EKSOTINE SADNE VRSTE

ZA EKOLOKO PRIDELAVO
Luka Kunik, univ.dipl.in.agr
Maja ibej

Sibirska borovnica

Brusnica

Goji jagode

isandra
Aronija
Asimina
Azteko sladilo

Stevija

Jiaogulan

GOJI JAGODA Sade

mladosti

Predstavitev

Goji jagoda oz. navadna kustovnica (Lycium

barbarum) je trajna rastlina, ki izvira iz severa
Kitajske.
Uvramo jo v druino razhudnikovk
(Solanaceae).
Rastlina zraste v do 3 metre visok grm,
najpogosteje pa se jo vzgaja kot drevo s
poveavimi vejami.
Je dvospolna, listopadna rastlina. Cveti z
majhnimi vijolinimi cvetovi od julija dalje.
Rodi pa vse do prve zmrzali in dobro
prenaa suo in mraz (do -20 C).

Cvet goji jagode

Plodovi so rdee, podolgovate jagode velike

do 2 cm. Rodnost dosee v 2. letu, v letih
maksimalne rodnosti pa nam vsaka rastlina
zagotavlja do 4 kg plodov.
Posuene jagode ali sok iz goji jagod je v
tradicionalni kitajski, tibetanski in japonski
medicini prisoten e tisoletja. V kitajskih
legendah se goji jagode omenjajo kot sade s
super mojo, s katerim so ozdravili kralje,
bojevniki pa so jih uivali pred odhodom v
boj.

Kratka zgodovina

Prvi zapisi o goji jagodah

izvirajo iz kitajske zgodovine.
Prvi so bile omenjene pred
priblino 2000 leti v zapisih
o uitnih divjih rastlinah.
Po kitajskem izroilu
jagodam pravijo tudi volje
jagode. Legenda govori, naj
bi poleti med obiranjem
sadeev v nasadih goji jagod
opazili volkove.
Leta 1983 je kitajsko
ministrstvo za zdravje, goji
jagode uvrstilo med
zdravilne rastline

Zanimivosti
Najbolj znane in cenjene so goji jagode, ki
izvirajo iz pokrajine Ningxia na Kitajskem.
Komercialno goji jagode pridelujejo skoraj
izkljuno na Kitajskem. Letna pridelava
znaa 100,000 ton (2004)
Revija Time Magazine je goji jagode
razglasila za supersade leta

Goji jagode v prehrani

Goji jagode uivamo svee, suene, predelane v

sokove, marmelade, aje, ekstrakte, uitni in
zdravilni pa so tudi listi rastline (vsebnost vit. E)
zaradi grenko-sladkega okusa so primerne tudi
kot dodatek slanim jedem
priporoa se uivanje 20 - 40 g suhih jagod
dnevno

Suenje goji jagod na Kitajskem

Vsebnost uinkovin
Goji jagode v povpreju vsebujejo:
60% ogljikovih hidratov,
15% beljakovin,
8% vlaknin
7% maob

Goji jagode so pravo bogastvo:

VITAMINOV : vsebujejo vitamine C, E, B1,
B2, B6;
AMINOKISLIN : tudije navajajo vsebnost
18 aminokislin, vkljuno z vsemi esencialnimi,
ki jih moramo v telo vnaati s hrano
OSTALIH ELEMENTOV: vsebujejo
elezo, cink, germanij, selen, kalcij,
karotenoide (beta-karoten, zeaksantin,,
fitosterole (beta-sitosterol), ciperon,
solavetivon, fizalin, betain, polisaharide

Vitamini
VSEBNOST
(100G)

RDA (odrasli) GOJI JAGODA BOROVNICA PAPAJA

PINAA

700-900 g
(666 IU)

beta-karoten

54 IU

9367 IU

1,1 mg

153 g

7 g

100 g

1,2 mg

1,3 mg

70 g

0,3 mg

15 mg

4,3 mg

0,4 mg

VITAMINI

vitamin A
vitamin B1
(tiamin)
vitamin B2
(riboflavin)
vitamin B3
(niacin)
vitamin B6
(piridoksin)

1,3 mg

vitamin B12
pantotenska
kislina

2-4 g

biotin

30 g

folna kislina

400 g

vitamin C

75-90 mg

vitamin E

15 mg

vitamin K

90-120 g

1087 IU

0,4 mg

69 g

5 mg

29 mg
prisoten v
listih

0,7 mg

0,3 mg

0,1 mg

0,2 mg

6 g

38 g

194 g

9,7 mg

61 mg

28 mg

0,6 mg

0,7 mg

2 mg

19 g

2,6 mg

483 g

Minerali
VSEBNOST RDA
(100G)
(odrasli)

GOJI
JAGODA

BOROVNICA PAPAJA

PINAA

DELOVANJE

6 mg

815 mg

Kosti ,zobje

Sestavina
hemoglobina,
eritrocitov,
encimsko delovanje

MINERALI
kalcij

1000 mg

112 mg

krom

25-35 mg

30 g

elezo

8-18 mg

magnezij

9 mg

24 mg

0,3 mg

71 g

2,7 mg

320- 420 mg 109 mg

6 mg

10 mg

79 mg

mangan

2 mg

1 mg

0,3 mg

fosfor

700 mg

178 mg

12 mg

5 mg

49 mg

kalij

4-7 g

1132 mg

77 mg

256 mg

556 mg

Sestavina encimov,
zniuje krvni tlak

selen

55 g

50 g

0,07 g

0,6 g

1 g

Antioksidant,
prostata

natrij

1,5 g

150 mg

1 mg

3 mg

79 mg

cink

8-11 mg

2 mg

0,1 mg

71 g

0,7 mg

1 mg

Tvorba proteinov,
encimsko delovanje

Druge snovi
GOJI
VSEBNOST (100G) JAGODA

PAPAJA PINAA

KARATENOIDI
beta-karoten

7,4 mg

5,6 mg

zeaksantin (dipalmitat) 161 mg

prosti zeaksantin

1 mg

skupni zeaksantin

162 mg

lutein

0,6 mg

beta-kriptoksantin

10 mg

75 g

12,2 mg

7,6 mg

Zdravilne uinkovine in delovanje

krepitev telesa po bolezni in med okrevanjem

regeneracijo tkiva
dvig nizke ivljenjske energije
razstrupljanje telesa
proti sploni utrujenosti in ibkosti
izboljanje vida
zdravljenje bolein v sklepih
proti staranju organizma
proti holesterolu , varujejo krvne ile in prepreujejo bolezni
srca in oilja
prepreujejo pojav rakavih obolenj
zdravljenje impotence in neplodnosti
poveanje spolne sle, deluje kot afrodizijak

Pomembne uinkovine Goji jagod:

Polisaharidi : polimerne strukture ogljikovih

hidratov
Varujejo in ohranjajo zdravje sluznice debelega
revesja
Zviujejo pH in zmanjujejo monost obolevanje z
rakom debelega revesja
itijo epitel spermijev pred uinki staranja
Poveujejo absorbcijo mineralov
Uravnavajo nivo glukoze v krvi (zdravljenje
sladkorne bolezni)
Stimulirajo imunski sistem
Omogoajo antioksidativno zaito

Zeaksantin: antioksidant iz skupine

karatenoidov. Karatenoidi so skupina
naravnih, v maobi topnih pigmentov, ki jih
najdemo v rastlinah. Imajo pomembno vlogo
pri krepitvi imunskega sistema.
Se kopii v oesni rumeni pegi (makula) in
iti vid.
Mnoge raziskave navajajo, da zeaksantin in
lutein (tudi karotenoid v goji jagodah) itijo
pred degeneracijo rumene pege.
deluje proti raku, varuje jetra

Beta-karoten: karatenoidni pigment

(provitamin vitamina A). Vitamin A je v
maobah topni vitamin in antioksidant, ki je
pomemben za normalno rast, vid, zdrave
kosti, zobe in koo.
krepi imunsko odpornost organizma, deluje
kot imunski stimulator
Vsebnost beta-karotena v goji jagodah je ena
izmed najvijih v rastlinah, ki jih pridelujemo
za hrano.

Znanstvene raziskave na podroju

uinkovin goji jagod
LYCIUM BARBARUM POLISAHARIDI (LBP)

upoasnjujejo rast tumorja in poveajo tvorbo

protiteles.
Novembra 2001 so kitajski znanstveniki objavili
tudijo, ki je pokazala, da ima polisharid Lycium
barbarum zaviralni uinek na rast celic levkemije
pri loveku. (122)
Ugotovljeno je, da se lahko Lycium barbarum polisaharid
(LBP) uspeno uporablja kot dodatek pri bioterapiji
malignih bolezni. Uinkovitost zdravljenja s
tradicionalnimi zdravili v kombinaciji z LBP je bila
40,9% v primerjavi z 16,1% odzivom na zdravljenje
samo z obiajnimi zdravili.

iti celice testisev

Raziskave narejene na lovekih celicah. Celice
testisev so tretirali s polisaharidi iz Goji jagod in
jih nato izpostavili vodikovemu peroksidu. Celice,
ki so bile predhodno tretirane s polisaharidi so
kazale znatno manje pokodbe, kot
netretirane.(15)
Pomaga pri prepreevanju moganskih
boleznih
Raziskave narejene na ljudeh z alzheimerjevo
boleznijo (odmiranje moganskih celic).
iti jetra
Pomaga pri diabetesu (uravnava krvni sladkor)

Zniujejo LDL holesterol, zviujejo

HDL holesterol (dobri holesterol) in
zmanjujejo telesno teo.(12)
Po raziskavah LBP pomagajo pri znievanju
krvnega pritiska.
zdravljenje neplodnosti z uporabo
LBP.
zmanjujejo telesno teo. LBP
pospeujejo pretvorbo hrane v energijo in
tako pripomorejo k zmanjanju telesne tee

Vzgoja goji jagod v Sloveniji

Sama vzgoja rastline je zelo enostavna in
nezahtevna.
Gojimo jo lahko na prostem (vrt, njiva) ali v
loncu.
Vzgajamo jo lahko kot grm, drevo ali
vzpenjalko.
Raste zelo bujno (tudi do 2,5 metra in ve
na leto), zato je priporoljivo redno
obrezovanje.
Rastlina cveti z vijolinimi cvetovi in rodi od
julija do septembra znailne rdee plodove.
Navadno je rastlina rodna pri 2 letih.

SAJENJE:
Sadike goji jagod sadimo spomladi ali
jeseni
Sadimo na izpostavljene sonne lege
Sadilna razdalja naj bo 1,5x2m
Glede zemlje nezahtevna rastlina (dobro
raste tako v peeni, kot tudi v teji zemlji
pazimo le da voda ne zastaja!)

GNOJENJE :
Ob sajenju gnojimo z organskim gnojilom
(kompost, konjski gnoj, peletirana
organska gnojila) in zalonim gnojilom,
bogatim s fosforjem in kalijem
Vsako leto dognojujemo z organskimi
gnojili ( izogibajmo se mineralnim
gnojilom z visokim deleem duika; bujna
rast, majhna rodnost, obutljivost na
bolezni)

OPORA :
Rastlina prva leta za
svojo rast potrebuje
primerno oporo:
bambusovi, akacijevi,
hrastovi koli.

OBREZOVANJE:
Goji jagode rastejo zelo hitro, e
posebno v poletnih mesecih. Za lep videz
in dobro rodnost grma, je potrebna
vzgojna rez. Rez izvajamo :
zgodaj spomladi, preden grm odene
(glavna rez)
poleti (korekturna rez za boljo
osvetlitev grma in bolje dozorevanje
plodov)

VZGOJNE OBLIKE :
GRMIASTA - naravna oblika

DREVESNA najpogosteja oblika v

nasadih

VZPENJALKA vzgojna oblika

primerna za terase, gojenje ob ograji

RAZMNOEVANJE:
S SEMENI
S POTAKNJENCI

BOLEZNI IN KODLJIVCI GOJI

JAGOD

pepelasta plesen
(najpogosteja
bolezen, ki se pojavlja
pri nas na goji
jagodah; ni veje
kode; okueno listje
odstranimo, lahko
kropimo z naravnimi
sredstvi na podlagi
njivske preslicepreventiva)

navadna prica
(kodljivec, ki se
pogosto pojavlja
predvsem na jagodah,
ki jih gojimo pod
streho na terasah ,
balkonih)

divjad (predvsem srne in zajci pozimi)

ptii (zobanje zrelih plodov)

Kitajski pregovor za moke, ki potujejo

dale stran od svojih ena, pravi : Tisti
moki, ki potuje 1000 km stran od
doma, ne sme jesti goji jagod

ARONIJA (Aronia melanocarpa)

Grmovnica, zraste od1 1,5 m

Gojimo jo na sonni do pol-senni legi (dobro
uspeva pod drevesi)
okrasna rastlina in za prehrano
Cvetenje: maj; cveti z belimi cvetovi
Plod: avgust; najbolj plodne so veje stare 2-6 let,
stareje veje odstranjujemo
Samooplodna, a plodnost bolja pri vsaj 2
rastlinah
Rastlina je zelo odporna na mraz, suo, bolezni,
kodljivce (primerna za ekoloko pridelavo)
Vzgajamo jo kot grm ali manje drevo.

Zgodovina in zdravilnost
V zdravstvene in zdravilne namene so jo
uporabljala indijanska plemena.
Sodobne raziskave kaejo, da je aronija
bogata z vitamini (C, E, B2, B6, folno
kislino)
Najpomembneji so pigmenti, zlasti
antociani, ki ji dajejo temno barvo
plodovi aronije imajo mono
antioksidativno delovanje

Izbolja splono poutje

zavira proces staranja
iti pred negativnimi uinki prostih
radikalov, ki lahko vodijo do raznih vnetij,
srno-ilnih obolenj, odpovedi jeter ali
celo raka.

UPORABA
Svei plodovi (nekoliko trpki)
Iz sveih lahko pripravimo presno
marmelado (zmeljemo skledico plodov, 2
lici medu in malo cimeta)
Izdelava sokov

isandra (Schisandra chinesis)

isandra (Schisandra chinesis)

Vzpenjalka, ovijalka z bujno rastjo ( do10m dolgi

poganjki )
Odgovarja ji pol-senna lega
Cvetenje: od maja do junija
Plod: avgust-september, grozdasti rdei plodovi
Samooplodna, rodi od 2. leta dalje
Potrebuje odcedna tla in vlano zemljo (izsuitev
prepreimo s sekanci)
Dobro prezimi, a jo je priporoljivo zaititi pred
mrazom
Primerna za ekoloko pridelavo, gnojite spomladi
z organskimi gnojili (plantella organik)

Zgodovina in zdravilnost
tradicionalna kitajska zdravilna rastlina z
imenom 'wu wei zi (sade petih okusov)
krepi ledvica in iti jetra
izboljuje zdravje koe
proti raznim infekcijam in proti kalju
Glavna zdravilna uinkovina so t.i. lignani
(isandrin )
LIGNANI: visok nivo lignanov v telesu
zmanjuje nevarnost srno-ilnih obolenj

Zgodovina in zdravilnost
Olje kitajske isandre je mono prisotno
tudi v ruski medicini uporabljali so jo
tevilni ruski portniki za poivitev telesa
pred naporom
Cenjena je kot krepilo za celo telo,
predvsem pa kot spolno krepilo za
enske zlasti se priporoa enskam za
bolje doivljanje orgazma (ne priporoa
se v nosenosti)

Vedro suhe isandre

Uporaba
Svei plodovi
Posueni plodovi
Plodovi so nekoliko nenavadnega okusa
(kislo, slano in nekoliko pekoe)
Iz plodov lahko naredimo tudi doma sok
ali aj (5g zdrobljenih, suenih plodov
prevremo v 100ml vode)
Priporoena dnevna doza: ajna lika
suhih jagod 2-3x na dan. Poveevanje
dnevne doze ni priporoljivo.

Sibirska borovnica (Lonicera

kamtschatica)

Trajna grmovnica, ki zrase 60 - 80 cm visoko,

najve do 1,50 m.
Nadomestek za ameriko borovnico (manj
zahtevna za gojenje)
Cveti marca z belo-rumenimi cvetovi
Je samooplodna rastlina, vendar za boljo
oplodnjo in veje tevilo plodov,
priporoamo e opraevalno sorto Lonicera
caerulea.
Plodovi so temno modro obarvani, premera
1 cm, ki jih obiramo od maja do junija

Vzgoja
Rada ima sonno ali
polsonno mesto in
precej vlage
Odporna je na nizke
temperature
Najprimerneji as za rez
je v mesecu juniju, takoj
po obiranju
Pri nas bolezni in
kodljivci niso znani

Uporaba
Plodovi so bogati z vitaminoma C in B,
vsebuje tevilne minerale in betakaroten.
Plodovi so sladkasto-kiselkastega okusa
Uivamo jih surove ali iz njih naredimo
marmelade, deme, sokove, kompote,
peciva.

Asimina (Asimina triloba)

Asimina je trajnica iz Severne Amerike
Imenujejo jo tudi indijanska banana, pawpaw
Severnoameriki indijanci so e od nekdaj
uporabljali plodove asimine kot hrano, iz
lubja pa so izdelovali vlakna

Vzgoja
Je listopadna trajnica z velikimi listi
Ugajajo ji globoka humusna tla (dobro prenaa tudi
apnena tla)
Zraste okoli 2,8 m kot grm ali do 5 m kot drevo
Odporna je na nizke temperature (prenese do -30 C),
prva leta jo zavarujemo z zastirko
Cveti v aprilu s temno vijolinimi cvetovi
Veina sort je samoneoplodnih, trno zanimive so
samooplodne cepljene sorte ( SUNFLOWER,
OVERLESSE, PRIMA)
Plodovi so dolgi do 15 cm, podobni mangu
Meso je sladkega okusa in spominja na meanico banan,
manga in ananasa.
Plodovi zorijo konec septembra

Zdravilnost in uporaba
Plodovi so bogati z ogljikovimi hidrati,
vitamini in zlasti minerali (7X ve kot
ostalo sadje)
Asimina pri nas nima znanih kodljivcev in
bolezni.
Listi asimine so znani kot naravni
insekticid
V medicini uporabljajo asimicin, ki ga
vsebujejo listi in veje, pri zdravljenju
rakavih obolenj.

Amerika brusnica (Vaccinium

macrocarpon)
Grmiasta trajnica, visoka do 20 cm
dobro uspeva v senci in na stalno vlanih,
kislih tleh.
imajo majhne zimzelene liste, cvetovi so
temno vijolini
Plodovi so sprva beli, ko dozorijo pa so
ivo rdei
Dozori konec septembra ali v zaetku
oktobra

Uporaba
Iz zrelih plodov brusnic pripravljamo
osveilne napitke, sladice
Iz listov brusnic se pripravlja tudi
zdravilni aj
Liste nabiramo vse poletje, suimo na
soncu ali v senci na prepihu
Listi so nekoliko grenki in trpki (najve
uinkovin vsebujejo jeseni, ko dozorijo
plodovi)

Vsebnost uinkovin
Zreli plodovi vsebujejo veliko vitamina
C
vlaknine, magnezij ter ostale
esencialne mikroelemente
polifenolni antioksidanti (uinek na
kardiovaskularni in imunski sistem)
antocianin (zmanjuje nastajanje slabega
holesterola, blai stresna stanja, zmanjuje
sladkor v krvi, izboljuje vid).

Zdravilni uinki
Uporabljajo se kot ljudsko zdravilo za
zdravljenje vnetij seevodov (zavirajo
razvoj E. colli)
Siti sklenino pred zobno gnilobo
Zavira rast ledvinih kamnov
Tanini prepreujejo pritrjevanje bakterij
na stene urinarnega trakta.

Stevija (Stevia rebaudiana)

Rastlina stevija je zelie, ki prihaja iz June
Amerike (Peru)
Znana je po svoji sladkosti listov, zato ji
pravijo tudi sladki list ali listni sladkor
Listi stevije vsebujejo sladilo steviozid (300x
bolj sladek od navadnega sladkorja;
nadomestek sladil in sladkorja)
Stevija vsebuje nizko vsebnost ogljikovih
hidratov (malo kalorij, za dietno prehrano)
Stevija ima nizek glikokemini indeks (za
diabetike)

Uporaba
Liste lahko uporabljamo svee, v ajih ali
kot dodatek k hrani
Noveje medicinske raziskave so pokazale,
da stevija pomaga pri zdravljenju debelosti
in zdravljenju visokega krvnega tlaka
Slad (steviozid), deluje tudi kot obrambni
mehanizem proti pricam, uem in drugim
sesajoim in grizoim insektom.

Gojenje stevije

Semena stevije so slabo kaljiva

Najbolje je, da kupimo mlade rastline, ki jih vzgajamo
naprej
Stevija je obutljiva na temperature pod lediem
Rastlinice lahko vzgajamo v vrtu ali kot lonnico
Stevia ima rada s hranili in humusom bogato zemljo
(gnojimo z organskim gnojilom plantella organik)
Rada ima zmerno vlano zemljo (priporoljiva
zastirka)
Liste stevije obiramo jeseni vse do zmrzali
Liste stevije lahko suimo na direktnem soncu
Suene liste lahko zmeljemo in uporabimo za naravno
sladilo (zelo malo kalorij, ne poviuje telesne tee)

Ve o goji jagodah in ostalih

zdravilnih eksotinih rastlinah na:

www.gojijagode.com
(Eksotina vrtnarija Zeleni Zmaj)

HVALA ZA POZORNOST