Starije Kajkavsko Pjesništvo PDF

Starije kajkavsko pjesnitvo
SADRAJ
PREKOMURSKA PJESMARICA I (1593.) ________________________________5
CANTIO DE RAKOCZIO ________________________________________6
[PJESMA O SIGETU] ___________________________________________7
CANTIO ELEGANS AD NOT. DICSR ____________________________13
DE OCTO BEATITUDINIBUS. Math. 5. ___________________________14
[ALOSNO VIDIM GRLICO...]___________________________________15
[TUIM VNOGO BOGU...]______________________________________17
[OENIL SE JE JEDEN MLAD JUNAK...] __________________________19
CANTIO DE MATRIMONIO ____________________________________21
[ZORJA MOJA, ZORJA PRVOGA VREMENA...]______________________25
[TUIL SE JE JEDEN MLADENEC...]_____________________________26
RJENIK ___________________________________________________27
NIKOLA KRAJEVI (1582-1653) _____________________________________31

IZ DJELA MOLITVENE KNJIICE (1640) _________________________32
STABAT MATER etc.__________________________________________32
IZ DJELA SVETI EVANGELIOMI (1651) __________________________33
III. AD PRAESEPE CHRISTI ACCOMMODATA _____________________33
ESTA POPEVKA ____________________________________________34
RJENIK ___________________________________________________35
PAVLINSKI ZBORNIK 1644. (izbor) ___________________________________36

ALIA DE B[EATA] VIRGIN[E] [O, MARIJA, MATI BOJA] ____________37
ALIA DE B[EATA] VIRGINE [O, MARIJA, ROA BOJA]______________38
IN ADVENTU [PROFETE SU PROROKUVALI] _____________________39
ALIA [PORODI DEVA SINA] ____________________________________40
A SOLIS ORTUS CARD[INE] [OD SUNENOGA IZHODA] ____________41
EIUSDE[M] NOTAE [BOG SE RODI VU BETLEHEME] ______________41
IN HOC ANNI CIRCULO [VU TO VREME GODIA] ________________42
ALIA Dicitur ad notam ut sup[ra]: Diku mi pojmo Device, FOL 97.
[VESELTE SE, VSI NARODI] ______________________________43
[DENES JE NAROENO DETECE NEBESKO] _____________________44
NOCTIS SUB SILENTIO [NOI PERVOM VUSNENJE]_______________45
DE PAENITENTIA [O, TI GRENI LOVEK]_______________________46
ALIA CANTIO PULCHRA ET VERA
[OVO VMIRA VETE SVET VU VELIKOM GREHU] _____________47
DE AGONIZANTE PRAEC.[ATORIA]
[POSLUAJTE, BRATJA, UDNA DOGUVANJA] _______________49
DIES IRAE, DIES ILLA [SUDEC SERDIT HOE PRITI] ______________50
CANTIO PRO TEMPORE PASCHALI
[OVO KRITU ODHAJA, POSEL OIN DOPRAVLJA] __________52
RJENIK ___________________________________________________54
ANA KATARINA FRANKOPAN - ZRINSKA (oko 1625-1673) ________________57

PUTNI TOVARU ____________________________________________58
VSAKOMU ONOMU, KI TAL BUDE OVE KNJIICE ________________58
RJENIK ___________________________________________________59
BOLTIAR MILOVEC (1612-1678) ____________________________________60

DUNI VRT (izbor) ___________________________________________61
RJENIK ___________________________________________________68
MATIJA MAGDALENI (oko 1625 - ?) ________________________________70

ZVONAC___________________________________________________71
PLA SMRTELNOSTI _____________________________________71
RJENIK ___________________________________________________73
PJESMARICA JURJA RBAIA (1687) _______________________________74

CANTIONES GEORGII SCHERBACHICH [Izbor]____________________75
[AH, BOE, SMILUJ SE,...] _____________________________________75
[JUR TUROBNA I ALOSNA ZIMA PROHODI,...] ___________________76
[O, NESTALNOST SVETA...]____________________________________77
[O, MARIJA, MATI BOJA, CVET NEBESKI...] _____________________78
Alia cantio pulchra CONTRA JUVENTUTEM LUDICRAM _____________79
Alia vero DE REBELLIONE COMITIS PETRI ZRINY _________________80
ALIA DE VACATIONIBUS ______________________________________85
RJENIK ___________________________________________________88
CITHARA OCTOCHORDA (1701, 1723, 1757) ___________________________92

CITHARA OCTOCHORDA (Izbor iz 1. izdanja od 1701.) _______________93
NA JEDNAKU NOTU [VUSNI, MOJA ROICA] _____________________93
[O, DETECE ME PREDRAGO...] _________________________________94
ALIUS [PLANCTUS] ad eandem notam [TUNA MATI TER ALOSNA]__95
ALIUS PLANCTUS B. V. MARIAE [SVETA GOSPA EE LASI...] ______96
ALIUS [PLANCTUS] CROATICUS ad eandem notam
[O, JEUE, SLATKO IME...] ______________________________97
Hymnus croaticus DE PASSIONE CHRISTI ________________________99
[ZAKAJ SVET TAK TEE...] ___________________________________101
PROSA CROATICA___________________________________________102
Ad notam: SVETA GOSPA EE LASI etc. Folio 204. Ali na notu:
O, MARIJA, MATI BOJA, CVET NEBESKI etc. Folio 204. ______102
DRUGA POPEVKA MRTVEKA ________________________________104
TRETJA MRTVEKA POPEVKA ________________________________105
POPEVKA OD SMRTI ________________________________________106
RJENIK __________________________________________________107
KAJKAVSKE PJESMARICE 18. I 19. STOLJEA (Izbor) __________________110
JOSIP KERESTURI (1739-1794) _____________________________________111

NIKAJ NA SVETU LEPEGA NI ________________________________111
CANTICUM CYTHARAEDORUM CYTARIZANTIUM CUM CITARIS SUIS (1805)113

VRE PUCA RUMENA ZORJA___________________________________113
AA MOJA - ZATO SI MI PRAZNA ____________________________113
DOBRO VINCE______________________________________________113
VIDI, PRELJUBLENA _______________________________________114
SIMO-TAMO PUTUJUI ______________________________________114
MUA NEMREM DOBITI _____________________________________115
FRATER MI GOVORI_________________________________________116
LUDBREKA PJESMARICA (oko 1833) _______________________________117

KAD SEM IEL Z DUBROVICE ________________________________117
TEBE LEPO JA POZDRAVLAM_________________________________118
KAJKAVSKA PJESMARICA (Milivoj repel) ____________________________119

O, KAK SREAN HIP JE NASTAL_______________________________119
PRHAJ, PRHAJ, DROBNI TIEK ________________________________120
SAVSKE VODE______________________________________________121
KAK PLAE SLAVIEK ______________________________________121
O DIVOJKE, VRT ZELENI _____________________________________122
RJENIK __________________________________________________123
PREKOMURSKA PJESMARICA I (1593.)

Prekomurska pjesmarica najstariji je sauvani zbornik nabonog i svjetovnog kajkavskog pjesnitva.
Rije je o dva rukopisa, koji se uvaju u Visokokolskoj in tudijskoj knjinici u Mariboru, od kojih
se stariji datira na kraj 16. ili poetak 17. stoljea; a mlai u 18. stoljee. Stariji rukopis u katalogu
knjinice unesen je kao Cerkvena pesmarica (tako imenovana Prekmurska pesmarica I, stareja),
ali takvom naslovu unato, prevladava svjetovna poezija.
Na temelju jezika pjesama iz ove pjesmarice, od kojih su neke istovjetne s pjesmama iz Pavlinskog
zbornika iz 1644. i iz rbaieve pjesmarice iz 1687. istraiva kajkavske knjievne batine Franjo
Fancev je utvrdio da su pjesme "u golemoj veini upravo hrvatske", premda postoje i miljenja
prema kojima se zbog elemenata prekomurskoga dijalekta pjesme trebaju uvrstiti u slovensku
knjievnost.
Zbornik je prepisivalo vie pisara, kroz dui vremenski period, a dosta pjesama koje sadri su
starijeg postanja. Premda u ovoj i slinim sauvanim pjesmaricama nije bio obiaj navoditi ime
autora pjesama, pjesma Cantio de matrimonio potpisana je - kao autor navodi se Andrija ajti, te
godina 1534. Istomu se autoru po srodnosti sadraja mogu pripisati i pjesme Tuim vnogo Bogu i
Oenil se je jeden mlad junak. Najdua pjesma ovog rukopisa, spjev u etiri pjevanja o sigetskoj
bitki (1566), "pripada meu najstarije literarne odjeke toga dogaaja i moe se smatrati za
najznaajniju pjesmu te zbirke" (O. ojat.). Rukopis je dosta oteen i teko itljiv, a na nekim
mjestima i neitljiv; rekonstruirana mjesta oznaena su uglatim zagradama.
CANTIO DE RAKOCZIO
Pojdi, verni sluga, pogledaj mi doma,
hoem te tatarom, donesi mi glasa.
Polemo vam lista, tunoga, alosnoga,

planoga, alosnoga ino ter sunoga.
i bodo pitali, ivi smo ali mrtvi,

pove njim: robi smo, do kolena v elezi.
Nemeka velika, obrnjena lica,

kako spisani keip [...]1 obrazo bila.
Pove njim Erdelu, v alost smo opali,

velikim orsagom, preleipoj gospodi.
Vre smo pogubleni ino dopelani,

zdaj se arujemo ino harcujemo.
V lisicaj so nam roke, jadni smo v temnici,

v klade smo velikoj, v Tatarovih rokaj.
Prosimo, Rakoczi, milostivni gospon,

smiluj se nad nami, nad naom deicom.
Bil bi se arcuval za dvanajset jezer,

da te pro[kleti] Tatar ni tel posluhnoti.
tirinajset jezer bilo nas je robov

v Tatarskom orsagi, alosnoga luctva.
V neznanom orsagi, iroke puine,

vodi nas semu-tamu za vnoino peinez.
Osemsto so nas gnali na Rdee morje,

kakoti ovice, na velko pogibil.
Plaite nad nami, alosni sosidi,

ki ste z nami bili dostakrat veseli.
Vupajmo se v Bogi, da e smiluje se,

da nas hoe on vun osloboditi z rok.
Oh, alosni oci, plaite nad nami,

ki ste veseli bili, na alost ste opali.
Da se je pisalo jezero i eststo

pedeset i sedmo, to alosno leto. Amen.
Oh, alosne majke, plane ter alosne,

plaite alosno za tune sve sini.
Neitljivo
[PJESMA O SIGETU]
"[. . . . . . . . . . . . . . . . . . . .. . . . . . . . . . . . . . .]
[. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .] akovom turni.
ondi je razbie i vnogo dobie,

Carovomu sestrancu glavo odsekoe,
Dobro i ti sam zna nae neprijatele,

oni bi radi mene pogubili;
leihko me zgubijo po hudih tolnaih,
da naj verujo, ar me poalujo.
Z velikim veseljem k Sigeto pojdoe.

Te glas mi dojde k caro Solimano,
alosten bee za svega sestranca,
v alosti ree vernim svojim baom:
Sinko moj dragi Juraj, pojdi mi ta kralju,

vu njega tabor k motnomu Dunaju,
da bom pisal lista, ino mi pasko nosi
na svoje viteze vu Sigetu grado.
"Jaz sem tel pojti k motnomu Dunaju,

pod leipi Be vara, da to nebo vezdaj,
a meni je pojti pod trden Siget grad,
ondi je meni m duo spustiti".
To sam more znati, sinko moj predragi,

da ako sm Car Sigeta posede,
da bi Siget bil ves eleza zrezan,
ne ostavi ga, neg ga hoe vzeti".
Vsa Carova sila pod Siget etuje,

jedno jutro rano Sigeta zagledae,
na irokom poli velike erege
i beile ature na vse tiri strani.
Zrinski Nikolau lekmesto mi pojde

vu trden Siget grad s horvakom gospodom
i z leipim eregom; njega sprevodie
horvaka, vogersha, slovenska gospoda.
Z Sigeta varaa junaci zidoe,

od zajutra to be noter do veera,
kroto se harcujo s prekletimi Turki
i vnogo turskih glav ondi doli opa.
Zrinski Nikolau veselo prebiva

sigekimi junaki, z leipimi hajduki,
i veselo aka cara Solimana.
I listor mi dojde jedna poturica
Hajduci s pukami na jednom rankoli

beho zaseli, v jednom skrovnom mesti.
Da Turci dojdoe, vse je postreilae,
teda se rankoli njimi beho zaprli.
Ino mi pone Zrinskomu govoriti:

"Ovo zdaj prezmoni turski car ide,
Sigeta grada on hoe potrti
ino je nainil pri Pooni gradi
Malo ih pogine sigekih junakov,

na prvom harci kroto batrivni bee,
a car Soliman kroto alosten bee,
kaj na jednom harci nitar ne dobie. Amen.
Preik bistre Drave svega suha mosta,

res njega je prial Carov silen sestranec,
k pred njim hodi na dvei mili zemle;
more ga razbiti svojimi hajduki".
Secunda pars
Zrinski Nikolau hrlo gori skoi

svojimi vitezmi, z leipimi hajduki,
i pone on pojti po irokom polje,
preik bistre Drave hitro mi etuje.
Dobra m gospoda, na kraci vam povem

od Sigeta grada, kak smo ga zgubili,
da bogme so ga prekroto platili
ti prekleti Turci svojimi glavami.
Jedno jutro rano, ie pred zorjami,

kroto navidie na preklete Turke,
Prekleti Turci hitro nainie

velike ance svojimi patancijami,
poee trti Sigeta varaa,

ze vseh tiri strani prekroto hitaho.
tako mi vzemi Sigeta varaa,

da jas ga hoem sam z janiari vzeti".
Patanciji dvei vu Sigetu besta,

gda od Sigeta oni vun spustie,
ino obeidvei kjedno vun spustie,
ne be toga anca, koga ne razmeta.
Skrb mi on nosi, te prekleti baa,

lekmesto mi vini grabo prekopati,
malo vode v grabi v sigekoj ostae.
Lekmesto veseli vsi Turci postae
Ino hitri Turci to mi premislie,

nikoliko jezer kol bee pripelali
zemelske vune iz lepoga pola
i njega ance vinie nainiti.
Ino poee sigeko grabo zakopati

z vunom ino zemlom, na vse tiri strani.
Na jagno pojdoe sigeki junaci,
s pukami ondi vnogo postreilae.
Veliko udo varau vinie,

kaj z varaa Turkom nitar ne morae,
ar velike gore nainili bee
z vunom ino zemljom ti prekleti Turci.
Dobri Sigeanje batrivno se draho,

vnogo turskih glav ondi dolu opa,
Sigeta grada pronjom ino molbom
silnoga Cara vero zalagajo.
Vnogokrat mi Car Zrinskomu lista pie

i z leipom rejom Sigeta prosae:
"Ako li ga ne da, hoem ga sam vzeti,
bolje bi ti ga vezdaj z mirom dati".
Velika nesrea vu Sigetu posta,

ar preklete vune nemree vkonati,
ni prahom ni ognjom nemree zagati,
ni s patancijami nemree razvaliti.
Zrinski Nikolau nikaj se ne mara

za turskoga cara veliko proenje,
nego se v Sigeti bolje veselie
i leipi razum batrivno davae.
Zrinski Nikolau lista bee pisal

Ferdinando kraljo k motnomu Dunajo:
"Ovo ti vezdaj jas na znanje dajem,
da hoem vara Turkom ostaviti.
Kaj vu dne Turci varaa potero,

to Sigeanje v noi nainjaho.
Kroto se udojo ti prekleti Turci,
kaj tomu varau nikaj ne morae.
I to te prosim, kral Maksimilijan,

ako e zroiti Sigeta varaa,
etuj vezdaj ti Sigetu na pomo,
ako ne e, kralj, kvara vadluvati.
Prekleti Turci to mi premislie,

sigeko grabo zaee prekopati.
'To mi zaslia Zrinski Nikolau
ino mi pojde hitro z Sigeta vun.
Ar so vso grabo okoli opustili,

v grabi je vode ne nikaj ostalo.
Okoli varaa grabo so zakopali
z blatom ino z vunom ti prekleti Turci".
Z Sigeta hajduci batrivno pojdoe,

tih prekletih Turkov vnogo postrelae,
kaj onda grabo prekopali bee,
malo jih ostalo, vse jo postreilae.
Lista mi je prijel sam kralj Ferdinand

ino mi pone gospodi govoriti:
"Pojdimo mi vezdaj Sigetu na pomo,
ako hoemo vu njem prebivati".
To mi zaslia silni car Soliman,

kako mu druina ze vseh strani gine.
Onda zapoveda dvema svojima baoma,
da ona skrb nosita na Siget varaa.
Gospoda poee tolnae initi

ino poee kralju govoriti:
"I kaj vezdaj fali Zrinskomu Miklou,
vede smo vse dali, kaj je godi prosil.
Ino tako ree prekleti turski car:

"Ako ti je, baa, tvoja glava draga,
To dobro znamo, kaj Sigeta ne vzemo,

to se je sporo v Sigetu prestrail.
Da akajmo mi pri Dunajo Cara,

ne zgubimo glavo pod Sigetom gradom".
nikoliko jezer Turkov pomorie,

jednoga baa s puke prestreilie.
Zrinskomu nazaj Ferdinand otpisa:

"Ovo sem pisal Hercegu, bratu memu,
da bi on etuval na pomo tebi
od Nemkoga Graca dolu g Bogoviu".
Tertia pars
Zrinski Mikloo lista donesoe,

i sam ga prije ino vetak ree:
"Batrivni bodite, sigeki junaci,
hoe nam vezdaj Gospon Bog pomoi".
Dobra m gospoda, do konca posluajte

velike alosti, prevelika kvara,
kako pogino sigeki junaci,
njimi pogine dober Zrinski Miklo.
Vsaki den gledae Zrinski sam pomoi,

ni jednoga nigder nemree videti
nego same Turke, ke vsak den harcujo,
ki vsak den varaa premono terejo.
Zrinski Nikolau bee pisal lista

Ferdinando kralju k motnomu Dunaju:
"Da nas ne ostavi[] vu Sigetu gradu,
ako si zdalka Vogerskom orsagi.
Jeden baa pojde k caru Solimanu

ino mu pone glasom govoriti:
"Hoe li nas vsei ovdi pogubiti,
vre nas je zginolo ve od pet jezero,
Tak li si, Ferdinand, ti meni obeal,

ze vsom orsakom velikom gospodom,
da zdaj vidimo, da me pogubite,
da hoete me skoro poaluvati.
Ie smo i zdaj varaa nei vzeli;

vnogo smo ga mi s pukami potrli,
malo nas ostane, doklam ga vzememo,
Sigeta grada i z varoom navkup".
Nesi tel pojti varau na pomo,

ja sem ga ostavil; da ako hoe
grada obraniti, tako etuj vezdaj
ino mi pomozi vu Sigetu gradu".
Lekmesto Car bae vini glavo vzeti

ino tak ree Car dvema baoma:
"Vi dva sta od davnja meni se touila
na Sigeta grada, na njega hajduke.
Dostakrat mi Car Zrinskomo lista pisal

i z leipom rejom Sigeta prosae:
"Ako li ga ne da, hoem ga sam vzeti,
bolje bi ti ga vezdaj z mirom dati".
Verujta meni, vi dva baa moja,

doklam mi jeden bode vu ivoti,
da ga ne ostavim jaz Sigeta grada,
ar mi ve druine nigdar ne pogine".
Zrinski Nikolau dva neprijatela imee,

jeden mi bee v kralevom tabori,
drugi mi bee pri Hercegu v Meimorje,
da ne em zato vun imenuvati. (Taon)2
Te jeden baa, na koga je preporoil,

skrb mi on nosi na Sigeta varaa,
kmesto mu vini na jagno vdariti;
do tretjega dneva varaa jagnie.
Morete i sami to vi dobro znati,

zakaj i mala deca dobro znajo,
po hudih tolnaih lehko pogubie
Zrinskoga Mikloa vu Sigetu gradu.
Nigdar veke jagne nie nemre znati,

ar oni ne stae ni vu dne ni v noi,
a kralj vidie, sigeki junaci
da se z varaa ne mogo braniti.
Dvei veliki gori nainili bee,

ino z Sigeta nemree vugati,
ar preklete gore ne more razvri,
nijednom metrijom ne morae vugati.
Z varaa pojdoe, Turkom ga ostavie,

da bogme so ga predrago platili:
Ime u zagradama, za koje pjesnik kae da ga ne

eli "vun imenuvati", dodao je prepisiva.
Sigeto grado kroto zmilavajo,

kako bi oni gore razmetali,
jedno temno no gore zasipae
nikoliko tunji pukenoga praha.
Jedno jutro rano na jagno pojdoe,
na velikih gorai vnogo Turkov bee,
pukenoga praha vu goraih vugae,
Sigeta grada prekroto jagnie.
Velike gore vse praih razmetae,
vnogo janiarov ondi pomorie.
Lekmesto Turci zaee kriati,
ar je praih bee predalko raznosil.
Oh, ta nesrea, jeden Nemec odskoi
z Sigeta grada k caru Solimanu,
ondi mi poveda vso sigeko jakost
i gde praih stoji vu Sigetu gradu.
Bato poveda, k naj veka bee,
tako govorjae: "Ako njo prokopa[],
hoe vzeti, Car, ti Sigeta grada".
A kaj Car vini? Tolnae mu prime.
Lekmesto mi Car i to mi premisli,
ino mi vini mosta nainiti,
ino mi vini v noi pohajati,
po njem zaiee na jagno hoditi.
Ino mi posla nikoliko janiarov,
k mi lekmesto bato potkopae,
pukenoga praha tam vnogo vugae
ino mi tako bato razmetae.
To neso znali sigeki junaci,
kaj bi janiari bato potkopali.
I janiarje praha pod batom vugae,
bata se razmeta i vsa se rasipa.
Vu bati bee sigeki pukeni praih,
velika alost ivomu loveko.
Praih se ondi vuga, vse razno razmeta,
sigeki junaci pod nebom leitae.
Sigekih vitezov ondi malo osta,
koteri so zdravi, ie ih je petsto bilo.
Oni se zapree vu notreinji zidan grad
ino g Boguvi silno zdihavajo.
Quarta pars
Kako Turci vidie sigeko pogibelnost,
Sigeta grada veliko rasipanje,
lekmesto oni vsi gori zakriknoe
"Hala, hala, hala" s tem velikom glasom.
Na jagno vdarie ti prekleti Turci,
batrivno idoe k sigekomu gradu.
Carovi janiarje sami ga jagnie
i noter tekoe, noter se zapree,
Segeta varaa vu etrtek vzee.
Zrinski Nikolau notri v Gradi bee,
z dobrimi vitezmi veselo akae
te svoje smrti, k nam je strpeti.
Ino mi pone Zrinski v petek veerjati,
dobre viteze vini vse zezvati,
ino mi pone batrivno govoriti:
"Veerjajmo vezdaj, m leipa gospoda,
Zutra do te dobe hoemo veerjati
pri Gospodni Bogi, vu njegovoj zmonosti.
Veselo akajmo mi te nae smrti,
k nam je strpeti za kransko vero.
Nikaj se ne vupajmo mi vu nae kralje,
nego vu Kritui, k je kralj vsem kraljem,
more nas obraniti od hudih poganov.
Ne alostimo se, neg veseli boidmo".
Zrinski vu soboto rano se oblee,
on leipe svite atlac k sebi pripae,
dvei viteki sabli na roke poloie
ino takaje taraskoga ida.
Onako pojdoe, z dobrimi vitezi,
a v rokaj mi drae gologa bodaa.
Onako govori sigekim junakom:
"Nosa zdaj gori, sigeki junaki,
Ne dajmo se mi zato zdaj poloviti,
kak jedne pience bodo nas lovili.
Nego veselo na sable pojdimo,
onak pomerjemo, z Boga se ne spozabimo".
Jeua zakriknoe sigeki junaki
i vrata otpree; Zrinski naprej [ide].
10
Kod je godi iel, vse doli letee,

vnogo turskih glav ondi doli opa.
vse bi mu bil prostil, kaj god je vinil,

ie bi ga vinil vogerskoga kralja.
Kak oni gsti de s pukami hitae,

sigekih junakov vnogo postreilae.
Sigeki junaci nazaj se vrnoe
i vnogo janiarov ondi pomorie.
Ar bi se tomu kralestvo vdalo

bole neg nemkomu Ferdinando kralju,
kaj je tako verno sv glavo pogubil
polgi kranske vere Vogerskom orsagi.
Zospet mi pojde dober Zrinski Miklo:

"Vezdaj, vitezje, veselo pojdimo,
nazaj se vrnimo, veselo pojdimo,
polgi nae vere veselo pojdimo".
Vzemite jo vi, moji janiari,

ino jo nesite Ferdinando kralju3
[. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .]
[. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .]
Zrinski Nikolau i treti mi pojde,

z dobrimi vitezmi, bodaa drei,
kod je godi ial, vse doli letee.
Od Sigeta grada dalko se odsee.
[. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .] vem,
od cara Solimana i od njega smrti.
Gda v soboto vzee i Sigeta grada,
ondi kralj do veera kroto obeteae,
Oh, ta nesrea, janiar ga streili

vu viteko bedro, Zrinskoga Mikloa,
na konji sedei, z bodaom seikae,
a drugi ga streili vu viteke prsi.
V nedelo do pol dne Car paro (duo)4

spustie.
Oh, Boe jedini, vetri zaee pihati,
velike tabore kroto razmetae,
bele ature na vse tiri strani.
Prevelika alost, gda treti ga streili,

vu viteko elo ober samoga lica.
Doli opadne na to rno zemlo,
ondi ga popae ti prekleti Turci
Ino mu na mesti glavo odsekoe
ino jo ponesoe k caro Solimano.
Zrinskoga vitezi vnogo se sekae,
preklete janiare vse je postreilae.
Zrinskoga glavo gda pred Cara donesoe
ino je pred Cara na zemlo poloie,
kak jo Car zagleda, kmesto se zaplaka
ino mi pone tako govoriti:
"Zrinski Nikolau, ja sem to dobro znal,
kaj hoe tak ti v Sigeti hoditi.
Vede sem jas tebe lepo Sigeta prosil,
da bi mi ga bil dal, ne bi tako hodil.
Jas sem tebi obeal Vogersko kralestvo,
da bi ti kraluval vu njem vekvekoma.
Neisi veruval me Carove reii,
nego si zaman mene, Zrinski, vrgel.
Pod Sigetom pogine prvi Carov sestranec,

za njim Car jednomu bao glavo vsee,
drugoga pak pod Sigetom s pukom
prestreilie.
I sam turski Car paro (duo) ondi spusti.
Nikoliko jezer Turkov pomorie,
koterim rauna nie nemre znati.
Nei je ni pod jednim gradom toliko poginolo,
nego pod Sigetom vnogi pomorie.
I nae gospode ondi vnogo poginolo,
horvake, slovenske, vogerske gospode,
nemke, lenelske i ehke gospode
i dobri vajdove z dobrimi junaki.
Ma leipa gospoda, na kraci vam poveim
od Sigeta grada, od cara Solimana,
i od dobrih junakov, od Zrini Mikloa,
koga so zaeli od davnja aluvati.
Oh, hudi vi moji prekleti janiarje,

da bi mi ga bili ivoga dopelali,
U rukopisu nedostaje jedan ili vie listova.

Objaenjenje rijei para u zagradama - dua dodao je prepisiva.
11
Zrinski Nikolau s toga sveita preminol,

za sobom je poten i dober glas ostavil,
gda bi se pisalo jezero pet stou let,
da to nesreno esto5 leto bee.
alosne pesmi vezdaj nam se pojo,
a prvle so se nam veselo speivale.
Zato prosimo vsi Gospodna Boga,
da nas obaruje od hudih poganov. Amen.
Izostavljena je brojka ezdeset.
12
CANTIO ELEGANS AD NOT. DICSR

Da dii i hvali m dua Gospodina Boga vu vsem:
s pesmami lepimi speivaj, dokle si iva na zemli.
Nemaj vupanja vu ludih ni v nikakvoj stvari,
v modrosti niti v jakosti, ni vu sveckih kralih,
ar zvelianja nej nigder neg lepraj pri Bogi zato se lepraj v njem vupaj, bo iveila v Nebi.
Dua premine vun s tela, k je z Nebes bila dana,
telo je zemle stvorjeno, zospet mu pojti v zemlo.
I misel nam e od vetih zginoti ode vseih,
tada blaenstvo nam od Boga pride dolu z Neba,
od Jakobovoga Boga, naega vupanja,
ar Nebo, Zemla i morje stvorjena so od Boga.
Pravico on vsegdar uva i vekveke povekava,
vse nazlobnike potere i te nevolne pomaga.
I vse lane on nahrani, robe oslobodi,
slepcom oi on ozdravla, hrome gori zdigne,
pravine prekroto lubi i potnike vodi,
sirote vdove pomore, grenike pogubi.
Kraluje na Gospodin Bog vekivekoma v Sioni,
udnim velikim inenjem skauje svojo miloo
proti vsake fele luctvu i takaj porodu.
Zato mi diimo njega, rekoi vsi vetak:
Blaen boidi na Otec Bog, navkup sveti Sin Bog,
dri nas vseih v pravoj veri, Sveti Duh, Gospon Bog.
O, sveto Trojstvo, jeden Bog, mi tebi hvalo zdajemo,
zato kaj si nas ti prijel vu tvoje spoznanje sveto.
Zapisal si nas v tve knige, me te tvoje verne,
ne daj nam dvojiti vu tom, daj nam pravo vero,
da batrivno na pitan den stojimo pred tobom,
da te vu priesnom itki hvalimo vsi v Nebesih. Amen.
13
DE OCTO BEATITUDINIBUS. Math. 5.

Nasleduvae vnoina luctva
Kritueva uda,
ar vnoge betene on ozdravluvae.
Blaeni, k so istoga srca

i vere so prave,
ar oni v lice Boga bodo vidili.
Gda Gospodin Bog vnoino luctva

bee vidil sobom,
on gori ide na te Taborski vrh.
Blaeni so vsi, k mir spravlajo,

i bodo se zvali
po pravoj veri t sinove Boi.
I ondi sedi, ter apostolje

vsi k njemo pridoe.
Vuivi on nje, tak njim govorjae:
Blaeni takaj, k posluajo

njega svete rei,
te je zdrajo ino kre nje ivo.
"Blaeni, k so v duhi nevolni,

v srci se aloste,
ar nebeski orsag njim se bode daval.
Blaeni bod'te gda za Kritua

ljudje vas nazlobujo,
ino vas psujo i zme sebe vas gone.
Blaeni, k so mirovni ljudje,

i nje preganjajo,
ar svete zemle vsi ladavci bodo.
Teda se zato vi vsi radujte

ino se veselite,
ar va najem jest v nebeskom orsagi".
Blaeni oni, k s plaem krie,

k Bogu zdihavajo,
za kaj od Boga veselje primo.
Evangelista, te sveti Matej,

te rei je spisal
vu svojih knigah, vu tom petom deli.
Blaeni lani ino ti edni

te svete pravice,
ar bodo siti te Boe miloe.
Da to blaenstvo od Boga dobimo,

vsegdar ga prosimo
ino ga verno vsi z srca hvalimo. Amen.
Blaeni oni, k so milostivni,

nad drugim se smilujo,
ar vsi od Boga miloo dobijo.
14
[ALOSNO VIDIM GRLICO...]6

alosno vidim grlico
pijo mi motno vodico,
potlam jo vidim sedeo
na suhom dreivci vrhonci.
Zlati moj dragi prstanec,

mojoj mladosti tuni venec,
prosim te za Boga, mladenec,
vini milenjo memu konec.
Daj, komu bi se ne smiluval,

kako je tuno sedila,
peroti bee spustila,
glavo k zemli naklonila.
Junak, o moj tuni venec,

divojki zlati prstanec,
kaj sem zgubil grlico,
smileno mojo divojko,
to si ga hoem jaz rei,

ako te zgubim v nesrei,
nigdar nebom veselei,
nego tem bole tuei.
Ti si zmed z roic zebrana,

istom koronom koronjena,
jo roua nesi vtrgana,
memi srcu za jutra[...]na.
Ravno kak ona grlica,

toil se bodem od srca,
ako te zgubim, roica,
v zloj voli bodem do konca.
Podigni k meni glavo sv,

naj spuam mojo duico,
da naj kjedno preminem
s tom mojom tunom grlicom.
Toi mene lice moje

gledajo tuno grlico,
od velikoga dreselja
spuajo svojo duico.
Koga tu[gu]jo v noi, vu dne,

kak tuni car vu temnici,
k meni se, luba, obrni
i zmoi suzami prsi.
Glih kako ona grlica

poleiva skuzami m lica,
gledajo na te, grlica,
smilena moja ptiica.
Prosim te vezdaj za Boga,

ne tui mene, grlica,
odvrzi t alost svojo
i primi veselje k srcu.
Vnogo sem sveita jaz hodil

i vnoge gospe sem vidil,
ali neisem takve vidil,
ko bi tak lubil kak tebe.
Ar hoe najti luboga,

ne toi me njim, grlica,
k te hoe razveseliti,
to tvoje srce z oima.
Milenja tvega jaz ne znam,

kaj misli mene tunoga.
Veselo vsigdar prebivaj,
kako papinga popeivaj.
Tak hoe biti vesela,

glih kak si godi plakala,
oh, tuna moja grlica
i mega srca luba m.
iznad prvog stiha: Cantio. Alia.
15
Veselim glasom bo peila,

glih kak si godi plakala;
ne tui me ve za Boga,
oh, tuna moja grlica.
Zatem je vre dokonala

i duo svojo spustila
od velikoga dreselja,
oh, tuna moja grlica.
Nitar je vsa tvoja tuga,

listor si zmisli za Boga,
velika luba od srca,
oh, tuna moja ptiica.
Vezdaj mi z Bogom ostani,

z mene se nigdar ne spozabi,
mene vsigdar na pameti mej,
kako papinga popeiva[j].
Ar ona za to ne mara,
nego tem bole plakala,
suzami sebe smivala
i telo svoje trgala.
Bog ti daj itek vekiveni,

da mene za tobom vzeme,
da te ne bom nasleduval,
tvojega tunoga itka. Amen.
16
[TUIM VNOGO BOGU...]7

Tuim vnogo Bogu
i kriim jaz k ludem:
za vnogo hudobe
ne nahajam vekega
neg je pijanina,
ar vse zlo nje shaja.
Poglejmo na ludi
priproste pameti:
kada so pijani,
vogerski, dejaki
ino vsakojaki
oni jezik znajo.
O Gospodne Boe,
kak stvorjenje tvoje
prod tebe smei stati,
kako si milostiv,
nemrem premisliti
ni z jezikom rei.
Pitaj ga treznoga,
slovenski ne bo znal
Otecnaa zrei,
ni pameti neima;
a kada je pijan,
zveizde ti bu brodil.
Glede na pijance
okom tvojim, Boe,
po njihovi grehi
za tve krvave rane,
ke si za nas vinil
visei na krii.
Za greh se plakae,
da ga vino zage,
da mu srce gori;
akaj ga na treznom,
pitaj ga kaj je vinil,
ree: pozabil sem.
lovik se zapoji
i pamet pogubi,
smrtne grehe vini,
dua mu je mrtva,
teilo malo ivo,
ne znajo kaj ini.
Na to mu gdo ree
ali ga zlo poglei,
gotov ga je vraziti,
ne spametuje se
na tve sveto ime,
gotov ga je buiti.
Ar kada je pijan,
svega prijatela,
gotov ga je buiti
ne spomenoi se
na tve sveto ime,
gotov ga je vmoriti.
Kmesto lilke zganja,

ne zna govoriti,
v grehi se ne tima,
na vse zlo je gotov.
Reci mu: pijan si,
srditi se hoe.
Nakrivo on glede,
huda smilavajo,
z jednoga dva vidi,
zvrti mu se pamet,
zblodijo se oi,
v noi svetlost vidi.
Govoriti nemre,
jezik se mu vrti,
oi zatiskavajo.
Kad zaspi, pitaj ga:
kaj si senjal, vezdaj
ree: pozabil sem.
iznad prvog stiha: Cantio Alia.
17
Krivo klubok nagne,

sekericom maja,
tima da je junak.
Da gda ena pride,
lehko ga oblada,
ar sam doli spadne.
V blati se valae,
stati ne mogoe,
kod neimu ivine.
Gda se zdigne,
tima[m] da je skunja,
potlam vidi[m] eno.
Oh, koliko jih bee,

k po pijaninji
sve glave zgubie,
na praznost etujo
i na ludomorstvo,
gda je lovik pijan.
udom se udojem
nad tim enskim spolom.
Oh, lublena bratja,
da bi vraga vidil,
ne bi runejega
neg eno pijano.
udo je veliko,
otkud on to ima,
ves sveit mu se vrti,
vso jakost on zgubi,
dva, trije ga pelajo,
noge mu ravnajo.
Vkaniti jo lehko,
na zlo obrnoti,
ar pameti neima.
Zato enam velim:
uvajte se vina
kak neprijatela.
Posluajte, bratja,
udna dugovanja,
kotera sem vidil
od tih en pijanih,
da kada jo vidim,
kroto se je straim.
Doklam vina nei be,

sramote nei bee,
a kak vino dojde,
posvud je je dosta.
Kako tou, Bog, trpi?
Peu na stran vre,

vlasi na nos visi,
z oih suze toi,
jezik se ji vrti,
kroto govorliva,
kak suha trlica.
K se hoe habati
vsakovaki grehov,
naj se vina haba.
Gda vina nei bee,
na dobro idoe,
sreno ino verno.
Zato i jaz prosim
vse moe i ene:
uvajte se vina.
Moem sekerico,
enam kodilico,
toga se drite. Amen.
18
[OENIL SE JE JEDEN MLAD JUNAK...]8

Oenil se je jeden mlad junak,
dopelal si je gospodarico,
ko on tak lubi kako sam sebe
i s leipom reijom vetak ju navui:
"Draga m ena, gospodarica,
da naj je te Bog zdaj vkupe spravil,
navuk ti dajem, al ti ga ne bodi,
poslujni vezdaj, kaj o pred te dati.
Ako gda, ena, tebe zezovem,
boidi mi sporu odgovarjala,
ar i se bude ti raskazala,
k bodo vidili, opotajo te
i tebi reko: hoholnoga spola.
Ako na gosti naj to bode zval,
tako tvoj jezik retko govori,
ar i budeva oba guala,
i tebi reku: rakuliva ojka.
Ako ti bom mogel suknjo kupiti,
ti v snaigi bude suknju drala,
ar i bu suknja s tebe visila,
i tebi reko: cusravo povesmo.
Ako gda, ena, na pot pojdeva,
ti svojo suknjo na me ne deivaj,
ar i budem jaz tv suknjo nosil,
k bodu vidili, opotajo me
i meni reko: enskoga somara.
Gda jednim potem oba pojdeva,
ne boidi pred me naprej vhajala,
ar i bude ti pred me hajala,
k budu vidili, opotajo te
i tebi reku: prez hama erbica.
Ako nam gostje k hii dojdejo,
ne odgovarjaj nitar tem gostem,
ar i budeva oba guala,
Iznad prvoga stiha: Cantio Alia. Ad notam.
19
k bodu vidili, opotajo te

i tebi reko: imona rithara.
Ako gda vunka na plac pojdeva,
tam se ne krmaj ni se ne tancaj,
ar i se bude ti tam krmala,
i tebi reko: imona rithara.
Na mali itek, malo marico,
ne boidi ludem t razdavala,
ar i bude ti ludem razno davala,
i tebi reko: praznoga koara.
Vino batrivo doma bo pila,
ali na krmo ne bo hodila,
ar i bude ti pijanuvala,
k bodu vidili, opotajo te
i tebi reku: iroka stucija.
To nae stanje isto da dri,
malo hiico gosto pomeitaj,
ar i bude ti smetno drala,
i tebi reko: vtragliva licija.
Draga ma ena, gospodarica,
vezdaj ti povem: tvoje vgreenje,
ne budem trpel tvoje vgreenje,
ar i vgreenje tvoje bom trpel,
k bodu vidili, opotajo naj
i nama reko: kurvina stara sin.
Ako ti prime moje beseide,
jaz vse me kine tebi o dati,
te bude meni moje veselje;
k budo vidili, veseli bodo9
i nama reko: blaena hinika.
Ako ti moje reii ne prime,
Bog te ne mentuj dobre palice
ni itke ibe na tvoje teilo
i tvega lica velikoga pota". Amen.
U ovoj se pjesmi izmjenjuju oblici bodo, bodu, budo i budu; nije rije o tiskarskoj pogreci.
20
CANTIO DE MATRIMONIO
Dobri hinici, vi posluajte,
svega se reda leipo navite,
i zroka ktomu vi se navite,
vu istoi se kroto zdrite.
To sveto hitvo nitar nei drugo
nego istoa i vsa dobrota,
pravo jedinstvo, dano od Boga,
i polgi pravde lubeznost ista.
Gda Bog Adama na zemlo stvoril,
k svemu ga keipo primerna stvori,
vu paradiom njega postavi
i itek njemu ondi ostavi.
Ar vsake stvari tuvaru bee,
lepraj kaj Adam pres njega bee,
k njemu primerna tuvarua nei be.
Na to Otec Bog tak govorjae:
Nei dobro loveku samomu biti,
potrebno mu je tuvaruu biti,
k njemu primerjen tuvaru biti,
zato mo pomo imeimo stvoriti.
Bog vu Adama sen velik pusti,
v paradiomi njega zavuspi
i v njega rebro sv roko pusti,
rebro mu vun vze i Eivo stvori.
Eivo k Adami Otec Bog pela
i eno njemo sam imenova.
Adam, kak vidi, lekmesto pozna,
nad njim se srcem kroto zraduva.
Lekmesto ree: Ta kost je m kost
i veto teilo moje je teilo
i z mega teila. Govorim veto,
zato jaz sebe njej dati hoo.
Zato roenike lovik ostavi,
oo i mater nastran ostavi
i k svojoj eni on se pridrui,
oba bota teilo, jedna krv.10
10
oba botta teilo jedna kerv - ispala je rije jedno: oba bota jedno teilo, jedna krv.
21
Zato nei drugo to sveto hitvo,

neg je jedino i kroto dobro,
od Boga dano to tuvarutvo
i polgi pravde isto jedinstvo.
To sveto hitvo Bog je napravil,
v paradiomi sam je potrdil,
z aldomaom je tak zapeatil,
za tretje zroke bogme to spravil.
Za prvi zrok je za poroenje,
anelskim koroem na dopunenje
i svetoj Crkvi na potrenje
i za deico gori shranenje.
Zato Gospon Bog nje blagoslovi,
vu dobroj voli to re govori:
Narojajte se ino se ranite,
iroko zemlo vso napunite.
Za drugi zrok je zato naprav[il]
toj mokoj glavi njemu k pomoi,
njega zloj voli kroto k pomoi
i vsem dugovanji njemu k lehkoi.
Ta moka glava pred njom da bode,
i ena njega i njim da bode,
i vu zloj voli lehkota bode,
vu vsem dugovanji pomo da bode.
Za tretje zrok je Bog potrdil nje
krhku loveku na pobolanje,
pogano itko na odurjenje
i od praznosti obaru[vanje].
Zato loveku to treba znati
i z bojaznostjom nam se roditi,
na pomo si Kritua zvati
i od praznosti sebe zdrati.
Vre posluatje, dobro razmejte,
svoje esti se vi ne zabite,
trebe je navkup da se lubite
i polgi pravde isto ivite.
Moke je glave to est, da se skrbi
i svojo eno da kroto lubi
i s pravom mokom on da jo rani,
kako sm sebi, ar ti jo lubi.
22
I svojo eno na dobro vui,

ne opota jo, neg jo pokara,
ne oduri jo, nego jo lubi,
i druino sv na dobro vui.
enske je glave tou nje potenje,
da svega moa krotu potuje
i da ga lubi, gospodinom zove,
njemu pokorna vu vsem da bode.
Svemu gospodinu hio da uva,
na njega marho pasko da nosi,
preje ni tkanja neima zabiti,
druino sv na dobro vuiti.
Na sv deico pasko da nosi,
z velikom radostjom gori oshrani,
zmonoga Boga arti se boji
i na vse dobro arti se vui.
Hitvo Gospon Bog sam blagoslovi
i njima itek ondi potrdi,
dugo ivlenje med nje postavi
i vu orsagi svetom koroni.
To sveto hitvo Bog je napravil
i svadbo Kritu sam obeselil,
sam sobom bodo ondi potrdil,
i udom ondi nje obeselil.
Vodo na vino ar on premeni,
svadbo Kritu tak obeselil,
hinikom takaj on posvedoi,
da nje e vsigdar obeseliti.
Izda je lepraj sam on pomonik
i v pravom hitvi dobri hranjenik,
od vraje skuse sam obranjenik,
od neprijatelov osloboenik.
Blaeni oni, k se Boga bojo
i s pravom verom njega prijemlo,
zapovid njega isto zdrajo
i svojom mokom k pravo ivo.
Tak bode tebe, ki se Boga boji
i s pravom mokom k sebe ivi,
i tvoja ena, k tebi primerna,
v hii ti bode kako roden trs.
23
Tvoja deica zrasto ti gori,

okolo stola leipo se spravijo,
kako olike gingave ibe,
vu pravoj veri gori se shranijo.
Tak lepo loveka Bog blagoslovi
vu vsako dobo, k se ga boji,
kakoti David v knigaih oltarski
leipo je spisal v molitvaih svojih.
Blagoslovi te vinji Gospon Bog
i da potrdi vu pravoj veri,
da sinom svojim ene bo vidil
i sinom boim ti se bode zval.
To pesen spravil, leipo jo zvril,
Andreas ajti vu dobroj voli,
po Krituevom na sveit roenjei
jezero pet stou trideset v trtom.
Ocu Boguvi vsegdar bod hvala,
i sinu njega Jeu Krituu,
lih ravno takaj Duho Svetomu,
Svetomu Trojstvo, jednomo Bogu. Amen. Amen.
24
[ZORJA MOJA, ZORJA PRVOGA

VREMENA...]11
"Zorja moja, zorja prvoga vremena,
ne zabi se z mene, z mojega imena.
Mene si vugodna kak oni leipi hlad,
k anelom spodobna, moj cvetek leip i mlad.
Da bi mi videti tvega oka pogled,
da bi mi videti tvojo leipo mladost,
Mogel bi se skriti sluga od radosti
i mogel bi imeti tuge ter alosti.
Izgubil sem oi i srca milenje,
da bi ne bil poznal, blaen bi se bil zval.
Ar svoj mali itek malo kaj ne vkonam,
da sem lubil tebe, neisem se te tuil.
Poklon ti povraam, gde godi hodim jas,
ar neimam pod nebom, k bi me obeselil.
Ar radost pogubi i srca veselje,
od radosti ne mogel vu to zemlo pojti.
Ne morem gledati, da te drugi lubi,
zato hoem pojti rez rvleno morje.
Gda suho drevo precvete, teda k tebi pridem,
i gda morje presejne, teda k tebi dojdem.
Ostajaj mi zbogom, oh leipa luba m,
da ne e m biti, pojdi za drugoga."
"Pojdi si mi zbogom, oh leipi lubi moj,
ar jas sebi najdem lepega od tebe."
To je pesen spravil jeden mladi dijak.
Srce mu se toi za leipom lubom svm. Amen.
11
Iznad prvog stiha: Cantio Alia.
25
[TUIL SE JE JEDEN MLADENEC...]12

Tuil se je jeden mladenec,
svojoj luboj vetak plakae, gda jo vidie, veto pesen spravil
bee.
Vetoj pesmi vetak plakae,
da se na smrt on dati hoe za
svojo lubo, ar vre pokoja nemae.
Prvoj luboj ime Dorica, gledi
kako jerebica ptica, rnima oima, lica ima kako papinga.
Drugoj je pak ime Barica, hodi
kako prepelica ptica; prelepo
hinca, gde ji dajo piti vinca.
Tretjoj je pak ime Anica, oi
ima kako papinga, leipa, visoka, junake vsigdar spomina.
trtoj je pak ime Jelena, da bi
to dal, rada bi vzela, za junaka pola, s kem bi vu dne, v noi vese[lila].
Petoj je pak ime Katica, leipo se
skae kako snehica, dobro spod[...]
[...], da bi bila hie zgornica.
estoj je pak ime Lucea, ona [...]
[...], mono zdihava
[...] vidi mladoga junaka13
[. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .]14
12
Iznad prvog stiha: Canto Alia. Ad Notam.

Ovim se stihom zavrava posljednja sauvana stranica Prekomurske pjesmarice I.
14
Prema fotokopijama rukopis deifrirali Olga ojat (Zagreb) i Franz Leschik (Bochum). - Ova je pjesma
prenijeta u obliku koji joj je dao zapisiva, tj. nije podijeljena u stihove.
13
26
RJENIK
Sastavila: Olga ojat
aldoma - likovo; pie kojim se slavi zavreni
posao
ar, arti - jer
bata - skladite streljiva; bedem, opkop;
utvrda
batriven - hrabar, smion, sran; batrivno,
batrivo - hrabro, smiono, srano; veselo
besta (dual) - bijahu, bjehu
beteen - bolestan
boda - handar, jatagan, dvosjekli ma
broditi - razmiljati, razmatrati
budeva (dual) - budemo
buiti - ubiti
cantio - pjesma, popijevka
Cantio alia. Ad notam - Pjesma (popijevka)
druga, na notu (prema napjevu)
Cantio de matrimonio - Pjesma (popijevka)
o braku
Cantio de Rakoczio - Pjesma (popijevka) o
Rkczyju
Cantio elegans ad not.[am] Dicsr - Lijepa
(otmjena) pjesma (popijevka) na notu (prema
napjevu) Dicsr (ma. dicsr - hvaliti, slaviti;
pohvala)
cusrav - poderan, rastrgan
i - ako
inenje - djelo
rakuliv - brbljav
rez - kroz; do
rvleno morje - Crveno more
da = gda - kad
dejaki - latinski
den, pitan - v. pitan den
De octo Beatitudinibus - O osam
blaenstava
dier (ma. dicsr) - hvaliti, slaviti; pohvala
diiti - slaviti
dijak - ak; onaj koji je izuio kole i poznaje
latinski jezik
dobiti - zarobiti
dokonati - umrijeti
dopelati - dovesti
dostakrat - mnogo puta, esto
dreselje - tuga, alost
druina - ukuani; sluinad; ljudstvo (u
vojsci)
dugovanje - dogaaj; stvar
Dunaj - Dunav; Be
fela - vrsta
gingav - slabaan, njean; tanak
glavo vzeti - pogubiti, smaknuti
gledati - izgledati, oekivati
glih - jednako
gora - [?]
gori oshraniti, gori (se) shraniti - othraniti
(se)
gori zrasti - uzrasti, narasti
gospoda - vlastela, plemii; velika gospoda velikodostojnici, magnati
graba - jarak, opkop, prokop
grad - tvra, utvrda; grad utvren zidinama,
fortifikacija
guati - (mnogo) priati
habati se - uvati se
hajati - ii, hoditi
hajduk - vojnik; junak
hala - turski uzvik ("alah" = "boe") pri juriu
(B. Klai)
harc - boj, bitka; harcuvati se - biti se, boriti
se
hincati (se) - ritati se, skakati, poskakivati,
natezati se (s kim)
hitvo - brak
hitati - bacati; pucati
hia - kua; hiica - kuica
hinici; hiniki - brani drugovi, brani par,
suprunici
hoditi - provesti se (loe), proi se (loe),
dogoditi se
hoholen - ohol
hud - lo, zao; huda - zlo; hudoba - zloa
27
ino - i (veznik)
ie - jo
izda - sad
jagna - juri, napadaj, nasrtaj; jagniti juriati, napadati, nasrtati
jas, jaz - ja
jega - njega
jezero (prema ma. ezer)- tisua
ke - koje
keip - lik, slika
ki - koji
kin - blago; ures, nakit
kjedno - najedanput, ujedno, zajedno
klubok - vrsta mukoga pokrivala za glavu
(klobuk)
kmesto - odmah, smjesta
kod - kao to, kako
korona - kruna; koroniti - kruniti
koro - kor, zbor
koteri - koji
krmati se - povlaiti se po krmama,
pijanevati, opijati se
kre - prema po; kraj
kriati - vikati, vapiti
kroto, krotu - jako, veoma, vrlo, estoko
laen - gladan
ladavec - vladar
lehko - lako
lekmesto - odmah, smjesta
lenelski - poljski
lepraj - jedino, samo; upravo
licija - [?]
lih - a; osim toga, pored toga
lilek - [?]
listor - samo, tek
luba - draga; lubi - dragi, mu
lubeznost - ljubav
m - moja
marha - imovina, imutak (dem. marica)
mega - mojega
mej (2. l. sing. imper.) - imaj
memi, memu - mojemu
mentuvati - osloboditi; liiti
metrija - vjetina; nijednom metrijom ni na jedan nain
mono - jako, silno

morae - mogahu
nahajati - nalaziti
naj - nas
na kraci - ukratko
naprej vhajati - pretjecati, ii ispred nekoga
na smrt se dati - ubiti se
navidie - naioe [?]
navkup - zajedno; uzajamno
nazaj - natrag
ne, nej - nije
Nemeka - Njemaka
nemre - ne moe; nemrem - ne mogu;
nemree - ne mogahu
nemki - njemaki
ne em - neu
nigdar - nikada
nigder - nigdje
nikaj - nita
nie - nitko
nitar - nita
noter do - sve do
oba bota (dual) - oboje ete biti
obarovati, obaruvati - uvati, ouvati
ober - iznad, ponad, povrh
obeseliti - obradovati, razveseliti
obeteati - oboljeti
obladati - svladati, nadvladati
obrnoti (se), obrnuti (se) - okrenuti (se);
navesti, skloniti (na zlo)
od davnja - odavna, ve dugo
odsei se - odvojiti se, udaljiti se
odskoiti - uskoiti (iz vojske), odmetnuti se
olika - maslina
onak(o) - ovako, tako
opustiti - ispustiti
orsag - drava, zemlja; orsaka velika
gospoda - dravni odlinici, plemii, magnati
opotati - osramotiti, narugati se; opsovati
otpreti - otvoriti
para - dua
paradiom - raj
pasko nositi - brinuti se, uvati, nadzirati,
paziti
patancija (patantija) - lumbarda, granata
pelati - voditi
peroti - krila
28
pihati - puhati
pitan den - sudnji dan
pogibelnost - pogibija
pogubiti - izgubiti; glavo pogubiti - poginuti
pohajati - prelaziti
pojti - poi, otii
poklom - dar, poklon
polgi - prema; za
pomerjeti - poumirati, izginuti
pomoriti - poubijati; poginuti, izginuti
popasti - uhvatiti, zgrabiti
pot - put
potlam - poslije, zatim
potrti - sruiti, razruiti, razvaliti, razbiti,
unititi
povedati - rei, kazati, pripovijedati,
ispripovjediti
pozabiti - zaboraviti
praznost - blud; preljub
predrago - preskupo
prekroto - preteko, prejako, veoma, estoko
pres - bez
presejnuti - presahnuti
prestreiliti - ustrijeliti
prijeti - primiti
priesni - budui, dojdui
puka - puka; top
quarta pars - etvrti dio
raskazati se - raspripovijedati se [?],
"razglagoljati se" [?]
ravno - upravo
razmetati - razruiti, unititi
Rdee morje - Crveno more
rihtar - sudac (naelnik); ili: mali ritar, tj.
opinski sluga koji po selu oglaava (bubnja)
novosti (V. Novak)
secunda pars - drugi dio
shajati - proizlaziti
shraniti - othraniti, odgojiti
skauvati - iskazivati
skrb nositi - brinuti se
skusa - iskuavanje
skunja - iskuenje; prikaza
skuze - suze
smetno - neisto, nepospremljeno,
neureeno
snaga - istoa, urednost
somar (iz ma. szamr; V. Novak) magarac

spametuvati se - sjetiti se
sporo, sporu - jako, mnogo, veoma, vrlo
spozabiti (se) - zaboraviti
spravlati - initi
sta (dual) - ste
stucija - pehar [prema njem. des
Stutzglas?]
svemu - svomu, svojemu
svita - odjea, odijelo, ruho
sv - svoju
e - e; e - e; o - u
ereg - eta; vojska
etuvati - uriti se; kretati se
oltarske knige - psaltir
pot - sramota, ruglo
rankola - opkop, jarak [prema njem. die
Schranke]
teti - htjeti
timati se - drati se, smatrati se
tiri - etiri; tirinajset - etrnaest
to - tko
tabor - logor; vojska; rat
takaj - takoer
taraska - vrsta vatrenog oruja, lumbarda,
starinski top; taraski id - tit za obranu od
taneta
tatar - glasnik
tei - trati; utrati, prodrijeti
teda - tako da
tem bole - to vie
tertia pars - trei dio
tolna - savjet; tolna initi - odrati
savjetovanje, savjetovati se
treti - trei put
treti - trei; trojak
trti - napadati, navaljivati, unitavati, ruiti
tunja - tona
tuvaru - drug; tuvarutvo - drugarstvo
tv - tvoju
vadluvati - priznati, priznavati
vajda (iz ma.) - vojvoda
vara, varo - grad
viniti nainiti - dati nainiti
vdati se - predati se, pokoriti se
ve - vie
29
vede - ta
vekiveni - vjeni
vekivekoma, vekvekoma, vekveke vjeno, uvijek, zauvijek
velikem glasom - u sav glas
ves, vsi - sav, svi
vetak - ovako, tako; vete - ovaj, taj; veto ovo, to; vetoj - u ovoj, u toj
vezdaj - sad
vgreenje - pogreka; grijeenje
vkaniti - prevariti
vkonati - okonati, zavriti; unititi
vkupe - skupa, zajedno
vnogo - mnogo, jako; vnogokrat - esto,
mnogo puta
Vogerski orsag - Ugarska
vraziti - ubiti, zaklati
vre - ve
vsaki - svaki
vse, vsei - sve; vsi - svi
vsei - odsjei, odrubiti
vsegdar, vsigdar - uvijek
vtragliv - lijen; spor, trom; gadan, oduran;
nemaran
vuna - vidi: zemelska vuna
vunka - van
vun spustiti - izbaciti (tane iz lumbarde);
vun vzeti - izvaditi
vupanje - nada pouzdanje; vupati se - nadati

se, pouzdavati se
vzeti - uzeti; zauzeti
zabiti (se) - zaboraviti
zakaj - jer, budui da
zakriknoti - uzviknuti, zazvati
zaman - uzalud, uludo; zaman vri zanemariti, odbaciti
zavuspiti - uspavati
zblodtti - smutiti, pobrkati
zdaj - sad
zdalka - daleko
zdavati - davati, odavati
zdihavati - uzdisati
zdravati - pridravati, odravati
ze - s, sa
zemelska vuna - [?]
zezvati - sazvati
zginuti - izginuti
zgornica - gospodarica
zme - izmeu, meu
zmonost - sila, snaga, jakost
zospet - opet
zraduvati se - obradovati se, razveseliti se
zvelianje - spasenje
arcuvati se, aruvati se - otkupiti se
Neke od ovdje navedenih kajkavskih rijei ne mogu se nai u rjenicima, pa je njihovo tumaenje
doneseno na temelju konteksta.
30
NIKOLA KRAJEVI (1582-1653)

Nikola Krajevi, ili Miklovu Sartorius, autor je dva sauvana tiskana djela, Molitvene knjiice
(1640) i Sveti evangeliomi (1651). Sve do poetka 20. stoljea slabo je poznat, odnosno, tek je
1906. dokazano njegovo autorstvo navedenih djela, koja su tiskana anonimno.
Roen je u Sisku u vojnikoj obitelji, najprije je zapoeo vojnu karijeru, te sudjelovao i u nekim
borbama s Turcima. Potom se opredijelio za duhovno zvanje. Bio je zagrebaki kanonik, azmanski
arhiakon; potom je 1615. pristupio Isusovakom redu. Boravio je u Grazu, Brnu, Rimu,
Eberndorfu (Austrija), Varadinu i drugdje. Pored drugih crkvenih dunosti, povremeno je bio
rektor isusovakog kolegija u Zagrebu, gdje je i umro.
Nakon autorove smrti, oba su djela s veim ili manjim izmjenama vie puta tiskana, sve do 19.
stoljea. "Osim molitava, litanija, evanelja i dr., Krajaevieve Molitvene knjiice i Sveti
evangeliomi sadre niz nabonih pjesama koje je autor uvrstio sa eljom da ih puk pjeva "mesto
neisteh i sramotno ljubezliveh popevkih"." (Olga ojat), gdje je Krajevi usmjeren protiv
ondanje bogate narodne i puke lascivne poezije, a ne protiv narodne poezije uope, kako su ga
kasnije shvaali.
Najvei dio pjesama u navedenim Krajevievim djelima preveden je sa latinskoga, na to upuuju i
latinski naslovi pojedinih pjesama, premda za neke nije naen latinski izvornik (npr. pjesma Ad
praesepe Christi accommodata). Veina kasnijih komentatora, osim povijesne, ne daju osobitu
pjesniku vrijednost Krajaevievim prijevodima pjesama (npr. Kukuljevi), za razliku od proze iz
navedenih djela.
31
IZ DJELA MOLITVENE KNJIICE (1640)

STABAT MATER etc.
Stae Mati, kruto tuna,
Poleg kria, i alosna,
Sina raspeta glede,
Gda nje duu, jedva ivu,
Vsu emernu, vsu pelinu,
Bee preel uhki me.
O, kak tuna i alosna
Bee ona, blagoslovna,
Mati Sina Bojega,
Gda je ula i gledala
Teke muke, i pipala
Rane Sina svojega!
Gdo bi vesel biti mogel,
Gda bi Boju Mater videl
Vu tolike alosti?
Gdo bi mogel pla zdrati,
Gda je z Sinom Boja Mati
Bila vu boleznosti?
Videla je Mati sveta
Za vse grehe vsega sveta
Svega Sina na mukah.
Videla je, pipala je
Britke rane, drala je
Mrtva Sina na rukah.
O, predraga Boja Mati,
Daj mi tvu alost poznati,
Tvega Sina miluju.
Daj, da s tobum njega ljubim
I moj hudi itek kudim,
Za grehe se aluju.
To mi, sveta Mati, dobi,
I moju duu prebodi
Mukum Sina tvojega.
Kri njegov z menum podeli,
I tvojem plaem nadehni
Oi srca mojega.
Daj, da s tobum suze toim
I moj obraz plaem moim,
Dokle budem v ivote.
Poleg kria s tobum stati
I pri njem elem opstati,
Dokle budem na svete.
O, Devica vsem devicam
32
I Kraljica vsem kraljicam,

Budi mi milostiva.
Daj, da Jeua kri nosim
Veselo, i jarem vozim.
Ti me vini trplivna.
Vini, da me kri ponovi,
I do sitosti opoji
Ljubav Sina tvojega.
Ti me uvaj vu poslednje,
Zagovaraj vu okorne
Ore suda Bojega.
Vini, da me kri obatri
Jeuev, i smrt obrani
Od smrti vekivene.
Dua telo gda ostavi,
Vini to, da se dobavi
Radosti vekivene. Amen.
IZ DJELA SVETI EVANGELIOMI (1651)

III. AD PRAESEPE CHRISTI
ACCOMMODATA
Zdravo budi, mlado dete, elno dete,
Zdravo budi, moje srce, preelno detece.
Kaj ini ovde v jaselceh, milo dete,
K kraljuje vu nebeseh, premilo detece?
Kaj je to, da si tak vbogo, dete drago,
Od koga shaa vse blago, detece predrago?
Kaj je to, da si tak temno, dete svetlo,
Od koga je sunce svetlo, detece prezmono?
Kaj je to, da si tak slabo, dete jako,
K si vse stvari stvorilo, detece prejako?
Gdo je tebe na to spravil, dete zmono,
Gdo te je v jasle postavil, detece prezmono?
Ja sem tebe na to spravil, udno dete,
Ja sem te v jasle postavil, preudno detece.
Za me lei na slamice, lepo dete,
Za me trpi na zemlice, prelepo detece.
O, moj mali otkupitel, o Jeuek,
O, moj mali zveliitel, o dobri Jeuek,
Zakaj si mene tako ljubil, o Jeuek,
Da si me tak drago kupil, o dragi Jeuek?
Budi ti dika na nebe, o Jeuek,
33
I ovde dole na zemlje, o mili Jeuek,

o elni Jeuek, preelni Jeuek.
ESTA POPEVKA
Kum se Ave Maris stella tomai;
na notu Hranila devojka tri sive sokole etc.15
Zdrava zvezda morska,
Prava Mati Boja,
Mati, vsegdar deva,
Kraljica nebeska.
Ka si zdravje vzela
Iz vust Gabrijela,
Premenivi ime
Nepokorne Eve.
Prosti duge krivem,
Daruj pogled slepem,
Zlo od nas otprosi,
Vse dobro nam sprosi.
Pokai se, da si
Naa dobra Mati,
Da po tebe prime
Tvoj sin nae pronje.
O, Deva, Devica,
ista, tiha, krotka,
Vini nas od grehov
iste, tihe, krotke.
Vini da ivemo
isto i ponizno,
Da se s tvojem Sinom
Vsegdar veselimo.
Dika budi Bogu,
Ocu, Sinu, Duhu,
Presvetomu Trojstvu.
Jedinomu botvu. Amen.
15
Ovaj prijevod, prema Krajaevievoj sugestiji, moe se pjevati "na notu" narodne pjesme Hranila devojka tri
sive sokole.
34
RJENIK
drago - skupo
gda - kada
gdo - tko
kruto - veoma, vrlo
obatriti - ohrabriti
ora - sat; ora suda Bojega - trenutak Bojega (posljednjeg) suda
pelina - rastuena, tuna, ogorena
poleg - po, prema
preudan - predivan, aroban
spraviti - sastaviti, sainiti; gdo je tebe na to spravil - tko te je to toga
doveo, tko je to od tebe uinio
svega - svoga
trpliven - strpljiv, snoljiv
zveliitel - spasitelj
itek - ivot
35
PAVLINSKI ZBORNIK 1644. (izbor)

Jedan od najznaajnijih zbornika starijeg kajkavskog pjesnitva, rukopis poznat pod razliitim
nazivima: Pavlinska pjesmarica, Pavlinski obredni prirunik, Pavlinski zbornik, uva se u
Nacionalnoj i sveuilinoj knjinici u Zagrebu. Datiran je u 1644. godinu. Sadri pjesme, ali i
prozne tekstove raznih nepoznatih autora i prevodilaca, istovremeno je i obredni prirunik,
namijenjen sveenicima. Rukopis je pisao neki lan Pavlinskog reda, moda u Lepoglavi. Nagaa se
da bi njegov sastavlja mogao biti Ivan Belostenec (1594-1675). Prepisiva i redaktor vjerojatno su
ista osoba, vrlo obrazovana i vjeta u kaligrafiji. Od 1654. rukopis se nalazio u istarskom
pavlinskom samostanu Sv. Petar u umi, gdje je i otkriven.
Pavlinski zbornik pisan je kaligrafski, te mu nedostaje naslovni list, kao i neke druge ukraene
stranice, vjerojatno otrgnute zbog ljepote ukrasa. Sadri bulu pape Pavla V, deset zapovijedi,
kalendar, tekstove evanelja, te ezdesetak pjesama, koje su sve nabonog karaktera. Manji broj ih
je na latinskom jeziku, a vei na kajkavskom. Najvei dio pjesama popraen je vrlo lijepim i
doraenim notnim zapisom. Vei dio kajkavskih pjesama su prijevodi, manji izvorne pjesme.
Pjesme potjeu najkasnije iz 16. stoljea, a neke su i starije.
36
ALIA DE B[EATA] VIRGIN[E]

[O, MARIJA, MATI BOJA]
O, Marija, Mati boja, cvet nebeski ino roa,
k tebe krii dua moja, ar se mui prez pokoja.
Na me verzi tvoje oi, kotere su takve moi
da vragu vsu mo poteru, gda te grenik moli z veru.
Gledi na me, tvoga slugu, doklam ivu terpim tugu,
gledi moje uhke suze, ter me spelaj z ove vuze.
Pri Bogu mi milost zhodi, koga deva budu rodi,
ar to gode Sina prosi, znam da taki vsegdar sprosi.
Bud mi teda ti zagovor, gda mi dati bu odgovor
za vsa dela, misli, rei, zbog kojeh mi serce jei.
Kak si kruto milostivna, kae tvojeh ud vnoina,
ka me batre da ne zdvojim, milost prose grehom mojim.
O, kako je srena dua, koja tv[oj]u milost skua,
O, kako su srene oi ke videti budu te moi.
O, gospoja i kraljica, vukai mi tvoga svetlost lica,
ar mi serce nema mira, neg za tobum vse pomira.
Prez tebe je moja dua od peine tverde suja,
vu mukah ive i alosti gda je ne da ti radosti.
O, devicam vsem koruna, tve milosti vsa su puna,
moje takaj primi pronje, da se vraje minem gronje.
O, Marija, sveta zorja, iz ovoga slapna morja
tebe moje serce zove, ar vu tuge britke plove.
Vi kak ovde terpim muku, ter mi tvoju podaj ruku
da po tebe budem nastanjen vu veselju venom. Amen.
37
ALIA DE B[EATA] VIRGINE

[O, MARIJA, ROA BOJA]
O Marija, roa Boja, plemenita korena Davida,
od alomonovoga dvora, od hercekoga gospostva
i od viteskoga kraljestva roena si devica,
O Marija!
O, Marija si milostivna, Boje milosti vsegdar puna,
Svetomu Trojstvu vugodna, med vsemi enami blaena.
Blaen je takaj tvoga tela sveti sd, Jeu Kritu branitel,
o, Marija!
O, Marija si milostivna, vsi grenici od tebe prose,
vsi betenici k tebe glede, sirote milo zdihavaju
i za pomo k tebe krie: O, Mati, podeli nam milou,
o, Marija!
O, Marija, sveta Gospa, poviena eze vsa nebesa,
plemenita gospa kraljica, ino vsem istem Devica!
Tebe dvore nebeski angeli, takaje ljudje na zemlje,
o, Marija!
O, Marija, miloa Boja vsegdar je v tebe prebivala,
od Boga si ti obrana, Svetoga Duha si puna,
rodila si Jeua Kritua, zveliitela vsega sveta,
o, Marija!
O, Marija, mati milostivna, mati puna miloe Boje,
obaruj nas pred tem peklom!
Ino od neprijatelov zderi svu svetu ruku zverhu nas,
vu smertnom vremene ne pusti nas,
o, Marija!
O, Ti Devica ista devitva, miloe Boje prosi za nas,
za vboge tvoje sirote. Obaruj Bog vse verne due
koje se k tebe pritiskaju, pokoj imaju vekveni,
o, Marija!
Jeu Kritu milostivni, odkupitel kereneh ljudi vseh,
ponizne pronje gore vzemi gda tvoja mati govori!
Ves volni svet budi obuval! Dika i hvala tebe dana
i z Marijum! Amen.
38
IN ADVENTU
[PROFETE SU PROROKUVALI]
Profete su prorokuvali,
v Pisme tak su skazali
da bi iba procvela
ta Aronova.
Iaija prorokuval je
kaj bi iba procvela
i ka bude cvela
vekivekoma.
David kralj je to govoril,
vu vsem Pismu poloil
od te ibe da bi se
ves svet zveliil.
Zapoveda Bog Mojeu
da bi on bil donesel
dvanadeste ib
na procvitanje.
Prot nature te ibe bee
kako naglo procvete
ka nemae korena
niti zelenja.
Vide Jeu vse svoje stvorjenje
kako mole bolvane
i njim slube ine
moom prelepe.
Nebesa se kmestu raspree,
vrazi se prestraie,
ar Gabrijel arkangel
svetlo idoe.
Naklon vesel on mi noae,
a tu udo veliko,
i Device Marije
tak govorjae:
Zdrava budi, Deva Marija,
milosti si ti puna,
ar je z tobum Boja
ta vsa miloa.
39
Ponizno mu Deva govori:

Hvala budi Bogovi,
ar je mene ljubil
svojum miloum.
Kerenikom be na veselje
to Device prijetje,
ar je Boje takovo
to naroenje.
Kralj nebeski te se porodi,
uda vnoga vini,
kerenike te vse
on oslobodi.
Za to, Boje oslobodenje
dajmo hvalu Bogovi
i Device Marije,
njega matere! Amen.
ALIA
[PORODI DEVA SINA]
Porodi Deva Sina,
nebeskoga lilioma,
daj nam obranitela
nazarenski lilium
Deca, denes spravlja[j]te se,
Bojemu sinu spevajte,
tihim glasom recete:
Hvala tebe, Gospone!
Z nebes dole on pride,
pride ovce iskati,
nijedne ne hte zgubiti,
nego vse zveliiti.
Mati, tebe hvalimo,
tvoga sinka molimo,
toga sveta gospona
ino odkupitela.
Marija preista,
nebeska si roa,
moli za nas Gospona,
tvega sinka slatkoga. Amen.
40
A SOLIS ORTUS CARD[INE]

[OD SUNENOGA IZHODA]
Od sunenoga izhoda, hvala budi, dika budi,
do sunenoga zahoda, hvala budi Bogu!
Nebo, zemlja veseli se ino vsegdar hvali Boga.
Krituu kralju spevajmo: hvala budi, dika budi,
od Marije roenomu, hvala budi Bogu!
Nebo i zemlja veseli se ino vsegdar hvali Boga.
Neba i zemlje stvoritel slubeno telo na se vze
da bi loveka odkupil, koga je stvoril, ne zgubil.
I iste Device [v] vutrobu nebeska pride miloa.
Njega Devica porodi koga Gabrijel nazvesti.
Boga vu materine vutrobe sveti Ivan[u] poznal bil.
Hote na zemlje leati, i jaselce ni oduril.
Malem je mlekom odhranjen ki je vse stvari odhranil.
Komu se vu nebe vesele vsi angeli, hvale Boga.
Pastirom je oznanjen bil na Stvoritel, pravi pastir.
Dika Jeuu Krituu od Marije roenomu! Am[en].
EIUSDE[M] NOTAE
[BOG SE RODI VU BETLEHEME]
Bog se rodi vu Betleheme,
vragu silu on polomi.
Tu pastiri blizu stahu,
pri ovicah, i ne spahu.
Svetlost Boja na njih pride,
prekonona tma odide.
Jeden angel k njim potee
i pastirom tako ree:
"Poteete k Betlehemu,
etujte k Bojemu domu:
Vam se je rodil Gospon denes,
ki je priel za vas z nebes."
Pastiri se zgovorie,
jednem glasom vsi rekoe:
"Pogledajmo Boja grada,
pozdravemo kralja mlada!"
Oni tamo dotekoe,
udo veliko najdoe.
Deva sina povijae
i sence mu prostirae.
Volek zimu odganjae,
a ljudi ga ne spoznae!
O, Jeue, Boji sinu,
41
spasi, dua da ne zginu!

Ti si priel z nebes dole,
za nas terpet vnoge boli.
Rei nam se smiluvati
i raj nebeski nam dati,
kam nas vini dopeljati
Otec, Sin i Duh Sveti! Amen.
IN HOC ANNI CIRCULO

[VU TO VREME GODIA]
Vu to vreme godia mir se ljudem nazvea:
poroenje Kritua od Device MARIJE.
Od preiste Device, te nebeske kralice,
zide zvezda Denica, od Device MARIJE.
Deva Sina porodi, vragu silu pogubi,
kerenike oslobodi sveta Deva MARIJA.
O pol noi se je porodil, nebo, zemlju presvetil:
kako o pol dne, svetlo be od Device MARIJE.
V jasle ga polagae, mati mu se klanjae
ter ga slatko moljae, sveta Deva MARIJA.
Angeli mu sluahu, nove pesmi pojahu,
milost njega hvalihu, po Device MARIJE.
Vsako na svetu stvorjenje vezda ima veselje
za detee roenje od Device MARIJE.
Ar se je na svet porodil, ki je vraga pogubil,
kerenike oslobodil po Device MARIJE.
Hvala MARIJE Device, te nebeske kralice,
svetle zvezde Denice, svete Deve MARIJE.
O, blaena ti ena, tva vutroba hvalena,
ka si ves svet nosila, sveta Deva MARIJA.
Ti si Boga rodila, ti si vrage zgubila,
kerenike oslobodila, sveta Deva MARIJA.
Oh, angeli, tecete, Sina Bojega videte
i pastirom recete od Device MARIJE.
Angel pride nebeski ter pastirom nazvesti
prevelike radosti od Device MARIJE.
Gda pastiri dojdoe, Sina Bojega videe
i hvalu mu zdavae, po Device MARIJE.
I gda k njemu dojdoe, kruto veseli behoe
ter mu hvalu zdavae i Device MARIJE.
udo veliko, loveka ino kralja velika,
malim suknom povita od Device MARIJE.
Oci z limbua kriahu, gda te glase sliahu,
da se rodi Sin Boji od Device MARIJE.
Ar im obea Bog dati, svoga Sina poslati,
42
iz tamnosti speljati po Device MARIJE.

Tebe, Boe, hvalimo, sveto Trojstvo molimo,
mater tvoju potujemo, svetu Devu MARIJU. Amen.
ALIA
Dicitur ad notam ut sup[ra]:
Diku mi pojmo Device, FOL 97.
[VESELTE SE, VSI NARODI]
Veselte se, vsi narodi,
ar vam Deva kralja rodi.
O, po blaenom poslu
ne da Bog svetu po zlu.
Aleluja, aleluja.
udo veliko se pripeti
gda angel z nebes prileti.
O, po blaenom poslu (etc. ut sup[ra]).
Govori mi k red pastirom
ino k tem nonem uvarom.
O, po blaenom poslu (etc.).
Nazveujem vam veselje,
i vse radosti obilje.
O, po blaenom poslu ne d[a] (etc.).
Da vam je roen odkupitel,
vseh stvari zmoni stvoritel.
Ne vu presvetle polae
neg vu priproste pojate.
O, po blaenom poslu ne da [...]
Nema sluge, dvorjanika,
nego osla i voleka.
O, po blaenom poslu
ne da Bog svetu po zlu.
Aleluja, aleluja.
Ter mi stanuje vu talice
ino lei na slamice.
O, po blaenom poslu ne da Bog [...].
43
Za vas se je tak ponizil

da bi vas vseh on izvisil.
O, po blaenom poslu ne d[a][...].
Ite ada tam i tecete,
ter mu tako vi recete:
O, po blaenom poslu ne da[...].
Zdrav budi, ti kralj nebeski
i veliki cesar angelski!
Hvala budi Otcu Bogu,
ki je videl nau tugu!
Hvala Sinu ino dika
Svetem bud Duhom velika
O, po blaenom poslu ne da [...].
Hvala budi i kraljice,
iste Marije Device.
es vse vreme ino denke
i vse vekovene veke.
O, po blaenom poslu. Amen.
[DENES JE NAROENO DETECE

NEBESKO]
Denes je naroeno detence nebesko,
prez koga je ginulo vse ljuctvo zemelsko.
Roeno je od jedne Device preiste,
vu pojate ivinske, mrske i neiste.
JEU mu je od Oca Boga ime dano,
ljudem na zvelienje od veka zebrano.
Bogom je bil od veka, pred vsemi vremeni,
a denes je lovekom postal vu vremene.
O, predragi JEUEK, kaj si nas tak ljubil,
da si se ti, budui Bogom, k nam pridruil?
Da bi se ti na ov svet ne bil za nas rodil,
nigdar lovek nijeden ne bi neba dobil.
im ti, ada, hoemo za dosti viniti,
kak li tebe hoemo mi zahvalni biti?
Serca eli naega, serce ti dajemo
44
i vsu nau ljubeznost tebe darujemo.

Dika budi, Detece, tebe i potenje,
ar je vredno, da tebe hvali vse stvorjenje.
Daj nam ovde na zemlje tak itek ravnati,
da bi mogli mi s tobum v nebe kraljuvati. AMEN.
NOCTIS SUB SILENTIO

[NOI PERVOM VUSNENJE]
Noi pervom vusnenje, ono v zime bee,
bee tverdnom vremenu, telu se spati tee.
Vu tom takovom vremenu jedna dua bee,
ka pred malim vremenom s tela zela bee.
Vrazi joj se grozae, tak je govorjae:
Oh, ti dua pregrena, i s telom si naa.
Svoje grehe alosne na sebe nosae,
pred kemi se plakae, hmuknuti ne mogoe.
Poleg tela ta dua stae ter plakae
i remi takovemi to telo karae:
Oh, ti telo pregreno, to si se vmertvilo,
od veera do svita blago si ostavilo.
Gde su tvoje polae, iroko zidane,
gde su tvoji turnovi z mramora zrezani?
Gde su tvoji sinovi, ki su sno pred tobum
vu pisanih polaah tance previjali?
Zlati tvoje pehari, velike svetlosti,
ke si, nebore, dobival s te ljucke alosti?
Gde su tvoje tergovine, ke su tebe zbirane,
vboge ljudi nevoljne nemilo tergaju?
Lei, nebore, v tom grobe, to su tvoje polae,
gde te sada v tom grobe abe, kae vlae.
Ne to ona polaa iroko zidana,
to je ona hiica z nosom potpirana.
Krivo si pital pitanja, pravde si odlail,
zato tebe dragi Bog na dno pakla tlai.
Kaj na svetu kupinja, da bi to vse fratrove,
joe bi te ne mogli s pekla vun spisati.
Kaj na svetu travice, da bi to vse popove,
Kaj na svetu cvetija, da bi to vse dijaci,
Kaj na svetu ibija, da bi to vse perie,
Kaj na svetu listija, da bi to vse paperu,
Kaj na svetu vodice, da bi to vse tintica,
45

Duica se kajae, sama tako ree:
Oh, ne budi me Bogu al, da sem takve sree.
Ako idem pred pekel, tam je vse gorue,
ako idem za pekel, tam je vse vonjue.
Kud je dua hodila, tud je tako tuila;
pojti je due vu pekel, teke muke terpet.
Teke muke terpeti, z vragom se karati
ino alosne pesmi vsegdar prepevati.
Nit sem posta postila, neg sem telu vgajala
s piliem i z iliem, nesem ga vmertvila.
Tu pesem razumejte, v serciv obdrete;
vsaki se toga uvaj, da ga vrag ne prekani.
Bogu Ocu na nebe s pravim sercem sluiti,
tako ti blaen bude, gda sveta premine.
Da bismo se mi mogli z grehov povernuti
i s Krituem na nebe vsegdar prebivati,
vu tom nam pomozi, Otec vsamogui,
z svojim jedinim Sinom i presvetim Duhom. AMEN.
DE PAENITENTIA
[O, TI GRENI LOVEK]
O, ti greni lovek, spomeni se vezda,
doklam si v miloe Gospodina Boga,
kak bu za tve grehe onda odgovarjal,
gda pred stranim sucem raun bude daval.
Izda li se vupa vu veliko blago,
vu srebro, vu zlato, vu to erno blato,
vu tvoju lepotu, mladost ino jakost,
koja ti pogine kako iskre svetlost.
Ezekijel Prorok v osomnajste dele
lepo opomina dobre ino hude:
dua, ka pregrei, smertjum je je vmreti
i lica Bojega nigdar ne videti.
Sad, lovee, ima lepo, zlato vreme,
vu kom obrisati prevelike grehe
more z molitvami, s postom i z almotvom,
ako, e da te Bog daruje blaenstvom.
Vzemi si ti peldu z Marije Magdalene,
kako je pokoru inila za grehe;
ako nasleduje nje tuno greenje,
nasleduj takaje pokore injenje.
Sam te Bog pri svetom Davidu opomina
vu devedesetom i estom oltare,
da ki mene ljubi, naj se grehov haba,
46
nee nigdar videt peklenskoga vraga.

aka, morebiti, da bi te hudoba,
ne ti nju, neg ona tebe, ostavila;
ne tako, duica, ar si poginula:
od mladosti tvoje budi mu sluila.
Jeremija prorok ovako nas vui,
da bi Boji jarem mi vu dne i v noi
od mladosti nae vuili nositi,
ar je njegvo breme lahko i sladehno.
Roica na polju lepo friko cvete:
takaje mlad lovek tu na ovom svete,
doklam je v jakosti ino vu mladosti,
tima, da mu nigdar smert ne tlai kosti.
Istino si more v sercu napisati:
da bi ti bil jaki neg vsi oroslani
ino bogatei neg vsi svecki krali,
mora ti vumreti i zemljum postati.
Sam sobum premisli, kam su poglavnici,
krali i cesari ino mudri ljudi,
koji su na svetu blagom i razumom,
s potenjem i z dikum lepo precvitali.
Tamo su prez blaga morali vsi pojti,
nijednoga t smert ne htela vun zneti;
blago je onomu, k je Bogu sluil,
ale jaj onomu, k je vragu sluil.
Vsak lovek zagoda naj si premiljava:
kaj je bil i kaj je i kaj bude potlam;
arti si naj nigdor denes ne obee,
da bude zutra iv do sadane ore.
Sada s tihim glasom recete vsi z menom:
dika budi Bogu Ocu na visine
njegvim dragim Sinom ino z Duhom svetim,
vsem trem jedna dika i jedno potenje. AMEN.
ALIA CANTIO PULCHRA ET VERA

[OVO VMIRA VETE SVET VU VELIKOM
GREHU]
Ovo vmira vete svet vu velikom grehu
i vse ide naopak, z mudreh norci behu.
Pregnana je pravica, nega Boje slube,
ljudomorstva pun je svet, nazloba i tube.
Vuen i nerazumen vse jednako blude,
dre trbuh za boga i eludec ljube.
K dukati puni su, monju potiskava,
47
njega ov alarni svet blaena nazava.

Tri dobrote najveke, ke se imenuju
Vera, Ljubav, Vufanje, sad se zadavljuju.
Skupost i alarbina i ostali grehi
ravno tako prohode kako jedni smehi.
Budi lovek plemenit i lepoga lica
i budi mu najbole vugodna pravica,
t mu vsa ne pomogu, e nema bogactva,
ar penezi davaju asti i gospoctva.
Prez imanja tuliko hasni dober itek,
kuliko mlatiti prez penice ritek.
Ako ima haline ino lepe dvore
i ako ti mladenci okol stola dvore,
muder sem i razumen, ljudi tak govore,
roak ino prijatel najti mi se more.
Norci su, k jalnomu svetu ovde dvore,
ar kak lonec, njegva se dika strti more.
Ne veruj mu lovee, ar te iva ljubi;
po smerti te oduri, psuje te i kudi.
Kak si mertev, za te se ve nigdor ne mara,
za tve blago rodbina med sobum se kara.
Za roaka nijeden tebe ne spoznava,
niti prijatelom ve, kak pervo, nazava.
O, blago niemurno, o, ti hmanja dika,
zato ti je alarnost tako prevelika?
Zakaj ljudi na tvoju ljubav priteguje,
a po smerti vu teku muku zapeljuje?
Da bi svet bogatuem troje mogel dati:
mladost im povraati, kin, blago spravljati,
jake, lepe sinove, kere imevati,
tak bi se pristojalo kin, blago spravljati.
Premisli, o lovee, kamo ti je priti,
ar prot smerti nigdor se ne more boriti.
Nega bilo na svetu, koga ne premogla,
nit e biti, k bi bil prost smertnoga prugla.
Kada dua s loveka tela vunka zide,
nitor ne zna, v kakvo mesto ona pride.
Moja pamet trepee, kada premiljava,
kakvo prebivalie mene se pripravlja.
Gda mislim za tunu smert, bojim se i straim,
ne znam, gde mi bude stan, zbog toga se plaim.
Znam, da vumrem i negde budem ja nastanjen,
da me v nebo vzeme, Bog, to te prosim, AMEN.
48
DE AGONIZANTE PRAEC.[ATORIA]
[POSLUAJTE, BRATJA, UDNA DOGUVANJA]
Posluajte, bratja, udna doguvanja
od grena loveka, kaj se je zgodilo
jedno pervo vreme, za negdanih ljudi.
Bee jedan lovek vu nekom vremenu
na smertne postele, koji se plakae,
kruto zdihavaju k Gospodinu Bogu.
Ovo govorjae: O, nevolno telo,
zdaj ti je zginuti, prez duha, razuma,
gluhomu, slepomu zdaj ti je ostati.
Ar si vnoge denke krivino ivelo,
o neisto telo, da kamo sad dojde,
da duu ispusti, o nesreno telo.
To ti bude veselje, o okorno serce:
pred Bogom drhtati, kade ni z misaljum,
z rejum ni s pametjum raun ne bu znalo.
Rad bi pregovoril, da ne budem mogel,
ne bum duha imel; rad bi se kajati
za vse moje grehe, rauna im ne znam.
Ne bu mi hasnilo pitati to telo,
jaj mene nebogu, ar bude lealo
gluho, nemo, slepo vu te erne zemlje.
Da jaj mene nebogu, moje grene due,
kaj mi bu initi, gda mi bu govoriti,
od grehov raun dati, gda mi bu drhtati.
Ar za moje grehe rauna jaz ne znam,
jaj mene nebogu, prepustil sam denek
kako arko sunce, vu kom ja pregreih.
Vu kojem duice postom ni almotvom
nigdar ne napitah, neg listor to telo,
k bu v zemli gajilo i ervi gemzelo.
Ovako hodjae jedan bogat lovek
vu pervom vremene, da po ovom svetu
jedne kaple vode ne mogel sprositi.
Da za moje grehe smiluj mi se, Boe,
pravi Sin MARIJE, i duicu moju
vzemi v tvoju slavu, da ti zdaje hvalu.
A neka se razgovori greno telo moje
z grenici navkupe, ar je na tom putu,
da jur duu spustim, zemlja i smrad bude.
Oh, da bi mi imati moje perve denke,
vu kh sam zagreil, htel bi se kajati,
moliti, prositi, nigdar ve ne vgreiti.
Ar sem vse premislil: nenavidnost serca,
neistou tela, lenost, ljudomorstvo,
skupost i lakomost; t su itek sveta.
49
O, gde je veselje, gde je dika sveta

i ta oholija, ke sem nasleduval
od mladosti moje do sadanje ore.
Kade to sunece i ta svetli danak,
vse stvari na svetu poinek imaju,
na tom grenom svetu ja se tako muim.
Kade te ptiice i mali mravinci
hranu si spravljaju, a kade je hrana
moga grena tela, neg ta erna zemlja.
I vi, draga bratja, koji ste sliali,
spomente se stoga smerti ino suda,
s paklenskoga ognja, z nebeskoga raja.
Ar dvojim zakonom vumreti moramo:
za grehe neiste, ovo je perva smert
naemu grenomu telu, pekla nas Bog mentuj.
Ar koji vu muke tam paklenske dojde,
nagdar vun ne zide; oh, to je druga smert
nae grene due, koje vsaki uvaj.
Hvala budi Bogu Ocu nebeskomu
i Sinu njegovomu; glih ravno takaje
Duhu svetomu, jedinomu Bogu. AMEN.
DIES IRAE, DIES ILLA

[SUDEC SERDIT HOE PRITI]
Sudec serdit hoe priti,
ves svet ognjem popaliti;
ne moi se pred njim skriti.
Kolik trepet teda bude
gda se Sveta pisma zbude,
a mertvi se vsi obude.
Trombeta Boja mertve zbudi:
"Vstante gore, mertvi ljudi,
pojte k Bogu da vas sudi!"
Smert e teda nazad stati
gda se hote mertvi vstati,
raun Bogu vu vsem dati.
Knjige se hote otvoriti,
vu kih e spisano biti
kako hoe Bog suditi.
50
Milostivni Gospodine,
od straha mi dua gine;
pomiluj ju da ne zgine!
to u grenik teda rei,
ku li milost ufam stei,
gde te jedva dobri vtei?
Milostivni Bog, vusli[i] me,
zlimi vrazi ne zgubi me,
pomiluj me za tve ime!
Vnogo serdit, Boe dragi,
pomiluj me, Jeu pravi,
ne zgubi me zlimi vrazi!
Z pravinemi ti me vmesti,
grenici su vsi neisti,
oni v pekel hote vlesti.
Ne krati mi ve proenja,
daruj milost odrienja,
slobodi me od sk[v]arjenja!
Z nebes pride, za me radi,
grenu duu ti ohladi,
od pogibeli me oslobodi!
Smert si, muku prijel za me,
ne serdi se vee na me;
izbavi me vraje mame!
Plaem gorko i vuzdiem,
vsi pokorni grehe vtie;
milostiv si, kako sliim.
Ognjem venim grehe kae,
prosti pervo neg je skae,
da me tamo prava najde.
Magdalene oprostil si,
razbojnika v raj vuzel si,
mene vupanje takaj dal si.
Gda prokleti v muke pojdu,
da na dobrih stranu budem,
da ne zgorim [v] venom ognje.
51
Moje molbe nedostojne,

ti je primi k sebe volne,
prosti muke nepokojne.
Med dobremi mesto daj mi,
od zalih me ti obrani,
postavi me na desne strani.
Vnogo plaa, vnogo straha
kad se grenik vstane z praha;
to sliavi, mrem od straha.
Daj im, Boe, Gospodine,
veni pokoj za tve ime,
Jeu Kritu, Sin Marije. Amen.
CANTIO PRO TEMPORE PASCHALI

[OVO KRITU ODHAJA, POSEL OIN
DOPRAVLJA]
Ovo Kritu odhaja, posel Oin dopravlja
vu nebo se odpravlja, vuenike ostavlja.
Kyrie [eleison].
Vse im serce pojimle od keh slovo vuzimle,
vsi za njim zdihavaju i milo stugavaju.
Kyrie el[eison].
A to ini ti, dua odkupljena od Jeua,
kaj se gore ne vstane i k njemu ne pristane?
Kyrie [eleison].
to ne zveda kam ide, kamo pride, kam zajde,
gde li bude kraljuval i naveke prebival?
Kyr[ie eleison].
Od koga je bil poslan i tomu svetu daruvan,
nemu ide nadesno, pljen peljaju sereno.
Kyr[ie eleison].
Bude Otca daruval kad mu pljen bu prikazuval:
loveka stvorjenje i svoje odkupljenje.
Kyr[ie eleison].
52
Otec dare prijemlju, Sina svojega ljubiju,

dare darmi bu plaal i obilno vse zvraal.
Kyr[ie eleison].
O, Jeue ljubljeni, odkupitel sereni,
Otca tvojega dragoga nam vuini krotkoga.
Kyrie elei[son].
Ti si put i pravica, vsem nam v nebo stezica,
daj nam k tebe priti, v nebe stan dobiti.
Kyrie [eleison].
Hvala ti, Oe Boe, budi, i tebe, Jeue,
z Duhom Svetem najvie, po vse veke najire.
Kyr[ie eleison].
53
RJENIK
ada - dakle
ale - ali
Alia cantio pulchra et vera - Druga
popijevka, lijepa i istinita
Alia de beata virgine - Druga (pjesma) o
blaenoj djevici
almotvo - milostinja
ar, arti - jer
batriti - hrabriti
be - bude
bluditi - grijeiti
Bogovi - Bogu; Hvala budi Bogovi - Hvala
budi Bogu
boleznost - jad, nevolja; tuga, alost
bolvan - idol, kumir
britki - otri
alarbina - himba; alaren - himben;
alarnost - himbenost
e - ako
emeren - otrovan
eze - kroz
reda - stado
da = gda - kad
De agonizante praec.[atoria] - Molitva nad
umiruim
De paenitentia - O pokajanju
Dicitur ad notam ut supra - govori se po
notama kao gore
Dies irae, dies illa - Dan srdbe, dan onaj
dijak - onaj koji je izuio kole i poznaje
latinski jezik
dika - slava
doguvanje - dogaaj; stvar
dopeljati - dovesti
dvanadeste - dvanaest
dvoji - dvojak
eiusdem notae - na isti napjev
gda - kada
gemzeti - gmizati
glih - jednako; glih ravno takaje - jednako
tako kao i
habati se - uvati se, paziti se, uzdravati se

herceki - vojvodski
hiica - kuica, potleuica
hmuknuti - umuknuti
hnanj - lo, zao
hud - lo, zao; hudoba - zloa
ili - jelo, hrana
In adventu - u doau
In hoc anni circulo - U toku ove godine
ino - i
ite - idite
izhod - izlaz
Iaija - Izaija, biblijski prorok
jalen - zavidan
jaz - ja
joe - jo
kaa - zmija
kade - gdje
kako - kao
karati se - pregovarati se, svaati se, rjekati
se
kazati - kanjavati
kin - nakit, ukras; blago
kmestu - odmah, smjesta
koruna - kruna
kotere - koje
kriati - vapiti; vikati
kriati - vikati, vapiti
kruto - jako, veoma, vrlo
Kyrie eleison - Gospodine smiluj se
lilium, liliom - ljiljan
limbu - istilite
listije - lie
listor - samo
ljubeznost - ljubav
ljucki - tui
mentuvati - osloboditi, odrijeiti; liiti
miloa - milost, milosre
Moje - Mojsije
54
morje - more
monja - kesa
najti - nai
napitati - nahraniti
natura - priroda
navkupe - zajedno
nazavati - nazivati
nazlob - zloba; mrnja
nazvestiti, nazveati - navijestiti,
navijetati
ne - nije; ne moi - nije mogue, ne moe se
nebog - jadan, nesretan, tuan
neg - osim
nega - nema
nenavidnost - zavist
niemuren - isprazan; tat
nigdar - nikada
nigdor - nitko
nitor - nita
Noctis sub silentio - U nonoj tiini
noi pervom vusnenje - u prvom nonom
snu
norc - luda
njega (gen. os. zamj. on u slubi posv. zamj.)
- njegov
obarovati - obraniti
obatriti - ohrabriti
obuditi se - probuditi se
oin - oev
od zalih - od zala
odlaiti - odgaati, zavlaiti
okoren - okorio, tvrd; strog
ora - sat (vrem.), vrijeme
oroslan - lav
paperu - papir
pekel - pakao
pelda - primjer
pelin, pelina (pridjev) - gorak, gorka
perie - pera (za pisanje), pisaljke
pervo - prije
pili - pie
pisan - ukraen, kien; aren
pitati pitanja - dosuivati sud (pravdu)
poginuti - nestati
pogubiti - satrti, unititi; izgubiti
pojti - poi
polaa - palaa
poleg - pokraj, kraj

pomirati - umirati
potenje - ast, potovanje
poteete - potrite
potpirati - podupirati
povernuti se (z grehov) - vratiti se (sa
grenoga puta)
pregnati - prognati, izagnati
prekaniti - prevariti
premoi - nadvladati, svladati
prepustiti - propustiti
previjati (tanc) - izvoditi (kolo, ples)
prez - bez
prijeti - primiti
pripetiti se - dogoditi se, zbiti se
priti (3. l. sing. prez. pride) - doi
profeta - prorok
pronja - molitva
pruglo - zamka
ritek - slama
roa - rua; cvijet
sd - plod
skazati - kazniti
skvarjenje - prokletstvo, osuda, kazna
(relig.)
sliati - sluati; sliiti - uti
slubeno telo - tijelo koje slui
sno - sino
speljati - izvesti
spravljati - spremati
stvorjenje - stvor
svecki - svjetski
svit - osvit
etuvati - uriti se; kretati se
oltar - psalam
timati - misliti
t - to; t vsa - to sve
takaje - takoer
tanc - kolo, ples
tebe (dat.) - tebi
tecete - v. tei
tei (2. l. pl. imper. tecete) - trati, hrliti,
uriti se
teda - tada
tergati - otimati
55
trombeta - trublja
turn - toranj
ve - vie
venom ognje = v venom ognje - u
vjenom ognju
vekoveen - vjean
ves - sav
vete - ovaj
vezda - sad, sada
vgajati - ugaati
vgreiti - sagrijeiti
vlaiti - vui
vlesti - ui, unii
vmestiti - smjestiti
vnogi - mnogi
vonjui - smradan
vse - sve; vsi - svi
vsegda(r) - uvijek
vstati - ustati
vtei - utei
vtiiti - utiati, zatomiti, umanjiti
vu pervom vremene - neko, jednom
vufati se - nadati se, pouzdavati se, ufati se
vun, vunka - van; vun zneti - izbaviti

vupanje - nada, pouzdanje, ufanje; vupati se
- nadati se, pouzdavati se, ufati se
vzeti - uzeti
za me radi - mene radi
zadosti viniti - udovoljiti
zagoda - na vrijeme
zahod - zalaz
zakon - nain
zapeljuvati - zavoditi, odvoditi
zbirati - sabirati
zdaj - sad
zdavati - davati, odavati
zginuti - nestati, poginuti, propasti
zgubiti - satrti, unititi; pogubiti
ziti (3. l. sing. prez. zide; part. perf. f. zela)
- izii
zvedati - saznati
zvelienje - spasenje (relig.)
itek - ivot
uhkek - gorak
56
ANA KATARINA FRANKOPAN - ZRINSKA (oko

1625-1673)
Ana Katarina Frankopan - Zrinska (oko 1625-1673), ena urotnika Petra Zrinskoga, bila je
mecenatkinja umjetnosti i knjievnosti, ali i "prva ena u banskoj Hrvatskoj koja se sama bavila
izvornim stvaralakim radom i prevoenjem" (O. ojat). Otac joj je Vuk II. Krsto Frankopan,
istaknuta linost svog doba. 1641. godine udala se za Petra Zrinskoga, koji je nakon pogibije svog
brata Nikole 1665 postao hrvatski ban. 30. travnja 1671. Petar je, zajedno sa Franom Krstom
Frankopanom pogubljen kao urotnik protiv bekog cara u Bekom Novom Mestu. Nakon toga,
liena imutka, internirana je u jednom samostanu u Grazu do smrti.
Dijelom i stoga to je u istrazi krivnju za urotu svaljivala na sebe, a najvie zbog propagande
krugova bliskim bekom dvoru, tradicija ju je smatrala glavnim "negativcem" urote zrinskofrankopanske i krivcem za nevolje koje su nakon toga dogaaja zadesile Hrvatsku. Premda stoji da
je u uroti aktivno sudjelovala, te su optube neutemeljene. Treba takoer imati u vidu da je za enu
toga doba politiki angaman, kao uostalom i knjivni rad, bilo neto to se smatralo
neprimjerenim.
Tiskala je 1661. u Beu Dvoji duni kin Baltazara Milovca, te iste godine u Veneciji svoj
molitvenik Putni tovaru. Molitvenik je pisan kajkavskim jezikom ozaljkog knjievnog kruga, sa
dosta primjesa tokavtine i akavtine. Sadri molitve i druge nabone tekstove, uglavnom
prijevode sa njemakoga. Iznimka su izvorni predgovor i glasovita nadahnuta uvodna pjesma koju
donosimo.
57
PUTNI TOVARU
VSAKOMU ONOMU, KI TAL BUDE OVE
KNJIICE
N za drugo na 'vom svitu
lovik stvoren od ruk Boga,
Kad mu duu plemenitu
D srid raja zemaljskoga,
Neg da ovde tako hodi,
Tako ivi i putuje,
Da se v smrti prav nahodi
I da v nebu gospoduje.
Za Bog stvori vnoge staze,
Vnoge pute i naine,
Neg da po njih ljudi plaze
Do nebeske domovine.
Zato knjige, zato pisma,
Zapovidi i zakoni
Poda, da k ide njima,
Venu radost mu nakloni.
Prvi puti lahki bihu
Pred sagrienjem naravi,
Ali sada zarastihu
Kot ledina u dubravi.
Nit se more v raj nebeski
Prez pastira i vojvode.
To vinie grihi teki,
Koji krivem putom vode,
K sakrie put pravini,
Koga s kria Jeu kae,
Ponutkuju on krivini,
Koji nime stvari trae.
Obrati se, o lovie,
Obrati se, jur si dosta
Dosad bludil, nevernie,
Zbog ivljenja tvoga prosta.
Ostavi ve krive puti,
Ah, ci tvoga zvelienja,
Ter se jur i sam otputi
Od venoga pogubljenja.
Ovo druga i vojvodu
Ljubljeno ti priporuam,
K te hoe v krivem hodu
Spetit, veruj mojim riam.
Nemoj mi ga zbantovati
Sponosei u njem dilo,
58
Nego vridno potovati,

Tako t' zdravo budi tilo.
Pravino ga htij sliditi,
Pobonostjom za njim hode,
On e tebe vukrepiti.
I zdrav budi, za me mole.
RJENIK
ci - radi; zbog
jur - ve
prez - bez
spetiti - opaziti, ugledati
sponosei - krnjei, omalovaavajui, umanjujui
tovaru - drug, pratilac; putni tovaru - suputnik
vnogi - mnogi
za - zato
zbantovati - smetati, uznemiriti
59
BOLTIAR MILOVEC (1612-1678)

Molitvenik na kajkavskom knjievnom jeziku Duni vrt, tiskan je u Beu 1664. godine. Sauvan je
samo jedan primjerak, otrkiven dvadesetih godina dvadesetog stoljea u Dubrovniku.
Boltiar (Baltazar) Milovac bio je vrlo ugledni lan isusovakog reda, roen u Meimurju.
Doktorirao je filozofiju u Beu, bio nastavnik u Zagrebakom kolegiju, te u Trnavi, Sopronu, Beu i
drugdje, propovjednik i dobar govornik (nazvan "Cicero Croaticus"). Odravao je veze s istaknutim
ljudima tog doba (Katarina Zrinska, grofovi Erddy, grof Franjo Ndasdy). Premda je kasnije
osuivao urotu zrinsko-frankopansku, zbog svojih je veza sa Katarinom Zrinskom, koju je kasnije,
kao i mnogi drugi, optuivao kao inicijatora urote, vjerojatno imao problema u vremenima
odmazde. Pored Dunog vrta, napisao je i molitvenik Dvoji duni kin, posveen Katarini Zrinskoj i
tiskan uz njenu potporu.
Duni vrt sadri oficije (himne, molitve) i litanije, a namijenjen je mladei. V. Vrana istie da su u
tom molitveniku za povijest knjievnosti "od najveeg interesa verzificirani himni, jer predstavljaju
smiljen rad na uzdravanju i obogaivanju hrvatske crkvene i duhovne poezije u kajkavskoj
Hrvatskoj". Uglavnom je rije o prijevodima, od kojih su neki Milovevi, a neki nastali preradom
starijih dubrovakih i dalmatinskih prijevoda, to se vidi po akavskim i tokavskim elementima u
jeziku. Neki bi oficiji mogli biti i originalni Milovev rad. Premda nastali u vrijeme baroka,
Milovevi himni ne sadre gotovo nita od znaajki tog razdoblja: "nema baroknog obilja izraza,
nema religiozne patetike, ali - dubokim poniranjem u vlastiti jezik i istananim osjeajem za izbor
rijei i za jednostavnost forme, on se znao posluiti ve u to vrijeme zrelim i bogatim izraajnim
mogunostima jednako kajkavskoga knjievnog jezika kao i jezika ostalih dijelova Hrvatske" (Olga
ojat).
60
DUNI VRT (izbor)
HYMNUS
Jeuev slatki spominek,
Kak enu hladen napitek,
Ve nego med, i vse sladek
Njegov ljubljeni pominek.
(Oficijum od imena Jeuevoga, str. 22)
HYMNUS
Nitar ne lepe spevati,
Veseleje posluati,
Nitar ne slaje misliti,
Neg' tebe, Jeu, diiti.
(Oficijum od imena Jeuevoga, str. 23/24)
HYMNUS
O Jeu, ki te ekaju,
Ufanje si, k ieju,
Sladek, i k te prosiju,
Vse dobro, k te najdeju.
HYMNUS
Jeu, srdena nasladnost,
Veka neg' vsa druga radost,
I pameti nae svetlost,
Vu slabote duna jakost.
61
HYMNUS
Jezik nemre zgovoriti,
Ruka pismom stolmaiti,
K skusi, zna premisliti,
Kaj je Jeua ljubiti.
HYMNUS
Jeu, kralj udnoviti
Obladavnik plemeniti,
Kak dua tebe vuivati
ele, ne zna povedati.
HYMNUS
Gospone, pri nas prebivaj
I nonu temnost pretiraj.
Vu srcu naem poivaj,
A nas vu pokoj zapeljaj.
HYMNUS
Vzemi kruh, njim ree: Jete,
Moje telo ovo je.
Pehar vina, ree: Pite,
Moja krv to prava je.
Doklam pridem, to inete
Moje na spominanje.
(Oficijum od svetoga oltarskoga akramenta, str. 51)
62
HYMNUS
K se pravo z ovem hrani,
K ov pije napitek,
On ponavlja potuvani
Moje smrti spominek,
On je k itku odebrani
Oca moga odvetek.
(Oficijum od svetoga oltarskoga akramenta, str. 51/52)
HYMNUS
Ova hrana smrt zavdaje,
K nju je nedostojen,
Krvi boje kriv postaje,
K nju pije nevreden.
K to ini, veruj da je
Judau prispodoben.
(Oficijum od svetoga oltarskoga akramenta, str. 52)
HYMNUS
Prvu oru Jeua k Pilatu peljahu
I krivini svedoki proti njemu stahu.
Pljuskami zbijenomu ruke vukup zvezahu
I vse dike dostojno lice popljuvahu.
(Oficijum od Muke Kritueve, str. 64)
HYMNUS
Marija vu Egiptom bei
Bei, Marija, vu tuu zemlju, sinkom optrena,
I sunena svetlina hoe da bude skrivena.
Egiptom je vteie mirovno tvoje ljubavi.
Poleg potoka Nila hodi, puna si suzami.
63
alost moja ovemi suzami se povekuje,

Proti Marije ljubav vu srcu veka narastuje.
(Oficijum od sedem alosti B. Marije, vsegdar device, str. 78/79)
HYMNUS
Marija dete Jeua vu Jerualemu zgubila
Vu oinom da bude sin poslu, nesi zvedela
Kot liliom od tuge tri dni si zato bledela,
Po puteh i po kuteh Sinka jesi zazavala,
Gda rei nesta vusteh, srcem milo zdihavala.
Ove tulike suze, Marija, naj ti alujem,
Moja alost prot tvoje da je nitar, to valujem.
(Oficijum od sedem alosti B. Marije, vsegdar device, str. 80)
HYMNUS
Marija sina, krino drevo noseega, zesrela
Krino sinek brvenje nosi, o teki tovori!
Nut, ovo je znamenje, komu se suprotgovori.
Telo ibjem po prseh ranami vse vukrvavljeno,
Tvoje, Marija, srce mira suzami vtopljeno.
Oi moje, obilno krvave suze toite,
Od due ter nevoljno, prosim, telo razluite.
MOLEMO SE
O, slatka mati Jeueva, koja si plana gledala Sinka tvoga
vlovljenoga, svezanoga, krvavoga, zbitoga, opotanoga,
ove tulike tekoe poglej, o mati miloe, ter me od vraje
skunjave oslobodi i zabave. Amen.
64
HYMNUS
Marija pod kriom stala
alosti i ljubavi zasad, Gora kalvarova,
Prea su otri avli, prepan koruna trnova.
Gda Jeu sam pod kriom krvavu tlai preicu,
O, kuliko tem trudom Marije tii duicu.
Onda mi je venoga nedvojnost itka precvela,
Gda je ljubav raspeta na drevu mrtva povela.
MOLEMO SE
O, slatka mati Jeueva, uhke alosti vsa puna, koja si s kria prejela
mrtva sina, i objela, gda njegove mrtve vude oprale su tvoje suze. O, ti
mati vse dobrote, vu moje smrtne strahote vu tvoj naruaj me primi,
onde mi dua poini. Amen.
HYMNUS
Marija pri Grobu plakala
Vu grobu mrtvo telo je kamenom zatvoreno,
Tebe, Marija, celo ne srce, neg' rasporeno.
Poleg groba zdihava kak vu puine grlica,
Mene na pla pozava kak turobna golubica.
O, tvoja uhka tuga kako morje gluboka je,
Takva ne bila druga, grehe nae vtopila je.
65
HYMNUS
Angel uvar vabi na dobro
Kameno srce vumeki
I mrzle prsi opeci.
Gda mi greni trn primei,
Ti mi na pomo doteci.
Ne pusti po bludu tei,
Daj vrata itka dosei.
(Oficijum od svetoga angela uvara, str. 99)
HYMNUS
Angel uvar za grehe pokara
Ti lenost moju podbodi
I na vse dobro me obudi,
Moju smrt gusto spomeni,
Na pokoru me prieni.
Ne daj itka prepruditi,
Nit' venoga zamuditi.
(Oficijum od svetoga angela uvara, str. 101)
HYMNUS
Zdrava budi, o devica,
Jeueva zarunica,
Paradiomska roica,
Lepe duhe fiolica.
Zdrava, deva izebrana,
Barbara imenuvana,
Svojum krvjum vsa oprana,
Nam na vernu pomo dana.
Zdrava, deva odiena,
Vsum lepotum nakinena,
Dostojna vsega potenja
I po vsem svetu zvienja.
Kak liliom ista, bela,
Med devicami precvela,
Greh vu tebe nema dela,
66
Vsu si dobrotu imela.

Ti si dragi emant-kamen,
Svetla kak ognjeni plamen,
Vu nevolje smrtne turen,
Pri kom je grenik seguren.
Jeueva, ti, koruna,
Ljubavi iste vsa puna,
Svetoga Duha posuda,
To svedoe vnoga uda.
Gda si telo na smrt dala,
Bogu itek alduvala,
Rumenu krv prelejala,
Tu si zmonost zaiskala.
Da bi z grehov svojih stali,
Boje telo prijimali,
Prvo neg' mrtvi opali,
K te budu potuvali.
O, Barbara, na vse strani
Nas na smrti nae brani
I bojim telom nahrani,
Da nas huda smrt ne rani.
Hvalete, verne duice
I blaene vse device,
Boga, Barbaru presvetu
Diite vsi po vsem svetu. Amen.
(Oficijum od s. i udne muenice Barbare, str. 158-160)
67
RJENIK
alduvati - rtvovati, posvetiti
blud - grijeh
brvenje - brvna, grede; deblje daske
deva - djevica
diiti - slaviti; dika - slava
dotei - dotrati
duha - miris
emant-kamen - dijamant, dragi kamen
fiolica - ljubica
glubok - dubok
gusto - esto
povenula
pozavati - pozivati, zvati
precvesti - procvasti
prejeti - prihvatiti
premisliti - promisliti, razmisliti
prepruditi - rasuti, rasipati
prepan - tijesak, prea
pretirati - otjerati
priti (1. l. sg. prez. pridem) - doi
prijimati - primati
prispodoben - slian
prieni (2. l. imp. sign. od glagola prignati) nagnaj, potakni
primeiti (primehiti) - oteati
puina - pustinja
roica - cvijet, cvjeti

koruna - kruna
naj - neka
najti (3. l. pl. prez. najdeju) - nai
nakinen - ukraen, ureen
ne - nije
nedvojnost - sigurnost
nitar - nita
objeti - obujmiti zagrliti
obladavnik - pobjednik, vladar
obuditi - potaknuti
odien - slavan, proslavljen
odvetek - odvjetak, batinik, nasljednik;
potomak
oficij - molitva (iz brevijara)
opei - zagrijati, upaliti
optren - optereen
ora - sat (vrem.)
opotan - osramoen, ponien
paradiomska - rajska
peljati - voditi
pominek - razgovor; spominjanje
potenje - ast
potok - potok; rijeka
povedati - kazati, rei, izrei
povekavati - poveavati
povela (part. perf. od glag. povenuti) -
skusiti - iskusiti, iskuati, probati;

skunjava - iskuavanje
slaje - slae
spominjanje - sjeanje; razgovor;
spominek - sjeanje, spomen
stolmaiti - protumaiti; pismom
stolmaiti - opisati
suprotgovoriti - protiviti se
tovor - breme, teret, tovar
trh - teret
turen - toranj
vabiti - mamiti; zvati, pozivati
valuvati - priznati, priznavati
ve - vie
veki - vei
ves, vsa, vso - sav, sva, sve
vteie - utoite
vud - ud
vukrvavljen - okrvavljen
vukup - zajedno
vumekati - smekati, umekati
vusta - usta
zabava - uznemirivanje
zamuditi - zakasniti, promaiti
zapeljati - odvesti, uvesti
68
zasad - granica, mladica; iba koja se cijepi

zavdavati - zadavati
zazavati - zazivati, zvati
zbit - izbijen, pretucn
zesresti - susresti, sastati
zmonost - jakost, snaga
znamenje - znamen, znak

zredeti - saznati, znati
aluvati - naricati, plakati; suze naj ti
alujem - zbog tvojih suza neka nariem
(plaem)
itek - ivot
uhkek - gorak
69
MATIJA MAGDALENI (oko 1625 - ?)

Matija Magdaleni, turopoljski plemi iz Male Mlake, roen oko 1625. godine, slabo je poznati i
izuavani kajkavski pjesnik/prevoditelj. Glavno djelo mu je Zvonac (1670.), za koje je tek 1939.
dokazano da se ne radi o izvornom djelu, nego o prijevodu iz maarskog jezika, a ne njemakog
kako se do tada pretpostavljalo.
Zvonac ine tri djela u stihu, religiozno-didaktikog karaktera: Premiljanja zvrhu etirih
poslednjih loveka, Pla smrtelnosti, te Rasipnoga sina hitorija. Donosimo drugu pjesmu, za koju
je Milan Reetar, dodue, ne znajui da se radi o prijevodu djela u to doba cijenjenog maarskog
pjesnika Vrsa, rekao sljedee: "bezuvjetno najbolje to je u starijoj srpskohrvatskoj knjievnosti
napisano o smrti".
70
ZVONAC
PLA SMRTELNOSTI
Nut, strana smrt, kot lani hrt,
Kak nam itak popada.
Napinja luk, strelja med puk,
Due jagmei grada.
Od tud zmaknu, v zemlju vtaknu,

Gde te nigdor ne zbudi,
Reku: Van, van, mrcina, van,
Dosta si ivel med ljudi.
Telo zato, kako blato,

V letu prahom postane.
Mora iti, ne zna priti
V kakove e stane.
Ti, k plau, milo javu,

Tebe van sprovajaju,
Vu goenju, vu smejanju
Zutra dan potraaju.
Gda jur grlo hrhra vrlo,

Jemli proenje od sveta.
Roditeli, prijateli,
Strae se kot od vubita.
Ako ravno plau davno,

Sad pojdu na karminu.
Ti ostane, ve ne stane,
Nit jim zabrani kuhinju.
Vu neznanu, neskuanu,
Sam e pojti krajinu.
Vsako dilo, kak je bilo,
Listor s tobom porinu.
Tvoje telo tam veselo

abe, kae ekaju,
Kot vu diki dvorjaniki,
Tako ti se klanjaju.
Tvoj razgovor, mladost i dvor

Sad te hoe odbei.
Zvene lice i vusnice,
Spadnu nutar tve oi.
Pogledaju, zasipaju
Bre li te pogrebii,
Da zmrcvare lice, skvare
Z nosom vuha i oi.
Glava, srce, jezik, grlce,

Strae se za nje.
Ta strani gost, smrtna bledost,
Lice, misal zavjime.
Sini, ena, ki ljubljena,

Dugo te ne aluju,
Za pol leta rna svita
Ako dri, odure ju.
Tvoji strici, ljubljenici,

Vsi od tebe pobegnu.
Otac, mati, ve ni brati
Na ruke te ne zdignu.
Za se hudi blago ljudi

Od tve dece razvleku.
Muke vgasi, Bog ga spasi,
Morebit i ne reku.
K be dvoran, sluga veran,

K tebe i ne pristupi.
Telo v mukah, srce v tugah
Kot ladja se vutopi.
Peto leto, telo zmleto

Kako pepel ostane.
Kosti tvoje - reku: gdo je Z nogum budu rivane.
Taki zvonja, kak dokonja

Jezikom obraati.
Vusta stinu, nos zataknu,
Hte te van mikati.
Prava mati nee znati

Vide tve glave lubanju.
Kako s' skvarjen, jur si zabljen,
Ime ti je v neznanju.
71
Ne mudrosti tako dosti,

K bi skradnji hip znala.
Smrt jednako telo vsako
Kot seno bu skaala.
More iti, kam e priti,

Ne zna, ta jad e piti.
Prez miloe ranit hoe
Ter znevarce vudriti.
Tak nad kralji kak petljari

Jednako gospoduje,
I mladence kako starce
Svojom kosom zvaljuje.
Oh, rvivo, ti lalivo

Telo, kak nas vkanjuje.
Med obeu, na jad vleku,
Jalno nas omamljuje.
Plemenite svilne svite

V runu jamu zamee.
Ti pak zmiljaj, pravo zveaj,
Kakove e biti sree.
Ti ne veruj, s tem ne noruj,

Ar da li se osedlati,
Oh, tja k vragu, v smetnu dragu
Tebe hoe pojahati.
Ar poslednji su tam prednji,

Petljar s kraljem skup stoje.
Kako vetar, zgine hitar
Tvoj glas, ast ti posvoje.
Danas joe morebit e

Z ognjem slamu vugati.
Ah, ne igraj, dobro delaj,
Kot trst e te zlamati.
Komu zato zrui zlato,

Lepeh gradov zidine?
Mesto tebe drugi sebe
S tvojum ubum zavine.
Kuliko nas vumre danas,

K se vera smejahu,
K vu smole i nevolje
Gore, a vera skakahu.
Tve dranje i imanje

Neprijatel opusti.
Kae, abe telo zrabe,
nim se i rv podtusti.
V noi, vu dne, hipe zadnje,

Ada, moj duh, promiljaj,
Ar smrt pride, z nagla zide,
njum pobiti se pripravljaj.
Kak premine, v glasu zgine,

Vsa te srca pozabe.
Tvoji sini, pobratini
Spominat te oslabe.
Ako ravno strelum naglo

Z luka pusti v tebe,
A ti slavno stoj pripravno,
Opota sama sebe.
Tvoju jakost, plemenitost,

rna zemlja zadavi.
Jo ne mari, neg se hvali
Z blagom, k te ostavi.
Zahiti drago, najde blago

I pravino gospoctvo.
Nit se ti boj, vu tom ne dvoj,
Bog e dati blaenstvo.
Kot tat mue, smrt se vue

Tvoje drevo podsee.
Nit mo vujti nit se skriti,
I ez zid te povlee.
Prav se vufaj, k nebu zdihaj

S tvoga srca istoga.
Kin bogati tam e dati:
Budi ekanja vernoga.
AMEN
72
RJENIK
ada - dakle
ar - jer
ez - kroz
dokonjati - zavriti, prestati
gdo - tko
jagmiti - napadati, nasrtati, navaljivati; otimati, plijeniti
javu - jauu
jemati - uzimati
kaa - zmija
karmina - gozba u poast pokojnika, mrtvatina
kin - blago; nakit, ukras
kot - kao
laan - gladan
listor - samo
miloa - milost, milosre
nigdor - nitko
opotati - osramotiti
petljar - prosjak
prez - bez
skvarjen - odbaen, osuen, proklet
uba - zimska kabanica (podstavljena krznom)
vera - juer
vkanjuvati - varati
zabljen - zaboravljen
zavjeti - obuzeti; zauzeti
znevarce - iznenada
itak - ito, hrana
73
PJESMARICA JURJA RBAIA (1687)

Rukopisna Pjesmarica Jurja rbaia (Cantiones Georgii Scherbachich) iz 1687. godine,
pohranjena u Nacionalnoj i sveuilinoj knjinici u Zagrebu, jedna od najstarijih i najznaajnijih
pjesmarica kajkavske knjievnosti. Prema mjestu pronalaska rukopisa, poznata je i kao Drnjanska
pjesmarica. Sadri uglavnom nabone kajkavske pjesme, uz neto latinskih, ali je najzanimljiviji
njen dio upravo nekoliko pjesama svjetovnog karaktera.
Neke su pjesme zapisivau suvremene, a neke potiu iz ranijih razdoblja. Osobito je vana obimnija
pjesma o uroti zrinsko-frankopanskoj, nastala neposredno nakon dogaaja kojega opisuje, u kojoj se
jo jednom Katarina Zrinska napada kao glavni krivac za tragediju. Zanimljivo je takoer da je
jedna pjesma iz zbirke gusto precrtana i teko se moe deifrirati. Stihovi koji se ipak mogu
proitati, glase: "Gospodina bikupa propoved je takva, / kuharica od popa da se stira vsaka", na
temelju ega nije teko zakljuiti zato je sadraj te pjesme bio nepoudan.
74
CANTIONES
GEORGII SCHERBACHICH
[Izbor]
[AH, BOE, SMILUJ SE,...]16
Ah, Boe, smiluj se, jur je smrti vreme,
listor duu moju v tvoju milost primi.
Ah, je li kadi gdo, k zna, kaj je alost,
Hote, ter poglejte, kak tui ma mladost.
to mi hasni mladost, kad me lada alost;
vu mojoj mladosti moram trpit alost[i].
to po svetu hodim od moje mladosti,
joe nisem imal ni jedne radosti.
Vsi ljudi govore, da sam dobre volje,
Bog je zna naj bolje, kakove sem volje.
Vsi ljudi govore, pelin uhko zelje,
a men' ti je pelin vse moje veselje.
Ja u pelin sadit vsakojakom draom,
da ljudi poreku, da za drugem [dragum?] plaem.
Moje je srdace s pelinkom zgrajeno,
s tugum ter alostjum vse je optreno.
Da b' tuliko tuge na zemlju vpadalo,
listje bi sahnulo, korenje venulo.
Nikaj ne bi vela moja mlada mladost,
od koje je prolo veselje i radost.
Kuliko ih vpada na moje srdace,
na moje srdace i nesreno telce.
Ja na svetu imam turobno ivlenje,
mojega srdaca veliko trplenje.
Da bi vsega sveta ptice doletele,
vsakojake pesmi lepo popevale,
Ne bi razveselile moje srce tuno,
kotero je tuge vsakojake puno.
Ne hte beli zubi vsigdar ravno stati,
nit rumena lica z roicami cveti.
Ali, prosim Boga, da me pomiluje,
vu mojoj mladosti da mi se smiluje.
lovek se narodi, mladost ga pogubi,
v starosti lepota njega ne pohodi.
Vu ruke se dajem Gospodinu Bogu,
da od mene vzame sada tugu ovu.
Tu je pesen spravil jedan mladi junak,
v palae plaui, preeljno tugujui. Finis.
16
U originalu naslov Alia.
75
[JUR TUROBNA I ALOSNA ZIMA

PROHODI,...]17
Jur turobna i alosna zima prohodi,
protuletje z lepem cvetjem blie dohodi;
dan je veki, no je manja,
a sunace vsaki danak
vie ishodi.
Videti [je] izdaleka gore zelenje,
pasu, jelen po dubrave skae vesele;
a ptiice vsakojake lepo poju.
i umbore gnjezda svoja
da napravlaju.
Boli mene srce moje, toga gledaju,
da vse stvari vesele se, toga gledaju;
a ja tuni ter nevoljni,
da nestane mladost moja,
vazdar tuei.
Ravno jesam prispodoban k tunoj grlice,
koja nee na zelenoj sedit kitice,
ar nje draga, tovarua
vuhitie, vulovie,
vu mree lovci.
Ja tuim kot grliica milo, ljubleno,
bojei se, da od mene bude zgubljcno;
vidim, milo, da je tebe
od jalnoga modorua
mrea spletena
Ja ne mislim vu miljenju tebe vkaniti,
nego bi te s pravum verum rad obljubiti;
vee bi ti dua moja
sunjem tvojem, ter i robom
ja rad postati.
Gospodina hou molit, koji vsa lada,
da od mene tebe, milo, drugomu ne d,
nego mene, koji volim
vusta tvoja celuvati,
slaja od meda.
Prvo, vilo, ako bi me ti odurila,
morebiti da lepega bi obljubila;
ali verna ni ljublena ovakovoga
nigdar ne bi ti dobila.
Jaj, e se natuliko, ljuba, zneveri,
prokleta je dua tvoja, e me oduri;
ne bi bolje grena bila,
e me vumori.
17
76
Tako t', vilo, vnogi danak veseloj biti,

da me nema prez uzroka ti oduriti;
naj drugoga za dragoga,
nego mene, vse za Boga,
prosim, ljubiti.
Tebe, Dika, zvrhu nebes, koji vsa lada,
od vseh nevolj, z voljum tvojum, da nas opuva;
vnogim zdravjem ter veseljem,
potlam dunim zvelienjem,
da nas daruje. Amen.
[O, NESTALNOST SVETA...]18

O, nestalnost sveta i jalnost,
kak mi srce tui, kad vu tebi bludi.
Tak brzo premine i lovek pogine,
rosa na polju i pina na vode.
Iz Kaina peldu naprvo zemimo,
koji braca svoga vumori Abela.
Adam, otac nihov, vsem svetom ladae,
ter ga nima dvima zruiti hotie.
Ali Kain bracu iveti ne dae,
neg' se krvi njegve napiti hotie.
Nut, poglejte simo, ene ino mui,
kako krv Abela svomu Bogu tui.
S plaim si se rodil, s plaim si otkojen,
s plaim svit ostavi i v grob se postavi.
Spomeni se vezda, o, kreni lovek,
kak brzo dohaja tvoga itka konec.
Tak brzo dohaja, kak sunce ishaja,
i sunce ishaja, i misac zahaja.
Kaj ti hasni blago, srebro ino zlato,
ako duu tvoju pogubi ti zato.
Bogatac veliko blago bee spravil,
ali po njem duu navika izgubil.
A nevoljni Lazar gladom pogibae
i k Bogu svojemu tuen zdihavae.
Od bogatca kruha droptine prosae,
ali ga prez njega s hie istirae.
Metemtoga Lazar duicu ispusti
i duu svojemu Bogu preporui.
Vumre i bogatac vu svoje zmonosti,
a vezda prebiva navike alosti.
Poglejte na njega, kak se v peklu mui
18
77
i kak od Lazara kaplje vode prosi.

Dika budi Bogu, alosnim veselje,
obveseli ti nas, gda nam bu naj tee. Amen.
[O, MARIJA, MATI BOJA, CVET

NEBESKI...]19
O Marija, Mati Boja, cvet nebeski ino roa,
k tebe krii dua moja, ar se mui prez pokoja.
Na me vrzi tvoje oi, kotere su takve moi,
da vraga mo vsu poteru; ja te, grenik, molim z verum.
Gledaj na me, tvoga slugu, doklam ivu trpim tugu,
gledi na me uhke suze, ter me spelaj z ove vuze.
Pri Bogu mi milost shodi, koga, deva budu, rodi;
to godar [ti] sina prosi, znam, da ga ti vsegdar sprosi.
Bud' mi onda zagovor, kad mi bude dat odgovor
za vsa dela, mislim rei, zbog kojeh mi srce jei.
Kak si kruto milostivna, kak je tvojeh ud vnoina,
k me batre, da ne zdvojim, milost prose grehov mojih.
Oh, kako je srena dua, koja tvoju milost kua;
oh, kako su srene oi, koje vide tvoje moi.
O, gospoja i kralica, ka' nam svetlost tvoga lica,
ar mi srce nima mira, neg' za tobom vse pomira.
Prez tebe je dua moja vu peine tvrdna steza;
v mukah ive i alosti, kad joj ne da ti radost[i].
O, devica vsem devicam, tve milosti vsa su puna;
moje takaj primi pronje, da me Boje minu gronje.
O, Marija, svetla zorja iz onoga slavna morja,
tebe moje srce zove, ar vu tugah britkeh plove.
Vi, kak ovde trpim tugu te mi podaj tvoju ruku,
da po tebe bum nastanjen vu veselju vekom, Amen. Finis.
19
78
Alia cantio pulchra

CONTRA JUVENTUTEM LUDICRAM
Ptiice lepo spevaju,
da im se zanke licaju;
ptiice same jedna drugu
vabi pruglu i vu tugu,
sama zapelja ne znaju,
sebe i druge vkanjuju.
Veselo sada tancajte,

igre i ale zmiljajte,
veselja puni vu mladosti
i radosti prez alosti.
Gda bute naj bol' veseli,
itek se smrtjum premini.
Ptiice tamo etuju,

gde bolje vapca pouju;
nijedna toga ne dosee,
kak potee ptiar mree;
jedna vu mree ne znaju,
sto drugih vabi spinaju.
Konje osobne jaite,

sablje vse zlate paite,
vsaki sa spravljaj svecku falu,
konjiku spravu okovanu.
Nigdor ne misli od smrti,
k vam nad glavom me vrti.
Ptiice, hrane iui,

v slasti alarne ivui,
jedna za drugom z dreva ide,
mre ne vide, doklam pride,
ki mree zmekne raduju,
ptiicam vrate zvijaju.
Haline lipe ljubite,

monje s pinezi punite,
svecka vas ljubav k sebe mami,
da vas vkani i vsu spravi
vau lepotu pod pete,
ter vas pogubi naveke.
Ptiice drage, gde vam je

veselo vae spevanje?
Prelo je ravno kakti tenja,
k zevsema nikaj nima,
neg' se na suncu skauje,
skauju, oi vkanjuje.
Ovo je konec velike

radosti svecke i dike,
kada smrt, ravno kakti janjce,
vse pijance i gizdavce
gnjavi, i raa vsakoga
prez nijednoga razloga.
Ptiice, drobni mladenci,

friki kako roni venci,
veselo vrime vam se puni
iu srie, doklam tee;
zatem smrt dojde naglavce,
koja vas skona znevarce.
79
Alia vero
DE REBELLIONE COMITIS PETRI ZRINY
1
Gospoda prezmona i ostali ljudi,
sad ete videti, kako svit pobludi.
Oh, metrija vraja ter zlo dugovanje,
da to pisat moram, zvelo me je na nje.
8
Sanjala sem noas, da bum jo kraljica,
k emu su prilina, timam, moja lica.
Poaljimo knigu do estita Cara,
da smo ostavili naega Cesara
2
Ar ta ne be uti od poetka sveta,
to nam se pripeti sad onoga leta,
gda se je pisalo jezero i esto
i sedamdeseto, da bi bilo prokleto,
9
I da mu je Orsag horvacki podloan,
kajti je on jaki i kruto prezmoan
Nek sim, ada, ide Ferenc Bukovaki
i nim dobar bude gospodin traki.
3
Kad se je spravljala nevera velika,
preinaju jalna toga sveta dika,
koju bi rad ovde, da b' mogal, spisati,
mlahavostjum mojum pred vse ljuctvo dati.
10
Simo takaj naj gre Ferenc Berislavi,
k je vsegdar veran, n listor sad prvi.
Jo jen mora biti s Turovoga polja,
Pogledi Boltiar, to je moja volja.
4
Petra gospodina, vitekoga bana,
vu vojski junakov dobroga uvara,
kojega su prei vsegdar verni bili
- to je sad sramota, gospodine mili! -
11
K neka oprave ovo dugovanje,
za kaj jen bu imal eljinsko imanje.
I dva druga budu hotela imati;
Murave, Kerestinec hoemo im dati.
5
Svetlomu cesaru, kralju i orsagu,
koje slavno ime poslal si ti k vragu.
Po nekeh tolnaeh trac si bil nastal,
elejui, da bi sam bil zmoan postal.
12
Za lepo imanje radi idu k Caru,
ostavivi Boga i svu veru pravu.
I Juraj Maleni vnogo nam je sluil,
e mu kaj ne damo, bu se na nas tuil.
6
13
Tolnanik ti bie Katarina Trac,
Kaj mi, moje srce, jur govori za to?"
kojoj je pridevek, da je pravi trac:
"Cesarsko imanje ostavil sam na to."
trila je dosti z vnogem dugovanjem,
"A kaj, moje srce, hoe nam ostati,
suknom, soljum, z vuljem, tot z dobrim, tot s hudim. da takva imanja hoete razdati?"
7
Vzela te je sada na kramu veliku,
eleju i hlepe na kraljevsku diku,
govorei tebe: "Srce, moja dua,
neka se jo jedno trtvo sad pokua.
14
"Ne skrbi ti za to, ni ne pazi za nje,
jur sam nam odluil ludbrecko imanje."
Kada s Turak dojde kleti Bukovaki,
taki vesel posta gospodin traki.
80
15
Luctvo pone dignuti suproti Cesaru,
veren se initi Zrinskomu i Caru.
etujui hitro vu akovac do Bana,
kam bee gospoda vu tolna pozvana,
23
Kajti se bojahu zapovidi Bana,
k je po Trakom povsud bila dana.
Katarina v akovcu v tumbanu se ee,
vsaki dan si za ps svetli hanar mee,
16
Da nekaj previde, bude li kaj s toga,
to Car vsem obea hudoga razloga.
Nali su se vnogi, k Zrinskem drahu
i Caru na slubu k gotovi bihu.
24
Vsaki dan eleju Turak iz Kanie,
k bi stirali Cesarove sluge.
Na Brezovicu pak odonud odide,
da Carove glasi vsi uju i vide.
17
Zatim si naini peat poglavarsku,
s kum da bi podganjal gospodu horvacku,
s kojum ne znal koga takvoga poslati,
k b' Carovu volju znal luctvu spisati.
25
Ovde pako bee gospodin Frankopan,
timam okol osam jeli devet dan.
General s Karlovca kad z vojskom idae,
ez vode, ez mlake tad Markez beae.
18
Traki zakriknu, da on dobar bude,
da e vse podganjat, tot dobre, tot hude.
Kad je zaal v Zagreb, poe poruati,
Kaptolom i vara e li se podati.
26
I grmje i mlake, vse mu be ravnica,
kad je on othajal vse prek kako ptica.
General je vlezal vu brezovike dvore,
junaci puntarske povsud hie robe.
19
Kot mudri Cicero poe govoriti
i z masnimi remi vse ljuctvo hiniti:
"Bole se je Caru vsem z dobra podati,
neg sramotu potlam i kvar valovati.
27
I vse okol Kupe ini porobiti,
Degoj20 pako mora do konca zgoriti.
Kad to Zrinski razmi, poe se srditi
i, da se e biti, akovac tvrditi.
20
Z imanjem i z glavum vsem bude platiti,
koji god bu hotil suprot Caru biti.
Kaj na Cesar ima, s kem bi se pobiti,
im bi turskoj sili smil naprvo ziti?"
28
akovac pomoi vsaki dan s Kanie ekae,
metemtoga Nemci vse idahu blie.
Vu bubnje trgaju, zazavaju trente,21
da b' ance kopali, e se biti bude,
21
Na Brezovicu pak odonud odide,
da Carove glasi vsi uju i vide.
Tam je takaj inil prodetva kontinom,
obraaju ljuctvo z reami i inom.
29
Doklam vu akovec budu mogli priti,
ako im i glave bude pogubiti.
Kak to Zrinski zau, poe tuen biti
ter si poe gospi ovak govoriti:
22
I bil je obrnul pokupske vojvode,
da su moste zdigli priko Kupe vode.
Kaj god v Kupe bee, vse mu be podlono,
kod tiha ovica vu vsakom podlono,
20
Degoj: utvrda na Kupi koja je pripadala Franji

Bukovakomu.
21
trente - nejasno
81
30
"O, prokleta ena, na kaj si me vsela,
da moram ostavit vse grade i sela.
O, prokleta vura, gda si me spoznala
i tolna ovakov kada si mi dala.
38
Gospodin skrivaju vu Be etuvae,
kojega tam Cesar taki vu ret dee.
S kojim je tam proel i nje brat Traki,
a v Turke pobignu kleti Bukovaki.
31
tilo se je tebe vu kraljestvu biti,
a sad na sirotu morala si priti.
Siromaha mene jesi vuinila
i sina svojega, koga si kojila.
39
S Cesarom glasae, da nitar ne more,
koga mukateri vu akovcu dvore.
"Oh, prokleti on dan, d sam se rodila
i prokleta vura, gda sem se kojila."
32
Kamo moja gradi, kamo moji slugi,
da sad moram biti vu takovoj tugi!
Kamo sada moje posavsko imanje,
oh, kam plemenito primorsko dranje!
40
Gospoja, ne tui, nit zlo ne govori,
ar si zasluila, da ti simbot dvori.
Gospodine Petre, u ti govoriti,
Cesaru na slubu k sem gotov biti:
33
Kam ljubleni Legrad, kam dragi akovec,
kam li je Vrbovec, kam li je Rakovec!
Kamo bojakovaki hasnoviti kmeti,
kamo li estine - jaj, kam se u deti!
41
Ni li [ti] to dosta, bil si ban horvacki
i takaje ktomu gospodin orsaki.
Vse ti je podlono, bilo vse pokorno,
povsud izvieno tve ime prezmono.
34
Kam gospocki konji, pozlatni hintovi,
kamo li su moji odieni lovi!
Kam moji kopovi, hrti izebrani!
Iz vnogeh orsagof sim su dopeljani!
42
Nakaj ti je, ada, bilo to viniti,
ku til si orsagu kralicu imati?
Kamo tve junatvo, kam viteko ime,
koje si sad zgubil, gospodine mili!
35
Kamo kapitani, k su me sluili,
kamo vsi vojvode, k su me dvorili!
Kam junako ime, kamo li vitetvo,
k je sad satrlo tve oholno enstvo!
43
Zakaj si se eni tak dal vukaniti?
Sad tu u povidat, kaj mora viniti.
Kad Adama Eva vukanila bee,
tak s figovem listjem Adam se pokrie.
36
Kakti god Adama jesi me fkanila,
iz grofa petljara jesi me vinila!"
Poe zatem gospa govoriti milo:
"To je vse lucko, kaj je nae bilo.
44
Ti se pako sada s koprivjem obloi,
ar si puntar kraljev, vere, pak i Boi.
Na to te dopelja Katarina tvoja,
naklecavajui ti vse za to prez broja,
37
Mili gospodine, ve me ne alosti,
da smo siromahi, to nam je zadosti.
Sad i sama moram zdihavati tuno,
to vu reputatji moje je preruno."
45
Koja je zabila jur do konca sada,
ar nit je kralica, nit s imanjem lada.
Koja vu ret Gradac morala je pojti,
timam, da je njega ne bude ve dojti.
82
46
Ar ju spoznavaju zrok te nevernosti,
to je takvo udo, koga nam je dosti.
Tuliku gospodu da ena nadlada
hudobum, ter stara, da bi joe mlada.
54
Oh, nesreni sam ja, kaj moram spisati,
s mojom nevridnostjum pred vse ljuctvo dati
Kada se sastahu, suze zbriavahu,
lepo jen drugoga plau kuuvahu.
47
I ker Auroricu sobom tamo ima.
Ah, nesreno dete, to ti se sad tima,
kada ti ne dvore oholi si sluge,
bracu nit matere, kad ste v takvoj tuge!
55
Zrinu Petru joe Traki zakriknu,
ive suze toe, pred njega pokleknu:
"Oh, ljubleni vogor, dika srca moga,
ostavit moramo svita alarnoga.
48
Vnogi kapitani, k su vam sluili,
uda se prestrae, vsi se odvrili.
Hotil bih jo nito rei sad od Bana,
prvih vremen viteza zebrana.
56
Za ljubav te prosim raspetoga Boga,
ne srdi se na me ti zaradi toga!
Ar kak ti zaradi mene hoe vumreti
i elnu duicu jo danas spustiti,
49
akal kak je dugo po miloe tuni,
hode zaprt v hii kakti drugi suni.
Gore blizu be vu Novom Mestu, k je blizu Bea,
kamo ga je bila zanesla nesrea.
57
Ne srdi se na me, kaj mora ostavit
ov mojega srdaca gumbelijumski cvet!"
Od suz jur vas mokar, gore se podignu
ter k raspetu Bogu premilo zakriknu:
50
V aretu je tam bil nim takaj Traki,
Cesaru se mole kruto, sakojaki,
ali nijednomu ne miloa dana.
Jaj, kak su nesrena gospoda zebrana!
58
"Raspeti moj Gospon Bog, smiluj nam se, ada,
da nas toga sveta alost ne nadlada!"
Zrinski od alosti malo govorjae,
Markeza, kuuju, s plaem sprovojae.
51
Horvackoga budu orsaga glavari,
ter se joe nigdor za to ne izmari,
da se obem glave vuzmu, mili Boe!
Kada to zauhu nesrena gospoda,
59
Ter se zatem k smrti oba pripravljahu,
na koju prvoga Zrinskoga speljahu.
Kad je jur tam zael, pone govoriti,
videvi do konca, da mu je vumreti:
52
Da ne pretimaju molbe niti roda,
za njega molei nit ruke zdigaju,
gospodin traki pone se moliti,
da b' mu dopustili Zrinskim govoriti,
60
"Ti, k svitom lada, Bog moj milostivni,
vsa moja zla dela oprosti je meni!
Vidim, da je ov svet tinja i nestalnost,
vse veselje vu njem vu koncu neg alost.
53
Da na skradnju vuru vuzmu si proenje,
pridi nego k Bogu zajdu na goenje.
I nemka gospoda to im dopustie,
da je jen k drugomu dojti mogal blie.
61
Tebe, anda, ostavljam, zemlja, tebe, morje,
a duu otpravljam vu nebeske dvore.
Primi moju duu, Otkupitel, anda,
da me toga sveta jakost ne nadlada!"
83
62
Onak ga s palaem henkar jenkrat vudri,
nit na to spametni, niti na to mudri.
Nego ga nevernik posie ez plee,
otkud rne krvce potoec potee,
68
Neg mi ivi srino na vnogo dobrih let,
mojega srdaca lep lilijumski cvet".
Zatim pako njega popeljahu pod me,
koga vudri henkar trikrat, ne nikaj ve.
63
Vu koju se telo iz stolca omeknu;
ter k raspetu Bogu premilo zakriknu:
"Ti, k svetom lada, Bog moj, smiluj mi se!
Joe ti se molim, grehe oprosti mi!"
69
Ter tak kot otre gospocku glavicu,
a telo pak belo opadne vu krvcu,
krv se rna zleja, vu njoj se telo moi,
to mu gospa plae vu dne i tak v noi.
64
Onda pako telo na stol postavie,
kojemu pristupi taki henkar blie,
odsie mu glavu nikak kruto teko.
Oh, to li doeka tve telo viteko,
70
Mogli bi i drugi za ovo tuiti
i svomu glavaru vernije sluiti.
Dosta je govoril Markez od vernosti,
k su tamo bili, uli su zadosti.
65
Da se tvoja rna krv sada tak prelija
i rna zemljica da se njom odeva.
Ja, k to spisavam, ponizno te prosim,
oprosti mi, to ti to naprvo nosim.
71
Da bi ja bil tamo, ve bi znal spisati,
ako bi i suze moral zbrisavati.
Ter komu ne bude ovde to povoljno,
nek si ga ispie sad prec zadovoljno.
66
Na smrt za njim pojde Frankopan gospodin,
ter kruto ez mal as, ravno on isti dan.
Ali je jo prvo svojoj gospi pisal,
najti je kontinom ive suze brisal,
72
Ti, moj mili Boe, fala tebi budi
i dika nebeska vezda i vsegdar. Amen.
A mene pako, ti lovek, ako hoe znati,
e se kaj tomu zna, nutri me e najti.
Amen
.
67
Spriavaju joj se, da mu neka prosti,
e je to vugriil vu lipoj mladosti,
govorei lepo: "M dua ljublena,
ne zabi se z mene, ni z moga imena,
84
ALIA DE VACATIONIBUS
Ono, to sem elel, skoro se hoe spuniti srce se raduje;
vesela srca zdignete ter me srcem nasledujte,
dragi tovarui!
Hoe priti vakacija, draga naa rekreacija predrago vremece;
onda emo dokonati i kole se mentuvati,
Bogu hvalu zdavati domov othajati.
Jesen takaj hoe priti, sdom vsakojakem napunjena srce se raduje;
budu hruke ino jabuke, budu zubi ino ruke,
oh, mene gostile.
Hou vivat mukata ino kozjaka cicega do moje sitosti;
lenost hou othititi, vu vinograd u drati,
vu njem grozdje prebirati z nim nasititi.
Hou zahitit kniice, da ne pojdu ve pred moje lice ez vsu vakaciju;
rano se stanem k mreicam, ter je postavim ptiicam,
tiglecom i juriicam ino drugem ptiicam.
Ako si pak kaj vlovim, domom pojdem ter razdelim;
druine dam da skubu;
takaje u razdeliti, hou cvrtje nih nainiti
i jestvine pripraviti spei ino sfrigati.
Dopeljam si tovarue, oh, ljublene tovarue Janka i Ferenca;
hou nimi povse piti ino dobre volje biti,
inu kole proklinjati do sunena zahoda.
Ovo prvlje hou vuiniti, vu kolu hou kesno dojti plau zdihavati,
tak mu se tuei: Boli me glava ino kosti,
daj mi otac kakve masti, koje tebe bole kosti,
da ti zdrav postanem.
85
Pone se otec spriavati: Ar te nemam im vraiti,

nek vina s napitkom.
Onda hou ocu rei, da mi vini pie spei
i pogau v ogenj mei onda hou ozdraveti.
Mati se zane skrbeti, kaj bum prosil, vuiniti rada i vesela;
hou eu vutiiti i glad moj vutaiti,
hou dobra vivati, z dobrem se nasititi do moje volje vse.
Neu vode doma piti, ar me hou zima streti od vode napitka;
mota reska u ziskavati, nim se gusto napijati,
doklam bum mogal gledati.
Hou stekla spraznuvati, i kopune i pience,
i guice i raice, i mlade praece hou nahajati.
Koj mi kole spomene, on rasrdi srce moje s tum takvum tamnicum;
koj me oe navuiti, kak bi v kolu kesno priti,
kak bi mogal kolnika vukaniti bude mi prijatel.
Kaj se toga pristoji i mojoj glave dostoji masti su potreni;
nigdor nemre es nje projti s konjem ni peice.
Ako mi ne bu veruval, hou svedokov iskati i nje obmititi;
pred nimi u prisigati, polak prisege lagati,
za istinu e drati meni aprostiti.
O, tuge i alosti, nga na svitu stalnosti vu srcu radosti;
kaj sem se doma raduval, ovde budem tuguval,
za veselje zla vival, svetu ne veruval,
nesreni moj glas krii nigdor mene pomoi.
alosna vremena, teka su vaa imena,
imena oznanjena;
neu dale veruvati, alost, nesreu drati
86
zob brzoga gonjena22 vsegdar kolu preklinjati.

Ovo na kratkom spevam, kad srcem zdihavam zaradi vakacije;
bole mi je v dobrom biti, nastran norije ostaviti,
u se verno vuiti obeem pred Bogom.23
22
zob berzoga goniena - u rukopisu itljivo ali nejasno.

Osim oitih pisarskih pogreaka, u ovom se tekstu nalazi i vei broj nejasnih mjesta. Pjesma moda u svom
prvotnom obliku nije bila doraena, ali vjerojatnije je da je zbog esta prepisivanja iskvarena; strofe kao da su
ispremijeane. (Olga ojat)
23
87
RJENIK
Prepisivake pogreke u tekstu Pjesmarice Jurja rbaia oteavaju razumijevanje smisla
pojedinih reenica; na takvim je mjestima teko utvrditi tono znaenje manje poznatih rijei.
(Olga ojat)
ada, anda - dakle
Alia - Druga (to nije redni broj, ve znai da
je zavrena prethodna pjesma i da poinje
nova)
Alia cantio pulchra contra juventutem
ludicram - Druga lijepa pjesma protiv
neozbiljne mladei
Alia de vacationibus - Druga, o kolskim
praznicima
Alia vero de rebellione comitis Petri
Zriny - Druga (pjesma, popijevka) o buni
grofa Petra Zrinskoga
ar - jer
aret - zatvor
bluditi - varati se
cantio (pl. cantiones; lat.) - pjesma,
popijevka
Car - turski sultan Mehmed IV. (1648-1687)
Cesar - austrijski car Leopold I. Habsburg
(1657-1705)
cvrtje - preno salo, slanina itd., sve to se
cvre; varci
alaren - himben, varljiv
e - ako
es, ez - kroz; preko; za
da = gda - kad, kada
deti - staviti; dovesti; kam se u deti - kamo
u (sam sa sobom)
dika - slava
dohajati - dolaziti
dojti - doi
dopeljati - dovesti
dosegnuti - otkriti, spoznati, utvrditi
draa - trava; bodljikave biljke
drati - trati
droben - sitan, malen
droptina - mrva
dranje - posjed
dugovanje - stvar, posao
figa - smokva
finis - kraj
fkaniti - prevariti
glas (pl. glasi) - vijesti; glasae obavijestie [?]
gospodin orsaki - zemaljski gospodin,
vlastelin
gospodin traki - Fran Krsto Frankopan
Traki
gotov - pripravan, spreman
gre (3. l. sing. prez.) - ide
gumbelijum - urica
gusto - esto
hanar - handar, orijentalni dvosjekli ma
hasniti (hasneti) - koristiti; hasnovit koristan
henkar - krvnik
hiniti - varati
hintov - koija, karuce; pozlatni hintovi pozlaene koije
hia - kua
hud - lo, zao, pokvaren; hudoba - zloa,
pokvarenost; hudoga razloga - [?]
ino, inu - i (veznik)
ishajati - izlaziti
ispisati - opisati
izmariti se - mariti, hajati; nigdor se za to
ne izmari - nitko za to ne mari, ne haje
jalen - himben, varljiv; jalnost - himba,
himbenost
je - je (enkl. od nju, njih)
jeli - ili
jen - jedan; jenkrat - jedanput
joe - jo
88
jur - ve; sad

juriica - vrsta ptice (crvenperka?)
k - koja; k - koji; k - koje; s kem - s kime;
s kum - (s) kojom
kadi - gdje
kaj, kajti - to; jer
kitica - granica
kniice (plurale tantum) - knjiga
kod - kao; kako
kojiti (se) - othraniti (se), othranjivati
(dijete)
konec - kraj; do konca, vu koncu - na kraju
kontinom - neprestano
kopov - vrsta lovakoga psa (hrt?)
kot - kao; kako
koteri - koji
kozjak ciceg - vrsta vina
krama - trgovaka roba; vzela te je [...] na
kramu veliku - izabrala te je za trgovaki
pothvat (posao)
kriati - vapiti; vikati
kruto - veoma, vrlo
kuuvati - cjelivati, ljubiti
ladati (s akuz. i instr.) - vladati; upravljati
licati se (ee: lecati se) - plaiti se
listor - samo, tek
lucki - tu
ljublen - mio, drag; ljubleno - milo, ljubazno
m - moja
masten; masne rei - uglaene (laljive,
neiskrene) rijei
mentuvati se - osloboditi se, liiti se
metrija - posao, zanat
metemtoga - meutim
mlahavost - slabost, nemo
modoru - ptiar
monja - kesa (za novac)
Murave - Morave (kraj Sesveta)
mukater - muketir, vojnik naoruan
muketom (starinskom vojnikom pukom na
fitilj; B. Klai)
nadladati - nadvladati
nahajati - nalaziti, pronalaziti
najti - iako, premda
najti - nai
nakaj - nato, emu

naklecavati - duboko se klanjati
naprvo nositi - iznositi, predoivati,
prikazivati
naprvo zeti - razmotriti, pogledati
navika - zauvijek
ne - nije
neg - izvan, osim, tek; ve
nga - nema
nekaj - neka
nemre - ne moe
nestalnost - varljivost, nepostojanost,
nevjernost
nigdar - nikad
nigdor - nitko
nikaj - nita
norija - ludost, budalatina
nut - no, eto, evo
nutri - unutra
nje - njih, njega, njezin
obljubiti - zavoljeti, zamilovati
odien - slavan, proslavljen
odvriti se - odvrgnuti se
omeknuti se - sruiti se, spuznuti
opasti - pasti
opraviti - izvriti
optren - optereen
orsag - drava; zemlja
othajati - odlaziti; bjeati; letjeti
othititi - odbaciti
otkojiti - othraniti, podii na noge (dijete)
oznanjen - objavljen, proglaen
palaa - blagovaonica; soba
pala - krvniki ma
pelda - primjer
petljar - prosjak
pie (pl. pienci) - pile (pilii)
plakati (s. akuz.) - oplakivati
pobluditi - prevariti se, pogrijeiti
podati se - predati se
podganjati - tjerati
poginuti - nestati
pogubiti - unititi, upropastiti; poraziti
pojati - pjevati
pojti - poi
pomiluvati (s akuz.) - smilovati se, saaliti
se
89
popeljati - povesti
popevati - pjevati
potlam - poslije
potrti - slomiti, razruiti, unititi
povidati - rei
povse piti - opiti se, napiti se (alkohola)
povsud - posvuda
prec(e) - veoma, vrlo; prec zadovoljno sasvim po svojoj volji; kako sam eli
preinati - pretjerivati
prejti - proi
preklinjati - proklinjati
preminuti - minuti, ieznuti, nestati;
propasti; umrijeti
pretimavati - potivati, cijeniti
prevideti - izvidjeti, doznati, utvrditi
prez - bez
prezmoen - silan, mogu, uzmoan,
poglavit
pridi - prije
pridjevak - nadimak, privarak
pripetiti se - dogoditi se
prispodoban. - slian
pristojati se - ticati se, odnositi se
priti (3. l. sing. prez. pride) - doi; ui
prodetvo - propovijed
prohoditi - prolaziti
projti - otii
proenje vuzeti - oprostiti se
protuletje - proljee
pruglo - zamka, mrea (za hvatanje ptica)
prvi - prvi put
prvlje - prije
puntar - buntovnik; puntarski - buntovniki
ravno - upravo
raati - klati, ubijati
reputatja - dobar glas, ugled
ret - zatvor
roa (pl. roice) - cvijet (cvijee); roni cvjetni
sd - voe, plod
sakojaki - svakojako, na sve naine
simbot - krvnik [?]
skauvati se - pokazivati se, pojavljivati se
skradnji - posljednji
skrivaju - krijui se, potajno
spelati, speljati - izvesti
spisati - opisati; spisavati - opisivati
spomenuti se - sjetiti se
spoznavati - uviati; prepoznavati; otkrivati
sprava - oprema (ovdje: konjska)
spraviti - sakupiti, sastaviti
spravljati - pnpravljati
sprovojati - sprovoditi, pratiti
spustiti - ispustiti
stalnost - postojanost; vjernost
steklo - aa
streti - satrti, unititi, upropastiti
svu - svoju
etuvati - uriti se; etuvati hitro - naglo se
otputiti, pouriti se
teti (part. perf til) - htjeti; tilo se je tebe
- prohtjelo ti se
tiglec - eljugar, konopljarka
timati - misliti; to ti se tima - to misli
(o tome)
takaj, takaje - takoer
tancati - plesati
tenja - sjena
ter - i, pa, te (veznici)
tinja - sjena
tolna - savjet; tolnanik - savjetnik
tot dobre, tot hude - jednako dobre kao i zle
tovaru - drug
trente - [?; prepisivaeva greka?]
trikrat - triput
trtvo - trgovina, trgovanje; trac - trgovac
Trac, Katarina - Katarina Frankopan
Traka
tumban - turban
tve - tvoje
tvrditi - utvrivati
vabac (tok.) - ptica koja je mamac za druge
ptice kad ih ptiari hvataju
vakacija - kolski praznici
valovati - priznati; oitovati
vas - sav
ve(e) - vie
vekom - zauvijek
ves - sav
vezda - sad, sada
vkaniti - prevariti; vkanjuvati - varati
vlesti - ui, unii
vnogi - mnogi
vri (2. l. sing. imper. vrzi) - baciti; metnuti
90
vsa - sva; sve

vsaki - svaki
vsakojaki - svakojak, razan, razliit
vse - sve
vsegdar - uvijek
vsi - svi
vsigdar - uvijek
vudriti - udariti
vukaniti - prevariti
vuzeti glavu - skinuti glavu, pogubiti,
smaknuti
vzelo me je na nje - prigodilo mi se [?], palo
je na me [?], zapalo me
vzeti (1. l. sing. prez. vzame) - uzeti
zabiti (se) - zaboraviti
zadosti - dosta, dovoljno
zadovoljno - dasta, dovoljno; obilno
zahajati - zalaziti
zahititi - odbaciti; zabaciti
zahod, sunen - zapad Sunca
zajti - otii, poi
zakriknuti - kriknuti, poviknuti, zavapiti
zapeljati - odvesti; zavesti
zdigati - dizati
zebran - odabran, odlian, slavan, plemenit
zelje - trava; povre
zevsema - sasvim
zgrajen - izgraen, sagraen; moje je
srdace s pelinom zgrajeno - moje je srce
puno pelina, gorine
ziskavati - zahtijevati, traiti; kukati (za
neim)
ziti - izii; naprvo ziti - suprotstaviti se
zlejati se - izliti se
zmoan - jak, moan, silan
zmonost - mo, vlast, sila, snaga
znati; e se kaj tomu zna - ako to o tome
zna, ako se u to razumije
znevarce - iznenada, neoekivano
zrok - uzrok, razlog
itek - ivot
uhkek - gorak
umboriti - cvrkutati, agoriti
91
CITHARA OCTOCHORDA (1701, 1723, 1757)

Cithara Octochorda prvi je tiskani zbornik nabone kajkavske poezije. Sadri pjesme na latinskom i
kajkavskom, a vei dio pjesama popraen je notnim zapisima. Rije je o vrlo znaajnom djelu za
kajkavsku sredinu toga doba, to potvruju, nakon prvog izdanja u Beu iz 1701, jo dva ponovljena
izdanja uz odreene izmjene (Be, 1723. i Zagreb, 1757.). Naslov Cithara Octochorda
(Osmerostruna citara) djelo je dobilo zbog toga to su pjesme u njemu, prema crkvenoj godini,
podijeljene u osam odsjeka: u adventske, boine, korizmene, uskrsne, nedjeljne, Marijanske,
blagdanske i u pokojnike pjesme. Za prvo objavljivanje zasluan je kanonik Ivan Znika, premda se
ne zna tko je prireiva zbornika (za prvo izdanje, pretpostavlja se Toma Kovaevi (1664-1724),
kasniji kanonik zagrebake katedrale).
Najvei dio kajkavskih tekstova u ovoj zbirki prijevod je s latinskog jezika, otisnut neposredno uz
izvornik. Nekoliko njih pak izvorne su puke pjesme. Zbornik se temelji se na dugoj tradiciji
kajkavske crkvene poezije, koja see i u srednji vijek. Dio pjesama iz Cithare ukljuen je ranije u
starije rukopisne zbirke, u Prekomursku pjesmaricu I (1593), u Pavlinski zbornik (1644) i u
rbaievu pjesmaricu (1687), ali su po postanku vjerojatno dosta starije. Neke pjesme postoje i u
verzijama na drugim hrvatskim dijalektima.
92
CITHARA OCTOCHORDA
(Izbor iz 1. izdanja od 1701.)
NA JEDNAKU NOTU24
[VUSNI, MOJA ROICA]
Vusni, moja roica, vusni, m fiolica,
Malahna, ah ljubljena, vusni, m grlica.
Vusni, dragi cvetek nov, vusni, kin vseh cvetov,
Malahni, ah ljubljeni, vusni, kin ljubavi.
Vusni, polski lilijum, vusni, gumbelijum,
Malahni, ah ljubljeni, vusni, sin jedini.
Vusni, due zrcalo, vusni, kin i blago,
Malahni, ah ljubljeni, vusni, Jeu elni.
Vusni, moja zvezdica, vusni, m duica,
Malahna, ah ljubljena, vusni, moja ptica.
Vusni, moje veselje, paradi Marije,
Malahni, ah ljubljeni, vusni, ptiek elni.
Vusni, vusni, golubek, elno-slavni kosek,
Malahni, ah ljubljeni, glasni moj slaviek.
Vusni, pisan tigleec, moj zeleni gringlec,
Malahni, ah ljubljeni, vusni, tihi agnec.
Vusni, porod Materin, lep rumeni rubin,
Malahni, ah ljubljeni, vusni, Sin Deviin.
Koji vidi detece, tali mu se srce,
Malahni, ah ljubljeni Jeu je kot sunce.
Oh nu, ada, Jeua spevaj vsaka dua,
Vusni, reci, Jeuek, vusni, moj Krituek. Amen.
24
To jest, prema istom napjevu kao i popijevka koja ovoj u originalu prethodi. [Nap. O. ojat]
93
[O, DETECE ME PREDRAGO...]

O, detece me predrago, vesela sem ti;
ti si mene vse me blago, spevala bi ti,
spevala bi ti.
Sinek, sinek moj ljubljeni, zavusni si ti;
o, golubek moj sreni, vse moje si ti,
vse moje si ti.
Tebe Otec ljubi, slavi, ober vseh ljudih;
ar si njegov sinek pravi, nijeden drugi,
nijeden drugi.
Nunaj, nunaj, mili sinek, vzemi pokoj tvoj;
jur dohaja tihi senek, ti si sokol moj,
ti si sokol moj.
Lepa moja ti roica, mili sinek moj;
kot diea fiolica, dragi golub moj,
dragi golub moj.
Moj lilijum lepi, beli, vesel mi budi;
o, ti klinec moj zeleni, slatko zavusni,
slatko zavusni. Amen.
94
ALIUS [PLANCTUS]
ad eandem notam
[TUNA MATI TER ALOSNA]
Tuna mati ter alosna,
Kam se hou vtei sada,
Mati gorka, kamena?
Sinka tri dni iskala sem,
Putem hode plakala sem
I na zemlju padala.
Nala sem ga me idovmi,
Kot agneca z oroslanmi,
Mila sinka, Jeua.
I nut, ovo malo potlam
Vsega gola vidla jesam,
K stupu privezanoga,
ibjem ktomu ranjenoga,
Svojum krvjum rumenoga,
Ve mrtvoga nego iva.
Zatem zgrabe vuki ovcu
Ter ju sile sedet v stolcu,
Da bu smeh vsem okolu.
S krpum sukna rlenoga
Odevahu ranjenoga,
S trnjem glavu korune.
Za kraljevski bat trstinu
V ruku vtiu neba kralju,
Na pot kralja zoveju.
Onda zdehnuh i zakriknuh:
Pomiluj me, sinek, majku,
Vu alosti vtopljenu.
Sad ti k mene pregovori,
Glas tvoj uti, sinko, daj mi,
Da se dua okrepi.
Ali veku alost moju
Je povekal idov drugu,
Kad kri na te navali.
Nose kria gda te vidim,
Kam se genem, tuna mislim,
Kak ti hou pomoi.
Pribliavam k tebe majka,
Da t' pomorem nosit kria
Na Goru Kalvariju.
Od tebe me porivae,
Nit se mene smiluvae,

Neg na zemlju hitae.
Kad na Goru doli bee,
Svite njemu islekoe,
Na kri sinka pribie.
Z octom v ee napajae,
Doklam glavu on nagnue,
Duu Ocu zruae.
Kad jur sinek vumrl bee,
Prsi kopjem prebodee,
Nit mrtvomu prostie.
Onda javem, onda plaem,
Vsem se tue, ovak reem:
Oh, poglejte alosnu!
Tuna majka vsagdar budem,
Nigder sinka vee nemam
Nego tebe, Jeua.
Majke nemam nit sestrice,
V tugah plove moje srce,
Vmrklo mi je sunece.
alost ter velika tuga
Bude mene povsemsega,
Tja do moga groba.
Ar veselje jes' zgubila,
Moja dika je vumrla,
Radost moja prola je.
Plai, ada, vsaka majka
Premiloga moga sinka,
Vseh nas Otkupitela,
K je hotel, Bog budui,
Ljubav na nas imajui,
Aldov Ocu postati.
Da bi ne bil Jeu vumrl,
Ne bi lovek neba videl,
Nit veselja venoga.
Zato hvali, lovek greni,
Sina moga, Boga tvoga,
Da njim stane iz groba.
AMEN
95
ALIUS PLANCTUS B. V. MARIAE

[SVETA GOSPA EE LASI...]
Sveta Gospa ee lasi, gde k nje Ivan nosi glasi.
Tuni glasi jesu, strani, od miloga sinka doli.
Zato spravljaj, Gospa, lasi ter nasleduj tune glasi,
Ar vlovie sina tvoga i zvezae kakti sunja.
To razmevi tuna Majka, alost prevze nju velika,
Putem hode narekuje i obilne toi suze.
akaj, krii, sinek, Majku, da t' pomorem nosit muku.
Ali Majku ti idovi ne pustie blizu dojti,
Neg mrcvare, biju, tuku Boja sina kot ovicu.
Kad kri njemu navalie, onda Majka omiljae,
D kri nosit sam morae, pod kem gusto opadae.
Kad na Goru doli bee, gde raspetju mesto dae,
Onde muku, onde udo ne takovo videl nigdo.
Sveta Gospa, tuna Majka, kaj si vidla, pove anda?
Videla sem glavu dinu z vencem trnja vsu zbodenu,
Videla sem lasi zlate s krvjum mrsko vse zmotane.
Videla sem, negda lepo, lice vezda popljuvano,
Videla sem ruke bele, avli kriu prikovane.
Videla sem noge brze, vezda kriu pribodene,
Videla sem sinka plau, za idove k Ocu mole.
Videla sem sina v ee piti prosit, octa dae,
Videla sem sinka, svoju Ocu daju v ruke duu.
Videla sem prsi svete, z otrem kopjem otpirane,
Videla sem i gledala, gda krv z vodum je izela.
Sveta Gospa, tuna Majka, kaj si onda jur inila,
Gda iz kria znee sinka i na zemlju dae mrtva?
Kriala sem, javkala sem, i vse na pla zvala jesem:
Gore, morje i peine, z menum plate, mesec, zvezde,
i ti, arko, temnost, sunce, daj da krije sveta grehe!
Jaj si mene, ter neboge! sinko dragi Majke tvoje!
O! Marija, naj plakati, z mrtvih sin tvoj hoe vstati,
Tebe prvu pohoditi, tela diku pokazati,
Ar kaj vezda je pretrpel, grene due je otkupil.
Dojde vreme vsem veselo, da njim lovek pojde v nebo.
AMEN
96
ALIUS [PLANCTUS] CROATICUS

ad eandem notam
[O, JEUE, SLATKO IME...]
O, Jeue, slatko ime, nazveeno z neba mene,
Takvo li je dolo vreme, da te majka poznat nemre?
Ti li radost jesi neba? ti li zmonost ober vsega?
Ti li mudrost Oca Boga? na opanost poroena?
Nut, na kaj je tebe vezda idovskoga ljudctva srda
Obrnula, premenila, da si venul cvet fiola.
Oh, t li je, sinko, telo nazveeno mene bilo,
Da se prime, rodit hoe, i v kraljevski stolec sede?
A nut, kak je vse ranjeno, ibjem, z bii rastrgano,
I na kriu visi golo, s tremi avli prikovano.
Oh, t li je, sinko, glava, z vencem trnja korunjena?
Oh, to li su lasi zlati, s krvjum mrsko zamotani?
Oh, to li je, sinko, lice, presvetlee nego sunce,
Vu k gledat vse duice ele, tune grliice.
Vidim vezda popljuvano, s hraki mrsko narueno,
Da te poznat nemre lovek, moj jesi li slatki sinek.
Oh, to li su sveta vusta, z divojakem mlekom sita?
Kak vas vezda v ee poji i emerom idov koji!
Oh, presvete prsi tvoje, vi ste moga srca stanje,
Zaprete mi duu moju, da preminem vu tom grobu.
O, visokost neba jalna, gde je radost nazveena?
Dika Bogu, a mir ljuctvu, a nut vmira kralj na svetu.
Kakva dika, o mir kakov? ov li z neba be blagoslov,
Da Bog mira vmreti mora, diku dati za pot kria?
O, ti anel, z neba posel, gde si vezda, o, Gabrijel?
Kam su one rei tvoje, moj da sinek velik bude?
Hodi z neba, poglej njega, je li na njem kip loveka,
Ter me zovi, tuge punu, imenuj me majku tunu.
O, rodica moja sveta, Jalabeta, mat' Ivana,
Naj ve mene blagoslovnu me zvati majku,
Ar nijedna ne takvoga sinka mati porodila,
K bi tako zmuen, stuen bil, od koga raspet, vumrl.
O, ti Otec, Bog nebeski, ovo li je kralj anelski,
Davidovov komu stolec obeal si sinu, Otec?
Ovo li je stup on svetli, vu dne senca, svetlost v noi,
Kad z Egipta po puine putuvae ljuctvo rne?
Oh, kakvomu sad privezan z vumi k stupu je, biuvan,
Bog, sin ov tvoj preljubljeni, lovek, sin moj ov preelni.
Pogledete pod trnovum kak kralj sedi ov korunum,
Mesto bata je trstina, pla razdrti falat sukna.
O, idovsko ljudctvo tvrdo, od peine tvre vnogo,
Ona ti je hladnu vodu vu puine dala udnu,
Da si eu vgasil tvoju, hranu imel z neba manu.
97
A ti daje stvoritelu glad i emer piti Bogu!

Spomeni se, da pri Ocu je se sprosil iskat ovcu,
Tvoju z grehi punu duu, po puine blude, tunu.
O, vi gore! o, vi lugi! o, peine! polja! ljudi!
Plate majku vide tunu, od vseh vezda ostavljenu,
Da vas ona prime onda, kad premine dua s tela,
S kojum nikaj ne ponese, neg inenja dobra vzeme.
Ovak bude preporuen, po alosti v nebu blaen,
Ako prvo grehe s plaem ti opere ovde svetem.
Dika budi Ocu Bogu, dika Sinu njegovomu,
Presvetomu dika Duhu, vsem trem vsegdar naj bu v nebu,
I Marije tune majke, da nam sprosi del vu muke,
A po smrti sinom skupa i njum biti vekvekoma.
AMEN
98
Hymnus croaticus
DE PASSIONE CHRISTI
Vsaka dua, k Jeua hoe pravo ljubiti,
Niti nee svoje sree potlam v nebu zgubiti,
Naj poslua ter pokua teku muku njegovu,
Kak naj prvo je neverno sluga sfalil Gosponu,
Juda, jalni i nestalni, budui apotolom,
Gda je svoga ljutem Boga koma prodal idovom,
K z ljubavi pot krvavi za nas bee prelejal,
Gda pred smrtjum je na vrtu na kolena poklekal,
Oca molil i privolil teku muku trpeti
Ter za strane grehe nae dobrovoljno vumreti.
Onda skupi ter pristupi zme erega svojega
Juda, prvi i neverni sluga Boga svojega.
To znamenje dal be me nje, njega ne pomiluju,
Da zakriknu, njega primu, koga bude celuval.
Onda vjee i prijee kakti hudodelnika,
Ruke veu i rasteu kakoti nevernika.
Na vsu muku ivot tuku, njega ne pomiluju,
Kruto pane, povsud rane, nad glavu mu etuju.
Pred Anaa, Kajifaa, zvezanoga peljaju,
Biju lice, po krivice onde ga potvarjaju,
Da je spanik, Boji blaznik, sinagoge burdelnik,
Da je zmutnik, velik bludnik i Cesarov nevernik.
S tum pojdoe i dojdoe tubum pred Pilatua,
Nit krivoga nit dunoga preslatkoga Jeua.
Onde kjednu suprot njemu strano vsi zakriknue,
Da je vreden, kakti jeden tolvaj, smrti najveke.
Kak be tuba, Pilatu ga ree van ispeljati,
Zvezanoga i gologa, k stupu privezanoga,
Potomtoga pravinoga nesmerno biuvati,
Da nazoi ne ve moi bilo njega poznati.
Od vrhunca vse do konca cela mesta ne bee,
Koga ljuti oni vuki nemiloma trgae.
Onakvoga krvavoga, da se nad njim smiluju,
Njim vsem kae, da se vtae i onak pomiluju.
Ali zahman i be biuvan, nehte iva pustiti,
Neg zakriknu i glas zdignu, da se ima raspeti.
Joe ree, e se nee Cesaru zameriti,
Da ovoga, k se Boga ini, ima vmoriti.
To videvi i razmevi, dopusti im initi,
Da si svoju dobru volju mogu nad njim spuniti.
Tak prijee, njega vzee, s trnjem ga korunie,
Ter iz ale svilne halje na njega mi metae.
Jedni pljuju, drugi psuju, vu lice ga pljuskaju,
Neki sude, nekikude, suprot njemu mrmraju,
Doklam teki kri premehki na njega navalihu.
99
Tak pojdoe, otidoe na goru Kalvariju.

Vezda njega, gola vsega, na zemlju povalie,
Ruke, noge, na kri onde nemiloma pribie
I raspeta onak njega na visinu zdignue,
Ter vu ee, muke teke, octa piti dadoe.
Tako ranjen, ves opanjen, Ocu duu izrui
I s tem mukam prevelikem vumre, konec vuini.
Ah, osupni, srce, pukni od velike alosti,
Gledi tvoga, plau, Boga vmiraju prez radosti.
Vi', da z grehi ve tvojemi njega ne bu raspinjal,
Neg, ivui vu svetosti, v nebu njim bu prebival.
AMEN
100
[ZAKAJ SVET TAK TEE...]

Zakaj svet tak tee za dikum skazlivum?
Zakaj se za hvalum tak trudi lalivum?
Tak je kratka radost toga sveta dika,
kak je kratka trcem sejnjmena prilika.
Ve se vufaj vu grd, na ledu zidani,
vu rosu juternju, neg' vu svet ov jalni.
Ako si lep i mlad, bogat i plemenit
muder i razumen, i pri ljudeh velik,
Kratka je nesmerno vsa ta svetcka radost,
ar joj je zasela vekivena alost.
Vojska, glad i kuga denes-zutra pride:
vu onom megnenju vsa srea odide.
Blago te ostavi, vse od tebe pojde;
beteg te dohiti, smrtno vreme dojde.
Nikaj ne pomore onda plemenina,
nit pogleda na te prava tv druina.
Morebit se toga komaj aka mira,
da tebe mrtvoga v rnu zemlju vtira.
Koji denes gine od tvoje ljubavi,
zutra ti jur kopa jamu pod petami.
Na suncu se krital kruto lepo sveti,
ali kak opadne, na prah se razleti.
Tak i vsaki, koji danas vesel ive,
zutra te nestane, z mrtvemi zegnije.
Budi cesar i kralj, papa i poglavar,
fini dijak, meter, tek ali kramar,
N asti, n mesta, kamo bi se vtekel,
bude ti vumreti, gda ne bi ni rekel.
Truhina i moli budu te glodali,
brat i sestra rvi budu ti se zvali.
Mole pod se prestre, s rvi se odene;
tomu ti ne vujde, kam se goder dene.
Ne bude palae, po ke bi se etal;
tvoje ti krov hie bu na nosu leal.
Ako te od svoga lica Bog othiti,
ne bude ga z niim mogel obmititi.
Onda ti al bude do srca tvojega,
da si nebo menjal z jednum kapljum meda.
V mukah bude plakal tvoje dobre dneve;
emerom te prejde vse svetcko veselje.
Molbe i pokore primi se zagoda,
da si prijatela vezda dobi Boga.
Pri njem najde blago, z veseljem i zdravjem,
k tomu zvelienje na vse veke. Amen.
101
PROSA CROATICA
Den srditi hoe priti,
Ves svet z ognjem popaliti,
Ne se moi pred njim skriti.
Davidova re je bila,
To pravica svedoila
I ibila nazvestila.
Kulik trepet onda bude,
Gda se mrtvi vsi prebude,
Da posluhnu Boje sude.
Glas trumbete mrtve budi:
Stante gore, mrtvi ljudi,
Hote g Bogu da vas sudi.
Onda hoe smrt prestati,
Vsa natura trepetati,
Kada raun bude dati.
Knige hte se otvoriti,
Stranu pravdu obznaniti,
Kak se mora svet suditi.
Sudec, ada, gda bu sedel,
Vsa otajna bude videl
I srdito na me gledel.
Kaj, nevoljnik, onda reem?
Pod obrambu kam se vteem,
Gda strah bude i pravinem!
Zmoni vsega Kralj stvorenja,
ivi zdenec otkuplenja:
Ne skrati mi oproenja.
Spomeni se, Gospodine,
Vu koje si priel ime:
V onom dnevu ne zgubi me.
Kaj si truda za me prijel,
Krinu muku i smrt podjel,

Ves li trud bi zahman priel?
Vse pravice, Sudec, puni,
Milost tvu i nad menum spuni
Prvo, neg' bu dan raunni.
Za krivicu alujem se,
Za pregrehu sramujem se,
Na pokoru ponujam se.
Magdalenu odvezal si,
Razbojnika vuslial si
I vufanje mene dal si.
Moja pronja nedostojna,
Prosim, da ti bu povoljna,
Dua ne bu da nevoljna.
K tvojem ovcam pridrui me
I od kozlov razlui me,
Na stran desnu poloi me.
Gda opsudi ti grenike,
V pekel pole nevernike,
Med tvoje me daj delnike.
Ja, nevoljni zemlje pepel,
Najti sem se z grehi vtepel,
Prosim, daj mi konec vesel.
Den alosni i pun straha,
Gda se krivec stane s praha,
Ne skrati mu, Jeu, raja!
Oprosti mu za tve ime,
Da vekveni pokoj prime,
Smiluj mu se, Sin Marije.
AMEN
Ad notam: SVETA GOSPA EE LASI etc. Folio 204.

Ali na notu: O, MARIJA, MATI BOJA, CVET NEBESKI
etc. Folio 204.
Planu pesem, bratja, pojmo i vu Boga mi verujmo,
Na smrt britku pomislemo, ter se z grehov spokoremo.
Pogledajmo na to telo, koje prvo ivo bilo,
A nut, vezda na kaj dojde? vsa lepota pro otide.
Oi njegve su zaprte, koje svetu ve ne otpre,
Ruke bele pornehu, noge brze okrepehu.
102
Lica su se premenila, a rumena vusta sehla,

Nit ne vidi nit ne uje, a govori joe menje.
Ar, kak dua pojde s tela, vse je mrtvo, ne ve duha,
Neg' ostane gluho, slepo, koje prvo bilo lepo.
Zakopa se, prah postane; vojnbu i smrad na se dene,
Ovde bude njegvo stanje, ovde njegvo vse imanje:
Les palaa, grob oinstvo, svet pak drugi bu gospoctvo,
abe, kae - slugi verni; vojnba, rvi - prijateli,
Opravu mu budu tkali plesnivoa i ti moli.
Tam brat brata ne otkupi, nit' deicu majka skupi,
Ar smrt nema vu tom reda, neg' jednako zapoveda,
Jemlje mlade, jemlje stare, slugum kralja skupa bere.
Kemu, ada, svet ljubimo, k se trsi da zginemo?
Joe mrtvec tako tui: Posluajte, ene, mui,
Draga bratja, druba mila, k si z menum vsagdar bila:
Vera behu lep kot roa, a vezda sem rna koa.
Dokonana je m mladost, ne bu vee vu nje radost,
Dokonani dnevi itka, dokonana svecka dika.
K sem z vami ivel zdravo, v grobu moram zgnjiti ovo,
Neete me ve videti, nit ve z menum govoriti.
Ovde hou prebivati, k pitanomu dnevu stati,
Naj Bog duu k sebe vzeme, ne gledaju grehe moje.
Na vas, ada, pomislete ter se z grehov spokorete
I vi ete vsi pomreti i hoete k mene priti.
Ne vufaj se nitar v blago, neg si spravi dobrot vnogo,
Ne vufaj se v jakost tvoju, ar smrt lada vsagdar v boju.
Smrt je jaka od vseh ljudih: zlomi kosti i vse vudi,
Nit se rodil, nit se hoe, smrt zatui koga nee,
Vsemi lada i vse jemlje, ar nikoga ne miluje.
To vam budi pred oima: smrtna sila vse dobiva.
Misli, lovek, sad ivui, ter pogledaj v grob smrdei:
Kam ja idem, tam ti dojde, otkuda se ne povrne.
Ovde tvoje bude stanje, ovde z menum vse imanje.
V zemlju mene poloete, a za duu vsi molete,
Bog vam plati vae trude, da i z vami milost bude.
On vam budi vaa plaa, k dobrote z dobrem vraa.
Hvala budi nebeskomu Bogu, vsagdar vekvenomu.
AMEN
103
DRUGA POPEVKA MRTVEKA

na jednaku obodvoju notu zgornje
Nut, smrt nosi otru kosu: opasti je vsemu ljudctvu,
Opasti je kralju, muu, i vu smrtnu dojti vuzu.
Kad loveka smrt pretegne, od mrtvoga vse pobegne,
Otec, mati, sestre, brati, ne dadu mu sobum stati.
Blago njegvo k sebe jemlju, njega vru v rnu zemlju,
V rnu zemlju, v temne noi, v temne noi prez pomoi.
Dua trpi, telo gnjije, nit ga nigdor pomiluje,
Brzo prejde, k je prvlje bil odlien po sve zemlje.
O, nestalnost sveta toga: spomeni se lovek z Boga!
Doklam ive, spravljaj blago, k ponese s tobum v nebo,
Ar to drugo vse pogine: kaj svet zgrabi, tebe mine.
Glas trubente kad zapuhne, stane z groba, druga bude,
Neg' si mislil, kad si ivel; onda bude tebe videl,
Da si krivec Bogu tvomu, k vsa vidi, zna vu broju.
Onda pleve od penice bude zbiral po pravice,
Pleve v ogenj hoe dati, a penicu sobum vzeti.
Mreu otpre, ribe zbere, vmanje hiti, dobre vzeme,
Ovce polje na desnicu, kozle hiti vu temnicu,
Gde pla bude na vse veke, a zebranem radost v dike.
To premisli, k jo ive, prvo nego vu grob pojde,
Da na desnu ruku dojde, z blaenemi nebo vzeme.
Moli, prosi, v dnevu, v noi, da ti mesto bu raj veni.
AMEN
104
TRETJA MRTVEKA POPEVKA

na notu ZAKAJ SVET TAK TEE ZA DIKUM etc.
Folio 315.
Ali na notu BOE MILOSTIVNI etc. obodvoju.
Fol. 328. Item 319.
Posluajte, ljudi, kaj lovek govori,
kada mu smrt duu iz tela jur goni.
"Sunce mi zahaa, dua e se delit,
nee mi tunom ni mesec ve svetit.
Jur mi je kura no oi zaslonila
i predugo spanje nemila otprla.
Zbogom, ada, sunce, zbogom, mesec svetli,
k z vaum svetlostjum mene ste svetili.
No mi se priblia, v koje hou spati
do sudnjega dneva, kad mi bude stati.
Zbogom, dika moja, vi zvezde sunene,
ke v noi svetite, vu dne neviene.
Vi pute kaete brodarom po morju,
ali su zaprti mene nebogomu.
Zbogom, druinica, k si verna bila,
a naj prvo: zbogom, moja majka mila,
K si me na ov svet teko porodila,
jo tee malahno detece dojila.25
Zbogom, vi sestrice, zbogom, braci mili!
Smrt mi se priblia, k me z vami deli.
Zbogom, prijateli, verna drubo moja,
i blini susedi, zbogom, vsa imanja.
Pojti mi je, ovo jur smrt je pred vrati,
ne d se prositi niti obmititi.
Ne znam, kamo dojdem, gde stanuval budem,
komu li u duu preporuit moju.
Znam, da si me stvoril, Jeu, i otkupil;
tebe zato duu preporuam moju.
Ovo s planem glasom tebe se ja molim:
da me ne ostavi, Jeu, milo prosim.
Ali i ti, mila Majka Jeueva:
na pomo mi budi, duu moju primi.
Angel moj nebeski, uvar od mladosti,
i ti me sad uvaj, v raj duu zapeljaj.
I vi, Boji sveci, etujte mi rei:
z blagoslovom Bojem pojdi v pokoj veni."
AMEN
25
Budui da rijei "jo tee [...] dojila" u ovom kontekstu zapravo nemaju smisla, pretpostavljam da je u
predloku na ovome mjestu stajala rije kojila, u znaenju 'odgajala', 'othranjivala', 'podizala na noge', koja se
javlja u nekim starijim kajkavskim tekstovima. [Nap. O. ojat.]
105
POPEVKA OD SMRTI
Na notu obodvoju: PLANU PESEM, BRATJA, POJMO etc. Folio 467.
O, smrt strana! o, smrt huda, kulika li ini uda!
Spominjanje uhko tvoje rani jako srce moje.
Tvoj koteri emer kua, njega pojti mora dua,
Koga strela tvoja rani, barbir njega ne obrani.
Zahman su mu patekari, zahman fini i doktori,
Ne mu treba pojti v Padvu, nit v nijednu apoteku.
Zahman su mu hamalije, zahman vraje vse coprije,
Na stran mora deti listje, na stran flatre i korenje.
Nit napitki alkermea, niti prahi iz Becvara,
Ne mogu ga opuvati, da bi ne bil suenj smrti.
Ar s kojega svite slai, mehkum nogum njega klai,
Nit staroga ne miluje, a mladoga nazlobuje,
Ne strai se srditoga, ne plai se hrabrenoga.
Gde je amon, vitez jaki? gde Herkule on veliki?
Aleksander gde je zmoni, vsemu svetu zapovedni,
Komu suenj be Dariju, Perijanci i Egiptu?
Gde Juliju, cesar prvi, k se vozi z oroslani,
K vumori Pompejua i gospoctvo vze varaa?
Gde cesari vnogi drugi, vu junatvu osebujni?
Vse su druge obladali: tebe jednu nesu mogli.
Vsem si vzela ti korune, vsem oruje, brze konje,
Da ne mogu vtei tebe, neg' opadnu vsi vu grobe.
Kam bogaci svojem srebrom? kamo skupci utem zlatom?
Kam njihovi beli gradi? kamo dvori, vinogradi?
Kam varai, zidmi jaki? kam orsagi preveliki?
Kamo konji nezjahani? kamo kini nebrojeni?
Kam trnaci, kam marofi? kam deica, mladi grofi?
Kam divojke, lepi cvetki? i majkini dragi sinki?
Kam gospoje i kralice? kamo zmone cesarice?
Povenue kot travica, kad ju ruka vudri kosca.
Vse je prelo, vsi su vmrli, v rne zemlje vsi zegnili.
O, smrt strana i nemila! kaj si toga jur pobila!
Kaj u vee povedati? pla mi ne da govoriti.
Ne se rodil, nit se nee, koji smrti vujti hoe.
AMEN
106
RJENIK
ada - dakle
agnec - janje
aldov - rtva
Alius [planctus] ad eandem notam - Drugi
[pla] prema istom napjevu
Alius planctus B. V. Mariae - Drugi pla B.
D Marije
Alius [planctus] Croaticus ad eandem
notam - Drugi hrvatski [pla] prema istom
napjevu
alkerme - crveno bojilo za slatkie, likere i
sl. (B. Klai)
ar - jer
barbir - brija; ranarnik ("kirurg")
bat, kraljevski - ezlo
Becvar - Be [?]
behu - bijah
beteg - bolest
blaznik - bogohulnik
bludnik - krivovjerac, heretik
bogatec - bogata
burdelnik - oskvrnitelj
Cithara octochorda - Osmerostruna citara
coprija - aranje
emer - otrov
esati - eljati
koma - potajno, muke
d = gda - kad, kada
dan, raunni [!] - dan obrauna, sudnji dan
den, pitani - sudnji dan
den, srditi - sudnji dan
deti - staviti; kam se gode dene - kamo
god poao, gdje se god sakrio
dijak - ak, uenik, student; ovjek koji se
slui latinskim jezikom
dika - slava
diei - mirisni
dobiti - nadvladati, prevladati svladati
dobra volja - dobrohotnost, dobrostivost,
dobro raspoloenje (u drutvu)
dohajati - dolaziti
dohititi - dohvatiti, dosei; dostii
druina (dem. druinica) - ukuani; kuna

posluga; prijatelji; druba
duha - miris
falat - komad
fiola (dem. fiolica) - ljubica
flater - ljepljivi ovoj za rane
genuti se - krenuti se, pomaknuti se
gringlec - zelena una
gumbelijum - urica
gusto - esto
hamalija - gatanje, proricanje
hititi, hitati - baciti, bacati
hia - kua
hudodelnik - zlotvor
Hymnus Croaticus de passione Christi Hrvatski himan o muci Kristovoj
islei - svui
ispeljati - izvesti
jalen - himben, prijetvoran, varljiv; lo, opak,
zao; zavidan
jemati - uzimati
joe - jo
jur - ve
kaa - zmija
kem - kojim; kemi - kojima (instr.); k - koji
kin - nakit, ukras, ures; blago
kjednu - zajedniki, u jedan glas
ktaiti - tlaiti, pritiskivati
klinec - karamfil
kojiti - hraniti, othranjivati, odgajati, podizati
na noge (dijete)
komaj - jedva
kot - kao
koteri - koji
kozel - jarac
kramar - sitniar, trgovac sitnom robom
kruto - jako, veoma, vrlo
ladati - vladati; pobjeivati, nadvladavati
lasi - kosa
107
m - moja
marof - majur
megnenje, ono - tren oka
miluvati - saaljevati, smiliti se
mol - gusjenica; glista (koja ivi u zemlji)
morebit - moda
mrmrati - mrmljati
mu - seljak
naj - neka; nemoj
najti - iako, premda
narekuvati - naricati
nasleduvati - slijediti
nazlobuvati - mrziti
nazoi - okam u oko
nazvestiti - navijestiti
ne - nema; nije
nebog - jadan, ubog
nemre - ne moe
nesmerno - neizmjerno, silno, jako
nestalen - himben, nepostojan, varljiv;
nevjeran; nestalnost - himba, nepostojanost,
varljivost
n - nema
nigder - nigdje
nigdo, nigdor - nitko
nikaj, nitar - nita
nunati (izraz iz djetinjeg jezika) - spavati
nut - eto, evo
ober - iznad, povrh, vie od
obladati - pobijediti, nadvladati
obmititi - podmititi, potkupiti
obramba - zatita
oditi - otii
odvezati - odrijeiti
okrepeti - ukoiti se, odrvenjeti
omiljati - onemoati; onesvijestiti se
opasti - pasti
oprava - odjea
opsuditi - osuditi
opaniti - osramotiti; opanost - sramota,
sramoenje
oroslan - lav
orsag - drava; zemlja
othititi - odbaciti
otiti pro - otii, nestati
otpreti - otvoriti; otpirati - otvarati
ov - ovaj
ovo - eto, evo
Padva - Padova
paradi - raj
patekar - ljekarnik, apotekar
peljati - voditi
plakati (s akuz.) - oplakivati
podjeti - podnijeti
poginuti - nestati, propasti
pojti - poi
pokoj vzeti - smiriti se, usnuti
pomiluvati (s akuz.) - saaliti se, smiliti se
ponujati se - nuditi se
posel - poklisar, poslanik
pot - znoj
potlam - poslije, kasnije
potomtoga - nakon toga
povedati (2. l. sing. imper. pove) - rei
povekati - poveati
povrnuti se - vratiti se
povsemsega - nakon svega, nakon toga
povsud - posvuda
pravica - pravda; pravien - pravedan
pregovoriti - progovoriti
pregreha - grijeh, sagreenje
prelejati - proliti
premehkek - preteak
prijeti - primiti
priti - doi
prositi - moliti
paniti - sramotiti; psovati; karati, kuditi
roa - cvijet
sehnuti - osuiti se, usahnuti
sejnjmen - sajmeni; sajamski
senca - sjena
sfaliti - prevariti, obmanuti
sinagoga - idovski hram, templ
skazliv - himben, prijetvoran
skratiti - uskratiti
slaviek - slavuj
spanik - zavodnik, varalica
spokoreti se - pokajati se
spravljati - sabirati; slagati, sastavljati;
spremati; ureivati
srda - srdba
stanje - sastamba; boravite, prebivalite;
stan
108
stati - ustati
svetcki - svjetovni
svite - odjea, odijelo
etuvati - uriti se, pouriti se; etuvati nad
glavu - zahtijevati neiju glavu (ivot)
ibila - Sibila, ena proroica (u klasinoj
starini); u prenesenom znaenju: gatalica (B.
Klai)
kur - taman, mraan
pot - pogrda, poruga; ruglo; sramota
tiglec (dem. tigleec) - eljugar
tei - hitjeti, hrliti, nagliti, uriti se, trati
ter - i, pa, te (veznici)
tja (do) - sve (do), ak (do)
tolvaj - razbojnik, zloinac
trepet - drhtanje, drhtaj; trepetati - drhtati
trnac - vonjak
truhina - trule, raspadanje
trec - trgovac, prodava
tva - tvoja
vara - grad
vera - juer
ve, vee - vie
vekiveni, vekveni - vjean
veki - vei
vekvekoma - zauvijek
ves (gen. i akuz. vsega) - sav
vezda - sad, sada
vjeti - uhvatiti
vloviti - uhvatiti
vmanj - lo, zao
vmreti - umrijeti
vmrknuti - omrknuti, potamnjeti, pomraiti
se
vojnba - zadah, smrad
vsa - sva; sve

vsagdar - uvijek
vsaka - svaka
vse - sve; vsemi = z vsemi - sa svima
vtei se - utei se, skloniti se
vtepsti se - okaljati se, uprljati se
vtikati - uticati, stavljati u
vu - u (prijedlog)
vudi (pl.) - udovi
vudriti - udariti
vufati se - uzdati se, pouzdavati se
vujti - utei, pobjei
vusnuti - usnuti, zaspati
vzeti - uzeti
zagoda - na vrijeme, pravodobno
zahman - uzalud
zakriknuti - poviknuti
zamotan - zapleten, zamren
zapreti (part. pas. zaprt) - zatvoriti
zapuhnuti - puhnuti; zatrubiti
zasesti - postaviti zasjedu, stati u zasjedu
zavusnuti - usnuti, zaspati
zbirati - izabirati; zbrati - izabrati
zdehnuti - uzdahnuti
zginuti - nestati
zgubiti - unititi, upropastiti; pogubiti
zmoen - jak, moan, silan, snaan;
zmonost - jakost, mo, sila, snaga
zmutnik - smutljivac; pobunjenik
zneti - skinuti
aluvati se - aliti (zbog ega), kajati se
itek - ivot
ivot - tijelo; trup
uhkek - gorak
109
KAJKAVSKE PJESMARICE 18. I 19. STOLJEA

(Izbor)
U 18. i 19. stoljeu produkcija rukopisnih pjesmarica sve je vea.Druga vana karakteristika tih
pjesmarica je sve vei udio svjetovne poezije, tako da su neke od pjesmarica i iskljuivo svjetovnog
karaktera. Osim ve spomenute prve tiskane zbirke kajkavske poezije Cithara Octochorda (tri
izdanja: 1701, 1723, 1757), u 18. stoljeu istie se zbirka uglavnom ljubavne poezije Katarine
Patai (oko 1750-1811), pod naslovom Pesme horvatske, datirana 1781. godine (koju izdvojeno
donosimo u cijelosti).
S poetka 19. stoljea istiu se rukopisne zbirke Canticum cytharaedorum cytarizantium cum
citaris suis (1805), zatim zbirka prireivaa kanonika Marka Mahanovia (1773-1824) Horvacke
popevke svetske (1814), te mali zbornik kajkavske poezije iz 1823. godine (Popevke po Ladislavu
Forko), kojega je priredio Ladislav Forko (1754-1825). Poticaj za sastavljanje takvih zbirki svakako
je bila okrunica Poziv biskupa Maksimilijana Vrhovca (g. 1813), u kojemu on poziva sveenstvo na
sakupljanje jezinog blaga, ali i "popevki horvatskih i slavonskih". Mahanoviev rad vjerojatno je
rezultat upravo te inicijative, koja ujedno objanjava vei broj kajkavskih pjesmarica koje su se
pojavile iza 1813. godine, ali koje, dakako, sadre stariju grau. Sline pjesmarice izrauju se ak i
u drugoj polovini 19. stoljea.
110
JOSIP KERESTURI (1739-1794)

Uz pjesmu sauvanu u zbirci Horvacke popevke svetske (1814) pod naslovom Nikaj na svetu
lepega ni, prireiva Marko Mahanovi navodi: "Poveda se, da ju je Keresturi agens, napravio".
Rije je o Josipu Keresturiju, varadinskom isusovcu, profesoru u Trnavi i Zagrebu, koji je kasnije
napustio isusovaki red i bio Varadinski notar. Neko vrijeme bio je i slubenik na bekom dvoru, a
autor je veeg broja djela na latinskom jeziku lingvistike, pravno-politike i povijesne tematike.
NIKAJ NA SVETU LEPEGA NI

Nikaj na svetu lepega ni,
Nego gorica kada rodi,
Muek se trudi ter se vrti
Da mu se delo ne zamudi.
Vince rad pije, v kleti sedi,
Kumu napija ter mu veli:
Kume moj dragi, daj se napi',
Joe nas ne bu, daj ga se vi'!
Kolje bum sekal, rezal ga bum,
Deca obele, gostil se bum.
Doklam nakoljim, dosta ga bu,
ene natiram z vodum, s kopu.
Zato mu delam, da ga bum pil,
Za drugo neje, bum ga se vil.
e ga popijem, ter ga ne bu,
Malo bum shaal potlem v letu.
Zatim nadojde sveti Mihalj,
Grozdje dozrele, budem ga bral.
111
Martinje dojde, krstil ga bum,

Vince postane, napil se bum.
Denes al' zutra mrtev nam glas,
Vince ostane, ne bude nas.
112
CANTICUM CYTHARAEDORUM
CYTARIZANTIUM CUM CITARIS SUIS (1805)
VRE PUCA RUMENA ZORJA

Vre puca rumena zorja,
vre zlatni sunca, sunca trak
milo siva z modrog morja
i vre prehaa mrzli zrak.
Nut veseli se vsaka stvar,
vsigdi je mili boji dar.
Oh! kak vugodno je vreme ter kakvo na srcu breme!
AA MOJA - ZATO SI MI PRAZNA

aa moja - zato si mi prazna,
natoi se, dotoi se
brai na veselje.
Ja u piti, van ispiti
brai na veselje.
Ja sem pil, van ispil,
brai na veselje.
DOBRO VINCE
Dobro vince, poj vu me,
dojde vreme, ne bu me.
Kad bum v rni zemlji gnil,
ne bum vie vinca pil.
113
VIDI, PRELJUBLENA
Vidi, preljublena draga goljubica,
Kak su oblejana suzami ma lica.
Plaem se po noi; ako ne veruje,
Gledaj suzne oi.
itek me ostavla, srce v tugi plava,
Za te moja dua naveke zdihava.
Noi su mi duge, dugi su mi dnevi,
Samo za te mislim, romarin zeleni.
Posvedoe senje kak noi sprevajam,
eprem vu snu ja se z tobum razgovarjam.
Ali jaj! Da prejde kakti veter senja,
Slatkoga veselja nit ostane tenja.
Posvedoi moja postela priprosta,
Koja od alosti moje zna zadosta.
Kada ves alosten obraam se po njoj,
Tuit se pomore ona tugi mojoj.
Da b' blazine z perja govoriti znale,
Od alosti moje dosta bi kazale.
Da su, dosta puti, od suz mokre bile,
Vse etiri stene bi posvedoile.
SIMO-TAMO PUTUJUI
Simo-tamo putujui nael jesem dragu,
Koju prepostavil jesem vsega sveta blagu.
Ah, kak otro i vugodno srce mi zdrhtava,
Kad na samom i vu skrovnom N. nazavam.
Ah N., dobro moje, ti si moje blago,
Ar zvun lepe tve perone nikaj mi ni drago.
Ti si cvetek prot betegu, lilijum moj beli,
V turobnosti srca moga daj me razveseli.
Tvoje lepe modre oi naj me pogledaju,
Tva ljublena slatka vusta naj me nazavaju.
Tva rumen bela lica nemoj mi skratiti,
Koja ljube i kuuju elim ves tvoj biti.
114
Tvoji lepi svetli lasi naj se ne zvijaju,

Vu ljubavi vsakim vetrom za menum ravnaju.
Tvoje lepe bele ruke naj me obimljuju,
Tva rumena slatka vusta mene naj kuuju.
Srce, tvoje, srce moje naj bu srce jedno,
Veruj meni, srce moje ljubavi je vredno.
Telo tvoje, telo moje naj bu jedno telo,
Onda stoprav srce moje bude vse veselo.
Ah N., dobro moje, naj me ostaviti,
Tebe srce moje eli jedino ljubiti.
Ah N., ljubi mene, slugu tvog vernoga,
Tebi stalen ostat hou do ivlenja moga.
MUA NEMREM DOBITI

Mua nemrem dobiti,
kaj bu, kaj bu z mene?
Partu moram nositi o, nesreno breme!
Jeden vagan horputra

sem si preskrbela,
i cent skoro sopuna
vre sam potroila.
Hodi, anda, skai se,

komu bum povolna,
samo brzo, pai se,
nisem ja oholna.
Perem se ja, cifram se,

nije vendar sree,
v koga god zaufam se,
veli da me nee.
Leta mi prohajaju,
seda vre postajem,
druge se vudavaju,
ja vsigdar ostajem.
V kloter bi othajala,
strah me je samoe tamo ne bi tancala,
toga mi se hoe.
Na obloku sem ves dan,

da me ljudi vide,
to je vendar vse zahman,
zarunik mi nejde.
Hoja, hoja, hop - hop - hop,

to je moja radost;
ar prez mua nejdem v grob,
ne daj Bog, to alost.
115
FRATER MI GOVORI
1.
Frater mi govori suzami se bori,
Vse moje ivljene jedno te trplenje,
V noi kada spavam teko ja zdihavam
Da jaj meni jaj, siromaku fratru.
7.
Gvardijan me kara nit za me ne mara.
Ludem prodekujem nebo obzanujem
Iz vsega grla kriim da malo ne obnorim.
Jaj meni jaj siromaku fratru.
2.
Vjutro bi rad spati moram rano stati
V koru moram iti i tam dugo biti,
Klee vure brojim malo da ne zdvojim,
Jaj meni ja siromaku fratru.
8.
V klotru moram biti nikam ne smem iti,
Ako se i sprejdem i tako nazad nejdem
Vsi su jalni na me, i govore za me,
3.
Brevijara molim na vas glas govorim
Dona nobis pacem, akoprem sem laen
Moram vse trpeti ako hoem jesti
9.
Prosit moram iti trogara voditi
Logoara nosim svee vu njem prosim
Imam sobum lonca kamo meem jajca.
4.
Pojas mi je korda ka mi hrbet vorda,
Kapuc mi je kapa ez glavu mi klapa,
Molim Miserere da mi prsa dere.
10.
Cucki na me laju deca me potaju,
Majka ide frater jai mu vrak mater
Pustiti ga najte, nego ga stirajte
5.
Sam si drva seem sam si celu zmeem,
Sam se ja obuvam, sam takaj zuvam.
Postel si popravlam na koji sam spavam.
11.
Kad kolae pee onda meni ree
Kaj si frater doel, tu ni tvoj posel
Ne stoj na pragu nego hodi k vragu
6.
okli su mi ime v letu, i vu zime,
gola mi je noga tomfa razdrtoga,
bosota golota to je ma lehkota
116
LUDBREKA PJESMARICA (oko 1833)

KAD SEM IEL Z DUBROVICE
Kad sem iel z Dubrovice
Sretal jesem dve sneice
Pod zelenim drevom stale
Veselo se spominale.
Ja njim viknem fala Bogu

Vudrim jedno v drugu nogu
Hodte z menom golobice
Na Bukovec do krmice.
Ja njim velim dober veer

Pak jo k tomu njim odreem
Je li ste si vi sestrice
Ali pako nevestice.
Na Bukovec hodmo sada

Malo dale tam od grada
Pri Zmontoni dobro vino
Pak jo koga mi dobimo.
Niti smo si mi sestrice

Niti pako nevestice
Nego dobre pajdaice
Kriovate ogorice.
Ki bu z nami dobre vole

Ako taki i do zorje
Duda igra on dudice
Vrtiju se dve sneice.
Mui z nami ve ne spiju

Vre tri tjedne kak vriju
Pak nas jako teko stane
Da smo ovak dugo same.
Jako zmono zaduvale

Samo vino su plaale
Celo drago noko milu
Vnogo se je vina spilo.
Stare imamo svekrve

Vu tancu smo vsigdar prve
A rlena su nam lica
Ktomu ime na peticah.
Vjutro kada zora svane

Otile su dime same
Svekrve skupo vkanile
Da v toplice su hodile
Puale su svoje ile.
Obodve smo zalublene

Jedna drugi jako verne
Ja sem Treza ova Franca
Vsaka v krmi rada tanca.
117
TEBE LEPO JA POZDRAVLAM

Tebe lepo ja pozdravlam,
draga golubice m,
druge na stran vse ostavlam,
tebe elim z srca ja.
Bog te, anda, razveseli,

gde god bude ivela,
i z miloum svum nadeli,
da bi njega vivala.
Izmed vnogih ti jedina

cvete v srcu mojemu,
vu njem tebe, dua mila,
vsigdar najti moremo.
Ovo ti je pozdravlenje
od dragoga tvojega,
ovo njegvo je elenje,
veli z srca svojega.
Zato neem ja tajiti,

istinska je moja re,
ali tebe ja ljubiti,
ali pak nijednu ve.
To ne dvojim, da stvar, koja

tomu bi se udila,
vidi elu mu prez broja,
ter me ne bi ljubila.
Vernost moju ti aldujem,

z kum te hoem ljubiti,
srce k tomu prikaujem
nigdar se izmutiti.
Kajti vsaki ljubi svoje,

to nam kae celi svet.
Ja pak tebe, srce moje,
ar si mi ljubleni cvet.
Kajti ti si ona elja,

za kom srce me hlepi,
niti ie ve veselja,
samo tebe da eli.
118
KAJKAVSKA PJESMARICA (Milivoj repel)

Izvor: Milivoj repel, Kajkavska pjesmarica, Graa za povijest
knjievnosti hrvatske, knjiga 2, JAZU, 1899.
O, KAK SREAN HIP JE NASTAL

O kak srean hip je nastal,
Da moj dragi mi je zaspal;
O da mi se ne probudi!
Znam da vu snu on me ljubi.
Najte, drage vi muice,
Sedati na slatko lice,
Doklem dragi moj poiva,
Vugodnoga sna vuiva.
O cvetue vi roice
I diue fijolice,
O prelepi tulipani
I klineci izebrani,
Sada mi se rascvitajte
I vugodnu duhu dajte,
Doklam dragi moj poiva,
O vi hladne drage sence,

Ne pustite simo sunce,
O zelene svri lepe,
Ke sim tamo se giblete,
Ah simo se naklonete
I dragomu posluete,
O vugodni glasi glasni,

Koji goder ste prez hasni,
Ah simo se ispustete
I dragoga prebudete,
Da mi otpre oi svoje
Ter poree: "Drago moje",
Ar vre dosta je poival,
Vugodnoga sna vuival.
O nebeske vi ptiice
Kaj bludite po lozice,
Ah simo se naklonete
Od ovuda pojti najte,
Veselo si poigrajte
I dragomu popevajte,
119
PRHAJ, PRHAJ, DROBNI TIEK

Prhaj, prhaj, drobni tiek,
Prhaj, prhaj, sad bu prost,
V log zeleni, ivi grmek,
Gde te eka sreen drozd.
Nego pazi da ne fkani
Tebe egav lovca pisk,
K te vabi na vse strani,
Da ti zavda smrtni vrisk.
Kaj ne vidi, kak ti leca
Mreu, hrane, jaklen klas?
Nejdi tamo, ovog streca
Dalko beji vsaki as.
Zrno samo ak poere,
Ak korai v njegov vrt,
Vu suanstvo ti prepadne,
Koga konec bu tva smrt.
Leti, leti, drobni tiek,
Leti, leti, sad si prost,
V log zeleni, ivi grmek,
Gde te eka sreen drozd.
Vivaj radost i veselja,
Sreen imaj vsigdar sled!
Ma je ovo prava elja,
Vivaj, vivaj vnogo let.
Prema rukopisnoj redakciji Olge ojat
120
SAVSKE VODE
Savske vode, sim tecete,
dragi mojoj porecete
da na bregu sede verno
zaklinjem vas ja nezmerno.
Ako bute blizu tekle,
da bi dragoj to porekle,
da z men' suze me vozite
i to jedno nju prosite:
Ak se samo vode tekne,
taki ruku naj odmekne,
putovanje suz bu lehko,
niti moje srce mehko.
Ak vas pako pusti tei
prez pogleda i prez rei,
rnom morju vas izruam
i za pokop preporuam.
To vas vendar, vetri, prosim
za 'nu ljubav koju nosim,
zdihavanje povrnete
i od suz ga odvrnete.
Morebiti vreme dojde,
kada znovi na put pojde,
ter ga draga na stan prime,
vsa mi alost onda mine.
KAK PLAE SLAVIEK

Kak plae slaviek vu krletki sedei,
Tak ja sad tugujem dragu ne videi.
Za tobum gledei zgubil sem me oi,
Za tobum mislei duge su mi noi.
Kak elezo magnes jako k sebi vlee,
Tak pamet, ivlenje za tobom me tee.
Veka alost nemre mi ez srce projti,
Nego da ja dragoj tebi nemrem dojti.
Raji bi te videt i z tobum govoriti,
Nego lepo sveta blago zadobiti.
121
O DIVOJKE, VRT ZELENI

O divojke, vrt zeleni,
o mladenci, cvet ljubleni,
dok rastete
dok cvetete,
dok ste mladi
jeste dragi
vsem i vsakomu.
Mladost vaa je cvetua,
krv je pak vaa gorua,
vsaki vu vas oi vpira,
ar lepota nima mira,
ona truca ljubiti.
Doklam jeste vu tom cvetu,
prijeti ste po vsem svetu,
vsaki eli vaa leta,
vsaki eli ovo cveta
srcu momu dragoga.
Vi ivete vu veselju,
spunjavate vau elju,
vsa vam idu poleg volje,
drugi plau vse nevolje
i turobno ivlenje.
O lepote vi zrcala,
kak se ne bi vsem dopala,
kada mladost,
kada radost,
kad lepota,
kad dobrota
vu vas vsaka vidi se.
122
RJENIK
akoprem - premda
aldovati (ma.) - pokloniti, rtvovati
anda - dakle
beteg (ma.) - bolest
breg - rijena obala
cela (lat.) - elija
cent (lat.) - stara mjera za masu, oko 50 kg
e - ako
eprem - premda, iako
ez - kroz, preko
okli - cokule
dime - doma, kui
diui - mirisav
doklam - dokle, dok
dona nobis pacem (lat.) - daruj nam mir
duda - gajda
dudice - gajde
fkaniti - varati
frater - fratar, redovnik
hip - tren, trenutak
horputer - mast za kosu
jaklen - prosen, jemen
kapuc - kapuljaa, kukuljica
klinec - karanfil
kloter (lat.) - samostan
korda (lat.) - ue, konopac
koru (gr.) - kor, zbor
kriovate ogorice - dvostruke urjakinje,
jetrve; zaljubljene u istoga mukarca
kuuvati (prema njem.) - ljubiti
laen - gladan
lehkota - lakoa
lilijum - ljiljan
logoar - rogoar, vrsta pletene haljine
magnes - magnet
Miserere - poetak psalma Miserere mei
deus (Smiluj mi se gospodine)

morje - more
mu - 1. mu; 2. seljak, kmet
muek - seljak
naj - nek, neka
nazavati - nazivati, zvati
neje - nije
oblok - prozor
obnoriti - poluditi
parta (ma.) - vrpca za glavu, nakit na glavi
djevojke koji je oznaka djevojatva
paiti se - uriti se
perona (lat.) - osoba
pisk - pisak, zviduk
poleg - pored, pokraj
potlem - poslije
prez - bez
prodekuvati - propovijedati
slaviek - slavuj
sneica - snaica, snaha
sopun - sapun
spominati se - podsjeati se, razgovarati
sprejti se - proetati se
sprevajati - sprovoditi, pratiti
svr - grana
egav - lukav, podmukao
tomf (njem.) - izma
tancati - plesati
trogar - nosa
trucati - prkositi, poticati, siliti, nuditi
vendar - ipak
ves, vsa, vse - sav, sva, sve
vordati - borati, guvati, uljati; mijeati
vrak - vrag
vre - ve
vse - sve
vsigdar - svagda, uvijek
vsigdi - svugdje
123
viti se - uivati; vi' se - uivaj, nauivaj se

vivati - uivati
zahman - uzalud
zamuditi - propustiti (vrijeme, priliku),
zakasniti
zdihavanje - uzdisanje
zmetati (prez. zmeem) - pometati, mesti;
nabacati
zmono - mono, silno
znovi - iznova
zvun - izvan; osim
itek - ivot
ivlenje - ivot; do ivlenja moga - do kraja
mog ivota
mehak - teak
124

Starije Kajkavsko Pjesništvo PDF

Uploaded by

Document Information

Original Title

Copyright

Available Formats

Share this document

Share or Embed Document

Sharing Options

Did you find this document useful?

Is this content inappropriate?

Copyright:

Available Formats

Starije Kajkavsko Pjesništvo PDF

Uploaded by

Copyright:

Available Formats

Starije kajkavsko pjesnitvo

Starije kajkavsko pjesnitvo

Starije kajkavsko pjesnitvo

NIKOLA KRAJEVI (1582-1653) _____________________________________31

PAVLINSKI ZBORNIK 1644. (izbor) ___________________________________36

Starije kajkavsko pjesnitvo

ANA KATARINA FRANKOPAN - ZRINSKA (oko 1625-1673) ________________57

BOLTIAR MILOVEC (1612-1678) ____________________________________60

MATIJA MAGDALENI (oko 1625 - ?) ________________________________70

PJESMARICA JURJA RBAIA (1687) _______________________________74

CITHARA OCTOCHORDA (1701, 1723, 1757) ___________________________92

Starije kajkavsko pjesnitvo

KAJKAVSKE PJESMARICE 18. I 19. STOLJEA (Izbor) __________________110

JOSIP KERESTURI (1739-1794) _____________________________________111

CANTICUM CYTHARAEDORUM CYTARIZANTIUM CUM CITARIS SUIS (1805)113

LUDBREKA PJESMARICA (oko 1833) _______________________________117

KAJKAVSKA PJESMARICA (Milivoj repel) ____________________________119

Starije kajkavsko pjesnitvo

PREKOMURSKA PJESMARICA I (1593.)

Starije kajkavsko pjesnitvo

Polemo vam lista, tunoga, alosnoga,

i bodo pitali, ivi smo ali mrtvi,

Nemeka velika, obrnjena lica,

Pove njim Erdelu, v alost smo opali,

Vre smo pogubleni ino dopelani,

V lisicaj so nam roke, jadni smo v temnici,

Prosimo, Rakoczi, milostivni gospon,

Bil bi se arcuval za dvanajset jezer,

tirinajset jezer bilo nas je robov

V neznanom orsagi, iroke puine,

Osemsto so nas gnali na Rdee morje,

Plaite nad nami, alosni sosidi,

Vupajmo se v Bogi, da e smiluje se,

Oh, alosni oci, plaite nad nami,

Da se je pisalo jezero i eststo

Oh, alosne majke, plane ter alosne,

Starije kajkavsko pjesnitvo

ondi je razbie i vnogo dobie,

Dobro i ti sam zna nae neprijatele,

Z velikim veseljem k Sigeto pojdoe.

Sinko moj dragi Juraj, pojdi mi ta kralju,

"Jaz sem tel pojti k motnomu Dunaju,

To sam more znati, sinko moj predragi,

Vsa Carova sila pod Siget etuje,

Zrinski Nikolau lekmesto mi pojde

Z Sigeta varaa junaci zidoe,

Zrinski Nikolau veselo prebiva

Hajduci s pukami na jednom rankoli

Ino mi pone Zrinskomu govoriti:

Malo ih pogine sigekih junakov,

Preik bistre Drave svega suha mosta,

Zrinski Nikolau hrlo gori skoi

Dobra m gospoda, na kraci vam povem

Jedno jutro rano, ie pred zorjami,

Prekleti Turci hitro nainie

Starije kajkavsko pjesnitvo

poee trti Sigeta varaa,

tako mi vzemi Sigeta varaa,

Patanciji dvei vu Sigetu besta,

Skrb mi on nosi, te prekleti baa,

Ino hitri Turci to mi premislie,

Ino poee sigeko grabo zakopati

Veliko udo varau vinie,