Professional Documents
Culture Documents
Priprava Na Ustni Izpit Iz Slovenščine Na Poklicni Maturi
Priprava Na Ustni Izpit Iz Slovenščine Na Poklicni Maturi
Kazalo
1. LETNIK
. ............................... 4
. ............................... 9
Besedilo: France Preeren: Sonetni venec (1., 7., 8. in 15. sonet) (berilo 2, str 80) ......................... 9
Besedilo: France Preeren: Krst pri Savici
Besedilo: France Preeren: Zdravljica
. ............................. 16
. ............................. 18
1. LETNIK
1. Obdobje: BIBLIJA
Hebrejska knjievnost, znailnosti, zgradba, pomen Biblije
-
Vrsta pripovedi: Prilika (pouna, kratka zgodba s primeri iz lovekega, ivalskega,... sveta ponazarja
verski ali moralni nauk)
Govori o oetu in dveh sinovih
Eden izme sonov oeta prosi za denar, potem odpotuje, vse zapravi in se ponino vrne k oetu
Manj prizanesljiv je bil njegov brat, ki je vse svoje ivljenje delal na polju
Njene znailnosti:
Namen:
GRKA KNJIEVNOST
Predstavlja temelje evropske knjievnosti
Dobro se razvijejo vse tri literarne zvrsti (epika, lirika in dramatika (ep, tragedija, komedija)) (epik
Homer - Iliada, Odiseja; dramatik Sofoklej Kralj Ojdip, Antigona)
Grki razvijejo poleg knjievnosti tudi filozofijo, znanost, likovno umetnost,...
Epika: Ep je najobirneja pripovedna pesnitev. Pri grkih se razvije iz junakih pripovednih pesmi. Zanj
je znailen epski slog, epska irina. Vsak ep je razdeljen na 3 dele (uvod, dokaz, pripovedovanje)
Junaki ep: govori o dogodku ki je lahko resnien ali izmiljen
Mitoloka podlaga:
Mit o trojanski vojni:
Nain pripovedovanja, opisovanja:
Epska irina: vse opisuje na dolgo in iroko, tudi v napetih trenutkih, duevnega razvoja junakov ne
pokae, znaaj je e dograjen, pa pa okoliine.
Dramatika:
Dramatska dogajalna zgradba: dramatski trikotnik (zasnova, zaplet, vrh, razplet, razsnova)
Tragedija, traginost, vzroki traginosti: tragedija je splona igra z vzvieno snovjo, zgradba
dramatskega trikotnika. Junak je oseba iz visokega rodu, ima bolji karakter od povpreja, ima ibko
toko doivi propad. Prizadva si dosei viji cilj pri emer po hudem duevnem trpljenju doivi poraz,
brez prave osebne krivde. Propade fizine, moralno in idejno zmaga.
Antino gledalie:
Prenaalo se je iz roda v rod, vsak je kakno stvar dodal, spremenil, zato imamo toliko razlinih razliic
iste zgodbe
Bajeslovni motivi
Ljudsko slovstvo je dragocena kulturna vrednota, ki je vplivala na razvoj umetnega slovstva
2. LETNIK
Romantina knjievna oseba: Jevgenij Onjegin, tipin romantini junak. Pukin prikazuje as v katerem
je ivel junak zelo stvarno, zato je delo tudi realistino
njen pogled na ivljenje:
Roman v verzih: bralcu daje obutek da z njim klepeta ( izraa se lahkotneje in manj prisiljeno)
Besedilo: France Preeren: Sonetni venec (1., 7., 8. in 15. sonet) (berilo 2, str 80)
Sonet:
o 1.sonet: govori o zgradbi sontnega venca in komu je namenjen Juliji. Pesnik povezuje
ljubezensko tematiko s pesniko.
o 7.sonet: z osmim predstavlja vrh sonetnega venca. Govori o Orfejevem motivu.(Orfej je s
svojimi pesmimi kultiviral grko ljudstvo)
o 8.sonet: o slovenski zgodovini, o slovenski nesamostojosti. Slovenska pesem je aostna
o 15.sonet: je mojstrski ali magistrani sonet. Govori o povezavi med njegovim pesnitvom in
Julijo ki je njegova muza. Prve rke verzov dajo misel PRIMICOVI JULIJI, to je
posvetilo/akrostih
Zgradba Sonetnega venca: zajema tri teme: ljubezensko, poetoloko in domovinsko
Teme, motivi, pesnike podobe: temeljna misel: e bi Julija Preerna usliala, bi s njegova poezija
razmaknila in kulturno povzdignila slovenski narod. Po zunanji shemi pa je pesnitev ljubezenski
nagovor Juliji.
Romantine znailnosti
Zgradba, oblika: likovna pesem, saj Preeren kitice likovno prikae v obliki ae
Nacionalna in politina ideja: Politina pesem, ki govori o usodi zatiranih narodov. To so slovenski
narodi. Preeren eli da bi dosegli enakopravnost, medseojno soitje in pomiritev
10
11
12
13
14
Naturalizem (lat. Natura = narava): To je skrajni realizem, ki predstavlja ivljenje objektivno, po znanstvenih
naelih
Nova romantika: To je nekakna obnova stare romntike z zaetka 19. stoletja, njene domiljije, ustev in
oblik, toda z novim zagonom in v skladu s spremenjenimi razmerami
Dekadenca (fr. Decadence = propad): To je iskanje novih oblik lepote v izjemnih, bolestnih, sprevrenih
oblikah ivljenja kot nasprotje vsakdanjemu normalnemu ivljenju meanske drube- za te pisatelje je bilo
znailno, da so se omamljali
Simbolizem (gr. Symbolon = znamenje): To je umetniko predstavljanje skrivnostne resninosti, skrite za
vidnimi pojavi, s pomojo simbolov, ki v nasprotju z razumskimi prispodobami ostajajo dvoumni in nejasni.
Impresionizem (fr. Impression = vtis, odtis): To je ime za francosko smer v letih 1860-1890, uveljavila je
zabrisano slikanje predmetov, ki jih zastira ozraje, zato se na platnu sestavljajo iz barvnih lis in tok; s tem
so povdarili subjektiven nain gledanja.
-
15
3. LETNIK
16
SOCIALNI REALIZEM
Besedilo: PREIHOV VORANC: Boj na poiralniku
Besedilo: PREIHOV VORANC: Samorastniki
17
4. LETNIK
Intimizem
Izrine povojno liriko, zopet poudari
lovekova ustva, pesnika zunanji svet
ne zanima (KAJETAN KOVI, CIRIL
ZLOBEC, JANEZ MENART, TONE PAVEK)
Post modernizem
edalje bolj tradicionalne
oblike (SVETLANA
MAKAROVI, BORIS A.
NOVAK, MILAN JESIH)
SODOBNA DRAMATIKA
Nastajajo absurdne in groteskne drame, razvije se poetina drama, ki je zasnovana v verzih, zateejo se k
ljudskem izroilu in zgodovinskim temam. Razvijejo se: KOMEDIJA, TRAGEDIJA, POETINA DRAMA, GROTESKA,
ABSURDNA DRAMA. Teme: mitologija, partizanski boji, domiljijski elementi, sodobni politini, drubeni in
bivanjski problemi (DRAGO JANAR, DOMINIK SMOLE,...)
asovna umestitev.
Kulturnozgodovinski oris.
Ustvarjalci
Pomen obdobja
18
16.2. PRIPOVEDNITVO
Besedilo: EDVARD KOCBEK: rna orhideja
Besedilo: CIRIL KOSMA: Tantadruj
Besedilo: VITMIL ZUPAN: Manuet za kitaro
Besedilo: LOJZE KOVAI: Prileki
16.3. DRAMATIKA
Besedilo: DOMINIK SMOLE: Antigona
Besedilo: DRAGO JANAR: Veliki briljantni valek
19