Fikcije vseh vrst

J. G. BALLARD

prevod iz angleine: Smetnjak

Vse postaja znanstvena fantastika. Z robov malodane nevidne literature je vzniknila intaktna
stvarnost dvajsetega stoletja. Kar pisci moderne znanstvene fantastike izumljajo danes, bomo vi in
jaz poeli jutri ali, natanneje, v priblino desetih let, eravno se razmik manja. Znanstvena
fantastika je najpomembneja fikcija zadnjih 100 let. Soutje, imaginacija, lucidnost in vizija H. G.
Wellsa in njegovih naslednikov ter predvsem njihovo zapopadenje prave identitete dvajsetega
stoletja zasenijo odtujene in introvertirane fantazije Jamesa Joycea, Eliota in pisateljev t. i.
modernega gibanja, nasledka burujske zavrnitve iz 19. stoletja. Glede na njen predmet ter njeno
zavzeto sprejemanje naivnosti, optimizma in monosti, se lahko vloga in pomembnost znanstvene
fantastike le e poveata. Mislim, da bi moralo biti branje znanstvene fantastike obvezno. Na sreo
prisila ne bo potrebna, saj jo edalje ve ljudi bere prostovoljno. e za merilo vrednosti uporabimo
golo preivetje bralcev in njihovih imaginacij, je tudi najslaba znanstvena fantastika bolja od
najbolje konvencionalne fikcije. Prihodnost je bolji klju za razumevanje sedanjosti od
preteklosti.
Predvsem bo znanstvena fantastika verjetno edina oblika literature, ki bo premostila vrzel med
umirajoo pripovedno fikcijo sedanjosti ter fikcijami kasete in videotraku blinje prihodnosti. Kaj
lahko naredita Saul Bellow in John Updike, kar J. Walter Thompson, najveja svetovna
oglaevalska agencija in najveji producent tovrstne fikcije, ne more narediti bolje? Trenutno je
znanstvena fantastika skoraj edina oblika fikcije, ki prosperira, in zagotovo edina fikcija, ki ima
kakrenkoli vpliv na svet okoli sebe. Drubeni roman dosega edalje manj bralcev iz jasnega
razloga, drubeni odnosi niso ve tako pomembni kot odnos posameznika do tehnoloke krajine
poznega dvajsetega stoletja.
V bistvu je znanstvena fantastika odziv na znanost in tehnologijo, kot jo zaznavajo prebivalci
drube potronih dobrin, zaveda se, da se je vloga dananjega pisca popolnoma spremenila zdaj je
le e eden izmed velikanske vojske ljudi, ki okolje zapolnjuje s fikcijami vseh vrst. Da bi preivel,
mora postati mnogo analitineji, se svojega predmeta lotevati kot znanstvenik ali inenir.
e sploh kani producirati fikcijo, mora v imaginaciji presei vse druge, kriati glasneje, epetati
tije. Prvi v zgodovini pripovedne fikcije bo za to, da postane pisec, potreben ve kot talent.

Katere posebne veine, naproti veinam drugih lanov drube, premorejo Muriel Spark ali Edna
O'Brien, Kingsley Amis ali Cyril Connolly? Spolzka, kriva pot1 kae proti njihovemu izhodu.
Zdaj je e kakih 15 let od tega, kar je kipar Eduardo Paolozzi, tudi sam silovit in originalen pisec,
pripomnil, da so znanstvenofantastini magazini, nastali v predmestjih Los Angelesa, vsebovali
bistveno ve imaginacije in pomena od vsega, kar je lahko nael v literarnih publikacijah tistega
asa. Nadaljnji dogodki so potrdili Paolozzijevo ostro presojo v slehernem pogledu. K srei je bilo
njegovi lastni imaginaciji dovoljeno delovati predvsem v vizualnih umetnostih, kjer je bila v
zadnjem stoletju glavna tradicija tradicija novega. Znotraj fikcije je bila, na nesreo, glavna tradicija
mnogo predolgo tradicija starega. Kakor oskrbovanci neke propadajoe intitucije so vodilni
pisatelji in kritiki, edalje bolj pozabljeni in neupotevani od ljudi tam zunaj, molili obrabljeni roni
venec svojih spominov, ebrali imena mrtvih, mrtvih, ki niso bili niti sodobniki njihovih starih
starev.
Medtem se znanstvena fantastika, kot mi je nedavno v ljubeznivem tonu omenil moj agent, po svetu
iri kot rak. Benigni in odporni rak kakor kultura pla. asovni zamik njene sprejetosti se manja
ocenjujem, da trenutno znaa okoli deset let. Moja domneva je, da je lovek ivno in bojee bitje,
ivni in bojei ljudje pa sovraijo spremembo. Toda ko vsi postajajo samozavestneji, so
pripravljeni sprejeti spremembo, monost ivljenja, ki se radikalno razlikuje od njihovega lastnega.
Znanstvena fantastika postane kakor boni, ki so jih razdajali v supermarketih nakljuja in
monosti nova valuta nenehno rastoe prihodnosti.
Ena sama nevarnost, ki preti znanstveni fantastiki, trojanski konj, ki ga potiskajo naproti njenemu
rastoemu getu edinemu predelu z visokimi najemninami, e je kaj takega v fikciji sploh kdaj
obstajalo , je ta brezobrazna kreatura, literarna kritika. Skoraj vso kritiko znanstvene fantastike
piejo dobrohotni zunanjiki, ki gorenost zdruujejo z nevednostjo, kakor misionarji visokih nael,
ki opazujejo seksualne rituale neverjetno plodnega domorodskega plemena in odkrijejo delovanje
slehernega hvalevrednega vpliva razen izredne doline penisa. Globina penetracije iskreno
prizadevnega para Lois in Stephena Rosea (avtorjev The Shattered Ring) je globina para vernih
kristjanov, ki v znanstveni fantastiki vidita poskus uvajanja novega gledia na loveka, naravo,
zgodovino in poslednji smisel. Kar jima ne uspe dognati, je, da je znanstvena fantastika
popolnoma ateistina: tiste kritike, ki so v preteklosti v njej odkrili kakrnakoli mistina naprezanja,
je zaslepila kamuflaa. Znanstvena fantastika se veliko bolj ubada s pomenljivostjo leska na
armaturni ploi avtomobila kakor z zadnjo platjo boanstva e ima mati narava karkoli z
1 Ballardov sliding gradients se morebiti nanaa na enega izmed anglekih prevodov Goethejeve fraze schiefer,
glatter Boden iz Fausta, zaradi esar smo se zatekli k prevodu Janka Modra.

znanstveno fantastiko, je to venerina bolezen.

Veina kritikov znanstvene fantastike pade v eno izmed dveh pasti: ali kot Kingsley Amis v New
Maps of Hell skuajo v celoti ignorirati tehnoloke poteze in ZF povezujejo z mainstreamom
drubene kritike, antiutopinimi fantazijami in podobnim (Amisova glavna prerokba glede
znanstvene fantastike iz 1957, ki je bila v celoti spodbita) ali pa ZF skuajo apostrofirati v smislu
individualnih osebnosti, pri emer brezupno tekmujejo z bistveno bolje financiranimi prizadevanji
amerikih in britanskih zalonikov, ki svoja bledea blaga prodajajo tako, da drobne talente odevajo
v krlat velikih pisateljev. Znanstvena fantastika je bila vselej zelo korporativna dejavnost, njeni
pisci so rpali iz skupnega bazena idej, in merila individualnih dosekov ne izmerijo vrednosti
najboljih piscev Bradburyja, Asimova, Limba 90 Bernarda Wolfa in Frederika Pohla.
Anonimnost veine piscev znanstvene fantastike 20. stoletja je anonimnost moderne tehnologije;
velika imena ne izstopajo ni bolj kakor pri oblikovanju trajnih potronih dobrin ali, e smo e
pri tem, katedrale Rheims.
Kdo je oblikoval kadilak Eldorado iz 1971, kompleks vizualnih, organskih in psiholokih namigov,
ki premore neskonno vejo subtilnost in relevantnost ter izhaja iz neprimerno starejega omreja
obrti in tradicij od, denimo, pisave Normana Mailerja ali najnovejega udea zalob Weidenfeld ali
Cape? Predmet ZF je predmet vsakdanjega ivljenja: lesk hladilnikov, obrisi eninih ali moevih
stegen, ki gredo mimo podob dnevnika na barvnem televizorju, konjunkcija miinega in
kromiranega artefakta v notranjosti avtomobila, edinstvene dre potnikov na tekoih stopnicah
letali vse to je blizu svetu pop slikarjev in kiparjev. Paolozzi, Hamilton, Warhol, Wesselmann,
Ruscha, med ostalimi. Velika prednost ZF je, da lahko tej vroi meanici doda edinstveno sestavino
besede. Piite!
februar 1971, maj 2016