SOCIALNA MEDICINA: VPRAANJA ZA STROKOVNI IZPIT

1. Pojem zdravja in bolezni

- Zdravje:
a) stanje popolne telesne, duevne in socialne blaginje in ne samo odsotnost
bolezni in nemoi; opredelitev pomeni idealno (abstraktno) stanje; vpraanje je, ali je takno
zdravje sploh dosegljivo;
b) kakovost telesa, ki omogoa ljudem, da vodijo individualno, socialno in
ekonomsko produktivno ivljenje; bolj ivljenjska opredelitev zdravja.
- Bolezen: prirojena ali pridobljena motnja telesnega ali duevnega delovanja
oziroma znaki, ki jih te motnje povzroijo.
- Bolnik: uporabnik zdravstvenih storitev, bodisi zdrav ali bolan oziroma pokodovan.
- Krepitev zdravja: proces usposabljanja in spodbujanja ljudi, da si prizadevajo nadzorovati
dejavnike zdravja in ga tako zboljati.
- Socialna medicina: veda, ki raziskuje medsebojne vplive zdravstvenega stanja prebivalstva
(skupnosti) ter socialnega (drubenega), ekonomskega in naravnega okolja.
2. Kazalniki zdravja in obolevnosti prebivalstva
- Kakovost ivljenja in zdravje: zdravje je poglavitna prvina kakovosti ivljenja;
- Priakovano trajanje ivljenja: vplivi dednosti, biolokih dejavnikov, naina ivljenja, okolja
(naravnega, ekonomskega in drubenega), javne zdravstvene slube;
- Socioekonomski dejavniki: ustrezna izobrazba, varna zaposlitev, zanesljiv dohodek;
- Umrljivost dojenkov (tevilo umrlih otrok v prvem letu na 1000 ivorojenih); vpliv javne
zdravstvene slube;
- Obolevnost (morbiditeta): je vsak odmik (subjektivni ali objektivni) od fiziolokega ali
psihinega dobrega poutja, ki je nastal zaradi bolezni, pokodbe ali oslabitve; v praksi je
lae priti do podatkov o umrljivosti kot o obolevnosti;
- Umrljivost (mortaliteta): tevilo letno umrlih na 1000 prebivalcev;
- Rodnost (nataliteta): tevilo ivorojenih letno na 1000 prebivalcev.
3. Zdravstveno varstvo in javni interes pri obvladovanju zdravstvenih potreb (javni
zdravstveni interes)
- Javni zdravstveni interes: skupne (splone) zdravstvene koristi, ki jih doloa drava z
zakonom ali z drugim predpisom, oprtim na zakon; raven zdravja prebivalstva, ki omogoa
doseganje optimalne produktivnosti dela in uivanje ustrezne, drubeno dogovorjene
kakovosti ivljenja za vse ljudi.
- Zdravstveno varstvo (zdravstvo): vrstni pojem, ki izraa celovitost in povezanost
zdravstveno usmerjenih aktivnosti drave, organizacij, poklicnih in drugih drubenih skupin
ter posameznikov - ter lovekih, materialnih in finannih virov, ki so zanje potrebni.
- Nemo pri zadovoljevanju vseh zdravstvenih potreb: obolenje razvitih drub, staranje
prebivalstva, razvoj medicinske znanosti in zdravstvenih tehnologij, omejeni loveki,
materialni in finanni viri.
- Nujnost doloanja prednostnih zdravstvenih potreb (prioritete javnega zdravstvenega
interesa), merila prednosti (kdo naj ima prednost, etina in moralna vpraanja).

- Mona merila prednosti: preventiva ali kurativa, delovno aktivni prebivalci ali drugi, tevilo
obolelih (prevalenca ali incidenca), resnost bolezni oziroma pokodbe, "prvi v vrsti", najbolj
bolni ali najbolj bogati ljudje ipd.
- Zakonska opredelitev obsega in vsebine pravic iz javnega zdravstvenega zavarovanja
("koarica pravic" ZVZZ, 23. do 44. len).
4. Javno zdravje: opredelitev, vsebina
- Javno zdravje:
1. organizirane interdisciplinarne drubene aktivnosti, ki krepijo zdravje vsega prebivalstva,
prepreujejo bolezni in pokodbe ter tako zmanjujejo breme bolezni za posameznika in vso
skupnost;
2. organizirani napori skupnosti, s katerimi zagotavlja drava ivljenjske razmere, v katerih
bodo ljudje lahko krepili in vzdrevali telesno in duevno zdravje, prepreevali bolezni in
pokodbe ter podaljevali ivljenje; javno zdravje je del celovitega zdravstvenega varstva, ki
je usmerjeno v obvladovanje zdravstvenih tveganj (groenj) za zdravje skupnosti
(socialnomedicinska usmerjenost javnega zdravja), usmerjenost v zdravje skupnosti.
- Prizadevanja za javno zdravje so interdisciplinarna; v njih sodelujejo ob zdravstvenih
delavcih tudi ekonomisti, pravniki, politiki in drugi.
- Podroja delovanja v korist javnega zdravja so opredeljena z nacionalnimi programi:
zdravstveno stanje prebivalstva, vkljuno s posebno skrbjo za zdravje prebivalstvenih skupin
z najvejimi zdravstvenimi tveganji; nalezljive bolezni, s katerimi se ukvarja epidemiologija
(veda o vzrokih in prepreevanju zaasno mono razirjenih nalezljivih boleznih - epidemij);
zdravo, naravno in drubeno okolje ter krepitev zdravja (zdravstveno-ekoloka dejavnost in
higienska dejavnost): hrana, voda, zrak, ivila in podobno.
- Higiena: veda o koristnih in kodljivih vplivih na lovekovo zdravje.
- Nartovanje javnega zdravstvenega varstva: programi, pravni predpisi.
- Zdravo naravno in socialno okolje je pogoj za posameznikovo zavestno izbiro zdravega
ivljenja (ivljenjskega stila), dejavniki: mir na svetu, zaposlitev in dohodek, kakovostne
bivalne razmere, trdna druina, prijazno drubeno okolje ipd.
- Vsi ljudje nimajo vselej monosti za izbiro zdravega ivljenja: begunci, brezdomci,
pregnanci, revni.
- Monost zdrave izbire je prvi pogoj, da ljudje prevzamejo skrb in odgovornost za lastno
zdravje in zdravje druine.
5. Zdravje in zdravstveno varstvo posebnih in ogroenih skupin prebivalstva
- Osnovne (minimalne) lovekove potrebe: stanovanje, hrana, obleka, nujno zdravstveno
varstvo, olanje (normalna reprodukcija loveke vrste).
- Skupine prebivalcev, ki uivajo posebno drubeno skrb, v njenem okviru pa tudi posebno
zdravstveno skrb: enske v rodni dobi (reproduktivno zdravje): kontracepcija, nosenost,
splav, rojstvo, druina in zdravje; otroci (0-6 let) in mladostniki (7-18 let); aktivno zaposleni
(delavci): medicina dela (sposobnost delavca, zahtevnost delovnega mesta); ostareli; invalidi
(telesni, duevni); kronini bolniki; odrasli in portniki; socialno ibki in izkljueni
(absolutna in relativna revina), revni in zdravstveno nezavarovani; begunci, brezdomci in
tujci.
- Dispanzerji za nekatere ogroene skupine prebivalcev: otroki, olski, ginekoloki, kronini
bolniki ipd.

- Invalidnost: funkcionalno stanje (ne bolezen!); pri osebi, ki je zaradi motenj v razvoju,
bolezni, pokodbe ali onemoglosti manj sposobna ali nesposobna opravljati delovne naloge
ali skrbeti zase.
- Absolutna revina: pomanjkanje osnovnih dobrin in storitev, ki so nujno potrebne za
zadovoljitev minimalnih potreb; po oceni ivi v Sloveniji v absolutni revini 3-4 %
prebivalstva.
- Relativna revina: stopnja pomanjkanja sredstev, ki onemogoa uivanje obiajne, v
konkretni drubi (dravi) sprejemljive blaginje; po oceni ivi v Sloveniji v relativni revini
priblino 14 % prebivalstva.
6. Socialnomedicinski vidik dejavnikov zdravja in njihovo obvladovanje
- Dejavniki zdravja: a) dedni in bioloki, b) nain ivljenja in dejavniki tveganja posameznika
(ekonomsko stanje, izobraenost in vzgojenost, zanesljiva zaposlitev, kodljive navade in
razvade: tobak, alkohol, psihotropne snovi - droge, prehrana in prehranjenost ali
podhranjenost, zvian krvni tlak - hipertenzija, fizina neaktivnost, ultravioletna sevanja koni rak, spolne zlorabe in nasilje - doma, na delovnem mestu, v prometu, prostitucija ipd.);
c) naravno in drubeno okolje (voda, zrak, zemlja, hrana, odpadne snovi, kakovost odnosov
v bivalnem in delovnem okolju); d) javna zdravstvena sluba.
- Kronine bolezni: bolezni srca in oilja, rak, sladkorna bolezen, osteoporoza, duevne
motnje in bolezni (duevna potrtost - depresivnost in tesnoba - anksioznost, epilepsija,
shizofrenija), samomorilno vedenje in podobno.
- Vloga pri obvladovanju zdravstvenih tveganj: posamezniki in druina; razmere v naravnem,
ekonomskem in drubenem okolju (naloga drave); zdravstvena politika in javna
zdravstvena sluba (naloga drave).
- Slabosti "zdravstvene oskrbe" domnevno zdravih ljudi: nemotiviranost zdravih za
sodelovanje pri "iskanju bolezni", negativni uinki lano pozitivnih diagnoz na poutje ljudi,
nepotrebni stroki javne zdravstvene slube, poveanje tevila namiljenih bolnikov
(hipohondrov), zanemarjanje prizadevanj za zdravstveno samopomo in krepitev zdravja.
Kolikno je zdravstveno tveganje, e bomo ljudi, ki so zdravi ali se poutijo zdrave, pustili
pri miru in pri njih ne bomo iskali "bolnikov"?
7. Enakost v zdravju in enakopravnost v zdravstveni oskrbi
- Vsi ljudje ne moremo imeti enakega zdravja, saj e ne nadziramo vseh dejavnikov zdravja
(npr. dednih); zato je neenakost v zdravju e vedno drubeno sprejemljiva; eni bodo zboleli
za dedno boleznijo, drugi pa ne (objektivna neenakost v zdravju); vsi se tudi ne bomo
odloali za zdrav nain ivljenja, zato bodo nekateri sami "krivi" za bolezen oziroma
pokodbo (subjektivna neenakost v zdravju).
- Imamo pa vsi pravico do enakopravnega (pravinega) dostopa do drubeno dogovorjene
ravni zdravstvene oskrbe na raun javnega zdravstvenega zavarovanja brez diskriminacije
(npr. akalne dobe za doloeno zdravljenje veljajo le za nekatere, za druge pa ne).
- med razlogi za neenakopravnost (nepravinost) pri zdravstveni oskrbi na javni raun je tudi
t.i. moralni hazard;
- Moralni hazard: razsipniko in "nemoralno" obnaanje uporabnikov in izvajalcev pri rabi
zdravstvenih storitev iz javnega zdravstvenega zavarovanja, ki so zanje zastonj in se zato
niso pripravljeni izogniti nepotrebnim storitvam in strokom, s imer ogroajo monost
zdravstvene oskrbe drugih, morda bolj potrebnih zdravstvene pomoi.

8. Nain ivljenja posameznika in zdravje

- Nain ivljenja je najpomembneji dejavnik zdravja posameznika in skupnosti (njegov dele
v zdravju je skoraj polovien); za zdravje torej najve lahko naredimo sami.
- Gre za kodljive navade in razvade, ki se jim lahko izognemo.
- Obravnavanje nezdravega ivljenja: vzgoja in ozaveanje, "krivda za bolezen", etina
sprejemljivost kaznovanja nezdravega ivljenja.
- Zakaj naj ozaveena veina prenaa socialna in ekonomska bremena posledic nezdravih
odloitev manjine (vpraljiva smiselnost solidarnosti).
9. Kakovost ivljenje, zdravje in zdravstvene potrebe
- Pri ocenjevanju kakovosti ivljenja veina ljudi daje zdravje na prvo mesto, ele nato sledijo
gmotne razmere ("brez zdravja ni ni").
- Zdravstvene potrebe obravnavamo z ve vidikov glede na to, ali imamo namen kaj ukreniti
za njihovo zadovoljevanje ali ni, in sicer:
1. zdravstvene "potrebe" v najirem smislu obstajajo, kadar strokovnjaki ocenijo, da
bi lahko dosegli e bolje zdravje, e bi se lotili zdravljenja vseh bolezni ali onemoglosti, za
katere poznamo ustrezno zdravljenje ali ravnanje; vpraanje je, ali bi bili ljudje za javno
zdravstveno obvladovanje taknih potreb tudi v primeru, e bi drava zmogla vse "potrebno"
zdravljenje plaevati na javni raun (npr. vsi odrasli nad 25. letom starosti, tudi domnevno
povsem zdravi, bi morali vsako leto na temeljit zdravstveni pregled);
2. obutene potrebe (zdravstvene zahteve, zdravstveni interes, povpraevanje po
zdravstveni oskrbi) pomeni, da posameznik obuti potrebo po zdravstveni pomoi in jo eli
dobiti; zdravstveni problem rei sam (npr. tako, da vzame "domae" zdravilo in nekaj dni
miruje) ali obie zdravstvenega delavca v javni zdravstveni slubi (lahko tudi zdravilca),
vpraanje je, ali bo pomo v resnici dobil (ne bo priel na vrsto, obutena potreba sploh ni
resnina potreba);
3. zadovoljene potrebe (dejanska raba zdravstvenih storitev) nastanejo tedaj, ko je
posameznik resnino zdravstveno oskrbljen; samo te potrebe povzroajo tudi stroke
zdravstvene dejavnosti.
- Pri sicer nespremenjenih zdravstvenih potrebah v razvitem svetu naraajo zdravstvene
zahteve in priakovanja ljudi glede uspenosti in uinkovitosti zdravstvene oskrbe.
10. Zaasna nesposobnost za delo zaradi bolezni ali pokodbe
- Zdravstveni in nezdravstveni razlogi: bolezni in pokodbe, zdravstvena nega, nosenost in
porod, "beanje v bolniko" ipd.
- Obseg povprene dnevne nesposobnosti za delo v delovno aktivnem prebivalstvu (za
Slovenijo leta 2000: povpreek 4,6 %, enske 5,3 %, moki 4,1 %).
- Pravice iz obveznega zdravstvenega zavarovanja v primeru delovne nesposobnosti:
nadomestilo plae, viina nadomestila (100, 90 in 80 % plae).
11. Oblike zdravstvenega zavarovanja
- Pravica do zdravja in pravice do zdravstvenega varstva na raun javnih zdravstvenih
zavarovanj.
- Obvezno zdravstveno zavarovanje: zavarovanje za vse ljudi, ki ga doloi drava z zakonom
glede na prioriteto javnega zdravstvenega interesa: sestavljajo ga pravice do "potrebnih"
zdravstvenih storitev, nezdravstvenih storitev, zdravil in zdravstvenih pripomokov ter do

denarnih plail ("koarica pravic" iz obveznega zdravstvenega zavarovanja); financira se z

obveznimi prispevki od pla zaposlenih, delodajalcev in drugih zavezancev za prispevek;
izvajajo ga lahko javne (nekomercialne) ali zasebne (komercialne) zdravstvene zavarovalne
organizacije.
- Financiranje obveznega zdravstvenega zavarovanja: zbiranje prispevkov, razdeljevanje
denarja izvajalcem zdravstvene dejavnosti (dogovori med partnerji, pogodbe z izvajalci).
- Prostovoljno zdravstveno zavarovanje: zdravstveno zavarovanje, v katerega se prostovoljno
vkljuijo posamezniki ali delodajalci v korist zaposlenih; ponujajo ga zasebne (poslovne,
komercialne) zavarovalne organizacije in le redko javne; financirajo ga zavarovanci z
zavarovalnimi premijami.
- Zdravstveno zavarovanje lahko izvaja tudi neposredno drava kot nacionalno zdravstveno
slubo.
12. Zdravstvena dejavnost v mrei javne zdravstvene slube
- Mrea javne zdravstvene slube: javni zdravstveni zavodi in koncesionarji, vkljuenost
socialne medicine v javno zdravstveno slubo.
- Zmogljivosti javne zdravstvene slube (viri): loveke (zdravstveno in nezdravstveno
osebje), materialne, finanne.
- Odnosi med zdravstvenimi delavci in bolniki: nadrejenost, podrejenost, partnerstvo.
- Poloaj bolnika v procesih zdravljenja: pravice, dolnosti.
- Celovita kakovost zdravstvene dejavnosti: kakovost zdravstvene dejavnosti (zdravstvene
oskrbe) ter zadovoljstvo bolnika in skupnosti z zdravstvenimi rezultati, doseenimi z
razpololjivimi viri; sestavljenost celovite kakovosti: kakovost zdravstvene oskrbe
(strokovno-tehnina kakovost), zadovoljstvo bolnikov (laina kakovost), drubena kakovost.
- Odgovornost managemetna za strokovni in poslovni uspeh.
13. Celovitost zdravstvenega varstva
- Krepitev zdravja in primarno zdravstveno varstvo.
- Zdravstvena dejavnost: preventiva, kurativa, rehabilitacija.
- Ravni in organizacijske oblike zdravstvene oskrbe: primarna (npr. zdravstveni dom),
sekundarna (ambulantna in bolninina specialistina dejavnost), terciarna (klinike in
instituti), drugi (npr. naravna zdravilia).
- Primarno zdravstveno varstvo: krepitev zdravja in prepreevanje bolezni in pokodb ter
javna zdravstvena sluba, ki je najblie kraju, kjer ljudje ivijo in delajo (na lokalni ravni); je
osrednja naloga sistema zdravstvenega varstva.
14. Vzroki naraanja javnih izdatkov za zdravstveno varstvo in njihovo obvladovanje
- Vzroki na strani povpraevanja po zdravstvenih storitvah (zdravstvene potrebe):
1. iroka javna zdravstvena zavarovanja: nastala v obdobju gospodarskega razcveta v
svetu v obdobju (priblino) 1955-1975;
2. demografske spremembe in razpad (dezorganizacija) klasine druine: poglavitni
vzroki na strani povpraevanja; dananja druina je nepopolna (parcialna, atomizirana), v
"druini treh generacij" (stareji, delovno aktivni, otroci) je mogoe reiti mnoge
zdravstvene probleme brez pomoi javne zdravstvene slube; staranje prebivalstva,
prepletanje socialnih, ekonomskih in zdravstvenih problemov, "ekonomsko breme starosti"
(zdrava starost, bolna starost);

3. obolevnost razvitih drub: kronine nenalezljive bolezni, pokodbe, nove nalezljive

bolezni: sooanje velikih potreb ter z monostjo zdravstvene oskrbe.
- Vzroki na strani ponudbe zdravstvenih storitev (zmogljivosti javne zdravstvene slube):
1. naraanje vrednosti ivega dela: plae in drugi prejemki zdravstvenega osebja so
60% vseh odhodkov (strokov) javne zdravstvene slube;
2. razvoj medicinske znanosti in zdravstvenih tehnologij - poglavitni vzrok na strani
ponudbe zdravstvenih storitev: vse ve in vedno bolj uspenih, uinkovitih in varnih nainov
zdravljenja (zdravstvenih tehnologij); naraanje strokov zdravil, vse draje zdravstvene
tehnologije;
3. pomanjkanje ekonomske kulture managementa javne zdravstvene slube:
neobutljivost za odhodke (stroke) zdravstvene oskrbe.
- Obvladovanje strokov: trajno prizadevanje za nije stroke in vejo uinkovitost
zdravstvene dejavnosti (racionalizacijo), veja odgovornost managerjev za poslovni uspeh
zdravstvenih zavodov, omejevanje javnih virov (racioniranje).
- Analize strokov in koristi (cost-benefit analize) v zdravstvenem varstvu: ocenjevanje, ali so
dobljene zdravstvene koristi (izidi, rezultati) skladne z nastalimi stroki.
- Teoretino je lae obvladovati vzroke na strani ponudbe zdravstvenih storitev: nadzor nad
stroki dela, materialnimi stroki, stroki razvoja (nalobe); usposabljanje zdravstvenega
managementa.
15. Nartovanje javne zdravstvene slube
- Svetovna zdravstvena organizacija (WHO): posebna agencija OZN za podroje zdravstva,
"Zdravje za vse do leta 2000" (1984, spremembe 1991, 38 ciljev), "Zdravje za vse v 21.
stoletju" (1998, 21 ciljev).
- Zdravje za vse: filozofija, razvojne usmeritve in prizadevanja, da vsi ljudje doseejo zdravje,
ki jim omogoa drubeno in ekonomsko produktivno ivljenje; je osnova za oblikovanje
nacionalnih zdravstvenih politik, prilagojenih posebnim ekonomskim, socialnim in
kulturnim okoliinam konkretne drube.
- Nacionalni program zdravstvenega varstva v Sloveniji do leta 2004 (sprejet leta 2000).
- Javna zdravstvena sluba: izvajanje z zakonom in drugimi akti doloenega obsega in
kakovosti zdravstvenega varstva, ki ga zagotavlja drava v javnem interesu in na javni raun
ter je dostopno vsem prebivalcem pod enakimi pogoji; javna zdravstvena sluba je
usmerjena v zdravje posameznika.
- Mrea javne zdravstvene slube: zemljepisna porazdelitev lovekih in materialnih
zmogljivosti javnih zdravstvenih zavodov ter koncesionarjev, s katero se zagotavlja ljudem
optimalna fizina dostopnost do zdravstvene oskrbe na raun javnega zdravstvenega
zavarovanja.
16. Sodelovanje ljudi pri obvladovanju zdravstvenih problemov
- Uporabniki zdravstvenih storitev v svetih javnih zdravstvenih zavodov ter v skupini
Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije.
- Obmoni sveti delodajalcev in zavarovancev (ZVZZ, 75. len).
- Partnerski odnosi med bolnikom in zdravnikom v procesih zdravljenja.
- Vloga javnosti pri uravnavanju odnosov v sistemu zdravstvenega varstva: tiskani mediji,
radio, televizija, gibanja in organizacije civilne drube.

17. Oblike preventivnega zdravstvenega varstva

- Preventiva (prepreitev, prepreevanje): vnaprejnja zaita posameznika in skupnosti pred
boleznijo ali pokodbo.
- Naeloma dajemo vsi prednost preventivi pred kurativo; v praksi pa je obiajno prav
obratno, zakaj, kje so ovire (zdravniki, bolniki, javnost).
- Oblike preventive:
1. primarna preventiva: prepreitev ali zmanjanje vpliva enega ali ve kodljivih
dejavnikov za zdravje ljudi; individualna zaita (cepljenje): kemoprofilaksa (prepreevanje
bolezni z zdravili) in imunoprofilaksa (prepreevanje bolezni z uporabo cepiv in
antiserumov);
2. sekundarna preventiva: z zgodnjim odkrivanjem bolezni (dispanzerji, patronaa,
presejalni testi ipd.) in z zdravstveno oskrbo v predklinini fazi spremeniti potek razvoja
bolezni in dosei bolji zdravstveni rezultat (zdravstveni izid);
3. terciarna preventiva: ohraniti preostalo zdravje in delovno sposobnost ter podaljati
ivljenje pri (kroninih) boleznih in funkcionalnih stanjih.
18. Pravice iz javnega zdravstvenega zavarovanja
- Sestavljenost javnega zdravstvenega zavarovanja po slovenski zakonodaji:
1. drubena skrb za zdravje ("javno zdravje"): nartovanje zdravstvenega varstva,
krepitev in ohranitev zdravja (nacionalni zdravstveni programi obvladovanja zdravstvenih
tveganj - alkohol, tobak, droge); sodelovanje pri zagotavljanju zdravega okolja; zdravstveno
varstvo doloenih skupin prebivalcev (vojaki, zaporniki, tujci); zdravstveni nadzor
(higiensko epidemioloka dejavnost, zdravstvenostatistina dejavnost, socialnomedicinska
dejavnost); planiki: dravni proraun in prorauni lokalnih skupnosti;
2. zdravstveno varstvo v zvezi z delom in delovnim okoljem: medicina dela, prometa
in porta; planiki: delodajalci, uporabniki;
3. obvezno zdravstveno zavarovanje: zdravstvene storitve, nezdravstvene storitve
(bivanje v bolninici, nenujni reevalni prevozi ipd.), zdravila, zdravstveni pripomoki,
denarna plaila (pravice iz socialnega varstva - nadomestilo plae, pogrebnina, posmrtnina,
potni stroki); planiki Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, delodajalci, uporabniki.
19. Obolevnost razvitih drub
- Drave v razvoju si e vedno prizadevajo za obvladovanje klasinih nalezljivih bolezni.
- Razvite drave preteno obvladujejo nalezljive bolezni (obvezno cepljenje, visok sploni
standard vsega prebivalstva), eprav jim grozijo nove nalezljive bolezni (AIDS in druge).
- Za obolevnost razvitih drub so znailne kronine nenalezljive bolezni in zdravstvena
tveganja civiliziranega sveta, mono povezana z "nenaravnim" in stresnim ivljenjem
(duevne motnje in bolezni, pokodbe).
- Poglavitni vzroki smrti v razvitem svetu: bolezni srca in oilja, rak, pokodbe.
- Posebnosti v Sloveniji: samomorilnost, pokodbe v prometu in druge pokodbe zunaj dela.
20. Nadzor nad izvajalci zdravstvene dejavnosti v mrei javne zdravstvene slube
- Oblike nadzora (vsebina, kdo ga opravlja): notranji, strokovno instruktani, upravni,
finanni.
- Vloga in doseg javnega nadzora: odgovornost drave za zdravje in zdravstveno varstvo
dravljanov.

21. Medsektorsko in mednarodno sodelovanje v korist zdravja

- Medsektorsko sodelovanje: skupne aktivnosti vladnih resorjev v korist zdravja: ministrstvo
za zdravje (usmerjevalec in usklajevalec aktivnosti prek vladnega Sveta za zdravje), druga
ministrstva (olstvo, okolje in prostor, kmetijstvo ter delo, druina in socialne zadeve).
- Za zdravje prebivalstva so dragocene tudi aktivnosti gibanj in organizacij civilne drube
(rdei kri, karitas, slovenska filantropija, drutva bolnikov ipd.).
- Bolezen ne pozna meja; zato tudi drave sodelujejo med seboj pri prepreevanju irjenja
bolezni in zdravstvenih tveganj prek dravnih meja.
- Osrednjo vlogo ima Svetovna zdravstvena organizacija: ustanova OZN za mednarodne
zdravstvene probleme in javno zdravstvo, ustanovljena 1948, sede v enevi, 6 regij
(uradov), evropski urad ima sede v Kopenhagnu.
- Aktivnosti drugih mednarodnih organizacij, ki se ukvarjajo tudi z zdravstvenimi vpraanji:
Svet Evrope, organi Evropske unije, OECD.
22. Statistika: oblike, prvine, vsebina
- Statistika: veda, ki z lastnimi metodami preuuje (opazuje, analizira, raziskuje) mnoine
pojave, lastnosti pojavov in povezave med njimi na podlagi tevilnih podatkov.
- Uporaba statistinih metod v zdravstvu je koristna, e dobro poznamo in razumemo pojave,
ki jih preuujemo.
- V preuevanju pojavov nas zanimajo le nekatere lastnosti statistinih enot; te lastnosti
imenujemo spremenljivke (variable, statistini znaki), npr. razlike med ljudmi po spolu,
starosti, socialnem izvoru, frekvenci srnega utripa in podobno.
- Spremenljivke so:
1. atributivne, katerih lastnosti so izraene opisno glede na bistvene znailnosti, npr.
kakovost (dobra, srednja, slaba), spol (moki, enski) ipd.;
2. numerine, katerih lastnosti so izraene s tevilkami, npr. starost, telesna tea ipd.
- Populacija: katerakoli doloena skupina oseb, stvari ali merljivih vrednosti (npr. raziskovana
populacija, ciljna populacija).
- Vzorec: izbrani (sluajno ali nartno) del populacije, ki omogoa izraunavanje in
ugotavljanje verjetne ocene statistine koliine, ki definira vso populacijo.
- Populacijska dinamika: sprememba velikosti in strukture populacije v asu; spremenljivke:
fertilnost (plodnost - tevilo ivorojenih otrok na tevilo ensk starosti od 15. do 49. leta);
priakovano trajanje ivljenja ob rojstvu: tevilo let, ki jih bo verjetno doivel novorojenec,
upotevajo vsakoletno gibanje specifine umrljivosti po spolu in starosti (za Slovenijo leta
2001: povpreek 75,9 let, enske 79,6, moki 72,1).
- Rast populacije: naravna (razlika med rojstvi in smrtmi, brez migracije); stabilna (ve let
raste z enako hitrostjo); eksplozivna rast (hitra, nenadzorovana); nielna (odsotnost rasti
populacije, hitrost rasti je ni).
- Zdravstvena statistika preuuje obolevnost in smrtnost prebivalstva: v zdravstveni statistiki
so statistine enote ljudje, vsi ali le doloene skupine, v doloenem kraju in asu, na katere
delujejo dejavniki zdravstvenih tveganj ali obolijo oziroma so pokodovani.
- Viri zdravstvene statistike: osnovni vir je zdravstveno osebje; zdravstveni delavci
zdravstvene podatke zbirajo, urejajo, prikazujejo in uporabljajo.
- Tudi dva bolnika nista enaka glede biolokih in socialnih znailnosti (znakov, variabl,
spremenljivk).
- Poznati in upotevati moramo tudi tehnike obvladovanja verjetnosti in tveganj.

- Napaka: razlika med vrednostjo, ki je napovedana (izraunana) in dejansko vrednostjo.

- Demografska statistika: panoga statistike, ki preuuje tevilo in zgradbo (strukturo)
prebivalstva (demografske znailnosti).
- Demografska statistika:
1. statistika stanja prebivalstva (populacijska statistika): viri podatkov so popisi
prebivalstva in registri prebivalstva (starost, spol, prostorska porazdelitev, zakonski stan,
izobrazba, poklic, pismenost, zaposlitev, ekonomsko stanje ipd.);
2. statistika gibanja prebivalstva (vitalna statistika): rodnost (nataliteta) tevilo
ivorojenih na 1000 prebivalcev, plodnost (fertilnost) razmerje med tevilom rojstev na leto
in tevilo ensk v rodnem obdobju, naravni prirastek, splona in specifina umrljivost,
umrljivost dojenkov, priakovano trajanje ivljenja, zakonske zveze in loitve ipd.;
3. migracijska statistika: preuuje selitve (preseljevanje prebivalstva): prostorska
mobilnost (spreminjanje prebivalia prebivalstva, predvsem zaradi gospodarskih in
bivalnih razmer).
- Migracija: mehanino gibanje iz enega obmoja na drugo znotraj drave ali med dravami.
23. Metode dela v socialni medicini
- Epidemiologija: veda o vzrokih in prepreevanju bolezni (ponavadi infekcijskih) in
pokodb, ki se v doloenem prostoru in asu pojavijo v veliko obseneji obliki od
priakovane.
- Dispanzerske metode dela: oblike preventivnega dela v osnovni zdravstveni dejavnosti
(obiajno v zdravstvenem domu), ki so usmerjene v obvladovanje celovitih zdravstvenih
vpraanj v doloeni populacijski skupini (otroci, olarji, mladostniki, enske, delavci, bolniki
z doloeno boleznijo ipd.).
- Patronaa: oblika zdravstvene dejavnosti, v kateri patronane sestre opravljajo zdravstveno
(in socialno) oskrbo bolnikov na domu.
- Zdravstvena vzgoja.
- Povezanost socialne medicine z drugimi strokami: medicina, sociologija, ekonomika,
organizacijske vede, olstvo, zakonodaja itd.
24. Zdravstvena statistika: namen in vloga
- Zdravstvena statistika: veda socialne medicine, ki z zdravstveno-statistinimi metodami
ugotavlja zdravstvene razmere, obolevnost in smrtnost prebivalstva ter razvojne tenje teh
pojavov v daljem asovnem obdobju (trende).
- Z naini statistinega raziskovanja: (s statistinimi metodami) podatke zbiramo, urejamo,
prikazujemo, analiziramo in na koncu sklepamo.
- Rezultat statistine raziskave je ustvarjalni povzetek (kreativna sinteza) raziskovanega
socialno-medicinskega problema.
- Namen zdravstveno-statistinih raziskav je pomo odloevalcem na podroju zdravstvene
politike, zdravstvene dejavnosti in zdravstvenega zavarovanja.
- Organiziranost zdravstveno-statistine slube v Sloveniji: redna poroanja izvajalcev
zdravstvene dejavnosti in drugih (statistini obrazci), zavodi za zdravstveno varstvo, intitut
za varovanje zdravja.

25. Organiziranost in delovanje socialno-medicinske dejavnosti v Sloveniji (ZZD, 2. l.,

22.-24. l.; ZVZZ, 9. l.; Ur.l.RS, t. 9/92)
- Sejavnost: higienska, epidemioloka, znanstveno-ekoloka, socialno medicinska
(zdravstveno-statistina).
- Sejavnost sodi v posebno specialistino dejavnost na sekundarni in terciarni ravni
zdravstvene dejavnosti.
- Organiziranost: obmoni zavodi za zdravstveno varstvo, intitut za varovanje zdravja;
laboratorijska podpora, terensko delo;
- Dispanzerji, patronana sluba.
26. Raziskovanje zdravja in bolezni
- Medicina: naravoslovna znanost (sistem metodino zagotovljenih objektivnih spoznanj) o
zdravem in bolnem loveku, predvsem vedenje o boleznih.
- Raziskovanje: pridobivanje znanstvenih spoznanj ob nartovanem eksperimentiranju,
analiziranju ugotovitev, teoretinem povezovanju zakonitosti v danih ali spreminjajoih se
razmerah.
- Hipoteza (domneva, podmena, znanstvena zamisel): e ne dokazana, zgolj verjetna trditev
(teza), ki se skua dokazati (npr. po nai hipotezi doloen kemina snov zniuje krvni tlak; z
raziskovanjem preverjamo, ali to dri ali ne dri).
- Raziskovanje (merjenje) obolevnosti in pomembne spremenljivke (variable): incidenca
bolezni (pojavljanje novih primerov neke bolezni v doloeni populaciji v doloenem
asovnem obdobju, npr. v enem letu), prevalenca (vsi primeri neke bolezni v doloeni
populaciji v doloenem asovnem obdobju, npr. v enem letu), rizina populacija (ljudje, ki
so bolj izpostavljeni ali nagnjeni k doloeni bolezni).
- Raziskovanje (merjenje) umrljivosti in pomembne spremenljivke (variable): specifina
smrtnost po starosti, spolu in bolezni (tevilo primerov smrti v specifini opazovani
populaciji v vsej opazovani populaciji).
- Naravni potek in faze razvoja bolezni (povzroitelj - agens, lovek, okolje).
- Preventiva (primarna, sekundarna, terciarna): sploni ukrepi za dvig ivljenjske ravni in
promocijo zdravja; specifini ukrepi prepreevanja bolezni in pokodb; prepreevanje
socialnih bolezni (alkoholizem, kajenje, narkomanija, nepravilno prehranjevanje ipd.).
- Akutne bolezni: nalezljive (naini prenosa), nenalezljive.
- Kronine (nenalezljive) bolezni: srce in oilje, rak, duevne motnje in bolezni, travmatizem
(v prometu, na delovnem mestu, v portu, gospodinjstvu), kosti in gibala (revmatizem),
poklicne bolezni, bolezni zobovja.
- Odgovornost zdravstvenih delavcev: strokovna, ekonomska, etina (kodeks etike
zdravstvenih delavcev).
- Najei vzroki umrljivosti: bolezni srca in oilja, rak, pokodbe ipd.
- Klasifikacija bolezni, pokodb in vzrokov smrti: za natanno primerjanje incidence in
prevalence bolezni v dravi in na meddravni ravni imamo na voljo enotno klasifikacijo
podatkov o bolezni - mednarodno klasifikacijo bolezni (MKB).
- Ker kvalifikacije temeljijo na omejenem tevilu izbranih meril (pri MKB so to: anatomska
lokacija, narava bolezenskega procesa, znaki in simptomi, etioloka merila, okoliine ob
zaetku bolezni) ima vsaka klasifikacija prednosti in slabosti ter nobena ne zadosti vsem
potrebam.

10

- MKB ima 21 poglavij in se neprestano spreminja in dopolnjuje: v veljavi je 10. revizija.

- Najei vzroki obiska pri zdravniku in zdravstvenega absentizma: bolezni dihal, boleine v
hrbtenici ipd.
27. Ekonomske izgube zaradi bolezni in pokodb
- Bolezni in pokodbe so e same po sebi neprijetno doivetje v lovekovem ivljenju; imajo
pa tudi ekonomske posledice za posameznika in skupnost (zmanjanje delovne sposobnosti
in samooskrbe, invalidnost, prezgodnje smrti).
- Bolezni in pokodbe povzroajo stroke, kot so:
1. neposredni (direktni) stroki zdravstvene oskrbe bolnika oziroma
pokodovanca; v socialnih dravah, kjer so praktino vsi ljudje vkljueni v javno
zdravstveno zavarovanje, krije stroke "potrebne" zdravstvene oskrbe javno zdravstveno
zavarovanje;
2. posredni (indirektni) stroki so nadomestilo plae za as zdravljenja (stroek
delodajalca oziroma zavarovanja); stroki prezgodnjega upokojevanja in smrti hranitelja
druine (pokojnine, pogrebnike, posmrtnine); trajno zmanjanje delovne sposobnosti
(invalidnine, enkratne odkodnine in druge rente); trajno varstvo in pomo (plaano, lahko
tudi prostovoljno) ipd.;
3. neotipljivi stroki: odkodnine zaradi telesnih ali duevnih bolein ipd.
28. Viri podatkov v zdravstveni statistiki
- Poglavitni viri: karton bolnika (zlasti pri izbranem splonem zdravniku, lahko pa tudi pri
specialistu in v bolninici), redna strokovna poroila izvajalcev o opravljenem delu, registri
bolnikov z doloeno boleznijo ali funkcionalnim stanjem, demografska statistika, ankete.
- Podatke zbirajo in statistino analizirajo obmoni zavodi za zdravstveno varstvo ter intitut
za varovanje zdravja.
29. Zbiranje, urejanje in prikazovanje podatkov
- V statistinih populacijah (npr. pri prebivalstvenih skupinah, kjer je statistina enota lovek)
zbiramo podatke o njihovih posameznih spremenljivkah; natanni in zanesljivi podatki so
prvi pogoj za dobro statistino analizo.
- Z urejanjem podatkov jih razvramo (grupiramo) po vrednosti spremenljivk v skupini; z
urejanjem podatkov doseemo preglednost nad njimi.
- Podatke prikazujemo tabelarino (tabele) ali grafino (grafikoni).
- Tabela je pregleden prikaz statistinih podatkov, v katerem so numerini podatki razlenjeni
in prikazani po doloenem redu; tabele delimo po sestavi (enostavne, sestavljene,
kombinacijske), po uporabnosti (vpogledne, pregledne, specialne), po namenu (obdelovalne,
pomone, publikacijske).
- Grafikon (diagram) je grafini prikaz statistinih podatkov z geometrijskimi liki, rtami,
tokami in podobami; grafikoni so povrinski (stolpiasti, histogrami, kroni diagrami),
linijski (asovni, polarni, poligon frekvenc), kartogrami.
30. Statistine srednje vrednosti
- Srednja vrednost: statistina lastnost (statistini parameter), ki je za opazovano
spremenljivko ustrezen predstavnik vseh enot statistine populacije.
- Statistini parameter: koliina, ki doloa statistino populacijo z eno vrednostjo.

11

- Srednje vrednosti so: aritmetina sredina, mediana, modus.

- Srednje vrednosti so povpreja ("centralne" toke) ali najbolj znailne vrednosti (mere
centralne tendence ali lege).

TUDIJSKO GRADIVO
Pirc B., Milat D. Osnove istraivanja u zdravstvu. Zagreb, 1970
Pirc B. Uvod v socialno medicino. Ljubljana: Medicinska fakulteta, 1980
Komadina D. Statistika v zdravstvu. Ljubljana: DZS, 1998
Premik M. Uvod v epidemiologijo. Ljubljana: Medicinska fakulteta, 1999
Publikacije Svetovne zdravstvene organizacije, ki obravnavajo problematiko javnega zdravja
(Public Health)
Zdravstvena zakonodaja Republike Slovenije
esen M., Management javne zdravstvene slube. Ljubljana: Center za tehnoloko
usposabljanje, 2003

Pripravil: dr. Marjan ESEN, dr.stom.

September 2003

12