1. podprtih z izkunjami mnogih oseb.

Specialnavirologija
PARVOVIRUSI
Zgradba

So najbolj preprosti DNA virusi. Majhni ikozaedrini virusi brez ovojnice s

premerom 18-26 nm.Genom je linearna molekula enovijane DNA, ki je negativno

polarna, 5 kb, kodira 2 beljakovini kapside VP1in VP2. So zelo odporni na inaktivacijo
(pH, temeratura), obutljivi na formalin, oksidirajoa sredstva. Velikoparvovirusov se
podvojuje avtonomno (tudi B19), adenovirusom pridrueni virusi (satelitni virusi dependovirusi
) pa so defektni in rabijo adenovirus ali herpesvirus kot svoj pomoniki virus.
Klasifikacija:
Poddruina Chordoparvoviridae (vretenarji), Densovirinae (insekti)Rod Parvovirus
(parvovirusi sesalcev in ptic): RA1Rod Erythrovirus (loveki parvovirusi): B19, K71,
V9Rod Bocavirus- bovine canine virusRod dependovirusi (adenovirusom pridrueni
virusi)Zaradi majhnega genoma so odvisni od gostiteljske celice ali virusov
pomonikov. Virus B19 je edini patogenza loveka, ima tropizem za zarodne
eritroidne celice. Povzroa erythema infectiosum (5. bolezen), pogostotroki
eksantem; artritis pri odraslih, aplastino krizo pri pacientih s hemolitinimi
nepravilnostmi, kroninoanemijo pri imunokompromitiranih pacientih in smrt zarodka.
Razmnoevanje

Vezava na celini receptor eritrocitni P (globozid) antigen izraen na zrelih eritrocitih,

eritrocitnihprogenitornih celicah, megakariocitih, endotelu, placenti, fetalniih jedrih in
srcu, vstop

translokacija virusne DNA v jedro

transkripcija nestrukturne RNA, nato kapsidne RNA in prevajanje proteinov v

citoplazmi

sestavljanje kapside v citoplazmi

vplivanje nestrukturnih proteinov na virusno DNA

translokacija kapside v jedro

podvojevanje DNA

vstavljanje DNA v kapside

sproanje virusa in liza celiceEnojnovijano DNA parvovirusov pomnouje v jedru

celina polimeraza DNA, terminalne sekvence DNAsluijo kot primerji. Novo DNA

prepisuje celina transkriptaza. Policistronske mRNa se cepijo vmonocistronske

mRNA. Za podvajanje virusne DNA je nujno, da celica vstopi v S fazo celinega cikla
(viruspotrebuje celine funkcije deleih celic), esar virus ne more sproiti sam.
Protein NS1 modulira genegostiteljske celice, transaktivira P38 promotor za sintezo
kapsidnih proteinov.
loveke okube z B19
Virus se razmnouje v nezrelih eritroidnih celicah- v kostenem mozgu, krvnih celicah,
jetrih zarodka. Viruspovzroi celino smrt in zmoti nastajanje eritrocitov. Po okubi se
tvorijo specifina IgM in IgG protitelesa.Dolgotrajne okube se pojavijo pri imunsko
oslabelih bolnikih, pri katerih povzroajo anemijo. Nastanekizpuaja povzroijo
imunski kompleksi.Virus odkrijemo v krvi in respiratornih izlokih, prenaa se
respiratorno (vir okube so otroci v faziinkubacije), parenteralno (transfuzijo) ali
vertikalno. Okuba hemofilikov s krvnimi preparati.Povzroa perzistentno okubo, po
okubi vedno ostane prisotna majhna koliina DNA, ker lahko motidiagnostiko.
BolezniErythema infectiosum
(5. bolezen) pri otrocih. Pojavi se izpuaj, bolei sklepi.
1
Inkubacija: 1-2 tedna. Prva faza: gripi podobni simptomi- viremija, retikulocitopenija,
IgM imunski kompleksi.Druga faza: izpuaj zaradi odlaganja imunskih kompleksov
(izgine po 4 dneh), bolei sklepi. Pri odraslihpovzroi akutni artritis malih sklepov. Ko
se pojavi izpuaj, oseba ni e kuna.
Prehodna aplastina kriza
- zaplet kronine hemolitine anemije- srpaste anemije, talasemije, potransplantaciji
kostnega mozga. Protiteles je premalo, zato je virus v preseku. Prekine se sinteza
eritrocitov,anemija se poslaba, ker so eritrociti kraje ivei.Okube
imunsko oslabljenih
so dolgotrajne in povzroijo
kronino anemijo
- PRCA- pure red cell aplasia,potrebne so krvne transfuzije. Protitelesa ne
nastajajo.Okuba
med nosenostjo
: virus lahko prehajajo skozi posteljico, redko povzroijo okubo plodu, lahkopovzroi
hidrops fetalis,
smrt zarodka (pri manj kot 10% primarno okuenih mater, pred 20 tednom) in
hudoanemijo (zdravljenje z intrauterino tranfuzijo). Ne povzroa razvojnih
nepravilnosti
Epidemiologija
Virus je razirjen povsod, okube preko celega leta, vse starosti. Pogosta v otrotvu
(okuba v vrtcu, oli),protitelesa se najpogosteje razvijejo med 5 in 19 letom,
seropozitivnih je 60% odraslih in 90% starostnikov.Veina okub je subklininih.
Zdravljenje
Zdravljenje je simptomatsko ali z komercialnimi nevtralizirajoimi protitelesi, cepiva
ni. Prepreevanje- dobrahigiena.
Diagnostika

Detekcija virusne DNA (PCR, hibridizacija) v serumu, krvnih celicah, tkivnih vzorcih in
respiratornihizlokih

Seroloke preiskave: dokazovanje IgM in IgG protiteles z antigenom VP2.

Detekcija Ag v fetalnih tkivih in kostnem mozgu, imunohistokemino

Virus je teko vzgojiti. Osamitve ne uporabljamo za dokazovanje

Bocavirus
Odkrit ele 2006, pred tem ni bilo dovolj uinkovitih metod za odkrivanje. Odkrili so
ga v dihalih majhnihotrok, do 2 let starosti. Bolj pogosti so pozimi.

na slika e ni
raziskana.
Koliina
odkritega virusa
je bilamajhna,
zato sklepajo,
da ni povzroal
okube.
Klini

ADEN
OVIR
USI
Adenovirusi se
lahko

razmnoujejo v
dihalnem,
gastrointestinal
nem in
urinarnem
traktu ter v
oesu.
Veinaokub je
subklininih in

virus lahko
vztraja v
gostitelju ve
mesecev.
Priblino ena
tretjina od 49
lovekihserotip
ov povzroa
veino bolezni

pri loveku.
Lahko pa
povzroajo tudi
tumorje pri
ivalih.Zgradba:
so goli
ikozaedrini
virusi s
premerom 80-

110nm. Genom
je linearna
molekula
dvojnovijane
DNA,26-45 kbp.
Virusna DNA
ima na vsakem
5' koncu
kovalentno

vezan protein,
ki 100x povea
njenoinfektivnos
t. Imajo nitke
(beljakovinske
palke), ki
izhajajo iz
vsakega od 12
pentonov v

kapsidi.
Heksoni,pentoni
in nitke so
glavni Ag
adenovirusov.
Pentoni imajo
toksinsko
delovanje, ki
povzroa hiter

pojavcitopatskih
efektov in
odlepljenje
celic s povrin,
na katerih
rastejo, nitke pa
imajo
hemaglutinaci
jsko

aktivnost.Klasifi
kacija: Druina
ADENOVIRID
AE:
Rod
Mastadenovirus
: loveki
adenovirusi 149Ti serotipi so

razdeljeni v 6
skupin (
A-F
). Vsi
adenovirusi v
eni skupini
imajo enako
dolga nitke,
~90%homologn

o DNA in
podobne
kapacitete za
aglutinacijo
eritrocitov;
podobni so si
tudi v
epidemiolokira
zirjenosti in

povezavi z
doloenimi
boleznimi.Repli
kacija: dobro se
razmnoujejo le
v epitelnih
celicah.
Replikativni
cikel je

razdeljen v
zgodnje in
poznedogodke.
1.
Virus se pritrja
na celice preko
nitke, receptor
za posamezne
serotipe je

CAR
(coxsackieadenovirusrece
ptor), MHC II.
Interakcija
virusnih
pentonov s
celinimi
integrini

omogoi
internalizacijo v
endosome. Z
zakisanjem
endosoma
~90% virusov
preide v
citoplazmo. Z
mikrotubuli se

virusni delec
prenese do
jedra.ele tu
pride do
slaenja
kapside in
virusna DNA se
sprosti v jedro.
2

2.
Zgodnji
dogodki: so
dogodki pred
sintezo virusne
DNA. Cilj je
indukcija

gostiteljske
celice, da vstopi
v
Sfazo
, da izrazi
virusne funkcije,
ki zaitijo
okueno celico
pred

obrambnimi
mehanizmi in
da
sintetiziravirusn
e genske
produkte,
potrebne za
replikacijo
virusne DNA.

DNA prepisuje
celina
transkriptaza.Ve
kot 20
proteinov
(veina
nestrukturnih)
se sintetizira:

najprej se mora
izraziti
E1A
gen, da se
lahkoprepiejo
e ostali geni.
E1B
proteini
blokirajo

apoptozo. Oba
gena pa tudi
veeta
regulatorne
celineproteine
Rb
in
p53
.

3.
Replikacija
virusne DNA: v
jedru
4.
Pozni dogodki
: sinteza
virusnih

strukturnih
proteinov. En
velik primarni
prepis se
razcepi v vsaj
18
mRNA(skupine
L1-L5), ki
preidejo v

citoplazmo, kjer
se sintetizirajo
proteini.
5.
Sestavljanje:
kapsomere se
same sestavijo
v prazne
kapside e v

jedru, v katere
vstopi gola
DNA.Sestavijo
se novi stabilni
in infektivni
delci, odporni
na
proteaze.Adeno
virusi kodirajo

nekaj proteinov,
ki delujejo na
obrambne
mehanizme
gostitelja(virokin
i):
VA
deluje proti
interferonom,

prepreujejo
inhibitorno
delovanje IFN
E3
inhibira
citolizo
okuenih celic
E3-gp19K

 blokira prenos
MHC1 na
povrino
celicAdenovirus
i so
citopatski
za kulture
lovekih celic

zaokroenje
,
poveanje
in agregacija
okuenih
celic.Ne pride
do lize celic,
eprav se
zaokroijo in

odlepijo od
povrine.
Vasih so
opazne tudi
jedrne
inkluzije.Gensk
a terapija in
cepiva:
adenovirusi so

primerni, ker so
rekombinantni
replikativnodefektni virusi
zmonilizirati
endosom po
vstopu v celico
in tako sprostiti

DNA v
citoplazmo.
Patogeneza
: adenovirusi
okuijo celice
oesa,
dihalnega,
gastrointestinal
nega in

urinarnega
trakta ter
jetra.Obiajno
se ne razirijo
preko
regionalnih
bezgavk.
Adenovirusi 1-7
so najbolj

pogosti tipi na
svetu
inpovzroajo
veino bolezni.

Respiratorne
bolezni
: povzroajo
kaelj,

zamaen nos,
vroino in
bolee grlo
predvsem pri
otrocih.Odgovor
ni so tudi za 1020% pljunic v
otroki dobi.
Povzroa tudi

hudo pljunico,
ARDS med
rekrutiamerike
vojskeneodpornost na
razline
serotipe
virusov- v stiku
so ljudje z

razlini
geografskih

Okube oi:
konjunktivitis
,
epidemini
keratokonjunk
tivitis

(zelo nalezljiv,
oesne klinike)

Gastrointestinal
na bolezen:
gastroenteritis v
otrotvu

Ostalo: akutni
hemoragini

cistitis, po
presaditvah:
hepatitis,
miokardijska
okuba...
(zavrnitevpresa
dka), okube pri
imunsko
oslabljenih- e

virus prestopi
mejo bezgavk,
lahko pride do
sistemskeokub
e, ki je pogosto
smrtna

Adenovirus 36
je povezan s
poveano

telesno teo in
paradoksno
zniano
koncentracijo
serumskihlipido
vLahko
transformirajo
celice- E1A in
E1B inaktivirata

Rb in p53.
skupina A so
moni
onkogeni,
skupina B
soslabi
onkogeni,
povzroajo
limfome in

sarkome pri
novoskotenih
hrkih. Niso jih
povezali s
tumorji
priloveku.Oku
ba povzroi
nastanek
efektivne in

dolgotrajne
imunosti proti
reinfekciji (saj
virusi okuijo
tudi
bezgavke).Cirk
ulirajoa
nevtralizirajoa
protitelesa

verjetno
ostanejo do
smrti.
Diagnostika:
(vzorci: blato,
urin, bris rela,
konjunktive ali
rektuma)
-

izolacija virusa
(kultura
lovekih celic
AP59, HeLe):
znailni
citopatski efekti
-

detekcija Ag z
IF

(antiheksonska
protitelesa)
-

shell vial
tehnika
-

detekcija DNA
(hibridizacija,
PCR)- vzorci

blata,
konjuktive, rela
-

pregled fecesa
z elektronsko
mikroskopijo,
ELISA ali
lateksno
aglutinacijo
-

4x porast titra
protiteles v
serumu
-

Lahko bomo
zaeli
dokazovati
latentne
okube,
serologija je

neanesljiva, ker
ima protitelesa
velikozdravih
Epidemiologij
a
: po vsem
svetu,
najpogosteji
tipi so 1-7 in 40-

41. Prenaajo
se z direktnim
kontaktom,fekal
no-oralno,
respiratornimi
izloki, okueno
vodo (oi)...
Veina okub je
subklininih.

Zbolijo lahko
tudizdravi
odrasli, ivali.
Prepreevanje:
higiena rok,
previdno
rokovanje s
tekoinami v
oftamolokiham

bulantah.
Navadno milo ni
dovolj
uinkovito,
potrebno je
razkuilo z ve
kot 40% etanola
ali 20
ppmaktivnega

klora. Obiajno
kloriranje
vodovoda ni
dovolj. Mone
so epidemije v
bazenih in
okuba
oesnesluzince.
3

ovojnicat e g m e n t
D N A kapsida

Zdravljenje:
zdravimo
sistemske
okube pri
transplantiranih
bolnikih.
Uinkovit je
cidofovir, ni

odobren
zaadenoiruse,
nevarni stranski
uinki pri
otrocih.

HERP
ESVI
RUSI
Zgradba

To so kroglasti
ali pleomorfni
virusi z
ikozaedrino
nukleokapsido z
ovojnico in
merijo 150-200
nm. DNA
jelinearna,

dvojnovijana, v
obliki toroida.
Med kaspulo in
ovojnico se
nahaja
tegument, ki je
sestavljen
izmatriksnih
proteinov (ti

niso glikozilirani
in jih ne
najdemo v
latentni fazi
okube), ki
pripenjajo
zunanjoovojnico
na kaspido.
Ovojnica

vsebuje
glikoproteinske
bodice. Je
najveji izmed
DNA virusov.
Delitev
Poddruina
Alphaherpesviri
naeRod

simplexvirus:
HSV 1, HSV2
(HHV1, HHV2),
herpesvirus
BRod
Varicellovirus:
virus varicellezostra
(HHV3)Poddru

ina
Betaherpesvirin
aeRod
Cytomegaloviru
s: virus
citomegalije
(HHV5)Rod
Roseolovirus:
HHV6,

HHV7Poddruin
a
Gammaherpesv
irinaeRod
Lymphocryptovi
rus: virus
Eppstein-Barr
(HHV4)Rod
Rhadinovirus:

HHV8
(Kaposijev
sarkom)Pozna
mo 40 razlini
tipov
herpesvirusov.
Za loveka je
patogenih vsaj

osem.
Imenujemo jih
h
umani
h
erpes
v
irusi (HHV) ter
oznaimo

serotip z
ustrezno
tevilko.HHV so
najboj razirjeni
humani virusi.
Herpes virusi
povzroajo
doivljenjske
okube z

obasnimireakti
vacijami, ki so
lahko klinino
razline.
Pogoste
reaktivacije so
nevarne za
imunsko

oslabljene
bolnike.Po
primarni

infekciji
(ta je
simptomatina
ali

asimptomatina
) nastopi
latentno

obdobje
. Virusi se lahko
reaktivirajo
in sproijo infekt
ali pa pride do

reinfekcije
(okuimo se z
drugim HHV).
Prav zaradi
tega jenatanna
diagnostika
nujno potrebna.
Reaktivacija
virusa je lahko

klinino razlina
od primarne
okube.Nekater
i so onkogeni.
Mnogi herpes
virusi so
patogeni za
ivali. Veina
virusov okui

veino
populacije,raze
n HHV8 in
HHV2.Alfaherp
esvirusi: hitro
rastoi,
citolitini,
povzroajo
latentne okube

nevronovBetah
erpesvirusi:
poasi rastoi,
citomegalni,
povzroajo
latentne okube
lez, ledvic in
limfoidnih
celicGamaherp

esvirusi:
latentne okube
v limfoidnih
celicah
Razmnoevanj
e in genetika
Genom virusa
vsebuje
terminalna in

notranja
ponavljajoa se
zaporedja, ki
povezujejo Ul in
Us
regije.Nekateri
virusi lahko
preurejajo svoj
genom, s imer

nastajajo novi
izomeri. Genom
je velik in kodira
najmanj100
beljakovin, od
tega tudi
virusnospecifine
encime (DNA

polimeraza,
timidin kinaza,
protein
kinaza).Matriks
ni proteini in
glikoproteini so
pomembni
antigeni. Nimajo
skupnih

antigenov med
poddruinami.

Vezava
glikoproteinov
ovojnice na
celine
receptorje (
GAG

- heparan
sulfat) in
koreceptorje
(Ig)

Virus vstopi v
celico s fuzijo,
sprostita se
proteina
VHS

(zaustavi
sintezo
proteinov ) in
VP16
,kapsida se
prenese do
jedrne pore kjer
se slee, DNA
se prenese v

jedro in pretvori
v krono
obliko.Z DNA se
prepiejo
zgodnje mRNA,
ki se prenesejo
v citoplazmo,
kjer se na
celinih

ribosomihsinteti
zirajo proteini,
ki se prenesejo
nazaj v jedro.
Sintetizirajo se
in proteini.

Kromatin se
razgradi in
pomakne proti

jedrni
membrani,
jedrca se
razmaknejo

Podvojevanje
virusne DNA,
sinteza
strukturnih
proteinov

Proteini se
zdruujejo v
kapsido

DNA se vstavi v
kapside

Virusni
glikoproteini in
proteini

tegumenta se
zberejo na delu
jedrne
membrane.
Kapside se
pritrdijopod ta
del membrane
in brstijo.

Z ovojnico
obdani virusi se
zberejo v ER in
sprostijo iz
celiceVP16
(alfa transinducirajoi
faktor a-TIF)
aktivira

izraanje
genov. Najprej
se izrazijo
takojnji zgodnji
geni,ki se
prepiejo v alfa
proteine, ki
dovolijo
izraanje

zgodnjih genov,
ki se prepijo v
beta proteine.
Betaproteini
sproijo
podvajanje
DNA, prepiejo
se pozni geni in
se prevedejo v

gama,
strukturne
proteine.
4

DNA se
prepisuje s
celino RNA
polimerazo II in

s sodelovanjem
virusnih
faktorjev. Virusi
ubijejo celice
vkaterih se
razmnoujejo
(zavrejo sintezo
celinih
proteinov),

imajo citopatski
uinek
(nabrekanje,zao
kroevanje
celic, nastajanje
vejedrnih
velikank,
inkluzije v jedru
in citoplazmi).

Okube:

Herpes
simplex
virusi
So zelo
razirjeni, imajo
mnogo
gostiteljev,

lahko se
razmnoujejo v
razlinih
celicah. So hitro
rastoi in
zelocitolitini,
povzroajo
latentne okube
nevronov s

pogostimi
reaktivacijami.
HSV1, labialni
herpes
se iri s stikom,
z
okueno slino
in okui
epitelijske

celice, latenten
je
vtrigeminalnem
gangliju.
HSV2
se prenaa
spolno
ali z matere na
otroka, okui

genitalno
sluznico
inveinoma
povzroa
genitalni
herpes, latenten
je v sakralnem
gangliju.

Znailni
proteini:

gD- sproi
nastajanje
nevtralizirajoih
protiteles

gC vee C3b
komplementa

gE je Fc
receptor (IgG)

gG omogoi
razlikovanje
med HSV1 in
HSV2Patogene
za:Okube so
citolitine, pride
do nekroze

celic in
vnetnega
odziva.
Nastajajo lezije
koe in
sluznic.Histopat
oloke
spemembe:
nabrekanje

celic, pomik
kromatina proti
jedrni
membrani,
jedrne
inkluzije,nastaja
nje vejedrnih
velikank. Virus

se iri s fuzijo
celic.
Primarna
okuba
Virus vstopi
preko sluznice
ali
pokodovanega
epitelija. HSV1

veinoma
povzroi
okubo
orofarinksa
, virusse iri
kapljino ali z
okueno slino,
HSV2 se
prenaa preko

genitalnih poti.
Virus se
razmnouje na
mestuokube,
nato vdre v
ivne konie
in potuje z

retrogradnim
aksonskim
transportom
v dorzalne
ganglijekjer se
vzpostavi
latentna
okuba.
Primarna

okuba je
veinoma
asimptomatska
ali blaga,
povzroinastaja
nje protiteles.
Okuba se
lahko zelo
raziri in

prizadene ve
organov pri
imunsko
oslabljenih,
kjer pride do
viremije.
Latentna
okuba

Virus se
zadruje v
ganglijih in se
ne razmnouje,
virusna DNA je
vepisomalni
obliki. Izraajo
se lemikroRNA,
ki prepreujejo

smrt celic. Virus

se reaktivira ob
pokodbi
aksona, vroini,
psihinem ali
fizinemstresu,
UV svetlobi.
Virus potuje na
periferijo in se

zane
razmnoevati.
Reaktivacije se
ponavljajo ne
gledena
specifini
imunski
odgovor
gostitelja.

Specifina
humoralna in
celina imunost
omejujeta
lokalnorazmno
evanje virusa,
tako, da so
okube manj
obsene in

kodljive.
Mnoge
ponovitve so
lahkoasimptom
atske (virus se
izloa), lahko se
pojavijo razjede
in mehurki (le

pri nekaterih
okuenih).
Orofaringealn
a bolezen
- najpogosteja
primarna
okuba pri
majhnih otrocih
na bukalni in

gingivalnisluzni
ci- inkubacija 35 dni, vroina,
bolee grlo,
vezikularne in
ulcerativne
lezije, gingivitis,
gingivostomatiti
s.Pri odraslih se

pojavlja
faringitis in
tonzilitis,
lokalna
limfadenopatija.
Ob ponovitvah
nastajajo
mehurki
naustnicah,

lezije razlinih
stopenj, ki se
zacelijo brez
brazgotin v 8-10
dneh.
Keratokonjukt
ivitis
- primaren ali
ponavljajo-

dendritini
keratitis ali
kornealne
razjede. Stroma
lahkopostane
motna, kar vodi
do slepote.
Genitalni
herpes

- veinoma ga
povzroa
HSV2, lahko
tudi HSV1.
Primarna
okuba je huda,
pojavijo
sebolee
mehurkaste

lezije genitalij z
vroino, disurijo
in ingvinalno
limfadenopatijo.
Reaktivacije
sopogosteje.
Zaradi
navzkrine
reaktivnosti

predhodna
okuba s HSV1
delno iti pred
okubo s HSV2.
Primladih
enskah je ve
okub z
genitalnim
herpesom I.

Okube koe
pri
travmatinem
herpesu,
podrsani koi,
lezije na prstih
bolnininega
osebja
(herpetinizano

htni prisad).
Okube so
ogroujoe pri
bolnikih z
opeklinami.
Encefalitis
je pogosteji ob
primarni okubi,

smrtnost je
visoka.
Neonatalni
herpes
: okuba in
utero, med
porodom
(HSV2), po
porodu od

matere.
Novorojenek
ne moreomejiti
razmnoevanja
virusa.
Neonatalne
okube so
skoraj vedno
simptomatske,

smrtnost
nezdravljenih
je50%. Bolezen
lahko povzroi
lezije na koi,
oesu, ustih,
encefalitis

ali diseminirano
bolezen s
prizadetostjo
5

ve organov,
virusnim
pneumonitisom
in
intravaskularno

koagulopatijo.
Diseminirana
okuba
nosenic
pred20. tednom
lahko vodi do
spontanega
splava.

Okube
imunsko
oslabljenih
- herpetine
lezije se
razirijo v
dihalne poti,
poiralnik in

sluznico
prebavil.
Imunost
Materina
protitelesa
(transplacentar
en prenos)pri
novorojenkih
se obdrijo pol

leta, okubo
omilijo.
Zaita je
najmanja od
starosti 6 mes.2 let. Protitelesa
proti HSV1 se
pojavijo v
otrotvu, proti

HSV2 v
adolescenci.Me
d primarno
okubo se
najprej pojavijo
IgM, nato IgG in
IgA Ab.
Pogostost
ponovitev ni

odvisna od
koliineAb, Ab
omilijo
ponovitev. Pri
omejevnju
okube je
pomembna
celina imunost,

NK celice in
interferoni.
Diagnoza
Citopatologija:
Tzankov
razmaz vzorca
iz mehurka z
giemso:
vejedrne

velikankeIzolaci
ja in
identifikacija:
izolacija iz lezij,
izpirkov grla,
likvorja, blata.
Izolacija je
mona tudi ob
asimptimatskiok

ubi. Virus
lahko izoliramo
z inokulacijo
tkivnih kultur,
identifikacija z
Nt testom
(nevtralizacijski)
aliimunofluores
cenco (z

monoklonskimi
protitelesi tipa 1
in 2). Tipizacijo
izvedemo z
monoklonskimi
protitelesiali
restrikcijskimi
endonukleazam
i. Virus lahko

izoliramo na
celini
kulturi.PCR
likvorja pri
encefalitisu.Ser
ologija: Ab se
pojavijo po 4-7
dneh, najve v
3. tednu,

serokonverzija
po 90 dneh
(imunski
odgovor jezelo
poasen)ELISA,
navzkrina
reaktivnost med
tipom 1 in 2, pri

HSV2 samo
IgG, moen
lano
negativenrezult
at zaradi
propada virusa
v brisu
Epidemiologij
a:

Virus je
razirjen
povsod, ni
ivalskih
rezervoarjev ali
vektorjev.
Prenaa se s
stikom ali
okuenimi

izloki.Najprej
se razvije
veinoma
asimptomatska
okuba, ki
preide v
latentno, ki traja
vse
ivljenje,oseba

jeklicenosec
(virus izloa 1-5
% okuenih).
70- 90 %
odraslih je
seropozitivnih
za HSV1. 20%
odraslih
jeserpozitivnih

za HSV2,
reaktivacije so
pogosteje.
Primarna
okuba matere
pred 20.
tednom
nosenostilahko
povzroi

spontani splav.
Genitalne HSV
okube
poveajo
verjetnost za
okubo s
HIVom.
Zdravljenje

Zdravila:
inhibitorji DNA
sinteze
aciklovir,
valaciklovir,
vidarabin,
famciklovir,
penciklovir.
Virusna

timidinkinaza
monofosforlira
aciklovir, v 3P
ga pretvorijo
celine kinaze,
vgradi se v
nastajajoo
DNA verigo s
HSVpolimerazo

(tekmuje z
GTP), kar
preprei
podaljevanje
verige.Zdravila
zavrejo
izraanje
klininih
znakov,

skrajajo
celjenje in
zmanjajo
pogostnost
reaktivacija,
virusostane.
Cepiva
poskuajo
razvijati iz

preienih
glikoproteinskih
antigenov
(uinkovito pri
enskahserone
gativnih za
HSV1 in HV2).

VaricellaZoster
virus
Je zelo nalezljiv
virus, povzroa
blago bolezen
vodene koze
(norice,

chickenpox) z
mehurkastimi
izpuajina koi
in sluzincah pri
otrocih. Zoster,
pasavec je
reaktivacija
virusa pri
odraslih z

znailnim
izpuajemomej
enim na
podroje
posameznega
senzorinega
ganglija.Virus je
morfoloko
podoben HSV,

nima ivalskega
rezervoarja.
Razmnouje se
v kulturah
lovekihembrio
nalnih tkiv in
povzroa
znotrajjedrne
inkluzije.

Citopatske
spremembe so
bolj fokalne in
se
poasnejeirijo.
Virus se
zadruje v
celicah, iri se s

prehodom med
celicami.
Patogeneza in
klinina
slikaVaricella
Virus vdre
preko sluznice
zgornjih dihal ali
konjuktive, se

razmnouje v
regionalnih
bezgavkah,
pride
doprimarne
viremije,
razmnoevanje
v jetrih in
vranici,

sekundarna
viremija z
okuenimi
mononuklearni
micelicami, ki
viruse
prenesejo do
koe, kjer se
razvije znailen

izpuaj,
nabrekanje
celic, nabiranje
tekoine,nastan
ek mehurkov,
irjenje virusov
z dihalnimi
izloki.
Razmnoevanje

ovirata
humoralna in
celinaimunost,
interferon. Virus
razvije latentno
okubo v
trigeminalnem
in dorzalnih
ganglijih.Klinin

a slika:
inkubacija traja
10-21 dni,
pojavi se
slabost vroina
(prodrom),
izpuaj vseh
stopenj,makulo
papilarni

izpuaj. Zapleti
so redki:
encefalitis, pri
novorojenkih
se lahko raziri
in je
smrtna,kongenit
alni varielni
sindrom (lahko

povzroi
razvojne
nepravilnosti),
varielna
pljunica (pri
odraslih,imunsk
o oslabljenih),
razirjena
intravaskuarna

koagulacija
(imunsko
oslabeli).Histol
ke spremembe:
nabrekanje
celic,
degeneracija,
eozinofilne
znotrajjedrne

inkluzije,
vejedrnevelika
nke, loitev
epidermisa,
dermalni edem,
mononuklearna
infiltracija.
6

Zoster

Izpuaj je
histopatogenets
ko enak kot pri
varicelli (na
podroju, ki ga
oivuje en
senzorini
ganglij),pridrue
no je akutno

vnetje
senzorinih
ivcev in
ganglijev.
Zmanjana
imunost
omogoi
razmnoevanje
virusov, kar

povzroi vnetje,
virusi potujejo v
koo, kjer
nastane
izpuaj.
Reaktivacije so
redke. Pri
imunskooslabeli
h je mogoa

huda sistemska
okuba.Pojavi
se pri padcu
odpornosti,
ostarelih, zane
se s hudo
boleino v
podroju enega
senzorinega

ganglija,mehur
kasti izpuaji
(najpogosteje v
podroju N.
Ophtalmicusa).
Zapleti so
postherpetina
nevralgija,pljun
ica

Imunost:
Okuba z
varielo
povzroi
doivljenjsko
imunost, zoster
pa se pojavi
kljub
protitelesom

proti varieli.
Zaozdravitev je
pomembna
celina imunost,
lokalni
interferon. Virus
se izogiba
imunskemu
odzivu:

kodiravirokine,
ki zmanjajo
izraanje MHC I
in MHC II
genov, ovirajo
predstavitev Ag.
Diagnostika
V obarvanem
vzorcu vsebine

mehurkov
(Tzankov
razmaz)
opazimo
vejedrne
velikanke,
virusne
antigenelahko
prikaemo z

imunofluoresce
nco. Hitri
diagnostini
testi so klinino
uporabni,
virusne
antigene ali
DNAlahko
odkrijemo v

mehurkih,
brisih koe,
biopsijskem
materialu. Z EM
jih lahko loimo
od poxvirusov,
medseboj
ne.Virus lahko
osamimo iz

mehurkov z
inokulacijo v
kulturi lovekih
celic v 3-7
dneh.Porast
titra protiteles
lahko izmerimo
z IFA, ELISA.
Pri nosenicah,

ki nimajo
anamneze o
prebolelih
noricahdoloam
o imunski status
IgG.
Epidemiologij
a

Virus je
razirjen po
vsem svetu.
Vodene koze so
pogosta
epidemina
bolezen
otrotva, bolj
pogosto

pozimiin
spomladi.
Zoster se
pojavlja
sporadino, pri
20% odraslih
enkrat v
ivljenju, po 50
letu.Obstaja

ivo oslabljeno
cepivo, sev oka,
ki je 80-85%
uinkovito
cepivo, za
zoster Zostavax
je enako kot
zavaricello, a
moneje,

zmanja
pogostost
reaktivacije pri
starejih. V
SLO ni
splonega
cepljenja, ker
naj nebi bilo
ekonomsko

uinkoviro.Varic
ella se iri
kapljino (ob
zaetku
nastanka
izpuaja) ali z
neposrednim
stikom.
Zdravljenje

Zdravi se
novorojenke in
imunsko
oslabele z
aciklovirom,
valaciklovirom,
famciklovirom in
foscarnetom.Ra
zvoj bolezni pri

ogroenih se
lahko preprei z
visokim titrom
specifinih Abdajamo
izpostavljenims
eronegativnim
nosenicam 4872h po

izpostavitvi, jih
ne cepimo!!!

Cytomega
lovirus,
HHV5
Virus
Genom obsega
240 kbp,

najveji genom
med herpes
virusi, kodira
ve proteinov.
Povrinski
glikoproteinnes
pecifino vee
Fc del Ig- virus
se obda z

razlinimi Ab in
se izogne
imunskemu
odzivu. Zgodnji
promotor ojaev
alec- zelo
moen zaradi
mnogih
vezavnih mest

za
TF.Citomegalovi
rusi so vrstno in
celino
specifini, ozek
nabor
gostiteljev. S
H301 se vee
na antigen

MHC I. Invitro
se virus
razmnouje le v
kulturah
lovekih
fibroblastov,
razmnouje se
zelo poasi, iri
se iz celice

vcelico.
Znailen
citopatski efekt
so perinuklearni
in znotrajjedrni
vkljuki, celice
so poveane,
lahkovejedrne.
Cikel replikacije

traja 7292h.Ovira
delovanje
citotoksinih
limfocitov T,
zavrta je celina
imunost, tvori
virokin UL-18, ki
inaktivira MHCI.

Patogeneza in
klinini
znakiNormale
n gostitelj
- virus se iri
med ljudmi s
stikom.
Inkubacija traja
4-8 tednov,

povzroa
sistemskookub
o,
mononukleozi
podoben
sindrom, virusi
se nahajajo v
pljuih, jetrih,
poiralniku,

kolonu,
ledvicah,limfocit
ih. Veina
okub je
subklininih,
asimptomatskih
. Povzroa
trajno latentno
okubo. Po

okubi se
virusiizloajo z
urinom.
Okueni otroci
so vir okube,
zelo dolgo
izloajo virus v
urinu in
slini.Pojavi se

slabost,
mialgija,
vroina,
nepravilnost
delovanja jeter.
Pri majhnih
otrocih
opazimohepato
splenomegalijo.

Virus povzroa
restenozoproliferacijo gm
(po koronarni
angioplastiki).
Bolniki z
imunosupresij
o

Okuba je
huja, izloanje
virusa je
poveano in
podaljano,
okuba se
lahko raziri.
Reaktivacije
sopogoste.

Lahko se pojavi
pljunica,
pneumonitis,
levkopenija,
zapleti po
presaditvah,
razirjena
okuba
pribolnikih za

AIDSom,
gastroenteritis,
horioretinitis
(slepota).
7

Kongenitalne
in perinatalne
okube

Okube
zarodka so
lahko hude,
lahko vodijo v
razvojne
nepravilnosti
(gluhost) in
mentalno
zaostalost

ter povzroijo
smrt zarodka in
utero. Smrtnost
znaa 20%.
Virus se lahko
prenese in
utero med
primarnoinfekcij
o matere ali

med
reaktivacijo.
Okube zaradi
reaktivacije so
blaje,
asimptomatske,
povzroajogluh
ost (10%).
Novorojenek

se lahko okui
med porodom
ali z materinim
mlekom,
okuba je
lahkosubklinin
a, ni nevarna,
saj od matere
prejme tudi

protitelesa.Oku
ba prizadane
CS,
retikuloendotelij
ski sistem.
Klinini znaki so
zaostajanje v
rasti,
zlatenica,hepat

osplenomegalij
a,
trombocitopenij
a,
mokrocefalija,
retinitis, oesne
nepravilnosti,
gluhost.
Lahkopovzroi

pljunico. 1%
novorojenkov
je okuenih s
CMV, veina
ima subklinino,
kronino
okubo, 510%ima
citomegalino

inkluzijsko
bolezen z
razvojnimi
nepravilnostmi
in visoko
smrtnostjo.
Gluhost je
trebapravoasn
o odkriti, saj se

otroku lahko
vstavi polka.
Imunost
: veina ljudi je
seropozitivnih.
Do reaktivacije
pride ob
humoralni
imunosti.

Protitelesa v
materinemmelk
u ne prepreijo
prenosa virusa
ampak omilijo
bolezen.
Diagnostika:
Uporabljamo
kvantitativno

PCR krvi in
urina (zaznava
virusa, ki se
razmnouje),
doloanje
virusnegabreme
na, saj je
kultivacija
prepoasna. Z

monoklonskimi
Ab dokaemo z
virusom
okuene
levkocite.Za
izolacijo
uporabljamo
loveke
fibroblaste

MRC5 po
metodi shell
vial, 2-3 tedni
so potrebni za
zaznavocitopats
kih
sprememb.Sero
logija: IgG Ab
so posledica

pretekle
okube, IgM
oznaujejo
akutno okubo,
visoka avidnost
je znailnaza
starejo
okubo. Pri
imunsko

oslabelih je
imunski odziv
zmanjan.
Epidemiologij
a
: Razirejen je
po vsem svetu,
v vseh letnih
asih.

Prevalenca je
odvisna od
drubenegaokol
ja, higiene.
Ljudje so edini
gostitelji
humanega
CMV. Virus se
prenaa s

stikom, z
okueno
slino,mlekom,
urinom, spermo
in se prenaa v
kroeih
levkocitih. Kljub
temu, da je
primarna

okuba
veinomaasimp
tomatske, se
virus izloa.
CVM se
prenaa z
transfuzijo,
okuen organ
predstavlja

tveganje
zaseronegatovn
e bolnike.
Zdravljenje:
Uporabljamo
ganciklovir
(soroden
acikloviru)zdravljenje

imunsko
oslabljenih,
zmanja izgobo
sluha
prineonatalnih
okubah, za
zadravljenje
retinitisa se
uporablja

foscarnet.Darov
alce in
prejemnike
organov se
testira za CMV.
Okube
seronegativnih
pri
transplantacijah

prepreimoz
visokim titrom
CMV Ab.Cepiva
e razvijajo.

Epstein
Barr

virus,
HHV4
Je povsod
razirjen virus,
ki povzroa
infekcijsko
mononukleozo
in je povezan z

nazofaringealni
mkarcinomom,
Burkittovim
limfomom,
Hodgkinovo
boleznijo in
ostalimi
limfoproliferativ

nimi
nepravilnostmi.
Virus
Genom obsega
172 kbp, loimo
virusa EBV1 in
EBV2.Tara
virusa je
B limfocit

. Okuba
povzroi
nesmrtnost
celic, redke
izloajo virus.
Virus se z
gp220 aligp350
vee na CR2 ali
CD21

receptorje za
C3d na
limfocitih B ali
epitelijskih
celicah ustne
sluznice.
Takojpo vstopu
v virus se zane
latentna okuba

(brez
predhodnega
razmnoevanja)
. Izraanje
virusa
jeomejeno,
lahko se
reaktivira. Virus
izraa gene ki

omogoijo
neomejeno
proliferacijo
celic. Linearna
DNA
sepreoblikuje v
krono in se
podvaja med S
fazo celinega

cikla. Nesmrtni
limfociti B
izloajo Ig,
izraajo
CD23.Virus se
lahko in vivo
razmnouje
epitelijskih
celicah, ki v

kulturi izgubijo
receptorje.Virus
ni
antigeniAntigeni
latentne faze:
EBNA- virusni
jedrni antigen,
LMPmembranski

proteini
GFRZgodnji
antigeni,
nestrukturni
proteiniPozni
antigenikomponente
virusne kapside
Patogeneza

Primarna
okuba:
prenaa se z
okueno slino,
okuba se
zane v
orofarinksu.
Viruse se
razmnouje

vepitelijskih
celicah ali
limfocitih B, ki
virus razirijo
po telesu.
Veina
okuenih celic
je unienih,
majhnotevilo

se obdri v
latentni fazi.
Primarna
okuba otrok je
veinoma
subklinina, pri
odraslih se
razvijeinfekcijsk
a

mononukleoza
(50%).
Mononukleoza
je poliklonalna
stimulacija
limfocitov.
Okueni
LBsintetizirajo
Ig, pojavljajo se

avtoprotitelesa
in heterofilna
Ab. Klinina
slika je
posledica
imunskega
odgovoralimfoci
tov T na

okuene
limfocite B.
8

Reaktivacije so
subklinine, pri
imunsko
oslabljenih
imajo lahko

resne
posledice.
Kancerogenez
a
Povzroa
nazofaringealni
karcinom,
Burkittov
limfomom,

Hodgkinovo
bolezen in
druge limfome.
Klinina slika
Mononukleoza:
inkubacijaska
doba 30-50 dni,
glavobol,
vroina,

slabost, bolee
grlo, poveane
bezgavke
invranica, znaki
hepatitisa.
Bolezen traja 24 tedne,
poveano t.
levkocitov

velikih atipinih
T
limfocitov.Oraln
a kosmata
levkoplakijarazmnoevanje
virusa pri HIV
bolnikih,
transplantiranih

Burkittov
limfom- tumor
eljusti afrikih
otrok, izraanje
EBNA1.
Malarija povea
tevilo okuenih
innesmrtnih
limfocitov B,

vzrok so lahko
tudi
translokacijederegulacija
izraanja cmycprotoonkogena.
Nazofaringealni
karcinom:

pogost pri
Kitajskih
mokih,
izraanje
EBNA1 in
LMP1Limfoproli
ferativne
bolezni pri
imunsko

oslabelih:
poliklonska
priliferacija LB,
monoklonski B
limfomi.Povzro
a CS ne
hodgkinove
limfome,
sistemske

limfome,
Hodgkinove
limfome.
Imunost
Okuba sproi
takojnji
imunski odziv,
celina imunost
omejuje

primarne
okube
Diagnostika
Odkrivanje
nukleinskih
kislin s
hibridizacijo,
EBER RNA.
Dokaz virusnih

antigenov v
limfoidnih tkivih
innazofaringeal
nem karcinomu.
Kultivacija je
nepraktina,
dolgotrajna.Ser
ologija: ELISA,
immunoblot, IF.

Najprej se
razvijejo IgM,
nato IgG, nato
EA, nato EBNA
Ab.
Veinaokuenih
razvije
prehodna
heterofilna Ab,

ki zlepljajo
ovje eritrocite.
Epidemiologij
a
: virus je
razirjen po
vsem svetu,
90% odraslih je
seropozitivnih.Z

dravljenje:
cepiva ni,
aciklovir
zmanja
izloanje virusa,
ne olaja
simptomov
mononukleoze

HHV6

Loimo skupino
A in B. Virus
rase v CD4 in
drugih celicah
(LB, glia,
fibroblasti,
megakariociti).
Virus seizloa,
prenaa s slino.

Receptor zanj
je CD46. 90%
ljudi je
seropozitivnih.
Primarna
okuba
povzroi
roseolainfantum
(6. bolezen) z

poviano T in
izpuajem,
povezava z
mrzlinimi
napadi pri
otrocih. Okuba
je trajnaz
reaktivacijami
med

nosenostjo, po
presaditvah.

HHV7
Je T-limfotropni
virus, iroko
razirjen,
povzroa
okube v
otrotvu. Trajna

okuba se
vzpostavi v
slinavkah,izloa
nje virusa s
slino. Povezava
z boleznimi ni
znana.

HHV8,
KSHV
Je limfotropni
virus, povezan
z Kaposijevim
sarkomom.
Genom vsebuje
gene za celino

proliferacijo,apo
ptozo.
Kaposijev
sarkom je
meano celien
vaskularen
tumor, pogost
pri bolnikih z
aidsom. Ni

zelorazirjen,
pogosteji pri
MSM, v Afriki,
spolen prenos,
prenos s slino.
Kultivacija je
nepraktina.
UporabimoPCR
, seroloke

metode.Na
virus uinkujejo
foscarnet,
ganciklovir,
cidofovir.
B virus
Spada med afa
viruse, med
simplex viruse.

Je opiji virus
(makake), zelo
patogen za
loveka, prenos
nipogost,
smrtnost je
60%, povzroa
akutni
ascendentni

mielitis in
encefalomielitis,
preiveli imajo
nevrolokepok
odbe. Virus
vzpostavi
latentno
okubo, dobro
raste v kulturah

celic s kratkim
ciklom. CPU so
podobniHSV.
Pri opicah
povzroa blago
okubo z
izpuajem,
prenos na
loveka z

ugrizom.
Prenos med
ljudmi jeredek.
Ljudje, ki delajo
z makake
opicami so
ogroeni. Po
pojavu klininih
znakov

zdravljenje ne
pomaga.
Poizpostavljeno
sti je priporoen
aciklovir.

POXV
IRUSI
So najveji in
najbolj
kompleksni
virusi. Za

veino okub je
znailen
izpuaj, lahko
se pojavijo
proliferativnelez
ije. So zelo
odporni na
inaktivacijo,
kodirajo

proteine, ki
omogoajo
izogibanje
imunskemu
sistemu.Mednje
spada Variola,
rne koze, ki so
bile
izkoreninjene,

obstaja
nevarnost
uporabe za
bioloko
oroje.Virus
Vakcinije se
uporablja za
cepljenje proti
rnim kozam in

kot vektor za
rekombinantno
cepivo.
9

Zgradba:
Virusi so
kompleksno
zgrajeni,
pravokotne

oblike (podobni
briketom).
Veslojne
lipoproteinske
ovojnicetvorijo
brazde in
obdajajo
bikonkavno
sredico in

lateralni telesci.
Velikost: 220450x140-260
nm.
Sredicavsebuje
linearno
dvojnovijano
DNK s

terminalnimi
zankami (
povezani
konci
vijanic), dolgo
130-375
kbp.Genom
kodira tevilne
strukturne

proteine in
transkripcijske
encime.
Klasifikacija:
Poddruina
Chordopoxviri
nae
(poksvirusi
vretenarjev)-

skupni
nukleoproteinsk
i antigen v
srediciRod
Orthopoxvirus
:
Variola
,
Vakcinija

, virus opijih
koz, virus
govejih koz,
virus bivoljih
kozRod
Parapoxvirus:
virus
pustularnega
dermatitisa- orf,

virus mlekarskih
kozRod
Yatapoxvirus:
yabapox,
tanapoxRod
Molluscipoxviru
s: molluscum
contagiosumRo
d

AviapoxvirusPa
rapoksvirusi so
nekoliko manji
260x160nm,
imajo manji
genom, krini
vzorec na
povrini. Med

vrstamiznotraj
rodu prihaja do
navzkrine
reaktivnosti
, med rodovi je
zelo majhna.
Tvorijo mnoge
virokine,
kiovirajo

delovanje
gostiteljevega
imunskega
sistema.
Podvajanje:
Virus se pritrdi
na celino
povrino in zlije
z membrano,

sredica se
sprosti v
citoplazmo. V
sredici se
nahajavirusna
RNA
polimeraza
(transkriptaza),
ki prepie

mRNA in jih
sprosti v ctpl.
Ker se
transkripcijski
enciminahajajo
v sredici,
inhibitorji
proteinske
sinteze ne

morejo vplivati
na zgodnje
prepisovanje.
Za
slaenje
virusa je
potreben

v virusu
kodiran
protein
. Za sprostitev
DNA iz sredice
je potrebna
sinteza RNA
inproteinov,
sinteza celinih

makromolekul
je ustavljena.
Negenetska
reaktivacija
: z vroino
inaktivirani
virusi
(inaktivirana
RNa

polimeraza) se
reaktivirajo z
drugovrsto
poksirusov, saj
se DNA ne
inaktivira.Iz
zgodnjih mRNA
se sintetizirajo
proteini za

podvajanje
DNA,
DNA se
podvaja v
citoplazmi
(vidneinkluzije).
Med
podvajanjem
prihaja do

homologne
rekombinacije.
Sinteza
zgodnjih
proteinov je
inhibirana,pozn
e mRNA se
prevedejo v
strukturne

beljakovine.Zor
enje: sredica
zrelih virionov je
obdana z
dvojno
membrano, ki jo
obdaja protein
in e dve
znanjimembrani

. Nekateri virusi
se iz celice
sprostijo z
brstenjem,
veina jih
ostane v celici.
Protivirusna
zdravilaovirajo
sestavljanje

virusov.
Rifampicin ovira
sestavljanje
ovojnice virusa
Vakcinije.Vakcin
ija tvori peptid
podoben EGF
, ki povzroi
nenadzorovano

proliferacijo.Viru
si sintetizirajo
proteine, s
katerimi se
izogibajo
imunskemu
odzivu
: TNF receptor,
IL-1 receptor,

IFN greceptor
protein, ki vee
komplement.
Okube:

Variola in
Vakcinija
V preteklosti so
proti Varioli

(smallpox) cepili
z virusom
govejih koz, ki
je manj nevaren
in je
zmanjalsmrtno
st med
epidemijami
rnih koz. 1980

so uradno
razglasili
izkoreninjenje
rnih koz.
Uspenost
zaradienostavn
osti priprave,
varnosti in
stabilnosti

cepiva,
mnoina
vakcinacija ni
bila potrebna,
cepljenje je
bilomono na
terenu. Sum na
koze je treba
prijaviti. Obstaja

nevarnost
uporabe virusa
za bioloko
oroje.Variola
lahko okui le
ljudi in opice,
vakcinija ima
ve gostiteljev
(bivolje koze v

indiji). Oba
virusa
uspevatana
horioalantoin
i membrani
oplojenega
kokojega
jajca
. Za

cepljenje
proti kozam se
uporablja virus
vakcinije
.
Patogeneza
(virus je bil
izkoreninjen

!)Virus je v telo
vstopil preko
sluznice
zgornjih dihal,
nato se je
primarno
razmnoeval v
limfatinem
tkivu inpovzroil

prehodno
viremijo in
okubo
retikuloendotelij
skih celic, v njih
se je
sekundarno
razmnoil
inpovzroil

sekundarno
viremijo in
nastanek
klininih
znakov. Najprej
so se pojavile
lezije
v ustih, nato
izpuajpo

celem telesu.
Do lezij pride
zaradi
proliferacije
celic trnaste
plasti, v celicah
so vidne
inkluzije,monou
nklearna

infiltracija.
Celice
malpigijeve
plasti (plast
ivih konih
celic)
nabreknejo,
poijo in se
zlijejo

ssosednjimi
celicami,
nastanejo
mehurki
. Udeleene so
vse plasti koe,
pride do
nekroze
usnjice

zatonastanejo
brazgotine
.Vakcinija
povzroi lezije
le na mestu
vstopa virusa. Z
beljakovino
VGF se vee na
receptor za

EGF.Inkubacija
variole traja 1014 dni, nato se
pojavi vroina
nato izpuaj:
makule, papule,
vezikli, pustule,
natoso nastale
kraste in po 2

tednih
brazgotine.
Smrtnost je
znaala od 5%
do 40%.
Okuba med
nosenostjopov
zroi smrt
zarodka.

Imunost
Okuba z enim
virusom
preprei okubo
z drugimi virusi
iz rodu.
Cepljenje z
vakcinijo je

zagotovilo 5letnoimunost.
Za ozdravitev je
bolj pomembna
celine imunost.
Pacienti z
moteno celino
in
protitelesnoimu

nostjo po
cepljenju
razvijejo
progresivno,
veinoma
smrtno bolezen.
Diagnoza
: EM pregled
vzorcev konih

lezij (loitev
rnih koz od
vodenih kozherpes virus),
dokaz
virusneDNA ali
virusnih
antigenov,
dokaz AB v krvi.

Izolacija in
identifikacija:
inokulacija v
horioalantoino
membrano
oplojenega
kokojega jajcarazlikovanjelezij
variole in

vakcinije,
goveje in opije
koze povzroijo
nastanek
hemoraginih
lezij, ostali
poksvirusi
neuspevajo.Iz
celinih kultur

lahko izoliramo
viruse,
ortopoxvirusi
najbolje
uspevajo.S
PCR
lahko zaznamo
in identificiramo
virusno

DNA.Virusni
antigen lahko
dokaemo
imunohistokemi
no v vzorcih iz
konih lezij.
Seroloki
testi po 1 tednu:
HI, Nt, ELISA,

RIA, IF.
Razlikovanje
med
ortopoksvirusi
ni mono.
Diferencialna
diagnoza
: okuba je
podobna

vodenim
kozam, aknam,
okubi z
meningokiki,
sekundarnemsif
ilisu.
Zdravljenje:Im
unski

globulini proti
vakciniji
za zdravljenje
zapletov razen
pocepitvenega
encefalitisa. Za
profilakso
seuporablja
metisazon

, ki preprei
prevajanje
virusne mRNA.
Epidemiologij
a
Virus je
zelo nalezljiv

, stabilen v
okolju, prenaal
se je
respiratorno
. Bolniki so bili
najbolj kuni ob
nastankuveziklo
v v ustih. Ni bilo
ivalskega

rezervoarja, ni
bilo kroninih
asimptomatskih
klicenoscev.
Okuba je
bilahitro
opaena,
zdravljena,

prepreeno je
bilo irjenje.
Cepljenje z
vakcinijo
Vakcinijo so
vzgojili v
oplojenih kurjih
jajcih ali iz
okuenih telet.

V ZDA so nehali
cepiti 1971.
Cepilo se je
pristarosti 1-2
let,
revakcinacija po
3 letih. Na
mestu cepljenja
je nastala

pustula in
brazgotina
(
dokaz
, da jebilo
cepljenje
uspeno in je
zaita
popolna). Po

revakcinaciji se
je tudi pojavila
lezija ali
zatrdlina na
mestucepljenja.
Tveganje:
nenamerna
avtoinokulacij
a

- okuba
drugega dela
telesa s
praskanjemokularna
vakcinija,teave
z vidom, prenos
s kontaktom,
generalizirana

vakcinija,
eczema
vaccinatumizpuaj kjerkoli
natelesu, visoka
smrtnost,
progresivna
vakcinija,
fetalna

vakcinija,
postvakcinacijs
ka CS
bolezen.Kontrai
ndikacije:
imunodeficienc
a,
imunosupresija,
rak, nosenost

Drugi
poksvirus
i
Opije koze
: zoonoza
(okuba opic,
glodalcev),
loveke

okube v
Konguneposreden stik
z ivaljo.
Pojavise
izpuaj,
limfadenopatija,
pogosti in redki
zapleti, 11%

smrtnost.
Cepljenje z
vakcinijo
preprei okubo
aliublai
bolezen. Moen
je prenos med
ljudmi.
Goveje koze

: prenos z
neposrednim
stikom med
molo,
hemoragine
lezije na
dlaneh,
vroina,limfade
nitis. Naravni

rezervoar so
glodalci, lahko
se okuijo
make. Ni
zdravila.
Bivolje koze
- virus vakcinije,
ki se je obdral
pri bivolih v

indiji. Lahko se
prenese na
ljudi, pri katerih
sepojavijo
lokalizirane
lezije.
Orf virus,
virus mlekarskih
koz: okuba ovc

in koz, prenos
na loveka
(ivinoreja,
mola).
Nastanek
velikihboleih
lezij.
Molluscum
contagiosum

:
benigni
epidermalni
tumor
, samo pri
ljudeh, ni
navzkrino
reaktiven z
ostalimipoksviru

si. Pojavljajo se
roza tumorji
podobni
bradavicam na
obrazu, rokah,
hrbtu, redko na
sluznicah(genit
alne sluznice
bolnikov z

AIDSom,
podobnst z
HSV izpuaji).
Prenaa se z
neposrednim in
posrednimstiko
m, s spolnimi
odnosi. Lezije
spontano

regresirajo
. Povzroa
nepopolno
abortivno
okubo.
Tanapoks,
yabapox
- naravni
gostitelj so

opice
, uspevajo v
kulturah
lovekih ali
opijih celic, ne
v jajcih.Tanapox
povzroi
glavobol in
oslabelost,

redke lezije.
Zdravljenje 4-7
tednov.
Yabapox
povzroi
nastanek
benignih
histiocitomov

pri opicah, ki
spontano
regresirajo. V
tumorskih
celicah so
znailne
inkluzije.
1

VIRU
SI
HEPA

TITIS
A
Hepatitis je
vnetje jeter.
Virusni hepatitis
je sistemska

bolezen, ki
primarno
vkljuuje jetra.
Virusi
povzroijoakutn
o vnetje jeter
vroina,
gastrointestinal
ni simptomi

(slabost,
bruhanje),
zlatenica.
Okuba naj
bizagotavljala
doivljenjsko
imunost proti
okubi z istim
virusom, razen

pri HCV kjer je

mona ponovna
okubaz
razlinim
genotipom.Viru
sni hepatitisi so
primarni
hepatitisi, ker
so tarne celice

okube
hepatociti.

HAV (infekcijski
hepatitis)

HBV (serumski
hepatitis)

HCV
(posttransfuzijs
ki hepatitis)

HEV (enterino
prenosljiv
hepatitis)
Patologija
Histopatoloke
spremembe:

pikasta
hepatocitna
degeneracija z
nekrozo celic,
difuzno
lobularno vnetje
inporuene
celine gredice,
hiperplazija

Kupfferjevih
celic, infiltracija
z
mononuklearni
mi
vnetnicami.Ohr
anjeno retikulno
ogrodje
omogoa

regeneracijo.
Pokodovano
jetrno tkivo se
regenerira v 812 tednih.
Zakronino
okubo je
znailna
poviana

vrednost
aminotransferaz
e in
hepatomegalija.
Lobularna
arhitektura
jeohranjena,
nabrekli in bledi
hepatociti,

portalno vnetje,
blaga fibroza.
Pri okubi s
HDV lahko
pride do
takoobsene
kode, da je
regeneracija
onemogoena.

Pri kronini
okubi s HCV
ali HBV se
lahko
razvijehepatoce
lini karcinom.
Virusi hepatitisa
A, E in B lahko
privedejo tudi

do nastanka
fulminantnega
virusnegahepati
tisa, ki ima
izredno visoko
smrtnost.
Prenos:

fekalno-oralno
(HAV, HEV):

najpogosteje pri
otrocih,
povzroata le
AKUTNI
hepatitis
(nikolikronineg
a), po okubi
pridobimo trajno
zaito (ni

ponovne
okube)

parenteralno
(HBV, HCV,
HDV):
zadostuje le 1
kaplja krvi,
AKUTNA in
KRONINA

oblika,
potekbolezni je
zelo
dolgPomembno
je upotevanje
zaitnih in
higienskih
ukrepov pri
ravnanju s

kuninami,
preventivno
cepljenje,testira
nje donirane
krvi.Okubi s
hepatitis virusi
so podobni
sekundarni
hepatitisi

infekcijska
mononukleoza,
rumena mrzlica,
CMVokuba,
HSV, okuba z
enterovirusi
virus opic,
virus rdek,
virus mumpsa,

adenovirusi.
Sekundarnipovz
roitelji se
primarno
replicirajo v
drugih celicah,
vendar so
prizadeti tudi
hepatociti.

Hepatitis se
lahkorazvije tudi
pri leptospirozi,
sifilisu,
tuberkulozi,
toksoplazmozi,
amebozi in pri
neinfekcijskih
boleznih-

obstrukciji
olevodov,
Wilsonovi
bolezni,
toksinosti
zdravil.Hepatitis
i se zanejo
nenadno ali bolj
postopoma z

GIT znaki
slabostjo,
bruhanjem,
anoreksijo,
blagopoviano
temperaturo.
Zlatenica se
pojavi nekaj dni
po

prodromu.Nesp
ecifina
diagnostika:
biopsija jeter,
testi jetrne
funkcije- ALT
alaninaminotran
sferaza,
bilirubin.Virusi

so razirjeni po
vsem svetu,
tveganje za
okubo je
manje v S
Ameriki, Evropi
in
Avstraliji.Varnos
t injekcijCelotno

letno breme
okub zaradi
neustreznih
postopkov
injiciranja: 8-16
milijonov HBV,
2-4,5
milijonovHCV,
75-150tiso

HIV. Ocena
letnega tevila
smrti: 1,3
milijonov. Letni
stroki
zdravljenja
zaradineustrezn
ega injiciranja
535 milijard

USD.Presaditve
jeter v Evropi
zaradi: HCV
59%, HBV 28%,
HDV 7%.

HEPATITI
S TIP A

Uvramo ga v
druino
PICORNAVIRID
AE, rod
Hepatovirus (le
1 serotip)Je gol,
ikozaedrien
virus s
premerom 27-

32nm, genom je
linearna
molekula
pozitivno
polarne
enojnovijaneR
NA, 7,5 kb.
Poznan je le en
serotip. Je zelo

obstojen in
odporen na
kislino in
vroino.
Razirjen je
povsodpo
svetu. V
Sloveniji se
pojavlja v obliki

zaprtih epidemij
(vrtci, ole,
vojanice).Inku
bacija ~1
mesec, zaetek
bolezni je zelo
hiter (24ur),
pogosta je
vroina.

Primarno se ta
virusrazmnouj
e v zgornjem
delu
prebavnega
trakta, kasneje
tudi v spodnjem
delu. Veinoma
se

bolezenpopolno
ma pozdravi
(98%). Ni
kronine oblike
bolezni.
Bolezen je
huja pri
odraslih kot pri
otrocih,

tudiklinina
slika je
popolnoma
razlina! Prenos
je fekalnooralen. 80-90%
otrok preboli
asimptomatsko
(NIikterusa) in

zapletov. 1025% odraslih

ima subklinino
okubo, ostali
pa razvijejo
ikterus. Zapleti
so boljpogosti,
smrtnost je do
2%. Fulminantni

hepatitis je
redek. Okuba
povzroi
doivljenjsko
imunost.
1

Diagnoza
: HAV ima
najlajo

diagnozo od
vseh
hepatitisov.
Virus se v krvi
infecesu pojavi
zgodaj v bolezni
(2 tedna po
okubi), iz krvi
izgine v 4.

tednu, izfecesa
2 tedna po
zaetku
zlatenice (po 6
tednih).
Zlatenica se
pojavi 4tedne
po okubi,
aminotransferaz

e se poviajo v
4. tednu,
ostanejo
povianedo 9.
tedna. HAV
odkrijemo v
jetrih, blatu,
olu in krvi.

HAV v vzorcih
(EM, ELISA,
hibridizacija
RNA, PCR),
HAV RNA PCR

Skupna
protitelesa- e
ob zaetku

simptomov;
ELISA

IgM anti HAV

protitelesadokaz svee
okube; ELISA,
pojavijo se
2tedna po
zvianju jetrnih

encimov, med
akutno fazo,
najve jih je
5tednov po
okubi, izginejo
po 6 mesecih.
Anti HAV IgG
se pojavijopo 4
tednih.

Anti HAV
celokupna
.
Zdravljenje
Ni specifinega
zdravljenja,
pospeujemo
regeneracijo
jeter. tevilo

okub
zmanjujemo z
boljo higieno
insanitarnimi
ukrepi.Cepiva: s
formalinom
inaktiviran virus,
sev HM 175 z
dodanim

adjuvansom
(aluminijev
hidroksid).
Cepivo jedrago,
ne nudi
dolgotrajne
zaite,
revakcinacije je
potrebna na 5-

10 let. Mona je
profilaksa
poizpostavljeno
sti z Ig
serumom.

HEPATITI
S TIP B
:

Spada v
druino
HEPADNAVIRI
DAE, rod
Orthohepadnavi
rusJe kroglast
in pogosto
pleomorfen
virus z

ikozaedrino
nukleokapsido,
s premerom 4048nm in z
ovojnico.Geno
m je krona
molekula DNA
3,2 kb, ki je
deloma

dvojnovijana,
deloma
enojnovijana.
Ovojnica
vsebujeHBsAg,
kapsida pa
HBcAg. Zelo
hitro se
razmnouje,

zato prihaja do
napak. V krvi
imamo lahko
velikopraznih
virusov, brez
DNA, in so
neinfektivni
(lahko jih je tudi
do 1000x

ve).Povzroi
kronine
okube,
posebej pri
tistih, ki so se
okuili e kot
otroci. Je glavni
faktor v razvoju
bolezni jeter in

hepatocelularne
ga
karcinoma.Vee
se na celice in s
fuzijo vstopi
vanje, kapsida
se odstrani in
DNA vstopi v
jedro.

Dvojnovijana
DNA
sespremeni v
kovalentno
zaprto krono
DNA (
cccDNA
), virusna
polimeraza

DNA najprej
sintetizira
manjkajoedele
genoma.
Krona DNA je
matrica za vse
virusne mRNA
in RNA
pregenom.

Izpopolnjeni
genom v
jedrucelina
DNA
transkriptaza
prepie v 2 vrsti
RNA. Ena vrsta
mRNA se
prevede v

virusne
beljakovine,
druga jeRNA
pregenom, ki se
enkapsidira z
novo
sintetiziranimi
HBcAg.
PREGENOM

virusna
reverzna
transkriptazav
novih virusnih
delcih prepie v
negativno
genomsko
DNA,
polimeraza pa

sintetizira
pozitivno stran
DNA, kipa je
nepopolna.
Delci brstijo z
GA, kjer dobijo
ovojnico in
HBsAg.
Zapustijo celico

ali pa zopet
vstopijo v jedro
iste celice.Virus
nima
citopatskega
uinka, zato
sklepamo, da
so
hepatoceline

okvare
posledica
imunskega
odzivaproti
okuenim
hepatocitom.Ok
uijo se
veinoma
dojenki in

odrasli med 1529 letom. S

paranteralnim
prenosom
, vbrizgavanjem
drog,transfuzijo,
transplacentarn
o, spolnim
prenosom.

Letno 1 milijon
smrti zaradi
HBV povezanih
jetrnih bolezniin
hepatocelineg
a karcinoma.
Inkubacija je
50-180 dni (6090), zaetek

bolezni je
poasen,
vroina
nipogosta. 90%
primerov se
kona z
akutnim
hepatitisom
brez kroninih

posledic. 10%
primerov
razvijeklinino
sliko ali
kroninega
perzistentnega
hepatitisa
(dobro
preivetje) ali

kroninega
aktivnega
hepatitisa (to
lahko vodi v
jetrno
cirozo
ali
hepatocelular
ni karcinom

).Rezultat
bolezni je lahko
popolna
ozdravitev,
napredovanje v
kronino obliko
ali redko smrt.
90%
odraslihpopolno

ma ozdravi,
medtem ko
90%
novorojenkov
(50% mlajih
otrok, 25%
olskih otrok)
napreduje
vkronino

obliko. Kronini
nosilci so lahko
asimptomatini
ve let, a imajo
visoko tveganje
za
razvojhepatocel
inega
karcinoma.

Okuba je huja
ob hkratni
infekciji s
HDV.Bolezen
se lahko izrazi
ekstrahepatino
z izpuajem,
artritisom,
nekrotizirajoim

vaskulitisom,
GN. Vzrok
sokroei
imunski
kompleksi.
1

Klinini znaki
in
okrevanje:Ot

rociOdrasliS
ubklinina
okuba8095%1025%Z l a t e
n i c a 5 2 0 % 7 5 9 0 % Popo
lna

ozdravitev
>98%>98%
K r o n i n
a
b o l e z e n
/ / s m r t n
o s t 0 , 1 %
0 , 3 2 , 1 %

V histolokih
rezinah v jedru
opazimo

okrogle delce
HBcAg, v
citoplazmi
filamente
HBsAg,
popolnih
virusov,Danejev
ih delcev je
malo.HBV DNA

in HBeAg
(antigen
povezan s HBV
nukleokapsido,
nakazuje
virusno
podvajanje,
viremijo)
sepojavijo

kmalu po
pojavu HBsAg.
Med zaetno
infekcijo je v
krvi visoka
koncentracija
virusnih
delcev,HBsAg
se pojavijo 2-6

tednov pred
klininimi znaki,
izginejo po 6
mesecih
(serokonverzija)
. Visoke
vrednostispecifi
nih anti HBc
IgM se odkrijejo

ob zaetku
klinine bolezni.
Anti HBsAG se
pojavijo pol leta
po okubi,ko
izginejo HBsAg.
4 mesece po
okubi izginejo
HBe in se

pojavijo anti
HBe, ki izginejo
6 mesecev
kasneje.
Kronini
nosilci
so tisti, ki imajo
HBsAg v krvi
ve kot 6

mesecev ob
prisotnosti
HBeAg ali
antiHBe, ne
pridedo
serokonverzije
HbsAg ali HBe.
Pri akutni
okubi je visok

titer antiHBc
IgM, pri kronini
je
nizek.Doloena
skupina ljudi
lahko kae HBs
pozitivnost
vendar pa ne
pride do razvoja

heptitisa. Takni
ljudje
soinfektivni
eprav ni nujno
da so bolni
(helthy carrier).
Kasneje lahko
pride do razvoja
jetrne ciroze.Pri

pacientih z
jetrno boleznijo
ali pridrueno
okubo s HDV
se lahko razvije
bliskovit
hepatitishepatinaencef

alopatija, 7090% smrtnost.

Diagnoza:

HBV delci v
krvi, HBV DNA
kvantitativno
(PCR)-virusno
breme

(prognoza)
IU/ml,
HBsAg
(presejalni test
ELISA,
potrditveni Nt),
HBcAg
inHBeAg v krvi
(ELISA)

protitelesa
(antiHBs
kvantitativno,
antiHBc total
,antiHBc IgM,
antiHBe)
(ELISA)

HBV rezistenca,
HBV tipizacija,

HBV genotip,
HBVmutacije

Testi funkcije in
aktivnosti jetrnih
encimov so
blagoali sploh
niso
poviani.Interpr
etacija

rezultatov:
Okuba s
hepatitisom ima
dveseroloki
okni, prvo je
pred pojavom
HBsAg, drugo
pa medizginom
HBsAg in

pojavom anti
HBs.H B s A g A
nti HBsAnti
HBcinterpret
acija+ - Z g o d n j a
a k u t n a
H B V
o k u b a +

+/--Akutna
ali kronina
HBV
okuba,
diferenciacij
a z IgM anti
H B c , infektivno
st doloimo s
koliino HBeAg

ali HBV DNA+ P r e t e k l a

H B V
o k u b a ,
i m u n o s t
--+Okuba
v daljni
preteklosti

, nosilec z
nizko
stopnjo
HBV,
o k n o , preveri
mo z IgM anti
HBc- - N i k o l i
o k u e n

s
H B V + c e p l j
e n j e
Najslaba
prognoza je, ko
odkrijemo HBs
in HBc skupaj s
pozitivno

usmerjeno
DNA. To vodi v
cirozo
alikarcinom
jeter.
Zdravljenje
(uinkovitost je
<40%):
rekombinantni

interferon--2b
(pri 35%
bolnikov s
kroninim
HBVpovzroi
dalje remisije)
in zaviralci
virusnih
reverznih

transkriptaz
(lamivudin), tudi
adefovir,
entekavir,pegilir
ani interferon 2a, telbivudin,
tenofovir. Po
odpovedi jeter
je potrebna

presaditev,
monost
reinfekcije je
80%.
Prepreevanje
Pasivna

imunizacija

z Ig. Ta se
uporablja v
primeru, da
oseba ni
cepljena vendar
sumi, da se je
lahkookuila
(npr. kirurg, ki

uree med
posegom).
Aktivna

imunizacija
z
rekombinantnim
HBsAg.. V
Sloveniji je

obvezno
cepljenje vseh
otrok pri 7
letih.Standardn
a shema 0, 1, 6
mesecev, visok
nivo Ab po 3.
odmerku. Hitra
zaita 0,7,21

dni, 12
mesecev.Prilag
ojena shema
0,1,9-12
mesecev, visok
nivo Ab po 3.
odmerku.
Revakcinacija
je potrebna po

10
letih.Cepljenje
proti HBV je
priporoeno za
vse
zdravstvene
delavce, ki
izvajajo
EPP.Doloen

dele ne razvije
Ig po vakcinaciji
in je zato treba
preveriti titer
Ig
, obvezno za
zdravstvene
delavce.Odziv
na cepljenje

>100 IU/ml,
slabi odziv 10100 IU/ml,
neodzivnost na
cepljenje <10
IU/ml.
Vsizdravstveni
delavci morajo
imeti pred

zaetkom dela
v bolninici
uradni izvid o
koncentraciji
antiHBs
Ab.Okueni
zdravstveni
delavci:Pri
katerih je

HBeAg
pozitiven ali
koncentracija
DNK HBV vija
od 10
4

IU/ml naj ne bi
opravljali
EPP(exposure

prone
procedure).
1

Priporoila za
cepljenje po
izpostavitvi:

otroci rojeni
HBSAg+
materam ali
materam, ki so
prebolele akutni

HB med
nosenostjo

zdravstveni
delavci po
vbodu z iglo
okueno s krvjo
bolnika
okuenega s
HBV

spolni patnerji
oseb okuenih
s HBV

HEPATITI
S TIP C
:

Spada v
druino
FLAVIVIRIDAE
, rod
HepacivirusSo
ikozaedrini
virusi z
ovojnico, v
premeru 45-

60nm. Genom
je linearna
molekula
pozitivno
polarneenojnovi
jane RNA.
Delimo jih v 6
genotipov ve
kot 70

podtipov.Genoti
p 1 je najbolj
razirjen v S
Ameriki, Z
Evropi in na
Japonskem, se
najslabe
odziva na
zdravljenje

zinterferonom
(1-letna
terapija),
genotip 2 je
najbolj odziven
na zdravljenje
(6-mesena
terapija), pri
genotipu3

najpogosteje
pride do
spontane
ozdravitve,
genotip 4
povzroi najve
kroninih
okub. Zaradi
potekazdravljen

ja moramo
doloiti genotip
virusa.Nov
nain
odkrivanja
virusov, ki jih
nismo nikoli
videli, seroloko
opredelili,

osamili v celini
kulturi.Mnoge
nove okube s
HCV so
subklinine ali
blage, pri 2030% opazimo
zlatenico, pri
10-20% se

pojavijonespecif
ini simptomi
anoreksija,
slabost,
trebune
boleine.
Veina bolnikov
(70-90%)
razvije

kroninihepatitis
in pogosto je
tveganje za
razvoj
kroninega
aktivnega
hepatitisa in
ciroze (2050%). Ciroza

seveinoma
razvije po 15
letih. V
nekaterih
dravah tudi
pogosto vodi v
hepatocelini
karcinom (525%).Inkubacija

je 15-160dni
(50), zaetek
bolezni je
poasen,
vroina ni
pogosta. Zbolijo
veinoma
odrasli.Prenos
je parenteralen

(tudi spolni
odnos in
vbrizgavanje
drog). V Egiptu
je bilo veliko
okuenih
iatrogeno
sparenteralnim
zdravilom proti

shistosomatozi.I
munski odziv se
poasi razvije in
je ibek, kar
nakazuje na to,
da ima virus
uinkovite
mehanizme
izogibanjaimuns

kemu
sistemu.Boleze
n se lahko izrazi
ekstrahepatino
z meano
krioglobulinemij
o (beljakovine,
imunski
kompleksi,

kipostanejo
netopni pri
znianih T) in
glomerulonefriti
som
Diagnoza
:Serologija: EIA
(ne loi Ab
akutne faze), pri

50-70%
pacientov se Ab
pojavijo ob
zaetku
simptomov,
priostalih 3-6
tednov kasneje.
Ab so
usmerjena proti

sredici, ovojnici
in NS3 in NS4
proteinov, imajo
nizek titer.HCV
RNA
dokazujemo z
RT-PCR. Pri
okultnih HBV
okubah 30%

pri pacientih s
HCV ne
zaznamo
HBsAg,ampak
le HBV
DNA.Preiskave:
HCV
presejalni test

(ni lano
negativnih),
HCV
potrditeveni
test- HCV RNA
PCR
kvalitativno
inkvantitativno,

HCV genotip,
HCV tipizacija
Zdravljenje
: rekombinantni
interferon-
(25% s
kroninim HCV
jeodzivnih),

pegiliran
interferon-
in
ribavirin
, na
kombinacijozdr
avil je odzivnih
50% okuenih.
Uspenost

zdravljenjaprev
erjamo s
kvalitativno
PCR- EVR
(zgodnji odziv
na
zdravljenje),SV
R (trajni odziv
na zdravljenje),

ETR (konni
odziv
nazdravljenje).
Terapija je manj
uspena pri
genotipu 1 in 4
(12meseno
zdravljenje, bolj
pri genotipu 2 in

3 (6mesenozdravlj
enje). Po
odpovedi jeter
je potrebna
presaditev,
monostreinfek
cije je
50%.Cepiva ni.

HEPATITI
S TIP D
:
Spada v rod
Deltavirus
, ki ni
razporejen v
druine.So goli,

ikozaedrini
virusi s
premerom
32nm. Genom
je krona
molekula
negativno
polarne
enojnovijane

RNA
. Je najmanji
humani
patogen. HDV
je satelitski
virus, ki
potrebuje za
razmnoevanje
HBV! Obda se

zovojnico
(HBsAg)
pomonikega
virusa in tako
dokona svoje
razmnoevanje.
Genom kodira
le en protein
HDAg.Pogosto

je povezan z
najhujimi
oblikami
hepatitisa pri
HBsAg
pozitivnih
bolnikih. Akutna
okuba
lahkonastane le

ob koinfekciji s
HBV ali
superinfekciji
bolnika s
kroninim
hepatitisom B.
Prepreevanje:
cepljenjeproti
HBV,

specifinega
zdravljenja ni.
Pri koinfekciji se
nizek titer anti
HFAg razvije
pozno v akutni
fazi.
Boljzanesljivi so
testi za HDAg,

HDV RNA, IgM

anti HDV. Med
okrevanjem vsi
markerji
izginejo.
Superinfekcijap
ovzroi trajno
HDV okubo
(70%).

Zaznamo
visoke vrednosti
IgM in IgG
antiHD, HDV
RNa,
HDAg.Preiskav
e: HBsAg,
antiHDV total,
antiHDV IgM,

HDAg, HDV
RNA PCR
1

HEPATITI
S TIP E
:

Druina
CALICIVIRIDA
E
Rod
Calicivirus:
HEV, virus
NorwalkSo goli
ikozaedrini
virusi, s

premerom 3038nm. Genom

je linearna
molekula
pozitivno
polarneenojnovi
jane RNA 7,5
kb. RNA
pomnoujejo

virusne
replikaze.
Najprej
sintetizirajno
negativnokompl
ementarno
RNA, na njej se
hkrati sintetizira
ve pozitivno

polarnih RNA,
ki so hkrati
mRNA, ki
seprevede v
poliprotein, ki
se cepi v ve
virusnih
beljakovin.Epid
emino se

pojavlja v
dravah v
razvoju, kjer so
vodni viri vasih
fekalno
kontaminirani
(Slo:
potniki).Bolezen
je lahko zelo

resna pri
nosenicahfulminantni
hepatitis (20%
smrtnost).
Prenos je
fekalno-oralen
,ne povzroa
kroninih oblik

bolezni
(dokazali so
razvoj
kroninega
hepatitisa pri
bolnikih s
presajnimi
organioslabjena

imunost) in ni
onkogen. Bolnik
okreva brez
zdravljenja,
smrtnost je 2%.
Po
monsunskem
deevjulahkopri
de do epidemij,

ker ni dostopna
pitna
voda.Diagnoza:
anti HEV IgG
,
anti HEV IgM
, HEV RNA
PCRSpecifine
ga zdravljenja

ni, cepivo se
razvija.
HEPATITIS G,
GBV-C virus
Veina okub je
asimptomatskih
, kratkorajnih,
samoomejujoih, z

rahlim ali brez

poviannja
nivoja ALT.
Vveini
primerov pride
po izgubi
serumske RNK
ob soasnem
pojavu antiE2

protiteles do
ozdravitve.
Okubaz GBVC ne vpliva na
klinini potek pri
bolnikih s
hepatitisom A,
B ali C.V
zadnjih letih so

z novimi
molekularnimi
metodami
opredelili ve
novih virusov,
monih
kandidatov
zahepatitise.
Veina so

endosimbionti,
loveku
evolucijsko
popolnoma
prilagojeni in
mu ne kodijo.
Kmalubomo
morali sprejeti
pojem normalna

virusna flora.
Potrebno je
previdno
ravnanje, saj so
lahko prisotni
tudipatogeni
virusi.

PAPO
VAVIR
USI
Replikacija: v
jedru; genom

ima 'zgodnje' in
'pozne' odseke.
Zgodnji odseki
se izrazijo
kmalu po
okubicelice,
kodirajo
regulacijske
beljakovine

(prepreijo
podvajanje
celine DNA in
sintezo celinih
encimov) in
encimske
proteine
(sproijo
podvajanje

DNA). Pozni
odseki kodirajo
strukturne,
beljakovine.
DNA
seprepisuje v
jedru s celino
transkriptazo,
policistronske

mRNA se cepijo
v
monocistronske
.

Rod
POLIO

MAVIRU
SI
:virus BK, virus
JC, virus
SV40Goli,
ikozaedrini
virusi z

dvoslojno
kapsido, v
premeru 45nm.
Genom je
krona
molekula
dvojnovijaneD
NA 4,5kb, ki je
povezana s

histoni. Zgodnji
proteini so mali,
srednji in veliki
T
antigen.Tarno
tkivo so notranji
organi, genom
je v okuenih
celicah na

nakljunih
mestih
integriran v
DNA.
Okubacelic je
neproduktivna,
ne zgradijo se
popolni virusi.
Izrazijo se le

posamezni geni
z zapisi za
tumorskeantige
ne T.SV40 veliki
T antigen se
vee s celinimi
tumor
supresorskimi
proteini p53 in

Rb, kar
omogoa
celicam vstopv
S fazo, da se
virusna DNA
lahko podvoji.
To je tudi
kljuno za
virusno

transformacijo
celic. Srednji
antigenT
poveuje
dejavnost
celine
tirozinske
kinaze (gen
src), stimulira

mitogene
signalne poti.
1

SV40 se
podvojuje v
opijih in

lovekih
celicah,
povzroa
tumorje v malih
glodalcih in
transformira
celinekulture.
Ne povzroa
tumorjev v

svojih naravnih
gostiteljih. So
pa izolirali SV40
DNA iz
doloenih
lovekihtumorj
ev.V 60tih letih
so bili milijoni
ljudi okueni z

virusom SV40 z
okuenim
cepivom proti
otroki
paralizi.Human
e poliomaviruse
(BK in JC) so
izolirali iz
imunsko

oslabljenih ljudi.
BK povzroa
hemoragini
cistitis(po
presaditvi
kostnega
mozga),
nefropatijo in
disfunkcijo

presadka
ledvic. JC
povzroa
leukoencefalop
atijo.Sta zelo
razirjena v
populaciji,
okube se
obiajno zgodijo

v zgodnjem
otrotvu. Oba
lahko po
primarniokubi
perzistirata v
ledvicah in
limfoidnih tkivih
in se
reaktivirata ob

oslabljenem
imunskem
odzivu. Oba
tudipovzroata
tumorje v malih
glodalcih in
rakavo
spreminjata
celine kulture.

Rod
PAPILO
MAVIRU
SI
So goli,
ikozaedrini

virusi z
dvoslojno
kapsido, v
premeru 55nm.
Genom je
krona
molekula
dvojnovijaneD
NA 8 kb vezana

s histoni.
Loimo
loveke
papilomaviruse
1-80.
Razmnoujejo
se v epitelijskih
celicah
inpovzroajo

benigne in
maligne
tumorje.
ivalski
papiloma virusi
(kunji in goveji)
povzroajo
nastanekbenign
ih bradavic, ki

se pogosto
sprevrejo v
maligne
tumorje.Vstopi
lahko le preko
pokodovane
koe ali
sluznice,saj se

receptorji
nahajajo le na
bazalnih
celicahepitelija.
Replikacija: v
jedru v epitelnih
celicah koe
insluznicah.
Virusna NK je

prisotna v
bazalnih
celicah, a je
ekpresija
poznih genov
(proteini
kapside)
omejenana
zgornje sloje

diferenciranih
keratinocitov
monaodvisnos
t virusne
replikacije od
stopnje
diferenciacijego
stiteljske celice!
Virusi se

sproajo s
povrine lezijNe
povzroajo lize
keratinocitov in
ne vdrejo v kri,
zato je imunski
odziv slab in
poasen, do
serokonverzijep

ride po enem
letu, pri 30%
kasneje od 18
mesecev.V
okuenih
celicah je
genom v obliki
episoma
, pri

rakavo
spremenjenih
celicah pa se
genom
integrira
vcelino DNA.
Prelomi se v
regiji E2
(protein zavira

izraanje E6 in
E7), zato se
nakopiita
proteina E6 in
E7,ki se lahko
veeta na p53
in Rb in jih
inaktivirata.Velik
o HPV DNA je v

koi zdravih
odraslih, v
meikih dlak.
Te
asimptomatine
okube dobimo
e zelozgodaj v
otrotvu.
Delitev

alfa
:
visoko
(16, 18, 33, 45,
31),
intermediarno,
nizko

(6, 11, 40, 42,

44, 54) riziniprenaajo se
sspolnim
stikom, z
matere na
otroka, z
okuenimi
predmeti,

povzroajo
genitalne
bradavice
(koniastikondil
omi) in raka
materninega
vratu, zunanjih
spolovil in
danke,

laringealne
papilome,
ploatebradavi
ce pri
epidermodyspla
sia
verruciformis
(poveana
dovzetnost za

HPV okube,
tipi 5 in
8,maligna
transformacija
pod vplivom
UV)

beta, gamakoni tumorji,

tudi
ploatocelini

nu- povzroajo
kone
bradavice
Genitalne
bradavice
- benigni tumorji
na zunanjem

spolovilupenisu, vulvi,
skrotumu,
perineju,
perianalnikoi.
Zdravljenje je
kirurko, pri
40% se
ponovijo. Virus

najdemo v
meikih dlak
(43%)
Laringealni
(skvamozni)
papilomi
. So
najpogosteji
benigni

laringealni
tumorji, letna
incidenca
4,3/100,000po
vsem svetu.
Najpogosteji
pred 5 letom ali
med 20-40.
Prenos je z

okuene matere
(s kondilomom
mednosenostj
o) na
novorojenca.
Nain okube
odraslih ni
pojasnjen.
Klinini potek je

nepredvidljiv,
obdobjaaktivne
bolezni in
remisij. Bolezen
je bolj
agresivna pri
otrocih, saj
imajo manji
premer grla.

Smrtnost je 414%, veinoma

zaradi
zaduitve.
Potrebni so
vekratni
kirurki posegi.

Rak
materninega
vratu
Skvamozna
intraepitelijska
lezijaNizke
stopnje: zelo
blaga displazijaCIN1

(cervikalna
intraepitelijska
neoplazija)Viso
ke stopnje:
zmerna
displazijaCIN2, huda
displazija, in
situ karcinom,

mikroinvazivni
karcinomCIN3Povzroaj
o ga visoko
rizini tipi.HPVnegativni rak
materninega
vratu ne
obstaja. HPV je

nujen, a
nezadosten
dejavnik za
razvoj raka!
Prinastanku
imajo vlogo tudi
genetska
nagnjenost,
oslabljena

imunost in
spolna
aktivnost. Rak
materninegavr
atu je redka
komplikacija
zelo pogoste
spolne okube.
Z virusom se bo

v ivljenju
okuilo 60%
ensk, priveini
ensk okuba
spontano mine
v 8-12 mesecih,
5-10% bo
razvilo kronino
okubo.

Povezava
meddolgotrajno
okubo s HPV
in rakom
materninega
vratu je zelo
mona
dosledna in
specifina

(moneja
kotpovezava
med kajenjem
in rakom na
pljuih). Rak se
ne bo razvil,
kadar ni
dolgotrajne

prisotnosti HPV
DNA.
Diagnoza:

histoloko, PAP
bris, pri
dvomljivih
izvidih se
pregled ponovi.
e je rezultat

negative, se
nadaljuje
zrednimi
pregledi, e je
pozitiven, se
opravi pregled s
kolposkopom,
terapija.

dokaz DNA
(hibridizacija)cocktail sond Bvisokorizini
tipi, cocktail Anizkorizini tipi.
V ZDA sedokaz
DNA v povezavi
s citologijo

uporablja pri
rutinskem
pregledu.

PCRPrepreev
anjecepljenje
z
rekombinantnim
i

VLP
(pridobljenih na
celini kulturi
kvasovk
Saccharomyces
cerevisiae)virusom
podobnimi
delci-

beljakovinami
L1, ki se
samostojno
zdrui v kapsido
z
ohranjenosekun
darno in
terciarno
strukturo- tvori

prazne
beljakovinske
lupine. Cepivu
je dodan
adjuvans
aluminijevhidrok
sifosfat. VLP
spodbujajo
nastanek

protiteles
usmerjenih proti
planim
beljakovinam
HPV. VLP
nevsebujejo
virusne DNK,
ne morejo
okuiti celic, se

v njih
razmnoevati
ali povzroiti
bolezni.
Nastalaprotitele
sa se bodo
vezala na virus
prepreila
vezavo z

receptorji in
vstop v
celico.Uinkovit
ost so preverjali
z dvojno slepo,
s placebom
kontrolirano
randomizirano
preiskavo pri

enskah 16-26
let, dokaz
imunogenosti
pri 9-15 let
starih otrocih.
Podatkov o
klinini
uinkovitosti
cepiva pri

mokih e
ni.Dokazana je
delna zaita
proti drugim
tipom zaradi
navzkrine
reaktivnosti.
Stranski uinki:
sociogenaomed

levica.4valentno cepivo
(
Silgard
)- L1 proteini
HPV 6, 11, 16,
18, iti pred
nastankom raka
materninega

vratu,hujih
predrakavih
sprememb
materninega
vratu CIN2,
CIN3, nonice
VaIN2, VaIN3,
genitalnimibrad
avicami.

Uinkovitost
98%, trajanje
zaite je e
neznano.2valentno
cepivo- HPV 16
in 18Cepivo
apliciramo
intramuskularno

, 3je odmerki
0,1, 6. mesec.
Lahko cepimo
hkrati s HBV.
Pri nas
jecepljenje
samoplaniko.
Cepivo pred
rakom

materninega
vratu iti 70%
cepljenih, ostalo
povzroajo
drugi tipi, ki niso
vkljueni
vcepivo. Pri
cepljenih so e
vedno potrebni

presejalni testi v
enakem
obsegu.
Potreno je
upotevanje
pravilvarne
spolnosti.
Cepivi proti
HPV nimata

nobenega
stranskega
uinka.
1

PIKO
RNAV
IRUSI
Goli,
ikozaedrini

virusi s
premerom 2830nm. Genom
je linearna
molekula
pozitivno
polarne
enojnovijaneR
NA. 4 glavni

polipeptidi:
povrinski
proteini VP1VP3 in notranji
protein VP4, ki
je povezan z
virusno
RNA.Beljakovin
e virusne

kapside na
povrini tvorijo
''kanjone'', v
katerih leijo
ligandi, ki se
povezujejo s
celinimirecepto
rji. V teh
kanjonih so

ligandi zaiteni
pred
delovanjem
protiteles.
Klasfikacija
Druina
PICORNAVIRI
DAE
Rod

Enterovirus
:
poliovirus
1,2,3,
coxsackievirusi
A 1-22,24, B 16, loveki
echovirusi 1-7,

9, 11-21, 24-27,
29-33, loveki
enterovirusi
68-71Rod
Parechovirus:
loveka
echovirusa 22
in 23Rod
Rhinovirus

: rinovirus 1100Rod
Aphthovirus
(virusi slinavke
in
parkljevke)Rod
Hepatovirus
(virus hepatitisa
A-

HAV)Enteroviru
si so stabilni pri
kislem pH (3-5)
in njihova
optimalna
temperatura za
razmnoevanje
je
37C.Rinovirusi

niso stabilni pri

kislem pH,
njihova
optimalna
temperatura pa
je
33C.Replikacij
a: v citoplazmi
celic. Virus se

specifino vee
na receptor
tarne celice,
kar sproi
konformacijskos
premembo
viriona in
virusna RNA se
sprosti v celico.

VP4 se odstrani
z RNA, ko se ta
vee na
ribosome.RNA
se prepie v
poliprotein, ki
ga virusne
proteaze
razcepijo na

fragmente. Nato
virusna
polimeraza
RNAprepie
pozitivno
polarno RNA v
negativno
polarno, ki je
matrica za

sintezo ve
novih molekul
pozitivnopolarn
e RNA. Iz
nekaterih se
nato zopet
prepisujejo
mRNA, ostale
pa se kot

genomska RNA
zapakirajo
vvirione.
Prekurzorski
protein kapside
P1 se cepi v
podenote VP, ki
se skupaj z
RNA sestavijo v

virione. Ti
sesproajo iz
celic, ki
razpadejo.

ENTEROV
IRUSI

POLIOMIE
LITIS
:Je akutna
infekcijska
bolezen, ki
prizadene
CS

. Povzroajo jo
3 razlini sevi
poliovirusa.
Prenos je
fekalno-oralen.
Destrukcija
motornih
nevronov v

hrbtenjai vodi
v
ohlapno
paralizo
. Veinoma pa
so
okubesubklini
ne.Okui lahko
samo celice

primatov, ki
imajo zanj
specifien
receptor.
Vstopijo skozi
usta- fekalno
oralenprenos in
primarna
pomnoitev

poteka v
limfatinem
tkivu, sluznici
orofarinksa ali
prebavil. Z VP1
proteinomse
vee na IgLM
epitelijskih celic
prebavil ali

ivnih celic.
Virus je redno
prisoten v relu
in blatu
predzaetkom
bolezni.
Protitelesa se
pojavijo zgodaj,
veinoma pred

nastopom
paralize. Virus
dosee CS
prekokrvi in po
aksonih
perifernih
ivcev.
Poliovirus okui
doloene tipe

ivnih celic in v
procesu
pomnoevanjao
kvari ali
popolnoma
unii celice v
sprednjih
rogovih
hrbtenjae

(lahko tudi v
zadnjih). V
tejih primerih
pridedo
unienja
podaljane
hrbtenjae,
bazalnih
ganglijev,

spinalnih
ganglijev in
moganovine.
Ne pomnouje
sev miicah.
Spremembe so
posledica
unienja ivnih
celic. Nato pride

e do vnetja.Le
~1% okub se
klinino izrazi
(inkubacija je 714dni):

blaga oblika
poliomielitisa-

abortivni
poliomielitis
: je najbolj
pogosta oblikavroina,
oslabelost,glavo
bol, slabost,
bruhanje,
zaprtje, bolee

grlo- po nekaj
dneh izgine,
otrok okreva
brez posledic.

neparalitini
poliomielitis
(aseptini
meningitis):

poleg prejnjih
znakov ima e
otrdelost in
boleinev hrbtu
in vratu
okrevanje po 210 dneh

paralitini
poliomielitis:

ohlapna
paraliza miic,
pareze, lahko
pride do
ohromelosti
dihalnemuskula
ture. Okrevanje
lahko traja
nekaj mesecev,

posledice so
lahko
doivljenjske.

progresivna
postpoliomieliti
na atrofija
miic:
redkoDiagnoza:
(vzorci: bris

rela, rektuma,
blato)

inkubacija v
opijih,
lovekih
celinih linijah
,izolacija
(citopatski efekti
po3-6 dneh in

identifikacija
zantiserumi),
PCR

porast titra
protiteles, parni
serumiImunost:
je doivljenjska
in odvisna od
tipa virusa,

protitelesa proti
proteinom
ovojnice (VP)
se tvorijo
ekmalu po
okubi, ko pa
virus pride v
mogane, nanj
slabo vplivajo.

V razvitih
dravah se je
po uvedbi
cepljenja
incidenca
precej
zmanjala, e
vedno pa

povzroa
epidemijepredv
sem med otroki
manj razvitih
predelov Afrike
in Azije, kjer je
higiena resen
problem. Virus
skuajoizkoreni

niti.Na voljo sta

trivalentni
cepivi:
ivo Sabin
in
mrtvo
cepivo
Salkov

 3x skozi usta
(zaradi mone
interferencez
enterovirusi) v
starosti 3-12
mesecev, nato
pa so potrebne
e dodatne
booster doze pri

2,7,14 letih.
Zmrtvim
cepivom
cepimo le
imunsko
oslabljene. Tudi
Ig pripravki
zaitijo za
nekaj tednov,

ne
prepreijosubkli
nine okube in
niso uinkoviti,
ko se e izrazijo
simptomi.

COXSAC
KIEVIRUS

Poznamo vsaj
29 razlinih
imunolokih
tipov virusa
23 jih je v
skupini
A
in 6 v skupini
B

. Skupina B
-najbolj pogosti
vzroki virusnih
bolezni
srca
pri ljudeh!
Inkubacija je 29dni:

nevroloke
bolezni:
aseptini
meningitis
(A, B) vroina,
glavobol,
slabost... lahko
pride do
blageoslabitve

miic (bolniki
popolnoma
ozdravijo od nepoliovirusne
paralize)

koa in
sluznice:
herpangina (A)
resen

vroinski
faringitis z
izpuaji'handfoot-and-mouth
disease'
oralne
ulceracije in
izpuaj po
rokah in nogah

srne
in miine
bolezni:
pleurodinija
(B) vroina in
boleine v
prsih
miokarditis
(B)

oesne bolezni:
akutni
hemoragini
konjunktivitis
(A)

respiratorne
okube:
prehladi (A,B),
pljunica (B)

gastrointestinal
ne teave:
driska pri
otrocih (A)

ostalo:
nediferencirana
vroinska
bolezen,

generalizirana
bolezen otrok,
diabetes
mellitus,
sindromkronin
e
utrujenosti...Dia
gnoza: vzorci:
izpirek rela,

blato, nosni
izcedek (A),
likvor, bris
veznice
-

izolacija
inokuacija v
tkivne kulture,
sesajoe mike
(citopatski

efekt,
identifikacija)
-

protitelesa se
pojavijo kmalu
po okubi,
ostanejo ve let
-

detekcija
RNAVeina

okub se zgodi
poleti,
predvsem med
otroci. Ni e
znanih
antivirusnih
zdravil ali cepiv.
ECHOVIRUSI

znanih je ve
kot 30
serotipov, a ne
povzroajo vsi
bolezni pri
ljudeh.Prenos je
fekalno-oralen,
virus lahko
izoliramo iz

rela in blata,
tudi iz
likvorja.Povzro
ajo aseptini
meningitis,
encefalitis,
vroinske
bolezni z ali
brez izpuajev,

prehlade, drisko
priotrocih,
konjunktivitis,
oslabelost miic
in
kre.Diagnoza:
(vzorci: brisi
rela, rektuma,
blato, likvor)
-

izolacija
(identifikacija z
antiserumi in IF)
-

protitelesa (?)
-

detekcija RNA
(PCR)Okube
so veinoma
poleti,

predvsem pri
otrocih. Ni
znanih
antivirusnih
zdravil ali cepiv.
ENTEROVIRU
SI
: povzroajo
pljunico,

pljuni edem,
akutni
hemoragini
konjunktivitis,
meningitis,ence
falitis, paralize
podobne
poliomielitisu,
herpangina...

RINOVIRU
SI
So virusi
prehlada, ki
okuijo zg.
dihalne poti.
Obiajno jih
izoliramo iz

nosnih
izcedkov, lahko
pa tudi
izsekrecij rela
in ust. Niso
odporni na kislo
in unii jih pH3.
So pa bolj
toplotno stabilni

kot enterovirusi
in lahkopreivijo
ve ur na
okolnih
povrinah.
Poznamo ve
kot 100
serotipov.Vstopi
jo skozi zg.

dihalne poti. Z
VP 1, 2, in 3
(skriti na dnu
kanjonov,
zavarovani pred
Ab) se vee na
ICAM-1
receptor
(intracellular

adhesion
molecule)
epitelijske
celice nosne
sluznice. Visok
titer virusa
imamo vnosnih
izcedkih e 2-4
dni po okubi,

nato titer pade,

eprav bolezen
e traja.
Obstaja
povezava
medkoliino
virusa v izlokih
in resnostjo
bolezni. Virus

se pomnouje v
povrhnjem
epiteliju nosne
sluznice.
Pridedo edema
sluznice in
majhne celine
infiltracije.
Povea se

koliina
nosnega
izcedka. Redko
povzroijookub
e sp. dihalnih
poti.Inkubacijsk
a doba je kratka
(2-4dni) in
akutna bolezen

traja ~7 dni,
eprav lahko
neproduktiven
kaelj trajae 23 tedne.
Simptomi so
kihanje,
zamaen nos,
nosni izcedek,

bolee grlo,
glavobol, blag
kaelj,
tresenje...Nosn
a in
nazofaringealna
sluznica pordi in
otee.
Sekundarne

bakterijske
okube so
mone in
povzroijootitis
media, sinuzitis,
bronhitis ali
pnevmonitis,
predvsem pri
otrocih.

Imunost:
nevtralizirajoa
protitelesa se
pojavijo v
serumu in
izlokih pri
veini ljudi.
Nastanejo 7-21

dni pookubi.
Ker se
ozdravitev
pojavi pred
nastankom
protiteles, ta
oitno nimajo
vloge pri
ozdravitvi.Prena

ajo se z
respiratornimi
izloki in
kontaktom z
okuenimi
rokami ali
povrinami.
Pogosteje
zbolevajootroci.

Zdravljenje:
Enviroksim,
INFa preprei
irjenje virusa.
Razvoj cepiva
je unlikely, ker
virus teko
gojimo vvisokih
titrih v kulturi.

VIRUS
SLINAVKE IN
PARKLJEVKE
: je zelo
nalezljiva
bolezen ivali,
ki se lahko
prenese na
loveka

skontaktom ali
zauitjem.
Pojavijo se
vroina,
slinjenje in
izpuaji v
orofarinksu in
koi dlani,

podplatov
inprstov.

VIRUS
RDEK,
rubella,
measles
SPADA MED

TOGAVIRUSE
(rod Rubivirus),
vendar
ni arbovirus
! Razirjen je po
vsem
svetu.Virus je
ikozaedrien z
ovojnico in zelo

obutjiv.
Ovojnica
vsebuje
hemaglutinin
. Do zlepljanja
krvi pride
valkalnem
mediju
(predvsem

aglutinira ptijo
kri). Obstajajo
teave z
gojitvijo virusa.
Virus je slabo
patogen
zadiferencirane
celice vendar je
za embrionalne

celice izredno
patogen.Pri
virusu rdek so
opisai pojav
virusne
interference.Rd
eke so akutna
vroinska
bolezen z

izpuajem in
limfadenopatijo
otrok in mladih
odrasleih.
Nevarnepostan
ejo ob infekciji
med
nosenostjo
(kongenitalne

malformacije in
mentalna
zaostalost).
POSTNATALN
E RDEKE
Neonatalne,
otroke, odrasle
vstop skozi
respiratorni

trakt in
replikacija v
cervikalne
bezgavke
inpomnoevanj
e viremija se
pojavi po 7-9
dneh in traja do
nastanka

protiteles 13-15
dneva, kar
sovpada
znastankom
izpuaja
(eksantema).
Po tem se virus
nahaja le e v
nazofarinksu

(ve tednov).
2050%primarnih
infekcij je
subklininih.
Klinino
: slabost, blaga
vroina,
izpuaj

(podoben
opicam).
Izpuaji se
zano na
obrazu in se
irijo prekotrupa
in ekstremitet in
redko trajajo
dlje kot 3 dni.

Izpuaji niso
znailni!
Pogosto tudi
artritis pri
enskah.Redki
zapleti so
retikulocitopeni
na purpura in
encefalitis.Imun

ost: protitelesa
se pojavijo v
krvi z
nastankom
izpuaja
(predvsem
IgM). Kasneje
IgG ki ostanejo
celoivljenje

ena okuba
zagotovi
doivljenjsko
imunost.
Diagnostika
: klinina
diagnoza ni
zanesljiva!
-

izolacija gojenje
v lovekih,
kunjih linijah
(nasofaringealni
in relni bris
citopatski
efekt), shell
vial(IF), urindetekcija z

nukleoprotein
Ab
-

serologija:
IHA
, ELISA (samo
en tip IgG
pomeni

imunost), porast
titra
KONGENITAL
NE OKUBE
Virus se
prenaa z
matere na plod
in je teratogen.
Lahko prehaja

placento, okui
nekatere celice
ploda (tecelice
ne rastejo ve!!,
jih pa ne unii)
hipoplazija
organov in
strukturne
anomalije.

Prizadene tiste
organe,ki se v
tem obdobju
najbolj
intenzivno
razvijajo.
Predvsem gre
za ivevje in
utila (otrok, e

se rodi
imamotnje vida
in sluha). Prej
ko pride do
okube, veje
so posledice za
plod in
verjetnost za
prenos.

Lahkotudi smrt
fetusa in
spontan splav.
Klinino
: virus je
mogoe izolirati
iz razlinih
organov plodu.
Klinini znaki so

lahko: prehodni,
trajni,razvojne
abnormalnosti,
ki se
stopnjujejo.Klas
ina triada
kongen. rubele:
katarakta, srne
abnormalnosti,

gluhost. Tudi
zaostanek v
rasti,
izpuaj,hepato
splenomegalija,
zlatenica,
maningoencefal
itis. Najbolj
pogosto okvare

CS vodijo v
mentalnozaosta
lost in probleme
z ravnotejem
in motornimi
sposobnostmi.
Kasneje se
lahko razvije e
progresivnipane

ncefalitis v
drugi dekadi
ivljenja otrok s
kongenitalno
rubello, ki se
vedno kona s
smrtjo.Imunost:
IgG se
prenesejo na

otroka in se v 6
mesecih
razgradijo, IgM
pri novorojencih
nakazujejo
nakongenitalno
okubo, ker
materina IgM

ne prehajajo
posteljice!!!
2

MESEC
NOSENOSTI
POKODBA
PLODA V %
1. mesec
nosenosti 50-

60 (tudi 100)2 .
mesec
nosenosti2
53. mesec
nosenosti1
54. mesec
nosenosti510

Okube so
kapljine (ni
tako nalezljivo
kot opice),
infekcija
nosenice v
prvem 3-4
mesecu skoraj

vednookui
plod.
Diagnoza
: novorojenki
izloajo velike
koliine virusa v
vseh telesnih
izlokih. Dokaz
IgM protiteles.

Zdravljenje
: okuba se
pozdravi sama,
ni specifinega
zdravljenja,
obstaja
ivo
oslabljeno
cepivo

MMR
-kombinirano
cepivo proti
opicam,
mumpsu in
rdekam- en
odmerek
podkono

starost 12-18
mesecev,drugi
v 7 letu.

ARB
OVIR
USI
Arbo
virusi so

RNA
virusi, ki jih
prenaajo
lenonoci
ar
thropod
bo
rne viruses,

robo
viruse
prenaajo
glodalci
ro
dent
bo

rne viruses.
Imajo zapleten
krog prenosa v
katerega so
vkljueni
lenonoci in
glodalci.So
zoonoze, lovek
je nakljuni

gostitelj in nima
vloge pri
prenosu.ivljenj
ski krog
arbovirusov
vkljuuje
vretenarje
(ptii, sesalci),
ki so rezervoar

virusov. Virus
se vnaravnem
gostitelju
ohranja napol
simbiotsko, ne
povzroa
klininih
znakov.
Prenaajo jih

lenonoci
- krisesajoi
ektoparaziti:
komarji, klopi,
peene muhe.
lovek je
nakljuni
gostitelj, dead
end.lenonoe

c se okui, ko
se hrani na
okuenem
gostitelju,
okuba je
doivljenjska.
Virus potuje
skozilenono
evo revesno

steno in se
najpogosteje
naseli v lezah
slinavkah. Po 2
tednih je ves
lenonoeckue
n in postane
prenaalec, ne
kae klininih

znakov bolezni.
Izjeme so
nekateri klopi
kjer se virus
prenaaiz
okuenega
klopa na jajeca
(
transovarialno

) ali
transstadialno
in vmesni
gostitelj ni
potreben. To
jedirektni nain
prenosa, klopi
so tudi
rezervoarji. Z

zauitjem
okuenih
insektov se
lahko okuijo
netopirji, ki
zugrizom irijo
okubo.Arbovir
usi se zaetno
razmnoujejo v

endotelijskih
celicah,
monocitih,
makrofagih.
Klinina slika je
odvisnaod
lokalizacije in
uspenosti
razmnoevanja

virusov,
pogosto je
subklinina. Na
okubo vpliva
interferon.
enakljuno
zaidejo v
loveka lahko

povzroijo
poleg viremij:

infekcije brez
klininih znakov
ali

hemoragino
mrzlico ali
meningitis

mrzlico z
izpuajemNa
irjenje
virusov
vpliva:lenono
ec: naravno
okolje, dnevna
aktivnost,
sposobnost

prezimitve,
transovarialen
prenosVretena
r: konni
gostitelj,
migratorna
aktivnost,
perzistenca
viremije

Prezimitev
arbovirusovV
tropskih klimah
so komarji
prisotni vse
letno, virus se
prenaa med
komarji in
pticami. V

hladnejihobmo
jih mora biti po
vsaki zimi
ponovno
vneen (ptice
selivke) ali
preivi v
lokalnem okolju.
Hibernirajoiko

marji lahko
okuijo ptice,
virus lahko
ostane latenten
v gostiteljih,
lahko se
zadruje v
hladnokrvnihgo
stiteljih. Okuba

se lahko obdri
med komarji in
netopirji.
Zdravljenje
:
ni
specifinega
zdravljenja,
obstajajo

mrtva cepiva
iz inaktiviranih
virusov za
konje.
Poskusnacepiv
a za ljudi so
dosegljiva za
raziskovalce.
Obstaja mrtvo

cepivo proti
japonskem B
encefalitisu.Pre
preevanje:
nadzor in
zatiranje
gostiteljev ne bi
bil uinkovit,
zatira se

vektorjekomarje z
insekticidi,odga
njanje z
repelenti,
izsuevanje
movirij

Klasifikaci
ja
Druina
Togaviridae
: ikozaedrini
virusi z
ovojnico, 60-70
nm. Genom je

linearna
molekula
pozitivno
polarneenojnovi
jane
RNA.Flavivirusi,
togavirusienojnovijano
pozitivno

polarno RNA
pomnoujejo
virusne
replikaze.
Najprej
sesintetizira
komplementarn
a negativno
polarna RNA,

na njej se
sintetizirajo
pozitivno
polarne RNA, ki
sohkrati mRNAkompleks
replikativni
intermediat.
MRNA se

prevede v
poliprotein,ki ga
virusne in
celineproteaze
cepijo v ve
virusnih
beljakovin. NE
potrebujejo
transkriptaze.P

odvajajo se v
citoplazmi,
brstijo z
membran
gostiteljevih
celic, vsi virusi
so seroloko
povezani.Rod
Alphavirus

: virus V in Z in
Venezuelskega
konjskega
encefalitisa,
Chikungunya,
Sindbis,
soarbovirusi*Ro
d Rubivirus:

virus rdek- ni
arbo/robo virus
2

Druina
Flaviviridae
: ikozaedrini
virusi z ovojnico
45-60 nm.
Genom je

linearna
molekula
pozitivno
polarneenojnovi
jane RNA.
Podvajajo se v
citoplazmi,
sestavljajo sev
ER, vsi virusi so

serolko
povezani.Rod
Flavivirus
: virus rumene
mrzlice,
klopnega
meningoencefal
titsa, denga,
ruski pomladno

poletniencefaliti
s, St Louis
encefalitis, virus
Z Nila, Japonski
B encefalitis,
encefalitis
doline Murray,
soarbovirusi.*R
od hepacivirus-

Hepatitis C- ni
arbo/robo
virusDruina
Filoviridae
(rod
Mononegavirale
s): vijani virusi
z ovojnico,
razlinih oblik,

pogosto nitasti
800-1000nm
dolgi, do 14um.
Pogosto so
zakrivljeni.
Genom je
linearna
molekula
negativno

polarne
enojnovijaneR
NA.Enojnovija
no negativno
polarno mRNA
filovirusov
virusne
transkriptaze
prepiejo v ve

pozitivno
polarnihRNA,
monocistronski
h mRNA.
Virusna
replikaza
sintetizira
pozitivno
polarno RNA, ki

je matrica za
negativnopolarn
o genomsko
RNA. Podvajajo
se v citoplazmi,
brstijo s
plazemske
membrane.Rod
Filovirus

: Marburg,
EbolaDruina
Bunyaviridae
: vijani virusi
kroglaste ali
pleomorfne
oblike 80-120
nm, z ovojnico.
Genom je iz

3kosov krone
negativno
polarne ali
bipolarne
enojnovijane
RNA.Bunyaviru
si in arena
virusi imajo
enojnovijano

bipolarno
segmentirano
RNA. Pozitivni
del se
neposrednopre
vede v
beljakovine,
negativni del
virusna

transkriptaza
najprej prepie
v
komplementarn
o mRNA.
Vvirionu je
transkriptaza.
Podvajajo se v
citoplazmi,

brstijo v
GA.Rod
Bunyavirus:
kalifornijski
encefalitis,
Bunyamwera,
Oropouche, so
arbovirusi
(komarji)Rod

Phlebovirus
: virus mrzlice
doline Rift,
papatai, so
arbovirusiRod
Nairovirus: virus
krimskokongoke

mrzlice, so
arbovirusiRod
Hantavirus
: Hantaan
(korejska
hemoragina
mrzlica),
Dobrava, Sin
Nombre

(hantaviruspulm
onalni sindrom,
so
bornavirusiDru
ina
Arenaviridae
: vijani
kroglasti ali
pleomorfni

virusi 50-300,
ovojnica z
velikimi
peplomeri.
Genomsestavlja
ta 2 kosa
krone
negativno
polarne ali

bipolarne
enojnovijane
RNA. V virionu
je
transkriptaza.P
odvajajo se v
citoplazmi,
brstijo s
plazemske

membrane.Rod
Arenavirus:
virus
limfocitnega
horiomeningitis
a, virusi Lassa,
Machupo,
JuninDruina
Reoviridae

, ikozaedrini
virusi z 2- ali 3slojno kapsulo,
brez ovojnice,
60-80 nm.
Genom
sestavlja10-12
kosov linearne
dvonjovijane

RNA.Negativno
polarne
vijanice
virusne
transkirptaze v
citoplazmi
prepiejo v
monocistronske
mRNA, ki

seprevedejo v
virusne
beljakovine. Na
pozitivno
polarnih
vijanicah
virusne
replikaze
sintetizirajo

negativnopolarn
e vijanice.
Komplementarn
e pozitivno in
negativno
polarne
vijanice se
poveejo v
dvojnovijanevir

usne genomske
RNA. Podvajajo
in sestavljajo se
v
citoplazmi.Rod
Orbivirus:
Orungo,
Kemerovo,
arbivirusiRod

Coltivirus: virus
koloradske
klopne mrzlice,
arbovirus

Encefaliti
si
togavirus

ov in
flavivirus
ov
Togavirusi,
alfavirusi
povzroajo
doivljenjsko
okubo

komarjev, ki jih
prenaajo na
vretenarje.
Imajosposobno
st
hemaglutinacije
. Inaktivira jih
kisel pH,
vroina, 70%

alkohol, topila
lipidov.
Razirjeni so po
vsemsvetu.Flavi
virusi so arbo
ali robovirusi,
razirjeni so po
vsem svetu.
Imajo

sposobnost
hemaglutinacije
.Antigenske
lastnosti: zaradi
antigenske
povezanosti
prihaja do
navzkrinih
reakcij pri

imunodiagnosti
nihtehnikah.
HI, IF, ELISA
doloajo 8
seroskupin
alfavirusov, z Nt
testom
identificiramo
specifien virus.

Proteinovojnice
E je virusni
hemaglutinin in
vsebuje
skupinske
serokomplekse
in vrstno
specifine

determinante.To
gavirusi rod
Alphavirus
: virus V in Z in
Venezuelskega
konjskega
encefalitisa,
ChikungunyaFl
avivirusi, rod

Flavivirus: virus
klopnega
meningoencefal
titsa, ruski
pomladno
poletni
encefalitis, St
Louisencefalitis,
virus Z Nila,

Japonski B
encefalitis
Patogeneza:
V vretenarjih
se virusi po
vstopu primarno
razmnoujejo v
mieloidnih,
limfoidnih

celicah ali
ilnem
endotelijutkiv
blizu vstopa ali
regionalnih
bezgavkah.
Nato virus
vstopi v krvni
obtok in se

raziri po telesu
in seodvisno od
lastnosti
razmnouje v
drugih tkivih.
Razmnoevanje
v CS je
odvisno od
sposobnosti

prehajanjakrvno
moganske
pregrade,
stopnje viremje,
virulence,
starosti (otroci
in ostareli so
najbolj
ogroeni).

Kopreidejo
pregrado se
razirijo in
povzroijo
razirjeno
nevronsko
degeneracijo
. Pri veini
okube

serazmnoevan
je virusa omeji
preden dosee
CS.Pri
naravnih
gostiteljih je
okuba
asimptomatska,
pride do

viremije, s
pitjem krvi se
okuijo
lenonoci,
kiprenaajo
okubo.
2

Konjski
encefalitis
i
So dvofazni: v
prvi fazi se virus
razmnouje v
neivnih tkivih
in je prisoten v

krvi. V drugi fazi

se
virusrazmnouj
e v moganih,
celice se
pokodujejo in
uniijo, pojavijo
se klinini
znaki.Klinini

znakiInkubacija
traja 4-21 dni.
Nekateri
okueni
razvijejo gripi
podobne
simptome, drugi
encefalitis.
Nenadno

sepojavi moen
glavobol,
vroina in
mrzlica, slabost,
bruhanje,
zaspanost,
stupor. V hujih
primerih pride
dozmedenosti,

tresenja, krev,
kome. Smrtnost
je razlina.
Mone so trajne
posledicespremembe
osebnosti,ment
alna zaostalost,
paraliza

afazija.Imunost:
Okuba
povzroi trajno
imunost proti
istem virusu. Pri
zaiti in
ozdravitvi sta
pomembni
celina

inhumoralna
imunost. V
endeminih
podrojih
populacija
pridobi imunost
kot posledico
asimptomatskih
okub.Zaradi

skupnih
antigenov
predhodna
okuba vpliva
na verjetnost
okube z
drugim virusom.
Diagnoza

: Izolacija in
osamitev
virusaprevidnostni
ukrepiVirus se v
krvi pojavi le na
zaetku
okube, pred
pojavom

klininih
znakov. Virus
lahko odkrijemo
v
likvorju.Uspeva
v celinih linijah
Vero, BHK,
HeLa, MRC5,
lahko

inokuliramo v
sesajoe mike
ali hrke. S
PCRdokaemo
virusno DNA, z
IF testi
identificiramo
viruse.Serologij
a: Nekaj dni po

zaetku bolezni
odkrijemo
nevtralizirajoa
Ab in Ab, ki
inhibirajo
hemaglutinacijo
. SHI testom
doloimo
skupino virusov,

vrsto doloimo
z odkrivanjem
specifini IgM v
serumu ali
likvorju.
Zapotrditev
diagnoze
moramo
dokazati vsaj

4kratni porast
titra v 2-3
tednih.
Upotevati
moramo
navzkrinoreakt
ivnost.Epidemio
logija: V
endeminih

krajih je lahko
skoraj celotna
populacija
okuena,
vendar je
veina
okubasimptom
atskih. Okub je
najve poleti na

S polobli, ko so
lenonoci
najbolj aktivni.
Vzhodni (EEE)
in zahodni
konjski
encefalitis
(WEE)
Rezervoar so

ptice
, vektor so
komarji
, nakljuni
gostitelj sta konj
in lovek. Otroci
so visoko
rizini.
EEE

je arbovirusni
encefalitis z
najvijo
smrtnostjo35%. Lahko
povzroa trajne
posledice kot so
ohromelost,du
evna

prizadetost,
ponavljajoi se
napadi krev.
Razirjen je v V
dravah ZDA,
na V obali.
Veinoma
seizrazi
subklinino ali

povzroi
encefalitis.
Okube so
redke in
sporadine
5/leto v ZDA.
Na ptie ga
prenaakomar
Culiseta

melanusa, na
loveka drugi
komarji.
WEE
je razirjen v Z
in osrednjih
dravah ZDA, je
manj nevaren
CFR 3-5%, v

zadnjih 5 letih ni
bilo
humanihprimer
ov, mone
epidemije.
Cepivo ni
registrirano,
namenjeno je
raziskovalcem.

Na loveka ga
prenaakomar
Culex ali Culex
pipilens (z
domaih ivali).
Venezuelski
EE
- v Srednji
Ameriki in S

delu J Amerike,
rezervoar so
konji, vektor je
komar.

Chikungu
nya virus

Spada med
togaviruse.
Poznamo
gozdni krog
, kjer komarja A.
aegypti in
A.albopictus
(tigrasti

komar)prenaat
a viruse na
opice
in
urbani krog
, kjer komarja
prenaata
okubo na
loveka. Virus

zaide v
ugodnookolje,
kjer je veliko
komarjev, se
razmnouje in
zane humani
krog, epidemijo,
povzroi
vroinsko

bolezen
zartritisom,
izpuajem. 7
dni so bolniki
visoko
vireminiokuba
komarjev, ki
pijejo kri.Na

okube vpliva
razirjenost
tigrastega
komarja
in virusa. Pri
nas je prisoten
v obalnem
pasu- komar
jepriel z

odpadnimi
gumami iz JV
Azije. Virus
izhaja iz
Tanzanije,
endmien je v
V, Z in osrednji
Afriki,pojavlja
se v JV Aziji. Na

Z Indijskem
otoju
(priljubljena
destinacija za
potovanja) je
bila 2006
epidemija,virus
se je raziril s
popotniki. 2007

se je iz Indije
raziril v Italijo.

St Louis
encefalitis
Uvramo ga
med flaviviruse.
Najpomembnej
i povzroitelj

epideminega
encefalitisa
v ZDA, v
zadnjih 10letih
najpogosteji
povzroitelj
okub CS v
ZDA. Do sedaj
10000

okuenih, 1000
smrti, 130
potrjenih/leto,ce
piva e ni, ker
ni cost- benefit.
Veina okub je
subklininih,
<1% klininih,
CFR 3-25% (ko

se
izrazijoklinini
znaki).
Rezervoar so
ptice
, poznamo
mestni krog
, vektor so
razline vrste

komarjev
.
Rizinaskupina
so starostniki.

Virus
Zahodneg
a Nila

Spoznan za
enega najbolj
razirjenih
flavivirusov,
prva epidemija
v Izraelu 1950.
Razirjen je v
Srednji,
ZEvropi, na

Blinjem V, v Z
Afriki, ZDA.
Naravni gostitelj
so
ptice
, vektor je
komar
. Nakljuno
okui konje

inljudi za katere
je patogen.
2002 so opisali
prenos med
ljudmi s
transfuzijo,
transplantacijo,
in
utero.Povzroa

blage vroinske
bolezni (20%)
ali hude
encefalitise
(1%), veina
okub je
asimptomatskih
. Veinasmrtnih
primerov so

bolniki stareji
do 50 let.
Povzroa akutni
aseptini
meningitis ali
encefalitis.
2

Pojavi se
viremija,

izpuaj,
limfadenopatija,
glavobol, vneto
relo, boleine
v ledvenem
delu. Obstaja
samo1
antigenska
skupina,

okuba
povzroi
nastanek trajne
imunosti.V ZDA
se je pojavil v
Bronxu 1999,
povzroil je 9
smrti, 85
okuenih, CFR

10-15% in
umiranje ptic
(vran).Sekven
na analiza je
pokazala
podobnost z
izolatom iz
Izraela 1998,
vnos bi bil

moen z
okueno osebo,
zilegalnim/legal
nim vnosom
okuenega
gostitelja-ptice,
vnos vektorja,
vnos gostitelja z
neurjem ali

namerenvnos
(terorizem).
Virus se je nato
adaptiral v ZDA
in Kanadi,
Srednji in S
delu J Amerike.
Cepiva so v
tretjifazi, so

rekombinantna
DNA cepiva.V
Evropi je
razirjen na
Balkanu,
Mediteranu,
Sloveniji- v
deltah velikih
rek, movirjih,

ne pojavljajo
seepidemije,
opaene so bile
okube pri
konjih. Najveji
epidemija v
Romuniji, v
Italiji 2008.

Japonski B
encefalitis
Je najpogosteji
virusni
(flavivirus)
encefalitis v
Aziji, Avstraliji50000/leto,
10000 smrti.

CFR 30%.
Ohranjase med
srednjimi in
velikimi sesalci
(praii) in
komarji (Culex).
lovek je
nakljuni
gostitelj,

dojenki in
maliotroci so
najbolj
ogroeni.
Obstaja
cepivo
- mrtvi virus na
endeminih
podrojih.

Lahko pua
trajnenevrolok
e in psihine
posledice pri
30% obolelih.
0,3% okub je
simptomatskih,
veina odraslih
jeseropozitivnih.

Okuba med
prvim in drugim
trimesejem
nosenosti naj
bi povzroala
smrt zarodka.

Klopni
meningoe
ncefalitis
Virus je
arbovirus iz
druine
Flaviviridae,
poznamo 2

podtipa bolezni:
Z podtip- virus
centralnoevrops
kegaencefalitisa
(CEE), prototip
Neudorfl,
razirjen v
srednji Evropi in
na Balkanu V

podtip- virus
ruskegapomlad
no-poletnega
encefalitisa
(RSSE),
prototip
Sofjin.Je
endemina
bolezen v

Sloveniji.
Najve
prijavljenih
primerov je pri
nas v LJ regiji,
najmanj na
primorski
indolenjski.
Moki obolevajo

pogosteje kot
enske, okub
je najve poleti
in jeseni, trend
okub naraa,
Slo jedrava z
najvijo
incidenco.
Okuenost

klopov je 0,1 do
5 %. Le 2/3
okuenih
navaja vbod
klopa, saj so
larveneopazne.
Okuba lahko
poteka
subklinino (70-

98%), ali
simptomatsko
(2-34%) kot
blaga vroinska
bolezen
alipovzroi
vnetje mening.
Inkubacija traja
od 3 28 dni,

ponavadi 7 14
dni. Znailna
bolezen poteka
v 2fazah: kratki
neznailni
vroinski
bolezni (
prodromalna
faza

) sledi 10dnevno prosto

obdobje (
prostiinterval
) in nato
meningitis
,
meningoencefal
itis,

meningoencefal
omieltis
(meninge,
mogani,
hrbtenjaa),me
ningoencefalora
diku- litis
(meninge,
mogani,

korenine
ivcev). Veina
obolelih z CEE
si
popolnomaopo
more, smrtnost
je <1%. Klinini
potek RSSE je
huji, smrtnost

je 30%. Mone
so trajne
poslediceglavoboli,
padec
koncentracije,
pareza ene
polovice
obraza.

Genom
kodira 7
nestrukturnih in
3 strukturne
beljakovine: V1
neglikolizirana
membranska
beljakovina M,
V2-kapsidni

protein,
beljakovina Ccore, V3
glikolizirana
ovojnina
beljakovina Eenvelope, vpliva
na tvorbo Abin
sposobnost

hemaglutinacije
.
Razmnoevanj
e
virusa: Virus
vstopi v celice z
receptorsko
posredovano
endocitozo. Po

vstopu pride
zaradinizkega
pH do zlitja
virusne
membrane z
membrano
endocitotskega
vezikla,
nukleokapsida

se sprosti v
ctpl.celice.
Pozitivno
polarna RNA
slui kot mRNA
in celoten
genom se
prevede v en
poliprotein s

strukturnimi
innestrukturnimi
beljakovinami.
Posamezne
beljakovine
nastanejo s
cepljenjem z
virusnimi in
celinimiproteaz

ami. Zorenje
poteka na
membranah
ER, virusi
potujejo po GA
in se z
eksocitozo
sprostijo iz
celice.

Patogeneza
Po vstopu se
virus zane
razmnoevati
e na mestu
vboda, v
podkonem
tkivu, e je bil
vneen s

hrano(neprekuh
ano mleko
okuenih koz in
krav, ki so se
pasle na s klopi
inficiranih
panikih) se
razmnouje
vsluznici

prebavil. Virus
je pantropen,
razmnouje se
v celicah vseh
organov in tkiv,
najbolj pa v
celicah CS.Po
limfni in krvni
poti (

primarna
viremija
) pride v
makrofagni
fagocitni
sistem
in v jetra in
vranico.
Vorganih se

namnoi in
ponovno vdre v
kri,
sekundarna
viremija
in pride v
endotelijske
celice
moganskihkapi

lar. Prestopi
ilno v
mogansko
tkivo
, kjer
neposredno
litino deluje na
moganske
celiceMeninge

so vnetno
spremenjene,
hiperemine,
pojavi se edem
in petehialne
krvavitve. V
moganih
jeprizadeta
predvsem siva

moganovina,
nastanejo
degeneracije,
spongioformne
nekroze,
infiltracija
okoliceilja z
vnetnimi
celicami in

nevronofagija.
Sposobnost
virusa, da
povzroi
citopatsko
okubo CS in
razvojencefalitis
a imenujemo
nevrovirulenca.

P r e n o s
v i r u s a
v
n a r a v i :
K l o p i
sluijo kot
prenaalci in
naravni

rezervoarji,virus
u nudijo nain
prezimitve.
Glavni
prenaalec
Zpodtipa v
Sloveniji je
Ixodes ricinus

,
glavniprenaale
c ruskega pa
Ixodes
persulcatus (pri
nasne ivijo),
tudi ostali klopi
Dermacentor,H
aemophysalis.

Po hranjenju na
vireminemgost
itelju postanejo
klopi
doivljenjsko
kuni. Vklopu
se
razmnoujejo v
razl. organih,

tudi v
lezahslinavkah
in se prenaajo
s slino ob
vbodu
klopa.Virus se v
klopih prenaa
vertikalnotransovarialno

,
transstadialno
ali
horizontalno
-stik z okuenim
klopom med
soasnim
hranjenjemali
stik med klopi in

malimi sesalci
(gozdnavoluhari
ca, rumengrla
gozdna mi,
veverica).Odras
li klopi imajo
raje veje
sesalce s
katerimi seirijo

na veje
razdalje- krave
jelenjad. lovek
je
nakljuni
gostitelj
ali se okui z
okuenim
mesomali

mlekom. Velike
ivali ne
razvijejo
viremije do
temere, da bi
prilo do
okube klopov
zatopredstavljaj
o dead end za

razmnoevanje
virusa,vendar
omogoajo
razmnoevanje
klopov.
Diagnoza:
Osamitev virusa
iz likvorja
bolnika, dokaz

virusne DNA v
kuninah s
PCR,
kvantitativna
RT-PCR.
Sserolokimi
metodami
encimsko
imunsko in z

hemaglutinacijo
dokazujemo
specifina
protitelesa,
akutnookubo
dokazujejo IgM
Ab.
Zdravljenje

: zdravljenje je
simptomatsko
in podporno,
specifinega
zdravljenja ni.
Cepljenje
je
najuinkoviteji
nain

zaite.Cepivo
ENCEPUR je iz
s formalinom
inaktiviranih
oienih
virusov
klopnega
meningoencefal
itisa

sevNeudorfl ali
K23,
razmnoenih v
pianjih
fibroblastih.
Cepimo v
zimskih in
zgodnjih
spomladanskih

mesecih,
obvezno za
vse, ki se
zadrujejo v
gozdu. Ne
povzroa
neelenih
stranskih
uinkov. Cepivo

damov treh
odmerkih (1.
presledek 1-3
mesece, 2. 9-12
mesecev),
revakcinacija je
potrebna na 3-5
let. Proti
Vpodtipu
cepljenje ni mono.

Filovirusne hemoragine mrzlice

Sindrom:

nenaden izbruh bolezni s klininimi znaki podobnimi gripi

krvavitve: iz nosu, melena, hemoragini konjuktivitis, petehije, hematemeza,

hematurija, vaginalnekrvavitve, krvavitve notranjih organov- ledvic, plju

zapleti: dehidracija, uremija, hepatina koma, motnje CS, sekundarne bakterijske

infekcije(popolnoma poruen imunski odgovor)

ok- reverzibilrn/ ireverzibilen

visoka smrtnost 20-80%

so porajajoe bolezni
Rumena mrzlica
Virus spada med flaviviruse. Povzroa akutno vroinsko bolezen, ki se pojavlja v
Afriki in J Ameriki, prenaa jo
komar
. Lahko pride do jetrne in ledvine
disfunkcije
in
hemoragije
z visoko smrtnostjo. Obstaja enserotip, odkrili so 7 razlinih genotipov.
Patogeneza
Komar vnese virus v koo, kjer se zane razmnoevati. Raziri se v lokalne
bezgavke, jetra (Kupfferjevecelice), vranico, ledvice, kostni mozeg in miokard, kjer
ostane dolgo asa in povzroi
degenerativnespremembe
. Med zgodnjo infekcijo je prisoten v krvi. Lezije nastanejo zaradi razmnoevanja
virusa v nekemorganu, lahko nastanejo nekrotine lezije na jetrih in ledvicah. Pri teji
obliki pride do
hemoragij
, GI krvavitevin cirkulacijskega oka.
2

Klinino
Inkubacija traja 3-6 dni. Ob zaetku ima bolnik poviano temperaturo, ga mrazi, ima
vrtoglavico, mialgijo inboleine v hrbtu, emer sledi slabost, bruhanje, bradikardija.
Med zaetno fazo je prisotna viremija. Nato sestanje izbolja, nekateri ozdravijo, v
15% primerov bolezen napreduje, pride do
zlatenice
,
hepatorenalneodpovedi
, znianega nivoja protrombina in
hemoragij
. Bruhanje je lahko rno, nekateri razvijejonepravilnosti pri strjevanju krvi. Ko pride do
jetrno-ledvine odpovedi, je smrtnost visoka 50%, predvsem priotrocih in starejih.
Do smrti pride na 7-10. dan bolezni, encefalitis je redek.Imunost: V prvem tednu
okube nastanejo nevtralizirajoa protitelesa, ki zagotavljajo doivljenjsko zaito.
Diagnoza:
Prve 4 dni lahko odkrijemo virus v krvi z intracerebralno inokulacijo mii ali uporabo
celinih linij. V tkivihlahko odkrijemo virusne antigene z ELISO ali virusno DNA s
PCR.Serologija: Z ELISO odkrijemo IgM v prvem tednu okube, potrdimo s 4xnim
porastom titra protiteles.
Epidemiologija
Virus se prenaa z urbanim ali gozdnim krogom. V
urbanem
krogu komar Ades simpsoni in A. aegiptyprenaata okubo med ljudmi, v
gozdnem
krogu komar Ades affricanis prenaa okubo na
opice
.Letno zboli 200,000 ljudi, 30,000 jih umre, ker niso cepljeni. Veina izbruhov se
pojavi v Afriki, epidemije sopogoste na stiku med vlano savano in deevnim

pragozdom, kjer se vzdruje gozdni krog med opicami.Virus je endemien v J Ameriki

in v Afriki.
Zdravljenje
Ni protivirusnega zdravila.Prepreevanje: z unienjem komarjev so pregnali rumeno
mrzlico iz skoraj celotne J Amerike. Obstajamonost izbruha kjer je prisoten A.
aegipty (ZDA). Pred odhodom v endemine drave je obvezno cepljenje,ki je
najuinkoviteja zaita proti bolezni.
Cepivo
:
iv
oslabljen virus sev
17D
, ki ga razmnoujejo v oplojenih kokojih
jajcih
. Stranski uinki soizredno redki. Kontraindikacija: alergija na jajca, mlaji od 9
mesecev, nosenost, huda imunskapomanjkljivost.
Denga virus
Spada med flaviviruse, povzroa
denga mrzlico
(breakbone fever) z vroino, monim glavobolom, boleimisklepi in miicami,
slabostjo in bruhanjem, boleimi omi (retroorbitalna boleina) in izpuajem. Huja
oblikabolezni je denga
hemoragina mrzlica
ali denga ok sindrom. Poznamo
4 serotipe
(DEN 1,2,3,4)
Klinino
Bolezen se izrazi po 4-7 dnevih, po ugrizu okuenega komarja. Lahko se ne nenadno
pojavi vroina ali seprej pojavi prodrom (slabost, mrazenje, glavobol). Kmalu se
pojavi boleina v hrbtu, miicah, sklepi in oeh.Viremija pojavi ob zaetku vroine,
traja 5-6 dni, izgine in se ponovno pojavi (sedlo). Znailni sta mialgija inboleina
globoko v kosteh (lomljenje kosti). Pojavi se izpuaj, bezgavke so poveane.
Veinoma pride doozdravitve, hitro pri otrocih. V krajih kjer ni cepljenja je lahko
podobna opicam, rdekam.Pri posameznikih s prisotnimi nenevtralizirajoimi
protitelesi (materina zaita,
predhodna okuba
zdruganim serotipom- predhodna okuba s tipom 1 in sekundarna okuba s tipom
2) se razvije dengahemoragina mrzlica. Zaetni simptomi so podobni, stanje se hitro
poslaba, lahko se nadaljuje v
denga oksindrom
s okom in hemokoncentracijo. Ob prejnji okubi nastala Ab sodelujejo v
protitelesnopovzroenem in ojaanem mehanizmu monocitov
- poveejo se z virusom, vendar ge ne morejonevtralizirati,vstop preko Fc
receptorjev, poveajo vnos v celic in
ojaajo imunski odziv
. Ab ojaana okubapovzroi
kaskado
izdelovanja imunomodulatorjev- citokinov, limfokinov, prokoaguantovpoveanaprepustnost ilnega endotelija, diseminirana intravaskularna koagulacija,
hipotenzija in hipovolemien ok.Imunost. Okuba povzroi doivljenjsko imunost

proti istemu serotipu, navzkrina zaita je kratkotrajna.Reinfekcija z druganim

serotipom povzroi nastanek huje oblike bolezni.
Diagnoza
Za hitro identifikacijo in serotipizacijo je na voljo RT-PCR seruma akutne faze. Virus
lahko inokuliramo vkomarjevo celino linijo. Seroloka diagnostika je zapletena
zaradi
navzkrine reaktivnosti
flavivirusov.Uporabljamo IgG ali IgM ELISA ali IHA. IgM se razvijejo nekaj dni po
okubi, ostala Ab v prvem tednu pookubi. Ugotavljamo porast titra protiteles.
Epidemiologija
: virus je razirjen v tropski klimi, kjer ivi komar Ades (aegypti ali albopictus, ki
lahkoprezimi v hladnejih krajih). Azija, J Amerika, deli Afrike. Poznamo gozdni ali
silvatini krog (komarji, opice) inurbani krog.
2
Povzroa 50 milijonov okub na leto, 400,000 hemoraginih mrzlic. Monost za
hemoragino mrzlico je 0,2%pri prvi okubi in 3x vija pri drugi. Smrtnost je 15%, z
ustreznim zdravljenje nija od 1%.
Zdravljenje
: Specifinega zdravljenja ni, nadomeati moramo tekoine, cepiva ni. Okubo
prepreujemo zzmanjevanjem tevila komarjev.
Bunyavirusni encefalitisi
Viruse lahko inaktiviramo z vroino, detergenti, formaldehidom, nizkim pH. Med
komarji se lahko prenaajo stransovarijskim prenosom. Nekateri povzroajo
encefalitise (arbovirusi), drugi hemoragine mrzlice(robovirusi).
Kalifornijski encefalitis
- povzroa ga kompleks virusov Orthobunyavirus, La Crosse virus.
Povzroaencefalitis in aseptini meningitis pri otrocih. 70 primerov/leto. Smrtnost je
1%, ne povzroa trajnih nevrolokiposledic. Pojavi se z bifrontalni glavobol, poviana
vroina, letargija, kri. Prenaajo jih gozdni
komarji
, npr Ades triseriatus. Gostitelji so
majhni sesalci
, lovek je nakljuni gostitelj.
Mrzlica peene muhe
: v Sredozemlju, Srednji Ameriki. Viruse prenaa
peena muha
. Virus spada v rodPhlebovirus. V endeminih podrojih je okuba v otrotvu pogosta,
ob prihodu neimunih odraslih, lahko pridedo vejih izbruhov. Povzroi papule na
mestu vboda, glavobol, slabost, vroino, fotofobijo, otrdel vrat,trebuno boleino,
levkopenijo.
Mrzlica doline Rift
Virus uvramo med phleboviruse. Naravni gostitelj so
domae ivali
, za katere je smrtna (velikagospodarska koda). Po obilnem deevju se namnoijo
komarji
(Ades), ki z vireminih ivali okubovertikalno prenesejo na ljudi, virus se
razmnouje v komarjih. Pri ljudeh povzroa blago in kratko vroinskobolezen.
Poviana T, glavobol, mialgija, retroorbitalna boleina. Lahko pride do zapletovretinitis (slepota),encefalitis, hemoragina mrzlica. Smrtnost je 1%. Virus je razirjen
v dravah podsaharske Afrike, v Egiptu.

Koloradska klopna mrzlica

(gorska, klopna mrzlica). Povzroa jo virus iz rodu Coltivirus iz skupine
Reoviridae
, ki ga prenaa klopi Dermacentor. Povzroa blago vroinsko bolezen, z glavobolom,
poviano T,boleinami v miicah in sklepih. Virus je razirjen v Kanadi in na Z ZDA.
Naravni gostitelji so glodalci.
Robo hemoragine mrzliceBunyavirusi- hantavirusi
Hantavirusi
povzroajo
hemoragino mrzlico z renalnim sindromom HFRS
ali
hantavirusni pulmonalnisindrom HPS
. Letno naj bi bilo 100,000-200,000 okuenih. Razirjeni so po vsem svetu. Razlini
virusiimajo
specifine glodalske gostitelje
(s katerimi so tesno genetsko in evolucijsko povezanikoevolucija
).Okube glodalcev so kronine, doivljenjske, brez pojava klininih znakov. Bolezen
se med glodalci prenaahorizontalno (agresivno obnaanje), ljudje se okuijo v
vdihavanjem aerosola izlokov (feces, urin, slina).Virus se ne prenaa med ljudmi.
HFRS ali mija mrzlica
Je akutna virusna bolezen, ki povzroa
intersticijski nefritis
, ki lahko vodi do ledvine odpovedi.Povzroitelja sta virus
Hantaan
razirjen v Aziji (okube UN vojakov v korejski vojni) in virus
Dobrava
,razirjen na Balkanu, tudi v slo. Pride do hemoragij in oka, smrtnost je 5-15%.
Blajo bolezen povzroa
Seul
virus. Epidemino nefropatijo, ki se sama pozdravi povzroa manj nevaren virus
Puumala
vSkandinaviji. Virus prenaajo podgane, voluharice, virus Dobrava
prenaa rumenogrla mi
. Zdravljenje jepodporno. tevilo okub manjamo z zatiranjem glodalcev. V Sloveniji
je poleti 2008 49 ljudi zbolelo zDobrava virusom.Laboratorijska potrditev
hantavirusne okube je potrebna, saj se okube z leptospirami in rikecijami kaejo
spodobnimi klininimi znaki.
HPS
Povzroa ga
Sin Nombre
virus, prenaa ga jelenja mi, bombana podgana. Pojavlja se v Ameriki (JAmerika in
ZDA). Okube niso pogoste, veinoma so asimptomatske. HPS je teka bolezen, s
smrtnostjo30%. Bolezen se zane z vroino, glavobolom, mialgijo, pulmonarnim
edemom, lahko pride do ARDS. Virusise nahajajo v endoteliju in makrofagih v pljuih,
srcu, vranici in bezgavkah. Prenos med ljudmi je redek.Diagnoza: RT-PCR,
imunohistokemino dokazovanje antigenov v fiksiranih tkivih, ELISA dokaz IgM,
4xniporast IgG.Zagotavljamo zadostno oksigeniranost, ribavarin pripomore k
premagovanju okube. tevilo okubmanjamo z zatiranjem glodalcev in
izogibanjem stika z njihovimi izloki.

2
Virus krimsko- kongoke mrzlice
je razirjen v Makedonji, Albaniji in Srbiji ter je znailen po izredno visokismrtnosti
(75%). Prenaa ga klop Dermacentor, ki ga v Sloveniji ni.
Okube z Arenavirsi
Mrzlica Lassa
se pojavlja v Z Afriki. Okui se ve sto tiso ljudi na leto, 5000 smrti. Zane se
postopoma:vroina, bruhanje, bole vrat, hrbet, boleina v prsih, lahko se stopnjuje v
boleine v miicah, izpuaj,
hemoragije
, pljunico, pokodbe jeter in ledvic. Smrtnost je 1%, lahko povzroi
gluhost
. Okuba nosenicpovzroi smrt zarodka 75% in smrt nosenice 30% v tretjem
trimeseju. Virus prenaa podgana, mii,voluharice, okuba z urinom ali
kontaminiranimi materiali (s senom, prstjo, pogosto se okuijo
kmetje
),aerosolom. lahko se prenaa med ljudmi. Okubo zdravimo z ribavarinom,
osamimo bolnike (viru se prenaamed ljudmi) cepiva ni.Hemoragine mrzlice v J
Ameriki, ki jih povzroajo arenavirusi so:
Junin, Machupo
(prenaajo ga mii, ki sonosilci virusa. Smrtnost je 45%),
Venezuelska
(Guanarito virus).
Limfocitni horimeningitis LCM
je razirjen v Evropi in Ameriki. Prenaa ga mi Mus musculus (hina mi),lahko se
okuijo hini ljubljenki. Na ljudi se prenaa preko iztrebkov. Povzroa akutno
bolezen z aseptinimmeningitisom ali blago boleznijo podobno gripi. Redko pride do
encefalomielitisa
ali sistemske bolezni.Smrtnost je nija od 1%. tevilne okube so subklinine, lahko
se pojavi vroina, mrzlica, slabost, miineboleine, ibkost, glavobol, bolee grlo.
Okube so huje pri ljudeh z oslabljenim imunskim odzivom. Lahkose prenese z
matere na plod, lahko povzroi slepoto, hidrocefalus in smrt zarodka.
Filovirusne bolezni
Posebnost virusa je kodiranje glikoproteina ovojnice, ki tvori bodice na povrini.
Virioni se sproajo zbrstenjem z membrane. Virusi so zelo virulentni (
biosafety level 4
). Unii jih vroina, UV, gama sevanje,topila lipidov. Naravni gostitelji in vektorji so
neznani (mogoe so netopirji). Prihaja do epidemij na ozkoomejenem
podroju.Filovirusni
genom
: strukturni proteini povezani z nukleokapsido: nukleoprotein (NP), VP30,
VP35,polimeraza (L). Membranski proteini: matriksni protein VP40, VP24, GP
(glikoprotein, peplomer)Virusa sta
zelo virulentna
za primate, okuba se veinoma kona s smrtjo. Inkubacija Marburg 3-9 dni,Ebola 221 dni. Povzroijo akutno bolezen z vroino, boleim grlom, miinimi boleinami,
trebuno boleino,bruhanjem, diarejo, izpuajem,
notranjimi in zunanjimi krvavitvami

, okom in smrtjo. Imajo tropizem zacelice makrofagnega sistema, dendritine celice,

intersticijske fibroblaste in endotelijske celice. Visoki titrivirusov so v jetrih, vranici,
pljuih, ledvicah, krvi in ostalih tekoinah.
Maburg
je bil odkrit 1967 pri laboratorijskih delavcih v Evropi. Prilo je do prenosa s
pacientov nazdravstveno osebje z visoko smrtnostjo. Ostali izbruhi so bili v Afriki.
Okui lahko opice, glodalce in celinelinije.
Ebolaizbruhi v Zairu 1976, Sudanu, 80% smrtnost. Nevarni podtipi: Zaire, sudan. Ebola
Reston: nizkasmrtnost, okuba v zbirnem centu za opice v Italiji.
Diagnoza
: Filovirusi delujejo imunosupresivno, protitelesa (ELISA) se pojavijo, ko pacient
ozdravi. Z ELISOlahko odkrijemo virusne antigene v serumu, lahko uporabimo RTPCR. Viruse lahko kultiviramo v celinihlinijah: Vero, MA-104 celina linija.
Zdravljenje
: Specifinega zdravljenja ni, vzdrujemo ledvino funkcijo in ravnovesje
elektrolitov,prepreevanje krvavitev in oka. Cepiva se razvijajo.Moen gostitelj je
netopir, opice ne, ker jih virus prehitro ubije, da bi bilo irjenje uinkovito. Virus se
prenaamed ljudmi z neposrednim stikom s krvjo ali s telesnimi tekoinami. tevilo
okub zmanjujemo zizobraevanjem zdravstvenega osebja o ravnanju z kuninami,
osamitev bolnikov. olanje ljudi, ki so v stikus primati.
2

CORONAVIRUSI
Spadajo v red
Nidovirales
. Imajo ovojnico, nesegmentirano pozitivno enojnovijano RNA 27-32 kbnajvejigenom med RNA virusi, ki ima na 5' koncu kapo in na 3' koncu poliA rep,
imajo helino nukleokapsido. Imajo jedrni protein (N-nuclear), membranski matrix
(M), spike protein (S) peplomeri, izgled krone, HE hemaglutinacijski
proteiniCoronaviridae:Rod coronavirus: loveki koronavirusi 229E, OC43, SARSRod
torovirusi: loveki torovirus
Replikacija
: ne rastejo dobro v celinih kulturah, replikacija tee v citoplazmi. Virus se pritrdi na
glikoproteinecelice (aminopeptidaza N na celicah v dihalih) s proteini ovojnice (S ali
HE) endocitoza. Protein S sproifuzijo celine membrane in virusne ovojnice. Sledi
slaenje in translacija mRNA z virusno RNA polimerazo, kinato replicira vso RNA v
negativno orientirano, s katere se nato prepie ve, ki se prevedejo v
virusnebeljakovine. Tvori se tudi nova genomska RNA in se v citoplazmi povee z
nukleokapsidnimi proteini.Nukleokapside brstijo skozi GA virusi so nato
transportirani v veziklih na prosto ali pa poakajo na odmrtjecelice. Nekateri sproijo
zlivanje celic (to omogoa S protein). Coronavirusi zelo pogosto mutirajo
(delecije,rekombinacije)
Patogeneza

: so zelo vrstno specifini. Okube se omejijo v zgornjem respiratornem

traktu.
Povzroijopokodbo ciliarnega epitelija.
Klinino
: afebrilen prehlad pri odraslih (podobno kot rinovirusi). Prenaa se kapljino,
inkubacija je 2-5 dni,simptomi so prisotni 1 teden, povzroajo lahko tudi
gastroenteritise. Znailno je slabo poutje in izcedek iznosu.2003 je prilo do izbruha
SARSa
(severe acute respiratory syndrome) na Kitajskem, ki je povzroil hudodihalno
obolenje zgornjih in spodnjih dihalnih poti in ARDS, odpoved dihanja. Virus naj bi
izviral znelovekega gostitelja (netopirja) in pridobil sposobnost okuiti loveka.
Klinini znaki: vroina, slabost,mrazenje, glavobol, vrtoglavica, kaljanje, bolee grlo,
kratka sapa.Imunost iti pred ponovno okubo nekaj let, ni popolna, mona je
okuba s podobnimi serotipi.
Diagnostika
: ni celinih kultur.
Ag (ELISA), EM
serologija: ELISA, HA, konvalescentni serum po 28 dneh po pojavu simptomov
PCRRazirjeni so povsod, 14-30% prehladov, protitelesa e pri otrocih, pri 90%
odraslih. Ni zdravil, ni cepiva.
PARAMIKSOVIRUSI
Najpomembneji povzroitelji okub respiratornega trakta pri otrocih. Vsi
paramixovirusi pozroijo okubopreko respiratornega trakta in so tudi omejeni na
celice respiratornega trakta (razen mumpsa in opic diseminacija po telesu in
generalizirana bolezen)Struktura: Vijani, pleomorfni virusi z ovojnico 150-300 nm,
podobni so virusom influence, so veji. Genom je nesegmentirana linearna
enovijana RNA ni velikih genetskih sprememb, so genetsko stabilni,antigensko
nespremenljivi. Podobni proteini kot pri influenzi (NP, P in L (sta encima), M
matriks), imajoovojnico z dvema razlinima membranskima proteinoma (H NA in
HA; F fuzijski in hemolizin). Ovojnica nizelo stabilna.Klasifikacija:Paramixoviridae:

paramixovirus: parainfluenca 1, 3

rubulavirus: mumps, parainfluenca 2, 4a, 4b)

morbillivirus: opice

poddruina: pneumovirus RSV

Fuzijski F protein
je kljuni faktor patogenosti. Je glikoprotein neaktivna F0 oblika da postane
aktiven gamora cepiti ekstracelularna proteaza nastanek F1 in F2 podenoti
ostaneta zvezani F1 povzroi fuzijomembran (podobno kot HA pri ortomikso) pri
nevtralnih pH za razliko od virusov influence.
3
Replikacija
: pritrdi se z
HN

proteinom (hemaglutinin nevraminidaza) na gangliozide GD1a in GQ16, sledifuzija s

pomojo
F1
proteina (prisotna mora biti
proteaza
) zlitje membran in sprostitev nukleokapside v ctpl(virus ne vstopa z endocitozo).
Negativna RNA prepis v +RNA genom in virusna RNA polimeraza joprepie v ve
mRNA v ctpl, sinteza proteinov poteka v ctpl replikacija genoma (proteina
P
in
L
) niizmenjave genov kot pri influenci nukleokapside v ctpl in virus dozori z
brstenjem iz celine membrane, kjer so v membrani HN in F0 glikoproteini, doda se
e M protein.e imajo gost. celice svoje proteaze, ki cepijo F0, se ob infekciji tvorijo
sincicijske velikanke inkluzije somesta replikacij. Virusi imajo zelo majhen uinek na
metabolizem celice.
VIRUS PARAINFLUENCE
:
Povzroa respiratorne bolezni ljudi vseh starosti in najpogosteji povzroitelji
nevarnih respiratornih okubotrok.Prenaajo se iz osebe na osebo s tesnim stikom in
kapljino. Inkubacija je 2-6 dni, viremija ne nastopi skorajnikoli. Virusi vstopajo skozi
dihala. Razmnoujejo se v epitelijskih celicah zgornjih dihal, se ne irijo v
telo.Povzroa
prehlad
(rinitis, faringitis), pljunico in bronhiolitis Pri majhnih otrocih se lahko razirijo v
spodnjadihala ter povzroijo bronhitis, bronhopnevmonijo ali laringotraheitis (krup), ki
je zelo nevaren ker lahkozaradi zatekanja pride do obstrukcije dihalne poti.Vroina se
pojavi pri polovici okub. Najbolj pogost zaplet je otitis media. Hude okube se lahko
pojavijo pri imunsko oslabljenih otrocih in odraslih (s 10-20%).Tip 1 in 2 povzroata
lajo pljunico medtem, ko tip 3, ki prevladuje najpogosteje povzroa hudo pljunico
prinovorojencih in dojenkih. Obstaja tudi tip 4 virusa parainfluence, ki povzroa laje
oblike bolezni ima pa dvaserotipa in sicer a in b. Tip 1 in 2 se pogosto pojavljata
pozimi in jeseni medtem, ko se tipa 3 in 4 pojavljatavse leto.
Imunost
: novorojenci imajo materina protitelesa, ki pa niso zaitna, pojavijo se IgA
najpomembneji zazaito, izginejo po nekaj mesecih reinfekcije so obiajne, a v
blaji obliki.
Diagnoza
: prva okuba imunski odziv je specifien, pri nadaljnjih okubah pa so protitelesa
usmerjenaproti vedno ve antigenom teka diagnoza:
izolacija v celinih kulturah- opije ledvine llinije (IF, HA, Shell vial) - ni citopatskih
uinkov, lahko pas hemadsorpcijo
Ag (IF)
serologija 4x porast titra (ELISA, IHA, Nt)
Zdravljenje
: ribavirn
RESPIRATORNI SINCICIJSKI VIRUS, RSV

Najpomembneji povzroitelj bolezni

spodnjega
dela respiratornega trakta pri
otrocih.
iri se s kontaktom, replikacija v epitelijskih celicah nazofarinksa, iri se v spodnje
dele dihal (bronhiolitis,pljunica). Pride do migracije limfocitov in peribronhialne
infiltracije, edema submukoze in zamaitvebronhiolov z mukusnimi epi. Viremije ni
skoraj nikoli. ID 3-5 dni, visoki virusni titri v respir. izlokih otrok.Normalno imunsko
sposobni virus onesposobijo, imunsko oslabljeni pa lahko postanejo kronino okueni
inizloajo virus ve mesecev. (Lahko se raziri tudi v ledvica, jetra, miokard.)
Klinino
: prehlad, bronhiolitis, pljunica; predvsem pri otrocih. Simptomi se lahko pojavijo
hitro in se lahkokonajo s smrtjo. Lahko povzroi tudi otitis media (30%, RSV je
najpogosteji povzroitelj virusnih okubsrednjega uesa). Smrtnost je 1%, visoka pa
pri otrocih z e neko drugo boleznijo. Pogoste so reinfekcije, kiso blaje (kot
prehlad).Pomembno vlogo imajo imunopatoloki efekti. Sintetizira se veliko
IgE
kar privede do
preobutljivostnereakcije tipa 1
. Lahko pride do napredovanja bolezni v teko diahanje, cianozo (obstrukcija diahlne
poti) intudi smrti.
Sindrom nenadne smrti
novorojenkov lahko povzroi RSV.Imunost: materina protitelesa itijo e 2 meseca
po rojstvu, bolezni se pojavijo po tem. Ni interferonov,protitelesa so le delno
uinkovita (imunost proti boleznim sp. respir. trakta, ne pa zg.).
Diagnostika
: - dokaz protiteles (IF, ELISA)- dokaz Ag (nima HA in hemadsorpcije) ELISA, IF
nosnih sekretov- izolacija v celinih kulturah HeLa citopatski uinki sincicijske
celice velikanke (10dni) +Ag (antiserum, IF)- PCR70 % otrok se okui do 1 leta.
Bolezni povzroa med 6 tednom in 6 mesecem, lahko tudi kasneje.
Pogostareinfekcija je mileja. iri se med otroci pozimi.Zdravljenje: odstranitev sluzi,
dodajanje kisika, ribavirin, ni cepivaPovsod po svetu, glavni pediatrini patogen resp.
trakta. Prenos z direktnim stikom in kapljino (nos, oi).
3
VIRUS MUMPSA
Mumps je akutna nalezljiva bolezen z poveano eno ali obema parotidama (50%)parotitis
. Je sistemskavirusna bolezen z nagnjenostjo k replikaciji v epitelijskih celicah
razlinih organov; akutno poveanje ene aliobeh parotid (vkljueni so lahko tudi
pankreas, testisi, ovariji, CS). 1/3 okub je asimptomatinih.lovek je edini naravni
gostitelj. Primarna replikacija poteka v epitelnih c. nosu in zg. dihal. Viremija
natoraznese virus v leze slinavke (ni nujno) in ostale organske sisteme. Prenos je
kapljien. Inkubacija je 16-18dni, tretjina jih je asimptomatskih, vendar prenaajo
virus v slini, najdemo ga tudi v urinu.
Klinino
: slabost, anoreksija, sledi poveanje parotid in drugih slinavk (bolee). V 10-30% je
udeleen CS:aseptini meningitis in
meningoencefalitis
(1% smrtnost). V testisih in ovarijih povzroi pri 50% mokihorhitis (vnetje, poveanje,
atrofija zaradi nekroze, zaasno, redko trajno sterilnost) in 5% ensk

oophoritis.Povzroa tudi pankreatitis.Imunost: po prvi okubi nastanejo doivljenjska

protitelesa, ki so zaitna proti HN(glavni za imunost), F, S;celina imunost,
interferoni, IgA; transplacentarno
Diagnostika
:

osamitev opije celine linije (slina, likvor, urin) citopatski uinki (okrogle, velike
celice), Ag (IFantiserum), hemadsorpcija

serologija: ELISA (IgG, IgM), IHA

Zdravljenje
: ivo cepivo
MMR
mumps, opice, rdekeMumps je endemien po vsem svetu. Primarno je okuba
otrok (najve 5-9 let). Pod 5 let veinoma okubezg. dihalnih poti brez parotitisa. Je
dokaj nalezljiv direkten kontakt, kapljino, kontaminirani predmeti s slinoali urinom
(izloanje virusa 2dni pred in 9dni po simptomih). 1/3 asimptomatinih, a so kuni in
dobijoimunost. Smrtnost je zelo majhna (encefalitis).
VIRUS OPIC (morbilli virus, rubeola, german measles)
Opice so akutna, zelo nalezljiva bolezen z makulopapularnimi izpuaji, vroino in
respiratornimi simptomi.Zapleti so pogosti in lahko precej resni. Uvajanje cepiva je
zelo zmanjalo tevilo bolezni, e vedno pa jevodilni vzrok smrti otrok v razvijajoih
dravah. Virus je zelo termolabilen. Ovojnica ima hemaglutinin infuzijski protein
(sodeluje pri vdiranju virusa v celico). Pri razmnoevanju so potrebni
nukleoprotein,polimeraza in nekateri drugi proteini.Ta virus je bolj citotoksien od
virusa rdek. Ob okubi nastajajo
sinciciji
. Razmnouje se v citoplazmi, irise na obrobje celice.
Patogeneza
: ljudje smo edini naravni gostitelji. Okuimo se preko
respiratornega
trakta - se lokalnonamnoi (v mukoidnih celicah) in se raziri v regionalne
bezgavke(veceline velikanke), kjer se naprejmnoi. Primarna viremija ga raznese v
retikuloendotelijski sistem
, kjer se mnoi. Sekundarna viremijazanese virus v epitelijske povrine (koa,
veznica, dihala), sledi fokalno pomnoevanje. Lahko serazmnouje tudi v doloenih
limfocitih, ki diseminirajo okubo. To je ID (8-12 dni). Nato je virus prisoten vkrvi,
solzah, nosnih izlokih in urinu.
Makulopapularni izpuaji
nastopijo 14 dni po okubi (nastanejoprotitelesa - ni ve viremije - pade vroina).
Izpuaj je posledica interakcije T celic z okuenimi celicami vmalih ilah traja 1
teden. Pogost je tudi encefalitis (1:1000). Redko pa nastane subakutni
panencefalitisleta po okubi in je posledica virusa, ki ostane v telesu (fatalen v 13letih). Ta virus ni teratogen. Lahko papride do abortusa zaradi hude materine
bolezni.
Klinino
:prodromaln
a faza (2-4 dni) vroina, kihanje, kaljanje, runny nose, limfopenija, rdee
oi,Koplikove pege-

eruptivna
faza (5-7 dni) izpuaji se zano na glavi in se irijo po telesu, svetlo
roza,makupapularni, postanejo rjavi v enem tedni, sledi luenje.zapleti
: pljunica (pri imunsko oslabelih, lahko smrtno) in otitis media, kasneje tudi
encefalitis (s10-20%) in nevroloke poslediceImunost: samo en antigenski tip,
protitelesa so doivljenjska, tudi celina imunost. Okuba povzroi
supresijoimunskega sistema (zato lahko resni zapleti).
Diagnostika
:

Ag (epitelne c. respirat. izlokov in urina), hemadsorbcija- v okueno kulturo damo

eritrocite, ki senalepijo na tiste dele celic, ki so inficirani (antigeni virusa se kaejo na
plazmalemi), shell vial (IF)

Izolacija, gojenje v lovekih, opijih linijah, B95a IF barvanje (bris nazofarinksa,

veznice, kri,respir.izloki, urin) citopatski znaki (veceline velikanke, inkluzije),

serologija: IgG, IgM ELISA, IHA

3
Epidemiologija
: virus je zelo nalezljiv, ni ivalskega rezervoarja, samo en serotip, infekcija
povzroidoivljenjsko imunost. Prenaa se preko respiratornega trakta (kapljino
prodromalna faza!!!);transplacentarno. V juni Ameriki je bila to smrtna bolezen.
Prehranjenost in odpornost organizma monovplivata na potek okube.
Zdravljenje
: vitamin
A
v nerazvitih dravah, ivo cepivo (
MMR
)
RABDOVIRUSI
STEKLINA RABIES
Steklina je akutna infekcija CS in je skoraj vedno smrtna. Virus se prenaa z
ugrizom okuene ivali(agresija zaradi pokodbe hipokampusa). Vijani virusi,
zaobljene ''baciloformne'' oblike, z ovojnico speplomeri (glikoproteini G) 70-85x130380 nm. Genom je enojnovijana negativno polarna RNA 12 kb.Virioni imajo RNA
polimerazo.Rabdoviridae- vesiculovirus virus vezikularnega stomatitisa- lyssavirus
virus rabiesa, stekline
Replikacija
: pritrdi se z glikoproteinom G (peplomer) na nikotinski Ach receptor endosom in
fuzijamembran, sredica vstopi v ctpl in slaenje. RNA se prevede v +RNA, sinteza
genoma in 5 mRNA (virusnaRNA Pol). Genom kodira 5 proteinov: N nukleokapsida,
L, P polimeraza, M matrix, G glikoprotein.Sledi sestavljanje v citoplazmi (nove
RNA+N = RNP). Ovojnico dobi pri brstenju skozi celino membrano.Virus stekline
ima zelo irok krog gostiteljev - skoraj vse toplokrvne ivalih. Ozdravitev je redka.
Obstajasamo en serotip. Sevi pa se razlikujejo glede na gostitelje po epitopu (vsi so
istega serotipa).
Patogeneza

: virus se pomnouje v miinem in vezivnem tkivu na mestu inokulacije in nato

vstopi vperiferne ivce preko ivnomiinih stikov in se iri v CS. Virus potuje zelo
poasi, imunski odziv je slab.Povzroa degeneracijo mielinskih ovojnic aksonov.
Pomnouje se v moganih in razvije se progresivniencefalitis, pokoduje limbini
sistem. Nato se iri preko perifernih ivcev v slinavke in druga tkiva, najve paga je v
submaxillarni slinavki. Najdemo ga tudi v pankreasu, ledvicah, srcu, mrenici, ni pa
ga v krvi.Nevarnost okube je odvisna od posameznika, virusnega seva, koliine in
mesta vnosa (ugriz na glavi je boljnevaren kot na nogi). Histoloko so vidne
eozinofilne ctpl inkluzije (Negrijeva telesca) nukleokapside le v80%.
Klinino
: akutni, fatalni encefalitis. Prenos z ugrizom ali slino okuene ivali. Inkubacijska
doba je ~1-2meseca (kraje pri otrocih). 3 faze:1.
prodromalna
: 2-10 dni, slabost, anoreksija, glavobol, bruhanje, vroina,2.
akutna nevroloka faza
: 2-7dni, ivnost, udno obnaanje, halucinacije, zvian tonus sym,
hydrofobija,poiranje sproi bole kr v relu. Bolnik je nemiren, prestraen, ima
hude kre in ne more poirati, kljub ejinoe (oz. ne more) piti- hydrophobia,
penjenje.3.
napadi, koma in smrt
- glavni vzrok smrti je respiratorna paraliza
Diagnostika
: (tkiva: koa na vratu, mogani, roenica)

biposija, IF, imunoperoksidazni test z uporabo monoklonskih protiteles, negri bodies

in Ag vmoganih, RT- PCR

izolacija in detekcija (IF), inokulacija v sesajoe mike, celine linije

protitelesa nastanejo poasi- IF, Nt

Imunost:
obstaja samo en antigenski tip, stopnje preivetja po okubi so zelo nizke, nad 99%
okub ljudi inivali, ki razvijejo simptome, se kona s smrtjo. Pomembna je
preventivna imunizacija
! Po ugrizu oistimorane z milom, damo Ig pripravke in cepimo. S humanimi hiper Ig
pripravki (iz serumov nedavno cepljenihljudi) zavremo replikacijo virusa, omejimo
koliino virusa in pridobimo as za uinkovanje cepiva(inkubacijska doba je zelo
dolga).
Epidemiologija:
Steklina je 10. najbolj pogosti vzrok smrti zaradi infekcij pri ljudeh. 50.000
primerov letnona svetu. Zelo redko prenos med ljudmi (edini primeri po
transplantaciji roenice). Treba je prepreevati okubo pri divjih ivalih.
Netopirji lahko prenaajo steklino tudi e niso vidni znaki okube. Cepimo pse, lisice.
Zdravljenje
: ni uspenega zdravljenja po razvoju klinine bolezni. Simptomatsko zdravljenje
lahko lepodalja ivljenje.
3
Cepljenje:
Rizino populacijo tudi cepimo proti steklini. Obstaja veliko tevilo razlinih vrst
cepiv

(inaktivirana cepiva za ljudi, iva in rekombinantna za ivali). Inaktivirano cepivo

sev Flury ali PitmanMoore. Preventiva IM dan 0,7,28, po ugrizu stekle ivali:
0,3,7,14,28,90. Revakcinacija vsaki 2 leti
VIRUSNE OKUBE CENTRALNEGA IVNEGA SISTEMA
Gre za skupino virusov, ki napadajo centralni ivni sistem. Vsi vstopajao preko
sluznice dihal, prebavil alipreko koe. Naprej se irijo po krvi hematogeno (lahko
neposredno vstopajo preko endotelija majhnih il)ali po ivcih. Do CS hahko pridejo
tudi posredno preko likvorja ker prehajajo epitelij horoidnega pleteanakar skozi
meninge pridejo v likvor. Iz likvorja prestopijo v mogane. Skupini virusov, ki potujejo
po ivcihpravimo
nevrotropni
virusi
prepoznajo receptorje na ivnih celicah. Ti virusi lahko potujejo iz periferije vCS
(centripetalno) ali v obratni smeri (centrifugalno). Primer za oba naina gibanja so
herpesvirusi, kivstopijo preko koe, potujejo v ganglije (centripetalno, po senzorinih
ivcih). Tam adherirajo in ez nekajasa potujejo v nasprotni smeri nazaj v koo.Te
viruse lahko razdelimo glede na bolezni, ki jih povzroajo (glej Tabelo 5). Sem
pritevamo tudi virusstekline (virus rabies), ki sodi v druino Rabdoviridae.
B
O
L
E
Z
E
N
V
I
R
U
S
N
I
P
O
V
Z
R
O

I
T
E
L
J
MENINGITIS (vnetje mening)enetrovirusi (najpogosteji povzroitelj)virus herpes
simplexEpstein-Barr virusvirus citomegalijevirus
mumpsaP O L I O M I E L I T I S
( v n e t j e
h r b t e n j a e ) p o l i o v i r u s i ENCEFALITI
S (vnetje moganovine)virus herpes simplexavirus mumpsaarbovirusi (glejError:
Reference source not found, stran
Error: Reference source not found
)
S
T
E
K
L
I
N
A
v
i
r
u
s
s
t
e
k
l
i
n
e
MeningitisSerozni (virusni) meningitis je manj nevaren od bakterijskega. Skoraj vedno se kona
s popolnoozdravitvijo. Pri otrocih lahko pua posledice, predvsem mentalne. Znaki
okube so otrdelost tilnika,poviana temperatura in bruhanje.
Encefalitis
Bolezen se zane podobno kot meningitis. Zanki so v zaetku podbni znakom
meningitisa kasneje sepojavijo e motnje zavesti, lahko nastanejo ohromitve,
zmedenost, koma in celo smrt.
ORTOMIKSOVIRUSI
Virusi influence so pomemben dejavnik obolevnosti in umrljivosti zaradi respiratornih
bolezni. Influenca jebila odgovorna e za milijone smrti po celem svetu. Influenca tipa
A
je
antigensko zelo raznolika
inodgovorna za veino epidemij gripe. Influenca tip B se redko antigensko spreminja
in vasih povzroiepidemijo. Influenca tip C pa je antigensko stabilna in povzroa le

blaga obolenja pri imunsko oslabljenihbolnikih.Zgradba: Vijani, pleomorfni virusi z

ovojnico, ki ima izrazite peplomere(NA in HA), v premeru merijo 80-120nm. Genom
sestavlja 6-8 kosovlinearne, negativno polarne enojnovijane RNA 14kb.
Segmentiran genomomogoa, da zlahka pride do genetske kombinacije oz.
izmenjave delovgenoma med virusi. Vsak segment RNA je obdan z vijano
kapsido(kapsomere so v obliki pola).
Klasifikacija
:Druina ORTHOMYXOVIRIDAERod InfluenzavirusA (tevilni tipi in podtipi)Rod
InfluenzavirusBRod InfluenzavirusC
3

Genomski segmenti
in beljakovine virusa influence (segment RNA, beljakovina, funkcija)1:

PB2
(bazina beljakovina 2): omogoa sintezo mRNA2:
PB1
( bazina beljakovina 1): omogoa replikacijo virusnega genoma in sintezo mRNA2:
PB1
- F2: sproi apoptozo okuenih celic3:
PA
(kisla beljakovina): omogoi replikacijo virusnega genoma in sintezo mRNA4:
HA
- hemaglutinin- omogoa vezavo s celinimi receptorji (sialino kislino) in vstop v
citoplazmo okuenecelice (fuzija)5:
NP
- nukleokapsidna beljakovina- kapsomera vezana z Rna- ribonukleoprotein6:
NA
(nevraminidaza): razgradnja sialine kisline- celinih receptorjev na povrini celiceomogoi izstopvirusov iz okuene celice- cilj virusov je zapustitev celice in irjenje in
sialine kisline na povrini virusov-prepreuje zlepljanje virusov.Najuspeneje
zdravilo proti gripi je zaviralec nevraminidaze.7:
M1
(membranska beljakovina): trdnost virusne ovojnice, povezava RNP in M1, zaviranje
sinteze virusnemRNA- negativen nadozor- ustavitev procesa7:
M2
(ionski kanalek): prehod H+ ionov in zakisanje virusne notranjosti (slaenje virusa)favorizira sintezovirusnih beljakovin in upoasnjuje sintezo celinih. Slaenje virusa
je odpad ovojnice in sprostitev genoma.8:
NS1
(nestrukturna beljakovina 1): vezava s celino in virusno mRNA v jedru okuene
celice, zaviraizstopanje celine mRNA in pospeuje iztopanje virusne mRNA iz jedra
okuene celice, zavira sintezo(virokini) interferonov (zavirajo sintezo virusov- zgodnji
obrambni mehanizem)8:
NS2
nestrukturna beljakovina: pospeuje izstopanje RNP iz jedra okuene celice,
sestavljanje virusa inizstop iz celiceDelimo jih glede na antigensko razlinost
nukleokapside (NP) in matriksnega proteina (M1). Antigenskevariacije HA in NA pa
uporabimo za razdelitev na podtipe, ki jih ima le influenca A. Do sedaj so odkrili
16podtipov HA in 9 podtipov NA pri razlinih ivalih,144 HN podtipov virusv influence
A (razline kombinacijeHA in NA). Pri loveku so odkrili le 4 HA (H1-H3, H5) in 2 NA
(N1-N2) in le 3 razlini HN podtipi podtipiH1N1, H2N2, H3N2, (H5N1). Sprememba
beljakovin v notranjosti ne vpliva na nevtralizacijska protitelesa, kiso usmerjena proti
povrinskim antigenovOznaevanje lovekih virusov influence A: tip/ kraj prve
izolacije/ sev/ leto (podtip):A/Hong Kong/ 03/ 68 (H3N2)
Hemaglutinin (HA)
vee se na tarne celice in je glavni Ag, proti kateremu se tvorijo
nevtralizirajoaprotitelesa. Variabilnost HA je primarno odgovorna za konstanten
razvoj novih sevov (se antigensko najboljspreminja) in posledine epidemije
influence. Ime pa izvira iz dejstva, da lahko pod doloenimi pogojiaglutinira eritrocite.
Je trimer. Predstavlja antigenski stimulus, ki izzove sintezo protiteles. Njegov N
konec jeobrnjen navzven.Sialina kislina je vezana z galaktozo, ki sestavlja
glikoproteine ali glikolipide na povrini obutljivih celic.Znana sta 2 glikolizacijska
vzorca, pri katerih je sialina kislina lahko vezana na glakatozo z


2,3 ali

2,6glikozidno vezjo.HA lovekih virusov influence se veejo na

2,6 konformacijo znailno za receptorje na lovekih celicah.HA ptijih virusov

influence A se veejo na

2,3 konformacijo znailno za receptorje na ptijih celicah.

Nevraminidaza (NA)
deluje na koncu virusnega replikativnega cikla. Je encim, ki odstrani sialino kislino
zglikokonjugatov. Facilitira sprostitev virusov z okuenih celic med brstenjem in
pomaga prepreevatimedsebojno agregacijo virionov z odstranitvijo sialine kisline
(je sialiaza, ki cepi glikozidno vez) z virusnihglikoproteinov. Je tetramer s koncem
obrnjenim navzven. in cepi sialino kislino od receptorjev za virus nacelici. NA se
verjetno aktivira le ob zapuanju celice. NA torej preprei ali pa omogoi tudi
zapustitev celice.HA in NA se
antigensko spreminjata
neodvisno eden od drugega.
Antigenski odmik
se zgodi zaradi
tokovnih mutacij
v genu, kar privede do spremenjenega zaporedja AKin zgradbe proteina. Te
spremembe lahko spremenijo Ag mesta na molekuli, tako da jih
nevtralizirajoaprotitelesa slabo prepoznajo. Nekateri, ki so bolezen e preboleli, so
delno zaiteni- vsakoletne epidemije.
Antigenski premik
pa so drastine spremembe v virusni sekvenci, ki jih ne moremo razloiti z
mutacijami.Gre za
izmenjavo
segmentov genoma v celicah, ki so okuene z dvema razlinima virusoma influence
A.Nastanejo novi podtipi s povsem novimi glikoproteini, novo kombinacijo HA in NA,
ki jih protitelesa ne morejonevtralizirati. To lahko sproi pandemije.
Replikacija
: vsa poteka v jedru, traja 8-10ur. Virus se preko
HA
pritrdi na
sialino kislino
(sialogikoprotein)tarne celice. Proteaze v sluznici dihal razcepijo HA v HA1 in HA2,
ki pri nevtralnem pH nista dejavni. Vcelice vstopi z
endocitozo
in ko se notranjost endosoma
zakisli
(kanalki M2), se podenota HA2 prostorskopreoblikuje (izpostavi se aminski konec
HA2- fuzijski peptid) in omogoi
zlitje
virusne ovojnice in membranemeika ter sproanje nukleokapside v citoplazmo. Iz
nukelokapsule se sprosti v.genom, ki potuje v jedro.
3

V jedru virusna polimeraza RNA (PB1, PB2, PA) prepie genom v mRNA, kot
primerje pa uporabi 5' konceceline mRNA, sinteza virusnih beljakovin v citplazmi
okuene celice, povrinski proteini se tvorijo v ER inpreko GA (gliolizacija) potujejo na
povrino celice, razmnoevanje (replikacija) virusne genomske RNA v jedru celice.
Nukleokapside se sestavijo v jedru, ovojnini glikoproteini pa se vgradijo v celino
membrano,matriksni protein povee nukleokapsido s citoplazmatskimi deli
glikoproteinov, sestavljanje novih virusov v jedru in citoplazmi okuene
celice.Izstopanje iz celice z bratenjem (virusna ovojnica je celina citoplazemska
membrana z vgrajenimi virusnimiglikoproteini in ionskimi kanalki). NA razgrajuje
sialino kislino na povrini okuenih celic, kar omogoisprstitev virusaVeliko delcev ni
infektivnih. Vasih jim ne uspe inkapsidirati vseh genomskih segmentov (ponavadi
manjkajonajveji kosi RNA). Ti e vseeno lahko povzroijo hemaglutinacijo in lahko
ovirajo replikacijo infektivnih(popolnih) virusov.e ni gostiteljevih
proteaz
, virus ne more vstopiti v celico- najve jih je v dihalih- kljuno za to, kje se
virusrazmnouje- gripa je tipina bolezen dihal (tam se nahajajo specifine proteaze).
Bolj patogene seve cepijoproteaze kjerkoli v telesu- uniujejo celice v tevilnih drugih
organih.Zakisanje notranjosti virusa zaradi vstopa vodikovih ionov skozi ionske
kanaleke M2 povzroi prekinitevvezi med virusnimi RNP in membransko beljakovino
M1 in s tem sproanje virusnih RNP v citoplazmookuene celice. Sproeni virusi
RNP skozi pore vstopajo v jedro celice.Virus influence se prenaa med ljudmi s
kapljicami v zraku
ali z dotikom okuenih rok ali povrin. Nekajepitelijskih celic sluznice dihal se okui,
e se virusu uspe izogniti obrambnim sposobnostim organizma(kaelj, IgA, izloki
sluznice). Gre za lokalno okubo. NA znia viskoznost mukusne plasti na
povrinisluznice in tako omogoa raziritev virusa po sluznici. V kratkem asu je
veina celic respiratornega traktaokuenih in liziranih. Pride do nekroze celic, edema
sluznice in infiltracije levkocitov. Ne uniijo pa sebazalne celice sluznice, kar omogoi
regeneracijo epitela. Virusna pokodba epitela pa tudi omogoisekundarne
bakterijske okube.Inkubacija traja 1-4dni, nato se pojavijo simptomi mrazenje,
visoka vroina, glavobol, bolee miice, suhkaelj, utrujenost, pomanjkanje apetita...
Nezapletena gripa:
influenca tipa A in B; tip C redko povzroi take simptome, ponavadi povzroi
navadenprehlad. Huji simptomi se lahko pojavijo pri starejih, otrocih in ljudeh, ki e
imajo neko drugo bolezen.Pljunica: je komplikacija pri okubi z influenco A.
Resni zapleti
se veinoma pojavijo le pri starejih in oslabljenih ljudeh (kronini bolniki,
nosenice...). Lahkose kona s smrtjo. Pljunica je lahko virusna, sekundarna
bakterijska ali pa kombinacija obeh (
S.aureus,S.pneumoniae, H.influenzae
). S.aureus ima tudi proteaze, ki cepijo HA in tako omogoijo e veje
teviloinfektivnih virusov.
Reyev sindrom
: akutna encefalopatija, hude okvare jeter, veinoma med 2 in 16 letom. Smrtnost je
10-40%.Vzrok sindroma je neznan, a se pojavlja pri kot redek zaplet pri influenci A in
B ter variela-zoster okubah.Mona je povezava z uporabo salicilatov (zato pri gripi
ne dajemo aspirina!).Naravna odpornost:
sluz, vroina, interferoni
( in ) prepreujejo sintezo virusnih beljakovin inrazmnoevanje virusov, makrofagi,
antigen predstavitvene (AP) celice predstavijo virusne antigene TH.Pomoniki

limfociti T (CD4): aktivirajo limfocite B (plazmatke tvorijo protitelesa) in ubijalske

limfocite T.Protitelesa IgM, IgG, IgA nevtralizirajo viruse zunaj celic. Ubijalski limfociti
T (CD8) uniujejo z virusi okuenecelice.Imunost: imunost je dolgorona in specifina
za podtip. Zaitna so le protitelesa proti HA in NA. Odpornostna zaetek okube je
vezana na protitelesa proti HA, protitelesa proti NA pa zniajo resnost bolezni
insposobnost prenosa virusa na druge. Protitelesa proti RNP so uporabna samo za
tipizacijo virusa.Pomembna so serumska (IgG in IgM) in sluznina protitelesa (IgA).
Imunost pa ni popolna, saj se lahkoponovno okuimo z istim tipom virusa.
Citotoksini limfociti T ubijajo okuene celice. Ta odgovor pa jenavzkrino reaktiven
(ubjajo celice, ne glede na to s katerim tipom so okuene).
Diagnostika
:

izolacija in identifikacija (bris ali izpirek nosu, rela, nosnorelnega prostora

osamitev v oplojenihkurjih jajcih ali cel. kulturah hemaglutinacija in inhibicija
hemaglutinacije-)

dokaz Ag direktno v celicah nosnega izpirka (DIF z monoklon. protitelesi) - hitro

dokaz genoma s PCR, nekaj dniSerologija: dokaz protiteles v serumu (IH,RVK,

ELISA), 4xni porast titra, parna seruma razmak 2 tedna,doloimo avidnost Ab.
Epidemiologija
:
3
Gripa se pojavlja veinoma pozimi. Periodini izbruhi se pojavljajo zaradi antigenskih
sprememb povrinskihglikoproteinov. Vsi trije tipi lahko doivijo antigenski odmik, a le
tip A tudi antigenski premik. Veinoma zato,ker sta tipa B in C omejena na ljudi, tip A
pa kroi med ljudmi in ivalmi. Virusa gripe A in B povzroatahuje, virus gripe C pa
laje oblike gripe.Razvoj epidemij in pandemij omogoajo:

Virusi influence A okuujejo ljudi IN ivali- ptice, praie, konje, influenca B in C

predvsem ljudi

Virusi influence A povzroajo epidemije in pandemije, influenca B epidemije, Cpa

posamezne blajeokube

Kratka inkubacijska doba

Dolgo obdobje izloanja virusa iz dihal (1 teden)

Veliko t. virusov v izlokih dihal

Veliko stikov med ljudmi

Pomanjkljiv ali odsoten imunski odzivPandemije: panska gripa 1918 (H1N1), umrlo
je 20 milijonov ljudi.Azijska gripa 1957 (H2N2)Hongkonka gripa 1968 (H3N2)Ruska
gripa 1977 (H1N1), z Ag odmiki je postala manj patogenaOd leta 1977 kroijo med
ljudmi H1N1, H3N2 in tip B.Leta 1997 je bil v Hong Kongu zabeleen prvi primer
ptije gripe pri loveku (H5N1), a ni bil prenosljiv medljudmi (18 zbolelih, 6 umrlih,
50% smrtnost) direkten prenos s ptic na ljudi.Praii bi lahko bili vmesni gostitelj za

prerazporeditev genov med virusom ptije gripe in virusom lovekegripe, saj imajo
receptorje za oba virusa, prilo bi do rekombinacije in antigenskega premika in virus
biprestopil medvrstno bariero. V dravah daljnega vzhoda se razvijejo pandemije, ki
preplavijo cel svet zaradivelike gostote naselitve, svinjereje, tesnega stika med ljudmi
in ivalmi. Samo ptiji virusi lahko tolikomutirajo, da lahko neposredno preidejo na
drugo ivalsko vrsto (brez antigenskega premika).
Zdravljenje
:simptomatsko: antipiretiki, vitaminC

zaviralci ionskih kanalkov (M2) prepreujejo sproanje virusnih RNP v ctpl

amantadin(Simetrel), rimantadin (Fumarin), na ta zdravila se je razvila rezistenca
zaradi pretirane uporabe (rejaperutnine v aziji)

zaviralci nevraminidaze (NA) prepreujejo sproanje virusov iz okuene celice,

uinkoviti so 1 ali2 dni po nastopu klininih znakov: zanamivir (Relenza), oseltamivir
(Tamiflu)
Cepiva
: cepiva so inaktivirana (mrtva), vsebujejo 2 podtipa virusa A in virus B, razmnoujejo
jih v oplojenihkurjih jajcih. Cepiva so lahko iz celih virusov, razgrajenih virusov ali pa
so le preparati povrinskih Ag. Enodmerek v miico vsako leto. Vsaka doza vsebuje
~10 milijard virusnih delcev. Vsakoletno cepljenje sepriporoa rizinim skupinam
prebivalstva. Precepljenost zdravstvenih delavcev je slaba.Sestava cepiva
2008/2009Antigeni 3 virusov, mrtvo cepivo: BEGRIVAC,
MAXIGRIPA/Brisbane/59/2007 H1N1A/ Brisbane/ 10/ 2007 H3N2- 15 ug HAB/
Florida/ 4/ 2006- 15 ug HA
REOVIRUSI
Dvojna kapsida (rota imajo trojno), dvojna RNA iz 10-12 segmentov, odporni na
toploto, pH, povzroajogastroenteritis (rota)R e o v i r i d a e : o r t h o r e o v i r u s
- rotavirus,
skupine A-C- coltivirus- orbivirus
Replikacija
: na celico se pritrdijo s hemaglutininom (sigma1) vstopijo v celico, sleejo se v
lizosomih odstrani se samo zunanja ovojnica, takrat se aktivira virusna RNA
transkriptaza prepie mRNA z polarneRNA iz dvojne vijanice vsebujejo gene
za vse encime potrebne za replikacijo virusa se izgradijo inbrstijo v GER dodajo
se zunanje kapside liza celice in sprostitev virusa.
3
Rotavirusi
So najpogosteji vzrok gastroenteritisov, diarej pri otrocih. Delimo jih v vrste A-E, ter
F in G glede na internistrukturni protein VP6. Najpogosteji loveki patogeni so
rotavirusi skupina A. VP4 in VP7so pomembni zanevtralizacijo, se razlikujejo med
vrstami (Nt test). Nekateri serotipi okuijo ivali. Z vP4 in 7 se vee
nasialoglikoprotein epitelijske sluznice prebavil. Okuijo migetalne celice v tankem
revesu, se razmnoujejo vcitoplazmi, okvarijo njihove transportne mehanizme. Virus
izloa enterotoksin NSP4, ki sproi sekrecijo.Sladkor in Na ostanejo v lumnu, so
osmotsko aktivni, privleejo vodo, ki je pokodovane resice ne morejoabsorbirati.
Pokkodovane celice pridejo v lumen, iz njih se spoajo ogrone koliine virusov.Niso
pogosta okuba pri odraslih. Inkubacija traja 1-3 dni, nato se pojavi vodena diareja,
vroina, trebunaboleina, bruhanje. Pri otrocih lahko pride do nevarne dehidracije in

izgube elektrolitov. Po okrevanju sevirusi e 50 dni izloajo z blatom. Mone so

asimptomatske okube, pri imunsko oslabelih otrocih je okubapodaljana.Moni so
bolninini izbruhi, prenos je fekalno oralen. V blatu se izloa ogromno tevilo
virusov, infektivnadoza je zelo majhna. Virusi se ne razmnoujejo v hrani.Diagnoza:
dokaz virusa v blatu IEM, aglutinacija z lateksom, ELISA. Genotipiziramo s PCR. Z
ELISAdokaemo porast titra protiteles. Teko jih je gojiti v celini kulturi.Zdravljenje:
potrebno je nadomeanje tekoin. Prepreevanje: higienski ukrepi, cepljenje.
AIDS IN LENTIVIRUSI
Lentivirusi spadajo med
neonkogene retroviruse
in imajo tudi bolj kompleksen genom kot onkogeniretrovirusi. Poleg genov za
razmnoevanje (
gag, pol, env
), vsebujejo e do 6 dodatnih genov. Okuijo celice
imunskega sistema
in kot
provirusi
ostanejo v celicah
doivljenjsko
. Povzroajo poasi napredujoe,kronine bolezni.AIDS je bil prvi opisan leta 1981,
leta 1983 pa so prvi izolirali virus HIV. Danes je okuenih ve kot 40milijonov ljudi,
od tega ~30 milijonov v subsaharski Afriki.
Klasifikacija
: Druina
RETROVIRIDAE
Retrovirusi sesalcev tipa BRetrovirusi sesalcev in plazilcev tipa CRetrovirusi ptic tipa
CRetrovirusi tipa Dloveki limfotropni virusi: HTLV I, IInovo odkriti III, IVRod
Lentivirus
: HIV-1, HIV-2, SIV, virus visna-maediRod Spumavirus
Zgradba
: kroglasti virusi s premerom 80-110nm, imajo ovojnico z 8nm velikimi peplomeri,
notranjo vijanonukleokapsido obdaja ikozaedrina kapsula. Genom je iz dveh
enakih molekul linearne pozitivno polarneenojnovijane. HIV ima diploiden genom
(kar je izjema pri virusih) ter zato prihaja do tevilnih genetskihrekombinacij. Razlini
sevi, ki tako nastajajo omogoajo veliko spremenjivost virusa. Zaradi pojava
genetskorazlinih virusov HIV povzroa
superinfekcijo
- zaporedno okubo z razlinim genotipom. Superokubalahko povzroi rezistenco,
skraja as serokonverzije, skraja as napredovanja v AIDS.V celici
virusna reverzna transkriptaza
prepie virusno RNA v DNA, ki vstopi v jedro in se nakljuno
vgradi
v celino DNA
PROVIRUS
. Provirusna DNA se v jedru prepisuje s celinim encimom RNA polimeraza II
vgenomsko RNA, ki je hkrati mRNA. RNA potuje iz jedra v citoplazmo, kjer se
prevede ali vgradi v noveviruse. Poliproteine virusne proteaze cepijo v posamezne
beljakovine. Virusni delci se sestavijo v citoplazmiin brstijo s celine membrane, kjer
dobijo e ovojnico. Izmed retrovirusov so le lentivirusi lahko citolitini.
Genska sestava:gag gen

kodira 4 strukturne beljakovine HIV virusa:

p
24
fosfoprotein, ki sestavlja virusno
kapsido
. tevilo v indeksu oznauje maso v daltonih.
p
17
- sestavlja virusno membransko (
matrino
) beljakovino. Na notranji strani obdaja ovojnico in jo stabilizira.
p
7
- je tesno povezan z virusnim genomom ter sodeluje pri gubanju in povezovanju
virusnega genoma.
p
6
nahaja se med kapsido in ovojnico, ju zdruuje na nekaj mestih ter tako tudi
stabilizira.
3

pol gen
kodira tri encime:

Reverzna transkriptazaod RNA odvisna polimeraza DNA, ki je heterodimer in omogoaprepisovanje

virusnega genoma. V okueni osebi najdemo
heterogeno populacijo
virusnihgenomov, kar je posledica hitrega razmnoevanja virusa in visoke stopnje
napak virusne reverznetranskriptaze.

Integrazaomogoa vgradnjo virusnega genoma v genom gostitelja. Prenaa se na

herinskecelice. Iam tudi funkcije endonukleaze in ligaze.

Proteaza.
env gen

doloa proteine ovojnice (envelope), najveje razlike med izolati:

gp
120
vezava virusa na CD4 molekule, tropizem za limfocite in makrofage, je glavna
Agdeterminanta, ki sproi pojav protiteles. Ta protein je mono
glikoziliran
kar je verjetno eden odrazlogov zakaj so protitelesa neuinkovita. Sladkorji
prekrijejo
beljakovinske epitope virusihantigenov. trli v obliki pepelomerov. Glikoprotein ima 5
variabilnih regij V1-V5, V3 regija jepomembna za nevtralizacijo. Virusni genom ne
vsebuje celinih genov.

gp
41
vsebuje fuzijsko domeno, ki omogoa vstop virusa v celico. Z gp 120 se povee v
gp160,
transmembranski glikoprotein, ki sodeluje pri vstopu virusa v tarno celico.
Regulatorna gena rev in tat
Oba sta nujno potrebna za razmnoevanje virusa ker.
Tat
beljakovina je moan aktivator prepisovanjamedtem, ko
rev
beljakovina uravnava prehod virusnih mRNA iz jedra v citoplazmo. Z enim delom je
vezanana virusni genom z drugim pa na nukeloporine v jedrni ovojnici (kontrola
izstopa iz jedra).
Akcesorni geni

vifpoveuje infektivnost s supresijo celinih inhibitornih proteinov

vpromogoa prehod virusnega preintegracijskega kompleksa v jedro in ustavi celini

cikel v G2 fazi

vpupospeuje izloanje virusov iz okuenih celic, spodbuja razgradnjo CD4.

nefpovea virusno infektivnost, olaja aktivacijo mirujoih T celic, zmanja ekspresijo

CD4 inMHC I, tako imunski sitem ne more prepoznati okuenih celicPoznamo 2 tipa
virusa: HIV-1 in HIV-2. V svetu prevladuje HIV-1. Oba se prenaata s spolnimi stiki, s
krvjoin z matere na otroka, s transfuzijami ter se v konni fazi izrazita kot AIDS. Kljub
40 - 60% podobnosti jevirus
HIV-2
teje prenosljiv, as med okubo in pojavom klininih znakov pa je dalji (poasneje
upadanjecelic CD4 in poasneji porast koncentracije virusov). HIV-2 je znailen za
zahodno Afriko in ga delimo na 6podtipov (
A-F
).

HIV-1
je izredno variabilen in hitro mutira. HIV-1 delimo A-K podtipe in na tri skupine: "
M
"skupina () in skupina"
O
". Skupini M in O sta si podobni od 50 do 70%, "
N
" podtip (non O, odkrit 1998). Vsiprimeri tipa N izvirajo iz Kameruna. Najve okub je
z genotipoma C in A, v Slo. pa z genotipom B.
Izvor:
Danes je sprejeto dejstvo, da je loveki virus imunske pomankljivosti (HIV) soroden
opijim virusomimunske pomanjkljivosti (SIV). e ve let nazaj so znanstveniki
povezali HIV-2 z opijim virusom imunskepomanjklivosti (SIV
sm
) posebne vrste opic v Zahodni Afriki, pred kratkim pa so odkrili skoraj
popolnoidentinost med HIV-1 skupino M in virusom SIV
cpz
, ki ga je prenaala posebna skupina impanzov iz Afrike.HIV1 in SIV
cpz
imata vpu gen, HIV2 in SIV
sm
pa vpx gen. SIV je nepatogen za opice (imoanzi so razviliodpornost, virus se je
atenuiral
, ublail), ki so njegovi naravni gostitelji, okui pa Rhesus opice iz
Azije.Rekombinantne oblike CRF (kroee) in URF (unikatne).
Razmnoevanje
:Virus se najprej z
gp120
vee na
CD4
molekulo (na makrofagih ali limfocitih T), nato pa e na
koreceptor
(4. ali 5. kemokinski receptor
CXCR4
ali
CCR5
). Odkrijejo se deli gp
120
tako da se gp
120
lahko vee na CD4,pri tem pride do spremembe prostorske zgradbe gp
120
ter gp
41
. Hidrofobni odseki se ugreznejo vcitoplazemsko membrano celice, aktivira se fuzijski
peptid gp41, ki sproi fuzijo membran, virus se slee,vstopa le nukleokapsida.
Virusni koreceptorji
so transmembranski proteinski kemokinski receptorji za kine (kemotaksini kini, ki
sonormalno prisotni v telesu ter usmerjajo potovanje limfocitov, jih aktivirajo in
spodbujajo) in hkrati tudi za HIV.Kemokinski receptorji so razdeljeni v dve skupini:

CC
ali

receptorji
in
CXC
ali

receptorji
. Pri prvi staskupaj dva cisteina pri drugi pa je vmes e druga AK. Receptorji so pa
trije in sicer:
CXCR4
(na limfocitih Tpomagalkah),
CCR5
(na monocitih) ter
CCR3
(eozinofilci, bazofilci, limfociti). Te tri celice so tudi glavnecelice kamor se naseli HIV.
3

CCR5
je koreceptor za
makrofagotropne
seve HIV-1,
CXCR4
pa za
limfotropne
seve HIV-1- omogoaneposreden prehod med celicami (nastanek fuzijskih celic),
brez izstopa ven, brez izpostavitve imunskemusistemu.Lentivirusi lahko okuijo
nedelee, terminalno diferencirane
celice. Pred podvajanjem jih morajo aktivirati.Virus mora priti do Langerhansovih celic
v koi na katerih se nahajajo receptorji, preko nepokodvanegaepitelija ne more
predreti. Odnos MSM je bolj rizien, saj rektalna sluznica viruse vsrka, okuijo
makrofage.Pri spolnem odnosu virus vstopa preko CCR5, obstajajo posamezniki, ki
imajo delecijo (1,4 % belcev, medSlovani manj kot 0,4%- zaradi selekcijskega pritiska
kuge) na genu za CCR5 in so zato odporni proti okubiz virusom pri spolnem
odnosu, lahko se okujo preko CXCR4 receptorja.Stopnje pri okubi s HIV
zavzemajo:
primarno
infekcijo,
diseminacijo
v limfoidne organe, klinino
latenco
,
poviano ekspresijo
HIV,
klinino bolezen
in
smrt

. Med primarno okubo in napredovanjem v klininobolezen je priblino 10 let. Pri

nezdravljenih bolnikih nastopi smrt v 2 letih po zaetku simptomov.Po primarni okubi
je 4-11 dnevno obdobje med sluznino infekcijo in viremijo.Viremija je zaznavna 8-12
tednov, medtem ko sevirus iri po vsem telesu in naseli limfoidneorgane. Pri veini se
razvije mononukleozipodoben sindrom oz. akutni HIV sindrom. Pojavise tudi moan
padec tevila cirkulirajoih CD4celic T. Imunski odgovor na HIV se pojavi 1-3mesece
po okubi, viremija pade in tevilo DC4celic se malo dvigne. Zane se obdobje
klininelatence, v katerem se virus hitro pomnouje.tevilo DC4 celic se postopno
zniuje in po nekajletih, ko dosee kritino raven (pod 200 celic/l),se pojavijo prvi
znaki oslabljenega imunskegaodziva. Zopet se mono dvigne viremija..Na zaetku
okube prevladujejo makrofagnotropni sevi HIV (CCR5), ki so odgovorni za primarne
infekcije.Imajo glavno vlogo pri diseminaciji virusa in so glavni rezervoar virusa v
telesu. Ko pa okuba napreduje, semakrofagnotropni sevi zamenjajo z limfotropnimi.
V vsakem trenutku je le nekaj CD4 limfocitov okuenih.Veina okuenih propade, del
pa jih preivi in se spremenijo v
spominske celice
, ki so dolgoroni, stabilni
rezervoar
za virus, se zelo redko razmnoujejo, so v G0 fazi. Ko se izpostavljene antigenu, se
aktivirajo insprostijo kuen virus. Spominske celice imajo zelo dolgo razpolovno
ivljenjsko dobo, zato onemogoajodokonno odstranitev virusa iz telesa s sedanjim
zdravljenjem (ne zmanja tevila virusov v spominskihcelicah). Okuenih monocitov
in makrofagov virus ne uniuje ampak preko njih potuje po telesu v obliki, ki
jeimunski sistem ne prepozna.Virus uniuje celice T pomagalke, mehanizem e ni
popolnoma pojasnjen. Hiter metabolizem virusa
moticelini
metabolizem
, brstenje virusa
ovira
obnavljanje
plazmaleme
celic. Okuene celice na svoji povriniizraajo virusne antigene, ki so vezani na MHC
I. To prepoznajo citotoksine celice ter jih zato uniijo. Mordagre tudi za
apoptozo
. Iz okuenih celic se sproa gp
120
, ki sproi nastajanje TNF ta pa programirano smrtzdravih limfocitov. Zelo majhen
procent limfocitov je torej okuenih, propada pa jih ogromno.
Limfociti
T
sotudi
manj
aktivni
. Makrofagi niso prizadeti imajo pa
slabo

fagocitotsko
sposobnost
ter
slabe
izloajocitokine
in
predstavljajo
antigene
.AIDS je
sindrom pridobljene imunske pomanjkljivosti
oz. skupek bolezenskih znakov in simptomov, kipredstavljajo zadnjo fazo okube s
HIV. Imunski sistem bolnika se ni ve sposoben ubraniti
oportunistinihokub
, mnoino se pojavljajo tudi
malignomi
(sarkomi). Bolnik je mono dovzeten za okube s CMV, EBV,Mycobacterim
tuberculosis, herpes simpleksom, hepatitisom B in C. HIV povzroa nevroloke
nepravilnosti,hude oblike
demence
, encefalopatij, periferne nevropatije, nevropsihiatrine spremembe. Do tega naj
biprilo zaradi sproanja toksinih citokinov iz okuenih monocitov. Pogosti so e:
limfomi moganov,Kaposijev sarkom, Hodgkinov limfom, toksoplazmoza, kriptokokni
meningitis, lasasta levkoplakija...Oportunistine okube so glavni razlog obolevnosti
in smrtnosti med bolniki v pozni fazi HIVa.Imunost: veina okuenih proizvaja
protitelesa proti glikoproteinom ovojnice, ki pa so veinoma ne-nevtralizirajoa
(verjetno zaradi goste glikozilacije povrine virusa) in ne uniijo okube. Glikoproteini
pa sotudi variabilni njihova struktura se spreminja z mutacijami, periodino se
pojavljajo nove antigenskevariante. Citotoksini limfociti T prepoznajo produkte
genov
env
,
pol
in
gag
na povrini celic. NK celice padelujejo proti gp120.
4

Epidemiologija
: Do okube pride s stikom z okueno krvjo, spolnim odnosom (visoko virusno breme
v krviin spermi), z matere na otroka (pred, med porodom, z dojenjem). Nevarnost
prenosa od matere znaa 25-30% pri nezdravljenih in manj kot 2% pri zdravljenih.
Verjetnost za okubo povea starost (mlaji so boljdovzetni), stres, soasne okube
(HSV)Do prenosa virusa z opice na loveka naj bi prilo z medvrstno infekcijo, pri
stiku s impanzjo krvjo, socialne,ekonomske in vedenjske spremembe v 20. stoletju
(vojne, integracija rncev v drubo, transfuzije, MSM) soomogoile raziritev virusa
po vsem svetu. 33 milijonov okuenih, 2,3 milijone smrti/leto. Slovenija HIV
255okuenih, 142 AIDS. Trend okub naraa 49 v letu 2008. Incidenna stopnja je
nija kot v Evropi. Najveokuenih je med MSM. Testiranost je nizka- 10%. Dokazano
je, da tisti, ki poznajo svoj status manj irijookubo. Prilo je e do naravne
atenuacije, oslabitve replikacijskih sposobnosti virusa (primerjava med 1986-89 in
2002-03), kar nakazuje na prilagajanje lovekem gostitelju in je posledica serijskih
ozkih grl. Novejiizolati imajo manjo sposobnost razmnoevanja.
Diagnostika:

Neposredna- izolacija; detekcija Ag; RNA PCR- diagnoza okube novorojenkov

okuenih mater (30-20% okuenih)

posredna (protitelesa) 99%testovProtitelesa se najprej pojavijo 3-4 tedne po

okubi, pri veini bolnikov jih lahko zaznamo v 6-12 tednu, vsi paso pozitivni v 6
mesecih. Najbolji vzorec je serum. Najprej naredimo presejalno testiranje
(majhnaspecifinost, ni lano negativnih, moen lano pozitiven rezultat, zato
testiranih ne obvestimo, da sookueni), nato pa e potrditveno testiranje za pozitivne
teste (100% specifinost, visoka obutljivost) encimsko imunski testi (western blot),
4. generacija visoka obutljivost, zmanjano diagnostino okno,specifinost, relativno
nizka cena, avtomatizacija, hitrost. Hitri testi niso zanesljivi. Antigenska sestava
testa:gp41 HIV-1, gp41 HIV-1 podtip O, gp36 HIV2. Vzorec seruma inkubiramo z
virusnimi beljakovinami, ve rt-okuba.Viroloko spremljanje bolnikov:
merjenje t. CD4 napoved prognoze brez zdravljenja, spremljanje vsake 3-4 mesece

koliina virusne RNA virusno breme, veje breme, prej se bo razvil AIDS

HIV rezistenni test, zelo draga preiskava, sekvenciramo vsako genomsko podroje
4x, algoritmidoloijo obutljivost in odpornost na doloeno zdravilo- molekularni
antibiogram (HBV, CMV)Zdravila:
HAART- highly active antiretroviral therapy
Zmanjevanje viremije, monosti prenosa, zavrejo replikacijo virusa v plazmi,
zmanjajo virusno breme vlimfoidnih tkivih, ne vplivajo na rezervoarje virusa in zato
ne pozdravijo okube4 skupine zdravil:

nukleozidni
(zidovudin, zalcitabin, lamivudin, didanozin)

nenukleozidni zaviralci reverzne transkriptaze

(nevirapin, delavirdin),

zaviralci proteaze
(sakvinavir, indinavir, ritonavir, nelfinavir) in

zaviralci fuzije

2007 so odobrili
inhibitorje vstopa
- antagoniste CCR5 koreceptorjev

inhibitorje integraze
Kombinirana terapija- najpogosteje 2 zaviralca reverzne transkriptaze, 1 zaviralec
proteaze- zidovudin,lamivudin, indinavir (<500 kopij HIV RNA/ml). Hkratno
zdravljenje omogoa uporabo manjih odmerkov,manjo toksinost, manjo
verjetnost za razvoj rezistence.Stranski uinki:Akutni: driska izpuaj,
anafilaksaKronini: spremenjen metabolizem sladkorjev in maob, neodzivnost na
insulin, poviani LDL in TAG,zgodnja ateroskleroza, lipodistrofija- prerazporeditev,
lipoakumulacija, lipoatrofija (znailen izgled obraza).Noveja zdravila imajo manj
stranskih uinkov.Prepreevanje: varna spolnost: vzdrnost, zvestoba, kondom,
obrezani moki naj bi imeli 60% manjomonost da se okuijo med spolnim odnosom
z ensko.Profilaksa po izpostavitvi- fuzijski inhibitorji- prepreujejo vstop virusa v
celico, niso bili klinino preizkueni(etini razlogi)Neuspeh cepiva

Superinfekcije, velika genetska raznolikost HIV Neuinkovit naravni imunski odziv

Neuspeh pri zaiti opic s cepivom

4

Neuspeh cepiva VaxGen, neuspeh cepiva V520, prepoved klininih preizkusov