SREDNJA MEDIIJSKA IN GRAFINA OLA LJUBLJANA

DRACULA
Seminarska naloga
Maa Balon
1.5.2016

Mentor: Prof. Botjan Miha Jambrek

Razred: 3. G

Srednja medijska in grafina ola Ljubljana

1 POVZETEK
Samo dva filma sem izbrala z razlogom. Ni potrebno veliko da se
pokae napredek v filmski industriji, tako v tehninem kot zgodbenem smislu.
Poleg tega velika koliina priredb ni vredna omembe v primerjavi z zaetnimi.
Zato sem si izbrala film Nosferatu, ki seveda velja za klasiko med
grozljivkami, in Dracula (1992). Razlika je ve kot oitna in prav zaradi tega
je to dobra kombinacija. Vidi se kako je napredovala teatrinost, zgodba se
je razvila in spremenila, a bistvo je vedno ostalo. Na alost ni vedno ostalo
na oiten nain in seveda niso vse priredbe dobre. V bistvu jih je le nekaj
izbranih, tistih, ki ujamejo pravo vzduje. Ideja vampirjev je skozi leta izgubila
element groze in strahu, v filmih niso ve definirani kot poasti ampak kot
objekti poeljenja. S tem nekoliko osramotijo prvotno idejo in filme, ki so
znani kot izvirniki teme.

Maa Balon

Srednja medijska in grafina ola Ljubljana

KAZALO
1 POVZETEK .................................................................................................................. 1
2 UVOD ........................................................................................................................... 3
3 DRACULA BRAM STOKER ...................................................................................... 4
3.1 ZGODBA ............................................................................................................... 5
4 NOSFERATU: Simfonija groze - 1922 ......................................................................... 7
5 BRAM STOKER'S DRACULA (DRACULA) - 1992 ...................................................... 8
6 ZAKLJUEK ................................................................................................................ 9
7 VIRI ............................................................................................................................ 10

Maa Balon

Srednja medijska in grafina ola Ljubljana

2 UVOD
V tej seminarski nalogi sem si zadala cilj zvesti im ve o neskonni
franizi ki je Dracula. Mislim da veina ljudi pozna zloglasno grozljivko
irskega pisatelja Brama Stokerja. Prav tu se je vsa norija zaela, napisano
je bilo nekaj literarnih priredb, iger v gledaliih in neverjetno tevilo filmov.
Glede na tevilo adaptacij ene kratke knjige bi lovek predvideval, da stvar
postane dolgoasna a temu ni tako. Skozi leta se je korenitno spremenila
zgodba, spremenili so se liki in njihovi odnosi. Reiserji so nepomembne
trenutke odstranili in nekaj neverjetnih dodali. Tako je ime grofa Dracule
zaivelo po vsem svetu, kot ena najbolj znanih mitov vseh asov. Temelji na
domiljiji nadobudnih ustvarjalcev in kar je najbolje; vsebuje zgodovinska
dejstva in dogodke zaradi katerih se je v filme laje viveti. Tako bom v tej
seminarski nalogi predstavila 2 meni najljuba in splono zelo popularna
filma posneta po tej legendarni zgodbi.

Maa Balon

Srednja medijska in grafina ola Ljubljana

3 DRACULA BRAM STOKER

Knjiga avtorja Brama Stokerja temelji na ivljenju grofa Vlada III
Dracula, znanega tudi kot Vlad the Impaler. Vlad e danes v Romuniji in
Bulgariji velja za ljudskega junaka, saj je prepreil popolno unienje
pokrajine severno in juno od reke Donave, ter je s tem omogoil ponovno
poselitev. Tako so ga ljudje vzeli za svojga, o nejm pa se se zaele pisati
zgodbe in pesmi. Enako je storil Bram Stoker in nezavedno ustvaril eno
izmed najbolj znanih literarnih del naega asa.

Maa Balon

Srednja medijska in grafina ola Ljubljana

3.1 ZGODBA

Zgodba govori o skupini ljudi, ki se tekom neverjetnih nakljuij zaplete

v nevarno igro z grofom Draculo, vampirjem iz Transilvanije, katere izid ima
lahko katastrofalne posledice tako za loveka ivljenja kot tudi za loveke
due.
Sprva sledimo zgodbi Jonathana, ki se po navodilih svojega
delodajalca odpravi v Transilvanijo na poslovno sreanje z grofom Draculo,
ki se zanima za nakup nepreminin na ozemlju Anglije. Sama pot ga navdaja
z grozo, ki jo e dodatno stopnjuje vraeverje ljudstev, mimo katerih potuje.
Presenetljivo ga je na koncu poti priakal izjemo prijazen in simpatien
gospod. Ko pa prine spoznavati grad in grofa, mu postane jasno, da nekaj
ni povsem v redu. Preden se zave kaj se dogaja ugotovi, da je v gradu ujet,
grof pa zagotovo ni to za kar se izdaja. To mu dajo vedeti njegove
nadnaravne moi in absurdne vedenjske navade, kot je, e ne drugega,
spanje podnevi. Isti trenutek ko se Jonathan Zave situacije tudi ugotovi, da
tega potovanja najverjetneje ne bo preivel. Situacijo poostri dejstvo, da ga
doma aka zaroenka Mina in zamanj upa, da bo dobila pismo o njegovem
stanju. Medtem, ko Jonathan zaman aka izpust in Mina obupuje, pa Minina
prijateljica Lucy hudo zboli. Tako v zgodbo vstopi e Van Helsing, ki odkrije
vzrok njenih teav. Na alost je bilo prepozno, saj se je spremenila v
vampirko, zato so jo posledino ubili.
Jonathan se s potovanja vrne iv, a ves slaboten. Ko si opomore se z
Mino poroita. A za njiju ni miru, v okolici se namre dan za dnev vrstijo
nenavadni dogodki, ki pri Van Helsingu vzbudijo sumnienja. Skupaj se tako

Maa Balon

Srednja medijska in grafina ola Ljubljana

lotijo lova na grofa Draculo, ki ga vidijo v Londonu, kjer ima enega izmed
svojih prebivali. A grof je moan in zvit, zato jih slepi in preigrava. Skrajno
mejo pa je prekorail, ko prine ponoi obiskovati Mino, jo e za asa
njenega ivljenja spremeni v vampirko in si jo s tem dejanjem prisvoji.
Ko druina konno zbere potrebne informacije o grofovi aktivnosti
lahko poie in unii njegova prebivalia. Ko grof Dracula ugotovi da je bil
premagan zbei nazaj v Transilvanijo. Skupina se poda na zasledovanje
grofa, kjer jim je v veliko pomo prav Mina, ki je zaradi svoje preobrazbe
povezana z grofom. A tudi ona se vedno bolj spreminja v vampirko in ni ne
kae na to, da bi jo lahko kaj reilo. Prav pred gradom ujamejo Draculo, ki
potuje v svoji krsti in ga v kratkem dvoboju ubijejo.

Maa Balon

Srednja medijska in grafina ola Ljubljana

4 NOSFERATU: Simfonija groze - 1922

Nosferatu je nemka ekspresionistina vampirska grozljivka v reiji F.
W. Murnaua in glavnega igralca Maxa Schrecka, ki je odigral vampirja grofa
Orloka. Film je bil posnet leta 1921 in izdan leta 1922. Velja za eno imed
prvih adaptacij knjige Drakula od Brama Stokerja, s spremenjenimi imeni in
drugimi podrobnostmi, saj studio ni mogel pridobiti avtorskih pravic.
Filmski producent

Albin Grau je originalno dobil idejo snemanja

vampirskega filma e leta 1916. Navdihnile so ga ljudske zgodbe in izroila,

ki jih je od kmetov slial med sluenjem v Srbiji v asu 2. s.v. Tako sta Grau
in Enrico Dieckmann ustanovila podjetje Prana Film, z namenom da bi
uresniila svojo vizijo. Pri tem sta za pomo najela tudi scenarista Henrika
Galeena in reiserja F. W. Murnaua.
Tu pa je prilo do zapleta. Grau je elel Stokerjevo zgodbo nekoliko
prirediti, v tem pa ni vzel v raun Stokerjeve smrti in s tem zamenjave lastnika
avtorskih pravic. Florence Stoker, vdova, mu pravic za film pod nobenim
pogojem ni elela prodati, eprav zaradi napake to sploh ne bi bilo potrebno.
Tako je Grau neobremenjeno nadaljeval z idejo filma in ga priel snemati
leta 1921. Kljub vsemu je zaradi gronje s tobo spremenil velik del tako
vsebine kot junakov; naslov je spremenil v Nosferatu, glavni junak ma je bil
imenovan grof Orlok. A kot se je izkazalo, te spremembe niso bile dovolj da
bi se izognil tobi. Tako je bil Grau primoran zapreti Prana Film, Nosferatu
pa je bil edini film izdan iz strani tega podjetja. Po naroilu sodnika, so morali
uniiti vse kopije filma, tako bi le ta umrl tiho smrt, e ne bi bilo zaradi ene
kopije v zahvalo katere ta film lahko gledamo e danes.

Maa Balon

Srednja medijska in grafina ola Ljubljana

5 BRAM STOKER'S DRACULA (DRACULA) - 1992

Tako kakor Nosferatu, tudi ta film temelji na Stokerjevi knjigi. Zane se
s tragino zgodbo o grofu Vladu, ko je bil bitko v kriarskih vojnah in se vrnil
domov kjer ga je akala grozna novica. Njegova ena je storila samomor,
kar je tudi po pravici povedano ena boljih scen v filmu. Vlad pod noben
pogojem ni videl smisla v njenih dejanjih.
Film poleg, seveda, zgodbe tudi dobro prikae razliko v razvoju med
Londom in Transilvanijo, ki je e vedno zagozdena nekje v preteklosti. Nato
spoznamo mladega odvetnika, ki se je zaradi poslovnih razlogov odpravil v
grad grofa Dracule. Tukaj lahko nemudoma vidimo neposredno povezavo s
knjigo. Le ta pa nam lahko tudi v prihodnjih delih filma pomaga razumeti
nekoliko nerazloene, bene dele zgodbe. Ko odvetnik prispe v grofov grad,
se opazi tipina temana in hladna tematika, ki jo ponavadi avtomatsko
poveemo s slabimi dogodki. Konec koncev je Dracula tam prebival stoletja
v akanju na vrnitev svoje mrtve neveste. elja se mu konno uresnii, ko
vidi sliko odvetnikove zaroenke Mine. No saj zgodbo od tukaj naprej pa e
poznamo.
Razlika med filmom Nosferatu in novejo razliico Dracula je
neizpodbitna. Dracula se veliko bolj osredotoa na samo teatrinost filma,
prvi zanemo tudi opaati Draculin izgled. Sposobnost preobrazbe iz straga
v mladega, v dim, volka, udne poasti ga takoj naredijo za obinstvo bolj
privlanega. Ve pa mi je bilo da kljub velikem osredotoenju na ljubezenski
odnos med Mino in Draculo, film ni postal osladen ali cliche.

Maa Balon

Srednja medijska in grafina ola Ljubljana

Indeed, it is a uniquely dreamlike, lushly romantic, highly erotic and prototypically

Coppolaesque version of the story - a movie that does for the vampire genre what "The
Godfather" did for the gangster saga, and what "Apocalypse Now" did for the war movie:
raises it to the level of grand opera.
[13 Nov 1992, p.5]

6 ZAKLJUEK
Pogledala sem si e mnogo filmov na temo vampirjev in drugih
nadnaravnih bitij, moram pa priznati da mi je bila ideja Dracule vedno najbolj
pri srcu. Res je, da z leti autentinost originalne zgodbe pojenja in v filme
prihajajo napredneji uinki, bolj dodelana zgodba, mogoe celo bolja
zasedba. Konec koncev zgodbo lahko vsak interpretira po svoji elji in zdi se
mi neverjetno da je iz kratkega romana mogoe narediti tako obseno
franizo. Ne glede na tevilo priredb pa osnova ostaja, tako je knjiga s
pomojo filmske industrije preivela e 119 let. In jih e mnogo jih bo.

Maa Balon

Srednja medijska in grafina ola Ljubljana

7 VIRI
https://en.wikipedia.org/wiki/Vlad_the_Impaler (Dostop 24.5.2016)
http://www.imdb.com/title/tt0103874/ (Dostop 26.5.2016)
https://en.wikipedia.org/wiki/Dracula (Dostop 26.5.2016)
http://www.rottentomatoes.com/m/bram_stokers_dracula/. (Dostop
29.5.2016)
http://www.rogerebert.com/reviews/bram-stokers-dracula-1992 (Dostop
28.5.2016)

Maa Balon

10

Srednja medijska in grafina ola Ljubljana

Maa Balon

11