SKRIVNOSTI ČLOVEŠKIH

MOŽGANOV

Simon Brežan, dr.med.

http://www.arhivo.com
http://www.scribd.com/simonbrezan
www.pubmed.com, Cobiss
www.Facebook.com
www.google.com

Univ Psih Klinika Ljubljana

INTERAKTIVNA DELAVNICA
April 2010
 Možgani, to smo mi!
Najzapletenejši sistem v nam znanem
vesolju: izziv
Zaupanje; moč znanja, argumenta, NE
argument moči!
Simon Brežan, dr. med. - zdravnik, kognitivni nevroznanstvenik, družbeno-politični
aktivist in bloger.
Bil je zlati maturant Gimnazije Bežigrad, tudi dobitnik študentske Prešernove nagrade
za raziskovalno delo in mednarodnih štipendij oz. nagrad, diplomiral pa je na
Medicinski fakulteti v Ljubljani.
Je avtor ali soavtor okrog 40 znanstvenih in poljudnoznanstvenih člankov (tudi
mednarodnih) s svojega ožjega strokovnega področja višjih duševnih (kognitivnih)
funkcij možganov.
Posebno pozornost pri svojem raziskovanju posveča področju delovnega
(kratkoročnega) spomina in možganskim valovanjem oz. električnim oscilacijam, pri
čemer uporablja raziskovalno metodo elektroencefalografije (EEG) in EEG-
koherence, ki jo je skupaj s sodelavci tudi vpeljal v delo Inštituta za klinično
nevrofiziologijo na UKC Ljubljana. O tem je predaval na različnih domačih in tujih
kongresih, delavnicah in konferencah.
Leta 2007 je prejel nagrado časopisa Delo za najboljši članek v prilogi Znanost, kjer je
imel tudi 2 vabljena intervjuja.
Simon odhaja na nadaljnji podiplomski doktorski študij kognitivne nevroznanosti v
tujino.

Reference:
http://splet02.izum.si/cobiss
http://splet02.izum.si/cobiss/
/bibliography?
bibliography?code=90791&
code=90791&sciif
sciif=on&
=on&abstract
abstract=V&
=V&langbib
langbib=
=eng&
eng&wos=on
wos=on
http://www.ncbi
http://www.ncbi..nlm.
nlm.nih.
nih.gov/
gov/sites/
sites/entrez?
entrez?db=
db=pubmed&
pubmed&cmd=
cmd=DetailsSearch&term=
DetailsSearch&term=simon
simon+
+brezan&log$=
brezan&log$=activity
activity
http://videolectures
http://videolectures..net/
net/simon_
simon_brezan/
brezan/
 O ceni resnice:
“Many will call me adventurer, and that I am, only one of a
different sort. One who risks his skin to prove his truth.”
[Che]
 Your Dynamic Brain

Your brain looks like a big cauliflower. It

hides out from the rest of your body in
its own custom-built bony box--your
head. It doesn't seem to do much of
anything. Boring, right?

Wrong! Your brain is amazing,

surprising, always changing.
Your brain is you!
 O ČEM BOMO GOVORILI?
ZGRADBA MOŽGANOV

DELOVANJE MOŽGANOV

BIOKEMIČNO-PRESNOVNI PROCESI
ELEKTRIČNI PROCESI

NEKATERE VIŠJE FUNKCIJE MOŽGANOV- IZBIRNO?

SPOMIN
MOTIVACIJA/ODVISNOST
ČUSTVA
STRAST
SVOBODNA VOLJA
Religija,paranormalno

NEKATERE BOLEZNI MOŽGANOV

RAZISKOVANJE V NEVROZNANOSTI, BRANJE MISLI

 KAJ ŽE VEMO O MOŽGANIH oz.
MOTIVACIJA/INTERES?
“Raziskovalna” delavnica-
“Eksperiment med eksperimenti” (film Eksperiment)
Vsi smo le poskusni zajčki (zajčice) v Igri… :)

Motivirani/nemotivirani dijaki vs. NEVROZNANSTVENIK

RAZLIKA ZAČETEK VS. KONEC PREDAVANJA?

Mehanizmi, načini motivacije?

Subliminalna percepcija, anticipacija

Obojesmerni tok informacij, feedback

Kritična odprta diskusija, izbirne teme:

Just call me Simon!;)

 ZGODOVINA MOŽGANOV
Searching for the Mind
Our awareness of the brain has grown slowly, over centuries. From the
beginnings of history, people have searched for the location of thought,
perception, feelings, memory, consciousness. People have searched for the
mind.

Historic Brain Bytes

TREPANACIJA LOBANJ PRED 10.000 LETI

Stari Egipt- poškodbe, simptomi, bolezni, kirurgija…

The ancient Greeks debated whether the brain or the heart was the seat of the mind.
In the 2nd century the Greco-Roman physician Galen thought that cerebro-spinal
fluid, which bathes the brain and collects in hollows called ventricles, was the
essence of the mind.

15.st.: Razcvet renesanse, sekcije- Leonardo da Vinci: narisal možgane

In Shakespeare's 16th century England people thought the liver, not the brain, was
the seat of emotion.

17.STOLETJE: DESCARTES- MISLIM, TOREJ SEM…DUALIZEM (MOŽGANI/

DUŠEVNOST, UM)
18.ST.: GALL (FRENOLOGIJA), FLOURENS
BROADMANN, BROCCA, WERNICKE…: KARTOGRAFIJA MOŽGANOV
PREK RAZISKOVANJA POŠKODB

19.ST.: GOLGI- ODKRITJE NEVRONA KOT GRADNIKA, CAJAL:

SINAPSA

20.st.: MODERNA NEVROZNANOST, TEHNOLOGIJA MR, EEG …

SPIELBERG: film Posebno poročilo
 ZGODBA PHINEAS-A GAGE-A IN
LOBOTOMIJA

change in Gage's personality had been caused by the damage to the

frontal lobes of his brain.
Here was a clue that certain parts of the brain control certain kinds of

behavior: (DECISION MAKING- RATIO, EMOTIONS…)

 DEJSTVA O MOŽGANIH
NEVROZNANOST: raziskovanje živčevja oz.
možganov

Revija Science: najtrša neodgovorjena vprašanja

v znanosti so tudi nevroznanstvena

Možgani: 100 milijard nevronov (število zvezd

Milky Way galaksije), več kot 1016 sinaptičnih Možgani vsebujejo milijarde
povezav? + še več podpornih celic: nevroglia nevronov. A kaj nevroni
sploh so? Samo celice.
Najkompleksnejši sistem v vesolju? Dokler se med njimi ne
vzpostavijo povezave, ni v
Relativna velikost, teža 2%, metabolizem 20% možganih nobenega znanja.
Vse, kar vemo in vse, kar
Organiziranost povezav in obdelovanje informacij smo, izvira iz načina, kako se
v nevronskih mrežjih
naši nevroni povezujejo med
Vloga možganske skorje
seboj.

Skokovit porast števila znanstvenih objav [Tim Berners-Lee, 1999]

21. stoletje: “Stoletje možganov”?

 RAZISKOVANJE V KOGNITIVNI NEVROZNANOSTI

KAJ JE KOGNICIJA, KOGNITIVNO?

Kognitivna znanost

preučevanje duševnih procesov kot obdelave informacij

vse vede, ki se ukvarjajo s problemi spoznavanja, mišljenja,
zavesti, pa tudi čustev in vedenja

Kognitivna nevroznanost

“nevrobiologija duševnih procesov” (Gazzaniga)

“cilj je razumeti zavest” (Kandel)
možganski oz. nevronski korelati višje živčne dejavnosti?

“Ultimativni cilj kognitivne nevroznanosti je

razumevanje delovanja in interakcij funkcijskih in
strukturnih komponent možganov tako dobro, da bi
lahko sestavili mehanični model možganov oz.
napisali računalniški program, ki bi simuliral možgane
do potankosti.” (Kosslyn, 1996)
ZGRADBA MOŽGANOV
 EVOLUCIJA: RAST MOŽGANOV

Modern Human Brain

About one and a half million years ago, the brains of our human
ancestors began to grow explosively. They grew outward in layers,
as the cerebrum and its wrinkled cortex began to surround the
older parts of our brain. This growth spurt pushed out the bones of
our skull, creating our high forehead and domed head. These areas
control thinking and language.

The evolutionary steps that formed our brain are still with us. We
depend on our autonomic system, our ability to move, our memory
and emotions, and thinking and communicating. Our brain needs all
its parts. Our brain allows us to survive in our surroundings.
// model lobanje in možganov
// Your brain animacija
// atlas možganov – knjige,
interaktivni elektronski
 DELOVANJE MOŽGANOV

Your brain lets you see, hear, smell, taste, move, think, feel, and
care.
It allows you to walk and talk, learn and remember.
Your brain processes your thoughts, moods, and emotions.

It makes you conscious and keeps you alive.

Everything you do and everything you are comes from your brain.
And everything your brain does comes from electrical signals
and chemical connections.

http://www.pfizer.com/brain/

http://staff.washington.edu/chudler/introb.html
Neurons are busy and crowded. A neuron may receive messages
from 100,000 other neurons, each one arriving a thousand times
every second! A neuron may have 100,000 synapses, each
swarming with hundreds of thousands of neurotransmitters.

This tidal wave of messages is what keeps the Lightning Storm

going.
 KOMUNIKACIJA MED ŽIVČNIMI CELICAMI

ŽIVČNA CELICA = NEVRON

DENDRIT: sporočila k telesu živčne celice
AKSON: sporočila k tarčni živčni celici
SINAPSA: živčni stik
NEVRON= ELEKTRIČNO VZDRAŽNA CELICA
NAMEN: POŠ
POŠILJANJE ELEKTROKEMIČ
ELEKTROKEMIČNIH SIGNALOV

LASTNOSTI CELIČNE MEMBRANE

http://www.rhsmpsychology.com/Handouts/Neuroscience_handouts.htm
http://www.rhsmpsychology.com/Handouts/Neuroscience_handouts.htm
Princip električnega in kemičnega
signaliziranja med nevroni
→ ELEKTRIČNO PREVAJANJE: TOK IONOV ZARADI RAZLIK
V ELEKTRIČNIH POTENCIALIH IN GRADIENTIH
KONCENTRACIJ ZUNAJ IN ZNOTRAJ CELIC
RAZLIKE V KONCENTRACIJAH IN PREVODNOSTIH IONOV
MIROVNI MEMBRANSKI POTENCIAL
SPREMEMBE PREPUSTNOSTI MEMBRANE > depolarizacija
AKCIJSKI POTENCIAL>
POTENCIAL> prevajanje impulza po vlaknu
POSTINAPTIČNI POTENCIALI:
POTENCIALI: VZBUJEVALNI ALI
ZAVIRALNI V ODV. OD
NEVROTRANSMITORJEV/RECEPTORJEV, INTEGRACIJA
SIGNALOV:
"go" signals that allow the message to be passed to the
next neuron in the communication line or "stop" signals
that prevent the message from being forwarded.
The signals are in the form of charged particles or ions.
The brain keeps tight control of this message delivery
system to avoid communication chaos.
Transmission can be as slow as 0.5 meters/sec or as fast
as 120 meters/sec
SINAPSA

nevron-sinapsa.mov

sinapsa_vezikli.mov

membrana_depolarizacija.swf

prevajanje po živcu (akcijski potencial).swf

 BIOKEMIČNE OSNOVE DELOVANJA
MOŽGANOV
- Celični nivo (jedro, geni)
- Molekularni nivo (receptorji, nevrotransmitorji)
- nevrotransmiterji v sinapsah lahko vztrajajo v času minut in ur, kar omogoča
dolgoročnejši način uravnavanja aktivnosti možganov za razliko od
mehanizmov trenutne ekscitacije ali inhibicije.
- koordinirano delovanje večih tovrstnih nevrohormonalnih sistemov, katerih
delovanje mora biti v medsebojnem natančnem ravnotežju.

NEVROTRANSMITORJI:
-Acetilholin

-Dopamin

-GABA

-Glutamat
>> vpliv drog IN ZDRAVIL !
-Norepinefrin

-Serotonin

-Endogeni opiati, endorfini…

EKSCITACIJA/INHIBICIJA (LINK-nevrotransmitorji)
 PRESNOVNO-ŽILNI NIVO DELOVANJA
MOŽGANOV
• Presnovno-žilna povezanost krvnega pretoka in metabolizma
z aktivnostjo možganov

POZITRONSKA EMISIJSKA
MAGNETNORESONANČNO SLIKANJE TOMOGRAFIJA (PET)
(MRI)
 MOŽGANSKA SKORJA (KORTEKS)

homunkulus.dcr

možganska skorja: lateralni pogled

možganska skorja: medialni pogled

vir: http://www.emc
http://www.emc..maricopa.
maricopa.edu/
edu/faculty/
faculty/farabee/BIOBK/
farabee/BIOBK/cerebrum
cerebrum_1.
_1.gif
gif
 FUNKCIJE MOŽG. REŽNJEV

SULKUSI, GIRUSI, RAZLIKE MED LJUDMI, NAGUBANJE SKORJE V LOBANJI-

ZAKAJ?

ČELNI REŽENJ (FRONTAL LOBE)

Located in front of the central sulcus. Concerned with reasoning,
planning, parts of speech and movement (motor cortex), emotions, and
problem-solving. Osebnost, socialna interakcija

TEMENSKI REŽENJ (PARIETAL LOBE)

Located behind the central sulcus.
Concerned with perception of stimuli related to touch, pressure,
temperature and pain.

SENČNI REŽENJ (TEMPORAL LOBE)

Located below the lateral fissure.
Concerned with perception and recognition of auditory stimuli (hearing)
and memory (hippocampus).

ZATILNI REŽENJ (OCCIPITAL LOBE)

Located at the back of the brain, behind the parietal lobe and temporal
lobe.
Concerned with many aspects of vision.
 ORGANIZACIJSKA STRUKTURA MOŽGANSKE SKORJE IN
NJENA ELEKTRIČNA AKTIVNOST

piramidni nevroni
pravokotna orientacija glede na površino
aferentni sinaptični dotok

postsinaptični potenciali, nevronska integracija

Citoarhitektura in povezave med različna stopnja sinhroniziranosti (fazne
nevroni usklajenosti) električne aktivnosti piramidnih
med področji skorje nevronov
aferentne seštevanje električnih signalov
eferentne
Princip nastanka električne aktivnosti
znotraj področij skorje možganske skorje drugačen kot
horizontalne električna aktivnost posameznih
vertikalne nevronov
vir: http://www.yourfamilyclinic
http://www.yourfamilyclinic..com/
com/eeg/
eeg/brainwave.html
brainwave.html
Oslabitev signala na površini
upornost kože
možganske ovojnice
možganske tekočine- likvorja
 ZNAČILNOSTI POSAMEZNIH MOŽGANSKIH RITMOV

Hitri ritmi

alfa (8-13Hz, 50 uV): budno stanje mentalne in

fizične sproščenosti (zavre ga pozornost,
fizični/mentalni napor); zadajšnji predeli glave

beta (13-30Hz, 30uV): mentalna aktivnost,

kognitivni procesi, motorika; čelno, centralno,
difuzno

gama (30-50Hz): kognitivni procesi, zaznavanje,

pozornost

Počasni ritmi

theta (4-7Hz): spanje, otroci, emocionalni in

spominski procesi, bolezenska stanja.

delta (0,5-4Hz): globoko spanje, dojenčki,

organske bolezni možganov.

Reaktivnost
Ritem alfa – odpiranje oči, mentalni napor:
desinhronizacija v EEG-ju
 RAZVOJNI VIDIK MOŽGANOV

Wired for Action!

Your brain is dynamic. Before you're born

your brain begins arranging neurons and
wiring circuits for its lightning storm. And
it continues testing and rewiring its
circuits, routing and rerouting its electrical
signals, your entire life. This process
determines who you are and how you
behave.
IDENTITETA, SAMOZAVEDANJE: PO 18 MESECIH, PREPOZNATI SE
V OGLEDALU, prej še ni ustreznih povezav v frontalni skorji?

While you're born with almost all the neurons your brain will
ever have, many neurons aren't yet wired together. Now, as an
infant begins to experience the sights and sounds and
sensations of the world, neurons fire. Every time they fire, they
build connections with other neurons.
Neurons that fire together, wire together.

That happened as you experienced life in the world.

MOŽGANI NAJSTNIKOV ;)
 MOŽGANI NAJSTNIKOV

During your teen years, your brain puts finishing touches on its
wiring.

gaining insight and judgment, better dealing with emotions,

planning…

Lots of creativity, passion, energy, personality development…

During your teen years your brain cuts away unnecessary wiring,
making your neural circuits stronger and more efficient = your brain
is maturing and preparing you for adult life.

mature brain doesn't mean a static brain. In adulthood your brain

continues to change and learn.

USE IT OR LOOSE IT! ☺

Film?
 VIŠJE ŽIVČNE FUNKCIJE

DEFINICIJA: lastnosti človeškega živčevja, ki omogočajo

spoznavanje, analiziranje in pomnjenje podatkov, načrtovanje in
vodenje vedenja.

celostno: vedenje kot osebnost

motivacija, čustvovanje, spomin, spoznavanje, načrtovanje,
vešče gibanje, ustvarjanje abstraktnih idej
intelekt, ustvarjalnost, zmožnost načrtovanja, predvidevanja,
estetski čut, etični čut.

Kognitivna nevroznanost: OPREDELITEV MORFOLOŠKO-

FIZIOLOŠKIH KORELATOV višjih živčnih funkcij
 SKRIVNOSTI MOŽGANOV

Mind is something your brain does.

Perception, learning and memory,
consciousness and self-awareness--all
these are part of your mind. Dreams are
part of your mind. But how your mind HRIBČKI ALI VDOLBINE?
works is a mystery. Exploring the mind is
a frontier of brain research

The images you "see" are your

brain's versions of the world.
Your brain creates your reality.

What you see is what you

get--but it may not be what's
actually out there ! ☺
 SPOMIN

Spomin je sposobnost možganov za interpretacijo preteklih

dogodkov

Creating Memory
In a way, we live in the past.
We're always remembering
whatwe've seen, heard,
experienced. Without
memory we wouldn't know
who we are.
But our brain doesn't store
memories as a video
recorder does
it creates a new version of
our memories every time we
recall them.
Our memory is fragile and
changeable.
S.Dali (1931): Vztrajanje spominov
 SPOMIN
SPOMIN: sposobnost kodiranja, shranjevanja in priklica
informacij

KODIRANJE: dogodki med prezentacijo informacije za zapomnitev

Kratkoročno shranjevanje informacij

KONSOLIDACIJA: spreminjanje novo shranjene, še labilne

informacije za stabilno trajno shranjevanje

SHRANJEVANJE: dolgoročno zadržanje informacije v spominskem sistemu.

PRIKLIC: obnovitev in uporaba shranjene informacije

I wondered if a memory is
something you have or
something you’ve lost.

lecture_stm.swf
[Woody Allen]
TESTI SPOMINA
 STRUKTURA SPOMINSKEGA SISTEMA

senzorni pozornost kratkoročni ponavljanje dolgoročni

spomin spomin spomin

razpad zamenjava interferenca

Osnovna shema spominskih procesov (Atkinson in Shiffrin, 1968)

DOLGOROČNI SPOMIN: eksplicitni vs. implicitni spomin

Eksplicitni spomin: “VEDETI KAJ”

epizodični spomin
semantični spomin

Implicitni spomin: “VEDETI KAKO”

proceduralni spomin
asociativno učenje
neasociativno učenje
 KRATKOROČNI SPOMIN KOT DELOVNI SPOMIN

Aktiva vloga kratkoročnega spomina: delovni spomin

DELOVNI SPOMIN: kompleks kognitivnih procesov za vzdrževanje,

upravljanje in uporabo informacij

Osnova za vsakodnevno funkcioniranje: inteligentno, k cilju usmerjeno vedenje,

mišljenje, jezik, reševanje problemov

Model delovnega spomina: Baddeley in

Hitch (1974, 2000): centralni izvršitelj

CENTRALNI IZVRŠITELJ: pozornostni

nadzor podsistemov, upravljanje z
informacijami, načrtovanje, izbira stategij, vidnoprostorska epizodični bufer fonološka zanka
inhibicija odzivov skicirka

SUŽENJSKI PODSISTEMI: shranjevanje vidna epizodični jezik

in osveževanje informacij semantika spomin
 SPOMIN IN MOŽGANI:

KJE?

KAKO?

Posamezni spominski podsistemi:

specifični nevrofiziološki korelati

specifični nevroanatomski korelati

 NEVROFIZIOLOGIJA IN NEVROANATOMIJA

Dolgoročni spomin

Konsolidacija: proces pretvarjanja

kratkoročnih spominov v dolgoročno obliko
dolgoročna potenciacija (“long-term
potentiation – LTP”)

Biokemične spremembe v nevronih:

genska ekspresija
sinteza novih proteinov
rast (krnitev) novih
sinaptičnih povezav

Ltp.mov

LTP_sinapsa.mov
Konsolidacija (eksplicitni spomin):
hipokampalni sistem kot mediator
začetnih korakov v dolgoročnem
shranjevanju informacij

Lezije v hipokampalnem sistemu:

nesposobnost shranjevanja novih
spominov

primer: Alzheimerjeva bolezen

Trajno shranjevanje spominov:

Eksplicitni spomin: na distribuiran način v
neokorteksu

Implicitni spomin: perceptualni,

motorični in emocionalni krogi
 EKSPLICITNI (DEKLARATIVNI) SPOMIN
shranjevanje semantičnega znanja: primer

kompleksna vidna podoba: SLON

povezava podobe slona z drugimi

oblikami znanja o slonih (živo in
ne neživo bitje, žival in ne rastlina,
živi v specifičnem okolju-savani,
specifični vedenjski vzorci)

različne reprezentacije o slonu,

shranjene na različnih, specifičnih
anatomskih lokacijah v možganih

>>splošna semantična spominska priklic informacije o slonu:

shramba ne obstaja integracija številnih reprezentacij
(binding), shranjenih na različnih
možganskih lokacijah
Delovni spomin

zadržanje informacije v nevronskih

tokokrogih

reverberacijske zanke
post-tetanična postsinaptična facilitacija
podaljšana depolarizacija nevronov
(elektrotonični dendritični potencialov)

drugi vzburjevalni in zaviralni

mehanizmi?, hoteno ponavljanje
informacije v mislih

kratkoročna sprememba v učinkovitosti,

moči sinaptičnih povezav (oz. sinaptičnega
prenosa)

Guyton in Hall, 2006

Reverberacijske zanke v živčevju
Funkcijska anatomija delovnega spomina (celične elektrofiziološke
študije, fMR študije)

□ prefrontalna skorja (ventrolateralna čelna skorja,

dorzolateralna čelna skorja, anteriorna čelna skorja)

□ premotorična skorja

□ limbični predeli

□ posteriorna asociacijska skorja

Funkcijsko magnetnoresonančno
slikanje možganov (fMR) med nalogo
delovnega spomina: aktivirana
področja – obarvano rdeče

//raziskava na Inštitutu za klinično

nevrofiziologijo
PROBLEM POVEZOVANJA (“BINDING PROBLEM”)

Vzporedno in distribuirano obdelovanje informacij v možganih

Funkcija: sinhronizirana interakcija več (definiranih) možganskih

predelov
vidna percepcija, kompleksni motorični vzorci, vidno-motorična
integracija …

KAKO MED SEBOJ SODELUJEJO PROSTORSKO LOČENA, A V

ISTO FUNKCIJO VPLETENA MOŽGANSKA PODROČJA
(»PROBLEM POVEZOVANJA«)?
Možgani kot »omrežje omrežij« - analogija z internetom?
“Sinhrone” oscilacije v električni aktivnosti med prostorsko ločenimi
nevronskimi mrežji
 DEJAVNIKI, KI VPLIVAJO NA ZAPOMNITEV

1. STOPNJA BUDNOSTI, POZORNOSTI IN KONCENTRACIJE

2. ZANIMANJE, MOČ MOTIVACIJE, POTREBA OZ. INTERES ZA

ZAPOMNITEV

3. ČUSTVENA VREDNOST, POVEZANA Z MATERIALOM ZA

ZAPOMNITEV TER POSAMEZNIKOVO RAZPOLOŽENJE IN ČUSTVA
(vpliv norepinefrina)

“Kar se dotakne srca, je vtisnjeno v spomin [Voltaire]”

4. LOKACIJA, SVETLOBA, ZVOKI, VONJAVE …. TOREJ CELOTEN

KONTEKST, V KATEREM SE PORAJAJO SPOMINI SE BELEŽI SKUPAJ
Z INFORMACIJO, KI SE MEMORIRA (pomen konteksta za priklic
informacije!)
 MIT 10%?
Zato je res samo to, da imamo vedno še nek
potencial, da možgane kvalitativno bolje
izkoriščamo: miselni trening - spominske
tehnike, igre, druženje, branje, učenje, glasba- je
najboljši ojačevalec funkcije – tako kot pri
mišicah dvigovanje uteži. Možgani so kot
ogromen vesoljni računalnik ali internet:
povezav med nevroni je ogromno in te vzorce
lahko spreminjamo in izboljšujemo.
zdravo prehrano, vitamine, cimvec gibanja, urejeno
spanje, brez motenj, hrupa, okolje
ugodno, čimmanj stresa, tehnike relaksacije
ipd....pomembna je tudi volja in motivacije,uzitek,
veselje, poskusaj se nagraditi za narejeno delo ali
ucenje ipd...

dol antidepresivi, ki ojacajo konc, spomin, preko

zvis.dopamina in noradrenalina v mozganih, ali
kaki stimulanti- kava, zeleni caj, + Q10, ginko
biloba, lecitin, omega 3, plave ribe....
 OJAČEVALCI SPOMINA?
Ali lahko spomin izboljšamo?

Vsi kdaj pomislimo, da bi bilo dobro izboljšati obseg ali

trajnost našega spomina. Starejši ljudje se velikokrat
pritožujejo nad svojim spominom. Izboljšanje spomina
pa prav gotovo ni nedolžna stvar. Dober spomin namreč
pomeni ravnovesje med pomnjenjem in pozabljanjem. Če
bi pomnjenje izboljšali, bi nas gotovo začelo motiti, da ne
moremo pozabiti vseh banalnih stvari, ki smo jih doživeli preko
dneva in za katere ni potrebe, da bi si jih zapomnili. „Jin in
jang” dobrega spomina je ravno v v ravnovesju – da smo si
sposobni zapomniti pomembne stvari in jih dobro organizirati
v spominu, ter obenem pozabiti vse, kar je manj pomembno.
Verjetno ne bomo nikdar iznašli tabletke, ki bi čudežno ojačala
spomin, vsaj ne pri zdravih ljudeh. Evolucija je poskrbela, da je
naš spominski sistem optimalno uravnovešen.

MNEMONIC TECHNIQUES, MNEMONICS, asociacije, graditev zgodbic itd

le motnjo koncentracije, volje, razpolozenja, posledicno tudi spomin,,, ??

Pri hujši pozabljivosti bi si morda lahko pomagali z
zdravili,
ki bi izboljšala delovanje receptorjev NMDA in AMPA,
ali s
snovmi, ki bi lspodbudile sekundarne prenašalce znotraj
celice, za katere so v raziskavah pri mladih živalih
dokazali,
da sodelujejo v procesih učenja.

DEMENCE: INHIB. AcHE inhibitorji- več AcH v

sinapsi, NMDA modulatorji
 MOTIVACIJA
Glavna naloga možganov je, da s tvorbo notranjih reprezentacij zunanjega sveta in sebe
ob pomoči že shranjenih izkušenj in spomina vodijo ter usmerjajo vedenje – to je
integracijska funkcija osrednjega živčevja.

MOTIVACIJA: GONILNA SILA (podprta z vrsto nevronskih in fizioloških

fizioloških faktorjev) ZA VSEMI DEJANJI
ČLOVEKA, ŽIVALI IN NIŽJIH ORGANIZMOV. JE NOTRANJE STANJE, KI AKTIVIRAAKTIVIRA VEDENJE IN GA
USMERJA.

ČUSTVA: so tesno povezana z motivacijo, in so lahko obravnavana kot subjektivno izkušena

komponenta motivacijskih stanj

Motivacijska stanja v grobem razdelimo na dva tipa:

1) elementarna gonska (»drive«) stanja in motivacijska stanja pod vplivom kompleksnejših

regulatornih sil
posledica odmikov od notranjih fizioloških-
fizioloških- homeostatskih pogojev (npr. lakota, žeja in temperatura) in
faktorjev kot so cirkadiani ritmi, okoljski pogoji ali težnja po ugodju/užitek
pri teh stanjih pomembni del motiviranega vedenja posredujejo nevronski
nevronski sistemi t.i. ''nagrajevanja,
kaznovanja'' in posledičnega ojačevanja vedenj. Tudi mehanizmi odvisnosti oz. droge imajo svoje
prijemališče v teh istih možganskih sistemih, ki uravnavajo vedenje
vedenje s pomembno preživetveno funkcijo.

2) osebne in socialne aspiracije, pridobljene z izkušnjami in učenjem.

Hedonski faktorji ugodja, zadovoljstva gotovo igrajo najpomembnejšo vlogo v uravnavanju

motiviranega vedenja pri človeku, pri čemer to velja tako za pretežno fizične oblike ugodja
(spolnost, gurmanski užitki…) kot tiste višje, povezane s socialnimi aspiracijami,
učenjem/izkušnjami in samouresničitvijo. Človek se lahko celo zavestno oz. hoteno izpostavi
deprivaciji določenih gonskih potreb z namenom posledične zadovoljitve ali večjega ugodja pri
doseganju drugih, ''višjih'' ali bolj intenzivnih oblik ugodja, ki v teh primerih ne predstavlja zgolj
odprave gonskih stanj napetosti, neugodja ali manjka.
LIMBIČNI SISTEM IN HIPOTALAMUS
Limbični sistem je anatomsko gledano skupek različnih bazalnih struktur in
struktur v globini možganov (subkortikalna jedra ter limbični kotreks), ki so
evolucijsko starejše od možganske skorje. V funkcijsko- fiziološkem smislu
pa h limbičnemu sistemu lahko štejemo obsežna nevronska omrežja, ki so
vpletena v procesiranje emocij oz. čustvovanje ter v kontrolo motivacijskih
vzgibov.

NAGRADNA IN KAZNOVALNA FUNKCIJA LIMBIČNEGA SISTEMA

Jasno je, da so mnoge limbične strukture vpletene predvsem v procesiranje
afektivne(?) narave senzoričnih dražljajev, torej na njihovo ugodno
(pleasure, satisfaction, reward) ali neugodno naravo (punishment,
aversion). Ta dva dejavnika ključno odločata o vsakršnem vedenju,
dejavnosti in motivaciji, saj motivirano načeloma stremimo k tistemu, kar
prinaša ugodje ali zadovoljstvo, po drugi strani pa prenehamo z
dejavnostjo ali se izogibamo načeloma vsega, kar je neugodno in prinaša
negativna občutja averzije (preživetvena funkcija
 Nagrada: samo-doziranje droge

SAMOINJICIRANJE DIREKTNO V MOŽGANE!

NAGRADA/ POZITIVNO OJAČANJE VEDENJA

Natural rewards include food, water and sex - each is required to

maintain survival of our species.
part of the brain that is
activated by natural
rewards and by artificial
rewards such as addictive
drugs.

This part of the brain is

called the reward system.
this pathway is activated
by a rewarding stimulus.
Cocaine binding to uptake pumps; inhibition of dopamine uptake

what happens when cocaine is present in the synapse? Cocaine (turquoise)

binds to the uptake pumps and prevents them from removing dopamine from
the synapse. This results in more dopamine in the synapse, and more
dopamine receptors are activated
The increased activation of dopamine receptors causes
increased production of cAMP inside the post-synaptic
cell. This causes many changes inside the cell that lead
to abnormal firing patterns.
POMEN PRINCIPA NAGRADE IN KAZNI ZA UČENJE IN
SPOMIN?

ojačevanje (reinforcement) vs. habituacija

 ODVISNOST

Pleasure is powerful. If you do something that feels good, your

brain becomes wired in such a way that you do it again. One way
addictive drugs work is by turning on the brain's pleasure
pathways. The effect is a rush of good feeling, causing drug users
to use the drug again and again. In response the brain changes so
that it no longer functions effectively without the drug. This is the
process of addiction.

An important pleasure pathway in your brain involves the

neurotransmitter dopamine. Neurons containing dopamine
relay pleasure signals along the neural pathways in the brain.
Addictive drugs such as cocaine and heroin elevate levels of
dopamine, causing a quick "high." But the brain adapts to these
changes, and after a while you can't feel pleasure without the
drugs.
ALKOHOL, NIKOTIN

EFEKT EKSTAZI PRI OPICI- TOKSIČNOST ZA

SEROTONINSKE NEVRONE
 Izboljšanje motivacije: načini
Design an adequate environment for yourself. Check lighting, noise, comfort of
furniture, etc., in three or four places to determine which spot works best for you.
Relax your body and give yourself an affirmation and/or an image that will motivate
you.
Break assignments into small step-by-step tasks
Analyze your study skills to make sure that your problem is one of concentration, not
faulty study skills.
Look for a special interest in each subject for which you do not feel motivated.
Forexample, of Biology does not thrill you but you are interested in keeping your body
in good shape, you may be able to develop an interest in nutrition, the effects of
exercise on muscles, etc.
Develop a contract for a particular study problem. Decide if you are more
responsive to reward or punishment and construct a contract accordingly. For
example, “For every 10 pages read, I can listen to music for 10 minutes”, or “If I
don’t read 20 pages of history, I must wear mismatched socks tomorrow”.
 Set realistic study goals.

Take a short break after every 20-40 minutes of reading to let what you have
just
read have a chance to sink in and find its way to connectors and memory storage
points in your mind. Do not use the break for a phone call, TV. Etc., just sit back
and reflect on what you have read.

Watch your diet. Limit the amount of chemicals (that includes junk food,
too!),
sugar, and caffeine you are taking. They can give you a buzz but that don’t
really
make you any more alert.

Exercise on a regular basis. Try exercising before you study to increase

alertness.
Get 7-9 hours of sleep per 24-hour period.
 MOŽGANI IN SVOBODNA VOLJA- ILUZIJA?

Svobodna volja vs. determinizem

Benjamin Libet, Daniel Wegner in Daniel C. Dennett

Model delovanja zavestne volje; voljo izkusimo, ker iz povezave zavestne

misli in dejanja sklepamo na navidezno vzročno pot med njima.
Vir: Wegner, 1999
 Wegner
NietZsche: Somrak malikov- zmota lažne vzročnosti….
Po Wegnerju obstajajo trije pogoji za nastanek izkušnje zavestne volje:
Predhodnost
Skladnost
Ekskluzivnost
Misel se mora zgoditi pred dejanjem, mora biti z dejanjem vsebinsko skladna, in ne
smejo je spremljati drugi potencialni vzroki. Občutek zavestne volje pa ponavadi ne
nastane, ko eden ali več izmed pogojev predhodnosti, skladnosti ali ekskluzivnosti ni
izpolnjen.
Libet je ugotovil, da se zavedanje namere po dejanju pojavi 200 msek pred izvršitvijo
dejanja. Teh 200 msek bi po Wegnerju lahko predstavljalo spodnjo časovno mejo, pred
katero se mora pojaviti misel, da lahko nastane občutek zavestne volje

Hipnotizer osebku, ki je hipnotiziran, naloži neko nalogo, ki jo mora ta izvršiti šele

takrat, ko se zbudi iz hipnoze (ta se ne spominja, da jim je hipnotizer karkoli naročil).
Nekateri osebki bodo to naredili brez težav, potem pa podali neko izmišljeno razlago
za storjeno dejanje. Dejanje občutijo kot popolnoma prostovoljno, izhajajoče iz
njihove odločitve, čeprav jih je do tega v resnici pripravil hipnotizer.
Zanimiv primer dobrodošlih avtomatičnih dejanj, ki (tako se nam zdi) ne
izvirajo iz našega zavestnega napora, so kreativne rešitve težkih problemov,
pisanje, slikanje ipd. Ko se takšne stvari zgodijo 'avtomatično', so velikokrat
briljantne.

Čeprav imajo naše misli globoke, pomembne in nezavedne vzročne povezave

do naših dejanj, izkušnja zavestne volje izvira iz procesa, ki interpretira te
povezave, ne iz samih povezav.« (Wegner, Wheatley, 1999: 490)

»Čeprav občutek zavestne volje ni dokaz za mentalno vzročnost,

posamezniku vseeno signalizira osebno avtorstvo za dejanje in tako vpliva
na občutek uspeha in sprejetje moralne odgovornosti.«♣ (Wegner, 2002:
317)…NUJNA ILUZIJA! OBČUTEK NADZORA!

Dejanski vzročni mehanizem je neverjetno zamotana mreža vzročnosti, ki je

predmet znanstvene psihologije. Občutek volje s to mrežo ni neposredno
povezan in je namesto tega izraz naše tendence, da nasproti ljudem
zavzamemo to, kar Dennett (1987) imenuje 'intencionalna drža'. …
 Temelj: NEVROFIZIOLOGIJA- LIBET: Izmeriti trenutek zavestne/svobodne
odločitve, hotenja? KAJ JE PREJ: SVOBODNA NAMERA ALI MOŽG.
AKTIVNOST?

Libet Benjamin (1985),

(1985), Unconscious cerebral initiative and the role of conscious will in voluntary action,
action, The Behaviour and Brain Sciences 8,
str. 529 – 566
Libet Benjamin,
Benjamin, Freeman Anthony,
Anthony, Sutherland Keith (1999\ (1999\2004) (ured.),
ured.), The Volitional Brain,
Brain, Towards a Neuroscience of Free
Will,
Will, Exeter,
Exeter, Imprint Academic

Presenetljivo je odkril, da se možganska aktivnost (v obliki začetka PP) pojavi

približno 550 msek pred premikom zapestja in 350 msek pred zavedanjem
namere/želje/hotenja po dejanju; zavedanje namere pa se je pojavilo 200
msek pred dejanjem.

POTENCIAL PRIPRAVLJENOSTI= Možganski val/aktivnost, ki vedno nastane

ob procesih odločanja/ dejanjih PRED! samo zavestno zaznavo, izkušnjo, poročanjem
o svobodni volji, nameri, intenciji, pred odločitvijo.
ČE BI VSAJ ISTOČASNO, BI BILI PAČ TO SVOBODNI NEVRONI….

»Kaj to pomeni? Najprej, proces, ki vodi do prostovoljnega dejanja, nezavedno začnejo možgani kar
nekaj časa, preden se pojavi zavestna volja po dejanju. Iz tega sledi, da svobodna volja, če obstaja, ne
bi začela voljnega dejanja.« (Libet 2004 )
 Posledice iluzije
Če zavestno sprejmemo, da zavestne misli nimajo vzročnega vpliva, se
moramo odreči avtorstvu in posledično moralni odgovornosti. To bi imelo
posledice na naš notranji in zunanji svet. ??

Strah, da smo le avtomati, roboti?!

Sinteza: Zavestne volje zaradi tega ne moremo več pojmovati kot absolutne
moči, ki bi omogočala idealen zavesten dejavnik, ki bi imel nad dogajanjem
popolno kontrolo. Prej lahko pojmujemo zavestno voljo kot del procesa, ki
vodi do voljnega dejanja. Popolne kontrole in vpliva na naša dejanja,
odločitve in življenja nasploh nimamo.

»Največji dar, ki ga je prejelo človeštvo, je svoboda izbire. Res je, da smo v rabi svobodne
izbire omejeni. A tisto malo svobodne izbire, ki jo imamo, je tako velik dar in je
potencialno vreden toliko, da je vredno živeti že zaradi tega.«♣ (Singer 1968; iz Libet,
2004: 156)
 SKLEP DILEME
Najnovejše raziskave : Svobodna je le (vsaj) možnost
inhibicije intrinzično- pred-, podzavedno nastale
odločitve (tik pred)! VETO- tudi to je rezultat funkcije
“svobodnih nevronov”
Ljudje pa imamo ne glede na to občutek, da je zavestna
volja tista, ki povzroča in vodi naša dejanja. Libet je
vlogo zavestne volje ohranil v 100 'magičnih'
milisekundah. V času od zavedanja namere po dejanju
in dejansko izvršitvijo dejanja je Libet našel 'prostor' za
vpliv zavestne volje in rešitev za svobodno voljo in
moralno odgovornost.
VETO
 Dennett kritika
Naše pojmovanje jaza, tega zavestnega dejavnika, ki naj bi vplival na dejanja,
je preveč ozko. Nismo le majhna točka, ampak skupek zapletene mreže
manjših elementov. Svobodno, zavestno voljo moramo zato raztegniti po
raznobarvnih možganskih procesih. Prav ti možganski procesi so tisti, ki so
svobodni in moralno odgovorni. Sami sebe lahko spreminjajo in imajo vsaj
delno kontrolo nad tem, kaj se dogaja; mi pa smo prav ti možganski procesi,
in ti možganski procesi so mi. (Kritika- Dennett)

Če hočemo ohraniti svobodno voljo, moramo zavestno dejavnost in moralno

odgovornost razporediti po prostoru in času v možganih ter spremeniti naše
pojmovanje zavestnega dejavnika. Zavrniti moramo obstoj 'zunanjega'
opazovalca-jaza. Nenazadnje smo mi prav ti možganski procesi (tudi
nezavedni), ki naj bi ogrožali našo svobodno voljo. Zavest pa ni nekakšna
lebdeča ameba, ki ne igra nobene vloge v naših življenjih, ampak je produkt
evolucije in je ključna za efektivno reševanje problemov v kompleksnem
okolju, ki ga naseljujemo. Zavestni samo-preizkusi temeljijo na notranjem
govoru, ki omogoča najrazličnejše prednosti: samo-nadziranje, samo-kontrolo
in samo-spremembo. Pozornost pa zavestnemu dejavniku omogoča
učinkovitejše razvijanje in večanje svoje lastne svobode.
ČUSTVA (EMOCIJE)
LJUBEZEN,SREČA IN STRAST V
MOŽGANIH
“Motivacija in sistemi nagrajevanja v
možganih”, dr. Ronald E. See (video)
“Možgani in ljubezen” dr. Helen Fischer
“Zakaj smo srečni?”, dr. Dan Gilbert (video)
http://video.ted.com/talks/podcast/DanGilber
t_2004.mp4
http://www.sinapsa.org/tm
http://www.ted.com/talks/lang/slv/helen_fisher_stud
ies_the_brain_in_love.html

http://www.ted.com/talks/lang/slv/helen_fisher_tells
_us_why_we_love_cheat.html

http://video.ted.com/talks/podcast/DanGilbert_2004.
mp4
»Dopamin je bistven za doživetje ugodja, usmerjeno pozornost, učenje in motivirano vedenje,
ki nas po izkušnjah v novih okoliščinah približa ugodnim dražljajem in se nam pomaga
umakniti drugim, ki so neprijetni in nevarni. Delovanje tega sistema zdrsne iz ravnovesja
pri razvoju zasvojenosti in odvisnosti in ti pojavi so pogosto pomembni tudi v partnerskih
navezah.«

»Ko ženska opazuje fotografijo svojega partnerja, ki ga ljubi, nato pa fotografijo neznanca
ter v drugem poskusu fotografijo svojega otroka in nekega drugega, neznanega otroka, je
videti, da se izkušanje različnih oblik ljubezni kaže v različnem delovanju posameznih
predelov možganov.«

Tako so pri romantični, akutni zaljubljenosti izrazito aktivirana območja, ki so

povezana s spolnim vzburjenjem, pri materinski ljubezni pa so denimo
izrazite zmanjšane aktivnosti v predelih, ki so pomembni za socialno
vrednotenje drugih - svojega otroka obravnavamo dosti manj kritično kot
druge, saj ga dojemamo skoraj kot neločljiv del sebe.
»Spremljajoči občutki vznesenosti, vsiljenih misli na subjekt naše strasti in hrepenenja po čustvenem
zbližanju sovpadajo z zvečano aktivnostjo v tistih predelih možganov, kjer sta nevrotransmiterja
dopamin in noradrenalin.« Zgodnjo romantično ljubezen tako zaznamujejo povečani
učinki oksitocina in vazopresina ter povečana aktivacija stresne osi (hipotalamus-
hipofiza-skorja nadledvične žleze), ki se kaže v zvečani plazemski koncentraciji
kortizola. Skupaj s povečanjem dopaminskih učinkov je za zgodnjo romantično
ljubezen značilno zmanjšanje učinkov serotonina, podobno kot pri obsesivno-
kompulzivni motnji oziroma zasvojenosti z drogami, igrami na srečo in podobno.

»Anabolni steroidi, kot je testosteron, spodbujajo libido, spolno slo, tako pri
moških kot ženskah, vendar nimajo čisto nič opraviti z zaljubljenostjo.
Ljudje imajo lahko zaradi učinkov anabolnih steroidov povečano spolno slo,
pa zato nič bolj ne ljubijo.

Nevralni sistemi, ki določajo ljubezen in spolno slo, so sicer med seboj

povezani, vendar delujejo tudi ločeno, zato lahko strastno ljubimo nekoga,
ki ni naš izbrani življenjski partner, in čutimo poželenje do nekoga tretjega.
Ravno zaradi teh nevralnih sistemov smo lahko promiskuitetni, pri čemer
smo si moški in ženske podobni.«
Vendar je tudi z zadovoljujočo spolnostjo mogoče
okrepiti navezanost na človeka, s katerim jo doživljamo.
Oksitocin ali kemikalija navezanosti, kakor ji pravimo,
se sprošča pri orgazmu, dojenju ali porodu in uravnava
delovanje osnovnega sistema ugodja. Tudi raziskave na
živalih so pokazale, da izločanje oksitocina in
vazopersina, dveh ključnih peptidov v možganih, vpliva
na to, ali si žival vtisne v spomin vonj partnerja in ga
ohrani ali si ga ne zapomni in je zato promiskuitetna.
 Amo, ergo sum?
Nekateri si želijo, da bi bilo mogoče farmakološko
ublažiti bolečine nesrečne ljubezni, vse bolj razširjeno je
tudi razmišljanje, da bi lahko z zdravili, ki bi povečala
raven serotonina v možganih in zavirala sproščanje
dopamina, zmanjšali verjetnost, da bomo zaljubljeni v
človeka, ki nam čustev ne vrača. In nasprotno, da bi z
zdravili okrepili in podaljšali ljubezen. Z razvojem
nevroznanosti se odpirajo številne etične dileme, zato bo
verjetno treba poiskati družbeni konsenz o tem, koliko je
mogoče uporabljati te metode.«
Nevroznanost in kritika religije, ezoterike,
astrologije, alternativne medicine ipd.
neracionalnih paranormalnih prepričanj
Osebnostne motnje in bizarna, odklonska, paranormalna, samoreferenčna,
fiksna prepričanja (shizotipna in shizoidna)
Vs. Shizofrenija, droge- blodnje, halucinacije
nianse istih zakonitosti, arbitrarne meje

Stimulacija možganov- priklic; le pri manjšini ljudi (vpliv genov, vzgoje,

okolja, kulture?…)
V nevrozn. religije so razložili "naddrealisticna" magična
dozivljanja in percepcije, "čudeži, razodetja" itd itd vse je podobno v
principu , kot je mozno pri psihozah-, blodnje in halucinacije npr.
...vemo, da le banalne elektr.stimulacije dol predelov mozganov,
pri posamezniku vzbudijo relig. občutja in razmišljanja, občutimo, vidimo
boga,
nekaj več, svetlobni tuneli , transi, razsvetljenja, posmrtnost itd....skratka vse je
le del nas samih,
učenja plastičnih možganov, ki starim zakodiranim pravilom iz davnine
pripišejo še interpretacije vsakokratnega učenja iz okolja....
bog ? (kot se veliko drugih
nasih "realnosti") le mentalni konstrukt, kreacija nasih lastnih
mozganov, ki iz zelo razl. razlogov (nekateri vsaj, ne vemo se točno, zakaj vse
in zakaj večina ljudi ne- ateisti) to ocitno evoluc. potrebujejo….
RAZLAGE: možgani ne prenesejo kaosa, naključja- hočejo smisel, red,
vzroke- samoprevare, iluzije, tolažba, kreacionizem, zarote….- znanstveno
dokazano
Psihologija: .ker nocemo biti le muha
enodnevnica, nagon samoohranitve, preživetja, zaradi ega, nase zavesti, mesta
v vesolju....
pa ceprav se zato "prodamo" bogu ali hudicu, potrebe po Gospodarju in
vladarju; nadzor z obljubo posmrtnega…
vs. eksistencializem in pogum črnega absurda bivanja, praznega vesolja;
Štoparski vodnik po galaksiji;
SMISEL : MI GA ŠELE VZPOSTAVLJAMO, IŠČEMO, GRADIMO
SPROTI
LAHKO, Z UNIVERZ. ČLOVEŠKO ETIKO, odgovornimi dejanji,
humanostjo, Ljubeznijo… Pot, ne Cilj!
Inter-individualne razlike; prastrah minljivosti…rešitve; problem- ljudje zares
“čutijo” to kot Resnico, misel je resnična, a je vedno subjektivno občutje NE
OBJ. RESNICA: ponovljivost/preverljivost pri večini
Sam svoj režiser in grobar- del osebnostne zrelosti in rasti!
 Tragika- vse je le kemija?
TOREJ, KAKO TRAGIČNO PO SVOJE, TAKO KOT SMO SE MORALI
SPRIJAZNITI, DA
JE LJUBEZEN (le) zelo KOMPLEKSNI PRODUKT KEMIJE,
ELEKTRIKE NAŠIH
MOŽGANOV (s tem da je tu več stika z obj. saj je usmerjena na konkretno
osebo/ npr. njegove reakcije, vonji, mišljenje, kar pomeni , da je vsaj
deloma odvisna in v stiku z objektivnim, ne le samoiluzja) ,

TAKO SE
BODO MORALI DRUGI, slej ko prej S TEM, DA JE BOG TUDI
"LE ELEKTRO-KEMIJA streljajočih nevronov",,,

A to smo mi, čudežno skrivnostno zavestno (POSLEDICA TE KEMIJE)

bitje sredi materialnega še nepojasnjenega Univerzuma!
 ČLOVEKOVA ZAVEST, SAMOZAVEDANJE?

Stream of Consciousness

Who are you?

The answer springs from your self-consciousness, your awareness of
yourself. But this awareness isn't fixed. It's a moving stream based on
your memories of who you've been in the past, your sense of who you
are now, and your expectations of who you will be in the future. Your
brain is constantly creating and interpreting who you are.

We know what consciousness feels like from the inside. But when
scientists try to understand it from the outside things get cloudy.
How can anyone ever understand your private world? Some scientists
think the answers will come if we keep exploring. Others believe we'll
never discover the secrets of consciousness.

What do you think?

Brain Relativity
All brains aren't wired exactly the same. All brains aren't shaped
exactly the same. All brains don't function exactly the same. Each of
us has special gifts and talents. Scientists have learned a lot about
how the brain works, but the reasons for differences in awareness,
intelligence, and creativity still aren't clear. In these areas your brain
remains a mystery.
Creativity is one of your brain's most important qualities.
Creativity weaves together old ideas or familiar things in a
new way!
 NEVROPLASTIČNOST

RAZVOJ ŽIVČEVJA
UČENJE, SPOMIN
REGENERACIJA, POŠKODBE

"The principal activities of brains are making changes in

themselves."
--Marvin L. Minsky (from Society of the Mind, 1986)
ability of the brain to reorganize neural pathways based on new
experiences
 DVA RAZISKOVALNA PRISTOPA ZA “BRANJE MISLI”:
RAZISKOVANJE FUNKCIJE MOŽGANOV

funkcijske slikovne metode

funkcijska magnetna resonanca (fMR), pozitronska emisijska tomografija (PET)…

(strukturna) razporejenost presnovno-žilnih sprememb ob aktivaciji možganov
dobra prostorska ločljivost > anatomska opredelitev funkcije

elektrofiziološke metode

elektroencefalografija (EEG), znotrajcelična detekcija električnih potencialov, metode

izvabljenih potencialov (ERP) …
časovni potek možganske električne aktivnosti
dobra časovna ločljivost > procesi in mehanizmi obdelovanja informacij, operacijski sistem
možganov

novejše metode analize EEG-signala: npr. močnostni spektri, EEG-koherenca

NEVROKIRURGIJA BREZ ANESTEZIJE- STIMULACIJA, OPAZOVANJE SPREMEMB

No longer must scientists cut apart dead brains to examine their structure. Now we can
peer in living brains to see what they look like and how they work. Now we can
examine brains, LIVE!
 SNEMANJE EEG

Elektroencefalografsko snemanje: EEG aparat na Inštitutu za klinično nevrofiziologijo,

nevrofiziologijo,
Klinični center Ljubljana (vir: osebni arhiv avtorjev)

Električno aktivnost možganov v obliki EEG-signala odjemamo z elektrodami, nameščenimi na

površini glave
Merimo potencialne razlike med pari elektrod v času (razlike aktivnosti med različnimi
prostorskimi regijami) oz. glede na referenčno elektrodo
Dobra časovna ločljivost (ms)
Slabša prostorska ločljivost (10cm2), nedostopnost določenih predelov možganske skorje
Različne vezave elektrod, znane anatomske lokacije elektrod, lokalizacija izvora?

Dodatni izvori električne aktivnosti

EOG (očesni gibi), EMG (mišična aktivnost) …, izvori napetosti v okolici
izločanje artefaktov
 BOLEZNI MOŽGANOV

NEVROLOŠKE BOLEZNI: MOŽGANSKA KAP, DEMENCA-

ALZHEIMERJEVA BOLEZEN, PARKINSONOVA BOLEZEN, MULTIPLA
SKLEROZA, CREUTZFELDT-JAKOBOVA BOLEZEN…

Brain-related problems such as depression, bipolar

disorder, schizophrenia, obsessive-compulsive disorder,
and alcohol abuse make up five of the ten most common
health problems in the world.

Yet most brain disorders can be treated. Help is available. The

outlook is hopeful.
DEPRESIJA, ANKSIOZNOST, STRES- DELAVNICE

In the past, people with brain disorders may have been considered
weak, or mad, or possessed by demons. Now we know that many
brain disorders are much like medical disorders anywhere in your
body--they're physical conditions. Because your brain is an
electrochemical organ, many brain disorders involve electrical and
chemical differences. There are no demons here.

Only one of every 3 people with a diagnosable brain disorder seeks

treatment. Why?

One reason is the stigma surrounding these disorders--the mistaken

notion that being treated for a "mental" problem signifies a
character flaw. The truth is that brain disorders are no different
than ailments anywhere in your body. There's no shame.
Everything you are, everything you have
been, everything you will be- depends on
your brain.

You are your brain!

Explore the World Inside Your Head!

Can our brain ever fully understand

itself? No one knows, but it
continues to try. There is much,
much more to discover !
 Znanost in filozofija
Smo realisti, uresničujemo nemogoče!
(Che Guevara)

Realnost je za tiste, ki si ne upajo živeti sanj!

(Slavoj Žižek)

Če verjameš, da ti bo uspelo, imaš prav. Če

verjameš, da ti ne bo, prav tako! [H.
Ford]…matura, SREČNO!
HVALA ZA POZORNOST IN SODELOVANJE!

Moj email: s_brezan@yahoo.com

DISKUSIJA
 FILMI
NA KONCU?