Gimnazija Nova Gorica

Informatika
Splona gimnazija

Ali se odloiti za
Linux?
projektna naloga

Mentor: Jurij Knez

Avtor: Sara Skrt
Nova Gorica, maj 2016
leto 2015/2016, 1.a

olsko

PREDGOVOR
Temo Ali se odloiti za Linux sem si izbrala, ker mislim, da je
zanimiva, hkrati pa tudi marsikateremu uporabna, saj je to
vpraanje danes precej aktualno. S predstavitvijo in
natannimi podatki bo odloitev ali uporabiti Linux ali ne
precej laja.

Kazalo
PREDGOVOR.........................................................2
Kazalo..................................................................3
1. Osebna stran....................................................5
2. Uvod.................................................................6
3 Vsebina.............................................................7
3.1 Kaj je Linux.................................................7
3.2 Od Unixa do Linuxa.....................................7
3.3 Maskota.......................................................9
3.4 Linuxovo jedro...........................................10
3.5 Linux ni Unix?............................................10
3.6 Distribucije Linuxa....................................11
3.6.1 Ubuntu................................................12
3.6.2 Slovenske distribucije.........................14
3.7 Linux in Windows......................................15
3.8 Kako do Linuxa..........................................17
3.9 Zakaj se odloiti za Linux?........................17
3

3.9.1 Prosti operacijski sistem.....................17

3.9.2 Robustnost.............................................17
3.9.3 Veopravilni sistem................................18
3.9.4 Veuporabniki sistem...........................18
3.9.5 Navidezni pomnilnik...............................18
3.9.6 Upotevanje standarda POSIX................18
3.9.7 Razvojna orodja.....................................19
3.9.8 Razlina strojna okolja...........................19
3.9.9 Stopnjevana prilagodljivost....................19
4 Povzetek in zakljuek......................................20
5 Priloge.............................................................21
5.1 Kazalo tabel..............................................22
5.2 Kazalo slik.................................................22
6 Viri in literatura...............................................22
6.1 Pisni viri....................................................22
6.2 Ustni viri....................................................23
6.3 Elektronski viri..........................................23

1. Osebna stran
Sem Sara Skrt, rojena 5. 10. 2000 v empetru pri Novi
Gorici. Obiskujem 1. a razred na Gimnaziji Nova
Gorica. ivim v Kozani, skupaj s sestro Niko, mamo
Danico in oetom Edijem. Trikrat tedensko treniram
gimnastiko, skozi celo leto pa se udeleujem raznih
tekmovanj s svojo ekipo. V prostem asu rada
preuujem vodnike in pregledujem zemljevide ter
napiem narte za pot, saj z druino veliko potujemo.
Zelo rada se uim tudi novih jezikov in v tujini
preizkuam svoje znanje le teh.

2. Uvod
Operacijski sistem je mnoica programov, ki deluje kot
vmesnik med uporabnikom in strojno opremo. Druina
operacijskih sistemov Unix ima lana z imenom Linux.
Znan je po zanesljivem delovanju, uporabniki
prijaznosti in podpori dela na medmreju.
Linux je edinstven operacijski sistem. Res ni ne prvi,
ne edini operacijski sistem, katerega izvirna koda je
prosto dostopna; niti ni najbolj razirjen sistem od
vseh. Toda e nikoli prej ni imelo toliko ljudi dostopa do
izvirne kode operacijskega sistema, ki ga uporabljajo;
in e nikoli prej ni toliko uporabnikov razumelo izvirne
kode svojega sistema. Hiter razvoj Linuxa je mogo
prav zato, ker se nanj spozna toliko ljudi. Vsi lahko
sodelujejo med seboj in sistem razvijajo. Velike zasluge
za to imajo tudi uporabljeni odprti vmesniki. Ti so
jasno opisani, opisi pa so dostopni vsem. Med
nastajanjem ima vsakdo monost, da tehtno ovre
katerega od ponujenih predlogov in ponudi boljega,
pozneje pa veljavne spise uporabi in po njih napie
programe.
Cilj te naloge je seznaniti uporabnike s sistemom
Linux, njegovimi prednostmi in slabostmi, pomo za
lajo odloitev pri izbiri operacijskega sistema.
Naloga je napisana s pomojo interneta, strokovnih
knjig in ustnih virov.

3 Vsebina
3.1 Kaj je Linux
Linux je sploni izraz za vse Unix napisane operacijske
sisteme, ki temeljijo na Linuxovem programskem jedru
(Linux kernel).
Podpira veprocesorski nain, tevilne datotene
sisteme, monost izbire razvranj, raziritve
pomnilnike enote do 4 GB ali ve...
Samo jedro operacijskega sistema ne vsebuje
nobenega, za konnega uporabnika uporabnega
programa. Vendar pa se izraz Linux uporablja za
celoten operacijski sistem, ki poleg jedra vsebuje e
grafini strenik, namizje in kup uporabnih programov,
ki nam omogoajo urejanje besedil, deskanje po
spletu, obdelavo video posnetkov, in e marsikaj.

3.2 Od Unixa do Linuxa

Pri Linuxu ne moremo upotevati nastanek njegovega
jedra kot zaetek vsega, temve moramo pogledati v
zgodovino, do zaetkov UNIX, saj Linux temelji na tem
operacijskem sistemu.
V podjetju AT&T Bell je leta 1969 nastal operacijski
sistem Unix, napisan v zbirnem jeziku, kar je bilo za
tisti as normalno. Napisali so ga Ken Thompson,
Dennis Ritchie, Douglas Mcllory in Joe Ossanna. Leta
1973 ga je Dennis Ritchie prepisal v jeziku C (razen
jedra in zagonskih datotek). Imel je dobro zasnovo,
hkrati pa mu je programski jezik C omogoil
prenosljivost jedra in tako je Unix kmalu nael svoj
dom na veini velikih raunalnikih, kjer je ostal dolga
leta.
Ker si je Unix zael ustvarjati monopol, je postajal
vedno draji, njegovo delovanje in izvorna koda pa
7

edalje veja skrivnost. Temu se je v

zaetku leta 1980 uprl talentiran
Richard M. Stallman in zapustil
prestien oddelek Artificial
inteligence laboratories na MIT
(Massachusetts Institute of
Technology). Stallman je mono
nasprotoval monopolu, ki
Slika 1:zbiranja
R.
ga je imel Unix in leta 1984 zael s projektom
prostega programja (freeware) za UnixuStallman
podoben
sistem, ter mu nadel ime GNU. Napisal je GCC prevajalnik za C, urejevalnik Emacs in dodal e pravno
osnovo prostega programja - GNU GPL (General Public
Licence). Razvoj prostega programja se je tako lahko
zael, saj so bili na voljo prevajalnik, urejevalnik
besedil in pravila igre.
Leta 1985 je bila ustanovljena e FSF (Free Software
Foundation), ki je s prostovoljnimi sredstvi spodbujala
razvoj in tevilo programov je hitro naraalo. Danes
skupina GNU skrbi za ve tiso programov.
Tako je bilo v zaetku leta 1990 e zelo veliko proste
programske opreme, manjkal pa je kljuni del - jedro
operacijskega sistema. Sodelavci projekta GNU so
imeli v nartih modularno jedro z imenom Hurd, a se je
njegov razvoj zelo zavlekel, tako da je izel ele pred
kratkim in e ni pripravljen za stabilno delo in verjetno
niti nikoli ne bo.
Leta 1991 se je pojavil Linus Torvalds, le 21 letni
tudent, ki si je zastavil izjemno zahtevno nalogo. Le z
enoletnimi izkunjami v programiranju v jeziku C, se je
za nekoga s toliko raunalnikega znanja izjemno
izkazal in izdelal Linuxovo jedro, ki dandanes
predstavlja osnovo vsakega Linux operacijskega
sistema. Iznael ga je, ko se je ukvarjal s predelavo
sistema MINIX, operacijskega sistema namenjenega
izobraevanju v raunalnitvu, ki ga je napisal Andrew
S. Tanenbaum. Linus se je z njim ukvarjal eno leto
8

preden mu je uspelo ustvariti razliico, ki je celo

delovala in zaganjala nekaj GNU
programov. Najprej je svojo stvaritev elel
poimenovati Freax, kot udaki Unix,
vendar je njegov gostitelj za datoteke
mislil, da bo ime odganjalo ljudi ter
predlagal, da se poimenuje po avtorju,
Linus Unix, Linux. Tako se je na takratni
Usenet raziril Linux 0.01, ki pa ni bil
nikjer objavljen. Petega oktobra 1991 je Linus
objavil
Slika
2: A.
Tanenbaum
prvo uradno razliico Linuxa, to je bila razliica
0.02.
Sistem je bil namenjen hekerjem. Sredie pozornosti
je veljalo razvoju jedra-uporabnika podpora,
dokumentacija in distribucija e niso bili v nartu. Po
razliici 0.03 je Linus preskoil na tevilko razliice
0.10, saj je e ve ljudi zaelo sodelovati pri delu na
sistemu. Vendar pa je bilo urejanje Linuxa e vedno
teavno, saj so morali spremembe uveljaviti v Mimixu
ter ele nato zagnati Linux jedro. Po nekaj nadaljnih
revizijah je Linus marca 1992 poveal tevilko razliice
na 0.95 in tako ponazoril svoja priakovanja, da bo
sistem kmalu pripravljen na uradno izdajo. Tako je tudi
nastalo eno izmed najboljih in najbolj obsenih del
brezplane programske opreme. Torej so
revolucionarji, ki so sproili nastanek Linuxa,
Richard Stallman, Andrew S. Tanenbaum in Linus
Torvalds.

Slika 3: L. Torvalds

3.3 Maskota
Leta 1996, ob izidu razliice 2.0.0, je Torvalds ob neki
prilonosti izjavil, da so mu ve
pingvini, tako je za maskoto Linuxa
kmalu bila izbrana podoba
sedeega pingvina z imenom Tux, ki
ga je naredil Larry Ewing.

Slika 4: Maskota
Tux

10

3.4 Linuxovo jedro

Linuxovo jedro je glavni sestavni del vsakega Linux
operacijskega sistema. Pred tem jedrom je bilo
izjemno teko izdelat Unix operacijski sistem, saj je
bilo treba za vsak operacijski sistem napisati novo
jedro, na katerem je deloval. Mono pa je bilo seveda
urejati ta operacijski sistem, vendar ni bilo mogoe
popravljati napak v jedru. Linus Torvalds pa se je
odloil preuredit takratni Unix operacijski sitem Mimix.
Vse njegovo delo je na koncu vodilo k Linux jedru v
0.1 leta 1991. eprav Torvaldsa upotevamo kot
ustvarjalca Linuxovega jedra on ni napisal celotnega
jedra. Zaradi GNU licence lahko kdorkoli z znanjem
programiranja ureja jedro. To je tudi pripeljalo do tega,
da Linuxovo jedro pravzaprav nima avtorja, saj je do
zdaj prispevalo k njemu ve tiso razlinih
programerjev, med njimi je tudi podjetje Microsoft.
Razvoj jedra celo velja za najbolje in najveje delo
brezplane programske opreme. Linus Torvalds je prvo
verzijo Linuxovega jedra, verzijo 0.1, napisal z le
10,239 vrsticami kode. Napisal je torej le okoli 0.2%
kode jedra. Pravi vzpon Linuxa pa se je zael ele z
verzijo 0.02, saj je bila prva, ki jo je Linus oglaeval ter
tako privabil veliko mnoico uporabnikov Mimixa.
Danes pa na internetu dnevno izide posodobljena
razliica Linux jedra.

3.5 Linux ni Unix?

Linux je Unix in ni Unix. Je Unix, saj upoteva doloila
POSIX in se nasploh vede kot Unix, in ni Unix, saj je bil
napisan povsem na novo in ni v njem niti ene same
programske vrstice iz sistema AT&T Unix. Linux je
popolnoma samostojna izvedba doloil POSIX z
raziritvami System V in BSD, dosegljiva v izvirni in
prevedeni obliki. Linux je avtorsko delo Linusa
11

Torvaldsa in drugih sodelavcev in se lahko prosto

razirja pod pogoji, navedenimi v GNU Public License
(GPL).

3.6 Distribucije Linuxa

Za razliko od nekaterih drugih operacijskih sistemov,
pri Linuxu obstaja ve razlinih distribucij, ki si med
seboj konkurirajo. Linux distribucije so operacijski
sistemi, ki vsebujejo Linux jedro in vnaprej
nastavljene programe. Veina dananjih distribucij
izhaja iz operacijskega sistema Debian.
V svetu Linuxa za razliko od nekaterih drugih
operacijskih sistemov vlada velika raznovrstnost. Na
spletiu Distrowatch.com so recimo v zaetku leta
2009 nateli preko 600 razlinih distribucij Linuxa,
kar precej pa jih e vedno tudi aktivnih. Nekatere
distribucije se uporabljajo izkljuno za strenike
sisteme, nekatere so namenjene uporabi na
namiznih raunalnikih, obstajajo pa tudi distribucije
namenjene strogo namenskim napravam, npr.
brezinim dostopnim tokam ali usmerjevalnikom.
Distribucije se med seboj seveda mono razlikujejo.
Najmanje zavzamejo le za eno disketo, druge pa
najdemo celo na ve ploah DVD. Nekatere med
njimi imajo priloeno obseno dokumentacijo in
nudijo tehnino podporo uporabnikom, nekatere pa
uporabnika prepuajo lastni iznajdljivosti.

12

Komercialni distributerji svoje izdelke prodajajo in pri

tem zaraunajo dokumentacijo, medij (ponavadi CD ali
DVD) ter predvsem tehnino podporo. Tipini
komercialni distributerji so podjetja Red Hat, SuSE,
Mandrake, Mandriva, Novell, itd Za navadnega,
domaega, uporabnika so precej bolj zanimive
nekomercialne distribucije Linuxa. Starejim
uporabnikom Linuxa so poznani predvsem legendarni
Debian in Slackware, pa tudi Knoppix, Gentoo in
Fedora. Najveji uspeh pa je v zadnjem asu doivela
distribucija Ubuntu.

3.6.1 Ubuntu
PREDNOSTI
SLABOSTI
Odprtost (prilagodljivost,
Slaba podpora
popravki, podpora)
profesionalnim
Dostopnost (popolnoma
programom
preveden v vse jezike)
Brezplaen
Enostavno nameanje
Nepopolna strojna
programov
podpora (doloene
7Velika izbira programov
grafine in mrene
Samodejno posodabljanje
kartice)
Hiter zagon in izklop sistema
Varnost
Ogromna skupnost
Ubuntu je prosto dostopna distribucija Linuxa, ki
temelji na distribuciji Debian. Sponzorira jo
druba Canonical Ltd, ki je v lasti Marka Shuttlewortha.
Ime distribucije izvira iz junoafrike humanistine
filozofije ubuntu, ki v splonem pravi: Sem kar sem
zaradi tega, kar smo vsi. Od Debiana se razlikuje v
tem, da nova razliica izide vsakih 6 mesecev,
podpora pa je na voljo vsaj e 18 mesecev po izidu.
13

Cilj Ubuntuja je, da s pomojo prostega programja,

ponudi uporabniku stabilen in sodoben operacijski
sistem. Zadnja razliica je 16.04 LTS, izdana 12. aprila
2016, z imenom Xenial Xerus.
Tabela 1 : Prednosti in slabosti Ubuntuja

14

3.6.1.1 Razliice Ubuntu

Lubuntu - namizno okolje Lxde, za stareje
raunalnike
Edubuntu - distribucija namenjena izobraevanju

Slika 5: Ubuntunajbolj priljubljena

razliica, ki uporablja
namizno okolje Unity.
Bistvena je
preprostost uporabe.

Slika 6: Kubuntu-druga najbolj priljubljena razliica, ki

uporablja namizno okolje KDE. Bistvena je popolna
prilagodljivost.

15

Slika 7: Xubuntuuporablja se
preprosto
namizno okolje
Xfce, Bistvena je
hitrost delovanja
nstarejih
raunalnikih.

3.6.2 Slovenske distribucije

Pingo (drutvo Lugos):Pingo Linux je slovenska
distribucija Linuxa. Gre za preprost, poslovenjen in
uporabniku prijazen operacijski sistem, ki temelji na
najbolj popularnih odprtih distribucijah podjetja Red
Hat in projekta Fedora. Pingo Linux zdruuje
poslovenjeni namizji KDE in GNOME, poslovenjeno
pisarniko zbirko OpenOffice.org, spletni brskalnik in
potni program Mozilla, poslovenjen namestitveni
program, multimedijske aplikacije in orodja za
upravljanje s sistemom.
FeriX: FeriX GNU/Linux je slovenska distribucija Linuxa
namnjenega izobraevanju. Je ti. iva distribucija, ki se
starta direkno iz DVD medija. Temelji na Knoppix
distribuciji. FeriX GNU/Linux zdruuje poslovenjeni
namizji KDE in GNOME, poslovenjeno pisarniko zbirko
OpenOffice.org, spletni brskalnik in potni program
Mozilla, poslovenjen namestitveni program,
multimedijske aplikacije in orodja za upravljanje s
sistemom ter seveda izobraevalne programe od vrtca
do fakultete in podjetja.

16

3.7 Linux in Windows

Linux in Windows imata oba svoje slabosti in svoje
prednosti. Obiajno ju delimo kot Windows za
vsakdanjega uporabnika, Linux pa za navduenca, ki bi
rad vzpostavil server, omreje ali pa le ga preizkual.
Linux ima tudi prednost, ali pa slabost, odvisno, kako
pogledate, da Linux dnevno urejajo programerji ter
reujejo teave, Windows pa ureja le eno podjetje.
Vendar pa Windows dandanes, kljub temu, da je treba
zanj plaati skoraj polovino ceno dostojnega
raunalnika, dri skoraj 90% operacijskih sistemov,
Linux, ki pa je popolnoma brezplaen, pa le okoli 10%.
Tukaj se tudi kae, da laja dostopnost Windowsa bolj
privlai uporabnike, eprav Linux ni preteaven za
uporabo. Tudi veina programov je prirejena za
Windowse. Neko je imel Linux tudi prednost, saj je
podpiral ve jeder in porabljal manj RAM-a. Toda, glede
na to, da v prejnjem stoletju raunalnikov z vejimi
jedri skoraj ni bilo, je bila ta funkcija zanemarjena. Linux
in Windows sta si po sestavi zelo razlina, vendar ju
lahko oba namestimo na en raunalnik s tako
imenovanim dual boot, kar pa zahteva kar nekaj
17

raunalnikega znanja. Prepreko med Linuxom in

Windowsi lahko doloi le uporabnik sam, glede na to,
kateri operacijski sistem mu je ljubi. Dejstvo pa je, da
so operacijski sistemi, ki temeljijo na Linuxu izjemno
zmogljivi in na veliko podrojih bolji, kot njegova
konkurenca. Dri pa tudi dejstvo, da obstajajo tudi
podroja, kjer so slabi od konkurence. Linux ima svoje
slabosti veliko bolj izraene ko Microsoft Windows, ena
izmed njih je tudi to, da ne podpira ve monitorjev.
Ravno takne majhne teave zadrujejo Linux za
Windowsom.

Tabela 2: Prednosti in slabosti Windowsa

WINDOWS
PREDNOSTI
SLABOSTI
Tehnina podpora, saj zelo
Dokaj poasni operacijski
veliko ljudi uporablja
sistem
Windowse in vedno se bo kdo
nael za pomo
Zelo veliko funkcij, s katerimi Visoka cena
lahko ponemo skoraj vse
Laja uporaba in laje
Veliko virusov
nastavljanje nastavitev
Na voljo zelo veliko
programov
Laja dostopnost
Kompatibilnost: skoraj vse
igre, driverji in podobno bo tu
delovalo

LINUX
18

PREDNOSTI
Vse skoraj zastonj
Zelo malo virusov, kljub
temu da je open source
Dokaj hitro delovanje
Bolje administrativne
funkcije; zelo primeren za
razvijalce programske
opreme
Ponuja veliko odprtih
funkcionalnosti in ukazov
Popolna veopravilnost
Hkratno delo ve
uporabnikov
Manja monost za velike
napake

SLABOSTI
Malo programov
Potrebno je veliko znanja
prej kot se ga da
uporabljati tekoe in brez
pomoi
Linux je navadno treba
namestiti posebej

Tabela 3: Prednosti in slabosti Linuxa

3.8 Kako do Linuxa

Linux lahko preprosto naloimo iz interneta. e ima
dovolj hitro povezavo, lahko obie spletno stran
eljene distribucije in si jo brezplano presname na
svoj disk. Datoteka je obiajno dostopna kot slika (iso),
njena velikost pa je lahko precej velika (> 600 Mb).
Popolnoma legalno si lahko sposodi zgoenko z
Linux distribucijo in si ga naloi na svoj disk. Seveda
lahko tudi sam naredi poljubno tevilo kopij, jih
podari prijateljem ali pa jih namesti na njihove
raunalnike.

19

3.9 Zakaj se odloiti za Linux?

3.9.1 Prosti operacijski sistem
Za uporabo prostih programov ni treba plaati, torej
e imamo prost dostop do interneta lahko dobimo
Linux povsem brezplano. Program mora biti
dostopen v izvorni kodi, sme se ga razirjati tako v
izvorni kot prevedenega. Sme se spreminjati,
izvedena dela pa se smejo razirjati . Pomembno je
upotevanje enakopravnosti uporabnikov in nainov
rabe. Vendar pa lepota Linuxa ni le v njegovem
delovanju ali grafinem izgledu ter uporabnosti,
ampak deluje kot prenosljiv operacijski sistem, ki ga
lahko zaenemo na vseh raunalniko zasnovanih
arhitekturah, od domaih raunalnikov, do
superraunalnikov, igralnih konzol, mp4
predvajalnikov, zapestnih ur z raunalniko osnovo,
itd.

3.9.2 Robustnost
Projekt, ki so ga internetni zagnanci razvili v prostem
asu, dosega in dostikrat celo presee zanesljivost
komercialnih sistemov. Skrivnost tega je v odprtem
razvoju. Kdorkoli si lahko kadarkoli ogleda izvorno kodo
celotnega sistema. Pisci prostih programov tako
postavijo svoj izdelek na ogled in ga ponudijo v presojo
kolegom po svetu. Teh je vsaj teoretino na milijone,
praktino pa jih je e vedno veliko ve kakor v
katerikoli programski hii. In med njimi je zanesljivo
dovolj strokovnjakov, ki jim morebitne slabosti osnutka
ali izvedbe ne morejo uiti. Odprti razvoj programov je
sistem recenzenstva raziril tudi na pisanje programov.

20

3.9.3 Veopravilni sistem

Linux je sistem, kjer je dosledno izvedena
predkupna veopravilnost. To pomeni, da se
procesorski as nadzorovano porazdeli na vse
procese, ki teejo. Tako ni nobene monosti, da bi
slabo napisan program zasedel raunalnik in
onemogoil normalno delo.

3.9.4 Veuporabniki sistem

Veopravilnost omogoa tudi hkratno delo ve
uporabnikov. e se po omreju priklopimo na
oddaljeni sistem Linux, lahko delamo na njem
povsem enako kakor na svojem raunalniku.

3.9.5 Navidezni pomnilnik

Linux omogoa, da uporabimo celo ve pomnilnika,
kot ga imamo. Linux namre podpira tako imenovani
navidezni pomnilnik. To pomeni, da lahko del diska
namenimo za raziritev pomnilnika. Linux vanj zloi
programe, ki tisti hip niso dejavni, in tako naredi
prostor za tiste, ki so dejavni, ter jih seveda
restavrira, ko se pokae potreba po tem.

3.9.6 Upotevanje standarda POSIX

Linux si od samega zaetka prizadeva upotevati
POSIX. Prilagajanje programov zanj in iz njega je
dostikrat preprosteje kot pri drugih sistemih Unix tudi takih, ki formalno zadoajo standardu. Za
zadostitev namre ni dovolj, da sistem podpira vse
funkcije standarda; pomembno je tudi, da mu ne
dodajajo lastnih nestandardnih raziritev.

21

3.9.7 Razvojna orodja

Pri veini komercialnih sistemov razvojna orodja niso
zajeta v osnovni sistem, temve jih je treba posebej
dokupiti in navadno sploh niso poceni. Vsa razvojna
orodja v Linuxu pa so praviloma dosegljiva enako
kot sam Linux. Zato imamo na voljo prevajalnike za
najrazlineje programske jezike, razvojne knjinice,
orodja za odpravljanje in iskanje napak, orodja za
delo z besedilnimi datotekami in e bi lahko
natevali.

3.9.8 Razlina strojna okolja

Teko bi nali sistem, ki deluje v tako raznoterih
strojnih okoljih. Oglejmo si samo procesorje, katerim
so ga prilagodili. S prvotnega Intel 80386 so ga
prenesli na procesorje Alpha, Sparc, MIPS in Power
PC, bolj ali manj delujoe izvedbe pa so na voljo tudi
za procesorje ARM in StrongARM, Motorola 68000 in
tako naprej.

3.9.9 Stopnjevana prilagodljivost

Linux je uporaben v osupljivem razponu strojne
opreme. e e se omejimo na Intel lahko ugotovimo,
da Linux tee skoraj povsod. Nekako najmanja
zahteva je 386SX z dvema megabajtoma pomnilnika
in disketnim pogonom. Linux tee tudi v mobilnih
telefonih, nekaj boljih organizatorjih (PalmPilot,
Psion,...),pa v namiznih raunalnikih in delovnih
postajah, lahko pa ga najdemo tudi v raunalnikih z
nekaj deset ali sto procesorji.

22

4 Povzetek in zakljuek
Linux je sodoben operacijski sistem, delo z njim pa
enostavno in intiutivno. asi, ko je bil Linux namenjen
zgolj raunalnikim navduencem so tako nepreklicno
mimo, sodobne Linux distribucije pa lahko po
enostavnosti uporabe resno konkurirajo na trgu
operacijskih sistemov. Linux na namizno raunalnitvo
prinaa svobodo, zanesljivost, varnost in enostavnost.
Preizkuanje in uporaba sta brezplana, s pomojo
ivega CD-ja pa lahko Linux preizkuamo brez bojazni,
da bi uniili podatke na svojem raunalniku. Ker je
Linux izdan pod GNU GPL licenco, ki dovoljuje prosto
razmnoevanje, urejanje programske kode in
izboljevanje programa, uporaba Linuxa pomeni, da
uporabljamo licenno programsko opremo. Z uporabo
Linuxa odpade bojazen glede kritve avtorskih pravic
oz. uporabe nelegalnih (ti. piratskih) kopij programske
opreme. Kopijo namestitvenega CD-ja, ki si jo
prenesemo iz interneta lahko povsem zakonito
razmnoimo poljubno mnogokrat in namestimo na
poljubno tevilo raunalnikov in vse to popolnoma
brezplano. Resnih razlogov proti uporabi Linuxa zato
pravzaprav ni ve. Pri teavah, ki se pojavljajo ob
njegovi uporabi (predvsem glede gonilnikov za strojno
opremo) pa si velja zapomniti, da nam je za njihovo
reevanje v veliko pomo odprtokodna skupnost
uporabnikov in iskanje reitev za nastale teave na
internetu.

23

5 Priloge

Kateri operacijski sistem uporabljate?

22

Ios

Android

10

Windows

Linux

86

Graf 1: Kateri operacijski sistem uporabljate?

Ali ste e kdaj uporabili Linux?

92

Ne
8

Da
0

10 20 30 40 50 60 70 80 90 100

Graf 2: Ali ste e kdaj uporabili Linux?

24

5.1 Kazalo tabel

Tabela 1 : Prednosti in slabosti Ubuntuja................12
Tabela 2: Prednosti in slabosti Windowsa...............16
Tabela 3: Prednosti in slabosti Linuxa.....................16

5.2 Kazalo slik

Slika
Slika
Slika
Slika
Slika
Slika
Slika

1:
2:
3:
4:
5:
6:
7:

R. Stallman..............................................7
A. Tanenbaum..........................................9
L. Torvalds................................................9
Maskota Tux.............................................9
Ubuntu...................................................13
Kubuntu.................................................13
Xubuntu.................................................13

6 Viri in literatura
6.1 Pisni viri
Kolovari, A.: Linux namestimo na delovno postajo:
prironik za profesorje informatike in raunalnitva in
vedoeljne uence. Ljubljana: B2, 2003
Kolovari, A.: Linux danes in jutri. empeter pri Gorici:
Flamingo, 2007
Koir, et al.: Namestimo Linux: prironik za namestitev
operacijskega sistema Linux. Ljubljana: Pasadena,
2001
Peenko, N.: Moj prvi Linux: kako sem presedlal na
Linux in preivel. Ljubljana: Pasadena, 2003
Koir, et al.: Linux z namizjem KDE: prironik za delo z
operacijskim sistemom Linux. Ljubljana: Pasadena,
2003
25

Anderson P.: Kako v Linuxu?. Ljubljana: Pasadena:

Drutvo uporabnikov Linuxa Slovenije, 2002
Welsh, et al.: Namestitev in zaetek dela z Linuxom.
Ljubljana: Moj Mikro, 1999

6.2 Ustni viri

http://www.mojaanketa.si/surveys/results/570724835/

6.3 Elektronski viri

https://sl.wikipedia.org/wiki/Linux 24.12.
https://www.linux.com/ 25.12.
https://en.wikipedia.org/wiki/Linux 25.12.
https://www.ubuntu.si/ 25.12.
http://www.angelfire.com/linux/jany/kaj_je_linux.html
26.12.
http://www.lugos.si/linux 26.12.
https://slo-tech.com/forum/t344074 26.12.
http://ferix.uni-mb.si/osfcd/html/linux.html 26.12.
https://sites.google.com/site/aliseodlocitizalinuxsara/li
nux

26