IVLJENJSKI POGOJI VINIARJEV

V SVEINSKIH GORICAH
PRED 2. SVETOVNO VOJNO

Mojca Ramak

IZVLEEK
Avtorica za zgodovinskim pregledom
o viniarstvu v Sloveniji opisuje ivljenjske
pogoje viniarjev v Sveini pri Zgomji Kungoti v severo-zahodnem delu Slovenskih goric
pred drugo svetovno vojno. Pri tem jo zanima
predvsem delo in odnos do zemlje, hie,
prehrana viniarjev, socialna hierarhija in
druina. Z nanizanimi segmenti konkretnih
razmer drubeno-zgodovinske dejanskosti
viniarskega ivljenja eli ovrei nekatere
konstrukte, ki so odnos viniarja in njegovega
delodajalca izrabljali in ga eleli prikazati v
blaji obliki, kot je v resnici bil. Terensko
delo in pisni viri so potrdili, da so bile iv
ljenjske razmere viniarjev v Sveini zares
neznosne in velikokrat krute. Tega sicer ne
gre posploevati prav na vse viniarje, saj so
bili ivljenjski pogoji praviloma odvisni od
tega, za koga je viniar delal. Dobri gospodarji
so v glavnem nali dobre in sposobne vini
arje. Ne glede na to pa se je v devetdesetih
pojavil strah pred ponovno vzpostavitvijo
viniarskih odnosov (etudi neformalnih) z
uvedbo zakona o denacionalizaciji.

295

ABSTFACT
The author first presents a historical
survey of vineyard labour in Slovenia and
then describes the living conditions of vine
yard labourers in Sveina near Zgornja
Kungota in the north-western part of
Slovenske gorice before the Second World War.
She is mainly interested in the work itself,
the relation to the land, the housing condi
tions and nutrition of the labourers, their
social hierarchy and family life. Presenting
a series of segments illustrating the actual
social and historical living conditions of vine
yard labourers she tries to refute some fabrica
tions which misinterpret the relations between
vineyard owners and their labourers in order
to present them in a better light than is
supported try the facts. Field work and written
sources provide ample evidence that the living
conditions of vineyard labourers in Sveina
were indeed dreadful and often intolerable.
Nevertheless, this cannot be generalised for
all vineyard labourers since their living con
ditions generally depended on whom they
worked for. As a rule, competent vineyard
owners managed to hire worthy and able
labourers. In spite of these facts, the nineties
have brought fears that the introduction of
the denationalisation law will lead to a
(perhaps informal) re-establishment of the past
relationships between vineyard owners and
labourers.

1. PREDGOVOR
Etnoloka dediina sveinske vinorodne pokrajine in njenih dnibenih odnosov
sega od lastnikov vejih posestev in vinogradov, preteno velikih kmetov, cerkvenih in
dravnih posestev, do malih kmetov, afarjev, viniarjev m ofarjev.
Ko govorim o dediini ivljenjskih pogojev hi sociahiih odnosov, izprianih v
Sveinskih goricah, elim govoriti predvsem o razmerju med viniarji in kmeti oziroma
virtiarjevinti delodajalci na mikroraviti. V tekstu predstavljam razmerja med lastniki
zenje ozhoma vehkhrti kmeti, cerkveno gospodo in dravitimi mtitucijanti ter vhtiarji,
ki so njihovo zemljo obdelovah.'
Odnos med viniarji in kmeti je v hteraturi naslikan izrazito rno-belo hi se
predstavlja stereotipno kot razmerje med viniarji, ki naj bi bih sinortim za slovensko
296 revino in dehio tudi zapitost na erti stiani, in velikinti kmeti, ki naj bi vhtiarje izkoriah.
Avtorji najvekrat navajajo, da je bUo razmerje med vhtiarjem in gospodarjem bolj ah
manj sovrano, da so prvi svojim najemnikom ohali potuhnjenost, lenobo m nezane
sljivost, drugi pa so iveh v preprianju, da jih gospodarji kruto izkoriajo. Terensko
delo je potrdilo razmere, ki vhdarstvo izpostavljajo kot sociahti problem. Za dananji
as skoraj nepredstavljivi ivljenjski pogoji nekaterih virtiarskih druin so se sicer nehati
z uradno ukirtitvijo virtiarskih odnosov po vojrti, toda danes se ta problem vraa in
postaja vedno bolj aktualen v sntislu urejanja pravitih odnosov pri vraanju zemlje z
denacionalizacijo predvojitim lastrtikom. Kljub odpravi histitucije viniarstva leta 1947 z
Zakonom o odpravi vhtiarskih hi podobrtih razmerij je ivljenjski slog vhtiarjev e
naprej temeljU na tradiciji, ki je na nekoliko spremenjen nam ivela e naprej. Nekdanji
viniarji iz Sveme so po drugi svetovni vojni veinoma postati Agrokombmatovi delavci
(danes Vinag) in obdelovah dravne vmograde ah pa se zaposlih v Mariboru oziroma
blinjih krajih.

2. KDO SO BILI VINIARJI?

Vhtiarstvo sodi med deputatna razmerja, eprav vsebuje tudi neke lastnosti
navadnega dninarstva in zakupa. Glavna znailnost je ba vendarle dputt. Izraz viitiar
za delavce v deputatnem razmerju se je uveljavil ele v zadnjih desetletjih 19. stol.
(Cigaletov slovar iz 1860 ga e ne navaja). Nadomestil je vsaj v knjini rabi stareje, iz
nemine (Weinzerl, WeinzedI, Winzer) prevzete izraze kot vajncerle, bancerle, vhicar,
vncar, vancar. Vhtiarji so bih poljedelski delavci, ki so iveh v lastnem gospodinjstvu

1 Ustne infonnacije za katastrske obine Ciringa, Pla, Slatina, Slatinski dol, Sveina in pinik sem
zbirala s pomojo dijakov na Enoloko - etnolokih poletnih olah v Sveini v letih 1994,1995 ki 1996; nanaajo
se v glavnem na 30. leta 20. stoletja (do tja je namre e segel spomin naih pripovedovalcev) in na spremembe
po dmgi svetovni vojni. Nepogreljivi so bih tudi zapisi estih ivljenjskih zgodb, ki sta jih zbrali, zapisah in mi
jih vehkoduno posodili upokojena uiteljica iz Sveine Marija RadmUovi (pet zgodb) in uitejica iz Zgomje
Kungote Anica Horvat (ena zgodba). Ostah viri pri preuevanju so bUe revije iz obravnavanega obdobja z
viniarsko tematiko (mesenik Nae gorice - Glasilo Vinarskega drutva za Dravsko banovino v Mariboru,
Socialna misel - Mesenik za poUtino, kulturno, socialno in gospodarsko ivljenje, LZ - Slovenska revija. Slovenski
poroevalec), upnijska kronika in tipkopisi, ki jih hranijo v upniu sveinske cerkve Sv. Andreja. Fotografije
so last pripovedovalcev, druge so posnete v asu poletnih ol. Za preshkavo in razvijanje se zahvaljujem Zavodu
za zaposlovanje. Obmoni enoti Maribor. Pri orisu te teme sem uporabila e emoloko, zgodovinsko in
vinogradniko hteraturo.

m ki so obdelovah delodajalev ("vinogradnikov") vmograd; vasih tudi drugo zemljo,

delodajalec pa jhn je kot dputt dajal na voljo manjo stanovanjsko hio in k njej spadajoa
poslopja z nekaj zemlje in ivine, poleg tega pa jim je za nekatera dela plaeval mezdo v
denarju, naturaHjah aH na oba nahia. Pojmovno ne prav bistveno, socialnozgodovinsko
pa vendarle do neke mere pomembno je razloevanje vhtiarjev na gosposke, zaposlene
na vinogradih nekmetov, m na kmeke (Vilfan 1980 :390).

3. KRATEK HISTORIAT VINIARSKEGA VPRAANJA

Zgodovina slovenskega viniarstva sega v 16. stoletje, do takrat mu namre lahko
sledimo po arhivskih virih, najbolj pa se je razmahnilo sredi 18. stoletja. Vladhnir Brai
297
loi tri oblike viniarstva.
1. Vinograd, ki ga je obdeloval zemljiki gospod v lashii reiji. Te vhiograde so
obdelovah tlaani - uivalci takoimenovanih vhuarskih hub - ah pa ostah podloniki s
tako imenovano "vinogradniko roboto". V prvem primeru je bilo korienje viniarske
hbe eino plailo za oskrbovanje m obdelavo vmograda.
2. Vinograd v stalnem sestavu in enotnem kompleksu. Uitni lastnik je bil podloni
kmet, ki je obdeloval vinograd sam, ni spadal pod gorsko palico in je dajal kot del
dajatve tudi vino.
3. Vmograd, ki ga je dajal zemljiki gospod v uivanje drugim osebam - plemiem,
meanom, cerkvi, samostanom, svobodnjakom, pa tuch kmetom - podlonikom. K tem
vmogradom pa je pripadala hidi druga zemlja, zlasti njive hi boste (Brai 1976: 74).
Zaradi posebnih razmer, ki so vladale na tajerskem m e posebej v Halozah, so
potah manji kmetje in koarji e pred zemljiko odvezo (1848) osnovni izvor za nastajanje
viniarjev. Razhni vzroki so jih privedli do tega, da so svoje vinogradniko posestvo
prodali meanom ah bogatejim kmetom ter ostah na svoji dotedanji domaiji viniarji.
Drobitev posesti je b osnovni vzrok vhtiarstva (Brai 1976: 75), ba pa je v prvi vrsti
posledica gospodarskih teav pa tudi poHtinih razmer v prvi polovici 19. stoletja. Na
vsem tajerskem je samo od leta 1834 do 1846 propadlo okoh 1000 kmetij (2 %), ki so ji
zemljiki gospodje venoma razkosah. V asu propadanja kmetij so mnogi prejnji kmetje
postati vmiarji vejui kmetov m meanov - vmogradnikov (Zupani 1969: 81).
Prvi vmiarji so bi tisti, ki so biH v slubi pri meaiuh, plemiui, cerkvi, tigovdh itd.
Prvotno so bi njihovi sluabniki, kasneje za stalno najeti vhiogradniki delavci s posebnim
statusom. Z gospodarjem so biH v doloenem stalnem delovnem odnosu (Brai 1976:76).
Viniarsko vpraanje je postalo po prvi svetovni vojni pri nas zelo peree in je bilo
v okviru tedanjega drubenega reda praktino nereljivo. V zadnjem desetletju pred
drugo svetovno vojno se ga je lotilo tudi slovensko marskistino gibanje in opozarjalo
na ta teki problem, ki v preteklosti rti b zgolj socialnega, marve tudi nacionalnega
znaaja (prim.: Kreft 1951: 73). Pred drugo svetovno vojno je b preteni del tajerskih
vhiogradov v grahiski, cerkveni ali meanski lasti, ne pa v kmeki. Razlogi za to so
predvsem ekonomski. Fevdahia gospoda in cerkev sta se tudi po kmetski odvezi 1848
prav krevito drah svojih vhiogradov, katerih donosnost je postala steber podpornik
vsega njiovega gospodarjenja. Po drugi strani pa je zaela rentabnost vinskih goric
mikati tudi mlado, strenjivo meanstvo, ki svoji dohodkov iti moglo nalagati v
industrijska podjetja, ker se pa taka iz najraznovrstiiejui vzrokov na slovenskem

tajerskem niso ustanavljala (prim.: Tuek 1939:444).

Socialna nasprotja so bila v obravnavanem asu izrazita predvsem med
veleposestiki in. viniarji. Viniarji kot kmeki proletarci so v Halozah in Slovenskih
goricah skupaj z dninarji, koarji m elarji predstavljah veliko vehro prebivalstva (prhn.:
Kereni 1967: 126). Po ugotovitvah iz dvajsetih let tega stoletja naj bi bilo v okrajih
Ljutomer, Ptuj in Maribor priblino 40.000 vhdarskih druin, nekaj od njih pa naj bi jih
bilo raztresenih v okrajih Konjice, marje, Celje in Breice. Manje tevilo vhuarjev je
bilo tudi na sosednjem Hrvakem, v drugih vinorodruh krajih pa ta stan ni bil znan.
Vmiarji so v dvajsetih letih 20. stoletja obdelah priblino tri etrtine slovenskotajerskih
vinogradov h\ pridelah okoh 500.000 hektohtrov vina, skupaj pa je tedaj od pridelave
vh\a v Sloveniji ivelo okoh 300.000 ljudi. Da so bi vmiarji v pravem pomenu besede
drugod bolj ali manj nepoznani, kae dejstvo, da je zakon o vhuarjih, t.i. viniarski red,
298
b v veljavi le na tajerskem (prhn.: ebot 1927:191; Tuek 1939:445).
Joe Kereni je v tudiji o nai vasi leta 1936 sistematino opisal posestae razmere,
zadolenost m propadanje kmekega gospodarstva in orisal bistvo kmekega vpraanja
(Kereni 1967: 101-141). Med drugim je razleihl tudi ivljenjske razmere viniarjev
(Kereni 1967:126-131).
Gospodarstva je razdelil na grofovsko-klotrsko veleposest, domaa in tuja
gospostva, grimte, nagomjatva, elarstva, koarstva, viniarije. Vema glavne kulture vinogradov je bila v 30. letih v lasti grofov, veleposestev, klotrov m ostale gospode. Ti
so hneh najveje parcele, raztegnjene na prvovrsbia vinorodna poboja. Le redko je bila
vmes veja parcela kakega gnmtarja, vemoma pa so be last tevihiejui grimtarjev in
nagomjakov ostale poljedelske ktture. Vmogradi so bi mah, ozke krpe, navadno brez
viniarije. V gosposkih vinogradih so goji sorthano trsje, v kmekih je bo navadno to
otekoeno. Tudi velika gospodarstva so vsebovala ostale poljedelske kulture, toda le tu
in tam so jih obdelovati vhtiarji zase m e to vemoma s tujo vprego.
O ivljenjskih razmerah vhtiarjev je pisal tudi Joe Pahor, avtor drame Vhtiarji.
Pred uprizoritvijo v ljubljanski Dranti (28. septembra 1937) je v Gledalikem listu
obrazloU nastanek in smoter svojega dela. Tam pravi med drugim: "Pred osminti leti se
je o viniarskem vpraanju pri nas precej govoruo. Stikale so se razmere v vhtiarskem
ozemlju na nain, da je loveka prijelo. Razkrivala se je vsa gmotna in moralna beda
virtiarjev, ki je naa javnost dotlej iti videla ali ni hotela videti... ivljenjske razmere
med viniarji so primitivne, zato se v njih lahko razvijajo najbolj goli loveki nagoni.
loveke stiasti imajo vso svobodo, da se neomejeno razbohotijo. e pa k individualno
lovekemu pritejemo e socialne razlike, vidite, da je treba le zajeti, e hoete imeti
mono podobo, stvarno hi resnino." (prim.: Kreft 1951, 74).

4. VINIARSKI RED
V smislu Viniarskega reda za tajersko z dne 2. maja leta 1886 so viniarji osebe, ki
se jemljejo v slubo za plauo v denarjih ah v em drugem ati v obojem skupaj za to, da
obdelujejo vhiograde (Stibar 1921:43).
Nezavidljiv socialni poloaj vhuarjev je vzbujal pritisk javnosti ele v 30. leti 20.
stoletja, ko so be tudi pravno doloene uredbe med vinogradrdkom in kmetom. Pravne
odnose med vinogradniki in vhtiarji je urejal vhtiarski red, ki ga je 20. juhja 1928 sprejela

mariborska oblastna skupina, 1. novembra 1939 pa je bil nadomeen z uredbo bana

dravske banovine o slubenem razmerju med vinogradnikom in viniarjem. Prizadevanja
po izboljanju sociahiega poloaja vhuarskih drum pa e vedno niso uzakonila njihovega
socialnega zavarovanja ah kakega drugega radikalnejega posega.
Doloila uredbe iz leta 1939 navajajo naslednje. Slubeno razmerje nastane s
pismeno pogodbo, ki jo morata vinogradnik m vmiar skleniti pred nastopom slube.
Pogodba mora vsebovati izrpen seznam del, ki jih mora viniar opravljati, tevilo oseb,
starih nad 16 let, ki jih mora imeti vhiiar na razpolago za vmiarska dela, tevilo ivhie,
ki jo mora imeti viniar, tevilo ivme, ki jo mora rediti za gospodarja, m prejemke, ki jih
dobi vmiar zase hi za svoje delovne moi za navedena dela. Med vhdarjevhni prejemki
je poleg prostega stanovanja v viniariji in deputatne zemlje (sposobne za pridelavo
itaric in okopavin) predvsem mezda, ki mora za vsako delovno mo in za vsak dejanski
299
delovni dan znaati najmanj: za navadna dela v poletnih mesecih po 10 din, v zimskih po
osem, za kvalifichana in teja dela pa v polehiih mesecih po 12,50 dhi, v zhnskih po 10 din.
Delovni as znaa pri lastai hrani (suhi deri) v letnih mesecih po 10, v zhnskih po 7 ur.
Slubene pogodbe morajo viniarji sklepati za dobo treh let (do leta 1939 so jih za
dobo enega leta, to se je imenovalo viniarsko leto). Prvo leto naj bi bilo po novem
poizkusna doba; v tem letu se sme slubeno razmerje odpovedati brez navedbe razloga
v asu od 1. do 15. avgusta. e se v doloenem roku v poizkusili dobi slubeno razmerje
ne odpove, velja sklenjena pogodba e za nadaljnji dve leti. V tretjem letu se mora slubeno
razmerje odpovedati brez navedbe razloga v asu od 1. do 15. avgusta, sicer se pogodba
avtomatino podalja za nadaljno dobo treh let, toda brez poizkusne dobe.
Sprememba v osebi vinogradnika nima za viniarja glede na pogodbeno slubeno
razmerje za tekoe slubeno leto nobenih posledic. e vhiiar umre, ima vdova pravico
stopiti na mesto svojega moa v slubeno razmerje za vso e preostalo dobo. Tako pravico
imata tudi viniarjev sm ah hi, e sta pohiolehia.
Viniarska pogodba more prenehati predasno po krivdi vhiiarja ah po krivdi
vmogradnika. Prhneri krivde so tono navedeni v uredbi.
V vsaki obini, kjer so viniarji, obstoji posebna viniarska komisija iz treh lanov.
Predsednik komisije je upan obine, v kateri je posestvo, na katerem je viniar zaposlen.
Drugega lana imenuje vinogradnik, tretjega pa viniar. Viniarske komisije reujejo vse
spore, izvhajoe iz vmiarskega razmerja.
e se slubeno razmerje ukhie po krivdi vhiogradnika, mora ta viniarju povrniti
vrednost etve, ki bi jo viniar predvidoma dosegel na deputatni zemlji, kakor tudi
stroke sehtve. e pa se slubeno razmerje ukine po krivdi vhiiarja, mu mora vinogradnik
povrniti samo vrednost semena in vrednost dela na deputatni zemlji.
Pri banski upravi dravske banovhie se ustanavlja poseben vhiiarski sklad, ki se
uporablja za podpore vhiiarjem m njihovhn svojcem v primerih dolgotrajne bolezni,
onemoglosti m smrti. Vanj plaujejo lasbiiki nekmetski vhiogradov letni pavahh znesek
100 dm (Tuek 1939: 445-446).
O razkoraku med normativnostjo uredbe hi dejanskim stanjem so dvomih e v
asu njenega nastanka, e bolj pa ga potrjujejo prievanja nekdanjih viniarjev o svojem
gospodarskem in socialnem poloaju. Ta se razlikuje glede na to, pri kom je viniar
delal; pri velikem kmetu z nad 10 hektarjev zemlje, pri malem kmetu ali pri
veleposestnikih, kjer so be spet razlike glede na to, ah je b ta doma ah tujec.

Da bi zaitili poloaj viniarjev, so ustanovili posebne viniarske krajevne komisije,

katerih delo se je osredotoalo v Osrednji paritetni komisiji za ureditev viniarskega
vpraanja v Mariboru (libar 1921:44).

5. VINIARSTVO V SVEINSKIH GORICAH

Sveinske gorice so agrarna pokrajina, za katero je znailno predvsem
vinogradnitvo in sadjarstvo.

300

Obsegajo najzahodneje obmoje Zahodnih Slovenskih goric med reko Pesnico in

dravno mejo z Avstrijo. Vanje spadajo Zgornja Kungota, Sveina in Pesnica. Na severo
zahodu in zahodu prehajajo e na avstrijsko stran, vse do doline Gomihce, ki se pri
Emovu izhva v Muro, ter do Kamerjevega vrha hi Luan (Horvat 1993: 3). Svehia je
gruasta vas s 1000 prebivalci hi stisnjena v kotu med dravno mejo z Avstrijo hi
grievnatim svetom Slovenskih goric, na odhnem poloaju za vhiogradnitvo. Znana je
predvsem po belih vinih
Prve spremembe in inovacije v vinogradnitvu v Sveini so se zaele konec 19.
stoletja, natanneje leta 1890, ko sta se pojavih hrtna u in peronospora.'
Do leta 1900 je v Slover\skih goricah trsna u okuila hi bolj ali manj uniila ve kot
polovico vinogradov, do izbrtiha 1. svetovne vojne pa so bih z malhni izjemami unieru
vsi vinogradi. Seveda je hiranje vinograda trajalo nekaj let, dokler se konno obdelovanje
I ve izplaalo. Za vinogradnike Slovenskih goric je bila ta katastrofa strana. Bih so
obupani, ko so gledah, kako jim kopih v vinogradih glavni vir denarnih dohodkov
(upani 1969:105). Takrat se je izkazala Kmetijska ola v Silberbergu (Avstrija), kjer so
se strokovno izobraevati tudi nai kmetje.* ola je zaela produchati vehkanske kohhie
trsmh cepljenk na amerikanski podlagi, oblast pa je kmetom dajala ugodne kredite za
obnovo vhiogradov hi s tem monost za kvahtetneje vhio. V tem asu so zaeh tudi
kropiti vhiograde z modro gahco proti gUvini bolezni peronospori (prhn.: tipkopis
Sveina iz upnijskega urada Sveina, str. 4). Vinarska podrunica v Sveirti je pred
drugo svetovno vojno prhejala vinske razstave in vinski sejem. Razstavljali so vina (tudi
do 100 vzorcev) iz Sveine, Sv. Jurija, Sv. Kria in Zg. Sv. Kungote, ob teh prilikah pa so
sklepati tudi ivahne kupije. Ob sejmih in razstavah so poskrbeti tudi za avtobusne
zveze z vlaki (prim.: F. F. 1940: 49). Leta 1946 so v novozgrajenem prosvetiiem domu
organizirati kmetijsko razstavo. Gospodarska komisija pri krajevnem odboru je e itak
napredno kmetijstvo usmerjala k e veji zmogljivosti, krajevni odbor pa je imel popohi

2 Sveinska bela vina so: ipon, laki rizling, zeleni sUvanec, rizvanec, beli pinot, chardoimay, sivi
pinot - nilandec, kemer, renski rizling, sauvignon, traminec, rumeni mukat. Ne gojijo samorodne trte, kot je
mamica, otelo in druge. Najbolj znani pridelovalci buteljnega vina v Sveini so: Valdhuberji in Jamruki iz
Sveine, Elniki, Gorruki, Jarci s Slatine, Dreisiebnerji in Gaubeji s pinika, Krenovi in erbineki s Plaa, nekaj
pa je tudi Mariboranov, ki so kupili zemljo na tem obmoju in se ukvarjajo z vinogradnitvom, npr. Hlupievi
iz Jurija. Veina jih nadaljuje domao gospodarsko dejavnost in prideluje vrhunska vina, za katera pobirajo
nagrade rm vinskih sejmih v Sloveiji in v tujir. Sicer pa je v sveinskih goricah kar nekaj vinotoev, ki ponujajo
najbolje iz svojih vinogradov.
3

Za ve podatkov o vinogradnitvu v Slovenskih goricah gl. upani: 1969.

4 Poleg te ole so delovale v Slovenskih goricah e naslednje vinarske ole: v Grajskem logu v sklopu
vinarske ole v Mariboru (1893), v Sp. Bregu pri Ptuju (1899), na Kamenaku pri Ljutomem (1900) in Gomji
Radgoni (1905) (prim.: upani 1969:109).

301

Zemljevid iz zloenke Turistinega drutva Sveina. The map from the folder of the Tourist
Society Sveina. Plain issu du dpliant labor par l'Association touristique de Sveina.

pregled ez kulture v kraju, vedel je tono, koliko strojev hi ostalega poljedelskega orodja
se nahaja v njegovem obmoju hi tudi, koliko delovnih s je na razpolago (prim.: Filipi
1949:180). V Svemi je od leta 1937 delovala tudi luja sadjarsko-vinogradruka ola z
hitematom, ki so jo po letu 1948 ukini ozhoma razdelih njene oddelke na druge kmetijske
ole v Sloveniji. Tisti, ki se e dobro spomnijo njenega delovanja, pravijo, da je ba to odhna
ola in so se zlasti vhiarji s Silberberga v kakiu stvari zgledovati po njej. Zdaj je to
pokhcna kmetijska-gospodhijska ola (prim.: Medved 1992:75; Sedivy, Hoevar 1980:254).
Podatki o cerkveiti zemlji in njihovih viniarjui v sveinski fari segajo v drugo
polovico 19. stoletja, ko v uprujski kroniki o cerkvenem premoenju preberemo naslednje:
"Nepremakljivo cerkveno premoenje obstoji iz vinograda na Radsbahu, vinograda s stanuvanjom
za vincerja na Pesjaku in vinograda z vincerijo na jedlovniku /.../upnikovi dohodki leta 1872
obstojijo v sledeem: reitveno Dolno pismo s 1410 goldinarji, od teh na leto dobi upnik obresti
samo 66 goldinarjev in 61 kron, od tega 110 goldinarjev ohrani vlada za se; zemlie 30 oralov^
in 1000 kvadratnih senov^. Pri teh je vinogradov ve kot 6 oralov, namre:
- doma vinograd zgor odfarova,
- vinograd z vincerijo na Pesjaku,
- na Gruovi (Jedlovnik) z vincerijo.
5

Oral po dunajski meri je 5700 m2 ali 57 arov (Vilfan 1954: 67).

6 Kvadratni seenj po dunajski meri je 3,59 m2 (Vilfan 1954:67). 30 oralov in 1000 kvadratnih senjev
je 174590 m2 ali 17,46 hektarja, toliko je torej leta 1872 znaala cervena posest v Sveini. Od tega je bilo vinogradov
za 6 oralov au 3,42 hektarja.

- na Vertiah,
- na Gruovi,
- na Sent Jurskem verhu.
Pri slednih treh nega nobenega hrama. Na pravici ali pisani zbirci dobi farmeter od
Sviinskega grada, ki je zdaj lastnina tifte St. Lamprecht, dva graka fridiM penice v zerno
(fridil meri 60 pisilov), od furmanov 15 kop in 42 snopov penice, 86 kra, v gotovini 84 groov,
75 skled penice. Sklede bi morale dati 5 vaganov^. Od domae cerkve dobi en tertinjak^ vina in
v dnarih 8 goldinarjev 40 kron, od cerkve sv. Jurja 2 tertinjaka vina in 6 goldinarjev 30 kron."

302

V sveinski kroniki za leto 1896 beremo: "Kmetje imajo veliko teav zastran svojih
poslov. Dobrih hlapcev skoraj ni dobiti. Zato po vrsti razkosavajo svoje veje kmetije. Res je, kar
je bilo pred par leti v asniku brati, da morajo kmetje skor le s siromaki svoje posestvo obdelovati.
Na piniku sta dva najveja kmeta razkosala le kos svojega posestva: Dreisibner Gaper, po
domae Hitinger in Ludvik Pec, po domae Mule.
Pozimi je bilo veliko siromatvo med vincarskim ljudstvom. Cesarstvo, deele, tajerske
hranilnice so delili milodare v podporo ubogim ljudem in vendar so e mnoge in mnoge druine
glad trpele in pomanjkanje potrebnih rei."
Razkosavanje zemlje so izkoristili veleposestniki, ki so poceni kupili razdrobljeno
zemljo. To se v Sveini kae predvsem na Plau, kjer so e danes vidni stavbni kompleksi
ogromnih posestev. Nekatera od teh so imela tudi parke.'"
Krajevni leksikon Dravske banovine iz leta 1937 navaja, da je Sveina tela 1315
prebivalcev, 260 hi, 179 posesfriikov hr 25 koarjev (437).
Po drugi svetovni vojrh, ko je zael veljati zakon o odpravi vhtiarskih odnosov, m
po agrarni reformi je priblino 24 viniarjev v Sveini dobilo v najem prejnje vhtiarije."
Posebna komisija, ustanovljena na Okraju levi breg Maribor je hodila na elu s
harmoitikarjem in agrarnim mteresentom dodeljevala zemljo.
Leta 1949 so se svehiski kmetje hi vhtiarji prikljuih zadrugi.
Vsaki ohinici so odmerih 1 ha obdelovalne zemlje. Zaradi teh novonastalih
drubeitih razmerij so bih v tem asu v Sveini trije samomori (prim.: Spominica za faro
7 Ker je zapis fridil v viru dokaj neitljiv in ga je mono prebrati tudi kot fritil, lahko pa tudi kot firtl,
domnevam, da gre prav za to mero. Tudi VUfan nikjer ne omenja fridUa in pisUa (prim.: Vilfan 1944; Vilfan 1954;
Vilfan 1980). En graki firtl pa je znaal 80 htrov.
8 Vagan ah metzen (61 litrov) je merU dva mernika (prim.: Vilfan 1980:154). Sveinski upnik je torej
skupaj dobil 465 htrov penice.
9 tertinjak je meril deset dunajskih veder ah 565,9 Hhov (prim: Medved, 1992:55), po Jazezu Stmadu
pa je startin ah htijek 525 hhov (Staiad 1993: 72). Vilfan te mere ne navaja (prim.: Vilfan 1944; VUfan 1954;
VUfan 1980). Trije tertinjaki vina, kolikor jih je dobU duhovnUs, so znaali 1575 litrov aU najve 1697,7 Utra.
10 V stavbnem kompleksu na Plau 30 sta npr. poleg hie nekdanjega lastnika posestva staU e dve
viniariji. Pred hiami je park s cipresami, ljudje se spomnijo, da so bUe poti med njimi posute z beUmi kamenki,
lastnico pa so morali ogovarjati z "rmlosjiva". Po prvi svetovni vojni so ta posestva pripadla banovini in to je
najverjetaeje tudi vzrok, da je Pla edini del Sveine, kjer niso posebej obeleevah pomembnejih dogodkov v
letaem vinogradnikem ciklusu (npr. pri postavljanju klopotca). Tudi na drugih delfli Plaa je e nekaj hi
veleposestnikov, npr. na Plau 29 letna rezidenca veleposestiiUca (al v ruevinah), zraven pa nekdanja viniarija.
Vse vinograde veleposestnikov so obdelovali viniarji in koarji. Ta del so med vojnama naselili tudi Zagorel, ki
so priU na Pla zaradi boljega zasluka. Pri tem je zanimivo, da se je prva generacija poroala z drugimi
Zagorel, le redki pa s Sveinani.
11 Po ushiih virtti naj bi zemljo dobUo 18 kmekih, 5 dravnih in 1 cerkveni viniar. Ta je obdeloval
vinograd na posesti samostana t. Lampreht, ki je imel vinograde v Sveini.

sv. Andreja v Sveini). Spomini velikega kmeta o tem asu govorijo naslednje: "Po vojni
so nekateri kmetje s Slatine prvi stopili v zadrugo. Mi smo imeli vedno veliko ivine. Po par
volov smo dali za obvezno oddajo. Vedno bolj so nam grozili, da nas bodo zaprli, e ne bomo sli
v zadrugo. Tudi kolega me je nagovarjal, jaz pa nisem hotel iti. ez nekaj asa smo se le morali
vkljuiti. Dve kravi smo pustili doma, v zadrugo pa smo dali vse ostale krave in tiri pare volov.
Na pragu sem se umival, ko so prili po ivino. e takrat smo imeli simentalke. Dve kravi, Hela
in Liza, sta skupaj imeli 700 kilogramov. Ko so jih odpeljali v skupno tab na Plau, so jih tepli.
Ko so videli, kako alostno gledamo za ivino, mi je eden od zadruge rekel, e mislim, da drugi
ne znajo fotrat ivine, ampak samo mi. Za tab pri f., so pravili, da je Dachau. Bil je velik nered
in ivina je hirala. Bil sem zadolen za nakup zadrunih konjev na Hrvakem. Sam sem hotel
biti skupinovodja, da ne bi drugi z mano komandirali. Vzeli so nam tudi mladi vinograd." (M.
Radmilovi, ivljenjske zgodbe Sveinanov, rokopis).
V novem sistemu so delali po brigadnem sistemu. Brigadirji so bili zadoleni za
izraim 'trudadni'.'^ Vsak kmet je podpisal prostovoljno pristopno izjavo za tri leta. En
dan konje je bil vreden en in pol truda dneva, en dan krmljenja krav ali ienje hleva
sta bila vredna dva truda dneva, za huda dan pa so dobih poleg plaila e liter vina.
Truda dni so nadzorovali brigadirji, najvekrat so to bi nekdanji viniarji.
Kmetje so hneh delovne knjiice za vse, ki so delah, vsa druina je ba vodena
pod eno knjigo. V knjiicah so bih njihovi osebni podatki m fotografije.
Ker pa je bil nain dela in orgarzacija v Kmetijski delovrti zadrugi v nasprotju z
interesi kmetov, so se zaele izjave za izstop pojavljati tako kot drugod po Sloveniji e
drugo leto. Po heb letih so kmetje imeh pravico izstopiti. Ljudje na okraju so bih mnenja,
da nosijo za tak neuspeh krivdo vodje zadruge v kraju, ker ljudi ne znajo prepriati.
Zato je bo pet kmetov obsojenih na zaporne kazni do dve in pol leti za vzgled drugim
zadrugam mariborskega okraja.
V letu 1952 je bilo ugotovljeno, da je takna oblika zadruge neivljenjska in v
nasprotju s kmetovo bitjo in da je bila storjena napaka, zato je b ta tip zadrug ukinjen,
vse premoenje pa je prelo v splono Kmetijsko zadrugo z jamstvom (prim.: Sveina v
preteklosti m danes 1988: 54).
Po vojr so nekdanji vhtiarji potah v glavnem delavci na dravnih posestvih
Agrokombmata, e zmeraj pa so iveh v bivui viniarijah.
Z zakonom o denacionalizaciji iz leta 1992, ko so kmetje zaeli dobivati nazaj svoja
po drugi vojni nacionalizirana ozemlja, se je pri nekdanjih virtiarjih zael pojavljati
strah, da bodo zopet podrejeni in da bodo morati delati za kmeta. Nekateri kmetje, ki so
e dobi nazaj neko svojo zemljo, so dati odpovedni rok dosedanjhn stanovalcem svojih
hi. Nekateri dovohjo, da v hii bivajo tako dolgo, dokler ne imire njiov nekdanji vmiar.
Mnoge druhie so tako e postavljene pred dejstvo, da si bodo v kratkem morale poiskati
novo sheho nad glavo; nekaj pa ji je hie lahko odkupo.

12 En truda dan je delovni dan tekega fizinega dela, ta sistem je trajal od leta 1949 do 1953.

303

6. IVLJENJSKI POGOJI VINIARJEV

V SVEINI PRED 2. SVETOVNO VOJNO
6.1 DELO IN ZEMLJA
Ker je bilo viniarstvo do srede tega stoletja mor\o razirjer\a oblika zaposlitve
poljedelskih delavcev v vinorodruh predelih Sveinskih goric, izhajam pri pregledu
ivljenjskih pogojev prav iz njihovega dela.
6.1.1 Delovno razmerje so sklerhh najvekrat za eno leto, zaelo se je 1. novembra
(po zakljuerhh jesenskih dehh in so ga imenovah 'viniarsko leto'). Odpoved so dajah
praviloma v asu od 1. do 26. julija, sehtev pa se je vrila med 1. in 11. novembrom. Ta
304
doloila so v praksi veljala vse do odprave viruarstva (Brai 1976: 77) in tudi na teren
jih je potrdil.
Gospodarji so vhiiarju lahko odpovedah slubo brez vzroka ah pa le na videz, da
bi tako pritiskah nanj; odpovedal mu je lahko tudi med letom in ga izgnal iz koe, e se
je teje prekril. Nekdanja vmiarka je za as med svetovnima vojnama o iskanju pravice
povedala naslednje: "Nikomur se nismo mogli pritoiti, niti policiji. Ti so hodili kot kaki efi
od kmeta do kmeta, tam so sefejst najedli, potem pa so e kakega revka pretepli." Druga pie
za as konec 30. let: "Po poroki se je moeva oesna bolezen spet ponovila. Moral se je drati
pred vetrom, prahom in mrazom. Pri kmetu pa to ni bilo mogoe in ta mu je enkrat rekel, naj si
zvrta oi ven, saj so tako zani. Delati ni mogel, prenaal ni ne dnevne svetlobe ne lui. V sobi
smo imeli zatemnjeno. Imela sva dve heri, denarja pa ni bilo. Zato sem sla na obino prosit za
pomo. Nisem imela ne petroleja ne soli. Le nekaj masti je e bilo, pri kmetu pa toliko njivice, da
je bilo malo koruzike in malo krompirja. Na obini so mi rekli, da mi ne morejo pomagati. Potem
sem la alostna domov in sem pobrala zadnjo fiolo, kar mi jo je mati pustila in jo nesla k
trgovcu. Zanjo sem dobila toliko, da sem si kupila pol kilograma soli in liter petroleja. ez nekaj
dni sem dobila listek z obine za dva kilograma enotne moke. To je bila obinska podpora v stari
Jugoslaviji. Z njo sem si na plehnatem tedilniku spekla mali kruhi. Srea je bila, da sem imela
brata v Zagrebu, ki mi je poiljal obleke za otroke in tu in tam kak dinar" (TZ M. Ramak; M.
Radmilovi, ivljenjske zgodbe Svehranov, rokopis).
6.1.2 Delovni as viniarja po virharskem redu naj bi znaal pri lastni hrani (deri)
v letnih mesecih od 7h do 12h in od 13h do 18h, v zimskih mesecih pa od 8h do 12h in od
13h do 16h. Za letne mesece je red predpisoval pol vae odmora dopoldne in popoldne,
za vhiiarjevo gospodhijo pa opoldne e pol ure ve. Pri hudi vromi ah nestanovitnem
vremenu se je smel preloiti tudi na druge ure. Letrti delovni as se je raimal od 1.
marca do 31. oktobra. Za nadurno delo ponoi ob nedeljah in praznikih naj bi vhtiarju
pripadala 50% vija delovna mezda kakor za redno dnevno delo. Pri spravljanju sadja in
ob trgatvi je pripadala delavcem samo normah\a mezda, e so bili preko noi popolnoma
oskrbljerti s hrano (prim.: 9. hr 10. Viniarskega reda iz leta 1939, v: Nae gorice, Glaso
Vmarskega drutva za Dravsko banovhro v Mariboru 6/1939, t. 8, str. 88).
V praksi je bil delovrti as razlien, odvisen od vrste dela, letnega asa in od
gospodarja samega. Nekateri kmetje so zahtevali od viniarjev, da so delati tudi po
dvanajst ah ve ur dnevno, drugi pa so se drati osemumega delovnega asa z odmorom
za malico. Ob vejih dehh, kot npr. trgatev, je bti delovni dan dalji. Po prievanjih je

305

Sveinski kmeki otrcKi po 1. svetovni vojni. Original hranijo Krenovi na Plau 12. Peasant
children from Svema after the Fkst World War. The original photograph is kept by the Krens
from 12 Pla. Les enfants de Sveina aprs la 1re guerre monchale. L'original est conserv
chez les Kren Pla.

306

Trgatev v Sveini med vojnama. Originala hranijo erbinekovi na Plau. Grape harvest in
Sveina in the inter-war period. Both original photographs are kept by the erbineks from Pla.
Les vendanges Sveina entre les deux guerres. Les originaux se trouvent chez les Serbinek Pla.

trajal delovni dan poleti od 7h do 18h, z odmorom za malico od 9h do 9.30h, za kosilo od

Uh do 12h ali uro kasneje, in pozimi od 8h do 16h. V tem asu so er\ske, ki so doma
pustile male otroke, pohitele proti domu, jim pogrele hrano, jih previle in polne skrbi
zaradi samim sebi prepuenih otrok odhitele nazaj na delo. Pri vejem tevilu otrok so

307

Trgatev pri erbinekui leta 1936. Original hrarjo erbinekovi na Plau. Grape harvest of the
erbineks in 1936. The original photograph is kept by the erbineks from Pla. Les vendanges
chez les Serbinek en 1936. Les originaux se trouvent chez les Serbinek Pla.

ostajale doma in skrbele zanje, e e niso imele kake stareje sorodnice. Nekateri kmetje
so dopustili, da je ba viniarjeva ena doma in delala v gospodinjstvu, drugod so morale
na 'tabrh' enske tudi v asu nosenosti in kasneje, ko so dojile. Sploh ni bo redko, da
so enske rodile na polju, ez nekaj dni pa so zopet opravljale vsa dela. Majhne otroke so
v teh primerih pazili bodisi stareji sorodniki ali pa otroci. Ohoke so hitro navadi na
delo: tri- ah tiriletniki so e npr. pasti svinje. Kmalu so se prikljuui starem z manjhiti
lajhni deh, npr. pletev m podobno. oloobvezni ohod so zaradi dela mnogokrat izostajati
od pouka. Izostanki so bi pogosteji pri fanti, ki ole niso preve marah, pa tudi pri
delu so bi koristiieji. Deklice so ponavadi rade le v olo, vendar so morale ostati
doma in delati, e je tako zahteval gospodar. Mnogi viniarski otroci so ob prenehanju
olanja imeh opravljena le dva razreda, kljub temu, da so v olo hodih ve let. S olo so
po doloenem asu morah opraviti.
6.1.3 Nekatera dela v vinogradu in izven njega so ba tarticoutno razdeljena na
moka m enska. Obrezovati, kopati vmograd in obhah grozdje so skupaj. Teja dela,
kot je bilo npr. rigolanje m kropljenje, so opravljah moki. Na tigatvi so nosih pute m
preah. enske so poleg gospodinjskih del doma e vezale trse, ele havo, pri kropljenju
vhiograda so nosile vodo hi pri vsakem delu v vhiogradu skrbele za hrano. Poleg tega
so spravljale seno, tiosile gnoj, okopavale, pozhni so rono rezale "foter" (seno), prebirale
fiol, predle, tiaile sneg v grajski hladihiici. Vrt, e je spadal k ohinici, je b domena
ensk, moki so na njem opravljah samo teja dela, kot je bo npr. lopatanje.
Viitiarji niso imeh svoje lastne zemlje, pa pa so bih najemniki pri gospodarju. Ta
je lahko b kmet, lahko pa so bih viniarji tudi na draviu ah cerkverti zemlji. V 30. letih
je po ushtih virih ivelo v Sveini hi njeni okohci po 13 malih m enako tevUo velikih

308

Trgatev pri Hinikih leta 1936. Fotografija iz vinogradniko - etnoloke zbirke na Kopici. Grape
harvest of the Elniks in 1936. Photograph from the viticulure ethnological coUection in Kopica
L e s vendanges chez les Elnik en 1936. La photo fait partie de la collection ethnologique de
viticulture Kopica.

kmetov, 24 viniarjev, od teh jih je 18 delalo za kmete, 1 na cerkvenem m 5 na dravnem

posestvu oziroma vmogradu.
"Vmiar ni delal samo v vmogradu, temve tudi na polju, v gozdu, na havniku.
Razen na velikih gosposkih gospodarstvih se je udhijal mnogim gospodarjem; menjaval
je prostor dela, kulturo obdelovanja, gospodarja in sodelavce iz dneva v dan." (prhn.:
Kereni 1967: 128). Z gospodarjem je sklerl ustno pogodbo, pisne so bile izjeme,
praviloma za eno leto. Bila je obojestransko odpovedljiva, eprav so v praksi vhiiarji le
redko dajah odpoved. Odpovedni as je bil veinoma po koncu trgatve in s strani
gospodarja. Viniarska druma se je morala izsehti do zhne, vsaka sehtev pa jih je
materialno zelo prizadela. Ve kot pet selitev je za viniarsko druino pomenilo enako,
kot da bi enkrat pogoreh. Za veino sveinskih kmetov in avstrijskih veleposestnikov
ustni viri poroajo, da so bih dobri gospodarji in da so dobro skrbeh za svojo delovno
silo. Svoje delavce so redkokdaj nagnah. Ustni viri pa poroajo tudi o takih, ki so z
vhhcarji slabo ravnah hi jih menjavah tako pogosto, da so si morah nazadnje izposojati
delovno sUo drugod.
6.1.4 "Delovni odnosi so bili dvojni, ki so se pri veini stalno medsebojno
izmenjavah: mezdno delo hi delo na odsluek. Mezdno delo je bUo v glavnem omejeno
v odnosih do gosposkih gospodarstev. Tu je delal viniar ob svoji hrani (pri deri), cesto
tudi iti dobil pijae (pri suhi deri). Viino mezde je doloal gospodar. Na odsluek je
hodU na kmeko gospodarstvo. Tu je vladalo naelo: ti meni pridelek, jaz tebi delovno
S0. Razen tega je odslueval tu vmiar tudi vprego za vonjo chv, za oranje najete krpe

zemlje itd. Tudi za mezdo je hodil delat; mezda je bila navadno veja kot pri gospodi,
tam je dobival tudi hrano." (Kereni 1967:128).
6.1.5 Viniarjevi prejemki so bili: prosto stanovanje v vinogradnikovi zgradbi hi
zelenjavi vrt, e je spadal k njej; na vsakega pol hektara vhiograda, ki ga je obdeloval,
najmanj eno osmino hektara deputahie zemlje (sposobne za pridelavo itaric h\ okopavhi)
in ravno toliko travia; e pri vinogradu rh bilo zadostne deputatne zemlje, naj bi
vinogradnik namesto te dajal viniarju letno najkasneje do 1. novembra toliko krunega
zrnja oziroma krompirja, kolikor bi se ga povpreno pridelalo na manjkajoi povrhu
(100 kg zrnja na 20 arih hi 200 kg krompirja na 5 arih); e ni bilo zadostnega travia, pa
naj bi vhiogradnik dajal vmiarju odgovarjajoo kohhio krme po odbitku strokov
pridelave ah protivrednost v denarju; steljo, ki jo je oskrbel vinogradnik sam; k strokom 3 0 9
spravljanja stelje za vinogradrtikovo ivino naj bi prispeval vinograditik polovico; e je
imel viniar svojo ivino ali popolrti hasek vhiogradrdkove ivine (mleko in tele), je
nosil stroke spravljanja krme viniar, drugae pa vsak polovico. Ne glede na to, igava
je bUa ivina, ki jo je vhtiar redU, je z gnojem, pridelanim od 1. decembra do 30. apra
razpolagal vhtiar, vendarle le v korist deputatne zemlje m travia, z ostahm pa je
razpolagal vhiogradnik. Vhtiar je moral dobiti kot nagrado poleg kolihie vinskih trophi,
doloene v pogodbi, e 100 din letno od vsakega pol hektara vinograda, ki ga je obdeloval,
nagrado bi moral plaati vinogradnik do 1. novembra, e pa je vinograd obdelovalo ve
vhtiarjev skupaj, se je nagrada dehla sorazmerno. Vhtiarjeva mezda je morala znaati
za navadna poljska dela v poletnih mesecih po 10 dm, v zimskih po 8 dm, za kvahfichana
in teja dela (rigolanje, cepljenje, kropljenje, veplanje, jesenska ati zimska globoka kop
m rez) v poletitih mesecih 12,50 m v zimskih 10 dhi (prhn.: 6. Vhtiarskega reda iz leta
1939, v: Nae gorice, Glaso Vinarskega drutva za Dravsko banovino v Mariboru 6 /
1939, t. 8, sti'. 86-87).
6.1.6 Plailo v Svehti je bo dnevno. Po zbranih ustnih viri sem ugotovUa, da so
pri nekem kmetu v Svehti vsi delavci dobih enako vsoto, torej moki enako kot enske.
Za ustracijo naj navedem nekaj primerov plaua. Razlce pri plaevanju vhtiarjevega
dnevnega dela so znaale do 7 din hi so be odvisne od tega, za koga je delal. Kmet je
poleg mahce lahko dal viniarju 7 din dnevno (kilogram sladkorja je stal npr. 15 din).
Nek drug kmet je viniarju dnevno izplaal le 50 par, za kar si lahko dobil le eno enujo.
Spet drugje je kmet plaal svojemu viniarju 2 din, zavitek tobaka za pipo pa je stal 2,50
din. Neka viniarka je doba 2,50 din dnevno za troenje gnoja. V treh dneh je zasluua
za 2 m blaga za predpasnik. Primeri veljajo za 30. leta tega stoletja.
Za dobre gospodarje so veljah tisti, ki so viniarju za dneviti zasluek plaah dovolj
za preivetje druine. Kmetje so vhtiarje plaevah meseno, tedensko ah pa po potrebi
- vhtiar je prosu za denar, ko ga je potieboval za hrano, to je bo dvakrat do trcrat
meseno. Plaevah so po svoji volji, ni bo nobenega zakona, ki bi narekoval, kohko
morajo plaati delavcem. Vasih pa so jih plaah samo z obleko in evlji.

310

Socialne razlike so se navzven kazale tudi v stavbah. Joe Kereni o domovih

vinogradnikih delavcev poroa naslednje:
"Visoki gosposki zidarh hrami so poleg cerkva raztreseni po najlepih grebenih.
Imajo prostorne kleti, kjer hranijo odbrano vino. Malokje je bila vmes kmeka viniarija
s kletjo. Hrami kraljujejo ez vse ozemlje. Veinoma so brez ljudi, letno pride gospoda na
oddih, na trgatev, pospravljat vh\o, drugae pa odnekod narekuje delo po glavnem
viniarju ah 'afarju', ki ivi v vsaj za spoznanje bolji zidarh bajti, doim so tesne, napol
krite podrtije ob klancih ah pod vinogradi, zatohle in nezdrave. 'afar' gospodari v
imenu gospodarja, on je posredovalec med gospodo in viniarji, on je prvi hi odlien
sluabrtik. Pod rebri griev in pc dohnah so gnmtarski hrami z gospodarskhni poslopji,
]z Uovice zbite ^latjae' koaijev m elarjev." (Kereni 1967:127-128).
Kmeka hia tii njena oprema v Slatmskem dolu pred drugo svetovno vojno je
zgledala takole: "Naa hia ni imela rne kuhinje, ker ni stara. V kuhinji sta stala dva svinjska
kotla, kruna pe in zidan tedilnik z velikimi zelenimi kahlami (perticami). Tla so bila lesena.
Pralo se je, ko je bil de in as za to. Perilo se je kuhalo na tedilniku, splahnjevalo pa v ribniku.
V kuhinji je bila miza, okoli klopi in tokrli (stoti). Poleg mize je bil e tobl, kjer so spale
slukinje. V ta bolji hii so prenoevali gostje, namenjena pa je bila tudi praznikom. V njej je
e vedno lonena pe. Potem smo imeli e spalnico starev. Otroci so spali vedno v svoji sobi,
stara mati pa je spala v tibli. Imeli smo e vinsko klet, tirinajst stopnic globoko jabolno klet in
rejosko klet (klet za rejo krompirja, repe, korenja), od ostalih gospodarskih poslopij pa e

Nekdanja kmeka viniarija s kletjo, desno svinjak. Pla, junij 1995. Foto; Vesna Niki. Former
vineyard cottage with wine cellar, to the right a pigsty. Pla, June 1995. Photograph: Vesna
Niki. L'ancienne maison de vigneron chez le propritaire avec la cave et la porcherie
( gauche). Pla, jum 1995. Photo: Vesna Niki.

311

Nekdanja cerkvena viniarija brez kleti. Pla, junij 1995. Foto: Vesna Niki. Former churchowned vineyard cottage without wine cellar. Pla, June 1995. Photograph: Vesna Niki.
L'ancierme maison de vigneron d'Eglise, sans cave. Pla, juin 1995. Photo: Vesna Niki.

Nekdanja kmeka viniarija v Sveini. Sveina, junij 1995. Foto: Mojca Ramak. Former
farmer-owned vineyard cottage in Sveina. Sveina, June 1995. Photograph; Mojca Ramak.
L'ancienne maison de vigneron Sveina. Sveina, juin 1995. Photo; Mojca Ramak.

312

Nekdanja banovinska (dravna) podkletena viniarija, imenovana "tok". Ime je nastalo, ker
je zidana v nadstropja; najglobje je bila klet, v pritliju hlev in v prvem nadstropju viniarska
stanovanja. Danes je to edini ohranjen objekt nadstropne viniarije v Sveinskih goricah. Sveina,
jimij 1995. Foto: Mojca Raniak. Former state-owned vineyard cottage with cellar, called
"tok". The word derives from the fact that the building had several floors (German Stack =
floor); lowest was the cellar, the grovmd-floor was used as stable and the vineyard labourer's
family lived in the first floor. Today this is the only preserved vineyard cottage with several
floors in the hills of Sveina. Sveina, Jime 1995. Photograph: Mojca Ramak. L'ancienne
maison de vigneron d'Etat, avec la cave, appel "tok". Elle porte ce nom parce qu'eUe a des
tages; la cave au fond, l'table au rez-de-chausse et les appartements des vignerons l'tage.
Le seul exemple de maison de vigneron tages dans Sveinske gorice. Sveina, juin 1995.
Photo: Mojca Ramak.

govejo stalo, konjsko tab in v posebnem poslopju svinjsko stalo, preo, pajzgvelb (shrambo),
kae za moko, za fiol, zrnje, koruzo. Sredi dvoria je stal kostanj, kije bil toliko star, kot hia,
pa ga kasneje podrl moj zet. Imeli smo tudi kamnito penico za suenje klojceu (sadnih krhljev),
od leta 1903 pa cigl na srehi." (M. Radmilovi, ivljenjske zgodbe Svehianov, rokopis).
V sveinski kroniki za leto 1922 pa pie: "Dne 2. avgusta je na piniku t. 57 (grajskem
viniarju) udarila strela. Ubila je strela takoj volov, Marijo Krajnc in njenega sina Petra, ki je bil
sluajno na vojakem dopustu. Poslopje se ni vgalo, dasiravno je streha krita z deski."
O nastanku hi razvoju vmiarskih vrhov ah zidanic v trajna stanovanja meni Franjo
Ba (1984:21), da "hnajo svoje geografske pogoje v oddaljenosti vmograda od bivaha
na posestvu. Viniarski vrhi so mnogokje podobni kajam na obrobju naselbin ali
preuitkarskim hiam v podeelskih naselbhiah in predmestjih ter se loijo od kmekih,
obrtnikih in trgovskih hi po velikosti hi pomanjkanju gospodarskih poslopij ah pritiklin,
ki so be zaradi skromnih gospodarskih monosti skupaj pod isto streho s hio."
Poleg manje stanovanjske hie hi njej pripadajoui gospodarski poslopij so hneh
viniarji v Svehii v najemu tudi ohinico, torej kos vrta okoh hie, kjer so pridelovah

313

Kopica na Plau. Nekdanja kmeka viniarija na razgledniki toki (420 m) na grebenu med
sveinsko in plako dolino. Od leta 1991 jo ima v najemu Turistino drutvo Sveina in je v njej
postavilo vinogradniko-etnoloko zbirko v treh prostorih. "Zvon" na strehi je klical viniarje
z dela k jedi, hkrati pa je napovedoval uro. Po njej so se ravnali predvsem na Plau, do koder se
zvonjenje iz sveinske cerkve ni shalo. Foto: Vesna Niki, jimij 1995. The Kopica Hill in Pla.
Former farmer-owned vmeyard cottage located in a panoramic spot (420 m altitude) on the crest
separating the valleys of Sveina and Pla. Smce 1991 is occupied the Svehia Tourist Society and
displays a viticulture ethnological collection in three rooms. The "bell" on the roof was used to
call the vineyard labourers to meals and also told the time. It served especially the people of Pla
where the bells of the church in Sveina could not be heard. Photograph: Vesna Niki, June
1995. Kopica Pla. L'ancienne maison paysanne de vigneron, avec une vue panoramique,
situe sur la colline (420 m) entre la vaUe de Sveina et ceUe de Pla. Depuis 1991 loue par
l'Association touristique de Sveina qui y a install la collection ethnologique de viticulture.
"La cloche" sur le toit avertissait les vignerons de l'heure du repas. Elle indiquait aussi l'heure
aux habitants de Pla qui n'entendaient pas la sonnerie de l'glise de Sveina.
Photo: Vesna Niki, jum 1995.

zelenjavo za svoje potrebe. Sadja niso imeh m mnogi kmetje so prepovedovah vhuarskhn
otrokom, da bi ga trgah pri njih. Prav tako je bilo prepovedano trgati grozdje. Nek kmet
je el celo gledat, kakno blato imajo viniarski otroci hi to zapeatil z besedami; "Otroci
same peice serjejo, mi bodo cel vinograd porli." Svemski vhuarski otroci so bih lani
sadja, tudi ko je drevje obrodilo. Vhiiarji sadnega drevja niso imeli, gospodarji pa jim
svojega tudi niso pustih trgati, etudi je bilo drevo praktino na vmiarjevem dvoriu.
Edhio sadje, ki so ga otroci lahko jedli, je bil ringlo, trpko kiselkast sade, ki ga sicer niso
uporabljali.
Vhiiarji so iveh v lastnem gospodhijstvu, delodajalci pa so jim za delo v vhiogradu
plaah mezdo, vasih tudi v naturalijah. Nekateri so hneh tudi svojo ivmo. O tevilu
ivhie je odloal gospodar, tako je v Svehii v 30. letih vhiiar lahko imel najve deset
kokoi, eno do dveh govedi in par svinj.

314
Kmetija na Plau v 30. letih 20. stoletja.
Preslikava, original hranijo lastniki - Kreni
na Plau. Farm in Pla in the thirties of
this century. Copy; the original is kept by the
owners, the Krens from Pla. La ferme Pla
dans les annes 30 au 20e sicle. Copie;
l'original se trouve chez les propritaires les Kren Pla.

Velik kmet iz Slatinskega dola se o njihovi viniariji spomhija tega: "isto ob cesti je
bila naa viniarija. V polovici hie so iveli nai delavci, v drugi polovici pa krojai. V eni mali
sobi smo se zbirali vsi. Kdor je el mimo, seje tam ustavil. Pravili smo, da gremo k niderci. Oni
so bili pri nas na stanovanju in ona je delala za nas vse, kar je bilo potrebno. Zunaj sta imela
tudi tablo z napisom." (M. Radmilovi, ivljenjske zgodbe Svehianov, rokopis).
e pogledamo tlorise nekdanjih viniarij, kljub kasnejim prezidavam iz njih
razberemo, da so bile njihove hie dvoprostome; poleg vee sta bih tu e rna kuhinja hi
soba.
Ubomo opremo so poleg nizkega ivljenjskega standarda pogojevale tudi tevilne
sehtve vmiarskih druhi, saj so te pogosto menjavale bivahe. Le redke so v isti hii
ostale ve let.
Kleti so ponavadi pod viniarsko hio ali pa v njeni bliini, globoko v tleh.
Stiskalnice so imeU nad kletmi ah pa v isti stavbi, kjer je bil stanovanjski del. Kleti so
bile raje na viniariji kakor na kmetiji, tako da je kmet moral tudi za manje koliine
vma oditi na viniarijo. Klju je seveda hranil kmet, vekrat pa je bila v viniariji tudi
soba za gospodarja, ki je prihajal po vmo (npr. na Kopici na Plau, kjer je danes
vmogradniko-etnoloka zbirka, ki jo ima v najemu Turistino drutvo Sveina). To so
bUe bolje sobe, na Kopici celo s tukatumim stropom. Jasno, da je tudi klju od te
sobe imel samo gospodar.

6.3 PREHRANA VINIARJEV

lani vhiiarske druzine, ki so delah pri gospodarju, so dobiti hrano na delu
(obiajno: reno-pertini kruh, pijao, slanino, juho, zelje, krompir,...), otroci pa so jedti
(pertini, koruziti zdrob) doma, kjer so nanje najvekrat pazih stari stari.

Za zajtrk so vhtiarji najvekrat jedh gance. Vasui kar same, vasih pa z mlekom
ah z belo kavo (ob nedeljah). Za kosilo so jedh gance hi fiol, za veerjo so hneh najvekrat
fiol z zabelo (dokler so jo e hneh). Ko je zrasla zelenjava, so imeh e solato, zelje, repo,
endivjo, ki so jo behh z zaseko, kot zahnbe pa so uporabljali tudi ebulo, esen, peterUj,
majaron, sol hi le malo sladkorja. ajbelj je bti najbolj islan ob prehladih in kalju. e je
hnela krava dosti ntieka, so narediti truklje ati zavitek s skuto. Sveinske viniarke so
pekle koruzen hi ren kruh, nekatere pa so ga kupovale pri peku v pekanti v Sveini. Le
ob vehkih praznikih so jedli meso, potico, bel kruh m pi vmo, tudi praenec hi druge
jajne jedi so be vehko preseneenje na mizi. Vsak dan hi med delom so pi vodo hi
sadjevec.
Rojstitih dni viniarji povehti niso praznovali, le otroci so takrat dobih darilo,
morda klobaso (pozimi), kakno sadje ah pa celo samo kuhano jajce. "Drugih daril sploh 315
ni bilo. Bilo je nekaj novega, e si od kod dobil kak 'pakl' bonbonov, okolade pa sploh ni bilo.
Moje najveje veselje je bilo, e je ata v torbi prinesel kak kos 'klecnprota' ali kos gibanice v asu
etve. To smo zelo cenili." (TZ M. Ramak). Veselje ob teh darilih pa je vseeno bo velco.
"Od sorodstva smo radi hodili samo k atovi sestri in maminemu bratu, pa h krstni botri.
Na velikononi ponedeljek sem la vsako leto k njej po pisanko. Dobila sem kakne pomarane in
kako jabolko. Takrat smo nesli k sorodnikom ali sosedom kruh "kotat". Se je reklo, da kdor devet
kruhov kota, da dolgo ivi. e ene dobrote se spomnim iz otrokih let. Na sosed je gojil ebele.
Ko so ebelam med ven jemali, so me vedno klicali, da naj pridem med lizat." (Radntilovi,
ivljenjske zgodbe Svehianov, rokopis).
Ob delu v vinogradi so dobivah reno-peitini kruh m pijao, ob tejui dehh,
kot so kropljenje m konja, pa meso iz kible, peh. Po drugi svetovih vojni so dobivah
meso in kruh. Malico so prinesle enske na delo, koso pa so imeti pri kmetu ah doma.
Za zajtrk so dobivah gance na vodi, tako delavci kot druma. Za koso so ponudih
juho, zelje, krompir in meso, zveer pa penini ah koruzni gris na mleku m kuhan fiol
z ocvirki. Ob trgatvi je bila obvezna e potica, bel kruh, meso m vhio iz podberme.
O namu prehranjevanja v kmeki drumi pa tole porouo: "Molili smo pred vsakim
obrokom in po njem. Jedli smo vsi skupaj v kuhinji. Zjutraj ganke pa mleko ali upo. Nismo vsi
sedeli pri isti mizi, jed pa je bila vedno enaka za vse. Bilo nas je od 10 do 12 ljudi. Vsak teden
je mati spekla v pei 10 ali 11 velikih kolaev kruha. Pekla je vedno ponoi, ko smo vstali, je bil
kruh e peen. Vsak dan smo imeli poleg obeda in veerje e juno dopoldne in popoldne, jedli
smo kruh. Veerjali smo zabeljeno fiolo s koruznim grisom. Ob petkih je bila zaradi posta
zabeljena s smetano. Lani nismo bili nikoli. Kolinili smo 10 do 12 svinj samo za doma. Po
velikosti smo bili tretja kmetija v Sveini. Meso smo jedli 2-3 krat tedensko." (Radntilovi,
ivljenjske zgodbe Sveinanov, rokopis).

6.4 SOCIALNA HIERARHIJA

Veliko zarhmanje za vinogradno posest v Slovenskih goricah so kazah samostani
in drugi fevdalni velikai; v noveji dobi pa tudi premoih meani, hidustrialci, vinski
trgovci, gostilniarji, denarni zavodi in razne druge korporacije, med tujci v vehki meri
Nemci iz tajerskih mest ter nemke ustanove. Med domaimi vinogradniki lahko
razlikujemo glede velikosti vinogradne posesti dve skupirti:
- Veji kmetje hi v dobi pred prvo svetovno vojno kmeki veleposestniki, oboji

316

"Houtar" varuje vinograd. V asu, ko je bilo

grozdje zrelo, so lastniki vinogradov najemali
t.i. "houtarje", ki so ponoi od julija do
trgatve, v asu, "ko se meha grozdje", uvali
vinograde pred nezaeljenimi obiralci.
Houtarji so bili znani kot najveji surovei iz
okolice, ki jim je bila vloga uvaja pisana na
koo. Vinograde so uvali in branili s t.i.
houtarskimi paUcami, lesenimi, vasih
izrezljanimi in okovanimi. Nekatere so imele
na enem koncu "bikov mis" aH bikovo koo
z mod, s katero je "houtar" udaril tatu. Na
prisotnost houtarja so opozarjati po trije
pleteni venki aU pa opki - bukovi puU, ki
so jih obesi na tiri do pet metrov visok kol
v vinogradu. En houtar je uval rajon ve
kmetov. Risba Ervina Kralja iz
vinogradniko-etnoloke zbirke na Kopici
nad Sveino. Foto: Mojca Ramak, julij 1995.
Houtar guarding a vineyard. When the
grapes were ripe the owners hired so-called
houtars to guard them against iminvited
pickers from July to the harvest, that is
during the period "when the grapes
mellowed". Houtars were picked from the
worst local ruffians and the role of guards suited them perfectly. They guarded and protected
the vineyards armed with so-called Houtar clubs that were often carved and hobnailed. At the
end which the Houtars used to hit thieves with some clubs were covered with the skin of a buU's
testicles. That Houtars were guarding a vineyard was announced by three pleated wreaths or
beech bimches suspended from four to five meter high stakes put in the vineyard. One Houtar
guarded the land of several farmers. Drawing by Ervin Kralj, viticulture ethnological collection
in Kopica near Sveina. Photograph: Mojca Ramak, July 1995. "Houtar" qui garde le vignoble.
A poque, quand les grappes taient mres, les propritaires des vignobles louaient les services
des "houtars", qui gardaient les vignobles des vendangeurs non invits, toutes les nuits du mois
de juillet aux vendanges, quand "les grappes s'amollissent". Les houtars taient les hommes les
plus cruels du voisinage, parfaits pour accomplir ce rle. Ils gardaient les vignobles avec leurs
btons de bois, des fois orns de reliefs ou de mtaux. Quelques uns de ceux btons avait la peau
des testicules des taureaux leur bout, avec lesquelles le houtar battait les voleurs. On indiquait
prsence des houtars l'aide de trois couronnes ou de bouquets pendus sur une barre de 4 ou 5
mtres de haut, installs dans le vignoble. Un houtar pouvait garder plusieurs proprits.
Le dessin d'Ervin Kralj de la collection ethnologique de viticulture Kopica au dessus de Sveina.
Photo: Mojca Ramak, juillet 1995.

pravi trdni kmetje, ki jim tudi slabi vinski letniki niso povzroali vejih gospodarskih
motenj, ker so bile donosne tudi druge panoge, zlasti ivhioreja m. sadjarstvo.
- Manji poseshiiki z razhno velikostjo zemljike posesti. Nekateri po velikosti
svojega posestva niso mnogo zaostajah za zemljaki. Vendar pa so bi v vemi gospodarsko
ibki koarji, elarji z malo zemlje, z malo ivine in majhnimi vinogradi. Ti so iskali
dodatne zasluke z delom kot dninarji pri blinjih vejih predvsem vinogradnikih
posesfankih (prim.: Zupaiu 1969:124-125).
Najvije na druberu lestvici so bih veleposeshuki, nato veld kmetje, ki so hneh
najete delavce: afarje, vmiarje, oferje, dekle m hlapce. afarji so bi neke vrste delovodje,
ki so nadzorovah in vodi delo viniarjev, najvekrat le na dravruh posestvi, sami pa
ponavadi niso delah.

Ofe{a)rji so bi podnajemniki vhuarjev m so hodui v dnino. \^niarjeva in oferjeva

druina sta pogosto prebivali v isti hii, kuhinjo sta imeli skupno. Oferji so spah tudi v
hlevu ali v svinjski kitiiinji. Nekateri nekdanji viniarji pa menijo, da med oferji in njhni,
kar se dela tie, ni bilo nikakrne razlike, da so se oboji dovolj nagarah hi iveh v
pomanjkanju. Pri podobnih izjavah je potiebno pripomniti, da so bile med vhtiarji vehke
razlike glede na to, za koga so delah. Dobri gospodarji so praviloma nati sposobne hi
delovne vhtiarje; k slabhn gospodarjem pa so se vehioma zatekati nestalni viniarji, ki
tudi zaradi prepogostih selitev niso prih do znosnih in urejenih ivljenjskih razmer.
Nekateri viniarji so bi celo ponosni na to, da delajo pri doloenem kmetu, in marsikateri
je b v svojem okolju tudi kot vhtiar spotovan zaradi svojega vinogradnikega znanja.
Najnije na lestvici so bih hlapci in dekle, ki so stanovah pri gospodarju. Hlapci
so delah z ivmo, v vinogradu, dekle so pomagale v gospodinjstvu, skrbele za svinje,
molzle hi podobno.

6.5 DRUINA
ivljenje v posameznih virharskih druinah se je v 30. letih v Sveini razlikovalo
tohko, kolikor je bilo odvisno od zasluka viniarja na kmetovi, dravni ah cekveih
zemlji. Nekaj pa je znailnosti, ki jih lahko z abstrahiranjem terenskega gradiva pripiemo
vhtiarjem kot posebnemu sociahiemu sloju.
6.5.1 Nartovanje druine. Viniarska druina je vedno imela veliko otiok, vsekakor
pa ve kot kmetje, za katere so delah. Kontracepcije niso uporabljah niti viniarji ititi
kmetje. enske so se nezaelenim nosenostim skuale izogniti s splavi. Le-te so oprav
ljale tako hnenovane mazake s pomojo rasthn m igel za pletenje. Zaradi nestiokovnega
hi higiensko oporenega aborthanja so enske pogoste untirale zaradi infekcij. Njihova
smrt je bUa pogosto prikazana kot "suica". Abortuse je bo seveda potrebno plaati,
esar pa si veina ensk ni mogla privoiti. Znan abortiv pri virtiarkah hi kmeticah je
ba tudi pijaa iz oleandrovih tistov namoenih v vinu z eblji. ivljenjski pogoji in
sicernja trdnost partnerstva so narekovati takno ah drugano reitev pri nartovanju
druine.
Iz teh ustitih podatkov ne moremo delati dovolj zanesljivih sklepov o spolnem
ivljenju v Svehii. Ve bi povedala statistika o nezakonski otioci za obravnavano
obdobje, saj je tevUo nezakonskih otrok v obratiiem razmerju z uporabo kontracepcijskih
sredstev, ki naraajo vzporedno s tehnizacijo m racionalizacijo modernega ivljenja (prhn.
Trstenjak 1968:102).
Za ustracijo lahko navedem le nekaj statistinih podatkov dobljenih z analizo
rodovnika vehke sveinske kmeke druine." Podatki segajo najdlje v leto 1767, v celoti
pa zajemajo dve generaciji: oeta Janeza Krena (1879-1952) m sina Janeza Krena (19081972). Iz rodovnika zvemo, da je ba najnija starost mokih iz te druhie 26 let, najvija
13 Der Ahnenpa. To sta knjiici - rodovnika iz asa nacistine Nemaje. Prva vsebuje poleg rodovnika
e Hitlerjev citat o pomembnosti razhkovanja ras in navodila za izpohijevanje, druga pa rodovnik, obirneje
navodilo in definicijo arijske rase. Na podlagi takih rodovnikov so Nemci v asu okupacije omejevah loveke
pravice glede na narodnost. Zapis poda<ov v knjiicah je Unearen, vsebuje pa ime, priimek, kraj in datum
rojstva, pokUc, bivalie ter leto in kraj smrti.

317

pa 50; pri enskah je znaala najnija starost 19 let in najvija 35. ivljenjska doba mokih
je bila najve 83 let, najmanj 51; pri enskah najve 82 let in najmanj 42. Najve ohok iz
te druine je bilo rojenih v jesenskih mesecih (novembra pet, oktobra trije, septembra 2),
dva sta bila rojena juhja, po eden pa v januarju, februarju, marcu, aprilu, jimiju m decembru
(prim.: Wemgeri 1995:49,50).
Zdravstvo v Slovenskih goricah je bilo v prvi polovici 20. stoletja mono
zanemarjeno, saj je bila pokrajina brez pravih prometnih zvez, ceste pa so bile kvejemu
samo za ivinsko vprego. Na navadnih kmekih vozovih so urejah prevoz hudo bolnih,
toda tudi tak prevoz je b za vmiarja predrag. Ljudje so bi zdravstveno nerazgledani,
socialne razlike med viniarji in kmeti pa so bile tako velike, da vmiar ni imel posebrh
pravic m zato tudi njegovo in njegovi svojcev zdravstveno stanje ni mnogo pomenilo.
Med vhiiarji se je razva fatatistina mentaliteta m kdor ni prhiesel s seboj na svet
318
posebnih fizinih pogojev, je podlegel e kot dojenek (prim.: Pertl 1968: 516, 517).
Najobiajneje je bo zdravljenje z zetii, ob tem pa je bo tudi nekaj praznoverja.
6.5.2 Porod. enske so v asu nosenosti opravljale vsakdanja dela in se jhn niso
izogne niti tik pred porodom. Pogosto so rojevale same brez pomoi babic. e v tridesetih
letih je ba v Kungoti pokhcna babica. Hoda je po domovih hi pomagala pri porodih.
Vekrat je prispela tudi po porodu. Zelo cenjena pa je ba untnerca, ki je pogosto
pomagala.
"Otroke sva imela skoraj vsako leto. Prvega sem rodila 1935. leta, naslednje pa v letih
1937,1938,1940,1941,1943,1944,1948,1952.
Ko sem rodila zadnjega, mi je babica rekla, da
e bo e eden, bo vse skupaj lo, ker sem bila e preve izrpana. Dva od teh sem rodila v bolnici,
ostale pa doma. Pri porodih so pomagale domae babice - 'feerce' ali pa uradna babica untnerca.
Vsi porodi so bili lahki. Pri drugem porodu sem dobila popadke med etvijo ita, rodila pa sem
isti dan ponoi." (M. Radmilovi, ivljenjske zgodbe Svehianov, rokopis). Nezaupanje
do porodninic je bilo v prvi polovici 20. stoletja precejnje, tudi pri kmetih. "Eno herko
sva imela, lena se je pri prvem porodu pokvarila v porodninici. Teek porod je imela. Ko sem
priel na obisk, me je vpraala, e bom ualjen, ker sva dobila deklino in ne pujba, pa sem jo
vpraal nazaj, e deklina ni moja." (M. Radntilovi, ivljenjske zgodbe Sveinanov, rokopis).
Porodnice so ponavadi dobe kurjo jiio ah preganko, mnoge pa so kar takoj
spet jedle fiol, svojo vsakodnevno hrano. Fiolu so dodale kimtino, da otroka ne bi
muoli vetrovi. V teh dneh so jhn pomagale tete, sestre, ki so skrbele tudi za ostalo
druhio. eriske so se e v prvih dneh po porodu pojave na delu, najkasneje pa dva
tedna za tem. Pogosto so jim stareji otroci prinesti v vinograd novorojenke, da so ji
lahko doje ah pa so ob matici le domov. Otroke so dojile tudi po eno leto, vasui e
znova nosee. Nekatere kmetice so v asu matice vekrat dale vhtiarskim enskam
ostanke hrane za otroke, da so se te imprej lahko vrnile na delo, sicer pa so te doma
otrokom priprave moruk, malo vejim pa so skuhale krompir.
Okrog poroda se je spletlo precej praznovemosti. Ko so enske iz sorodstva ali
okohce prile ogledovat novorojenka, naj bi ga s tem vznemirjale. Rekle so, da ga 'huta
ziza'. Da bi domae ohoke obvarovati pred negativnimi vpHvi, so drali fige. Tudi plertic
naj ne bi pobirali ob mraku, ker bi otrok lahko dob drisko.
6.5.3 Otroke igre. Pri otroki igri drubene razlce rso be tako izrazite kot v
drugih segmentih ivljenja. Pri igranju otroci rso delati socialnih razhk, predvsem tisti

319

V oU so prile socialne razlike bolj do izraza kakor pri igri. Primer olske tablice in peresnic.
Peresnica levo zgoraj je bila last kmekega otroka, bila je turkizne barve z belimi nageljni in
rdeimi zvezdicami, ostale tri niso pobarvane in so bile najverjetneje last viniarskih otrok. Iz
vinogradnike zbirke na Kopici na Plau. Foto: Mojca Ramak, jimij 1995. Social differences
were most obvious at school and in children's games. Examples of writing tablets and pen and
pencil cases. The case top left was owned by a farmer's child, coloured turquoise with white
carnations and red stars; the other three cases were not coloured and probably owned by
children of vineyard labourers. From the viticulture collection in Kopica, Pla. Photograph: Mojca
Ramak; Jrme 1995. A l'cole les diffrences sociales sont plus videntes qu'aux jeux.
Des exemples de tablette et de trousses. La trousse ci-dessus gauche appartient un enfant
d'agriculteur. Elle est de couleur turquoise avec les fleurs blanches et les toiles rouges.
Les trois autres ne sont pas colores et appartenaient probablement aux enfants de vignerons.
De la collection de viticulture de Kopica Pla. Photo: Mojca Ramak, juin 1995.

V vasi so se igrah skupaj. Pri igri ni bilo pomembno, ah so stari gostihuarji, obrtniki,
brgovci, viniarji ah kaj drugega. Drubena diferenciacija pa je vidna iz izbire iger. Otroci
so se igrah igre tekmovanja, prevare hi nakljuja, igre vrtoglavice pa so bile redkeje.
Pogostost igranja nekaterih iger se je spreminjala s asom. Za nekatere igre se zdi, da so
po doloenem asu zamrle, ez leta pa so se znova pojavile, druge so nastale zaradi
spremenjenih pohtinih razmer, npr. igra "Mi gradimo ceste, prage", tretje pa so oponaale
vedenje odraslih, npr. igranje vlog, maskiranje, preoblaenje. Z igranjem vlog so otroci
posnemah odrasle, stare hi sorodnike. Vse, kar so ti poeti v vsakdanjem ivljenju, so
otroci prenesti v svet igranja. Igre posnemanja (npr. oblaenje v mamine obleke, igranje
trgovhie, kupovanje radia, igranje martikov, obiskovanje drug drugega, posnemanje
filmskih igralk in pevk, igranje ravbarjev hi andarjev) odsevajo drubeno reahiost,
materialne pogoje in duhovne vrednote asa, prostora hi drubenega okolja. V Svehii
so bile pogoste tudi igre, ki so imele ekonomsko podlago npr. otroki lov na rake, ribe hi
ptie.

Za izdelovanje igra so sveinski otroci uporabljali predvsem materiale iz svojega

okolja, npr. blato, travo, drevesne liste, les, agovino, papir, bue ter ostanke blaga.

Delitev otrokih iger v Sveini

IGRE TEKMOVANJA IGRE NAKLJUJA
tek
(hrzganje)

320

habuh
(jastreb = lovljenje)

preskakovanje
kolebnic iz srobota
med dvema ognjema
(igre z ogo so v
Sveino prinesli
nemld uitelji)

IGRE PREVARE

iztevanke:
- on, ton, totolon
rihtar
- ek pek, kurja isa, drek

gugalnica (bucika)

otroko oponaanje - igranje

vlog (igrati se obiske,
trgovino, manika in
ministranta, filmske igralke in
bela bela Mja
pevke, ravbarje in andarje,
izdelovanje veriic, venkov
in prstanov iz ro, rona
imena)
mi gradimo ceste, pruge preoblaenje,
(po 2. sv. vojni)
maskiranje,gledalie

gilo jajce

igre s punkami iz bu,

s punkami iz cunj (core),
porcelanastimi punkami

petelinek

smrdi-dii (zlati prstan

ti talam)

sreelov

obtalanje

lovek ne jezi se

kartanje

domine

lov

gumitvist
(po 2. sv. vojni)
ristanc
(variante; letalo,
pol in pismo)

IGRE VRTOGLAVICE

fuclanje
klkanje (Idkuglanje)
sankanje
ime, primek, mesto...

6.5.4 Higiena. Voda je bila na sveinskem podroju zaradi prepustnih lapomih tal
dragocena. Zato so se umivah predvsem ob sobotah ah po tejih opravilih v vinogradu
v lesenih kafih, ki so jih dah izdelati sodarju. Najprej so se po vrsti v kadi m v isti vodi
untih ohoci. enske so bile precej srameljive. Kopale so se, ko so ohoci odti e spat,
moje pa so medtem postorili e zadnja dela okrog hie. Tudi milo so pripravih sami. V
loncu so segreti loj hi lug. Ker milu rso dodajati diav, je smrdelo. Za namakanje perila
pa so uporabljah lug iz bukovega pepela, milo redko. Prati so, ko je deevalo in ko so
hneh as. Pero so kitiiah na tedihtiku, splaknjevah pa so ga na ribrtiku ah v potoku.
"Ob nedeljah sem prala in krpala. Ali pa sem prala zveer in zgodaj zjutraj. Vodo sem
nosila od dale, perilo pa sem prala s pepelnatim lugom. Z malim kosom mila sem morala priti
skozi cel mesec." (M. Radmilovi, ivljenjske zgodbe Sveinanov, rokopis).

321

Brivska mizica s priborom iz ene od svein

skih viniarij, sedaj na ogled v vinogradrukoetaolold zbirki na Kopici na Plau. Foto:
Mojca Ramak, juhj 1996. Table with shavmg
gear from one of Svecina's vineyard cottages,
now exhibited in the viticulture ethnological
collection in Kopica, Pla. Photograph; Mojca
Ramak, June 1996. Tablette de barbier avec
ses accessoires trouve dans une des
maisonnettes de vgneron Svecina. C'est
partie de la collection ethnographique
consacre la viticulture de Kopica sur Pla.
Photo faite par Mojca Ramak, juillet 1996.

Nekdanja viniarka s Plaa pere v ronem

pralnem stroju. Foto: Vesna Niki, junij 1995.
Former vineyard labourer's wife from Pla
washing with manual washing machine.
Photograph: Vesna Niki, Jime 1995.
Vigneronne d'antan lavant du huge l'aide
d'lm lave-hnge manuel. Photo faite par Vesna
Niki, jum 1995.

V asu menstruacije so enske uporabljale tako hnenovane 'phite', bombane krpe s

tirimitiakovi,ki so jih zavezale za drug tiak za pasom. V tridesetih letih so nekatere Svemanke zaele uporabljati spodnje perilo, za viniarke pa so spodnje hlae pomenile pravo
razkoje. Sploneja uporaba spodnjega perila je postala obiajna ele v thidesetih letih.
6.5.5 Alkoholizem in vpliv na druinsko ivljenje. Po oceiti nekdanjih virtiark
naj bi ba v 30. letih priblino ena etrtina virtiarjev v Sveinskih goricah zapitih. Vzrok
za pijanevanje so bih slabi ivljenjski pogoji hi tudi pomanjkanje kmeko-proletarske
zavesti. Izpoved nekdanje vhtiarke o zapitem mou po drugi svetovni vojni pravi
naslednje: "Moje zakonsko ivljenje ni bilo lahko. On je e takoj na zaetku rad pil, potem pa
zmeraj bolj. e seje vraal domov pijan, sem ga prej sliala kot videla. Za denar ni bil haklik. Ko
je dobil plao, sem bila tiho, da mi je dal denar. Denar sem imela pod kljuem. e je priel do
njega, je vsega porabil in potem seje pijan prikotal domov. Otroci so ga nali leati tudi v kakni
lui." In e druga izpoved: "Zaradi pomanjkanja in nervoze sva se tudi kregala. e tretji dan
po porodu me je poiljal k sosedu po ike, e mu jih je zmanjkalo. la sem, samo da je bil mir.
Enkrat mi je dal 2 dinara in me poslal k peku na vas v Sveino po truco kruha. Po poti domov
sem ga poasi lomila in jedla. Pojedla sem vsega e preden sem prila domov. Preve sem bila

lana. Potem me je kregal. Kasneje, ko se je e malo popravil pri zdravju, je delal pri kmetih in
se vekrat napil. Ljudje so ga hujskali, da niso vsi otroci njegovi. Doma me je sekirah Enkrat sem
pobrala otroke in la k njegovi materi. Tam sem ostala tri dni. Vse je preiskal. Ko je priel po
mene, ga je mati poteno zaimfala." (Radmilovi, ivljenjske zgodbe Sveinanov, rokopis).

322

Joe Kereni je opisal psiholoko socioloki profil slovenjegorikega viniarja pred

drugo svetovno vojno:
eprav po svojem drubenem poloaju proletarec, je viniar nerazgledan,
neusmerjen, pasiven, zakrknjen, brez vrednotenja samega sebe, skratka ima zavest
lirmpenproletarca. To je teka obsodba, pa ne obsodba viniarja, temve drube, ki ivi
po svojih ustanovah. Pri tem moramo e posebej poudariti, da je med vzroki te pomankIjivosti v zavesti viniarja ne samo razlien odnos viniarja do kmeta in elarja, ampak
tudi do gospode. Viniarji v 'gospodnjih' viniarijah so imeh drugaen poloaj kot viniarji
v kmekih vrhih. Prvhn se je navadno celo bolje godilo kot drugim, ker so prejemah za
svoje delo denarno plao, medtem ko je kmeki vmiar delal samo za odsluevanje
prideUcov (ususfructus), ki jih je zase pridelal v kmetovem vrhu, vse na podlagi vodila:
ti meni delo, jaz tebi ive, kakor je to lapidamo izrazil A. Slodnjak. Obema tipoma
viniarja pa je bila navadno skupna tenja: zlesti imprej na kakno elarijo, e seveda
'gospodnji' viniar, ki mu je bo to finanno lae dosei, ni prisluenega denarja sproti
zap. Tako je bU viniar ravno v tej misehiosti, ki je ba v osnovi e vedno kmeka, ker
je hnela za cilj lastno posestvo, psuioloko bliji kmetu kot proletarcu. Seveda je to le
oznaka preteklosti. V letih po osvoboditvi je ravno nekdanji vmiar, zdaj nameenec na
dravruh posestvi, najnapredneji hi najbolj samozavesten nosilec novega drubenega
reda; izgub je nekdanjo 'tipino vhuarsko' misehiost. (citirano po: Trstenjak 1968:89-90).

7. ZAKLJUEK
Naloga o ivljenjskih pogojih vhtiarjev pred drugo svetovno vojno v Svehti pri
Mariboru naj bi med drugim odshla razumevanje kmekega proletariata v obravnavanem
asu. Na podlagi terenskega dela in zapisovanja ivljenjskih izkuenj nekdanji vhtiarjev
ter velikih kmetov lahko reem, da je rno bela optika o dobrem viniarju in
izkorievalskem gospodarju dokaj zmuzljiva kategorija, eprav sem se v asu raziskave
vekrat nagibala k temu, da ji verjamem. Enotnost ivljenjskih pogojev nekdanjih
viniarjev v Svehti pa je ba odvisna od ve dejavnikov.
Viniarskemu vpraanju je namre bohovala dehtev vhiogradnikih posestev na
tajerskem v prvi polovici 19. stoletja, viniarji pa so v Slovenski goricah hi Halozah
predstavljah skupaj z dninarji, koarji in elarji vehko veino prebivalstva. V Sveini so
pred drugo svetovno vojno prevladovah veliki kmetje in domai ter tuji veleposestniki,
ki so se poleg prhnamega vinogradnitva ukvarja e s sadjarstvom hi deloma z ivinorejo.
Najve viniarjev je delalo na zemlji veleposestnikov na Plau, za kmete pa na zahodih
shani v Svemi, na pirdku, Slatiiti. Vzroki za tako dehtev so povezani s propadom
hgovske poti, ki je vodila skozi Pla proti Avshiji, hi je do srede 19. stole^a predstavljala
glavno cesto, vse do izgradnje june eleznice. Plaka shan Sveine je ba prav zaradi
ceste zanhniveja za veleposestnike. ivljenjski nivo vmiarjev pred drugo svetovno
vojno se je razlikoval glede na to, za koga so delah. Na Pla se je v tem asu nasehlo kar
nekaj druin iz Zagorja, ti so delah v glavnem na tedaj banovhiski - dravni zemlji,
medtem ko so slovenski vhtiarji delah za kmete. Vehia vehki kmetov, ki so biti

gospodarsko moiu in so pomembno vplivali tudi na kulturno ivljenje, je najemala

dobre virharje, ki so bili, e so bili zares sposobih, tudi ponosih, da delajo pri doloenem
kmetu. Situacija je bila precej slaba pri viniarjih, ki so obdelovali zemljo malih kmetov,
ki so imeh do deset hektarjev zemlje. Njihovi ivljenjski pogoji so bih bedneji, zato je
bilo med temi vmiarji tudi precej alkohohzma, pogosteje pa so bile tudi sehtve. Terensko
delo je pokazalo, da v Svehii ni obstajala kontinuiteta zaposlovanja viniarjev pri zgolj
eni vrsti posestnikov, potrebe h-ga delovne sile so narekovale, kam se je viniarska druhia
selila. Virtiarske druine pa so bile mnogotevune.
Ti ljudje se neradi spominjajo svojega viniarskega obdobja in so ob prvih
informacijah o denacionalizaciji (ki so jih nekateri v zaetku tega procesa razumeh precej
po svoje) komentirati vraanje zemlje zelo ustveno, s solzami hi jezo. Veina primerjav
naina ivljenja sveinskih vhtiarjev je pokazala, da lahko razlike med njhni razumemo
v okviru vedenja, na kakni posesti je viniar delal. Splona tendenca po drugi svetovni
vojni je te razlike poskuala ukiniti.

LITERATURA IN VIRI:
- ACHTUNG! Staatsgrenze. Pozor! Dravna meja. Geschichten aus dem Leben der Menschen
diesseits tmd jenseits der Grer^ze. ivljenjske zgodbe s te in one strani meje. Pesnica,
Ratsch, 1995.
- BAS, Angelos, Vinogradnitvo. V: Slovensko ljudsko izroilo. Pregled etnologije Slovencev.
Ljubljana 1980, str. 45-48.
- BA, Franjo, Uvod v zgodovino stanovanjske hie na Slovenskem. V: Stavbe in gospodarstvo
na Slovenskem podeelju. Ljubljana 1984, str. 8-28.
- BA, Franjo, Kobanski hram. V: Stavbe in gospodarstvo na Slovenskem podeelju. Ljubljana
1984, str. 73-96.
- BA, Franjo, ivljenjski nivo kmeta. V: Stavbe in gospodarstvo na Slovenskem podeelju.
Ljubljana 1984, str. 168-174.
- BOGATAJ, Janez, Vinogradnitvo in vinarstvo. V: Sto sreanj z dediino na Slovenskem.
Ljubljana 1992, str. 120-127.
- BRAI, Vladimir, Vmiarstvo. V: Gorice hi vino. Ptuj, 1976, sh-. 73-87.
- U, Vladhnir, Viniarji. V: Gorice in vmo. Phij, 1976, str. 88-112.
- DULAR, Andrej, Vinogradnitvo na Slovenskem v 19. stoletju. V: Slovenski etnograf 3 3 - 3 4 /
1988-1990, str. 61-81.
- F. F., Dopisi. V: Nae gorice. Glasilo vinarskega drutva za Dravsko banovino v Mariboru 7 /
1940, t. 4, str. 49.
- FILIPI, France, V Sveini so pripravUi gradnjo zadrunega doma. V: Koledar Preernove
knjinjice. Slovensl<d knjini zavod, Ljubljana 1949, str. 180-182.
- HORVAT, Anica, Pot po Svemsldh goricah. Vodnik z opisom Zgomje Pesnike dolme. Maribor
1993.
- KAJOA, Roe (Caillois Roger), Igre i ljudi. Noht, Beograd 1979.
- KERENI, Joe, tudij o nai vasi. V: Domaija, Zbrano delo. Maribor 1967, str. 101-141.
- KERENI, Joe, Zemljiki odnosi v Jeruzalemskih goricah. V: Domaija, Zbrano delo. Maribor
1967, str. 192-199.
- KOPRIVEC, Ignac, Kmetje veraj in danes. Narodopisne rtice iz Slovenskih goric. Glavna
hranilnica pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah, 1939.
- KOREN, Vlasta, Vinogradnitvo. V: Etnoloka topografija slovenskega etninega ozemlja.
Vpraahiice 1. Ljubljana 1976, str. 111-128.

323

- KRAJEVNI leksikon Dravske banovine. Ljubljana 1937, str. 437-438.

- KREFT, Bratko, Namesto uvoda k "Viniarjem". V: Joe Pahor, Viniarji - drama v petih
dejanjih. Ljubljana 1951, str. 73-76.
- MEDVED, Drago, Trta ivljenja. Slovenija vinorodna deela. ZP Kmeki glas, Ljubljana 1992.
- MEDVED, Drago, Najlepe trte na Slovenskem. Maribor 1995.
- PERTL, Erman, Zdravstvo med Muro in Dravo s posebnim ozirom na razdobje 1850-1941. V:
Svet med Muro in Dravo. Ob stoletnici 1. slovenskega tabora v Ljutomeru 1868-1968.
Zaloba obzorja, Maribor 1968, str. 516-588.
- (RADMILOVI, Marija), Vodi po vinogradniki zbirki (tipkopis). Svema 1993.
- (RADMILOVI, Marija, ivljenjske zgodbe Sveinanov, rokopis.)
- RAMAK, Mojca, Od trte do vina, vmes pa lovek. Viniarji in viniarstvo v Sveini. V: Poletna
ola Sveina 1994 (tipkopis). Svekia 1994, str. 35-38.

324

- RAMAK, Mojca, Terenski zapiski, Svema 1 9 9 4 , 1 9 9 5 , 1 9 9 6 (rokopis).

- SPOMINICA za faro sv. Andreja v Sveini. Zapisovati zael Franc rol, upnik, leta 1872.
- STRNAD, Janez, Mera. V: Enciklopedija Slovenije 7. Mladinska knjiga, Ljubljana, str. 71-72.
- SVEINA. (Nedatiran tipkopis upnijskega urada Sveina.)
- SVEINA v preteklosti in danes. Zbornik kraja. Maribor 1988.
- SED1VY, Jan - HOEVAR, Zvone, Svehra. V; krajevni leksikon Slovenije, 4. knjiga, Podravje in
Pomurje. DZS; Ljubljana 1980, str. 254.
- LIBAR, Ivan, Viniarsko vpraanje. V: Nai zapiski. Mesenik za politiko in gospodarstvo,
kultumo in socialno ivljenje 1 3 / 1 9 2 1 , t. 2, str. 43-44.
- TRSTENJAK, Anton, Karakteroloka podoba slovenjegorikega loveka. Svet med Muro in
Dravo. Maribor 1968, str. 72-110.
- TUEK, Boris, Posestne razmere in delovne prilike na naih vinskih goricah. V: LZ, Slovenska
revija 5 9 / 1 9 3 9 , t. 9-10, str. 444-446.
- VALENI, Vlado. Vinogradnitvo. V: Gospodarska in drubena zgodovina Slovencev.
Zgodovina agrarnih panog. 1. zvezek. Agrarno gospodarstvo. Ljubljana 1970, str. 279308.
- VILFAN, Sergij, Ort slovenskega pravnega narodopisja. V: Narodopisje Slovencev 1. Ljubljana
1944, str. 217-262.
- VILFAN, Sergij, Prispevki k zgodovini mer na Slovenskem s posebnim ozirom na ljubljanjsko
mero. 16. - 19. stoletje. V: Zgodovmski asopis 8 / 1 9 5 4 , str. 27-86.
- VILFAN, Sergij, Delavci v agrarnem gospodarstvu. V: Gospodarska in drubena zgodovina
Slovencev. Zgodovhia agrarnih panog. 2. zvezek. Drubena razmerja in gibanja.
Ljubljana 1980, str. 355-402.
- VILFAN Sergij, Pravno ivljenje. V: Slovensko ljudsko izroilo. Ljubljana 1980, str. 145-153.
- ZUPANI Ivo, Zgodovina vinogradnitva Slovenskih goric. Maribor 1969.
- EBOT Franjo, Viniarsko vpraanje. V: Socialna misel, mesertik za politino, kultumo,
socialno in gospodarsko ivljenje 6 / 1 9 2 7 , str. 191-193.
- WEINGERL Mihelca, Eden od virov za preuevanje rodovnika. Druina Kren. V: Poletna ola
Svema '95 (tipkopis). Svema 1995, str. 49-51.

BESEDA O AVTORICI
Mojca Ramak, diplomirana etnologinja
in prof. filozofije je zaposlena kot asistentka
mlada raziskovalka na Oddelku za etnologijo
in kulturno antropologijo na Filozofski fakulteti
v Ljubljani. Ukvarja se z metodinimi vpraanji,
najve z optimalno izrabo ustnih virov in
etnoloko etiko, z zgodovino slovenske
etnologije, predvsem s slovarskimi in enciklopediiumi prizadevanji v etnologiji. Od leta
1994 je odgovorna urednica revije Glasnik
Slovenskega etnolokega drutva in knjine
zbirke Knjinica Glasrka Slovenskega etno
lokega drutva.

ABOUT THE AUTHOR

Mojca Ramak is a graduated ethno
logist and professor of philosophy, employed
as assistant young researcher at the Department
of Ethnology and Cultural anthropology of the
Faculty of Arts in Ljubljana. She mainly engages
in issues of methodology, especiaUy the optimal
use of oral sources, and in ethnological ethics,
the history of Slovene ethnology; she is
partictUarly interested in endeavours concer
ning dictionaries and encyclopaedic works on
ethnology. Since 1994 she has been managing
editor of the publication Glasrdk Slovenskega
325
etnolokega dmtva (Bulletin of the Slovene
Ethnological Society) and of the Society's series
of books.

SUMMARY
THE LIVING CONDITIONS OF VINEYARD LABOURERS IN THE HILLS
OF SVEINA BEFORE THE SECOND WORLD WAR
The etiinological heritage of the Svehia whie-growing area and its social relations
rangesfiromtiieowners of large properties and vhieyards, that is big farmers, tiie church
and tiie state, to the smaU peasants, stewards, vhieyard labourers and day-labourers.
The article describes the docmnented heritage related to the hving conditions and
social relations in the hiUs of Sveina before the Second World War, and especiaUy the
relationship between vineyard labourers and theh employers, the vineyard owners.
Presented are the relationships between the owners of the land, that is big farmers,
church and state histitutions and tiie labourers who cultivated the land for them.
The existing hterature often depicts the relationship between vhieyard owners
and labourers in cmde black-and-white terms as a stereotypical relationship between,
on the one hand, the vineyard labourers, epitontising poverty and partly also alcohohsm
in Slovenia and, on the other hand, the big vineyard owners who supposedly exploited
the labourers. The authors mostly describe the relationship between vineyard owners
and labourers as a more or less hostUe one with the owners blaming the labourers for
being devious, mdolent and imdependable and the labourers being inevitably convmced
tiiat tiiey were cmelly exploited. Field research hi Sveina confirmed that tiie existing
conditions certamly turned tiie vmeyard labourers hito a social problem. The conditions
some famiUes of vineyard labourers actuaUy hved hi are hardly hnagmable m our days;
though the official aboUtion of this system of vhieyard laboru may have put an end to
such conditions, the problem seems to retum today and to grow ever more urgent due
to the re-arrangement of legal relations caused by the restitution of nationalised land to
pre-war owners. Though the 1947 Law on the abolition of vineyard labour and similar

relations abolished the mstitution of vineyard labour the way of hvmg of vmeyard labourers
remained close to the traditional one and has survived imtil today with some modification.
The majority of the former vmeyard labourers found employment with the company
Agrokombinat but to some extent they continued their former way of hving although
their material conditions and family life improved. The 1992 Denationahsation Law
restored to the farmers the land that was nationatised after the Second World War and
some vineyard labourers began to fear that they would have to return to theh former
hiferior position and work for the farmers. Some oftiiefarmers who were already given
back theh land gave notice to the vineyard labourers, otiiers offered them the opportunity
to buy the land they cultivated. Some owners allow the fantihes to continue to hve in the
vineyard cottages they occupy until the death of the former vineyard labourer. Many
famihes have to face the fact that they will soon have to find housmg elsewhere. It is hi
326
this sense that the whole issue of vmeyard labour and labourers has become urgent
agahi.
The research on the hving conditions of vineyard labourers in Sveina near Maribor
before the Second World War aimed among others to unveil the mentahty of the rural
proletariat hi tiie stated period. Field research and written records on the former Hvhig
conditions of vhieyard labourers and vmeyard owners suggest that the image presented
by the black-and-white terms depicting worthy labourers versus exploiting owners is a
ratiier slippery category though 1 must admit that I tended to give credence totiieimage
at the time of the research. That the hving conditions of the vineyard labourers in Sveina
were more or less the same, however, depended on a variety of factors.
The issue of vineyard labour was indeed to some extent also the result of the way
vmeyard holdings were divided hi tajerska hi the first half of the 19th century, and of
the fact tiiat vhieyard labourers, together with day-labourers, smallholders and crofters
formed tiie by far largest population group hi Slovenske gorice and Haloze. Before the
Second World War most of the land in Svehia was owned by big farmers and domestic
as weU as foreign landowners who beside theh basic economic activity of wine-growing
also engaged hi fruit growing and hvestock raising. Most vineyard labourers cultivated
the land of big landowners in Play or that of farmers on the hls of Spinik and Slatina
to the west of Svehia. The reasons for this division of tiie land are related to tiie declhie
of the hade route leading to Austria through Pla; until the middle of the 19tii century
when tiie Southern Raway (Vienna-Trieste) was constructed the road was the region's
mam artery. Land on the Pla side of Sveina had a higher value precisely because of the
road andtiiehving standards of vmeyard labourers beforetiieSecond World War therefore
depended on whom they worked for (and where theh vineyards were located). Croatian
famihes from Zagorje which settied hi Pla in the period mostly cultivated state-owned
land whereas Slovene vineyard labourers worked for the farmers. Most of the big farmers
who were economicaUy powerful and had a major influence on cultural hfe hired good
vineyard labourers, and if these labourers were indeed capable, they were proud to
work for a certam farmer. Much worse was the position of labourers who cultivated tiie
land of smaliolders which possessed up to ten hectares of land. Their livhig conditions
were much worse, tiiere was a lot of alcoholism among tiiem and they moved quite
frequently. Field research showstiiattiierewas no continuity of employment of vineyard
labourers with one kind of vmeyard ovmers m Svema; it was tiie demand of the labour
market which determined when and where to a vmeyard labourer and his famy moved.
Their famihes also were very large.

Most people do not like to recaU their days as vhieyard labourers and v^fhen the
first news on the dnationahsation spread (at first some people interpreted the news
rather in their own way), they reacted very emotionaUy - with tears and anger - to the
restitution of tiie land. Most comparisons of the way of hvmg of the Sveina vhieyard
labourers show that we can mterpret the differences from our knowledge on what kind
of vhieyard holding they worked. The general tendency after tiie Second World War
was to level these differences.

RESUME
327

LES CONDITIONS DE VIE DES VIGNERONS DANS LES SVEINSKE

GORICE AVANT LA DEUXIME GUERRE MONDIALE
L'hritage ethnologique de la rgion vinicole de Sveine et de ses relations sociales
comprend celui des grands propritaires terriens, des viticulteurs et des agriculteurs,
celui des proprits de l'Eglise ou d'Etat, ahisi que celui des petits agriculteurs, vignerons
et journaliers.
Le texte parle des conditions de vie et des relations sociales Sveinske gorice
avant la deuxime guerre mondiale et de leurs consquences aujourd'hui. Il s'agh surtout
de relations entre les vignerons et les propritaires terriens, c'est dire les employeurs
des vignerons. Le texte prsente les relations entie les propritaires de la terre, c'est a
dire les grands agriculteurs, les propritaires terriens de l'Eghse et ceux des institutions
de l'Etat et les vignerons qui ont tiavatil sur leurs terres.
Dans la tittrature, les relations entre les vignerons et les propritahes terriens sont
dcrites sur le mode noir et blanc Les vignerons, c'est le synonyme de la pauvret
slovne et de l'ivrognerie, tandis que les propritaires, c'est le synonyme de l'exploitation.
Les auteurs mentionnent souvent que leurs relations taient plus ou moins hostiles. Les
propritahes ont reproch aux vignerons d'tie sournois, paresseux et infidles, et les
vignerons taient persuads d'tre cruellement exploits par leur matre. Lors des
recherches sur le terrain U s'est avr que les conditions de vie des vignerons justifient
qu'on les tiaite comme im problme social. Les conditions de vie de quelques famiUes de
vignerons seraient aujourd'hui inimaghiables. EUes ont disparu avec la suppression
officielle du rgime de vigneron aprs la guerre. Mais aujourd'hui, le problme est de
nouveau actuel, cause de la loi de dnationahsation qui rend la terre aux propritahes
d'avant guerre. Malgr la suppression du rghne de vigneron avec la Loi de la suppression
du rgime de vigneron en 1947, la mode de vie des vignerons a continu de s'mspirer de
la tiadition, qui a survcue dans une forme im peu modifie. La majorit des anciens
vignerons sont devenues les employs de l'Agrokombinat, Us ont vcu un peu de la
mme manire. Pourtant, le niveau de la vie matrieUe et familiale s'est im peu lev.
Avec la Loi de dnationahsation de 1992, les paysans ont commenc obtertir leius terres
nationalises aprs la deuxime guerre mondiale. Les anciens vignerons ont commenc
avoir peur de deveitir de nouveaux soumis aux propritahes et de devoir travaiUer
pour eux. Les gens qiti ont obtenu la terre qui leva appartenait avant, ont soit donn im
dlai pour quitter la terre, soh ils ont offert aux vignerons la possibilit d'acheter la terre,
soit ceUe de pouvoh habiter la maison jusqu' la mort de leiu: ancien vigneron. De

nombreuses familles ont d chercher un nouveau toit. Dans cette perspective le

phnomne de vigneron est de nouveau actuel.
La recherche sur les conditions de vie des vignerons avant la deuxime guerre
mondiale Sveina prs de Maribor pourrait en mme temps claircir le problme du
proltariat de campagne dans la mme priode. A partir des expriences au terrain et
des crits des expriences des anciens vignerons et des propritaires, on peut dduire
que l'optique "noh et blanc", celle du bon vigneron et le mafre exploiteur est une catgorie
qui s'chappe, et malgr cela, pendant mes recherches, j'ai eu plusieurs fois la tendance
d'y croire. Les conditions de vie des anciens vignerons Sveina dpendaient de plusieurs
facteurs.
La question des vignerons a t lie la distribution des terres vignobles tajerska
dans
la
1re moiti du 19e sicle. Les vignerons, avec les joumahers et les petits paysans,
328
reprsentaient la majorit de la population de Slovenske gorice et Haloze. Avant la
deuxime guerre mondiale on trouvait Sveina surtout les grands agriculteurs, les grands
propritaires fonciers Slovnes et trangers, qui en plus des vignes, cultivaient des fruits
et faisaient de l'levage. La plupart des vignerons travaUlait pour les grands propritaires
terriens Pla, tandis qu' l'ouest, Sveina, pinik, et Slatma, une partie des vignerons
travaillaient pour les paysans moins importants. Les raisons de cette division sont hes
au dcM de la route marchande qui passah travers Pla vers l'Autriche et qui reprsentait
la voie principale jusqu'au milieu de 19e sicle, quand le chemhi de fer du Sud a t
construit. Sveina du ct de Pla tait plus intressante pour les grands propritaires
cause de la route surtout. Le niveau de vie des vignerons d'avant guerre dpendaient de
leur employeur. Dans un mme temps, quelques famihes de Zagorje sont venues s'installer
Pla; elles travaillaient surtout sur les terres d'Etat, tandis que les vignerons Slovnes
travaillaient pour les propritaires. La plupart des grands propritaires, qui avaient un
certain pouvoir conomique ainsi qu'une h\fluence hnportante dans la vie culturelle,
louaient les services de bons vignerons. Ces derniers taient fiers de travahler chez certahis
propritahes. La situation tait pire pour les vignerons qui travaillaient sur la terre des
petits propritaires possdant moins de dix hectares de terre. Ils vivaient dans la misre,
il y avait beaucoup d'alcoolisme et ils se dplaaient plus souvent. Le travail sur le terrain
a dmontr qu' Sveina n'existe pas de continuit dans l'engagement des vignerons
auprs d'im mme type de propritaires. Les besoins du march de travail ont dict les
dplacements des familles de vignerons qui ont souvent t trs nombreuses.
Ces gens ont gard un mauvais souvenir de leur poque de vigneron et aux
premires nouvelles concernant la dnationalisation (qu'au dbut chacun comprenait
sa faon) ils ont ragit violemment, avec rage ou par une crise de larmes. La plupart des
comparaisons entre les modes de vie de vignerons de Sveina a dmontr que leurs
diffrences sont comprhensibles, si l'on sait sur queUe proprit ils avaient travaill. La
tendance gnrale aprs la deuxime guerre mondiale, tait d'essayer d'effacer ces
diffrences.