Seminarska rabota

Po predmetot:

Na tema:

Sodr`ina:
1. Voved
2. Smena na paradigma
2.1. Prose~nite lu|e mo`at da postignat natprose~ni rezultati;
2.2. Da im se dozvoli na ~lenovite na timot da napravat gre{ki;
2.3. Na efektivnite timovi ne im se potrebni nitu nagradi, nitu kazni;
2.4. Kreativnoto mislewe - mislewe nadvor od kutijata;
2.5. Mo}ta na pozitivnoto mislewe;

3. Grupi i timovi
3.1. ^ove~ki resursi i grupi;
3.2. Fazi na formirawe na grupi;
3.3. Timska rabota;
3.4. Karakteristiki na timot;
3.5. Vidovi timovi;

4. Rekle za timskata rabota

5. Zaklu~ok
6. Koristena literatura

 :

, , ,
, .
.
. ,
, , .
,
.
. , ,
20-30% ,
50%.

2.Smena na paradigma
2.1.PROSE^NITE LU\E MO@AT DA POSTIGNAT NATPROSE^NI
REZULTATI
Sekako, natprose~na li~nost mo`e da napravi natprose~en
rezultat. I prose~na li~nost mo`e da postigne prose~en rezultat.

No dali mo`e sekoga{ da se nadeva{ deka vo tvojot tim }e se

najde visoko talentirana li~nost sekoj pat koga }e ti treba?
Ne. No, timskata rabota nudi alternativni re{enija. Ednoto e
sinergijata koja nastanuva koga lu|eto se motivirani da rabotat
zaedno. Drugoto e koga celta se ~ini tolku nedosti`na {to
pravi{ nad~ove~ki napori za kolku-tolku da se bide poblisku do
celta.
2.2.DA IM SE DOZVOLI NA ^LENOVITE NA TIMOT
DA NAPRAVAT GRE[KI
Lu|eto koi se pla{at da gre{at, se pla{at i da prevzemaat
rizici.

Najdobrite

re{enija

na

te{kite

problemi

skoro

sekoga{ baraat prevzemawe na odreden rizik. Neuspehot gi pla{i

pove}eto lu|e, {to e i normalno. Smenata na paradigmata mora
da se naso~i kon namaluvawe na tro{okot od neuspesite na
timot.
Eden od na~inite da se minimaliziraat tro{ocite e da se
eliminiraat ve{ta~kite kazni za neuspeh. Nepotrebno e da se
dodavaat i ve{ta~ki ceni na neuspehot, kaj nas poznati kako
kazni.
Drugiot na~in e da se prifati faktot deka organizaciite mo`at
da go apsorbiraat neuspehot polesno otkolku {to toa mo`e da go
napravi individuata. Istra`uvawata poka`ale deka od 10 proekti
uspe{ni se samo 6. Na organizaciite im se potrebni lu|e koi preku
neuspesite }e bidat ohrabreni da ja izmenat sredinata preku
promeni na podobro.

2.3.NA EFEKTIVNITE TIMOVI NE IM SE POTREBNI NITU NAGRADI

NITU KAZNI
Na angliski ova e poznato kako principot na carrots & sticks(morkov~iwa i pra~ki). Na visoko efektivnite timovi ne im e
potreben ovoj princip, ~ustvoto deka si del od tim koj navistina
funkcionira e dovolna nagrada za sebe. Istoto va`i i za kaznite .
dovolna kazna e samiot neuspeh, negovoto ~uvstvo. Posledna
rabota koga toga{ vi e potrebna e nekoj da ve opomenuva i da ve
kaznuva. Dokolku vo timot postoi svesnost, treba da se po~ne
vedna{ so ispravawe na gre{kite, na slabata alka. Za nekoi toa
zna~i barawe na vinovnikot za takvata sostojba. Ne! Mora da se
prosledi celiot process koj dovel do takvata gre{ka, da se ispravi i
da se prodol`i ponatamu kon novi uspesi.
No vakviot stav vnatre vo timot mo`e da bide zagrozen od
nadvor. Koga nekoj koj ne e ~len na timot i po~nuva da dava
nagradi na nekoj koj misli deka e zaslu`en za takvata uspe{na
sostojba, toa mo`e da bide demotivira~ko i opusto{uva~ki
poni`eno za ostanatite ~lenovi na timot.
Isto taka dokolku nekoj ~len na timot e kritikuvan od nekoj
nadvor od timot, mo`e da pomisli deka drugite od timot ne go
ka`uvaat toa od so`aluvawe kon nego i toa mo`e da go natera da
se posomneva vo timot i da go napu{ti.
2.4.KREATIVNOTO

MISLEWE

MISLEWE

NADVOR

OD KUTIJATA

Kreativnoto

mislewe

zna~i

otvarawe

kon

novi

idei,

razvivawe na sve` izgled i istra`uvawe na novi na~ini na

ubeduvawe vo re{avaweto na problemite. Isto kako {to trenirame
naporno za da go odr`ime teloto vo dobra fizi~ka kondicija, nas ni
e isto tolku potrebna i mentalna kondicija za da go odr`ime na{iot
um bistar i poln so energija. Kreativnoto mislewe zna~i da se
oslobodi{ od stegite od minatoto i da po~ne{ sam da
osoznava{ nekoi novi svoi pogledi na svetot. So pomo{ na ovaa
tehnika lesno mo`e da se najde re{enie za nekoi stari problemi.
Glavnata pre~ka koja ni stoi na patot na kreativnoto mislewe e
na{iot otpor kon otkrivawe novi ne{ta i novi idei bidej}i nie tolku
sme komotni so sega{nite mislewa a i novoto i nepoznatoto ne
pla{i.
Stravot od gre{kite go pravi ova kreativno mislewe u{te po
izbe`no. situacijata vo koja na{iot um se nao|a i vo koja nie tolku
udobno se ~uvstvuvame se narekuva i kultura na imitacii ili
angliskiot termin za ova e box of imitations.

Misleweto e del od

osnovata na ~ovekovata sostojba. Taka za ona {to sme i {to go

mislime vo golem del zasluga ima na{eto obrazovanie. No ova
~esto mo`e da bide i na{iot zatvor i da ne dovede do rigidno
zastareno razmisluvawe,

zatoa sekoga{ e dobro timot da se

pottiknuva da misli nadvor od kutijata, sekoga{ rabotite da gi

sogleduva od site agli i da bide nastroen kon kr{ewe na
predrasudite.

2.5.MO]TA NA POZITIVNOTO MISLEWE

Ispituvawata poka`ale deka samo eden od devet proekti
uspevaat ako vo timot vladee negativen naboj. Liderot na timot
treba da gi bodri lu|eto da se nadevaat deka }e gi ostvarat
planovite iako {ansite za toa se mnogu mali. Lu|eto ne smeat da
se otka`uvaat bidej}i e podobro da se izgubi otkolku da se otka`e
od bitkata. Liderot mora da gi bodri lu|eto deka ili }e go pronajdat
patot ili }e izgradat nov. Ako pozitivniot naboj zna~i da se dozvoli
muzika, da se dozvoli sekoj da go uredi svojot del kako saka,
toga{ toa ne smee da im se uskratuva. Doka`ano e deka lu|eto
podobro rabotat vo mesta vo koi se ~uvstvuvaat udobno.
Ve{tinite
dolgoro~no

na

strategiskoto

planirawe.

mislewe

Takti~koto

se

mislewe

neophodni
se

koristi

za
vo

kratkoro~noto planirawe. So pomo{ na kreativnoto mislewe se

izdvojuva{ nad tolpata dodeka pak so pomo{ na odlu~uvaweto
se namaluvaat marginite za mo`nite gre{ki.

3. Grupi i timovi
Vo porazvienite pretprijatija menaxerite ~esto odr`uvaat
sostanoci so grupi od 10-15 vraboteni. Na ti e sostanoci se
razgovara za razli~ni pra{awa povrzani so procesot na rabota, a
celta na tie sostanoci e da im se ovozmo`i na vrabotenite da
postavuvaat pra{awa i da go iska`at svoeto mislewe za
problemite koi se zna~ajni za niv. Na toj na~in, menaxerskiot tim

dobiva

soznanie za stavovite, na~inot na

razmisluvawe i

potrebite na ~lenovite na grupata.

Individualnite

rabotnici

pretstavuvaat

osnova

za

organizirana rabota i drugi aktivnosti. Tie formiraat grupi,

pristapuvaat kon organizacii i so svoeto vlijanie gi menuvaat.
Preku organiziranata rabota tie mo`at da gi zadovolat svoite
potrebi, vlo`uvaj}i go svojot trud i dobivaj}i nagrada 1.
3.1.^ove~ki resursi i grupi
Grupata pretstavuva zbir na lu|e koi se zaemno povrzani so
zaedni~ki interesi i pome|u koi postoi redovna interakcija.
Namerata za zdru`uvawe se razlikuva od edna do druga grupa, a
isto taka i dinamikata na interakcija. Vo sekoj slu~aj nepophodno
e da postojat zaedni~ki interesi koi ja odr`uvaat grupata vo
odreden vremenski period. Za grupite mo`e da se re~e deka gi
imaat slednite karakteristiki:
zaedni~ka cel i interesi;
redovna interakcija;
vodi~;
sledbenici;
pravila na odnesuvawe;
razliki vo statusot;
ulogi.

Robert B. Duncan: Characteristics of organizational environments and perceived environmental

uncentainty, Administrative science quarterly, vol.17, No.3, September 1972

Navedenite
organiziraweto

karateristiki
na

upatuvaat

~ove~kite

resursi

na

vo

faktot

rabotni

deka

grupi

razdeluvaweto na rabotni zada~i ne pretstavuva garancija za

uspeh. Vsu{nost, site grupi, nezavisno od ulogata, treba da imaat
utvrdeni pravila ili normi so koi se ureduvaat rabotnite aktivnosti i
raboti

kako

{to

se:

rabotnata

praksa,

odnesuvaweto

oblekuvaweto. Normite mo`e da se razvijat preku vodi~ot na

grupata ili ~lenovite koi dominiraat, vrz osnova na prethodnoto
iskustvo.
Interesno e da se nazna~i toa {to gi privlekuva ~ove~kite
resursi da pristapat vo grupata, i koi se prednostite koi grupata
mo`e da gi ponudi na potencijalnite ~lenovi. Osnovniot moment
{to sekoga{ treba da se ima predvid e deka lu|eto stanuvaat
~lenovi na grupata zaradi nekoja pri~ina. Kratkiot pregled na
listata pri~ini zaradi koi naj~esto se pristapuva kon grupite, gi
sod`i slednive2:
Interpersonalno
pridru`uvaat

privlekuvawe

lu|eto

im

se

na grupite zatoa{to se pridobieni

od drugite ~lenovi vo grupata. Vo princip naj~esto

toa va`i za volonterskite grupi.
Aktivnostite na grupata - `elbata da se u~estvuva
vo aktivnostite na grupata mo`e da bide zna~ajna
pri~ina da se dobie ~lenstvo vo formalni ili
neformalni grupi.
Celta na grupata - osnovna pri~ina zaradi koja lu|
eto formiraat grupi, ili grupite se formiraat vo
organizaciite e odredena cel. Voop{to se veruva
2

H.H.Gerth, Wright Mills: From Max Weber: Essays in Sociology, Oxford University Press

deka grupite mo`at da postignat pove}e od koj bilo

poedinec ili poedinci koi rabotat sami.
Sigurnost i socijalno dru`ewe - ~lenstvoto vo
grupata mo`e daim ovozmo`i na ~lenovite ~uvstvo
na pripa|awe i bezbednost.
Status i samopo~ituvawe - prirodata na odredeni
grupi e takva {to im dodeluva odreden beleg na
~lenovite na grupata ne samo vo nivnite sopstveni
o~i tuku i po{iroko vo organizacijata i op{testvoto.
Vo isto vreme, ~uvstvoto na pripadnost koe mo`e
da proizleze od ~lenstvoto vo grupata mo`e da
proizvede

samopo~ituvawe

~lenovite

na

grupata

mo`e

zadovolstvo,
da

gi

zajaknat

~uvstvata, osobeno dokolku ~lenstvoto vo grupata

e ekskluzivno.
Mo} - va`na pri~ina da se bara ~lenstvo vo
odredena grupa e toa deka grupite mo`e da
poseduvaat mo}, vlijanie i resursi, koi se neophodni
za da se postignat odredeni celi.

3.2.Fazi na formirawe na grupi

Vo vrska so grupite treba da se naglasi deka tie postojano
se menuvaat i razvivaat. Tie ne se stati~ki op{testveni entiteti,
tuku podle`at na promeni na razli~ni na~ini. Najo~igledna e
postojanata promena na ~lenstvoto: doa|aat novi ~lenovi, a si

10

zaminuvaat nekoi od starite. Spored Tekman razvojot na grupata

se odviva niz ~etiri osnovni fazi3:
faza

na

formirawe

inicijativno

se

sobiraat

~lenovite na grupata, seu{te postoi nesigurnost vo

pogled

na

celta,

strukturata

liderstvoto

na

grupata; se determiniraat prifatlivite na~ini na

odnesuvawe

vo

ramkite

na

grupata,

vidot

kvalitetot na interpersonalnite odnosi vo grupata i

najdobrite sredstva za da se postignat celite.
Faza

na

nestabilnost

(razbranuvanost,

bura)

otvoreno se iska`uvaat pogledite za prirodata na

zada~ite i anga`manot na grupata. Zna~i, postoi
mo`nost

za

pojava

na

pojavuvaat

pote{kotii

hierahiskite

odnosi,

konflikt.

pri

Imeno,

se

raspredeluvawe

na

odnosno

pote{kotii

pri

podreduvawe na individualnite celi na voljata na

grupata.

Konfliktot

mo`e

da

proizleze

po

pra{aweto na liderstvoto i vo vrska so celite na

samata grupa ( ili vo vrska so izborot na metodite
za postignuvawe na celite). Me|utoa toa e faza vo
koja treba da se razvie diskusija vo pozitivna nasoka
za ponatamo{niot tek na aktivnostite.
Faza

na

dogovorenite

normirawe
proceduri

se

vospostavuvaat

standardi.

Pritoa

se

definira ulogata na sekoj od ~lenovite, pravilata za

upravuvawe
3

so

odnesuvaweto

na

grupata

vo

Prof. d-r. Gabriela Rakicevic Menadzment na covecki resursi (2006)

11

vospostavenite

ramki,

so

cel

da

se

postigne

odreden stepen na harmonija.

Faza na izvedba - upravuvawe so aktivnostite za
postignuvawe na celite. Vo ovaa faza mo`e da
o~ekuva najvisoko nivo na izvedba.
Navedenite stadiumi vo razvojot na grupata mo`e da se
odvivaat vo pokratok ili podolg vremenski period ili da ne se
dostignat voop{to. Zna~i fazata na izvedba mo`e i voop{to da ne
se dostigne dokolku grupata zaglavi vo nekoja od prethodnite
etapi. Mnogu va`en faktor koj }e ovozmo`i uspe{en razvoj na
grupata pretstavuva stabilnosta na nejzinoto ~lenstvo.
3.3.Timska rabota
Od neodamna, vo raboteweto na sovremenite pretprijatija
se pove}e se naglasuva zna~eweto na timskata rabota. So ogled
na toa, timot pretstavuva edna od osnovnite organizaciski formi
za postignuvawe na oddelni zada~i. Empiriski mnogu e te{ko da
se napravi diferencijacija pome|u grupata i timot, zatoa {to timot
fakti~ki pretstavuva eden vid grupa. Po svojata definicija, sekoj
tim pretstavuva grupa, no sekoja grupa ne e tim.
Za timovite e karakteristi~no visok stepen na zaedni{tvo vo
definiraweto na celite i prioritetite, pobedni~ki mentalitet,
skladnost i nadopolnuvawe na ulogite od ~lenovite, naklonetost
kon konsenzus i fleksibilnost na mislewata, sposobnost za
zaedni~ko u~ewe i lesno nadminuvawe na konfliktite vo grupata.

12

Timot najdobro se definira kako mala grupa lu|e so

komplementarni znaewa i ve{tini koi se posveteni na realizirawe
na zaedni~kata namera, zaradi postignuvawe na delovnite celi i
zaedni~kite pristapi, za {to se zaedno odgovorni. 4

3.4.Karakteristiki na timot
Sekoj uspe{en tim gi ima slednite karakteristiki 5:
Opredeleno

~lenstvo

toa

zna~i

to~no

opredeluvawe na ulogata, odgovornostite i granicite

na avtoritetot na sekoj ~len pri donesuvawe odluki.
Sekoj ~len treba da bide svesen za svojata
odgovornost.
Stabilno ~lenstvo - timovite treba da imaat jadro od
individualni ~lenovi koi }e bidat vo timot za vreme
na

celiot

`ivoten

vek.

Jadropto

obezbeduva

kontinuitet.
Zaedni~ki celi - ~lenovite na timot treba da gi
razbiraat celite koi zaedno treba da gi postignat.
Sponzorite na timot i menaxerite imaat glavna
uloga

vo

definiraweto

na

ovie

celi

nivno

soop{tuvawe do ~lenovite na timot.

^uvstvo na pripadnost - ~lenovite na timot treba
da imaat ~uvstvo deka mu pripa|aat na timot i
4
5

Kacenbah,,Smit 1993
Prof. d-r. Gabriela Rakicevic Menadzment na covecki resursi (2006)

13

deka nivniot pridones e zna~aen. Toa mo`e da se

postigne so diskusii za sfa}aweto na ~lenovite na
timot, so idei i poka`uvawe interes.
Me|uzavisnost - timot pretstavuva tim samo dokolku
postoi golem stepen na me|uzavisnost. Toa zna~i
deka izvedbata na eden ~len od timot zavisi od
inputite i autputite na drugite ~lenovi.
Interakcija - za da bidat tim, me|u ~lenovite na
grupata

neophodno

da

postoi

interakcija.

Prakti~noto iskustvo poka`uva deka najuspe{nite

timovi naj~esto rabotat vo ista prostorija. Blizinata
pridonesuva za zacvrstuvawe na vrskata pome|u
~lenovite na timot.
Zaedni~ko nagraduvawe - postoeweto zaedni~ki
sistem za merewe na rezultatite od raboteweto i
postoeweto sistem za nagraduvawe e neophodno
za odr`uvawe na timot na podolg rok. Pove}eto
organizacii

imaat

sistemi

za

nagraduvawe

na

poedincite, a ne na timot. Toj fakt pretstavuva edna

od osnovnite razliki pome|u ~lenovite na grupite i
timovite. ^lenovite na rabotnite grupi direktno se
natprevaruvaat me|u sebe za da dobijat nagrada,
dodeka ~lenovite na timot sorabotuvaat zaedno i }
e

bidat

nagradeni

kako

tim

vrz

osnova

na

postignatite rezultati vo koi se nao|aat nivnoto

znaewe i sposobnosti vo celina, kolku dobro tie
rabotele kako tim, {to timot postignuva kako grupa

14

^lenovite vo timot imaat razli~ni ulogi soglasno svoite

sposobnosti i prirodni karakteristika. Sekoj ~len od timot pripa|a
na edna ili pove}e od slednite kategorii6:
Organizator - lice koe ima smisla za detali, saka se
da se napravi kako {to treba i dobro da se
organizira, se trudi da im pomogne na drugite vo
izvr{uvaweto na zaedni~kata rabota.
Pretsedava~ - lice koe znae da ja vodi rabotata na
grupata,

ima

sposobnost

da

gi

prepoznae

individualnite kvaliteti, ja naso~uva nivnata rabota i

ima mo`nost da im dodeli vistinski ulogi.
Ekspert - lice koe najmnogu znae i poseduva
stru~nost za odreden problem koj treba da se re{i.
Nadvore{en aftoritet - lice koe predlaga re{enija do
koi ne do{lo so originalno razmisluvawe, tuku gi
prenesuva

iskustvata

od

nekoja

druga,

sli~na

sredina
Lider - lice koe se nametnuva kako voda~ saka
akcija, gi razdvi`uva ~lenovite na grupata i go
naso~uva

nivnoto

sledbenicite,

deluvawe,

se

interesira

za

a ne optimalno iskoristuvawe na

poedine~ni potencijali na sorabotnicite.

Kriti~ar - postojano ja ocenuva rabotata na drugite,
se postavuva negatorski kon se, lesno nao|a gre{ki
vo predlozite i saka da ima uloga na advokat na |
avolot.

Prof. d-r. Gabriela Rakicevic Menadzment na covecki resursi (2006)

15

 Kreativec

sekoga{

ima

originalni

idei

za

problemite {to gi re{ava organizacijata, ~esto e tih

i nenametliv.
Birokrat - lice koe se pridr`uva na site pravila, normi
i

zakonski

formulacii,

pa

so

zadovolstvo

gi

potsetuva i drugite na toa, baraj}i od niv da gi

sledat organizaciskite i drugite pravila.
Podreden - lice koe e disciplinirano i pedantno,
izvr{uva se {to e dogovoreno i so se se slo`uva,
individua bez sopstveni idei.
Dru{tven tip - lice koe e dobar slu{atel i lesno
komunicira so site ~lenovi na timot, lesno se
sprijateluva, gi ~uvstvuva impulsite i gi razbira
potrebite na drugite, ~esto slu`i kako gromogram
vo smiruvawe na konfliktni situacii.
Finalizator - lice koe se gri`i za estetskiot izgled, se
gri`i dogovorenoto vo celost da se sprovede vo delo
i toa temelno i pedantno.
Site spomenati ( no i drugi ) ulogi, uka`uvaat na faktot deka
izborot i oblikuvaweto na timot koj treba da raboti na proekt (na
primer), pretstavuva edna od najva`nite i najinteresnite obvrski
na menaxerot, a za toa se potrebni ve{tini i senzitivnost. Pritoa
osobeno va`no e da se izbere tim od lu|e koi }e gi nadopolnuvaat
svoite jaki i slabi strani.

Sposobnosta na sekoj poedinec treba da

se usoglasi so negovata zada~a. za dobar tim potrebni se lu|e koi

gi imaat slednite osobini:
davaat korisni idei;
16

 dobro komuniciraat;
uspe{no gi analiziraat problemite;
gi izvr{uvaat rabotite;
logi~no razmisluvaat;
imaat osobini na lideri;
umeat da ja kontroliraat rabotata:
poseduvaat stru~ni sposobnosti;
dobro pi{uvaat;
dobro se izrazuvaat.
3.5.Vidovi timovi

Vo zavisnost od celta poradi koja se formira, timot mo`e da

se konfigurira na razli~ni na~ini. Sepak vo praksata naj~esto se
spomenuvaat ~etiri osnovni vidovi7:
-

Timovi za re{avawe problemi - tipi~no naso~eni kon

re{avawe vnatre{ni problemi za odreden vremenski
period

(naj~esto

pomalku

od

edna

godina).

^lenstvoto e obvrzno, i ovie timovi nastojuvaat da

bidat reaktivni i takti~ni.
-

Namenska rabotna grupa8 - nejzinite ~lenovi se so

visoko specijalizirani vrednosti, sobrani zaedno od
razli~ni funkcii vo pretprijatieto, so cel re{avawe

Thomas M. Garrett, Ethics in Business, Sheed and Ward, Inc. 1963

Thomas M. Garrett, Business ethics, Prentice-Hall,1966

angl.Task Force- Imeto namenska rabotna grupa ne zna~i deka ne stanuva zbor za
tim (sekoj tim e grupa), soglasno prethodno navedenata razlika pome|u tim i grupa.
8

17

komplicirani problemi za koi e neophoden visok

stepen na specijalizacija. Namenskite rabotni grupi go
vodat istra`uvaweto i davaat preporaki ( no ne gi
imlementiraat re{enijata).
-

Vkrsteni funkcionalni timovi - sostaveni se od ~lenovi

od razli~ni funkcii vo pretprijatieto za da analiziraat,
prepora~uvaat

soodvetni

alternativi

re{avaat

komplicirani problemi. Za razlika od namenskata

rabotna grupa, vkrstenite funkcionalni timovi gi
implementiraat svoite otkritija i preporaki. ^lenovite
na timot ~esto se tesno specijalizirani ili visoko
kvalfikuvani.
-

Samoupravuva~ki timovi - upravuvaat so sopstvenite

vnatre{ni

raboti.

Samoupravuva~kite

timovi

se

razvivaat pove}e od koj bilo drug tim. Tie mo`e da

dovedat do situacija da gi kontroliraat odlukite na
departmanot

za

~ove~ki

otpu{tawe,

pravewe

resursi

raspored

(vrabotuvawe,
za

odmor,

nagraduvawe i sl). Tie ~esto imaat odreden buxet i

finansiska kontrola; postoi interakcija so mu{teriite;
imaat avtoritet za unapreduvawe na metodite za
rabota i sl.
Formiraweto na timovite (nezavisno od vidot) ima svoi
pozitivni i negativni strani. Kako pozitivni strani na timovite mo`e
da se spomenat: podobri re{enija, zgolemena motivacija na
~lenovite, zgolemeno znaewe, podobra upotreba na resursite,
zgolemena produktivnost, a so toa i zgolemen autput i sl.

18

Formiraweto na timot e povrzano i so odreden rizik i

negativni implikacii kako {to se: gubewe kontrola; prinuden
konsenzus; upravuvaweto so mnogukratni interpersonalni odnosi
mo`e

da

pretstavuva

te{kotija;

promena

na

ulogite

odgovornosytite; zgolemeni tro{oci itn.

4. REKLE ZA TIMSKATA RABOTA

Timskata rabota zna~i mo`nost so zaedni~ka rabota da se
dostigne zaedni~kata vizija. Toa e pogonot koj gi tera obi~nite lu|
e da postignat neobi~ni raboti. (Andrew Carnegie)

Dobrata rabota kaj timskata rabota e toa {to sekoga{ ima{

nekoj pokraj sebe. (Margaret Carty)

Uspe{niot tim pobeduva samo so edno srce. (Nepoznat)

Jas nikoga{ ne sakav uspeh ako toa zna~e{e gazewe preku
trupovi. Znaev deka }e bidam osamena koga }e go dostignev
vrvot. (Barbara Grogan)

19

Od iskustvo ka`uvam deka lu|eto koi se smetaat za

bezgre{ni nemaat ni mnogu doblesti. (Abraham Lincoln)

Vo

timskata

rabota

u~ime

timski

da

gi

re{avame

problemite, no na u~ili{te toa zna~e{e mamewe i prepi{uvawe.

(Edvard Bales)
Sostanuvaweto

zaedno

po~etok,

ostanuvaweto

napredok, raboteweto zaedno e uspeh. (Henry Ford)

Dedo mi edna{ mi re~e deka postojat dva vida na lu|e:

edni, koi rabotat i drugi, koi gi dobivaat zaslugite od rabotata. Mi
re~e sekoga{ da se obiduvam da bidam vo prvata, ima mnogu
mala konkurencija. (Indira Gandhi)

Postojat tri na~ini da zavr{i{ nekoja rabota: da ja

zavr{i{ sam, da vraboti{ nekogo ili da im zabrani{ na decata da
ja napravat. (Monta Crane)

5. Zaklu~ok

20

Timovite mora da rabotat mnogu za da gi razvivaat svoite

ve{tini i da se nau~at da se koristat so niv koga e potrebno.
Rabotata vo tim mora da e zadovolstvo a ne dol`nost. Preku
rabotata

vo

timot se jaknat

mentalnite

sposobnosti i

se

zgolemuva sebe - po~ituvaweto. Se u~at da se identifikuvaat

gre{kite i da se popravaat. Timskata rabota ovozmo`uva da
proceni{, analizira{ i da ja oddeli{ stvarnosta od fikcijata.
Mo`nost za da nau~i{ sekoga{ da ja sogleduva{ pogolemata
slika. Steknuvawe na nekoi navika kako efektivnosta, efikasnosta,
vremenost. Mo`nost da prevzeme{ odgovornost bez da se
pla{i{
a{

od

posledicite,

vistinskoto

mo`nost

pra{awe

zad

da

nau~i{

pra{aweto,

da

go

mo`nost

nao|
da

premine{ preku ne mo`am i sekoga{ da go odbira{ sekako }e

se obidam i toga{ koga {ansite ne se na tvoja strana.

Koristena literatura:
1. Menaxment na ~ove~ki resursi - prof. d-r. Gabriela
Raki~evi}
2. http://www.teamworkthinkingcoach.com/
3. http://www.teambuildingseminars.com/
4. http://www.teamquotes.com/
5. Meri Parker Folet (1868-1933);
6. Kacenbah,,Smit 1993;
7. H.H.Gerth, Wright Mills: From Max Weber: Essays in Sociology,
Oxford University Press
8. Thomas M. Garrett, Ethics in Business, Sheed and Ward, Inc. 1963

21

9. Thomas M. Garrett, Business ethics, Prentice-Hall,1966

10. Robert B. Duncan: Characteristics of organizational environments
and perceived environmental uncentainty, Administrative science
quarterly, vol.17, No.3, September 1972

22