XXX

Glasilo Mestne obine Ljubljana, letnik XXI, tevilka 3, maj-junij 2016, ISSN 1318-797X

14
Mestni praznik
9. maj
v znamenju
delovnih
dosekov

16
Spomin
na ini obro
okoli Ljubljane
ob 60. Pohodu
po Poti ob ici

4
astna meana
Jelka Reichman in
akad. Ciril Zlobec,
prejemniki nagrad
in plaket glavnega
mesta Ljubljane

48
Zbiranje pobud
in predlogov
za spremembe
in dopolnitve
OPN MOL

8. festival

brezplani
dogodki za vse okuse
in starosti!

Junij v
Ljubljani

10. 21. 6. 2016

Kongresni trg

10
21:15

#LjJunij

petek

18

SNG Opera in balet Ljubljana

Dan za ples

Meso srca
otvoritev festivala, balet

11

sobota

10:00 Jutro z baletom

14
10:00

Ljubitelji plesa bodo poblie spoznali

baletno umetnost in baletni poklic.

17:00 Odprta vaja pred veerno

predstavo

17.00

Pionirski dom Center za kulturo mladih

Po predstavi Show strahov bodo otroci

lahko izdelali svojega strahca, s katerim
bodo odganjali slabo voljo. (+2)

20:00

Lutkovno gledalie Ljubljana

13

15

10:00 - Zavod Vitkar - Fourklor in KD Priden moic

13:00 Rose v deeli cirkusa

sreda

17:00

v paviljonu na Kongresnem trgu

plesne delavnice

19:00 - Plesne intervencije

20:30 Po mestu jih bosta izvajala izjemna
slovenska plesalca igan Krajnan
in Gaper Kunek.

21:15

plesno-glasbena predstava

16:00 GVIDO Jazz!

Imago Sloveniae

16

etrtek

19

nedelja

10:00

Mini teater

Dogodivine izumitelja Kurame

lutkovna predstava (3+)

17:00 Mladi upi Ljubljane

plesno-glasbena prireditev

20:00

in deklikim zborom kofijske klasine

gimnazije ter mladinskim zborom O

predstavitev mladih cirkukih

Alojzija utarja

17

petek

pas teater

Najbolje od najboljih

21:00 Big Band Orkestra slovenske

vojske z gostom Vladom
Kreslinom

Mladinski cirkus

Plesni teater Ljubljana, STUDIO XXV,

BAOBAB, Cankarjev Dom

Momentum,
Avenija ujetih trenutkov

v paviljonu na Kongresnem trgu

GVIDO- Glasbena ola

Zavod En-Knap

Gibalnice

13:00 Predstavitev 57. Jazz festivala

Ljubljana

otvoritveni koncert 28. mednarodnega

cikla Poletje v stari Ljubljani

ustvarjalcev, interaktivne cirkuke

klovnovske delavnice

Predstavi bo sledila kratka delavnica,

na kateri bodo otroci z mojstrom
svetlobe Jako raziskovali zakonitosti
svetlobe, spoznali pa bodo tudi nekaj
svetlobnih trikov.

Zavod Rozinteater

Gledalie Lalanit- Drutvo lutkovnih

ustvarjalcev

Zavod Bufeto, Zdruenje Cirkokrog, Drutvo

lutkovnih ustvarjalcev, Zavod Vitkar

dobrodelna prireditev za pomo

slovenskim otrokom

21

torek

10:00 Praznik glasbe

www.praznikglasbe.si

Zavod Bufeto

Somiru

10:00

lutkovna predstava (4+)

avtorica Dana Avgutin

Crida Company (Francija)

Crida cabaret
predstava v anru novega cirkusa

Gledalie Labirint

Klobuk gospoda Konstantina

premiera cirkuko glasbene predstave,

XX

Delavnica o svetlobi

Koncert Big band RTV Slovenija

s solisti

performans z lutkami

21:00

svetlobna predstava za otroke (4-9 let)

koncert

cirkuka predstava za otroke

Razbiti junaki ali Cirkus

ponovne
uporabe

17:00

Mavrica

10:00 Delavnica jazz kompozicije

21.00

Jaka imenc in Zavod EN-KNAP

Rock akademija

Dan za Jazz

ponedeljek
Zeleni cirkuki ponedeljek

11:30

gledalika predstava

Kamni
gledalika predstava (+12)

plesno-gledaliko-glasbena predstava (3+)

Pionirski dom Center za kulturo mladih

ekijeva unkica ali Hamlet po

slovensko

otroki musikal (3+)

Plesni teater Ljubljana

Juri Muri v Afriki plee

Predstava bo na Pogaarjevem trgu.

21.00

Show strahov
11:00 Delavnica

10:00

20.00 S plesom in pesmijo po

slovenskih pokrajinah

Kul dan za otroke in mladino

10:00

Dogodek bo potekal po mestnih ulicah.

Hia otrok in umetnosti in
Lutkovno gledalie Fru-Fru
lutkovna predstava (2-6)

koncertno-baletni veer, tango&balet

nedelja

torek

9:00 - Zavod Federacija

14:30 Neavtorizirano

Opija uganka ali Mamica, kje si?

21:00 Pet tangov

12

sobota

18:00

ILA

olska Impro-liga
21:30 pil liga
finale prve lige dijakih bendov

Organizacija Zdruenih
narodov za izobraevanje,
znanost in kulturo

Unescovo
kreativno mesto
od 2015

Vsebina

Kolumna: Ljubljana v srcu

Ljubljana,
(tudi) moje mesto
Program 8. festivala Junij v Ljubljani
2
Akad. Ciril Zlobec: Ljubljana (tudi) moje mesto 3
Judita Krivec Dragan:
Jelka Reichman in njen udeni vrt
5
Dr. Miklav Komelj: Obraz Cirila Zlobca
7
Dr. Uro Grilc: Mag. Jelka Gazvoda
8
Duan Jovanovi: Tako je govorila Manca
9
Meta Kuar: Ivanka Mean
10
Mag. Mojca Jan Zoran: Atili Ale Jan
11
Zdenko Vrdlovec: Igor terk
12
Dobitniki plaket: doc. dr. Alojzij Juvanc,
Lado Leskovar, dr. Andrej Rant,
Beli obro Slovenije, Drutvo Slovenija Rusija,
Glasbena skupina Buldoer,
Taborini odbor RavensbrckAuschwitz 13
Nove infrastrukturne pridobitve
14
Maraton Franja
15
Dr. Bla Vurnik: ini obro okoli Ljubljane
16
Prof. Janez Koelj: K 60. Poti ob ici
17
Nua Kerevan: as solidarnosti
18
Povabilo Drutva Zeleni nadzorniki
19
Prof. Janez Koelj:
Zeleni dan Miniteatra in umetnosti
19
Veronika Sorokin:
Sreanje Evrope in mest brez odpadkov I
20
Prodaja in oddaja nepreminin MOL
22
Veronika Sorokin: Poletno poitniko varstvo
v Druinskem centru Mala ulica
24
Dr. Tanja Pihlar: Razstava Ana Frank
26
Dr. Uro Grilc o projektu Kul sluba!
27
Tjaa Stepinik P., Simon Rajp, Marko Taljan,
rt Poglajen: Dan za spremembe v mladinskih
etrtnih centrih
28
Duan Muc: Mozaik moje Ljubljane
29
Nada Breznik: Dr. Jernej Godec
30
Stane Jagodi:
Nagrajena fotografija Ane Skobe
31
Nada Breznik:
10. mednarodni festival Igraj se z mano
32
Petra Belina, pela Re: Logout,
center pomoi pri ezmerni uporabi interneta 34
Program Parade ponosa 2016
35
Renata Zamida: Knjige in vrtnice
36
Aliki Kalagasidu: Kinodvorie v Kinodvoru 37
Napovednik dogodkov po etrtnih skupnostih 38
Staa Cafuta Trek: Vtisi tujih turistov o Ljubljani 41
Ljubljanski vestnik
42
Okoljske meritve
47
Zbiranje pobud in predlogov
za spremembe in dopolnitve stratekega
in izvedbenega dela OPN MOL
48

Fotografiji na naslovnici
Zgoraj: Slovesnost ob zaetku evropskega
zelenega tedna, ki letos poteka v Ljubljani,
zeleni prestolnici Evrope, foto: Doris Kodri
Spodaj:
 astna meana slikarka Jelka Reichman
in pesnik akad. Ciril Zlobec,
foto: Benjamin Kova
Fotografija na strani 3
Akademik Ciril Zlobec, foto: Benjamin Kova
Avtorica nepodpisanih besedil
je odgovorna urednica Nada umi.

Ljubljana zanosno praznuje. Praznujemo z njo tudi mi? Pred naimi omi je v teh prazninih dneh
slovenske zgodovine, skoraj kot preseneenje, tudi sama zasijala v opazno praznini preobleki
prestolnega mesta. Nam bo takna, kakrna sem nam zdaj ponuja, pomagala zatreti ali vsaj omiliti v
nas sledove doline entflorjanskega duha? Kajti as, ki ga ivimo, ni idila, nasprotno: morda celo bolj
kot doslej potujemo skozi nove in nove preizkunje. Tudi usodne, ki jim nismo kos.
Sodobna civilizacija, ki jo vsi, vedoma in nehote, soustvarjamo, ne pa tudi obvladujemo, je s svojo
iroko intelektualizacijo naega bivanja, individualnega in skupnega, e krepko omajala sleherno
trdnost v nas, da se vse bolj zbegani spraujemo, kdo in kaj e sploh smo, bega nas obutek nekakne
vsesplone izgubljenosti, ki jo veliko globlje utimo kot razumemo, v doloenem smislu postajamo
(smo e postali ?) sami sebi neznanka, eprav v komunikaciji drugim z drugim 'veleumno' trosimo
svoje velike, zveliavne ideje, ki pa se ne zmorejo prebiti do svoje realizacije in nas pomiriti. Vsesplono
nezadovoljstvo je e postalo norma naega vsakdanjega ivljenja.
V nemoi, da bi razumeli svoj trenutek, se v tej svoji stiski vraamo v preteklost in z njenim prenosom
v na as si skuamo priboriti nekakno (kakrnokoli?) trdnost. Praviloma parcialno, redkeje kot
skupnost, kot narod, druba, drava. In prazniki so idealna prilonost za takno samospraevanje,
zanosno ali depresivno: 75-letnica ustanovitve OF, upor proti okupatorju, NOB, e nadaljevanje lanske
(v tipino slovenski preobleki) 70-letnice osvoboditve, letos pa e 140-letnica Cankarjevega rojstva in,
kajpak, etrt stoletja nove drave, ki se je s plebiscitarnim soglasjem naroda za trenutek zavihtela nad
samo sebe, zdaj pa zbegano ie svojo podobo znotraj komaj kaj manj zbegane EU. In spet merimo
moi, kdo je bolj (ali e sploh) Slovenec, kdo resnino ljubi svojo domovino, svojo sveto rodno grudo ...
In tu se moja meditacija o splonem prelamlja v samorefleksijo, zakaj se v tej specifini civilizacijski
konstelaciji poutim kot osamljen intelektualec, ki v konkretnih slovenskih razmerah upa in
obupuje hkrati. Sem torej, ne manj kot skupnost, ki ji pripadam, bipolarno bitje, nemalokrat tudi
kontradiktoren sam v sebi?

Izdajatelj: Mestni svet

Mestne obine Ljubljana,
Mestni trg 1. Zanj: upan
Zoran Jankovi. Uredniki
odbor: Marjan Sedmak
(predsednik), Ale Kardelj,
Simona Pirnat Skeledija,
Denis Strikovi, Lada Zei.
Odgovorna urednica
in lektorica: Nada umi,
kontakt: 041/737863,
glasilo.ljubljana@ljubljana.si.
Avtorica logotipa: Petra
erne Oven, Studio ID,
Oblikovalska zasnova:
Miljenko Licul. Naslov
urednitva: Glasilo
Ljubljana, Mestni trg1,
Ljubljana. Tisk: Set
d.o.o.,Grafina priprava:
Lupa design. Naklada:
123.700 izvodov.
Natisnjeno na okolju
prijaznem papirju. Glasilo
brezplano prejme vsako
gospodinjstvo v Mestni
obini Ljubljana.

Te dni, ko so me poastili s astnim meanstvom slovenske prestolnice (potem ko sta mi enak naziv
e pred leti prisodili dve primorski mesti), me je eden mojih napol znancev, napol prijateljev z ljubko
pikrostjo pobaral: Ja, kaj pa ti. Si e zmerom Kraevec, Primorec ali si se e isto poljubljanil?
Brez zadrege sem mu pojasnil: Imam pa dva enakovredna doma: Ostajam Kraevec in postal sem
Ljubljanan. In sam v sebi dopolnil odgovor svojemu napol znancu, napol prijatelju: e preden sem po
konani vojni, e v partizanski uniformi, zael med nekoliko (se mi je zdelo) temane, ozke ljubljanske
ulice. e otroku, ko e nisem znal 'ne brati ne pisati ', sem e, skupaj z odraslimi, nezavedno obutil
vso travmatino zaduljivost faizma, se mi je skoraj pravljino zaela 'dogajati' Ljubljana, to od Boga
izvoljeno mesto, v katerem vsi govorijo slovensko, kot mi je pripovedoval oe. Pozneje, ko sem e bil
'Ljubljanan', mi je kot potrdilo moji otroki romantiki zazvenela Cankarjeva politina maksima, ki jo
je pisatelj pol leta pred svojo smrtjo in le nekaj mesecev pred koncem velike vojne v svojem znamenitem
trakem predavanju Oienje in pomlajenje povzel po Ivanu Tavarju, prav tako pisatelju in v
tistem asu ljubljanskem upanu: Ljubljana je srce Slovenije, Trst pa njena pljua. No, vsi vemo, kaj in
kako je bilo z naim Trstom po obeh vojnah. Ob tem pa pogosto pozabljamo, da je po drugi svetovni
vojni, po svetovni in nai, narodovi zmagi nad faizmom skoz okrepljena pljua slovenstva vendarle
zadihal opazen del Primorske, ki je osveil morda e malce utrujeno Tavar-Cankarjevo srce slovenstva
Ljubljano, ki se zdaj, z vejo samozavestjo, prav kot glavno mesto pretaka v ves slovenski prostor, tudi
prek dravnih meja, in se hkrati z njega vitalno napaja ter socialno in duhovno globlje osmilja.
Bodimo pogumni! Naslavljam v mnoini sam vase, etudi z nadihom utopinih ciljev in priakovanj.
Poiimo v tej nai civilizaciji vseh monosti svojo slovensko, morda nao edino monost. Naj
prebujena, praznina Ljubljana ki sta ji njeno sedanjo prestolniko podobo s tolikno ljubeznijo in
estetskim utom ukrojila in jo e krojita upan Zoran Jankovi in mestni urbanist podupan prof. Janez
Koelj , e naprej diha s polnimi pljui in prisluhnimo pomlajenemu utripu njenega srca. Saj ta utrip
smo mi vsi. Kot posamezniki in kot skupnost. Poskuajmo biti ve, kot realno zmoremo biti. Praznini v
srcu tudi v pogosti sivini ivljenja.
Akademik Ciril Zlobec, astni mean Ljubljane

Mestni nagrajenci

Praznina poastitev zaslunih javnih

v znamenju velikih delovnih dosekov
Tudi letos je bil 9. maj, mestni
praznik dan miru, dan zmage
nad faizmom in nacizmom,
ki je tudi praznik Evrope, eno
najlepih sreanj med najvijimi
predstavniki mesta in drave,
strokovnimi sodelavci Mestne
uprave in tevilnimi domaimi in
tujimi povabljenimi gosti. Naslova
astnih meanov odslej nosita
najbolj priljubljen slovenski
pesnik akademik Ciril Zlobec,
tudi prevajalec, urednik, politik
in partizan, in prav tako iroko
priljubljena akademska slikarka
ilustratorka Jelka Reichman, velika
prijateljica majhnih in velikih otrok.
Zaslune velike osebnosti so tudi
letonji nagrajenci: mag. Jelka
Gazvoda, prva dama slovenskega
knjiniastva, ljubljena slovenska
ikona prof. dr. Manca Koir, velika
dramska igralka in partizanka
Ivanka Mean, vsestranski radijski
in gledaliki reiser in univerzitetni
pedagog prof. Ale Jan in uspeni
filmski reiser Igor terk. Dobitniki
plaket so doc. dr. Alojzij Juvanc,
kultni pevec Lado Leskovar, dr.
Andrej Rant, Beli obro Slovenije,
Drutvo SlovenijaRusija, glasbena
skupina Buldoer in taborini odbor
RavensbrckAuschwitz. Nagrade
je na slavnostni seji s kulturnim
programom na Ljubljanskem
gradu podelil gostitelj in slavnostni
govornik upan Zoran Jankovi.

Foto: Benjamin Kova

Na slavnostni seji 9. maja, mestnega praznika miru in dneva Evrope, na Ljubljanskem gradu je upan Zoran Jankovi zaslunim javnim
meanov in nagrade in plakete glavnega mesta Ljubljane. astna meana akademsko slikarko ilustratorko Jelko Reichman in pesnika

UPAN ZORAN JANKOVI:

Proslavljamo delovne zmage!

Foto: Nik Rovan

Slavnostni govornik upan Zoran Jankovi.

9. maj 1945. Ljubljana s soncem obsijana.

Na ulicah na narod, ki z veseljem v srcu in
oeh, z orojem v rokah aka osvoboditelje,
aka partizansko vojsko. () Danes, 71 let
pozneje, je Ljubljana drugana, je s soncem
obsijana, imamo astne goste, delimo astne
nagrade, ampak Ljubljana je danes prvakinja
Evrope, letos smo mi ampioni, postali smo
zelena prestolnica Evrope 2016. To je rezultat
nae strategije, nae vizije, ki smo jo zastavili
pred skoraj pred 10 leti. Kaj smo se nauili od
partizanske vojske, ki je osvobodila Ljubljano,
Slovenijo, ki je osvobodila Jugoslavijo in
pomagala skupaj z vsemi naprednimi silami
osvoboditi Evropo, ki so premagale najveje
zlo 20. stoletja nacizem in faizem? Spoznali

smo, vsaj jaz, da je najbolj pomembno

tovaritvo, ekipa, sodelovanje, solidarnost,
potenost, pravinost. Pravinost v odnosih,
pomo soloveku. () V glavnem mestu
republike Ljubljani, mestu heroju bomo slavili
ta na partizanski boj, nao osvoboditev in,
poudarjam, nikomur ne bomo dovolili, da
spreminja zgodovino. Zgodovina je ena sama,
nam dana v ast in veselje in ponos in ob
tem v Ljubljani ne boste nali domobranskih
spomenikov. ()
Kaj pa sprava? O spravi ne govorimo, mi smo
jo naredili. (). Ne bom razlagal o damiji,
ki dobiva ta mesec zadnja betonska dela na
minaretu, ne bom razlagal o LGBT-skupnosti,
ki ima svoje prostore v Mestni hii. Poudaril

bom nekaj drugega. Ko smo govorili o

migrantih na zadnji seji Mestnega sveta, se je
zgodilo nekaj, kar se ni zgodilo v tej dravi e
nikjer: 35 glasov za migrante v Ljubljani in niti
enega glasu proti. To je zame dejanje sprave, in
ne govor o spravi. Zato hvala vsem mestnim
svetnikom in svetnicam!()
Ne morem mimo tega, da ne pohvalim sedanje
Vlade, kajti jutri podpisujemo po 12 letih
sporazum med Vlado Republike Slovenije
in glavnim mestom Ljubljano, sporazum, s
katerim bomo uredili medsebojne odnose med
glavnim mestom in Slovenijo. Vse dosedanje
vlade nam niso bile naklonjene (), a kljub
pomanjkanju denarja smo s svojo dobro prakso
danes zgled celotni Evropi.

Mestni nagrajenci

osebnosti

Foto: Nik Rovan

Podelitev naslova astna meanka glavnega mesta Ljubljane akademski slikarki ilustratorki Jelki Reichman.

ASTNA MEANA

Jelka Reichman in njen udeni vrt

Judita Krivec Dragan

osebnostnim in organizacijam podelil naslova astnih

akademika Cirila Zlobca je upodobil slikar Rudi panzel.

() Rad bi omenil vse tiste najpomembneje

projekte (), ta trenutek je ivih 93, ki jih
izvajamo. () Naa tovarna za predelavo
smeti na Barju je unikum v Evropi, hodijo jo
gledat tudi Japonci. Potem je treba izpostaviti
podzemne smetnjake in skrb za vodo in novo
kanalizacijo. () Gradi se Zaloka cesta po 18
letih smo lani sklenili sporazum s sosedom, ta
teden bo odprt prvi pas , potem Cesta Andreja
Bitenca, odprli smo Cesto Dolomitskega odreda
in Cesto Rdeega kria in odprli smo juni
del Slovenske ceste. () Na Poti spominov
in tovaritva smo se ustavili v centru mesta
z godbo na pihala iz sosednje prijateljske
obine Vodice (). Korakali smo po Slovenski
cesti. () Proslavljamo delovne zmage. Kaj
je lepega, kot videti 30 novih avtobusov,
ki so tiho vozili brez izpunih plinov, ne
da bi onesnaevali zrak? () Na podroju
olstva smo prenovili O Vide Pregarc, nove

V umetnost sem se brezupno zaljubila e zelo zgodaj. Ko

sem kot majhna deklica brskala po babiinem podstreju,
ki je bilo takrat zame prava Ali Babova votlina udes, sem
med starinskim pohitvom in netetimi drobnimi predmeti
s posebno strastjo iskala knjige s udovito lepimi, vasih
straljivimi, a za otroko duo zmeraj vznemirljivimi
podobami. Mnogo pozneje sem v tistih prvih risbicah
prepoznala upodobitve klasinih Grimmovih pravljic in
slovenskih ljudskih pripovedk, kot so jih v svojem duhu
asa videli nemki romantini slikarji in nai vesnani. S
olo so prile itanke, t. i. knjige za tivo, ebelica, Ciciban
in vse ve slikanic. Tudi e v prvih desetletjih po vojni esa
morda nismo imeli, pa je bila knjina bera za otroke in
mladino sijajna. V tiste ase sodijo moji zgodnji spomini
na prve dame slovenskega knjinega slikarstva, ki so
zaslune za likovno izobrazbo in ljubezen do umetnosti za
kar nekaj generacij prebivalk in prebivalcev nae deele.

prostore smo zagotovili v Kosezah, nove

prostore na Koleziji, nove oddelke v vrtcih,
dve novi lekarni, prenovljen je Zdravstveni
dom Ljubljana Beigrad, zgradili smo nova
stanovanja Polje III, stanovanja na Dolgem
mostu so ravnokar odprta. () Ljubljano
aka zdaj najveji kohezijski projekt, kanal
C0 iz Vodic, Medvod v Ljubljano, poveanje
istilne naprave in izgradnja kanalizacije v vseh
naseljih, kjer je e ni, razen tistih hi po hribih.
() To bo pomenilo, da bo teh 110.000 evrov
vreden projekt zagotovil tako odpravo fekalij
v Vodicah, Medvodah, predelavo v Ljubljani
in bomo ohranili isto vodo za naslednjih 400
in ve let. Imamo sreo, da imamo v Ljubljani
dobre zaloge vode. () Nadaljevali bomo s
pridobitvami v naravi, kot je park na Rakovi
jeli ali novi sadovnjak na Grbi ali pa vinograd
na naem Grajskem griu, ki ima 1050 trsov
rdeegrajca. ()

In to po naelu dulce cum utile/prijetno s koristnim, ko so

mladim bralcem marsikateri e ni znal prebirati besednih
povedi odpirale vrata v neskonne svetove domiljije,
ustvarjene v univerzalnem in slikovitem jeziku rt, oblik
in barv. Slikarke Anka Gonik Godec, Marlenka Stupica,
Marjanca Jemec Boi in malo mlaja Jelka Reichman vse
so se posvetile izkljuno knjini ilustraciji so v desetletjih
postale ire prepoznavne v slovenski likovni umetnosti in
v strokovni javnosti so jim radi rekli kar pravljiarke. e sta
Marlenka Stupica in Anka Gonik Godec v duhu novega
asa veinoma upodabljali klasine pravljice, so ilustracije
Marjance Jemec Boi in e posebej likovne pripovedi Jelke
Reichman nastajale v tesnem sopotnitvu z naimi pesniki
in pisatelji, ki so jima bili generacijsko blizu.
Malokatere ilustracije so tako mono zaznamovale otroko
in sodobno mladinsko literaturo v Sloveniji kot tiste, ki jih e
ve kot tiri desetletja neutrudno ustvarja Jelka Reichman.

() Na podroju kulture bomo poleg

vicarije, ki jo zakljuujemo, prenavljali Rog
in Cukrarno. Cukrarno zanemo letos, Rog
zanemo prenavljati naslednje leto, letos
zanemo z ruitvijo objektov. Naredili bomo
nov atletski stadion v iki, naredili bomo
teniko dvorano in srno upam, da bodo trije
posamezniki iz Fondovih blokov prenehali
nagajati ljubiteljem porta, da lahko zanemo
s prenovo Plenikovega stadiona. () Ostala
nam bo izgradnja novega bazena Ilirija, kajti
te investicije brez evropskih sredstev ne bo
mogoe izpeljati. Nadaljevali bomo z izgradnjo
stanovanj, (), z izgradnjo cest, kar pomeni
tudi izgradnjo kanalizacije (). Odprli bomo
nov dodaten dom pri Zdravstvenem domu Vi
in poleg dveh lekarn lani tudi nove enote.
() Ob vsem, kar smo naredili, imamo tudi
koristi privatnega kapitala. () Zasebni
hotel na Bavarskem dvoru bo e ta mesec
pogledal iz zemlje, garae in spodnji prostori

so konani, Ikea je kupila zemljie, pridobila

gradbeno dovoljenje, priakujemo konec leta
zaetek gradnje pri kolegu Mermalu in konno
naslednje leto zaetek gradnje najvejega
logistinega centra v tem delu Evrope, Mercator
v BTC-ju, ki je kupil zemljie od Slovenskih
eleznic. To pomeni novih 3000 zaposlitev v
privatnem sektorju, investicijo 300 mio evrov
in, preprian sem, nov optimizem. ()
Naj zakljuim z naimi astnimi meani,
astnimi meankami, naimi nagrajenkami
in nagrajenci. Iskrene estitke v imenu
Ljubljane. Hvala, da vas imamo, kajti vi ()
dvigujete vrednost naega mesta. () ivela
Ljubljana, ivela Slovenija in estitke za 9. maj,
praznik Ljubljane, mesta heroja, ki je ponosno
na ta naziv. Hvala lepa in sreno!
(Odlomki govora upana Zorana Jankovia
na slavnostni seji Mestnega sveta 9. maja na
Ljubljanskem gradu.)

Mestni nagrajenci

Foto: osebni arhiv

Jelka Reichman: tirje letni asi, motiv pomladi, predloga za poslikavo proelja Pediatrine klinike v Ljubljani.

e na akademiji se je odloila za ilustracijo in se s prvimi deli

pojavila v poznih estdesetih letih. Spomnim se, ko mi je
neko na svojem sonnem vrtu pripovedovala vrt je bil res
udeen kot v njenih ilustracijah, jaz pa sem bila neizmerno
poaena, da smem vstopiti v njen zasebni svet , kako je s
strahom hodila na Mladinsko knjigo in akala, da pride na
vrsto njena prva knjiga. Ko je profesor France Miheli, sicer
obutljiv na ensko lepoto, a neizprosen kot pedagog, rekel,
da je slikanica Jelke Reichman e malo podobarska, a se njen
slog utegne e razviti, so zaele izhajati slikanice. Res je kmalu
postala in vsa naslednja desetletja tudi ostala ena osrednjih
ilustratork nae najvplivneje zalobe. Mikolin, Moj prijatelj
Piki Jakob, Maek Muri, Nana mala opica, Pajacek in punka,
Medvedki sladkosnedki, Hi konjiek, Zmaj Direndaj je le nekaj
del iz njenega obsenega opusa, kamor sodijo tudi ilustracije
za otroke revije, voilnice, znamke, celo otrokom najbolj
prijazno proelje pediatrine bolninice dale naokoli.
A Jelka Reichman ne navduuje le otrok, temve tudi
njihove stare in vse, ki smo as otrotva e zdavnaj pustili
za seboj. Navduenje nad njenimi podobami, pa naj gre za
celostranske prizore z mnoico predmetov in figur ali za
le droben cvet iz skritega kotika njenega vrta, je fenomen,
ob katerem lahko znova odkrivamo mnogo iri pomen
ilustracije in umetnosti nasploh, kot je to pripravljena
priznati dananja druba. Marsikdo poree, da slika
umetnica umiljene, idealistine pokrajine in bralci/gledalci
lahko vanje pobegnejo vedno, ko jim postane vsakdanja
stvarnost neznosna. A njen svet je osupljivo resnien, le
pogled nanj je poseben, drugaen, je odraz tiste svetle
sonne plati, ki je lasten otroki dui, v upodabljanju likov

pa na formalni ravni vasih celo deskriptivno realistien,

eprav vedno subtilen in poetien. Umetnica pravi, da
noe izgubiti otroka v sebi, saj se zna ta brezskrbno veseliti,
obenem pa pronicljivo opazovati svet okoli sebe in ga tudi
zelo neposredno, velikokrat humorno interpretirati. Otroci
so v svojih presojah strogi in se ne pustijo zlahka prepriati v
nekaj, esar ne vidijo sami; ko so gledali podobe mojih mik
s pentljami na repih, sem jim morala natanno razloiti,
zakaj sem jih naslikala, v smehu pove Jelka Reichman, pa
tudi to, da se je morala nauiti kar precej poglavij iz biologije,
predvsem botanike, da ni delala napak, kot na primer,
da je lepega gobana postavila med bujno praprot. Pokojna
slikarka in likovna pedagoginja Alenka Gerlovi je imela
svojo stanovsko kolegico zelo rada in velikokrat je rekla,
da jo obuduje, ker zmore ohraniti otroko radovednost in
radost. Le malokaj me uspe tako spraviti v dobro voljo kot
prizori iz Jelkinega sveta, kjer ne ve, kateri je obstajal prej,
tisti v stvarnosti ali oni drugi v knjigi, je dejala, ko mi je
pripovedovala, kako je stopila skozi vrata njenega doma in
na elegantni zofi ugledala v vrsto lepo sedee medvedke,
starinske s ponoenimi kouhi, pa nove, velike in majhne,
svetle in temne, in med njimi ni bilo teko prepoznati
Pikija Jakoba, pa Timike, Josipa Jupitra, Benjamina Tudi
sama sem pred njenim vrati ugledala maka Murija pred
menoj je seveda pobegnil , za steklenimi vrati starinske
vitrine pa skrbno spravljeno zbirko punk, ki jih umetnica,
podobno kot medvedke, ie po boljaku in starinarnicah in
jih z veliko ljubeznijo popravlja in v novih zgodbah vraa v
ivljenje. Pa ne le igrae, antikvitete in tudi povsem vsakdanji
predmeti, ki so slikarju ljubi zaradi zgodb, ki so zapisane
vanje, razkona naravna kulisa, kamor se odpira pogled z

oken njenega doma, spreminjajoa se skozi dnevne in letne

ase, tudi njen najljubi motivni svet otroci so resnini.
Te ljubke deklice in fantki, znailnih rdeih lik in iroko
razprtih zvedavih oi, odeti v starinska oblaila, so njeni
posebej prepoznavni liki in kljub temu, da so vasih podobni
idealiziranim podobam otrotva s starih razglednic, so
navdih zanje mali junaki iz njene bliine. Tudi sama sem jih
ugledala na neki umetniini razstavi, ko mi je ob pogledu na
skupinico edno opravljenih deklic in fantiev v prvi vrsti
obinstva skoraj zmanjkalo besed, saj se mi je zazdelo, da so
pravkar stopili naravnost iz slikarkine podobe.
Jelka Reichman je vrhunska ilustratorka, obenem pa
duhovita in nalezljivo optimistina, zato jo je vedno lepo
sreati. Premore veliko tistega lahtnega bohemskega arma,
ki ga je danes le e za vzorec, od nekdaj pa je spremljal
umetnike in zmogel omehati tudi najveje vladarje.
Umetnost potrebujemo, da osmislimo svoje bivanje, in
umetniki si zasluijo spotovanje, saj vidijo svet globlje od
nas preostalih, zato ga raziskujejo in skuajo narediti boljega
za vse nas. V njihovih vizijah bo ostal zapisan na skupni
trenutek, resnineji, predvsem pa veliko bolj slikovit kot v
arhivskih podatkih. Spomin na Lorenza Medici Il Magnifica,
na primer, ne bi nikoli s tako lahkoto potoval skozi stoletja,
e ne bi bil neloljivo povezan z najvejimi umetniki in umi
renesanse. In Ljubljana bo ostajala privlana, tudi ko nikogar
od nas ne bo ve, predvsem zaradi umetnikov, ki jih je bilo
mesto sposobno prepoznati in nagraditi. Ena njenih podob
bo tudi udeni vrt Jelke Reichman.
(udeni vrt je naslov knjige o ilustracijah Jelke Reichman, ki
jo je izdala zaloba Mladinska knjiga v Ljubljani leta 2009.)

Zahvalni govor astne meanke Jelke Reichman

Prva reakcija ob novici, da bom postala
astna meanka Ljubljane, je bila
zmedenost in osuplost. Komaj sem
verjela. Kadar sem dobila priznanja in
nagrade stanovske pripadnosti, sem se
e nekako znala v situaciji. Ampak to!
Skuala sem pri sebi razmiljati takole:
Res sem Ljubljananka. Tu ivim od
prvega dne in upam, da bom tudi do
zadnjega. Rodila sem se 23. avgusta
1939. Teden kasneje je Nemija napadla
Poljsko in druga svetovna vojna se je
tako reko zaela. Ob osvoboditvi leta
1945 sem bila stara pet let in pol. Tako
sem svoje najneneje otrotvo preivela
v vojnem asu, v okupirani Ljubljani.
V mojem spominu se je zavrtel film
nazaj. Zatemnitve, alarmi, policijske
Foto: Nik Rovan
ure, inate ograje, t. i. panski jezdeci,
Zahvalni govor astne meanke Jelke Reichman. obvezen obhod okupatorske godbe po

ulicah in e kaj. Ker sem takrat ivela

v skromni, danes e zdavnaj podrti
dedkovi hiici na Zvonarski7, to je
na Prulah, sem tudi mono obutila
bombni napad na Trnovo. Tega se
spominjam zelo jasno, ker so na
trnovskem koncu iveli moji drugi stari
stari. Strah je bil velik, dasi se ostalega,
tudi pomanjkanja ne spominjam tako
mono. Bila sem pa e premajhna.
Svoboda, dan zmage 9. maj 1945 nam
je prinesel olajanje. Spominjam
se, da so prvi znanilci osvoboditve
prihajali v mesto prav z dolenjskega
konca po Karlovki cesti. Veselje je bilo
nepopisno. Tako je tudi ivljenje poasi
dobivalo normalen utrip in tudi jaz sem
la jeseni v olo na Prule.

samo. V teh dobrih sedemdesetih letih

se je marsikaj spremenilo. Odel je
Figovec, odel nadhod proti Beigradu,
odcingljal je zeleni ljubljanski tramvaj,
ki je tako prijetno cvilil po Starem in
Mestnem trgu vse tja do entvida,
Via in ljubljanski al. Sproti sem se
privajala na spremembe, na nekatere
lae, na druge tudi z rahlo alostjo in
nostalgijo. Odraala in razvijala sem se
v tem mestu in mesto se je razvijalo in
raslo z menoj. Bilo je pria in prizorie
vseh mojih veselih in manj veselih
doivetij, prvih prijateljstev, olanja,
prve ljubezni, prvih uspehov, rojstva
otrok in vnukov, visokih trenutkov in
tudi razoaranj. Skratka, mladosti moje
vsi spomini.

Obraza in utripa pa ni spreminjalo

samo ivljenje, ampak tudi mesto

Ljubljana je bila, je in bo ostala moje

ljubo mesto moja ljubljena, kakor

Mestni nagrajenci

7
je prinesla tudi prepise Kosovelovih pesmi, ki jih je sinu
brala z obudovanjem njihove lepote. Ti prepisi so imeli
srh nevarnega, prepovedanega. V faistini Italiji je bila
slovenska beseda izgnana iz javnosti. V italijansko olanem
Zlobcu sta se sreali globoka prepojenost z italijansko
kulturo in mona slovenska nacionalna zavest. Dramatino
je opisal svoja obutja, ko je kot semeninik napisal svojo
prvo pesem, ljubezenski sonet. Misel, da je postal pesnik, ga
je spravila v popolno ekstazo. A isti hip se je zgrozil, obel
ga je obutek izdajstva, ker je sonet napisal v italijanini.
Takrat se je odloil, da bo pisal samo e v slovenini.
A celo ta notranji konflikt se je v naslednjih desetletjih
razvezal v povezovanje. Zlobec je po drugi svetovni vojni
kot nihe drug povezoval slovensko in italijansko kulturo:
kot prevajalec prevedel je ogromno, od Danteja prek
Leopardija in Carduccija do najnovejega mojstrskega
integralnega prevoda Sipjih kosti Eugenia Montaleja , pa
tudi kot tisti slovenski pesnik, ki je doivel v italijanskem
kulturnem prostoru najveji odmev in ugled. Kot prevajalec
se je z najvejimi italijanskimi pesniki in pisatelji poznal
tudi osebno: od Ungarettija prek Moravie do Pasolinija. Zelo
intenzivno je bilo druenje s Salvatorejem Quasimodom,
z Leonardom Sciascio pa ga je trideset let vezalo najgloblje
prijateljstvo.
Skoraj devetdesetleten je napisal: ivljenju in asu e bom
kljuboval. Kljubovati se je nauil zgodaj: ko je bil izkljuen
iz semenia in bi ga, potem ko se je znael v konfinaciji,
sprejeli nazaj, e bi izrazil kesanje, a tega ni hotel storiti. Med
drugo svetovno vojno (ta as je pozneje v pesmi iz knjige
Kras oznail: (I)stega obraza as in lovek, / as in lovek
brez obraza) je postal partizan in njegova brigada se je
imenovala po Kosovelu.

Foto: Nik Rovan

Pesnik akademik Ciril Zlobec ob prejemu naslova astni mean glavnega mesta Ljubljane.

Obraz Cirila Zlobca

Dr. Miklav Komelj

Ciril Zlobec v knjigi Spomin kot zgodba pripoveduje o svojih

prvih sreanjih s poezijo, kako je kot otrok listal po tedaj
novi antologiji Antona Vodnika in Rajka Loarja Slovenska
sodobna lirika. Najprej je motril fotografije obrazov
pesnikov in na njih iskal, na vsakem od njih skual odkriti
potezo posveenosti, nesmrtnosti, tisto neopredeljivo, kar
jih dela pesnike ele nato je zael brati njihove pesmi. Ta
fascinacija nad povezavo med poezijo in obrazom je nekaj
napovedala; Zlobec je ob svojem velikanskem opusu, ki
sega od pesnikih zbirk in romanov do esejev in literarnih
prevodov, kot javna osebnost tudi eden najprepoznavnejih,

jo je imenoval tudi reiser Matja

Klopi. Ljubim to zeleno, majhno
in lepo mesto pod grajskim griem.
Ljubim prelepo staro barono jedro,
Fabianijevo secesijo, dele arhitekta
Vurnika in posebno najlepe bisere,
ki jih je podaril Ljubljani arhitekt
Plenik. Ljubim utrip ljubljanske
Trnice, boljaka ob ljubi Ljubljanici.
Pa toliko monosti sprehodov, Tivoli,
Ronik, ivalski vrt na Veni poti.
Tega mesta ne bi zamenjala za nobeno
drugo na svetu. Ljubljana je moj drugi
jaz.
Ena razlika med Ljubljano in menoj
pa je! Jaz se staram, mesto pa cveti;
postaja lepe, zraneje, bolj podobno
metropoli. Tuji turisti so veinoma
oarani nad zeleno lepoto in kulturnim
utripom Ljubljane. Mesto heroj, ki je
bilo tudi svetovna prestolnica knjige,
je z letonjim letom dobilo tudi naslov

najbolj nezamenljivo izklesanih slovenskih obrazov. Ko se

mu v nekem sonetu oglasi glede lastnega dela glas dvoma:
Oblika sem, samo oblika , sledi suveren obrat: Kot vsak,
ki si izklee svoj obraz.
asi, v katerih se je oblikoval Zlobev obraz, so bili skrajno
intenzivni. Pesnik se je rodil v Ponikvah na Krasu 4. julija
1925. Kaken dan! Ravno tisti mesec je Sreko Kosovel
v blinjem Tomaju doivljal nekaj, o emer je v pismih
pisal kot o velikem prevratu. Kosovelova poezija je bila
v hii Zlobevega otrotva svta. Zlobeva mama je bila
doma iz Tomaja, kjer je bila soseda Kosovelovih od tam

zelena prestolnica Evrope 2016. Da ima

pri tem veliko zaslug tudi upan mesta
Ljubljane gospod Zoran Jankovi, pa
tako in tako vemo vsi!
Pa e na nekaj ne smemo pozabiti.
Mesto niso le hie, parki, trgi in
sprehajalia. Mestu dajejo peat ljudje
Ljubljanani in vsi, ki v Ljubljano
prili v ole, ustanove, urade zaradi
razlinih dolnosti. Ljudje z veliko
zaetnico. Tolikokrat sem ponosna in
srena, da sem bila in sem e sodobnica
tako dragocenih ljudi. Z mnogimi sem
sodelovala, mnoge sem samo spoznala,
z nekaterimi prijateljevala. Enkratni
ljudje, literati, likovniki, glasbeniki,
znanstveniki, igralci, zdravniki,
profesorji, portniki, pa tudi isto
preprosti udoviti ljudje. Hvala vsem!
Dovolite mi e nekaj besed o sebi in
svojem delu, ki me je pripeljalo do te
asti, ki jo danes prejemam.

Napisal je: (T)udi v partizanih sem sebe in svet doivljal

erotino. Celo v asu, ko je bil oboroen borec, ni iril
sovratva, ampak je zmogel vzbuditi prijateljstvo celo v
sovraniku. Ena najbolj osupljivih zgodb v Spominu kot
zgodbi pripoveduje, kako so vas, v kateri je ustanavljal
partizansko olo, zasedli Nemci; mladega podoficirja, ki
je govoril rusko, je Zlobec popolnoma oaral; podoficir
mu je ponudil svoje prijateljstvo; nazadnje je odkril, da
je Zlobec v resnici partizan in da mu je o sebi lagal, a ga
je vseeno izpustil v imenu prijateljstva Pred tem pa
je Zlobcu zaupal svojo srhljivo ivljenjsko zgodbo: bil je
najmlaji lan judovske druine iz Rusije; stare in brata
so pred njegovimi omi postrelili nemki vojaki on pa

Svoje delo knjino ilustracijo za

otroke in mladino jemljem zelo
resno. Za to podroje slikarstva sem
se odloila zavestno in z jasnimi cilji.
Otrokom dati najbolje, kar zmorem.
Vedno sem utila ljubezen in nagnjenje
do vseh umetnosti, najbolj pa sem
nala sebe v slikarstvu in knjievnosti.
Zato sem skuala povezati oboje. iveti
s knjievnimi deli, ki jih ustvarjajo
drugi, in istoasno prispevati svoj
dele s slikami, ki ta dela ilustrirajo,
osvetlijo, povzdignejo. Kot lovek
moram iveti v realnem svetu, kot
ustvarjalka pa lahko zaplavam v
svet domiljijske lepote. Izraam
lahko tisto, esar je polno srce. Brez
hinavine, brez kompromisov, brez
misli na plailo, brez lai! Slikam
lahko lepoto, skladnost, nenost,
milino, idiliko, ki al izgublja v svetu
svojo mo. Ljubim arobni svet
otrotva, narave, ivali, potenosti in

dobrote. Prav to veno hrepenenje po

lepoti in popolnosti skuam izraziti
s podobami v pesmih, pravljicah in
zgodbah za otroke. e mi je v ve kot
petdesetih letih dela to uspelo je na
to samo naslednji odgovor. e sem s
svojim delom prila otrokom in celo
nekaterim odraslim blizu in se jih s
svojimi slikami dotaknila potem je
vse to skrito tudi v njih samih, pa se
tega niti ne zavedajo. Kajti nikoli, prav
nikoli ne more nihe sprejeti neesa,
esar ni vsaj malo tudi v njem samem.
Zato se na koncu zahvalim vsem, ki so
in ki ste nali v sebi vsaj nekaj tistega,
kar utim sama: iste otrokosti, ki
nas plemeniti in nam obenem lepa
ivljenje. Iskrena hvala vsem!
Posebno pa se zahvalim za udovito
darilo, portret, ki ga je ustvaril
moj spotovani kolega in prijatelj
akademski slikar Rudi panzel.

Mestni nagrajenci

se je poveljniku zasmilil, da ga je tako reko posvojil in ga

prevzgojil v fanatinega nacista Zlobec je onkraj rnobelih ideolokih shem vedno znova odkrival kompleksnost
individualnih usod, ki jih ni mogoe strpati v vnaprej
izdelane kalupe. Svojega razmiljanja v trenutkih, ko se je
po svojem ognjenem krstu s soborci znael v podzemski
jami blizu rodne vasi, se je pozneje spominjal tako: Tu, v
tem podzemlju, ob ugasli karbidovki, v popolni temi in v
popolni tiini, ki sta tudi as prikovali v prav tako popolno
negibnost, je kmalu ostal vsak sam zase in sam s sabo.
Samo sam v sebi sem bil ivljenje, ki mi je grelo kri, ko ni
bilo nikjer ne ognja ne sonca ne zvezd, niti blede meseine
ne, samo to ivljenje je ves as spoenjalo, rojevalo, dojilo in
negovalo misli, ki so stopale z mano v dialog in mi bile blie
kot ob meni leei brat Mario, soborec Frane ali komisar
Jamnik. () Sam sem bil, isto sam, ko se je zares zaelo, ko
sta se ivljenje in smrt ruvala okrog mene, a sem vedel, da
noben padli soborec ob meni ne bi mogel biti moja smrt, kot
jaz ob njem ne bi mogel biti njegovo ivljenje. Nihe mi ni
mogel pomagati, nikomur nisem mogel zagotoviti ivljenja.
Presenetljivo: ravno v trenutku, ko bi priakovali afirmacijo
podreditve posameznika kolektivu, je Zlobec suvereno
poglobil individualizem. O svoji vlogi nosilca politinih
funkcij v socialistinem sistemu (najvijo od njih je nosil v
turbulentnih asih odcepitve Slovenije od Jugoslavije, ko je
bil lan zadnjega republikega kolektivnega predsedstva)
pa je pozneje napisal: Otepal sem se amorfnega
lovetva (socializem s lovekim obrazom) in vztrajal pri
razpoznavnosti svojega obraza.
Ta razpoznavnost e v asih Pesmih tirih ni bila omejena
samo na Slovenijo. V tistih asih se je Zlobec v irem
jugoslovanskem kontekstu v sporu med realisti in
modernisti znael na strani modernistov. Takrat se
je med drugim zaelo njegovo prijateljstvo z nekdanjim
nadrealistom Oskarjem Daviem, ki ga je Zlobec tudi
prevajal. Spet znailno: ko sta se v osemdesetih letih Zlobec
in Davio v svojih staliih, povezanih z nartovanimi
skupnimi programskimi jedri jugoslovanskega olskega
sistema, idejno znala na nasprotnih bregovih, bojeviti
Davio v pisnih javnih polemikah raje ni napadal direktno
Zlobca, ampak samo Janeza Menarta najbr je hotel
ohraniti obzirnost do starega prijatelja
Zlobec je iroko zaslovel predvsem kot pesnik ljubezni. Na
razlinih stopnjah svojega opusa je ljubezen povelieval
v zelo razlinih legah in stopnjah loveke zrelosti ob

tem pa je bil sposoben marsikaj postaviti tudi pod vpraaj

in zapisati: Je sploh kje katera ljubezen, tudi najbolj
altruistina, brez kakrnekoli primesi egoizma? Toda
obenem je znal nepriakovano celo v egoizmu odkriti obliko
altruizma; ko je opisoval obutja ob nastanku svoje prve
pesmi, je vzkliknil: Kakna oarljivost te nedolne otroke
domiljavosti! Kot je vse, kar otrok pone z ambicijo, veliko,
izjemno, moralno isto, plemenito, altruistino. Zlobec je
ohranil to isto otrokost.
V nekih trenutkih se je zdelo, kot da Zlobec, ko intimno
izreka svojo osebno zgodbo, upesnjuje idilo. Teke
preizkunje so to izrekanje spremenile v izpoved o
najtejem. Pesnik ni utihnil; v pesmih, posveenih svojima
pokojnima otrokoma, je zaarela nova, skoraj religiozna
dimenzija oboevanja. Zdi se, da je Zlobec kot pesnik
dosegel vrh prav v najnovejih knjigah, v katerih je o
najtejih stvareh intimno spregovoril iz perspektive, ki
obenem na novo premiljuje celotno preiveto stoletje. V
knjigo Biti lovek, v sredie katere je postavljen subtilni
cikel o usodi njegovega pokojnega sina Jae, ki je bil v
Sloveniji eden kljunih protagonistov upora generacije '68
(ki ga je oe spremljal z veliko simpatijo), je vkljuena tudi
stara pesem Krik, v kateri je v asu politinih trenj v
zgodnjih sedemdesetih letih zapisal kot svoje vodilo: (B)iti
Foto: Nik Rovan
tu in zdaj med vsemi sam. A zdaj ji je dodal novo pesem, v
Nagrajenka
glavnega mesta Ljubljane mag. Jelka Gazvoda.
kateri kot spokorjeni grenik, kot poraenec / nesmiselnega
boja s samim sabo ljubee klie k sebi v goste vse, / ki so
kdaj potovali skozme, da bi sedli skupaj, ivi in mrtvi
PREJEMNIKI NAGRAD
Saj ne morem ve, ne zmorem / biti tu in zdaj med vsemi
sam.
Danes daje v Sloveniji Zlobec s svojo osebnostjo zgled
monosti nekega stanja duha, ki nam tako manjka: zgled
visoko kultiviranega naina komunikacije, ki presega
obiajne delitve v prizadevanju za soitje razlino misleih
v do boleini izostreni zavesti o nezamenljivosti vsakega
posameznika. Sreanja z Zlobcem vsaki obogatijo ne
samo z njegovimi spomini, ampak predvsem z njegovimi
aktualnimi razmiljanji o sodobnosti, vedno lucidnimi in
obenem obzirnimi v sodbah. In obenem z doivljanjem
tistega notranjega impulza, ki je onkraj vsake sodbe.
Ciril Zlobec je kot javna osebnost deleen najglobljega
obudovanja; zame pa je najpomembneji kot nekdo, ki si
je upal dati eni od svojih pesmi udovit naslov V vse smeri
zaiti in ki je v neki drugi pesmi napisal verz: (I)n nihe
ne bo nikoli vedel, kam sem htel.

Mag. Jelka Gazvoda:

gospa, ki gradi
prihodnost knjinic

Dr. Uro Grilc

Knjinica ima v vsakem okolju prav posebno vlogo. Je

najbolj dostopen in odprt javni prostor, ki danes zdruuje
tevilne funkcije: kulturno, izobraevalno, informacijsko,
socialno in e kakno. Ne glede na to, kako se je vloga
knjinic skozi as spreminjala, v vsakem obdobju je
knjinica obveljala za pojem javnega prostora, za javni
prostor par excellence. Pa vendar ni prostor sam ali javno
poslanstvo knjinic tisto, kar knjinico v resnici naredi za

Zahvalni govor akad. Cirila Zlobca

Foto: Nik Rovan

Zahvalni govor astnega meana akad.
Cirila Zlobca.

(K)er sem zadnji po abecedi, zdaj pa se

je temu pridruilo e to, da sem najstareji
med iveimi pesniki in ne vem nikoli, ali
je ta prijaznost, ta naklonjenost namenjena
meni ali starosti, ki jo predstavljam, meni,
odhajajoemu s tega norega sveta, tudi
samemu dovolj noremu, da sem ga preivel.
Ker pa sem vendarle predstavnik kulturnega
ceha, ki politiki dela najve teav in tudi
najve zadovoljstva, si bom tudi jaz kar
na zaetku privoil neko kritino misel,
polemino do upana. () (V) verajnjem
Dnevniku je bil velik intervju in tam je bila
tudi ena izmed izjav, ki me je prav okirala.
Pravi upan, govore o svoji upanski
praksi in dolnostih: Za vse, kar je slabega,
neuspenega, sem kriv jaz, za vse dobro
so zasluni moji sodelavci. Pa sem si rekel:
lovek boji, odkod si vendar priel? Da
Slovenec, ki ivi od tega, da zmeraj krivi
druge, sebe pa povzdiguje, sprejema e

apriori krivdo nase in druge hvali! No, tudi to

se dogaja in zato se mi zdi, da je upan vreden
obudovanja, ker ni enak, kot je veina. Jaz bi
dal drugano definicijo. () Moda je postala
pri nas in v svetu, da se govori o vizijah. Vsak
novi minister naj bi pokazal svojo vizijo, vsak
direktor vizijo, skratka, vsi o vizijah. In vsi
vnaprej vemo, da je to neka tolailna la; e
e ne more niesar ponuditi, ponudi vizijo.
Nekaj, kar bo, ampak se ne bo zgodilo. ()
Jaz bi upana takole definiral in naj mi bo
dovoljeno, pridruil bi e njegovega sodelavca
podupana gospoda prof. Janeza Koelja.
Ko sta onadva zaela in ko je upan Jankovi
govoril o najlepem mestu Ljubljani, smo
se malo nasmihali in si rekli, no ja, no ja,
je pa e kaj lepega, smo videli Pariz, smo
videli Prago, smo videli Moskvo, () Peking
(), ampak e danes pogledamo Ljubljano,
moramo rei, da pa se je njuna vizija
uresniila.

() (K)o smo hoteli pokazati, kako je

Ljubljana pomembna, smo rekli Plenik,
ikona slovenska, v redu, ampak nismo vedeli,
ali je to dovolj uinkovito za nekega tujca,
ki so ga vozili v Ljubljani od spomenika
do spomenika skozi ozke ulice, temne,
slabe fasade in smo rekli, ampak je delal
tudi na Dunaju, je delal tudi v Pragi, je bilo
premalo rei v Ljubljani, ker je bilo mesto
vendarle mesto drugorazrednega spomina
za tiste, ki so se zanimali za geografijo,
kulturo, zgodovino in umetnost. Danes
pa se resnino, e gredo po Slovenski cesti,
ki bi ji jaz kar rekel Slovenska avenija (),
udovita ideja, so vse ulice, ki se stekajo v to
glavno ulico in se iz nje odpirajo v svet in as,
postale del enotnega vtisa o mestu, o katerem
sicer pie tudi v dananjih obeleitvah, da
je glavno mesto. Sam bi kar rekel majkeno
bolj burujsko, ampak bolj tenkoutno,
da je Ljubljana ele s tem posegom prvi

Mestni nagrajenci

dr. Martina nidaria in e bi lahko natevali. Vse to

povezati v konsistenten program in zadovoljiti okus
slehernega uporabnika je naloga, ki jo Mestna knjinica
Jelka Gazvoda je vodenje ljubljanskih knjinic prevzela leta Ljubljana uspeno opravlja pod vodstvom in z vizijo Jelke
2009, v asu, ko se je 6 knjinic (pet splonih in Slovanska Gazvoda.
knjinica) zdruevalo v eno institucijo. Te knjinice so
Jelka Gazvoda je kot osebnost za slovenski prostor
bile vselej sinonim za kakovost in visoke knjiniarske
nekaj posebnega. In za dananje ase nekaj izjemno
standarde, a vendar danes govorimo o Mestni knjinici
dragocenega. In al veliko preredkega. tejem si v ast,
Ljubljana kot prav posebni zgodbi o uspehu. Zgodbi,
da sva velik del svojih poklicnih poti prehodila skupaj,
ki je za Ljubljananke in Ljubljanane brkone kar
saj je zame nedvomno tista sodelavka, od katere sem se
samoumevna, saj jim nudi vrhunsko uporabniko
nauil najve. Bom bolj natanen: Jelka je oseba, od katere
izkunjo in vsebinsko razkone in raznovrstne programe. sem se nauil uiti. e zanemarim izjemno strokovno
Vendar je samoumevnost v tem primeru kar najdlje od
podkovanost, je Jelka namre predvsem tista sogovornica,
resnice. Ob tem, da je obstajala trdna politina volja po
ki premore izjemno kritinost in ki si niti za hip ne
razvoju knjiniarstva v Ljubljani in podpora upana
pomilja povedati svojega mnenja. Nikoli na pamet in
Zorana Jankovia kompleksnim procesom optimiziranja
nikdar zaletavo ali samo zato, da je to pa njeno mnenje,
knjinine mree, je bil in je prispevek direktorice
vedno do konca argumentirano in jasno. Te lastnosti
mag. Jelke Gazvoda neprecenljiv. Z izjemnim znanjem,
slovenska druba danes ne ceni preve, prehitro je tak
odlonim vodenjem in vseskozi jasno vizijo razvoja
posameznik oznaen za sitnea, kot nekdo, ki se sam
knjinice ne eni strani, po drugi pa s posluhom za
sili iz povpreja ali pa kot pretiran perfekcionist. O ne,
specifinost lokalnega okolja, potrebe glavnega mesta,
kdor pozna Jelko in je imel prilonost z njo razpravljati, ta
njenih prebivalcev in vseh drugih uporabnikov je Jelka
si mora priznati, da nobena od teh etiket zanjo ni prava.
Gazvoda Mestni knjinici Ljubljana pridala tistega
Jelka je do kraja potena najprej do sebe in njena avtoriteta
duha, ki loi dobro od najboljega in korektno
je v prvi vrsti avtoriteta argumentacije. Ne avtoriteta
od vrhunskega. Mestna knjinica Ljubljana je danes
zaradi pozicije, ampak avtoriteta, ki si jo ustvari skozi
gonilo razvoja splonih knjinic v Sloveniji in nepogreljiv dialog. Avtoriteta, ki si jo ustvari s spotljivim odnosom
dejavnik ter spodbujevalec razvoja slovenskega
do sodelavcev in sogovornikov. Avtoriteta, katere vrednote
knjiniarstva nasploh. Neprecenljivo, izjemno intenzivno, se ne zaustavijo na pragmatinem tu in zdaj, temve
strokovno teavno in v praksi otipljivo delo je opravila
merijo dlje, v prihodnost in loveka jutri. Zato so vasih
Jelka Gazvoda s sodelavci v teh letih. Delo za prihodnost.
njena stalia na prvi pogled neprijetna, neprilagodljiva
Toda ali sploh vemo, kako razvejana in kompleksna je
in za nae konformistino okolje izstopajoa. A natanko
knjinina mrea v Ljubljani? Mestna knjinica Ljubljana v tem je njihova vrednost. In natanko v tem tii njihova
z ve kot 200 zaposlenimi zdruuje 37 izposojevali, od
trajnost, kajti v nain dela in v sistem se vtisnejo globlje
tega 23 na obmoju Mestne obine Ljubljana, preostale pa kot katero koli drugo povrinsko leporeje. Zato bodo
po okolikih obinah. Izvaja tudi naloge obmonosti za
knjinice v Ljubljani nosile Jelkin peat in ta peat bo
29 obin iz osrednje Slovenije ter z bibliobusom skrbi za
garancija za njihovo dostopnost prav vsem. Ali kot pravi
47 postajali potujoe knjinice. Ima 85.000 lanov, letno slogan vizije Mestne knjinice Ljubljana: Razumeti
belei okoli 5.000.000 izposoj knjininega gradiva ter ve spremembe in pripraviti poti do storitev prihodnosti. Ker
kot 1.700.000 obiskovalcev. Statistika, ki je impresivna.
prihodnost je lovek.
Premik od statistike k programskim vsebinam razkrije e
Kar je Svetlana Makarovi za slovensko literaturo, je Jelka
drugo fascinantno sliko: krepko ez 1000 letno izvedenih
Gazvoda za slovensko knjiniarstvo. Dragulj! Cenimo
prireditev z najrazlinejih podroij, med njimi obseni
dragulje!
programi Mesto bere, program Trubarjeve hie literature,
In v knjinici jih zagotovo odkrijemo.
Borza dela, pa skrb za upanievo spominsko sobo,
zbirko miniaturnih knjig ter Preerniano profesorja
knjinico: naredijo jo ljudje, knjiniarji, ki najdejo poti
do kar najbolj razlinih skupin uporabnikov. ele takrat
knjinica tudi v resnici postane srce mesta.

postala resnino prestolno mesto tudi e

nima ne prestolov ne kraljev ne v praksi ne
v zgodovini. () In glejte, sam sem bil kot
kulturnik zauden, kako je nenadoma s to
veliko spremembo v centru, ki je duhovita,
pametna, kako je zaivelo vse tisto, kar
je bilo prej kot pomotoma razsejano tu,
tam, kako zdaj nenadoma ivi neko jedro
Ljubljane, da resnino gleda na Ljubljano
kot na glavno mesto, na prestolno mesto.
Od obeh galerij, Moderne in Narodne, od
Narodnega muzeja do Drame, Cankarjevega
doma in tako naprej, vse to je zdaj povezano
in to daje silovit vtis. Resnino tudi drugi
narodi v svojih glavnih mestih nimajo tako
strnjenega, tako prikazanega mesta, tako na
oeh vsakomur, ki stopi v sredo Ljubljane, da
ne reem e ire, ta linija iz Tivolija, ki je e
sam postal razstavie, do Gradu, tu je zdaj
eno samo pulziranje kulture. ()
Sam imam ta velikanski privilegij, da imam
dva doma: ko sem na Krasu, sem Kraevec,

ko sem v Ljubljani, sem isti Ljubljanan,

kot bi se v Ljubljani rodil. In naj namesto,
da bi modroval, povem anekdoto, ko me je
oe kot osemletnega otroka popeljal v Trst,
kjer je on pred vojno delal, da mi pokae kot
podeelskemu otroku, ki nikoli ni el dlje
od vasi s cerkvijo in olo, kakno je mesto.
In ko sva stopala po glavni traki ulici
Via Carducci (), je pred naju stopil faist
v uniformi in mi je pljunil v obraz, otroku
osemletnemu, in mi zagrozil: Razbijem ti
gobec, e sliim e eno samo to svinjsko
besedo. Meni se je tistikrat vse poruilo.
Ampak takrat sem se spomnil tudi na oeta,
ki mi je velikokrat pripovedoval o Ljubljani,
kjer pa da govorijo vsi slovensko. To se mi
je zdel ude: celo mesto govori slovensko.
Tako sem vzljubil Ljubljano, preden sem
stopil vanjo. In jo imam e danes neizmerno
rad, bolj kot katerokoli mesto tega sveta. Ali
je najbolj lepa ali ni najbolj lepa, je seveda
odprto vpraanje; mislim, da konni peat
s presenikom najbolj lepa, daje vsakokrat

Foto: Nik Rovan

Nagrajenka glavnega mesta Ljubljane prof. dr. Manca Koir.

Tako je govorila
Manca
Duan Jovanovi

Poskual sem napisati Manin portret. Prvi, drugi,

tretji. Pa sem napisano prvi, drugi in tretji izbrisal.
Zvenelo je tako banalno, tako pritlehno. Zvenelo je tako
patetino, da sem obupal. Spoznal sem, da se Manca
najbolj srno, najbolj tono predstavlja sama. In zato sem
sklenil, da obmolknem in ji prepustim besedo. Berite! To
je Manca!
Kaj naj oblee enska, ki je vajena korakanja v vrtoglavih
visokih petah, oziranja za seboj, komplimentov z vseh
strani, zvonjenja telefonov in zahtev po njej, bobnenja
mnoic, med katerimi jo kar naprej nekaj ene, pritiskov

() vsakdo po svojem lastnem obutku. Vsi,

ki imamo radi Ljubljano kot rodno mesto
ali pa kot mesto, ki nas je sprejelo, utimo,
da je Ljubljana najlepa. In zato se ljubko
nasmiham upanu, ko ponavlja to svojo
sintagmo, ampak se z njim strinjam. ()

voljo do ivljenja, veselje do narave, uivanje

v komunikaciji drug z drugim. Skratka, ta
nain, kako se razkazuje ta praznik, bi moral
biti vzorec za obnaanje sprtih in sovraeih
se Slovencev, emur smo al pria. Da nam je
celo italijanski politik Prodi rekel: Zavedajte,
da ste majhna drava, ampak morali bi biti,
In samo e beseda za dananji praznik:
e hoete res biti nekaj, enotni. Ta odnos
Mislim, da je malo glavnih mest, ki bi se
Ljubljane se vee na ta praznik (), tu ni bilo
lahko ponaala s tako modro izbranim
nobenega sovranega govora do drugae
praznikom svojega mesta kot Ljubljana.
misleih. Naj ivi taka Ljubljana e naprej
Res je Ljubljana mesto-heroj (), resnino
in naj upan Zoran Jankovi in na prijatelj
je priel na konju na ta dan partizanski
komandant in je bilo neizmerno navduenje arhitekt, urbanist prof. Janez Koelj tako
kot doslej uresniujeta, eprav morda sama
naroda ().Ljubljana je bila eno najbolj istih
v Ljubljani, vizije v vsakdanjo slovensko
partizanskih mest v odpornikem svetu
resninost. Hvala!
druge svetovne vojne. () In mislim, da lep
(Deloma skrajan zahvalni govor akademika
dokaz prav iz teh dni, ko so potekali pohodi
Cirila Zlobca, ki je na slavnostni seji Mestnega
in tek ob ici okupirane Ljubljane. Nisem
sveta 9. maja na Ljubljanskem gradu kot eden
e videl (), da bi katerikoli, tudi slovenski
najznamenitejih slovenskih govornikov,
praznik bil tako ist v svoji vsebini, da bi
govoril prosto.)
ljudje, ki so se udeleili pohoda, teka, utili
v sebi samo in edino pozitivne spodbude,

Mestni nagrajenci

10

poklica in ljubimcev, ritma hitrosti in peklenskega

tempa? Tako zaenjam esej o romanu Dama v modrem
Noelle Chatelet. Solange je lepa enska pri petdesetih,
uspena v poklicu, ima ljubimca. Toda nekega dne se
v trenutku vse spremeni: na ulici srea staro damo v
obleki iz modrega krepa, ki hodi poasi, mirno, medtem
ko mnoica okrog nje besno hiti. Solange se odloi,
da bo tudi ona upoasnila korak, ujame nov ritem in
uiva. Odslej se ukvarja le e s tem, kako bi postala stara
dama v modrem. Ugotavljati zane, kako prijetno ji je,
odkar je odloila oroje in ula navidez neodloljivim
opravilom. Pravkar sem dopolnila 50 let, ko sem se v
eseju spraevala, kdo je pravzaprav junakinja Dame v
modrem: Nolle ali Solange? Ali jaz? Ali TI, sestra, ki si se
naveliala estetske reprezentacije enskega telesa v oglasih
in podobah mnoinih medijev, kulturnega imaginarija
ideala vitkosti in seksualnosti, odvisnosti od dijet, fitnesa,
aerobike? Ki si preklela preozka krila, oprijete puloverje,
drenjanje pri frizerjih in kozmetiarkah, nadziranje
nizkokalorine hrane in nenehnega tehtanja, tehtanja.
Tehtanja telesa, videza, imida, svoje identitete? Ki ti
preseda ideja telesa kot projekta, na katerem je treba
nenehno delati, garati, ga oblikovati, negovati to menjalno
vrednost in prestini kapital? Si se tudi TI utrudila? Bo
tudi TI izstopila, dezertirala iz vojske lepote in mladosti?
Zdaj e smo, v naslednjem trenutku nas morda ve ne bo,
sporoata japonski potres in cunamiza njim. Vse mine
in minila bom jaz, minil bo ti. Pa si upamo pogledati
svoji minljivosti v oi? Se hoemo zavedati smrtnosti?
Ko je izbranka akcije ONA 365 univerzitetna profesorica
dr. Renata Salecl namenila tiri tiso evrov nagrade prvi
hii hospica na Slovenskem, je to storila zaradi razbijanja
enega najvejih tabujev naega asa. Pojasnila je: V nai
drubi obsedenosti s telesom in mladostjo je smrt postala
tabu, odlagamo jo, se je bojimo, o njej ne govorimo,
otroke izkljuujemo iz ritualov. Ne moremo si zatiskati
oi, da nas ne aka. In v intervjuju za Ono citirala znano
misel: v viktorijanskih asih je bil tabu seks, danes pa
je to smrt. Vse se spreminja, samo eno je gotovo to, da
bomo umrli. Japonci o tem ne dvomijo (ve). Danes smo
vsi Japonci.
Nae zdravje je odvisno od ravnovesja v telesu, dui
in medosebnih odnosih. Ker je sodobni as napet,
globalni kapitalizem krut, mediji pa prepriani, da je
najbolja novica slaba novica, se moramo nauiti zaititi
svojo loveko krhkost. Ne tako, da bomo beali pred
boleinami, da nas bo strah biti resnien in odprt, ampak
z odloitvijo, da bomo negovali drugano zrenje. Ne
bodimo rtve okoliin, ampak junaki polnine bivanja, ki
je predvsem odvisna od tega, kako gledamo nase in vase.
esa v sebi se veselimo, kaj negujemo, k emu stremimo
Lahko se odloimo, da bomo spremenili stare vzorce
gledanja, imamo to monost!
Za uenje druganega zrenja je pomembna motivacija.
In navdih. Ustvarjalni, veseli in radoivi ljudje nam ga
lahko nalijejo zvrhano kupico. Saj zato pa spodbujam
branje, ki je neskonen vir navdiha. Moje ljubo tivo so
tevilne zgodbice Anthonyija de Mella; za spodbujanje
druganega pogleda je tale kot nala: Pride nesrenik k
uitelju in vpraa: Zakaj so tu sreni vsi, razen mene?
Ker so se navadili, da povsod vidijo dobroto in lepoto, je
rekel uitelj.
Zakaj pa jaz ne vidim povsod dobrote in lepote?
Ker ne more videti zunaj sebe, esar ne najde v svoji
notranjosti.
Leta 2000 sem odla na ienje due v samoto in
tiino majhne angleke vasice, kjer sem ivela sama
sredi arobne narave. Po meri lastnih potreb. la spat
in vstajala takrat, kadar sem sama hotela. Jedla toliko
in tolikokrat in tisto, kar sem sama elela. Hodila na

dolge sprehode, kadar se mi je zljubilo. Meditirala,

kontemplirala in gledala v zrak, brezdelnica brezsramna,
kolikor se mi je zdelo. Bila sama sebi svoj edini namen
in cilj. Ah, blaeni as! Ko sem se po treh mesecih vrnila,
sem odla na kontrolo zdravja po dokaz rno na belem,
da je lovek zdrav kot dren, e ivi v popolnem skladu
sam s seboj. Ga ni ne zmoti, ni ne vre iz tira, ni ne
znervira, ni ne zjezi, ni onesreuje do pekla in enako ni
ne radosti do neba, nobenih vihravih ustev, nobenega
ekstremnega telesnega napora pa tudi mirovanja ne,
vse v pravi srednji legi in zdravi meri. Skoraj vsak gib
opravljen zavestno, vsaka pouita hrana pojedena poasi
in v miru, v obrednem vzduju globoke hvalenosti za
bivanje. Idealno. Zdravnik je na moj krvni izvid z rdeim
flomastrom napisal: Odlino! Nikoli prej in nikoli kasneje
nisem imela tako idealnih izvidov. Skratka, najbolj zdrava
sem bila v obdobju, ko sem ivela izkljuno tako, kot sem
sama hotela. Ko je bil v srediu mojega ivljenja en sam
lovek jaz osebno in lastnorono.
Rudarji (iskalci) svetlobe ne riemo, piemo, pojemo,
pleemo, kuhamo, vrtnarimo, ivamo samo zase,
saj hoemo komunicirati, se pogovarjati, zato smo
ritualna bitja, ki vstopamo v svetost sveta in njegove
skrivnosti s udenjem in ljubeznijo. Ne toliko z
razumom kot s utnostjo in ustvi, z impulzivnostjo in
intuitivnostjo. S predanostjo in disciplino. To je (naj?)
pomembneja funkcija sleherne umetnosti. Ker gre
za odnos. Je v ivljenju e kaj pomembnejega, kot so
odnosi, e kaj bolj odloujoega, kot je komuniciranje,
e kaj razsenejega,kot je ljubezen? Ki je odnos, ki je
komuniciranje, ki je odpiranje in predajanje, darovanje in
sprejemanje
P. S. S temi tremi pikicami sem hotela skleniti kolumno,
potem pa vidim intervju z rudarko svetlobe boansko
flavtistko Ireno Grafenauer, ki e pet let boleha za
levkemijo, pa bo danes kljub temu koncertirala. Br
zbriem delek kolumne,da citiram njen odgovor na
vpraanje novinarja M. Zlobca: Kako pa na naj si
pomaga lovek, ki v sebi ne more zautiti prave ljubezni?
Irena odgovori, kar naj za konec te kolumne obstoji: Ja,
vaditi je treba! Meditirati, biti do sebe zelo dober in se
uiti, poskuatizautiti in posluati drugega, ga zaznavati
V tem je ar. e stojim pred orkestrom, poskuam ljudi
posluati, jih zaznavati in z njimi komunicirati, tako da
nam je lepo.
e telesne, duevne in duhovne silnice niso v ravnoteju,
zbolimo. e ne zmoremo iveti celovito, e torej ne
vzpostavimo ravnoteja med delom, druino in skrbjo
zase, ampak se preve zavzeto (rtvujoe) ukvarjamo
le z enim od tevilnih podroij, zanemarjamo pa
druga, zbolimo. e ne spremenimo ivljenjskega sloga,
druinskih vzorcev in osebnih navad, zbolimo e bolj. e
se e vedno ne zmoremo uravnoteiti v sebi in z okolico,
zanemo umirati. Smrt je posledica razpadle celovitosti
na osebni in drubeni ravni.
e bi zmogli iveti modrost stare Indijanke, bi verjeli
v skupnost. Skupnosti bi gradili povsod: med sosedi v
bloku, v slubi, v olah naih otrok in na lokalni ravni.
Nauili bi se prositi za pomo: prosim, popazi na otroka,
danes moram biti do veera v slubi. Prosim, ali lahko
moja ena danes veerja z vami, ker bom e vedno na
slubeni poti? Prosim, ali bi mi lahko prinesli iz trgovine
to in to, ker je otrok zbolel in moram biti doma? Ali lahko
moja mulca ez vikend spita pri vaih zaljubila sem
se in grem na spoznavni konec tedna k druini novega
fanta? Bi mi lahko oprali perilo, prosim, ker je biva ena
odnesla s sabo pralni stroj, na novega pa e akam
Draga Manca, sonce nae, sveti nam, prosim, e naprej!

Foto: Nik Rovan

Nagrajenka glavnega mesta Ljubljane dramska in filmska
igralka Ivanka Mean.

Ivanka Mean.
Najslavneja od
slavnih
Meta Kuar

astitljivih devetdeset let! Kako povezati v celoto koke

ivljenja, razvrene skoraj po celotnem stoletju? Tudi
polnem velikega zla vojne in izjemne lepote umetnosti in
ivljenja. Prislukovanja obojemu. Ljubezni do besede,
do poezije, do toplote srca, ki tolikokrat izmueno trepeta
v mrazu sveta. Prislukovanja veselju, ki ga nadvse rada
naredi blinjemu. Sladko dii njena beseda, kakor pikoti,
ki nam jih pee po sto let starem receptu svoje mame,
odline kuharice, ali pa po najnovejih danskih iz lenikov
in brez moke ali modernih brownijih iz grenke okolade.
Kako bogata je v poeziji, kako zelo bogata!
Ali smo dovolj pozorni do ve kot sto estdesetih vlog,
ki jih je dramska igralka Ivanka Mean igrala v gozdu,
v gledaliu, na filmu in na televiziji? Kje so e nastopi v
radijskih igrah! Spomin je premalo. Nikoli ni bila naivka
z otrojim glasom! Ivanka Mean je danes e vedno vse,
kar je bila, ko je v Drami igrala Klarico v sezoni 1949/50,
zato mi je Jurij Souek pred kratkim rekel: Ivanka je
najslavneja od slavnih: partizanka, lepotica, bistra,
brihtna, telovadka, vsi so bili zaljubljeni vanjo tudi mi
tudenti, ki smo bili takrat ele statisti.
Od kod njena ivljenjska zgodba? V arobno poletje, nekaj
dni po kresu, se je 28. junija 1926, mami Irmi in oetu
Janezu rodila druga deklica, ki so ji dali ime Ivanka.
Kdo je videl rojenico, ki se spozna na gledalie in je
stala ob zibelki, skupaj z gospo Usodo, ki je listala po
pomenu ivljenja pravkar rojene punke. In videla njegov
nenavadni smisel, eprav je starema ostal neviden.
Oe akademski slikar, gimnazijski profesor in veren
lovek, pa mama, uiteljica, liberalnega pogleda na
svet, sta jo povila v pindeklek ljubezni za njo so se v
druini rodile e tri punke in bratec. Selili so se, kakor
so se pred vojno selili olniki, tako so prili v Ljubljano,
za Beigrad. Stanovali so prav nasproti vile gradbenika
Antona Suhadolca. Materi sta bili dobri prijateljici. Med
vojno je Ivanka obiskovala licejsko gimnazijo. Leta 1943

Mestni nagrajenci
so izkljuili ves razred, ker je soolka udarila uiteljico iz
Kalabrije. Ker so mami povedali, da tudi njeni herki grozi
zapor obsodili so jo, da je pljunila skozi okno, eprav
ni, sta s soolko odli v rnomelj.
Tisto znotraj, ki je skrivnostni spremljevalec vidnega,
je e akalo, da se razkrije: gledalie sredi gozda,
umetnost sredi vojne. Nevidno ni nikoli v nasprotju
z vidnim, saj ima vse vidno v sebi nevidni notranji
okvir. Potrebno jo je bilo speljati iz okupirane Ljubljane,
da je lahko stopila na oder v Slovenskem narodnem
gledaliu na osvobojenem ozemlju. Najprej je igrala v
dveh Borovih in dveh Zupanovih igrah. Tmo revolucije
je naroil as zgodilo se je samo tisto, kar se je lahko
zgodilo. Mnogo pozneje je slavljenje revolucije naroala
partija. Leta 1945 pa je partizansko gledalie uprizorilo
Molirovega Namiljenega bolnika, kjer je Ivanka
Mean igrala Angeliko. Kdo jo je odkril? Filip Kalan?
Ravnatelj Slovenskega narodnega gledalia ime je
bilo prej prepovedano in prvi uporabljeno leta 1944 na
osvobojenem ozemlju. Odlok o ustanovitvi sta podpisala
Josip Vidmar in Boris Kidri, za ravnatelja imenovala
Filipa Kalana, za dramaturga pa Mileta Klopia. Hkrati
so imenovali tudi prvih 16 lanov dramskih in opernih
umetnikov iz poklicnih gledali. Vsekakor je bilo to
gledalie nekaj izjemnega v Evropi.

11

Filmsko oblije
Ivanke Mean
Dr. Miklav Komelj

Najisteje in najbolj popolno doivetje Ivanke Mean

prinaa film Vlada kafarja Deklica in drevo e zlasti
tisti njegov nepozabno monumentalni in obenem
intimni del, v katerem umetnica s udovito prearjenim
plemenitim oblijem poasi lista knjigo Elizabeth Barrett
Browning Portugiki soneti v prevodu Alojza Gradnika.
Vidimo njeno oblije in lahko beremo strani knjige.
Ivanka Mean ne govori, toda v tiini se slii glas njene
due. Ob kafarjevem filmu sem o tem napisal: Se
besede lahko pojavljajo bolj iz due tistega, ki govori, kot
se tu v odnosu do oblija Ivanke Mean pojavljajo ti verzi
na teh listih knjige, med katere so poloeni rastlinski
listi! Ivanka Mean, dostojanstvena kot Sibila in mila
kot deklica, tu v niemer ne igra; knjiga, ki jo bere, je
ljubljena knjiga njene mladosti, ki jo je ob snemanju tega
filma spremenila v svoje darilo. Rastlinske liste je vanjo
vstavila sama. Ko obraa liste knjige, potuje skozi as
in daje videti najisteje hrepenenje svoje mladosti ki
pa ni mladost neke preteklosti, ampak je vena. ista
prezenca onkraj asa. Onkraj vsakega igranja se dogaja
Spomladi leta 1945 so, zaradi nevarnosti ofenzive,
ista igra eksistence. Izraeno je vse, esar ni mogoe
angleka letala umetniki ansambel odpeljala v osvobojeno
izraziti. In obenem ostaja skrivnost.
Dalmacijo. V Biogradu je Ivanka Mean prvi zagledala
morje, ki jo je do solz prevzelo. V Zadru so odigrali nekaj
predstav in se vrnili v Ljubljano. Ko je prila domov, je v
koarici zagledala svojega bratca Janeza. Nace Simoni pa
je njej v partizanskih letih govoril: Janezek, si numeriral
kosti, da jih bo lahko nazaj zloil, e pade. Tako suh si, da
se bodo raztresle na vse strani.
Ne, prav nobena teorija ne more zajeti lovekega ivljenja,
samo tisto nekaj je, kar ga usmeri na doloeno ivljenjsko
pot. Nadarjena lepotica je hotela tudirati medicino, pa je
morala iz Ljubljane v partizane. Rada je imela kino, a ni
bilo denarja in zdaj se je pokazalo, kar je bilo odloeno.
Potem ko so jo sprejeli v Dramo, so zaeli govoriti, da
jo je odkril Bojan Stupica. e se e ne ve, ali jo je odkril
Filip Kalan ali Bojan Stupica, pa vemo, da so jo imeli zelo
radi Marija Nablocka, Branko Gavella in Mila Kai. O,
ljuba Mila, pravi Ivanka, kako te pogream! Mila je bila z
Ivanko, ko je rodila prvega otroka.
V sezoni 1949/50 je Gavella reiral Egmonta. Odrska
inventivnost velikega reiserja, izjemno izobraenega na
Dunaju je tudiral filozofijo je iz Goethejeve tragedije
ustvarila izjemno umetnino. On je prvi pri nas reiral
tako, kakor da je oder zaprt prostor, zato je s hrbtom proti
publiki stala Klarica. Ivanka. Vsi so bili zaljubljeni vanjo,
tudi vsi tudenti Akademije, ki so v predstavi statirali. Vsi
oarani!
Ivanka Mean se vse ivljenje za toplo srce umetnosti
bori kakor najslavneji od vseh slavnih: z mirnim
vsakodnevnim delom, ki ne pozna prekinitve. Tako
se najslavneji borijo z lenobo in raztresenostjo.
Pomanjkljivost, ki se je lovek zaveda, je sto tiso
kilometrov oddaljena od pomanjkljivosti, ki se je lovek ne
zaveda.

Foto: Nik Rovan

Nagrajenec glavnega mesta Ljubljane radijski in gledaliki
reiser prof. Ale Jan.

Atili Ale Jan

Mag. Mojca Jan Zoran

9. maja je Ljubljana je praznovala svoj praznik, zaploskali

smo ji in s spotovanjem pozdravili nova astna meana
Ljuba Ivanka, vem, da je poznavalka in dobra kuharica e Ljubljane ter prejemnike nagrad in plaket glavnega
v kuhinji stroga pri ocenjevanju svojih uspehov, kaj ele ko mesta Ljubljane, med njimi letos tudi Alea Jana. Ob tem
je na vrsti inventura njenega umetnikega dela. Saj ve,
se sama znajdem s povabilom, da predstavim svojega
draga moja, umetnost je za dobre, in ne za zlobne. V njej se oeta. Moj oe poutim se kot v osnovni oli, ko smo
zlivamo, kakor se v ljubezni zlivamo. Umetnost ni nikoli
pisali spise Moja mama, Moja druina in nikoli nisem
sovratvo do ljudi, samo obratno je: da so nekateri ljudje
vedela, kaj naj napiem, da bo to tisto, kar elim povedati,
in da bo napisano tako, da bo kdo razumel. Moj oe je
sovrani do umetnosti. e zdaj si najslavneja od slavnih,
zame gledalie, radio in radijska igra, Akademija, v
draga devetdesetletnica!

njem so moji stari stari, tudi gledaliniki, moja mami,

moj brat, je druinski benjaminek, nagajiv pobalinski
smrkavec, resen in avtoritativen gospod, profesor in ef,
moder sogovornik, racionalen tarokist, nepremagljiv v igri
spomin, neen in zasanjan umetnik, fizino prisoten na
Zemlji, v resnici pa celostno v drugostranstvu umetnosti,
in seveda moj oi, fotr, atili, neodtujljivi del mene in
mojega ivljenja. Je vse to naenkrat in vsaki nekaj
drugega. Zanimiv in vznemirljiv lovek, ki ga je teko
ujeti v rke zapisa. Njegov obseen uradni umetniki
ivljenjepis boste nali na spletu, jaz pa ga predstavljam
skozi subjektivni pogled here, zavezane isti obsesiji
gledaliu in radijski igri kot mejni obliki gledalia.
Ale Jan se je rodil v okupirani Ljubljani in v porodninici
leal zraven Barbare, svoje bodoe ene, s katero sta v
ljubezni, obudovanju in spotovanju previharila e ve
kot petdeset let ter vzpostavila zavidljive standarde in vzor
partnerskega odnosa. e v otrotvu ga je zaznamovalo
gledalie, za katero so iveli njegov oe, reiser, igralec,
dolgoletni ravnatelj Drame in profesor Slavko Jan, mama,
igralka in profesorica Vida Juvan in babica, igralka
Polonca Juvan. Zgodaj pa se je sreal tudi z radiom
in radijskimi igrami, v katerih je kot otroki igralec
sodeloval od svojega sedmega leta. Po maturi se je elel
vpisati na Igralsko akademijo, smer reija, a je oe znorel,
zato se je vpisal na Filozofsko fakulteto na slovenino in
primerjalno knjievnost. tudiral je, se poroil, dobil her
in sina, postal absolvent in toliko odrasel, da je rekel
oetu ne in se vpisal na Akademijo za gledalie, radio,
film in televizijo, smer reija. Doma so imeli tihi mesec, a
Ale je dotudiral, dobil tudentsko Preernovo nagrado,
diplomiral in postal reiser na Radiu, ki mu je ostal zvest
do upokojitve (vsebinsko tudi po njej).
Domoval je v Studiu 02 v pritliju Radia Ljubljana,
pozneje Radia Slovenija, in pisarni na istem dolgem
hodniku, kjer sem ga vekrat obiskala. Tudi sama sem
bila otroka igralka v radijskih igrah, obasno sem
snemala tudi z oetom. Pa ni bil preve prijazen reiser
za otroke posebno zame ne, e danes mu ne pozabim,
kako je drugim v poduk na meni izvedel vzgojni prijem,
ki je v trenutku utial nao popolnoma podivjano bando
otrokih igralcev. Zaaralo pa me je njegovo delo v studiu.
Tam je bil kot poveljnik popolnoma uigrane specialne
enote. Tonski mojstri za kolutarjem in mealno mizo z
neteto pisanimi drsniki, montaerji in tehniki na drugi
strani z zvonimi efekti, dodatnimi trakovi in stikali, Ale
na vrteem se stolu s koleki, slualke na glavi, roke in
prsti letijo po drsnikih, rezi, kombinacije, nasnemavanje,
naprej, nazaj, hitreje, upoasnjeno strast, mrzlino
hitenje, premalo rok, natannost, sodelovanje, ekipna
energija ter zaupanje v medij in njegove neskonne
zmonosti, ki so jih neutrudno raziskovali, premikali
meje e doseenega in ustvarjali najbolje na podroju
radijske igre. Radio je magija in Ale njegov mag. Njegov
reijski opus obsega ve kot 600 radijskih iger za odrasle
in otroke, dokumentarnih iger, eksperimentalnih iger,
nanizank Z deli v njegovi reiji je Radio Slovenija
sodeloval na skoraj vseh radijskih mednarodnih
festivalih. Kot gost je reiral po vseh radijskih postajah
nekdanje Jugoslavije in po tevilnih evropskih radijskih
postajah. Bil je ef radijske reije in urednik urednitva
igranega programa Radia Slovenija, lan razlinih
domaih in mednarodnih komisij, projektnih skupin,
delegacij in irij. Je redni profesor za radijsko igro, radijsko
zgodovino in gledaliko reijo na AGRFT. Pie knjigo o
zgodovini slovenske radijske igre. In z radiom je okuil
tudi mene. Ljubim ta medij, njegovo breztelesnost in
brezmejno svobodo, kot ga ljubi tudi Ale.
Ob radiu ostaja Ale zvest tudi gledaliu. Zreiral je
ve kot petdeset gledalikih predstav. Reiral je vseh

Mestni nagrajenci

12

slovenskih poklicnih gledaliih, tudi v lutkovnem in v

Operi, ter v poklicnih gledaliih na podroju nekdanje
Jugoslavije. Vedno je imel jasen, izdelan koncept, v
katerem pa je bil vsaki prostor za igralca. Znal se je
umakniti in dati igralcu monost, okolje in spodbudo,
da je naredil najbolje, kar je zmogel. V svojih reijah
je zdrueval intuicijo, ustvarjalnost, znanje, pretanjen
posluh za medij, besedo, ritem, v Operi tudi dobro
poznavanje glasbe in obutek za notranje dogajanje.
Spomnim se vaj v Operi. Znal je pripraviti zbor, da je igral,
znal je spraviti tenoriste z rampe, razigrati sopranistke in
ustvarjati z opernimi pevci razgibane dramske zaplete in
odnose. Obudovala sem njegovo poznavanje tehninih
zmonosti posameznega gledalia. e bolj pa nain, kako
je znal dosei pri tehninem osebju, kar je elel eprav
se, seveda, na zaetku, kot se spodobi v gledaliu, ni
ni dalo. A bil je vztrajen, vljuden, prijazen, nepopustljiv,
vedel je, kaj hoe, kako se to naredi, znal je navduiti in
dosei svoje. Teden dni pred gledaliko premiero je bil
vedno samo reiser, oe in mo v njem takrat nista imela
prostora. Doma smo poznali to stanje pogled je zataval
v daljavo, zapiil se mu je nos, vljudno se je pogovarjal
z vsakim, ki ga je nagovoril, a ni imel pojma, kaj mu je
bilo reeno in kaj je rekel. Svet zunaj je izginil, ostalo je le
gledalie. Na zemljo se je vrnil ele po premieri.
Ale je Ljubljanan. Tu je rojen, sem se vraa s svojih
umetnikih in osebnih potovanj. Ljubljani je dal
Preerniado, maraton recitacij Preernovih pesmi, in
jo uresniil s kolegi v Zdruenju dramskih umetnikov
Slovenije. Vsako leto se tako prvaki slovenskega gledalia
na Preernov dan ob Preernovem spomeniku sredi
Ljubljane s Preernovimi pesmimi poklonijo prvaku med
slovenskimi poeti in podarijo pesem mimoidoim za
praznik kulture.
Nagrada mesta Ljubljane 2016, ki jo je prejel za svoje
delo na umetnikem, organizacijskem, mednarodnem,
pedagokem in znanstvenem podroju, pomeni Aleu
veliko in ima posebno mesto med ve kot tridesetimi
domaimi in tujimi nagradami in priznanji, ki jih je
prejel za svoje delo na umetnikem podroju v Sloveniji,
nekdanji Jugoslaviji in v tujini za reije na radiu, v
gledaliu, za delo na podroju glasbenega zalonitva in
spleta, saj nagrajuje in zajema celotnega Alea Jana z vsem
njegovim delom na razlinih podrojih.
Atili, ponosna sem nate in se ti klanjam. Le tako naprej, pa
bova oba zadovoljna!

Foto: Nik Rovan

Nagrajenec glavnega mesta Ljubljane filmski reiser Igor terk.

Z Igorjem terkom se
je mlad slovenski film
vpisal na filmski atlas
Zdenko Vrdlovec

V prvih poosamovojitvernih letih slovenskemu filmu ni

lo najbolje. Pustimo razloge, saj je ta situacija tako ali
tako omenjena le zaradi trenutka, ko se je spremenila.
Zadostovala pa sta le dva filma, ki sta se pojavila istega leta
1997. Oba sta bila celoveerna prvenca, zelo razlina in z
razlinimi uinki. Eden, Outsider Andreja Koaka, se je
vrnil malo nazaj, v desetletje pred razpadom Jugoslavije,
in verjetno bolj z evociranjem herojskih let slovenskega
punka kot pa s svojo tragino ljubezensko zgodbo premagal
letargijo slovenskega filma in mu vrnil obinstvo. Outsider
je namre postal prva poosamosvojitvena uspenica.
Drugi film, Ekspres, ekspres Igorja terka, pa se je bolj kot s
kakno navadno zgodovino zblial s filmsko zgodovino,
in to na tako igriv in domiseln nain, da se festivalsko
cinefilsko obinstvo ni moglo nauditi tej slovenski
reinvenciji nemega filma. Ekspres, ekspres je drvel od enega
mednarodnega festivala do drugega, pobral kar 15 nagrad
in nazadnje e nagrado Preernovega sklada. Skratka, z
Igorjem terkom se je mlad slovenski film vpisal na filmski
atlas.
V tem terkovem prvencu so mlad ljubezenski par na
vlaku spojili pogledi in veliki plani njunih obrazov prej
kot verbalna komunikacija, ki je sploh ni bilo, v njegovem
drugem filmu, Ljubljana (2002), pa liki e govorijo, eprav
se bolj malo pogovarjajo in si e manj povedo. Vse kae,
kot da je prav odsotnost govora prvi film zavarovala pred
vsakrno realnostjo oziroma ga umestila v nekaken rajski
kupe na vlaku brez voznega reda. V Ljubljani ni nobenega
posreenega para, e huje, tu so pravzaprav samo nepari,
beni in bledi posamezniki, tako da se zdi, da terkov film
odkritje jezika povezuje z izgubo raja.
V Ljubljani lahko vidimo nekaj lepih splonih planov
slovenskega glavnega mesta, v srednjih in blinjih planih,
ki nam pribliajo ljudi, predvsem mlade, pa stvari niso ve
tako prijetne ali, natanneje, podobe so e vedno lepe, toda
obenem v njih di kaken made ali viga neka motnja,
denimo v obliki elv v akvariju, ki kot plavajoe temne lise
odnaajo tudentove misli od medicinske knjige. terkovski
nain filmske pripovedi pa ni toliko scenaristien, kot
je vizualen, eliptien in asociativen: tu se vrstijo prizori,
ki so videti samostojni, kot kakni tableauji, se pravi brez
neposredne povezave med sabo, saj jih naknadno povee
prav tisto, kar ni bilo izreeno ali pokazano oziroma
kar je bilo na tak ali drugaen nain izpueno. Skratka,
v Ljubljani ne gre za kakno zgodbo o rejverski in
nerejverski mladini, temve prej za klieje, ki se postopoma
izriejo in tako reko zaledenijo individualne usode
in medosebne odnose. e film zapusti tako hladen vtis
praznine, je to v veliki meri zato, ker vse svoje like pusti v
kalupih, ki so si jih izbrali ali so vanje padli. Kar je seveda
veliko slabe zanje kot pa za sam film.
Melodrama, o kateri nakateri celo trdijo, da je najbolj
filmski anr, je bila v zgodovini slovenskega filma zelo
slabo zastopana. To bilanco je malo popravilo ele
terkovo Uglaevanje (2005). To je namre melodrama
v tako reko isti ali vsaj zelo skoncentrirani obliki, celo
tako zelo, da niti uvodnega prizora s slovenskim dravnim
uradnikom pri prostitutki v Bruslju ni mogoe vzeti kot
kakno metaforo o tem, kaj ponejo slovenski politiki v
prestolnici Evropske unije: e ta prizor ima torej vlogo
vpeljave v melodramsko strukturo, ki ima v Uglaevanju

sicer obliko krize-mokega-v-srednjih-letih ali podobo

gospoda Petra iz ljubljanskega upper middle class, ki mu
torej ni ne manjka, razen nekaj v druinskem ivljenju.
Melodramske zgodbe so trivialne, in vse so si bolj ali
manj podobne, kar pa med drugim pomeni, da jih nobene
scenaristine invencije in domislice ne morejo tako
dobro pregnesti in osveiti kakor prav reija. terkova
reija je v Uglaevanju sicer ohranila nekaj avtorskih
stilemov, s katerimi je reiser dokazal, da njegovi filmi raje
pripovedujejo s podobo kot z besedami, le da se jim zdaj e
kako dobro pozna, da imajo vlogo ustvarjanja in utrjevanja
razglaenih stanj. In Uglaevanje jih vzame e kako resno,
tako da jim ne dovoli skoraj nobene humorne olajave; a
prav s to teo film tudi najbolje poleti.
e je Slovenija e vedno med vodilnimi dravami po tevilu
samomorov, bi bil 9:06 (2009) terkov najbolj slovenski
film. A vseeno ni toliko slovenski, kot je predvsem zelo
estetski film. Tisti most v uvodnem prizoru je v resnici e
lahko solkanski, vendar je obenem vizualno in zvono
(z mrano glasbo) denaturiran in vpeljan kot tesnobni in
zagonetni kraj izginotja nekega mokega. Film se torej zane
s taknim malce skrivnostnim in napetim prizorom, ki
ve skriva, kot kae. In tudi nadaljuje se v tem stilu, vsak
naslednji kader je nov kamenek v mozaiku pripovedi,
vsak pove nekaj ve, obenem pa e vedno ohranja cono
neizreenega in nejasnega. Tako se npr. tisto, kar je bilo
nakazano kot enigmatino izginotje nekega mokega, v
malo poznejem prizoru razkrije kot samomor pianista
in glasbenega kritika Ozima. A naj gre e za tako ist in
nedvoumen primer samomora, policija ga seveda mora
preiskati, toda v osebi inpektorja Duana preiskava e
presega policijsko rutino. Umirjen in resnoben inpektor je
vse prej kot kakna patoloka figura, toda bolj ko preiskuje
ta primer, vse bolj kae, da bo sam postal naslednji primer
samomora. Kljub temu 9:06 ni kakna psihodrama, se pravi,
da filmu ne gre prav dosti za to, da bi iskal ali pojasnjeval
razloge za samomor. Prej kot za takne razloge ali motive
gre v filmu za vsenavzonost smrti ter njene skrivnostne
privlanosti. Ta ima tudi svojo ifro, to je prav ta tevilka
9:06, ki sicer pomeni as, ko je Gagarin poletel v vesolje,
vendar uinkuje tudi s svojo formalno privlanostjo, kjer
je tista nila z dvopijem kot neke vrste kozmini atraktor,
katerega praznina deluje z mojo zrcala. In terkov film ni
toliko drama, kot je poema o privlanosti izginotja.

PREJEMNIKI PLAKET

Doc. dr. mag. Alojzij Juvanc

Doc. dr. Alojzij Juvanc je po izobrazbi univ. dipl. inenir
gradbenitva, mag. prometnih znanosti in doktor tehnikih
ved, priznan strokovnjak za ceste, sodni izvedenec za
gradbenitvo nizke gradnje, prevajalec strokovnih besedil,
docent na Fakulteti za gradbenitvo in geodezijo v pokoju,
e vedno pa je aktiven na svojem strokovnem podroju,
predvsem kot mentor kandidatom za strokovne izpite pri

Mestni nagrajenci

13

IZS in kot odgovorni projektant. Poleg strokovnega dela

sta njegovo ivljenje zaznamovala e delovanje v lokalni
samoupravi in na podroju porta. Za seboj ima izjemno
bogato portno pot, e posebno v namiznem tenisu, ki se mu
posvea vse ivljenje kot tekmovalec in kot funkcionar. Za
svoje strokovno, drubeno in portno delo je prejel tevilna
priznanja in nagrade ter odlikovanja.

Beli obro Slovenije,

Drutvo za pomo rtvam
kaznivih dejanj

Lado Leskovar

Priljubljeni slovenski glasbenik in prejemnik tevilnih

priznanj za svoje delo Lado Leskovar je nacionalni
ambasador Unicefa Slovenija e od leta 1998. V tem asu je
s predanostjo in vztrajnostjo aktivno prispeval k boljemu
ivljenju otrok doma in po svetu. V tej vlogi je pomagal
ozaveati slovensko javnost o Unicefovem delovanju
v korist otrok doma in po svetu. Aktivno je sodeloval
pri organizaciji dogodkov in akcij zbiranja sredstev za
Unicefove programe pomoi otrokom v dravah v razvoju.
Z Unicefovo misijo je obiskal izbrane drave Namibijo,
rilanko, Burkino Faso , kjer se je seznanil z izvajanjem
programov pomoi in porabo sredstev na terenu ter o tem
seznanjal javnost.

Dr. Andrej Rant

Andrej Rant, zdravnik dentalne medicine, je po diplomi

na Medicinski Fakulteti v Ljubljani in na podiplomskem
tudiju iz preventivnega in otrokega zobozdravstva,
tudiral e arheologijo na Filozofski fakulteti. Ves as je delal
kot zobozdravnik z otroki z motnjami v razvoju, z otroki
z motnjami sluha in govora ter s slepimi in slabovidnimi
otroki. 17 let je vodil Dispanzer za zobozdravstveno
varstvo otrok in mladine, deloval je v tevilnih stanovskih
drutvih in v Mednarodni organizaciji za oralno zdravje
otrok s posebnimi potrebami IADH. Od leta 1964 pie
poezijo. Doslej je objavil pet pesnikih zbirk. Od leta 1997
deluje pri projektu raziskav slovenske etnogeneze Korenine
slovenskega naroda. Od leta 1958 je lan Numizmatinega
drutva Slovenije, 12 let je bil predsednik drutva in 6 let
urednik Numizmatinega vestnika.

deluje v slovenskem prostoru e trinajsto leto in je edino

drutvo v Sloveniji, ki nudi rtvam kaznivih dejanj celostno
obravnavo. Primarni dve dejavnosti drutva sta brezplana
pravna in brezplana psihosocialna pomo za rtve, v
zadnjih letih delovanja drutva pa se je bistveno povealo
tevilo prosilcev za materialno pomo. Vsi uporabniki so
rtve kaznivih dejanj, predvsem nasilja v druini, ki so
zaradi umika nasilju primorani zapustiti svoje domove
in se sooiti s tekim materialnim pomanjkanjem in
hudo osebno stisko. Drutvo pod vodstvom predsednice
Milojke Vide Intihar dnevno pomaga omiliti ivljenjske
stiske najbolj ogroenim, tistim, ki so se zaradi nasilja ali
drugih kaznivih dejanj, posledino pa tudi bolezni znali na
socialnem dnu.

Drutvo Slovenija Rusija

je bilo ustanovljeno aprila 1996 in letos zaznamuje

20-letnico delovanja. V vseh letih obstoja poveuje
svoje lanstvo, ki se pribliuje tevilu 1000. Deluje kot
prostovoljna, nestrankarska in nepolitina organizacija
posameznikov, ki si elijo globlje spoznavati ruski narod,
obiaje, deelo in jezik. Drutvo je skupaj z obino Kranjska
Gora in Ruskim veleposlanitvom v Sloveniji soorganizator
spominskih slovesnosti ob Ruski kapelici na Vriu, ki
bo letos slavila jubilejno 100-letnico, odkar so jo postavili
ruski ujetniki. Drutvo je ustanovitelj Sklada Toneta Pavka
za popularizacijo ruskega jezika in kulture v slovenskih
osnovnih in srednjih olah, ki financira tevilne projekte na
podroju ruskega jezika in kulture v Sloveniji.

Glasbena skupina
Buldoer

Buldoer je slovenska rockovska glasbena skupina,

ustanovljena spomladi leta 1975. Ob tiridesetletnici
ustanovitve skupine Buldoer in izdaji njene debitantske
ploe Pljuni istini u oi iz leta 1975 je bila lansko leto v kinu
ika v Galeriji Photon Centru za sodobno fotografijo
na ogled pregledna razstava fotografij, videoposnetkov in
grafinih izdelkov skupine, ki so pomembno soustvarjali
njeno celostno podobo. Skupina je bila navdih tako
punkovskim in novovalovskih kot tudi avantgardno
usmerjenim rockovskim skupinam. Buldoerji niso bili
zgolj klasina rock skupina, ampak so v svoje ive nastope
vkljuevali gledalike, performativne in literarne elemente,
ki so bili del njihove celostne prepoznavnosti.

Taborini odbor
Ravensbrck-Auschwitz

si e ve kot 54 let prizadeva s svojim angairanim

delovanjem ohranjati spomin in vrednote generacije
slovenskih taborinic in taborinikov. Odbor s svojimi
tradicionalnimi vsakoletnimi sreanji nekdanjih
internirank, internirancev, politinih zapornic, zapornikov,
ukradenih otrok, izgnancev, njihovih svojcev in prijateljev,
ki ga pripravljajo v Portorou, prispeva tudi k sodelovanju in
povezovanju z zamejskimi Slovenci, ki se redno udeleujejo
sreanj in proslav. S svojo Platformo proti oivljanju faizma,
nacizma in antisemitizma Odbor organizira okrogle mize,
na katerih opozarja na grozote druge svetovne vojne.
Tradicionalna vsakoletna sreanja internirank iz Slovenije
po razlinih krajih Koroke, povezanih z dogodki NOB, pa
namenja tudi mlajim generacijam.
(Fotografije prejemnikov plaket: Nik Rovan, Benjamin Kova.)

9. maj

14

Praznovanje 9. maja v znamenju delovnih zmag

in podpisa dogovora med glavnim mestom
Ljubljano in Republiko Slovenijo
Fotografije: Nik Rovan, Dunja Wedam
Po skoraj desetletju zavlaevanja prejnjih treh vlad je Vlada RS pod vodstvom premiera dr. Mira Cerarja podpisala dogovor med glavnim mestom Ljubljano in Vlado Republike Slovenije, ki
pomeni tudi formalni zaetek udejanjanja statusa Ljubljane kot dravne prestolnice.

upan Zoran Jankovi je na

slovesnosti na Orlah 8. maja in na
slavnostni seji 9. maja opozoril
na obveznost lokalne in dravne
oblasti, da ljudem vseh generacij, e
posebej pa mladim, zagotovi delo,
ki omogoa dostojno preivetje
in ivljenjski optimizem. Rast
drubenega proizvoda bi se morala
odraziti tudi v opaznem zvianju
pokojnin, ki bi prepreilo revino
v starosti. Vodenje glavnega mesta
zato daje pomembno mesto velikim
infrastrukturnim projektom, ki veajo
zaposlenost. Samo v prihodnjem
letu se Ljubljani s tremi velikimi
zasebnimi nalobami: gradnjo Ikee,
gradnjo hotela Intercontinental
na Bavarskem dvoru in gradnjo
najvejega logistinega centra
Mercator obeta 3000 novih delovnih
mest. Ob mestnem prazniku 9.
maju, dnevu miru, je v tem duhu
Ljubljana praznovala tudi delovne
doseke z novimi infrastrukturnimi
pridobitvami. Prvi popraznini dan,
10. maj, pa je Ljubljani po skoraj
desetletju zavlaevanja prinesel
tudi formalni zaetek udejanjanja
statusa glavnega mesta s podpisom
dogovora med Mestno obino
Ljubljana in Vlado Republike
Slovenije.

Fotografije: Nik Rovan, Dunja Wedam

1 Na Dolgem mostu je JSS MOL zakljuil gradnjo 30 neprofitnih najemnih stanovanj. 2 Na praznini 9. maj je bil odprt prenovljeni juni
predstavilo 30 novih najmodernejih okolju prijaznih tihih avtobusov brez izpunih plinov. 4 Gradnja Islamskega kulturnega centra
prebivalci S Polje dobili nov etrtni center in nov trgovski center Spar. 7 Na Grajskem griu je na 30 arih zasajen vinograd 1050 grozdnih
turka letalska druba Turkish Airlaines. 9 Prenovljena je Cankarjeva cesta, ki vzpostavlja imenitno promenado med Tivolijem in Gradom.
prostor razstavna in prodajna galerija z odprtim ateljejem DobraVaga. 12 Odkrit je spomenik Maksu Fabianiju kiparja Mirsada Begia.

9. maj

15
5

MARATON FRANJA 2016

Vonja na as

Kolesarsko drutvo Rog, Slomkova ulica 4, 1000 Ljubljana, v okviru

kolesarske prireditve Maraton Franja organizira vonjo na as, ki bo v
petek, 10. 6. 2016. Start in cilj dirke bo na Ameriki ulici v BTC pred
poslovno stavbo. Tekmovalci bodo s startnega mesta zavili desno na
martinsko cesto (LG 211085), dirko pa nadaljevali ez obvoznico in po
dravni cesti R3-644/1356 mimo AC prikljuka Lj. Sneberje do entjakoba.
Od tam bodo pot nadaljevali po regionalni cesti R3-644/1357 mimo
Dragomlja do Domal, kjer bodo zavili proti elezniki postaji in se po
Kolodvorski cesti vrnili na dravno cesto proti entjakobu, nato pa po isti
poti odpeljali nazaj proti startu/cilju.
6

Za nemoten in varen potek dirke bo potrebna zapora celotne

trase kronometra za ves promet med 15:00 21:00. Obvoz
bo za vsa vozila voden na relaciji Ljubljana rnue Trzin
Domale in obratno. Prav tako bo obvoz v obe smeri urejen
tudi po avtocesti med prikljukoma Lj. Vzhod in Domale.

Druinsko-olski Maraton Franja

bo v soboto, 11. 6. 2016, med 16:00 in 18:00 uro. Start maratona bo v

BTC-ju na Ameriki ulici pred poslovno stavbo, nato se bo zavilo desno
na martinsko cesto (LG 211085), smer entjakob, kjer bo trasa potekala
mimo AC prikljuka Lj. Sneberje, prekala Zasavsko cesto v entjakobu,
nadaljevala skozi Podgorico, Dragomelj, Pato, Bie, Selo pri Ihanu do
Domal. Nadaljevalo se bo po Ljubljanski cesti do entjakoba in nazaj v BTC.

Za nemoten in varen potek Druinsko-olskega maratona

bodo potrebne do 60 minut trajajoe zapore cest na trasi
maratona.

Maraton Franja

10

bo v nedeljo, 12. 6. 2016, med 9:00 in 17:00 uro. Start in cilj dirke bo
na Ameriki ulici v BTC pred poslovno stavbo. Trasa vodi kolesarje po
ljubljanskih ulicah (martinska cesta Kajuhova ulica Litijska cesta
Poljanska cesta Kopitarjeva ulica Komenskega ulica Tavarjeva ulica
Slovenska cesta ubieva ulica Bleiweisova cesta), nato pa po Traki
cesti do Dolgega mosta v strnjeni koloni. Od tam trasa poteka po dravnih
cestah na relaciji Brezovica Vrhnika Logatec Godovi Idrija
Cerkno Kladje Sovodenj kofja Loka Vodice Tacen. Na start/cilj se
tekmovalci vrnejo po Tacenski cesti, Obvozni cesti, Dunajski cesti, Baragovi
ulici, Vojkovi cesti, Kranjevi ulici, preko rondoja ale, po Pokopaliki ulici
in martinski cesti, nato pa z dirko zakljuijo na obmoju BTC.
Na obmoju Ljubljane bodo od 12. do 17. ure zaprte Tacenska cesta,
Obvozna cesta, Dunajska cesta, Baragova ulica, Vojkova cesta,
Kranjeva ulica, Titova cesta, Rondo ale, Pokopalika ulica in
martinska cesta ter obmoje do cilja v BTC. Od 11.30 do 15.30 je
predvidena popolna zapora avtocestnega izvoza Vodice. Obvoz do
Vodic bo voden prek avtocestnega prikljuka Brnik. Od 12. do 17. ure
je predvidena zapora avtocestnih izvozov Ljubljana Brod ter Ljubljana
Beigrad.

11 12

Mali maraton Franja

Od trase maratona se na Dolgem mostu variantno odcepi trasa skrajane

dirke Mali maraton Franja. Ta poteka na relaciji Dolgi most Dobrova
Horjul Vrzdenec Suhi Dol Luine, nato pa se v Gorenji vasi prikljui
nazaj na opisano traso.

Od 11. do 13. ure je predvidena popolna zapora ceste na

relaciji Dolgi most Dobrova Horjul Vrzdenec Suhi Dol
Luine Gorenja vas.

del Slovenske ceste z novo komunalno opremo. 3 Pred mestnim praznikom se je na Slovenski cesti
uspeno napreduje. 5 Pot spominov in tovaritva ima prelep nov most ez Mali graben. 6 V Zalogu so
trsov, iz katerega bodo pridelovali protokolarno vino. 8 V prostorih nekdanje Kavarne Evropa se je naselila
10 Konana je druga faza izgradnje Ceste Dolomitskega odreda. 11 Pod Plenikovimi arkadami je dobila

PST

16

ini obro okoli Ljubljane

do prostora spomina in tradicije
Dr. Bla Vurnik

Foto: arhiv MGML, Mestni muzej Ljubljana

Foto: Matev Paternoster/ MGML

Udeleenci pohoda leta 1975.

Kolut bodee ice, ki so jo uporabljali za

obkroenje mesta.

Pot, ki se vije okoli Ljubljane, sledi trasi, po kateri je neko potekal obro bodee ice, na nekaterih mestih do osem metrov irok, na drugih dvojen,
na nekaterih spet utrjen na razline mogoe naine. Obro je bil skorajda nedostopen, na obeh straneh je bil pas ozemlja, na katerem so patruljirali le
vojaki in policisti, ki so bili zadoleni za prepreevanje nepooblaenih prehodov ter tihotapljenja ez ino zaporo. ini obro je imel zelo neposredno
posledico; veina Ljubljananov, v svojem domaem mestu ujetih v ini obro, ves as njegovega obstoja ni zapustila mesta.

Italijanska okupacija Ljubljane aprila 1941

Vse skupaj se je zaelo z okupacijo slovenskega ozemlja v
aprilu leta 1941. Italiji je bilo dodeljeno slovensko glavno
mesto Ljubljana z okolico ter veina Dolenjske in Notranjska
(kolikor e ni bila na drugi strani rapalske meje v kraljevini
Italiji). Faistina Italija je zasedeno slovensko ozemlje
zdruila v Ljubljansko provinco (Provincia di Lubiana) in jo
kot takno v zaetku maja 1941 prikljuila kraljevini Italiji.
V mestu je bila vzpostavljena okupacijska civilna oblast z
visokim komisarjem Emiliem Graziolijem na elu. Zael
pa se je tudi odpor proti okupaciji v okviru Osvobodilne
fronte, ki je v strogi tajnosti organizirala sabotae, zbiranje
pomoi za partizansko vojsko in organizirala pomo za svoje
aktiviste, ki so bili v nevarnosti, ter njihove druinske lane.

Sklenitev obroa 23. februarja 1942

Ljubljana je bila zaradi tega v oeh okupacijskih oblasti

izpostavljena v dveh pogledih. Prvi in najbolj oiten je bil,
da se v okolici mesta organizira oboroen odpor, ki bi lahko
bil nevaren tudi enotam okupatorske vojske v mestu. Drugi,
ki je sicer potekal v obmoju skrivnega in nevidnega, pa je
bil naraajoi odpor v mestu ter logistina, materialna in
kadrovska podpora, ki jo je prebivalstvo mesta izvajalo za
odporniko vojsko. Oboje je italijanske oblasti v Ljubljani
vodilo k odloitvi, da mesto loijo od okolice ter vzpostavijo

strog nadzor nad prihajanjem in odhajanjem v mesto in

iz mesta. 19. februarja 1942 je zaela italijanska vojska z
izvajanjem narta, da obkroi mesto z bodeo ico. Postavljali
so nadzorne toke na cestah in poteh, nameali so prve
panske jezdece, prepletene z bodeo ico. Tri dni pozneje
so zaeli z zabijanjem kolov in napeljevanjem bodee ice in
23. februarja je bil obro sklenjen, mesto in meani pa ujeti
v mesto, ki se je sooalo z vedno vejim pomanjkanjem in
nasiljem, ki so ga spomladi istega leta okupatorji stopnjevali
s streljanjem prvih talcev. Sam obro je bil neke vrste
pasivna oblika terorja, ki je radikalno zarezala v ivljenje
Ljubljananov. ez no so bili pretrgani druinski stiki, ljudje
niso mogli do vrtov, ki so jih obdelovali in si z njimi lajali
stiske pomanjkanja, niso mogli po vsakodnevnih opravkih,
predvsem pa so z obroem dobili jasno sporoilo, da so
ujetniki v svojem domu.
Sprva je bil obro zgrajen le iz inate ograje in enajstih
prehodov (blokov) na mestnih vpadnicah. Ko je bila 23.
februarja Graziolijeva odredba o prepovedi izhoda iz mesta
objavljena, je zaela veljati nemudoma. Brez prepustnice
v mesto ali iz njega ni bilo mogoe priti, prepustnic pa e
niso izdajali. Tako so se e prvega dne na prehodih, ki so jih
straili italijanski vojaki, dogajale osebne drame otrok, ki so
se vraali iz ole, ali ljudi, ki so eleli na delo, od katerega so
bili v zaostrenih asih vojne e posebej eksistenno odvisni.

Kasneje je bil obro iv organizem, vekrat se je premaknil

in se iril (z zaetnih nekaj ve kot 18 km na skoraj 30 km),
neprestano pa so poveevali njegovo neprepustnost z
gradnjo bunkerjev in utrjenih postojank, ki jih je bilo ob
koncu vojne e ve kot sedemdeset. Ve kot e enkrat toliko
so bunkerjev zgradili tudi v mestu na izpostavljenih delih in
v bliini lokacij, ki so imele za okupatorje strateki pomen.
Nekatere bunkerje ob ici so postavili na novo, nekatere pa
so zgradili tako, da so iz hi, ki so stale v neposredni bliini
ine ograje, izselili prebivalstvo, zazidali okna, dozidali
zidove in v tako utrjen objekt vselili vojake posadke.

as solidarnosti
in ilegalnega odpornitva

Zaetno zmedo ob postavitvi ograje, ko v prvih dneh v

Ljubljano niso mogle vstopiti niti branjevke in mlekarice,
ki so delno zalagale mesto s hrano, so nekoliko reili, ko
so tistim, ki so bili za mestno oskrbo pomembni, podelili
dovolilnice za prehod blokov. Vendar se je dotok hrane
v mesto vseeno zmanjal. Tudi zato, ker je v bliini ine
ograde v iki ter na desnem bregu Save potekala tudi nova
nemko-italijanska dravna meja, ki je Ljubljano loila
od pomembnega dela poljedelskega zaledja. Italijanske
oblasti so tako morale poskrbeti za mestno prebivalstvo in
mnogi takratni Ljubljanani se e danes iz asov svojega

PST

17

od prostora nasilja
Foto: Matev Paternoster/MGML
Pokal prvega partizanskega pohoda ob ici okupirane
Ljubljane leta 1957.

K 60. Poti
ob ici

Prof. Janez Koelj

Ob tem, ko se vedno ve ljudi odloa za
dejaven ivljenjski slog in se vraa k naravi,
se spreminjata tudi funkcija in pomen
Poti. Medtem ko njeno prvotno prievanje
obuja vsakoletni pohod oziroma tek ob ici,
postaja Pot vedno bolj priljubljen prostor za
vsakodnevno sproanje in druenje. S tem
se namesto ideolokih delitev krepita njena
vkljuevalna in povezovalna funkcija v javnem
ivljenju mesta.

Foto: arhiv MGML, Mestni muzej Ljubljana

V cilju teka trojk leta 1979.

Foto: Matev Paternoster/ MGML

Foto: Miran Pavlin/MGML

Plakat Prepoved izhoda iz mesta, 23. 2. 1942.

Gradnja zakloni na Kongresnem trgu leta 1941.

vojnega otrotva spominjajo, da so bili na mizi pogosteje kot sicer

polenta, ri ali testenine. Mnogi pa se spominjajo tudi, da so imeli
sorodniki na drugi strani ice ve hrane, in marsikatera druina
v Ljubljani je bila odvisna od tistega, kar so si lahko njihovi
sorodniki na drugi strani ice odtrgali od ust.

Prvi pohod ob ici okupirane Ljubljane 1957

Leta 1957 je bil v okviru prvega festivala telesne kulture

organiziran tudi partizanski pohod ob ici okupirane Ljubljane.
Tako je po ve kot desetletju od konca vojne na podlagi spomina
na okupacijo in teror na eni ter tovaritvo in boj za svobodo na
drugi strani, nastala nova tradicija pohodov, tekakih in drugih
eprav je bil namen inega obroa okoli Ljubljane predvsem
prireditev. Letos je bila prireditev organizirana e estdeseti. Pot
oslabiti odporniko gibanje, je odpor v mestu deloval v razlinih
oblikah. Po mestu je bilo ve ilegalnih tiskarn, nekaj asa je oddajal je nastajala in se razvijala ve desetletij. Prvi urejeni odseki in
signalizacija so nastali e leta 1959, prav tako tudi prvi spomeniki
radio, ki se ga spominjamo pod imenom Kria, odporniko
gibanje je tudi organizirano skrbelo za otroke ilegalcev, partizanov ob poti, bolj velikopotezno se je pot zaela urejati po letu 1972,
ko je zaela nastajati peena pot z drevoredi, kakrno poznamo
in internirancev. V mestu so neprestano potekale akcije zbiranja
danes. Sredi osemdesetih je bila pot sklenjena. Danes nad potjo
denarja, oblail, hrane in drugih potrebin, ki so jih nato
bdi drutvo Zeleni prstan, ki organizira pomembno vsebinsko
tihotapili ez obro v okolike gozdove, kjer je potekal oboroeni
dopolnitev na poti; sajenje dreves, ki imajo vsako svojo zgodbo
odpor.
in svoj pomen. Tako nastajajo drevoredi spominov, obeleitev in
poastitev naih skupnih, veinoma pa isto osebnih zgodb in
Osvoboditev, konec strahu,
usod.
negotovosti in stiske
9. maja 1945 se je veina Ljubljananov veselila osvoboditve mesta.
Takrat so skozi e opustele bloke prile enote partizanske vojske.
Ljubljanani, ki so si eleli skozi bloke v okolico, pa so morali e
poakati. Iz razlinih vzrokov so nove oblasti vzpostavile nadzor
nad obroem, ki ga je zgradil okupator, a je bilo po nekaj tednih
e jasno, da gre za nesmiselno podaljevanje agonije mesta in
njegovih prebivalcev. 26. maja so se tako odprli prehodi za vse
in Ljubljanani so mnoino zapuali mesto vsaj za nekaj ur. V
mesecih po osvoboditvi so Ljubljanani v okviru udarnikih akcij,
ki so predstavljale neposredno instrumentalizacijo kolektivizacije
duha po vojni, z lastnimi rokami podirali bunkerje in utrdbe okoli
mesta. Za marsikoga je bil to tudi intimni obraun s asom strahu,
negotovosti in stiske.

Tri razstave ob jubilejnem

60. Pohodu Pot ob ici
Ob estdesetem jubilejnem pohodu so v Ljubljani na ogled
postavljene tri razstave. V Galeriji Kresija je na razstavi Strast,
imenovana pohod, ki je bila na ogled do 15. maja, Toma Alauf
predstavil svojo impresivno zbirko predmetov, povezanih s Potjo.
V Mestnem muzeju Ljubljana je bila do 22. maja na ogled razstava
Ljubljana v obrou bodee ice (19421945) ki je pripovedovala
o obrou v vojnem asu, na Krakovskem nasipu pa je Timing
Ljubljana pripravil razstavo Pot spomina in tovaritva (na ogled
je bila do 16. maja), ki je prikazala utrinke s Poti v zadnjih
desetletjih.

Pot uporabljajo prebivalci mesta vseh starosti

in socialnega poloaja, in to za vedno ve oblik
portnih, rekreativnih, kulturnih in druabnih
dejavnosti na prostem. Pot tako postaja
simbolni prostor novih oblik povezanosti in
pripadnosti ljudi mestni skupnosti.
e vekrat sem poudaril, da je Pot spominov
in tovaritva najbolj edinstvena znamenitost
slovenske prestolnice. Drugae kot Ljubljanski
grad, zgodovinska ikona in krona mesta, je
Pot usmerjena v prihodnost, ko bo Ljubljana
e bolj trajnostna in e bolj povezana z naravo.
Poleg tega se dandanes med prebivalci
Ljubljane spet obujajo in vedno bolj uveljavljajo
vrednote tovaritva in solidarnosti, vezane
na spominsko sporoilo Poti, brez katerih ni
mogoe ustvariti skupnosti, ki bo temeljila na
okoljski etiki.
Pot, zeleni obro, najveji kroni park v mestu,
ostaja odprt, stalno nedokonan projekt.
Kljub vztrajnim prizadevanjem ve generacij
graditeljev Pot e ni v celoti sklenjena, sedem
odstotkov njene trase ni primerno urejene.
Zato je toliko bolj pomembno, da se trasa,
zelenje, oprema in objekti na Poti sproti
vzdrujejo in neprestano obnavljajo. Pot je
namre najbolj zahteven in stalno ogroen
javni prostor, ki poteka skozi razlina obmoja
mesta in krajine, kjer se izmenjujejo razline
ureditve. Nekateri elementi Poti so bolj, drugi
manj obstojni, prav tako tudi razline vrste
drevja niso enako obutljive in imajo drugano
ivljenjsko dobo. Tako smo v zadnjih letih
morali zamenjati tiri brvi, ve kot dvesto
klopi in skoraj tiso bolnih, pokodovanih in
posuenih dreves. Ohranjanje in vzdrevanje
sklenjenega zelenega obroa je torej nujen in
potreben pogoj za obstoj Poti, da lahko opravlja
svojo socialno in okoljsko funkcijo v zelenem
sistemu mesta. Slediti pa moramo tudi novim
potrebam in Pot bogatiti, saj je njen potencial
dejansko neizrpen.
Kljub temu je potrebno o Poti im ve govoriti
in jo im vekrat uporabljati, da jo bo im ve
ljudi sprejelo za svojo in skupno vrednoto.
Potem bo lae ivela in preivela kot prostor
skupnega spomina na lepa doivetja.
(Nagovor podupana prof. Janeza Koelja ob
otvoritvi razstave Strast, imenovana Pohod v
Galeriji Kresija 25. aprila 2016.)

PST

18

Pot iv spomin
in iva kulturna dediina

Foto: Nik Rovan

Pred mestnim praznikom miru 9. majem so bile v poastitev 60. Pohoda Ob ici odprte kar tri razstave: na Krakovskem nasipu, v Mestnem muzeju Ljubljana in Galeriji Kresiji. Vse je
poastila z uvodnim nagovorom ali le navzonostjo predsednica Drutva Zeleni prstan astna meanka Nua Kerevan.

as solidarnosti

Ti trpki spomini sicer niso li v pozabo, prav je, da se s

ponosom spominjamo na junaki odpor vsem okupatorjem
in na medloveko solidarnost. Ob koncu druge svetovne
Nua Kerevan
vojne smo se zaklinjali Nikoli ve vojne, al pa se krvave
Moja generacija se e ivo spominja obdobja med letoma
vojne e vedno ponavljajo in velikokrat tudi v vejih in hujih
1941 in 1945, ko je bila Ljubljana okupirana in od zaetka
razsenostih. Vendar nam je v najsvetlejem spominu ostal
leta 1942 do konca vojne v maju 1945 kar 1171 dni obdana z
9. maj dan osvoboditve mesta in konca druge svetovne
bodeo ico. To so bolei spomini na drugo svetovno vojno,
ki je povzroila po vsem svetu na milijone lovekih rtev, na vojne. To je bil sonen dan, ko smo se vsi veselili na ulicah
milijone razseljenih prebivalcev in izjemno okoljsko kodo na in kmalu je postal in ostal praznik naega lepega mesta.
Za izredne zasluge v narodnoosvobodilnem boju je bila
vseh celinah.
Ljubljana leta 1970 odlikovana z redom narodnega heroja.
Pri tem pa se tudi s ponosom spominjamo izjemnega
odpora proti okupatorjem, faizmu in nacizmu in junakega e konec maja 1945 so prebivalke in prebivalci Ljubljane
narodnoosvobodilnega boja. Okupator je hotel z bodeo ico zaeli odstranjevati bodeo ico in ruiti bunkerje ter
onemogoiti vse izraziteji odpor v Ljubljani in onemogoiti zasipavati strelske jarke. Leta 1961 je bila nekdanja trasa
ine ograje oznaena s 102 osmerokotnimi spominskimi
oskrbovanje partizanske vojske, delovanje aktivistov in
kamni. Leta 1972 je mestna mladinska organizacija
odhod prebivalcev v partizansko vojsko. // Ob tem pa ne
predlagala ureditev sprehajalne poti po trasi nekdanje ice,
smemo pozabiti na izjemno tovaritvo in solidarnost, ki
leta 1974 pa je bil imenovan odbor za izgradnjo dananje Poti
je takrat obstajalo med tevilnimi naprednimi prebivalci
spominov in tovaritva. Zaetek izgradnje je bil simbolino
Ljubljane.
oznaen s posaditvijo drevesa, danes ob trasi Poti objema
Nikoli ne bomo pozabili na ilegalke, otroke starev, ki
Ljubljano ve kot 7000 dreves in vsako leto je posajenih e
so li v partizane ali pa so jih okupatorji zaprli in poslali v
taboria. Zanje so nesebino skrbele tevilne Ljubljananke. nekaj novih.
Ne bomo pozabili na medsebojno pomo druin, na enske
demonstracije, ko so tevilne Ljubljananke zahtevale, da
okupator izpusti ni krive zaprte oete, brate in sinove. Ne
bomo in ne smemo pozabiti na izjemno solidarnost, ki so jo
takrat pokazali prebivalci Ljubljane. Na to nas spominjajo
tudi tevilni spomeniki v naem mestu.
Ta solidarnost Ljubljananov se je pokazala tudi kasneje
v tekih asih obnove, ob izgradnji tevilnih objektov
drubenega standarda s samoprispevki. Veliko te
solidarnosti se je izkazalo v Ljubljani tudi v asu prihajanja
beguncev iz delov nekdanje Jugoslavije, kjer so divjale vojne
in tudi danes, ko prihajajo novi begunci, ki so jih pregnale
vojne z njihovih domov.

Pot spominov in tovaritva ni samo spomin na bodeo

ico, danes je to najveji urejen prostor za rekreacijo, kjer se
sreujejo tevilne generacije na sprehodih, tekih, kolesarjenju
in druenju. Pot je postala iv spomenik, ki ga je sprejela
veina Ljubljanank in Ljubljananov za svojega. Novi
rodovi pohodnikov in tekaev prinaajo na Pot ideale soitja
in miru, gibanja in ivljenja z naravo. Pot spominov in
tovaritva ostaja z enako mojo spomenik Ljubljani, dananji
in tudi prihodnji zeleni prestolnici Evrope in morda enkrat
tudi zeleni prestolnici sveta.

Strast, imenovana Pohod

Toma Alauf
V veselje mi je, da lahko delim z vami svojo veliko strast,
imenovano Pohod, zbirko edinstvene portno-rekreativne
prireditve v Ljubljani, zeleni prestolnici Evrope. Razstavo sem
razdelil v tri sklope. Prvi del je posveen gospodu Antonu
Majcnu, ki je sodeloval na vseh pohodih od leta 1957 do danes,
e vedno je aktiven teka in bo tudi letos tekel tek trojk v
drubi vnukinj.
Drugi del prikazuje gradnjo Poti spominov in tovaritva, ki
je bila dokonana leta 1985 in je danes priljubljena portnorekreacijska pot in hkrati opomin na leta, ko je bila Ljubljana
obdana z bodeo ico. Kako velik pomen ima Pot, govori
dejstvo, da je Ljubljana uspela iz sivih asov okupacije in
strahot bodee ice, ki jo je obdajala, spremeniti v udovit
zeleni obro s tevilnimi drevesi in zelenimi povrinami in
postati zelena prestolnica Evrope.
V tretjem delu pa je predstavljena zgodovina tekov in pohodov,
prikazane so medalje, plakete, znake in priznanja, ki so jih
prejemali udeleenci Pohoda ob ici. Razstavljeni sta tudi dve
moji maketi, in sicer osmerokotni spominski kamen in jambor
podupana arhitekta prof. Janeza Koelja; taki jambori so stali
ob vpadnicah v mesto in bili leta 1991 odstranjeni.
Naj na tem mestu izkoristim prilonost in povem, da je moja
velika elja, da bi v Ljubljani imeli spominsko sobo s stalno
razstavo o Poti; moje skromno mnenje je, da si Pohod to
zaslui. V razmislek, gospod upan. ()
Razstavo posveam svojemu pokojnemu dedku, enemu izmed
mnogih, ki so zasluni, da smo danes pria temu izjemnemu
jubileju v svobodni Ljubljani, zeleni prestolnici Evrope.

(Del nagovora avtorja razstavnih eksponatov Tomaa Alaufa

(Del govora astne meanke in predsednice Drutva Zeleni
prstan Nue Kerevan na otvoritvi razstave Ljubljana v obrou ob otvoritvi razstave Strast, imenovana Pohod v Galeriji Kresija
25. aprila 2016.)
bodee ice v Mestnem muzeju Ljubljana 19. aprila 2016.)

Pohod po Poti ob ici razglaen za ivo kulturno dediino

Ministrstvo za kulturo je 3. maja 2016 v register ive kulturne dediine vpisalo novo enoto Pohod po Poti ob ici. Vpis, ki sovpada z letonjim jubilejnim
60. Pohodom, ki se ga je udeleilo 42.680 registriranih pohodnikov in tekaev trojk, e dodatno poudarja pomen te prireditve za Ljubljano, letonjo
zeleno prestolnico Evrope, in njene meanke in meane.
Ministrstvo je v utemeljitvi vpisa Pohoda
v register ive kulturne dediine zapisalo:
Prireditev Pohod po Poti ob ici je
neprekinjeno organizirana e ve desetletij
in predstavlja tradicionalno prireditev,
s katero se udeleenci spominjajo konca
druge svetovne vojne. Pohod poteka

po trasi, ki je zgodovinski spomenik in

tako zdruuje zgodovinsko izkunjo s
sodobnejimi tenjami, kot sta zdrav
nain ivljenja in rekreacija. Vsakoletno
organiziranje prireditve z mnoino
udelebo posameznikov, skupin in
olarjev pomembno prispeva k ohranjanju

zgodovinskega spomina in oblikovanju

identitete sodobnega mesta. Zgodovinska
izkunja, nartna popularizacija telesne
kulture in urejenost trase poti so skupaj
prispevali, da so udeleenci prireditve pohod
od zaetka sprejeli za svojega, o emer pria
tudi vsakoletna rast tevila udeleencev

'rekreativnega pohoda' in organiziranih

tekmovalnih programov. Pohod je neloljivo
povezan s Potjo spominov in tovaritva
kot zgodovinskim spomenikom ter je
pomemben dediinski element v mestnem
prostoru.

ZPE 2016

19

Za urejeno mesto skrbimo skupaj

Fotografije: arhiv MOL

Akcija urejanja opuenih cvetlinih korit na Brodarjevem trgu 16. aprila 2016.

Drutvo zelenih
nadzornikov Ljubljana
medse vabi nove lane

Zeleni nadzorniki e od novembra 2014 skrbijo

za urejene, iste in varne trge, ulice in parke v
okolju pod sloganom Ve nas bo, uspeneji bomo.
Z obutkom za novoodkrito lepoto mesta in s
svojim zgledom spodbujajo tevilne meanke
in meane, da bi tudi sami kaj postorili za svojo
ulico, blinje otroko igrie ali okoliko zelenje.
Drutvo Zeleni nadzorniki je bilo ustanovljeno z namenom,
da bi lahko zavzeti prostovoljci vseh starosti delovali
organizirano in v pomo mestnim slubam. Drutvo je
prostor povezovanja vseh tistih, ki bi radi negovali in varovali
kulturo bivanja v mestu in irili dejaven in odgovoren odnos
slehernika za kakovost javnega prostora, ki je naa skupna in
nenadomestljiva dobrina.
V okviru akcije Za lepo Ljubljano 2016, ki jo vodi Turizem
Ljubljana, je drutvo v aprilu urejalo zapuena cvetlina
korita in zasaditev na Brodarjevem trgu v Fuinah. Akcija
je uspela, saj se je lanom drutva pri delu pridruilo veliko
navduenih stanovalcev, ki so podpisali pristopne izjave in se
zavezali, da bodo redno vzdrevali nove zasaditve.
Profesor Koelj je v zaetku maja v informacijski toki
Toka. Zate. v okviru programa zelene prestolnice Evrope
na Mestnem trgu predstavil naloge drutva in med drugim
povedal, da bi se meani morali bolj ravnati po trajnostnih
naelih, med katere spadata soodgovornost in zmernost,
potem bi ele lahko priakovali, da bo mesto postalo zares
trajnostno. Navzoim je predstavil tudi temane strani
mesta, ki obiajno niso dokumentirane. Pokazal je pokodbe
plonikov in prehodov za pece, nedovoljeno odlaganje
odpadkov, zanemarjanje in unievanje mestnega zelenja,
pokodovanje ulinega pohitva, risanja grafitov ...
Kot predsednik Drutva Zeleni nadzorniki Ljubljana je
preprian, da lahko vsakdo nekaj pripomore s tem, da
opozori mimoidoega, naj ne mee smeti po tleh, naj
pospravi za svojim psom, naj vre odpadke v pravi zabojnik,
naj ne uniuje mestnega zelenja, naj pazi na ulino pohitvo,
naj ne parkira na zelenici. Medse vabi vse tiste, ki jim ni
vseeno, v kaknem okolju ivimo in v kaknem bodo iveli
nai potomci. Za podpis pristopne izjave poljite sporoilo
na elektronski naslov info@drustvo-zelenihnadzornikov.si
ali podpiite pristopno izjavo, ki je na voljo na spletni
strani drutva (www.drustvo-zelenihnadzornikov.si) in jo
posredujte na sede drutva tefanova 9, Ljubljana.

V okviru dogodkov Ljubljana zelena prestolnica Evrope 2016 je bila 10. maja 2016 organizirana predstavitev dela drutva.

Zeleni dan Mini teatra in umetnosti

Prof. Janez Koelj
Spotovane ekscelence, dame in gospodje, dragi kolegi,
kolegice, meanke in meani!
Za tiste, ki skrbimo za razvoj mesta, je zelo pomembno
vedeti, kje nastajajo v mestu napredne pobude, kje se
rojevajo majhne skupnosti, ki preizkuajo nove oblike
javnega ivljenja in javnega delovanja. Krievnika etrt
je eden takih laboratorijev v mestu. Tukaj si delimo
odgovornost za urejanje in za upravljanje skupnega
prostora, tukaj vas skupno ustvarjanje povezuje v
skupnost, to je tisto delovanje, ki nas dela ljudi loveke.

novih, alternativnih zamisli. Strpnost do druganih

predpostavlja tudi strpnost do negotove prihodnosti,
ki zmanjuje strah pred spremembami. Skratka, temelj
ustvarjalnosti je dejansko strpnost do druganosti.

V tem smislu postaja Krievnika ulica s prirejanjem

festivalov strpnosti vekulturni prostor med seboj
povezanih stanovalcev in ustvarjalcev, kjer se vsakdo
lahko ui in naui od vsakogar. Umetnika dela, ki
so prispela na letonji nateaj na temo strpnosti in
beguncev, so vsekakor sad te miselnosti. Z vami in njimi
vaa ulica ne postaja samo e bolj zelena, ampak tudi
Vai poskusni projekti postajajo sasoma uspeni
bolj prosvetljena, vkljuujoa, solidarna in odgovorna
primeri dobre prakse tudi na podroju socialnih
ulina skupnost. ele na vrednotah takne skupnosti se
inovacij, ki so nam vsem za zgled. Tisto, kar je e posebej lahko zares razvije trajnostno mesto v polnem pomenu
pomembno, je vae trdno preprianje, da imajo vsi
te besede. Z vaim prispevkom je tudi zelena prestolnica
ljudje pravico do svojega mesta, ki jo uveljavljajo s tem,
Evrope 2016 postala bolj pisana, bolj loveka.
da si delijo odgovornost tako za njegovo obliko kot
Sodelujoim umetnikom, organizatorjem festivala in
za njegovo vsebino, ki temelji na kulturni strpnosti.
dananjega dogodka, v prvi vrsti prijatelju Robertu
Kulturna strpnost je znailna za odprto drubo, to je
Waltlu in njegovim sodelavcem iz Mini teatra, estitam
tista skupnost, ki se izpostavlja in sooa z raznolikostjo
in se vam v imenu mesta zahvaljujem za ta Zeleni dan.
razlinih kultur. Samo skupnost, ki je strpna do
(Nagovor podupana prof. Janeza Koelja na prireditvi Zeleni
razlinih nainov miljenja in delovanja, je lahko tudi
dan Mini teatra in umetnosti: zakljuek likovnega in literarnega
ustvarjalna. Nestrpna skupnost sovrai nove zamisli
festivala strpnosti v Ljubljani in ozelenitev Krievnike ulice 11.
in dui ustvarjalnost, ker zouje prostor za sooanje
maja 2016.)

ZPE 2016

20

Sreanje Evrope in mest brez odpadkov I

Ljubljana prva evropska prestolnica v mrei Evropa brez odpadkov
Veronika Sorokin
Foto: Maa Kores
Pozdrav udeleencev sreanja Evropa in mesta brez odpadkov.

Mednarodno sreanje Evrope in mest brez odpadkov (Zero Waste Europe in Zero Waste mest) je letos potekalo od 21. do 24. aprila v Ljubljani z zavezo vodilni
strategiji ni odpadkov za odlagalia in seigalnice. lo je za eno od letnih sreanj nacionalnih organizacij, ki jih pripravlja mrea Evropa brez odpadkov
vsakokrat v drugi dravi. Letos so se odloili za sreanje v Ljubljani, kajti leta 2014 so k zavezi pristopile prve slovenske obine, med njimi pa je prav Ljubljana
postala prva evropska prestolnica v tej mrei. Mestni svet Mestne obine Ljubljana je poleti 2014 potrdil Strategijo ravnanja z odpadki za obdobje 20142035
z vizijo, da postane Ljubljana obina, ki z viri ravna gospodarno in trajnostno. Mrea Evropa brez odpadkov zdruuje 19 nacionalnih organizacij, prek 300
lokalnih skupnosti in razline druge organizacije, podjetja in posameznike iz vse Evrope. Osrednji del sreanja, ki sta ga pripravila Drutvo Ekologi brez meja
in organizacija Evropa brez odpadkov v sodelovanju z Mestno obino Ljubljana in Snago Ljubljana, je potekal 21. in 22. aprila 2016 v Kinu ika, Centru urbane
kulture. Teme in poudarki tokratnega sreanja so bili: uporaba pralnih plenic kot pomembna odloitev na poti zmanjevanja odpadkov, vpliv turizma na
ravnanje z odpadki, pristopi k zmanjevanju zavrene hrane, temeljni koraki na poti k trajnostnemu ravnanju z odpadki, primeri dobrih praks iz razlinih
evropskih obin na podroju zmanjevanja letne koliine preostanka odpadkov, ravnanje s komunalnimi odpadki v Ljubljani, vpliv ravnanja z odpadki
na podnebne spremembe, ponovna uporaba rabljenih raunalnikov in elektronskih pripomokov in reciklaa plastinih mas. Vsi udeleenci sreanja so
Ljubljano pohvalili kot evropsko prestolnico z najvejim deleem loeno zbranih odpadkov (65% v letu 2015), ki si je tako prisluila laskavi naziv prve evropske
prestolnice brez odpadkov.

Pomen delovanja na lokalni ravni

in uvedli program uporabe pralnih plenic. Nakupili so skoraj

900 kosov plenic iz organskega bombaa, v katere so bili otroci
Prvi dan sreanja je bil posveen temam prepreevanja
poviti v asu dnevnega varstva, medtem ko so jih ob odhodu
odpadkov in razpravi o izzivih, ki jih tovrstni ukrepi prinaajo
lokalnim skupnostim. Razpravljavci so imeli monost v okviru domov preoblaili v plenice za enkratno uporabo. eprav se je
projekt sprva vsem zdel zelo teaven, so po enem letu ugotovili,
treh okroglih miz spregovoriti o razlinih dobrih praksah na
da se je zaradi uporabe pralnih plenic zmanjala kapaciteta
podroju ravnanja z odpadki.
komunalnega odvoza odpadkov na letni ravni in da so pri
Udeleence in goste sreanja je nagovorila Erika Oblak iz
otrocih zaznali tudi manj primerov vnetja koe. O podobnih
Drutva Ekologi brez meja, koordinatorka in vodja programa
pozitivnih izkunjah je spregovorila tudi Hilary Vick,
Slovenija brez odpadkov, ki je dogodek tudi povezovala.
ustanoviteljica organizacije Odslej plenike (Nappy Ever After)
Spregovorila je o pomenu mree Evropa brez odpadkov in o
(v iz Londona, kjer so podoben projekt uvedli v zasebne vrtce v
tevilnih organizacijah v dananjem globaliziranem svetu, ki
lahko na lokalni ravni uinkovito vplivajo na evropsko politiko severnem londonskem okroju Hackney, ki ima mono razvito
mreo delovanja na podroju strategije manj odpadkov.
pri izboljevanju strategije ravnanja z odpadki. Poudarila je,
V zanimivo temo o uporabi pralnih plenic sta se vkljuila e
da ti predstavljajo e skorajda enak problem kot podnebne
gosta iz Bologne, kjer so leta 2008 zaeli velikopotezni projekt,
spremembe in da je potrebno vse ve pozornosti nameniti
reciklai in samemu industrijskemu dizajnu, saj se 80 odstotkov v okviru katerega so si prizadevali pridobiti predvsem im ve
investitorjev. Ob tem je izla tudi otroka slikanica z zanimivo
teav zane e pri oblikovalski zasnovi.
in pouno zgodbico, namenjena otrokom od 3. leta dalje, ki s
predstavitvijo projekta nagovarja tudi stare. V okviru okrogle
Pametno ravnanje s plenicami
mize, ki jo je povezovala Erika Oblak, so povedali, da so tovrstni
Prva je v uvodni temi uporabe pralnih plenic v vrtcih in
programi dobrodoli tudi v bolninicah in domovih za stareje,
porodninicah spregovorila Elizabeta ust, organizatorka
kajti neprimerno veji dele ustvarjanja odpadkov zaradi
prehrane v Vrtcu Vrhnika, kjer so leta 2014 v tirih enotah v
sodelovanju s stari in zaposlenim osebjem v pralnici predstavili uporabe plenic predstavljajo plenice za odrasle.

Vpliv turizma na ravnanje z odpadki

V tematskem sklopu razvojnih strategij za zmanjanje delea

odpadkov s strani turistinih storitev je svoj pogled najprej
predstavil Antonio Esposito iz Sorrenta v juni Italiji, ki je v
letu 2014 v okviru mree Hoteli brez odpadkov razvil strategijo
zmanjevanja odpadkov za restavracije in hotele v Italiji. Ve
kot 55% odpadkov namre ustvari turistina industrija, zato
je potrebno sodelovanje z velikimi podjetji na iri ravni.
Kot prvo je med hotelskimi storitvami okrcal pakiranja za
enkratno uporabo, ki vodi v zaaran krog poveanih strokov in
nastajanja visokega delea odpadkov. Vse se zane e s hotelskim
zajtrkom, za katerega sestavine pripeljejo tudi iz ve kot 10.000
kilometrov oddaljenih podroij, namesto da bi se usmerili
na lokalno pridelano hrano. Zato v okviru mree Hoteli brez
odpadkov uporabljajo predvsem domae lokalne proizvode
in posebno embalao, ki jo je mogoe reciklirati celo do 90%.
Prednost ima tudi lokalno pridelano sadje z manj odpada
(jabolka, pomarane). Poudaril je, da bi v primeru, e bi se v
projekt vkljuili vsi hoteli in restavracije v italijanski pokrajini
Sorrento, letno prihranili tudi do 60.000 evrov z zmanjanjem
strokov zaradi odpadkov. Povedal je, da gre pri tem vsekakor za
dolgotrajen proces, ki zahteva tudi izobraevanje zaposlenih, saj
spremembe ne nastanejo ez no. Trenutno je v mreo vkljuenih
e 10 hotelov iz Sorrenta.

ZPE 2016
V tem tematskem sklopu sta sodelovala tudi Nina Kosin,
predstavnica za stike z javnostmi pri Turizmu Ljubljana, in
Janez Resman, direktor javnega podjetja Infrastruktura Bled.
Nina Kosin je poroala o nezanemarljivih pridobitvah Ljubljane
v zadnjem asu. Povedala je, da od leta 2008 poteka pobuda za
zmanjanje uporabe plastenk z vodo, saj ima mesto neoporeno
pitno vodo iz pipe in na ve javnih mestih postavljene pitnike.
Ob vseh vejih javnih prireditvah (Veseli december, Odprta
kuhna itd.) je poskrbljeno za ekoloko embalao (kronike iz
razgradljivih materialov, keramine skodelice, ki so naprodaj
tudi kot spominki). V okviru Turizma Ljubljana v letu
Ljubljane, zelene prestolnice Evrope potekajo tudi izobraevalne
konference za hotele in restavracije na temo spodbujanja
lokalno pridelane hrane. Janez Resman je na primeru Bleda,
enega najbolj priljubljenih turistinih sredi pri nas, ki je od
2014 vkljueno v mreo Mesta brez odpadkov, predstavil akcije
na poti k izboljanju odnosa do ravnanja z odpadki v obini.
Na doloene smetnjake so v asu raziskave vgradili elektronske
ipe z zapisom, kdaj so bili izpraznjeni in kakna je bila njihova
vsebina, v poitnikem kampu Zaka so namestili veje tevilo
zabojnikov za bioloke odpadke, okoli jezera so postavili ve lot
100 koev za loevanje odpadkov in v okviru iniciative Okusi
Bled na javnih prireditvah poskrbeli za primerno reciklano
posodo. Tudi Bled ima kakovostno pitno vodo, ki jo hotelskim
gostom ponudijo iz steklenic, ki jih polnijo sami.

Zmanjevanje koliine zavrene hrane

V popoldanskem delu sreanja so se udeleenci posvetili perei
problematiki 21. stoletja visokemu deleu zavrene hrane v
razvitem svetu. Po podatkih, ki jih je navedla Erika Oblak, se
ve kot tretjina hrane, proizvedene v Evropi, nikoli ne zauije.
Laura Chatel, predstavnica mree Francija brez odpadkov je
poudarila, da se v zvezi s tem odpirajo povsem nove monosti:
odpiranje novih delovnih mest in razvijanje novih pristopov,
ozaveanje javnosti, spodbujanje dejavnega delovanja in
inovacija. Na primeru Francije je predstavila novo zakonodajo
za zmanjevanje zavrene hrane, ki jo podpirajo mediji, kako
odveno hrano nameniti v humanitarne namene. Do leta 2025
so si v Franciji zadali velik cilj zmanjati odpad hrane kar
za 50%. V okviru supermarketov razvijajo pobudo doniranja
hrane dobrodelnim organizacijam in drutvom, pri emer je
projekt zanimiv tudi zaradi davnih olajav proizvajalcem.
Pojavila se je ideja o posebni vrsti mrzlega skladia, kjer so
lahko proizvajalci shranili zbrane proizvode za dobrodelne
organizacije. Podobno kot v Veliki Britaniji imajo tudi v Franciji
posebno agencijo za zavreno hrano, ki za naslednjih 5 let
nadzira vse vidike ravnanja z zavreno hrano. Na praktinem
primeru neke londonske organizacije je spregovorila e o
zanimivi IT-platformi, ki belei in spremlja vsak primer, ko
neka restavracija ali hotel zavre hrano, ter o tem tudi poroa.
Joris Depouillon, soustanovitelj zdruenja Food Surplus
Entrepreneurs Network iz Belgije je v svoji predstavitvi
poudaril zlasti pomen inovatorstva in razvijanja socialnih
podjetij v iskanju uinkovitih reitev za zmanjanje koliine
zavrene hrane. Med temeljnimi pristopi je predvsem nenehna
komunikacija v okviru lokalnih skupnosti, kompetentno
ozaveanje in izobraevalni projekti za gostinske ole,
strokovne organizacije in univerze. Po njegovem je potrebno
ljudi najprej navduiti in na konkretnih primerih, ki vkljuujejo
tudi stimulativne nagrade, prepriati v smiselnost podobnih
pobud.
Albin Keuc iz Drutva Ekologi brez meja, vodja projekta Volk
sit, koza cela je poudaril, da se moramo vsakodnevno sooati
z izzivi, kako ob naraanju prebivalstva in irjenju mest
poskrbeti za zmanjanje, in ne za poveanje koliine zavrene
hrane. Ob blagostanju in mnoinem potronitvu v svetu
e vedno trpi lakoto okoli 800 milijonov ljudi. Predstavil je
nacionalno kampanjo Slovenija brez zavrene hrane z vrsto zelo
zahtevnih programov in opozoril na potrebo po spreminjanju
nakupovalnih navad. Med njimi je odhod v trgovino s

21
seznamom v roki, ki zelo pomaga, da ne nakupimo preve
hrane in je pozneje ne zavremo.
Na okrogli mizi, ki jo je vodil Jaka Kranjc, koordinator iz
Drutva Ekologi brez meja, so bili razpravljavci enotnega
mnenja, da se z razvijanjem in uvajanjem novih idej, vizij in
pobud na podroju zmanjevanja koliine zavrene hrane
ustvarjajo predvsem nova delovna mesta. Vsi so opozorili tudi
na pomemben razmislek, kako iz ostankov uporabne hrane
proizvesti novo hrano.

Atelje za keramiko APOK

vabi na poitnike
delavnice za otroke
med

6. in 15. letom

Mesta brez odpadkov

Drugi dan sreanja je bil v dopoldanskem delu e namenjen
tematiki mest, njihovim prilonostim in izzivom pri
udejanjanju vizij brez odpadkov v praksi, v popoldanskem
delu pa so udeleenci predstavili strokovno delo organizacije
Evropa brez odpadkov in nekatere prodorne projekte. Goste in
udeleence sreanja so nagovorili Rossano Ercolini, predsednik
mree Evropa brez odpadkov, upan Zoran Jankovi in
Irena Majcen, ministrica za okolje RS. Prvi od govorcev je na
primeru manje italijanske obine v Toskani, kraja Capannori
s 47.000 prebivalci, predstavil pozitivno izkunjo, kako
navkljub nartom za izgradnjo dveh seigalnic v kraju, teh niso
postavili. Poudaril je, da je pozitivnemu zgledu kmalu sledilo
kar 122 italijanskih obin. Spregovoril je tudi o pomembnem
vidiku sekundarnega gospodarstva; v eni od papirnic, ki
zaposluje okoli 60 tiso ljudi, so se usmerili v proizvodnjo
sekundarnih plastinih peletov, kar je izrednega pomena za
makroekonomijo. upan Zoran Jankovi je zbrane nagovoril z
aluzijo na znameniti govor velikega borca za lovekove pravice
Martina L. Kinga Imam sanje (I Have a Dream) in povedal, da
si je tudi sam projekt za zmanjanje koliine odpadkov v mestu
sprva predstavljal kot velike sanje. Poudaril je, da smo lahko
v nai majhni Ljubljani upravieno ponosni na velikopotezni
projekt, ki poteka pod okriljem podjetja Snaga, in pohvalil
nao prestolnico kot zelo isto. Dodal je e, da je lani prvo
nagrado v okviru ustvarjalnega nateaja Loujem, naravo
varujem prejel vrtec Mikolin iz Ljubljane, in poudaril pomen
ozaveanja o varovanju okolja e v najmlajem obdobju. Na
koncu ni pozabil dodati, da ivimo v najlepem mestu na svetu.
Ministrica za okolje Irena Majcen je spregovorila o okvirnem
programu prehoda v zeleno gospodarstvo, sprejetem oktobra
2015, ki temelji na ve razlinih pobudah: na trajnostno zeleni
ekonomiji, kronem gospodarstvu, spodbujanju zelenih
delovnih mest, zeleni proraunski reformi in na trajnostni
prometni politiki. Poudarila je, da se je e na zaetku priprav
pokazalo veliko sodelovanje z razlinimi partnerji, in dodala,
da imajo veliko vlogo pri izpolnitvi konnega cilja drube brez
odpadkov mestne obine s svojo povezovalno vlogo. Za konec
je e povedala, da je v okoljski politiki naega glavnega mesta v
zadnjih nekaj letih opaziti viden napredek.
Uvodnemu delu se je pridruil poseben gost dr. Paul Connett
iz New Yorka, eden vidnejih zagovornikov koncepta brez
odpadkov v globalnem merilu. Predstavil je temeljne korake na
poti trajnostne politike drube z manj odpadki in poudaril, da
ne odlagalia in ne seigalnice niso prave trajnostne reitve ter
kot absolutno primerneji alternativi izpostavil kompostiranje
in reciklao. Na praktinih primerih je nazorno nakazal prave
smernice, pri emer je dodal, da je treba v primerih, ko se
odpadkov ne da kompostirati ali reciklirati, razmisliti o boljem
industrijskem dizajnu. Opisal je program zbiranja odpadkov od
vrat do vrat in se zavzel za nenehno izobraevanje zaposlenih
v kuhinjah in posameznih gospodinjstvih, kako shranjevati
in konzervirati hrano. Pomembneja od ponovnega okrevanja
narave je po njegovem regeneracija ljudi in njihovega naina
razmiljanja. Poudaril je, da si s trajnostno politiko za manj
odpadkov ustvarjamo ve socialnih pravic in delovnih mest,
skrbimo za bolje zdravje in gradimo svetlo prihodnost planeta
in naih otrok.
Nadaljevanje v prihodnji tevilki.

Foto: arhiv APOK

Umetnika razstava APOK.

Pred dobrim letom je na Vonjakovi 4 v Ljubljani odprl vrata

Atelje za poslikavo keramike APOK, kamor je brez najav in
rezervacij dobrodoel vsakdo, ki ga mikaustvarjanjez glino
ali keramiko. Starostnih omejitev ni, njihovi programi so
primerni tako za vrtce in osnovne ole kot za dnevne centre
aktivnosti za stareje, naroajo jih tudi ugledna podjetja,
ki elijo ohranjati mentalno in ustvarjalno kondicijo
svojih sodelavcev. Gostijo rojstne dneve, teambuildinge,
dobrodelne dogodke, razstave uveljavljenih slovenskih
avtorjev in tako ustvarjajo osrednjo toko za ljubitelje
keramike in gline. V Atelje lahko pridetesami ali pav
drubi, tam si lahko izdelate novo keramiko za svojo
kuhinjo in jedilnico, darilo za svoje blinje in prijatelje.
Pripravljen imajo tudi program za razlina praznovanja in
druenja. Konec decembra 2015 so v salonu Ateljeja odprli
razstavo radoivih keraminih umetnin rtomirja Freliha,
Natae uteri Plotajs in Silvestra Plotajsa Sicoa.
Za letonje poletje Atelje pripravlja poitnike delavnice za
otroke in mlade med 6. in 15. letom starosti, kjer bodo mladi
razvijali svoje motorine sposobnosti, ustvarjalno domiljijo
in estetsko obutljivost. Delavnice so tedenske, lahko pa
jih otroci obiejo tudi le za en dan. 5-dnevno varstvo in
animacija v Ateljeju vkljuujeta 2 obroka dopoldansko
malico in kosilo , ob tem pa tudi vse pripomoke in visoko
kakovostne materiale. Na njih lahko otroci ustvarjajo skupaj
s stari. Dnevna cena delavnice z organiziranim varstvom
znaa 35 evrov, tedenska pa 150 evrov. Julijske delavnice so
na voljo v naslednjih terminih: 27. 6. 1. 7., 4. 7. 8. 7., 11. 7.
22. 7., 25. 7. 29. 7., avgustovske delavnice pa: 1. 8. 5. 8., 8.
8. 12. 8-, 16. 8. 19. 8. in 22. 8. 26. 8.

Rezervacije in informacije: APOK, Vonjakova 4,

1000 Ljubljana
T: 082-058-948, Ana kulj, vodja Ateljeja
E: info@apok.si
W: www.apok.si
Odpiralni as: p
 on. pet. od 11. do 19. ure,
sobote in praznovanja po dogovoru

Foto: arhiv APOK

Utrinek iz delavnic APOK.

Nepreminine MOL

22

Povabilo k nakupu in najemu

nepreminega premoenja
Mestna obina Ljubljana ima za zainteresirane kupce in najemnike na voljo spletno aplikacijo Nepreminine MOL (http://www.ljubljana.si/si/mol/nepremicnine/), ki
omogoa vpogled v nart prodaje in oddaje nepreminim v svoji lasti. Na tej spletni strani so opisani postopki prodaje in oddaje nepreminega premoenja ter vse
aktualne objave z nadrobnejimi podatki o posamezni nepreminini in izvedbi postopka prodaje oziroma oddaje. Pri posamezni javni objavi so navedeni kontaktni
podatki in informacije o nainu prijave. Pri razpolaganju in upravljanju z nepreminim premoenjem Mestna obina ravna v skladu z zakonodajo, ki ureja to podroje, in v
skladu z naeli ravnanja s stvarnim premoenjem drave in samoupravnih lokalnih skupnosti. Prijazno vabimo k ugodnemu nakupu in najemu razpololjivih nepreminin.

PRODAMO

PRODAMO

Stavbo in pripadajoa zemljia v naselju Poslovni prostor, Celovka cesta 143, Lj

Javor, Javor 5, Ljubljana- Dobrunje
Informativna vrednost: 88.500
Informativna vrednost: 72.800

PRODAMO

nepozidano stavbno zemljie v Ljubljani,

Rona dolina, s parcelnimi tevilkami:
341/2 v izmeri 757 m, 342 v izmeri 880 m, 343/2 v izmeri
5.655 m, parc. t. 343/4 v izmeri 36 m in parc. t. 344/2 v
izmeri 2.572 m, skupaj 9.900 m, vse k.o. 1723-Vi.

Informativna vrednost: 3.267.000,00 EUR

+ 22 % davka na dodano vrednost, ki ga plaa kupec.

Stavba v skupni izmeri 505,80 m stoji na zemljiih v skupni izmeri

1.699 m. Zemljia imajo namensko rabo obmoje centralnih
Poslovni prostor v izmeri 73,64 m je v pritliju stavbe.
dejavnosti za vzgojo in primarno izobraevanje. Energijski
Namenjen je storitveni dejavnosti. Energijski kazalniki
kazalniki energetske uinkovitosti: E (105-150 kWh/ma).
energetske uinkovitosti: C (35-60 kWh/ma).

PRODAMO

Cankarjeva cesta 11, Ljubljana

Informativna vrednost: 357.700

PRODAMO

Poslovni prostori, Tivolska cesta 50, Lj

Informativna vrednost: 490.000

Zemljia so opredeljena v enoti urejanja prostora RD-419, z

namembnostjo SSsv splone vestanovanjske povrine.

PRODAMO

nepozidano stavbno zemljie v

Ljubljani, entvid (Cesta na Poljane) s
parcelnimi tevilkami:

632, 631/1, 631/2, 630/1, 630/2, 630/3, 629/1, 629/2, 1188/5 in

1188/4, skupaj 1.827 m2, vse k.o. 1754-entvid.

Informativna vrednost: 365.400,00 EUR

Poslovni prostori, ki v naravi predstavljajo pisarne v skupni

izmeri 206,18 m, so v visokem pritliju stavbe na naslovu
Cankarjeva cesta 11 v Ljubljani. Energijski kazalniki
energetske uinkovitosti: D (60-105 kWh/ma).

PRODAMO

+ 22 % davka na dodano vrednost, ki ga plaa kupec.

Poslovni prostori v skupni izmeri 326 m so v 10. nadstropju
stavbe na Bavarskem dvoru v bliini Ljubljanske borze.
Namenjeni so pisarniki dejavnosti. Energijski kazalniki
energetske uinkovitosti: D (60-105 kWh/ma).

Ve parkirnih mest, Neubergerjeva in

PRODAMO
tihova ulica, Ljubljana
Poslovni prostori, Kunaverjeva 14, Ljubljana
Informativna vrednost: 7.400 /parkirno mesto Informativna vrednost: 230.000

Parkirna mesta so v podzemni garai na naslovu

Neubergerjeva ulica 11, 25 in tihova ulica 19 v Ljubljani,
vsak v izmeri 12,50 m. Energijski kazalniki energetske
uinkovitosti: EI ni potrebna (334. len EZ-1).

Zemljia so opredeljena v enoti urejanja prostora E-725

z namembnostjo SSce preteno eno- in dvostanovanjske
povrine.
Poslovni prostori v skupni izmeri 204 m so v pritliju stavbe.
Namenjeni so pisarniki dejavnosti. Energijski kazalniki
energetske uinkovitosti: D (60-105 kWh/ma).

Nepreminine MOL

23

razpololjivega
Mestne obine Ljubljana
PRODAMO

PRODAMO

PRODAMO

nepozidano stavbno zemljie v Ljubljani, nepozidano stavbno zemljie v

nepozidano stavbno zemljie v
Letalika cesta, s parcelno tevilko
Ljubljani, Dravlje (Kamnogorika cesta), s Ljubljani, Rudnik (kriie Peruzzijeva in
127/51 v izmeri 11.838 m2, k.o. 1730-Moste.
parcelno tevilko:
Jurkove ceste), s parcelnimi tevilkami:
2
243/1240, 243/1243, 243/1246, 243/333, 243/334, 243/1248 in
Informativna vrednost: 1.600.000,00 EUR 1066/1 v izmeri 432 m , k.o. 1738-Dravlje.
2
+ 22 % davka na dodano vrednost, ki ga plaa kupec.
Informativna vrednost: 108.000,00 EUR 243/1250, skupaj 822 m , vse k.o. 1695-Karlovko predmestje.
+ 22 % davka na dodano vrednost, ki ga plaa kupec.
Informativna vrednost: 180.840,00 EUR
+ 22 % davka na dodano vrednost, ki ga plaa kupec.

Zemljie je opredeljeno v enoti urejanja prostora JA-47 z

namembnostjo IG gospodarske cone.

PRODAMO

nepozidano stavbno zemljie v

Ljubljani, Medno, s parcelno tevilko
1142/5 v izmeri 732 m, k.o. 1752-Staneie.

Informativna vrednost: 130.000,00 EUR

+ 22 % davka na dodano vrednost, ki ga plaa kupec.

Zemljie je opredeljeno v enoti urejanja prostora DR-519

z namembnostjo SSse splone eno- in dvostanovanjske
povrine.

Zemljia so opredeljena v enoti urejanja prostora RN-494 z

namembnostjo SSsv splone vestanovanjske povrine.

PRODAMO

PRODAMO

1017/1 v izmeri 2.304 m2, k.o. 1738-Dravlje.

154/3, v izmeri 752 m2, k.o. 1772-Slape.

nepozidano stavbno zemljie v

Ljubljani, Dravlje (Regentova cesta), s
parcelno tevilko:
Informativna vrednost: 293.760,00 EUR

+ 22 % davka na dodano vrednost, ki ga plaa kupec.

nepozidano stavbno zemljie v

Ljubljani, Novo Polje (Novo Polje, cesta
III), s parcelno tevilko:
Informativna vrednost: 115.056,00 EUR

+ 22 % davka na dodano vrednost, ki ga plaa kupec.

Zemljie je opredeljeno v enoti urejanja prostora E-508,

z namembnostjo SSse splone eno- in dvostanovanjske
povrine.
Zemljie je opredeljeno v enoti urejanja prostora PO-268
Zemljie je opredeljeno v enoti urejanja prostora DR-703 z
namembnostjo SB stanovanjske povrine za posebne namene. z namembnostjo SSse splone eno- in dvostanovanjske
povrine.

Vzgoja

24

Razgibane in ustvarjalne

Poletno poitniko varstvo v Druinskem

Veronika Sorokin

Fotografije: Veronika Sorokin

Eva Strmljan Kreslin, direktorica Druinskega centra Mala ulica.

Kavarnica v Druinskem centru Mala ulica.

Stari dobro vemo, kako pomembno je,

da so nai otroci v asu, ko zaradi slube in
obveznosti nismo z njimi, v varnih rokah
strokovnjakov in dinaminih posameznikov,
ki se jim rade volje posvetijo in jim pomagajo
brzdati otroko vihravo energijo. V asu
poitnic, ko nimajo rednega olskega pouka in
dopolnilnih dejavnosti, je otroka energija e
posebej ivahna in vasih tudi neobvladljiva.
Obutek, da je navkljub temu izrabljena
pozitivno in v prid otrokovi ustvarjalnosti
ter irjenju obzorja, je naravnost fantastien.
Javni zavod Mala ulica, ki ga vodi direktorica
Eva Strmljan Kreslin, je z nami e etrto leto
in v vseh pogledih izpolnjuje prav to, kar
si stari najbolj elimo za svoje otroke. Z
razgibanim programom in irokim spektrom
razlinih delavnic in aktivnosti je Druinski
center odprt vsak dan, tudi med prazniki, v
svojem poslanstvu pa se posvea razlinim
starostnim skupinam, od novorojenkov do
osnovnoolcev v starosti do 11 let. Izrednega
pomena je, da ponuja tudi varstvo med
poitnicami, tako med poletnimi kot tudi
jesenskimi, novoletnimi in zimskimi.
Eva Strmljan Kreslin, direktorica Javnega
zavoda Mala ulica nam je povedala, da je
zanimanje za poitniko varstvo, predvsem
poletno, ogromno in da se mesta zelo hitro
zapolnijo. Program, namenjen olarjem iz
Mestne obine Ljubljana, je subvencioniran
s strani obine in skupaj s 3 obroki ter
vkljuenimi obiski po programu stane 70
evrov za otroka na teden. Za drugega otroka
stari plaajo 20% nijo ceno. Medtem ko je
bilo poitniko varstvo doslej organizirano
za olarje med 1. in 3. razredom, so ga letos
razirili in vanj vkljuili osnovnoolsko mladino
do 5. razreda. V letonjem olskem letu je v
Mali ulici na voljo skoraj 10 tednov dinaminih
in ustvarjalnih poletnih poitnic na treh
lokacijah.

Nam lahko kaj ve poveste o letonjem programu

poletnega poitnikega varstva v Druinskem
centru Mala ulica?
e na zaetku lahko povem, da smo letos na program
v duhu zelene prestolnice e obogatili, kajti matini
poitniki skupini v Mali ulici in sklopu Zelene poitnice v
gozdu smo to poletje dodali e modul poitnikega varstva
Zelene poitnice Na divje. To bo delno potekalo v Ljubljani,
delno pa v naravi v okolici prestolnice. Tri dni na teden
se bomo druili v zeleni oazi skupnostnega vrta Onkraj
gradbia ob Resljevi cesti v Ljubljani in v razlinih zelenih
prostorih po mestu (Grajski hrib, Tivoli). Poitniko
varstvo bo potekalo ob pomoi dveh animatork iz Male
ulice, vodila pa ga bo arhitektka in mama tirih otrok Nina
Vastl tefe. V okviru programa Na divje bomo dvakrat
tedensko (predvidoma v etrtek in petek) odpotovali z
vlakom na enodnevni izlet v okolico Ljubljane in dan
preiveli v naravi. Tu si bomo sami nabrali divjo hrano,
si po potrebi zanetili ogenj in si pripravili divji obrok:
skuhali krompirjevo juho in naredili travniko solato
ali pa bomo zamesili kruh in si spekli hrenovke. Za vsak
dan je predvidena doloena tematika, vendar se bomo
prilagajali trenutnim vremenskim razmeram in dinamiki
v skupini.
Na skupnostnem vrtu v Ljubljani je 50 vrtov, nekaj
skupnih gred in skupnostni prostor. e prvi dan si bomo
na vrtu postavili nao bazo: platneno streho ali velik otor,
uredili prostor za skupno mizo, postavili improvizirano
kuhinjo in pripravili prostor za poitek. Na vrtu bomo
spoznavali vrtnine in zelia ter izdelali zelini herbarij,
iz zeli in ro si bomo kuhali aj in se nauili, kako
se naredi sirup iz sivke. Opazovali bomo ivljenjsko
dogajanje v bajerju na vrtu, si morda ustvarili knjinico
semen, obiskali ljubljansko trnico, kupili nekaj sadik
zelenjave ali ro in jih posadili na skupne grede. Sprehodili
se bomo do blinjega parka Tabor ali do Tivolija, nabirali
plevel in lubje ter prepoznavali drevesa. Sami si bomo
pripravljali zajtrk, se nauili izdelovati maslo in skuto.
V primeru monega deja bomo naredili zbiralnike za
vodo, ofotali po luah ali pa pod streho pogledali kaken
film o naravi na prenosnem raunalniku. Narisali bomo
razglednice in jih poslali najdrajim. Ob zakljuku dneva
si bomo skupaj pripravili e sadno malico.

Sprejemna avla.

Spodbujanje praktinega znanja

Poitnice so e same po sebi obdobje predaha po olskih
dneh, zato so namenjene predvsem druganemu nainu,
kako kakovostno in polno izkoristiti proste dni, ko
otrokom ni treba v olo. Pri poitnikih programih
v okviru Male ulice dajejo v vseh vidikih poudarek
urjenju praktinega znanja, ki ga imajo olarji po
mnenju direktorice Eve Strmljan Kreslin premalo. Med
samim potekom dnevnih aktivnosti je pomembno, da
otroci sodelujejo pri pripravi obrokov, pripravljanju in
pospravljanju igralnice in se obenem znajdejo v naravi,
kjer med poletnim poitnikim varstvom preivijo najve
asa. Tako so primorani graditi in krepiti samostojnost,
postajajo samozavestneji in obenem razvijajo nove
veine, ki jih bodo v ivljenju e kako potrebovali.
Vzgojno naelo, ki ga upotevajo pri poitnikih
skupinah, da te niso prevelike in da ne primanjkuje
vzgojiteljev, temelji na razmerju 1:5. Pri modulu Na
divje bo tako v skupini 15 otrok v starosti od 7 do 11 let
v spremstvu 3 odraslih, pri drugih dveh modulih v
skupini Mala ulica in v programu Zelene poitnice v
gozdu pa je po 20 otrok in 4 odrasli. Vzpostavljeno
razmerje se je tudi v preteklih letih izkazalo za
optimalno, saj lahko animatorji na ta nain pri svojem
delu ostanejo sproeni in imajo do otrok tudi bolj
individualen pristop.
Otroci imajo v okviru poitnikega varstva zajtrk, kosilo
in popoldansko malico; kosilo za otroke, vkljuene
v modul v Mali ulici in Na divje, je v vrtcu Ledina,
za skupino Zelene poitnice v gozdu pa v Gostilni na
Roniku, glede na potek aktivnosti, ki se bodo odvijale
na Roniku. Stari glede morebitnih prilagojenih diet o
tem obvestijo organizatorje e ob oddaji prijavnice, zato
je glede tega e vse vnaprej dogovorjeno in poskrbljeno za
razline potrebe.
Na tem mestu lahko dodamo, da otroci razen rezervnih
oblail, ki jih imajo shranjena na izbrani lokaciji za
obdobje celotnega poitnikega varstva, in copat
z nedrseim podplatom, ne potrebujejo niesar. V
Druinskem centru jih bodo zaitili tudi pred soncem
in klopi, priporoljivo je le, da imajo s sabo plastenko z
vodo. Za vse dodatne informacije se lahko pozanimate na
spletnem naslovu: www.malaulica.si

Vzgoja

25

poletne poitnice
centru Mala ulica 2016

Program
Malega
festivala

2016

Ob zakljuku olskega
leta 20152016 v okviru
Druinskega centra Mala
ulica pripravljajo Mali festival
z bogatim spremljevalnim
programom, namenjen
prijetnemu druenju in
razvedrilu osnovnoolcev.
Na festivalu ne bo manjkalo
glasbe, ustvarjalnih delavnic,
zanimivih predstav, sladkanja
in e in e. Potekal bo na vrtu
Male ulice.
Mali Anej Vid ni mogel skriti svojega navduenja nad igro v Ribniku.

Kako ste si zamislili modul Zelene poitnice v gozdu in ali ste se

pri tem morda zgledovali po kaknem uveljavljenem nartu?
Program izvajamo drugo leto, in sicer na Roniku, kjer se popolnoma
prepustimo naravi in se poskuamo sredi nje kar najbolje znajti. V
svetu je t. i. gozdna pedagogika e bolj uveljavljena in razvita, zlasti v
skandinavskih dravah in v Nemiji, pri nas pa je e v povojih. Stik z
naravo je za zdrav duevni razvoj otrok nujno potreben, al pa ga je vse
manj. Dobro vemo, da preivljanje asa v naravi zmanjuje stres, nudi
terapevtski uinek za tevilna zdravstvena stanja, predvsem pa lahko
otroci v gozdu dajo prosto pot svoji domiljiji gozd je neizrpen vir
navdiha in notranje motivacije. Pod skrbnim oesom naih animatork
in v spremstvu gozdarjev (prav vsi so opravili izobraevanje o gozdni
pedagogiki na Zavodu za gozdove) bodo otroci v gozdu spoznavali gozd,
njegove znailnosti in prebivalce, predvsem pa bodo lahko svojo energijo
neovirano in brezskrbno usmerili v sproeno igro. To ne pomeni, da
bodo domov prili isti, zagotovo pa bodo zadovoljni, utrujeni in
drugani. Verjamemo, da bodo hitro ugotovili, da gozd ponuja mnogo
ve kot televizija ali internet.
Za vsak teden bomo imeli pripravljeno novo tematiko, vezano na
spoznavanje ivljenja v gozdu in v ekipi 4 animatorjev bo vsaj en
gozdar. Posebnost naih izhodi pri izvajanju gozdne pedagogike
je v tem, da se bomo v gozd odpravili v vsakem vremenu, saj morajo
otroci naravo doiveti polno in s im manj ovir. De je naraven pojav, v
poletnih mesecih e kako potreben za vegetacijo in dobrodoel za nao
osveitev, zato se pred njim ne gre skrivati. Otroke bomo opremili z
nepremoljivimi hlaami in vetrovkami, za primerno obutev pa bodo
poskrbeli stari. V primeru res hudega naliva nam bodo v Gostilni na
Roniku, kjer bomo imeli tudi kosilo, ponudili zavetje. Na robu gozda
pod Ronikom se bomo dobili vsako jutro med 8. in 9. uro, pozajtrkovali
in se odpravili dogodivinam naproti, med 15. in 16. uro pa bomo na
zbirnem mestu pomalicali in poakali na stare. Ta modul je namenjen
otrokom v starosti od 7 do 11 let.
Kaken pa bo letonji poitniki program na vai matini
lokaciji?
Poitniko varstvo v Mali ulici se bo zaelo ob 7.30 in trajalo do 16.30. V
skupini bo najve 20 otrok, starih od 6 do 10 let, za katere bodo skrbele
tri usposobljene vzgojiteljice, ves as poitnic pa bo z nami tudi angleko
govorei prostovoljec (native speaker).
Za vsak teden imamo predvideno izbrano temo, na katero se bodo
vezali tako obiski strokovnjakov v Mali ulici kot tudi nai izleti in obiski,
kamor se bomo v asu poitnic odpravili. Dnevni ritem varstva bo vsak
teden enak. Ob prihodu v Druinski center do zajtrka bo as namenjen

spoznavanju in raznim druabnim igram, po zajtrku pa bo na vrsti naa

dnevna tema in z njo povezane aktivnosti. Ob spoznavanju lovekega
telesa bomo denimo obiskali zdravstveno ambulanto in Reevalno
postajo UKC Ljubljana, seznanili se bomo tudi z delom gasilcev in
policistov ter obiskali Gasilsko brigado Ljubljana in Policijsko akademijo
v Tacnu. V okviru portnega tematskega sklopa bomo spoznavali
zanimive portne panoge, se pogovarjali o portu in se povzpeli na enega
od okolikih vrhov (predvidoma na Toko elo). Pri tematiki Ljubljane,
zelene prestolnice Evrope 2016 se bomo posvetili zelenim povrinam v
naem mestu, obiskali zen vrt, zasadili nekaj dreves na poti na marno
goro in skrbeli tudi za rastlinje na zunanjem igriu Male ulice. V
jezikovnem tednu bomo prek igre in interaktivnih pripomokov ter
usposobljenih uiteljic vstopili v svet anglekega in nemkega jezika,
se pri naslednji temi poglobili v svet ivali in vkorakali tudi v program
Ni nam vseeno. Uili se bomo strpnosti, razumevanja, medkulturnega
dialoga in odgovornosti ter iz razlinih zornih kotov spoznavali
skupnost, v kateri ivimo. Enako zanimivo in nepozabno bo tudi v
tednu, namenjenem vizualnim medijem, filmu in fotografiji, ko bomo
posneli celo skrito kamero, in v tednu lutk, ko se bomo poblie seznanili
z razlinimi tehnikami izdelovanja lutk, si ogledali lutkovno predstavo in
obiskali Lutkovni muzej. Ne samo to, preprosto lutko si bomo tudi sami
izdelali.
Kaj je poleg modula poitnikega varstva Na divje na lokaciji
opuenega gradbia ob Resljevi cesti, ki ga letos uvajate, e
novega?
Poleg tega, da z letonjim letom v poitniko varstvo vkljuujemo
osnovnoolske otroke do vkljuno 5. razreda (in ne le do 3. razreda,

Animatorka Katja Pozni, akademska restavratorka s pedagoko-andragoko

izobrazbo: V Druinskem centru Mala ulica smo zaposlene 4 animatorkepedagoginje. Umetniko udejstvovanje, pa tudi ustvarjanje z otroki je del
mojega ivljenja e od najstnikih let. Otroci so najbolj iskreni; njihovo
doivljanje je neposredno in takoj ti dajo vedeti, ali so s tabo zadovoljni, e si se
jim dovolj prepustil oz. se vivel vanje.

etrtek, 23. 6. 2016: 18.00:

Koncert: Severa in Gal Gjurin za
otroke
Petek, 24. 6. 2016: 14.0015.00:
Vesela urica: sladoled za olarje;
14.3015.30: Urica znanosti;

15.3016.30: Branje in druenje z

ambasadorji nasmeha; 16.0017.00:
Kiparska ustvarjalnica z Mojco
Smerdu; 17.0018.00: Predstava:
Kapitan Glista; 18.00: Koncert
autodafe: Zverinice prijateljice
Sobota, 25. 6. 2016: 10.00:
Gostimo Take pomagake; 10.30:
lutkovna predstava LGL: Ti lovi;
11.0014.00: Zmajeva krona vonja
(Sezamova rika); 11.30: predstava
arodeja Mareta areta; 11.30 13.00: Tovarna milnih mehurkov;
13.0014.00: Igranje Pollockovega
glavometa;14.30: Urica znanosti;
15.3016.30: Branje in druenje z
ambasadorji nasmeha; 16.00: Mali
potujoi circus; 18.00: koncert Matja
Pikalo za otroke
Nedelja, 26. 6. 2016: 10.0012.00:
jahanje ponijev; 10.0011.00: pletenje
velike pajkove mree; 11.00: Bazilika:
Veseli cirkus otonega klovna;
12.0013.30: APOK - delavnica
lonarskega vretena: 13.0014.00:
Igrie za najmlaje; 14.3015.30:
Urica znanosti; 15.3016.30: branje
in druenje z Ambasadorji nasmeha;
16.0017.30: APOK - delavnica
lonarskega vretena; 17.00: Glasbenolutkovna predstava: Kam barica,
kam deica; 18.30: Lutkovno senno
gledalie: Kamnosek

Ves as malega festivala: Mare are

z baloni, poslikava obraza, arobna
soba z baloni. Mali festival se bo
dogajal na vrtu Male ulice.

Vzgoja

26

in je delovala od leta 1899 do 70. let minulega stoletja, nato

je bila v stavbi gostinska dejavnost, dalj asa pa je bila tudi
prazna, so danes polnovredno izkorieni. Najveja igralnica
v osrednjem delu Mestna ulica s skritimi kotiki, kuhinjo
in mini stanovanjskimi prostori, toboganom ez cesto,
pomanjanimi fasadami pomembnih ljubljanskih hi z
ilustracijami Damijana Stepania itd., iri e tako bujno
otroko domiljijo in v otroku krepi raziskovalnega duha.
Naelom odkrivanja, igrive sprostitve in poletom nebrzdane
domiljije se prilagajajo tudi vsi drugi prostori: zavito
stopnie, ki vodi bodisi navzgor do mestne kockarnice,
knjinice ali navzdol do kletnih prostorov s sanitarijami
itn. Zelo lepo je urejeno tudi zunanje igrie, ki je posebej
dobrodolo predvsem spomladi in poleti, ko se obiskovalci
radi zadrujejo zunaj. Poskrbljeno je tudi za stare, saj v hini
kavarnici lahko spijejo zaslueno kavo, preberejo asopis in
nahranijo svojega malka. Na tem mestu povejmo, da lahko
v primeru nujnih obveznosti stari svojega otroka, starejega
od 4 let, po poprejnji najavi pod budnim oesom vzgojitelja
prepustijo varstvu v igralnici.
Zunanje igrie Druinskega centra Mala ulica.

kot doslej), bomo v vsako skupino vkljuili tudi olarje iz

Azilnega doma. V preteklih mesecih smo bili pria tevilnim
migrantskim tokovom, ki so se dotaknili tudi Slovenije in
prestolnice, zato smo eleli na tem podroju storiti predvsem
nekaj praktinega. e pozimi smo vzpostavili sodelovanje z
Azilnim domom na Viu, kjer so predvsem otroci iz Iraka,
Sirije in Afganistana, ter s prijazno pomojo javnega podjetja
LPP organizirali brezplane avtobusne prevoze otrok azilantov
in njihovih mamic do Male ulice, kjer se lahko igrajo in

vkljuujejo v redne dejavnosti. Poleti pa se nam bodo v

programu pridruili e olarji.

Neprecenljiva dodana vrednost v mestu

Druinski center Mala ulica, ki navdui e takoj ob vstopu v
sprejemni prostor, je deleen velikega zanimanja tudi med
mladimi druinami iz tujine, ki se ustavijo v Ljubljani, in
nakljuno, nekateri pa e prej sliijo za Malo ulico. Prostori
nekdanje javne mestne kopalnice, ki je nudila javne tue

Igra ni prav veliko, saj dajejo prednost ustvarjalnicam,

poligonu, domiljijski in spontani igri. Pri izhodinem
konceptu Druinskega centra kakor tudi poitnikega
varstva direktorica Eva Strmljan Kreslin sledi osebnemu
navdihu in svojim starevskim izkunjam, zato je osnovna
ideja v celoti avtorska. - Z gotovostjo lahko sklenemo, da gre
pri Druinskem centru Mala ulica in poitnikem varstvu
za edinstveno in neprecenljivo dodano vrednost mestu
Ljubljani, ki zna prisluhniti potrebam mladih druin. S
sveino idej, mladim in ustvarjalnim kolektivom ter ujeim
posluhom za najmlaje in nekoliko stareje nadebudnee
pomeni model, ki je referenen tudi v mednarodnem merilu.

Razstava Ana Frank zgodba z globokim sporoilom za sedanjost

Dr. Tanja Pihlar
Od 21. marca do 9. maja je Gimnazija Vi gostila potujoo
razstavo Ana Frank zgodba za sedanjost. Gre za mednarodni
projekt, ki ga je pripravil nizozemski muzej Hia Ane Frank iz
Amsterdama. Razstava je bila prvi predstavljena leta 1996 na
Dunaju, odtlej je obiskala e ve kot tirideset drav po svetu. V
Slovenijo je prispela leta 2012, vendar je gostovala le na dveh olah;
leta 2014 jo je pod svoje okrilje prevzel Muzej noveje zgodovine
Slovenije, ki organizira tudi izobraevanja uencev in dijakov
po olah, ki vodijo po razstavi. Kot je povedala vodja projekta
za Slovenijo Monika Montani, je razstava doslej obiskala est
osnovnih ol in tri gimnazije; naslednja postaja je na Gimnaziji
Novo mesto. V okviru projekta potekajo tudi druge dejavnosti;
med drugim so v olskem letu 2014/15 v sodelovanju s KUD
Sodobnost International organizirali literarni nateaj. Povezali so
se tudi z drutvom Anne Frank Verein, ki ima svoj sede v Avstriji,
in razirili sodelovanje tudi ez mejo. Marca so skupaj z njim za
dijake iz obeh drav organizirali izobraevanje v Gradcu, sredi
maja pripravljajo filmsko delavnico Free2Choose Create v Ljubljani,
septembra pa se bodo dijaki lahko udeleili delavnice Memory
Walk v Gradcu.
Projekt temelji na medvrstnikem sodelovanju in izmenjavi
znanja: razstavo vsakokrat samostojno postavijo uenci in
dijaki ter tudi sami vodijo po njej. Za to vlogo se usposobijo na
dvodnevnih delavnicah, na katerih se seznanijo s tematiko druge
svetovne vojne ter z aktualnimi drubenimi problemi. Osrednji
del razstave sestavljajo paneli s fotografijami in besedili, ki jih je
pripravila Hia Ane Frank in jih dijaki po svojih zamislih poveejo
v zgodbo. Vsaka postavitev je edinstvena, saj razstavo dopolnijo s
svojimi izdelki plakati o dogajanju med vojno na domaih tleh,
poudarek je tudi na povezavi z dananjim asom, kot je denimo
navezava na problematiko beguncev.

Foto: Tanja Pihlar

Otvoritev razstave Ana Frank.

Vendar tematika razstave ni omejena le na fragmente iz

dnevnikih zapisov Ane Frank in tragino zgodbo njene druine,
ki je v skrivaliu prebila dve leti, ampak nudi vpogled v ira
dogajanja med drugo svetovno vojno, vzpon nacizma, holokavst
Njen namen je tudi seznanjati dijake s problematiko krenja
lovekovih pravic in diskriminacije, razvijati obutljivost do
kritev ter odgovorno ravnanje.
Montanieva je opozorila na to, da je bila Slovenija prva med
dravami, vkljuenimi v projekt, ki je razstavo prilagodila za slepe
in slabovidne. V sodelovanju z Zvezo drutev slepih in slabovidnih
Slovenije so poskrbeli za to, da so besedila na panojih zapisana
tudi v brajici, za obiskovalce pa je na voljo tudi maketa skrivalia.
Na taken nain razvijajo uenci in dijaki empatijo do vrstnikov
z okvaro vida in postanejo bolj dojemljivi za ovire, s katerimi se
sreujejo v vsakdanjem ivljenju.

Tadeja Vahtar Rudolf, profesorica zgodovine in koordinatorica

projekta na Gimnaziji Vi, so se dijaki na vlogo vodiev zelo
temeljito pripravili in so jo zelo zavzeto opravljali v celoti so po
njej vodili kar 67 skupin, med njimi tudi tabornike, razrede iz
okolikih gimnazij in srednjih ol, pa tudi upokojence iz Doma za
stareje obane Ljubljana Vi Rudnik. Prvo vodenje so opravili e
na slavnostni otvoritvi, na kateri je bil poleg drugih gostov navzo
tudi veleposlanik Kraljevine Nizozemske Bart Twaalfhoven.

Po besedah Vahtar Rudolfove je bila razstava med obiskovalci

zelo dobro sprejeta: Nai dijaki, ravnateljica in profesorji so bili
navdueni. Obiskovalce je najbolj presunil panel, kako so Nemci
istili drubo invalide, Rome Niso mogli razumeti, kaj je bil
razlog, da so izbrali prav te ljudi. Brez svoje krivde so bili uvreni
v skupino ljudi, ki ni vredna preivetja. Dijak Jaa Levstek je
povedal, da je bila zanimiva izkunja vodenje razlinih starostnih
skupin po razstavi, dijakinja Zala Gajsar pa je svoje vtise strnila
Pri projektu na Gimnaziji Vi je sodelovalo sedem dijakov iz
takole: Vodenje je bilo sproeno, ker smo vodili mi, njihovi
drugega in tretjega letnika: Greta Junger, Ana Bajt, Vita Slak,
sovrstniki. Nekateri niso bili radovedni, nekatere skupine pa so
bile zelo radovedne in so postavile toliko vpraanj, da so nastale
Melani Mekicar, Zala Gajser, Eva Bevk in Jaa Levstek. V okviru
ezmejnega sodelovanja so se prvi izobraevali skupaj s sovrstniki prave debate. Vasih sva se zato s sovoditeljem kar teko vrnila k
rdei niti razstave.
iz Novega mesta in sosednje Avstrije v Gradcu. Kot je povedala

Mladi

27

Kul sluba!
Karierna prilonost

Dr. Uro Grilc, vodja urada za mladino Mestne obine Ljubljana, se

na svojem mestu s svojo znailno prodornostjo loteva najrazlinejih
projektov za mlade. V svojem delovnem okroju ima odlien vpogled
v ivljenje mladih, posebej tudi v njihove ovire pri iskanju dela. Iznael
je pot, projekt Kul sluba!, da bodo mladi iskalci zaposlitve do dela
prili, le malo drugae, kot bi priakovali. Biti bodo morali najbolji in
Mestna obina Ljubljana tako v upravi kot v javnih podjetjih in zavodih,
katerega ustanoviteljica je, eli pritegniti le najbolj izobrazbeno
usposobljene in ustvarjalne mlade, ki se bodo morali najprej izkazati,
kaj zmorejo, potem pa jim bodo poti odprte bodisi v veliki mestni
druini ali pa bo ta izkunja zanje dobra referenca za naprej. Ve o tem Foto: Miha Fras
dr. Uro Grilc v tokratnem pogovoru.
Kul sluba! prinaa vznemirljive izkunje.
Konan je razpis za projekt Kul Sluba!, ki smo ga
objavili v prejnji tevilki glasila. Povejte nam, kako
se je porodila ta sijajna zamisel, je izvirna ali povzema
katero od znanih dobrih praks reevanja zaposlovanja
mladih?
Ob oblikovanju Strategije MOL za mlade 20162025, ki jo
je 23. novembra 2015 praktino soglasno potrdil Mestni
svet, smo se poglobili v kljune probleme, s katerimi se
danes sooajo mladi. Ve kot 4000 trenutno registriranih
brezposelnih mladih v MOL, starih do 29 let, je nedvomno
taken problem, pred katerim si ne moremo zatiskati oi.
Seveda tudi Kul sluba! e zdale ni dovolj za reitev poloaja
mladih in obina lahko k temu prispeva le manji del, kae
pa na to, da je potrebno iskati nove in uinkovite mehanizme
za lajo umestitev mladih na trg dela. Mladi so namre danes
izrazito v podrejenem poloaju na trgu dela, ujeti v prekarne
oblike zaposlitev, s tem pa brez osnov za osamosvajanje
od starev. Projekt Kul sluba! je po svoje tudi odgovor na
obstojee mehanizme spodbujanja zaposlovanja mladih, saj
se od njih razlikuje ravno po svoji konkretnosti: ob dvigu
kompetenc mladih samih, ob usposabljanju mentorjev za delo
z mladimi Kul sluba! mladim omogoa prvo izkunjo z enim
od 26 delovnih mest v 17 podjetjih in javnih zavodih, katerih
ustanoviteljica je MOL.
Kaj hoe povedati argonsko poimenovanje projekta?
V prvi vrsti to, da Kul sluba! ni socialni projekt, ni projekt, ki
mladim kratko malo omogoa najti slubo, temve ie najbolj
motivirane in najbolj usposobljene mlade, ki bodo v podjetja
in zavode prinesli svojo energijo, idejo in dodano vrednost.
Ie se torej najbolje mlade, ki bodo ustvarili neko identiteto
s podjetji in zavodi ter prispevali svoj dele k njihovem
razvoju. Pa nedvomno je projekt kul tudi zato, ker je pokazal
veliko motiviranost tako zavodov in podjetij, ki v njem
sodelujejo kot delodajalci, kot tudi eljo po oblikovanju novega
spodbujevalnega mehanizma s strani tistih, ki smo projekt
bodisi zasnovali bodisi ga operativno izvedli: javni zavod Cene
tupar, ki je poskrbel za proces usposabljanja, Javni zavod
Mladi zmaji in Zavod Nefix ter partnerstvo z Zavodom RS za
zaposlovanje. To mreenje je e ena dodana vrednost projekta,
ki ni obiajna za na prostor, je pa edina, ki napoveduje
sistemski pristop k reevanju problema zaposlovanja.
Kaj so v predstavitvah na prijavi najbolj poudarjali
mladi iskalci Kul slube!?
Tako kot so razline na tokratnem povabilu ponujene
slube in iskani poklicni profili, tako so razlini mladi, ki

so se odzvali. e se ozrem na opise motivacije za zasedbo

ponujenih delovnih mest, potem lahko ugotovim dvoje. Prvi,
da je manji del mladih znal zelo dobro artikulirati, za kaj
je usposobljen in motiviran za posamezno delovno mesto,
da pozna podjetje ali zavod, v katerem je to delovno mesto,
in da so ti mladi znali v vlogi nekako izpostaviti tudi svoj
osebni angama in prispevek k delovnemu okolju, v katero se
elijo vkljuiti. Veji del mladih se je zadovoljil zgolj z opisom
formalnih kompetenc za zasedbo delovnega mesta. Mislim,
da na tej toki obstaja precej rezerve, ki jo imajo ti mladi in
da bo e pri jesenski izvedbi Kul slube! ve tistih, ki se bodo
poglobili in z nekim osebnim odnosom prepriali delodajalce,
da so pravi zanje.

programe, vodjo projektov, referenta - sodelavca zaetnika v

pravni slubi in sodelavca na podroju izvrb, elektrikarja,
avtomehanika, nekvalificiranega kanalarja, vrtnarja,
pogrebno-pokopalikega delavca, redarja inkasanta
na parkiriu, strokovnega sodelavca pri programu,
farmacevtskega tehnika III , tehnika na podroju
laboratorijskih analiz, tonskega tehnika, lunega tehnika,
vodje projektov in strokovnega sodelavca za kulturni
menedment in EU razpise.

Za koliko asa bodo dobili slubo: bo to redno delovno

razmerje, ki bo vteto v pokojninsko dobo, ali gre za
honorarno pogodbeno delo?
Strateki cilj MOL je, da se poveuje tevilo mladih s im
trajnejo obliko zaposlitve. Mladi bodo v Kul slubi! Imeli
Koliko mladih se je prijavilo na tokratni razpis,
monost trimesene zaposlitve skozi program usposabljanja
kakna je bila njihova izobrazbena struktura, koliko
na delovnem mestu za prve iskalce zaposlitve, ki ga izvaja
je bilo izbranih, koliko so stari, po kaknih kriterijih
Zavor RS za zaposlovanje. Program se ne vteva v pokojninsko
ste jih izbirali? Je bila orientacija za izbor e pisna
dobo. Po teh treh mesecih bo v odvisnosti od tega, kako se
predstavitev ali je bil odloilen pogovor s prijavljenimi bodo kandidati izkazali, kakne so monosti za zaposlitev
iskalci zaposlitve? Kdo vse se je pogovarjal z njimi?
v podjetju in kakne interese imajo glede teh zaposlitev
Torej: v prvi fazi je Cene tupar usposobil mentorje, ki bodo
delodajalci, pokazalo, koliko mladih bo morda dobilo tudi
delali z mladimi po naelih mentorskega dela. V drugi fazi
neko trajnejo obliko zaposlitve. Vendar avtomatizma ni,
smo objavili javno povabilo za 26 delovnih mest za trimeseno delodajalci so tisti, ki bodo povedali, kaj zmorejo in kaj elijo.
usposabljanje na delovnem mestu. Prejeli smo 316 vlog.
Res pa je, da so narti MOL glede tega ambiciozni, upamo na
Izmed njih bodo delodajalci sami izbrali 2 ali 3 osebe, ki
imprejnjo objavo javnih razpisov in dostop do evropskih
se bodo udeleile dvotedenskega izobraevalnega procesa,
sredstev, s katerimi bomo lahko irili krog upraviencev in
po njem pa sledi izbor po enega kandidata, ki bo vkljuen v
predvsem podaljali dobo zaposlitve.
program trimesenega usposabljanja na delovnem mestu in v
mentorski program. Izbor je torej prepuen delodajalcem, saj Kakni so narti za nadaljevanje projekta?
so oni tisti, ki najbolje vedo, kakne prihodnje sodelavce iejo. e jeseni bomo objavili nov nabor delovnih mest in vkljuili
tudi preostala podjetja in javne zavode MOL, ki vsi izkazujejo
Na katerih oddelkih Mestne uprave oz. v katerih javnih eljo po sodelovanju v projektu. e prej nas aka ovrednotenje
prve izvedbe, ki bo pokazalo, kje in kako se lahko e bolj
zavodih v ustanoviteljstvu Mestne obine Ljubljana
pribliamo mladim in njihovim potrebam. Sicer pa je projekt
bodo zaposleni in kakna dela bodo opravljali?
Kul sluba! eden tistih, ki ga lahko v prihodnje razvijamo v ve
V tem prvem povabilu delovna mesta ponujajo Mestna
knjinica Ljubljana, ivalski vrt Ljubljana, Festival Ljubljana, smeri, vkljuno z raziritvijo nabora sodelujoih podjetij tudi
na nevladne organizacije ter na zasebni gospodarski sektor. Pa
Muzej in galerije mesta Ljubljana, Kino ika, Javni holding
tudi z monostjo nekaterih ciljnih pristopov k posameznim
Ljubljana, LPP d. o.o., Vodovod kanalizacija d. o. o., ale
skupinam mladim, ki so e posebej ranljive. Ustvarili smo
d. o. o., LPT d. o. o., Ljubljanski grad, Lekarna Ljubljana,
torej model, ki kar klie k temu, da ga apliciramo na razline
Energetika Ljubljana d. o. o., Lutkovno gledalie Ljubljana,
situacije in ga v korist mladih razvijamo skladno s tem, kar
Javni zavod Mladi zmaji in Mednarodni grafini likovni
trg dela trenutno potrebuje. Zgolj ta sistemska povezava
center.
z delodajalci in odzivanje ne njihove potrebe je namre
Mladi so se potegovali za 26 slub, ki so del razpisa, in sicer
zagotovilo, da bomo dolgorono lahko zmanjali dele
od delovnega mesta knjiniarja, bibliotekarja, knjigoveza,
brezposelnih mladih. In posledino ustvarili e spodbudneje
administrativnega delavca, vzdrevalno-istilnega delavca,
okolje, da bodo mladi imeli kar najbolje monosti za delo in
zvokovnega tehnika, delavca za pedagoko andragoke
ivljenje v Mestni obini Ljubljana.

Mladi

28

Vsak dan je lahko

dan za spremembe

Foto: Tjaa Stepinik

Foto: Simon Rajsp

portno-rekreativni dogodek Bodi Spotljiv v etrtnem

mladinskem centru Beigrad.

V etrtnem mladinskem centru ika so e osmi pripravili akcijo Ker imam, drugemu dam.

Bodi Spotljiv3

Ker imam, drugemu dam

Tjaa Stepinik P.

Simon Rajp

etrtni mladinski center Beigrad (JZMZ) je skupaj s S

Beigrad v okviru vseslovenske prostovoljske akcije Dan za
spremembe organiziral portno-rekreativni dogodek, Bodi
Spotljiv3. Soseska BS3 se je tako odela v spotovanje in
uivala v prijetnem vzduju.

V etrtnem mladinskem centru ika (MC ika) smo e

etrto leto zapored pripravili akcijo z naslovom Ker imam,
drugemu dam!. Tokrat smo v sklopu akcije organizirali ve
delavnic, ki so se odvijale v tednu pred 2. aprilom, Dnevom
za spremembe. Tako smo v sredo na delavnici Znakomanija
izdelovali znake. V etrtek smo na delavnici Ribogojnica
ustvarjali ribice. V petek smo se na delavnici Ribokot lotili
peke pikotov, ki smo jih mimoidoim ponudili na sobotni
akciji. Tako se je ves teden stopnjeval v aktivnostih, ki so
se zakljuile z osrednjim dogodkom, ki je potekal v soboto,
2. aprila, ko smo med 11. in 13. uro pred Mercatorjem na
Celovki zbirali nepokvarljivo hrano, higienske pripomoke,
istila ipd. Za razvedrilo na dogodku je poskrbelo drutvo
Cirkokrog, ki je mladim in mladim po srcu omogoilo, da se
preizkusijo v cirkukih vragolijah. Program je potekal tudi
v MC ika, kjer smo imeli dan odprtih vrat. Prav tako je
potekala delavnica izdelovanja origamijev, kjer smo lahko
preizkusili spretnost naih prstov. Ob zakljuku akcije nas
je obiskal tudi raper Zlatko, ki je poskrbel za val navduenja
med mladimi.

Rdea nit celotnega dogajanja je bila spotljiva komunikacija

ter drobna dejanja prijaznosti in pozornosti. V drubi
negotovosti, ki spodbuja nestrpnosti, lahko hitro pozabimo,
kako je biti lovek do ljudi. Nastali svet zmede ljudi
velikokrat zavede, pravi ena izmed misli udeleenke
dogodka.
S pomojo Vrtnarstva imenc je pred MC Beigrad zraslo
drevo spotovanja. Bogato je obrodilo z mislimi o tem, kaj
je spotovanje, kako ga interpretiramo in kaj nam pomeni.
K vsemu temu so veliko pripomogli uenci, stari in uitelji
O Franceta Bevka ter Dnevni center aktivnosti za stareje
Puhova. Ker je v Ljubljano prila pomlad, je bil as, da tudi
sivi zid okoli mladinskega centra dobi novo preobleko. Tega
so se z veliko zavzetostjo lotile dijakinje Srednje vzgojiteljske
ole in gimnazije Ljubljana ter Drutvo Appareo, ki skrbi, da
grafiti s sovrano vsebino dobijo prijaznejo podobo.
e se je pred mladinskim centrom sonce skrivalo za vrhovi
stolpnic, so se tevilni obiskovalci ob koarkakem igriu
prijetno greli z igranjem, navijanjem in spremljanjem
dogajanja. Trenerji Koarkarske ole Jeica so speljali sicer
prijateljsko tekmo, vendar so fantje kljub temu dali vse
od sebe. Hkrati so se ekipe O Franceta Bevka pomeale
z mladimi iz MC-ja in obiskovalkami DCA Puhova ter
reevale vesolje pred Temnozvezdniki. Z lovom na zaklad
iskanjem kamna Orannika, so pomagali povrniti mir
in spotovanje v nai galaksiji. V etrtnem mladinskem
centru Beigrad verjamemo, da lahko tudi z majhnimi
dejanji spreminjamo svet. To je lahko e iskren nasmeh
ali spodbudna beseda, esar pri nas ne manjka. Za
prijetno vzduje se zahvaljujemo vsem prostovoljkam in
prostovoljcem, udeleenim organizacijam, mladim, otrokom,
starem in vsem drugim obiskovalcem. V spotljivem
sodelovanju vseh smo priarali udovit dogodek!
(Tjaa Stepinik P. je koordinatorka MC Beigrad.)

stene in blinje zelenice. Ker spotujemo svoj bivalni prostor

in pravico do kakovostnega okolja ter nam je mar za na
Zalog. Akcijo smo zaeli z odstranitvijo peska in plevela,
ki sta kazila podobo zidu. V nadaljevanju smo dolgo steno
pred etrtnim mladinskim centrom oistili, premazali z
emulzijo ter jo z beljenjem kakor slikarsko platno pripravili
na poslikavo.
Tri dni trajajoa poslikava se je zaela 2. aprila v okviru
vseslovenske prostovoljske akcije Dan za spremembe ob
mentorstvu ilustratorja in slikarja Petra Gabra, ki je z
odlinim posluhom za govorico mladih poskrbel, da je prej
pusta stena oivela s podobami pravljinih likov, ki burijo
zgodbo o Zalogu, amcu in Mladih zmajih. Pomenljivo in
brez cenzure. Ob Dnevu za spremembe smo se zapodili tudi

Akcija zbiranja stvari se je priela 7. marca in se je zakljuila

7. 4., s predajo zbranih dobrin Centru za socialno delo ika,
kjer so poskrbeli, da je pomo prila v prave roke. Vsem
partnerjem akcije se lepo zahvaljujemo! Posebna zahvala gre
sodelujoim organizacijam portnemu drutvu Ilun (Urban
Roof), Knjinici ika, tabornikom iz Rodu Dobre volje in
Ronik in Dnevnemu centru Skupaj v skupnosti. e enkrat
smo dokazali, da v iki lahko stopimo skupaj in pomagamo.

Sprememba na Zaloki 220

Marko Taljan

Vetrtnem mladinskem centru Zalog aMaCje med 29.

3. in 8. 4. 2016 potekala delovna akcija Sprememba na Zaloki
220, katere namen jebil urediti okolico Zaloke 220, kjer
domujemo etrtni mladinski center Zalog, Knjinica Zalog
Foto: Anja Sabol in Marko Taljan
in O Zalog. V sedmih dneh akcije smo z mladimi uspeli
Mladi v Zalogu so urejali okolico Zaloke 220 in poslikali
nove stenske podobe.
popolnoma spremeniti podobo zanemarjene, zaraene

Mladi

29

Mozaik moje Ljubljane

Mozaik moje Ljubljane

Opazujem, se spomnim, pogledam v knjigo
in na medmreje, vpraam, poznam.

Foto: arhiv MC rnue

V etrtnem mladinskem centru rnue so si dan za spremembe privoili kot dan zabave in ga proslavili s himno.

veljavnih pri FIFI potrjenih pravilih zmagovalci

oboji. Ker pa zmage nismo mogli proslaviti s
ampanjcem, smo jo zapekli s palainkami. Ornk
palainkami. Zapeenimi in s okolado prelitimi.
Duha, ki nas je vodil v dvoranskem nogometu, smo
razvili tudi v obedu in sicer tako, da je vsak pripravil
Tudi v tednu po Dnevu za spremembe je bilo v amcu palainko za svojega tekmeca, tekmec pa zanj.
pestro. etrtega aprila smo poslikavo stene zdruili s Dogodek je svoj vrh dosegel kulturno in kot se za
vsak poten praznik spodobi: s himno. Olimpijsko
Prinesi s seboj, piknikom ob deveti obletnici amca.
Ta dan so na Zaloki 220 poleg barv zadiale dobrote himno. Uglasbila jo je naa reprezentanna skupina
Not yet!, in to v stilu dogodku primerno. Gre za
arpeke, ki so jih pripravili obiskovalci centra. Ob
zakljuku akcije, v etrtek 7. 4., je prevladal vonj svee respect je donelo od traverz in od sten, ker je bil
naslov komada soasno njegov refren. Bor, Beno in
pokoene trave, ki se je okopala v spomladanskem
soncu. Zanj bo v tem letu s konjo zelenice (po)skrbel Matic (alias: Borovina, Benix in Matto) so v svojem
nastopu izkazali mojstrstvo Dominga, Carrerasa
na mladi sokrajan Tim Buar. - Z letonjo akcijo se
in Pavarottija. V rep izvedbi, seveda. Protipotresno
je etrtni mladinski center Zalog e etrti pridruil
grajeni temelji nekdanje diskoteke so se ob udarjanju
vseslovenskemu prazniku prostovoljstva. V amcu
naih basov sicer zastraujoe tresli, so pa prav oni
se ga bomo spominjali po odlinem vzduju in
zaitili Raico in marno goro, da sta tudi po naem
sodelovanju tevilnih mladih iz Zaloga in okolice.
uru ostali na mestu. Ko je bilo vzduje najbolj
Program Javnega zavoda Mladi zmaji - Centra
udarno, sta se nam pridruila tudi Andrej Rozman
za kakovostno preivljanje prostega asa mladih
Roza, ki je z recitalom svojih pesmi med nami vekrat
finanno omogoa ustanoviteljica Mestna obina
prebudil zmajski krohot, in Zlatko, ki nas je navduil
Ljubljana in ob delni finanni pomoi Ministrstvo za s svojim odnosom do glasbe, do ljudi in do Mladih
izobraevanje, znanost in port - Urad RS za mladino. zmajev. Podprli pa so nas tudi sosedje, gasilci, ki so si
(Marko Taljan je koordinator etrtnega mladinskega
kljub sobotni generalki brez pomislekov za nas vzeli
tiri minute in triintrideset sekund, kar je lepo, a
centra Zalog.)
karseda normalno, ker ves dan nismo bruhali ognja in
zavoljo tega niso bile potrebne posebne intervencije.

aprila ni grmelo izpod

oblakov!
rt Poglajen

Na Dan za spremembe smo se Mladi Zmaji dela lotili

temeljito. Ker najbolj priznani ornitologi zmajem ez
vikend predpisujejo vsaj po 14,76 ur poitka, smo
z urom zaeli popoldne. In medse povabili prav
posebne goste. Osnovna ola Livada je pripeljala
izbrano vrsto nogometaev, s katerimi smo se
pomerili na prijateljski tekmi. Vodil jih je kar njihov
ravnatelj Goran Popovi. In ker je nogomet s fiksnimi
motvi v resnici precej starokopitna, neatraktivna in
slejkoprej tudi dolgoasna stvar, smo se ob polasu
odloili igralce premeati. Tako smo naredili dvoje:
nastopili smo vsi, ki imamo nogomet v srcu in genih,
in hkrati vsi za obe ekipi. S tem pa smo bili po vseh

In e nas na koncu po profesorsko vpraate, kaj

smo se tega dne novega nauili, lahko s ponosom
in zmagovitostjo reemo: Prav niesar! Dan je bil
namenjen zabavi in ne pouku. Smo pa se posvetili
povezovanju in sklepanju novih prijateljstev. Se pravi
tistemu, kar znamo in kar smo znali brez posebnega
utrjevanja. Tistemu, kar v ivljenju zares teje in
kar smo podrtali z zeleno. Vsi zmaji smo zmaji. Ni
pomembno, od kod je kdo, ni pomembno, za katero
motvo navija, ko se gleda svetovno prvenstvo, ni
pomembno, v koga ali v kaj verjame, pomembno pa je,
da je pripravljen pomagati drugim, ko je to potrebno.
Vsi smo enaki. Zgornji in spodnji, zeleni, vijolini
in rdei, oni, ki raje izrezujemo kolae, oni, ki raje
brejkdensamo, in oni, ki ob vsej umetnosti in portu
prisegamo predvsem na trike s kartami. Vsi smo iz
iste moke. In v ferpleju je pomembno le to, da lovek v
igri uiva. Gli sicer e kako tejejo, je pa dobra volja e
mnogo pomembneja od njih.
(Oividec dogodka rt Poglajen je prostovoljec v
etrtnem mladinskem centru rnue.)

N agradni nateaj za ljubljanske osnovnoolce

e hodi v ljubljansko osnovno olo, si povabljen, da bolje spozna Ljubljano. Pravilno odgovori na zastavljeno
vpraanje v rubriki Mozaik moje Ljubljane, dopii, kateri razred in katero osnovno olo v Ljubljani obiskuje, in mogoe
bo reb izbral prav tebe, da se bo brezplano popeljal na Ljubljanski grad z vzpenjao, se povzpel na Razgledni stolp,
si ogledal Virtualni grad in stalno razstavo slovenske zgodovine. akata te dve veliki kombinirani vstopnici, ki ti ju
podarja Javni zavod Ljubljanski grad, da bo na Grad povabil tudi svojega spremljevalca.

Ljubljanani so take hudomune figure Pantaloneja,

Kolombine, Harlekina, Pulinele... na odru videli ob
gostovanjih italijanskih potujoih skupin Commedia dellArte
v 18. stoletju. Najdi sodobno skulpturo zaljubljenega
Harlekina (za pomo: ima koniasto epico, igra na
pialko in je na prizoriu glasbenih in plesnih slavnosti).
Odgovor na zastavljeno vpraanje polji s pripisom Nateaj
Mozaik moje Ljubljane, s svojim naslovom in razredom
ljubljanske osnovne ole, ki jo obiskuje, najpozneje do
24. junija na e-naslov: glasilo.ljubljana@ljubljana.si
ali na naslov: Mestna obina Ljubljana, Glasilo Ljubljana,
Mestni trg 1, 1000 Ljubljana.
Med pravilnimi odgovori bo izrebanec prejel dve brezplani
veliki kombinirani vstopnici za Ljubljanski grad.

Odgovor na vpraanje iz prejnje tevilke glasila

Risba Muc po akvarelu Tatjane Oblak Milinski

Meteorologi so se
zmotili: V rnuah 2.

Krokiji: Duan Muc

med rastje, ki obraa Zaloko 220, in ga dodobra

zdesetkali ter oistili umazanije, ki jo na zelenici
odlagajo brezbrini mimoidoi. Za kratek as se nam
je pridruila tudi predsednica S Polje mag. Minka
Jerebi, ob koncu del pa e raper Zlatko. Z obema smo
se, vsem v veselje, zapletli v prijeten vek.

Logarica, ponekod ji pravijo tudi movirski

tulipan, pirh, ahovnica, zacvete vasih e marca
na mokrotnih travnikih Ljubljanskega barja;
dvobarvni vzorec na cvetnih listih spominja na
ahovnico.
Vstopnici za Ljubljanski grad dobi Nejc Klobasa,
uenec 8. a r. O Polje
Iskrene estitke!

Rubriko pripravlja Duan Muc.

Mestni tipendisti

30

Dr. Jernej Godec

Nada Breznik
Vzporedno so se vrstili tudi tvoji
portni uspehi. Sklepali bi, da bi uspel
v kateremkoli portu. Kako to, da si se
odloil prav za plavanje?
Plavati sem zael e zelo zgodaj. Osemleten
sem leta 1994 prvi tekmoval kot plavalec
ljubljanskega kluba Ilirija, katerega lan sem
bil do konca plavalne kariere. Velik del mojega
zaetka v plavanju je bila moja stareja sestra
pela, ki je e plavala tam, in pa stari, ki so me
spodbujali, da tudi jaz vztrajam v portu.

Foto: Valerija Godec

Dr. Jernej Godec ob zagovoru doktorske disertacije s starema mamo Valerijo Godec in
oetom Matjaem Godcem ter eno Oluwatobi Ogbechie - Godec.

Plavalni klub Ilirija ti je v decembru 2015

posvetil poseben dogodek ob zakljuku
Jernej Godec je na univerzi Harvard doktoriral iz imunologije 30. marca letos. tvoje plavalne kariere. Kako si to doivel?
Plavalni klub Ilirija je bil ves as velik razlog
tipendijo Mestne obina Ljubljana je prejel e v drugem letniku gimnazije.
za moje uspehe. Res so se izkazali tudi ob
Vrata na amerike univerze so mu bila po maturi odprta ne le zaradi
uradnem zakljuku moje plavalne kariere in
odlinega gimnazijskega sprievala, temve tudi zaradi izjemnih uspehov,
priredili nepozaben dogodek. Zadnji skok je
ki jih je nizal kot portnik plavalec. Do drugega letnika gimnazije je imel
bil v Tivoliju za 25 m delfin tako kot tudi moj
najve dravnih rekordov v vseh starostnih kategorijah za hrbtno plavanje,
prvi tekmovalni skok leta 1994. Povabili so
kravl in delfin. Po tretjem letniku je osvojil bronasto medaljo na Evropskem
moje trenerje, ki so mi pomagali do uspehov
mladinskem prvenstvu na 100 m kravl. Da se bo tudi dale od doma z vso
od malega Tadeja Tominek, Ale Cerkovnik
resnostjo posveal tako portu kot tudiju, je bilo jasno e od vsega zaetka. in Borut Klinec, tam so bili tudi reprezentanti
Opremljen z nadarjenostjo, disciplino in vztrajnostjo, je sledil svojim visokim drugih klubov, kot so Anja Klinar in Damir
ciljem in se iskreno veselil svojih uspehov. Od leta 2003 do 2009 se je udeleil Dugonji, s katerimi smo skupaj hodili po
tirih svetovnih prvenstev in se uvral med najboljih 16. Dvakrat se je
tekmovanjih in pripravah. Prili so tudi
udeleil olimpijskih iger (v Atenah 2004 in v Pekingu 2008), za slovensko
nekdanji soplavalci Ilirije in po zadnjem skoku
reprezentanco je plaval vse do leta 2009, ko je v Istanbulu osvojil 4. mesto
smo tudi malo proslavili.

na 50 m hrbtno. Uspeen je bil tudi na univerzijadah in svetovnih vojakih

prvenstvih, kjer je prav tako osvajal medalje. - Najpomembnejo popotnico
je dobil v svoji ljubei druini, pomembno pa tudi v svojem plavalnem
klubu Ilirija, kjer se je e kot otrok sooal z zmagami in s porazi. Jernej je tiste
vrste mladeni, ki ceni darove, ki so mu dani, in se jih zaveda. Skromen in
nasmejan, ko sprejema estitke, a s karizmo, ki zagotavlja, da bo tudi sam, s
svojim znanjem in ustvarjalnostjo obilno daroval.
Kako je potekalo tvoje olanje?
V Ljubljani sem obiskoval gimnazijo
Ledina. V etrtem letniku sem navezal
stike z univerzami v ZDA. Obiskal sem
nekaj ol, vsaka je poudarila tisto prednost,
ki je druge nimajo. Pri izbiri mi je bil
pomemben akademski nivo in dobra
organizacija tudija, prav tako pa tudi
kvaliteta plavalnega programa. Pozneje
sem izbral tudijsko smer molekularna
in celina biologija. Berkeley je ponujal
tudi monost tipendiranja. V asu
tudija so zahtevali visoko povpreje
ocen, v nasprotnem primeru nisi smel
plavati za ekipo univerze. Dovoljen je
bil recimo en semester za popravljanje
ocen, ponujali so monost brezplanih
intrukcij, akademski svetovalec je bil na
voljo za izbiro predmetov. Za portnika je
zelo pomembno, da so predavanja za isti
predmet organizirana v razlinih terminih.
e kot tudent in e leto po diplomi sem
delal v laboratoriju na univerzi, potem
pa sem se prijavil za doktorski tudij

imunologije in bil sprejet na Harvardu

in Yaleu. Odloil sem se za Harvard.
Pri sprejemu na doktorski tudij odloa
celostna slika o kandidatu, poleg visokega
povpreja tudi objave, samostojnost
in izkunje v raziskovalnem delu, tu
je bilo pomembno moje laboratorijsko
delo, priporoilna pisma, raznolikost
zanimanj (portni doseki) in kultura v
medsebojnih odnosih razumevanje in
sodelovanje. Med drugim sem opravil
obseen intervju. Ker se po drugi strani
tudi univerze potegujejo za najbolje
kandidate, sem bil povabljen na veerjo
s profesorji z namenom, da se tudi sami
predstavijo, razkazali so mi univerzo,
mesto in me seznanili s pogoji bivanja in
znanstvenoraziskovalnega dela.

pomagalo. Sam sem s prijatelji iz Harvarda in

Yalea e kot tudent ustanovil biotehnoloko
podjetje, v katerem razvijamo novo terapijo,
ki pomaga srnemu tkivu v primeru srnega
napada. Trenutno e vedno sodelujem pri
laboratorijskem delu na univerzi in z drugimi
institucijami na podroju imunologije.
Velik del odloitve, da trenutno ostajam v ZDA,
je tudi soproga, ki je od tu. Maja lansko leto
sem se poroil, soprogo Tobi pa sem spoznal
na Harvardu, kjer je tudirala medicino in
MBA. Doma je iz Nigerije, v Los Angeles se je s
stari priselila, ko je bila stara 10 let. Predvsem
njeni stari so eleli veliko poroko in tako
sva imela kar dve. Na tradicionalni nigerijski
poroki v LA je bilo 300 svatov, na slovensko
obarvani v Bostonu pa okoli 150. Ona nadaljuje
specializacijo iz dermatologije na New York
University in zato se bova junija preselila v New
York.

Kako dostopni so novi znanstveni

izsledki drugim znanstvenikom po svetu,
denimo tudi nove terapije za ohranjanje
srne miice (varovanje srne miice
pred propadom) po infarktu, ki jih e
razvijate?
Dobra stran znanosti je, da po eni strani
nima meja. Izsledki se konstantno objavljajo
Zagovora doktorata sta se udeleila
v mednarodnih znanstvenih revijah, tako
tudi tvoja stara. Kakni so bili tvoji
da so dostopni ob istem asu po vsem svetu.
obutki? Kaj je bila tema tvoje doktorske Sicer pa je le nekaj prednosti, da si v velikem
disertacije?
akademskem mestu, kot je Boston. Na primer,
Uraden naslov disertacije je Mehanizmi
tu ves as gostuje veliko raziskovalcev, ki
aktivacije in diferenciacije T-celic ubijalk
predstavljajo raziskave, ki e niso objavljene,
(Molecular mechanisms of CD8+ T cell
dosti lae tudi vzpostaviti sodelovanje z ljudmi,
differentiation). Moja stara, Matja in
ki delajo praktino ez cesto, lae je tudi priti
Valerija, sta bila vedno moja najblija in
do raznih reagentov in naprav. Je pa tudi malo
najpomembneja navijaa in podpornika.
drugae z znanostjo v podjetju v primerjavi
eprav sta zdaj na drugi strani oceana, se
z akademskimi odkritji. Podjetju namre ni
pogosto vidimo in e bolj pogosto sliimo. Tako
vedno v najvejem interesu, da se odkritja delijo
mi je veliko pomenilo, da sta prila tudi na javni
s iro znanstveno skupnostjo, dokler ni je neka
zagovor moje doktorske disertacije in proslave,
terapija dejansko pripravljena za uporabo. Tu
ki je sledila. Tam sta lahko tudi bolje spoznala
profesorje in druge raziskovalce, s katerimi sem so akademske raziskave bolje, kar zadeva iri
dostop do najnovejih odkritij, ker je vpletenih
sodeloval v asu raziskav na Harvardu.
manj finannih interesov.

Kaj je vplivalo na odloitev, da ostane v

ZDA? Ali si e odloil, kaj bo delal in kje
bo ivel?
V ZDA mi je doktorat imunologije iz
Harvarda res odprl veliko razlinih monosti
za zaposlitev, tako v akademskih kot tudi v
neakademskih vodah. Sam sem se odloil, da
se pridruim podjetju tveganega kapitala, kjer
Kot soavtor in avtor sem v asu
se bom ukvarjal z investicijami ter zaenjanju
doktorskega tudija objavljal lanke v
znanstvenih revijah, kot so Cell, Immunity, in razvoju biotehnolokih podjetij za razvoj
Nature Imunnology, v svojih raziskavah
novih terapij v zdravstvu. Ta pot res zdruuje
pa sem se osredotoil na molekularne
delo iz akademske stroke z razvojem v potrebno
mehanizme diferenciacije T-limfocitov.
prevedbo teh dosekov v nekaj, kar bo nekomu

23. aprila 2006 je drutvo VTIS (v tujini

izobraenih Slovencev)vBostonu,
vMassachusetts General
Hospital,organiziralo dogodek,
na katerem so predavali tirje
slovenski strokovnjaki z razlinih
podroji (lingvistika, medicina,
radiofarmacevtska kemija). Dogodek
je bil med drugim namenjen tudi
spodbujanju in krepitvi vezi med
Slovenijo in ZDA. Na njem je predaval
tudi dr. Jernej Godec.

Nagradni fotonateaj

31

Drevo, ikona ivljenja

Nagrajena fotografija Ane Skobe
Stane Jagodi, akad. slikar in publicist

Foto: Janja Nikoli

Nagrajena fotografija.

Drevo in vodo bi morali Slovenci astiti po boje, kajti mati

Narava je sonni strani Alp podarila arobno rast v obliki gozdov,
grmievja, trat in cvetlic. Smo prebivalci za bujno zelenje, ki krasi
razgibano krajino, hvaleni? al premalo, kajti v tranzicijskem
obdobju nimamo do flore dovolj spotljivega odnosa. Lastnike
gozdov na primer predvsem zanima finanno donosna hlodovina,
ob drevesnih panjih pa mnogi puajo razmetano vejevje, ki hrani
lubadarja, mai vodne tokove in rui skladnost narave. Neprijazna
podoba seveda pride najbolj do izraza vzdol obljudenih poti. e
odmislimo obrobne gozdove Ljubljane, pa se urbani del mesta
ponaa z negovano zeleno dediino, ki je ne premorejo mnoga
evropska mesta, zato ne presenea, da je bila Ljubljana letos
nagrajena z naslovom zelena prestolnica Evrope. Poleg tevilnih
parkov se mesto najbr ponaa z najdaljim drevoredom v Evropi,
ki poteka ob trasi Poti spominov in tovaritva Pohod po Poti je
Ministrstvo za kulturo ob letonjem 60. jubileju razglasilo za ivo
kulturno dediino in je nedvomno prispeval k prestinemu
priznanju. al pa lepo negovano rast ob popeskani poti vedno
bolj ogroajo ekovandali. Z lomljenjem mladih dreves in celo z
objestnim lupljenjem lubja! Tudi grdo poekane stene, ki jih v
ospredju krasi negovano grmievje ali drevje, kae nekultiviran
odnos objestneev do harmonine rasti.
Avtorici nagrajene fotografije Ani Skobe je grajski motiv na
ozelenelem hribu ponudil imenitno prilonost za romantini

posnetek, ki predstavlja veliastno drevo z razgibano kronjo

v obliki prosojne zavese, skozi katero preseva razgiban oblak
vijolino-oranne barve. Spodaj, za temnim deblom in silhueto
loveke figure, se razkriva svetla panorama mesta. Gre za
horizontalno kompozicijo tople harmonine barvitosti, ki
spominja na historino romantino slikarstvo.
Nagrajenki so se najbolj pribliali naslednji avtorji: Jurij
Bizjak, Primo Lampi in Veronika Popotnig, in to s rnobelimi posnetki. Bizjak je presenetil z motivom, ki v strogem
geometrinem arhitekturnem okolju prikazuje samozavestno
damo s psikom na povodcu, ki jo na vertikalnem kamnitem
stebru pozdravlja droben humoren grafit s sporoilom: Dobro
jutro! Lampi se je povzpel na marno goro in s kamero ujel
izredno iroko panoramo Ljubljane, ki jo v ozadju krasi mehko
valovito hribovje Dolenjske. Kompoziciji je dal posreen naslov
Meglena gibanica in jo podkrepil z obirno teoretino razlago,
kar bi kot celota sodilo v strokovno fotografsko publikacijo.

Veronika Popotnig se je sprehodila po Jakopievem sprehajaliu

in tam posnela razstavni pano z motivom Bohinjskega jezera in
priarala nadrealistino podobo s tivolskim pridihom. Mateju
Karahodiu je imenitno uspel zanimivo razlenjen odsev
Nebotinika in dreves na stekleni povrini nekdanje Modne hie;
Marui Meko posnetek doprsnega kipa Primoa Trubarja z
bujnimi tulipani v brezhibni kompoziciji; Gaperju Leniku zeleno
osvetljen Ljubljanski grad; Mai Kores znailna perspektiva dveh
kolon novih mestnih avtobusov na Slovenski cesti in Valentini
Zupan slikovit pogled na Grad z oiem na Hribarjevem
nabreju. Izjemno humorne narave sta posnetka avtorice Nade
Lonikar, ki predstavljata poigravanje narave z rastjo drevesnega
debla (Prebujanje Etija, Nespodobna bukev). V duhu klasine
razglednice so poslali fotografije: Maa Podobnik, Nenad Pataky
in Nea Kompare, medtem ko je Anja Kastelic na svojem balkonu
posnela vabljiv motiv cvetoih jagod.

Nagradni fotonateaj Moja Ljubljana

Avtor vsakokratnega izbranega posnetka motiva Ljubljane prejme 125 evrov. Fotografije za objavo v naslednji
tevilki poljite najpozneje do 23.junija 2016 na naslov: Mestna obina Ljubljana, glasilo Ljubljana, Mestni trg1,
1000 Ljubljana na CD-ju ali v fizini obliki ali na e-naslov: glasilo.ljubljana@ljubljana.si. Za vse prejete nateajne
fotografije si Mestna obina Ljubljana pridruje pravico, da jih objavi v tiskani in/ali spletni obliki glasila Ljubljana.

Kultura soitja

32

10 let mednarodnega Festivala

Igraj se z mano
Nada Breznik
Foto: arhiv CJLL
Mednarodni festival Igraj se z mano je letos otroke Centra Janeza Levca Ljubljana e deseti popeljal v sredie mesta, kjer jim omogoa igro s sovrstniki iz vrtcev in ol z znailnim
razvojem in jih tako predstavlja someanom. Festival se iz leta v leto iri na ve mest doma in v tujini. Dejavnosti na festivalu spodbujajo socialno integracijo med otroki, mladostniki in
odraslimi osebami s posebnimi potrebami ter veinsko populacijo vseh generacij.

olanje in vzgoja otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami terja od vseh zaposlenih velik strokovni in loveki angama, veliko fleksibilnosti,
zasledovanje novih dognanj v stroki, nenehno izobraevanje in izmenjavo izkuenj in dobrih praks s podobnimi ustanovami in strokovnjaki
doma in po svetu. Vzgojitelji in pedagogi elijo svojim uencem omogoiti, da razvijejo vse svoje sposobnosti in obenem preivijo sreno
otrotvo in mladost. Prav zato tudi sami nenehno snujejo nove poti do konnega cilja, biti samostojen, sprejet, vkljuen v drubo, biti koristen in
zaposlen. Najsi bodo metode dela e tako sodobne, naj so pedagoki delavci in njihovi varovanci e tako ustvarjalni, dokler so zaprti znotraj svoje
institucije, dokler se sreujejo samo s sebi podobnimi, dokler so stigmatizirani, obdani s stereotipi in predsodki, so v odrinjenem in podrejenem
poloaju. Po krivici. To spoznanje je pripeljalo enega od zaposlenih, ki je bil ob prihodu v center tudi sam sooen s svojimi predsodki, do zamisli,
da povabijo k igri svoje vrstnike in someane. In tako so v tem velikem srnem kolektivu korak za korakom zasnovali festival Igraj se z mano.
Kako je bilo prvo leto, ko ste eleli vae otroke
in varovance s festivalom Igraj se z mano
pripeljati v sredie mesta, da bi jim omogoili
iro vkljuitev v drubo sovrstnikov in
someanov? Koliko razumevanja in podpore
ste bili deleni?
Dr. Matej Rovek: Zamisel, da bi otroke pripeljali
v center mesta, kjer bi jim omogoili igro s sovrstniki
iz vrtcev in ol z znailnim razvojem in jih tako
predstavili someanom, se je porodila naemu
vodji projektnega oddelka Botjanu Kotniku. O njej
smo najprej temeljito razpravljali v kolektivu. Del
kolektiva se je nad idejo takoj navduil, nekateri pa so
imeli pomisleke. Ime Igraj se z mano je festivalu dala
naa sodelavka Irena Nose, vodja Doma. Skozi leta
se je festival krepil, predsodki so izginjali, tako smo
sasoma k ideji pritegnili veino kolektiva in zdaj ga
imajo za svojega. Na tem mestu moram pohvaliti svoje
sodelavke in sodelavce, kajti kljub temu, da je festival
zdaj e uteen, e vedno zahteva veliko dodatnega
dela. Sam sem kot soavtor in ravnatelj zavoda
posredoval nao zamisel ustanoviteljici Mestni obini
Ljubljana in lahko reem, da imamo e od vsega
zaetka njeno podporo.
Botjan Kotnik: V Centru Janeza Levca Ljubljana,
enoti Dom sem se zaposlil leta 2003. Uvidel sem, da
je moje nepoznavanje otrok z motnjo v duevnem
razvoju imelo svoje prednosti in tudi nekaj
stereotipnih predstav. Presenetilo me je namre,
koliko spretnosti in talentov imajo nai uenci, kaj
vse znajo, kako se veselijo uspehov. Nedopustno se

mi je zdelo, da tega drugi nimajo prilonosti spoznati,

doiveti in izkusiti. Idejo je torej porodila potreba
po vkljuevanju naih na alost e vedno iz drube
izloenih otrok z motnjo v duevnem razvoju. Odli
smo v najbolj javni prostor (park Zvezda, Kongresni
trg), da nas spoznajo, da se predstavimo in da se drugi
predstavijo nam. Dogovorili smo se, da bomo na odru
in delavnicah predstavili rone spretnosti, glasbene,
dramske in plesne talente, eleli smo ustvarjati in
nastopiti v pisani drubi, ki bogati in ne louje.
Kako so se odzvali Ljubljanani in kako so to
doiveli sodelujoi otroci?
Dr. Matej Rovek: Ljubljanani so bili sprva zelo
zadrani. Dogajanje so opazovali od dale. Nai otroci
in otroci iz vabljenih ol in vrtcev pa so nasprotno
neizmerno uivali. Lonica med hendikepom in
normalnostjo je bila hitro izbrisana. Na festivalu
razlike niso bilo ve pomembne. Pomembna je bila le
igra, ki je postala poglavitno sredstvo komunikacije.
Botjan Kotnik: Neka blogerka je drugo leto

festivala zapisala, da je to udovit festival, vendar

koda, da se mimoidoi ne vkljuujejo najbolje v
dogajanje, da jih korak ne zanese vsaj med publiko.
Le od dale nekateri zastanejo, postojijo in se z
naklonjenostjo obraajo k dogajanju. Predvsem jo
to alosti, ker je namen tako plemenit. A hkrati se
v svojem zapisu v istem trenutku zave, da dejansko
tudi ona stoji od dale, in ne zbere poguma, da bi se
vkljuila. Tako postane v danem trenutku tudi ona le
del brezobline mnoice mimoidoih.

Kdaj so se projektu pridruile e druge drave?

Kako zdaj poteka to sodelovanje?
Dr. Matej Rovek: e po dveh letih se je festival raziril
po Sloveniji. tevilo udeleencev je skokovito naraalo,
vsako leto se je podvojilo. Izvajati so ga zaeli v Mariboru,
na Muti in na Jesenicah, danes tudi v rnomlju in Vipavi.
Ideja je zaivela na Hrvakem, v Srbiji, Italiji, Avstriji,
na Norvekem, v rni Gori in na Poljskem. Festival je e
od zaetka dobil mednarodni znaaj, udeleujejo se ga
pedagogi, otroci in mladostniki iz partnerskih drav.
Botjan Kotnik: Festival Igraj se z mano je blagovna
znamka. Podelimo jo doloeni organizaciji na njihovo
eljo ali pronjo pod pogojem, da se drijo nael, kot
so vkljuevanje razlinih populacij (posebne potrebe,
stareji, etnine manjine ), na festivalu ni prodaje,
niti v humanitarne namene, ne sprejemamo podpore
organizacij in podjetij, ki imajo vpraljive vrednote
oz. artikle, festival mora nuditi raznolikost aktivnosti,
zagotovljena mora biti aktivna udeleba vseh sodelujoih.

Kakni so bili vai cilji in priakovanja na zaetku?

Dr. Matej Rovek: Promovirati smo eleli hendikep
in posebne potrebe za ve pravic, za boljo kakovost
ivljenja, za spremembe zakonodaje in socialno
vkljuenost hendikepiranih v drubo. Bistvo festivala
in vseh njegovih dejavnosti je uiti uence in drubo
vkljuevanja s konnim namenom, da so trajno
zaposleni in bolj socialno vkljueni.
Botjan Kotnik: Sam sem iskreno, a hkrati seveda
naivno verjel, da bo ob preseneenju nad pozitivno
produkcijo in samimi izdelki otrok s posebnimi

Kultura soitja

33
evrov. Del sredstev smo lani dobili iz norvekega sklada,
vendar je ta vir trenutno izrpan, podobnih razpisov, ki
bi podpirali tovrstne aktivnosti praktino ni. V tujini
pridobijo sredstva za izvedbo festivala predvsem od
lokalnih skupnosti in drave.

Fotografiji: Miha Fras

Foto: Miha Fras

Ravnatelj Centra Janeza Levca dr. Matej Rovek z vsem

srcem sodeluje pri pripravi festivala Igraj se z mano.

Idejni oe in dua festivala Igraj se z mano Botjan Kotnik.

potrebami (PP) v pedagokem procesu gledie in s tem

stalie stroke in drube doivelo pomemben preobrat. V
smer uvida, kaj zamujamo in kako krivini smo do njih.
Seveda se to ni zgodilo. Vsaj ne takoj, temve se proces
odvija veliko poasneje, a vsaj v pravo smer, si drznem
trditi. In konno spoznanje po desetih letih je, da se
proces nikoli ne bo konal.

Botjan Kotnik: Domiljam si, da lahko. Brez tega

idealizma najbr ne bi poel(i) tovrstnih aktivnosti.
Razvoj stroke v navezavi s festivalskimi in drugimi
oblikami naih dejavnosti razumem(o) predvsem v
kontekstu krepitve tistih stali stroke, ki s pozitivno
naravnanostjo pripomorejo k razvoju in raziskovanju
optimalnih in predvsem celostnih pristopov do vseh
(ne samo s PP) otrok v vzgoji in izobraevanju. Hkrati
s pozitivnim vpogledom (produkti dobrih praks, ki so
na ogled), poskuamo omiliti bolj ostra in toga stalia
tistega dela stroke, ki po mojem mnenju ovirajo irok
in odprt uno-vzgojni proces.

Kaj lahko po desetih letih poveste o resninih

uinkih, ki jih spremljate pri udeleencih tako
pri varovancih, starih, uiteljih, mentorjih,
prostovoljcih ?
Dr. Matej Rovek: Festival je omogoil afirmacijo
celotne populacije oseb s posebnimi potrebami, ne
le oseb z motnjami v duevnem razvoju in otrok
z motnjami avtistinega spektra. Izstopili so iz
sence, dobili so glas, vidni so v drubi. Pridobivajo
samozavest, uijo se javnega nastopanja. Pri izvedbi
festivala so vkljueni tudi v tehnina in organizacijska
opravila, za kar dobijo tudi ustrezno plailo.

Ali vzporedno z aktivnostmi, ki vzgajajo in

izobraujejo skozi igro in zabavo, potekajo
tudi strokovna izobraevanja in usposabljanja
specialnih in drugih pedagogov in druga
strokovna sreanja?
Dr. Matej Rovek: Organizator festivala je
Oddelek za projektne dejavnosti naega centra (z
Botjan Kotnik: Raziskava v okviru znanstvene
dvema zaposlenima), soorganizator pa Drutvo za
tudije mag. Julije Kotnik, vodje marketinga in
kulturo inkluzije. Oddelek vodi tudi izobraevalnice
odnosov z javnostmi v ekipi festivala, je pokazala,
o vkljuevanju otrok za strokovne delavce. Leta
da veina ljudi v nai drubi obiajno nima niti
2014 ustanovljeni Izobraevalni center Pika, ki ima
monosti, da spozna osebe s posebnimi potrebami, kaj sede v prostorih ole Poljane, izvaja izobraevanja
ele, da bi z njimi ustvarila kakne odnose. Hkrati je
ter svetovanja za uitelje ol in vrtcev Mestne
raziskovala, kako drubeno ukoreninjene predstave
obine Ljubljana. V olah je vkljuenih kar veliko
o ljudeh s posebnimi potrebami ustvarjajo mnenja,
otrok s posebnimi potrebami. Uitelji za strokovno
ki, povezana s strahom in odklanjanjem, poglabljajo
obravnavo teh otrok potrebujejo dodatna znanja. Le s
distanco, s imer se ljudje zaitijo pred neznanim.
kakovostnimi pristopi in ustreznim pouevanjem, bodo
Dokazala je, da je pri dojemanju otrok in mladostnikov ti otroci lahko vkljueni v veinske vrtce in ole.
s posebnimi potrebami bistveno, da posameznik dobi
Ob 10. obletnici festivala je organiziran posvet na temo
monost spoznati in vzpostaviti odnos s tem mladim.
Kaj je na-poti? To bo pregled doseenega, prerez desetih
Za odpravo stereotipov in predsodkov torej v prvi
let delovanja. V okviru tega posveta bo potekala tudi
vrsti potrebujemo neposredno izkunjo. In v tem delu,
okrogla miza.
tako trdi, se pokae kljuna vloga socialne inkluzije
Botjan Kotnik: Seveda. Krepiti in razvijati
(in festivala kot promotorja vkljuenosti). Odloilno
kompetence
pedagokega kadra je edina pot v razvoj
je torej ustvariti pogoje, da ljudje dobijo monost
vkljuujoe ole in konec koncev celotne drube. In
neposredne izkunje in si na podlagi tega ustvarijo
to ponemo v okviru svojih finannih in kadrovskih
lastna stalia, kar festival in njegove aktivnosti
virov e zdaj. Vendar bi eleli e bolje pokrivati potrebe
neposredno omogoajo.
po dodatnem izobraevanju, predvsem zato, ker jih
ustanove s podroja vzgoje resnino potrebujejo, kar
Ali lahko ti projekti vplivajo na razvoj samega
kae tudi tukaj na neko sistemsko pomanjkljivost.
naina vzgoje in izobraevanja otrok in oseb s
Sistem Igraj se z mano, torej mrea aktivnosti, partnerjev
posebnimi potrebami in kako?
in vsi kontakti ter razviti odnosi ob tem, nam dajejo
Dr. Matej Rovek: Festival je praksa, ki lahko
izredno dobra izhodia za delo na tem podroju.
vpliva na teoretina ozadja konceptov socialnega
vkljuevanja in pomaga dognati, kakni vse so lahko
Koliko razumevanja in podpore imate danes
obrazi socialnega vkljuevanja. Kaken napredek je
doma (kdo so vai glavni financerji in sponzorji?)
prinesel festival, dokazuje prav raziskovalna tudija
in kako je v dravah, ki so se pridruile festivalu?
o socialno interaktivnih uinkih festivala Igraj se z
mano dr. Katje Jeznik s Filozofske fakultete v Ljubljani. Dr. Matej Rovek: Festival financira Mestna obina
Njena raziskovalna tudija je bila predstavljena tudi na Ljubljana, ta denar dobimo na razpisih (letno 6000
strokovnem posvetu Zveze drutev pedagokih delavcev evrov), nekaj sredstev dobimo z donacijami, vendar so
to manji zneski. Ministrstvo za izobraevanje, znanost
Slovenije ter na Izobraevalnih dnevih Drutva
specialnih in rehabilitacijskih pedagogov Slovenije.
in port je samo enkrat v desetih letih prispevalo 3000

Botjan Kotnik: Mednarodni festival Igraj se z mano

ima v svoji 10-letni zgodovini e nekaj asa nacionalni
in internacionalni znaaj, sistemske ureditve pa e
vedno nima. Tudi odgovorni na ustreznih institucijah ne
kaejo prav velikega zanimanja in volje za ureditev tega
vpraanja. V taknem obsegu, s pokritostjo praktino
vseh slovenskih regij in celoletnimi aktivnostmi, kot
to ponemo sedaj, brez sistemske ureditve ni ve mo
funkcionirati. Letos smo morali predasno zapreti
rok za prijave nastopov, saj je interes tako velik, da se
je prijavilo samo na nae glavne festivale v maju po
Sloveniji preko 300 organizacij. Zahvalili bi se Telekomu
in zavarovalnici Generali, ki podpirata festival e nekaj
let in sta praktino edini podjetji, ki sta prepoznali v
nas koncept drubene odgovornosti, kljub naemu
izrednemu trudu in vloku pri iskanju partnerjev na tem
podroju.

Kaj ste eleli z letonjim festivalom sporoiti

Ljubljananom? Na kaj ste posebej opozarjali?
Dr. Matej Rovek: Posebej bi poudaril 4 inkluzivne
veerne koncerte (od 24. do 27. maja) na velikem odru na
Kongresnem trgu, kjer so med drugimi skupaj s pevci in
plesalci s posebnimi potrebami nastopili tudi profesorji
in tudenti glasbene akademije Berklee College of Music
- Valencia, Perpetuum Jazzile, ambasador festivala, raper
Zlatko in e mnogo znanih gostov. Tudi prihodnje leto
vabim Ljubljanane, da pridejo, pripeljejo otroke, jih
vkljuijo v delavnice po izbiri, razline animacije in igre
v dopoldanskem asu ali se preprosto prepustijo uitkom
gledanja in posluanja veernih prireditev.
Botjan Kotnik: Naj obiejo nao spletno stran,
kjer si lahko ogledajo vse nae aktivnosti in se
seznanijo s posodobljenim, res pestrimi festivalskimi
programi: www.igrajsezmano.eu. Obenem pa nas
lahko vsako leto praktino v ivo spremljajo na https://
www.facebook.com/igrajsezmano/.

Center Janeza Levca, ki je pred petimi

leti praznoval 100. obletnico delovanja,
predstavlja danes s svojimi petimi
organizacijskimi enotami (tremi olami,
Domom in Izobraevalnim centrom Pika),
219 zaposlenimi in 413 otroki in mladostniki,
najvejo vzgojno-izobraevalno organizacijo
v Ljubljani. Namenjen je olanju otrok
in mladostnikov s posebnimi potrebami
(predvsem motnjami v duevnem razvoju
ter motnjami avtistinega spektra). V
njem se olajo in usposabljajo otroci in
mladostniki iz Ljubljane in njene okolice,
Dom pa obiskujejo tudi otroci iz drugih
delov Slovenije. V okviru centra delujeta e
dva oddelka, Oddelek za izvajanje dodatne
strokovne pomoi (mobilna specialno
pedagoka sluba) ter Oddelek za projektne
dejavnosti. Za varstvo, vodenje in zaposlitev
pod posebnimi pogoji so ustanovili e
Delovni in zaposlitveni center Janeza Levca
ter Janez dela - Zaposlitveni center. Center
e 16 let vodi ravnatelj dr. Matej Rovek.

Kultura soitja

34

Aktivno in
kvalitetno
staranje v
domaem
okolju

LOGOUT, center pomoi pri

ezmerni rabi interneta
Petra Belina, pela Re

Z majem 2015 je Zavod za oskrbo na domu

Ljubljana (ZOD) z vkljuenimi partnerji iz
razlinih strok zael izvajati projekt Aktivno in
kvalitetno staranje v domaem okolju (A-Qu-A), s
katerim obanom in obankam MOL po 65. letu
starosti omogoajo brezplane naslednje storitve
pomoi na domu: fizioterapijo, delovno terapijo,
logopedijo, prehransko svetovanje, zdravstveno
nego ter meritve psihofizinih sposobnosti,
programe gibalne vadbe in prilagoditev bivalnega
okolja potrebam starejih.
Mestna obina Ljubljana, ki v projektu sodeluje kot
ena izmed partneric, je odgovorna za obveanje
javnosti o projektu in je v ta namen v vsaki etrtni
skupnosti organizirala predstavitev projekta. Na
ta nain so se obani s ponujenimi storitvami
projekta lahko seznanili v svojem domaem
okolju. Predstavitev je trajala devetdeset minut, v
tem asu pa so bile predstavljene razline vsebine
ter praktini prikazi, kot so delovna terapija in
njeni pripomoki, nasveti o zdravi prehrani ter
vsebnosti sladkorjev in maob v ivilih, monosti
prilagoditve bivalnega okolja njihovim potrebam,
storitev gibalne vadbe na domu ter uinki gibanja
na psihofizini status starejih. Po predstavitvi so
imeli obiskovalci in obiskovalke monost dodatnih
vpraanj ter posvetovanja z izvajalci programa,
deleni so bili manje pogostitve, prejeli pa so tudi
promocijsko darilo. Do konca maja je bilo na ta
nain s projektom seznanjenih vseh sedemnajst
etrtnih skupnosti v Mestni obini Ljubljana.
Prijavitelj projekta je Zavod za oskrbo na domu,
pri izvedbi projekta pa sodelujejo tudi partnerji
Mestna obina Ljubljana, Znanstvenoraziskovalno
sredie Univerze na Primorskem, Mestna zveza
upokojencev Ljubljana, Zdravstvena fakulteta
Univerze v Ljubljani, Fakulteta za dizajn Univerze
na Primorskem ter Fakulteta za zdravstvene vede
Univerze Oslo in Akershus. Projekt je financiran
v okviru programa Norvekega finannega
mehanizma (20092014) in bo trajal do konca
decembra 2016.

Foto: arhiv MOL

Predavanje v okviru projekta A-QU-A.

Foto: arhiv Logout

Pohod na taboru uporabnikov Centra pomoi pri ezmerni uporabi interneta LOGOUT.

Mnoica elektronskih naprav, od raunalnikov do tablic in pametnih telefonov, je danes e samoumevni

spremljevalec veine izmed nas, odraslih, mladostnikov in otrok. Zdi se, da so elektronske naprave nekaj,
brez esar ne bi ve znali iveti oziroma bi bilo ivljenje bolj zapleteno, morda celo dolgoasno. A pojav ni
brez posledic. Pohajkovanje po spletu, ki ga sodobne elektronske naprave omogoajo, nam po eni strani
ponuja svet, poln zanimivih informacij, novih znanj, omogoa nam raziskovanje, povezovanje, poslovanje,
ustvarjanje in delo, po drugi strani pa dostop do takih in druganih temanih ulic, nepoznanih ljudi, vsebin,
ki omogoajo pobeg iz realnosti, razvoj tveganih vedenj, kot so zasvojenost s spletnimi stavami, spletno
pornografijo, z raunalnikimi igrami ipd. Takrat je treba poiskati pomo, ki jo najpogosteje potrebujejo
mladostniki, a vse pogosteje tudi odrasli.
V Mestni obini Ljubljana deluje center Logout, kjer s
svetovanjem pomagajo odraslim, mladim in njihovim starem,
ki se znajdejo v teavah zaradi ezmerne uporabe spleta ali zaradi
zasvojenosti s spletnimi vsebinami. Program Logout-Restart
sofinancirajo Oddelek za zdravje in socialno varstvo MOL,
Ministrstvo za delo, druino, socialne zadeve in enake monosti
ter Ministrstvo za zdravje in je za uporabnike brezplaen.

zasvojenih. Na spletni strani LOGOUT-a www.logout.si so

dostopni anonimni vpraalniki, prek katerih lahko uporabnik
dobi okvirno oceno, ali gre pri njem za zdravo in uravnoteeno
uporabo naprav, za ezmerno uporabo ali pa za zasvojenost s
spletom.

Raziskave kaejo, da zasvojenost s spletom razvije med 5 in

7% populacije. Veina naih uporabnikov razvije ezmerno
uporabo naprave, manji del uporabnikov pa je s spletom tudi

www.logout.si, nas pokliete na telefon 041/ 233

474 ali nas, po predhodnem dogovoru, obiete na
Metelkovi 14 v Ljubljani.

Glede na to, da uporabniki prihajajo k nam, ko so teave e

opazne, sklepamo, da so stari in stroka premalo obveeni o
problematiki ter da premalo delujejo preventivno. LOGOUT
Pri naem delu pogosto opaamo, da mladostniki in odrasli
izvaja tudi tevilne preventivne programe in delavnice po
prihajajo po pomo, ko so teave e zelo izrazite in posledice
vidne na preostalih podrojih ivljenja (v oli/ pri delu, v odnosih, osnovnih olah, ki uence spodbuja k uravnoteeni uporabi
raunalnikov, mobilnih telefonov, tablic in jih opozarja na
v interesih ...). Najpomembneji kriterij za obstoj teav ni as,
preivet za raunalnikom ali mobilno napravo, temve vsebina in varovanje osebnih podatkov na spletu, na pojav sekstinga (spolne
zlorabe otrok prek spleta), spletnega nasilja ipd. LOGOUT
vpletenost. Najpogosteji znaki so: preokupacija z internetom
in raunalnikom, odmik od prijateljev in druine, konflikti omogoa tudi svetovanje po telefonu ali spletu. Program delavnic
za osnovne ole Jezni ptiki in program svetovanja Po nasvet na
in prepiri, povezani z uporabo naprav, opuanje aktivnosti,
splet sofinancira Urad za prepreevanje zasvojenosti MOL in so
ki so jih vasih veselile, upad delovne ali une uinkovitosti,
izostanki na delu ali v oli, izguba obutka za as, igranje za uporabnike brezplani.
pozno v no (spremembe spalnega vzorca), prehranjevanje na LOGOUT tako pri svetovalnem kot pri preventivnem
hitro, pogosto poleg raunalnika, nihanje razpoloenja (online delu poudarja uravnoteeno in predvsem ustvarjalno ter
offline), laganje o asu, preivetem online, burni odzivi funkcionalno uporabo sodobnih tehnologij ter varno in
odgovorno uporabo mobilnih naprav.
ob odvzetju dostopa in/ali raunalnika, podaljevanje asa,
preivetega za raunalnikom, doivljanje obutka nemirnosti, (Petra Belina in pela Re, obe univ. dipl. psihologinji,
anksioznosti, brezvoljnosti tudi depresije ob prenehanju z
sta svetovalki na centru LOGOUT.)
aktivnostjo, nezmonost vzpostavitve nadzora nad vedenjem
(neuspeli poskusi prenehanja).
Ve o centru LOGOUT lahko preberete na

Kultura

Violinist
Nikola Pajanovi
absolutni
zmagovalec
na tekmovanju
na ekem

36

Books&Roses

Kako svetovni dan knjige praznujejo

Renata Zamida
1

Foto: osebni arhiv

Nikola Pajanovi.

tipendist Mestne obine

Ljubljana Nikola Pajanovi
je osvojil naslov lavreat 2016
na 58. tekmovanju Jaroslav
Kocian 2016 na ekem.
Nikola Pajanovi se je lani po
zakljuku srednjeolskega
izobraevanja na Konservatoriju
za glasbo in balet Ljubljana s 15
leti vpisal na tudij violine na
Akademiji za glasbo v Ljubljani
pod mentorstvom prof. Gorana
Koute. Pri dopolnjenih estnajstih
letih se lahko pohvali z 12
najvijimi nagradami na dravni
in mednarodni ravni. Zmagoval
je na TEMSIGU in mednarodnih
tekmovanjih Ars nova v Trstu,
Euritmia Povoletto v Italiji, Petar
Konjevi v Beogradu, Leon Pfeifer,
Dino Lipati v Bukareti in drugih. 6.
maja letos pa je vrhunsko nadarjeni
glasbenik zmagal v IV. kategoriji na
prestinem violinskem tekmovanju
Jaroslav Kocian 2016 na ekem.
Strokovna komisija ga je razglasila
za absolutnega zmagovalca in mu
soglasno podelila naslov lavreat
2016. - Mestnemu tipendistu Nikoli
Pajanoviu iskreno estitamo za
izjemen doseek, s katerim je po
23 letih od zmage Anje Bukovec s
tem visokim priznanjem ponovno
ponesel sloves Slovenije in Ljubljane v
mednarodni prostor.
Oddelek za predolsko vzgojo in
izobraevanje

Svetovni dan knjige

e v 23 svetovnih dravah

Sant Jordi ali sveti Jurij je tradicionalni

zaitnik Katalonije, legenda, povezana
z njim, pa sega v 15. stoletje in pravi
nekako tako: Nenasitni zmaj terorizira
katalonsko vasico in od vaanov vsak
dan zahteva otroka za obed. Vaani so
izbirali z rebom in nekega dne izrebali
kraljevo her, ljubko princeso. Kralj ni
naredil izjeme in poslal jo je v zmajev
brlog. Tedaj v vas prijaha vitez Jurij in ko
izve, kaj se dogaja, nemudoma odjaha
princesi v bran. Po trdem boju zmaja
zabode v srce, princesa se nemudoma
zaljubi, iz zmajeve krvi pa zraste grm
rdeih vrtnic. Jurij utrga najbolj dehteo
in jo podari princesi. Odtlej v paniji
na vrhuncu pomladi, 23. aprila, svojim
izbrankam moki podarjajo rdee
vrtnice, v zameno pa dobijo knjige.
Odkar poznamo emancipacijo, so knjige
za vse (vrtnice pa naeloma tudi).
No, konec 20. let 20. stoletja se je
neki podjetni barcelonski knjigarnar
spomnil, da bi na ta dan tudi knjigotrci
lahko kaj zasluili. Ker sta na ta dan
umrla kar dva velikana svetovne
knjievnosti, Cervantes in Shakespeare,
mu je tedanjo Francovo oblast uspelo
prepriati, da razglasi 23. april ali Sant
Jordi tudi za dan knjige in nemudoma se
je ulina prodaja vrtnic in knjig usedla
v panska srca, od tam pa se iri tudi v
druge drave (v taki ali drugani obliki
danes svetovni dan knjige praznujejo e
v 100 dravah sveta).

Barcelona je hkrati z
Ljubljano prejela naslov
Unescovo mesto literature

Fotografije: Renata Zamida

1 Slavna Gaudijeva hia Batllo z vrtnicami. 2 Prvi knjini nakupi v bliini hie Batllo okoli 9.30
dopoldne. 3 tevilne slikanice z legendo o svetem Juriju. 4 in 5 : Ulina oprema na Sant
Jordi. 6 Celo v pekarnah kraljujejo vrtnice in vitez Jurij. 7 Eden izmed odrov zgodaj dopoldne.
8 Pogled na slavno barcelonsko avenijo Rambla iz mestne hie.

e svee za nami je 19. svetovni dan knjige in avtorskih pravic zapovrstjo, kot je 23.
april razglasil UNESCO. Ampak ali veste, na igavo pobudo? Ideja je katalonska
in pri njih se 23. april imenuje Sant Jordi, knjini praznik pa Books&Roses,
tradicija je namre bistveno stareja kot 19 let in ni se zaela s knjigami, temve z
romantiko ... v Kataloniji so torej zdruili praznik zaljubljencev s praznikom knjig.

Ker je Barcelona (hkrati z Ljubljano

in e nekaj drugimi mesti) decembra
prejela Unescov naziv prestolnica
literature, je na letonji praznik vrtnic in
knjig povabila knjigotrce in zalonike
iz nekaterih evropskih mest, ki se
ponaajo s tem nazivom, od Edinburga
do Varave, od Heidelberga do Lizbone.
Tovrstne mednarodne promocije
pri njih organizira t. i. Svet za javno
diplomacijo Katalonije ali Diplocat, tako
reko katalonska piarovska organizacija
(javno-zasebno partnerstvo, ki vkljuuje
javne mestne strukture, pa tudi na
primer FC Barcelono). Od pred kratkim
pa ima kulturni odsek barcelonske
mestne uprave tudi isto samostojno
Unescovo pisarno, ki jo koordinira dokaj
znana katalonska novinarka, pisateljica

Kultura

37

Kinodvorie
v katalonski prestolnici
in prevajalka Marina Espasa (na poloaju
je ele mesec dni, zato nekoliko manj
vea tako poslov mestne uprave kot javne
diplomacije). eprav ji e ni isto jasno, da
Unesco za ta astni naziv v mestni proraun
Barcelone ne prispeva finannih injekcij, se
dobro zaveda neesa drugega literatura
(in kultura) je postala prilonost, da se v
Barceloni ponovno prevrednotita kultura in
turizem, saj na primer v zadnjih letih javnost
vedno bolj kritino gleda na razprodajo
vrhunskih mestnih lokacij (tudi biserov
Gaudijevega in poznejega modernistinega
ustvarjanja) cenenim verigam oblail,
restavracijam s hitro hrano ali verigam
hotelov. Barcelona je konec koncev zibelka
panskega zalonitva, tukaj ima sede dale
najve zalob, mesto pa premore tudi kar
nekaj izjemnih knjigarn (Central, Laie ).

Pomen dneva knjige

za pansko knjino industrijo

A osvetlimo tevilke v malo irem

kontekstu. Kako pomemben je Sant Jordi
za knjino industrijo v paniji, najbolje
ponazori podatek, da se v dvanajstih urah
23. aprila (ulina prodaja poteka med
9.00 in 21.00) ustvari kar 7 odstotkov
letnega dohodka iz prodaje knjig, z
drugimi besedami 22 milijonov evrov
prinese prodaja knjig na ta dan. Mari
Marn, direktor katalonske knjigotrke
zbornice, ob tem poudari, da se 60% vseh
knjig proda prav v Barceloni, in vseh knjig
se je na lanskoletni Sant Jordi prodalo
kar 1,5 milijona! Od tega je kar 20%
otroke in mladinske literature (knjine
upodobitve legende o Svetem Juriju gredo
na ta dan za med). Omenjena zbornica je
tudi organizatorka vsega dogajanja na ta
dan, v vseh katalonskih mestih in vaseh.
Barcelonski mestni oddelek za kulturo
javnih povrin, namenjenih prodaji knjig in
vrtnic (torej praktino vseh mestnih ulic,
ki ji v ta namen tudi zaprejo za promet),
ne zaraunava, zainteresirani morajo le
pravoasno oddati rezervacijo in navesti
eleno tevilo metrov prodajnih miz (ki jih
morajo zagotoviti sami). Tak je obiaj tudi
v drugih panskih mestih. S podatkom,
koliko knjinih kilometrov je v Barceloni
naprodaj na ta dan, Marn sicer ni znal
postrei, a letos se je k prodaji prijavilo
800 knjigarn in zalonikov iz vse panije
(in nekaj tujcev, veinoma italijanskih in
portugalskih knjigarn in antikvariatov). Na
ulicah torej ne prodajajo le novih, temve
tudi rabljene knjige, a so te po povrni
oceni vseeno v manjini. In praktino vsi
prodajalci ponujajo meano blago
knjige v katalonini in v panini, ene

ob drugih, ne loeno, konec koncev je

Katalonija popolnoma dvojezina regija
(s kar tremi uradnimi jeziki). Ob tem po
vsem mestu vzniknejo tudi veji in manji
odri medijskih sponzorjev, knjigarnarjev,
javnih in zasebnih institucij Okoli pete
popoldne je na ulicah Barcelone vrve e
tako intenziven, da se lahko premika le
e po polje in v kai, in mnoica se tam
do osme zveer le e stopnjuje, vrtnice je
treba dvigniti visoko nad glavo, da se ne
pomekajo dokler tafete ne prevzame
slavno barcelonsko nono ivljenje in se
klientela na ulicah drastino spremeni,
knjige pa tiste, ki niso konale pri novih
lastnikih, romajo nazaj v katle.

Claudio Magris, nogometni

klub Barcelona, kraljica knjiga
in njena spremljevalka vrtnica

Posebej zadnji dve leti se knjigotrci 23.

aprila neizmerno veselijo, saj je finanna
kriza mono prizadela tudi knjino
industrijo, poudari Marn. Od leta 2009 do
2013 je prodaja knjig padla kar za 30%, in
ele z letom 2015 se je zaela spet postopoma
dvigovati, a do popolnega okrevanja je pot e
dolga Knjigarne in zalobe, ki v zadnjih
petih letih niso propadle, bodo vene,
pristavi. Naklade so padle za polovico,
javna podpora je popolnoma usahnila
za vse delenike v knjini verigi. Kljuno
vlogo v prodajnem smislu je za marsikoga v
tem asu predstavljal pansko govorei del
Srednje in June Amerike.
Sant Jordi pa je tudi izjemen promocijski
moment (letonji knjini praznik je odprl
Claudio Magris). V zaetku aprila panske
zalobe izdajo najveje tevilo novitet (drugi
vrh je zgodnja jesen), prodaja knjig se e dva
tedna pred knjinim praznikom dvigne za
40%, k promociji pa pristopi tudi najveji
javni magnet, nogometni klub Barcelona.
Na tekmah pred 23. aprilom (letos pa tudi
prav na Sant Jordi) obiskovalce stadiona na
sedeih priakajo reklamni slogani, ki vabijo
k branju in kupovanju, derbi med Madridom
in Barcelono na letonji sobotni praznik
pa je uvedla ekshibicijska pisateljskozalonika enajsterica. ARA, eden osrednjih
katalonskih asnikov, je kar etrtino
oziroma dvajset strani letonje izdaje na dan
knjige posvetil reportai o knjigarnah po
vsej Kataloniji, televizijske in radijske hie pa
imajo na ta dan po mestu razkropljene svoje
odre. Kot je povedala Bel Olid, predsednica
drutva pisateljev, ki piejo v katalonini
junakinja dneva je knjiga, vrtnica pa le e
njena spremljevalka

Aliki Kalagasidu

Kinodvor bo v priakovanju poletja atrij Slovenskih eleznic tudi

letos tradicionalno preobrazil v poletni kino. e sedmo Kinodvorie
po vrsti bo tako od 8. junija do 4. julija obinstvu postreglo s petimi
premierami in veerom slovenskega kratkega filma.
Foto: Nada gank
Kinodvorie.

Otvoritveni film letonjega Kinodvoria

bodo Ta nora 80a, urerska komedija
z malo baseballa in veliko piva v
reiji amerikega kronista udovite
vsakdanjosti Richarda Linklaterja. Na
otvoritvenem veeru bo obinstvo s
svojim glasbenim izborom razvedril
Mike, letei pilot Radia tudent in
poznavalec amerike popkulture.

komedije, s katerim se neutrudni mojster

zvrsti Takeshi Kitano vraa k pristopu, ki
mu je prinesel svetovno slavo. Na sporedu
bo od 4. julija.
Projekcije se v Kinodvoriu vsak dan
prinejo ob 21.30. Vhod je skozi Dvorano
Kinodvora, v primeru deja pa je
projekcija ob isti uri v Dvorani.

S Kinodvoriem pa se Kinodvorova
sezona kina na prostem ele dobro
osvetljevalo Odprto morje Gianfranca
zaenja. e 7. julija bomo mobilni
Rosija. Vekrat nagrajeni dokumentarist projektor preselili na Ljubljanski grad in
je leto dni preivel na otoku Lampedusa, tako odprli letonji Film pod zvezdami.
da bi begunsko krizo osvetlil iz nove
Poleg odmevnih filmov pretekle
perspektive, skozi oi majhne otoke
kinematografske sezone bomo program,
skupnosti, in opozoril, da humanitarna
ki bo potekal vse do 30. julija, prepletli
katastrofa ni hipna medijska senzacija,
tudi s premierami in predpremierami
pa pa za mnoge vsakdanja realnost in
teko priakovanih filmskih naslovov.
trajno spremenjen nain ivljenja. Film je Tudi avgusta bomo s filmi e vedno tudi
prejel zlatega medveda za najbolji film na na prostem: Letni kino na Kongresnem
letonjem Berlinalu.
trgu bo potekal 23., 24. in 25. avgusta
e 22. junija na spored prihaja s suhim, z brezplanimi projekcijami treh
filmskih klasik. Slavnostno ga bomo
sarkastinem humorjem in hladno
odprli z restavrirano in digitalizirano
distanco zaznamovana vivisekcija
absurdov lovekega vedenja v reiji prve kopijo slovenske klasike Franceta
tiglica Dolino miru, odprtje pa bo
dame mladega grkega filma Athine
potekalo v sodelovanju Kinodvora s
Rachel Tsangari. Njen najnoveji film
Chevalier pod drobnogled vzame moko Slovenskim filmskim centrom in pod
pokroviteljstvom predsednika drave
tekmovalnost, skupinsko dinamiko in
ob 25-letnici Republike Slovenije.
krizo srednjih let.
Od 13. junija bo Kinodvorie

27. junija se bomo s sveo edicijo

Naih kratkih e deveti seznanjali
z najnovejimi deli domae
kratkometrane produkcije.

Po lanskoletnem uspehu dokumentarca

Amy, vam na Kinodvoriu letos
ponujamo e en ganljiv, poglobljen
portret glasbene ikone, tokrat prve
dame rock'n'rolla Janis Joplin, ki je na
odru izpela lastno boleino in s svojo
nekonvencialno dro tlakovala pot
sodobnim glasbenim upornicam. Film
Janis Joplin: Otono dekle bo mogoe
videti od 28. junija dalje. Na premiernem
veeru bo obinstvo na Flower power
zabavi Radia tudent razmigaval Dj
Oskar Model.
Zakljuni film letonjega Kinodvoria bo Foto: arhiv Kinodvor
japonski Ryuzo in sedem veliastnih,
Otvoritveni film letonjega Kinodvoria
kombinacija gangsterskega filma in
Ta nora 80a.

Poroila

38

Napovednik dogodkov
Junij in julij 2016
VSI DOGODKI SO ZA UDELEENCE BREZPLANI!
DOGODEK

KRATKA VSEBINA

TERMIN

LOKACIJA

DELAVNICA POENOSTAVIMO SI IVLJENJE

EKO NASVETI - Nauimo vas, kako izdelati bio pralni praek, biodezodorant in druga
bioistila.

S POSAVJE
S RUDNIK

Torek, 28. 6. 2016, ob 17.00 uri

Sede S Rudnik, Pot k ribniku 20, sejna soba

GLASBENI KONCERT

Zakljuni koncert Glasbene ole Buar.

S SOSTRO

Nedelja, 5. 6. 2016 ob 17.00 uri

Dvorana v Zadrunem domu Zadvor, Cesta II. grupe

odredov 43

GLASBENI KONCERT

Letni koncert Meanega pevskega zbora Zora Jane.

S SOSTRO

Sobota, 11. 6. 2016, ob 19.00 uri

Dvorana v Zadrunem domu Zadvor, Cesta II. grupe

odredov 43

PREDELAVA BIODINAMINO PRIDELANIH IVIL

Predavanje Matjaa Turinka o predelavi ivil v organizaciji Drutva Ajda.

S SOSTRO

Sreda, 15. 6. 2016, ob 19.00 uri

Sejna soba, I. nad., Zadruni dom Zadvor, Cesta II.

grupe odredov 43

OD PRIDELKA DO NEGOVALNEGA IZDELKA

Delavnica pod vodstvom gospe Regovec

S SOSTRO

Sreda, 20. 7. 2016, ob 20.00

Sejna soba, I. nad., Zadruni dom Zadvor, Cesta II.

grupe odredov 43

PLANINSKI IZLETI PD ISKRA LJUBLJANA

Kamniti lovec. Zahtevna tura pri znanem smuarskem srediu Viarje.

S POSAVJE

Natanen junijski datum in vabilo bosta

objavljena na spletni strani drutva.

Zbor in start v Tivoliju.

PLANINSKI IZLETI PD ISKRA LJUBLJANA

Izlet na Snenik v sodelovanju s portno zvezo Ljubljana. 5 do 6 ur lahke hoje.

S POSAVJE

11. 6. 2016

Zbor in start v Tivoliju. Vabilo bo objavljeno na spletni

strani drutva. Za Avtobusni prevoz.

PLANINSKI IZLETI PD ISKRA LJUBLJANA

Pohod po poteh Slakove in Pavkove mladosti. 4 do 5 ur lahke hoje.

S POSAVJE

18. 6. 2016

Zbor in start bo na Dolgem mostu na Viu. Vabilo bo

objavljeno na spletni strani drutva.

PLANINSKI IZLETI PD ISKRA LJUBLJANA

Planinski izlet v osrje Bohinjski vrhov: na Veliki in Mali Raskovec. Vodila nas bo
domainka, dobra poznavalka teh krajev.

S POSAVJE

Datum bo doloen, glede na vreme.

Zbor in start v Tivoliju. Datum in vabilo bosta na

spletni strani drutva.

PREVZEM AMBASADORSTVA ZPE 2016

OD S JARE

Slavnostni prevzem ambasadorstva ZPE 2016 s spremljevalnim kulturnim programom in

S POSAVJE
obiskom upana Zorana Jankovia.

Ponedeljek, 6. 6. 2016, ob 18.00 uri

Centralni park Glinkova Mucherjeva.

OTVORITEV UNICEFOVE RAZSTAVE MALE ZELENE

ZGODBE PUNKE IZ CUNJ

Dobrodelna prodajna razstava Unicefov projekt Posvoji punko, rei otroka v

sodelovanju s Slovensko fundacijo za Unicef in Univerzo za tretje ivljenjsko obdobje.

S POSAVJE

Ponedeljek, 6. 6. 2016, ob 18.00 uri.

Otvoritev v Centralnem parku, nato razstava na

sedeu S Posavje, Bratoveva pload 30.

UMETNOST KOMPOSTIRANJA

Na delavnici vam bomo predstavili teoretine osnove kompostiranja:vrstni red razvrstitve

sestavin, pospeevanje procesov razkroja organskih snovi, zranost komposta, pravilna S POSAVJE
postavitev kompostnika.

Torek, 7. 6. 2016 , ob 19.00 uri

Vrtikarsko obmoje Savlje, Saveljska c. 50.

DELAVNICA URBANO EBELARJENJE

Delavnica s prikazom posebnosti urbanega ebelarjenja in osnovna opravila pri delu s

ebelami od maja do julijskega toenja medu.. Pridelava carskega medu v skupnostnem
ebelnjaku Posavja.

etrtek, 9. 6. 2016,
ob 17.00 uri

Pred O Danile Kumar.

DELAVNICA POENOSTAVIMO SI IVLJENJE

Delavnica z ekonasveti: kako izdelati bio pralni praek, biodezodorant in druga bioistila. S POSAVJE

etrtek, 9. 6. 2016, ob 18.30 uri Dvorie pred vhodom v dvorano na Bratovevi pl. 30.

PREDSTAVITEV S POSAVJE NA INFOTOKI ZPE

PRED MESTNO HIO

Spoznajte Ljubljansko Posavje s predsednikom S Posavje in uenci O Danile Kumar. Na

dogodku bomo predstavili S Posavje, aktivne organizacije v njej ter O Danile Kumar.

S POSAVJE

Petek 10. 6. 2016, ob 18.00 uri

Pred Mestno hio, Mestni trg 1.

TRNI DAN NA BRATOVEVI PLOADI

Tradicionalni trni dan na Bratovevi ploadi: nakup sveih pridelkov lokalnih

pridelovalcev, SmutKolo za meanje smutija iz lokalno pridelanega sadja in zelenjave.

S POSAVJE

Sobota, 11 .6. 2016, od 9.00 do 13.00 ure

Bratoveva pload, pred trgovino in banko.

ZELEMENJAVA, GARANA RAZPRODAJA IN

IZMENJEVALNICA

Prodaja stare krame, zamenjava semen, poskunja specialitet iz sveih lokalnih sestavin,
S POSAVJE
koncertlokalne glasbene skupine.

Nedelja, 12. 6. 2016, ob 16.00 uri

Centralni park Glinkova Mucherjeva.

OTVORITEV SKUPNOSTNEGA ZELINEGA VRTA

SAVLJE

Vrtikarji in uenci biolokega kroka O Danile Kumar so uredili skupnostni spiralni

zelini vrt za nabiranje sveih zeli, izvajanje strokovnih delavnic in izmenjavo
vrtikarskih izkuenj.

S POSAVJE

Nedelja, 12. 6. 2016, ob 10.00 uri

Vrtikarsko obmoje Savlje, Saveljska c. 50.

VODEN OGLED 1. JAVNEGA SADNEGA PARKA

V S Posavjeje 1. javni sadni park s 300 sadnimi drevesi nastal z

dolgoletnimprostovoljskim delom krajanov.Vabljeni na voden ogled.

S POSAVJE

Ponedeljek, 13. 6. 2016, ob 18. uri

Zbor:Tesovnikova ulica - igrie

ROKAVICE GOR!

Spoznavanje zdravju kodljivih tujerodnih invazivnih rastlin ter naina za njihovo varno
odstranitev.

S POSAVJE

Torek 14. 6. 2016 ob 18.00 uri

Zbirno mesto Bratoveva pload pred trgovino in

banko.

NETOPIRJI, NONI LETALCI, KI SOBIVAJO Z NAMI

Delavnica o vlogi teh leteih sesalcev, kako sobivati z njimi v urbanem okolju; organizacija
S POSAVJE
skupaj s Slovenskim drutvom za preuevanje in varstvo netopirjev.

etrtek, 16. 6. 2016, ob 18.00 uri

Bratoveva pload.

OHRANJANJE ORIGINALNIH PODOB FASAD V

SOSESKI RUSKI CAR

Predavanje z delavnico na temo obnove fasad in energetskih sanacij objektov ter

sobivanja z ivalmi v soseski (netopirji, vrane idr.) Damjana Zavirek Hudnik, arhitektka,
in Jurij ade, gradbenik.

S POSAVJE

etrtek, 16. 6. 2016, ob 18.00 uri

Bratoveva pload.

O POSAVSKEM TEHVANJU NA INFOTOKI ZPE

PRED MESTNO HIO

Predstavitev tradicionalnega Posavskega tehvanja na info oki ZPE pred Mestno hio.

S POSAVJE

Petek, 17. 6. 2016, ob 18.00 uri

Pred Mestno hio, Mestni trg 1.

62. POSAVSKO TEHVANJE

Posavsko tehvanje je tradicionalna poletna konjenika igra v vaseh Ljubljanskega

Posavja..Tekmovanje spremlja komisija, ki ob koncu razglasi zmagovalca, prireditev pa se S POSAVJE
nato nadaljuje z veselico in sreelovom.

Sobota, 18. 6. 2016, ob 16.00 uri

Savlje, sredie vasi.

O POTI DOBROT IN URBANEM EBELARJENJU NA

INFOTOKI ZPE PRED MESTNO HIO

Predstavitev projektov Pot dobrot in Urbano ebelarjenje na info toki ZPE pred Mestno
hio. Poskusili boste lahko tudi lokalno sadje in zelenjavo.

S POSAVJE

Sreda, 22. 6. 2016, ob 18.00 uri

Pred Mestno hio, Mestni trg 1.

KINO MED BLOKI

V poletnih veerih se prostor med bloki na Bratovevi ploadi obasno spremeni v kino
na prostem. Na posebnem druabnem veeru si bomo skupaj pod zvezdami ogledali
risani film.

S POSAVJE

Petek, 24. 6. 2016.

ob 21.00 uri

Bratoveva pload.

S POSAVJE

etrtek, 9. 6. 2016, ob 18.00 uri Dvorie pred vhodom v dvorano na Bratovevi pl. 30

Poroila

39

po etrtnih skupnostih
DOGODEK

KRATKA VSEBINA

TERMIN

LOKACIJA

ZELENI PIKNIK ZATE!

Zakljuna prireditev ambasadorstva ZPE 2016.

S POSAVJE

Nedelja ,26. 6. 2016, ob 17.00 uri

Vrtikarsko obmoje Savlje, Saveljska c. 50.

PLANINSKI IZLETI PD ISKRA LJUBLJANA

Kamniti lovec. Zahtevna tura pri znanem smuarskem srediu Viarje.

S POSAVJE

Datum in vabilo bosta junija objavljena na

spletni strani drutva.

Zbor in start v Tivoliju.

PREVZEM REPLIKE NAGRADE ZPE 2016 OD S

POSAVJE

Slavnostni prevzem ambasadorstva ZPE 2016 s pestrim kulturnim programom.

S RUDNIK

Torek, 28. 6. 2016, ob 19.00 uri

Botanini vrt Univerze v Ljubljani, Ianska cesta 15,

Ljubljana

RAZSTAVA VRTCA GALJEVICA, O OSKARJA

KOVAIA IN DRUTEV S RUDNIK

Drutva S Rudnik, Vrtec Galjevica in O Oskarja Kovaia se bodo obiskovalcem

Botaninega vrta predstavili z razstavo slik in tevilnimi drugimi ustvarjalnimi predmeti
na temo ZPE 2016.

S RUDNIK

Druga polovica junija (natanen termin bo

objavljen na spletni strani S Rudnik)

Avla rastlinjaka Botaninega vrta UL, Ianska cesta

15, Ljubljana.

EKOUSTVARJALNICA VRTCA GALJEVICA

Ekoustvarjalnica z otroki Vrtca Galjevica (izvedba ustvarjalnih in naravoslovnih delavnic). S RUDNIK

etrtek, 30. 6. 2016, od 9.30 do 12.00 ure

INFO toka pred Magistratom (v paviljonu), Mestni

trg 1, Ljubljana

PREDAVANJE OHRANJANJE BIODIVERZITETE NA

LJUBLJANSKEM BARJU

Zavod za ohranjanje naravne in kulturne dediine Ljubljanskega barja vabi na

brezplano strokovno predavanje o ohranitvi biodiverzitete Ljubljanskega barja; predava S RUDNIK
dr. Tjaa Tolar.

Petek, 1. 7. 2016, ob 18. uri

Dvorana Botaninega vrta UL, Ianska cesta 15,

Ljubljana.

POHOD PO SRNI POTI IN PO GOLOVCU TER

TRIM OTOKIH S PREDSTAVITVIJO BIOTSKE
RAZNOVRSTNOSTI

Z ZD Krim, Drutvom za zdravje srca in oilja ter taborniki rod Podkovani krap bo potekal
voden pohod po Golovcu, Sadjarsko in vrtnarsko drutvo v Ljubljani pa bo ob Srni poti
S RUDNIK
predstavilo biotsko raznovrstnost.

Torek, 5. 7. 2016, popoldne (ura bo Golovec, srna pot; zbor in start pred S Rudnik, Pot k
objavljena na spletni strani S Rudnik)
Ribniku 20, Ljubljana.

PREDSTAVITEV LJUBLJANSKEGA BARJA S

POKUINO SLADKIH DOBROT

Turistino drutvo Barje vabi na slikovno predstavitev Ljubljanskega barja z degustacijo

domaega peciva.

S RUDNIK

Sreda, 6. 7. 2016 od 10.00 do 13.00 ure

INFO toka pred Magistratom (v paviljonu), Mestni

trg 1, Ljubljana

DELAVNICA RECIKLAE EBELJI ROJ

Drutvo Poligilda pripravlja brezplano ustvarjalno delavnico o recikliranju izdelkov na

temo ebelji roj.

S RUDNIK

etrtek, 7. 7. 2016 od 10.00 ure do 12.00 ure

in od 14.00 ure do 16.00 ure

INFO toka pred Magistratom (v paviljonu), Mestni

trg 1, Ljubljana.

POHOD PO LJUBLJANSKEM BARJU

Turistino drutvo Barje organizira voden pohod in ogled Ljubljanskega barja od rne vasi
S RUDNIK
do Kozlarjeve goe ter predstavitev barjanskih avtohtonih rastlin in ivali.

Sobota, 9. 7. 2016, ob 9.00 uri

Ljubljansko barje; zbor na sejmiu Barje, Ianska

cesta 303, Ljubljana-

PREDSTAVITEV IN POHOD PO EBELJI POTI

ebelarsko drutvo Barje v sodelovanju z Botaninim vrtom UL vabi na predstavitev

ebelje poti in kratek ogled Botaninega vrta ter pohod po ebelji poti do centra mesta.

S RUDNIK

Nedelja, 10. 7. 2016, ob 10.00 uri

Predavanje in izhodina toka pohoda Botanini vrt

UL, Ianska cesta 15, Ljubljana.

PREDAVANJE O VZREJI SHL PASME KONJ

Konjerejsko drutvo barje pripravlja brezplano strokovno predavanje o vzreji slovenske

hladnokrvne pasme konj na Ljubljanskem barju in v celotni Sloveniji; predava doc. dr.
Matja Mesari z Veterinarske fakultete v Ljubljani.

S RUDNIK

Sobota, 16. 7. 2016, ob 9.00 uri

Sejna soba S Rudnik, Ianska cesta 303, Ljubljana,

1. nadstropje.

VONJA Z ZAPRAVLJIVKI PO LJUBLJANSKEM

BARJU IN POGOSTITEV

Konjerejsko drutvo Barje vabi na brezplaen ogled Barja z zapravljivki (Plenikova

cerkev, Kozlarjeva goa) ter pogostitev na sejmiu Barje.

S RUDNIK

Sobota, 16. 7. 2016, ob 10.30 uri

Ljubljansko barje; zbor na sejmiu Barje, Ianska

cesta 303, Ljubljana.

PREVZEM REPLIKE NAGRADE ZPE 2016 OD S

POSAVJE

Slavnostni prevzem nagrade ambasadorstva ZPE 2016 s pestrim kulturnim programom.

S RUDNIK

Torek, 28. 6. 2016, ob 19.00 uri

Botanini vrt UL, Ianska cesta 15, Ljubljana-

TRADICIONALNI MEDNARODNI JUDO TURNIR ZA

MLAJE KATEGORIJE

Dogodek v sklopu festivala rnuka pomlad. Izvajalec: D Polyteam rnue

S RNUE

Nedelja, 5. 6. 2016, ob 10.00 uri

TRADICIONALNI SLAVNOSNI KONCERT MePZ

Festival v sklopu projektov MOL rnuka pomlad. Organizator: KUD SVOBODA
MEDIS OB ZAETKU FESTIVALA RNUKA POMLAD

S RNUE

Sobota, 10. 6. 2016, ob 19.00 uri

Dvorana KD rnue.

TEKMA LEGEND NK OLIMPIJA IN NK RNUE

SKUPAJ S SLO POP ROCK TEAM

Dogodek v sklopu festivala rnuka pomlad.

S RNUE

Petek, 10. 6. 2016, ob 18.00

Nogometno igrie, Pot k sejmiu, Stare rnue.

MEDNARODNI NOGOMETNI TURNIR MLADIH

SELEKCIJ U8, U9, U10 IN U11 RNUKA POMLAD
2016

Dogodek v sklopu festivala rnuka pomlad.

S RNUE

Sobota in nedelja,
11. 6. in 12. 6. 2016, od 9.00 dalje

Nogometno igrie, Pot k sejmiu, Stare rnue.

2. RNUKA KLUBSKA JADRALNA REGATA

Dogodek v sklopu festivala rnuka pomlad. Izvajalec: Jadralni klub Neptun

S RNUE

Sobota in nedelja, 11. 6. in 12. 6. 2016, med

10. 00 in 17.00 uro

Zbiljsko jezero Medvode.

TURNIR MEANIH TROJK V ODBOJKI NA MIVKI

Dogodek v sklopu festivala rnuka pomlad. Izvajalec: D FITT rnue

S RNUE

Nedelja, 12. 6. 2016, ob 10.00 uri

RC Ludus d.o.o., Spodnje rnue.

DAN SOSEDOV S RNUE Z DRUABNIM

SREANJEM KRAJANOV IN PREDSTAVITEV
DRUTEV IN PODJETNIKOV

Koordinator programa: Medimursko folklorno drutvo Ljubljana

S RNUE

Torek, 21. 6. 2016, od 16.00 do 19.00 ure

Prostor med kulturnim, zdravstvenim in gasilskim

domom rnue; v primeru slabega vremena
prireditev odpade.

KONCERT OB DNEVU DRAVNOSTI

Koncert izvaja KUD Svoboda rnue

S RNUE

Torek, 21. 6. 2016, ob 20.00

Dvorana KD rnue

SREEVALNICA

RKSlovenije Obmono zdruenje Ljubljana KORK Beigrad pripravlja ob torkih

ob 9. uri na Smoletovi ul. 16 SREEVALNICO. Ve na http://www.ljubljana.ozrk.si/sl/
SRECEVALNICA/

S BEIGRAD

Torek, 7. 6. in 14. 6. 2016 (julija in avgusta je

sreevalnica na dopustu)

Smoletova ul. 16 (pritlije)

IZOBRAEVALNO-DELOVNA AKCIJA
ODSTRANJEVANJE AMBROZIJE

Seznanjanje z invazivnimi rastlinami in njihovim odstranjevanjem; ve na: WWW.

ROKAVICEGOR.SI

S BEIGRAD

etrtek, 7. 7. 2016, ob 17. uri

Zbirno mesto pri Gramozni jami; PST med tajersko

in Tomaevsko cesto

OTVORITVENA SLOVESNOST OB 150. OBLETNICI

OLSTVA IN ITALNITVA V ENTVIDU

Z interpretacijo slovenskih pesmi bodo nastopili mladi glasbeniki Gimnazije entvid, O

Vimarje-Brod in folklorna skupina O Franca Rozmana Staneta, uiteljski pevski zbor O S ENTVID
Brod. Osrednja toka bo predstavitev zgodovine olstva v entvidu

Telovadnica O n. h.
Maksa Pearja rnue.

Sreda, 1. 6. 2016 ob 17. 00 uri Ljudski dom - Prunikova ulica 99, Ljubljana - entvid.

Poroila

40

DOGODEK

KRATKA VSEBINA

150. OBLETNICA OLSTVA IN ITALNITVA V

ENTVIDU - KONCERT PEVSKIH ZBOROV IN
NASTOP FOLKLORNE SKUPINE

Nastopili bodo otroki in mladinski pevski zbor O entvid, zdrueni Pevski zbor O
entvid in O Dravlje ter folklorna skupina O entvid.

TERMIN

LOKACIJA

S ENTVID

etrtek, 2. 6. 2016, ob 17.00 uri

Ljudski dom - Prunikova ulica 99, Ljubljana entvid.

PRAZNOVANJE 150-LETNICE ITALNITVA S

KNJINICO ENTVID

Knjinica entvid, krajevnaknjinica MKL, pripravlja program za druenje z delavnico za

S ENTVID
otroke in stare, gledaliko predstavo in znanimi glasbeniki.

Petek, 3. 6. 2016, med 17.00 in 21.00 uro

Parkirie pred Knjinico entvid, Prunikova ul. 106,

Ljubljana - entvid.

150. OBLETNICA OLSTVA IN ITALNITVA V

ENTVIDU - KAVA Z MANCO KOIR

Literarni pogovor z Manco Koir in njenimi gosti

S ENTVID

Ponedeljek, 6. 6. 2016, ob 19.00 uri

Kavarna KULT316, Prunikova ulica 74, Ljubljana

entvid.

Otvoritev razstave izbora del, ki so prispela na fotografski, likovni in literarni nateaj

150. OBLETNICA OLSTVA IN ITALNITVA V
ENTVIDU - OTVORITEV RAZSTAVE FOTOGRAFSKIH s podelitvijo nagrad in priznanj zmagovalcem ter z bogatim kulturnim programom
uencev in dijakov entvikih ol
IN LIKOVNIH DEL

S ENTVID

Torek, 7. 6. 2016, ob 17.00 uri

Zavod sv. Stanislava, tula 23, Ljubljana - entvid;

avla O Alojzija utarja.

150. OBLETNICA OLSTVA IN ITALNITVA V

ENTVIDU - LITERARNI VEER

S ENTVID

Sreda, 8. 6. 2016 ob 19.30 uri

Knjinica entvid, Prunikova ulica 106, Ljubljana

entvid.

Predstavitev dogajanja v prvih zaetkih olstva, delovanje ustanovitelja italnice

SLAVNOSTNA ZAKLJUNA AKADEMIJA OB 150.
nekdanjega entvikega upnika Blaa Potonika, uitelja, pesnika, skladatelja in
OBLETNICI OLSTVA IN ITALNITVA V ENTVIDU
narodnega buditelja.

S ENTVID

etrtek, 9. 6. 2016, ob 19.00 uri

Ljudski dom - Prunikova ulica 99, Ljubljana

entvid.

150. OBLETNICA OLSTVA IN ITALNITVA

V ENTVIDU - KRONIK S PRIDIHOM
TRADICIONALNIH ENTVIKIH DOBROT

Okuanje tradicionalnih entvikih jedi.

S ENTVID

Od srede, 1. 6. 2016, do etrtka 9. 6. 2016,

med 12.00 in 22.00 uro

Restavracija KULT316 Prunikova ulica 74, Ljubljana

entvid.

SREEVALNICA REDNA TEDENSKA SREANJA

Telesna vadba, ajanke, delavnice in predavanja z raznolikimi in zanimivimi vsebinami.

S IKA

Vsak etrtek v mesecu od 17.30 do 19.30 ure

S ika, Kebetova 1, Ljubljana

DNEVI S IKA

Fitnes na prostem.

S IKA

Ponedeljek, 6. 6. 2016, ob 18.00 uri

Koseki bajer

DNEVI S IKA

Kolesarjenje: trasa LJ Horjul LJ.

S IKA

Torek, 7. 6. 2016, ob 18.00 uri

Zbor pri Gostilni Avi, Koseka cesta.

DNEVI S IKA

Predstavitev rugbyja.

S IKA

Sreda, 8. 6. 2016, ob 18.00 uri

Koseki bajer.

DNEVI S IKA

Predstavitev skirojev.

S IKA

Sreda, 8. 6. 2016, ob 18.00 uri

Koseki bajer.

DNEVI S IKA

Predstava za otroke: Improliga.

S IKA

Sreda, 8. 6. 2016, med 17.30 in 19.00 uro

Koseze: plato med terasastimi bloki.

DNEVI S IKA

Delavnica za otroke: Mladi zmaji.

S IKA

Sreda, 8. 6. 2016, med 17.30 in 19.00 uro

Koseze: plato med terasastimi bloki.

DNEVI S IKA

ienski tek.

S IKA

etrtek, 9. 6.2016, med 18.00 in 19.00 uro.

Koseki bajer.

DNEVI S IKA

Prevzem tevilk.

S IKA

Ob 18.00 uri

Koseki bajer pri hlodih.

DNEVI S IKA

tart.

S IKA

Ob 18.30 uri

Koseki bajer.

DNEVI S IKA

Razglasitev rezultatov in zakljuek dnevov.

S IKA

Ob 19.30 uri

Koseki bajer Avi.

PALAINKIJADA

Drutvo prijateljev mladine martno ob Savi v sodelovanju s S Jare prireja prireditev za

otroke in stare: palainka ur, miniolimpijado za otroke in vikinki ah za odrasle.

S JARE

V soboto, 11. 6. 2106, ob 16.00 uri

Igrie krjanek martno ob Savi.

PRAZNIK VRTCA JARE - TO SMO MI

Vrtec Jare organizira skupaj s S Jare tradicionalno 22. javno otroko prireditev Praznik
Vrtca Jare; v znamenju ZPE 2016 bodo vse delavnice ekoloko obarvane.

S JARE

V etrtek, 16. 6. 2016, od 16.00 do 19.00 ure

Igrie Vrtca Jare, enote Kekec,

Ulica Hermana Potonika 15.

Mlada slikarka Nea, samouk v risanju, e kae svoj velik talent in smisel za risbo skozi
RAZSTAVA RISB NEE PAPUGA KNJINICA ZALOG vsako svoje delo posebej. Vsaka risba prikazuje raziskovanje monosti in nainov
likovnega izraanja, razline tehnike in stile, ki jih Nea spoznava.

S POLJE

junij 2016 v asu odprtja knjinice

Knjinica Zalog, Zaloka cesta 220

OGLED CENTRALNE ISTILNE NAPRAVE

LJUBLJANA ZALOG

V okviru Zelene prestolnice Evrope 2016 se bodo uenci 4. razredov O Polje ogledali
Centralno istilno napravo Zalog

S POLJE

24. 6. 2016 Centralna istilna naprava Ljubljana, Cesta v Prod 100

OBISK CEVKA V VRTCU MIKOLIN

Prijazni maskoti JP VO-KA Cevko I in Cevko II bosta obiskala male mikolinke in jih
popeljala v svet podzemlja, cevi po katerih pritee v nae domove zdrava, pitna VODA

S POLJE

Junij 2016

Vrtec Mikolin in njegove enote

OBISK CEVKA V VRTCU PEDENJPED

Prijazni maskoti JP VO-KA Cevko I in Cevko II bosta obiskala male pedenjpedke in jih
popeljala v svet podzemlja, cevi po katerih pritee v nae domove zdrava, pitna VODA

S POLJE

Junij 2016

Vrtec Pedenjped in njegove enote

JAVNA RAZGRNITEV OPPN 239 SP. KAELJ

Javna razgrnitev Obinskega podrobnega prostorskega narta za obmoje Sp. Kalja

S POLJE

8. 6. 2016, ob 17. uri

Sede S Polje, Polje 12, velika sejna soba v pritliju

SVEANOST OB POSTAVITVI NOVIH ZVONOV V

CERKVI V ZALOGU

Kulturna prireditev ob postavitvi novih zvonov v cerkvi v Zalogu

S POLJE

Nedelja, 26. 6. 2016

Cerkev angelov varuhov v Zalogu, Cerutova ulica 20

PREVZEM AMBASADORSTVA ZPE 2016 OD S

RUDNIK

Prevzem ambasadorstva ZPE 2016 s spremljevalnim programom.

S RONIK

Ponedeljek, 18. 7. 2016 ob 18.00 uri

Cankarjev vrh.

BIOTSKA PESTROST NA NAIH VRTOVIH

Predstavitev plodovitih, dieih in medonosnih trajnic ter drugih rastlin, ki privlaijo ptice,
metulje, ebele in druge uelke. Delavnica izdelovanja hotelov za uelke iz naravnih S RONIK
materialov. Vabljeni odrasli in otroci.

Sobota, 23. 7. 2016 Ura bo objavljena na

spletni strani in v vitrinah S Ronik

Sadovnjak Grba ob Poti in Puhtejevi ulici; v primeru

slabega vremena v sejni sobi na sedeu S Ronik.

DOMAA ZELIA

Predstavitev gojenja zeli in meanja ajev vrtevske enote Ronik. Za predolske otroke
S RONIK
in odrasle.

Petek, 29. 7. 2016 od 10:00 do 18:00

INFOtoka stojnica, Mestni trg 1-

TETJE KORAKOV

Celotedenski program hoje. Vabljene druine, pari in posamezniki.

S RONIK

Zbor med tednom ob 18:00 in ob 9:00

v soboto in nedeljo. Program traja od
ponedeljka, 25. do nedelje, 31. 7. 2016.

Zbor pred Gasilskim domom Vi.

Literarni veer z znanim slovenskim avtorjem.

Legenda: Na zelenih poljih so dogodki, ki se bodo odvijali v okviru ambasadorstva ZPE v etrtnih skupnostih.

Mestno zrcalo

41

Mesto je tako urejeno,

da bi lovek lahko jedel s tal
Staa Cafuta Trek

Fotografije: Staa Cafuta Trek

Shirley Mundy

Tara Hui

Allan Holm Petersen

Benjamin Adelin Ickiewitz

Chihiro

Nicolas

Sveta Buko

Nadine

Mnoice turistov in njihovi navdueni vtisi so zgovorni. Tudi podatki Turizma Ljubljana za prvo tretjino letonjega leta kaejo, da je Ljubljana postala
svetovno trendovsko turistino mesto. V prvih tirih mesecih leta je bilo za 11 odstotkov ve noitev od lanskega leta, obisk Turistinih informacijskih
centrov se je poveal za 12 odstotkov. Pravkar je Ljubljana osvojila e eno iz vrste pomembnih mednarodnih okoljskih nagrad: Evropska komisija je
Ljubljano nagradila v kategoriji Okolje in dostopnost kot osnova za trajnosten in odgovoren razvoj s poudarkom na dostopnosti za ljudi s posebnimi
potrebami.Evropsko komisijo so v Ljubljani prepriale zelene monosti javnega prevoza, pri emer je poudarila priljubljen sistem izposoje koles BicikeLJ
in elektrina vozila, opaeni so bili tudi tevilni parki in rekreacijske zelene povrine ter pohvaljena zelena vizija razvoja slovenskega turizma.

Shirley Mundy,
Thwaite St. Mary, Velika Britanija

e bi ostal! Kot tudent smeri za turizem sem priel na

ljubljansko Ekonomsko fakulteto in spoznaval, kako turistino
razvita je Slovenija. Pohvalil bi profesorje, ki so v teoriji zelo
Ljubljana je iz dneva v dan lepa. Ko sem prila, sem seveda
dobro predstavili stanje, nato pa smo turizem spoznali e v
e nekaj vedela o njej. A v ivo ti toliko da, da se kar ne more
praksi. Ljubljano sem e priporoal kolegom tudentom v
loiti od nje in se vrniti domov. Prijazna, topla, ista. In vse
stavbe dajejo vtis pravljine kulise. Res je nekaj posebnega. Sem Kopenhagnu, saj menim, da je mesto tudi po meri tudenta.
Ena izmed prednosti Ljubljane je, da ima ogromno ponudbo
pa kot svetovalka za vina pri vas spoznala kar nekaj odlinih
vin. Tudi rdea, v spominu mi je ostal Gaperjev merlot. elela lokalno pridelane hrane, od zelenjave, mesa, mlenih izdelkov,
sadja To je prednost, ki se je morda ne zavedate dovolj, in ta
bi spoznati e ve vinsko kulinarinega dela, ki ga ponuja
prednost ni pomembna samo za prebivalce, ampak privablja
prestolnica, a je al zmanjkalo asa.
tudi ozaveene zelene turiste.

Tara Hui,
podjetnica, Hong Kong

Po desetih letih dela v San Franciscu sem zaela razmiljati,

da se preselim nekam, kjer bo tempo ivljenja bolj umirjen.
Razmiljala sem o ZDA, a dejstvo je, da so tam, kamorkoli
gre, prevelike razlike med razlinimi sloji ljudi. eprav sem
v podjetju, ki se je ukvarjalo s start up projekti, precej dobro
zasluila, so me razlike med ljudmi v pogledu materialnih
dobrin ubijale. Iskala sem naprej. Nala sem Slovenijo,
Ljubljano, ki ima vse, kar iemo ljudje, ki cenimo pristnost.
V Stari Ljubljani sem kupila stanovanje. In zdaj, ko je dobila
naslov zelena prestolnica Evrope 2016, sem nanjo ponosna tudi
jaz! estitam Ljubljani, saj vem, da takega naslova ni enostavno
pridobiti.

Allan Holm Petersen,

tudent, Kopenhagen, Danska

Samo teden dni sem preivel v Ljubljani. Prehitro je minilo.

Benjamin Adelin Ickiewitz,

tudent, Draguignan, Francija
Domaini zelo dobro govorijo angleki jezik. Celo taksisti, kar
me je zelo pozitivno presenetilo. Gostoljubni, odprti ljudje,
esar v prestolnicah ne srea ravno pogosto. Storitve so na zelo
visoki ravni. Vse to so ljudje Ljubljane. Mesto je tako urejeno,
da bi lovek lahko jedel s tal. Za kar nekaj asa sem se ustavil na
trnici, saj vem, da je tukaj in v njeni bliini mogoe opazovati,
kako domaini ivijo. lovek dobi obutek, da je Ljubljana
miza, zvrhano obloena z dobrotami.

Chihiro, inenirka, Tokio, Japonska

Ljubljano bi opisala svojim prijateljem kot zeleno majhno
mestece, ki ponuja dobro hrano in je zelo fotogenina. epno
mestece. al mi je, da grem po dveh dnevih e naprej, saj bi
elela ostati in doiveti Ljubljano ne samo kot kljukico na
svojem potovanju, temve kot mesto, ki loveku da veliko ve

kot druga mesta, ki ponavadi zaradi hektike in velikosti le

jemljejo. Predvsem energijo in denar, dajo pa bore malo.

Nicolas, Lyon, popotnik, Francija

Na nekajmeseni poti med Italijo in Grijo sem se ustavil tudi
v Ljubljani. Je mesto pod kronjami dreves oziroma mesto v
gozdu! To se mi je v Ljubljani najbolj vtisnilo v spomin. In prav
to je tisto, kar si lahko veina mest samo eli. Domaini so mi
tudi povedali, da je zelena prestolnica Evrope 2016, sam tega
prej nisem vedel.

Sveta Buko, raziskovalka kulturne inteligence

v Sloveniji, Kijev, Ukrajina
Ljubljana je edinstvena: je polna zgodb, zanimivih osebnosti
in radovedneev. Eterine, skrivnostne, kaasto uvijajoe se
ulice Starega mesta povezujejo generacije, drave, cesarstva
in kraljestva. V tem skritem biseru Evrope boste prav gotovo
uivali v meanici naravne in urbane lepote, vtkane v
zgodovinsko kompleksnost regije. Nikoli dolgoasna, vredna
raziskovanja!

Nadine, arhitektka, Malta

Zelo malo sem vedela o Ljubljani, saj je vedno zasenena z
znamenitimi mesti okolikih drav, kot so na primer Rim,
Dunaj in Budimpeta. A ko tujec pride v Ljubljano, doivi
kulturni in arhitekturni ok, v pozitivnem smislu, seveda. Po
moje ravno zaradi tega, ker Ljubljana ni tako slavna kot prej
omenjena mesta, ostane pa turistu zaradi lepote, ki jo premore,
v najlepem spominu.

Poroila

42

Ljubljanski
vestnik
Foto: Dunja Wedam
Nastop folklorne skupine O Franca Rozmana na otvoritveni
slovesnosti ob 150-letnici olstva in italnitva v entvidu.

Slovesnosti ob 150.
obletnici olstva in
italnitva v entvidu
etrtna skupnost entvid v velikem slogu slavi
150. obletnico olstva in italnitva v entvidu.
Na otvoritveni slovesnosti v Ljudskem domu na
Prunikovi 99 so z interpretacijo slovenskih pesmi
nastopili mladi glasbeniki Gimnazije entvid, O
Brod in folklorna skupina O Franca Rozmana
Staneta pa tudi uiteljski pevski zbor O Brod.
Sredie slovesnosti je bila predstavitev zgodovine
olstva in italnice v entvidu. Dan pozneje so
prav tako v Ljudskem domu pripravili Koncert
pevskih zborov in nastop folklorne skupine, kjer
so se predstavili otroki in mladinski pevski zbor
O entvid, zdrueni Pevski zbor O entvid in O
Dravlje in folklorna skupina O entvid.
Na parkiriu pred Knjinico
entvid so slikovito
praznovali 150-letnico
italnitva z delavnico
Popravljalnica knjig, ki jo
je vodila Helena Arko in so
je bili veseli tako otroci kot
stari, z gledaliko predstavo
Pika Nogavika in glasbenim
nastopom vokalista, kitarista,
tekstopisca in ustanovitelja
glasbene skupine Same babe
Vikija Babe - Bruslija ter
vokalista in kitarista Marka
Jelovka.
Pridruite se praznovanju
v entvidu e na naslednjih
prireditvah:
6. junija 2016 ob 19. uri:

ga bodo pripravili uenci in

dijaki entvikih ol.
8. junija 2016 ob 19.30,

Knjinica entvid,
Prunikova ulica 106,
Ljubljana entvid:
Literarni veer s pesnikom
Milanom Jesihom, vodi dr.
Ignacija J. Fridl, sodeluje dijak
Filip Klavs, 9. r. glasbene ole
Zavoda sv. Stanislava.
9. junija 2016 ob 14. uri:

Kavarna KULT316
Prunikova ulica 74, LJentvid: Otvoritev prve
olske mikropivovarne
v Sloveniji, ob 19.30 uri:
Ljudski dom Prunikova
ulica 99, Ljubljana entvid:
Slavnostna zakljuna
akademija ob 150-obletnici
olstva in italnitva v
entvidu.

Kavarna Kult316 Prunikova

ulica 74, LJ-entvid: Kava
z Manco Koir, literarni
pogovor z Manco Koir,
kjer bo letonja nagrajenka
V Knjinici entvid,
glavnega mesta Ljubljane in
ambasadorka branja in knjige Prunikova ul. 106, je v asu
od 1. do 9. junija 2016 razstava
gostila zanimive goste.
olstvo in italnitvo skozi
7. junij 2016 ob 17. uri,
Zavod sv. Stanislava, tula 23, as.
Ljubljana entvid; Avla O
Alojzija utarja: Otvoritev
razstave fotografskih in
likovnih del s podelitvijo
nagrad in priznanj
zmagovalcem ter z bogatim
kulturnim programom, ki

Restavracija KULT316,
Center kulinarike in turizma
KULT316, Prunikova ulica
74, je v asu praznovanja
pripravila prav posebno
ponudbo tradicionalnih
entvikih dobrot.

Foto: Jason Bell

Foto: arhiv RCERO

64. Festival Ljubljana se bo 27. junija

na Kongresnem trgu veliastno zael
s koncertom pod zvezdnatim nebom
in z operno zvezdo urugvajskim
basbaritonistom Erwinom Schrottom.

V okviru akcije EU projekt, moj projekt 2016 bo 10. in 11. junija potekal dan
odprtih vrat nekaterih projektov, ki so bili sofinancirani s sredstvi evropskih
skladov. Med predlogi sta tudi RCERO Ljubljana in P+R Barje.

pripravlja v sodelovanju z RTV

Slovenija in bo tokrat proslavila 25 let
festivalskih uspenic (21. 6.).
Letos pripravljamo tudi privlano
novost, saj se bo v okviru Ljubljana
Festivala na Ljubljanici pestremu
naboru prizori prvi pridruila
Uvodna doivetja
reka. Ljubljana Festival bo namre
poletnega Festivala
potekal tudi na turistinih ladjicah,
ki med plovbo omogoajo edinstven
Ljubljana
ogled mesta. Plovbo na Ljubljanici
Ljubljana Festival bo 27. junija na
Kongresnem trgu veliastno zael svojo bodo obogatili nastopi tudentov dveh
64. izdajo s koncertom pod zvezdnatim umetnikih akademij, Akademije za
glasbo in Akademije za gledalie,
nebom in z operno zvezdo na odru.
radio in film, in Konservatorija za
Urugvajskega basbaritonista Erwina
glasbo in balet Ljubljana (28. 6.2. 7.).
Schrotta je na velike operne odre
ponesla zmaga na pevskem tekmovanju - Ve o drugih festivalskih dogodkih si
Placida Dominga Operalia leta 1998. V lahko preberete v prihodnji tevilki ter
zadnjem asu je eden najbolj cenjenih na www.ljubljanafestival.si.
pevcev za vlogo don Giovannija, velja
pa tudi za enega najboljih interpretov
EU projekt,
prav tako Mozartovih opernih likov,
Leporella in Figara. Basso cantante
moj projekt 2016
par excellence, kot ga je poimenovala V okviru akcije EU projekt, moj projekt
kritika, se bo predstavil bodisi z arijami 2016 bo 10. in 11. junija 2016 potekal
iz Don Giovannija bodisi z izbranimi
dan odprtih vrat nekaterih projektov,
opernimi napevi iz romantinega
ki so bili sofinancirani s sredstvi
19. stoletja. O veni (operni) temi
evropskih skladov. Med predlogi sta
ljubezni bo Schrott prepeval
tudi RCERO Ljubljana in P+R Barje.
izmenjaje z argentinsko sopranistko
RCERO Ljubljana je najveji kohezijski
Jaquelino Livieri, s katero sta poleg
projekt s podroja okolja v dravi, v
solistinih arij pripravila tudi duete.
katerem sodeluje kar 37 obin. V enem
Izvrstna pevca si bosta oder delila
najvejih tovrstnih centrov v Evropi
z mogonim orkestrskim zvokom
v objektih za mehansko bioloko
zdruenih filharmoninih orkestrov
obdelavo odpadkov z najsodobnejo
iz Zagreba in Ljubljane pod taktirko
in trajnostno tehnologijo predelujejo
vse bolj prepoznavnega italijanskega
odpadke priblino tretjine Slovencev.
dirigenta mlaje generacije Francesca
Parkirie P+R Barje, ki je bilo
Ivana Ciampe.
odprto septembra lani, stoji ob
juni ljubljanski mestni vpadnici in
e pred uradnim zaetkom bosta
povezuje dravno in mestno cestno
za uvod v vrhunsko in sproeno
omreje, na njem pa je 347 parkirnih
festivalsko vzduje na sporedu
mest za osebna vozila. Projekti, ki
muzikal Mamma Mia!, ki je od
premiere v Kriankah v manj kot letu bodo predstavljeni na dnevu odprtih
vrat, so bili izbrani s spletnim
dosegel ve kot 50 ponovitev z ve kot
55.000 obiskovalci (17. in 18. 6.), ter
glasovanjem. do 13. maja 2016 na
Poletna no, ki jo Festival Ljubljana
spletni strani www.eu-skladi.si.

Foto: Nik Rovan

Podjetje ale, d.o.o. ob prejemu
priznanja RS za poslovno odlinost.

Podjetje ALE, d.o.o., finalist

priznanja RS za poslovno
odlinost za leto 2015
Podjetje ALE, d.o.o. je ponosni
prejemnik diplome za uvrstitev v
oji izbor med tri finaliste priznanja
Republike Slovenije za poslovno
odlinost (PRSPO) v javnem sektorju
in hkrati tudi prejemnik mednarodnega
certifikata Recognised for Excellence
4 star. S tem priznanjem je podjetje
ALE, d.o.o. prejelo ponovno potrditev,
da svoje poslanstvo opravlja kvalitetno
in strokovno. Podelitve se je udeleil
tudi upan Zoran Jankovi.
Priznanje Republike Slovenije za
poslovno odlinost je najvije dravno
priznanje na podroju kakovosti in
odlinosti poslovanja, kot rezultat
razvoja znanja in inovativnosti ter
nenehnih izboljav. Podeljujejo ga na
podlagi meril in metodologije, ki je
vzpostavljena po vzoru (evropske) EFQM
nagrade za odlinost iz Bruslja, enako
kot v drugih dravah Evropske unije.
Slovesna podelitev se je zakljuila z
zelo zanimivo okroglo mizo pod
okvirnim naslovom Trajnostni razvoj
organizacij na temeljih poslovne
odlinosti. Direktor podjetja mag.
Robert Martini je predstavil primere
dobre prakse podjetja ALE v njegovi
100-letni zgodovini delovanja v javno
korist in opozoril na javni interes pri
sprejemanju novega Zakona o pogrebni
in pokopaliki dejavnosti.

Poroila

43

Foto: Dunja Wedam

Testna parkirna mesta za nujne primere pred Zdravstvenim
domom na Metelkovi.
Foto: Jani Ugrin
Pripelji sreo v slubo.

Kolesarji v slubo tudi

letos vozijo sreo
Nacionalna pobuda Pripelji sreo
v slubo spodbuja kolesarjenje na
delo, s tem pa posredno osreuje
vse tiste, ki so vkljueni v projekt.
Kolesarjenje namre pozitivno
vpliva na obutek sree, s tem pa
poveuje tudi delovno uinkovitost
in izboljuje odnose s sodelavci.
Projekt letos traja od 16. maja
do 10. junija, v pobudi pa lahko
sodelujejo tudi posamezniki. Za
veselje zaposlenih pa se trudijo
tudi podjetja, ki se bodo letonje
leto potegovala za certifikat
Kolesarjem prijazno delovno
mesto. Certifikat je bil razvit v
okviru EU projekta Bike2Work
pod okriljem Evropske kolesarske
zveze (ECF). Pri njegovem razvoju
so sodelovali predstavniki, ki
zastopajo 11 evropskih drav,
vkljuenih v projekt.
V letu 2015 je v sklopu pobude
Pripelji sreo v slubo od maja do
septembra kolesarilo 206 trojk
(618 udeleencev), ki so skupaj
prekolesarili 238.053 km. Na ta nain
so prihranili 38 ton izpusta C02, ki bi
se sicer sprostil v ozraje v primeru,
da bi se v slubo odpravili z osebnim
vozilom. Kolesarji so v povpreju
prevozili 1227 kilometrov na trojko,
v povpreju pa so kolesarski v eno
smer prekolesarili tri kilometre.
72 odstotkov udeleencev je bilo
v primerjavi z letom 2014 novih
in v preteklih kampanjah e niso
sodelovali. Novost letonje pobude
je sodelovanje posameznikov, ne
le kolesarskih trojk, da bi v pobudi
sodelovalo im ve navduenih
kolesarjev. Registracija je mogoa
preko spletne strani www.
pripeljisrecovsluzbo.si. V sklopu
pobude pa bodo izrebani kolesarji
poleg e znanih splonih koristi
kolesarjenja nagrajeni tudi s
privlanimi nagradami.

23. junija organizira kresovanje

in proslavo dneva dravnosti
70-letnico mature so praznovale: slikarka ilustratorka Marlenka Stupica,
na Janah. Pred kresovanjem e
Boena Pugelj, diplomirana inenirka agronomije Milena kufca
Milkovi, diplomirana inenirka strojnitva Mateja malc, diplomirana
poprosimo za mir in blagostanje
profesorica biologije, ki ivi v italijanskem Bergamu, Metka Jankovi z mao za domovino v idilini
Bonicelli, diplomirana elektroinenirka Ana Pengov - Kocjan, diplomirana
upnijski cerkvici sv. Nikolaja.
Foto: Miha Fras

profesorica biologije Joa Vovk in Anica Ravnik - Hinterlechner.

70-letnica maturantk
urulinske Druge enske
realne gimnazije

26. maja so se v gostilni estica sreale

astitljive visoko izobraene gospe,
ki so slavile 70-letnico mature. Lani
jih je prilo 20, letos pa je zaradi
razlinih zadrkov naneslo, da se
jih je snidenja lahko udeleilo osem.
Med njimi je slavila tudi prva dama
med slovenskimi ilustratorkami
pravljiarkami Preernova
nagrajenka Marlenka Stupica. Vsa
dekleta so stopila na skupno pot
pridobivanja znanja v 1. razredu
Urulinske osnovne ole v Ljubljani
l. 1934 in olanje nadaljevala l.
1938 v 1. gimnaziji na tej ugledni
in zahtevni oli. Decembra l. 1943
so tiri gimnazijke izkljuili zaradi
suma sodelovanja z OF, nekatere
so odle iz Ljubljane, druge pa so
ostale na oli. Po osvoboditvi l. 1945
so se vse vrnile, opravile razredne
izpite za zamujeno olsko snov in
bile sprejete na Drugo ensko realno
gimnazijo, kjer so l. 1946 maturirale.
Za redna vsakoletna sreanja je
zasluna gospa Boena Pugelj,
za informacijo pa umetnostna
zgodovinarka Mojca Vovk, herka
biologinje gospe Joe Vovk.

(na nain, kot je doloen za subvencije

neprofitnih najemnin). e vedno
pa so najemniki trnih stanovanj
lahko upravieni do subvencije trne
najemnine, kot jo doloa Stanovanjski
zakon. Trna subvencija je meseni
znesek, ki predstavlja razliko med
priznano trno najemnino in
priznano neprofitno najemnino. Gre
torej le za vzpostavitev stanja pred
uveljavitvijo Zakona o uveljavljanju
pravic iz javnih sredstev (stanje pred
1. 1. 2012).

Mestni svetnik SLS

Janez agar vabi na
tradicionalno kresovanje
in praznovanje dneva
dravnosti na Janah 23.
junija 2016

V asu osamosvajanja Slovenije je

takratna Slovenska kmeka zveza,
ki se je pozneje preimenovala
v Slovensko ljudsko stranko, v
Ljubljani dala pobudo za obuditev
starega slovenskega obiaja,
kresovanja ob poletnem sonevem
obratu. Odbor takratne SKZ MostePolje se je na predlog Janeza agarja
in Joeta Bevca odloil za kresovanje
na najviji toki dananje Mestne
obine Ljubljana, na Janah (792 m).
Tako je e leta 1991 potekalo prvo
Pojasnilo JSS MOL
kresovanje, ki je zaradi datumske
ob odpravi subvencij
bliine sovpadlo s praznovanjem
neprofitnega dela pri
najvejega dogodka v zgodovini
slovenskega naroda ustanovitvijo
trnih najemninah
samostojne in demokratine
Zadnja sprememba zakonodaje
glede trnih subvencij je zaela veljati slovenske drave. Ob priakovanju
skorajnje osamosvojitve so bile
e dne 1. 4. 2015, in sicer je 25. l.
k prvemu kresovanju pred 25 leti
Zakona o ukrepih za uravnoteenje
povabljene tudi druge stranke iz
javnih financ obin spremenil 28. l.
Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih demokratine koalicije Demos.
Od tedaj naprej Mestni odbor SLS
sredstev, s imer je bil ukinjen samo
del trne subvencije, in sicer subvencija Ljubljana s etrtnim odborom
SLS Sostro nepretrgoma vsako leto
do priznane neprofitne najemnine

Ljubljanski mestni svetnik SLS

Janez agar vas tudi letos v
etrtek, 23. junija 2016, vabi na
praznovanje dneva dravnosti
s kresovanjem na Janah in
druenje s predsednikom SLS
mag. Markom Zidankom ter
ministri osamosvojitvene vlade.
Za udovit razgled in razvedrilo bo
poskrbljeno e od 18. ure naprej.
Mai za domovino s prietkom
ob 19. uri bo sledila proslava s
kulturnim programom, ki se prine
ob 20. uri, kres pa bomo prigali po
21.30. - Vabljeni vsi Ljubljanani
dobre volje!

Testna parkirna mesta

za nujne primere pred
Zdravstvenim domom
na Metelkovi
Ker v nujnih primerih za
zdravniko pomo teje vsaka
minuta in iskanje parkirnega
prostora pred zdravstvenimi
domovi poloaj bolnikom dodatno
oteuje, je Mestna uprava Mestne
obine Ljubljana prisluhnila
pobudam prebivalcev in nekaterih
mestnih svetnikov, med drugim
tudi mestni svetnici zdravnici dr.
Zvezdani Snoj, da nekaj parkirnih
mest pred zdravstvenimi domovi
uredi prav za ta namen. Prvi
korak v to smer so testna parkirna
mesta pred Zdravstvenim domom
na Metelkovi. e se bo poteza
izkazala za primerno reitev, bo
Mestna uprava uvedla namenske
parkirne prostore za primere nujne
zdravnike pomoi pred vsemi
zdravstvenimi domovi v Mestni
obini Ljubljana.

No knjigarn v Ljubljani

Modrost Martina Kojca

v dveh novih knjigah

Znameniti knjigi Martina Kojca

Ubenik ivljenja, ob izidu leta
1935 popularni po vsej Evropi,
se je pridruil prevod nove
knjige tega duhovnega uitelja
in psihoterapevta Prebujajoi se
lovek. Iz nemine sta jo prevedla
dr. Francka Premk in Janez Premk,
izdala jo je zaloba Domus. Svoje
mistino sreevanje z Martinom
Kojcem pa sta prevajalca opisala
v knjigi Sreevanja z Martinom
Kojcem, ki je pri isti zalobi izla
soasno s prevodom Prebujajoega
se loveka. Sreevanja s Kojcem sta
oba izjemna avtorja in prevajalca,
ki Kojeva spoznanja ivita z vsem
svojim bitjem, predstavila tako, da
Kojevo duhovno oporoko lahko
intimno zaivimo tudi sami in si
utremo hitrejo pot do samih sebe,
do soljudi in razsvetljenega ivljenja.

Andreja Kavi,
predsednica Drutva

e tretje leto zapored v

Drutvu slovenskih zalonikov
organiziramo No knjigarn. Tako
se nam bo v petek, 17. junija,
pridruilo sedem knjigarn, v katere
bomo pripeljali razline kulturne
dogodke. Idejna vodja projekta
zalonica Helena Kralji se skupaj
s sodelujoimi knjigarnami vsako
leto potrudi, da je ponudba res
pestra in raznolika. Knjigarne bodo
ta dan odprte do 22. ure. V asu
od 18. ure pa do zakljuka bo vsak
kupec ob nakupu knjige prejel e
eno knjigo brezplano. Primarni cilj
projekta je spodbujanje zavedanja
o pomenu knjige in branja.
Posebna skrb je namenjena naim
najmlajim, ki jih e posebej elimo
opozoriti na pisano besedo. Odlike
dogodka je prepoznala tudi Mestna
obina Ljubljana in nas v znamenju

Izleti

Poroila

44

Na Orle ez Golovec
Rok Kulan
Foto: Rok Kulan

Foto: Staa Cafuta Trek

Foto: osebni arhiv

Izlet na Orle je poplaan z lepimi pogledi na naravo in mesto.

Odprta kuhna je postala kultno celodnevno petkovo kulinarino in

druabno dogajanje na Pogaarjevem trgu.

Timotej Kosovinc

Z grebenom Golovca se Posavsko hribovje spusti v sam center

Ljubljane. Njegova poboja so bila e pred dobrim stoletjem
povsem brez drevja, kar pojasnjuje njegovo ime. Konec 19. stoletja
pa so Golovec pogozdili in je odtlej imenitno sprehajalie. Glede
na to, da se podalja proti Posavskemu hribovju, je lahko tudi
del daljih tur. Po njem poteka tudi obhodnica Jakobova pot.
Tukaj je predstavljen odsek do Orl, vasice, ki epi nad mestnimi
prometnicami, zaradi esar je bila ob koncu druge svetovne vojne
klju za osvoboditev Ljubljane. V bojih za vas je praktino na
predveer osvoboditve padlo na desetine partizanskih borcev.
Izhodie izleta je postajalie avtobusne linije tevilka 11,
Strelika.
Opis poti: Od izhodia krenemo po brvi, ki je nadaljevanje
Strelike ulice, ez Gruberjev prekop. ez prehod za pece
prekamo Hradeckega cesto in pridemo do stopnic, ki vodijo
do Poti na Golovec. Po njej po etrt ure vzpona pridemo do
astronomskega observatorija na Golovcu. Cesta zavije ostro
levo proti objektu observatorija, mi pa po irokem kolovozu
nadaljujemo naravnost. Tukaj je tudi zaetek krone gozdne une
poti Golovec, ki se od kolovoza odcepi levo v breg. Tudi sicer se
v nadaljevanju od omenjenega kolovoza na vse strani odcepljajo
stezice, ki jim ob sonnih koncih tedna, ko je na glavni stezi
veliko ljudi, lahko tudi sledimo, vendar moramo paziti, da se
drimo slemena Golovca. Kmalu pridemo do vejega kriia, kjer
se naa steza pridrui Poti spominov in tovaritva (PST), po kateri
potem nadaljujemo kar nekaj asa. Ko PST skrene levo v dolino
proti Bizoviku, vidimo tudi prvo oznako za Orle, ki nas usmeri
desno naprej bolj ali manj po slemenu. Sledimo stezi, na kateri si
zdaj sledijo tudi klopi s kovinskimi tablicami. Na njih se (precej
hitro) odtevajo minute do Gostilnice Orle, ki je kar nekako logien
cilj nae poti. Do nje bomo porabili od izhodia dobro poldrugo
do dve uri.
Vrnemo se po isti poti do postaje Strelika. V tem primeru nam
bodo pri vraanju v pomo rumene puice, s katerimi je oznaena
Jakobova pot v smeri centra. Lahko pa povratek tudi skrajamo.
Primerneji so spusti na rudniko stran, saj so avtobusna
postajalia v tem primeru precej blie, kot e bi se spustili na
bizoviko stran. Prva taka monost se pojavi e priblino 20 minut
od Orl. Na uravnavi pri klopi z oznako Gostilnica Orle 25 min.
se od glavne poti na levo odcepijo kar tri steze, izberemo skrajno
levo spodnjo stezo, ki je pravzaprav vlaka za spravilo lesa. Po nekaj
metrih zavije ostro levo, mi pa nadaljujemo po stezi, ki se odcepi
naravnost. Po njej pridemo na stranski greben, ki mu steza sledi
vse do veje jase ob vznoju Golovca. Prek nje nas kolovoz privede
do asfaltne ceste na Orle, po kateri po nekaj metrih pridemo do
bencinskega servisa na koncu Rudnika. Zavijemo levo in po nekaj
korakih pridemo na postajalie Rudnik. Naslednja taka monost
pa je spust proti Rudniku po PST, ki Dolenjsko cesto dosee pri
postajaliu Peruzzijeva.
Vozni redi za nartovanje izleta so vam na voljo na povezavi:
http://www.lpp.si/javni-prevoz/vozni-redi-mestni-potniskipromet/vozni-redi-redni, prihodi avtobusov pa na povezavi: http://
bus.talktrack.com/

Unescovega naslova Ljubljana

mesto literature finanno podprla.
Vabimo vas, da se udeleite katerega
od dogodkov v knjigarnah: Beletrina
na Novem trgu, Celjska Mohorjeva
druba na Nazorjevi ulici, Felix na
opovi ulici, Mladinska knjiga na
Trubarjevi ulici in v Konzorciju
ter Sanje na Trubarjevi ulici. Za
ogled podrobnejega programa vas
vabimo na spletno stran drutva:
www. drustvo-zaloznikov.si.
Vljudno vabljeni!

Odprta kuhna letos

e etrti
Staa Cafuta Trek

Da je Odprta kuhna odlien

projekt, se je izkazalo e prvo leto.
Pogaarjev trg je vsak sonen petek
postal zbiralie za druenje in
okuanje hrane iz razlinih svetov.
Tudi letos so mojstri za ulino
prehrano, strokovnjaki za vino in
pivo ter turistine kmetije in bistroji
na enem mestu zdruili moi s
priznanimi kulinarinimi mojstri
iz najboljih restavracij in gostiln z
vseh koncev Slovenije, pove idejni
vodja projekta Odprta kuhna Lior
Kochavy.
Vsak sonni petek Pogaarjev trg
postane kulinarino stiie za
tevilne domae in tuje obiskovalce,
ki ob sprehodu med ve kot
petdesetimi stojnicami griljaj za
griljajem in poirek za poirkom
spoznavajo raznolikost slovenskega
kulinarinega prostora. V letonji
sezoni je obratovalni as Odprte
kuhne nekoliko spremenjen. Ob
petkih med 10. in 21. uro, v poznih
pomladnih in poletnih mesecih
pa bo odprta vse do 23. ure.
Doslej se je na stojnicah Odprte
kuhne predstavilo e ve kot 100
restavracij iz celotne Slovenije,
obiskovalci pa so lahko poskusili e
blizu tiso razlinih slovenskih in
mednarodnih jedi in pija.
Odprta kuhna se dogaja v znamenju
Ljubljane zelene prestolnice
Evrope 2016. Na vsakem dogodku

skrbijo za ozaveanje gostincev

in obiskovalcev o zmanjevanju in
recikliranju odpadkov ter uporabi
javnih prevoznih sredstev ob
obiskih dogodka. Obiskovalcem
pomagam pri loevanju odpadkov,
tako denimo papirnate serviete,
ostanki hrane ter papirnata
embalaa gredo v ko za bioloke
odpadke, plastine vilice, noi,
lice ter kroniki pa v posodo za
embalao. Veina obiskovalcev
upoteva navodila in se jim na tem
mestu zahvaljujem. Potarnam pa
lahko tudi, da se najde kaken, ki
mu ni mar, da bi za sabo pravilno
odvrgel odpadek. Verjamem pa,
da si vsi elimo iveti v istem
mestu, komentira vzduje ob koih
za smeti Jan iz podjetja Snaga.
pela uc, ki prihaja z gostilne Pri
Mari s Kamnika pod Krimom,
je s tradicionalnimi slovenskimi
jedmi tukaj e etrto leto. Zelo sem
zadovoljna. Najprej z organizatorji,
nato tudi z obiskovalci. Veseli me,
da se veliko strank vraa, prihajajo
pa tudi turisti, saj smo tipina
slovenska gostilna. Jedi ponujamo
glede na sezono. Vampi po trako,
polnjena paprika ter svinjska
rebrca s praenim krompirjem
pa so najbolj iskane jedi, sklene
sogovornica. Sama se na slovensko
poulino hrano odpravim dokaj
pogosto. Odzivi obiskovalcev so
nasmejani obrazi in druenje ob
hrani pod milim nebom. Morda
velja izpostaviti restavracijo JB, ki
uporablja kronike, ki jih je mogoe
ponovno uporabiti, ter vse tiste,
ki namesto plastike uporabljajo
biorazgradljiv papir. Za vse, ki so
doma v bliini, pa morda ideja, da
svoj kronik in pribor prinesejo s
sabo. Jedi bodo e bolj okusne, pa e
dobro delo boste naredili, s tem ko
boste z odpadki manj obremenili
nao zeleno prestolnico.

Koncert dveh vrhunskih

kitaristov v Botaninem
vrtu 5. julija
V Botaninem vrtu Univerze
v Ljubljani na Ianski cesti 15

Foto: osebni arhiv

Mak Grgi

pripravlja 5. julija ob 19.30

koncert kitarist Timotej Kosovinc,
ki bo na svojem veeru gostil
stanovskega kolega kitarista Maka
Grgia. Koncert bo na prostem,
v primeru slabega vremena pa
v notranjih prostorih. Timotej
Kosovinc, kitarist in skladatelj,
eden najuspenejih glasbenikov
mlaje generacije, se bo predstavil
s svojim najnovejim repertoarjem,
z lastnimi deli in v duu z Makom
Grgiem, slovenskim kitaristom,
ki uspeno deluje v Los Angelesu
(ZDA). Na programu bodo med
drugim dela Timoteja Kosovinca,
Manuela Marie Ponceja in Manuela
de Falle. Vabljeni, vstop je prost!

Dobrodoli doma,
dragi rojaki!

V Ljubljani bo med 30. junijem

in 2. julijem potekalo 6. sreanje
Slovencev, ki ivijo zunaj matine
domovine pol milijona jih je! ,
poimenovano Dobrodoli doma.
Urad Vlade RS za Slovence v
zamejstvu in po svetu vabi vse
prebivalce Slovenije in Ljubljane, da
jim zaelimo dobrodolico in topel
sprejem. Namen tovrstnih sreanj
je veselo druenje in ohranjanje
slovenske besede in pripadnosti
skupni domovini. Predstavniki
slovenskih drutev se predstavijo
s petjem slovenskih pesmi,
folklornimi plesi in dramskimi
uprizoritvami slovenskih avtorjev.
V etrtek, 30. junija, bo 16.
vseslovensko sreanje v Dravnem
zboru. V Narodni univerzitetni
knjinici bosta predstavnike
Slovencev iz zamejstva in sveta
sprejela minister Urada za Slovence

Poroila
Gorazd mavc in upan
Zoran Jankovi. V petek, 1.
julija, bo nae rojake sprejel
predsednik RS Borut Pahor. V
soboto, 2. julija, bodo zakljuki
delovnih sej Sveta Slovencev za
zamejstvo in Sveta Slovencev
za svet predstavljeni na skupni
slavnostni seji, ki jo bo vodil
predsednik vlade RS dr. Miro
Cerar.

45
Vkljuen je najsodobneji
3D zemljevid z aktualnimi
poimenovanji ulic in slikovnim
delom, ki je za otroke lahko
berljiv in jim omogoa
orientacijo na osi med zelenima
predeloma mesta Grajskim
griem in Ronikom. Ob koncu
so vpraanja skrivalnice, ki
so za otroke motivirajoa in
omogoajo pogovor z odraslimi,
ter nekaj ustvarjalnih namigov.
Privlano knjigo z dostopno
ceno 12,90 evra so s podporo
upana in Mestne obine
Ljubljana prejeli vsi ljubljanski
vrtci in osnovne ole.

in bolezni. Odgovor na stiske

ljudi v tistem in dananjem
asu je Grningov sistem
duhovne prenove loveka in
planeta. Film bo na ogled 19.
junija 2016 od 14. do 19.30 ure z
dvema odmoroma v M hotelu, v
dvorani H ali J. Vstopnice lahko
rezervirate na tevilki 041/ 777
128. Vstop prost. Ve na www.
bruno-groening-film.or

Mojstri hini
pomoniki

Dr. Jelka Melik in

dr. Mateja Jeraj:
Ljubljana, zeleno
mesto
Pri zalobi Hart je v urednitvu
Maje Jug Hartman izla e
druga knjiga za otroke o
Ljubljani z naslovom Ljubljana,
zeleno mesto, ki sta jo napisali
dr. Jelka Melik in dr. Mateja
Jeraj. Isti avtorici sta prvo
knjigo o Ljubljani za otroke
z naslovom Spoznajmo
Ljubljano Vodnik po mestu
za otroke izdali pri Tehniki
zalobi Slovenije leta 2005,
njuna najnoveja knjiga o
Ljubljani pa celovito in pouno
prikazuje najpomembneje
kulturne spomenike in okoljske
znamenitosti, ki so zanimive za
otroke in odrasle obiskovalce
Ljubljane. V znamenju
Ljubljane, zelene prestolnice
Evrope je poudarek na zelenih
povrinah, novih ureditvah in
biotski raznovrstnosti rastlin
in ivali, ki jih je mogoe
najti skorajda v srcu mesta.
Omenjene in poudarjene so
spremembe in novosti, poleg
zelenih povrin tudi nova
prometna ureditev v srediu
mesta, pepoti ter namigi, kam
se odpraviti, da bo za otroke
kar najbolj zanimivo in pouno.
Vsebino povezujejo zgodbe
iz nae literarne zgodovine,
ki burijo domiljijo mladih
bralcev, npr. kje je povodni mo
ugrabil Urko in kje se skrivata
Krpan in njegova kobilica,
da o zmajih iz zgodovine in
domiljije sploh ne govorimo.

Za razlina obrtnika dela

v stanovanju (elektrika,
vodovod, pleskanje, ienje,
montae, manja zidarska
dela ) in okolici stavbe na
vrtu ter nujne intervencije ob
okvarah se lahko obrnete na
strokovno zanesljive, hitre in
cenovno konkurenne mojstre
iz druinsko povezane skupine
Datis (www.datis.si<http://
www.datis.si/>). Delovni as
pon.-sob. od 7. do 18. ure, v
nujnih primerih tudi zunaj
delovnega asa. M: 041/ 813
519, mojster Brane.

Tekstilnica 29. junija

na Waldorfski oli
e elite popestriti svojo
garderobo in se obenem znebiti
oblail, ki jih iz razlinih
razlogov ne nosite ve, je
izmenjava rabljenih oblail in
modnih dodatkov za odrasle
med 17. in 19. uro 29. junija
pravi dogodek za vas. Za
ve informacij o tem, kaj in
koliko lahko menjate, boste v
sliki in besedi nali na www.
tekstilnica.si. Vabljeni!

110 lip za 110 let

Semenarne Ljubljana
Semenarna Ljubljana svetuje
Po 110 letih obstoja, Semenarna Ljubljana ponosno nadaljuje s tradicijo
ohranjanja in vzdrevanja starih sort vrtnin. Hkrati razvijamo tudi nove,
izboljane sorte. V prihajajoih mesecih bomo razmiljali o setvi zimskih
solat in motovilca.

Vedno moderna solata in na mraz odporni motovilec

Sreevalnica
Sreevalnica je novi
program RKS-OZ Ljubljana,
s katerim razirjamo
delovanje Humanitarnega
centra na humanitarnem
in socialnem podroju. V
okviru Sreevalnice potekajo
redna tedenska sreanja s
tematskimi pogovori, telesno
vadbo ter praktinimi in
ustvarjalnimi delavnicami
(iviljske delavnice, delavnice
izdelave mil, pralnih sredstev,
razline tehnike reciklae,
predelave oblail in predmetov).
Pridruite se nam na kaknem
izmed sreanj, kjer skupaj
ustvarjamo, se uimo,
predvsem pa irimo dobro
voljo. V nao drubo vabimo
tudi vse, ki bi bili pripravljeni
svoje znanje deliti! Redni
dogodki potekajo na Viu, za
Beigradom, v iki, v Zeleni
jami in na Fuinah.
Sreanja so brezplana in
odprta za vse! Program
sreanj je objavljen na:
http://www.ljubljana.ozrk.
si/sl/SRECEVALNICA/ Ve
informacij na 01/ 425 34 19
ali 040/ 871 589 ali info@
rdecikrizljubljana.si.

Lokacije in termini dogodkov

po S: vsak ponedeljek ob
10. uri, prostori S Moste,
Preglov trg 15 Fuine, vsak
Krog prijateljev Bruna
torek ob 9. uri, prostori S
Grninga, ki je prejel
Beigrad, Smoletova 16
mednarodno nagrado za
Beigrad, vsak torek ob
mir OZN, vabi na projekcijo
16. uri, prostori S Center,
dokumentarnega filma
Rozmanova 12 Center, vsak
Fenomen Bruno Grning.
etrtek ob 17.30 uri, prostori
Film prikazuje delovanje
znamenitega zdravilca po drugi S ika, Kebetova 1 ika,
svetovni vojni, ki je v ivljenju
vsak etrtek ob 17. uri,
posameznikov pustila globoke prostori S Jare, Pereva 22
duevne rane, telesne pokodbe Zelena jama.

Dokumentarni film o
Brunu Grningu

Jubilej

Zelenje je na splono simbol zdravja in ivljenjske moi, zato je solata skoraj

nepogreljiva zelenjava v vsakem vrtu in skledi. Solata ima rada sonce, bo pa
uspevala tudi v delni senci, eprav morda nekoliko slabe. Za rast ji najbolj
ustrezajo zmerne temperature okoli 20C, v zadnjih letih pa so na voljo tudi
sorte, ki so kar dobro odporne na vroino in poleti ne uidejo v cvet. Pri nas je
ena taknih krhkolistna solata leda. Tudi solata ima svoje dobre in slabe sosede.
Na njeno rast dobro vplivajo paradinik, fiol, kumare, zelena, rni koren, bela
redkev, drobnjak in ebula, od zeli pa koper, etraj in krebuljica. Slednja bo,
posejana kot vmesni posevek, solato varovala pred poli, umi, mravljami in
solatno plesnijo. Od avtohtonih in udomaenih spomladanskih sort solate lahko
v juniju in zaetku julija spet sejemo krhkolistno leda in dalmatinsko ledenko,
avgusta pa e prinemo s setvijo zimske krhkolistne solate posavka. Posebnost je
sorta bistra, ki jo lahko sejemo spomladi in jeseni.
Za pripravo prve spomladanske solate pa je gotovo najbolj znan motovilec.
Sejemo ga od srede avgusta do srede septembra, lahko po celotni povrini ali v
vrste. Primeren je tudi za meane posevke skupaj z zimsko ebulo, porom ali
zeljem. Po setvi povrino rahlo prekrijemo z zemljo in do kalitve skrbimo za
enakomerno vlanost. Motovilec ni zahteven, saj mu tudi temperature do -15C
ne kodujejo, da so le zmrznjeni listi zavarovani pred soncem. V zelo mrzlih
zimah brez snega ga je koristno prekriti z vrtno tkanino ali smrejem. Vzgajamo
ga lahko tudi v toplih gredah ali ogrevanih rastlinjakih. Pri nas boste nali tri
avtohtone sorte motovilca. Ljubljanski ima dolge, svetlee se, temnozelene liste,
liar ima srednje velike rozete z ovalnimi, gladkimi, temnozelenimi listi z rahlo
navzgor zavihanim listnim robom, ki daje listu obliko lice. Tretji je pomladin,
zelo svetlo zelen, s srednje dolgimi, ozkimi in podolgovatimi listi.
Semena in druge pripomoke za vrtnarjenje boste nali v Semenarninih vrtnih
centrih Kalia: BTC - martinska cesta 152 (na koncu pokrite trnice) in na
Dolenjski cesti 242.

Najveji slovenski vrt na ogled julija

Semenarna Ljubljana vsako leto odpre vrata svojega selekcijskoposkusnega centra na Ptuju. Takrat si lahko obiskovalci ogledajo
ve kot 800 vzorcev vrtnin in cvetlic, zeli ter poljin. Letos bodo
vrata najvejega slovenskega vrta odprta med 4. in 9. julijem.
Vodeni ogledi bodo ob 9.00, 12.00 in 17.00. Za strokovne nasvete
bodo na voljo strokovnjaki Semenarne Ljubljana v drubi s
priznano strokovnjakinjo Mio Puenjak. Vabljeni!
Ve informacij na: www.semenarna.si

110 lip za 110 let Semenarne Ljubljana

V Ljubljani bomo zasadili 110 lip. Lipa je simbol slovenstva.

Semenarna Ljubljana v sodelovanju z Mestno obino Ljubljana
zbira predloge za mone lokacije za zasaditve. Prostor pod lipo
elimo spremeniti v otoke kulturnega in druabnega sreevanja v
posameznih etrtnih skupnostih. Ljubljana kot zelena prestolnica
Evrope 2016 bo tako jeseni e bogateja za 110 zelenih tok.
Vabimo vas, da predloge za lokacije poljete do 31. julija 2016 na
info@semenarna.si. Izbrane predloge bomo nagradili s paketom
avtohtonih slovenskih semen.

Poroila

Poklii me!

46
vam najbliji Center aktivnosti? Vse to in
druge koristne informacije lahko pridobite v
Info toki 65+ in osebe z oviranostmi.

Uradne ure: ob ponedeljkih in

petkih od 10. do 14. ure in ob
sredah od 12. do 16. ure.
T: 01/306-11-74
E: 65+@ljubljana.si

Mediacijski center
Ljubljana
V Mediacijski center Ljubljana ste
vabljeni vsi obani, ki imate kakren
Foto: Dunja Wedam
koli spor in ga elite urediti v postopku
Reevalne lestve in obroe ob Ljubljanici
mediacije. Mediacija je dopustna le
bodo na novo prebarvali in opremili z
o zahtevkih, o katerih lahko stranke
oznako, da bodo poslej bolj opazne.
prosto razpolagajo. Lahko gre za spor
Reevalne lestve ob Ljubljanici z drugo fizino osebo ali pravnimi
Za varnost na Ljubljanici je poskrbljeno z
osebami kot uporabniki storitev javnih
22 reevalnimi lestvami, ki so nameene
slub in izvajalci javnih slub v Mestni
na obrejih vzdol reke od Plenikovih
obini Ljubljana. Vabljene ste tudi
zapornic do pice. Ker nekateri pozorni
pravne osebe, civilna druba, zaposleni
meani menijo, da so premalo vidne in jih
v Mestni obini Ljubljana in drava, e
zato marsikdo, ki se sprehaja ob Ljubljanici
ste v sporu z Mestno obino Ljubljana
ali se vozi po reki s olnom, niti ne opazi, je
ali organizacijami, ki jih je ustanovila
Oddelek za gospodarske dejavnosti in promet Mestna obina Ljubljana, ter elite spor
sklenil, da jih na novo prebarva in opremi
reiti s pomojo mediatorja. Mediacija
z oznako, da bodo poslej bolj opazne. Za
je postopek alternativnega reevanja
prihodnje leto je predvidena tudi postavitev
spora s pomojo tretje nevtralne osebe
reevalnih obroev tako na Ljubljanici kot na (mediatorja), ki strankam pomaga
Kosekem bajerju, kjer so bili do pred letom
dosei sporazum. Mediacijski postopek
dni e nameeni, a so jih morali ob vsakem
je neformalen, vendar strukturiran
vikendu zaradi kraj zamenjati in slednji
ima doloene faze. Postopek je zaupen,
opustiti. Oddelek za zaito, reevanje in
zato se stranke poutijo varno, kar
civilno obrambo zdaj ie serijskega izvajalca prispeva k lajemu reevanju spora.
tovrstne opreme v zaitnem ogrodju, ki bi ga
Kontakt: Adami-Lundrovo
lahko v nujnem primeru odprli in uporabili
nabreje 2, I. nadstropje soba
reevalni obro z vrvjo.
142, 1000 Ljubljana, T: 01/306 10
74, E:mediacija@ljubljana.si,
S:www.mediacije.si
Opraviilo in popravek
Uradne ure: pon., tor, et , pet. od
Pri objavi avtorjev Himne zelene
9. do 13. ure, sre. od 14. do 18. ure.
prestolnice Evrope je bilo pomotoma
napano navedeno avtorstvo himne.
Avtorji so: avtor besedila himne je Zigi
upanovi dnevi odprtih
Omerzel (NE Kozlevar), avtorica/
vrat
soavtorica glasbe sta Tina Kozlevar in
upan Zoran Jankovi ima vsak prvi
Lucija Tozon. Iskreno se opraviujemo.
torek v mesecu dan odprtih vrat,

INFO TOKA 65+ in osebe z

oviranostmi, Makova ulica 1
V prostore Informacijske toke 65+ in za
osebe z oviranostmi ste vabljeni vsi stareji
meani in osebe z oviranostmi Mestne
obine Ljubljana po koristne informacije o
razlinih programih, ki jih Mestna obina
sofinancira pri mnogih organizacijah in
javnih zavodih prav za vas! Morda vas
zanimajo termini in lokacije raunalnikih
teajev, delavnica fotografiranja, delavnica
recikliranih izdelkov za vrt, kako naroiti
hrano na dom, brezplaen posvet o prireditvi
bivalnega okolja ali kako kandidirati na
razpisu za najem varovanega stanovanja?
Morda vam dela preglavice izpolnjevanje
kakne vloge ali obrazca? Ali pa vas zanima

ko je v pritliju Mestne hie, Mestni

trg 1, med 14. in 20. uro osebno na
voljo za pogovor z meankami in
meani. Za pogovor se lahko prijavite
po telefonu na Odsek za pobude
meanov, na telefonskih tevilkah
01/306 12 82 ali 01/306 10 65.

Najem poslovnih
prostorov

Mestna obina Ljubljana oddaja ve

poslovnih prostorov v najem. Vse
informacije so objavljene na spletni
strani http://www.ljubljana.si/, dodatne
informacije so vam na voljo na tel. t.
01/306-11-37.

Ambulanta s posvetovalnico za osebe brez zdravstvenega zavarovanja: T:01/437

20 10 (ambulanta), T:01/437 91 28 (posvetovalnica); TOM - telefon otrok in
mladostnikov: T:116 111; Univerzitetna psihiatrina klinika Ljubljana - klic v
duevni stiski: T:01/520 99 00 (od 19. do 7. ure); Rdei kri Slovenije, Obmono
zdruenje Ljubljana, humanitarni center: T:01/256 26 35, brezplaen T:080 88
84, materialna oskrba pon. in tor. od 12. do 16. ure, sreda od 10. do 17. ure, sprejem
donacij pon. in tor. od 8.00 do 17. ure, sre. od 8. do 18. ure, et. od 8. do 16. ure, oskrba
brezdomcev et. in pet. od 10. do 12. ure, E:info@rdecikrizljubljana.si; Drutvo
SOS telefon za enske in otroke rtve nasilja, Svetovanje rtvam nasilja in varne
namestitve: T:080 11 55 (pon.pet. od 12. do 22. ure, sob, ned. in prazniki od 18. do
22. ure); F:01/524 19 93 (namenjen gluhim, rtvam nasilja); Svetovalni telefon za
osebe z izkunjo nasilja na delovnem mestu: T: 031/722 333 (tor. od 17.00 do 20.00
ure), E: drustvo-sos@drustvo-sos.si, S www.drustvo-sos.si; Drutvo za nenasilno
komunikacijo, Svetovanje rtvam nasilja, varne namestitve in programi za povzroitelje
nasilja: T:01/ 434 48 22 (pon., tor., et. od 10. do 15. ure), E:info@drustvo-dnk.si, S:
www.drustvo-dnk.si; enska svetovalnica, Krizni center za enske, rtve nasilja:
T:031/233 211 (24ur/dan), E:zenska@svetovalnica.org, S: www.drustvo-zenskasvetovalnica.si; Zdruenje proti spolnemu zlorabljanju, Svetovanje rtvam spolne
zlorabe: T: 080 2880, 01/431 33 41 (pon., tor. in et. od 9. do 17. ure, sre. od 9. do 19. ure,
pet. od 9. do 15. ure), E: spolna.zloraba@siol.net, S: www.spolna-zloraba.si; Drutvo
Klju center za boj proti trgovini z ljudmi, Svetovanje rtvam trgovine z ljudmi
in varna namestitev: T: 080 17 22 (pon.pet. od 9.00 do 13.00 ure), E: info@drustvokljuc.si, S: www.drustvo-kljuc.si; YHD Drutvo za teorijo in kulturo hendikepa;
Neodvisno ivljenje hendikepiranih osebna asistenca: T:01/521 22 77, E:yhddrustvo@yhd-drustvo.si; Medobinsko drutvo slepih in slabovidnih Ljubljana,
Prva socialna pomo kasneje oslepelim in slabovidnim osebam in njihovim svojcem:
T:01/252 23 60, E: info@mdsslj.si; Mestno drutvo gluhih Ljubljana: T:01/430 30 08,
E:mdg-ljubljana@guest.arnes.si; ROZA ALARM! Prijava homofobne diskriminacije
in nasilja, S: www.ljudmila.org/lesbo/alarm; CSD Lj. Moste Polje skupnostni
programi za mlade, dnevni centri za otroke in mladostnike s teavami v odraanju:
Korak: T:01/ 520 64 40, 040/777 885, Cona Fuine: T:01/540 08 50, 041/553 569, Cent'r
Moste: T:01/587 34 37, 040/161 010; Svetovalnica Fuine: T:01/520 64 42, 040 666 320,
S: www.csd-ljmostepolje.si; Center za psiholoko svetovanje POSVET: T:031 704
707, E:posvet@posvet.org in info@posvet.org, S: www.posvet.org, pon.-pet. od 12. do
19. ure; Drutvo Al-anon za druine, v katerih je problem alkohol: T:041/ 590 789,
E:alanon@email.si; Anonimni alkoholiki: T:01/433 82 25, E:aa.slo@amis.net, S:
www.aa-drustvo.si; Zdruenje DrogArt za zmanjevanje kodljivih posledic drog in
alkohola med mladimi nudi individualno, telefonsko ali spletno svetovanje: T: 01/439
72 70, 041/730 800, E:info@drogart.org; Zavod MISSS Mladinsko informativno
svetovalno sredie Slovenije: T:01/510 16 76, 051 300 380, S: www.misss.si, pon. do et.
od 15.30 do 17.30 ure; Pomo druini na domu: Zavod za oskrbo na domu (ZOD):
T:01/239 65 02, Zavod Pristan: T:01/547 95 79, 031/702 698; Spominica, Slovensko
zdruenje za pomo pri demenci: T:059 305 555 (pon. do et. od 12. do 15. ure);
Dnevni centri aktivnosti za stareje: DCA Mestne zveze upokojencev: T:01/430 51
520, 051 664 801; Center aktivnosti Fuine: T:01/587 46 00, 051/441 791; Dnevni center
Drutva gluhih in naglunih Ljubljana: T:01/528 44 93; Mediacijski center Ljubljana:
T:01/306 10 74, E:mediacija@ljubljana.si, S: www.mediacija.si, Mediacijski center
ZDL: T:01/2007 636, 01/2007 643, E:mediacijski.center@zd-lj.si, S: www.zd-lj.si
Zavetie za zapuene ivali Ljubljana: T:01/256 02 79; pon.-pet. od 11. do 12.
ure in od 14. do 17. ure, sob., ned. in prazniki od 12. do 15. ure; za oddajo najdenih
ivali (24 ur/dan); Promet: Oddelek za gospodarske javne slube in promet MU
MOL: T:01/306 17 14, zapuena vozila: T:01/ 306 16 25; Mestno redarstvo MU MOL:
T:01/306 16 32; Odsek za pobude meanov MU MOL: T:01/306 12 82; Deurna
tevilka Inpektorata MU MOL: informacije o divjih odlagaliih, prevrnjenih
smetnjakih in drugih dejavnikih onesnaevanja okolja: T:01/306 16 04; Javni holding
Ljubljana: T:01/474 08 00, pon. od 8. do 13. ure, sre. od 8. do 14. ure in pet. od 8. do
12. ure; JP ENERGETIKA, Center za pomo uporabnikom: T:080 28 82, JP Vo-Ka,
deurna sluba Vodovod: T:01/580 81 12, deurna sluba Kanalizacija: T:01/580 82
12, brezplaen T:080 86 52; JP SNAGA, Center za podporo in pomo uporabnikom:
T:01/477 96 00; JP LPP, Prevoz na klic in informacije za osebe z oviranostmi v
mestnem potnikem prometu: T:01/582 24 25, 051/ 44 99 92 (24 ur/dan); Varuh
lovekovih pravic, informacije in brezplaen T:080/15 30; Policija: T:113; Center
za obveanje, gasilci, reevalna postaja: T:112.

Okoljske meritve

47

Kakovost vode in zraka v Ljubljani

Kakovost pitne vode marca 2016
Centralni vodovodni sistem mesta Ljubljane in okolice
se oskrbuje iz dveh vodnih virov, Ljubljanskega polja in
Ljubljanskega barja, kjer se podzemna voda izkoria v
petih vodarnah: Klee, Hrastje, Jarki prod, entvid in
Brest.
Notranji nadzor nad skladnostjo pitne vode JP VodovodKanalizacija izvaja na vseh oskrbovalnih obmojih skladno
z doloili Pravilnika o pitni vodi (Ur. l. RS 19/04, 35/04,
26/06, 92/06, 25/09) v okviru mikrobiolokih in fizikalnokemijskih preiskav, katerih obseg je odvisen od ocene
tveganja za doloeno vzorno mesto oz. nadzorno toko
sistema. Notranji nadzor izvajajo akreditirani laboratoriji.
po elektronski poti na naslovu voka@vo-ka.si,
na spletni stani www.vo-ka.si v rubriki Kakno vodo
pijemo.
Dodatne informacije o rezultatih notranjega nadzora
pitne vode so na voljo v podmenijih na spletni strani
www.jh-lj.si/vo-ka/informacije/kaksno-vodo-pijemo

Kakovost podzemne vode

marca in aprila 2016

( ) - meja zaznavanja merilne metode (LOD)

< - meja doloanja (LOQ)

MV - predpisane mejne vrednosti za podzemno vodo po

Uredbi o stanju podzemnih voda (Ur. l. RS, t. 25/09)
Predpisane mejne vrednosti za podzemne vode marca
in aprila 2016 niso bile preseene na nobenem merilnem
mestu.

Kakovost zraka v Ljubljani februarja 2016

V tabeli so predstavljeni podatki meritev onesnaenosti
zraka na merilnem mestu ob kriiu Tivolske ceste in
Vonjakove ulice. Na tem merilnem mestu smo v mesecu
januarju 2016 zabeleili 23 dni s preseeno dnevno
dovoljeno vrednostjo delcev PM10. Ostali parametri se
gibljejo v okviru dovoljenih vrednosti.

V skladu z Uredbo o kakovosti zunanjega zraka (Ur. l. RS,

t. 9/2011 in 8/2015) veljajo naslednji normativi:
SO2 (veplov dioksid): Mejna urna vrednost je 350 mg/m3
in ne sme biti preseena ve kot 24-krat v koledarskem
letu. Mejna dnevna vrednost je 125 mg/m3 in ne sme biti
preseena ve kot 3-krat v koledarskem letu.
NO2 (duikov dioksid): Mejna letna vrednost je 40 mg/m3.
Mejna urna vrednost je 200 mg/m3 in ne sme biti preseena
ve kot 18-krat v koledarskem letu.
NOx (duikovi oksidi): Mejne vrednosti za skupne duikove
okside niso doloene.
PM10 (delci): Mejna letna vrednost v koledarskem letu je
40mg/m3. Mejna dnevna vrednost delcev PM10 je 50 mg/
m3 in ne sme biti preseena ve kot 35-krat v koledarskem
letu.
Benzen: Mejna letna vrednost za benzen je 5 mg/m3.

Rezultati notranjega nadzora marca 2016

PARAMETER

enota

pH
S/cm
Elektroprevodnost (pri 20OC)
Nitrat
mg/l NO3
Nitrit
mg/l NO2
Sulfat
mg/l SO4
Klorid
mg/l Cl
Fluorid
mg/l F
Bor
mg/l B
Krom
g/l Cr
Svinec
g/l Pb
Atrazin
g/l
Desetilatrazin
g/l
2,6-diklorobenzamid
g/l
Pesticidi - vsota
g/l
Trikloroeten in tetrakloroeten - vsota
g/l
Trihalometani - vsota
g/l
Escherichia coli
v 100 ml
Koliformne bakterije
v 100 ml
OCENA
Vir: JP Vodovod-Kanalizacija d. o. o., maj 2016

OSKRBOVALNO OBMOJE
JARKI
KLEE, HRASTJE
PROD
JARKI PROD
3. 3. 2016
3. 3. 2016

mejna vrednost

6,5 -9,5
2500
50
0,5
250
250
1,5
1
50
10
0,1
0,1
0,1
0,5
10
100
0
0

7,5
421
9,13
<0,008
12,2
8,20
0,04
0,012
0,74
0,14
<0,007
<0,009
<0,006
0,009
0,05
<2,0
0
0
SKLADEN

7,6
422
12,8
<0,008
12,2
10,1
<0,04
0,012
0,72
0,25
0,009
0,016
<0,006
0,035
<0,2
<2,0
0
0
SKLADEN

Podatki o kakovosti podzemne vode v vodnjakih vodarn na Lj. polju in Lj. barju
Marec 2016
merilno mesto
enota
MV
Klee VIIIa
Hrastje Ia
entvid IIa
Jarki prod III
Brest IIa

datum atrazin
g/l
0,1
7. 3. 2016
0,012
7. 3. 2016 (0,002)
7. 3. 2016
0,006
7. 3. 2016
0,071
7. 3. 2016
0,013

lahkohlapni
desetilatrazin halogenirani ogljikovodiki
g/l
g/l
0,1
10
(0,008)
<0.20
(0,008)
<0.20
(0,008)
0,05
0,060
0,56
0,075
1,15

nitrat
mg/l
50
12
17
12
22
8,9

krom
(skupno)
g/l
30
2,4
2,2
2,7
13,0
2,0

April 2016
lahkohlapni
merilno mesto
datum atrazin desetilatrazin halogenirani ogljikovodiki
nitrat
enota
g/l
g/l
g/l
mg/l
MV
0,1
0,1
10
50
Klee VIIIa
4. 4. 2016 (0,002)
0,010
<0.20
11
Hrastje Ia
4. 4. 2016
0,004
0,012
<0.20
17
entvid IIa
4. 4. 2016
0,003
0,012
<0.20
12
Jarki prod III
5. 4. 2016
0,062
0,040
0,74
23
Brest IIa
4. 4. 2016
0,016
0,076
1,54
9,7
Vir: Monitoring kakovosti podzemne vode in povrinskih vodotokov za leti 2015 in 2016,
Oddelek za varstvo okolja Mestne obine Ljubljanav

krom
(skupno)
g/l
30
2,6
2,1
2,5
14,0
1,9

Zrak v Ljubljani februarja 2016

Merilno mesto kriie Vonjakove ul. in Tivolske c.
SO2
Veljavnih podatkov *
100%
Maksimalna urna koncentracija
4
Maksimalna dnevna koncentracija
2
Minimalna dnevna koncentracija
0
Srednja (mesena) koncentracija
1
tevilo preseganj dovoljenih vrednosti
0
Vse vrednosti koncentracij so navedene v g/m3.
* stopnja pokritosti z meritvami v merilnem obdobju.

NO2
100%
80
49
18
34
0

NOx
100%
239
125
26
73
-

Benzen
100%
5
4
2
3
-

PM10
100%
68
47
13
32
0

ZBIRANJE POBUD
IN PREDLOGOV
za spremembe in dopolnitve
stratekega in izvedbenega dela

Obinskega prostorskega narta

Mestne obine Ljubljana
Mag. Miran Gajek
dr. Liljana Jankovi Grobelek
Andrejka Sajovic
Mestna obina Ljubljana je leta 2010 sprejela prostorski planski dokument Obinski prostorski
nart Mestne obine Ljubljana (OPN MOL), ki je nadomestil ve kot dve desetletji star prejnji
prostorski akt. Obinski prostorski nart Mestne obine Ljubljana sestoji iz dveh delov:
stratekega in izvedbenega. V stratekem delu je obina sprejela dolgorono vizijo svojega
razvoja v prostoru, izvedbeni del pa je dokument, ki natanno podaja pogoje, pod katerimi je
mogoe posegati v prostor.
Mestna obina Ljubljana zaenja postopek sprememb in dopolnitev stratekega dela OPN
MOL. Te bodo pripravljene na podlagi spremljanja izvajanja plana ter ob spremembah
drubenoekonomske situacije in s ciljem zasledovati trajnostni razvoj ob novih spoznanjih
sprejetih celovitih in sektorskih politik globalne ravni, Evropske unije, Republike Slovenije,
regije in Mestne obine Ljubljana.
Poleg tega Mestna obina Ljubljana pristopa k novim, e tretjim spremembam in dopolnitvam
izvedbenega dela OPN MOL, skladno s 47. lenom Zakona o prostorskem nartovanju. Ta
obinam nalaga, da morajo najmanj enkrat na dve leti preverjati, ali posamezne razvojne
potrebe fizinih in pravnih oseb izpolnjujejo pogoje za vkljuitev v izvedbeni del OPN MOL.

V ta namen Mestna obina Ljubljana v asu od 17. maja do 30. junija 2016
sprejema ustrezno utemeljene pobude in predloge za spremembe in
dopolnitve stratekega in izvedbenega dela OPN MOL.
V spremembah in dopolnitvah stratekega in izvedbenega dela OPN MOL bodo lahko
upotevani le pobude in predlogi, ki izpolnjujejo pogoje glede skladnosti s cilji prostorskega
razvoja obine, upotevanja varstvenih in varovalnih omejitev v prostoru, ustreznosti z vidika
urbanistinih meril in monosti opremljanja zemlji za gradnjo ter ne spreminjajo koncepta
urbanistinega razvoja obine.
Mestna obina Ljubljana bo pobude in predloge, posredovane v razpisanem roku, prouila in
sprejemljive uvrstila v dopolnjeni osnutek sprememb in dopolnitev stratekega in izvedbenega
dela OPN MOL. Stalia do vseh obravnavanih pobud in predlogov bodo objavljena na mestni
spletni strani v asu javne razgrnitve dopolnjenih osnutkov sprememb in dopolnitev obeh aktov.

Nain podajanja pobud in predlogov

Na spletni strani Mestne obine Ljubljana: http://www.ljubljana.si v rubriki V srediu
je dostopen poseben portal za podajanje pobud in predlogov. V ta namen so pripravljeni
elektronski obrazci, da olajajo oddajo pobud in predlogov. Priakujemo, da bo veina obanov
lahko uporabila to obliko posredovanja pobud in predlogov.
Kdor nima monosti elektronske oddaje pobude ali predloga, lahko le-te odda v asu uradnih
ur na Oddelku za urejanje prostora Mestne obine Ljubljana na Poljanski cesti 28 v Ljubljani, ki
nudi pomo pri spletnem nainu oddajanja pobud in predlogov, ali pa po poti na obrazcu, ki je
dostopen na mestni spletni strani v rubriki Obrazci, mogoe pa ga je dobiti tudi na Oddelku za
urejanje prostora Mestne obine Ljubljana.
Vljudno vabljeni k podaji pobud in predlogov, obenem pa prosimo, da istovrstnih pobud in
predlogov ne podvajate.

Mestna obina Ljubljana na podlagi 5. in 47. lena Zakona o prostorskem nartovanju

(Uradni list RS, t. 33/07, 70/08 ZVO-1B, 108/09, 80/10 ZUPUDPP, 106/10 popr.
ZUPUDPP, 43/11 ZKZ-C, 57/12, 57/12 ZUPUDPP-A, 109/12, 35/13 skl. US, 76/14
odl. US in 14/15 ZUUJFO) ter 51. lena Statuta Mestne obine Ljubljana (Uradni list RS,
t. 24/16 uradno preieno besedilo)

obvea
obane in vso drugo zainteresirano javnost, da bo v asu
od torka, 17. maja 2016, do etrtka, 30. junija 2016,
sprejemala pobude in predloge
za spremembe in dopolnitve Obinskega prostorskega narta Mestne obine
Ljubljana strateki del (Uradni list RS, t. 78/10, 10/11 DPN, 72/13 DPN, 92/14
DPN, 17/15 DPN, 50/15 DPN in 88/15 DPN; v nadaljnjem besedilu: OPN MOL SD)
in
za spremembe in dopolnitve Obinskega prostorskega narta Mestne obine
Ljubljana izvedbeni del (Uradni list RS, t. 78/10, 10/11 DPN, 22/11 popr.,
43/11 ZKZ-C, 53/12 obvezna razlaga, 9/13, 23/13 popr., 72/13 DPN, 71/14
popr., 92/14 DPN, 17/15 DPN, 50/15 DPN, 88/15 DPN in 95/15; v nadaljnjem
besedilu: OPN MOL ID).
I.
Pobude in predlogi za spremembe in dopolnitve OPN MOL SD in OPN MOL ID morajo biti
ustrezno utemeljeni.
II.
V spremembah in dopolnitvah OPN MOL SD in OPN MOL ID bodo upotevane le
pobude in predlogi, ki izpolnjujejo pogoje glede skladnosti s cilji prostorskega razvoja
obine, upotevanja varstvenih in varovalnih omejitev v prostoru, ustreznosti z vidika
urbanistinih meril in monosti opremljanja zemlji za gradnjo ter ne spreminjajo
koncepta urbanistinega razvoja obine.
III.
Obina se bo do pobud in predlogov, oddanih v razpisanem roku, opredelila in
sprejemljive uvrstila v prve predvidene spremembe in dopolnitve OPN MOL SD in OPN
MOL ID.
Pri oddaji vsebinsko enakih pobud in pripomb kot v prejnjih postopkih, bo zavzeto
enako stalie do pobud in predlogov, razen e je od takrat prilo do sprememb
predpisov, izhodinih podatkov ali novih strokovnih spoznanj in ugotovitev.
Obravnavani bodo samo pobude in predlogi, prispeli v razpisanem roku.
IV.
Pobude in predloge za spremembe in dopolnitve OPN MOL SD in OPN MOL ID posredujte
na elektronskem obrazcu preko Portala za sprejemanje pobud za spremembe in
dopolnitve OPN MOL SD in OPN MOL ID, objavljenem na spletni strani MOL: http://www.
ljubljana.si.
Kdor nima monosti elektronske oddaje pobude, lahko le-to odda na Oddelku za
urejanje prostora Mestne uprave Mestne obine Ljubljana, Poljanska cesta 28, Ljubljana,
v asu uradnih ur: ob ponedeljkih od 8. do 12. ure in od 13. do 15. ure, ob sredah od
8. do 12. ure in od 13. do 16. ure ter ob petkih od 8. do 12. ure oziroma lahko pobudo
posreduje na isti naslov tudi pisno, in sicer na obrazcu, ki je dostopen na spletni strani:
http://www.ljubljana.si, lahko pa se ga dobi tudi na Oddelku za urejanje prostora MOL.
V.
To obvestilo je objavljeno na spletni strani Mestne obine Ljubljana: http://www.
ljubljana.si, na oglasnih deskah etrtnih skupnosti ter v asopisih Delo in Dnevnik.
tevilka: 3504-40/2016-3

upan Mestne obine Ljubljana

Zoran Jankovi