DDD

DEZINFEKCIJA IN STERILIZACIJA
Glede na to, da pravzaprav mi ivimo v svetu mikrobov, sta dezinfekcija in sterilizacija
kljunega pomena v zdravstvu- tako humanem kot veterinarskem. S tema dvema postopkoma
se borimo predvsem proti kunim boleznim, saj te bolezni obvladujemo le z obvladovanjem
mikroorganizmov. To pomeni, da moramo poznati naine zaviranja rasti in razmnoevanja
mikroorganizmov, enakega ali celo vejega pomena pa so postopki za njihovo unievanje.

DEZINFEKCIJA: procesi in postopki, s katerimi uniujemo PATOGENEBOLEZENSKE mikroorganizme. Dezinfekcijo pogosto imenujemo tudi razkuevanje,
razkuilo ali dezinficiens pa je sredstvo, ki ga uporabljamo. Sicer loimo razkuila za ivo
tkivo- imenujemo jih antiseptiki (razkuevanje podroja pred parenteralno aplikacijo zdravil)
in razkuila, s katerimi razkuujemo vse neive stvari. V pogovornem jeziku pa obiajno za
obe vrsti sredstev uporabljamo zgolj besedo razkuilo.
Dezinficiramo hleve, hlevski pribor in opremo, prevozna sredstva; skratka vse predmete, ki
pridejo v stik z ivalmi ali njihovimi izloki.
Dezinficiensi delujejo na razline naine:
Uniijo,ubijejo mikrobe- mikrobicidno delovanje. Loimo:
baktericidno delovanje: uniimo bakterije
virucidno delovanje: uniimo viruse
fungicidno delovanje: uniimo glive

Prepreijo razmnoevanje in razvoj, rast mikrobov- germistatino delovanje. Tudi tu

loimo:
bakteriostatike
virustatike
1

fungistatike

STERILIZACIJA: procesi in postopki, s katerimi uniimo VSE mikroorganizme

(tudi spore). Uporabljamo jo takrat, ko je zahtevana popolna asepsa (kirurke dvorane,
intrumentarij)

VRSTE DEZINFEKCIJE
Glede na namen razlikujemo:
predhodno dezinfekcijo
profilaktino- preventivno dezinfekcijo
sprotno dezinfekcijo
zakljuno dezinfekcijo.
Predhodna dezinfekcija je tista, ki se uporablja pred postopki mehaninega ienja, s
katerim se kot e reeno zane vsak postopek dezinfekcije in sterilizacije. Uporablja se ob
izbruhih hudo nalezljivih bolezni (slinavka in parkljevka, kuge). To pomeni, da se najprej
izvede predhodna dezinfekcija, ele nato sledi mehanino ienje in ponovno celoten
postopek dezinfekcije. Na ta nain se preprei ali vsaj zmanja direkten stik s kunim
materialom.
Namen profilaktine oz. preventivne dezinfekcije je prepreevanje pojava kunih bolezni.
Izvajamo jo preden vhlevimo ivali, ko ivali zapustijo hlev, dezinficiramo transportna
sredstva pred nakladanjem ivali in po konanem transportu
e se kuna bolezen pojavi, je potrebno preventivno razkuiti vse, kar bi lahko prenaalo
kune klice iz okuenih ivali na zdrave.
Preventivno dezinfekcijo obiajno izvajamo v vsakem hlevu obiajno dvakrat letno (ne glede
na to, ali se je kuna bolezen pojavila ali ne). Izvajamo jo spomladi, ko gredo ivali na pao in
jeseni, preden se s pae vrnejo.
K preventivni dezinfekciji spadajo tudi dezinfekcijske bariere, ki se nahajajo na vhodu v
ivinorejski objekt, farmo. Poznamo dezinfekcijske bariere za ljudi in vozila. Dezinfekcijske
bariere za ljudi so sestavljene iz podstavka, v katerem je krpa, goba (nekaj, kar dobro vpija
tekoino), namoena v dezinficiens. Postavljene so tako, da mora lovek vanje stopiti, preden
vstopi v objekt.
Dezinfekcijske bariere za vozila so plitve vdolbine na dovozu, v njih se nahaja dezinfekcijsko
2

sredstvo.
Potrebno je paziti, da se v barierah redno menja ali dodaja dezinfekcijsko sredstvo.
Sprotno dezinfekcijo opravljamo takrat, kadar je v hlevu prisotna kuna bolezen. Izvaja se
glede na povzroitelja- lahko vsakodnevno, lahko na nekaj dni, dokler je bolezen prisotna.
Bolne ivali namre izloajo kune klice, ki jih je potrebno sprotno unievati, saj na ta nain
zmanjamo irjenje bolezni.
Pomembno je mehanino ienje celotnega hleva (tla, jasli) in vseh predmetov, ki prihajajo v
stih z ivalmi (hlevsko orodje). Po mehaninem ienju sledi dezinfekcija.
Ne smemo pozabiti niti na obleko, evlje in roke ljudi, ki delajo z bolnimi ivalmi.
Zakljuno ali konno dezinfekcijo izvajamo takrat, ko bolezni v hlevu ni ve prisotna oz.
takrat, ko je ozdravela zadnja ival. Na ta nain uniimo e morebitne preostale kune klice.
Pomembno je, da razkuimo cel hlev, vse predmete in prostore. Vasih razkuujemo tudi
ivali.
NAINI IN SREDSTVA DEZINFEKCIJE IN STERILIZACIJE
Poznamo tri naine, s katerimi lahko zagotovimo dezinfekcijo in sterilizacijo:
1. Postopki mehaninega ienja: je predhodnik vsake sterilizacije in dezinfekcije. Gre
za umivanje, etkanje, brisanje, zraenje, pometanje, pomivanje. Uporabljamo vodo
(hladno, toplo, vroo, pod pritiskom), dodajamo detergente (odstranjevanje maobe,
usedlin). Z mehaninim ienjem in uporabo detergentov lahko odstranimo del
mikroorganizmov s povrin, nadaljnji postopki bodo bolj uinkoviti.
Torej mehanino ienje nam omogoa zmanjanje tevila prisotnih mikroorganizmov.
Dosledno izvajanja mehaninega ienja omogoa, da bosta nadaljnja postopka dezinfekcije
in sterilizacije lahko uinkovita.
ienje se lahko izvaja:
-

vsakodnevno,

sprotno med delom,

po konanem delu,

generalno.

Glede na naine ienje lahko razdelimo na rono in strojno ienje.

Rono ienje obsega:
-

grobo predienje in pospravljanje (uporaba metel, etk, veder, vode)

glavno ienje (uporabljamo istilna sredstva)

izplakovanje (s toplo ali hladno vodo odstranjujemo istilna sredstva)

Strojno ienje pomeni ienje, pri katerem uporabljamo razline naprave: stroje s krtaami,
stroje za ienje z visokim pritiskom (v kombinaciji z vroo vodo), stacionarne visokotlane
istilne sisteme, penomate- aparate za nanos istilnih sredstev v obliki pene, CIP- Cleaning in
place (tipino za molzia)
Da bi bilo ienje uinkovito, se je potrebno drati doloenih postopkov oz. zaporedja faz
ienja.
Prva faza ienja je odstranjevanje neistoe s povrine. Obiajno gre za mehanino
odstranjevanje (brisanje, etkanje)
V drugi fazi uporabimo detergent, torej s pomojo istilne raztopine odstranimo neistoe.
Gre torej za raztapljanje snovi.
Nazadnje prepreimo, da bi se neistoa raztopljena v istilnem sredstvu usedala nazaj na
povrine (brisanje, izplakovanje).
istilna sredstva razdelimo na:
-

mila in druge povrinsko aktivne snovi;

sredstva, ki razgrajujejo neistoo. (kisline in lugi)

sredstva za kondicioniranje vode (mehanje vode, odstranjevanje apnenca);

sredstva, ki prepreujejo ponovno usedanje neistoe na e oiene povrine;

ZA UINKOVITO IENJE JE POTREBNO POZNATI

-

lastnosti neistoe,

lastnosti in delovanje istilnih sredstev,

vrste materialov, ki jih istimo,

tehnologijo ienja.

UINKOVITOST IENJA je odvisna od:

-

asa delovanja istilnega sredstva,

temperature istilnega sredstva (vasih tudi temperature okolice),

mehaninih uinkov ienja,

vrste in koncentracije istilnega sredstva,

vrste materiala, ki ga istimo.

Kako hitro bomo neko povrino oistili je odvisno od tega kako dobro smo povrino
mehanino oistili, kakno istilno sredstvo smo izbrali in pri kakni temperaturi istimo.
-

Temperatura namre pospeuje istilne uinke. Maobe, ki smo jih odstranili s

povrin se usedajo pri 37C , torej mora temperatura istilne raztopine bita vsaj 40C.
Ne sme pa biti previsoka, saj beljakovine nad 50C koagulirajo- zato je potrebno
predhodno izpiranje s hladno ali mlano vodo (molzia). Vsekakor je pri pripravi
istilne raztopine potrebno upotevati navodila proizvajalca istilnega sredstva.

Mehanino odstranjevanje neisto

Mehanino ienje je lahko rono ali strojno.
Pri ronem ienju si pomagamo s krpami, etkamo, metlami

Pri strojnem ienju uporabljamo visokotlane stroje, nizkotlane stroje (omogoajo nanos
pene-kemini uinek ienja), krtane aparate, CIP (cleaning in place) krtano ienje
2. Postopki z uporabo fizikalnih sredstev
3. Postopki z uporabo keminih sredstev
Izraz sterilizacija v praksi navadno uporabljamo za unievanje mikrobov s fizikalnimi
sredstvi, izraz dezinfekcija pa v smislu rabe keminih sredstev.

FIZIKALNI POSTOPKI IN SREDSTVA (sterilizacija)

Steriliziramo v najveji meri s fizikalnimi sredstvi, torej uporabljamo:
Toploto: suho in vlano
Sevanja: ultravijolina svetloba in gama arki
Ultrazvok
Pline
Mehanino odstranjevanje mikrobov s filtracijo
STERILIZACIJA S SUHO TOPLOTO
Sterilizacija s plamenom: steriliziramo z oiganjem ali seiganjem. Na ta nain
steriliziramo predmete, ki prenesejo visoke temperature.
Suhi sterilizator: je pravzaprav elektrina pe, kjer lahko uravnavamo temperaturo. V
suhem sterilizatorju ne smemo sterilizirati gume, plastike, predmetov sestavljenih iz

stekla in kovine ( pokanje stekla). Temperatura, pri kateri obiajno steriliziramo: 160180C, 120 do 150 minut.
Mikrovalovna peica: steklo, plastiko in gumo lahko steriliziramo v mikrovalovni peici
pri 1000W 3 minute.
STERILIZACIJA Z VLANO TOPLOTO
Avtoklav: gre za sterilizacijo s paro pod pritiskom. Avtoklav je kotel z dvojnim dnom in
stenami, med katerima sta destilirana voda in grelec. Notranje dno ima odprtine skozi
katere para priteka v notranjost kotla. Pokrov avtoklava mora seveda dobro tesniti
(ima gumijast obro in vijake). Avtoklav je opremljen tudi z varnostnim ventilom (v
primeru prevelikega pritiska bi ga lahko razneslo). Seveda je avtoklav opremljen s
termometrom za spremljanje temperature in manometrom za spremljanje tlaka. Tlak v
avtoklavu naj bi bil za 1 atmosfero viji od normalnega (normalna atmosfera znaa
101325 N/m2). Temperatura in as sterilizacije v avtoklavu: 120C : 30 min ali 125C:
15-20 min.
Kochov lonec: za razliko od avtoklava tu pokrov ni hermetino zaprt, zato ne moremo
dosei temperature vije od 100C. Steriliziramo 2 uri.
Tindalizacija ali frakcionirana sterilizacija: tako steriliziramo snovi, ki ne prenesejo
vijih temperatur. Najprej snov oz. predmet v vodni kopeli segrevamo 30 min pri
100C (tako ubijemo vegetativne celice). Sledi inkubacija v termostatu pri 37C (ez
no)- vzklijejo preivele spore. Naslednji dan ponovimo segrevanje v vodni kopeli, da
ubijemo vegetativne celice, ki so vzklile iz spor. Inkubacijo in segrevanje ponovimo e
enkrat, da bi zanesljivo vzklile vse spore in bi jih lahko uniili.
Lonec na pritisk- ekonom lonec: na terenu lahko uporabimo za sterilizacijo tudi navaden
kuhinjski lonec na pritisk, v katerem material kuhamo 2 uri.
STERILIZACIJA S SEVANJI
Ultravijolina svetloba (240-280 nano m) deluje na povrino, na deluje pa globinsko.
Uporabljamo jo za sterilizacijo povrin in zraka.
Gama arki se uporabljajo vedno ve, predvsem za sterilizacijo predmetov iz plastike.
STERILIZACIJA Z ULTRAZVOKOM
Z zvonimi valovi kratkih valovnih dolin in velikih frekvenc razbijemo mikrobne celice. Ta
postopek se uporablja redko.
STERILIZACIJA S PLINI
Tako steriliziramo predmete, ki ne prenesejo segrevanja ali vlage. Uporabljamo etilenoksid,
ozon, formalinske pare, beta propiolakton.
6

STERILIZACIJA S FILTRACIJO
S filtracijo odstranimo delce iz plinov in tekoin, ki ne prenesejo vijih temperatur. Filtre
lahko uporabljamo samo za odstranjevanje bakterij in glivic, NE pa tudi virusov (ti so
premajhni). Uporabljajo se razlini filtri (porcelanski, azbestni, membranski). Za
odstranjevanje bakterij in glivic se uporablja filtre, katerih pore imajo premer 0,22 mikronov.
DRUGI NAINI
Desikacija ali izsuevanje je postopek, s katerim mikrobom odvzamemo vlago in tako
prepreimo njihovo razmnoevanje oz. jih uniimo.
Zamrzovanje je manj primeren postopek sterilizacije, saj ga preive tevilne bakterije.
Liofilizacija je hitro zamrzovanje s hkratnim izsuevanjem.

KEMINA SREDSTVA ( dezinfekcija)

Kot e omenjeno, kemina sredstva uporabljamo predvsem v primerih, ko nek predmet,
prostor elimo dezinficirati, torej odstraniti patogene mikrobe in ne sterilizirati (odstraniti vse
mikroorganizme).
Uporabljamo kemina sredstva- dezinficiense. Na triu jih je vedno ve, glede na sestavine
pa jih lahko razdelimo v ve skupin:
klorovi preparati: so mono oksidanti, na mikrobe delujejo baktericidno. Primerni so za
laboratorijske povrine, maj pa za koo ( jo izsuijo)
fenol ( karbolna) kislina in krezol: sta organska dezinficiensa
formaldehid: v plinskem stanju ga uporabljamo za razkuevanje prostorov, kot formalin
(85% vodna raztopina formaldehida) pa kot tekoe razkuilo. Pogosto ga dodajajo v
kombinirane dezinficiense.
kisline: kisline zniajo pH in razkrajajo ter denaturirajo beljakovine. Kot razkuilo se
najpogosteje uporablja peroksiocetno kislino.
lugi: hidrolizirajo beljakovine in ogljikove hidrate. Uporablja se predvsem natrijev lug
(ob posebno nevarnih infekcijah)
alkoholi: za razkuevanje rok uporabljamo etanol (70 %) in propanol (60-70 %).
Kovinske intrumente na hitro lahko steriliziramo tako, da jih pomoimo v alkohol ali
jih z njim prelijemo in ogemo.
kalijev permanganat: uporabljamo ga kot dezinficiens pri prvi pomoi za razkuevanje

ran.
vodikov peroksid: razkuujemo koo in rane.
jodovi preparati: z jodovo tinkturo razkuujemo koo, operacijske povrine, rane
detergenti: se uporabljajo bolj za ienje kot razkuevanje, nekateri tudi za
razkuevanje rok ( cetavlon, asepsol)
drugi dezinficiensi
Nateta razkuila delujejo na razline naine: nekateri pokodujejo celino membrano, tako iz
celic mikrobov iztekajo ivljenjsko pomembne sestavine, onemogoeno je pritekanje
hranilnih snovi. Razkuila pokodujejo beljakovine, kar vodi v propad ali nezmonost
razmnoevanja mikrobov. Delujejo seveda tudi e na druge naine.
Pri uporabi dezinficiensov moramo vedno upotevati navodila proizvajalcev!
Uspenost dezinfekcije je namre odvisna od:
koncentracije razkuila
asa delovanja razkuila
temperature, pri kateri razkuujemo
narave snovi, ki jo razkuujemo
prisotnosti oborin, usedlin (kri, gnoj, serum na povrinah)
tevila mikroorganizmov
stanja mikroorganizmov ( spore, vegetativne oblike)

DEZINSEKCIJA
Dezinsekcija: unievanje insektov (mresa).
K insektom pritevamo vse lenonoce, dezinsekcija je usmerjena k unievanju insektov, ki:
-

prenaajo povzroitelje bolezni,

povzroajo alergijske reakcije,

imajo toksino delovanje,

vznemirjajo ivali.

Najpogosteje so motei naslednji insekti:

muhe, komarji, obadi, urki, mravlje, price, hroi, bolhe, klopi, molji
Seveda je e mnogo drugih vrst insektov, omenjeni so le tisti, s katerimi se najpogosteje
sreujemo.

Sredstva za izvajanje dezinsekcije

V boju proti mresu se posluujemo razlinih nainov, sredstev in postopkov. Poznamo
naslednje postopke zatiranja:
-

bioloke postopke

fizikalne postopke

kemijske postopke

mehanine postopke

Bioloko zatiranje insektov temelji na uporabi oz. delovanju tako imenovanih naravnih
sovranikov mresa. Naravni sovraniki so seveda tiste ivali, ki se z insekti prehranjujejo:
jei, krti, netopirji, ptice, nekatere vrste rib. Ta nain dezinsekcije se neprestano dogaja v
naravi, za zatiranje vejega tevila mresa v hlevih, skladiih, ivilsko predelovalni industriji
pa je vsekakor premalo uinkovit.
Fizikalni postopki dezinsekcije so tisti, kjer pri zatiranju uporabljamo temperaturo (visoka,
nizka temperatura), svetlobo, vlago, zvono valovanje, arenje. Sem spada tudi unievanje
mresa z uporabo elektrinih lui (mres privabljajo s svetlobo), lepljivih trakov premazanih z
atraktanti ali feromoni. (atraktanti so tiste snovi, ki so za mres privlane, npr. sladkorna
raztopina za ose).

K mehaninim postopkom sodijo vse vrste ienja objektov in okolice, prekopavanja in

zasipanja gnojia, nameanje mre na okna, odstranjevanja organskih odpadkov,
shranjevanje odpadkov v zaprtih posodah
Kemijski postopki so izmed vseh najbolj uinkoviti. Posluujemo se jih takrat, ko zgoraj
omenjeni postopki ne zadoajo.
Kemina sredstva za unievanje insektov imenujemo insekticidi. Le ti so lahko organskega
ali anorganskega porekla, lahko reemo tudi, da so insekticidi rastlinski- naravni in pa
sintetini- umetno proizvedeni.
Rastlinski insekticidi lahko temeljijo na izvlekih razlinih rastlin ,lahko gre tudi za cele
posuene rastline, zmlete v prah. Ta prah oz. izvleki delujejo unievalno na mres. To so
pravzaprav najstareji poznani insekticidi, ki jih ponekod e danes s pridom uporabljajo.
Sintetini insekticidi so umetno proizvedeni in jih delimo v 4 velike skupine:
klorirani ogljikovodiki: sem spadata dva stareja insekticida: DDT in HCH. Ugotovili so,
da se oba insekticida nalagata v tkivih ivali in ljudi. DDT se danes ne uporablja ve,
uporaba HCH pa je zelo omejena.
Organofosforni insekticidi: v to skupino spada ve razlinih keminih spojin, mnoge se
uporabljajo za dezinsekcijo ivinorejskih obratov (hlevov)
Karbamati: njihova dobra lastnost je, da so praktino nekodljivi za ljudi in domae
ivali
Plinski insekticidi: najpogosteje se uporablja fosforovodik, cianovodik. eprav zelo
dobro delujejo, se jih v dezinsekciji ivinorejskih obratov redkeje uporablja. Zelo so
namre toksini za ivali in ljudi, poleg tega je redko mogoe hlev popolnoma
izprazniti in hermetino zapreti, kar je nujno potrebno pri uporabi teh sredstev.
Postopek dezinsekcije s plini imenujemo fumigacija.
Insekticide razdelimo tudi glede na to, na kateri razvojni stadij insekta delujejo. Tako loimo:
Ovicide: z njimi uniujemo jajeca
Larvicide: z njimi uniujemo liinke
Adulticide: z njimi uniujemo odrasle osebke
Glede na delovanje insekticidov pa loimo:
Kontaktne strupe oz. insekticide
Digestivne- elodne strupe oz. insekticide
Inhalacijske- dihalne strupe oz. insekticide.
10

V posebno skupino pa lahko uvrstimo repelente. Repelenti insektov ne uniujejo, pa pa jih

samo odbijajo. Lahko so naravni ali sintetini. Naravni repelenti so razline rastline, ki
insektom ne diijo ( komarji ne marajo vonja oreha).
Repelente na triu dobimo v razlinih oblikah: kot sprej, paste, kreme, emulzije
Uporabljamo jih takrat, ko ivali in sebe elimo zaititi pred nadlenimi insekti.
Izvajanje dezinsekcije
Dezinsekcijo izvajamo povsod tam, kjer najdemo insekte. Velja namre, da so vsi insekti v
prostorih za ivali kodljivci. Torej dezinsekcijo izvajamo v hlevih in spremljajoih prostorih:
skladiih za krmo, molziu, skladiu za orodje Ne smemo pozabiti niti na zatiranje
insektov na panikih.
Nepogreljiva je dezinsekcija v ivilsko predelovalni industriji, ne glede na to, ali gre za ivila
ivalskega izvora ali ne. Torej je dezinsekcija nujen postopek v klavnicah, mesno
predelovalnih obratih, mesnicah, trgovinah, skladiih.
Mres tudi nas ljudi moti pravzaprav povsod, zato je dezinsekcija postala e del naega
ivljenja, eprav se mnogokrat ne zavedamo, da jo izvajamo. Najvekrat se posluujemo
mehanskih in fizikalnih postopkov.
e ti postopki ne zadoajo, se posluujemo keminih. Pred uporabo insekticidov je nujno
predhodno ugotavljanje doloene vrste insektov. V ta namen se posluujemo atraktantov in
feromonov v obliki vab. ele ko smo ugotovili oz. tono doloili, katera vrsta mresa nam
dela preglavice, se odloimo za ustrezen preparat.

11

DERATIZACIJA
Deratizacija pomeni unievanje kodljivih glodalcev s ciljem zmanjati njihovo tevilnost.
Glodalci povzroajo veliko materialno kodo na veliki koliini hrane ter jo kot prenaalci
bolezni tudi okuujejo. Povzroajo veliko kodo tudi na predmetih, s katerimi pridejo v stik.
ivijo v bliini ljudi in ivali, zato obstaja monost prenosa povzroiteljev bolezni in
parazitarnih invazij.
V kmetijstvu najve kode povzroijo voluharice, nato gozdne mii, hine mii in podgane.
Podgana poje na leto priblino 37 kg ita, v skrivalie prenese e najmanj 4 x toliko hrane, z
iztrebki in dlakami pa pneedi priblino 10-20 x toliko hrane kot jo poje. Skupaj je lahko
zaradi ena podgane unieno priblino 500-900 kg ita.
Torej so glodalci precej porena bitja. Veliko energije potrebujejo zaradi slabega
termoregulacijskega mehanizma.
Glodalci so lahko prenaalci velikega tevila kunih bolezni (Q mrzlica, pegasti tifus,
loveko kugo, hemoragino septikemijo, leptospirozo, psevdotuberkulozo, salmonelozo,
tularemijo, toksoplazmozo, trihinelozo, trakuljavost,)
Z uinkovitim zmanjevanjem tevila glodalcev oz. deratizacijo moramo zaeti takoj ko
ugotovimo naraanje njihovega tevila. Glavna teava pri unievanju glodalcev so:

-velika sposobnost prilagajanja;

fizioloka odpornost (privede do neuinkovitosti strupov);

velik reprodukcijski potencial.

Prisotnost glodalcev v Sloveniji

Familia Muridae

Rod Mus - hine mii

Rod Rattus - podgane

Rod Micromys - pritlikave mii

Rod Apodemus - belonoge mii

Izvajanje deratizacije

12

Deratizacij lahko izvajamo na dva naina in sicer defenziven in ofenziven nain. Z

defenzivnim nainom preventivno onemogoamo glodalcem vdor v objekte (globoki temelji
(najmanj 60 cm) iz elezobetona, dobro zamreene odprtine v objektih in zaprti sifoni,
vsakodnevno odstranjevanje odpadkov, v skladiih naj bodo ivila dvignjena (na paletah) ter
razporejena tako da je omogoeno ienje)
Ofenzivni nain opravljamo po potrebi, najuinkoviteje pa ga izvedemo jeseni in pred zimo,
ter pred pomladjo preden se glodalci parijo). Vendar pa moramo biti pri tem nainu
deratizacije vztrajni, vestni in odgovorni.
Osnovne zahteve za uspeno zatiranje glodalcev:

poznavanje objekta, da doloimo mone poti gibanja glodalcev, obenem pa imamo

kontrolo nad vabami (zraniki, razpoke v stenah, luknje)

poznavanje vrste in tevilnosti glodalcev, kajti od tega je odvisen nain deratizacije in

oblika vab (po iztrebkih, deratizacijko lepilo, sledi v prahu) (tevilnost-le sledi in koda
1-100 podgan; obasno vidimo podgane zveer ali ponoi 100-500 podgan,)

poznavanje biologije in ekologije(neofobija in neofilija; sposobnost povezati vzrok smrti z

vabo; socialna struktura; spolna aktivnost in iskanje hrane)

poznavanje lastnosti deratizacijskih metod (mehanino fizikalne; bioloke; kemine)

poznavanje problemov glede rezistence rodenticidov (beleenje porabe vab in menjava

rodenticidov)

poznavanje nevarnosti pri uporabi rodenticidov (nekateri nimajo antidota, zato moramo
primarno poskrbeti za ustrezno in varno postavitvi vab)

Mehanino - fizikalne metode

pasti z vabami

pasti z vodo

mehanine miolovke

elektrine naprave (ultrazvok)

specialna lepila

jame, kanali (globina vsaj 60 cm, irina nad 50 cm)

Bioloke metode

pes, maka, mungo, kuna, podlasica

13

S. typhimurium, S. enteritidis - grubneri

kanibalizem

Kemina sredstva
Najpogosteji in najuinkoviteji nain borbe proti glodalcem je uporaba keminih sredstev.
Sredstva za unievanje glodalcev imenujemo rodenticidi.
Lastnosti rodenticida

koncentracije, ki se uporabljajo za deratizacijo ne smejo biti strupene za ljudi in ivali

deloval naj bi v nizkih koncentracijah

smrt glodalca naj bo im bolj podobna naravni

ne sme povzroati rezistence

je poceni

Vrste rodenticidov
-

visoko toksini s hitrim uinkom

antikoagulanti I generacije (vabo mora glodalec vekrat zauit)

antikoagulanti II generacije (zadostuje enkratno zauitje vabe)

Visokotoksini rodenticidi

ANTU (alfanaftiltiourea), natrijev fluoroacetat, fluoracetamid, talijev sulfat, cinkov

fosfid, norbromid, strihnin, endrin, toksafen

morska ebula (deluje kot ivni strup in povzroa bruhanje, vendar glodalci ne

morejo bruhati!)

strupi, ki jih uporabljamo pri zaplinjanju prostorov cianovodik, fosfovodik,

metilbromid, klorpikrin, CO2, CO, veplov dioksid. Prostor mora biti neproduno zaprt.
Takno deratizacijo pa lahko opravljajo le specializirane skupine.
Antikoagulanti so sredstva, ki prepreujejo koagulacijo krvi z inaktivacijo vitamina K. Tako
nastopi smrt v nekaj dneh. S tem se bistveno zmanja strah pred novo hrano. Antidot je
vitamin K.
Antikoagulanti I generacije: warfarin, kumaklor, kumatetril
antikoagulanti II generacije: derivati hidroksi kumarina, bromadiolon

14

Oblike vab za izvajanje deratizacije

Vabe, ki jih sami pripravimo

itne vabe (najraje nasekano penico, nato celo penico, ele na koncu vabe iz moke;

pomembna je tudi velikost ita (0,4-0,7 mm) veje (kot npr koruza) podgane shranjujejo in jih
ne zauijejo)

vlane vabe

meso in ribe (neprimerno zaradi predatorjev in pokvarljivosti)

prakast rodenticid (mleta ita, so primerna za mii)

Vabe lahko naredimo glodalcem privlaneje z dodatkom aditivov kot npr. sladkor, saharin,
rastlinska olja.
Komercialne vabe vsebujejo kot aditiv barvilo, seveda zaradi zaite ljudi saj glodavci barve
ne vidijo.
Komercialne vabe so lahko tekoe, parafinske (parafinu primeajo aktivno substanco,
atraktant-ito in aditiv), granule, prakaste, itne in vabe v blokih

15