FILOZOFIJA EDUKACIJE

Filozofija kot philosophia

Filozofija izvira iz besede philosophia, kar pomeni ljubezen do modrosti, tako jo je
imenoval tudi Platon = veda: se ukvarja z mislimi in idejami. Zaznamuje
znanosti in je zelo irok pojem in znanost: vasih se uporablja samo kot Hard
science, naravoslovje v resnici pa ta (po zgo.) izraz poznamo samo okoli 200 let.
Prej je znanost pomenila samo pridobivanje znanja
SICENCE kot SCIENTA- isto nekaj drugega in kot EPISTEME- vednost, ki je iri
pojem od znanosti.
VEDNOST: Kaj to sploh je? Spraujemo se praktino o vsem. Iz teh vpraanj pa
nastane filozofija. Torej lahko reemo, da je bila filozofija na zaetku vsenaravoslovje, druboslovje itd. Potem pa se v zgo. Zgodi specializacija. Iz
filozofije in njenih mnogih vej se individualno razvijejo razline znanost kot res.
Medicina. Tako se fil. Ne ukvarja z vsemi temi spec. Ampak poizkua ustvariti
neko organizacijo je osnova za vse. Sprauje se o smiselnosti.
Ljudje ravnamo po nekih svojih idejah in konceptih. O tem seveda ne razmiljamo
veliko. Filozofija je v tej toki obrnjena FILOZOFI SE UKVARJAJO Z IDEJAMI, KI NAS
TAKO ALI TAKO OBVLADUJEJO. Zato, ker nas doloene ideje lahko pripeljejo do
propada (primer Saharovega, ki je ustvaril atomsko bombo nato pa se zane
spraevati ali je to sploh OK) se moramo O IDEJAH SPRAEVATI.
Niso pa pomembne samo ideje, ampak tudi PREPRIANJA, ki so lahko nevarna, le
niso utemeljena. Rec. rasizem- danes v to nismo ve prepriani.
Ideje so pomembne ker vplivajo na preprianja.

Vednost
Ko nekaj vemo so naa vedenja drugana kot e neesa ne vemo. Vasih pa
mislimo, da vemo, vendar pa potem ni pametno ravnati.
lovek mora imeti znanje, da je sreen. Vednost je pogoj sree,
harmoninega ivljenja. Zaradi te teze nastanejo ole itd. Ista teza pa nas
pripelje do Hiroime, ker smo bili tako radovedni, kako priti do atomske bombe,
smo jo izdelali. Funkcija kulturnega napredka ni samo linearna slej kot prej
doivi trk mnenj oz. rata negativen. S lovekim napredkom je vednost postala
tako mona, da lahko uniimo samega sebe.
eprav neka doloena civilizacija izumre, del njihove vednosti ostane in se razvija
naprej rec. arabske in rimske t. Zato ne smemo misliti, da je vse staro zani.
Lahko ugotovimo, da nove teze niso bolje in potem ostanemo pri stari tezi, e pa
so bolje potem naredimo novo tezo/preprianje.
V fil. Ni odgovorov, ki veljajo vedno in povsod. Bolj kot se bomo spraevali o
problemu, ve odgovorov bomo dobili

Svet ko celota, mnotvo in eno, mythos in logos

TALES in prijatelji-Demokrit iz Mileta velja za prvega filozofa zahodne tradicije.
Njegova glavna teorija, da je VSE VODA je oitno napana, vendar pa kae na to,
da se je Tales zavedal dramatinih sprememb v opazovanem svetu. Grki
verjamejo v 4 glavne elemente:voda, zrak, ogenj in zemlja. Tales pravi, da mora
eden od njih biti osnovneji. Izbral si je element, ki lahko zavzame najve oblik-

VODO. Sicer je to tipino narobe, vendar pa nekaj stoletji kasneje ugotovimo, da

je svet sestavljen iz atomov kar pa ni tako drugano od vode.
Pravi, da e obstaja spreminjanje potem mora biti za njim nekaj
nespremenljivega. Se pravi: e obstaja neko mnotvo, potem za njim nekako
mora biti eno oz. obstaja nekaj kar dri stvari skupaj
Sprauje se: Iz esa so vse stvari? oz. KAJ JE TO SVET? Odg. Na to vpraanje mora
biti naravno in ne nadnaravno, kot so pred njim na to odg. Miti.
Pred njim so na to vpraanje ljudje odgovarjali z MITI. Mit razlaga stvari tako, da
gre k njihovem izvoru. In prav v tem TALES preskoi OD MITA k LOGOSU! Miti so
navadno konservativni in nas iz realnega asa postavijo v moen as. Mitini um
verjame, da bi brez mita svet zapadel v kaos in sredie ne bi dralo, vse stvari bi
le narazen.
LOGOS pa pravi, da sveta ne obvladujejo bogovi ampak nekaj drugega. Pravijo,
da je vzrok za nekaj tista stvar sama, da ga ne povzroi nekdo drug (Pomlad je
sama sebi namen, ne nastane zaradi bogov) Svet sam ima tendence, da nekaj
naredi iz sebe.
Kakor mitoloka razlaga, tudi Talesova teorija pelje k izvoru stvari ne k
asovnemu ampak ontolokemu k izvoru biti.
RAZLIKA MED MYTHOSOM IN LOGOSOM pomaga doloiti naravo filozofije, vendar
pa ne brez teav.
1. Vpraanje ivljenjskosti razlike med logosom in mythosom.: Logos naj bi
kratkomalo bil oblika naega modernega zahodnega ustvarjanja mitov, kar je
e slabe od drugih oblik mythosa. Anaksimander je neposredni naslednik
Talesa. Pravi, da mora obstajati prvotni brezoblini, neimenovani element. Z
uporabo moralnih kategorij kot so krivda in poravnava se v svoji razlagi sveta
ne loi kaj dosti od velikih tvorcev mitov. V tem poloaju pa se znajde tudi kar
nekaj zahodnih filozofov, ki se pri razlagi realnosti zatekajo k boanskim
bitjem. ZATOREJ ZAVRAANJE ADNARAVNE RAZLAGE NE MORE BITI BISTVO
FILOZOFIJE.
2. Druga teava je, da filozofije ne moramo neposredno loiti od drugih
oblik racionalnega miljenja kot je denimo znanost. Znanost se razvije ko
nekatere filozofske veje postanejo eksperimentalne in empirine. Veliko fil.
Vpr. Zaradi svoje narave ne mora biti eksperimentalnih e posebno ne morejo
biti takna tista, ki zadevajo vrednote. Fil vpr. Se pogosto porodijo tudi znotraj
znanosti.

Podroja filozoskega raziskovanja (veje filozofije)

Epistemologija (teorija vednosti oz. spoznanja), ontologija oz. metafizika (teorija
biti), logika (znanost veljavnega izpeljevanja, utemeljil jo je Aristotel) in
aksiologija, ki se deli na etiko (moralna filozofija, sprauje se o moralnih
vrednotah), politino filozofijo (sprauje se o drubenih vrednotah) in estetiko
(filozofija umetnosti, sprauje se o umetnikih ali estetskih vrednotah), poleg tega
pa e filozofija porta, religije, znanosti, prava, ljubezni, spolnosti, itd.
Obstaja ogromno definicij filozofij (filozofije se ne da dokonno opredeliti, ker je
odprt pojem!!!), npr.:

William Capitan: Filozofija je razumsko raziskovanje strukture kateregakoli

miselnega sistema, njegovih podmen, konceptov in statusa njegovih trditev. analitini oz. kritini vidik filozofije
Idealni (nedosegljiv) pogoj filozofije: ne smejo je omejevati politike, religije,
osebne koristi,
Filozofija se ukvarja s splonimi vpraanji = velikim vpraanji (npr. kaj je
as? namesto imate kaj asa? ali koliko je ura?)
Filozofija vsebuje konstruktivnost in ustvarjalnost (poleg kritike in analize tudi
razvija teorije)

Sokratska majevtika (dialog) kot metoda filozofiranja, sokratska

ironija=Vem da ni ne vem
Za vpraanjem KAJ JE TO SVET s katerim so se ukvarjali Tales itd. se pojavi
vpraanje KAKO PA JAZ VEM, DA JE TO SVET? Iz objektivnega sveta se zadeva
premakne na zanimanje notranjega kognitivnega sveta. Kljuno vpraanje
Sokratske filozofije je torej KAKO PRITI DO GOTOVE VEDNOSTI?
Bistveno je iskanje modrosti. Na poti iskanja pa je moral ugotoviti, da dokonnega
vedenja ni. V pogovorih je tistim, ki so mislili, da imajo neko vednost skual
pokazati njihovo nevednost, saj je bilo tisto, kar so imeli za spoznanje (episteme)
zgolj mnenje (doxa). srediu tega povpraevanja je lovek in ne ve narava.
To je novost, zanj je pot k spoznanju, pot k samospoznanju. eprav Sokrat ni
nikoli niesar zapisal, saj je verjel da rka obija duha. Zanj je filozofija vrsta
drubene dejavnosti, vrsta pogovora med ljudmi, ki iejo resnico je Platon
zapisal vse, kar si je zapomnil rei Sokrata, zgodneji dialogi so verjetno Sokratov
nauk, pozneji pa izkljuno Platonov (Sokrata je presegel), zgodneje dialoge
lahko razdelimo na 3 dele
1. del: Sokrat srea mladenia, ki trdi, da nekaj ve, Sokrat zaigra globoko
prevzetnost
2. del: Sokrat dozdevno opazi manjo teavico v argumentih, na koncu tega dela
je mladeni zmeden. Opazi, da je uencev odg. Poln predsodkov. S mu postavi
vpr. Da uenec postane skeptien v svojo vednost.
3. del: Sokrat in njegov sogovornik priznata svojo nevednost in hkrati eljo
izvedeti, ele na tej toki se zane prava filozofija, oba si z ponovno
postavljenim vpr. ieta tevilne hipoteze, a se dialog kona neodloeno, ker
ne prideta do prave vednosti zaradi te iskanje vednosti svojo filozofijo
poimenuje MAJEVTIKA oz. babitvo, saj plazimo proti modrosti.
SOKRATSKA IRONIJA= S spretnim postavljanjem vpr. Privede sogovornika do tega,
da se zave, da pravzaprav ne ve tistega kar si je umiljal da ve. S tem pa ve MANJ
kot Sokrat, saj on vsaj ve za svojo nevednost. Poznamo 3 vrste obinstva
sokratovskega dialoga (Robert Paul Wolff)
1. Najbolj NAIVNO in ga navadno predstavlja mladeni, ki Sokratovo trditev Ne
vem, vzame dobesedno in jo postavi proti svoji domnevni vednosti
2. e bolj PREMETANO obinstvo, ki pravijo ni neveden samo posmehuje se
3. NAJPAMETNEJE OBINSTVO, ki pravi, da on res ne ve, kar po strogih merilih,
ki veljajo zanj in za druge, pomeni, da v resnici ne ve.
Zdravi razum je tako sestavljen iz mnenj in predsodkov. Izhodie pogovorov pa
so normativni pojmi- pravinost, pogum, vrlina. BISTVO FILOZOFIRANJA je
VPRAEVANJE SAMO, TO PA JE ZNANOST. (rec. pri vpraanju vrline o tem kaj je
3

vrlina ne gre za to, da natejemo vse vrline, temve, da odgovorimo na

vpraanje, kaj vrlina v resnici je.
S tem kako mirno je sprejel svojo usodo (ubili ga je politika) je vzpostavil nov
sistem vrednot, ki je sploh ele omogoil konstruiranje filozofije. O tem pie
Platon v delu:

Apologija:
Sokrat (S) je obtoen spraevanja o zemeljskih in nebesnih stvareh. Sami pravi,
da je kriv. S obrne celotno razpravo v spraevanje legalnega vs. legitimnega. e
ugotovimo, da nekaj ni legitimno (kritino miljenje) moramo vplivati na oblast,
da stvar spremeni v legitimno in hkrati v legalno) S. je obtoen nepriznavanja
vladarja, pravi pa, da ga bo priznal, e bo znal ta prepriljivo odgovoriti na
njegova vpraanja, drugae ga ne prizna.
S trdi, da imamo pravico dvomiti v religijo zakone oz. v vse trditve oz. ZAHTEVA
PRAVICO DO DVOMA brez tega GOTOVA RESNICA NI DOSTOPNA.
Po S obstaja ve vrst modrosti, vendar ni prav, da obstajajo ljudje, ki pravijo, da je
njihova modrost absolutna pa tega ne morajo podpreti z dokazi. Delfi so rekli, da
je najmodreji lovek na svetu S. S v to ne verjame, saj ima sam sebe za
neumnega. Hoe ovrti to in to bo naredil tako, da bo naredil pogovor z
domnevno najmodrejo osebo na svetu. Ugotovil je, da je njegova modrost
namiljena ugotovi pa, da je vseeno modreji od tistega modrega, saj esar ne
ve, tudi misli ne, da ne ve, med tem ko S to ve.=SOKRATSKA IRONIJA.
S bi si lahko reil ivljenje tako, da bi sprejel izgnanstvo, kar pa seveda ne stori.
Namesto tega predlaga zastonj bivanje v domu upokojencev, kjer bivajo zelo
slavni ljudje, s tem e dodatno uali Atence. Atenci znorijo in obsodijo, da mora S
umreti z vsiljenim samomorom. S popije strup, da dokae svoj prav. Njegova smrt
postane simbol med mojo vs. znanje.
Sokrat ima zaslugo pri rojstvu filozofije. Njegova zasluga pa je, da je prodrl na
e vijo abstraktno raven miljenja, namre z povpraevanjem po tem
kaj neka stvar je.
S. je moan NASPROTNIK Sofistov, ki prodajajo znanje Nesprejemljivo je, da za
vednost zahtevajo plailo. e sama komunikacija oz. dialogi predstavljajo vir
izobraenosti Izobraevanje=soc. dejavnost

SKLEP
Platon: filozofija se zane v udenju
Aristotel: vsi ljudje po naravi teijo k vdenju
Filozofska pojmovanja se ponujajo kot mone razlage sveta, ve kot imamo
monih razlag zapletenega sveta, svobodneji in uinkoviteji smo

Sofisti
Z uvedbo demokracije se je ponudila prilonost vejega pol. uspeha tudi
revnejemu prebivalstvu. Za uspeh pa so bili kljuni dobra vzgoja in dobra
govornika spretnost. To so za denar pouevali Sofisti, najbolj jih je zanimal
diskurz, predvsem retorika.

Splona tenja vseh sofistov pa je bila, da so se obraali k loveku. Zanje sta bila
bistvena diskusija in razsvetljevanje.
Sofisti so predhodniki filozofije, so tisti, ki so pripravili vse za njeno rojstvo.

Oblike vednosti: theoria/praixis/tehne

VRSTA ZNANJA
Theoria-znanje zaradi znanja-preiskovanje z
duhovnimi omi (npr. Platonov uvidi svet);
kontemplacija=globoko zamiljanje; pogled,
naziranje, sistem znanstvenih trditev. Je
teoretina resnica, vendar samo z njo ne
moremo narediti ni, lahko pa marsikaj
pripomoremo. Dopuamo ga samo zato, da
lahko z njo obdelamo cel kup stvari v praksi.
Praxis-znanje za loveka, delovanje. Potrebujemo
ko delujemo v odnosu do drugih ljudi brez njega
ni mono etino miljenje. Vendar mora biti
vpeta v teorijo, drugae bi ravnali po naelu
dobrega zase. Nae ravnanje je lahko dobro ali
slabo.

CILJ ZNANJA
(teoretina)
resnica

PODROJE
Prva filozofijametafizika

(etino)
Dobro- brez
tega
dobrega
miljenja
sploh ni

Praktina
filozofija je
etina filozofija.
Premiljuje
uinke etinega
ravnanja in
razumevanje
drube.

Poiesis- znanje za zadovoljevanje lo. Potreb.

Delo, izdelovati produkcijski svet. Rec. kako
narediti amforo. V sodobnem svetu bi to lahko
poimenovali podjetnitvo. To je uporabno
znanje. Znanje o dejanskem.

(konkreten)
Iz-delek

Uinki naega dela so lahko produkti-poiesis ali pa uinek v odnosih- praxis.

Oboje je lahko dobro ali slabo.

Platonova teorija vednosti

Ljudje smo org. v skupnosti, da bi iveli bolje. Pojavi pa se problem: Ali lahko kot
skupnost, kot posameznik napredujemo?-ali lahko z nao miselnostjo spremenimo
skupnost? Pojavi se PROBLEM VEDNOSTI.
Kljuno za njegovo filozofijo je sreanje z Sokratom, katerega uenec je bil. Zaradi
njegovega drubenega poloaja mu je bila e vnaprej doloena pot vodilnega
politika. Politini zapleti v Atenah pod vlado 30 tiranov pa so ga razoarali in ga
odvrnili od pol ivljenja. Ravno to razoaranje pa je spodbuda za njegovo
filozofijo. Vsi njegovi spisi so napisani v obliki dialoga.
ANAMNEZA= uenje po njemu temelji zgolj na tem, da se znova spomnimo
tistega, kar je dua neko e videla.
Vpraanja po SOKRATU so etina, praktina vpr. Pri PLATONU pa so postala
teoretska. Postavil je vpr. Po spoznanju in konno tudi po biti sami.

Prispodoba o votlini, prispodoba o daljici, podobe, utni predmeti,

pojmi; ideja DOBREGA
VERJETJE IN RESNICA sta nujna dela vednosti, nista pa dovolj. Potrebujemo tudi
LOGOS oz. razlago oz. teorijo za neko dejstvo, da jo znamo tudi izrei s tem
upraviimo verjetje v neko dejstvo.

Platon pravi, da je naa zaznava stvarnosti odvisna od okoliin v katerih smo,

sam pa ie nekaj nesprejemljivega, vedno istega, ie veno, absolutno samo in
to najde v IDEJI. Tako je miza dejanska miza v realnosti obstojea miza ni
bivajoa, temve le nekaj, kar je bivajoemu podobno, je odslikava biti, saj prava
pripada le idejam. Tako kot so stvari v zrcalu odslikave obstojeih, vidnih
predmetov, so tudi ti predmeti sami le odslikava neke druge prave dejanskosti, so
ODSLIKAVA IDEJE.
Najpomembneji
del
Drave:
PRISPODOBA
O
VOTLINI/DALJICI:
leva
stran=EPISTOMOLOGIJA (teorija vednosti), desna stran = Ontologija=teorija biti

VEDNOST
dobrega)

Um

Ideje

Razum
MNENJE

SVET IDEJ (ideja

Pojmi

Verjetje

Posamezne stvari VIDNI SVET (sonce)

Domneva

Podobe

PODOBE: Sence in odsevi, odvisni od utnih objektov, katerih podobe so (npr.

senca drevesa, drevo je bolj resnino kot senca). e je predmet nae zavesti
podoba, smo v stanju domiljanja/domnevanja/ugibanja. To stanje je prevara
podobo zamenjamo s stvarjo. (sence v votlini.
UTNI PREDMETI: Posamezne stvari (npr. drevesa, make, knjige) so resnineje
od podob, a niso absolutno resnine, ker niso vene (umrejo, razpadejo) in
niso neodvisne (najprej so odvisne od sonca, odvisne pa so tudi od idej). e je
predmet nae zavesti utni predmet, smo v stanju verjetja in resnice (a e
brez logosa))
POJMI: Ko neko verjetje umestimo v kontekst logosa, razlage, teorije oziroma
znanosti, doseemo razumevanje (vednost nadomesti mnenje) in zapustimo
samo mejo razumevanja, kar se zgodi z umestitvijo v kontekst logosa, teorije oz.
znanosti. PRIMER:
1. kmet ti pokae konja in ti pove da je to konj, kmet torej verjame da je to konjutni predmeti, Ko ga vpraa pa zakaj, ti razloi razline definicije, rec. to je
bitje, ki je udomaljivo itd. tako se mu je uspelo dvigniti nad individualno
zaznavo pojmovne ravni
2. Kuli pade z mize na tla raven zaznave. Na tla je padel zaradi gravitacije
vednost, a za Platona ne najvije vrste
IDEJE: Po Platonu pojmi z razlagami (npr. konj, gravitacija) niso samo abstrakcije
konkretnih primerov, ampak so podobe vijih resnic idej. Ideje lahko dojame
samo UM. Niso fizine ali duhovne, ampak so transcendentne, neuniljive,
nespremenljive, vene. Niso pa absolutno resnine, saj so odvisne od ideje
dobrega (absolutna vrednota, resnica, lepota, vrlina, pravinost - kasneje to
nadomesti bog). Da bi to dosegli, je treba popolnoma transcendirati ute, ki
nas zavajajo. Um dojame ideje, ne le pojme, ko se osvobodi vidnih podob in
preide v polje matematike.

Ljudje so zaprti v votlini, kjer celo ivljenje vidijo samo sence predmetov, zato je
to za njih resnino, nato jih odpeljemo iz votline kjer vidijo, da so jih njihove
zaznave zavedale. Zaradi svetlobe, ki je niso vajeni, se lahko postopno privajajo
obmoju idej. Nato jih spustimo nazaj v votlino, vendar sedaj vejo nekaj ve o teh
sencah, vejo, da za njimi stoji e nekaj ve.=UTNE ZAZNAVE SO ZMOTNE Prej
domae okolje se mu bo sedaj zazdelo tuje in dvomljivo. tukaj vidimo teavnost
filozofske pozicije: Vedoi filozof je zaznamovan s stigmo, nepraktinega, ivljenju
tujega loveka. Najprej se mu bodo posmehovali, v nekaterih okoliinah mu
bodo grozili, mu sodili ali ga celo obsodili na smrt-Sokrat.
S povedanim lahko primerjamo tudi sodobnega loveka, saj se temu dejanskost
prikazuje prav tako v podobah, revijah, na plakatih, filmu in TV. Mediji proizvajajo
ablono, zmanipulirano, preparirano realnost. Znaki realnega nadomestijo realno
samo. Cilj tega je utrditev obstojeega modela gospostva, manipuliranje in
izolacija posameznika.
Tako, da je po Platonu SVOBODA=VEDNOST . Osvobajanje mora vsebovati
elementarno izobrazbo. V svobodo in izobrazbo je treba ljudi vasih prisiliti-velik
del vzg. in izo. Je prisila, brez tega se ne nauimo brati, ostanemo sunji-zaznamo
samo vidni/utni svet. Izobrazba(=svet idej izkljuimo utila in razumemo kaj
se dogaja.) pa mora biti POSTOPNA, e elimo dosei opolnomoenje. Preprosto
verjeti ljudem ni dovolj, saj smo takrat primitivni. Potrebujemo dvom, moramo
kritino razmiljati, svetu postaviti ogledalo:
e hoemo kaj vedeti se moramo spraevati o svoji vednosti. Spraevati se
moramo vedno, ne smemo pustiti, da nas izkunje, zaradi katerih se ne
spraujemo pustijo na cedilu. Rec. ljudje v votlini bi lahko rekli, da so senco e
tolikokrat videli, da so prepriani, da je edina resnina
PROBLEM PLATONA: iz njegove teorije lahko izpeljemo idejo o boljih in slabih
ljudeh oz. se izoblikujejo: zaradi razlikovanja med vidnim in utnim svetom
se dela socialna segregacija.

Uenje/spominjanje je mogoe vrlino pouevati?-Menonov paradoks

Kako lahko nekaj odkrijemo, e sploh ne vemo, kaj to je? Kako lahko spoznamo
nekaj, esar ne vemo? odgovor: Ljudje se rodimo z nezavedno vednostjo oz. z
vrojenimi idejami, resnicami, ki naj bi jih naa dua dosegla pred rojstvom (v
prejnjih ivljenjih). Vse uenje je pravzaprav spominjanje, ker vse stvari, ki jih ne
vemo, naa dua pravzaprav ve v smislu vrojenih idej. To S dokae s primerom
nevednega deka, ki z S-ovo pomojo rei zapleten matematini problem

Kljune znailnosti Platonove epistemologije

Spoznati pomeni presei nenehne spremembe v fizinem svetu in dojeti stalen
res za njimi, ki bo pojasnil splono v posameznem pomeni preiti iz vidnega
sveta v svet idej, ki je viji.

Platonova teorija in Aristotlova kritika

Aristotel (A) je Platonu (P) oital, da louje pojme od posaminih stvari in da je
loeno od posaminega zgradil drug svet, svet idej. Znanost se mora usmerjati k
obemu, toda iskati ga mora v tem svetu ne pa v fikciji nekega drugega sveta, ki
naj bi se razlikoval od utnega. Aristotel je postavil nasproti platonistini ideji,
pojem substance.

A izhaja iz tega, da lahko bivajoe izreemo v razlinih pomenih. Zato je analiziral

pomen besede JE. Nekaj lahko izreemo na razline naine. Te razline naine je
A pridobil iz jezikovne rabe. Za vsako bivajoe kot subjekt lahko izreemo
neko bit kot predikat. Vse izjave, ki jih najdemo o predmetu so doloila tega
subjekta. Doloitev je lahko identina z bistvom tistega o emer nekaj
izjavljamo= Kategorija substance
SUBSTANCA (bistvo) eksistira samostojno, LASTNOSTI pa lahko izrazimo le , e
obstaja substanca.
Bistvo neke stvari lahko zapopademo kot enotnost snovi in forme. Pri loveku je
materija telo, dua pa forma. Materija ne more eksistirati brez forme. Forma pa
lahko obstaja kot oblikovno naelo obstaja neodvisno od posamine snovi.
Na bit pa lahko gledamo tudi iz vidiki monosti in dejanskosti. Razlikovanjem
med tema dvema pojmoma nam omogoa, da lahko kot dva razlina naina biti
vstopata v medsebojni odnos in z vzajemno uinkujeta drug na drugega. Z njima
lahko pojasnimo fenomen spreminjanja.
A pravi, da je vse dogajanje smotrno, torej usmerjeno k nekemu cilju. Tako lo.
Delovanje npr. doloa njegov cilj.
Na koncu nas veriga vzrokov in uinkov privede do neke dejanskosti, ki sama ni
ve uinek, temve samo vzrok, ni snov, temve ista forma, nekaj
nematerialnega- to pa je prvi gibalec, ki je sam negibljiv.
Za A je vedenje spoznanje tega, kaj neka stvar v resnici je. Najnija raven
spoznavanja je obutek, temu sledi domiljija, ki lahko poljubno ponovno priklie
podobe utnega. Domiljija je podlaga zmonosti spominjanja. Vekrat ponovljeno
spominjanje pa nas privede do izkunje. Izkunjo s pomojo uma dvignemo na
raven gotovosti.

Racionalizem Reneja Descartesa

Racionalizem temelji na predpostavki DA NI ABSOLUTNE RESNICE: Tisti, ki jo
imajo ponavadi ivijo v totalitarni dravi (primer Turkmenistana). Pomembno je,
da se o stvareh spraujemo in dvomimo. V prid argumenta moramo preveriti
vse strani argumenta.
Gre za vpraanje GOTOVOSTI RESNICE. Resnic je veliko ni samo ena in
absolutna. Ob spoznanju relativnosti resnice pa iemo argumenta za manjo
relativnost oz. previrajmo v njeno gotovost. Se pravi resnice poizkuamo
izpodbiti, kdaj nam tudi ne rata in tako reemo, da je resnica GOTOVA.

Historine predpostavke D epistemologije, religija in znanost

eprav Descartes ivi v novem veku, se e vedno spraujemo o istih stvareh, o
resnici. Od antike do renesanse je preteklo ogromno asa. Vmesni as poznamo
kot temni srednji vek. Ta ideja pa je izredno evropocentrina, saj se zgodi samo
v Evropi, npr. v Bizancu gre znanost naprej. V Evropi pa je takrat zares
nazadovala znanost. V asu Ev. Renesanse se zgodijo veliki teritorialni premiki,
premiki moi itd. (npr. Kolumb odkrije Ameriko, ugotovimo, da je zemlja okroglato pripelje do premika v predstavah in idejah.) Po REFORMACIJI lahko
govorimo o razvijanju znanosti in filozofije. Na zaetku se ukvarjajo s
prostorom in vesoljem. Sredie dogajanja je Italiji, nato se ta premakne proti V

Ev. Vendar pa na Antiko ne smemo pozabiti, pregledati jo moramo, ugotoviti, kaj

od njih dri, to prevzeti, ostalo pa zavrei. Antino znanje se tako obnovi. Obnovi
se tisto znanje, ki je bilo v srednjem veku potlaeno.
Pred nastankom UNIVERZ so vir znanja SAMOSTANI. e tam se v sr. Veku
spraujejo, e njihov svet dri. Iz tega se izvije pomembno reklo filozofije, ki dri
e danes: Ne argument avtoritete, ampak avtoriteta, argumenta (to daje dvom,
gotovosti resnice) Ta stavek sproi miselnost, da potrebujemo institucijo, ki se bo
ukvarjala z vednostjo resnico in ne mojo in oblastjo oz. potrebujemo UNIVERZE.
Te naj imajo avtonomijo in niso ve pod mojo religije ali politike. Imajo mo
znanja, politika in religija pa se ne smeta vtikati v iskanje resnice- AVTONOMIJA
RESNICE, VEDNOSTI.
Vsem novovekim filozofskim smerem je skupno eno: odvrnitev od avtoritet, kot
so cerkve, drava, metafizika, tradicija nasploh; edina priznana avtoriteta je
razum.
REN DESCARTES (1596-1650) je ivel v asu nastajanja nove znanosti (Galilej,
Kopernik, Kepler, Newton, tudi Descartes je bil znanstvenik ), v asu, ko se je
religija borila za ohranitev preostale politine moi in za varstvo loveke moralne
samopodobe, ki naj bi jo spodbijala znanost, Descartes je bil v dilemi: predan
katolik, hkrati se je kot znanstvenik precej strinjal z Galilejevimi nazori (Galileja so
obsodili brezbotva) napisal je filozofsko knjigo, ki je zgladila spor med
cerkvijo in znanostjo: Meditacije o prvi filozofiji: neko v ivljenju je treba
do tal podreti vse in zaeti znova od prvih temeljev - spoznanje je kakor
stavba, mono je le toliko, kolikor so moni temelji.

De omnibus dubitandum est. Dejanski in metodini dvom: dvom in

norost
METODINI DVOM: je tehnika po kateri se je Descartes lotil podiranja svojih
mnenj tako, da je v vsaki stvari nael razlog za dvom Njegov moto: V vse je treba
dvomiti! De omnibus dubitandum est! Cilj dvomljenja je najti nekaj, o emer se
ne da dvomiti, nekaj nedvoumnega, absolutno gotovega, kar bo temelj hie
vednosti. Metodini dvom ni ne patoloki dvom niti utemeljeni dvom. Je
pretiran (temeljen), pa hkrati ni patoloki.
DEJANSKI DVOM: ne smemo meati z metodinim dvomom. e sumim, da me
fant vara, ker ga kliem cel veer pa se mi ne javi, nato pa mi navre nek
nelogien razlog je moj dvom dejanski in upravien. e pa mislim, da me fant
vara, ker je minuto predolgo na wc je moj dvom paranoien=PATOLOKI DVOM
in je veliko bolj podoben Descartu kot prvi dvom. Vseeno pa moramo razumeti,
da D ni paranoien. Njegovo pravilo v vse je potrebno dvomiti, ni priporoljiv
kot slog ivljenja, s tem motom je samo cilj, odkriti vednost.
D torej ni nor, saj ni paranoien v vsakdanjem ivljenju je samo filozof, ki ie
gotovost.

Cogito ergo sum. Absolutna gotovost

D se ne sprauje ve toliko o dvomu kot o tem ali obstaja sploh kaj v kar nam ni
treba dvomit. Ali obstaja kaj v kar smo lahko trdno prepriani? To je skoraj
nujno saj drugae ne moramo niesar postoriti. Preve dvomiti pomeni dvomiti o
sebi ne ne samo o drugih. Na to vpraanje odgovarja v Meditacijah.

10

Ker ne moremo preveriti vseh trditev je D razdelil trditve na 3 vrste:

1. Oitno lane trditve: Rec. to, da je zemlja kronik, te seveda zavremo
2. Ne popolnoma gotove trditve: Nimamo dovolj argumentov niti za ovrbo niti
za potrditev.
3. Gotove trditve
1. in 2. trditve damo v isto kategorijo in jih zavremo, saj nas ne pripeljejo do
GOTOVE TRDITVE.
uti so lahko varljivi, zato jim ne smemo verjeti (tudi to, da sedim in
berem/piem, morda ni res, mogoe samo sanjam, da je tako) zdravorazumsko
podobo sveta, utemeljeno na utih, spodkopavata argument z utvarami in
argument s sanjami-ali si lahko zamisli preizkus, ki bi dokazal, da sedaj ne
sanja? D sklep ni, da bi se morali kar naprej spraevati ali ne sanjamo, pravi le,
da ni filozofskega dokaza, da dri nasprotno.
A PRIORI: apriorne trditve potrjujemo ali zavraamo neodvisno od opazovanja,
APOSTRIORI: te trditve potrjujemo z opazovanjem dokazovanje z utvarami in
sanjami lahko napade le aposteriorne trditve, matematika pa je apriorna, je torej
absolutno resnina?
HIPOTEZA O HUDOBNEM DUHU - kako vem, da me hudobni duh ne zapeljuje
v zmoto tudi pri najosnovnejih matematinih formulah? Neobstoja hudobnega
duha se ne da dokazati, tako tudi matematika ni absolutno zanesljiva.
Sem vsaj jaz nekaj? Telesa in utov nimam. Dvom nikdar ne bo dosegel, da bi ne
bil ni, dokler bom mislil, da sem nekaj., stavek Jaz sem, jaz bivam. je
nujno resnien, vsaki, ko reem Jaz sem., imam prav, natanko vzeto sem
zgolj mislea stvar (dua, duh, um, razum oz. COGITO), ko bi nehal misliti, me ne
bi bilo ve, Mislim, torej sem. (Cogito ergo sum.) = edini absolutno gotov
temelj vse vednosti

Dualizem duha in telesa

Bistvo sebstva je zavest (= dua, duh, um ali razum), ta ni deljiv v svojem bistvu
in le njemu pripada zmonost miljenja telo pa ni bistveni del jaza: bistvo telesa
je razsenost in od tod deljivost Dvomim, da imam telo. je uden dvom,
ampak moen, Dvomim, da imam duha. pa ni moen dvom, saj dvomiti o
svojem duhu pomeni ugotoviti, da ga imamo, ker je dvomljenje njegova
dejavnost.
OVREDNOTENJE DESCARTESA: duha definira z njegovo zmonostjo izvajanja
doloenih duevnih dejavnosti (dvomljenja, umevanja, hotenja, zatrjevanja, itd.).
e neko bitje vsega tega ne more, po Descartesu nima duha ivali nimajo
duha (mogoe religiozno ozadje, e bi imele duha, bi imele tudi duo)
Enotni princip miljenja za katerega D meni, da moramo iz njega izpeljati vse, kar
je je subjekt. S tem priznava subjektivnost prednost, ki pomeni temelj
idealistine filozofije. Sebstvo, ki se ohranja kot identino je pravzor vseh
identitet, identitete miljenja in biti ty povezave med notranjim in zunanjim
svetom.
Napad na trditev, da so uti vir prave vednosti npr. ko vosek drimo nad
ognjem se povsem spremeni, a e vedno vemo, da je to isti vosek kako to

11

vemo? Descartesov odgovor je zelo platonistien: pojem istosti mora biti

VROJENA IDEJA IDENTITETE, ker je ne moremo izpeljati iz opazovanja. Poleg te
imamo e vrojeno idejo substance (primer robota, ki najde pero, a ne more
povedati, da je to pero ima vgrajene ute in jezik, nima pa teh dveh vrojenih
idej). Vrojene ideje pa so lahko resnine ele takrat ko dokaemo, da nam jih ni
postavil hudobni duh. To pa lahko storimo samo z a priori dokazom, da
obstaja Bog, ki je popolnost (oba hkrati ne moreta obstajati) njegov dokaz ni
ravno prepriljiv, a e naprej gradi na tem: ker obstaja Bog, ni hudobnega
duha, torej so matematika in vrojene ideje veljavne in resnine ( saj smo
prej dokazali, da so neresnine samo zato, ker ne vemo e nam ni vednosti o njej
postavil zlobni duh, za katerega pa smo dokazali, da je neresnien). D pravi, da
nam je ta ideja o matematiki VSILJENA in o njej lahko dvomimo samo
METODINO in ne ZARES. Rec. ali se lahko reemo tam zunaj ni niesar? Tega
ne moremo, zato sprevidimo, da mora obstajati utni svet, saj e ne bi bil bog
varljivec. o Fizini svet obstaja, vendar fizini svet, ki ga poznamo kot filozofi
znanstveniki, ni pojavni svet, kakrnega nam predstavijo uti, ampak je svet
matematine fizike, kakrnega nam naposled razkrivajo nove znanosti
(Galilejev svet). Tam zunaj obstaja le tisto, kar je merljivo, ne obstajajo pa barve,
obutki ti bivajo samo v naih glavah in niso resnini. Tako rec. vemo, da je
staljen vosek e vseeno vosek, vendar je to vednost, ki jo imamo e prej.
KOMPROMIS MED FILOZOFIJO IN TEOLOGIJO: Bog in znanstveniki lahko
soobstajajo, dua je v domeni posameznikov in Cerkve, fizini svet pa v domeni
znanstvenikov. D. postavlja duha nad telo. Slednjemu se pripisuje, da daje dui le
prilonost za njeno delovanje. Na tem temelji tudi OKAZIONALIZEM= Iz
duhovnega lahko temelji samo duhovno in iz telesnega samo telesno. Ker ni
mogoe medsebojno uinkovanje telesa in duha, je bog tisti, ki vzpostavi
povezavo med obema.
PODOBNOST S PLATONOM: obe zavraata ute kot vir vednosti, obe odkrijeta
razumni red za spremenljivim videzom, obe skleneta, da mora biti prava vednost
apriorna, obe uporabita matematiko za model, obe izpeljeta vednost o svetu iz
vednosti o viji realnosti (ideja dobrega/Bog) in obe najdeta vir vednosti v
vrojenih idejah.

Empiristina kritika racionalizma: izkustvo

Nasprotje racionalizmu je empirizem, za katerega pravi temelj vednosti ni v
razumu, temve v opazovanju

Ochamova britev; F. Bacon: teorija idolov

Angleki zdravnik JOHN LOCKE (1632-1704): duh je tabula rasa (nepopisan list),
od kje vse znanje, domiljija, ideje ? Odgovor: izkustvo v njem je utemeljena
vsa naa vednost in iz njega naposled izhaja tudi sama.
L. miselnost e naznanja prihod RAZSVETLJENSTVA. Nima ve teav ko so jih imeli
filozofi v srednjem veku. Je filozof DEMOKRATIZACIJE: prej je vednost v domeni
nekega sloja, privilegirancev on pa pravi, da naj se omogoi ljudem, da se uijo.
Ideja razvoja posameznika, ki je pogoj za razvoj drube in ne obratno. Locke je
kljuen tudi v politini in socialni filozofiji. Je eden od avtorjev, ki strukturira lo.
Pravice. Dotakne se tudi fil. Edukacije, saj o tem napie zelo knjigo. Je 1. avtor, ki
pove razsvetljenski program svobode. ola ni samo za bogate je tudi za revne

12

OCKHAMOVO BRITEV: Ker je Locke poznal Descartesovo delo in je vedel, da bo

moral zavrniti teorijo o vrojenih idejah, e bo hotel vzpostaviti svojo teorijo o
nepopisanem listu, se je sklicaval na OB Williama Ockhama (14. stol.): Brez
koristi je opraviti z ve (termini), kar lahko opravimo z manj. oziroma Entitet ni
treba po nepotrebnem pomnoevati. Locke je po Ockhamovi britvi trdil, da je
teorija, v kateri obstajajo le posameznosti preprosteja od teorije, po kateri
obstajajo posameznosti in splonosti. Pri razlagi moramo upotevati le bistvene
stvari na ostale pa pozabiti
Francis Bacon: SCIENTIA EST POTENTIA! V znanju je mo, znanje je uporabno, da
ga uporabljamo za uporabne stvari. Znanje pa ni samo en, uporabnih je veliko
znanj. Vpraa se, zakaj nimamo ve znanj, znanja ni dovolj, znanje je potrebno
iriti, deliti.
lovekov sovranik je NARAVA: B ji napove boj in pozove ljudi naj se borijo proti
njej. Ne velja pa le za naravo, da jo premagamo z nasiljem in muenjem, tudi
svojo naravo si moramo podvrei. teje edinole uspeh, ki pa ga ne doseemo s
ustvi, temve le z razumom.
Naloga spoznavanja je po B praktina; spoznanje naj bi oblikovalo bolje lo.
ivljenje, sicer pa moramo naravo najprej bolje poznati, da ji lahko
zagospodujemo. Pri tem je pomembno, da se znebimo predsodkov, ki so
najveji zaviralci znanja, te pa nam posredujejo IDOLI.
IDOLI po Baconu so slepilo, kot nekdo ki ovira znanje. B poizkua pokazati, kako je
soc. okolje lahko zaviralec znanja, slepilo. Primer taknega idola= TRIBUS pleme,
rod= antropomorfizem: mi vidimo svet okoli sebe po sebi. Tisto, kar je podobno
nam je OK ostalo ni OK. Ti egocentrizmi vplivajo k napanemu pridobivanju
znanja.
Na podlagi opazovanj in POSKUSOV lahko ugotovimo splone trditve, iz njih pa
lahko nadaljujemo indukcijo in izpeljemo najsploneje sodbe in zakone.
INDUKTIVNO ZNANJE: Iz posaminih stvari je potrebno oblikovati splona pravila.
S tem obudi Aristotela.
Bacon odpre pot EMPIRIZMU, saj pravi da ko se zatakne je treba narediti preizkus.
Pomembno je stvari preizkusiti in e poizkus ni uspeen smo vsaj nekaj naredili.

Duh: vrojene ideje in tabula rasa? J. Locke-ideje; substanca

Zael je z ve skupinami razlikovanj:

Enostavne in sestavljene ideje: enostavne ideje so tiste, ki se jih ne da

razleniti na e enostavneje dele (npr. ideja trdote ali ideja rumenega).
Ponavadi jih dobimo iz enega uta. Sestavljene ideje tvorijo enostavne ideje (npr.
lepota, lovek, vojska ), ideje odnosov, ki nastanejo s primerjanjem dveh idej
(npr. veje od) in abstrakcije, v katerih um izloi lastnost ideje in jo posploi (npr.
rumenost)

Posamezne in splone ideje : splone ideje so rezultat abstrakcije, oblikujejo se,

ko prepoznamo doloeno znailnost, skupno mnoici predmetov (Lockov
KONCEPTUALIZEM) Locke je menil, da so racionalisti te splone ideje zamenjali
za vrojene ideje (racionalisti so odgovorili ravno obratno)

13

Primarne in sekundarne kvalitete: primarne kvalitete so znailnosti, ki nujno

pripadajo
materialnim
telesom
(npr.
razsenost,
velikost,
oblika,
gibanje/mirovanje, tevilo, poloaj), sekundarne pa so tiste, ki jih v resnici ni na
predmetih, ampak v nas nastanejo razlini obutki zaradi primarnih kvalitet (npr.
barve, zvoki, okusi, vonji, tipni obutki). Primarne kvalitete svet reprezentirajo
pravilno, sekundarne pa ne = REPREZENTATIVNI REALIZEM (trdi, da je tam zunaj
resnini svet, a na duh nima neposrednega dostopa do realnosti)
Locke je torej postavil na INDUKTIVNOST= od posameznega k splonemu, ravno
obratno od D.
Ni ni v razumu, kar ni bilo prej v utih. Od utnih zaznav moramo preiti k
razumu. Temelj Vednosti je IZKUSTVO in ne vrojene ideje. Vsako vedenje je
odvisno od izkustva in podlega njegovemu nadzoru. e bi Locka jemali primitivno
bi potem takem rekli, da bog ne obstaja, saj ga ne vidimo. Empirizem pa ni
primitiven
Locke je bil preprian, da je ovrgel Descartesa. A zadeve niso tako zelo preproste,
e pogledamo Lockovo razlago kljune filozofske kategorije substance: ta je zanj
nekaj neznatnega, je tam nekje zunaj, tako kot trdijo D. To bi bil skoraj lahko
konec empirizma.

G. Berkley in problem utnih podatkov: esse est prcipi- stvar obstaja,

le e jo zaznavamo
GEORGE BERKELEY (1685-1753) je videl Lockove napake, menil, da jih lahko
popravi z ostrejo Ockhamovo britvijo in odree pojem substance
Ena prvih Berkeleyjevih nalog je bila odpraviti razlikovanje med primarnimi in
sekundarnimi kvalitetami (nemogoe si je zamisliti predmet v vsej njegovi
razsenosti in gibanju, ne da bi si zamislili, tudi njegovo barvo ). Berkeley hoe
zaeti z gotovim, z danim = ideje oz. utni podatki. Novorojenku so dani
utni podatki (barve, okusi, vonjave, tipni obutki, ). Najprej so ti podatki za
otroka kaos, sasoma se jih naui razumeti in iz njih sestavljati razumevanje
sveta (npr. predmet, ki je doloene barve, oblike, trdote, je jabolko). Pri tem
imata zelo pomembno vlogo narava (naravni vzorci, ki jih otrok povee) in jezik
(poimenovanje nekega vzorca utnih podatkov po jezikovni konvenciji). Zaradi
razlinih poimenovanj razlina ljudstva svet vidijo razlino, zaradi razlinih
perspektiv gledanja niti dva loveka nimata natanno enakih utnih podatkov.
Jezik je tisti, ki gradi most intersubjektivnosti, da se lahko razumemo med sabo.
Vsak izmed nas prebiva v svojem malem solipsistinem svetu utne zavesti, jezik
pa nam dopua zgraditi mostove med temi samotnimi otoki.
VIR UTNIH PODATKOV: po Descartesu in Locku je to substanca, katere vzrok je
Bog ali neskonna vzrona vrsta. Berkeley je substanco (srednji len) odrezal, po
njem utni podatki prihajajo direktno od Boga ali neskonne vzrone vrste, ki
stalno budno opazuje vse. Dilema, ker je Berkeleyjev sistem esse est principi(=
stvar obstaja, le e jo zaznavamo) - tudi Bog je lahko zaznan (kar ni mono) ali pa
ne biva.

14

D. Hume in fenomenalizem: kaj so apriorne resnice? Logini

konstrukti
Mnogi so menili, da je poleg te temeljne napake Berkeleyjeva teorija na splono
zmotna. Vendar pa je ponovno zaivela v 20. stol. kot fenomenalizem (Alfred
Jules Ayer, Bertrand Russell)
Fenomenalizem poskua pojasniti vso loveko vednost z recepcijo in
interpretacijo utnih podatkov ali z jezikovnimi tavtologijami (po racionalistih so
matematine, logine in slovarske trditve apriorne, kar v empirizmu povzroa
teavo, fenomenalisti so se zato odloili, da so t.i. apriorne resnice le izpeljane iz
doloenih jezikovnih konvencij, ne pa nekih venih dejstev o svetu) obstajata le
dve vrsti resninih stavkov: enim lahko sledimo do utnih podatkov, drugi so
takni po definiciji njihovo zanikanje vodi v protislovje (izkljui Berkeleyjevega
Boga, saj njegovega obstoja ne moremo niti potrditi niti zavrei z opazovanjem,
stavek Bog ne obstaja pa tudi ni protisloven)
Nevtralni monizem = realnost ni ne fizina, ne duhovna, ampak neka tretja vrsta
nevtralne stvari, ki se je ne da analizirati (duhovno in fizino so le logini
konstrukti, enako miza, glavobol, maevanje, gor, )-e me ni v sobi,
e vedno vem, da je tam miza, eprav je ne zaznavam, vendar pa hkrati nisem
siguren.
Berkeley in Descartes nista nikoli reila problema solipsizma, nista bila gotova, ali
tudi drugi ljudje obstajajo, ali tudi drugi ljudje zaznavajo, njun argument sloni
kljuno samo na bogu. Po fenomenalistih: drugi ljudje in jaz so le logini
konstrukti utnih podatkov - e radikalneja Ockhamova britev
Kategorija teoretinih entitet (npr. elektroni, atomi, povprena amerika
gospodinja ) ne moremo jih zaznati, obstajajo le v teorijah z namenom
natannejega predvidevanja podatkov

Kritika fenomenalizma: Skinner, Chomsky

Gestalt psihologija, lingvistina filozofija, strukturalizem, dekonstruktivizem
zanikajo obstoj utnih podatkov in ovrejo tezo, da celoto sestavimo iz zbirke
delov. Pravijo, da se gibljemo od celote k delom, celote pa ne tvorijo utni
podatki, ampak zapletena kombinacija nevrolokih in socialnih dejstev o zaznavi.
B. F. Skinner: skua dokazati, da je mogoa konsistentna empiristina teorija
jezika, torej skladna s hipotezo o nepopisanem listu. S svojo teorijo o
OPERATIVNEM POGOJEVANJU, ki vkljuuje ponavljanje glasov, podkrepljeno oz. ne
podkrepljeno s sistemom nagrad in kazni.
Noam Chomsky: je pokazal, da je napaka tudi pri vlogi, ki jo ima po Berkeleyju
jezik: e smo nepopisan list, se ne moremo nauiti jezika, vsi ljudje imamo
sposobnost za globinsko slovnico (dii po Descartesovih vrojenih idejah) Spomni
se otrokovih slovninih napak, te napake izhajajo iz naravne sposobnosti
generirati pravila: imenuje jo SOPOSOBNOST ZA GLOBINSKO SLOVNICO in je
rezultat strukture lovekih moganov.

15

Kantov odgovor racionalizmu in empirizmu

Kantov koperniski preobrat v spoznavni teoriji
KOPERNIK: Sredie ni zemlja ampak sonce, stori ravno obratno od pojmovanja
srednjega veka, da je zemlja sredie. Sr. Vek se je obnaal kot butasti
empirizem: Zemlja je ne gibna, saj vsak vidi, da je primeru. Kopernik spet ree
ravno obratno. To je poizkual storiti tudi Kant.
Koperniki preobrat v Kantovem miljenju je to, da se nae spoznanje ne ravna po
predmetih-kot je bilo doslej- temve se morajo predmeti ravnati po naem
spoznanju. Izkustvo samo ni nekaj togega, dokonnega, marve je specifina
funkcija naega spoznanja, je nain spoznavanja, ki potrebuje razum, kateremu
vladajo ter ga vodijo splono veljavna logina pravila.

Misli brez vsebine so prazne, zori brez pojmov so slepi

UTNOST: Kant jo razume kot zmonost, da dobimo predstave na tak nain, kakor
nas aficirajo objekti.
PROSTOR IN AS: Sta predpostavke vsake zaznave, sta nujni predstavi apriori in
sta podlaga vseh zunanjih in notranjih ZOROV-UTOV. Sta subjektivna pogoja
naih zorov, ki ne prihajata do izkustva, temve slednje ele omogoata. Prostor
in as torej nista empirini predstavi, nista pa niti predstavi razuma, torej pojma,
ker se pojmi nanaajo na ve predmetov. Obstajata namre le en prostor in as.
P in sta subjektivna ker nista predmet naega spoznanja, marve sta-nasprotno
izvora spoznanja, iz katerih predmet ele izhaja. P mora postati subjektiven, da
postane spoznanje objektivno.
RAZUM
Spoznanje izhaja iz 2 temeljnih virov nae narave:
1. Sprejemanje predstav: utno zaznavanje
2. Zmonost, da po teh predstavah spoznamo predmet-jim damo abstraktna
imena
Brez utnosti nam ne bi bil dan noben predmet, brez razuma ga ne bi mislili. Misli
brez vsebine so prazne, uti brez pojmov so slepi. Zato je enako pomembno, da
pojme razuma naredimo utne, kot tudi, da njegove ute napravimo razumljive.
Obe zmonosti tudi ne smeta zamenjati svoje funkcije. Razum ne mora niesar
gledati, uti niesar misliti. SPOZNANJE LAHKO NASTANE LE IZ TEGA, DA SE
ZDRUITA.
Empiristom K zagotavlja da vednosti ne more biti brez utnega prispevka in
racionalistom, da je ne morejo priskrbeti zgolj utni podatki.

Spoznanje a posteriori, spoznanje a priori

V Kritiki istega uma Kant zavrne hipotezo o nepopisanem listu in hipotezo o
vrojenih idejah. Namesto tega imamo vrojene strukture KATEGORIJE RAZUMA
to so formalne in aktivne znailnosti razuma, ki razvrstijo surove podatke v nek
red, npr. enota, mnotvo, celotnost, odnos med vzrokom in uinkom, vzajemno
uinkovanje, prostor in as, )
Loi dva temeljna naina spoznanja:

16

1. A POSTERIORI: izvira iz izkustva, pove nam kaj tukaj je, toda ne, da bi moralo
biti nujno in ne drugae.
2. A PRIORI: Obe in neodvisno od izkustva in ima znaaj nujnosti. Takna naela
so nepogreljiva tudi za samo izkustvo, saj so pogoj, ki izkustvo sploh
omogoa.
Predmeti se ravnajo po naem spoznanju, to je apriori, ker doloa nekaj o
predmetih e preden so nam dani. Izkustvo je samo nain spoznavanja, za
katerega je potreben razum. Stvari apriori spoznavamo le to, kar sami vmeamo
vanje.
Razlikujemo med: Vse kar vemo je to, kaj pomeni predmet za nas.
STVARI NA SEBI: tega ljudje ne vemo, saj si vse predstavljamo po svoje
STVARI ZA NAS: Kako mi dojemamo stvari.
TRANSCENDALNO=razmerje naega spoznanja do spoznavne zmonosti.
e um presee meje svoje spoznavne sposobnosti, ko tvori pojme in ideje
neodvisno od vsakega izkustva, so to sicer mone misli, toda nikakrna
spoznanja. Treba je torej ostro razmejiti misel in spoznanje.
Razum pa ne izpelje teh kategorij pasivno iz utnih podatkov, marve ji vnaa v
svet in vsiljuje surovim podatkom: Misli brez vsebine so prazne, zori brez pojmov
so slepi.
Tudi Kantova teorija ni popolna, bi jo bilo treba malce popraviti. Kant NI ZMOEN
razloiti zakaj nekatere kul. Razlino razumejo kategorijo, kot so prostor, as
enotnost, mnotvo, substanca in vzronost. Kot odgovor na to lahko opletemo
Berklea, ki pravi, da so kategorije povezane z jezikom
Sodobni filozofi so sicer nali pomanjkljivosti v celotni epistemologiji na splono:
morda bi morali opustiti iskanje temeljev vednosti, tudi dojemanje spoznanja kot
duhovnega videnja morda ni ustrezno, opozarjajo tudi, da so epistemologije
odvisne od zgodovinskega asa in drubenega stanja

Aktivni razum; zavest doloa predmet

TRANSCENDALNA METAFIZIKA t.j. metafizika o nadutnem o stvareh na sebi po
Kantovem mnenju ni mogoa, kajti niesar ne moremo vedeti o tistem, kar je
zunaj naega izkustva.
Kant zahteva, da METAFIZIKA(=znanost o mejah lo. Uma) POSTANE ZNANOST in
tako ostane spoznanje. Da bi to dosegel, mora lovek ravnati z znanstveno
ostrino in izloiti vse, kar je mnenje in ne gotovost. SAM UM MORAMO PODVREI
KRITIKI Dokler um ne kritizira samega sebe, se ne pozna, predvsem pa ne pozna
svojih meja. V nevarnosti je, da ima svoje misli za spoznanje samo.
ANALITINE SODBE: so pojasnjevalne sodbe, ki subjektu niesar ne dodajo,
temve se zadovoljijo z razlenitvijo pojmov, ki jih imamo o predmetih. Rec.
Krogla je okrogla
SINTETINE SODBE: so razirjevalne sodbe, ki pojmu subjekta pridajo predikat, ki
pa v njem ni bil miljen in ki ga ne bi mogli izpeljati z razlenitvijo subjekta. To so
lastnosti, ki nas k objektu ele vodijo Rec. Krogla je rumena.

17

Razum je sam zakonodaja za naravo, saj bi brez njega ne bi bilo nikjer narave, ki
je po pravilih ustvarjena sintetina enotnost mnogoterosti pojavov.
PRESODNOST= doloa pod kateri pojem uvrstimo razline utne podatke.

Med priblievanjem znanosti in miljenjem eksistence

Razvoj vednosti od filozofije k znanosti: A. Comte in pozitivizem
POZITIVIZEM se e vedno dri izkustva, teje le pozitivno, ki pa je dano preko
utnih vtisov. Tisto po emer se razlikuje od empirizma pa je dosledno
odklanjanje vsakrne metafizike
Comte pravi, da znanost napreduje od miljenja, ki izhaja iz fantazije k
ZNANSTVENEMU MILJENJU. Ta razvoj poteka v 3 stadijih:
1. Stadij je teoloki ali fiktivni, v njem dobijo naravni procesi nadutno
pojasnitev=MITOLOGIJA
2. STADIJ je metafizini ali abstraktni-ta za Comta nikakor e ni preseen. Na
mesto boga stopajo abstraktna, logina naela.
3. STADIJ je pozitiven ali realen stadij, kjer je vse metafizino eliminirano. Ne
pojasnjujemo ve z vraanjem k neznanim faktorjem, ampak s sovisnostjo
relacije, pravilne in zakonite povezave fenomenov, ki jih je mo empirino
opazovati. Za Comta je edino absolutno to, da ni absolutnega. Pozitivno
miljenje je dobro.
Znanost slui praktinim smotrom: predvideti mora tek stvari, da bi lahko nanje
vplivala. Empirizem naj bi po Comtu samo golo nabiral podatke, znanost pa naj bi
sestojila iz zakonov pojavov. Te zakone je potrebno poiskati. Cilj je doseen
tedaj, ko vse posamezne pojave lahko podredimo enemu samemu splonemu
dejstvu.
RED je pri Comtu povezan z IDEJO HIERARHIJE. Red bo doseen z razvojem. To
je v nasprotju v Descartesom, ki trdi, da je ideja reda rezultat analize in sinteze, ki
izvira iz intelektualne aktivnosti. Na prvem mestu je matematika, ki je najbolj
zanesljiva in najsploneja znanost. Zadnja je SOCIOLOGIJA, ki pa je najbolj
komplicirana in najpomembneja znanost.

Filozofija in izkustvene znanosti: formalna logika, filozofija jezika.

Filozofija ima v svojem sklopu ve znanosti. Vsaka izmed njih dela na svojem
podroju in vsaka prispeva le to, kar bo lahko zagovarjala in upraviila pred
skupnostjo sodelavcev. Vsaka znanstvena teza mora potem takem biti takna, da
jo lahko racionalno utemeljimo. Toda utemeljitev mora nastati pred razsodiem
razuma, ne moremo se sklicevati na intuitivni doivljaja ali ustvene potrebe.
Metafizika potem takem izpade iz filozofije, saj jene moremo dokazati z
opazovanjem in eksperimentom. ZNANSTVENE so samo tiste izjave, ki se jih
bodisi da isto logino utemeljiti, ali pa tiste, ki potrjujejo izkustvo. Metafizine
izjave ne izpolnjujejo tega pogoja
Tako v ospredje stopa logika. Tradicionalna logika se je izkazala kot nezadostna
za nove probleme, zato je treba razviti FORMALNO LOGIKO imenovano LOGISTIKA,
ki postane fundament nove filozofije-= LOGINI EMPIRIZEM ali ANALITINA
FILOZOFIJA. ta tradicionalnemu empirizmu doda, da je postavljena zahteva ele
takrat zadovoljivo doloena, ko smo definirali sintetino, spoznanje izkustvo in
utemeljeno.
18

Vsem empiristinim smerem je skupno dosledno zavraanje metafizike. Vsi

njeni problemi veljajo za navidezne probleme.

FREGE: loti se postavljanja novih temeljev matematike, tako da izvede redukcijo

aritmetike na logiko. Zvedel je pojem tevila nazaj na logini pojem, s emer je
mogoe dokazati, da so aritmetine sodbe analitine in ne sintetine a priori, kot
je domneval Kant. tevilo ni nekaj, kar bi se lahko pripisovalo posameznim
predmetom. Razlikuje med LASTNOSTMI IN OZNAKAMI.(tako je rde lastnost vseh
stvari, ki jih zajema pojem rde predmet, rde je torej oznaka tega pojma ne pa
njegova lastnost) tevilo je torej obseg pojma.
TEORIJE TIPOV
-Lastnosti 1. stopnje lahko pripadajo predmetom
-Lastnosti 2. stopnje lastnosti, ki pripadajo pojmom-vija stopnja
Pojmi imajo lastnosti, da jim pripada t. to samo pa ni lastnost pojma.
RUSSELL-RUSSLLOVA ANTINOMIJA
mnoice, ki vsebujejo sebe kot elemente= NENORMALNE MNOICE in mnoice, ki
samih sebe ne vsebujejo kot elemente=NORMALNE MNOICE.
TEORIJA TIPOV: Predmete in mnoice sta skupaj z Wuthheadom razporedila v
hierarhijo, pri tem pa to, kar zadeva celoto neke mnoice, samo ne sme biti del te
mnoice

Teorija jezikovnih stopenj

tukaj nastane razlikovanje med OBJEKTNIM JEZIKOM, ki se izjavlja o objektih in
mu znotraj semantinih stopenj pripada red 1, med tem ko pripadajo objekti, ki
jih oznauje redu 0. in METAJEZIKOM: Izjava o objektnem jeziku, kot meta jezik se
uporablja pogovorni jezik. Trditve kot resnien ali neresnien kot tudi izrazi, ki se
nanaajo na pomen jezikovnih znakov, pripadajo metajeziku. Iz tega sledi da
stavek ne more trditi svoje lastne resninosti ali neresninosti
GODEL: neprotislovnost klasine teorije tevil ni mo dokazati s sredstvi te teorije
same. Pokazal je, da je resnica moneja od dokazljivosti, to pomeni: ne da se
dokazati vsega kar je resnino.
HEISENBERG: Dokae, da ni mogoe pri enakem poznavanju zaetnih pogojev
popolnoma predvideti tek univerzuma. To ni mogoe zaradi nael, saj prav
instrumenti, ki jih uporabljamo za merjenje doloenih pojavov, vplivajo na te
pojave, s tem pa postane eksaktno merjenje naelno nemogoe.

Kriterij smiselnosti:
ZNANSTVENE so samo tiste izjave, ki se jih bodisi da isto logino utemeljiti,
ali pa tiste, ki potrjujejo izkustvo. Metafizine izjave ne izpolnjujejo tega pogoja.
Najti kriterij, ki bo omogoil razloevanje med pravilnimi, torej smiselnimi in
napanimi, torej nesmiselnimi izjavami. To lahko ponemo samo z VERIFIKACIJO.
POPPER: Namesto verifikacije-FLASIFIKACIJA.

19

Odklanja induktivno sklepanje (iz posameznih primerov na splono). Ni mogoe

verificirati kake znanstvene hipoteze s pomojo eksperimenta, to so za P samo
poskusi spodbijanja neke hipoteze.
CARNAP-MONOST POTRDITVE: V praksi je na voljo le konno t. stavkov
opazovanja, ki tvorijo osnovo potrditve. Vse izjave, ki so logino izpeljane iz njih,
so v isti meri potrjene. Izjavo je torej mono potrditi le takrat, ko je zvedljiva na
konni razred opazovanj. Razlikuje jezik opazovanja, ki je empirien in
teoretini jezik, ki ga vpeljujemo teoretske pojme kot nedefinirane temeljne
pojme. Razlikuje tudi med elementarnimi in abstraktnimi pojmi

PROBLEM OSNOVE OPAZOVANJA: Najti je treba osnovo, zadnjo preskueno

izjavo, na kateri gradijo druge izjave. Ti bazini (osnovni) ali protokolarni
stavki naj ne bi bili prvotno ni drugega kot jezikovne formulacije neposrednih
doivljajev. o teh stavkih so diskutirali v DUNAJSKEM KROGU. e so protokolarni
stavki hipoteze, potem niso nespodbitni, kot vsako drugo hipotezo je tudi njih
mogoe popravljati. To kae, da protokolarni ne morejo biti trdna podlaga
spoznanja SCHLICK jih zato imenuje FUNDAMENTALNI STAVKI-vsi stavki so
hipoteze.
NEURATH: znanstvene teorije je potrebno uskladiti s protokolarnimi stavki, na
katerih temeljijo. Od pro. stavkov se ne zahteva absolutne gotovosti.
Prepoznavamo jih na podlagi konvencije so torej rezultat splonega dogovora.
POPPER: izjave, ki jih pritegnemo za preizkus teorij temeljijo na trdnih postavkah.
Prot. stavke zamenja z izrazom BAZINI STAVKI-to so stavki, ki dajejo oporo za
preizkus, ker jih lahko preprosto preverimo in se lahko hitro zedinimo, ali jih je
treba sprejeti ali odkloniti.

Analitina filozofija jezika.

Vse kar lahko oznaimo z besedami
Pripisovanje kake besede kakemu predmetu-VSEBINA
Lahko so napoteni-PRIPSANI za enega ali ve predmetov
Doloeno pripisovanje

Predm
et
Predik
acija
Ozna
ba

Kadar uporabimo doloeno besedo za neko stvar,

nekoga, ko ta ni pri roki

Indikat
orji

DEFINICIJA izenaenje doslej e neznanega termina s kombinacijo e znanih

terminov. Zaetek definiranje temelji na vsakdanji rabi
POJEM: kaj kak pojem pomeni, se v vsakdanjem jeziku nauimo tako, da ga
uporabljamo.
OBSEG: veliko predmetov, ki jim lahko pripiemo vsebino

20

DEJSTVO: obstojee stanje stvari oz. IZJAVA, ki se nanaa na neko obstojee

stanje stvari.
IZJAVE o STANJU stvari imenujemo
METAJEZIK

OBJEKTNI JEZIK izjave o izjavah pa

Stavek je podoba dejanskosti

Wittgenstein: stavek je podoba dejanskosti. Vsak stavek opisuje mono
dejansko stanje (stanje stvari). primerjava stavka z dejanskostjo samo pokae
ali je poljuben stavek resnien ali neresnien.
Razumeti stavek pomeni vedeti, kaj se primeri, e je uspeen. Stavek razumemo,
e razumemo njegove sestavine.
Stavek mora sporoati nov smisel in v tem njegovo bistvo. Naloga analize pa je,
da spravi ta e obstojei smisel na dan.
Meje mojega jezika so meje mojega sveta. Filozofija naj bi zamejila tisto, kar si je
mogoe misliti, tisto, esar si ni mogoe misliti pa naj bi zamejila od znotraj s
tistim, kar si je mogoe misliti. =LOGINI POZITIVIZEM: pojavi se v 20.stol.
Poudarek pa prenese na analizo jezika, saj je jezik tisti medij s katerim mislimo
Kar lahko pokaemo, ne moremo rei.
Razumevanje in miljenje je treba razumeti kot UPORABO ZNAKOV. Uporaba
sama daje znakom njihov pomen.
Vsak jezik lahko pojmujemo kot SISTEM PRAVIL IGRE. To so kretnje, izraz obraza,
opirajo pa se z besedami in stavki.

Analiza znanstvenega miljenja Bachelard in Kuhn

Bachelard: naredi analizo znanstvenega miljenja. Filozofija znanosti mora biti
filozofija, ki pri aplikaciji doloa, kako lahko presega svoja naela. Je fleksibilna.
Ker znanost ni zakljuena, ostaja filozofija znanosti vedno zaasna. Znanje
napreduje s popravljanjem zmot. Poprejnje vedenje, ki ga e imamo ovira
spoznanje neesa novega.
EPISTIMOLOKI REZ: je osrednja misel Bach. Fil., ki je filozofija ne-ja kajti najprej
je treba zanikati vse pred-vedenje, da bi prili do novega vedenja. Je odloilna
znailnost znanstvenega razvoja.
Ni ni dano, vse je konstruirano
Mnenje, pred-vedenje, predsodek niso edine epistemoloke ovire, ki se postavljajo
naemu miljenju na pot. Prva ovira je prvo izkustvo.
Kuhn: Na mesto epistemolokega reza da REVOLUCIJE. Za priznavanje nove
teorije je potrebna predelava prejnje teorije in novo ovrednotenje prejnjih
faktov, resnino revolucionarni postopek.
Loimo med:
1. Normalno: cilj ni iskanje novih fenomenov i teorij ampak pojasnjevanje
fenomenov in teorij, ki jih paradigma e zastopa.
2. izredno znanost.

21

PARADIGMA: K pravi, da je to, kar je lanom neke znanstvenosti skupno in je

zgled iz katerega izvirajo nekatere trdne tradicije znanstvenih raziskovanj.
e znotraj paradigme dolgo asa ne moremo reiti zagat, tedaj se normalna
znanost znajde v KRIZI. Kriza pa uvaja revolucijo, kar privede do zamenjave
paradigem. Ta sprememba pa se zgodi nenadoma in ni razvoj usmerjen k
cilju.

POVZETEK JEZIKA: Potrebno je reiti jezikovne zanke. Nadaljnji nagib za

koncentracijo na jezik je prizadevanje, da bi loili nesmiselne stavke od smiselnih.
To je hotenje skupine dunajskega kroga. Smiselni stavki ne smejo vsebovati
navideznih pojmov, biti morajo logino in slovnino pravilni in tudi preverljivi.
Strogi kriterij smiselnosti je navadno omiljen, ker kot se je pokazalo splonih
stavkov ni mogoe verificirati in eksistencialnih stavkov ni mogoe
fiksirati. Verifikacija naravnega zakona, ki je izraen v nekem splonem stavku je
tedaj enaka metafizini spekulaciji.

Miljenje in eksistiranje (Kierkegaard) in pohlep vedenja (Nietzsche)

Kierkegaard: EKSISTENCA= vmesno stanje, bivanje vmes med miljenjem in
bitjo. Je spolnitev biti loveka kot enost miljenja, hotenja, utenja in predvsem
delovanja.
lovek je sestavljen iz protislovji, kot tak pa e ni oseba. ele njegovo zadranje
do tega razmerja ga doloa ko samost. Strukture nasprotja, ki opredeljuje njegovo
eksistenco, se ne da prenaati s pomojo refleksije ampak le v praksi
2. STADIJ
vsakdanjega delovanja.
3 STADIJI EKSISTENCE
kot ista zunanja
eksistenca. v kateri
lovek se zgublja v
svetu, ne da bi
uresniil samega
sebe, pri tem pa
vendarle lahko prav
dobro preivlja svoje
dni.
lovek ni aktiven
ampak se prepua
1. ESTETSKI
tiste, kar
se zz njim
dogaja. STADIJ

SAMOSPOZNANJA
IN
SAMOURESNIITV
Zahteva jasno
E
doloitev ali-ali
v etinem
namre ni
kompromisov.

Pogoj, da se zane
ta stadij je zunaj
loveka, saj
temelji na BOGU
Zahteva
samoiznienje
pred bogom,
hkrati pa3.daje
STADIJ
verujoemu
RELIGIOZNA
loveko samost

EKSISTENCA

Prehod iz enega stadija v drugega ni kontinuiran ampak poteka po skokih. Za

prehod potrebuje drznost.
Hegel: Pojem giblje med nasprotji ter posreduje med njimi, tako, da jih v sintezi
hkrati ukinja in ohranja.
MILJENJE SAMO JE PARADOKS: Najveji paradoks miljenja je, da hoe odkriti
nekaj, esar samo ne more misliti. Resnino je samo to, za kar se odloim v
svobodi. Predpostavka tega, da se lahko odloam, pa je negotovost. Resnica je
zatorej vedno subjektivna.

22

Nietzsche: Destrukcija predvsem idealistinih sistemov je nujna, ker le-ti

razvrednotijo vse dejavnosti ivljenjskega sveta. Izvor metafizinega sveta vidi N,
v sokratsko-platonistinem sistemu.
N se nagiba k prevrednotenju vseh vrednot. Temu daje smer telo, ki razkriva
mnotvo perspektiv in malenkosti, ki pogojujejo ivljenje= NAUK O NAJBLIJIH
STVAREH.
Temeljna gonilna sila organskih procesov je po N volja za mo. Hotenje pomeni
nedololjivo stanje sil, ki se bojujejo ena proti drugi.
Zahteva EKSPIREMENTALNO FIL., ki se nam predstavlja kot izid vrste dolgotrajnih
eksperimentov. Treba jo je vrednotiti kot poskus konfrontacije z odurno in noro
platjo bivanja. Prav to iskanje vsega tujega in vpraljivega v bivanju je
preseganje, ki odobrava tisto neomejeno, v katero izbruhne in katero se prvi
razkriva eksistenco.

Filozofija eksistence kritika objektivistinega razumevanja loveka

Sartre: lovek je to, kar iz sebe naredi=prvo pravilo eksistencializma. lovek je
obsojen na svobodo in je zato odgovoren za vse kar pone. S tem dobi dejanje
poseben pomen.
SOCIALNI KONTEKST je zelo pomemben za S. Praktini individuum se lahko znajde
v zelo razlinih zdruenjih, na primer v serijah in skupinah. Skupina pa lahko
tudi nazaduje, zaradi nadzora tirana in tako preide v SERIALNO EKSISTENCO- tako
iveti drug ob drugem pomeni odtujitev. Zato lahko posameznik uresnii svojo
svobodo samo v skupini, v vzajemnem priznavanju svobode drugega.
IDENTITETO MILJENJA IN BITI vidi S v identiteti razumevajoega in razumnega, To
izhaja iz PRAKSE. V delovanju se lovek odtrga od danega, tako da ga spreminja.
Z negacijo obstojeega skua dosei celoto kot proces totalizacije.
NALOGA dialektinega uma, da raziskuje zgodovino, v kateri se kae lo. Praksa
in da pride tako do napredujoega spoznanja razvoja, kakor tudi do zakonitosti
tega spoznanja kajti to dvoje pomeni DIALEKTINI UM.
SKUPNO VSEM TEORIJAM EKSISTENCE: Eks. Miljenje je tisto, ki se sprauje po
eksistenci posameznika in mu to vpr. Nalaga, miljenje, ki je pretrgalo teoretsko
stalie do sveta. Eks. lo. Je doloena s svojim lastnim koncem- kar se zdi
absurdno. Skozi spoprijemanje z okolico lovek prepoznava samega sebe in
odkriva, da je kot lovek odvisen sam od sebe. V tej situaciji lahko spozna
svobodo.

Razsvetljenstvo in kritika razsvetljenstva

Kantov odgovor na vpraanje kaj je razsvetljenstvo; Sapera aude!
Razsvetljenstvo je izhod loveka iz nedoletnosti, za katero je bil sam kriv.
Nedoletnost je nesposobnost uporabljati svoj razum brez vodstva nekoga
drugega. Vsakemu posamezniku se je teko izkopati se iz nedoletnosti, ki je
postala e skoraj njegova druga narava. Fino je, da se nam ni potrebno odloati o
stvareh, ljudje so leni in noejo uporabljati razuma.

23

Samo en gospodar pravi: Rezonirajte kolikor vas je volja in o emer hoete, toda
bodite posluni. Posluni moramo biti tistemu o emer razmiljamo.. Ko pridemo
do sklepov jim moramo biti posluni razen e ugotovimo, da so napani
SAPERE AUDE:
razsvetljenstva

Imej

pogum

uporabljati

svoj

lastni

razum.=

1.

geslo

Te vrste razsvetljenstva ne potrebuje drugega kot svobodo, saj mora biti raba
lastnega uma v vsakem trenutku svobodna in le ona lahko pripelje do
razsvetljenosti med ljudmi.
ENCIKLOPEDIJA ZNANOSTI UMETNOSTI IN ROKODELSTVA = najpomembneje delo
razsvetljenstva.
Metodoloki
temelj
so
naravoslovne
znanosti.
Ideal
razsvetljenstva pa je sistem, iz katerega bomo lahko izpeljali vse, tako celoto kot
posaminost.
NARAVA= 2. geslo razsvetljenstva: V njej so iskali dokaze, da je narava skrivna
uiteljica lovetva pri njegovem vzponu in popolni rabi lastnega uma. Kot
nasprotje skupnega blaga postavlja destruktivne nagone in individualne
nezmernosti.
Kant daje primat izobrazbi in ne oblasti. Razum je nad oblastjo, smisel je samo e
je oblast razumljiva na tej strani je Kant. Oblast mora biti (da je red), ampak mora
biti razumljiva, oblast tudi daje ne samo jemlje. Privatna raba, lahko jo
imenujemo tudi poklicna. Legitimno je ker ima trdne argumente. Legitimno je tudi
dvomiti v legalno. Kant je zgodovinski optimist.
Geslo 18. stol. So enakost, bratstvo in svoboda. Razs. Duh je prodrl na vsa iv.
Podroja.

Razsvetljenstvo in Kantov Spor fakultet

Pri sporu je lo za to, da je nek verski odlomek sproil cenzuro, nastala je
napetost in pojavila se je tenja o prizadevanjih, da se vera vse bolj oddalji
od uma. Kant moli o zadevi, saj mu je tako zaukazal kralj.
V tem delu Kant obravnava razmerje med fakultetami, ki so tedaj tvorile
univerzo:

ZGORNJE FAKULTETE= med teoloko, medicinsko, pravno. Zgornje tri fakultete

zagotavljajo ljudem veni blagor za vsakogar, civilni blagor za lana
drube in telesni blagor pri tem pa te blagorje utemeljujejo na naukih, ki
jim jih je zaupala vlada
SPODNJE FAKULTETE: filozofska. Tisti razred univerze, ki se ukvarja zgolj z
nauki, ki niso sprejeti kot vodilo na ukaz vijega.

TEMELJNI PROBLEM: zadeva vpr. Koncepta univerze. Prav iz KAJ in KAKO JE TREBAzaradi njiju samih je potrebno razviti ves njun potencial ZAKAJ., e naj imata kot
taka sploh kak smisel in kak temelj.
e gre v odnosu fakulteta za spor potem to vpliva na ljudstvo. Ljudstvo hoe,
da ga vodijo, hoe da ga varajo, to pa naj ponejo upravniki fakultet, ki vedo
kako se stvarem stree. Toda vednost praktikov zadeva vsebino naukov, ki jih je
vlada upravieno s svojimi sankcijami naloila zgornjim fakulteta. A sprejeti so
lahko samo kot statui, izhajajoi iz njene samovolje, in kot loveka modrost, ki ni
nezmotljiva. Resnica teh naukov pa mora biti podvrena UMU.
24

Spodnja fakulteta je zaradi svobode, ki ni vpeta v dravno oblast, ornjena kot

dravi nevarna.
Dve vrsti uma:
1. Javna uporaba uma: tisto, kar ponejo uenjaki pred celotnim svetom
bralnega obinstva. To kar naredim, vem podam ni pa nujno absolutno
pravilno. Konna resnica z razlinimi mnenji drugih strok bo bolj pravilna kot
je bila na zaetku.
2. Privatna raba uma: Mi rabimo najprej legitimnost, da imamo legalnost.
Upravieno- pravno. Mi razpravljamo o tej stvari, ampak dokler se ne
dogovorimo, se drimo zakona. V javni uporabi je popolna svoboda, razpravlja
se o legitimnem oz. upravienem. V privatnem: so sprejeti zakoni in teh se je
treba drati, omejuje, ko bo mo legitimnih sklepov moneja in bo pritisnila
na legalno.
Pravico moramo imeti do vpraanja zakaj, pravico do kritinega miljenja in do
prakse.
Vsaj v razsvetljenski koncepti filozofije tedaj torej ne morejo trditi, da je stroka,
tako kot je stroka ta ali oni predmet iz sedanjih predmetnikov. Zakaj ni
intencionalen le v tem smislu, da je vedno usmerjen na neko objektivnost, pa pa
izziva subjektivnost.
Problem ni v diktaturi ene fakultete, nasproti drugi, gre za po filozofiranje strok,
za postrokovanje filozofije, za filozofijo v stroki.

Mithos in logos-Adorno/Horkheimer, pojem napredka

Razsvetljenstvo pa je pozitivno, ki si ga je izbrala, preobrazilo v nekaj
negativnega, razdiralnega in tako razsvetljenstvo zane unievati samo sebe.
KRITINA FILOZOFIJA: kritina analiza drube, kul. Svobodni aktivni subjekti, ki ga
realizira razs. Druba naj bi predstavljala upanja in zaupanje. Je lovek kreator ali
diskreator- atomska bomba. Velika odkritja so sama po sebi nevtralna v dru.
Kontekstu pa so lahko + ali -. Po velikem vzponu sledi velik padec? Zane se
znotraj FRNKFURTSKE OLE. Razum je postal represija- do takrat pa je osvobajal.
(atomska bomba, holokavst)
Horkheimer in Adorno napieta Dialektiko razsvetljenstva v katerem poizkuata
reflektirati poskus o razsvetljenstvu, ki je okamenelo v strahu pred svojo resnico.
Razs. Se vede do rei kod diktator do ljudi. Redukcija lo. Delovanja na njegov
isto funkcionalni vidik je posledica pragmatine doloitve uma kot smotrno
racionalnega delovanja, ki ga vodi naelo uinkovitosti. Kot da bi tudi se tudi
samo razmiljanje, podrejeno natannemu zarisovanju nartu, zreduciralo na
raven indu. Procesa. Danes lo. Narave ne moremo ve loiti od drubenega
napredka. Nenehna tekma za poveanje produktivnosti prav gotovo odloilno
vpliva na dru. In ind. iv. Organiziranje gos. Sistema podreja tudi medloveke
odnose SREDSTVO-CILJ zmonost spontanega navezovanja stikov se edalje bolj
izgublja, lo. Ravnanje dobiva znaaj neesa preraunljivega
.
POENOSTAVLJENO: Na splono so izhajali iz preprianja, da sta znanost in
pozitivizem preeta z ne-teoretskimi (subjektivnimi) interesi in da je razum

25

postal represiven. Menijo, da znanost ni nevtralna, ampak vkljuuje takne

vrednostne sodbe kot je npr. (smiselnost) tehnoloke dominacije nad naravo.
Takne sodbe delujejo tako zelo samo razumljivo, da se jih v sodobnosti ne
obravnava (ve) kot vrednostne sodbe (ideologije ipd.). Naelo vrednostno
prostih sodb v znanosti (objektivnost) pa po mnenju Frankfurtske ole izolira in
zavaruje takne sodbe pred potrebno kritinostjo. Razsvetljeno znanstveno
miljenje tako vse bolj postaja ideologija.

Govori, da ideja razsvetljenstva, ki je, da je fajn, da imajo ljudje razum opozori pa

e na del, katerega so pozabili razsvetljenci, da obstajajo tudi duevne bolezni, ki
so del lovekega ivljenja. Vsakemu se lahko pomrai um. razsvetljenci so
spregledali, da ima razum meje.
V delu Pomraitev razuma, Horkheimer: opisuje zgodovinsko stanje, 1946 so se
vojaki vraali domov, taboriniki tudi, vsi so verjeli, da bo zdaj mir. Ampak
Horkheimer opozori na probleme, in sicer oboroenega zakljuka svoje zmagezaradi naina, kako je bila ta zmaga doseena, e ne bi bilo toliko nasilja bi bili
manji problemi. Ko so skuali zlo eliminirat so uporabili zlo. Horkheimer pa to
vidi, ko smo uporabili silo proti sili, se nam ta sila vraa. Moramo imeti razlog, da
ne znorimo (saj se vsa bestialnost naloila v ljudeh). Upanje na bolje je manj
mono, saj ko imamo tehnino znanje, in ko se irijo lovekove misli, se izgubi
avtonomnost. Tehnino znanje po letu 1945 je rezultat vojakih raziskovanj,
tehnini napredek se iri (komunikacija,..). meje posameznikove avtonomije,
svoboda, v resnici delujejo v nasprotni smeri. Tehnina sredstva so sama na sebi
dobrobit, lahko pa jih uporabimo proti loveku. Filozofija in znanost morata biti
proti zatiralska.
Dialektika razsvetljenstva: Horkeimer in Adorno napieta, da imajo miti pomen v
lovekovi drubi, samo prepoznati ga je treba. Napredek razuma nas oddaljuje od
mita. In v novi mit nas pelje: da bi znanost reila svet. Izobrazba in znanost reili
svet? Z vidika kritine teorije: lahko je ta razum nerazumen. Novi mit je mit
znanosti, je destrukcija znanosti. Vednost, ki je mo, znanost je ena oblika moi.
Horkeimer in Adorno prav poveeta, da je vednost mo, izobrazba in znanost je
mo. Ta opozorila, da je lahko tudi izobrazba grda ustvarijo irok tok, strujo,
katere naslednike lahko vidimo e danes.

Foucault: vednost/oblast; postmoderna

Prav vera v um je povezana z vero v nenehen napredek, izvor modernih tehnik in
znanosti oblasti. V drubi pride torej do medsebojnega uinkovanja oblasti in
vednosti.
Racionalni diskurz razsvetljenstva privede do postopnega razdejanja mita.
Na mesto zdaj stopi enotni sistem znanosti.
e je vednost mo, potem je za nas dobrodola vsaka vednost. Vsako resnico pa
si pridobimo z bojem in ker si mora vsako spoznanje izbrati mesto v struk.
Razmerja med vladajoo mojo in njej nasprotujoi si moi se zdi, da je kako
uveljavljamo spoznanje skoraj bolj pomembno od spoznanja samega.
POSTMODERNIZEM: projekt kritike oz. preseganje razsvetljenstva. Poskuajo
likvidirati racionalni diskurz. Naznanjajo konec enotnega vseobsegajoega

26

metadiskurza Na postmodernizem moramo gledati kot na poskus, da bi razbili

tradicionalne diskurzivne teorije, ki imajo enoten kod
Baudrillard: Postmodernizem je obseen proces razdajanja smisla, ki je poruil
sleherno zgodovino, referenco in finalnost. Zaradi tega se je razblinila vera v
originalni svet. Originala ni- model za kopijo je samo kopija in tako nastane kopija,
kopije.

Antina etina filozofija

Naloga fil. Je iskanje smisla moralnih vrednot, e sploh drijo. Fil. Torej ne
moralizira ampak raziskuje.
Etika je kritina preverba pridig in ni pridiga.
Ljudje so v zgo. Prevzeli neke vrednote, e jih sprejme si goodguy e ne badguy.
Fil. Pa pravi, da ne smemo takoj deliti na slabe in dobre ampak preverjati
vrednote in ugotoviti ali so prave ali ne. Samo opazujemo, kaj mislijo eni in drugi.
Poznamo ve razlinih vedenj:
Vedenje o dejanskem: ker ve, ni odvisno od nas (rec. danes je zimsko jutro,
v hribih je padel sneg)-namenjena kreiranju sveta okoli nas.
Vedenje o monem: vedeti, da lahko kreiramo (e nas zebe se moramo
pogreti, zato uporabimo vednost o dejanskem- da nas bo grela jopica, zato si
jo obleemo)

Pojem morala, pojem etika: antina utemeljitev etike

Etika ali moralna fil. Si postavlja naslednja vpraanja: Kaj je Dobro? Kaj je dobro
ivljenje? Kaj bi morali storiti? Ali obstajajo moralne dolnosti? Ali obstajajo
absolutne moralne vrednote ali so odvisne od asa, kraja, kulture in
posameznika?
Etika in edukacija: ne gre za tehnologijo-aplikacijo neesa v prakso, temve za
raziskovanje etinega konteksta vzg. procesa, ki ima kot vsako refleksivno
miljenje doloene etine konsekvence.

Antina etika: glavne smeri in argumentacije

1. ETINI RACIONALIZEM: SOKRATKSA FORMULA: Gotova vednost in moralno
vedenje sta par. Ne moremo ravnati dobro ne da bi vedeli. Vednost iemo
zaradi humiziranja etike, zaradi etinega ravnanja. S fil. Iemo dobro
vednost. Dobro vrlino-srenost. To naredimo z razmiljanjem. Ve kot bom
vedel, bolj bom sreen. Danes tega ne razumemo, saj iemo vednost za
zasluek-INSTRUMENTALNA VEDNOST. ARISTOTEL: Srenost iemo zaradi nje
same in ne zaradi koristi. Lahko jo uporabimo kot predmet, vendar se od tega
odtujimo. PRAVA MERA: Potrebno je iskati razumno vrlino, tisto, ki jo lahko
razloimo. Zato je prava vzgoja takna, da otroku razloimo dobro in slabo,
vendar v primernih situacijah. Od samega zaetka se moramo navaditi na
ugodje in tudi neugodje vendar ob primernih sit. Taka, ki te ne pokoduje.
Etika mora biti utemeljena na razumnosti. Ni dosti da smo samo dobri,
moramo biti tudi pametni.- primer motorista z narobe obrnjeno glavo.
EUDAIMONIA: Dobri duh oz. razpoloenje, ki nas najde v dobrem duhu.
Srenost-da si dobre volje. V ind. ivljenju je nujno iskanje srenosti. Gr. Fil.
Reejo, da moramo stremeti k srenosti, moralno etinem, kako pa do tega

27

pridemo se mnenja razkrajajo. Aristotel pravi, da je najviji cilj lovekove

dejavnosti.
2. KIRINEIKI IN HEDONIZEM: razloeno spodaj.
3. ETINI NATURALIZEM IN OBRAT V ASKETIZEM: razloeno spodaj
PRAVINOST/MORALA: Platonova Drava se zane z razpravo o dikaiosyne =
pomeni veino tistega, kar pomeni beseda morala, ponavadi pa se prevaja kot
pravinost vpraanje Zakaj naj bom pravien? oz. Zakaj naj bom
moralen? zaeti je treba z vpraanjem Kaj je dikaiosyne?

Platon in dikaiosyne: pravinost kot korist ali kot nujnost?

Trazimah: Pravino je tisto, kar koristi monejemu. - to, kar je za vladarje
koristno, je za podlonike pravino, e to prekrijo, so ravnali krivino in so
kaznovani, torej morala ni ni drugega kot povezava predpisov in pravil, s
katerimi tisti, ki imajo mo, zlorabljajo mnoice
Sokrat Trazimaha pripelje do priznanja, da morala oblastnikom ne koristi vedno
Trazimah: moralno delovanje je neugodno za vsakogar, pravini je vedno v
slabem poloaju kot nepravini, nemoralnost prinaa dobiek in korist
Sokrat bi rad dokazal, da je v resnici moralnost koristna, nemoralnost pa kodi,
Trazimaha zmede in razjezi pravi da obstajajo tri vrste dobrega:
(1) Dobro po sebi,
(2) Dobro zaradi njegovih posledic in
(3) Kombinacija 1 in 2 morala bi morala biti t. 3 (npr. biti zdrav), ampak
veina jo ima za t. 2 (moralni smo zato, ker se bojimo posledic, e ne
bi bili)

Platon in pravinost: analogija med dravo(polis) in duo

Problem morale je mogoe pojasniti le z razumevanjem loveke due, takno
razumevanje
lahko
najbolje
doseemo
s
prouevanjem
znaaja
mesta/polisa/drave, ker je mesto poveana dua
IDEALNA DRAVA ima 3 razline razrede:
1. vladarji, ki poznajo filozofijo (imajo modrost, razum),
Vrlina vsakega dela due
2. vojaka kasta (poznajo nekaj filozofskih nael, sasoma lahko
= aret
napredujejo v vladajoi razred, imajo pogum) in
3. razred rokodelcev (veina mesta, a nesposobni vladati, ker so nezmoni
filozofije, imajo zmernost)
DUO torej lahko razdelimo na 3 dele:
1. razumski (v glavi, vrlina: modrost),
2. razvnemali (v srcu, vrlina: pogum) in
3. poeljivi (ivalski del psihe, ne pozna sramu, razsodnosti, zmoen je vsega,
v spolnih organih, vrlina: zmernost)
Ko vsi trije deli due delujejo po zakonu razuma je rezultat pravinost
(dikaiosyne) (nepravinost je zmenjava, ki ni zdruljiva z aret, v interesu
posameznika je, e vzame interese drugih resno) krepost (aret) je zdravje,
lepota, dobro poutje due, nivrednost pa bolezen, grdota, slabost vpraanje
Zakaj naj bi bil pravien? postane brezpredmetno, smeno, ker je enako kot
Zakaj naj bi bil zdrav?
28

Teave, ki jih opisuje Trezimah izhajajo iz tega, da en sloj ne ukvarja z drugimi

sloji. Tudi v dui se lahko zgodi, da deli niso usklajeni (rec. Ali naj se uim, ali naj
raje grem na ur?) Duo je potrebno spraviti v HARMONIJO to je zdrava dua,
drugae je bolna dua. Kljuno za pos. je torej, da so vse komponente z
druganimi vlogami v ravnovesju in ne posega v druga podroja.-V tem
razumemo tudi dravo- MED KOMPONENTAMI DUE IN DRUB JE POTREBNODA
NASTANE RANOVESJE, KI ZAGOTAVLJA ZDRAVJE DUE IN DRUBE.
POVZETEK: Mesto= poveana dua, Vidimo, da ima vsak razred v dravi svojo
vrlino in ko jo dosee, je rezultat pravinost. V obeh, dravi in dui izhaja
pravinost iz razumnega naela, ki se mu je treba pokoriti. lovek je moralen, ko
dojame, ta razumna naela in jim sledi.

PARADOKS: z zgornjim naelom ugotovimo, da je v Platonovi dravi je veina ljudi

slaba, sami so nezmoni odkriti razum in ga prenesti na lastno delovanje, mora
jim biti vsiljen totalitarizem in elitizem; ali res obstaja absolutno Dobro?!
EGOISTINA PREDPOSTAVKA v Platonovi misli: verjel je, da je moralnost v
interesu posameznika in da nihe ne bi ravnal v nasprotju s svojimi interesi,
predpostavljal, da interes za samega sebe motivira vsako dejanje (tega sicer
nikoli ni formuliral). Razlika pa je, da je moralno delovanje po Trazimahu NI
posameznikov interes, Sokrat pa meni da je. S poizkua dokazati, da so interesi
posameznikov enaki.

Aristotel in Nikomahova etika:

Nikomah je bil njegov sin, po njemu poimenovana knjiga. Filozofija ne prevzema
odgovora za etino odloitev, ki jim moram sam sprejet. Nobenih receptov ni. Ali
zdravnik predpie enako zdravilo vsem bolnikom, ne. Kaj pa e je alergien na to
zdravilo,.. Treba je upotevat okoliine, enako je tudi pri etiki.

Hedonizem in negativni hedonizem: stoa; asketizem

Aristip: k iskanju sree pripelje uitek. Rodili smo se za uivanje, zato uivajo.
Hedonizem = uitek, naslada, v Gr. Jo poveliujejo. Cilj je iskanje monosti za e
veji uitek. Vendar pa ima uitek MEJO (rec. alkohol, v majhnih koliinah je ok v
velikih te potem boli glava)

Kirenaiki: Ustanovitelj je Aristip. Pravijo, da je CILJ slehernega delovanja SREABLAENOST. Najveje dobro je uitek- uitek je smoter sam sebi. Da bi postali
sunji uitka pa nam prepriuje
razumevanje pravilnega uivanja in
notranja svoboda.

Potrebno se je vpraati KAJ JE PRAVI UITEK? Antika razume, da se uitek lahko

kmalu obrne v nasprotje. ZNATI je potrebno uivati. Moramo se znati
samoomejevati.
Poznamo 3 vrste hedonizma: Platonistini- e ne iemo sree smo onesreeni,
zmerni in ekstremni hedonizem.
EPIKUR (341-270 pr. n. t.): najznameniteji antini zagovornik hedonizma, tako
kot Platon je tudi on iskal Dobro, ki ga je nael v ugodju = edini razlog, zaradi
29

katerega bi se morali lotiti kakega dejanja (edini razlog, da lahko neko dejanje
zavrnemo, pa je lahko boleina, ki bi dejanju sledila). Obstajata dve vrsti
poelenja:
1. naravno poelenje, npr. po hrani, seksu - moramo ga zadovoljiti, lahko
ga je zadovoljiti, rezultat je veliko ugodja in malo boleih posledic
2. nievo poelenje, npr. po lepih oblailih, eksotini hrani - ni ga treba
zadovoljiti, teko ga je zadovoljiti, lahko nas obsede in ima zelo bolee
posledice
Epikur je prispeval veino tradicionalnih vrednot (lepota, preudarnost, pogum,
ast, pravinost, potenje), a le zato, ker je verjel, da njihova posest prinaa ve
ugodja kot boleine (vendar pa bi odsotnost teh vrednot povzroila neprijetne
odnose z drugimi ljudmi in slabo vest)
GESLO hedonizma: Izogibati se neugodju in minljivemu dobremu

Kiniki ali negativni hedonizem

Pravijo, da prav pretanjenost uitkov in nenehno stopnjevanje pripelje v
odvisnost in nesvobodo. Zato je bilo zanje najvije dobro Srea=neodvisnost
od vsakrnih potreb. (npr. primer ko noemo uporabljati nobene druge zobne
paste, samo tisto katere smo navajeni) Kiniki pravijo, da smo svobodni znotraj
nesvobode
SAMOZADOSTNOST= temeljno naelo. Dejanska je samo telesna bit, ne pa ideja.
Odklanjali so vse, kar ni bilo povezano z ivljenjsko prakso.
TEORIJA UMETNIH POTREB: poznamo:
Naravne potrebe: tiste, ki jih je potrebno zadovoljiti, da lahko ivimo
Umetne: pogosto tiste, ki nas zasunjujejo (ejen sem dajte mi coca colo)
Prvi v zgo. Se zgodi KRITIZIRANJE polisa.
Diogenes: ivi v sodu: Kar je naravno, ni sramotno (primer pogovora z
Aleksandrom velikim)
Se pravi uivati moramo po naravni poti, tisto, kar je po umetni je sprevreno.
Kiniki pa niso nasprotniki hedonizma, So nasprotniki umetnega uitka in
zagovorniki naravnega uitka.
Antistenes je utemeljitelj te smeri. Filozofija je zanj edinole etika. Nasproti
hedonistom: Raje bi bil nor kot vdan nasladi! Vrnitev iz degenerirane kul k
preprostosti narave.

Etini naturalizem in obrat v asketizem-Stoicizem

Zenon: Srea = iveti v skladu z naravo. (to ni pojmovanje dananjega svet kot
eko, pazenje na okolje. Narava je nekaj nujnega, je harmonina, skladna.
SKLADNOST HARMONIJA so razlogi za loveko sreo. eprav ljudje uporabljamo
veliko konfliktov, afektov to povzroa neharmoninost. KAJ LAHKO NAREDIMO, DA
SE VRNEMO V HARMONINOST? V naravi ni konfliktov ni dobrega in zla, to je
samo pri ljudeh. Narava nam mora biti za vzor, iskati moramo ravnovesje to
pa naredimo z:

30

S pomojo razuma obvladamo afekte, ki ovirajo razumsko odloanje in

delovanje
Krepiti mo lastnega duha samoobvladanje, s emer se dvignemo nad
zunanji obstoj
CILJ: doseganje apatije-stanje brez ustev, zasanjano stanje, umik pred
fizinim telesom. (npr. fakirji)

Prehod od hedonistine k asketski koncepciji sree:

Kiniki: omejevanje potreb=srea-redukcija na naravne potrebe
Stoiki: omejevanje afektov, telesnega sploh=srea in mir. Svet je tisti, ki
doloa namen.
ASKESIS: Fizini trening, odpovedovanje. (Uitek ni pridobivanje kondicije, ampak
smuanje). Potrebno se je odpovedati fizinemu svetu moramo iskati smisel v
duhovnem svetu. Zavraanje telesnega je edina pot k zvelianju.

Novoveke in sodobne etine zastavitve

Hobbes in etini egoizem: zakaj altruizem ni mogo
Predmet hotenih dejanj vsakega loveka je neko dobro za njega samega. Hobbes izkljuuje monost altruizma. Po njem drugim pomagamo le, e je to v
naem interesu, ker nam bo prineslo neke ugodnosti (npr. zaradi obutka
odgovornosti, dolnosti, dolga ali krivde, iz ljubezni, ker si elimo dosei ugled,
). lovek je loveku volk. : Skua pokazati, kako je v naravi ljudi, da so
egoistini ljudje, zato se med seboj napadajo. Hobbesov stavek pove, da je
dejansko stanje v drubi napano. lovekova narava je povezana s temeljnimi
naravnimi pravicami. svet, naravni svet je konflikten in prepreuje, da bi
realiziralo kar je naa narava (uitek, mir, dobro). Skozi spopadanje je uitek
ukinjen. Hobbes potegne zakljuek, da je to stanje neznosnosti, da ni v naem
interesu, ampak se moramo na ta nain obnaat. Reitev, ki pelje preko odtujitve
pravic (pravic vsakega do vsega-neomejenih pravi). Vse pravice prenest na
institucijo. Ta institucija podeli doloene pravice med nas, ne pa vseh. Kljuna
institucija je monarh (vladar).
H pravi, da je altruizem moen samo, e kdo opazi, da je rtvovanje njegovih
interesov v njegovem interesu.
Dobljene ugodnosti nam prinesejo ugodje - Hobbesov egoizem je oblika
hedonizma.
Njegove teorije se ne da zavrei, ker je poskrbel, da se je ne da: ne moremo najti
nobenih dokazov, ki bi trdili, da nima prav vedno bi imel pripravljen odgovor, ki
bi potrdil njegovo teorijo zato te teorije ne moremo jemati isto zares, bolje bi
bilo, e bi Hobbes rekel, da v veini primerov ljudje delujemo egoistino (tako bi
dal prostor za raziskave)

Bentham, Mill in utilitarizem; srea-koliina in /ali kakovost

To danes zelo vplivno moralno teorijo je prvi objavil JEREMY BENTHAM (17481832). Pravi, da e nam je to ve ali ne, nas vodi elja po ugodju in odpor
boleine.
IZRAUN SRENOSTI: obstaja 7 kategorij srenosti, v katere lahko razvrstimo
ugodje:
31

jakost,
trajanje,
gotovost,
bliina (kako hitro),
plodnost (koliko e),
istost (v kolikni meri brez boleine),
obseg (na koliko ljudi vpliva)

Katerokoli dejanje lahko analiziramo po teh kategorijah in ga primerjamo z

alternativami. Zadnja kategorija (obseg) je tista, zaradi katere je to drubeni
hedonizem (naelo koristnosti: najveja koliina sree za najveje tevilo ljudi e bo dejanje prineslo veliko sree za veliko ljudi, ga moram narediti, eprav bo
meni prineslo veinoma bridkost).
V utilitarizmu je tudi stremljenje k demokratinosti (presoja vsakega posameznika
je enako pomembna kot presoja kogarkoli drugega, nihe te nima pravice
seznaniti, da se oz. se ne zabava). Naelo ena oseba= en glas

Kakovost ugodja
JOHN STUART MILL (1808-1873) Benthama je kritiziral in popravil. Kakovost
ugodja je bolj pomembna od koliinske analize, ki jo dobi z izraunom srenosti.
Bal se je, da bi igrakanje prevladalo nad kulturo in znanostjo. Da bi to prepreil
je vztrajal, da je del nae loveke dediine imeti vije zahteve/elje. Nije elje
(bioloke in ivalske) je mogoe ustrezno obravnavati z izrazi kvantitativne
analize, ki so doloeni z izraunom srenosti, toda o vijih eljah je mono
govoriti samo z izrazi KVALITETE.
Milla bi lahko obdolili opuanja demokracije zaradi elitizma in opuanja
hedonizma. Pravi, da nimamo participativne demokracije temve predstavniko
demokracijo. Mill sicer sprejema osnovna naelo hedonizma-edino merilo
vrednosti je ugodje- toda trdi tudi, da so nekatera ugodja bolja kot druga. Mill
zagovarja ugodje, a le kvalitetneje ugodje, ki ga lahko prepoznajo le
kompetentni, s tem se je nekako vrnil k Platonovemu aret)
Mill opozarja, da ne smemo prezret manjine. Mill dosee, da dvigne glas manjin.
Naredi pomemben korak naprej, vpelje naelo skrbi za manjino.
*Samuelov primere v razpravi, kaj je Bentham napravil progresivnega, kje so
meje.. to je zgodba, zakaj Benthamov pristop ni zadosten. Obstaja mladeni
Samuel, on nima nobenega sorodnika, samo e eno teto, ki je stara in je v
bolninici. Pokliejo ga, saj je ta umrla. Samuel gre v bolninico, tam ga ugrabijo
ter ga razreejo, vzamejo oi, ledvice, srce-utilitarizem-iz vidika im ve dobrega
za im ve ljudi-v tej bolnici je to naelo izpolnjeno, saj bodo iz Samuelovih delov
osreili veliko ljudi. Mill doda, da nikar ne stori drugemu tistega, kar noe, da bi
tebi storili drugi. Oz. Smem vse, dokler ne kodujem drugim.

Teave utilitarizma
UTILITARISTINO STALIE: dejanje je dobro, e vsem prinaa sreo in blaginjo
a s tem so hude teave
Teave s pravinostjo in zaslunostjo: U. zagovarjajo najvejo koliino sree za
najveje t. Ljudi. npr. posameznika, ki ni plaal parkirnega listka, bi lahko
obsodili na usmrtitev, ker bi bilo to iz nekega razloga v javno dobro

32

 SODOBNI UTILITARISTI so prilagodili teorijo s konceptom UTILITARIZMA

PRAVILA (namesto utilitarizma dejanja): oseba bi morala med dvema dejanjema
izbrati tistega, ki ga narekuje pravilo, katerega splono izvajanje bi prineslo ve
sree (npr. ne lai, tudi e ve, da tvoja la ne kodi nikomur in da te ne bojo
dobili, saj vsesplono laganje prinese ve nesree kot sree) Bi morali
Nizozemci, ki so skrivali druino Frank, to priznati Nemcem, ker prikrivanje
resnice na splono prinese nesreo, ali jim je lahko oproeno? Utilitarist si
lahko sam izmiljuje razlina splona pravila in z njimi opraviuje svoja dejanja,
ker nobeno dejanje ni dobro ali slabo samo po sebi, ampak je tako ele glede na
njegove posledice (posledino stalie).

Kant in kategorini imperativ: k dolnosti usmerjena morala

Kant je dosledno zagovarjal NEPOSLEDINO STALIE: posledice dejanja nimajo
nobene veze z moralno vrednostjo dejanja. Loil je med:

hipotetinim imperativom praksa: e noe x, potem mora narediti y

kategorinim imperativom morala, ne more ga doloati individualno hotenje,
ampak mora biti hotenje posploeno, ko k. i. raziemo, ugotovimo, kaj je
naa moralna dolnost, razum mora premagati eljo, to utemelji z dejstvo, da
smo razumna bitja, tega naela se moramo vsi vedno drati, primer: Dobro je
pomagati loveku v stiski e napiemo drugae, K pravi: Deluj tako, da lahko
velja maksima tvoje volje vselej hkrati kot naelo obe zakonodaje. e hoe
da je tvoje moralno dejanje pravilo se vpraa:
o Katero naelo (maksima) vodi to dejanje. (rec. popravi gumo sosedi, je
naelo: dobro je pomagati soloveku
o Ali bi bil svet, ki bi ga vodilo takno naelo skladen? e je odg. Na to
potem je izvajanje dejanja napano, e je odg. + potem vsaj ve, da
vae dejanje ni nemoralno. Tem naelom naj bi se ljudje uklanjali.

Mone in ibke toke Kanta

Bistveno stalie morale je gledati na svet (vkljuno z mojimi dejanji) s stalia
drugih (npr. e ni prav, da ti vzame nekaj mojega, tudi ni prav, da jaz vzamem
nekaj tvojega)
Moralna pravila morajo biti zelo splona in vedno veljavna (univerzalna) ne glede
na posledice (npr. Ne sme se lagati posledino moramo resnico povedati tudi,
e bo s tem ogroeno ivljenje nekoga po Kantu pravila ne smemo prilagoditi
na: Ne sme se lagati razen, e s tem nekomu rei ivljenje) - Kantovo etiko
lahko pred absurdnostjo reimo le z naelnim sprejemanjem prilagajanja njegovih
obih pravil
Ni na svetu si ni mogoe zamisliti, kar bi brezpogojno imenovali dobro, razen
dobre volje (= elja opraviti svojo dolnost), v nasprotju z utilitaristi moralna
vrednost dejanja pri Kantu ni doloena z njegovimi uinki, ampak z njegovimi
nameni (dejanje je moralno le, e ga naredi iz moralne dolnosti, dejanje, ki ga
motivira pohlep, ni moralno, tudi e koristi mnogim)
Ni si mogoe zamisliti, kar bi brezpogojno imenovali dobro, razen dobre voljeelja opraviti neko dolnost.
Moralna vrednost dejanja ni doloena z njegovimi uinki, temve z njegovimi
nameni.

33

Kantova druga formulacija

Deluj tako, da lovenost v tvoji osebi in tudi v osebi vsakega drugega loveka
jemlje hkrati za smoter, nikdar samo za sredstvo = drugih ljudi ne smemo
izrabljati za pridobitev osebne koristi, e na svetu ne bi bilo oseb, ampak samo
stvari, ne bi bilo vrednot, vrednote obstajajo zaradi ljudi, ki nimamo samo
poelenj, ampak tudi razum in svobodo, izvor vrednot je dostojanstvo, druge ljudi
je treba obravnavati kot smoter na sebi, torej kot nekoga, ki ima dostojanstvo, ne
pa jih izrabljati.
Vse lepo in prav, a al se pogosto znajdemo v situaciji, ko nam Kantova filozofija
le malo pomaga (po Kantu
1.
2.
3.
4.

narava nima vrednosti sama po sebi, a je odgovornost do narave pomembna,

Kantovi argumenti so tako abstraktni, da jih je teko spodkopavati,
razlika med izrabljanjem ljudi in obravnavanje kot smotra ni vedno jasna,
pogosto je vsako dejanje, za katerega se odloimo, mono razloiti kot
izrabljanje drugih)

Eksistencialistino oporekanje etiki: moralne vrednote in svoboda

izbire
SARTRE se malce strinja s Kantom (glede univerzalnosti morale), a po Sartru ne
obstaja nek moralni obrazec, vsak si mora sam izbrati, kako bo ravnal vrednote
ustvarja naa svoboda, ne razum, razum te ne more prisiliti k dejanju, ki si ga nisi
izbral, e si svoboden, te ne more obvezovati noben moralni zakon. Razumni smo
edino po izbiri.

Hume in naturalistina napaka

Sartre ni prvi oporekal temeljem morale, v 18. stol. je izjavil: Noben je ne
vsebuje moral bi = nobene moralne zahteve ne moremo izpeljati iz trditev, ki
so zgolj trditve o dejstvih

utilitaristi: delovati moramo v skladu z naelom najveja koliina sree, za

najveje tevilo ljudi - Hume: e nas vse motivira elja po ugodju, ali to
pomeni, da nas mora motivirati elja po ugodju? In obratno, e bi vsi

uivali v krutosti, ali to pomeni, da bi morali biti vsi kruti?

Kant: delovati moramo v skladu s kategorinim imperativom, ker smo
razumni Hume: tudi, e smo razumni, to e ne pomeni, da bi taki morali
biti

Humov moralni skepticizem je vplival na GEORGEA EDWARDA MOORA (18731958): pojem dobrega ne more biti definiran s pomojo katerekoli naravne
lastnosti (ugodje, srea, vrednota preivetja, )
Vpraanja Ali je ugodje vedno dobro?, Ali je preivetje vedno dobro? ni
nesmiselno Kaj pa npr. Hitler in njegovo ugodje,
Vsi poskusi definicije dobrega se konajo z zmoto oz. naturalistino napako
iz esa pa potem lahko izpeljemo moralne vrednote? To vpraanje ogroa vsak
poskus utemeljitve morale s stvarnostjo

34

Pozitivistino oporekanje etiki: etika kot psevdo koncept

Hume je vplival tudi na LOGINE POZITIVISTE (20. leta 20. stol.), najsiloviteji
napad na etiko, danes nima ve veliko veljave, precej povezano so s
fenomenalizmom.
Obstajata samo dve vrsti sodb:
1. analitine resnine po definiciji, povejo nekaj o odnosih med pojmi
2. sintetine samo te sodbe res govorijo o realnosti, potrdimo/ovremo jih z
opazovanjem
Sodbe, ki niso ne sintetine, ne analitine, so spoznavno prazne oz. nesmisli
mednje sodijo tudi moralne sodbe: npr. A. J. Ayer: moralni jezik je pravzaprav
prikrito kazanje ustev (npr. stavek Muenje je nemoralno. naj bi pomenil Ne
mui me! Tega ne maram! ta stavek ni niti resnien niti neresnien-= PSEVDO
KONCEPT
kaken vpliv imajo napadi na temelje morale? Sartre skua pokazati, da morajo
biti temelji subjektivni in nedoloeni, Hume in logini pozitivisti pa, da morala ne
more imeti temeljev v nobenih resninih dejstvih o svetu poskus raziskave
temeljev morale je lahko popolnoma zgreen, saj s tem zanikamo dejstvo, da smo
vsakodnevno vpleteni v moralo (Bernard Williams)

Kulturni relativizem in vpraanje (obe veljavnih moralnih norm)

Antropoloki in psiholoki napad na monost etike: moralne vrednote so proizvod
posameznih kultur, ki se med seboj zelo razlikujejo absolutne ali objektivne
moralne vrednote niso mone (kar je v eni kulturi moralno, dobro, normalno, je
lahko v drugi kulturi odklonsko)
Kulturni relativizem je splono sprejet kot precej strpna pozicija, a je lahko tudi
nevaren
Kaj pravi kulturni relativizem:
1. Ni obe veljavnih moralnih vrednot: empirina trditev, ki je ni mono
preverjati z preizkusom. Po opazovanju ljudstev so ugotovili, da vsa ljudstva
zavraajo laganje, kraje in nasilje, torej so neke obe vrednote?
2. Nobene vrednote ali skupine vrednot ni mogoe opraviljivo priporoiti vsem
ljudem?: Ne more biti sklep, ki bi temeljil na legitimni znanstveni raziskavi.
To, da nekaj lahko pone e ne pomeni, da bo poel oz. da bi moral poeti.
SKLEP: Moralna teorija lahko spodbuja doloeno vrsto miljenja in delovanja toda
filozofija sama po sebi ne more ustvariti pravega dejanja.

Politina in socialna filozofija

Analitino stalie o zoon politikom in Platonov koncept drave
Jean-Jacques Rousseau: lovek se rodi svoboden, a vsepovsod je vkovan v
verige. - v civilizirani drubi obstajajo pravila, ki vplivajo na skoraj vsak aspekt
naega ivljenja, vsa so nam vsiljena pod gronjo kazni, e jih ne upotevamo
eno kljunih vpraanja politine filozofije: Zakaj naj bi to prenaali?
PLATON je zartal smer zahodne filozofije (Zgodovina zahodne filozofije je niz
pripomb k Dravi.)

35

Ljudje smo po naravi drubena bitja izvira iz nae ibkosti kot posameznikov
(nismo samozadostni) iz nae naravne medsebojne odvisnosti izpeljal nekakno
naravno delitev dela: kvalificirani delavci in rokodelci, vojako policijska kasta in
filozofi (po Platonu idealna drava). Druba je nekaj po naravi danega, kar pa
lahko spodkoplje pohlep, e ni ustrojena tako, da ga obvlada (najnijemu sloju je
dovoljen kot motivacija, da delajo, a jih vija sloja, ki ivita v nekaknem
komunizmu, brzdata). Eden od sogovornikov v Dravi opozori na nevarnost, da
dravo spodkoplje zavist med sloji kot reitev Platon predlaga, da bi se slojem
zlagali (PLEMENITA PREVARA oz. mit - to e danes bega politologijo). e danes
je tako, da imajo posamezne drube o sebi mite (npr. mi smo najbolji!)

Thomas Hobbes: loveka dejanja motivirajo lastni interes

Vsa loveka dejanja motivira lastni interes in elja po moi (psiholoki egoizem,
strast) morda to ni najbolj res, ko govorimo o posameznikih, je pa zato res v
politinem kontekstu.
Predpostavka, da smo vsi ljudje enaki v isto fizinem smislu (tudi najmonejega
lahko dva ali trije ibkeji premagajo) = enakost zmonosti enakost upanja pri
doseganju ciljev
Kakni so bili ljudje v naravnem stanju? V elji po istem cilju pripravljeni drug
drugega uniiti ali podjarmiti vojna, v kateri je vsak sovranik vseh, ni
marljivosti, znanosti, drube, umetnosti, lastnine, zakonov, morale, itd., nenehen
strah, nevarnost nasilne smrti, osamljeno, revno, odurno, surovo in kratko
ivljenje, morala, lastnina, itd. izvirajo iz zakona, zakon je odvisen od moi,
ker ga je treba vsiliti (zakonski pozitivizem - noben zakon ne more biti krivien,
ker je zakonit, proti oblasti je prepovedan upor)
Imamo samo eno naravno pravico: da uporabimo vso svojo mo za varovanje
lastnega ivljenja
Naravni zakon je ustvaril razum: vsak si mora prizadevati za mir, e to ni
mogoe, pa se lahko brani z vsemi sredstvi za mir in lastno obrambo naj bo
pripravljen (e so tudi ostali pripravljeni) odpovedati se naravni pravici = osnova
Hobbesove drubene pogodbe, ki pa je zaasna (ne bomo je upotevali, e
mislimo, da je tudi drugi ne bojo, nihe ne bo mirno spal)
NASLEDNJA STOPNJA: vsi se moramo strinjati, da svojo pravico do nasilja in
neodvisnosti prenesemo na monarha/parlament, ki dobi absolutno oblast nad
nami, v zameno pa mora obljubiti, da bo varoval stanje miru= TEORIJA O
ABSOLUTNI DRAVI
Drava je umetna, nasilna (poast Leviatan), a nujna in hkrati najbolja
monost zato jo prenaamo.
Narava=neznosna, civilno stanje=znosno, normalno stanje. Drava je torej
neomajni gospodar, oblast je absolutna, oblast osreuje. Kultura je odpoved
naravni svobodi, sprejem oblasti.=TEORIJA O ABSOLUTNI DRAVI
VZGOJA= prilagoditev na dru. Stanje: Ukrotitev narave.

Locke: naravno stanje kot moralno stanje

V naravnem stanju pred zdruitvijo ljudi v dravo je vladala popolna svoboda in
enakost vseh.

36

NARAVNO STANJE je za Locka ravno obratno kot za Hobbesa: moralno stanje, v

katero je vsakdo rojen e s tem, ker nas je ustvaril Bog, Bog nam je dal temeljne
pravice: do ivljenja, zdravja, svobode in lastnine, vsak lahko popolnoma
svobodno opravlja svoja dejanja, a morajo pri tem upotevati NARAVNI ZAKON,
ki kot pri Hobbesu izvira iz razuma: vsi smo enaki in neodvisni, drugemu ne
smemo kriti temeljnih pravic, e prekrimo naravni zakon, se odtujimo
naravnemu stanju in izgubimo svoje pravice = kazen, ki mora ustrezati zloinu
(usmrtitev za umor, za ostalo pa ne)
So pa tudi pravice, ki so neodtujljive:

Do ivljenja
Do sadov lastnega dela
Do veroizpovedi oz. preprianja

Lastnina vsakogar je njegovo telo in stvari, ki jih je naredil, za ostalo pa velja, da

ima lahko toliko naravne lastnine, kolikor je lahko porabi, in dokler je pua
zadosti tudi za druge
V pokorino politini avtoriteti bojo ljudje privolili samo, e bo ta zaitila njihove
naravne pravice, e oblast zlorablja zaupanje ljudi, je upor/revolucija zakonit (a se
zanj ne smemo odloati zlahka) = Lockova drubena pogodba.
Odrekanje naravnemu=zaradi ugodnosti, ki jih prinaa
Drubeno, civilno stanje: drava zaradi dravljanov in ne obratno.
Locke predpostavlja stanje izobilja (posledica: altruizem, velikodunost,
plemenitost), Hobbes pa stanje pomanjkanja (posledica: skopost in brezsrnost)
VZGOJA: Suenjska disciplina oblikuje suenjski znaaj. Vzgoja naredi loveka: ne
glede na to kakne ljudi je narava ustvarila, jih je devet desetin z vzgojo postalo
taknih kakrni so, namre dobri ali slabi, koristni ali nekoristni.
Ljudje se med seboj razlikujejo prav po vzgoji.
Domaa vzgoja zgornjih slojev, a tudi zavzemanje za oblikovanje working
schools za otroke iz revnih slojev.
Koncept izgradnje znaaja: otroci so razumna bitja in z njimi ne gre ravnati
kot s kakimi ''betijami'', pa eprav zagreijo kaj hudo nasprotnega naim
pogledom.
Otroku je treba prizanesti z udarci, oitki in drugimi suenjskimi kaznimi e ve,
kot vzgojitelji moramo vedeti, da suenjska disciplina oblikuje suenjski znaaj
(41).

Rousseau in Kant: dve utemeljitvi filozofije vzgoje

Rousseau in Kant spadata v isto generacijo, eprav imata 10 let razlike in je R.
umrl veliko pred K. K doivi v svojem asu velike spremembe v Evropi, vzpon
Napoleona itd. K se zane ukvarjati s pedagogiko ko R. umre. Se pravi R. vpliva
na K. Locke pa vpliva na oba.
Rousseau
Napisal je knjigo Emil ali o vzgoji

37

Tako kot Locke je verjel, da se ljudje rodimo svobodni in avtonomni, da je edina

zakonita oblast tista, ki ohranja in poveuje to stanje in da se takna zakonitost
lahko dokae le s privolitvijo v drubeno pogodbo a tega nikjer ni bilo (lovek
se rodi svoboden, a vsepovsod je vkovan v verige)
Je oboje pripadnik in hkrati kritik razsvetljenstva. V svojih delih je izpostavil
ROMANTINI PROTEST: v duhu asa po razsvetljenstvu pride do romantike, ki
poudarja mone emocionalne komponente k racionalnemu razmiljanju
razsvetljenstva R. je optimistini navduenec med razsvetljenstvom oz.
racionalnostjo in je hkrati ROMANTINI KRITIK DRUBE. Zaradi romantinega
vidika prinese novo razumevanje NARAVNEGA STANJA. Zanimalo ga je prav to,
kako lovek preide iz naravnega stanja v obmoje institucij.
Menil, da smo bili ljudje rojeni dobri, a nas druba pokvari
Naravno stanje: ni morale, mogoe pa je govoriti o vrlinah po naravi: ljubezen
do samega sebe (kdor je nima, ne more postati moralen) in soutje ali boleina
ob tuji nesrei drube obe vrlini izpridijo v samovenost, naslajanje ob tuji
nesrei, napuh, primerjanje, zavist. Na osnovi tega se razvije naravni del
odnosov, ki ga zaznamujeta izvorna enakost in svoboda. V tem kontekstu je
torej Hobbsovo (razloeno nekje drugje- homo homini lupus) mnenje nepotrebno.
Vzgoja se naeloma prine dobro, nato pa se zgodi ODTUJITEV-izguba prvotnega
stanja polnosti in stvar poteka narobe. Odtujitev pa povzroa druba.
SOUTJE= glavno utje oz. na to se lovetvo zanaa. Zato ker rec. se nekdo
udari, boli e nas.
PRAVILNA VZGOJA: otrok naj bo kar se da dale pro od kvarnih drubenih
vplivov, vzgajanje v razmerah blizu naravnemu stanju, ki naj bi mu omogoile
razviti lastne naravne vrline, ui naj se prek poskusov in napak, dejstev, obutkov
in ustev (namesto prek teorij, besed in abstrakcij) to ne pomeni vrnitev k
naravi, e bi ostali le pri naravnih vrlinah, ne bi razvili svoje lovenosti, vrline
se morajo razviti v moralo, kar se lahko zgodi samo v drubi.
Drava mora biti v skladu z naimi naravnimi vrlinami, naim svobodnim in
razumskim poloajem taka druba bo ustanovljena z drubeno pogodbo: vsak
lan drube izloi sebe in vse svoje pravice vsej skupnosti/obi volji vsi so v
enakem poloaju nikomur se ne splaa, da bi drugim slabal poloaj
Vstop v drubeno stanje prineseta delitev dela in zasebna lastnina: prvotno
dobro samoljubje- imej druge rad tako kot ima sebe se sprevrne v sebinost in
prvotna naravna harmonija odnosov je poruena, saj postanemo pohlepni.

Pred R verjamejo, da je znanje potrebno natlaiti v loveka, da je lahko izobraen.

R. ne verjame v to POZITIVNO VZGOJO (nekaj je), pravi, da je to pranje
moganov in tako lovetvo ne more biti svoboda (primer ostrka, ki je lutka, ki
jo nekdo upravlja). Otroku moramo pustiti svobodo, ga uiti na izkunjah,
zavarovati ga moramo pred naravnimi vplivi a.k.a. boleznimi in tudi pred
socialnimi vplivi-NEGATIVNA VZGOJA (nekaj manjka), vendar pa naj taka vzgoja
poteka samo v zgodnjem obdobju. Otroku se lahko sam do doloene stopnje
psiholoko in socialno razvije, potem pa je na doloeni toki potrebno vzeti vajeti
v svoje roke npr. ko prine govoriti.
38

Teave:
1. Rousseau popolnoma zavraa zastopniko demokracijo,
2. protislovje med trditvijo, da je resnino svobodo mogoe dosei le v dravi in
zahtevo, da je treba vse pravice prenesti na celotno dravo in sprejeti obo
voljo kot svojo
Kant: napie knjigo O pedagogiki= lovek je edini stvor, ki ga je potrebno
vzgajati.
Pri loveku narava ni dovolj; gre za njegovo poslanstvo:
- lovek lahko postane lovek le z vzgojo.
- Zadaj za edukacijo tii velika skrivnost popolnosti loveke narave.
- Mnoge kali leijo v lovetvu in naa naloga je [...], da lovetvo razprostremo
iz njegovih kali in storimo, da lovek dosee svoje poslanstvo.
- Vzhiujoe je predstavljati si, da bo loveka narava z vzgojo postajala vedno
bolje razvita [...]. To nam odpira pogled na neki bodoi sreneji loveki rod.
lovek je bitje poslanstva, je to KAR BI LAHKO BIL. To pa je odvisno od vzgoje,
lahko ga opolnomoi v tem lahko pa ne. lovetvo je bolje, ni pa nujno, to je
odvisno od razlinih faktorjev in podobno je pri vzgoji.
PRIMERJAVA Z ROUSSEAUM: Kultura NI pot v IZPRIJENOST seveda pod doloenimi
pogoji. Kant z Rousseaujem deli razsvetljensko preprianje, da edukacija prispeva
k boljemu svetu, obenem pa se v mnogih tokah od njega razlikuje. Ena kljunih
je, da narava ni prvotna polnost in kultura ni izprijena. lovek ima po naravi
tako veliko nagnjenje k svobodi, da bi ji [...] rtvoval vse. Prav zato mora biti [...]
disciplina uporabljena zelo zgodaj [...], kajti kasneje je loveka teko spremeniti.
To se vidi pri divjih narodih, ki se nikoli ne navadijo na [ evropski] nain
ivljenja. Pri njih pa to ni plemenito nagnjenje k svobodi, kot menijo Rousseau in
drugi, temve neka doloena surovost, saj tu ival v sebi tako reko e ni razvila
lovekosti. Zato se mora loveka zgodaj navaditi na to, da se podvre
predpisom uma.
DISCIPLINA prepriuje, da bi se z nagoni oddaljili od lovetva. Omogoa nam, da
smo lahko nekaj, kari bi lahko bili. Je orodje za dosega nekaj drugega in NI SAMA
SEBI NAMEN.
Vzgoja se deli na

Preskrbno varstvo: pazit, da bitje je,

Oblikovanje: lovek lahko postane lovek le z vzgojo, zato oblikovanje zajema
strogost in pouevanje
o Negativno: disciplina, ki odpravlja napake
o Pozitivno: pouevanje, uvajanje v kulturo, pouk

KLJUNI STAVEK:
loveka je mo bodisi dresirati, uriti, mehanino pouiti ali pa dejansko razsvetliti.
Dresiramo pse, konje, in dresiramo lahko tudi ljudi (ampak jih ne bi smeli). [] Z
dresiranjem pa stvar e ni opravljena, temve gre predvsem za to, da se otroci
nauijo misliti (Da razumejo principe, iz katerih izvirajo vsa ravnanja- zato
potrebujemo disciplino, da se znamo obvladat od tam naprej pa smo
samostojni). To meri na principe, iz katerih izvirajo vsa ravnanja.
Mehaninost v umetnosti vzgoje mora biti spremenjena v znanost.
39

PRINCIP UMETNOSTI VZGOJE: otroke se naj vzgaja tako, kot je primerno, ne

sedanjemu, temve bodoemu, po monosti boljemu stanju lovekega rodu, to
je: ideji lovetva.
Od kod pa naj pride bolje stanje sveta? Mo in oblast tega ne zmoreta,
kvejemu olajata. Zatorej bi naj bila ureditev ol odvisna zgolj od sodbe najbolj
razsvetljenih poznavalcev.

Mill: svoboda ter razmejitev med javnim in zasebnim

politino je nasprotoval Rousseauju, smoter je videl v razlikovanju med ZASEBNIM
(politika nima v njem kaj iskati) in JAVNIM (drubenim, dravnim), tudi e bi se
oba volja 100% odloila, da posee v zasebno, bi bilo to krenje lovekove
pravice (e vsi razen enega mislijo enako, ga nimajo pravice utiati, tako kot en
lovek nima pravice utiati vseh ostalih)
Naelo svobode: politina avtoriteta (drava/monarh/oba volja/) lahko
zakonito omejuje dejanja posameznikov v drubi le, e slednja kodujejo drugim
lanom drube, drava nima pravice kriminalizirati dejanj, ki kodujejo le storilcu
(t.i. zloini brez rtve)
-

Teava je, da danes ni ve tako lahko razmejiti zasebnega in javnega, kot je

bilo

Millovem

asu,

pojem

tuje

kode

je

subjektiven

(vsako

dejanje/mnenje lahko nekdo razume kot njegovo kodo)

Po Millu je demokracija najbolja oblika vladavine, a jo dojema predvsem kot
sredstvo za zagotavljanje javnih in zasebnih interesov, ki jih v nasprotju z
Rousseaujevo filozofijo ne sme premagati
Nauk lasser-faire oz. roke pro (obstajajo podroja, na katerih oblast nima kaj
poeti razen, da jih iti, npr. zasebno ivljenje, nekodljivo poetje dravljanov,
prosto podjetnitvo, ipd., oblast pa lahko zakonito posega na podroje umetnosti,
znanosti, (glej 7. poglavje))

Sklep
Do neke mere lahko sprejmemo Hobbesovo mnenje, da je prenaanje pravil
ravnanja zaradi gronje bolje kot skrajna alternativa anarhija, to pa ne pomeni,
da bi morali privoliti v vsako obliko vladavine
e je jaz v resnici sebien, zadovoljuje le svoje potrebe in sodeluje z drugimi le
pod prisilo (Platon, Hobbes, Freud, ), potem je politina drava umetna tvorba,
potrebno je zatiranje, plemenita prevara (mit)
e je jaz v resnici po naravi druben, sodelujo in souten do drugih (Locke,
Rousseau, ) potem drava ni umetna in neizogibno zatirajoa, razum pa je bolj
sposoben predstaviti drubene vrednote kot mit
Kdo ima bolj prav? teko vpraanje (v pomanjkanju ima bolj prav Hobbes, v
izobilju pa Locke) oblast mora ititi ljudi enega pred drugim (Hobbes) in
podpirati neko moralno stanje (Locke)
Kljuni pojem zakonitosti je soglasje

40

Teorije pravinosti: Marx, Nozick, Rawls

Komunizem
Marx njegov nauk temelji na Heglovi ideji ORGANICIZMA = celota je stvarneja
kot posamezni deli, ki so popolnoma odvisni od nje
marxov materializem
Posamezniki so ekoloko povezani z drubo (ni samo celota posameznikov), vse,
kar pone posameznik, je rezultat prizadevanja mnogih ljudi, vsi proizvodi so
drubeni in pripadajo drubi
Vse pretekle drube kot krivine: manjine so si prisvojile mo in bogastvo
veine, kar je nenaravno razredna nasprotja, razredni boji, krivine drubenoekonomske strukture moi ustvarjajo krivine danosti in pohabljene posameznike,
oropane svojega bitja, ki morajo prisilno delati
Marxova vizija drube
Pravina druba po Marxu?
1. Njena drubena proizvodnja mora biti usmerjena k naravnim potrebam
(potreba po hrani, zavetju, obleki, ljubezni, izobrazbi, zdravstveni negi ),
ne k umetnim (potrebe po razkoju, vcepljanje ekonomskih potreb mnoici
z namenom dobika )
2. Temelji drubene proizvodnje morajo biti v drubeni lasti, ne v zasebni
3. Drubena proizvodnja delavcev ne sme siliti, da se specializirajo in
postanejo izkljuno uitelji/hiniki/fiziki/ - to zavira ustvarjalni nagon
Marx hoe ukiniti delitev dela
4. Moto pravinosti: vsakdo po svojih zmonostih, vsakomur po njegovih
potrebah
kritike marxovih stali
1) Optimistina podoba loveke narave (po naravi naj bi bili drubena,
kooperativna in delovna bitja)
2) Enaenje dobrega z drubeno ustvarjalnostjo to ni edini pogoj za sreo in
blaginjo
3) Mistifikacija

delavskega

razreda

delavskem

razredu

skriti

pomen

zgodovine?
4) Izenaenje interesov posameznikov in drube v resnino humani drubi v
resnici bi le skupni interesi nadomestili posameznikove
5) Demokracija ele pri drugem/tretjem rodu po revoluciji, do takrat pa diktatura
proletariata = absolutni totalitarizem (!) (Acton: Mo kvari, absolutna mo
kvari absolutno.)

Minimalna drava
ROBERT NOZICK: drava, ki bi imela mo prepreiti in kaznovati uporabo sile in
sleparstva, ne bi pa mogla zakonito obdaviti ali zapleniti imetja, nobena javna
dela ali pomo revnim ne bi bili upravieni. Nozick je kritiziral
socializem/komunizem in liberalizem, ki naj bi vsiljevala neki vzorec razdelitve
dobrin, kar naj ne bi imelo ni skupnega z zgodovino, veina dobrin naj bi prila

41

do nas z zgodovino, te dobrine pokriva absolutna razpolagalna pravica njihovih

lastnikov
POVZETEK VSEGA: samo neomejeni kapitalizem lahko ustvari pravino drubo,
Nozick je priznal, da bi to pomenilo, da bi bilo malo bogatih in ogromno revnih,
verjel je, da bi bilo to vseeno v skladu s pravinostjo
Nozickov nauk je navduil mnoge desniarje, deleen je bil ogromno kritik glede
pojma pravic po Nozicku in tega, da je njegova razprava popolnoma utopina in
neuporabna

Liberalizem
JOHN RAWLS ideja liberalne drave: veliko svobodnega podjetnitva, zasebno
lastnitvo kapitala, naravne vire uravnava drava, nizka stopnja inflacije, visoka
stopnja zaposlenosti, javno olstvo, enakost ekonomskih prilonosti, socialna
varnost pomaga tistim, ki ne morejo delati, nujna sta tako sodelovanje kot
tekmovanje
Pravinost kot potenost (vrsta omejitev, kaj lahko ljudje drug drugemu storijo
in esa ne), teorije pravinosti ne moremo ljudem vsiliti, izbrati jo morajo sami,
verjetno bi izbrali enakost, kar najve svobode za vsakogar, enako porazdelitev
bogastva in moi edina pravina druba je liberalna druba, ki razdeljuje del
bogastva in prihodke v korist svojih najrevnejih lanov
Osnovne drubene dobrine: svoboine, prihodek, bogastvo, prilonosti in
predvsem samospotovanje
Rawlsov mit o ljudeh, ki nosijo zagrinjalo nevednosti, ki zastre dejstva, ki jih
vejo o sebi, ki niso zavistni, si razumsko prizadevajo dosei lasten interes
Kritike: ni mono, da ljudje ne bi bili zavistni, Rawls se ne meni za nao
hazardersko naravo, e nihe ne bi poznal svoje lastne identitete, ne bi poznal
svojih pravih interesov, zato bi bila drubena pogodba neveljavna

Filozofija in kategorija svobode

Determinizemin indeterminizem; variante in argumenti
V nai kulturi je po eni strani svoboda tako cenjena, da nas uijo, kako je zanjo
vredno umreti, po drugi strani pa je beseda svoboda postala prazna (zaradi
ideologij, poslovneev)
Determinizem = vse, kar se zgodi, se nujno zgodi. Prva sta o tem govorila Levkip
in Demokrit: vse se zgodi po nujnosti, svobodna volja je le iluzija, v
njunem asu to ni bilo popularno, razsvetljenci so ju ponovno odkrili: isto naelo,
ki velja za fizini svet, mora veljati tudi za loveke mogane

Trdi determinizem: sodobni nazori

Vsak dogodek je determiniran s stanjem sveta pred njim. Determinizem izkljuuje
svobodo, e je vse nujno, potem ni ni svobodno. e pri svojih dejanjih nismo
svobodni, potem tudi nismo odgovorni zanje.
Determinizem je najbolj jasno zagovarjal B. F. SKINNER (knjiga Onstran svobode
in dostojanstva). Po njegovem mnenju za razlago vedenja ni pomembno, kateri
nameni, narti, smotri, namere stojijo zadaj (teleoloki model) to je povezano s
svobodo. Teleoloki model skua nadomestiti s kavzalnim: draljaj/odgovor (po
42

vzoru Pavlova in njegovih psov, ter nas s tem umesti onkraj svobode in
dostojanstva
e moneja razliica trdega determinizma izhaja iz nekaterih interpretacij teorije
SIGMUNDA FREUDA: posameznikova osebnost se oblikuje do 5. leta, nad
oblikovanjem lastne osebnosti nimamo nadzora. Na motivacijski sistem je
nezaveden, jaz je le fasada, ki prikriva divji boj med onim in nadjazom. Vsi ne
interpretirajo Freuda kot trdega determinista: ko se zavemo nezavednih motivov,
dobimo nadzor nad lastnim ivljenjem svobodo, nezavedno ne motivira vsakega
dejanja

Mehki determinizem
Nekateri filozofi poskuajo dokazati zdruljivost determinizma in svobode, ker jim
ni ve, da nihe ni za ni odgovoren, ker ni svoboden = mehki determinizem
(stoiki, sv. Avgutin, Thomas Hobbes, B. Spinoza)
Njihovo razumevanje svobode: svobodni smo, kolikor lahko naredimo in lahko
dobimo, kar hoemo svoboda je odvisna od konteksta, ta definicija je skladna
z determinizmom: vasih naredim, kar hoem narediti, eprav je moja volja
doloena v skladu s Freudovimi ali Skinnerjevimi naeli.
STOIKI (1. stol. n. t.): srea je povezana s svobodo, kako si lahko vselej
popolnoma svoboden in sreen? Ne tako, da poskua dobiti tisto, kar hoe,
ampak tako, da hoe tisto, kar si dobil nesrea mnogih ljudi izvira iz tega, da
hoejo nekaj, esar ne morejo dobiti, sreen si le, e plava s tokom, torej ne
naredi niesar, si pasiven za veino nas to ni iva monost

Libertatizem
Libertarizem = stalie, da je determinizem napaen in da svoboda obstaja.
Heisenberg je upal, da je dejstvo, da so nekateri dogodki v moganih ne
povzroeni, lahko znanstveni temelj teorije svobode. Kritika: ne povzroeni
subatomski dogodki niso svobodni, so le nakljuni loveko dejanje, ki ga
povzroijo, je prav tako nakljuno, ne svobodno. Je pa Heisenberg zlomil
hrbtenico klasinega determinizma, odvzel mu je ig znanstvene potrjenosti.
C. A. Campbel: kritika mehkega determinizma - svoboda ne pomeni le
sposobnosti dosei, kar si elimo (jaz lahko), ampak tudi dostopnost pravih
alternativ, dejanskih izbir (lahko bi naredil tudi drugae)
Libertarci opozarjajo, da tako opredeljena svoboda obstaja, ker tako kaejo nae
izkunje, determinizem naega izkustva ne pojasni, ampak ga zanika

Indeterminizem
= stalie, da se determinizem moti. Indeterministu ni treba dokazati, da ni
noben dogodek povzroen, ampak zgolj, da ni vsak povzroen, da se ni vsak
dogodek zgodil nujno
Fizik Werner Heisenberg: ne moremo zanesljivo napovedati, kam bo el elektron,
lahko le predvidevamo, kaj je najbolj verjetno veina fizikov verjame, da je imel
Heisenberg prav indeterminizem je bolj prav

43

Eksistencialna svoboda , perverzna svoboda

Campbelova teorija je bolj zmerna, ker priznava, da nismo svobodni v vseh
dejanjih, obstajajo pa tudi bolj radikalne verzije
= loveko izkustvo
libertarizma, npr. perspektiva JEANA-PAULA SARTRA (1905- Bit-za-sebe
samega sebe (zavest + izkustvo
1980):
lastnega telesa, ni isto enako

Prostor med za-sebe in na-sebi vzpostavlja svet

lovekega
interpretacija

izkustva,
nasebja

ustvari
in

ga

loveka

odgovor

fakticiteti

Descartesovemu cogitu)

(znailnosti nasebja, glede katerih ne moremo ni

narediti) te interpretacije so sicer nujne, a radikalno svobodne (vsak
lahko sam ustvari lastni svet in izbere sebe v njem ne glede na strukturo
drube, psiholoko stanje, itd.: npr. skala kot ovira, jaz kot poraz; skala kot
izziv, jaz kot izzvan; skala kot prilonost za fotografijo, jaz kot umetnik;

skala kot primerek, jaz kot znanstvenik), za svoje izbire smo odgovorni
Izbira alternative ni lahka, to, kar izberemo, je ponavadi skladno z nao
dro do ivljenja na splono, vsi pa smo vseeno sposobni
radikalnega spreobrnjenja, kdor to zanika, dela to v slabi veri
(=

neavtentinost,

beg

pred

svobodo,

odgovornostjo,

Bit-na-sebi = neloveka
realnost, kakrna obstaja
pred loveko

subjektivnostjo, tesnobo), slaba vera je, ko se izberemo kot

pasivno, inertno bitje (bit-sredi-sveta), dobra vera pa, ko se

izberemo kot bit-v-svetu in za to prevzamemo odgovornost

Najbolj radikalen del Sartrove filozofije: prisila ne obstaja, e
gre v vojno je bila to tvoja izbira, lahko bi se tudi ubil ali dezertiral, torej
prevzemi odgovornost

Perverzna svoboda
F. M. DOSTOJEVSKI (roman Zapisi iz podzemlja): podpodni lovek vekrat ne
ravna sebi v prid, globoko ga prizadenejo in ualijo vse omejitve njegove
svobode, ki jih nalaga druba (zahteve, naj ravna preudarno, naj ravna razumno,
naj imajo njegova dejanja razlog, ), deloval bo le v prid najbolj ugodne
koristi (= lastno, svobodno in prosto hotenje, lastna muhavost, lastna
domiljija), motivirajo ga le kljubovanje, muhavost, domisleki, nasprotovanje,
samovoljnost, trma kljubovalna svoboda. ( vemo da kdaj otroci, nekaj naredijo iz
same trme, kot primer)
eprav je skrajno, ujame nekaj prvotne privlanosti ideje svobode: popolna
nevezanost, ne popuanje nobeni nimamo avtoriteti (niti avtoriteti razuma),
ideja delovanja brez vsake prisile
SKLEP: Deterministi pravijo, da je lovek fizino bitje in da je njegovo ravnanje
mogoe napovedati- v tem ima prav. Vendar pa pozabijo na IZKUSTVO, kot pove
Campbell, mi sami se v svetu se izkuamo v svetu kot svobodni in moramo to
izkustvo zavrei kot iluzijo ker e imamo mone razloge za to. e bi imel

44

determinizem prav potem noben nikdar ne bi bil odgovoren za svoja

dejanja.

Metafizine in praktine utemeljitve svobode

METAFIZINE VRSTE SVOBODE:
a) ista svoboda volje = svoboda Boga, oseba hoe, da se nekaj zgodi, to se
zgodi samodejno, samo zato, ker je ta oseba to hotela te vrste svobode
nimamo
b) Omejena svoboda volje = svoboda mehkega determinizma, oseba nekaj
hoe in na podlagi svoje elje in truda to tudi dobi to vrsto svobode
imamo (eni bolj kot drugi)
c) Duhovna svoboda = svoboda, da privzamemo ali zavrnemo vsako trditev
ali zahtevo (npr. lahko te prisilijo, da ree, da nekaj verjame, ne morejo
pa te prisiliti, da bi to res verjel) to imamo
d) Ontoloka svoboda = libertarna svoboda (Campbel/ Taylor: skoraj zmeraj
imamo monost izbire; Sartre: vedno imamo monost izbire) ne da se
dokazati, da obstaja (Campbelova bolj verjetna)
e) Perverzna svoboda = zavraanje racionalnosti in preudarnosti, samo
samovolja taka svoboda obstaja, je vir tesnobe za deterministe
PRAKTINE VRSTE SVOBODE:
a. Svoboda do =
i.
politina svoboda (svoboda veroizpovedi, zdruevanja, vesti, )
ii.
ekonomska svoboda (svobodno podjetnitvo) v enih dravah je
(zavarovana z zakoni), v drugih je ni
b. Svoboda s = rezultat drubenega sporazuma in zakonov (npr. svoboda
uenja kot posledica vzpostavitve izobraevalnega sistema) imamo jo
c. Svoboda od = nezavezanost lakoti, plaevanju zdravnikov,
nezaposlenosti, prepuenosti samemu sebi na stara leta - dalo bi se
diskutirati, ali jo imamo
Obstaja dober razlog za vero v svobodo, svoboda NI SAMO ENE VRSTE, nekatere
od koncepcij svobode so zdruljive z determinizmom, druge ne.

Libertarizem kot svoboda

Nozick: obseg in narava svobode, ki bi jo morali uivati je v funkciji naega
samolastnitva.
Drugi pa se spraujejo kaj pomeni za teorijo, e temelji na naelu svobode in kako
takno naelo slui obrambi kapitalizma. Kot samoumeven se ponujajo odg:
Neovirano trgovanje prinaa ve svobode
Svoboda je temeljna vrednota (vrednost svobode)
Zato je prosto trgovanje moralna zahteva. (svoboda in kapitalizem)

Vrednost svobode
Vloga svobode v egalitarnih teorijah:

45

TEORETIKA MORALNE Enakosti= svoboine postavijo v kontekst o enaki skrbi za

interese ljudi. Vpraajo se ali neka svoboina podpira enake interese ljudi; e je
odg. Pritrdilen, bi jo morali podpirati. Egalitarni teoretiki se spraujejo, kako neka
svoboina sklada s teorijo enake skrbi za interese ljudi in nato e kako neka
razdelitev te svoboine ustreza teoriji enake skrbi za interese ljudi.=RAWLOVSKI
POGLED
TEORIJE VZAJEMNE KORISTI: spraujejo se enako kot Rawlovski pogled. Razlike pa
je, da ta teorija pravi, da tehtanje interesov izhaja iz pogajalske moi ljudi in ne iz
nepristranskega upotevanja kot pravi R. pogled
Teoloka svoboda: Maksimiranje koliine svobode v drubi. Kar je za teoloke
teorije skrb za dobro temeljila in skrb za ljudi izpeljana, se prva umakne
od interesa ljudi
Nevtralna svoboda: Vsaka oseba je upraviena do najire svobode, ki je
zdruljiva z enako svobodo za vse.= NAELO NAJVEJE ENAKE SVOBODE
Vrednost vsake posamezne svoboine je v koliini svobode, ki je vsebovana v
njej, saj na interes za posamezne svoboine izvira iz naega interesa za
svobodo kot tako. Drugae od Rawlovskega pogleda sodbe o vrednost raznih
svoboin zahtevajo presojo o veji in manji svobodi, ki je v njih vsebovana in
izvirajo iz presoje.
Ali lahko svobodo zagovarjamo na ta nain? e bi to eleli moramo svobodo
meriti, da bi jo lahko merili pa jo moramo DEFINIRATI. To definiranje pa mora biti
NEMORALIZIRANO. Poznamo dva naina:
1. Nevtralni pogled: koliinsko merilo svobode. Je nemoralizirana, zato ker
predpostavlja, da imamo pravico delovati skladno s temi eljami. Nekdo je
bolj ali manj svoboden, saj lahko svobodo deluje v skladu z nekaterimi
eljami, ne pa z vsemi
2. Namenski pogled: kvalitativno merilo svobode, ki temelji na taki ali
drugani presoji vrednosti oz. pomembnosti teh opcij. Za Albance bi
naeloma lahko rekli, da so manj svobodni od Angleev, ker imajo manj
dravljanskih pravic, vendar pa imajo Albanci zelo malo prometnih pravil in
to jih naredi bolj svobodne od Angleev na tem podroju. e vseeno pa
pravimo, da so Anglei bolj svobodni, saj so njihove svoboine bolj
pomembne ker vsebujejo BOLJ POMEMBNE SVOBOINE.
Namenska svoboda: Ni videti, da bi svoboine, ki jih bolj cenimo, vsebujejo
vejo nevtralno svobodo.
Taylor: Svoboda je za nas pomembna, ker smo bitja namenov. To pomeni, da
morajo obstajati razlike v pomembnosti posameznih vrst svobode in da te razlike
temeljijo na razlikah pomembnosti posameznih namenov.
Tako potrebujemo KRITERIJE za presojo pomembnosti neke svoboine:
1. Subjektivni kriterij: vrednost posamezne svo. Odvisna od tega, koliko si
jo posameznik eli
2. Objektivni kriterij: Doloene svoboine so pomembne ne glede na to,
ali si jih posamezna oseba eli ali ne.
Ta pristop je zelo podoben Rawlovskemu pristopu, vendar se od njega razlikuje,
ker meni, da je treba svoboine presojati le z eno lestvico svobode. Ta razlika pa

46

ni mona in ugotovimo, da primesi najveje enake svobode ni le nepotrebna

ampak je tudi zavajajoa zaradi:
1. Napano pravi, da je primes za na interes za svobodo en sam. Dejansko
razline svoboine podpirajo razline interese razlino: Verske svo.=
vrednote, Demokratine svo. = simbolini interesi itd.
2. Ne glede na to, kaken je na interes za neko svoboino je verjetno, da ga
imamo tudi za druge stvari in ne tako, kot pravi ta teorija, da imamo
interes samo za eno svoboino.

Svoboda kot kapitalizem

Z ukinitvijo prerazporeditvenega delovanja soc. Drave prosti trg odstrani
nekatere zakonske omejitve posameznikovega razpolaganja z resursi in tako
ustvari nekaj nevtralnih svoboin. Kapitalizem resnino zagotovi nekatere
nevtralne in namenske svoboine, ki vi soc. dravi niso na voljo.
Vsaka trditev o svobodi mora navesti mora kdo je tisti ki je svoboden, da nekaj
stori, ne da bi ga to oviralo.
Flew: enai kapitalizem s svobodo. To se pokae kot problematino. Svobodo do
razpolaganja s premoenjem dobijo lastniki resursov, medtem ko so ljudje brez
premoenja za njo prikrajani. Prosti trg torej zakonsko omeji mojo svobodo, med
tem ko se socialna drava povea. Ker zasebno lastnitvo nekoga
predpostavlja ne lastnitvo vseh drugih, prosti trg svoboine prav toliko omejuje
kolikor jih ustvarja, in enako pone porazdelitev soc. drave. Zato je kakor pravi
Cohen zasebna lastnina razdelitev svobode i nesvobode, zato stavek: svobodno
podjetnitvo vzpostavlja ekonomsko svobodo dokazljivo napaen.
Drava postavi omejitve individualni svobodi, da bi obranila lastninske pravice.
Nekateri liberalci bodo ugovarjali, da je svoboda, ki jo pridobi lastnik imetja,
veja od svobode, ki jo izgubijo drugi. Vendar za to preverjanje nimamo
merila. Vendar pa je jasno, da to ni nain, ki bi poveal enako svobodo, razen e
obstaja ukrep, ki zagotovi, da ima vsako enako koliino lastnine.
Veina libertancev pa tako ali tako trdi, da prosti trg ne ustvarja nobene svobode,
zato ker svobodo opredeljuje kot posameznikovo uivanje njegovih pravic.
Svoboda ljudi brez lastnine ni v nobenem pogledu zmanjana, e jim prepreim
prehod ez mojo posest, saj do prehoda niso imeli pravice. Ker tako ali tako niso
imeli pravice do prehoda ez mojo posest, uveljavljanje mojih lastnikih pravic ne
zmanja njihove svobode.
Zdi se, da nobena izmed treh definicij svobode (teoloka, nevtralna, namenska)
ne podpira stalia, da libertine poveuje svobodo.

Vzgoja, kultura, civilizacija

Pojma kultura in civilizacija: razmerje natura-cultura
Kulturo in civilizacijo v nekaterih pogledih enaimo, vendar je zelo pomembno, da
ju loujemo
CIVILIZACIJA: V uporabi slabih 200 let. V Slo. Pomeni omikati, izobraziti, je zelo
blizu pojmovanja vzgoje.

47

KULTURA: veliko stareji od civilizacija. Razlikujemo med tema dvema pojmoma

ele zadnjih nekaj let.

Prvotno ima pomen obdelovanje zemlje. Najprej ima materialni pomen, nato
simbolni. Pomeni vije, bolje stanje ivljenja
Obdelujemo tudi duo, otroka vzgajamo za lastni blagor. Tukaj kul dobi
drugaen SIMBOLNI POMEN.
skupek dosekov in vrednot loveke drube kot rezultat lovekega
delovanja, ustvarjanja
Uporaba pojma k. e v antiki s konotacijo loveke (materialne ali simbolne)
dejavnosti: Ciceron - cultura animi (skrb za duha).
V 17. st. dobi pojem k. socialno konotacijo:
o status naturalis: stanje pred drubo, ne pozna ustanov predvsem
materialnih
o civilis: Pozna ustanove, tudi materialne
Z romantiko (19. st.) pripade pojmu k. e zgodovinska konotacija (npr.
kamenodobna / antina / sodobna k.)
V Novem veku dobi e en pomen. ivljenje v drubenem stanju pomeni, da
smo morali iveti v nekem poldrubenem stanju.
V romantiki, pridobi ve stopenj, stopnik: staro kamenska kul., antina kul.,
pripelje do dananje kulture.

Natura-cultura

Narava kot iz-rasla, kultura kot iz-delana (po lovekih zamislih).

Narava kot samoraslost, spontanost: brez lastnega narta.
Kultura kot vse, kar ni narava: je loveku lasten svet (dejavnost, simboli,
druba, zgodovina).
loveka dejanskost kot dvojnost cepitve in povezave N. in K.:
o K. kot emancipacija iz narave (odcepitev od N.);
o K. ostaja odvisna od svoje naravne osnove (povezava N. in K.).
lovek kot po naravi kulturno bitje: N. ga je razvila do tam, da ustvarja
lasten svet kulturo, civilizacijo. Ta je viji smoter narave (Kant); je
samopreseganje narave.
lovek kot vsakokratni posameznik ponavlja izstop iz N. oziroma vstop v K; v
tej toki povezava kulture in vzgoje.

Vzgoja je POGOJ za ivljenje in ne samo luksuz, saj z njo dobimo kar nam manjka,
da preivimo. ivali tega ne rabijo, saj imajo vse za preivetje-ARISTOTEL.
KANT: Ker se kultura nenehno spreminja in jo mi spreminjamo smo mi nekaj ve
od narave. Vzgoja= civilizacija oz. napredek civilizacije.
Kontraktne teorije
Tradicionalne razlage civilizacije in kulture so teoloke- Prometej. Je boje
vpletanje v loveke zadeve. loveke ustanove niso samo materialne (ola)
ampak tudi simbolne (jezik), ki ima svoja pravila. Npr. babilonski stolp so hoteli
zgraditi do neba, da jim to ne bi uspelo, ji je bog zmeal jezike. Vendar pa e je
bog zmeal jezike kako potem, da se ti spreminjajo? loveke ustanove kot npr.
uporabljanje jezika torej niso delovanje vijih sil ampak KONTRAKTOV-dogovorov
to je polje lovekega, vse kar se dogaja v drubi.

48

Platonova interpretacija mita o Prometeju: sophia politike

S to interpretacijo se Platon ukvarja zato, ker ga zanima POREKLO in IZVOR
KULTURE, oz. na kateri stopnji je lovek ratal lovek. To razdela v svojem delo
Protagoras

ZGODBA: Prometej dobi nalogo, da naj skrbi za ljudi, ki e niso razviti (kot vrsta) in on na
to poskrbi na slab nain. Pri tem mu pomaga Epimetej, ki je slaboumen, saj zajebe celotno
stvar in vsakemu bitju da lastnost, da bo lahko preivel v naravi. Zmanjkalo pa mu je lastnosti
za loveko vrsto in tako ji je podelil RONO SPRETNOST. Ker to ni bilo dovolj je moral
Prometej ukrasti ogenj z Olimpa, ki pa je boanska lastnost. Ljudje so zdaj imeli eno izmed
boanskih lastnosti. Vendar pa ogenj ni bilo dovolj. lovek je zdaj ime modrost za ohranitev
ivljenja (sophia), vendar mu je manjkala drubena sposobnost. Tudi to je Prometeju
nekako uspelo dostaviti in od tod loveku ivljenjsko udobje. Zevs to odkrije in Prometeja kaznuje
tako, da ga pribije skalo, kjer mu orli kljuvajo jetra vsak dan, ponoi pa se mu jetra zacelijo. Ker je
bil potemtakem lovek vsaj malce deleen boanske usode, je predvsem zavoljo
sorodstva z bogom edini med vsemi ivimi bitji veroval v bogove in jim jel
postavljati rtvenike pa kipe. Vrh tega je kaj kmalu s svojo veino izumil
artikulirani govor in imena, si nael bivalie, si napravil obleko, obutev,
posteljnino in si zael pridobivati ive iz zemlje. Tako preskrbljeni so ljudje
najprej prebivali razkropljeno; mest e ni bilo. Zategadelj so jih ugonabljale divje
zveri, saj so bili v vsem ibkeji. Rona umevnost jim je bila namre za
pridobivanje hrane zadostna pomonica, a za boj proti divjim zverem jim ni
zadostovala; zakaj politini vedi (znanje o organiziranosti ljudi, rec. za napad
zveri-tako se zanemo razvijati), katere del je bojna izurjenost, e niso bili kos.
Zatorej so poskrbeli za to, da se zdruijo in ohranijo: ustanavljali so mesta. A
ko so se zdruili v skupnosti, so obmetavali drug drugega s krivicami, ker jim pa
ni bila dana drubena veda; tako so se vnovi razhajali in pri tem poginjali. Tako pa
je Zevs ugotovil, da se ljudje e vedno ne znajdejo najbolje je ljudem dal zavest medsebojnega
spotovanja, pravni ut in naravno zavest. To je razdelil med vse in rekel je, da kdor si ne more
ponotranjiti ne more zavesti in pravnega uta, tega velja pokonati kakor najhujo kugo v mestu.

Techne in sophia politike

Pojmovna razlikovanja:
> Znanje za ohranitev ivljenja-Da
Prometej
> ivljenjsko udobje- Da Prometej

< Skupno ivljenje zadevajoa vednostDa Zevs

< Pravni ut; nravna zavest Da Zevs

techn : orodna vednost,

instrumentalno znanje= PRAKTINO
ZNANJE. Nujno potrebno za ohranitev
ivljenja in ivljenjsko udobje, vendar
potrebujemo tudi sophio
sophia politik: Kaken je smoter
naega delovanja. (rec. se vozim z
motorjem po cesti brez elade in se
zavedam, da je to nevarno)

Razlikovanje dveh kultur:

- tehnina, rona, manufakturna kultura prva kultura
Znamo narediti uporabne stvari ampak
(danes: civilizacija)
ne razumemo kaj je zares koristno
- skupnostna (oz. politina) kultura
druga kultura
Na tej stopnji lahko razumemo kaj je
(Kultura)
koristno
Samo obvladanje techne je lahko nevarno (primer z bombo), da ni ograujo
rabimo drugo kulturo, ki razume kaj je koristno. Mi torej ogroajmo samega sebe

49

vendar imamo razum, da se ne uniimo za vedno. To naredi loveka

polboanskega.

Aristotel: vzgoja kot izpolnitev pomanjkljivosti narave

Razmilja o tem, ali je treba v zvezi z otroki sprejemati kakne predpise in ali naj
zanje skrbi drava ali posamezniki sami.
ENOTNA VZGOJA: Vzg. naj bo stvar drave in ne posameznika-prilagodite vzg.
obliki dravne ureditve. +Vzg. ima torej civilizacijski pomen.
Ne gre pa le zato, KAJ naj bi se uili, vpraanje se nanaa tudi na to ali naj bo
vzgoja zavzeta bolj za izobraevanje ali vzgojo.
Ni niti enega splono sprejemljivega naina po katerem bi dosegli vrlino, kajti
ljudje ne cenijo ene in iste vrline. Se pravi NI ene same ETIKE, ni enega splono
sprejemljivega naina, po katerem bi dosegli vrlino, pravzaprav zahteva in
omogoa politiko in v enem smisli tudi vzgojo kot celoto vseh tistih procesov, ki
aktualizirajo na-rojene monosti vedno novih generacij.
Polis se tako v antinem diskurzu ne kae kot mesto razlik in konflikta temve kot
posredovanje med javnim in splonim na eni strani ter e v glavnem inhibiranim
principom zasebnega.

Locke: avtoriteta, toleranca vzgoja

Verjame, da naravno stanje ni grozno, da mu ni ne manjka.
ODTUJITEV/ALIENACIJA: Odtujitev naravnih pravic loveka- dokler ni loveki
instinkt lahko lovek pone kar hoe, vendar pa nam to pravico poeti kaj hoem
odvzame rec. zakon v plemenu. Moralna pravila ne morejo obstajati e se ne
odreemo naravni pravici da ponemo kar hoemo.
Hobbes: popolna odtujitev- vse prevzame drava. Locke= obstajajo odtujljive
naravne pravice in ne odtujljive pravice.

Rousseau in Kant: dve utemeljitvi filozofije vzgoje

Vse kaj nam manjka ob rojstvu dobimo kasneje z vzgojo.
Vzgojo delimo na javno in splono, zasebno in domao. Ker je posameznik
neprestano v nesoglasju s samim seboj, vedno koleba med svojimi nagnjenji in
svojimi dolnostmi, ne bo nikdar ne pravi lovek ne pravi dravljan. Tako ne
koristimo niti sebi niti drugim in v tem kontekstu je JAVNA VZGOJA NEZMONA: ne
moremo hkrati vzgojiti dravljana in loveka.
Prva vzgoja otroka mora biti NEGATIVNA. Otroka moramo obvarovati pred
pregrehami in razum pred zmotami. Vzgoja torej ne sme postavljati sveta pod
seboj.
lovek z drubeno pogodbo izgubi prirodno svobodo in neomajno pravico, do
vsega kar nas mika in kar lahko dosee. Pridobi pa dravljansko svobodo in
lastnino nad vsem kar ima. VSTOP V KULTURI JE ODTUJITEV.

Klasicizem, francoska revolucija in odkritje javne vzgoje

SPLONA, JAVNA vzgoja=posebna monost institucionalnega nadzora nad
posameznim, zasebnim. Rec. vasih so mojstri svojim vajencem ele na smrtni

50

postelji zaupali skrivnost kaknega recepta, potem pa so nastale ole, kjer se je

vednost pa predajala ne glede na to, da bi moral kdo umreti
Ta evolucija pa ni neposredno povezana s francosko revolucijo, pogojena je s
prejnjimi procesi in je KOMPLEMENTARNA INTERAKCIJA 3 faktorjev: cerkve,
drave, drubenih skupnosti. ola izhaja iz dolgotrajnega zorenja neke
drubene potrebe, ki je neodvisno od razvoja institucij in reimov. OLA MORA
BITI LOENA OD CERKVE.
ola pa postane tudi glavna figura neomajne drubene oblasti nad sreo
posameznika, za razliko od prejnje vzgoje, katere naloga je bila ustvariti
kristjane, je nova naloga ustvariti srene ljudi.

Vzgoja v socialno-filozofskem konceptu

Vzgoja in posameznik, svoboda in institucija
Russell in cilji vzgoje
eprav se zgodi, da ima vzgoja prav nasproten uinek od tistega, kar smo z njo
nameravali, so bili sposobni vzg. po Russllovi oceni vendarle uspeni. Uitelji bi
morali ljubiti svoje otoke bolj kot svojo dravo ali svojo cerkev, sicer ni idealen
uitelj. (narobe so ravnali menihi, ki so svoje vzgajane oblikovali kot sredstvo v
korist cerkev.) Gojence je potrebno obravnavati kot cilj, ne kot sredstvo.
Vzgojitelja pa ne konstruiramo samo ljubezen ampak tudi pravilna predstava o
loveki odlinosti. To zaznamujejo 4 temeljni elementi:

Vitalnost
Pogum
Obutljivost
Razumnost!!!: vnese v R koncept vzgoje tisto, kar nevtralizira totalitarne
potence modernih teorij vzgoje.

Instinktivna utemeljitev intelektualnega ivljenja je po Russllu v radovednosti, ta

pa kot impulz s starostjo slabi, dokler popolnoma ne zamre. Z vzgojo je potrebno
zavarovati ODPRTOST DUHA.
SKRB ZA CELOSTNI RAZVOJ MLADEGA LOVEKA je vrednostna opredelitev, ki se
uresniuje v dejanskih razmerjih moi neke skupnosti, torej tudi druine in ole.
elja vzgojiteljev, da bi vcepili preprianja, za katera se sodi, da so pravilna
prepogosto vsebovala indiferentnost do usposabljanja za razumevanje.

Vzgoja med dravo in civilno drubo

Mill, individualnost in vzgoja
Zlo vidi v tem, da je posameznik nemoen sredi mnoice, ki ga lahko razrei
bolje in popolneje sodelovanje med posamezniki in v tem da je sam
individualni znaaj postal zrahljan in oslabljen, to pa se lahko razrei z
nacionalnimi izobraevalnimi institucijami in formami politike.
Kritiziral je predvsem vcepljanje naih predstav o pravem in nepravem v
ueneve glave. Cilj vzgoje naj bi bil po njem: Da spodbudi kar najvejo monost
koliino intelektualne moi in navdahne s kar najbolj intenzivno ljubeznijo do
resnice.=VZGOJA VELIKIH LJUDI.

51

im bolji razvoj intelekta in im globlja ljubezen do resnice, pa eprav bi to

vodilo do preprianj, ki bi bila diametralno nasprotna vzgojiteljevim. Podobno
misli Kant, ki pravi da lahko dresiramo ivali, otroci pa se morajo nauiti misliti
ZAZNAVANJE OLE KOT INSTITUCIJE: stojijo nasproti posamezniku. Ni vpraanje
samo kako postati svoboden ampak tudi kako ostati individuum, kako ohraniti
prostore osebne svobode, vse do pravice druganosti.
VZGOJA TOTALNEGA LOVEKA: razvoj posameznikovih zmonosti ipd. je glavni ali
osrednji cilj vzgoje. Vendar pa tukaj lahko naletimo na teavo. Thompson:
Poudarjanje vzgoje celovitega loveka pa vsebuje zahtevo po opuanju
specializacije oz. po izogibanju neprimerni specializaciji.
Kolikor bolj postaja olanje ena izmed osrednjih dejavnosti moderne drave, toliko
manj je lahko njegov potek zaprt v zasebnost in toliko manj lahko temelji na isto
doloenih, prav teh in nobenih drugih obnaanjih, verovanjih ali vrednotenjih.
e drava prestopi to rto in prevzame familiarne atribute vzgoje v svojo
pristojnost, postane njen olski sistem monstruozen, ona sama pa totalitarna.
ola je drubena institucija, olanje je drubeni proces in njegov osnovni cilj so
tedaj le znanje in veine ki pa so pogojujejo zmonost dejanja ali njegove
odklonitve, po lastni izbiri.

Svoboda gibanja
Ena prvih asociacij ob besedi gibanje je svoboda. Ena prvih manifestacij gibanja
je loveka hoja, vendar pa se takrat zane varovanje, stare je strah da se bo
otrok pokodoval in ga zavarujemo, vasih tudi s prepovedjo. Se pravi nastane
PARDOKS: z hojo sicer postanemo svobodni, vendar nas hkrati stari omejujejo.
Omejitve pa argumentiramo z dobrim otroka. Ta paradoks izvira iz loveke
narave (Kant: lo. Edino bitje ki ga je potrebno vzgajati) Vzgoja torej usmerja
otrokovo gibanje na pravi nain. S stopnjevanjem kakovosti gibanja pa
stopnjujemo kakovost ivljenja v celoti. Ta svoboda se predvsem nanaa na
SVOBODO ZA in ne na SVOBODO OD (neesa, ta nekaj nas ne determinira ve).
elja po PROSTOSTI je elja po tem, da izginejo vse vezi, ki so se v zgo napletle
okrog nas.
SVOBODNA VOLJA na oblikovanje lastnega cilja pa je bistveno povezana z
alternativami, monostjo izbire in odloitvijo. Svobodo voljo potrdimo tako, da je
uvajanje v kulturo gibanja le del vzg. procesa nato pa pridobivamo orodja, da se
bomo lahko gibali brez vodstva po nekom drugim.

Vzgoja med dravo in civilno drubo

Na zaetku 90. let pedagogika reuje problem tako, da namesto potreb drube
postavlja kot sredie ciljno vzgojnega procesa samega lovek. Vendar vseeno
nekako ostaja v ideologiji. Ignoriranje ekonomskega, kulturnega, konteksta
vzgoje in njeno zapiranje v stolpe istih du nista le stvar zgodovine.
Pri vzgoji se ukvarjamo s posameznikom in kaj se je z njim dogaja v vzg. procesu.
Posameznika vodimo od neznanja do znanja.
2 perspektivi, ki se tieta edukacije, ki najbolje sodelujeta, e sta med seboj
prepleteni.
Mikrospektivne: pedagoke vede

52

 Makrospektivne: antropologija,
Vzgoja in civilizacija sta si podobni. Tako kot opazujemo razvoj posameznika
opazujemo razvoj civilizacije in kulture. eprav je proces mnogo dalji. Z vzgojo
elimo, da posameznik ponotranji pravila civilizacije in kulture. Vzgoja poteka
vzporedno z razvojem civilizacije. (rec. pri nas poteka drugae kot v Skandinaviji)
Vsi konceptualni spori o vzgoji in vse neprijetnosti so rezultat med lovekovo
naravo, na-rojenosti in njegovo stopnjo civiliziranost oz. kulture neko
posredovanje.
Status zasebnega se je temeljito spremenil.
Vzgojo lahko razumemo kot kroglo, kot popolno telo, ki je vse zmoen, niesar mu
ne manjka.
S tem ko je v civilizacijskem procesu razpadla meja med javnostjo in zasebnostjo,
je postala ola kot univerzalen, vsemogoen in popolnem mehanizmu, straljiva,
saj bi demokratina skupnost dosti bolj potrebovala isto navadno znosno olo
brez velikih obetov.
Dilema ali vzgajati moralno, zasebno in domae, ali politino, javno in splono je
posredovana s tistim, emur se danes vse pogosteje pravi
civilizacijska
stopnja. Pri Rousseau je ta dilema odprta kot teoretski problem, tako, da je
produktivna ravno zato ker je dilema.
Vzgoja ni nikoli samo iniciacija v kulturo, vedno je element njenega
reproduciranja, s tem pa tudi njenega preseganja, dekonstruiranja. Vzgoja za
moralno dro je le VZGOJA ZA LOVEKA. Vpraanje dravljanske vzgoje tri ob
povsem novi koncept: koncept lovekovih pravic, pravic loveka in dravljana.
Pojem POLITINE VZGOJE: kot JAVNA vzgoja, kot vzgoja za javno eksistenco.
Proces v katerem si lahko posamezniki pridobijo znanje o svojih pravicah ter
hotenje in zmonost, da bi jih uporabljali.

Pouevanje, avtonomija, univerza in izobraevanje pedagokih

strokovnjakov
Pouevanje in avtonomija
Avtonomija pouevanja ni nekaj samoumljivega, pouevanje inhertnega, ampak
nastopi pele kor reakcija na gronjo z ideologijo.
ALTHUSSERJANSKI POGLED: Vzgoja kot ideoloki aparat drave. (To razumejo
vsi vendar pa na povsem razline in celo nasprotne naine.)
Avtonomija olstva se prine
z zlomom nekega osovraenega dravnega
aparata-totalitarizma, vendar pa je to samo po sebi e ne zagotavlja. Dokler
jemljemo olstvo kot del javne blaginje je to temeljno vpraanje javnosti oz.
politike. Loenost ole od drave je dejansko vpraanje o njegovi avtonomiji
in demokratinosti.
IDEOLOKE PRITISKE ne seva samo totalitarna drava ampak so lastni tudi
heterogeni civilni drubi.
Avtonomija pouevanja torej ni doloena le z razmerjem do drave ampak tudi z
razmerjem do civilne drube.=FOUCOLTOVSKI POGLED

53

e je avtonomija v neodvisnosti od drugega, je treba avtonomijo pouevanja

izpeljati iz nael pouevanja in vednosti. Avtonomija pa nikakor NE izkljuuje
avtoritete vpraljiv je samo njen IZVOR. Ne argument avtoritete ampak avtoriteta
argumenta. Da pouevanje sploh prine tei je potrebno uitelju priznati posebno
vlogo, avtoriteto, predpostavljati, da ON/ONA NEKAJ VE. Brez te avtoritete vzgojni
proces ni mogo. Tudi Kant je rekel, da je pred fazo pouevanja faza discipline.
Se pravi pouevanje mora imeti EPISTEMOLOKO AVTORITETO V POUEVANJU.
Pouevanje pa mora voditi k umevanju: v utemeljitev njegove avtoritete.

Izobraevanje pedagokih strokovnjakov

tudijsko podroje pedagoke fakultete razumemo kot izobraevanje uiteljic in
uitelje. Vasih je bilo to povezano z idejo ideolokega aparata, ter s filozofijo
vzgoje, ki temelji na metafori o oblikovanju mehkega voska. V angleini se vse
pogosteje uporablja izraz TEACHERS EDUCATION nasproti TEACHERS TRAINING.
Globalne spremembe so zaele spreminjati tudi izobraevalne sisteme in danes ni
ve reforma strategije, ki ne bi odkrito govorila o tem. Nastanek obveznega
izobraevanja je povezan z razsvetljenstvom, ki je zahtevala demokratizacijo
znanja, vsesplona dostopnost znanja, izobraevanje = lovekova
pravica. Uresnievanje teh konceptov pa je mono povezana oz. odvisna od
civilizacijskih in kulturnih predpostavk doloene nacije, kjer se izobraevanje
izvaja.
Mono se vzpostavlja vpraanje IZOBRAENOSTI UITELJEV, ki mora biti
kakovostno. ola in pouevanje sta bila dolgo asa zapostavljena predmeta
univerzitetnega
raziskovanja
in
pouevanja.
PROFESIONALIZACIJA
pouevanja se je priela, ko se je s tem predmetom zaela ukvarjati filozofija.
Najglobje korenine so bile v spoznanjih filozofije edukacije ter v dosekih
psihologije kot drubene vede, neodvisne od svojega izvora v filozofiji. To je
ustvarilo trdne temelje profesionalnega znanja za izobraevanje uiteljev,
povzroil pa je tudi pritobe, da je postalo preve teoretino.
R.S. Petrs se je ukvarjal pouevanja z vidika koncepta univerze. Univerzi pripadajo
(vloge, cilji): izobraevanje in raziskovanje poleg teh pa Peters opozarja, da
univerzi pripadata e akademski poklic in svobodna vzgoja pomenu razvoja
vsestranskega razumevanja pomembnega za osebni razvoj tudentov. Te vloge
mora univerza uresnievati povezano pa eprav z razlinim poudarkom ob
posameznem cilju.
Petrs prav tako pravi, da se pri edukacijskih vedah ni mogoe spoprijeti le z
zanaanjem na en sam nain miljenja, tako kot pri matematinih ali fizikalnih
problemih- to pojasnjuje tradicionalno sovranost univerze do edukacijskih ved.
Petrs v razvoju edukacijskih vedah razlikuje 3 faze:
1. Neidentificiran nesmisel: Precej nejasna vrsta uenosti, podprta z doloeno
koliino podrobnejih info. Iz psihologije in zgo. Edukacije, ki so jo ponujali kot
odg. Na zapletena vpr.
2. Tisto, kar je prispevala filozofija in sociologija-profesionalizacija S tem pa je
veliko vpraanj ostalo neodgovorjenih (npr. Ali naj kaznujemo otroke?)
3. Poskusi, da bi ljudi z razlinih disciplinarnih podroji postavili v zvezo s
praktinimi problemi

54

Edukacijski problemi so po svoji naravi praktini. Problem teh tudij pa ni v tem,

da bi potrebovale premalo teoretinega uma pa pa v tem, da ga zahtevajo
preveliko.
SLOVENIJA: Velika razhajanja med pedagogiko in stroko. Ob koncu 80. se uveljavi
pedagoka fakulteta, saj se je dejavnost razirila na raziskovanje. Razlika med
simbolnim statusom pa je bil pogojen ne z zahtevnostjo pouka na razlinih
vzgojnih stopnjah (tako kot v Angliji, kjer so bili uitelji gimnazij deleni veliko ve
izobraevanja kot ljudski uitelji) ampak kar od predmetnega podroja,
pravzaprav od simbolnega statusa neke akademske discipline. Svobodni vzgoji
se pri nas al nasploh ne pripisuje posebna tea, ne v epistemolokem ne v
organizacijskem pogledu.
OJI POMEN UNIVERZITETNEGA USPOSABLJANJA UITELJEV: pedagoka-psiholoka
izobrazba z dodanimi vsebinami iz filozofije in sociologije edukacije.
IRI POMEN UNI. UPSPOSABLJANJA UITELJEV: stroka, predmet, celo tista
poglavja za katere Petrs pravi, da lahko zanje skrb prevzamejo tudi ljudje brez
posebnega praktinega zanimanja za vzg. in izobraevanje.
edalje veje je mednarodno izobraevanje, kar je e posebej pomembno pri
uveljavljanju evropske vzgoje in eprav je vsak izobraevalni sistem mono
pogojen z kulturo v kateri je nastajal lahko najdemo doloene povezave, ki so
zadostne za mednarodno sodelovanje.
Izobraevanje uiteljev v organizacijskem pogledu praviloma ni dodatek, ki si ga
predmetno izobraeni strokovnjak pridobi po diplomi, pa pa kompleksen proces,
v katerem se povezujejo in sodelujejo razline discipline.

55