisk zlepijo.
BET: 4-10 x 1-3 cm, valjast, poln, v dniu zoen, bel, skoraj gladek ali pa podolno zguban,
vasih je modrikasto ali vijoliasto nadahnjen in dokaj proen.
MESO: belo, pod koico klobuka rahlo ronato, na zraku nekoliko posivi, je precej prono, skoraj
brez vonja, ima pa prijeten okus.
RASTIE: raste skupinsko pod listavci in iglavci, od zaetka poletja pa vse do pozne jeseni,
zelo pogosto. as rasti: -VI-VII-VIII-IX-X-XIUPORABNOST: uitna, odlina, vsestranska, pripravna za najrazlineje jedi in za konzerviranje,
zelo okusna je hitro peena na ploi. Golobicam pred uporabo koico olupimo.
80
65.
Bljuvna golobica (Russula emetica)
ZNAILNOST: sprva je polkrona kot vse golobice, kasneje razprta rdea gobica z belimi listii in
belim betom, ki po uivanju povzroa elodne teave, predvsem bljuvanje in po tem je
poimenovana.
KLOBUK: 3-5 cm, vzboen, nato zravnan z nekoliko udrtim osredjem, rde ali ronat, gladek,
koica je svetlea in lupljiva.
TROSOVNICA: listii so sneno beli z modrikastim nadihom, gosti in pripeti na bet.
BET: 3-6 x 0.6-1 cm, valjast, poln, nato z vatasto sredino, bel in precej lomljiv.
MESO: belo, sono, prijetnega vonja in zelo ostrega oz. pekoega okusa.
RASTIE: raste v gozdovih, predvsem na viinah, na movirskih tleh, od pozne pomladi pa vse
do prvega snega, pogosta. as rasti: -V-VI-VII-VIII-IX-X-XI-XIIUPORABNOST: strupena; ni zelo nevarna, povzroa gastrointestinalni sindrom - zastrupitev
prebavil, koduje tudi prekuhana.
81
66.
Uitna golobica (Russula vesca)
ZNAILNOST: je srednje velika vrsta, klobuk ima mesnato rdekaste in rjavkaste odtenke, na
pritisk rjavi zlasti na betu, je milega, prijetnega okusa in neizrazitega vonja.
KLOBUK: 6-11 cm, najprej polkroen, na osredju je kmalu udrt, ko se popolnoma razpre postane
lijaste oblike, gladek, mesnato rdekast, na obrobju svetleji in star nekoliko nalebkan, koica je
lupljiva na obrobju.
TROSOVNICA: listii so beli, pripeti na bet ali pa potekajo malo po betu navzdol, pri starih gobah
porjavijo oziroma so rjavo lisasti, razmeroma gosti, tu in tam viliasto razcepljeni.
BET: 2-8 x 1-2 cm, valjast, poln, obiajno proti dniu zoen, bel, gladek ali rahlo gubast, na
pritisnjenih mestih porumeni in nato porjavi.
MESO: belo, nekoliko porjavi, zlasti v betu, brez posebnega vonja, okus je prijeten in nekoliko po
lenikih. Z elezovim sulfatom reagira ronato oranno.
RASTIE: raste skupinsko ali posamino pod listavci in iglavci, od zgodnjega poletja do pozne
jeseni, razmeroma pogosto. as rasti: -VI-VII-VIII-IX-X-XIUPORABNOST: uitna, odlina, vsestranska, tako kot veina golobic, ki so milega okusa.
82
67.
Zelenkasta golobica (Russula virescens)
ZNAILNOST: zaradi zelenkastega in razpokanega klobuka, po katerem je poimenovana, jo

zlahka doloimo, je precej debelo mesnata, trda in z belimi listii, ima bel bet in je milega,
prijetnega okusa.
KLOBUK: 5-15 cm, sprva polkroen, kmalu postane raven in nekoliko udrt na temenu, modrikasto
zelen, z znailno razpokano povrino, razprt ima nalebkano obrobje, iz katerega koico z
lahkoto olupimo.
TROSOVNICA: listii so beli in precej gosti, iroki, srednje debeli, ponekod viliasto razcepljeni,
vasih ilnato povezani, krhki, pripeti na bet, stari so pogosto rjavo lisasti.
BET: 2-9 x 1.5-3 cm, valjast, poln, raven, vasih proti dniu nekoliko oji, gubast, skoraj gladek,
bel in poprhnjen, star pa postane pogosto rjavo lisast.
MESO: belo, trdo, krhko, vasih z ronatim odtenkom, prijetnega vonja in okusa. Z elezovim
sulfatom reagira ronato ali ronato rjavo.
RASTIE: raste posamino ali v malih skupinah pod listavci in iglavci, od zaetka poletja do
pozne jeseni, razmeroma pogosto. as rasti: -VI-VII-VIII-IX-X-XIUPORABNOST: uitna, odlina, primerna je za najrazlineje jedi in za konzerviranje, okusna je
tudi presna ali hitro peena na aru.
83
68.
Navadna trdokonica (Scleroderma citrinum)
ZNAILNOST: je okrogla in grobo hrapava gmota, ki se v starosti na vrhu odpre, skozi odprtino
pa uhajajo trosi, poimenovana je po trdi koi ovojnice.
KLOBUK: 3-10 cm irok in kroglast trosnjak je vasih podolgovat ali rahlo sploen, z grobo
razpokano rumeno rjavo povrino, odprtina, skozi katero uhajajo trosi, nikoli zvezdasto ne
razpoka, ovojnica je debela in trda.
TROSOVNICA: sprva je bleda kot debela ovojnica, ko pa zano trosi dozorevati, postaja
vijoliasto rna, zreli trosi pa na koncu uhajajo skozi odprtino na vrhu trosnjaka.
BET: ni izoblikovan, trosnjak je povezan s podgobjem z rizomorfami.
MESO: gleba je pri mladi gobi trdna, svetla, kasneje razpade v trosno maso, vijoliasto potemni in
je zelo odbijajoega vonja ter neznailnega okusa.
RASTIE: raste na revnih tleh, v listnatih in iglastih gozdovih, od poletja do pozne jeseni, je
najpogosteja vrsta v rodu krompirjevk. as rasti: -VI-VII-VIII-IX-X-XIUPORABNOST: mlada uitna, stareja neuitna, ni nevarna, povzroa gastrointestinalni sindrom
- zastrupitev prebavil. Za nekatere ljudi je nekodljiva in jo uivajo, dokler je e gleba svetla.
84
69.
Kozjenogi itar (Scutiger pes-caprae)
ZNAILNOST: ima nepravilno koljkasto, pahljaasto obliko, temno rjav, hrapavo luskat klobuk in
velike luknjice z debelimi stenami kratkih cevk, ki se polagoma spuajo po betu navzdol.
KLOBUK: 7-12 cm, koljkast ali pahljaast, z bolj ali manj stranskim betom, najprej izboen, s
podvihanim robom, nato se zravna, v osredju je vasih udrt, star pa ima oster in valovit rob.
Povrina je mono hrapava, luskata, temno rjave barve.
TROSOVNICA: je luknjiasta in bela, kasneje postane rumenkasta, cevke so kratke in imajo zelo
debele sten; zelo iroke, oglate in sploene luknjice pa se polagoma spuajo po betu navzdol.
BET: 2-5 x 1.5-2.5 cm, trebuast ali valjast, navzdol odebljen, stranski ali pa ni povsem v sredini
klobuka, belkast, proti dniu je temneji in rumeno, rjavkasto lisast.
MESO: belo, rumenkasto, trdo, vendar ni ilavo, prijetnega vonja in okusa po lenikih.
RASTIE: raste na gozdnih tleh, pod listnatim in iglastim drevjem, najraje v meanih gozdovih,
posamino ali v skupinah, pogosto raste v jesenskih mesecih. as rasti: -IX-XUPORABNOST: uitna, odlina in vsestranska goba, zelo je vrsta in okusna, hrapavo povrino
klobuka pri ienju odstranimo.
85
70.
Borov glivec (Sparassis crispa)
ZNAILNOST: je svojevrstna grmiasta in s ploatimi vejami mono nakodrana tvorba, podobna

cvetai, ki zajedalsko uspeva na borovih koreninah in dosee do etrt metra viine ali celo ve.
KLOBUK: 10-25 (celo do 40) cm visok in irok trosnjak je zgrajen iz tevilnih ploatih vej, ki
rastejo iz skupnega beta in se proti koncem e bolj sploijo, razirijo ter mono nakodrajo,
povrina kodrastih loput je gladka, bledo okraste barve, robovi pa so ostri in mono vijugasto
nakodrani.
TROSOVNICA: se nahaja na celotni povrini vej in je navidez gladka.
BET: je 2-8 cm debelo mesnata in belkasta kepa, iz katere poganjajo veje, v zemlji pa se
korenasto podaljuje do substrata oziroma do borovega tora.
MESO: belkasto, svetlo okrasto, prono in vlaknato, prijetnega vonja in okusa po orehih.
RASTIE: raste na zemlji ob borovih deblih in koreninah, posamino, redko na poaganih
torih, goba je nevaren koreninski zajedajec, raste poleti in jeseni, razmeroma pogosto. as rasti:
-VIII-IX-XUPORABNOST: uitna, odlina, vsestranska, posebnega okusa, vasih jo je teko oistiti, kadar
je polna prsti in peska.
86
71.
Zelenkasta strninica (Stropharia aeruginosa)
ZNAILNOST: je majhna in mono sluzava zeleno modra goba, ki ima zgoraj nalebljen obroek
in svetleje ostrinke od povrine listiev, raste pa blizu razpadajoega lesa.
KLOBUK: 3-8 cm, zvonast, kmalu razprt, iroko grbast, mono sluzav, z ostanki veluma na
obrobju, intenzivno modrikasto zelen, suh pa obledi in dobi rumenkaste odtenke.
TROSOVNICA: listii so sprva zelenkasti kot klobuek, kmalu pa postanejo vijoliasto sivi do
rnikasto rjavi, zaradi betiastih cistid pa je ostrinka vedno svetleja od povrine listiev.
BET: 4-8 x 0.5-1 cm, valjast, raven, proti vrhu oji, sprva mono zelenkast, kasneje zbledi, sluzav
in pod nalebkanim obrokom vlaknato luskat, star je votel.
MESO: belo, z zelenkastim nadihom, prijetnega okusa, z vonjem po redkvici.
RASTIE: raste na razpadajoem lesu in blizu njega na tleh, bogatih z organskimi odpadki,
posamino in v skupinah, od pomladi do pozne jeseni, pogosto. as rasti: -V-VI-VII-VIII-IX-X-XIUPORABNOST: uitna, dobra, primerna za meanje z drugimi uitnimi vrstami. Sluzavo koico
odstranimo s klobuka.
87
72.
Prona lupljivka (Suillus bovinus)
ZNAILNOST: spoznamo jo po rumenkasto rjavem in gladkem klobuku z lupljivo koico, po

irokih oglatih luknjicah, ki so nekoliko poraene na bet in po mehkem pronem mesu, po
katerem je dobila ime.
KLOBUK: 5-10 cm, najprej polkroen, z mono podvihanim robom, s irjenjem pa postane raven
in ima obiajno valovit rob, vlana povrina je lepljiva, gladka, rumenkasto rjavih odtenkov, v sui
pa se koica blei in se teko lupi.
TROSOVNICA: je luknjiasta, sprva rumena, nato olivno rjava, cevke so kratke, trdno priraene
na meso klobuka, luknjice pa postanejo pri starih gobah zelo iroke in potekajo nekoliko po betu
navzdol.
BET: 4-8 cm visok, debel 5-15 mm, valjast, trd, proen, poln, proti vrhu oji, gladek, enake barve
kot klobuk, brez obroka, v dniu pa so vidni ostanki orannega micelija.
MESO: belkasto, okrasto, z rahlim rdekastim odtenkom, prono, mehko, v betu trdo, prijetnega
vonja in je nekoliko grenee.
RASTIE: raste v velikih skupinah, vasih v opih, pod bori, poleti in v jeseni, zelo pogosto.as
rasti: -VII-VIII-IX-X-XIUPORABNOST: uitna, dokler gobe niso preve mehke, lahko jih meamo z drugimi gobami, v
kisu postanejo rdekaste.
88
73.
Maslena lupljivka (Suillus luteus)
ZNAILNOST: lepa goba raste v bliini borov, zlasti v travi na robu borovega gozda, spoznamo
jo pa po mono sluzavem, bolj ali manj rjavem klobuku in po koastem zastiralcu, ki ima tu in tam
vijoliast odtenek, koico pa lahko zlahka odstranimo s klobuka.
KLOBUK: 4-12 cm, sprva zvonasto izboen, razprt ima obiajno iroko grbo ali pa je tudi
polkroen, star je ploat in blazinast, vedno mono sluzast, gladek, svetlo ali pa temno rjav,
vraeno vlaknat in z lahkoto lupljiv.
TROSOVNICA: luknjiasta, bledo rumena, v starosti olivno rjavkasta, cevke so razmeroma dolge,
priraene na bet, luknjice pa so sprva drobne, kasneje vse bolj iroke in oglate, da lahko trosi
nemoteno odpadajo.
BET: 5-8 x 1-2 cm, valjast, poln, trd, nad belim zastiralcem je rumenkast, pod njim z vijoliastimi
odtenki, star je rjavo lisast, s prilepljenimi ostanki zastiralca.
MESO: belkasto, rumenkasto, neno, staro je mehko in vodeno, prijetnega vonja in okusa, na
zraku ne spreminja barve.
RASTIE: raste pod bori ali na robu borovega gozda v travi, skupinsko, v jesenskem asu, pri
nas zelo pogosto. as rasti: -IX-XUPORABNOST: dobra, pogojno uitna, surove gobe so lahko kodljive, je vsestransko uporabna,
dokler je e mlada. Koico pred uporabo odstranimo.
89
74.
Golobija kolobarnica (Tricholoma columbetta)
ZNAILNOST: klobuk je sneno bel s svetlimi rdekastimi, modrikastimi ali vijoliastimi lisami,
ima tudi bleeo in svilnato vlaknato povrino.
KLOBUK: 5-10 cm, sprva zvonast, nato izboen, pozneje sploen in s iroko grbo na osredju,
sneno bel s svetlimi rdekastimi, modrikastimi ali vijoliastimi lisami, z bleeo in svilnato
radialno vlaknato povrino, koica je lupljiva.
TROSOVNICA: listii so gosti, tanki, sprva ozki, pozneje iroki, ob betu izrezani, s fino
nazobanimi ostrinkami in z vmesnimi listii proti robu.
BET: 5-10 x 1-2 cm, valjast, vasih malo ukrivljen, vitek, bel, pri dnu modrikast, podolno svilasto
vlaknat, poln, pogosto proti dnu iri in povsem spodaj zoen.
MESO: belo, trdo, brez posebnega vonja in okusa, vasih ima rahel okus po moki.
RASTIE: raste v listnatem in iglastem gozdu, posamino ali skupinsko, ob koncu poletja in
jeseni, precej pogosta. as rasti: -VIII-IX-X-XIUPORABNOST: uitna, izdatna in okusna.
90
75.
Pegasta kolobarnica (Tricholoma pardinum)
ZNAILNOST: hitro ostane v spominu zaradi krepke rasti, luskatega oz. pegastega klobuka, po
katerem je dobila ime in zaradi monega beta, ki je mlad blizu listiev oroen.
KLOBUK: 5-15 cm, mesnat, sprva polkroen, z mono podvihanim robom, kasneje zravnan, sivih
barv, s temnejimi luskami, ki so vasih nanizane kot strena opeka.
TROSOVNICA: listii so belkasti, okrasto rumenkasti ali rahlo olivni, naagani, meenako dolgi in
trebuasti, pri betu prosti.
BET: 4-8 x 1-3 cm, poln, vasih trebuasto zadebeljen, belkast ali okrast ter pri mladi gobi blizu
listiev oroen.
MESO: belo, sivkasto, proti dniu in v klobuku tudi rahlo rdekasto rumeno, milega okusa, z
vonjem po moki.
RASTIE: raste pod listavci in iglavci, od poletja do pozne jeseni, pogostna. as rasti: -VIII-IXX-XIUPORABNOST: strupena, povzroa hudo zastrupitev - gastrointestinalni sindrom - neznani strupi
uinkujejo na prebavila z razmeroma hitrim inkubacijskim asom.
91
76.
Zimska kolobarnica (Tricholoma portentosum)
ZNAILNOST: spoznamo jo po lepljivem, vraeno vlaknatem sivem klobuku in po rumeneih

listiih ter betu, raste pa pozno jeseni, tudi po prvih slanah ali prvem snegu.
KLOBUK: 5-10 cm, najprej polkroen, zvonasto izboen in nato zravnan, s iroko grbo ali brez
nje, vlaen lepljiv, vraeno in arkasto vlaknat, rtast, sivih do sivo rumenkastih odtenkov, koo
zlahka olupimo iz klobuka.
TROSOVNICA: listii so sprva beli, nato sivkasti in z rumenkastim odtenkom, so iroki,
razmaknjeni in izrezano pripeti na bet.
BET: 6-12 x 1-2 cm, poln, valjast, rahlo ukrivljen, proti vrhu deloma oji, bel, vlaknat, gladek, star
pogosto z rumenimi odtenki in proti vrhu nekoliko luskat.
MESO: belo, neno, pod koico klobuka sivkasto, prijetnega in milega okusa, z vonjem po moki.
RASTIE: raste pod listavci in iglavci, v meanem gozdu, zlasti pod bori, v velikih skupinah,
pozno jeseni in v zaetku zime, razmeroma pogosto. as rasti: -X-XI-XIIUPORABNOST: uitna, vsestranska, lahko je pripravljena na najrazlineje naine, e posebej
za vlaganje v kis.
92
77.
Pogubna kolobarnica (Tricholoma sciodes)
ZNAILNOST: spominja na zimsko kolobarnico, vendar nima nikjer rumenkastih odtenkov,

temve sivi po betu in listiih ter greni.
KLOBUK: 4-7 cm, grbasto vzboen, nato zravnan, vlaknato arkasto prekrit, sivih barv, vasih z
ronatim ali vijoliastim odtenkom, gladek, le pri starih gobah se vlakenca luskato sprostijo.
TROSOVNICA: listii so sprva beli, kasneje sivkasti, pogosto je ostrinka listiev temneja, so
iroki in izrezano pripeti na bet, pogosto z ronatim nadihom.
BET: 4-7 x 0.7-1.5 cm, valjast, poln, proti dniu rahlo odebeljen, gladek, bel ali sivkasto
nadahnjen.
MESO: belo, sivkasto, neopredeljivega vonja, sprva grenko, kasneje pa postane pekoe.
RASTIE: raste pod bukvami, pa tudi v meanem gozdu na rastiih zimske kolobarnice, v
jesenskih mesecih, pri nas je precej pogosta.
as rasti: -IX-X-XIUPORABNOST: strupena, ni nevarna, povzroa gastrointestinalni sindrom - zastrupitev prebavil.
Tudi prekuhana je lahko kodljiva.
93
78.
Rdekasta trhlenka (Tricholomopsis rutilans)
ZNAILNOST: goba je precej spremenljiva po velikosti in barvi, najlaje pa jo je spoznati po

luskatem rdekastem klobuku, po katerem ima ime in po rastiu na borovih panjih.
KLOBUK: 6-18 cm, pogosto zelo mesnat, sprva polkroglast z rdee vijoliasto povrino, ki pri
nadaljnji rasti razpoka v zrnate luskice, ki so na rumeni podlagi.
TROSOVNICA: listii so rumeni, tanki in gosti ter pripeti na bet.
BET: 6-10 x 1-2 cm, valjast, ukrivljen, rumen in proti dniu krlatno luskat, dnie je rumeno.
MESO: rumeno, nekoliko ilavo, prijetnega vonja in okusa.
RASTIE: raste na borovih koreninah in panjih, od poletja do pozne jeseni, precej pogosta. as
rasti: -VI-VII-VIII-IX-X-XIUPORABNOST: pogojno uitna, surova kodljiva, povzroa sindrom surovih gob - neznani strupi,
ki uinkujejo na prebavila, obutljivim osebam lahko koduje tudi prekuhana.
94
79.
olasti grenivec (Tylopilus felleus)
ZNAILNOST: mono spominja na poletnega gobana (Boletus aestivalis), dokler je e mlad,

kasneje ronata trosovnica mono izstopi, se blazinasto napne, mrea na betu pa je raztegnjena
in mono reliefna. Meso je zelo grenko.
KLOBUK: 5-10 cm, polkroen, kmalu zravnan, na kraju z navzgor obrnjenim robom, mesnat, na
povrini razlinih rjavih barv.
TROSOVNICA: luknjiasta, debela in iz dolgih navpinih cevk, sprva so luknjice popolnoma bele,
z dozorevanjem trosov pa postanejo ronate barve.
BET: 7-14 x 2-4 cm, betiast, podobne barve kot klobuk, povrino pa prepleta mona, rjava in
razpotegnjena mrea.
MESO: belo, na zraku pordi, pod koico klobuka rjavo, ima gobasti vonj, je zelo grenko.
RASTIE: raste v vseh gozdovih, od zgodnjega poletja do pozne jeseni, pogost. as rasti: -VIVII-VIII-IX-XUPORABNOST: neuiten. Strupenost ni huda, povzroa gastrointestinalni sindrom - zastrupitev
prebavil.
95
80.
Zaviti irokolistar (Xerula radicata)
ZNAILNOST: pogosto v gozdu naletimo na gobo, ki ima vdrt sluzast klobuk svetlo rjave ali
rumenkasto rjave barve, pod katerim so iroki listii in ki ima zelo tanek ter dolg bet.
KLOBUK: 2.5-8(10) cm, pri mladi gobi stoasto izboen, pozneje sploen, z malo mesa, v
sredini vleknjen, z nizko grbico, z arkasto nagubano povrino, sluzast, svetlo rjave ali
rumenkasto rjave barve ali celo bel.
TROSOVNICA: listii so beli, zelo iroki, razmaknjeni, ob betu zaokroeni, prosti, prosti rob
listiev je vasih rjav.
BET: 12-15 cm visok, debel 9-11 mm, zelo dolg in tanek, v spodnjem delu vretenasto odebeljen,
bel in rjavo lisast, votel, krhek, gladek, navzdol se podaljuje v dolg korenast podaljek, ki tii v
zemlji.
MESO: belo, tanko, brez znailnega vonja in okusa.
RASTIE: raste v listnatem in meanem gozdu, na trhlih vejah in razpadajoem lesu ali na
zemlji, poleti in jeseni, pogosto.
as rasti: -VI-VII-VIII-IX-X
UPORABNOST: uitna.
96
97

Zacetni Tecaj 2014 2

Uploaded by

Copyright:

Available Formats

You might also like

Zacetni Tecaj 2014 2

Uploaded by

Document Information

Copyright

Available Formats

Share this document

Share or Embed Document

Sharing Options

Did you find this document useful?

Is this content inappropriate?

Copyright:

Available Formats

Zacetni Tecaj 2014 2

Uploaded by

Copyright:

Available Formats

MIKOLOKA ZVEZA SLOVENIJE

ZAETNI TEAJ SPOZNAVANJA GLIV

Posnetek na naslovnici: Ana Ivanovi

4. KODEKS NABIRALCEV IN PROUEVALCEV SAMONIKLIH GLIV MIKOLOKE

6. DOLOANJE (DETERMINACIJA) GLIV .............................................................................. 14

7. KLASIFIKACIJA GLIV ............................................................................................................. 16

8. OPISI GLIV IZ OBVEZNEGA SEZNAMA ............................................................................ 17

20 CLITOCYBE DEALBATA (POBELJENA LIVKA) .............................................................................................36

79 TYLOPILUS FELLEUS (OLASTI GRENIVEC) ...........................................................................................95

Vsak lan mikolokih ali gobarskih drutev ima monost, da postane

2. OBVEZNI SEZNAM GLIV

3. OBNAANJE GOBARJEV V GOZDU

3.1 ZAKON O GOZDOVIH

3.2 PRAVILNIK O VARSTVU GOZDOV

3.3 UREDBA O PREPOVEDI VONJE Z VOZILI V NARAVNEM OKOLJU

3.4 ZAKON O OHRANJANJU NARAVE

3.5 UREDBA O ZAVAROVANIH PROSTO IVEIH VRSTAH GLIV

32. Mitrula paludosa Fr. (1816) (movirska kapica)

34. Pluteus hispidulus (Fr.) Gillet (1876) (opasta itovka)

3.6 RDEI SEZNAM GLIV SLOVENIJE

9. Boletopsis leucomelaena (Pers.) Fayod (1889), rni gobanovec, kategorija

39. Geoglossum cookeanum Nannf. (1942), Puhasti jezik, kategorija ogroenosti: I

99. Russula rhodopoda Zvra (1927), Rdeebetna golobica, kategorija ogroenosti:

4. KODEKS NABIRALCEV IN PROUEVALCEV SAMONIKLIH

Nabiraj glive po zakonskih predpisih (dri se predpisov).

NABIRANJE GOB ZA HRANO

NABIRANJE GLIV ZA PROUEVANJE

Pogosto je potrebno nabiranje gliv v znanstvene namene. Prepoznavanje in

5.1 KAJ JE GLIVA IN KAJ GOBA?

5.2 PREHRANJEVANJE GLIV

Gniloivke (saprofitske glive); hranijo se z odmrlimi ali razpadajoimi organskimi

Soivke (simbiontske glive); ivijo v simbiozi oz. soitju z drugimi organizmi. V

6. DOLOANJE (DETERMINACIJA) GLIV

Prostotrosnice okvirno lahko razdelimo glede na obliko trosovnice.

Trosnjaki s cevasto trosovnico:

Trosnjaki z nelistiasto obliko trosovnic:

Trosnjaki s trebuasto trosovnico:

Nekaj oblik trosovnic na trosnjakih zaprtotrosnic:

7.1 OSNOVNE SKUPINE V KLASIFIKACIJI GLIV

Nadkraljestvo - evkarionti (Eukarya)

Primer klasifikacije za vrsto ametasti goban (Boletus erythropus):

8. OPISI GLIV IZ OBVEZNEGA SEZNAMA

Travniki kukmak (Agaricus campestris)

Avtor posnetka: Ana Ivanovi

Karbolni kukmak (Agaricus xanthodermus)

Avtor posnetka: Anton Poler

Ovji mesnatovec (Albatrellus ovinus)

Avtor posnetka: Slavko erod

Kneja munica (Amanita caesarea)

Avtor posnetka: Slavko erod

Podaljana munica (Amanita excelsa)

Avtor posnetka: Slavko erod

Rdea munica (Amanita muscaria)

Avtor posnetka: Anton Poler

Panterjeva munica (Amanita pantherina)

Avtor posnetka: Ana Ivanovi

Zelena munica (Amanita phalloides)

Avtor posnetka: Slavko erod

Rdekasta munica (Amanita rubescens)